Nasmeh POMLAD - 2012

Comments

Transcription

Nasmeh POMLAD - 2012
I S S N 18 5 5 - 6 6 3 9
pomlad 2012
vsebina
uvodnik
4 Samopostrežna
restavracija Apetit
6 Nova blagovna znamka v
Spoštovani bralci Nasmeha!
8 Obisk predsednika Türka v
Za nami je lep marčevski začetek pomladi in april, ki je opravičil svojo pregovorno muha-
sistemu Slorest – študentske
restavracije 10ka
podjetju TPV
10 Franc Križan, naj sodelavec
tretjega četrtletja
11 Ivanka Cvelbar – naj
sodelavka iz obrata
Novo mesto
12 Informativa 2012
13 Razpis kadrovskih štipendij
za šolsko leto 2012/2013
14 Predstavitev poklica kuhar
vost. Tu je že maj – za mnoge najlepši mesec v letu, saj je narava res polna brstenja, cvetenja, prebujanja …
Upajmo, da se bo vsaj delček tega prebujanja in rasti pokazal tudi v našem gospodarskem
prostoru. Posledice gospodarske krize, ki se je začela jeseni 2008, se še čutijo, saj marsikatero
podjetje in dejavnost še ne deluje v takšnem obsegu, kot je v časih konjunkture. Kriza še ni
premagana, okrevanje je počasno in postopno. Podobno kot za preteklo leto lahko ugotovimo, da so se naši poslovni partnerji uspešno prilagodili novim razmeram na trgu, zato v
naših enotah ni bilo potrebe po odpuščanju zaposlenih oziroma smo zaradi novih projektov
število zaposlenih v letu 2011 povečali na 508, kar pomeni 22 sodelavcev več. Na splošno
lahko rečemo, da je bilo leto 2011 uspešno in da so poslovni rezultati na nivoju leta 2010.
na OŠ Božidarja Jakca
Prihodki od prodaje so se glede na leto 2010 povečali za 2,2 odstotka, dobro smo obvlado-
16 Coaching in druge aktualne
vali stroške in tveganja, prilagajali smo se spremembam po posameznih enotah in podjetju.
teme 19. vodstvene
konference
18 Priprave na notranje
presoje 2012
19 Zunanje presoje Slorestovega
integriranega sistema
kakovosti
Veliko pozornosti je bilo potrebno nameniti doslednemu spremljanju plačil.
Indeks ohranitve obstoječih pogodb znaša skoraj 99 odstotkov. Planirali smo nekaj večjo rast
prometa z novimi naročniki, kot je bila dosežena. Razlog za to vidimo tudi v gospodarski krizi,
ko se potencialni naročniki iz poslovnega sektorja težje odločajo za outsourcing dejavnosti
prehrane, poleg tega pa smo v sektorju zdravstva računali na javne razpise, kar se ni zgodilo.
Veliko pozornosti namenjamo upravljanju s človeškimi viri, v okviru tega predvsem izobra-
20 Pust – ta norčavi čas
22 Divja hrana oziroma kaj
ževanju, komunikaciji in ustvarjanju ustrezne organizacijske klime.
vse lahko pojemo
govarjajo določeni nosilci, kot so indeks zadovoljstva gostov, indeks zadovoljstva naročnikov,
28 Beluši ali šparglji
30 Sun Roller Adriatica –
indeks varnosti živil, fluktuacija, bolniška odsotnost, indeks skladnosti ravnanja z okoljsko
Slorestov novi poslovni
partner
Tudi drugi kazalci poslovanja, za katere skladno s konceptom »vodenje s cilji« skrbijo in od-
politiko in drugi, kažejo na izboljšanje glede na pretekla obdobja.
Velik korak naprej smo naredili tudi v razvoju oziroma nadgradnji blagajniškega poslovanja
in spremljanja materialnih tokov.
33 Jagode v listnatem testu
34 Predstavitev podjetja
V letu 2011 smo investirali več kot prej. Omeniti je potrebno investicijo v novo, sodobno
36 Tečemo, da nam
Za sistem vodenja kakovosti, sistem varnosti živil (HACCP) in sistem ravnanja z okoljem ima-
Diversey, sedaj del Sealed Air
življenje ne uide
38 Nagradna križanka
Izdaja: Slorest d.o.o.,
Glavna in odgovorna urednica:
Irena Primožič
Uredniški odbor: Gregor Stipančevič,
Kata Vidović, Marko Ponikvar, Martina Orel
samopostrežno restavracijo odprtega tipa Apetit v palači DSU na Litostrojski cesti 54 v
Ljubljani, za katero smo oblikovali novo celostno podobo in hkrati popestrili svojo ponudbo.
mo certifikate pooblaščenih referenčnih organizacij, ki smo jih tudi lani obnovili. Jeseni 2011
smo pridobili eko certifikat za pripravo jedi ali cateringa, ki vsebujejo eno ali več ekološko
pridelanih živil.
Omeniti velja tudi uspeh Slorestove ekipe na Gostinsko-turističnem zboru oktobra v Termah
Čatež, kjer smo prejeli dve zlati in dve bronasti medalji.
Tako, nekaj besed smo namenili našim rezultatom v letu 2011, zdaj pa predlagam, da si vzamete čas tudi za druge zanimive teme Nasmeha.
Tisk: ZIP center d.o.o.,
Generalni direktor
Januš Petrač
Oblikovanje: Sans, Andrej Knez, s. p.
Uredništvo: Dunajska c. 5, 1000 Ljubljana
Telefon: 01 300 42 40
Elektronska pošta: [email protected]
www.slorest.si
ISSN 1855-6639
3
NOVO
Samopostrežna restavracija Apetit
Irena Primožič
Fotografije: Helena Kermelj
Decembra smo v Slorestu odprli
najsodobnejšo samopostrežno
restavracijo, ki smo jo poimenovali
Apetit. Restavracija je odprtega tipa
in se nahaja v poslovni stavbi D.S.U.
na Litostrojski cesti 54 v Ljubljani.
Restavracija vsak delavnik nudi malice
in kosila, ob koncih tedna pa je idealen
prostor za organiziranja druženja, kot
so poroke in ostala praznovanja ter
srečanja. Restavracijo Apetit odlikujejo
odličnost kulinarične ponudbe, hitra
postrežba in sodoben ambient.
Vitamini v lončku
Sladka izbira
Domače testenine po izbiri
4
pomlad 2012
NOVO
V ponudbi so tudi raznovrstne slaščice, ki se pripravljajo v restavraciji in sveže stisnjeni sokovi in smutiji.
Ekipa restavracije pod vodstvom Mladena Kvržića vsak dan pripravi približno 40 različnih jedi in postreže približno 350 obrokov. Dober
glas se hitro širi, zato se število gostov, ki prihajajo iz okoliških podjetij,
iz dneva v dan povečuje. 
Bogat dnevni jedilnik, ki vsebuje malice in kosila dopolnjuje še priprava svežih jedi pred gosti. Gostom nudimo domače testenine, ki jih izdelujemo sami, preliv pa se pripravi sproti, za vsakega gosta posebej.
Pripravljamo tudi pice in jedi z žara. Medtem ko gost izbira solato iz
pestrega solatnega bara, preko pozivnika prejme sporočilo, da je njegova jed pripravljena.
Ekipa restavracije
5
NOVO
Irena Primožič, Grega Brzin
foto: Mohorič Ines
Nova blagovna znamka v sistemu
Slorest – študentske restavracije 10ka
10ka je zaščitni znak naših novih restavracij v mestni občini Maribor.
Restavracije na posameznih fakultetah so namenjene predvsem študentom, zato je naša nova blagovna znamka oblikovana v tako imenovanem
»retro« stilu, ki odraža mladostniško igrivost in sproščenost. V tej smeri
tudi gradimo končno podobo restavracij 10ka.
Namesto klasične otvoritve smo v Univerzitetnem športnem centru
Leona Štuklja 10. aprila organizirali velik koncert, ki se ga je udeležilo 1300
študentov. Poleg treh predskupin sta nastopila Vlado Kreslin z Malimi bogovi in Nina Pušlar. Dogajanje je povezoval prekmurski »foksner« Činč, ki
je na koncu tudi pomagal pri podeliti dveh Ipad-ov. Za to odlično nagrado so se lahko potegovali Mariborski študenti preko socialnega omrežja
Facebook (poiščite nas: 10ka).
Ena izmed restavracij 10ka je na Pedagoški fakulteti v Mariboru. Vodi jo
gospa Duška Golob. Duška dela v Slorestu že dve leti – sprva je delala v
obratu Mariborska livarna Maribor (MLM), in sicer kot delilka. Rada je delala tudi na cateringih. Ob prevzemu restavracij Univerze v Mariboru je
napredovala na delovno mesto vodje restavracije.
Pred tem je kar 25 let delala v Termah Maribor kot vodja strežbe. V
MLM je delala kot delilka v vseh treh restavracijah, tudi v Lenartu. Delo
ji je bilo zelo všeč, ker je imela z gosti oseben stik. Ko je bila povabljena
k sodelovanju pri novem projektu, ni nič oklevala. Dela vodje je bila va-
6
pomlad 2012
NOVO
jena, prav tako dela v strežbi, zato se je z veseljem
odzvala povabilu. Začetek je bil kar naporen, saj se
je vse odvijalo zelo hitro. Najprej je bilo treba spoznati lokacijo, nato goste. Želje in potrebe gostov
so malo drugačne kot v MLM. Tudi delovnik je bil
na začetku krepko podaljšan, vendar je tega navajena, saj je gostinka. A po napornem začetku so se
zadeve hitro ustalile.
Gostom želi skupaj z ekipo čim bolj ustreči, zato
si ves čas prizadevajo za najboljšo možno storitev.
Nova linija jim omogoča lažje delo. V restavracijo
pride vsak dan več študentov, tudi profesorji hodijo
redno na kosila. Vsi pohvalijo hrano in pravijo, da je
razlika v kvaliteti občutna. Poleg restavracije je tudi
bife z gostinskim vrtom, ki je zelo zaseden. Z veseljem postrežejo gostom na vrtu, pa tudi v pisarnah.
Duška si želi še več podobnih prireditev, kot
je bil otvoritveni koncert, saj je bil med študenti
dobro sprejet. Rada sodeluje tudi pri strežbi na
maturantskih plesih in cateringih. Pravi, da je gostinstvo naporno, a tudi lepo, in to spoznaš vsakič,
ko vidiš zadovoljnega gosta. Pohvale pa ji dajo še
večji zagon. 
7
PRIZNANJE
Obisk predsednika Türka v podjetju TPV
Melita Per
Podjetje TPV, d. d., iz Novega mesta, eden najpomembnejših poslovnih partnerjev Sloresta, je prejelo priznanje
Republike Slovenije za poslovno odličnost za leto 2011, ki je najvišje državno priznanje te vrste. Priznanje je podelil
predsednik Republike Slovenije dr. Danilo Türk, ki je bil v četrtek, 15. marca 2012, na obisku v TPV v Novem mestu.
Fotografiranje s predsednikom
dr. Danilom Turkom
Predsednik uprave TPV
Gregor Bahč prejema priznanje
8
pomlad 2012
PRIZNANJE
Razgovor s predsednikom
vsem zaposlenim v TPV in njihovim družinskim članom ter vsem, ki
so podjetje spodbujali in soustvarjali napredke na poti odličnosti. To
nagrado smo zaslužili vsi skupaj. Iskreno sem vesel prejema najvišje
nacionalne nagrade – priznanja za poslovno odličnost. Ta poseben
dosežek pomeni neodvisno zunanjo evalvacijo našega skupnega dela
in potrditev, da smo na pravi poti, poti odličnosti.« V avtomobilski industriji sta spoštovanje in odnos do kakovosti na prvem mestu. Izkušnje
so sprva pridobivali v Industriji motornih vozil (IMV). Z razdelitvijo IMV
je TPV zastavil svojo pot razvoja proizvodnje avtomobilskih sklopov in
v dobrih dvajsetih letih z dobro voljo, izkušnjami, učenjem in inovativnostjo zaposlenih prerasel v razvojnega dobavitelja opreme za vozila.
Dolenjska, kjer je matično podjetje TPV, ponuja različne priložnosti za
ustvarjanje odličnosti, a samo če jih uspemo uzreti. Mnogim odličnim
ljudem, ki si prizadevajo za dosežke in razvoj v tem okolju, je to uspelo.
V TPV je ključen dialog, dogovor med vodstvom in zaposlenimi.
Uspeh je plod skupnega timskega dela vseh 595 zaposlenih. Njihove
temeljne vrednote, na katerih gradijo uspehe, so:
Ob tej priložnosti so nam odgovorni iz TPV zaupali zahtevno nalogo,
to je pripraviti pogostitev, primerno obisku visokega gosta. Moram
priznati, da je nastalo kar malo napetosti, ko sem sprejela naročilo za
pogostitev samega predsednika RS. Takoj sta se pojavili vprašanji: Kaj
pripraviti? Kako pripraviti? Obenem pa so me preplavili občutki zadovoljstva in potrditev, da smo pri opravljanju svojega dela dovolj dobri,
dovolj konkurenčni, da nam zaupajo izvedbo tako pomembnega dogodka, kot je priprava peciva za predsednika, pomembne goste iz TPV
ter novinarje. Z veseljem so sprejeli naš predlog, da udeležence srečanja
razveselimo z ročno izdelanimi minjoni in domačimi piškoti iz naše slaščičarne, s katerimi vsak dan razvajamo naše goste v restavracijah TPV.
