Ravnatelj: Matija Pezdirc

Transcription

PO 2. SVETOVNI VOJNI
Šol. l. 1945/1946
Šolski upravitelj: Avgust Galun
Vojko Lovše
(začetek šol. l.)
(do konca šolskega leta)
Učitelji: Magdalena Kramer, Marica Lovše, Jože Turk, Draže Črnko, Marija Turk,
Irena Rituper
Število vpisanih otrok: 327
Število oddelkov: 6
Takoj po osvoboditvi je Avgust Galun, ki je bil v kraju, začel zbirati otroke
in junija 1945 pričel s poukom. Pomagal mu je Kerhlanko Franc. Na šoli se
je javila tudi Kramer Lenka. 18. junija sta se javila na šoli še Lovše Vojko in
Marica (Košutnik) Lovše, nekaj dni pred njima pa še Šmarčan Romana
(kasneje je šla na trgovsko akademijo).
Otvoritev šole je bila 14.10.1945. Pogoji dela so bili zelo slabi. Po vojni je
bila namreč uničena večina učnih pripomočkov, tako so učitelji sami
izdelovali nove ali popravljali stare (predelovali so nemške plakate itd.).
Učitelji so delali po deset ali enajst ur dnevno.
Zaradi pomanjkanja knjig so naročili za učence mladinske revije (Ciciban,
Pionir).
Slovenski jezik je bil v času vojne zanemarjen in »ponemčen« (nemška
šola). Učitelji so zato posebno skrb namenili jezikovnemu pouku. O kakšnih
pisnih sestavkih ni bilo govora. Raba šumnikov je učencem povzročala
težave. Tako so začeli z abecedo in prepisi s table. Branje je bilo počasnovezanje zlogov, lahko rečemo, da ni bilo bralnega razumevanja.
Ker ni bilo na voljo dovolj šolskih potrebščin, so na šoli organizirali šolsko
trgovino, kjer so lahko učenci kupovali šolske potrebščine po znižani ceni.
Učence so oskrbeli tudi z obutvijo, ker so se čevlji, čeprav na karte, težko
dobili.
Šola je imela štiri učilnice in malo pisarno, ki je služila tako za zbornico, kot
tudi za shrambo učil. Zgradba je bila v zelo slabem stanju. Šipe so bile
razbite, inventarja je bilo malo. Klopi so bile dotrajane.
Učenci so pogosto izostajali zaradi pomanjkanja oblačil in obutve.
Leto 1945 (ravnatelj Vojko Lovše z učenci 4. razreda
)
Krajani so se dobro zavedali pomena šole, zato so bili vedno pripravljeni
pomagati. Sodelovanje z domačini je bilo tesno. Pozimi je bilo potrebno
poskrbeti za kurjavo. Z delovno akcijo so krajani šolo oskrbeli s kurivom
kar za tri leta.
Lepo je uspela božičnica, katere so se udeležili otroci in odrasli.
Za kmečko mladino je bil organiziran tečaj, ki ga je ob koncu obiskovalo
kar 63 mladincev.
Zvrstilo se je lepo število proslav, vendar pravega prostora za prireditve ni
bilo.
Vršili so se mesečni zbori volivcev, kjer so se razlagali zakoni in reševali
aktualni problemi. Volitve v KLO so bile avgusta 1945. Prvič v zgodovini so
se na voliščih pojavile tudi »šentjakobške » žene.
Decembra 1945 je bila otvoritev krajevne ljudske knjižnice, ki je premogla
300 knjig. Denar za nakup knjig so dali krajani.
Šol. l. 1946/1947
Ravnatelj: Vojko Lovše
Učitelji: Magdalena Kramer, Marica Lovše, Anton Zafred, Irena Rituper
(med letom premeščena), Milica Vajs (prišla med letom)
Število učencev: 316
Obisk je bil zadovoljiv. Učenci so v glavnem manjkali zaradi pomanjkanja
oblačil in obutve in zaradi bolezni (prehlad). Vidni so uspehi pri vzgojni
problematiki. Učitelji so imeli kar nekaj težav z disciplino učencev, ki so za
časa vojne bili preveč razpuščeni.
Veliko težav je bilo pri pouku zaradi pomanjkanja knjig, zemljevidov in
drugih pripomočkov. Opazno je bilo pomanjkljivo predznanje, na katerem
je bilo težko nadgrajevati.
Šola skupaj s krajani je pripravila številne
slovesnosti ob državnih in
kulturnih praznikih. Vse proslave so se vršile v šoli.
Šolsko poslopje je bilo neustrezno, zadnja severna stena je razpadala
(volk), toda ni bilo materiala, da bi jo sanirali. Šola je imela tudi vrt, na
katerem so pridelali nekaj zelenjave. Leta 1946 pa je agrarna komisija
dodelila šoli nad 0,5ha travnika, ki je služilo za otroško igrišče.
Julija 1947 se je vršil popis zemljišč.
V tem letu je suša povzročila veliko škodo.
Šol. l. 1947/1948
Ravnatelj: Vojko Lovše
Učitelji: Marica Lovše, Anica Čuček, Magdalena Kramer,
Josipina Vauhnik, Anton zafred
Število oddelkov: 8 (v začetku leta), 7 (sredi leta se je višja stopnja
združila v en oddelek)
Šolski nadzori: 2 (Jančič Ivo)
Učitelji so se še vedno trudili odpraviti posledice štiriletnega neustreznega
vzgojno-izobraževalnega dela nemškega okupatorja. Učenci višjih razredov
so pogosto izostajali od pouka, ker so jih starši zadrževali doma za pomoč
pri delu. Največkrat so morali pasti živino.
Starše so na roditeljskih sestankih opozarjali, da morajo pustiti otroke v
šolo. Večina staršev je upoštevala opozorilo, za nekatere pa je bilo
potrebno strožje ukrepati.
Še vedno je primanjkovalo učbenikov, zvezkov in drugih potrebščin. Učitelji
so sami izdelovali učne pripomočke.
Zdravstveno stanje otrok je bilo dobro, le zaradi slabe obutve in oblačil je
bilo več prehlada.
Šolsko leto so zaključili s svečano akademijo, na kateri so številnim zbranim
predstavili rezultat celoletnega vzgojno – izobraževalnega dela.
Učitelji so imeli redne študijske sestanke. Največ pozornosti so namenili
ukrepom za dvig ravni šole in čim boljši vzgoji otrok.
Učenci 4.razreda so se posebej dobro izkazali na izpitu za vpis v višji
razred oz. v 1. razred gimnazije.
V kraju
Jeseni 1947 so se pričele resne priprave za elektrifikacijo kraja.
Šol.
l. 1948/1949
Ravnatelj: Vojko Lovše (25.3.1949 premeščen v Lovrenc na Pohorju)
Alojzij Jošt
(od 25.3. 1949 dalje)
Učitelji: Anica Čuček, Magdalena (= Lenka) Kramer, Marica Lovše,
Josipina Vauhnik, Anton Zafred
Šolski nadzori: 2 (Franc Kašper)
Obisk pouka je bil še kar zadovoljiv, vendar so bili potrebni strogi opomini
nekaterim staršem in skrbnikom. Največkrat so otroke zadrževali doma
zaradi dela.
Težave pri poučevanju so bile že v začetku leta, ker učitelji še niso imeli
novega učnega načrta (ni še izšel). Tako so več ur namenili ponavljanju in
utrjevanju učne snovi. Učitelji so se izpopolnjevali na rednih mesečnih
krožkih, kjer so izmenjavali izkušnje in debatirali. Učenci so bili vključeni v
različne krožke in organizacije (pionirska, RK …). Prirejali so izlete in imeli
svoj pevski zbor.
Učencem je bila na razpolago šolska knjižnica, ki je imela 83 knjig,
učiteljska knjižnica pa je štela 186 knjig.
Pouk zemljepisa je bil težaven, saj ni bilo na razpolago zemljevidov.
V tem šolskem letu je bila ustanovljena mlečna šolska kuhinja, ki je nudila
oddaljenejšim in revnejšim otrokom toplo mleko in kruh. Mleko, kakav in
razne paštete so bili dar mednarodnega otroškega fonda, sladkor in
kondenzirano mleko pa je nudil socialni fond.. 270 otrokom so priskrbeli
čevlje.
Med proslavami in prireditvami je bila posebej slovesno praznovanje
novoletne jelke, ki so jo praznovali prvič. Ogledali so si predstavo
lutkovnega gledališča in bili navdušeni.
Šolska stavba je bila v zelo slabem stanju. Okenski okviri so razpadali,
okna so bila enojno zastekljena. Peči dotrajane. Štiri učilnice še daleč niso
zadostovale za pouk. Kazala se je vedno večja potreba po dozidavi šole.
Šol. l. 1949/50
Ravnatelj: Alojzij Jošt
Učitelji: Magdalena Kramer, Anica Čuček, Josipina Vauhnik, Anton Zafred,
Rozalija Maršič
Število oddelkov:7
Največje število učencev v oddelku: 58
Šolski nadzori: 2 (Ludvik Grafenauer)
V tem letu se je šola preimenovala v sedemletno šolo.
Novost je bila ta, da se je v petem razredu sedemletke vršil pouk
predmetno. Med predmeti so bili:
slovenščina, ruščina, prirodopis,
srbohrvaščina, fizkultura (telovadba), zgodovina, zemljepis, risanje.
Učitelji so imeli do 33 ur pouka tedensko.
Otroci so bili vključeni v pionirsko organizacijo, RK in različne krožke.
Posebno uspešna je bila baletna skupina. Učenci so sodelovali na vseh
proslavah in v akcijah zbiranja odpadnega materiala, zdravilnih zelišč itd..
Naročeni na mladinske revije.
Šolska knjižnica je imela 111 knjig.
Šola je nabavila nekaj novih učil. V zimskem času je delovala na šoli
mlečna kuhinja. Kruha in sladkanega mleka so bili deležni slabotni otroci in
tisti, ki so imeli dolgo pot od šole do doma. Za krepitev zdravja otrok je bila
obvezna telovadba med odmori. Izvedenih je bilo tudi več »fizkulturnih«
tekmovanj.
Proslave
so
bile
bogate
s
kulturnim
programom:
baletne
točke,
deklamacije, petje, igre itd.
Šola je nabavila lutkovni oder.
Na šolskem poslopju so končno popravili severozahodno steno.
V dežju in snegu so učenci težko prihajali v šolo. Poti so bile slabe, tla
ilovnata.
Šol. l. 1951/1952
Ravnatelj nižje gimnazije: Alojzij Jošt
Ravnateljica osnovne šole: Magdalena Kramer
Učitelji: Čuček Anica, Anton Zafred, Silva Ferš, Zlata Rojc, Mara Pogorevc,
Josipina Vauhnik
Oddelek z največ učenci:56
