PO POTEH PRETEKLOSTI pdf

Comments

Transcription

PO POTEH PRETEKLOSTI pdf
Turistična zveza Slovenije
28. Festival Turizmu pomaga lastna glava »Na zabavo v naravo«
PO POTEH PRETEKLOSTI
Turnišče, januar 2014
Prešernova ulica 2, 9224 Turnišče
tel.: (02) 572-10-05, faks: (02) 572-10-40
e-naslov: [email protected]
spletna stran: www.os-turnisce.si
Naslov turistične naloge:
PO POTEH PRETEKLOSTI
AVTORJI:
1. Kaja BREZNIK, 7. A
2. Lucija FLUCHER, 7. A
3. Ana GJERKEŠ, 7. A
4. Doroteja HOZJAN, 7. B
5. Timea LEBAR, 7. B
6. Živa LITROP, 7. A
7. Ana TOPLAK, 7. A
8. Amadeja TIBAUT, 7. B
9. Metka KOLAR, 8. A
10. Sara LEBAR, 8. A
11. Maja MAGDIČ, 8. A
12. Laura RIBIČ, 8. A
13. Sara TRATNJEK, 8. A
14. Vito TIVADAR, 8. A
15. Vanesa CIGAN, 9. A
16. Karmen DRAŠKOVIČ, 9. B
17. Diana FTIČAR, 9. B
18. Nuša GJERKEŠ, 9. B
19. Ula LITROP, 9. B
MENTORICA:
Brigita Žerdin, prof. biologije in kemije; [email protected]
II
ZAHVALA
Hvala mentorici, prof. Brigiti Žerdin, za vodstvo in pomoč pri izdelavi turistične naloge ter koristne
nasvete.
Hvala vsem staršem in vsem bližnjim, ki so nas bodrili in spodbujali k potrpežljivosti in vztrajnosti ter
neposredno pomagali pri nastanku naloge.
Hvala učitelju računalništva, Andreju Rogaču, ki nam je pomagal pri računalniškem oblikovanju
turistične naloge.
Hvala učitelju likovne vzgoje, Jožetu Gutmanu, katerega čopiči že ustvarjajo podobe naše stojnice.
Hvala hišniku, Bojanu Smeju, ki ima v svojih mislih našo stojnico že postavljeno.
Hvala ravnateljici, Meliti Olaj, ki nas je pri nastajanju turistične naloge spodbujala.
Hvala Mariji Ščap, Mariji Rajtar, Olgi Ropoša, Borisu Küčku, da so si vzeli čas za nas in delili svoje
znanje z nami.
Na koncu hvala še vsem neimenovanim, ki so žrtvovali svoj čas in tako neposredno ali posredno dali
svoj prispevek k nastanku in zapisu naše ideje.
Vsi skupaj, imenovani in morda še kdo neimenovan, ste bili naša spodbuda, neprecenljiva pomoč in
pomembno vodilo pri sodelovanju na Festivalu Turizmu pomaga lastna glava.
III
POVZETEK:
Razpisana tema Turistične zveze Slovenije »Na zabavo v naravo« nas je pripeljala do razmišljanja, da
se lahko v naravi na zabaven način ogromno naučimo. Saj, najboljša učiteljica je narava.
V turistični nalogi predstavljamo svojo zamisel o dvodnevnih dejavnosti v objemu narave za mestne
otroke.
V program smo vključili naravno in kulturno dediščino našega kraja. Sprehodili se bomo »Po poteh
preteklosti.«
Mnogim bo obisk obudil spomine na stare čase, mlajšim pa bo le sporočilo o življenju njihov babic in
dedkov.
Upamo, da jim bo na zabavi pri »dedkih in babicah« lepo, ter da dojamejo in začutijo bogastvo
narave.
Predvsem pa, da se pred vstopom v novo šolsko leto naužijejo naravne svežine in miru.
SUMMARY
The topic of the Tourist Association of Slovenia »to the party to nature« led us thinking that in the
nature we can have fun and learn a lot. Becouse the best teacher is the nature.
In our written assignment we represent our idea about two-days activities in the heart of nature for
urban children.
In the program we have included our natural and cultural heritage of the place. We will walk along
»the paths of the past«.
The visit will refresh memories of the old days to a lot of people, younger people will only get a
message about the life of their grandmothers and grandfathers.
We hope they will enjoy our party at »grandfathers and grandmothers« and understand and feel a
sence of the richness of nature.
IV
Kazalo vsebine
1
UVOD ............................................................................................................................................... 1
1. 1
PREKMURSKA RAVNICA - IZZIV ZA RAZVOJ TURIZMA ............................................................. 1
1. 2
TU SMO DOMA… ..................................................................................................................... 2
2
POTEK DELA ..................................................................................................................................... 3
3
RAZISKOVANJE ................................................................................................................................. 4
3. 1
PRIPOVEDOVALI SO NAM: ....................................................................................................... 4
4. TURISTIČNI PRODUKT "PO POTEH PRETEKLOSTI PANONSKEGA ŽIVLJENJA" ................................... 14
4. 1
KRAJ IN ČAS IZVEDBE ............................................................................................................. 14
4. 2
SODELUJOČI ........................................................................................................................... 15
4. 3
PRIHOD .................................................................................................................................. 17
4. 4
PROGRAM.............................................................................................................................. 17
4. 5
FINANČNI NAČRT ................................................................................................................... 21
5
TRŽENJE ......................................................................................................................................... 22
6
SKLEPNI DEL ................................................................................................................................... 22
7
VIRI ................................................................................................................................................ 24
8
PRILOGE
Kazalo slik:
Slika 1: Prekmurje. ................................................................................................................................... 1
Slika 2: Prekmurska ravnica. .................................................................................................................... 3
Slika 3: Čevljar ustvarja............................................................................................................................ 5
Slika 4: Zaključno oblikovanje čevlja. ...................................................................................................... 5
Slika 5: Gumitvist. .................................................................................................................................... 5
Slika 6: Zemljo krast. ................................................................................................................................ 5
Slika 7: Ristanc. ........................................................................................................................................ 6
Slika 8: Gospa Olga in njeni izdelki. ......................................................................................................... 7
Slika 9: Priznanje ge. Marija Rajtar - Mojster domače obrti in njeni izdelki............................................ 9
Slika 10: Gospa Marija Ščap, predsednica Društva kmečkih žena......................................................... 10
Slika 12: Kupinarski muzej. .................................................................................................................... 12
Slika 13: Boris Kučko, zbiratelj starin in ustanovitelj Ancove galerije. .................................................. 13
Slika 14: Lesena priprava za sezuvanje čevljev. ..................................................................................... 13
Slika 15: Kovačeva domačija. ................................................................................................................. 14
Slika 16: Pečenje koruze, »pajanje krüja«. ............................................................................................ 19
Slika 17: Zapojmo ljudske pesmi ob ognju. ........................................................................................... 19
Slika 18: Rastišče Sibirske perunike. ...................................................................................................... 20
Slika 19: Cvet Sibirske perunike. ............................................................................................................ 20
V
Po poteh preteklosti
1
UVOD
1. 1
PREKMURSKA RAVNICA - IZZIV ZA RAZVOJ TURIZMA
Prekmurje leži v severovzhodni Sloveniji in je znano kot pokrajina prijaznih ljudi. Že od
nekdaj velja za najmanj razviti del naše države, vzroke za to pa lahko iščemo v zgodovini –
Prekmurje je bilo do leta 1920 pod madžarsko vladavino, preostali del pa pod habsburško
monarhijo, ki je bila bistveno bolj razvita.
Sestavljata ga gričevnato in precej gozdnato Goričko na severu ter Pomurska ravnina na jugu;
delimo jo na Ravensko in Dolinsko.
Slika 1: Prekmurje.
Goričko je ena najbolj odmaknjenih in najmanj razvitih slovenskih pokrajin. To je povzročilo
množično odseljevanje domačinov in priseljevanje tujcev, predvsem Angležev. Odseljevanje
pa ni vplivalo na turizem, ki je na Goričkem dokaj razvit, glede na turistično stanje celotnega
Prekmurja. Najbolj znani turistični točki sta največji slovenski grad - Grad na Goričkem in
Krajinski park Goričko.
Prekmurje je leta 2008 dobilo novo avtocesto, ki ga je povezala s preostalo Slovenijo.