Podjetje TPV je naš dolgoletni poslovni partner, saj z njim uspešno
sodelujemo že več kot osemnajst let. Ukvarja se z razvojem, trženjem in
proizvodnjo avtomobilskih delov ter je globalni razvojni dobavitelj sedežnih in karoserijskih sklopov. Iz svojih tovarn, ki so locirane v Sloveniji,
Srbiji in Rusiji, dobavlja avtomobilske komponente neposredno ali posredno večini svetovnih proizvajalcev avtomobilov. TPV je prepoznan
kot učeče, inovativno podjetje. V svoji politiki so zapisali, da so odločni
na poti odličnosti, kar dokazujejo s svojimi rezultati. Sledijo viziji »biti
prisotni v vsakem avtomobilu« in poslanstvu »biti učinkovit in cenjen
partner v industriji vozil«.
V Slorestu smo ponosni, da smo partner podjetja TPV, ki je prejemnik prestižne nagrade za poslovno odličnost. Prav vse temeljne vrednote, ki jih podjetje TPV prepoznava kot ključne za doseganje svojih
uspehov, upoštevamo pri svojem delu tudi v našem podjetju, saj lahko le
tako uspešno sledimo svojemu partnerju na zelo uspešni poslovni poti.
Predsednik uprave TPV Vladimir Gregor Bahč je ob prejemu priznanja Republike Slovenije za poslovno odličnost za leto 2011 – za katero
meni, da je dolgoletni sad dela vseh TPV-jevcev – izrazil zadovoljstvo,
da lahko sodeluje v tako izbranem kolektivu: »Posebna zahvala gre
• s kakovostjo, učinkovitostjo in partnerskim odnosom skrbijo za zadovoljstvo kupcev,
• konkurenčna prednost so njihovi ambiciozni in pripadni zaposleni,
• skrbijo za inovativnost in stalni napredek,
• delajo izvirno, proaktivno in fleksibilno,
• spoštujejo kulturo ljudi in okolje, v katerem delajo.
Ob tej priložnosti se zahvaljujem odgovornim v podjetju TPV za
zaupanje ter vsem sodelavcem, ki so pomagali pri pripravi pogostitve.
Obenem našemu poslovnemu partnerju ter vsem zaposlenim v TPV
želimo še obilo poslovnih uspehov. 
9
NA J SODELAVEC/SODELAVKA
Franc Križan, naj sodelavec
tretjega četrtletja
Ana Biber Paš
Ob prihodu na Ptuj začutim posebno energijo, ki jo oddaja to prekrasno mesto. Žal mi čas tokrat ne dopušča
daljšega ogleda mesta, saj je moj obisk namenjen naj sodelavcu tretjega četrtletja Francu Križanu.
Ko vstopim v naš obrat v Perutnini Ptuj, spoznam preprosto in
prijazno osebje, ki me zelo lepo sprejme, in počutim se več kot
dobrodošlo. Najprej si ogledam kuhinjo, kjer pripravijo preko
2700 obrokov dnevno. Restavracija je zaprtega tipa, delovnik
kuhinje pa je prilagojen delovniku Perutnine Ptuj, zato kuhinja
obratuje ves dan, vse dni v tednu.
Vodja obrata Zlatko Pulko mi pove, da je s »Frančkom« zelo
zadovoljen, ker dobro dela in se nenehno trudi za izboljšave,
tako pri pripravi hrani kot tudi pri drugih opravilih v obratu.
Brez težav poprime za vsako delo, poskrbi celo za pleskanje ter
manjša popravila. Vodja obrata se lahko vedno zanese nanj, saj
je Franc zelo samostojen in se drži dogovorov.
Po krajšem pogovoru z vodjo vstopi Franc. Kaj kmalu ugotovim, da je preprost in skromen fant, zato ni nobenega dvoma,
zakaj so ga sodelavci predlagali za naj sodelavca. Po njihovih
besedah je Franc vedno pripravljen pomagati in prijeti za delo,
je zelo zanesljiv in vsako delo opravi z veseljem. Franc pove, da
je kuhanje že od malih nog njegova strast in da je že kot otrok
vedel, da bo to tudi njegov poklic. Za kuho sta ga že kot fantiča
navdušila njegova babica in oče. Svojo poklicno pot je začel v
Ljubljani, nadaljeval na Obali, nato pa se je vrnil na Štajersko, kjer
je delal deset let v isti gostilni, preden se je leta 2008 zaposlil
pri nas. Redno sodeluje pri pripravi jedilnikov, kamor vključuje
svoje ideje in želje.
Njegov delovni dan se začne v zgodnjih jutranjih urah s
pripravo sestavin ter kuhanjem okoli 1200 obrokov za različne
srednje šole na Ptuju. Zanj so nagrada zadovoljni dijaki, ki se
redno odločajo za njegove obroke. Njihove odzive spremlja
tudi sam, in sicer tako, da na delilni liniji vzpostavi stik z mladimi gosti. Upošteva njihove želje in se trudi izboljšati obroke po
željah mladine, hkrati pa zagotoviti zdrave obroke ter spodbuditi dijake k zdravi prehrani, saj se zaveda, da je to v današnjem
času zelo pomembno.
Posebnih hobijev nima, saj večino prostega časa preživi z
družino, za katero vedno poskrbi z dobro hrano, saj tudi v prostem času najrajši kuha. V našem podjetju se dobro počuti, z
odnosi med sodelavci je zadovoljen, saj pravi, da vse težave rešujejo sproti ter so vedno pripravljeni pomagati drug drugemu.
Složnost v ekipi opazim tudi sama, saj se med kosilom usedejo
skupaj ter malo poklepetajo, dekleta pa poskrbijo za obvezno
kavico po obedu.
Frančeva želja je ostati v Slorestu, saj do njega čuti pripadnost, obenem pa mu nudi izražanje njegovega potenciala ter
strasti do kuhanja. Po razgovoru sem prepričana, da je nagrada
predana pravi osebi. 
10
pomlad 2012
NA J SODELAVEC/SODELAVKA
Ivanka Cvelbar – naj sodelavka
iz obrata Novo mesto
Martina Orel
Pozitivna, nasmejana, delavna – to so besede, na katere sem pomislila, ko sem se pogovarjala z gospo Ivanko
Cvelbar, Slorestovo naj sodelavko v četrtem četrtletju 2011. Gospa Ivanka skrbi za goste v razdelilni kuhinji
Adjustaža v obratu Novo mesto, kjer med drugim pripravljajo prehrano za zaposlene v podjetju Revoz.
na Adjustaži. Goste v razdelilni kuhinji sedaj res dobro pozna. Dela kot
delilka hrane, zato je v stalnem stiku z njimi. Rada jim ustreže, ko le lahko.
Glede na to, da jih pozna, jim pogosto tudi predlaga oziroma svetuje,
kaj naj izberejo za malico. Gosti to dobro sprejmejo. Dobro malico tudi
pohvalijo in teh pohval se je v posebnem zvezku, kamor si jih beleži, nabralo zajeten kup. V zvezek si zapiše tudi druge posebnosti, da jih lahko
sporoči v centralno kuhinjo. Tako z gosti kot s sodelavci se dobro razume.
Prijetna je tudi v zasebnem življenju. Dobro se razume s sosedi in
sorodniki. Doma imajo manjšo kmetijo, kjer skrbi za gospodinjstvo. Ima
dva odrasla otroka in tri vnukinje. Svoj prosti čas še posebej rada posveti
svojim vnukinjam in preživljanje časa z njimi jo resnično osrečuje. Z najstarejšo vnukinjo se rada odpravi na sprehod ob Krki. O sebi ni povedala veliko. Pravi, da jo drugi morda bolje poznajo kot sama sebe. Soseda
Minka ji je za petdeseti rojstni dan napisala cel življenjepis, ki opisuje
njeno življenje. Zaključila bom z odlomkom iz govora ob praznovanju
abrahama, ki Ivanko označuje kot skromno, delavno gospo, ki vestno
skrbi za svoje bližnje in s predanostjo dela tako doma kot v službi. Tako
pozitivna kot je v službi, je tudi doma. Vzame si čas za kratek klepet in
lepo misel ob kakšnem življenjskem dogodku. Prav tako najde tolažilno
besedo, ko je hudo.
Gospa Ivanka je pozitivna oseba, ki s svojo energijo prav posebno
napolni prostor. Po pogovoru z njo lahko z veseljem napišem, da je priznanje za Slorestovo naj sodelavko tudi tokrat šlo v prave roke. 
Dušan Zatežić, vodja obrata Novo mesto, je v utemeljitvi za priznanje
Slorestova naj sodelavka Ivanko Cvelbar označil kot zaposleno, ki z gosti
vzpostavi pristen odnos in si vedno prizadeva ugotoviti, kaj si gostje želijo. Zelo je dovzetna za spremembe, ki jih uvajajo pri delu. Pripravljena
je pomagati sodelavcem in med njimi širi pozitivno energijo. Za prejem
priznanja je izvedela od administratorke, ki je tisti dan pomagala v restavraciji Adjustaža. Potem je odšla v pisarno vodje obrata in ga kar malo
oštela. Še posebej zato, ker meni, da si marsikdo od njenih sodelavcev
prav tako zasluži to priznanje. Kljub vsemu je priznanja zelo vesela.
Vodja bi k opisu brez lažne skromnosti lahko dodal, da je Ivanka
skromna in izredno delavna gospa. Deluje nekoliko zadržano. Na prvi
vtis nezgovorna, a ko govori v prijetnem dolenjskem narečju, se v vsaki
besedi čuti pozitiven odnos do vseh stvari v njenem življenju. Ne glede
na to, ali govori o vnukinjah ali delu, v njenih besedah začutiš energijo
in žar, ki ga ima v sebi. Pravi, da raje dela, kot govori, in da je to tisto, kar
je pomembno. Pri delu je angažirana, predlaga spremembe tako za ponudbo kot tudi za organizacijo dela v razdelilnici. Prej je delala na različnih lokacijah v obratu, sedaj pa skrbi za RK Adjustaža. Razdelilnica je
v primerjavi z glavno restavracijo Revoz manjša in deluje nekoliko bolj
domače. Pravi, da ji je všeč, ker se gostom v času malice lahko posveti
nekoliko bolj kot v glavni restavraciji. Dnevno postrežejo okoli 240 gostov. Takoj se opazi urejenost in čistoča restavracije. Z enim od gostov v
Revozu so dogovorjeni, da s kredo na tablo nariše zanimivo risbo. Ivanka
poudari, da se ji zdi čistoča restavracije zelo pomembna. V razdelilnici ne
dela sama, za goste skrbi skupaj s sodelavci, ki so bili tisti dan razporejeni
11
štipendije
Informativa 2012
Ana Biber Paš
»Ko bom velik/-a, bom ...« S tem
stavkom so organizatorji Informative 2012 na prireditev vabili učence,
dijake, študente in odrasle.
Prireditev, ki bi jo lahko označili informativni dan pred informativnimi dnevi, se je odvijala 20. in 21. januarja na ljubljanskem
Gospodarskem razstavišču. Informativo je po
oceni organizatorjev obiskalo nekaj manj kot
15.000 obiskovalcev, ki so si lahko ogledali ponudbo več kot 200 razstavljavcev. Med obiskovalci je bilo tudi 1200 učencev in dijakov iz
Ljubljane in okolice ter drugih slovenskih regij,
ki so prireditev obiskali v okviru brezplačnih
vodenih ogledov. Mladi so se sami, s starši ali
z vrstniki sprehodili po razstavnih prostorih
in zbirali informacije o možnostih izobraževanja, vpisnih pogojih različnih izobraževalnih
ustanov, obveznih praksah in zaposlovanju
po končanem šolanju oz. študiju. Odrasli pa so
se zanimali za formalne in neformalne oblike
nadgrajevanja svojega znanja. Obiskovalci so
na enem mestu dobili pregled izobraževalnih
programov, ki so na voljo v Sloveniji ter tujini.
Poleg predstavitev na stojnicah so potekala tekmovanja za dijake, nastopi na odru ter
predstavitve poklicev, kar je dvigovalo utrip
na sejmu.
Na Informativi so obiskovalci pridobili informacije o tem, kateri poklici so poklici prihodnosti, kje in kako dobiti štipendijo, kako
urediti bivanje v času šolanja, katera podjetja
nudijo prakse in katera (prve) zaposlitve. Naše
podjetje se je že tretjič predstavilo na sejmu.
12
Predstavili smo se kot podjetje, ki nudi štipendije mladim, ki se odločijo za šolanje na
gostinski šoli. Štipendiramo dijake, ki se šolajo
za poklic kuharja oz. gastronoma ter natakarja.
Poleg tega dijakom nudimo opravljanje obvezne prakse v naših obratih po vsej Sloveniji, saj
imamo razširjeno mrežo usposobljenih mentorjev, ki lahko učinkovito pripravijo mlade
kuharje in/ali natakarje na njihovo nadaljnjo
poklicno pot v gostinstvu. Poleg tega se na
Informativi prestavljamo tudi kot zaposlovalec,
saj znamo prisluhniti mladim, ki iščejo prvo
zaposlitev, in jim nudimo pridobivanje prvih
izkušenj na njihovi karierni poti. Letos je bilo
opaziti več mladih, ki so že poznali naše podjetje in so prišli s ciljem pridobiti več informacij
o poklicni poti kuharja ali natakarja ter se pozanimati o pogojih za pridobitev štipendije. To je
bilo še posebej izrazito v soboto, ko so mlade
večinoma spremljali starši, ki so z zanimanjem
prisluhnili predstavljenim informacijam.
