RAZREDNI ČASOPIS

Transcription

RAZREDNI ČASOPIS
RAZREDNI ČASOPIS
2. A EKONOMSKI TEHNIK
LETO MMXI
LETNIK 2
JUNIJ 2011
IME ČASOPISA: EKONOMIK
LETNIK: 2
JUNIJ 2011
Izdajatelj: 2. a ekonomski tehnik na SETŠ Nova Gorica
Uredila: Elizabeta Ščuka
Besedilo ni lektorirano
Oblikovanje in računalniška obdelava: Elizabeta Ščuka
Fotografije: razredničarka in dijaki 2. a ET
Naslovna stran: Logo - Urška Vodopivec
Tisk: Igor Polenčič
Naklada: 10 izvodov
Izid časopisa je omogočila: SETŠ Nova Gorica
2
DRUGEMU LETNIKU NA POT ...
IZ VSEBINE
2
DRUGEMU LETNIKU
NA POT ...
3
NAŠ RAZRED
4
KJE SMO BILI?
7
STROKOVNA
EKSKURZIJA
10
MEDPREDMETNO
POVEZOVANJE
17
DIJAKINJE
FOTOGRAFIRAJO
18
PO PREŠERNOVIH
STOPINJAH
20
22
RAZREDNE DELAVNICE
ŠOLSKI KVIZ
23
IZVENŠOLSKE
AKTIVNOSTI
25
KULINARIČNI KOTIČEK
26
POČITNICE
V vsakem človeku
so občudovanja vredne
zmožnosti.
Verjemi v svojo moč in mladost.
Nauči se neprestano
ponavljati sebi:
„ Vse je odvisno od mene.“
( Andre Gide)
3
NAŠ RAZRED...
V šolskem letu 2010/2011
je v 2.AET 26 dijakinj in
dijakov. Dobili smo dve
novi sošolki: Petro Štanta in Tarajo
Vovk, ki sta se dobro prilagodili
in znašli v razredni skupnosti.
Petra Štanta
Taraja Vovk
SKUPINSKA SLIKA RAZREDA
Tanja, Petra, Erin, Janja, Luka, Polona, Andreja, Kristina, Ajdţan, Betka, Monika, Karen, Nika, Romina, Erika, Kaja, Lea,
Lara, Urška, Taraja, Patrik, Timotej, Sebastjan, Simon, Nik,
Nathan, Miha, Jure
4
KJE SMO BILI? Kaj smo počeli?
V šolskem letu 2010/2011
je v 2. AET razredu 26
dijakov in dijakinj,
njihova razredničarka je
Elizabeta Ščuka.
Strokovna ekskurzija v Salzburg,
Munchen in Dachau
14. in 15. oktober 2011
Munchen, mesto v Nemčiji,
glavno mesto zvezne deţele
Bavarske, na obeh bregovih reke
Isar, na obrobju alpskega predgorja, 518 m.n.v. (najvišje leţeče nemško mesto).
Avtorica fotografije: Nika Sirk
Dachau - spomenik ţrtvam
nacističnega koncentracijskega taborišča
Avtorica fotografije: Romina Pahor
5
Salzburg - mesto v Avstriji,
glavno mesto zvezne deţele
Salzburg, ob izstopu reke
Salzach iz Alp.
Kulturni dan,
Po Prešernovih
stopinjah,
4. marec 2011
Razredne delavnice:
spoštovanje, poštenje,
solidarnost,
razumevanje, ...
Učna podjetja
v Mercator centru obisk in sodelovanje
6
Športne
aktivnosti in
dejavnosti
Sodelovanje na
šolskih športnih
tekmovanjih v
odbojki, košarki,
nogometu, plesu in
v atletiki.
Sodelovanje in nastopi v
šolskem pevskem zboru,
pod vodstvom mentorice
Tanje Ušaj Hvalič
Šolski pevski zbor; mentorica Tanja Ušaj Hvalič
Uvrstitev
V finale na
zaključnem
šolskem kvizu,
24. junija 2011
7
STROKOVNA EKSKURZIJA
Salzburg, Munchen in Dachau,
14. in 15. oktober 2010
Salzburg
Staro mesto na bregovih Salzacha obdajajo Monchsberg, Kapuzinerberg in trdnjava Hohensalzburg.
Središče mesta je trg z nadškofijsko palačo in stolnico.
Zanimivi so še benediktinska nadopatija sv. Petra, z
romansko, barokizirano samostansko cerkvijo, gotska
frančiskanska cerkev, festivalska hiša, šestnastropne
mestne hiše in benediktinski samostan Nonnberg.
V novem delu mesta je baročni grad Mirabell.
Nika Sirk
Romina Pahor
8
Munchen
Slikovito mesto s stavbami v gotskem, renesančnem,
baročnem in klasicističnem slogu, s Petrovo cerkvijo
z zvonikom, Marijino cerkvijo, staro mestno hišo,
cerkvijo sv. Mihaela, grobnico Wittelsbachov, znamenito ulico Ludwigstrase, ...
Munchen uţiva sloves mesta umetnosti in kulture
zaradi številnih kulturnih ustanov, Bavarske deţelne
opere, Stare in Nove pinakoteke, Bavarskega narodnega
muzeja,
rezidenčne
zakladnice,
gradu
Nymphenburg,...
To je turistično mesto predvsem zaradi ugodne lege
in številnih prireditev, razstav, sejmov, opernih festivalov.
Polona Petejan
V mestu so velika elektrotehnična podjetja, Siemens, AEG, avtomobilska, strojna industrija, zaloţbe, pivovarne, številna veleposlaništva in konzulati.
9
Dachau
Mesto v Nemčiji, v zvezni deţeli Bavarska, ob reki Amper.
