BELETRINA 2015 - vsebine knjig

Comments

Transcription

BELETRINA 2015 - vsebine knjig
BELETRINA 2015
ROMANI:
Avtorica: Gabriela Babnik
Naslov knjige: Ljubimec (delovni naslov)
Biografija avtorice: Gabriela Babnik (1979) je magistrirala iz nigerijskega modernega romana
na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Literarne kritike, komentarje, intervjuje objavlja v različnih
slovenskih medijih. Leta 2008 je za roman Koža iz bombaža prejela nagrado za najboljši
prvenec, za svoj tretji roman Sušna doba pa leta 2013 evropsko literarno nagrado. Istega leta
je prejela tudi Stritarjevo nagrado za najboljšega mladega literarnega kritika. Babnikova je
tudi avtorica treh radijskih iger. Radijska igra Koža iz bombaža, narejena po romaneskni
predlogi, je bila nominirana za nagrado PrixItalia.
Kratka vsebina knjige: Roman z delovnim naslovom Ljubimec je grajen izrazito večplastno. V
prvem delu sledim zgodbi para, ki preživlja svoj čas med Parizom in Ljubljano. On je
temnopolt in prihaja iz centralno-afriške republike Čad, ona pa iz evropskega prostora. V
drugem delu romana spremljamo tragedijo zakoncev, ki se soočita s smrtjo štiriletne hčere.
Tretji del se odvije v Afriki. Povezovalni lik vseh treh delov je Fadul, nekdanji novinar, ki je
zaradi svojih kritičnih člankov pobegnil iz Čada. Na pot se je podal s čolnom preko
sredozemskega bazena v Evropo, kjer je bil izpostavljen številnim zlorabam. Fadul se prebija
skozi evropsko podzemlje in se preživlja tako, da nudi spolne usluge ostarelim ženskam.
Deziluzija, ki jo v evropskem okolju doživi, ga pripelje do odločitve, da se bo vrnil v Afriko,
kljub dejstvu, da ima za seboj izkušnjo podzemnih zaporov in poboja 40.000 sodržavljanov.
Roman se ukvarja s temo institucionalnega rasizma in hkrati v ospredje postavlja vprašanje
možnosti izbire, ki naj bi jo kot posamezniki imeli, ne glede na raso, spol in družbeni
kontekst.
Avtor: Pavel Basinski
Naslov knjige: Lev Tolstoj – Pobeg iz raja
Prevod: BorutKraševec
Spremna beseda: BorutKraševec
Biografija avtorja: Pavel Basinski (1961) je ruski literarni kritik in pisec številnih biografij o
ruskih pisateljih. Med njimi je napisal tri dela o Maksimu Gorkem in tri o Levu Tolstoju: Lev
Tolstoj – Pobeg iz raja (2010), Svetnik proti Levu (2013) in Lev v senci Leva (2014). Za
dokumentarni roman Lev Tolstoj – Pobeg iz raja je leta 2010 prej nagrado Velika knjiga,
najpomembnejšo rusko državno literarno nagrado.
Kratka vsebina knjige: Basinski se v delu Lev Tolstoj – Pobeg iz raja posveča dogodku, ki je
pred sto leti pretresel svet. Znameniti pisatelj in filozofije leta 1910izginil iz svojega posestva
na Jasni Poljani, deset dni po tem dogodku pa umrl na zakotni železniški postaji Astapovo.
Namen Pavla Basinskega je bil iz različnih virov sestaviti dokumentarno biografijo, delo pa je
preraslo v izviren tekst, podrobno literarizirano kroniko Tolstojevega življenja. Lev Tolstoj –
1
Pobeg iz raja ni zgolj zgodba o ekscentričnem umiranju »ruskega Bude«, kot so takrat
Tolstoja imenovali, ampak osvetlitev celotnega pisateljevega življenja,ki ga Basinski opisuje
skozi prizmo razvpitega »pobega«. Preko asociativnega vračanja v preteklost iz
najrazličnejših plati spoznavamo Tolstojev zagonetni odnos do Cerkve, njegov duhovni
preobrat, pisateljevanje in odpoved ustvarjanju ter ljudi, ki so živeli v Tolstojevi bližini in z
njim. Basinski posebno pozornost namenja tudi osvetlitvi Tolstojevega zapletenega odnosa z
ženo Sofjo Andrejevno, zaradi katere in od katere naj bi Tolstoj v resnici pobegnil. Z
raziskovanjem dnevnikov, dokumentov in drugih virov je Basinski razjasnil številne mite o
pisatelju in hkrati ustvaril literarno dovršeno delo o eni najbolj prepoznavnih figur ruske
književnosti.
Avtor: Dino Bauk
Naslov knjige: Balada o Denisu in Mary, nedokončana ljubezenska zgodba (delovni naslov)
Biografija avtorja: Dino Bauk, rojen 1973, pravnik, odvetnik in publicist. Leta 1998 je
diplomiral na Pravni fakulteti v Ljubljani in se najprej zaposlil v državni administraciji, na
Ministrstvu za šolstvo in šport. Od leta 2004 dalje je v odvetništvu, v odvetniški pisarni
Ferfolja, Ljubič, Bauk. V zadnjih letih se je uveljavil kot kolumnist tednika Mladina. To je
njegov prvi roman.
Kratka vsebina knjige: Roman Balada o Denisu in Mary, nedokončana ljubezenska zgodba
lahko opišemo kot dropbox spomina: avtor je pod geslom shranil spomin, ki prerašča
kapacitete vsakdanje uporabe in zahteva svojo presežno dimenzijo, v tem primeru žanr, stil
in zaplet, ki spomin disciplinira in ga uspešno stlači v škatlo. Roman namreč spomin ureja kot
minsko polje: ni koraka, s katerim ne bi tvegal eksplozije, končna pa je neizogibna. Ljubezen
ni realizirana, ker je Denis izbrisan in še izgnan iz države, v kateri je živel celo svoje življenje.
Mina spomina je torej Slovenija devetdesetih. Vse kar se je zgodilo prej, življenje s starši in
prijatelji, srečanje z Mary, se z izbrisom prelevi skozi ogledalo, v drugi svet, v vojno X-ov in Yov, v domišljijske prostore, ki se kopljejo v krvi realnosti: ni več možnosti za ponovno
srečanje z Mary, z lastnim življenjem in identiteto, ki jo je nekdo razglasil za lažno. Narativni
postopek Dina Bauka ne zavlačuje dogajanja, ne poglablja napetosti, ne ilustrira okoliščin, ne
spušča se v ocenjevanje, ne senči in ne barva: izbris je točka eksplozije, ki dvigne tla in
pokrajino naredi drugačno, neprepoznavno. Od te točke je življenje zmeraj onkraj nečesa
drugega, nikoli več centrirano in umeščeno. Avtorju je metafizičnost bliže kot realizem,
nadrealizem bolj kot etnografizem, cirkularna pisava bolj kot narativni enajesterec. Ni
natančno orisanih karakterjev, ni dialogov, ni situacij: ima pa roman tisto, kar bi Alica iz
čudežne dežele danes zahtevala od knjige - slike/prizore in glasbo. Bralka oz. bralec je ves čas
v stroju, mašini. To ni samo drzno inventivna, to je drzno prezirljiva proza, ki si ne dovoli
nobene ublažitve, nobenega placeba, nobenega mehčanja. Roman Dina Bauka je zahtevno
branje, ki silovito zastavlja vprašanja, tudi takšna, ki so sicer pridobila všečno legitimnost. S
tem vprašanja postanejo neprimerno bolj tvegana, destabilizirajo vsako obliko
komodifikacije, uničujejo plitva zadovoljstva in poglabljajo travmatičnost spomina, ko
2
razkrivajo slabo zašite rane, nepravilno zarasle zlome in zanemarjene brazgotine. Za prvi
roman je to izjemen dosežek. - dr. Svetlana Slapšak
Avtor: Samuel Beckett
Naslov knjige: Mercier in Camier
Prevod: Jana Pavlič
Spremna beseda: Mladen Dolar
Biografija avtorja: Samuel Beckett(1906 – 1989) je eden najpomembnejših literarnih
ustvarjalcev 20. stoletja. Tega ne potrjuje le Nobelova nagrada za literaturo iz leta 1969,
temveč nenehna aktualnost njegovih del in neizmerno referenčno polje, ki so ga ustvarila.
Njegova dela ponujajo mračen, tragikomičen pogled na človekovo naravo in se pogosto
spogledujejo s črno komedijo in nevsakdanjim humorjem. Beckett je izvrsten in vsestranski
ustvarjalec tako na področju dramatike kot tudi poezije in proze. Svoja dela je sprva pisal v
angleščini, kasneje v francoščini in jih sam prevajal v oba jezika.
