PUBLIKACIJA: Deklaracija trajnostnega razvoja Savinjske regije

Comments

Transcription

PUBLIKACIJA: Deklaracija trajnostnega razvoja Savinjske regije
DEKLARACIJA
TRAJNOSTNEGA
RAZVOJA
SAVINJSKE REGIJE
Povzetek izvajanja za obdobje 2012/13
hrane v trajnostnem konceptu sočasno daje tudi blagovne
in neblagovne javne dobrine,
V prihodnje bo slovensko
kmetijstvo (in povezani sektorji) v svoji osnovi usmerjeno
nizke stopnje produktivnosti
in dodane vrednosti, nizke stopnje profesionalizacije v kme-
1
izvajanje projektnih presoj
vplivov na okolje sta osnovna
pogoja za pridobivanje evrop-
2
Deklaracija
trajnostnega razvoja Savinjske regije
Izvajanje Deklaracije trajnostnega razvoja se nanaša na območje Savinjske regije, kjer na
2301 km2 živi več kot 255.000 prebivalcev v 31 lokalnih skupnostih.
Podpisniki Deklaracije trajnostnega razvoja Savinjske regije se zavezujemo, da bomo
družbeno odgovorno skrbeli za splošno blaginjo v regiji.
Uspešnost regije bomo udejanjali z integracijo gospodarskih, družbenih in okoljevarstvenih
ciljev. Pri tem bomo vključevali človeške vire s področij vladnih, nevladnih in gospodarskih
akterjev. Z naravnimi viri bomo upravljali vzdržno in okolju prijazno. S sonaravnim
upravljanjem razpoložljivih kmetijskih, gozdnih, energetskih, gospodarskih in drugih virov
bomo spodbujali samooskrbo regije.
V svoje razvojne dokumente bomo vgrajevali načela trajnostnega razvoja in jih upoštevali
tudi pri pripravah in izvajanju načrtovanih investicij.
Za zagotavljanje okoljevarstvenih investicij, za trajnostno in tehnološko prestrukturiranje
podjetij bomo iskali ekonomske spodbude.
Razvoj regije bomo gradili na etičnih načelih in regijo uveljavljali kot družbeni ekosistem.
V svojem delovnem in bivalnem okolju bomo podpisniki deklaracije skrbeli za pozitivne
družbene spremembe in za ozaveščanje soljudi.
Rezultate napredka trajnostnega razvoja regije bomo spremljali in vrednotili z izvajanjem
aktivnosti v regijskem projektu »Savinjska regija - Ekoregija«.
Spremljali in merili bomo Ekološki odtis Savinjske regije in ga z različnimi razvojnimi
aktivnosti postopno izboljševali tako, da bomo v procesne faze odgovorno vnašali
standarde za dosego trajnostnega razvoja regije.
Razvojna agencija Savinjske regije bo kot nosilec zagotavljala odprtost projekta, ki temelji
na vključevanju znanja, izkušenj in primerov dobrih praks projektnih partnerjev.
Odločenost, da razvojna prizadevanja prednostno in poudarjeno izvajamo z upoštevanjem
načel trajnostnega razvoja, vidimo kot konkurenčno prednost Savinjske regije.
Mestna občina Celje,
župan Bojan Šrot
Mestna občina Velenje,
župan Bojan Kontič
Občina Braslovče,
župan Branimir Strojanšek
Občina Dobje,
župan Franc Leskovšek
Občina Dobrna,
župan Martin Brecl
Občina Gornji Grad,
župan Stanko Ogradi
Občina Kozje,
župan Dušan Andrej Kocman
Občina Laško,
župan Franc Zdolšek
Občina Ljubno,
župan Franjo Naraločnik
Občina Luče,
župan Ciril Rosc
Občina Mozirje,
župan Ivan Suhoveršnik
Občina Nazarje,
županja Majda Podkrižnik
Občina Podčetrtek,
župan Peter Misja
Občina Polzela,
župan Ljubo Žnidar
Občina Prebold,
župan Vinko Debelak
Občina Rečica ob Savinji,
župan Vincenc Jeraj
Občina Rogaška Slatina,
župan mag. Branko Kidrič
Občina Rogatec,
župan Martin Mikolič
Občina Slovenske Konjice,
župan Miran Gorinšek
Občina Solčava,
župan Alojz Lipnik
Deklaracijo trajnostnega razvoja Savinjske regije nosilci družbenega in gospodarskega
razvoja simbolično sprejemamo ob svetovnem Dnevu Zemlje 22. aprila 2011.
Občina Šentjur,
župan mag. Marko Diaci
S svečanim podpisom se zavezujemo k izvajanju Deklaracije.
Občina Šmartno ob Paki,
župan Alojz Podgoršek
Občina Šmarje pri Jelšah,
župan Jože Čakš
Območna obrtno-podjetnišk
predsednik Miran Gracer
Šolski center Šentjur,
direktor mag. Branko Šket
Avtor: Janez Jazbec, direktor RASR
Podpisano v Celju, 31. maja 2011
Dekleracija dodatne osebe.indd 2-3
Podpisniki Deklaracije trajnostnega razvoja Savinjske regije:
MESTNA OBČINA CELJE; MESTNA OBČINA VELENJE; OBČINA BRASLOVČE; OBČINA DOBJE; OBČINA DOBRNA; OBČINA GORNJI GRAD; OBČINA KOZJE;
OBČINA LAŠKO; OBČINA LJUBNO; OBČINA LUČE; OBČINA MOZIRJE; OBČINA NAZARJE; OBČINA PODČETRTEK; OBČINA POLZELA; OBČINA PREBOLD; OBČINA
REČICA OB SAVINJI; OBČINA ROGAŠKA SLATINA; OBČINA ROGATEC; OBČINA SLOVENSKE KONJICE; OBČINA SOLČAVA; OBČINA ŠENTJUR; OBČINA ŠMARJE
PRI JELŠAH; OBČINA ŠMARTNO OB PAKI; OBČINA ŠOŠTANJ; OBČINA ŠTORE; OBČINA TABOR; OBČINA VITANJE; OBČINA VOJNIK; OBČINA VRANSKO; OBČINA
ZREČE; OBČINA ŽALEC; RASR, RAZVOJNA AGENCIJA SAVINJSKE REGIJE; RAZVOJNA AGENCIJA SAVINJA; SAVINJSKO-ŠALEŠKA OBMOČNA RAZVOJNA
AGENCIJA; OBMOČNO RAZVOJNO PARTNERSTVO OSREDNJE CELJSKO; RAZVOJNA AGENCIJA KOZJANSKO; RAZVOJNA AGENCIJA SOTLA; ZAVOD ZA GOZDOVE
SLOVENIJE, OE CELJE; ZAVOD ZA GOZDOVE SLOVENIJE, OE NAZARJE; ZAVOD RS ZA VARSTVO NARAVE, OE CELJE; VISOKA ŠOLAZA VARSTVO OKOLJA,
KMETIJSKO GOZDARSKI ZAVOD CELJE; REGIONALNA GOSPODARSKA ZBORNICA CELJE; SAVINJSKO-ŠALEŠKA GOSPODARSKA ZBORNICA; NT&RC; IPAK,
INŠTITUT VELENJE – STIČIŠČE NVO SAVINJSKE REGIJE; OBMOČNA OBRTNO-PODJETNIŠKA ZBORNICA CELJE; KOZJANSKI PARK; ŠOLSKI CENTER ŠENTJUR;
KSSENA, ZAVOD ENERGETSKA AGENCIJA ZA SAVINJSKO, ŠALEŠKO IN KOROŠKO; VODOVOD-KANALIZACIJA CELJE;   A2S; BISOL GROUP; BOSIO; BSH HIŠNI
APARATI; CELJSKE MESNINE; CELJSKI SEJEM; CINKARNA CELJE; ELPRO KRIŽNIČ; EMO–ORODJARNA; ERICO; ESOTECH; ETOL; GIC GRADNJE; GKN DRIVELINE
SLOVENIJA; IZLETNIK CELJE; KLS LJUBNO; KIV; KOSTROJ STROJEGRADNJA; KOVINOPLASTIKA POVŠE; KOVINTRADE; MEJA ŠENTJUR; MELU MIZARSTVO;
MIK CELJE; MLEKARNA CELEIA; NARAVNO ZDRAVILIŠČE TOPOLŠICA; NOVEM CAR INTERIOR DESIGN; OPLAST; PIVOVARNA LAŠKO; PREMOGOVNIK
VELENJE; RIMSKE TERME; SG AUTOMOTIVE; SICO; STEKLARNA ROGAŠKA; ŠTORE STEEL; ŠUMER; THERMANA; TERME DOBRNA; TERME OLIMIA; VIVAPEN
3
Družbena odgovornost za
splošno blaginjo
Skrbnik deklaracije
Naj se za te čase sliši čudno
ali ne, v Savinjski regiji nas vse
več misli in dela tako kot je zapisano v naslovu.
Županja in župani vseh 31 občin ter direktorji in direktorice
pomembnih regijskih gospodarskih in razvojnih družb
smo se s podpisom Deklaracije
trajnostnega razvoja zavezali
v vsa svoja razvojna prizadevanja vključevati načela traj-
nostnega razvoja. Izpostavili
smo svojo odgovornost. Prav
po tem želi Savinjska regija
postajati prepoznavna, na tem
graditi svojo prihodnost.
Moč, izražena skozi delo in
rezultate vseh podpisnikov
Deklaracije, je velik razvojni
kapital Savinjske regije.
RASR, Razvojna agencija Savinjske regije je kot pobudnik
in skrbnik izvajanja Deklara-
cije pozvala podpisnike, da
na kratko predstavijo razvojne
aktivnosti, ki so jih s poudarkom na trajnostnih vrednotah
v preteklem letu izvedli. Zbrane
prispevke objavljamo.
Premika se in to v pravo smer. Z
zadovoljstvom napovedujemo,
da se 90 podpisnikom pridružuje 10 povabljenih, med njimi
največji naši gospodarski družbi Gorenje in Unior.
Ohranjanje naravnih virov za
prihodnje generacije
smemo zanemariti socialnih
vidikov, prostorskega razvoja in
ohranitve vasi ter posameznih
gospodarstev, ki tvorijo želeno
vitalno podeželje.
Uveljavljanje večnamenskosti in orientiranosti k trajnostnemu razvoju sta načeli tako
okoljske kot kmetijske politike,
ki ju povezujemo z medsebojno odvisnim in uravnoteženim
razvojem v ekonomskem, socialnem in okoljskem smislu.
Zato na ministrstvu podpiramo
prizadevanja, zapisana v Deklaraciji o trajnostnem razvoju
Savinjske regije.
Zasledovanje trajnostnega
razvoja vodi do kmetijstva, ki
bo ne le ekonomsko učinkovito in konkurenčno, socialno in
družbeno odgovorno, temveč
tudi okolju prijazno in vzdržno,
čeprav je njegova primarna naloga proizvodnja varne in kakovostne hrane s trajnostnim izkoriščanjem domačih proizvodnih
virov. Kmetijstvo s proizvodnjo
hrane v trajnostnem konceptu
sočasno daje tudi blagovne
in neblagovne javne dobrine,
pri čemer je treba izpostaviti
4
Mag. DEJAN ŽIDAN,
minister za kmetijstvo in
okolje
ohranjanje naravnih virov za
prihodnje generacije. Varovanje
kmetijskih zemljišč pred trajno spremembo namembnosti,
zmanjševanje izpustov toplogrednih plinov, ohranitev biotske raznovrstnosti in tipične
kulturne krajine, gospodarno
ravnanje z vodnimi viri so pomembne usmeritve trajnostnega razvoja, ob čemer tudi ne
V prihodnje bo slovensko
kmetijstvo (in povezani sektorji) v svoji osnovi usmerjeno
v povečanje produktivnosti, a
hkrati bo tudi bolj trajnostno
naravnano (torej bo proizvedlo več z manj viri in bo prispevalo k blažitvi podnebnih
sprememb) ter bo temeljilo na
znanju. Usmeritev, povezana
s spodbujanjem prestrukturiranja v smeri povečanja produktivnosti in trajnostne rabe
naravnih virov ter blažitve in
prilagoditve podnebnim spremembam, je namreč za Slovenijo izjemnega pomena, zlasti z
vidika nizke stopnje samooskrbe pri določenih proizvodih in
proizvodov iz shem kakovosti,
nizke stopnje produktivnosti in
dodane vrednosti, nizke stopnje
profesionalizacije v kmetijstvu
in naraščajočega vpliva podnebnih sprememb. Z vidika investicijskih ukrepov pa bodo morale
naložbe slediti večplastnim ci-
RASR,
Razvojna agencija
Savinjske regije, d.o.o.
direktor Janez Jazbec
Hvala vam vsem za zaupanje.
Hvala tudi ministru mag. Dejanu Židanu in EU poslanki
dr. Romani Jordan, ki v nagovoru potrjujeta pravilnost
naše odločenosti.
ljem, kar pomeni, da bodo morale poleg ekonomske zasledovati tudi okoljsko učinkovitost.
Izbrani ukrepi namreč morajo
spodbujati odgovorno in trajnostno rabo naravnih virov ter
ohranjanje biotske raznovrstnosti, večjo energetsko in snovno
učinkovitost ter prispevati k blaženju podnebnih sprememb.
Vključevanje okoljskih vidikov v načrte in programe ter
izvajanje projektnih presoj
vplivov na okolje sta osnovna
pogoja za pridobivanje evropskih sredstev v novi finančni
perspektivi (predhodna pogojenost), zato podpiramo občine Savinjske regije pri zaključevanju dosedanjega dela pri
občinskih prostorskih načrtih
ter jih pozivamo, da zadeve
čim prej oddajo ministrstvu v
potrditev.
Prav vsak pa se mora zavedati, da upravljanja in varovanja okolja ne omogoča le
učinkovita politika, temveč z
umnim ravnanjem veliko pripomoremo tudi posamezniki,
ki moramo to dediščino skrbno
varovati.
Ne le okolje, pomembna
je tudi konkurenčnost
gospodarstva
Trajnostni razvoj v EU ni
muha enodnevnica, čeprav je
bil v zadnjih nekaj letih povsem umaknjen iz slovenskega
političnega prostora. Četudi
imamo pri nas ogromno dela
na ideološkem polju, država
brez gospodarskih temeljev
ne more obstati.
Ker smo del evropske družine
narodov, ne moremo obiti ukrepov, ki se oblikujejo na ravni
unije in ne zajemajo le varčevanja, temveč tudi mehanizme, ki
bi omogočili rast gospodarstva.
Ti morajo upoštevati načela
trajnostnega razvoja. To pomeni, da pri njihovem sprejemanju
preverjamo tri glavne vidike političnih ukrepov: kako vplivajo
na socialno varnost ljudi in na
okolje ter kaj pomenijo za konkurenčnost gospodarstva.
Najpomembnejši trenutno veljavni zakonodajni paket s tega
področja je bil sprejet leta 2009
in se imenuje podnebno-energetski paket. V skladu z njim
imamo v EU vedno več energije
iz obnovljivih virov in ravnamo
z energijo vedno bolj varčno.
Dr. ROMANA JORDAN,
slovenska poslanka v Evropskem parlamentu, SDS
Energetsko intenzivna industrija je morala bistveno izboljšati
proizvodne postopke. Sprejetih
je bilo tudi mnogo drugih posamičnih direktiv in uredb, ki določajo skupne evropske okoljske
standarde. Lahko rečem, da je
bila pozornost evropske politike do leta 2009 usmerjena predvsem v okoljski vidik, kriza pa
nas je opozorila, da moramo
več pozornosti posvetiti tudi
konkurenčnosti gospodarstva.
Tako imamo zelo resne razprave o tem, kako sedanjo politiko
s cilji do leta 2020 posodobiti z
novimi zahtevami do leta 2030
in jo izboljšati ter prilagoditi novim pogojem.
Trajnostni razvoj kot
skupna podlaga
Zelo pomembno je tudi sprejemanje večletnega proračuna
2014-2020, za katerega Evropski parlament zahteva večji
poudarek na razvoju. O njem
smo se pogajali dobri dve leti
in pričakujem, da ga bomo
sprejeli proti koncu letošnjega
leta. Trije glavni gradniki proračuna so skupna kmetijska
politika, kohezijska politika
in programi za rast in delovna
mesta. Prav vsem je skupen poudarek na trajnostnem razvoju.
Zaradi finančne krize in pomanjkanja finančnih sredstev
bo med novimi programi tudi
bistveno več povezovanja. Pričakujemo na primer sinergije
med raziskovalno politiko in
razvojem regij, med okoljsko in
kmetijsko politiko, med razvojem podeželja in raziskovalno-razvojnimi projekti. Evropski
parlament si tudi prizadeva za
zahtevo, naj se 20 odstotkov
proračuna porabi za omilitev
podnebnih sprememb in za
prilagajanje nanje. Taki projekti se lahko izvajajo tako na
področju kmetijstva kot tudi
na področju energetike, industrije, so primeren izziv za
podjetništvo, izobraževalno in
raziskovalno sfero.
Namenska raba, a tudi
nadzor
Čeprav se trudimo, da bi postopke olajšali in poenostavili,
moramo poskrbeti, da zagotavljajo namensko rabo finančnih
sredstev. Zato bodo še vedno
zahtevni, vanje pa bo moralo
biti (razen redkih izjem) vključenih več partnerjev. Zato je sodelovanje, kakršnega spodbuja
Razvojna agencija Savinjske regije, nujen predpogoj za uspešen in evropsko usklajen razvoj
regij. Omogoča izmenjavo dobrih praks in učinkovito iskanje
ter definiranje sinergij in želim
si, da bi omogočili nov zagon
trajnostnemu razvoju Savinjske
regije. Seveda mora ustrezno
ukrepati tudi nacionalna politika, ki mora stremljenja evropske in regijske politike povezati z ustreznim zakonodajnim
okoljem.
»Vesela sem, da Savinjska regija, kjer sem se rodila in preživela otroštvo, dežela, kjer so
še vedno močno zasidrane moje
korenine, uspeva uresničevati
evropski model razvoja. Upam,
da bo to pomenilo v prihodnosti
še več priložnosti za ustrezno
izobraževanje in pridobivanje
spretnosti mladih in manj mladih ter da bo zmanjšalo brezposelnost in izboljšalo dobrobit
ljudi v tem okolju. In za to gre
– da so ljudje zaposleni, da sta
njihovo delovno okolje in narava zdrava ter da so ustrezno
Foto: Albin Inkret
socialno zaščiteni.«
5
Manjša poraba energije
Mestna občina Celje je vizijo
trajnostnega razvoja sprejela
prvič leta 2003, ko je bil izdelan občinski program varstva
okolja, in se nadaljuje v na
novo sprejetem občinskem
programu.
Na področju trajnostne energije smo nadgradili energetsko
strategijo mesta Celje s sprejetjem lokalnega energetskega
koncepta, ki vključuje akcijski
načrt ukrepov za učinkovito
rabo energije in njenih obnovljivih virov. V 26 javnih objektih je vpeljano energetsko knjigovodstvo, ki omogoča letno
spremljanje rabe energije. Na
podlagi izvedenih ukrepov iz
akcijskega načrta se je v javnih
zgradbah v letu 2012 poraba
energije znižala za 15 odstotkov glede na leto 2011, za 13
odstotkov pa so se zmanjšali
tudi izpusti CO2. V letu 2011
je bila v Toplarni Celje iz termično obdelane lahke frakcije
komunalnih odpadkov in blata
iz čistilne naprave pridobljena
toplota, ki je omogočila proizvodnjo 7.101 MWh električne
energije in 22.454 MWh toplote.
župan Bojan Šrot
Z njo se delno ogreva sistem daljinskega ogrevanja, proizvedena elektrika pokriva lastno rabo
v toplarni ali jo oddajajo v javno
električno omrežje.
Načelom trajnostnega razvoja
Mestna občina Celje sledi tudi
na področju ravnanja z odpadki. Imamo urejen regionalni
center za ravnanje z odpadki z
vso potrebno infrastrukturo za
obdelavo odpadkov, uspešno
povečujemo tudi delež ločeno
zbranih frakcij komunalnih odpadkov na mestu nastanka.
Tudi na drugih področjih
Mestna občina Celje nadaljuje
projekte, ki so povezani s trajnostnim upravljanjem okolja. Ozaveščamo osnovnošolce v okviru
Ekorgovega kluba, dograjujemo
infrastrukturo za uporabo okolju prijaznejših goriv (plinovodi
in vročevodi), prebivalcem zagotavljamo zdravstveno ustrezno
pitno vodo in spodbujamo raziskave o okolju ter zagotavljamo
monitoring okolja.
Zeleni in energetsko
učinkoviti
V Mestni občini Velenje
usmerjamo razvoj lokalne
skupnosti skladno z načeli
trajnostnega razvoja in z mislijo na slehernega prebivalca.
Naš cilj je, da bi bilo Velenje
gospodarsko razvita, prijazna
in strpna skupnost, ki ponuja
privlačno bivalno okolje in visoko kakovost življenja.
Med prednostne naloge uvrščamo tudi izboljševanje zdravja občanov, posebno pozornost
pa namenjamo varovanju okolja. Domačinom in obiskovalcem ponujamo varen, udo-
6
župan Bojan Kontič
ben in okolju prijazen prevoz
– brezplačen mestni avtobus
Lokalc – z vzpostavitvijo brez-
plačnega sistema za izposojo
koles in urejanjem kolesarskih
stez spodbujamo uporabo koles
v mestnem prometu, imamo pa
tudi polnilna mesta, ki so na voljo lastnikom električnih vozil.
S pomočjo sredstev evropskega kohezijskega sklada
bomo zagotovili celovito oskrbo prebivalcev s pitno vodo in
učinkovito odvajanje ter čiščenje odpadnih voda. Ustanovili
smo center ponovne uporabe,
ponovno uporabo in predelavo
odpadkov pa zagotavljamo tudi
s sistemom ločenega zbiranja.
Velenje se lahko pohvali z nazivi najbolj zelena mestna občina
2010, najbolj zelena mestna občina na področju ravnanja z odpadki 2011, energetsko najučinkovitejša mestna občina, pri čemer je
tudi prva slovenska občina, podpisnica konvencije županov, ki je
pripravila trajnostni energetski
akcijski načrt (SEAP). Poleg tega
Velenje ostaja mesto z izjemnim
posluhom za socialno občutljive
ter vse skupine in posameznike
s posebnimi potrebami.
Kulturno in naravno
bogastvo
Občina Braslovče je poleg tipične pokrajine, znane po zelenih hmeljiščih, prepoznavna
po bogati naravni in kulturni
dediščini, česar se vse bolj zaveda, zato zadnja leta pospešeno vlaga v razvoj podeželja.
Vse več razvojnih projektov je
podprtih s sredstvi EU. Za nekatere je prejela tudi najvišje
ocene in priznanja.
Da bi se ohranila neokrnjena narava in pristno okolje, se
veliko sredstev namenja za vlaganja v gradnjo primarnega in
sekundarnega kanalizacijskega
omrežja. Končuje se gradnja
primarnega kanalizacijskega
omrežja in centralne čistilne
naprave Kasaze za potrebe šestih občin Spodnje Savinjske
doline, pospešeno gradimo sistem sekundarne kanalizacije,
obnavljamo ceste ter namakalni sistemi. Vse bolj pomembni
so ravnanje z odpadki, urejanje
vodotokov in ukrepi na področju učinkovite rabe energije ter
rabe obnovljivih virov energije.
V sodelovanju z občinami celotne Spodnje Savinjske doline
pozornost namenjamo zagotavljanju lokalne samooskrbe in
župan Branimir Strojanšek
dvigu pomena zdrave lokalno
pridelane hrane.
