energijadoma.si - Misija: Zeleno

Comments

Transcription

energijadoma.si - Misija: Zeleno
EkoKnjiga 12 07,2014_Layout 1 11.7.2014 18:06 Page 1
Ekoknjiga
RUBRIKA
julij/avgust 2014
številka 12
www.ekoknjiga.si
Revija eneRgije doma
• eKonasvet
Vzemite račun
za elektriko
v svoje roke
• eKojunaka
Vertikalen vrt kar
v žepkih iz filca
• izobraževanje
Mladi, čas lahkih
zaslužkov je
mimo!
• eKotema
Cena vode v
zadnjih letih
narašča hitreje
kot cena bencina
eKofokus:
odpadna plastenka
lahko znova zaživi
kot plastična
skleda
eKointervju:
Tinkara
Kovač:
Človeška
vrsta ni
vsemogočna!
EkoKnjiga 12 07,2014_Layout 1 11.7.2014 18:06 Page 2
Z AČ A S N I K I
Iščemo topel dom
Bine & Roxy
j Skupaj sta že od malih
nog. Ko sta se prvič srečala,
sta bila stara dva in tri
mesece in med njima se
je takoj spletlo prijateljstvo.
Sta še mladiča, a njuno
divjaško pubertetno
obdobje je minilo. Zdaj
sta igriva in zabavna,
nežna in crkljiva.
c Kontakt: 040 799 043
L ana, Nina, Liana
j Sestrici Lana in Nina ter
njuna sestrična Liana so
prijazne, razigrane in pozornosti željne mlade
mačje dame. Samota jim
nikakor ne odgovarja, zato
morajo imeti mačjo družbo.
Nina malce zaostaja v rasti,
a počasi ji že uspeva dohitevati drugi dve.
c Kontakt: 040 500 442
Čudovita Trisha
j Trisha je čudovita mačja
gospodična s širokimi
dimasto sivimi in bež
progami, z eksotičnim
pogledomin odličnim
značajem. Navajena je
mačje in pasje družbe.
Prekrasna mačka!
c Kontakt: 041 991 682
Dolgodlaki
čokoladni Čoko
j Čoko je prijazen
mladiček, ki se rad stisne
k človeku in se crklja.
Zelo rad tudi nori po
stanovanju z drugimi
mački, tako da je mačja
družba v novem domu
obvezna (lahko jo
pripelje tudi s seboj).
c Kontakt: 040 500 442
Prijazen mali Max
j Max je prijazen in crkljiv
mladiček, ki obožuje
človeško družbo. Takoj,
ko zagleda človeka, zač ne presti in tapkati s tačkami. Z drugimi mački
se razume, ampak mu
največ pomeni človek,
tako da je lahko v
novem domu edini muc.
c Kontakt: 040 500 442
Van
j Van je 12 tednov star
mladič. Je razposajen,
navihan, prijazen in
crkljiv. Zelo rad se igra
z drugimi mački, zato je
v novem domu mačja
družba obvezna (lahko
jo pripelje tudi s seboj).
c Kontakt: 040 500 442
Panda muca Hana
j Medvedkasta mačja
pandica na kratkih tačkah,
z lepim, gostim in kot
svila mehkim kožuščkom.
Krasijo jo bele nogavičke
s črnimi gamašami, črne
blazinice na belih
podplatkih, simpatična
mala čopka na ušeskih in
prekrasen debel črn rep.
c Kontakt: 041 991 682
Mina in Lina
Dolgodlak i
čokoladni Kraš
j Kraš je prijazen mladiček,
ki se rad stisne k človeku
in se crklja. Zelo rad tudi
nori po stanovanju z
drugimi mački, tako da
je mačja družba v novem
domu obvezna (lahko jo
pripelje tudi s seboj).
c Kontakt: 040 500 442
Navihanka Nik ita
j Sta stari 12 tednov,
j Nikita je navihanka
igrivi, pridni in prijazni
muci. Mina je vedno
rada v središču pozornosti. Zelo radi se
igrata z drugimi mački,
zato je v novem domu
mačja družba obvezna
c Kontakt: 040 500 442
na kvadrat, glavna
pri vsaki stvari in
neustrašna. Lahko je
edina muca v novem
domu, a škoda bi jo
bilo prikrajšati za igro
z drugimi, saj pri tem
zelo uživa.
c Kontakt: 040 500 442
Mehka čopkica Vivi
j Mlada muca obožuje
ljudi, rada se igra in
carta, je pridna in ne
uničuje stvari. Ni
nagajiva, ne grize in ne
praska. Je tudi zelo
prilagodljiva. Oddaja
se z možnostjo
nadzorovanih izhodov
v varno okolje.
c Kontakt: 040 301 503
Tigrasti Ž an
j Žan je 12 tednov star
mladič. Je razposajen,
navihan, prijazen in
crkljiv. Zelo rad se igra
z drugimi mački, zato je
v novem domu mačja
družba obvezna (lahko
jo pripelje tudi s seboj).
c Kontakt: 040 500 442
Mali L an
j Lan je 12 tednov star
mladič. Je mladičkasto
razpoložen, ampak
vseeno priden. Prijazen,
crkljiv, rad se igra z
drugimi mački, zato je
v novem domu mačja
družba obvezna (lahko
jo pripelje tudi s seboj).
c Kontakt: 040 500 442
Nagajiva Pina
j Pina je stara 12 tednov.
Je igriva, nagajiva in
prijazna muca. Z nežnim
mijavkanjem prosi za
pozornost in crkljanje.
Zelo rada se igra z
drugimi mački, zato je
v novem domu mačja
družba obvezna (lahko
jo pripelje tudi s seboj).
c Kontakt: 040 500 442
R azigrank i Zita
in Nolan
j Sta sestrici, prijazni in
živahni kot vsak mladič.
Prava črna sreča. V nov
dom gresta lahko
skupaj ali pa tja, kjer
že biva prijazen muc
(ali več njih).
c Kontakt: 040 933 448
Mucki, ki iščejo dom pod okriljem
Društva za zaščito živali Kranj, so razbolhani,
razglistani, cepljeni, sterilizirani oziroma
kastrirani, testirani ter čipirani. Oddajajo se s
posvojitveno pogodbo za izključno notranje bivanje.
Crk ljiva Bibi
j Bibi je drobna muca z
2
Eko knjiga
velikim srcem. Obožuje
človeško bližino, crkljanje,
ljubeče se stisne v naročje, kjer neumorno prede.
Zna se prav mladičkasto
zaigrati z igračko in tudi
umirjeno dremati na
svojem ležišču. Je čisto
2 prava mačja gospodična.
c Kontakt: 041 991 682
EkoKnjiga 12 07,2014_Layout 1 11.7.2014 18:06 Page 3
EKOuvodnik
K AZALO
4–5 Od tu in tam
EKOdrobtinice
6–9 EKOfokus
Odpadna plastenka lahko znova
zaživi kot plastična skleda
10–11 EKOjunaka
Neli Štrukelj in Tilen Ule sta vertikalen
vrt ustvarila kar v žepkih iz filca
Generacije, ki bodo
spreminjale svet
12–13 EKOintervju
Tinkara Kovač:
Človeška vrsta ni vsemogočna!
14 EKObranje
15 EKObzorja
16–17 Izobraževanje
Mladi, čas lahkih zaslužkov je mimo!
18–21 EKOnasvet
Posaditi pred hišo drevo ali raje
namestiti klimatsko napravo?
Vzemite račun za
elektriko v svoje roke
Nepovratna sredstva Eko sklada letos že
pošla, v letu 2015 si obetajo več denarja
22 Iz starega v novo
Namesto v babičino omaro po »vintage«
izdelke v tepanjski Center ponovne uporabe
23 EKOtema
Cena vode v zadnjih letih
narašča hitreje kot cena bencina
Naročilnica
Želite redno prejemati Eko knjigo na svoj dom? Izpolnite spodnjo
naročilnico ter jo pošljite na naslov: Energetika.NET, Šmartinska
cesta 152, 1000 Ljubljana. Revija Eko knjiga je brezplačna,
plačate le stroške pošiljanja (1 EUR), izhaja pa vsaka dva meseca.
Da, za 6 evrov želim prejeti 6 številk revije
Eko knjiga na spodnji naslov.
Podatki o naročniku oziroma plačniku:
Ime in priimek/ime podjetja*
---------------------------------------------------------------------Naslov (ulica, hišna številka)*
---------------------------------------------------------------------Pošta in poštna številka*
---------------------------------------------------------------------Davčni zavezanec (le za pravne osebe)*
DA
NE
Davčna številka (le za pravne osebe)*
---------------------------------------------------------------------Elektronska pošta in GSM/telefonska številka
---------------------------------------------------------------------Podpis*
Op.: *podatki, označeni z zvezdico, so obvezni. S podpisom zagotavljate, da so
vsi navedeni podatki resnični in da se strinjate, da jih lahko interno obdelujemo.
Obravnavali jih bomo zaupno in jih ne bomo posredovali tretjim osebam.
Dni, ko nastaja ta številka Eko knjige, preživljam z mladimi.
Z mladimi po letih in po duši. Uživam v njihovi energiji,
zavzetosti in iskreni želji spremeniti svet …
Energetika.NET je namreč pripravila novinarsko poletno šolo
(tej bo sledila še marketinška), v kateri »hišne« novinarke in
ugledni gostje iz novinarskega in energetskega sveta mlade
učijo o slovenskem energetskem trgu ter osnov novinarskega
dela. (Če vas zanima, kaj vse počnemo in kako se imamo,
obiščite našo spletno stran www.modri-svet.si.)
Po petnajstih letih nabiranja novinarskih in uredniških veščin
v različnih medijih tokrat prvič svoje znanje in izkušnje tako
neposredno prenašam na mlajšo generacijo. Izziva sem se,
priznam, lotila z velikim cmokom v grlu in polno glavo vprašanj.
Danes vem, da po nepotrebnem.
Vsak dan znova me je presenečala pozitivna energija,
zvedavost, zavzetost za delo in iskrena želja po učenju, ki so
jih »naši« študentje in študentke kazali tako ob predavanjih
uglednih imen iz sveta novinarstva in energetike kot takrat,
ko smo jih prvih korakov v tem svetu učile članice ekipe
Energetika.NET. Velikokrat so se debate s predavatelji zavlekle
v čas kosila, zanimalo jih je vse … in še več.
In prav ta radovednost in želja po učenju sta tisto, kar bo
Slovenijo, v to trdno verjamem, peljalo v boljši jutri. Najbrž se to
bere kot nekakšna politična floskula (ko to pišem, so volitve pred
vrati in morda so se vse te silne predvolilne obljube zavlekle v
mojo podzavest ), a v to res verjamem. Sem naivna? Morda,
a prepričana sem, da »naši« študentje niso le naključno izbrani
odlični posamezniki. Da so tudi njihovi sošolci, prijatelji in znanci
podobno odprtega duha, da ne stokajo, kako se nič ne da, in
doma ne čakajo križem rok, da jim kaj pade z neba. O mladih
z vizijo in energijo, ki prejemajo svetovne nagrade in se znajo
postaviti na svoje noge, lahko preberete tudi v tej številki Eko
knjige, prepričana pa sem, da bomo o njih čedalje več brali,
gledali in poslušali tudi v prihodnjih letih. Prihajajo namreč
generacije, ki bodo spreminjale svet.
Andreja Šalamun
---------------------------------------------------------------------Izdajatelj: Energetika.NET d. o. o. (Eko knjiga), Šmartinska 152 – BTC, 1000 Ljubljana
Direktorica in urednica: Alenka Žumbar Klopčič ([email protected])
Izvršna urednica: Andreja Šalamun
Sodelavci: Alenka Žumbar Klopčič, Tanja Srnovršnik Volarič, Simona Drevenšek,
Marinka Vovk, Mojca Krajnc, Špela Zakotnik, Luka Strnad Peterca.
Lektoriranje: Tatjana Hosta
Oblikovna zasnova: Roman Peklaj (Založba Pasadena)
Oblikovanje: Maja Rostohar
Naslovna ilustracija: Roman Peklaj
Elektronski in spletni naslov: [email protected], http://www.ekoknjiga.si/revija
Eko knjiga je brezplačno
na voljo v slovenskih knjižnicah
in ljubljanskem BTC-ju.
ISSN 2232-3856
Revija Eko knjiga je vpisana v razvid medijev
pri Ministrstvu za kulturo pod številko 1625.
Eko knjiga
3
EkoKnjiga 12 07,2014_Layout 1 11.7.2014 18:06 Page 4
od TU in Tam
EKO drobtinice
Pripravili Tanja Srnovršnik Volarič, Andreja Šalamun, Špela Zakotnik in Luka Strnad Peterca
Dve ilustraciji Romana Peklaja, ilustratorja in
oblikovalca revije Eko knjiga in Energetika.NET,
visita med izbranimi deli na zidu hrvaške galerije
Klovićevi dvori, naslovnica marčevske revije
Eko knjiga pa je hkrati objavljena tudi v katalogu
5. bienala hrvaške ilustracije. Razstavo si lahko v
Zagrebu ogledate do 27. julija letos. Ilustraciji Romana
Peklaja je strokovna komisija izbrala med 293 deli,
ki jih je poslalo 88 avtorjev iz 14 držav. »Priti v izbor
razstave z mednarodno udeležbo je zame uspeh in
veliko zadovoljstvo,« je povedal Roman Peklaj.
»Veseli me, da sta to ilustraciji, ki sem ju naredil za
Energetiko.NET in Eko knjigo. To je tudi priznanje
uredništvu, ki v svojih edicijah redno namenja
prostor ilustraciji,« je dodal.