Na letošnji Informativi je bilo opaziti, da
so bili predstavitveni prostori razstavljavcev v
povprečju nekoliko bolj skromni kot preteklo
leto. Kljub temu je bilo dogajanje na nekaterih
zelo pestro. Videti je bilo, da si nekatere šole
prizadevajo pridobiti učence za vpis tudi s
privlačno predstavitvijo poklica in predstavitvijo možnosti zaposlitve po končani šoli. Žal
ne morem mimo ugotovitve, da tudi letos na
sejmu ni bila predstavljena niti ena srednja
gostinska šola, kljub temu da bi lahko tudi z
zanimivo predstavitvijo gostinskih poklicev na
sejmu zbudili zanimanje učencev za večji vpis
na gostinske šole po vsej Sloveniji. 
pomlad 2012
RAZPIS
KADROVSKIH ŠTIPENDIJ ZA
ŠOLSKO LETO 2012/2013
Podjetje Slorest d.o.o. razpisuje kadrovske štipendije za
dijakinje in dijake, ki se izobražujejo za poklic gastronom
in gastronomski tehnik
Štipendistom nudimo:
• mesečno prejemanje štipendije za čas šolanja
• opravljanje strokovne prakse
• zaposlitev v podjetju
Pri izboru kandidatov za dodelitev kadrovske štipendije
bomo obravnavali vloge, ki bodo prispele v kadrovsko
službo podjetja najkasneje do 31. avgusta 2012.
Vloga kandidata naj vsebuje:
• življenjepis
• kopijo dokazila o šolskem uspehu v preteklem
letu šolanja
• potrdilo o vpisu za šolsko leto 2012/2013
• pisno izjavo, da kandidat ne prejema štipendije
iz kateregakoli drugega vira
Izbor kandidatov:
Pri izboru kandidatov bomo upoštevali izpolnjevanje
razpisanih pogojev, kraj stalnega oziroma začasnega
bivališča kandidata ter mnenje na podlagi opravljenega
razgovora.
Kandidate vabimo, da oddajo svojo vlogo na naslov:
Slorest d.o.o.
za kadrovsko štipendijo
Dunajska c. 5
1000 Ljubljana
Kandidati bodo o izbiri obveščeni najkasneje v 30 dneh
po končanem zbiranju vlog.
Za dodatne informacije v zvezi s štipendijami in
zaposlitvijo nam pišite na e-naslov :
[email protected] ali pokličite 01/300 42 58
Veselimo se sodelovanja z vami!
Ljubljana, april 2012
13
IZOBRAŽEVANJE
Predstavitev poklica kuhar
na OŠ Božidarja Jakca
Ana Biber Paš
Gospo Špelo Kos, učiteljico na osnovni šoli Božidarja Jakca v Štepanjskem naselju v Ljubljani,
sem spoznala v naši restavraciji Apetit, kjer je potekalo kuharsko tekmovanje osnovnošolcev.
Spoznali sva se v dokaj neprijetni situaciji, ko se je eden izmed njenih
učencev poškodoval in smo skupaj odšli na urgenco, na srečo pa
se je vse dobro končalo in iz neprijetne situacije je nastalo odlično
sodelovanje. Že med vožnjo sva se pogovarjali o možnosti sodelovanja, in sicer sva se dogovorili za predstavitev poklica kuhar višjim
razredom osnovne šole pri izbirnem predmetu sodobna kuhinja.
Nad idejo je bila izredno navdušena, saj na šoli radi predstavijo različne karierne možnosti, še toliko bolje pa je, če otroci stvari lahko
preizkusijo v praksi. Dogovorili sva se, da idejo predstavi ravnateljici,
nato pa me obvesti o možnih terminih. Kmalu me je res poklicala in
dogovorili sva se za dva termina.
Z Andrejem Dereanijem, asistentom za gastronomijo v našem
podjetju, sva pripravila vse potrebno za najino kuharsko delavnico,
katere namen je bil navdušiti otroke za poklic kuharja ter učencem,
ki so se že odločili za ta poklic, le-tega podrobneje predstaviti ter
jim podati čim več informacij o možnostih, ki jim jih ponuja naše
podjetje.
Ko sva vstopila v razred, so bili otroci izredno razposajeni, veliko
so spraševali, kdo sva in kaj bomo delali. Andrej se jim je v svoji kuharski opravi zdel zanimiv, zato so se večinoma sukali okoli njega in
ga zasipavali z različnimi vprašanji. Z nasmehom jim je odgovarjal, in
ko smo prebili led, smo začeli. Najprej sem jim predstavila podjetje, s
čim se ukvarjamo ter zakaj sva prišla. Predstavila sem jim poklic kuharja ter kaj jim v primeru izbire tega poklica ponuja naše podjetje:
možnost kadrovske štipendije, šolske prakse in kasneje tudi redne
zaposlitve. Bili so navdušeni, saj takšnih informacij še niso dobili, vsaj
s strani podjetja ne. Zavedajo se, da jim kadrovska štipendija omogoča večjo socialno varnost tako med šolanjem kot tudi kasneje, saj
jih po končanem šolanju čaka redna zaposlitev.
Po uvodnem delu smo začeli s še bolj zanimivim praktičnim
delom, kjer so se lahko preizkusili v vlogi kuharja. Razdelili smo se
v dve skupini, eno je vodil Andrej, drugo pa jaz. Z zanimanjem so
opazovali Andreja, ki jim je predstavil različne kanapeje, jaz pa sem
pripravljala sadna nabodala. Učenci so kar tekmovali, kdo jih bo naredil več, boljše in lepše. Izredno smo uživali in dve uri sta minili, kot
bi trenil. Svoje umetnine so na koncu ponosno odnesli šolski tajnici, ki jih kar ni mogla prehvaliti. To jim je seveda veliko pomenilo in
eno izmed deklet se je celo vrnilo v naslednjem terminu, kjer sva z
Andrejem predstavila poklic še drugi skupini učencev.
V drugi skupini so prevladovali fantje, pet izmed njih naj bi se
že odločilo za poklic kuharja, zato so bili še posebej navdušeni in
zagnani pri delu. Ponovno so nastali krasni kanapeji in sadna nabodala, ki smo jim dodali še sladko smetano in stopljeno čokolado. Z
navdušenjem smo ugotovili, da je sadje še bolj okusno, če ga pomočiš v slastno čokolado.
Z Andrejem sva odšla s prijetnimi občutki ter se tudi sama nekaj
novega naučila. Otroke najlažje pritegneš s praktičnim izobraževanjem, saj lahko tako pustijo svoji domišljiji prosto pot. V upanju na
nove mlade moči v slovenski kuhinji sva se poslovila ter jim zaželela
uspešno nadaljevanje njihove življenjske poti. 
14
pomlad 2012
Naša kmetija stoji na zelo lepe kraju pod vznožjem
Kamniško Savinjskih Alp blizu smuèarskega središèa
Krvavec. Smod družinska kmetija z dolgo tradicijo,
kjer pri delu pomagata starša in brat z družino.
Naša kmetija je srednje velika kmetija in je pretežno
usmerjena v pridelavo zelenjave. Imamo zelo
raznoliko ponudbo. Glavni vir dohodka na kmetiji je
še vedno pridelava krompirja. Sledita mu pridelava
svežega zelja, solate ter ostale zelenjave. Za èim bolj
zgodno pridelavo smo postavili rastlinjake, kjer se
proizvodnja zaène že v zimskem èasu. Spomladi,
kjer se zaène sajenje na prostem, pa v rastlinjake
posadimo plodovke, kot sta paradižnik in paprika.
Temeljimo na lastni proizvodnji in temu primerni
kakovosti, za katero se trudimo, da je èim višja.
Zaradi raznolikosti naših kupcev med katerimi je
tudi Slorest d.o.o. in zaradi zelo široke mreže
dostave, saj ta pokriva celo Slovenijo, smo dnevno
prisotni na tržišèu. Naša dostava je dnevna, oziroma
po dogovoru s kupcem. Vso zelenjavo pa se lahko
kupi tudi pri nas doma. Za potrebe Sloresta smo
razvili proizvodno linijo za olupljen krompir in
oèišèeno solato. Krompir se najprej oèisti, olupi v
posebnem stroju in se potem vakuumsko pakira.
Solata se prav tako oèisti, razreže, osuši v centrifugi
in vakuumsko pakira. Te proizvodi imajo kar nekaj
prednosti za goste Slorestovih restavracij: oba
proizvoda sta pripravljena brez roènega dela, kar
poveèuje varnost živil, èas priprave v restavracijah je
krajši, prav tako je krompir na ta naèin lepše
olupljen. Izdelki imajo rok trajanja nekaj dni pod
ustreznimi temperaturnimi pogoji. Proizvodnja je
tudi ekološka, saj se vsi odpadki, ki pri tem
nastajajo, kot krma za domaèe živali ali
kompostirajo.
Na naši kmetiji se najbolj trudimo pridelati
kakovostno zelenjavo, cene pa prilagajamo
konkurenènim cenam na tržišèu. Seveda naša
raznolikost in kakovost pripomoreta k temu, da smo
na tržišèu zelo dobro prepoznavni in zastopani, saj
je naš cilj dobra kakovost.
IZOBRAŽEVANJE
Coaching in druge aktualne teme
19. vodstvene konference
Martina Orel
Na tokratni vodstveni konferenci, ki je potekala na že tradicionalni jesenski lokaciji na Rogli, smo dobršen
del dvodnevne delavnice posvetili coachingu, preostali čas pa drugim aktualnim temam v podjetju –
predstavitvam dobrih praks, uvedbi delovnih nalogov in predstavitvi eko certifikata.
uspehu, ter da znamo tako vedenje ponoviti oziroma ga nadgraditi
v naslednji situaciji.
V predavanju nam je Žunec prikazal, da so spremembe stalnica v
poslu. Tako je tudi v našem podjetju, kar smo slišali na predstavitvah
naslednji dan. Vodja kakovosti Kata Vidović je predstavila eko certifikat,
ki smo ga pridobili v oktobru 2011. Predstavila nam je razloge za eko
certificiranje v podjetju in katere jedi so certificirane z eko certifikatom.
V Slorestu smo pridobili eko certifikat za jedi, ki vsebujejo eno ali več
ekoloških sestavin, ter za catering z jedmi iz ene ali več ekoloških sestavin. Tako v podjetju sledimo trendom ter ponujamo gostom možnost
izbire, da se odločijo za jedi z eko sestavinami.
Podjetje poleg stalnih nadgradenj storitev za goste uvaja tudi izboljšave in spremembe v notranji organizaciji podjetja. Predstavljena
Za nadgradnjo veščin coachinga smo k sodelovanju povabili predavatelja Branka Žunca iz BMC International. S predavateljem smo nekoč
že sodelovali, ko nas je popeljal v svet coachinga kot veščine vodenja.
Ponovno nas je z zanimivimi aktivnostmi spodbudil k razmišljanju, kaj
je pomembno pri vodenju ekipe. Vse se začne in konča pri dobri komunikaciji s sodelavci. Način komunikacije je še posebej pomemben
pri sporočanju in uvajanju sprememb pri delu. To naj bo kar najbolj
enostavno, najbolje čim bolj konkretno in podkrepljeno z zgodbo, saj je
tako bolj razumljivo in lažje sprejemljivo za vse, ki se jih sprememba tiče.
Poleg tega nas je predavatelj opozoril na to, da moramo analizirati uspeh. Običajno radi tuhtamo, kaj je šlo narobe, ko nam nekaj ne uspe. A to, da se vrtimo v krogu neuspehov, nas ne pripelje
daleč. Pomembno je, da ugotovimo, kakšno vedenje nas privede k
16
pomlad 2012
IZOBRAŽEVANJE
dobra praksa, ki pripomore k večji urejenosti naših zaposlenih; to je
sistem menjave delovne obleke in obutve, ki ga je uvedla Andrejka
Bukovšek, vodja obrata Celje.
Tudi letos smo podelili priznanja posameznikom in ekipam.
Priznanja so prejeli:
je bila uvedba delovnih nalogov, kjer je bilo pomembno dobro sodelovanje službe za gastronomijo z obratom, ki je uvajal delovni nalog.
Ponovno se je pokazalo, da uvajanje sprememb ni enostavno, temveč
je potrebno veliko priprav in trdega dela vseh sodelujočih, da je projekt uspešen.
Za zaključek so vodje obratov prikazali uvedbo dobrih praks v
svojih obratih. Predstavitev dobrih praks je bila že četrtič. Tokrat so
vodje predstavili, kako so eno od že predstavljenih dobrih praks uvedli v svojem obratu. Nekateri so jo dogradili in prilagodili za svoj obrat.
Spoznali smo, kako poteka označevanje termoportov v obratu Ljubljana
4. Vodja obrata Toni Koleša nam je predstavil prednosti njihovega načina
označevanja termoportov. Enako dobro prakso so uvedli v obratu Ptuj,
kjer so označevanje termoportov prepoznali kot koristno, saj so si tako
olajšali logistiko transporta. Ugotovili so, da lahko z uvedbo te dobre
prakse brez večjih stroškov zagotovijo bolj kakovostno storitev za goste.
Naslednja dobra praksa, ki jo je vodja obrata v Podskrajniku Igor
Ferdin uspešno prenesel v svoj obrat, je opomnik za zaposlene na posameznem delovnem mestu o tem, kaj morajo narediti dnevno oziroma tedensko. Opomnik se je še posebej dobro izkazal pri odpiranju
novega obrata, ko v delo uvajamo novozaposlenega. V ekipi je delo
bolje organizirano, vsak ve, katere so njegove vsakodnevne zadolžitve
in odgovornosti. Tudi ta dobra praksa predstavlja korak k zagotavljanju boljše storitve za naše goste in kliente. Predstavljena je bila še ena
• Radana Gončin za stalen napredek v ponudbi na srednjih šolah in
v restavracijah,
• Andrejka Bukovšek za angažiranost pri prenovi kuhinje BSH,
• Gregor Grohar za idejo za osnovni standard,
• Dušan Zatežič za angažiranost pri uvajanju delovnih nalogov v
obratu Novo mesto,
• Gregor Stipančevič za angažiranost pri uvajanju delovnih nalogov,
• Regija 1 za izvedbo cateringa na DM teku,
• Obrat Ljubljana 1 za angažiran pristop ekipe pri izpeljavi animacij
in tematskih dnevov,
• Obrat Celje za angažiranost pri prenovi kuhinje BSH.