V bliţini je spomenik ţrtvam nacističnega koncentracijskega taborišča, ki ga je leta 1933 ukazal postaviti Heinrich
Himmler, ki je bil tedaj načelnik policije v Munchnu. To
naj bi bilo prvo koncentracijsko taborišče, v katerem so
prevzgajali politične nasprotnike (antinaciste). Zgrajeno je
bilo na območju zapuščene tovarne streliva, SV delu mesta
Dachau. Na začetku so zapirali nemške komuniste, socialne demokrate in druge, ki so nasprotovali nacizmu. Kasneje so prihajali Romi, homoseksualci in vse več Judov.
Taborišče je bilo razdeljeno v dve območji: oţje taborišče
in območje krematorija. Taboriščna cona je zajemala 32
barak. V teh so bili jetniki z različnim statusom; v taborišču so bili zaprti skoraj izključno moški. Del barak je bil
urejen kot hiralnica. Del prostorov je bil rezerviran za
medicinske poskuse na ljudeh. Število ţrtev med leti 1933
in 1945 se giblje nekje okrog 188 tisoč. Evidentirane so
ţrtve, ki so umrle po prihodu v taborišče, številne pa so
pobili, še preden so jih popisali. Čisto število ţrtev ne bo
nikoli popolnoma jasno.
30.aprila 1945 so preţivele taboriščnike osvobodili zavezniki.
V nacističnih, koncentracijskih taboriščih je bilo interniranih več kot 20 tisoč Slovencev, od teh je bilo umorjenih
okoli tri desetine. Največ jih je bilo v Dachau, več kot 7
tisoč in okoli 1400 umorjenih.
Vlasto Kopač - Zapisan smrti
10
MEDPREDMETNO POVEZOVANJE
STROKOVNA EKSKURZIJA - 14. in 15. oktober 2010
Avtorji: Romina Pahor
Kristina Spačal
Erika Godnič
AjĎan Ibeska
SPLOŠNO
München je glavno mesto nemške zvezne deţele Bavarske. Po Berlinu in Hamburgu je tretje največje mesto
v Nemčiji z okoli 1,4 milijona prebivalcev. Mestni slogan se glasi »Svetovno mesto s srcem« (»Die Weltstadt
mit Herz«). München je bavarski kulturni, industrijski, gospodarski, prometni, trgovski, turistični in športni
center. Je slikovito mesto s stavbami v gotskem, renesančnem, baročnem, klasicističnem in modernem slogu.
München kot kulturni center
V Münchnu so znane knjiţnice, galerije in muzeji. München je tudi eden od centrov nemške filmske industrije. Čeprav je bilo mesto med drugo svetovno vojno porušeno, je ohranilo zapeljive posebnosti: vodnjake,
parke, kavarne, pivnice in pivske vrtove. V starem delu mesta leţi srce Münchna - Marienplatz. Tu se dviga
velikanska Nova mestna hiša. V bliţini stoji Marijina cerkev, ki je simbol prestolnice Bavarske. Povsod so
razporejeni številni bogati muzeji, kakršnih ne najdemo v drugih delih Nemčije.
Velikanska novogotska mestna hiša je sedeţ mestnega sveta in ozadje za zborovanja, praznovanja in obrede.
Predstavlja razpoznaven znak Münchna.
Marijina cerkev je bila zgrajena leta 1468 in je največja zgrajena srednjeveška stavba v Münchnu.
München kot športni center
Olimpijski Park v Münchnu so zgradili za zimske Olimpijske igre 1972. Ţal je olimpijsko dogajanje zaznamoval teroristični napad, ko je skupina Arabcev ugrabila in umorila 11 izraelskih športnikov.
München kot prometni center
Münchenska mreţa javnega prometa je med najboljšimi v Evropi. Podjetje MVV (Münchner Verkehrs- und
Tarifverbund) upravlja tako s tramvaji in avtobusi, kot tudi s podzemno ţeleznico (U-Bahn), ki deluje oţjem
mestnem območju, in ţeleznico (S-Bahn), ki je namenjena povezavi s predmestji.
Letališče München "Franz Josef Strauss" leţi v neposredni bliţini starega mesta Freising in se imenuje po
politiku Franzu Jozefu Straussu. Na področju potniškega prometa je to letališče drugo najprometnejše letališče v Nemčiji, (34,73 milijonov EUR v letu 2008), takoj za franfurtskim letališčem. Leta 2009 so letališče
München odlikovali z laskavim naslovom, 2. "Best Airport v Evropi" in peto najboljše letališče na svetu.
Čeprav nas od Münchna loči nekaj sto kilometrov avtoceste, se tja mnogi Slovenci vsako leto znova vračajo
na nakupovalne izlete. München odlikuje široka ponudba trgovin z blagom svetovno znanih blagovnih
znamk, ki so seveda tudi bolje zaloţene kot trgovine pri nas. Tukaj se najbolje nakupuje v osrčju mesta, na
ulicah, ki se razprostirajo na vse strani Marienplatza.
Znani nakupovalni centri
Arcade (priljubljen med mladimi)
Funf Hofe (nakupovalni center z 54 trgovinami)
Olimpia Einkaufszentrum (center z znanimi blagovnimi znamkami se nahaja v bliţini Olimpijskega parka .
Za najdraţjo in najbolj luksuzno ulico v Münchnu velja ulica Maximilianstrasse. Tukaj boste našli zveneča
imena, kot so Gucci, Armani, Yves St. Laurent ….
INDUSTRIJA IN OBRT
Industrija in proizvodna obrt prispevata skoraj polovico BDP.
Najbolj znana industrijska podjetja so: Siemens, BMW, MAN, Linhof&Henne, Mercedes Benz .