Šolski nadzori: 1 (Rudolf Kobalt, Jože Stopar, Milutin Arko, Breda Požar,
Josip Šegula, Ferdo Kavčič)
S tem šolskim letom je bila tukaj ustanovljena nižja gimnazija. Tako so bili
štirje razredi osnovne šole in trije razredi nižje gimnazije. Med predmeti so
bili tudi: ruščina, nemščina, telovadba, kemija, fizika, petje. Šolski obisk je
bil zadovoljiv, čeprav so se našli med starši in rejniki tudi takšni, ki so
otroke zadrževali doma in jih izkoriščali za delo. Med dejavnosti na šoli so
bili: dramski, šahovski in pletarski krožek
Šolski obisk je bil zadovoljiv. Nekaj več izostankov je bilo v hujših zimskih
dneh zaradi oddaljenosti.
Šolska knjižnica je imela 137 knjig, učiteljska 290 knjig.
Še vedno ni bilo primernega prostora za kulturne prireditve, premalo
učilnic. Prav tako so v kraju manjkala stanovanja za učitelje.
V počitnicah so napeljali električno napeljavo, nato so notranjost šole v
celoti prepleskali.
Marca 1951 so bile volitve in spet se je vrnil KLO. Tako so krajani imeli
možnost razpravljati o krajevnih problemih doma. Za predsednika je bil
izvoljen Bračko Alojz in za podpredsednika Mulec Avgust.
Po uspešno izpeljanih volitvah so v kraju pričeli z gradnjo električne
»trafopostaje«, nato pa z gradnjo visokonapetostnega daljnovoda iz
Jarenine do Jakobskega Dola in končno z gradnjo nizkonapetostnega
električnega omrežja v Jakobskem Dolu.
7. razred (leto 1951)
Šol. l. 1952/1953
Ravnatelj: Alojzij Jošt
Učitelji: Lenka Kramer, Anica Šantl, Anton Zafred, Silva Ferš, Josipina Vauhnik
Število učencev: 259 (ob začetku leta); 288 (ob zaključku leta)
Število oddelkov: 8 (6., 7. in 8 so bili združeni)
Oddelek z največ učenci:51
Šolski nadzori: 1 (Rudolf Kobalt, Peter Kociper)
V tem šolskem letu je bila ukinjena nižja gimnazija, uvedena pa osemletna
šola. Učitelji so si v začetku šolskega leta naredili podroben učni načrt in
vse leto izdelovali učne pripomočke.
Ob koncu šolskega leta je bil za učence organiziran izlet v Zagreb.
V tem šolskem letu je bilo opravljenih nekaj del na stari šolski zgradbi. V
prvem nadstropju so uredili dvorano za kulturne in prosvetne namene. V
pritličju pa so uredili prostore za občinske pisarne.
Dvorana je bila velika pridobitev za kraj. Zaigrali so igro Divji lovec (v režiji
ravnatelja Alojzija Jošta). Dvorana je služila za kino, saj so v njej pogosto
predvajali filme.
Spomladanski mraz je povzročil veliko škodo v vinogradih in sadovnjakih.
Šolsko leto 1953/1954
Ravnateljica: Josipina Vauhnik
Učitelji: Lenka Kramer, Silva Ferš – Vogrin (ne do konca šolskega leta)
Anica Šantl, Anton Zafred
Šolski nadzori: 1 (Peter Kociper)
Šola je bila osemrazredna, imela pa je le šest oddelkov. V 6. oddelku so bili
združeni trije razredi - 6. , 7. in 8. razred. Ker je bilo pozimi zelo mrzlo, se
je pouk izvajal le v dveh učilnicah, saj učilnici na severni strani nista bili
uporabni. Pouk je potekal v treh izmenah.
Praznovanje novoletne jelke je bilo v prosvetni dvorani. Vse je bilo lepo in
dobro pripravljeno. Z otroke je bil urejen pravljični kotiček in pogostitev.
Obdarili so 350 predšolskih in šolskih otrok, 150 otrokom pa so poleg tega
podarili še oblačila in obutev. V mesecu maju so pionirji sodelovali v štafeti.
V KRAJU
11. avgusta 1954 ~ praznovanje 1. občinskega praznika
Na zboru Zveze borcev so sklenili, da se bo v letu 1954 prvič slavil občinski
praznik, ki je bil hkrati prvi občinski praznik v Slovenskih goricah. 11.
avgust so izbrali v počastitev 10. obletnice žrtev fašističnega terorja. Kot
žrtev boja za svobodo je padel Ernest Golob - Peter.
Zvečer pred praznikom so zagoreli kresovi po okoliških vrhovih.
Povorka – baklada (sprevod z baklami) z domačo godbo na čelu je šla
zvečer h glavnemu kresu na Strmec. 11. avgusta je ob 5. uri zjutraj
budnica naznanjala začetek praznovanja. Nato se je ob 8. uri pričel
program: sprejem gostov, slavnostna seja občinskega ljudskega odbora.
Dvorana je bila nabito polna.
Glavni program se je odvijal pri šoli, ob vzidani spominski plošči z imeni
žrtev za svobodo. Po uvodnem govoru je sledilo odkritje spominske plošče
desetim padlim borcem iz Jakobskega Dola. Nato so položili vence,
zaigrala je vojaška godba iz Maribora (30 godbenikov), zapel je pevski zbor
Jurovski Dol - Jarenina pod vodstvom Danila Verdela (tedanji ravnatelj
gimnazije v Jarenini) in učenci so deklamirali pesmi. Nato so vsi skupaj
krenili proti Bračkovi dvorišču, kjer so l. 1944 Nemci ubili Petra Goloba.
Tukaj je bila kratka komemoracija. Popoldan se je praznovanje nadaljevalo
z ogledom igre »Včeraj in danes«, ki jo je izvajala dramska skupina iz
Pesnice. Pevski zbor Jurovski Dol - Jarenina je zapel nekaj pesmi, nato je
sledilo ljudsko rajanje, v glavnem v gostilni Matjašič.
Na praznovanju prvega občinskega praznika je bilo približno 2000 ljudi.
Ravnatelja: Josipina Vauhnik (do 17. novembra 1954)
Leopold Čepič (od 17. novembra 1954)
Učitelji: Josipina Vauhnik (do 17. novembra tudi ravnateljica),
Magdalena Kramer, Milan Nekrep (služ. vojaškega roka med letom),
Boža Papež (nekaj mesecev), Anica Šantl, Anton Zafred,
Franc Gašper, Silvestra Čepič
Tehnično osebje: Štefka Jurkin
Število oddelkov: v začetku 6, nato 7
Največje število učencev v oddelku : 53
Šolski nadzori: 2 (Rudolf Kobolt)
Pouk se je pričel šele 9. septembra 1954 zaradi del na šolski zgradbi, ki še
niso bila gotova. Pouk je bil tudi kasneje še nekaj časa moten in je včasih
potekal tudi zunaj šole. Normalen potek pouka je so ovirali tudi številni
izostanki učencev. Zaradi slabega obiska v prvih treh mesecih ni bilo
mogoče izvajati pouka po programu.. Učenci so v glavnem izostajali zaradi
dela doma. Ukrepi za izboljšanje stanja pa niso rodili sadu, saj učiteljskemu
zboru ni pomagal ne ljudski, ne šolski odbor. Povprečni celoletni obisk je bil
tako 84,9%.
Slab obisk pouka je seveda vplival na uspeh, ki je bil porazen, saj je kar
25% učencev bilo neuspešnih. Novembra je so ustanovili 15 - članski šolski
odbor, ki pa ni zaživel, saj se večina članov ni udeleževala sestankov.
Organiziranih je bilo 6 roditeljskih sestankov, a le eden uspešen, saj se ga
je udeležilo le 34 staršev. Zaradi slabega obiska v šoli in slabega
sodelovanja staršev s šolo so učitelji začeli obiskovati učence na domu.
Učitelji so poleg rednih konferenc, vzornih nastopov, študijskih sestankov in
hospitacij sodelovali tudi v delu Društva učiteljev Jakobski Dol -Jarenina.
Organizirali so tudi vse proslave in prireditve.
V decembru je dramska družina KUD-a pripravila igro o dedku Mrazu,
učenci pa so na praznovanju novoletne jelke nastopali s svojimi točkami,
po rajanju pa so si ogledali še tri filme o življenju živali.
Leto 1954 (4. razred)
V KRAJU
V KUD »Peter Golob« je bila vključena večinoma mladina. Najaktivnejša je
bila dramska sekcija, ki je pripravila igro (petdejanko) »Skopuh«, s katero
je nastopala na krajevnem prazniku 11. avgusta in kasneje še v drugih
krajih.
Praznovanje občinskega praznika je potekalo podobno kot prejšnje leto.
Posebej svečano je bilo odkritje spominske plošče na Bračkovi hiši.
Praznovanje se je zaključilo s prosto zabavo pri Bračku.
Ravnatelj: Leopold Čepič
Učitelji: Josipina Vauhnik, Magdalena Kramer, Anica Šantl,
Anton Zafred, Franc Gašper, Silvestra Čepič
Tehnično osebje: Štefka Jurkin
Število učencev: 290, ob koncu leta 296
Število oddelkov: v začetku leta 7, kasneje 8
Največje število učencev v oddelku: 64 (kasneje so ga razdelili); 50
Šolski nadzori: 2 (Rudolf Kobolt, Rudi Jurjaševič)
V 1. polletju je potekal pouk nemoteno, februarja pa je pritisnil hud mraz
(do –32°C). Mraz in močni snežni viharji so onemogočali redno
vzdrževanje toplote v učilnicah in zameti so večini učencem zaprli pot v
šolo. Zaradi takih motenj je bila šola 14 dni zaprta. Kasneje je bilo nekaj
motenj pri pouku, ker je ena izmed učiteljic šla na porodniški dopust in
ostalih šest učiteljev je moralo prevzeti njeno delo in naloge. Pouk pa so
spomladi ovirale otroške bolezni. Izostanki otrok so bili še vedno pereč
problem, zlasti pri tistih, ki so jih starši zaradi dela zadrževali doma. Po
ostrejšem ukrepanju in kaznovanju se je stanje nekoliko izboljšalo in je bil
obisk ob koncu 88,8%.
Za starše so bili organizirani sestanki, na katerih so bila predavanja o vzgoji
in pouku. Prav tako so jih seznanjali z reformami v šolstvu. Razveseljivo je
bilo to, da so starši kazali vse večje zanimanje ne samo za uspeh svojih
otrok, temveč so se vključevali v razprave o vzgoji in izobraževanju. Tako
so starši pozdravili težnjo po ustanovitvi enotne osemletne šole, ker bi taka
organizacija šolstva omogočila posameznikom nadaljnje šolanje, kar jim do
