Tuhinjski glas, letnik 2014, številka 1

Tuhinjski glas
Marec 2014
GLASILO
TURISTIČNEGA
4. STRAN: Novo
D R U Š T VA
Letnik IX Številka 1
TUHINJSKA
DOLINA
vodstvo TD Tuhinjska dolina
• 6. STRAN: Lepi balkoni za lepo Tuhinjsko dolino
• 7. STRAN: 12. torta v Termah Snovik • 8. STRAN: Že 9. Velikonočni sejem
Tuhinjski glas
Praznična razmišljanja
o občini, Tuhinjski dolini
O dogajanjih med dvema občinskima praznikoma v Občini Kamnik in posebej v Tuhinjski dolini smo se pogovarjali
z županom Marjanom Šarcem in direktorjem občinske uprave Ivanom Kendo.
Marjan Šarec, župan občine Kamnik
Gospod župan, kaj bi posebej poudarili
pri dogajanjih v občini med dvema občinskima praznikoma?
»Predvsem je potrebno omeniti novo
Osnovno šolo Toma Brejca, kjer je bila
gradnja zaključena v rekordnem času, zaključili pa smo tudi nekatere projekte, ki so
čakali dolga leta na realizacijo. En primer
je igrišče na Pšajnovici oziroma na Lasenem, premika se tudi v Češnjicah (mrliška
vežica, krajevni dom). Tak primer je tudi
Spominska soba Rudolfa Maistra na Šutni.
Še vedno pa čakamo na odločbo o kohezijskih sredstvih za vodooskrbo in kanalizacijo. V februarju je območje Tuhinjske
doline prizadel žledolom, kakršnega ne
pomnimo. Škoda na območju občine Kamnik je ogromna (skoraj 2 milijona) in
dolgo bo tudi trajalo, da si bo narava opomogla.«
In vaše sporočilo občanom ob prazniku; seveda še posebej v Tuhinjski dolini?
Se bo letos po programu v njej (in na
katerem področju) kaj spremenilo ozi-
roma spreminjalo, dogajalo…?
»Predvidena je rekonstrukcija ceste skozi Šmartno v Tuhinju, občinska uprava pa je tudi
razpisala koncesijo za daljinsko
ogrevanje v Šmartnem. Bila je
ena prijava in če bo izbrani
ponudnik pridobil gradbeno
dovoljenje pravočasno (v igri
so evropska sredstva), bosta ti
dve stvari potekali hkrati. V proračunu je
predvidena tudi izgradnja novega uvoza v
Snovik. To bo izboljšalo prometno varnost
in dvignilo raven turizma, saj je sedaj stanje križišča precej neugledno.
Vsem prebivalkam in prebivalcem Tuhinjske doline čestitam ob občinskem
prazniku, predvsem z mislijo na sodelovanje in iskanje dobrih stvari. Kdor se
ukvarja zgolj s tistim česar nima, ne zna
uživati v tistem, kar ima. Optimistično
naprej!
Kako kot direktor
občinske
uprave Občine
Kamnik ocenjujete dogajanja v občini v
minulem letu?
»Leto 2013 je
bilo verjetno eno
najbolj napornih mag. Ivan Kenda, direkv tem mandatu, tor občinske uprave
se je pa ta napor
splačal, saj so bile izvedene praktično vse
zastavljene naloge, na skoraj vseh področjih. Najbolj se pri realizaciji pozna to, da
je v državi huda kriza, finančnih prilivov je
vse manj, če pa že so,
čakamo nanje zelo dolgo.
Kljub temu nismo vrgli puške v koruzo in z
že pridobljenimi projekti, soglasji, gradbenimi
dovoljenji kandidiramo
na različne razpise in
veseli smo vsakega
evra.
Dokazali smo, da se
lahko z manj denarja naredi vsaj toliko ali
celo več. Na splošno ocenjujem, da občinska uprava dela dobro.«
Kljub težavam, s katerimi se spopadamo
v državi (in bolj ali manj tudi v občinah),
ste nedvomno zabeležili tudi uspešno
dosežene cilje v občini. Kaj ste uspeli
uresničiti, kaj pa je počakalo in bo prišlo
na vrsto letos ali kasneje?
»Omenil sem že, da je občina izvedla
praktično vse zastavljene cilje, razen nekaterih, vezanih na državna ali evropska
sredstva. Morda bom izpostavil bolj področje družbenih dejavnosti, kjer je bila
obnovljenih večina podružničnih šol (Sela,
Zg. Tuhinj), knjižnica v Motniku, igrišče
Pšajnovica, zaključek del ob igrišču pri OŠ
Šmartno in še mnogo manjših projektov.
Zelo rad bi se zahvalil za izredno dobro
sodelovanje krajevnih skupnosti, s predstavniki društev in zavodov.«
Kaj oziroma katere bodo letos prednostne naloge v občinski upravi (oziroma
v občini) in kje bodo potrebna še posebna zalaganja?
»Največje napore pri izvedbi relativno
nezahtevnih projektov, žal, predstavljajo
politični interesi. Smo v volilnem letu in
veliko energije poberejo neskončna pogovarjanja in usklajevanja. Čeprav so investicije namenjene vsem občanom, imam
občutek, da je politika na prvem mestu.
Največji projekt, ki bi se moral izvajati, če
bi v tej državi veljal red, je gradnja komunalnih vodov, zato se v začetek vlaga vsa
možna energija. Drugi večji projekt je obnova in dokončanje večnamenskega
objekta in sanacija tekaške proge na stadionu v Mekinjah, kjer bi po desetletjih zapuščenosti, povečali uporabnost objekta,
kar pomeni, da bi bila večina uporabnikov
bliže domu, ipd.«
TUHINJSKI GLAS – Glasilo je izdalo in založilo Turistično društvo Tuhinjska dolina, zanj upravni odbor in predsednik Ivan Hribar.
Odgovorni urednik Andrej Žalar. Tuhinjski glas dobijo vsa gospodinjstva v Tuhinjski dolini, vključno tudi v KS Špitalič in Motnik
brezplačno. Naklada 2100 izvodov. Naslovnica: Priznanja za najlepše balkone. Organ upravljanja za Program razvoja podeželja
Republike Slovenije za obdobje 2007–2013 je Ministrstvo za kmetijstvo in okolje. Projekt sofinancira EU.
2
Tuhinjski glas
Za uresničitev potrebna združitev moči
Vsako leto ob pričetku koledarskega leta
se sestanejo predsedniki turističnih,
kulturnih, športnih, gasilskih društev,
predsedniki KS ter svetniki Tuhinjske
doline v občinskem svetu. Sestanejo se,
da pregledajo aktivnosti v preteklem letu in usklajujejo načrtovane prireditve
za tekoče leto. Posebej izpostavijo skupne prireditve.
Ivan Hribar, predsednik Turističnega
društva Tuhinjska dolina, je povabil udeležence na skupno srečanje 27. januarja 2014.
V uvodu povedal je, da je turizem v Tuhinjski dolini realnost, ki daje nove možnosti in
priložnosti. »Vsako leto smo bolj prepoznavni, lahko smo še boljši. Izpostavil je
prireditvi, ki sta bili v lanskem letu najbolj
odmevni: Etnološki dnevi in Miklavžev
tek, dodatno ponudbo za obiskovalce predstavlja tudi Telovadnica v naravi.
Udeleženci sestanka pa so povedali.
Tomo Petek,ŠD Šmartno: »Letos je potekal že 13. Miklavžev tek in petič je bil
start iz Snovika. Bila dobra odločitev, da
smo start predstavili v bližino term, saj
smo si želeli, da bi prireditev presegla lokalno raven.« Organizatorji se trudijo, tekači prihajajo iz vseh koncev Slovenije in
so zadovoljni. Načrtujejo, da bi prireditev
razširili, postala bi dvodnevna. Letos bo
tek v soboto, 6. decembra.
