Vinogradniška brošura

Comments

Transcription

Vinogradniška brošura
Vsebina
Uvod
3
Peronospora vinske trte
4
Oidij vinske trte
6
Siva plesen – grozdna gniloba
7
Črna pegavost
9
Rdeči listni ožig
10
Črna grozdna gniloba
11
Esca
11
Rumenice
12
Škržatki
13
Grozdni sukači
13
Pršice
14
Trsni kapar
15
Pleveli
16
Fiziološke motnje
16
Dela na vinski trti
17
Škropilni program
18
Fitofarmacevtsko sredstvo uporabljajte varno.Pred uporabo vedno preberite etiketo in informacije o sredstvu.
Uvod
Kot terenskega svetovalca me velikokrat
sprašujejo o vzgoji, rezi, gnojenju, sortah
največ pa seveda o varstvu rastlin. Včasih
slišim očitke, da je varstvo vinske trte velik
strošek, da so naši pripravki predragi in da se
vse skupaj ne splača. V tem delu se ne bom
ukvarjal s primerjavami cen in učinkovitosti
posameznih pripravkov, ampak se bom
poskušal bolj ali manj osredotočit na moje videnje skozi oči vinogradnika.
Sam obdelujem približno pol hektarja
vinograda (okoli 2200 trt). Imam traktor in
pršilnik, ne novega, saj bi s pol hektarja
vinograda težko v 25 letih amortiziral vrednost
novih strojev. Vinograd je v povprečju star 10
let, nekaj trsov uspeva 12 let, večina pa 9.
Največ zasajenih trsov je sorte ‘Refošk’, nekaj
pa je tudi ‘Malvazije’. Vinograd leži na kakovostnih tleh, na ne najbolj vinogradniški legi, saj
se v pomladnih in poletnih mesecih pogosto
pojavlja jutranja rosa, najbolj ob jasnih brezvetrnih nočeh. Seveda je zato večja možnost
pojava peronospore kot v vinogradih, ki ležijo
na tipičnih vinogradniških legah. Tako kot po
vsej Primorski, je tudi v mojem vinogradu velika nevarnost okužbe z oidijem, ne smem pa
pozabiti na grozdno gnilobo – botritis. Grozdje
iz mojega vinograda večinoma prodam stalnim odjemalcem, ki so s kakovostjo zadovoljni
in se zadnja leta ne pogajajo o ceni, pač pa
že vnaprej rezervirajo enake količine, kot so
jih odkupili v preteklem letu.
V letih dela v vinogradništvu sem ugotovil,
da morajo biti dela v vinogradu opravljena
pravočasno. Od tega je odvisna količina in kakovost pridelka. Pri nobenem delu ne smemo
zamujati: zimska rez, zelena dela, vršičkanje,
pletev – vse mora biti opravljeno ob pravem
času. Od vseh del v vinogradu pa je varstvo
pred boleznimi in škodljivci tisto, pri katerem
ob zamudi največ izgubimo. V času cvetenja
lahko peronospora vinske trte v zelo kratkem
času uniči polovico pridelka. V nekaj dneh
lahko okuži večino kabrnkov in jih praktično
ožge. Na teh si ne moremo obetati pridelka. V
mojem vinogradu bi to pomenilo pri pridelku 6
ton 1800 € izgube. (6000 kg x 0,60 €/kg x 50 %
= 1800 €)
Na 1 hektarju površine bi bila izguba 2-krat
večja. To pa niti približno ni vsota, ki jo porabimo za varstvo. Najpomembnejši del varstva
proti peronospori je v obdobju od pojava kabrnkov pa do začetka zorenja grozdja. Če še
malo zožimo, je najnevarnejši čas od začetka
cvetenja pa do zapiranja grozdov, ker se v
tem času najpogosteje pojavljajo primarne
okužbe s peronosporo. Če v tem času dobro
opravljamo varstvo, smo lahko prepričani,
da nam v drugem delu sezone peronospora
ne bo delala preglavic. Samo spustiti je ne
smemo v vinograd. V tem času moramo uporabiti najboljše pripravke; takšne, ki nudijo
najvišjo možno varstvo vinski trti. Pripravke,
kot je Mikal® premium F, ki deluje preventivno,
uniči pa tudi morebitne trose, ki so že prisotni na rastlini in okrepi odporno sposobnost
rastline. Nato nadaljujemo s pripravki, ki dobro varujejo grozdje, kot je Verita® Profiler. Aktivna snov fluopikolid v njej je najinovativnejša
aktivna snov na trgu, z novim, od preostalih
aktivnih snovi različnim načinom delovanja,
brez ostankov v zdravem grozdju.
Varstvo vinske trte predstavlja do 8 % vseh
stroškov v pridelavi grozdja. Izgube pa so
lahko tu največje; večje, kot če prepozno
opravimo zelena dela, večje, kot če zamudimo
gnojenje, večje, kot če sploh ne vršičkamo.
Bayerjev program varstva je najbolj inovativen in najbolj varen. Presledki med škropljenji
pri pripravku Mikal® premium F naj bodo 12
dni, pri pripravku Veriti® Profiler pa 14 dni (uporabljena po Bayerjevem škropilnem programu). To na koncu leta prinese dve škropljenji
manj v primerjavi s konkurenco. Ob tem pa
še gotovost, da prvi dež po škropljenju ne bo
usoden.
Sam se držim načela, da je bolje preprečiti kot
zdraviti. Tista vsota denarja, ki jo na začetku
sezone vložimo v varstvo, se do konca še
kako obrestuje. Ob tem pa še mirno in brez
skrbi spim.
Zdravo grozdje in dobro letino vam želim.
Andrej Skrt, univ. dipl. inž. agr.
Bayer CropScience
3
Peronospora vinske trte
Peronospora vinske trte je najpogostejša bolezen
v slovenskih vinogradih, z manjšo intenzivnostjo se
pojavlja le v slovenskem primorju. Kar veliko število
sort vinske trte, ki jih pri nas gojimo, je zelo občutljivih na peronosporo (‘Kerner’, ‘Rebula’, ‘Sauvignonasse’, ‘Šipon’, ‘Zelen’, Modri pinot, ‘Refošk...).
Bolezen napada v toplem in deževnem vremenu.
Primarne okužbe se začnejo, ko trosi, ki prezimijo
na tleh, napadejo liste. Pravilo treh desetk je podlaga za določanje časa primarnih okužb. To pomeni,
da kadarkoli v sezoni, ko so poganjki dolgi vsaj 10
cm in pade najmanj 10 mm dežja v zadnjih 24 do
48 urah ter je temperatura vsaj 10 °C, se v vinogradu zgodi primarna okužba s peronosporo vinske
trte. Da bi se lahko trosi premikali in tako dosegle
listne reže, skozi katere prodirajo v rastlino, mora
biti listna površina omočena nekaj ur. Po okužbi se
začne inkubacijska doba, ki traja od 4 do 15 dni, odvisno od temperature in relativne zračne vlage. Ob
koncu inkubacijske dobe se pojavijo značilni simptomi bolezni – rumeni pečati, nato pa še sivo-belo
trosišče v obliki prevleke na spodnjem delu lista. Iz
tega trosišča nato trosi ob primernih vremenskih
razmerah (primerna temperatura, visoka relativna
zračna vlaga), okužujejo zelene dele vinske trte. Te
okužbe imenujemo sekundarne okužbe in se lahko
vrstijo vse do jeseni.