Avtocesta je ljudem vlila upanje za boljši razvoj Prekmurja.
1
Po poteh preteklosti
Na žalost pa ugotavljamo, da današnji hitri tempo življenja posameznika prisili k nezdravemu
načinu življenja. Vse skupaj vodi k temu, da večina otrok preživi prosti čas v družbi
računalnika in ostale tehnike.
Ulice in dvorišča so v času počitnic ter vikendov prazna.
»Le kam se je izgubil otroški vik in krik?«
»Kje so otroške igre z žogo, ki je razbila marsikatero šipo in razjezila sosede?«
Veliko je vprašanj, odgovor pa samo en. Otroci so skriti v svojih sobah, ki so opremljene z
goro tehnične opreme.
»A si res želimo, da naše otroke vzgaja računalnik?«
Po vsem tem smo se odločili, da pripravimo dvodnevne dejavnosti v objemu narave.
1. 2
TU SMO DOMA…
-
kjer oko seže vse do Pohorja,
-
kjer lahko dobite pleteni »ceker« iz ličja,
-
kjer zadiši po koruzni pogači,
-
kjer se vam v ustih prekmurska gibanica raztopi,
-
kjer se še žal uporablja preveč gnojil,
-
kjer kraljujeta koruza in krompir,
-
kjer po «bujti repi« sline se cedijo,
-
kjer koline se pozimi naredijo,
-
kjer še domačo šunko okadimo,
-
kjer se po prekmursko pogovorimo,
-
kjer štorklje si rade svoj dom zgradijo,
-
kjer se v jutranji meglici zbudimo,
-
kjer še stara prekmurska hiša nas pozdravlja,
-
kjer čevljar nam čevlje še popravlja,
-
kjer v avgustu romarje gostimo,
-
kjer doma prijazni so ljudje,
-
kjer vsak ljubi svoje poljé,
-
kjer hočemo, da se za nas znotraj in zunaj meja izve.
2
Po poteh preteklosti
Slika 2: Prekmurska ravnica.
2
POTEK DELA
V mesecu septembru 2013 se nas je 19 učencev odločilo, da se pridružimo turističnemu
krožku pod vodstvom mentorice Brigite Žerdin. Naša prva srečanja smo namenili
razmišljanju ter zbiranju idej za naš letošnji turistični produkt. Glede na temo letošnjega
projekta »Na zabavo v naravo« smo se kar hitro odločili, da bomo v ospredje postavili pomen
ohranjanja pristne domače okolice, bogate z kulturno in naravno dediščino.
Kar nekaj srečanj je bilo potrebnih, da smo na podlagi nevihte možganov, listanja po
literaturi, zapisovanja ključnih besed na dano temo prišli do ideje, si začrtali drobne korake, ki
so nas pripeljali do končnega cilja – do naslova naše turistične naloge »Po poteh preteklosti «.
Iz majhnega zraste veliko in tako upamo, da bomo tudi mi z našo turistično nalogo pripomogli
k promociji turizma v naši občini.
Pot do realizacije je dolga, lahko pa tudi ne, če se znajdejo pravi ljudje na pravem mestu.
Tudi pot do nas v Prekmurju se je skrajšala; le-to nam je prinesla gradnja dela avtoceste, ki je
v bližini naše občine. Pa naj še kdo reče, da to niso idealni pogoji za realizacijo naših zamisli.
3
Po poteh preteklosti
Naše nadaljnje delo je bilo usmerjeno v oblikovanje turističnega produkta. Z nevihto
možganov smo začeli zbirati ideje. Kmalu smo se enoglasno odločili, da oblikujemo turistični
produkt v obliki dvodnevnih dejavnosti v objemu narave.
V prvem delu naloge predstavljamo panonsko življenje, sledijo otroške igre ter predstavitev
turističnega produkta s trženjem.
3
RAZISKOVANJE
Z zbiranjem informacij smo želeli dobiti vpogled v pristno panonsko življenje.
3. 1
PRIPOVEDOVALI SO NAM:
a) Anin dedek: Jože MAGDIČ
Opisal nam je kmečka opravila in delo čevljarjev. Med delom se je našel tudi čas za otroške
igre.
KMEČKA OPRAVILA
POMLAD: Rezanje goric, sajenje krompirja, buč, fižola, sončnic in koruze.
POLETJE: Okopavanje vseh posajenih rastlin, žetev, mlatenje pšenice, sušenje sena in
vezanje goric.
JESEN: Pospravljanje koruze, krompirja, repe, fižola, buč, sončnic, trgatev, ličkanje koruze,
pobiranje sadja in zelenjave.
ZIMA: Česanje perja, lüpanje semena, čiščenje orehov, koline, sekanje drv, mletje bučnega
semena - bučno olje.
ČEVLJARJI
Čevljarji so izdelovali čevlje doma. Prodajali so jih doma in na sejmih. Čevljar si je po
modelu izrezal usnje, da je dobil zgornjo obliko čevlja. Potem je zgornjo obliko dal na kopito
v obliki noge in ga nategnil. Nato je s šilom in dretom - čevljarskim sukancem sešil zgornji
del usnja. Spodnji del čevlja je namazal z doma narejenim čevljarskim lepilom (podplat čevlja
4
Po poteh preteklosti
si je izrezal iz »kropna« - debelo usnje) in ga potem posušil. Položil je podplat na čevelj in ga
stisnil, nato ga je še dodatno pritrdil z lesenimi klinčki. Potem je vzel čevelj dol iz kopita, ga
pobrusil in namazal s kremo ter zloščil.
Slika 3: Čevljar ustvarja.
Slika 4: Zaključno oblikovanje čevlja.
IGRE NEKOČ
Slika 5: Gumitvist.
Slika 6: Zemljo krast.
5
Po poteh preteklosti
Slika 7: Ristanc.
b) Olga Ropoša, Marija Rajtar
Povezuje ju pletenje izdelkov iz ličja.
Gospa Olga Ropoša je povedala:
1. Kako dolgo že pletete iz ličja?
V začetku smo kot otroci v šoli imeli ročna dela in smo tam pletli. To so nas naučile naše mame. No,
potem pa se je pletlo že pri vsaki hiši. To smo potem prodajali in se s tem preživljali.
2. Kakšno ličje uporabljate?
Mi mu pravimo bilje. Ni posebnega ličja. Ličje preberemo, da imamo le beli del, olupimo in
iz njega pletemo.
3. Kje ga dobite?
Pri sosedovih ali pa pri moji sestri.
4. Koliko časa na dan pletete?
Včasih cel dan ali pa 10 ur.
5. Kdo vse se zanima za vaše izdelke?
Veliko ljudi se zanima za izdelke.
6. Ste imeli kdaj kakšno posebno naročilo?
Včasih pridejo turisti iz Ljubljane.
6
Po poteh preteklosti
7. Ste imeli kje kakšno razstavo?
Za praznike in za novo leto, to smo imeli v hotelu Vivat v Moravskih Toplicah. Gostovali
smo tudi v Mariboru in Murski Soboti
8. Ali ste pripravljeni pletenja naučiti še druge?
Ja, če se kdo zanima, da bi pletel. Včasih zdrži, včasih pa obupa. Jeseni bomo pripravili tudi
delavnico pletenja.
9. Ali nam lahko po stopnjah opišete potek dela?
Najprej koruzo olupimo in potem ličje preberemo, nato požveplamo, da je bolj belo in si ga
shranimo do zime, ko imamo čas plesti. Pletemo cekarje košarice in okraske, copate in vse kar
si kdo zaželi. Včasih bilje tudi pobarvamo.
10. Kje dobite kopita za copate in modle?
Kopita sem imela, ker so oče bili čevljar, včasih pa prosim kopita vsepovsod, nova pa mi je
sin naročil iz Kopitarne Sevnica. Modle pa sem si dala delati.
11. Rekli ste, da vam je to zelo všeč. Ali se vam kdaj zahoče, da bi nehali?
Zdaj, v tem času sem zelo zagnana in potrpežljiva in delam od jutra do večera, včasih celo
pozno v noč. Neki gospod mi je rekel, da imam zlate roke. Taka pohvala mi zelo veliko
pomeni.
Slika 8: Gospa Olga in njeni izdelki.
7
Po poteh preteklosti
Gospa Marija Rajtar iz Turnišča ohranja tradicijo pletenja izdelkov iz koruznega ličja, saj
cekarje plete že več kot 50 let. Uporablja izključno ličje, saj se zaveda pomena naravnih
materialov, po želji povpraševalca na izdelkih naredi tudi razne barvne vzorce, pri katerih
ličje pobarva z barvami za barvanje jajc. Med drugim plete košarice za kruh, podstavke za
posodo, predpražnike, slamnike, copate, okrasne lončke, izdeluje tudi stvari po
naročilu. Prava posebnost je z ličjem prepletena stropna luč, katero si lahko ogledate v
gostilni Varašanec v Turnišču.
Gospa Marija Rajtar je povedala:
1. Kdaj ste začeli plesti izdelke iz bilja?
Ko sem bila malo mlajša kot vi in sem še hodila v osnovno šolo.
2. Kdo vas je navdušil za pletenje?
Nihče, pletli smo, ker je bilo nujno in so se izdelki rabili v vsakdanji rabi.
3. Ste že takrat pletli vse te izdelke, ki jih pletete danes?
Ne, najprej male »cekrece«, postopoma pa večje. Pletla sem kar se je rabilo.
4. Kakšen je pa postopek izdelave izdelka? Od zrna, do izdelka.
Koruzo posejemo, ko zraste ji odvzamemo bilje, ga razredčimo, posušimo in shranimo v
vreče, ki se uporabljajo za shranjevanje krompirja. Na koncu ga še pokrijemo z odejo, da se
ne zapraši. Ko začnemo plesti, si najprej naredimo lesen model in vanj zabijemo žeblje. Bilje
namočimo v topli vodi, ga raztrgamo na večje in manjše dele in začnemo plesti. Pletemo tako,
da bilje zavijamo, da dobimo nit.
5. Se za tovrstne izdelke rabi kakšna posebna koruza?
V bistvu ja. Najboljša je domača osem »redna« koruza. To pomeni, da ima storž osem vrstic.
6. Koliko časa pa traja npr. pletenje večjega cekarja?
Približno osem ur, če imaš bilje že pripravljeno.
8
Po poteh preteklosti
7. Delate v cekar tudi kakšne barvne vzorce?
Ja, zelene, rdeče ali pa tudi pisane.
8. Privabljajo vaši izdelki tudi kakšne turiste?
Da, prihajajo turisti iz hotelov v Moravskih Toplicah, Lendavi, Radencih… Včasih pa tudi z
tujih držav, npr. iz Avstrije.
9. Imate kakšne tečaje?
Ja, pred nekaj časa so bila dekleta iz Bistrice in Velike Polane.
10. Izgubite kdaj voljo za pletenje?
Ne, nikoli.
11. Mislite, da se mladi dovolj zanimajo za ljudske običaje?
Ne. Mladih to ne zanima in tudi nočejo plesti cekarjev.
12. Kaj menite o tem, da se običaji izgubljajo?
Običaji bi morali ostati. Mladi bi se morali bolj zanimati za to, pa tudi starši bi jih morali
spodbujati k spoznavanju le teh. To je najboljši način, da se običaji ohranijo.
Slika 9: Priznanje ge. Marija Rajtar - Mojster domače obrti in njeni izdelki.
9
Po poteh preteklosti
c)Marija Ščap:
Slika 10: Gospa Marija Ščap, predsednica Društva kmečkih žena.
Gospa Marija Ščap vodi Društvo kmečkih žena, ki pripravljajo domače dobrote. Skupaj z njo smo
pripravljali jedi, verjemite, bile so preproste, vendar slastne.
KORUZNA ZLEJVANKA:
SESTAVINE:

5 jajc

3dl spenjenega sladkorja

3dl koruzne moke

1,5dl bele moke

½ pecilnega praška

1dl belega olja

1dl mleka

4 naribana jabolka

ščepec soli
PRIPRAVA
V posodi zmešamo vse sestavine,testo vlijemo na namaščen pekač in spečemo. Če jabolka
naribamo brez, da bi jih olupili, imajo poseben vonj, ki pogačo naredi bolj okusno.
10
Po poteh preteklosti
KORUZNI ŽGANIKI:
SESTAVINE:

7,5dl vode

žlička soli

300g koruzne moke
»Ka si sküjaš, tou boš jo« (prekmurski pregovor, prevod: Kar si skuhaš, to boš jedel).
Intervju z gospo Marijo Ščap
Gospa Marija Ščap nam je povedala:
1. Kdaj ste prvič sami pekli in od koga ste se učili?
Prvič sem sama pekla, ko sem obiskovala drugi razred, rada sem opazovala svojo mamo, ko je
pekla in se tako tudi sama učila.
2. Ali pogosto delate jedi iz koruze?
Jedi iz koruze ne delam pogosto, jih pa rada pripravim za prireditve.
3. Kakšno je vaše mnenje o tem kako se običaji prenašajo?
Koruza je bila kultura namenjena preživetju. Tudi kruh je bil koruzen. Danes so moderna
kremasta peciva,včasih pa trda in suha, zraven pa se je pilo sveže mleko.
4. Ali ste se šolali v kuharski oz. slaščičarski šoli?
Ne, ker sem hodila na tečaje in izobraževanja preko kmetijsko gozdarskega zavoda in si tako s
priznanji pridobila certifikat. Dodatna izobraževanja so mi prav tako pripomogla k boljšemu
opravljanju poklica. Zdaj sem samostojna podjetnica peke peciva in potic.
5. Ali bi lahko tudi sami predavali najstnikom?
Da.
11
Po poteh preteklosti
č) Kulturno društvo Antona Martina Slomška iz Renkovec
Predsednica Kulturnega društva Antona Martina Slomška Marija Štesl je povedala, da si v
društvu, v katero je vključenih 25 krajanov, prizadevajo za bogatenje kulturnega življenja v
vasi in okolici z različnimi prireditvami in aktivnostmi: »Člani društva ohranjajo spomin na
posebno obliko ljudske trgovine – kupinarstvo, ki je bilo v Renkovcih razširjeno ob koncu 19.
stoletja in v prvi polovici 20. stoletja. Renkovski kupinarji so jajca in kokoši nakupovali po
vsem Prekmurju, nekateri pa celo na Štajerskem, v Medžimurju in mejnih vaseh na
Madžarskem. Vozili so se s kolesi, na katerih so imeli na prtljažniku obešene lesene zaboje, v
katere so shranjevali blago. Kupljeno blago so potem prodajali velikemu kupinarju, ki je
blago prodal izvozniku, ta pa ga je odpeljal tudi na Dunaj, v Budimpešto in drugam.«
V spomin na tiste čase že nekaj let organizirajo kolesarjenje po kupinarskih poteh. V
sodelovanju z Občino Turnišče, KS Renkovci in ob strokovnem vodstvu Pomurskega muzeja
v Murski Soboti so člani društva v vaško-gasilskem domu pripravili stalno razstavo o
kupinarstvu. Zelo aktivni so v društvu tudi ljudski pevci, ki ohranjajo ljudsko petje kraja in
okolice.
Slika 11: Kupinarski muzej.
d)Gospod Boris Kučko, vnet zbiralec starin in ustanovitelj Ancove galerije nam je
zaupal skrivnosti o svojem delu.
Ancova galerija ohranja izročilo in predmete, ki so z njim povezani. Zbirka, ki je dediščina
številnih prekmurskih družin, je začela nastajati v letu 1994 z zbiranjem predvsem kmečkega
orodja in gospodinjskih pripomočkov, z leti pa smo se preusmerili na zbiranje pohištva, knjig,
12
Po poteh preteklosti
periodike, vezenin in umetnin iz Turnišča, Brezovice, Gomilic, Lipe in Renkovcev. Galerijo,
ki je nastala v letu 2008 v hiši Ancove Bare, danes bogatijo škounikof salon iz Turnišča,
Rousof salon iz Turnišča, secesijska jedilnica družine Kučko, farovška kuhinja, del čevljarske
delavnice, del vaške gostilne, predmeti tkalske in šiviljske obrti, predmeti vinogradništva,
poljedelstva. Posebnost galerije so različni kovčki, v katerih so vojaki in sezonski delavci
prinašali iz Amerike, Francije, Madžarske, Bačke, Banata domov obleko in osebne stvari.
Slika 12: Boris Kučko, zbiratelj starin in ustanovitelj Ancove galerije.
Slika 13: Lesena priprava za sezuvanje čevljev.
13
Po poteh preteklosti
4. TURISTIČNI PRODUKT "PO POTEH PRETEKLOSTI PANONSKEGA
ŽIVLJENJA"
Mladi velikokrat premalo cenimo dragocenosti iz preteklosti. Zato je prav, da začnemo
spreminjati svoje mišljenje ter prevzemati, ohranjati in širiti to, kar so nam zapustili naši
predniki. Vse to nas je prepričalo, da obudimo spomine preteklosti. S tem bomo pripomogli k
ohranjanju bogate kulturne dediščine. Naj bo naše Turnišče kraj z bogato dediščino in
obetavno prihodnostjo.
Naš turistični proizvod smo si zamislili kot dvodnevno ekskurzijo »Po poteh preteklosti.«
Mestne otroke želimo iz betona in mestnega vrveža popeljati v svet narave. Na dvodnevnem
potepanju po prekmurski ravnici bodo spoznali panonsko življenje.
Dejavnosti so primerne za otroke od 5. – 9. razreda osnovne šole.
4. 1
KRAJ IN ČAS IZVEDBE
Ko smo izbrali idejo za našo nalogo, smo šli najprej iskat primeren prostor, ki bo središče
naših dogajanj. Odločili smo se za Kovačevo domačijo.
Slika 14: Kovačeva domačija.
14
Po poteh preteklosti
Spominska plošča na hiši in muzejski del v »mali iži« (mala soba) govorita o našem slavnem
predniku in krajanu Štefanu Kovaču, narodnem heroju. »Cimprača« (brunarica ometana z
glino in pokrita s slamo) je bila postavljena leta 1877 na temeljih starejše hiše. V hiši so bivali
do leta 1968. Kljub temu, da je bila hiša preurejena v zgodovinski muzej, je vidno propadala.
Štefan kovač mlajši, ki je v hiši živel do svojega šestega leta, jo je odkupil od sorodnikov in
obnovil do leta 2000. Z ženo Vesno živita v Ljubljani. Obnovljene domačije ne doživljata kot
mrtev in zaprašen muzej, ampak kot drugi dom. Želita si ga deliti s krajani in vsemi
obiskovalci, ki jih zanima, kako so nekoč živeli v prekmurskih slamnjačah in kako lahko
povežemo preteklost s potrebami sodobnega počitniškega bivanja. Mnogim bo obisk obudil
topel spomin na stare čase in na lastno mladost, mlajšim pa bo sporočilo o življenju njihovih
babic in dedkov. Na Kovačevi domačiji potekajo tekom leta različne prireditve, med drugim
tudi dan odprtih vrat Kovačeve domačije.
Za čas izvedbe smo izbrali zadnji teden v avgustu (ponedeljek in torek). Za ta čas smo se
odločili, ker nam bo v tem času narava dala vse, kar potrebujemo za izvedbo. Poleg tega pa se
bodo otroci v objemu narave umirili in spočili od mestnega vrveža, preden bodo spet
prestopili prag šolskih vrat.
4. 2
SODELUJOČI
Občina Turnišče
Dvodnevno ekskurzijo bomo organizirali s pomočjo Občine Turnišče, ki pomaga pri
ohranjanju Kovačeve domačije in je skrbnik Čevljarskega muzeja. Zavod Koušta, ki deluje
znotraj Občine Turnišče nam bo pomagal pri izvedbi.
Društvo kmečkih žena
V okviru Občine Turnišče deluje tudi Društvo kmečkih žena. Predsednica društva, Marija
Ščap, nam bo pomagala pri izvedbi kulinarične delavnice.
Gostilna Matjašec
Gostilno Matjašec, katero vodi babica Diane in Timeje, ki sta članici turističnega krožka,
bomo zaprosili, da bodo za naše otroke pripravili prekmurske dobrote.
15
Po poteh preteklosti
Kulturno društvo Anton Martin Slomšek
Predsednica Kulturnega društva Antona Martina Slomška, Marija Štesl, bo otroke skozi muzej
popeljala v svet Kupinarstva.
Boris Kučko
Vnet zbiralec starin in ustanovitelj Ancove galerije bo otroke popeljal v svet preteklosti.
Mizarstvo Lebar
Za sponzorstvo pri izdelavi makete Panonske hiše bomo za pomoč poprosili domačega
mizarja, gospoda Borisa Lebarja.