Jože Korošec,TD Gora sv. Miklavž:
»Društvo tesno sodeluje s TD Tuhinjska
dolina, predvsem pri večjih prireditvah kot
so etnološki dnevi in jaslice. V letu 2013
smo organizirali številne dogodke: praznovanje 1. maja, otvoritev obnovljene mežnarije, kmečka opravila v oktobru in Miklavževanje (obdaritev otrok). Za leto
2014 še nimajmo podrobnejšega načrta.
Sprejeli ga bomo na občnem zboru.«
Marjan Semprimožnik, TD Motnik,
KS Motnik, svetnik: »Veliko energije in
dela smo vložili v praznovanje 590 let trga
Motnik. Najodmevnejša prireditev je bila
vseslovenska prangarijada. Nadaljevali
bomo s tradicionalnimi poletnimi dnevi.
Kolesarki izlet od Snovika do Motnika
bo 31. avgusta 2014. Nadaljujemo s tradicionalnimi mesečnimi pohodi po tematskih
poteh okrog Motnika. Zelo se je »prijel«
Štefanov pohod, 26. decembra, saj vedno
več ljudi prihaja od drugod. Pestro je bilo
tudi decembrsko dogajanje, ki je bilo praznično obarvano.«
Rafko Goltnik, KD Motnik: »Letos bomo organizirali že 3. Križnikov pravljični
festival z naslovom Jenkret je biv …
Festival bo 6. in 7. junija 2014. V letu
2013 je bil pokrovitelj festivala Janez Bogataj.« Letos so že imeli 1. januarja novoletni pohod na Jasovnik.
Franc Modrijan,KUD Ivan Cankar: »V
letu 2013 smo v Kamnolomu odigrali več
ponovitev igre Glavni dobitek. Veseli smo,
da so v poletnem gledališču gostovala tudi
druga društva. Radi bi, da bi gledališče
pokrili in predstave ne bi bile tako odvisne
od vremena. V letu 2014 načrtujemo igro
Limonada slovenica avtorja V. Möderndorferja. Predstave v kamnolomu bodo
od 11. do 13. julija.« Predsednik Ivan
Hribar je ob tem povedal, da je turistično
društvo pridobilo novo oglasno tablo za
vse ponudnike v dolini.
Žal predstavnikov gasilskih društev ni
bilo na sestanku. Marijan Semprimožnik
pa je povedal, da ima večina društev že
programe dela za letos; poznani so datumi
za gasilske veselice, ki predstavljajo pomembno turistično ponudbo doline v poletnih mesecih.
Predsednik TD Tuhinjska dolina je poudaril, da naj bi se tudi KS čim bolj vključile v lokalno dogajanje. Trenutno dolina
nima dolgoročnih ciljev, eden večjih pro-
projekti, uresničitve pa ni.
Svetnik Damijan Hribar pa je ugotovil,
da TD Tuhinjska dolina z malo denarja
pripravlja kvalitetne prireditve, ob tem ko
določeni projekti v izvedbi TIC ob več denarnih sredstvih ne izstopajo. Poudaril je
tudi, da je vizija doline jasna, kaže pa, da
pri tem ni prave enotnosti.
Rekel je, da sta v občinskem proračunu
dva projekta: uvoz in kolesarska steza od
Kamnika do Ločice (predlagan že pred leti). »Odziv je, v skladu e na voljo vsaj 150
000 evrov. Upam, da bo podpora projektu
še narasla. Za ta sredstva se lahko izdelajo
projekti, pridobi gradbeni načrt in se nato
odloča o lokaciji. Uvoz predstavlja desetletno zgodbo, a tudi letos v proračunu ni
postavke za investicijo.«
Marjan Semprimožnik, svetnik pa je
povedal, da svetniki z branjem prvega
osnutka proračuna (takrat) niso zadovoljni.
Vesel pa je, da je v proračunu vsaj postavka
in upa, da jo bodo svetniki podprli.
jektov je gradnja pokritega olimpijskega
bazena (lokacija še ni znana, lahko tudi
Snovik). Kamniški svetniki se bodo po
obravnavi proračuna lotili še ustanovitve
dveh proračunskih skladov, ki sta z njim
tesno povezana.
Prvi sklad bo namenjen ureditvi prostorov Gorske reševalne službe – GRS Kamnik, drugi pa gradnji pokritega bazena.
Oba objekta si v Kamniku že dogo želijo,
na gradnjo pokritega olimpijskega bazena
se pripravljajo že več kot desetletje. Tako
bi se turistična ponudba doline iz enodnevnih prireditev lahko razširila v večdnevne.
Občinski svetnik Jože Korošec je pri
tem povedal, da ima sklad za izgradnjo
bazena v predlogu proračuna voljo 150
000 evrov in omenil, da so v občini številni
Damjan Hribar pa je menil, da je problem, ker župan nima večine. »Vsi se nekaj
pogovarjajo, dogovarjajo, a ker župan nima
večine, je potem problem. Tudi vsi večji
razvojni projekti stojijo.«
Milan Mali, KS Sela, je podprl in pozdravil idejo o olimpijskem bazenu. »Upam,
da bodo vplivni ljudje na občini in številni
svetniki iz doline to podprli.«
Igor Urankar, KS Srednja vas: »Krajani
se vključujejo v dejavnosti. Radi bi pločnik
od Potoka do Snovika, saj je cesta ozka in
nevarna za sprehajalce.«
Mnenja in misli na srečanju v pogovoru
je povzel na koncu predsednik TD Ivan
Hribar: »Pri ključnih projektih je treba
združiti moči, da bo šel razvoj naprej.«
A. Ž.
3
Tuhinjski glas
Občni zbor Turističnega društva Tuhinjska dolina
Turizem kot najpomembnejša panoga v dolini in občini
V Termah Snovik bodo avgusta letos slovesno obeležili 20-letnico tako imenovanega pilotnega bazena, kjer so potem najprej zgradili pokriti bazen s termalnimi
programi, nato v zunanjosti odprti plavalni
bazen in v terasi nad bazenom apartmajsko
naselje. Danes so Terme v Snoviku poznane ne le v državi, ampak tudi izven meja, v
Evropi.
Na občnem zboru, ko so 6. marca pregledali in ocenjevali delo v minulem letu,
so se strinjali, da so terme postale resnično
pravi motor turizma v Tuhinjski dolini. Za
dosego tega cilja pa so tudi lani z najrazličnejšimi vsebinami - prireditvami in dejavnostmi uresničili na prejšnjem občnem
zboru pred letom dni sprejeti program. Nič
drugače naj ne bi bilo tudi letos.
Predsednik Turističnega društva Ivan
Hribar je podrobno predstavil lanska prireditvena dogajanj, vsa po vrsti pa so potrjevala dolgoletno rdečo nit osnovne usmeritve v celotni Tuhinjski dolini - TURIZEM.
Pritrdila mu je in pohvalila izredno pomembno predstavljanje na tem področju in
tudi ta del začrtane razvojne vsebine v celotni občini, kakor tudi sodelovanje z organi in društvi v njej, podžupanja mag. Julijana Bizjak Mlakar. Iz njene ocene so
člani na zboru
morda lahko razumeli tudi namig,
da velja to še kako
upoštevati tudi na
drugih področjih
razvojnih vsebin;
tako v celotni dolini, še posebno pa
tudi v celotni obpodžupanja mag. Juli- čini Kamnik. Zato
jana Bizjak Mlakar
se nehote vsiljuje
Novo vodstvo TD
Tuhinjska dolina
misel, ko so se letos na skupnem srečanju
pogovarjali občinski svetniki iz doline,
predstavniki društev oziroma krajevnih
skupnosti v Snoviku, da je morda politika
v občini ta trenutek v pogledih preveč
»razklana« ali pa vsaka sebi samozadovoljna. To pa seveda ni ravno prava in demokratično usklajena podpora usmeritvam
k skupnim rešitvam in potrebnemu premišljenemu in preverjenemu uravnoteženemu
razvojnemu opredeljevanju k ciljem v občini. In prav zato, če želi, kot se včasih rado
sliši, da je politika rada všečna, bi najbrž
morala znati bolje prisluhniti razpoloženju
tako svojega članstva kot tudi všečni
usmeritvi in potrebam vseh občanov.