Obnavljamo tudi kulturne
spomenike in oživljamo ekološke učne poti naravnih danosti.
Ključna in daleč najbolj prepoznana prireditev je zagotovo
Dan hmeljarjev drugo nedeljo
v avgustu. Z njeno organizacijo
občina skrbi, da ostaja tudi ta
pomemben del kulturno etnološke dediščine ohranjen, živ in
dostopen širši javnosti.
Občini poleg bogatih gozdov
poseben pečat daje velik vodni
potencial, saj gospodari poleg
reke Savinje tudi s tremi jezeri.
Prav zato so v izdelavi številni
razvojni dokumenti, ki bodo
pripomogli k trajnostnemu
razvoju občine in celotne Savinjske regije. Tako bo bodoče
programsko obdobje 2014–2020
predstavljalo izziv in priložnost,
da se omenjeni projekti realizirajo s pomočjo sredstev EU.
Ohranjanje dediščine in
narave
Občina Dobje si je ob ustanovitvi zadala dolgoročen cilj
zagotavljanja kvalitetnega
bivalnega okolja v skladu z
načeli trajnostnega razvoja,
varstva narave in varstva virov. V zadnjem (enoletnem)
obdobju smo v okviru programa razvoja podeželja izvedli
kar dva projekta, ki prispevata
k ohranjanju naravnih virov
in nesnovne kulturne dediščine.
V projektu Za čistejše okolje v
Občini Dobje, katerega nosilec
je bila občina, je bila izvedena
vgradnja male komunalne čistilne naprave za 30 populacijskih
enot in rastlinske čistilne naprave za 25 populacijskih enot
v naselju Ravno. Izvedeni sta bili
tudi dve predstavitveni delavnici
za otroke in krajane, na katerih
je bil predstavljen princip delovanja obeh čistilnih naprav. S
tem smo dolgoročno rešili problem čiščenja odpadnih voda za
naselje Ravno in zadostili tudi
zakonskim zahtevam.
V projektu Po poteh izročila,
zapisi ljudskega pripovedništva
župan Franc Leskovšek
iz Dobja pri Planini sta bili izdani dve knjižni izdaji, v katerih sta se predstavila dva nova
kulturna ustvarjalca, avtorica
obeh knjižnih del in avtor risb.
Gre za prvo uradno promocijsko izdajo Občine Dobje in tudi
prvo zapisano in urejeno zbirko ljudskih pripovedi z območja Dobja pri Planini. Izvedeni
so bili tudi trije javni promocijsko-pripovedovalski dogodki.
Celotno dogajanje predstavlja
nepretrganost umetniškega
ustvarjanja v smislu ohranjanja
kulturne dediščine, ki je eden
od medijev za vzpostavljanje
trajnostnega razvoja v lokalni
skupnosti.
Oba projekta smo izpeljali v
okviru lokalne razvojne strategije lokalne akcijske skupine Od
Pohorja do Bohorja in pridobili del nepovratnih sredstev iz
Evropskega kmetijskega sklada
za razvoj podeželja.
Ekološki vrtec in čistejše vode
Glavni namen trajnostnega
razvoja Občine Dobrna je prispevati h gospodarskemu in
k socialnemu razvoju ter varstvu okolja občine. Občina, ki je
znana po 600-letni zdraviliški
tradiciji in ima bogato naravno
in kulturno dediščino, prispeva
k razvoju kraja in izboljšanju
kakovosti življenja občanov.
Gradi nov ekološki vrtec,
ki bo priključen na toplotno
črpalko voda-voda, za otroke
najprijetnejše talno gretje bo
dopolnjeno s stropnim sevalnim hlajenjem, rekuperacija
bo dosegala 80-odstotni izko-
župan Martin Brecl
ristek, deževnica bo zbrana
in uporabljena, centralni nadzorni sistem pa bo omogočal
optimizacijo delovanja vseh
sistemov.
Občina Dobrna izvaja projekt
celostnega urejanja odvajanja in
čiščenja komunalnih odpadnih
voda in varovanja vodnih virov
na povodju Savinje, ki obsega
gradnjo fekalne kanalizacije
na območju občine Dobrna v
skupni dolžini 22 kilometrov.
Projekt pomembno vpliva na
varstvu voda in okolja ter na
hitrejšo regionalno rast in razvoj.
Ostali projekti občine: ureditev trga Dobrna z eko tržnico in
s prostorom za izposojo koles,
ureditev cestne, kolesarske in
pohodne infrastrukture, odprava
posledic škode po poplavah, uporaba sistema DEM v vseh javnih
stavbah za spremljanje porabe
energije in stroškov, izdelava lo-
kalnega energetskega koncepta,
izvedba projektov z obnovljivimi
viri energije, postopna prenova
svetilk javne razsvetljave, organiziranje čistilnih akcij, izvajanje
ločenega zbiranja odpadkov, ureditev ekoloških otokov, dostop do
interneta preko javnih e-točk, organiziranje seminarjev in delavnic, namenjenih izobraževanju
in osveščanju občanov, uporaba
elektronskega gradiva za člane
občinskega sveta, brezplačno
glasilo Dobrčan …
Sredi neokrjene narave
Gornji Grad leži v Zgornji
Savinjski dolini ob reki Dreti.
Zaradi čiste in neokrnjene narave smo edina slovenska občina, včlanjena v evropsko klimatsko zvezo. Planine, ki nas
obdajajo, nudijo pester nabor
rekreativnih dejavnosti.
Morda ravno mirno okolje
predstavlja rešitev skrivnosti,
zakaj so se benediktinci pred
skoraj tisočletjem naselili ravno tu, medtem ko jih drugod
na Slovenskem ni bilo. Ne samo
njim, tudi prvim ljubljanskim
škofom je tu tako ugajalo, da
so si postavili letno rezidenco.
Od te renesančne, kasneje barokizirane graščine do danes
res ni ostalo veliko, zato pa je
že od daleč vidna katedrala sv.
Mohorja in Fortunata. Veliko
ljudi obišče tudi naše planinske
postojanke – Menino planino,
Lepenatko, Rogatec – od koder
se vračajo zadovoljni, saj tudi
lahkotno planinarjene in pohodništvo lahko predstavljata
sprostitev v današnjem hitrem
tempu življenja.
V občini se pospešeno nadaljuje priključevanje stanovanj-
župan Stanko Ogradi
skih objektov na zgrajeno kanalizacijsko omrežje kanalizacije
v Bočni, ki jo je sofinanciral
Evropski sklad za regionalni
razvoj. Pri razpršeni gradnji
posamezniki na podlagi sofinanciranja iz občinskega proračuna pospešeno vgrajujejo male
čistilne naprave. S sosednjimi
občinami Nazarje, Ljubno, Luče
in Solčava smo v letošnjem letu
zgradili nov zbirni center za
komunalne odpadke. Izvajamo
manjše projekte, kjer črpamo
sredstva Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja.
Postopoma si želimo urediti
tudi središče kraja in parkirne
prostore. Izvajamo dvoletni projekt ureditve tematskih poti po
občini Gornji Grad z naslovom
Sodelujmo z naravo, ki ga tudi
sofinancira Evropski kmetijski
sklad za razvoj podeželja preko
LAS – društva za razvoj podeželja.
7
Lokalni trajnostni razvoj
V Občini Kozje se lotevamo
vrste projektov, ki prispevajo
k trajnostnemu razvoju.
V letu 2013 se končuje gradnja energetsko učinkovitega
večnamenskega objekta v Kozjem. Občina Kozje izvaja v obdobju 2012–2015 energetsko obnovo obeh osnovnih šol Lesično
in Kozje z enoto vrtca Zmajček.
Ta zajema obnovo fasade, zamenjavo stavbnega pohištva,
strešne kritine in izolacijo podstrešja, toplotno izolacijo tal in
izboljšav na ogrevalnih sistemih. Objekti bodo ogrevani na
lesno biomaso.
Skladno s sprejetim lokalnim
energetskim konceptom letos
na celotnem območju občine
Kozje energetsko prenavljamo
javno razsvetljavo. Zamenjanih
bo 135 neustreznih svetilk in izvedena regulacija napetosti ter
redukcija osvetljenosti.
V poslovno-obrtni coni Kozje,
ki jo je je občina opremila v letu
2011, gradijo prve objekte. Investitor toplarne bo skladno s strategijo LEK v letošnjem letu začel
izvajati daljinsko ogrevanje na
lesno biomaso v javnih, poslov-
župan Dušan Andrej Kocman
nih in stanovanjskih objektih v
Kozjem. Znotraj poslovno-obrtne cone pa je na voljo še nekaj
parcel, ki so opremljene z vso
potrebno komunalno infrastrukturo, s čimer je poskrbljeno za
zmanjševanje vplivov na okolje
in trajnostno gradnjo.
Z obnovo trga Kozje, ki je zavarovan kot kulturni spomenik,
bo prenovljena vsa dotrajana
infrastruktura. Med ostalimi
projekti je predvideno dokončanje kanalizacijskega omrežja
v naselju Kozje in izdelava projektne dokumentacije in nakup
zemljišča za gradnjo rastlinske
ČN za naselje Šonovo ter ureditev okolju prijaznih avtobusnih
postajališč ob državnih cestah.
Gradnja večnamenskega objekta
– doma krajanov v Podsredi – je
končana. Na parkirišču objekta
je zagotovljen tudi parkirni prostor za avtodome s potrebnim
sanitarnim vozlom.
Ohranjamo podeželsko
dediščino
Prispevek Občine Laško k
trajnostnemu razvoju Savinjske regije se odraža v različnih
projektih, ki so bili sofinancirani iz sredstev EU.
Tako je bila prvi večji projekt,
ki ga je izvedla občina, kanalizacija Laško in Rimske Toplice.
Gradnja kanalizacije v Laškem
se v letošnjem letu nadaljuje. Za
zagotavljanje neoporečne pitne
vode in za preprečevanje večjih
vodnih izgub sta bila v naši občini s pomočjo sredstev EU izvedena dva projekta: vodovod
Vrh–Tevče–Reka–Trojno in vodovod Vrh–Radoblje–Globoko.
8
župan Franc Zdolšek
K izboljšanju kakovosti življenja in razvoju podeželja sta
prispevala projekt gradnje večnamenskega objekta v Rimskih
Toplicah in obnova in razširitev
večnamenskega objekta v Zidanem Mostu, za ohranjanje dediščine podeželja pa je bil pred
kratkim končan projekt obnove
kartuzijske pristave v Jurkloštru. Pomemben prispevek k
trajnostnemu razvoju imajo
tudi projekti, ki so bili izvedeni
v okviru programa Leader: Po
poteh umetnosti, Spoznajmo čebelarsko dediščino, Ustvarjajmo,
Perkmandeljc in vzpostavitev
Prodajalne dobrot podeželja.
Z gradnjo brvi čez Savinjo je
občina pomembno prispevala
k obogatitvi turistične ponudbe
Thermane Laško. Za izboljšanje
turistične zanimivosti kraja pa
je bil izveden projekt obnove
starega mestnega jedra Laško.
Pomemben prispevek k traj-
nostnemu razvoju regije imajo
tudi projekti energetske obnove
javnih stavb. Občina Laško že izvaja dva projekta – energetsko
obnovo Vrtca Laško in osnovne
šole v Rimskih Toplicah. V pripravi je še energetska obnova OŠ
Primoža Trubarja Laško, Zdravstvenega doma Laško in podružničnih šol v Zidanem Mostu in
Rečici. Gre za zmanjšanje rabe
toplotne energije, toplotnih izgub, izboljšanje bivalnega udobja in dela zaposlenih.
Manj onesnaženja pri
razsvetljavi
V Občini Ljubno se zavedamo
pomena trajnostnega razvoja
celotne regije. Varovanje našega okolja je prednostna naloga,
ki nam bo omogočala obstanek
in razvoj.
V začetku letošnjega leta smo
končali projekt prenove javne
razsvetljave. Z vgradnjo varčnih
sijalk se je bistveno zmanjšala
poraba električne energije. Vse
svetilke za javno razsvetljavo
zdaj ustrezajo zahtevam uredbe
o mejnih vrednostih svetlobnega
onesnaževanja okolja.
Občina Ljubno je sodelovala pri
gradnji skupnega zbirnega centra
Podhom, kjer bo omogočeno intenzivno ločevanje odpadkov. Z
reciklažo odpadkov prispevamo
k trajnostnemu gospodarjenju z
viri.
Po dolgih letih priprav se bo začela gradnja fekalne kanalizacije
za naselji Juvanje in Radmirje.
S priklopi gospodinjstev na javno kanalizacijo se bo zmanjšala
onesnaženost Radmirskega in Juvanjskega potoka in s tem reke
Savinje.
Z nadaljevanjem obnove in oži-
župan Franjo Naraločnik
vitve trškega jedra na Ljubnem
ob Savinji bo urejen ločen sistem
meteorne in fekalne kanalizacije. S tem bodo na voljo dodatni
priklopi na javno kanalizacijsko
omrežje.
Čiste vode so osnova za zdravo
življenje in tudi za razvoj turizma, ki je v veliki meri vezano na
vodno dejavnost na Savinji.
Da je pomembno mladini omogočiti pogoje za izobraževanje in
druženje, je Klub zgornjesavinjskih študentov v sodelovanju s
kulturnim društvom in z Občino Ljubno obnovil večnamensko
dvorano v kulturnem domu na
Ljubnem. V nadaljevanju bodo še
opremili prostore z računalniki in
uredili okolico.
S prireditvami v okviru Flosarskega bala in s tekmo za svetovni pokal v ženskih smučarskih
skokih je Ljubno velik promotor
celotne regije, ki privablja obiskovalce od blizu in daleč.
Protipoplavni ukrepi
Po več kot desetletju prizadevanj se je z gradbenimi deli
začelo celovito urejanje poplavne problematike porečja
Savinje. V prvi fazi projekta na
območjih naše občine Luče,
kakor tudi v Celju, Vojniku in
Laškem, izvajajo lokalne protipoplavne ukrepe, ki bodo
zagotavljali poplavno varnost
najbolj ogroženih urbanih območij. Dela, ki zajemajo tako
Savinjo kot njene pritoke,
bodo predvidoma zaključena
v naslednjem letu.
Projekt Zagotovitev poplavne varnosti na porečju Savinje
– lokalni ukrepi je sploh prvi
slovenski kohezijski projekt
urejanja problematike poplavne
varnosti porečja katere od slovenskih rek in eden največjih
slovenskih projektov okoljske
infrastrukture, ki jih je finančno
podprla Evropska unija.
Sredstva za prvo fazo projekta zagotovitve celovite poplavne
varnosti na porečju Savinje sta
zagotovila:
- 85 odstotkov Evropska unija
iz Kohezijskega sklada, in sicer
župan Ciril Rosc
v okviru Operativnega programa razvoja okoljske in prometne infrastrukture za obdobje
2007–13, razvojne prioritete:
Varstvo okolja – področje voda;
prednostne usmeritve: Zmanjšanje škodljivega delovanja
voda
- 15 odstotkov Republika Slovenija, ministrstvo za okolje in
prostor
Za zagotovitev poplavne varnosti na območju Luč bo izvajalec Nivo Eko, d. d., izvedel
naslednja dela:
- uredil strugo Savinje in Lučnice
- zvišal zidove in poti ob Lučnici ter obnovil brvi
- namestil usmerjevalni objekt
na sotočju
- uredil desno brežino Savinje
- zgradil nov jez na Savinji
- zgradil protipoplavni nasipi
na Savinji.
Z zadrževalnikom preprečili
poplave
Občina Mozirje se želi razvijati v smeri trajnostnega
razvoja, kar se kaže v izvajanju projektov, ki so socialno
ugodni, okoljsko sprejemljivi
in ekonomsko izvedljivi.
Posodobitev ceste Mozirje–Golte omogoča varnejšo in
trajnostno povezavo do gorske
vasice Šmihel nad Mozirjem
in turistično rekreacijskega
centra Golte. Uspešnost projekta se kaže z vračanjem
ljudi na opuščene kmetije in
dograditvijo hotela na Golteh.
Vsi posegi v prostor so bili iz-
župan Ivan Suhoveršnik
vedeni v soglasju z zavodom
za varstvo narave in v okviru
ekonomskih zmožnosti.
Oskrba z neoporečno vodo
izhaja iz celovitega pristopa do
zagotavlja trajnostnega razvoja
tako Občine Mozirje kot tudi
širšega območja. Nemoteno
odvajanje in čiščenje odpadnih voda v južnem pretežno
stanovanjskem predelu naselja
Mozirje omogoča prebivalcem
večjo kakovost življenja, hkrati pa je omogočena umestitev
novih objektov za socialne namene.
Na hudourniškem potoku Trnava je bil poleg pregrad zgrajen zadrževalnik, velik štiri tisoč
kubičnih metrov, ki ima veliko
akumulativno sposobnost zadrževanja v deževju naraslega potoka in naplavin, tako da voda
ne poplavlja starega dela naselja
Mozirje in zmanjšuje dolvodno
odlaganje naplavin v strugi potoka skozi Naselje. S projektom
smo dosegli oživitev opuščenih
objektov ob strugi Trnave v naselju Mozirje.
Projekt gradnje odprtega širokopasovnega omrežja (GOŠO)
povezuje enajst občin v Savinjski dolini. Omrežje omogoča
brezžično elektronsko povezavo na vsaki domačiji, kar je izjemno pomembno za življenje
ljudi na podeželju.
Aktivni na vseh področjih
V zadnjem letu smo v občini
Nazarje skrbeli za blaginjo občanov z različnimi projekti.
Poskrbeli smo za možnost
nakupa zemljišč z industrijskoobrtno in stanovanjsko gradnjo
ter urejali ustrezen status zemljišč za potrebe širitve podjetja BSH Hišni aparati Nazarje
in za protipoplavno varnost na
tem območju. Iščemo nove investitorje za komunalno urejene industrijsko-obrtne parcele
v IOC Prihova in parcele za
individualno gradnjo. Izvedli
smo komunalno ureditev parcel za individualno gradnjo v
Šmartnem ob Dreti. Dobili smo
nove prostore pošte v poslovno-stanovanjskem objektu v
središču Nazarij. Za obstoj
samostojnega Zdravstvenega
doma Nazarje in nudenja nujne
medicinske pomoči za občane
Zgornje Savinjske doline smo
v obdobju izdelave in potrditve
DIIP za razširitev prizidka in
obnove.
S podelitvijo koncesije distribucije daljinskega ogrevanja
smo uporabnikom omogočili
dolgoročno oskrbo s toplotno
županja Majda Podkrižnik
energijo. V sodelovanju z drugimi občinami v dolini so zgrajeni
protipoplavni ukrepi na območju odlagališča Podhom in nov
zbirni center za ločeno zbiranje
odpadkov. V dogovoru z občinami Mozirje, Rečica ob Savinji,
Ljubno in Gornji Grad smo se
lotili izvedbe projekta obnove
40 let starega vodovodnega sistema Letošč. Smo v zaključni
fazi pridobivanja služnosti.
Podpisana sta dva sporazuma
z ministrstvom za promet, in sicer o sofinanciranju rekonstrukcije križišča center in ureditve
regionalne ceste skozi Šmartno
ob Dreti. Pridobivamo služnosti
in odkupujemo zemljišča.
Nadaljujemo sanacijo po poplavah in preventivne posege za
njihovo omejitev. Zgradili smo
nov most v Spodnjih Krašah,
sami smo financirali čiščenje
prodišč, sanirali plazove in
ostale posledice poplav.
9
Zazrti v prihodnost
Občina Podčetrtek s Termami Olimia in ponudniki na
podeželju skrbi za trajnostni
razvoj, ki dodatno pripomore
h gospodarskem razvoju občine. V zadnjem letu je občina
veliko sredstev namenila za
obnovo in prilagoditev obstoječe infrastrukture ter ureditev nove in tako poskrbela za
nove pridobitve, ki sledijo načelu trajnostnega razvoja.
Ureditev kolesarskih stez: občina se zaveda pomena zmanjševanja emisij CO2, zato ureja
tudi infrastrukturo za trajnostno usmerjen turizem. Še posebej je treba izpostaviti ureditev kolesarskih stez, ki smo jih
zadnja leta uredili približno 7,5
kilometrov.
Čiščenje odpadnih voda: velik del občinskega proračuna
in sredstev EU v Podčetrtku
namenimo tudi za ureditev sistema čiščenja odpadnih voda.
Tako smo v zadnjem letu uredili čistilno napravo, eko otoka
s parkiriščem in z vodovodom
v Pristavi pri Mestinju ter uredili kanalizacijo s ČN v naselju
Imeno.
župan Peter Misja
Energetska obnova stavb
– občina se zaveda pomena obnovljivih virov energije (OVE) in
učinkovite rabe energije (URE),
zato med svojimi aktivnostmi
sledi tudi tema trendoma. Naj
omenimo le zadnjo večjo investicijo, energetsko obnovo javne stavbe OŠ Podčetrtek, ki je
vsekakor primer dobre prakse
na obmejnem območju.
Obnova kulturne dediščine:
trško jedro Podčetrtka je zagotovo spomenik, ki ga je potrebno
posebej skrbno ohranjati, prav
zato se je občina v letu 2012
celovito lotila obnove jedra in
objekta stare šole ter sledila načelom UVE in URE.
Vsekakor velja občina Podčetrtek, ki je zagotovo ena najbolj turističnih obmejnih občin
v Sloveniji, za vzor pri črpanju
EU-sredstev in premišljenih investicijah, ki vedno sledijo načelu uporabnosti in trajnosti.
Grad Komenda
Grad Komenda, ki leži na
vzpetini sredi Polzele, je zaradi svoje zunanje podobe in
lege viden daleč naokoli in si
vsekakor zasluži osrednje mesto v zgodovini občine Polzela.
Kraj se je počasi začel razvijati
okrog gradu Heilenstein, ki se
v neki oglejski listini omenja
že leta 1149.
V 13. oziroma 14. stoletju je
grad skoraj za pol stoletja prešel
v roke malteških vitezov, do njihovega prihoda pa so bili lastniki polzelski plemiči. V času malteških vitezov se je preimenoval
v komendo, ki je bila zaupana
določenemu upravitelju redov-
10
župan Jože Kužnik
nih posestev (komendatorju). V
gradu je imel sobo tudi župnik
Anton Muhovec, stric Franceta
Prešerna, ki ga je pesnik med
letoma 1817 in 1819 tudi obiskoval, na kar opozarja pri glavnem
vhodu vzidana bronasta plaketa
z njegovim portretom in ploščico z napisom.
Od leta 1998 si je Občina
Polzela prizadevala Komendo
obnoviti in zaščititi v sodelovanju s celjsko enoto zavoda
za varstvo kulturne dediščine.
Obnova gradu se je zaključila v
letu 2011. Občina je s tem pridobila veliko novih prostorov,
primernih za razvoj turizma, za
kulturno dejavnost in družabno
življenje. V prostorih gradu je
moderna in lepo urejena Občinska knjižnica Polzela, dislocirani oddelek Glasbene šole Rista
Savina iz Žalca ter najstarejša
horizontalna sušilnica hmelja,
obnovljena v sklopu projekta
Ekomuzej hmeljarstva in pivovarstva Slovenije, svoje prostore
je dobil tudi Zavod za kulturo,
turizem in šport Polzela, v spodnjih prostorih pa je na voljo
grajsko razvajanje v Malteškem
hramu.
Projekt obnove gradu Komenda se uvršča med najpomembnejše projekte, ki so namenjeni
razvoju turizma in povečanju
turistične atraktivnosti tako za
potrebe občine kot tudi širše
regije.
Prijazno gospodarjenje z
okoljem
V občini Prebold smo takoj
po ustanovitvi začeli izdelavo
strategije prostorskega razvoja
kot osnove razvoja in priprave
strategij za vsa področja življenja in dela. V naslednjih letih
smo strategije razširili in jih kot
ena prvih občin v državi sprejeli v obliki občinskega prostorskega načrta.
