Občinsko glasilo

Comments

Transcription

Občinsko glasilo
1
POMEMBNEJŠI PODATKI OBČINE MOZIRJE
Ime: OBČINA MOZIRJE
Sedež in naslov: Šmihelska cesta 2, 3330 Mozirje
Davčna številka: 70998396
Nekatere pomembnejše telefonske številke
v občini Mozirje:
Center za socialno delo Mozirje
03 83 91 460
Inšpektorat RS Izpostava Mozirje - tajništvo
03 83 92 630
Javni zavod Knjižnica Mozirje
03 58 33 593
JVIZ Občine Mozirje OE Vrtec Mozirje
03 83 95 306
Lekarna Mozirje
03 83 90 350
Osnovna šola Mozirje
03 83 92 730
Zavod RS za zaposlovanje Izpostava Mozirje
03 83 90 118
Turistično društvo Mozirje, Na trgu 20
03 83 90 412
Upravna enota Mozirje
03 83 93 300
Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije - Enota Mozirje 03 83 90 490
ZD Mozirje - dežurna ambulanta Mozirje
03 83 70 800
Policijska postaja Mozirje
03 83 91 880
Zavod za turizem, kulturo, šport in mladino
03 83 93 334
Geodetska uprava RS, geodetska pisarna Mozirje
03 83 91 400
Uradne ure Občine Mozirje:
ponedeljek: od 8.00 do 12.00 in
od 13.00 do 15.00
sreda: od 8.00 do 12.00 in
od 13.00 do 17.00
petek: od 8.00 do 13.00
Telefon:
Občina Mozirje: 03 83 93 300
Tajništvo župana: 03 83 93 302
Telefaks: 03 83 93 305
Elektronski naslov: [email protected]
Internet naslov: www.mozirje.si
Mozirski kulturni dom ima novo zunanjost
GLASILO OBČINE MOZIRJE
Izdajatelj: Občina Mozirje, Šmihelska cesta 2, 3330 Mozirje, tel.: 03 83 93 300. Odgovorna urednica: Nada Brinovšek. Urednik: Benjamin Kanjir.
Sodelavci: Ivan Suhoveršnik, Marija Lebar. Avtorji fotografij: Marija Lebar, Benjamin Kanjir, arhivi društev. Računalniški prelom in priprava za tisk:
Savinjske novice d.o.o., Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7 b, 3000 Celje. Naklada: 1.300 izvodov. Glasilo Občine Mozirje
izhaja najmanj enkrat letno in ga prejmejo vsa gospodinjstva v občini brezplačno. Na naslovnici: Otvoritev modernizirane ceste proti Šmihelu (foto:
Benjamin Kanjir).
2
Občanke in občani!
šoli, pri vrtcu pa smo uredili nov prostor
za dodaten oddelek. V zadnjih letih se
namreč kar lepo povečuje število rojstev
in ta investicija je bila nujno potrebna. Do
1. novembra smo uredili tudi novi pločnik
in javno razsvetljavo proti mozirskemu
pokopališču na Oljneku. V začetku decembra pa je bila otvoritev zunanje obnove
kulturnega doma. To otvoritev smo združili
s spominom na Prešernov rojstni dan.
Ivan Suhoveršnik, župan
Ob vsakem novem letu si izmenjamo
veliko lepih želja, izrečenih je toliko in toliko čudovitih besed, danih je ogromno
obljub in vsakdo nosi v sebi nove načrte
in sklepe. Pride novo leto in sledi bilanca. Kaj se je uresničilo, kaj se ni? Kje smo
bili bolj, kje manj uspešni? Kako je bilo z
zdravjem, s srečo, veseljem …? Odgovarja
si vsak sam. Kakorkoli, potrebno je nadaljevati pot na kateri smo, da dosežemo
cilje, ki nas vabijo.
Tudi na naši občini ni nič drugače, saj je
občina živ organizem in je kot sklenjena
veriga povezana s posameznimi členi.
Poglejmo, kako smo gospodarili v iztekajočem se letu.
V začetku leta je bil sprejet proračun, ki
je bil sad usklajevanj in dogovorov s porabniki finančnih sredstev.
Ob koncu aprila je bila otvoritev obnovljene ceste in javne razsvetljave skozi
Trnavče. Ob tej priliki so si domačini uredili tudi dvorišča in sedanji izgled tega
zaselka je res urejen. V pomladnih
mesecih, pa tudi delno v poletju, smo širili kanalizacijski sistem v Lokah in s tem je
kar nekaj novih gospodinjstev, ki so priklopljeni na čistilno napravo. 16. junija je
bila otvoritev novega krožišča ob trgovskih
centrih ZKZ in Hofer. V poletnem času so
se uredile nove sanitarije na nižji stopnji v
Preko celega leta pa nas je spremljala
zelo velika investicija - posodobitev ceste
od gostilne pri Vidu preko Šmihela do
Planinske ravne, do vrha oz. do alpskega
vrta. Od gostišča Vid do Boroneka nad
Šmihelom in od Kebra do Gostečnika, je
investicija, ki bremeni občinski proračun,
od Gostečnika do Planinske ravne pa smo
v večji meri pridobili sredstva iz Evrope. Od
Planinske ravne do alpskega vrta pa je bila
skupna investicija PV investa iz Velenja in
Občine Mozirje. Otvoritev spodnjega dela
je bila 13. decembra. Cesta v celoti je
gotovo velika pridobitev za same krajane in
obiskovalce planine. Ne smemo pa pozabiti na nove velike investicije na Golteh, ki
se bodo začele v pomladnih mesecih (hotel, depandanse, čistilna naprava …). Prav
ta obnovljena cestna povezava omogoča
nadaljnji smeli razvoj na Golteh.
Da smo v recesiji ali resni gospodarski
krizi, smo občutili tudi v naši občini, saj bi
že v tem letu morala biti izvedena rekonstrukcija Šmihelske ceste, od Upravnega
centra do Krahelovega. Žal se ta obnova
ceste kaže v državnem proračunu šele v
letu 2011. Projekt in odkup zemljišč je
končan in ne kaže nam drugega, kot da
počakamo. Krožišče pred avtobusno
postajo pa je umeščeno v leto 2012, prav
tako tudi nova policijska postaja ob avtobusni postaji. Projekt za krožišče je v zaključni fazi, idejni projekt pa je že tudi za
novo policijsko postajo.
In kaj se bo dogajalo v letu 2010?
Po vsej verjetnosti bo proračun za prihodnje leto sprejet še v tem letu. Investicije, ki se bodo vršile, bodo vse sofinancirane iz državnih oz. evropskih sredstev.
Upam, da bomo pridobili sredstva na
razpisu za ureditev notranjosti kulturnega
doma. Nekaj sredstev bomo še pridobili
za tržnico na trgu pri nekdanji papirnici.
Uredila se bo tudi okolica okrog
zdravstvenega doma, kjer želimo zagotoviti tudi večje število novih parkirnih mest.
Sredstva iz regionalnih spodbud bomo
namenili za obnovo vodovoda na Hof-
beuerjevi do avtobusne postaje in preko
Trat do mozirske komunale. Na ta način se
bodo uredile tudi ulice in dodala še kakšna luč pri javni razsvetljavi. Ta projekt se
bo odvijal v letu 2010 in 2011. Kandidirali
bomo tudi na sredstva za ureditev vaškega jedra v Šmihelu, za katerega je projekt
blizu konca. Imamo tudi soglasje zavoda
za kulturno dediščino iz Celja.
V pomladnih in poletnih mesecih bo
prišlo do menjave strehe tako na prostorih
šole kakor tudi vrtca. Na južni strani teh
ostrešij pa se bo namestila sončna elektrarna. Občina pride praktično brezplačno do nove strehe, investitor elektrarne pa pride do koriščenja novih površin za sončno elektrarno.
V letu 2010 se bo uredil mozirski prag
ali “ločki jez”, kakor ga domačini imenujemo. Tu bo našla mesto tudi nova mala
hidroelektrarna, ki jo bo gradil PV Invest
iz Velenja. Zagotovljeno nam je tudi, da se
bo uredil vodotok Trnava skozi Mozirje.
Preko celega leta nas je spremljal občinski prostorski načrt. Žal tukaj ne gre vse
po načrtih. Gotovo pa je osnovna napaka
v tem, da sta v ta velik projekt šla nepripravljena tako ministrstvo za okolje in prostor,
kakor tudi ministrstvo za kmetijstvo. Upam,
da bo ta projekt končan v letu 2010.
Leto, ki se izteka je bilo za marsikoga zelo
boleče zaradi vsesplošne krize. Izguba dela,
manjše plače in podobni ukrepi so si kar
sledili. Kar nekaj sredstev smo namenili za
socialno pomoč, ki je bila razdeljena. Upam
si trditi, da smo zelo socialno naravnani in
kjer je le možno občina s svojimi sredstvi
priskoči na pomoč.
Popisano knjigo z letnico 2009 bomo
počasi zaprli. Želim se zahvaliti vsem
občanom, “ki dobro mislijo” in so pripravljeni tudi kaj storiti za dobrobit vseh. Zahvaljujem se vsem društvom za njihove aktivnosti. Hvala dušnima pastirjema Aleksandru Korenu in Alfonzu Lampretu, ki
skrbita za duhovni blagor občank in
občanov. Iskreno hvala občinskemu svetu
in sodelavcem občinske uprave.
Občankam in občanom želim vesele božične praznike, ponosno praznovanje dneva samostojnoti in enotnosti ter veliko sreče, zdravja in osebnih
uspehov v letu 2010!
Župan
Ivan Suhoveršnik
3
Občina Mozirje skozi leto 2009
JANUAR
Mozirjani so v leto 2009 množično vstopili na dveh krajih. Silvestrovanje je bilo organizirano sredi Trga, kjer je igrala glasba, nebo pa razsvetljeval pravljični ognjemet. Drugačen skok v novo leto je bil na
Brezju, poleg cerkve sv. Roka. Po zahvalni daritvi so se udeleženci zbrali okoli
območju Mozirskih trat.
Na dan kulture so člani KD Jurij organizirali recitacijski maraton. Govornik Jure
Repenšek je razpravljal na temo dragosti
kulture.
Na Golteh je v začetku meseca potekalo tradicionalno tekmovanje v smučanju in
streljanju. Pomerili so se veterani vojne za
Slovenijo in vojaški častniki.
Sredi marca so se po Mozirju sprehodili ljubitelji smučanja po starem
cerkve, se ogreli s toplim čajem, ob tem
pa uživali ob mozirskem ognjemetu z drugačne perspektive.
Na Golteh so se poleg smučarjev in njihovega ugodja ukvarjali tudi s prepovedanimi vožnjami s smučarskimi sanmi. Velik problem je postal še večji, ko je voznik
sani ob smučišču Morava treščil v smreko
in podlegel poškodbam.
Mozirski vrtec je bil poln do zadnjega
kotička, ravnateljica Ana Nuša Rebernik pa
se je že spraševala, kam z viškom otrok, ki
se bodo vpisali tekom leta. Mozirski kulturniki so se seznanili z namero Ivane Žvipelj, da nepreklicno odstopi z mesta
predsednice KD Mozirje.
V Trnavčah je potekala modernizacija
ceste skozi vas. Poleg cestišča se je uredila tudi javna razsvetljava, brežine in
odvodnjavanje.
Mozirski pustnaki so letošnje trške
pravice podelili Marku Purnatu. Znova so
poskrbeli za teden dni norčavosti, katere
višek je predstavljala tradicionalna mednarodna povorka mask.
Na valentinovo so na Golteh izbirali in
izbrali snežno kraljico. Naziv si je prislužila
Tjaša Ošlak iz Slovenj Gradca.
MAREC
Na prvi marčevski petek je v Športni dvorani Mozirje potekal dobrodelni koncert
osnovne šole, zbrana sredstva pa so bila
namenjena delovanju šolskega sklada.
Nastopila je kopica znanih glasbenikov in
domačini, ki so v polni dvorani poskrbeli
za dobro vzdušje.
Sredi meseca se je v Mozirju zbralo preko sto ljubiteljev smučanja po starem.
Najprej so se v povorki sprehodili skozi
Mozirje, nato pa so na Golteh preizkusili
še znanje obvladovanja lesenih dilc s pomočjo leskovih kolov.
Pred koncem marca je Mozirje obiskal
minister za okolje in prostor Karl Erjavec.
Z odgovornimi se je pogovarjal o urejanju vodotokov in sanaciji delujočih plazov.
Marec je bil pomemben tudi za domače
prostovoljne gasilce. Z županom so podpisali pogodbo o izvajanju gasilske
službe, v kateri je opredeljena tudi višina
sredstev, s katerimi bodo razpolagali.
V športni dvorani so člani športno plezalne sekcije organizirali tekmo mladih
plezalcev, ki je štela za prvenstvo
vzhodne lige. Zbralo se je preko 160
plezalcev, ki so se pogumno podajali v
plezalno steno.
FEBRUAR
Že kar na prvi februarski dan so se lahko
Mozirjani prijetno ogreli ob zvokih ansambla Zapeljivke. Dekleta so za promocijo
nove zgoščenke izbrale dvorano mozirskega kulturnega doma.
Dan kasneje so se na redni seji zbrali
mozirski svetniki. Potrdili so letošnji občinski proračun in njegove odhodke. Seznanili so se tudi z možnostjo gradnje novega zdravstvenega doma, ki naj bi zrasel na
4
Letošnji dobitniki občinskih priznanj
članov dvajsetih zborov.
Peli so tudi učenci mozirske osnovne
šole. Zavoljo neljubega dogodka, vnela
se je odrska zavesa, so morali zaključek
koncerta pripraviti kar na stopnicah pred
kulturnim domom.
Na Trgu se je zgodila prva golažijada. Kar
premalo je bilo prostora za vse tiste, ki so
želeli skuhati svoj golaž in ga ponuditi v
pokušnjo obiskovalcem. Slednji so po
dolgem času znova napolnili trško jedro.
Na isti dan so zgornjesavinjski godbeniki
Godbe na pihala Mozirje v športni dvorani izvedli pomladanski koncert.
Podobno živo je bilo tudi ob fit prireditvi,
s katero je mozirski vrtec obeležil tri desetletja delovanja.
JUNIJ
Skozi uradno odprto krožišče so se prvi zapeljali ljubijski otroci
APRIL
V začetku aprila so nas najprej razveselili člani ansambla Golte. Na 15. festivalu
Slovenska polka in valček so z izvedbo
skladbe Če te luna nosi postali dobitniki
nagrade slovenska polka 2009.
Ob dnevih slovenske knjige, ki so
potekali sredi meseca, je v mozirski
knjižnici potekal zaključek četrte bralne
značke za odrasle. Gost večera je bil dr.
Matjaž Kmecl, ki je poudaril pomen slovenske knjižne besede, ki nima prave veljave.
Na aprilski občinski seji je državni sekretar z ministrstva za zdravje dr. Ivan Eržen
svetnikom zatrdil, da je sedež zgornjesavinjskega zdravstvenega doma zgolj
prestižnega pomena. Večji pomen mora
biti zagotavljanje in približevanje vseh vrst
zdravstva za občane.
V času velikonočnih praznikov je v Športni dvorani Mozirje potekala velika razstava
plazilcev. Obisk je bil nad pričakovanji,
obiskovalci pa so lahko uživali ob velikih
kačah, pajkih in podobnih živalicah.
Na velikonočni ponedeljek se je zaključila zimska sezona na Golteh. V času sezone je center obiskalo okoli 70.000 ljubiteljev zasneženih strmin.
Pred koncem meseca je vrata na široko
odprl Mozirski gaj. Na spomladanski
razstavi cvetja je zacvetelo več milijonov
cvetov.
Mladi Šmihelčani so postali državni prvaki. Zmagali so na kvizu Mladi in kmetijstvo.
Na parketu športne dvorane je potekala
dobrodelna tekma imenovana Bog in batina. Med sabo sta se pomerili reprezentanci slovenskih duhovnikov in policisti
celjske uprave.
Občina je praznovala svoj praznik. Med
dosedanje častne občanke in občane se
je tokrat zapisala Helena Kojc Remše.
MAJ
Kljub dežju je na večer pred 1. majem
ob Savinji zagorel kres. Teden dni kasneje je Mozirje obiskala razposajena skupina zambijskih glasbenikov, ki delujejo
pod okriljem tamkajšnjega misijonarja
patra Miha Drevenška. Zapeli so in zaplesali, ob tem pa spregovorili o aidsu, ki kroji
njihov vsakdanjik.
Na prvi junijski petek je bila športna dvorana zopet polna. Tokrat zavoljo predstavitve prve zgoščenke harmonikarjev
Primoža Zvira.
Celjski Nivo je izvedel sanacijo potoka
Ljubija in s tem odpravil nekatere posledice, ki so ostale še iz časa poplav v letu
1990. V načrtih je bila tudi sanacija Trnave,
vendar je denarja zanjo zmanjkalo, ker je
zaradi recesije državni proračun doživel
bistvene spremembe.
Sredi junija je bilo uradno predano svojemu namenu novo krožišče ob trgovskih
centrih Hofer in ZKZ. S tem se je bistveno
povečala prometna varnost tega dela
Mozirja, ki je v preteklosti terjal veliko zvite
pločevine in tudi smrtno žrtev.
Na oratoriju se je zbralo skoraj osemdeset malih Mozirjanov
Sredi maja je bila v športni dvorani revija
pevskih zborov invalidskih društev iz vse
Slovenije. Zapelo je preko 350 pevcev,
Na Golteh so pričeli s poletno sezono.
Na novinarski konferenci so razgrnili
načrte za prihodnost, ki vključujejo tudi
5
gradnjo novega hotela in širitev depandans nad njim.
Pokrajinska zveza društev upokojencev
Celje je v Mozirju pripravila okroglo mizo
na temo zdravstva. Udeleženci so spregov-
AVGUST
V Mozirskem gaju so prizadevni člani
Ekološko hortikulturnega društva Mozirje
organizirali razstavo poletnega cvetja. Ob
uživali v dobrih bojih najboljših slovenskih
in nekaterih tujih odbojkarjev.
Na zadnjo avgustovsko nedeljo so se na
Golteh zbrali člani sosednjih lovskih
društev. Pomerili so se v kuhanju divjačinskega golaža, ob tem pa se zabavali ob
pripovedovanju štorij z lovskih pohodov.
SEPTEMBER
Ovčarski praznik je postregel s prikazi različnih starih opravil
orili o razlogih za težave, v katerih je danes
zdravstveni sistem in in poglede upokojencev na to problematiko.
Po mejah domačega kraja so se podali
Leponjivčani. Na pohod so krenili tudi
Ljubijčani, ki so odkrivali skrite kotičke
svoje vasi.
JULIJ
Mozirska koča je po dolgem stagniranju
dobila novega upravnika. Slavko Kobetič
je obljubil, da bo nivo gostinskih storitev
dvignil na višji nivo. V slednje so se že
lahko prepričali mnogi planinci in obiskovalci, ki so poskusili dobrote iz njegovega
lonca.
Mozirske otroke je teden dni počitnic
družilo zbiranje okoli lika svetnika
Frančiška Asiškega. Na oratoriju se jih
je preko sedemdeset dnevno zbiralo,
učilo in igralo, ob tem pa preživljalo nepozabne trenutke v varstvu starejših vrstnikov.
Starejše gasilke in gasilci iz vse Slovenije so se pomerili v tekmovanju za memorial Viktorja Lukšeta. Ob tekmovanju je bilo
še pomembnejše druženje starih prijateljev.
Mozirski vrtec je po treh desetletjih obstoja postal pretesen za vse, ki bi želeli v
njem preživljati brezskrbne in ustvarjalne
urice v varstvu strokovnega osebja. Na
Občini so se odločili, da za vse te ob obstoječi zgradbi postavijo mobilni oddelek
iz kontejnerjev.
6
njej so na travniku pred kapelico svetega
Valentina vzorčno uredili grobove s sodobnimi zasaditvami.
V Šmihelu je potekal tradicionalni ovčarski praznik. Koncert ansambla Golte z
gosti, prikaz dela in življenja po starem in
nedeljsko druženje ob šaljivih igrah je v
to vasico znova privabilo veliko obiskovalcev.
Začela se je modernizacija ceste proti
mozirskemu pokopališču, gradnja pločnika in javne razsvetljave. S tem bo pot do
zadnjega bivališča umrlih veliko lažja, predvsem pa varnejša.
Na prvo septembrsko nedeljo je domačin pater Miha Benedikt Majetič v farni
cerkvi obhajal desetletnico duhovništva.
Po slovesnosti se je odpravil nazaj v Vietnam, kjer opravlja svoje misijonsko poslanstvo.
Sredi septembra se je na Golteh končala letošnja poletna sezona. Gobarski
dnevi so potekali kar na terasi hotela, saj
je gobarje dež pregnal izpred alpskega
vrta, kjer bi morala biti razstava prvotno
postavljena.
