Poročilo o delu v letu 2010

REVIVIS PTUJ
Inštitut za razvijanje nadarjenosti
Krempljeva ulica 1,
2250 PTUJ
Telefon: 02 771 10 92
E-naslov: [email protected]
Poročilo o delu v letu 2010
Poročilo pripravil: dr. Ivan Ferbežer, vodja projekta Inštitut za razvijanje nadarjenosti
1. STRATEŠKA USMERJENOST
Doslej bi v Sloveniji težko našli ustanovo, ki bi tako načrtno, znanstveno utemeljeno in
svetovno odmevno ter goreče raziskovala teorijo in prakso skrbi za uresničevanje nadarjenih
otrok in ljudi od predšolskega obdobja do kariernih zaposlitvenih poti. Eden od poglavitnih
razlogov za to je, da so idejni pionirji in organizacijski snovalci ter aktualni sodelavci
raziskovalnega projekta INSTITUT-a ZA RAZVIJANJE NADARJENOSTI, Revivis Ptuj
entuziasti ter prostovoljci, ki so izšli pravzaprav iz ustvarjalnega razreševanja položaja
talentov od vrtcev do gospodarstva v severovzhodni Sloveniji. Od tod je s svojim, doma in v
svetu odmevnim programom dela in njegovo uresničitvijo, polagoma postajal Institut za
razvijanje nadarjenosti strokovno interdisciplinarno žarišče ne le znanstvene, ampak tudi
praktične pedagoške celovite skrbi za talente na slovenskem. Še več, strokovni obseg
delovanja inštituta se razširja vse do Vršca, Zagreba in Ohrida.
Zlasti danes v času gospodarske krize v Sloveniji je ideja o uveljavitvi sposobnostnih
potencialov talentov vse bolj pritegovala odgovorne v šolskem sistemu in izven njega ter v
prihodnost usmerjene od družin, vrtcev, šol, subjektov iz gospodarstva, turizma, uprave,
resornih ministrstev in humanitarnih organizacij. Posebne domače in tuje pozornosti je v
našem inštitutu deležna strateška usmerjenost v humanistični perspektivi, holističnim
pogledom, fenomenološkemu pojmovanju, enakovrednemu spoštovanju kognitivnih,
socializacijskih, motivacijskih, emocionalnih dejavnikov in izhajanje iz potreb nadarjenih.
Skoraj vse spodaj opisano obsežno delo Inštituta za razvijanje nadarjenosti izžareva ogenj
notranje motiviranosti in entuziazma v skrbi, da slovenski »talenti dobijo svojo priložnost«.
Za pomembne namene širitve strokovnih obzorij o talentih in v skrbi za njihovo uresničevanje
se je Inštitut za razvijanje nadarjenosti povezoval z uglednimi evropskimi in svetovnimi
ustanovami in posameznimi avtoritetami ter strokovnimi asociacijami. Nekateri od
omenjenih so se tudi aktivno vključevali ob posameznih podprojektih na Inštitutu za
razvijanje nadarjenosti v Ptuju.
Toliko o usmerjenosti navznoter.
Navzven so sodelavci Inštituta za razvijanje nadarjenosti Ptuj kot posamezniki s svojo
publicistično, edukativno, organizacijsko in raziskovalno dejavnostjo odločilno prispevali k
oblikovanju okoliščin, ki dajejo talentom prosto pot v njihovi lastni uresničitvi in
ustvarjalnemu prispevku družbi kot celoti. Vsi strokovni sodelavci, od Ptujske regije,
Ljubljane, do Kopra in Novega Mesta so se volontersko odlikovali v neutrudnem iskanju
najboljših pedagoških poti in metod za vzgojo in izobraževanje nadarjenih in talentiranih.
Predvsem pa so se odlikovali v izobraževanju slovenskih vzgojiteljev, učiteljev, staršev,
šolskih svetovalcev, vodstev šol in drugih v večjem spoštovanju najdragocenejšega vira
slovenskega naroda, to je razvoja talentov.
