Deveto državno tekmovanje gozdnih delavcev Slovenije

Comments

Transcription

Deveto državno tekmovanje gozdnih delavcev Slovenije
Deveto državno tekmovanje gozdnih
delavcev Slovenije
Maribor, 21. september 2013
ORGANIZACIJA IN KRAJ PRIREDITVE
Organizator devetega državnega tekmovanja gozdnih delavcev sta bila Gozdno gospodarstvo
Maribor d.d. , ter Gozdno in lesno gospodarstvo Murska Sobota d.o.o.
Kraj tekmovanja s kulturnim programom je bilo na sedežu Gozdnega gospodarstva Maribor, d.d.,
Limbuško nabrežje 15, 2341 Limbuš.
Govor organizatorja
Spoštovani visoki gostje, tekmovalci, sodniki, novinarji in snemalci, sodelavci ter
obiskovalci 9. državnega tekmovanja gozdnih delavcev Slovenije.
Dobrodošli v Mariboru.
Gozd je v zgodovini človeštva imel vedno izjemno pomembno vlogo, ko je šlo za zaščito
pred neugodnimi vplivi okolja, kot vir prehrane, kuriva ali kot mesto zaposlitve za
preživljanje svojih družin. Nekoč kamnita orodja je zamenjala sodobna oprema, konje so
zamenjali traktorji in žičnice, tudi v slovenske gozdove smo pripeljali stroje za strojno
sečnjo.
Seveda pa tudi najsodobnejša tehnika ne dela brez ustrezno usposobljenih in izvežbanih
kadrov različnih gozdarskih profilov. Slovenske izobraževalne ustanove so pri tem razvoju
imele pomembno vlogo. Kljub vsemu napredku pa še vedno ostaja v gozdni proizvodnji
ključno delovno mesto gozdar – sekač v najširšem smislu, saj se za tem imenom skriva
tudi gojitelj, gradbenik in sodelavec v različnih drugih fazah gozdne proizvodnje.
Pomenu tega profila so namenjena že tradicionalna tekmovanja v veščinah, spretnosti in
natančnosti v gozdarstvu. V vsej zgodovini panoge je bil simbol vrhunske fizične
sposobnosti in izvežbanosti, v zadnjem obdobju pa vedno višjo mesto zavzema
strokovnost.
Delo gozdarja je nevarno, ob tem pa je izpostavljen mnogim neugodnim vplivom okolja od mraza, vročine, vlage, insektom, . . . Profesionalizem, ustrezna oprema in nenehno
obnavljanje znanja v znatni meri zagotavljajo večjo varnost in manj nesreč, zato je
izobraževanje na področju varstva pri delu in spoštovanje navodil za varno delo v
gozdarstvu vedno imelo pomembno mesto. Pomemben korak k ohranjanju smo naredili z
uporabo profesionalne opreme in osebnih zaščitnih sredstev, ki pa v poslovanju
predstavljajo vedno pomembnejše finančno breme.
Kljub temu nekateri želijo to delo razvrednotiti in ga z nekdanje stimulacije, primerljive z
rudarji, znižati na nivo profila povprečnega delavca v klimatiziranem prostoru mehanične
delavnice. Kriterij profita nenehno dviguje pričakovane učinke, ti pa pogosto ne
zagotavljajo osnovnega merila normiranja – sposobnosti dela skozi vso delovno dobo.
Nelojalna konkurenca na trgu takšno razmišljanje le še pospešuje.
Vedno pogosteje se srečujemo z razmišljanji in tendencami, da je tudi v gozdarstvu čim
večji dobiček edini cilj gospodarjenja. Nekoliko spominja na začetke politične ekonomije.
A narava je takšna razmišljanja vedno znala kaznovati. Takšnim pogledom je namenjena
pravljica o Jezerniku z lovrenških jezer, ki je vedno aktualna in nas kot bič opozarja na
lahkomiselnost in kratkovidnost pri enostranski obravnavi narave.