Lani je Turistično društvo v Tuhinjski
dolini spet bogato nadgradilo celotno turistično leto tako s sodelovanjem z drugimi
društvi kot s svojimi prireditvami. Velikonočni sejem, kolesarski maraton s tekačem
in kolesi na Veliko planino, srečanje športnikov, kuharsko tekmovanje, Pohod na
Menino planino, Miklavžev tek in seveda
najpomembnejša nadvse priljubljena tradicionalna Etnološka prireditev so z nekaterimi drugimi pri sosedih glavne točke v
sestavi celotnega bogatega turističnega
mozaika. In čeprav jim vreme ni bilo naklonjeno, da bi s priljubljenimi živimi jaslicami sklenili bogato leto, velja prepriča-
9. Velikonočni sejem
V nedeljo, 6. aprila, od 10.00 do 16.00 na ploščadi pred Termami Snovik.
Ena od tradicionalnih vsakoletnih prireditev Turističnega društva Tuhinjska dolina
je tudi Velikonočni sejem. Letošnji, že 9.
po vrsti, bo v nedeljo, 6. aprila na ploščadi
pred Termami Snovik. Začel se bo ob 10.
uri in trajal do 16. ure.
Na 20 stojnicah bodo tudi tokrat
pridelki in izdelki iz ponudbe Tuhinjske doline; pa tudi nekaterih gostujočih prijavljenih od drugod. Poleg
domačih izdelkov bodo še posebno
zanimive tudi predstavitve različnih
ročnih del, izdelovanje košev, copat,
košar, kvačkanih izdelkov, pirhov,
velikonočnih butaric; skratka motivov, ki tako ali drugače ne smejo
manjkati v pomladnem velikonočnem času, bo veliko. Pa tudi na kul4
turno popestritev dogajanj na sejmu v društvu tudi tokrat ne bodo pozabili.
Vabljeni torej vsi ljubitelji tradicije, rokodelskih izdelkov in domačih dobrot. Vsi
izdelki na stojnicah bodo tudi naprodaj.
- A. Žalar
Po volilnem občnem zboru TD Tuhinjska
dolina, ki je bil v četrtek, 6. marca, se je v
torek, 18. marca, na prvi seji sestal novoizvoljeni upravni odbor društva. Sprejeli
so zadolžitve za posamezne dejavnosti in
odgovornosti v društvu. Predsednik
društva ostaja še naprej Ivan Hribar,
podpredsednik pa bo poslej Matevž
Hribar, ki je hkrati v tem mandatu tudi
predsednik sekcije za estetski izgled
doline. Etnološko sekcijo bo vodil Janko Trebušak, Kolesarsko in pohodniško pa Matej Slapar. Plavalno sekcijo
bo vodila Metka Mozetič-Pančur, Dragica Jagodic pa bo imela na skrbi sodelovanje društva na sejmih. - A. Ž.
nje, da so s sosednjimi društvi v dolini in
skupaj s Termami zares že ves čas zgled
turističnemu razvoju, ki je ta trenutek najpomembnejša panoga v občini.
Po sprejemu programa ostanejo tudi letos vse prireditve med nalogami Turističnega društva Tuhinjska dolina. Najpomembnejša bo Etnološka, ki pa bo tokrat
avgusta obeleževala 20-letnico nastanka
prvega pilotnega bazena v Snoviku, ki
pomeni rojstvo doma, v državi in tudi v
tujini poznanih Term Snovik. Prva bo tradicionalna prireditev pa bo že v nedeljo, 6.
aprila, 9. Velikonočni sejem na ploščadi
pred Termami v Snoviku. Teden pred sejmom oziroma v soboto, 29. marca, pa se
bodo člani društva skupaj z gasilci in
učenci šole v Šmartnem lotili tudi spomladanskega čiščenja v tradicionalni Čistilni
akciji, ki jo prav tako vsako leto na tem
območju organizira Turistično društvo
Tuhinjska dolina.
- A. Žalar
Čistilna akcija
Turistično društvo Tuhinjska dolina
vabi, da se pridružite na akciji v
soboto, 29. marca, dopoldne.
Na prvi seji upravnega odbora TD Tuhinjska dolina po občnem zboru, ki je bil
6. marca, so sklenili, da bo društvo Čistilno akcijo v občini Kamnik organiziralo v prvem terminu v soboto, 29. marca.
Akcija, v kateri bodo tudi letos sodelovali člani društva, gasilci, učenci in posamezni krajani bo trajala od 9. do 12. ure.
Opoldne po končani akciji se bodo udeleženci zbrali v Termah Snovik.
Če bo 29. marca slabo vreme, bo čistilna akcija naslednjo soboto, 5. aprila.
- A. Ž.
Tuhinjski glas
Ledena ujma in njeni junaki
Narava je pokazala svojo moč
V začetku februarja je tudi našo dolino, tako
kot dobršen del Slovenije, prizadela naravna
katastrofa v obliki žledu. Za nekaj dni nas je
odela v električni in telekomunicijski mrk
in nas postavila v spoznanje, da narava, kakorkoli že človek obrača, naredi po svoje.
Ljudje smo lahko samo nemo opazovali, s
kakšno lahkoto se pod ogromno težo ledu
lomijo električni drogovi in mogočna drevesa
v gozdu. Ponekod je bila teža tolikšna, da so
posamezni gozdni predeli dobesedno izruvani in polomljeni v celoti. Ravno tako žled ni
prizanesel sadovnjakom, kjer je veliko starih
sadnih dreves popolnoma uničenih.
Vsa ta polomija pa se je zgrnila tudi na
ceste in odrezala od sveta posamezne hiše
in zaselke. Brez elektrike, brez telefona in
brez dostopa do soseda je vse izgledalo kot
dobro zrežiran film. Tukaj pa nastopijo
ljudje, ki bi jim izrekla najiskrenejšo za-
hvalo. To so člani prostovoljnih gasilskih
društev naše doline, ki so v teh izrednih
vremenskih razmerah znova dokazali, da
njihova pripravljenost pomagati in obenem
njihov pogum, ne poznata meja. Delovali
so na področju obveščanja ljudi o nastalih
razmerah. V mnogokrat nemogočih in izredno nevarnih razmerah so se poskušali
prebiti do posameznih hiš. Verjamem, da
jim včasih ni bilo lahko pri srcu, toda njihov čut do sočloveka in spoznanje, da jih
ljudje potrebujejo, so premagali tudi tesnobne trenutke. Še enkrat več se je pokazalo, da so člani gasilskih organizacij tisti,
ki so prvi, ko gre za kakšno koli nesrečo.
Zato, tovariši gasilci vseh prostovoljnih gasilskih društev Tuhinjske doline, iskrena hvala
za vašo pomoč, za vašo požrtvovalnost in vaš
pogum. Naj vas še naprej spremlja dobra volja,
hrabro srce in vaš zavetnik sveti Florjan.
Na pomoč!
Manja
Ledena ujma je poškodovala veliko
dreves. Zato bo veliko primernega
lesa za pripravo sekancev. Dodatne
informacije o tem, kako je treba les
pripraviti za izdelavo sekancev, dobite pri Branetu – GSM 041 837 286.
Miklavžev tek z rekordno udeležbo
Nedelja je bila sončna, brez vetra in tudi
ostrega mrazu ni bilo čutiti. Tuhinjska dolina se je ravno prebujala v soncu, ko so
prvi tekači že prihajali v Terme Snovik. Bil
je prvi dan veselega decembra in bil je dan
za Miklavžev tek, ki ga vsako leto organizira Športno društvo Šmartno v Tuhinju,
tokrat že trinajstič po vrsti.