Kakor je ob obisku v Ptuju povedal v intervjuju za časopis Delo prof. dr. Nicholas Colangelo,
direktor International Center for Gifted and Talented Development, Univerza Iowa, ZDA je
ravno naš Inštitut za razvijanje nadarjenosti lahko zlata nit stalnica, ki lahko prepreči aktualne
karakteristike cikličnosti zanimanja in občasne kampanje v skrbi za talente. Trenutno gre v
zadnji nastajajoči Beli knjigi v Sloveniji zopet za nihajni upad skrbi za nadarjene in
talentirane učence. Sodelavci na Inštitutu za razvijanje nadarjenosti se usmerjamo v
prihodnost, kjer bo prostor za kontinuiteto, za mirno zorenje vseh strokovnih aktivnosti na
področju nadarjenosti. In to toliko bolj, kolikor manjša bo podrejenost šole interesom oblasti
in ideologije (pa četudi poteka preko lokalnega spolitiziranega medija) in koliko večja bo
avtonomije stroke v fenomenološki skrbi za talente v šolskem sistemu. (Glej že nekajletna
odmevna mednarodna strokovna posvetovanja na Osnovni šoli France Prešeren, Črenšovci).
Na Inštitutu za razvijanje nadarjenosti smo se s svojim odmevnim delom usmerjali v
prizadevanje za smotrno strokovno institucionalizacijo skrbi za talente na različnih ravneh in
v intencionalni ter funkcionalni vzgoji. V tem smislu smo vodili predstavitvene razgovore z
različnimi »eksternati«. (Zavod Republike Slovenije za šolstvo, Ministrstvo Republike
Slovenije za šolstvo in šport, Ministrstvo Republike Slovenije za visoko šolstvo, Pedagoška
fakulteta Koper, itd.). Vsebinsko so omenjeni predstavitveni razgovori potekali v smeri
boljše organiziranosti, delitve dela, vzajemne komunikacije, medznanstvene timske zasnove
dela, materialne podprtosti, večjo zakonsko podprtost in boljše redno spremljanje skrbi za
talente na slovenskem.
Kakor se je očitno izkazalo na naših mednarodnih strokovnih konferencah o nadarjenosti v
Ptuju (2008) in na Bledu (2010) z našim delom vse bolj prehajamo iz ozkih strokovnih
okvirov ene znanosti (običajno psihologije) in ene službe (Zavod Republike Slovenije za
šolstvo) v dejavnost širših družbenih civilnih dejavnosti in dejavnosti posebnega družbenega
pomena.
Aksiološko vzeto se usmerjamo manj v utilitaristično in funkcionalistične rešitve in bolj v
humanistično ter fenomenološko pojmovanje osebnosti talentov. Preprosteje rečeno, ne gre
nam zgolj za to, da bi talenti postali »koristni« člani družbe, temveč enako tudi za to, da bi
bili srečni kot ljudje v smislu humanistične vizije samouresničitve.
Tako v pojmovanju, identifikaciji in edukaciji talentov smo se strokovno zavzemali za
intenzivnejše vključevanje staršev v skrbi za uspešnejši razvoj talentov. Kajti kljub obilici
birokratske navlake pod plaščem različnih znanosti, še vedno velja staro načelo, da nihče ne
pozna bolje otrok in učencev, kakor njihovi starši.
Neprecenljivo vrednost našega dela predstavlja skrbno delujoča dokumentacijsko knjižnična
služba, ki skrbno zbira s področja nadarjenosti bibliografijo, enciklopedije, informativno
gradivo in vrši ustrezne usluge po zaslugi gospe prof. Polone Pangrčič.