Dokument je bil osnova ponovnega zagona gospodarstva
po popolnem propadu tekstilne
industrije in je bil zasnovan z jasno navedenimi pogoji za posege
prihajajočih investitorjev. Hkrati
je občina komunalno opremila
industriji namenjena zemljišča.
Rezultati so danes vidni v 1.900
delovnih mestih in dejstvu, da
se občina Prebold po kriterijih
financiranja lokalnih skupnosti
samofinancira.
Občina se je vključila v uspešno izveden regijski projekt celostnega ravnanja z odpadki in njihovega ločevanja že pri izvoru. V
tem letu bomo zaključili projekt
gradnje objektov in naprav za
odvajanje in čiščenje odpadnih
voda in tako trajno zavarovali
župan Vinko Debelak
vode porečja Savinje in Boljske
na območju občine Prebold. Zaradi poteka kanalizacijskih vodov
v trasi lokalnih cest bo v tem
letu zaključena njihova obnova
in hkratno opremljene za varen
promet kolesarjev in pešcev.
Zaključen je skupen projekt
devetih občin prenove javne
razsvetljave z okolju prijaznimi varčnimi LED-svetilkami, ki
nam prinaša najmanj 30-odstotni
prihranek pri porabi električne
energije.
V začetku letošnje pomladi je
bil zaključen projekt vrtca še z
dozidavo štirih igralnic in energetsko obnovo vrtca in šole. Na
šolskih zgradbah je vgrajena
sončna elektrarna.
V Preboldu že od začetka uporabljamo kot vir ogrevanja zemeljski plin v industriji in vzgoji
in izobraževanju v celoti, delno
pa že tudi v gospodinjstvih.
Naložbe za varovanje okolja
Občina Rečica ob Savinji izvaja številne projekte. Kot izjemen prispevek k varovanju
okolja pa šteje projekt Dopolnilno kanalizacijsko omrežje
Varpolje–Spodnja Rečica.
Občina je v letih 2010–2012
zgradila in v obratovanje vključila modificiran ločen dopolnilni kanalizacijski sistem, ki
zagotavlja odvajanje fekalnih
in meteornih vod v naseljih
Spodnja Rečica, Nizka, Varpolje
in Šentjanž. Fekalni vod se priključuje na obstoječi kolektor
Varpolje–Rečica ter posredno
na čistilno napravo v Lokah pri
Mozirju. Vrednost celotne naložbe znaša 1,2 milijona evrov.
V teh dneh končujemo po velikosti enega najzahtevnejših občinskih projektov, in sicer izgradnjo povezovalne ceste in mostu
čez Savinjo. Lani smo podpisali
pogodbo za izgradnjo povezovalne ceste in mostu čez Savinjo
na Pobrežje v skupni vrednosti
1,3 milijona evrov. Povezovalna
cesta je zasnovana kot dvosmerna asfaltna cesta s hodnikom za
pešce. Višinski potek ceste je v
največji meri prilagojen terenu,
župan Vincenc Jeraj
medtem ko je višina novega mostu pogojena z višino 100-letne
vode. Most čez reko Savinji gradijo na mestu, kjer je prej stala
brv. Dolžina mostu je 53,90 m,
širina cestišča na mostu je 6 m,
skupaj s hodnikoma za pešce
pa 9,60 m. Na trasi ceste pod
Trnovcem premoščajo tudi obstoječo suho strugo z betonskim
škatlastim prepustom. V sklopu
izgradnje mostu izvajajo vodno
gospodarsko ureditev in izgradnjo nasipa ob levi strani reke
Savinje. S tem se bo izboljšala
poplavna varnost bližnjih naselij.
Obe naložbi delno sofinancira Evropska unija. Izvajata se v
okviru Operativnega programa
krepitve regionalnih razvojnih
potencialov za obdobje 2007–
2013, razvojne prioritete Razvoj
regij, prednostne usmeritve Regionalni razvojni programi.
Privlačnejše središče občine
V najnovejšem projektu bo
posodobitve deležno celotno
območje avtobusne postaje,
vključno s parkiriščem ob
objektu Pošte Slovenije. Prva
od načrtovanih vsebin je ureditev pokrite Tržnice Rogaška
v sprednjem delu pritličja. V
preostalem delu pritličja in v
petih medetažah bo Parkirišče
Center, ki bo prineslo 78 brezplačnih parkirnih mest.
Posebno zanimivost projekta
predstavlja pohodna in ozelenjena streha objekta, na kateri
bo Terasa Rogaška, ki bo hkrati
razgledišče v smeri južnega parka z urejenimi potmi, zaščitno
ograjo, s klopmi in hortikulturno
župan mag. Branko Kidrič
ureditvijo. Četrta vsebina projekta se bo na nov objekt navezala
z obnovo podobe avtobusne postaje, torej z izboljšanjem videza
že zgrajene infrastrukture. S tem
projektom bomo uredili dodatna
parkirna mesta, projekt bo pri-
nesel poživitev degradiranega
območja, povečal se bo delež
zelenih površin, ponudba lokalno pridelane hrane in izboljšal se
bo zunanji videz infrastrukture v
središču mesta.
21. septembra 2012 je svoja
vrata odprlo Kulturno-turistično
središče Rogaška Slatina, imenovano Anin dvor. Projekt je bil
izveden z namenom ohranjanja
kulturne in naravne dediščine ter
popestritve kulturne in turistične
ponudbe mesta, ki omogoča na
enem mestu podoživljanje zgodovine Rogaške Slatine, njene
tradicije in spoznavanje njene
osrednje znamenitosti današnjega časa z ogledom petih zbirk:
steklarske, grafične, domoznanske, parkovne in vodne.
Do leta 2015 bomo opravili
hidravlično izboljšavo in dogradnjo vodovodnega sistema v
občinah Kozje, Podčetrtek, Rogaška Slatina, Rogatec in Šmarje
pri Jelšah. Prebivalci teh občin
bodo po izvedbi investicije imeli
zagotovljeno nemoteno oskrbo z
neoporečno pitno vodo. Z vidika
regionalnega razvoja je priključitev čim večjega števila prebivalcev, zlasti pa prebivalcev iz
oddaljenih krajev, pomembna,
saj bo omogočila razvoj dopolnilnih in turističnih dejavnosti na
podeželju.
Prenova šol, urejanje prometa
Občina Rogatec zaključuje
dela, ki obsegajo zamenjavo
stavbnega pohištva, ureditev
fasade, optimizacijo ogrevalnega sistema z vgradnjo toplotne
črpalke in ureditev razsvetljave
v osnovni in podružnični šoli.
V naslednjem letu pa je načrtovana izvedba energetske sanacije podružnične osnovne šole
Dobovec.
Vlagamo v ureditev kanalizacijskega omrežja (novogradnja)  in
preureditev vodovodnega omrežja v naselju Rogatec – vzhod. Na
območju ni zgrajenega kanalizacijskega sistema za odpadne
vode, zato je odvajanje odpadnih
voda za obstoječe stanovanjske
objekte na komunalno čistilno
napravo Rogaška Slatina bistvenega pomena za ohranjanje čistosti okolja in trajnostni razvoj
območja. Hkrati se bo izboljšala
preskrba s pitno vodo v tem delu
Rogatca s preureditvijo vodovodnega sistema, z  dobavo vode iz
novozgrajenega vodohrana.
V naselju Sv. Jurij, ki je kulturna dediščina, je 28 urejenih parkirišč za obiskovalce. Z izgradnjo
župan Martin Mikolič
parkirišča se je prenehalo neurejeno parkiranje po travnikih in
zelenicah v območju naselja, kar
prispeva k urejenosti naselja in
zmanjšanju vplivov na okolje.
Občina skupaj z Direkcijo RS
za ceste končuje gradnjo južne
obvoznice skozi naselje Rogatec.
Obvoznica bo omogočila razbremenitev prometa skozi južni del
trškega jedra, z urejenim krožiščem se bo bistveno zmanjšala
emisija hrupa in izpušnih plinov,
z urejenimi kolesarskimi stezami
na območju obvoznice in hodniki za pešce pa povečala varnost
pešcev in kolesarjev v prometu.
Predvidena je ureditev in obnova trškega jedra Rogatec, za kar
se izdeluje projektna dokumentacija. Obnova naj bi spodbudila
in oživila nekatere dejavnosti v
trgu, vsebinsko dopolnila obstoječo turistično ponudbo v občini in prispevala k trajnostnemu
razvoju.
11
Cilj je prijazna družba
V Slovenskih Konjicah zaključujemo dela pri več projektih, ki smo jih začeli lani
ali celo v letu pred njim. Zelo
smo veseli, da bomo jeseni letos predali namenu centralno
čistilno napravo na Prežigalu
in pripadajočih 9.600 metrov
novih primarnih kanalizacijskih vodov. Vrednost del in
vgrajene opreme znaša 9,5
milijona evrov, kar predstavlja
največjo investicijo lokalne
skupnosti v zadnjih nekaj letih. Od tega je kar 6,4 milijona
evrov sredstev kohezijskega
sklada oziroma državnega
proračuna. Vsekakor gre za
velik korak pri prizadevanjih
za čisto in zdravo okolje.
Končuje se tudi gradnja odprtega širokopasovnega omrežja.
Na področju informatike je to
neke vrste avtocesta za prenos
podatkov. V ta namen je bilo
položenih približno 140 kilometrov cevi in optičnih kablov,
tako smo omogočili internetno
povezavo tudi v najbolj oddaljenih krajih občine. Vrednost
opravljenih del znaša približno
4,66 milijona evrov, pri tem pa
je delež občine (2,77 milijona)
župan Miran Gorinšek
prispevala EU, razliko pa je prispeval zasebni partner GVO.
Lahko rečemo, da bo razkopan Stari trg kmalu le še
spomin. Prepričan sem, da bo
obnovljeni Stari trg postal zanimivo okolje za podjetnike in
ustanove oziroma za opravljanje dejavnosti.
Obnovitvena dela so se začela
tudi na Dvorcu Trebnik, predvidoma do konec junija 2014 se
bomo že veselili povsem drugačne podobe tega bisera nad
Starim trgom.
Razvoja družbe pa ne predstavljajo samo gradnja ali obnova različnih objektov in razvoj
podjetništva. Naš cilj vsekakor
je, da smo tudi prijazna družba.
Dobra volja, odkrita beseda, sodelovanje in zaupanje so osnova za uspešno delo v korist vseh
prebivalcev lokalne skupnosti.
Prepričan sem, da imamo to
vrednoto, zato se ne smemo
bati prihodnosti.
Trajnostni razvoj v naročju Alp
Solčavsko leži v osrčju Kamniško-Savinjskih Alp. Ljudje tu že stoletja živijo v tesni
povezavi z naravo in povezani
med seboj. Z nenehno opreznostjo življenja v trdih razmerah so ustvarili inovativne
rešitve za svoje potrebe. Spremembe v naravi in družbi terjajo sprotne odzive in iskanje
novih poti. A cilj ostaja: kakovostno življenje domačinov
Solčavskega v sožitju z naravo, z drugimi in s svetom.
Prepoznano delovanje prednikov in vgrajeni vzorci odzivanja so ob razumevanju in
12
župan Alojz Lipnik
spoštljivem pogledu skozi očala
današnjih potreb uporabni tudi
danes.
Na Solčavskem izvajamo projekte trajnostnega razvoja, ki ob
ohranjanju naravne in kulturne
dediščine ter medgeneracijskem
druženju v povezavi s turizmom
spodbujajo razvoj volnenih
– polstenih izdelkov iz volne
avtohtone jezersko-solčavske
pasme ovac, razvoj lesenih izdelkov iz solčavskega gorskega lesa
in razvoj novih živilskih izdelkov na osnovi tradicije. Dogodki
in aktivnosti v Centru Rinka so
v tesni povezavi z domačini, s
turističnimi ponudniki in z obiskovalci Solčavskega. Hkrati se
večja aktivnost v vasi odraža
tudi v zanimanju domačinov za
ureditev zapuščenih hiš, gostiln
in turističnih objektov.
V Občini Solčava smo ob te-
snem sodelovanju z ostalimi akterji zastavili strategijo trajnostnega razvoja turističnega območja
Solčavsko in strategijo razvoja lokalnih produktov s pripadajočim
načrtom trženja in z operativnimi
načrti. Ti dokumenti izhajajo iz
načel trajnosti, vključujejo obstoječe stanje naravnih virov in
vodijo k izboljšanju kakovosti življenja domačinov ob postopnem
vzdržnem razvoju.
Oskrba z vodo med
najpomembnejšimi
V Šentjurju se zavedamo
pomena dostopnosti javne komunalne infrastrukture, zato
letos v okviru partnerskega
projekta Oskrba s pitno vodo
v porečju Sotle zagotavljamo
nove priključke na javni vodovod, hkrati pa bomo poskrbeli
za varnejšo in bolj kvalitetno
vodo za vse občane z vključitvijo novega vodnega vira Loka
pri Žusmu v sistem.
Vodovodno ožilje bomo širili
tudi na meji z Občino Dobje. V
letu 2011 se je končal prvi del
gradnje kanalizacijskega omrežja na čistilno napravo Šentjur.
Letos in v letu 2014 bo sledil
drugi del, novih 4,3 kilometra
kanalov in priključki za 110 gospodinjstev. V Občini Šentjur
bomo nov gospodarsko-razvojni cikel pričakali pripravljeni
na investitorje – s komunalno
urejeno Industrijsko cono Šentjur – jug II. Ob urejanju cone je
občina že izvedla prvi del protipoplavnih ukrepov ob reki Voglajni, za nadaljnjo ureditev pa
je bila letos podpisana pogodba
župan mag. Marko Diaci
z ministrstvom za kmetijstvo
in okolje.
Septembra lani je 120 malčkov
prestopilo prag nove in sodobne
enote Vrtca Šentjur v Hruševcu,
šolarji OŠ Planina pri Sevnici pa
popolnoma prenovljene šole.
Zatem ko so v 2011 na Planini
dobili novo zunanje igrišče, je v
zadnji fazi aktualna še prenova
šolske telovadnice. Junija letos
pa so učenci OŠ Dramlje popolnoma spraznili svojo šolo, ki jo
čaka energetska obnova.
V letu 2011 se je končalo urejanje vaškega jedra v Dobrini, lani
na Ponikvi, letos pa se »vračamo« v prepoznavni Zgornji trg,
kjer bo v skladu s smernicami
varstva kulturne dediščine novo
podobo dobila stavba v Ulici
skladateljev Ipavcev št. 30.
Naložbe izbiramo premišljeno, izvajamo racionalno in
oplemeniteno z uspešno pridobljenimi sredstvi na državnih in
evropskih razpisih.
Poslovni, kulturni, prijazni
do narave in otrok
Občina Šmarje pri Jelšah
je v zadnjih letih s pomočjo
različnih z evropskimi sredstvi sofinanciranih projektov
uspela ustvariti boljše pogoje
za življenje občanov in zastavila temelje za ponoven gospodarski zagon.
Z ureditvijo poslovnih con
Šmarje vzhod in Mestinje Bohor je v občino pritegnila nove
vlagatelje, računa tudi na sprostitev ozkega prometnega grla
v Grobelnem, saj se bo z gradnjo nadvoza nad železniškima progama Celje–Maribor in
Celje–Rogatec oziroma Imeno
promet sprostil.
Občina je z novozgrajenim
nizkoenergetskim vrtcem ponudila mladim družinam varstvo in vzgojo za predšolske
otroke in s tem mlade starše
razbremenila skrbi za varstvo.
Z veseljem namreč ugotavljamo, da je v občini mogoče zaznati težnjo priseljevanja mladih družin. Pretežno kmečko
okolje brez industrije daje
zagotovilo kakovostnega življenja na podeželju, občina
pa se zadnjih nekaj let s po-
župan Jožef Čakš
močjo projektov, sofinanciranih s sredstvi Leader, trudi
zagotoviti boljše življenjske
pogoje ljudem na podeželju,
predvsem z vključitvijo v turistično ponudbo in ohranjanjem naravnih danosti.
Za kakovost življenja je pomembna tudi duhovna hrana, zato se veselimo jeseni
prenovljenega in posodobljenega kulturnega doma, urejamo tudi prvi muzej v kraju
in občini, posvečen obdobju
baroka. Predvsem s pomočjo
infrastrukturnih projektov se
občina povezuje s sosedami.
Tako je spomladi odprla še
zadnji odsek kolesarske steze
Šmarje–Pristava, ki vodi do
Podčetrtka in še dlje. Svoje napore bo v prihodnjem obdobju
namenila čimprejšnjemu odprtju muzeja baroka, reševanju infrastrukturnih izzivov in
izboljšanju kakovosti življenja
na podeželju.
Okoljske naloge
Občina Šmartno ob Paki,
podpisnica Deklaracije trajnostnega razvoja Savinjske
regije, je tovrstne razvojne
usmeritve še pred podpisom
tega pomembnega dokumenta zapisala tudi v Lokalno
agendo 21.
Gre za trajnostno naravnan program, ki določa cilje
na okoljskem, socialnem in
gospodarskem področju. Program je zastavljen zelo široko, sega pa na področja zraka,
vode, odpadkov, hrupa, tal,
župan Janko Kopušar
naravne in kulturne dediščine, gospodarstva, energetike,
kmetijstva, prostora, infra-
strukture, družbenih dejavnosti in turizma.
Kar nekaj aktivnosti v zvezi
s tem je že bilo opravljenih,
nekatere se izvajajo in se še
bodo. To so na primer svetovanja v energetski pisarni
o učinkoviti rabi energije in
obnovljivih virih energije ter
urejanje poslovno-obrtnih
con. V okviru urejanja oskrbe
s pitno vodo v Šaleški dolini je
del tega projekta tudi občina
Šmartno ob Paki. Urejamo tudi
kanalizacijo, skrbno ravnamo
z odpadki in imamo očiščevalne akcije. Razvijamo in promoviramo vinogradništvo in
drugo panogo kmetijstva ter s
tem povezane turistične načr-
te. V več kot dvajsetih aktivnih
društvih skrbimo za ohranjanje kulturne dediščine. Imamo
sončno in eko šolo in vrtec,
kmečko tržnico, mladinski
hotel s ponudbo raznovrstnih
kreativnih in rekreativnih dejavnosti …
Vse to so projekti, ki v okviru danih možnosti kažejo,
da skrb za trajnostni razvoj v
občini Šmartno ob Paki ni le
načelna zaveza na papirju.
Lepše okolje in delovna
mesta
Občina Šoštanj pri izvajanju
in načrtovanju praktično vseh
projektov vedno zasleduje vsaj
dva cilja, in sicer izboljšanje
kakovosti življenja sedanjih
in tudi prihodnjih generacij,
s čimer sledi strategiji trajnostnega razvoja, kot so ga
že pred skoraj tridesetimi leti
opredelili Združeni narodi.
V Šoštanju ne moremo mimo
tega, da je bila v preteklosti občina izjemno okoljsko prizadeta
in degradirana. Z gradnjo bloka 6 Termoelektrarne Šoštanj
se bo okoljska obremenjenost
bistveno zmanjšala, obenem
pa bodo imeli tudi prihodnji
rodovi zagotovljena delovna
mesta. Degradirano okolje zaradi posledic rudarjenja se bo
preoblikovalo in bo namenjeno
športu in rekreaciji ter bo dobilo veliko družbeno veljavo.
Obenem bomo poskrbeli tudi
za to, da bodo tudi prihodnji
rodovi seznanjeni z okoliščinami nastanka jezera in s tem, da
je voda preplavila celotno vas
Družmirje.
Občina Šoštanj veliko pozornosti in tudi sredstev namenja
župan Darko Menih
ustvarjanju primerljivih pogojev življenja tako v mestu kot
na podeželju. Med drugim zagotavlja gradnjo kanalizacijskih
sistemov tudi na periferiji, kar
pripomore k izboljšanju kvalitete življenja prebivalcev, obenem
pa je to velika razbremenitev
za okolje. Podobno velja tudi
za skupno operacijo treh občin
(Velenje, Šoštanj in Šmartno ob
Paki) – Celovita oskrba z vodo
Šaleške doline.
Občina Šoštanj je v obdobju
gradnje novega 16-oddelčnega
vrtca. V gradnjo sodobne nizkoenergetske stavbe je od začetka vključena zainteresirana
javnost, saj občina zna prisluhniti potrebam prebivalcev. Predvsem preko sodobnih komunikacijskih poti je širša javnost
vpeta v številne občinske odločitve in projekte, s čimer občina
zadovoljuje tudi socialni vidik
trajnostnega razvoja.
13
Otrokom prijazno okolje
V občini Štore sta bila največja projekta, ki sta bila izvedena v zadnjih letih, rekonstrukcija in prizidek vrtca Lipa in
projekt IPA 48 ur.
Projekt Rekonstrukcija in obnova vrtca je delno financirala
EU, in sicer iz Evropskega sklada za regionalni razvoj – Razvoj
regij. S projektom smo sledili
in tudi dosegli naslednje cilje:
zmanjšanje rabe energije oziroma povečanje nizkoenergetske
učinkovitosti objektov, zagotovitev ustreznih prostorskih
pogojev za predšolsko vzgojo
in združitev oddelkov na eni
lokaciji, izboljšanje kakovosti
bivanja otrok, okolju prijaznejša gradnja objekta, varčevanje z
energijo, izboljšanje kakovosti
bivanja na območju in prispevki
k boljši kakovosti življenja ljudi
na območju vrtca ter ustvarjanje
novih delovnih mest. Trenutno
je v vrtcu vključenih 186 otrok,
ki so razporejeni v 11 oddelkov.
župan Miran Jurkošek
Projekt IPA 48 ur pa je Občina Štore izvedla v sodelovanju
med Občino Podčetrtek, Občino Zagorska sela, Razvojno
agencijo Sotla iz Šmarja pri Jelšah in Okoljsko raziskovalnim
zavodom iz Slovenskih Konjic.
Občina Štore je v okviru tega
projekta omogočila vzpostavitev okoljskih pisarn in info
točk ter s tem pripomogla k večji ozaveščenosti o inovativnih
varstvenih ukrepih med prebivalci in obiskovalci projektnega območja. V okviru projekta
je bila izvedena tudi investicija
gradnje povezovalnega kanala odpadnih vod med Obrtno
cono Štore – vzhod in obrtno
cono Štore – zahod v vrednosti
več kot 400 tisoč evrov.
Z mislijo na prihodnje
generacije
Če pomislimo, da je definicij o trajnostnem razvoju (TR)
le nekoliko manj kot načinov,
kako stremeti k temu, potem
upamo, da pot, ki jo ubiramo
v Občini Tabor, resnično sledi
razlagi trajnostnega razvoja
Svetovne komisije za okolje in
razvoj, ki pravi, da TR pomeni »zadovoljiti trenutne potrebe, ne da bi pri tem ogrožali
zadovoljevanje potreb prihodnjih generacij«.
V Občini Tabor skladno z
našo vizijo, s pristojnostmi in
sredstvi spodbujamo lasten
razvoj in prispevamo k zdravemu in zadovoljnemu življenju občanov. Velik delež tega
nosijo občinska društva, ki na
najrazličnejših področjih spod-
14
župan Vilko Jazbinšek
bujajo povezanost v skupnosti.
Potenciala za turizem je veliko,
saj z bogato zgodovino kraja to
s svojo ponudbo nadgrajujejo
tudi naše turistične kmetije.