Trinajstica je očitno srečna številka, saj
je letošnja udeležba podrla vse rekorde, v
breg se je pognalo 387 udeležencev, vseh
starostnih kategorij. Pa tudi ''težaških'', saj
na Miklavževem teku spoštujejo prav posebno kategorijo – 100 kg. Otroci so premagovali razdaljo 1,4 kilometra in 90 me-
trov
višinske
razlike,
med
dečki je bil absolutni zmagovalec
Miha
Oražem iz KGT
Papež Kamnik s
časom 6 minut
in 41 sekund,
med deklicami
pa Ana Milović,
prav tako iz
KGT Papež Kamnik. Slednja je
s časom 6 minut
in 40 sekund tudi izboljšala rekord proge.
Malo daljšo razdaljo pa so ubrali ostali tekači, ki so pretekli dobrih 5 kilometrov
(5,3) in premagali 300 metrov višinske
razlike. Štart z
glasbeno uverturo se je pričel
pred Termami,
od koder se je
vila kača navdušenih tekačev do vasi
Snovik in nato
samo še v
breg. Da ni bi-
lo tako težko, so tekače spodbujali navijači
na progi, za ritem je poskrbelo tudi nekaj
glasbenih vložkov harmonike. S vso konkurenco je s časom 22:25 pometel Gašper
Bregar iz KGT Papež Kamnik, med ženskami pa je prva pritekla na cilj Karmen
Klančnik iz ŠD Naklo, s časom 27:24. A
zmagovalec je na Miklavževem teku vsakdo, ki prisopiha do vrha. In tudi nagrajen je
vsakdo. Če že ne z medaljo, pa s kosom
domače zaseke, sveže pečenega peciva, s
toplim čajem in celodnevnim kopanjem v
Termah Snovik. Za povrh pa je še Miklavž
poskrbel za čudovit sončen zimski dan, ki
si ga bomo zapomnili.
Rezultate in fotografije s teka si lahko
ogledate na spletni strani organizatorja
www.sd-smartno.si
Špela Dobnikar
5
Tuhinjski glas
Lepi balkoni, lepa Tuhinjska dolina
V petek, 14. marca, smo spet podelili priznanja za najlepše balkone leta 2013 v Tuhinjski dolini.
spreletelo iz nekdanjih potov po Gorenjski;
izrek in misel namreč, da se je z rožami
treba pogovarjati, da je zanje treba imeti
roko in da takrat, ko pride mesec na okrog
in imajo ženske tista dogajanja, ne smejo
hoditi po cvetočem vrtu. Rože, da namreč
to začutijo. Bo najbrž kar držalo, saj tudi
možje začutimo njihovo prijaznost in kdaj
nismo najbolj zaželeni.
Tako smo podelili priznanja za vsa tri
mesta v minulem letu. Letos pa nikar ne
pozabite in pri odločanju, ali bi poklicali
Na boste verjeli, učilnica za pouk biologije
v Osnovni šoli Šmartno v Tuhinju je bila v
petek, 14. marca, zvečer polna predstavnic
nežnejšega spola. Predavatelj Jože Lovenjak, ki je razlagal uporabo zelišč in kako
urejati balkone, predsednik sekcije Matevž
Hribar in predsednik Turističnega društva
Tuhinjska dolina Ivan Hribar so bili edini
trije predstavniki, da je bi razred »podoben« ljudem. Po dobri uri predavateljeve
razlage, ki se je hvala bogu malo zavlekla,
sem se še sam pridružil sklepnemu dogajanju. Ja, spet smo namreč podelili priznanja
za najlepše balkone v minulem letu.
Če leto poprej niste, drage in spoštovane
gospe, bile preveč za to, da bi poklicale naj
pridemo pogledat vaš, ali sosedov balkon,
ali pa tudi kakšnega, ki ga recimo nimate
ravno najbolj v čislih, ste bile lani precej
bolj zavzete za klice. Naj bo zato tudi letos
tako, saj so lepi balkoni, najlepša slika za
tudi lepo Tuhinjsko dolino.
Z Matevžem Hribarjem sva lani skušala
narediti korak naprej pri ocenjevanju. H
klasičnim bršlinkam in kar nekaj novim
idejam cvetja in polepšanja balkonov smo
po (pred leti) polepšanje z gorenjskimi nageljni, letos pogledali še nekaj desetletij
nazaj. Takrat je bil lep okras, ki sicer ni bil
Fani Razpotnik, priznanje za asparaguse
6
pogosto viden na balkonih,
bolj na oknih (v vežah) in kot
zeleni dodatek k cvetočemu
šopku prenekatere neveste.
No, lani nas je na ogled
asparagusove stene pred
vhodom v hišo povabila Fani
Razpotnik iz Kostanja. Priznam, da si kljub moji že
precej častitljivi novinarski
kilometrini, nisem znal predstavljati, kakšen pogled bom
doživel. Potem pa sem hitro
razumel in si predstavljal,
kako lep je asparagus v nevestinem šopku na ohceti, kot
okras v nabožnem znamenju Polona Zore, priznanje tudi letos za Najlepši balkon
ali na cerkvenem oltarju.
Strinjal sem se tudi z Matevžem, da velja s 3. mestom
Fani Razpotnik spodbuditi
tovrstne ideje tudi letos.
Drugo mesto sem našel v
kraju Markovo. Pravzaprav
bi si s šopkom nekaj neštevilnih hiš skorajda cel kraj z
vsemi balkoni zaslužil priznanje. Morda bomo tudi to
enkrat ocenjevali v dolini.
Tokrat pa se je
pogled s fotoaparatom
ustavil na balkonu Ljudmi- Priznanja sta podelila predsednik TD Tuhinjska dolina Ivan
le Štrajhar v Hribar in predsednik sekcije Matevž Hribar.
Markovem
številka 4. Bilo bi res škoda, ali ne, ne razmišljajte preveč skromno.
če me Ljudmilina boljša Pokličite na številko 031 638 699 (- Anpolovica - njen mož, ne bi drej), ko bo vaš ali sosedov balkon, ali kateri, ki ste ga kje opazili, v polnem cvetju.
poklical in povabil.
In prvo mesto za balkon Naj namreč velja geslo: LEPI BALKONI,
Polone Zore v Lazah. Že LEPA TUHINJSKA DOLINA.
Andrej Žalar
predlani, ko sem se sprehajal s fotoaparatom pri številVrtnarija VOLČIN - Matevž Hribar,
ki 15 in beležil poglede, in
bo imela sadike rož pri Termah Snoje potem osvojila prvo mevik zadnjo soboto v aprilu, sadike
sto za leto 2012, mi je nekaj
sončnic pa 20. maja. Poklireklo, da zna biti Polona tudi
čite in naročite pa jih
ob letu osorej spet med prilahko tudi po telefonu na
znanji. Pa še nekaj me je
številko 041 607 031
Tuhinjski glas
Dvanajst let Term Snovik
12. torto so letos razrezali za obiskovalce domači kopalci iz Tuhinjske doline Marjan Albič, Alojz Cevec,
Milan Mali in France Pančur.
V soboto, 25. januarja 2014, je bila v Termah Snovik potekala ob 12. obletnici neprekinjenega delovanja. Prireditve se je
udeležilo veliko stalnih obiskovalcev in
gostov. Direktor Term Snovik Ivan Hribar
je v nagovoru orisal dogajanja v minulem
letu.
»Vesel sem,
da je dvanajsta
obletnica tudi
potrditev naše
pravilne odločitve pred desetletjema. Beležimo
lepe
turistične in poslovne rezultate.
Lansko leto je
bilo pestro, dinamično. Stremeli smo, da
pride k nam čim več obiskovalcev od blizu
in daleč. Vse strokovne aktivnosti smo
usmerjali v to in veseli smo, da smo dobili
1. mesto za Naj kopališče. To nam je pomenilo potrditev in spodbudo za naprej.