Siemens AG, nemški »inţenirski konglomerat«, je največji v Evropi. Mednarodni sedeţi Siemensa se nahajajo v Berlinu, Münchnu in Erlangenu. Podjetje ima tri glavna poslovna področja: industrijo, energetiko in
zdravstvo.
11
BMW AG je nemško avtomobilsko podjetje s sedeţem v Münchnu. Večinski delničar je druţina Quandt. BMW ima v lasti tudi avtomobilski tovarni MINI in RollsRoyce v Veliki Britaniji
MAN AG je eno izmed vodilnih podjetij za proizvodnjo vozil in
strojegradnjo v Evropi s sedeţem v Munchnu.
Mercedes-Benz AG (skrajšano Mercedes ali Benz) je nemški
proizvajalec avtomobilov, avtobusov in tovornjakov, trenutno v
lasti podjetja Daimler ChryslerAG.
V Nemčiji je tradicija obrti zelo stara, posebno v mestih, kjer
sodelujejo obrtniki in umetniki. Glede na dostopnost surovin
so se v različnih pokrajinah Nemčije razvile različne obrti.
Tako se je na Bavarskem razvilo slikanje na steklo kot spremljevalna dejavnost steklarski obrti.
Avtorji: Lara Brankovič
Kaja Krajnik
Lea Batič
BMW GROUP
SPLOŠNO
BMW- Bayerische Motoren Werke (angleško: Bavarian Motor Works), je nemško avtomobilsko podjetje s
sedeţem v Munchnu, njegove korenine segajo v leto 1916. Podjetje ima v lasti tudi avtomobilski tovarni
MINI in Rolls-Royce. BMW proizvaja tudi motorna kolesa dveh blagovnih znamk, BMW Motorrad in
Husqvarna.
MEDNARODNI USPEH
Vse tri blagovne znamke BMW, MINI in Rolls-Royce Motor Cars, so namenjene najbolj zahtevnim kupcem
avtomobilov. BMW v avtomobilski industriji nima ustrezne primerjave.
BMW zagotavlja najvišjo kakovost izdelkov in storitev v celotnem poslovnem procesu, od raziskav in razvoja
do trţenja in servisiranja.
Dosedanji uspehi dokazujejo, da je njihova strategija uspešna.
LOGOTIP
SLOGAN PODJETJA
Uţitek je BMW.
SEDEŽ PODJETJA
Sedeţ BMW je munchenski»cilinder«, ki sluţi kot sedeţ sveta za bavarsko avtomobilsko industrijo ţe več kot
30 let. Leta 1999 so stavbo razglasili za zgodovinski spomenik in jo leta 2006 prenovili.
ZASNOVA IN GRADNJA
Stavbo je oblikoval avstrijski arhitekt Karl Schwanzer. Stolp so zgradili 1972 pred poletnimi Olimpijskimi
igrami, slovesna otvoritev pa je bila leto kasneje. Objekt se dviga 101 m (pribliţno 331 čevljev) visoko.
Nahaja se v neposredni bliţini olimpijske vasi in se pogosto omenja kot eden od najbolj opaznih primerov
arhitekture v Münchnu. Velika zunanjost katedrale naj bi posnemala obliko pnevmatik v dirkalnem avtomobilu, z garaţo, ki jo predstavljajo glave. Glavni stolp je sestavljen iz štirih vertikalnih valjev, ki stojijo nasproti
drug drugemu.
12
Vsak cilinder je vodoravno razdeljen v njegovem središču na fasadi. Stolp ima premer 52,30 metrov
(pribliţno 171 čevljev). Stavba ima 22 nadstropij, od katerih jih 18 sluţi kot pisarniški prostori, preostali pa
kot kleti.
BMW Group se ponaša z razvejeno poslovno mreţo v več kot 150 drţavah sveta. »Srce« multinacionalke
prestavlja »štirivaljni stolp«, kjer se kreira svetovna poslovna mreţa.
ISKANJE REŠITEV ZA MODERNIZACIJO IZDELKOV
Modernizacija izdelkov temelji na neposredni in odprti komunikaciji med »členi« BMW Group. Worldwide
(globalno) timsko delo je osnovno načelo pri vsakodnevnem delu v BMW.
Hitro odzivno omreţje BMW Group odlikuje nenavadno, prilagodljivo razmišljanje in delovanje, saj se
zavedajo pomena prisotnosti na trgih po vsem svetu. Preučevanje trendov je osnova za inovacije prihodnosti.
Globalna raziskovalna mreţa vključuje centre za raziskave in razvoj po vsem svetu:
BMW Group raziskave in inovacije Center (fiz), München, BMW Group raziskave in tehnologija,
München, BMW Group Car IT, München, inovacij in tehnološkega centra v Landshut Plant; BMW Group
Designworks, Newbury Park, ZDA ; BMW Group Engineering in Center Emisije Test, Oxnard, ZDA,
BMW Group Technology Office, Palo Alto, ZDA; BMW Motoren GmbH Steyr, Avstrija; BMW Office
Technology Group, Tokio, Japonska, BMW Group Urad za razvoj, Peking, Kitajska.
PROIZVODNJA
Hitra odzivnost na zahteve posameznega trga in ekonomičnost sta »rdeča nit« v svetovni proizvodni mreţi
BMW Group. Izdelke izdelujejo v 24 mestih,v 13 drţavah in na 4 celinah. BMW avtomobile proizvajajo na
14 lokacijah. Matična proizvodnja MINI in Rolls-Royce se odvija v Veliki Britaniji. BMW motorna kolesa
pa izdelujejo v Berlinu, Husquvarna motorna kolesa pa v Italiji.