Čestitke vsem prejemnikom priznanj! 
17
IZOBRAŽEVANJE
Priprave na
notranje presoje 2012
Kata Vidović
V Slorestu izvajamo notranje presoje enkrat letno od leta 2005. Vedno poskrbimo, da so presoje
temeljite, ciljno usmerjene in učinkovite. V ta namen imamo skupino že izkušenih notranjih
presojevalcev, podporo vodstva ter vse potrebne vire.
presojevalce, tako kot tudi za vse zaposlene, pa sta pomembna dobro
počutje in preventiva na delovnem mestu. V preventivo sodi tudi osveščanje in zavedanje o pomenu gibanja in s tem preprečevanja bolezenskih stanj na delovnem mestu. Tej temi smo namenili drugi dan druženja
na Pohorju. Svetovalki iz ZD dr. Adolfa Drolca Maribor, Zvezdana Vražič
in Maja Rusić, sta nam teoretično in praktično pokazali, kaj lahko vsak
sam naredi za svoje zdravje. Predstavili sta nam kar nekaj »majhnih korakov«, s katerimi lahko ohranjamo ali izboljšamo svoje telesno zdravje, in
nekaj »majhnih trikov« za sproščanje na delovnem mestu. Na primerih
sta pokazali in dokazali, da za svoje zdravje lahko naredimo marsikaj, pri
tem pa ne potrebujemo drage opreme in programov v fitnes centrih, le
voljo in disciplino. Ena od vadb, ki je primerna za vsakogar, ne zahteva
drage opreme in jo lahko izvajamo kjerkoli, je nordijska hoja. Preizkusili
smo jo in ugotovili, da je nordijska hoja preprosta, a učinkovita, ravno
taka, kot morajo biti notranje presoje. 
Vsako leto še pred izvedbami presoj opravimo temeljite priprave nanje.
Na pripravah določimo cilje presoj ter podrobnosti pri vsebini presoj,
odgovorimo pa si tudi na marsikatero vprašanje in dvom. Letošnje priprave so potekale na Pohorju, kjer smo skupaj preživeli dva prečudovita,
predvsem pa učinkovita dneva.
Tema letošnjih priprav je bila dodana vrednost notranjih presoj.
Skupaj z mag. Tatjano Žagar, strokovnjakinjo na področju sistemov
vodenja, smo odgovorili na vprašanji: »Zakaj še naprej izvajati notranje
presoje?« in »Kakšne so koristi notranjih presoj?«. Že prvi dan smo si
bili enotni, da so notranje presoje potrebne, saj z njimi preverjamo in
dokazujemo usklajenost našega dela s standardi, zakonodajo in našim
Poslovnikom kakovosti. S pomočjo notranjih presoj prepoznavamo
težave, pa tudi dobre prakse ter možnosti za izboljšave in razvoj podjetja. Podjetje in zaposleni imamo koristi od notranjih presoj, ki se kažejo predvsem v preventivnem delovanju, samokontroli, ozaveščanju
in učenju, varnosti in nenehnih izboljšavah.
Pri učinkoviti izvedbi presoj je ključnega pomena presojevalec,
ki razume pomen presoj in je pripravljen izvajati notranje presoje. Za
18
pomlad 2012
PRESOJE
Zunanje presoje Slorestovega
integriranega sistema kakovosti
Kata Vidović
Presojevalci s Slovenskega inštituta za kakovost so že sedmo leto zapored preverjali delovanje Slorestovega sistema
kakovosti. Obnovitveno presojo sistema vodenja kakovosti (ISO 9001) in sistema HACCP ter redno presojo sistema
ravnanja z okoljem (ISO 14001) so izvedli 14. in 15. februarja. Letošnjo ekipo presojevalcev so sestavljali vodja
presoje Margita Rajnar ter presojevalci Stanka Turk, Alenka Toplak in Zoran Svetec.
Zunanji presojevalci SIQ in vodstvo Sloresta
Presoja je bila uspešna. Presojevalci so ugotovili, da ne le, da izpolnjujemo zahteve standardov, ampak svoje nenehno izboljševanje
dokazujemo s številnimi primeri dobrih, celo odličnih praks. Zunanja
presoja je bila za nas predvsem potrditev, da smo pri uvajanju novitet
in izmenjavi dobrih praks znotraj podjetja na dobri poti in da moramo
na njej vztrajati tudi naprej. 
Med presojo so na izbranem vzorcu naših kuhinj ter strokovnih služb
sledili dogovorjenim ciljem presoje. Poleg preverjanja izpolnjevanja
zahtev standardov ISO 9001 in 14001, zahtev sistema HACCP in iskanja
izboljšav so presojevalci preverjali, kako si v podjetju, ki je razpršeno
po vsej Sloveniji, izmenjujemo dobre prakse in kako uspešni smo pri
vključevanju novitet v svoje delo. V podjetju se namreč zavedamo, kako
pomembno je, da si delimo izkušnje in dobre prakse ter da pri svojem
delu nenehno iščemo in uvajamo novosti.
19
PUSTNI ČAS
Pust – ta norčavi čas
Stanko Kelc
Praznično leto Slovencev je izredno bogato in raznoliko.
Slovensko ljudsko dediščino ohranjajo prav najrazličnejša praznovanja.
V pustnem času pokaže slovensko podeželje
vrsto skupinskih šem in posameznih likov, med
katerimi je najbolj znan kurent ali korant, ki je
videti demonsko in pošastno. Vsako leto v pustnem času na Ptuju organizirajo nedvomno
največji pustni karneval v Sloveniji, kurentovanje, ki sodi med najpomembnejše turistično-etnografske prireditve v Sloveniji. Posebnost
Ptuja in okolice so kurenti, magična bitja iz
onostranstva, ki v predpustnih in pustnih dneh
potujejo po Sloveniji, obiščejo prireditve, poslance v državnem zboru, vlado, predsednika
in župane. S hrupom preganjajo zimo in naznanjajo pomlad, rodovitnost, novo življenje.
Toda izvor kurenta je zavit v skrivnost, nihče
ne ve natančno, iz katerih časov, verovanj in s
kakšnim namenom prihaja.
Kurentovanje je največja pustno-karnevalska prireditev v Sloveniji. Prireditev ima
52-letno tradicijo, njen namen pa je ohranjanje in razvoj izjemne kulturne dediščine in
etnografskega izročila ptujskega območja in
Slovenije. Kurentovanje prinese magično veselje in razigranost ter pridih mističnosti in je
ena najpomembnejših tradicionalnih prireditev v Sloveniji in srednji Evropi. Izhaja iz stoletne tradicije praznovanja pusta na Dravskem
in Ptujskem polju. V pustnem času se ljudje
prepustijo pustnim običajem, šegam in navadam, ki dajejo duška med letom skritima
radoživosti in veselju. V Sloveniji je zelo veliko
pustnih običajev in prek sto različnih tradicionalnih mask, vendar maske in običaji niso nikjer tako privlačni in poznani kot na ptujskem
kurentovanju. Kurenta ali koranta pozna ne le
Slovenija, temveč tudi svet.
Ptujsko kurentovanje se začne v soboto,
dober teden pred pustnim torkom, s srečanjem tipičnih slovenskih pustnih likov in mask.
Prireditve se vrstijo ves teden, v popoldanskem
času zaživijo mestne ulice in trgi z nastopi
umetnikov, uličnih gledališč, glasbenikov, zvečer pa se zabava v pustnih kostumih nadaljuje
ob obilici dobre hrane in pijače v karnevalski
dvorani, kjer nastopajo popularne domače in
tuje glasbene skupine. Prireditve dosežejo vrh
v nedeljo s tradicionalno mednarodno pustno
povorko, končajo pa se v torek s pokopom pusta. Kurentovanje ni samo prireditev, je doživetje, ki ga zagotovo ne smete zamuditi.
Kurent ali korant –
osrednji pustni lik
Kurent ali korant je osrednja tradicionalna
pustna maska našega prostora, po kateri se
imenuje ptujski karneval, in hkrati najbolj
priljubljen množičen tradicionalni pustni lik
Ptujskega in Dravskega polja ter Haloz. Kurenti
20
ali koranti, kakršne poznamo danes, prihajajo iz
ljudskega izročila. Nekoč so si smeli kurentovo
opravo nadeti samo neporočeni fantje, danes
pa so kurenti tudi možje, otroci in ženske.
Poznamo dve vrsti kurentov: pernatega
markovskega in rogatega haloškega. Kurent je
oblečen v ovčji kožuh, okrog pasu ima verigo z
zvonci, na nogah gamaše, obut je v težke čepomlad 2012
PUSTNI ČAS
vlje, na glavi ima kapo oziroma masko, k njegovi opravi pa sodi še ježevka, ki jo drži v levi roki.
Ljudje kurentom pripisujejo nadnaravno
moč, saj naj bi s svojo demonsko podobo, skakanjem, zvonjenjem z zvonci in obredjem preganjali zimo in klicali v deželo pomlad. Kurent
je maskota, simbol in ambasador Ptuja, ptujskega območja in Slovenije.
Vsako leto v pustnem času tudi našo enoto na Ptuju obiščejo maske. Letos so prišli gospod župnik in dve redovnici (nuni). Mask smo
vedno zelo veseli. Gospod župnik je vsem razdelil obhajilo (hostije), nuni pa sta me hoteli
odpeljati. Da bi pričarali pustno vzdušje, smo
jedilnice okrasili s pustnimi okraski, ki smo jih
izdelali sami pri jutranji kavici. Tako smo združili
prijetno s koristnim. Vsem gostom smo postregli s pustno pojedino: z domačo pečenico in
krvavico, dušenim kislim zeljem in zabeljenim
krompirjem z ocvirki. Seveda niso smeli manjkati niti domači krofi, ki sem jih pripravil sam.
Zdaj pa vam zaupam še recept
za krofe in postopek priprave.
Sestavine:
• 1 kg moke (pol ostre, pol gladke)
• 70 g svežega kvasa
• 120 g sladkorja
• 10 g soli
• 1 dl olja
• 0,5 dl ruma
• 4 dl mleka
• 7 rumenjakov
• 1 vanilin sladkor
• lupina 1 limone
Moko presejemo v skledo in v sredini naredimo luknjo. Pristavimo kvas, in ko vzhaja, dodamo vse ostale sestavine. Zamesimo
gladko testo. Testo mesimo tako dolgo, da
odstopi od posode oziroma roke, če mesimo ročno.
Testo pustimo vzhajati tako dolgo, da
naraste vsaj na dvakratno količino. Ko je testo
dovolj vzhajano, z roko oblikujemo gladke
kroglice. Zlagamo jih na pomokan prt, jih
pokrijemo in pustimo vzhajati. Medtem ko
krofi vzhajajo, segrejemo olje na 160 stopinj.
Krofe v olje polagamo obrnjene na zgornjo
stran in jih pokrijemo. Ko jih obrnemo, pečemo nepokrite. Pečene krofe napolnimo z
marelično marmelado, posujemo s sladkorjem v prahu in jih postrežemo. 
21
KULINARIKA
Simona Tome Trček
Divja hrana oziroma kaj
vse lahko pojemo
Pomlad je tu. Dnevi so toplejši in daljši. Po travnikih cvetijo rože, drevesa se prebujajo. Mi pa kot vedno
mislimo na hrano. A tokrat bo to hrana s travnika, vrta in iz gozda. Predstavljamo rastline, ki jih lahko
jemo, čeprav jih bolj poznamo kot okrasne rastline, plevel ali drevesa.
Z divjimi rastlinami polepšamo krožnik ter izboljšamo okus in videz hrane. Postrežemo jih lahko zraven katere koli jedi: ob morski hrani, mesu
in v raznih solatah. Kuhanje in okraševanje hrane s cvetlicami, zelišči
in drugimi užitnimi rastlinami ni nova modna muha, saj jih v nekaterih
kuhinjah po svetu uporabljajo že tradicionalno. Največ uporabljajo vrtnice, tulipane, kapucinke, mačehe in marjetice, ki lahko sestavljajo zanimivo in privlačno dekoracijo. Na Japonskem imajo navado, da gostu
ponudijo riževo žganje (sake) in cvetni listič krizanteme. Stari Rimljani so
na mizo za okras postavili šopek gladiol, potem pa so jih pojedli skupaj
s soljo in z olivnim oljem. V Evropi se je okraševanje hrane z užitnimi
rožami začelo v 16. oziroma 17. stoletju. V spomladanskem času so nabirali cvetove sadnih dreves, vijolic in mačeh, ki so jih uporabljali kot
dekoracijo in dodatek hrani. Izdelovali so tudi rože, natančneje, cvetove
iz sladkorja, ki so jih pobarvali v pisane odtenke.
Francoz Violeau je bil prvi, ki je pri izdelovanju peciva uporabil
mačehe in naredil sladkorne rože. To lahko naredimo tudi mi, in sicer
cvetove mačeh premažemo z jajčnim beljakom in sladkorjem ter pustimo počivati nekaj dni, da se premaz strdi. Za peko in okraševanje
lahko uporabimo cvetove mačeh, nageljnov, geranij, gladiol, sladkega
graha, detelje, sivke, lilije, pasijonke, petunij, sončnic, vrtnic, marjetic,
španskega bezga, zimske kreše, vijolic, žajblja in bučk.