Kratka vsebina knjige: Roman Mercier in Camier je delo, ki povezuje Beckettovo dramatiko z
njegovimi proznimi deli, obenem pa tudi prvi roman, ki ga je avtor napisal v francoščini.
Čeprav je bil napisan že leta 1946, ga je Beckett pripravljal na objavo vse do leta 1970.
Mercier in Camier je delo z izrazito dialoško strukturo, v kateri zaznamo zametke kasnejših
dramskih besedil Čakajoč Godota in Konec igre. Glavna junaka, napol klateža, napol dendija
Mercier in Camier, bralca spominjata na nek drug znamenit par iz francoske literature, na
prav tako absurdno tragikomična in hkrati neznosno šarmantna Flaubertova samca Bouvarda
in Pécucheta. Mercier in Camier se odpravita na pot, da bi nekaj zapustila. Ni povsem jasno,
kam gresta, niti kaj zapuščata. Mesto, različico avtorjevega rojstnega mesta Dublina,si želita
zapustiti predvsem zato, da bi se lahko vanj vrnila.
Avtor: Tomas Bernhard
Naslov knjige: Mraz
Prevod: Štefan Vevar
Biografija avtorja: Thomas Bernhard (1931), eden od najpomembnejših avstrijskih in
nemških pisateljev 20. stoletja. V letih 1955–1957 je študiral dramaturgijo in igralsko
umetnost v Salzburgu. Najprej je objavil več pesniških zbirk, literarni preboj pa mu je uspel
leta 1963 z romanom Mraz (Frost). Kmalu so sledili novi romani in pripovedi, po letu 1970 pa
se je uveljavil tudi kot dramatik. Bil je izjemno plodovit avtor, saj je do svoje smrti v letu 1989
vsako leto izdal po eno knjigo. Prejel je številne nagrade, med njimi nagrado Georga
Büchnerja (1970), Premio Mondello (1983) in Prix Medicis (1988).
Kratka vsebina knjige: Podobno kot druge Bernhardove romane tudi roman Mraz sestavljajo
dolgi, nepretrgani in vsebinsko provokativni monologi, le da tu ne prvoosebnega
pripovedovalca, temveč opazovanca. Glavni junak je inteligentni in razgledani, vendar v
primež nemoči in brezmejnega življenjskega pesimizma in bolezni ujeti slikar Strauch. Njegov
brat, slavni zdravnik, pošlje k slikarju, ki živi v zakotni alpski vasi, svojega zdravniškega
pripravnika na daljši obisk. Med opazovancem in opazovalcem se razvije kompleksno
3
razmerje, ki zdravniškega pripravnika pripelje do mejnih eksistenčnih izkušenj, saj si ga
dominantna in destruktivna narava slikarja sčasoma povsem podredi. Zdravniški pripravnik
bralcu v svojih beležkah odstira svet samotarja in izobčenca, ki je zavrgel ne le svoje
slikarstvo, temveč tudi svet in človeka v njem. Glavni junak z ostrim razumom in v slogu
nenehnih stopnjevanj spodkopava in izničuje vse, na kar bi se v življenju še lahko oprl:
človeško etiko in dostojanstvo, življenjske vrednote, državo in institucije, poslednjo trohico
dobrega v človeku. Monologi, ki jih beleži bodoči zdravnik, so prikaz brezupne človeške
tragike, samote in popolnega razpada sveta.
Avtor: Hugo Claus
Naslov knjige: Žalost Belgije
Prevod: Mateja Seliškar Kenda
Spremna beseda: Mateja Seliškar Kenda
Biografija avtorja: Hugo Claus (1929-2008) velja za enega najpomembnejših avtorjev
literature v nizozemskem jeziku 20. stoletja. Njegov obsežni opus zajema tako romane,
kratko prozo in poezijo kot tudi dramska besedila in filmske scenarije. Claus je po številnih
pomembnih domačih in tujih nagradah leta 1986 prejel najpomembnejšo nizozemsko
nagrado za življenjsko delo, Prijs der NederlandseLetteren, bil pa je tudi belgijski kandidat za
Nobelovo nagrado za literaturo.
Kratka vsebina knjige: Dvodelni roman Žalost Belgije velja za najpomembnejše literarno
delo Huga Clausa. Delo je izšlo leta 1983, njegova zgodba pa se odvija v Flandriji v času druge
svetovne vojne. Roman, ki je preveden v 16 jezikov, se v prvem, deloma avtobiografskem
delu z naslovom Žalost posveča odraščanju desetletnega glavnega junaka Louisa v nunskem
penzionatu. Na izjemno kritičen, vendar duhovit način se loteva flamske tradicionalno
vzgojene, nemalokrat licemerske malomeščanske družbe ter njenih šibkih točk, kot so
številni predsodki, vera, seksualnost. V drugem delu, Belgije, je poudarek zlasti na
kolaboraciji, ki se je med vojno razrasla v malih flamskih mestih, in na posledicah, ki jih je ta
imela za flamsko družbo. Žalost Belgije je zabaven, vendar pronicljiv portret Belgije v prvi
polovici 20. stoletja, ki je obveljal za temeljno delo flamske književnosti tudi zaradi svojega
jezika in sloga. Z njim je Claus namreč sooblikoval moderno flamščino in posodobil pesniški
jezik z vključevanjem narečnih, francoskih, Belgiji lastnih izrazov. Svojim junakom podeljuje
svojevrstne glasove in bralca z menjavo pripovedovalca in časovne perspektive vešče vodi
skozi večplastno pripoved.
Avtor: Emil Filipčič
Naslov knjige: Serafa s Šarhove 2
Biografija avtorja: Emil Filipčič (1951), pisatelj, dramatik, scenarist in igralec. Študiral je na
Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani. Danes deluje kot samostojni
ustvarjalec na področju kulture. Za svoj prvenec GreinVain je leta 1979 prejel nagrado zlata
ptica, leta 2011 pa za roman Problemi nagrado Prešernovega sklada. Z romanom Mojstrovka
se je leta 2012 uvrstil med prvih deset izbranih romanov za nagrado kresnik.
4
Kratka vsebina knjige: Serafa s Šarhove 2 je roman o prijateljih Risu Boštjančiču in Albertu
Dolencu, ki se pri sedemnajstih letih odločita, da bosta ustvarila strip, ustvarjalna strast pa ju
ponese še k snemanju skečev na magnetofon. Iz tega nastanejo oddaje Prešernova resnična
podoba, Sherlock Holmes in doktor Watson proti komerkoli že, Kmetje, Rudarska nesreča v
Trbovljah in kviz Vrzi tri lobanje v zrak in zadeni. Deset let pozneje prijateljema pridejo
izkušnje snemanj zelo prav. Ris je poročen in ima štirimesečnega sina, na Radiu Študent
honorarno dela kot napovedovalec. Albert hodi s punco, ki jo začenja vse bolj zanimati, s čim
se njen fant pravzaprav ukvarja oziroma če sploh kaj dela. To se izkaže za zadosten razlog, da
prijatelja ustvarita radijsko igro Butnskala. Petintrideset let kasneje se ponovno
srečata.Albert pove Risu, da pravkar riše strip po tonskem zapisu njune radijske nadaljevanke
Butnskala. To še ni vse. Ostarela avtorje se odločita, da se bosta ob pomoči mladih genialnih
dvojčkov in pustolovca Delamee spopadla z novimi mediji in zavzela Facebook in Youtube.
Avtorica: Julija Franck
Naslov knjige: Ljubeznivec
Prevod: Mojca Kranjc
Spremna beseda: Tanja Petrič
Biografija avtorice: Julia Franck se je rodila 1970 v (Vzhodnem) Berlinu. Študirala je staro
amerikanistiko, filozofijo in novejšo nemško književnost na FU Berlin. Leta 1997 je izšel njen
prvenec Der neue Koch, sledile so knjige: Liebediener(1999), Bauchlandung (2000) in
Lagerfeuer(2003). Leto 2005 je preživela v Villi Massimo v Rimu. Za roman Mittagsfrau je
2007 prejela Nemško knjižno nagrado, kar jo je umestilo med najuglednejše nemške pisatelje
in ji utrlo pot v tujino (roman je preveden v 34 jezikov). Njen zadnji roman, RückenanRücken,
je izšel leta 2011.
Kratka vsebina knjige: Roman Ljubeznivec pripoveduje o Beyli, ki rada stanuje v kletnih
stanovanjih, saj ji ponujajo odličen pregled nad dogajanjem na ulici. Ko se stegne do okenca
tik pod stropom, ravno še lahko vidi rdeč avto, ki se poskuša izmanevrirati iz parkirnega
mesta. A kako to, da voznik ne vidi ženske, ki se zgrožena umika avtomobilu in pristane pod
kolesi tramvaja? Izkaže se, da je pokojnica na tirih Charlotte, Beylina soseda. Beyli se zdi, da
je edina, ki je opazila avto, in skrbno pazi, da ne bi nikomur ničesar povedala o tem, še zlasti
pa ne policiji. Pa vendar ostane nekako vpletena, saj ji Charlottina teta prepusti nečakinjino
stanovanje z osebnimi stvarmi vred.
