Domace novice.indd

POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 2230 LENART V SLOV. GORICAH
LETO XXIV. ŠT. 6 (348)
27. JUNIJ - ROŽNIK
1,25 € / 300 SIT
2007
Tako so nekoč kosili
Na travniku kmetovalca Franca Kovačeca v Čagoni se je v soboto, 16.
junija pomerilo v košnji 17 koscev. Več o tekmovanju v prihodnji številki.
Foto: Ludvik Kramberger
Vesele počitnice!
Uredništvo
KOLEGIJ ŽUPANOV SLOVENSKIH GORIC .................... stran 2
OSREDNJA SLOVESNOST OB 1. OBČINSKEM PRAZNIKU
OBČINE SV. TROJICA ................................................ stran 3
GRADIJO SE DOMOVI STAREJŠIH .............................. stran 5
POUK MALO DRUGAČE ............................................ stran 10
NASLEDNJA ŠTEVILKA DOMAČIH NOVIC IZIDE KONEC MESECA JULIJA
AKTUALNO
ŠOLSKO LETO 2006/07 SE JE KONČALO
POMLADNI DAN
NA OŠ LENART
OŠ Lenart sodeluje v evropskem projektu
Pomladni dan že od leta 2004. Pomladni dan
za Evropo je pobuda za spodbujanje učencev v
osnovnih in srednjih šolah k razpravi in razmišljanju
o načelih, dosežkih in prihodnosti EU. Tema
letošnjega leta je: „Skupaj od leta 1957: šole
praznujejo Evropo“.
Na razredni stopnji so letošnje leto učenci OŠ
Lenart v okviru pouka pobarvali karto evropskih
držav, poimenovali države ter poiskali glavna
mesta. Prav tako so ustvarjali čestitke Evropi za
50 let. Na predmetni stopnji so pri razrednih urah
oblikovali plakate evropskih mest in krajev, ki so
jih že obiskali. Pri urah slovenščine so učenci
iskali literaturo evropskih narodov, naredili kratko
predstavitev in recitirali pesmi.
Pri gospodinjstvu so raziskovali prehrano
evropskih narodov. Pripravili so plakate in
skuhali nekaj tradicionalnih jedi ter jih primerjali
s slovenskimi. V slovarjih pa so iskali besede
za DOBER TEK v evropskih jezikih. Učenci so
sodelovali tudi na različnih natečajih – literarnem
(O treh sinovih, Prijateljstvo), likovnih (elektronska
čestitka) in powerpoint predstavitev nastanka
EU. 18. junija 2007 pa smo pripravili razstavo v
avli Jožeta Hudalesa v prostorih občine Lenart,
otvoritev le te pa so popestrili učenci s svojimi
nastopi.
Koordinatorica na OŠ Lenart: Simona Peserl Vezovnik
Kolegij županov Osrednjih
Slovenskih goric pri Sv. Ani
V ponedeljek, 4. junija, so se župani Osrednjih Slovenskih
goric (občin Benedikt, Cerkvenjak, Lenart, Sv. Ana, Sv.
Jurij in Sv. Trojica) sestali na rednem 4. kolegiju županov v
sejni sobi občine Sv. Ana. Na kolegiju je sodeloval minister
brez resorja, pristojen za področje lokalne samouprave in
regionalne politike dr. Ivan Žagar, ki je zbranim županom
predstavil regijsko zakonodajo in razvojne možnosti
Slovenskih goric. Na kolegiju so župani občin Lenart
(mag. Janez Kramberger), Benedikt (Milan Gumzar) in
Sv. Ana (Silvo Slaček) podpisali pismo o nameri o skupni
rekonstrukciji in modernizaciji lokalne ceste 203-110.
Cesta v dolžini 4,5 km je za omenjene občine izjemnega
povezovalnega pomena, saj povezuje občinske centre in v
nadaljevanju vodi do Sv. Trojice.
Župani so najprej pregledali zapisnik prejšnjega kolegija in
ugotovili, da so sklepi prejšnjih kolegijev realizirani, razen
Zavodu za urbanizem Maribor bodo poslali dopis, da pripravi
ponudbo za prostorske akte po občinah, kot so se dogovorili.
Po ugotovitvah županov je to edini nerealiziran sklep.
V nadaljevanju kolegija je minister brez resorja, pristojen za
področje lokalne samouprave in regionalne politike dr. Ivan
Žagar, zbranim županom predstavil regijsko zakonodajo in
javni razpis za dodelitev nepovratnih sredstev. Minister Žagar
je v predstavitvi poudaril, da si ne zna predstavljati pokrajin
brez dobrega sodelovanja. Uvedba pokrajin po ministrovih
besedah pomeni decentralizacijo države in pospešitev
skladnega regionalnega razvoja in selitev nalog navzdol
skupaj s finančnimi sredstvi in skupaj z administrativnimi
strukturami. Povedal je tudi, da so na vladi sprejeli vsebinski
paket zakonodaje, pripravljajo pa spremembo kompletne
področne zakonodaje, kjer je treba spremeniti preko 40
zakonov, ki zadevajo bodočo delovanje pokrajin. Glede
javnega razpisa za prednostno usmeritev »Regionalni
razvojni programi« v okviru operativnega programa krepitve
regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007-2013,
razvojne prioritete »Razvoj regij« pa je poudaril, da se
na razpis lahko prijavijo občine s projekti, ki so potrjeni
s strani sveta regije. In dodal, da je potem nujno sprejeti
ključ za delitev sredstev v Podravju, kjer župani ne dosežejo
dogovora.
Lenarški župan mag. Janez Kramberger je menil, da
predloženi ključ ustreza 206 občinam, nasprotujejo le štiri,
najbolj MO Ljubljana, zato je prepričan, da se ta naj reši s
posebnim zakonom.
Župan občine Sv. Trojica Darko Fras je po končanem
kolegiju na tiskovni konferenci povedal: »Lahko rečem,
da smo zbrani župani enotnega mnenja, da podpiramo
predlagane rešitve v zvezi z samimi pokrajinami. Predvsem,
kar se tiče predvidene rešitve glede naše pokrajine na
tem območju Osrednje Štajerske pokrajine s sedežem v
Mariboru. Tukaj ni nobene dileme. Župani teh občin smo
enotni in želimo, da območje Upravne enote Lenart spada
pod Osrednjo Štajersko pokrajino s sedežem v Mariboru.
Prav tako podpiramo same pristojnosti regij in financiranje.
Od pokrajin pa pričakujemo hitrejši in skladnejši regionalni
razvoj oziroma zmanjšanje razvojnih razlik.«
Župani so razpravljali tudi o ustavni presoji zakona o
financiranju občin. »Razvojna sredstva po 21. členu
veljavnega Zakona o financiranju občin bodo skupaj s temi
razvojnimi vzpodbudami za razvoj predstavljale ključni
vir za razvojne projekte. Zato smo enotno izrazili podporo
sedaj veljavnemu Zakonu o financiranju občin, ki je prav te
dni v presoji Ustavnega sodišča RS. Upamo, da bo zakon
zdržal ustavno presojo, saj v teh slabše razvitih podeželskih
občinah, zlasti na območju Slovenskih goric, brez teh
dodatnih virov ne bo mogoče financirati in izpeljati ključnih
razvojnih projektov in zmanjšati teh razvojnih razlik,« je menil
trojiški župan Darko Fras.
Župani Osrednjih Slovenskih goric so se dogovorili, da
bo naslednji kolegij potekal v občini Sv. Jurij, v ponedeljek,
2. julija.
Kakovost bazenskih
Pahor se ne bo podal v
kopalnih voda v Sloveniji predsedniško tekmo
V letu 2006 se je kakovost naravnih kopalnih
voda močno izboljšala, saj je bilo v letu 2005
kar 50 odstotkov slovenskih celinskih kopalnih
voda neskladnih z obvezujočimi zahtevami
kopalne direktive, lani pa je ta odstotek znašal
16,7 odstotka. V bazenskih vodah pa rezultati in
primerjava z minulimi leti kažejo, da bi bilo marsikje
možno stanje še izboljšati.
Ljubljana - Predsednik Socialnih demokratov
Borut Pahor je na slavnostni akademiji ob 14.
obletnici ustanovitve SD sporočil, da na jesenskih
predsedniških volitvah ne bo kandidiral za
predsednika republike.
Kot je dejal, se kot voditelj stranke zaveda osebne
odgovornosti za dosego ciljev stranke, da skupaj
uspejo na parlamentarnih volitvah prihodnje leto.
Inštituta za varovanje zdravja (IVZ) je v letu 2006
v Sloveniji evidentiral 161 bazenskih kopališč, v
katerih je bilo 538 bazenov. Iz skupno 495 bazenov,
za katera so na IVZ prejeli rezultate, je bilo odvzetih
4215 vzorcev kopalne vode. V vseh bazenih je bilo
neskladnih 10 odstotkov vzorcev za mikrobiološke
preskuse in 54 odstotkov vzorcev za fizikalne in
kemijske preskuse oz. 61 odstotkov vzorcev za
mikrobiološke ter fizikalne in kemijske preskuse
skupaj.
Prva številka glasila DOMAČE NOVICE, je izšla 25. februarja 1961. Od 20. aprila 1991 izdaja časopis podjetje ŠTRAKL d.o.o.  Naslov uredništva: SLO - 2235 Sv. Trojica v Slov. goricah, Slovenska ul. 21, tel: 02/7292976,
fax:02/7292977. Pošta: 2230 Lenart v Slov. goricah, p.p.5.  Elektronski naslov:[email protected]  Stalni zunanji sodelavci: Marjan Toš, Ludvik Kramberger, Franc Bratkovič, Franci Klemenčič, Miroslav Pravdič,  urednica
Branka Štrakl, direktor, DTP in tehnični urednik Romeo Štrakl, odgovorni urednik Ivo Štrakl.  Maloprodajna cena za izvod je 300 SIT (1,25€), za tujino se naročnini prišteje poštnina.  Transakcijski račun 04102-0000132489
 Časopis Domače novice je vpisan v evidenco javnih glasil pod zaporedno številko 1228.  Na podlagi zakona o davku na dodano vrednost (Ur. list RS št. 89/98) sodi časopis med proizvode, za katere se obračunava davek
na dodano vrednost po stopnji 8,5%.  Tisk: Štrakl d.o.o., Sv. Trojica v Slovenskih goricah. Telefon: 02/729-29-76  Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
2 - DOMAČE NOVICE
27. juni 2007
07.06.2007
478-27/2007
Na podlagi 30. čl. Statuta Občine Lenart (MUV, št, 5/2007), v skladu z določili
Uredbe o pridobivanju, razpolaganju in upravljanju s stvarnim premoženjem države
in občin (Ur.l. RS, št. 12/2003 in 77/2003) in 5. čl. Pravilnika o prodaji, nakupu,
oddaji v zakup ali najem, oddaji za gradnjo in menjavi stavbnih zemljišč v lasti
Občine Lenart (Ur.l. RS, št. 63/2003) župan objavlja
JAVNI RAZPIS
za prodajo nezazidanega stavbnega zemljišča parc. št. 107/1 v izmeri
7309 m2, vl. št. 149 v k.o. Lenart v Slov. goricah za proizvodno – obrtno
dejavnost, poslovno dejavnost in trgovino, v skladu z Odlokom o
zazidalnem načrtu dela industrijske cone v Lenartu za podjetja Klemos,
Livarna in Unior (Ur.l. SRS, št. 6/1988, Ur. l. RS, št. 23/1995, 84/2000 in
58/2003), št. projekta 15/98 – ZN/LT.
Zemljišče se prodaja kot celota. Preko zemljišča poteka vod fekalne in
meteorne kanalizacije, kar je potrebno upoštevati pri projektiranju in
gradnji objektov. Zemljišče za gradnjo poslovnih objektov bo Občina
prodala interesentu po ceni 35,00 €/m2, v ceno ni zajet 20 % DDV.
Komunalni prispevek bo kupcu odmerjen naknadno oz. se bo z njim
sklenila pogodba za plačilo komunalnega prispevka glede na dejanske
stroške komunalne opreme zemljišča.
Interesenti morajo pisne ponudbe s prilogami vložiti ali poslati na naslov:
Občina Lenart, Trg osvoboditve 7, 2230 Lenart v Slov. goricah v 15 dneh
od objave javnega razpisa. Obrazec ponudbe z načrtom gradbene
parcele dobijo interesenti v vložišču Občine Lenart ali na internetni strani
www.lenart.si, kjer je javni razpis prav tako objavljen.
Interesenti morajo oddati ponudbo v zaprti kuverti, z oznako “ZA
JAVNI RAZPIS – LENART – NE ODPIRAJ”.
K ponudbi mora biti priloženo potrdilo o plačani 10 % varščini od
vrednosti kupnine, ki jo je potrebno plačati na račun Občine Lenart, št.
01258-0100010543, odprt pri Banki Slovenije. Uspelemu interesentu se
varščina vračuna v kupnino.
Pogoji razpisa in sama prodaja parcel so določeni s Pravilnikom o prodaji,
nakupu, oddaji v zakup ali najem, oddaji za gradnjo in menjavi stavbnih
zemljišč v lasti Občine Lenart (Ur.l. RS, št. 63/2003) in se bodo pri izbiri
tudi smiselno uporabili.
Merila za izbor najugodnejšega ponudnika so: predvideni programi
dejavnosti, vpliv na socialnoekonomsko stanje v občini, skladnost
predvidenega programa s programi dejavnosti na sosednjih oziroma
bližnjih uporabnikov zemljišč.
Interesenti, ki bodo uspeli na javnem razpisu, morajo z Občino Lenart
skleniti kupoprodajno pogodbo v 15-ih dneh po pravnomočnosti sklepa
o prodaji zemljišča in plačati s pogodbo določeno kupnino v 8-ih dneh
od podpisa pogodbe. Interesenti nosijo stroške objave javnega razpisa,
stroške overitve pogodbe pri notarju ter vse stroške v zvezi z lastninskim
prenosom zemljišča v zemljiški knjigi.
Če uspeli interesent ne podpiše pogodbe ali ne poravna pogodbene
obveznosti v roku iz prejšnjega odstavka, se šteje, da odstopa od
pridobljenega nezazidanega stavbnega zemljišča, zato varščina zapade v
korist Občine Lenart. V primeru več enakovrednih vlog, se bo na podlagi
5. čl. Pravilnika izvedla javna dražba. Vse podrobnejše informacije o
razpisu dobite na Občini Lenart, soba št. 8/I, tel.: 02/729-13-20.
O izidu razpisa bodo vsi interesenti obveščeni v 15-ih dneh po preteku
razpisnega roka.
mag. Janez KRAMBERGER, dr. vet. med.
Župan občine Lenart
27. junij 2007
Svetniki sprejeli prvi proračun v
novoustanovljeni občini Sv. Trojica
V četrtek, 7. junija, so se na 7. redni seji sestali svetniki občine Sv. Trojica.
Na seji so najprej sprejeli letošnji proračun občine. V sprejetem proračunu
prihodki znašajo 1.830.260 evrov, odhodki pa 2.000.260 evrov. V proračunu je
predvidenih 173.000 evrov dodatnih sredstev iz državnega proračuna, od tega
125.000 evrov za dograditev in adaptacijo šolske stavbe. V investicijska sredstva,
ki znašajo 62 odstotkov proračuna ali nekaj več kot 1,2 milijona evrov, je všteta
tudi predobreminitev proračuna v višini 110.000 evrov. Omenjena sredstva bodo
porabljena za plačilo modernizacije treh odsekov cest, ki bi sicer morala biti
izvedena že v leto 2006. Ob naštetih investicijah bodo letos v občini Sv. Trojica
modernizirali še dva odseka cest in uredili nekaj krajših odsekov. Pomemben del
sredstev letos namenjajo tudi za odkupe stavbnih zemljišč, velik del sredstev bo
namenjen tudi za izdelavo različne investicijske in projektne dokumentacije, za
druge številne projekte, ki se bodo izvajali v prihodnjih letih. Po besedah župana
Darka Frasa, kljub tako investicijsko naravnanem proračunu bo zagotovljeno
financiranje vseh družbenih dejavnosti. »V nobenem primeru si ne moremo
dovoliti, da bi bile družbene dejavnosti zapostavljene na račun infrastrukture
in drugih pomembnih investicij,« je na seji menil župan Darko Fras.
V nadaljevanju seje so svetniki še potrdili dokument investicijskega projekta
modernizacije ceste JP 703-811 Gočova – Gočovski Vrh (rebro). Predmet
investicije je omenjena cesta v dolžini 950 metrov. Vrednost investicije je ocenjena
na 102.500 evrov, pričakujejo pa tudi sofinanciranje s strani Službe vlade za
lokalno samoupravo in regionalno politiko v višini 48.388 evrov po 21. členu
Zakona o financiranju občin. Dokument identifikacije investicijskega projekta
je izdelal novi direktor občinske uprave Srečko Aleksander Padovnik.
Osrednja slovesnost ob 1. občinskem
prazniku Občine Sv. Trojica
V občini Sv. Trojica v Slovenskih goricah so potekale prireditve ob 1.
občinskem prazniku. S praznovanjem so zaključili v nedeljo, 3. junija.
Župan Darko Fras pravi, da s tradicijo Trojiškega tedna nadaljujejo, saj so ga praznovali že
v bivši KS. Za v bodoče pa razmišljajo, da bo Trojiški teden potekal v znamenju športnih,
kulturnih in turističnih prireditev. Za občinski praznik naj bi določili datum, povezan z
nastankom občine.
Župan Darko Fras meni, da je konstituiranje občine zahteven postopek in župani so se
dogovorili, da bodo v prvi polovici letošnjega leta storili vse, da bosta novonastali občini
Sv. Trojica in Sv. Jurij prešli na samostojno financiranje.
V Sv. Trojici bodo že v tem letu pričeli z nadgradnjo šole in dograditvijo večnamenske športne
dvorane. Gre za pomembnejšo investicijo in eno največjih, saj predračunska vrednost znaša
nekaj več kot 1,5 milijona evrov. »V tem trenutku smo v fazi pridobivanja potrebnih soglasij
Ministrstva za finance in Ministrstva za šolstvo in šport. V mesecu juniju bomo izvedli
javni razpis in izbrali izvajalca. V drugi polovici julija in avgusta pa bo intenzivno potekala
nadgradnja osnovne šole, po nadgradnji pa bo potekala še adaptacija obstoječih šolskih
prostorov. Rekonstrukcijo športne dvorane pa bomo izvedli prihodnje leto. Ne glede na to,
da bo ta investicija zahtevala veliko finančnih sredstev, ne pomeni, da bomo zapostavljali
ostala področja, saj poskušamo zagotoviti čim več dodatnih sredstev v občinski proračun,
tako bo že letošnji proračun velik več kot 2 milijona evrov.«
Po besedah župana imajo zraven investicije šole kar nekaj sredstev namenjenih za
modernizacijo cestne infrastrukture, rekonstrukcijo vodovodnega omrežja, gradnjo javne
razsvetljave itd. Veliko sredstev načrtujejo tudi za odkup in komunalno opremljanje stavbnih
zemljišč. »V razvojnih načrtih občine se bomo zraven prepotrebnih investicij v ceste in drugo
komunalno infrastrukturo, ki je prioriteta osredotočili predvsem na razvoj turizma, malega
gospodarstva in obrti. Naši projekti bodo predvsem usmerjeni v pospeševanje razvoja
turizma in vseh spremljajočih dejavnosti. Vsekakor je trojiško jezero z okolico in samostanom
osrednja točka, na katero nameravamo vezati vso ostalo ponudbo od kulturne, gostinske in
turistične ponudbe. Opravil sem že precej razgovor in lahko rečem, da je precejšnje zanimanje
investitorjev za vlaganje v našo občino,« pravi župan Darko Fras.
V sklopu prireditev ob 1. občinskem prazniku se je, 31. maja, predstavila OŠ Sveta Trojica,
ki organizira zaključno prireditev z naslovom “Šola se predstavi”. 1. junija, so se prireditve
nadaljevale, na igrišču pri Gostilni Na griču turnir v tenisu za prehodni pokal občine. 2.
junija je organiziral KMN Sveta Trojica LAN PARTY v OŠ Sv. Trojica. Ob 19. uri pa je bila v
kulturnem domu Sv. Trojica osrednja proslava ob 1. občinskem prazniku “Veseli večer”.
Zbrane je pozdravil župan občine Sveta Trojica Darko Fras, gost prireditve je bil minister
za regionalni razvoj dr. Ivan Žagar. Prireditve so se nadaljevale do zaključka s tradicionalno
trojiško nedeljo.
3 - DOMAČE NOVICE
OBČINE
6. REDNA SEJA OBČINSKEGA SVETA Srečanje starejših v Lenartu
OBČINE SVETI JURIJ V SLOVENSKIH GORICAH
Občinski svet občine Sveti Jurij v Slov. goricah se je že šestič sestal v četrtek 14. 6. 2007.
Župan nove nastale občine Sveti Jurij je na predlagani dnevni red uvrstil 10 točk in sicer:
1. Ugotovitev sklepčnosti in potrditev dnevnega reda
2. Potrditev zapisnika 5.redne seje
3. Ugotovitveni sklep o izvolitvi župana
4. Nagovor in pozdrav župana občinskega sveta
5. Odlok o proračunu občine Sveti Jurij v Slov.goricah-prva obravnava
6. Soglasje k povišanju cene vode
7. Pravilnik o enkratni denarni pomoči ob rojstvu otroka za leto 2007
8. Sklep o višini denarne pomoči ob rojstvu otroka za mesec december 2006
9. Razprava o zastavljenih investicijah, ki že tečejo
10. Pobude in vprašanja občinskega sveta
V društvih Rdečega križa si prizadevamo izboljšati življenje ranljivih
skupin z močjo humanosti. Želimo prispevati svoj delež h kvaliteti življenja
starejših in pokazati, da starejši ljudje predstavljajo v družbi pomemben
vir. S starostjo se povečuje ogroženost zdravja, socialna in ekonomska
negotovost. Na območju OZRK Lenart je bilo med 17.571 prebivalci v
preteklem letu 2.359 starejših nad 65 let. Daljše življenje mora spremljati
tudi zdravje in varnost ter možnost sodelovanja v družbenem življenju.
Vsakoletna tradicija organizacij Rdečega križa iz OZRK Lenart so srečanja starejših. Tako
je bilo tudi v nedeljo, 27. maja v Osnovni šoli Lenart, kjer je Krajevna organizacija Rdečega
križa pripravial topel sprejem in pogostitev starejših občanov iz njihove občine.
