NOVOLETNO OBVESTILO članom LGD (pdf)

Comments

Transcription

NOVOLETNO OBVESTILO članom LGD (pdf)
Spoštovana članica, spoštovani član Ljubljanskega geografskega društva,
božično-novoletni prazniki trkajo na vrata naših toplih domov, da jih sprejmemo medse in se poveselimo v
iztekajočem se letu. Z vsakega kotička veje duh po kuhanem vinu, mesta in vasi se odevajo v svetleče preobleke
pisanih lučk, ki nas opominjajo, da nas do novega leta loči le še zelo malo.
Novo leto pa nam prinaša tudi pester in zanimiv društven program s številnimi zimskimi in pomladanskimi
dejavnostmi: ekskurzijami, potopisnimi predavanji, geografskimi večeri in kratkimi ekskurzijami, za katere smo
prepričani, da bodo pritegnile vašo pozornost in da se jih boste z veseljem udeleževali.
Od množice dejavnosti želimo še posebej izpostaviti tradicionalno prvomajsko ekskurzijo in temu obvestilu
prilagamo tudi vabilo s podrobnim opisom njenega programa. Na kratko povzemimo, da bo ekskurzija potekala
med 24. aprilom in 4. majem 2014 v Armeniji in Gruziji. Strokovno vodstvo je tokrat prevzel geograf in izkušeni
vodnik Matej Juvan, organizacijo pa smo zaupali turistični agenciji Advantours.
Novoletnemu obvestilu prilagamo tudi vabilo na Redni občni zbor, ki bo tokrat izjemoma že 21. januarja 2014.
Vsi člani LGD ste prav lepo vabljeni, da se udeležite tradicionalnega novoletnega AGUL-ovega srečanja geografov,
katerega soorganizator je tudi LGD. Srečanje bo v torek, 17. 12. 2013 ob 19. uri v dvorani Zemljepisnega muzeja
GIAM ZRC SAZU na Gosposki ulici 16 v Ljubljani.
Prihajajoče društvene dejavnosti so objavljene na naši spletni strani: http://www.lgd-geografi.si. Elektronski verziji
tega obvestila pripenjamo tudi e-koledar prihajajočih LGD dejavnosti, ki ga ravno tako lahko najdete na naši
spletni strani. Ponovno pozivamo vse, ki želijo tovrstna obvestila prejemati zgolj po elektronski pošti, naj nam to
sporočijo, in njihovi želji bomo z veseljem ustregli. Še vedno smo dosegljivi na elektronskih naslovih: [email protected] ali [email protected] in društvenem telefonskem odzivniku (01 200 27 30), v kolikor pa želite
osebno stopiti v stik s katerim izmed članov IO, ste vabljeni, da se obrnete neposredno nanj:
Kontaktne osebe društva:
član/ica Izvršnega odbora LGD
Blaž Repe – podpredsednik
Tajan Trobec – tajnik
Lucija Lapuh – blagajničarka
Tanja Koželj – referentka za geografske večere in prvomajsko ekskurzijo
Primož Pipan – referent za ekskurzije po Sloveniji
Jani Kozina – referent za potopisna predavanja
Jernej Tiran –referent za kratke ekskurzije
Rok Ciglič – kartograf
Jernej Klemen – predstavnik učiteljev geografije in referent za šolske ekskurzije
elektronski naslov
[email protected]
[email protected]
[email protected]
[email protected]
[email protected]
[email protected]
[email protected]
[email protected]
[email protected]
Kot opazovalka sodeluje z nami tudi predstavnica Društva mladih geografov Slovenije Tanja Tomić ([email protected]).
Naj vam za konec zaželimo prijetne praznične dni in vse dobro v prihajajočem letu 2014! Pozabite na vsakodnevne
skrbi, pomislite nase in na svoje bližnje, prepustite se vrtincu novoletnih sladkosti in če vam do sedaj še ni, vam
kmalu zagotovo bo – december zlezel pod kožo!
tajnik LGD:
Tajan Trobec
Ljubljana, 4. december 2013
podpredsednik LGD:
Blaž Repe
PROGRAM DEJAVNOSTI
POTOPISNA PREDAVANJA LJUBLJANSKEGA GEOGRAFSKEGA DRUŠTVA
21. januar 2014, Mitja Pajek in Toyota Land Cruiser: Z a h o d n a A f r i k a
3 meseci, 9 afriških držav, 25.000 km in 1 nepozabna avantura. Pot me je najprej vodila najprej v edinstven