V ospredje našega dela vse bolj postavljamo znanstveno osvetljevanje večdimenzionalne
heterogenosti znotraj kategorije nadarjenosti: Dvakrat posebni otroci, naravoslovni talenti,
kreativni nadarjeni učenci, nadarjene deklice, verbalno nadarjeni, talentirani za zgodovino,
nadarjeni s specifičnimi učnimi in razvojnimi težavami, (Nadarjena gluha deklica, prof.
Suzana Težak), nadarjeni z emocionalnimi težavami, kulturno prikrajšani in kulturno drugačni
nadarjeni, predšolski nadarjeni otroci, učno poduspešni nadarjeni, itd.
Z znanstvenim oranjem v globino preučevanja življenja in dela talentov se nam vse bolj
izpostavlja problem neracionalnosti in neučinkovitosti našega šolskega sistema v skrbi za
talente. Raziskovalni podatki, ki jih zbiramo namreč govorijo (žal znanstvene evalvacije sploh
še nimamo in nekateri zamenjujejo anketiranje za evalvacijo), da skoraj polovica nadarjenih
učencev ne napreduje v šoli v skladu s svojimi sposobnostmi.
Tudi v razvijanju raziskovalne in identifikacijske metodologije, za razliko od klasičnih
testiranj in rabe ocenjevalnih lestvic se vse bolj fenomenološko usmerjamo. V tem oziru
postavljamo v ospredje procesno identifikacijo, akcijsko raziskovanje, analizo dosjezacije in
študije primerov. Vse bolj se bomo premikali od transverzalnega k longitudinalnemu,
vzdolžnemu pristopu pri študijah primerov talentov. Torej se bo težišče našega dela premikalo
v neposredno opazovanje nadarjenih v naravni življenjski okoliščini, v empatičnem
vzpostavljanju mostu z otrokovim žariščem pogledov in zbiranje podatkov v funkciji
samousmerjanja.
Večjo skrb talentom posvečamo vzporedno z individualnim pristopom k človeku in se tako
posredno soočamo z uravnilovko, egalitarizmom in konfekcionizmom na področju skrbi za
nadarjene in talentirane učence.
Vseskozi se v smislu železnega Renzullijevega zakona zavzemamo za enotnost med
pojmovanjem, identifikacijo in edukacijo nadarjenih učencev. S tem preprečujemo raznoliko
segmentacijo tega dela kakor danes prevladujoče avtoritativno sili v ospredje.
Glede identifikacije nadarjenih učencev vseskozi sledimo interdisciplinarni timski zasnovi,
rabi fleksibilnejših, mehkejših in širokotračnih metod s poudarki na neprekinjenih,
procesnih, večslojnih, več izvornih postopkov in enotnosti med pojmovanjem, identifikacijo
in oblikovanjem talentov. V krog razpoznavajočih subjektov smo enakovredno zajemali
starše, sošolce, vzgojitelje, učitelje in mentorje. Razpoznave nismo usmerjali pretežno v
diagnostično ugotavljanje individualnih razlik, temveč v funkcijo življenjskega pomena v
zadovoljitvi pedagoških smotrov in otrokovih potreb. Zavzemali smo se za to, da
identifikacija sloni na podatkih dobljenih z akcijskim raziskovanjem, opazovanje reakcij in
razvoja v obogatenih vzgojno izobraževalnih okoliščinah, raba modela » vrtljivih vrat«,
opazovanje kvalitete procesa reševanja problemov, strateško vedenje, itd.
Tudi v oblikovanju nadarjenih učencev smo se poskušali odmikati od neredke anomalične
prakse, da » netalentirani učitelji prisiljujejo talentirane učence na svojo mero«. Učitelji
nadarjenih učencev naj bi bili ustvarjalni ljudje z lastnimi izumi, z lastnimi umetniškimi deli
in z opravljeno specializacijo za delo s talenti. Le tako je mogoče, da se bo ustvarjalni fluid
prenašal na talente in talentirani učitelji ter vzgojitelji bi vzgajali z lastnim vzgledom.
