Letno poročilo 2007

Transcription

Letno poročilo 2007

Slovenija
Letno poročilo 2007
www.siemens.si
SIEMENS LP 2007 platnica -za nov1 1
11/27/07 10:13:58 AM
11/27/07 10:14:23 AM
Vsebina
Poslovno poročilo 2007
Nagovor direktorja
5
Pomembni dogodki v poslovnem letu 2007
9
Predstavitev oddelkov
Področje avtomatizacije, pogonskih sistemov in stikalne tehnike (A&D)
10
Področje industrijskih rešitev in storitev (I&S)
11
Področje medicine (MS)
12
Področje proizvodnje energije (PG)
13
Področje za prenos in distribucijo energije (PTD)
14
Področje tehnične opreme objektov (SBT)
15
Področje informacijskih rešitev in storitev (SIS)
16
Področje prometne tehnike (TS)
17
Zaveza kakovosti
18
Zaposleni
19
Gospodarski prostor
20
Računovodsko poročilo 2007
25
4
Power
Power Transmission and Distribution/Power Generation
5
Kaj cenimo pri ljudeh?
Če uresničijo obljubljeno. V poslovnem svetu je to sicer v urejenih odnosih
logično, a žal ne vedno uresničljivo. V Siemensu smo v preteklem letu obljubljeno
uresničili in nadgradili z odličnim poslovnim rezultatom, ki v primerjavi z letom prej
jasno pokaže razliko: povečanje prometa za 13% in predvsem dobička za 28%.
Nosilni projekti, kot so dokončanje dobave lokomotiv ali prva plinska turbina v Šoštanju in konec
koncev tudi pripojitev podjetja A koda, pa so temelji za tak rezultat in dobre obete za naprej.
A številke in odstotki so ena plat, zavedanje o vpetosti v okolje, v katerem živimo, pa je stalnica, ki jo
dolga leta upoštevamo. Naš odziv na vse, kar nas obdaja, je večplasten: na eni strani vrhunska tehnologija
napreduje v smer, ki naj ohrani človeku naravo, ki ga obdaja in zaščiti pred negativnimi vplivi napredka.
Tu Siemens v svetu in pri nas nenehno odgovarja na izzive z zelo konkretnimi izboljšavami. Po drugi strani
pa prisluhnemo vedno tudi tistim, ki niso neposredno povezani z nami, a njihovo početje v športu ali
kulturi pomeni dodatno vsebino življenja, naklonjeni smo socialnim in drugim projektom, kjer denar
vedno postavimo za – človeka, njegovo stisko, potrebo, hotenje, vizijo.
Da bi bili v tem okolju kredibilni, moramo spoštovati, negovati in razvijati norme, ki so značilne za
urejeno družbo znanih vrednot in vrednosti. Etika našega poslovanja je prežeta s pojmi poslovnosti,
odgovornosti, spoštovanja dogovorov. Ko se nas dotaknejo drugi, žal tudi ne redki pojavi, se vedno
vprašamo, ali se to lahko zgodi tudi pri nas. Siemens Slovenija nobenega še tako velikega poslovnega
uspeha ne bo in ni gradil na napačnih vrednotah. Na to smo ponosni in zaradi tega spoštovani in uspešni.
Tudi mi se učimo na napakah, te so sestavni del življenja, a najprej jih skušamo preprečiti.
Siemens je na svetovni ravni, na ravni koncerna, letos zbudil pozornost z zamenjavo na samem vrhu.
Klausa Kleinfelda je zamenjal Peter Loscher in jasno je, da vsak nov človek prinese spremembe, svojo
vizijo, način dela. Zagotovo pa so to premiki naprej, k večji rasti obsega poslovanja in osvajanju in
potrjevanju primata Siemensa na res številnih področjih. Zato sem prepričan, da smo vsi skupaj takim
spremembam sposobni slediti. Nihče ni nezamenljiv, a vsak je dragocen, če prispeva svoj delež k
napredku in razvoju.
Vesel sem, da imam okoli sebe ogromno takih ljudi. Z njimi so novi izzivi nujni, ker bomo vsi in vsak
zase le tako lahko dokazali, da hočemo, zmoremo in – znamo.
Ljubljana, november 2007
Tihomir Rajlić, direktor
Siemens d.o.o.
Vodstvo
Tihomir Rajlić, direktor (CEO)
Borut Ogrin, finančni direktor (CFO)
Oddelek za avtomatizacijo, pogonske
sisteme in stikalno tehniko (A&D)
Andrej Brelih
Irma Štih
Oddelek za industrijske rešitve
in storitve (I&S)
Jurij Štangl
Vanja Hilčer
Oddelek za marketing (CC)
Boštjan Škrab
Oddelek za korporacijski razvoj (CD)
Medeja Lončar
Oddelek za finance
in računovodstvo (CF)
Romana Bogovič
Oddelek za medicino (MS)
Oddelek za informatiko (CIO)
Gregor Gantar
Borut Ogrin
Dejan Dobrovoljc
Oddelek za proizvodnjo, prenos
in distribucijo energije (PG/PTD)
Samo Šarec
Zdenka Orožen Bertoncelj
Oddelek za tehnično
opremo objektov (SBT)
Tomaž Kastelic
Nataša Boncelj Ažman
Oddelek za poslovne storitve (SIS)
Igor Ljubin
Dunja Bevc
Oddelek za prometno tehniko (TS)
Igor Turnšek
Helena Ilc
Oddelek za kadrovske zadeve (CP)
Katarina Petronijevič
Oddelek za pravne zadeve (LS)
Dejan Jasnič
9
Pomembni dogodki
v poslovnem letu 2007
Zamenjava sistema vodenja Bloka 5 v Termoelektrarni Šoštanj
Zamenjava generatorske zaščite v Nuklearni Krško
Dobava opreme 110 kV (GIS) s priključki za RTP Koroška Vrata za Elektro Maribor, d. d.
Modernizacija signalnovarnostnih in telekomunikacijskih naprav na progi
Pragersko-Ormož
Dobava prvega od dveh plinskih turboagregatov za blok 5 v
Termoelektrarni Šoštanj
Dobava in montaža računalniškega tomografa Somatom Definition Dual Source v
Splošni bolnišnici Izola
Sklenitev pogodbe o operativnem najemu za magnetno resonančni aparat Magnetom
Avanto s Splošno bolnišnico Izola
10
Področje avtomatizacije, pogonskih sistemov in stikalne tehnike (A&D)
Področje avtomatizacije, pogonskih
sistemov in stikalne tehnike (A&D)
Naše področje je ena od
prednosti Siemensa v
nenehnem boju s konkurenco,
smo vodilni v svetu
avtomatizacijske in pogonske
tehnike. Izzivi so stalni in
obenem vedno novi: čim manj
stroškov in čim hitreje do cilja.
Pri tem smo ljudje vedno v
določenem razmerju do
tehnologije, razvoja vseh
znanosti in s tem novih rešitev.
V letošnjem letu smo kadrovsko rasli in se krepili, se
spreminjali in vlagali v to, da bomo še močnejši. Deset
novih sodelavcev je pomenilo tudi novo energijo in
zagon v našem delu, ki se pozna tudi pri učinku. Za
tretjino višji dosežki namreč pomenijo, da smo med
najmočnejšimi v slovenski Siemensovi družini, kar nas
navdaja z zadovoljstvom in obenem sili h koraku naprej.
Prav ti koraki pa so pri nas vedno povezani z
novostmi. Pa naj gre za tipske stikalne omare (Sivacon),
ki so pri naročnikih vse bolj cenjene, ali pa če govorimo
o brezžičnem komuniciranju na področjih, kjer še včeraj
ni bilo tako preprostih rešitev. Primer je vinjeta za
avtocesto v obliki posebnega modula, ki omogoča
dodatne funkcije, zato so lahko preproste blagajne s
takim modulom povezane z davčno upravo in
neposredno prenašajo informacije. Tehnološko dovršeni
moduli za mobilno komuniciranje sami po sebi cenovno
sploh niso zahtevni, ob množični uporabi pa seveda taki
posli pomenijo dobro poslovno priložnost.
Poslovno priložnost v prihodnje zaznavamo tudi v
branžnem pristopu, kjer želimo še bolj prodreti na
področja, kjer smo sposobni ponuditi tehnološke rešitve
– na primer v kemično industrijo, farmacijo in še kam.
Tak pristop pa spet terja znanje in zato naša »kadrovska
naložba« dobi novo razsežnost. Zanimiv je tudi preboj v
maloprodajo, kjer Siemens do zdaj z izdelki instalacijske
tehnike v elektro trgovinah ni bil tako prisoten. Ob že
tradicionalni prisotnosti pri objektih, kot so
hidrocentrale, naša rast temelji tudi na prenovi
napajalnih postaj v industrijskih objektih in mnogih
drugih poslih, ki naj bi nam tudi v prihodnjem
poslovnem letu ohranili trend rasti.
Veseli nas, da znamo s človeškim znanjem in energijo
ogromen potencial Siemensa vključiti in obenem
povezati z željami in cilji naših partnerjev. Ljudje nismo
avtomati, a v Siemensu znamo pritisniti pravo stikalo, da
avtomate vseh vrst spravimo v pogon.
Področje industrijskih rešitev in storitev (I&S)
11
Področje industrijskih rešitev in
storitev (I&S)
Pogled nazaj dokazuje, da smo v
minulem poslovnem letu
uspešno delali in znova doživeli
potrditev ene od temeljnih
resnic sodobnega sveta: celovite
rešitve so nadomestile mozaik
posameznih iskanj. Ker znamo
ponuditi prav to, je odziv trga
logičen.
Siemensu vse pogosteje zaupajo naročniki resnično
kompleksne naloge, naše področje pa jih reši s pomočjo
vključevanja drugih delov Siemensa in z lastnim
znanjem.
Ker ne prodajamo izdelkov, ampak snujemo rešitve, je
naše delo nujno povezano z akumulacijo znanja,
informacij in seveda pravilno obdelavo vsega tega. To
našemu naročniku jamči, da bo dobil odgovore na svoje
zahteve in to ne kakršnihkoli: naš odziv bo optimalen,
rešitve bodo zanj najboljše in po tej plati – najcenejše.
Naše priporočilo so uspešni posli v mlekarni Celeia,
Acroniju in še marsikje, naša trajna naloga pa je odziv na
dogajanje na trgu, na potrebe naročnikov. Zato v
zadnjem času in tudi v prihodnje nekateri trendi terjajo
od nas dejavnosti na področju prometa in industrije. Pri
tem je res naša prednost, da smo lahko vključeni v posle
drugih področij Siemensa, ali pa mi posamezne oddelke
vključujemo v rešitve, ki jih ponujamo in prodajamo. Pa
naj gre za cestni predor (zanimiv je Šentvid v Ljubljani,
prej predor Trojane, dokončali smo dela v predoru
Ljubelj) ali pa za signalizacijo železniške proge komplementarnost rešitev je pri tem dragocena in
obenem jamči tudi konkurenčnost, ki je Siemensova
prednost prav zaradi velikosti koncerna in sposobnosti,
da na vseh področjih človekovega ustvarjanja za svojega
naročnika rešujemo »uporabne naloge«. In če je bila
včeraj v ospredju metalna industrija, je danes lahko to
promet in jutri spet nekaj drugega – poslovni utrip in
zakonitosti trga je treba sprejeti in se nanje ustrezno
odzvati.
Naša že znana in uveljavljena prednost, da ponujamo
odgovore, rešitve in projekte tako za strojno kot elektro
področje, je zdaj postala že samoumevna. To pa pomeni,
da na osnovi doseženih pozitivnih premikov v tem letu
tudi za naprej računamo na že prisotne zahteve tržišča:
celovite rešitve na enem mestu so danes za mnoge
naročnike tisti jeziček na tehtnici, ki odločitev nagne na
našo stran. Predvsem zato, ker so danes pogodbe
resnično temeljite: predvidena je vsaka obveznost, znan
vsak termin. Ob vsem tem pa je Siemens zagotovo
sposoben na koncu ponuditi več in bolje.
In človek vedno izbere rešitev, ki mu po teh kriterijih
prinese največ.
12
Če sledimo konceptu Siemensa
kot globalnega podjetja, potem
lahko Slovenijo v projekt
»Siemens megacities« vključimo
kot eno samo mesto, kjer imajo
ljudje vse bolj jasno izražene
potrebe tudi pri skrbi za svoje
zdravje. Zadovoljiti jih želijo
kakovostno in čim prej; pri skrbi
za svoje zdravje je to še posebej
pomembno in občutljivo.
Siemens v Sloveniji v zvezi s tem ponuja predvsem
odgovore na nekatera splošna in ne izključno tehnološka
vprašanja. Problem čakalnih vrst v našem zdravstvu
pogojujeta organizacija in oprema, zato Siemens zagovarja
stališče, da je treba vrhunsko opremo, ki jo lahko ponudi,
ustrezno izkoristiti z dobro organizacijo.
Povedati je treba, da smo v preteklem poslovnem
letu dosegli res lepe poslovne uspehe tudi zato, ker je
država prek Ministrstva za zdravje premaknila naložbeni
ciklus naprej in sledila razvoju.
Vse to se je odražalo v dobavah za Klinični center v
Ljubljani, kjer deluje naš novi sistem za magnetno
resonanco Magnetom Trio, Nevrološka klinika pa nas je
izbrala za dobavitelja najmodernejšega dvoravninskega
angiološkega rentgenskega aparata. Posebno
pomembno je sodelovanje z bolnišnico v Izoli, kjer so
kupili najmodernejšo magnetnoresonančno napravo
Magnetom Avanto in obstoječi CT nadgradili v
najzmogljivejšo Dual Source CT napravo Somatom
Definition. Prepričani smo, da bodo tej ustanovi sledile
tudi druge bolnišnice v Sloveniji. Znižanje stroškov
preiskav je namreč pomembno tudi za poslovanje
zdravstvenih ustanov. Siemens ima za te probleme, ki
niso povezani samo z delovanjem neke naprave, vedno
pa terjajo usklajenost celotne verige, rešitve. V zadnjem
času koncern Siemens z jasno poslovno politiko nakupa
podjetij ustvarja pogoje za to, da bi v svoji ponudbi
združil celotno diagnostiko, digitalizacija pa je pri tem že
nujnost in ne le trend. Prehod na moderno diagnostiko
je seveda izziv tudi za naše podjetje v Sloveniji.
Zanesljivo bomo lahko ponudili celovite rešitve in tudi
posamezne vrhunske izdelke.
Zato smo z doseženim lahko zadovoljni in tudi
prihodnje poslovno leto pričakujemo optimistično.
Čeprav so finančni učinki zaradi prehoda na lizinško
nabavo opreme v Sloveniji porazdeljeni, je za nas
dolgoročno pomembno vsaj dvoje: ponujamo vse bolj
celostne rešitve in upamo, da se bo zdravstvo odzvalo z
dobro organizacijo, po drugi strani pa vsak trenutek
omogočamo merljivost učinkovitosti naše opreme in
procesov. Siemens v skrbi za zdravje ljudi z rezultati
svojega znanja neposredno vpliva na to, da gremo tudi v
Sloveniji v korak s svetom in pri tem je možnosti še
resnično veliko!
13
Elektrika, povsod prisotna,
nepogrešljiva. Nastaja pa nekje
daleč od oči in zavedanja večine
njenih porabnikov. Siemens je
tudi tam, s svojimi strokovnjaki
in rešitvami prispeva k njeni
zanesljivi dobavi.
Letošnji remont turbine in generatorja petega bloka
največje elektrarne v Sloveniji TE Šoštanj je bil naš
največji izziv, ki smo ga tudi uspešno končali.
Svojevrsten zalogaj je bila popolna zamenjava sistema
vodenja bloka, njegovih možganov, in z njo povezana
modernizacija kontrolne sobe, kjer je bila oprema še iz
70. let. Zanesljivost delovanja bloka se je s tem povečala
in zagotovljena so še dolga leta varnega obratovanja.
Neposredno za končanim remontom smo v TE
Šoštanj iz naše tovarne na Švedskem pripeljali tudi prvo
od dveh najsodobnejših 42MW plinskih turbin, ki so v
svojem razredu zadnji krik tehnike. Montažna dela
potekajo pod budnim očesom naših inženirjev,
komercialno obratovanje pa je predvideno za junij 2008.
Siemens si utira pot tudi na področja, kjer tradicionalno
ni bil prisoten, npr. na industrijsko energetiko; novemu
naboru industrijskih plinskih in parnih turbin izpred nekaj
let se je letos pridružila družina malih parnih turbin moči
od nekaj sto kW naprej (nekdanji KK&K), primerna za
postrojenja na biomaso in manjša podjetja.
V novem poslovnem letu nas čaka remont nuklearke
v Krškem, ki ga bodo zaznamovala predvsem dela na
glavnem generatorju, obenem pa se bomo začeli
pripravljati na nov izziv, ki ga za nas pomeni zamenjava
statorja generatorja v Krškem leta 2010. Gre za
preventivni poseg, saj je sedanji generator skoraj
dosegel starost, pri kateri se lahko začnejo pojavljati
napake.
Predvidevanje takih in podobnih primerov je v
energetiki nujnost, ker le tako lahko zagotovimo
zanesljivo delovanje sistemov – nepredvideni izpad
lahko pomeni električni mrk, v skrajnem primeru pa tudi
nepopravljivo škodo na agregatu in odprava težav lahko
traja leta.
Siemens, ki je v energetiki dejaven od njenih prvih
korakov, se prihodnosti ne boji. Prepričani smo, da jo
bomo soustvarjali naprej in se učinkovito spopadali z
novimi izzivi. Energije imamo v Siemensu dovolj.
14
Področje za prenos in distribucijo energije (PTD)
Področje za prenos in distribucijo
energije (PTD)
Poslovni dogodki, ki so obeležili
preteklo leto, potrujejo
spodbudno oceno našega dela.