Največ škode povzročijo primarne okužbe, saj se pojavijo med cvetenjem in takoj po njem, ko je vinska trta najbolj občutljiva. V tem
času lahko peronospora kaj kmalu uniči od tretjine do skoraj vsega
pridelka. Gliva okužuje kabrnke, ki se začnejo sušiti in končno odpadejo. Ob takojšnji škodi, ki jih primarne okužbe povzročajo, je zelo
pomembna še stranska škoda, nastala zaradi sekundarnih okužb
in te zelo težko nadzorujemo. V takih pogojih je za varstvo potrebnega precej več časa in denarnih sredstev. Škropljenja so
pogostejša, v vsej rastni sezoni je treba uporabljati pripravke,
ki imajo ob preventivnem tudi kurativno delovanje. Posledice
močnih okužb se pri vinski trti poznajo še v naslednji rastni
dobi, kar povzroča še dodatno škodo.
Peronospora vinske trte povzroča težave tudi pri vinifikaciji.
Okuženo grozdje slabše dozoreva, zato je v jagodi več kislin,
manj sladkorja, tanini pa so bolj izraziti. Takšno grozdje daje
vinu značaj po rozinah in suhi trdi okus (po vinskem kamnu).
Različni avtorji navajajo tudi povečanje dušičnih snovi, kar ima za
posledico beljakovinske motnosti, predvsem pri belih in rose vinih.
Kako preprečimo okužbo
Pomembna je dobra kmetijska praksa. Pri zasaditvi vinograda skušamo
izbrati najboljše lege; sončne in zračne, kjer se vlaga ne zadržuje in kjer ni
močnih jutranjih ros. Z izbiro sort smo
še bolj omejeni, saj v Sloveniji ne gojimo sort, odpornih na peronosporo vinske trte. V vinogradu moramo
zagotoviti zračnost trt in preprečiti,
da bi plevel zrasel previsoko. V območju grozdja je treba odstranjevati
nepotrebne mladice že v času pred
4
cvetnjem, pozneje pa odstranjujemo
prebujno listje. Ker so razmere za razvoj peronospore na območju Slovenije več kot ugodne, in ker ne gojimo
na peronosporo odpornih sort, moramo za varstvo pred peronosporo
uporabiti najbolj učinkovite pripravke, posebej pa moramo biti pozorni
v času pred začetkom cvetenja pa
vse do začetka debelenja grozdnih
jagod.
Vinogradniki se moramo zavedati,
da se lahko v mokrih letih primarne
okužbe pojavljajo vse do polovice
poletja. Zaloge trosov so v vinogradih navadno dovolj velike, saj so trosi
kalivi do pet let. Raziskave kažejo,
da se v vinogradih pojavlja tudi do
nekaj sto tisoč trosov na kvadratni
meter. Zaradi tega so močne primarne okužbe možne tudi, če dve ali tri
leta zapored ni bilo večjih težav s peronosporo, če so le ugodne razmere
za njen razvoj.
COMBI
Varstvo vinske trte pred
peronosporo S škropljenji začnemo po napovedi na pod-
lagi meritev, ki jih opravlja prognostična
služba. Če nam v vinogradu povzroča težave tudi črna pegavost, uporabimo že za
zatiranje črne pegavosti pripravke, ki delujejo tudi proti peronospori. Za prvo škropljenje uporabimo pripravek Antracol® WG, za
drugo pa Antracol® Combi. Presledki med
škropljenji naj bodo med 6 in 8 dni. Nato
3-krat zaporedoma uporabimo pripravek
Mikal® premium F in sicer od začetka cvetenja naprej. Mikal® premium F je fungicid
s preventivnim, kurativnim in eradikativnim
delovanjem, deluje sistemično in kontaktno –
vsi načini delovanja združeni v enem pripravku. Presledki med škropljenji naj bodo
12 dni. Po opravljenih treh škropljenjih s pripravkom Mikal® premium F uporabimo pripravek Verita® Profiler in sicer v bloku 3-krat
zaporedoma. Verita® Profiler se dobro veže
na površino rastline in varuje tako listje kot
tudi grozde. Predvsem pa je pomembno
sistemično delovanje, saj se aktivna snov
prenaša v mlade novozrasle dele. Z Verito®
Profiler škropimo na 12 do 14 dni.
5
Oidij vinske trte
Zagotovo je oidij vinske trte za peronosporo
najpogostejša bolezen vinske trte v Sloveniji.
Pojavlja se v vseh vinorodnih območjih, največje težave pa povzroča v vinorodni deželi
Primorska. Najbolj so občutljive bujne sorte
‘Chardonnay’, ‘Šipon’, ‘Malvazija’, ‘Sauvignonasse’, ‘Portugalka’, ‘Modra frankinja’, ‘Sivi pinot’. Gliva lahko prezimi kot trosišče v brstih ali
v obliki spolnih trosišč. Le-ti so drobnim črnim
pikicam podobna trosišča na lisith, rozgah in
martinčkih. Za razvoj bolezni je bolj pomembno
trosišče, ki prezimi v brstih. Trosišče oidija vin-
ske trte propade pri temperaturi od -12 do -14
°C. Zaradi milejših zim se trosišče veliko lažje ohrani. Za razliko od drugih bolezni vinske
trte, oidij ne potrebuje omočenosti za začetek
okužb. Prve okužbe se lahko pojavijo že takoj
ob začetku brstenja (odpiranju očes), okužbe
pa se vrstijo skozi vse leto. Najnevarnejše so
okužbe ob koncu cvetenja in v času debeljenja
jagod. Oidij lahko povzroči trajno škodo, če v
tem času ne izvajamo pravilnega preventivnega varstva pred boleznijo.
Oidij napada vse zelene dele rastline (brste, rozge, liste, kabrnke
in grozde). Spomladi prekrije novozrasle poganjke bela prevleka,
poganjki so videti, kot bi bili posuti
s pepelom in močno zaostajajo v
razvoju. V tem času se pojavljajo
močne okužbe le na Primorskem.