Gozdno gospodarstvo Maribor v tem letu praznuje 65 let obstoja v okviru
gozdnogospodarskega območja, kot je današnje. Tradicija gozdarjenja, vpetost v lokalno
okolje in uvajanje razvoja v panogi, so ob skrbi za strokovnost kadra ter povezanosti z
lokalno lesnopredelovalno industrijo, bili v vsej zgodovini družbe glavni postulati
delovanja družbe.
Družbene spremembe, kriza v družbi, in usihanje lesnopredelovalnih obratov, zlasti pa
novopojavljajoči se ozki interesi v času iztekanja koncesij za delo v državnih gozdovih,
postavljajo pod vprašaj tudi edine smiselne in za državni interes pomembne
tradicionalne vezi gozd-žaga. Nekdaj nad 2% BDP, ki ga je gozdarstvo imelo, se je izničil
na nivo, da gozdarstvo v strukturi BDP sploh ni več omenjeno. Zato obletnico praznujemo
s cmokom v grlu in se pogosto počutimo kot talec višjih interesov.
Verjamemo pa, da bo, ob vsem znanju in izkušnjah, ki jih imamo v slovenski gozdarski
stroki, prevladalo trezno in dobronamerno razmišljanje v dobro slovenskih gozdov,
slovenske lesno predelovalne industrije in zaposlenih v teh panogah.
Na koncu naj se posebej zahvalim za udeležbo ekipam Madžarske in Avstrije, ki ponovno
izkazujejo tradicionalne prijateljske medsosedske odnose v gozdarski stroki ter ekipama
obeh gozdarskih izobraževalnih ustanov, ki tako potrjujeta vpetost v panogo in dajeta
upanje, da bo slovensko gozdarstvo živelo tudi v prihodnje.
Zahvaljujem se org. odboru, sponzorjem in donatorjem ter podpornikom, ki so z
razumevanjem dodali svoj kamen v mozaik priprav in izvedbe današnjega 9. državnega
tekmovanja gozdnih delavcev in vzporednih aktivnosti.
Hvala vsem zaposlenim v družbah GLG in GGM , ki so kljub zaostreni atmosferi vložili ves
trud in znanje, da bi tradicionalno srečanje gozdarjev izvedli v okviru danih možnosti –
skromno a s srcem.
Tekmovalcem želim čim več uspeha pri tekmovanju, sodnikom korektno sojenje,
obiskovalcem pa, da vzpodbujajo tekmovalce in uživajo ob vzporednem animacijskem
programu.
Naj zmaga najboljši.
Edo GORIČAN
TEKMOVALNE DISCIPLINE
 Menjava verige in obračanje letve
 Kombiniran rez
 Precizen rez na podlagi
 Zasek in podžagovanje
 Kleščenje
 Podiranje na balon (fakultativno)
TEKMOVALNE EKIPE
EKIPE V KONKURENCI
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
GG Maribor
GLG Murska Sobota
GG Slovenj Gradec
GG Celje
GG Brežice
GOZD Ljubljana
GG Bled
SGG Tolmin
GG Postojna
GRČA Kočevje
GG Novo mesto
Snežnik Kočevska reka
BTF Ljubljana
GLŠC Postojna
EKIPE IZVEN KONKURENCE
• Avstrija
• Madžarska
ORGANIZACISKI ODBOR
Predsednik
Edo Goričan, univ. dipl. inž. gozd. GG Maribor d. d.
Podpredsednik
Vlado Bratkovič GLG Murska Sobota d. o. o.
Vodja tekmovanja
Marjan Verdnik, univ. dipl. inž. gozd. GG Maribor d. d.
Pom. vodje tekmovanja
Peter Kolar, univ .dipl. inž. gozd. GG Maribor d. d.
Član
Dušan Gradišar, univ. dipl. inž. gozd. Gozd Ljubljana d. d.
Član
Silvo Pritržnik, univ. dipl. inž. gozd. GG Slovenj Gradec d. d.
Član
Andrej Kastelic, univ. dipl. inž. gozd.
GG Novo Mesto d. d.
Član
Adolf Trebec, univ. dipl. inž. gozd. ZGS OE Postojna
Član
Marjan Vadnu, dipl. org. mened. SGLŠ Postojna
Član
Mag. Frenk Kovač GG Postojna d. d.