Od RTP Okroglo pri Kranju prek
RTP Mačkovci do poslov v
Metalu Ravne in Železarni Štore
in do transformatorskih postaj v
Krki in Acroniju se vleče »rdeča
nit« dogajanja.
Naložbe v Sloveniji na našem področju iz leta v leto
podpiramo na ustrezen način, s pravo ponudbo,
tehnologijo, rešitvami, cenami.
Zato nas že čaka novo delo v Jedrski elektrarni Krško,
zato bodo za nas v prihodnje izziv posli z ELES-om pri
merilnih in prečnem transformatorju in še bi lahko
naštevali. Krogotok je sklenjen, osnovna naloga pa je
jasna – električno energijo moramo dostaviti komurkoli.
Pri tem Siemens uspešno uveljavlja znanje, izkušnje
in inovativnost človeškega potenciala ter sodobno
tehnologijo, ki jo znotraj velikega koncerna že
tradicionalno jamčimo. Skrbimo za stikališča, opremo za
razdelilne transformatorske postaje, transformatorje in
druge izdelke in projekte, kjer je prenos energije od
proizvajalca do vsakega uporabnika (podjetnika ali
gospodinjstva) povezan s številnimi zahtevami.
Predvsem pa je energijo treba dostaviti tistemu, ki jo
potrebuje, varno in zanesljivo. Ker smo si v Sloveniji
pridobili ugled z znanjem, poslovnostjo in ustreznimi
rešitvami problemov, ki se pojavljajo, smo vse bolj
prisotni v različnih projektih na svojem področju in to
tako v industriji kot elektrogospodarstvu, ki je osnovno
področje našega delovanja.
Konkurenčnost torej dokazujemo po vsej Sloveniji in
to je pomembno. Za nas ni majhnih in velikih poslov. S
svojo ponudbo preprosto želimo biti prisotni prav
povsod. Posli – kot je na primer 110 kV GIS stikališče RTP
Koroška vrata v Mariboru – pa morajo biti obenem tudi
naša posetnica, ki prav z dobro končanimi projekti vedno
znova pomeni tudi možnost, da bomo v prihodnjem
poslovnem letu še uspešnejši. Sledimo investicijskim
načrtom, sledimo potrebam po energiji v Sloveniji in
prav vsakomur smo sposobni »na dom« resnično varno
in zanesljivo dostaviti toliko energije, kot je potrebuje. In
splošna ugotovitev: energije vsi potrebujemo vedno več
in to je za nas še kako pomembno!
Področje tehnične opreme objektov (SBT)
15
Področje tehnične opreme
objektov (SBT)
S pripojitvijo podjetja A koda je
naše področje pridobilo večji
obseg delovanja in s tem tudi
podlago za uspešnost v
prihodnje. Take povezave pa
prinesejo tudi nove izzive in
poslovne priložnosti.
Temeljna vodila so za nas ostala: optimizacija porabe
energije pri različnih procesih, ki jih zagotavljamo z
našimi sodobnimi izdelki in rešitvami, ter učinkovita
zaščita življenja in premoženja na daljši rok, s točno
računico, ki pokaže naše prednosti. S pripojitvijo A kode
in pridobitvijo vseh z zakonom opredeljenih licenc za
opravljanje dejavnosti tudi aktivno vstopamo v dejavnost
varovanja na slovenskem trgu.
Okolju prijazna sredstva pri odkrivanju požarov in
avtomatskem gašenju (NOVEC) odražajo še našo skrb za
okolje. Izdelki imajo poseben okoljski certifikat (ROHS
direktive), kar dokazuje, da hlastanje za vedno novimi in
novimi rešitvami vse bolj vključuje tudi skrb za človekovo
okolje in generacijam za nami ohranja čim manj
onesnažen planet. Zahteva po manjši porabi energije pri
krmiljenju, prezračevanju in upravljanju posredno
vključuje tudi varovanje okolja in človeku omogoča bolj
prijazno bivanje.
Naši letošnji referenčni projekti (požarna zaščita,
varovanje, pristopna kontrola in videonadzor objektov:
HIT casino, Nova Ljubljanska banka, centralno skladišče
podjetja Hofer, ljubljanska obvoznica, avtomatika in
upravljanje sob v hotelu Palace v Portorožu) so samo
delčki tistega, kar smo sposobni. Po pripojitvi A kode
smo postali najbolj množični v Siemensu, to pa seveda
daje osnovo za rast tudi v prihodnje.
Izhodišče za rast vidimo tudi v tem, da je načrtovanje
naložb na daljši rok povezano z vključevanjem naših
potencialov. Tisti, ki pri naložbi vidijo prednost tudi v
cenejšem ali sodobnejšem vzdrževanju, znajo izračunati,
kaj jim naša celovita ponudna z visoko tehnologijo
prinaša. Sposobni smo se spopasti z zahtevami
posameznih naročnikov in popolnoma razumemo, da –
na primer – v farmaciji terjajo (konec koncev tudi
drugod) popolno zanesljivost in takim zahtevam smo
sposobni ugoditi.
Novi sistemi za zgodnje odkrivanje požarov in druge
rešitve pri zagotavljanju varnosti v objektih lahko
podkrepijo naš optimizem v novem poslovnem letu, ki
bo zagotovo prineslo nove proizvode in rešitve, ki bodo
sodobnemu človeku dali tudi po Siemensovi zaslugi
občutek varnosti, da o enostavnosti rešitev in
uporabnosti niti ne govorimo.
Ni več lažnih alarmov za požare, s karticami v
hotelskih sobah dobesedno čaramo in naše rešitve bodo
zanesljivo našel pot do vas povsod kjer bivate, delate ali
se zabavate. In pri tem sploh ne boste zaznali, kako
popolno skrbimo za vas, vaše udobje in varnost, ker smo
vse mogoče probleme predvideli in jih preprečili.
16
Področje informacijskih rešitev in storitev (SIS)
Področje informacijskih rešitev in
storitev (SIS)
Na področju informacijskih
storitev in rešitev želi Siemens
na lokalni ravni znotraj svoje
dolgoročne vizije pomagati
Sloveniji postati evropski
trend-setter v smislu uspešne
uporabe inovativnih poslovno
informacijskih sistemov in
informacijske tehnologije v
najširšem pomenu.
S svojimi poslovnimi partnerji želimo vzpostaviti pristne
poslovne odnose, ki temeljijo na nenehni medsebojni
komunikaciji in tesnem sodelovanju, s pomočjo katerega
bomo ostali eden izmed vodilnih ponudnikov storitev in
rešitev na področju informacijske tehnologije.
Prizadevali si bomo slediti svetovnim trendom
razvoja, krepiti svojo aktivno vlogo na mednarodnem
tržišču in prispevati k razpoznavnosti Slovenije v svetu.
Novosti bomo uvajali skladno s potrebami slovenskega
trga, hkrati pa ostajali primerljivi z ostalimi
najrazvitejšimi državami.
Možnost uvajanja celovitih rešitev, prilagojenih
specifičnim potrebam naših strank, visoka strokovna
usposobljenost, nenehno izobraževanje naših
strokovnjakov in poslovno delovanje po najvišjih
svetovnih standardih (ISO 9010) so naše glavne
konkurenčne prednosti.
Z našim podjetjem je neločljivo povezana zgodovina
kartice zdravstvenega zavarovanja v Sloveniji in ves čas
skrbimo, da je naša država med vodilnimi pri
uveljavljanju takega registriranja zavarovancev in
njihovih pravic. V preteklem uspešnem poslovnem letu
smo skušali še dodatno nadgraditi začeto, informacijske
sisteme na tej osnovi želimo ponuditi še drugim
uporabnikom in panogam tudi v prihodnje.
Poenostavitev in obenem informacijska popolnost
namreč lahko koristita celotnim sistemom in zlasti
posamezniku, ki s kartico ureja tisto, za kar je prej porabil
več časa, energije in tudi denarja.
Naše strateško področje je torej zdravstvo, vendar pa
so tudi telekomunikacije pomembno torišče za bodoče
poslovne dosežke in uveljavitev našega znanja.
Informacijski sistemi za upravljanje z viri in urejanje
odnosov s strankami so zagotovo lahko prednost za vse,
ki razmišljajo dolgoročno, vlagajo v prihodnost in se
zavedajo prednosti, ki jih taki sistemi prinašajo v praksi.
Ker naše področje nima strogo začrtanih meja, smo
sposobni rešitve ponuditi vsakomur, ki pričakuje, da bo z
uveljavitvijo takega informacijskega sistema obvladal
poslovanje in ravnanje ter s tem prihranil čas. Posebej na
občutljivih področjih, kot je zdravstvo, pa take prednosti
posredno lahko koristijo tudi našemu zdravju, ki je za
človeka še vedno največje bogastvo. Prav s tem
spoznanjem pa je slovenska zdravstvena kartica tudi po
zaslugi Siemensa projekt, ki nam daje zagon. Ker deluje
in je koristna. In taki smo tudi mi.
17
Slovenska vpetost v Evropo je
naš izziv. Biti članica ugledne
združbe držav je eno, biti njen
sestavni del pa drugo. Kajti vsak
delček mora biti kompatibilen s
celoto in ta je brez vsakega
delčka tega mozaika nepopolna.
Mi se trudimo, da Slovenija
evropski celoti na področju
prometne tehnike dodaja
pomemben delček.
Interoperabilnost v železniškem pometu preprosto
pomeni, da si dejansko del te velike evropske in svetovne
mreže tako, da sprejemaš njene standarde, zakonitosti,
danosti in jim prilagajaš svoje omrežje. To pa je mogoče
s stalnimi posodobitvami na več ravneh in v Sloveniji
Siemens na te izzive kakovostno odgovarja. V preteklem
poslovnem letu smo namreč sklenili naročilo za dobavo
signalno-varnostnih naprav na progi Pragersko-Ormož in
tako v Sloveniji začeli udejanjati že četrti tak projekt,
vreden kar 45 milijonov evrov. Reference, ki nam jih dajo
taki posli, pomenijo na drugi strani, da je Slovenija
dejansko postala del evropskega mozaika.
Slovenske železnice so z nami uspešno izpeljale tudi
veliko naročilo dvajsetih lokomotiv, ki so izrednega
pomena za posodobitev prometa na tirih, za evropsko
kakovost pri prevozu potnikov in blaga. Po posebni
nakupni opciji obstaja možnost za nakup novih
Siemensovih lokomotiv, predvidoma naj bi jih kupili še
ducat!
Naši vlaki poosebljajo tudi našo skrb za okolje.
Siemens je na tem področju v tehnološkem smislu storil
ogromno, že sam prevoz po tirih je ekološko bolj
privlačen od mnogih drugi oblik. Odgovarjamo tudi na
te izzive in posredno ščitimo okolje tudi na železniških
tirih.
Področje prometne tehnike je torej v lanskem
poslovnem letu Sloveniji v vsakem ponujenem projektu
zagotavljalo Siemensove vrednote: sodobno tehnologijo,
ki jamči varnost in zanesljivost. Lokomotive in tovorni
vagoni, vlaki in signalno-varnostne naprave – vse to je
naš prispevek k temu, da Slovenija uresniči bistveni cilj
in evropskim operaterjem v železniškem prometu
pokaže svoje prednosti in se tako enakopravno vključi na
tržišče in v omrežje. Mi vozimo v Evropo, z Evropo ter za
Evropo in – Slovenijo.
Izzivi prihodnjega poslovnega leta so torej na dlani.
Želimo zadovoljiti svoje naročnike pri zahtevah v zvezi z
razvojem prometa na tirih, ponujamo varnost in
tradicionalno zanesljivost. Sežana, Ormož, Hodoš,
Pragersko niso le kraji, so tudi naše priporočilo in dokaz,
da zmoremo še več.
18
Zaveza kakovosti
Zaveza kakovosti
Siemens si je vsekakor ustvaril okolje, kjer je težnja h kakovosti in
odličnosti postala pravilo in vsakodnevna praksa. Odraža se v izboljšavah na
vseh področjih delovanja, od razvoja do proizvodnje. Jasno je, da sodobne
metode poslovanja terjajo tudi pri uveljavljanju poslovne odličnosti vedno
nove prijeme. Ključno je znanje zaposlenih in sposobnost, da ga uporabljajo
ob pravem trenutku za pravi cilj: za zadovoljnega partnerja, ki mora našo
odličnost zaznati. Pridobljeni standardi namreč vedno pomenijo le podlago
za še boljše, zahtevnejše, temeljitejše uveljavljanje kakovosti na vseh
ravneh podjetja.
Potem, ko smo leta 2002 v Siemensu, d. o. o., uspešno vpeljali standard kakovosti ISO
9001:2000, je postala jasna zahteva, da na tem področju to oznako ohranimo v vsakdanjem
delu. V preteklem poslovnem letu smo torej sledili usmeritvam in zahtevam, ki jih tak naziv
prinaša in stanje v svojem podjetju smo tudi uspešno preverili. Tudi prihodnje leto se bomo v
družbi še naprej trudili za nenehno izbojševanje.
Siemens je okolju prijazna družba. Stopili smo korak naprej in v tem poslovnem letu
pridobili standard 14001 pri certifikacijski hiši Bureau Veritas Certification. Družba pri svojem
poslovanju upošteva veljavne okoljske in okoljevarstvene standarde. S tem smo izpolnili še en
cilj na poti k poslovni odličnosti.
V sklopu koncerna Siemens so pogoste revizije, zlasti na področju varnosti IT, in tudi tu
Siemens, d. o. o., dosega odlične rezultate. Stalna preverjanja odražajo prizadevanja vseh
zaposlenih za dejansko uporabo tistega, kar nam priznavajo certifikati. Navada je železna
srajca, pravi star pregovor. V Siemensu temu sledimo z ohranjanjem dobrih navad, ki se
odražajo v našem ravnanju, odločitvah, storitvah, projektih in izdelkih.
Ker je pot h kakovosti in odličnosti za podjetje in posameznika zahtevna, uspešni poslovni
rezultati dokazujejo, da naše okolje, poslovni partnerji in seveda kupci ta naša prizadevanja
cenijo.
Zaposleni
Zaposleni
Človeški kapital je za vsako podjetje neizmerljiva vrednota. Tako kot
druge kapitalske vrednosti poskušamo oplemenititi tudi to. Združevanje
trdno zasnovane tradicije, uspešne blagovne znamke z razvojem in
izobraževanjem kadrov, kjer imajo zaposleni možnost razvijati svoje
sposobnosti, so vir naše uspešnosti.
Občutek doprinosa k uspešnosti podjetja poskušamo razširiti na čim večje število
zaposlenih, saj se nam to zdi ključni faktor motivacije ambicioznih ljudi. Razvoj ambicij vsakega
posameznika in njihova implementacija v poslu, spodbujanje kreativnosti in lastnih vizij – vse
to je naš cilj in hkrati instrument za doseganje zadovoljstva med zaposlenimi. Poleg
spoštovanja vseh veljavnih pogodb o zaposlitvi, ki jih imamo sklenjene z njimi, nam merjenje
organizacijskega vzdušja in letni razgovori glede na vloženi trud zagotavljajo uspešno
opravljeno delo.
Povprečno število zaposlenih se giblje okoli 120, že prihodnje leto pa načrtujemo
15-odstotno rast.
V povprečju je zaposleni star 37 let in ima 12 let delovne dobe, od tega 4 leta
v Siemensu, d. o. o.
Izobrazbena struktura zaposlenih na dan 30. 9. 2007:
3%
2%
30%
45%
20%
Univerzitetna
Višja
Podiplomska
Srednješolska
Poklicna
19
20
Gospodarski prostor
Gospodarski prostor
Družba Siemens Avstrija je odgovorna za gospodarski prostor, ki obsega devet držav
srednje in južne Evrope, ki je ena najhitreje rastočih regij na svetu. Čeprav bo trenutni
konjukturni razvoj v letu 2007 dosegel vrhunec, naj bi gospodarska rast zaradi procesov
prestrukturiranja še naprej dosegala v povprečju več kot štiri odstotke. Posamezne države
in operativna področja Siemensa pri svojem sodelovanju to dinamiko optimalno izrabljajo.
Dodatno lokalno vrednost ustvarjajo z uporabo inovativnih potencialov teh držav, na
primer pri razvoju izdelkov in programske opreme. Pomemben prispevek k pozitivnemu
gospodarskemu razvoju je tudi vzpostavitev mednarodnih kompetenčnih centrov. Naša
usmerjenost k perspektivnim strokam, kot so energetika, transport in industrija, je osnova za
optimalno izkoriščanje trga.
Bosna in Hercegovina
Bolgarija
Površina: 51.209 km2
Prebivalstvo: 3,8 mio.
BDP: 9,8 mrd. evrov
Ø Rast BDP*: 6,5%
BDP: 25,1 mrd. evrov
Ø Rast BDP*: 6,1%
V Bosni in Hercegovini se pozitivni gospodarski razvoj
nadaljuje, čeprav so bile investicije v javnem gospodarstvu
upočasnjene zaradi dolgotrajnega oblikovanja vlade. Politične
reforme, ki jih trenutno izvajajo, naj bi v končni fazi privedle
do podpisa Pakta o stabilizaciji in približevanju Evropski uniji.
Siemens je konjukturne priložnosti v BiH dobro izkoristil.
Oddelek PTD je sodeloval pri projektu Power Scada III in
skupaj z oddelkom SBT pri graditvi poslopja za vlado Republike
Srbske. Tudi oddelki s področja industrije so prejeli več naročil,
med drugim od podjetja Agrana v okviru graditve tovarne