V drugih delih Slovenije je najnevarnejše obdobje po cvetenju, ko
se na jagode naseli gliva, jagode
se posušijo in so videti kot trde
črne kroglice. Če se okužba pojavi
v času debeljenja jagod, se na njih
razvije značilna belo-siva pepelasta prevleka. Ta zaustavlja rast
in razvoj jagodne kožice, koža pa
otrdi. Notranjost grozdne jagode
se normalno razvija in raste. Zaradi pritiska na neprožno jagodno
kožico, jagoda poči. Skozi razpoke
vidimo pečke. Meso v notranjosti
začne izgubljat vodo in se suši, v
jagodo pa se naselijo še druge glive in bakterije (povzročitelji gnilobe, cikov...), kar neugodno vpliva
na mošt in seveda končno tudi na
vino. Če oidij napade, ko se jagode ne debelijo več, le-te počrnijo
in ovenejo, grozdi pa dobijo značino sivkasto prevleko. Pozen oidij ima predvsem negativen vpliv
na čistost in barvo vina. Na zrelih
jagodah se gliva ne razvija. Gliva
se razvija tudi na neolesenelih rozgah. Siva prevleka se ob zorenju
rozg spremeni v rdečerjave ali rjave pege, ki so vidne na lesu. Rozge s pepelovko navadno le nekoliko oslabijo in so za naslednje leto
še uporabne kot rodni les, vendar
pa je na takih rozgah okužba z
oidijem v naslednji sezoni nevarnejša. Trosišče, ki prezimi v brstih,
namreč lahko okuži poganjke že v
začetnih fazah rasti.
Kako preprečimo
okužbo Oceniti moramo nevarnost okužbe glede
6
na lego vinograda in sorto, ki jo v vinogradu gojimo. Možnost okužbe v tekočem
letu je odvisna od okužbe v predhodnem
letu. Torej, več kot je bilo v vinogradu v
preteklem letu oidija, večja je možnost
okužb v tekočem letu. V primeru močnejših okužb je treba v naslednji sezoni
opraviti zgodnja škropljenja, da bi se izognili prenosu glive na zelene dele rastline. Predvsem pa moramo biti pozorni v
času debeljenja jagod, ko je treba škropiti
pogosteje.
Varstvo vinske trte
pred oidijem Na podlagi ocene lahko ugotovimo ali bo okužba z oidijem večja ali manjša in temu
prilagodimo način varstva.
V primeru manjše nevarnosti za okužbo z oidijem, opravimo prva škropljenja s
pripravki na podlagi žvepla. V najobčutljivejšem obdobju od začetka cvetenja pa
vse do mehčanja jagod uporabljamo pripravke, ki nudijo vrhunsko varstvo kot sta
Falcon® in Nativo®. Če obstaja verjetnost večje okužbe, moramo prej omenjene
pripravke uporabiti že v zgodnjih fazah rasti. V primeru, da se je oidij že razvil na
mladih poganjkih, grozdih ali listih, lahko uporabimo Falcon® ali Nativo®, saj imata
tako preventivno, kot tudi vrhunsko kurativno in eradikativno delovanje.
žvepleni
pripravki
žvepleni
pripravki
Siva plesen –
grozdna gniloba
Siva grozdna plesen lahko napada vinsko trto skozi vse leto. Aktivna je pri
temperaturah med 3 °C in 30 °C. Njeni
trosi so prisotni v zraku, v vinogradu,
v nasadih, v skladiščih in drugih prostorih. Lahko okužuje vse zelene dele
vinske trte, vendar pri nas najpogosteje
povzroča škodo na kabrnkih in grozdih.
Posebej so občutljive sorte ‘Beli pinot’,
‘Sivi pinot’, ‘Kraljevina’, ‘Chardonnay’,
‘Renski rizling’, ‘Modra frankinja’, ‘Žametovka’, ‘Cabernet sauvignon’, ‘Refošk’ in ‘Rumeni muškat’. Okužbe ka-
brnkov so pogoste v vlažnih in hladnih
pomladih. Ob omočenosti in prisotnosti snovi, ki jih trta izloča ob cvetenju,
se razvijejo ugodni pogoji za okužbo.
Okuženi kabrnki zelo hitro (čez noč)
porjavijo, počrnijo in se posušijo, še
preden se razvije sivkasta prevleka.
Siva prevleka se razvije šele pozneje,
ko kabrnk pade na tla. Gliva se naseli
tudi na cvetnih kapicah in ostankih prašnikov – od tu pozneje okužuje grozdje.
Največ škode povzroča gliva na grozdju. Okužuje ga skozi rane, nastale za-
radi škodljivcev, bolezni ali vremenskih
neprilik. Gniloba se na grozdni jagodi
začne pojavljati na kožici, razvije se
sivkasta plesniva prevleka, v kateri so
razmnoževalni organi glive. Od tu se
širi na preostale jagode in v vlažnem
letu povzroči gnitje celotnega grozda.
Jeseni se gliva naseli na rozgah in brstih. Prezimi v obliki trosišča in v naslednji sezoni ob ugodnih pogojih okužuje
mlade zelene dele vinske trte.
7
Poznamo različne vrste gnilobe, glede na čas in pogoje,
v katerih se pojavlja. Če se gniloba na jagodah pojavi še
v času, ko grozdje vsebuje malo sladkorja, govorimo o
»surovi gnilobi«. Jagode po okužbi postanejo sivorjave ali
rjavordeče, na njih pa navadno ni trosov. Konec julija, ko
grozdje spreminja barvo, se pojavi »kisla gniloba«. Okužene jagode postanejo rjave, na njih pa se začne nabirati
siva prevleka. Jagode zaradi okužbe ne kopičijo sladkorja
in ostanejo kisle do trgatve. »Cik« je posledica delovanja
kvasovk in bakterij ter se pojavlja v vročih letih na trtah, ki
trpijo sušo. Na zrelih jagodah se pojavlja »siva gniloba«,
ko siva prevleka popolnoma preraste jagode. Jagode izgubljajo vlago, prevleka pa se razraste tako, da se trosi iz
nje kar kadijo kot dim. Siva plesen pa ne povzroča samo
količinskih in kakovostnih izgub grozdja, ampak škoduje
tudi lastnostim mošta. Vino je nestabilno, težko se izčisti,
lahko ima neprijeten okus in je manj primerno za staranje.
Kako preprečimo
V vinogradu je treba ustvariti ravnotežje hranil. Siva grozdna okužbo
plesen se raje pojavlja v vinogradih, ki so pregnojeni z dušikom, kjer je rast bujna in kjer niso pravočasno opravljena
zelena dela. Treba je zmanjšati vnos dušika, s tem umirimo
rast, zelenih del bo manj in zračnost bo večja. Dobro je preprečevati poškodbe grozdja, predvsem tiste, ki jih povzročajo
grozdni sukači.
Varstvo vinske trte pred sivo plesnijo – grozdno gnilobo
Za učinkovito varstvo so pomembna naslednja
škropljenja:
•v času cvetenja (a),
•v času zapiranja grozdov (b),
•v začetku obarvanja oz. mehčanja jagod (c),
•pred trgatvijo (d).
Običajno škropimo samo v najbolj kritičnem obdobju – to je v času zapiranja grozdov (b) in začetku
mehčanja jagod (c). Prvo škropljenje je zelo pomembno – namenjeno je devitalizaciji trosov (konidijev) glive. V tem času gliva še posebej rada
okuži pecelj, na katerega se najraje veže, preden
se grozd popolnoma zapre. Z drugim škropljenjem
zmanjšamo sekundarne okužbe na jagodah, ven-
8
dar je učinkovitost zgolj drugega škropljenja (brez
prvega) precej zmanjšana, ker se lahko razvijejo
odporni sevi. Pripravek Teldor® uporabimo vedno
za prvo škropljenje v času zapiranja grozdov. V letih, ko botritis povzroča posebej velike težave, pa
tudi za drugo. Teldor® je bil v uradnih (neodvisnih)
poskusih in praksi najbolj učinkovit med vsemi botriticidi, ki so prisotni na slovenskem trgu.