Uvodno je krajane pozdravila predsednica krajevne organizacije Karolina Divjak, ki se je
istočasno zahvalila prisotnemu županu mag. Janezu Krambergerju za prisotnost in podporo
občine za izvedbo prireditve, prav tako vodstvu šole za odvijanje srečanja v njihovi jedilnici
in omgočanje kulturnega programa.
Pod točko 3:
Na podlagi 15.b čl.o lokalnih volitvah (Ur.list RS številka 22/2006), poročila občinske volilne
komisije občine Sveti Jurij v Slovenskih goricah in predloga Komisije za mandatna vprašanja
volitve in imenovanja, občinski svet občine Sveti Jurij v Slov.goricah na svoji 6.redni seji
sprejme ugotovitveni sklep o izvolitvi župana občine Sveti Jurij v Slovenskih goricah.
S tem je bil uradno potrjen za župana te občine: Peter Škrlec.
K točki 4:
Župan Peter Škrlec je v pozdravnem nagovoru pozdravil enotnost in strpnost med člani
občinskega sveta ter se zahvalil predsednici volilne komisije Simoni Bauman in vsem volilnim
odborom za korektno opravljeno delo.
K točki 5:
Na podlagi 29.člena o javnih financah (Ur.list št. 79/99, 124/00, 79/01, 30/02) in člena
Statuta občine Sveti Jurij v Slovenskih goricah občinski sveti sprejme to obravnavo za
naslednjo sejo, ki je bila 14.6.2007.
K točki 6:
Zaradi povišanja cene vode Mariborskega vodovoda bo občinski svet občine Sveti Jurij
obravnaval na že omenjeni junijski seji predlog.
K točki 7,8,9:
Občinski svet občine Sveti Jurij v Slov.goricah je na 6.redni seji sprejel pravilnik o enkratni
finančni vzpodbudi ob rojstvu otroka v občini Sveti Jurij, kot je predložen.
V nadaljevanju te razprave je občinski svet soglasno sprejel sklep o enkratni denarni pomoči
ob rojstvu otroka v višini 200 eurov te pomoči. Hkrati se sprejme sklep, da se prav tako daje
tovrstno denarno pomoč otrokom, ki so se rodili v mesecu decembru leta 2006.
Točka 10:
Pobude in vprašanja:
Občinski svetnik Grega Nudl predlaga, da se ob izgradnji širokopasovnega omrežja za
internet, le ta ne bo dostopen vsem občanom. V okviru e-točke naj bi imeli en ali dva
računalnika, zastavlja se vprašanje prostora e-točke.
Roman Črncec predlaga, da se ob izgradnji izkopljejo tudi obcestni jarki, da bo voda neurij
dovolj hitro odtekala.
Dejan Simončič predlaga sanacijo dveh plazov na območju zaselka Žitenc (pri Lekeziču
in Križanu). Prav tako vpraša Dejan Simonič ali že potekajo kakšne aktivnosti izgradnje
telekomunikacije antene za izboljšanje mobilnega signala na območju občine Sveti Jurij v
Slov.goricah.
Drago Korošec predlaga, da se glede gramoziranja lokalnih cest določijo kriteriji na podlagi
katerih bodo vsi občani enako obravnavani pri dobavi gramoza.
Na koncu tega zapisa velja spomniti, da se je četrtkova seja občinskega sveta občine Sveti
Jurij v Slovenskih goricah odvijala na strpnem nivoju.
Rudi Tetičkovič
SREČANJE SLS V LENARTU
Srečanje predstavnikov občinskih odborov, funkcionarjev in
vodstva Slovenske ljudske stranke na ravni 8. volilne enote
V četrtek popoldan, 14. junija, bo v Kulturnem domu v Lenartu potekalo
delovno srečanje predstavnikov občinskih odborov, funkcionarjev in vodstva
Slovenske ljudske stranke na ravni 8. volilne enote (Prekmurje, Prlekija,
Slovenske gorice, Ptuj). Srečanje, ki ga gosti poslanec SLS 8. volilne enote in
župan občine Lenart mag. Janez Kramberger, je namenjeno oceni politične
situacije v volilni enoti in oblikovanju smernic dela stranke do državnozborskih
volitev 2008.
Srečanja se bosta udeležila tudi predsednik SLS in minister za okolje in
prostor Janez Podobnik in minister v Službi Vlade RS za lokalno samoupravo
in regionalno politiko dr. Ivan Žagar, ki bosta predstavila načrte ministrstev za
to območje do leta 2008 ter spregovorila o aktualnih zadevah.
4 - DOMAČE NOVICE
Župan občine Lenart mag. Janez Kramberger med aktivisti KORK Lenart
Med čutečim petjem članov zbora Srce iz zavoda Hrastovec sta starejšim spregovorila tudi
lenarški župan in predsednica OZRK Lenart. Oba sta bila navdušena nad številom starejših,
katerih letnica rojstva sega v daljna leta 1904 in naprej, kar pomeni, da danes živijo v tej
občini kar tri stoletnice. Najstarejša 103 - letnica Hilda Rupena se srečanja žal ni udeležila,
bila pa je prisotna 102 - leti stara Marija Čampa iz Zamarkove. Častitljivih 100 - let bo v jeseni
dočakala Marija Cafnik, med devetdesetimi in sto leti pa živi kar enjst krajanov, med njimi
tudi edini moški predstavnik – Ferdinand Mehle. Župan g. Janez Kramberger je spregovoril
tudi o dokončanju nujno potrebnega doma za ostarele, ki bo predstavljal onemoglim starejšim
človeka vredno življenje.
Med kosilom je bila priložnost za pogovore, nasvete, dobre želje in ponovna druženja,
saj se nekateri med njimi žal srečajo le na tej prireditvi, med letom pa mnogokrat ni prave
priložnosti, saj so prevečkrat odvisni od mlajših sorodnikov in znancev, ki so prezaposleni,
tako v službi kot z družinskimi opravili. Zato bo dom za ostarele še kako dobrodošel ne samo
za primerne bivalne pogoje, ampak tudi za pogovore in socialne dejavnosti.
OZRK Lenart
Kajenje v javnih prostorih prepovedano
Ljubljana - Od začetka avgusta bo tudi v Sloveniji kajenje v vseh zaprtih javnih in
delovnih prostorih popolnoma prepovedano. Poslanke in poslanci so namreč 22. junija
s 45 glasovi za in 13 proti sprejeli novelo zakona o omejevanju uporabe tobačnih
izdelkov.
Protikadilska novela naj bi predvsem upoštevala nova spoznanja o škodljivosti pasivnega
kajenja. Ključna sprememba uvaja popolno prepoved kajenja v vseh zaprtih delovnih in
javnih prostorih. Kajenje dopušča le v posebnih prostorih nastavitvenih obratov in drugih
ponudnikov nočitev, v domovih za ostarele in zaporih, psihiatričnih bolnišnicah ter v prostorih,
namenjenih izključno kajenju, tako imenovanih kadilnicah. V teh se zaposleni lahko zadržujejo
le v času, ko se tam ne kadi.
Kadilnice bodo lahko obsegale največ 20 odstotkov skupne površine
Kadilnice bodo morale izpolnjevati določene tehnične pogoje, v njih ne bo dovoljeno jesti
in piti, obsegale pa bodo lahko največ 20 odstotkov skupne površine zaprtega javnega ali
delovnega prostora. Kadilnice pa še vedno ne bodo dovoljene tam, kjer je bila že doslej v
veljavi popolna prepoved kajenja - v zdravstvenih ter vzgojno-izobraževalnih ustanovah.
27. juni 2007
DOM STAREJŠIH
Blagoslovili in položili
spominsko ploščo za
Dom starejših Lenart
V sredo, 20. junija, je v Lenartu potekala blagoslovitev in položitev
spominske plošče za Dom starejših Lenart, ki ga v Lenartu gradi Škofijska
karitas Maribor v sodelovanju s Krekovo družbo za storitve.
Škofijska karitas Maribor od leta 1998 aktivno vstopa v javno mrežo socialnega varstva
preko koncesij. V Škofijski karitas Maribor tudi pravijo, da je potrebno posebno skrb v bodoče
nameniti predvsem starejšim, saj se populacija v Sloveniji izredno hitro stara in zagovarjajo,
da je treba ponuditi starejšim ljudem oskrbo čim bližje njihovemu kraju in da ima starostnik
na voljo široko paleto izbire (institucionalno varstvo, oskrbovana stanovanja, varovana
stanovanja, pomoč na domu, dnevni center, itd...).
Dom starejših se gradi v Lenartu na 9.000 kvadratnih metrov velikem zemljišču in bo v
obliki črke H v velikosti 54 krat 60 metrov. Tako da bo zemljišče omogočalo veliko prostora
za park in sprehajalne poti. Objekt je delno podkleten in ima pritličje ter dve nadstropji, ki sta
namenjeni institucionalnemu varstvu starejših v eno in dvoposteljnih sobah s sanitarijami.
Mansarda je namenjena oskrbnim stanovanjem in imajo, poleg centralnega vhoda, tudi lasten
vhod. V pritličju se bo izvajalo tudi dnevno varstvo za starejše. V domu bo 66 dvoposteljnih
sob s sanitarijami, 57 enoposteljnih sob s sanitarijami, 20 enosobnih stanovanj in 20
dvosobnih stanovanj. Skupna kapaciteta doma bo potemtakem 229 stanovalcev oziroma
249 stanovalcev v kolikor bi dvosobna stanovanja koristila zakonca.
Na slovesnosti so za kulturni program poskrbeli malčki iz lenarškega vrtca. Spominsko
ploščo je blagoslovil častni občan občine Lenart mariborski nadškof metropolit dr. Franc
Kramberger. Zbrane je pozdravil župan občine Lenart mag. Janez Kramberger, ki je izrazil
zadovoljstvo, da se v Lenartu uresničujejo deset letna prizadevanja lenarške občine in še
mnogih drugih ter dodal: »Mislim, da je prav, da se zahvalimo vsem tistim, ki so pripomogli
k temu, da je do tega projekta prišlo. Tako tistim v občini Lenart, kot tistim na državnem
nivoju, predvsem Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve. Prepričan sem, da bo ta
ustanova tukaj v Lenartu obogatila življenja ne samo občine ampak tudi mesta kot takega.
Karitas bo s svojo karitativno dejavnostjo dal tej ustanovi še dodatno vsebino. Vsebino
človečnosti in vsebino razumevanja zaključka življenja, kot ga bodo ali mogoče bomo
pričakali v tej ustanovi.«
Zbrane je pozdravil tudi državni sekretar na Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve
Marko Strovs, ki je zahvalil vsem, ki so zaslužni, da je do gradnje tega objekta v Lenartu
prišlo.
Ob koncu slovesnosti so župan Občine Lenart mag. Janez Kramberger, mariborski nadškof
metropolit dr. Franc Kramberger, državni sekretar ministrstva za delo, družino in socialne
zadeve Marko Štrovs in predstavnik investitorja direktor Krekove družbe za storitve mag.
Iztok Čegovnik simbolično spominsko ploščo položili.
“Zagotavljamo, da bo dom v Lenartu nudil stanovalcem pristno domače okolje, v pravem
pomenu besede, saj bomo vsakega stanovalca obravnavali oziroma do vsakega stanovalca
pristopali “individualno” in zagotavljali, ne le socialno varnost in oskrbo ter zdravstveno nego,
temveč tudi široko paleto izven “normativnih” storitev (kot je duhovna oskrba in spremljanje
umirajočega ter njihovih svojce, družabništvo, itd…). Takšen pristop bo omogočal, da bo
sleherni stanovalec aktivno soustvarjal podobo in počutje v domu, in kot takšen bo dom
postajal “zrcalo domačega ognjišča” vsakega stanovalca.
Starejši ljudje v jesen življenja so polni izkušenj, napotkov, spominov, ki jih izredno radi
delijo z drugimi. Pogovor bo pomemben del življenja v domu. Pogovor ima neprecenljivo
vrednost za vse, tako za tiste, ki bodo v domu zaposleni, kot za stanovalce, ki bodo v domu
živeli, za danes, za jutri, za vsak trenutek, ki nam bo dan preživeti ga skupaj. Verjamem, da
ga bomo preživljali kakovostno, ne tako, da bomo samo »poslušali«, temveč tako, da bomo
tudi »slišali« drug drugega,” je ob koncu slovesnosti dejal o Domu Lenart Zlatko Gričnik
iz Škofijske karitas Maribor.
Gornja Radgona:
Ob koncu leta bo dom za
starejše zgrajen
Po tem ko je bil lani prvo sredo v oktobru, položen temeljni kamen za gradnjo
doma starejših v Gornji Radgoni na območju imenovano Trate, je bil v petek
15. junija opravljen gradbeni »lükif« (organizatorji so zapisali, da je šlo za likof,
kar pa ni radgonska beseda). Ob tem so Miroslav Temnik, direktor Stavbar
gradnje Maribor, Anton Kampuš, župan Občine Gornja Radgona in magister
Marjan Žula, direktor Doma starejših v izgradnji, poudarili, da je minula zima
bila gradbeništvo zelo naklonjena. Prav zaradi tega so za dva meseca pred
rokom zaključili z gradbenimi deli. Sledijo obrtniška in ostala dela na domu v
katerem bo prostora za 150 ljudi. Neto gradbenih površin je 6.000 kvadratnih
metrov. Investicijske vrednost celotnega objekta pa je nekaj nad 8 milijonov
evrov. Tako kaže, da bo nujno potreben dom za starejše v Gornji Radgoni
sprejel prve stanovalce ob koncu tekočega ali v začetku prihodnjega leta. Ta
čas je pri Društvu upokojencev Gornja Radgona, kjer sprejemajo informativne
prijave za domsko varstvo, prijavljeno že 81 starejših ljudi, ki se bi radi čim
prej vselili v ta dom.
Ob lükifu je bilo še poudarjeno, da je moč pričakovati, da bo ob domu v
naslednjih letih še stekla gradnja varovanih stanovanj. Na razpolago naj bi bilo
celo 20 parcel. Na predelu pred prihodom do novega objekta, pa bo urejen lep
park. Ta čas so tu vrtičkarji s številnimi neurejenimi uticami. Krajevna skupnost
Gornja Radgona vsem tem omogoča, da bodo svoje pridelke na vrtovih pobirali
do 15. oktobra. Tako kaže, da bo v Gornji Radgoni v naslednjem obdobju na
predelu ob novem domu in bližnjem športnem centru, zaživelo druženje in se
izvajale številne mirne dejavnosti. Takega predela ta čas v Gornji Radgoni.
Isti dan pa je bil v Radencih v neposredni bližini sedanjega dijaškega doma
oz. tik ob tamkajšnji avtobusni postaji, položen temeljni kamen za novi dom
starejših. Predračunska vrednost tega doma, ki naj bi imel kapaciteto kar
198 postelj je nekaj nad 7 milijonov evrov. Tako kaže, da bo v naslednjih letih
domsko varstvo starejših na širšem območju Slovenskih goric in delno v
Pomurju, domsko varstvo starejših zelo dobro reševano.
Besedilo in foto : Franci Klemenčič
Pomurska regija z najnižjim bruto
domačim proizvodom
Po predlogu bo območje Upravnih enot Gornja Radgona, Ljutomer,
Lendava in Murska Sobota, tvorilo Pomursko pokrajino, to je eno iz
med štirinajstih predvidenih pokrajin v Sloveniji. Po številu prebivalcev je
predvidena regija Pomurje, na šestem, po površini, pa na sedmem mestu.
Po bruto domačem proizvodu iz leta 2004, ko je v Pomurja ta znašal
9.072 evrov na prebivalca, pa je ta na zadnjem mestu. V regiji Osrednja
Slovenija je bil ta takrat 18.786 evrov, povprečni v Sloveniji, pa 13.146
evrov. Na naslednjih sejah vseh 27. tih pomurskih občin, bodo razpravljali
o predlogu pokrajin.
Franci Klemenčič
27. junij 2007
5 - DOMAČE NOVICE
GOSPODARSTVO
KRVODAJALSTVO DOMENA CERKVENJAČANOV
Zadovoljstvo olepša in
podaljša življenje
Vse kar človek počne, pričakuje, kaj in kako bo izpadlo
je lahko pozitivno ali negativno.
Iz vsega tega se mnogo nauči, postane bolj izkušen in
previden. Izbere si to kar mu ustreza, da je zadovoljen
in srečen. K vsemu temu pa mora človek sam mnogo
prispevati, se truditi biti prijazen, pošten, se prilagoditi. Tako
nama je, z mojo življensko sopotnico, uspelo izbrati več kot
zadovoljne dneve v termah Olimija - Podčetrtek.
Zelo pozitivno sva bila presenečena, ko sva po več letih
spet obiskala terme Olimija in hotel Breza. Mnogo se je
spremenilo v dobro gostov, prijaznost v recepciji in drugje,
super organizacija, odlična hrana v obliki samopostrežbe.
Prijetne sobe, lepi bazeni z različno temperaturo zdravilne
vode. Na dnevnem redu so različni izleti, kulturne prireditve.
Enostavno vse, kar si človek želi, da je zadovoljen.Če ima
srečo, da doživi visoka leta zdrav, so terme najbolj primeren
cilj, da si spremeni vsakdanje življenje, da uživa vse to, kar
mu sodobna zdravilišča nudijo. Ker morje ni več primerno za
naša leta, si človek na drugačen način olepša vsakdan. Uživa
lahko svoje počitnice v zdraviliščih. Pri nas turizem povsod
še ni dovolj razvit, nudi se kvantiteta, na mesto kvaliteta, tudi
prijaznost in natančnost ni taka kot bi morala biti.
Vse to pišem zato, ker je konkurenca velika, še posebej v
razvitih državah, na primer v sosedni Avstriji. Tam je gost
kralj, nudi se kvaliteta in znanje kako zadovoljiti gosta.Samo
za primer, zelo rad imam pravo, ne mešano bučno olje na
solati, dobiš ga v Avstriji, tako pa dobiš tudi v Olimju.Drugod
pa skoraj vse povsod mešano, brez pravega okusa in arome.
Nekateri bi radi čez noč obogateli, posledica so površnost,
nespoštovanje gostov in potrošnikov, uničevanje turizma.
Vsako delo zahteva čas, zanimanje in trud, gost se mora
dobro počutiti, biti mora zadovoljen, le tako se bo vračal.
Ne glede na račun, želim kvaliteto in sem zelo natančen. Ker
se v termah Olimija zelo trudijo, da je gost zadovoljen, da je
turizem na nivoju, sem napisal pesem mojih občutkov.
TERME OLIMIA
Na Olimske toplice se rad napotim,
vse za zdravje tukaj dobim.
Me noge bolijo, hrbtenica nori,
olimska voda vse ozdravi.
Se prazen želodec oglasi,
in v njem tekočine več ni,
v toplicah vse v obilju dobim,
da takoj zadovoljen zaspim.
V recepciji so lepe žene, dekleta,
v glavi se mi mota misel presneta.
Prijaznost, lepota me pomladi,
rad jih gledam, ker to me veseli.
V Olimskih toplicah je zelo lepo,
z lepo naravo, z zdravo vodo.
Red in pozornost, me zadovolji,
v lepih hotelih se dobro živi.
Tukaj sem dobre ljudi spoznal,
z njimi se sprijaznil, mnogo klepetal.
Lepo in pošteno je s kom se družiti,
se vsakdanjega dneva veseliti.
Zato se bom večkrat vrnil nazaj,
v lep, prijazen olimski raj,
tam bom užival, se veselil,
v sanjah se bom znova rodil.
Umetnik Franc Pučko
6 - DOMAČE NOVICE
LANI 257 ODVZEMOV KRVI
Med krvodajalci je tudi veliko žensk. Razveseljivo pa je, da se v krvodajalske vrste
pridružuje vse več mladih.
V petek, 4. maja so se v Cerkvenjaku na
tradicionalnem rednem letnem srečanju srečali
tamkajšnji krvodajalci. Kot običajno so naprej
pregledali opravljeno delo. Krvodajalce in
krvodajalke so poleg predsednice KORK Cerkvenjak
Marije Firbas in predsednika krvodajalcev Marjana
Zorka pozdravili tudi predstavnica oddelka
za tranfuzilogijo mariborske bolnišnice Janja
Jemeršek, predstavnica Območne organizacije
RK Lenart Klavdija Drašak, podžupanja občine
Cerkvenjak Lidija Šipek in ravnatelj cerkvenjaške
osnovne šole Mirko Žmavc.
Kot je povedala predsednica KORK Cerkvenjak
Marija Firbas se je lani na krvodajalske akcije
odzvalo 257 krvodajalk in krvodajalcev. Še posebej
razveseljivo je, da se za to humanitarno dejanje
darovati kri, odločajo tudi mladi.
Pri tem humanitarnem dejanju se jim pridružujejo
tudi novi krvodajalci v zrelejših letih.
Kot običajno na srečanju krvodajalcev vsako
leto podelijo jubilejna priznanja in plakete. In tudi
tokrat so sledili navadi.Tako so med drugimi, ki so
priznanja prejeli za 5, 10 15,20,25 krat darovano
življensko tekočino, za 30 krat darovano kri plaketo
in spominsko darilo podelili: Jožetu Brunčič,
Francu Peklar Ivanu Zelenik, Francu Benko in Anici
Čižič; za 35 krat Otmarju Arih in Martinu Rojko; za
40 krat Viktorju Kozar; za 50 krat Milanu Hojnik,
Dragu Šturm in Rozini Topolovec; za 55 krat Karlu
Golob in Janezu Fekonja; za 60 kratno darovanje
te najdragocenejše življenske tekočine pa Stanku
Hozjan.
Letos je na srečanju med tistimi, ki so prejeli
priznanja in plakete za največ krat darovano
dragoceno življensko tekočino plaketo prejel
Stanko Hozjan na posnetku v družbi z predsednico
RK Cerkvenjak Marijo Firbas in predsednikom
krvodajalcev Marjanom Zorko.
Sicer pa se bodo cerkvenjaški prizadevni
krvodajaci s tem svojim humanitarnim dejanjem
lahko letos iskazali trikrat. Ena krvodajalska letošnja
akcija je že za njimi, ostajata pa še sreda 1. avgusta
in petek, 30. november.
Besedilo in foto: Franc Bratkovič
KONEC KRIZE V LOVSKI ORGANIZACIJI?