sladkorja. Oddelek MED je dobavil naprave za zasebno
kardiološko kliniko v Tuzli in za Klinični center Sarajevo.
Tudi na področju komunale je Siemens izpeljal številne
projekte, med drugim čistilno napravo v Brezi, semaforiziranje
križišč in postavitev parkirnih avtomatov. To poslovno področje
naj bi se v prihodnosti še bolj razvilo. Po modernizaciji ulične
razsvetljave v Laktasiju je Siemens septembra 2007 dobil
še projekt za izvedbo ulične razsvetljave v Doboju. Oddelek
transporta je skupaj z lokalnimi partnerji udeležen pri
modernizaciji cestne železnice Satra. Uvedba programa SAP pri
proizvajalcu električne energije Elektroprivreda Mostar je prvi
projekt take vrste za Siemens v BiH.
Cilj oddelka MED je obdržati visok tržni delež, na področju
energije in industrije pa je namerava povečati aktivnosti za
pridobitev večjega tržnega deleža.
Bolgarija je januarja 2007 postala članica Evropske unije.
Gospodarska rast naj bi se še naprej gibala na nivoju okoli
6 odstotkov. Stopnja brezposelnosti se je pred kratkim zelo
znižala, ta trend pa naj bi se še nadaljeval.
V preteklem poslovnem letu sta se dobro razvijali
predvsem področji energetike in tehnične opreme objektov, pri
čemer naj bi se že tako dober položaj v energetiki razvijal še
naprej. Tako načrtujejo občutno razširitev tovarne za izdelavo
komponent za visokonapetostne sisteme v Botevgradu.
Poleg tega oddelek PTD sodeluje pri številnih projektih za
modernizacijo energetskega sistema v državi.
Tudi oddelek A&D je dosegel odlične rezultate in ima zdaj
vodilni tržni položaj. Po odprtju strukturnih skladov EU za
Bolgarijo naj bi se tudi za oddelke I&S, TS ter MED odprle nove
tržne možnosti.
Oddelek TS sodeluje pri graditvi podzemne železnice
v Sofiji. V prihodnosti naj bi se Siemens v Bolgariji še bolj
osredotočil na projekte s področja komunalne infrastrukture,
med drugim na modernizacijo javne razsvetljave.
Vrednost lokalnih naložb se je povečala tudi z
intenzivnejšimi aktivnostmi grafično inženirskega centra v
Sofiji (tehnična oprema stavb), ki ima od maja 2007 status
svetovno delujočega kompetenčnega centra.
Gospodarski prostor
21
Slovakia
Austria
ÖSTERREICH
Slovenia
Romania
Croatia
Bosnia and
Herzegovina
Serbia
Montenegro
Bulgaria
Gospodarski prostor CEE
Ø Rast BDP*: 4,3%
Stopnja rasti v gospodarskem prostoru, za katerega je odgovorna Avstrija, naj bi zaradi procesov prestrukturiranja tudi v prihodnosti znašala povprečno
več kot štiri odstotke.
Siemens CEE
(Stanje: 01.10.2007)
Siemens d.o.o.,
Sarajevo, Bosna in
Hercegovina
(vklj. Banja Luka in
Mostar)
Vodstvo družbe
Ranko Atijas
Lejla Sokolović
Siemens EOOD,
Sofija, Bolgarija
Vodstvo družbe
Kurt Hainschitz
Walter Sölle
Wilhelm Kitzhofer
Siemens d. d.,
Zagreb, Hrvaška
Uprava družbe
Uwe Gregorius
Branko Lampl
Peter Hinteregger
Siemens d. o. o.,
Podgorica, Črna gora
(podružnica)
Vodstvo družbe
Kurt Schwarzmüller
Vitomir Stošković
Siemens AG Avstrija,
Dunaj, Avstrija
Uprava družbe
Brigitte Ederer
Georg Antesberger
Franz Geiger
Harald Wasserburger
Siemens d. o. o.,
Ljubljana,
Slovenija
Vodstvo družbe
Tihomir Rajlić
Borut Ogrin
Siemens S.R.L.,
Bukarešta, Romunija
Vodstvo družbe
Wolfgang Hirzi
Adrian Baicusi
Georg Weiher
Siemens d. o. o.,
Beograd, Srbija
Vodstvo družbe
Tihomir Rajlić
Kurt Schwarzmüller
Siemens s.r.o.,
Bratislava, Slovaška
Vodstvo družbe
Peter Kollárik
Vladimír Slezák
Dale André Martin
Stanje (gospodarski podatki): 30. 09. 2007
22
Gospodarski prostor
Hrvaška
Avstrija
Ø Rast BDP*: 4,4%
Ø Rast BDP*: 2,8%
Na Hrvaškem se pospešeno pripravljajo na pridružitev Evropski
uniji leta 2009. Trenutno je v ospredju izvajanje strukturnih
reform. Neposredne investicije iz tujine so se zelo povečale,
kar je tudi posledica privatizacije. V preteklem poslovnem
letu je oddelek A&D prejel naročilo od nacionalne naftne
družbe za postavitev sistema Simatic PCS7 v tovarni DINAPetrokemija in s tem še bolj utrdil svoj položaj na področju
industrijske procesne avtomatizacije. DINA-Petrokemija je
tako postala najmodernejša petrokemična tovarna v vzhodni
Evropi. Industrijski oddelki sodelujejo tudi s podjetjem JANAF
(transport surove nafte). Omembe vredna je modernizacija
celotnega naftovodnega omrežja Hrvaške. Oddelekt PG
sodeluje pri projektih v velikih elektrarnah v Šoštanju in
Zagrebu.
Siemens IT Solutions and Services je eden od vodilnih
ponudnikov IT storitev na Hrvaškem in prednostni partner za
infrastrukturne projekte. Pred kratkim so končali pilotsko fazo
nacionalnega projekta za nadzor šengenske meje (NPMIS).
Oddelek Facility Management and Services je prejel že
tretje pomembno naročilo velikih bank. Oddelek SBT je med
drugim v Evrostolpu v Zagrebu inštaliral sistem za upravljanje
zgradbe. Oddelek MED je dobil naročila iz državnih in tudi iz
zasebnih klinik. Hrvaškemu inštitutu za raziskovanje možganov
v Zagrebu je dobavil napravo za magnetno resonanco z
zmogljivostjo 3 tesle.
Siemens Hrvaška sledi globalni Siemensovi strategiji in
svoje dejavnosti osredotoča na globalne megatrende, kot so
urbanizacija in demografske spremembe. Tako je že izdelalo
individualne rešitve za mesti Zagreb in Split.
Gospodarski položaj Avstrije je v preteklih dveh letih
zaznamovala nadpovprečna gospodarska rast. Še hitreje
kot gospodarstvo na splošno je rasel sektor investicij s 6,3
odstotka (investicije v opremo 8 odstotkov), ki je za Siemens
še posebej pomemben. Zdaj je videti, da je vrhunec rasti
na področju konjunkture in pri investicijah že dosežen. V
preteklem poslovnem letu je Siemens v Avstriji uspešno
končal integracijo pripojene družbe VA TECH in skupaj z
družbo Siemens VAI razvil tesno sodelovanje v celotnem
gospodarskem prostoru. Tudi izločitev telekomunikacijskih
oddelkov je družba uspešno premagala. Povečal se je obseg
poslov z velikimi strankami v industrijskem sektorju. Oddelek
TS je pridobil nekaj velikih projektov in tako uspel obdržati
vodilni tržni položaj, hkrati pa utrdil portfelj na področju
vleke vlakov. Naraščajoča potreba po energiji se odraža tudi
v naročilih za oddelek energetike. Družba dosega rast z
razvijanjem lokalnih in servisnih poslov.
Črna gora
BDP: 1,9 mrd. evrov
Ø Rast BDP*: 5,1%
Črna gora, ki je neodvisnost razglasila leta 2006, spada
med države z najhitreje rastočim turizmom. Siemensovi
družbi v Srbiji in oddelkom Siemensa Avstrija je s skupnimi
močmi uspelo uresničiti odličen Siemensov One projekt. V
hotelu Splendid, v katerem so snemali film o Jamesu Bondu,
so inštalirali obsežen hotelski sistem, ki vsebuje rešitve s
področja avtomatizacije stavb, elektrotehnike, varnostnih in
požarnih sistemov, komunikacijskih sistemov ter integriranih
sistemov za delo z gosti in upravljanje prostorov. Zaradi rasti
turističnega gospodarstva se v prihodnosti ponuja še več
priložnosti za projekte na področju infrastrukture in oskrbe z
energijo.
Romunija
BDP: 97,1 mrd. EUR
Ø Rast BDP*: 5,5%
Po pridružitvi Evropski uniji se je gospodarska rast Romunije
še povečala. Eden od glavnih vzrokov je umik države iz
gospodarstva zaradi privatizacije, s tem pa je povezano tudi
znižanje davkov. Razvoj je še dodatno podprl dostop do
strukturnih skladov EU. Siemens svoje priložnosti vidi na
področju transporta, energetike in industrije.
Forte Business Services, hčerinska družba Siemens IT
Solutions and Services, pomaga državni administraciji pri
prilagajanju standardom EU. Naročnika projektov sta med
drugim tudi finančno in pravosodno ministrstvo. S pripojitvijo
družbe FROSYS SRL, ki je specializirana za elektrotehniko in
avtomatizacijo, v februarju 2007, je oddelek I&S postal ena od
vodilnih družb na romunskem trgu industrije.
Eden od pomembnejših velikih projektov Siemensa
v Romuniji je dobava 100 vlakov desiro in železniške
infrastrukture nacionalni železniški družbi. Oddelek MED
je svoj tržni položaj utrdil z dodatnimi naročili v zasebnem
sektorju. Oddelek PTD je moderniziral transformatorsko
postajo Bukarešta jug, ki zagotavlja preskrbo z električno
energijo za tretjino Bukarešte. Tudi oddelek A&D je utrdil svoj
obstoječi tržni položaj, hkrati pa odprl nove tržne segmente. V
kraju Sibiu ima A&D proizvodnjo močnostnih stikal, hčerinska
družba oddelka A&D, Sykatek, ki ima prav tako sedež v
Sibiu, pa je specilizirana za predelavo kovin. Oddelek I&S je v
pristanišču Konstanca postavil napravo za čiščenje odpadnih
vod. Prav tako v Sibiu je tovarna v lasti Siemensove družbe
SIMEA, ki izdeluje elektronske sestavne elemente, med drugim
tudi za BSH (Bosch Siemens gospodinjski aparati).
Gospodarski prostor
Srbija
Slovenija
Ø Rast BDP*: 5,7%
Ø Rast BDP*: 5,2%
Gospodarski položaj v Srbiji zaznamuje močna rast, kar je
pozitivno vplivalo tudi na poslovanje Siemensa. Oddelek
MED je Onkološkemu inštitutu Vojvodina dobavil in inštaliral
napravo PET/CT Scanner. Gre za prvo napravo te vrste v
jugovzhodni Evropi. Najpomembnejši uspeh na področju
energetike je zagon dveh transformatorskih postaj, ki sta
osnova za preskrbo z električno energijo v Šumadiji in na
območju vzdolž reke Morave. Graditev transformatorske
postaje za Beograd še poteka. Tudi oddelek A&D ves čas raste.
Za razvoj oddelka SBT v Srbiji je bil predpogoj pripojitev
družbe ELPAS. Med prvimi naročili sta bila projekt za sistem
varovanja pri banki Raiffeisen, ki ima več kot 100 podružnic, in
trgovski center Delta City v Beogradu.
Oddelek TS je prejel naročila na področju transportne
infrastrukture in bo dobavil opremo za omrežje cestne
železnice v Beogradu. Oddelek I&S v Beogradu postavlja
mestno centralo za vodenje prometa in opremlja predor
Štrazevica.
Slovenija v začetku leta 2008 prevzema predsedovanje EU.
Gospodarski razvoj je dober. Gospodarska rast je nazadnje
dosegla 7,2 odstotka. Oddelek A&D je bil tudi v Sloveniji v
letu 2007 zelo uspešen, pri čemer igra pomembno vlogo
prodaja izdelkov Simatic. Tesno ji sledita avtomatizacija
procesov in nizkonapetostna stikalna tehnika. Oddelek I&S
je uspešno končal projekt Flatness Control v jeklarni Acroni.
Oddelek PG je pravočasno končal modernizacijo bloka 5
v Termoelektrarni Šoštanj, za katero je dobavil dve plinski
turbini. Oddelek MED je Kliničnemu centru Ljubljana dobavil
prvo napravo za magnetno resonanco z zmogljivostjo 3 tesla.
Da bi se prilagodil rasti trga, je oddelek skupaj s Siemensom
IT Solutions and Services dejaven tudi v sektorju Health Care,
tj. pri dobavi celovitih programskih rešitev za zdravstvene
ustanove. Oddelek TS ima vodilni položaj na področju
signalnovarnostne tehnike, v poslovnem letu pa je Holdingu
Slovenske železnice dobavil 20 električnih lokomotiv.
S pripojitvijo družbe A Koda se je močno povečalo
poslovanje v oddelku SBT, ki je tako postal kadrovsko
najmočnejši oddelek Siemensa v Sloveniji in je na poti, da
postane eden od vodilnih ponudnikov izdelkov in sistemov
za požarno varnost v Sloveniji. Pomemben segment so tudi
celoviti projekti na področju tehničnega upravljanja stavb, kjer
med večja naročila lahko štejemo projekte za Kazino Šentilj,
centralno skladišče družbe Hofer, hotel Palace ali podružnice
Nove Ljubljanske banke.
V prihodnosti bo Siemens v Sloveniji izkoristil vse
možnosti, da postane s kompetentno lokalno ekipo ter s
poudarkom na servisnih in projektnih storitvah ponudnik
kompletnih storitev.
Slovaška
Ø Rast BDP*: 7,3%
Visoka stopnja rasti in padanje števila brezposelnih dokazujeta
dober ekonomski razvoj Slovaške. Trenutno se gospodarstvo
pripravlja na načrtovani prevzem evra leta 2009. Siemens je na
Slovaškem eden največjih investitorjev in delodajalcev.
Med večjimi naročili za oddelek I&S sta izvedba
elektrotehnike za pocinkovalno linijo za tovarno US Steel
v Košicah in dobava sortirne naprave za slovaško Pošto.
Oddelek avtomatizacije je bil uspešen na področju industrije
gumarstva in izdelave avtomobilskih gum. Oddelek TS je
dobavil infrastrukturne sisteme za železniško povezavo
Bratislava–Nove Mesto nad Vahom, ki je pilotski projekt
za tehnologijo ETCS. Oddelek MED je zasebnim in javnim
kardiološkim centrom dobavil najnovejše medicinske naprave.
Pri modernizaciji javne razsvetljave v mestih Bardejov,
Trencin in Žilina je sodeloval oddelek Facility Management.
Oddelek SBT je opremil stavbo City Business Center. PG je
nadaljeval rekonstrukcijo transformatorske postaje v kraju
Lemesany. Siemens IT Solutions and Services spada med tri
največje ponudnike IT storitev na Slovaškem in je med drugim
notranjemu ministrstvu dobavil informacijsko tehnologijo
ter na univerzah uvedel program SAP. Družba SIPRIN s.r.o.
še naprej uspešno deluje na področju inženiringa rešitev za
avtomatizacijo industrije. Največje naročilo je trenutno projekt
oskrbe z vodo za mesto Bratislava.
S pomočjo lokalnih pristojnosti naj bi se v prihodnosti
dodana vrednost v obstoječih kompetenčnih centrih za stroke
rudarstvo, energetika, avtomatizacija, železniška infrastruktura
ter javna razsvetljava še povečala. Poleg tega pa naj bi se z
razširitvijo obstoječih podružnic v Žilini in Košicah obdelava
trga izboljšala.
23
* Povprečna rast BDP v letih 2006-2009
Računovodsko poročilo za poslovno leto,
ki se je končalo 30. 9. 2007
Vsebina
1 Splošna razkritja
26
2 Bilanca stanja na dan 30. 09. 2007
27
3 Izkaz poslovnega izida za obdobje od 01. 10. 2006 do 30. 09. 2007
28
4 Izkaz finančnega izida od 01. 10. 2006 do 30. 09. 2007
29
5 Izkaz gibanja kapitala
30
6 Pojasnila k računovodskim izkazom
31
7 Razčlenitve in pojasnila k bilanci stanja in izkazu poslovnega izida
38
8 Druga razkritja
53
9 Dogodki po datumu bilance stanja
57
10 Prehod na MSRP
58
11 Izjava poslovodstva
71
12 Revizorjevo poročilo
73
26
1
Splošna razkritja
1.1 Sedež in pravna oblika podjetja
Družba Siemens Trgovsko in storitveno podjetje, d. o. o., Bratislavska 5, Ljubljana, Slovenija, je vpisana v sodni
register pri Okrožnem sodišču v Ljubljani pod številko registrskega vložka 061/11907700.
Skrajšano se podjetje imenuje Siemens, d. o. o.
1.2 Ostali podatki
•
•
•
•
matična številka: 5622395
šifra dejavnosti: 46.900
Identifikacijska številka: SI73388297
velikost: Po Zakonu o gospodarskih družbah je glede na merila 51. člena družba razvrščena v skupino velikih
gospodarskih družb
• transakcijski računi:
transakcijski račun št. SI560290000003056133 pri UniCredit Banki Slovenija, d. d.
transakcijski račun št. SI56051008000105916 pri Abanki Vipa, d. d.
transakcijski račun št. SI56029220256564510 pri Novi Ljubljanski banki, d. d.
transakcijski račun št. SI56330000000606823 pri Hypo Alpe-Adria-Bank International, d. d.
• poslovno leto: 1. oktober - 30. september
1.3 Narava poslovanja in pomembnejše dejavnosti
Družba se ukvarja s prodajo medicinske opreme, s projektiranjem in izvedbo večjih projektov iz naslednjih področij:
distribucije in proizvodnje električne energije, sistemov za avtomatizacijo in modernizacijo proizvodnih procesov.