Že med rastno dobo uporabljamo pripravke s
stranskim delovanjem na botritis (Nativo® WG,
Falcon®, Mikal® premium F). Le-ti delujejo na drugih, različnih stopnjah razvoja gliv kot botriticidi,
zato ohranjajo učinkovitost botriticidov (antirezistenčna strategija).
Črna pegavost
Bolezen povzroča več škode na manj bujnih sortah. Na bolj bujnih se ravno tako pojavlja, vendar
te lažje prenesejo intenzivno izrezovanje okuženega lesa. Gliva pa lažje oslabi šibek les manj bujnih
sort kot močan les bolj bujnih sort. Gliva lahko napada vinsko trto skozi vso rastno dobo, vendar so
okužbe čez poletje ali zgodaj jeseni redke. Najnevarnejše obdobje je čas začetka razvoja poganjkov.
Gliva prezimi na lesu, trosišča se zbudijo že zgo-
daj spomladi in okužujejo nekaj centimetrov dolge
poganjke. Do okužbe pride na mestu, kjer poganjki
izraščajo iz šparona. Najprej se razvije počrnela
nekrotizirana ranica, ki pa se z rastjo podaljšuje in
poglablja. Črna pegavost ni bolezen, ki bi se pojavila v enem letu, temveč se polagoma stopnjuje iz
leta v leto, postopoma dobimo oslabljene trse brez
pravega rodnega lesa.
Škoda, ki jo povzroči gliva, je vidna kot zmanjšana bujnost
poganjkov; poškodbe na toletnih in dvoletnih poganjkih, v zelo
hudih okužbah poškoduje celo pecljevino, grozdje se pred dozorevanjem na okuženih mestih odlomi. Predvsem pa gliva
dolgoročno zmanjšuje bujnost vinske trte, zmanjšuje količine
zdravega rodnega lesa in s tem pridelek na vinski trti.
Kako preprečimo
okužbo Rešitev ni enostranska in tudi ni hitra, pred-
Varstvo vinske trte pred
črno pegavostjo V začetnih razvojnih
fazah tretiramo s pripravkom
Antracol® WG, ki rastlino
varuje tako pred črno pegavostjo, kot tudi peronosporo vinske trte. Tretiramo
dvakrat: prvič s pripravkom
Antracol® WG, ko so poganjki dolgi 2 do 5 cm, drugič s
pripravkom Antracol® WG ali
Antracol® Combi, ko so poganjki dolgi do 10 do 12 cm.
vsem pri močnejših okužbah, saj, kot smo
že zapisali, gliva postopoma uničuje trto in
tudi reševanje okužbe ni hitro. Predvsem
se je treba pri napravi vinograda izogniti vlažnim legam, kjer sonce posije dokaj
pozno v teku dneva. Če je okužba že prisotna v vinogradu, je treba okužene dele
rastlin izrezovati, jih odnesti iz vinograda in
zažgati, saj se gliva nemoteno razvija na
odrezanem lesu. Strokovnjaki menijo, da
puščanje rozg v vinogradu in mulčanje pospešujeta razvoj bolezni.
9
Rdeči listni ožig
Bolezen se pojavlja v vseh vinorodnih deželah Slovenije, nekje bolj, nekje manj pogosto. Obseg pojavljanja je odvisen od lastnosti tal; na težjih tleh, kjer
ne primanjkuje vlage, se bolezen pojavlja redkeje,
na lažjih lapornatih, peščenih, flišnih ali kamnitih
tleh pa pogosteje. Gliva prezimi na odpadlih listih.
Primarne okužbe se izvršijo ob deževnem vremenu
konec aprila in v začetku maja, kadar temperature
dosegajo 15 °C do 20 °C. Največ okužb je v toplih
deževnih pomladnih dneh, se pa okužbe v manjši
meri vrstijo do jeseni. Prvi znaki na listih se pokažejo 3 do 5 tednov po okužbi, v začetku poletja ob
bolj sušnem obdobju pa se začnejo listi sušiti. Gliva
se lahko naseli tudi na kabrnke, vendar je to v naših
klimatskih razmerah manj pogosto. Kaže se kot rjavenje in sušenje pecljevine.
Kako preprečimo
okužbo Preventivni ukrep
je predvsem
izbira primernih leg za vinograd
in dobro opazovanje vremenskih
razmer. Ko okužbe opazimo, na
žalost proti tej bolezni ne moremo
več kurativno ukrepati, lahko le varujemo zdrave dele vinske trte.
Varstvo vinske trte pred
rdečim listnim Prvo škropljenje opravimo s pripravkom
Antracol WG ali s pripravkom Antracol
ožigom
Combi v istem škropljenju proti črni pe®
Ker v naših klimatskih pogojih gliva ne okužuje kabrnkov, gliva ne povzroča neposredne škode. Posredno pa je pridelek manjši zaradi uničenja listne mase, še bolj pa
vpliva na kakovost grozdja, saj je vsebnost
sladkorja manjša. Les slabše dozori, s tem
pa se zmanjša zdrav rodni les za naslednje
leto.
10
®
gavosti vinske trte. Poznejša škropljenja
izključno proti rdečemu listnemu ožigu
niso potrebna, saj imata pripravka Mikal®
premium F in Nativo® WG dovolj dobro
stransko delovanje.
Črna grozdna gniloba
Bolezen je na območju Slovenije redka. Pojavlja se v vlažnih in toplih območjih, večinoma v lokalno omejenem
obsegu v vinogradih na Primorskem.
Gliva prezimi v okuženih jagodah, ki
odpadejo na tla ali ostanejo mumificirane na trti. Trosi okužujejo mlade liste v
prvi polovici maja. Podobno kot pri pe-
ronospori mora biti za uspešno okužbo
list več ur moker. Po okužbi se razvijejo
na listih svetlo zelene pobledele pege
velikosti 2 do 4 mm. Te pege se sčasoma povečajo na 1 do 3 cm premera,
postanejo opečnato rdeče barve in od
roba porjavijo. Na pegah se v 5 dneh
razvijejo trosi – črne pikice, ki povzro-
Varstvo vinske trte
pred črno grozdno gnilobo
Pomembno je zaustaviti primarne okužbe. Proti tem
varujemo trto v času odganjanja z enakimi pripravki
kot za rdeči listni ožig in črno pegavost. Pozneje imata
na črno grozdno gnilobo odlično stransko delovanje
pripravka Mikal® premium F in Nativo® WG.
Kako preprečimo
okužbo Če pride do močnejših
čajo sekundarne okužbe. Pozneje se
pojavijo pege še na poganjkih, kabrnkih in grozdih. Pege so podobne tistim,
ki jih povzroča črna pegavost, vendar
so nekoliko manjše. S starostjo listov
se občutljivost na okužbo manjša.