Peklajeve ilustracije so na ogled med izbranimi deli,
med katerimi imajo letos posebno mesto iranska,
saj je Iran tokratni partner bienala.
Slovenski dijaki navdušili Američane
Foto: Tatjana Durmić
Na Olimpijadi mladih raziskovalcev GENIUS 2014 na State University of
New York so slovenski dijaki osvojili zlato, srebro in bron. Dijaki so letos
ob pomoči šolskih mentorjev in znanstvenikov opravljali raziskovalne
naloge na Kemijskem inštitutu, nato pa se udeležili Olimpijade mladih
raziskovalcev GENIUS 2014 v Združenih državah Amerike, na kateri so
udeleženci z vsega sveta tekmovali v petih kategorijah: umetnost,
kreativno pisanje, glasba, dizajn in znanost.
»Aleš Zupančič iz Gimnazije Novo mesto in Jaka Šikonja iz Gimnazije Črnomelj, ki sta raziskovalno delo opravljala skupaj v Laboratoriju za okoljske
vede in inženirstvo pod mentorstvom dr. Albina Pintarja, dr. Boštjana Erjavca
in dr. Gasana Osojnika, sta na olimpijadi ubranila zlato odličje za projekt z
naslovom: e possibility of producing hydrogen from biodegradable waste.
V svojem delu sta dijaka s pomočjo bakterij iz biološko razgradljivih
odpadkov pridobila plinsko zmes vodika in ogljikovega dioksida, ki sta jo
uspešno uporabila za pridobivanje elektrike pri sobni temperaturi s pomočjo
gorivnih celic,« so pojasnili na Kemijskem inštitutu. Dokazala sta, da je lahko
pridobivanje vodika iz organskih gospodinjskih odpadkov tudi dobičkonosno.
Tekmovala sta v kategoriji znanost, v kateri je bilo prijavljenih nekaj več kot
500 projektov.
Urša Pirc in Maja Vidmar, ki sta učenki Gimnazije Vič, sta raziskovalno
delo opravljali v Laboratoriju za polimerno kemijo in tehnologijo pod
mentorstvom dr. Andreja Kržana. Za projekt z naslovom Microplastics
in Washing Machine Wastewater sta dobili srebrni priznanji. Bronasto
priznanje pa sta si prislužila Maksimiljan Adamek in Domen Lenarčič
z Gimnazije Vič.
Na fotografiji (od leve): Jaka Šikonja (GČ), Aleš Zupančič (GNM), Urša Pirc (GV), Maja Vidmar (GV),
Domen Lenarčič (GV), Maksimilijan Adamek (GV).
4
Eko knjiga
Britansko podjetje Addmaster je razvilo trajnostno
vrečko za nakupovanje, ki upočasnjuje rast bakterij
in tako zmanjšuje možnost zastrupitve s hrano,
piše Independent. Več raziskav je namreč potrdilo,
da so vrečke za ponovno uporabo lahko leglo za
prosto širjenje in razmnoževanje bakterij (E. coli,
salmonela in listerija). Prav te bakterije pa potem
lahko povzročijo zastrupitve s hrano. Podjetje
Addmaster je razvilo antibakterijsko vrečko
Biomaster, ki vsebuje aktivno snov, ki preprečuje
razmnoževanje bakterij. Addmaster napoveduje,
da bodo antibakterijsko vrečko že v nekaj mesecih
poslali na police večjih nakupovalnih središč v
Veliki Britaniji.
Na drugi strani pa stroka ni tako prepričana o
učinkovitosti antibakterijske vrečke. Profesor
bakteriologije na Univerzi Aberdeen Hugh Pennington
dvomi, da bi omenjena vrečka pomembno zmanjšala
tveganje zastrupitve s hrano. Po njegovem mnenju je
še vedno najboljša rešitev ločena uporaba vrečk za
ponovno uporabo – torej ena velika vrečka za surovo
meso ter druga za drugo hrano.
Za energetsko učinkovitost
gospodinjstev in javnega
sektorja 165 tisočakov
Energetika Ljubljana je
nedavno v uradnem listu
objavila javni razpis za
nepovratne finančne
spodbude za ukrepe v
večjo energijsko učinkovitost v gospodinjstvih
in javnem sektorju. Na
voljo je 165.000 evrov,
razpis pa bo odprt do
13. oktobra.
Gospodinjstva in javni sektor lahko nepovratna
sredstva pridobijo za vgradnjo novega kotla na
zemeljski plin z visokim izkoristkom ob prvi priključitvi
obstoječe stavbe/stanovanja na sistem distribucije ZP,
vgradnjo nove toplotne postaje za ogrevanje in/ali
pripravo tople sanitarne vode ob prvi priključitvi
obstoječe stavbe/stanovanja na sistem daljinskega
ogrevanja ali ob obnovi toplotne postaje, vgradnji kotla
na utekočinjeni naftni plin z visokim izkoristkom na
območju, kjer je predvidena izgradnja distribucijskega
omrežja na zemeljski plin, in za vgradnjo plinske
toplotne črpalke na zemeljski plin.
Predmet javnega razpisa so nepovratne finančne
spodbude za nove, še ne izvedene naložbe, ki
zagotavljajo prihranke energije pri končnih odjemalcih
na geografskem območju Mestne občine Ljubljana,
Občine Brezovica, Občine Dobrova - Polhov Gradec,
Občine Dol pri Ljubljani, Občine Ig, Občine Medvode,
Občine Škofljica in Občine Log-Dragomer.
Več informacij o razpisu dobite na spletni strani
www.energetika-lj.si/aktualno/nepovratne-financnespodbude-energetike-ljubljana.
Foto: Wikipedia
Foto: Roman Peklaj
Naslovnica Eko knjige razstavljena Vrečka, ki upočasnjuje
rast bakterij
v hrvaški galeriji Klovićevi dvori
EkoKnjiga 12 07,2014_Layout 1 11.7.2014 18:06 Page 5
od TU in Tam
Slovenija se lahko iz krize izvije s spodbujanjem zelenega gospodarstva
in ustvarjanjem zelenih delovnih mest. Na tem področju sicer že imamo
številne dobre prakse, a jih je še precej anonimnih. Da bi ugledale luč
sveta in navdihnile zaposlovalce, zakonodajalce in druge, je Umanotera
objavila nagradni natečaj Partnerstva za zelena delovna mesta:
dobre prakse podjetij in lokalnih skupnosti, na katerega se lahko
do 10. septembra prijavijo podjetja, zadruge ali občine.
V okviru natečaja Umanotera išče uspešna in napredna partnerstva, ki
pripomorejo k ustvarjanju zelenih delovnih mest in so lahko navdih za
partnerstva v drugih okoljih po Sloveniji, napredne projekte in programe
podjetij in lokalnih skupnosti, ki temeljijo na celovitem, inovativnem in
sistemskem pristopu, ter dobre prakse, ki prispevajo k širšim ciljem
trajnostnega razvoja.
Izmed vseh prejetih bo Umanotera izbrala tri dobre prakse. Najboljša bo
prejela praktično nagrado v vrednosti tisoč evrov: zeleni teambuilding na
ekološki kmetiji s profesionalnim moderatorjem na temo izkušenjskega
učenja za trajnostni razvoj. Vse tri pa bodo prejele priznanja, o njih bo
pripravljen kratek promocijski film, predstavljene pa bodo tudi na
slovesni podelitvi, v spletnem katalogu dobrih praks, v časniku Dnevnik
ter na dogodkih izbora Gazela.
Natečaj poteka v okviru projekta Spodbujamo zelena delovna mesta. Gre
za akcijo evropske komisije, slovenske vlade in evropskega parlamenta,
projekt pa izvaja Umanotera.
Foto: Andreja Šalamun
Greenpeace politikom: zastopajte
interese Slovencev!
Kar 91 odstotkov Slovencev je prepričanih, da so napredni podnebnoenergetski cilji EU pravilni, 90 odstotkov pa jih meni, da bi morala
slovenska vlada za izhod iz krize in ustvarjanje novih delovnih mest
vlagati v obnovljive vire in energetsko učinkovitost, je na nedavni
novinarski konferenci, ki jo je pripravil Greenpeace, poudarila Lenka
Hrastar iz raziskovalne agencije IPSOS.
Okoljska nevladna organizacija Greenpeace Slovenija je agenciji IPSOS
naročila raziskavo javnega mnenja, ki je pokazala, da kar 90 odstotkov
Slovencev podpira povečanje deleža obnovljivih virov energije (OVE) in
energetske učinkovitosti (URE) znotraj EU. »Slovenija se pri oblikovanju
evropske podnebno-energetske politike drži v ozadju, čeprav je javno
mnenje zelo jasno: Slovenci si želijo večjih vlaganj v OVE in URE,« je
poudaril Dejan Savić, zastopnik za energetsko politiko Greenpeacea v
Sloveniji. »Pozivamo sedanjo in prihodnjo vlado, da torej na razpravah
o strategijah za povečevanje energetske neodvisnosti in o podnebnoenergetski politiki EU do leta 2030 jasno poudari stališče slovenskih
državljanov in se zavzame za ambiciozne cilje,« je poudaril Savić.
»Ti bodo imeli pozitivne učinke na naše gospodarstvo,« je prepričan.
Dodal je, da bodo zaradi jasnih evropskih strategij podjetja natanko
vedela, kaj jih čaka v prihodnjih 15 letih.
Ljubljana hoče postati
mesto brez odpadkov
in najbolj zelena
prestolnica v EU
Foto: Tanja Srnovršnik Volarič
Umanotera nagrajuje ustvarjalce
zelenih delovnih mest
Mestni svet Mestne občine Ljubljana (MOL) je pred
nedavnim potrdil strategijo ravnanja z odpadki ali
načrt za nič odpadkov za obdobje 2014–2035.
Ljubljana si bo tako prizadevala, da odpadki
praviloma ne bi končali na odlagališčih in v
sežigalnicah oziroma bo tja usmerjeno količino
odpadkov zmanjšala na najnižjo možno raven.
V MOL nastane letno manj kot 300 kilogramov
komunalnih odpadkov na prebivalca, trenutno jih
ločeno zberejo prek 55 odstotkov, delež pa vztrajno
narašča. Zdaj v občini načrtujejo, da bodo do leta 2025
letno količino preostanka odpadkov na prebivalca
zmanjšali za 60 kilogramov, količino odloženih
odpadkov na manj kot 30 kilogramov na prebivalca
in ločeno zbrali več kot 75 odstotkov odpadkov.
Sprejetje načrta je eden od korakov v postopku
vstopanja ljubljanske občine v nacionalno in evropsko
mrežo skupnosti na poti do »zero waste« oziroma nič
odpadkov. Nova članica te mreže – in tudi prva
evropska Zero Waste prestolnica – bi lahko Ljubljana
postala že predvidoma jeseni. »Lokalne skupnosti, ki
vstopajo v mrežo, se strinjajo z definicijo 'zero waste',
ki se zavzema za vzpostavitev krožnega gospodarstva
in ne vključuje odlaganja ali toplotne obdelave
odpadkov v nobeni obliki,« ob tem pojasnjujejo v
društvu Ekologi brez meja, ki bodo preverili načrt
Ljubljane. Ljubljanska občina pa načrtuje tudi
pripravo tarifnega sistema po načelu »plačaj toliko,
kolikor odvržeš«, ki bi bil po mnenju društva
Ekologi brez meja za uporabnike najbolj pravičen.
Ljubljana pa se že ponaša z enim laskavim nazivom –
evropska komisija jo je namreč med petimi finalisti
izbrala za zeleno prestolnico Evrope leta 2016. Razlogi
za to so implementacija več trajnostnih ukrepov in
projektov v zadnjem desetletju, trud pri ozaveščanju
prebivalcev, trajnostna vizija Ljubljana 2025 in mestni
potniški promet na čistejši pogon, so sporočili iz
evropske komisije.
Eko knjiga
5
EkoKnjiga 12 07,2014_Layout 1 11.7.2014 18:06 Page 6
eKofokus
odpadna plastenka
lahko znova zaživi
kot plastična skleda
Ilustracija: Roman Peklaj
andreja Šalamun
6
Eko knjiga
EkoKnjiga 12 07,2014_Layout 1 11.7.2014 18:06 Page 7
eKofokus
i jedli solato iz sklede, ki je nastala iz odpadne plastenke? Ko si v vročih poletnih
dneh pogasite žejo, nato pa prazno plastenko odvržete v koš za odpadno embalažo, obstaja velika verjetnost, da bo ta
plastenka dobila novo življenje. Povsem
verjetno je, da bo v neki drugačni obliki
spet našla pot do vas. Morda tudi kot plastična skleda.
Vse plastenke, v katerih je voda, so narejene iz materiala PET oziroma polietilentereftalata. »Gre za material, ki
ga je mogoče tako predelati, da je primeren celo za ponovno uporabo v stiku z živili, kar pomeni da proces zagotavlja zelo visoko čistost,« pravi doc. dr. Andrej Kržan
s Kemijskega inštituta. Veliko materiala PET predelajo tudi v različno debela vlakna, ki postanejo polnila raznih
tekstilnih izdelkov, puloverji iz flisa, spalne vreče, športni dresi in drugo. Iz njega lahko naredimo tudi trakove
za povezovanje palet, pa smole za uporabo v gradbeništvu in drugje.
A pot izrabljene plastenke do novega izdelka je dolga …
B
Kaj se zgodi, ko odvržete prazno plastenko?