Občni zbor mariborske Lovske zveze v Voličini
V lovskem domu v Voličini v Slovenskih goricah je bil
minuli konec tedna redni občni zbor Lovske zveze (LZ)
Maribor. Na njem so obravnavali poročila o delu območne
zveze v minulem letu in spregovorili o nekaterih aktualnih
vprašanjih ter žgočih problemih, ki že lep čas tarejo lovsko
organizacijo.
Opozorili so, da so na območju mariborske zveze uspešno
uresničevali sprejete in dogovorjene obveznosti in uveljavili
zgledno sodelovanje z območno enoto zavoda za gozdove
Slovenije.Predsednik mariborske LZ Brane Kurnik je ob
tem nanizal tudi nekaj kritičnih ocen in ugotovitev na rovaš
gospodarjenja z lovišči in divjadjo in pri tem opozoril na
nekatera odstopanja od dogovorjene politike gospodarjenja z
divjadjo. Vnovič je izpostavil nujnost uveljavljanja strokovnih
rešitev in ukrepov v dobrobit ohranjanja naravnih pogojev in
možnosti za ohranitev vseh vrsti prostoživečih divjih živali.
Lovci namreč skrbijo za vse vrste, ne samo tiste, ki so po
zakonu lovne. Dotaknil se je tudi nekaterih širših dogajanj
in razmer v slovenskem lovstvu in poudaril, da je večletna
kriza v lovski organizaciji najbrž končana in da so k urejanju
razmer v Lovski zvezi Slovenije veliko pripomogli tudi sami.
Zato bi bilo zdaj najmanj primerno, če bi se še naprej ukvarjali
sami s seboj in ne bi sledili zahtevam časa. Udeležence
občnega zbora je seznanil tudi s sklepnimi pripravami na 34.
srečanje slovenskih lovskih pevskih zborov in hornistov, ki
bo 23. junija v mariborski dvorani Union. Prireditev bo hkrati
velika javna manifestacija in promocija slovenske lovske
kulture ob stoletnici organiziranega lovstva na Slovenskem.
Vključena je tudi v program festivala Lent, zanjo pa je
prijavljenih 480 pevcev in hornistov iz Slovenije, zamejstva
Postovka iz revirjev LD Lenart. Foto :Zmago Kokol
in tujine. To je največ doslej, zato se na srečanje še posebej
skrbno pripravljajo. Pred skupno večerno predstavitvijo
bodo še področne revije v Slovenski Bistrici, v Rušah in
pri Lenartu.
Pred občnim zborom LZ Maribor pa je bil v voličinskem
lovskem domu prvi občni zbor Slovenskogoriškega
območnega združenja upravljalcev lovišč (SOZUL). Na njem
so sprejeli poročilo o delu in dopolnili Pravila o delovanju
združenja. Opozorili so na nekatere pereče probleme
gospodarjenja z divjadjo in poudarili, da so vsi upravljalci
lovišč dolžni spoštovati zakonske predpise in dosledno
izvrševati načrte gospodarjenja z divjadjo.
Marjan Toš
27. juni 2007
DRUŠTVA
SV. TROJICA
SKRITI TALENTI OŽIVIJO KULTURO
Ko
človek
človeku
zaupa
DOMAČEGA KRAJA
ter mu daje moč in veljavo
Srečen in pohvale vreden je človek, ki zraven
vsakdanjega turbolentnega časa in vsakdanje
dolžnosti si vzame čas in se ukvarja z različnim
kulturnim dejanjem. S tem obogati samega sebe,
ožjo okolico in svoj narod.
Posebno občudovati je v tem primeru skrbno
gospodinjo gospo Jano Padovnik, ki še zraven
gospodinjske dolžnosti, ki niso majhne in ne lahke,
ukvarja s pisanjem pesmi.
Izdala je namreč lepo oblikovano knjigo Moje
pesmi,, v kateri se poglobi v svoje notranje čustvo,
notranjo silo, da prodre navzven in s tem zadovolji
in razveseli samega sebe in bralce.
Zgledna družina Padovnik živi v svojem lepem
domu v Zgornji Senarski občina Sveta Trojica.
Jana je zelo skrbna gospodinja, zvesta žena,
potrpežljiva mati in babica. Mož Frenki Padovnik je
daleč naokrog poznan kot sposoben, razumevajoč,
ki pomaga, če je le mogoče. Srečen sem, da se
počutim kot njihov prijatelj, ker naš skupni slogan je
spoštovanje. V tem prijateljskem krogu je tudi naš
cenjen župnik pater Lavrencij Anžel-domačin.
Kot amaterji pišemo pesmi s prostim notranjim
nešabloniranim občutkom - izrazimo se po
domače, enostavno, razumljivo za vsakega.
Pokazati hočemo čustvo in življenje na podeželju,
pomagati hočemo, da se goji domača narodna
kultura, ki je tako potrebna. Več se dogaja glede
kulture na podeželju, bolj je bogat in cenjen narod.
Za vsako neobjavljeno domačo kulturo, je velika
škoda za celotni narod, posebno v današnjem
modernem času, ko je domače manj vredno in
spoštovano kot pa tuje, sploh pri mladini.
Naši Jani pa se prisrčno zahvalimo in ji želimo
mnogo ustvarjanja na področju kulture v pesmih,
da bi nas še dalje bogatila in razveseljevala.
Človeška kultura je duševno bogastvo, sploh
petje, glasba, pesem, ki se sliši iz notranje globine
in zadovolji, razveseli človeka.
Franc Pučko
Gasilci iz Svete Ane štirinajsti
PGD Spodnja Ščavnica, je zadnji vikend v maju organiziralo pokalno gasilsko tekmovanje za vse kategorije gasilcev.
Tekmovanja se je udeležilo 30 desetin. Pri pionirjih je zmagala ekipa iz Zbigovcev, pri mladincih iz Lešan, pri mladinkah
iz Gornje Radgone, pri članih iz Okoslavcev in članicah iz Kapele. Tekmovanja se je udeležila tudi desetina članov iz PGD
Svete Ane. Ta ekipa je v konkurenci 21. desetin, pristala na 14. mestu. Istočasno je bilo organizirano še prvenstveno
tekmovanje za člane in članice območja Gasilske zveze Gornja Radgona, to je občin Gornja Radgona in Apače. Tega se
je udeležilo 22 ekip. Pri članih A so slavili gasilci iz Črešnjevcev pred gasilci iz Lešan in Lutvercev. Pri članih B so zmagali
gasilci iz Podgorja pred gasilci iz Apač in Stavešincev. Pri članicah so zmagale gasilke iz Spodnje Ščavnice, pred ekipo iz
Negove in Gornje Radgone. Vse te ekipe so pridobile pravico do regijskega gasilskega tekmovanja, ki bo 9. septembra.
Lokacija še ni določena.
Besedilo in foto: Franci Klemenčič
Mnogo prepozno pišem vse to, vendar je bil strah
v meni blokada, da ne bi zmogla napisati vse te
občutke v sebi in hvaležnost za vse, kar čuti danes
moja duša in srce. Vem, da je to fraza, ki jo človek
rad izreče. Dostikrat namreč ne slutimo, kaj nam
je duša in kaj srce, saj nismo bili še v njej in ne v
njem. A misel je tista, ki naj nas vodi zdaj in pelje
naj tja,… saj človek ne zmore ničesar sam. Ljudje
smo tisti, ki stopimo pravi trenutek drug drugemu
naproti, da z lahkoto in brez napora zmoremo to,
kar se imenuje sreča. Sama rada porečem, Bog
hvala ti! Prave ljudi mi pošiljaš na pot, da zmorem
to svoje življenje obvladati.Odgovornost do življenja
moramo nositi sami in le krmar življenja naj bo
dobra misel ter vrednost o sebi in drugih.
Preden omenim družino, ki mi je tako ljubeče
odprla sobane življenja, kjer sem našla čudežno
moč in veljavo ter potrditev sebe kot osebe s
posebnimi potrebami spoštljivega in vrednega
življenja. Oprostite mi prosim vsi, ki ste mi v mojem
invalidnem življenju doslej pomagali, pa vas nisem
omenila. Veliko vas je, veliko pa je žal tudi takšnih, ki
ste danes nesrečni prav zaradi te moje zmage nad
sabo. Naj ponovno poudarim, da nam bo dobra
misel krmar življenja, ne glede na to, kar slišimo
in doživimo drug z drugim. Če smem dodati še
preblisk, da denar je žal naš vladar, toda prosim,
naj ne bo vladar naših misli, čeprav jih veliko ljudi
sprejema krivično, takšnih, ki imajo konflikt sami
s sabo. Koliko ta družina premore človečnosti
in posluha do soljudi, spoštljivosti in predanosti,
delavnosti ter odgovornosti do vsega in življenja
samega, le krivice ne prenese! Hvala tudi vam, ki to
berete. Morda bo tudi vaša dobra misel o sočloveku
pomagala nekomu, ki je omagal.
Sem stoodstotni invalid že štirideset let z
Bekterjevo boleznijo in verjemite mi, da sem
ogromno prestala tako dobrih kot slabih preizkušenj.
A najtoplejši je občutek, ko začutim podporo in
odobravanje soljudi. Oprostite mi sedaj tudi vi, ki
ste na kakršenkoli način hendikepirani v svojem
življenju.
Ta trenutek sem obstala in ta trenutek ne zmorem
napisati tega, kar čutim in opisati vse dobro, kar
so storili zame. Vem pa zagotovo, da čutijo mojo
hvaležnost, saj so čutili tudi to, kar sem potrebovala,
ne da bi jih prosila. Hvala družina Markoli-Jazbec
iz Lenarta za vso zaupanje in podporo, da sem
vredna, da lahko polno živim človeka dostojno in
srečno življenje.
Danica Arnuš
Mlade članice PGD Spodnja Ščavnica, letošnje prvakinje območja Gasilske zveze Gornja Radgona, s
svojim mentorjem Janezom Fujsom ob zadnjih navodilih, pred tekmovanjem
27. junij 2007
7 - DOMAČE NOVICE
GOSPODARSTVO
TBP S. A. DE C. V. POČASI NARED 45. Mednarodni kmetijsko-živilski
sejem v Gornji Radgoni
Danijel Muršec, lenarčan, ki je postal prvi direktor
podjetja v Mehiki
Lenarška izvozna družba Tovarna
bovdenov in plastike (TBP), ki
je velik in pomemben strateški
partner svetovne avtomobilske
industrije, počasi zaključuje projekt
ustanavljanja novega podjetja v
Mehiki. Po večletnem usklajevanju in
dogovarjanju s strateškim poslovnim
partnerjem Brose iz nemškega
Coburga, so že lani podpisali
pismo o nameri za organiziranje
proizvodnje bovden potegov za
avtomobilske okenske dvigalke v
mehiškem mestu Queretaro v zvezni
državi Queretaro. Mesto, v katerem
razvija svoje podjetje lenarška TBP,
je od mehiške prestolnice Mexico City
oddaljeno dobri dve uri vožnje.Obseg
proizvodnje je bil ob lanskem podpisu
pisma o nameri ocenjen na 3,2 milijona dolarjev, v novi tovarni pa naj bi našlo
zaposlitev 45 delavcev. Izdelan je bil program izobraževanja in priučevanja
mehiških delavcev in imenovan projektni vodja Peter Potočnik. Pred dnevi
je bil storjen še novi korak na poti uresničevanja dolgoročno zastavljenega
projekta, saj je bil imenovan prvi direktor mehiške podružnice TBP. To funkcijo
je prevzel Danijel Muršec, sicer lenarčan, ki pa že nekaj let živi in dela v Mehiki.
Ob imenovanju za direktorja je bil na krajšem obisku v Lenartu in je med drugim
nanizal nekaj razmišljanj o delu in življenju v Mehiki, v kateri živi že dve leti. Po
poklicu je diplomirani ekonomist, zaključuje pa tudi magistrski študij na GEA
v Ljubljani. Doslej je bil v Mehiki podjetnik in se ukvarja z izvozno-uvoznim
družinskim podjetjem, ki ga vodita skupaj z soprogo Paulino, sicer profesorico
angleškega jezika. Imata tudi majhnega, 8-mesečnega sina.
»Gre za splet naključij, da sem se pridružil uspešnemu podjetju TBP iz
Lenarta. Objavljen je bil razpis za delo v Mehiki
in nanj sem se pač prijavil. Direktor Bogdan
Šavli pozna mojega očeta v Lenartu in našo
družino, tako da je najbrž tudi to odločilo o
izbiri. Moram poudariti, da direktorja Šavlija
zelo cenim in spoštujem, vselej si je vzel čas
zame, se pogovarjal in skupaj sva tudi delala
na projektu Mexico. To je velik zalogaj, ki terja
veliko odgovornosti in angažiranja mnogih
sodelavcev. Moram povedati, da sem od vodstva
TBP dobival tudi uporabne podatke za moj študij in da sem lahko dodobra
spoznal podjetje, njegov proizvodni program, prizadevanja za kakovost in
tehnološki razvoj. Očitno sem naredil dober vtis in tako mi je ponudil vodenje
podjetja v Mehiki. Kar nekaj časa smo se pogovarjali in dogovarjali, saj to
niso ravno lahke in enostavne odločitve. Našli smo skupni jezik in pristal sem
na imenovanje za direktorja. Zavedam se velike odgovornosti in pričakovanj
matičnega podjetja v Sloveniji, zato bo moje angažiranje še toliko večje. Ko
se bom vrnil v Mehiko, bomo takoj začeli z realizacijo nalog, ki so v bistvu
že v teku. Prihodnje leto naj bi stekla proizvodnja in to niso male obveznosti.
Gradili bomo postopoma, podjetje bomo dograjevali in tehnološko usposabljali.
Projekt bo tudi za domačine v Mehiki nekaj novega, verjamem, da bodo skupaj
z nami pripomogli k uspešnemu začetku«, je v lepi slovenščini pripovedoval
mladi lenarčan Danijel Muršec, ki ni skrival zadovoljstva nad Mehiko in njenimi
naravnimi lepotami. Povedal je tudi, da ga je v to daljno deželo pripeljala
ljubezen, leta 1999 je namreč spoznal mlado Paulino, in nato se je počasi
utrjevala medsebojna ljubezen ter privedla do skupnega življenja. Njuna
skupna življenjska pot v Mehiki se je začela leta 2005, živita in delata v mestu
Mazatlan v zvezni državi Sinaloa, to je na pacifiški obali, v lepem turističnem
kraju, polnem živahnega utripa. Danijel je seveda ohranil stike z Lenartom in
domačimi, pa tudi s prijatelji in znanci. »Danes komunikacija ni ovira, slišimo
se po telefonu, s starši se videvamo tudi preko TV spletne kamere, skratka,
nenehno smo v stiku in povezani. Dobro leto me ni bilo v središču Slovenskih
goric, upam, da bom zdaj vsaj enkrat letno lahko prišel. Najbrž tudi zaradi
poslovnih obveznosti, ki sem jih prevzel za TBP«, je povedal Danijel Muršec po
imenovanju za direktorja mehiškega podjetja TBP S.A. DE C.V. v Queretaro.
Dokaz več, da na mladih svet stoji in da tudi pri Lenartu premorejo sposobne
mlade kadre, ki se lahko soočajo z velikimi izzivi po svetu. TBP očitno stavi na
mladost in znanje in morda je tudi v tem del njenega uspeha.
Projekt bo tudi
za domačine v
Mehiki nekaj
novega...
Marjan Toš
Od 25. do 31. avgusta bo potekal na sejmišču Pomurskega sejma v Gornji
Radgoni največji kmetijski sejem v tem delu Evrope
Mesto Gornja Radgona, ki šteje komaj kaj več kot 4.500 prebivalcev, in je
sedež istoimene občine, bo v času od 25. do 31. avgusta, na 45. Mednarodnem
kmetijsko-živilskem sejmu, gostilo več kot 150.000 obiskovalcev, ki vsako leto
obiščejo to največjo sejemsko prireditev iz področja kmetijstva v tem delu
Evrope. Kot je na nedavni tiskovni konferenci, kjer so predstavili rezultate
ocenjevanja kakovosti: mesa in mesnih izdelkov, sadnih sokov in brezalkoholnih
pijača in mleka in mlečnih izdelkov, povedal direktor Pomurskega sejma,
sicer Lenarčan, Janez Erjavec, so priprave na sejem v zaključni fazi. Pri tem
je povedal, da je bilo zanimanje za razstavne prostore izredno veliko, saj so
oddani vsi razstavni prostori. Sejem se bo letos predstavil na 60.000 kvadratnih
metrih površin, vključujoč površine namenjene vzorčnim razstavam in poligona
za demonstracije, prikaz, razstavljene živine. Poskrbljeno bo tudi za parkiranje,
saj je odslej športni stadion v lasti občine Gornja Radgona.
Predstavljanje rezultatov ocenjevanja živilskih izdelkov na tiskovni konferenci
Pomurskega sejma v Gornji Radgoni
Na tej tiskovni konferenci so novinarje seznanili z rezultati ocenjevanja
proizvodov, ki smo jih omenili v uvodu. Na splošno o ocenjevanju prehrambnih
izdelkov in pomenu ocenjevanja za proizvajalce in potrošnike, je spregovoril
direktor sejma Janez Erjavec. Kot je dejal, je zanje vse več zanimanja, saj na
njem sodelujejo proizvajalci iz treh držav: Slovenije, Hrvaške in Avstrije. O
ocenjevanju kakovosti mesa in mesnih izdelkov kje spregovoril predsednik
komisije prof. dr. Božidar Žlender. Kot je dejal, je kakovost ocenjenih izdelkov
izredno visoka. O ocenjevanju mleka in mlečnih izdelkov je spregovoril dr.
Bogdan Perko, ki prav tako ugotavlja, da je kakovost izdelkov dobra in se iz
leta v leto izboljšuje. Med ocenjenimi izdelki je bil tudi pridelovalec mlečnih
izdelkov iz lenarške občine Naturbio d.o.o – Sirarstvo Kekec. Njihov izdelek je
bil ob veliki konkurenci nagrajen z bronasto medaljo. Ob tiskovni konferenci pa
je potekalo ocenjevanje brezalkoholnih pijač in sadnih sokov, katero komisijo
je vodil prof. dr. Janez Hribar. Ker je šepotekalo, zato ni mogel govoriti o
kakovosti in podeljenih medaljah. Dejal pa je, da je trend pri proizvodnji pijač,
šel v smer z manj sladkimi pijačami. Prvič so na ocenjevanju ocenjevali tudi
ustekleničeno vodo.
Predolgo bi bilo, če bi naštevali števila udeležencev, števila vzorcev in
podeljenih medalj. Naj povemo, da se bodo ocenjevanja, ki sodijo v okvir
KŽS v Gornji Radgoni, nadaljevala. Po številu poslanih in ocenjenih vzorcev, je
največje ocenjevanje vin ali slovenska vinska olimpiada, kot jo imenujejo, saj
na tem ocenjevanju ocenjujejo vzorce iz vse Slovenije. Kot zadnje ocenjevanje
je ocenjevanje kmetijske mehanizacije, ki poteka prve dni sejma. Razglasitev
rezultatov ocenjevanj in podelitev medalj bo potekalo v času sejma. Naj na
koncu bralcem Domačih novic, sporočimo, da si bo tudi letošnji 45. Mednarodni
kmetijsko- živilski sejem v Gornji Radgoni vredno ogledati. Na njem bo, tako
kot vsako leto prikazanega veliko za kmetijce, tem je sejem namenjen. Ob
tem bo sejem zanimiv tudi drugim obiskovalcem, tistim, ki se ob obisku sejma
zabavajo, sprostijo in celo družijo.
Besedilo in foto: LUDVIK KRAMBERGER
8 - DOMAČE NOVICE
27. juni 2007
Ste že poskrbeli za svojo LENARČAN FRANC BELŠAK AKTIVNO KEGLJA ŽE 33 LET
PRED 25 LETI USTANOVIL KEGLJAŠKO
pokojnino?
LIGO MARIBOR
Medgeneracijska pogodba na kateri temelji zdajšnji pokojninski sistem v
naši državi, bo potrebna temeljite prenove. Pokojninski sistem takšen, kot
je sedaj ne bo omogočal preživetja prihodnjim generacijam. Na ta problem
nas opozarja tudi že Evropska komisija, najbolj pa se tega problema
zavedamo Slovenci sami.
Vzrokov za nastale težave je veliko, od demografskih do ekonomskih. Vlada,
katerakoli že, bo morala povleči nekaj potez, ki nam ne bodo po godu, a temu
se pač ne bo možno izogniti.
Vendar se pa vsi skupaj zavedamo, da bo za svojo varno prihodnost moral
poskrbeti tudi vsak posameznik. Le z kombinacijo različnih oblik naložb in
varčevanj, bomo lahko mirneje pričakali leta, ko bomo želi sadove svojega
dela.
Možnosti za pokojninsko varčevanje je več. Prvo sem že omenil in temelji
na medgeneracijski pogodbi in plačevanju prispevkov v blagajno Zavoda za
pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Višina le-teh je odvisna od mesečnih
dohodkov posameznika. Druga je varčevanje v t.i. drugem pokojninskem
stebru, ki vam nudi možnost za znižanje dohodnine. Vplačane premije
prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja lahko uveljavljate kot
posebno davčno olajšavo in ne sodijo med 2 odstotno splošno olajšavo.
Tretja možnost, ki ji pravimo tudi tretji pokojninski steber, sicer ne nudi
možnosti davčne olajšave, se pa posebej v zadnjem času ponuja kot oblika
varčevanja z možnostjo doseganja višjih donosov na vplačane premije.
Seveda se posamezniku ponuja še veliko drugih oblik naložb za prihodnost,
kot so varčevanja v bančnih produktih, nakupi nepremičnin, umetniških del,
žlahtnih kovin pa nenazadnje vlaganje v znanje. Vse te možnosti nam nudijo
posamezne prednosti in seveda tudi temu primerne slabosti.
Naložbene možnosti, ki so zelo varne, so večinoma slabo likvidne in
zagotavljajo tudi manjše donose. Na drugi strani pa pričakovani visoki
donosi pomenijo za vlagatelja tudi višjo stopnjo tveganja. Ob tem moramo
pa upoštevati tudi obdavčitev donosov in druge stroške naložbe (upravljalske,
vstopne in izstopne provizije, stroški odpiranja računov ipd.). Ne nazadnje ne
smemo zapostaviti stopnje rasti cen in oportunitetnih stroškov.
