Shrani kot PDF

Transcription

Shrani kot PDF
Uredništvo
Iz vsebine
Strinjam se z vsemi,
ki pravijo, da sta dva letna časa, ki sta najlepša,
to je pomlad, ko vse bujno
ozeleni, in pa jesen, ko se
začnejo drevesa okoli nas
spreminjati in kazati v čudovitih barvah. Vse to pa
še olepšajo sončni žarki,
ki so že nekoliko bolj redki, so pa zato vse bolj težko pričakovani.
Glede na zadnja dogajanja po Sloveniji, v
mislih imam poplave,
lahko upamo, da bo jesen
Foto: T. Mohorko
vseeno večji del minila s
sončnimi žarki obsijana in da bo reka Drava tekla mirno po svoji strugi
mimo nas.
Za branje v teh jesenskih dneh pa vam ponujamo v tem glasilu zapise o vseh preteklih dogodkih v naših krajih, ki jih je kljub dopustniškemu času bilo kar nekaj po naši občini. Seveda pa jesen napoveduje tudi
še en dogodek pri nas, to je »Pozdrav jeseni«, ki si ga je vredno pogledati
in ga obiskati.
• Iz vsebine - Kolofon
2
• Uredništvo 2
• Županov uvodnik
3
• Občina
4 - 19
• Društva in prosti čas
20 - 33
• Vabimo
34 - 35
• Predstavljamo
36
• Razmišljanja
37
• Na vrtu
38 - 39
• Nasveti veterinarja
40
• Razvedrilo
41
• Praznovanja
42
• Poroka
43
OBVESTILO ZA ODDAJO
ČLANKOV ZA NASLEDNJO
ŠTEVILKO
Izdajatelj: OBČINA STARŠE
1. številka izšla decembra 1995
Glavna in odgovorna urednica: Mojca Kacjan
Uredniški odbor: Aleš Tihec, Marica Tenko, Ivan Klep
Sodelavci: Občinska uprava Občine Starše, društva,
Zavod OŠ Starše in drugi avtorji prispevkov
Lektoriranje: Daniela Klasinc. Oblikovanje: Mojca Kacjan
Grafično oblikovanje in tehnično urejanje: Altius d.o.o., Ptuj
Tisk: Grafis d.o.o.
Izdano v nakladi 1500 izvodov.
Uredništvo si pridržuje pravico pregleda, izbire in
krajšanja člankov ter spremembe naslovov.
SEPTEMBER 2010
Ponatis mogoč z dovoljenjem uredništva.
2
Glasilo je vpisano v razvid medijev
Ministrstva za kulturo po št. 369.
Foto na naslovnici: Mojca Kacjan
Članke za 60. številko
GLASILA OBČINE STARŠE
ODDAJTE DO
15. novembra 2010
ali pošljite na naslov
OBČINA STARŠE - UREDNIŠTVO
STARŠE 93, 2205 STARŠE;
elektronski naslov:
[email protected]
Priložite fotografije z imeni avtorjev;
če boste le-te poslali po el. pošti,
jih pripravite posebej v priponki
(v JPG formatu …).
Še vedno velja, da rokopise oz. članke,
ki niso posneti na disketi ali CD-ju,
zaradi prepisovanja oddate vsaj
teden pred navedenim datumom.
UREDNIŠTVO
Županov uvodnik
Foto: M. Kacjan
V svojih uvodnikih sem velikokrat
omenil, kako hitro teče čas. In res je tako.
Malo se ozrimo v preteklost in bomo videli, da še ni tako dolgo, ko smo izbirali
oziroma volili člane v prvi občinski svet
ter prvega župana v demokratični Republiki Sloveniji. Vsi izvoljeni smo bili
polni elana in volje do sprememb ter
hitrega razvoja naše nove občine. V tem
kratkem času smo štirikrat imeli lokalne
volitve in v mesecu novembru bo minilo
16 let, odkar sem župan v tej mladi, mali
in – danes lahko rečemo – že zelo razviti
občini. Res je, zelo hitro teče čas. V teh
letih kratke preteklosti se je pisala tudi
zgodovina. V tem času smo s skupnimi
močmi, spoštovane občanke in občani,
postorili tisto, kar smo v danih trenutkih
najbolj potrebovali. Tisto, za kar smo na
sejah Občinskega sveta menili, da je najbolj potrebno za naš razvoj. Postopoma,
pa vendar z voljo in veseljem, smo našo
mlado občino razvijali na vseh področjih
in v vseh zaselkih. Vedno smo prisluhnili željam in klicu vas, občanov, saj ste
prav vi tisti, ki najbolj veste, kaj vas žuli,
oziroma, kaj je potrebno za boljšo kakovost življenja na vasi, podeželju oziroma
v občini, ki se razprostira na 34 km2
Dravskega polja. Ravno vam ni vseeno, v
kakšnem okolju živimo in ali gre razvoj
kraja v pravo smer ali ne. Nismo živeli
v prepričanju, da bomo ustregli vsem in
vsakomur, pa vendar. Ustreči večini ljudi je že uspeh. Zato smo, drage občanke
in občani, prednost po želenem napredku vedno dajali vam in ne strankarskim
interesom. Moja želja kot župana je bila
vedno najprej ustreči večini naših občanov, šele nato so bile na vrsti strankarske
želje in prerivanja.
Drage občanke in občani!
Vemo, da smo za nekoga v tem 16letnem obdobju naredili ogromno, za
nekoga pa premalo ali nič. Naj vas spomnim, da sem s svojim prihodom »na
začasno delo v Starše« našel osnovno
šolo z dvoizmenskim poukom in vodnjakom oziroma studencem. To smo že
vse pozabili? Da smo zgradili prizidek
k osnovni šoli in nemudoma prešli na
enoizmenski pouk? Da smo preplastili vse že asfaltirane in dotrajane ceste?
Vsi smo pozabili, da smo tudi za izkope
CTV-sistema v Staršah, Loki in Rošnji
prispevali finančna sredstva iz občinskega proračuna, saj smo kopali širše jarke
samo zato, da smo zraven polagali kable
za CTV-sistem. Pomagali smo obnoviti
vse sakralne spomenike v občini. Zgradili smo novo mrliško vežico in uredili
oziroma pripravili novi del pokopališča.
Ponosni smo lahko na novo večnamensko stavbo z zdravstvenim domom in
lekarno. Tudi oskrbni center »Jager« ni
nastal kar tako. Ozrimo se v preteklost
in poglejmo, koliko kilometrov cest smo
asfaltirali na novo. Prepotreben zbirni
center že dolgo služi svojemu namenu.
Tudi do njega pridemo po lepo asfaltirani poti vsi, ki ga potrebujemo, oziroma
vsi, ki se zavedamo, čemu in za koga služi. Že nekaj let se ukvarjamo z izgradnjo
kanalizacije po celotni občini in vendarle bo v naslednjih dneh možno pričeti s
priključevanji na to težko pričakovano
omrežje. Mislim, da je to največji projekt
v zgodovini naše občine in ga v bližnji
in daljni prihodnosti tudi ne bo, pa naj
si bo to po svoji razsežnosti ali finančni
plati. Kot vidite, smo pričeli z izgradnjo
prepotrebnega tri oddelčnega vrtca z jaslimi v Marjeti. V kratkem bodo končani
projekti za štiri oddelčni vrtec z jaslimi
v Staršah, ki bi se moral začel graditi
prihodnje leto. Prav tako so v pripravi projekti za vaška središča v naseljih
Starše, Zlatoličje, Marjeta in Prepolje.
Pločniki skozi naselje Brunšvik se bodo
začeli graditi še v letošnjem letu, za ostale vasi, kot so Prepolje, Trniče in Marjeta, pa bodo prav tako končani v kratkem. Tako lahko računamo, da bo novi
župan za nadaljevanje del imel veliko
pripravljenega. Kljub temu da je bilo v
nekem obvestilu omenjeno, da bo župan
Ducman proračun postrgal do konca in
svojemu nasledniku pustil prazno blagajno, temu ne bo tako. Tudi v letošnjem
volilnem letu bo ostalo okrog 2,5 do 3
milijone evrov finančnih sredstev, ki jih
bomo prenesli v naslednje leto in v proračun za leto 2011. Moram pa povedati,
da je občina Starše ena izmed tistih, ki
ni bila in trenutno tudi ni nič zadolžena.
Torej ni nikakršnih obremenitev v škodo
proračuna za prihodnje leto oziroma za
leto 2011, kar mi je bilo večkrat očitano
v raznih obvestilih in na občinskem svetu. Svojemu nasledniku bom res zapustil precej težko mošnjo; samo tako naj
gospodari naprej in rezultati ne smejo
izostati.
Spoštovani!
Vsaka stvar ima svoj začetek in konec. Že zakon narave je predvidel, da se
staro umika mlademu. Zato menim, da
je vse skupaj dozorelo in je prišel čas, ko
se tudi sam poslavljam.
V teh časih sem doživel veliko lepega – tudi z vami in vašo pomočjo, ko
ste mi pomagali pri razvoju naše mlade
občine in soustvarjali dneve, tedne, mesece in leta, ki jih bom ohranil v lepem
spominu. Ves ta čas, čas 16-letnega županovanja, mi je pustil velik pečat, ki ne
bo nikoli izbrisan. To je bil čas prijetnih,
zanimivih, nepozabnih, včasih tudi burnih, nagajivih in žaljivih 16 let v mojem
življenju.
Če je kdaj prišlo do kakršnega koli
nesporazuma, vroče krvi ali zamere, se
vam iskreno opravičujem. Življenje je
pač takšno. Vedno sem delal, vsaj upam,
v dobro vseh nas in naše občine. Za vse
sem želel imeti iste oziroma enake kriterije. Koliko mi je to uspelo, veste samo
vi, spoštovane občanke in občani.
Zahvalil bi se tudi vsem svetnicam in
svetnikom, podžupanom, predsednikom
krajevnih skupnosti, predsednikom in
članom komisij in odborov, predstavnikom društev in ostalih organizacij, vsem
njihovim članom, ki so v teh letih pomagali pri razvoju naše lepe občine. Pa tudi
tistim, ki v raznih organih niso delovali
organizirano, so pa vseeno dali svoj doprinos k razvoju in napredku občine, v
kateri živimo. Vsega tega pa, verjemite,
ne bi bilo, če kot župan ne bi imel tako
dobrih in uspešnih sodelavk in sodelavcev v občinski upravi. Njim gre torej še
posebna zahvala za ves trud in požrtvovalnost.Vem, da sem bil včasih bolj strog
in glasen, zato, spoštovane sodelavke in
sodelavci, prosim, da mi oprostite in odpustite. Zahvaliti se moram tudi zunanjim sodelavcem, in to našemu župniku
g. Rudiju Koželniku, ravnatelju g. Franju
Duhu, našemu zdravstvenemu in patronažnemu osebju, poštni službi in še bi
lahko našteval. Tudi ti so bili pri razvoju
občine zelo, zelo pomembni. Zato tudi
njim hvala.
Kot vidite, je volilna kampanja za
novega župana in svetnike za Občinski
svet Občine Starše za naslednja štiri leta
na vrhuncu in zelo burna. Vsem želim
obilo sreče. Novoizvoljenemu županu
pa želim, da uspešno nadaljuje z vodenjem naše občine, saj po vseh finančnih
kriterijih ta ne sodi med revnejše in zato
se moramo tako tudi obnašati. Za nadaljevanje imamo pripravljenih dovolj projektov; če jih bo župan upošteval, pa je
njegova stvar.
Naj se vam na koncu še enkrat zahvalim za vašo podporo v teh šestnajstih
letih in vsem skupaj zaželim še naprej
obilo zdravja, sreče in uspehov.
Hvala in vse dobro vam želim!
SREČNO!
Župan
Vili Ducman
GLASILO OBČINE STARŠE, št. 59
Spoštovani!
3
Občina
95-1998
Obdobje 19
Obdobje
1999-20
02
03-2006
SEPTEMBER 2010
Obdobje 20
4
Obdobje 2007-2010
Občina
IZ DELA OBČINSKEGA SVETA
Povzetek seje po zapisniku pripravila Stanka VOBIČ
Občinski svet Občine Starše se je 16. 6.
2010 sestal na 21. redni seji. Prisotnih je
bilo 13 članov občinskega sveta.
Sejo je vodil podžupan Adolf Šerdoner. Svetniki so sprejeli dnevni red ter
imenovali overovitelja zapisnika. Potrdili
so zapisnik s pripombo Dejana Bandurja.
Stanka Vobič sem prisotne seznanila, da
so bili vsi sklepi realizirani. Ivan Pišek pa
je prisotnim podal poročilo o tožbah, ki jih
je vložil proti občanom Občine Starše.
Predstavnica MRA Doroteja Lah je
prisotnim razložila gradivo in predlagane
sklepe, ki so jih svetniki soglasno potrdili.
Občinski svet občine Starše daje soglasje k ustanovitvi služnosti poti in dovoza po delu zemljišča solastniškega deleža 1/8 parc. št. 957/3, 957/4, 957/5, 957/6,
957/7 957/8, 957/9, 957/11, 957/12 vložna
št. 1184 k.o. Tabor v lasti Mariborske razvojne agencije p.o. v korist vsakokratnega lastnika parc. št. 156 k.o. Tabor.
Občinski svet občine Starše daje soglasje k ustanovitvi služnosti izgradnje
komunalnih vodov preko zemljišča lastnika v korist služnostnega upravičenca
na solastniškem deležu 1/8 parc.št. 957/3,
957/4, 957/5, 957/6, 957/7, 957/8, 957/9,
957/11, 957/12, vložna št. 1184 k.o. Tabor
v lasti Mariborske razvojne agencije p.o.
v korist vsakokratnega lastnika parc. št.
156 k.o. Tabor oziroma upravljavca komunalne infrastrukture.
Razlago Odloka o zaključnem računu
proračuna Občine Starše za leto 2009 je
podala Milena Ule, višja svetovalka za finance.
V razpravi so sodelovali mag. Janez
Ekart (LDS), Srečko Gorinšek, Nataša Petek ter Ivan Pišek. Na koncu razprave je
prisotnim predsednica Nadzornega odbora
Nada Teskač povedala, da je odbor pregle-
dal zaključni račun ter pripravil poročilo,
ki so ga prisotni dobili na seji. Vsi svetniki
so soglasno potrdili sklep:
Sprejme se Odlok o zaključnem računu proračuna Občine Starše za leto
2009.
Milena Ule, višja svetovalka za finance,
je podala tudi razlago Odloka o rebalansu
proračuna Občine Starše za leto 2010. Povedala jim je, da s tem rebalansom povečujemo prihodkovno in odhodkovno stran
ter proračunski primanjkljaj, ki pa se pokriva iz presežka sredstev iz preteklih let.
V razpravi so sodelovali Srečko Gorinšek,
mag. Janez Ekart (LDS) in Ivan Pišek. Po
prejetih odgovorih so prisotni soglasno
potrdili sklep:
Sprejme se Odlok o rebalansu proračuna Občine Starše za leto 2010.
Občinski svet Občine Starše je v Načrtu razvojnih programov ter v proračunu za
leto 2010 potrdil izgradnjo Vzgojno-varstvene enote Najdihojca v Staršah. Operacijo bo delno financirala Evropska unija,
in sicer iz Evropskega sklada za regionalni
razvoj. Razlago dokumenta identifikacije
investicijskega programa sta podala Bojan
Grus in projektantka Cveta Faith.
V razpravi so s svojimi vprašanji in pripombami sodelovali Nataša Petek, Marjan
Malek, Srečko Gorinšek, mag. Janez Ekart
(LDS) Anton Lončarič, Franc Žunkovič,
Dejan Bandur, Janez Ekart (SDS). Na koncu dolge razprave so sprejeli sklep:
Na občinsko upravo se do petka, 18.
6. 2010, dajo pripombe, ki jih bo projektantka poskušala upoštevati v DIIP-u. Dokument identifikacije investicijskega projekta vzgojno-varstvene enote Najdihojca,
Starše 6, Starše se obravnava na korespondenčni seji.
Razlago dokumenta identifikacije investicijskega projekta ureditev pločnikov
in ceste skozi Brunšvik v dolžini 1600 m
je podal Bojan Grus.
V razpravi so sodelovali Srečko Gorinšek, mag. Janez Ekart (LDS) in Anton
Lončarič. Vsi prisotni svetniki so potrdili
sklep:
Sprejme se Dokument identifikacije
investicijskega projekta za ureditev pločnikov in ceste skozi Brunšvik v dolžini
1600 m.
Mojca Kacjan je podala razlago tehničnega popravka Odloka o prostorskih
ureditvenih pogojih za podeželje v Občini Maribor. Razložila je, da se popravek
nanaša na objekte, ki so namenjeni javni
družbeni uporabi in za katere poteka postopek pridobitve gradbenega dovoljenja
in s tem tudi uporabnega dovoljenja. Mag.
Janez Ekart (LDS) se je pri tej temi navezal na prostorski načrt v naši občini ter
vprašal, kdaj bo sprejet. Mojca Kacjan mu
je odgovorila, da smo v fazi analize pridobljenih smernic, za katere je bil rok 11. 6.
2010, vendar pa do roka in tudi ne do sedaj nismo prejeli smernic od Ministrstva
za kmetijstvo, za katere menimo, da so
ključnega pomena. Sledila bo dopolnitev
osnutka in javna razgrnitev. Točnega datuma sprejema načrta ne moremo napovedati. Prisotni so soglasno potrdili sklep:
Potrdi se tehnični popravek Odloka o
prostorsko ureditvenih pogojih za podeželje v Občini Maribor (MUV, št. 11/93).
Tehnični popravek začne veljati naslednji dan po sprejetju na seji Občinskega
sveta Občine Starše.
Predlog financiranja letnega programa
športa sem podala Stanka Vobič ter prisotnim razložila, da je pripravljen enako
kot v lanskem letu, vrednost točke bo 100
EUR. V razpravi je Dejan Bandur – predsednik Odbora za negospodarstvo povedal,
da je predlog predelal tudi odbor in ga
podprl. Prisotni svetniki so potrdili sklep:
V letu 2010 se bodo financirali naslednji športni programi:
NOGOMET
mlajši cicibani U 8
starejši cicibani U 10
mlajši dečki U 12
starejši dečki U 14
kadeti
mladina
člani
veterani
ženske ekipe
IZOBRAŽEVANJA
po dejanskem strošku
v višini 75% računa za
kader, ki ima sklenjeno
pogodbo z društvom
za najmanj dve leti.
INVESTICIJSKI TRANSFERI
Športno društvo Brunšvik 2.770,00
Športno društvo Marjeta
8.533,00
Športno društvo Loka-Rošnja 2.770,00
Športno društvo Starše 5.770,00
Športno društvo Prepolje 4.385,00
Športno društvo Zlatoličje 2.770,00
€
€
€
€
€
€
Predloge za razrešitev in imenovanje
članov v Občinsko volilno komisijo je
obravnavala Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. Predlog sklepa
je prisotnim svetnikom podal predsednik
komisije Ivan Lenart. Vsi prisotni svetniki
so potrdili sklep:
V Občinski volilni komisiji se razrešijo:
• Darko EKART, Trniče 18, 2206
Marjeta na Dravskem polju,
GLASILO OBČINE STARŠE, št. 59
7. 6. 2010 je potekala korespondenčna
seja Občinskega sveta Občine Starše. Svetniki so glasovali o sprejemu povečanega
vpisa otrok v obe enoti vrtcev.
Osnovna šola Starše je 14. 5. 2010
poslala dopis, s katerim Občino Starše
obvešča, da je za šolsko leto 2010/2011
povečan vpis otrok v obe enoti vrtcev. Na
podlagi kriterijev, ki jih je sprejel Občinski svet Občine Starše, je komisija morala
odkloniti sprejem v vrtec šestindvajsetim
otrokom. Zaradi navedenega so člani komisije sklenili, da predlagajo, da Občina
Starše sprejme za šolsko leto 2010/2011
sklep o povišanju normativa za dva otroka
v oddelku. Občinski svet Občine Starše je
sprejel sklep:
Sprejme se sklep o določitvi največjega števila otrok v enotah vrtca Najdihojca
in Pikapolonica OŠ Starše za šolsko leto
2009/2010.
5
Občina
•
•
Jože VIDOVIČ, Loka 1 b, 2205
Starše,
Milan PIGNAR, Brunšvik 9 a,
2327 Rače.
V Občinsko volilno komisijo
Občine Starše se imenujejo:
• Petra LEPEJ, Marjeta na Dr. polju
55A, 2206 Marjeta na Dravskem
polju,
• Branko LEŠNIK, Starše 89 I, 2205
Starše,
• Drago ŽIROVNIK, Zlatoličje 12,
2205 Starše.
Mandat traja do izteka mandata Občinske volilne komisije, ki je bila imenovana 31. 1. 2007.
SEPTEMBER 2010
Pri točki pobude in vprašanja so sodelovali:
Marjan Malek je podal pisna vprašanja
in pobude ter povedal, da želi pisne odgovore.
Ivan Ornik je opozoril, da je prečrpališče pred njegovo hišo v Prepoljah polno,
ter na dotrajano telegrafnico pri igrišču.
Nataša Petek je vprašala, če se da urediti začasen oddelek vrtca v šoli za 18
otrok, ki so bili zavrnjeni. Stanka Vobič
ji je odgovorila, da je bil dogovor s šolo,
da se preveri, koliko od teh otrok dejansko
rabi varstvo in bomo potem iskali rešitev.
Nataša Petek je vprašala tudi, kdaj se bo
začela preplastitev ceste v Staršah, ali so
bili v zvezi s tem kakšni problemi, kdaj se
bo začela izgradnja kanalizacije proti Trničam ter točen status prostorskega plana.
Glede preplastitve je dobila odgovor, da se
preplastitev že izvaja, rok za izgradnjo kanalizacije proti Trničam pa je 30. 9. 2010.
Glede prostorskega plana ji je Mojca Kacjan razložila, da je bil
11. 6. 2010 rok za podajo smernic od
nosilcev urejanja prostora. Po pridobitvi
smernic se osnutek dopolni in sledi javna
razprava.
Vlasta Žirovnik je vprašala, zakaj se ne
asfaltirajo pločniki v Loki. Bojan Grus ji je
odgovoril, da bo Cestno podjetje le-te verjetno asfaltiralo istočasno z vsem ostalim
asfaltiranjem po Loki, Rošnji in Staršah.
6
Srečko Gorinšek je vprašal, če bo DIIP
za grad v Staršah sprejet še v tem mandatu. Stanka Vobič mu je odgovorila, da je
DIIP že pripravljen in bo obravnavan na
eni izmed naslednjih sej.
Anton Lončarič je povedal, da je KUD
»Ivan Lončarič« na občino naslovil vlogo
za prostore za shranjevanje rekvizitov. Dobil bo pisni odgovor. Prav tako ga je zanimalo, kdo bo nadzorni pri gradnji vrtca v
Marjeti. Bojan Grus mu je povedal, da bo
izbran na javnem razpisu.
Dejan Bandur je postavil vprašanje,
glede ogrevanja pošte v Marjeti, kaj je z
zdravstvenim domom v Marjeti in kdo ruši
objekt na zemljišču, ki smo ga odkupili od
župnika.
Janez Ekart (SDS) je dal pobudo, da se
za spominsko ploščo, ki je bila na Kerhejevi hiši in jo je lastnik snel, najde novi prostor. Adolf Šerdoner mu je odgovoril, da
lastnik ne želi imeti te plošče na hiši, zato
bomo ob ograji naredili stojalo zanjo.
Prav tako je Janez Ekart (SDS) opozoril
na cesto od Holbe do Kacjanovih, ki je v
zelo slabem stanju, zato se naj gramozira.
22. junija 2010 je potekala korespondenčna seja Občinskega sveta Občine
Starše. Svetniki so glasovali o sprejemu
INVESTICIJSKEGA PROGRAMA VZGOJNO-VARSTVENE ENOTE PIKAPOLONICA MARJETA.