Vzgojno izobraževalne programe za nadarjene učence smo uresničevali v ravnotežju štirih
oblik dela:
- samousmerjevalno učenje, individualno mentorsko vodenje,
- vzgojno izobraževalno delo v starostno in razvojno heterogenih skupinah,
- vzgojno izobraževalne aktivnosti izključno z nadarjenimi vrstniki (klubi za nadarjene
in nivojski pouk ter učenje),
- akceleracija nadarjenih učencev v šolskem sistemu.
Na Inštitutu za razvijanje nadarjenosti smo se oblikovalno prizadevali uresničevati naslednja
vzgojno izobraževalna načela:
- upoštevanje individualnih razlik v sestavljenosti, vsebini, tempu in načinu učenja,
- zagotovitev najkvalitetnejših, širokih in raznolikih virov znanja, raznovrstne,
razvejane, izvirno bogate strukture vzgojno izobraževalne aktivnosti,
-
zahteve po visoko kvalitetnih, strokovnih, notranje motiviranih učiteljih z visokim
dohodkom zaradi opravljanje dejavnosti posebnega družbenega pomena,
- možnosti za samostojno, kvalitetno, družbeno koristno in ustvarjalno uporabo znanja,
- večanje pozornosti na osebnostne dejavnike, emocionalne pogoje, in motivacijski
razvoj (Mednarodna konferenca na Bledu, 2010),
- možnosti vertikalne in horizontalne mobilnosti,
- didaktično bogat vzgojno izobraževalni standard šolskega okolja,
- manjše število otrok v skupinah,
- prevladujoč mentorski sistem dela,
- poudarki na višjih taksonomskih ciljih.
V ospredje delovanja Inštituta za razvijanje nadarjenosti smo postavljali večje poudarjanje
neintelektivnih dejavnikov razvoja talentov. Na osnovi sledenja raziskav dobro vemo, da
visoke intelektualne sposobnosti same po sebi niso dovolj za dosego visokih šolskih in celo
življenjskih storitev. Enakega pomena za to so osebnostni dejavniki. Tukaj nam je
pomembnejša podrobnejša in bolj poglobljena osvetlitev dinamične strukture nadarjenih,
kot na primer: čustva, interesi, motivi, stališča, občutek lastne vrednosti, samopodoba, itd.
(Mednarodna konferenca na Bledu, 2010)
Na našem Inštitutu za razvijanje nadarjenosti smo v večji meri zasledovali še nekatera načela.
1. Strokovna in znanstvena kompetentnost raziskovalcev in strokovnih sodelavcev (pet
doktorjev in štirje magistri).
2. Oblikovanje konstruktivnega delovnega vzdušja z iskanjem aktualnih alternativ in
nadgradnje obstoječemu.
3. Interdisciplinarnost in timskost delovne organiziranosti.
4. Perspektiva svetovno znanstvene aktualnosti na področju nadarjenosti (Cogito
program).
2. OPERACIONALIZACIJA NALOG
2.1. Regijska in vse slovenska odprtost
V naše ustvarjalno delo smo radi vključevali zainteresirane sodelavce, najprej iz ožje Ptujske
regije (Začetki v Kidričevem in Cirkovcih), nato pa vse bolj iz cele Slovenije in celo
Hrvaške. (Novo Mesto, Ljubljana, Koper, Zagreb, itd.). Celotno število strokovnih sodelavcev
se giblje okoli 50 (glej adresarij) in zajema različne strokovne profile in znanstvene discipline:
vzgojitelji, učitelji, šolski svetovalci, koordinatorji za nadarjene, vodje šol, psihologi,
pedagogi, socialni delavci, defektologi, starši, univerzitetni profesorji (sociologija,
antropologija, pedagoška psihologija).