In kaj posamezniku priporočati v tej poplavi možnosti? Predvsem začeti
razmišljati in varčevati čimprej. Tisti, ki pričnejo varčevati mlajši imajo dve veliki
prednosti pred ostalimi. Varčujejo lahko manjše mesečne zneske in odločijo se
lahko za nekoliko bolj tvegane oblike naložb, s tem pa dosežejo precej višje
donose. Tudi če v določenem obdobju pride do korekcije navzdol, imajo še
vedno zelo veliko časa, da se trend ponovno obrne navzgor. Tisti, ki pa se
odločajo za varčevanje v kasnejšem življenjskem obdobju, pa se vsekakor
priporoča konzervativnejši pristop k varčevanju, kjer so pričakovani donosi
sicer nekoliko nižji, je pa tudi tveganje za korekcijo navzdol temu primerno
manjše.
Pomembno je razpršiti svoje naložbe v več različnih oblik varčevanj in tudi ta
varčevanja razpršiti na več panog ali geografskih področij. Zelo priporočljiva
je tudi kombinacija enkratnih vložkov z mesečnimi vplačili.
Finančni produkti, ki nam nudijo večino teh možnosti so npr. naložbe v
vzajemne sklade ali v naložbena življenjska zavarovanja. Teh je na tržišču zelo
veliko in posamezniku se ob primernem svetovanju ponujajo zelo kvalitetne
individualne rešitve.
Že s tem, da se posameznik mesečno odpove manjšemu znesku, ki bi
ga sicer namenil za potrošnjo in ga naloži v eno od njemu primernih oblik
varčevanja, bo naredil velik korak k varnejši prihodnosti.
Začnite aktivno razmišljati o svoji finančni prihodnosti in ne čakajte, da bodo
drugi poskrbeli za vas.
Peter Kramberger
Lenarški podjetnik Franc Belšak-ključavničarska dela in trgovina, se s svojo
dejavnostjo ukvarja od leta 1988 kot popoldanski obrtnik, od leta 1992 pa kot
redni obrtnik. Poleg svojega dela je aktiven tudi v športno organizacijskem
področju. V dolgi športni karieri je osvojil mnogo priznanj in pokalov, bil pa je
deležen tudi mnogih pohval in niti ne razmišlja, da bi s kegljanjem prenehal.
G. Franc Belšak, kdaj ste pričeli s
kegljanjem in kje?
Kegljati sem pričel leta 1974, ko sem
se vključil v kegljaško ekipo VESNA
Maribor, saj sem bil zaposlen v tovarni
akumulatorjev VESNA.
Zakaj ste izbrali prav kegljanje?
Že v osnovni in srednji šoli sem se
ukvarjal s športom. Igral nogomet
pri mariborskem ŽELEZNIČARJU,
igral tenis in kolesaril pri BRANIKU
Maribor. Ko sem se zaposlil v tovarni
VESNA, je takratni sindikat bil zelo
močan in organiziran v športu. Na
pobudo sodelavcev, sem se preizkusil
v kegljanju in ugotovil, da mi ta šport
odgovarja in tako ostal v kegljaškem klubu.
Ste ustanovitelj kegljaške lige Maribor in zakaj?
Kot sem že omenil, je bil sindikat v bivši SFRJ zelo dobro organiziran glede
športa. Takratni sindikat je imel čisto drugačno vlogo kot jo ima danes. Danes
se ukvarja s politiko, včasih pa s športom, ozimnico in izleti.
Občinski sindikat Maribor za šport, ni imel organizacije kegljanja za celo leto
in vzrok tega je bil, da sem s svojimi somišljeniki ustanovil kegljaško ligo
MARIBOR.
Kje ste vse tekmovali?
Tekmoval sem na sindikalnih igrah, nato v okviru RUDNIKA MEŽICA, kamor
je sodila tovarna akumulatorjev VESNA, kasneje na igrah akumulatorijade v
bivši SFRJ in to po celi Jugoslaviji, v Avstriji. Sedaj pa kegljamo na športnih
igrah obrtnikov v Škofji Loki in Celju.
Kateri dosežek, priznanje vam je najbolj pri srcu?
Težko je ocenit katero izmed teh mi je najbolj pri srcu. Saj jih je precej v moji
33 letni kegljaški karieri, bi pa jih izpostavil nekaj:
Drugo mesto ekipno v Somborju, prvo mesto v Zagrebu, posamično zmago v
Gradcu, ekipno zmago v Celju pod okriljem Obrtne zbornice Lenart.
In za konec?
Ugotavljam, da se ljudje čedalje več ukvarjajo s športom in rekreacijo.
Sem pa razočaran, da ni kegljačev med obrtniki Lenart, zato sprejmemo
vsakogar, ki bi hotel kegljat.
Kegljaški pozdrav!
Prvi paket dohodninskih odločb poslan
Davčna uprava RS (Durs) je v sredo 20. 6. končala pošiljanje 959.208 odločb o odmeri
dohodnine za leto 2006, kar predstavlja okoli 84 odstotkov vseh. Naslednji paket odločb
bo Durs poslal v začetku julija, so sporočili iz Dursa.
Gre za 176.214 odločb, glede katerih je generalni direktor Dursa Ivan Simič ta teden na
novinarski konferenci povedal, da se vpisani podatki ne ujemajo s podatki, ki so jih prejeli
od izplačevalcev prejemkov, zato jih morajo še preveriti.
Doplačilo do 16. avgusta
Zavezanci, ki so odločbo že prejeli in morajo dohodnino doplačati, morajo to storiti do 16.
avgusta. Kot pojasnjujejo na Dursu, je ta rok določen v skladu z zakonskimi določili (da
se pošiljka šteje za vročeno dvajseti dan od datuma odpreme, ki je zapisan na odločbi; ter
da je rok za plačilo 30 dni od vročitve dohodninskih odločb, skupaj torej 50 dni). Zapis na
odločbah (rok za plačilo v 30 dneh) je torej pravilen oz. skladen z zakonom.
Pri določanju datuma so upoštevali, da bo oz. je izdajanje odločb potekalo nekaj dni. Letos
je davčna uprava določila enoten datum tudi zato, ker si bo s tem olajšala knjigovodske
postopke. V preteklih letih je namreč morala ročno voditi evidence o datumih prevzemov
odločb, ki so bile poslane s priporočeno pošto.
27. junij 2007
9 - DOMAČE NOVICE
ŠOLA
Prvo državno temovanje
osnovnošolskih ekip prve pomoči
Potem ko je ekipa iz OŠ Sv. Jurij v Slov. Goricah prepričljivo zmagala na
regijskem tekmovanju se je 19. maja 2007 udeležila prvega državnega
tekmovanja prve pomoči v Mladinskem zdravilišču in letovišču RKS
Debeli rtič.
Tekmovanje, na katerem je sodelovalo deset najboljših regijskih ekip
iz republike, je zajemalo področja osnovne varnosti v cestnem proemtu,
teoretično poznavanje osnov prve pomoči, praktično znanje iz nudenja prve
pomoči poškodovancem in splošna vprašanja o zgodovini in pomenu Rdečega
Križa.
Naša ekipa, ki so jo sestavljali Žiga Perko, Simon Škrlec, Tadej Verbošt,
Lea Korošec, Jani Škrlec, Mitja Mlakar in Matevž Križan z mentorico Jasno
Malnar, so se vestno in zavzeto pripravljali, kar se jim je obrestovalo, saj so
zasedli odlično drugo mesto in si ob tem še zaslužili enotedenske počitnice v
poletnih mesecih na zdravilišču Debeli rtič.
Po razglasitvi rezultatov so bili mladi tekmovalci tako navdušeni, da so pred
odhodom domov še zaplavali v tedaj ne preveč toplem morju, vendar je bilo
ozračje vroče in napeto, tako zaradi lepega sončnega dneva kot psihofizičnih
naporov na tekmovanju.
Mladim tekmovalcem in njihovi mentorici iskreno čestitamo in jim želimo še
veliko šolskih in življenjskih uspehov.
POUK MALO DRUGAČE
V torek 22. maja smo se z učiteljico Nino Ličen Goričan pri predmetu
naravoslovja odločili, da bomo imeli pouk ob Trojiškem jezeru. Seveda smo bili
vsi veseli. Šli smo zato, da bi spoznali kaj več o sladkovodnih ribah. Pričakal nas
je Mitja Kmetec iz ribiške trgovine Som, ki nam je najprej razložil, katera palica
je najboljša za ribolov, kakšen trnek moramo imeti in katera hrana je najboljša
za na trnek. Najboljša palica naj bi bila ‘’tekmovalka,’’ s katero smo tudi lovili
in ujeli kar nekaj rib, kot so rdečeperka, zelenka, rdečeoka in ploščič.
Nekateri smo imeli pri ribolovu več sreče kot drugi. Da smo ribe privabili,
smo v vodo metali belgijsko vabo, na trnek pa nataknili ličinko od komarja in
raznobarvne črve. Ko smo vsak nekajkrat poskusili uloviti ribo, smo spoznavali
še obrežne rastline in jih določevali s slikovnim ključem. Ugotovili smo, da
je ob jezeru tudi veliko žuželk, tako kot gosenic in kačjih pastirjev, ki so nas
veselo obiskovali.
Tako se je zaključila naša vesela in malo drugačna ura pouka
naravoslovja.
Martina Emeršič, 7.B, OŠ Sv.Trojica
Po razglasitvi rezultatov...
...je sledilo kopanje v morju
10 - DOMAČE NOVICE
OZRK Lenart
27. juni 2007
LJUDJE
SREČKO LIPOVNIKSEDEMDESETLETNIK
V družbi ribiških prijateljev, sodelavcev in funkcionarjev mariborske območne
Zveze ribiških družin, je praznoval sedemdesetletnico življenja Srečko
Lipovnik iz Maribora. Mož, ki se je z dušo in telesom zapisal sladkovodnemu
ribištvu, vodam in naravi, v kateri vedno bolj išče mir in počitek po vsakdanjem
napornem delu. Kljub upokojitvi ima namreč še vedno polne roke dela z
obveznostmi na ribiški zvezi v Mariboru in občasno tudi v Ljubljani. Dolga leta
je bil vodilni član in predsednik lenarške Ribiške družine (RD) Pesnica, ki jo
je popeljal v sam slovenski vrh, še zlasti na področju tekmovalnega ribištva in
dela z mladimi. Mladim je vselej namenjal veliko pozornost, jih vzgajal in jim
pomagal pri premagovanju mnogih mladostnih težav. Zato ni naključje, da so
ga sprejeli za svojega in skupaj z njim in njegovimi najtesnejšimi sodelavci
dosegli zavidljive rezultate doma in na tujem. Oral je ledino v športno-tekmovalni
komisiji na Ribiški zvezi Slovenije in večkrat pomagal pri vodenju slovenskih
državnih reprezentanc na evropskih in svetovnih prvenstvih v lovu rib s plovcem.
Uspehov se je veselil skupaj s tekmovalci, ki so še danes njegovi veliko prijatelji
in ribiški tovariši.
Na praznovanju visokega življenjskega jubileja, ki je bilo v lenarškem
ribiškem domu, so o jubilantu spregovorili nekateri njegovi najožji sodelavci
in prijatelji. Bojan Javornik, podpredsednik Ribiške zveze Slovenije (RZS) in
predsednik Zveze ribiških družin (ZRD) Maribor se mu je zahvalil za predano
in požrtvovalno delo na organizacijskem področju. Kot dolgoletni predsednik
lenarških ribičev in tudi kot še vedno aktivni sekretar ZRD Maribor, je Srečko
Lipovnik veliko pripomogel k utrjevanju ribiške organizacije in njenega ugleda v
družbi. Poskrbel je za urejene medsebojne odnose, pomagal pri premagovanju
medgeneracijskih konfliktov in se izkazal kot odličen organizator ribiške
dejavnosti na terenu. Tam se je vedno izogibal nepotrebnih konfliktov, pač
pa tehtno in preudarno opozarjal na odprta vprašanja in žgoče probleme,
s katerimi se je soočala ribiška organizacija. Varovanje okolja in še posebej
voda ter ribjega življa v njih je bila rdeča nit njegovega plodnega delovanja,
ki je pustilo trajne sledove. Tako v lenarški RD Pesnica, ki jo je vodil poldrugo
desetletje, kot tudi v celotni mariborski območni ribiški zvezi, od Slovenskih
goric do Koroške, so vidni sadovi marljivega dela. Zato so se mu ob jubileju
zahvalili tudi predstavnik sosednje ptujske ribiške zveze Stanko Žitnik,
zdajšnji predsednik RD Pesnica Alojz Fajdiga in mnogi drugi. Vsi z željo,
da bi bogato znanje in dragocene življenjske izkušnje še naprej prenašal na
mlajše rodove ribičev. Lenarčani pa so mu še posebej hvaležni za prispevek k
razvoju organiziranega ribištva v osrednjih Slovenskih goricah, ki je prav pod
njegovim vodstvom doseglo zavidljive uspehe. Danes šteje kolektiv RD Pesnica,
katere častni član je Srečko Lipovnik skoraj 350 članov in članic. Vodil jo je do
praznovanja 40-letnice in 45-letnice, ko so pri Lenartu tudi svečano odprli novi
ribiški dom. V njem je tudi veliko Srečkovih žuljev in prostovoljnega dela. Bil
je med pobudniki tekmovanj mladih ribičev za pokal Alpe-Jadran, ki potekajo
pri Sveti Trojici že 15 let in so postala tradicionalna oblika druženja mladih
ribičev iz Slovenije, Italije, Hrvaške in Madžarske. Na področju mednarodnega
sodelovanja Ribiške zveze Slovenije je nasploh aktivno deloval in prispeval k
mednarodnemu ugledu ribiške organizacije na Slovenskem. Zdaj pomagala
lenarčanom pri pripravi spominske publikacije in praznovanja 50. obletnice
ustanovitve RD Pesnica.
V Slovenskih goricah je našel drugi dom, tod ima iskrene prijatelje, ki cenijo
in spoštujejo njegovo delo. To se je pokazalo tudi na praznovanju 70-letnice
njegovega življenja, ko so se vrstili topli stiski rok in ko so deževale želje po
dobrem in trdnem zdravju. Tega tudi Srečko zdaj potrebuje največ. Pa dober
prijem še naprej, spoštovani ribiški prijatelj Srečko.
80 LET IVANKE PIRŠ IZ OSEKA
Življenje je bilo težko in dobro, hvala bogu, da sva znala delati. In še rek, ki
ga Ivanka rada pove: tam kje je alkohol vladar je vuk mesar.
V času mojega prihoda, v nedeljo ob deseti uri so bili ob tem času kot običajno za mizo
v stanovanju sina Jožeka. Po zalogaju s hrano sva se z slavljenko spustila po stopnicah
v njeno kuhinjo-Ivanka, ko jo poznamo je vedre in sproščene narave, zato je kmalu stekel
pogovor.
Ivanka Pirš, rojena Ferčal je rojena 5. maja 1927 v Vanetini pri Cerkvenjaku (Antonu) materi
Mariji, očetu Antonu kot druga med petimi hčerami. Štiri od teh še živijo. Po osnovni šoli je
dobri dve leti delala v bolnici, saj manjša kmetija ni bila dovolj donosna. Nadaljnje šolanje
pa je bilo okrnjeno. V nekem obdobju dela v bolnici je Ivanka imela tako močno domotožje,
da jo je ob nedeljah zamenjala njena teta. Hkrati pa se je Ivanka izognila kopanju strelskih
jarkov.
Poročila se je leta 1953 z Adolfom Pirš iz Zg. Verjan. Nastanila sta se, po moževi babici
dedovanem, stanovanju v Oseku. Zaradi neznosnega življenja sta se za deset let preselila
in postala dobra delavca na viničariji Vok Jožeta v Oseku. Vrnila sta se nazaj v upostošeni
objekt. Njun tokratni gospodar Vok Jože je bil dober gospodar, razumeli so se dobro. Za
začetek sta hišo zasilno, nato pa temeljito uredila. Obdarjena sta bila z hčerko Štefko in
sinom Jožekom.
Ob vrnitvi iz viničarije sta
si zraven prignala dve kravi
in sčasoma dokupila 1,5 ha
zemlje na več lokacijah. Mož
Adolf je bil zidar, sezonsko
je delal v tujini. Leta 2001 je
ugasnilo njegovo življenje.
Zlato proko sta imela leta
2000 v cerkvi Sv. Trojice
poročil ju je župnik p. Lavrencij
Anžel. Rada se udeležuje
izletov. Je v DU, društvu
kmečkih deklet in žena. Hodi
na kopanje v organizaciji
Slavljenka s sinom in hčerko
DU. Kot Ivanka pravi: gre ji
lepo, živijo prijazno življenje
s sinovo družino in snaho Ireno. Osrečujejo jo trije vnuki in ena vnukinja, ena pravnukinja in
en pravnuk in rejnici Majda in Darinka (dvojčici) s katerimi imajo redne stike.
Ivanka rada bere, ponosno pove, da sedaj gleda TV program na primernejšem televizorju,
darovanem od sinove družine. Vsem je hvaležna za pozornost ob praznovanju 80 letnice.
DU Sveta Trojica je opravila pri Ivanki obisk in sicer predsednica Marica Klobučar, tajnica
Frančiška Štefanec in pov. Franc Merzel.
Za konec je postavila vprašanje: zakaj danes ni več toliko otrok na kmetih, ker je traktor
hlapca zamenjal.
Ivanka Pirš je del vsebine lastnoročno napisala naknadno in je zanimivo za objavo.
Besedilo: Slavko Štefanec
Dr. Marjan Toš
27. junij 2007
11 - DOMAČE NOVICE
LJUDJE
Združena poroka in
abraham
Življenjska usoda Lojzke Kmetec in Branka Pelcla ju je pripeljala
v skupno zakonsko življenje
V naravi človeka je, da se veselimo dobrega. Tako tudi radi beremo zgodbe
s srečnim koncem. Če je dodanega še kaj zanimivega, toliko bolj. Pričujočo
zgodbo smo napisali, na osnovi povabila na nenavadno poroko, ki se je
odvijala pri Sv. Trojici v Slovenskih Goricah. Prisluhnili smo, in tudi zapisali,
življenjskima zgodbama Lojzke Kmetec in Branka Pelcla iz Svete Trojice. Sta
žalostni, pretresljivi, zanimivi in na koncu srečni. Kot smo izvedeli sta se poznala
s pomočjo ženitne posredovalnice Zdravilni dotik Černelavci pri Murski Soboti,
pravzaprav njene direktorice Majde Šiftar in jo tudi povabila na svojo poroko
in hkratno praznovanje Lojzkinega abrahama.
In sedaj pojdimo k zanimivi zgodbi, kakršne še, v svoji 40 letni dopisniški
dobi, nikoli nismo pisali! Zdaj 56-letni Branko je bil dolga leta srečno poročen.
V zakonu se mu je rodil sin, a je po treh mesecih življenja umrl. Nato je na svet
prijokala Karmen, danes stara 28 let. Brankov zakon je lanskega novembra
prekinila smrt njegove žene. Vprašanje je ali bi se Branko sploh kdaj odločil
iskati partnerko s pomočjo ženitne posredovalnice, če mu ne bi tega, naj ne
bo sam, naj si vendarle najde drugo žensko, na smrtni postelji svetovala kar
pokojna žena. Branko pravi: »Bila je nesebična, iskreno mi je svetovala naj si
poiščem partnerko. Žena je tudi do konca še sodelovala pri gradnji najine hiše.«
Branko se je res odločil, vendar ne za kakšno poročno agencijo iz Maribora,
ampak za nekoliko bolj oddaljeno ženitno posredovalnico iz Černelavcev, v
okolici Murske Sobote. Branko se natančno spominja: »Tako sem se odločil
zato, ker sem želel žensko s podeželja, ki bi se preselila k meni, na Sveto
Trojico. S posredovalko Majdo Šiftar sem prvič govoril v soboto, 6. 1. 2007,
v četrtek, 12. 1. 2007 pa sem se že pogovarjal s sedanjo ženo, Lojzko. Po
telefonu sva se pogovarjala pol ure, a mi ni bilo žal impulzov, saj sem takoj
začutil, da je prava. Verjetno sem najkrajši čas član posredovalnice. Verjetno
sem postavil rekord, smeje dodaja Branko.«
Poročenca Lojzko in Brankota je združila vodja ženitvene svetovalnice Zdravilni
dotik, Majda Šiftar iz Černelavec
le da bo dober do mene. Zjutraj me je gospa Majda poklicala in še enkrat sem
ji opisala svojo zgodbo.« Posredovalka Majda Šiftar se je po svoji intuiciji,
presoji, odločila, da bo njeno številko zaupala Branku.
Branko je po telefonskem pogovoru, v katerem sta oba ugotovila, da sta drug
drugemu to kar iščeta, postal tako nestrpen, da se je z Lojzko hotel srečati čim
prej. In prišlo je do prvega medsebojnega srečanja. O njem nam je dejala: »Če
bi takrat na srečanje ne šla, bi sedaj ne bila poročena z Brankotom.«
Zmenek je bil poln čustev, z njene strani sicer še nadzorovanih, Branko pa
ni mogel brzdati čustev. Iskra ljubezni je zagorela in bodoča poročenca sta se
ujela v vseh elementih ljubezni in načrtovanju skupnega življenja. Po prvem
zmenku sta skupaj preživela cel teden. Počutila sta se tako, kot da bi bila skupaj
že dvajset let. Začela sta razmišljala o praznovanju njenega abrahama. Branko
je vztrajal, da ga morajo praznovati, Lojzka je bila zaradi vsega razočaranja, ki
je bilo za njo, nekoliko skeptična. Potem sta se odločila, ne le za abrahama,
ampak hkrati tudi za poroko. Da bo med svati tudi njuna ženitna posredovalka
Majda Šiftar, ki ju je, poleg usode seveda, združila, pa je bilo povsem jasno.
Zadnjo soboto v maju, po uradnem obredu pred matičarjem v Lenartu, so se
svatje ustavili tudi na nevestini domačiji. Po sveti maši v cerkvi pri Sveti Trojici, je
sledila zabava do jutra v kmečkem turizmu Breznik v Komarnici z dobro glasbo,
hrano in jedačo, obilo humorja in zabavnimi igrami, ognjemetom in pogostitvijo
v verjetno najlepši vinski kleti v Sloveniji. Nevesta in ženin zdaj živita v Brankovi
hiši v Oseku. Nevesta dodaja: Zdaj, ko sem spet nazaj v svoji Sveti Trojici, kjer
sem hodila v šolo, k verouku, obhajilu in birmi, sem zelo srečna. Tukaj sem
odraščala in zdaj sem se sem poročila. To je bila moja največja želja.