BMW SLOVENIJA
BMW ponudba avtomobilov
BMW ponudba motorjev
OTROŠKA KOLEKCIJA BMW
Vedno je potrebno začeti od malih nog. Zato so razvili otroško kolekcijo BMW, ki vključuje izdelke, ki
rastejo skupaj z otroki in jim zagotavljajo maksimalno zaščito (npr. kolo BMW Cruise Bike Junior, ali pa
kolo BMW Kidsbike). Na ta način lahko otroci doţivljajo svet odraslih na zelo igriv način in se hkrati učijo
ceniti lepe in prijetne stvari v ţivljenju - kot je uţitek v voţnji.
Otroški varnostni sedeţi BMW
Varnost je na prvem mestu – v BMW ne ostajajo le pri besedah, ampak mislijo resno. V primeru nesreče so
otroci še posebej ogroţeni. Zato je zelo pomembno, da smo zlasti kritični pri izbiri pravega otroškega varnostnega sedeţa. V razvoj teh sedeţev so prenesli vse njihovo strokovno znanje s področja varnosti v okviru
raziskovalnega programa BMW. Vsi varnostni sedeţi BMW so prestali najzahtevnejše preskuse trka in se
izkazali s svojo kakovostjo. In nenazadnje, aktualni otroški varnostni sedeţi BMW nosijo nalepko z oznako
ECE za izpolnjevanje normativov s področja varnosti otroških sedeţev.
Otroška kolesa BMW
Več kot 60 let strokovnih kompetenc na področju konstrukcije koles je zadosten razlog, da zagotavlja proizvajalec BMW uţitek v voţnji tudi na dveh kolesih, in tudi za tiste najmlajše.
13
Otroška vozila BMW
Zakaj čakati na nepozaben občutek uţitka v voţnji? Z otroškimi vozili BMW lahko otroci ta občutek doţivijo kar
doma, saj jim otroška vozila na pedala ali na akumulator omogočajo »pravo« voţnjo brez šoferskega izpita.
Otroški dodatki
Učenje varnosti v cestnem prometu skozi otroško igro. S pomočjo mednarodnih cestnih znakov (višina 68 cm),
prometnih stoţcev (višina 26 cm) in popolnoma delujočih semaforjev (višina 72 cm) iz trde plastike.
Otroška oblačila BMW
V BMW Group so razvili otroško kolekcijo BMW, ki vključuje tudi otroška oblačila in torbe, ki nudijo odličen
videz za vsako priloţnost. Na ta način lahko otroci doţivljajo svet odraslih na zelo igriv način, medtem ko se
obenem učijo ceniti lepih in prijetnih stvari v ţivljenju – kot so moderne oblike in zelo kakovostni materiali.
POSLOVNA ZAKONODAJA
Avtorji: Nika Sirk
Monika Bevk
Karen Ardela
NAJPOGOSTEJŠE GOSPODARSKE DRUŢBE V NEMČIJI IN V SLOVENIJI
NEMČIJA
Najpogostejše oblike gospodarskih druţb v Nemčiji so:
kapitalske druţbe (Kapitalgesellschaften), kamor sodita delniška druţba (Aktiengesellschaft, AG) in druţba z
omejeno odgovornostjo (Gesellschaft mit beschränkter Haftung, GmbH); po novem obstaja tudi MINI GmbH.
Prednost te druţbe je, da ni potrebno vplačati ustanovitvenega kapitala (samo 1 EUR).
Delniških druţb je v Nemčiji več kot druţb z omejeno odgovornostjo. Ampak druţbe z omejeno odgovornostjo
so za tujce primernejše, saj je njihova ustanovitev enostavnejša in cenejša.
Delniška druţba (Aktiengessellshaft, AG)
V Nemčiji znaša minimalni ustanovitveni kapital znaša 50.000,- EUR, v Sloveniji pa 25.000,- EUR. Delniško
druţbo lahko ustanovi ena sama pravna ali fizična, lahko pa tudi več pravnih oziroma fizičnih oseb. Najniţja
nominalna vrednost delnice znaša en evro, lahko so izdane s parno vrednostjo ali kot večkratnik.
Organi delniške druţbe:
Skupščina delničarjev se mora sestati najmanj enkrat letno. Za sprejem večine odločitev zadošča navadna
večina (npr. več kot 50% glasov druţbenikov), za pomembne odločitve (npr. prenos lastniških deleţev) pa se
zahteva tričetrtinska večina (več kot 75% glasov druţbenikov).
Druţbo vodi direktor ali upravni svet druţbe; za druţbe z več kot tremi milijoni evrov osnovnega kapitala je
obvezen upravni odbor z vsaj dvema članoma. Delovanje uprave nadzira nadzorni svet z najmanj tremi in
največ 21 člani. Posamezniki ne smejo biti člani več kot desetih nadzornih svetov. Nadzorni svet se mora sestati najmanj štirikrat letno. Člane nadzornega sveta imenujejo skupščina delničarjev in zaposleni, ki jih predstavlja delavski svet.
Druţba z omejeno odgovornostjo (Gesellschaft mit beschränkter Haftung, GmbH )
Druţbo z omejeno odgovornostjo lahko ustanovi samo ena pravna ali fizična oseba, število druţbenikov navzgor pa ni omejeno. GmbH je ustanovljena s podpisom uradnih listin pred nemškim notarjem. Pogodba mora
vsebovati ime druţbe in njeno dejavnost, sedeţ ter razdelitev kapitalskih deleţev. Najniţji ustanovitveni kapital je 25.000,- EUR, razdeljen na deleţe, ki imajo različne nominalne vrednosti. Ob ustanovitvi se vpiše
ves kapital, vplačanih pa mora biti najmanj 12.500,- EUR. Rezervni sklad ni obvezen.
14
SLOVENIJA
Delniška druţba (d.d.)
Najniţji znesek osnovnega kapitala je 25.000,- EUR , najniţji nominalni znesek delnice je 1,- EUR.