Marija Rajtar, Olga Ropoša
Olga in Marija bosta pomagale pri izvedbi delavnice: Izdelki iz ličja.
Prostovoljno gasilsko društvo Turnišče
Za pomoč pri izvedbi večernih animacij in nočne varnosti bodo poskrbeli prostovoljni gasilci
domačega gasilskega društva. Pripravili bodo tudi prostor za spanje.
OŠ Turnišče
Učenci turističnega krožka bomo vodstvo šole prosili za šolske blazine, na katerih bodo otroci
spali.
Avtobusni prevozi Vučko Štefan s. p.
Za prevoz bomo za sodelovanje prosili podjetje Avtobusni prevozi iz Gornje Bistrice.
Robert Brest, župnik v Turnišču
Turniškega župnika bomo prosili, da nam omogoči ogled cerkve, spregovori nekaj besed in
dovoli, da našo ekskurzijo zaključimo v starem delu cerkve s pesmijo ali dve. Stari del cerkve
je namreč zelo akustičen prostor; prostor primeren za koncerte.
16
Po poteh preteklosti
4. 3
PRIHOD
Prihod udeležencev je do 8. ure zjutraj. Udeležence ekskurzije bomo sprejemali od 7. 30 ure
naprej in jih popeljali do prireditvenega prostora. Zbrali se bomo na parkirišču podjetja
AGROCORN v Turnišču, ki se nahaja v neposredni bližini izvoza z avtoceste. Za prevoz bo
poskrbelo podjetje Avtobusni prevozi Vučko iz Gornje Bistrice.
4. 4
PROGRAM
1. dan:
8. 00: Prihod udeležencev
8. 30 - 10. 00: Ogled Kovačeve domačije
Dobrodošlica za otroke:
-
kulturni program (skeč v prekmurščini),
-
pozdrav in nagovor gospoda župana Slavka Režonje, ki bo otroke povabil tudi k
ogledu Kovačeve domačije z okolico,
-
ogled Kovačeve domačije (vodi in pripoveduje Anin dedek: Jože Magdič).
10. 00 - 10. 20: Malica
Za malico smo izbrali prekmurski langaš. Za pripravo le tega bomo prosili gospo Marijo
Ščap. Malicali bomo zadaj za Kovačevo domačijo, na mestu, kjer je nekoč stal mlin.
10. 20 - 12. 20: Izdelava makete Panonske hiše (delavnica)
Otroci si bodo izdelali maketo Panonske hiše. Pri delu jim bo pomagal gospod Boris Lebar.
Delo bo potekalo zunaj, za hišo, kjer so pripravljene mize in klopi.
Slika 15: Maketa Panonske hiše
17
Po poteh preteklosti
12. 30 - 13. 00: Kosilo
Meni: zelenjavna juha, dödöli, solata, prekmurska gibanica
Za kosilo bodo poskrbeli v gostilni Matjašec in ga pripeljali na Kovačevo domačijo. Otroci
bodo opravili kosilo na istem mestu kot bo potekala pred tem delavnica.
PRIPRAVA IN KOLESARJENJE V TURNIŠČE
* za kolesa poskrbimo člani turističnega krožka (pripeljemo od doma), za spremstvo pa
prostovoljni gasilci domačega gasilskega društva.
14. 00 - 15. 00: Ogled Čevljarskega muzeja
Ogled muzeja bo pod vodstvom Zavoda Koušta (Zavod za turizem).
KOLESARJENJE V RENKOVCE
15. 30 - 16. 30: Ogled Kupinarskega muzeja
Ogled muzeja bo pod vodstvom Kulturnega društva Anton Martin Slomšek.
16. 30 - 17. 00: Malica
Otroci bodo po ogledu muzeja opravili malico, ki jo bodo imeli s sabo (sendvič s prekmursko
šunko; tünko, sadje).
KOLESARJENJE V NEDELICO
18. 00: Večerja
Za večerjo bo nekaj lahkega, ker sledijo še večerne animacije (jogurt, kosmiči in sadje).
Otroci bodo opravili večerjo na istem mestu kot kosilo.
18. 30 - 21. 30: Večerne animacije
Prostovoljni člani gasilskega društva bodo zadaj za Kovačevo domačijo (nekoč je tam stal
mlin) zakurili ogenj in pripravili vse potrebno za večerne animacije. V žerjavici bomo pekli
krompir, »pajali krüj«. Na voljo bo tudi pečena koruza. Ob ognju bomo zapeli nekatere
ljudske pesmi (glej priloga) in se igrali nekatere najbolj priljubljene otroške igre nekoč.
18
Po poteh preteklosti
Slika 16: Zapojmo ljudske pesmi ob
ognju.
Slika 15: Pečenje koruze, »pajanje
krüja«.
21. 30: Priprava na spanje
22. 00: Nočni počitek (spanje na »gumli« ali na seniku)
* gumlo je prostor za shranjevanje kmetijskih strojev in pripomočkov.
2. dan:
6. 00: Vstajanje
Za jutranjo budnico bomo zaprosili prostovoljne člane gasilskega društva. Želimo, da se
mestni otroci prebudijo prej kot v mestih, in da začutijo jutranjo svežino in mir narave.
7. 00: Priprava zajtrka
Otroci si bodo zajtrk pripravili sami. Na voljo jim bo kruh in različni namazi (nutela, pašteta,
maslo, med, marmelada, čaj, sadje). Prostor za zajtrk bo enak kot je bil prvi dan za kosilo in
večerjo.
7. 30: Izdelki iz ličja (delavnica)
Otroci bodo ob pomoči gospe Olge Ropoša in Marije
Rajtar poskusili plesti izdelke iz ličja. Želimo, da si vsak
otrok naredi vsaj en majhen izdelek (npr.: copate iz ličja).
Delavnica bo potekala na istem mestu kot prvi dan.
19
Po poteh preteklosti
9. 30: Malica
Prekmurski retaši, sadje
10. 00: Prekmurske jedi (kuharska delavnica)
Otroci bodo s pomočjo Marije Ščap pripravili perece, koruzno zlejvanko in koruzne žgance.
Na delavnici si bodo izdelali zbirko prekmurskih receptov (glej priloga). Koruzne žgance in
koruzno zlejvanko bodo imeli za kosilo, perece pa za popoldansko malico. Delavnico bomo
izvedli v prostoru Kovačeve domačije.
12. 00 – 12. 30: Kosilo
Meni: prekmursko golaž, koruzni žganci, koruzna zlejvanka, sadje
Za kosilo (prekmurski golaž) bodo poskrbeli v gostilni Matjašec in ga pripeljali na Kovačevo
domačijo. Otroci bodo opravili kosilo na istem mestu kot prvi dan.
12. 30 – 13. 30:Ogled Ancove galerije (nahaja se v neposredni bližini Kovačeve domačije)
POHOD DO RASTIŠČA SIBIRSKE PERUNIKE
Slika 17: Rastišče Sibirske perunike.
Slika 18: Cvet Sibirske perunike.
* spremljevalci na pohodu bodo prostovoljni gasilci domačega gasilskega društva.
14. 30 – 16. 00: Izdelava makete cveta Sibirske perunike
Otroci na rastišču Sibirske perunike opravijo malico, ki jo prinesejo s sabo (perece, sadje).
16. 00 – 17. 00: Vračanje na Kovačevo domačijo
20
Po poteh preteklosti
17. 00 - 17. 30: Pakiranje prtljage, večerja
Za večerjo smo izbrali palačinke z nutelo in kompot. Za pripravo palačink bomo prosili gospo
Marijo Ščap. Palačinke bo pripravila na Kovačevi domačiji. Otroci bodo opravili večerjo na
istem mestu kot kosilo.
ODHOD V TURNIŠČE
18. 00 - 19. 00: Ogled cerkve Marijinega vnebozetja, koncert udeležencev
19 . 00: Odhod domov
Odhod bo s parkirišča, ki je nasproti cerkve.
*Ves čas dejavnosti bo na razpolago različno sadje in pijača.
4. 5
FINANČNI NAČRT
Vsaka tovrstna dejavnost s sabo prinese določene stroške. Zato bomo poiskali nekaj
sponzorjev, ki nam bodo pomagali pokriti del stroškov.
Mizarstvo Lebar - izdelava makete.
Podjetje Agrocorn – z njihovim prispevkom bomo pokrili stroške avtobusnega prevoza.
Občina Turnišče – ogled Čevljarskega muzeja.
Kulturno društvo Anton Martin Slomšek – ogled Kupinarskega muzeja.
Boris Kučko – ogled Ancove galerije.
Štefan Kovač – najem domačije.
Marija Ščap, Olga Ropoša, Marija Rajtar – izvedba delavnic.
OŠ Turnišče – najem blazin.
21
Po poteh preteklosti
Vse ostale stroške za nabavo hrane, pijače, materiala za izdelke in pošiljanje zloženk bomo
financirali iz naslova kotizacije ekskurzije. Nekaj denarja (prostovoljni prispevek) bomo dali
cerkvi za dobre namene. Cena ekskurzije: 30€
5
TRŽENJE
Pripravili bomo zloženko in jo poslali na vse osnovne šole po Sloveniji (glej priloga).
Oblikovali bomo Facebook-dogodek in ga posredovali svojim prijateljem. Ti ga bodo
posredovali naprej svojim prijateljem. Dogodek bomo objavili na občinski in šolski spletni
strani. Reklamni oglas bomo objavili na Murskem valu in Radio center ter na lokalnih
televizijah.
6
SKLEPNI DEL
Danes na lep sončen dan sva s sestro skakali gumitvist.