Lepšo podobo je v tem mesecu dobilo
igrišče ob spodnji gondolski postaji v
Žekovcu. Mladi so s prostovoljnim delom
uredili okolico, tribune, zrasla je brunarica za hrambo rekvizitov.
Mozirjada je tudi letos potekala v mozirskem trškem jedru in po okoliških ulicah.
Udeleženci so se pomerili v teku, kolesarjenju, rolanju, nogometu in streljanju.
Na mozirjadi je Trg pokal od mladosti in energije
Na igrišču za odbojko na mivki je potekal
že 9. mednarodni turnir Hervis Oaza
Mozirje open 2009. Gledalci so lahko
Konec septembra je bila v kulturnem
domu prireditev ob svetovnem dnevu turizma. Ob tej priliki so bila podeljena tudi
priznanja posameznikom za najlepše zasaditve in balkonske okrasitve v Mozirju.
OKTOBER
Oktober se je začel z dnevom prometne
mobilnosti. Na parkirišču upravnega centra so člani AMD ZSD v sodelovanju z več
soorganizatorji izvedli prometno preventivno prireditev.
V varstveno delovnem centru so obiskovalcem na široko odprli vrata. Obiskovalcem so se varovanci iz cele doline predstavili s priložnostnim kulturnim programom.
V Mozirskem gaju so se na prvo oktobrsko soboto predstavili vinarji iz vse Slovenije. Degustacija vrhunskih vin je bila
namenjena domačinom.
Ribiči iz porečja reke Savinje, s šaleških
in ljubljanskih koncev so se zbrali na dveh
memorialih. V Savinji so lovili v spomin na
Franca Pogelška, v ribniku pa na Milana
Kojca starejšega.
Prostovoljni gasilci so v tem mesecu izvedli več preventivnih akcij in vaj. S tem so
utrjevali svoje znanje, spoznavali postopke
reševanja in gašenja ter tehniko, katere
uporaba zahteva vse več znanja.
NOVEMBER
Na prvi novembrski vikend je bilo na trgu
martinovanje. Pestra ponudba različnih
dobrot, prikaz starih, že pozabljenih del,
degustacije in pestra gostinska ponudba
so dodobra razgreli Mozirjane, ki so v tem
času prišli na Trg.
11. novembra so podoben projekt
pripravili še mozirski pustnaki, ki so ob tem
obeležili začetek novega pustnega časa.
Mozirje je tudi letos po mnenju strokovne komisije Turistične zveze Slovenije
med najlepšimi izletniškimi kraji tostran
sončne strani Alp. V tekmovanju Moja
dežela – lepa in gostoljubna je bilo
ponovno uvrščeno na drugo mesto.
Mozirski gasilci so praznovali svoj
praznik. Ob tej priliki jim je bilo izročeno
več kosov zaščitne opreme, med največje
pridobitve pa so prišteli termovizijsko kamero.
Karitas Mozirje in Šmihel je v dvorani
kulturnega doma organizirala tradicionalni dobrodelni koncert. Letos je bil naslovljen Kruh za življenje, saj je vse več ljudi
socialno ogroženih in brez pravih
možnosti za spodobno življenje.
November so kulturno zaključili člani KD
Jurij, ki so se soočili z izvedbo operete
Miklavž prihaja. Na odru se je predstavilo
preko petdeset nastopajočih, ki jih je
spremljal godbeni ansambel.
Mlado vino je na martinovanju požlahtnilo grla pevcev
DECEMBER
Na prvi decembrski petek se je na odru
kulturnega doma zgodil Večer s Prešernovo poezijo. Ob tej priliki je župan Ivan
Suhoveršnik uradno predal v uporabo
popolnoma prenovljeno zunanjost hrama
kulture.
Otroke je obdaril Miklavž. S pomočjo ne-
utrudnih organizatorjev iz vrst KD Jurij in z
dobro voljo donatorjev so otroci znova
prejeli brezplačna darila iz rok dobrega
moža.
Otroke je obiskal še en dobrotnik. V
kulturnem domu jih je pričakal Božiček. V
njegovi malhi se je našlo za vsakogar kaj
lepega.
Benjamin Kanjir
OBČINA MOZIRJE
ŽUPAN
Šmihelska cesta 2, 3330 MOZIRJE
tel: (03) 839 33 00, fax: (03) 839 33 05
Davčna številka: SI70998396
Mozirje, dne 26.11.2009
OBVESTILO
Obveščamo starše novorojencev v Občini Mozirje, da v bodoče lahko uveljavljajo enkratno denarno pomoč za novorojenca s pisno vlogo na predpisanem
obrazcu, katerega prejmejo na sedežu Občine Mozirje, Šmihelska cesta 2, Mozirje
ali na spletni strani www.mozirje.si.
Pravico do pomoči ima novorojenec oziroma eden od staršev pod pogojem, da
sta novorojenec in vlagatelj državljana Republike Slovenije s stalnim prebivališčem
v Občini Mozirje.
Rok za vložitev pisne vloge je štiri mesece od dne otrokovega rojstva. Po poteku
tega roka pravica do pomoči preneha.
7
JAKOB PRESEČNIK, POSLANEC DRŽAVNEGA ZBORA RS
»Podpiram vse dobre
predloge!«
Država se je sicer odzvala, ponekod uspešno (ukrepi za ohranjanje delovnih
mest) drugod prepočasi in premalo
premišljeno (zmanjšanje stroškov države,
premajhne spodbude za investicije in tehnološki razvoj).
Jakob Presečnik, poslanec
SLS v Državnem zboru RS
Nastajale so in nastale velike stiske
mnogih kategorij prebivalstva. Na eni strani čedalje večje število brezposelnih z
nepredvidljivo in v kdo ve katero bodočnost potisnjeno možnost ponovne zaposlitve, mnogih zaposlenih z minimalnimi plačami, upokojencev z najnižjimi
pokojninami, ostarelih kmetov, ki so bili v
povojnih časih nosilci preživetja, danes pa
dobijo od države miloščino in kar je na-
V tem prispevku moram pohvaliti tudi
delo naših žensk in mladih, ki v okviru svoje
organiziranosti pomagajo mnogim pomoči
potrebnim. Pri tem bi omenil konkretno
samo dobrodelno prireditev Srečanje ljudi odprtih src, namenjeno pomoči socialno najbolj ogroženim otrokom v osnovnih
šolah Zgornje Savinjske doline, seveda
ob neprecenljivi podpori zgornjesavinjskih aktivov kmečkih žena.
Naslednje leto se bo Mozirje potegovalo za priznanje urejenega in odprtega kraja v evropskem merilu. Pri tem je pred
občino, društvi in vsemi krajani velika
odgovornost in naloga, da dokažemo, da
znamo narediti kraj še bolj privlačen in da
V teh dneh, ko se bližajo božični in novoletni prazniki, v vsakdanjem življenju
nikakor ne čutimo tega vzdušja. Slovenija
in vsa Evropa se bolj ali manj uspešno
spopada z ukrepi za blažitev gospodarske
krize, grozi epidemija t.im. nove gripe, ki
je tudi v Sloveniji pobrala že kar nekaj življenj, edino kar nam prizanaša je zima, pa
še tu bodo daljnosežne negativne posledice klimatskih sprememb, ki se jih v
celoti še niti ne zavedamo dovolj.
V uvodnem delu sem omenil gospodarsko, finančno in socialno krizo. Zagotovo
pa je res, da bomo morali prenehati uporabljati besedo kriza, pa ne zato, ker bi se
v nekaj letih preprosto vrnili v stare tirnice,
na prejšnje obdobje potrošništva in posledično visoke gospodarske rasti, pač pa
zato, ker bomo morali korenito spremeniti način življenja in razmišljanja na vseh
nivojih, tako v državi, občini, gospodarstvu, javnih službah in zasebno. Čas je, da
tudi v Sloveniji, ko smo se skoraj pred
dvema desetletjema ob osamosvojitvi
odločili za tržno gospodarstvo, ko je v
mnogih okoljih trgovina postajala mnogo
pomembnejša od proizvodnje, ko je kmetijstvo in pridelava hrane ob neomejenih
možnostih uvoza postajalo »nebodigatreba« dejavnost nekaj posameznikov,
ki jim je družba še kot edino priznavala
obdelano pokrajino in v isti sapi očitala
evropski sistem kmetijske politike. Pri
vsem tem pa je bil človek kar nekako potisnjen na drugi tir, razlike v pogojih za
dostojno življenje so se izredno povečevale in v tem letu pokazale zobe še posebno na socialnem področju.
8
Na otvoritvi krožišča pri trgovskih centrih Hofer in ZKZ
jbolj zaskrbljujoče neperspektivnost za
mlade, tudi izobražene ljudi, ki poleg tega
odlašajo z družinskim življenjem in
odločanjem za otroke.
Sam osebno sem v tem času s konstruktivnim delovanjem v Državnem zboru podpiral vse dobre predloge, pa tudi vložil kar
nekaj predlogov sprememb zakonov in
dopolnitev k proračunskim postavkam,
dviga cenzusa za štipendiranje, pokojninskih sprememb za varstveni in letni dodatek za kmete z minimalno pokojnino in
še mnogo drugih, ki pomenijo ali bi pomenili večje razvojne možnosti in boljši socialni položaj posameznikov.
so gostje od vsepovsod zaželjeni in lepo
sprejeti. Zato želim še enkrat poudariti
mojo idejo, da sporočilo mozirskega gaja
s primernimi cvetličnimi in zelenimi ureditvami ter primerno ponudbo prenesemo
v sam mozirski trg in na ta način nudimo
gostom in sebi nekaj dodatnega, nekaj
novega, nekaj za dušo. Tudi to je priložnost
za nova delovna mesta. Sam urejen trg je
odlična osnova za nekaj takega.
Naj ob koncu zaželim vsem občankam
in občanom ter vsem Zgornjesavinjčanom
lepo pričakovanje Božiča, čestitam ob
Dnevu samostojnosti in enotnosti in
zaželim vse dobro v prihodnem letu.
Aktualne novice iz upravne enote
VPIS NAMESTNIKOV NOSILCEV
GOSPODINJSTVA NA KMETIJI
Zakon o kmetijstvu (ZKme-1, Uradni list
RS, št. 45/2008) na novo določa kmetijo
kot obliko kmetijskega gospodarstva, na
katerem se eno ali več gospodinjstev ukvarja s kmetijsko dejavnostjo. Na eni kmetiji
je lahko vpisanih eno ali več gospodinjstev
(ne glede na naslov gospodinjstva),
posamezno gospodinjstvo pa je lahko
vpisano le na eni kmetiji.
Člani kmetije, ki so lastniki oz. solastniki
kmetije, morajo skladno s Pravilnikom o
registru kmetijskih gospodarstev, izmed
članov kmetije določiti nosilca in namestnika nosilca, ki morata biti popolnoma
poslovno sposobni fizični osebi. Če je na
kmetiji samo en član kmetije, ki je popolnoma poslovno sposoben, kmetija nima
namestnika kmetije. Za kmetijo, ki je delno ali v celoti v postopku dedovanja, nosilca in namestnika nosilca določijo dediči
kmetije oz. člani kmetije, ki so lastniki oz.
solastniki kmetije, s soglasjem dedičev
kmetije. V primeru, da kmetija nima več niti
nosilca niti namestnika, do določitve novega nosilca opravlja naloge nosilca najstarejši član kmetije. Kadar člani kmetije ne
morejo doreči soglasja o določitvi nosilca in namestnika nosilca, o tem odloči upravna enota.
Namestnik kmetije mora biti vpisan v
register kmetijskih gospodarstev, sicer
kmetijsko gospodarstvo ne izpolnjuje
pogojev za uveljavljanje ukrepov kmetijske
politike in ne bodo mogle vnesti zbirne
vloge za subvencije v letu 2010. Oseba,
ki se v register kmetijskih gospodarstev
vpiše kot namestnik, do smrti nosilca nima
ne obveznosti ne pravic v zvezi s tem kmetijskim gospodarstvom, prav tako vpis ne
vpliva na plačilo davkov. Šele ob smrti
nosilca, ko namestnik postane novi nosilec kmetijskega gospodarstva, prevzame
tudi obveznosti in pravice, ki jih je imel
prejšnji nosilec.
Nosilcem kmetij, ki upravni enoti podatkov še niso posredovali, smo poslali dopis
in obrazec za vnos podatkov. Podatke o
namestniku nosilca in gospodinjstvih na
kmetiji na predpisanih obrazcih morajo
posredovati na upravno enoto najkasneje do 31.12.2009.
Več informacij dobite na Upravni enoti
Mozirje osebno ali po telefonu (03) 839
34 10 (Andreja Marolt) in (03) 839 34 11
(Vojko Hren).
ŽRTVE VOJNEGA NASILJA
Septembra 2009 je Državni zbor RS sprejel Novelo zakona o žrtvah vojnega nasilja
(ZZVN-H), ki je bila objavljena v Uradnem
listu RS, št. 72/2009 dne 18.9.2009. Omenjena novela se začne uporabljati s 1.1.2010
in uvaja nekatere nove kategorije žrtev vojnega nasilja ter pravico do doživljenjske
mesečne rente prisilnim mobilizirancem.
Status in pravice se uveljavljajo na zahtevo
stranke, ki jo poda pri upravni enoti, na območju katere ima prijavljeno stalno prebivališče. Za vloge po zakonu o žrtvah vojnega
nasilja se ne plača takse.
Nove kategorije žrtev vojnega nasilja so:
- oseba, ki so jo nemške, italijanske ali
madžarske okupacijske sile od 6.4.1941
do 15.5.1945 zaradi političnih, nacionalnih, rasnih ali verskih razlogov kot bivšega
italijanskega vojaka po kapitulaciji Italije
odpeljale v ujetništvo (interniranec),
- otrok (kot civilna oseba), katerega starš
je umrl, bil ubit ali pogrešan zaradi nasilnih dejanj ali prisilnih ukrepov drugih
oboroženih sil (to so enote Narodnoosvobodilne vojske, enote partizanskih
odredov Jugoslavije ter enote zaveznikov
protifašistične oz. protinacistične koalicije), če ni prostovoljno ali poklicno
sodeloval z agresorjem in
- oseba (civilna), ki je kot begunec morala v času od 6. 4. 1941 do15. 5. 1945 zapustiti svoj dom zaradi nasilnega dejanja
požiga, porušenja ali izropanja njene
stanovanjske hiše ali stanovanja, ki so jo
povzročile druge oborožene sile, zaradi
česar se ni mogla vrniti na svoj dom neprekinjeno najmanj tri mesece (begunec),
če ni prostovoljno ali poklicno sodelovala
z agresorjem in oseba, rojena staršem v
teh okoliščinah.
Pogoj za pridobitev statusa žrtve vojnega
nasilja je tudi državljanstvo Republike Slovenije.
Več informacij o pogojih za pridobitev
statusa žrtve vojnega nasilja in pravic vezanih na ta status ter vloge dobite na Upravni enoti Mozirje osebno ali po telefonu
(03) 839 33 80 (Katarina Bric).
LEGALIZACIJA OROŽJA
Z zadnjo spremembo Zakona o orožju,
veljati je pričela 14.11.2009, je ponovno
predvidena (tokrat že tretja) legalizacija
orožja. Doslej je bila posameznikom, ki
posedujejo orožje brez orožne listine, kar
seveda ni dovoljeno, že dvakrat dana
možnost, da to orožje legalizirajo. Prva
legalizacija orožja je bila v letu 2001, druga od julija 2004 do julija 2005. Večina
vlog v obeh legalizacijah je bila pozitivno
rešenih, posamezniki pa so za prijavljeno
orožje pridobili ustrezne orožne listine.
Ministrstvo za notranje zadeve se je
odločilo, da je smiselno legalizacijo še
enkrat ponoviti. Tokrat je obdobje krajše,
traja 3 mesece: od 14. novembra 2009 do
14. februarja 2010. Vsi zainteresirani
lahko dobite podrobne informacije v zvezi z legalizacijo na Upravni enoti Mozirje,
osebno ali po telefonu (03) 839 33 90
(Jernej Plankl).
VOZNIŠKA DOVOLJENJA
13. 7. 2009 smo v upravnih enotah pričeli
izdajati nova vozniška dovoljenja v obliki
polikarbonatne kartice. Vozniška dovoljenja izdeluje podjetje CETIS d.d. v Celju, kar
pomeni, da ga ni več možno dobiti takoj.
Vloga za izdajo se vloži pri katerikoli upravni enoti (ni krajevne pristojnosti), ob
prejemu vloge se izda potrdilo, ki do izdaje novega vozniškega dovoljenja nadomešča starega. Novo vozniško dovoljenje je izdelano približno v tednu dni
(razen v primeru povečanega števila vlog)
in se lahko vroči vlagatelju po pošti ali
prevzemom na upravni enoti, kjer je podal vlogo.
Cena izdaje novega vozniškega dovoljenja je 17,37 EUR, za podaljšanje veljavnosti vozniškega dovoljenja pa 12,40
EUR.
Veljavnih vozniških dovoljenj ni treba
zamenjati takoj, pač pa najpozneje v 10
letih od uveljavitve novega Zakona o varnosti cestnega prometa, to je do konca
aprila 2018.
Več informacij lahko dobite na Upravni
enoti Mozirje, osebno ali po telefonu (03)
839 33 88 (Bernardka Ajnik) in (03) 839
33 89 (Jana Bizjak).
9
CESTA MOZIRJE-ŠMIHEL-PLANINSKA RAVNA-GOLTE
Modernizacija ceste kot uresničitev mnogih
sanj in želja
Največja letošnja investicija v mozirski občini je modernizacija
ceste med Mozirjem in Goltmi. S končanjem tega projekta bodo
vzpostavljeni osnovni pogoji za nadaljnji razvoj turizma in turističnega centra Golte. V prvi vrsti pa je investicija namenjena predvsem Šmihelčanom, ki se po tej cesti vozijo v službe, po nakupih,
med prijatelje in nazaj domov. Vsakdo, ki je to cesto uporabljal
je lahko takoj videl, da je dotrajana, nevarna in zavoljo vse številčnejšega prometa neustrezna za uporabo. Občina je zato pristopila k sanaciji, ki jo je s finančnimi sredstvi podprla tudi Evropa. Projekt modernizacije bo po sedanjih ocenah dražji od
milijona evrov.
Cesta oziroma gradnja in modernizacija je bila po projektu
razdeljena na štiri dele. Prvi v dolžini 5.550 metrov poteka med
gostilno Vid in Borovnikom, ta del je financirala Občina. Drugi v
dolžini 850 metrov med domačijama Keber in Gostečnik je prav
tako financirala Občina. Pri Gostečniku se prične tretji del do
Planinske ravne, ki je v dolžino meril 1.870 metrov, poleg Občine
pa so bila za gradnjo uporabljena evropska sredstva. Od tod pa
do Golt oziroma alpskega vrta je še 2.000 metrov ceste. Zadnji
odsek je poleg Občine financiral večinski lastnik Golt, to je PV
invest iz Velenja. Cesta je na celotnem delu široka med štiri in
pol ter petimi metri.
Izvajalca del sta podjetji Emil Grobelnik s.p. iz Žalca in RGP
d.o.o. iz Velenja.
Zaradi varovanja narave je na Planinski ravni postavljena cestna rampa, ki bo preprečevala, da bi se lahko vsakdo peljal čisto
do vrha planine. Slednja naj bi tako ostala to, kar je. Torej mesto
miru, počitka, svežega zraka in pohajkovanja po neokrnjeni naravi.
Benjamin Kanjir
Pot v Šmihel je sedaj široka in varna
Na koncu Planinske ravne je postavljena zapornica
Cesta je zavarovana z leseno ograjo
Zaključek asfaltiranja pri gostilni Vid
10
KRALJ MATJAŽ, DRUŠTVO ZA OŽIVITEV PODEŽELJA IN TRGA MOZIRJE
Letno organizirati vsaj tri množične prireditve
Društvo smo ustanovili z
določenim namenom oživitve
trga, kot je bil še ne tako dolgo
nazaj. Nobeno naključje ni, da
se Mozirjani, kot nekoč, na novourejenem srednejeveškem
trgu srečujejo ob raznih prilikah.
Mozirje je star sejmarski kraj, ki
je skozi stoletja privabljal na
kupčijo številne ljudi od blizu in
daleč. Da se je ob takih prilikah
zgrinjala množica ljudi, pove
tudi dejstvo, da je še pred drugo svetovno vojno bilo v Mozirju 14 dobrih gostiln. Na Trgu je
bila gotovo najznamenitejša in
najstarejša gostilna pri Sivcu,
kjer so se že v 16. stoletju zbirali imenitni gostje in se radi
dali postreči z odličnimi jedmi.
Med temi je bil tudi oglejski
patriarh s spremstvom.