Delniško druţbo lahko ustanovi ena ali več fizičnih ali pravnih oseb, ki sprejmejo statut, ki mora biti izdelan
v obliki notarskega zapisa.
Organi delniške druţbe so skupščina, nadzorni svet in uprava. Skupščina se sestane najmanj enkrat letno,
predvsem tedaj, ko odloča o bilančnem dobičku ter o podelitvi razrešnice upravi in nadzornemu svetu.
Druţba z omejeno odgovornostjo (d.o.o.)
Najniţji znesek osnovnega kapitala je 7.500,- EUR, vsak osnovni vloţek pa najmanj 50,- EUR.
Druţbo lahko ustanovi ena ali več fizičnih oziroma pravnih oseb, ki postanejo z ustanovitvijo druţbe druţbeniki. Druţba ima lahko največ 50 druţbenikov. Lahko jih ima tudi več kot 50, vendar tedaj potrebuje dovoljenje ministra, pristojnega za gospodarstvo. Druţba se ustanovi s pogodbo, ki mora biti sklenjena v obliki
notarskega zapisa, podpišejo pa jo vsi druţbeniki.
Najpogostejša oblika gospodarskih druţb v Sloveniji je druţba z omejeno odgovornostjo.
NAJPOMEMBNEJŠE DAJATVE V NEMČIJI IN SLOVENIJI
Carinske dajatve
Carinsko dajatve določa nemška zakonodaja, ki je v prilagojena EU zakonodaji. Za proizvode, ki so poreklu
iz drţav EU, velja prost pretok – ni carinskih dajatev. Za proizvode, ki so poreklu iz »tretjih drţav«, se obračunavajo in plačujejo carinske dajatve po enotni carinski tarifi EU.
Druge dajatve
Davčni predpisi v Nemčiji so zelo obseţni in komplicirani, dopolnjevali so se vse od leta 1935 in so za navadnega drţavljana pa tudi za podjetja skoraj nedojemljivi. Praktično vsa podjetja, pa tudi velika večina drţavljanov, ki imajo več vrst dohodkov, in ki si ţelijo uveljaviti vse legitimne davčne olajšave zato pri davčnih
napovedih obvezno najame davčne svetovalce.
Glede na slovenske davčne zakone se nemška zakonodaja bistveno razlikuje v tem, da nemška zakonodaja
dopušča med davčnim zavezancem in davčno upravo v primeru spornih razlag z ene ali druge strani tudi
pogajanja. Na teh pogajanjih se potem po moţnosti doseţe nek kompromis, tako da sta na koncu zadovoljna
tako drţava kot tudi davčni zavezanec in to brez dolgotrajnih in dragih pravnih postopkov.
Vrste davkov v Nemčiji:
Znano je, da je nemški davčni sistem eden najbolj kompliciranih davčnih sistemov na svetu, saj Nemčija
pobira celo vrsto davkov.
Davki od dohodkov dohodnina, solidarnostni prispevek, obrtni davek, cerkveni davek (delno)
Davki od premoţenja davek na dedovanje, zemljiški davek,cerkveni davek (delno)
Prometni davki prometni davek (brez uvoznega davka), davek od prometa zemljišč,davek od iger na srečo,
davek od stav in loterijskih zadetkov
Zavarovalni davki davek od zavarovanja proti poţaru
Zanimivosti Nemčije:krajevno pristojni davki: davki na lastništvo psov, teţjih od 30kg; davki na lovske
pravice in ribiške pravice; davek na zabave (prireditve plesov), davek na kavo; cerkveni davek (predstavlja
8% - 9% deleţ med proračunski prihodki);
Primerjava s Slovenijo (samo davek na dobiček in DDV)
Ugotovitev: Nemško gospodarstvo plačuje višji davek na dobiček kot slovensko, vendar niţji DDV
Vrsta davka
Davek na dobiček (v Nemčiji še prometni + solidarnostni davek)
DDV (nem. Mehrwertsteuer )
skoraj 30%
Nemčija
splošna stopnja 19%, zniţana
stopnja 7% (osnovna ţivila)
15
Slovenija
samo davek na dobiček 20%
splošna stopnja 20%, zniţana
stopnja 8,5 % (osnovna ţivila)
OLYMPIAPARK MÜNCHEN
Avtorji: Sebastjan Jakin
Jure Figar
Nik Stančin
Olympia park v Münchnu so zgradili za poletne olimpijske igre leta 1972. Nahaja se v Munchenski četrti Oberwiesenfeld in nudi športne, glasbene in kulturne prireditve. Olympia park upravlja družba Olympiapark München GmbH, ki je
v kapitalski lasti mesta Münchna.
Olympia park München sestavljajo štirje deli:

Olympic Area: Vključuje olimpijski stadion, olimpijski razgledni stolp, olimpijsko palavalno dvorano ter
prireditveno cono.


Olyimpic Media City (Medijsko mesto): Vključuje trgovski center
Olympic village (Olimpijska vas): Del vasi je sedaj namenjen študentskim domovom, med igrami pa so v njen
bivali športniki.
Olympic park: Vključuje olimpijske gore in olimpijsko jezero
Olimpijski park v Münchnu sodi med najbolj znane športne parke v Evropi. Zaradi svojih unikatnih arhitektnih mojstrovin je tudi eden izmed najbolj obiskanih olimpijskih parkov. Po uradnih podatkih ga je doslej obiskalo ţe okoli 170 milijonov ljudi, park pa je gostil ţe prek
10000 športnih in glasbenih priredtitev. Samo v letu 2007 je Olympia Park
obiskalo prek 4 miljonov ljudi. Z kakovostno ponudbo je park zelo prijeten za
vse generacije turistov. Slogan gospodarske druţbe, ki upravlja s parkom, je:
“Misli in delaj v kreativni, inovativni in ekonomski smeri.” Upravljelec olimpijskega parka se zaveda, da so prireditve “magnet”, ki omogoča obstoj in
nadaljni razvoj olimpijskega parka kot izredno zanimive turistične destinacije.