2.2. Dokumentacijska in knjižnična dejavnost
Za področje nadarjenosti smo zbirali v Sloveniji po letu 1945 doslej najobsežnejšo on
najpopolnejšo bibliografijo, vso tovrstno dokumentacijo, vse bibliografske enote iz medijev
ter vsa domače in mednarodne strokovne konference. Prav tako smo se medknjižnično
vključili v svetovno internetno povezavo s področja nadarjenosti naslednjih uglednih
ustanov:
1. Gifted and Talented Professinal Development, Westminster Institute of Education,
England, UK.
2. Hoagies Gifted Education Page, USA.
3. Cybrary Man' s Educational Web Sites, Iowa, USA.
4. Gifted and Talented Education, GHAEA.
5. E School News.
6. Cogito Program.
7. London Gifted and Talented Website.
Vse omenjeno so koristno uporabljali različni zainteresirani raziskovalci, študentje
dodiplomskega in podiplomskega študija ter mnogi naši strokovni sodelavci. Tako smo na
Revivisu Ptuj pričeli sistematično graditi prvo knjižnico s področja nadarjenosti na
slovenskem pod vodstvom prizadevne prof. Polonce Pangrčič.
2.3.
Sodelovanje s starši
Veliko pozornosti smo posvečali ozaveščanju oziroma pedagoški senzibilitaciji staršev
nadarjenih otrok. To nalogo smo uresničevali v tesni povezavi z osnovnimi šolami.
Organizirali in izvajali smo številna predavanja za starše nadarjenih učencev, ustanovili smo
poseben tim staršev nadarjenih otrok, vabili smo starše na naša plenarna trimesečna srečanja,
izvajali posamezne študije primerov in standardizirali Ocenjevalno lestvico staršev za
odkrivanje potencialov talentov. Omenjeno ocenjevalno lestvico danes uporabljajo številne
slovenske osnovne šole.
2.4.
Sodelovanje z evropskimi in domačimi strokovnimi ustanovami
Široko ustvarjalno plodno strokovno sodelovanje smo gradili predvsem z ECHA ( Evropsko
asociacijo za nadarjene, prof. dr. Franz Mönks) posebej še v zvezi z ustanovitvijo
specialističnega študija ECHA School na Revivis, Ptuj. O tem sodelovanju smo podpisali
operativni dogovor. Še intenzivnejše smo sodelovali z The Connie Belin and Jacqueline
Blank International Center for Gifted Education and Talent Development, Iowa University,
ZDA. Tudi s to ustanovo smo podpisali uradni delovni dogovor. Od direktorja te ustanove
prof. dr. Nicholas-a Colangela smo prejeli neposredno pomoč pri oblikovanju delovnega
programa Inštituta za razvijanje nadarjenosti, pomoč pri soorganizaciji mednarodne
znanstvene konference na Bledu novembra 2010 in mentorsko pomočjo našim sodelavcem
študentom dodiplomskega in podiplomskega študija. Prav tako smo strokovno sodelovali z
avstrijskim centrom za nadarjene v zvezi z aktivnostmi na nemškem govornem področju.
(Osterreichishes Zentrum fur Begabten Forderung und Begabungsforschung, Salzburg. )
2.5.
Delo na deficitarnih strokovnih področjih
Naša strokovna prizadevanja s poudarki, v svetu in pri nas, na preučevalno deficitarnih
področjih, smo usmerjali v klube za nadarjene učence (Kidričevo, Cirkovce, Črenšovci,
Ormož, itd.), na druženja nadarjenih učencev in njihovih učiteljev in mentorjev, (Ptuj,
Kidričevo, Cirkovce), Festival talentov Črenšovci, na sistematizacijo dela s predšolskimi
nadarjenimi otroci (Novo Mesto, Kidričevo), na programih za socialni in čustveni razvoj
nadarjenih, nadarjeni pri posameznih učnih predmetih (na primer prof. Mojca Kukanjazgodovina, prof. dr. Oto težak- naravoslovje, itd.). družina in nadarjeni otroci (individualna
svetovanja in predavanja), oblikovanje samopodobe nadarjenih otrok (knjiga - dr. Ivan
Ferbežer, prof. Suzana težak, prof. Ivanka a Korez), metakognitivno učenje in poučevanje
nadarjenih (prof. Tamara Maleševič), voditeljstvo pri nadarjenih učencih (prof. Tamara
Maleševič), samousmerjevalno učenje nadarjenih učencev (prof. dr. Ivan Ferbežer).