Družba v poslovanju nima aktivnosti na področju raziskav in razvoja.
1.4 Podatki o obvladujočem podjetju
Edini družbenik in lastnik družbe je Siemens AG, Dunaj, Avstrija.
Letni izkazi podjetja so vključeni v konsolidirane letne izkaze koncerna in so na voljo na internetu www.siemens.com.
1.5 Organi družbe
Organi družbe so:
• skupščina,
• poslovodstvo,
• delegacija družbenikov.
Direktor družbe je g. Tihomir Rajlić, poslovodja družbe pa g. Borut Ogrin. Njune pristojnosti in omejitve so opredeljene
v aktu o ustanovitvi družbe z omejeno dejavnostjo. Delegacija družbenikov določa temelje poslovne politike in
nadzoruje izvajanje ter ima pravico dajati navodila poslovodstvu. Sestavo, poslovanje in ostale pristojnosti delegacije
družbenikov določa Akt o ustanovitvi družbe z omejeno odgovornostjo in Poslovnik delegacije družbenikov.
27
1.6 Podružnice
Siemens d. o. o. v Sloveniji in tujini nima podružnic.
2
Bilanca stanja na dan 30. 9. 2007
v evrih
Pojasnila
30. 9. 2007
19.802.239
30. 9. 2006
17.139.033
Denarna sredstva
Terjatve do kupcev
Finančne naložbe
Zaloge
Terjatve za davek od dohodka
Druga kratkoročna sredstva
KRATKOROČNA SREDSTVA
7.1.1
7.1.2
7.1.3
7.1.4
7.1.5
7.1.6
451.482
12.133.873
3.130
2.939.783
261.504
314.332
16.104.104
974.240
13.774.199
1.180.017
56.557
558.118
16.543.132
Dobro ime
Neopredmetena sredstva
Naprave in oprema
Nekratkoročne terjatve
Druga finančna sredstva
Odloženi davki
Druga poslovna sredstva
NEKRATKOROČNA SREDSTVA
7.1.7
7.1.8
7.1.9
7.1.10
7.1.11
7.1.12
7.1.13
1.838.529
20.631
1.511.525
78.550
113.326
120.432
15.142
3.698.135
9.517
319.686
115.585
55.610
81.962
13.541
595.901
19.802.239
17.139.033
2.306.519
4.729
9.170.378
412.920
2.188.454
14.083.000
3.154.779
2.560.796
809.948
5.530.028
12.055.551
SREDSTVA
OBVEZNOSTI IN KAPITAL
Obveznosti do dobaviteljev
Finančne obveznosti
Obveznosti do povezanih podjetij
Rezervacije
Obveznosti za davek od dohodka
Druge kratkoročne obveznosti
KRATKOROČNE OBVEZNOSTI
7.1.14
7.1.15
7.1.16
7.1.17
Finančne obveznosti
Rezervacije
NEKRATKOROČNE OBVEZNOSTI
7.1.19
7.1.20
4.729
319.471
324.200
327.213
327.213
KAPITAL
Vpoklicani kapital
Kapitalske rezerve
Zakonske rezerve
Drugi zadržani dobiček
Čisti poslovni izid poslovnega leta
7.1.21
5.395.039
1.961.277
935.540
196.128
95.350
2.206.744
4.756.269
1.961.277
935.540
196.128
-60.205
1.723.529
7.1.18
28
3
Izkaz poslovnega izida za obdobje od 1. 10. 2006 do 30. 9. 2007
Prihodki od prodaje
Proizvajalni stroški prodanih proizvodov oz. storitev
(z amortizacijo)
Kosmati poslovni izid
Stroški prodajanja
Stroški splošnih dejavnosti (z amortizacijo)
Drugi poslovni prihodki
Drugi odhodki iz poslovanja
Dobiček pred davki in obrestmi
Finančni prihodki
Finančni odhodki
Neto finančni izid
Dobiček pred obdavčitvijo
Davek iz dobička
Dobiček obračunskega obdobja
Pojasnila
7.2.2
7.2.1
7.2.1
7.2.1
7.2.3
7.2.4
7.2.5
7.2.6
7.2.7
1. 10. 2006
do 30. 09. 2007
68.120.717
58.313.296
9.807.421
4.892.269
1.696.426
81.711
42.436
3.258.001
45.731
204.140
-158.409
3.099.592
-892.848
2.206.744
v evrih
1. 10. 2005
do 30. 09. 2006
59.943.656
51.161.468
8.782.188
4.705.582
1.560.072
5.076
2.511.458
54.335
66.983
-12.648
2.498.810
-775.206
1.723.604
29
4
A
B
C
Č
Izkaz denarnih tokov od 1. 10. 2006 do 30. 9. 2007
FINANČNI TOKOVI PRI POSLOVANJU
Poslovni izid pred obdavčitvijo
Prilagoditve:
Amortizacija
Dobiček/izguba od prodaje osnovnih sredstev
Drugi poslovni prihodki/odhodki
Sprememba vrednosti zalog
Prejeti avansi
Poslovne in druge terjatve
Dolgoročna poslovna sredstva
Poslovne obveznosti
Kratkoročne rezervacije
Dolgoročne rezervacije in obveznosti
Plačilo davka od dohodka spada med tokove iz poslovanja
FINANČNI TOKOVI PRI NALOŽBENJU:
Nove nabave neopredmetenih dolg. sredstev
Nove nabave opredmetenih dolg. sredstev
Dolgoročne naložbe v podjetja
Dobiček/izguba od prodaje neopredmetenih dolg. sredstev
Dobiček/izguba od prodaje opredmetenih dolg. sredstev
Dobiček/izguba od prodaje dela podjetja
FINANČNI TOKOVI PRI FINANCIRANJU
Drugi prihodki iz obresti
Sprememba v finančnih obveznostih
Plačilo dividend
Sprememba obveznosti v skupini
Izločitev dela podjetja
Sprememba v kapitalu
Sprememba den. sredstev zaradi pripojitve dela podjetja
Končno stanje denarnih sredstev in njihovih ustreznikov
FINANČNI TOK V OBDOBJU
Začetno stanje denarnih sredstev in njihovih ustreznikov
1. 10. 2006
do 30. 09. 2007
-3.262.844
3.256.466
173.487
17.582
3.014
2.971.483
-1.150.561
-1.367.921
-421.655
-22.281
-1.453.734
-404.719
-3.839.414
130.839
-1.155.430
-3.312.087
-16.472
-1.361.890
-1.950.000
-17.582
33.857
5.980.439
-156.874
-19.323
-1.500.000
7.580.654
75.981
71.734
451.482
522.758
974.240
v evrih
1. 10. 2005
do 30. 09. 2006
2.719.467
2.546.376
150.862
-5.071
90.825
-12.588.570
17.800.113
-3.703.981
304.180
-100.807
397.346
110.845
-1.695.362
19.858
-607.147
-96.543
-9.405
-96.228
4.019
5.071
-2.675.512
-47.573
-3.526.123
1.106.775
-208.522
-69
974.240
-52.588
1.026.828
30
5
Izkaz gibanja kapitala
Izkaz gibanja kapitala od 01. 10. 2006 do 30. 09. 2007
Postavke kapitala
stanje 01. 10. 2006
Vnos čistega poslovnega izida poslovnega leta 2007
Razdelitev za dividende in udeležbe za leto 2005
Oddelitev dela podjetja COME
Stanje kapitala na dan 30. 09. 2007
Osnovni
kapital
1.961.277
1.961.277
Kapitalske
rezerve
935.540
935.540
Zakonske
rezerve
196.128
196.128
Drugi
zadržani
dobiček
1.663.325
2.206.744
-66.228
-1.433.772
-67.974
2.302.095
Skupaj
kapital
4.756.269
2.206.744
-66.228
-1.433.772
-67.974
5.395.039
Kapitalske
rezerve
935.540
935.540
Zakonske
rezerve
196.128
196.128
Drugi
zadržani
dobiček
3.465.917
1.723.604
-938.207
-2.587.990
1.663.325
Skupaj
kapital
6.558.862
1.723.604
-938.207
-2.587.990
4.756.269
Izkaz gibanja kapitala od 01. 10. 2005 do 30. 09. 2006
Postavke kapitala
Stanje 01. 10. 2005
Vnos čistega poslovnega izida poslovnega leta 2006
Stanje kapitala na dan 30. 09. 2006
Osnovni
kapital
1.961.277
1.961.277
31
6
Pojasnila k računovodskim izkazom
Podlaga za sestavitev
6.1 Izjava o skladnosti
Računovodski izkazi so sestavljeni v skladu z MSRP, kot jih je sprejela Evropska skupnost in v skladu s pojasnili, ki jih
sprejema Upravni odbor za mednarodne računovodske standarde (UOMRS). Družba je v poslovnem letu 2007 prvič
sestavljala računovodske izkaze v skladu z MSRP in pripravljeni so v skladu z MSRP1, standardom o prvem prevzemu
MSRP.
Vsi primerjalni računovodski izkazi družbe za poslovno leto 2006 na dan 30. 09. 2006 in 01. 10. 2005 so zaradi
primerljivosti izkazani v skladu z MSRP. Pojasnilo o vplivu prehoda na MSRP na premoženjsko-finančno stanje,
poslovni izid in višino kapitala družbe je navedeno v poglavju »Prehod na MSRP«.
Uprava družbe je izkaze potrdila dne 11. 10. 2007.
6.2 Podlaga za sestavo računovodskih izkazov
6.2.1
Podlaga za merjenje
Računovodski izkazi so sestavljeni ob upoštevanju izvirne vrednosti.
6.2.2
Funkcijska in predstavitvena valuta
Računovodski izkazi so sestavljeni v evrih, torej v funkcijski valuti družbe. Vse računovodske informacije so
predstavljene v celih številkah.
6.2.3
Uporaba ocen in presoj
Uprava mora pri sestavi računovodskih izkazov podati ocene, presoje in predpostavke, ki vplivajo na uporabo
računovodskih usmeritev in na izkazane vrednosti sredstev, obveznosti, prihodkov ter odhodkov. Dejanski rezultati
lahko od teh ocen odstopajo.
Ocene in predpostavke je treba stalno pregledovati. Popravki računovodskih ocen se pripoznajo za obdobje, v
katerem se ocena popravi in za vsa prihodnja leta, na katera popravek vpliva.
Podatki o pomembnih ocenah negotovosti in kritičnih presojah, ki jih je uprava pripravila med procesom izvrševanja
računovodskih usmeritev in ki najmočneje vplivajo na vrednosti v računovodskih izkazih, so navedene v pojasnilih pri
točkah:
• poslovne terjatve
• zaloge
• rezervacije za odpravnine in jubilejne nagrade.
32
6.2.3
Pomembne računovodske usmeritve
6.2.3.1 Tuja valuta
Računovodski izkazi so sestavljeni v evrih. Posli v tujih valutah so preračunani v evre z uporabo deviznih tečajev,
veljavnih na dan sklenitve posla. Tečajne razlike, ki se pojavijo zaradi različnih deviznih tečajev na dan sklenitve posla
in na dan plačila, se pripoznajo v izkazu poslovnega izida.
Terjatve, obveznosti in druge postavke, izražene v tujih valutah, se na datum bilance stanja preračunajo v evre po
srednjem tečaju. Tečajne razlike, nastale zaradi preračuna, se pripoznajo v izkazu poslovnega izida. Nedenarna
sredstva in obveznosti, izražene v tujih valutah, ki so ovrednotene po izvirnih vrednostih, se preračunajo v evre po
deviznem tečaju, ki je bil veljaven na dan sklenitve posla.
6.2.3.2 Naprave in oprema
Pripoznanje in merjenje
Opredmetena osnovna sredstva se izkazujejo po nabavnih vrednostih, zmanjšanih za popravek vrednosti. Nabavna
vrednost zajema stroške, ki se neposredno pripisujejo nabavi sredstev. Sestavljena pa je iz nakupne cene, uvoznih in
nevračljivih nakupnih dajatev ter ostalih neposrednih stroškov, povezanih z usposobitvijo sredstva za nameravano
uporabo.
Poznejši stroški
Pozneje nastali stroški v zvezi z opredmetenimi osnovnimi sredstvi se izkazujejo kot stroški vzdrževanja ali povečanja
nabavne vrednosti osnovnega sredstva, če njihova vrednost povečuje prihodnje ekonomske koristi.
Amortizacija
Opredmeteno osnovno sredstvo se začne amortizirati prvi dan naslednjega meseca, ko je osnovno sredstvo
razpoložljivo za uporabo. Stroški amortizacije se pripoznajo v izkazu poslovnega izida na podlagi uporabe metode
enakomernega časovnega amortiziranja skozi dobo koristnosti osnovnih sredstev. Ocenjene dobe koristnosti,
izražene v amortizacijskih stopnjah, so predstavljene v spodnji tabeli:
Računalniška oprema
Pohištvo
Telekomunikacijska oprema
Druga oprema
v%
33,33
20,00
20,00 - 25,00
10,00 - 20,00
6.2.3.3 Neopredmetena sredstva
Pripoznanje in merjenje
Neopredmetena sredstva se izkazujejo po nabavnih vrednostih, zmanjšanih za popravek vrednosti.
Amortizacija
Neopredmeteno sredstvo se začne amortizirati prvi dan naslednjega meseca, ko je osnovno sredstvo razpoložljivo
za uporabo. Stroški amortizacije se pripoznajo v izkazu poslovnega izida na podlagi uporabe metode enakomernega
časovnega amortiziranja skozi dobo koristnosti osnovnih sredstev. Ocenjene dobe koristnosti, izražene v
amortizacijskih stopnjah, so predstavljene v spodnji tabeli:
Neopredmetena dolgoročna sredstva
v%
33,33
33
Dobro ime
Dobro ime (slabo ime) nastane ob prevzemu odvisnih družb, pridruženih podjetij in skupnih podvigov.
6.2.3.4 Finančna sredstva in dana posojila
Dana posojila se ob začetnem pripoznanju izkazujejo po pošteni vrednosti, po začetnem pripoznanju pa se izkazujejo
po odplačni vrednosti in pri tem se morebitne razlike med izvirno in odplačno vrednostjo izkazujejo v izkazu
poslovnega izida v obdobju odplačevanja posojila. Izkazujejo se ločeno za dolgoročni in kratkoročni del finančne
naložbe.
6.2.3.5 Zaloge
Med zalogami izkazujemo zaloge trgovskega blaga, dane in prejete avanse za zaloge. Prav tako so med zalogami
zajeti tudi stroški storitev, v zvezi s katerimi podjetje še ni pripoznalo ustreznih prihodkov.
Zaloge trgovskega blaga se ob začetnem pripoznanju ovrednotijo po nabavni ceni, ki jo sestavljajo nakupna cena,
uvozne in druge nevračljive nakupne dajatve ter neposredni stroški nabave. Za ugotavljanje nabavne vrednosti
prodanega blaga se uporablja metoda povprečnih tehtanih nabavnih cen.
6.2.3.6 Oslabitev sredstev
Finančna sredstva
Finančna sredstva so oslabljena, če obstajajo objektivni razlogi, iz katerih je razvidno, da je zaradi različnih
dogodkov prišlo do zmanjšanja pričakovanih denarnih tokov iz teh sredstev. Izguba zaradi oslabitve v zvezi s
finančnimi sredstvi, izkazanimi po odplačni vrednosti, se izračuna kot razlika med neodpisano vrednostjo sredstev in
pričakovanimi bodočimi denarnimi tokovi, razobrestenimi po izvirni veljavni obrestni meri.
Nefinančna sredstva
Družba najmanj kvartalno preveri preostalo knjigovodsko vrednost nefinančnih sredstev in zalog, da ugotovi, ali so
prisotni znaki oslabitve. Če jih odkrije, oceni nadomestljivo vrednost sredstev.
Oslabitev dobrega imena se oceni enkrat letno ob koncu poslovnega leta.
Oslabitev sredstev ali denar ustvarjajoče enote se pripozna v primeru, ko knjigovodska vrednost presega
nadomestljivo vrednost. Denar ustvarjajoča enota je najmanjša skupina sredstev, ki ustvarja finančne prihodke,
v veliki meri neodvisne od finančnih pritokov iz drugih sredstev ali skupin sredstev. Slabitev se izkaže v izkazu
poslovnega izida.
Nadomestljiva vrednost sredstev ali denar ustvarjajoče enote je vrednost pri uporabi ali poštena vrednost, zmanjšana
za stroške prodaje, in sicer tista, ki je višja. Pri določanju vrednosti sredstev pri uporabi se pričakovani prihodnji
denarni tokovi diskontirajo na sedanjo vrednost z uporabo diskontne mere pred obdavčitvijo, ki odraža sprotne tržne
ocene časovne vrednosti denarja in tveganja, ki so značilna za sredstva.
Izgube zaradi oslabitev dobrega imena ne odpravljamo. V zvezi z drugimi sredstvi pa podjetje izgubo zaradi oslabitve
v preteklih obdobjih na datum bilance stanja ovrednoti in tako ugotovi, če je prišlo do njenega zmanjšanja ali
pa morda celo ne obstaja več. Izgubo zaradi oslabitve odpravimo, če so se spremenile ocene, na podlagi katerih
podjetje določi nadomestljivo vrednost sredstev. Izgubo zaradi oslabitve sredstev odpravimo do višine, pri kateri
povečana knjigovodska vrednost sredstev ne preseže knjigovodske vrednosti, ki bi bila ugotovljena po odštetju
amortizacijskega odpisa, če pri sredstvih v prejšnjih letih ne bi pripoznali izgube zaradi oslabitve.
34
6.2.3.7 Poslovne in druge terjatve
Merjenje
Poslovne in druge terjatve se izkazujejo v izvirnih vrednostih. Kratkoročnih poslovnih terjatev ne diskontiramo.
Dolgoročne terjatve se diskontirajo z obrestno mero poslovne banke našega podjetja, ki je namenjena dolgoročnemu
financiranju podjetja. Obrestna mera se lahko glede na obdobje in gibanje obrestnih mer tudi poveča oz. zmanjša,
vedno pa mora vsebovati vsa tveganja (ročnost, deželno tveganje, likvidnostni stroški, marža, itd).
Oslabitev poslovnih terjatev
Če obstajajo nepristranski dokazi, da je prišlo pri terjatvi, izkazani po izvirni vrednosti, do izgube zaradi oslabitve,
se izguba izmeri kot razlika med knjigovodsko vrednostjo terjatve in pričakovano udenarljivo vrednostjo in jo
pripoznamo v izkazu poslovnega izida.
Terjatve, za katere domnevamo, da ne bodo poravnane v rednem roku oziroma v celotnem znesku, štejemo kot
dvomljive; če se je zaradi njih začel sodni postopek, pa kot sporne terjatve.
Družba oblikuje individualne popravke vrednosti terjatev za tiste, za katere obstaja utemeljen razlog, da ne bodo
poplačane, ter pavšalne popravke za zapadle neplačane terjatve po kriteriju odpisa 40 odstotkov terjatve, če je