Zato nameravajo še povečali število športno-kulturnih prireditev.
DRUŢBENIKI, NADZORNI SVET, DIREKTOR
Olympiapark München GmbH je investicijska druţba v 100% lasti mesta
München. Glavni direktor parka je Munchenski manager Ralph Huber.
MASKOTA OLYMPIC PARK MUNCHEN
Maskota Olympic Park München je pes Olympi. Od leta 1997 se nahaja v parku, kjer skrbi za zabavo predvsem mlajših
obiskovalcev. Zelo znan je postal po atletskem evropskem prvenstvu leta 2002. Takrat so ga za nekaj časa preimenovali
v Euorolympi
OLIMPIJSKI STOLP
Olimpijski stolp je s svojimi 191m največja stavba v Münchnu. Stolp je televizijski
oddajnik, ki ima na višini 181m restavracijo. Na to višino se obiskovalci povzpnejo z
zelo hitrim dvigalom, ki potuje s hitrostjo 7m/s. Posebnost restavracije je, da se vrti okoli
svoje osi. V 53 minutah se enkrat zavrti okoli osi. Nad restavracijo je še razgledna točka
od kjer lahko ljudje vidijo obseţnost Münchna.
SPONZORJI
Olimpijski park München ponuja podjetjem partnersko sponzorstvo (Meeting Point Olympic Park), tj. sponzoriranje
posameznega športnega ali kulturnega dogodka, ki se tudi vsebinsko navezuje na podjetniško dejavnost. Glavni sponsor
Olimpijskega parka München je nemška druţba S&K Marketingberatung GmbH, ki je v 100% lastni mesta Munchen.
To podjetje načrtuje, organizira, koordinira in uresničuje postavljene cilje ter nadzira vse dogodke, ki potekajo v olimpijskem parku.
NAŠE PRIPOROČILO ŠPORTNEMU PARKU STOŢICE
Športni park Stoţice je športni in nakupovalni park v izgradnji v bliţini ljubljanskih Stoţic. Park je bil zgrajen po načrtih glavnih arhitektov Jurija Sadarja in Boštjana Vuge.
Večnamenski športni park poleg nakupovalnega centra (ki je še v izgradnji) sestavljata Stadion Stoţice za 16.038 gledalcev (oziroma 23.000 gledalcev ob koncertih) in večnamenska dvorana Arena Stoţice za 12.480 gledalcev oziroma
14.480 ljudi. Površina arene meri 14.164 kvadratnih metrov, stadion pa 24.694 kvadratnih metrov.
Park pa bo v prihodnje vključeval tudi otroško igrišče, park za rolanje in rolkanje, steze za trim, kolesarjenje, pozimi pa
tudi proge za smučarski tek.
Gospodarski druţbi, ki upravlja ta prestiţni večnamenski športni biser, priporočamo uporabo “preizkušenega poslovnega recepta”, ki ga je razvil Olympiapark München GmbH.
16
Nogometni klub Bayern
München
Avtorji: Luka Miljić
OSEBNA IZKAZNICA :
Polno ime : FC Bayern München e. V.
Vzdevki : v nemščini – Der FCB, Die Bayern, Die Roten, FC Hollywood
v angleščini – The FCB, The Bavarians, The Reds
USTANOVLJEN : 27. februar 1900
STADION : Allianz Arena (kapaciteta 69.901)
PREDSEDNIK KLUBA : Franz Beckenbauer
SPONZORI KLUBA SO : adidas, t com , allianz, siemens
Stadion allianz arena
Stadion allianz arena so začeli graditi leta 2002, stadion
je bi zgrajen tri leta kasneje zgradili pa so ga tudi zaradi
svetovnega prvenstva 2006. Ta stadion spada med najsodobnejše na svetu, zaradi njegove izjemne arhitekture in
lepe podobe. Postal je zelo prepoznaven in danes spada
tudi kot turistično znamenitost . Stadion sprejme maksimalno 70.000 ljudi . Njegova posebnost pa je, da ponoči
sveti v rdeči, modri ali pa v kombinaciji rdeče modre
barve.
Bayern je znan po tem, da je zanj igralo veliko dobrih nogometašev, nekateri izmed njih so v nogometnem
svetu zapisani tudi kot legende svetovnega nogometa. Bayern pa se lahko tudi v današnjih časih pohvali z
izjemnim igralskim kadrom. Legende ki so igrale za ta klub so sedajšnji presednik Bayerna Franz Beckenbauer, Gerd Muller, Sepp Maier in še Oliver Kahn, ki pa spada pod generacijo mlajših legend. V ekipi
Bayerna pa danes igrajo zvezdniki svetovnega nogometa kot so: Miroslav Klose, Franck Ribery, Bastian
Schweinsteiger, Arjen Robben, Mark van Bommel, Mario Gomez. Ta veliki nemški kl
ub pa se lahko pohvali tudi z odlično mladinsko šolo saj se je v njej razvilo nekaj odličnih nogometašev, ki
danes igrajo v prvem moštve Bayerna to so : Toni Kroos, Thomas Muller, Andreas Ottl, Diego Contento,
Holger Badstuber.