Za zbiranje odpadkov v sklopu javne službe je odgovorna lokalna skupnost, torej občina, ki to dejavnost izvaja
prek komunalnih podjetij oziroma izvajalcev javne službe. Ko odvržete prazno plastenko, gre ta torej v »roke«
komunalnih podjetij. »Naše tovorno vozilo pripelje do zabojnikov za embalažo, jih izprazni in vsebino odpelje ali
k predelovalcem ali pa v začasno skladišče, od koder
pozneje embalažo odpeljemo v predelavo,« pojasni Igor
Petek, svetovalec direktorja v družbi Snaga Ljubljana.
»Za odpadno embalažo veljajo posebna pravila, ki določajo, da je za ravnanje odgovoren povzročitelj. Podjetja, ki embalažo dajejo na trg, to urejajo prek pooblaščenih podjetij, kot sta Slopak in Interseroh,« pojasni Andrej Kržan.
Za embalažo odgovorni tisti, ki jo dajo na trg
Družba Slopak je na primer v imenu svojih zavezancev –
podjetij, ki dajejo embalažo na slovenski trg – odgovorna
za prevzem odpadne embalaže od izvajalcev javnih služb,
za sortiranje in baliranje odpadne embalaže, za prevoz do
predelovalnih obratov in za recikliranje. Posamezne procese zanje izvajajo pooblaščeni podizvajalci. Podobno je
tudi v Interserohu, ki ima svoje zavezance in svoje naloge.
Običajno pooblaščeni podizvajalci v zbirnem centru prevzamejo mešano komunalno embalažo in jo odpeljejo do
sortirne linije, kjer jo sortirajo na več frakcij (plastenke,
pločevinke, konzerve, kartonska embalaža za tekoča živila oziroma tetrapak, folija, embalaža iz trde plastike in drugo). Posamezne frakcije stisnejo v bale in jih predajo kupcu, ki, v primeru plastenk, opravi recikliranje, predelavo v
gorivo ali sežge, kar se pri plastenkah zgodi le redko.
Sortiranje odpadne embalaže morajo družbe za ravnanje
z odpadno embalažo plačati. »Ocenjujemo, da znaša strošek sortiranja od 50 do 100 evrov na tono sortiranega materiala,« pove Igor Petek
nekatere materiale lahko večkrat recikliramo
V Sloveniji imamo dva večja predelovalca odpadne plastike – družbi Omaplast in Plasta. V Plasti so lani predelali 6.400 ton odpadne plastike in embalaže ter končali
naložbo, ki jim omogoča, da bodo lahko na leto predelali 9.000 ton odpadne plastike, pove vodja razvoja v
tem podjetju Stane Gorenc mlajši. Reciklirajo odpadno
plastično embalažo – polietilenske (PE) folije visoke
(HD) in nizke (LD) gostote. »PE je okrajšava za polyethylene, ki se rafinira iz nafte v granulat in uporablja za izdelavo različnih folij, vrečk, palet, smetnjakov in podobno,« pojasni Gorenc. Gre za enega od materialov, ki ga
je mogoče večkrat v celoti reciklirati in predelati v drug
uporaben izdelek.
odpadno plastiko tudi uvažajo
Okoli 40 odstotkov potrebne surovine Plasta kupi v Sloveniji, drugo poišče na trgih EU. »Po analizah vhodnih surovin opažamo, da je zavest ločevanja odpadkov v tujini
večja, saj na primer iz Italije in Avstrije dobimo bolj kakovostno ločeno odpadno embalažo,« pove Gorenc. Ko je
surovina pri njih, jo razdelijo na transparentno in barvno. Izločijo vse, kar ne spada zraven, nato pa jo zmeljejo, da dobijo manjše natrgane kose plastike. Te prek transportnih trakov pošljejo v linijo za pranje in reciklažo, kjer
nastane regranulat. Tega sortirajo po tipu in barvi, nato pa
uporabijo na oddelku ekstruzije – izdelave folij. Iz regranulata namreč izdelajo različne vrste folij in vrečk, kot so
folije za uporabo v kmetijstvu in gradbeništvu, za zaščito
pri pleskanju, rumene vreče za odpadno embalažo, vrečke za smeti in podobno. Lani so pridobili tudi znak CE za
folijo, ki je narejena iz 100-odstotnega regranulata oziroma reciklata. Ta ima povsem primerljive lastnosti kot folija iz original polietilena, hkrati pa je še za 30 do 40 odstotkov cenejša, pravi Gorenc.
Zmanjšajte uporabo plastike
igor Petek iz Snage Ljubljana svetuje:
1. Kupite le izdelke, ki jih res potrebujete.
2. Izberite izdelke s čim manj embalaže oziroma, če je mogoče, prinesite
embalažo za večkratno uporabo s seboj.
3. Ko kupujete hrano, poiščite lokalno pridelano. Takšna je dostopna tudi
brez embalaže.
4. Po uporabi embalažo odložite v pravi zabojnik in tako poskrbite, da ne
bo končala na odlagališču.
Eko knjiga
7
EkoKnjiga 12 07,2014_Layout 1 11.7.2014 18:06 Page 8
eKofokus
Ločujemo tudi na prireditvah
Foto: Andreja Šalamun
Interseroh storitev »Vrni embalažo v reciklažo« izvaja na javnih množičnih
prireditvah, kjer nastajajo večje količine odpadkov, že štiri leta. Tako
omogočijo organizatorju prireditve celostno ravnanje z vsemi odpadki in
poskrbijo, da jih večino ločeno zberejo že na mestu nastajanja ter tako
zmanjšajo njihovo odlaganje. Tako so na letošnji Škisovi tržnici v
Ljubljani ločeno zbrali 86 odstotkov odpadkov, na 9. DM teku za ženske
93 odstotkov in na mednarodni BMW Clean Water Regatti 91 odstotkov
vseh odpadkov, ki so nastali na prireditvi.
v julonu reciklirajo preproge in ribiške mreže
V Interserohu so z inovativno metodo (imenujejo jo »UpCycling«)
razvili tudi nov material Procyclen®, ki je narejen izključno iz sekundarnih surovin oziroma iz odpadne plastične embalaže,
uporaben pa enako kot nov material, za katerega bi uporabili
primarne naravne vire, pove prva dama Interseroha Mateja
Mikec. Pri njih odpadno embalažo sortirajo, da dobijo čim bolj
homogene vrste odpadne embalaže. Te nato prepeljejo v obrat
za recikliranje, kjer s postopki pranja materiala, njegovega taljenja in granuliranja izdelajo material recycthen®. Ta je lahko surovina za izdelke za uporabo v gradbeništvu (na primer plastične cevi, folije) ali pa osnovna surovina za proizvodnjo materiala
višjega kakovostnega razreda, ki ga imenujemo procycylen®.
V podjetju Julon izvajajo tako imenovano kemijsko reciklažo poliamida 6 (najlon) iz preprog in ribiških mrež. »V tem primeru
ločeni najlon v reaktorju depolimerizirajo oziroma degradirajo
do osnovnih gradnikov – monomerov (v tem primeru kaprolaktam). Tega potem ločijo iz reakcijske zmesi, posušijo in uporabijo v proizvodnji novega poliamida 6. Tako nastane nov material, narejen iz recikliranih sestavin,« pojasni Andrej Kržan
V Interserohu odpadno
embalažo sortirajo, da dobijo
čim bolj homogene vrste odpadne
embalaže. Te nato prepeljejo v
obrat za recikliranje, kjer s
postopki pranja materiala,
njegovega taljenja in granuliranja
izdelajo material recycthen®.
Stroški odvisni od več dejavnikov
Plastiko je torej mogoče predelati na več načinov, vsak od njih pa
ima svojo ceno oziroma svoje stroške. Ti so odvisni od količin, uporabljene tehnologije in končnih izdelkov, pove Kržan. »V to strukturo so lahko vključene tudi subvencije in podobno. Cene vhodnih
'odpadkov' kot tudi izdelkov, še zlasti polizdelkov, se seveda spreminjajo glede na razmere na trgu. Če se recikliranje cenovno ne izide, bo proizvodnja zamrla ali se sploh ne bo razvila,« pojasni Kržan.
iz plastike v energijo
Recikliranje je odlična metoda podaljševanja življenjske dobe
materiala, a vsa plastika vendarle ne konča kot nov izdelek, pravi
Kržan. »Zato potrebujemo tudi rešitev za tisto, ki je zaradi različnih lastnosti – na primer majhnih količin, onesnaženosti ali
podobnega, ne moremo več reciklirati,« pove Andrej Kržan.
»Takšen material ima namreč energijsko vrednost podobno kot
nafta, iz katere je plastika narejena. Seveda pa je energijsko izrabo treba izvajati z nadzorom vhodnih snovi in emisij. Torej nikakor ni sprejemljivo, da bi plastiko sežigali kar vsevprek in nikakor v individualnih kuriščih,« opozarja Kržan. Iz takšne plastike lahko nastane standardizirano gorivo, ki ga potem uporabijo
v cementarnah ali toplarnah. Takšno gorivo v Sloveniji na primer
proizvaja mariborska družba Dinos Surovina, pove Kržan.
Veliko plastične embalaže (tudi plastenk) pa, žal, še vedno in za
vedno obleži na odlagališču odpadkov.
8
Eko knjiga
Foto: Andreja Šalamun
Tuji kupci zahtevajo uporabo reciklata
V Sloveniji se uporaba izdelkov iz reciklata ne veča tako hitro kot
drugje po Evropi, ugotavlja Stane Gorenc mlajši. Pove, da je drugod, kjer so prisotni s svojimi izdelki, zavedanje o pomenu uporabe recikliranih materialov na precej višji ravni. »Nekateri tujci celo zahtevajo, da mora vrečka ali folija, ki jo bodo kupili, vsebovati vsaj 50 odstotkov reciklata. Tako zagotavljajo, da je poraba
surovin optimalna, končni kupec pa dobi cenejši izdelek,« pravi Gorenc mlajši.
EkoKnjiga 12 07,2014_Layout 1 11.7.2014 18:06 Page 9
Vir: PlasticsEurope
eKofokus
57
6,6
milijonov ton
plastike so leta
2012 izdelali v eU.
milijona
ton so je reciklirali.
9,6
8,9
milijona
ton je je končalo na
evropskih odlagališčih.
milijona
ton so je porabili za
pridobivanje energije.
do leta 2020 vsi plastični izdelki
iz reciklirane plastike?
andreja Šalamun
najlažje je predelati plastiko, ki je v ta namen že prej
zbrana, torej tisto, ki jo običajno odvržemo v rumene
vreče ali zabojnike. Pa vendar lahko tudi iz plastenke,
ki se je znašla med mešanimi komunalnimi odpadki,
nastane nov izdelek.
SPODAJ: Na proizvodni liniji Plastike
Skaza nastaja Organko, koš za biološke
odpadke, ki je izdelan iz predelane
odpadne plastične embalaže, kupcem
pa so ga prvič predstavili junija.
in bili prvi v Sloveniji na tem področju,« je povedala Laura Rednak. Dodala je, da gre za zelo kakovosten material, ki je narejen po njihovih zahtevah, zato je izdelava izdelkov iz njega
preprosta. »Poleg tega z njegovo uporabo zmanjšujemo tudi izpuste ogljikovega dioksida in drugih toplogrednih plinov,« je dodala Laura Rednak. Iz
reciklirane plastike imajo tudi linijo izdelkov za kuhinjo – Cuisine.
Povezali so se z interserohom
Da bi uresničili idejo – izdelava Organka iz odpadne embalaže
–, so se povezali s podjetjem Interseroh, kjer so z inovativno
metodo, ki jo imenujejo »UpCycling«, razvili tudi nov material Procyclen®. Gre za material, ki je narejen izključno iz sekundarnih surovin oziroma iz odpadne plastične embalaže
in ima enake značilnosti kot nov material, za katerega bi sicer uporabljali primarne naravne vire, kot je nafta, je pojasnila prva dama slovenskega Interseroha Mateja Mikec.
»Prepričala nas je že sama misel, da iz odpadkov narediš
novo življenje, zato smo ta material vpeljali v naš proces
Foto: Andreja Šalamun
To dokazujejo tudi v podjetju Plastika Skaza, kjer nenehno iščejo materiale in tehnologije, ki so do okolja bolj prijazni. Na njihovi proizvodni liniji namreč nastaja Organko, koš za biološke odpadke, ki je izdelan iz predelane odpadne plastične embalaže, kupcem pa so ga prvič predstavili junija. »Izdelek je bil sprejet odlično in prve pošiljke
so že pri naših kupcih,« je povedala Laura Rednak iz Plastike Skaza. V velenjskem podjetju so prepričani, da bodo
tega modela prodali dvakrat več kot prejšnjega.
Sledijo zahtevam kupca
Plastika Skaza je eden od glavnih dobaviteljev švedskega trgovca s pohištvom
Ikea, za katerega izdeluje znan plastični
stol Tobias. »Cilj Ikee do leta 2020 je,
da vse izdelke iz plastike naredi iz reciklatov. Mi pa ji bomo sledili prvi,« je ob
nedavnem odprtju novega prodajnega
salona v Velenju napovedala prva dama
Plastike Skaza Tanja Skaza. V prihodnjih petih letih načrtujejo kar nekaj novih izdelkov iz ekoloških materialov in
vse kaže, da bodo tudi za stol Tobias
uporabili reciklirano plastiko, je povedala Tanja Skaza.
Eko knjiga
9
EkoKnjiga 12 07,2014_Layout 1 11.7.2014 18:06 Page 10
eKojunaka
Filc je material, ki diha in hkrati dobro vpija vodo,
s tem pa omogoča zračnost korenin in optimalno
navlaženost substrata.