Znano je, da imajo divje rastline nekajkrat (tudi tri- do štirikrat)
več vitaminov in mineralov od pridelane zelenjave, saj znajo drugače
izkoristiti pogoje, v katerih rastejo. V njih je tudi manj vode kot v gojenih rastlinah in so bolj zdrave kot rastline, ki so pridelane z umetnimi
gnojili in uporabo pesticidov oziroma kemično obdelane, da dlje zdržijo na prodajnih policah. Pri nabiranju divjih rastlin je pomembno, kje
jih nabiramo: ne zraven prometnih cest in na območjih, kjer gnojijo ali
škropijo druge rastline. Če jih gojimo sami, na primer vrtnice, seveda
tistih, ki jih škropimo z umetnimi sredstvi, ne bomo jedli. Te rastline
naj bodo le za okras.
Pri nabiranju divjih rastlin je dobro tudi to, da se gibljemo v naravi, paziti pa moramo, da nabiramo rastline, ki jih res dobro poznamo.
Ali povedano drugače: Ne nabirajmo rastlin, ki jih ne poznamo. Lahko
se namreč zgodi, da se zmotimo, posledice pa so zelo hude. Jesenski
podlesek, šmarnico ali čemeriko lahko kaj hitro zamenjamo za čemaž.
Čemaž prepoznamo po vonju. Vendar pozor, ko so naši prsti prepojeni
z vonjem po čemažu, ta prekrije druge vonje. Rastline so lahko užitne
22
pomlad 2012
KULINARIKA
in strupene hkrati, odvisno od dela rastline. Eden takih primerov je tisa.
Vsa rastlina je strupena, posebej strupena so mala črna semena v plodu.
Je pa sladek in užiten rdeči del plodu.
Solati, sestavljeni iz divjih rastlin, lahko dodajamo vse vrste zelenjave, npr. krompir in fižol, dodamo lahko tudi ocvirke, kuhana jajca,
zaseko ter vse vrste začimb. Nekatere jemo skupaj s skuto. Določene
rastline lahko shranjujemo v kisu in slanici ali jih posušimo ter jim tako
podaljšamo obstojnost. Solatam dodamo tudi različno sadje (npr. jabolka, breskve), odvisno od vrste rastlin. Začinimo jih z limoninim sokom, balzamičnim kisom in oljčnim ali sezamovim oljem. Divje solate
običajno začinimo bolj blago, ker imajo že same močan okus in izrazito
aromo. Velikokrat je okus premočan za tiste, ki ga niso navajeni. Naša
prehrana se je razvila k bolj blagim okusom in aromam, jemo pa veliko
slanega in sladkega. V Aziji je trpek, grenak ali pekoč okus nekaj vsakdanjega in enako pomemben kot sladek, kisel ali slan.
Kljub vsemu pa divje hrane le ne uporabljamo tako redko, kot mogoče mislimo. Kostanj, regrat, borovnice in maline so večini verjetno
blizu. Užitne rastline v grobem delimo na divje rastline s travnikov in iz
gozdov (nabiramo jih od marca do junija), začimbne in čajne rastline
(nabiramo jih poleti) in rastline z užitnimi plodovi (nabiramo jih jeseni).
Opisala bom samo nekaj izmed divjih rastlin, zagotovo pa katero od
njih tako ali drugače že poznate.
KOPRIVE so zastonj in rastejo vsepovsod okoli nas. Za uživanje so najboljše spomladi. Mrtva kopriva ima okroglo steblo, medtem ko ima velika kopriva štirioglato. Največja razlika med njima pa je, da nas navadna
kopriva speče. Na spodnji strani podolgovatih listov so nežne dlačice,
ki se zapičijo v kožo in izločijo blag strup. Ta nas speče in na koži povzroči rdečico in mehurje. Koprive lahko sušimo, jih kuhamo ali iz njih
pripravljamo solate in polivke. Ko gremo na sprehod, jih lahko sproti
malo pojemo. Uporabimo naslednjo tehniko: vršiček rastline z dvema
ali tremi pari listov previdno odtrgamo in liste pogladimo po spodnji
strani v smeri proti vrhu. To nekajkrat ponovimo, nato liste povaljamo
med dlanema. Koprivo lahko zdaj pojemo ali uporabimo za solato, saj
nič več ne peče, ker smo ji polomili drobne žgalne laske. Koprive naj
bi pekle zaradi histamina, ki ga vsebujejo laski. Ti pa izgubijo pekoč
učinek, če liste skuhamo ali jih daljši čas stiskamo v rokah. Koprive vsebujejo železo, vitamin C, kalij, magnezij, vitamin K in vitamine skupine
B ter delujejo antioksidativno. Dodamo jih kuhanemu krompirju ali
drugi zelenjavi, iz njih skuhamo juhe in enolončnice, uporabimo jih kot
prilogo, pripravljene kot špinača ali blitva, z njimi napolnimo zavitke,
jih zmešamo s skuto, vmešamo v zelenjavno rižoto ali pa pripravimo
s pinjolami kot pesto in prelijemo po testeninah. Odlične so že samo
blanširane, prelite z olivnim oljem in potresene s čemažem. Koprive so
dobre za odganjanje utrujenosti. Znane so kot učinkovit čistilec organizma. Vedeti pa moramo, da jih je potrebno uživati zmerno, saj lahko
delujejo odvajalno.
Smoothie iz kopriv: zmešamo pomaranče, liste kopriv, regrat in
malo vode ali vzamemo jabolka ali banane in jim dodamo mlade liste
kopriv in malo vode. Ob uporabi domišljije in v fazi praznjenja hladilnika je možnosti zelo veliko.
NAVADNA ZVEZDICA ali po domače KURJA ČREVCA spomladi hitro
preraste gredice in njive ter je je povsod dovolj. Močno se razraste in
ima majhne, bele, komaj opazne cvetke. Nabiramo mlade nadzemne
dele rastline. Vsa rastlina je užitna in zdravilna. Njen okus spominja na
mlečno koruzo in je nekoliko slan. Iz nje lahko kuhamo juhe, dodamo
jo rižotam ali jo uporabimo kot zelenjavo. Vsebuje precej vitamina C
(enkrat več kot limona) in vitamina A, kalija in kalcija. Lahko jo dodajamo tudi kuhani hrani in namazom. Posušeno uporabljamo za zdravilen
čaj proti kašlju. Da se nam zvezdica kot solatna rastlina ne bi zamerila,
jemo le sočne mlade poganjke. Starejši so trši, stebelca so vlaknata,
slabši je tudi okus. Starejše rastline skuhamo ter pripravimo podobno
kot špinačo. Naj to hočemo ali ne, na vrtu kar naprej odganjajo nove
rastline, tako da si navadno zvezdico lahko privoščimo tudi pozno spomladi, poleti in jeseni.
ŠKRLATNORDEČA MRTVA KOPRIVA raste od marca do septembra po
travnikih, njivah in vrtovih. Je manjša od navadne koprive, zgornji listi
pa so izrazito rdečkaste barve. Za dodatek solatam nabiramo vršičke,
tudi cvetoče, in mlade liste. Spomladi jo najdemo skupaj s kurjimi črevci
in dlakavo penušo na neobdelanih gredicah. Mladi listi in cvetovi vseh
vrst mrtvih kopriv so primerni za divjo solato. Poznamo velecvetno,
belo, rumeno, lisasto in še kakšno mrtvo koprivo. Nabiramo in sušimo
jo tudi za čajne mešanice.
23
KULINARIKA
RMAN (latinsko Achillea) je dobil ime po grškem junaku Ahilu, ki
naj bi z rmanom zdravil rane svojih vojakov. Že od zgodnje pomladi
lahko nabiramo nežne mlade podolgovate listke rmana, ki poganja
vsepovsod po travnikih, in jih uporabimo kot dodatek solati. Listi so
zelo drobno deljeni, kot da je lističev na tisoče. Če nismo povsem prepričani, ali imamo pravo rastlino, počakajmo, da rastlina zacveti, in si
liste takrat dobro oglejmo. Mlade liste nabiramo vse leto. Dodajamo
jih v solate v količinah, ki nam ustrezajo po okusu, ker je rman precej
grenak. Uporabljamo ga tudi za začinjanje juh, kuhanega in pečenega
krompirja, omak itd. Predvsem pa je rman znan kot zdravilna rastlina,
vendar se nosečnicam uživanje rmana odsvetuje.
PENUŠE so sorodnice vodne kreše. Imajo podoben okus in učinek. Rastejo
na vlažnih travnikih, ob rekah in potokih. V Sloveniji obstaja osem vrst penuš, a za prehrano so najuporabnejše dlakava, travniška, gozdna in grenka
penuša. Dlakava in travniška penuša rasteta na travnikih in obdelanih tleh.
Dlakavo najdemo že zgodaj spomladi. Kljub imenu ni dlakava. Ima pikanten
okus po hrenu. Travniška penuša je najokusnejša in ena prvih užitnih divjih
rastlin na travnikih, z rožnatimi cvetovi pa ena najbarvitejših pomladnih
rastlin vlažnih travnikov. Grenka penuša je dejansko zelo grenka, raste ob
vodi in je podobna vodni kreši, tako po listih kot po izrazitem okusu. Kot
dodatek solatam nabiramo celo rastlinico brez koreninic, kasneje pa samo
mlade poganjke. Penuše so odlične kot sestavina zeliščnega masla ali zamešane v skuto, ponudimo jih k mesu in drugim jedem, ki se jim prilegata
hren ali redkev. Ne kuhamo jih, ker se jim spremeni prijetno pikanten okus
ter izgubijo zdravju koristne žveplove spojine in druge sestavine. Penuše
vsebujejo podobne snovi kot brokoli, gorčica in hren. V njih so glukozinolati (žveplove spojine, ki so močni antioksidanti), veliko beta karotena,
vitamina C in drugih vitaminov ter rudnin. So koristna sestavina zelenjavno-sadnih postov. Nabrane penuše porabimo takoj ali jih do naslednjega
dne damo v vazo, iz nje pa na solato.
ČEMAŽ je divji česen, ki naj bi bil bolj zdravilen od česna. Idealen je
za spomladanske očiščevalne kure. Nabiramo liste, ki jih po okusu narežemo v solate, kasneje pa tudi popke, cvetove, plodove in čebulice.
Najboljši čas za nabiranje hranljivih čebulic, ki jim pripisujejo zdravilni
učinek, je jesen. Čemaž uporabljamo namesto česna. Z njim pripravimo
slasten namaz s skuto, rižoto, nadeve, pikantne omake, kremno juho,
dodamo ga v sendvič, za zimo pa ga pripravimo kot namaz z olivnim
oljem in soljo, kot pesto z dodatki različnih semen itd. Ko nabiramo
čemaž, pazimo, da ga ne zamenjamo s kakšno podobno strupeno rastlino (šmarnico ali jesenskim podleskom). Čemaž ima izrazit vonj po
česnu. Toda ko ga nabiramo nekaj časa, nam prsti dišijo tako močno
po česnu, da ta vonj prekrije vonje drugih rastlin, zato samo vonj ni
dovolj zanesljiv znak za ločevanje čemaža od drugih strupenih rastlin.
Najbolje je, da se dobro seznanimo s podobnimi strupenimi rastlinami.
TRPOTEC raste po travnikih. Solatam dodajamo mlade liste, ki so bogati
z vitamini in rudninami. Nabiramo jih v času cvetenja od aprila do oktobra, ker po vsaki košnji znova odženejo. Imajo okus po gobah. Mlade
liste uporabljamo v solatah, zeliščnih juhah in mineštrah ali jih skuhamo
kot prilogo. Solate potresemo s semeni, ki postopoma dozorevajo na trpotčevih klasih. Liste hitro posušimo, da ne počrnijo. Suhi listi imajo blag,
prijeten vonj po travi in medu ter rahlo grenko-kiselkast okus. Uporabna
je vsa zel s koreniko. Trpotec lahko zaužijemo v solati, pijemo kot čaj, iz
njega iztisnemo sok ter kuhamo juhe in sirupe. Semena so uporabna za
začimbo. Sok sveže rastline uporabljamo tudi za pomladanske kure za
izboljšanje krvi in pospeševanje presnove. Trpotec deluje diuretično, ker
vsebuje veliko kalija. V Indiji trpotec gojijo.
24
pomlad 2012
KULINARIKA
REGRAT – O regratu že tisočletja krožijo najrazličnejše pripovedke.
Po eni izmed njih naj bi nastal iz prahu, ki ga je za sabo dvigoval junak na sončnem bojnem vozu, ko se je vozil okoli Zemlje. Za vozom
so ostajali drobci prahu in se spreminjali v sončne cvetove. Ti so bili
na Zemlji vidni vse do mraka, ko je voz izginil za obzorjem. Takrat
so se cvetovi zaprli ter čakali na naslednji prihod prelepega junaka.
BUKEV je eno najbolj razširjenih dreves pri nas. Kot dodatek solatam
nabiramo mlade liste. So osvežujočega kiselkastega okusa in vsebujejo
precej vitamina C. Mlade liste nabiramo aprila, v višjih legah pa maja.
Listi so malo zategli, zato jih mešamo z drugimi solatami.