Beyla se nerada preseli v tretje nadstropje in se znajde sredi življenja svoje mrtve
predhodnice. S kuhinjskega okna zdaj lahko opazuje tudi Alberta, ki stanuje pod njo. V
skrivnostnega moža, ki ga je bila opazila že na Charlottinem pogrebu, se do ušes zaljubi.
Uživa v svoji sreči in v izletih z njegovim rdečim športnim avtomobilom. Žal pa se Albert
izmika njeni želji, da bi ji povedal kaj o sebi, in si namesto tega izmišlja erotične zgodbice.
Sprva se Beyla zadovolji z njimi, kmalu pa hoče več. Polagoma se začnejo zlagati koščki
sestavljanke in Beyla ugotovi, kdo je Albert v resnici in kakšno vlogo je Charlotte igrala v
njegovem življenju.
5
Avtorica: Jela Krečič
Naslov knjige: Ni druge
Biografija avtorice: Jela Krečič (1979), novinarka in publicistka. Na Fakulteti za družbene
vede je študirala kulturologijo, doktorirala pa iz filozofije na Filozofski fakulteti leta 2009. Že
dobro desetletje objavlja članke za časopis Delo, kjer je od leta 2007 zaposlena na kulturni
redakciji. Souredila je dva filmska zbornika, ki sta izšla pri Slovenski Kinoteki. V strokovnih
revijah objavlja članke na temo filma in umetnosti.
Kratka vsebina knjige: Romaneskni prvenec Ni druge je izvirna in duhovita pripoved o
zapletenih medčloveških odnosih v sodobnem svetu. Protagonist romana,Matjaž, se po
razhodu z dekletom, Saro, znajde v veliki stiski. Zaradi tega sprejme prijateljev nasvet, da naj
pot k nekdanjemu dekletu poišče preko novega ljubezenskega razmerjem. Matjažu se sprva
zdi, da takšnemu načrtu ne bo težko slediti, a se izkaže za precej zagonetnejšega kot je
pričakoval. Komična ljubezenska odisejada glavnega junaka vodi od enega spodletelega
ljubezenskega srečanja do drugega. Eno od deklet je preveč puhoglavo, za drugo se izkaže,
da je lezbijka, na tretji ga moti njena pretirana človekoljubnost ... Matjaž se v igri ljubezni
preizkuša po znanih ljubljanskih lokalih v družbi z njihovimi trdoživimi obiskovalci, v krogu
svojih sodelavcev na Krasu, na romanju v Jajce in na nočni Metelkovi, a vedno znova prihaja
do sklepa da zanj ni druge od Sare. Končni zasuk v zgodbi se zgodi na otoku Hvaru, ko se
protagonist znajde na pragu ljubezenske avanture, ki bi se utegnila izkazati za drugačno od
vrste prejšnjih.
Avtor: George Orwell
Naslov knjige: Burmanski dnevi
Prevod: Tina Mahkota
Spremna beseda: Mirt Komel
Biografija avtorja: George Orwell (1903-1950), novinar, esejist in romanopisec sodi med
najpomembnejše pisce dokumentarne in polemične proze 20. stoletja. Z zamudo njegov
obsežni opus poglobljeno spoznavamo tudi pri nas. Prevodi del Na dnu in na robu v Parizu in
Londonu, Poklon Kataloniji in Pot v Wigan so pritegnili pozornost kritikov in številnih bralcev.
Prevod njegovega prvega romana Burmanski dnevi (1934) pomembno širi poznavanje tega
izvrstnega pisatelja, ki ga zdaj upravičeno ne poznamo več samo po delih Živalska farma in
1984.
Kratka vsebina knjige: »V Moulmeinu, v Spodnji Burmi, me je sovražilo veliko ljudi – samo
takrat v življenju sem bil dovolj pomemben, da se mi je to zgodilo,« se glasi pogosto citirani
začetek Orwellovega eseja Ustreliti slona (1936). Manj znano dejstvo je, da je Orwell, ta veliki
zagovornik svobode govora ter pravic zatiranih, tlačenih in ponižanih, med letoma 1923 in
1927 služil kot policijski častnik v Indijski imperialni policiji v Burmi. To so bila zanj odločilna
leta, saj je »od blizu lahko videl umazanije imperija«, službo pa sčasoma zasovražil s hujšim
gnevom, kot si ga je znal pojasniti. Osamljen in vse bolj razočaran nad despotizmom in na
videz nezlomljivo tiranijo britanskega radža se po dopustu za božič 1927 v Burmo ni vrnil.
Svoje izkušnje med služenjem imperiju v zatonu (Burma je leta 1937 dobila delno
6
samoupravo) je uporabil za snovanje romana Burmanski dnevi. Roman, ki tematizira
licemersko življenje britanskih kolonialnih oblastnikov in trgovcev v Burmi, je prepreden s
prezirom do lokalnih samodržcev in vsakršnega zatiranja nasploh. Pogosto ga primerjajo s
Fosterjevim Potovanjem v Indijo (1924), a je precej bolj pesimističen in trpek.
Avtor: Antoine de Saint-Exupery
Naslov knjige: Citadela
Prevod: Špela Žakelj
Biografija avtorja: Antoine de Saint-Exupéry (1900 –1944), pisatelj, pesnik in pionirski
letalec. Avtor je zagotovo najbolj znan po svojem Malem princu, napisal pa je tudi več zgodb,
v katerih na poetičen način opisuje letalske izkušnje, ki so v veliki meri zaznamovale njegovo
življenje in delo (Nočni let, Letalo in planet, Bojni pilot in druge). Saint-Exupéry je dobitnik
številnih literarnih nagrad, med njimi velike nagrade za roman, ki mu jo je podelila Francoska
akademija. Nekaj let po letalski nesreči, s katero se je končalo njegovo življenje, je
posthumno izšlo njegovo življenjsko delo, Citadela.
Kratka vsebina knjige: Citadela je Saint-Exupéryjevo posthumno delo, ki je bilo prvič
objavljeno leta 1948. Kljub temu, da je v resnici nedokončano delo, velja za avtorjev
pisateljski vrhunec, kar je za časa svojega življenja menil tudi pisatelj sam. Spomin na bivanje
v Sahari je buril avtorjeve misli, zato je za kraj svojega razmišljanja v Citadeli izbral prav
puščavo. V zgodbo urejena zbirka meditacij prinaša misli o življenjski poti posameznika in
pomenu stvari, ki pa ga ni mogoče najti v opekah in kamnih, ki gradijo puščavsko utrdbo, pač
pa v srcu in duši arhitekta, ki je o utrdbi sanjal in jo zasnoval. Delo je avtorjev poklon
človeškemu duhu, pisan v obliki nagovora oziroma pridige, katere osrednja tema je citadela
kot utrdba, grad, dom, v katerem bivamo. Avtor na moralni ravni obsoja vsakršen sistem, ki
ima materialno blagostanje za edini cilj, in namesto tega poudarja, kako pomembno je
»prebijanje«, duhovna rast. Saint-Exupéryjeva citadela je kot »notranje dvorišče«, ki ga vse
življenje gradimo okrog nas.
Avtor: Andrzej Staisuk
Naslov knjige: Dukla
Prevod: Jana Unuk
Biografija avtorja: Andrzej Stasiuk (Varšava, 1960), poljski pisatelj, esejist in dramatik, je na
poljsko literarno prizorišče stopil leta 1992 z zbirko črtic iz zaporniškega življenja Zidovi
Hebrona. Od takrat je izdal vrsto zbirk kratke proze in literariziranih potopisnih esejev, ki so
mu prinesle sloves enega najbolj kakovostnih poljskih pripovednikov, med njimi:
Galicijskezgodbe (1995, slov. 2009), Duklo(1997), Na poti v Babadag(2004, slov. 2007), Fado
(2006), Dnevnik, pisan pozneje (2010), Grochów (2012), in več dram, nazadnje Čakajoč na
Turka (2009). Napisal je tudi tri romane: Devet (1999, slov. 2004), Beli krokar (1995) in
Taksim(2009). Je dobitnik literarne nagrade vilenica 2008 in številnih drugih nagrad, mdr.
sklada Kościelskih (1995), Nike (2005), nagrade Arkadyja Fiedlerja (2007), nagrade
StanisławaVincenza (2011). Njegove knjige so prevedene v skoraj vse evropske in nekatere
7
azijske jezike.