Napadeni poganjki, listi in kabrnki venijo, porumenijo, se posušijo in odpadejo. Največ škode pa gliva povzroči na grozdnih
jagodah. Sredi poletja, predvsem pa v času zapiranja grozdja,
lahko pride do okužb. Jagode so videti kot bi bile oparjene, sive
ali rjave barve. Jagode izgubijo vlago, se zgrbančijo in počrnijo.
Nastanejo mumificirane rozine polne črnih pik, ki odpadejo takoj ali obstanejo na trti do pozne jeseni. Včasih se posuši tudi
pecljevina in takrat odpadejo tudi jagode, ki niso bile okužene.
V krajih, kjer se črna grozdna gniloba redno pojavlja, so izgube
primerljive z izgubami, ki jih povzročata peronospora ali oidij.
okužb, zatiranje glive
brez uporabe fungicidov ni mogoče. Ob manjših okužbah je treba okužene rozge izrezati in
sežgati. Okuženih grozdov ni dobro nositi iz vinograda, ker s tem širimo okužbo. Najboljše je,
da vse okužene grozde poberemo in sežgemo.
Esca
Povzročajo jo glive razkrojevalke lesa.
Poznamo dva tipa bolezni: akutno in
kronično. Pri kroničnem trte hirajo nekaj
let, preden propadejo. V nekaterih letih
se znaki kažejo močneje, v drugih jih
praktično do jeseni ni opaziti. Pri akutnem razvoju bolezni propadejo takoj v
enem ali dveh letih. Na listih obolelih trt
se kažejo znamenja pomanjkanja hranil
ali znamenja podobna fitotoksičnosti.
Med žilami se pojavijo rumene (bele
sorte) ali rdeče pege (rdeče sorte), ki
se hitro širijo proti žilam. V nekaj dneh
pege porjavijo in se posušijo. Tkivo okoli
žil ostane zeleno, listni rob pa se posuši.
Listi odpadejo. V vlažnem vremenu trta
lahko ponovno ozeleni. V suhem vremenu se trta popolnoma posuši. Grozdi se
od začetka normalno razvijajo, nato pa
ne dozorevajo normalno, jagode pokajo
in se izsušijo ali pa ostanejo trde. Spremembe opazimo tudi na lesu, na okuženem delu je ob prečnem prerezu rozge
les na sredini razmehčan, v starem lesu
pa se pojavijo odmrli temno rjavi deli v
obliki trikotnika.
Škoda, ki je takoj opazna: v letu ko
se pojavijo znaki, grozdje na trti ne
dozori in ga je treba zavreči. Tak trs
propade v obdobju 1-5 let. Treba se
je zavedati, da mi sami raznašamo
bolezen po vinogradu, in sicer z rezjo
trt – bolezen se prenaša skozi večje
rane, nastale na trsih.
11
Kako preprečimo
okužbo Pomembno je, da med rastno dobo opravimo
redne preglede vinograda in označimo okužene
trse. Le-te ob rezi naslednje leto režemo posebej, ko smo druge trse v vinogradu že porezali.
Gliva napada les in na trto prihaja skozi večje
rane. Le-te je dobro zamazati s pasto, narejeno
iz bakrenega pripravka, kateremu smo dodali
vodo. K preprečevanju širjenja Esce pripomore tudi rez v pozni pomladi, ko sokovi v rozgah
tečejo navzgor in preprečujejo širjenje glive.
Velikokrat pa je potrebna najbolj odločna rešitev – okuženo trto odstraniti, izrezati, odžagati,
izkopati in jo odnesti iz vinograda.
Varstvo vinske
trte pred esco
Zelo dober stranski učinek kažejo pripravki na podlagi Al-fosetila (Mikal® premium F, Verita®
Profiler), saj delujejo popolnoma
sistemično. S tem prodrejo tudi v
lesene dele rastline in tako v lesu
zaustavljajo razvoj glive.Vendar
je pri varstvu pred esco še vedno
najpomembnejša higiena.
Rumenice
Že samo ime bolezni pove osnovno znamenje bolezni – rumenenje listja, pri rdečih sortah rdečenje.
Poleg tega se pojavlja še značilno zvijanje listja ob
robovih navzdol. Značilne so tudi spremembe na
lesu, manjši presledek med členki, les slabo dozoreva in ostaja mehek, rozge se povesijo in trs dobi
obliko vrbe. Na rozgah se izmenjujejo oleseneli in
neoleseneli deli, neoleseneli deli pozimi pomrznejo
in počrnijo – črni les. Največje motnje se pojavijo
v času cvetenja, kabrnki se pogosto posušijo, sledi osipanje nastajajočih jagod ali sušenje grozdja v
času debeljenja jagod. Grozdi porjavijo podobno,
kot tisti okuženi s peronosporo. Poznamo rumenice
različnih tipov, najbolj znani sta zlata trsna rumenica in rumenica tipa črni les, vendar različnih tipov
rumenic samo po vizualnih znakih ni mogoče ločiti.
Bolj kot ne je gotovo, da na okuženih trsih pridelka ne bo. Še večje težave pa nastanejo, ker se bolezen zelo
hitro, preko posrednikov (ameriški škržatek) prenaša na druge trse. Tako se lahko v nekaj letih okužba iz ene
same trte prenese na hektar velik vinograd in tudi na sosednje vinograde. Okužene trse je zaradi tega treba
takoj ob ugotovitvi bolezni odstraniti. Dodatne težave pa povzročajo gostiteljske rastline, kot je navadni srobot,
na katerem se rumenica prav tako razvija.
Kako preprečimo
okužbo Že pri zasnovi vinograda je treba posaditi
zdrave trsne cepljenke. Treba je opazovati
morebitne spremembe na trsih in ob ugotovitvi bolezni odstraniti obolele trse. Ob
tem je treba odstranjevati tudi gostiteljske
rastline (navadni srobot) v okolici vinogradov. Najpombnejše je, da pravočasno zatiramo ameriškega škržata. Zato spremljamo njegov let skozi vso rastno dobo.
12
Škržatki
Vinsko trto napada več vrst škržatov. Nekateri najbolj
znani so: zeleni škržat (Empoasca vitis), ameriški škržat (Scaphoideus titanus), medeči škržat (Metcalfa
pruinosa) in bivolček (Stictocephala bisonia).
Škržatki povzročajo neposredno škodo
s sesanjem mladih listov in poganjkov. S
tem zaustavljajo rast rastline. Posredno
pa z izločanjem medene rose na zelene dele vinske trte, na katere se naselijo
sneti, ki zmanjšujejo asimilacijo rastline.
V zadnjih letih pa večji preplah povzroča
ameriški škržat, ki ne povzroča direktne
škode, vendar je zelo nevaren prenašalec fitoplazme zlate trsne rumenice.