» Se ga še spomniš? En, dva, tri,…en, dva, tri, eeeen, dvaa, triii, ven. Pa skupka in slonska«.
Na igrišču sva bili na čudoviti dan sami. Sploh se ne spomnim, kdaj sem nazadnje videla
otroke, ki bi se brezskrbno igrali na tej zelenici med hišami. Včasih smo tu preživeli cele
dneve; gumitvist, ravbarji in žandarji, baseball, lovili smo se po lesu, košarka, celo čistilne
akcije igrišča smo sami organizirali. Igrišče je bil naš drugi dom in mame so nas komaj
priklicale noter za kosilo. Vedno je bilo: Še 5 minut mami. Danes na igrišču iz mojega okna
vidim le še najstnike, ki se skrivajo pred svojimi mamami, pa še ti so vedno redkeje zunaj. Kje
so vsi otroci? Kje preživljajo svoje popoldneve in vikende?
Prilepljeni so na stol v svoji sobi, z očmi uprtimi v računalnik cele noči prebedijo ob
računalniških igricah. Drugi cele dneve preležijo na kavču ob novih delih ameriških nanizank
in se dvignejo le za sprehod do hladilnika in wc-ja. Nedeljske izlete predstavljajo obiski
supermarketa, kamor se družno odpravijo cele družine in zmotno mislijo, da tam preživljajo
»quality time« s svojimi otroki vmes, ko se kregajo ali bodo kupili navaden čips ali tistega s
22
Po poteh preteklosti
papriko za nedeljski večer pred televizijo. Družinsko nakupovanje ljudje dejansko uvrščajo
med zabavne načine preživljanja prostega časa.
V tem času me je strah, kako bom vzgojila svoje otroke, da bodo na sončen dan brez
pomisleka stekli na igrišče. Da se s svojimi prijatelji ne bodo družili samo virtualno. Da bodo,
ko bo zunaj snežilo, komaj čakali na kepanje in sneg. Da bodo počeli tisto, kar jih veseli in za
kar so nadarjeni. In kako mi bo to uspelo se sprašujem. Naj doma nimamo televizije, naj se
preselimo v odročen konec Slovenije na kakšen hrib, da bomo res v pristnem stiku z naravo?
Nimam še recepta. Ampak vem, da moja tamala nikoli ne bo rekla: »Ne morem se iti
gumitvista. Grem z mami v ta velik Mercator«.
Letošnje turistične naloge smo se lotili z velikim veseljem. Vsak se je trudil po svojih močeh
in dodal svoj kamenček v skupni mozaik. Smo mnenja, da smo ustvarili zanimivi in bogati
projekt, ki ne sme ostati samo na papirju. Ob nastajanju naloge nam je postalo jasno, kako
»bogato« je življenje v naravi in skrajni čas je, da ga vrnemo našim potomcem.
Po zaslugi tega projekta smo se veliko naučili in tudi osebnostno zrasli. Dojeli smo, da počasi
postajamo sužnji tehnike v zaprtih prostorih.
Tega pa si ne želimo. Želimo okusiti vsak košček narave in občudovati njene lepote.
Zato pojdimo vsi skupaj »Na zabavo v naravo« in se imejmo lepo.
23
Po poteh preteklosti
7
VIRI
1. ZADNIKAR, Marijan: Turnišče. Pomurska založba, Murska Sobota 1994.
2. DETELA, Milan: Abeceda turizma, Turistična zveza Slovenije, Ljubljana 2007.
3. Slovar slovenskega knjižnega jezika. DZS, Ljubljana, 1995.
4. Intervjuji.
5. Lastni foto prispevki.
6. Foto prispevki iz naših šolskih in občinskih fotografskih zapisov.
7. Ustna izročila.
8. anamarie.blog.siol.net/ 30. 1. 2014
9. www2.arnes.si/~oturniscems/moja_domaca_vas/znacil.htm 30. 1. 2014
10. www.os-turnisce.si 27. 1. 2014
11. www.zlata-ptica.com 27. 1. 2014
12. www.kousta-turnisce.si 28. 1. 2014
13. reciklazaidentitete.wordpress.com 28. 1. 2014
14. www.kovaceva-domacija.com 28. 1. 2014
15. www.angelfire.com 29. 1. 2014
16. www.turnisce.si 29. 1. 2014
17. www.ozs.si 29. 1. 2014
18. www.primorske.si 30. 1. 2014
19. stareslike.cerknica.org 30. 1. 2014
20. www.etno-muzej.si 30. 1. 2014
21. www.rtvslo.s 30. 1. 2014
24
8
PRILOGE
PREKMURSKE JEDI
Prekmurje slovi po svojih kulinaričnih dobrotah. Predvsem po pristnih tradicionalnih
posebnostih, ki so raznolike, kakor je raznoliko tudi geografsko območje, ki se razprostira od
Panonske nižine do Lendavskih goric in Goričkega.
Že stoletja so ljudje v Prekmurju ohranjali tradicijo priprave domačih dobrot. Prekmurska
šunka, šunka v testu, bograč, bujta repa, prekmurski golaž, dödöli, langaš, prekmurska
gibanica, retaši, zlevanka, pogače, krapci so bile vedno cenjene in poznane jedi, tako v
Prekmurju kot tudi daleč naokoli.
S pomočjo staršev in starih staršev smo zbrali njihove recepte. Nekatere smo že preizkusili pri
gospe Mariji Ščap.
Nekatere recepte smo poiskali s pomočjo svetovnega spleta.
www.disi-po-prekmurju.si
1. PREKMURSKA ŠUNKA
Prekmurska šunka je tradicionalna kakovostna sušena mesnina Prekmurja. Na območju od
Goričkega do Lendavskih ravnic, se je uveljavila iz stoletja dolge iz tradicije sušenja in
zorenja svinjskega stegna. Je izdelek s prepoznavno obliko, po kateri se loči od pršuta in od
znanega sušenega kosa stegna v Južni Tirolski, ki mu pravijo “Speck”. V družbi pršutov in
Specka ohranja prekmurska šunka prepoznavnost in drugačne senzorične in jedilne lastnosti,
ki so rezultat posebnih tehnoloških postopkov. Ob različnih pršutih ohranja prekmurska šunka
prepoznavnost, drugačen vonj in okus ter ponuja novo eleganco rezine. Iz tradicije
sušenja/zorenja svinjskega stegna se je skozi stoletja izoblikoval izdelek, ki ga danes poznamo
pod imenom PREKMURSKA ŠUNKA. Naravne podnebne razmere na prehodu ravninskega
v razgiban gričevnat svet Goričkega so nedvomno prispevali k razvoju in okusu ter obliki
prekmurske šunke. Prekmurska šunka je suha mesnina, pridobljena s suhim ( lahko tudi z
mokrim ) soljenjem in razsoljevanjem, dimljenjem ter daljšim sušenjem in zorenjem posebej
oblikovanega svinjskega stegna (ki mora izvirati iz regije) brez kosti s pripadajočo kožo in
slanino. Teža končnega izdelka je najmanj 3 do 4 kg. Meso je zmerno do temno rdeče barve.
Slanina enakomerna smetanasto bela do rjavkosto rumena pod kožo. Barva površine je
enakomerno rdeče rjava, značilna za bolj dimljen izdelek. Vonj in okus sta značilna za zrelo
suho meso in slanino, ki ju dopolnjuje aroma po dimu. Slanost mora biti zmerna.
2. DӦDӦLI
V starih časih verjetno najbolj pogosta jed v Prekmurju. Še danes so najbolj razširjeni ajdovi
žganiki, ki jih ponekod imenujejo hajdinski žganiki. Včasih je bila ajda pač zelo razširjena
poljščina, ki je na ravnicah odlično uspevala. Najpogosteje so jih prelili s smetanovo omako
ali pa kar kislim mlekom. Med žganike bi lahko šteli tudi dödöle. Narejeni so iz pšenične
moke in krompirja. Zabelijo jih z praženo čebulo, ocvirki ali smetanovo omako. Lahko se jih
tudi nezabeljene ocvrejo v olju, da dobijo skorjico rumenkaste barve.
Sestavine:
5 - 6 srednje velikih krompirjev
sol po okusu
moka za zgostitev
2 srednje veliki čebuli
malo sončničnega olja ali svinjsko mast
1 velika kisla smetana
Postopek priprave: Najprej olupimo krompir in ga narežemo na kocke, lahko so manjše, ker
je jed laže pripraviti, če se krompir razkuha. Damo ga kuhat v slano vodo, naj bo pokrit z
vodo, ta naj sega cca. 2 prsta čez nivo krompirja. V vmesnem času lahko pripravimo zabelo popraženo čebulo. 2 srednje veliki čebuli olupimo in razrežemo na manjše kockice.
Tradicionalno se praži na masti, za nekatere je primernejše belo olje. Čebulo pražimo med
stalnim mešanjem, ko začne dobivati zlato - rumeno barvo, jo odstavimo. Nekateri jo v tej
fazi zmešajo s smetano. Jaz osebno tega ne priporočam, tudi zaradi optičnega vtisa. Ko je
krompir kuhan, ga dobro zmečkamo (kar v vodi, ki je ne odlijemo) in pristavimo kozico nazaj