V ustvarjalnem kotičku Neli Štrukelj se vsak dan rodijo številne nove zamisli; veliko od njih
Neli in Tilen tudi uresničita.
neli Štrukelj in Tilen
Ule sta vertikalen
vrt ustvarila kar
v žepkih iz filca
alenka Žumbar Klopčič, Foto: arhiv Florideje
Rastline, posajene v žepkih iz filca, so lahko odlična popestritev doma ali dvorišča.
10
Eko knjiga
Kaj nastane, ko prodorna oblikovalka torb,
denarnic, obutve, oblačil in drugih modnih
dodatkov neli Štrukelj ter njen asistent v
marketingu in prodaji Tilen Ule, ki sta sicer tudi
življenjska sopotnika, združita profesionalne moči?
odgovor je: Florideja!
lorideja je nastala kot projekt inovativno
zasnovanih vertikalnih vrtičkov, ki jih sestavljajo stenski žepki iz filca. Tilen Ule in
Neli Štrukelj – tudi lastnica v modnem svetu znanih blagovnih znamk NELIZABETA
in I-BAG – žepke za okrasne rastline, zelišča in dišavnice izdelujeta v domačem studiu in delavnici v Sežani, z njimi pa že navdušujeta obiskovalce umetniških (art) sejmov.
Preprosta namestitev in koristna uporaba
Kreativni vertikalni vrtovi zagotovijo oazo zelenja v
vsakem domu, obljubljata snovalca. Njihova namestitev je preprosta, uporaba pa koristna, saj rastline zagotavljajo svež zrak v prostoru. Poleg tega lahko žepke uporabljamo tako v notranjih prostorih kot tudi zunaj. Stenski žepek sestavljata filc in ponjava, vanj pa
lahko posadimo in posejemo skoraj vse vrste okrasnih
rastlin in zelišč, pa tudi zelenjavo in sadje manjše rasti, denimo lončni paradižnik češnjevec, manjše vrste
bučk in sladke jagode.
Kot poudarjata ustvarjalca žepkov, je filc material, ki
»diha in hkrati dobro vpija vodo, s tem pa omogoča
zračnost korenin in optimalno ter enakomerno navlaženost substrata«. Hrbtna stran in dno žepka sta
podložena s ponjavo, ki ščiti steno pred vlago in preprečuje kapljanje, tako da dodatna zaščita ni potrebna.
vertikalne vrtove poznali že stari egipčani
Kot je za Floridejin spletni blog raziskal Tilen, sega
zgodovina vertikalnih vrtov vse do starodavnega Egipta, torej do tri tisoč let pred našim štetjem, ko so že
nadvse cenili zasebnost in zaščito pred vročim soncem. To so dosegli s pomočjo kamnitih sten in vrtnih
ut, podprtih s stebri in preraščenih s figovci, grana-
F
EkoKnjiga 12 07,2014_Layout 1 11.7.2014 18:40 Page 11
EKOjunaka
DESNO: Naj bodo vaša najljubša zelišča vedno pri roki.
SPODAJ: Iz nekoč že uporabljenih materialov lahko
nastanejo povsem novi izdelki.
Hrbtna stran in dno žepka sta
podložena s ponjavo, ki ščiti
steno pred vlago in preprečuje
kapljanje.
tovci, orehovci, žižulo, vinsko trto in drugim rastlinjem. Tilen ugotavlja, da je tudi Machu Picchu znan
po terasastih pobočjih in po zidovih, prekritih z bujno vegetacijo, kjer na 2.400 metrih nadmorske višine
pod subtropskim podnebjem na plodni zemlji poleg
mahov in praproti uspevajo različna drevesa in
grmovnice, Inki pa so tam že v 15. stoletju gojili
krompir, koruzo, fižol in buče, prav tako na vertikalnih površinah.
Nastali iz že uporabljenega materiala
Pri Florideji pa ne navdušuje le preprosta, a hkrati izjemno inovativna ideja, ampak tudi ugodna cena in
dejstvo, da je stena žepkov, torej ponjava, material, ki
je že bil uporabljen. Tilen in Neli tako dokazujeta, da
lahko tudi novi izdelki, ki zlahka navdušijo mimoidoče (preverjeno na nedavnem ARTmarketu), nastanejo iz nekoč že uporabljenega materiala. Če upoštevamo še, da ta služi kot urbani dom rastlin, ki vnašajo v prostor še svež zrak, pa je prav gotovo mogoče
skleniti, da sta tudi sama zato prava EKOjunaka.
doma in revije
bralki Energije
a
ni
m
iro
oz
u
lc
Bra
n podarila enoj
sta Neli in Tile
Eko knjiga bo
o.
žepek z gravur
ekoknjiga.si
na [email protected]
Na vas je, da
av vi zaslužite
ilo, zakaj si pr
pošljete sporoč lj prepričljiv bralec bo
ajbo
njun žepek. N
m pa ga bomo
om in priimko
en
im
z
Energija
zmagal,
al
rt
sta na po u
gu
av
1.
li
si
la
razg
ergijadoma.si).
doma (www.en
V žepke lahko posadite okrasne rastline, zelišča, dišavnice, pa tudi zelenjavo in sadje
manjše rasti.
Eko knjiga
11
EkoKnjiga 12 07,2014_Layout 1 11.7.2014 18:07 Page 12
eKointervju
Tinkara Kovač:
Človeška vrsta
ni vsemogočna!
Besedilo: Alenka Žumbar Klopčič
v slovenskem okolju že vrsto let odmeva
njen glas, njeno ime pa tudi daleč onkraj
slovenskih meja. nazadnje z uvrstitvijo
na letošnjo evrovizijo. a Tinkara Kovač
ni le prodorna glasbenica, je tudi ali pa
predvsem mamica. Pa nadvse družbeno
odgovorna dama, ki se rada pobaha s
svojo torbico Tashko, del sredstev od
prodaje te je namenjen za usposabljanje
mladih. Čeprav ne govori na ves glas o
vseh svojih dobrodelnih in dobronamernih
aktivnostih, pa je o njih vseeno veliko
slišati. nazadnje o mladi vilenici, katere
namen je – kot nam je povedala Tinkara –
v prvi vrsti združevanje, v smislu
združevanja različnih generacij, različnih
interesov in ne nazadnje združevanje
prek literature, umetnosti, glasbe in
narave. velik del našega pogovora pa
je tekel o Tinkarinem trajnostnem bivanju
in o okoljski ozaveščenosti slovenske
družbe. ogovornica je namreč tudi častna
članica društva Planet Zemlja.
Za uvod: kako ste zadovoljni z letošnjo
podelitvijo nagrad mladim pesnikom in
pesnicam v drugi polovici junija v vilenici?
uLetos smo dogodek prvič zastavili neko liko širše in je bil prelomen v več pogledih.
Prireditev je prerasla v pravi festival pesmi
in Krasa, ki poteka v izvirnem, tradicional nem jamskem okolju. Podelitev nagrad
mladim pesnikom in pesnicam v jami Vilenica pa smo še dodatno obogatili s pestrim
in interaktivnim programom ter dogodek
hkrati ponesli prek slovenskih meja. Več
kot 300 ljudi iz Slovenije, Italije, Avstrije,
Hrvaške in Madžarske se je družilo in zaba valo ob jami Vilenica, ob tem pa so si
izmenjevali izkušnje in znanje. Dogajanje
so popestrili številni ustvarjalni kotički,
različne stojnice, dve gledališki igri, mla dinski pevski zbor, baletno društvo Sežana
in še mnogi drugi. Obiskovalci so si v gozdu
12
Eko knjiga
lahko ogledali tudi razstavo likovnih del
učencev OŠ Srečka Kosovela. Pekli smo
celo piškote in palačinke iz prav posebnih
domačih sestavin ter se kratkočasili z ustvarjanjem možičkov iz lesa in zlaganjem
lesenih čokov. Les je bil namreč tudi rdeča
nit letošnjega festivala – kot navdih mladim
pesnikom.
Letos je bil natečaj razdeljen na tri
sklope, kajne?
uTako je. Razdelili smo ga na drugo in tretjo triado osnovnih šol ter prvo triado srednjih šol. S tem smo začrtali nov okvir ocenjevanja, ki je pretekla leta potekalo glede na
starost otrok. Letošnji nabor pesmi je bil tako izredno pester in zanimiv, mentorji pa
so le stežka izbrali najboljše. Pozitivni odzivi z letošnjega festivala so zagotovo dobra
popotnica za jubilejni natečaj, ki ga bo društvo začelo že jeseni. Prihodnje leto želimo
namreč natečaj in aktivnosti čez celotno šolsko leto še dodatno obogatiti ter narediti
nov korak v smeri razvoja Mlade Vilenice.
Mlada Vilenica mora namreč predstavljati
širšo priložnost, da začnemo odkrivati poti
do svojih skritih idej in misli o kulturi, umetnosti in okolju, v katerem rastemo, se razvijamo. Biti mora priložnost, kjer se lahko izrazimo in širimo te ideje. Želim si, da bi
festival postal nova platforma združevanja
otrok iz celotne Slovenije, zamejstva in tujine, hkrati pa točka učenja drug od drugega
in širjenja trenutno še skritih misli.
Kaj vam pomeni trajnostno bivanje?
Prav spodbujanje slednjega je namreč
vodilo portala energija doma, revija eko
knjiga pa je njegova podaljšana medijska
roka … Kako vi bivate trajnostno?
uV bistvu trajnostno živim vsakodnevno.
Bivam v hiši, ki živi v sožitju z naravo, glede
na sonce, vodo, letne čase in strani neba.
Naj na kratko razložim: na strehi imamo dve
sončni celici, ki zagotavljata električno energijo in toplo vodo, tako da smo samozadostni. Čez zimo za ogrevanje uporabljamo
les, ki ga nabiramo na lastnih parcelah,
predvsem pa uporabljamo star les in ob nabiranju sproti urejamo tudi gozd. Pročelje
sestavlja izkopan in preoblikovan kamen, v
kleti pa je ohranjena živa skala, iz katere izstopiš v vrtačo, ki smo ji povrnili prvotno
obliko. Imamo tudi vodnjak s pitno vodo, ki
jo uporabljamo vse leto. Dodatno popolnoma izkoriščamo strani neba in letne čase. Na
vzhodni strani so spalni deli in kopalnica, tako da nas vsako jutro zbudijo sončni žarki, ki
hkrati ogrevajo tudi kopalnico. Zvečer na
terasi spremljamo sončni zahod in uživamo v zadnjih sončnih trenutkih dneva. Letne čase izkoriščamo s pomočjo sence, ki poleti omogoča, da se visoke temperature ne
prebijejo v hišo, pozimi pa ohranjamo v hiši temperaturo in onemogočimo uhajanje toplote.
Trajnostni način življenja je torej nekaj, kar
me spremlja vsak dan. Seveda doma tudi
ločujemo odpadke in skrbimo za racionalno
rabo vode, ki je ni v nedogled. Začnemo lahko že z umivanjem zob, kjer je po nekaterih
statistikah mogoče privarčevati od šest do
sedem litrov vode, če med umivanjem zapiramo pipo. Z mano je vedno prisotna misel, da je tisto, kar mi ustvarjamo, prihodnost naših otrok, in to, kar bodo oni ustvarili, bo prihodnost naših vnukov. Človeška
vrsta ni vsemogočna. Poplave, potresi in
druge naravne katastrofe so dokaz, da je
moč narave nad nami. To je še dodatno svarilo, da moramo z naravo lepo ravnati.
Pa se vam zdi, da smo Slovenci že dovolj
okoljsko in tudi socialno ozaveščeni ali
nas čaka še dela?
uPoznam številna društva in posameznike,
ki se trudijo okoljsko in socialno ozaveščati
našo družbo. Zagotovo pa nas tukaj čaka še
nekaj dela. Veliko ljudi je še vedno neob-
EkoKnjiga 12 07,2014_Layout 1 11.7.2014 18:07 Page 13
eKointervju
Foto: osebni arhiv
Raje govorim o zgodbi, ki stoji za mojo torbico –
to je Tashka, kot pa da ugotavljam, ali se ta
ujema z mojimi čevlji ali ne. Preden podprem
kakršenkoli projekt, vedno preverim,
ali vse drži oziroma ali so v ozadju
kakšni čudni nameni.
čutljivih celo do tako temeljnih okoljevarstvenih dognanj, kot je varčevanje z vodo
ali ločevanje odpadkov, čeprav nas na to
opozarjajo praktično na vsakem koraku. Težava je med drugim v tem, da ljudje le stežka ozavestijo nevarnosti za okolje, ki še niso
vidne tukaj in zdaj, njihov nastanek pa je
neizbežen, če z naravo ne bomo ravnali bolj
spoštljivo. Gre že za osnovno psihološko
resnico, da si ljudje zatiskajo oči pred oddaljenimi negativnimi posledicami. Nedvomno je torej še veliko manevrskega prostora v
vseh nas in v vsakem posebej. Ne smemo pa
pozabiti tudi na otroke, kjer je vzgoja zelo
pomembna in kjer lahko do okolja prijazno
vedenje privzgojimo kot način življenja že
zelo zgodaj. To se mi zdi ključno za pozitiven razvoj naše družbe.
Sami si prav tako prizadevate za dvig
splošne družbene ozaveščenosti – med
drugim ste ambasadorka Tashke, torbice
z zgodbo in dobrim namenom, pa častna
članica društva Planet Zemlja … Bi po
vašem morali biti vsi znani Slovenci neke
vrste ambasadorji in nosilci družbeno
odgovornih vodil in sporočil? So to v
zadostni meri?
uŽivimo v svetu, kjer je preveč rumenega tiska, znane osebnosti pa ves čas sprašujejo,
kam bodo letos odpotovale na morje, ocenjuje se, kako je kdo oblečen in kateri čevlji
se ne ujemajo z neko torbico. Številne medijske osebnosti podlegajo temu trendu, a
menim, da bi prav javne osebnosti morale
izkoriščati svojo prepoznavnost za to, da širijo pozitivna sporočila, pozitivne vrednote
in podprejo tiste projekte, ki lahko pripeljejo do sprememb v naši družbi. Seveda rada
govorim o glasbi, no, še raje pojem, a če
lahko ob tem povem še kaj lepega in komu
s tem pomagam, potem sem še bolj srečna.