Naši predniki so imeli čast
gostiti avstrijskega nadvojvodo
Janeza Habsburškega, ki se je
s spremstvom ustavil v Mozirju
in to v tedanji Goličnikovi gostilni (sedanji Majerhold). Najbolj je glede dobrega golaža
slovela Pfeiferjeva gostilna in
ji Hotel Turist, bivši Kozorog,
gostil tudi Tita s spremstvom. V
Mozirju so se zbirali tudi sladokusci iz vrst konjerejcev, saj sta
Mozirski trg med golažijado
gostilna Pri Kočarju. Pravili so,
da od Celja pa do Gornjega
Grada ni bilo tako okusnega
golaža na mizi. Na trgu je tedan-
bila gostilničarja Pfeifer in Matjaž ugledena konjerejca in tudi
tekmovalca.
Ko odpiramo poskus oživitve
trga, pričakujemo, da nas bodo
krajani podprli, saj so mnogih
polna usta, da se v Mozirju nič
ne dogaja. Prireditve kot so
Golažijada, Martinovanje … so
obiskane, vendar bi človek
pričakoval večjo udeležbo, predvsem domačinov, pa ne samo
na naših prireditvah, tudi na drugih je podobno z obiskom.
Društvo Kralj Matjaž je mlado.
Ustanovljeno je v letošnjem
letu, naš plan je, da organiziramo vsaj tri prireditve letno, seveda z podporo Občine, vseh
društev, ki jih oživitev zanima, in
ZTKŠM-ja, saj društvo ne more
pokriti vseh stroškov navleke, ki
so si jo izmislili birokrati.
Prizadevanjem vseh nas, ki
čutimo pripadnost Mozirju, in
vseh, ki so prišli k nam v Mozirje na obisk, nam bo uspelo, da
oživimo trg, kot si zasluži, glede
na njegovo preteklost.
Vinko Matjaž
TURISTIČNO DRUŠTVO MOZIRJE
Aktivnosti razporejene skozi vse leto
Leto 2009 je bilo za Turistično društvo
povsem delovno. Na začetku leta smo
najprej poskrbeli za svoje člane. Skupaj s
Turistično zvezo Slovenije smo izdali članske izkaznice, s katerimi imajo naši člani
popuste pri mnogih slovenskih turističnih
znamenitostih. Poleg tega smo zagotovili, da vsak član našega društva prejema
strokovno turistično revijo Lipov list.
Konec januarja je Turistično društvo predstavilo Mozirje in Zgornjo Savinjsko dolino
na turističnem sejmu v Ljubljani, kjer smo
imeli svojo stojnico. Konec januarja so se
začele priprave na organizacijo Mednarodnega pustnega karnevala v Mozirju, ki ga
je društvo za ohranjanje kulturne dediščine
Pust Mozirski s pomočjo Turističnega društva Mozirje tudi dobro organiziralo. Na
občnem zboru konec marca smo si zadali
smele cilje, tako so za nami mnoge uspešne prireditve in projekti.
V šolskem letu 2008/09 se je mozirska
osnovna šola odločila znova sodelovati v
projektu Turizmu pomaga lastna glava, na
ta način smo skupaj z mladimi predstavili
vodne vire v okolici Mozirja, izdelali so
tudi zloženko in se širši javnosti predstavili marca v Celju. Ponosni smo na naš
podmladek.
V spomladanskem času smo se že tradicionalno pridružili pobudi TZS o urejanju
in ohranjanju naravnega okolja in v sodelovanju z občino organizirali vse društveno
čistilno akcijo, ki se je je udeležilo več kot
200 Mozirjanov. V tem času smo snovali
tudi projekt »Najlepše urejene individualne
hiše v Mozirju«. Projekt se je izkazal kot
izjemno dober in na ta način krajane še
dodatno vzpodbudil k aktivnemu čiščenju
okolja in skrbi za lepo in čisto Mozirje.
Plakete in priznanja so bila podeljena na
zaključni prireditvi ob Svetovnem dnevu
turizma. V začetku aprila smo za svoje člane
in širšo javnost organizirali predavanje o
spomladanski zasaditvi rož na vrtovih in
balkonih.
V sklopu občinskega praznika smo v aprilu poskrbeli za čebelarsko planinski pohod. Ob državnem prazniku smo konec
junija organizirali odbojkarski turnir med
društvi v občini Mozirje. Nadaljevali smo s
programov Mozirjani potujemo, letos smo
v marcu obiskali madžarsko prestolnico
Budimpešto, na jesenskem izletu smo
spoznavali lepote hrvaške Istre in v
predbožičnem času avstrijsko Koroško.
Konec julija smo organizirali tridnevno
gostovanje v Nitri na Slovaškem, kot vračilo obiska etno-glasbene skupine Tradicija lansko leto. Skupina Pušeljc in celjska
folklorna skupina sta zastopali naše barve.
Naredili smo tudi krajšo turistično predstavitev naše doline in Slovenije.
Turistično društvo Mozirje je letos
praznovalo 117-letnico obstoja in je eno
najstarejših tovrstnih društev v Sloveniji.
Tako smo ob tako visokem jubileju in ob
svetovnem dnevu turizma (27. september)
v goste povabili etnografsko plesno skupino iz Čajetine. Organizirali smo večjo prireditev in na ta način obeležili svetovni
dan turizma. Oktobra nas je obiskala
komisija Turistične zveze Slovenije in
Mozirje uvrstila na drugo mesto med najlepše urejenimi izletniškimi kraji v Sloveniji. Novembra smo na zaključni prireditvi
v Velenju prejeli srebrno priznanje. Na ta
način bomo v kategoriji mest na mednarodnem tekmovanju Idente florale 2010
zastopali Slovenijo. V drugi polovici leta so
se nam pridružili številni novi člani, ki želijo pomagati pri ohranjanju več kot 115letne tradicije.
Andrej Klemenak
11
Pestra dejavnost bogati naš
vsakdan
UTRJUJEMO PRIJATELJSKE VEZI
Predzadnji majski vikend so naši učenci gostili sovrstnike iz
Čajetine. Njihov obisk je bil priložnost za druženje, tkanje prijateljskih vezi, spoznavanje različnih kultur in jezikov.
Petkovo dopoldne so učenci skupaj s svojo učiteljico preživeli
na naši šoli. Sprejeli smo jih s kratkim kulturnim programom, jih
popeljali po šoli in jih predstavili njihovim vrstnikom. Z njimi so
bili nato pri pouku, po kosilu pa so skupaj s člani turističnega
krožka odšli v Lesarski muzej v grad Vrbovec v Nazarjah in Mozirski gaj. Zvečer so si v prostorih kulturnega doma ogledali našo
Sobotni večer smo jim popestrili z ogledom koncerta Godbe
Zgornje Savinjske doline v Športni dvorani.
Prijetni dnevi druženja so kar prehitro minili in nedeljsko jutro
je klicalo po odhodu. Še zadnji stiski rok in nasvidenje prijatelji.
Urška Finkšt
SODELUJEMO V MEDNARODNEM PROJEKTU
V želji po okrepitvi medkulturnega dialoga in izmenjavi med
osnovnimi šolami izven Slovenije se je OŠ Mozirje meseca aprila prijavila k sodelovanju na mednarodnem razpisu ACES –
Academy of Central European Schools – projekti šolskih partnerstev. Na razpis z idejnim naslovom »Show me the way – pokaži
mi pot« smo se prijavili skupaj z Osnovno šolo Podmurvice iz
Reke.
Med 105 prijavljenimi mednarodnimi projekti je bil naš projekt
eden izmed 43, ki so bili nagrajeni in izbrani za izvedbo.
V projektu bodo sodelovali učenci sedmega razreda, ki so v
lanskem šolskem letu aktivno pripravljali raziskovalno nalogo pri
turističnem krožku.
Namen projekta je priprava učne poti in raziskovanje lokalnega
okolja ter izdelava brošure in predstavitev Mozirja z okolico in
znamenitostmi učencem in učiteljem partnerske šole iz Reke.
Prav tako pa bodo naši učenci obiskali njihovo osnovno šolo in
prireditev Mavrični objem, kjer so lahko spremljali utrinke našega
celoletnega dela. Utrujeni od celodnevnega dogajanja so odšli
v hotel Benda, kjer so prenočili.
V soboto so se zbudili v lep sončen dan, čakale pa so jih nove
dogodivščine. Člani turističnega krožka so jih počakali pred
hotelom in skupaj so se nasmejanih obrazov odpeljali proti
Goltem. Slišati je bilo razposajen smeh. Vezi med sovrstniki so
se poglabljale. Pot jih je vodila po Golteh, pogled na jezero jih
je napolnil z energijo. Po malici so se s kombijem odpeljali proti
izviru Ljubije. Po strmi poti so se povzpeli do vhoda v Konečko
jamo. Z zaščitnimi čeladami in svetilkami so se spustili v jamo,
kjer so videli nekaj prekrasnih kapnikov. Pohiteli so še do kraškega izvira Ljubije in občudovali z mahom obraslo strugo. Skupaj
so preživeli prijetno dopoldne, polno lepih doživetij. Šele lačni
trebuhi so jih opomnili, da je čas za kosilo.
12
spoznali naravne in kulturne znamenitosti Reke in okolice. Naši
učenci bodo na izmenjavo odšli že decembra, učence iz hrvaške
osnovne šole pa bomo v Mozirju gostili spomladi 2010.
Organizacija ACES je v namen uspešne izpeljave nagrajenih
projektov konec meseca oktobra organizirala večdnevno
mednarodno srečanje sodelujočih šol v Salzburgu. Udeležila sta
se ga učenec Nac Kaker in profesorica Saša Karče. Na srečanju
je sodelovalo več kot 240 udeležencev držav osrednje Evrope.
Druženja so potekala v različnih delavnicah in so bila namenjena druženju, ustvarjalnemu dialogu in intenzivni pripravi na projekt, ki ga bomo na OŠ Mozirje izvajali do marca 2010.
Petra Klepec
ZABAVAMO SE
Vsi se zavedamo, da so mladostniki zadnje triade osnovne šole
v najbolj občutljivem obdobju odraščanja, zato želimo, da zdravo
preživljajo prosti čas in se zabavajo. Fundacija Z glavo na zabavo
že kar nekaj let izvaja različne aktivnosti, s katerimi osvešča
mladostnike. Častni pokrovitelj Fundacije Z glavo na zabavo je
sam predsednik Danilo Turk. Fundacija po vsej Sloveniji organizira prireditve, kjer se prepletajo zabavne in preventivne vsebine
aktivnega preživljanja prostega časa. Poudarek je na gibanju,
zdravi prehrani, razvijanju pozitivne samopodobe, odgovornem
obnašanju v cestnem prometu in odnosu do zabave brez dovoljenih in prepovedanih drog.
4. novembra so se tudi osmošolci in devetošolci OŠ Mozirje
udeležili njihove prireditve v Gornjem Gradu, kjer so se pridružili
učencem OŠ Gornji Grad in OŠ Rečica ob Savinji. Udeležbo
jim je omogočila Občina Mozirje, ki je skupaj z Občino Gornji
Grad in Občino Rečica ob Savinji sofinancirala prireditev.
Dve uri je zelo pestro sestavljena programska ekipa mladih ustvarjalcev – Generacija Nulanula z novo maskoto »Zdravko Korenjak« prenašala na učence spoznanja, kako škodljivo je uživanje
alkohola, da se lahko zabavamo tudi brez njega, kako lahko sami
poskrbimo za zdravo in aktivno preživljanje prostega časa, se
odgovorno obnašamo v prometu ...
Učenci so v programu aktivno sodelovali, se zabavali in bili nad
prireditvijo navdušeni. Ob koncu so izrazili željo, da bi bilo več
takšnih prireditev.
Darinka Marinc
SKUPAJ S ČEBELICAMI SKRBIMO
ZA ZDRAVJE
Z drugošolci smo se v letošnjem šolskem letu odločili, da preko celega šolskega leta izvajamo projekt Čebelica, moja prijateljica. Otrokom želimo približati te drobne, a izjemno pomembne
živalce, ki tako zavzeto delajo in pomagajo našemu telesu ohranjati zdravje.
Za vsak mesec smo si zadali načrt, kaj vse bomo počeli in tako
z najrazličnejšimi dejavnostmi spoznavali življenje in delo teh
plemenitih delavk.
V mesecu septembru sta nas pri svojem čebelnjaku prijazno
sprejela babica in dedek naših dveh drugošolcev, gospod in
gospa Purnat. Na zelo zanimiv in otrokom primeren način sta
prikazala vso čarobnost dela s čebelami, opremo, ki jo čebelarji
uporabljajo, notranjost čebelnjaka, panje, stroj za točenje medu
in pestro paleto izdelkov iz medu. Ob koncu smo se posladkali
z medom in medenjaki, ki jih bomo v prazničnem decembru
poskusili speči tudi sami.
Na Čebelarski zvezi Slovenije so v oktobru potekali dnevi
odprtih vrat, kamor smo se podali tudi mi. Ekskurzija je bila nadvse poučna, saj smo nadgradili znanje, ki nam ga je podal že
gospod Purnat. Izdelovali smo svečke iz čebeljega voska, krasili
lectova srca in okušali devet različnih vrst medu. Med nas je tako
prevzel, da smo v naslednjem tednu v šoli vsak dan sami pripravljali čaj iz domačih zdravilnih zelišč in ga sladkali z medom. Preizkusili smo se tudi v slikanju panjskih končnic, izdelavi čebelic iz
papirja, čaka pa nas še mnogo aktivnosti, saj šolsko leto še ni pri
koncu.
Želimo se veliko naučiti in znanje podeliti tudi med druge
otroke, da bi se nas čim več začelo zavedati, kako koristno in
zdravo je uživati med in spoštovati čebelice, ki so naše prave
prijateljice.
Učenci 2. a in 2. b ter
učiteljici Rozika Kanjir in Lucija Kranjc
POMAGAMO OHRANJATI ČISTO
OKOLJE
V EKO KROŽKU skrbimo za ekološko ozaveščanje in opozarjamo na ekološke probleme v naši okolici.
V razredih imamo nameščene škatle za ločeno zbiranje ostankov papirja. Ločujemo plastiko in okolju nevarne izrabljene baterijske vložke, zbiramo izrabljene tonerje, kartuše, trakove, stare
mobilne telefone. Vključujemo se v dobrodelne akcije zbiranja
plastičnih zamaškov. S temi dejanji povečujemo ponovno uporabo in predelavo odpadkov. Urejamo šolski EKO kotiček ter
obeležimo pomembnejše dogodke, povezane z ohranjanjem
čistega okolja. Zavedamo se, da je voda vir življenja, zato varčujemo z njo.
Skrbimo za urejenost učilnic in hodnikov. S pobiranjem smeti
v okolici šole dokazujemo, da nam ni vseeno, v kakšnem okolju
živimo. Vključujemo se v očiščevalne akcije v kraju. Kot šola si
prizadevamo za zdravo prehrano otrok in razvijamo kulturen
odnos do hrane pri malici in kosilu.
Ekologijo vključujemo v vzgojno-izobraževalno delo pri pouku,
interesnih dejavnostih, raziskovalnih nalogah in izbirnih predmetih.
S predstavnikom Komunale smo si ogledali čistilno napravo v
Lokah. Spoznali smo, da so naprave za čiščenje voda iz kanalizacije potrebne obnove.
Zadnji mesec v letu je. V tem času imamo veliko majhnih in
velikih želja. Želimo si, da bi čim prej izvedli načrtovane projekte in zgradili tudi zbirni center, kjer bi občani lahko oddajali odpadke v pripravljene kontejnerje. Naš kraj dobiva novo
podobo, naj jo pridobi tudi na področju varovanja čistega
okolja.
Nada Janež
13
VRTCA MOZIRJE IN REČICA
Ni velikih brez majhnih, ni majhnih brez velikih
Leto 2009 se počasi poslavlja in
čas je, da se ozremo nazaj in pogledamo, kaj se je v vrtcu Mozirje dogajalo.
Za nami je leto izzivov, dosežkov
in uspehov. Skozi celo leto smo si
prizadevali, da bi bilo bivanje otrok
v vrtcu čim bolj udobno, da bi se
počutili varne, sprejete, da bi si pridobili navade in spretnosti, ki jim
Vrtec je letos praznoval
bodo v pomoč v življenju.
Dneve v vrtcu so nam tudi letos popestrili najrazličnejši obiski umetnikov, čebelarji, policisti, gasilci, prav tako pa smo tudi mi popestrili
dogajanje na tradicionalnem pustnem karnevalu, ki smo se ga udeležili
s skupinsko masko kokoške. Ne smemo pozabiti nastopa vseh skupin
otrok na prireditvi Od srca k srcu, ki je kulturni dom napolnila do zadnjega kotička. Prav takšno gnečo pa smo imeli tudi na likovni koloniji
v Mozirskem gaju, kjer so se otroški umetniki poigrali z najrazličnejšimi risarsko-slikarskimi pripomočki in materiali.
Največjo pozornost staršev, otrok, zaposlenih si je to leto prislužilo
praznovanje 30. obletnice vrtca. V okviru le-tega je bilo izvedenih več
likovnih razstav otrok iz vrtca, njihova modna revija, risanje s kredami
po Mozirju ... Pogledu čez vseh 30
let delovanja, je bila namenjena
razstava fotografij. Samo praznovanje 30. obletnice pa smo zaključili s prireditvijo NI VELIKIH BREZ
MAJHNIH, NI MAJHNIH BREZ VELIKIH na OŠ Rečica ob Savinji,
kjer je vse goste, predvsem pa naše
najmlajše po njihovem nastopu, razveselila torta.
tri desetletja delovanja
Ker je vrtec Mozirje vključen v
mednarodni FIT projekt, je v mesecu maju izvedel fitovo prireditev
PESMI IN PLESI LJUDSTEV SVETA, na kateri so se v Športni dvorani
predstavile s svojo plesno točko vse skupine otrok vrtca Mozirje in
Rečice ob Savinji.
Tudi med počitnicami nismo počivali. Zaradi povečanega vpisa otrok
sta se z mesecem septembrom odprla dva nova oddelka, v Mozirju in
Rečici ob Savinji. Ob tem lahko rečem le HVALA vsem, ki ste nam to
omogočili. Posebej pa Ani Nuši Rebernik za vsa prizadevanja.
Zato lahko ob koncu le še rečemo NI MAJHNIH BREZ VELIKIH v
srcu.
Nataša Marovt
KNJIŽNICA MOZIRJE
Uporabnikom dostopna tudi na daljavo
Knjižnica Mozirje se tudi v letošnjem letu ponaša z vlogo informacisamo knjižnico v Mozirju obiskalo preko 2700 obiskovalcev na mesec.
jskega centra. Dejavnosti, ki jih že izvaja v okviru svojih zakonskih
Najbolj dejavni obiskovalci knjižnice so zaposleni, sledijo pa jim sredobveznosti, še dodatno nadgrajuje. Tako v današnjem času, za katerenješolci in študenti. V povprečju si uporabniki knjižnice izposodijo
ga je značilna poplava raznih informacij, knjižnica uporabnikom
preko 7500 enot gradiva na mesec. Daleč največji delež pri izposoji
pomaga pri iskanju in selekcioniranju relevantnih informacij. Pomemgradiva imajo knjige, kar priča, da so le-te še vedno najbolj iskan vir
ben dejavnik pri zagotavljanju tovrstne pomoči je konstantno
informacij. Poleg knjig imajo uporabniki na voljo okoli 90 tekoče
izobraževanje zaposlenih.
naročenih naslovov serijskih publikacij. Zelo iskano sredstvo za zaZ namenom hitrega podajanja informacij in pomoči pri izobraževanju
polnitev prostega časa so filmi na DVD in VHS nosilcih. Ponudba račuuporabnikov knjižnice so letos v Knjižnici Mozirje računalniški kotiček
nalniških datotek se širi predvsem na področju tujejezičnih tečajev.
okrepili z novim računalnikom, ki je
Splošne knjižnice se uveljavljajo kot
zamenjal zastarelega. Ta kos sodoprostor za preživljanje prostega časa,
bne tehnike omogoča še bolj kakozato so v ponudbi Knjižnice Mozirje
vostno uporabo že obstoječe
različne kulturne prireditve. Poudarek
ponudbe računalniškega kotička.
je na likovnih razstavah, vrstijo pa se
Zahvaljujoč najnovejši programski
tudi literarni in potopisni večeri. Za
opremi je mogoče kakovostno zanajmlajše je poskrbljeno s pravljičnijemati in oblikovati dokumente ter
mi urami, na katerih se srečujejo z
jih barvno tiskati na zmogljivem ladomišljijskim svetom knjige, skupserskem tiskalniku. Prav tako je
nem branju vsakič sledi ustvarjalna
mogoče brezplačno dostopati do
delavnica. Za malo starejše
svetovnega spleta, elektronske
nadebudneže in razvoj njihove bralne
pošte in koristiti njihove priboljške.
kulture so tu projekti »MEGA kviz« in
Sedmošolci OŠ Mozirje pri ogledu računalniškega kotička
Seveda je vsem uporabnikom na
»Moja naj knjiga«. Sedmošolcem pa
voljo tudi strokovna pomoč s strani knjižničarjev. Povezanost v svetovje namenjen projekt Rastem s knjigo, kjer poleg knjižnega darila dodobra
ni splet naredi knjižnico še bolj dostopno uporabnikom, ki lahko korisspoznajo knjižnico, njeno organiziranost in storitve, ki jih nudi. Za malo
tijo vire informacij, dostopne preko spletne strani knjižnice. Stran
starejše ljubitelje branja se letos izvaja že 5. bralna značka za odrasle. Ta
omogoča naročanje na brezplačne elektronske novičke, zelo uporabje zelo dobro sprejeta s strani uporabnikov, saj se akciji vsako leto pridruži
na pa je storitev Moja knjižnica, ki uporabnikom omogoča podaljševanveč bralcev. Člani bralne značke so navdušeni nad pestrim izborom knje roka izposoje in naročanje knjižničnega gradiva kar iz domačega
jig, ki jih zanje skrbno izberejo knjižničarji. Z veseljem se udeležujejo tudi
naslanjača. Uporabniki lahko prejemajo informacije o gradivu na eleprireditev, ki jih Knjižnica Mozirje pripravlja z namenom druženja ob knktronski naslov ali na mobilni telefon v obliki SMS sporočil. Te storitve
jigi in seveda skupnih pogovorov o prebranem gradivu. Takšen zanimiv
so dobro sprejete, saj je število tovrstnih transakcij v porastu.
večer, na katerem je bil gost celjski pisatelj Igor Karlovšek, je Knjižnica
Osnovna dejavnost knjižnice, torej izposoja knjižničnega gradiva, pa
Mozirje pripravila tudi v novembru.
kljub posodabljanju računalniške opreme doživlja razcvet, saj je letos
Roman Mežnar
14
KULTURNO PROSVETNO DRUŠTVO JURIJ MOZIRJE
Letošnji največji projekt je bila izvedba operete
Društvo je tudi v iztekajočem se letu
pokazalo pestro kulturno delovanje kulturnih navdušencev. Društvo povezuje
mlade in odrasle kulturne ljubitelje in kot
kaže zanimanje za tovrstno delovanje je
druženje vedno bolj privlačno in zabavno.