Z razpisi za kmetijstvo spodbujamo lokalno samooskrbo s
hrano, ki jo želimo konkreti-
zirati z ustanovitvijo centra
pridelave hrane na površini
približno desetih hektarjev v
sistemih rastlinjakov in odprtih površin. Projekt je zajet tudi
kot regijski projekt v obdobju
2014–2020. Prav tako skušamo
na okoljskem področju poleg
skrbi za čisto okolje prostorske
akte urejati v skladu z razvojnimi potrebami. Z gradnjo čistilne naprave in novih kanalizacijskih vodov uspešno urejamo
komunalno območje, nedolgo
nazaj pa smo z energetsko obnovo podružnične osnovne
šole in vrtca poskrbeli za varčnejšo in učinkovitejšo izrabo
prostorov objektov.
V prihodnosti bi želeli še več
poudarka nameniti trajnostni
gospodarski rasti in ustvarjanju
poslovnega okolja za realizacijo
podjetniških idej. Vsekakor pa
želimo še naprej krepiti razvoj
in privlačnost zelenega podeželja ter ohranjati poseljenost
in kulturno krajino na tem območju. Velik pomen dajemo
povezovanju in partnerstvu, ki
omogočata približevanje ciljem,
zapisanih v Deklaraciji trajnostnega razvoja Savinjske regije,
in na ta način prispevamo tudi
k napredku v regiji.
Obiskovalci kot sonce
Ko sonce obsije jutranje vrhove Javorja, Stenice in pobočja
Pohorja, vlada v Vitanju še spokojen mir. Kraj zaživi, ko tudi
njega oblijejo sončni žarki. Kot
cvet se odpro vrata Ksevta, vanj
pa kot čebelice v panj vstopajo
vse številnejši obiskovalci. Več
kot 18 tisoč se jih je zvrstilo v tej
hiši od lanskega odprtja.
Čeprav smo končali to našo
največjo naložbo, Vitanjčani ne
mirujemo. V občino smo namreč
v zadnjih letih uspeli »pripeljati«
približno šest milijonov evrov
dodatnih izvenproračunskih
sredstev, veliko jih je prispevala EU. S pomočjo regionalnih
razvojnih sredstev smo uspeli
končati skupen projekt z občino
Zreče – 3-kilometrski cestni odsek v Skomarju in na Hudinji – in
v celoti končati projekt gradnje
kanalizacijskega sistema, vključno z zagonom čistilne naprave.
Kot šesta občina v državi smo
uspešno dokončali projekt gradnje širokopasovnega omrežja
elektronskih telekomunikacij.
Pred nedavnim smo predali
namenu nove prostore za potrebe zdravstva, kraj premore nove
prostore pošte, novo lekarno, ku-
župan Slavko Vetrih
piti je možno nove stanovanjske
enote …
Trenutno je ena večjih skrbi
namenjena projektu energetske
obnove šole, v kraju kot državno naložbo obnovaljajo Pirhov
most.
Občina bo v kratkem začela
urejati ceste in pločnika v naselju Štajnhof.
Ker Vitanjčani praktično izkoristimo vsak sončen dan za kakšno
koristno početje, je mogoče zaznati poleg Beškovnikove kašče
obnovljeno še preužitkarsko hišo,
obnovljena je večina sakralnih
objektov, rojeva se več zasebnih
pobud, vezanih na muzejsko ponudbo in rokodelstvo, vzporedno
se začenja razcvet kmečkega turizma.
Zato rabimo sonce in razumevanje …
Sonce ste tudi vsi naši obiskovalci, s katerimi si močno želimo
deliti vse tisto, kar premoremo.
Verjemite, veliko lepega je.
Okolju prijazna občina
Občina Vojnik s trajnostnim
razvojem na vseh področjih
omogoča sedanjim in bodočim
rodovom kakovostno življenje
z aktivnim vključevanjem v
gospodarske in družbene procese okolja.
Trajnostni razvoj imamo zasnovan z naslednjimi projekti:
- ohranjanje vodnih virov
(gradnja čistilnih naprav, fekalnih kanalov, sofinanciranje
malih čistilnih naprav, vodooskrba, obnova vodnjakov,
čistilne akcije, protipoplavni
ukrepi)
- ravnanje z odpadki (zbirni
center Arclin, ekološki otoki,
Center ponovne uporabe Vojnik)
- učinkovita raba energije
(nizkoenergetski vrtec in telovadnica, fotovoltaika, varčna
javna razsvetljava, energetsko
knjigovodstvo javnih objektov)
- varovanje kulturne krajine
(promocija samooskrbe, ekološke kmetije, čebelam prijazna
župan Benedikt Podergajs
občina, skrb za okolje)
- izobraževanje in osveščanje
(eko vrtec in eko šoli, EU sončni dnevi, energetsko svetovalna
pisarna, članki v javnem glasilu
Ogledalo in na spletnem mediju
mojaobcina.si/vojnik)
V času recesije je še toliko
pomembneje, da se izvajajo
tudi projekti, ki finančno razbremenjujejo porabo. Kot dobro
prakso bi izpostavili center ponovne uporabe v Vojniku. Prednosti so ureditev kulturne dediščine v trgu, zaposlitev ranljivih
oseb, ugodne cene, ohranjanje
kulturne identitete in manjša
količina odpadkov.
Za svoje aktivnosti na področju trajnostnega razvoja smo
že tri leta prejemniki priznanja
okolju prijazna občina, ki ga podeljuje Društvo Planet Zemlja.
Inovativni Vranšani
V dolgoročni strategiji Občine Vransko je poleg splošnega razvoja občine predvidena tudi ekološka sanacija
kraja in v okviru tega zmanjšana poraba energije. Poleg
cilja zmanjšanja onesnaževanja kraja in znižanja stroškov
za energijo je bil cilj občine
pri izgradnji DOLB Vransko
tudi pridobitev novih delovnih mest, izraba biomase iz
okoliških gozdov ter zmanjšanje odvisnost od zunanjih
virov energije.
Decembra leta 2003 je bilo za
ogrevanje in vodenje investicije
ustanovljeno podjetje Energetika Projekt, d. o. o., katerega
dejavnost je oskrba kraja s toplo
vodo. Sistem DOLB Vransko se-
župan Franc Sušnik
stavljajo kotlovnica, dva kotla
na lesno biomaso moči 2 MW
in 1,2 MW, rezervni kotel na
ELKO moči 1,5 MW, toplovodno
omrežje ter toplotne postaje. Na
sistem je priključenih 168 porabnikov. V letu 2012 smo nadgradili sistem DOLB s sistemom
velikoploščatih sprejemnikov
sončne energije, ki zagotavljajo
toplo sanitarno vodo čez poletje
za vse porabnike.
Na Vranskem deluje tudi
Inovacijski center Vransko
za razvoj alternativnih virov
energije. S projektom želimo
prenesti tuja spoznanja slovenskim ekspertom in širši
javnosti o načinu reševanja
energetskih težav na sodoben
način: kako lahko že s preprostimi posegi zmanjšamo porabo energije, kako lahko z zelo
majhnimi stroški izkoristimo
razpoložljivo energijo v svoji
okolici, ki je danes sploh ne
opazimo, pa naj bo to sončna,
vetrna energija, hidroenergija ali toplota Zemlje. Postali
pa smo tudi edini biomasni
center za centralno Evropo v
Sloveniji.
V sklopu Inovacijskega centra
Vransko deluje tudi večje število novih tehnologij s področja
URE in OVE, ki so plod domačega znanja. Na poslovnem
objektu je montirana raziskovalna fotonapetostna elektrarna, sestavljena iz treh enot, in
predstavlja prvo tovrstno elektrarno v Sloveniji.
Pred izgradnjo centralne
čistilne naprave
Največji projekti v Občini
Zreče se zadnja leta nanašajo
na odvajanje in čiščenje odpadnih in meteornih voda.
V septembru 2012 sta se
končala projekta gradnje meteorne kanalizacije, in sicer
Nova Dobrava 2 (vrednost investicije 1,26 milijona evrov) in
Nova Dobrava 3 (1,10 milijona
evrov). Sofinancerska sredstva
smo pridobili iz petega razpisa
EU, sklada za regionalni razvoj.
Vzporedno smo gradili tudi
odprto širokopasovo omrežje.
Tako smo do vseh objektov, ki
se priključujejo na novozgrajeno kanalizacijo, pripeljali tudi
napeljavo za vpih optičnih vlaken. V naslednjem letu pričakujemo še izgradnjo centralne
čistilne naprave. Sredstva črpamo iz kohezijskega sklada EU
(2,22 milijona evrov), državnega proračuna (670 tisoč evrov)
in občinskega proračuna (1,16
milijona evrov).
V Resniku so se krajani
razveselili odprtja moderniziranega cestnega odseka Vidmar–Filčenk v dolžini 3,1 km
(vrednost projekta 780 tisoč
župan mag. Boris Podvršnik
evrov). Od začetka letošnjega
leta traja obnova lokalne ceste Ostruh–Studenčnikov križ
v vrednosti 690 tisoč evrov.
Ministrstvo za zdravje RS nam
je odobrilo del sredstev za obnovo Zdravstvene postaje Zreče. Za omenjeni projekt smo
dobili še donatorska sredstva
treh največjih podjetij iz Zreč,
skupna vrednost projekta pa je
znašala 220 tisoč evrov.
Energetsko
učinkovitejšo
podobo bosta v dveh letih dobila tudi vrtec in osnovna šola.
Zamenjali oziroma posodobili
bomo svetilke javne razsvetljave, za kar smo sredstva pridobili
s prijavo na razpis pri Petrolu.
Z zavodom za varstvo narave
sodelujemo v projektu ohranjanja mokrišč Wettman, sodelovali pa smo tudi v projektu Natreg, vizija in strategija Pohorja
2030.
15
Zelena občina
Občina Žalec se lahko pohvali z dolgoletno usmeritvijo
v trajnostni razvoj predvsem
na področju varstva okolja in
ohranjanje narave, kar ustvarja
dobre pogoje za razvoj ekoturizma. Za številne projekte smo
pridobili sredstva EU in RS ter
priznanja.
Vlagamo v gradnjo in obnovo
kanalizacijskega sistema (Petrovče, Šempeter, Liboje), pri čemer
je končan del gradnje primarnega
kanalizacijskega omrežja in centralne čistilne naprave Kasaze
za potrebe šestih občin Spodnje
Savinjske doline. Gradimo in obnavljamo ceste ter saniramo plazove, skrbimo za ustrezno ravnanje z odpadki, spremljamo stanje
in urejanje vodotokov, spodbujamo in osveščamo za učinkovito
rabo energije in obnovljivih virov. Prejeli smo priznanji planetu
Zemlja prijazna občina 2012 in
najbolj zelena občina 2010.
Leta 2011 je bila sprejeta strategija razvoja turizma 2012–2018,
pri kateri imata pomembno vlogo
trajnostni razvoj in ekoturizem.
Glavne dejavnosti so: urejanje
in promocija tematskih in ko-
župan Janko Kos
lesarskih poti, trajnostni razvoj
ribnika Vrbje z zaledjem, Ponikovskega krasa z jamo Pekel in
Arheološkega parka Šempeter,
Ekofest, Ekomuzej hmeljarstva
in pivovarstva Slovenije, podeželska tržnica v Žalcu, odkup
kmetije v Petrovčah za potrebe
ureditve »vaškega jedra«.
Projekt prenove starega
mestnega jedra z malo manj kot
2 milijona evrov (kar je 85 odstotkov vseh potrjenih upravičenih
stroškov investicije, ki znašajo
približno 2,3 milijone evrov) sofinancira EU iz evropskega sklada
za regionalni razvoj. Celovita prenovitvena dela zajemajo zelene
površine, vodovodno in kanalizacijsko omrežje, nizkonapetostni
priključek, semaforizacijo in javno razsvetljavo. S prenovo želimo
poudariti identiteto mesta in ob
tem izboljšati kakovost življenja
in gibanja ter manifestacije različnih vlog trga.
Trajnostna usmeritev regije
Razvojna agencija Savinjske
regije (RASR) je opredelitev za
trajnostni razvoj regije izbrala
za eno svojih stalnih in prednostnih nalog.
Spoznanje o potrebnosti razvoja regije na način, ki vplivno
enakovredno upošteva družbo,
okolje in kapital, smo vse od
ustanovitve družbe RASR idejno vgradili v koncept priprave
Deklaracije trajnostnega razvoja Savinjske regije. Odgovorno
smo prevzeli nalogo aktiviranja
regijskih razvojnih partnerjev
za njihov pristop in sprejem
deklaracije, pri čemer smo leta
2011 najprej nagovorili vseh 31
občin Savinjske regije in druge
pomembne nosilce družbenega
razvoja regije. Smer trajnostne-
16
direktor
Janez Jazbec
ga razvoja regije je v letu 2012
nadgradilo in učvrstilo 40 pomembnih nosilcev gospodarskega razvoja regije, ki so sprejeli in
podpisali deklaracijo.
Tako kot skrbniki izvajanja deklaracije se v Razvojni agenciji
Savinjske regije tudi kot njeni
sopodpisniki zavedamo, da moramo biti vztrajni, prepričljivi in
prav tako verodostojni.
Ob uveljavljanju do okolja
prijaznih oblik in načinov internega poslovanja pripravljamo, vodimo in izvajamo tudi
projekte, v katerih je zaznaven
trajnostni razvoj regije. Med
projekti izpostavljamo projekt
Savinjska regija – Ekoregija, v
okviru katerega skrbimo za izmenjavo primerov dobrih praks,
ki so jih uresničile naše občine
na področju različnih okoljskih
in drugih ukrepov trajnostnega
razvoja.
Z izvajanjem projekta Podje-
tno v svet podjetništva, ki ga sofinancira EU, usposabljamo mlade brezposelne izobražence za
vstop na trg dela. Z izvajanjem
projekta Regijska štipendijska
shema Savinjske regije mladim
omogočamo kadrovske štipendije za izobraževanje v skladu
s potrebami delodajalcev, ki jih
uspemo vključiti v štipendijsko
shemo. Mladim je omogočena
prva zaposlitev, s čimer v regiji
ostajata znanje in kapital naših
mladih.
Od podjetništva do razvojnih
projektov
Med pomembne mejnike v razvoju Razvojne agencije Savinja
se štejejo razdelitev prej enotne
Občine Žalec na šest občin Spodnje Savinjske doline v letu 1998
(Braslovče, Polzela, Prebold, Tabor, Vransko in Žalec). Ves čas
prisotna težnja po združevanju
in iskanju skupnih razvojnih rešitev se je najprej uresničila leta
2008 na področju razvoja podeželja z ustanovitvijo Las Spodnje
Savinjske doline, v letu 2009 pa
še z ustanovitvijo Območnega
razvojnega partnerstva Spodnje
Savinjske doline.
Z vstopom Slovenije v EU leta
2004 se je pojavila priložnost za
sofinanciranje ključnih razvojnih projektov s pomočjo evropskih sredstev.
V tem obdobju smo v dogodke
in usposabljanja vključili 4.200
udeležencev, izvedli 887 registracij podjetij v okviru točke e-VEM
in realizirali 82 velikih projektov
v skupni vrednosti več kot 62 milijonov evrov.
Delovna področja agencije so
osredotočena na podjetniško in
drugo razvojno svetovanje: na
pripravo, vodenje, izvajanje območnih razvojnih programov in
direktor Stojan Praprotnik
povezave s subregijskimi, z regijskimi in nacionalnimi programi
ter na pripravo, vodenje in izvajanje evropskih in nacionalnih
projektov.
Skladno z usmeritvami EU bo
v novem programskem obdobju
pomagala pri spodbujanju razvoja novih idej in programov doline
in si prizadevala za umeščenost
teh v programe na regionalni ravni, kar bo osnova za dostop do
evropskih finančnih sredstev.
Osrednja naloga bo tudi v prihajajočih letih nudenje podpore
pri izvajanju razvojnih nalog, v
podpori in pomoči investitorjem,
da bi čim bolje izkoristili vse priložnosti. Razvojno svetovanje na
različnih področjih bo še naprej
ena naših glavnih nalog. Usmerjeni bomo v storitve, ki jih že nudimo (e-VEM), še naprej pa bomo
razvijali in nadgrajevali obstoječe
projekte (Las …), s čimer bomo
krepili povezovalno vlogo na območju doline in Savinjske regije.
Zeleni turizem
Med že izvedenimi aktivnostmi
Savinjsko-šaleške
območne razvojne agencije
(SAŠA ORA) izstopa projekt
Rubires, katerega cilj je bil porast uporabe obnovljivih virov
energije. V SAŠA regiji so se
na podlagi opravljenih analiz
odločili za lesno biomaso.
Projekt se je vzporedno s
povečanjem rabe obnovljivih
virov ukvarjal z možnostmi
ustvarjanja in povečanja dodane vrednosti v regiji ter z ustrezno urejenostjo in usklajenostjo na področju rabe zemljišč,
ki bi lahko bila namenjena za
pridelavo biomase.
Projekt Regionalna destinacijska organizacija SAŠA se izvaja od leta 2011 do vključno
2013. Namen projekta je izvajanje promocijskih, distribucijskih, razvojnih in operativnih
funkcij ter krepitev povezovanja in sodelovanja pri skupnem
načrtovanju, oblikovanju in
trženju turizma na regionalni
direktorica Jasna Klepec
ravni. Med projektne aktivnosti
spada v letu 2011 izvedena analiza stanja trajnostnega razvoja
turistične destinacije SAŠA. Ta
je izhodišče za oblikovanje vizije trajnostnega razvoja, zapisane v strategiji razvoja do leta
2015. Strategija z zastavljenimi
aktivnostmi upošteva smernice
trajnostnega oz. zelenega turizma ter potrebne omilitvene
ukrepe. S sprejetjem strategije
so se turistični ponudniki –
partnerji v projektu – obvezali
upoštevati smernice in izvajati aktivnosti, ki jih opredeljuje
strategija.
Drugi projekti trajnostnega
razvoja: organizacija 5. razvojne konference lesarjev – vseslovensko srečanje lesnopredelovalne panoge, organizacija
razvojne konference SAŠA.
Izkušnje z odpadki
V podjetju Simbio, d. o. o.,
imamo večletne izkušnje na
področju ravnanja z odpadki.
Odgovorno ravnanje z odpadki
je zaradi upravljanja z naravnimi viri in vplivov odlaganja
na okolje pomemben del trajnostnega razvoja. Od leta 2009
imamo v upravljanju Regionalni center za ravnanje z odpadki
Celje, ki v smislu trajnostnega
razvoja predstavlja ključno
infrastrukturo za ravnanje z
odpadki v Savinjski regiji.
V podjetju redno izvajamo
razvojno dejavnost, katere
glavni cilj je racionalna in
okoljsko sprejemljiva raba virov. V preteklih letih smo tako
med drugim zaradi optimizacije delovanja objekta mehansko-biološke obdelave (MBO)
direktor mag. Marko Zidanšek
povečali velikost vsipnih jam
in postavili balirno linijo. Nadgradnja verig mostnih dvigal,
nadgradnja
ventilacijskega
sistema in namestitev magnetnega izločevalca so le nekatere
od izvedenih izboljšav objektov kompostarne in MBO. Na
področju okolja smo izvedli
nadgradnjo čistilne naprave in
namestili merilce ravni podzemne vode.
Trenutna razvojna dejavnost je usmerjena k povečanju
učinkovitosti objektov in dodatnemu zmanjšanju vplivov na
okolje. V kompostarni in MBO
načrtujemo nove tehnološke
izboljšave z namenom optimizacije, dodatnih prihrankov energije in povečanjem
kapacitet za biostabilizacijo.
Načrtujemo tudi avtomatizacijo sortirne linije za sortiranje
ločeno zbrane odpadne embalaže, katere količina se iz leta
v leto povečuje. Predvidena
investicija je tudi izvedba večjega sistema za predčiščenje
odpadnih vod, ki bo zagotovil
večjo stopnjo predčiščenja in
tako razbremenil Centralno
čistilno napravo Celje.
Turizem in dopolnilne
dejavnosti
V Razvojni agenciji Kozjansko z razvojnimi in projektnimi aktivnostmi spodbujamo k ustvarjanju zavedanja
o trajnostnem načinu življenja. Izraz trajnostni razvoj
namreč ne pomeni nič drugega kot to, da znamo vire,
ki nam jih okolje nudi, izrabljati na način, ki omogoča
njihovo obnavljanje, da bodo
na voljo tudi prihodnjim generacijam.
Prva oblika turizma v zgodovini je bil romarski turizem, ki
predstavlja potencial za razvoj
turistične ponudbe, ki temelji prav na trajnostni uporabi
naravnih virov in kulturne
dediščine. Razvojna agencija
Kozjansko sodeluje pri dveh
čezmejnih projektih na temo
romarskega turizma (Marijina
romarska pot v sodelovanju s
partnerji s Hrvaške in Po poteh
romarjev in božjih popotnikov
v Evropi v sodelovanju s partnerji iz Avstrije), v katerih se
postavljajo osnove za razvoj
tovrstne ponudbe.
Drugi sklop razvoja podeželja na trajnostni način predstavljata spodbujanje dopolnilnih
dejavnosti in iskanje dodatnih
virov zaslužka na kmetijah. S
projektom Z dežele v okviru
Lokalne akcijske skupine Od
direktorica
mag. Andreja Smolej
Pohorja do Bohorja razvijamo blagovno znamko Zeleni
snop, omogočamo ponudnikom predstavitev njihovih
kakovostnih izdelkov in jim
pomagamo pri preboju na
trg. S projektom Tradicionalno in naravno s partnerji iz vse
Evrope ozaveščamo potencialne ponudnike o pravilni rabi
in izrabi zelišč na trajnostni
način (brez izropanja naravnih virov) in o možnostih dodatnega zaslužka z njihovim
pravilnim nabiranjem in predelavo.
Princip trajnosti želimo
predstaviti in privzgojiti tudi
mladim. Mladinski center Šentjur, ki deluje v okviru agencije, izvaja projekte, kjer jih učimo gospodarnega ravnanja z
vsemi viri. Primer tega je projekt Mi gremo pa po občini.
17
Lokalna samooskrba in
varovanje okolja
Razvojna agencije Sotla že
vse od leta 2001 aktivno deluje
na območju subregije Obsotelje in Kozjansko (občine Šmarje
pri Jelšah, Rogaška Slatina, Rogatec, Podčetrtek in Kozje) in
tako pomembno vpliva na trajnostni razvoj subregije in tudi
Savinjske regije kot celote.
Aktualna vprašanja, ki pripomorejo k trajnostnem razvoju Savinjske regije, so osnova večine
projektov, ki jih RA Sotla izvaja
s partnerji.
Lokalna samooskrba je zagotovo ena od težav, ki jo je treba
rešiti lokalno, pomagati pridelovalcem in predelovalcem, da je
pot z njive na krožnik čim krajša.
V projektu Privoščimo si domače
tako širša javnost lahko spoznava pomen lokalne hrane, krajših
prehranskih verig in nakupuje
na lokalno organiziranih tržnicah in prireditvah. Vsekakor se
s projektom trudimo utrditi trenutno poznavanje o lokalni prehrani in svežini, saj je le lokalna,
raznolika in bogata hrana tista,
ki daje zdrav užitek in omogoča
direktorica Bojana Žaberl
kakovost življenja.
Varovanje okolja je osnova
za kakovost življenja. Različni
partnerski projekti pomembno
vplivajo na ohranitev neokrnjene
krajine Obsotelja in Kozjanskega.
Med njimi posebej izpostavljamo
dva: projekt Glavate vrbe, s poudarkom na sonaravnem upravljanju z obrežno vegetacijo ob
Šmarskem potoku, in projekt
Oblikovanje skupnih čezmejnih
okoljskih standardov (Slovenija–Hrvaška), s katerim smo na
čezmejnem območju uredili del
kanalizacijskega voda in ozavestili širšo javnost o pomenu varovanja okolja.