In še majhna zanimivost. Nevesta in ženin sta pila iz kozarcev na katerih
je pisalo: Lojzka, Branko, 50 let, zlata poroka. Še zdaj ne vesta ali je šlo za
pomoto ali sladko šalo.
Tekst in foto: Ludvik Kramberger
ZOFKI KUKOVEC
ZA NJENO OSEMDESETLETNICO
Poročenca Lojzka in Branko vsak s svojo hčerko Saško in Karmen
Pri Lojzki ni šlo vse tako gladko. Po prekinitvi dolgoletne zveze s partnerjem,
s katerim nista bila poročena, sta pa živela v skupnem gospodinjstvu v Bišu,
je bila deset let sama. V tem času je vestno skrbela za sedaj 21-letno hčerko
Saško. Lojzka priznava, da ji je bilo v tem času vse prej kot lahko, saj se je
počutila izjemno osamljeno in obupano. Nekoliko si je opomogla, ko je hčerko
lani septembra spravila do službe.
Lojzka je bila zaposlena na občini Trnovska vas. Ko pa je tja prišel v službo
njen bivši partner, je poskrbel, da je službo izgubila in tako je ostala brez dela.
Med tem ji je umrla mama in to isti dan kot je Branku umrla žena. Tudi pokopani
sta bili na isti dan. Branko in Lojzka menita, da to ni zgolj naključje.
Po dodatnem razočaranju ob izgubi matere, osebe, ki ji je kljub bolezni
pomagala in ves čas stala ob strani, se je obupanost in osamljenost samo še
močno povečala. Neke noči je uvidela, da tako naprej ne gre več. Kar sredi noči
je v mobilni telefon napisala sporočilo in ga poslala v ženitno posredovalnico.
Odločila se je za isto kot Branko. »Opisala sem svoje razočaranje, povedala,
da sem v depresiji in ženitno posredovalko prosila naj mi najde partnerja z
dobro dušo in dobrim srcem, lahko tudi invalida. Imetje mi ni bilo pomembno,
12 - DOMAČE NOVICE
Spoznali sva se davnega leta 1965, obe sva bili še sorazmerno mladi, zdravi in z
optimizmom zrli v svet. Odkar jo poznam, je bila, oziroma je še sedaj potrpežljiva,
skromna, prijazna, čeprav ji življenje ni nikdar prizanašalo. Je še vedno vedrega duha
in z veliko potrpežljivostjo prenaša svojo težko bolezen. Že 18 let je priklenjena na
bolniško posteljo. Vsakič, ko jo obiščem, me sprejme z rahlim dotikom boleče roke in z
besedami: »Kaj hočem, že mora biti tako.« Res se vprašam, zakaj mora biti tako, da nam
je namenjeno tako trpljenje. Kot sem že omenila, je Zofka skromna ženska, razdajala se
je in skrbela za svoje domače - sina, hčerko. Z velikim spoštovanjem je omenjala svojo
mamiko, v glavnem ji je bila skrb za svoje domače. Vem, da ji sedaj to vračajo, ko je
pomoči potrebna sama.
Ko pa si je prislužila svojo prigarano pokojnino pa jo je huda bolezen tako prizadela, da
ne more po poteh, katere je tolikokrat prehodila po hudih zimah in vročih dneh. Za njen
80-ti rojstni dan, smo jo iz društva upokojencev Sv.Trojica obiskali s skromnim darilcem
in ji zaželeli še vnaprej toliko poguma in volje ob njeni bolezni.
Ko se poslovimo od svojega delovnega mesta in se upokojimo, si obljubimo, da se
bomo srečevali in obujali spomine na skupna, lepa doživetja v službi. A, žal ni tako, ker
upokojenci prevečkrat uporabljamo besedi »nimamo časa.« Upam, da bom katero od
bivših sodelavk spomnila, da ji bo napisala kakšno spodbudno pisemce, ali kartico, s
katero ji bo polepšan dan. Ona ne potrebuje drugega kot kakšno dobro misel ali sporočilce.
Zofka, namesto obiska, sem napisala svojo misel in videnje. Vaša bivša, dolgoletna
sodelavka. Bodite lepo pozdravljeni.
Marica Klobučar iz Svete Trojice
27. juni 2007
MED DRAVO IN MURO
MED GORNJO RADGONO IN SV. TROJICO
SELCE
S kolesarjenjem obujajo spomin na romanja
ZLATOPOROČENCA FEKONJA IZ SELC
V preteklem času so iz območja župnije Svetega Petra v Gornji Radgoni številni poromali
večkrat na leto v približno 20 kilometrov oddaljeno Sveto Trojico v Slovenskih goricah.
Romanja so bila v glavnem na kvatrno nedeljo ali ob Porciunkoli 2. avgusta ali kot prošnja
za dež. Ta romanja so nato zaradi znanih dejstev zamrla.
Pred tremi leti je Turistično društvo Majolka, ki deluje v kraju Orehovci v Občini Gornja
Radgona, organiziralo v spomin obuditve romanj preteklih obdobij, prvo kolesarjenje k Sveti
Trojici. Letošnjo prvo junijsko nedeljo, ko je bila ta spet kvaterna, se je odpeljalo k Sveti
Trojici nekaj nad 30 kolesarjev. Po startu ob podjetju Epas v Črešnjevcih, od koder je fotka,
se jim je pridružilo še nekaj ljubiteljev vožnje po slikovitem območju Slovenskih goric. Vsi
skupaj so se v Sveti Trojici v Slovenskih goricah pridružili številnim pri kvaternemu žegnanju
in praznovanju prvega občinskega praznika lani nastale občine Sveta Trojica.
V cerkvi Sv. Ruperta v Voličini, je v soboto, 16. junija, potekal civilni in
cerkveni zlatoporočni obred zlatoporočencev Elizabete in Alojza Fekonja iz
Selc. Obred je pred številnimi zlatoporočnimi svati najprej opravil župan občine
Lenart mag. Janez Kramberger, ki je zakoncema namenil nekaj lepih besed
in jima izročil spominsko darilo in spominsko listino. O njunem življenju je
spregovorila tajnica občine Lenart Metka Vurcer, ki je med drugim dejala: »Čas
neizmerno hitro beži in pušča sledove v naših srcih. In če so ti sledovi prijetni
in lepi, je še toliko topleje ozreti se nazaj in skupaj listati po knjigi spominov.
50 let skupnega življenja je dolgo obdobje, toda če se znajo ljudje prilagoditi
drug drugemu, si prisluhniti in se razumeti, potem je to lahko prijetno, bogato
obdobje. Prav takšno sta doživljala tudi Elizabeta in Alojz Fekonja, ki sta si
prvič obljubila zakonsko zvestobo pred 50-timi.
Draga zlatoporočenca! Vajino
skupno življenje ni bila nobena velika
filozofija, le preprosta medsebojna
ljubezen in spoštovanje. Vse je teklo
svojo pot, nad to potjo pa je bdelo
globoko čustvo, velika povezanost
vajinih src in želja, da bi drug drugemu
dala le najbolje. Vsega tega sta bila
deležna tudi vajina otroka hčerka
Marija in sin Slavko ter tri vnukinje: Helena, Urška in Sara.
Najbrž nista vajena velikih besed, zato bomo to voščilo ob vajinem lepem
jubileju strnili v eno samo veliko željo: še na mnoga skupna leta, tihe ljubezni,
dajanja in odpuščanja, predvsem pa zdravja in dobrega počutja med vsemi, ki
vaju imajo radi.« To so lepe misli Metke, ki so njima in vsem, ki so se udeležili
njunega jubileja, prišle do srca.
Cerkveni obred z zahvalno daritvijo je opravil domači župnik Tonček Fras, ki
je zakoncema namenil nekaj lepih besed in jima zaželel še veliko let skupnega
zakonskega življenja, ki je vzgled mladim parom.
Zapišimo še kaj iz njunega življenja. Elizabeta Fekonja, rojena Kocbek, se
je rodila 25. oktobra 1929 v Črmljenšaku, v družini petih otrok. Imela je dva
brata: Janeza in Jožeta, ki sta žal že pokojna in sestri: Frančiško in Marijo.
Otroštvo so preživljali doma v Črmljenšaku 49, na srednje veliki kmetiji, kjer
so morali pomagati pri vsakdanjih opravilih. Alojz Fekonja se je rodil 18.
junija 1922 v Selcih. Otroštvo je preživljal doma v Selcih 30, z bratom in tremi
sestrami: Francem, Marijo, Genovefo in Justino. Žal so že vsi pokojni. Osnovno
šolo je obiskoval, tako kot žena Elizabeta, v Voličini in pomagal staršema pri
raznih opravilih. Od junija 1943 do septembra 1945 je bil v nemški vojski. Po
vrnitvi je obdeloval zemljo na manjši kmetiji. Ljubiteljsko pa se je, več kot 50
let ukvarjal s čebelarstvom.
Elizabeta in Alojz sta se spoznala šest mesecev pred poroko in se 15. 6.
1957 civilno poročila in 16. 6. 1957 cerkveno v cerkvi Sv. Ruperta v Voličini. Po
poroki sta živela na moževi domačiji in kmetiji v Selcih 30, kjer živita še sedaj.
Rodila sta se jima dva otroka: hčerka Marija, 1958. leta in sin Slavko, leta 1960.
Hiša in vsa poslopja so bila stara, lesena in krita s slamo, zato je bila njuna
skupna želja, da zgradita novo hišo. S pomočjo sosedov in sorodnikov, jima
je to tudi uspelo. Graditi sta začela leta 1967 in dokončala leta 1975. Hčerka
Marija si je z možem Marjanom zgradila hišo na njegovi domačiji v Vurbergu,
sin Slavko pa živi z družino doma v Selcih 30. To jima je v veliko zadoščenje,
saj tako na jesen življenja nista sama in osamljena.
Besedilo in foto: Franci Klemenčič
CERKVENJAK
Tončka Bratkovič ima rada rože
Rožni vrt ob hiši je okras kraja in pritegne popotnikov pogled
Ko smo se nedavno potepali na področju občine Cerkvenjak, nas je v Stanetincih ob hiši
Franca Bratkoviča pritegnil rožni vrt. V njem je tisti čas zalivala rože gospodinja Tončka
Bratkovič. Povprašali smo jo, če jo smemo »poslikati«, saj se nam je zdelo vredno objave
v Domačih novicah. Rekla nam je: »Kaj bi slikali mene, saj imajo tudi drugi lepe rože?«.
Vseeno je za čas odložila delo in nam o svojem konjičku, to so rože in vrt povedala. »Že kot
otrok sem imela rada rože. Ko sem si tukaj v Stanetincih ustvarila družino, z možem Francem
imava dva otroka sina Bojana in hčerko Jasmino, oba sta že zaposlena, sem lahko izpolnila
otroško željo po gojenju rož. Rože gojim na vrtu, na oknih in tukaj pred hišo. V tem rožnem
vrtu cvetijo rože skozi vse leto. Z njimi je veliko dela, a mi trud poplačajo s cvetenjem. Največ
rož, ki jih zasadim v tem rožnem vrtu vzgojim sama, nekaj pa jih tudi kupim ali izmenjam z
drugimi gojitelji rož. Vesela sem, da moj konjiček podpira tudi družina.«
Ob tolikšnih nevihtah in nalivih, bi človek pričakoval, da je dovolj vlage v zemlji. Toda, kot
sta nam povedala Tončka in Franc, na tem predelu ni kaj dosti deževalo, zato morajo rože
zalivati. Naj povemo, da Bratkovičevi obdelujejo še manjši vinograd, ki je hobi gospodarja
Franca. Nekoč so na 1,40 hektarjev veliki posesti redili tudi krave, sedaj redijo le svinje za
svojo potrebo. Na dvorišču je v senci poležavalo pet muc in pes Medo, ki so hišni ljubljenčki.
Mi smo se pošalili, da je njihov dom »rožno živalska idila«. To tudi je, saj sta njihov dom in
okolica lepo urejena in vredna pogleda.
Besedilo: Ludvik Kramberger
Foto: FOTO TONE Lenart
Besedilo in foto: LUDVIK KRAMBERGER
Tončka Bratkovič zaliva rožni vrt ob svoji hiši v Stanetincih
27. junij 2007
Zlatoporočenca Elizabeta in Alojz Fekonja iz Selc
13 - DOMAČE NOVICE
DEADWOOD
STRIPBURGER NOVOSTI
POP KULTURA
ROCK
THE WHO V MUNCHNU
UREJA IN ZA VAS IŠČE ROMEO ŠTRAKL
http://www.strakl.si/thewho/
13. junija zjutraj sem se s kolegoma iz Maribora odpravil
proti Ljubljani, kjer je bila zbirna točka za odhod avtobusa
proti Munchnu in ogled koncerta. Ob dogovorjeni uri smo
izpred dvorane Tivoli krenili proti severu, avtobus ni bil
zaseden do maksimuma, tako, da smo si nekateri lahko
privoščili sedenje na dvojnem prostoru, kar se je pokazalo za
izredno praktično, predvsem pa tudi udobneje ob povratku,
ko je kar večina potnikov poskušala spati. Vendar je do tja
bilo še daleč in dan dolg. Pot preko Karavank in Avstrije je
minevala hitro in z le nekaj obveznimi postanki, brez kavice
dopoldne in malice seveda res ne gre. Kljub temu smo prispeli
v glavno mesto Bavarske že malo po 16:00 uri in avtobus
nas je izkrcal v olimpijskem parku, takorekoč pred vrati
Olympiahalle Munchen, prizoriščem koncerta. Medtem, ko
se je Tadej Košmerl - vodja, organizator, vodič, promotor,... v
glavnem oseba zadolžena za vse (www.koncerti.net) napotil
do blagajne za dvig vstopnic, smo se ostali člani odprave
razkropili po olimpiskem parku. Nekaj
se nas je odločilo za “kosilo”, podprto
z znanim Munchenskim pivom in
obiskom manjših trgovinic s spominki.
Na svoj račun je prišel tudi kolega
Stojan, ki je kot navijač nogometašev
Bayerna lahko potešil svojo navijaško
žilico z nakupom šala, majice in
podobnega navijaškega materiala,
čeprav si nismo mogli ogledati še
ene Munchenske znamenitosti Allianz
arene. Okrog pol sedme ure smo že bili
opremljeni s vstopnicami za parter dvorane in pred vhodom
se je začela zbirati množica obiskovalcev. Pred vhodom je
bilo tudi zbirno mesto nemškega dela članov internetnega
foruma posvečenega skupini The Who na katerega sem bil
povabljen, vendar se zaradi časovne stiske nisem oglasil.
Christian, vodja tega druženja, mi je kasneje povedal, da
škoda, ker jih je menda posnela tudi nemška televizija in z
njimi opravila nekaj intervjujev. Ob pol osmih je bila večina
obiskovalcev že v dvorani (res pa je, da so do pričetka
nastopa The Who ljudje še kar prihajali), saj se je pričel
nastop predskupine The Cult. Britanski rokerji The Cult,
so nastali leta 1984 in s svojim videnjem heavy metala
najprej navdušili domače občinstvo, konec osemdesetih pa
še ameriško, saj so se s svojo glasbo zelo navezovali na
ameriške The Doors (če ne drugače pa vsaj z zanimanjem
za mitologijo severnoameriških indijancev), kakor tudi v
ZDA izredno popularnimi Led Zeppelin in AC/DC. Njihov
sloves je dokončno utrdil album Electric iz leta 1987 in
skladbo Love Removal Machine. Kot predskupina so nam
jo privoščili tudi v Munchu, poleg pa še She Sell Sanctuary,
Sweet Soul Sister in Rain, nekaj minut pred deveto so oder
zapustili, publika pa se je na njihov nastop odzvala dokaj
mlačno, kar me je presenetilo, saj so nastopili dinamično
in z očitno željo, da pripravijo publiko na eksplozijo glavnih
zvezd večera - The Who.
Tehniki na odru so v kratkem odmoru pripravili vse za
nastop The Who, med njimi se je sprehodil tudi Bob Pridden,
dolgoletni sodelavec skupine The Who in njihov glavni
glasbeni tehnik ter producent zadnjih let. Svoje mesto so
zavzeli tudi ljudje ob reflektorjih tik pod stropom dvorane,
aktivirali so se tudi monitorji nad odrom in ob obeh straneh,
na ta način je bilo poskrbljeno tudi za gledalce, ki so zapolnili
dvorano na bolj odaljenih mestih. Res pa je, da dvorana
ni bila zapolnjena do zadnjega kotička, nekaj sedežev je
ostalo prostih (na koncertu nas je bilo okrog 6000), to pa
seveda nas ni posebej zanimalo, saj se nas je nekaj prebilo
14 - DOMAČE NOVICE
Pete Townshend
do idealne pozicije za spremljanje koncerta. Le kakih 5-6
metrov od odra in nekoliko v desno, bliže mestu kjer ima
svoj položaj Pete Townshend.
Ob deveti uri (pri nemških
organizatorjih je pač za pričakovati
točnost) so se luči najprej ugasnile
potem pa ob prvih taktih I Can’t
Explain eksplodirale v podporo te
uvodne skladbe večera, ki jo The Who
že skoraj celo kariero uporabljajo kot
uvod v njihov koncert. Tudi naslednji
skladbi nista bili nič manj udarni,
The Seeker in Substitute sta publiko
dvignili že po nekaj minutah koncerta in
jo le z nekaj bolj umirjenimi skladbami
pustili do zraka. Prav naslednja Fragments je bila ena takih.
Skladba je z zadnjega albuma skupine - Endless Wire, ki je
izšel lani in je skoraj v celoti bolj umirjen in akustičen, kot so
bili prejšnji albumi skupine. Sledila je Who Are You, tokrat
je prišla do izraza tudi tehnika, saj je bil na 4 delnem platnu
za skupino projiciran video, montaža posnetka potovanja
vlaka v tempu ki je spremljal skladbo. Behind Blu Eyes je
vedno dobro sprejeta skladba med publiko, in tudi tokrat
ni bilo izjeme, staro in mlado (pa recimo, da je bilo tokrat
med publiko bolj staro kot mlado občinstvo) je s petjem
spremljalo celo skladbo. Podobno je bilo tudi pri naslednji
Real Good Looking Boy, ki jo je pospremil z uvodnim
govorom pevec skupine Roger Daltrey. Zgodbo o tem “res
lepem fantu - v mislih je imel seveda Elvisa Presleya” smo
sicer slišali že tudi lani na koncertu v Avstriji, vendar jo je
tokrat na platnu spremljal tudi video film o Elvisu. Res pa
je, da smo skladbo spremljali bolj pri refrenu kot v celoti,
saj je ena novejših in je večina še ne zna v celoti. Sledili sta
skladbi Baba O’Riley in Relay, potem pa edina skladba z
albuma Quadrophenia Drowned in ki jo je na odru odigral
Roger Daltrey na odru v Munchnu
solo z akustično kitaro sam Pete Townshend. Ostali člani
skupine so tako lahko zadihali in se pripravili za drugi del
koncerta.
Ta se je pričel s še eno skladb z zadnjega albuma A Man In
The Purple Dress. Tempo je spet dvignila že naslednja You
Better You Bet in pripeljala do enega vrhuncev koncerta.
My Generation je izzvenela energično in udarno, kot jo
vidimo v video posnetkih iz davnih šestdesetih let, z le eno
razliko - tokrat so instrumenti ostali v enem kosu. Brez
pravega zaključka se je skladba nadaljevala v Cry If You
Want, ob tem pa lahko zapišem, da je to edina skladba ki
bi jo na tem koncertu zamenjal. Won’t Get Fooled Again
je prikazala skupino v vsej svoji veličini, dinamično, glasno
in udarno, do izraza so prišli prav vsi člani ansambla, ki
jih je občinstvu predstavil Townshend. Pino Palladino na
bas kitari, Zak Starkey za bobni - občinstvo je njegovo
omembo pospremino s huronskim odobravanjem, John
Bundrick klaviature in piano, dolgoletni sodelavec skupine
iz Teksasa, ki je bil ob začetku turneje odsoten zaradi smrti
soproge in Simon Townshend, mlajši brat Peta na kitari in
spremljevalni vokali. Obeh in še edinih ustanovnih članov
ni bilo potrebno omenjati. Za zaključek koncerta so nam
privoščili The Kids Are Alright, že ob zaključnih taktih pa
je publika zahtevala več, s skandiranjem in ploskanjem je
množica hotela še...
Pogrešali smo skladbe z albuma Tommy, ki je skupino
naredil slavno po celem svetu, celo tako znano, da so jo
ponekod zamenjevali za Tommy ansambel in The Who
naslov albuma, vendar tokrat v dvorani prav gotovo ni bilo
nikogar takih. Ko sem se oziral po obrazih okrog mene,
bi prisodil večini srednja leta, le nekaj mladine in nekaj
pravih “starčkov”, tudi spola sta bila dokaj enakomerno
zastopana, nekateri pa so na koncert pripeljali že tudi svoj
podmladek, lepo.
Po zgolj par minutah so se na oder vrnili The Who in sledila
je eksplozija zvoka; Pinball Wizard, Amazing Journey,
Sparks in See Me Feel Me so navdušili publiko. Daltrey
je iz sebe spravil mogočen glas, prav presenečeni smo bili
nad tem, saj je še na prejšnjem koncertu (v Veroni, Italija)
imel probleme z glasom in je bil tam koncert tudi prekinjen
- prvič zaradi neurja in drugič zaradi njegovega glasu. Tudi
Townshend je imel tam nekaj tehničnih problemov - tukaj je
bilo vse brez najmanjše pripombe in očitno je to razveselilo
tudi oba glavna protagonista saj sta bila videti dobre volje in
nasmejana. Za zaključek tega “bisa” sta nam privoščila še
eno novih skladb Tea And Theatre, akustično in zahtevno
za vokal, kot publika smo jo sprejeli z navdušenjem, čeprav
smo vedeli, da se prav s to skladbo koncert nepreklicno
zaključuje.
Ura je bila 23:00 in luči v dvorani so se prižgale, publika pa
je počasi in umirjeno začela zapuščati prizorišče. Naš bus
je čakal na mestu, kjer smo ga tudi zapustili, eden po eden
smo pričeli prihajati na parkirišče, s preznojenimi majicami
in spominki v rokah. Kljub relativno visokim cenam - majica
je recimo stala od 20 do 30 evrov, Tour Program 20 evrov,
bobnarske palice Zaka Starkeya prav tako 20, posterji od
15 do 30, je skoraj vsak nekaj kupil za spomin. Tisti bolj
iznajdljivi - ali hitrejši - so si “prisvojili” tudi plakate ki so bili
s kartoni pritrjeni ob drevesa, cestne svetilke in podobno,
vendar je bilo za to potrebno biti res hiter, saj že po 15
minutah po koncertu nikjer več ni bilo nobenega plakata - vsi
so dobili nove lastnike, tudi na naš avtobus sta priromala
dva komada.