Občina Kamnik je realizirala dolgo načrtovani projekt prometnega uvoza v
Snovik s pridobitvijo zemljišč in letos
pričakujemo nadaljevanje. Sicer pa nismo
pozabili na prihodnost. Naši razvojni cilji
so rekreacija telesa in duha; s koriščenjem
termalne in zdravilne vode. Ta voda je res
tista, na kateri moramo in bomo še naprej
gradili.
Lani smo dosegli velik porast obiska;
več kot 8 odstotkov kot leto prej. Rezultat
je povečanje obiska za več kot 100 %. Ni
velik, ampak pozitivna ničla. Tudi letos
načrtujemo vse aktivnosti v nadaljevanju v
tej smeri; iz lanskih 2000, na letošnjih
4000 prenočitev. Hočemo biti pojem eko
borbe in razvoja turizma. In še naprej bomo
investirali v izobraževanje in v priprave za
izgradnjo večnamenskega prostora. Potekajo pa tudi razgovori o želeni izgradnji
pokritega olimpijskega bazena. Upam, da
bomo v občini našli skupno rešitev za razvoj športa in da bo v prihodnje ta dolina
tudi na tem področju še bolj prepoznavna
kot je sedaj.«
Da so Terme Snovik tesno povezane z
občino Kamnik, je ob pozdravu poudarila
podžupanja občine Kamnik
mag. Julijana
Bizjak Mlakar.
Brane Golubovič, poslanec v
državnem zboru, pa je podčrtal, da so terme
v vseh teh letih
veliko pripomogle k prepoznavnosti Tuhinjske doline.
Na slovesnosti so ob dvanajsti obletnici
podelili nagrado Darilo narave Term Snovik
Miru Kregarju,
ultramaratoncu, ki je tudi s
pomočjo snoviške termalne
vode
postal
svetovni prvak.
Tradicionalno
praznično torto
ob 12-letnici
Term Snovik pa so tokrat razdelili kopalci
Marjan Albič, Alojz Cevec, Milan Mali in
France Pančur, ki že od začetka vsako soboto prihajajo v Terme.
V kulturnem programu na prazničnem
dogodku sta nastopila člana glasbene skupine Galop Nina Uršič in Damjan Krmavnar.
A. Žalar
Tekaški vikend v Termah Snovik
V soboto, 15. marca, in v nedeljo, 16.
marca, so v Termah Snovik organizirali
Tekaški vikend. Na lep sončni vikend se je
zbralo 10 tekačic in tekačev.
V soboto dopoldan so se odpravili na
intervalni trening, prilagojen vsakemu tekaču posebej in uživali v neokrnjeni naravi
Tuhinjske doline.
Po kosilu je sledil počitek nato pa
popoldanski trening na Svetega Miklavža. Pred spanjem je bilo še predavanje,
kako pravilno načrtovati vadbo. Pove-
čerjali so v Restavraciji Potočka, ki je
znana po postrveh. Zadnji dan jih je čakala še igra teka oziroma fartlek, nato
pa sprostitev in kopanje v termalnih
bazenih.
Kljub napornem vikendu so bili tekači
navdušeni. Komaj čakajo september, ko
bodo v Termah Snovik ponovno organizirali tekaški vikend.
Tekaški vikend je vodil Bernard Jarc,
tekaški trener in absolvent Fakultete za
šport
B.J.
7
Tuhinjski glas
Gremo na izlet
Oktobra smo se v organizaciji Turističnega društva Tuhinjska dolina odpravili na celodnevni izlet.
Odločili smo se, da podrobneje spoznamo Idrijsko-Cerkljansko regijo.
Prvi daljši postanek je bil v Idriji, ki se ponaša s svojo naravno, kulturno, tehniško in
kulinarično ponudbo. Za projekt Idrija –
zgodba za vse čase ji je bil podeljen naziv
Evropska destinacija odličnosti 2011.
Ogled smo pričeli na gradu Gewerkenegg,
kar v nemškem jeziku pomeni rudniški
grad. Ogledali smo si stalno razstavo Pet
stoletij rudnika živega srebra in mesta
Idrije, na kateri je prikazan poltisočletni
razvoj rudnika v podzemlju in vzporedno z
njim rast mesta na površini. Na razstavi so
predstavljeni tehnološki procesi, zgodovinski dogodki, življenjske zgodbe in usode.
Idrija je tudi najstarejše klekljarsko središče na Slovenskem, ki ohranja tradicijo
te domače obrti že več kot tristo let. Leta
2008 so v muzeju postavili novo razstavo
o idrijski čipki z naslovom »Idrijska čipka,
z nitjo pisana zgodovina«.
Čipkarska šola Idrija skrbi za
ohranjanje in razvijanje znanja
klekljanja, skrbi pa tudi za vzgojo
in ozaveščanje javnosti o pomembnem delu slovenske kulturne
dediščine.
Prijetno doživetje v Idriji predstavlja obisk drugega največjega
živosrebrnega rudnika na svetu.
Tudi mi smo si ogledali skrivnostno podzemlje in spoznali težko
delo rudarjev, dragoceno cinabaritno rudo,
kapljice živega srebra in edinstveno podzemno kapelo. Kapelo svete Trojice so
sredi 18. stoletja postavili ob koncu rova,
jo opremili z reliefom treh božjih oseb in
dodali kipa svojih zavetnikov - svetega
Ahacija in svete Barbare. Antonijev rov je
iz leta 1500 in slovi kot eden najstarejših
ohranjenih vhodov v rudnik v Evropi in je
tudi najstarejši del idrijskega rudnika.
Skupna dolžina odprtih rovov na tem nivoju je okoli 300 metrov. Pred rovom so v 18.
stoletju zgradili mogočno vhodno stavbo
Šelštev, ki je bila prizivnica.
Po ogledu je sledil krajši postanek, saj je
bilo potrebno poskrbeti za okrepčilo. Nato
smo se po slikoviti in panoramski cesti
odpeljali proti partizanski bolnici Franja.
Ozka in nedostopna dolina Pasice je med
drugo svetovno vojno nudila zavetišče in
oskrbo številnim ranjenim borcem ter postala prava legenda narodno osvobodilnega
boja. Objekti so popolnoma obnovljeni po
uničujoči povodni leta 2007 ter zopet privabljajo obiskovalce.
Zapeljali smo se tudi v Novake, kjer smo
si ogledali razstavo starega kmečkega orodja. Naš zadnji postanek je bil v Ceknem,
kjer smo si v hotelu privoščili pozno popoldansko kosilo. Seveda tudi idrijski žlikrofi
niso manjkali. Ker smo z ogledi končali in
nas je čakala le še pot domov, smo si vzeli
malo več časa za druženje in klepet.
Pot domov je minila v sproščenem razpoloženju. Veseli smo bili, da smo se odločili za to traso, čeprav smo si ogledali le
delček zanimivosti. Mogoče se bo našel
kdo, ki se bo sam odpravil na raziskovanje
omenjenih krajev.
O. Drolc
Letos bo pohod na Menino planino 21. septembra
Lani je bil pohod 15. septembra
Turistično društvo Tuhinjska dolina v septembru vsako leto organizira pohod na
Menino planino. Tako so se v nedeljo, 15.
septembra 2013, na pohod odpravili
že sedmo leto zapored. Med pohodniki so bili nekateri posamezniki, ki so
se do sedaj udeležili vseh pohodov.
Kljub nekoliko slabši vremenski
napovedi, se je na zbirnem mestu
zbrala primerno velika skupina pohodnikov. Pot jih je iz Snovika vodila
mimo Zgornjih Mej in Praproč na
Vrsnovec, kjer na hribčku Osnovček
stoji spomenik NOB. Mitraljez – težka breda je bil postavljen 28. 9. 1975
v spomin na boj Kamniškega bataljona z
nemškim okupatorjem leta 1942. Pot so
nadaljevali vse do Prevale, kjer se odpre
lep pogled na Kamniško-Savinjske Alpe, a
ta dan je pogled preprečevala megla.