Kratka vsebina knjige: Novelistična zbirka Dukla (1997) Andrzeja Stasiuka – in osrednja
zgodba v njej – je poimenovana po kraju ob meji s Slovaško, v katerem se pripovedovalec
ustavlja, kadar potuje po južni Poljski. Opisi poti in mesteca, zaustavljenega v času,
pogreznjenega v lenobnost in zatišje karpatske pokrajine, se prepletajo s spomini na neki
drug kraj in pripovedovalčeva otroška doživetja v njem na obiskih pri starih starših, delavnem
in pobožnem dedu ter skeptični, preudarni babici, ki so jo obiskovali duhovi dragih
pokojnikov, ne da bi v tem videla kaj nenavadnega. Duklo odlikuje pisateljev značilni slog
liričnega opisa prostora, kraja, pokrajine ali potovanja, ki meji na epifanijo, pregnetenega v
spominu in domišljiji, prežetega z metafizičnimi premišljevanji. Knjigo zaključi več kratkih
poetičnih zapisov o ljudeh, živalih, naravi iz podkarpatskega sveta z refleksivnimi poantami,
ki osebna, čutno nazorna doživetja prenašajo na raven občečloveškega in univerzalnega.
Avtor: Fulvio Tomizza
Naslov knjige: Zlo prihaja s severa
Prevod: Vera Troha
Spremna beseda: Milan Rakovac
Biografija avtorja: Italijanski pisatelj Fulvio Tomizza (1935-1999) je do začetka šolanja živel v
Istri, gimnazijo je zaključil v Kopru, študij pa je nadaljeval v Ljubljani in Beogradu. Leta 1955
se je preselil v Trst, kjer je delal kot novinar na italijanskem radiu, od leta 1981 pa tam živel
kot svobodni pisatelj. Napisal je okrog trideset del, predvsem romanov, pa tudi esejev, dram
in otroških knjig. Tomizza v svojih delih na različne načine tematizira vprašanje meje, ki pa je
ne razume kot prostora razmejevanja, pač pa prepustnosti, ki daje ljudem možnost
srečevanja in komunikacije. Pogosta tema njegovih del je tudi izseljevanje Italijanov iz Istre
po drugi svetovni vojni in s tem povezanimi občutji domotožja in izkoreninjenosti.
Kratka vsebina knjige: V romanu Zlo prihaja s severa, ki temelji na zgodovinskih dogodkih in
akademskih raziskavah, Tomizza zasleduje biografijo Pier Paola Vergeria (1498-1565), ki je bil
rojen v današnjem Kopru. V razburkanem 16. stoletju, ki so ga zaznamovali religiozni boji
med katoličani in protestanti, je bil škof, reformator in pisatelj. S svojo dejavnostjo si je
prizadeval pomiriti nasprotja med sprtimi stranmi, čeprav je bil sam bližje religioznemu
konceptu protestantizma. Papež ga je z inkvizicijo prisilil, da se je odrekel položaju škofa.
Pobegnil je v Švico in Nemčijo in leta 1549 ga je papež izobčil. V zgodbi o Vergeriu se
izrisujejo zametki eksistencialnih stisk »človeka meje«, razpetega med dvema gospodarjema,
Vatikanom in beneškim dvorom, in dvema klicema: skorumpiranega ozračja Rima in
strogega vetra s severa.
Avtor: Ilija Trojanow
Naslov knjige: Zbiralec svetov
Prevod: Brane Čop
Biografija avtorja: Ilija Trojanow (1956), bolgarsko-nemški pisatelj, esejist in prevajalec. Leta
1971 je z družino zapustil Bolgarijo in sprva zbežal v München, leto zatem pa so se preselili v
8
Kenijo, kjer je živel vse do leta 1984. Leta 1996 je izšel njegov avtobiografski prvenec, leta
2006 pa roman Zbiralec svetov, za katerega je prejel nagrado leipziškega knjižnega sejma.
Poleg številnih drugih literarnih nagrad je Trojanow leta 2007 prejel še berlinsko književno
nagrado ter z njo povezan položaj gostujočega profesorja na FreieUniversität.
Kratka vsebina knjige: Ilija Trojanow z naslovom biografskega romana Zbiralec svetov ni
poimenoval le človeka, ki ga v njem portretira, Richarda Francisa Burtona, temveč tudi sebe.
Avtor je namreč sedem let potoval po postojankah Burtonovega življenja, da bi ga upodobil
čim bolj verodostojno. Raziskovalec, prevajalec, pisatelj, vojaški častnik, etnolog, lingvist in
diplomat Burton je zagotovo ena najbolj ekscentričnih figur 19. stoletja, kar je v romanu
ilustrativno prikazano preko opisovanja njegovih potovanj po Britanski Indiji, Arabiji in
Vzhodni Afriki. V prvem delu romana zgodbo poleg Burtonovih dnevnikov podaja njegov
indijski sluga Naukaram, v drugem delu, ki opisuje obdobje v Arabiji, Burtonovo potovanje
spremljamo preko prepisov posvetovanj osmansko-arabskih veljakov, v tretjem,
vzhodnoafriškem delu, pa Burtonovo ekspedicijo pojasnjuje nekdanji suženj Sidi. Roman
Zbiralec svetov ni tradicionalna biografija britanskega kolonialnega častnika, čigar potovanja
so bila že mnogokrat opisana v knjigah in prikazana v več filmih, temveč izjemno literarno
delo, oprto na biografijo raziskovalca, ki je svoje življenje posvetil razumevanju svetov,
drugačnih od njegovega.
Avtor: Lenart Zajc
Naslov knjige: Agencija
Biografija avtorja: Lenart Zajc (1967), pisatelj. Študiral je zgodovino in filozofijo na Filozofski
fakulteti v Ljubljani. Doslej je izšlo pet njegovih samostojnih del, njegove kratke zgodbe so
bile uvrščene v več antologijskih izborov, napisal je tudi več scenarijev za lutkovne predstave
za otroke in mladino. Njegov roman 5 do 12h je bil leta 1999 uvrščen v ožji izbor za nagrado
za najboljši prvenec, roman Zguba pa leta 2002 v ožji izbor za nagrado kresnik.
Kratka vsebina knjige: Roman Agencija je postavljen v obdobje krize in protestov v letu
2012, v čas rastoče brezposelnosti in naraščajočega obupa. Zgodba romana se gradi skozi
sedem pripovednih glasov, sedem enakovrednih likov zaposlenih v agenciji, ki se ukvarja s
prodajo življenjskih zavarovanj. Usode in značaji pripovedovalcev so tako kot ozadja, ki so jih
pripeljala v zavarovalno agencijo, zelo različni, vsak od njih pa zavzema svoje stališče in ima
svojevrsten pogled na trenutne družbene razmere. Ko sedem junakov vstopa v domove
svojih strank, spoznavajo katastrofalne razsežnosti in bedo krize v Sloveniji. Ta se literarnih
likov dotakne, ne glede na to, da sami sodijo med tiste, ki jim gre trenutno razmeroma
dobro. Izstopajoč in najbolj nenavaden lik v romanu je mlada ženska Muci, ki odločitev o
svojem izvoru prepušča bralcu. Lahko bi bila bitje peklenskega ali nebeškega izvora, duh,
mogoče pa le nekoliko nenavadna punca. Agencija je nedvomno družbenokritičen roman, s
svojo večplastno zgodbo in prepletanjem pripovednih perspektiv pa tudi mnogo več kot zgolj
angažirano literarno delo.
9
Avtor: Dušan Šarotar
Naslov knjige: Panorama
Biografija avtorja: Dušan Šarotar (1968) je pisatelj in pesnik, avtor številnih scenarijev za
dokumentarne in igrane filme, piše tudi za otroke. Leta 1999 je izšel njegov romaneskni
prvenec Potapljanje na dah (Študentska založba), njegov drugi roman Biljard v Dobrayu
(Študentska založba) je bil leta 2007 nominiran za nagrado kresnik. Objavil je tudi dve zbirki
kratkih zgodb, dve noveli in tri pesniške zbirke. Njegove pesmi in proza so vključene v več
domačih in tujih antologij ter prevedene v številne jezike. Leta 2012 je izšla njegova prva
zbirka esejev Ne morje ne zemlja (Goga), istega leta se je z razstavo cikla Duše predstavil še
kot fotograf. S fotografijami nadgrajuje tudi pričujoči roman Panorama.
Kratka vsebina knjige: Pisatelj, nemara avtorjev alter ego, išče mir in navdih za pisanje na
počasnem potovanju po deževni in megleni irski obali, od tam odpotuje v Belgijo in preko
Ljubljane v Sarajevo; predvsem pa ga pot vodi vedno globlje v pokrajine lastne notranjosti.