Društveniki so tudi letos pripravili tradicionalne kulturne prireditve, ki so lepo
pripravljene in jih obiskovalci dobro sprejemajo.
Koledovanje je postala dobrodelna stalnica, ki prinaša veselo sporočilo med krajane, odpirajo se nam vsa vrata in obisk sv.
treh kraljev pomeni za vsako družino blagodejen in častitljiv obisk. Družinsko petje;
14.ponovitev prireditve želi prispevati k
ohranjanju ljudske pesmi v družinskem
krogu. Petje je gotovo posebnost našega
društva in lahko se pohvalimo s številnimi
pevskimi družinami. Kresovanje ob dnevu državnosti je vsekakor dobra družabna
prireditev, ki ima korenine v domovinski
vzgoji, ohranjanju tradicije kresovanja in
krepitvi ljubezni do naše domovine. Prireditev povezuje različna krajevna društva, skavte in ljudi dobre volje. Jesensko
srečanje slikarjev pod naslovom študijski
dnevi – ex tempore Mozirski gaj je letos
dočakala 15. ponovitev. Slikarsko srečanje ima namen promovirati likovno kulturo
in likovno prosvetljevanje krajanov. Prireditve se vsako leto udeleži več slikarjev
z vse Slovenije in zamejstva. Tako je bilo
tudi letos. Mentor prireditve je dr. Jožef
Muhovič. Strokovno predavanje je nosilo
naslov Iz oči v oči s sodobno umetnostjo.
Predavatelj je bil dr. Jožef Muhovič. V
jesenskem času otroke redno obiščejo
lutke v letos že 14. lutkovnem abonmaju.
Navdušenje nad lutkovnimi predstavami je
vsako leto veliko in kaže tako tudi nadaljevati. Člani Mozirskih kolednikov so
nepogrešljivi na številnih prireditvah v kraju in izven občine. Pogosto pevci zavijejo
tudi med rojake na Avstrijsko Koroško,
kjer imamo veliko prijateljev. V veselem
decembru nas obišče Miklavž, dobrotnik
in priljubljen svetnik predvsem med
otroki. Letošnje praznovanje Miklavža je
bilo še posebno zabavno, saj so člani društva pripravili odmevno opereto Miklavž prihaja ob spremljavi komornega orkestra in
pod taktirko mladega dirigenta Tomaža
Podlesnika. Velja poudariti, da je Podles-
nik tudi avtor glasbene priredbe za opereto in uspešen dirigent operete. V njej je
nastopilo preko šestdeset pevcev, godbenikov, igralcev in tehnikov. Zanimivo, da
so se opereti pridružile cele družine, kar
predstavlja uspešno animacijo kulturnih
navdušencev v Mozirju in ne kaže jamrati,
da se v Mozirju nič ne dogaja. Razveseljivo
je ravno množično navdušenje nad kulturo, kar nas navdaja z optimizmom. Vsi
člani društva si še naprej želimo moralne
podpore, sponzorske pomoči mnogih dobrotnikov, za kar se vsem lepo zahvaljujemo. Zahvala velja tudi vsem članom
društva, ki svoj prosti čas posvečajo kulturi in plemenitemu druženju. Hvala tudi
občini Mozirje za podporo in razumevanje naših smelih idej.
Jure Repenšek
Številčen igralski ansambel operete Miklavž prihaja
KULTURNO DRUŠTVO SLAP
Izdali že deseti zbornik
Članice in člani, ljudski pesniki in pisatelji Zgornje Savinjske
doline so v jeseni predstavili svoj deseti, jubilejni zbornik.
Vsebina njihovih čudovitih literarnih stvaritev bralca za nekaj
časa odmakne od vsakdanjika in povede v razmišljanje o vsebinsko polnih, čustveno obarvanih prepletenih misli, ki so tako lirično raznolike.
Društvo savinjskih literarnih amaterskih pesnikov in pisateljev
povezuje že trideset umetnikov, ustvarjalcev, h katerim so vključeni tudi zmagovalci literarnega tekmovanja z naslovom Besedičice.
Že peto leto smo so odzvali povabilu VTV z nastopom v oddaji
Dobro jutro in letos predstavili Zbornik 10.
Med člani so tudi seniorji, ki se srečujejo enkrat na leto v regijah po Sloveniji, še prej na razpis JSKD Slovenije pošljejo svoja
literarna dela, ki jih oceni strokovna komisija. Za Koroško Štajersko regijo se je srečanje dogodilo v Gornjem Gradu. Izbranka
najboljših del je bila v ponos našega društva članica Marjana Rihter
iz Delc.
To pa še ni vse. Ljudske pevke Pušeljc, znane po vseh področjih
Slovenije in tudi v zamejstvu, so stalne spremljevalke in članice
Slapa. KD SLAP na prireditvah že vsa leta spremlja kvartet Grma-
da iz Celja. Z geslom gremo naprej, se ustvarja plan za naslednje leto v sponzorski in samozaložniški obliki.. Hvala za pomoč
pri izdaji desetega zbornika vsem, ki cenijo lepo domačo slovensko besedo.
Rozalija Tkavc
Z nastopa v oddaji Dobro jutro
15
GODBA ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE
Letos prvič tudi v tujini
Tudi v leto 2009 je naše društvo zakorakalo s smelimi načrti. Tradicionalni letni
koncert v športni dvorani Nazarje je zopet
privabil veliko število obiskovalcev, ki so
slišali pisan program glasbenih uspešnic.
Nova velika izkušnja je sledila aprila, ko je
orkester po dolgih letih znova koncertiral
v največji slovenski katedrali v Gornjem
Gradu. Veličina in bogatost zvoka je obiskovalcem kot tudi godbenikom pričarala
čarobno velikonočno vzdušje. Tokrat se je
kot dirigent predstavil član godbe Tomaž
Podlesnik. Letos smo s koncertom prvič
preizkusili tudi novo športno dvorano v
Mozirju. Koncert je služil kot priprava za,
lahko bi rekli, dogodek leta v dolini, Poletno zGodbo. Ideja otvoritve turistične sezone Zgornje Savinjske doline je že kar
nekaj let zorela v glavi, tako idejnega vodje Francija Podbrežnika, kot tudi godbe.
Najvidnejši glasbeni izvajalci iz doline ob
spremstvu našega orkestra so kljub
slabem vremenu navdušili obiskovalce
prireditvenega prostora Vrbje na Ljubnem. Da glasba ne pozna meja, pa dokazuje naše prvo gostovanje izven slovenskih meja. Že nekaj let smo dobivali vabila s strani naših prijateljev iz srbskega kraja Čajetina. Letos julija smo se le odločili
in odšli na gostovanje ravno v času, ko je
pri njih potekalo polfinalno srečanje trubačev. Najboljši so nastopali potem v
vsem poznani Guči. Po samostojnem nastopu v Sirogojnem nas je doletela čast, da
smo v Zlatiboru s koncertom otvorili prej
Člani godbenega ansambla z gostitelji v Čajetini
omenjeno tekmovanje. Nastopali pa smo
tudi v eni od najbolj priljubljenih TV oddaj srbske nacionalne televizije Žikini
šarenici, ki je tisto nedeljo potekala v živo
iz Čajetine. Med gostovanjem smo si ogledali lokalne etnografske in naravne znamenitosti, našo turnejo pa smo končali z
ogledom Beograda. Konec avgusta smo
se na povabilo krajevne skupnosti Predoslje na Gorenjskem udeležili srečanja
godb, s svojim programom pa sodelovali
na proslavi ob 65-letnici osvoboditve
Zgornje Savinjske doline. Sledil je še
tradicionalni koncert v sklopu mednarodnega obrtnega sejma v Celju. Na notnih
stojalih pa je že program za naš letni koncert, ki bo tokrat 16. januarja 2010 v športni dvorani Mozirje. Ob tako pestrem letu
velja vsa pohvala vsem članom orkestra,
ki svoj prosti čas namenjajo tako lepemu
hobiju kot je glasba. Obenem pa se Godba pod umetniškim vodstvom Tomaža
Gučka zahvaljuje vsem občinam doline,
kot tudi sponzorjem za njihovo pomoč pri
realizaciji vseh zastavljenih projektov.
Matej Kranjc
LAS – DRUŠTVO ZA RAZVOJ PODEŽELJA ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE
Razvijati projekte za razvoj turizma
Društvo je ena izmed 33 potrjenih
Lokalnih akcijskih skupin v Sloveniji, ki
deluje po načelu Leader, projekte pa sofinancira iz sredstev 4. osi Evropskega
kmetijskega sklada za razvoj podeželja
(EKSRP). V letu 2009 je društvo pridobilo status delujoče Lokalne akcijske skupine kar pomeni, da je lahko pričelo z izvajanjem leader pristopa. V začetku leta je
objavilo javni poziv za zbiranje projektnih
predlogov za izvajanje lokalne razvojne
strategije. Ocenjevalna komisija je izmed
projektnih predlogov izbrala 6 projektov,
ki jih je LAS uvrstil v Letni izvedbeni načrt
za leto 2009 (LIN). Izmed zbranih projektov je bil tudi projekt Poletna zGodba, katerega 1. faza se je izvedla 12. junija v Vrbju na Ljubnem ob Savinji. Na prireditvi
16
so se povezali različni akterji na podeželju
in preko simbolične lesne poti v Zgornjesavinjski vasi predstavili poletne prireditve
in značilnosti območja. Osrednji del tega
dogodka je bil gala koncert Godbe Zgornje Savinjske doline z glasbeniki z našega
območja. Druga faza projekta Poletna
zGodba poteka v teh mesecih in sicer priprava in izdaja kataloga turistične ponudbe
Zgornje Savinjske doline. Lahko rečemo,
da je priprava kataloga naletela na zelo
odmevne in pozitivne odzive od turističnih
ponudnikov, saj bo v katalog umeščenih
52 ponudnikov. Katalog bo izšel predvidoma konec leta 2009, v začetku naslednjega leta pa se bo v okviru projekta vzpostavila tudi spletna stran pod domeno
www.savinja.si.
Program leader deluje pod okriljem Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Vsako leto je potrebno leader pisarni predložiti Letni izvedbeni načrt za
naslednje leto. Tudi LAS – Društvo za razvoj podeželja Zgornje Savinjske doline je
septembra na MKGP oddala LIN za leto
2010 v potrditev. V primeru, da projekte za
leto 2010 leader pisarna potrdi, jih nosilci
projektov lahko pričnejo izvajati.
Za vse administrativne in tehnične zadeve v zvezi z LAS skrbi upravljavec LAS,
to je Savinja, zavod za razvoj podeželja in
turizma, ki poleg upravljanja Lokalne akcijske skupine dela na različnih področjih,
med drugim občasno organizira tudi kuharske tečaje.
Ivica Orešnik
ZDRUŽENJE BORCEV ZA VREDNOTE NOB MOZIRJE KRAJEVNA ORGANIZACIJA MOZIRJE
Pestra dejavnost skozi vse leto
Člani krajevne organizacije Združenja
borcev za vrednote NOB Mozirje s svojim
delovanjem ohranjamo spomin na dogodke 2. svetovne vojne in na pogumni boj
slovenskega naroda za svobodo. Naše
društvo sestavljajo aktivni borci, aktivisti, interniranci in izseljenci, glavnina pa smo
ljudje dobre volje, ki se zavzemamo za
svobodo in mir ter spoštovanje naše domovine. Trudimo se ohranjati vrednote, ki
so se oblikovale med narodnoosvobodilno borbo, kot so tovarištvo, čut za socialno pravičnost, spoštovanje človekovih
pravic in lastne zgodovine.
Del spomina na prelomni čas naše zgodovine so tudi spomeniki in grobišča, zato
skrbimo za njihovo urejenost in obnovo.
Udeležili smo se številnih proslav v naši
bližnji in daljnji okolici: Mozirje, Topolšica, Menina, Graška gora, Čreta, Bočna,
Poljane in Dobrnič. Za nekatere člane je
bila nepozabna proslava pri Peršmanovi
domačiji v Podpeci na Koroškem, kjer so
v spomin na pobite člane družine Peršman
zadonele pesmi borbe in dela v izvedbi
tržaškega Partizanskega pevskega zbora.
Drugi člani zatrjujejo, da je bil zanje nepozaben obisk zelenega Pohorja, kjer smo
obiskali prizorišče junaškega boja Pohorskega bataljona na Osankarici, si gledali spominski muzej in se sprehodili ob
pragozdu pri Šumiku.
Starejši člani, ki zaradi bolezni ne morejo z nami na krajše ali daljše poti, prisegajo, da je bilo najlepše na srečanju v Mozirskem gaju, v gostišču Pri ribiču. Njihova
vedrina, nasmeh in sreča ob ponovnih
snidenjih nas vzpodbujajo, da bomo taka
srečanja spet ponovili.
Ob Dnevu mrtvih smo počastili spomin
na padle žrtve druge svetovne vojne. Številni prapori društev na spominski
svečanosti dokazujejo, da z njimi dobro
sodelujemo.
V dragoceni dediščini, ki jo želimo
ohraniti, so tudi pesmi o borbi in trpljenju, zato so nam v veliko veselje nastopi
učencev Osnovne šole Mozirje na naših
proslavah.
Ob koncu leta se bomo spomnili naših
starejših članov in jih obiskali. Več kot
skromno darilce jim bosta gotovo pomenila prijateljski stisk roke in prijazen klepet.
Stanislava Borovšak
DRUŠTVO ZGORNJESAVINJSKIH DIABETIKOV MOZIRJE
Svojim članom nuditi čimveč znanja o
njihovi bolezni
Vsako leto sestavimo program dela v
skladu s smernicami in normativi Zveze
društev diabetikov in sklad FIHO, iz katerega dobimo del sredstev za izvajanje naših
programov.
V društvu si prizadevamo nuditi članom
in njihovim svojcem čim več znanja o
bolezni in jih motivirati in usposobiti za
pravilno samooskrbo. S svojim ravnanjem
lahko diabetik bistveno vpliva na potek
zdravljenja, vendar pa je potrebna skrb in
veliko znanja, ki ga lahko pridobi na naših
predavanjih o prehrani in presnovi, ki jih
organiziramo.
V letošnjem letu smo imeli predavanje
kardiologa o vplivu bolezni na srce in
ožilje ter posledično možne srčne ali
možganske kapi ter predavanje okulistke
o vplivih bolezni na oči, s poudarkom o
zapletih in zdravljenju. Člani so bili na predavanju seznanjeni tudi o pacientovih
pravicah.
Posebno skrb posvečamo zgodnjemu
odkrivanju bolezni. V prostorih društva
opravljamo meritve krvnega pritiska, sladkorja in holesterola, kjer pogosto odkrijemo nove bolnike.
V društvu veliko pozornost posvečamo
tudi druženju in izmenjavi izkušenj med
bolniki. Zato vsako leto organiziramo izlet,
piknik in srečanje ob koncu leta. Istemu
cilju je namenjeno tudi okrevanje na Debelem rtiču, kamor odide vsako leto po 50
članov. Redno se udeležujemo tudi športnih srečanj, ki jih organizira Zveza društev
diabetikov Slovenije.
V društvu so včlanjeni tudi bolniki, ki so
v domovih za varstvo odraslih ali v domači
oskrbi. Ti se ne morejo udeleževati naših
dejavnosti, zato jih obiskujemo na domovih in jih ob obisku skromno obdarimo.
Društvo šteje nekaj nad 200 članov,
mislimo pa, da je to komaj dobra tretjina vseh obolelih v Zgornje Savinjski
dolini. Prizadevamo si pridobiti čim več
novih članov, saj se zavedamo, da s
pravočasnim zdravljenjem lahko preprečimo ali vsaj odložimo hude posledice, ki jih povzroča sladkorna bolezen.
Jože Prušek
Na pikniku na Pohorju smo se imeli lepo
17
SADJARSKO DRUŠTVO FRANCA PRAPROTNIKA MOZIRJE
Vse več zanimanja za oživljanje sadjarstva
Z zadovoljstvom ugotavljamo, da se je mlado sadjarsko društvo, ki šteje
šele šest let, dokaj dobro prijelo. Najzgovornejši dokaz za to je nenehno
povečevanje članstva in občutno povečan interes občanov za ponovno
oživljanje sadjarstva na našem podeželju. Zagotovo gre največ zaslug
za to pripisati sadjarskim razstavam, ki jih prirejamo vsako drugo leto.
Vse tri dosedanje so bile zelo dobro obiskane in hvaležno sprejete zaradi svoje vsebinske pestrosti in strokovne poučnosti.
Naše društvo v okviru svoje dejavnosti največ pozornosti posveča
strokovnemu izobraževanju članstva. V ta namen organiziramo občasna predavanja, praktične prikaze vseh sezonskih opravil v sadjarstvu, pa tudi oglede vzornih sadjarskih praks na drugih območjih Slovenije.
Društvo združuje tako vrtičkarske sadjarje kot kmečke, ki svoje znanje
in skrb namenjajo predvsem ohranjanju visokodebelnih travniških
sadovnjakov in ekološko prijaznejši pridelavi sadja. Zaradi tega tudi
izobraževalne vsebine prilagajamo obema interesnima skupinama.
Lanskoletno strokovno ekskurzijo smo zato namenili spoznavanju
koroškega kmečkega sadjarstva, domače predelave in trženja proizvodov iz neškropljenega sadja.
Letošnja je bila bolj pisana na kožo ljubiteljem vrtnega sadjarjenja.
Obiskali smo namreč Posavje, ki je slovenski center intenzivnega
tržnega sadjarstva. Imeli smo priložnost spoznati najsodobnejše tehnologije pridelave, sortiranja, skladiščenja in priprave sadja za domači
in tuji trg.
Ob vsakoletni udeležbi dneva odprtih vrat poskusnega sadovnjaka
Kmetijskega inštituta Slovenije na Brdu pri Lukovici vidimo in izvemo
marsikaj koristnega za uporabo ali preizkušanje v lastni praksi. Tudi
množičen obisk prireditve Praznik kozjanskega jabolka v Podsredi je
bil za vse udeležence zelo poučen. V izobraževalne programe smo z
Sadjarji se veliko posvečajo različnim izobraževanjem
letošnjim letom vnesli dve novi področji, ki sta bili doslej glede na
razširjeno prisotnost na naših domačijah vse preveč zapostavljeni:
strokovna oskrba vinske trte in pridelovanje kakovostnih sadnih pijač.
Da bi prepotrebno znanje o ljubiteljskem sadjarstvu, vinogradništvu
in kletarstvu omogočili čim širšemu krogu zainteresiranih, smo vzpostavili tesnejše sodelovanje z območno kmetijsko svetovalno službo.
Prvi skupni projekt sodelovanja je že stekel z jesenskim predavanjem
o predelavi sadja in poskusnim ocenjevanjem lanskoletnega jabolčnika. Nadaljeval pa se bo v širši zasnovi tudi v prihodnje in to v vseh
občinskih središčih naše doline.
Vsakoletna naloga društva je oskrba šolskega sadnega vrta in vinskih trt v Mozirskem gaju. S peko kostanja ob Martinovem začetku
pustnih prireditev pa smo tudi letos popestrili dogajanje na prenovljenem mozirskem trgu.