zapadlost od 91 do 120 dni, odpisa 60 odstotkov terjatve v primeru, da je zapadlost od 121 do 180 dni, in odpisa 90
odstotkov terjatve v primeru, da je zapadlost nad 181 dni.
6.2.3.8 Denar in denarni ustrezniki
Denarna sredstva sestavljajo gotovina, knjižni denar in denar na poti. Knjižni denar je denar na računih pri banki,
sestavljajo pa ga razpoložljiva denarna sredstva in denarna sredstva, vezana na odpoklic. Denarni ustrezniki so
kratkoročne, hitro vnovčljive naložbe, ki so takoj pretvorljive v znane zneske denarnih sredstev in pri katerih je
tveganje spremembe vrednosti nepomembno.
6.2.3.9 Kapital
Celotni kapital sestavljajo vpoklicani kapital, kapitalske rezerve, rezerve iz dobička, preneseni čisti dobiček iz prejšnjih
let ali prenesena čista izguba iz prejšnjih let in prehodno še ne razdeljeni čisti dobiček.
6.2.3.10 Poslovne in druge obveznosti
Poslovne in druge obveznosti so izkazane po izvirnih vrednostih. Kratkoročne in dolgoročne obveznosti vseh vrst se v
začetku izkazujejo z zneski, ki izhajajo iz ustreznih listin, ob predpostavki, da upniki zahtevajo njihovo poplačilo.
6.2.3.11 Rezervacije
Rezervacije se izkažejo, če ima družba zaradi preteklega dogodka zdaj pravno ali posredno obveznost in če obstaja
verjetnost, da bo za poravnavo te obveze potreben odtok dejavnikov, ki omogočajo gospodarsko korist. Znesek
rezervacije je enak zdajšnji vrednosti izdatkov, ki so po pričakovanju potrebni za poravnavo obveze.
Dolgoročne rezervacije so rezervacije za pokrivanje stroškov garancijskih popravil. Oblikovane so za določeno
obdobje in jih črpamo na podlagi dejanskih stroškov odprave napak v času garancijske dobe. Poleg dolgoročnih
rezervacij obstajajo tudi kratkoročne, ki so prav tako namenjene pokrivanju stroškov garancijskih popravil, vendar v
roku enega leta.
Družba je v skladu z zakonskimi predpisi in kolektivno pogodbo zavezana k izplačilu jubilejnih nagrad zaposlenim ter
odpravnin ob njihovi upokojitvi, zato ima dolgoročne rezervacije. Druge pokojninske obveznosti ne obstajajo.
Rezervacije so v višini ocenjenih prihodnjih izplačil za odpravnine ob upokojitvi in jubilejne nagrade. Diskontirane
so na dan izračuna. Pri tem uporabljamo metodo knjižnega rezerviranja na podlagi aktuarskega izračuna oziroma
ocene. Aktuarski izračun pripravimo enkrat letno ob koncu poslovnega leta.
6.2.3.12 Davek od dobička
Davek od dobička oziroma izgube poslovnega leta obsega odmerjeni in odloženi davek. Davek od dobička se v
izkazu poslovnega izida izkaže kot odhodek, razen v tistem delu, v katerem se nanaša na postavke, ki se izkazujejo
neposredno v kapitalu in se zato izkazuje med kapitalom.
35
Odmerjeni davek bo plačan od obdavčljivega dobička za poslovno leto po davčnih stopnjah, ki veljajo na datum
bilance stanja, ob morebitni prilagoditvi davčnih obveznosti v povezavi s preteklimi poslovnimi leti.
Pri izkazovanju odloženega davka uporabljamo metodo obveznosti po bilanci stanja na osnovi začasnih razlik med
knjigovodskimi in davčnimi vrednostmi posameznih sredstev in obveznosti. Znesek odloženega davka temelji na
pričakovanem načinu povrnitve oziroma poravnave knjigovodske vrednosti sredstev in obveznosti, ob uporabi
davčnih stopenj, veljavnih na datum bilance stanja oziroma davčnih stopenj obdobja, v katerem pričakujemo
odpravo terjatve ali obveznosti za odložene davke.
Odložena terjatev za davek se pripozna samo v obsegu, za katerega obstaja verjetnost, da bo na razpolago prihodnji
obdavčljivi dobiček, v breme katerega bo v prihodnje mogoče uporabiti odloženo terjatev. Odložene terjatve za
davek se zmanjšajo za znesek, za katerega ni več verjetno, da bo mogoče uveljaviti davčno olajšavo, povezano s
sredstvom.
6.2.3.13 Prihodki
Prihodke moramo meriti po pošteni vrednosti prejetih nadomestil ali terjatev ob upoštevanju zneska vseh trgovinskih
in količinskih popustov, ki jih odobri družba. Prihodki iz prodaje blaga in storitev se pripoznajo v izkazu poslovnega
izida, ko je podjetje preneslo na kupca pomembna tveganja in koristi, povezane z lastništvom proizvodov. Za
pripoznavanje prihodkov od opravljenih storitev in dobave blaga pri projektih, ki trajajo daljše časovno obdobje,
družba uporablja metodo stopnje dokončanosti. Stopnjo dokončanosti projekta ugotovimo na podlagi planiranih
stroškov projektov v primerjavi z nastalimi stroški do dneva bilance stanja. Sorazmerno z ugotovljeno stopnjo
dokončanosti se priznajo tudi prihodki.
Drugi poslovni prihodki so tisti, ki se pojavijo ob odtujitvi nepremičnin, naprav, opreme in naložbenih nepremičnin
kot presežki njihove prodajne vrednosti nad njihovo knjigovodsko vrednostjo ter prihodki od unovčenih terjatev
(odprava oslabitve).
6.2.3.14 Odhodki
Poslovni odhodki se po namenu (funkciji) razvrščajo na nabavno vrednost prodanih količin, na stroške prodajanja in
stroške splošnih dejavnosti (uprave in nabave) in na druge poslovne odhodke, ki niso stroški.
Nabavna vrednost prodanih količin
Pri razknjiževanju porabe zalog trgovskega blaga za prodane količine uporabljamo metodo tehtanih povprečnih
nabavnih cen. Nabavna vrednost prodanih količin blaga se neposredno manjša za naknadno prejete rabate in
superrabate dobaviteljev, ki v nabavno vrednost zalog niso vračunani.
Za pripoznavanje odhodkov od opravljenih storitev in dobave blaga pri projektih, ki trajajo daljše časovno obdobje,
družba uporablja metodo stopnje dokončanosti. Stopnjo dokončanosti projekta ugotovimo tako, da planirane stroške
projektov primerjamo z nastalimi stroški do dneva bilance stanja. Razlika med ugotovljenimi odhodki in zaračunanimi
odhodki na podlagi prejetih računov se izkaže med drugimi kratkoročnimi sredstvi.
Stroški prodajanja (z amortizacijo)
Stroški prodajanja (z amortizacijo) obsegajo vse nastale stroške, povezane s prodajo poslovnih učinkov. Ker se ti
stroški ne zadržujejo v zalogah, se v celoti pripoznajo med odhodki poslovanja v istem obračunskem obdobju, ko
nastanejo.
Stroški splošnih dejavnosti (z amortizacijo) obsegajo vse nastale stroške, povezane z nabavno funkcijo in upravo s
pomožnimi dejavnostmi. Tudi te stroške v celoti pripoznamo med odhodki poslovanja v istem obračunskem obdobju,
ko nastanejo.
36
Stroški po naravnih vrstah
Stroški materiala in storitev so zneski, navedeni v računih dobaviteljev in drugih listinah, zmanjšani za popuste,
odobrene ob prodaji ali pozneje, tudi zaradi zgodnejšega plačila.
Amortizacijo obračunavamo posamično po stopnjah in ob tem upoštevamo najkrajšo dobo koristnosti posameznega
opredmetenega osnovnega ali neopredmetenega sredstva.
Stroški dela so bruto zneski plač zaposlenih, obračunani v skladu s kolektivno pogodbo in individualnimi pogodbami
o zaposlitvi, prispevki in davki, ki bremenijo direktno delodajalca, prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje in
drugi stroški dela (regres, prevoz na delo, prehrana med delom idr.).
Drugi poslovni odhodki se pojavljajo v zvezi z nepremičninami, napravami in opremo, neopredmetenimi sredstvi
in obratnimi sredstvi zaradi njihove oslabitve, če zmanjšanje njihove vrednosti ni poravnano z rezervo za pošteno
vrednost iz njihove predhodne okrepitve.
6.2.3.15 Finančni prihodki in odhodki
Finančni prihodki so prihodki od naložbenja. Pojavljajo se v zvezi s finančnimi sredstvi in poslovnimi terjatvami.
Sestavljajo jih prihodki od obresti, tečajnih razlik, prejete dividende in dobički iz finančnih sredstev (vključno z deleži
v dobičku pridruženih podjetij, obračunanih po kapitalski metodi).
Finančni odhodki so odhodki za financiranje. Sestavljajo jih predvsem odhodki za obresti in tečajne razlike. Finančni
odhodki se pripoznajo ob obračunu ne glede na plačila, ki so povezana z njimi.
6.2.3.16 Izkaz finančnih tokov
Izkaz finančnega izida je sestavljen po posredni metodi iz podatkov bilance stanja na dan 30. 9. 2007 in bilance
stanja na dan 30. 9. 2006, iz podatkov izkaza poslovnega izida za leto 2006/2007 in iz dodatnih podatkov, ki so
potrebni za prilagoditev pritokov in odtokov ter za ustrezno razčlenitev pomembnejših postavk.
37
Novi standardi in pojasnila, ki še ne veljajo
Številni novi standardi, njihove dopolnitve in pojasnila za leto, ki se je končalo na dan 30. septembra 2007, še ne
veljajo in jih družba pri pripravi računovodskih izkazov ni upoštevala. To so:
MSRP 8 Poslovni odseki v poročanje po odsekih uvaja t. i. “poslovodni pristop”. MSRP 8, ki ga bo družba morala
upoštevati pri pripravi računovodskih izkazov za poslovno leto 2009, določa razkritja o odsekih na podlagi internih
poročil. Ta bo redno preverjal glavni nosilec odločanja v družbi (Chief Operating Decision Maker), ocenil bo poslovno
uspešnost vsakega odseka in jim dodelil sredstva. Družba informacij o odsekih ne izkazuje, zato omenjeni standard
ne bo vplival na računovodske izkaze družbe.
g
Prenovljeni MRS 23 Stroški izposojanja ne omogoča več pripoznavanja stroškov izposojanja kot odhodkov
in zahteva, da podjetje stroške izposojanja, ki jih je mogoče pripisati neposredno nakupu, graditvi ali proizvodnji
sredstva v pripravi, usredstvi kot del nabavne vrednosti zadevnega sredstva. Prenovljeni MRS 23 bo družba morala začeti
uporabljati pri pripravi računovodskih izkazov za poslovno leto 2009, kar bo pomenilo spremembo v računovodski
usmeritvi družbe. Skladno s prehodnimi določbami bo družba prenovljeni MRS 23 uporabila pri tistih sredstvih, pri
katerih se usredstvenje stroškov izposojanja začne na dan, ko bo sprememba začela veljati ali pozneje. Ocenjujemo, da
prenovljeni standard ne bo vplival na računovodske izkaze družbe.
g
OPMSRP 11 MSRP 2 – Transakcije z delnicami skupine in z lastnimi delnicami določa, da se plačila z delnicami,
pri katerih podjetje prejme blago ali storitve kot plačilo za lastne kapitalske inštrumente, obračuna kot poravnava s
kapitalom, ne glede na to, kako so bili lastni kapitalski inštrumenti pridobljeni. IFRIC 11 bo družba morala upoštevati
pri pripravi računovodskih izkazov za poslovno leto 2008 in pri tem bo pojasnilo morala uporabiti za nazaj. Po
pričakovanjih OPMSRP 11 ne bo vplival na računovodske izkaze.
g
OPMSRP 12 Dogovori o storitvenih koncesijah daje navodila glede določenih vprašanj pri izkazovanju in
vrednotenju v zvezi s koncesijami za javne storitve. Ne pričakujemo, da bo OPMSRP 12, ki ga bo družba morala
upoštevati pri pripravi izkazov za poslovno leto 2008, vplival na uskupinjene računovodske izkaze.
g
g
OPMSRP 13 Programi zvestobe kupcev se nanaša na računovodstvo podjetij, ki izvajajo ali so drugače
udeležena v programih zvestobe kupcev. Nanaša se na tiste programe zvestobe kupcev, v katerih ti pridobijo pravico
do nagrade, kot na primer brezplačno ali cenovno ugodnejše blago ali storitve. Ne pričakujemo, da bo OPMSRP 13, ki
ga bo družba morala upoštevati pri pripravi izkazov za poslovno leto 2009, vplival na računovodske izkaze.
g
OPMSRP 14 MRS 19 – Omejitve v zvezi s sredstvi določenih zaslužkov, minimalne stopnje kapitaliziranosti in
njihove medsebojne povezanosti pojasnjuje, kdaj se za povračila ali zmanjšanja bodočih prispevkov v zvezi s sredstvi
določenih zaslužkov šteje, da so na voljo, in daje navodila o vplivu zahteve po minimalni stopnji kapitaliziranosti
(MFR) na taka sredstva. Pojasnjuje tudi, kdaj lahko MFR privede do obveznosti. Ne pričakujemo, da bo OPMSRP 14, ki
ga bo družba pri pripravi izkazov za poslovno leto 2008 morala upoštevati, vplival na računovodske izkaze.
38
7
Razčlenitve in pojasnila k bilanci stanja in
izkazu poslovnega izida
7.1 Razčlenitev bilance stanja
7.1.1 Denarna sredstva
Denarna sredstva na evrskih računih
Denarna sredstva na deviznih računih
Skupaj
451.482 €
30. 9. 2007
451.482
451.482
7.1.2 Terjatve do kupcev
Terjatve do povezanih podjetij
Terjatve do kupcev
Skupaj
v evrih
30. 9. 2006
974.125
115
974.240
12.133.873 €
30. 9. 2007
17.824
12.116.049
12.133.873
v evrih
30. 9. 2006
36.433
13.737.766
13.774.199
30. 9. 2007
17.824
17.824
v evrih
30. 9. 2006
36.433
36.433
30. 9. 2007
11.767.792
-406.544
-1.658
765.273
-8.814
12.116.049
v evrih
30. 9. 2006
13.478.096
-117.430
-2.240
386.046
-6.706
13.737.766
• Terjatve do povezanih podjetij
Terjatve do povezanih podjetij v skupini v Sloveniji
Terjatve do povezanih podjetij v skupini v tujini
Skupaj
• Terjatve do kupcev – nepovezana podjetja
Kratkoročne terjatve do kupcev v državi
Popravek vrednosti terjatev do kupcev v državi
Diskontiranje terjatev na pošteno vrednost
Kratkoročne terjatve do kupcev v tujini
Popravek vrednosti terjatev do kupcev v tujini
Skupaj
Terjatve do kupcev so deloma zavarovane z bančnimi garancijami.
7.1.3 Finančne naložbe
Vezava sredstev na domači banki
Skupaj
3.130 €
30. 9. 2007
3.130
3.130
v evrih
30. 9. 2006
-
39
7.1.4 Zaloge
Zaloge trgovskega blaga v skladišču
Blago na poti
Stroški storitev za nepripoznane prihodke
Dani predujmi za zaloge
Prejeti predujmi za zaloge
Skupaj
2.939.783 €
30. 9. 2007
406.998
290
5.219.229
-2.686.734
2.939.783
v evrih
30. 9. 2006
301.753
4.850.774
4.158.008
-8.130.518
1.180.017
Stroški storitev za nepripoznane prihodke so storitve, v zvezi s katerimi družba še ni prepoznala prihodkov. 51
odstotkov vseh stroškov je vezanih na projekt dobave in montaže plinskih turboagregatov podjetju TEŠ.
Prejeti predujmi za zaloge so predujmi od nepovezanih podjetij. 90 odstotkov vseh avansov je avans podjetja TEŠ za
izvedbo omenjenega projekta. V letu 2006 pa je projekt dobave in montaže plinskih turboagregatov podjetju TEŠ
predstavljal 46 odstotkov vseh prejetih predujmov in 100-odstotni delež danih predujmov za zaloge.
V poslovnem letu smo opravili razvrednotenje oz. odpisali zaloge trgovskega blaga v vrednosti 4.403 evrov.
Zaloge trgovskega blaga niso obremenjene z zastavno pravico.
7.1.5 Terjatve za davek od dohodka
V terjatvah za davek od dohodka so vključene plačane akontacije za obdobje od januarja do septembra 2007,
zmanjšane za obračunane obveznosti iz naslova davka od dohodka za isto obdobje.
7.1.6 Druga kratkoročna sredstva
Dani avansi za splošne stroške
Terjatve do drugih državnih institucij
Kratkoročno odloženi stroški
Skupaj druga kratkoročna sredstva
7.1.7 Dobro ime
314.332 €
30. 9. 2007
131.537
72.581
110.214
314.332
v evrih
30. 9. 2006
187. 991
57.723
312.404
558.118
1.838.529 €
Pri prevzemu pridruženega podjetja A KODA d. o. o. (glej točko 9.1), je podjetje pripoznalo dobro ime, ki je presežek
med stroškom nabave in čisto pošteno vrednostjo ugotovljenih sredstev, obveznosti in pogojnih obveznosti prevzete
družbe.
Slabitveni test kaže, da slabitev v poslovnem letu ni potrebna.
40
7.1.8 Neopredmetena sredstva
20.631 €
30. 9. 2007
v evrih
30. 9. 2006
NABAVNA VREDNOST
Stanje 01. 10.
Nabava
Pripojitve
Odtujitve, odpisi, aktiviranja
Stanje 30. 09.
69.039
16.472
13.476
-345
-12.768
85.874
73.477
9.406
82.883
POPRAVEK VREDNOSTI