tedaj zaradi visokih stroškov ni bilo omogočeno. Po 4. razredu so bili
prisiljeni svoje otroke prešolati na gimnazijo.
Šolski odbor še vedno ni bil dovolj zainteresiran za reševanje problematike
šolstva v Jakobskem Dolu .Učitelj so bili še vedno obremenjeni s številnimi
funkcijami in zadolžitvami v različnih organizacijah in društvih (SZDL, ZK,
LMS, RK, KUD Peter Golob, Lovska družina, Žensko društvo, Prostovoljno
gasilsko društvo).
V KRAJU
Kmetijska zadruga v Jakobskem Dolu je pričela znova delati.
Učitelji: Josipina Vauhnik, Magdalena Kramer, Anton Zafred,
Silvestra Čepič, Franc Gašper (med letom na služenje
vojaškega roka), Vekoslava Polegeg (nadomeščanje F. Gašperja)
Tehnično osebje: Franček Kraner, Štefka Jurkin
Število učencev: 290, ob koncu leta 296
Število oddelkov: v začetku leta 7, kasneje 8
Največ učencev v oddelku: 64 (kasneje so ga razdelili); 50
Šolski nadzori: 2 (Rudi Jurjaševič)
1 obisk sanitarnega inšpektorja
Zaradi preobremenjenosti učiteljev je bil predmetnik višjih oddelkov skrčen
za 4 ure v posameznem razredu. Velike težave so nastopile v 5. razredu,
kjer se je zbralo kar 13 ponavljalcev. Ostalih 13 učencev pa je bilo rednih.
Ob polletju je izdelalo le 53% učencev. V 2. polletju so razred razdelili na
dve paralelki in stanje se je izboljšalo.
Posebej uspešno so v tem letu delovali dramski krožek (naštudirali 5
enodejank), folklora (4 plese), pevski zbor (12 pesmi). Delovanje krožkov
je bilo zaradi prostorske stiske omejeno in je potekalo v kratkem času med
izmenama pouka. V zimskem in jesenskem času straši v glavnem svojim
otrokom niso dovolili, da bi se popoldan vračali v šolo. Roditeljski sestanki
so bili še vedno slabo obiskani, razredni sestanki pa se sploh niso obnesli
(3 -5 staršev).
Izboljšal pa se je obisk učencev (92%).
Šolski odbor je delal z večjo zavzetostjo ter spremljal šolsko reformo in
prenovo učnih načrtov. Seznanjali so se, koliko snovi pravzaprav mora
učenec usvojiti v osemletni šoli. Mnenja so bili, da je snovi preveč in da bo
potrebno doma delati veliko več za šolo kot do tedaj. Pri pouku so bile
uvedene nove oblike pouka in metode dela. V posameznih oddelkih so
poskušali s skupinskim delom. Pri pouku so uporabljali diaprojektor.
Posebno skrb so namenjali medsebojnim odnosom med učiteljem in
učencem in med učenci samimi.
Šolska mlečna kuhinja je delovala le v skrčenem obsegu in je nudila le suho
hrano, ker ni bilo prostora za kuhanje. Hranilo se je približno 60 učencev.
Za ureditev šolskega poslopja je šola dobila kredit. S tem denarjem so
zamenjali staro opeko na strehi (približno 20%), zamenjali okna na
jugovzhodni strani. Nova okna so bila dvojno zastekljena. Leseno stopnišče
so zamenjali z betonskim. Prezidali so peči, prelakirali table. Prav tako so
prelakirali vse druge lesene dele stavbnega pohištva v slonokoščeni barvi.
Izolirali so strop v učilnici
pod stranišči. Zgradili so zgradbo za novo
drvarnico in v njej uredili sobo za šolsko kuhinjo, tako da je bil problem
rešen za naslednje šolsko leto.
Očiščen in popravljen je bil vodnjak, ki ni bil že 59 let očiščen. Popravili so
tudi strelovod. Šolski vrt je bil dokončno urejen. Izdelana je bila tudi topla
greda, ki je učencem služila za pouk, učiteljem pa za nabavo sadik.
Postavili so ograje. Sredstva so v celoti porabili za obnovo in popravila,
tako da za nakup opreme učilnic ni ostalo denarja.
Učitelji: Josipina Vauhnik, Magdalena (Lenka) Kramer, Anton
Zafred,
Silvestra Čepič, Vekoslava Polegeg
Tehnično osebje: Franček Kraner
Število oddelkov: 7 (še vedno je bil 8. razred združen s 7. razredom)
Največ učencev v oddelku: 59 (delitev ni bila mogoča, ker ni
bilo dovolj učiteljev)
Šolski nadzori: 2 (Rudi Jurjaševič)
obisk komisije za higiensko stanje na šoli in komisije
za šolstvo
V mesecu novembru je bil nekoliko slabši obisk zaradi epidemije azijske
gripe. Dva oddelka sta bila 3 dni zaprta.
Učenci 7. in 8. razreda so šli ob koncu šolskega leta za tri dni v Rovinj.
Zlasti pohvalna je bila disciplina otrok, saj so se doma včasih slabše vedli.
V 1., 2. in 3. razredu je uveden novi učni načrt sestavljen po načelih za
reformirano šolo. Učitelji so imeli veliko dela s sestavljanjem podrobnega
učnega načrta. Sodelovali so v razrednih in med-šolskih razrednih aktivih.
Ob zaključni analizi novih učnih načrtov so bili mnenja, da ponujajo več
možnosti za dobro pripravo otrok na bodoče življenje. Več je bilo poskusov
skupinskega pouka. Uporabljali so tudi episkop in diaprojektor.
Primanjkovalo je učbenikov. Večina učencev je imela le slovensko berilo in
deloma srbohrvaško vadnico. Ostali učbeniki so le deloma ustrezali prenovi
učnih načrtov.
Jakobski Dol, 1958
Ravnatelj: Leopold Čepič (do 1. junija 1959)
Učitelji: Josipina Vauhnik, Magdalena (Lenka) Kramer, Anton Zafred,
Silvestra Čepič, Vekoslava Polegeg (ne do konca leta),
Ivan Bauman (nadomestil V. Polegek), Ema Krajner
Število učencev: v začetku 302, ob koncu 298
Število oddelkov: 8 (še vedno sta bila 7. in 8. razred združena v en oddelek)
Največ učencev v oddelku: 49
Šolski nadzori: 2 (Drago Končnik)
V tem šolskem letu je bil obisk učencev spet slabši, saj nekateri otroci sploh
niso hodili v šolo ali pa so med šolskim letom prenehali hoditi. Učitelji niso
imeli nobenih sredstev, s katerimi bi odpravili neopravičeno izostajanje od
pouka. Večina otrok ni hodila v šolo zaradi domačega dela.
V nižjih razredih se je poučevalo po novem načrtu reformirane šole, v višjih
pa po načrtu iz leta 1956. Pojavljale so se razlike med našo nepopolno in
sosednjimi popolnimi osemletnimi šolami. Zato so nekateri naši učenci
nadaljevali šolanje na sosednjih šolah.
Za višje razrede je namreč v Jakobskem Dolu primanjkovalo strokovno
usposobljenih učiteljev. Razredni učitelji so tako poučevali vse po vrsti in
delali dopoldan in popoldan, kar jih je popolnoma izčrpavalo.
Šolska kuhinja je dobro delovala skozi celo šolsko leto. Večina otrok je
imela malico. Šolska knjižnica je v nekaj zadnjih letih izgubila okoli 40 knjig.
Notranji prostori šole so se vsako leto prepleskali.
Šolski odbor je nadzoroval delo v počitnicah. Predstavniki šolskega odbora
so prav tako obravnavali problematiko pomanjkanja učilnic, saj je šola še
vedno imela samo štiri učilnice. Vključevali so se tudi v reševanje
stanovanjskega problema učiteljev. Kazalo je, da se bo gradnja stanovanj v
kratkem pričela.
NEKAJ ZANIMIVIH DOGODKOV V KRAJU
Še vedno je deloval KUD, ki je v prejšnjem letu dobil dotacije od občine
Šentilj in nekaj od okrajne zveze. S tem denarjem so obnovili dvorano,
kupili rdečo žametno zaveso, razširili oder in ga zgoraj zaprli in prebarvali
klopi.
RK se je izkazal s požrtvovalnim delom. Najrevnejši so dobili obleko
(pakete). Krajevni RK je pripravljal posebne razdelilnike in z darovi
mednarodnega RK oskrboval tudi šolsko kuhinjo (mleko v prahu, sir, kruh).
V šolski kuhinji se je pripravljalo po 260 malic.
RK je pripravljal tudi različna predavanja, referate in predvajal različne
filme o boleznih, higieni ipd.
Posamezni člani
RK so bili zadolženi za posamezna področja (boj proti
alkoholizmu, proti tuberkulozi, za krvodajalstvo). Krvodajalska akcija je
uspela, saj je prišlo več kot 100 ljudi. Soba prve pomoči je bila opremljena
s skromnim, a najpotrebnejšim materialom.
V kraju so bili organizirani zbori volivcev. Pretresli so družbeni plan občine
Maribor- Košaki. (Med letom sta se občina Šentilj in občina Maribor-Košaki
združili).
Gasilska družina je štela 15 aktivnih in 40 podpornih članov. Imeli so
gasilske vaje in med letom pripravljali pionirsko gasilsko desetino. Nabavili
so brizgalko in sireno ter delovne in paradne uniforme. Sodelovali so na
vseh krajevnih proslavah in prireditvah.
Kmetijska zadruga je imela 2 traktorja, ki sta služila delu na zadružni
zemlji, in kooperantom. Odkup pridelkov se je povečal. Nekateri kmetje pa
še vedno niso imeli zaupanja v zadrugo zaradi nastalih dolgov v preteklih
letih.
V sklopu Kmetijske zadruge je delovala tudi Zveza zadružnic. Le-te so
sodelovale v različnih organizacijah, odborih. Imele so več predavanj in
tečaj o negi in prehrani otrok. Organizirale so tudi skupne ekskurzije. Po
proslavi ob dnevu žena, ki se je
družabni večer
udeležilo 150 žena, so organizirale
Gospodarske razmere so
se le počasi izboljševale. Nekateri kmetje so
začeli z obnavljanjem trajnih kultur: s sadjarstvom in vinogradništvom.
To sta bili kmetijski panogi, ki sta bili za te kraje gospodarsko najmočnejši.
Pridelek v sadovnjakih je napadel ameriški kapar, močno izčrpani so bili
tudi vinogradi. Toča je prav tako naredila veliko škodo. Mnogo ljudi je krčilo
svoje vinograde.