Alojz Plaznik
DRUŠTVO ZA OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE - PUST MOZIRSKI
V pripravah na novo pustovanje
V tem časopisu, ki ga pravkar držite v rokah,
je naš in vaš Pust Mozirski reden gost. V duhu
novih časov smo tudi mi prilagodili ime, v duši
pa ostajamo Mozirski pustnaki.
Vemo, da nas ni potrebno predstavljati.
Vsako leto se vrnemo. Odkar je naš kraj postal Evropsko karnevalsko mesto (FECC), začenja že na sv. Martina praznik, 11.11. ob
11 uri in 11 minut. Da smo točni s strelom
iz našega kanona, ki naznani pričetek pustnega časa, poskrbi naš starosta Martin Aubreht, saj nam vzorno vzdržuje naše časomere.
Čeprav pišem o pustu in pustnem društvu se
vam, dragi bralec, ni treba bati, da bo ta naš
članek kakor iz Pustnega Kurirja. Le naše delo
želimo predstaviti.
Spomladi smo pustne norčije spravili pod
streho. Karnevalska povorka je bila tudi letos
pestra in obilo obiskana. Veliko število nastopajočih skupin iz naše domovine, kakor tudi
z »juga« je razposajeno pokazalo svoje šege
in navade pustnega časa. Tudi obiskovalcev
je bilo za poln trg in izkazalo se je, da so vrli
občinarji dobro načrtovali, ko so naš starodavni trg obnovili in nam dali več prostora.
18
Poleti smo po že ustaljeni navadi vrnili obisk
eni od skupin. Žal za več kot en obisk ni bilo
denarja, zato bomo naslednjega pusta
ponovno prišli »ofirati« s praznimi »kasami«.
Se pa že resno pripravljamo na novo pustovanje, saj želimo v čim večji meri obuditi star
način prikazovanja domačih zdrah. Seveda pa
vam bomo ponovno postregli s pogledom na
etnografske skupine, ki resnično rade zaide-
jo v naš kraj. Obljubljamo vam, dragi občani,
da bo Pust, seveda tudi z vašo pomočjo, ostal
takšen, kakršnega ste imeli radi doslej. Ker
pa je ravno prilika, se želimo mozirski pustnaki iskreno zahvaliti občinski »regirungi«, ki
nam vseskozi pokorno stoji ob strani. Brez
njihovih injekcij bi se v teh težkih časih že
zdavnaj vse končalo.
Stane Podsedenšek
Pustnaki z vrteškim podmladkom na Martinov god
ČEBELARSKO DRUŠTVO MOZIRJE
Priznanje občine nam veliko pomeni
Letošnje leto je za Čebelarsko društvo Mozirje zelo pomembno, saj
se vsi člani veselimo, da je bilo naše delo v občini opaženo in smo bili
ob občinskem prazniku nagrajeni s priznanjem, občina pa je naše delo
podprla tudi finančno.
Čebelarstvo povsod po Evropi nazaduje, zato smo zadovoljni, da naše
društvo šteje kar 54 članov. Trudimo se, da gojimo čebelje družine, ki
so za naravo zelo pomembne žuželke. Njihova največja korist ni v
čebeljih pridelkih, kot so med, cvetni prah, propolis, vosek, matični
mleček in čebelji strup. Večino svojega »delovnega dne« čebele oprašujejo sadno drevje, kulturne in ostale rastline. Brez njih bi kmetijski
Otroci na obisku pri čebelarju
pridelki ostali brez opraševalcev.
Člani našega društva se stalno izobražujemo na vseh področjih, ki
se tičejo čebelarjenja. Zato znamo svoje čebelje družine vzdrževati
zdrave, da naš med in ostali pridelki in izdelki ustrezajo zahtevam za
varno hrano, s katero porabniki preventivno skrbimo za zdravje. Čebelje pridelke pa znamo pripraviti v primerno embalažo, da so lahko
tudi lepo darilo.
V preteklih letih smo pripravili in označili čebelarsko pot, ki povezuje kulturne zanimivosti in čebelnjake. Pohodniki se tukaj lahko oskrbijo z različnimi medenimi dobrotami, s ponudbo gostincev in turističnih
kmetij. Po omenjeni poti smo v sodelovanju z občino in turističnim
društvom pripravili tudi več etapnih pohodov ob občinskem prazniku.
Potrditev naše usmeritve vidimo v številčnosti pohodnikov. Naša želja
je, da bi pot, ki se konča pri spomeniku Janezu Goličniku v Mozirju,
postala čebelarska učna pot.
Skrbimo za sodelovanje z številnimi ostalimi društvi v občini. Predstavljamo pa se tudi na tradicionalnih prireditvah, kot je martinovanje
na mozirskem trgu in podobno.
20. novembra 2009 smo že tretje leto zapored sodelovali v dobrodelni
akciji En dan za zajtrk med slovenskih čebelarjev. Čebelarji smo, tako
kot po vsej Sloveniji, ta dan obiskali otroke v vrtcu, jim predstavili
zgibanke, pobarvanke in se z malčki pogovarjali o čebelah. Za zajtrk
smo jim prinesli naš domači med.
Obiskali smo še osnovnošolce in še njim razdelili promocijsko gradivo. Veseli so bili tudi novice, da bomo v šolskem letu 2010/2011
ponovno pričeli s čebelarskim krožkom na šoli.
Marija Lebar
KMETIJSKA SVETOVALNA SLUŽBA
Podeželje ohranja svojo funkcijo
Leto 2009 je bilo za Kmetijsko svetovalno službo zelo delovno. Trudili
smo se, da smo uspešno izvedli načrtovane naloge in sproti reševali
probleme nepredvidljivih dogajanj, ki jih je na področju kmetijska vedno veliko. Ključni cilji našega dela so bili usmerjeni k izboljšanju
konkurenčnosti kmetijstva, ohranjanju kulturne krajine in izboljšanju
kakovosti življenja na podeželju ter spodbujanju dopolnilnih dejavnosti.
Veliko časa smo porabili za izobraževanje in usposabljanje kmetov
in članov njihovih družin. Organizirali in izvedli smo številna predavanja, tečaje in tudi osebna svetovanja na različnih strokovnih in drugih področjih. Poskušali smo kmetom prenesti znanja za izboljšanje
gospodarjenja, večanje dohodka, zmanjševanje stroškov pridelave in
prireje, proizvodno usmerjanje in trženje v odvisnosti od potreb in
možnosti trga. Trudili smo se spodbujati pridelavo varne visoko kakovostne hrane in ob tem kmetom pomagati z nasveti za izpolnjevanje
zahtev navzkrižne skladnosti. Ta z dvajsetimi standardi in dodatnimi
zahtevami zelo strogo zavezuje kmete na področju varovanja okolja,
varovanja zdravja ljudi in živali ter ugodnega počutja živali.
Po obsegu porabljenega časa smo največ truda vložili v svetovanje
in pomoč kmetom pri izpolnjevanju zbirnih vlog in ostalih zahtevkov
ter izvedbi elektronskega izpolnjevanja vlog. Nudili smo kmetom pomoč na področju investicijskega razvojnega načrtovanja, pripravi vlog
za enostavne in zahtevne naložbe na kmetijah, vlog za mlade prevzemnike in zgodnje upokojevanje. Poudarila bi, da se v zadnjem času
povečuje trend prenosa kmetij na mlade prevzemnike. To je z vidika
razvojnih ciljev in izboljšanja starostne ter lastniške strukture na kmetijah zelo vzpodbudno.
Na področju združevanja in povezovanja mladih na podeželju, smo v
letošnjem letu bogatejši za eno društvo. Mladi iz Šmihela in bližnje
Šmihelčani so zmagali na državnem kvizu
okolice so svoje interese, delovno vnemo in veliko voljo za ohranitev
ter razvoj podeželja združili v Društvo podeželske mladine Šmihel nad
Mozirjem. Izkazali so se že v prvem letu delovanja. Udeležili so se
regijskega in državnega kviza »Mladi in kmetijstvo«. Z mladimi iz
cele Slovenije so se pomerili v znanju s področij vrednotenja lesa,
zakonodaje o društvih, nitratne direktive in odnosov z javnostjo. Na
obeh nivojih so pometli s konkurenco in z veliko premočjo zmagali.
Za nagrado so si prislužili organizacijo regijskega in državnega kviza
Mladi in kmetijstvo v prihodnjem letu.
Marija Mikek
19
VARSTVENO DELOVNI CENTER (VDC) SAŠA ENOTA MOZIRJE
Prisrčno srečanje z Miklavžem
Varovanci mozirske enote VDC so se z Miklavžem srečali v
ponedeljek, 7. decembra.
V družbi s svojimi domačimi in zaposlenimi v VDC so se zbrali v Šport
Centru Prodnik v Juvanju, kjer so prvemu od decembrskih dobrih mož
pripravili lep program, od njega pa so prejeli uporabna darila. A tudi
Miklavž ni odšel praznih rok, zanj so pripravili darilo.
Miklavž si je najprej ogledal pester program, ki so mu ga pripravili.
Da bi vse teklo še bolje, so k oblikovanju nastopa povabili tudi nekaj
varovancev velenjske enote VDC. Skupaj so pripravili raznolik folklorni nastop. Sledil je še skeč, ki je požel obilo smeha in buren aplavz.
V tem času pa si je Miklavž, ki je prišel od daleč, že spočil in se je
lotil »svojega dela«, to je obdarovanja. Varovance je obdaril z darilom
in šibo. Pri tem je vsakemu posebej prebral rimane verze iz letošnje
kronike o tem, kaj je bilo dobrega in kje bi se lahko še malo poboljšali.
Kar so seveda vsi glasno obljubili, čeprav so menili, da so bili dovolj
pridni že tudi letos.
Tej zadnji trditvi niti ne gre oporekati, saj se v centru nenehno kaj
dogaja. Poleg osnovne dejavnosti, ki obsega vodenje, varstvo, zaposlitev pod posebnimi pogoji in druga opravila, imajo še prostočasne in
nadstandardne dejavnosti. V prostočasne dejavnosti tako sodijo: po-
hodi, namizni tenis, jutranja telovadba, igre z žogo, plavanje v Topolšici, skrb za varno in urejeno okolico, praznovanje rojstnih dni, plesne
vaje, računalništvo, likovne delavnice, nemščina in poznavanje držav,
pa tudi pisanje za glasilo.
Pripravljajo svoje glasilo z naslovom »Drugačni?«, ki ga izdajo ob
koncu leta. V njem pišejo o različnih dogodkih iz svoje dejavnosti. Tako
so letos med ostalim opisali praznovanje Materinskega dne, druženje
s košarkarsko ekipo Elektre, nastop na pevski reviji v Izoli, ogled Mozirskega gaja, ogled zeliščnega vrta v Žalcu. Gostovali so v Slovenj
Gradcu na regijskih športnih igrah, v Mariboru na atletskem turnirju,
na letovanju v Veržeju in Ankaranu.
V glasilu Drugačni? Varovanci tudi povedo svoje mnenje ob vsakem
omenjenem dogodku, kaj jim je bilo najbolj všeč in kaj najmanj. Dodane so fotografije, pa tudi veseli utrinki iz njihovega vsakdanjega življenja. Za priboljšek pa je še nagradna igra s pobarvanko o živalih.
Varovancem v centru – njihovem drugem domu – prav gotovo ni nikoli
dolg čas. Prav tako ne njihovim varuhinjam pa niti tistim, ki v center
pridejo le kdaj pa kdaj na obisk in na ogled njihovih prireditev ali dneva odprtih vrat.
Marija Lebar
DRUŠTVO SOŽITJE - DRUŠTVO ZA POMOČ OSEBAM Z MOTNJO V RAZVOJU
Izboljšati kvaliteto življenja
Smo Medobčinsko društvo Zgornje Savinjske doline s statusom
invalidske organizacije, kot eno izmed 52 društev v Sloveniji včlanjenih v isto zvezo društev. Člani društva pa so same osebe z motnjami v duševnem in telesnem razvoju, njihovi starši, skrbniki, prostovoljci, člani delovnih organov društva itd. Veliko se družimo. Še
posebno tisti, ki sodelujemo pri pripravah in izvedbah različnih aktivnosti in programih. Glavni namen vseh programov je predvsem
izboljšanje kvalitete življenja osebam z motnjo v razvoju. Ob
druženju poteka še osveščanje in izobraževanje staršev in skrbnikov, nudenje pravne pomoči ter ustvarjanje možnosti, da se malo
poveselijo in vsaj za trenutek pozabijo na svoje težave. Programi,
ki jih pripravljamo, so zelo različni, največkrat namenjeni samim
osebam z motnjo v razvoju, nekaj pa je tudi takih, ki zajamejo manjše
ali večje skupine ali pa tudi starše in ostale. Nekatere programe
oblikujemo in organiziramo skupaj z našo Zvezo, večino pa pripravimo kar sami. Največkrat so to programi s socialno-pedagoškega
področja.
V letošnjem letu se je tako programa vseživljenjsko učenje oseb z
motnjo v razvoju udeležilo 5 oseb. Tri osebe so bile na 3-dnevnem vikend
seminarju “za fante in dekleta” v Ljubljani, dve osebi pa na
“doživljajskem taboru” v Kamniku. To so oblike programov, ki potekajo brez prisotnosti staršev. Vikend seminar za vse člane s strokovnimi
predavanji pa je potekal v Ptujskih toplicah. Zelo veliko članov se je
udeležilo izleta po Gorenjski, še več pa zabavnega druženja ob pikniku
na kmetiji Sedelšek. Sproščali in hkrati pridobivali novih psihofizičnih
moči pa smo se v bazenih term Topolšica.
Letošnje leto je bilo posebno še v nečem. Društvo KARITAS nam je
skupaj z župnikom Aleksandrom Korenom pripravilo sveto mašo, po
kateri je sledilo še druženje s pogostitvijo in glasbo. Bilo je lepo, kakor tudi 12. decembra, takrat za osebe z motnjami še celo bolj veselo,
saj jih je obiskal Božiček in obdaril.
Veliko aktivnosti preko celega leta se je izvajalo tudi na idejnih projektih izgradnje bivalne skupnosti, kot posebne oblike celodnevnega
varstva otrok s posebnimi potrebami. Idejne zasnove postajajo konkretnejše, zadeva se sicer prepočasi a vendarle premika. Vabimo vas
na zbor članov v začetku prihodnjega leta, kjer vas bomo poleg drugega podrobneje seznanili tudi o tem.
Iztok Benetek
DRUŠTVO PRIJATELJEV MLADINE MOZIRJE
Delovati v dobro otrok
Društvo prijateljev mladine Mozirje je nevladna, prostovoljna, človekoljubna in neprofitna organizacija, katere temeljni cilj je dvig kakovosti življenja otrok, mladostnikov in družin, zastopanje in uveljavljanje
njihovih interesov in potreb ter zaščita njihovih pravic. Deluje že od
leta 1963 in postaja vedno bolj nepogrešljiva v sodobno organizirani
civilni družbi. Delovanje Društva prijateljev mladine Mozirje temelji
na razvijanju vrednot prostovoljnega dela in negovanju dobrih
medčloveških odnosov. Temeljna načela delovanja so ustvarjanje
enakih možnosti za dostopnost in vključenost otrok, mladostnikov in
družin v programe spoštovanje vrednot življenja otrok, mladostnikov
20
in družin, prostovoljno delo, neprofitnost, strpnost do drugačnih, odprtost delovanja in povezovanja s sorodnimi neprofitnimi, prostovoljnimi
organizacijami in nestrankarsko delovanje
Aktivnosti v letu 2009 so potekale v izvajanju ustvarjalnih delavnic,
športnih aktivnosti, malo manj zanimanja pa je za pohode v naravo.
Največji dogodek pa je obisk Božička in s tem povezani dogodki
za najmlajše - predstava za otroke in obdaritev. Sodelujemo s Turističnim društvom, Športnim društvom in občasno še z drugimi
društvi.
Lilijana Rakun
RIBIŠKA DRUŽINA MOZIRJE
Skrbimo za vode in čisto naravo
Naša družina je letos štela 192 članov in 14
mladincev. Veseli nas, da se je število članov
in mladincev letos zopet povečalo. Delo v ribiški družini poteka v skladu z letnim in petletnim načrtom.
V spomladanskem času smo izvajali odlove
na gojitvenih potokih in vlaganja v gojitvene
in ribolovne revirje. Kot vsako leto smo ob
dnevu Zemlje očistili brežine Savinje in Drete.
V letošnjem letu smo dogradili ribogojnico ob
Mozirskem gaju, ki že daje prve dobre rezultate. Z ribogojnico želimo doseči pogoje za
nemoteno poribljavanje naših voda z avtohtonimi vrstami rib.
Komisija za delo z mladimi ribiči redno izvaja tedensko vadbo, na kateri mlade ribiče vzgajamo v ribiče s spoštljivim odnosom do voda
in narave.
Naši člani tekmujejo v različnih ribiških disciplinah, tako na regijskem, kot državnem
nivoju. Letos se je še posebej izkazal član
Ribiči med tekmovanjem na reki Savinji
Ob teh dejavnostih redno vzdržujemo ribnik
mladinske državne reprezentance v lovu rib s
in ribiški dom v Mozirskem gaju, ki nudita zaplovcem Tilen Kojc, ki se je udeležil mladintočišče številnim rekreativnim ribičem. Ribiški
skega svetovnega prvenstva na Portugalskem.
dom je letos dobil novo podobo z obnovo leseOrganizirali smo več tekmovanj na družinski
nine in fasade ter povečano asfaltno parkirišče.
in regijski ravni, tako za mladince, kot člane.
Veseli nas povečan obisk tujih ribičev v naših
Izvedli smo tekmovanji za pokal Mozirskega
revirjih, saj na ta način tudi sami pomagamo
gaja, septembra pa smo izvedli Kojčev in Pogelšekov memorial ter zadnjo tekmo
pri razvoju turizma v naši lepi dolini.
državnega prvenstva v muharjenju.
Milan Kojc
LOVSKA DRUŽINA MOZIRJE
Skrbimo tudi za družabnost
Lovska družina Mozirje združuje 54 članov.
Smo eno izmed društev, ki je zelo prepoznavno v občini, saj se udeležujemo mnogih
prireditev, ki so organizirane na nivoju naše
lokalne skupnosti.
Izpolnjujemo poseg v populacijo divjadi po
planu, ki ga postavi Zavod za gozdove Slovenije območna enota Nazarje. Realizacijo
posega v populacijo divjadi izvajamo na celotnem območju občine. V letu 2009 smo
začeli plačevati koncesijo Ministrstvu za kmetijstvo za lovišče v izmeri 4800 ha.
V letu 2008 in 2009 smo imeli veliko
škode po divjadi na kmetijskih površinah v
lasti lastnikov gozdnih in kmetijskih površin.
Lovci poskušamo s pravilnim in pravičnim
delom oceniti škodo po divjadi na kmetijskih
površinah, posejanih z različnimi kmetijskimi kulturami in travinjem, po navodilih Ministrstva za kmetijstvo, v zadovoljstvo lastnikov zemljišč in nas lovcev. V veliki meri nam
to uspeva.
Slovenski lovci se trudimo obdržati avtohtono
divjad na območju Slovenije. Tudi na območju
lovišča Lovske družine Mozirje je naša naloga
obdržati avtohtono divjad, zato že vrsto let ne
posegamo v populacijo velikega petelina, ruševca in belega zajca, da bi se stalež teh živali
okrepil. V zadnjem času opažamo, da se omenjena zaščitena divjad številčno povečuje.
Zelo smo kritični do posameznikov, ki z motornimi sanmi in štirikolesniki po našemu lovišču z velikim hrupom preganjajo divjad, katera je v visokem snegu nemočna in v spomladanskem času poleganja mladičev nima miru.
Lovska družina že vrsto let goji lovni turizem,
saj veliko lovcev iz Nemčije in Avstrije vsako
leto prihaja k nam na lov na gamse in srnjake. Skrbimo pa tudi za družabnost. Že tradicionalno se udeležujemo maše na Sv. Križu v
čast lovskemu zavetniku sv. Hubertu. V povezavi z GTC Golte pa smo letos organizirali
prireditev Lovski dan na Golteh in kuhanja
golaža.
Marija Lebar
KULTURNO DRUŠTVO GAL
Deset let delovanja društva
Ustanovni zbor je 10. septembra 1999
sprejel sklep o ustanovitvi Kulturnega društva likovnih ustvarjalcev Zgornje Savinjske
doline Gal. Amatersko društvo je pričelo z
delovanjem in letos praznuje 10. obletnico. Društvu je bil v uporabo dodeljen prostor v stavbi bivše OŠ na Rečici ob Savinji.
Prva predsednica društva je bila Anka
Rakun z Rečice ob Savinji, od leta 2005 pa
društvo vodi Nada Zager iz Mozirja.