Občinski svet Občine Starše je na seji
24. 2. 2010 sprejel sklep, da se potrjuje
Dokument identifikacije investicijskega
projekta Vzgojno-varstvene enote Pikapolonica Marjeta, Marjeta na Dravskem
polju 3a z dne 15. 2. 2010. Dopolnitve in
spremembe so se nanašale na pogoje Javnega poziva za predložitev vlog za sofinanciranje operacij iz naslova prednostne
usmeritve »Regionalni razvojni programi,
razvojne prioritete. Razvoj regij operativnega programa krepitve razvojnih potencialov 2007−2013 za obdobje 2010−2012
– V. javni poziv.« V razpisni dokumentaciji
je namreč pogoj, da bodo sofinancirani le
tisti vrtci, ki bodo izvedeni v skladu s Pravilnikom o učinkoviti rabi energije v stavbah (Ur. l. RS, št. 93/08 in 47/09) - energijsko učinkovit objekt.
Ker
vrednost
presega
500.000,00
€,
je bil potreben
tudi
sprejem
investicijskega
programa, ki ga
je občinski svet
sprejel na korespondenčni seji
24. 3. 2010.
Služba Vlade RS za lokalno
samoupravo in
regionalno politiko je 15. 6. 2010
pozvala Občino
Starše k dopolnitvi vloge. Zaradi
navedenega
je
moral Občinski
Foto: M. Kacjan
svet ponovno potrditi INVESTICIJSKI
PROGRAM VZGOJNO-VARSTVENE ENOTE PIKAPOLONICA MARJETA.
Izredna seja Občinskega sveta Občine
Starše je bila 13. 07. 2010.
Na seji so bili prisotni vsi svetniki.
Obravnavali in sprejeli so:
1. Dokument identifikacije investicijskega projekta novogradnja vzgojno-varstvene ustanove Najdihojca,
Starše 6, Starše.
Stanka Vobič sem povedala, da je Občinski svet Občine Starše predlog dokumenta identifikacije investicijskega
projekta vzgojno-varstvene enote Najdihojca Starše obravnaval na seji 16.
6. 2010, kjer so sprejeli sklep, da se na
občinsko upravo dajo pripombe, ki jih
bo projektantka skušala upoštevati v
DIIP-u. Seznanila jih je, da je v novem
predlogu povečan osrednji prostor in
športna igralnica za 16 m², dodatni
prostor za dejavnosti otrok za 6,20 m²,
ostalo 27,70 m².
2. Dokument identifikacije investicijskega projekta »Ureditev vaškega središča Starše«.
3. Dokument identifikacije investicijskega projekta »Ureditev vaškega središča Prepolje«.
4. Dokument identifikacije investicijskega projekta »Ureditev vaškega središča Zlatoličje«.
5. Dokument identifikacije investicijskega projekta »Ureditev vaškega
središča Marjeta na Dravskem polju« (poročevalec: občinska uprava
Občine Starše).
V proračunu za leto 2010 so zagotovljena finančna sredstva za projekte za
ureditev vaških središč v Občini Starše, z njimi se bomo prijavili na razpise
ministrstev, sem prisotnim razložila
Stanka Vobič. V razpravi so sodelovali Srečko Gorinšek, Janez Ekart (SDS),
Ivan Pišek, Marjan Malek, Nataša Petek.
Stanka Vobič sem prisotnim povedala,
da nas je Mestna občina Maribor pozvala,
da Občinski svet Občine Starše obravnava
problematiko brezplačnega prenosa lastniškega deleža Dravskih elektrarn Maribor v
družbi KESS.
Po krajši razpravi so prisotni soglasno
potrdili sklep:
Občinski svet Občine Starše poziva
Vlado Republike Slovenije, da:
1. ne potrdi sklepa Nadzornega sveta
Dravskih elektrarn Maribor d.o.o.
(DEM) o brezplačnem prenosu
30,8% lastninskega deleža DEM
v družbi Hidroelekrarne na spodnji Savi d.o.o. (HESS) v vrednosti 66.798.285,00 EUR na Holding
slovenske elektrarne d.o.o.;
2. preuči kadrovsko politiko v organih Holdinga slovenske elektrarne
d.o.o. z namenom uravnoteženja
vplivov regionalnih interesnih
skupin in končanjem prevlade ene
regionalne veje slovenske energe-
Občina
22. 7. 2010 je potekala korespondenčna
seja glede soglasja k imenovanju Dragice
Turjak za direktorico Mariborske knjižnice
v naslednjem mandatnem obdobju, od 1.
12. 2010 za dobo pet let ter o dopolnitvi
Letnega načrta pridobivanja in letnega načrta razpolaganja z nepremičnim premoženjem.
Sedanji direktorici Mariborske knjižnice Dragici Turjak poteče mandat 30.
11. 2010. Svet knjižnice je na podlagi 18.
člena Odloka o ustanovitvi javnega zavoda
Mariborska knjižnica (Medobčinski uradni
vestnik, št.8/2005, 16/2006 in 17/2009) dne
20. 5. 2010 sprejel sklep o razpisu prostega delovnega mesta direktorja Mariborske
knjižnice. Razpis je bil v skladu z določili
prej citiranega Odloka objavljen v Večeru,
dne 24. 5. 2010.
Na razpis sta v razpisnem roku prispeli
dve vlogi. Prijavili sta se: Sabina Fras Popović, delavka knjižnice, zaposlena na delovnem mestu vodje oddelka za knjižnično
mrežo, in Dragica Turjak, direktorica Mariborske knjižnice. Vloga Sabine Fras Popović ni bila popolna. Svet se je odločil, da
jo pozove k dopolnitvi manjkajoče verodostojne listine o aktivnem znanju vsaj enega tujega jezika, v skladu z zakonodajo. Po
mnenju sveta knjižnice na poziv predložena dokumentacija (overjena kopija indeksa
in overjena kopija zapisnika strokovnega
izpita) ni bila v skladu z zakonodajo.
Svet knjižnice je na seji 24. 6. 2010
sprejel sklep, da predlaga za direktorico
Mariborske knjižnice v naslednjem petletnem mandatnem obdobju, predvidoma
od 1. 12. 2010, Dragico Turjak. Kandidatka
izpolnjuje vse formalne pogoje. Knjižnico
je uspešno vodila devetnajst let. Širok in
uspešen obseg njenega dela znotraj in zunaj ustanove je dobro poznan članom sveta. V svojem programu razvoja Mariborske
knjižnice je pokazala vizijo, ki je realna in
sledi tokovom razvoja v sodobnem informacijskem svetu. Zato je zanjo glasovala
večina prisotnih članov. Na podlagi 20.
člena prej citiranega Odloka morajo občine ustanoviteljice pred imenovanjem
direktorja podati soglasje k predlaganemu
kandidatu za direktorja knjižnice. Svetniki
so sprejeli sklep:
Občinski svet Občine Starše daje soglasje k imenovanju Dragice Turjak za
direktorico Mariborske knjižnice v naslednjem mandatnem obdobju, od 1. 12.
2010, za dobo pet let.
Občinski svet Občine Starše je na 18.
seji dne 16. 12. 2010 (MUV, št. 33/2009)
sprejel Odlok o proračunu Občine Starše
za leto 2010 ter na 20. seji dne 7. 4. 2010
(MUV, št. 8/2010) in 21. seji 16. 6. 2010
(MUV, št. 13/2010) Odlok o rebalansu proračunu Občine Starše za leto 2010. Skupaj
s sprejemom proračuna je Občinski svet
sprejel LETNI NAČRT PRIDOBIVANJA IN
RAZPOLAGANJA Z NEPREMIČNIM PREMOŽENJEM OBČINE STARŠE ZA LETO
2010. Letni načrt pridobivanja in letni načrt razpolaganja z nepremičnim premoženjem se lahko med letom tudi dopolnjuje
(3. točka 15. člena Uredbe o stvarnem premoženju države, pokrajin in občin, Ur. list
RS, št. 84/2007). Predlagana dopolnitev
letnega načrta pridobivanja in razpolaganja je potrebna zaradi izvedbe postopkov
pridobivanja nepremičnin. Višine sredstev
v proračunu za leto 2010 ne spreminjamo,
ker so sredstva zagotovljena v postavki
084010:
Podpora posebnim skupinam − 66.000
€ je namenjena za potrebe župnišča. Sredstva v višini 33. 000 € bodo poravnana v
letu 2011.
Posamični program ravnanja z navedenimi parcelami bo po določilih 2. odstavka
18. člena uredbe sprejel župan. O realizaciji posamičnega programa bo občinski
svet obveščen na prvi seji po realizaciji
programa.
Svetniki so sprejeli sklep:
Občinski svet Občine Starše v skladu z
Zakonom o stvarnem premoženju države,
pokrajin in občin in Uredbo o stvarnem
premoženju države, pokrajin in občin
sprejme prvo dopolnitev letnega načrta
pridobivanja in razpolaganja s stvarnim
premoženjem Občine Starše za leto 2010
v predloženi vsebini.
Občinski svet občine Starše sprejme
sklep o sprejemu letnega načrta pridobivanja in razpolaganja z nepremičnim
premoženjem občine starše za leto 2010.
Izredna seja Občinskega sveta Občine
Starše je potekala 18. 8. 2010. Prisotnih je
bilo 9 svetnikov, Dejan Bandur je sejo zapustil po 24 minutah.
Župan je svetnikom predlagal, da
dnevni red dopolnijo s točko o določitvi volilnih enot za volitve članov svetov
krajevnih skupnosti Občine Starše. Dejan
Bandur je predlagal, da bi dodali še točko razno, pri kateri bi občinska uprava
podala poročilo o izgradnji kanalizacije, o
poškodbah ob izgradnji kanalizacije, asfaltiranju ter na kakšna druga vprašanja. Župan je povedal, da bo v mesecu septembru
sklicana še ena redna seja, ki bo zajemala
to točko. Vsi prisotni svetniki so predlog
soglasno potrdili
Stanka Vobič sem podala uvod k točki
Odlok o spremembi Odloka o ustanovitvi
JMSS Maribor. Zmanjšalo se je namensko
premoženje JMSS Maribor zaradi prenosa
enega stanovanja na Občino Hoče-Slivnica. Posledično je potrebno spremeniti
Odlok o ustanovitvi JMSS Maribor, kar pa
morajo potrdili vse občine soustanoviteljice JMSS. Vseh 9 prisotnih svetnikov je
potrdilo sklep:
Občinski svet Občine Starše sprejme
Odlok o spremembah Odloka o ustanovitvi Javnega medobčinskega stanovanjskega sklada Maribor v predlaganem besedilu.
Odlok o spremembah Odloka o ustanovitvi Javnega medobčinskega stanovanjskega sklada Maribor se objavi v
Medobčinskem uradnem vestniku, ko ga
sprejmejo vsi občinski sveti in mestni
svet občin ustanoviteljic Javnega medobčinskega stanovanjskega sklada Maribor.
Stanka Vobič sem podala uvod k točki Investicijski program − novogradnja
vzgojno-varstvene enote Najdihojca, Starše 6, Starše. Svetniki so že potrjevali DIIP,
za prijavo na V. javni razpis pa moramo
priložiti tudi Investicijski program. V razpravi so sodelovali Dejan Bandur, Ivan Pišek, mag. Janez Ekart (LDS) in Srečko Gorinšek. Na koncu razprave je 6 svetnikov
potrdilo sklep:
Sprejme se Investicijski program novogradnja vzgojno-varstvene enote Najdihojca Starše.
Dokument identifikacije investicijskega projekta za parkirišče nasproti vrtca v
naselju Starše je prisotnim razložil Bojan
Grus, ki je povedal, da je v zaključni fazi
tudi pridobitev gradbenega dovoljenja. 6
prisotnih svetnikov je potrdilo sklep:
Sprejme se Dokument identifikacije
investicijskega projekta za izgradnjo parkirišča nasproti vrtca v naselju Starše.
Bojan Grus je podal uvod k točki Dokument identifikacije investicijskega projekta za parkirišče pri pokopališču v naselju
Starše. 6 svetnikov je potrdilo sklep:
Sprejme se Dokument identifikacije
investicijskega projekta za izgradnjo parkirišča pri pokopališču v naselju Starše.
Bojan Grus je obrazložil tudi DIIP za
ureditev pločnikov in ceste skozi Brunšvik
v dolžini 1600 m, ki je že potrjen. V tokratnem predlogu gre za spremembo, in sicer
bo celotno investicijo financirala Občina
Starše, saj so se postopki s pridobitvijo
soglasij zavlekli, pridobiti pa je potrebno
še gradbeno dovoljenje Zaradi navedenega ne bi mogli počrpati sredstev, prenos v
leto 2011 pa ni mogoč. Navedena sredstva
bomo pridobili pri izgradnji parkirišč. 7
prisotnih svetnikov je potrdilo sklep:
Sprejme se Dokument identifikacije
investicijskega projekta za ureditev pločnikov in ceste skozi Brunšvik v dolžini
1600 m − sprememba.
Stanka Vobič je v svoji razlagi prisotnim
povedala, da bo v šolskem letu 2010/2011
oblikovan oddelek za prvo starostno obdobje (otroci rojeni 2008), zato je potrebno
sprejeti sklep o določitvi cene programa za
prvo starostno obdobje. OŠ Starše je pripravila predlog cen. Dnevni program za
prvo starostno obdobje je 324,30 €. Vsi pri-
GLASILO OBČINE STARŠE, št. 59
tike (t.i. šaleškega lobija) v celotnem HSE;
3. oddvoji Dravske elektrarne Maribor d.o.o. iz Holdinga slovenskih elektrarn d.o.o. v samostojno
družbo v 100% lasti Republike
Slovenije, deleže DEM v odvisnih
družbah Holdinga slovenskih
elektrarn pa kot naložbo DEM v
teh družbah ali konsolidiranem
lastništvu HSE;
4. samostojno družbo Dravske elektrarne Maribor d.o.o. pooblasti za
nosilno družbo za razvoj novih
proizvodnih zmogljivosti obnovljivih virov energije v Sloveniji.
7
Občina
1. opravlja in vodi tehnično delo v
zvezi z volitvami članov sveta v
krajevnih skupnostih in
2. ugotavlja izid glasovanja v volilni
enoti.
Foto: M. Kacjan
sotni svetniki so soglasno potrdili sklep:
Občinski svet Občine Starše sprejme
Dopolnitev sklepa o določitvi cene vzgojno-varstvenih programov enot vrtcev v
Občini Starše.
Mojca Gselman – svetovalka za premoženjsko pravne zadeve, je prisotnim razložila, da je na občinsko upravo prispela
vloga gospoda Draga Petroviča za odkup
parcele št. 1417/5, ki meji na njegovo parcelo in jo on že uporablja kot del dvorišča.
Navedla jim je tudi opravila, ki sledijo po
sprejetju tega sklepa do končne odprodaje
tega zemljišča. Župan je prisotnim predlagal, da bi nadaljnje postopke reševali
preko korespondenčnih sej. V razpravi sta
z vprašanji sodelovala mag. Janez Ekart
(LDS) in Anton Lončarič. Prisotni so soglasno potrdili sklep:
Občinski svet Občine Starše potrjuje
izvzem parc. št. 1417/5, k.o. Starše iz javnega dobra.
Občinska volilna komisija je na Občinski svet naslovila predlog sklepa v zvezi
z izvedbo volitev članov sveta krajevnih
skupnosti. Razlago jim je podala tajnica
občinske volilne komisije Mojca Gselman. Prisotni svetniki so soglasno sprejeli
sklep:
Pristojnosti volilnih komisij volilnih
enot za volitve članov v svetih krajevnih
skupnosti v Občini Starše se prenesejo na
občinsko volilno komisijo.
Občinska volilna komisija prevzame,
poleg pristojnosti, določenih v 41. čl. Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS,
štev. 94/07 − uradno prečiščeno besedilo
in 45/08), še pristojnosti volilnih komisij
volilnih enot, in sicer:
Stanka Vobič je prisotnim povedala,
da je Diana Šeruga Sagadin iz Zlatoličja
116 na Občinski svet Občine Starše naslovila vlogo glede predlaganja kandidata v
okrajno volilno komisijo. Državna volilna
komisija je objavila poziv za predlaganje
kandidatov za člane in namestnike članov
volilnih komisij volilnih enot ter okrajnih
volilnih komisij. Predlagatelj je lahko tudi
predstavniški organ lokalne skupnosti. Diana Šeruga Sagadin je univ. dipl. pravnica
s pravniškim državnim izpitom, zaposlena
kot pomočnica okrožnega državnega tožilca na Okrožnem državnem tožilstvu na
Ptuju in že četrti mandat opravlja funkcijo predsednice Občinske volilne komisije
Občine Hajdina. 8 prisotnih svetnikov je
potrdilo sklep:
Občinski svet Občine Starše predlaga Diano Šeruga Sagadin za opravljanje funkcije predsednice ali namestnice
predsednice oziroma članice ali namestnice članice okrajne volilne komisije.
Na seji so prisotni v obravnavo in potrditev prejeli Sklep o določitvi volilnih
enot za volitve članov svetov krajevnih
skupnosti Občine Starše, ki so ga soglasno
potrdili.
Občinski svet Občine Starše potrjuje
sklep o določitvi volilnih enot za volitve
članov svetov krajevnih skupnosti Občine Starše.
REALIZACIJA PRORAČUNA 2010 ZA
OBDOBJE JANUAR-JUNIJ
SEPTEMBER 2010
Milena Ule
8
Leto 2010 se je že pošteno prevesilo v
drugo polovico, zato je prav, da vas malce seznanimo s poslovanjem naše občine
v prvi polovici letošnjega leta, in sicer z
vidika ustvarjenih prihodkov in odhodkov
občinskega proračuna.
Poslovanje občine v omenjenem obdobju lahko s finančnega vidika ocenimo
kot normalno – brez večjih posebnosti.
Prihodki so zagotavljali tekoče poravnavanje obveznosti tako do občanov kot drugih
uporabnikov proračuna, poslovnih partnerjev in ostalih udeležencev, do katerih
je občina izkazovala obveznosti. Dodatno
zadolževanje ni bilo potrebno. Tudi v primeru celotne realizacije veljavnega proračuna ne bo potrebno, saj koristimo presežek denarnih sredstev iz preteklih let.
Realizacija proračuna za leto 2010 v
primerjavi z veljavnim proračunom za obdobje januar-junij 2010 je bila naslednja:
Proračun 2010
Realizacija 1-6
2010
Indeks
5.219.026
2.105.195
40,3
1.TEKOČI PRIHODKI
3.896.097
2.047.872
52,6
Davčni prihodki
3.037.097
1.488.778
49
Nedavčni prihodki
859.000
559.084
65,1
2.KAPITALSKI PRIHODKI
272.000
2.634
1
1.000
0
1.049.929
54.689
II. SKUPAJ ODHODKI
7.987.404
1.515.843
19,0
1.TEKOČI ODHODKI
1.103.963
493.664
44,7
186.720
56.301
30,2
4.762.101
382.764
8,0
752.360
28.640
3,8
-2.768.378
589.352
I.SKUPAJ PRIHODKI
3.PREJETE DONACIJE
4.TRANSFERNI PRIHODKI
2.TEKOČI TRANSFERI
3.INVESTICIJSKI ODHODKI
4. INVESTICIJSKI TRANSFERI
PRORAČUNSKI PRESEŽEK
OZ. PRIMANJKLJAJ
5,2
Občina
Kot je razvidno iz tabele, dosegajo prihodki 40% realizacijo zadnjega veljavnega
proračuna za leto 2010. Zaostajanje ni veliko, saj moramo upoštevati, da so podatki
o proračunu za celotno proračunsko leto
2010 in jih torej moramo za primerjavo
razpoloviti.
Davčni prihodki so doseženi v mejah
planiranih, nedavčni prihodki dosegajo
65% letno planirano realizacijo, medtem
ko so kapitalski prihodki, ki se nanašajo
na prihodke od prodaje zemljišč in prodaje prostorov KS Loka, še skoraj nerealizirani. V okviru nedavčnih prihodkov zaostajajo prihodki od prodaje blaga in storitev
– položnice za najemnine za grobove bodo
tako kot vsako leto tudi letos izdane občanom v zadnjem kvartalu 2010. Transferni
prihodki prav tako zaostajajo za planom –
večino sredstev pričakujemo v drugi polovici letošnjega leta.
Odhodki precej zaostajajo za planom
– poglavitno zaostajanje ugotavljamo na
naslednjih postavkah:
− investicijsko vzdrževanje in gradnja
občinskih cest – zaradi zahtev soglas-
−
−
−
−
−
−
−
jedajalcev še niso dokončani projekti,
zato se izvjanje prenese v drugo polovico 2010;
investicije in investicijsko vzdrževanje pokopališča – gradnja ograje ob
pokopališču bo potekala vzporedno z
gradnjo parkirišča pri pokopališču –
torej v drugi polovici tega leta;
oskrba z vodo – investicije – razširitev omrežja je zaradi gradnje novih
stanovanjskih objektov v Brunšviku
in Staršah odvisna od Komunalnega
podjetja Ptuj;
nakup zemljišč – realizacija v drugem
polletju 2010;
sekun. kanal. omrežje – 1. faza 2.
etapa – EU − nismo uspeli pridobiti vseh služnosti, zato nekaj odsekov
oz. kanalov nismo oz. ne bo mogoče
zgraditi, tudi realizacija bo zato nižja;
sekun. kanal. omrežje – 2. faza – EU –
projekti še niso končani;
kanalizacijski hišni priključki – manjka še povezava med Občino Starše in
čistilno napravo;
zaščita podtalnice Dravskega in Ptuj-
skega polja – 1. faza – dela so skoraj
končana. Trenutno poteka asfaltiranje
ceste v Staršah in Rošnji, v septembru pa bo realizirana povezava kanalizacijskega omrežja med Zlatoličjem
in Slovenjo vasjo;
− na področju predšolske vzgoje bodo
potekale aktivnosti v drugi polovici
tega leta, saj se za vrtec Pikapolonica čaka izdaja sklepa o dodelitvi
evropskih nepovratnih sredstev, ki bo
predvidoma izdan v začetku septembra; z izgradnjo vrtca Najdihojca pa
bomo začeli v skladu z NRP ob koncu
letošnjega leta.
Še veliko poslovnih dogodkov, ki krojijo občinski proračun, se bo torej zgodilo
do konca tega leta. Realizacija določenih
je pogosto odvisna tudi od drugih dejavnikov oz. udeležencev, ki lahko vplivajo
na časovni potek dogajanja. Počakajmo do
konca leta, ko bomo imeli podatke za celotno proračunsko leto 2010. Takrat vas v
našem glasilu seznanimo z njimi.
OBVESTILO O PORABI SREDSTEV –
DRŽAVNIH POMOČI V GOSPODARSTVU IN
KMETIJSTVU ZA LETO 2010
V letu 2010 je Občina Starše na podlagi Pravilnika o dodeljevanju državnih pomoči, pomoči »de minimis« in izvajanje
drugih ukrepov razvoja kmetijstva in podeželja v Občini Starše (MUV, št. 29/2007),
Pravilnika o dodeljevanju finančnih sredstev za pospeševanje razvoja malega gospodarstva v Občini Starše (MUV, št. 9/2008)
in Pravilnika o dodeljevanju proračunskih
sredstev za pospeševanje odpiranja novih
delovnih mest v Občini Starše MUV, št.
9/2008) razpisala subvencije za odpiranje
novih delovnih mest in samozaposlitve,
subvencioniranje obrestne mere za kredite
v gospodarstvu in kmetijstvu ter subvencije − dotacije na področju gospodarstva
in kmetijstva.
Sredstva javnega
razpisa za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja v
Občini Starše v letu
2010 so namenjena
za stroške izdelave
poslovnih načrtov,
za graditev, prenovo, adaptacijo gospodarskih objektov
− kmetije, nakup
kmetijske opreme in
mehanizacije, razširitev, posodobitev
ter
pridobivanje
novih zmogljivosti
Foto: M. Kacjan
GLASILO OBČINE STARŠE, št. 59
Terezija Mohorko
9
Občina
v osnovni kmetijski dejavnosti. Proračunska sredstva v višini 40.000,00, namenjena
za neposredna plačila v kmetijstvu, so do
danes porabljena v celoti. Pozitivno je bilo
rešenih 11 vlog. Kmetje so subvencionirana sredstva v večini namenili za nakupe
kmetijskih strojev.
zaposlitvi oz. samozaposlitvi) ter 20.000,00
€ za razvoj gospodarskih subjektov. Sredstva za samozaposlitev je do danes že izkoristilo 5 vlagateljev (10.000,00 €), za razvoj
gospodarskih subjektov je bilo vloženih in
pozitivno rešenih 6 vlog, v skupni višini
13.970,00 €.