Pripoved je oblikovana kot asociativni tok misli v katerem se časi, kraji in dogodki prelivajo v
nenavadno zgodbo s številnimi pripovednimi glasovi. Čeprav vezi med njimi morda niso
nemudoma očitne, se v skupni zgodbi ne znajdejo povsem slučajno. Med avtentičnimi
pripovedovalci brez domovine, tako izstopajo albanski šofer in priložnostni vodič Gjini,
Američanka z irskimi koreninami Jane, emigrantska profesorica književnosti iz bivše
Jugoslavije Spomenka, naključna poslušalka literarnega večera v Bruslju, sarajevski pesnik in
še kdo. Njihove pripovedi izrisujejo panoramski razgled nad iskanjem tistega, kar bi lahko
imenovali dom.
Avtorica: Janice Galloway
Naslov knjige: Clara
Prevod: Tina Mahkota
Spremna beseda: Tina Mahkota
Biografija avtorice: Janice Galloway je ugledna predstavnica novega vala škotske literature,
ki se je zavestno odpovedala stereotipom v opisovanju svoje pokrajine in njenih prebivalcev.
V tej literaturi ni več prostora za heroje, ki se podijo po zelenih planinah. Gallowayeva je
pikra, sarkastična in analitična pripovedovalka o svetu tukaj in zdaj. Dihati moraš, to je vsa
skrivnost (The Trick is to Keep Breathing), njen prvi in večkrat nagrajeni roman, je bil opažen
kot eden najboljših škotskih prvencev tistega leta, danes pa velja za klasiko sodobne škotske
književnosti. V knjigi Kri (Blood) so izšle kratke zgodbe, leta 1994 pa njen drugi roman z
večpomenskim naslovom Tuji predeli (Foreign Parts), za katerega je prejela nagrado
McVitie's za roman leta in nagrado E. M. Forster, ki jo podeljuje Ameriška akademija
umetnosti in literature. Leta 1996 je izšla zbirka kratkih zgodb z naslovom Kamorkoli
pogledaš (Where You Find It), junija 2002 pa roman Clara.
Kratka vsebina knjige: Janice Galloway se je s Claro izpisala iz urbane Škotske. Pretanjeno
napisani roman v osmih poglavjih, za katerega je glasbeno izobražena pisateljica zgodovinsko
ozadje preučevala več kot sedem let, postavlja v ospredje Claro Wieck Schumann, ki jo
zgodovina odpravi kot »ženo romantičnega skladatelja Roberta Schumanna«. Clara pa je v
romanu predstavljena tudi kot ena najboljših pianistk svojega časa, skladateljica in
10
profesorica. Gallowayjeva v Clari, "romanu o seksu, smrti in moči" spodkopava romantično
predpostavko o usodni povezanosti umetniške genialnosti in norosti, predvsem pa premakne
žarišče z genija, moškega, na genija, žensko. Pri tem pa je njen roman nadvse sodoben, saj
mora Clara sprejemati odločitve, s katerimi se lahko poistovetijo ženske našega časa.
Pisateljičin slog ostaja prepoznaven tudi na številnih prizoriščih Evrope v prvi polovici 19.
stoletja. Drdranje kočij, zapenjanje steznikov, koncertiranje pred kronanimi glavami,
rojevanje – nadvse nazorno, bravurozno in virtuozno, hkrati pa tako jedko, politično in
izzivalno.
SPOMINSKA PROZA:
Avtor: Janko Kos
Naslov knjige: Umetniki in meščani
Biografija avtorja: Janko Kos (1931) je literarni zgodovinar in teoretik, kritik, publicist in
urednik. Doktoriral je leta 1969, od leta 1970 do upokojitve je bil profesor za primerjalno
književnost in literarno teorijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Od leta 1983 je redni član
Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Med drugim je bil sourednik revij Beseda in
Perspektive, sodelavec Odra 57 ter glavni urednik Literarnega leksikona. Je avtor številnih
knjig in razprav s področja literarne teorije in zgodovine, estetike in filozofije. Poleg
znanstvenih in kritičnih spisov je pripravil tudi mnoge učbenike, priročnike in antologije. Leta
2001 je prejel Zoisovo nagrado za življenjsko delo, najvišjo državno nagrado na področju
znanosti.
Kratka vsebina knjige: V avtobiografskem delu Umetniki in meščani se Janko Kos spominja
življenja družin svojih staršev in osvetljuje lastno življenjsko pot. Avtor, ki je bil v času
odraščanja v tesnem stiku z umetniškim krogom svojega očeta in po drugi strani del
materinega meščanskega miljeja, na poti do svojih študijskih let opisuje svet sodobnikov,
med katerimi v manj znani luči spoznamo filozofa Franceta Vebra, mladega Tarasa
Kermaunerja, Daneta Zajca in mnogo drugih. Preko gimnazijskih let v nemirnem času 2.
svetovne vojne nas avtorjeva pripoved vodi tudi v obdobje njegovega študija in poklicne poti.
Umetniki in meščani je zagotovo delo, ki presega okvire spominske kronike, saj je obenem
dragoceno pričevanje o obdobju, ki je zaznamovalo stoletje.
Avtor: Peter Zobec
Naslov knjige: Vsi drugi se imenujejo ljubezen
Spremna beseda: Marcel Štefančič jr.
Biografija avtorja: Peter Zobec (1932 – 2012),pomočnik režije, scenarist, organizator in
režiser masovnih prizorov. Študiral je germanistiko in Jugoslovansko literaturo v Beogradu,
kjer je preživel dvajset let svojega življenja. V srbohrvaščino je prevajal slovensko poezijo,
prozo, esejistiko in dramatiko, dejaven je bil kot publicist in esejist. Bil je začetnik filmskih
oddaj na TV Ljubljana in radiu. V svoji karieri je sodeloval z režiserji kot so Wolfgang
Petersen, Sam Packinpah in Boštjan Hladnik. Je avtor trinajstih samostojnih kratkih filmov in
11
dokumentarcev. Leta 2006 je prejel Badjurovo nagrado za življenjsko delo na filmskem
področju.
Kratka vsebina knjige: Vsi drugi se imenujejo ljubezen je izčrpno avtobiografsko delo enega
najbolj prepoznavnih slovenskih ustvarjalcev s filmskega področja. Avtor Peter Zobec v knjigi
predstavlja svojo razgibano življenjsko zgodbo, ki jo je popisal v zadnjih letih pred smrtjo. V
njej razgrinja svoje otroško in mladostno obdobje, spomine na svojo družino, počitnikovanja,
obdobje šolanja, spomine na 2. svetovno vojno, ki jo je dočakal v Beogradu. Preko obdobja
študija, Peter Zobec v delu popisuje tudi svojo bogato kariero asistenta režije, organizatorja
in režiserja masovnih prizorov pri številnih slovenskih in jugoslovanskih filmih ter televizijskih
serijah, sodelovanje pri številnih koprodukcijskih celovečernih in televizijskih filmih, svoje
delo in potovanja v tujino …Vsi drugi se imenujejo ljubezen je intimna in odkritosrčna
življenjska pripoved, obenem pa tudi dragocena kronika zakulisja slovenske in jugoslovanske
kinematografije.
ZBIRKA KRATKIH ZGODB:
Avtor: Matjaž Lunaček
Naslov knjige: Beatusille
Biografija avtorja: Matjaž Lunaček je študiral medicino in primerjalno književnost. Specialist
psihiatrije, ki je svojo poklicno pot posvetil psihoterapiji. Lunaček se profesionalno intenzivno
ukvarja z aplikacijo psihoanalize na literaturo in pedagogiko. Dvanajst let v svoji karieri je
posvetil razvoju koncepta "vrtca, vodenega po psihoanalitičnih načelih". Poznan je po svojih
strokovnih člankih s področja psihoanalize. Leta 2011 je pri Založbi *cf izšlo njegovo delo Za
drugačno usodo: psihoanalitična teza o Krstu pri Savici, leta 2014 pa pri Cankarjevi založbi
zbirka esejev Telovadci nad prepadom. Zbirka kratkih zgodb Beatusille je njegovo prvo
samostojno literarno delo.
Kratka vsebina knjige: Beatusille je zbirka devetintridesetih kratkih zgodb, naslov pa nosi po
eni izmed njih. Gre za začetni verz Horacijeve ode in v prevodu pomeni srečen tisti. Zgodbe v
zbirki Beatusille imajo s svojo zgoščenostjo lastnosti črtic ali literarnih slik, stilno pa so
zaznamovane s širšo zasnovo in abruptnim koncem. Protagonisti zgodb so neobičajni in
nekonvencionalni posamezniki, mestoma svoj glas dobijo tudi živali, ki imajo med
pripovedovalci poseben status. Zbirka je razgibana na ravni dogajalnega časa, iz današnjih
dni sežejo zgodbe do poldrugega stoletja v preteklost, samo dogajanje pa se giba od
realističnih posnetkov do prestopov v fantazijske sfere. Zgodbe v zbirki, čeprav raznolike,
delijo tematsko povezanost. Osredotočajo se na ključne, prelomne trenutke v življenju, ki
vsakdan nepričakovano povišajo na raven brezčasja. V zgodbah avtor na izviren in prepričljiv
način v zgodbah obravnava problematiko medosebnih odnosov ter vprašanja o smrti,
ljubezni in posameznikovi svobodi.