na ogenj, zmanjšamo plamen. Nato med stalnim mešanjem s kuhalnico dodajamo moko,
dokler se jed precej ne zgosti. Jed nad nizkim plamenom še nekaj časa mešamo, da moka
nabrekne. Ko je jed dovolj trda, da se jo da z žlico raztrgati na kosce, je kuhana. Porazdelimo
z žlico po krožniku tako, da tvorimo kosme, po dödölih porazdelimo praženo čebulo, na vrh
damo žlico ali dve kisle smetane.
3. PREKMURSKA GIBANICA
Prekmurska gibanica je posebnost med sladicami. Uvrščamo jo med slovenske nacionalne
kulinarične specialitete in je tradicionalna značilnost prekmurske kulinarike. Na območju
Prekmurja, kot tudi na celotnem področju Slovenije nima primerljivega izdelka.
Ime je dobila po besedi güba, kar pomeni guba in se nanaša na njeno značilno sestavo iz
posameznih plasti. Lastna receptura, kakor tudi tehnologija izdelave vodita do specifičnega
videza rezin prekmurske gibanice, ki s svojo barvitostjo dajejo izdelku pravo mikavnost in
dopadljivost. Prekmursko gibanico odlikuje bogat razpon vonjev in okusov ter prijetne
zaznave v ustih, ki dajejo občutek nežnosti, sočnosti in polnosti.
Tradicionalna receptura
Prekmurska gibanica ima svojevrstno lastno recepturo in tehnologijo izdelave, ki zahteva
veliko mero natančnosti, spretnosti in znanja. Pripravljena je iz krhkega testa, na katerega so
položeni štirje različni nadevi (mak, skuta, orehi in jabolka) v točno določenem zaporedju,
med katerimi je plast vlečenega testa. Ti nadevi so v gibanici podvojeni v enakem vrstnem
redu kot v prvi ponovitvi. Na vrhu zadnje plasti nadeva je plast vlečenega testa, ki je prelita s
kislo ali sladko smetano, v katero je umešan rumenjak ali pa je plast samo premazana z
maščobnim polivom. Nekoč so gibanice pekli izključno v okroglih lončenih pekačih, zato so
načinu peke prilagodili obliko rezin (trikotna). Danes pa se vse več ponudnikov odloča za
peko v podolgovatih lončenih ali pločevinastih pekačih, iz katerih pridobijo in postrežejo več
kosov, ki so lahko tudi pravokotne oblike.
4. RETAŠI
Zavitkom ali štrudle v Prekmurju imenujejo retaši. Pripravljajo jih iz številnih vrst sadja,
skute pa tudi iz zelja in repe ali maka. Možne so tudi kombinacije. Praviloma so jih v starih
časih pripravljali iz kvašenega testa (genjeni retaši), danes pa pod vplivom preostalega dela
Slovenije pogosteje pripravljajo iz vlečenega.
Sestavine za testo:
vlečeno testo
30 dkg moke
1 jajce
1 žlica kisa
1 žlica masti ali olja
1/4 l mlačne vode
sol
Nadevi: skutni, jabolčni, makovi, višnjevi, češnjevi, zeljni, repni in bučni
Smetanov legir: (posebej zmešamo rumenjak in kislo smetano, v maso nato počasi vmešamo
trd beljakov sneg)
Postopek priprave: Moko presejemo in z jajcem, ščepcem soli, z mastjo ali oljem, s kisom in
z mlačno vodo zamesimo testo za zavitke. Dobro ga zgnetemo in toliko časa tolčemo z njim
ob desko, dokler se prej lepljivo testo ne lepi več na desko niti na roke, ampak je lepo svetlo,
gladko in mehurjasto. Desko pomokamo, položimo nanjo obdelano testo, ga pokrijemo s toplo
kozico in pustimo, da počiva 15-20 min. Večjo mizo pokrijemo z namiznim prtom, ga
pomokamo, v sredino položimo spočito testo, namažemo z raztopljenim maslom ali mastjo, z
valjarjem malo razvaljamo, nato s hrbtno stranjo roke sežemo pod testo ter ga previdno
razvlečemo. Od vseh strani ga enakomerno raztegnemo, dokler rob testa ne visi z mize.
Debele robove odtrgamo, pregnetemo, pokrijemo s kozico in nazadnje znova razvlečemo.
Pustimo, da se testo malo osuši, polijemo z raztopljenim maslom ali z mastjo, namažemo
nadev, od 2 strani vržemo nanj malo testa. S prtom testo zvijemo in narežemo tako dolge
kose, kot je dolg pekač. Tega najprej namažemo, položimo nanj zavitek, ga po vrhu
premažemo z raztopljenim maslom ali z mastjo ali z kislo smetano oz. jajcem in denemo takoj
v ogreto pečico. Spečemo lepo rdeče. Še toplega razrežemo in posipamo s sladkorno moko.
5. BOGRAČ
Bograč je golažu podobna jed, značilna za Prekmurje. Od ostalih golažev se razlikuje
predvsem po tem, da je sestavljeno iz vsaj treh vrst mesa in da je krompir kuhan v golažu in
ne posebej.
Sestavine:
800 g govejega bočnika
800 g divjačine
800 g svinjskega stegna
2 kg čebule
1 kg krompirja
2 dl olja
1 dl suhega belega vina
1 dl rdečega vina
1 žlica soli
črni poper v zrnu
4 žlice mlete rdeče paprika
4 stroki česna
3 lovorovi listi
1 žlička suhega majarona
mleta kumina
Postopek priprave: V posodi segrejemo olje, na katerega stresemo sesekljano čebulo. Med
občasnim mešanjem jo počasi pražimo približno 20 minut, pri čemer ne sme spremeniti barve.
Meso oprhamo pod tekočo hladno vodo, obrišemo in narežemo na približno 40 gramov težke
koščke. Prepraženi čebuli dodamo narezano govedino. Med občasnim mešanjem vse skupaj
počasi pražimo 15 minut. V posodi pristavimo in zavremo približno 2 litra vode; pustimo jo
na toplem. Česen olupimo, stremo in drobno sesekljamo. Čebulo in govedino potresemo z
mleto rdečo papriko; gl. triki. Na hitro premešamo, potem pa zalijemo s toliko vroče vode, da
prekrije vse sestavine. Dodamo sol, sveže mlet črni poper, sesekljan česen, lovorove liste,
majaron in malo mlete kumine. Zavremo in počasi kuhljamo 15 minut. V posodo dodamo
narezano divjačino. Premešamo, zavremo in počasi kuhljamo 15 minut. V posodo stresemo
narezano svinjino. Premešamo, zavremo in počasi kuhamo 15 minut. Krompir olupimo in
narežemo na koščke, ki naj bodo podobne velikosti kot meso. Koščke stresemo k mesu, potem
pa vse skupaj kuhljamo še približno 15 minut.
6. PREKMURSKA ŠUNKA V TESTU
Potrebujemo:
prekajena šunka s koži in kostjo
belo moko ( za kg šunke 400 g moke)
kvas ( za kg moke 12 g kvasa)
ščep kumine
lovorov list
hren
kisle gobice
olje
Priprava:
Iz moke in vzhajanega kvasa, ki smo ga pred tem prelili z vodo, zamesimo testo. Vanj
vgnetemo strto kumino in lovorov list. Pokrijemo ga s prtičkom in pustimo, da vzhaja.
Vzhajano testo razvaljamo in vanj zavijemo šunko. Položimo jo v pomaščen pekač in
postavimo v pečico. pečemo pri 180 stopinjah. Za kilogram šunke računamo uro pečenja.
Šunko ponudimo s hrenom in gobicami.
7. BUJTA REPA
Sestavine:
1 kg kisle repe
1 kg svinjskega mesa
250 g prosene kaše
1 srednje velika čebula
2 večja stroka česna
40 g moke
olje ali mast
lovorov list
poper v zrnu
sol
rdeča paprika
Priprava:
Na zmernem ognju kuhamo repo in meso, dodamo lovorjev list, poper v zrnu ter solimo po
okusu. Ko je repa napol skuhana, dodamo še proseno kašo.
Ko je jed kuhana, naredimo prežganje iz moke in olja ter dodamo nasekljano čebulo in česen.
Ko vsa zadeva lepo porumeni, dodamo še malo paprike v prahu.
Prežganje dodamo k repi in ob mešanju dobro prevremo.
8. PREKMURSKI LANGAŠ
Sestavine:
50 dag moke
1,5 dl mleka
1 jogurt
1 jajce
1 mala žlička soli
1 mala žlička sladkorja
1 pecilni prašek
približno 2 dag kvasa
olje za cvrenje
Priprava:
Zamesimo kvašeno testo in ga pustimo vzhajati. Nato vzamemo za pest testa in ga oblikujemo
kakor za majhno pizzo. Nekaj časa naj počiva, nato ga prebodemo z vilicami. Ocvremo ga v
vrelem olju, posodo pokrijemo. Ko langaš obrnemo, posode ne pokrijemo.
Še tople langaše namažemo s kislo smetano in jih potresemo z naribanim sirom.
9. KORUZNA ZLEVANKA
Preprosta prekmurska sladica s koruzno moko ali s koruznim zdrobom, mlekom in jajci.
Potrebujemo:

250 g koruzne moke

5 dl mleka

3 žlice sladke smetane

1 jajce

2 žlici sladkorja

sladkor v prahu

3 žlice olja

sol
Priprava:
Pečico segrejemo na 200° C.
Koruzno moko, mleko, sladko smetano, jajce, sladkor in ščepec soli razžvrkljamo v gladko
testo.
Pekač namažemo z oljem, potem pa vanj nalijemo pripravljeno testo. Pekač potisnemo v
segreto pečico. Ko se testo nekoliko dvigne, temperaturo znižamo na 175° C; skupen čas
pečenja je 20 do 30 minut.
10. KORUZNA POGAČA Z MAKOM IN JABOLKI
Sestavine:
-
1 liter mleka
-
3 dag kvasa
-
4 žlice sladkorja
-
1 dcl belega olja
-
50 dag koruzne moke
-
2 žlici ostre bele moke
-
2 stepeni jajci
-
žlička soli
Nadev:
-
4 debelejša jabolka
-
20 dag mletega maka
-
3 do 4 žlice sladkorja
Priprava:
Kvas zmešamo z žlico sladkorja in 3 žlicami toplega mleka, pokrijemo in počakamo, da
vzhaja. Z metlico dobro zmešamo vse sestavine za testo. Mleko naj bo mlačno. Nato
umešamo še vzhajani kvas. Pokrijemo posodo, postavimo jo na toplo in počakamo dobro uro,
da tekoče testo nekoliko vzhaja. V pekač ga vlijemo malo več kot polovico. Nato ga
potresemo z jabolki, čez njih pa še potresemo mak in ostalo maso. Spečemo. Ko je pečeno ga
vzamemo iz pečice in ga takoj premažemo s kislo smetano. Ponudimo toplo ali mrzlo.
11. PREKMURSKI GOLAŽ