Član
Darko Pristovnik, univ. dipl. inž. gozd. ZGS OE Maribor
CASTNI ORGANIZACIJSKI ODBOR
Mag. Jošt Jakša-MKO
v.d. direktor direktorata za gozd., lov. in rib.
Irena Šinko, univ. dipl. inž. zooteh. in univ. dipl. prav.
SKZG RS-direktorica
Jože Sterle, univ. dipl. inž. gozd.
Gozdarsko interesno združenje Slovenije-direktor
Prof. dr. Robert Brus-BTF,
Oddelek za gospodarstvo-prodekan
Dr. Primož Simončič
Gozdarski inštitut Slovenije-direktor
Prof. Cvetka Kernel
SGLŠ Postojna-ravnateljica
Ivo Trušt, univ. dipl. inž. gozd.
ZGS-direktor
Janko Kerneža
Sindikat gozdarstva Slovenije-predsednik
Jože Falkner, univ. dipl. inž. gozd.
Zveza gozdarskih društev-predsednik
Dr. Andrej Fištravec
Mestna občina Maribor-župan
Nada Vadnov
Višja strokovna šola Postojna-ravnateljica
SODNIKI
Pregled motornih žag:
Trobec Sergej
Šmajdek Andrej
Menjava verige:
Mlakar Uroš
Šoštarič Marija
Mikec Andrej
Kombiniran rez:
Repnik Matej
Černigoj Vojko
Fridl Jože
Bizjak Sebastjan
Cojzer Izidor
Pekošak Dominik
Černela Mitja
Grgoraš Damir
Precizen rez:
Kočnik Aleksander
Antončič Janez
Zupančič Miha
Kranjc Rudi
Rozman Boštjan
Prem Dušan
Troha Rajko
Križman Roman
Černela Dušan
Zasek in podžagovanje:
Klančnik Anton
Pridigar Igor
Rovan Bojan
Schmuck Albin
Kores Miroslav
Dajčman Mihec
Žurga Ivan
Jernej VADNJAL
Brumec Aleksander
Kleščenje:
Breg Peter
Martič Drago
Gašperšič Boštjan
Seidl Luka
Bandelj Matej
Turk Silvo
Čelan Goran
Rogan Jože
Otoničar Uroš
Podiranje na balon:
Praznik Miran
Bizjak Igor
Župan Ciril
Kontrola rezultatov:
Sameja Marko
Troha Darjan
Sestanek sodnikov
REZULTATI TEKMOVANJA
Menjava verige in obračanje letve – domači posamezno
Kombiniran rez – posamezno
Precizen rez na podlagi – domači posamezno
Zasek in podžagovanje – domači posamezno
Kleščenje – domači posamezno
Podiranje na balon – domači posamezno
Vse discipline skupaj – domači posamezno
Rezultati tekmovanja – domači ekipno
Skupaj točke po disciplinah – domači
Vse discipline skupaj - gosti
Vse discipline skupaj ekipno – gosti
Skupaj točke po disciplinah – domači in gosti
Podelitev medalj in priznanj
SPONZORJI TEKMOVANJA
DONATORJI
GG NOVO MESTO d.d.
GOZDARSTVO GRČA d.d.
AVTOMARKET REBERNIK d.o.o.
KO-NET d.o.o.
PROTECT INFRA d.o.o.
UNIFOREST d.o.o.
GG BLED d.o.o.
MAZIVA + d.o.o.
ŽAGA CUGMAJSTER d.o.o.
SGG TOLMIN d.d.
ASTEKO d.o.o.
KGS KRANJC d.o.o.
PO-LES d.o.o.
ROMAN MURŠEC s.p.
POLIGRAM d.o.o.
JANKO VRANC s.p.
KOPUŠAR BOŽIDAR s.p.
Nekaj utrinkov iz tekmovanja
Ob zaključku tekmovanja
Irena Šinko, direktorica Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov RS
Naloga gospodarjenja z državnimi gozdovi je zaupana Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov
RS, zato nosi posebno odgovornost, da z gozdovi, ki jih upravlja, gospodari v skladu
z načelom trajnosti, večnamenskosti in sonaravnost ter pri tem upošteva tako ekonomske,
kot tudi okoljske in socialne vidike.