Kako preprečimo
okužbo Vinograde redno
Varstvo vinske trte pred
škržatkom Škropimo po navodilih kmetijsko svetovalne
službe za preprečevanje širjenja zlate trsne
rumenice. Splošno priporočilo je, da prvič
proti škodljivcu škropimo 2 do 3 tedne po
začetku izleganja ličink (Primorska – sredi
junija, v drugih vinorodnih deželah konec
pregledujemo - iščemo
ličinke in nimfe ter lovimo odrasle osebke
na rumene lepljive plošče. Razvoj škržatka ne poteka v vseh vinorodnih deželah
enako. Velik vpliv ima tudi prezimitev, saj
je ugotovljeno, da po milih zimah izleganje traja mesec dni dlje, zato je obvezno
preverjanje podatkov pri napovedovalni
službi.
junija). Drugič škropimo proti zapoznelim
ličinkam in prvim odraslim (Primorska –
prvi teden julija, drugod po Sloveniji – zadnja tretjina julija). Učinkovitost insekticidov
na starejše stadije ameriškega škržatka je
manjša.
Grozdni sukači
Pomembna škodljivca vinske trte sta pasasti in
križasti grozdni sukač. Obe vrsti prezimita v obliki bube, pod skorjo trsov ali na podpornih stebrih.
Prvi rod metuljčkov začne izletati konec aprila ali v
prvem tednu maja. Po oploditvi samice prve gene-
racije odlagajo jajčeca na cvetne peclje, kapice in
plodnice, samice druge generacije pa na peclje ali
na površino jagod. Let prve generacije se konča v
sredini junija. V začetku julija se začne let metuljčkov druge generacije, ki letajo do polovice avgusta.
Kako preprečimo
okužbo Let metuljčkov spremljamo z za to
namenjenemi feromonskimi vabami. Kritično število je za prvo generacijo 70 metuljčkov na vabo, za
drugo generacijo pa 150 metuljčkov
na vabo.
13
Gosenice prve generacije se prehranjujejo s kabrnki, cvetovi
in pravkar oplojenimi grozdiči. Posamezna gosenica v času
razvoja poje od 3 do 20 cvetov. Večjo škodo povzročajo gosenice druge generacije, ki se prehranjujejo z dozorevajočimi jagodami, kar posledično poveča okužbo s sivo grozdno
plesnijo. Znanstveniki so dokazali, da se na grozdju, ki je
okuženo s sivo grozdno plesnijo, sukači bolj in hitreje razvijajo, smrtnost ličink pa je manjša.
Varstvo vinske trte pred
grozdnimi sukači
Ko je kritično število ulovljenih metuljev preseženo, se
odločimo za škropljenje z insekticidi. Tu naj opozorim,
da imamo za zatiranje sukačev registriranih več insekticidov z različnimi nivoji delovanja. Najbolj zgodaj ob
začetku leta metuljčkov uporabimo regulatorje razvoja,
nekaj dni pozneje pa inhibitorje razvoja žuželk. Če smo
ta škropljenja zamudili, uporabimo pripravke, ki imajo
učinkovito delovanje na jajčeca.
Pršice
Pršice so izredno male živali, ki jih lahko opazimo
zgolj s pomočjo povečevalnega stekla. Zelo hitro pa
jih odkrijemo po simptomih, ki se kažejo na napadenih trsih.
Rdeča sadna pršica
Ta pršica prezimi v obliki rdečih, okroglih, nekoliko sploščenih jajčec. Opazimo jih ob rezi trte,
na robu očes enoletnih rozg; včasih je na kupu
več sto jajčec, kar daje videz rdečega poprha po rozgi. Rdeča sadna pršica povzroča škodo z izsesavanjem lističev.
Na mestih sesanja se razvijejo rumenkaste pegice z vijoličnordečo
sredino. Listi zaostanejo v rasti,
se nagubajo in ob listnih žilah porumenijo. Postanejo togi in sivi,
listni rob se zvije navzdol. Zelena barva preide v sivkasto in vijolično. Ob hudem napadu se listi
posušijo.
14
Pršica trsne kodravosti - akarinoza
Prezimi pod luskolisti zimskih očes
ali v razpokah lubja na starem lesu.
Sočasno z nabrekanjem listnih očes
se začne hraniti na zasnovah mladik.
Največ pršic najdemo v očesih, ki so
bližje staremu lesu. Očesa so različno
poškodovana, odvisno od števila pršic, ki so v posameznem očesu. Če je
v očesu več kot 100 pršic, oko ne bo
niti odgnalo. Če je v očesu manj pršic,
bodo mladike bolj ali manj zakrnele in
iznakažene, s kratkimi medčleniki, kabrnki bodo krajši, po cvetenju se bodo
osipali in posledično tudi grozdi ne
bodo enaki nepoškodovanim.
Navadna pršica
Navadna pršica povzroča največjo škodo ob koncu poletja in v začetku jeseni. Podobno kot rdeča
sadna pršica prebada listno ploskev in sesa sokove. Sprva opazimo svetlejše pikice, pozneje pa
listje porumeni. Napadeno listje se
posuši. Na spodnji strani opazimo pajčevinasto prevleko,
v kateri najdemo zapredke
pršic.
Trsna listna pršica šiškarica - erinoza
Prve resne poškodbe vidimo kot namehurjeno listno površino, ki nekoliko porumeni ali pordeči. Iz
mehurja ščasoma nastane značilna šiška. S tem
se zmanjša fotosintetska sposobnost listov. Pri
zelo močnem napadu se listi lahko posušijo. Napadajo tudi kabrnke in mlade grozdiče. Ob močnem
napadu lahko uničijo tudi cel kabrnk ali grozd.
Pršica trsne kodravosti povzroča škodo predvsem v fazi odganjanja brstov
pa do dolžine 30 cm. Če je število pršic srednje veliko, povzročajo zakrnelo
rast mladik, listi so majhni in nagubani,
Varstvo vinske trte
pred pršicami
žličasto zviti, medčlenki na mladiki so
krajši. Kabrnki so majhni, po cvetenju
se močneje osipajo. V podobnem času
trto napada tudi rdeča sadna prišica.
Napada mlade lističe in jih izsesava v
okolici žil. Listi zaostanejo v rasti, se
nagubajo in ob listnih žilah porumenijo.
Pršica šiškarica povzroča škodo pozneje in le ob prerazmnožitvi ter če
preide tudi na kabrnke.
Navadno je dovolj med letom 3- do
4-krat škropilni brozgi dodajati žveplove pripravke v zmanjšanih odmerkih (0,3 do 0,4 %). Pri močnem
napadu škropimo v času odganjanja
dvakrat z 2 % koncentracijo žveplovega pripravka ali z 20 % žveplenoapneno brozgo. Lahko uporabimo
tudi mineralna olja v 3 % koncentraciji. Navadno poskušamo z akaricidom
zatreti tako akarinozo kot tudi rdečo
sadno pršico. V vinogradih, kjer pršice povzročajo zares velike težave,
uporabimo akaricid še v začetku avgusta, to je v času selitve pršic pod
luskoliste očes.
Kot akaricid za varstvo pred navadno
pršico in rdečo sadno pršico uporabimo pripravek Envidor® SC.