Raje torej govorim o zgodbi, ki stoji za mojo torbico – to je Tashka, kot pa da ugota-
vljam, ali se ta ujema z mojimi čevlji ali ne.
Preden podprem kakršenkoli projekt, vedno
preverim, ali vse drži oziroma ali so v ozadju kakšni čudni nameni. Šele ko namene
sprejmem za svoje, lahko iskreno govorim v
korist projektom, kot sta Planet Zemlja in
Tashka.Ne vem, ali bi lahko ocenila, ali se
drugi znani Slovenci dovolj vključujejo v
družbeno odgovorne projekte, verjamem
pa, da bi lahko tudi mediji veliko naredili že
s tem, da bi več poročali o teh projektih namesto o poletnih potovanjih znanih Slovencev.
Seveda ne moremo mimo letošnje eme.
Kakšni so vaši občutki tako z eme kakor
z evrovizije? je za vami naporno delo in
kako ga združujete z mlado družino?
uEvrovizija je bila zagotovo edinstvena izkušnja, ki pa jo moramo razumeti v kontekstu TV-šova. Predvsem sem bila vesela priložnosti, da smo zgolj eni skladbi lahko
posvetili toliko časa in do podrobnosti dodelali zven, besedilo, kostume, luči in sam
odrski nastop. V tem oziru sem hvaležna
vsem, ki so z mano ustvarjali to zgodbo in
me podprli, tudi družini. Ne nazadnje pa
me je zelo razveselil tudi podatek, da si je finale ogledalo kar 500 tisoč Slovencev in Slovenk. To je res lep občutek, ko izveš, da te je
spremljala četrtina prebivalstva naše države.
Občutki ob vrnitvi domov so bili zelo pozitivni, sploh ko sem začutila to močno nacionalno podporo. To je zagotovo poplačalo ves trud in vloženo energijo.
Kako nasploh najdete ravnovesje med
zahtevnim delom in zdravim bivanjem?
uTežko, vendar se trudim. Veliko mi pomeni že to, da imam zelo dinamično delo, ki
me izpopolnjuje in v katerem uživam, tako
da postane iskanje ravnovesja precej lažje.
Vse skupaj poskušam dodatno uravnotežiti
še z zdravo prehrano in uporabo naravnih
izdelkov, celo domače naravne lekarne. Ži-
vim obdana z naravo, ob gozdnem obrobju,
ki je med drugim tudi pomemben vir navdiha za moje delo. Pomemben vir energije
pa je tudi moja družina, ki poskrbi za nepozabne trenutke v mojem življenju. Z možem in otroki radi preživljamo te kakovostne trenutke na dolgih sprehodih v naravi
ali ob morju, in to je nekaj, kar zagotovo pozitivno vpliva tudi na moje ravnovesje.
Ker je to intervju za revijo eko knjiga, kjer
bralcem priporočamo trajnostno obarvano
literaturo, nas zanima, kaj ste nazadnje
sami prebrali, kaj bi priporočili bralcem v
branje in pa kaj nameravate prebrati v
poletnih mesecih.
uTrenutno prebiram avtobiografijo Nikole
Tesla, ki je res lepa knjiga. Predvsem me
navdušujejo njegovi citati. Pravi, da moramo biti ljudje ves čas inovatorji, saj to omogoča človeški rasi, da ostane napredna, koristna zase in svojo okolico, naravo. S tem se
absolutno strinjam.
V branje pa priporočam tudi knjigo Maxa
Fabianija, in sicer Akma, duša sveta. Knjiga
govori o tem, da moramo ljudje iti v neskončnost, sami vase, bistvo bomo našli
navznoter. Naša notranjost je torej jedro vsega. Fabiani je bil sicer arhitekt, a tudi izumitelj in inovator, njegova dela pa so zelo vpeta v kraški prostor, ki mi je osebno zelo ljub.
V prihodnosti se nameravam še bolj osredotočiti na literaturo o Krasu in kraških jamah, sploh zdaj, ko sem začutila, kaj vse
omogoča jama, kot je Vilenica. Podzemlje je
zagotovo neskončni vir navdiha, zato ga želim še bolje spoznati, raziskati naravno dediščino in se usmeriti v iskanje idej, kako
lahko ta prostor približam drugim. Festival
Vilenica je le prvi korak na tej poti.
Eko knjiga
13
EkoKnjiga 12 07,2014_Layout 1 11.7.2014 18:07 Page 14
eKobranje
EKObranje
Pripravili: Alenka Žumbar Klopčič in Andreja Šalamun
Za Evropo gre. Za vas gre.
Avtorica: Dr. Romana Jordan, izdano pri založbi Alpemedia, 2014
Ob robu svojega drugega mandata v parlamentu EU je
dr. Romana Jordan izdala knjigo, ki je izbor njenih objavljenih člankov in komentarjev ter dnevniških zapisov. Ti
odslikavajo poslankino delo v evropski prestolnici in na
delovnih poteh, vezanih predvsem na podnebna pogajanja, na drugih celinah. V knjigi avtorica postreže s kar
nekaj zanimivimi podatki, kot je denimo, da povprečen
Slovenec izpusti v zrak na leto skoraj šestkrat več izpustov kot povprečen Indijec in skoraj trikrat več kot povprečen Kitajec. »Povprečen Američan izpusti v ozračje
šestkrat več izpustov kot povprečen Kitajec.« Pri tem se
zdaj že nekdanja poslanka sprašuje, kako lahko potemtakem od Kitajcev in Indijcev zahtevamo, da zmanjšajo
svoje izpuste in brzdajo svoj gospodarski razvoj, ko živi
povprečen Kitajec mnogo bolj skromno kot povprečen
Slovenec. … »Nič krivi ljudje, ki se komaj preživljajo
iz dneva v dan, trpijo zaradi zgodovinsko nakopičenih
izpustov razvitih svetovnih družb.« Avtorica nadalje v
enem izmed zapisov navaja, da nas okolje vse bolj za-
nima in vznemirja, pri čemer nas skrbijo predvsem
podnebne spremembe. »Zdi se, kot da ves svet drvi
proti prepadu pa nihče ne pritiska na zavoro. Je lahko
evropski parlament tisti, ki bo ukrepal hitro in učinkovito?« se sprašuje, pri čemer kot doktorica jedrske tehnike kot rešitve podaja nove tehnologije, med njimi tudi
jedrsko energijo. Se pa, zanimivo, posveča tudi ruskoukrajinskim odnosom, predvsem v luči oskrbe z energijo – zgodbi, ki danes dobesedno dobiva nadaljevanje.
Kljub evropskemu pogledu pa se avtorica posveti tudi
Sloveniji, za katero med drugim zapiše, da se prav tako
srečuje z močnejšimi vremenskimi pojavi, zato bi morala še posebej izkoristiti svoje potenciale na področju
razvijanja znanja, izmenjave izkušenj, izkoriščanja
evropskih spodbud in trga, ki zahteva čedalje bolj
trajnostne produkte in storitve.
Knjiga prikazuje enega od segmentov »evropskega
dela« iz prve roke. Primerno branje za vsakega
državljana Unije.
Saj smo punce
Avtorica: Petra Arula, izdano pri Tehniški založbi Slovenije, 2012
Nadvse koristna knjiga za odraščajoča dekleta zasluži
mesto med trajnostno literaturo, ker je tudi družbeno odgovorna. Najstnicam polaga na srce, naj se zavedajo pomena dobrega počutja, saj bodo le tako srečne in vsi
vemo, da lahko le srečni ljudje ustvarjajo srečo okoli sebe,
česar pa si zagotovo želimo tudi za cel planet. Knjiga vsebuje vse od nasvetov, kako ukrepati ob prvi menstruaciji
in kaj sploh ta je, do primernega izkoriščanja prostega
časa, ki ga sodobnim puncam rad zaseda svetovni splet z
družabnimi omrežji, kjer pa ne smemo – sploh v primeru
mladoletnic! – pozabiti na določena pravila, kot je varovanje osebnih podatkov. Knjiga avtorice Petre Arula postreže ne le s pozitivnimi spodbudami h gibanju in
smernicami za zdravo prehrano, ampak tudi s številnimi
nasveti iz prve roke strokovnjakinj, ki pokrivajo tako omenjeno področje kot denimo tudi psihoterapijo in ginekologijo, pa celo finančno svetovanje. Vse to v kombinaciji z
enkratnimi ilustracijami Mojce Krajnc je zagotovo pravi recept za to, da se bralkam dani nasveti res usedejo v zavest.
Knjigo bi lahko vzela v roke tudi marsikatera odrasla
dama, ki je pozabila na pomen zdrave hrane in dobrega
počutja. Sama sem se zagotovo vnovič spomnila, da je to
mogoče – in to prav vsak dan! Saj se še spomnite (iz
knjige): »Razmišljaj čim bolj pozitivno, saj vesel pogled
na svet in hvaležnost za vse, kar se ti zgodi dobrega v življenju, dokazano koristita zdravju!«
Nekaj divjega (v drugo)
Avtor: Dario Cortese, izdano pri Založbi Porezen, 2012
Ste ponosen lastnik vrta ali njive? Večino prostega časa
preživite tako, da se jezite in pulite plevel? Po branju te
knjige, ali morda bolje rečeno priročnika, vas bo jeza zagotovo minila. Tudi marsikakšen »plevel« bo smel ostati
med vašimi urejenimi gredicami in prav veseli ga boste.
Kajti tako bo v vaši skledi vedno nekaj zelenega. V knjigi
avtor Dario Cortese s fotografijami in slikovitimi opisi
prikaže divje rastoče užitne rastline, ki rastejo pravzaprav za vsakim plotom, na vsakem travniku, vrtu, gozdu
14
Eko knjiga
… Podrobno predstavi več kot 30 užitnih divjih rastlin in
plodov, od bolj znanih, denimo koprive, vijolice, materine dušice in navadnega rmana, do manj poznanih, kot
so dlakava in travniška penuša, bela metlika, navadni
ščir in kanadska zlata rozga. Hkrati zanje ponudi tudi več
kot 120 receptov. S čudovitimi fotografijami bralca
zlahka premami, da se odpravi ven in (morda tudi s
knjigo v roki) poišče malo zelene spremembe ter si popestri jedilnik. Si upate?
EkoKnjiga 12 07,2014_Layout 1 11.7.2014 18:07 Page 15
eKoobzorja
eKobzorja
Pripravili: Luka Strnad Peterca, Špela Zakotnik, Tanja Srnovršnik Volarič in Alenka Žumbar Klopčič
Pridelovalci zelenjave iz Pomurja
so junija pred Cityparkom v ljubljanskem BTC odprli že drugo
Zeleno točko – prva je v Murski
Soboti –, kjer so slovenskemu
porabniku na voljo domača zelenjava iz integrirane pridelave in
drugi slovenski kmetijski pridelki. S tem želijo Slovence spodbuditi, da bi začeli bolj uživati lokalno pridelano zelenjavo, ki ima
po besedah svetovalke za zdravo
prehrano Marije Merljak precej
več hranilnih snovi kot uvožena
zelenjava.
Še okoli leta 2000 je bila sicer samooskrba z zelenjavo v Sloveniji
50-odstotna, zdaj pa je le še 36odstotna. A v zadnjih letih so se
začeli slovenski pridelovalci zelenjave bolj povezovati, pravi predsednik Skupine vrtovi panonski
Denis Topolnik, ki na tem
področju vidi precejšnje možnosti za zaposlovanje. »Na hektarju
pokritih površin bi lahko delo
dobili trije do štirje ljudje, pri intenzivnejši proizvodnji zelenjave
pa tudi šest do sedem. Če so površine ogrevane, je proizvodnja
daljša znotraj leta.«
V Skupini vrtovi panonski sicer
že razmišljajo tudi o novih prodajnih poteh. Nove trgovine bi
odprli v večjih mestih, kot sta
Maribor in Celje, šli pa bi še prek
meje, na Hrvaško. Razmišljajo
tudi o zelenjavnem zabojčku, ki
bi ga lahko porabniki sami prevzeli v trgovinah, pozneje pa bi
omogočili celo dostavo na dom.
Kolesa z družbeno odgovornim
pogonom
Je vaše kolo že videlo boljše čase
in ga nameravate zapeljati le še
do odpada? Obstaja še druga
možnost. V trgovini in delavnici
Karocikel ga bodo z veseljem
prevzeli, popravili in prenovili ter
ga v sveži preobleki prodali novemu lastniku. Zamisli o recikliranju
koles, ki združuje ljubezen do
kolesarjenja in okolja, je dodana
še socialna nota – zaposleni v Ka-
na julijski eKo-aRT tržnici v
BTC bodo zbirali hrano za
muce in kužke iz zavetišč
Foto: Alenka Žumbar Klopčič
Tudi plastične vrečke lahko
polnijo državni proračun
Čeprav se uporaba plastičnih
vrečk manjša, se še vedno dogaja, da kupci na blagajni v trgovini
želijo brezplačno vrečko. Ko je
ne dobijo, so slabe volje. Zato so
nekateri trgovci začeli vračati
vrečke na blagajne, kar je korak
nazaj po poti trajnostnega razvoja, opozarjajo v nevladni organizaciji Ekologi brez meja, kjer zato
predlagajo obdavčitev plastičnih
vrečk, saj bi to pripomoglo k spreminjanju vzorcev nakupovanja.