Stanje 01. 10.
Pripojitve
Odtujitve, odpisi, aktiviranja
Amortizacija
Stanje 30. 09.
59.522
7.994
-345
-9.951
8.023
65.243
66.976
6.390
73.366
NEODPISANA VREDNOST
Začetno stanje
Končno stanje
9.517
20.631
6.501
9.517
V okviru dolgoročnih premoženjskih pravic je izkazana programska oprema.
41
7.1.9 Opredmetena osnovna sredstva
1.511.525 €
v evrih
Oprema
skupaj
30. 09. 2006
Oprema
30. 09.2007
Oprema na
lizing
30. 09. 2007
Oprema
skupaj
30. 09. 2007
Oprema
30. 09. 2006
Oprema na
lizing
30. 09. 2006
NABAVNA VREDNOST
Stanje 01. 10.
Nabava
Pripojitve
Prodaja dela podjetja
Odtujitve in odpisi
Stanje 30. 9.
1.393.059
128.201
93.585
-69.832
-58.004
-143.108
1.343.901
1.233.689
1.233.689
1.393.059
1.361.890
93.585
-69.832
-58.004
-143.108
2.577.590
1.461.846
96.237
-165.024
1.393.059
-
1.461.846
96.237
-165.024
1.393.059
POPRAVEK VREDNOSTI
Stanje 01. 10.
Pripojitve
Odtujitve in odpisi
Amortizacija
Stanje 30. 9.
1.073.373
35.748
-60.878
-35.574
-112.068
136.090
1.036.691
29.374
29.374
1.073.373
35.748
-60.878
-35.574
-112.068
165.464
1.066.065
1.089.958
-160.996
144.411
1.073.373
-
1.089.958
-160.996
144.411
1.073.373
319.686
307.210
1.204.315
319.686
1.511.525
371.888
319.686
-
371.888
319.686
NEODPISANA VREDNOST
Začetno stanje
Končno stanje
V stolpcu oprema na lizing so zajeta osnovna sredstva, ki so dana v operativni lizing (glej točko 7.1.23.1.7).
Opredmetena osnovna sredstva niso obremenjena z zastavnimi ali drugimi pravicami.
V poslovnem letu ni bilo izvedeno posebno prevrednotenje osnovnih sredstev.
Odtujena in odpisana je bila stara in poškodovana oprema, ki pa je bila v večini že odpisana.
Podjetje je imelo v poslovnem najemu tudi poslovne prostore, kjer opravlja svojo dejavnost, in avtomobile.
Podjetje ima tudi v finančnem najemu sredstva v skupni vrednosti 9.458 evrov.
7.1.10 Nekratkoročne terjatve
Dolgoročne terjatve do kupcev
Oslabitev (diskont)
Skupaj
78.550 €
30. 9. 2007
86.584
-8.034
78.550
v evrih
30. 9. 2006
129.877
-14.292
115.585
Dolgoročne poslovne terjatve do kupcev se nanašajo na dolgoročne terjatve do kupcev. Kratkoročna zapadlost v
višini 43.292 evrov je izkazana na kratkoročnih poslovnih terjatvah do kupcev.
Dolgoročna terjatev bo poplačana v dveh enakih obrokih v višini 43.292 evrov, ki zapadeta septembra 2009 in
septembra 2010.
Sredstva so diskontirana z letno obrestno mero 3,98 odstotka.
42
7.1.11 Druga finančna sredstva
113.326 €
30. 9. 2007
57.348
55.978
113.326
Dolgoročno dane varščine
Druge dolg. finančne naložbe
Skupaj
v evrih
30. 9. 2006
55.610
115.585
Dolgoročna varščina je v skladu z najemno pogodbo dana lastniku poslovnih prostorov, v katerih ima družba sedež.
Glej skupaj s točko 7.1.9.
7.1.12 Odloženi davki
120.432 €
Tabela za preteklo obdobje:
postavka
Osnovna sredstva
Terjatve
Zaloge
Rezervacije
Stanje
1. 10. 2005
-5.851
6.470
1.930
60.594
63.143
pripoznano v
odhodku
6.554
27.631
5.015
-20.381
18.819
pripojitev
podjetja
-
v evrih
stanje
30. 09. 2006
703
34.101
6.945
40.213
81.962
postavka
Osnovna sredstva
Terjatve
Zaloge
Rezervacije
Stanje
1. 10. 2006
703
34.101
6.945
40.213
81.962
pripoznano v
odhodku
-813
39.118
-6.805
-3.529
27.971
pripojitev
podjetja
-930
3.007
751
7.671
10.499
v evrih
stanje
30. 09. 2007
-1.040
76.226
891
44.354
120.432
7.1.13 Druga poslovna sredstva
Dolgoročno odloženi stroški
Skupaj
15.142 €
30. 9. 2007
15.142
15.142
7.1.14 Obveznosti do dobaviteljev
Poslovne obveznosti do dobaviteljev
Poslovne obveznosti za neprejete račune dobaviteljev
Skupaj
v evrih
30. 9. 2006
13.541
13.541
2.306.519 €
30. 9. 2007
2.057.208
249.311
2.306.519
v evrih
30. 9. 2006
2.919.876
234.903
3.154.779
30. 9. 2007
138.074
1.919.134
2.057.208
v evrih
30. 9. 2006
778.617
2.141.259
2.919.876
• Poslovne obveznosti do dobaviteljev
Obveznosti do tujih dobaviteljev
Obveznosti do domačih dobaviteljev
Skupaj
43
7.1.15 Finančne obveznosti
Kratkoročni dolgovi iz finančnega lizinga
Skupaj
4.729 €
30. 9. 2007
4.729
4.729
v evrih
30. 9. 2006
-
Predmet finančnega lizinga je tovorno vozilo. Zapadlost finančnega lizinga je 07. 12. 2007 in 08. 12. 2008 v dveh
enakih obrokih. Finančni lizing je bil pridobljen po akcijski obrestni meri 0,00 odstotka.
Dolgoročni del finančnega lizinga je prikazan v točki 7.1.19.
7.1.16 Obveznosti do povezanih podjetij
9.170.378 €
• Poslovne obveznosti do povezanih podjetij
Poslovne obveznosti
Poslovne obveznosti za neprejete račune
Skupaj
30. 9. 2007
9.150.991
19.387
9.170.378
7.1.17 Rezervacije
Rezervacija za stroške garancijskih popravil
Vračunane izgube na projektih ( MRS 11)
Skupaj
v evrih
30. 9. 2006
2.262.939
297.857
2.560.796
412.920 €
30. 9. 2007
395.306
17.614
412.920
v evrih
30. 9. 2006
346.488
463.460
809.948
Gibanje rezervacij stroškov za stroške garancijskih popravil je prikazano v točki 7.1.20.
Po MRS 11 je treba možni presežek stroškov nad celotnimi pogodbenimi prihodki takoj prepoznati kot odhodek.
7.1.18 Druge kratkoročne obveznosti
Vnaprej vračunani stroški plač za zaposlene
Vnaprej vračunani stroški in odhodki
Kratkoročno odloženi prihodki iz naslova projektov
Druge obveznosti za davke
Drugi kratkoročno odloženi prihodki
Kratkoročne obveznosti do zaposlencev in državnih institucij
Kratkoročne obveznosti do drugih institucij
Skupaj
2.188.454 €
30. 9. 2007
394.340
492.306
355.276
474.287
47.509
416.353
7.117
1.267
2.188.455
v evrih
30. 9. 2006
567.016
89.106
3.484.709
1.373.863
13.255
2.079
5.530.028
30. 9. 2007
1.744
392.596
394.340
v evrih
30. 9. 2006
567.016
567.016
• Vnaprej vračunani stroški plač za zaposlene
Vnaprej vračunani stroški za jubilejne nagrade in neizkoriščene dopuste
Vnaprej vračunani stroški variabilnega dela plač
Skupaj
44
• Druge obveznosti za davke izkazujejo obveznosti za davek na dodano vrednost.
• Drugi kratkoročno odloženi prihodki izkazujejo odlog prihodkov iz naslova pogodbenih rabatov.
• Kratkoročne obveznosti do zaposlencev in državnih institucij
Plače za pretekli mesec
Kratkoročne obveznosti do zaposlenih
Kratkoročne obveznosti do državnih institucij
Skupaj
30. 9. 2007
217.892
198.461
416.353
v evrih
30. 9. 2006
2.078
2.078
• Kratkoročne obveznosti do drugih državnih institucij izkazujejo obveznosti za dodatno pokojninsko zavarovanje.
• Druge kratkoročne obveznosti izkazujejo obveznosti za dela po pogodbi.
7.1.19 Dolgoročne finančne obveznosti
Dolgoročni dolgovi iz finančnega lizinga
Skupaj
4.729 €
30. 9. 2007
4.729
4.729
v evrih
30. 9. 2006
-
Kratkoročni del finančnega lizinga je prikazan v točki 7.1.15.
7.1.20 Dolgoročne rezervacije
Dolgoročne rezervacije za garancije
Dolgoročne rezervacije za jubilejne nagrade in odpravnine
Skupaj
319.471 €
30. 9. 2007
178.885
140.586
319.471
v evrih
30. 9. 2006
166.361
160.852
327.213
Gibanje dolgoročnih in kratkoročnih rezervacij stroškov za prodajne garancije v poslovnem letu:
Stanje 01. 10.
Prenos s kratkoročnega dela
Črpanje in sproščanje
Oblikovanje
Pripojitve
Prenos na kratkoročni del
Stanje 30.09.
30. 9. 2007
166.361
346.488
255.360
309.010
20.656
12.964
395.306
178.885
v evrih
30. 9. 2006
105.275
455.446
344.204
296.336
346.492
166.361
45
Gibanje dolgoročnih in kratkoročnih rezervacij stroškov za jubilejne nagrade in odpravnine v poslovnem letu:
Stanje 01. 10.
Prenos s kratkoročnega dela
Črpanje in sproščanje
Oblikovanje
Pripojitve
Prenos na kratkoročni del
Stanje 30. 09.
30. 9. 2007
160.852
63.975
49.754
22.272
8.071
18.502
1.744
140.586
7.1.21 Kapital
v evrih
30. 9. 2006
177.009
92.113
75.956
160.852
5.395.039 €
Tabela gibanja kapitala v poslovnem letu je prikazana v točki 6. Po sklepu družbenika z dne 21. 12. 2006 je bila
družbeniku izplačana udeležba v dobičku v bruto znesku 1.500.000 evrov. Dodatne rezerve iz čistega dobička v tem
letu niso bile oblikovane.
Vpoklican kapital je osnovni kapital, ki znaša 1.961.277 evrov. Osnovni kapital je v celoti vplačan.
Kapitalske rezerve znašajo 935.540 evrov in izhajajo iz prevrednotenja osnovnega kapitala z indeksi cen, to se je po
SRS 1993 izvajalo do konca 2001.
Zakonske rezerve v višini 196.128 evrov ne morejo biti predmet delitve.
Bilančni dobiček na dan 30. 9. 2007 znaša:
Poslovno leto
Čisti poslovni izid poslovnega leta
+ preneseni čisti dobiček
+ zmanjšanje rezerv iz dobička
- povečanje zakonskih rezerv iz dobička
= bilančni dobiček
na dan
30. 09. 2007
2.206.744
95.350
2.302.094
v evrih
na dan
30. 09. 2006
1.723.604
-60.279
1.663.325
Predlog uprave glede delitve bilančnega dobička 2007 je, da dobiček ostane nerazporejen. O končni delitvi dobička
odloča skupščina.
Družba ni predmet kapitalskih zahtev, ki bi jih določili zunanji regulatorni organi.
7.1.22 Pogojne obveznosti
14.012.790 €
Na 30. 09. 2007 je bilo za 14.012.790 evrov izstavljenih bančnih garancij za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti
in za odpravo napak v garancijski dobi.
v evrih
Izstavljene bančne garancije
Skupaj
30. 9. 2007
14.012.790
14.012.790
30. 9. 2006
12.001.081
12.001.081
46
7.1.23 Izpostavljenost in obvladovanje tveganj
Upravljanje s tveganji
V današnjem konkurenčnem okolju je pri sprejemanju pravilnih poslovnih odločitev ključnega pomena pravočasna in
pravilna identifikacija poslovnih tveganj. Upravljanje s tveganji je del poslovne kulture družbe in nenehno razvijajoč
se sestavni del vseh procesov in dejavnosti.
Koncern Siemens je razvil in uveljavil metodologijo poročanja in obvladovanja poslovnih tveganj, ki jo uporabljajo
v vseh povezanih družbah. Ker pa so za razvoj podjetja, tako kot poslovna tveganja, pomembne tudi poslovne
priložnosti, metodologija poročanja omogoča natančno kategorizacijo in ovrednotenje potencialnih poslovnih
tveganj na eni strani ter poslovnih priložnosti na drugi.
Projektno tveganje
Projektno tveganje sestavlja več kategorij in sicer tveganja, ki se pojavijo zaradi zunanjih dejavnikov, organizacijska
tveganja in strokovna tveganja.
Za učinkovito in temeljito obvladovanje projektnih tveganj je Siemens razvil sistemski pristop obvladovanja
projektnih tveganj, ki zajema identifikacijo, ocenjevanje in ovrednotenje tveganj. Ta pristop je povezan z nenehnim
izobraževanjem zaposlenih na področju projektnega dela.
Finančna tveganja
Zaradi zagotavljanja dolgoročno stabilnega poslovanja družbe finančna tveganja sprotno in temeljito spremljamo in
ocenjujemo. Razvrščena so v naslednje skupine:
• Kreditna tveganja zajemajo vsa tveganja, kjer se zaradi neporavnave pogodbenih obveznosti poslovnih partnerjev
zmanjšajo gospodarske koristi podjetja. Družba posebno pozornost namenja preverjanju bonitete poslovnih
partnerjev in s tem ta tveganja minimizira.
• Valutna tveganja so povezana z nihanjem finančnih inštrumentov kot posledico spremembe deviznih tečajev. Z
uvedbo evra 1. 1. 2007 so se zaradi pretežnega poslovanja z državami članicami evro območja ta tveganja močno
zmanjšala.
• Obrestno tveganje je tveganje, da bo vrednost finančnega instrumenta nihala zaradi spremembe tržnih obrestnih
mer. Družba ima devizno klavzulo in fiksno obrestno mero vključeni v večino sklenjenih pogodb.
• Plačilnosposobnostno tveganje je minimizirano s sprotnim načrtovanjem denarnih prilivov in odlivov, s čimer
družba zagotovi potrebno količino likvidnih sredstev za poravnavanje svojih tekočih obveznosti oziroma za
zagotavljanje normanega poslovnaja, tako kratko- kot dolgoročno.
7.1.23.1 Finančni instrumenti in obvladovanje tveganj
7.1.23.1.1 Kreditna tveganja
Sredstva z naraščajočim kreditnim tveganjem so:
Denarna sredstva
Terjatve do kupcev
Kratkoročne finančne naložbe
Skupaj
30. 9. 2007
451.482
12.133.873
3.328
78.550
12.667.233
v evrih
30. 9. 2006
974.240
13.774.199
57.806
115.585
14.921.830
47
Terjatve do kupcev, razdeljene po državah:
Slovenija
Črna gora
Hrvaška
Srbija
Združeni emirati
Bosna in Hercegovina
Nemčija
Švica
Skupaj
30. 9. 2007
11.377.413
199.217
107
554.092
-15
234
2.825
12.133.873
v evrih
30. 9. 2006
13.394.859
309.259
13.309
15.870
25.270
15.633
13.774.199
Stanje terjatev
30. 09. 2006
12.593.544
1.148.434
21.066
22.053
113.238
13.898.335
v evrih
Popravek
vrednosti terjatev
-8.402
-12.097
-103.637
-124.136
Družba posluje samo s kupci na debelo.
7.1.23.1.2 Popravki vrednosti terjatev
Starostna struktura terjatev in popravki vrednosti terjatev:
Nezapadlo
Zapadlo od 1 do 90 dni
Zapadlo od 91do 120 dni
Zapadlo od 121 do 180 dni
Zapadlo nad 181 dni
Stanje terjatev
30. 09. 2007
10.462.895
1.551.580
51.565
23.993
459.198
12.549.231
Popravek
vrednosti terjatev
-20.952
-5.329
-389.077
-415.358
Način oblikovanja popravkov vrednosti terjatev je opisan v računovodskih usmeritvah, točka 6.2.3.7. Gibanje
popravka vrednosti domačih in tujih poslovnih terjatev v poslovnem letu prikazuje naslednja tabela:
Začetno stanje 01. 10.
Oblikovanje
Izbris terjatev
Odprava popravka vrednosti terjatev
Izločitev popravka vrednosti terjatev na novo podjetje
Končno stanje 30. 9.
30. 9. 2007
124.136
385.920
-2.030
-103.648
10.980
415.358
v evrih
30. 9. 2006
53.534
82.353
-2.374
-9.377
124.136
Zaradi gibanja popravka terjatev je bil vpliv na izkaz poslovnega izida negativen v višini 280.242 evrov.
7.1.23.1.3 Valutna tveganja
Podjetje ima večino svojih terjatev in obveznosti nominiranih v evrih, zato nima nobenih tveganj v zvezi s
spremembami deviznih tečajev.
7.1.23.1.4 Obrestna tveganja
Depozit na banki je sestavljen iz dveh glavnic in sicer 377 evrov po fiksni letni obrestni meri 3,06 odstotka, ki zapade
20. 02. 2008, in 2.704 evrov po fiksni letni obrestni meri 3,17 odstotka, ki zapade 21. 03. 2012.
Finančne obveznosti pa so obveznosti iz finančnega lizinga, ki je bil pridobljen po akcijski obrestni meri 0,00 odstotka
(glej točko 7.1.15 in 7.1.19).
Družba ne pripravlja analize občutljivosti za spremembo obrestne mere, ker ima vse finančne terjatve in obveznosti
obrestovane s fiksno obrestno mero.
48
7.1.23.1.5 Plačilna sposobnost
Tabela stanja obveznosti po zapadlosti:
Kratkoročne finančne obveznosti
Dolgoročne finančne obveznosti
Kratkoročne obveznosti do zaposlenih in drž. institucij
Kratkoročne obveznosti do drugih
Obveznosti za delo po pogodbi
Končno stanje
Končno stanje
Bilanca stanja
30. 09. 2007
odlivi po
pogodbi
zapade v 6.
mesecih ali
manj
zapade
v 6–12
mesecih
zapade v
1–2. letih
2.306.519
4.729
9.170.378
4.729
474.287
416.353
7.117
1.266
12.385.378
2.306.519
4.729
9.170.378
4.729
474.287
416.353
7.117
1.266
12.385.378
2.306.519
4.729
9.170.378
474.287
416.353
7.117
1.266
12.380.649
-
4.729
4.729
Bilanca
stanja
30. 09. 2006
odlivi po
pogodbi
zapade v 6.
mesecih ali
manj
zapade
v 6–12
mesecih
zapade v
1–2. letih
3.154.778
2.560.796
1.373.863
569.094
7.658.531
3.154.778
2.560.796
1.373.863
569.094
7.658.531
3.154.778
2.560.796
1.373.863
569.094
7.658.531
-
-
7.1.23.1.6 Poštena vrednost
Tabela stanja obveznosti po zapadlosti:
Denarna sredstva
Terjatve do kupcev
Obv. do dobaviteljev
Kratkoročne fin. obveznosti