Za neposredna plačila v gospodarstvu
je bilo planiranih 44.000,00 €, od tega
24.000,00 € za samozaposlitve oz. nove zaposlitve delavcev (2.000,00 € po posamezni
Sredstva, namenjena za subvencioniranje obrestne mere za kredite na področju
gospodarstva in kmetijstvo, so še v celoti
na razpolago.
Vsi prejemniki sredstev po shemi »de
minimis« (št. priglasitve na Ministrstvo za
finance, Sektor za spremljanje državnih
pomoči: M001-5883199-2008) so bili pisno
obveščeni o prejemu. Na podlagi Uredbe
Komisije (ES) 19998/2008 z dne 15. 12.
2006 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe o
ustanovitvi Evropske skupnosti za državno pomoč »de minimis« (Ur.l. EU L 379,
28. 12. 2006, str. 5−10) smo dolžni pisno
obvestiti vse prejemnike in o njih 10 let voditi predpisano evidenco.
KOMASACIJA ZLATOLIČJE
Brane Zupan
Na komasacijskem območju KO Zlatoličje so bile v letu 2007 izdane odločbe o
uvedbi komasacijskega postopka. Odločba
o uvedbi komasacijskega postopka št. 33110/2007-481 (8004) z dne 11. 9. 2008 je
postala pravnomočna 11. 9. 2008.
Predlagatelju komasacijskega postopka
Občini Starše so bila v letu 2009 odobrena
sredstva za izvedbo komasacijskega postopka za komasacijsko območje KO Zlatoličje.
V času od meseca junija do meseca
avgusta 2010 so potekala dela na pripravi
in usklajevanju predloga nove razdelitve
zemljišč na komasacijskem območju KO
Zlatoličje.
Na podlagi 63. člena Zakona o kmetijskih zemljiščih, uradno prečiščeno besedilo ZKZ-UPB 1 (Uradni list RS, št. 55/2003)
in 17. člena Pravilnika o izvajanju komasacij kmetijskih zemljišč (Uradni list RS,
št. 95/2004 in 98/2006), se razgrne predlog
elaborata nove razdelitve zemljišč na komasacijskem območju KO Zlatoličje.
Sklep o razgrnitvi delov elaborata nove
razdelitve zemljišč za komasacijsko območje KO Zlatoličje se objavi na krajevno običajen način in s pisnim vabilom, ki ga bo
prejel vsak komasacijski udeleženec.
Del elaborata nove razdelitve zemljišč
na komasacijskem območju KO Zlatoličje
je bil razgrnjen na sedežu Občine Starše in na Upravni enoti
Maribor, Oddelek za gospodarstvo in kmetijstvo, od 6. 9. 2010
do 21. 9. 2010. Prvi in zadnji
dan razgrnitve, to je 6.9.2010 in
21.9.2010, pa je bil predlog razgrnjen tudi v prostorih Gasilskega doma Zlatoličje.
Komasacijski udeleženci oziroma njihovi zakoniti zastopniki, ki imajo na zakon oprt kakršenkoli pravni interes, so lahko
v času razgrnitve delov elaborata nove razdelitve zemljišč za
komasacijsko območje KO Zlatoličje podali svoje pripombe in
predloge.
Foto: M. Kacjan
Pripombe bo reševala komasacijska komisija, ki jo bo
s sklepom določila UE Maribor
po razgrnitvi predloga nove razdelitve.
Rešitve na podane pripombe
bodo komasacijskim udeležencem predstavljene in posredovane v prostorih Gasilskega doma
v Zlatoličju do sredine meseca oktobra
2010.
opravila še seznanitev z novo dodeljenimi
parcelami v naravi.
Prenos projekta nove razdelitve bo
opravljen v mesecu oktobru in novembru
2010 po spravilu pridelkov, nato pa se bo
Odločbe o novi razdelitvi zemljišč komasacije Zlatoličje bo izdala Upravna enota Maribor v prvi polovici leta 2011.
UVEDBA NAMAKANJA S POMOČJO
ČRPANJA EVROPSKIH SREDSTEV
SEPTEMBER 2010
Maja Ekart, udig., Mira Edelbaher univ.dipl.ekon., KNP g.i.z.
10
Občina Starše si že nekaj let, skupaj
s Konzorcijem za namakanje Podravja, prizadeva za izvedbo namakanja na
kmetijskih zemljiščih na območju Starš
in Zlatoličja v skupni površini 350 ha. Na
delu zemljišč je bilo potrebno predhodno
izvesti komasacijo, tudi zaradi večjih
učinkov pri pridelavi na namakalnem
območju. Trenutno se izvaja pripravljalna faza projekta, ki obsega izdelavo projektne dokumentacije in vseh strokovnih
podlag, ki se zahtevajo za črpanje nepovratnih sredstev.
Občina Starše bo zagotovila 20% po-
trebnih sredstev za izvedbo namakalnega sistema, ki je ocenjena na 1.600.000
€.
Ukrep namakanja je pogoj za stabilno kmetijsko pridelavo, pomeni pa tudi
zavarovane pridelka pred sušami, za naslednjih sto let.
Občina
Opredelitev in opis območja izgradnje
namakalnega sistema
Občina Starše si že nekaj let prizadeva, da bi bili uvedeni nekateri ukrepi za izboljšanje kmetovanja. Med temi ukrepi je
komasacija in uvedba namakanja na delu
zemljišč, ki bodo komasirana, saj so na zaokroženih, večjih površinah stroški pridelave nižji, kar je še posebej pomembno, če
na teh območjih načrtujemo pridelavo za
trg, z namakanjem.
Izvedba komasacije je neposredno povezana in usklajena z načrtovanimi posegi
v zvezi z izgradnjo namakalnega sistema.
Namakalno območje je locirano na
levem in desnem bregu kanala HE Zlatoličje. Območje na levem bregu t.i. Zlatoličje – Sever v velikosti 76 ha in obstoječ
namakalni sistem Starše v velikosti 195
ha, ki se bo rekonstruiral, ter območje na
desnem bregu kanala, t.i. Zlatoličje – jug v
velikosti 80 ha.
Namakalni sistem je sestavljen iz odvzemnega objekta, dovodnega omrežja in
namakalne opreme. (79. člen Zakona o
kmetijskih zemljiščih, Ur.l.RS, št. 55/03).
Dovodno omrežje sestavljajo:
− primarno omrežje s pripadajočo opre
mo za dovod vode od vodnega vira do
namakalnega območja vključno s hidrantom;
− sekundarno omrežje s pripadajočo
opremo za razvod vode od roba namakalnega območja do posamezne parcele, vključno s hidrantom;
− terciarno omrežje s pripadajočo opremo za razvod vode po parcelah, ki se
namakajo oziroma se na njih preprečuje zmrzal.
V okviru izgradnje namakalnega sistema Zlatoličje sta predvideni dve črpališči.
Črpališče, ki bo locirano na mestu obstoječega črpališča NS Starše, bo pokrivalo
potrebno kapaciteto za Zlatoličje – Sever
in obstoječi namakalni sistem Starše, drugo črpališče pa se bo izvedlo za potrebe
Zlatoličje – Jug, cca. 770 m dolvodno od
obstoječega črpališča.
Predviden je odvzem vode iz dovodnega kanala HE Zlatoličje. Kvaliteta vode
Drave je primerna za namakanje, kar ka-
žejo rezultati analiz izdelanih predhodnih študijah
in projektih. Voda iz kanala
reke Drave se uporablja prav
tako v obstoječih namakalnih
sistemih Miklavž, Gajevci,
Formin in Osluševci (Analize
kvalitete vode iz reke Drave
se izvajajo redno).
Predvideno je površinsko
namakanje z bobenskimi namakalniki in minirazpršilci,
za vrtnine pa tudi kapljično
namakanje.
Namakanje in njegovi
učinki
Namakanje je umetno dodajanje vode, kadar jo v času
vegetacije v tleh primanjkuje,
z namenom, da zagotovimo
optimalno rast in razvoj gojenih rastlin. Poleg ukrepa proti suši oz. pomanjkanju vode,
lahko namakalni sistemi prav
tako služijo proti spomladanski pozebi (protipozebna zaščita) in za dovajanje hranil
rastlinam (fertigacija).
Tehnologija kmetijske pridelave v pogojih namakanja
in ob izvedeni komasaciji pomeni najvišjo možno obliko
intenzifikacije kmetijske pridelave, katere
kratkoročni učinek je zvečanje hektarskih
pridelkov v obliki dodatnega pridelka,
dolgoročni učinek namakanja pa je uravnovešenje hektarskih pridelkov in zato
stabilnejša pridelava.
Pomembno izhodišče za doseganje
ugodnih ekonomskih rezultatov pri izvedbi namakanja na velikih površinah, ki jih
zajemajo njive, je sprememba dosedanjega
načina pridelave v smeri vključevanja v
kolobar v večji meri tistih poljščin, ki se
na namakanje dobro odzovejo. To so predvsem pozni krompir, sladkorna pesa, buče
in koruza.
Kmetijska pridelava je zaradi svojih
značilnosti, po katerih se razlikuje od drugih vrst proizvodnje, izpostavljena riziku,
ki se odraža v odstopanju doseženih pridelkov od pričakovanih oz. načrtovanih.
Biotičen značaj kmetijske, zlasti rastlinske
pridelave, njena navezanost na kmetijski
prostor in velika odvisnost od tega prostora ter od vsakoletnih vremenskih razmer
so dejavniki, ki odločajo o količini in tudi
o kvaliteti pridelka. Eden najpomembnejših proizvodnih faktorjev je voda, brez katere ni rastlinske pridelave. V naših podnebnih razmerah, ko imamo povprečno
1000 mm padavin na leto, imajo kmetijske
rastline na razpolago dovolj vlage ob pogoju, da so padavine, skladno s potrebami
rastlin, tudi ustrezno razporejene v vsej
vegetacijski dobi. Če ni tako, nastanejo v
razvoju kmetijskih rastlin motnje, ki imajo v svojem končnem učinku za posledico
manjši pridelek od pričakovanega. (DIIP
komasacija Zlatoličje, KNP g.i.z.)
V ekstremnem primeru, ob pojavu katastrofalne suše, lahko pridelek povsem
izostane. Manjši pridelek ali celo izpad
pridelka je riziko kmetijske pridelave, ki
ga druge vrste proizvodnje, zlasti industrijska, ne poznajo. Ena od možnosti za
zmanjšanje tega rizika je uvedba namakanja, s katerim lahko vsaj ublažimo, če že
ne odpravimo škodljive posledice pomanjkanja vode v vegetacijski dobi.
Kljub opozorilom o klimatskih spremembah, zviševanju temperature in krčenju količine padavin, se marsikdaj ničesar
ne stori za reševanje težav, ki jih lahko
povzroči suša, predvsem zaradi razmišljanja, da morda suše ne bo oz. da se bo v
primeru suše od države zahtevalo odškodnino zaradi manjšega pridelka. Vendar ta
rešitev je kratkotrajna in nezanesljiva.
Primer: Celotna ocenjena škoda v sušnih letih 2000, 2001, 2003 in 2006 je znašala 247.261 tisoč evrov, izplačane pomoči
za odpravo posledic pa so znašale 85.904
tisoč evrov (Revizijsko poročilo o smotrnosti ravnanja RS pri preprečevanju in
odpravi posledic suše v kmetijstvu, 2007.
Računsko sodišče RS, št. 1207-3/2006-22,
Ljubljana)
Neenakomerna porazdelitev padavin
in nadpovprečno visoke temperature zraka ter stalni vetrovi pripomorejo k izsuševanju tal. Zaradi tega nas bolj ali manj vsako leto prizadenejo suše, katerih učinek je
odvisen od tega, v kateri razvojni fazi rasti
je gojena vrsta.
GLASILO OBČINE STARŠE, št. 59
Namakalni sistem Zlatoličje-Starše
Namen tega prispevka je podati lastnikom zemljišč – bodočim uporabnikom namakalnega sistema Zlatoličje, informacije
glede namakalnega sistema in njihove nadaljnje obveznosti.
Predlog za uvedbo velikega namakalnega sistema se lahko vloži, če se z melioracijo strinjajo lastniki kmetijskih zemljišč, ki
imajo v lasti vsaj 80% kmetijskih zemljišč
s predvidenega hidromelioracijskega območja. (82. člen Zakona o kmetijskih zemljiščih, Ur.l.RS, št. 55/03). Zaradi tega so
bile pridobljene izjave lastnikov zemljišč o
strinjanju z uvedbo namakalnega sistema
Zlatoličje.
11
Občina
Primer: Prikaz padavin v letu 2010 v
primerjavi s povprečjem 1961-1990 (Sektor za aplikativno meteorologijo, Agrometeorološki oddelek, Urad za meteorologijo,
ARSO Ljubljana, 2.8.2010, Dekadni bilten
vodnobilančnega stanja kmetijskih tal v
Sloveniji 21. – 31. julij 2010)
Klimatske spremembe preraščajo v
nacionalni problem, zato jih je potrebno
jemati resno in odgovorno.
Finančna konstrukcija investicije in
obveznosti
Za pokrivanje stroškov izgradnje namakalnega sistema namerava Občina Starše, kot investitor namakalnega sistema,
pridobiti nepovratna sredstva Evropske
unije in Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije
(v nadaljevanju MKGP), v višini do 100%
neto vrednosti izvedenih del.
Po Uredbi o ukrepih 1., 3.
in 4. osi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije
za obdobje 2007–2013 v letih
2010–2013 (Uradni list RS, št.
40/2010), ukrep 125 - izboljšanje in razvoj infrastrukture, povezane z razvojem in prilagoditvijo kmetijstva je objavljen nov
javni razpis za pridobitev nepovratnih sredstev za: izgradnjo
velikih namakalnih sistemov in
tehnološko posodobitev namakalnih sistemov.
Predmet podpore v okviru
tega javnega razpisa je izgradnja velikih namakalnih sistemov ter tehnološke posodobitve namakalnih sistemov brez
terciarnega omrežja.
SEPTEMBER 2010
Ureditev terciarnega namakalnega omrežja s pripadajočo
namakalno opremo za posamezno parcelo oziroma zemljišče
je prepuščena lastniku oziroma
zakupniku tega zemljišča in
mora biti izvršena v roku štirih
let po pridobitvi uporabnega
dovoljenja za veliki namakalni
sistem.
MKGP objavlja enkrat letno
javni razpis za dodeljevanje
sredstev iz naslova ukrepa Posodabljanje kmetijskih gospodarstev, kjer omogoča od 40 do
60 % sofinanciranja naložbe v
namakalno infrastrukturo in
nakup namakalne opreme za
namakalne sisteme, ki so v zasebni lasti ali je namenjena za
rabo na velikem (državnem) namakalnem
sistemu.
Primer: Nabavna vrednost bobenskih
namakalnikov dolžine cevi od 150 – 350 m
znaša od 3.300 – 7.800 € (Zveza združenj
za medsosedsko pomoč -strojnih
krožkov Slovenije, Šmihelska
14, 8000 Novo mesto, www.s-k.
si KATALOG STROŠKOV KMETIJSKE IN GOZDARSKE MEHANIZACIJE 2008)
12
95. člen Zakona o kmetijskih zemljiščih (Ur.l.RS, št.
55/03) določa, da sredstva za
izvajanje nalog v zvezi z rednim delovanjem in vzdrževanjem hidromelioracijskih
sistemov zagotavljajo lastniki oziroma zakupniki kme-
tijskih zemljišč znotraj hidromelioracijskih sistemov v sorazmerju s površino
zemljišč.
Naloge vzdrževanja namakalnih sistemov zajemajo:
− preglede in redno vzdrževanje črpališča, vozlišč, odvzemnih jaškov, blatnikov in zračnikov,
− pregledi zasunov in hidrantov,
− sanacija pokrovov,
− košnja trave okoli črpališča in hidrantov
− vzdrževanje cevovodov – odprtih
(mostovi),
− polnjenje in odzračevanje cevovoda,
− praznjenje namakalnega sistema –
konzerviranje črpališča,
− odstranjevanje mulja iz usedalnikov
in filtrov,
− meritve katodne zaščite,
− vzdrževanje električne opreme črpališča,
− vzdrževanje TP in VN voda,
− zimska zaščita črpalk in elektro
omar.
Podatke za odmero pripravijo na javnem razpisu izbrani upravljavci hidromelioracijskih sistemov in jih uskladijo z melioracijskimi skupnostmi na terenu.
Na podlagi skupne vrednosti sprejetega programa vzdrževanja, se določi cena
letnega vzdrževanja na hektar za posamezen hidromelioracijski sistem.
Primer: Višina letne obveznosti na
hektar je znašala v letu 2009 za namakalni
sistem Miklavž 25 €, za namakalni sistem
Ormož – Osluševci II je znašala 23 € in za
namakalni sistem Formin – Zamušani je
znašala višina odmere 22 €.
Zbrana sredstva se evidentirajo za
vsak hidromelioracijski sistem posebej točno toliko, kot se za posamezen sistem
zbere, se tudi na istem sistemu porabi za
vzdrževanje.
Davčna uprava RS, na podlagi Odredbe
o uvedbi namakanja in na osnovi Pravilnika o višini stroškov za redno vzdrževanje, ki ga izda minister za kmetijstvo, izda
ustrezne odločbe za plačilo teh stroškov
vsem lastnikom in najemnikom kmetijskih
zemljišč znotraj namakalnega kompleksa.
Vsa opravljena vzdrževalna dela se
iz proračuna izplačajo izvajalcu šele na
osnovi opravljenega dela, ki mora biti potrjeno s strani predstavnika melioracijskih
skupnosti. V nadzor nad opravljenimi deli
je vključena tudi kmetijska inšpekcija.
Uporabnika namakalnega sistema bremenijo prav tako stroški namakanja in
sicer stroški porabljene električne energije, ki se izračunajo glede na količino porabljene vode v m3. Stroške namakanja
upravljavec obračunava v času namakalne
sezone, mesečno in predstavljajo zanemarljiv strošek v primerjavi s povečanim
prihodkom, ki ga omogoča pridelava z namakanjem.
Občina
UREDITEV VAŠKIH SREDIŠČ
Stanka Vobič
Člani Občinskega sveta so na seji 13.
7. 2010 obravnavali in sprejeli dokumente
identifikacije investicijskih projektov za
naselja Starše, Zlatoličje, Marjeto na Dravskem polju in Prepolje.
V proračunu za leto 2010 so zagotovljena finančna sredstva za projekte za
ureditev vaških središč v Občini Starše.
Namen projektov je pripraviti osnovo
za revitalizacijo in vključitev vaških središč v kulturno, prireditveno in turistično
ponudbo Občine Starše ter povezati prireditveni prostor z okoljem in s športno rekreacijskimi površinami občine.
V okvir regionalnih razvojnih programov Podravske regije spada investicija, ki
spada v projekt Razvoj kulture in ohranjanje kulturne dediščine. Projekti so uskla-
jeni z regionalnim razvojnim programom
za območje Podravske razvojne regije v
obdobju 2007−2013.
S projekti se bomo prijavili na razpise
ministrstev. Možnost pridobitve sredstev
je z razpisom pri Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Ukrep 322.
Obnova in razvoj vasi.
UREDITEV VAŠKEGA SREDIŠČA V STARŠAH
Viri financiranja vaškega središča Starše
1
Proračun Občina Starše
2
2011
%
47.768,00 EUR
29,2%
EU/MKGP Ukrep 322
115.822,00 EUR
70,8%
Skupaj
163.590,00 EUR
100,00%
GLASILO OBČINE STARŠE, št. 59
Projekt urejanja vaškega središča predvideva urejanje kompleksa zemljišč med šolo in gradom.
13
Občina
UREDITEV VAŠKEGA SREDIŠČA V MARJETI NA DRAVSKEM POLJU
Projekt predvideva urejanje kompleksa v središču vasi, ureditev parka in igrišča z otroškimi igrali med domom KS ter cerkvijo.
Viri financiranja vaškega središča Majeta na Dravskem polju
2011
%
1
Proračun Občina Starše
31.245,10 EUR
29,2%
2
EU/MKGP Ukrep 322
75.884,90 EUR
70,8%
Skupaj
107.130,00 EUR
100,00%
UREDITEV VAŠKEGA SREDIŠČA V ZLATOLIČJU
Projekt predvideva urejanje kompleksa v središču vasi, ureditev parka in igrišča z otroškimi igrali in manjšim parkiriščem.
SEPTEMBER 2010
Viri financiranja vaškega središča Majeta na Dravskem polju
14
2011
%
1
Proračun Občina Starše
44.177,00 EUR
29,2%
2
EU/MKGP Ukrep 322
107.113,00 EUR
70,8%
Skupaj
151.290,00 EUR
100,00%
Občina
UREDITEV VAŠKEGA SREDIŠČA V PREPOLJAH
V naselju Prepolje bo potekala obnova celotnega kompleksa v središču vasi ob cerkvi.
Viri financiranja vaškega središča Majeta na Dravskem polju
2011
%
1
Proračun Občina Starše
39.508,00 EUR
29,2%
2
EU/MKGP Ukrep 322
95.792,00 EUR
70,8%
Skupaj
135.300,00 EUR
100,00%
V SPOMIN …
Zap.št. Ime in priimek
rojen (a)
umrl (a)
1.
Jožef GEREČNIK
Prepolje 11
27.09.1940
19.06.2010
2.
Stanislav KREPFL
Zlatoličje 7
12.11.1935
21.06.2010
3.
Štefanija SAGADIN
Prepolje 104
15.11.1926
22.06.2010
4.
Frančišek PUŠNIK
Loka 44
23.11.1927
28.06.2010
5.
Marija NEMEC
Zlatoličje 30
27.03.1924
29.06.2010
6.
Ana VIDOVIČ
Prepolje 106/d
07.07.1949
19.07.2010
7.
Marija ČELAN
Zlatoličje 73
15.04.1932
11.08.2010
8.
Antonija DROFENIK
Prepolje 68/b
20.04.1914
18.08.2010
9.
Franc HORVAT
Prepolje 111
31.08.1931
23.08.2010
10.
Silvo TURNŠEK
Starše 52
18.12.1956
12.09.2010
GLASILO OBČINE STARŠE, št. 59
Umrli občani občine Starše od 14.5. do 12.9.2010
15
Občina
PREGLED ZASEDENOSTI VEČNAMENSKE
DVORANE ZA OBDOBJE 2009/2010
Anton Kreitner
NEPLJAČLIVI TERMINI MLAJŠE SELEKCIJE
Število udeležencev
Število terminov
Povprečna udeležba/termin
Število tekem
247
231
125
25
28
15
9,8
8,2
8,5
3
143
44
15
7
9,5
6,2
298
371
412
34
31
36
8,7
11,9
11,4
162
15
10,8
151
141
141
15
17
11
10
8,2
12,8
ŠD ZLATOLIČJE
U-8
U-10
U-12
ŠD MARJETA
U-8
U-10
RK RAČE
Mlajše I
Mlajše II
Kadetinje
ŠD BRUNŠVIK
U-14
ŠD STARŠE
U-8
U-12
Kadeti
KK Starše je odigral 12 prvenstvenih tekem.
PLAČLJIVI TERMINI ODRASLI
Število udeležencev
Število terminov
Povprečna udeležba/termin
262
121
258
419
548
34
14
24
24
69
7,7
8,6
10,7
17
7,9
264
302
36
25
7,3
12
387
340
201
35
30
18
11,2
11,3
11,1
151
14
10,7
192
162
24
14
8
11,5
KK STARŠE
KORONARNI KLUB
MEDVED
SKODIČ JANA
HAPKI DO JANG DO
ŠD STARŠE
Košarka
Člani nogomet
ŠD ZLATOLIČJE
Odbojka moški
Odbojka ženske
Nogomet veterani člani
ŠD PREPOLJE
Nogomet
ŠD ROŠNJA LOKA
Odbojka
Nogomet člani
SEPTEMBER 2010
OSTALE PRIREDITVE V VEČNAMENSKI DVORANI
16
KUD URŠKA
11
KUD TRNIČE
1
TURNIR ŠD ZLATOLIČJE U-8-10
6
ŠD LOKA NAMIZNI TENIS
1
Prav tako se je v večnamenski dvorani
odvijala proslava ob občinskem prazniku
in otroški direndaj, ter večina šolskih prireditev.