Ob dveh zgoraj naštetih področjih tudi trajnostni razvoj
turizma, podeželja in subregije
ostajajo osnovno poslanstvo
Razvojne agencije Sotla, ki se s
svojimi aktivnostmi trudi ohraniti pristnost območja Obsotelja
in Kozjanskega.
Gozd je v naši naravi
Pojem trajnostnega razvoja je
bil pred četrt stoletja opredeljen
v OZN, malokdo pa ve, da pravzaprav izhaja iz gozdarstva.
Gozdarji so trajnostni pristop
že pred tristo in več leti razvijali
z ureditvenimi načrti za posamezna gozdna območja, katerih cilj je bil dolgoročno zagotavljanje ustreznih količin lesa. V
Sloveniji je bil prvi takšen načrt
izdelan leta 1724. Dolgo tradicijo trajnostnega pristopa dopolnjujeta načeli sonaravnosti in
mnogonamenskosti, pri katerih
slovenski gozdarji vztrajamo
zadnjih petdeset let.
18
vodja mag. Robert Hostnik
Praktične ukrepe trajnostnega gospodarjenja udejanjamo
z načrtnim delom z gozdovi.
Usmerjanje njihovega razvoja
na Celjskem je bilo v preteklem
letu kljub številnim materialnim
in kadrovskim težavam, s katerimi se sooča javna gozdarska
služba, uspešno. Med drugim
smo sodelovali z več kot 5.500
lastniki gozdov, s katerimi smo
na osnovi trajnostnega in sonaravnega pristopa za posek skupaj
označili več kot 275.000 kubičnih
metrov lesa dreves, kar je največ
v zadnjem desetletju. Poskrbeli
smo za nego mladih gozdov na
več kot 150 hektarjih. S petnajstimi izvedenimi tečaji smo izobraževali lastnike gozdov za varno
delo v gozdu in več kot tri tisoč
otrok popeljali v gozd in jih na
osnovi gozdne pedagogike navduševali in vzgajali o pomenu
gozdov. Z drugimi uporabniki
gozdov usklajujemo posege v
gozdni prostor, načrtujemo dol-
goročni razvoj gozdov in izvajamo strokovna dela s področij varstva gozdov, gozdnih prometnic
in lovstva.
Smo javna gozdarska služba,
katere osnovni namen je trajnostno usklajevanje ekonomskih
interesov gozdnih lastnikov z
javnimi ekološkimi in socialnimi funkcijami gozdov. Gozdarji s
tem ključno prispevamo k njihovi
dodani vrednosti in smo prvi člen
v strateško pomembnem razvoju
gozdno lesnih verig.
Trajnostna skrb za gozdove
Nazarska enota zavoda za
gozdove sodeluje v številnih
projektih trajnostnega razvoja.
Projekt Solčavski gorski les
pomeni promocijo tega lesa,
posekanega ob pravem času, in
postopno uveljavitev blagovne
znamke. Zato je pomemben festival gorskega lesa, ki ga pripravljamo v sodelovanju z Občino
Solčava.
Začela so se tudi dela pri projektu Urejanje javne turistične
infrastrukture ob Solčavski panoramski cesti (v sodelovanju z
Občino Solčava in s Turističnim
društvom Solčava).
Skrb za trajnost in promocijo
okoljskih vrednot zajema: utrjevanje in opremo poti Žagarski
mlin–Repov slap (KE Luče v sodelovanju s krajani in lastniki
gozdov iz Podvolovljeka), vzdrževanje gozdnih učnih poti (table
in objekti na poteh), vzdrževanje
drevoreda češenj in lip na poti
od Nazarij do Mozirja (sodelujoči: občini Nazarje in Mozirje,
Savinjsko gozdarsko društvo,
ZGS), saditev in označitev redkih in ogroženih drevesnih vrst
(skorš …).
vodja Anton Breznik
Aktivnost osveščanja javnosti
zajemajo: nadaljevanje projekta Invazivne tujerodne rastline
(predstavitev eksponatov – Muzej gozdarstva in lesarstva Vrbovec Nazarje), postavitev razstave
Gozd in voda ob mednarodnem
letu sodelovanja na področju
voda (muzej v Vrbovcu in Ribiški
dom Ljubno), predavanje Dušice
Kunaver z naslovom Čar gozda in
lesa v Nazarjah (v sodelovanju
s Savinjskim gozdarskim društvom), vodenje odraslih skupin
po gozdnih učnih poteh, sodelovanje na lesarskem prazniku
v Nazarjah (promocija lesa in
gozdnih dobrin).
Usmerjanje lastnikov v trajnostni razvoj gozdov zajema:
vsakoletne seminarje za lastnike
gozdov, organizacijo in izvedbo
ekskurzij, program razvoja podeželja in certificiranje gozdov
– predavanja, informacije.
Ohranjanje slovenske narave
Na območju Savinjske regije deluje Območna enota
Zavoda RS za varstvo narave
s sedežem na Trnoveljski cesti 2 v Celju. Območna enota
opravlja strokovne naloge na
obsežnem območju od Solčave
na skrajnem severozahodnem
delu do Bistrice ob Sotli na JV
ter od Vitanja, Zreč na severu
do Sevnice na jugu, skupno
nekaj manj kot 2800 km2, kar
predstavlja slabih 14 odstotkov ozemlja Slovenije.
Območna enota Celje Zavoda
RS za varstvo narave pokriva 36
občin na krajinsko in biogeografsko zelo raznolikem delu Slovenije. Tu je evidentiranih skoraj
tisoč naravnih vrednot, tu so
regijski park Kozjanski park, 7
krajinskih parkov, naravni rezervat Greben Smrekovec – Komen
in Melišče pod Planjavo, 161 naravnih spomenikov in številna
območja Natura 2000.
Osrednje poslanstvo zavoda
je ohranjanje slovenske narave in skrb zanjo s poudarkom
na njenih najvrednejših delih.
vodja Mojca Tomažič
Strokovno znanje in pozitiven
odnos do narave gradimo z načelom razumne rabe obnovljivih in neobnovljivih naravnih
virov. Naravi prijazno sobivanje
razvijamo po načelu participacije drugih strok in deležnikov.
Pomembnejši projekti na območju Svinjske regije se odvijajo na širšem območju Pohorja
(projekta Alpa in Wetman), v
letošnjem letu smo uspešno
zaključili projekt Glavate vrbe.
Aktivno sodelujemo v projektu
poplavne varnosti Mestne občine Celje.
Tudi v prihodnje bo naše delo
usmerjeno v varovanje najvrednejše narave oziroma najbolj
ogroženih območij. Delali bomo
tudi pri domačih in mednarodnih projektih, ki spodbujajo
ohranjanje narave.
Za vodilno izobraževalno
vlogo
Najpomembnejše poslanstvo Visoke šole za varstvo
okolja, samostojnega visokošolskega zavoda iz Velenja,
sta izobraževanje in vzgoja
deficitarnih kadrov (ekotehnologi/nje), ki bodo doprinesli k razvoju okoljevarstva in
k trajnostnemu razvoju Slovenije.
Študentom z izvedbo zanimivih, interdisciplinarnih
študijskih programov Varstvo
okolja in ekotehnologija na
prvi in drugi bolonjski stopnji
zagotavljamo pridobivanje
ustreznega znanja in kompetenc za reševanje najrazličnejših izzivov na področju
dekan doc. dr. Boštjan Pokorny
okoljevarstva, okoljskih tehnologij, naravovarstva ter trajnostnega razvoja. Prepletenost
naravoslovnih in družboslovnih študijskih vsebin, vpetost
šole v mednarodno okolje in
izvedba različnih obštudijskih
dejavnosti zagotavljajo vzgojo
kadrov, ki bodo na okoljskem
področju znali konstruktivno
delovati, tj. z omogočanjem
družbenega razvoja, a ob
hkratnem upoštevanju naravovarstvenih in okoljevarstvenih
standardov.
Dinamična zgodovina antropogenih vplivov na okolje in
okoljevarstva v Savinjski regiji, ki je svojevrsten naravni poligon in aktualen vir sodobnih
okoljevarstvenih spoznanj,
vključitev številnih strokovnjakov iz akademske sfere
in prakse v študijski proces,
pripadnost in elan sodelavcev
ter dosedanji dosežki (umeščenost v okolje, novi sodobni prostori, pridobljeno zlato
jabolko kakovosti itn.) omogočajo šoli, da postane vodilna izobraževalna inštitucija na
področju varstva okolja, okoljskih tehnologij in trajnostnega
razvoja v slovenskem in tudi
širšem evropskem prostoru.
Skrb za pridelavo hrane
V letu 2012 smo v KGZS Celje za kmete z območja zavoda
pripravili 44 vlog za razpise
ministrstva za kmetijstvo
in okolje za posodabljanje
kmetijskih gospodarstev, 131
vlog za razpis Pomoč mladim
prevzemnikom kmetij in 14
vlog za naložbe s področja
diverzifikacije v nekmetijske
dejavnosti.
Pripravili smo 30 tehnoloških
načrtov za gradnjo hlevov – 13
novogradenj in 17 rekonstrukcij. Vsi projekti bodo pomembno prispevali k zmanjševanju
izpustov toplogrednih plinov
in varovanju okolja, prav tako
k boljšemu počutju živali. Izdelali smo tehnološki načrt za
predelavo mesa na kmetiji in
dve rekonstrukciji.
Na območju zavoda je v letu
2012 število kmetij z dopolnilno
dejavnostjo poraslo za 360.
Tudi lani smo sodelavci
zavoda sodelovali pri projektu izvedbe razstave Dobrote
slovenskih kmetij na Ptuju.
Kmete z območja zavoda so
v ocenjevanje poslali kar 338
izdelkov. V zadnjih dveh letih
so prejeli kar 35 znakov kakovosti.
direktor Stanko Jamnik
Izvedli smo 151 usposabljanj kmetovalcev za izvajanje ukrepov kmetijsko-okoljskega programa ministrstva za
kmetijstvo in okolje, v katere
je vključenih 5025 kmetij. Izvedli smo preglede navzkrižne
skladnosti na 604 kmetijah.
Kmetije smo spodbujali in
usposabljali za preusmeritev v
ekološko kmetovanje. Število
ekoloških kmetij je v letu 2012
naraslo za 68. Na območju je
tako že 631 ekoloških kmetij
(6,08 odstotka vseh).
Poleg tega smo preko javnega razpisa ministrstva za
kmetijstvo in okolje izvedli 23
usposabljanj, od tega 13 za dodajanje vrednosti kmetijskim
proizvodom, dve o optimizaciji živinorejske proizvodnje,
dve s področja ekološkega
kmetovanja, dve s področja
biotičnega varstva rastlin in
dve o zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov s pomočjo
anaerobne obdelave živinskih
gnojil.
19
Ne le varovanje okolje
Trajnostni razvoj je ena izmed ključnih vrednot, ki jih
goji in za katere se zavzema
Savinjsko-šaleška gospodarska zbornica (SŠGZ).
Pod svojim okriljem združuje
več kot štiri petine gospodarstva
območnega partnerstva SAŠA,
merjeno po vrednosti kapitala
in številu zaposlenih. Članice
SŠGZ trajnostnega razvoja ne
sprejemajo in udejanjajo zgolj
v ožjem smislu varovanja okolja, temveč v vseh pojavnih oblikah in pri izvajanju vseh ključnih poslovnih funkcij. Seveda
obstajajo na tem področju še
velike rezerve, zato si bomo za
direktor mag. Franci Kotnik
naslednje razvojno obdobje do
leta 2020 zastavili še višje cilje
kot doslej. Želimo, da bi prostor,
v katerem živimo in delamo – z
vsemi njegovimi viri – ohranili
za generacije, ki prihajajo za
nami in ga izboljšali v tem smislu, da bo prijazen za bivanje
in konkurenčen za ustvarjanje
nove dodane vrednosti.
Humanitarni za otroke
Novi tednik in Radio Celje,
največjo medijsko hišo na
Celjskem, odlikuje odgovoren
odnos do okolja tako v smislu
njegovega varovanja kot tudi
širše. Pri svojem delu tako v vse
večji meri uporabljamo tehnologijo, ki je okolju prijazna in
ga ne obremenjuje.
Ker se trajnostni razvoj ne
osredotoča samo na okoljska
vprašanja in ekološko delovanje,
temveč med svoje stebre uvršča
tudi razvoj družbe, naj dodam,
da medijska hiša Novi tednik in
Radio Celje z veseljem in odgovornostjo sodeluje pri najrazličnejših humanitarnih akcijah,
tako tistih, ki pozivajo k pomoči
na območju regije, kot tudi tistih,
kjer je združena celotna država.
S poročanjem o različnih aktualnih temah v Savinjski regiji medija opozarjata na pozitivne, pa
tudi negativne pojave, ter večkrat
prispevata k hitrejšemu reševanju težav ljudi. To velja zlasti v
primerih, ko je treba pomagati
pri zbiranju pomoči za socialno
20
direktor Srečko Šrot
ogrožene ali za tiste, ki jih je prizadela kakšna nesreča. Zadnje
mesece se lahko pohvalimo, da
smo pomagali zbirati denar za
nakup ultrazvočnega aparata za
Ambulanto za diagnostiko in terapijo bolečin v Splošni bolnišnici Celje. Konec avgusta je bilo na
računu več kot 7 tisoč evrov!
Ponosni smo, da smo v juniju
z donacijo več kot tone odpadnega papirja pomagali društvu Luč
upanja, katerega cilj je gradnja
šole v Indiji, častna pokroviteljica
projekta pa je evropska poslanka
dr. Romana Jordan.
Za ohranjanje in več
delovnih mest
Znanje je bistveno in nujno
za uspešno poslovanje in premagovanje ovir na podjetniški
poti, zato sta stalni aktivnosti
zbornice organizacija in izvedba različnih izobraževanj
v obliki seminarjev, predavanj, predstavitev, delavnic
in usposabljanj z različnih
področij. Pri tem zasledujemo
cilj, da člani zbornice, njihovi
zaposleni in drugi udeleženci dobijo čim več koristnih
informacij in znanj za lažje
poslovanje.
Že peto leto smo z izvajanjem
projekta, ki ga podpirajo Mestna
občina Celje in občine Dobrna,
Štore in Vojnik, osnovnošolcem
in njihovim staršem predstavili pomembnost pridobivanja
informacij, ki so pomembne
pri odločitvah učencev o izbiri
nadaljevanja izobraževanja. V
projektu smo si zadali nalogo
promovirati karierne poti in
spodbujati inovativnost, podjetnost in ustvarjalnost. Aktivnosti projekta so bile celo leto
2012, sodelovalo je 16 podjetnikov, članov OOZ Celje, izvedenih je bilo 26 dogodkov,
udeleženih 13 osnovnih šol in
557 osnovnošolcev ter njihovih
staršev.
direktor Miran Gracer
OOZ Celje v sodelovanju z
MO Celje pripravlja Strategijo
razvoja gospodarstva na območju MO Celje. V okviru projekta
sta bili oblikovani širša in ožja
skupina za pripravo strategije,
zastavljena je bila celotna metodologija priprave, narejeni sta
bili analiza stanja s pomočjo
pridobljenih podatkov iz različnih baz in analiza dobrih praks
občin v Sloveniji na področju
spodbujanja podjetništva in
gospodarstva. Analizirani so
bili podatki, organizirana je bila
okrogla miza, izvedenih je bilo
več delovnih srečanj skupin.
Dokument bo pripravljen do
jeseni letos. Zbornica in občina
načrtujeta doseganje skupnih
ciljev, usmerjenih v dolgoročni
razvoj in krepitev gospodarstva,
ki bosta prinesla koristi vsem.
Lepo življenje zdaj in v
prihodnje
Iniciativa Razvojne agencije
Savinjske regije za deklaracijo
trajnostnega razvoje regije je
dobra in uspešna poteza, ki
ni smo na papirju, temveč je
zaživela v Savinjski regiji.
Trajnostni razvoj je zamisel
o razvoju človeške družbe, pri
katerem bi se izognili nevarnostim, ki jih povzroča osredotočenje na količinski materialni
razvoj z izčrpavanjem naravnih
virov in onesnaževanjem okolja. S trajnostnim razvojem naj
bi se tudi ohranjala biološka
raznovrstnost. Krovni pojem
trajnostnega razvoja obsega še
več drugih vidikov, nenazadnje
tudi možnosti razvoja vsakega
človeka ali združbe, če ne škoduje drugim.
Strategija trajnostnega razvoja obsega, bolj dosledno po
vrhu Združenih narodov 2005,
tri stebre: gospodarski, socialni
razvoj in varstvo okolja. Ta strategija nazorno opredeljuje pre-
direktor Drago Polak
pletenost družbene odgovornosti, socialnega podjetništva in
trajnostnega razvoja.
V Savinjski regiji smo z deklaracijo trajnostnega razvoja
neke vrste pionirji pri širokem
vključevanju vseh družbenih
struktur ne samo na deklarativni ravni, temveč s konkretnimi aktivnostmi za lepši danes
in jutri.
Iz te prakse bi morda lahko
poenostavili definicije trajnostnega razvoja, socialnega podjetništva in družbene odgovornosti kot prizadevanja za lepo
življenje sedanje in bodočih
generacij.
Le tako naprej, regija, in še
druge spodbudimo in povežimo!
Brez zaupanja in delovnih
mest ne gre
V razvitih državah imajo
nevladne organizacije dve
pomembni nalogi: ustvarjanje delovnih mest (ki jih je
sicer zaradi avtomatizacije in
informatizacije vse manj) in
ustvarjanje zaupanja v družbo, brez katerega ni mogoče
uresničiti pomembnih družbenih projektov.
Zgoraj navedeni nalogi sta
tudi izredno pomembni za trajnostni razvoj. V pogojih visoke
stopnje brezposelnosti je težko
uresničevati cilje trajnostnega
razvoja, ker to zahteva visoko
stopnjo zavedanja in pozitivne
naravnanosti. Istočasno načelo
direktor dr. Stanko Blatnik
trajnostnega razvoja zahteva
pomembne družbene spremembe, ki predpostavljajo zaupanje v družbo, da bi jih lahko
uresničili.
Ipak že peto leto izvaja pro-
jekt Stičišče nevladnih organizacij Savinjske regije. V regiji
je registriranih približno 2.900
nevladnih organizacij, od katerih se je v stičišče vključilo
332. Med temi organizacijami
je veliko takšnih, ki neposredno podpirajo trajnostni razvoj
in opozarjajo na odstopanja
od načel trajnostnega razvoja
(okoljevarstvene organizacije,
organizacije, ki podpirajo osebe s posebnimi potrebami in
njihovo vključevanje v družbo,
organizacije, ki podpirajo mlade ali starejše in podobno).
Ipak na različne načine podpira nevladni sektor v Savinjski
regiji (izobraževanje, svetovanje, pomoč pri promociji in
predstavitvi organizacij, priprava prijav na različne razpise).
Z vključitvijo predstavnikov
civilne družbe v razvojni svet
Savinjske regije smo pridobili
širše možnosti za predstavitev
nevladnih organizacij in njihov vpliv na trajnostni razvoj
regije. Začeli smo široko akcijo
razvoja in uporabe mehanizmov, s katerimi bomo okrepili
materialno osnovo nevladnih
organizacij in jim tako omogočili še bolj intenzivno delovanje na področju trajnostnega
razvoja.
Ohranjanje tradicionalnega
Kozjanski park je eno največjih in najstarejših zavarovanih
območij v Sloveniji. Večji del
parka spada v območje Nature
2000, od leta 2010 ima zavarovano območje parka s širšim
vplivnim območjem status
biosfernega območja v okviru
programa Človek in biosfera
(MAB – Man and biosphere, ki
deluje pod okriljem Unesca).
Večji del naravovarstveno najpomembnejših habitatov območja je ustvaril in še ustvarja človek
s trajnostnim kmetovanjem in z
rabo naravnih dobrin. Visokodebelni travniški sadovnjaki in suha
travišča hribovskih predelov so
tisti habitati, ki jih zaradi naravovarstvenega pomena želimo
ohranjati.
Suha travišča so bila ogrožena zaradi zaraščanja, intenziviranja kmetovanja, čezmerne
paše. S projektom Life Narava
Ohranjanje in upravljanje z visokimi suhimi travniki Vetrnika in
Oslice nam je uspelo preprečiti
njihovo izgubo. Kartiranje trav-
direktor Hrvoje Teo Oršanič
nikov, renaturacije, načrt upravljanja, vključevanje lastnikov
v kmetijsko-okoljske programe,
vzpostavitev stalnega nadzora in
meritev so le nekatere projektne
aktivnosti.
Zaradi ohranitve travniških
sadovnjakov smo sodelovali pri
treh velikih projektih. Eden je bil
nacionalni – Oživljanje travniških
sadovnjakov in sadnih vrtov Slovenije. Dva sta bila mednarodna,
in sicer Interreg IIIA – Visokodebelni travniški sadovnjaki kot
element biotske raznovrstnosti in
estetske vrednosti krajine in IPA
– Od vijeglavke do soka. Najpomembnejše projektne pridobitve
so revitalizirani travniški sadovnjaki, vzpostavitev kolekcijskega
sadovnjaka avtohtonih tradicionalnih sort jabolk in hrušk in
vzpostavitev edine ekološke drevesnice s tradicionalnimi sortami
v Sloveniji ter mobilna polnilna
linija za proizvodnjo soka.
21
Spreminjajmo svet!
V Šolskem centru Šentjur
razvijamo vse oblike izobraževanj za prihodnost, za trajnostni razvoj, za nove zelene
poklice. Uspešno razvijamo
šolsko posestvo kot primer
dobre prakse – za pridelavo
kakovostne hrane, za razvoj
zelenih tehnologij in ves krogotok pridelave, predelave in
zanimive ponudbe, ob upoštevanju bogatega znanja o naravi
in okolju. V vsem tem se povezujemo  z ostalimi šolami in
inštitucijami po Evropi.
Tole je zapis našega dijaka
Davida Šketa ob zaključku mednarodne izmenjave Leonardo da
Vinci, Šentjur/Yspertal 2013.
»Dijaki, ki se udeležijo projekta,
pridobivajo praktična strokovna
znanja, izboljšajo komunikacijo
v tujem jeziku ter spoznavajo navade, tradicijo ter miselnost različnih narodov. V letošnjem šolskem letu smo projekt izvedli v
Yspertalu v Avstriji. Tamkajšnja
srednja strokovna šola za naravovarstvo največjo skrb poleg
tradicionalnih vrednot posveča
okolju ter znanju o tehnologijah,
direktor mag. Branko Šket
povezanih z okoljem. Všeč nam
je bila njihova vizija, da je dijaka potrebno izobraziti za vstop
v življenje na več področjih. In
da moramo sodelovati z naravo.
Velik del njihovega proučevanja
v šoli je naravnan naravovarstveno. Kako reciklirati, ponovno
uporabiti, razumeti delovanje
narave, uporabiti lastno znanje
in domišljijo … Očarali so nas s
svojim razmišljanjem.
Do poznega popoldneva smo
delali v laboratorijih in na terenu. Vsakodnevno smo bili
prisotni pri dopoldanskem pouku. Predzadnji dan je  sledila
svečana podelitev certifikatov za
zaključek našega  projekta. Direktor dr. Jochan Zechner nas je
iskreno pohvalil  in zaželel vse
dobro. Domov smo se vrnili polni znanja, navdiha in motivacije
za spreminjanje sveta na bolje.
Spreminjaj svet z nami, dijaki iz
programa naravovarstvi tehnik
Šolskega centra Šentjur!«
Pet evropskih projektov
Zavod Energetska agencija za Savinjsko, Šaleško in
Koroško (KSSENA), ki je bil
ustanovljen v okviru projekta Establishment of local or
regional energy Agencies, v
okviru evropskega programa
Intelligent Energy Europe
(IEE), uspešno izvaja mnoge
aktivnosti na področju učinkovite rabe energije (URE) in
izkoriščanja obnovljivih virov
energije (OVE).