Društvo šteje 25 članov, ki se uspešno
udejstvujejo in udeležujejo različnih delavnic, ki jih društvo prireja dvakrat do trikrat
letno, člani pa se prav tako izobražujejo
drugod v sklopu tovrstnih društev ali na
delavnicah, ki jih organizira JSKD RS ter
OI JSKD Mozirje. Izobraževalne delavnice
vodijo različni akademski slikarji in kiparji
iz Zgornje Savinjske doline in od drugod
po Sloveniji, pa tudi izven njenih meja.
Kulturno društvo GAL je član Zveze likovnih društev Slovenije (ZLDS), s sedežem v Ljubljani, kar društvu omogoča
sodelovanje na razstavah projekta Zlata
paleta, ki se organizirajo v različnih slovenskih mestih Tovrstne razstave omogočajo članom pridobitev priznanj, certifikatov
ter najvišjega priznanja, t.i. Zlata paleta.
Omenjena priznanja so bila do sedaj dodeljena že mnogim našim članom, ponašajo pa se tudi z nagradami in priznanji,
pridobljenimi na različnih EX TEMPORIH
in slikarskih kolonijah, doma in v tujini.
Člani društva svoja dela razstavljajo v
sklopu skupinskih razstav ali na samostojnih razstavah na sedežu društva ali pa
drugod po galerijah, svoja dela pa večkrat
podarijo tudi v dobrodelne namene.
V prihodnosti si želimo še več novih
članov, predvsem pa ustvarjanja željne
mladine.
Nada Zager
21
STRELSKO DRUŠTVO MOZIRJE
Poseben pomen delu z mladino
V letošnjem letu je naše društvo izvajalo aktivnosti glede na letni plan,
ki smo si ga postavili v preteklem letu.
Januarja smo pričeli s spomladanskim delom rekreacijske lige v
športnem streljanju z zračno puško. V novembru smo nadaljevali z
jesensko - zimskim delom.
Namen lige je medsebojno druženje in tekmovanje med ekipami
različnih društev, podjetij, ustanov, skupin občanov ali posameznikov
ter izkoristiti prijetno s koristnim, saj se v tem lepem športu ustvarja
psihična sprostitev in poveča se koncentracija.
Tekmovanje je potekalo vsak petek v skupno devetih kolih. Ekipe so
sestavljali po trije člani. Tekmovalci so lahko uporabljali svoje orožje
ali orožje organizatorja, serijske izdelave in z odprtimi merilnimi napravami. Največja izhodna hitrost izstrelka je lahko 200 m/s, največja
teža puške pa 4000 gramov. Strelivo in tarče je pripravilo naše društvo,
kakor tudi organizacijo tekmovanja. Tekmovalec je imel na razpolago
30 minut. V tem času je moral izstreliti 20 strelov v štiri tarče. Zmaga
ekipa, ki zbere največje število krogov (ali točk). Vsak tekmovalec v
ekipi je tekmoval tudi kot posameznik. Če je število krogov med dvema tekmovalcema izenačeno, se posamezniki pomerijo z novimi petimi
streli.
V spomladanskem delu je prvo mesto zasedla ekipa SD Gornjega
Grada 1 in osvojila prehodni pokal. Sledile so ekipe SD Mozirje 1 in
2, Gornji Grad 2, SD Ljubno, ŠD Modras, LD Mozirje in SD Gornji
Grad 3. Posamezniki najboljših treh ekip so prejeli medalje oz. diplome.
Če ekipa, ki je prejela prehodni pokal, zmaga še v drugi in tretji sezoni, osvoji pokal v trajno last.
Treningi z zračno puško so potekali vsak dan v tednu. Izvzeti so bili le
poletni meseci.
Z največjim veseljem pa sporočamo, da smo pričeli s strelskim
krožkom za pionirje in mlajše mladince. Predvsem so to učenci iz
mozirske osnovne šole in tudi iz drugih krajev. V našem programu
dela ima posebno mesto delo z mladino, kajti poleg staršev in šole so
športna društva tista, ki odraščajoči mladini pomagajo pri duševnem
in telesnem razvoju. To smo sicer že zapisali, pa naj ne bo odveč, če
ponovimo: pri streljanju jih navajamo na disciplino, vztrajnost in na-
tančnost pri vadbi, športno prenašanje porazov in spoštljiv odnos do
slabših vrstnikov. Tako se krepijo tudi dobri medsebojni odnosi.
Vabimo starše, da svoje otroke, ki imajo veselje do streljanja, vpišejo v naše društvo in s tem preprečijo streljanje ptic ali domačih živali
v naravnem okolju ali celo kakšno nesrečo med otroci. Ne zatiskamo
si oči, vemo, da se tudi to dogaja.
Starejši člani so se udeležili tudi treningov in tekmovanj v Velenja in
v Gornjem Gradu.
Na septembrski Mozirjadi je že po tradiciji poleg ostalih dejavnosti
zastopano tudi Strelsko društvo Mozirje z množičnim tekmovanjem v
streljanju z zračno puško in tako je bilo tudi letos. Udeležilo se ga je
preko šestdeset strelcev mlajših in starejših, iz Osnovne šole Mozirje
kakor tudi ostalih.
Tudi to pomlad smo ponovno sodelovali v akciji čiščenja okolja po občini
Mozirje. Prepričani smo, da teh akcij ne bi bilo treba, če bi bili prebivalci Mozirja bolj prijazni med seboj in nebi onesnaževali naravo.
Danilo Mrevlje
Naši člani med streljanjem
ZGORNJESAVINJSKO DRUŠTVO FINANČNIH, RAČUNOVODSKIH DELAVCEV IN REVIZORJEV MOZIRJE
Aktivni na strokovnem in družabnem področju
Naše društvo šteje 230 članov in članic, ki jim stroka računovodenja pomeni osnovni poklic, le redko komu hobi. Društvo ima dolgoletno
tradicijo, saj bo kmalu praznovalo svojo 50-letnico obstoja.
Na izletu v Beogradu
22
Naloge članov društva so predvsem usmerjene v razvijanje računovodske stroke po sodobnih metodah z uporabo teoretičnih in praktičnih
znanj, nudenju strokovne pomoči z organiziranjem seminarjev, internih
srečanj in osebnimi pogovori, podpiramo študij stroke, razvijamo poklicno etiko in moralo računovodij na osnovi sprejetih kodeksov etike,
kar pomeni določeno integriteto računovodskih delavcev.
Na družabnem področju pa prirejamo enodnevne in večdnevne
ekskurzije doma in v tujini, prirejamo tečaje in seminarje udeležujemo se redno srečanj pobratenih društev severovzhodne Slovenije. Letos je bilo organizator srečanja društvo iz Slovenj Gradca.
Zaradi splošne krize, ki je zajela tudi našo dolino, vse težje organiziramo seminarje s področja naše stroke, ker je organizatorjev seminarjev čedalje več. Zato pozivamo naše člane, da se udeležujejo seminarjev in predavanja našega društva, saj nam vedno predavajo o novostih na področju računovodske stroke priznani strokovnjaki iz Zveze
računovodij iz Ljubljane.
Vsem našim aktivnim članom in poverjenikom se zahvaljujem za
prostovoljno delo v društvu v l. 2009.
Darja Dobovičnik
PLANINSKO DRUŠTVO MOZIRJE
Planinstvo v krvi vsakega Mozirjana
V planinskem društvu Mozirje smo v preteklem letu uspeli izvesti večino aktivnosti, ki smo
si jih zadali. Kot pomembnejšo lahko označimo pridobitev novega najemnika na Mozirski
koči, s katerim smo dosegli odločno izboljšanje gostinske ponudbe na Mozirski planini. Ob
odhodu prejšnjega najemnika je bilo potrebno kočo in okolico koče očistiti in opraviti
manjša vzdrževalna dela. Ob tem je bila opravljena menjava poda v zgornjem nadstropju
koče. Zaradi dotrajanosti je v naslednjem letu
načrtovana še menjava strešne kritine ter
celotna obnova sanitarnih prostorov. Za izvedbo investicij bo društvo črpalo sredstva z naslova najemnin, prihrankov in s strani donatorjev, katerim velja še posebna zahvala.
Letos je društvo organiziralo štiri izlete, na
Slavnik, Dobrač, Mangart in Čemšeniško
planino. Odzivi udeležencev so vzpodbuda organizatorjem in hkrati vabilo novim udeležencem.
V okviru društva pomembno vlogo zavzema
tudi športno-plezalna sekcija, ki je z odlično
organizacijo tekmovanja v športnem plezanju za otroke vzhodne Slovenije pridobila svoj
ugled tudi izven naše regije. Poleg tega so
rezultati dela sekcije vidni tudi v nadpovprečno dobrih udeležbah njenih članov na
tekmovanjih.
Prizadevamo si, da bi planinstvo približali
Mozirski planinci na Slavniku
otrokom. Planinski krožek poteka v vrtcu
Mozirje in v Osnovni šoli Mozirje. V tem kontekstu bodo organizirani tudi otroški planinski
pohodi.
Seznam aktivnosti v letu 2009 je trenutno v
pripravi. Med drugim bo ta zajemal izlete in
pohode za različne starostne in zahtevnostne
skupine. Prizadevamo si, da bodo na razpolago tudi družinski izleti. Poleg aktivnosti na
Mozirski koči že potekajo dogovori o izdelavi
društvene spletne strani, kjer bomo ažurno
objavljali obvestila in poročila o dejavnosti
društva. Ugodnost za člane društva se smatra
tudi obveščanje o dogodkih preko SMS sporočil.
Upravni odbor, ki je vodenje društva prevzel
v lanskem letu, si s svojo dejavnostjo prizadeva, da članom ponudi čim več. Z raznoliko
ponudbo dejavnosti in s sodobnim podajanjem
informacij poskušamo privabiti čim več novih
članov.
S planinstvom naredite nekaj zase in za naš
kraj.
Zala Acman in Jože Bizjak
NOGOMETNO DRUŠTVO MOZIRJE
Dobri rezultati potrjujejo dobro delo z mladimi
Februarski turnir v Športni dvorani Mozirje je postregel z dobrimi igrami in
izkupičkom domačih nogometašev
V okviru ligaških tekmovanj, ki jih organizira
Medobčinska nogometna zveza Celje, uspešno nastopajo vse selekcije mozirskega
nogometnega društva.
Konec oktobra se je zaključil jesenski del
ligaških tekmovanj. Mozirski kadeti (U-16) že
drugo leto nastopajo v 2. kadetski ligi v
konkurenci štirih klubov, ki tekmujejo v šest
krožnem tekmovalnem sistemu. Po devetih
odigranih tekmah zasedajo 2. mesto s šestimi zmagami in tremi porazi. Starejši dečki (U14) nastopajo v 1. ligi in brez poraza trdno
držijo prvo mesto. Podobno uspešna je selekcija U-12, ki nastopa v 3. ligi in je zabeležila
samo en poraz.
Za prihodnost omenjenih selekcij se ni
potrebno bati, saj v društvu delujeta še dve
selekciji otrok do deset let. Po besedah
Matjaža Purnata, predsednika društva, leti z enako mero zavzetosti sledijo starejšim
selekcijam. Izjemni rezultati so odraz dobrega dela trenerjev in zagnanosti igralcev.
Z novembrom so se treningi vseh selekcij
preselili v Športno dvorano Mozirje. Tu se
mladi nogometaši pripravljajo na turinrje, ki
se jih bodo udeleževali tekom zimskega obdobja. V svoje vrste društvo vabi vse nogometa
željne otroke iz celotne Zgornjesavinjske doline.
Roman Mežnar
23
GASILSKA ZVEZA ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE MOZIRJE
Povezovati gasilce na različnih področjih
delovanja
Zveza s sedežem v Mozirju opravlja skupne naloge za vseh 15 prostovoljnih gasilskih društev z območja Zgornje Savinjske doline.
Zveza se financira s finančnimi sredstvi, ki jih z medsebojno pogodbo zagotavlja vseh sedem občin v naši dolini. Za leto 2010 imamo
zagotovila županje in županov, da se bodo ta sredstva zvišala, s tem pa
bomo tudi po finančni plati lažje opravili vse naloge, ki si jih bomo
zastavili. Pri povezovanju navzgor v Svet Savinjsko-Šaleške regije ter
naprej v Gasilsko zvezo Slovenije smo se udeleževali prav vseh sestankov in posvetov na teh nivojih. Udeležili smo se slovesnosti ob 140-
Utrinek z letošnjega tekmovanja
letnici organiziranega gasilstva v Sloveniji, ki je bila v Metliki.
Na področju izobraževanja ter usklajevanja dela gasilcev ob večjih
intervencijah smo bili v tem letu uspešni. Neurja in večje naravne nesreče so nas letos k sreči obšle, na področju izobraževanja pa je bilo
postorjenega veliko.
Bili smo organizatorji tekmovanja na nivoju zveze za vse starostne
skupine gasilk in gasilcev ter mladine in nato še regijskega. Naše desetine so dosegle lepe rezultate. Izveden je bil kviz gasilske mladine prav
tako na nivoju naše GZ kot regije. Za uspešni izvedbi gre vsa pohvala
PGD Šmartno ob Dreti in PGD Nazarje, ki sta vzorno pripravili obe
zahtevni tekmovanji. Izjemno so nas razveselili mladinci PGD Rečica
ob Savinji, ki so na gasilski olimpiadi v Ostravi zasedli odlično 4. mesto.
Uspešno smo sodelovali z drugimi subjekti na področju zaščite in
reševanja. Pomagali smo organizirati prvo srečanje občin, ki mejijo
na Kamniško-Savinjske Alpe, na temo medsebojne pomoči ob večjih
naravnih in drugih nesrečah.
Vse aktivnosti vodimo in usklajujemo preko našega upravnega odbora, sveta predsednikov, poveljstva ter komisij.
Gasilstvo pridobiva na ugledu v naši družbi. Veliko je bilo vloženega
v nabavo sodobne opreme in izobraževanje, rezultat teh vlaganj pa je
učinkovitost gasilskih enot na vseh vrstah intervencij. Dobro delo z
mladino v društvih je predpogoj za še bolj uspešno delo v prihodnje.
Zahvaljujemo se vsem prostovoljnim gasilskim društvom, občinskim
gasilskim poveljstvom ter občinam za razumevanje in pomoč.
Janko Žuntar
PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO MOZIRJE
Delo gasilcev vse zahtevnejše in odgovornejše
Dan gasilca v občini Mozirje, ki ga skupaj z občino Mozirje organiziramo že nekaj let, je za mozirske gasilce zelo pomemben dan. Na ta
dan župan občine Mozirje izroči društvu v uporabo osebno in skupno
zaščitno opremo ter opremo za gašenje in reševanje, ki se letno nabavlja po med občino in društvom sprejetim pet letnim načrtom opremljanja. Na letošnjem Dnevu gasilca, ki je bil 7. novembra, nam je bila
izročena osebna zaščitna oprema, dopolnilna oprema za reševanje z
vrvno tehniko, ter mobilni rov za izvajanje mladinske vaje z ovirami za
mladinske enote, ki bo zagotavljal polno varnost pri izvajanju vaje. Ker
pa se v društvu aktivno pripravljamo na prevzem opravljanja še dodatnih nalog na področju zaščite in reševanja, pa smo prejeli tudi osebno
zaščitno opremo za reševanje na vodi ter opremo za nudenje prve
medicinske pomoči. Letos smo prevzeli v uporabo tudi kvalitetno in za
uspešnost požarnih intervencij pomembno napravo imenovano termovizijska kamera. Z njo bo omogočen zelo kvaliteten pregled prostorov,
ki so zadimljeni in prizadeti z ognjem. S pomočjo te kamere lahko
prostore, v katerih je tolikšna prisotnost dima, da nam z prostim očesom ni možno videti prav ničesar, uspešno pregledamo ter najdemo v
prostoru nahajajočo osebo in mesta kjer gori. Naprava sprotno meri in
na ekranu izpisuje trenutno temperaturo v prostoru, ter spremlja druga dogajanja in konstrukcijske spremembe, ki lahko ogrozijo varnost
gasilcev med gašenjem in reševanjem.
Obveznosti in odgovornosti do opravljanja javne gasilske službe se
iz leta v leto povečujejo. Tega se v našem društvu še kako zavedamo,
zato ne prepuščamo stvari naključju, ampak aktivno skrbimo za
izobraževanje operativnega članstva. Poleg tega skrbimo za opremljanje s sodobno opremo, kar omogoča varna, strokovna in uspešna
posredovanja. Vrednost opreme, ki smo jo prevzeli ob letošnjem dne24
vu gasilca je znašala dobrih 14.000 evrov. Finančna sredstva za nakup termovizijske kamere v višini 8.502 evra je v celoti zagotovilo
društvo iz dvoletnih prihrankov zbranih ob novoletnih obiskih gospodinjstev ter zaslužka opravljanja različnih del, ki so jih opravili naši člani.
Finančna sredstva za ostalo opremo je v višini 80 odstotkov zagotovila občina, 20 pa društvo.
Spoštovane občanke in občani, ob izteku leta se vam mozirski gasilci iskreno zahvaljujemo za vso vašo pomoč, ki nam jo nudite, da lahko
uspešno delujemo.
Jože Zlatinšek
Uporaba nove termovizijske kamere
CIVILNA ZAŠČITA OBČINE MOZIRJE
Dimniški požari
Pri dimniških požarih, kjer zagorijo saje, nastajajo visoke temperature, ki segrevajo stene dimnika. Tako lahko vžgejo bližnje predmete,
posebno lesene konstrukcije, ki so v bližini dimnika. Plini, ki nastajajo
pri izgorevanju, imajo manjšo specifično težo od zraka. Že pri 200°C
so za 25 odstotkov lažji od zraka, kar v dimniku ustvarja velik vlek in
s tem dotok svežega zraka oz. kisika, ki vzpodbuja intenzivno gorenje.
Saje, ki v dimniku intenzivno gorijo, lahko dosežejo temperaturo do
1300 °C, to pa je temperatura, pri kateri že razpadajo in pokajo opeka ali dimne tuljave, zaradi česar lahko pride do razširitve požara. Prav
je, da po vsakem dimniškem požaru dimnik pregledamo in odpravimo
morebitne poškodbe sten in vrat.
Ko gorijo smolnate dimniške saje je prav, da zgorijo do konca, vendar kontrolirano. Če v dimniku gori tako močno, da preti nevarnost
razširitve požara, moramo pričeti gasiti. Gašenje dimnikov izvajamo s
sredstvi za suho gašenje, to sta gasilni prah ali ogljikov dioksid. Pri
gašenju je potrebno gasilno sredstvo usmeriti skozi dimniška vratca
navzgor. Za gašenje uporabimo vratca ki so pod mestom gorenja v
dimniku.
DIMNIŠKIH POŽAROV NE SMEMO GASITI Z VODO, KER SE
VODA OB RAZBELJENIH STENAH DIMNIKA UPARI IN POVEČA
SVOJO PROSTORNINO, ZARADI ČESAR LAHKO DIMNIK EKSPLODIRA.
O vsakem dimniškem požaru obvestimo gasilce, ki naj gorenje nadzorujejo in po potrebi tudi zaustavijo.
Pravilna izgradnja in vzdrževanje ter čiščenje dimnikov so aktivnosti, ki so najboljša preventiva in zagotavljajo varnost pred dimniškimi
požari.
Jože Zlatinšek
KINOLOŠKO DRUŠTVO ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE
Uspešni organizatorji odmevnih dogodkov
Udeleženci tabora reševalnih psov
Delo v našem društvu je razdeljeno na osnovno izobraževanje lastnikov in njihovih psov, izobraževanje za delo z reševalnimi psi in organizacijo različnih kinoloških prireditev.
Spomladanskega in jesenskega tečaja šolanja, se je udeležilo 31
lastnikov psov. V mesecu juniju smo imeli društvene izpite in vseh osem
kandidatov je bilo uspešnih.
Letnega tabor reševalnih psov, se je udeležilo 125 vodnikov iz Italije, Avstrije, Hrvaške in Slovenije. Usposabljanje je potekalo štiri dni
na različnih lokacijah po dolini. To je bil že 16. letni tabor , od tega že
osmi v naši organizaciji, namenjen pa je usposabljanju in druženju ter
izmenjavi načina dela z reševalnimi psi.
V mesecu septembru je bila že tradicionalna razstava psov pasme
šar pej.
Skozi vse leto pa so bili zelo aktivni člani enote reševalnih psov. Pridno
so trenirali in trije so uspešno opravili tudi izpite. Udeležili so se več
kot 20 različnih usposabljanj ter resničnih iskalnih akcij pogrešanih
ljudi. Za vse to so žrtvovali svoj prosti čas in ne nazadnje tudi svoja
finančna sredstva.
Kot vsako hišo, je potrebno tudi društveno vzdrževati, zato smo morali zamenjati strešno kritino, ki je bila dotrajana.
Za vse našteto je bilo potrebno veliko truda in samoodrekanja nekaterih naših članov. Vendar nam je v veliko zadovoljstvo pohvala vseh
sodelujočih za odlično organizacijo, za urejenost vadišča, ki je med
najlepšimi v Sloveniji in njihova obljuba, da se k nam še zagotovo
vrnejo.