Občina
UPORABA ŠPORTNE DVORANE V ŠOLSKEM
LETU 2010/2011
DAN
ponedeljek
15.30 do 17.00
KK STARŠE PIONIRJI
17.00 do 18.30
18.30 do 20.00
20.00 do 21. 30
ROK. KLUB RAČE
ŠD MARJETA
ŠD LOKA-ROŠNJA
ŽENSKE
TELOVADBA ženske
ROK. KLUB RAČE
ŠD PREPOLJE ČLANI
ŠD LOKA-ROŠNJA
HAPKIDO
torek
ROK. KLUB RAČE
HAPKIDO
sreda
četrtek
petek
ŠD STARŠE
ŠD BRUNŠVIK
U10, U8
ŠD STARŠE
ČLANI, VETERANI
ŠD ZLATOLIČJE
U6, U8
ŠD ZLATOLIČJE
U12 A+B
ŠD ZLATOLIČJE
VETERANI
ŠD STARŠE
KADETI
ŠD BRUNŠVIK U12
ŠD BRUNŠVIK
ČLANI, VETERANI
ŽENSKE ŠD ZLATOLIČJE,
ŠD PREPOLJE
KK STARŠE
ODBOJKA MOŠKI
ŠD STARŠE
KOŠARKA
KK STARŠE
uporaba cele dvorane
uporaba polovice dvorane
DAVEK NA PREMOŽENJE
Mojca Kacjan
V mesecu septembru je bila v vsako
gospodinjstvo posredovana brošura, s katero je geodetska uprava želela informirati
in seznaniti vsakega lastnika z vsebino, ki
jo bo vsebovalo obvestilo o poskusnem izračunu vrednosti nepremičnin. Sočasno s
prejemom obvestil bodo na vseh občinah
potekale razgrnitve podatkov o modelih
množičnega vrednotenja (con, tabel, koeficientov in faktorjev) in podrobnejši opisi
modelov. Razgrnitev bo potekala v analogni obliki na krajevno običajen način na
občinah in pa v digitalni obliki na spletu
Geodetske uprave RS.
Obvestila o poskusnem izračunu vre-
dnosti nepremičnin bodo poslana vsem lastnikom nepremičnin s pravim naslovom
v Sloveniji in tujini. Naloge lastnikov po
prejemu obvestil so predvsem:
− ureditev podatkov o lastništvu
(preverjanje, ali je obvestilo prejel pravi
prejemnik, ali so podatki o prejemniku
pravilni, ali so vpisane vse parcele, stavbe
ali deli stavb in ali so vpisani vsi solastniki);
− ureditev podatkov
o nepremičnini (ali so za
vsako nepremičnino na obvestilu zapisani popolni in
pravilni podatki o parceli,
stavbi ali delu stavbe);
− pripombe na modele vrednotenja (v primeru,
da ni bila pri poskusnem izračunu vrednosti nepremičnine upoštevana ustrezna
vrednostna cona).
Pripombe lahko lastniki
nepremičnin posredujejo na
obrazcu, ki je bil priložen v
brošuri, ki ste jo prejeli po
pošti, ali preko spletne aplikacije s pin
kodo, ki bo zapisana na obvestilu.
Razgrnitev predlogov modelov množičnega vrednotenja bo potekala tudi na
Občini Starše, od 29. 9. 2010, in bo sicer
45 dni. Tako imajo vsi lastniki nepremičnin na območju Občine Starše možnost
vpogleda v gradivo tudi na občini.
GLASILO OBČINE STARŠE, št. 59
Če je bila do sedaj tema glede davka na
premoženje vsaj za nekaj časa potisnjena
v ozadje, pa lahko v zadnjem času spremljamo, da so postopki, ki so povezani z
davkom na premoženje, v zadnjem času
zopet pridobili na intenzivnosti. Tako lahko že v naslednjem letu pričakujemo davek na premoženje, ki bo zamenjal dosedanje nadomestilo za uporabo stavbnega
zemljišča.
17
Občina
MEDOBČINSKI INŠPEKTORAT
Partizanska c. 47, 2000 MARIBOR
Tel. 02 22- 01- 516, fax: 02 22-01-517
e-mail: [email protected]
PRESELITEV MEDOBČINSKEGA
INŠPEKTORATA
Obveščam vas, da se je Medobčinski
inšpektorat preselil na novo lokacijo, in
sicer na Zagrebško cesto 30 Maribor.
Medobčinski inšpektorat bo imel poslovne prostore v III. nadstropju poslovne
stavbe družbe »Nigrad«, kamor se je že letos aprila preselila Medobčinska redarska
služba.
Selitev naše službe v nove prostore je
pogojevala racionalizacija stroškov tako
Medobčinskega inšpektorata, kot Medobčinske redarske službe, saj bodo zaradi
selitve v nove prostore odpadli stroški dosedanjega najema poslovnih prostorov na
Partizanski cesti 47 za cca 25.000 €, kolikor trenutno letno plačujemo za najem teh
prostorov. Na novi lokaciji, kjer trenutno
že deluje Medobčinska redarska služba, se
bodo stroški najema delili med obe službi.
Vse dosedanje telefonske številke in
internetni naslovi sodelavcev Medobčinskega inšpektorata ostanejo isti.
UPOKOJILI SO SE
V mesecu juliju in septembru so se
upokojili naši sodelavci Slavko Gorinšek,
Dragica Unuk in Jožef Kelc.
Foto: M. Kacjan
Foto: M. Kacjan
Zahvala
Ob upokojitvi se zahvaljujem županu ter vsem sodelavcem za izkazano pozornost ob odhodu v pokoj.
SEPTEMBER 2010
Slavko Gorinšek
18
Foto: M. Kacjan
Občina
OBVESTILO FITOSANITARNE UPRAVE RS O
OBVEZNEM ZATIRANJU AMBROZIJE
Prepoznavanje in zatiranje ambrozije
Pelinolistna ambrozija se je iz svojega naravnega rastišča v Severni Ameriki
razširila v zmerno topla območja Evrope
ter dele Azije in Avstralije. Njeno širjenje
v Evropi predstavlja vse večji problem za
kmetijstvo in zdravje ljudi. V Evropi pelinolistna ambrozija kot plevel povzroča dodatne stroške v kmetijstvu in veliko gospodarsko škodo. Zlasti pri ekološki pridelavi
in posevkih, kjer ni mogoče kemično zatiranje, sledi zmanjšanje kmetijskih pridelkov. Na podlagi sprememb zakona se tudi
Slovenija pridružuje ukrepom zatiranja in
GLASILO OBČINE STARŠE, št. 59
V mesecu maju je pričela veljati sprememba zakona o zdravstvenem varstvu rastlin (Ur.l. RS, št. 36/2010), ki je opredelil
pelinolisto ambrozijo ambrozijo (Ambrosia artemisiifolia) in druge neofitne vrste
iz rodu Ambrosia kot škodljive rastline,
pri katerih se izvajajo fitosanitarni ukrepi.
Prijave najdb rastišč ambrozije, kjer imetnipreprečevanja širjenja
ambrozije v srednjeeki zemljišč niso ukrepali, lahko oddate pri
vropski regiji.
Fitosanitarni inšpekciji Inšpektorata RS za
V Slovenijo je mokmetijstvo, gozdarstvo in hrano,
goče najti pelinolistno
Glavni urad: Parmova 33, 1000 Ljubljana
ambrozijo
točkovno
Tel. 01/43 45 700, Fax. 01/43 45 717
skoraj po celi državi,
vendar v primerjavi s
Enota Maribor t 02 333 86 53
sosednjimi državami
še ne govorimo o njeni
veliki zastopanosti. Ker je ambrozija nenajdete na spletnem naslovu http://www.
zahtevna glede rastnih razmer, je plevel
furs.si/svn/zvr/ambrosia_osn.asp.
zapuščenih in neobdelanih površin oz.
površin, kjer je zaradi gradnje ali drugih
Zatiranje
vzrokov prišlo do večjih premikov zemlje.
Najdene rastline uničimo mehansko,
Večja zastopanost je ugotovljena na nekakemično ali z obdelavo tal pri površinah,
terih območjih predvsem v severovzhoki se običajno obdelujejo. Manjše populadnem delu Slovenije, verjetno pa tudi ob
cije je priporočljivo izpuliti v stadiju, ko
meji s Hrvaško. Največ je najdemo ob ceso rastline visoke 10 do 20 cm. Takrat je
stah, železniških progah, ob bregovih rek
mogoč dober in hiter oprijem, koreninski
in potokov, na zapuščenih obdelovalnih
sistem, pa še ni tako močno razvit, da bi
in stavbnih zemljiščih ter v primerih slarastlina pri puljenju nudila velik odpor
be komunalne urejenosti javnih in drugih
in se odtrgala pri koreninskem vratu. Pripovršin.
poročena je uporaba rokavic in v primeru
Zapleveljenost s pelinolistno ambrozicvetenja tudi zaščitne maske, da pri občujo se od devetdesetih let prejšnjega stoletja
tljivih ljudeh ne pride do draženja kože in
povečuje, brez organiziranih ukrepov zadihal. Strokovna navodila za zatiranje so
tiranja pa grozi, da se bo v prihodnosti še
objavljena na prej navedeni spletni strani.
povečala. nadaljnjemu širjenju v sosednje
države, torej tudi v Slovenijo, s trgovino s
Pelinolistna ambrozija je zelo prilasemeni in zrnjem za krmo pa tudi na daljgodljiva rastlina. Ob neugodnih rastnih
še razdalje.
razmerah, prezgodnji odstranitvi zelenega dela ali drugih nepravilnih ukrepih se
Prepoznavanje ambrozije
zlahka obraste, hitro tvori cvetove in sproPelinolistno ambrozijo v obdobju pred
šča cvetni prah.
cvetenjem prepoznamo predvsem po zelePreprečevanje njenih škodljivih vplinih, dvakrat pernato deljenih listih. Strukvov je mogoče le z doslednim odstranjetura lista in delitve listnih krp -rogljev je
vanjem in preprečevanjem cvetenja oz.
podobna kot pri navadnem pelinu (Artvorbe semen, s katerimi se širi dalje. Zato
temisia vulgaris), s katerim jo tudi lahko
zakon nalaga imetnikom zemljišč, da mozamenjamo. V času cvetenja je rastlina
rajo izvajati ukrepe za zatiranje in o vseh
prepoznavna po dolgih moških socvetjih,
novih ali nepričakovanih pojavih ambrokjer so drobni sestavljeni koškasti cvetovi
zije nemudoma obvestiti pristojne fitosananizani v podolgovatih previsnih vejinitarne organe o problematičnih zemljicah. Takšno obliko socvetja označujejo z
ščih, kjer rastejo ambrozije.
izrazom žvrklja. Ženski cvetovi se nahajaZakon torej nalaga imetnikom zemljišč,
jo v pazduhah listov. Slikovni material za
da zatrejo ambrozijo, najbolje pa je to stoprepoznavanje rastlin v različnih stadijih
riti pravočasno še pred pričetkom cvetenja in semenitve. Prepoznavanje rastlin
v začetku njihove rasti je težje in zahteva
strokovno pomoč. V poznem poletju pa se
rastline hitreje in lažje opazi.
19
Društva in prosti čas
SREČANJE POD VAŠKO LIPO V MARJETI NA
DRAVSKEM POLJU
Marjan Malek, predsednik OZ TD Starše
Tudi letos je Turistično društvo Starše izvedlo že tradicionalno srečanje pod vaško lipo
v Marjeti na Dravskem polju. V
petek, 25. junija, se je v vaškem
kotu ob stari lipi zbralo kar veliko
občank in občanov. Po kratkem
uvodnem pozdravu predsednika UO TD je besedo prevzela ga.
Zvonka Kirbiš iz Trnič, ki je predstavila kulturni in turistični pomen srečanja in obeleževanja slovenstva tudi skozi list lipe in na
kratko opisala tudi pomen dneva
državnosti in nato povezovala
program. Nastopile so kulturne
skupine KD Ivan Lončarič iz Trnič, ljudske pevke Šentjanževke,
pevci nekdanjega pevskega zbora
in KUD "Franc Ilec" Loka-Rošnja,
godci ljudskih viž.
Domačini so pripravili pecivo, kruh z zaseko, turistično
društvo pa kozarec vina ali soka,
stekla pa je tudi domača beseda,
povedana pa je bila tudi kakšna
šala, da so se številni navzoči do
solz nasmejali in se tako družili do teme.
Namen srečanja je bil dosežen, navzoči so se posedli na klopi, malo prigriznili in nazdravili, nato pa poklepetali in še
zapeli. Stara lipa, gospodinja ga. Selinšek
pove, da je stara okrog 100 let, pa je lepo
cvetela in dajala senco navzočim.
Prav je, da se v tem članku zahvalimo
za pomoč pri organizaciji srečanja predsednici KD Ivan Lončarič, ge. Miri Lončarič, da je sestavila kulturni program; da se
zahvalimo vsem nastopajočim in ge. Vidi
z domačini, ki so pripravili tudi domačo
kulinariko, podžupanu Adolfu Šerdonerju za pripravo prireditvenega prostora in
družini Klasinc ob stari lipi za gostoljubje
in pomoč.
Na tem srečanju smo najzaslužnejšim
kulturnim aktivistom v letu 2009/10 podelili pisna priznanja.
In za konec, vljudno vabljeni na naslednje SREČANJE POD VAŠKO LIPO V
MARJETI NA DRAVSKEM POLJU leta
2011.
Foto: I. Pernek
REGIJSKI ORIENTACIJSKI TEK
SEPTEMBER 2010
Katja Horvat
20
Gasilska zveza Starše je v sodelovanju
s Prostovoljnim gasilskim društvom Trniče v nedeljo, 27. junija 2010, organizirala
7. regijsko tekmovanje v gasilski orientaciji za pionirje in mladince. Tekmovanje je
potekalo na igrišču v Brunšviku ter se ga
je udeležilo 65 ekip iz gasilskih zvez Maribor, Ruše, Slovenske gorice in Starše.
Gasilska orientacija je izvajanje teoretičnih in praktičnih nalog ter raba kar-
te − zemljevida
v naravi,
predvsem
gre za povezovanje
učnih vsebin s športno
dejavnostjo
mladih v
gasilskih
organizacijah.
O r i entacija
poteka v
treh
kaFoto: K. Horvat
tegorijah,
in sicer mlajši pionirji, starejši pionirji in
mladinci. Ekipo sestavljajo 3 člani – dekleta, fantje, lahko tudi mešano. Glede na
kategorijo se stopnjuje tudi težavnost; tako
so mlajši pionirji in pionirke pretekli 2 km
s 4 aktivnimi točkami, starejši 3 km s 6 aktivnimi točkami in mladinci 5 km s 5 kontrolnimi točkami. Namen kontrolnih točk
je, da ekipe ne skrajšujejo začrtanih poti.
Na vsaki kontrolni točki morajo opraviti
eno nalogo, na primer zbijanje tarče, teorija prve pomoči, vezanje vozlov, prenos
vode, zvijanje cevi, spajanje cevi na trojak,
teorija požarov v naravi. Preden pritečejo
v cilj, pa morajo opraviti vse naloge.
Tekmovanje v Brunšviku se je pričelo ob 9. uri, ko so se prve ekipe podale v
boj za čim boljšo uvrstitev ter da pokažejo svoje znanje in spretnosti. Po uspešno
opravljenem nastopu se je vsaka ekipa
okrepčala z malico in v veselem razpoloženju počakala rezultate. In tako je potekalo vse tja do 12. ure, ko se je tekmovanje
počasi končalo. Na vrsti so bili sodniki, ki
so sešteli točke in pripravili končni vrstni
red tekmovalnih ekip. Medtem ko so sodniki pripravljali rezultate, so eni igrali
nogomet, drugi odbojko, slišati pa je bilo
tudi petje ob zvokih harmonike. Prijetno
druženje smo zaključili z najpomembnejšim delom dneva, in sicer razglasitvijo rezultatov. Pokale in medalje najboljšim so
podelili g. Franci Petek, predsednik regijskega sveta, g. Brane Žaucer, predsednik
mladinske komisije regije Maribor, g. Aleš
Gojčič, predsednik mladinske komisije
gasilske zveze Starše, g. Branko Vogrin,
predsednik gasilske zveze Starše, g. Ignac
Auer, poveljnik gasilske zveze Starše.
Društva in prosti čas
Foto: K. Horvat
Rezultati so bili sledeči
• mlajše pionirke: 1. mesto Jarenina ll, 2. mesto Paloma ll, 3. mesto
Zgornja Kungota;
• mlajši pionirji: 1. mesto Zgornja
Kungota, 2. mesto Trniče, 3. mesto
Jarenina;
• starejše pionirke: 1. mesto Zlatoličje, 2. mesto Zgornja Kungota, 3.
mesto Prepolje;
• starejši pionirji: 1. mesto Prepolje
l, 2. mesto Selnica ob Dravi, 3. me-
Foto: K. Horvat
sto Prepolje;
mladinke: 1. mesto Paloma ll, 2.
mesto Zlatoličje, 3. mesto Prepolje;
• mladinci: 1. mesto Paloma ll, 2.
mesto Selnica ob Dravi, 3. mesto
Paloma l.
Prvo in drugo uvrščeni ekipi v vsaki
kategoriji se bosta v mesecu septembru
udeležili državnega tekmovanja v gasilski
orientaciji v okolici gradu Snežnik.
Vsem mentorjem in tekmovalcem če•
stitamo za vložen trud in dosežene rezultate na regijskem tekmovanju v Brunšviku.
Mladim gasilcem iz Prepolj, Trnič in Zlatoličja pa želimo, da Gasilsko zvezo Starše
na državnem tekmovanju iz orientacije v
Loški dolini zastopajo čim uspešneje.
Pohvala in zahvala velja tudi PGD Trniče, ki poskrbelo, da je tekmovanje bilo dobro organizirano ter da so odlično pripravili proge (gozdne poti in kontrolne točke).
STAREJŠI GASILCI PGD ZLATOLIČJE NA
DRŽAVNEM TEKMOVANJU
Stane Matjašič, VGČ 2. St
Ekipa PGD Zlatoličje
Foto: S. Matjašič
ših gasilk in gasilcev. Starejši gasilci iz PGD Zlatoličje smo dosegli
11. mesto in s tem tudi osvojili zlato značko Matevža Haceta. Z
doseženim smo zadovoljni, saj je konkurenca na takšnih tekmovanjih močna. Za tekmovalno enoto smo tekmovali: desetar Stane
Matjašič, strojnik Alojz Kacjan, sel Alojz Žunkovič, napadalec 1
Jože Lenart, napadalec 2 Franc Pulko, vodar 1 Franc Vogrin, vodar
2 Franc Furek, rezervi Janez Gerečnik in Milan Šprah. In kdo so
bili najboljši: 1 PGD Študa, 2. PGD Ponova vas, 3. PGD Lovrenc
na Dravskem polju.
Priprave pred tekmovanjem
Foto: S. Matjašič
GLASILO OBČINE STARŠE, št. 59
V Celju je v soboto, 19. junija 2010, potekalo državno tekmovanje za memorial Matevža Haceta, ki ga je organizirala Gasilska
zveza Slovenije v sodelovanju z gostiteljem, Regijskim svetom
gasilskih zvez Celjske regije. Na prostoru Celjskega sejma so nastopali članice in člani A, članice in člani B in poklicni gasilci, na
stadionu Olimp pa starejše gasilke in gasilci, ki smo se preskusili
v vaji s hidrantom in v vaji raznoterosti za sedem tekmovalcev. Na
letošnjem državnem gasilskem tekmovanju za memorial Matevža
Haceta je sodelovalo 121 članskih in 78 tekmovalnih enot starej-
21
Društva in prosti čas
SREČANJE STAREJŠIH GASILSKA MLADINA
GASILK IN GASILCEV JE TEKMOVALA V
MARIBORSKE REGIJE LIPOVCIH PRI
BELTINCIH
Stane Matjašič, VGČ 2. St
Udeleženci srečanja
Foto: S. Matjašič
SEPTEMBER 2010
Gasilci Mariborske regije smo tudi letos organizirali skupno
druženje starejših gasilk in gasilcev Mariborske regije, ki je nastalo na pobudo Petra Šipka iz PGD Malečnik. Drugo srečanje je bilo
zaupano PGD Zlatoličju, ki je letos praznovalo 60 let delovanja.
V četrtek,
1. julija ob 16. uri smo se zbrali na prireditvenem prostoru ob
novo nastalem gasilskem vadbenem poligonu, na katerem je bil
postavljen velik šotor. Prišlo je preko 320 udeležencev srečanja
iz štirih gasilskih zvez, iz enajstih občin. Z nami so prišli tudi
predstavniki občin in s tem so pokazali, da smo starejši gasilci
in gasilke vredni spoštovanja. Po pozdravnem govoru Petra Šipka in še drugih funkcionarjev je sledil kulturni program. Starejše
gasilke in gasilci se še spominjamo nekdanje velike Mariborske
občine in njene Gasilske zveze, v kateri so nekateri bili tudi člani
raznih odborov in komisij, nekateri pa tudi vodilni. Po kulturnem
programu je sledilo družabno srečanje ob zvokih ansambla. Urice prijetnega druženja so hitro minile, sledi naših let se poznajo,
srečanje pa nam ja že drugo leto pričaralo prijetno kramljanje s
starimi znanci, ko smo se spet srečali, saj se bi drugače težko tako
videli. Poslovili smo se z željo, da se naslednje leto spet srečamo,
in po ogledu gasilskega vadbenega poligona z lepimi spomini odšli domov.
22
Pogled na prireditveni prostor
Foto: S. Matjašič
Ekipa PGD Zlatoličje na državnem tekmovanju
V soboto, 5. junija 2010, je v športnem parku v Lipovcih potekalo državno mladinsko gasilsko tekmovanje za memorial Matevža Haceta za leto 2010. Sodelovalo je 180 tekmovalnih enot, od
tega 43 enot pionirk, 49 enot pionirjev, 38 enot mladink, 50 enot
mladincev. Ekipa mladink iz PGD Zlatoličje je sodelovala na tem
tekmovanju in dosegla 35. mesto. Imele so pač slab dan, a vseeno
so domov prinesle bronasto značko Matevža Haceta. V želji, da
naslednjič dosežejo boljšo uvrstitev, so se srečno vrnile domov.
Društva in prosti čas
PRAZNOVANJA OB
60- LETNICI PGD
ZLATOLIČJE
Stane Matjašič, VGČ 2. St
Gasilska vaja
V soboto, 5. junija 2010, je bilo v vasi Prepolje zelo praznično.
Vaščani, domači gasilci, gasilci sosednjih društev ter gasilci pobratenega društva DVD LUKA iz sosednje države Hrvaške smo svečano obeležili 80-letnico ustanovitve PGD Prepolje. Prireditev je
potekala pod velikim šotorom na asfaltnem igrišču ŠD Prepolje.
V lepem sončnem vremenu, dobri organizaciji in v dobrem
vzdušju je predsednik PGD Prepolje IVAN PAVEO na kratko opisal
delo društva od njegovega začetka pa do danes.
Prireditev je povezoval »prepoljska korenina« IVAN KLEP iz
Zlatoličja, za kar smo mu gasilci Prepolj zelo hvaležni in se mu
že sedaj priporočamo za povezovanje 90-letnice.
Na prireditev smo povabili tudi poklicne gasilce iz Maribora.
Popoldan so nam popestrili z avto-lestvijo, s katero so dvigovali
gasilce in vaščane visoko nad Prepolje, kar je vsem ostalo v lepem
spominu.
Po koncu proslave je PGD Prepolje vse prisotne pogostilo z golažem. Za zabavo do zgodnjih jutranjih ur pa je poskrbel ansambel »Štrk« iz Ljutomera.