Obdavčitev bi prav tako prinesla
dodaten prihodek v proračun,
trgovcem pa nižje stroške, saj jih
te vrečke precej stanejo. Ekologi
brez meja kot primer dobre prakse na tem področju omenjajo
Irsko, kjer se je po uvedbi davka
na plastične vrečke njihova poraba zmanjšala za 90 odstotkov.
Poleg tega se je že v prvem letu v
državni proračun steklo 9,6 milijona ameriških dolarjev (7,04 milijona evrov) prihodkov.
Sicer pa večji slovenski trgovci
opažajo, da vse več kupcev prinese v trgovino svoje košare ali
nakupovalne vrečke za večkratno uporabo. V podjetju Spar so
na primer v preteklih mesecih
opazili 30-odstotno zmanjšanje
porabe plastičnih vrečk, v Mercatorju pa se je prodaja večine plastičnih vrečk v obdobju od
januarja do aprila 2014 v primerjavi z istim obdobjem lani zmanjšala od devet do 13 odstotkov.
Foto: Simona Drevenšek
Foto: Tanja Srnovršnik Volarič
Pred ljubljanskim Cityparkom
točka s samo slovensko
zelenjavo
Foto: Špela Zakotnik
rociklu so predstavniki ranljivih
skupin na trgu dela.
Karocikel sprejema kolesa v vseh
stanjih, saj se ogrodje skoraj vedno da izkoristiti. »Izjema so kolesa
s kitajskega trga, pri nekaterih je
zaradi slabih materialov tudi ogrodje že skrivljeno,« pravi Jasmina
Smajić Šupuk, vodja projekta Karocikel in direktorica Zavoda Karo.
Kolesa po prevzemu romajo v reciklažo. Če je kolo še uporabno,
popravijo in zamenjajo uničene
dele. Druga možnost je, da od kolesa, ki bi sicer končalo na odpadu, vzamejo samo ogrodje in ga
prebarvajo, vse druge dele pa zamenjajo. Cena takšnega kolesa je
višja, saj je v celoti reciklirano. Pri
predelavi uporabljajo do okolja
prijazne materiale in odpadki gredo v reciklažo. »Seveda moramo
gledati tudi na ceno, saj želimo
obstati na trgu, a kolikor je le mogoče, uvajamo zelene rešitve,« pojasni Jasmina. Ena takšnih so tudi
električna kolesa, ki so v trgovini
že naprodaj.
Glavni nosilec projekta je Zavod
za delovanje, razvoj in izobraževanje socialnega podjetništva
Karo, kot partner pa sodeluje Zavod za raziskovanje in razvoj socialnih inovacij, Socialni inkubator. Projekt je sofinanciran z evropskimi sredstvi in bo trajal 34
mesecev. »Načrt je, da po izteku
financiranja Karocikel samostojno nastopi na trgu,« pravi Jasmina Smajić Šupuk.
Medtem ko so domači ustvarjalci
in razstavljavci na majski – prvi –
EKO-ART tržnici v ljubljanskem
BTC, ki jo je tedaj obiskala tudi
glasbenica Tinkara Kovač, zbirali
material za žrtve poplav v BiH in
Srbiji, je drugo, junija, spremljala
tudi izmenjava oblačil. Naslednja EKO-ART tržnica, ki bo 19.
julija, bo začinjena z akcijo zbiranja hrane za zavetišča za kužke
in mucke. Z vsemi temi akcijami
domači ustvarjalci potrjujejo
svojo družbeno odgovornost.
Organizator EKO-ART tržnice v
BTC je za BTC medijsko-založniška hiša Energetika.NET, ki izvaja
projekt v okviru svojega programa Eko knjiga. BTC aktivno podpira projekt s programom Misija
zeleno, domači ustvarjalci pa
bodo tako lahko od maja do
vključno septembra letos vsako
tretjo soboto v mesecu prodajali
svoje izdelke na stojnicah med
Dvorano A in BTC-tržnico.
Na njej lahko sodelujejo ustvarjalci s statusom samostojnega
kulturnega delavca, samostojnega umetnika, samostojnega podjetnika ali podjetnika pa tudi dijaki, študentje, upokojenci in občani, ki imajo registrirano osebno dopolnilno delo. Cena
celodnevnega najema stojnice
bo 30 evrov, mogoče pa je najeti
tudi le polovičko stojnice po ceni
15 evrov.
Rubriko EKObzorja sofinancira družba BTC,
novice pa so delo uredništva.
Eko knjiga
15
EkoKnjiga 12 07,2014_Layout 1 11.7.2014 18:07 Page 16
Foto: arhiv Energetike.NET
iZoBRaŽevanje
mladi, čas lahkih
zaslužkov je mimo!
Povezava znanj,
sposobnosti in izkušenj
z mladostno energijo in
zagnanostjo je prava
pot v prihodnost.
andreja Šalamun
nergetsko opismenjevanje mladih
bi moralo potekati že v osnovnih
šolah, je prepričan Miroslav Prešern, direktor družbe OVEN Elektro Maribor. Energetika.NET se
strinja, z njo pa najbrž še marsikatero podjetje. »Mladi so se začeli zanimati za energetiko, kar je pozitivno, pogrešam pa predvsem vztrajnost in njihovo ciljno usmerjenost. Čas lahkih zaslužkov je namreč že mimo in energetika je dejavnost, ki rezultate
prinaša le dolgoročno,« ugotavlja Prešern.
E
V petek se je končala prva od dveh poletnih
šol, ki jih organizira Energetika.NET v okviru
svojega programa Modri svet za mlade. V novinarski šoli se je izobraževalo 14 mladih (petim od njih je Energetika.NET šolnino – 500 evrov – podarila), ki jih zanima specializirano
poročanje o energetiki. S pomočjo znanih
imen iz novinarstva in energetike so se seznanili z veščinami pridobivanja informacij in
novinarskega poročanja o energetskih temah,
z načinom in potekom novinarskega dela ter
s strokovnimi izrazi in pojmi, ki se pojavljajo
na področju energetike. Ta teden pa se udeleženci marketinške šole (22, petim pa šolnino prav tako podarja Energetika.NET) učijo o
vodenju in organizaciji (energetskih) dogod16
Eko knjiga
kov ter spoznavajo strokovne izraze in pojme,
ki se pojavljajo na področju energetike.
Priložnost delati na resničnih projektih
»Letos smo se v naši medijsko-založniški hiši
strateško usmerili v delo z mladimi in ugotovili,
da imajo predvsem teoretično znanje, manjka
pa jim izkušenj. Tudi poznavanje energetike je
zelo omejeno in ker v podjetju združujemo tako znanje novinarstva in marketinga kot tudi
dobro poznavanje energetike, smo se odločili
za organizacijo poletne šole,« pravi direktorica
Energetike.NET Alenka Žumbar Klopčič. »Poleg tega, da udeležencem omogočimo neposredne stike s svetom energetike, novinarstva
in marketinga, dobijo priložnost delati na resničnih in ne izmišljenih primerih ter – tisti najbolj zavzeti – tudi možnost daljšega sodelovanja z nami,« doda. (Več o projektih, ki jih za
mlade pripravlja Energetika.NET, najdete na
spletni strani www.modri-svet.si.)
Povezava znanja in mladostne zagnanosti –
prava pot v prihodnost
Energetika.NET pa ni edino podjetje, ki se trudi energetsko opismenjevati mlade. Zelo dejavni so tudi v podjetju OVEN Elektro Maribor.
Vsako leto jih obiščejo številni dijaki in študenti, ki jih zanima, kako elektrika nastane,
letos pa so z mariborsko srednjo elektro-računalniško šolo izdelali Študijo URE in OVE,
pri kateri so trenutne strokovnjake povezali z
dijaki – prihodnjimi strokovnjaki iz elektrostroke. »Odmevna je bila tudi konferenca
PLANET OVEN 2014, ki smo jo organizirali na
temo, ali šolska izobrazba zadostuje za razvoj
podjetništva,« pravi direktor družbe Miroslav
Prešern.
Koliko takšne aktivnosti z mladimi stanejo
podjetje? »Finančni vložki niso neposredni,
ampak so povezani in nadgrajeni skozi našo
dejavnost,« odgovarja Prešern. Prepričan pa je,
da je za njihovo podjetje dolgoročno to donosno, »kajti vlaganje v znanje mladih ljudi bo
imelo učinek v prihodnosti«. Zavedajo se namreč, da je povezava znanj, sposobnosti in izkušenj z mladostno energijo in zagnanostjo
prava pot v prihodnost.
manjka jim vztrajnosti
Koliko so mladi danes energetsko pismeni? Se
zavedajo, da elektrika »ne raste« v vtičnici? Da
je pot do nje dolga in včasih tudi ne najbolj prijazna do ljudi in okolja? »Nekateri ne poznajo
razlike denimo med megavati in megavatnimi
urami in se dejansko ne zavedajo, da energetika presega okvir električne vtičnice,« pravi
Alenka Žumbar Klopčič. »Energetika je pano-
EkoKnjiga 12 07,2014_Layout 1 11.7.2014 18:07 Page 17
iZoBRaŽevanje
»Energetika je panoga, ki mnogokrat poganja kar cela gospodarstva, kaj šele
politike, in pomembno je, da se mladi tega čim prej zavedo, sploh če želijo delati
na tem področju,« pravi direktorica Energetike.NET Alenka Žumbar Klopčič.
ga, ki mnogokrat poganja kar cela gospodarstva, kaj šele politike, in pomembno je, da se
mladi tega čim prej zavedo, sploh če želijo delati na tem področju,« doda.
»Mladi so se začeli zanimati za energetiko, kar
je pozitivno, pogrešam pa njihovo vztrajnost in
ciljno usmerjenost,« doda Miroslav Prešern.
»Čas lahkih zaslužkov je mimo in energetika je
dejavnost, ki rezultate prinaša le dolgoročno.«
Zaradi vse močnejše odvisnosti družbe od
(električne) energije je zlasti mlade nujno
opremiti z relevantnimi znanji in informacijami, ki jim bodo omogočili čim bolj celovito razumevanje tega področja, opozarja Tanja Jarkovič iz GEN energije. »V skupini GEN si prizadevamo omogočiti realno in na dejstvih temelječo razpravo o pomembnih energetskih
vprašanjih. Le ozaveščeni in izobraženi mladi
bodo lahko uspešno reševali energetske izzive
prihodnosti,« je prepričana Tanja Jarkovič.
jedrska energija še ni našla prave poti v šole
V GEN energiji redno sodelujejo s številnimi
osnovnimi in srednjimi šolami. Pred tremi leti so v Vrbini v Krškem odprli prvi slovenski interaktivni center za obiskovalce o energiji in
energetiki – Svet energije, v katerem vsako prvo
soboto v mesecu organizirajo tudi različne tematske delavnice. V Svetu energije poskušajo
s pomočjo multimedijskih vsebin prikazati celovito plat energetike in električne energije, od
tega, zakaj jo potrebujemo in kako jo proizvajamo, do tega, kako jo uporabljamo čim bolj
učinkovito, pa tudi gospodarske, okoljske in
družbene vidike proizvodnje elektrike. Posebej
poudarjajo jedrsko energijo, ki je po njihovi
oceni še vedno pomanjkljivo vključena v šolske
programe in učna gradiva. »V sklopu eksperimentalnice dajemo velik poudarek tudi spodbujanju mladih za naravoslovje in tehniko in
posredno tudi za izbiro različnih poklicev s
teh področij,« pravi Tanja Jarkovič.
S slovenskimi šolami sodelujejo tudi s projektom Mladi v svetu energije, ki je namenjen
ozaveščanju o energetskih temah, pri njegovi
izvedbi pa so se povezali s programom Ekošola ter z Nuklearno elektrarno Krško.
Znanju je treba dodati izkušnje
Sogovorniki se zavedajo, da so prav mladi tisti, ki bodo ustvarjali prihodnost. Za to pa potrebujejo ustrezno in uporabno znanje. »Poleg
okoljskih učinkov in trajnostnega razvoja so
pomembni tudi poslovni učinki in razvoj zelenih delovnih mest, pomembno je, kako
združiti teoretično znanje s praktičnimi izkušnjami,« pravi Miroslav Prešern. Prepričan je,
da bi bilo smiselno že v osnovnih šolah, na primer pri predmetu fizika, uvesti poseben modul, v katerem bi učence seznanili s čim bolj
praktičnimi vidiki energetike.
Da trenutno v naših osnovnih šolah obravnavajo le nekatere energetske teme in še te nepovezano skozi programe različnih predmetov
ter v okviru različnih tehniških ali naravoslovnih in ekoloških dni, je prepričan tudi Garsia
Kosinac iz GEN energije. »Manjkajo celovite
informacije o vseh energetskih virih in njihovi vlogi v elektroenergetskem sistemu ter tudi
razlaga zanesljivosti oskrbe z električno energijo in pomena energetske mešanice,« pravi.