Trsni kapar
Kaparji se pogosteje pojavljajo v primorskih vinogradih. Najbolj znani so veliki trtni
kapar (Neopulvinaria innumerabilis), mali
trtni kapar (Pulvinaria vitis) in volnati kapar
agrumov (Pseudococcus citri).
Varstvo vinske
trte pred trsnim
kaparjem
Delno pomaga škropljenje
z oljnimi pripravki v času
odganjanja brstov.
Na rozgah, ki so naseljene s kaparji, oslabijo očesa in
spomladi slabo odganjajo. Mladike se na napadenih šparonih slabo razvijejo, lahko tudi popolnoma propadejo in
se posušijo s šparonom vred. Na listih povzroča dodatne
težave tudi medena rosa, na kateri se naseli sajavost, ki
otežuje fotosintezo.
Kako preprečimo
napade Od kaparja napadeni
trsi se pojavljajo v
gnezdih. Ob rezi je treba odstranjevati napadene rozge iz vinograda in jih sežgati. V
zimskem času moramo trs dobro pregledati
in ročno odstraniti ščitke kaparjev.
15
Pleveli
Zmanjšana obdelava in zatravljenje tal pripomoreta
k sicer nižji količini, vendar k veliko večji kakovosti
pridelanega grozdja. V tleh se tako poveča količina
organske snovi in aktivnost mikroorganizmov, ki organsko snov mineralizirajo. S tem priskrbijo večino
mineralnih snovi, ki so potrebne za rast in razvoj
vinske trte. Prostor med dvema vrstama lahko obdelamo, pokosimo ali zmulčimo, na območju okrog
trsov pa je to v večini primerov težko. Ravno tu pa
so travnati pleveli najmanj zaželeni, saj zadržujejo vlago in s tem ustvarjajo ugodno mikroklimo za
razvoj bolezni. Poleg tega so nekateri pleveli tudi
gostiteljske rastline za bolezni vinske trte (slak, srbot…).
Za uničevanje plevelov v vrsti v ozkem pasu pod
trtami uporabimo pripravek Basta®. Basta® je nese-
lektivni herbicid, ki deluje na zelene dele rastlin, ne
prenaša pa se v olesenele dele. Tako lahko pripravek Basta® uporabimo tudi tam, kjer mladice izraščajo iz spodnjega dela starega lesa vinske trte in
jih s tem uničimo. V vinogradih, kjer se več let zaporedoma uporablja glifosat kot totalni herbicid, se
razrastejo nekateri pleveli, ki so na glifosat odporni,
kot na primer njivska preslica. Basta® odlično deluje
proti njivski preslici in je zato idealna rešitev v takih
vinogradih.
Pozorni moramo biti le, da ne poškropimo poganjkov, na katerih želimo pridelek. Ker pripravek
Basta® ne uničuje korenin rastlin, je predvsem dobrodošel na strmih vinogradih, saj je erozija zaradi
tega manjša.
Fiziološke motnje
V vinogradu se pogosto pojavljajo poškodbe, spremembe barve ali oblike listov, poganjkov ali rozg
vinske trte. Te spremembe, poškodbe niso vedno
posledice napada bolezni ali škodljivcev. Velikokrat
se zgodi, da so spremembe nastale zaradi pomanj-
kanja hranilnih snovi, poškodb zaradi delovanja
herbicida ali pa so poškodbe nastale zaradi vremena. V tem delu bomo pregledali še nekaj teh, da jih
bomo lažje prepoznali in jih ne bomo zamenjali z
bolezenskimi znaki.
Pomanjkanja
Rastline so različno občutljive na pomanjkanje elementov. Na nekatere so
bolj, na nekatere manj, odvisno od rastlinske vrste, velikokrat tudi sorte.
Vinska trta je zelo občutljiva na pomanjkanje bora, kalija, magnezija, mangana in železa, občutljiva pa na pomanjkanje dušika, fosforja, kalcija in
cinka. Na fotografijah so prikazana najbolj pogosta pomanjkanja na listih
vinske trte.
Pomanjkanje magnezija
Pomanjkanje bora
Pomanjkanje kalija
Pomanjkanje dušika
16
Pomanjkanje železa
Pomanjkanje mangana
Poškodbe zaradi herbicidov
Nepravilna uporaba herbicidov v vinogradu lahko
povzroči poškodbe na listju, nekatere se vidijo v tem,
lahko pa tudi v naslednjih letih. Največkrat se posledice kažejo kot slabša rast, metličavost ali pa preoblikovanje lista – t.i. oblika nageljnovega lista.
Poškodbe
zaradi vpliva vremena
Ekstremne vremenske razmere (močan veter, toča, mraz) lahko v vinogradu povzročijo ogromno škodo. V
zadnjih letih skoraj ne mine sezona,
da ne bi toča v kateri od slovenskih vinorodnih dežel povzročala škode. Vin-
Poškodbe zaradi herbicidov
ska trta je prizadeta od toče v tej rastni
sezoni in vsaj še eno sezono. V letu
po toči je težko najti zdravo nepoškodovano rozgo tako, da bo lepo odgnala, da med letom ne bo počila. V zelo
poškodovanih vinogradih moramo trse
prikrajšati na kratke reznike, na katerih
pustimo po dve očesi. Iz le-te bodo odgnala sicer samo dva, ampak kakovostna poganjka.
Dela na vinski trti
Rez vinske trte
Prvo opravilo, s katerim se v vinogradu srečamo po koledarskem
letu, je rez vinske trte. Prvenstveno služi obnovi rodnega lesa in
oblikovanju vzgojne oblike. Pomembna je predvsem zato, da že v
času mirovanja uravnamo količino pridelka. Vedno moramo težiti
k isknaju najustreznejše obremenitve, da bomo dosegali najugodnejše razmerje med količino, kakovostjo in gospodarnostjo vinogradništva. Preobremenitev vodi v poslabšano kakovost pridelka,
dolgoročno pa v izčrpanje vinograda.
Pri rezi govorimo o tem, koliko rodnih oči bomo pustili na posamezen trs. Predvsem je to odvisno od sorte – pri sortah z manjšimi
grozdi več, pri sortah z večjimi grozdi manj. Pomemben dejavnik
je še življenski prostor trte. Večji je življenski prostor, več oči lahko
pustimo. Mejne vrednosti so med 12 in 30 oči na trs.
Med rezjo opazimo tudi »zapuščino« preteklega leta. Rozge so bile
morda poškodovane od različnih vremenskih neprilik (toča, veter...)
in so zato potrebne prikrajševanja. Na rodnem lesu lahko opazimo
spremembe – bolezenski znaki na rodnem lesu, kot so lise, ki so
posledice oidija, brazde posledice črne listne pegavosti, poškodbe
zaradi rumenic...
K rezi sodi tudi vezanje šparonov. Z vezanjem enakomerno razporedimo očesa. S tem zagotovimo enakomernejšo rast mladik in
dovolj življenjskega prostora zanje.