Foto: S. Matjašič
Prostovoljno gasilsko društvo Zlatoličje je 3. julija 2010 praznovalo 60 let uspešnega delovanja. Ob praznovanju je potekalo
več prireditev. 24. junija ob 18 uri je bila velika vaja na objektu
sončne elektrarne z gospodarskim poslopjem Draga Šolarja in
stanovanjske hiše družine Pušnik v Zlatoličju. Namen vaje je bilo
preveriti usposobljenost gasilskih ekip za primer notranjega napada in reševanje ponesrečencev ob večjem požaru. Vajo je vodil
poveljnik PGD Zlatoličje in tudi poveljnik Gasilske zveze Starše,
Ignac Auer, pomočnika pa sta mu bila Danilo Sagadin, podpoveljnik PGD Zlatoličje in Sandi Furek, katera sta tudi pripravila
načrt vaje skupaj s poveljnikom. Vaja je potekala po predpostavki
in je enajst sodelujočih prostovoljnih društev to opravilo brez
poškodb. Sodelovala je tudi ekipa prve pomoči Občine Starše, katera je imela nalogo oskrbovati poškodovane. Po končani vaji smo
se gasilci zbrali na vadbenem gasilskem poligonu, po prejetem
raportu se je sodelujoče na vaji pogostilo z golažem in pijačo.
Praznovanje našega jubileja smo združili s 6. dnevom gasilcev
Gasilske zveza Starše, 30 let pobratenje z gasilci iz Donje Voče iz
sosednje države Hrvaške in predajo gasilskega vadbenega poligona s hišico poimenovano »gasilski brlog«. Ob tem jubileju smo
izdali almanah o delu v teh 60-ih letih, ki ga je pripravil Stane
Matjašič. Pred slovesnostjo smo pripravili parado z mimohodom
ob odru z gosti. Slovesnosti je dala poseben pomen ministrica
za obrambo Republike Slovenije dr. Ljubica Jelušič. Slavnostni
govornik je bil župan Občine Starše Vili Ducman, zgodovino pa
je podal predsednik PGD Zlatoličje Mladen Fekonja. K besedi se
je prijavila ministrica za obrambo in nam z izbranimi besedami
podala veliko koristnih nasvetov (govor objavljamo ob koncu tega
prispevka). Po govorih tudi drugih udeležencev, je sledil prevzem
in otvoritev gasilskega vadbenega poligona in hišice, katero sta
opravila ministrica in župan. Predala sta del traka upravitelju
tega objekta in ga nagovorila naj skrbno upravlja s tem poligonom. Po končani slovesnosti, na kateri so se podelila tudi odlikovanja in priznanja, tako državna, občinska in društvena, smo
si skupaj ogledali še prikaz vaje za člane, ki so jo izvajali gasilci
iz PGD Hajdoše ter prostore hišice »gasilski brlog« in vadbeni
poligon. Prijetno praznovanje smo zaključili z veliko vrtno vese-
GLASILO OBČINE STARŠE, št. 59
PRAZNOVANJE
80-LETNICE
PGD PREPOLJE
23
Društva in prosti čas
Postroj pred vozili
Foto: S. Matjašič
lico in dobro glasbo ansambla Modrijani. Z mislijo, da se nam je
večmesečno delo obrestovalo, smo zadovoljni in že čakamo nove
naloge, ki so pred nami.
SEPTEMBER 2010
Govor ministrice za obrambo Republike Slovenije, dr. Ljubice
Jelušič po tonskem zapisu povzel Stane Matjašič.
24
Najlepša hvala za prijazno povabilo drage gospe in gospodje, spoštovani gasilci in gasilke. Najprej lep in prijazen pozdrav
vsem vam, ki danes praznujete in pa seveda tudi vsem tistim, ki
ste prišli v goste sem v Zlatoličje in pa v Občino Starše pogledat
kako praznujejo in kaj pravzaprav delajo naši gasilci tule na tem
domačem terenu.
Naj že uvodoma rečem, spoštovani gospod župan, da sem
vam zelo hvaležna za povabilo v te vaše kraje. Namreč, ko potujemo po Sloveniji in opazujemo kje vse in kaj vse počnejo naši
gasilci in gasilke, se šele zavemo, koliko dela, koliko moči in koliko solidarnosti, prijateljstva, tovarištva, skrbi eden za drugega, je
pravzaprav še v vseh vas. Zelo pomembno je, da ste pravzaprav
vi tisti ki na nek način skrbite za čisto vsako ped naše slovenske zemlje. Zato naj povem, da vsak tak prostor, ki ga lahko obiščemo, in vsi vi, ki vas lahko vidimo, obiščemo, spoznamo vaše
delo, vsi vi pomenite v sistemu zaščite, reševanja in pomoči v
sistemu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami zelo veliko
in pomembno silo.
Rada bi se zahvalila tudi vsem kolegom iz gasilskih zvez, bodisi da so to domače gasilske zveze, pa tudi gasilske zveze na ravni Republike Slovenije, za vso skrb in pomoč, strokovno pomoč,
vsem vam gasilcem na terenu, kajti brez telesa, ki skrbi za povezovanje vseh vas, bi bilo težko skrbeti, nenazadnje tudi nekako
slediti standardom, tipizacijam in vsemu, kar morate gasilci in
gasilke znati zato da lahko opravljate svoje delo.
Vesela sem tudi, da imate danes v gosteh svoje kolege iz sosednje občine, iz sosednje države iz Donje Voče. Lepo je videti
med vami župana in pa tudi gasilce iz sosednje države. Namreč
s tem dokazujete, da ste povezani v dobrem in slabem. Nesreče
so namreč takšne vrste, da ne vedo kje so meje. Kje so državne
meje, kje so občinske meje. Nesreče prizadenejo vse. In s tem ko
sodelujete, ko se skupaj pripravljate na zoperstavljanje nesrečam,
pravzaprav dokazujete, da ste ljudje dobre volje, da ste ljudje, ki
znate presegati meje v sebi in meje, ki jih postavljajo države.
Ko vas pogledamo, spoštovani tovariši in tovarišice gasilke,
vidimo eno posebnost med vami. In sicer posebnost, ki bi nam
jo lahko zavidale, lahko rečemo, vse socialne službe te države,
pa še marsikoga drugega. Namreč vi v svojih vrstah skrbite tako
za mlade ljudi – novince, tiste, ki šele vstopajo med vas, skrbite
za tiste, ki so že vaši veterani in pa skrbite za vse družine, ki
so nekako povezane preko vas operativnih gasilcev z gasilstvom.
To srečevanje generacij je tisto, kar potrebuje vsaka država, kar
potrebuje vsaka družba za to, da lahko povežemo, vemo za eden
za drugega, si pomagamo in hkrati tudi razumemo, kaj so ključni
Mimohod s praporji
Foto: S. Matjašič
problemi eden drugega.
Pri nas zadnje čase zelo veliko govorimo o krizi – gospodarski,
finančni in še o marsičem. Ko gre za krizo govorimo tudi o krizi
vrednot. Ampak, ko pridemo k vam na Dravsko polje, vidimo da,
ne bom rekla da se kriza ne pozna, ampak vidimo, da znate s
svojo skromnostjo in izjemno delavnostjo dokazati, da se znate
zoperstaviti krizi in predvsem da ne priznavate, da je kriza bogatenja, kriza pohlepa tisto, kar je zašlo tudi v vaše kraje. Kajti
prav tu danes ob tem dogodku, zaradi katerega smo se zbrali vsi
skupaj, ob vseh urah, desetinah, stotinah ur, ki ste jih vi vložili prostovoljno tu v izgradnjo vašega novega poligona za urjenje
gasilcev, pa tudi vseh teh prostorov, ki ste jih tu preuredili iz
nekdanjega divjega odlagališča, prav tu ste dokazali, da ni bistvo
družbe v tem, da bogati, da hlepi za bogastvom, ampak v tem, da
je sposobna na prostovoljen način, s pomočjo vseh občanov zgraditi ključne prostore za skupno bivanje, sobivanje in za skupno
usposabljanje. Tu pri vas bi se morali tudi na ravni države učiti
skromnosti, solidarnosti, kohezije in pomoči eden drugemu.
Naj povem, da ko sem prebirala, koliko vseh teh prostovoljnih ur in koliko dela ste pravzaprav, ko jih pretvorimo v številke,
vložili v ta novi vadbeni center oziroma v vaš vadbeni poligon za
gasilce, ki pravzaprav ne bo samo za gasilce ampak tudi za druga
društva in tudi za vse vas spoštovani občani tako vi iz Zlatoličja
kot tudi najbrž za vse vas ki ste v Občini Starše. Torej ko pogledamo vse to, vse to vaše delo, si rečemo da pravzaprav tega ni
mogoče oceniti v številkah, v ceni, v vrednosti. To je delo, ki je
neprecenljive vrednosti, ker je zraslo iz vas samih.
Vesela sem, da je danes z nami poslanec v državnem zboru
gospod Čepič. V državnem zboru namreč govorimo zelo pogosto
o gasilstvu, govorimo tudi o vseh reševalcih in reševalkah in se
spopadamo prav s tistim vprašanjem ki ga je odprl tudi gospod
predsednik, namreč vprašanje odnosa med prostovoljnimi reševalci, prostovoljnimi gasilci in delodajalci. Tu bo treba v prihodnosti še zelo veliko narediti, ja ampak rekli boste, tako govorimo
že nekaj let, desetletij. Danes lahko rečem, da smo prav v tem tednu na vladi naredili velik korak naprej. In sicer sprejeli smo dopolnitve Zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami,
s katerim smo posegli prav v tisti del odnosov med delodajalci in
prostovoljci, za katerega smo mnogo let doslej trdili, da je neurejen in da ga ni mogoče urediti tako, da bi zlasti delodajalci bili
pripravljeni vam, spoštovani prostovoljci, pogosteje dovoljevati
udeležbo tako na usposabljanjih kot tudi na intervencijah.
Razumemo, da imajo delodajalci dandanes v kriznih časih velike težave, če delavci, dobri delavci in vi gasilci ste vedno dobri
delavci, če jim manjkajo v delovnem procesu. To kar smo zapisali v ta zakon, je da bodo delodajalci dobili nadomestilo plače
in vseh prispevkov na plačo za vsakega prostovoljca iz njihovih
vrst ….
… zato smo se odločili, da ta zdravstveni pregled vključimo v
samo vsebino programa usposabljanja z izolirnim dihalnim aparatom. To pomeni da s tem prevzemamo skrb in strošek za zdra-
Društva in prosti čas
Foto: S. Matjašič
vstvene preglede za te gasilce v okviru programa usposabljanja
nase na ravni države torej s proračuna Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje. Vse te novosti bodo povzročile dodatne stroške kajpak. Odločili smo se da bomo te stroške pokrivali s
prerazporeditvami znotraj obrambnega proračuna. Vsi veste, da
je prav obrambni proračun tisti del proračuna Republike Slovenije ki je v lanskem in v letošnjem letu najpogosteje na udaru.
Najpogosteje vlada znižuje prav ta del proračuna. Zavedamo se,
da prav daleč s tem zniževanjem ne bo mogoče iti, ne da bi prizadeli po eni strani standarde vašega dela, po drugi strani pa tudi
stopnjo usposobljenosti.
In to je točka, pri kateri želim reči še nekaj besed. Namreč, vi
ste danes s tem poligonom pokazali nekaj izjemno zanimivega.
Gasilci prosim ne zamerite, zelo radi namreč vidite, da je tisto,
kar vas res vznemiri kakšno tako konkretno gasilsko vozilo. Danes tu ne bomo predajali namenu novega gasilskega vozla, kar
imate zelo radi, ampak poligon. Kar pomeni, da ste pravzaprav,
da boste prav vi dokazali, da je za dobrega gasilca res potrebna
oprema, ampak potrebna je tudi dobra usposobljenost. S tem, ko
se obračate v smeri vašega poligona, v smeri
vadbe, dokazujete, da se zavedate, da v vsaki
intervenciji, ki vas čaka, je vaša usposobljenost ključnega pomena. Namreč, in točno iz
nesreče, ki ste jo imeli tukaj leta 2008, se
vidi nekaj ključnega. Vi niste samo gasilci,
vi ste vse bolj naša skupna splošna reševalna služba. Vi ste ključna infrastruktura varstva, ne samo pred nesrečami, ampak tudi
pred drugimi tegobami, ki lahko zadenejo
ljudi v različnih občinah v Republiki Sloveniji. Vi pravzaprav pomenite ključno moč
v rokah ne samo županov, ampak tudi vseh
nas, ki skrbimo za sistem zaščite, reševanja
in pomoči. Vaše delo že nekaj let bistveno
presega požarno varnost. Za to preseganje
požarne varnosti boste potrebovali tudi
nove vrste opreme. Jaz sem prepričana, da
leta 2008, ko ste morali popravljati strehe,
je vsa vaša gasilska oprema, velik del vaše
gasilske opreme bil pravzaprav neustrezen.
Ampak opravili ste delo, pomagali ste ljudem, in prav je, da imate možnosti usposobiti se za pomoč tudi ob drugih novih
nesrečah, s katerimi se bomo soočili in so
posledica podnebnih sprememb.
Pa še nekaj je kar se lahko vsi skupaj tuPrerez traku
Župan Vili Ducman
Foto: S. Matjašič
kaj pri vas naučimo. Namreč spoštovanje do okolja, do narave.
Do tega, kar nam je narava dala, pa smo ljudje s svojim pohlepom
in s težnjo po razvoju, gospodarskem razvoju, pogosto uničevali,
ne da bi se zavedali, da je treba tudi za nove generacije pustiti
okolje zdravo, čisto in pa seveda takšno, da bo še zelo veliko let
mogoče živeti v njem. Ko smo šli ob tem vašem novem drevoredu, je bilo ob njem pravzaprav čutiti neko posebnost. Vi veste,
vi razumete, da je treba tu na Dravskem polju poskrbeti za svoje
okolje.
Gospe in gospodje, dragi gasilci, drage gasilke, vesela sem,
vsega tega vašega dela. Upam in si želim, da bi vse to vaše delo
bilo tako cenjeno, kot je to danes videti s strani gospodov iz občinskih vrst, iz gasilske zveze in pa seveda tudi iz državnega
zbora. Vesela sem in želim si, da bi vas spoštovali vedno, tudi
vaši sokrajani, da bi vam stali ob strani. Želim si, da bi vse kar
morate narediti, bilo zaradi usposabljanja in ne zaradi intervencij. In vendar vem, da boste še velikokrat morali na intervencijah
pomagati svojim ljudem. Zato gospe in gospodje, naj klic Na pomoč! nikoli ne ostane brez vašega odziva. Srečno!
Foto: S. Matjašič
GLASILO OBČINE STARŠE, št. 59
Ministrica za obrambo dr. Ljubica Jelušič
25
Društva in prosti čas
PODPIS NOVE LISTINE
O POBRATENJU IN
PRAZNIK OBČINE DONJA
VOČA
GASILSKO
TEKMOVANJE
2010
Stane Matjašič
Stane Matjašič
SEPTEMBER 2010
Podpis listine
26
Foto: S. Matjašič
V nedeljo, 25. julija 2010 je Občina Donja Voča praznovala
svoj občinski praznik poimenovan »Tragovi iskona«. in podpis
po 30 letih nove listine pobratenja med gasilci iz Donje Voče in
gasilci iz Zlatoličja. Povabili so gasilce iz Zlatoličja, župana Občine Starše in ljudske pevce in godce iz Rošnje. Pred proslavo
so nam pokazali prostore gasilskega društva in prostore občine.
Po nagovoru načelnika občine Donja Voča, Krunoslav Jurgec, je
navzoče nagovoril župan Vili Ducman in predsednik PGD Zlatoličje Mladen Fekonja. Sledil je kulturni program na katerem so
izvajali ljudske pesmi naši iz Rošnje, sledilo je še več skupin iz
njihove občine, še posebej je bilo interesantno nastop 10. strelcev poimenovani Prva kubura 1757 iz Višnjice. Sledilo je podpis
nove listine o pobratenju, ki so ga podpisali s strani DVD Donja
Voča, predsednik Boris Patrčevič in načelnik Občine Donja Voča,
Krunoslav Jurgec, s strani PGD Zlatoličje, predsednik Mladen
Fekonja in župan Občine Starše, Vili,Ducman. Prva listina o pobratenju je bila podpisana 3. julija, 1980 v Zlatoličju. V vseh teh
letih je bilo sodelovanje med gasilci izredno dobro, saj so nam
pomagali pri nadzidavi gasilskega doma, mi pa smo jim pomagali
pri nasvetih in s skromnim orodjem. Želja, da bi bilo vse bolj
svečano, so povabili tudi vodstvo obeh občin. Krajevna skupnost
Zlatoličje in Mestna zajednica Donja Voča sta leta 1983 podpisali
listino o sodelovanju. Po končani proslavi smo še dolgo kramljali
o našem sodelovanju in se srečno vrnili domov.
V nedeljo, 5. septembra 2010, je Gasilska zveza Starše za našo
zvezo organizirala v Prepoljah na nogometnem igrišču tekmovanje za vse ekipe: za pionirje, mladince, člane in za starejše gasilce. Zbor za tekmovanje je bil ob 9. uri. Tekmovale so tri ekipe pionirjev: Starše, Trniče in Zlatoličje; mladinci iz Zlatoličja, članice
A iz Zlatoličja, članice B iz Starš in Zlatoličja, člani A iz Starš
in Zlatoličja, člani B iz Starš, Prepolj, Trnič in Zlatoličja. Skupaj
je tekmovalo 14 ekip. Prvi trije iz vsake kategorije so prejeli pokal in priznanje. Po koncu tekmovanja je tekmovalce nagovoril
najprej predsednik GZ Starše Branko Vogrin in poveljnik Ignac
Auer, pozdravil pa nas je tudi župan Občine Starše Vili Ducman
in se zahvalil vsem tekmovalcem za trud, ki so ga vložili za to
tekmovanje, ter vsem, ki so skrbeli za organizacijo tekmovanja.
Vse udeležence smo pogostili s kranjsko klobaso in pivom ali
sokom.
Pred odhodom
Ekipa Zlatoličja s pokali
Foto: S. Matjašič
Ekipa članic B Starše
Foto: S. Matjašič
oto: S. Matjašič
Društva in prosti čas
OB 400 LETNICI CERKVICE SV. URŠULE
Bernarda Šibila, KD »Urška«
Vse, kar se je dogajalo ob
tej častitljivi obletnici cerkve sv. Uršule v Prepoljah,
je bilo skrbno pripravljeno.
Za pogostitev po maši in
okrasitev cerkve so poskrbeli vaščani in vaščanke Prepolj. Za idejno in izvedbeno
plat imata veliko zaslug Cerkveni odbor in KD »Urška«
na čelu z Jožetom Ekartom.
Brez njegovih idej in volje
do dela bi marsikaj ne bilo
izpeljano tako, kot je bilo.
Ob jubileju je bil s pomočjo donatorjev in sponzorjev
natisnjen barvni bilten, ki
ga je lektorirala Danica Klasinc, oblikoval in estetsko
uredil pa Andrej Ekart. Zgodovino cerkve je podrobno
opisal Ivan Beras, obnovo
in pozidavo našega kulturno zgodovinskega bisera pa
je predstavil župnik Rudolf
Koželnik. O pomembnem
jubileju sta svoja razmišljanja predstavila tudi župan
Občine Starše Vili Ducman
in domačinka Romana Petek.
Člani KD »Urška« smo
pripravili popoldanski prireditev »Od Urške zvoni«, z
zgodovinsko predstavitvijo
Prepolj in okolice, od prvih
zapisov do danes. V kulturnem programu so sodelovali
še ljudski godci KUD »Franc
Ilec«, ljudske pevke »Šentjanževke«, MPZ »Alojz Colnarič« in ansambel »Ekart«.
Na slovesnost ob praznovanju 400-letnice cerkve
smo s pisnimi vabili povabili tudi tiste, ki so se iz
Prepolj odselili. Vsi, ki so se
povabilu odzvali, so bili po-
zornosti iskreno veseli.
Ob tem osrednjem dogodku pa so se zvrstile še
druge prireditve. Med njimi je bilo tudi kolesarsko
romanje do bazilike Marije
Zavetnice na Ptujski Gori,
ki v letošnjem letu praznuje
600-letnico. Žal je številčno
in starostno izredno razgibano skupino kolesarjev
zmotila hujša nevihta, ki je
preprečila, da bi vsi udeleženci prikolesarili na cilj in
imeli tam sv. mašo. Nekateri najvztrajnejši s(m)o prispeli, a bili do kože premočeni. Člani PGD Prepolje, ki
so spremljali kolesarje, so
ob hudem nalivu pomagali
otrokom in starejšim in jih
odvažali z gasilskim kombijem domov. Ker nam jo je
vreme zagodlo, smo sklenili, da bomo kolesarjenje ponovili v začetku jeseni.
Hvala vsem, ki ste nam
na kakršenkoli način pomagali. Hvala vsem, ki ste
s svojo udeležbo pokazali
veliko kulturno zavest in
spoštovanje do prireditve
in prirediteljev. Posebno zahvalo pa izrekam vsem sicer nepoznanim graditeljem
cerkve in vsem tistim, ki so
jo skozi stoletja vzdrževali.
Z njihovo pomočjo imamo
sakralni objekt − dragocen
kulturno zgodovinski spomenik, na katerega smo vsi
izjemno ponosni.
GLASILO OBČINE STARŠE, št. 59
Za nami je dogodek, na
katerega smo se pripravljali
že od začetka leta. Nedelja,
6. junija, je bila za našo vas
in cerkev na vzpetini nekaj izjemnega. V sončnem
dopoldnevu so že uro pred
pričetkom maše člani družine Gojkošek s pritrkavanjem
oznanjali začetek praznovanja 400- letnice cerkve
sv. Uršule. Sveto mašo je
direktno prenašala TV SLO,
posnet pa je bil tudi nekajminutni videospot. Svečano
sv. mašo, ki so jo pevsko popestrili farni pevci, je vodil
nadškof metropolit dr. Franc
Kramberger.
27
Društva in prosti čas
ULIČNE IGRE V MARJETI
ŠD MARJETA
Letošnje poletje s sončnimi, vročimi,
dolgimi dnevi je bilo res enkratno. Veselili
smo se vikendov, ki smo jih izkoriščali za
praznovanja na prostem, obiske kopališč,
nogometne turnirje, kolesarjenja v neznano in še za kaj.
Neki dan me je prijateljica iz sosednje
vasi vprašala: »Kaj boš pa ti počel ta vikend?« Odgovoril sem ji: »Ta vikend so v
Marjeti Ulične igre.« Začudeno me je pogledala in vprašala: »Kaj pa so Ulične igre?
A to imate prvič?« Nasmejal sem se in ji s
ponosom odgovoril: »Ulične igre so v Marjeti tradicija.«
In res je Športno društvo Marjeta v
svojem športnem parku 21. 8. 2010 organiziralo tradicionalne Ulične igre. Tekmovalo je kar osem ulic. Pet ulic iz Marjete:
Šolska ulica, Forštat, Kot pod lipo, Lepi
dečki, Večno mladi. In tri ulice iz sosednjih dveh vasi : Trniče 1, Trniče 2, Drajof.
Poseben čar daje igram prav to, da so ekipe
sestavljene po ulicah. Torej, na primer za
Šolsko ulico tekmujejo tisti, ki stanujejo
ob cesti, ki pelje mimo šole. Vsak tekmuje
za svojo ulico in temu primerno se mora
tudi potruditi. Imena ulic so se obdržala
še od zgodnjih začetkov nastajanja in razvijanja iger. Včasih se kakšna ulica zaradi
dopustov in s tem primanjkljaja tekmovalcev ne udeleži iger. Tudi letos je bilo tako.
Ulice tekmujejo v hudomušnih družabnih
igrah. Te so vsako leto drugačne, nekatere se pa zaradi priljubljenosti kakšno leto
tudi ponovijo. Letos se je tekmovalo v drsenju po poIivinilu, podiranju plastenk,
vožnji dekline v samokolnici, polnjenju
steklenic, hoji s hoduljami, vleki vrvi. Na
igrišču v Marjeti se je zbrala množica ljudi, ki si je ogledala tekmovanje, navijala
za tekmovalce in se jim ob njihovih vragolijah na prizorišču nasmejala. Športno
društvo Marjeta je poskrbelo za pijačo in
jedačo, s katerima so se prisotni hladili in
krepili. Tekmovanje je bilo napeto, saj se
do zadnje igre ni vedelo, kakšen bo končni
vrstni red. Po merjenju moči v vleki vrvi
so bili zmagovalci znani.