Prepričan je, da bi morali posodobiti učne programe, v katerih bi imela energetika pomembnejšo vlogo. »Poleg dodatnih vsebin pa bi bilo zlasti smiselno urediti tudi večjo medpredmetno povezanost pri pridobivanju celovite
energetske slike, torej omogočiti več povezav
med urami fizike, kemije, geografije, tehnike in
naravoslovja,« predlaga. Po njegovih izkušnjah
si tudi učitelji želijo priložnosti za pridobivanje
dodatnih znanj in celovitih informacij s področja energetike – v obliki organiziranih predavanj, delavnic ali drugačnih izobraževanj.
o elektriki se bodo učili že v vrtcu
Pomena energetskega izobraževanja se zavedajo tudi v družbi ELES. Tako so kot meceni
pripomogli k izdaji in ponatisu knjige Hišek in
Brihta, izdali so zemljevid in brošuro o elektroenergetskem omrežju Slovenije, prirejajo
festival Elektrofest, izvajajo projekt En-lite in še
številne druge. »Prepričani smo, da bomo s
tem energetsko pismenost mladih v prihodnjih letih precej zvišali,« pravi Miroslav Jakomin iz ELES. Tudi letos so glavni pokrovitelj
akcije Zeleni nahrbtnik, ki jo pripravlja Zveza
prijateljev mladine Slovenije. Zeleni nahrbtnik
potuje od vrtca do vrtca, otroci pa s pomočjo
vzgojiteljic rešujejo okoljevarstvene naloge,
ki so odsev razmer v njihovem okolju. Letos se
bodo ukvarjali z električno energijo in njenim
prenosom. »Pomočnik direktorja področja
obratovanja sistema na ELES Darko Kramar je
v ta namen ob koncu leta 2013 energetsko izobrazil mentorice skoraj 90 vrtcev, po katerih
bodo zaokrožili učni pripomočki v akciji. Poleg izobraževanja pa je ELES za mentorice in
njihove varovance pripravil še pobarvanke o
električni energiji in njenem prenosu ter knjižici avtorice Alenke Klopčič: Hišek in Brihta
ter Hišek in energija, ki sta prav tako mecenski projekt ELES v okviru prizadevanj energetskega opismenjevanja mladih,« je dodal
Miroslav Jakomin.
Eko knjiga
17
EkoKnjiga 12 07,2014_Layout 1 11.7.2014 18:07 Page 18
eKonasvet
Posaditi pred
hišo drevo ali
raje namestiti
klimatsko
napravo?
Špela Zakotnik, Foto: andreja Šalamun
Pomembno je, da najprej izkoristimo vse druge možnosti, na primer
zmanjševanje notranjih in zunanjih toplotnih dobitkov ter naravno
hlajenje, da je mehanskega čim manj.
Ko se poleti temperature povzpnejo
na 30 stopinj Celzija in več, lahko v
svojem domu dosežete precej optimalno
temperaturo tudi brez uporabe mehanskih
sistemov. osnova je preprečevanje
pregrevanja prostora brez rabe energije –
nekaj, kar smo v preteklosti znali, v
novodobnih časih pa kar pozabili,
opozarja energetski svetovalec
matjaž valenčič.
Pri tako imenovanem naravnem hlajenju
stavb gre preprosto za to, da ponoči in zjutraj, ko so temperature najnižje, odpremo
okna na vseh straneh stavbe (če je mogoče,
tudi vrata) ter tako poskrbimo za izmenjavo
zraka in odvajanje vlage iz prostora. Čez dan,
ko so temperature najvišje in sončna pripeka najhujša, pa naj bodo okna tesno zaprta in
zastrta z zunanjimi senčili. Tako je možno
hlad zadržati v notranjosti tudi čez dan. Pristop je najbolj učinkovit v objektih z dobro
toplotno zaščito in zunanjim senčenjem.
Pred mehanskim ohlajanjem izkoristite
vse druge možnosti
Strokovnjaki pogosto opozarjajo, da mehansko hlajenje v srednjeevropskem podnebju ni potrebno, seveda v stavbah, ki so
pravilno projektirane, izvedene in uporabljane. Energetski svetovalec Patricjo Božič
doda, da je raba mehanskih naprav sicer
potrebna v stavbah, ki se zaradi specifik
18
Eko knjiga
gradnje in lokacije močno segrevajo, in tudi
v poslovnih prostorih, kjer temperature višajo številne elektronske naprave. Pa tudi
tam, kjer morajo biti notranje temperature
nadzorovane. »Pomembno je, da najprej izkoristimo vse druge možnosti, na primer
zmanjševanje notranjih in zunanjih toplotnih dobitkov ter naravno hlajenje, da je mehanskega čim manj,« še poudari.
dražje so bolj ekonomične
Med mehanskimi rešitvami so najpogostejša izbira klimatske naprave. »Glede na rezultate nimajo alternative,« je prepričan Matija
Šmid, prodajni inženir pri podjetju Dines.
Cena po njegovih besedah sicer določa tudi
učinkovitost naprave – dražje so načeloma
bolj ekonomične. Kupci lahko naprave primerjajo po sezonskem faktorju učinkovitosti, ki ga proizvajalci zadnjih nekaj let po
uredbi EU morajo definirati.
S toplotno črpalko lahko hladimo tudi
pasivno
Kot sistemi hlajenja se predvsem pri novogradnjah uporabljajo tudi (reverzibilne) toplotne črpalke, po tehniki primerljive s klimatskimi napravami. Poznamo tri vrste –
zrak/voda, voda/voda in zemlja/voda, ali so
prilagojene tudi za hlajenje, pa je odvisno od
posameznega proizvajalca, razložijo v podjetju Remih inženiring, ki prodaja in montira toplotne črpalke. Z vsemi vrstami lahko
prostor hladimo aktivno (z delovanjem kompresorja), s črpalkama voda/voda in zemlja/voda pa tudi pasivno. Pri tem izkoriščamo
hlad zemlje ali podtalnice, potrebna pa je le
minimalna energija za obratovanje obtočne
črpalke. »Objekt se lahko hladi pasivno le, če
ima vzpostavljen sistem talnega, stenskega
ali stropnega ogrevanja, pri radiatorjih pa to
ne pride v poštev, ker je hladilna površina
premajhna,« opozarjajo v podjetju.
ni vsaka toplotna črpalka primerna za
hlajenje
Podobno velja tudi za možnost predelave
toplotne črpalke, ki (še) ni reverzibilna.
»Uporabniki morajo najprej preveriti, ali
vgrajena črpalka omogoča dodajanje modula za hlajenje. Takšen ukrep je zopet smiseln le, če je v objektu talno, stensko ali
stropno ogrevanje. V nasprotnem primeru
bi morali dograditi konvertorje, kar pomeni
velik poseg v hišo in seveda višje stroške,« razložijo v podjetju Remih inženiring. Pasivno hlajenje je z manjšo porabo do okolja
bolj prijazno, a tudi manj učinkovito. Z njegovo pomočjo lahko hladimo le do temperature rosišča.
Ponudniki opozarjajo še, da je pri izbiri mehanskega sistema hlajenja nujen posvet s
strokovnjakom. Vsak objekt ima namreč
svoje značilnosti, zato so lahko univerzalne
rešitve in ocene stroškov takšnih naložb precej zavajajoče.
EkoKnjiga 12 07,2014_Layout 1 11.7.2014 18:07 Page 19
eKonasvet
Strokovnjaki pogosto
opozarjajo, da
mehansko hlajenje v
srednjeevropskem
podnebju ni potrebno,
seveda v stavbah, ki so
pravilno projektirane,
izvedene in uporabljane.
Eko knjiga
19
EkoKnjiga 12 07,2014_Layout 1 11.7.2014 18:07 Page 20
Foto: Andreja Šalamun
eKonasvet
vzemite račun za elektriko
v svoje roke
andreja Šalamun
večina ponudnikov električne energije
svojim kupcem omogoča, da sami
upravljajo račun za elektriko. To pomeni,
da imajo kadarkoli in kjerkoli vse
informacije, povezane z računom, vedno
na voljo, da sami nadzirajo porabo in
prilagajajo svoj odnos z dobaviteljem.
in zakaj je to pomembno? Z boljšim
nadzorom nad porabo energentov je
lahko tudi račun precej nižji.
Upravljanje računa za elektriko je pravzaprav precej preprosto. Vse, kar potrebujete,
je dostop do interneta, registracija in malo
volje, znesek na računu pa je lahko zaradi tega občutno nižji. »Spremljanje računa lahko
spodbudi tudi nove energetsko učinkovite
naložbe, kot je nakup novih energijsko varčnih aparatov,« pravi Kristina Furlan, produktni vodja v E 3. Poleg tega lahko uporabnik
hitro odreagira v primeru okvare števca, ko bi
se poraba lahko napačno merila, ali okvare
gospodinjskih aparatov, zaradi katerih bi se
lahko poraba čezmerno povečala, dodajajo
v družbi Elektro Gorenjska prodaja.
Privarčujete lahko do 20 odstotkov
Z uporabo Petrolovega sistema MonitEL, ki
je tudi prejemnik nagrade Slovenskega foruma inovacij 2011, lahko povprečen uporabnik, če aktivno spremlja porabo energije,
privarčuje tudi do 20 odstotkov, trdi Urška
Ojsteršek, ki v Petrolu skrbi za korporativno
komuniciranje. Dodaja, da je večina uporabnikov njihovega sistema, ki so ga razvili
v sodelovanju s podjetjem Uporabna energetika, presenečena, kje je porabljala energijo in kako enostavno je z majhnimi ukrepi porabo zmanjšati. »Sistem MonitEL je
orodje, s katerim lahko uporabnik v svojem
domu spremlja porabo elektrike, plina, kurilnega olja, vode in podobno. Z dokupom
nepovratna sredstva eko sklada letos že pošla,
v letu 2015 si obetajo več denarja
Tanja Srnovršnik volarič
eko sklad je pred kratkim končal javna
poziva za nepovratne finančne spodbude
občanom za nove naložbe rabe obnovljivih
virov energije in večje energijske
učinkovitosti stanovanjskih in
večstanovanjskih stavb. občani lahko
nove pozive pričakujejo v drugi polovici
januarja 2015, eko sklad pa si zaradi
novega energetskega zakona (eZ-1) obeta
več denarja, je za energetiko.neT pojasnil
direktor eko sklada milenko Ziherl.
Za nove naložbe rabe obnovljivih virov
energije in večje energijske učinkovitosti
stanovanjskih in večstanovanjskih stavb je
bilo letos pri Eko skladu na voljo 21 milijonov evrov, že sredi maja pa je sklad porabil
vseh 700.000 evrov, ki so bili namenjeni so-
financiranju gradnje ali nakupa pasivne oziroma skoraj nič energijske stavbe in sofinanciranju nakupa stanovanja v tri- in večstanovanjski stavbi. Zdaj sta se javna poziva
končala v celoti.
Kot je za Energetiko.NET povedal Ziherl, je
Eko sklad prejel 9.000 vlog, od tega so jih
3.000 že rešili. Preostanek leta bodo tako
namenili obdelavi vlog, čakalna doba pa je
90 dni. V primeru stanovanjskih stavb so
največ vlog dobili za vgradnjo vseh vrst toplotnih črpalk, fasade in stavbno pohištvo
in zamenjavo kotlov na lesno biomaso, v
primeru večstanovanjskih stavb pa večinoma za toplotne ovoje, nekaj malega za prezračevanje.
Letos dodatnega denarja za nepovratna
sredstva ni pričakovati, čeprav je ministr-
Eko sklad je prejel 9.000 vlog, od tega so jih 3.000
že rešili. Preostanek leta bodo tako namenili
obdelavi vlog, čakalna doba pa je 90 dni.
20
Eko knjiga
stvo za kmetijstvo in okolje iz podnebnega
sklada dolžno še okoli tri milijone evrov.
Kako bo s tem denarjem, bo znano konec
leta.
denar velikih zavezancev eko skladu
Ziherl tako nova javna poziva napoveduje za
drugo polovico januarja 2015. Je pa odvisno tudi od ministrstev – letos so na primer
zaradi podnebnega sklada z objavo pozivov
čakali skoraj do konca februarja. Poleg tega
si na Eko skladu zaradi EZ-1 prihodnje leto
obetajo več denarja. Tudi zato, ker bodo
zdaj veliki zavezanci denar, ki ga bodo zbrali s prispevkom k ceni energije oziroma goriv, nakazovali Eko skladu.
Eko sklad si je sicer za prihodnje leto postavil dva cilja – da bo denarja dovolj za celo leto in da bi obnovili aktivnosti glede energetske sanacije stavb, namenjenih vzgoji in
izobraževanju. In koliko denarja bi moralo
biti na voljo, da bi subvencije zadoščale za
celo leto? Ziherl pravi, da od 32 do 40 milijonov evrov.
EkoKnjiga 12 07,2014_Layout 1 11.7.2014 18:07 Page 21
eKonasvet
nadzorujete, kdaj in koliko porabite
»Najpomembnejša prednost upravljanja računa za elektriko je v tem, da porabnik energi jo porablja samo, kadar jo res potrebuje, in
da, ko jo potrebuje, ve, koliko jo porabi in za
kakšne namene,« pojasni mag. Tomaž Fatur,
direktor za strategijo in razvoj v podjetju Solvera Lynx. »Ponudnik pa lahko takemu odjemalcu ponudi prilagojen način nakupa
energije in s tem čim nižjo ceno ne le energi je, ampak tudi celotne storitve,« doda.
V Solveri Lynx so razvili aplikacijo GemaLogic, s katero lahko porabnik spremlja odjem
iz lastnega števca na 15-minutni ravni, če
ima tak števec vgrajen na merilnem mestu.