PRIMERJAVA MED SLOVENSKIM IN NEMŠKIM NOGOMETOM
Moje mnenje je takšno da se slovenski nogomet v nobenem pogledu ne more primerjati z nemškim. To pa zaradi slabih finančnih pogojev, ki so v Sloveniji in tako naprej. Razlika se vidijo ţe
pri osnovnih stvareh: velikost stadionov, število sponzorjev, število obiskovalcev na tekmah ( tekme nemškega prvenstva so dokazano najbolj obiskane tekme na svetu, minimalno si pride ogledat
tekmo 20.000 ljudi, v Sloveniji pa je na prvenstvenih tekmah maksimalno od 2.000 do 5.000 ljudi ). Razlike pa se opazijo tudi drugod: slovenski klubi se ne morejo s takšno lahkoto kot nemški
uvrstiti v evropska tekmovanja ( zadnji klub, ki je igral v evropskem tekmovanje je bil Maribot
leta 1999/2000; Bayern Munchen pa je naprimer še lani igral v finalu lige prvakov).
Nemški klubi imajo tudi velike in uspešne nogometne šole, te šole vsako leto ustvarijo neverjetne
talente, ki potem ţe prvo leto v prvi nemški ligi zasijejo in se potem deleţni velike pozornosti
nekateri pa se potem razvijejo tudi v svetovne nogometne zvezde. Zanimanje za nogometne tekme
v Nemčiji nikoli ne poniknejo saj navijači svojo ekipo bodrijo tudi, ko ji je najtejţje in ko je v veliki krizi, v Sloveniji pa takšnih navijačev na ţalost ni (izjema so Viole -Maribor in Green Dragonski-Olimpija) zanimanje se v Sloveniji zaradi takšnih ali drugačnih razultatov ekipe iz tekme v
tekmo spreminja. Seveda pa je največja razlika v reprezentančnem nogometu saj je nemška repzentanca obstaja več časa kot slovenska ima pa tudi boljši kader, zato so uspehi tudi večji, seveda
pa imajo tudi večje nogometne zvezdnike kot slovenci, naši nogometaši se naţalost v višini plač z
nemškimi igralci ne morejo primerjati.
17
Dijakinje fotografirajo...
Dijakinje 2.a ET so na strokovni ekskurziji po Avstriji in Nemčiji pridno fotografirale.
S svojimi fotografijami se predstavljajo Kaja Krajnik, Romina Pahor, Nika Sirk in Erika Godnič.
Nika Sirk
Kaja Krajnik
Romina Pahor
Romina Pahor
Romina Pahor
Erika Godnič
18
PO PREŠERNOVIH STOPINJAH
EKSKURZIJA, 4. marec 2011
Kulturni dan Po Prešernovih stopinjah nas je seznanil s Prešernovim ţivljenjem, delom ter
nas vodil v tri slovenske kraje, ki so najbolj zaznamovali pesnikovo ţivljenje, v Ljubljano,
Kranj in Vrbo.
Kranjc, ti le dobička išeš,
bratov svojih ni ti mar,
kar ti bereš, kar ti pišeš
more dati gotov dnar!
Kar ni tuje, zaničuješ,
starih šeg, se zgublja sled,
pevcev svojih ne spoštuješ,
za deţele čast si led!
(Elegija svojim rojakom)
19
France Prešeren se je rodil 3. decembra 1800 v Vrbi na Gorenjskem, kot tretji otrok in prvi sin materi Mini
ter očetu Šimnu, po domače Ribičevemu. Ţe zelo zgodaj je kazal izjemno nadarjenost, zato so ga leta 1808
poslali k stricu Joţefu, ki je kot duhovnik sluţboval pri Veliki Račni. Od leta 1810 je obiskoval ljudsko šolo
v Ribnici, kjer je bil kot odličnjak zapisan v zlato knjigo. Leta 1812 je šolanje nadaljeval v Ljubljani in
leta 1813 začel obiskovati gimnazijo. Po končani gimnaziji je v Ljubljani zaključil še dva letnika tedanje »filozofije«, in leta 1821 odpotoval na Dunaj, kjer je končal še tretji letnik, ki ga je moral izdelati za nadaljevanje študija. Naslednje leto se je vpisal na dunajsko pravno fakulteto. Študij je končal leta 1828. Na
Dunaju se je dobro seznanil z antično, nemško in italijansko literaturo. Poleti 1828 se je vrnil v Ljubljano,
začel delati kot odvetniški pripravnik. Na samostojno advokaturo je čakal 18 let. Poklicno se je osamosvojil
leta 1846, ko je postal odvetnik v Kranju. Bolan je, 8. februarja 1849 umrl. Pokopali so ga na kranjskem
pokopališču.
V ljubezenskem pesnenju je dosegel vrh s ciklusom Gazele (1833) in ciklično pesnitvijo Sonetni venec
(1834). Leta 1836 je nastala pesnitev Krst pri Savici, s katero je posegel v čase pokristjanjevanja v 8.stoletje.
Znamenita pesem Pevcu zaključuje pesnikovo zrelo ustvarjevalno obdobje.
Leta 1844 je nastala edina Prešernova politična pesem Zdravljica, ki zaradi cenzure ni mogla iziti vse do
revolucije leta 1848. Prešernova pesniška ustvarjalnost se zaključuje leta 1846, ko je bila z letnico 1847 natisnjena zbirka Poezije.
Prešeren je bil iz leta v leto bolj navzoč v slovenskem narodu, pa tudi v širšem evropskem prostoru.
Prešeren je za generacije Slovencev mnogo več kot zgolj eden iz vrste domačih literatov. Je naš pesniški
genij. Spremlja nas od rojstva do smrti. Čai se spreminjajo. Prešernovo delo pa ostaja čvrsta skala
neminljive lepote v razpenjenem morju minevanja.
20
RAZREDNE DELAVNICE
… Spoštovanje, Cena poštenja, Vrednote,
Solidarnost, Razumevanje, … !
Smo to, kar mislimo, da smo.