Dolgoročne fin. obveznosti
Bilanca
stanja
30. 09. 07
Poštena
vrednost na
dan 30. 09. 07
Bilanca
stanja
30. 09. 06
Poštena
vrednost na
dan 30. 09. 06
451.482
12.133.873
3.328
78.550
-2.306.519
-4.729
-9.170.378
-4.729
-474.287
-416.353
-7.117
-1.266
281.855
451.482
12.133.873
3.328
78.550
-2.306.519
-4.729
-9.170.378
-4.729
-474.287
-416.353
-7.117
-1.266
281.255
974.240
13.774.199
57.806
115.585
-3.154.778
-2.560.796
-1.373.863
-569.094
7.263.299
974.240
13.774.199
57.806
115.585
-3.154.778
-2.560.796
-1.373.863
-569.094
7.263.299
49
7.1.23.1.7 Operativni lizing
Obveznosti iz naslova nepreklicnih pogodb za najemnine in operativni lizing:
do 1. leta
med 1 in 5 let
več kot 5 let
30. 9. 2007
244.138
917.352
200.718
1.362.208
v evrih
30. 9. 2006
473.923
863.093
401.436
1.738.452
30. 9. 2007
328.000
1.312.000
601.333
2.241.333
v evrih
30. 9. 2006
101.233
101.233
Terjatve iz naslova nepreklicnih pogodb za najemnine in operativni lizing:
do 1. leta
med 1 in 5 let
več kot 5 let
7.2 Razčlenitev stroškov in prihodkov
7.2.1 Razčlenitev stroškov po naravnih vrstah za poslovno leto 2006/2007
Stroški prodaje
Stroški splošnih dejavnosti
Skupaj
01. 10. 06
do 30. 09. 07
58.313.296
4.892.269
1.696.426
64.901.991
v evrih
01. 10. 05
do 30. 09. 06
51.161.468
4.705.582
1.560.072
57.427.122
Stroški materiala
Stroški storitev
Stroški dela
Stroški amortizacije
Zaračunani stroški
Drugi poslovni odhodki
Skupaj
01. 10. 06
do 30. 09. 07
58.313.296
380.694
3.231.967
4.007.898
162.819
-1.535.185
340.502
64.901.991
v evrih
01. 10. 05
do 30. 09. 06
51.161.468
307.936
3.322.385
3.927.717
131.295
-1.986.400
567.721
57.427.122
Zaračunani stroški pomenijo zmanjšanje stroškov, ki so bili zaračunani povezanim podjetjem.
50
7.2.1.1 Razčlenitev pomembnejših naravnih vrst stroškov
• Stroški storitev
Stroški izvajanja projektov in opravljanja storitev
Stroški transporta blaga in ljudi
Stroški vzdrževanja
Stroški najema
Stroški sejmov in reklam
Skupaj
3.231.967 €
01. 10. 06
do 30. 09. 07
1.462.970
405.746
336.050
558.221
468.980
3.231.967
• Stroški dela
Stroški plač in nadomestil plač zaposlenih
Stroški socialnega in pokojninskega zavarovanja
Stroški dodatnega pokojninskega zavarovanja
Drugi stroški dela
Skupaj
4.007.898 €
01. 10. 06
do 30. 09. 07
3.208.235
533.594
60.426
205.643
4.007.898
• Strošek amortizacije
Amortizacija neopredmetenih dolgoročnih sredstev
Amortizacija opredmetenih osnovnih sredstev
Skupaj
v evrih
01. 10. 05
do 30. 09. 06
3.068.312
495.641
97.728
266.036
3.927.717
162.819 €
01. 10. 06
do 30. 09. 07
8.023
154.796
162.819
7.2.2 Prihodki od prodaje
Prihodki od prodaje storitev v državi
Prihodki od najemnin
Prihodki od prodaje storitev v tujini
Prihodki od prodaje blaga v državi
Prihodki od prodaje blaga v tujini
Skupaj
v evrih
01. 10. 05
do 30. 09. 06
1.102.650
464.025
320.584
538.126
897.000
3.322.385
v evrih
01. 10. 05
do 30. 09. 06
5.531
125.764
131.295
68.120.717 €
01. 10. 06
do 30. 09. 07
3.379.954
54.667
70.189
62.849.904
1.766.003
68.120.717
v evrih
01. 10. 05
do 30. 09. 06
4.520.276
156.768
263.842
52.202.370
2.800.403
59.943.656
30. 09. 2007
419.941
-34.495
385.446
v evrih
30. 09. 2006
61.309
-54.839
6.470
Prikaz kosmatega zneska terjatev in dolga do naročnika pogodbenega dela:
Kosmati znesek terjatev - sredstvo
Kosmati znesek dolga - obveznost
Sredstvo-obveznost
51
7.2.3 Drugi poslovni prihodki
Prihodki od prodaje osnovnih sredstev
Dobiček od prodaje dela podjetja
Drugi prihodki
Skupaj
81.711 €
01. 10. 06
do 30. 09. 07
3.756
77.449
506
81.711
7.2.4 Drugi odhodki iz poslovanja
Odhodki od prodaje osnovnih sredstev
Slabitev terjatev
Skupaj
42.436 €
01. 10. 06
do 30. 09. 07
21.338
21.098
42.436
7.2.5 Finančni prihodki
Prihodki od obresti iz poslovanja do nepovezanih podjetij
Prihodki od obresti iz financiranja do povezanih podjetij
Skupaj
v evrih
01. 10. 05
do 30. 09. 06
5.076
5.076
45.731 €
01. 10. 06
do 30. 09. 07
6.978
38.753
45.731
7.2.6 Finančni odhodki
Odhodki od obresti iz poslovanja do nepovezanih podjetij
Odhodki od obresti iz financiranja do povezanih podjetij
Skupaj
v evrih
01. 10. 05
do 30. 09. 06
-
v evrih
01. 10. 05
do 30. 09. 06
35.349
18.986
54.335
204.140 €
01. 10. 06
do 30. 09. 07
8.513
195.627
204.140
7.2.7 Davek iz dobička
v evrih
01. 10. 05
do 30. 09. 06
424
66.559
66.983
892.848 €
Davek od dobička podjetja
Obračunani davek iz dobička – davčna obveznost
Odloženi davek – odložena davčna terjatev
Skupaj
01. 10. 06
do 30. 09. 07
920.819
-27.971
892.848
v evrih
01. 10. 05
do 30. 09. 06
794.025
-18.819
775.206
52
Prikaz efektivne stopnje davka od dobička
Dobiček pred obdavčitvijo
Davek od dobička po 25%
Davek od dobička po 23%
Davčno nepriznani odhodki
Koriščenje davčnih olajšav
Davek od dobička
Efektivna davčna stopnja
01. 10. 06
do 30. 09. 07
3.099.592
190.440
525.615
315.494
-135.552
892.848
29%
v evrih
01. 10. 05
do 30. 09. 06
2.498.810
622.371
339.280
-186.445
775.206
31%
53
8
Druga razkritja
8.1 Nakup in pripojitev družbe A KODA, d. o. o.
Siemens d. o. o., je dne 30. 03. 2007 prevzel 100-odstotni lastniški delež v podjetju A Koda d. o. o., in s tem okrepil
svojo pozicijo na področju tehnične opreme objektov v Sloveniji.
Poslovodstvi obeh družb sta v mesecu juliju sklenili pripojitveno pogodbo, po kateri se je družba A Koda d. o. o., kot
prevzeta družba pripojila družbi Siemens d. o. o., kot prevzemni družbi. Ta statusna sprememba je bila vpisana v
sodni register Okrožnega sodišča v Ljubljani dne 3. 9. 2007.
Namen pripojitve je čimprejšnja integracija dejavnosti obeh družb ter nadgrajevanje dosedanje dejavnosti Siemensa
na področju tehnične opreme objektov z razvojem storitev in rešitev na področju načrtovanja sistemov varovanja in
nadzora v celovito ponudbo tehničnega upravljanja zgradb.
Siemens je sicer vodilni svetovni ponudnik tehnologij in sistemov na področju avtomatizacije tehničnega upravljanja
zgradb, upravljanja z energetskimi viri stavb ter zagotavljanja varnosti in protipožarne zaščite v objektih. Integracija
domačega znanja in izkušenj A Kode, enega vodilnih slovenskih podjetij za načrtovanje, izgradnjo in vzdrževanje
zahtevnih sistemov za tehnično varovanje zgradb, namreč pomeni, da se v Siemensu zavedamo pomena razvoja
storitev in celovitih rešitev: od načrtovanja, prek implementacije, dobave ustreznih izdelkov in vzdrževanja.
Vpis pripojitve družbe A Koda d. o. o., k družbi Siemens trgovsko in storitveno podjetje d. o. o., je vpisana v sodni
register pri Okrožnem sodišču v Ljubljani pod številko registrskega vložka 1/19077/00. Z dnem vpisa pripojitve je
družba A Koda, d. o. o., prenehala delovati.
S prevzemom je družba A Koda d. o. o., nehala obstajati, celotno premoženje ter vse njene pravice in obveznosti pa
so prešle na družbo Siemens d. o. o. Prav tako je prevzela tudi vseh 22 zaposlenih, ki so bili do prevzema zaposleni v
podjetju A Koda d. o. o.
Ob prehodu je direktor družbe A Koda d. o. o., g. Tomaž Kastelic postal vodja področja SBT v družbi
Siemens d. o. o.
54
Bilanca stanja na presečni dan 01. 01. 2007 po pošteni vrednosti
v evrih
1. 1. 2007
SREDSTVA
Denarna sredstva
1.597.787
71.734
Kratkoročne poslovne terjatve
1.280.324
22.215
Kratkoročne terjatve do povezanih podjetij
Zaloge
8.351
130.717
-
10.627
1.523.968
Dobro ime
Neopredmetena osnovna sredstva
Opredmetena osnovna sredstva
5.429
57.891
Dolgoročne poslovne terjatve
-
Dolgoročne finančne naložbe
-
Dolgoročno vračunani davki
10.499
Druga dolgoročna sredstva
-
DOLGOROČNA SREDSTVA
73.819
OBVEZNOSTI
1.486.316
Kratkoročne poslovne obveznosti
692.710
14.148
Kratkoročne obveznosti do povezanih podjetij
Pasivne časovne razmejitve
188.204
20.656
-
530.040
1.445.758
18.286
Dolgoročne rezervacije
22.272
DOLGOROČNE OBVEZNOSTI
40.558
ČISTA NETO VREDNOST SREDSTEV
111.471
Kupnina
1.950.000
Razlika = dobro ime
1.838.529
55
8.2 Izločitev COM E
01. 10. 2006 se je izločil oddelek COM E (Enterpreise business), ki ga sestavljata področji Enterprise Systems (ESY)
in Enterprise Services (ESR). Izločil se je iz podjetja Siemens d. o. o., Ljubljana in prešel v novo podjetje Siemens
poslovne komunikacije d. o. o., katerega lastnik je ravno tako Siemens AG Avstrija.
Podjetje je na dan 01. 10. 2006 izločilo sredstva in obveznosti v naslednji višini:
v evrih
Osnovna sredstva
Zaloga
Kapital
PČR
Skupaj
-8.954
-15.969
-137.609
-5.740
67.974
68.206
12.964
14.030
5.098
-
8.3 Prodaja COM C
Oddelek COM C (Carrier Business), ki so ga sestavljala področja Mobile Networks (MN), Fixed Networks (FN) in
Carrier Services (CS), se je dne 01. 12. 2006 preneslo na novoustanovljeno podjetje, ki se imenuje Siemens omrežja
d. o. o.
Podjetje je na dan 01. 12. 2006 s prodajo izločilo:
v evrih
OOS
Zaloga
Kapital
PČR
Sredstva – obveznosti
22.430
115.785
4.189.693
1.406
-103.358
-188.719
-3.961.256
75.981
Kupnina za COM C je znašala 153.430 evrov, dobiček od prodaje oddelka pa 153.430 evrov.
Področje Wireless Modules (WM), ki je bilo sestavni del oddelka COM, ni bilo predmet izločitve, temveč je ostalo v
koncernu in se je dne 01. 10. 2006 preneselo na oddelek AUD.
Podjetje Siemens d. o. o., v svojem portfelju nima več celovitih komunikacijskih storitev, telefonskih central (TDM in
IP) in aparatov, aplikacij, opreme za podatkovna omrežja ter storitev montaže in vzdrževanja teh.
56
8.4 Podatki o skupinah oseb
Vodstvo družbe sta v poslovnem letu predstavljala zakonita zastopnika družbe in sicer direktor Tihomir Rajlić in
finančni direktor Borut Ogrin s pravico skupnega zastopanja.
Zakonita zastopnika sta zaposlena v podjetju in sta v poslovnem letu 2006/2007 prejela letno bruto plačo v višini
304.496 evrov (v letu 2005/2006 je bruto plača znašala 285.435 evrov), v katero je vključena tudi boniteta zasebne
uporabe službenih vozil.
Podjetje ima sklenjene tri individualne pogodbe, katerih skupna letna bruto plača znaša 402.572 evrov (v letu
2005/2006 je skupna bruto plača znašala 380.759 evrov).
Zaposleni po individualnih pogodbah so vključeni tudi v dodatno pokojninsko zavarovanje.
Do vodstva družbe in delavcev, zaposlenih po individualnih pogodbah, iz naslova posojil ni odprtih terjatev.
8.5 Skupni zneski plačil revizorski družbi
V poslovnem letu 2007 smo revizorski družbi KPMG Slovenija, d. o. o., za opravljene storitve plačali 40.455 evrov:
• revizija letnega poročila 21.668 evrov
• druge storitve 18.787 evrov.
57
9
Dogodki po datumu bilance stanja
Po datumu bilance stanja in do dneva izdelave letnega poročila ni bilo poslovnih dogodkov, ki bi vplivali na
resničnost in poštenost računovodskih izkazov za poslovno leto, ki se je končalo 30. 09. 2007.
Dne 1. 11. 2007 je ga. Medeja Lončar zamenjala dosedanjega direktorja g. Tihomirja Rajlića.
58
10
Prehod na MSRP
Prehod na MSRP in sprememba računovodskih usmeritev
Izhodišče za pripravo prvega poročanja po MSRP je sestavitev otvoritvene bilance stanja na dan prehoda na MSRP.
Pri računovodskih izkazih družbe je bil dan prehoda na MSRP 1. 10. 2005. Ker je otvoritvena bilanca stanja temelj za
vse nadaljnje poročanje, je treba vse poslovne dogodke, ki se nanašajo na gospodarske kategorije, izkazane v začetni
bilanci stanja, obravnavati po MSRP. Na tej podlagi so bila izvedena pripoznanja, odprava pripoznanj, prerazvrstitve
in drugačno merjenje gospodarskih kategorij. Razlike, ki so bile posledica prilagoditev postavk v otvoritveni bilanci
stanja, so bile izkazane v zadržanem dobičku ali drugi ustrezni postavki kapitala.
Bistvene razlike med računovodskimi izkazi, pripravljenimi v skladu s prejšnjimi računovodskimi standardi
(SRS 2001), in računovodskimi izkazi, ki so pripravljeni v skladu z MSRP:
Vrednotenje opredmetenih in neopredmetenih osnovnih sredstev: Skladno z določili SRS so se opredmetena in
neopredmetena osnovna sredstva vrednotila po nabavni vrednosti in po potrebi slabila, če je knjigovodska vrednost
presegala njihovo nadomestljivo vrednost. V nabavnih vrednostih in popravku vrednosti je bila vključena tudi
revalorizacija, ki je bila po starih standardih obvezna. Ob prehodu na MSRP se je zaradi pravilnejšega vrednotenja
vseh sredstev revalorizacija v teh postavkah odpravila. Prilagoditev je posledično vplivala na spremembo postavk
kapitala in na strošek amortizacije.
Obveznosti za jubilejne nagrade in odpravnine ob upokojitvi: V skladu z MSRP je treba v bilanci stanja pripoznati
obveznosti - rezervacije za zaposlene iz naslova izplačil jubilejnih nagrad in odpravnin ob upokojevanju. Za
obveznosti preteklih obdobij se rezervacije oblikujejo iz zadržanih dobičkov, za obveznosti tekočega obdobja pa
povečujejo poslovne odhodke. Podlaga za oblikovanje rezervacij so aktuarski izračuni.
Slabitev sredstev in obveznosti: Pri določanju vrednosti finančnega sredstva pri uporabi se pričakovani prihodnji
denarni tokovi diskontirajo na njihovo sedanjo vrednost z uporabo diskontne mere pred obdavčitvijo, ki odraža
sprotne tržne ocene časovne vrednosti denarja in tveganja, ki so značilna za sredstvo.
Višina kapitala: Pri prvi uporabi MSRP so se v kapitalu v otvoritveni bilanci stanja na dan 1. 10. 2005 odrazili
vplivi vseh sprememb vrednotenja sredstev in obveznosti, zato se je vrednost kapitala po MSRP spremenila glede
na izkazani kapital po SRS 2001. Skupna vrednost kapitala se je zmanjšala, medtem ko se je nabrani splošni
prevrednotovalni popravek kapitala (revalorizacija kapitala do leta 2001) samo prerazporedil na kapitalske rezerve.
Razvrščanje sredstev in obveznosti do virov sredstev: Ob prehodu na MSRP se določene postavke poročajo v drugi
postavki, kot so bile poročane v skladu s SRS 2001. Vse spremembe poročanja in razvrstitve so razložene pri
posameznih postavkah.
59
Bilanca stanja na dan 01. 10. 2005 - prilagoditev s SRS na MSRP
SRS
SREDSTVA
Denarna sredstva
Kratkoročne finančne naložbe
Zaloga
Dobro ime
Dolgoročne finančne naložbe
10.1
10.2
10.3
10.4
10.5
10.6
10.7
10.8
10.9
10.10
OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV
Kratkoročne finančne obveznosti
Kratkoročne obvezosti do povezanih podjetij
PČR
10.11
10.12
10.13
10.14
Dolgoročne finančne obveznosti
DOLGOROČNE OBVEZNOSTI SKUPAJ
OBVEZNOSTI SKUPAJ
KAPITAL
Vpoklican kapital
Zadržani dobiček
- čisti dobiček tekočega leta
10.15
MSRP
30. 9. 2005
prilagoditev na
MSRP
1. 10. 2005
23.938.333
-5.335.672
18.602.661
1.026.893
20.121.071
3.066
286.696
2.118.076
23.555.802
-65
-10.050.853
167.262
6.105.049
243.434
-1.943.490
-5.478.663
1.026.828
10.070.217
170.329
6.391.745
243.434
174.586
18.077.139
6.502
376.029
382.531
60
-4.141
83.930
63.143
142.991
6.561
371.888
83.930
63.143
525.522
23.938.333
-5.335.672
18.602.661
11.236.650
5.911.114
17.147.764
-8.276.029
684.037
-5.212.011
7.594.765
-5.209.239
2.960.621
684.037
699.103
7.594.765
11.938.526
105.274
105.274
-
105.274
105.274
17.253.038
-5.209.239
12.043.799
6.685.294
1.961.277
4.724.017
2.654.143
-126.433