Duška Hrovat
KULTURNO DRUŠTVO LEPA NJIVA
Vadijo za novo igro
Leto je naokoli, dolgi večeri so tu in s tem tudi čas, ko zavihamo rokave
in pričnemo z novimi projekti. Kot vsako leto, bomo tudi letos priredili
Veseli december. Naši mladi upi (tisti že odkriti, pa tudi še tisti čisto
“tanovi”) se vam bodo predstavili v malo daljšem skeču. Poleg pa seveda ne bo manjkalo dobre glasbe naših pevskih talentov, kot se za veseli december spodobi.
Pričenjamo tudi z novo gledališko igro z naslovom Strogo zaupno.
Zagreto vadimo, tako da lahko pričakujete premiero v bližnji prihodnosti. V načrtu imamo tudi že skoraj tradicionalno prireditev za materinski dan. Za vse mamice združimo moči z leponjivskimi otroki in jim
skušamo polepšati dan.
Nadja Maze
Leponjivski kulturniki na domačem odru
25
GORNJESAVINJSKI SMUČARSKI KLUB MOZIRJE
Aktivni skozi celo leto
Klub združuje iz leta v leto več članov, ljubiteljev smučanja in ostalih športov, ki veliko
svojega prostega časa namenimo delu z mladimi, ohranjamo tradicijo starodobnega
smučanja, strokovnemu izobraževanju, organizaciji smučarskih tekmovanj, smučarskega
sejma, udeležujemo se rekreativnih športnih
tekmovanj in prireditev po vsej Sloveniji. V
svojih vrstah združujemo vse generacije športnikov - naš najmlajši član je star dve, najstarejši pa šestinsedemdeset let.
Delo GSK Mozirje temelji na vzgoji mladih
smučarjev, tako v rekreativnem smislu kot tudi
na zahtevnem tekmovalnem nivoju. V klubu
delujejo tri selekcije otrok iz celotne Zgornje
Savinjske doline in tudi okolice.
A tekmovalna selekcija šteje 12 otrok. Nuša
Suhoveršnik, Urban Jurkovnik (oba sta FIS
tekmovalca, kar je letos prvič v zgodovini kluba), Luka Šinkovec, Domen Lipnik, Urška
Ostervuh, Sara Plaskan, Jan Napotnik, Urša
Marolt, Anja Drev, Julija Verbuč, Nejc Naraločnik in Klemen Hriberšek.
B tekmovalna selekcija šteje 5 otrok. Job
Slemenšek, Mark Pavlin, Andraž Rosenstein,
Tina Pečnik Škrubej in Nace Kovač.
3. selekcija najmlajših združuje 44 otrok.
Suhe treninge, ki potekajo v Športni dvorani
Mozirje bomo nadaljevali v začetnih in nadaljevalnih tečajih smučanja ter v obliki organizirane zimske vadbe na Golteh.
Zelo aktivno je delo sekcije ljubiteljev
smučanja po starem Veseli Savinjčani. Skupina šteje 37 članov, ki so tudi sicer dobri
smučarji, kot starodobniki pa se trudijo predvsem ohranjati etnološko, kulturno in športno dediščino našega območja. Druščina se
skozi zimsko sezono udeležuje slovenskih
srečanj ljubiteljev smučanja po starem po vsej
Sloveniji, 14. marca letos pa smo odlično
izpeljali 3. vseslovensko srečanje ljubiteljev
smučanja po starem v Mozirju in na Golteh.
Srečanja se je udeležilo kar 108 starodobnikov iz vse Slovenije.
V sodelovanju s smučarskim centrom Golte
smo v pretekli zimski sezoni uspešno izvedli
dve tekmovanji v veleslalomu in eno v smuku.
Bili smo tudi organizatorji regijskega tekmovanja mlajših selekcij v superveleslalomu.
Svoje zimske aktivnosti smo v letošnjem letu
razširili še v poletne mesece, saj imamo v
svojih vrstah novo sekcijo tekačev, ki barve
kluba zastopajo na tekaških prireditvah po
Sloveniji in sekcijo odbojkašev, ki s športnim
druženjem ob torkih zvečer skrbijo za zdrav
duh v zdravem telesu.
Tudi tradicionalni smučarski sejem nove in
rabljene opreme konec novembra je kot vsa
leta doslej lepo uspel in dosegel svoj namen.
Člani GSK Mozirje se zahvaljujemo številnim donatorjem in sponzorjem, ki podpirajo
naše delo in nam pomagajo pri skrbi za popularizacijo smučanja v Zgornji Savinjski dolini.
Damjana Paulič
Najmlajši člani s svojimi vaditelji
ŠPORTNO DRUŠTVO LEPA NJIVA
Najbolj so izstopali nogometaši
Kot veliko let poprej je bilo tudi letošnjo leto za športno društvo zelo
pomembno in predvsem polno pomembnih dogodkov.
Že peto leto zapored smo v mesecu juniju organizirali pohod po mejah
Lepe Njive, katerega se je udeležilo dobrih petdeset pohodnikov. Letos
Nogometaši so med najbolj aktivnimi člani društva
26
je pot udeležence vodila po SZ delu meje, ob krajih Bele Vode in
Florjan. Poleg pohoda smo organizirali še turnirja v nogometu in odbojki, ki sta bila zastopana z lepim številom ekip, predvsem pa odlično
organizirana, kar je zasluga vseh članov, ki z veseljem in pridnostjo
skrbijo, da društvo ne bi šlo v pozabo.
Vsako leto v sodelovanju s kulturnim društvom izvedemo tudi čistilno akcijo in tako Lepo Njivo naredili še lepšo, vendar pa ob druženju
in skupnem čiščenju ugotovili, da je odpadkov vse več in da glavni
krivci za takšno stanje sploh niso prisotni oz. jim je vseeno.
Izmed vseh ekip, ki so naše društvo dostojno zastopale na raznih
tekmovanjih, pa je najbolj izstopala zgolj ena – moška nogometna
ekipa. Njihova stalnica je vsakoletno izjemno zastopanje društva na
raznih turnirjih, ampak letos so se najbolj izkazali kot ponovni prvaki v Štoflc ligi, ki jo organizira Športno društvo Žekovec ter z osvojitvijo odličnega drugega mesta v Tolkec ligi, za katero je značilna močna konkurenca in veliko število kvalitetnih in predvsem
izenačenih ekip.
Poleg dosežkov, ki jih je vsako leto kar nekaj, pa so za nas pomembno predvsem druženje, gibanje in dobra volja. Upamo, da bomo v
naslednjem letu uspeli privabiti še večje število aktivnih članov ter
tako leto 2010 narediti še bolj uspešno.
Primož Vajdl
DRUŠTVO UPOKOJENCEV MOZIRJE
Mozirski upokojenci in naše aktivnosti
Članice nove sekcije zeliščarjev
Eno najštevilčnejših društev v občini je prav
gotovo društvo upokojencev. Združujemo preko 700 občanov v njihovem tretjem življenjskem obdobju, kar je skoraj 20 odstotkov
celotnega prebivalstva občine. Društvo deluje v lepo urejenih društvenih prostorih, ki si
jih je uredilo v nekdanjem upokojenskem klubu. Žal smo po spletu neugodnih okoliščin
prostore izgubili in so sedaj last Stanovanjskega sklada pri SPIZ . Z ugodno najemno pogodbo pa smo nekdanji klub za nedoločen čas
pridobili in uredili. Prostore uporabljamo štiri
društva, ki združujejo pretežno starejšo populacijo. Delimo si jih z Medobčinsko zvezo invalidov, Zvezo borcev in Medobčinskim
društvom diabetikov, pa stranka Desus ima tu
svoj kotiček. Mirno lahko trdimo, da je doga-
janje na Praprotnikovi 7 v Mozirju center
društvenih aktivnosti starostnikov.
Lahko se pohvalimo z dobro organiziranim
in delujočim mešenim pevskim zborom, kateri je trenutno edini v kraju. Redno nastopajo
na revijah upokojenskih in tudi invalidskih
zborov in dosegajo zavidljive rezultate. Letošnje leto so se celo uvrstili na državno revijo v
Cankarjevem domu, kjer so poželi enega
najbolj bučnih aplavzov. Zahvala gre prizadevnemu zborovodji Antonu Petku.
Mozirski upokojenci smo uspešni tudi na
šahovskem področju. Sekcija šahistov je lani
pripravila v Mozirju že četrto regijsko tekmovanje. V premikanju črno-belih figur smo
uspešni, saj že nekaj let ne zasedamo zadnjega mesta. V naši večnamenski dvoranici se
urimo tudi v metanju puščic v pikado. Sekcija je dokaz želje po druženju in to jim tudi
uspeva.
V naših prostorih ima prostor kar pet različnih ročnodelskih krožkov, kjer ženska
vezejo, klekljajo, šivajo rešilje in podobne
umetnine, ki jih na razstavah tudi pokažejo.
Omembe vredni so tudi pohodniki, ki vsake
štirinajst dni hodijo organizirano po bližnji in
daljni okolici domačega kraja. Novost v letošnjem delovanju je sekcija zeliščarjev. Pridni
člani nabirajo in sušijo zelišča, novembra pa
so že pripravili tudi prvo razstavo.
Prav je, da povemo, da smo se letos vključili tudi v akcijo starejši za starejše.
V društvu organiziramo tudi jezikovne tečaje, kot so angleščina in nemščina, dobro
obiskani pa so tudi tečaji računalniškega opismenjevanja,
Da pa ne bi bilo delo omejeno le na redne
aktivnosti, smo letos organizirali spomladanski izlet, jesenskega pa že pripravljamo. Spomladi smo se podali na raftanje po reki Kolpi,
jeseni pa na Notranjsko.
Z gotovostjo lahko zaključim, da je društvo
upokojencev tisto, kateremu je skrb za člane
prvenstvena in najpomembnejša. V naših vrstah so dobrodošli vsi starostniki.
Stane Podsedenšek
ŽUPNIJSKA KARITAS MOZIRJE IN ŠMIHEL
Kruh za življenje
Za nami je mesec november, v katerem še posebej zaživijo karitativne
dejavnosti. Letos je že 6. leto zapored potekal dobrodelni koncert, pod
geslom Kruh za Življenje. Na nedeljo Karitas, ki je hkrati tudi prva adventna nedelja, poizkušamo posredovati sporočilo tedna Karitas vsem
ljudem odprtih src. Ljudi v stiski pa je v sedanjem kriznem času vse več.
Evharistija je tudi priložnost za nas sodelavce Karitas, da si naberemo
novih moči, da smo živi studenec za žejne in kruh življenja za lačne,
človeška bližina za osamljene in topel dom za odrinjene.
Skozi vse leto je veliko priložnosti, da svoje poslanstvo Karitas na
vsakem koraku in v vsakem trenutku tudi udejanjamo. Veliko pozornost smo namenjali obiskovanju ostarelih in osamljenih, po domovih
za ostarele smo obiskali vse župljane Mozirja. Vsak mesec smo poiskali
in obdarili družino, ki je bila v tistem trenutku najbolj potrebna pomoči. Veliko hrane za pomoč iz evropske skupnosti smo razdelili že v
začetku leta, posebej pa še v mesecu oktobru, kjer je bilo teh prejemnikov čez 100 družin ali posameznikov. Naše delo pa ni povezano
samo z ostarelimi in osamljenimi, veliko smo se ukvarjali tudi z našimi
najmlajšimi, še posebej v počitniških dneh, kjer smo cel teden v sožitju
vseh generacij oblikovali vez edinosti. Počitniške delavnice in zadovoljstvo otrok, kot njihovih babic in dedkov, nam vedno da novega elana in poleta za nove projekte in akcije.
V mesecu oktobru smo poromali na obisk k župnijski Karitas Mežica,
obiskali pa smo tudi varovance Centra za usposabljanje dela in varstva Črna. Izmenjava idej in pogovor z ljudmi, ki opravljajo enako poslanstvo, vendar na drugem koncu Slovenije, nam vedno širi obzorje in
kvaliteto. Za nekaj ur prestopiti prag takšnega centra, kot je Črna na
Člani na izletu v rudniku Mežica
Koroškem, in od blizu spoznati utrip življenja varovancev, se rokovati
in objemati z njimi, poizkušati vsaj za nekaj trenutkov pobegniti iz
našega hrupnega vsakdana in vstopiti v njihov svet preprostosti in
odkritosrčnosti, je bila milost za vse nas sodelavce Karitas. Šele takrat
smo spoznali, kaj v resnici pomeni biti Božji otrok, tako nebogljen in
ubog, pa vendar ljubljen in sprejet.
Na petkovih srečanjih, kjer se nas zbira okrog 20 rednih članov, ob
večjih akcijah pa tudi do 30, načrtujemo naše delo za prihodnost, pogledamo storjeno za nazaj, se duhovno bogatimo ob Božji besedi in ob
tem dobivamo novo energijo za nadaljnje aktivnosti.
Alenka Brezovnik
27
AVTO MOTO DRUŠTVO ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE
Za več varnosti na zgornjesavinjskih cestah
Na pobudo skupine občanov je prišlo do odločitve, da se, predvsem
zaradi možnosti vplivanja na povečanje prometne varnosti občanov in
državljanov, kot pomoč in dopolnitev preventivnih aktivnosti, ustanovi
novo društvo, AMD Zgornje Savinjske doline. Kot je ob nastajanju
društva povedal osrednji pobudnik za to, podpredsednik Avto moto zveze
Slovenije in načelnik Upravne enote Mozirje Vinko Poličnik, ne gre
za podvajanje dejavnosti že delujočih društev in ustanov, temveč za
koordinacijo aktivnosti med institucijami in društvi, ki se s prometno
preventivo, prometno tehnično varnostjo, prometno vzgojo in nadzorom cestnega prometa, ukvarjajo že sedaj. Delovanje društva AMD
Zgornje Savinjske doline pa bi naj bilo tudi nudenje možnosti ostalim
občanom ter predvsem voznikom motornih vozil, da bi bili vključeni v
velik slovenski sistem, Avto moto zvezo Slovenije, ki je v letošnjem
letu obeležila 100-letnico tradicije in uspešnega delovanja.
Predsednik novega AMD Zgornje Savinjske Doline (ustanovitev je
potekala spomladi letos v Mozirju) je postal Vinko Poličnik, upravni
Ena osrednjih aktivnosti AMD ZSD je bila izvedba dneva
prometne mobilnosti v Mozirju
odbor in komisije pa so sestavili po teritorialnem kriteriju in strokovnosti tako, da je zagotovljeno pokrivanje v vseh občinah ZSD. Takoj
po ustanovitvi so člani in vodstvo pričeli z uresničevanjem smelo zastavljenega programa dela. Organizirana je bila strokovna ekskurzija
za člane v Center varne vožnje AMZS na Vransko, jeseni pa odmevna
prireditev Dan prometne mobilnosti s preventivnimi vsebinami, okroglo mizo na tematiko prometne varnosti na področju delovanja Policijske postaje Mozirje ter Dan prometen mobilnosti z družinsko učno
uro pred upravnim središčem v Mozirju.
Vsebinsko bogata akcija, kot »družinska učna ura varnosti v prometu«,
ki je vključila člane občinskih SPV-jev, policijo, gasilce PGD Nazarje,
Avto šolo Antlej, skupino članov ZŠAM ZSD, strokovnjake s področja
cestnega prometa iz širšega okolja, medije, osnovne šole ter
sodelovanje nekaterih uslužbencev Upravne enote Mozirje, A.M. Miklavc d.o.o., člane Društva starodobnikov ZSD, Zavod TKŠ Mozirje ter
celotno vodstvo AMD ZSD, je bila »ponudba« občanom, da izkoristijo
možnosti ogleda, informiranje in ozaveščanje o pomenu cestno prometne preventive in varnosti. Vsaj deloma je bil namen akcije dosežen,
saj so organizatorji pritegnili družine, starše z otroki, šolsko mladino
in različne druge udeležencev v cestnem prometu. Strokovna podpora dogodku je bila zagotovljena s strani prometne policije, gasilcev
PGD Nazarje, komunalno cestnih služb, strokovnjakov s področja
prometne preventive ter medijev.
Poleg teh, izvedenih aktivnosti, je društvo sprejelo nov statut, aktiviralo potrebne komisije ter pričelo z aktivnostmi vključevanja v AMD in
tako tudi v AMZS. Sedež društva je v Nizki 21, v prostorih centra tehničnih pregledov A.M. Miklavc, kjer so za potrebe članstva in druge,
nabavili novo vlečno vozilo. Na tem naslovu (in tudi v avtopralnici v
Mozirju) je možno včlanjevanje novih članov in s tem koriščenje številnih ugodnosti članstva ter sodelovanja v aktivnostih na področju vse
Zgornje Savinjske doline in širše.
Jože Miklavc
ZDRUŽENJE ŠOFERJEV IN AVTOMEHANIKOV
Prisotni na skoraj vseh prireditvah
Člani in članice ZŠAM na letnem občnem zboru predlagajo obširen
letni plan in ga tudi izpolnijo. Njihovo delo se nanaša predvsem na
nacionalni program o Varnosti cestnega prometa, logistike in aktivnosti.
Ena od poglavitnih točk prometne varnosti vključuje šolarje in dijake. Strokovno usposobljeni člani prometne vzgoje varujejo v prvih
šolskih dneh otroke, šolarje in dijake na izpostavljenih, nevarnih delih
križišč in cestišč, jih opozarjajo pred nevarnostim, pred vsem pa tudi
opozarjajo voznike na pravilni, varni odziv med vožnjo. Zadnji mesec
pred počitnicami je na programu poučevanje vožnje s kolesom za izpit.
Dobra teoretična priprava, izpravno kolo in čelada, ter praktična učna
vožnja je pogoj za praktični del izpita in izkaznico z željo, za premišljeno, srečno in varno vožnjo.
Prisotnost na območnih kulturnih turističnih prireditvah je obvezno
za člane ZŠAM, ki urejajo promet in skrbijo za varnost udeležencev in
njihovih konjičkov pri parkiranju, pred vsem ob razstavah cvetja v
Mozirskem gaju, srečanju upokojencev in invalidov iz vse Slovenije,
političnih manifestacijah, shod novinarjev na Golteh, Pust Mozirski,
cerkvena zborovanja in prireditve in zavoda TKŠM. Seveda so vedno
na uslugo vsem ostalim institucijam, ki jih potrebujejo.
Veliko sodelujejo na občnih zborih devetih društev Celjsko Zasavske
regije in uresničujejo človekoljubno geslo Življenje je predragoceno,
da bi ga izpostavljali v prometnem režimu z napačno reakcijo med
vožnjo.
28
Člani skrbijo za urejanje prometa na različnih prireditvah
V jeseni je bilo že tretje srečanje poveljnikov in praporščakov na
terenu logističnega centra Zveze Združenj šoferjev in avtomehanikov
Slovenije. Poročila iz dvainpetdesetih društev so bila zelo pozitivna,
sprejeta so bila nova navodila glede nošenja uniform, formiranja ešalonov in usposabljanje novih, mladih članov in članic.
Rozalija Tkavc
Policijska postaja Mozirje
Policisti Policijske postaje Mozirje smo na
območju policijske postaje v letu 2009 do
meseca decembra obravnavali 285 (302 podatek za preteklo leto) kaznivih dejanj. Od
tega samo v Občini Mozirje 80 (91) kaznivih
dejanj. Večinoma smo obravnavali kazniva
dejanja s področja odtujitve premoženja (vlomi in tatvine) in sicer 31 (47), obravnavali pa
smo tudi 11 (17) različnih nasilnih kaznivih
dejanj in nobenega (4) kaznivega dejanja
povezana s prepovedanimi drogami. Policisti
opažamo, da so se v letu 2009 pogosteje izvrševala kazniva dejanja vlomov v vikend hišice
in druge objekte v samem naselju Mozirja,
prav tako pa je bilo storjenih več priložnostnih
tatvin, predvsem zaradi slabega samozaščitnega ravnanja občanov.
Značilen za leto 2009 na področju deviantnih dejanj v Občini Mozirje je bil pojav vandalizma. Za razliko od preteklih let, ko so se
dejanja vandalov pojavljala v začetku leta, so
se v letu 2009 pojavljala skozi vse leto, predvsem v naselju Mozirje. Največkrat so vandali poškodovali javne objekte (osnovna šola,
avtobusna postaja, objekti v sejmišču, prometna signalizacija, klopi v parkih …). Pri preiskovanju teh dejanj smo policisti ugotovili, da
so bila dejanja vandalov povezana s prekomernim uživanjem alkoholnih pijač mladoletnikov, ki so brez nadzora staršev pohajkovali po
naselju Mozirje, predvsem v času vikendov v
nočnem času. Vandalizem je lahko tudi kaznivo dejanje in ne samo prekršek, predvsem
pa škodljivo vpliva na vsakdanje življenje,
medsebojne odnose, ruši občutek varnosti in
dobro počutje v okolju. Vsega ne moremo
odpraviti s kaznijo. Kazen je izhod, s katero
preprečujemo nevarno ravnanje, dolgoročna
rešitev pa je vsekakor ustvarjanje takšnih razmer, da vandalizma ne bo več. Zato poskrbimo, da kot starši posvetimo več časa otrokom
in mladini, jim omogočimo ustvarjalno
sproščanje napetosti v športu ali kakšni drugi
dejavnosti, kjer najdejo svoje zadovoljstvo.