Odrezan les ponavadi sesekljamo v vinogradu z »mulčerji«. S tem
povečamo organsko snov v tleh, vnesemo nekaj hranil in delno
zmanjšamo erozijo. V vinogradih z močno okužbo lesa ga moramo
sesekljati čimprej po rezi. Še boljše pa je, da ga odstranimo in ga
sežgemo, seveda moramo to upoštevati pri gnojenju.
Na vse to moramo biti med rezjo pozorni in pravilno ukrepati, da
bomo ob trgatvi uživali ob kvalitetnem in obilnem pridelku.
Gnojenje
Gnojimo na podlagi analize tal. Le-ta nam pokaže, kakšna so tla in
kateri elementi primanjkujejo v tleh oziroma katerih je preveč. Na
splošno je znano, da s pridelkom 10 ton grozdja na ha (listje
in rozge pustimo v vinogradu) iz vinograda odnesemo
25 kg dušika, 10 kg fosforja, 40 kg kalija, 5 kg kalcija in 3 kg magnezija. Toliko hranila trta porabi v
letu dni, na podlagi analize povečamo oziroma
zmanjšamo osnovno gnojenje po posameznem
elementu.
Zelena dela
Zelena dela v vinogradu obsegajo ukrepe, s
katerimi uravnavamo listno površino. Vinska
trta požene veliko več mladik, zalistnikov in listja,
kot ga potrebuje. Poznamo več ukrepov, s katerimi
skozi leto uravnavamo listno površino.
17
Pletev
Pletev je prvo spomladansko delo, s katerim odstarnimo mladike, ki so se
razvile iz sobrstov in za odstranitev jalovk iz starega lesa (kordoni, debla,
kraki). Odstranjujemo tudi jalove mladike. V primeru, da vidimo, da je za
normalno obremenitev mladik preveč, pa odstranimo tudi zdrave mladike.
Pletev lahko opravimo zgodaj od začetka do sredine maja, ko so mladike
dolge od 10 do 20 cm. Pri pravočasni pletvi je razvoj ostalih mladik hitrejši,
asimilacija pa boljša. Za pletev potrebujemo od 15 do 30 ur na ha, odvisno
od kakovosti rezi, vzgojne oblike, bujnosti sorte.
Spravljanje in razporejanje mladik med žice
Pravilna razporeditev mladik med žicami pripomore k boljši osvetlitvi. Dobra osvetlitev se kaže v tem, da se na senčni strani listne stene vidi lise
svetlobe. Če so očesa pri rezi enakomerno porazdeljena, mladike same
zrasejo med žice, če ne jih moramo sami spraviti. Najkasneje do dolžine 60
cm. Pomembno je, da razdalje med žicami niso prevelike in da se mladike
ne povesijo, preden zrastejo do višje žice. Čas, ki ga zato porabimo, je odvisen od vrste vzgoje, smeri rasti mladik, od vpliva vetra, opore in rasti vitic.
Potreben čas za to opravilo je med 5 in 50 urami za ha.
Škropilni
program
Odstranjevanje zalistnikov
Zalistnik je potrebno odstraniti, da izboljšamo zračnost in osvetlitev v coni
grozdja, povečamo pa tudi učinek pri trgatvi. Odstranimo jih čimprej, ker so
tako rane na mladici manjše. Zalistnike v zgornjem delu mladik pustimo, saj
so dobro osvetljeni zalistniki potrebni za visoko kakovost grozdja. Če so zalistniki preveliki za odstranjevanje, jih raje pinciramo na enega ali dva lista.
Prikrajševanje mladik (vršičkanje)
Mladike, ki zrastejo čez zadnji par žic, moramo odrezati. Odstranimo jim
čim manj listov, ker je tako produktivnost večja. Optimalen čas za vršičkanje je, ko mladike zrastejo 40 do 50 cm nad zgornjo žico in se že rahlo
upognejo. Takrat rozge še niso olesenele, zato je vršičkanje lažje. Zaradi
zgodnjega vršičkanja se v zgornjem delu mladik močneje razvijejo zalistniki. Te je potrebno ponovno vršičkati 30 do 50 cm nad zadnjim parom
žic. Vršičkanje lahko v manjših vinogradih opravimo s škarjami, v večjih pa
uporabimo vršičkar – za vršičkanje prilagojen traktorski priključek.
0_3
9_13
Peronospora
vinske trte
Črna grozdna
pegavost
13
2 kg/ha
2 kg/ha
Odstranjevanje listov v coni grozdja
Z odstranjevanjem listov v coni grozdja pridobimo večjo osvetlitev na
grozdje, večjo zračnost in obarvanost grozdja. Ker liste v tem predelu odstranimo, se asimilacija zmanjša. Vendar je v coni grozdja, ker so listi stari,
asimilacija v vsakem primeru majhna. Z odstranjevanjem listja zmanjšamo
tudi možnost okužb s sivo grozdno plesnijo. Odstranjevanje listov v juliju
ne zmanjšuje asimilacije, saj ostali listi na trsu povečajo asimilacijsko sposobnost in nadomestijo odstranjene liste. Poškodbe zaradi toče ali sonca
zmanjšamo tako, da naredimo dve defoliaciji, prvo v juliju na manj izpostavljeni strani, na drugi strani pa kasneje, ko ni več nevarnosti toče ali ožigov.
Pri rdečih sortah prevladujejo prednosti defoliacije, medtem ko je pri belih
sortah potrebna zadržanost.
Redčenje grozdja
Redčenje grozdja je potrebno tam, kjer želimo povečati kakovost grozdja
in vina. Intenzivnost redčenja je odvisna od števila rodnih mladik, življenskega prostora trte, od nastavka, ki je odvisen od letnika in sorte, bujnosti
rasti in želenega pridelka. Ponavadi je ob pravočasni pletvi in primerni
rezi potrebno redčenje le na posameznih trsih. Grozdje redčimo sredi julija,
ko doseže jagoda debelino graha, saj do takrat grozdje porabi zelo malo
asimilatov. Pri rdečih sortah je bolj primerno pozno redčenje, ker odstranimo takrat še slabo razvite in zelene grozde. Odstranjujemo slabo razvite
grozde, na dobro razvitih mladikah pustimo dva, na slabše razvitih pa po
en grozd. Pomembno je, da najdemo ustrezno razmerje med kakovostjo in
količino pridelka.
Oidij
Siva
grozdna
plesen
Rdeči
listni ožig
Navadna
in rdeča
sadna pršica
Ameriški
škržatek
Pleveli
18
žvepleni priprav
žvepleni
pripravki
0,4 L/ha
15
19
55_57
65_69
73
75
77
79_80 81_83
85
žvepleni
pripravki
*
COMBI
2,5 kg/ha
3 kg/ha
2,5-3 kg/ha
vki
0,3-0,4 L/ha
0,18 kg/ha
0,3-0,4 L/ha
0,18 kg/ha
1-1,5 kg/ha
COMBI
2 kg/ha
0,5 L/ha
4,5-7,5 L/ha
* Upoštevajte priporočila integrirane pridelave
(v skladu z IPM je dovoljena 3-kratna uporaba triazolnih pripravkov v 1 rastni dobi).
19
.