Ravnatelj: Danilo Verdel
Učitelji: Josipina Vauhnik, Magdalena (Lenka) Kramer, Anton Zafred,
Slavko Osebik, Magda Majer, Ema (Krajner) Gašparac
Število oddelkov: 7 (še vedno 8. razred ni bil samostojen, ampak združen s 7. r.)
Šolski nadzori: 2 (Drago Končnik)
Vodstvo šole je prevzel Verdel Danilo, ravnatelj gimnazije v Jarenini.
Poučeval je tudi angleški jezik. Še vedno je primanjkovalo učiteljev,
posebno v višjih razredih, posamezni predmeti niso bili ustrezno strokovno
pokriti.
Ravnatelj: Franjo Karažinec
Učitelji: Josipina Vauhnik, Lenka Kramer, Anton Zafred,
Emil Vilčnik, Magdalena Vilčnik, Ema Gašparac,
Pavla Karažinec; Danilo Verdel, ravnatelj OŠ Jarenine in Jožica Verdel
sta delala honorarno
Tehnično osebje: Štefka Jurkin, Franček Kraner
Ob zaključku šolskega leta se je upokojila učiteljica Lenka Kramer, ki je na
šoli delala 30 let.
V tem šolskem letu je Osnovna šola Jakobski Dol imela prvič
'samostojni' 8. razred (17 učencev).
Od 1. do 5. razreda je bil razredni pouk in od 6. do 8. razreda predmetni
pouk. Pouk se je posodobil; uporabljali
so diaprojektor, TV, radio,
kinoprojektor. Delavnico so uredili za gospodarsko tehnični pouk.
Šolski odbor se je ukvarjal z vso šolsko problematiko. Deloval je tudi v treh
komisijah. Komisija za vzgojna vprašanja je bila med drugim tudi pobudnik
za ustanovitev Društva prijateljev mladine Jakobski Dol.
V šoli je bilo veliko pomanjkanje prostora, tako so v prostorih kmetijske
zadruge začasno uredili eno pomožno učilnico in prostor za delavnico.
Šola je dobila kredit za popravilo fasade in opremo dveh učilnic in nabavo
pisalnega stroja.
Za potrebe učiteljev je bila zgrajena »dvodružinska« hiša. Vselitev
v nova stanovanja je bila 15. 12. 1960.
Učenci so sodelovali na vseh prireditvah in proslavah. Ob dnevu republike
(29. novembra) so bili cicibani sprejeti v pionirsko organizacijo. Na dan
mladosti (25. maj) pa so bili učenci 7. in 8. razreda sprejeti v mladinsko
organizacijo. Na ta dan je bilo organizirano športno srečanje z OŠ Jarenina.
Učenci so delali tudi v okviru razrednih in šolske skupnosti.
Učitelji so bili aktivno vključeni v vse organizacije v kraju.
NEKAJ ZANIMIVIH DOGODKOV V KRAJU
V začetku leta 1961 je KUD nabavil kinoprojektor. Prva kino predstava
je bila 27. 2. 1961. Ogledali so si slovenski film Dolina miru.
S pomočjo KZ (kmetijska zadruga) Jakobski Dol je bil urejen krajevni klub
(prostor za različne dejavnosti). Nabavljen je bil televizor znamke Orion.
Redni
program
so
lahko
začeli
gledati
konec
januarja
1961.
S
kinoprojektorjem in televizorjem je kraj mnogo pridobil. Tako so krajani
dobili možnost za kulturno izobraževanje.
KZ Jakobski Dol je bila priključena KZ Pesnica, tako je tukaj ostal le obrat
kmetijske zadruge.
Krajevni praznik so v letu 1961 še posebno lepo praznovali. KUD je pripravil
pester kulturni program. Pododbor AMD je organiziral in izvedel parado
motornih vozil. Gasilsko društvo Jakobski Dol je izvedlo gasilske vaje.
Mladinci so odigrali prvo javno nogometno tekmo v Jakobskem Dolu proti
Jarenini (rezultat 3:3).
Učitelji: Josipina Vauhnik, Anton Zafred, Emil Vilčnik,
Magdalena Vilčnik, Ema Gašparac, Pavla Karažinec;
Alojz Lončarič in Štefka Klauž sta prišla na enoletno prakso;
Verdel Danilo (honorarno), Verdel Jožica (dopolnjevala učno
obvezo v Jarenini)
Tehnično osebje: Marija Hanžič, Franček Kraner
Že v začetku šolskega leta si je učiteljski zbor zadal kot osnovno nalogo
izboljšanje vzgojno-izobraževalnega dela. Uporabljali so sodobna učna
sredstva. V celoti so prešli na novi učni načrt v vseh razredih, pri vseh
predmetih, razen pri angleščini. Za starše so bila na roditeljskih sestankih
tudi krajša predavanja s področja vzgoje. Šola je bila edina izobraževalna
ustanova v kraju in je imela posebno pomembno vlogo tudi na kulturnem
področju.
Šolski odbor je med drugim pripravil program za adaptacijo in dozidavo
šole in v ta namen sestavil posebni gradbeni odbor.
V tem šolskem letu se je denar v večini uporabil za učila in učne
pripomočke. Nabavljena je bila oprema za foto laboratorij,
avtomatski
diaprojektor in oprema za delavnico.
Nadaljevala se je gradnja šolskega igrišča.
NEKAJ UTRINKOV IZ ŽIVLJENJA V KRAJU
Poseben problem je v kraju predstavljalo zdravstveno varstvo. Ker ni bilo
svobodne izbire zdravnika, je bil zanje določen zdravnik v Šentilju. Tako so
morali prepešačiti tri ure ali več, da so prišli do tja. Lahko so se sicer peljali
z avtobusom, ampak najprej v Maribor in nato iz Maribora v Šentilj.
Kasneje je bilo zanje urejeno zdravstveno varstvo v Mariboru.
Z odkupom Šnuderlove hiše je nastala možnost za ureditev zdravstvene
postaje.
16. decembra 1961 je bila otvoritev pomožne zdravstvene postaje v
Jakobskem Dolu, ki je imela splošno ambulanto s posvetovalnico,
patronažno sestro, poleg tega pa še stalno zalogo zdravil.
Krajevni praznik so tudi tokrat slovesno praznovali.
Na pobudo prosvetnih delavcev Jakobskega Dola in Pernice je bila
ustanovljena neuradna nogometna liga Slovenskih goric. V tej ligi je
sodelovala nogometna ekipa iz Jakobskega Dola.
Prav tako je deloval krajevni klub, kino predstave so se redno predvajale in
KUD je skrbel za kulturno življenje v kraju.
Učitelji: Jožica Vauhnik, Anton Zafred, Emil Vilčnik, Slavica Horvat,
Magda Vilčnik, Ema Gašparac, Pavla Karažinec;
Alojz Lončarič, Štefka Klauž, Verdel Danilo (honorarno),
Franjo Karažinec (ravnatelj je tudi poučeval zgodovino in zemljepis)
Tehnično osebje: Franček Kraner, Štefka Jurkin, Marija Hanžič
Pouk je potekal v zelo težavnih delovnih pogojih zaradi pomanjkanja
prepotrebnih prostorov. Vse učilnice so bile ves dan zasedene. Zaradi
številčno močnih razredov je bilo težko doseči dobre vzgojno-izobraževalne
rezultate. Največ negativnih ocen
je bilo pri matematiki, slovenščini in
angleškem jeziku. Dodatni pouk za pomoč učno šibkejšim učencem se je
težko organiziral pred in po pouku zaradi oddaljenosti učencev do šole. V
perspektivnem planu občine je bila že dolgo predvidena dozidava šole.
Delovali so številni krožki in športne aktivnosti (več medšolskih tekmovanj v
okviru občine). Učenci 8. razreda so bili en teden na proizvodnem delu v
Tovarni EM Maribor. Organiziran je bil dan šole.
Od 70% vseh zdravstveno pregledanih otrok je bila kar polovica
pregledanih učencev slabo razvita in podhranjena.
Za učence je bilo v počitnicah organizirano letovanje v Vodicah pri
Šibeniku.
Učenci 1. razreda z učiteljico Josipino Vauhnik (šol. l. 1962/63)
Pomembni dogodki v kraju
V Jakobskem Dolu je bila decembra 1962 svečana otvoritev obnovljene
Zdravstvene postaje
zdravstvenega doma Maribor (do tedaj so imeli le
pomožno zdravstveno postajo). Urejena je bila splošna ambulanta, zobna
ambulanta, posvetovalnica za žene in otroke, depo zdravil.
Prvi zdravnik, ki je tudi bival v Jakobskem Dolu, je bil dr. Franc Tihole. V
ordinaciji je delal dvakrat na teden.
V kraju je bila tudi otvoritev Kluba družbeno političnih organizacij, ki ga je
slavnostno odprl g. Jože Filo. Klub je bil urejen v stavbi Kmetijske zadruge.
1. julija 1963 je mladinska delovna brigada »Tone Tomšič« iz Ljubljane
začela graditi cesto Jakobski Dol - Sladki Vrh. Brigado so sestavljali
brigadirji ljubljanske univerze (pravniki) in srednješolci iz Splita. Tehnična
dela je opravljalo gradbeno podjetje Nigrad iz Maribora. Brigadirji so
stanovali v šoli. Cesta je bila zgrajena od Peklarja do Zafreda. Ob tem se
je odvijalo veliko kulturnih in športnih prireditev. Dogodek je imel za kraj
velik pomen. V mesecu juniju 1963 je bila v Jakobskem Dolu urejena
cestna razsvetljava.
Učitelji: Jožica Vauhnik, Štefka Klavž, Slavica Horvat, Anton Zafred,
Magda Vilčnik, Pavla Karažinec, Ema Gašparac,
Alojz Lončarič (do 27. 3. 1964, nato na služenje vojaškega roka),
Andrej Oberški (od 1. 4. 1964), Marija Radovanovič,
Danilo Verdel, Franjo Karažinec (ravnatelj, učitelj zgodovine in
zemljepisa)
Tehnično osebje: Štefka Jurkin, Franček Kraner, Marija Hanžič (do konca leta 1963)
Število
učencev:
322 normalno, razen v marcu, ko je bila šola šest dni zaprta,
Pouk
je potekal
Število
keroddelkov:
je večina 10
učencev zbolela za gripo.
Največ
oddelku:
45
Za učencev
izvajanjev pouka
so vladali
izredno slabi pogoji. Za 10 oddelkov so bile na
razpolago le 4 učilnice. Zaradi prostorske stiske se je pouk izvajal tudi v
skladišču kmetijske zadruge. Otroci so bili tudi zelo obremenjeni z delom
doma na kmetijah.
Učni uspeh je znašal le 83,6%. V najštevilčnejšem oddelku je učni uspeh
od preteklega šolskega leta padel za 3,4%.
Primanjkovalo je učiteljev, ker ni
bilo primernih stanovanj v kraju.