Sledila je razglasitev zmagovalcev, ki
so prejeli pokale za prva tri mesta. Tretje
mesto je osvojila Šolska ulica, drugo Večno mladi in prvo Trniče 1.
Po razglasitvi je tekmovalna napetost
med prisotnimi popolnoma popustila. Vsi
skupaj so se ob glasbi, hrani in pijači v
prijateljskem vzdušju zabavali še dolgo v
noč.
VURBERK 2010
Ivan Klep
SEPTEMBER 2010
Grajsko dvorišče
28
Zadnjo julijsko soboto se nas je 23 ljubiteljev pohodništva in narave podalo na
že 17. zaporedni pohod na Vurberk. Sonce
nas ni pretirano grelo, vendar tudi dežja ni
bilo. Žal je tudi tokrat odpadlo prečkanje
stare struge reke Drave, pa ne toliko zaradi višine vodotoka, pač pa zaradi preveč s
Foto: I. Klep
Prejemniki priznanj
travo in grmičevjem zaraslih obeh bregov,
kjer pravih poti pravzaprav več ni. Varnost
pohodnikov pa je seveda vedno na prvem
mestu! Od ribiške hišice ob mrtvem rokavu
reke Drave v Krčevini pri Vurberku je do
vrha le dobra ura zmerne hoje. Pri nekoč
mogočni stari grajski vinski kleti smo se
Foto: I. Klep
kot že velikokrat poprej ozirali po naši prelepi dravski ravnici, iskali znana naselja in
domače hiše (naša občina Starše je bila kot
na dlani) ter opazovali stoječo kolono turistov na avtocesti proti Gruškovju (vsaj tega
prometnega kaosa smo se rešili!).
Po počitku smo bili na vrhu kot bi mi-
Društva in prosti čas
gnil. Na prireditvenem prostoru na grajskem dvorišču je drugače prostora za več
sto ljudi, tako da si je vsak našel kotiček
za malico. V notranjosti grajskega bifeja
nas pa je že nestrpno čakala »Mica« in nas
postregla na njen prisrčen in neposreden
način. Zaželeli smo ji uspešno »uradno«
odprtje bifeja na gradu in čim več gostov
ter se vpisali v knjigo gostov… Naj ob tem
povemo, da je blizu cerkve pod gradom,
kjer so bile še pred leti ruševine grajske žitnice, že odprt tudi nov, lepo urejen lokal,
poimenovan »Grajska klet«, kjer je ponudba prav tako zelo solidna.
Priložnosti zborček je tako kot vsako leto
doslej zapel dve domači za slovo. Na dvorišču za gradom, kjer je prostor za piknike
večjih skupin, smo tradicionalno podelili
še priznanja jubilantom – pohodnikom in
krstili novince. Najmlajša Neli iz Zlatoličja
je dobila planinsko ime Vijolica. Kar sedem
letošnjih udeleženk oz. udeležencev je bilo
že petnajstkrat na Vurberku; skupaj je takšnih že enajst. Iz evidenc, ki jih nadvse
skrbno vodi ga. Stanka Vobič s pomočniki,
je razvidno, da so ostali le še trije, ki so bili
doslej na vseh pohodih. Vseh udeležencev
pa je bilo doslej 208; med njimi tudi posamezniki iz Kanade in Škotske…Letos se je
udeležil pohoda tudi štirinožni hišni prijatelj Maks.
Kako bo v bodoče, ne vemo? Drugo leto
bo naš pohod postal polnoleten in čas, ki
se ga vedno bolj zavedamo, ne le ob roj-
stnodnevnih praznovanjih, je postal naš
najzvestejši spremljevalec.
Vrednote druženja, prijateljstva, ljubezni do pohodništva in narave bomo tako
ali drugače sicer gojili še naprej in jih prenašali na mlade, vendar si bomo morali
nekateri kmalu priznati, da leta naredijo
svoje.
Planinsko društvo Fram, ki nas vseskozi strokovno (zakonca Vobič) in z udeležbo
drugih članov podpira, ter matična planinska sekcija ŠD Zlatoličje pa naj v bodoče
nekako dodatno poskrbita, da tradicija tega
lepega in zanimivega pohoda – tudi z vidika povezovanja ljudi iz sosednjih občin
(Starše, Fram in Duplek) − ne bo izumrla.
PORTUGALSKA
Marko, Klemen, Žiga
Smo trije fantje, doma iz Trnič: Marko Klasinc, Klemen Kelc
in Žiga Špehonija. Treniramo v nogometni šoli NK Aluminij, sedaj že pri selekciji U-16 (kadeti), kjer si pridobivamo nogometno
znanje in izkušnje.
25. junija letos smo kot ekipa U-14 (starejši dečki) odpotovali
na Portugalsko v Lizbono na mednarodni turnir, ki je trajal en
teden. Srečali smo se z igralci svetovno znanih klubov, kot so:
FC Porto, FC Alverca, CF ESP. Lagos, CD Vila F. Rosario, ATL.
Cacem G-95…in z njimi tudi zaigrali in to zelo uspešno. Izmed
70-ih ekip, ki so se udeležile tega turnirja, smo prišli med 16
najboljših ekip turnirja. S tem smo dokazali, da se tudi mi lahko
kosamo s tako dobrimi klubi, kar so priznali tudi naši nasprotniki. To je bil za nas lep izlet, veliko doživetje in nova izkušnja,
sklenitev novih prijateljstev. Pri ogledu Lizbone smo videli veliko nogometnih stadionov in spoznali njihovo nogometno zgodovino, zanimive so bile tudi mestne znamenitosti, v prostem času
smo se tudi kopali v Atlantskem oceanu…
Torej nepozaben izlet, ki nam ga je v veliki meri, nam trem,
omogočila Občina Starše in naš župan Vili Ducman. Kot donator
je pomagal našim staršem pokriti stroške potovanja in bivanja na
Portugalskem. Za ta prispevek se mu najlepše zahvaljujemo.
ROKOMETNI KLUB RAČE
Alenka Rižner – Šibila, Sekretar RK Rače
V sezoni 2009/2010 smo imeli v tekmovanju Rokometne
zveze Slovenije 4 ekipe. Kadetinje (1994 in mlajše) so na koncu
osvojile 15. mesto, starejše deklice (1995 in mlajše) so bile 12.,
mlajše deklice A (letnik 1997) so bile 6. v državi in mlajše deklice B (letnik 1998 in 1999) so bile naša najuspešnejša skupin in
so osvojile 3. mesto. Prav skupina mlajših deklic B je zanimiva,
saj od 10 deklic jih kar devet prihaja iz Starš. To so deklice, ki so
že lansko sezono v mini rokometu prišle med 8 v državi, letos so
ta rezultat še izboljšale. Deklice odlično trenirajo pod vodstvom
Leje Klemenčič.
Mlajše deklice B – 3. mesto v državnem prvenstvu; zgoraj
levo: Zala Sel, Maruška Žunkovič, Kaja Ogrizek, Sabina Brezner,
Sara Pesek, Petra Kirbiš in trenerka Leja Klemenčič – spodaj z
leve: Urška Kokot, Katarina Rozman, Maša Kirbiš in Kaja Petrovič.
GLASILO OBČINE STARŠE, št. 59
Lep pozdrav iz Rač. Tudi v vašem glasilu bi naš klub želel
predstaviti naše delo, saj kar 36 deklic iz občine Starše vadi v
različnih selekcijah Rokometnega kluba Rače.
29
Društva in prosti čas
Na OŠ Starše smo v
prejšnjem šolskem letu
imeli tudi skupino mini rokometa letnik 2000 in 2001.
Deklice so začele vaditi v
oktobru in so tekmovale
v tekmovanju mini rokometa proti leto starejšim
deklicam. Za to starostno
obdobje je pomembno, da
deklice spoznavajo šport
in njegove značilnosti: pravila, igrišče, rekvizite. Prav
tako je pa zelo pomembno, da razvijejo navade in
način ravnanja: odnos do
športa - mini rokometa; odnos do soigralcev, tekmecev
in sodnikov; odnos do sprejemanja zmage in poraza;
kontrolirano reagiranje v
konfliktnih situacijah; medsebojno pomoč in sodelovanje; samozavest, borbenost
in vztrajnost; in še veliko
drugega, kar je sestavni del
kolektivne igre. Vse to se
bomo skušali nekaj naučiti v
tej sezoni.
Mini rokomet OŠ Starše
Šolska tekmovanja v rokometu OŠ Starše
Deklice, ki vadijo v RK Rače, izredno
uspešno zastopajo tudi OŠ Starše. Tako so
se starejše deklice že 4-krat zaporedoma
uvrstile v finale šolskega državnega prvenstva, kar zelo redkim uspe, če je že sploh
kateri OŠ kaj takšnega uspelo. Letos so zasedle odlično 2. mesto. Mlajše deklice so
na obmariborskem in področnem tekmovanju zasedle 2. mesto.
Zahvaljujemo se OŠ Starše za
Naše ekipe se že pripravljajo na sezono
2010/2011
V našem klubu kljub dopustom in počitnicam ne počivamo. Priprave na sezono
2010/2011 so se pričele 2. avgusta, ko je
več kot 30 deklic pričelo s treningi. Najprej smo 14 dni trenirali v domači dvorani
v Račah in na igrišču v Staršah, nato smo
odšli na priprave. Od sobote 14.8. do srede
18.8. smo bili na pripravah v olimpijskem
športnem centru Planica. Tam so enkratni
pogoji za vadbo: nadmorska višina več kot
800 m, fitnes, telovadnica, zunanje igrišče,
ogromno terenov za tek in planiška velikanka. Na pripravah je bilo 36 deklic, raz-
Zahvala
deljenih v 2 skupini, za kateri sta skrbela
2 trenerja, in sicer Lea Klemenčič in Vojko
Prislan. Trenerja sta pripravila raznolik
program za treninge in skupne večere,
tako da je bilo zelo zanimivo. Deklice so
odlično trenirale, se družile med seboj in
tako stkale še globlje prijateljske vezi. Pet
dni so minimalno uporabljale računalnik
in mobilne telefone ter gledale televizijo
in so preživele. Ko si tako nekaj dni skupaj, vidiš, koliko energije lahko ima naša
mladina, saj so trenirale 6 ur dnevno, pa je
bilo včasih zvečer še zelo živahno.
sodelovanje z našim klubom, predvsem ravnatelju Franju Duhu in seveda neutrudnima učiteljema športne vzgoje Carmen Onišak in Živanu
Klajderiču. Prav tako gre zahvala Občini Starše, ki nam omogoča treninge
v športni dvorani Starše. Zahvala gre
tudi g. Tonetu Kreitnerju, ki skrbi za
športno dvorano Starše in gospem čistilkam na OŠ Starše.
V naslednji sezoni računamo, da bomo
imeli pri deklicah 3 tekmovalne skupine:
kadetinje, starejše deklice A ter mlajše deklice A. Ob njih bomo oblikovali še naslednje vadbene skupine: mini rokomet 1. in
2. razred, mini rokomet 3., 4. in 5. razred
na OŠ Rače in mini rokomet 4. in 5. razred
na OŠ Starše.
SEPTEMBER 2010
Želimo si, da bi se naš klub še naprej
vsestransko razvijal, za kar pa nujno potrebujemo podporo OŠ, kjer delamo, lokalnih skupnosti in lokalnega gospodarstva,
upamo, da tudi koga iz Občine Starše. Želimo, da bi se sodelovanje vseh akterjev še
izboljšalo in da bo morda že čez eno leto
zaživela tudi članska ekipa, ki bi pomenila nadgradnjo dela z igralkami mlajših
starostnih kategorij. Seveda pa bo temelj
delovanja našega kluba še naprej učenje in
vzgoja otrok iz naših krajev.
30
Deklice in trenerja pred Olimpijskim športni centrom
V drugi polovici septembra začenjamo s tekmami. Pridite nas kaj pogledat,
prepričani smo, da vam ne bo žal, saj so
tekme v Športni dvorani Rače zanimive in
vredne ogleda. Vse informacije o klubu in
ekipah najdete na našem internetnem naslovu: www.rokometniklub-race.si.
Društva in prosti čas
DAN ODPRTIH VRAT
ČEBELARSTVA HERGAN
Nada HERGAN
V okviru občinskega praznika Občine
Rače-Fram smo čebelarji letos pripravili
dan odprtih vrat ČEBELARSTVA HERGAN
v Podovi 51.
Obiskovalci, ki jih je bilo kar veliko, so
si lahko od blizu ogledali čebele in poskušali dobrote iz čebeljega panja.
Ogledali smo si lahko:
• odlično poslikan čebelnjak s čebelami;
• čebelje izdelke (med, propolis, matični mleček, cvetni prah, mešanice,
izdelke iz voska in medene pijače;
• sodobno čebelarsko opremo in orodje;
• znamenito čebelo na sončnici;
• ogled čebelarskega muzeja (ki je še
delno v nastajanju);
• možen je bil tudi nakup čebeljih izdelkov.
Za konec pa še recept za pecivo:
KAMIS
– slivove kocke:
4 cela jajca
3 žlice sladkorja
1 žlica medu
4 žlice ostre moke
3 žlice mletih orehov
1 pecilni prašek
Iz naštetih sestavin zmešajte gosto
biskvitno maso, vlijte v velik pekač, pomaščen ali obložen s peki papirjem.
Na vrh naložite vsaj 1 kg izkoščičenih
domačih sliv, polovičke, s kožico spodaj.
Pecite 30 minut pri 180 °C. Na pečeno
lahko pokapljate med (če so slive kisle) ali
potresete z vanili sladkorjem. Režite toplo
ali hladno na poljubne kocke.
Opomba: moko lahko nadomestite s pirino, polnozrnato, enako sladkor s trsnim,
rjavim ali samo z medom. Fantazije naj ne
zmanjka; lepo pa bi bilo, če dobim kakšen
odmev na te nasvete.
Naj medi!
GLASILO OBČINE STARŠE, št. 59
Istočasno je med 15. in 17. uro potekalo
razdeljevanje zdravil za vse člane ČD Rače.
Dr. Vida Lešnik je čebelarje najprej poučila o načinu zdravljenja in pravilni uporabi
zdravil. Zdravstveno varstvo je pri čebelah
na prvem mestu.
Marljivi gostitelji so poskrbeli tudi za
prigrizek. Prav tako ni manjkalo peciva in
medenih dobrot.
Za dobro voljo pa je poskrbel ansambel
»ČEBELARJI«.
Kot pika na i pa je bila pokušnja medenih pijač − medenega poživila − medice.
To je pijača, ki je narejena iz sadnega
žganja, ki mu je dodan med.
V medici prevladujeta vonj in okus po
medu. Vsebuje med 14% in 25% alkohola.
Pravilno ohlajena je odličen aperitiv.
Z dodatki propolisa in drugih zdravilnih
zelišč, kot so: ameriški slamnik, rožmarin,
hermelika, žajbelj,…, pa dobi tudi zdravilno vrednost.
Nekateri jo celo imenujejo »pijača bogov«.
31
Društva in prosti čas
IZLETI PLANINSKEGA DRUŠTVA FRAM
OKTOBER− DECEMBER 2010
Za PD Fram pripravila Stanka Vobič
DATUM
izlet, tura, pohod
zaht.
prevoz
16. oktober
vodniki
Haloška planinska pot
LT
OA
S. Vobič (051 327 110)
23. oktober
Sabotin
LT
PA
L. Vrhovšek (041 834-633)
6. november
Trakoščan-Ravna gora
LT
OA
S. Vobič (051 327 110)
13. november
Gradiška tura
ZZT
OA
L. Vrhovšek (041 834-633)
20. november
Potep po okolici
LT
OA
S. Vobič (051 327 110)
5.december
Potep po občinah Hajdina in
Starše
LT
OA
S. Vobič (051 327 110)
26. december
Donačka gora
LT
OA
J. Sagadin (02 601-49-81)
LEGENDA
LT (lahka tura) - izlet je primeren za vse udeležence,
ZT (zahtevna tura) - izlet je primeren za udeležence z izkušnjami,
ZZT (zelo zahtevna tura)
TZT (težka zimska tura)
OA – osebni avtomobili
PA – posebni avtobus
JPS – javno prev. sredstvo
Informacije o izletih dobite pri vodnikih, skoraj vse o PD Fram pa na spletni strani http://www.planinskodrustvofram.si/.
ŽUPAN OBČINE IN ODBOR ZA KULTURO
SKUPAJ S TURISTIČNIM DRUŠTVOM IN JSKD - IZPOSTAVA
MARIBOR
VLJUDNO VABITA NA II. BIANALNO SREČANJE
PEVSKIH ZBOROV ZA COLNARIČEVO PLAKETO
V PETEK, 1.10.2010 OB 20.00 URI V
VEČNAMENSKI DVORANI OSNOVNE ŠOLE V STARŠAH
SEPTEMBER 2010
NA SREČANJU SE BO ZA COLNARIČEVO PLAKETO
POTEGOVALO 10 PEVSKIH ZBOROV.
32
VLJUDNO VABLJENI !
Vstopnina: 5 €
Organizacijski odbor srečanja
Društva in prosti čas
FOLKLORNO GOSTOVANJE V PUNATU
Marjan Malek
Po domače
Ohranjamo oz. obujamo domače izraze
in na ta način sestavljamo slovar narečnih
in drugih izrazov v naši lokalni skupnosti.
Pišite in pridružite se nam!
V nedeljo, na dan, ko smo se vračali z
lepimi vtisi domov, je našo folklorno skupino sprejel v prostorih počitniške dejavnosti RKS Maribor sam župan ali načelnik
Občine Punat, nas lepo pozdravil in se zahvalil za lep sobotni večer, ki smo ga na-
menili domačinom in številnim turistom,
ki so obiskali prireditve v okviru Veselih
punatskih noči. Predsedniku društva je
izročil darilo, pri tem pa povedal, da tako
kot Občino Starše vežejo stiki z Lovasom,
• Še imaš zmerom vrtlec zbit s plankami in prelazom? = Zelenjavni vrt
ograjen z odpadnim delom desk in
z odprtino za prestop.
• Drgoč si preplonkal domačo nalogo.
= Spet si prepisal domačo nalogo.
vežejo tudi njih, danes in še
iz časa agresije na Hrvaškem;
poslal je pozdrave županu
občine in občanom Občine
Starše. Podžupan, sicer tudi
folklorist, pa je v znak pozornosti in zahvale segel v roko
našim članom in jim izročil
darilo − steklenico domačega olivnega olja. Posebej se je
v uvodu že zahvalil županu
in podžupanu občine Punat,
da sta omogočila nastop naše
folklorne skupine, na posebno
zanimiv način predstavil našo
skupino in njeno delovanje in
se nam zahvalil za nastop za
otroke v Punatu in kvalitetno
Foto: L. Levačič
izveden celovečerni koncert
na osrednjem prireditvenem prostoru.
In kar je zanimivo, po samostojnosti
obeh držav je bil obisk župana v počitniškem naselju prvič. Kultura − folklorna
dejavnost ne pozna meja in je lahko nit za
prijateljstvo.
Godci ljudskih viž pa v
mesecu juniju niso počivali;
skupaj z gasilci in županom
Občine Starše so še enkrat
obiskali Hrvaško in na prireditvi PGD Donja Voča pripravili
polurni koncert. Tudi tukaj so
od presenečenih obiskovalcev
poželi aplavz in zahvalo za
posebno pripravljen program,
izveden na domačih instrumentih, s katerimi smo jim
predstavili slovensko ljudsko
glasbo in pesem.
In povsod se v uvodnem
delu predstavimo s pesmijo:«
Slovenija, od kod lepote tvoje.«
V želji obogatiti kulturno,
zabavno in družabno dogajaFoto: L. Levačič
nje, tako v občini Starše kot na
širšem območju Dravskega polja, organizirata KD »URŠKA« in KGD »PTIČICA« tudi
v novi sezoni 2010/2011
• Kaj tako racaš? = Kaj Hodiš tako
počasi.
• Kaj špon se še prisuče? = Kaj prijatelj še pride?
GLASILO OBČINE STARŠE, št. 59
Na pobudo Mestne organizacije Rdečega križa Maribor
in županstva Občine Punat,
v sodelovanju z Zavodom za
turizem Maribor je Folklorna
skupina KUD Franc Ilec Loka-Rošnja gostovala v mestu
Punat.
Folklorna skupina se je
odpravila na pot 16. julija. Popoldan smo preživeli na obali
Jadranskega morja, zvečer pa
obiskali prireditve v okviru
Vesele punatske noči. Sobota,
17. julija, je bila za gostovanje
skupine že zelo delovni dan,
dopoldan vaje folklorne skupine in godcev ljudskih viž, malo
kopanja ali sprehoda po Punatu, popoldan priprava na koncert.
Skupina najprej pripravila koncertni nastop za najmlajše kar v počitniškem domu
RKS Maribor v Punatu. Za gledalce smo
izbrali kar pravi nastop, z veliko zabave in
resnega plesa ter prikazom ljudskih običajev in navad. Po polurnem nastopu pa smo
v povorki odšli na osrednji
prireditveni prostor Punatskih
noči, kjer smo ob 21.00 uri
pričeli s celovečernim koncertom KUD "Franc Ilec" za obiskovalce prireditve, turiste in
domačine. Naš 90-minutni nastop je spremljalo veliko število obiskovalcev, kar 1000, med
njimi tudi župan in podžupan
občine Punat.
Nastop folklorne skupine
(štirje spleti plesov in prikaz
ljudskih običajev in navad,
nastopi godcev ljudskih viž in
harmonikarjev) so navdušili
številno publiko, ki je večkrat
z aplavzom nagradila nastop
folkloristov in godcev. Predvsem so bili zanimivi kasnejši
komentarji, da že dolgo niso
videli tako razvejane predstavitve plesov
in običajev, od podeželja do mesta, ter običajev in navad, tudi predstavitve življenja
našega okolja skozi ples, glasbo godcev,
predvsem igranje na bršljanov list.
33
Vabimo
4. GLEDALIŠKO-GLASBENI ABONMA
Program:
1.
GLEDALIŠKA PREDSTAVA: komedija »DRZNI IN POSKOČNI«
Izvedba: ŠUS TEATER Draženci, nedelja, 24. oktober ob 18. uri.
Avtor: Ray Cooney
2.
GLEDALIŠKA PREDSTAVA: komedija » OD JUTRA DO VEČERA«
Izvedba: KUD »DOVJE-MOJSTRANA«, sobota, 20. november ob 19. uri.
Avtor: Jože Ekart!
Izvedba: ansambel »EKART« z gosti, sobota 4. december ob 19. uri.
V goste pridejo znani glasbeniki, pride pa tudi Sv. Miklavž…
Izvedba: KD »URŠKA« in KGD »PTIČICA«, nedelja 26. dec. ob 18.30 uri.
Celoten prihodek bo dodeljen Dobrodelnemu skladu Občine Starše.
GLEDALIŠKA PREDSTAVA: komedija »ŠTAJERC V
Izvedba: KD PEKRE-LIMBUŠ, nedelja 09. januar, ob 18. uri.
Avtor: Tone Partljič!
GLEDALIŠKA PREDSTAVA: komedija »RIBA ZA TRI«
Izvedba: KD »URŠKA« Prepolje, sobota, 29. januar ob 18. uri (premiera).
Avtor: Vinko Möderndorfer
3.
4.
5.
6.
MIKLAVŽEV KONCERT: »VESELO V PRAZNIČNE DNI«
KONCERT: »Z DOBROTO DO BOLJŠEGA ŽIVLJENJA«
7.
8.
LJUBLJANI«
PRIREDITEV OB KULTURNEM PRAZNIKU
torek, 8. febr. ob 18. uri! VSTOP PROST!
KONCERT GLASBE IN SMEHA: »FAŠENK PRED FAŠENKOM«
Izvedba: RADIO MARIBOR, nedelja 27. februar ob 18. uri.