Pri Jurčkovi koči sojih postregli s toplim
obrokom in kavo, kar je zelo teknilo. Po
krajšem počitku in s polnimi želodci so pot
nadaljevali proti Domu na Menini planini.
Kmalu so se priključili markirani poti, ki
vodi od Črnivca do Doma na Menini planini. Pri domu so si privoščili daljši postanek,
saj jih je čakal le še del poti do cilja.
V dolino so se nekateri vrnili peš, drugi
z avtomobili. Preživeli so lep, prijeten dan,
ki je dal energijo za nov delovni teden.
Turizem in prosti čas
Turistično društvo Tuhinjska dolina in Terme Snovik
sta imela na letošnjem sejmu Turizem in proti čas v
Ljubljani 29. januarja tudi
skupno stojnico. Obisk na
njej je bil presenetljivo
velik; tudi predsednik države g. Pahor in predsednik
Turistične zveze Slovenije
g. Bulc sta se ustavila in
8
poskusila predstavljene dobrote iz Tuhinjske doline. Med obiskovalci jih je bilo veliko, ki poznajo dolino in terme, pa tudi
takšni, ki še niso bili v termah. Poleg pohval so bile tudi pobude in kritične misli.
Obojih, pohval in drugačnih misli, so bili
na stojnici veseli, in jih bodo skušali tudi
upoštevati. Društvo, terme in Tuhinjsko
dolino sta na stojnici predstavljali Joži
Hribar in Dragica Jagodic.
- A. Ž.
Tuhinjski glas
Portret
Slika postane slika, ko jo gledaš
Kot prvorojenec med desetimi otroki v
majhnem zaselku treh domačij blizu Špitaliča je bil Vlado pri učitelju Petru Potočniku
odličen učenec. Njegova mama je bila dobra
gospodinja, pridna, zgarana ženska. Njegova
teta, mamina sestra, je bila Tončka Marolt.
Ko se pogovarjava, pove, da je bila bajtarska
hiša velika, socialno pa na dnu. Samo ena
krava je bila v hlevu za nahranitev desetih
otrok. Pri Mošniku se je reklo po domače.
Najbrž ste sedaj že uganili, da vam pravim o umetniku Vladu Cenclju, ki je pred
desetimi meseci v restavraciji Potočka v
Termah Snovik razstavljal svoje intarzije;
v les oziroma v furnirje položene oblike, ki
so, kot pravi Vlado, postale slike zato, ker
so pred nje stopili gledalci.
Po šoli v Špitaliču je nadaljeval v Ljubljani, potem pa na višji in visoki upravni v Beogradu. Pristal je v službi v notranjih zade-
vah. O očetu ne pove veliko; da je bil priučen
tesar, ki je zanemarjal kmetijstvo, ker tudi ni
bilo možnosti za kmetovanje v tistih hribih,
še celo gnoja da ni bilo. Bil pa je oče velik
domoljub. In vsi otroci so bili tako vzgajani,
za kar sta skrbela mama in oče.
Rojen je bil Vlado 1921. leta. Spomni se
strica, ki je bil ustreljen v Smledniku kot
prvi talec1941. leta. Imel je mlin za Barutano v Kamniku. Njegova smrt je vse zelo
prizadela in najbrž je to Vlada napotilo k
partizanom, kjer, pravi, da je bil večkrat lačen, ni pa nikoli tako stradal pri partizanih,
kot je doma. Njegov odhod v partizane je
sestro in brate podal h kurirjem, kar policiji
v Motniku ni ostalo skrito, in tako sta oče in
brat pristala v zloglasnem nemškem zaporu
Stari piskr v Celju. Potem pa izselitve, taborišča in… čudo: za novo leto 1945/1946 se
je vseh deset otrok spet zbralo doma.
»Iz partizanov sem prišel v gospodarsko
dejavnost. Videl sem namreč perspektivo
v gospodarstvu. A so me v Mariboru našli
in me dali k Notranji.
Pa sem potem nekoč vprašal partijskega
funkcionarja: Kaj pa, če bom koga zasliševal in bo kihnil, ali mu lahko rečem bog
pomagaj? On pa mi odvrne: Bog ne daj.
No, pa se mi je res zgodilo, da mi je tisti,
ki je kihnil, odvrnil Boglonej. Ja, bil sem
domoljub, od doma vzgojen, in želel sem
si gospodarsko službo.«
Ko je 1971. praznoval srečanje z Abrahamom, mu prijatelj Janez z Dolenjske reče,
naj naredi serijo desetih intarzij. Ker je vedel,
kaj je furnir, ker se je namreč kmalu razvedelo, da je bila njegova prva intarzija korenina v okvirju, podobna abstraktnemu levu,
tigru, neki divji živali, mu furnirjev, ki so mu
jih dajali mizarji, potem ni nikdar manjkalo.
Tako je delal in lepil različne furnirje v slike,
zgodbe, v plesalce, gradove, pesnike, poznana imena, v divje živali; saj je bil lovec. Tudi
motorist. Nekaj tega je dobil najbrž iz očetovih genov, ki je imel rad boks in kot Maistrov
borec v Leobnu je bil tudi poznan, da sta s
stricem pri tem ali onem birtu (gostilničarju)
hitro pregnala goste iz gostilne; če je tako
pač, in rado, naneslo.
»Potem je prišel Borut Pahor, kot predsednik vlade, na obisk v Terme. Uf, na
kaj, kaj naj ga spomni na obisk v Tuhinjski dolini. Pa se je direktor Ivan spomnil
na Cenclja iz doline, na moje intarzije.«
In, tako je Vladotova slika postala slika
in darilo v rokah predsednika vlade. Danes
Vlado v pokoju, ki ga uživa dlje časa, kot je
trajalo delo zanj, pravi, da živi v Ljubljani
in kar zadeva intarzije »pauzira«. Pri 93
letih mu tega res ni za zamerit. Želi pa si, da
bi njegova dela, ker je iz Tuhinjske doline,
ostala v Tuhinjski dolini; morda v Snoviku,
v termah ali… Tudi zato, da bi potomci, ob
njegovi 80-letnici (pred več kot desetimi
leti, jih je bilo na slavju 93 in še lani je bilo
od desetih živih osem njegovih bratov in
sestra), videli in vedeli, kdo in kaj je bil
Vlado Cencelj, Mošnikov iz zaselka pri
Špitaliču… In, da se ne bi res zgodilo, kot
ga včasih vpraša žena, kdaj bo ves ta les, ki
je v sobi, kjer je delal, zakuril.
Recepta za dolgo življenje ne pozna.
Verjame pa, da slabo seme in slaba sadika
ne bosta dočakala dolge starosti. Trdno pa
je prepričan, da pri ustvarjanju pohvala
spodbuja, kritika pa uči!
Andrej Žalar
V Termah je vedno živahno
V Termah Snovik je vedno pestro. Novembra lani so na primer so se predzadnjo soboto v sončnem vremenu zbrali ljubitelji
nordijske hoje. Bil je namreč dan nordijske
hoje za vso družino po 4,3 km dolgi gozdni
poti. Pred pohodom je inštruktor INWA
Primož Košak predstavil in opravil kratko
šolo nordijske hoje. Pohod so sklenili zaključili z razvajanjem v termalnih bazenih
Term Snovik.
B.J.
Program prireditev 2014
•
•
•
•
•
Velikonočni sejem - 6. aprila
Kolesarski maraton - 15. junija
Srečanje športnikov - 4. junija
Kuharsko tekmovanje - 5. julija
Etnološki dnevi od 21. do 23. avgusta
(igra Gozdarjeva hči 22. avgusta, Pred
domačim pragom – poudarek na žegnanju 23. avgusta)
• 21. obletnica pilotnega bazena v Snoviku
- 21. avgusta
• Pohod na Menino planino - 21. septembra
• Božična zgodba - 21. decembra
***
• Od nedelje, 23. marca sta mežnarija
in cerkev na Gori pri sv. Miklavžu ponovno odprti vsako soboto in nedeljo
od 14.00 dalje.