12
PESNIŠKE ZBIRKE:
Avtor: Tomaž Šalamun
Naslov knjige: Orgije
Spremna beseda: Aleš Debeljak
Biografija avtorja: Dela Tomaža Šalamuna (1941-2014) že od antologijske pesniške zbirke
Poker (1966) predstavljajo mejnik v slovenski poeziji. V šestdesetih letih je Šalamun
sodeloval pri vseh pomembnejših avantgardnih projektih, povezan je bil tudi z legendarno
skupino OHO, danes pa je eden najbolj prevajanih slovenskih avtorjev. Poleg številnih objav v
različnih tujejezičnih revijah so njegove knjige prevedene v osemnajst jezikov. Za svoje delo
je doslej prejel nagrado Prešernovega sklada (1973), Jenkovo nagrado (1988) in leta 1999
veliko Prešernovo nagrado.
Kratka vsebina knjige: V Šalamunovih Orgijah med brzicami povezanih dvovrstičnic utripa
uporniški in trmoglavi, zvedavi in darežljivi duh, ki hlastno in strastno beleži mnogovrstne
preobrazbe vsakdanjega sveta, da bi jih precedil skozi sito osebnega izkustva in vizije,
spogledujoč se istočasno z bežečimi trenutki in z vidikom večnosti. Pesmi so dokumenti
osebnega in posebnega potovanja, ki pa ni zasebno, saj v pesemsko tapiserijo sugestivno
vplete množico lokalnih in mednarodnih niti. Pesniška pletenica dvovrstičnic v Orgijah
prikazuje raznolike zakladnice smisla na zagonetno mikaven način, v katerem si elegantni
minimalizem podaja roke s tesnobno in begajočo dvoumnostjo, nikoli pa ne odplavi
absurdne vere, da je smiselno varovati krhki prostor posameznikovega doživljanja sveta,
osebne svobode in dostojanstva. V pesmih iz zbirke Orgije je Šalamun na vrhuncu svoje
ustvarjalne moči. Gre za zbirko, ki bo v razkošnem opusu mednarodno najbolj vplivnega
slovenskega pesnika vseh časov zapisana kot ena njegovih mojstrovin
Avtorica: Cvetka Lipuš
Naslov knjige: Kaj smo, ko smo
Biografija avtorice: Cvetka Lipuš (1966), pesnica. Na celovški univerzi je končala študij
primerjalne književnosti in slavistike, na univerzi v Pittsburghu pa še študij bibliotekarstva in
informacijskih ved. Petnajst let je živela v Ameriki, danes pa živi in ustvarja v Avstriji. Njena
poezija je prevedena v mnoge tuje jezike, zastopana je v slovenskih, nemških in ameriških
revijah in antologijah. Do sedaj je izšlo že šest njenih pesniških zbirk, za zbirko Obleganje
sreče je bila leta 2008 nominirana za Veronikino nagrado.
Kratka vsebina knjige: Pesnica Cvetka Lipuš se je z dosedanjimi pesniškimi zbirkami
predstavila in uveljavila kot avtorica s prepoznavno in samosvojo poetiko. Predstavlja
suveren in izviren pesniški glas, ki se ne zaustavlja pri tistem, kar je očitno, ampak vedno
znova sega preko horizonta pričakovanega. Kot dokazuje tudi najnovejša zbirka Kaj smo, ko
smo, je poezija Cvetke Lipuš imanentno svetovljanska in hkrati več kot zgolj takšna. Že naslov
pesniške zbirke nam pove, da pesnica niti za hip ne pristaja na samoumevnosti, nasprotno,
13
zaveda se vsake besede, pomenske drže, vsakega samoglasnika. Cvetka Lipuš podobno kot v
svojih drugih pesniških zbirkah, tudi v najnovejši,ohranja izbrano besedišče, hkrati pa svoj
pesniški svet radikalizira z eksistencialno izkušnjo, izzivi, vprašanji, vsakdanjo mitologijo in
neobremenjenim humorjem.
Avtorica: Svetlana Makarovič
Naslov knjige: Žled
Spremna beseda: Miklavž Komelj
Biografija avtorice: Svetlana Makarovič (1939) se je rodila v Mariboru in začela svojo kariero
kot poklicna gledališka igralka. Danes je po poklicu pisateljica, pesnica in ena najbolj
prepoznavnih slovenskih avtoric. Njena poezija je bolj tradicionalna kot avantgardna.
Posebnost njenih pesmi je parafraziranje motivov in tona slovenskih ljudskih pesmi ter
ustvarjanje obskurne, baladne atmosfere. Objavila je več pesniških zbirk: Somrak (1967),
Kresna noč (1968), Volčje jagode (1972), Srčevec (1973), Pelin žena (1974), Sosed gora (1980)
in druge. Makarovičeva je pomembno zaznamovala tudi mlajše generacije: objavila je več kot
trideset knjig in petnajst iger za otroke. Odklonila je Prešernovo nagrado. Njena dela so
prevedena v številne tuje jezike.
Kratka vsebina knjige: Svetlana Makarovič je bila rojena 1. januarja. Baje so bila tisti dan
okna prekrita z ledenimi rožami. Odkar piše, je zima z vso spremljevalno orkestracijo hladu,
beline, zabrisanosti, rezkosti, iskanja zavetja in neizprosnosti ena centralnih tem v bogatem
ustvarjalnem opusu pesnice. Žled je bistvo zime, njena kristalizacija. Svet, prekrit s plastjo
ledu, oster in jasen kot zvočnost besede žled, se prikaže distančen, živ in mrtev obenem,
predvsem pa neskončno nevaren in lep.
V istoimenski knjigi bo Svetlana na novo napisala, zbrala in narisala tisto, kar predstavlja
njeno zimo. Od pesmi, odlomkov iz njenih drugih besedil, do risb in osebnih izpovedi, bo ta
knjiga zajetno, pretresljivo, zabavno in neizprosno osebno pričevanje, kaj je zima v naravi in v
ljudeh.
FABULA
ROMANI:
Avtor: Clément Bénech
Naslov knjige: Slovensko poletje
Prevod: Jana Pavlič
Biografija avtorja: Clément Bénech (1991) je mlajši francoski avtor. Na znameniti Sorboni je
študiral sodobno literaturo in med študijem preživel šest mesecev v Berlinu. Pravi, da ga je k
pisanju spodbudilo branje romanov nedavnega Nobelovega nagrajena Patricka Modiana. Je
tudi avtor bloga clementbenech.tumblir.com in mu lahko sledimo na twitterju. Leta 2013 je
izšla njegova prva knjiga, kratek roman L'été slovène. Prihodnje leto bo izšel še njegov drugi
roman Lève-toi et charme.
Kratka vsebina knjige: Kratek roman oziroma povest Slovensko poletje se povsem
14
nepričakovano in skoraj neverjetno v nekaj dneh odvije na Bledu in v Ljubljani. Mlad
študentski par išče smisel svojega sobivanja in preživlja poletne počitnice na potovanju v
Sloveniji. Bodoča doktoranta zgodovine slovenskemu bralcu predstavita prestolnico in Bled
ter njune znamenitosti z radovednim pogledom tujca, ki vidi vse enako pa hkrati malce
drugače. Ljubka kurioziteta, ki diši po vanilijevi kremi in stepeni smetani, a nima teže blejske
kremšnite, temveč bolj lahkoto kakšnega francoskega eklerja z vanilijo.
Avtor: Georgi Gospodinov
Naslov knjige: Fizika žalosti
Prevod: Borut Omerzel
Biografija avtorja: Georgi Gospodinov (1968) je pesnik, pisatelj in dramatik ter eden najbolj
prevajanih bolgarskih avtorjev po letu 1989. Ima doktorat znanosti, je glavni urednik tednika
za kulturo in književnost Literaturen vestnik, na Novi bolgarski univerzi predava sodobno
bolgarsko književnost. Živi in dela v Sofiji. Avtor je za svoja dela prejel številne pomembne
nacionalne in mednarodne nagrade. Njegov romaneskni prvenec Naravni roman
(Естествен роман, 1999) je v Bolgariji doživel devet izdaj in je preveden v 22 jezikov (v
slovenščini je izšel leta 2005 pri Študentski založbi). Za roman Fizika žalosti je prejel nagrado
za bolgarski roman leta (2011/2012), ki jo podeljuje Narodni fond 13 stoletij Bolgarije,
nacionalno književno nagrado Hrista G. Danova za najboljše prozno delo (2012), nagrado
mesta Sofija za književnost (2012) in nagrado bralcev cvet Helikona (2012) za najbolje
prodajano knjigo v letu 2012.