»Mesečni podatki niso dovolj za zagotavljanje energetske učinkovitosti, podatki morajo biti bolj podrobni,« je prepričan Fatur.
eCe ponuja mobilno aplikacijo
»Uporabnik ima na dlani vse informacije,
povezane z računom za elektriko. Sam nadzira porabo, spremlja plačila, si prilagaja
odnos z dobaviteljem,« pove mag. Mitja Terče, direktor družbe Elektro Celje energija
(ECE). Uporaba njihovega spletnega portala e-storitve je brezplačna, prav tako tudi
upo raba mobilne aplikacije, ki so jo v ta namen razvili pred nedavnim. »Uporabnik lahko sporoči stanje števca, spremlja porabo
in mesečne zneske plačil, mobilna aplikacija pa ponuja še spremembo načina obračuna, dobave in plačila, kupec lahko informativ no preveri porabo hišnih aparatov in locira najbližjo polnilno postajo za električna
vozila,« pojasni Terče. Prepričan je, da bodo
v prihodnje kupci elektrike še bolj vplivali na
režime porabe, si prilagajali obdobja in cene svojemu življenjskemu slogu ter imeli
boljši nadzor nad porabo energentov v svojem domu.
V ECE pripravljajo tudi novo verzijo mobilne aplikacije, ki bo vsebovala še druge energente, na primer zemeljski plin, na leto pa
temu področju namenijo toliko denarja, kot
je vreden »avtomobil srednjega razreda,«
pravi Terče. Napoveduje, da bo znesek v
prihodnjih letih višji.
opomnik za spodbujanje energijske
učinkovitosti
Tudi v GEN-I omogočajo brezplačno upravljanje računa in hkrati poslušajo svoje
stranke, ki želijo dodatne storitve. »Trenutno razvijamo opomnik strankam v primerih, ko bo njihova poraba presegla do-
Foto: Andreja Šalamun
dodatnih senzorjev in merilnikov naprav
lahko prek sistema spremljate tudi notranjo in zunanjo temperaturo ter priklapljate
ali odklapljate posamezne električne naprave,« pove.
Vzporedno s sistemom MonitEL so v Petrolu vzpostavili tudi spletni portal Moj Petrol,
ki uporabnikom omogoča upravljanje in
spremljanje domačega računa za električno
energijo ter hkrati tudi vpogled v porabo
električne energije.
Najpomembnejša prednost upravljanja računa za
elektriko je v tem, da porabnik energijo porablja
samo, kadar jo res potrebuje, in da, ko jo potrebuje,
ve, koliko jo porabi in za kakšne namene.
ločeno mesečno povprečje. Ocenjujemo,
da bo ta storitev še bolj dvignila zavest
strank o njihovi porabi ter spodbujala varčevanje z energijo,« pravi Tina Novak Samec iz GEN-I.
izognite se neprijetnim presenečenjem
Z upravljanjem računa za elektriko se boste
izognili tudi neprijetnim presenečenjem ob
letnih poračunih, pravijo v Energiji Plus, kjer
za to, da njihovi kupci lahko upravljajo račun, na leto porabijo med 20.000 in 30.000
evrov. »Kdor spremlja svoje račune in, če še
nima pametnega števca, tudi mesečno oddaja odbirke prek naše spletne aplikacije eStoritve, si prek tako imenovanega neakontacijskega obračuna zagotovi mesečne račune
po dejanski porabi,« pojasnijo v Energiji
Plus. Podobne storitve omogočajo tudi drugi ponudniki.
Pri vseh je uporaba spletne aplikacije brezplačna, z njeno pomočjo pa lahko kupci
Energije Plus pregledujejo izdane račune,
plačila in saldo na merilnem mestu, vnašajo stanje števca za obračun po dejanski porabi (če je merilno mesto na letnem obračunu), izdelajo informativni obračun električne energije za merilno mesto, si aktivirajo
elektronski račun in naročijo prejemanje računov na elektronski naslov, pregledujejo
porabo električne energije na merilnem mestu ter dobijo tudi vse tehnične podatke o
svojem merilnem mestu. V Energiji Plus na-
povedujejo, da bodo kmalu kupcem ponudili tudi novo aplikacijo za pametne telefone in tablične računalnike.
elektro energija: Storitev kmalu na voljo
tudi za poslovne uporabnike
Na portalu Moja energija si lahko kupci
družbe Elektro energija uredijo način plačevanja, pregledujejo račune in storitve ter
odjemna mesta. Lahko pa tudi naročajo
spremembo oskrbe in naslovne podatke
lastnika ali plačnika, pojasnjuje mag. Violeta Irgl, vodja komuniciranja v družbi
Elektro energija. Uporabnikom, podobno
kot drugi ponudniki električne energije,
omogočajo prejemanje računov v brezpapirni obliki in naročanje sprememb na merilnem mestu, na primer povečanje jakosti
varovalk. »Z vnosom stanja števca neposredno prek Moje energije si lahko zagotovijo obračun električne energije po sprotni
porabi, porabo energije na mesečni ravni
pa lahko enostavno analizirajo. Omogočamo jim tudi informativne izračune,« pravi Irglova. Doda, da bodo kmalu podobne
možnosti ponudili tudi svojim poslovnim
odjemalcem.
Nove produkte za poslovne odjemalce razvijajo tudi v družbi Elektro Gorenjska prodaja, gospodinjskim odjemalcem, ki lahko
svoje račune upravljajo v spletnem središču
EGP, pa bodo ponudili orodje za spremljanje
računa, prilagojeno pametnim telefonom.
Eko knjiga
21
EkoKnjiga 12 07,2014_Layout 1 11.7.2014 18:07 Page 22
Foto: Arhiv CPU
iZ STaRega v novo
namesto v babičino omaro po »vintage«
izdelke v tepanjski Center ponovne uporabe
Dr. Marinka Vovk, idejna vodja Centra ponovne uporabe (www.centerponovneuporabe.si),
in Mojca Krajnc, kreativna vodja Centra ponovne uporabe
judje včasih odvržejo prave zaklade. Med
skorajda povsem novimi oblačili in nikoli
oblečenimi bluzami priznanih slovenskih
in tujih proizvajalcev najdemo tudi kakovostne usnjene torbice, zbirateljske kose
analogne avdiotehnike in še mnogo drugih stvari, ki
so se jih ljudje naveličali. V prenovljenem Centru ponovne uporabe (CPU) Tepanje vas bo ob pogledu na
izdelke, ki vam bodo obudili spomine »na dobre stare čase«, zagotovo prevzela nostalgija.
L
Medtem ko ste lahko doslej v CPU Tepanje našli vsega po malem, je center zdaj zaživel v povsem novi podobi – v njem lahko namreč kupite večinoma »vintage« izdelke, in sicer od oblačil, izdelkov za dom, pa tudi analogno fotografsko in avdiotehniko.
nekatera oblačila še z etiketami
Kaj sploh je »vintage«? Beseda vintage izhaja iz vinske
industrije in pomeni leto, ko je bilo vino ustekleničeno.
Splošno gledano pa se ta izraz uporablja predvsem v
modi, torej za oblačila iz preteklih obdobij, nekje od leta 1920 do leta 1980. A izraz ni omejen le na modo.
»Vintage« oziroma »retro« je lahko tudi omara, jedilni
pribor ali magnetofon iz analognega obdobja.
Večina takih izdelkov je v CPU Tepanje že rabljena, a
med njimi lahko najdete tudi takšne povsem nove –
na primer izdelke, ki so ostali kot neprodana zaloga,
ali pa oblačila, ki jih niso nikoli oblekli in imajo na sebi še vse originalne »etikete«.
od češko-slovaške keramike,
do 80-letnega gramofona
V primerjavi z drugimi enotami Centra ponovne uporabe, kjer lahko po simboličnih cenah kupite tudi
sodobne izdelke, je posebnost prenovljenega CPU
Tepanje ta, da ponuja večinoma skrbno izbrane kose
oblačil in opreme za dom iz preteklih obdobij. Tako
22
Eko knjiga
Večina
izdelkov je v
CPU Tepanje
že rabljena, a
med njimi
lahko najdete
tudi takšne
povsem nove.
boste lahko tam med drugim našli češko-slovaško
keramiko, 80 let star nemško-slovenski slovar ali starinski gramofon iz šestdesetih let. V njem zaposleni
posamezniki se trudijo ustvariti ponudbo v skladu z
»vintage« konceptom trgovine in pri tem izpolniti
pričakovanja kupcev, večinoma navdušenih zbirateljev. Zanimanja, tako med starejšo kot mlajšo generacijo, ne manjka.
iz modernega v »vintage« ne gre
Da lahko rečemo, da je izdelek »vintage«, morajo biti izpolnjeni določeni pogoji. Tako na primer oblačila,
ki so bila izdelana pred letom 1920, imenujemo antike, medtem ko oblačila, ki so bila izdelana po letu
1920 in 20 let pred sedanjim časom, uvrščamo pod
»vintage«.
»Vintage« so torej izdelki, ki so stari vsaj 20 let ali
več. To so lahko prestižne znamke ali izdelki verižnih
trgovin, saj so bili ti pred dvajsetimi leti veliko bolj kakovostni kot danes. Gre za izdelke iz različnih obdobij prejšnjega stoletja, ki zrcalijo specifičen stil, modni trend in materiale teh obdobij. »Vintage« ima
zgodbo in preteklost.
EkoKnjiga 12 07,2014_Layout 1 11.7.2014 18:07 Page 23
eKotema
eprav se vsi zavedamo, da brez vode ni življenja,
je ta vsako leta bolj onesnažena, pitne vode je vse
manj, hkrati pa postaja vse dražja. V Nemčiji se
je na primer v dobrih dvajsetih letih podražila za
več kot 400 odstotkov, v Sloveniji za odtenek
manj. Preverili smo, ali in kako lahko izkoristimo vodo z neba – deževnico in ali lahko s tem tudi kaj privarčujemo.
Č
Z uporabo deževnice bi
lahko ljudje privarčevali do
70 litrov pitne vode na dan,
pravijo poznavalci.
Voda postaja vse pomembnejša surovina, kar dokazuje tudi
njena vse višja cena. Danes jo na primer plačujemo občutno
dražje kot pred desetletji, ko je bila skoraj zastonj. Če gledamo v odstotkih, se je v zadnjih letih podražila veliko bolj kot
vsa goriva, pravijo v družbi Armex armature. »Cene bencina
so se na primer v zadnjih dvajsetih letih zvišale za okoli 150
odstotkov, cena pitne vode pa za kar 350 odstotkov,« poudarjajo v družbi.
izognite se plačevanju »davka na dež«
Kot pravijo v podjetjih Prosigma in Armex armature, posameznik na dan porabi od 130 do 140 litrov vode – večinoma tako, ki je primerna za pitje. Z uporabo deževnice pa bi lahko ljudje privarčevali do 70 litrov pitne vode na dan, pravijo poznavalci. V družbi Armex armature poudarjajo, da se s tem, da dež
s strehe koristno uporabimo, namesto da bi ga spustili v kanalizacijo, izognemo tudi tako imenovanemu davku na deževnico. Spomnimo – če padavinsko vodo s strehe odvajamo
v kanalizacijo, moramo za to plačati poseben davek. Če vodo
zadržimo na svoji parceli in jo uporabimo, davka ni.
v WC-kotliček, pralni in pomivalni stroj, na vrt …
Vsak človek zgolj z uporabo stranišča v povprečju na dan
porabi od 39 do 45 litrov pitne vode. Že če bi namesto pitne
vodne za splakovanje straniščne školjke uporabljali deževnico, bi bil prihranek občuten, poudarjajo v družbi Prosigma.
Deževnico je smiselno uporabljati tudi za pranje perila, saj je
mehkejša od pitne vode in vsebuje manj mineralov, ki se
lahko izločajo (na primer vodni kamen). Splošno znano je že,
da je perilo, oprano z deževnico, mehko tudi brez uporabe
sredstev za mehčanje. Zelo uporabna je deževnica tudi za zalivanje vrta, pranje avtomobila, čiščenje dvorišča in drugo.
Luka Strnad Peterca
Cena vode v zadnjih
letih narašča hitreje
kot cena bencina
Foto: Andreja Šalamun
Za zbiranje deževnice so primerne vse strehe
Kakšno kritino imate (no, salonitna ni ravno primerna) in
kakšen tip strehe, za zbiranje deževnice pravzaprav sploh ni
pomembno. Pomembnejša je velikost rezervoarja, ki je lahko plastičen ali betonski. Pred nakupom in montažo upoštevajte velikost svoje strehe in pogostost krajevnih padavin, pa tudi svoje želje in potrebe – koliko deževnice boste
uporabljali. Če se odločite za plastični zbiralnik, je po zagotovilih prodajalcev doba uporabe vsaj 40 let.
Foto: Andreja Šalamun
nadzemni ali podzemni zbiralnik
V grobem lahko kupec izbira med nadzemnim in podzemnim vodnim zbiralnikom, pravijo poznavalci. Nadzemni zbiralnik vode je preprostejši in cenejši. Zbrana voda se uporablja samo zunaj hiše – za zalivanje vrta in čiščenje. Pozimi, ko
temperature padejo pod ničlo, pa ga ni mogoče uporabljati.
Podzemni zbiralniki vode so dražji – v Prosigmi pravijo, da
lahko naložba naraste tudi do 3.500 evrov. Ta cena pa ne
vključuje gradbenih del, ki jih je treba opraviti pri izkopu jame in postavitvi vodnega zbiralnika. »Če imate malo prostora, lahko vodni zbiralnik zakopljete kar pod dovoz,« predlagajo v družbi Armex armature.
Pri postavitvi je treba paziti, da zbiralnik postavite dovolj
globoko v zemljo, da pozimi voda ne zamrzne. Vodo iz podzemnih zbiralnikov lahko uporabljamo zunaj in v hiši, vendar je pri hišni uporabi treba namestiti črpališča, ki uporabnika prek drugega omrežja (imeti morate nameščene dvojne
cevovode do mest, kjer boste uporabljali deževnico) oskrbujejo s to vodo, še opozarjajo strokovnjaki.
Eko knjiga
23
EkoKnjiga 12 07,2014_Layout 1 11.7.2014 18:07 Page 24