Izvajanje nalog v državnih gozdovih, na podlagi dolgoročno podeljene koncesije,
opravljajo visoko usposobljena in profesionalna gozdna gospodarstva, ki pri tem uporabljajo
najboljšo opremo in sodobno tehnologijo, predvsem pa imajo zaposleni bogate izkušnje za
delo v gozdu, za katerega so tako fizično kot tudi psihično usposobljeni. Navedene kvalitete
gozdnih delavcev in profesionalizacija del v gozdu na sploh so ključnega pomena pri
izvajanju tako težkih in nevarnih del, z visokim faktorjem nezgodnega tveganja, kot so dela
gozdnih delavcev.
Takšna tekmovanja gozdnih delavcev, kot je letos že 9. tradicionalno državno tekmovanje
gozdnih delavcev Slovenije, so zato dobrodošla tudi z vidika preverjanja strokovne
usposobljenosti, spretnosti in izurjenosti gozdarskih delavcev. Obenem pa nudijo priložnost
za seznanitev z novostmi ter medsebojno izmenjavo uporabnih informacij in delovnih
izkušenj na strokovnem področju. Poleg dobro organiziranega strokovnega dela dogodka sta
organizatorja tekmovanja, Gozdno gospodarstvo Maribor d.d. ter Gozdno in lesno
gospodarstvo Murska Sobota d.d. poskrbela tudi za družabni del prireditve, katerega namen
je predvsem prijetno druženje, pa tudi sklepanje novih poznanstev.
Prepričana sem, da takšna srečanja krepijo pomen gozdarske stroke, uspehi, ki jih dosegajo
slovenski gozdarji, pa poleg formalnih priznanj, pomenijo predvsem potrditev njihove
profesionalne usposobljenosti, ki jo sicer dnevno koristijo pri svojem napornem in nevarnem
delu v slovenskih gozdovih. Vse sodelujoče ekipe na tekmovanju v Limbušu, z mednarodno
udeležbo, so pokazale visoko profesionalnost in veliko tekmovalnega duha, zato čestitam
vsem tekmovalcem in želim, da pridobljene izkušnje s tekmovanja uspešno uporabijo pri
svojem delu.«
Vtisi z 9. državnega tekmovanja gozdnih delavcev Slovenije
Prijaznemu povabilu mariborskih organizatorjev na že deveto državno tekmovanje gozdnih
delavcev Slovenije sem se odzval z velikim veseljem iz vsaj dveh razlogov; prvič, vedel sem,
da bo čez dan vsaj nekaj časa za druženje in klepet s kolegi, s katerimi se preredko srečamo,
in drugič, takšnega tekmovanja še nikoli nisem imel priložnosti spremljati v živo.
Že po uvodnih predstavitvah ekip in razporeditvi sodnikov na svoja mesta sem videl, da bo
šlo na tekmovanju precej zares. Presenečen sem bil že pri prvi disciplini, šlo je za obračanje
meča in menjavo verige. Tekmovalec se je pred nastopom zbral, kot bi bil pred njim nastop
za zlato olimpijsko medaljo, roke si je za boljši oprijem tako kot prosti plezalci potresel z
magnezijevim prahom, svojo nalogo pa je opravil tako natančno in bliskovito, da ga je bilo
kar težko spremljati. Nič bistveno drugače ni bilo pri drugih tekmovalcih in v drugih
disciplinah, saj tekmovalni duh ni popustil vse do konca.
Prav neverjetno angažirani pristop vseh tekmovalcev je name v Limbušu naredil največji vtis.
Vsem tekmovalcem iskreno čestitam za izjemno motiviranost, spretnost in znanje, prav tako
čestitam vsem zmagovalcem in še posebej članom študentske ekipe našega oddelka za zelo
lepo skupno uvrstitev. Čestitke in zahvalo pa seveda izrekam tudi organizatorju GG Maribor
za velik trud ter gladko in uspešno izvedbo tekmovanja.
prof. dr. Robert Brus, prodekan Oddelka za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire BF

Similar documents