KSSENA za lokalne skupnosti
izvaja energetski menedžment,
ki zajema vodenje in koordinacija procesov za zmanjša-
22
direktor Boštjan Krajnc
nje rabe in stroškov energije
v javnih zgradbah (izvajanje
energetskih pregledov, vzpostavitev in vodenje sistemov
za spremljanje rabe energije,
usposabljanje in izobraževanje
uporabnikov zgradb, izdelava
strategije razvoja javne razsvetljave, svetovanje ipd.).
Zavod na različnih programih
trenutno izvaja aktivnosti pri
petih evropskih projektih.
- V okviru projekta GeoSEE
(South East Europe - SEE), pri
katerem je KSSENA vodilni
partner, se bodo raziskale možnosti izkoriščanja geotermalne
energije v kombinaciji s še enim
OVE, z namenom proizvajanja
električne energije.
- Projekt TRACE (SEE) temelji
na izmenjavi dobrih praks med
občinami na področju URE in
zakonodaje pri gradnji nizkoenergijskih in pasivnih objektov.
- Pri projektu EnergyCity
(Central Europe) partnerji na
primerih dobrih praks in analiz stanj v različnih evropskih
mestih raziskujejo možnosti
izboljšanja energetske učinkovitosti v mestih.
- Namen projekta Meshartility (IEE) je pristop občin k izdelavi in implementaciji lokalnih
akcijskih načrtov za zmanjšanje
emisij CO2 in pristopu h Konvenciji županov.
- Glavni namen projekta EURONET 50/50 max (IEE) je
ozaveščanje otrok o boju proti
podnebnim spremembam.
Zdrava voda iz pipe
V svetu so redka mesta, kjer
lahko prebivalci zdravo vodo
pijejo iz pip. Mi jo lahko. In v
podjetju Vodovod-kanalizacija
skrbimo, da jo bodo lahko pili
tudi naši otroci. S pitno vodo
oskrbujemo dobrih 93 odstotkov prebivalcev na območju
Mestne občine Celje, občin
Vojnik, Štore in Dobrna.
Prav tako skrbimo za odvajanje in čiščenje odpadnih voda,
zato da v naravo vračamo takšno vodo, kot smo jo iz nje
vzeli.
Da to dragoceno in v svetu
vse bolj redko dobrino pripeljemo do pip naših uporabnikov,
imamo vzpostavljen razvejan
sistem vodovodnega in kanalizacijskega omrežja ter vodooskrbnih in drugih potrebnih
objektov. Med njimi izpostavljamo eno zadnjih večjih pridobitev, to je Vodarna Frankolovo.
Vodarna Frankolovo ali čistilna naprava za čiščenje surove
vode je bila zgrajena leta 2011
z namenom, da bi zagotovili
varnejšo in zanesljivejšo oskrbo vodovodnega sistema Celje
tudi v času intenzivnih padavin,
direktor mag. Marko Cvikl
ko zakali vodni vir Frankolovo.
Ta cilj je bil v celoti uresničen,
saj tudi v času rekordno visokih temperatur in dolgih sušnih obdobjih v vodovodnem
sistemu Celja niso več potrebne omejitve porabe pitne vode. 
Čiščenje pitne vode v Vodarni
Frankolovo temelji na postopku ultrafiltracije, pri katerem se
voda filtrira skozi membrane z
izredno majhnimi  porami, tako
da se na filtru zadržijo vsi delci, ki so večji od petih stotink
mikrometra. Filter odstrani iz
vode tudi vse bakterije in večino
virusov.
Tako ni presenetljiv podatek,
da so rezultati laboratorijskih
preiskav pitne vode visoko nad
slovenskim povprečjem in dokazujejo, da je za pitno vodo v
vodovodnem sistemu, s katerim
upravlja celjska VO-KA, dobro
poskrbljeno.
Naklonjeni novim izzivom
K trajnostnemu razvoju je
podjetje A2S zapisano že od
prvega dne svojega obstoja.
Savinjska regija je področje,
kjer podjetje črpa svoje kadre
in je regija, ki ji je namenjena
glavnina naše dejavnosti. Tu
delamo, tu se razvijamo in tu
živimo.
Leta 1986 (takrat je podjetje
nastalo) smo pričeli z dejavnostjo računalništva, nekaj let kasneje dodali razvoj, proizvodnjo
in trženje alarmno-varnostnih
naprav, nato se je leta 1994
ponudila poslovna priložnost,
ki nas je popeljala v svet avtomobilizma, kjer smo še danes
(pooblaščeni trgovec in serviser
za motorna vozila znamk Volkswagen in Audi).
Iz omenjenega je mogoče
sklepati tudi to, da smo nemirno, radovedno in novim izzivom naklonjeno podjetje, ki
je nenehno na preži za novimi
poslovnimi priložnostmi.
Takšna priložnost se nam je
Direktor
Aljoša Džumhur
Direktorica
Andreja Buneto
ponudila pred tremi leti, stopili smo namreč v poslovni
svet LED-tehnologij, ki zajema zamenjavo in posodobitev obstoječe razsvetljave z
naprednejšo, okolju prijazno
in energetsko varčno LED-razsvetljavo.
V zadnjem letu pa se vedno bolj
usmerjamo k realizaciji projektov
tudi zunaj meja Slovenije. Ti projekti za naročnike pomenijo pomembne energetske prihranke in
opazno zniževanje vzdrževalnih
stroškov ter pomembno prispevajo k zniževanju onesnaževanja
okolja (CO2).
S svojim delom dokazujemo (od ustanovitve s. p. leta
1986), da so se naše poslovne
odločitve v 27 letih delovanja
pokazale za racionalne in poslovno pravilno naravnane, da
se nenehno prilagajamo trgu,
da koristimo dane vire v regiji in
sleherno poslovno priložnosti,
ki se nam ponudi.
Sončna pot v trajnostni svet
Trajnostni razvoj za skupino Bisol Group predstavlja
samo bistvo delovanja podjetja. S spodbujanjem rabe čiste
in neizčrpne energije Sonca
želimo prihodnjim rodovom
zagotoviti lepšo prihodnost.
V svojem proizvodnem procesu, ki poteka skladno s standardom ISO 14001, ne uporabljamo
toksinov, vsa porabljena energija za proizvodnjo modulov Bisol pa se povrne že po prvem
letu njihovega delovanja. V sodelovanju z organizacijo Ceres
zagotavljamo reciklažo modulov, ki tako po svoji odslužitvi
ne postanejo okoljsko breme.
280 sončnih elektrarn Bisol
proizvaja okolju prijazno elek-
direktor Uroš Merc
S svojim inovativnim poslovnim
modelom smo slovenskim šolam pomagali prenoviti dotrajane strešne površine, hkrati
pa pripomogli k osveščanju
splošne javnosti o pomenu obnovljivih virov.
Sončne elektrarne na strehah podjetja Bisol in številnih
drugih slovenskih podjetij
spodbujajo k odgovornejšemu
ravnanju ter pripomorejo k nižanju stroškov in dvigu konkurenčnosti podjetij, saj nudijo cenejšo alternativo naraščajočim
stroškom električne energije iz
konvencionalnih virov.
S svojo politiko zaposlovanja pretežno sodelavcev
iz ožjega okolja pomembno
prispevamo k trajnostnem razvoju Savinjske regije in tako
na vsakem koraku svojega
delovanja stremimo k soustvarjanju trajnostnega sveta
prihodnjih generacij.
Za trajnostni razvoj smo
odgovorni vsi
Podjetje BOSIO d.o.o. je v preteklem letu del proizvodnje preselilo iz Štor v nove prostore v
Celje. S tem se je povečala možnost nadaljne rasti podjetja.
V letu 2013 smo predali kupcu
tudi prvo napravo za termično
obdelavo rotorjev v Indiji. Nanjo smo posebno ponosni, saj
je to ena od treh tega tipa, ki
obratujejo v svetu. Nanjo smo
še posebej ponosni, saj je to ena
od treh tega tipa, ki obratujejo v
svetu. Visoka je kar 25m. Vgrajenih je kar 300t železnih profilov.
V Centru konjeniškega športa
Celje smo že tradicionalno v letu
2012 organizirali tretji svetovni
pokal v preskakovanju zaprek.
Udeležili so se ga tekmovalci iz
20 držav s 250 konji. Letošnji
svetovni pokal v preskakovanju
zaprek Celje 2013 bo 24. novembra.
V preteklem letu smo skupaj s
Hišo kulture Celje organizirali tudi 8 »kulturnih galopov«.
To so koncerti, ki jih v Centru
direktor Hugo Bosio
konjeniškega športa Celje organiziramo v podporo promocije
glasbenikom iz celjske regije.
Zvrst glasbe je predvsem jazz in
nekoliko klasična glasba. Zaradi
izrednega odziva bomo tudi v
sezoni 2013/2014 nadaljevali s
to dejavnostjo.
Vsekakor pa si večkrat tudi
sami zastavljamo vprašanje,
kaj je to trajnostni razvoj.
Prepričani smo, da smo to mi
vsi. Kajti vsak občan ali krajan
lahko nekaj prispeva k razvoju
svoje občine ali kraja.
trično energijo že v vsaki drugi
slovenski občini. Letno prihranijo 25.000 ton CO2, kar je
enako zelenemu učinku 86.229
novo posajenih dreves, oziroma
prihranku količine CO2, ki bi ga
proizvedlo vozilo, če bi 4.117krat obkrožilo zemeljsko oblo.
23
Vlaganje v trajnostni razvoj
okolja
Od začetka devetdesetih let
si v podjetju BSH Hišni aparati,
d. o. o., Nazarje prizadevamo
za ohranjanje naravnih virov
in zmanjšanje negativnega
vpliva na okolje. Varovanje
okolja je poleg socialne odgovornosti, kakovosti, inovativnosti, usmerjenosti na stranke
in zaposlene ter uspešne tržne
strategije eno bistvenih načel
podjetja.
V podjetju imamo vzpostavljen certificiran in učinkovit
sistem za varovanje okolja
v skladu s standardom ISO
14001:2004. Skrb za okolje se
začne že v razvojnem oddelku
24
direktor Boštjan Gorjup
in pri skrbni izbiri materialov ter dobaviteljev. Izdelki so
načrtovani tako, da v vsej življenjski dobi ponujajo visoko
zanesljivost, smotrno uporabo
in okolju prijazno delovanje ter
razgradnjo. V izdelke so vgrajeni le okolju prijazni materiali.
Doslednost
zasledovanja
okoljskih ciljev in politike z vidika učinkovite rabe energentov se v zadnjih letih odraža v
glavnih okoljskih kazalcih, ki so
spodbudni in prispevajo k uresničevanju globalne okoljske
strategije na ravni koncerna
BSH. Tako smo v podjetju v
letu 2012 pri ključnih okoljskih
kazalcih, kot so raba energije,
vode in komunalnih odpadkov,
dosegli in ponekod tudi presegli
dolgoročne cilje. V preteklem
letu smo rabo energije zmanjšali za 5,6 odstotka, rabo vode
za 7,6 odstotka in nastajanje
komunalnih odpadkov za 25
odstotkov.
V podjetju vse od leta 2004
uporabljamo energijo iz oko-
lju prijaznih, obnovljivih virov, t. i. modro energijo, saj
se zavedamo, da je prihodnost
v čistejših energentih, kot sta
voda in sonce. Prizadevanja
podjetja za uporabo alternativnih, okolju prijaznih energij
je v letu 2007 s priznanjem za
največjega porabnika modre
energije v Sloveniji nagradilo
tudi ministrstvo za gospodarstvo. V letu 2006 smo dobili
tudi priznanje za okolju prijazno podjetje, kar je potrdilo,
da smo na pravi poti trajnostnega razvoja okolja.
Kakovost in domačnost
V Celju je leta 1899 pričela
obratovati prva klavnica, iz
katere se je kasneje razvilo
podjetje Celjske mesnine, d.
d.. Z veliko volje in trdega dela
smo dokazali, da lahko predelujemo meso in proizvajamo
mesne izdelke slovenskega
porekla. Danes spadamo med
največje ponudnike svežega
mesa in mesnih izdelkov v
Sloveniji. Za izdelke Z'dežele
smo prvi v Sloveniji pridobili ovalni žig in dovoljenje za
izvoz naših izdelkov na trge
Evropske unije.
Naše poslanstvo je prizadevanje za vključitev načel
trajnostnega razvoja v prakso.
Regijsko odkupovanje živine,
ki znaša v Celjskih mesninah
15.000.000 EUR (17.000 glav
živine), je udejanjanje prednostne naloge trajnostnega razvoja podeželja Savinjske regije.
Oživljamo stare načine izdelovanja mesnih dobrot in skrbno
varujemo njihove recepte, ki jih z
znanjem in najmodernejšim pristopom nadgrajujemo v skladu
z najvišjimi standardi. Vrhunska
kakovost izdelkov in z domačno-
direktor Izidor Krivec
stjo prepojen okus sta največji
prepoznavnosti blagovne znamke Z'dežele Celjskih mesnin.
Z ambicioznimi načrti in uspešnimi rezultati smo dokazali, da
so nekoč preprosta živila naših
dedov danes sestavni del savinjske gastronomske dediščine.
Širokemu naboru izdelkov z
geografskega področja Savinjske
regije smo dodali tudi tiste, ki s
svojo kakovostjo predstavljajo
kraško pokrajino. Celjske mesnine z lastništvom najstarejše
pršutarne, Pršutarne Lokev na
Krasu, združujejo geografsko
različne domače specialitete, ki
predstavljajo raznolikost slovenskega podeželja. Daleč v zgodovino segajoča gastronomska bogatost Savinjske doline nam ponuja
veliko priložnosti za izdelavo in
ohranjanje mesnih proizvodov,
kot sta savinjski želodec in suha
domača salama, ki izražata pestrost domačega savinjskega podeželja.
Obrestuje se delo na dolgi
rok
V Celjskem sejmu, d. d., je
zaveza trajnostnega razvoja
del poslovne politike, ki jo
uresničujemo dnevno v stikih
s poslovnimi partnerji. Kot
storitveno podjetje se še kako
zavedamo soodvisnosti z razstavljavci in obiskovalci našega
sejmišča.
Dolgoročno sodelovanje lahko
ohranjamo zgolj z ustvarjanjem
takih odnosov, ki prinašajo trajnostno korist vsem partnerjem.
Naša sejemska statistika in posledično poslovni rezultati dokazujejo, da smo si v skoraj polstoletni
izvršna direktorica Breda
Obrez Preskar
zgodovini organizacije sejemskih
dogodkov ustvarili ugled zanesljivega parterja, ki želi dolgoročno
sodelovanje.
Ta prizadevanja se kažejo v
vse večji mednarodni prepoznavnosti naših sejmov, med
katerimi še vedno prednjači
Mos. In prav na Mosu bomo
septembra 2013 prvič deležni
velike nacionalne predstavitve
gospodarstva – Turčije. Ponosni
smo, da smo s svojim načinom
dela uspeli prepričati najprej
diplomatske predstavnike Turčije in potem še eno največjih
gospodarskih organizacij, da je
Mos dogodek zanje.
S svojo dejavnostjo smo tako
ustvarili nove mednarodne
povezave, ki lahko prispevajo
k trajnostnemu razvoju ožjega in širšega okolja. Seveda je
pomembno tudi lokalno okolje, zato smo, da bi nekoliko
razbremenili logistične poti v
času naših sejmov, v maju 2013
zgradili nov dovoz na sejmišče,
ki bo olajšal logistiko oziroma
prometni režim za razstavljavce
in obiskovalce sejmišča. Trajnostno pa so naravnane tudi ostale naše letošnje investicije (novi
sistem prodaje vstopnic in vstopa na sejmišče, prenova kongresnih dvoran), medtem ko smo v
preteklosti investirali v gradnjo
sončnih elektrarn.
Za manj vplivov na okolje
Trajnostni razvoj podjetja temelji na poslovanju, ki poleg
ekonomskih dejavnikov upošteva in vključuje tudi ekološke in sociološke dejavnike razvoja, torej soodvisnost s širšo
družbo in okoljem.
Cinkarna Celje si na svoji
poti trajnostnega razvoja podjetja prizadeva za odgovorno
in varno proizvodnjo in rabo
vseh svojih izdelkov. S svojo
politiko vodenja sledi ciljem za
izboljšave na področju varnosti
in zdravja, zmanjševanje negativnih vplivov na okolje vključno z zmanjševanjem izpustov
toplogrednih emisij. Skrbi za
informiranje in izobraževanje
zaposlenih, poslovnih partnerjev in ostale zainteresirane javnosti. Izvaja znanstvene
raziskave, uvaja inovacije in
sodeluje z uveljavljenimi znanstvenimi ustanovami ter sledi
inovacijam.
Titanov dioksid je glavni
proizvod v široki paleti izdelkov Cinkarne Celje. V svetu ga
proizvajajo že skoraj sto let, v
Cinkarni 40. To je bel pigment,
predsednik uprave – generalni
direktor Tomaž Benčina
vgrajen v tisočere proizvode za
vsakodnevno uporabo.
Titanov dioksid s svojimi lastnostmi in z delovanjem sledi
vidikom trajnostnega razvoja
v različni obliki, saj na primer
povečuje svetlobno odbojnost
površin in tako zmanjšuje porabo energije za razsvetljavo prostorov. Beli avtomobili odbijajo
več sončne svetlobe, kar pomeni manjše segrevanje prostora v
avtomobilu in posledično prihranek pri gorivu in manj izpustov. Vgrajen v trdne materiale
ali premaze na zunanjih stenah
zgradb služi kot foto katalizator
za zmanjševanje količine prašnih delcev v zraku. Materiale,
v katere je dodan, ščiti pred razpadanjem zaradi UV-svetlobe in
s tem povečuje njihovo življenjsko dobo ter zmanjšuje količino
nastalih odpadkov.
25
Zelena vas
Elpro Križnič, d. o. o., je
proizvodno, storitveno in trgovsko elektro podjetje. Njegova zgodovina sega v leto 1987.
Vsa leta je podjetje raslo in se
razvijalo. Prodajni program se
je razširil na elektro proizvodnjo, montažo, meritve, projektiranje, nadzor in elektro
prodajalno.
Leta 2006 smo ustanovili kovinsko proizvodnjo. Na strehi
tega objekta smo postavili tri
male sončne elektrarne, katerih
skupna moč znaša 130 kWp. V
zadnjih dveh letih podjetje še
posebej povečuje in optimizira kovinsko proizvodnjo. Razvijamo modelarno sestavljive
električne razdelilne omare
(MSERO) in vgradnjo elektro
opreme vanjo. Na osnovi procesa učenja in prenosa znanja
smo ob dokončno izvedenem
projektu MSERO vložili patentno prijavo. Načrtujemo dodatno optimiziranje in dodelavo
razdelilnih omar na osnovi optimizacije porabe materiala in s
tem poenostavitev proizvodnega procesa.
Od leta 2004 je vzporedno potekal razvoj turizma. Vsa leta je
direktor Ivo Križnič
bila ta dejavnost postranska in
bistvene rasti ni bilo mogoče
zaznati. Zaradi tovrstnega zavedanja smo bili prisiljeni v spremembe. Zato smo v letu 2012
začeli realizirati projekt Zelena
vas. Območje okoli obstoječega objekta je na zavarovanem
območju Natura 2000. V septembru 2013 že predvidevamo
odprtje Zelene vasi s petimi eko
brunaricami in permakulturnim
krogom v okolici že obstoječega
objekta. Naša turistična storitev
bo poleg nastanitev ponujala
tudi izobraževanje, ozaveščanje
v smeri naklonjenosti ekološki
problematiki, samooskrbe in
povezovanja lokalnega okolja,
obrti, arhitekture in kulturne
dediščine. V letu 2012 smo začeli izgrajevati Permakulturni
krog, ki zajema več postaj: rastlinski ekosistem, apikulturo,
ekološki otok, biološko čistilno napravo, vodni ekosistem,
eko bungalove, živalski ekosistem …
Poiščemo rešitve v svetu
orodij
Emo Orodjarna je najstarejša orodjarna v Sloveniji in ena
najstarejših v Evropi. Danes
se uvrščamo v sam vrh najsodobnejših orodjarn v Evropi in
Savinjski regiji.
Smo sodobno dinamično organizirano podjetje za razvoj,
načrtovanje in izdelavo transfer in progresivnih orodij za
preoblikovanje pločevin. Orodja proizvajamo za prestižne
avtomobilske znamke, kot so
Mercedes, Porsche, BMW, VW,
Audi, Renault, Ford, Citroën,
26
direktor Miran Šrot
Jaguar, Benteler, Volvo, Saab,
Škoda, Opel, Rover, Seat, Smart,
Peugeot, Gestamp …
Potrebe kupcev zadovoljujemo s sodobno organiziranostjo (povezovanje v mreže),
z računalniško podprtim načrtovanjem in s proizvodnjo
z najnovejšimi tehnologijami
(3D-konstrukcije, laserske tehnologije, statične in dinamične simulacije, hitra izdelava
prototipov, visoko hitrostno
rezkanje v trdo jeklo …) ter z
visoko usposobljenim in motiviranim strokovnim kadrom.
Naš razvoj je usmerjen v iskanje
inovativnih in kreativnih rešitev
pri načrtovanju proizvodnje in
uporabi orodij, predvsem za
avtomobilsko in letalsko industrijo.
O naši kakovosti pričajo številni certifikati kakovosti: ISO
9001, ISO 14001, VDI 6.1, Investor in People, Excellence in
Production … Poslovni uspeh
in odličnost ter zadovoljstvo
kupcev dosegamo z 98-odstotnim izvozom, 35 odstotki višje,
visoko in univerzitetno usposobljenimi inženirji v sestavi
zaposlenih, več kot 70 urami
usposabljanja na zaposlenega v
letu, visoko dodano vrednostjo,
razvojno-raziskovalno naravnanostjo, motiviranim strokovnim
osebjem.
Smo učinkovit okoljski servis
ERICo je storitveno podjetje,
ki več kot 20 let rešuje okoljska in razvojna vprašanja ter
zagotavlja rešitve na lokalnih, regionalnih in državnih
ravneh. Spadamo v Skupino
Gorenje in poslujemo po mednarodnih standardih.
Interdisciplinarni
kader
opravlja storitve za energetiko,
premogovništvo, rudarstvo, industrijo, državne ustanove ter
lokalne skupnosti. Naročnikom
nudimo celovit okoljski servis,
od meritev, poročil o vplivih na
okolje, poročil o stanju okolja,
programov varstva okolja in
okoljskih sanacijskih programov do ocen odpadkov in načrtov gospodarjenja z njimi, študij
ranljivosti okolja, javnomnenjskih raziskav in revizij okoljskih
poročil. Vodimo katastre onesnaževanja in onesnaževalcev,
v imenu naročnikov komuniciramo z javnostmi.
Pripravljamo strokovna mnenja za pridobitev ustreznih dovoljenj. Opravljamo širok nabor
direktor mag. Marko Mavec
laboratorijskih storitev (fizikalne, kemijske in biološke analize
vode, tal, odpadkov, aerosolov,
plinov, živil, flore, favne, zdravil). Uvajamo sisteme kakovosti, razvijamo laboratorijske informacijske sisteme, analitske
postopke in izvajamo celovite
laboratorijske študije. Za gradbenike analiziramo zemeljske
izkope in svetujemo pri pripravi
umetnih zemljin. IPPC-zavezancem pomagamo do dovoljenj
in zagotavljamo podatke za redno poročanje. Za komunalna
in druga podjetja spremljamo
obratovanje čistilnih naprav in
svetujemo za njihovo učinkovitejše delovanje. Pripravljamo
okoljske sestavine občinskih
prostorskih načrtov. Z nosilci
kmetijske dejavnosti sodelujemo od osnovnih analiz tal do
gnojilnih načrtov in svetovanja
za izboljšanje donosov ter priprave vlog za pridobivanje subvencij.