Smiljan Greif bo gostil mnoge znane ansamble, manjkalo pa ne bo smeha in norčij…
GLEDALIŠKA PREDSTAVA: komedija »OBLAST«
Izvedba: KUD VITOMARCI, nedelja 27. marec ob 18. uri.
Avtor: Vinko Möderndorfer
9.
10.
GLEDALIŠKA PREDSTAVA: komedija »ŠAH
izvedba KUD RAČE, nedelja, 18. april ob 19. uri.
Avtor: Vinko Möderndorfer
MAT«
Vse predstave bodo v večnamenski dvorani v Staršah!
Upamo, da Vam bo izbrani program všečen in zanimiv.
Vstopnice za predstave in koncerte bodo na voljo uro pred predstavo, nudimo pa tudi:
- nakup celoletne abonmajske vstopnice – cena 50 EUR
Abonmajska vstopnica je prenosljiva na drugo osebo, plačate pa jo lahko v dveh obrokih.
Vstopnice bodo v prodaji od 15. septembra do 31. oktobra 2010!
Informacije: 051 – 605 755 Lidija Rodošek
SEPTEMBER 2010
Prijazno vabita KD »URŠKA« in KGD »PTIČICA« !
34
Vabimo
OBČINA STARŠE
POZDRAV JESENI 2010
VABILO
Vljudno vas vabimo na kulturno-turistično prireditev
Pozdrav jeseni 2010, v nedeljo, 3.10.2010, ob 11.00 uri v Starše,
kjer se vam bomo predstavili z domačo kulinariko in dobrotami
iz domačega okolja. Program bomo popestrili z nastopi otroških
in odraslih folklornih skupin, godcev in etnografskih skupin OŠ
Starše, KUD Franc Ilec, KD Ivan Lončarič in KD Alojz Colnarič.
Pozdravila vas bosta župan občine in baron turizma z župani
prijateljskih občin.
Ogled razstave in stojnic.
Ob 14.00 uri se vam bodo predstavili kandidati za novega župana občine in pokazali svoje znanje o kulturi in turistični dejav-
Vljudno vabljeni !
GLASILO OBČINE STARŠE, št. 59
nosti v občini Starše.
35
Predstavljamo
Pekarna Štuhec v Staršah
Marica Tenko
Foto: M. Tenko
Pekarna Štuhec je pekarna z dolgoletno
tradicijo na Limbuški cesti v Mariboru.
Tam se je tudi zaposlil danes štiriindvajsetletni Sami Martinaj. Ko so se lastniki pekarne Štuhec postarali in niso več mogli
voditi pekarne, jo je Sami leta 2008 prevzel in ohranil staro, dobro poznano ime
podjetja. Sami je državljan Hrvaške, njegov rod pa izhaja iz Kosova.
Govorila sem z njegovim očetom
Asmanom, ki sinu pomaga in nadzoruje
delo v pekarni v Staršah. Asman je tudi na
eni od svojim vračanj domov v Hrvaško,
v Staršah opazil prazen lokal, v katerem
je bila včasih trgovina Metka. Porodila
se mu je ideja in pregovoril je sina, da je
15. julija letos odprl podružnico pekarne
Štuhec v naši občini. V pekarni sta zaposleni dve osebi, prodajalka in pek, Asman
nadzira delo, nabavlja in opravlja še druge
potrebne posle za pekarno. Pravi, da je sin
še mlad in potrebuje pomoč.
V pekarni pečejo beli, mešani, črni in
koruzni kruh, lepinje in burek, sirov in
mesni. Pečejo tudi razno pecivo iz kvašenega in listnatega testa. Kruh je zjutraj
pečen že ob pol šestih, pecivo pa ob pol
petih.
Asman mi je povedal, da so moko včasih kupovali v Avstriji, pa niso bili zadovoljni. Zato sedaj uporabljajo samo moko
slovenskih proizvajalcev in z njo so zelo
zadovoljni. Vso testo umesijo v Staršah,
razen listnega testa, za katerega še tukaj
nimajo potrebnega stroja. Tako pač listnato testo vozijo iz matične pekarne in ga
tukaj spečejo.
Leta 1969 se je Asman z družino prese-
Foto: M. Tenko
lil v Hrvaško, kjer živi še danes z ženo in
ostalimi otroki. Ima namreč poleg sina, ki
vodi pekarno Štuhec, še tri hčere. Povedal
mi je, da je njegov moto poštenost, doslednost in delavnost ter da tako tudi vzgaja
svoje otroke.
Glede prometa pekarne v Staršah pa
pravi, da še ni zadovoljiv. Vendar pričakuje, da se bo promet sčasoma povečal, ko
bodo ljudje spoznali kvaliteto proizvodov
pekarne.
Name je Asman naredil prijeten vtis
poštenega delavnega človek, ki ne išče
zgolj dobičkov, temveč želi zaslužiti s svojim delom in prizadevnostjo.
Upam, da bo prodaja kruha v pekarni narastla in omogočila delavcem v njej
pošten zaslužek za svoje delo in da bodo
proizvodi zadovoljili odjemalce.
Čas obljub
SEPTEMBER 2010
Marica Tenko
36
Komu bomo, dragi volivci, na letošnjih
lokalnih in prihodnjih državnih volitvah
dali svoj glas? Komu bomo zaupali kvaliteto svojega življenja v prihodnjih letih?
Bomo sledili svoji naravnanosti na desno,
levo ali po sredini? Težka odločitev je
pred nami. Se zavedamo tega, da s svojimi
glasovi na volitvah postavljamo na odločilna mesta v državi po večini pustolovce,
ki iščejo pot h koritu. Spomnim se izjave
enega od politikov, ki danes sedi pri vrhu
vlade, ki glasi nekako takole:
» Ni vzdržno, da peščica Slovencev
drži v pesti večino družbenega premoženja, drugi pa komaj živijo.« Danes ta isti
politik drži v svoji pohlepni pesti velik
del premoženja, do katerega ni mogel priti
po legalni poti. In kako se danes obnaša?
Arogantno, brezkompromisno in pozabil
je na svojo izjavo izpred let. Seveda, saj
tedaj ni govoril iskreno. Trkal je na naše
srce, pihal nam je na dušo, da je prišel
do korita. Izkušnje nas učijo, da večina
dela tako. Trobijo nam o svojih socialnih
programih in obljubljajo pomoč osiromašenim in brezposelnim množicam. Če bi
imeli iskreni namen, ne bi v ospredje svojih predvolilnih programov umestili sociale. Ali ne vedo ali nočejo vedeti, da je država daleč preobremenjena od sociale in
jo zato krči? Kje bodo pa vzeli? Bodo vzeli
tistim, proti katerim so danes sproženi «
kvazi« sodni procesi? Tistim, ki so že pred
desetletji načrtovali prevzem družbenega
premoženja v svoje roke in ga v času tranzicije in tudi po njej dejansko prevzeli?
Tistim, ki so najeli pri bankah ogromne
kredite, za katere so jamčili z družbenim
premoženjem? Tistim, ki so ustanavljali
»by pass firme« na svoje ime in na katere
so prenašali družbeni
kapital. O ne, prijatelji! Tem, tako imenovanim “tajkunom”, ni mogoče ničesar
vzeti. Predobro so se zavarovali. Doslej
so se vsi sodni procesi, z izjemo majhnih ribic, končali s »tresla se gora, rodila
se miš.« Če bi naši dragi kandidati imeli
iskren namen, bi nam obljubili delo in
pošten zaslužek. Obljubili bi, da se bodo
potegovali za to, da bo delo dobilo svojo
ceno. Kajti delo nima nobene cene. Lahko si še tak strokovnjak, marljiv delavec,
pa nisi vreden nič, če ne tuliš z volkovi.
Danes je cenjena predvsem lojalnost brez
zadržkov. Kitajski pregovor pravi: » Ne dajaj mi miloščine, daj mi delo, da bom zaslužil.« Kam gre naš ponos, naše človeško
dostojanstvo, če smo odvisni od podpor in
raznih socialnih pomoči? Kakšna so srca
ljudi, ki delavcem, ki zahtevajo plačilo za
svoje delo, na hrbet pošljejo policijo in jih
pošljejo domov k družinam brez zaslužka za mnoge mesece težkega dela? Kje je
pravna država, ki dopušča, da se ena Hilda Tovšak smeji v objektive fotoreporterjev, kljub svojim dejanjem. Dejanjem, ki
Razmišljanja
nikoli ne bodo dobila epiloga na sodiščih?
Kakšna je naša zakonodaja, ki dopušča to,
da se zahteva samo delo, plačila pa ni?
Odgovorili mi bodo:
» Država nima nič pri tem. To je kapitalizem, to je privatno podjetništvo.« Kaj
pa so delovna sodišča, kaj pa so sindikati,
kaj pa je varuh človekovih pravic? Farsa!
Vse je samo laž, prevara in pohlep močnih, da si nagrabijo še več.
S svojim prispevkom ne želim ustvarjati malodušja med volivci. Hočem povedati sebi in vsem, da ne smemo biti naivni. Naivni tako, da se zaradi kandidatov,
ki nam obljubljajo nebesa, spremo s prijatelji, sorodniki in drugimi, drugače mislečimi. To je namen politikov. Spreti mno-
žice med seboj in potem jim vladati. Kajti
največja nevarnost politikov so združene,
enotne množice. Dokler pa bomo gojili
sovražnost zaradi različnih pogledov na
posamezne politične opcije, bomo lahek
plen pohlepnežev in povzpetnikov, ki gradijo na naši naivnosti. Kajti oni nimajo
nobenega namena, da bi nam izboljšali
življenjske pogoje. Njihov namen je, da se
primaknejo h koritu. To nam je doslej pokazala praksa. Vsake toliko časa nam vržejo kakšno kost, da jo glodamo in za nekaj
časa pozabimo, kam drvi ta voz. Tako smo
priča raznim aferam, kot so Zidar, Šrot,
Bavčar in trenutno najbolj aktualna afera
Patria. Priča smo izvijanju, napadanju in
aroganci najbolj nizkotne vrste. Pa to ni
vse, mnogi, najbolj zviti, sedijo v ozadju.
Niti teh, na sceni, ne bodo spoznali za krive, kaj šele tistih, ki se jih »megla obtožb«
še ni dotaknila.
Kaj torej storiti? Ignorirati volitve? Ne!
Pač pa ja, če bomo to storili vsi. Če bo pa
samo eden od volivcev prišel na volišče,
je vse zastonj.
Storili bomo tako, da bomo šli na volišče letos in v prihodnosti in volili svojega kandidata. Ko bo pokazal svojo barvo,
bomo pač razočarani. Če bo pa svojo torto malo porazdelil (kaj dosti je ne bo, ker
pravijo, »da ima vsak svetnik svoje roke
obrnjene k sebi«), jih bo pač nekaj tulilo z
njim. Mi bomo pa plesali, kot že plešemo
tisočletja. Plešimo torej!
Razmišljanje o nasvetih
Marica Tenko
da je mleko samo za dojenčke in teličke,
drugim pa bolj škodi kot koristi. Kdo so ti
drugi? Vsi. Še enkrat! Človek naj ne posluša drugega kot svoje telo. Spet svetujem? Ne morem, kot izgleda, mimo tega.
Dejstvo pa je, da je to moja izkušnja. Pa ni
tako enostavno. Ljudje smo več ali manj
preobremenjeni z dogajanjem zunaj nas
in do svojega bistva težko predremo. Vse
okoli nas je pomembnejše, kot mi sami.
Posebej pa je uničujoči življenjski ritem
današnjega aktivnega dela prebivalstva.
Upokojenci bi še lahko našli čas, da bi se
posvetili samemu sebi, mlajši in zaposleni
pa težko. Današnji delodajalci zahtevajo
vse več dela, plačajo pa, večina, vse manj.
Udeležba pri dobičku podjetja je samo
farsa, čeprav je prispevek k dobičku podjetja, ki ga dajo zaposleni, nesporen. Tako
pa ljudem preostane samo to, da molčijo
in delajo, sicer so na cesti. Kako naj ti ljudje, ki imajo še družine, najdejo čas zase
in samo zase. Kako naj sedejo pod drevo
in se poslušajo, da bi ugotovili, kaj pravzaprav želijo? Saj nimajo niti časa, da bi
v miru pojedli svoje pozno kosilo, ker jih
domači opravki že tirajo naprej. Zvečer,
ko pospravijo otroke, se zrušijo v posteljo
ali pred televizijo. Zato, čemu svetovanje
o prehrani, o mažah in kopelih, o razvadah in navadah? Časa, časa potrebujejo
ti ljudje. Samo toliko svobode, da bi vsaj
poskušali najti sebe in si sami ustvariti
svoj življenjski slog. Tako pa jim ga krojijo mrhovinarji, ki na trpljenju in podrejanju ljudi kopičijo bogastva. Kakšen rod
torej raste? Rod robotov, ki bodo leteli od
nasveta do nasveta tako dolgo, da bodo
povsem pozabili, kdo so. Kdo so? Človek,
in to vsak človek posebej, je čudovita in
enkratna in neponovljiva stvaritev narave
ali Boga, če je to boljše. In kot tak bi se
moral tudi počutiti.
ek
Foto utrin
V igranju nogometa so se pomerile ženske iz Zlatoličja in Prepolj.
GLASILO OBČINE STARŠE, št. 59
Ljudje smo močno nagnjeni k temu,
da kar naprej nekaj svetujemo. Večina. In,
seveda drugim. Se poslušamo, ko delimo
nasvete o načinu življenja, o prehrani, o
obnašanju in tudi o razmišljanju. Nasveti
preraščajo v opozorila in celo v grožnje.
Kdo pravzaprav potrebuje nasvet? Jaz mislim, da samo tisti, ki ga išče. Kdo pa lahko da nasvet sočloveku? Mislim, da samo
človek, ki ima o bistvu nasveta osebno
izkušnjo. Pa še tedaj ne pomeni, da je izkušnja enega primerna za drugega. Vsak
ima svojo pot in svoj recept. Prebrane »resnice« pa ne pomenijo nič, če jih nismo
izkusili. Drugače je seveda s psihologi in
psihiatri, ki »zdravijo« na osnovi tako teoretičnega in (pod vprašajem) izkustvenega znanja. Ne bi smela kakorkoli kritizirati
psihiatrov, vendar so meni poznani bolniki, ki so iskali njihovo pomoč, od tam
prišli močno » pomirjeni«, stare težave pa
pokrite s pomirjevali. Mogoče je to pravi
način zdravljenja.
Pravim, da ne bi smeli dajati nasvetov
vse naokrog, če jih nihče ne zahteva, in
tudi, če jih že damo na osnovi prošnje, bi
morali biti toliko pošteni, da poleg povemo: »To je moja izkušnja, to je bil moj recept, ki mogoče tebi ne bo pomagal.« Tako
pa iz vseh revij in časopisov, po radiju in
televiziji, na vseh programih dežuje polno
nasvetov. In ne samo nasvetov. Tudi opozoril, celo groženj. Ena takih groženj je z
velikimi mastnimi črkami napisana na paketu cigaret. Je kdo na osnovi teh opozoril
nehal kaditi? Dvomim. Je pa sprejel grožnjo in negativno sugestijo. O sugestijah,
posebej negativnih, sem že pisala. Lahko
naredijo ogromno škodo. Malo pa jih piše
o tem, da je potrebno poslušati svoje telo,
ki nam vedno pove, kaj mu ustreza. Tudi
sama sem pred leti na veliko razmetavala nasvete o škodljivosti mesne prehrane
itd. Seveda ne bom mesa nikoli več jedla,
vendar ugotavljam, da nimam pravice
in ne znanja, da bi lahko nekomu nekaj
svetovala glede prehrane. Zanimivo je, da
so včasih na veliko svetovali pitje mleka
zaradi kalcija. Pred kratkim so ugotovili,
37
Na vrtu
Rastlinjaki ob koncu poletja
Miša PUŠENJAK, kmetijska svetovalka KGZS Maribor
Miša Pušenjak
SEPTEMBER 2010
V zadnjih letih je na naših vrtovih
zraslo lepo število rastlinjakov, škoda, da
ni tudi tržnih toliko. Večina jih je nastala
zato, ker so že kar nekaj poletij zapored
velike težave s paradižnikom na vrtu. Vendar rastlinjak ni namenjen samo pridelavi
paradižnika, v ta namen bi povsem zadoščala streha, ki jo vsako leto premaknemo
na novo gredico. Rastlinjak ima smisel, če
v njem pridelamo zelenjavo še pozno v
jesen, celo pozimi, in seveda pričnemo z
delom zgodaj spomladi.
38
Na hitro nekaj osnovnih pravil dela v
rastlinjaku
Pridelava v rastlinjaku ni povsem enaka, kakor tista na prostem. V rastlinjaku
ni padavin, zato ni izpiranja. Tako se vsako premočno gnojenje še hitreje pokaže
tako, da imajo rastline težave. Zato je potrebno gnojila uporabljati še bolj zmerno.
Dejansko je količina 2,5 l/m2 odležanega
hlevskega gnoja ali 3 l/m2 komposta vsake
dve leti povsem zadosti. Če gnojila kupujemo, pognojimo s polovico priporočenega odmerka in bo prav gotovo zadoščalo,
če bomo v rastlinjaku vzpostavili še primeren kolobar.
Druga zelo pomembna zadeva, ki jo
moramo v rastlinjaku upoštevati še bolj,
pa je ravno kolobar. Večina vrtičkarjev si
je rastlinjak omislila zaradi paradižnika,
zraven posadijo še kakšno papriko, morda
jajčevec, kumare in bučke pa so še redkejše. Vse te rastline bodo kar hitro imele težave, posebej še ob nekoliko premočnem
gnojenju in nepazljivosti pri namakanju,
če ne bomo našli še kaj drugega. V nadaljevanju vam bom predlagala poletni del
kolobarja, pa tudi rastline, ki jih v rastlinjaku pridelujemo v jeseni in spomladi.
Tretje ZELO pomembno pravilo, (hkrati pa tudi ena največjih napak, ki jih mnogi delajo v rastlinjakih), je, da redno, pogosto in temeljito zračimo. Slovenci smo
nasploh zelo naperjeni proti zračenju,
prepihu in ta svoj strah še potenciramo
ravno v rastlinjakih. Vsako odpiranje se
nam zdi izguba težko pridobljene toplote.
Pa ni tako. Toplota je res potrebna rastlinam, posebej sadikam in tudi plodovkam.
Mnogim zelenjadnicam pa celo škodi. Sadike, ki jih vzgojimo v pretoplih prostorih, so nežne, neodporne in imajo težave
po presajanju na prosto. V rastlinjakih pa
je poleg temperature največji sovražnik
naših rastlin še vlaga. Proti njej se moramo boriti. Kakor hitro nanje posije sonce,
se tako še preveč ogrejejo, ne glede na
zunanje temperature. Zato velja, da jih je
potrebno tudi pozimi vsaj enkrat na dan,
morda sicer za krajši čas odpreti in temeljito prezračiti. Pozno pomladi do zgodnje
jeseni pa ni nobene potrebe, da jih ponoči
zapiramo, kakor se sedaj dogaja. Šele ko
nočne temperature že pozno zvečer padejo pod 10oC, ponoči rastlinjake zapremo,
vendar jih potrebno zjutraj, pred odhodom
v službo še vedno odpreti. Enako velja,
če jim zaradi nevarnosti viharja, nevihte
zapremo popoldan. To naredimo šele, ko
se sonce že skrije, odpremo pa takoj, ko
nevarnost mine. To velja ne glede na letni
čas, pomlad, poletje, jesen.
Še ena napaka se rada dogaja predvsem
spomladi, pri vzgoji sadik in pridelovanju
vrtnin. Jesenski in spomladanski čas pogosto zaznamuje dolgotrajno oblačno, deževno, temačno vreme. To skupaj s kratkimi dnevi pomeni, da rastline ne rastejo
tako, kot si želite. Mnogi zato pričnejo z
dodatnim ogrevanjem ali gnojenjem. To je
velika napaka. Sončne svetlobe ne morete nadomestiti z ničemer. V tem času bi
bilo veliko bolj primerno, da temperaturo
v rastlinjaku celo znižamo, predvsem in v
nobene primeru ne gnojimo, dognojujemo in zmanjšamo tudi zalivanje. Rastline
naj bodo skoraj suhe tako dolgo, dokler se
sonce spet ne prikaže. Tako bodo sadike
kvalitetne, vrtnine pa zdrave in odporne,
tudi manj privlačne za škodljivce.
Kolobar za poletje
Sama predlagam
tako. Poleti naj bodo
razhudniki, to so
paradižnik, paprika
in jajčevec na eni
polovici rastlinjaka.
Na drugo polovico
posadimo še bučnice: kumare, bučke,
lubenice, melone in
vsaj še eno izmed naslednjih rastlin. Za
vse ljubitelje stročjega fižola predlagam
novo, visokemu fižolu podobno stročnico – dolgo vigno.
Seme se dobi pri nas
v trgovini. Potrebuje
podobno visoko oporo, kakor paradižnik,
v vrsti jo sejemo na
30 – 40 cm po tri do
pet zrn na eno oporo. Med vrstami pa
potrebuje 70 cm, enako kakor paradižnik
ali kumare. Kumare sadimo ob okna rastlinjaka, vigno pa na notranjo stran, saj
prenaša tudi nekaj osenčenja. Dolga vigna
je rastlina Afrike in Azije, zahteva veliko
toplote, za razliko od fižola, ki vročine ne
mara. Zato bo krasno uspevala v rastlinjaku. Pozorni moramo biti le na to, da tiste
polovice rastlinjaka, kjer raste vigna, ne
gnojimo. Sejemo jo v začetku maja, saj
že za vznik potrebuje toploto, ki je aprila
navadno še ni. Prav tako lahko na to polovico sadimo še eno zanimivo, novo rastlino na naših vrtovih, to je okra. Okra ima
podobno rast, kakor paprika ali jajčevec, v
resnici pa sodi med sleze. To najbolj opazimo, ko zacveti, saj je njen cvet prelep in
Predstavljamo
podoben hibiskusu. Plodove okre uporabljamo v vseh zelenjavnih juhah in omakah, ki jih želimo zgostiti brez uporabe
moke. Pomembno je le, da poberemo plodove najkasneje takrat, ko so veliki 9, 10
cm, kasneje niso več uporabni. Vendar ne
skrbite, saj je v rastlinjaku vedno na voljo
veliko plodov, potrgane pa lepo nanizate
na nitko in posušite. Večer pred uporabo
pa jih namočite. Okro lahko sejete direktno, istočasno, kakor dolgo vigno, vendar
je bolje vzgojiti sadike. Seme pred setvijo
čez noč namočimo, posejemo in nekje v
6 tednih dobimo sadike, primerne za presajanje.
Kaj pa v jeseni
Da bomo lahko dovolj zgodaj posadili
rastline za pozno jesen, moramo paradižniku seveda odstranjevati zalistnike, papriko in jajčevec pa vzgojit na tri vrhe. V
rastlinjaku pa jima tako moramo zagotoviti oporo. Nato paradižniku odstranjujemo
spodnje liste. To naredimo takoj, ko se plodovi obarvajo rožnato. Takrat porežemo
vse liste od tal pa do tistega lista, ki je tik
pod plodom. Tega še pustimo. To delamo iz
več razlogov, ampak za zdaj je pomembno
tudi to, da imamo v drugi polovici avgusta
pod rastlinami dovolj svetlobe in prostora,
da lahko sadimo jesenske rastline. V manjših rastlinjakih ne uporabljamo folije, raje
si omislite zastirke iz naravnih materialov,
kot je slama, seno, pokošena trava, listje…
to sedaj odstranimo, tla prerahljamo in posadimo sadike letnih solat, endivije, posejemo berivko ali/in rukolo. Bolj radovedni
pa se boste morda odločili še za zanimive
mešanice, kot so rastline za mlado listje
ali azijske listnate rastline. Obe mešanici
sta namenjeni svežim, pikantnim solatam, posebej za tiste, ki radi uporabljate
tudi različne druge prelive, seveda pa tudi
klasični olje, kis in sol sodijo na take solate. Med sadike solate posejte še mesečno
redkvico. Škoda je sejati motovilec, špinačo ali zimske solate, vse to bo uspevalo
tudi zunaj. Solato sejemo vse do začetka
septembra, sadike pa lahko presadimo še
v prvem, drugem tednu prvega jesenskega
meseca. Po potrebi jih kasneje, če nas preseneti zgodnji zimski mraz, pokrijemo še s
kopreno. Endivijo pa moramo posejati do
14 dni prej. Presadimo lahko tudi sadike
nadzemne kolerabice, cvetače ali brokolija. Vse to lahko sadimo tudi na tisto stran
rastlinjaka, kjer imamo posajene bučnice
in dolgo vigno, če je le še kaj prostora. V
rastlinjak presadimo tudi nekaj rastlin peteršilja in drobnjaka, da bomo imeli sveže
zelenje tudi pozimi. Prav tako si vzgojimo
sadike blitve, majskega srebrnjaka ali celo
stoletne čebule. Ob robu rastlinjaka lahko
raste tudi por.