(Buda)
21
CENA
POŠTENJA
Napisal: Miha
Vrednote:
 Vrednote so
kategorije pojavov, ki jih cenimo, oziroma prepričanja o tem, kaj je dobro in kaj ne.
 Za doseganje vrednot smo se velikokrat pripravljeni odreči čemu drugemu.
 V vrednotah se kaţejo naši cilji, ki so pokazatelj našega kulturnega in duševnega
razvoja.
 Vrednot je veliko. Spremljajo nas vsak dan, v vseh kulturah.
Tukaj je le nekaj poglavitnih vrednot: Prijateljstvo, Mir, Ljubezen, Poštenost, Zdravje,
…
Kaj je poštenost?
 Poštenost je ena izmed najbolj cenjenih vrednot.
 Je pokazatelj človekovega značaja in zavedanja.
 Je del človekove zavesti in vpliva na njegovo obnašanje.
 Poštenost vodi druţbo v pravo smer, ter ji zagotavlja varnost in prijazno okolje.
 Pošteni ljudje, imajo v ţivljenju veliko več moţnosti za uspeh.
 Poštenost vodi druţbo v pravo smer, ter ji zagotavlja varnost in prijazno okolje.
Pošteni ljudje, imajo v ţivljenju veliko več moţnosti za uspeh.
Kaj je nepoštenost?
 Nepošteni ljudje kradejo, laţejo,…in velikokrat se to stopnjuje in
takšni postanejo zločinci.
 Takšni ljudje so izločeni iz druţbe in pogosto brez prijateljev.
Tarajina delavnica
22
ŠOLSKI KVIZ
Zaključek šolskega leta 2010/2011 je na Srednji ekonomski in trgovski šoli potekal v znamenju kviza, kjer so
dijaki in dijakinje lahko pokazali znanje iz slovenske geografije, slovenščine in novejše zgodovine. Vsak razred je zastopala skupina treh dijakov, dijakinj, ki so se sprva pomerile na kvalifikacijah,. Izbranih je bilo osem
najboljših ekip, ki so se uvrstile v nadalnje tekmovanje, dne 24. junija 2011, na zadnji dan pouka.
2. AET so zastopale Taraja Vovk, Lara Brankovič in Lea Batič. Dekleta so se športno borila in se uspela uvrstiti v finale, kjer so osvojile zelo dobro drugo mesto. ISKRENE ČESTITKE!!!!
23
IZVENŠOLSKE AKTIVNOSTI
Dijaki in dijakinje 2.AET so bili zelo aktivni v izvenšolskih dejavnostih, posebej so se izkazali športniki: Nathan Kavčič, ki je šolo zastopal na srednješolskem tekmovanju v odbojki, Timotej Valentinčič, Miha Zupan,
Patrik Zoretič in Luka Miljić, so tekmovali v nogometu, Simon Hristov,
ki se boril v šolski košarkarski ekipi. Miha Zupan, Patrik Zoretič in
Taraja Vovk so tekmovali še na posamičnem srednješolskem atletskem
tekmovanju. Lea Batič je tekmovala na srednješolskem plesnem festivalu.
Urška Vodopivec in Taraja Vovk sta tekmovali v znanju matematike in
osvojili bronasto Vegovo priznanje, Polona Petejan pa je tekmovala v
znanju iz slovenščine in si prisluţila bronasto Cankarjevo priznanje.
Lara Brankovič, Lea Batič, Kaja Krajnik in Jure Figar so tekmovali v angleški bralni znački.
Za delo v razredni skupnosti in pomoč sošolcem so pohvalo prejeli: Urška Vodopivec, Lara Brankovič, Petra
Štanta, Janja Rusjan, Sebastjan Jakin in Romina Pahor.
Priznanje za odličen uspeh je prejela Urška Vodopivec.
Urška Vodopivec, Petra Štanta, Andreja Sitar, Erin
Arčon, Polona Petejan in Janja Rusjan so celo šolsko
leto sodelovale v šolskem pevskem zboru in nastopale
na različnih prireditvah, ob dnevu odprtih vrat, ob odprtju šolskega muzeja, na šolski kulturni prireditvi,…
Šolski zbor pod vodstvom mentorice Tanje Ušaj Hvalič.
Boţično - novoletna slovesnost
24
KULINARIČNI KOTIČEK
Pripravila: Erin Arčon
Ljubezen na drugi pogled
čokoladno mandljeva sladica s čokoladno kremo
10 jajc
15 ţlic sladkorja
10 ţlic moke
10 ţlic mandljev
70 g masla
1 dl mleka
1 vanilijev sladkor
1 - 2 ţlički pecilnega praška
100 g jedilne čokolade Gorenjka
Krema:
250 g mascarpone sira
2 ţlici sladkorja
200 g jedilne čokolade Gorenjka
Za navlaţitev peciva:
2 dl vode
1 dl mleka
2 ţlici sladkorja
Za okras:
stepena alpska smetana
Rumenjake s sladkorjem penasto umešamo. Moki primešamo vanilijev
sladkor, pecilni prašek in zmlete mandlje previdno primešamo rumenjakom. Dodamo raztopljeno maslo in mleko, nazadnje pa trd sneg.
Maso razdelimo na dva dela, v enem dodamo čokolado, raztopljeno na pari.
V pomaščen in z drobtinami posut pekač najprej vlijemo belo maso, nato
temno.
Pečemo na 180 stopinjah 20 - 25 minut.
Medtem, ko se biskvit hladi, naredimo kremo.
Mascarponeju primešamo 2 ţlici sladkorja in raztopljeno čokolado.
Biskvit prereţemo na pol, ga navlaţimo ter premaţemo s čokoladno kremo.
Pecivo shranimo v hladilnik in ga ponudimo s stepeno smetano.
25
Avtor slike:
Lara Brankovič
26