-
6.558.862
1.961.277
4.597.585
2.527.710
60
Bilanca stanja na dan 01. 10. 2006 - prilagoditev s SRS na MSRP
SRS
MSRP
30. 9. 2006
prilagoditev na
MSRP
30. 9. 2006
SREDSTVA
25.242.800
-8.103.767
17.139.032
Denarna sredstva
Kratkoročne finančne naložbe
Zaloga
974.240
18.421.433
301.753
5.163.178
24.860.604
-4.647.234
57.806
878.264
56.557
-4.662.865
-8.317.472
974.240
13.774.199
57.806
1.180.017
56.557
500.313
16.543.132
23.058
322.499
36.639
382.196
-13.541
-2.813
134.556
81.962
13.541
213.705
9.517
319.686
171.195
81.962
13.541
595.901
OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV
25.242.800
-8.103.767
17.139.033
Kratkoročne finančne obveznosti
Kratkoročne obvezosti do povezanih podjetij
PČR
15.221.203
4.964.034
20.185.237
-12.066.425
2.560.796
-4.154.086
5.690.880
-7.968.835
3.154.778
2.560.796
809.948
5.690.880
12.216.402
166.361
166.361
-
166.361
166.361
20.351.598
-7.968.835
12.382.764
4.891.201
1.961.277
2.929.923
1.732.029
-134.932
-
4.756.269
1.961.277
2.794.992
1.723.529
Dobro ime
Dolgoročne finančne naložbe
Dolgoročne finančne obveznosti
DOLGOROČNE OBVEZNOSTI SKUPAJ
OBVEZNOSTI SKUPAJ
KAPITAL
Vpoklican kapital
Zadržani dobiček
- čisti dobiček tekočega leta
61
10.1 Kratkoročne poslovne terjatve
Prehod na MSRP: Kratkoročne poslovne terjatve v tuji valuti so bile v skladu s SRS 2001 prevrednotene po prodajnem
tečaju BankAustrie, d. d., po prehodu na MSRP pa so prevrednotene po srednjem tečaju Evropske centralne banke.
Sprememba računovodskih usmeritev:
• Dolgoročne poslovne terjatve v višini 83.930 evrov so bile v bilanci stanja za poslovno leto 2005 (poslovno leto
2006 185.487 evrov) zajete med gibljivimi sredstvi. V letu 2007 pa med dolgoročnimi finančnimi naložbami.
• Avansi za splošne stroške so po novem vključeni v postavki Druga kratkoročna sredstva.
• Terjatve do državnih institucij so po novem zajete v postavki Kratkotrajne finančne naložbe 57.806 evrov.
• Dani predujmi za blago so zajeti v postavki zaloge (9.525.159 evrov).
• Kratkoročne terjatve za davek od dohodka so prikazane ločeno (243.434 evrov).
Prehod na MSRP
v evrih
30. 09. po SRS
01. 10. MSRP
30. 09. 2006
18.421.433
-2.313
18.419.120
30. 09. 2005
19.953.804
-11.616
19.942.188
v evrih
30. 09. po SRS
Avansi za splošne stroške
Obveznosti do zaposlenih in državnih institucij
Dani predujmi
01. 10. MSRP
30. 09. 2006
18.419.120
-185.488
-187.909
-57.806
-56.557
-4.157.161
13.774.199
30. 09. 2005
19.942.188
-83.930
-19.447
-243.434
-9.525.159
10.070.218
10.2 Kratkoročne finančne naložbe
Sprememba računovodskih usmeritev: Kratkoročne finančne naložbe so bile po SRS 2001 izkazane v postavki
Kratkoročnih poslovnih terjatev.
v evrih
30. 09. po SRS
Druge kratkoročne poslovne terjatve
01. 10. MSRP
30. 09. 2006
57.806
57.806
30. 09. 2005
3.066
167.263
170.329
62
10.3 Zaloga
Sprememba računovodskih usmeritev. Med zaloge so po novem vključene tudi naslednje postavke:
• prehodno nezaračunani prihodki in kratkoročno odloženi stroški, ki so bili v poslovnem letu 2006 prikazani v
postavki AČR
• dani in prejeti predujmi, ki so bili v poslovnem letu 2006 izkazani v postavki kratkoročne poslovne terjatve.
v evrih
30. 09. po SRS
Druga kratkoročna sredstva – AČR
Kratkoročne poslovne obveznosti na podlagi predujmov
Kratkoročne poslovne terjatve do podjetij v skupini
01. 10. MSRP
30. 09. 2006
301.753
4.850.774
-8.129.670
-2.004
4.159.164
1.180.017
30. 09. 2005
286.696
1.962.937
-5.383.047
9.525.159
6.391.745
10.4 Terjatve za davek od dohodka
Sprememba računovodskih usmeritev. Terjatve za davek od dohodka so bile v preteklosti izkazane med drugimi
kratkoročnimi poslovnimi terjatvami, zdaj pa so izkazane v ločeni postavki.
30. 09. po SRS
01. 10. MSRP
30. 09. 2006
56.557
56.557
v evrih
30. 09. 2005
243.434
243.434
10.5 Druga kratkoročna sredstva
Prehod na MSRP: druge kratkoročne poslovne terjatve v tuji valuti so bile na dan 30. 09. 2006 v skladu s SRS 2001
prevrednotene po prodajnem tečaju BankAustrie, d. d., po prehodu na MSRP pa so prevrednotene po srednjem tečaju
Evropske centralne banke.
Tudi računovodske usmeritve so se spremenile. Med AČR bili v preteklosti izkazani tudi prehodno nezaračunani
prihodki in kratkoročno odloženi stroški, ki so zdaj izkazani med zalogami.
Med drugimi kratkoročnimi sredstvi so prikazani tudi avansi za splošne stroške, ki so bili v preteklosti izkazani v
postavki Druge kratkoročne poslovne terjatve.
Prehod na MSRP
30. 09. po SRS
01. 10. MSRP
30. 09. 2006
5.163.178
-2
5.163.176
v evrih
30. 09. 2005
2.118.076
2.118.076
30. 09. po SRS
AČR
01. 10. MSRP
30. 09. 2006
5.163.176
-4.850.773
187.910
500.313
30. 09. 2005
2.118.076
-1.962.937
9.447
174.586
v evrih
63
10.6 Neopredmetena dolgoročna sredstva
Prehod na MSRP: ob prehodu na MSRP je bila izločena revalorizacija v nabavni vrednosti in v popravku vrednosti
neopredmetenih osnovnih sredstev.
Sprememba računovodskih usmeritev: dolgoročno odloženi stroški poslovanja so po MSRP izkazani v ločeni postavki
Druga dolgoročna sredstva.
Prehod na MSRP
v evrih
30. 09. po SRS
Nabavna vrednost neopredmetenih osnovnih sredstev
Popravek vrednosti neopredmetenih osnovnih sredstev
01. 10. MSRP
30. 09. 2006
23.058
-13.844
13.844
23.058
30. 09. 2005
6.502
-13.844
13.904
6.561
30. 09. po SRS
Dolgoročno odloženi stroški poslovanja
01. 10. MSRP
30. 09. 2006
23.058
-13.541
9.517
30. 09. 2005
6.561
6.561
30. 09. 2006
322.498
-107.206
104.393
319.685
30. 09. 2005
376.029
-146.951
142.810
371.888
v evrih
10.7 Opredmetena osnovna sredstva
Prehod na MSRP: ob prehodu na MSRP je bila izločena revalorizacija.
Prehod na MSRP
v evrih
30. 09. po SRS
Nabavna vrednost opredmetenih osnovnih sredstev
Popravek vrednosti neopredmetenih osnovnih sredstev
01. 10. MSRP
64
10.8 Dolgoročne finančne naložbe
Prehod na MSRP: dolgoročne poslovne terjatve se diskontirajo po efektivni obrestni meri.
Sprememba računovodskih usmeritev: v postavki dolgoročne finančne naložbe so bile v preteklosti prikazane
postavke dolgoročno vračunanih davkov, ki so zdaj izkazane ločeno. Dolgoročne finančne naložbe pa so bile v
preteklosti izkazane med dolgoročnimi poslovnimi terjatvami.
Prehod na MSRP
v evrih
30. 09. po SRS
Popravek vrednosti zaradi diskontiranja
01. 10. MSRP
30. 09. 2006
36.639
-14.291
22.348
30. 09. 2005
v evrih
30. 09. po SRS
01. 10. MSRP
30. 09. 2006
22.348
-36.639
185.486
171.195
30. 09. 2005
83.930
83.930
10.9 Terjatve iz naslova odloženih davkov
Prehod na MSRP: ob prehodu na MSRP so se dodatno obračunali vračunani davki za postavke, ki so bile posledica
prehoda na MSRP.
Sprememba računovodskih usmeritev: dolgoročno vračunani davek je bil v preteklosti izkazan med dolgoročnimi
finančnimi naložbami, po MSRP pa v ločeni postavki.
v evrih
30. 09. po SRS
01. 10. MSRP
30. 09. 2006
36.639
36.639
30. 09. 2005
-
Prehod na MSRP
v evrih
30. 09. po SRS
Osnovna sredstva
Terjatve
Rezervacije za jubilejne odpravnine, dopuste
Zaloge
01. 10. MSRP
30. 09. 2006
36.639
703
4.406
40.214
81.962
30. 09. 2005
-5.851
6.470
60.594
1.930
63.143
65
10.10 Druga dolgoročna sredstva
Sprememba računovodskih usmeritev: dolgoročno odloženi stroški poslovanja so bili v preteklosti prikazani v
postavki Dolgoročna neopredmetena sredstva, zdaj pa so prikazani ločeno.
v evrih
30. 09. po SRS
01. 10. MSRP
30. 09. 2006
13.541
13.541
30. 09. 2005
-
10.11 Kratkoročne poslovne obveznosti
Prehod na MSRP: kratkoročne poslovne obveznosti v tuji valuti so bile na dan 30. 09. 2006 v skladu s SRS 2001
prevrednotene po prodajnem tečaju BankAustrie, d. d., po prehodu na MSRP pa so prevrednotene po srednjem tečaju
Evropske centralne banke.
Sprememba računovodskih usmeritev: v preteklosti so bile med kratkoročne poslovne obveznosti vključene tudi
naslednje postavke, ki so zdaj izkazane v drugih postavkah, in sicer
- obveznosti do delavcev in obveznosti do drugih državnih institucij so izkazane v postavki Druge kratkoročne
obveznosti
- kratkoročne obveznosti do povezanih podjetij so izkazane ločeno
- kratkoročne obveznosti za prejete predujme za blago so izkazane v postavki Zaloge.
Prehod na MSRP
30. 09. po SRS
01. 10. MSRP
30. 09. 2006
15.221.203
-17
15.221.186
v evrih
30. 09. 2005
11.236.650
-3.200
11.233.450
v evrih
30. 09. po SRS
obveznosti do delavcev
obveznosti do državnih institucij
Kratkoročne poslovne obveznosti na podlagi predujmov
01. 10. MSRP
30. 09. 2006
15.221.203
-2.077
-1.373.864
-2.560.796
-8.129.670
3.154.778
30. 09. 2005
11.233.450
-165.875
-2.039.870
-684.037
-5.383.047
2.960.621
10.12 Kratkoročne obveznosti do povezanih podjetij
Sprememba računovodskih usmeritev: kratkoročne obveznosti do povezanih podjetij so izkazane ločeno, kot je
opisano v točki 1.12.
66
10.13 Pasivne časovne razmejitve
Sprememba računovodskih usmeritev: po SRS 2001 so bili odlog prometa in vnaprej vračunani stroški izkazani v
postavki Pasivne časovne razmejitve, po MSRP pa so prikazani v postavki Druge kratkoročne obveznosti.
30. 09. po SRS
kratkoročno odloženi prihodki
vnaprej vračunani stroški dela
drugi vnaprej vračunani stroški
01. 10. MSRP
30. 09. 2006
4.964.034
-3.497.964
-567.016
-89.106
809.948
v evrih
30. 09. 2005
5.911.114
-572.659
-520.971
-4.118.381
699.103
10.14 Druge kratkoročne obveznosti
Prehod na MSRP: ob prehodu na MSRP smo dodatno oblikovali rezervacije za jubilejne nagrade in odpravnine ob
upokojitvi ter rezervacije za neizkoriščene dopuste.
v evrih
30. 09. po SRS
rezervacije za neizkoriščene dopuste
rezervacije za jubilejne nagrade in odpravnine
01. 10. MSRP
30. 09. 2006
41.950
118.903
160.853
30. 09. 2005
81.244
95.765
177.009
Sprememba računovodskih usmeritev: del obveznosti se je v skladu s SRS 2001 izkazovalo v postavki Kratkoročne
finančne in poslovne obveznosti, v skladu z MSRP pa so izkazane ločeno.
v evrih
30. 09. po SRS
obveznosti do delavcev
obveznosti do državnih institucij
kratkoročno odloženi prihodki
drugi vnaprej vračunani stroški
vnaprej vračunani stroški dela
01. 10. MSRP
30. 09. 2006
160.853
2.077
1.373.864
3.497.964
89.106
567.016
5.690.880
30. 09. 2005
177.009
165.875
2.039.870
572.659
4.118.381
520.971
7.594.765
67
10.15 Kapital
Prehod na MSRP:
v evrih
30. 09. po SRS
Zmanjšanje zadržanega dobička za učinek cenitve opredmetenih osnovnih
sredstev na pošteno vrednost
Zmanjšanje zadržanega dobička za oblikovanje rezervacij za odpravnine ob
upokojitvi, jubilejne nagrade in opcijsko nagrajevanje zaposlenih
Zmanjšanje zadržanega dobička za oblikovanje kratkoročnih rezervacij za
neizkoriščeni dopust
Zmanjšanje kratkoročnih terjatev zaradi preračuna na pošteno vrednost
Zmanjšanje dolgoročnih terjatev zaradi preračuna na pošteno vrednost
Povečanje za vračunane davke
Zmanjšanje obveznosti zaradi uporabe novega tečaja za obračun tečajnih razlik
01. 10. MSRP
30. 09. 2006
4.891.202
30. 09. 2005
6.685.295
-2.813
-4.081
-118.903
-95.764
-41.950
-2.315
-14.292
45.323
17
4.756.269
-81.244
-7.763
-3.868
63.141
3.146
6.558.862
68
Izkaz poslovnega izida za obdobje 01. 10. 2005 do 30. 09. 2006 –
prilagoditev s SRS na MSRP
SRS
1. 10. 2005
do 30. 9. 2006
Čisti prihodki od prodaje
Proizvajalni stroški prodanih proizvodov oz. storitev
(z amortizacijo)
10.16
10.17
Kosmati poslovni izid
61.750.414
Spremembe
skupaj
MSRP
prilagoditev
sprememba
računovodskih
politik
-1.806.757
-
-1.806.757
59.943.657
MSRP
1. 10. 2005
do 30. 9. 2006
43.078.801
8.082.667
-192
8.082.859
51.161.468
18.671.613
-9.889.424
192
-9.889.616
8.782.189
Stroški prodaje
10.18
14.368.677
-9.663.019
-9.128
-9.653.891
4.705.658
10.18
1.810.294
-250.222
-
-250.222
1.560.072
10.19
3.270
-3.270
-
-3.270
-
Drugi odhodki iz poslovanja
10.19
-
5.076
-
5.076
5.076
Finančni prihodki iz poslovanja
10.19
48.746
-13.397
-
-13.397
35.349
Finančni odhodki iz poslovanja
10.19
86.516
-86.092
-
-86.092
424
2.458.142
88.166
9.320
78.846
2.546.308
Dobiček pred davki in obrestmi
Drugi prihodki iz financiranja
10.19
-
18.986
-
18.986
18.986
Drugi odhodki iz financiranja
10.19
-
66.559
-
66.559
66.559
Izredni prihodki
10.19
630.758
-630.758
-
-630.758
-
Izredni odhodki
10.19
599.485
-599.485
-
-599.485
-
31.273
-78.846
-
-78.846
-47.573
2.489.415
9.320
9.320
-
2.498.735
-794.025
Poslovni izid zunaj rednega delovanja
Dobiček
Davek iz dobička iz rednega delovanja
Drugi davki, ki niso izkazani v drugih postavkah
Čisti poslovni izid obračunskega obdobja
-794.025
-
-
-
36.639
-17.820
-17.820
-
18.819
1.732.029
-8.500
-8.500
-
1.723.529
69
10.16
Prehod na MSRP: zaračunani stroški so bili po SRS 2001 prikazani v postavki Čisti prihodki od prodaje, po MSRP pa ta
postavka zmanjšuje stroške prodaje.
10.17
Prehod na MSRP: vsa sredstva in terjatve v tuji valuti so bili na dan 30. 09. 2006 v skladu s SRS 2001 prevrednoteni
po prodajnem tečaju BankAustrie, d. d., po prehodu na MSRP pa so prevrednoteni po srednjem tečaju Evropske
centralne banke. Razlika znaša 192 evrov.
Sprememba računovodskih usmeritev: v skladu s SRS 2001 je bila v tej postavki zajeta samo nabavna vrednost
prodanega blaga. V skladu z MSRP pa je v tej postavki poleg nabavnih vrednosti blaga vključena tudi nabavna
vrednost storitev, katerih prihodki so zajeti v postavki Čisti prihodki od prodaje.
10.18
Prehod na MSRP: stroški po MSRP se zmanjšajo zaradi stornacije rezervacij za odpravnine, jubilejne nagrade in
neizkoriščene dopuste v letu 2006 (16.156 evrov). Oblikovanje rezervacij v preteklosti je zajeto v postavkah kapitala.
Stroški pa se povečajo zaradi diskontiranja dolgoročnih finančnih naložb po efektivni obrestni meri (5.293 evrov).
Sprememba računovodskih usmeritev: postavki se zmanjšata zaradi razlogov, omenjenih v točki 1.2.
10.19
Prehod na MSRP: v skladu z MSRP so prihodki in odhodki iz naslova sredstev in obveznosti iz poslovanja in
financiranja strogo ločeni. Po prilagoditvi na MSRP so v poslovnem izidu zunaj rednega delovanja zajeti izključno
samo prihodki oz. odhodki iz finančnih sredstev in obveznosti, medtem ko so vsi prihodki in odhodki iz poslovnih
terjatev in obveznosti prikazani v postavkah iz rednega delovanja.
Vse spremembe ob prehodu na MSRP so izražene tudi v izkazu denarnih tokov.
70
71
11 Izjava poslovodstva
72
73
12 Revizorjevo poročilo
74
11/27/07 10:14:23 AM
Bratislavska cesta 5
SI-1000 Ljubljana
Telefon: 01/4746 100
Fax: 01/4746 135
www.siemens.si
4
11/27/07 10:14:23 AM

Letno poročilo 2007

Transcription

Similar documents

Letno poročilo 2012

junij 2014 - Elektro Ljubljana

Trendi v avtomatizaciji

Letno poročilo 2013

Letno poročilo 2013 - Bolnišnica Postojna

Letno poročilo 2012

LETNO POROČILO 2012

Letno poročilo 2010 - Zavod za šport Republike Slovenije Planica

upute za korištenje

hi!tech - Siemens

S prodajo rib do dveh milijonov evrov

načrt reorganizacije nogometnega kluba koper

Revidirano letno poročilo za leto 2012

ZADEVA: SRS 2016 - Slovenski inštitut za revizijo

knjiga receptov za posebne trenutke