2.6.
Publicistična dejavnost sodelavcev Inštituta za razvijanje nadarjenosti
Navzven so člani Inštituta za razvijanje nadarjenosti promovirali omenjeno tematiko v bogati
in kvalitetni publicistični dejavnosti doma in v mednarodnem merilu. Navajamo nekaj
mednarodnih tovrstnih tekstov in predavanj:
- Gospa Marija Goršič Šekoranja: Socialne in čustvene potrebe nadarjenih in
talentiranih romskih otrok.
- Prof. Staša Kneževič: Kako odrasli pristopajo k čustvenim potrebam nadarjenih otrok.
- Prof. dr. Oto težak: Raziskovalni projekt Inštitut za razvijanje nadarjenosti.
- Mag. Mateja Meško: Nadarjen učenec in zavist.
- Prof. Suzana Težak: Študija primera kot metoda preučevanja socialne integracije
nadarjene gluhe deklice v redno šolo.
- Prof. Ivanka Korez: Socialne in čustvene potrebe poduspešnih nadarjenih otrok.
- Prof. Tamara Maleševič: Samoregulacijsko učenje in znižani učni dosežki nadarjenih
otrok.
- Mag. Tanja Horvat Baum: Samoučinkovitost nadarjenih petošolcev v odnosu do
staršev, vrstnikov in učiteljev.
- Prof. Lidija Horvat: Socialne in čustvene potrebe verbalno nadarjenih učencev.
- Prof. Karin Markovič: Razvoj kreativnega mišljenja pri nadarjenih učencih v starosti
10-11 let s pomočjo portfolia učencev.
- Prof. Polonca Pangrčič: Glavne značilnosti Van Tassel Baska kurikuluma.
- Prof. Mojca Kukanja Gabrijelčič: Socialna inteligenca učitelja nadarjenega učenca.
- Dr. Ivan Ferbežer: Refleksije zgodnje samoučinkovitosti nadarjenih otrok.
- Dr. Ivan Ferbežer: Multikulturni kurikulum za izobraževanje nadarjenih.
- Dr. Ivan Ferbežer: Implikacije človekovih pravic na izobraževanje nadarjenih.
- Dr. Ivan Ferbežer: Proaktivna pozornost afektivnim karakteristikam nadarjenih
učencev.
Še bolj obsežna je bila pedagoško prosvetljevalna aktivnost sodelavcev Inštituta za razvijanje
nadarjenosti v različnih oblikah dela (seminarji) v izobraževanju staršev, nadarjenih učencev,
mentorjev, vzgojiteljev, učiteljev, koordinarjev, svetovalcev, itd. Tako so naši sodelavci
aktivno sodelovali s prispevki organizaciji drugih seminarjev s področja nadarjenosti v
Sloveniji na primer:
- Prof. Polonca Pangrčič: Kurikulum za nadarjene.
- Prof. Karin Markovič: Spodbujanje nadarjenosti- nove perspektive učiteljskega
poklica.
- Prof. Tamara Maleševič: Naše izkušnje z nadarjenimi učenci- ocene in refleksije.
- Prof. Darja Farič Klemenčič: Prekomerna razdražljivost pri nadarjenih učencih.
- Prof. Suzana Težak: Klub za nadarjene učence in druženje nadarjenih učencev.
- Itd.