Nočna vožnja proti domu je potekala izredno hitro in samo
z enim postankom, ki pa je bil že na naši strani karavanškega
predora. V Ljubljano smo prispeli ob prvih sončnih žarkih in
čakala nas je le še pot do doma. Pred križiščem pri Tivoliju pa
sta nam prečkala pot še stara znanca z busa, vsak s svojim
kartonom in posterjem The Who na njem, nasmejana in
dobre volje, kljub utrujajoči poti in neprespani noči.
Romeo Štrakl
27. juni 2007
KULTURA
KONCERT ORGEL IN FLAVTE V CERKVI LEPA SLOVENSKA PESEM
SVETA TROJICA V SLOV. GORICAH OSTAJA PRISTNA TUDI ZA
NAŠE BODOČE RODOVE
Kulturno društvo Sv. Frančišek iz Sv. Trojice in Slovensko orgelsko društvo
sta v soboto 9. 6. 2007 ob 19.30 uri organizirala “koncert orgel in flavte” v cerkvi
Sv. Trojica v Slov. goricah. Pred nekaj nad sto obiskovalci sta nastopili orglavka
prof. Darja Slejko in flavtistka prof. Valerija Kamplet. v svojem programu sta
izvedli dela skladateljev kot so: Bach, Telemon, Gallton, Franck, Komplet, Alain,
Durufle. Koncert je del progrma 6. poletnega orgelskega ciklusa od junija do
julija v cerkvah Sv. Trojica v Slovenskih goricah, Murska Sobota, Žiri, Kranjska
gora, Ljubljana. Na vsakem prireditvenem mestu z drugimi eminentnimi izvajalci
programa. Spet pa je lahko kulturnemu društvu Sv. Frančišek v ponos, da so
ponudili obiskovalcem vrhunski program, kar so obiskovalci z bučnimi aplavzi
tudi nagrajevali.
Formalni del na koncertu so izvedli predsednik kulturnega društva Sv.
Frančišek in organist v trojiški cerkvi Andrej Dvoršak, domači župnik p. Matej
Papež in mladi kaplan p.Tomaž Pintar.
Kratka predstavitev obeh
nastopajočih iz programskega
lista:
DARJA SLEJKO (1977), je svoje
klavirsko izobraževanje pričela z 8 leti
v GŠ Šentjur pri Celju. Od leta 19911995 je obiskovala Srednjo glasbeno
in baletno šolo v Mariboru (prof. Z.
Cotič, zaključila pri prof. M. Mlakar).
Izobraževanje je nadaljevala na
Akademiji za glasbo v Ljubljani (prof.
G. Mally), kjer je leta 1999 diplomirala
iz pedagoške smeri klavirja. Orgle
je pričela spoznavati leta 2003, ko
se je vpisala na orgelsko šolo v
Mariboru. Sprva se je izobraževala
pri prof.S.Spahija in nadaljevala pri
prof. T. Sevšku, kjer je leta 2006 tudi
zaključila.
Trenutno korepetira in poučuje
klavir na SGBŠ v Mariboru. Dejavna
je tudi v Župniji Marije Matere cerkve na Pobrežju, kjer vodi mešani pevski
zbor in opravlja službo organistke.Svoje orgelsko znanje pa nadgrajuje pri
prof.Tomažu Sevšku.
VALERIJA KAMPLET je svojo glasbeno pot začela v nižji glasbeni šoli v
Sevnica in po končani Srednji glasbeni in baletni šoli v Ljubljlani nadaljevala
študij flavte na Akademiji za glasbo v Ljubljlani v razredu prof. Mateja
Zupana.
Zaposlena je na Srednji glasbeni in baletni šoli Maribor, kjer poučuje flavto,
kljunasto flavto in komorno igro. Njeni učenci dosegajo nagrade na državnih
in mednarodnih tekmovanjih.
Slavko Štefanec
KONCERT V LENARTU
Ptujska ženska vokalna skupina Fortuna v Lenartu je nastopila
v kulturnem domu Lenart v soboto 16. 6. 2007. Skupina deluje pri
Delavsko-prosvetnem društvu Svoboda. Zapele so slovenske ljudske
in zimzelene melodije.
SŽ
27. junij 2007
Javni sklad za kulturne dejavnosti RS Območna izpostava Lenart katerega
vodja je Breda Rakuša Slavinec, ki neutrudno skrbi za tovrstno kulturno
poslanstvo, je v soboto 9. 6. 2007, pripravil v domu kulture v Lenartu Regijsko
revijo malih pevskih skupin 2007 iz območnih izpostav: JSKD Lenarta, Ormoža,
Ptuja in Slovenske Bistrice. Na tem srečanju je sodelovalo 6 pevskih skupin
in sicer:
• Vokalna skupina »SONUS« KUD Oplotnica, umetniški vodja: Tine
Lesjak.
• Oktet Planika KUD Planik Slovenska Bistrica, umetniški vodja: Ignac
Paučič.
• Kvintet DUR Rogoznica pri Ptuju, umetniški vodja: Irma Škrinjar
• KD Ormoški oktet, umetniški vodja: Jože Barinturica
• Jurovski oktet, KD Ivan Cankar Jurovski Dol, umetniški vodja: Franci
Divjak
• Skupina gasilskih pevk PGD Gorišnica, umetniški vodja: Marija Menih.
Revijo je strokovno spremljal Aldo Kumar. Vrstni red nastopajočih je
povezovala in domiselno vsako skupino posebej predstavila Saša Lorenčič.
Uvodni pozdravni nagovor je podal župan občine Lenart mag. Janez
Kramberger, ki je v svojem zadnjem stavku zaključil:«Če bo še naprej tako, se
nam ni treba bati, da bi lepa slovenska pesem izumrla.«
Foto in besedilo: Rudi Tetičkovič
14. junij 2007 - Dan odprtih vrat
Knjižnice Lenart
V četrtek, 14. junija, je v Knjižnici Lenart potekal Dan odprtih vrat,
saj mineva natanko 45-let od ustanovitve Knjižnice Lenart v sklopu
takratne Delavske univerze. Ob dnevu odprtih vrat so med 10. in
12. uro organizirane delavnice na prostem, kot je slikanje na asfalt,
oblikovanje, izrezovanje, modeliranje. Na te delavnice so organizatorji
vabili skupine iz vrtcev, šol in tudi posamezniki. Ob 14. do 17. ure so
potekale popoldanske delavnice in obiski knjižnice. Ob 18. uri pa je
bila na dvorišču knjižnice osrednja slovesnost ob 45-letnem jubileju. V
kulturnem programu so nastopili učenci glasbene šole Lenart, folklorna
skupina OŠ Lenart in skupina Sonce. Zbrane je pozdravil župan občine
Lenart mag. Janez Kramberger.
15 - DOMAČE NOVICE
ŠPORT
NOGOMETNO SREČANJE
ŠND OLD BOYS & YOUNG BOYS SVETA TROJICA V SLOVENSKIH GORICAH
je bilo organizator športne prireditve ob prvem občinskem prazniku Sv. Trojica
v Slov. goricah. V soboto 26. maja 2007 so ob 17. uri na šolskem igrišču
organizirali turnir v malem nogometu med zaselku - otvoritveno tekmo so
odigrali župan Darko Fras in občinski svetniki proti obrtnikom. Rezultat je bil
5:3 za obrtnike.
Dvanajst ekip je nastopilo na turnirju med zaselki. Igrali so do četrte ure
naslednji dan. Zmagala je ekipa Slovenske ulice pred Osekom ml. in ekipo
Porčiča. Pokali so bili podeljeni v soboto 2. 6. 2007 na veselem druženju
Trojičanov v večernem času.
Foto in besedilo: Slavko Štefanec
NAMIZNI TENIS
Medtem, ko se je slovenjegoriška liga v
namiznem tenisu končala že pred časom, o
tem smo več pisali v prejšnji številki Domačih
novic, se je Mariborska B liga končala z 18.
kolom 31. maja z zadnjimi dvoboji, ki so dali
dokončni vrstni red osemnajstih ekip, ki so
igrale v tej "sindikalni" ligi.
Naša ekipa ŠD Lenart (Tomažič Stojan,
Bratkovič Drago, Pukšič Franc, Štrakl
Romeo), ki je letos nastopala kot novinka
v ligi, je svojo kakovost potrdila z odličnim
rezultatom, saj je na koncu osvojila drugo
mesto, z enakim številom osvojenih točk kot
zmagovalna ekipa Cafe Bianco iz Maribora.
Oboji smo osvojili 93 točk, izgubili po enkrat,
trikrat igrali neodločeno in zmagali v 30
dvobojih, vendar je imela ekipa Cafe Bianco
boljšo set razliko (261:79) kot mi (254:86) in
boljši medsebojni rezultat, v prvem delu lige
so zmagali, v drugem smo igrali neodločeno.
Ta naš edini poraz je torej prevagal v
končnem rezultatu, kar pa vseeno pomeni
- zaenkrat neuradno, da gremo oboji v višjo
ligo. Mariborska A liga predstavlja najboljše
Ekipi Cafe Bianco in ŠD Lenart
kar se v rekreativnem smislu v Mariboru in
okolici dogaja v namiznem tenisu. Tam bo
seveda nemogoče ponoviti dober rezultat
iz letošnjega leta, saj je treba vedeti, da
igrajo v ekipah A lige sami bivši tekmovalci,
trenerji in odlični rekreativci, vendar lahko s
sodelovanjem v tem tekmovanju, kot igralci
samo napredujemo, kar pa je tudi želja vseh
sodelujočih.
RŠ
Športni ribolov invalidov
Udeleženci tekme med obrtniki in občinskimi svetniki
Nogometaši OŠ Lenart so državni prvaki
11. 6. 2007 je v športni dvorani Kašelj v Ljubljani potekal finalni nogometni
turnir za osnovnošolce. Udeležile so se ga 4 najboljše ekipe v Sloveniji
– domača OŠ Zadobrova iz Ljubljane, OŠ Ob Rinži iz Kočevja, OŠ Beltinci,
štajerske barve pa je zastopala OŠ Lenart. Lenarški nogometaši so ugnali vse tri
tekmece (Kočevje s 4:0, Zadobrovo s 3:2 in Beltince z 8:3) in zanesljivo osvojili
naslov državnih prvakov. Drugo mesto v državi je pripadlo OŠ Beltinci, tretje
OŠ Zadobrova in četrto OŠ Ob Rinži Kočevje. Naslov za najboljšega strelca
in tudi za najboljšega igralca turnirja si je prislužil Alen Ploj, za najboljšega
vratarja pa je bil razglašen Žan Majer, oba iz Lenarta. Le štiri dni pred finalom
so bili lenarčani v domači športni dvorani na polfinalnem turnirju boljši od ekip
OŠ Lava Celje, OŠ Selnica ob Dravi in OŠ Luče.
Ekipa OŠ Lenart je nastopala v postavi: Žan Majer, Leon Mlasko, Alen
Ploj, Klemen Ploj, Dejan Hager, Žiga Harl, Miha Šilec, Mitja Divjak, vodja
ekipe Bernard Petek.
Ekipa OŠ Lenart – osnovnošolski državni prvaki v sezoni 2006/07.
16 - DOMAČE NOVICE
SAMO MARIBORČANI PRED
RADENČANI IN RADGONČANI
Dolgoletno odlično sodelovanje med slovenskimi invalidi se je potrdilo tudi pred dnevi, ko
je Društvo invalidov Maribor, na ribniku v Nebovi v bližini mariborskega Pobrežja, pripravilo
tradicionalno ribiško srečanje. Društvo invalidov Maribor je na zanimivo srečanje in druženje
privabilo devet ekip iz različnih slovenskih društev invalidov. Udeležila se ga je tudi ekipa iz
Medobčinskega društva invalidov Gornja Radgona, v sestavi: Marjeta Lorber, Milan Brenčič,
Štefan Cimerman in Vinko Jaušovec. Ekipo je sestavila in vodila vodja ribiške sekcije pri
MDI Gornja Radgona, Marjeta Lorber, in čeprav so v tej postavi nastopili prvič, so radgonski
invalidi dosegli lepo uvrstitev, saj so se uvrstili na končno 3. mesto. Še boljši so bili člani
ekipe ŠD invalidov in upokojencev Radenci, v postavi: Adlof Lamut, Dimitrije Kojič, Stane Mir
in Adolf Vrbančič, ki je zasedla 2. mesto. Pred obema ekipama z radgonskega območja, so
tako bili samo gostitelji iz DI Maribor, ki so osvojili prvo mesto. V primerjavi s tekmovanjem,
kjer niso bili preveč „gostoljubni“ pa so se Mariborčani izven tekmovališč izkazali kot dobri
organizatorji in gostitelji.
Naslednje srečanje ribičev invalidov širšega severovzhodnega dela države, ter tudi gostov iz
drugih delov države, bo organiziralo MDI Gornja Radgona. Na njihovem srečanju in ekipnem
tekmovanju, ki bo 12. julija, v idiličnem okolju TRC Zgornje Konjišču, bo nastopilo več kot
10 ekip s po štiri tekmovalke oz. tekmovalca.
O.B.
DARKO MERČNIK - ĐURO TRETJI V DRŽAVI
Znova iz izjemen uspeh na finalnem tekmovanju
slovenskih invalidov v športnem ribolovu dosegel 43
– letni Darko Merčnik iz Gornje Radgone. Dolgoletni
član Medobčinskega društva invalidov Gornja
Radgona, ki ga mnogi poznajo pod vzdevkom »Đuro«
se s športnim ribolovom ukvarja že od malih nog, že
prej pa je dosegel številne lepe uvrstitve na raznih
tekmovanjih. Večkrat je bil tudi državni prvak med
invalidi, tokrat pa je, kot član tekmovalne ekipe MDI
Gornja Radgona, na finalnem tekmovanju v okolici
Radeč, bil tretji in tako osvojil bronasto medaljo, kar Darko Merčnik-Ðuro
je tudi izvrsten dosežek.
Letošnjega finala državnega prvenstva v ribolovu s plovcem, se je udeležilo skupaj 63
tekmovalcev, in sicer 30 ribičev – invalidov, ki so na področnih tekmovanjih Zveze društev
invalidov Slovenije, po vsej državi bili najbolje uvrščeni. Poleg je bilo tudi 30 članov
Zveze paraplegikov Slovenije ter trije člani iz nacionalnih invalidskih organizacij Slovenije.
„Konkurenca je bila izjemno močna, vendar nas Darko tudi letos ni razočaral. Zato mu lahko
samo čestitam in zaželim nove lepe uvrstitve v prihodnje“, je bil vesel Đurovega dosežka
Branko Habjanič, predsednik MDI Gornja Radgona.
Besedilo in foto: O.B.
27. juni 2007
ŠPORT
Borut, Branko in Stanko s sedmimi trofejnimi krapi
„KRAPOLJUBI“ OBLEGAJO
NEGOVSKO JEZERO
Ne le, da se v zadnjem času o Negovi veliko govori in piše zaradi obletnice
smrti dobrotnika Ivana Krambergerja, temveč se med slovenskimi ribiči,
predvsem „krapoljubi“ o Negovi veliko govori tudi zaradi lepih, trofejnih
ulovov. Potem ko je kar nekaj časa Negovsko jezero bilo nekako zapuščeno in
zanemarjeno, so ga radgonski ribiči nekoliko „usposobili“ in dodobra napolnili
z ribami, ki so sedaj že v veliki meri zrasle do trofejnih mer, katere imajo strastni
ribiči najraje. In že v minulih dveh letih, je bilo v Negovskem jezeru, ob katerem
mimogrede stoji tudi hiša pokojnega Ivana Krambergerja, bilo ujetih kar nekaj
krapov (in tudi drugih lepih primerkov) težjih od 15 in celo od 20 kilogramov
ter daljših kot meter.
Med uspešnimi „lovci na trofeje“, ne le na Negovskem jezeru, sta tudi
ribiška prijatelja Borut Novak in Branko Frumen iz Gornje Radgone, ki sta
doslej ujela več deset trofejnih rib. Oba sta se pred dnevi znova izkazala na
Negovskem jezeru, ko sta skupaj s še enimi ribiškim prijateljem Stankom
Tkavcem iz okolice Negove, v kratkem času ujeli kar sedem krapov velikanov.
Z nekaterimi od njih so se slikali, in jih potem vse, kot pravi ribiči in ljubitelji
narave, znova pustili nazaj v vodo.
„To samo potrjuje, da je v zadnjem času v Negovskem jezeru, kjer so že od
nekoč živeli pravi »kapitalci«, znova veliko trofejnih rib. Na jezeru je nekaj časa
ribolov bil onemogočen, in potem ko smo radgonski ribiči pred nekaj leti spet
usposobili za ribolov, je danes na nasipu in obalah Negovskega jezera vedno
več ljubiteljev športnega ribolova. Moram priznati; Dejansko je v Negovskem
jezeru veliko trofejnih krapov, in zato ne preseneča, da je okrog vedno več
ribičev od blizu in daleč. V življenju sem ujel veliko rib, toda kaj takega kot v
minulih dneh in tednih, ko sem z Borutom ali Ivanom imela veliko sreče, se
prej nikoli ni zgodilo“, nam je povedal izkušeni ribič Branko Frumen, ki kot
rečeno »negovske krape«, potem ko jih stehta in ovekoveči z digitalcem, spusti
nazaj v vodo…
Tega in pa sploh dejstva, da je v Negovskem jezeru toliko velikih rib, pa je še
posebej vesel gospodar radgonske temeljne enote RD Radgona, Franci Belna.
Toda on je, skupaj s kolegi iz enote tudi najbolj zaslužen, da je temu tako!
Strelci LGB Lenart v
gosteh pri LD Velka
Lovsko strelstvo ima v Slovenskih goricah dolgoletno tradicijo. Lovske
družine so v 70-ih in 80-ih letih prejšnjega stoletja marljivo gradila strelišča za
streljanje na glinaste golobe ob lovskih domovih, strelstvo je bilo zanimivo
popularno in tudi za mnoge nelovce. Danes je nekoliko drugače, strelstvo je
v stagnaciji, morda celo v upadanju, mnoge lovske družine so morale zaradi
širitev stanovanjskih naselij svoja strelišča preseliti, denimo LD Benedikt ali
celo opustiti, kot LD Lenart in nazadnje LD Voličina zaradi težav s prekomernim
hrupom, ki moti nekatere prebivalce okolice strelišča v Voličini). Kljub temu pa
lovci združeni v lovsko gojitveni bazen (LGB) Lenart nadaljujemo z organizacijo
vsakoletnih tekmovanj v lovskem strelstvu. Letošnje je organizirala LD Sv.
Jurij pod vodstvom starešine Ivana Špindlerja in prizadevnega tajnika Franca
Krivca, prizorišče pa je bilo strelišče pri lovskem domu sosednje in nadvse
gostoljubne LD Velka, katera strelišče brez težav s pridom uporablja tudi za
organizaciji večjih strelskih tekmovanj.
Lovska kombinacija v streljanju na stoječe tarče srnjaka, lisice in divjega
prašiča v različnih položajih ter streljanje na leteče glinaste golobe je
postreglo z zanimivim razpletom in rezultati, kljub temu pa na vrhu ni bilo
velikih presenečenj. Favoriti so ohranili mirne živce in ostro oko, sodniški
zbor pod vodstvom Karla Purgaja pa je poskrbel, da je tekmovanje potekalo
po pravilih in da so zasluženo slavili najboljši. Še bolj kot rezultati pa je bilo
pomembno druženje lovcev, tako mladih kot veteranov, ob pogostitvi po
tekmovanju, ob razglasitvi rezultatov ter podelitvi pokalov najboljšim ekipam
in posameznikom.
Rezultati –lovska kombinacija:
Ekipno tekmovanje:
1. mesto: LD Voličina
2. mesto: LD Dobrava
3. mesto: LD Benedikt
4. mesto: LD Sv. Ana
5. mesto: LD Lenart
6. mesto: LD Sv. Jurij
674,4 točk
627,3 točk
557,1 točk
508,1 točk
483,4 točk
473,8 točk
Posamezno tekmovanje:
1. mesto: Vlado Šteinfelser (LD Dobrava) 201,2 točk
2. mesto: Franci Ornik (LD Voličina)
194,9 točk
3. mesto: Marjan Perko (LD Benedikt)
194,5 točk
4. mesto: Jože Ornik (LD Voličina)
185,5 točk
5. mesto: Milan Bauman (LD Sv. Jurij)
168,2 točk
6. mesto: Dominik Slekovec (LD Dobrava) 163,9 točk
Franci Ornik
(O.B.)
Krap v vodo:
Na radgonskem
območju
ribiči običajno
ulovljene
trofejne ribe, po
fotografiranju,
spustijo nazaj v
vodo in zato ne
preseneča, da
je stalež velikih
rib vedno večji.
Najboljši posamezniki LGB Lenart za leto 2007: Marjan Perko (LD Benedikt),
Vlado Šteinfelser (LD Dobrava), Franci Ornik (LD Voličina)
Krap Borut: Čeprav je zelo mlad je Borut Novak, sicer iz znane ribiške družine
Novakovih iz Petanjcev, že ujel celo več deset trofejnih rib.
27. junij 2007
Zmagovalna ekipa LD Voličina: Stanko Greifoner, Igor Vogrin, Jože Ornik, Dejan
Zelenik, Franci Ornik
17 - DOMAČE NOVICE
ŠPORT
BALINANJE
Po 1. delu balinanja v 2. ligi Vzhod je Voličina
klub porazu v zadnjem kolu proti Cimosu z
10:12 osvojila odlično 4. mesto. Vodi Van-den
Čirče Kranj pred Radovljico in Rogaško. Tako
je plan ekipe Voličina presežen, saj sedaj
obstajajo realne možnosti, da bo ekipa na
koncu sezone obstala na sredini lestvice.
Branko Tuš
V Gotenici je potekalo tekmovanje (preizkus) službenih psov
EKIPNO NAJBOLJŠI CELJANI, PRED SOBOČANI IN DOLENJCI
Na ožjem in širšem območju policijskega
vadbenega in oskrbnega centra v Gotenici ter na
lokacijah v Kočevski Reki, v Novih Lazih in Mrzlem
Studencu, na Mlaki pri Kočevju, na Borovcu pri
Kočevski Reki, na Ravnah, Brigi in v Primožih,
potekal peti letni preizkus vodnikov in službenih
psov policije za splošno in specialistično uporabo.