Kratka vsebina knjige: Fizika žalosti je roman, ki smelo raziskuje meje tega žanra in jih tudi
presega. Če je bil avtorjev prvenec Naravni roman morda še eksperiment, je Fizika žalosti
izredno zrelo delo, ki na novo opredeljuje pojem romanesknega. Predvsem pa je to poetičen
roman, delo čuteče duše in odprtega srca, ki nam govori o fiziki in metafiziki bistva
človekovega bivanja. Skozi dečkove oči sledimo zgodovini zadnjega stoletja vse do 1. januarja
2012 kakor skozi nekakšen kalejdoskop likov in zgodb. Fizika kot eksaktna znanost o
predmetnem svetu, ki nas obdaja, je v tem romanesknem delu soočena z izzivom, razumeti
dogajanje, ki je očem skrito, a zato za usodo človeštva nič manj pomembno, nasprotno, je
bistveno. V ozadju prefinjenega romanesknega tkanja razbiramo poanto, da svet, kakršen se
nam kaže tukaj in zdaj, poleg objektivne znanosti potrebuje tudi literaturo in umetnost, da bi
ljudje lahko domislili pot iz zagonetnega labirinta žalostnih usod, v katerih se je zataknil.
Avtor: Stefan Hertmans
Naslov knjige: Vojna in terpentin
Prevod: Staša Pavlović
Biografija avtorja: Stefan Hertmans (1951) je eden izmed najvidnejših in najbolj profiliranih
flamskih avtorjev, doma in v tujini nagrajevani pesnik, pisatelj in esejist z zavidljivim opusom
ter predavatelj na najuglednejših evropskih univerzah. Stalni gost mednarodnih podijev
domače in tuje bralce navdušuje s svojimi eruditskimi, poetičnimi besedili, v katerih se
pogosto dotika tem spominjanja, otroštva ter odnosa med domišljijo in resničnostjo. Kljub že
15
več kot tri desetletja trajajoči uspešni pisateljski karieri pa je avtor največji preboj zagotovo
storil s svojim zadnjim romanom Vojna in terpentin, ki je izšel ob stoti obletnici začetka prve
svetovne vojne in takoj vzbudil zanimanje vseh pomembnejših svetovnih založb.
Kratka vsebina knjige: Tik pred smrtjo je Urban Martien, ded Stefana Hertmansa, svojemu
vnuku podaril dva stara zvezka, ki se ju je ta v strahu pred nepričakovanimi skrivnostmi dolga
leta bal odpreti. Življenje njegovega deda je bilo zaznamovano s siromašnim otroštvom v
zadnjih izdihljajih 19. stoletja, s srhljivo izkušnjo prve svetovne vojne, z veliko, mnogo
prezgodaj preminulo ljubeznijo in gorečo predanostjo slikarstvu. Da bi se dokopal do prave
resnice o dedovem življenju, je Hertmans lastne spomine nanj združil s citati iz njegovih
zvezkov ter s tem ustvaril ganljivo, melanholično, s simboli prepredeno pripoved ne le o
življenju izjemnega človeka, ampak cele generacije njih, o tragični flamski zgodovini, skritih
strasteh, in o ranjeni duši preprostega človeka, ujetega med vojno in terpentin.
ZBIRKA KRATKIH ZGODB:
Avtorji: Desa Muck, Mojca Kumerdej, Barbara Simoniti, Milan Dekleva, Žiga X. Gombač
Naslov knjige: Moč lažnega
Biografije avtorjev:
Desa Muck (1955) je igralka, televizijska voditeljica, publicistka in mladinska pisateljica. Kot
literarna ustvarjalka je poznana po svojih zgodbah, podlistkih, novelah, kolumnah in radijskih
igrah. Najbolj znana pa je po pisanju proze. Za odrasle je napisala romana Panika (2003) in
Peskovnik boga otroka (2006). Izjemno priljubljena pa so tudi njena dela za otroke. Leta 1998
je prejela nagrado večernica za knjigo Lažniva Suzi. Za zbirko Anica je leta 2005 prejela
Levstikovo nagrado, kar štirikrat pa je bila ista zbirka izbrana za najbolj priljubljeno v akciji
Moja najljubša slovenska knjiga po izboru mladih bralcev. Zelo priljubljena je tudi njena
zbirka knjig za mladino Blazno resno.
Mojca Kumerdej (1964) je pisateljica in umetnostna, pretežno plesna kritičarka Študirala je
filozofijo in sociologijo kulture na ljubljanski filozofski fakulteti. Od leta 1988 redno piše v
različne intelektualne in umetniške revije, kot so Problemi, nekdanji Razgledi in Maska, zlasti
pa v časopis Delo, v katerem s kolumnami, članki, intervjuji in kritikami pronicljivo beleži
dogajanje v sodobnem plesu, gledališču, performansu, filmu in literaturi. Leta 2001 je izšel
njen romaneskni prvenec Krst nad Triglavom, leta 2003 knjiga kratkih zgodb z naslovom
Fragma (2003), leta 2011 pa je izšla zbirka kratkih zgodb Temna snov. Njene kratke zgodbe
so bile prevedene že v številne jezike in bile objavljene v dveh antologijah slovenske kratke
proze. Leta 2006 je bila nagrajena s kristalom vilenica.
Barbara Simoniti (1963) je pesnica, pisateljica in prevajalka. Leta 1995 je doktorirala iz
literarnih znanosti. Izdala je štiri pesniške knjige: Zatišnost (1997), Zlati dež (2000), Sončni
obrat (2011) in Voda (2012), knjigo novel Razdalje (1998), v strokovno knjigo predelan
doktorat Nonsens (1998), knjigo za otroke Močvirniki, Zgodbe iz Zelene Dobrave, z
ilustracijami Petra Škerla (2012) in slikanico Andrej Nespanec, prav tako z ilustracijami Petra
Škerla (2014). Za Močvirnike je prejela Levstikovo nagrado 2013 in znak zlata hruška 2013 ter
16
se uvrstila med pet finalistov za nagrado večernica 2013. Po izboru Mednarodne mladinske
knjižnice iz Münchna so se Močvirniki uvrstili v njihov izbor 250 najboljših knjig za mladino z
vsega sveta, imenovan Bele vrane 2013.
Milan Dekleva (1946) je pesnik, pisatelj, dramatik, esejist in prevajalec. Njegova prva
pesniška zbirka Mushi, mushi (1971) velja za prvo slovensko zbirko haikujev. Za otroke piše
dramska dela, prozo in tudi lutkovne in radijske igre, pesmi, pripovedi in muzikale. Milan
Dekleva je za svoja dela prejel številne nagrade, med njimi Jenkovo nagrado (1990) za
pesniško zbirko Odjedanje božjega, Rožančevo nagrado (1999) za zbirko esejev Gnezda in
katedrale, Veronikino nagrado (2003) za zbirko pesmi Audrey Hepburn, slišiš metlo
budističnega učenca?, nagrado kresnik (2006) za roman Zmagoslavje podgan in Prešernovo
nagrado (2006) za življenjsko delo. Na področju otroške literature je prejel nagrado desetnica
(2011) za delo Pesmarica prvih besed in Častno listino IBBY (2010) za prevod slikanice Julie
Donaldson Bi se gnetli na tej metli.
Žiga X. Gombač (1976) je svojo kariero začel kot glasbeni novinar, kasneje je kot medijski
multipraktik sodeloval in še vedno sodeluje s številnimi domačimi in tujimi mediji.
Leta 2002 je začel svoje zgodbe in pesmi za otroke objavljati v različnih otroških revijah, leta
2008 pa je izšla njegova knjiga Jastrebov let, mladinska eko kriminalka, prva iz zbirke
Kompanjoni. Leta 2012 je začela izhajati še druga priljubljena Gombačeva zbirka Živa iz
muzeja, ki nastaja v skupnem projektu z Narodnim muzejem Slovenije in je v letošnjem
šolskem letu nepogrešljiv sopotnik vseslovenskega projekta opismenjevanja Megakviz. Med
njegova vidnejša dela spadajo tudi stripovske knjige Dnevnik legionarja Primusa, Primer Gala
Matrice, Tisa reši svet, strip Dan ko je izginil ljubljanski Grad, slikanica Skrivnosti mladih levov
ter večkrat razprodana in ponatisnjena soavtorska knjiga za odrasle bralce Ultrablues.