• 1. maj - Praznik dela ob 15.00 sveta
maša, po maši tradicionalno prvomajsko srečanje
• 24. junija - Praznovanje na predvečer
Dneva državnosti: ob 19.00 sveta maša
za domovino, po maši proslava in druženje ob kresu
9
Tuhinjski glas
Prizadevanja za dvig bralne pismenosti
Na šoli se pogosto pojavi vprašanje oz. dilema, v katero smer moramo usmeriti naša
prizadevanja, da bodo učenci usvojili dovolj znanja in se naučili uspešnih strategij,
ki jim bodo v pomoč tudi na nadaljnji šolski in vseživljenjski poti. Ko smo si ob
koncu prejšnjega šolskega leta postavili to
vprašanje, smo prišli do sklepa, da želimo
izboljšati bralno pismenost učencev.
Dviga bralne pismenosti smo se lotili
sistematično in načrtno in se v prizadevanja
za dosego tega cilja vključili vsi učitelji.
Že nekaj let smo opažali, da motivacija
učencev za branje nekoliko upada, zato
smo se odločili, da v tem šolskem letu izvedemo nekaj dejavnosti, ki bodo učence
spodbudile, da bodo raje posegli po knjigi
in da bo le-ta dejansko postala njihova
prijateljica, ki jih bo nato spremljala skozi
vse življenje. Učencem smo ponudili širok
nabor različnih dejavnosti, katerih skupen
namen je bil dvig njihove motivacije za
branje.
Že v začetku šolskega leta smo pričeli z
branjem v nadaljevanjih, ki ga izvajamo 10
minut na teden pri uri slovenščine in učenci z nestrpnostjo pričakujejo nadaljevanje
branja, da bi izvedeli, kaj se bo zgodilo;
nekatere pa radovednost premaga in še
preden je skupno branje končano, posežejo
po knjigi in jo preberejo sami. Ob branju
svoje misli o prebranem zapisujejo na lističe in te prilepijo na plakat. Učenci posameznih razredov kar tekmujejo med sabo,
na katerem plakatu bo več lističev.
Zelo se je obnesla tudi praksa, ko starejši
učenci berejo mlajšim, kar je zagotovo
pozitivna izkušnja tudi z vidika druženja,
razvijanja občutka odgovornosti in hkrati
spodbujanja k branju. Otroci so dejavnost
zelo lepo sprejeli in oboji, tako manjši, ki
poslušajo prebrano, kot starejši, ki berejo,
saj kar sprašujejo, kdaj bodo spet brali.
Najmlajši pa imajo prav posebno knjižnico
tudi v svojih razredih, za katero skrbijo
sami in ki je prilagojena njihovemu bralnemu okusu.
V novembru so devetošolke obiskale
knjižni sejem, kar je bila zanje dragocena
izkušnja, saj so na ta način spoznale različne založbe, postavitev sejma in opazovale
so lahko, kakšen je odnos posameznih obiskovalcev in razstavljalcev do knjig, hkrati
pa so prav vse kupile kakšno knjigo in na ta
način obogatile svojo knjižno zbirko.
Kako dogajanje v knjigi prenesti v film?
S tem se spopada skupina devetošolcev, ki
je zelo natančno prebrala knjigo, izbrala
posamezne prizore, ki jih bodo odigrali in
posneli in se ob tem nedvomno močno zabavali, na koncu pa bo snemalec vse skupaj
povezal in pripravil 10-minutni film.
Seveda tudi analiziranje knjig, ki jih
Projekt Zdrav življenjski slog 2013 - 2014
Projekt Zdrav življenjski slog poteka na
150 osnovnih šolah po Sloveniji, ena izmed
njih je tudi osnovna šola Šmartno v Tuhinju,
kjer projekt poteka že četrto leto. Izvajanje
programa delno financira Evropska unija in
delno Ministrstvo za izobraževanje, znanost
in šport. Program zagotavlja vsem zainteresiranim učencem na osnovni šoli vsakodnevne strokovno vodene športne dejavnosti. Izvaja se od 1. do 9. razreda, cilj
programa pa je dodatno spodbuditi otroke k
oblikovanju zdravega načina življenja.
Učencem zagotovimo dodatni dve uri
športne aktivnosti na teden, s čimer odpravljamo negativne vplive sodobnega življenja. Odpravljamo ploska stopala, debelost,
skrbimo za primerno telesno držo in razvoj
splošne vzdržljivosti. Seveda moram poudariti, da se pri tem učenci veliko družijo
med seboj, zabavajo, veselijo in smejijo.
Program obsega do 850 ur vadbe na leto
in poteka v času pouka, po pouku in pa tudi
med poukom prostih dni, ob sobotah in
med počitnicami. Izvaja se v telovadnici,
na zunanjih športnih površinah ali v naravnem okolju.
Na osnovni šoli Šmartno v Tuhinju in
njenih podružnicah je v projekt vključenih
več kot 210 otrok, kar pomeni okoli 55%
vseh otrok na šoli. Udeležba na razredni
stopnji je skoraj 100%, na predmetni pa je
zaradi drugih krožkov nekoliko manjša.
Vadba poteka od ponedeljka do petka med
11. in 16. uro, ob sobotah pa se tudi udeležujemo raznih tekov, ki so organizirani s
strani športnih društev. Letos smo že sodelovali na Veronikinem teku v Kamniku in
na Miklavževem teku. Kljub
temu, da je bila sobota, smo ju
obiskali v velikem številu, na
kar smo zelo ponosni. Program
vsebuje podrobno predstavitev
vsaj 12 športnih panog (igre z
žogo, gimnastika, atletika,
hokej, ples, igre z loparji, plezanje po plezalni steni, zimski športi, lokostrelstvo,
itn). Učence seznanjamo s teoretičnimi
vsebinami o zdravi prehrani in pomenu
zdravega načina življenja. Poudarjamo
pomen športa zaradi zdravstvenih razlogov
(ohranjanje primerne telesne teže, nepravilna telesna drža, poškodbe hrbtenice...)
Na urah Zdravega življenjskega sloga
zelo uživamo in se imamo lepo. Zavedamo
se, da bomo z zdravim načinom življenja
poskrbeli za boljše počutje, zdravje, vitalnost in splošni življenjski optimizem.
Mitja Kukner, prof. športne vzgoje, vodja projekta
Zdrav življenjski slog
Anketa zdrav življenjski slog
Zakaj ste se odločili, da boste hodili na
Zdrav življenjski slog (ZŽS)?
•
•
•
•
•
•
druženje
več športa
se zabavamo
zaradi različnih iger
zaradi učitelja
smo že prej hodili in nam je bilo všeč
KATERE DEJAVNOSTI SO VAM
NAJBOLJ VŠEČ?
•
•
•
•
•
•
ALI BI DODALI ŠE KAKŠNO
DEJAVNOST?
KAJ POČNETE NA ZŽS?
•
•
•
•
•
•
plezamo
poligon z ovirami
igre z žogo
štafete
lovljenje
med dvema ognjema
10
rokomet
med dvema ognjema
različne igre
tek
nogomet
plezanje
•
•
•
•
•
več časa zunaj
kolesarjenje
plavanje
gledanje tekem
nogomet
KAJ VAM POMENI ŠPORT?
•
•
•
•
•
zdravje
igra
druženje
sproščanje
tekmovanja
ALI RADI HODITE NA ZŽS?
Vsi učenci so odgovorili z da.
Nekateri učenci so dodali, da jim je všeč
učitelj.
S četrtošolci smo se pogovarjale
Maruša Florjančič, Patricia Krmelj,
Nuša Mali in Ines Železnik.