Preverjanje usposobljenosti vodnikov službenih
psov in delovnih sposobnosti psov za opravljanje
policijskih nalog iz vseh policijskih enot v Sloveniji
organizira Oddelek za šolanje službenih psov
Policijske akademije v sodelovanju z Upravo
uniformirane policije Generalne policijske uprave.
Vodniki s psi za splošno uporabo so se preizkusili v
štirih disciplinah: sledenju, poslušnosti, terenskem
preizkusu ter v izžrebani disciplini. Vodniki s
psi za specialistično uporabo (za odkrivanje
prepovedanih drog in eksploziva) pa se bodo
preizkusili v pregledovanju terena, vozil, objektov
in v poslušnosti.
Na preizkusu bodo sodelovali tudi predstavniki
Carinske uprave Republike Slovenije, Ministrstva
za pravosodje Republike Slovenije, Ministrstva za
obrambo Republike Slovenije, udeležil pa se ga
bo tudi predstavnik Ministrstva za notranje zadeve
Republike Hrvaške. Preizkusa se je udeležilo 37
vodnikov s psi za splošno in specialistično uporabo
iz vseh policijskih enot v Sloveniji. V samem
tekmovanju, kjer so se psi in njihovi vodniki odlično
odrezali, so ekipno slavili Celjani, pred Sobočani
in Dolenjci, posamezno pa je podeljenih veliko
odličij.
Rezultati, ekipno – skupaj: 1. PU Celje, 2. PU
Murska Sobota, 3. PU Novo mesto, 4. PU Ljubljana,
5. PU Maribor 2, 6. PU Koper, 7. PU Ljubljana 2, 8.
PU Maribor, 9. PU Nova Gorica.
(ob)
TEKMOVANJE V STRELJANJU Z ZRAČNO PUŠKO JE
PRINESLO NOVE ZMAGOVALCE
NA DOKAJ OBLAČEN DAN 5.JUNIJA SO SE V IDILIČNEM OKOLJU
LOVSKEGA DOMA V VOLIČINI PONOVNO SREČALI UPOKOJENCI IN
UPOKOJENKE DRUŠTEV UPOKOJENCEV, KI SE POVEZUJEJO V ZVEZO
SLOVENSKIH GORIC IN PRIJATELJSKIH DRUŠTEV (POBREŽJE, DUPLEK
IN PESNICA) NA TEKMOVANJU V STRELJANJU Z ZRAČNO PUŠKO
Prizadevni organizatorji strelske sekcije Društva upokojencev Voličina
so držali obljubo in so tudi letos pripravili in brezhibno izvedli tekmovanje v
streljanju z zračno puško. Izvedba takšnega tekmovanja je zahtevna naloga,
še zlasti, če je vreme muhasto in je potrebno pripraviti mnogo stvari, da se
tekmovalci in tekmovalke prijetno počutijo in je tekmovanje lahko uspešno.
Tekmovalci so se po pravilih Strelske zveze Slovenije pomerili v streljanju z
zračno puško v ekipni in posamični konkurenci. Tekmovanja se je udeležilo
enajst moških in pet ženskih ekip. V vsaki ekipi so bili štirje tekmovalci plus
vodja.
Po opravljenih prijavah tekmovalcev se je ugotovilo, da so na tekmovanje
prišli naši stari znanci, pa tudi število novih, mlajših obrazov, ki so povzročili,
da so se lahko pričele zagrizene borbe za vsaki krog. Komisija, ki je vodila
tekmovanje in ji je predsedoval gospod Jože ROJS je tekmovanje dobro
organizirala. Tako nihče ni imel pripomb nad organizacijo.
Med ekipami, ki so vključena v Zvezo društev upokojencev Slovenskih goric
so bili najboljši strelci Društva invalidov Lenart, ki so v postavi: Ivan LEŠNIK,
Rado GRUJIĆ, Herman VOIT in Stanko MARAJH dosegli prvo mesto.
Drugo mesto je pripadlo ekipi Društva upokojencev Sveti Jurij v postavi: Vojko
BRAČKO, Igor HORVAT, Viktor ŠKRLEC in Maks HORVAT. Tretje mesto je
dosegla ekipa Društva upokojencev Sveta Trojica v postavi: Janez HERIČ,
Vinko ŽELEZNIK, Peter LEOPOLD in Drago PLANCUTIČ.
V posamični konkurenci je zmagal gospod Rajmund CVETKO iz Društva
upokojencev Benedikt, pred Jožetom VREČA iz Društva upokojencev Lenart,
tretji pa je bil Ivan LEŠNIK iz Društva invalidov Lenart.
Najboljši rezultat so dosegli strelci Društva upokojencev Pobrežje in tako
osvojili prehodni pokal.
Kot smo že povedali je bilo izvedeno tudi tekmovanje ženskih ekip. Zmagala
18 - DOMAČE NOVICE
je ekipa Društva upokojencev Voličina v postavi: Silva ŠUMAN, Milena
ŠTUKLEK, Zinka ROŠKAR in Anica ŠEŠERKO. Drugo mesto je osvojila
ekipa Društva upokojencev Sveti Jurij v postavi: Zinka ŽNIDARIČ, Anica
ZARNEC, Gizela HORVAT in Milena LEŠ. Tretje mesto je dosegla ekipa
Društva upokojencev Sveta Trojica v postavi: Frančiška ŠTEFANEC, Pepca
ŽELEZNIK, Marjana ZEMLJIČ in Vera DIMC.
Med posameznicami je prvo mesto z odličnim rezultatom dosegla gospa
Milena ŠTUKLEK iz Društva upokojencev Voličina, drugo mesto Silva
ŠUMAN iz Voličine, tretje mesto pa je osvojila gospa Ivana VREČA iz Društva
upokojencev Lenart.
Po končanem tekmovanju je bila slavnostna razglasitev rezultatov in podelitev
pokalov, ki sta jih podelila gospod Viktor REP in gospod Jože ROJS. Gospod
Viktor REP je v svojem nagovoru poudaril, da smo ljudje ustvarjeni za take in
podobne dejavnosti v vseh življenjskih obdobjih. Leta so pomembna le toliko,
da telesno dejavnost pač prilagodimo svojim zmožnostim. To smo dokazali
tudi danes. Lepa udeležba in pa presenetljivo dobri rezultati potrjujejo dejstvo,
da je ta generacija aktivna in je sposobna dosegati dobre rezultate, ne samo
v športu ampak na vseh področjih življenja. Mi smo na to ponosni. In zato
kaže z vajami in delom nadaljevati, saj oboje prinaša optimizem, srečo in
zadovoljstvo med vse nas.
Udeležence tekmovanja so nato pozdravili: Anton Kolman predsednik Zveze
društev upokojencev Slovenskih goric, Marica Klobučar, predsednica komisije
za šport in rekreacijo pri zvezi in predsednik Društva upokojencev Pobrežje.
Hvala Društvu upokojencev Voličina, njegovemu predsedniku Viktorju
Repu, članom upravnega odbora, gospodu Jožetu Rojsu, ki je bil gonilna
sila in organizator, da je tekmovanje potekalo dobro in vsem tistim pridnim
občanom-upokojenkam in upokojencem, ki so z marljivim delom in skrbjo ter
materialnimi dobrinami pripomogli, da se je tudi letos v Voličini srečalo veliko
športnih prijateljev, ki se vračajo na svoje domove zadovoljni in prepričani, da
če bo zdravje dopuščalo se naslednje leto spet dobimo.
Ivan Černčec
27. juni 2007
Ali ste vedeli…
KRČI V NOGAH
BOROVNIČEV KOLAČ S
KISLO SMETANO
Nenadni mišični krč lahko povzroči dovolj hudo bolečino,
da človek zastoka. Navadno prizadene mišico v mečih,
včasih pa tudi v stopalu, roki ali dlani. Za večino ljudi je
krč samo občasna nadloga, pri nekaterih pa se pojavlja
pogosteje. Domača zdravila lahko pomagajo, preproste
spremembe življenjskega sloga pa lahko preprečijo
ponavljaje te težave.
Bolečina zaradi krča je posledica čezmernega, dalj časa
trajajočega in navadnega mišičnega krčenja. Možni vzroki
vključujejo nastajanje mlečne kisline v preobremenjeni
mišici, poškodbo živca zaradi ponavljajočega se giba,
sedenje ali ležanje v nerodni legi in slab krvni obtok.
Pri bolečih krčih v nogah lahko že pomaga obkladek iz kisa,
pomešanega s toplo vodo in medom.
Za približno 16 kosov potrebujete:
Za testo:
300 g moke, l pecilni prašek, l vanilin sladkor, 150
g posnete skute, 100 ml mleka 100 ml olja, 75 g
sladkorja, ščepec soli
Za preliv:
300 g kisle smetane, 3 rumenjake, 1 vanilin sladkor,
75 g sladkorja, 1 žlica limoninega soka,
1 čajno žličko jedilnega škroba
Poleg tega:
750 g borovnic
PRIPRAVA
Pečico ogrejte na 190 stopinj. Borovnice operite in
dobro odcedite. V skledi dobro pregnetite moko,
dodajte pecilni prašek, skuto, mleko, olje, sladkor,
vanilin sladkor in ščepec soli, da dobite gladko
testo.
Pekač temeljito namažite z maslom ali obložite
PRITLIKAVA POMARANČA
KUMKVAK
Kumkvak je počasi rastoče, zimzeleno drevo ali grm.
Čeprav lahko zrase tudi do osem metrov visoko, največkrat
ostane pri štirih metrih višine. Sodi v družino rutičevk tako
kot citrusi. Njegova domovina je Kitajska. V Evropo so
ga prinesli v sredini 19. stoletja. Najbolje uspeva v toplih
podnebjih, vendar pa je precej bolj vzdržljiv kot drugi agrumi,
saj prenese obdobja z nizkimi temperaturami. Kumkvak
pozimi za razliko od drugih citrusov počiva. Listi so temno
zeleni in bleščeči, cvetovi pa majhni, beli in zvezdasti.
Zrnasti poganjki so naprej svetlo zeleni, nato pa postanejo
temnejši. Plodovi so lahko ovalni ali okrogli,odvisno od sorte
in spominjajo na male pomaranče.
Pri nas kumkvak vzgojimo v posodi, najbolje v glineni
ali leseni, saj sta dobro propustni za zrak. Postavimo ga
na sončno, zračno, vendar zavetrno mesto na prostem.
s peki papirjem. Vanj položite testo in ga z rahlo
pomokanim valjarjem razvaljajte – ne preveč
debelo. Testo razporedite po vsem pekaču in ga na
robovih dvignite, tako da dobite testen rob.
Borovnice enakomerno razporedite po testu.
Z metlico zmešajte kislo smetano, rumenjake,
sladkor, vanilin sladkor, jedilni škrob in limonin sok
ter prelijte po borovnicah.
Borovničev kolač pecite v pekaču 35 cm x 24 cm
približno pol ure. Preden ga narežite na kose, ga
popolnoma ohladite. V nasprotnem primeru bo
preveč drobljiv.
Najbolje bo uspeval v rahli in dobro odcedni zemlji, bogati
s huminskimi snovmi, zato pri sajenju izberemo kakovostno
zemljo plantella balkonia. V času rasti ga enkrat na teden
dognojujemo s tekočim organskim gnojilom na osnovi
morskih alg bio plantella vrt, ki ima dodane tudi vitamine.
Kumkvak je prilagojen območju z malo padavin, zato ga
malo zalivamo. Pozno jeseni ga prestavimo na hladno
prezimovalno mesto, kjer počiva. Takrat zalivanje zmanjšamo
na minimum. Spomladi mu moremo poškodovane poganjke
odstraniti in ga ponovno postavimo na prosto.
Kumkvaki so užitni celi, neolupljeni. Lahko pa jih tudi
olupimo, tako, da jih za nekaj sekund potopimo v vrelo
vodo, saj se tako lažje lupijo. Najboljši so sveži, ali narezani
kot dodatek solatam in drugim jedem. Tudi v marmeladi,
džemu, soku in premazih za pecivo so zelo okusni. Odlično
se prilegajo vsem mesnim jedem, zlasti pa pečeni raci in
ribam. Pod zlato rumeno do rdeče oranžno lupino, ki je
sladka, se skriva kislo nekoliko trpko meso. Lupina je bolj
sladka kot njena meso. Največkrat jih kupimo pozimi, v
hladilniku pa jih lahko hranimo tudi do dva tedna. Plodovi
kumkvaka vsebujejo veliko vitamina A in C, kalcija, kalija,
fosforja in riboflavina.
Da bi preprečili nastanek krčev:
Jejte svežo zelenjavo (zlasti vodno krešo in peteršilj), sveže
sadje, polnozrnata živila in mlečne izdelke z manj maščobe,
da boste zagotovili svojih mišicah kalcij, železo, kalij, cink
in magnezij, ki jih potrebujejo za svoje delovanje. Poskrbite
tudi, da boste popili dovolj tekočine.
Poskrbite za to, da ne boste uživali niti preveč niti premalo
soli, kajti obe skrajnosti lahko povzročata krče.
Vsak dan zmerno telovadite, a če to vključuje ponavljajoče
se gibe, kot na primer pri teku ali plavanju, vsake pol ure pet
minut raztezajte in sproščajte mišice.
Pred spanjem popijte skodelico čaja, pripravljenega iz
brogovite, kamilice in sporiša.
K zdravniku pa pojdite če:
• trpite zaradi pogostih krčev v nogah;
• imate krče v nogah, kadar hodite;
• trajajo krči v nogah več kot eno uro;
• so krči v nogah povezani s težavami krvnega obtoka.
Cesta na Mount Everest
Kitajci bodo zopet poskušali premakniti
meje mogočega. Tokrat bodo gradili cesto
na najvišjo goro sveta.
Po letu 2008 se bodo lahko turisti z avtom
peljali na Mount Everest. (Foto: Reuters)
Cesta bo zgrajena v okviru Olimpijskih iger.
Organizatorji načrtujejo najdaljše potovanje
olimpijskega ognja v zgodovini iger. Olimpijska
plamenica bo potovala 136.000 km, kar bo
trajalo 130 dni, potekalo pa prek petih celin vse
do vrha Mount Everesta. Z gradnjo bo Kitajska
pričela prihodnji teden. Po olimpiadi pa bo
služila turistom in planincem in naj bi po ocenah
stala19,7 milijona dolarja. Dolga bo okoli 108
kilometrov, potekala pa bo do baznega tabora
na višini od 5200 metrov.
27. junij 2007
Večna sreča!
V
Ni ga človeka na tem
svetu, ki bi to lahko
preživel. To bi bil pekel
na zemlji.
George Bernard Shaw
19 - DOMAČE NOVICE
tel: 02/7200475, 7200480, fax: 7200476
GSM: 051/419 771
Izposojamo premièni gradbeni oder - višine 9,30 m
FraMa Trgovina
SPECIALIZIRANA TRGOVINA Z VIJAKI, LEŽAJI, TESNILI, VERIGAMI, JERMENI IN OKOVJEM
LENART, KRAIGHERJEVA ULICA 18, TELEFON: 720-61-05, 720-04-75
Delovni èas: od ponedeljka do petka od 7. do 18. ure, v soboto od 7. do 12. ure
EKSKLUZIVNO V SLOVENIJI!
PARKOVNI TRAKTOR
MTD RS 180/107
4 taktni motor,
18 KS - širina reza 107 cm,
5 prestav naprej,
ena nazaj, stranski izmet,
mehanizem z 2
nožema, pogon
brezstopenjski
1.585,00 -10% GOT. POPUST
1.426,50 €
341.846,- SIT
+ DARILO vrtno orodje
PARKOVNI TRAKTOR - YARD-MAN HS5200
4 taktni motor, 20 KS, motor Kohler OHV, širina reza 92 cm, stranski izmet,
mehanizem z 2 nožema, pogon hidrostatièni, za košnjo visoke trave, zadnja
kolesa s traktorskim profilom gum
3.128,00 -10% GOT. POPUST
V petek se je v Sloveniji namreč končalo šolsko leto, na Hrvaškem pa je
bil državni praznik. Tudi letos je v turistični sezoni pričakovati večje zgostitve
prometa na cestah med mejnimi prehodi z Avstrijo in Italijo ter mejnimi prehodi
s Hrvaško, so sporočili z informacijskega centra za državne ceste.
Najbolj obremenjene ceste
Na Štajerskem bodo najbolj obremenjene ceste med mejnim prehodom
Šentilj in Mariborom ter Mariborom, Ptujem in mejnim prehodom Gruškovje. Na
Gorenjskem povečan promet pričakujejo med mejnim prehodom Karavanke in
Ljubljano, na Primorskem na koncu hitre ceste v Kopru, na cestah med mejnimi
prehodi Škofije in Fernetiči na meji z Italijo, ter Sečovlje, Dragonja, Sočerga,
Starod in Jelšane na meji s Hrvaško. Večje zgostitve prometa na Dolenjskem
je pričakovati na hitri cesti mimo Trebnjega in na mejnem prehodu Obrežje.
674.634,- SIT
NOVO!
+ DARILO vrtno orodje
+ DARILO vrtno orodje
PARKOVNI RAIDER - CUB CADET RZT50
4 taktni motor, 22 KS, motor Kawasaki, širina reza 127 cm, stranski izmet,
mehanizem z 2 nožema, pogon hidrostatièni, obraèalni krog 0, guma prednja
11"x5", guma zadnja 18" x 9,5"
3.384,00 -10% GOT. POPUST
3.045,60 €
729.847,- SIT
+ DARILO vrtno orodje
NOVO!
Na slovenskih cestah se ta konec tedna začne obdobje povečanega
prometa zaradi začetka turistične sezone, veljati pa začnejo tudi dodatne
prepovedi za tovorni promet.
Moè motorja lahko varira glede na namen uporabe in tip motorja.
Z začetkom turistične sezone povečan
cestni promet
2.815,20 €
Povečan promet predvsem ob koncih tedna
Vse poletje bo po pričakovanjih promet povečan predvsem ob koncih tedna.
Po izkušnjah iz preteklih let bodo najbolj kritična sobotna jutra in dopoldnevi od
15. julija do 10. septembra, v informacijskem centru pa še posebej opozarjajo
na 27. in 28. julij ter 3., 4. in 5. avgust.
Voznikom priporočajo, naj potovanje načrtujejo v času, ko so prometne
zgostitve manjše in se tako izognejo prometnim konicam. Če to ni mogoče,
naj se na pot odpravijo dovolj zgodaj, s sabo pa naj imajo zadostne količine
tekočine in potrpežljivosti, piše v sporočilu za javnost.
Aktualne informacije o razmerah na cestah so 24 ur na dan dostopne na
spletnem naslovu www.promet.si, telefonski številki 01/518 8 518
in brezplačni glasovni postaji 080 22 44, so še sporočili z informacijskega
centra za državne ceste.
20 - DOMAČE NOVICE
PRI VSEH MODELIH NAREDIMO ZAGON IN NUDIMO
OSNOVNO ŠOLANJE O DELOVANJU
Pri vseh parkovnih traktorjih možno dokupiti snežno desko, verige in prikolico
SLIKE SO SIMBOLIÈNE
MOŽNOST PLAÈILA S KARTICAMI: AMEX, VISA, MAESTRO, MASTERCARD, ACTIVA
27. juni 2007
MARKETING
LESENE LESTVE vseh vrst in dožin izdelujem.
Možna dostava na dom. Tel. 02/7207-014
ŠKAMLE, KOZICE in ČOKE, ŠTORE kvalitetno
masivno izdelano PRODAM, tel: 7207-014,
051/211675
Izdelujem KLOPOTCE vseh vrst, sadne mline,
ratiše za kose, štile..., tel: 7034068
VINOGRADNIŠKA SIDRA, večjo količino, prodam zelo ugodno, tel 041/228644
POHIŠTVO ZA JEDILNICO tel.: 041/489 977
OKENSKA in VRATNA KRILA z žaluzijami,
stara 8 let od Jelovice, tel.: 02/7031401, gsm:
031/438-385
NAKLADALKO SIP ter TRAKTOR DEUTZ 7506,
4x4, letnik 88, tel: 031/201825
Malo umetrnino VINSKO TRTO napisano leta
1940, na paši (visi tudi pri Billu Clintonu)
naročite po tel.: 6401241, pošljem skupaj s
pismom Clintona za 2500 SIT
KORUZO in JEČMEN prodam, telefon:
02/7208156
Ugodno prodam iz šibja pletene KOŠARE korpe, tel 7207014, 051/211-675
NOVE STOLE hrastove, tapicirane,tel.