Na Inštitutu za razvijanje nadarjenosti smo zgradili poglobljen program stalnega strokovnega
izobraževanja na področju nadarjenosti v logično zaokroženi celoti kot sledi: sodobna
pojmovanja nadarjenosti, odkrivanje nadarjenih učencev, izobraževanje nadarjenih učencev,
remediacija nadarjenih učencev, evalvacija programov za nadarjene učence. Omenjen
program smo že prediskutirali na Ministrstvu Republike Slovenije za šolstvo in na Pedagoški
fakulteti Koper.
2.7.
Povezovanje z eksternati
Strokovno sodelovanje ob različnih delovnih programih smo uspešno pričeli z različnimi
privatnimi (MIB, Ljubaljana ) in javnimi ustanovami na različnih ravneh in v različnih krajih.
Gre za naslednje ustanove:
- Ministrstvo republike Slovenije za visoko šolstvo,
- Ministrstvo republike Slovenije za šolstvo,
- Pedagoška fakulteta Koper,
- Zavod Republike Slovenije za šolstvo,
- Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje,
- Center za človeške vire,
- Gibanje Znanost mladini,
- Lokalna sredstva množičnega informiranja,
- Občina Ptuj,
- Bistra Ptuj,
- Visoka škola strukovnih studija za obrazovanje vaspitača »Mihailo Palov« (uradna
pogodba o delovnem sodelovanju),
- Univerzitet »Sv. Kliment Ohridski«, pedagoški fakultet Bitola,
- številne osnovne in srednje šole.
2.8.
Plenarna študijska srečanja
Doslej smo zelo uspešno in odmevno v slovenskem in mednarodnem prostoru organizirali
štiri plenarna srečanja vseh sodelavcev z naslednjimi študijskimi vsebinami:
1. Srečanje:
- Wallace Research Symposium on Talent Development, Iowa University , ZDA ( Dr.
Ivan Ferbežer).
- Strokovni seminar ECHA v Italiji (Prof. Tamara Maleševič).
- Predstavitev kluba za nadarjene in druženje nadarjenih učencev (Prof. Suzana Težak).
- Konferenca ECHA v Parizu, julij, 2010 (Dr. Ivan Ferbežer).
- Uvajanje COGITO Programa v šolo (Prof. Ivanka Korez).
- Uporaba Ocenjevalne lestvice staršev za odkrivanje potencialov talentov (Prof.
Karmen Mandl).
- Strokovna knjižnica in čitalnica REVIVIS, Ptuj (Dr. Oto Težak).
- Edicija izdajanja knjig o nadarjenosti (Didakta, prof. Jana Babšek).
- Program dela Inštituta za razvijanje nadarjenosti.
2. Srečanje:
3.
-
Mednarodna znanstvena konferenca o socialnih in emocionalnih potrebah nadarjenih
(Dr. Oto Težak).
Predlogi imenovanja preučevalnih timov za posamezna področja življenja in dela
talentov (Dr. Ivan Ferbežer).
Delavnice za nadarjene na Osnovni šoli Breg, Ptuj (Prof. Karmen Mandl).
Družina in spodbujanje nadarjenih otrok (magisterij, Mag. Mateja Meško).
Šolsko svetovalno delo s starši nadarjenih otrok (diplomska naloga, prof. Polona
Kužner).
Cornellova raziskava o psihodinamiki družine nadarjenih otrok (Dr. Ivan Ferbežer).
Stalna svetovalna pisarna na Inštitutu za razvijanje nadarjenosti, Revivis, Ptuj (zadnji
petek v mesecu od 8. do 12. ure).
Program dela Inštituta za razvijanje nadarjenosti.
Srečanje:
Delovni pogovori na eksternatih (Dr. Oto Težak).
Poročilo o delu strokovnih timov (Dr. Ivan Ferbežer).
Didaktika edukacije nadarjenih (Prof. Mojca Kukanja Gabrijelčič).
Metodika edukacije nadarjenih (Dr. Tatjana Ferjan).