Posamezni učitelji na šoli so zato morali opravljati veliko več dela.
Poleg številnih krožkov je na šoli delovalo tudi športno društvo s številnimi
sekcijami. Uspešno je delovala pionirska zadruga, ki je dobila od
Agrokombinata Maribor 2 ha zemljišča. Tukaj so pridelali krompir in sadje.
Uredili so tudi prostor za skladiščenje pridelka.
Pionirji so sodelovali v Titovi štafeti in mu poslali pozdrave. Tito se jim je
pisno zahvalil.
V šolskem letu 1963/64 so pionirji izdali 1. številko svojega
glasila »PRVE BRAZDE«.
Občina je l. 1964 planirala izgradnjo stanovanj za prosvetne delavce, ki žal
ni bila realizirana. Prav tako je bila neuresničena že več let načrtovana
dozidava šole.
V kraju
Začela se je gradnja doma družbenopolitičnih organizacij, v katerem bi naj
bili prostori za društva, PGD, klubski prostori, knjižnica.
Jeseni 1963 je mnogo pridelka uničila toča (sadje, grozdje).
Slovesna prireditev ob počastitvi krajevnega praznika je bila 15. 8. 1964.
Učitelji: Jožica Vauhnik, Amalija Pezdirc, Stana Štajmec, Štefka Klavž,
Irena Svatina, Anton Zafred, Metka Kocbek, Matija Pezdirc
Pavla Karažinec, Ema Gašparac,
Alojz Lončarič (od 5. 3. dalje), Franjo Karažinec (ravnatelj, učitelj)
Prostorska stiska na šoli je bila še vedno neznosna. Problem je bil tudi s
pomanjkanjem pedagoškega kadra. V kraju ni
bilo dovolj stanovanj za
učitelje, zato se le-ti stalno menjavali ali pa niso prišli službovat v Jakobski
Dol. Manjkal je kvalificirani kader na predmetni stopnji. Kljub izrednim
naporom so učitelji dodatno študirali in dopolnjevali svoje znanje ter s
prizadevnim delom zagotavljali kvaliteten pouk.
Učenci so bili še bolj obremenjeni z delom doma na kmetijah. Mnogi izmed
njih
so ponavljali razrede in niso končali osemletke. Za starše so
bila
organizirana različna predavanja s področja pedagogike.
Šola je organizirala vse proslave državnih praznikov.
Člani šahovskega društva so bili najboljši v občini. V okviru pionirske
zadruge so pridelali veliko zelenjave, sadja. Učenci 8 .razreda so šli na
ekskurzijo v Dubrovnik.
V kraju
Zaradi neugodni vremenski razmer je nastala velika gospodarska škoda
(poplave, zemeljski plazovi). Občina v tem letu ni v kraju nič investirala. Za
šolo in vodovod so se začele priprave, vendar dalje od tega niso prišli.
15. 8. 1965 so svečano proslavili krajevni praznik. Slovesnosti se je
udeležila tudi Danica Vogrinec, podpredsednica občine Maribor.
Učitelji: Adela Pirman, Amalija Pezdirc, Štefka (Klavž) Premzl,
Jožica Fras, Drago Zorko, Irena Svatina, Metka Kocbek,
Matija Pezdirc, Pavla Karažinec, Alojz Lončarič,
Marija Cerovšek, Jože Kmetec
Upokojila sta se (l. 1965): Jožica Vauhnik in Anton Zafred
Primanjkovalo je učiteljev, saj stanovanj zanje v kraju ni bilo.
Pogoste
menjave učiteljev so povzročale težave, zlasti pri organizaciji dela.
Šolski okoliš je bil obsežen, za pot v šolo so učenci potrebovali veliko časa.
V tem obdobju je veliko staršev odhajalo na delo v Avstrijo, tako so otroci
bili še bolj obremenjeni s fizičnim delom doma. Pojavljati so se začele tudi
vzgojne težave, pogosti izostanki od pouka, zlasti jeseni in spomladi.
Za starše so bila organizirana predavanja s področja razvojne psihologije.
Šola je poskrbela za poklicno usmerjanje učencev. Želje so se razhajale z
možnostmi.
V 8. razredu se je za nadaljnje šolanje odločilo 5 učencev, 4 so se odločili
za začasno delovno razmerje, 13 pa jih je ostalo doma.
Za učbenike je bila izvedena nabiralna akcija med učenci. Zbranih je bilo
okoli 1000 knjig, ki so jih darovali učenci. Osmošolci so šli na ekskurzijo potovanje po Jugoslaviji.
V kraju
Skoraj v celoti je bila zgrajena cesta Ročica - Sp. Jakobski Dol.
Med društvi je najbolj aktivno deloval KUD Peter Golob.
S pomočjo sredstev Zavoda za vzdrževanje prostorov občine Maribor je
bila obnovljena dvorana (stoli, urejena električna napeljava).
Dramska sekcija je ob otvoritvi nastopila z igro Veseli dan ali Matiček se
ženi, ki jo je zrežiral ravnatelj šole, g. Franjo Karažinec. Med igralci je bilo
največ učiteljev, sodelovali pa so tudi drugi krajani. Časnik Večer je tako
poročal o tem dogodku:
» V Jakobskem Dolu so v nedeljo praznovali dvojni praznik. Odprli so prenovljeno
dvorano, domače društvo KUD Peter Golob pa je pripravilo svojo premiero. Pred
domače občinstvo so postavili Linhartovo komedijo Veseli dan ali Matiček se ženi.
Predstava je bila na dostojni
amaterski gledališki ravni, za kar ima precej zaslug
šolski kolektiv, ki se je v veliki meri vključil v kulturno življenje svojega kraja, kar je, žal,
vse redkejši pojav…. Predstava je v celoti uspela. Prevevala sta jo čar veselja do igranja
in amaterska pristnost…«
Z igro so nastopali tudi v drugih krajih in kandidirali za revijo ZKPO Maribor.
V kraju je gostovalo tudi več sosednjih kulturno-prosvetnih društev.
Učitelji: Adela Pirman, Amalija Pezdirc, Marija Cerovšek,
Štefka Premzl, Jožica Fras, Irena Svatina, Metka Kocbek,
Matija Pezdirc, Vid Filip, Jože Kmetec, Pavla Karažinec,
Alojz Lončarič
V zimskih mesecih
je bilo precej izostankov zaradi bolezni otrok in
nekaterih učiteljev. Zaradi pomanjkanja učilnic je bil pouk težaven, prav
tako so bile težave z organizacijo drugih aktivnosti na šoli. Učenci so še
vedno bili obremenjeni s težkim fizičnim delom na kmetijah. Nekateri
učenci so imeli večje težave tudi zaradi oddaljenosti od šole.
Za učence, ki so z negativno oceno napredovali v višji razred ali pa so imeli
učne težave, je bil organiziran dodatni pouk pomoči.
Posebej se je izkazal dramski krožek, ki je z igrico Kristine Brenkove
»Mačehe in pastorke« zastopal šolo na občinski reviji v Mariboru.
Uspešni so bili tudi pri drugih krožkih in na različnih športnih tekmovanjih.
V kraju
Uspešno je bil izveden referendum za pobiranje krajevnega samoprispevka
za gradnjo cest in doma družbenih organizacij.
Spomladi 1967 pa je bila dokončno zgrajena cesta Sp. Jakobski Dol –
Ročica. Svečana prireditev ob krajevnem prazniku je bila 11. avgusta.
Nogometaši Jakobskega Dola so bili uspešni, saj so osvojili prvo mesto v
neuradni slovensko-goriški ligi.
Matija Pezdirc
(se odseli)
(novi ravnatelj)
Učitelji: Milojka Ozmec, Drago Ozmec, Terezija Mumelj,
Marija Cerovšek, Adela Pirman, Štefka Lukovnjak,
Amalija Pezdirc, Irena Potočnik, Jožica Fras,
Bogdan Hacin, Jože Kmetec, Štefka Premzl
Božena Semenič, Pavla Karažinec , Alojz Lončarič
Tehnično osebje: Štefka Jurkin, Franček Kraner, Katica Krhin
Spet velike kadrovske težave. Dotedanji ravnatelj Franjo Karažinec se je po
sedmih letih ravnateljevanja odselil in na njegovo mesto je prišel Pezdirc
Matija.
V tem času se je uvedla novost: delovni čas upravnih organov:
od 8.30 -17. ure z opoldanskim enournim premorom. Sobota bi naj bila
prosta. Predpis je veljal tudi za osnovne šole. Vendar ga na naši šoli niso
uvedli.
S šol .l. 1968/69 pa naj bi začel veljati petdnevni delovnik za vse šole. V
Jakobu tega ni bilo moč izvesti, ker je bila prevelika prostorska stiska na
šoli. Za zagotavljanje socialno varnosti šolskih otrok šola ni imela pogojev.
Na šolah, ki so imele več prostorov, se je v tem času organiziralo pošolsko branje, oz. celodnevna šola, kar pa v Jakobu spet ni bilo izvedljivo.
Za vpis novincev v osnovno šolo je uvedeno psihološko testiranje.
V kraju
Nekoliko so se izboljšale avtobusne zveze. Začela se je graditi cesta proti
Srebotju.
Kmetje so se modernizirali. Koscev z jutranjim ukanjem več ni bilo slišati.
Zamenjale so jih motorne ali vprežne kosilnice. Kmetje (Karel Plateis, Viktor
Purgaj, Živko) so imeli prve traktorje. Galunič Slavek je imel tovornjak, s
katerim je redno opravljal prevoze. V tem času je bilo v kraju 6 osebnih
avtomobilov. Standard se je izboljševal.
Spomladi je bila velika suša, poletje je bilo deževno. Proti toči so streljali v
Mariboru.
Učitelji: Vilma Petre-Šega, Metka Puc, Pavla Kmetec,
Terezija Mumelj, Štefka Lončarič (Lukovnjak),
Marija Cerovšek, Adela Pirman, Božena Semenič
Amalija Pezdirc, Irena Potočnik, Jožica Fras,
Jože Kmetec, Gorazd Krajnc, Alojz Lončarič,
Tehnično osebje: Ivan Kraner, Katica Krhin
Šolska zakonodaja še vedno ni bila ustaljena. Dopolnitve zakona o šolstvu
so se vsako leto spreminjale. V tem letu je bilo uzakonjeno, da se mora
nuditi pomoč učencem, ki imajo večje učne težave ali zaradi drugih vzrokov
ne morejo slediti pouku (na oddelek vsaj ena ura tedensko, na višji stopnji
2 uri na oddelek)
Učenci od 5. - 8. razreda pa so imeli pravico do popravnega izpita iz dveh
predmetov. Učenci od 2. do vključno 4. razreda so lahko napredovali z eno
negativno oceno, če le-ta ni bila pri istem predmetu kot prejšnje leto.
Za učence, ki so imeli popravni izpit, je bil organiziran dopolnilni pouk med