7032197
TROSED spremenljiv v ležišče, 140 x 190 cm,
1 leto star, dobro ohranjen, za 15.000 SIT, tel.:
041/609971, 02/7034247
REZAN LES opaž deske, brune tudi dostavim
041/606138
BETONSKE BENEŠKE stebre - kompl. betonske
ograje, POHODNE plošče 40x40cm, BETONSKE REŠETKE za prašiče, dolžine 1m. Ter BELO
DOMAČE VINO, tel.: 041/722147
CISTERNO za gnojnico, tel: 031/201825
RABLJENO OPREMO za lokal, primerno za
optiko, foto, bižuterijo, urarstvo ali podobno
prodam, 02/4260803
JEKLENKO za kisik, cena po dogovoru, tel.:
041/674 234
OTROŠKI VOZIČEK Kobo z lupinico sivo
rumene barve, rabljen 5 mesecev, cena po
dogovoru, tel: 041/446-764
CISTERNO PVC, večnamensko, 1000 l, paletni
sistem v pocinkanem ogrodju, tel: 031/599059
BALIRKO za okrogle bale, Rollbaler M1300 z
variabilno komoro in mešalec za gnojevko na
27. junij 2007
traktorski pogon. Tel.: 041/566536
KRMNO PESO, korenje in belo repo ugodno
prodam. Tudi okusno slivovko, bučno olje,
jabolčni kis in rdeče vino. Tel: 720-70-14 ali
GSM: 051/211-675
ELEKTRONSKI ODGANJALEC mačk ali kun,
tel.: 041/738063
USMERJEN ali PARABOLNI mikrofon za
poslušanje na daljavo, primeren tudi za lovce,
tel.: 041/738-063
KAMERE ŽIČNE ali BREZŽIČNE z možnostjo
sprejema na običajni TV, tudi z možnostjo
snemanja, tel.: 041/738063
REGAL sobno gredenco, rjave barve, dolžine 3
m, višina 1,9 m, ugodna cena, dobro ohranjeno,
031/508856
PRODAM TROSILEC hlev. gnoja, tel.:
041/282110
PRODAM ODJEMALEC za silažo, tel.:
040/676557
PRODAM TROBRAZDNI OBRAČALNI PLUG,
Vogel not, tel: 031/416412
PRODAM PAJEK 4,5 m hidravlično zapiranje,
tel.: 031/201825
P R O D A M R O TA C I J S K O K O S O , t e l . :
031/416412
GOSKE stare leto dni, posamezno ali v parih
ugodno prodam, SVINJE 25-100 kg, VINO v
litrih ali rinfuzi, tel.: 041/985719
RDEČE VINO prodam, tel.: 7207475
AVTO PRIKOLICO prodam, tel: 041/720718 ali
02/5601296 (Stanko)
RABLJENA ENOKRILNA VRATA, lužena, hrast,
GSM: 041/674234
KOSILNICO BATUJE, greben 81 cm, tel.:
02/7034249
OKENSKE POLICE, notranje in zunanje iz
različnih vrst materialov - možnost izmer in
dostave, tel:. 041/953909
ŽENSKO KOLO, rdeče city bike, odlično ohranjeno 26", ugodno prodam, tel: 041823236
PRODAM KOTNO SEDEŽNO GARNITURO,
telefon: 041/351-394
PRODAM KORUZO in JEČMEN, tel.: 720 81
93
UGODNO PRODAM 1000 l PVC cisterne,
primerne za shranjevanje deževnice, dizel goriv,
raznih žitaric in podobno, tel.: 041/371836
KUHINJSKO POHIŠTVO 3 m dolžine +
pomivalno korito rostfrei 80 cm dolžine +
2 fotelja, štedilnik 2 el+2 plin, hladilnik, tel:
031/508856
PRODAM pajank VO4 SIP in SIP rotacijsko
koso, prikolico za prevoz bal (do 9 bal), čista
bukova drva, tel.: 703 20 47 ali 031/718 820
GOLF 4 1.4 16V, avt. klima, vsa el., bele
barve, opravljen veliki servis, samo 90.000
km, kupljeno v SLO, možnost kredita, tel.:
041/704395
TOMOS AVTOMATIC letnik 1992, cena 40.000,
tel: 041/282-110
PRODAM CLIO, 5 leta star, 120.000 km, prvi
lastnik, 4200 EUR, tel. 051/247068
KIA Sephia A1,6, l.96, 155 tisoč km, rdeče
barve, el. paket, 2 x air bag, servo volan, cena
290.000 SIT, tel: 040/229967, 02/720 64 83
PRODAM CLIO 1,2 letnik 2001, 16 ventilov,
servo volan, klima, tel: 041/774090
Prodam TRI PARCELE za vikend. elekt., voda,
tel. na parceli, velikosti od 1000 - 1600 m2,
lokacija Selce pri Voličini, cena po dogovoru,
tel.: 041/343992
Prodam ali menjam DVOSOBNO STANOVANJE
v Tratah 60m2, zamenjava pride v poštev samo
v Lenartu, tel do 8 ure zjutraj 02/6445771
PRODAM 35 arov zemljišča v Sp. Partinju 4, na
sončni legi, je zazidalna, elek. voda na parceli,
tel.: 02/7207591, 041/509501
IŠČEM STANOVANJE - 1 sobno, ali garsonjero
v Lenartu, tel.: 031/787-437
V NAJEM vzamem manjše stanovanje na Ptuju
za daljše obdobje, tel.: 031/540-875
PRODAM ali dam v najem 90 arov zemljišča v
Oseku, tel.: 041/609971
Prodam GRADBENO PARCELO na lepi sončni
legi v Sv. Trojici, tel.: 041/513274
V OKOLICI LENARTA kupim travnik, gozd ali
starejšo hišo, tel.: 051/247068
PRODAM GARSONJERO v Lenar tu, tel.:
7206544 ali 041/501161
OPREMLJENO SOBO dam v najem, tel.:
7207183
KUPIM STAREJŠO HIŠO v Slovenskih goricah,
tel: 031/448405
DVOSTANOVANJSKO HIŠO na lepi lokaciji v
Lenartu, prodam, tel.: 02/7292806
PRODAM ZEMLJIŠČE 2000 m2 - Osek, Kozarski vrh, tel.: 02/251 0314
TRAVNIK dam v brezplačni najem v Sv. Ani,
tel: 031/798842
IŠČEM ENO IN POL sobno stanovanje v okolici
Lenarta, tel.: 031/848351
IZDELUJEM TORTE, zelo ugodno, otroških
in okroglih modelov, dostavljam tudi na dom,
Andreja, 02/7206409
TORTE sprejemam naročila za torte različnih
velikosti, oblik in okusa. Če imate radi sočne
in lahke torte pokličite, dostavimo tudi na dom,
tel 040-742869
PEKA DOMAČEGA KRUHA in peciva po
naročilu, tudi za do 30 oseb, naročila po telefonu 040/792979
IZDELUJEMO BRUNE, OPAŽ različnih debelin,
dostavimo tudi na dom, Lesarstvo Schmidt,
Stranice 44, 3206 Stranice, tel: 03/7520960
VZAMEM OTROKA V VARSTVO na svojem
domu v okolici Negove, Info: 040/671907
V NAJEM vzamem GOSTINSKI LOKAL ali grem
k vam za natakarico, tel: 041/266-818
NUDIM VARSTVO otrok na svojem domu v
okolici Maribora, tel.: 041/249 177
ŽAGAM drva cepanca, cena po dogovoru. Tel.:
040329748
IŠČEM NEKOGA da mi preorje manjši vinograd z njegovim motokultivatorjem, tel.:
031/506823
NUDIM VARSTVO na domu, na relaciji Ptuj
- Lenart, tel.: 051/271-119
ZAPOSLIM dekle - natakarico z veseljem do
strežbe, po možnosti stanovanje in hrana v hiši,
tel.: 040/837-839
IŠČEM RESNE LJUDI za delo ki ga lahko opravljate tudi na vašem domu. Brez den. vložka, info:
Sandra Turk, 041/946405
IŠČEM ZASTOPNIKE na terenu za prodajo
atraktivnega artikla. Zelo dobra provizija. Vse
ostale info na tel.: 041/704395
IŠČEM MLADO PUNCO za priučitev šivanja in
izdelave ročnih izdelkov, tel:051/247068
Nudim PRIKOLICO za 6 oseb (4 eur po osebi) v
bližini Cerkvenjaka. V ceno vključeno dobro razpoloženje,
od pon. do čet. 051/247068
PODARIM pasjo uto z 2 prostoroma, tel.:
041/674234
21 - DOMAČE NOVICE
VETERANI
MAISTROV SPOMENIK V
LENARTU BO
Novo domovinsko društvo generala Rudolfa Maistra se zavzema tudi
za dostojno obeležitev spomina na pomembne lenarške rojake iz prve
polovice 20.stoletja
Na prvem delovnem srečanju lenarškega Društva
generala Rudolfa Maistra so govorili o prednostnih
programskih nalogah v letih 2007 in 2008. Zavzeli
so se za tesno sodelovanje z osnovnimi šolami, s
Slovensko vojsko z veteranskimi organizacijami in
združenji ter s sorodnimi društvi in organizacijami.
Posebno skrb bodo namenjali projektov za krepitev
slovenskega domoljubja, narodne zavesti in tradicije
slovenskega uporništva 20. stoletja. Povezovali se
bodo tudi z drugimi Maistrovimi društvi, predvsem
z bližnjim društvom generala Rudolfa Maistra v
Mariboru in pomagali pri vsakoletnih spominskih
svečanostih na Zavrhu.
Med prednostno nalogo so uvrstili realizacijo
pobude za postavitev Maistrovega spomenika v Lenartu, ki jo je že lani oblikoval
Karel Vogrinčič in so jo podprli tudi člani takratnega občinskega sveta še
skupne občine Lenart. Lenarški Maistrovci poudarjajo, da gre za obsežni
zalogaj, ki ga bodo lahko uspešno uresničili s pomočjo občine Lenart. Ta
projekt podpira in se zavzema za optimalne prostorske in umetniške rešitve.
Glede lokacije so menili, da bi bila ta najprimernejša v središču Lenarta, ali
na ploščadi preurejenega osrednjega Trga osvoboditve, ali pa pred lenarškim
domom kulture. O tem naj odločijo arhitekti in drugi strokovnjaki, saj ne želijo
strokovno vprašljivih ali celo spornih rešitev. Ob tem pa so se člani lenarškega
Društva generala Rudolfa Maistra zavzeli tudi za dostojno oddolžitev spominu
na nekatere Maistrove sodobnike, ki so živeli in delali v Lenartu v prvi polovici
20. stoletja in pomagali generalu Maistru in njegovim borcem za severno
slovensko mejo. Njihov prispevek je bil izjemno pomemben in je marsikdaj že
skoraj povsem pozabljen. General Maister je imel v Lenartu še posebej veliko
podporo pri narodnjaku in sokolskem organizatorju dr. Milanu Gorišku, ki je
bil duša narodnostnega gibanja že pred prvo svetovno vojno in je zaslužen
tudi za vsesplošni razvoj in napredek Lenarta. Maistrovi vojski je pomagal z
denarjem in živežem. Poleg Goriška omenjajo kot zaslužne rojake še notarja
Frana Štupico, Maistrovega osebnega prijatelja, ki ga je tudi vabil na Zavrh in
tam z njim pristno prijateljeval in se družil, pa zavednega slovenskega župnika
Jožefa Janžekoviča, kronista, pisatelja in sodnega starešino Ožbolta Ilauniga,
sokolskega delavca Davorina Poliča, nadučitelja Radoslava Kopiča in mnoge
druge. Lenarčani pa se nadvse radi ponosno spominjajo tudi olimpionika
Leona Štuklja, ki je bil leta 1927 nameščen za sodnika v Lenartu. Imel je
bogato znanje in je bil izjemno cenjen trener lenarškega Sokola. Njemu v
čast in trajen spomin naj bi poimenovali katero izmed novih mestnih ulic ali
celo staro šolsko telovadnico, ki je bolj poznana kot »sokolski dom«. To bi
lahko storili že prihodnje leto, ko bodo pri Lenartu praznovali 100. obletnico
ustanovitve Sokolskega društva Lenart. Ob tej priložnosti naj bi odkrili tudi
spominsko ploščo dr. Milanu Gorišku.
Na srečanju so tudi poudarili, da bodo podprli raziskovalne in sorodne
projekte in se zavzeli za celovito knjižno predstavitev zaslužnih lenarčanov.
Knjižnici Lenart so predlagali, da bi sobo z nastajajočo domoznansko zbirko
poimenovali po sokolskem delavcu Davorinu Poliču, občini Lenart pa, da naj
zagotovi sredstva za postopno oblikovanje domoznanskega oddelka v knjižnici,
ki bi ga še kako potrebovali tudi za zbiranje in obdelavo gradiva.
Dr. Marjan Toš
Gornja Radgona:
SPOMINI NA
OSAMOSVOJITVENO
VOJNO ŽIVIJO…
Srečanje vojnih veteranov pri Sveti Trojici
Pri Sveti Trojici v Slovenskih goricah je bilo tradicionalno srečanje veteranov
vojne za Slovenijo iz Vzhodnoštajerske pokrajine in Pomurja, ki ga je pripravilo
lenarško Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo. Poleg članov
veteranskih združenj so se srečanja udeležili tudi pripadniki policijskega
veteranskega združenja Sever, pripadniki Slovenske vojske, Območne zveze
borcev za ohranjanje tradicij NOB, Društva generala Maistra, Planinskega
društva Lenart in nekaj predstavnikov sorodnih združenj. Več kot 140
udeležencev se je zbralo pri lovskem domu v Dobravi, kjer jih je pozdravil
trojiški župan Darko Fras. Srečanje je bilo namreč vključeno v program
praznovanja prvega občinskega praznika občine Sveta Trojica, zato se je
župan Darko Fras še posebej zahvalil za pozornost in zaželel veteranom
prijetno počutje v tem delu Slovenskih goric. Izrazil je tudi zadovoljstvo, da se
pripadniki veteranskih organizacij družijo, negujejo prijateljske stike in obujajo
spomine na osamosvojitvene dogodke, ki so terjali veliko hrabrosti, poguma
in odločnosti. Zato je prav, da ti časi ne utonejo v pozabo in da jih vključujejo
tudi v različne spominske publikacije in tako vedno znova opozarjajo na eno
od prelomnih obdobij slovenskega uporništva v 20. stoletju.
Po jutranjem zboru in sprejemu gostiteljev iz lenarškega Območnega
združenja veteranov vojne za Slovenijo so udeleženci srečanja iz Dobrave
krenili na krajši pohod do zgornjih Verjan, Obrata in Zgornjega Porčiča. Tam
so imeli krajši postanek z okusno domačo malico in nekaterimi kulinaričnimi
dobrotami osrednjih Slovenskih goric pri domačiji Albina Postružnika. Kljub
muhastemu vremenu jih je prevevala dobra volja in dalj časa so se zadržali v
prijateljskem pomenjkovanju. Pot so nato nadaljevali preko Zgornjega Porčiča
do Svete Trojice, kjer so se udeležili zanimive predstavitve stare mehanizacije,
ki so jo predstavili člani društva Starodobnik Slovenske gorice. Veterani in
drugi udeleženci srečanja so bili s prireditvijo zelo zadovoljni, saj je minila v
zelo sproščenem vzdušju in z željo, da bi se na podobnih srečanjih družili v
še večjem številu. Organizatorji so povedali, da bo prihodnje leto lenarško
veteransko združenje gostitelj vseslovenskega srečanja veteranov vojne za
Slovenijo, ki se bodo udeležili tradicionalnega pohoda »Po poti generala
Maistra«. Ta prireditev bo najbrž znova na Zavrhu, ki je tesno povezan z
generalom Maistrom in njegovimi borci za severno slovensko mejo v prelomnih
letih 1918/1919. Predstavniki veteranskih organizacij iz Lenarta so ob tej
priložnosti tudi soglašali, da bi razširili krog podpisnikov listine o sodelovanju
in negovanju tradicij slovenskega uporništva 20.stoletja in k podpisu povabili
še pred nedavnim ustanovljeno novo domovinsko društvo generala Rudolfa
Maistra Lenart.
Dr. Marjan Toš
Ustanovili Združenje
vojnih invalidov 91
Na pobudo več udeležencev osamosvojitvene vojne leta 1991, ki imajo
priznan status vojaškega vojnega invalida, in vdov padlih v vojni, so v torek
19. 6. 2007 v Kranju ustanovili Združenje vojnih invalidov 91.
Namen ustanovitve združenja je “potreba, da se po 16 letih organiziramo,
spoznamo med seboj ter izmenjamo poglede na nerešena vprašanja statusa
in pravic,” so člani združenja zapisali v sporočilu za javnost.
Jože Makovec predsednik veteranov vojne
Veliko nevključenih
Nedavno tega je bil v Gornji Radgoni volilni občni zbor Območnega združenja veteranov
vojne za Slovenijo. Ob tem je zaradi zdravstvenih težav funkcija dosedanjega predsednika
Franca Zemljiča, ki je to opravljal že tri mandate, bila zaupana Jožetu Makovcu.
Podpredsednik pa je postal Niko Brus. Radgonsko veteransko združenje ima 830 članov.
Od tega jih ima 687 že uveljavljen status veterana. Za vsega 287 pa ta postopek teče
še pri Upravni enoti Gornja Radgona, kjer ta čas namenjajo priznanju tega, veliko skrb.
Delo opravlja namreč kar šest referentov. Sicer pa v združenju vojnih veteranov v Gornji
Radgoni, ta čas namenjajo največ pozornosti 6. pohodu ob meji, ki bo 3. julija iz Radencev
v Gornjo Radgono. Pričakovati je, da se bo tega spet udeležili precej članov podobnega
združenja iz Lenarta. Člani obeh združenj, namreč pogosto sodelujejo.
Vsi vojni invalidi iz osamosvojitvene vojne
Franci Klemenčič
22 - DOMAČE NOVICE
Vojni invalidi in družinski upravičenci 91 so sedaj člani društev vojnih
invalidov, različnih veteranskih organizacij, veliko pa jih ni vključenih v nobena
izmed društev. Ker te organizacije združujejo širšo populacijo ljudi iz različnih
obdobij naše zgodovine, “smo maloštevilni vojni invalidi iz leta 1991 slabo
prepoznavni,” so zapisali.
Redni člani združenja bodo vsi vojni invalidi iz osamosvojitvene vojne 1991
in vdove, ter otroci po padlem oz. umrlem v vojni leta 1991. Člani združenja
bodo lahko tudi drugi aktivni udeleženci osamosvojitvene vojne leta 1991.
Združenje bo nepolitična in nepridobitna organizacija, za predsednika pa so
člani izvolili Jožeta Romšaka, so še zapisali v sporočilu.
27. juni 2007
NAGRADNA KRIŽANKA 6 - 2007
OVEN 21.3 – 20. 4.
S prijatelji boste preživeli zelo lepe trenutke.
Če pa želite osvežiti vašo zvezo, v vso
zgodbo vključite tudi partnerja. Samski se
prepustite trenutnemu nagibu in naredite
nekaj »norega.«.
NAŠA NEKDANJA OLIMPIJCA
BIK 21.4. – 20.5.
V ljubezni boste naredili nekaj odločilnih
potez. Pustite, da vodi srce.Neke informacije
lahko precej koristijo. Presenetite partnerja
z lepim darilom.
DVOJČKA 21.5. – 21.6.
Sprejeli boste nekaj novih odločitev, ki bi jih
morali že zdavnaj. Tokrat se jih držite, pri
tem pa poslušajte svoj instinkt. Pozornost
ljubljene osebe vam bo zelo prijala.
RAK 22.6. – 22.7.
Vzemite vajeti v svoje roke in organizirajte
nepozabno zabavo. Naredili boste veliko
veselja, tudi sebi, če le ne boste pričakovali
preveč v zameno. Nežen pogled bo poplačal
vse.
LEV 23.7. – 23.8.
Slišali boste informacije, ki vam lahko precej
pomagajo. Izkoristite jih, načela pa pustite za
kdaj drugič. Od neke osebe ne boste mogli
odvrniti oči. Ona pa ne od vas. Uživajte.
DEVICA 24.8. – 23.9.
Izkoristite lepe dneve za druženje s prijatelji,
ki ste jih zadnje čase kar malce zanemarjali.
Toda nikar ne govorite o poslu, tudi druge
teme so lahko zelo zanimive.
TEHTNICA 24.9. – 23.10.
Čeprav se vam bo zdelo, da ste vse izgubili,
ohranite sebe in svojo smer. Odprite oči in
videli boste, da niste ničesar izgubili, temveč
dobili priložnost za novo srečo.
ŠKORPIJON 24.10. – 22.11
Pomagali boste neki osebi, ki se je znašla
v neprijetnih okoliščinah. Nikar se ne
slepite, da vam ni nič do nje, prepustite se
temu letnemu času in si dovolite svoj mali
čudež.
STRELEC 23.11. - 21.12.
Sprejmite povabilo, čeprav se vam bo morda
zdelo, da nimate pravega razloga za veselje.
Prav lahko se namreč zgodi, da boste srečali
sorodno dušo. Pustite se presenetiti.
KOZOROG 22.12. – 20.1.
Prijatelji vas vabijo na zabave, vi pa vedno
najdete kakšen izgovor. Sprostite se vendar!
V ljubezni bo prevladovala strast. Nekoga
boste močno pogrešali in potrebovali.
VODNAR 21.1. – 19.2.
Obiščite sorodnike in si v miru vzemite nekaj
časa zase. Tako boste najlažje našli izhod iz
sedanjih težav. Pogovor z neko osebo vas
bo navdal z veseljem in upanjem.
RIBI 20.2. – 20.3.
Dobro razmislite, v kateri smeri se boste
angažirali, da ne boste kasneje razočarani
nad nekimi zadevami ali ljudmi. Osvajalske
veščine vam bodo šle več kot dobro od
rok.
27. junij 2007
Rešitev - geslo križanke, ki izhaja iz slik, napišite na kupon, ga prilepite na dopisnico in nam jo pošljite do 18. 7. 2007 na
naslov: Domače novice, p.p.5, 2230 Lenart v Slov. goricah. Med reševalce, ki bodo na dopisnico prilepili naš kupon s
pravilno vpisanim geslom, bomo podarili tri praktične nagrade.
REŠITEV NAGRADNE KRIŽANKE 5/07
SVETA TROJICA, NASTOP (in NE kitara, kot jih je veliko na pamet zapisalo kot rešitev)
6/2007
IZŽREBANI REŠEVALCI
KRIŽANKE 5/2007
Med dopisnicami s pravilno rešenimi odgovori smo izžrebali tri
nagrajence, ki bodo prejeli praktično nagrado:
1. nagrada: Franc Krempl, Zg. Ščavnica 110, Sv. Ana
2. nagrada: Drago Tavčar, Močna 50, Pernica
3. nagrada: Franc Lenart, Vrtna 5, Lenart
Nagrade boste prejeli po pošti
23 - DOMAČE NOVICE
Začetek počitnic za šolarje in dijake
Večina učencev in dijakov, razen zaključnih razredov oziroma letnikov, je v
petek, 22. junija še zadnjič v tem šolskem letu sedla v šolske klopi, podelili
pa so jim tudi spričevala.
Učencem zaključnih razredov osnovnih šol se je pouk končal 15. junija, dijaki
zaključnih letnikov srednjih šol pa so letna spričevala prejeli že 18. maja.
Maturantje čakajo na rezultate
Dijaki zaključnih letnikov srednjih šol sicer v tem času niso bili brezskrbni, saj
se je 7. maja s pisanjem eseja iz slovenščine oz. italijanščine in madžarščine
kot maternega jezika začela splošna matura, ki se je nato nadaljevala 4. junija,
medtem ko se je 26. maja začela tudi poklicna matura. Z uspehom na poklicni
maturi bodo dijaki seznanjeni 9. julija, na splošni maturi pa 16. julija.
Novo šolsko leto se za učence in dijake začenja 3. septembra.
SLADOLEDNI BUTIK ROBERTO
je za vas odprt od 3. junija
v Lenartu na avtobusni postaji
24 - DOMAČE NOVICE
27. juni 2007