Okolje in energija z roko v
roki
Podjetje Esotech je neločljivo povezano z besedama
okolje in energija. S projekti,
ki jih na področju varovanja
okolja in učinkovite izrabe
energijskih virov izvaja za
naročnike doma in v tujini,
daje prepoznaven pečat tudi
trajnostnemu razvoju sodobne družbe.
Ena pomembnejših spodbud
za delovanje v tej smeri izhaja
iz naše notranje naravnanosti
k ustvarjanju lastnih razvojnih
dosežkov in inovacij na področju temeljne dejavnosti podjetja. V preteklem obdobju smo
nadaljevali nekatere ključne
razvojno usmerjene projekte.
V središču naših prizadevanj
še naprej ostaja tehnologija
razžveplanja dimnih plinov za
potrebe industrijskih in energetskih objektov. V zadnjem
letu to tehnologijo uspešno
nadgrajujemo z raziskovalnimi
dosežki na področju postopkov za ugotavljanje prisotnosti
in odstranjevanja živosrebrnih
spojin iz odpadnega zraka. Posebno pozornost namenjamo
tudi lastnemu razvoju tehnologij za izločanje hlapnih organ-
predsednik uprave
Marko Škoberne
skih sestavin iz dimnih plinov.
Upoštevanja vredni premiki na
tem področju so bili doseženi
na področju aplikativnega razvoja adsorpcijskih čistilnih
naprav in tudi na področju računalniškega modeliranja pojava
adsorpcije. Pomembne premike v smeri skrbnejše uporabe
vodnih virov smo dosegli pri
prenosu razvojnih dosežkov v
industrijsko prakso na področju
priprave pitne vode z uporabo
membranskih tehnologij. Pilotno testiranje lastne modularne
naprave za pitno in tehnološko
vodo še naprej ostaja ena prednostnih nalog lastnega razvoja. Področji, ki jima v zadnjem
obdobju posvečamo dodatno
pozornost in razvojna sredstva, sta pridobivanje in izraba
bioplina ter področje učinkovite
rabe energije.
Zaposleni so ključni za uspeh
Podjetja naj svoje potrebe
zadovoljujejo tako, da bodo
kar najbolj ohranila vire za
naslednje rodove. To je temeljno načelo trajnostnega
razvoja, ki ga tudi kot podpisniki Deklaracije trajnostnega razvoja za Savinjsko regijo
na prvo mesto postavljamo v
podjetju Frutarom Etol.
S standardom ISO 14001 smo
se zavezali, da bomo zmanjševali in preprečevali negativne
vplive svoje dejavnosti na
okolje. Okoljsko ozaveščenost
povečujemo predvsem pri rabi
energentov. Skrbno ravnamo
direktor Zdenko Zanoški
tudi z odpadki, ki jih ločujemo
in recikliramo ter zmanjšujemo njihovo količino.
Zaradi skrbi za varnost potrošnikov in zaposlenih med
naše prednostne naloge sodi
zagotavljanje kakovosti in varnosti surovin, izdelkov in celotnega proizvodnega procesa.
Naše poslovanje je urejeno v
skladu z zahtevami standarda
ISO 9001, ki je ključnega pomena za obvladovanje kakovosti v celotnem poslovnem
procesu. Prav tako smo med
prvimi v Sloveniji prejeli certifikat FSSC 22000, ki določa
standarde varnosti izdelkov.
Področje trajnostnega razvoja, ki mu v podjetju Frutarom Etol posvečamo največ
pozornosti, je razvoj zaposlenih. Da bomo nadgrajevali to
področje, smo se zavezali z
modeloma odličnosti in stalnih izboljšav, ki tudi v času iz-
zivov in negotovih sprememb
omogočata ohranjanje visoke
ravni kakovosti dela naših zaposlenih.
Sodelavce spodbujamo k
učenju, inovativnemu razmišljanju, podjetniški naravnanosti in učinkovitemu skupinskemu sodelovanju. Prepričani
smo, da so usposobljeni in
motivirani zaposleni ključnega pomena ne samo za uspeh
našega podjetja, ampak tudi
za uspeh Savinjske regije in
celotnega slovenskega gospodarstva.
Trajnostno gradbeništvo
Podjetje GIC gradnje je na
področju izvajanja najrazličnejših objektov, od individualne gradnje do javnih,
komunalnih in inženirskih
objektov, na trgu prisotno že
23 let. Svoje prihodke družba ustvarja na področju vseh
vrst gradenj, s svojimi povezanimi družbami pa dejavnost dopolnjuje še z betonarnami, s kamnolomi, trgovino
in z inženiringom.
Pri dejavnostih podjetja
uporabljamo sodobno tehnologijo, s katero nudimo kakovostne storitve, veliko pozornosti pa namenjamo predvsem
zadovoljstvu naročnikov, zniževanju porabe energije, skrbi
za okolje in varnosti zaposlenih. Imamo vzpostavljene in
uspešno integrirane certifikate s področja kakovosti ISO
9001:2008, s področja varstva
okolja 14001:2004 in varnosti
in zdravja pri delu OHSAS
18001:2007.
direktor Ivan Cajzek
Podjetje GIC gradnje prav
tako ves čas sledi trajnostnemu razvoju, kar se odraža pri
poslovanju, storitvah in izdelkih, saj sledi vsem sestavinam
trajnostnega gradbeništva.
Spodbujamo gradnjo energetsko učinkovitih zgradb z nižanjem stroškov v njihovem
življenjskem ciklu, uporabo
recikliranih in okolju prijaznih materialov, čiščenje in
ponovno uporabo odpadnih
voda ter skrbimo za smotrno
porabo naravnih dobrin. Trenutno izvajamo več projektov
s poudarjenim vidikom trajnostnega razvoja, in sicer posodobitev proizvodnje betona in
betonskih izdelkov s sodobno
in z energetsko varčno proizvodnjo, gradnjo energetsko
učinkovitih zgradb, gradnjo
reciklirne naprave za ponovno
uporabo vode v tehnoloških
procesih …
27
Vsak lahko vpliva
Na področju avtomobilske
industrije so v zadnjih nekaj letih na eni strani kriza
in na drugi visoki standardi
kakovosti in konkurenčnosti.
Ta problem je marsikaterega
proizvajalca avtomobilskih
proizvodov postavil na rob
preživetja.
Samo podjetja z vizijo, s
strateško določenimi cilji in z
jasno začrtano potjo poslovanja so bila tista, ki so se soočila s priložnostmi, ki jih prinašajo izzivi na dinamičnem
avtomobilskem trgu. Podjetje
GKN Driveline Slovenija, d. o.
o., s 330 zaposlenimi, ki letno
ustvarijo za približno 50 milijonov evrov prometa, uspešno
zadovoljuje potrebe še tako
zahtevnih kupcev.
Podjetje ima jasno začrtano
pot trajnostnega razvoja, to
je sledenje strateškim ciljem,
kot so spoštovanje in integriteta udeležencev poslovanja,
uporaba sinergijskih učinkov
skupine GKN Driveline, širjenje prodajne ponudbe, razvoj
zmogljivosti in zagotavljanje
ustrezne dobičkonosnosti.
Trajnost delovanja podjetja
zagotavlja tudi nenehna skrb
za zaposlene. Podjetje prepo-
direktor Andrej Poklič
znava prispevek vsakega zaposlenega, zagotavlja pošteno
plačilo in daje vsem zaposlenim enake možnosti, obenem
pa skrbi za zdravo in varno
delovno okolje.
Posebno skrb podjetje posveča varovanju okolja, ki se
začne pri ozaveščanju vseh
zaposlenih o skrbi za okolje
in s spodbujanjem, da v svoje vsakdanje delovno okolje
vnesejo odgovorno ekološko
ravnanje. V podjetju se zavedamo, da imamo vsi skupaj in
vsak posameznik velik vpliv
na zmanjševanje porabe energije.
Nenehna prilagajanja, učeča se organizacija in zaveza k
poslovni odličnosti so bistveni
elementi trajnostnega razvoja
podjetja GKN Driveline Zreče.
Z javnim prevozom skrb za
okolje
Podjetje Izletnik Celje, d.
d., je eno večjih podjetij Savinjske regije z dolgoletno
tradicijo. Neprekinjeno deluje od leta 1929 in je ves čas
močno vpeto v življenje prebivalstva.
V podjetju imamo 305 zaposlenih, od tega 192 voznikov.
Pri svojem delovanju izpostavljamo odgovornost za varen,
kakovosten in zanesljiv prevoz
potnikov od vstopa v avtobus
do izstopa.
Poudarjamo vlogo avtobusnega prevoza potnikov v skr-
28
direktor
Darko Šafarič
bi za okolje. S preusmeritvijo
načina prevoza z osebnega na
javnega lahko veliko prispevamo k razbremenitvi mestnih
središč in k čistejšemu okolju.
Pri tem je pomembna podpora
celotne lokalne skupnosti in
države, še posebej pa spodbujanje sprememb navad potnikov,
kar je dolgoročen proces. Z večjo uporabo javnih prevoznih
sredstev in posledičnim večjim
številom potnikov bomo lahko
ponudili tudi spremembe voznih redov z večjo pogostostjo
oziroma dostopnostjo prevozov. Kot primer dobre prakse
navajamo mestni prevoz potnikov v MO Velenje, ki smo ga začeli izvajati septembra 2008. Za
potnike je prevoz brezplačen in
ga financirana občina s pomočjo nekaterih večjih podjetij s
tega območja.
Podjetje letno nabavi od 12
do 15 novih sodobnejših vozil,
s katerimi dosegamo ugodnejšo porabo goriva in s tem manj
obremenjujemo okolje z izpu-
šnimi plini. Redno izvajamo
tudi izobraževanje voznikov
za varno in varčno vožnjo.
V podjetju čutimo potrebo
po čim tesnejšem sodelovanju z lokalnimi skupnostmi.
Kot donatorji sodelujemo na
področju športa, kulture in na
humanitarnem področju. Sodelujemo tudi s šolami in pomagamo pri izvedbi obšolskih
dejavnosti na področju preventive v prometu.
Družbeno odgovorni
Dolgoročni cilj družbe KLS
je nadaljevanje uspešnega
poslovanja in razvoja družbe.
Zato nenehno napredujemo in
vlagamo velika finančna sredstva v razvoj trga, proizvodov,
kadrov in procesov. Poslujemo
s takšno dodano vrednostjo,
ki omogoča potrebne finančne
naložbe za optimalno poslovanje in razvoj družbe, kar
je pogoj za zadovoljstvo odjemalcev, lastnikov, zaposlenih,
dobaviteljev in okolja.
Svoje proizvode dobavljamo
najzahtevnejšim odjemalcem in
povečujemo tržni delež na svetovnem trgu. Največjo skrb namenjamo odjemalcem. V celoti
izpolnjujemo njihove zahteve
in pričakovanja glede kakovosti
proizvodov in storitev, pravočasnosti dobav ter izpolnjujemo
njihove posebne zahteve. Vzdržujemo tesne stike z odjemalci
in dobavitelji, da v čim boljši
direktor
Mirko Strašek
meri uskladimo naša in njihova
pričakovanja. Rezultat našega
napredka se kaže v stalni rasti
naše prodaje in dodane vrednosti. Dosežena globalna konkurenčnost KLS je tudi rezultat
obvladovanja stroškov, ki jih
določamo z obdobnimi cilji in
jih redno pregledujemo.
Kakovost proizvodov, rast
produktivnosti in sposobnost
pravočasnega dobavljanja ob
hkratni skrbi za okolje dosegamo z učinkovitim skupinskim
in strokovnim delom zaposlenih.
Vodstvo družbe vodi podjetje tako, da omogoča realizacijo
načrtovane poslovne politike in
ciljev ter z doseženimi rezultati
bogati kakovost življenja in dela
vseh, ki z družbo sodelujejo.
KLS ima odgovoren odnos do
varovanja okolja in preprečevanja onesnaževanja. Svojo vlogo
v okolju, kjer poslujemo, izvajajmo kot družbeno odgovorno
podjetje.
Z dobrimi delavci do uspeha
Kostroj Strojegradnja je srednje podjetje z 91 zaposlenimi, ki pri svojem delu spoštuje
veljavne mednarodne standarde kakovosti, zato se lahko
postavimo ob bok najboljšim
primerljivim podjetjem naše
velikosti v svoji panogi tako v
domači regiji kot v Evropi.
Podjetje zadnjih dvajset let
gradi svoje znanje in kompetence na področju strojegradnje, še
posebej na področju naročniške
proizvodnje strojev za izdelavo
mineralne volne. Večino projektov izvajamo v tujini. Vse bolj
smo povezani z inovativnostjo,
ki je usmerjena v prihodnje
čase.
Že vrsto let Kostroj nameni
celotni dobiček za naložbe, ki
so predvsem namenjene posodobitvi opreme in prostorov
in predstavljajo nenehno izboljševanje delovnih pogojev,
varstva pri delu in nenazadnje
direktor
Ivan Furman
ohranjanju okolja, ki se izraža
kot trajnostna raba naravnih virov, zmanjšanje rabe energije in
večja uporaba obnovljivih virov
energije.
Ker pa se dinamična vrednost podjetja ne meri zgolj s
finančnim kapitalom, vse bolj
v ospredje stopa človeški, intelektualni kapital, ki predstavlja
neizčrpen vir konkurenčne
prednosti in uspešnosti podjetja. Predstavlja znanje, izkušnje
in sposobnost zaposlenih. To še
posebej velja v kriznem času,
ko bodo prišle do izraza vse dobre in slabe poteze kadrovske
politike v preteklosti. Veliko pozornost tako posvečamo pridobivanju ustrezno usposobljenih
kadrov, ki jih za našo panogo na
trgu delovne sile primanjkuje.
Kljub temu nam je zaradi ustrezne politike plač, zagotavljanja
delovnih pogojev, štipendiranja
(7 štipendistov strojne smeri)
in izobraževanja ob delu in iz
dela uspelo zadržati in pridobiti
ustrezne kadre.
Vlaganje v znanje
Minilo je leto, odkar smo na
povabilo Razvojne agencije Savinjske regije junija 2012 podpisali Deklaracijo o trajnostnem
razvoju Savinjske regije.
Opažamo, da podpis deklaracije pri delovanju našega majhnega podjetja pravzaprav ni
prinesel bistvenih sprememb.
Pisna zaveza k družbeno odgovornemu ravnanju in trajnostnemu razvoju regije nas je
le še spodbudila, da svoj trud
za izdelavo najkakovostnejših
izdelkov in zagotavljanje zahtevnejšega dela vsem svojim
zaposlenim nadaljujemo.
Zelo nas veseli, da smo v preteklem letu sodelovali pri razvoju in izdelavi pogonskega dela
novega gospodinjskega aparata
Šmartno ob Paki v veliko pomoč
pri štipendiranju magistrskega
študija bodočega sodelavca na
visoki šoli za tehnologijo polimerov v Slovenj Gradcu. Tudi
interna izobraževanja, ki jih organiziramo za svoje zaposlene,
veliko pripomorejo k zagotavljanju nenehne visoke ravni znanja
in usposobljenosti za delo. Zaradi navedenega težimo k temu,
da zaposlujemo sodelavce iz bližnje okolice, ki našo dejavnost
poznajo in so jo s svojim delom
in z dobrimi idejami pripravljeni
z nami graditi, nadgraditi.
Z donacijami različnim domačim društvom v okviru svojih
zmožnosti podpiramo njihovo
delovanje in razvoj ter se tako
čutimo še bolj vpete v lokalno
dogajanje. Med drugim smo
še posebej ponosni na pomoč
Občini Šmartno ob Paki pri nakupu defibrilatorja, za uporabo
katerega smo se tudi sami usposobili na pripravljenem tečaju.
Nov pogled na bivalno
okolje na podlagi 80-letne
tradicije
Letos praznujemo 80-letnico
našega podjetja. Družina Selišnik s sodelavci se v podjetju
MELU, s spoštovanjem tradicije,
dosedanjih izkušenj in razvoja, ki temelji na trajnosti, loteva
izdelave najzahtevnejših izdelkov za kvalitetno bivanje.
Uporabljene so lokalne surovine, to je les, ki ga v okolju
prijaznih procesih obdelave
predelamo v izdelke z najvišjo
dodano vrednostjo. Les pripravimo tako, da služi funkcionalno, estetsko in trajnostno. Naša
lesena vrata dobro poznajo tudi
na evropskem tržišču.
direktor Alojz Selišnik
Za nas je vsako drevo unikat, ki mu z estetskim občutkom   skozi njegove vzorce
teksture, svojevrstno razporeditev vlaken, sestavo in maso,
damo novo življenje. Vsaka lesena vrata so edinstvena, živijo
z ljudmi in imajo svoj čar.
V MELU Mizarstvu z moderno tehnologijo stremimo k čim
bolj optimalnemu ekološkemu
odtisu, za kar bomo skrbeli tudi
v prihodnje. 
direktor Ivan Povše
podjetja BSH Hišni aparati Nazarje, v kar je bilo vloženega veliko dela in znanja. Prav znanje
je tista vrednota, v katero smo
se namenili še posebej vlagati,
in pri tem nam je pridobitev
sredstev Evropskega socialnega
sklada in sodelovanje z Občino
29
Pomoč okolju, kjer delujemo
Trajnostni razvoj za podjetje
Mik niso le besede, so dejanja,
ki se jih trudimo uresničiti na
vseh področjih svojega delovanja. Usmerjeni smo predvsem
v dolgoročne projekte, ki jih
iz leta v leto nadgrajujemo in
dopolnjujemo z novimi.
Z donatorskimi in s sponzorskimi sredstvi, ki jih vse leto namenjamo različnim društvom,
organizacijam in posameznikom, skušamo spodbujati
predvsem lokalni razvoj. Letos
smo na brezplačne šestdnevne
počitnice odpeljali že osmo generacijo otrok iz socialno šibkejših družin. Po sedmih letih
morja smo tokrat otroke peljali
v športni tabor v Kozje in tako
pomagali mladim iz Kluba mladih Kozje, ki želijo spodbuditi
lokalno podjetništvo in si ustvariti priložnosti za lepši jutri.
Ker živimo z okoljem, v katerem delamo, je naša proizvodna
linija okolju prijazna in energetsko varčna, zaposleni v Miku pa
živimo in delamo skladno z vrednotami, ki spodbujajo osebno
rast in napredovanje. Razvoj
generalni direktor
Franci Pliberšek
podjetja smo usmerili v energetsko varčne in okolju prijazne
rešitve, ki bistveno prispevajo k
uresničevanju smernic o učinkoviti rabi energije. Energijsko
varčna okna in prezračevalni
sistem MIKrovent, ki zagotavlja
zračenje brez toplotnih izgub
pri zaprtih oknih, predstavljajo
le del naših rešitev. Da bi svojim
kupcem pomagali do dolgotrajno kakovostnih in energetsko
varčnih domov, smo ustanovili
tudi energetsko kliniko.
Velik pomen dajemo tudi športu, zato smo že vrsto leto sponzor RK Celje Pivovarna Laško in
še nekaterim manjšim športnim
društvom. Smo edini v svoji panogi, ki segamo tudi na področja
kulture, saj imamo v Vojniku in
Ljubljani lastni umetnostni galeriji, v katerih bomo letos gostili
šest razstav in več kot trideset
domačih in tujih umetnikov.
Naprej k naravi
Trajnostni vidik razvoja
Mlekarne Celeia kot nosilke
blagovne znamke Zelene doline temelji na oblikovanju kakovostne ponudbe, zanimive
za porabnike in upoštevanju
ohranitve našega okolja.
Kakovost ponudbe izdelkov
Zelene doline potrjujejo prejeta
priznanja na različnih mednarodnih ocenjevanjih doma in v tujini. Ponosni smo, da so kar štirje
izdelki Zelene doline na mednarodnem ocenjevanju Agra 2013
v Gornji Radgoni prejeli najvišji
naziv šampion: desert kavni jogurt, desert jogurt z vanilijo in s
30
direktor Marjan Jakob
podloženim sadjem višnje, marelice in jagode.
Zadovoljstvo porabnikov in njihovo pripadnost blagovni znamki
Zelene doline potrjuje trend rasti
tržnega deleža v Sloveniji. Hkrati
se lahko pohvalimo z najbolj prodajanim probiotičnim jogurtom
v Sloveniji, z LCA-jogurtom, in
laskavim nazivom produkt leta
2013, ki so ga prejeli LCA-sadni
probiotični jogurti. Poleg že izvedene tehnološke posodobitve v
letu 2013 bomo septembra »vstopili« v novo kategorijo izdelkov
– mlečne namaze, ki so prvi slovenski namazi brez aditivov in
konzervansov. Ponudili jih bomo
v štirih izbranih okusih: smetana, z zelišči, s tuno in z okusom
paprike.
Izdelki, proizvedeni v mlekarni, so narejeni iz mleka, ki je odkupljeno izključno na domačem
slovenskem odkupnem območju,
kar omogoča hitro dostavo svežega surovega mleka v podjetje in
njegovo takojšno uporabo. Z več
kot 1.220 proizvajalci smo uspeli
zagotoviti sledljivost krmil. Zagotavljamo, da živali za oddajo
mleka niso krmljene z rastlinami
in s krmnimi mešanicami, ki bi
bile proizvedene iz gensko spremenjenih rastlin. Prav tako so dodatki v proizvodnji živil brez gensko spremenjenih organizmov.
Smo pionirji na tem področju v
slovenski živilsko-predelovalni
industriji.
Goste tudi osveščamo
Terme Topolšica se nahajajo v mirnem, zelenem okolju
Savinjsko-šaleške regije. Skrit
kotiček sredi zelenega je pravi tempelj miru in sprostitve. Kraj, kamor se zatekajo
gostje, da si pridobijo novih
moči, vzpostavijo stik sami s
sabo in so v sozvočju z naravo.
V podjetju se trudimo čim bolj
bivati skladno z naravo in čim
manj obremenjevati okolje.
Pred dobrim letom in pol smo
zagradili nizkoenergetsko naselje Ocepkov gaj. Umeščen je na
hribčku nad hotelom, v zeleno
okolje. Poskrbeli smo, da so hišice
zgrajene iz naravnih materialov
in so nizkoenergetske. Prav tako
se trudimo, da čim bolj osveščamo svoje goste na vsakem koraku
o varčevanju z vodo ter energijo.
direktorica
Lidija Fijavž - Špeh
Menimo, da je to prvi korak, ki
mu moramo in želimo slediti pri
smernicah trajnostnega razvoja. Prav tako jih spodbujamo k
uporabi koles in hoji po urejenih
peš poteh v okolici, saj se s tem
zmanjša uporaba avtomobila in
posledično izpušnih plinov. Trudimo se ločevati odpadke, saj le-ti
v veliki meri obremenjujejo naše
okolje.  Zavedamo se, da bomo v
bodoče morali ukrepati tudi pri
obstoječih starejših zgradbah.
Pripravljamo izdelavo energetskega pregleda.
Prijazni do zaposlenih in
okolja
Podjetje Novem car interior
design, d. o. o., iz Žalca je del
nemškega koncerna Novem
car interior design Gmbh, ki
proizvaja lesene dekorativne
letvice za luksuzne blagovne
znamke avtomobilov. Vpetost v
mednarodni koncern daje naši
slovenski tovarni po eni strani
veliko možnosti razvoja, izmenjave znanj na vseh področjih
in tehnologij, pa tudi večjo
varnost v času spremenjenih
razmer na svetovnih trgih.