Žiga X. Gombač je danes zagotovo eden izmed najbolj priljubljenih mladinskih pisateljev.
Kratka vsebina knjige: Avtorji so za festival prispevali kratke zgodbe, namenjene mladim
bralcem, za knjigo z naslovom Moč lažnega. Moč lažnega je tudi fokusna tema Fabule, s
čimer se tako festival kot knjiga osredotočata na vse, kar je lažno, predvsem pa na razločitev
lažnega od resničnega, ki se že od nekdaj kaže kot težavna naloga.
POSEBNE IZDAJE
Avtor: Feri Lainšček
Naslov knjige: Velecirkus Argo
Biografija avtorja: Pisatelj Feri Lainšček (rojen1959 v Dolencih, živi v Murski Soboti ) je avtor,
katerega bibliografija že krepko presega 100 izvirnih knjižnih naslovov. Najbolj znan je po
svojih romanih, doslej jih je ustvaril že 21, nekateri pa so prevedeni tudi v številne tuje jezike.
Za svoja literarna dela je prejel mnoge prestižne nagrade in priznanja. Leta 1995 mu je
Prešernov sklad dodelil nagrado za roman Ki jo je megla prinesla. Leta 1992 je prejel nagrado
17
kresnik, za najboljši slovenski roman za roman Namesto koga roža cveti. Leta 2007 je
ponovno prejel nagrado kresnik za roman Muriša. Zbirka pravljic Mislice so prejela nagrado
večernica za najboljšo slovensko mladinsko literarno delo leta 2000, za knjigo Pesmi o Mišku
in Belamiški pa nagrado desetnica (2011). Uvrstil se je tudi med deset finalistov za Europe
Book Prize, evropsko nagrado za najboljšo knjigo leta 2008. Leta 2008 je na festivalu
Slovenskega filma v Portorožu prejel Vesno, nagrado za najboljši scenarij za TV film Hit
poletja. Po njegovih romanih je bilo doslej posnetih tudi 5 celovečernih igranih filmov, med
njimi tudi za film Petelinji zajtrk, ki je drugi najbolj gledan domači film v samostojni Sloveniji.
Kratka vsebina knjige: Fantastična pripoved za otroke Velecirkus Argo je še eno Lainščkovo
delo, ki je preživelo v času in je ob ponatisu enako aktualno kot leta 1996, ko je bila knjiga
prvič natisnjena. Osrednja protagonista sta deklica Gela Gela in deček Tulsi, ki ju cirkuški
čarodej, imenovan tudi Vodnik med deželama, popelje v domišljijski svet opice Banfi. Tako se
začne njuno neobičajno in vznemirljivih dogodivščin polno popotovanje v vzporedne
svetove. V spremni besedi, ki sicer prinaša tudi celovit pregled Lainščkovega literarnega
ustvarjanja za otroke in mladino, je prof. dr. Dragica Haramija, o knjigi med drugim zapisala:
»V fantastični pripovedi so jasno začrtani prehodi iz realnega v fantastični svet in nazaj,
fantastični svet ima v primerjavi z našim svoje lastne zakonitosti. Vrednote, ki so pomembne
za prehode iz enega sveta v drugega, so najbolj srčne človeške lastnosti: poštenost, dobrota,
zaupanje. Zaradi dobrote in spoštovanja uspe Geli Geli naposled najti prijatelja in se z njim
vrniti na Zemljo, torej nazaj v človeški svet.«
Avtorica: Vesna Milek
Naslov knjige: Razpoložena za Pariz
Biografija avtorice: Vesna Milek je novinarka in publicistka. Prve pesmi je objavila v začetku
devetdesetih v literarni reviji Mentor in reviji Apokalipsa. Z novinarstvom se je začela
ukvarjati leta 1992 kot študentka prvega letnika Fakultete za družbene vede, najprej kot
novinarka v notranje politični redakciji komercialne televizije Kanal A, nato je delala na
različnih radijskih postajah. Nastopala je kot avtorica in voditeljica TV oddaj na Kanalu A, POP
TV in TVS, in kot scenaristka in moderatorka medijskih prireditev. Preizkusila se je tudi v
filmu (v glavni vlogi v kratkem filmu Mitje Novljana Carpe Diem), v stranskih vlogah Borisa
Petkovića in Saše Podgorška in v »total gledališču« Tomaža Pandurja Sto minut (po romanu
F. M. Dostojevskega), v katerem je upodobila lik Grušenjke. Ko je preigrala večino medijev,
se je najbolj našla v žanru intervjuja in v Delovi Sobotni prilogi od leta 1998 pa do zdaj
objavila okrog 400 obsežnih intervjujev z osebami iz sveta umetnosti in pop kulture. Izbor
intervjujev z domačimi in tujimi pisatelji je izšel februarja 2007. Leta 2007 izdala izbor
kolumn z naslovom Brez filtra. Leta 2002 je izšel njen prvenec z naslovom Kalipso, roman v
obliki dnevnika, in se takoj po izidu povzpel na prva mesta lestvic prodajanosti, doživel tri
ponatise, izšel tudi na Hrvaškem, in bil zadnjih šest let razprodan. Tudi njen drugi roman z
naslovom »Če«, ki govori o kompleksnem odnosu moški-ženska, o nemogoči Želji in o ranah,
ki jih ta Želja pušča na naših telesih, je segel po prvih klinih slovenskih lestvic prodajanosti in
doživel dva ponatisa, njen zadnji roman Cavazza pa sodi med najbolj brane in prodajane
18
knjige zadnjih let.
Kratka vsebina knjige: Gre za nekakšen avtoričin čustveni zemljevid Pariza, ki vključuje
portrete umetnikov, drobce razpoloženj, impresij, esejev, zametke kratkih zgodb, naključno
izbranih osebnosti, ki so zaznamovale mesto, kalejdoskop usodnih ljubezni, nevarnih
razmerij, obsesij ter časovnih plasti Montmartra, St Germaina, Monparnassa in podob
Brassaia, Renoirja, Lautreca, literarnih opisov Camusa, Millerja, Hemingwaya. Pariz je
prikazan kot Hemingwayev »premični praznik«, ki ga, kamorkoli greš, odneseš s seboj.
Odpreš knjigo in naključno- kot bi se sprehajal po ulicah Pariza, odkrivaš Pariz templjarjev in
Filipa Lepega, Pariz šentjernejske noči, Pariz prvih literarnih salonov 17. stoletja na Place des
Vosges. Tudi Pariz francoske revolucije, pa Bonapartejev Pariz, na griču okrog bele cerkve
Svetega srca ali na bulevarjih ob cerkvi Svete Magdalene najdeš Pariz belle époque,
eksistencialistični Pariz, na Montparnassu Pariz avantgarde … Knjiga je sprehod skozi
včerajšnje Parize, v njej je sodobni Pariz, ki je kompleksno in neizogibno prepleten s svojo
preteklostjo, z včerajšnjimi Parizi.
Avtorica: Vse, kar smo
Naslov knjige: Irena Štaudohar
Biografija avtorice: Irena Štaudohar je na AGRFT končala študij dramaturgije. Leta 1991 je
začela urejati gledališko revijo Maska. Kot dramaturginja in avtorica dramskih tekstov je
sodelovala z različnimi koreografi in režiserji (Ivan Peternelj, Anja Medved, Maja Delak,
Branko Potočan, Matej Filipčič …). Več let je sooblikovala program mednarodnega festivala
Mladi levi. Štiri leta je bila glavna urednica Delove Sobotne priloge, kjer je danes novinarka.
Kratka vsebina knjige: V knjigo so vključeni eseji oziroma daljše recenzije o knjigah, ki jih je
avtorica pisala za Sobotno prilogo. Govorijo o različnih človeških stanjih, čustvovanjih, o tem,
česa vse je človek s svojimi čutili in možgani sposoben. Zato tak naslov – Vse, kar smo – gre
namreč za filozofsko delo in hkrati sodobno razmišljujočo knjigo za samopomoč, saj ta govori
o človeški volji in njeni moči. O tem, da ima človek v svojem duhu in telesu vse predispozicije,
da je – dober in zanimiv človek. Mnogo esejev namreč temelji na najsodobnejših nevroloških
odkritjih, evolucionarni psihologiji, moralni psihologiji pa tudi na preprostem pripovedovanju
zgodb in o tem, kaj vse imamo v sebi. Naslovi poglavij so montaignovsko preprosti: O
življenju, O dvomu, O sreči, O možganih, O čutilih, O ljubezni, O seksu, O samoti, O
introvertiranosti, O empatiji, O morali, O delu, O nepoštenosti, O ustvarjanju, O dolgčasu, O
mizi …
19

Similar documents