Regrat je ena prvih divjih solat spomladi. Zaužijemo lahko vse
dele regrata (liste, cvetove, popke in korenine). Gojimo ga lahko tudi
na vrtu in porežemo liste samo do srčka, da se rastlina zopet obraste. Če so listi daljši in trši, jih narežemo na 1 cm dolge trakove, da
jih lažje zaužijemo. Največjo korist bomo imeli od listov, nabranih
zgodaj pomladi, ko je v njih najmanj grenčine. Ko regrat odcveti, se
grenke snovi preselijo v liste, zdravilne pa v korenine. Regrat se dobro
poda k fižolu, čičeriki, krompirju, česnu, avokadu in različnim semenom. Regratove učinkovine delujejo čistilno na celotno telo. Regrat
naj bi vseboval precej vitamina C, več železa kot špinača, vitamine
A in B, nekaj beljakovin in ogromno kalija ter drugih rudnin. Najbolj
zdravilen naj bi bil sveže stisnjen sok iz regratovih listov. Regrat je
odličen tudi v smoothiejih (namig: poskusite z mešanico banan ali
pomaranč in regrata). Uživanje regrata je priporočljivo za ženske, ki si
želijo pridobiti ali ohraniti lepo postavo, saj regrat spodbuja hujšanje
in pomaga odpravljati celulit. Regratovi listi so s svežim, rahlo grenkim okusom tudi prava kulinarična poslastica. Pripravljamo jih lahko
enako kot špinačo, zelo okusni pa so tudi surovi, v solati. Korenina
regrata je odlična, če jo prepražimo in uporabimo za pripravo toplega napitka. Njegov učinek je podoben učinku kave.
SMREKA – Za dodatek pomladanskim solatam lahko uporabimo mlade
smrekove vršičke. Cele ali natrgane potresemo po solati. Imajo prijeten
kiselkast okus in so polni vitaminov in rudnin. Enako uporabni so mladi
jelkini, macesnovi in borovi vršički. Vršičke lahko damo tudi v med ali
pa jih posušimo in uporabljamo za čaj in čajne mešanice skupaj z lipo,
bezgom, meto, materino dušico …
LIPA – Lip je več vrst: lipa in lipovec ter križanec obeh. Za solate nabiramo mlade liste, za čaj pa sušimo cvetove vseh vrst lip. Lipa in lipovec
naj bi bila najimenitnejši solatni drevesi. Znano je, da so mladi listi
nekaterih dreves užitni, ni pa razširjeno vedenje, da so mladi listi lipe
in lipovca tako mehki in okusni, da jih lahko brez zadržka dodajamo
solatam. Za pripravo solate je vseeno, če ne poznamo razlik med lipo
in lipovcem. Nabiramo mlade, svetleče pomladne liste obeh vrst, ki
so mehki in prijetnega okusa. Kasneje so za uživanje pretrdi in trpki, ob osnovi debel pa radi poženejo poganjki, ki podaljšajo lipovo
solatno sezono. Liste dodajamo solatam vseh vrst. Ker so mehki in
majhni, jih pustimo cele. Solato lahko pripravimo tudi samo iz lipovih
listov, saj so mehki listi kot ustvarjeni za osnovo solate, ki ji dodamo
zelišča in cvetove. Za pomladno lipovo solato damo v solatno skledo prgišče mladih lipovih listov, dodamo nekaj bukovih listov, malo
smrekovih vršičkov, poganjke navadne zvezdice in drugo zelenjavo.
V skledo narežemo še kakšno jabolko ter blago začinimo ter okrasimo z užitnimi cvetovi.
25
KULINARIKA
TROBENTICA ali NAVADNI JEGLIČ – Navadna trobentica je najbolj razširjena predstavnica rodu jegličev v Sloveniji. Kot dodatek k solatam nabiramo
mlade liste (manjšo količino zaradi vsebnosti saponinov) in cvetove skupaj s
cvetnimi čašami. Užitne so tudi vse vrste okrasnih primul, seveda negnojenih.
Oprane cvetove potresemo po pripravljeni solati. Če bi jih dodali že prej, bi
bili nežni cvetovi zaradi mešanja videti precej utrujeno. Cvetovi namreč hitro
ovenijo in izgubijo obliko. Cvetove lahko tudi posušimo za čajne mešanice.
Trobentica vsebuje veliko vitamina C. V kolikor pripravljamo domače likerje,
je trobentica ena od sestavin za zeliščni liker. Nekoliko starejše liste kuhamo
kot zelenjavo v juhah in prikuhah. Trobentico se nosečnicam odsvetuje.
Najdemo jo na travnikih in svetlih gozdovih že v začetku pomladi. Ponekod
je trobentica ogrožena vrsta, zato jo je v nekaterih državah prepovedano nabirati (npr. v Angliji). Kandirane cvetove lahko uporabimo za okrasitev slaščic.
Pri trobentici so uporabni predvsem cvetni lističi in korenine. Od januarja do
maja nabiramo rumene cvetne liste, dvo- do triletne korenine izkopljemo
jeseni oz. preden trobentica cveti. Korenine temeljito očistimo v hladni vodi
in jih ne namakamo. Nabrane rastline posušimo v senci. Iz mladih cvetov se
lahko naredi tudi trobentično vino. Trobentica pomirja živčno napetost, v
kombinaciji z brezovimi listi, koprivnimi listi, koprivnimi cvetovi, listi vijolice
ter regratovimi koreninami pa se uporablja za čiščenje krvi in izločanje strupenih snovi, ki so se čez zimo nabrale v telesu.
VIJOLICA, DIŠEČA VIJOLICA – V starem veku je vijolica veljala za sveto cvetlico. V čast Saturnu so ljudje nosili na glavah venčke iz vijolic. Z
njo so častili Pana, boga narave in življenja. Rimljani so poznali vijolično
vino in jo mešali v ljubezenske napoje. Homer omenja, da so z vijolico
umirjali jezo. Hipokrat priporoča vijolico proti posledicam pijančevanja,
dovolj naj bi bilo že, da vijolice vonjamo. Cvetijo spomladi po travnikih
in v gozdovih. Vijolic je veliko vrst, cvetovi so različnih barv in odtenkov.
Za dodatek solatam nabiramo cvetove vseh barv in manjšo količino
mladih listov. Užitni so tudi cvetovi gojenih mačeh, seveda primerno
vzgojenih. Uporabni deli vijolice so cvet, listi in korenika. Dandanes iz
vijolic delajo veliko stvari: čaje, sirupe, obkladke, tinkture, naredimo lahko
barvilo za kekse. V francoskem mestu vijolic, Toulousu, iz njih izdelujejo
bonbone, marmelado, pralineje … Vijolica odlično pomirja, hkrati pa
človeka okrepi. Iz beljaka, sladkorja in limoninega soka ter posušenih
vijoličnih cvetov naredimo vijolični premaz za kekse, s cvetovi vijolic
pripravimo bovlo ali vino iz dišeče vijolice.
NETRESK ali UŠESNIK – Navadni netresk je na podeželju znana zdravilna
rastlina. Raste na sončnih mestih. Mesnati listi so sočni in že kapljica soka
pomiri bolečine v vnetih ušesih. Sveže iztisnjen sok deluje razkuževalno
in blažilno pri pikih in ugrizih mrčesa, zdravi sončne opekline, razna kožna
vnetja in stare rane. Če ga zaužijemo preveč, pa lahko povzroči bruhanje.
V prehrani (za solate) uporabljamo mlade liste in mladike. Iz svežega soka
iz listov si pripravimo osvežujoč napitek. V preteklosti je bil netresk simbol
živahnosti in delavnosti. Legenda pravi, da je rimski bog Jupiter podaril
ljudem netresk, da bi jih obvaroval pred nevihtami, treskanjem, ognjem
in zlimi uroki. Rastlino so za srečo sadili na slamnate strehe.
MARJETICA – Marjetice cvetijo od zgodnje pomladi do pozne jeseni.
Rastejo po travnikih, poteh, na vrtovih in pašnikih do nadmorske višine 2000
m. V Sloveniji je zelo pogosta in razširjena rastlina. Cvetovi marjetice so ob
sončnem vremenu odprti, ob slabem vremenu in ponoči pa se zaprejo.
Nabiramo cvetove in mlade listke marjetic kot dodatek k solatam. So zelo
okusni in zdravilni, imajo svež, malo grenak okus in so polni vitaminov in
mineralnih snovi, imajo poživljajoč učinek. Nabiramo tudi cvetne popke,
ki so primerni tako za solate kot tudi za vlaganje v kis. Cvetove sušimo za
čaj. Sveže ali kandirane cvetove je mogoče uporabiti za dekoracijo jedi,
zlasti sladoleda ali sadnih kup. Poparek listov marjetic lahko uporabimo
kot sredstvo za odganjanje mrčesa.
26
pomlad 2012
KULINARIKA
VRTNICA – Vrtnice so gotovo najzanimivejše rože v človeški kulturi in
imajo veliko simbolnih pomenov. Ljudi vrtnice privlačijo zaradi kombinacije žametnih cvetov in grobih trnov. Na eni strani predstavljajo
bolečino, na drugi nežnost, vse skupaj pa je združeno v privlačnost.
Morda je vrtnica ravno zaradi svojih nasprotij tako pogosto povezana
z ljubeznijo. Izbira vrtnic je danes zelo velika. Obstaja več kot 25.000
sort, vsako leto pa nastane nekaj deset novih. Vrtnice se med seboj
razlikujejo po barvi cvetov, času cvetenja, plodovih, vonju, višini … Pri
vrtnici so užitni cvetni listi, če rastlin nismo škropili proti škodljivcem
ali jih gnojili. Pred zaužitjem je dobro odstraniti spodnji (beli) del lista,
ker je lahko grenak. Najbolje se vrtnice ujemajo s sladicami, kandirane
cvetove uporabimo kot okras tort, s posameznimi lističi pa pripravljamo penaste, lahke poletne sladice in sladolede. Najbolj aromatični so
lističi divjih rdečih vrtnic. Aroma in okus sta odvisna od vrste, barve
vrtnice in od zemlje, v kateri vrtnica raste. Aroma nas lahko spominja
na jagode ali zelena jabolka, v podtonu variira od sadnih tonov, mete
do pekočega okusa. Solatam lahko dodamo cvetne liste vseh vrst in
barv vrtnic. Prav tako so uporabni cvetni listi šipka. Cvetne liste vrtnic
sušimo tudi za čajne mešanice.
mrčes bo odgnala, če jo položimo na rešetko žara. Sivka se prilega borovnicam, češnjam, jagodam, slivam, robidnicam, v Provansi jo mešajo s
timijanom, šetrajem, rožmarinom. Cvetove sivke lahko nabiramo vse poletje, najboljše pa jih je nabrati, tik preden se cvetovi odprejo, saj takrat
vsebuje največ zdravilnih učinkovin. Pomaga predvsem pri razbolelih
mišicah po vsem telesu, pri živčni izčrpanosti, depresijah, glavobolih,
hiperaktivnosti, glivicah, bakterijah in plesnih, ki se prenašajo po zraku.
Sivka pomirja in sprošča, povezujejo pa jo s strastjo.
Uživati divjo hrano verjetno za marsikoga pomeni ogromen preskok v
razmišljanju in marsikomu taka hrana ne ustreza zaradi različnih razlogov. Ko sem pisala članek, iskala literaturo in ustrezne primerke rastlin
za slikanje ter seveda rastline okušala kar surove, sem v mislih naredila
ta preskok. Predvsem glede tistih plevelov, nad katerimi sem se še ne
dolgo nazaj jezila in jih jezno metala iz vrta.
V Sloveniji lahko nabiramo 1500 vrst užitnih divjih rastlin. To pomeni,
da je vsaka druga samonikla rastlina užitna. V literaturi zasledimo, da
je tudi pri divji hrani potrebna zmernost. Telo se mora na drugačno
hrano navaditi. Rastlino, ki jo želimo pojesti, moramo dobro poznati,
prav tako čas rasti in prostor, kjer jo nabiramo, ter način priprave, da
izkoristimo hranilno in zdravilno moč rastline. Za ohranjanje narave je
pomembno tudi, da rastline nabiramo zmerno. Določene rastline so
ravno zaradi pretiranih posegov v okolje na robu izumrtja ali pa na nekaterih območjih zaščitene.
SIVKA – Uporaba sivke je dokumentirana v zgodovinskih zapisih že več
kot 2500 let. Po Evropi so perice s sivko odišavile perilo, oblačila pa so sušile nad grmički sivke. Sivka ima prodorno, sladkobno in pikantno aromo
s pridihom po limonah in meti. Zaznamo priokus po kafri in rahlo grenkost. Najmočnejši vonj in okus imajo cvetovi. Pri kuhi uporabljamo tudi
liste. Zaradi močnega vonja sivko uporabljamo bolj previdno. S sivko
lahko odišavimo sladkor v prahu, če mu za približno teden dni dodamo
nekaj posušenih sivkinih cvetov. Tak sladkor je dober za pripravo sladic in
peciva. Pred pečenjem v testo za piškote, sladek kruh in sladko drobno
pecivo vmešamo na drobno sesekljane cvetove, že pripravljene sladice
in pecivo pa lahko posujemo s cvetnimi listi. Džemom in želejem ter
sadnim kompotom dodamo na koncu kuhanja sivkine cvetove, ki dajo
jedi sladkasto-pikanten okus. Za prijeten okus sorbetov in sladoledov
namočimo sivkine cvetove v smetano, mleko ali vino. Cvetovi so videti
lepo in so okusni v kozarcu šampanjca, s čokoladno torto, čokoladnim
sladoledom ... Hmmm ... Sivka se lepo prilega tudi začinjenim jedem.
Dodamo jo solatam, rižu in ribam, dopolnjuje okus jagnječje pečenke,
poda se k zajcu in piščancu, z njo naredimo odličen kis. Če vejico sivke položite na žareče oglje, dobi meso odličen priokus, pa še nadležni
Upam, da so vas vsaj malo premagale skomine in boste odšli na sprehod, malico ali kosilo za prvi vogal, v gozd ali na travnik. Želim vam
dober tek. 
Viri: Dario Cortese – različni prispevki, Jerneja Jenko, reviji Rože in vrt ter Moj
dom, Slonep.net, Anton Poler: Nabiramo zdravilne rastline, prispevki različnih
avtorjev na internetu, Johannes Gottfried Meyer: Priročnik samostanskega
zdravilstva, Jill Norman: Začimbe in zelišča, Marija Merljak: Zdrava prehrana
je prava odločitev.