800 g govejega bočnika

800 g divjačine

800 g svinjskega stegna

2 kg čebule

1 kg krompirja

2 dl olja

1 dl suhega belega vina

1 dl rdečega vina

1 žlica soli

črni poper v zrnu

4 žlice mlete rdeče paprika

4 stroki česna

3 lovorovi listi

1 žlička suhega majarona

mleta kumina
Priprava:
Čebulo olupimo in drobno sesekljamo.
V posodi segrejemo olje, na katerega stresemo sesekljano čebulo. Med občasnim mešanjem jo
počasi pražimo približno 20 minut, pri čemer ne sme spremeniti barve.
Meso oprhamo pod tekočo hladno vodo, obrišemo in narežemo na približno 40 gramov težke
koščke.
Prepraženi čebuli dodamo narezano govedino. Med občasnim mešanjem vse skupaj počasi
pražimo 15 minut.
V posodi pristavimo in zavremo približno 2 litra vode; pustimo jo na toplem.
Česen olupimo, stremo in drobno sesekljamo.
Čebulo in govedino potresemo z mleto rdečo papriko; gl. triki. Na hitro premešamo, potem pa
zalijemo s toliko vroče vode, da prekrije vse sestavine. Dodamo sol, sveže mlet črni poper,
sesekljan česen, lovorove liste, majaron in malo mlete kumine. Zavremo in počasi kuhljamo
15 minut.
V posodo dodamo narezano divjačino. Premešamo, zavremo in počasi kuhljamo 15 minut.
V posodo stresemo narezano svinjino. Premešamo, zavremo in počasi kuhljamo 15 minut.
Krompir olupimo in narežemo na koščke, ki naj bodo podobne velikosti kot meso. Koščke
stresemo k mesu, potem pa vse skupaj kuhljamo še približno 15 minut.
V posodo nalijemo belo in rdeče vino. Zavremo in počasi kuhljamo še 10 minut
12. KRAPCI
Testo:
3 dl mleka
½ kocke kvasa
malo sladkorja
1 žlica masti
1 jajce
30 dag mehke moke
malo soli
Nadev:
2 l mleka
70 dag prosene kaše
40 dag sladkorja (oz. po okusu)
1 kg skute
1 mala kisla smetana
Testo: Kvas namočimo v toplo mleko, dodamo malo sladkorja in pustimo vzhajati. Ko kvas
naraste, zamesimo testo iz navedenih sestavin. Testo mora biti mehko, prožno. Pustimo ga
vzhajati, vmes pa pripravimo nadev.
Nadev: Oprano proseno kašo damo v mleko in skuhamo do mehkega. Vmes dostikrat
premešamo, ker se kaša rada prismodi. Ko je kaša kuhana, dodamo sladkor in skuto. Vse
dobro premešamo. Nadev mora biti mehek.
Ko je testo potrojilo svojo količino, ga damo na pomokano desko, na tanko razvaljamo in ga
damo v pomaščen pekač. Na testo damo nadev iz prosene kaše, premažemo z 1 kislo smetano
in damo v pečico. Pečemo pol ure na 220 stopinj.
Preliv: Orehe, sladkor in kislo smetano med seboj pomešamo in skuhamo na ognju. Masa naj
vre minuto, dve.
Ko je krapec skoraj pečen, damo nanj še orehov preliv in spečemo do konca.
Preliv:
30 dag mletih orehov
10 dag sladkorja
1 velika kisla smetana
LJUDSKE PESMI
Vsi so venci vejli
Vsi so venci vejli
Vsi so venci vejli,
vsi so venci vejli,
samo moj zeleni.
Al ga jes zalejvlen,
al ga jes zalejvlen,
al ga jes zalejvlen,
s svojimi skuzami.
Či bi moja skuza,
či bi moja skuza,
či bi moja skuza,
na kamen spadnola.
Kamen bi se razklau,
kamen bi se razklau,
kamen bi se razklau,
na dvouje, na trouje.
San se šetao
San se šetao gori doli,
gori doli kre Dunaja,
gori doli kre Dunaja,
ge mi teče bistra voda.
G'e so tista šörka poula,
g'e moj lübi s plügon orje
on ne orje, on ne plüži,
samo name, lübo, misli.
G'e mi 'odiš, lübi, dragi,
ka te dugo k meni ne ga,
ne ga krala, ne cesara,
ka bi njemi draga bila.
Marko skače
Marko skače, Marko skače
po zeleni trati,
aj, aj ajajaj,
po zeleni trati.
V rokah nosi, v rokah nosi
sedem žutih zlatih,
aj, aj ajajaj,
sedem žutih zlatih,
To de njemi, to de njemi
za devojko dati,
aj, aj ajajaj,
za devojko dati,
Pijte, jejte, pijte, jejte,
moj’ga brata konji!
aj, aj ajajaj,
moj’ga brata konji!
Pa smo išli, pa smo išli
daleč po devojko,
aj, aj ajajaj,
daleč po devojko,
Prek devetih, prek devetih,
pred desetih mostov,
aj, aj ajajaj,
pred desetih mostov,
Dajte nam jo, dajte nam jo,
naša draga mati!
Aj, aj ajajaj,
naša draga mati!
Ne dam ti jo, ne dam ti jo,
lagov si bradati!
Aj, aj ajajaj,
lagov si bradati!
Raj jo hočem, raj jo hočem
v skrinjo zaklepati!
Aj, aj ajajaj,
v skrinjo zaklepati!
Zrelo je žito
Zrelo je žito, je žuta slama.
Žalostna dekle, kaj nemaš lüboga.
Le sedi le sedi, Lastvika ti,
Nasloni se, lüba, na moj pleča ti.
Zrelo je žito., je žuta slama,
Zrelo je zelče, je žuto lišče.
Zrela je pšenica, žuta je slama,
zrela je pšenica, žuta je slama.
ZNAMENITOSTI TURNIŠČA

črna jelša; Polanski log (obrobje občine Turnišče), je še eden izmed redkih nahajališč
črne jelše v Evropi, večina leži v sosednji občini Velika Polana,

močvirska logarica oziroma močvirski tulipan (Nedelica - ob gramozni jami), je
zaščiten in ni ga več veliko,

sibirska perunika - Iris sibirica (ob Ledavi med Turniščem in Dobrovnikom), je zelo
ogrožena zaradi padca podtalnice, zaraščanja in kmetijske obdelave,

močvirski svišč - Gentiana pneumonathe (ob Ledavi med Turniščem in
Dobrovnikom), je zelo ogrožen zaradi padca podtalnice, zaraščanja in kmetijske
obdelave,

žitne pleveli, omeniti jih velja, ker so v slovenskem merilu prava redkost, pri nas pa
jih je še nekaj: plaviš, kokalj, mak,

štorklje. Bela štorklja - Ciconia Ciconia (gnezda bele štorklje se nahajajo po ena v
Turnišču, Renkovcih in Nedelici), je slovenska ptica leta 1999. Gradnjo gnezda začne
samec, ki prispe prvi, iz vejevja in zemlje ga lahko štorklji dokončata v osmih dneh.

Similar documents