počitnicami.
Na šoli je bilo spet veliko kadrovskih težav, zamenjalo se je kar nekaj
učiteljev. Uvajale se nove metode pouka, še vedno je bilo premalo aktivnih
oblik učenja. Pri hospitaciji v 3. razredu je bilo ugotovljeno, da sta učiteljici
na različne načine dosegli iste cilje. Učitelji so zahtevali podrobnejša
navodila, učne načrte, priporočila s strani svetovalnih služb za šolstvo.
Ob petdesetletnici smrti Ivana Cankarja je bila enourna proslava in razstava
knjig. Učenci so si v mariborski dvorani Union ogledali baletno predstavo
Kitajski slavček. V šolski kuhinji so se pripravljali topli obroki za približno
200 učencev.
V kraju
Maistrov borec je govoril ob slavnostnem odkritju spominske plošče v
spomin na naše borce za slovensko neodvisnost. Šola naj bo nosilec
zgodovinskih spominov.
Avtobusne zveze z Mariborom so se nekoliko izboljšale. Pozimi je
avtobusno podjetje prekinilo vožnjo zaradi poškodovanih in slabo
vzdrževanih cest. Tudi poleti so grozili z ukinitvijo proge.
V program za izboljšanje krajevnih cest so bile vključene: Zg. Hlapje, Zg.
Jakobski Dol in Flekušek. Krajani z Zg. Hlapja so s samoprispevkom
prizadetih kmetij speljali traso na hrib iz Malega Dola.
Letina je bila dobra. V gospodarstvu so bila velika nihanja.
Najprej so kmetje težko prodali živino, nato spomladi, pa se je stvar
obrnila, ko je bil urejen izvoz v druge države. Povpraševanje je bilo veliko,
a kmetje niso imeli dovolj živine. Uvedena je
bila industrijska reja
piščancev.
Sredi februarja (16. 2. 1969) jo je zagodel sneg in je prekinil ves promet.
Posebno vroč mesec je bil april, čeprav je 13. aprila zapadlo še nekaj
snega. Tudi maj je bil posebno vroč mesec.
Izveden je bil referendum za krajevni samoprispevek za dograditev doma
družbenih organizacij in za izboljšanje cest. Referendum je uspel.
V mariborski občini pa ni uspel referendum za prispevek za gradnjo šol in
kopališča Maribor. Jakobčani so glasovali ZA (68%).
11. avgusta je bila krajevna proslava. Slavnostno sejo je vodil Lojze Bračko,
Mirko Vauda pa je orisal zgodovino Jakobskega Dola od leta 1912, ko so
ustanovili Ciril-Metodovo podružnico.
Učitelji: Pavla Kmetec, Terezija Mumelj-Petrič,
Štefka Lončarič , Majda Lipovec
Amalija Pezdirc, Irena Potočnik-Šprah, Jožica Fras,
Jože Kmetec, Alojz Lončarič, Daniela Laboš, Marija Šiško,
Tehnično osebje: Katarina (Dužič) Krhin, Ivan Kraner, Amalija Nekrep
Tudi v tem letu so bile velike kadrovske težave, saj niso našli ustreznih
učiteljev za posamezne predmete in za nadomeščanje delavk na
porodniškem dopustu.
Pouk je potekal v dveh izmenah. Predmetna stopnja
je imela pouk
dopoldan, razredna pa popoldan. Začetek pouka je bil ob 7.30 , končal pa
se je ob 17. uri.
Še vedno so štirje oddelki imeli pouk v zgradbi kmetijske zadruge.
Učni uspeh je bil za 3% slabši, kot preteklo leto. Kar 38 učencev je imelo
popravne izpite.
Za pridno delo in uspešne nastope je šola nagradila člane pionirskega
pevskega zbora s kopanjem v Radencih in Banovcih.
Novost je bil organiziran avtobusni prevoz za učence (50 vozačev). Največ
vozačev je bilo iz Jurjevskega Dola in s Ploderšnice. Učenci so morali
zgodaj vstati in so bili v šoli že eno uro pred začetkom pouka.
Organizirala se je tudi akcija za zbiranje živil za šolsko kuhinjo, kjer se je
pripravljala hrana za povprečno 200 otrok. Otroci so najraje jedli
krompirjevo juho z mesom.
Pri zdravstvenih pregledih otrok je bila ugotovljena slaba drža kar pri 29
otrocih (6%). Srednje in slabo prehranjenih otrok je bilo 49,7%. Zobno
gnilobo 1. in 2. stopnje pa je imelo kar 86,7% učencev.
Kot vsako leto, so tudi tokrat obeležili praznike: dan republike, ogled
gledališke predstave ob praznovanju novega leta, dan žena, pustovanje,
praznovanje ob dnevu OF in 1. maju, dan mladosti (25. maj). Organizirali
in sodelovali so v številnih športnih prireditvah.
Septembra so bili prvošolčki sprejeti v pionirsko organizacijo, ob dnevu
mladosti so bili učenci 7. razreda sprejeti med mladince. Ob zaključku
šolskega leta je bila proslava in razstava.
Šolo je obiskala 15- članska delegacija republiške izobraževalne skupnosti.
Učitelji: Pavla Kmetec, Terezija Petrič, Sonja Peljhan,
Štefka Lončarič , Tatjana Uršič-Peharec,
Amalija Pezdirc, Irena Šprah, Jožica Fras,
Jože Kmetec, Alojz Lončarič, Daniela Laboš, Marija Šiško
Tehnično osebje: Katarina Krhin, Amalija Nekrep, Ivan Kraner
S 1. septembrom 1970 se je uvedel petdnevni delovnik. Seveda se je zato
spremenil predmetnik in šolski koledar. Urniki so bili nekoliko bolj natrpani.
Višji razredi so imeli po 6 ur, nižji po 4 ure dnevno.
V tem šolskem letu je Ekonomski center Maribor na pobudo občinske
uprave in Temeljne izobraževalne skupnosti izdal 'Program razvoja šolstva
v občini Maribor'. V tem programu je bila naša šola predvidena za
podružnično šolo OŠ Pesnica. Tu bi potekal pouk
od 1. do vključno 4.
razreda, dalje pa bi otroci hodili v šolo v Pesnico ali Jurovski Dol.
Jakobčani so 7. februarja 1971 na zboru volivcev odločno rekli NE
k taki organiziranosti.
Odločno so se zavzeli da ostane v Jakobskem Dolu osemletka. Zato so
predlagali občinski skupščini, naj se čim prej zavzame za odpravo
nemogočih učnih razmer. To je z dozidavo učilnic in popravilom šolske
stavbe. Prav tako bi bilo potrebno zgraditi stanovanja za učitelje v
Jakobskem Dolu, saj so nekateri živeli v nemogočih razmerah, ali pa
stanovanja niso imeli.
Za potrebe pouka je bilo nabavljenih nekaj novih pripomočkov (grafoskop,
responderji, rotaprojektor). Učitelji so z nalogami objektivnega tipa
preverjali in ocenjevali znanje učencev.
Učenci so si z zbiranjem starega papirja, železa in zamaškov ORA prislužili
denar za končni izlet.
V kraju
Praznovanje krajevnega praznika
(že 18. po vrsti) je bilo 15. avgusta
Zveza borcev NOB in gasilci so pripravili vrtno veselico (to je prvič po 9-ih
letih). Bilo je blizu 1500 udeležencev.
Učitelji: Pavla Kmetec, Terezija Petrič, Amalija Pezdirc,
Štefka Lončarič , Tatjana Peharec, Lidija Kozar, Jožica Fras,
Marija Cerovšek, Meta Pohorec, Stanko Urbanč,
Jože Kmetec, Alojz Lončarič, Daniela Laboš, Marija Šiško,
Vitoslava Glušič (med letom šla na drugo šolo), Vladka Vitez (nadom. V.G)
Tehnično osebje: Katarina Krhin, Ivan Kraner, Amalija Nekrep
Šolski nadzori: 5 (Drago Končnik, Stanko Horvat, Franc Marič)
Kadrovske spremembe so se kar vrstile. Učitelji so bili zaposleni za določen
čas, niso imeli urejenega stanovanjskega problema, saj v kraju ni bilo
stanovanj za njih. Večina je bila vozačev. Na šoli je vladala velika
prostorska stiska. Pouk je potekal celo v treh izmenah. Posamezni učitelji
so poučevali vse predmete po vrsti in delali v dveh izmenah.
Učni uspeh v je bil zelo slab, saj je v tem letu kar 34 učencev ponavljalo
razred.
Na OŠ Jakobski Dol uvedena tudi mala šola (od 15. marca - 15.
junija).
Med letom so učenci sodelovali na vseh prireditvah in proslavah v kraju.
Kar 37 učencev pa je obiskovalo redne abonmajske predstave v SNG
Maribor.
POGOJI ZA DELO
Pouk se je izvajal v nemogočih razmerah. Za 297 otrok so bile na razpolago
štiri učilnice. Tla so bila lesena, vegasta (hribčki in doline). Z lesenih desk
se je kar zakadilo, ko si stopil nanje. Podstrešje je služilo za shrambo učil in
učnih pripomočkov.
Dva razreda sta imela pouk v prostorih kmetijske zadruge. Poseben
problem je predstavljalo to, da tam ni bilo sanitarij, tako so morali učenci
hoditi iz zadruge po strmih lesenih stopnicah navzdol in v 'glavno šolo'.
Tam je bilo stranišče » na štrbunk«.
Malica se je pripravljala v prizidku glavne šole in jo je bilo potrebno prinesti
tudi v zadrugo. Včasih se je zgodilo, da je dežurni, ki je nesel malico za
učence iz šole v zadrugo, padel na blatnih tleh ali pozimi na ledu in polil
ter raztresel vse, kar je bilo namenjeno učencem. Tako so pač nekateri
ostali lačni.
Kuharica je kuhala na enem štedilniku na drva, vodo je nosila iz studenca
na šolskem dvorišču. Tam je bila tudi lesena baraka, ki je služila za
delavnico.
Pred šolo je ob vhodu stalo korito iz pločevine polno vode. V njem so si
učenci umili škornje preden so stopili v šolo. Blata pa je bilo na teh
ilovnatih tleh veliko. Otroci so v šolo prihajali od daleč, nekateri so pešačili
uro ali pa še več. Najhuje je bilo pozimi. Premraženi in mokri so prišli v šolo
in v učilnici so najprej slekli mokra oblačila ter se za silo pogreli. Učitelji so
jim nato na lončeni peči v učilnici kar med poukom sušili hlače in jopice
ter skrbeli za kurjenje.. V peči pač ni smelo zmanjkati ognja.
V učilnicah so našle svoj prostor tudi miši, ki so kar švigale po prostoru.