27
KULINARIKA
Beluši ali šparglji
Marko Ponikvar
Beluši ali šparglji so prastara
žlahtna zelenjava, ki izvira iz
srednje Azije. Rod špargljev
spada med enokaličnice, v
družino beluševk (Asparagaceae).
Rodovno ime Asparagus izvira
iz besede »sparega«, ki je v
antični Perziji pomenila brst,
poganjek, Grki pa so rastlino
poimenovali »asparagos«, kar
pomeni poln sokov. Šparglji
slovijo kot zdravilna zelenjava, ki
spodbuja presnovo, čisti sečne
poti in podpira delovanje jeter
in pljuč. Poleg tega – pozor,
gospe! – šparglji prispevajo k
pomlajevanju celic in tvorjenju
hormonov.
bodo ravna, ne smejo biti razcepljena, sploh pa ne votla. Če sveže bele
šparglje potolčemo drug ob drugega, morajo »zazveneti« ali »pokljati«.
Sveže neolupljene šparglje lahko zavite v vlažno krpo hranimo v hladilniku največ štiri dni, neblanširane šparglje pa lahko tudi zamrznemo.
Pri pripravi šparglje operemo, ne smemo pa jih pustiti v vodi. Bele
šparglje začnemo lupiti od glave navzdol. Šparglje zvežemo v šop in
jih postavimo pokonci v vodo, ki smo ji dodali malo limoninega soka
in ščepec soli ter sladkorja. Kuhamo jih od 12 do 18 minut, odvisno od
debeline. Kuhani šparglji morajo biti čvrsti; ne smemo jih kuhati predolgo. Zeleni šparglji so bolj nežni od belih, zato jih, če je potrebno,
olupimo samo na spodnjem delu. Čas kuhanja zelenih špargljev je krajši, ponavadi 8 do 10 minut. Iz vode, v kateri smo kuhali šparglje, lahko
naredimo okusno špargljevo juho.
Sladokusci nestrpno pričakujejo tople pomladne dni, da začnejo
šparglji odganjati in jih lahko pričnejo nabirati. V Sloveniji se to zgodi
običajno v prvi polovici aprila, na Primorskem pa nekoliko prej. Špargelj
je torej poleg tega, da je okusen in zdrav, tudi prva sveža zelenjava spomladi. Sezona špargljev traja približno dva meseca, najdlje do sredine
junija. Od junija naprej pa šparglje uporabimo namesto na krožnikih v
različnih cvetličnih aranžmajih kot lepo zelenje. 
Šparglji vsebujejo beljakovine, kalij, železo, provitamin A, vitamine E,
B1, B2, B6 in C. Zeleni šparglji vsebujejo več mineralov, vitamina C, karotinoidov in vitaminov skupine B. Šparglji imajo zelo malo kalorij in
so primerno živilo za diabetike. Hranilna vrednost 100 g špargljev je
17 kalorij oz. 71 kJ.
Pri špargljih razlikujemo zeleno in belo sorto. Različne barve špargljev so odvisne od načina pridelovanja. Šparglji ostanejo bele barve,
če so povsem pokriti z zemljo, zeleni šparglji pa rastejo nad zemljo. Pod
vplivom svetlobe nastaja v špargljih klorofil, ki se najprej obarva rožnato
vijoličasto, nato pa zeleno. Okus zelenih belušev je bolj intenziven kot
okus belih špargljev in spominja na orehe.
Šparglji so zdravilni in okusni ne glede na to, kako jih pripravimo.
Lahko jih jemo surove, a tudi popečene in kuhane, da o tradicionalnem
zajtrku s šparglji, panceto in jajci niti ne govorimo. Šparglje lahko serviramo kot prilogo z raztopljenim maslom ali z omako k telečjemu zrezku,
dušeni ribi ali mehkužcem. Surove lahko uživamo v solati, uporabimo pa
jih tudi kot zakuho v juhah in ragujih, s perutnino ali različnimi cmoki.
Zelišča, ki se najbolj ujemajo s šparglji, so krebuljica, peteršilj in koper.
Če se vam cedijo sline, imamo za vas le en odgovor: čas je za šparglje!
Kako izberemo najboljši šop špargljev? Izberemo šparglje s svileno
sijočo lupino, zaprto belo glavo, svežimi rezi in brez rjavih lis. Stebla naj
28
pomlad 2012
STROKOVNJAKI NA VELIKO IN MALO ZA
SADJE IN ZELENJAVO
KO Z UŽITKOM REČEŠ ŠE...
Družinsko podjetje, katero je že od samega začetka
usmerjeno izrazito veleprodajno, specializirano za trženje ter
distribucijo sadja in zelenjave v vseh oblikah.
Z nenehnim trudom, dolgoletnimi izkušnjami, znanjem in
dobro voljo dnevno skrbimo za zadovoljne proračunske
uporabnike, obrate družbene prehrane in posameznike.
Če tudi vi želite užitkom reči še,
smo pravi naslov za Vas.
E-mail: [email protected] Tel: 02/471-61-23, 471-61-26 Fax: 02/471-62-25 www.pitus.si
NOV KLIENT
Sun Roller Adriatica –
Slorestov novi poslovni partner
Matjaž Vraničar
Konec marca smo začeli sodelovati z enim izmed najbolj prepoznavnih mednarodno uveljavljenih
podjetij iz Bele krajine – s podjetjem Sun Roller Adriatica, d. o. o., iz Črnomlja. Ker prihaja čas dopustov,
njihov osnovni izdelek, mobilna hiša, pa je zelo povezan s tem časom, sem predstavnike podjetja poprosil, da se nam predstavijo za časopis Nasmeh.
»Podjetje Sun Roller Adriatica je znano predvsem po mobilnih hišah, ki jih v Kanižarici
pri Črnomlju proizvajamo že od leta 2003.
Pomembne konkurenčne prednosti podjetja
so bližina trga, znanje, timsko delo, inovativnost, visoka kakovost izdelkov, dolgoletne izkušnje in tradicija lastnikov ter sinergijski učinki
znotraj skupine Adria.
V blagovnih znamkah mobilnih hiš Sun
Roller in Adria Home so združeni znanje in
izkušnje ter dolgoletna tradicija. Rezultat so
kakovostne in cenovno ugodne hišice s široko paleto funkcionalnih tlorisnih rešitev.
Ponujamo široko paleto modelov in opreme,
ki zadostijo najrazličnejšim okusom in finančnim zmožnostim. Svojim kupcem želimo ponuditi kar največ udobja in varnosti v naravi.
Sedemindevetdeset odstotkov prodaje predstavlja izvoz na glavne trge: v Italijo,
na Hrvaško, v Nemčijo, Avstrijo, na Češko,
Slovaško, Poljsko in v Rusijo. Zato je vizija podjetja postati vodilni proizvajalec mobilnih hiš
v jugovzhodni Evropi.
Zaradi visoke kakovosti izdelkov se kupci
raje odločijo za izdelke podjetja Sun Roller, čeprav je njihova cena nekoliko višja od konku-
rence. Uspešno smo prevzeli znanje španskega
ustanovitelja, ki je na trgu že več kot 35 let, ter
to znanje nadgradili. Veliko pozornosti namenimo izobraževanju tako vodilnih kadrov kot
vseh zaposlenih, še posebno pa strokovnjakov
s področja razvoja, saj imamo lastni razvojni
oddelek. Zavedamo se namreč, da moramo
ves čas skrbeti za konkurenčno prednost podjetja. Eden pomembnejših procesov, ki ga v
podjetju spodbujamo, je inovativna dejavnost,
v katero so vključeni vsi zaposleni v podjetju.
V letu 2012 bomo poseben poudarek namenili optimizaciji poslovnih procesov, posledica česar naj bi bil dvig prodaje ter povišanje
produktivnosti. Glavne konkurenčne prednosti podjetja, kot so jasna vizija, inovativna dejavnost, lokacija ter zaposleni, bodo podjetju
omogočale dosegati smelo zastavljene cilje
tudi v prihodnje. Trdno verjamemo, da bo ekipa, ki je pokazala požrtvovalnost in borbenost
v zadnjih letih, dosegla zastavljene cilje in vizijo
– postati vodilni proizvajalec mobilnih hišk v
jugovzhodni Evropi.
Z namenom, da bi zagotovili kakovostno
delovno okolje tudi s prehrano, smo marca
2012 pričeli sodelovati s podjetjem Slorest, ki
30
zaposlenim ponuja štiri različne menije dnevno, med katerimi je tudi dietni oziroma varovalni meni. Cilj dobro organizirane prehrane
je, da bi vsi zaposleni malicali. Verjamemo, da
bomo s podjetjem Slorest ta cilj tudi uresničili.«
Skupaj z odgovornimi osebami v obeh
partnerskih podjetjih smo vsak na svojem
področju do potankosti in časovno usklajeno opravili dogovorjene aktivnosti v zvezi s
prenovo ter opremljanjem jedilnice. In z novim delovnim ponedeljkom je vse steklo kot
namazano: montaža opreme, obveščanje zaposlenih, obveščanje gostov, delitev hrane …
V Slorestu si bomo vseskozi prizadevali,
da zaposlenim v Sun Roller Adriatica vsak dan
pripravimo odlično hrano, jo prijazno postrežemo in s tem vsaj malo popestrimo odmor
med delom. Prav tako bomo skrbeli za pestre
jedilnike, na katerih se posamezen meni praviloma ne ponovi v petih tednih, in upoštevali
želje gostov po bolj priljubljenih menijih. Naši
jedilniki se bodo seveda prilagajali tudi letnim
časom, pokrajinskim značilnostim, tematskim
dnevom ter tedenskim animacijam domačih
in tujih kuhinj, o čemer bodo naši gosti vnaprej obveščeni.
Novost za zaposlene je tudi lažje prednaročanje malice, ki sedaj poteka s službenimi karticami za beleženje delovnega časa.
Gostom je na voljo tudi dodatna ponudba svežih domačih sladic iz naše pekarne, domačega
čajnega peciva, ki ga prav tako pečemo sami,
pijač in še česa, odvisno od želja in potreb.
V Slorestu smo vedno na voljo, če zaposleni potrebujejo pogostitev, naj bo to doma, v
jedilnici, na vikendu ali v naravi. Če kdo potrebuje rojstnodnevno pečenko, torto ali pecivo
za poroko, pripravo celotne pogostitve na prireditvi – vedno se lahko obrnete na nas, tudi le
po nasvet našega glavnega kuharja pri pripravi
kakšne jedi ali če želite izvedeti recepturo za
jed, ki bi jo želeli pripraviti doma!
Zaposlenim v Sun Rollerju skupaj s sodelavci želim veliko uspehov pri njihovem delu
ter obilo užitkov pri malici! 
pomlad 2012
kulinarik a
Jagode v listnatem testu
Melita Per
Sestavine:
• 500 g listnatega testa
• Nadev:
• 0,25 kg skute
• 0,10 kg sladkorja
• vaniljeva aroma po okusu
• 0,5 l sladke smetane
• 0,5 kg svežih jagod
• 20 g vanilin sladkorja
• 0,02 l maraschina
Krema:
Skuto gladko zmešamo (lahko s paličnim mešalnikom)
ali jo pretlačimo skozi gosto cedilo. Dodamo ji sladkor,
vaniljevo aromo in stepeno sladko smetano. Vse skupaj
narahlo premešamo.
Listnato testo razvaljamo na tri enake dele za nožev rob debelo.
Položimo ga na pekač in večkrat prebodemo z zobotrebcem. Pečemo
ga pri temperaturi 200–220 stopinj Celzija, da se zlato rumeno zapeče.
Jagode operemo, očistimo in osušimo. Narežemo jih na
rezine, pokapamo z maraschino likerjem in posujemo z
vanilin sladkorjem.
Listnato testo položimo na pladenj in ga namažemo s
polovico skutinega nadeva. Na nadev položimo polovico mariniranih jagod. Postopek ponovimo še enkrat.
Na vrh položimo še zadnjo plast listnatega testa in ga
posujemo s sladkorjem v prahu. Razrežemo na kocke in
poljubno dekoriramo. 
33
DOBAVITEL J
Predstavitev podjetja Diversey,
sedaj del Sealed Air
Diversey je poslovna enota Sealed Air Korporacije, vodilnem ponudniku zaščite živil
in ponudniku rešitev na področju zaščitne embalaže. Iznajdljiv pristop in partnerstvo
s korporacijo Sealed Air ustvarja vrednost za naše stranke in uporabnike na področju
varnosti in zaščiti živil, objektni higieni in zaščiti produktov. Naše stranke se zanašajo
na naše strokovno znanje za zagotavljanje doslednih, vrhunskih rešitev, ki izboljšujejo
varnost, trajnost in učinkovitost. Zavezani smo, da ustvarjamo poslovno vrednost naših
strank, izboljšujemo kvaliteto življenja uporabnikov in nudimo čistejše in bolj zdravo
okolje za prihodnje generacije.
Danes zaposlujemo več kot 26.500 ljudi, delujemo v več kot 175 državah na svetu
in ustvarjamo več kot 7,6 milijarde dolarjev prometa. Naše izkušnje med drugim, segajo na več področij kot so hotelirstvo, gastronomija, objektno čiščenje,… in s tem pokrivamo celotno problematiko čiščenja in dezinfekcije v kuhinjah, bolnišnicah, šolah in
drugih javnih ustanovah. Naš cilj je biti vodilni v naši industriji pri pobudi za čisti zrak,
čisto vodo in čisto zemljo.