Novi pogledi na edukacijo nadarjenih z vidika sodobnih raziskav pedagoške
psihologije (Dr. Ivan Ferbežer).
Omenjeno srečanje je potekalo v okviru javnega programa poletnih kulturnih
prireditev mesta Ptuj.
4. Srečanje:
- Obisk in razgovor z prof. dr. Nicholas-om Colangel-om, direktorjem International
Center for Gifted Education and Talent development, Iowa University, ZDA.
- Srečanje prof. dr. Nicholas-a Colangela z magistranti in doktoranti.
V vseh trimesečnih srečanjih sodelavcev Inštituta za razvijanje nadarjenosti smo redni sledili
uresničevanju nalog ter razreševanju sproti nastajajočih odprtih problemov skrbi za talente na
slovenskem.
2.9.
Prva svetovalnica za problematiko nadarjenosti
Vsak zadnji petek v mesecu (dopoldne) smo pričeli s sistematičnim svetovanjem vsem, ki se
srečujejo z različnimi vzgojno izobraževalnimi vozli na področju nadarjenosti. (Starši,
vzgojitelji, učitelji, nadarjeni učenci, svetovalci, ravnatelji, kadroviki iz gospodarstva, itd).
Vsebino ponujenega svetovanja klienteli iz celotne Slovenije predstavlja osebno svetovanje,
šolsko učno svetovanje, karierno in poklicno svetovanje, družinsko svetovanje, mentalno
higiensko svetovanje, svetovanje učno poduspešnim nadarjenim učencem. V tem okviru se je
najpogosteje pojavljala tematika identifikacije in edukacije nadarjenih in najmanj
problematika pojmovanja in evalvacije. Največ so se oglašali starši z neugodnimi in
krivičnimi izkušnjami na področju identifikacije, deloma pa tudi edukacije nadarjenih
učencev v šolskem sistemu. V svetovalni obravnavi je bilo doslej okoli 25 primerov. V
dogovoru z Ministrstvom republike Slovenije za šolstvo in šport načrtujemo proces
registracije omenjene svetovalnice v okviru Evropske unije in začeti prizadevanja za
pridobitev finančnih sredstev iz omenjene ustanove za ta namen.
2.10. Strokovni timi za posamezna področja
Zaradi učinkovite piramidalne organizacije inštituta smo ustanovili in aktivirali strokovne
time za posamezna preučevalna področja življenja in dela nadarjenih in talentiranih:
- Tim za predšolske nadarjene otroke (Mlajši nadarjeni otroci),
- Tim za osnovno šolske nadarjene učence,
- Tim za srednje šolsko nadarjene učence,
- Tim za visoko šolske talente,
- Tim za talente v gospodarstvu,
- Tim za evalvacijo učnih programov za nadarjene,
- Tim staršev nadarjenih otrok,
- Tim za psihodiagnostična sredstva,
- Tim za mentorstvo raziskovalnih, diplomskih, magistrskih in doktorskih nalog.
Nekateri od omenjenih strokovnih timov so že zelo intenzivno sredi študijskega dela (tim za
predšolske nadarjene otroke, tim za talente v gospodarstvu, tim za osnovno šolske nadarjene
učence, itd.), drugi so začeli z delom, tretji pa so še v ustanavljanju. Vsi preučevalni timi
problematiko nadarjenosti poglobljeno obravnavajo in razrešujejo sproti nastajajoče probleme
s svojega predmetnega področja. Za tem rezultate predstavljajo na trimesečnih plenarnih
srečanjih vseh sodelavcev. Od tukaj se porajajo ideje za poglobljeno plenarno obravnavo
posameznih aktualnih vprašanj vzgoje in izobraževanja nadarjenih in talentiranih. Samo na ta
način, tudi po mnenju svetovnih ekspertov, je lahko problematika nadarjenosti sistematično
in holistično razreševana v neki državi.
Ptuj, 1. 4. 2010