Nekateri učitelji so bivali v najemniških sobah po kraju. Ves dan so delali,
tako so se pozimi vračali v nezakurjene prostore. Učiteljica Štefka Lončarič
mi je povedala, da je bilo tako mrzlo v sobi, da ji je zmrznila okrasna
lončnica. Ko je zakurila v svoji »ledenici«, se je priljubljena cvetlica kar po
koščkih razletela po tleh. Nekoč je Štefka »zadelala« široko režo med vrati
in pragom s kosom blaga, da ne bi ponoči mraz preveč silil v sobico. Ko se
je zjutraj zbudila, je vse skupaj zmrznilo in komaj je razbila in odtrgala
»zaledenelo« krpo ob vratih. Seveda je vse skupaj pokalo in se treslo tako,
da se je njen sosed prestrašil, ker je mislil da je potres.
Bivanje v teh letih pa je bilo še posebej težavno, ker ni bilo vodovoda.
V kraju
V Jakobskem Dolu je bil
12. junija 1972 izveden
referendum za
samoprispevek za mariborske šole. »ZA« je glasovala večina Jakobčanov. V
program gradenj so pozneje vključili tudi OŠ Jakobski Dol, ki naj bi dobila 3
učilnice, kabinete, kuhinjo, nekatere prostore pa bi obnovili.
Julija je bilo veliko dežja, ki je povzročil ogromno škode. Nevarni so bili
plazovi, ki so ogrožali stanovanjske zgradbe in gospodarska poslopja.
Zaščitni zid pri Bračku je potisnilo na cesto. 15. julija pa je potok Srebotnik
nenadoma narasel in poplavil celo dolino. Gostilna Kocbek bi naj bila do
0,5 m v vodi, soseda Škofa pa so morali izseliti.
Učitelji: Amalija Pezdirc, Marija Cerovšek, Milica Drožđek,
Daniela Laboš , Metka Ravnjak, Miroslava Volk ,
Darja Ledinek , Štefka Lončarič, Alojz Lončarič ,
Lidija Kozar, Vladka Vitez, Meta Pohorec,
Terezija Petrič, Bernarda Mohar, Marija Pertl (upokojena
učiteljica-vodila pevski zbor)
Velik problem je predstavljalo menjavanje in pomanjkanje učiteljev za
posamezna področja. Kar naprej so bili objavljeni razpisi. Včasih prijavljeni
Šolski nadzori: 4 (Milena Tomažej, Franc Marič, Rogl)
niso imeli ustrezne izobrazbe, drugi spet so našli ustreznejše delovno
mesto v drugem kraju.
Tudi to leto je delovala mala šola, v katero so povabili 44 šolskih novincev
za naslednje šolsko. Potekala je od marca do junija v prostorih kluba.
Zavod za šolstvo je prvič organiziral tečaj plavanja za učence 4. razreda v
plavalnem bazenu v Mariboru.
Šola je organizirala vse proslave in prireditve.
V KRAJU
Krajevna skupnost je dobila nove prostore v domu družbenih organizacij. Ti
prostori so služili tudi mali šoli.
Postavljeni sta bili dve montažni hišici na avtobusnem postajališču. Tudi
ceste so počasi urejali. Poleg rednega samoprispevka so posamezniki
vplačevali posebne zneske, dotacije.
Krajani so čakali na asfaltiranje cest. Kolo je bilo pogosto prevozno
sredstvo, saj vožnja z avtobusom za marsikoga ni bila poceni.
Učitelji: Volk Vekoslava, Vitez Vladka, Ledinek Darja, Lončarič Štefka,
Lončarič Alojz, Mohar-Šprah Nada, Pezdirc Amalija, Cerovšek Marija,
Drožđek Milica, Kozar Lidija, Petrič Terezija (skrajšan delovni čas), Vnuk
Katrina, Oberčkal Bojan, Krajnc Eva, Topličar Silva
Št. Oddelkov: 12
Največ učencev v razredu: 35
Najboljši učni uspeh do tedaj: 96%
Še vedno so bili najhujši kadrovski problemi. Menjave učiteljev so se kar
naprej vrstile. Pogoji dela so bili zelo slabi, delovna mesta so bila razpisana
za delo za določen čas. Stanovanj ni bilo na razpolago. Tako so se učitelji
raje odločali za druge šole.
Mala šola je delovala že tretje leto. Namen male šole je bil pripraviti
šoloobvezne otroke na redno šolo.
V mlečni kuhinji se je hranilo 240 učencev. Prvo leto je KBM uvedla
pionirsko hranilnico za spodbujanje varčevanja otrok.
Že drugo leto je bil izveden 20-urni plavalni tečaj za učence 4. razreda v
kopališču Pristan.
Pričele so se priprave na gradnjo prizidka šole. Po planu bi se morala
gradnja začeti že 1973. Leta. Načrti so bili gotovi oktobra, vendar sanitarna
inšpekcija ni pristala na objekt brez vode. Sklad je zato predlagal KS-u, da
bi uredili le obstoječo zgradbo in zgradili vodovod. S tem se KS ni strinjala
in je prevzela skrb za oskrbo šole z vodo. Začetek gradnje se je zavlekel
zaradi finančnih sredstev, saj se je izkazalo, da bo vse skupaj stalo veliko
več, kot so načrtovali.
Krajevni praznik so praznovali 11. 8. 1974 (30-letnica tragičnega dogodka
na Bračkovi domačiji).
Leto 1974 (učitelj Alojz Lončarič s svojimi učenci)
ŠOLSKO LETO 1974/75
Ravnatelj: Bojan Oberčkal
Št. oddelkov: 11
Največ učencev v razredu: 34
V tem šolskem letu je začel delovati oddelek POŠ za učence s posebnimi
potrebami (1. in 2. razred). Učenci so delali po prilagojenem učnem
programu.
Zaradi gradnje prizidka šole je bil pouk zelo moten. Pouk je potekal kar na
šestih različnih koncih v kraju, v improviziranih prostorih, zasilno urejenih
učilnicah.
V tem šolskem letu je bilo 70 otrok vozačev, tudi učitelji so bili v večini
vozači.
Šola ni mogla organizirati podaljšanega bivanja za učence.
25. maja 1975 je bila otvoritev prizidka šole s štirimi učilnicami in
dvema kabinetoma. Šola je dobila tudi vodovod in centralno
ogrevanje in novo pohištvo.
To je bila velika pridobitev za kraj in šolo, zato so jo posebej slovesno
praznovali. Končno so se pogoji za delo izboljšali.
Šol. l. 1975/76
Ravnatelj: Bojan Oberčkal
Učitelji: Marija Cerovšek, Štefka Lončarič, Alojz Lončarič, Anica Povše,
Milica Drožđek, Lidija Kozar, Maksimiljana Jež Maksimiljana,
Ida Kravanja, Marjetka (Horvat) Karničnik, Vladka Vitez,
Miroslava Volk, Jasna Vitez, Bernarda Pšeničnik
Tehnično osebje:Katarina Krhin, Amalija Nekrep, Ivan Kraner
Pouk se je pričel v novi šoli s sedmimi učilnicami.
Potekal je v dveh izmenah.
Ravnatelj: Stane Hadner (od 1. 2. 1977)
Lidija Kozar (vd od začetka šol.l.-1. 2. 1977)
Učitelji: Cerovšek Marija, Lončarič Štefka, Lončarič Alojz, Drožđek Milica,
Kozar Lidija, Pušnik Bronislava, Kravanja Ida, Branka Lempl, Oberčkal Bojan (do
1.polletja), Horvat Marjetka, Vitez Vladka, Vitez Jasna Breznik Bernarda (ne celo
leto), Bojer Andreja (ne celo leto), Anka Redžič, Anton Kotolenko
Število učencev: 248 v 11 oddelkih in 1 oddelek POŠ
Šolsko leto se je začelo z velikimi kadrovskimi in materialnimi težavami. Ob
koncu leta 1976 je imela šola velike finančne težave. Pri gradnji prizidka se
je veliko stvari pogubilo in uničilo. Prave škode ni bilo moč točno oceniti.
Med letom je bilo veliko menjav pri učiteljskem kadru, kar je povzročalo še
dodatne težave. Vsi skupaj pa so se trudili, da je potekal pouk normalno in
da učenci niso bili prikrajšani.
Ravnatelj: Stane Hadner
Učitelji: Marija Cerovšek, Štefka Lončarič, Alojz Lončarič,
(med letom odšel na novo delovno mesto in na šoli vodil PZ in GVZ),
Milica Drožđek, Lidija Kozar Lidija, Bronislava Pušnik,
Marija Kukovec, Greta Lončar, Marjetka Karničnik,
Jasna Vitez, Anka Redžič, Jože Topolnik, Cvetka Ploj
Število učencev: 234 v 9 oddelkih in 1 oddelek POŠ in 1 OPB
Materialno stanje se je nekoliko izboljšalo in nabavili so nekaj novih učil in
oprema za učilnice ter kuhinjo. Uredili so šolski park.
Učitelji: Marija Cerovšek, Štefka Lončarič, Branka Lempl, Lidija Kozar,
Bronislava Pušnik, Marija Kukovec, Jasna Vitez, Anka Redžič,
Jože Topolnik, Cvetka Majhenič( ne celo leto),
Greta Lončar, Milica Drožđek Marjetka Karničnik,
Alojz Lončarič (honorarno)
Število učencev: 208 v 9 oddelkih in 1 oddelek POŠ in 1 OPB
To leto je zaživela brezplačna izposoja učbenikov. Tako so učenci plačali le
delovne zvezke. OŠ Jakobski Dol je bila gostiteljica tradicionalnega
športnega srečanja OŠ Pesnica, OŠ Jarenina in OŠ Jakobski Dol.
V tem letu so se začela velika prizadevanja, da bi bil sprejet referendumski
program, za izgradnjo prizidka (garderoba, večnamenski prostor, nova
kuhinja, tri učilnice, dva kabineta). V okviru KS Jakobski Dol pa je bil
izveden in je uspel referendum za uvedbo krajevnega samoprispevka
(ureditev mrliške vežice, asfaltiranje nekaterih cest in vzdrževanje cest).
Šol. l. 1979/80
Učitelji: Marija Cerovšek, Štefka Lončarič, Branka Lempl, Lidija Kozar,
Bronislava Pušnik, Marija Kukovec, Anka Redžič,
Lizika Senekovič , Jože Topolnik, Marta (Živko) Oman Marta,
Vojko Orgl, Greta Lončar,
Marjetka Karničnik
Tehnično osebje: Katarina Krhin, Irena Šuman, Amalija Nekrep, Marija Rotman,
Ivan Kraner
Število učencev: 213 v 10 oddelkih in 1 oddelek POŠ
Pouk je še vedno potekal v dveh izmenah. Materialni pogoji so se izboljšali,
tudi kadrovske težave so se nekoliko omilile. Še vedno je vladala prostorska
stiska, saj se je pouk odvijal v sedmih učilnicah in tehnični delavnici, ki ni
ustrezala normativom.
V okviru priprav na gradnjo prizidka k šoli, so delavci šole sami porušili stari
del prizidka s kuhinjo in delavnico ter tako znižali stroške nove investicije.