Resda se proti vandalizmu ni vedno lahko
boriti, vendar je vredno poskusiti. Ob zaznavah
takšnega početja lahko kot prijavitelj ostanete
tudi anonimni in pokličete na anonimno telefonsko številko 080 1200.
Pri preprečevanju takšnega vedenja mora
sodelovati predvsem družba oziroma okolje,
v katerem takšni mladostniki živijo. Mladostnikom je treba na primeren način povedati,
da takšno vedenje ni sprejemljivo in jim
razložiti, da so stvari, ki jih uničujejo, med
drugim namenjene tudi njim.
Na področju javnega reda in miru smo na
območju policijske postaje obravnavali 106
(81) različnih kršitev javnega reda in miru, od
tega samo v Občini Mozirje 30 (22). Večino
kršitev smo obravnavali v zasebnih prostorih
in gostinskih lokalih. Še vedno je posredni ali
pa celo neposredni vzrok vseh kršitev povezan s prekomernim uživanjem alkohola.
Obravnavali smo tudi 12 (12) kršitev povezanih s prepovedano posestjo drog, pri tem 3
(6) v Občini Mozirje. Droga je prisotna predvsem med mladimi, zaskrbljujoče pa je, da
policisti beležimo pojav trših oz. hujših drog.
Obravnavali smo tudi 31 (22) različnih dogodkov (samomori, nenadne smrti, gorske nesreče, delovne nesreče in druge nesreče, požari
…), od tega 8 (2) dogodkov na območju Občine
Mozirje.
dejansko, temu pa sledi slabša sposobnost
zaznavanja, napačne ocene razdalj, počasnejše reakcije, zožen zorni kot itd. V prometu
to pomeni izzivanje nevarnosti; prepočasna
ali prehitra vožnja, težje obvladovanje ali
spreminjanje vožnje, ne vklopljeni smerni
kazalci, ustavljanje pri zeleni luči, vožnja v
rdečo ipd.
Glede na še posebej izstopajočo problematiko alkohola v cestnem prometu bomo na PP
Mozirje v času med 1. in 31. decembrom izvedli preventivno represivno akcijo ALKOHOL
Na področju prometne varnosti smo na območju PP Mozirje v času med 1. 1. 2009 in
30. 11. 2009 skupaj obravnavali 51 prometnih nesreč, od tega sta se zgodili 2 prometni
nesreči s smrtnim izidom, 28 prometnih nesreč telesno poškodbo in 21 z materialno
škodo.
Od tega se je na območju Občine Mozirje
zgodilo 18 prometnih nesreč, in sicer 3 prometne nesreče s hudo telesno poškodbo, 5
prometnih nesreč z lahko telesno poškodbo
in 10 prometnih nesrečah z materialno škodo.
Glavni vzrok prometnih nesreč je neprilagojena hitrost, saj se je kar 6 prometnih nesreč
zgodilo zaradi tega vzroka. Sledita vzroka
neupoštevanje pravil o prednosti in nepravilna stran/smer vožnje, zaradi katerih so se
zgodile 3 prometne nesreče, po 2 prometni
nesreči sta se zgodili zaradi vožnje preblizu
desnemu robu vozišča in prekratke varnostne
razdalje, po ena prometna nesreča pa se je
zgodila zaradi nepravilnega premika z vozilom
in neupoštevanja prometnega znaka.
Zaskrbljujoč je podatek o vinjenih povzročiteljih prometnih nesreč za območje
občine Mozirje, saj smo v omenjenem času
obravnavali tri prometne nesreče, ki so jih
povzročili vinjeni vozniki, dva povzročitelja
prometnih nesreč, ki sta kazala znake alkoholiziranosti, pa sta preizkus alkoholiziranosti odklonila.
Policisti opozarjamo, da alkohol oslabi
sposobnost normalnega miselnega presojanja, tako, da ste prepričani, da vozite bolje kot
UBIJA NAJVEČKRAT NEDOLŽNE. V tem
času bodo policisti pogosteje nadzirali psihofizično stanje voznikov, prav tako pa bodo
nadzirali točenje alkohola s strani gostincev
mladoletnim, ki so potencialne žrtve prometnih nesreč kot pešci, kolesarji ali vozniki
motornih vozil ter vinjenim osebam.
Zavedamo se, da delo policije ni samo
izrekanje glob in izvajanje represivnih ukrepov, zato smo veliko število delovnih ur posvetili preventivnemu delovanju v obliki raznih
nasvetov občanom, učencem, starejšim, pravnim in drugim osebam. Sodelujemo v več preventivnih projektih policije, ki potekajo skozi
vse leto, trenutno pa so zaradi prihajajočih
praznikov aktualne preventivne aktivnosti
policije povezane s problematiko varnosti v
cestnem prometu, uporabe pirotehničnih
izdelkov in varnostjo na smučiščih.
Spoštovani občani, policisti PP Mozirje se
zavedamo, da je merilo naše uspešnosti zadovoljstvo strank z našimi storitvami, zato naj
zapišem, da bomo tudi v prihajajočem letu
naše delo usmerili predvsem na negativne
deviantne pojave in iskanje tistih, ki jim je
varnost in spoštovanje predpisov v cestnem
prometu tuje.
Na koncu naj vsem občanom v prihajajočem
letu 2010 želim veliko sreče, zdravja in osebnega zadovoljstva, predvsem pa, da bi bilo leto
2010 za nas vse varno in mirno.
Vili Bezjak,
komandir policijske postaje Mozirje
POLICIJSKI INŠPEKTOR I
29
ŽUPNIJA MOZIRJE
V različnih skupinah vse več mladih
Leto je spet naokrog. Kako živ je še spomin
na lansko silvestersko sveto mašo, ki jo vsako leto obhajamo na silvesterski večer uro
pred polnočjo na mozirskem Rožniku, spet je
tukaj konec leta. Prav je, da se spomnimo,
kako smo Gospodovo leto 2009 preživeli in
da stopimo z Božjo pomočjo naprej.
V mesecu februarju smo izvedeli, da prvi
celjski škof dr. Anton Stres odhaja v Maribor,
kjer bo po upokojitvi nadškofa Krambergerja
postal novi nadškof. Nadškof koadjutor ali
pomočnik, kot v Katoliški Cerkvi uradno imenujemo ta položaj, je ostal kot upravitelj naše
škofije v Celju. Konec novembra pa nova
odločitev: nadškof Stres bo z 24. januarjem
2010 sprejel najodgovornejše mesto v slovenski Cerkvi – ljubljansko nadškofijo in
metropolijo. Hvaležni smo za prvega škofa
Celjske škofije, želimo mu vse najboljše in v
molitvi pričakujemo imenovanje novega
celjskega škofa.
Spominjamo se tudi mnogih dogodkov in
slovesnosti, ki so zaznamovali gospodovo leto
2009. Letos smo obhajali Veliko noč 12. aprila, pred tem pa smo v postu poglabljali svojo
vero in versko znanje z postnimi nagovori, kjer
so nas letos obiskali nekateri naši škofje: škof
Štumpf, sedaj že nadškof Turnšek in škof
Smej, v februarju pa je ob priložnosti vseslovenskega smučarskega dne duhovnikov z nami
obhajal sv. mašo tudi nadškof Stres. Ob letu
mladih, ki smo ga obhajali v Cerkvi, pa sta
predavala in nas nagovorila tudi duhovnika,
ki se z mladimi veliko ukvarjata, Rafo Pinosa
in Robi Friškovec.
Obhajanje 1. sv. obhajila, sv. birme ter
številnih porok in krstov nas vedno znova
veseli. Srečali smo se s starejšimi, obhajali obletnice porok, prisluhnili kar nekaj predavanjem, z birmanci smo odšli na duhovne
vaje ...
Misijonska zavest je v župniji na visoki ravni. Misijonska skupina s svojimi aktivnostmi
nenehno približuje svet misijonov našemu
človeku. 18. aprila je bil med nami dr. Drago
Ocvirk, profesor na teološki fakulteti in vodja
misijonske pisarne, ki vsako leto nekaj mesecev deluje na Salomonovih otokih kot vzgojitelj bogoslovcev. Prisluhnili smo zanimivemu
predavanju in predstavitvi misijonov. Naslednji dan, v nedeljo, 19. aprila, pa smo v športni
dvorani Mozirje organizirali prireditev z
naslovom »Bog in Batina«. Polna dvorana
gledalcev je z navdušenjem spremljala
nogometno tekmo med ekipo slovenskih
duhovnikov in policisti celjske policijske uprave, v predtekmi pa smo lahko navijali ob igri
med slovenskimi minoriti in mozirskimi orli,
ekipo katoliškega športnega društva v Mozirju. Med prireditvijo se nam je neposredno javil
30
p. Miha Majetič iz Vietnama, aktivno pa je
sodeloval tudi naš domačin, br. Toni Brinjovc,
ki nas je ob skupni telovadbi razmigal.
Br. Toni Brinjovc, minorit, je v nedeljo, 8.
novembra na Ptuju prejel diakonsko posvečenje. S tem se je začel pripravljati na
duhovništvo, ki ga bo prejel 29. junija 2010,
novo mašo pa bomo obhajali v Mozirju 11.
julija drugo leto. V pripravi na ta dogodek že
molimo, načrtujemo pa tudi sv. misijon od 17.
– 25. 4. 2010, ki nas bo v letu evharistije in
duhovništva še bolj utrdil v veri, upanju in
ljubezni.
Župnijska Karitas Mozirje/Šmihel s svojim
delom goji krščansko zavest ljubezni do
bližnjega, ko po Jezusovem zgledu mnoge
prostovoljke in prostovoljci nesebično darujejo svoj čas in sredstva za uboge, ob tem pa se
še usposabljajo in pripravljajo za svoje dobrodelno udejstvovanje. Pomoč v hrani, denarju, šolskih potrebščinah in drugem je vsako
leto bolj iskana, še bolj pa potreba po obisku,
pogovoru, človeški bližini. Vsakoletni dobrodelni koncert Karitas, letos smo ga pripravili 22. novembra, je samo vidni vrh ledene gore
v prizadevanju za bolj dostojno življenje vsakega posameznika. Številni dobrotniki Karitas
pa samo dokazujejo, da smo dobri ljudje še
tukaj doma.
V župniji smo veseli ob številnih mladih, ki
najdejo pot v naše skupine. Mladinska skupina, birmanski animatorji, pevska skupina Sinaj, sodelovanje pri bogoslužju, oratorijsko
dogajanje s kar dvema poletnima oratorijema
in skavti so tista področja, kjer lahko mladi
aktivneje sodelujejo v župnijskem življenju.
Veseli smo tudi zelo razvite kulturne in
zborovske dejavnosti v naši župniji. Otroški
zborček župnije Mozirje, pevska skupina Sinaj in predvsem Mešani cerkveni pevski zbor
župnije sv. Jurija so tisti, ki nam vsako nedeljo s svojim petjem pomagajo globlje doživeti
in obhajati nedeljsko srečanje z Bogom v sv.
maši. Tudi mnoge kulturne prireditve v župnijski cerkvi ali dvorani, letos npr. Čušinov Pešec
ter kar precejšnje število koncertov pričajo o
življenju župnijske skupnosti. Z veseljem tudi
omogočamo mnogim mladim glasbenikom,
da brez plačila vadijo na orglah v župnijski
cerkvi. Ob tem bi bilo potrebno omeniti in se
zahvaliti kulturnemu društvo Jurij in Društvu
katoliških pedagogov Mozirje, ki sta velikokrat
pobudnika in izvajalca raznih kulturnih dejavnosti, predavanj in prireditev.
Prav je, da omenimo na tem mestu tudi
mnoge druge dejavnosti v naši župniji. Zahvaljujem se kar 7 katehistom in katehistinjam, s katerimi skrbimo za versko vzgojo
preko 350 osnovnošolskih otrok, veroukarjev. Molivci v molitvenih skupinah podpirajo
naše delo, Frančiškov svetni red mesečno
zbira mnoge člane, ki tudi veliko molijo za
vse potrebe. Zakonci se zbirajo v zakonski
skupini, kar nekaj nas raziskuje Sveto pismo v biblični skupini. Odrasli skavti so vsako leto znova prepoznavni po velikem adventnem vencu pred župnijsko cerkvijo. Sodelavci pri bogoslužju, poleg pevcev in organistov
še bralci, ministranti, delivci obhajil, ključarji
in mnogi drugi bogatijo naša nedeljska in
praznična zbiranja.
Katoliško športno društvo Mozirski Orli deluje tri leta. Letos je pripravilo kar nekaj športnih dogodkov, kot so razni pohodi, kolesarjenja, redno vadbo v župnijski dvorani za hrbtenico, aerobiko, plesne vaje in pa rekreacijo v
športni dvorani Mozirje, kot je nogomet.
Društvo je letos aktivno sodelovalo pri
pripravi prireditve »Bog in Batina«, lepo pa
tudi skrbi za župnijsko igrišče za odbojko na
mivki.
Vse te dejavnosti koordinira župnijski pastoralni svet, ki na rednih sejah načrtuje delo v
župniji, svetuje in opominja. Letos smo
pripravili župnijski pastoralni načrt za naslednja tri leta, ki ga je škof potrdil in nam ga
izročil v uresničevanje na slovesnosti 26.
novembra letos v Celju.
Svet ključarjev skupaj z župnikom skrbi za
vse vidike župnijskega gospodarstva,
vzdrževanje in obnovo sakralnih in drugih
objektov, finančne zadeve, podporo
bogoslužnim, pastoralnim, dobrodelnim, kulturnim, izobraževalnim, športnim in drugim
aktivnostim … Predvsem je skrb za naše cerkve
na prvem mestu. Letos na zunaj vidnih projektov sicer ni bilo, so pa bili veliki vložki v notranjo opremo župnijske cerkve v Mozirju, predvsem novo ozvočenje in videoprojekcijo besedil pesmi, nova je zakristijska omara in
kmalu bo obnovljena stara spovednica v kapeli na moški strani. Je pa popolnoma prenovljena tudi župnijska pisarna in hodnik ter stopnišče v župnišču, zamenjanih je 8 oken, obnovili pa smo tudi notranjost župnišča v Šmihelu. Omeniti pa je potrebno tudi ozvočenje
pokopališke kapele na Oljneku, pa veliko
manjših popravil , nakup opreme ... Za drugo
leto imamo velike načrte: zamenjava strehe
župnišča v Šmihelu, obnova fasade na šmihelskem župnišču in marofu v Mozirju, torej na
stavbi, v kateri so učilnice, dvorana, skavtska
soba in klub, dokončati bo potrebno notranjo
obnovo župnišč v Mozirju in Šmihelu, počasi
pa se oziramo tudi proti obnovi ali celo zamenjavi dotrajanih orgel v župnijski cerkvi v Šmihelu ter obnovi strehe na mozirski kaplaniji.
Seveda bo gotovo tudi veliko nenapovedanih
izdatkov, zato se zahvaljujemo za vse vaše
darove, z upanjem pa se oziramo tudi na obči-
no, ki si gotovo, tudi zaradi razvoja turizma in
pa lepote kraja želi obnovljene kulturne
spomenike, za katere že desetletja skrbi
Cerkev.
Ob koncu bi se rad zahvalil vsem, ki čutite z
župnijo, faranom, sodelavcem v bogoslužju,
pastorali in dobrodelnosti, ključarjem in župnijskemu svetu in vsem, ki darujete za
cerkvene potrebe. Rad bi se zahvalil Alfonzu
Lampretu, duhovnemu pomočniku, in župni-
jski gospodinji ter vsem, ki z župnijo sodelujete, občini Mozirje ter raznim društvom, med
njimi naj še posebej omenim mozirske
gasilce.
Sandi Koren
BRATOVŠČINA ODRASLIH KRŠČANSKIH SKAVTINJ IN SKAVTOV MOZIRJE
Živeti po skavtskih načelih
Tudi za odrasle je skavtstvo lahko način življenja v smislu sledenja
načelom Baden Powella. Njegove ideje vzgoje so zelo aktualne v sedanjem času, ko postaja na primer služenje že redkost.
S pomočjo našega duhovnega asistenta Aleksandra Korena smo na
začetku skavtskega leta ponovno osvetlili cilje našega delovanja, kot
so osebna rast, skrb za naravno okolje in druženje v naravi na skavtski
način ter služenje. Iz tega sledi nekaj naših že tradicionalnih akcij v
adventnem, božičnem ter postnem času. Iz spoštovanja in občudovanja naše sakralne dediščine smo na nedeljskih izhodih ter taboru začeli obiskovati, fotografirati in zbirati podatke o vseh kapelah in znamenjih v mozirski in šmihelski župniji. Ko bo to zbiranje končano, bomo
gradivo predstavili in prosili za popolne podatke. Presenečeni nad
lepoto in številom teh verskih znamenj in kapel.
Naj bodo kot izziv tudi nam danes.
Irena Blažič Lipnik
Odrasli skavti se z družinami večkrat podajo v naravo
SKAVTSKA SKUPINA – STEG MOZIRJE 1
V Mozirju je že preko 90 mladih skavtov
Skavti radi poprimejo tudi za različne glasbene
inštrumente
Skavti smo v Sloveniji navzoči že od leta 1990, ko smo se kot eno
prvih demokratičnih gibanj, prej prepovedanih, pojavili in se hitro razširili po naši domovini. Kot nevladne in neprofitne organizacije je naš
namen predvsem pomagati staršem, šoli in drugim pri vzgoji otrok in
mladih v zrele, odrasle, samostojne ljudi. Temeljne vrednote slovenskega skavtstva temeljijo na katoliških, domovinskih in skavtskih vrednotah, kot so spoštovanje življenja, svoje domovine, kulture in jezika,
čut do narave ter posledično visoka ekološka zavest, ter čut do bližnjega
in iz njega izhajajoče služenje pomoči potrebnim.
Mozirski skavti, organizirani v Stegu Mozirje 1, delujemo že od leta
2001. V okviru Združenja slovenskih katoliških skavtinj in skavtov
združujemo preko 90 otrok in mladih iz Mozirja in okolice med 8. in
21. letom starosti.
Življenje v skavtski skupnosti mladim tudi omogoči tisto prepotrebno
družbo mladih, ki mladega v najbolj občutljivih letih pubertete in adolescence vodi skozi razne pasti in skušnjave v zrelost in odgovornost.
Zato se vsak teden redno srečujemo na srečanjih 3 skupin, najmlajših
volčičev in voljkuljic, nekoliko starejših izvidnikov in vodnic ter najstarejših popotnikov in popotnic, ki jih usmerjamo voditelji, ki nas je
letos 10. Jeseni, pozimi in pomladi se odpravimo na krajša taborjenja,
poleti pa na poletni tabor v naravo, kjer se ustvarja skupnost ter se
učimo spoštljivega odnosa do narave in bližjega. Ob obljubi dobimo
rutko, ki je skupaj z oranžnim krojem najbolj prepoznaven zunanji izraz
slovenskih skavtov.
Prepoznate pa nas lahko tudi po mnogih akcijah, med njimi pa je
najbolj znana Luč miru iz Betlehema, ki jo prav slovenski skavti prinašamo v slovenske domove kot znamenje Odrešenika, ki prihaja. Duhovna rast je v skavtstvu prav tako pomembna kot telesna, intelektualna
ali čustvena, zato je krščanska duhovnost sestavni del življenja vsakega skavta in skavtinje. Omeniti pa moramo tudi, da vsako leto pospremimo sv. Miklavža v dom starejših v Gornjem Gradu in tako razveselimo
naše dedke in babice. Življenje z in v naravi pa skavti izpričujemo tudi
z mnogimi ekološkimi akcijami ob dnevu zemlje, pobiranjem starega
papirja ... Vse to je samo odraz prepričanja, da nam je Bog podaril
stvarstvo, da kot dobri gospodarji zanj skrbimo.
Mozirski skavti radi sodelujemo tudi v raznih projektih na občinski in
župnijski ravni, če smo le povabljeni. Čutimo se del kraja, kjer živimo.
Sodelujemo z župnijsko Karitas Mozirje, pred župnijsko cerkvijo pripravljamo žive jaslice na sveti večer, se vključujemo v občinske čistilne
akcije ... Kot svojo prvo in najpomembnejšo nalogo pa vidimo vzgojo
mladih in to je naš največji prispevek za kraj in skupnost, kjer živimo.
Ob koncu naj omenim velik dogodek za mozirske skavte, ko bomo
23.-24. oktobra 2010 gostili skavte iz celotne mariborske regije v
Mozirju na dogodku z nazivom Jam 2010.
Julija Remenik
31
32