Do sredine septembra posejemo tudi
nizke sorte graha in zgodnji, nizki, rumenostročni fižol.
Motovilec in špinačo sejemo v rastlinjak šele konec oktobra za zimsko in spomladansko rezanje.
Spomladi v rastlinjaku vzgajamo sa-
dike in zgodnjo zelenjavo
Spomladi je najbolj pomembno, da
rastlinjak redno zračimo. Tudi če ga ogrevamo, je zračenje izrednega pomena za
zdravje in kvaliteto rastlin in sadik.
Tudi za spomladansko pridelavo zelenjave ne gnojimo posebej, pognojimo šele
za poletno pridelovanje plodovk. Zemljo
samo prerahljamo, zalijemo. Že od januarja naprej lahko spet presajamo ali sejemo
letne solate, motovilec, špinačo ali še bolje blitvo in rukolo. Tudi nizke sorte graha
sejemo zelo zgodaj, vendar ne tja, kjer je
rasla pred tem dolga vigna.
Pravi pomen dobijo rastlinjaki šele
z jesensko in spomladansko pridelavo
zelenjave, ne pa s poletno pridelavo plodovk, zato sami za svoje potrebe najdite
ustrezne vrtnine in ustrezno vrstenje, da
se boste pridelka lahko veselili veliko let
in ne bo potrebno rastlinjaka zaradi težav
z boleznimi ozkega kolobarja prestavljati
vsakih nekaj let.
Foto: I. Klep
Lotusov ribnik
GLASILO OBČINE STARŠE, št. 59
ek
Foto utrin
39
Nasveti veterinarja
VNETJE UŠES PRI PSIH IN MAČKAH
DAMIJAN PEKLAR, dr.vet.med, Ambulanta za male živali Slovenja vas
SEPTEMBER 2010
V ambulanti srečujem v jesenskem času
povečano število primerov vnetja ušes pri
malih živalih. Lastnik najpogosteje opazi,
da žival stresa z glavo, se praska po obolelem ušesu, glavo drži na stran. Obolelo uho
je ponavadi rdeče, iz njega teče izcedek neprijetnega vonja. Na dotik žival odreagira z
bolečino − umakne glavo, zacvili ali celo
ugrizne. Okolica obolega ušesa je ponavadi manj odlakana zaradi praskanja. Vnetje
ušes prizadane tako pse in mačke, kakor
tudi druge živali. Vnetje ušesa ima različne
vzroke. V grobem jih razdelimo na:
1. VNETJE ZUNANJEGA
UŠESA=OTITIS EXTERNA
2. VNETJE SREDNJEGA
UŠESA=OTITIS MEDIA
3. VNETJE NOTRANJEGA
UŠESA=OTITIS INTERNA
40
Pri psih in mačkah se najpogosteje srečujemo z vnetjem zunanjega ušesa− Otitis
externa, ki ga bom podrobneje opisal.
Znaki obolelega ušesa so enaki zgoraj
opisanim ( rdečina, bolečina, izcedek, praskanje...). Pogostje prizadene pse kot mačke. Obolijo vse živali, ne glede na starost
in spol. Pasme s povešenimi ušesi obolevajo pogosteje ( koker španjel, zlati prinašalec...).
Vzroki vnetja ušes so raznovrstni, ponavadi pa gre za nesrečen skupek večih
dejavnikov, ki povzročijo vnetje. Lahko
jih razdelimo v 1. predisponirajoči (npr:
povešena ušesa, ozek ušesni kanal, pretirano izločanje ušesnega masla, pogosto
plavanje...), 2. primarni faktorji − (npr.
glavni sprožilci vnetja − paraziti, tujki v
ušesu, avtoimunske bolezni − alergije in
3. pridruženi faktorji − ohranjajo vnetje
(bakterijska, glivična infekcija). Ko se več
faktorjev združi, nastane vnetje in lastnik
opazi težave. V ambulanti pregledam obolelo uho s posebno pripravo − otoskopom,
ki ima nastavek z lučko, da lahko vidim
ušesni kanal do bobniča. Pri pregledu
ušesa ocenim zadebelitev ušesnega kanala, vonj in barvo izcedka, barvo in obliko
bobniča. Če je potrebno, odvzamem bris
z vatenko. Bris lahko obarvamo s posebnim barvilom in pod mikroskopom lahko
ločimo, ali gre za bakterijsko ali glivično
vnetje. Bris pa v določenih primerih, predvsem ko se vnetja ponavljajo (kronična
vnetja), pošljemo v laboratorij na specifično izolacijo povzročitelja. Opravimo tudi
splošen pregled živali (merjenje temperature, pregled sluznic, dlake, kože). Splošni
pregled nam omogoča ugotovitev faktorjev,
ki so sprožili vnetje – npr. alergije, paraziti,
slab imunski sistem. Živali, ki ima vneta
ušesa, preverimo in po potrebi spraznemo
paranalne vrečke.
ZDRAVLJENJE: pri zdravljenju vnetja
ušes je potrebno zdraviti vneto uho, obenem pa ugotoviti vzrok. Pri tem skušamo
doseči, da umirimo infekcijo, zmanjšamo
izcedek ter omejimo faktorje, ki sodelu-
jejo pri vnetju. V večini
primerov predpišem kapljice za uho ter antibiotik v tabletah. V kolikor
je veliko izločka, pa še
priporočam spiranje kanala s čistilno tekočino.
Tako pozdravimo večino
vnetij ušes. V določenih
primerih, ko se vnetja
ponavljajo npr. na 3−4
mesece, govorimo o kroničnem vnetju ušesa. V
redkih primerih je potreben tudi kirurški poseg.
Vnetje ponavadi traja
7−14 dni.
VNETJE PRI MAČKAH: vnetje ušesa pri
mačkah se glede na vzrok in samo zdravljenje nekoliko razlikuje od vnetja ušes
pri psih.V večini primerov so vzrok vnetja
ušesa paraziti, ki se naselijo v ušesni kanal. To so ušesne garje − otodectes cyanotis. S svojim razmnoževanjem povzročajo
najprej živali neprijeten srbež, kasneje pa
vnetje. Lastnik mačke to najlaže ugotovi,
če v ušesu mačke opazi temen izloček,
podoben kavni usedlini. Če ne ukrepamo
pravi čas, se lahko pojavi močno zadebeljeno uho pothaematoma, kjer je že potreben
kirurški poseg. Sicer pa so ušesne garje
izključno prebivalci mačjega ušesa, redko
se namnožijo tudi pri psih. Strah lastnika,
da bi se okužil, je odveč, ker se ne prenesejo na človeka. Pri zdravljenju uporabimo
poleg kapljic in antibiotikov še zdravilo
za zatiranje ušesnih garij. Je v obliki kožnih kapljic, ki ji nanašamo na vrat živali
(Stronghold) in lastnikom svetujem, da ga
uporabljajo tudi za preprečevenje ponovnih težav.
PREVENTIVA: kot za vsa obolenja velja tudi pri vnetju ušes rek: »Bolje preprečiti, kot zdraviti.« Da se čim bolj izognemu
vnetju ušes, je potrebno vzdrževati higieno
ušes. Najbolje je, da uho čistimo 1x tedensko s suho vato. Po potrebi si pomagamo s
sredstvom, ki topi ušesno maslo in razkuži
ušesni kanal. Z rednim vzdrževanjem higiene in izogibanjem faktorjem, ki sodelujejo
pri vnetju ušes, bomo zmanjšali tveganje
za nastanek vnetja. Kot
sem že omenil, pa je pri
mačkah, ki so obolele za
vnetjem kot posledico
garij, potrebno vsaj na 3
mesece uporabljati sredstvo, ki zatira ušesne
garje. Psom, ki imajo v
ušesnem kanalu veliko
dlačic, priporočam, da
se te dlačice odstranjujejo sproti, saj se tako ušesni kanal bolje zrači.
ZAKLJUČEK: Vnetje
ušes je pogosta problematika pri psih in mač-
kah. Vedno je več vzrokov za nastanek
vnetja. Zdravljenje je v večini primerov
uspešno. Kronična vnetja se pogosto ponavljajo. Lastnik živali lahko z rednim pregledovanjem ušes in ušesno higieno veliko
pripomore k zgodnjemu odkrivanju bolezni.
Želim vam zdravo in s plodovi narave
bogato jesen.
Razvedrilo
OBČINA
STARŠE
OPTIČNI
BRALNIK
STAROGRŠKI
FILOZOF IZ
MILETA
KRILO
RIMSKE
LEGIJE
MUSLIMANSKI
TOM
POSTNI
MIX
MESEC
OBČINA
STARŠE
AM. ATLET,
SKAKALEC
V VIŠINO
(DWIGHT)
FRČANJE,
LETENJE
POVIŠANJE
TEMPERATURE
ZRAKA
POLAGALEC
PARKETA
ZIDAN
STEBER
ZAČETEK
DIRKE
MASCAGNIJEVA OPERA
NESREČA
DEL
MOTORJA
AVSTRIJSKO
MESTO OB
DONAVI
STARA
DRŽAVA OB
EVFRATU IN
TIGRISU
UGANDSKI
DIKTATOR
(IDI)
LUKA V
ITALIJI
NIKALNICA
ROPOTIJA,
NAVLAKA
SLOVENSKA
MAVRSKO
MINISTRIOPORIŠČE
CA ZA
V ŠPANIJI
OBRAMBO
ANA ROJE
PREŠERNOVA PESEM SREDOZEM.
RASTLINA
ORNA
ZEMLJA
JUTRANJA
ZARJA
SVEŽENJ Z
LISTINAMI
BOMBAŽNA
TKANINA
PRIMANJKLJAJ V
BLAGAJNI
LOKALNA
ŽELEZNICA
GRŠKA
ČRKA
SADEŽ V
TRDI LUPINI
SLOVENSKA RTV
NAPOVEDOVALKA
100
SL. SMUČAR.
TEKAČICA
HIŽAR
BALKANSKO
GROBO
DOMAČE
SUKNO
NASTOPAČ,
MOŠKI, KI
POZIRA
UMETNIKU
JUŽ. AMER.
ŽELVA
ORIS, OPIS
PREJŠNJE
IME DRŽAVE
MJANMAR
HRIBAR
IVAN
IZMIŠLJENA
PRIPOVED
OBČINA
STARŠE
RADIKAL
IZ ETANA
FRNIKOLA
KRAVJI
MLADIČ
ENKA,
ENOJKA
GL. MESTO
AFGANISTANA
VULKAN NA
SICILIJI
DOLINA V
JULIJCIH
OSJE
GNEZDO
SL. PEVKA
KODRIČ
ANDRAŽ
ŠALAMUN
CVETNI
PRAH
IVAN
CANKAR
ANS. KI JE
IGRAL V
ZLATOLIČJU
AM. PEVKA
FITZGERALD
IVAN
MINATTI
OVRATNA
RUTA
PRIPADNIKI VZHODNIH
GERMANOV
LESKET,
SIJAJ
HRV. PISAT.
(IVAN)
BESEDNJAK
TUJK
KAREL
ERBEN
IME
GASILSKE
HIŠICE V
ZLATOLIČJU
EDVARD
KOCBEK
GL. MESTO
ETIOP.
POKRAJINE
TIGRE
LUKA V ČILU
DROG ZA
PODALJŠANJE OJESA
RAVNA
STREHA
STARO
ODPADNO
ŽELEZO
GOZDNA
PTICA IZ
DRUŽINE
ŠČINKAVCEV
ILOVICA
TERMIN
AM.
IGRALKA
GARDNER
ŠAMPION,
AS
PISMENI
IZDELEK
UČENCA
SVETIŠČE,
TEMPELJ
KONEC
RASTLINA
ZA INDIGO
LUDOLFOVO
ŠTEVILO
PRAVICA
UGOVORA
DEL DNEVA
SL. PISATELJ
CANKAR
KONJ RJAVE
BARVE
PALESTINSKA OSVOBODILNA ORGANIZACIJA
MLADA
KRAVICA
ZEM. OŽINA
NA MALAKI
SLIKARSKA
TEHNIKA
VRSTA
ŽITA
RADIJ
KARL
ERJAVEC
MAJHNA
LINA
NAOČNIKI
SLOVENSKI
SMUČAR
GLEBOV
DVORANA
AMERIŠKI SKLADATELJ
CONRAD
IVAN
LEVAR
RIBIŠKA
VRVICA
AVTOR:
JOŽE
BORKO
MUSLIMANSKO SVETO
PISMO
TRENJE
JAP. FIZIK,
NOBELOVEC
(LEO)
PESEM
HVALNICA
NAŠA KRIŽANKA: rešitev, ki jo sestavite iz črk oz. besed z osenčenih polj, prepišite na dopisnico in jo do 15. novembra 2010, pošljite na naslov:
OBČINA STARŠE, Starše 93, 2205 Starše. Morda se pri žrebu prav vam nasmehne sreča!
Geslo iz prejšnje številke: POD VAŠKO LIPO, POLJE KDO BO TEBE LJUBIL, PREPOLJE, SVETA URŠULA, OTROŠKI DIRENDAJ
1. nagrado – knjigo Rosvite Pesek: Osamosvojitev Slovenije - prejme Irma Žgajner, Starše 89/g, 2205 Starše, 2. nagrado – bon v vrednosti 22 evrov –
prejme Marjan Lepej, V kote 9, 2204 Miklavž na Dravskem polju, 3. nagrado – pisalni set in majico z napisom OBČINA STARŠE, prejme Nataša Mohorko,
Lenardonova 45, 2000 Maribor. Čestitke
GLASILO OBČINE STARŠE, št. 59
ZVEZNA
RASTLINA Z DRŽAVA V
RUMENIMI MALEZIJI
CVETI V
SOCVETJU,
PIJAVČNICA
PETER
KLEPEC
41
Praznovanja
90 let Barbare Kacjan
90 let je praznovala Kristina Krepfl
Terezija Mohorko
Stanka Vobič
Ob 90. jubileju smo obiskali slavljenko Barbaro Kacjan, roj. 17.
9. 1920, stanujočo v Zlatoličju 5.
Barbara je z odličnim uspehom končala osnovno šolo, šolanja
pa ni nadaljevala, saj denarja za to ni bilo. Morala je pomagati
doma, na polju majhne kmetijice. Doma so imeli nekaj pujskov in
kravo, da so imeli otroci mleko. Barbara se je priučila za šiviljo,
tako je lahko kasneje šivala svojim otrokom ter prijateljem.
Poročila se je pri 23-tih letih. Z možem Alojzom sta imela 5
otrok: sinova Francija in Alojza ter hčerke Kristino, Barbaro in
Vido.
Hčerka Vida z možem Jožetom je ostala doma. Sin Alojz z ženo
Marijo živi prav tako v Zlatoličju, hčerka Kristina v Gerečji vasi,
Barbara pa v Staršah.
Sin Franci se je v mladih letih ponesrečil in ostal celih 40 let
priklenjen na posteljo. Mati ga je negovala dolgih 20 let. Kasneje
je to vlogo prevzela hčerka Vida, saj mama ni zmogla sama. Celih
10 let pa je tudi sama v postelji. Sin Franci pa ji je v lanskem letu
umrl, prav na svoj 64. rojstni dan, kar je bilo za bolno mamo in
družino zelo boleče.
Barbarino veselje pa so njeni vnuki: Boštjan, Joži, Damijan,
Mojca, Irena, Sonja, Andrej, Barbara in Matjaž. Danes pa jo razveseljujejo že pravnuki Lucija, Timotej, Lea, David, Mark, Katarina,
Doris ter Jakob, Zala, Simon in Julija.
Otroci, vnuki in pravnuki svojo mamo, babico in prababico
velikokrat obiščejo, da z njo poklepetajo, kolikor ji še dopuščajo
moči.
Veliko zdravja, sreče in zadovoljstvo v krogu njene številne
družini pa so ji zaželeli župan Občine Starše Vili Ducman, podžupan Adolf Šerdoner ter Cvetka Mohorko.
10. julija je okrogli jubilej, 90 let, praznovala Kristina KREPFL
iz Zlatoličja 33. Našli smo jo v krogu njene družine − veselo, zdravo, zgovorno. Svojo starost preživlja skupaj z vnukom Matjažem in
z njegovo družino: z Duško, Anejem in Janom. Sin Drago z Marjano živi v sosednji hiši, tako da pravi, da so kot ena družina. Marjano pohvali, da je dobra snaha. Tudi hčerka Silva jo zelo pogosto
obišče. Vesela pa je tudi vnukinje Brigite z Matejem in pravnukinje
Manje.
Skupaj z možem Simonom, ki je umrl leta 2001, je živela na
kmetiji v Zlatoličju in je gospodinjila, mož je bil gozdar.
Babi Tinka rada bere in gleda televizijo. Rada se sprehaja, čeprav zadnje čase le po dvorišču, ker jo bolijo noge. Povedala je, da
so si bili ljudje bližje, ko je bilo življenje težje. Vse svoje ima zelo
rada. Seznanjena je z vsemi dogajanji in ima o njih svoje mnenje.
Ob visokem jubileju smo slavljenko z najlepšimi željami obiskali in ji zaželeli veliko zdravja župan Občine Starše Vili Ducman,
podžupan Adolf Šerdoner in direktorica občinske uprave Stanka
Vobič.
80 let Ljudmile Gabrijan
Adolf Šerdoner
SEPTEMBER 2010
Lepo poletno soboto se je zbrala cela družina okrog matere,
ki je praznovala visok jubilej 80 let. Vsi so ji zaželeli še mnogo
zdravja in da bi bila še dolgo med njimi tako pokončna in vesela.
42
Poroka
90. jubilej upokojene učiteljice Kristine Štrubelj
Terezija Mohorko
Kristina ŠTRUBELJ se je rodila 20. 9. 1920 v Majšperku. Leta
1948 se je preselila v Starše kot učiteljica na osnovi šoli. Učiteljski
poklic na Osnovni šoli Starše je opravljala vse do svoje upokojitve
leta 1980. Prav na tej instituciji je zaznamovala svojo osebnost z
delom z mladimi ob prostovoljnih aktivnostih ali tako imenovanih
izven šolskih programih. Vodila je razne krožke in širila poznavanje navad in običajev učencev. Mnogi so se nato vključili v številna
društva na območju svojih krajevnih skupnosti. Razen prostovoljnega dela na področju izobraževanja in šolstva se je vključevala v
knjižničarstvo in bila dolga leta poverjenica Prešernove družbe.
Kristina je aktivno delovala kot mladinska aktivistka v svojem
kraju, kjer je spodbujala aktivnosti mladih in tudi sama aktivno
delala. Vključila se je v Društvo prijateljev mladine Starše, kjer
je prav tako z vsem elanom in aktivnim delom pomagala pri aktivnostih za mlade. Poslanstvo tega društva je širiti dejavnosti za
mlade in jim omogočati aktivno vključevanje na vseh področjih.
Levji delež svojega prostega časa pa je posvetila Osnovni organizaciji rdečega križa Starše, vse od ustanovitve, kjer je bila
članica Nadzornega odbora, Upravnega odbora. V letih 1968 do
1994 je bila predsednica KO RK Starše. Dva mandata je bila članica predsedstva OO RK Maribor in članica krvodajalske skupine
pri tem odboru.
Kristina je bila na področju društvene in humanitarne pomoči v Organizaciji rdečega križa pomemben člen krvodajalstva, za
kar je prejela leta 2003 Spominsko medaljo ob 50-letnici prostovoljnega krvodajalstva. To je zelo pomembni dejavnik za ljudi, za
njihov boljši jutri, za ohranjanje življenj ljudi in soljudi.
Slavljenki Kristini Štrubelj so v znak pozornosti predstavnice
OO RK Starše organizirale v Osnovni šoli Starše majhno slavje s kratkim kulturno-zabavnim programom, ki so ga pripravili
učenci Osnovne šole Starše. Nekaj lepih pozdravnih misli je povedala pomočnica ravnatelja Anica Bratuša, zgodovine življenja
slavljenke se je na kratko spomnila današnja predsednica OO RK
Starše Fanika Butolen, lepo pesem ji je prebrala vnukinja Maja,
kratko zahvalo dolgoletni sodelavki je izrekla upokojena učiteljica Terezija Kumer. Slavju so se pridružili še ravnateljica iz časov
službovanja Kristine, Justina Velble, članice OO RK Starše, DPM
Starše, šolniki Osnovne šole Starše, zaposleni in upokojeni. Prišlo
je tudi 5 njenih prvih učencev, ki so danes stari že preko 70 let.
Slavljenka Kristina Štrubelj je na slovesnost prišla v spremstvu
svoje družine. V poznih letih njenega samskega življenja (mož ji
je umrl že leta 1979) jo še vedno razveseljujeta sinova Mirko in
Drago, zažari pa, ko ima ob sebi vnuke Majo, Matejo, Gregorja in
Gašperja.
V imenu Občine Starše je slavljenki čestital podžupan Adolf
Šerdoner, zaželel ji je veliko zdravja, še lepo in srečno življenje ter
v šali in malo zares predlagal, da se dobimo na njeni stoti obletnici
rojstva.
tembr
si 4. sep
ta
s
izmea
n
sta
rijateljev
p
Zlata pr
in
v
o
on
nik
sti sorod
rš in Sim
prisotno
ec iz Sta
.
n
š
u
a
lj
B
o
p
a
rbar
vskem
njala Ba
a na Dra
ž
v
č
o
la
r
o
ik
M
vp
potekal
Premzl iz
poroke je
l
eni del
e
v
d
k
i
r
e
n
Civil
Rače, c
u
d
a
r
g
ni
Rače.
ni dvora
i gradu
c
li
e
p
a
k
jski
pa v gra
GLASILO OBČINE STARŠE, št. 59
ašnec
B
a
r
a
b
r
a
B
emzl
r
P
n
o
m
i
in S
a 2010 v
43
URADNE URE OBČINE STARŠE
Ponedeljek: od 8.00 do 12.00 ure
Sreda: od 8.00 do 12.00 ure in od 14.00 do 16.00 ure
Petek: od 8.00 do 12.00 ure
ODPIRALNI ČAS ZBIRNEGA CENTRA
ZA KOSOVNE ODPADKE V ZLATOLIČJU
Zimski čas: (november-marec)
Sreda: od 13.00 do 17.00 ure
Sobota: od 8.00 do 13.00 ure
Poletni čas: (april – oktober)
Sreda: od 15.00 do 19.00 ure
Sobota: od 8.00 do 13.00 ure
DELOVNI ČAS SPLOŠNE AMBULANTE
KARMEN HORVAT-DREO, dr.med.,spec.
v Staršah (tel.: 630 08 82), v ponedeljek, četrtek in petek od 7:00 do 13:45,
ob sredah od 12:30 do 19:15.
V Marjeti na Dravskem polju (tel. 630 08 89)
ob torkih: od 12.30-19.15
REPUBLIKA
SLOVENIJA
UPRAVNA ENOTA MARIBOR
KRAJEVNI URAD STARŠE
Tel.: 02 688-10-61
URADNE URE V KRAJEVNEM URADU STARŠE
PONEDELJEK : od 8.00 do 12.00 ure in od 13.00 do 15.00 ure
SREDO: od 8.00 do 12.00 in od 13.00 do 17.00 ure ter
SEPTEMBER 2010
PETEK : od 8.00 do 9.30 in od 10.00 do 13.00 ure.
44
Željko VOGRIN, univ. dipl. prav.
NAČELNIK
UPRAVNE ENOTE MARIBOR