Ob koncu šolskega leta se je začela gradnja prizidka, s čimer se je uresničil
2. referendumski program, ki pa je bil razširjen (z nadzidavo kuhinje,
garderobe in večnamenskega prostora smo pridobili tri učilnice, kabinet in
dve pisarni). Ravnatelj šole Stane Hadner je prevzel nove delovne dolžnosti
in tako je bil imenovan za VD Jože Topolnik.
OBDOBJE od šol. l. 1980/81 do šol. l. 1999/2000
(20 let)
Ravnatelj: Jože Topolnik
Jože Topolnik je postal ravnatelj v šol. l. 1980/81. V tem obdobju se učitelji
niso več toliko menjavali. Nadomeščanja so bila potrebna le v času
bolniških, porodniških dopustov.
Nekaj drobcev iz šolskih let
 Šolsko leto 1980/81
Zelo uspešno je deloval šolski PIKUD, v okviru katerega je delovalo več
interesnih dejavnosti. Za krajane so v mesecu februarju pripravili teden
kulture, v katerem se je zvrstila vrsta kulturnih dogodkov.
Pouk je zaradi gradbenih del na šoli potekal v nekoliko okrnjeni obliki,
zlasti telovadba in tehnični pouk. Zaradi rušenja stare kuhinje, se je
malica pripravljala v zasilnem prostoru pri sosedu Francu Kranerju.
Pouk se je začel
s 1. septembrom 1981 v novo zgrajenih
prostorih. Šola je dobila 3 nove učilnice, kabinet, večnamenski prostor,
garderobo, moderno kuhinjo, tehnično delavnico, dve pisarni ter
asfaltno igrišče. Istočasno je bil zgrajen tudi vrtec (pod učilnicami), ki še
tedaj organizacijsko ni spadal k šoli. Izgradnja prizidka je trajala od 1.
avgusta 1980 do 15. avgusta 1981. Sredstva za izgradnjo so bila zbrana
s samoprispevkom občanov Občine Maribor. Za kraj je bila to velika
pridobitev, saj je v zadnjih letih pouk potekal v nemogočih razmerah.
Šola je nudila krajanom večnamenski prostor v šoli za različne
dejavnosti, sestanke ipd.
Pouk se je odvijal v eni izmeni. Na voljo je bilo 11 učilnic.
V sklopu vzgojno-izobraževalnega dela je še vedno delal kombiniran
oddelek s prilagojenim učnim programom (POŠ).
Nabavljeno je bilo nekaj opreme za tehnično delavnico, vse učilnice pa
so dobile grafoskop.
Večnamenski prostor je služil učencem – vozačem (86) , kjer se je
izvajalo jutranje varstvo; tukaj pa so potekale tudi vse proslave in
prireditve.
Pouk pri telesni vzgoji je bil precej okrnjen, zlasti v zimskem času, saj
šola ni imela telovadnice.
Šola je pridobila 20 arov vrta izključno za potrebe šolske prehrane. Na
vrtu je potekal tudi praktični del gospodinjstva.
Od aprila 1982 je KS Jakobski Dol spadala v novo organizirano občino
Maribor- Pesnica.
Oktobra 1983 je šola slavila 200 -letnico obstoja. Na slavnostni prireditvi se
je zbralo veliko krajanov,
preko 100 gostov, znanih pedagoških
strokovnjakov in pedagoških delavcev.
Zavod za zaposlovanje se je vključeval v poklicno usmerjanje učencev in
pomagal s svojimi nasveti ter
informativnih dni
jih usmerjal . Učenci so se udeležili
na srednjih šolah. Od
osnovnošolsko obveznost,
34 učencev, ki so zaključili
jih je doma na kmetiji ostalo le 6, ostali so
nadaljevali šolanje.
Priprava novincev za osnovno šolo (mala šola) je potekala pod vodstvom
VVO Ljubana Vodeba iz Maribora.
Šola je v sodelovanju z vaško mladino organizirala kulturne prireditve v
kraju . Ob krajevnem prazniku je šola s pionirsko delovno brigado uredila
okolje v Jakobskem Dolu (od 6.8. 1984 do 12. 8.1984).
V pouk so bili vključeni namenski dnevi (kulturni, naravoslovni, športni,
proizvodni).
Naj navedemo kot zanimivost, da so učenci na šolskem vrtu pomagali
pridelati kar 540 kg čebule, 80 kg česna, 60 kg kumaric, 80 kg fižola, 900
kg krompirja, solato itd.
Uvajali so se novi predmetniki in novi učni načrti. Pri pouku je bilo začutiti
več povezovanja med razredno in predmetno stopnjo.
V tem šolskem letu je bilo že 96 učencev vozačev, vendar se šola nikakor ni
mogla dogovoriti s prevoznikom za drugačen vozni red. Učenci so prihajali
v šolo med 6h in 7h, pouk pa se je začenjal ob 8.uri. Isti problem je bil za
učitelje, ki so se v večini vozili ( v kraju so živeli le štirje učitelji).
Učenci so jeseni pomagali kmetom pri spravilu pridelkov.
V tem letu so učenci in učitelji izmenjali obisk z osnovno šolo v Ljigu.
Za učence 5. razreda je bila organizirana šola v naravi v Seči pri Portorožu.
Šola se je povezala z OŠ Jarenina in sprejela skupen dogovor o
zaposlovanju strokovno usposobljenega kadra za tehnično vzgojo.
Šola je dala podporo mladinskemu prostovoljnemu delu, ki je izvajal dela
pri izgradnji vodovoda na relaciji Pesniški Dvor – Jakobskki Dol.
V mesecu juliju je v šolskih prostorih bivala Mladinska delovna brigada
Maribor, Pionirska delovna brigada bratov Šarh in Mladinska delovna
brigada Kraljevo.
Šola je imela prvič zaposleno socialno delavko.
Delovalo je kar 15 različnih dejavnosti na šoli, v katere so se učenci
vključevali po svojih interesih. Sodelovali so na različnih proslavah in
prireditvah.
 Šolska leta 1987/88 , 1988/89, 1989/90
Vsako leto je oktobra potekal projektni teden, v katerem so se zvrstile
številne dejavnosti. Na koncu je bila predstavitev dela in proslava.
Pripravljene so bile razstave. Dejavnosti so potekale v sodelovanju z društvi
v kraju. Predstavniki Zavoda za šolstvo OE Maribor so bili
redni gostje
naših prireditev
Na pobudo Zavoda za šolstvo Maribor je bila ena izmed učilnic preurejena v
telovadnico, tako da so se vsaj malo omilili problemi izvajanja telovadbe v
zimskem času. Obnovljeni sta bili tudi dve učilnici v najstarejšem delu šole.
Zamenjano je bilo ostrešje in obnovljen strop. Na novo je bila opremljena
učilnica za biologijo.
Občina Pesnica je postala samostojna občina (l.1990).
Zaključek pouka ob razglasitvi samostojne Slovenije 25. junija 1991 je
vsem zagrenila JNA. Zvezne vojaške enote so izvedle napade na ključne
prometne točke in mejne prehode. Prišlo je do silovitih spopadov, ki so žal
terjali smrtne žrtve. Jakobski Dol leži v neposredni bližini Šentilja, kjer so
se odvijali hudi spopadi.
Vzgojno-izobraževalno delo je potekalo brez težav, z lepimi uspehi – prvič v
samostojni državi SLOVENIJI.
 Šolska leta od 1992/93 do 1999/2000
Šola je posebej slavnostno obeležila 210-letnico šole oktobra 1993. Ves
teden so potekale različne dejavnosti,
razstave za krajane in druge
obiskovalce. Ravnatelj je vsem delavcem šole izročil priznanje za uspešno
delo.
Največja želja učencev in krajanov je bila telovadnica. Občina Pesnica je
kot ustanoviteljica šole pridobila idejni projekt za novo telovadnico in ga
predložila Ministrstvu za šolstvo in šport Slovenije ter s tem dosegla pogoje
za začetek gradnje telovadnice, ki pa je bil odvisen od sredstev v Skladu
za razvoj OŠ Slovenije.
Končno je OŠ Jakobski Dol septembra 1994 dobila telovadnico.
To je bila velika pridobitev za kraj in šolo. Slavnostne otvoritve se je
udeležil tudi takratni minister za šolstvo in šport g. Slavko Gaber.
V šol. l. 1999/2000 so stekle priprave za postopno uvajanje devetletne
osnovne. Šola se je prijavila
in bila izbrana za 2. krog
šol uvajanja
devetletne osnovne šole, tako so v šolskem letu 1999/2000 stekle priprave
za uvajanje devetletne osnovne šole.
Ob koncu šolskega leta se je upokojil ravnatelj Jože Topolnik, ki je 20 let
prizadevno vodil Osnovno šolo Jakobski Dol. S svojim izrednim posluhom za
deželsko »deco« in s posebnim pedagoškim čutom ter toplim človeškim
odnosom je ustvarjal prijetno vzdušje
v kolektivu in med učenci. Trudil
se je in dajal spodbudo za kvalitetno delo na šoli.
Med krajani se je priljubil s svojim razumevanjem utripa vaškega življenja
ter spoštovanjem preprostega človeka.
Kot upokojenec se je odzval vsakemu našemu vabilu in nas pogosto
obiskal. Spremljal je razvoj in uspehe šole in nas spodbujal.
Njegov znamenit stavek, preprosto voščilo, ki si ga bomo zapomnili:
»Zdravja, pa penezov vam želim! «
Valeta učencev 8. razreda (junij 2000)
Kolektiv: Sedijo (od leve): Janja (Bauman) Otič, Marija Kukovec, ravnatelj Jože Topolnik,
Nada Šiling (razredničarka 8. razreda), župnik g. Franc Markovič (gost),
Jelka Fidler, Vojko Orgl, Jasna Kunstek
Stojijo (od leve): Štefka Lončarič, Peter Vervega, Gorazd Fišer, Karla Golež,
Bojan Kocbek, Sonja Ploj, Katarina Krhin, Marija Fekonja, Igor Kocbek

Ravnatelj: Matija Pezdirc

Transcription

Similar documents

Zapisnik sveta staršev - OŠ Janka Glazerja Ruše

Zapisnik 2. seje Sveta strašev v šolskem letu 2012

[Kliknite tukaj in natipkajte naslov]

SVET STARŠEV GIMNAZIJE ŠENTVID

2. seja – zapisnik - Osnovna šola Leskovec pri Krškem

OSNOVNA ŠOLA FRANCETA BEVKA TOLMIN Tolmin,27_9.2012

Zapisnik 1. seje sveta staršev 2013/2014

93_ 2013.pdf - Osnovna šola Naklo

PRAVILNIK O SPREJEMU OTROK V ANGELIN VRTEC

Drugi Roditeljski dan Dana 17. ožujka 2013./5. džumadel