Po drugi strani je vpetost v
koncern tudi velika odgovornost, ki nas obvezuje, da skrbimo ne le za doseganje rezultatov
proizvodnje, pač pa tudi za trajnostni razvoj podjetja kot celote. V našem podjetju smo zato v
zadnjih desetih letih izpopolnili
proces stalnih izboljšav (PKI), ki
izhaja iz dejstva, da vsak delavec
sam najbolje pozna svoje delovno mesto, delo, ki ga opravlja in
zato lahko največ naredi za to,
da se bo v njem dobro počutil,
ga izpopolnil tako, da ga bo na
koncu tudi izdelal najbolje in v
najkrajšem času.
direktor Matjaž Omladič
S projektom Promocija zdravja želimo spodbujati osveščenost za zdrav način življenja
zaposlenih, ne le na delovnem
mestu, ampak tudi po tem, ko
ga zapustijo. Zadnja tri leta pa
razvijamo zgodbo Novem prijazen družinam, s katero kažemo
na občutljivost podjetja za zasebno življenje sodelavcev.
V zadnjih dveh letih smo vlagali v nove, boljše in okolju ter
zaposlenim prijaznejše tehnologije, predvsem na področju
lakiranja, in vanje vložili okrog
3 milijone evrov. S spodbudo
države, ki subvencionira odpiranje in ohranjanje delovnih
mest, načrtujemo v prihodnjih
treh letih še investicijo v vrednosti 5 milijonov evrov, ki bo
usmerjena v izboljšanje logističnega sistem in še prijaznejšega
odnosa do okolja.
Trajnostni razvoj kot osnovno
vodilo
Družbe Skupine Laško so
ponosne na to, da je ena najpomembnejših vrednot, ki jo
spodbujajo in gojijo zadnja
desetletja, tudi družbena odgovornost. Med pomembnejše
družbeno odgovorne dejavnosti
spadajo tudi investicije na področju trajnostnega razvoja, ki
jih je bilo v zadnjih letih obilo.
Med pomembnejše investicije Pivovarne Laško kot vodilne
družbe Skupine Laško spadajo
gradnja lastne čistilne naprave in
racionalizacija uporabe naravnih
virov, od vode do energentov, ki
jih potrebujejo za opravljanje
direktor Dušan Zorko
osnovne dejavnosti – proizvodnje
piv in osvežilnih pijač.
V letu 2013 se je Skupina Laško
odločila tudi potrošnike intenziv-
no spodbujati k uporabi vračljive
embalaže, saj je Slovenija ena tistih držav, kjer je razmerje pijač,
prodanih v trgovinah, nesorazmerno v prid nevračljivi embalaži. Nakup izdelkov v vračljivi embalaži za potrošnike ne prinaša
samo cenejšega nakupa, temveč
tudi bistveno zmanjšuje okoljski
odtis izdelkov v primerjavi z enakimi kupljenimi v nevračljivi embalaži. Da bi potrošnikom olajšali
odločitev, smo se odločili izdelke
v vračljivi embalaži ponuditi v
novem, priročnem zabojniku za
deset steklenic. To velja za obe
glavni blagovni znamki piv – Laško Zlatorog in Union svetlo ter
Radensko. V Skupini Laško ves
čas tudi zmanjšujemo uporabo
plastične embalaže. Pri brezalkoholnih osvežilnih pijačah uporabljamo plastenke z manjšo maso,
ki jih je mogoče tudi reciklirati.
Našteto dokazuje, da trajnostni
razvoj za Skupino Laško ne ostaja na deklarativni ravni, ampak
ga družbe uveljavljamo pri vseh
svojih strateških odločitvah.
Skrb za okolje tudi pod
zemljo
V Premogovniku Velenje
namenjamo velik poudarek
odnosu do okolja, v katerem
delujemo. Proizvodnja se odvija
v skladu z načeli trajnostnega
razvoja, pri čemer delujemo v
skladu s standardi za sistem vodenja kakovosti, sistem ravnanja z okoljem in sistem varnosti
in zdravja pri delu. Z namenom
še učinkovitejšega upravljanja
z energijo smo kot prvi premogovnik na svetu pridobili tudi
mednarodni certifikat za standard ISO 50001.
Šaleška dolina danes obiskovalcem ne kaže podobe rudarske
pokrajine, saj sproti saniramo degradirane površine, uredili smo
sprehajalno-kolesarske poti okoli
šaleških jezer, postavili sto klopi,
uredili trim stezo, zimsko progo
za tek na smučeh, pomagali smo
pri postavitvi otroškega igrišča,
ureditvi športnih igrišč …
Izvajamo praktično usposabljanje za svoje štipendiste in druge
šolajoče. Z odprtjem PV Centra
starejših Zimzelen v Topolšici
in s prenovo Hotela Golte smo
v času gospodarske krize odprli
predsednik uprave
dr. Milan Medved
več kot 80 novih delovnih mest.
Veliko pozornost namenjamo
urejanju okolja, tudi v jami, saj
400 metrov pod zemljo ločeno
zbiramo odpadke.
Eden naših najpomembnejših
investicijskih projektov je gradnja
novega izvoznega jaška NOP II, s
čimer bomo skrajšali poti za prevoz premoga, znižali stroške glavnega odvoza premoga, zmanjšali
število jamskih prostorov in sprostili prostor na območju klasirnice. Na površini bo infrastruktura
strnjena na manjšem območju,
s čimer bodo zmanjšani vplivi
rudarjenja na okolje.
Zavedamo se, da je energetika
izrednega pomena za prihodnost
in da ima Šaleška dolina pri tem
pomembno mesto, zato si vsa
leta delovanja prizadevamo, da
sodelujemo z okoljem in smo ves
čas aktiven član tega območja –
ne samo Šaleške, ampak tudi
širše Savinjsko-šaleške regije in
celotne Slovenije.
31
Trajnostni turizem
V Rimskih termah Business
Wellness Spa Resortu v Rimskih Toplicah smo vzpostavili sistem ločevanja odpadkov,
zmanjšujemo uporabo nevarnih čistil in goste ozaveščamo
o škodljivih vplivih pranja perila na okolje. Celoten kompleks ogrevamo s termalno
vodo.
Vedno več naših gostov je
visoko ozaveščenih in cenijo
predvsem trajnosti turizem, ki
je spoštljiv do naravnega, kulturnega in družbenega okolja.
Menim, da v Rimskih termah to
predstavlja konkurenčno prednost tudi v prihodnosti, saj pospešujemo prodajo okolju prijaznih prevozov (potovanja na
destinacijo z vlakom), promoviramo aktivnosti v naravi, kar
pomeni, da goste nagovarjamo
k odkrivanju lokalnih destinacij.
Spodbujamo gibanje v naravi,
kolesarjenje, pohodništvo, izle-
vodja prodaje in trženja
Evelin Krajnc
te v okolici, organiziramo delavnice za zdrav in zelen življenjski slog. Pozorni smo pri izbiri
dobaviteljev, prednost dajemo
lokalnim ter tistim, ki spoštujejo naravno pridelano prehrano.
V restavraciji dajemo prednost
sezonskim jedem. V wellness
centru Amalija pospešujemo
masaže v naravnem okolju, z
naravnimi izdelki. Goste spodbujamo k uporabi javnih prevoznih sredstev. Informacije o javnem prevozu gostom podamo
preko animacijskih tabel.
Menim, da trajnostni turizem
ni le modna muha, pač pa predstavlja pozitivno razvojno smer
za slovenski turizem v prihodnosti. Podjetje lahko pridobi
ugled in tržni delež ter uspešno
zmanjšuje stroške.
Razmišljaj pozitivno
Začetki skupine Grah Automotive segajo v leto 1997, ko
smo postavili trdne temelje, ki
se odražajo v današnjih rezultatih. Podjetje je na začetku
konfekcioniralo kabelske sete,
nato se je ukvarjalo z enostavnejšo elektroniko, preko
katere smo prehajali k vedno
zapletenejši in tehnološko
zahtevnejši LED-osvetlitvi.
Večino prihodkov tako še
vedno ustvarimo s prodajo
avtomobilski industriji, predvsem izdelujemo zadnje luči in
smernike v ogledalih in pri lučeh, skupaj okrog 2.800 različnih izdelkov. Med našimi kupci
so Jaguar, Porshe, Daimler in
skoraj vse ostale avtomobilske tovarne. Naša proizvodnja
32
direktor Robert Grah
je tako razdeljena v tri skupine: Automotive, ki predstavlja
glavnino proizvodnje in s tem
tudi prihodkov, Lighting division – razvoj in izdelava luči za
jahte, industrijsko razsvetljavo
in cestne svetilke, in t. i. del
gospodinjskih aparatov, kamor
sodi leta 2011 ustanovljeno podjetje Indutech za proizvodnjo
indukcijskih steklokeramičnih
plošč.
Podjetje je v letu 2011 povečalo poslovanje, lani pa je prišlo
do manjšega, a načrtovanega
upada. Seveda se tudi v našem
podjetju pozna globalna kriza,
vendar se proti njej borimo
tako, kot smo se borili že leta
2009, ko smo se na nenadno
situacijo hitro odzvali in tako
preprečili najhujše. Pričakujemo rast prihodkov, opazno višje
predvsem na področju razvoja,
proizvodnje in prodaje cestnih
svetilk in industrijske razsvetljave, enako tudi pri delu proizvodnje elektronike za male gospodinjske aparate in indukcijskih
steklokeramičnih plošč.
Naš recept za uspeh: sile je
treba usmeriti v razvoj, treba
je biti inovativen in pogled
vedno imeti usmerjen v prihodnost. Naša največja dodana
vrednost, ki nam omogoča fleksibilnost, inovativnost in visok
konkurenčni količnik, je to, da
imamo vsa potrebna znanja za
celoten proizvod v hiši. Uspeti v
teh negotovih časih? Razmišljaj
pozitivno in se prilagaj trgu!
Prijetno delovno okolje
Podjetje Sico je največji
ponudnik storitev laserskega
razreza in preoblikovanja pločevine v Sloveniji. V podjetju
se zavedamo pomena učinkovitega poslovanja s hkratnim
ohranjanjem virov za prihodnost.
Pri svojem razmišljanju in
poslovanju zato poleg ekonomskih dejavnikov upoštevamo in
vključujemo tudi ekološke in
sociološke dejavnike razvoja.
Podjetje na lokaciji v poslovni
coni, ki leži tik ob avtocestnem
priključku Arja vas, zagotavlja
majhno obremenitev za okolje
in okolico.
Sistem ravnanja z okoljem
temelji na prepoznavnih okoljskih vidikih, varstvo okolja pa
je vključeno v poslovnik kakovosti in kot tako predstavlja
obvezo zase in za druge. Le
okolju prijazno podjetje predstavlja prijetno delovno okolje
in sožitje z okolico, kar je možno le z upoštevanjem načel
trajnostnega razvoja. Svoje
ideje razvijamo v okolju prijazne proizvode in tehnologije,
direktor
Marjan Volpe
skrbno ravnamo z odpadki in
učinkovito uporabljamo naravne vire (tudi z energijo iz svoje
sončne elektrarne). Razvijamo
in proizvajamo cepilnike drv,
ki omogočajo izrabo naravnih
virov in uporabo lesne biomase. Univerzalni drobilnik omogoča enostavno, ekonomično
in učinkovito drobljenje različnega odpadnega lesa, lesenih
ostankov, palet, ivernih plošč,
kartonaže, različne plastike,
tekstila in podobnih ponavadi odpadnih materialov, ki jih
nato enostavneje uporabimo
v okviru reciklaže, s čimer
uporabnik poskrbi za čim
manjšo obremenitev okolja.
Z razvojem in izdelavo polnilnic za električna vozila ter s
predelavo in uporabo vozil na
električni pogon pa stremimo
k boljšemu in bolj prijaznemu
jutri za vse.
Skrbna raba naravnih virov
V Steklarni Rogaška smo se
zavezali k skrbni rabi naravnih
virov. Izvajamo stalni projekt
varčevanja z energenti, katerega cilj je zmanjšati njihovo po-
direktorica službe za
zagotavljanje kakovosti
in za ekologijo
mag. Ksenija Čuješ
rabo in vpliv na okolje.  Zastavljene cilje dosegamo s stalnim
nadzorom in uvajanjem vedno
novih izboljšav pri učinkovitejši
uporabi vseh virov.
Ponovna uporaba materialov
Profesionalen, pošten in korekten odnos do zaposlenih,
lastnikov, kupcev, dobaviteljev
in lokalne skupnosti terja od
podjetja odgovorno ravnanje.
To pomeni tudi, da si po najboljših močeh prizadevamo za
trajnostni razvoj.
Podjetje je tudi sicer kot IPPCzavezanec pod drobnogledom
javnosti, za svoje delovanje pa
moramo uporabljati najboljše
dostopne tehnologije z vidika
varovanja okolja. Vsa sredstva
za investicije smo uporabili tako,
da sta bila rast in razvoj zagotovljena na obstoječem prostoru,
enakovredno pa so bili upoštevani kriteriji humanizacije dela,
zmanjšanja negativnih vplivov
na okolje in povečanja produktivnosti.
Trajnostni razvoj razumemo
tudi kot zmožnost zagotavljanja
sana v evidenco raziskovalnih
organizacij pri ARRS pod šifro
ARRS 2786,
- skrb za varno delovno okolje zaposlenih, ki so največja
vrednota našega podjetja in
bodo tudi v prihodnosti ambiciozen, kreativen, inovativen
in odločen kader, ki nenehno
išče nove možnosti za izboljšanje proizvodnje in uvajanje
novih tehnologij.
Medena in pivovska
ponudba
direktor Marjan Mačkošek
delovnih mest in zaposlitev v širšem celjskem prostoru od začetkov industrijske dobe do danes.
Naša dejavnost temelji na predelavi jeklenega odpadka, zato
se zavedamo pomena ponovne
uporabe materialov, za kar je v
Sloveniji še preveč birokratskih
ovir.
Naša nadaljnja prizadevanja
bodo namenjena koristni uporabi vseh stranskih proizvodov
podjetja in zmanjšanju nastajanja odpadkov.
Skrb za zaposlene in okolje
Družinsko podjetje Šumer z
več kot 40-letno tradicijo zaposluje več kot dvesto ljudi iz bližnje okolice, s čimer preprečuje odseljevanje mladih, kar bo
pozitivno vplivalo na trajnostni
razvoj regije.
Proizvodni program obsega
izdelavo vzmeti, delov iz pločevine, kovinoplastike, delov za
gospodinjske aparate, kmetijsko
mehanizacijo, avtomobilsko in
elektroindustrijo, montažo ter
toplotno obdelavo izdelkov.
- nadzorom vseh emisij in delovanjem v skladu z okoljskimi
standardi,
- stalnim poudarkom na uvajanju okolju prijaznejše tehnologije in razvoju energetsko
učinkovitih proizvodov,
- uporabo visokotehnoloških
strojev, učinkovito porabo surovin in ločenim zbiranjem ter
odvozom odpadkov na nadaljnjo predelavo.
Naše glavne usmeritve in vodila so:
- delovanje v skladu s pridobljenimi certifikati ISO/TS
16949:2009, ISO 9001:2008,
- spodbujanje RSA-raziskovalno razvojne skupine, ki je vpi-
direktor
Viljem Šumer
Sledimo strategiji učinkovite
rabe naravnih virov in zaščite
okolja predvsem z/s:
- uporabo lastne FV-elektrarne,
- uporabo okolju prijaznih
umetno pridobljenih materialov, ki so lažji, človeku prijazni,
ne povzročajo alergij in se po
uporabi reciklirajo,
Laški termalni vodi, ki se
že vrsto let prepleta v ponudbi sodobnih in medicinskih
wellness programov, smo v
Thermani Laško dodali nov
koncept zavedanja pomena
bogastva narave, njenih naravnih zdravilnih učinkov.
Tako smo vpletli edinstveno
pivovsko in medeno ponudbo v wellness, kulinariko,
programe bivanja, animacijo
in tudi v ponudbo izletov in
delavnic.
Prvi v Sloveniji smo začeli pisati raznolike medene zgodbe
in na naravni osnovi zdravilnih
in blagodejnih učinkov medu
razvili programe, ki smo jih poimenovali Medeno razvajanje.
In tako je Thermana Laško lani
osvojila prvo mesto za čebelam
najbolj prijazno podjetje v letu
2012.
Izbirate lahko med negami
obraza in telesa, pri katerih
uporabljamo kozmetične proizvode na osnovi medu, ter med
medenimi masažami, ovoji, kopelmi in savnanjem z medom.
direktor Andrej Bošnjak
Medene zgodbe razvajanja smo
nadgradili tudi s programi bivanja in z medeno gostinsko
ponudbo.
Pivo ima bogato tradicijo,
zgodovino in kulturo. Nekoč
pijača bogov, izbrancev, danes
pijača vseh ljudi tega planeta.
Kar nekaj jih prisega na zvarjenega v Laškem, mestecu ob
Savinji, ki ima skoraj dvestoletno tradicijo varjenja piva. In če
pivu v zmernih količinah pripisujemo številne – tudi zdravilne
– lastnosti, zakaj ne bi bila njegova edinstvena kombinacija
sestavin dobrodošla osvežitev
tudi za kožo? In to prav v mestecu, kjer je pivo tako rekoč
doma …
Z znanjem in izkušnjami domačih terapevtov smo v wellness spa centru za vaša razvajanja razvili pivovske maske
in masaže, pilinge in nege ter
kopeli.
33
Zeleni turizem in dobro
počutje
Terme Dobrna so najstarejše slovensko zdravilišče s
610-letno tradicijo. Pravzaprav
se je z odkritjem naravne termalne zdravilne vode začel
razvoj zdraviliškega turizma,
ki je postal trajna vrednota
skozi stoletja v Dobrni. Bogata
kulturna dediščina in izjemno
lepo naravno okolje sta sestavni del te zgodbe.
Vidik trajnostnega razvoja Dobrne je v opredelitvi za
trajno uporabo naravnih zdravilnih sredstev za področje
zdraviliškega zdravljenja, pri
čemer je pomembna tudi skrb
za kvalitetno in odgovorno izrabo. S tem v povezavi je skrb
za čim manjše obremenjevanje
okolja, ki se kaže v opredelitvi
poslovanja celotnega podjetja v
skladu s standardi evropskega
znaka eko marjetica. Vlaganja
v izrabo obnovljivih in naravnih virov energije – odpadne
termalne vode, sonca in lesne
mase – pomenijo že več kot 60
odstotkov pridobitev potrebne
energije iz obnovljivih virov.
Ta vlaganja bomo nadaljevali.
Z načrtnim ločevanjem odpadkov in z racionalno uporabo
vode zmanjšujemo stroške. Z
vključevanjem lokalnih ponu-
direktor Jože Duh
dnikov storitev in proizvodov
turistične ponudbe in ponudbe
na kulturnem področju zaokrožujemo turistične programe.
Možnosti pohodništva, kolesarjenja in drugih aktivnosti v
prelepem okolju Dobrne pod
Paškim Kozjakom dopolnjujejo trajnostni razvoj zelenega
turizma. Območje zdraviliškega središča Term Dobrna
z objekti in zdraviliškim parkom je kulturna dediščina in
njeno načrtno obnavljanje ter
vzdrževanje je tudi v bodoče
skrb lastnikov in zaposlenih v
Termah Dobrna.
Poslanstvo Term Dobrna je
razvoj zdraviliških programov
za dobro počutje in zdravje za
vse generacije s poudarkom na
partnerstvu ženski skozi vsa
njena obdobja v povezavi z aktivnim preživljanjem prostega
časa v neokrnjenem naravnem
okolju.
Zavedamo se, da je narava
samo ena
Kot dodano vrednost in
konkurenčno prednost Term
Olimia vidimo v tem, da se
nahajamo sredi zelene, neokrnjene narave. Tako imamo
še dodatno odgovornost do
okolja, da ga kot takega tudi
ohranjamo. 
Zaveza družbe Terme Olimia, d. d., je zanesljiva, varna,
okolju prijazna izvedba storitev. Tako pri izvajanju storitev
dodatno skrb namenjamo tudi
ohranjanju zdravega in čistega
okolja.
34
direktor Zdravko Počivalšek
Velik poudarek dajemo vidiku porabe energije in vode,
zmanjševanju količine odpadkov, ločevanju odpadkov in
zmanjševanju onesnaževanja
okolja. Z osveščanjem tako
zaposlenih kot gostov ter s
spodbujanjem k odgovornemu
ravnanju z okoljem skrbimo
za trajnostni razvoj in delujemo družbeno odgovorno.   Z
uvedbo ISO standarda 14.001:
2004, ki smo ga pridobili leta
2011, smo še dodatno pridobili
na področju stalnega in sistematičnega spremljanja vpliva
na okolje.
Zavezani smo k preventivnemu delovanju na področju
okoljskih vidikov, zato le-te
vključujemo v obstoječe procese, kakor tudi v razvojne in
investicijske projekte. Kot zelo
uspešen projekt, ki smo ga izvedli leta 2011, lahko izpostavimo prehod sistema kurjave na
lesno biomaso, ki se je izkazal
kot odlična naložba velikega
pomena na področju prijaznega ravnanja z okoljem kot tudi
ekonomske rentabilnosti.
Gradimo na tradiciji
Gojimo specialna tehniška
znanja s področja strojegradnje in brizganja umetnih
mas ter izdelujemo kvalitetne izdelke, kot so črnila in
črnilni vložki, nalivna peresa, rolerji, brisalci za črnilo,
flomastri in markerji.
Že pred leti smo zastavili pot
razvoja proizvodnje s poudarkom na večji dodani vrednosti
nalivnih peres, rolerjev, povečanju izkoriščenosti kapacitet
celotnega programa in s tem
pridobivanju novih zahtevnih kupcev v mednarodnem
okolju. Za to so potrebni med
drugim usposobljeni kadri, ki
so za dobro delo in razvoj podjetja izredno pomembni. V naslednjem obdobju bo podjetje
temu namenilo veliko pozornost. Odgovoren in strokoven
član kolektiva bo v podjetju
Vivapen vedno dobrodošel.
Za razvoj je potrebna tudi
inovativnost, ki podpira tehnološko in ekonomsko odličnost naših izdelkov in storitev.
Z uvedenim sistemom NIP
(neprestano izboljševanje procesov) motiviramo zaposlene,
direktorica Petra Melanšek
da se aktivno vključujejo v razvoj. Prednosti nam zagotavljajo dolgoletne izkušnje in
lasten »know-how«.
Skrb za kakovost pomeni po
eni plati kakovost in varnost
izdelkov, uravnoteženo razmerje s ceno, vrhunsko natančnost in dolgo življenjsko
dobo izdelkov, po drugi plati
pa tudi dobavljivost, izpolnjevanje rokov in predvsem podporo kupcem po celem svetu.
Ekologija, ki jo razvijamo v
novih tehnologijah, predstavlja okolju prijazne procese
in uporabo ustreznih materialov. Podjetje z vlaganji v
okolju prijazne tehnologije
prispeva h kakovosti življenja
zaposlenih, vpliva pa tudi na
lokalno in regionalno okolje.
To predstavlja prednost pred
drugimi podjetji na svetovnem
in globalnem trgu, saj se veliko in vedno več ljudi zaveda
pomena ekologije in skrbi za
planet z željo ustvariti prihodnost tudi za potomce.
35
RASR, RAZVOJNA AGENCIJA SAVINJSKE REGIJE d.o.o.
Ulica XIV. divizije 12,
3000 Celje
telefon: 03 / 589 40 82
faks: 03 589 / 40 83
e-pošta: [email protected]
www.rasr.si
36
Podatki: podpisniki Deklaracije in RASR d.o.o.