Podjetje Diversey d.o.o., del Sealed Air je bilo ustanovljeno leta 1991 v Mariboru, kot
del korporacije Unilever: Diversey Lever; od združitve podjetij Diversey Lever in Johnson
Wax Professional, pa smo bili organizirani kot samostojno podjetje JohnsonDiversey
d.o.o. Slovenija, s sedežem v Mariboru, kjer se nahajajo tudi skladiščne kapacitete. Zaradi
spremembe v lastniški strukturi podjetja smo se leta 2010 preimenovali v Diversey d.o.o.,
leta 2011 pa je bilo podjetje integrirano v svetovno korporacijo Sealed Air.
Podjetje zaposluje 24 ljudi in sicer več kot 80% v prodajno-svetovalnih in servisnih oddelkih ter oddelku za podporo Vam in ostalim strankam. V obdobju svojega
delovanja je Diversey, del Sealed Air v Sloveniji postal prepoznaven in zanesljiv partner
za oskrbo čistilnih sredstev in higienskih rešitev. Na področju institucionalne higiene,
skozi programe kuhinjske, osebne in objektne higiene ter pralništva, ponujamo higienske rešitve za hotele, domove starejših, restavracije, bolnišnice, šole, čistilne servise
in catering.
Seznam certifikatov za objektno higieno ter seznam zvez in okolje varstvenih organizacij v katere je vključeno podjetje Diversey je dolg, naj omenimo samo Evropski
znak za okolje: EU Marjetica, znak »Green Seal«, znak »Nordic Swan« in članstvo v A.I.S.E.
združenju in fundaciji WWF.
Naš program zajema bogato paleto različnih sredstev poznanih pod blagovnimi
znamkami: Diversey, TASKI by DIVERSEY, SUMA, CLAX, SOFTCARE, ROOMCARE,
GOODSENSE, TITAN, JONMASTER
Kaj več o svetovni korporaciji Diversey, del Sealed Air lahko najdete na spletni strani: http://www.diversey.com
Diversey, del Sealed Air je vodilna korporacija na svetu za zaščito in varnost živil,
objektno higieno in zaščito produktov. Skrbimo za varno hrano in pijačo, prostor kjer
živimo, delamo, nakupujemo in preživljamo prosti čas, dopust, smo deležni zdravstvene
oskrbe in kakovostno dostavljeno blago. 
34
pomlad 2012
Majhna rešitev za
visoke zahteve!
TASKI swingo 350
 Ultra kompakten
 Baterijsko voden; sedaj na voljo tudi električna verzija
 Odlični rezultati čiščenja
 Idealno za dnevno uporabo
Prepričajte se sami – pokličite zastopnika podjetja
Diversey za testno vožnjo!
Več na www.diversey.com
PROSTI ČAS
Tečemo, da nam življenje ne uide
Gregor Brzin
Tek naj bi bil poleg hoje najbolj
naravno človekovo gibanje.
Toda včasih se nam po napornem
delovniku še hoditi ne da, kaj šele,
da bi tekli!
učinkovitejše od slušalk v ušesih. Nikar se ne primerjajte s sosedom, ki letos napada veliki maraton, ali s sodelavko, ki teče zato, da bo do poletja fit.
Tek naj bo vaša aktivnost, prilagodite jo sebi, poslušajte sebe in svoje telo.
Če ne veste, kako bi se spoprijeli s tekom, sem na portalu www.tek.
si našel pettedenski program, ki vam bo gotovo olajšal pot proti vrhu.
Življenje gre tako ali tako prehitro, saj neprestano hitimo ter prehitevamo
sami sebe. Lovljenje časa se prične že z jutranjim prerivanjem v kopalnici.
Starejši otroci lovijo šolski avtobus, odrasli pa največkrat pravočasni prihod
na delo, v upanju, da na cesti ne bo pretirane gneče in da bo najbližje parkirno mesto pred vrtcem prosto. Nemalokrat nas po opravljenem delu
čaka še kakšen opravek, zaradi katerega potem zamujamo ogled dnevnika, ki je najboljši izgovor, da se zasluženo zleknemo na kavč, utrujeni in s
polno glavo skrbi za nov jutri. Na kavču navadno tudi zaključimo svoj bolj
ali manj uspešen dan.
So pa ljudje – in vse več jih je, ki imajo na svojem dnevnem urniku
tudi uro teka. Če dobro pomislite, skoraj vsak dan srečate sosedo, ki svoj
krog preteče ne glede na vremenske razmere, ravno ko zjutraj odhajate v
službo. Sosed pa se je že pred letom dni pohvalil, da je pretekel mali ljubljanski maraton, letos pa cilja na velikega.
Nekateri tečejo, ker menijo, da je to modno in hit. Drugi zato, ker želijo
izgubiti odvečne kilograme. Nekateri tekmujejo s svojim sodelavcem, saj
ga premagajo le v tem, da pretečejo več kot on v enakem času. Spet tretji s tekom zdravijo svoje težave v duševnem zdravju, četrtim predstavlja
tek najcenejšo obliko športa, petim je to krasno preživljanje časa v naravi,
šestim pa čas, ko se pomirijo in pridejo v stik s samim s seboj. Vsi tečemo,
ker lovimo svoje življenje!
Dokazano je, da rekreativni tek ali »jogging« po angleško pomembno
vpliva na človekovo zdravje, vzdržljivost in psihično počutje. Zagotovo je
najcenejša oblika športa, saj zanj potrebujemo le par kakovostnih športnih copatov, lahka športna oblačila in željo po gibanju. Je pa zato količina samodiscipline, vsaj na začetku tekaških podvigov, zelo pomembna in
konec koncev tudi odločilna.
Zavedati se moramo, da je prvih nekaj kilometrov sila napornih in
dolgih. Zapomnite si, vsakdo je bil nekoč začetnik! Tudi najboljši tekači so
bili pri svojih prvih korakih nerodni, počasni, težki … Takšni kot vi. Obujte
si športne copate in oblecite vremenu primerno. Oblačila naj ne bodo
preveč ohlapna. Za začetek lahko tek brez slabe vesti kombinirate s hojo in
nikar se ne obsojajte, če telo še ni pripravljeno na velike napore. Poskrbite,
da se vam prvih nekaj pretečenih kilometrov ne zameri, ti so navadno res
najtežji in najdaljši. Pomemben je tudi tempo, ki naj bo za začetek »pogovorni«. To pomeni, da ste se ob teku še sposobni pogovarjati v primeru,
če tečete v družbi. Ne pozabite na usklajeno in enakomerno dihanje skozi
usta in nos. Izogibajte se pasivnemu postavljanju stopal ob tla, saj le-to
povzroča tipične tekaške poškodbe. Izberite si pot, ki vam je všeč, tekaška
podlaga pa naj ne bo pretrda ali premehka. Gozdne poti so najprimernejše, saj poleg primerne podlage nudijo tudi razgibanost, žuboreči potok
in pozdrave gozdnih živali, zeleno barvo, ki pomirja, in ptičje petje, ki je
1. teden
Pet minut hoje na začetku in koncu vadbe. K ogrevanju in h koncu vsake
vadbene enote spadajo tudi raztezne vaje. Vmesnih 25 minut je namenjenih menjavanju hoje in teka (ponavljanje 2-minutnih ciklusov: 30, 60 ali 90
sekund teka in 90, 60 ali 30 sekund hoje). Pri vsaki vadbeni enoti poskušajte
doseči za stopnjo zahtevnejše razmerje med tekom in hojo.
2. teden
Pet minut hoje na začetku in koncu. Vmesnih 30 minut je namenjenih menjavanju hoje in teka (ponavljanje 2-minutnih ciklusov: 30, 60 ali 90 sekund
teka in 90, 60 ali 30 sekund hoje). Pri vsaki vadbeni enoti poskušajte doseči
za stopnjo zahtevnejše razmerje med tekom in hojo.
3. teden
Pet minut hoje na začetku in koncu. Vmesnih 30 minut je namenjenih menjavanju hoje in teka (ponavljanje 4-minutnih ciklusov: 2, 3 ali 3,5 minute
teka in 0,5, 1 ali 2 minuti hoje). Pri vsaki vadbeni enoti poskušajte doseči
za stopnjo zahtevnejše razmerje med tekom in hojo.
4. teden
Pet minut hoje na začetku in koncu. Vmesnih 35 minut je namenjenih menjavanju hoje in teka (ponavljanje 5-minutnih ciklusov: 3, 4 ali 4,5 minute
teka in 0,5, 1 ali 2 minuti hoje). Pri vsaki vadbeni enoti poskušajte doseči
za stopnjo zahtevnejše razmerje med tekom in hojo.
5. teden
Tri minute hoje na začetku in koncu. Vmes 6-krat po 6 minut teka, med
teki pa 30–90 sekund hoje za počitek.
Aktivnosti po programu izvajamo trikrat tedensko (npr. v ponedeljek,
sredo, petek). Nedelja naj bo tudi aktivna, zadostuje sprehod po neravnem
terenu, ki pa mora biti daljši od 30 minut.
Vir: www.tek.si/
Poskusite in prepričan sem, da bo tek kmalu postal del vašega urnika. 
36
pomlad 2012
Pridruži se nam ...
www.vzajemna.si
PROSTI ČAS
Mi-hec
Prednost vlage
Stiskanje limon
Zapečeni zrezki
Mlajše dekle si ogleduje stanovanje, ki ga želi
najeti.
»Tole stanovanje je pa precej vlažno!« je dejala
stanodajalcu.
»Res je! » je ta pritrdil. »Toda tudi vlaga ima svoje
prednosti!«
»Kako to mislite?« se je začudila mladenka.
»Star kruh se vam ne bo nikoli posušil!«
V cirkusu velik in močan moški popolnoma iztisne
sok iz limone in obljubi tistemu, ki bi iz te limone
iztisnil še kakšno kapljico, nagrado. Iz množice stopi
majhen, slaboten možiček. Gledalci strmijo, velikan
se prizanesljivo smehlja. Možiček vzame v roko limono in iztisne iz nje še nekaj kapljic.
»Nemogoče,« zajeclja velikan »kaj ste po poklicu?«
»Delam na davčni upravi!«
V tovarniški menzi se je mlad uslužbenec pritoževal
nad preveč zapečenim zrezkom.
»Dragi gospodič,« je rekel kuhar, »jaz sem zrezke
pekel, ko so vas še dojili.«
»In zakaj jih servirate šele sedaj?«
Sladka voda
Torta z zavezanimi očmi
Kuharja sedita na robu bazena. Prvi vrže vanj kocko sladkorja, potem poskusi vodo in nezadovoljen
reče: »Mmm…., ne, ne, ni sladka!«
Drugi mu odvrne: »Seveda ni sladka, če je ne
premešaš!«
»Zakaj ješ torto z zavezanimi očmi?« vpraša
prijateljica.
»Zato, ker mi je dietolog rekel, da sladkarij ne smem
niti pogledati, če hočem shujšati!«
Kuhana voda
Mlada se je poročila, vsak dan se trudi, kuha jedi
na vse načine,
Mož zmeraj pohvali in vse poje in reče: »Dobro,
ampak ni tako kot je kuhala moja mama.«
Žena se odloči, da skuha tudi ričet, vendar se ji malo
prismodi. Potem vpraša moža, kako je zadovoljen.
Ta še enkrat poskusi in reče: »No vidiš, kmalu boš
kuhala tako, kot moja mama.«
Ričet
Kuhar vpraša vajenca: »Ali veš, kako se skuha voda?«
»Seveda, naliješ vodo v lonec, daš vanjo malo masla,
postaviš na štedilnik in kuhaš!«
»In zakaj daš malo masla v vodo?«
»Zato, da se voda ne prismodi!«
Moderna kulinarika
Ali veste, katera je najnevarnejša jed?
Poročna torta
»Čemu bi se raje odrekli, ženskam ali vinu?«
»Odvisno od tega, kateri letnik je.«
Pogovarjata se dva gosta v restavraciji, pa prvi pravi:
»Se ti ne zdi, da so za polovico pacientov pri zdravniku krivi slabi kuharji?!«
Drugi gost pomisli in reče: »Da, seveda, ampak za
drugo polovico pa so krivi dobri kuharji.«
Moderna komunikacija
Žena napiše možu sporočilo »Šla sem k sosedi,
vrnem se tik-tak«.
Mož se vrne iz službe, vidi listek, ga obrne in napiše:
»Šel sem v gostilno, vrnem se cik-cak.« 
NAGRADNA KRIŽANKA
GESLO:
Sponzor križanke je podjetje Terme Krka d.o.o., PE Šmarješke Toplice, ki bo izžrebanim
nagrajencem podarilo 3 nagrade: celodnevno kopanje z vstopom v savne v Termah
Šmarješke Toplice za 2 osebi, pohodne palice in dežnik.
1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11
12
13
14
15
16
17
18
19
20
21
Geslo:
Ime:
Priimek:
Davčna številka:
Naslov:
Odgovore pošljite do 20. septembra 2012 na naslov:
Slorest d.o.o.
Dunajska cesta 5
1000 Ljubljana
Med pravilnimi odgovori bomo izžrebali
3 nagrajence, ki bodo prejeli nagrado podjetja Terme
Krka.
Pravilno geslo iz prejšnje številke je:
POMISLI NA ŽELODEC A NE POZABI NA SRCE
Nagrajenci, ki so pravilno napisali geslo in so prejeli darilni paket podjetja PANVITA d.d. so:
1.
2.
3.
Rasim Sefić, Tomažičeva 16, 6310 Izola
Milena Hribar, Vir, Tkalska 2, 1230 Domžale
Anton Pulko, Čermožiše 49, 2287 Žetale
ČESTITAMO!
38
pomlad 2012
NAGRADNA KRIŽANKA
40
pomlad 2012