Tuhinjski glas
morajo učenci prebrati, če želijo sodelovati na Cankarjevem tekmovanju, pripomore
k motiviranju učencev, spodbujanje učencev k opravljanju bralne značke, sodelovanje v interesni dejavnosti na odrskih deskah
in še mnogo drugih dejavnosti omogoča
učencem, da bodo začutili in vzljubili
knjigo in ugotovili, kaj vse jim ponuja.
Prizadevanja za dvig motivacije pa bomo
okronali z nočjo branja, ko bodo osmošolci
in devetošolci ob branju knjig o odraščanju, pogovoru z avtorjem nekaterih mladinskih del ob prijetnem druženju prespali
kar v šoli.
Seveda pa bodo učenci brali tudi besedila, ki zadevajo posamezna predmetna področja, in se z njimi s pomočjo različnih
bralnih-učnih strategij uspešno spopadali.
Naučili smo se, kako je s pomočjo časovnega traka lažje napisati obnovo besedila,
kako ugotavljamo in predstavimo podobnosti in razlike dveh primerjanih pojmov,
kako izdelamo miselni vzorec. Nekateri
učenci so že pravi eksperti v postavljanju
vprašanj, pri čemer prav dobro vedo, katera
so težja in katera lažja in počasi se navajajo, da je tudi na tisto najbolj zoprno vprašanje, ki se začne z zakaj potrebno odgovoriti in da v resnici sploh ni tako težko.
Naša prizadevanja na področju bralne
pismenosti spremljajo tudi pristojni na
Zavodu za šolstvo in v prihodnjem mesecu
bo pri nekaterih urah na naši šoli prisotna
tudi profesorica Barica Marentič Požarnik,
ki je priznana pedagoška psihologinja.
Tamara Damjanac
Kmetijsko obrtniški sejem v Komendi
Največji sejem na Gorenjskem
Prireditelji in obiskovalci sejmov vedo,
da je bil nekdaj največji sejem na Gorenjskem, v času skupne države Jugoslavije pa celo v Sloveniji, Mednarodni gorenjski sejem v Kranju. Njegovi začetki
so namreč segali daleč tja v leto 1500.
Poltisočletno tradicijo sejmov na Gorenjskem pa s prenehanjem (propadom)
sejmov v Kranju Gorenjska ni izgubila. Že
18 let jo namreč nadaljuje in hkrati potrjuje
Komenda. Začetki sejma v Komendi pa so
bili v Konjeniškem klubu, ki mu je že takrat predsedoval Alojz Lah, poznan tudi po
Kmetijskem centru Lah na Klancu v Komendi. Takrat, pred več kot 18 leti, letos bo
namreč 19 let Kmetijsko obrtniškega sejmai v Komendi, je Lojze Lah s še štirimi
poslovnimi sodelavci, ki so bili do takrat
tudi razstavljavci na sejmu v Kranju, pripravil razstavo na 200 kvadratnih metrih v
Komendi. To je bil tudi začetek sejmov (ne
semnov) v Komendi, ki je danes poznana
po dveh, Spomladanskem in Jesenskem
sejmu, v Sloveniji in tudi prek meja. Na
32.000 kvadratnih metrih razstavnih površin, s prek 500 razstavljavci in prek 70.000
obiskovalci v treh dneh, je sejem danes
vsebinsko povsem primerljiv in enakovreden radgonskemu sejmu in nekaterim drugim v sosedstvu tudi prek meja. Letos bo
torej še vedno pod predsednikovanjem
Lojzeta Laha Konjeniškemu klubu Komenda že devetnajsto leto sejmov v Ko-
mendi. Konjeniški klub s sejmi pa je tudi
velika opora delovanju tako konjeništva
kot tudi drugim društvom v občini.
Za razliko od dosedanjih spomladanskih
sejmov bo letošnji Spomladanski sejem
trajal štiri dni, jesenski pa bo še naprej vabil obiskovalce tri dni v Komendo. Poleg
dveh sejmov bo imel Konjeniški klub Komenda v programu tudi tri tradicionalne
kasaške prireditve na hipodromu v Komendi.
Prihodnje leto bo konjeniški klub komenda obeležil in proslavil 60-letnico delovanja in 20-letnico sejmarstva v Komendi. Slednjega je začel prav Lojze Lah, ki
predseduje Konjeniškemu klubu že 36 let
in je prava legenda slovenskega klubskega
konjeništva in sejmarstva.
Na seji upravnega odbora Konjeniškega
kluba minuli teden so sklenili, da bo praznovanje jubilejev kluba in sejmov prihodnje leto spomladi. Pospešeno pa že potekajo tudi priprave na letošnji spomladanski
sejem v Komendi, ki bo od četrtka, 10., do
nedelje, 13. aprila. Tudi med razstavljavci
je že precejšnje zanimanje.
A. Žalar
Konjeniški klub Komenda
SPOMLADANSKI KMETIJSKO
OBRTNIŠKI SEJEM od četrtka, 10. 4.
2014, do nedelje, 13. 4. 2014.
11
E
V
R O P S K
I
E
Z
K
L
J
N
A
Z A
O K
O
OKOLJU PRIJAZNE TERME
KO JE PLAVANJE
UŽITEK ZA DOBRO POČUTJE
Najmlajše obiskovalce vabimo, da se
včlanijo v Klub Palčka Snovička in si s
tem vsako 1. soboto v mesecu zagotovijo
brezplačni vstop v bazene in druženje s
Palčkom. Prav vsako soboto ustvarjalne
delavnice in vodne vragolije s Palčkom.
Plavanje je nedvomno zdrava rekreacija.
Je vseživljenski šport, ki koristi celotnemu
telesu. Zato so Terme Snovik pravi raj, da
storite nekaj za svoje zdravje in počutje!
- Občani Kamnika imajo pri nas dodatni
15% popust ob nakupu prenosljive vstopnice (30 vstopov po 2 uri). Kopalna karta
že od 6,52 EUR dalje.
- Dvakrat dnevno brezplačna vodna telovadba.
- Vsak torek od 18. do 20. ure rekreativno plavanje
- Wellness storitve z 20% popustom.
Restavracija Potočka vabi
na kulinarično doživetje.
OKUSI KAMNIKA IN SLOVENSKEGA
MORJA od 28. 3. do 6. 4. 2014
PRIREDITVE V LETU 2014
VSAKO PRVO SOBOTO V MESECU
SREČANJE ČLANOV KLUBA
PALČKA SNOVIČKA
15.03. – 16.03. TEKAŠKI VIKEND
06.04. VELIKONOČNI SEJEM
12.04. NORDIJSKA HOJA
30.04. KRESOVANJE
25.05. TEKAŠKI DAN
04.06. SREČANJE
ŠPORTNIKOV
14.06. UTRIP
MLADOSTI
15.06. VIII. MTB VZPON
05.07. 12. KUHARSKO
TEKMOVANJE
- jedi iz postrvi
06.07. POHOD NA
VELIKO PLANINO
20.07. IZBOR ZA MISS
IN MISTR TERM
SNOVIK
03.08. SNOVIČKOV
FESTIVAL
15.08. OBISK BUDNARJEVE
DOMAČIJE
20.08 – 23.08. ETNOLOŠKI DNEVI:
TUHINJSKA DOLINA NEKOČ IN
DANES
13.09. KUHARSKA DELAVNICA
21.09. POHOD NA MENINO PLANINO
4.10. PRIPRAVE NA LJUBLJANSKI
MARATON
31.10. SEŽIG
ČAROVNICE
01.11. TEKMOVANJE V
PRIPRAVI PALAČINK
ZA VSO DRUŽINO
08.11. DAN NORDIJSKE
HOJE
06.12. MIKLAVŽEV TEK
21.12. BOŽIČNA
ZGODBA Z ŽIVIMI
JASLICAMI
25.12. OBISK
MAŽORETK
IN BOŽIČKA