Maroko, nato pa preko Zahodne Sahare in peščene Mavretanije do Senegala. Neskončne savane so me
ponesle čez nepredvidljiv Mali v prijetno in umirjeno Burkino Faso. Sledili so izjemni nacionalni parki in
bogata zgodovina Benina, kjer sem se med drugim srečal tudi z voodoo religijo. Sledil je še krajši postanek v
Togu, nato pa povratek skozi Burkino Faso in Mali v dokaj neobljudeno Gvinejo. Počasen povratek proti
domu preko Gambije me je neprestano nagrajeval s številnimi zapleti in problemi, o katerih bom več
spregovoril na predavanju.
18. februar 2014, Matej Košir: S k r i v n o s t n a
Filipini
dežela
prijaznih
ljudi
–
Predavanje o: prijaznih domačinih, »Penthouse« zabavi v luksuzni četrti Manile, karaokah, vožnji na strehi
jeepneya, žrtvovanju »bafalota«, plemenskih vojnah in poslednjih lovcih na glave, zaljubljenem domačinu,
pasjem mesu za malico, najstarejših riževih terasah na svetu, »La Nina« efektu, reševanju jeepneya iz
džungle, deviških plažah, poskusu kraje pri šefu policije, petelinjih bojih, transvestitih, naravnih toplicah pod
zvezdami …
18. marec 2014, Igor Fabjan: S v e t a
Eksotični karibski trio
Lucija,
Martinik
in
Dominika
–
Karibske otoke je mogoče spoznavati tudi na popotniški način. To velja tudi za pregovorno najdražje, med
katerimi je francoski Martinik. Otok kljub eksotičnim podobam in slikovitim plažam spominja na Evropo ali pa
vsaj Francijo v malem. Pred stoletjem ga je zaznamovala vulkanska katastrofa, o kateri pa danes skoraj ni več
sledu. Sosednji otok, Sveta Lucija, je bil nekoč britanska kolonija, a je tudi na njem čutiti vpliv Francozov,
predvsem zaradi otoškega pogovornega jezika. Otok se ponaša z ležernim življenjem, najbolj slikovitimi
gorskimi vrhovi na Karibih ter seveda plažami, deževnim gozdom in slastnimi kakavovci. Po naravnih lepotah
prav nič ne zaostaja Dominika. Ta je zaradi težje dostopnosti in prepadnih obal morda zadnji karibski raj brez
velikih hotelov in obilice turistov. Skozi deževni gozd se je mogoče podati tudi s kabinsko žičnico; v vedno
toplem morju z malo sreče naletiš na predstavo kitov glavačev; februarja se lahko navdušuješ nad vročim
pustnim karnevalom, obiska pa je vreden tudi rezervat zadnje večje skupnosti Indijancev Karibov.
15. april 2014, Lara Zgonc in Špela Intihar: K i r g i z i s t a n
Ali greva v državo z drugim največjim gorskim jezerom na svetu, v državo s povprečno nadmorsko višino
večjo od Škrlatice, v državo, kjer se stikajo številne kulture sveta in kjer je pogled na morje najbolj oddaljen?
Greva! Za ljubiteljici gora, narave, svobode, turistično manj privlačnih dežel in lastne organizacije potovanja
nama je bil Kirgizistan več kot pisan na kožo. Pettedensko potovanje je minilo v znamenju trekingov pod
vršaci, okoli katerih so posejana številna jezerca, preskakovanja ledeniških potokov, preizkušanja lastnih
fizičnih sposobnosti v vseh vremenskih razmerah, šotorjenja pod milijoni zvezd, okušanja tradicionalnih jedi,
barantanja na tržnicah in sprostitve v vrelcih. Kljub iskanju skritih kotičkov v dih jemajoči naravi so se najine
poti vedno znova križale z domačini, ki zaradi svoje pestre etnične sestave pišejo še posebej pristne zgodbe.
Potopisna predavanja so o b 1 9 . u r i v d v o r a n i Z e m l j e p i s n e g a m u z e j a G I A M Z R C S A Z U n a
G o s p o s k i u l i c i 1 6 v L j u b l j a n i . Štirikrat jih organiziramo v spomladanskem in trikrat v jesenskem obdobju.
Zaradi nepredvidljivih dogodkov si pridržujemo pravico do spremembe programa.
EKSKURZIJE LJUBLJANSKEGA GEOGRAFSKEGA DRUŠTVA
5. april 2014, Z g o d o v i n s k i k r a j i s e v e r n e K o r o š k e
Vodja: univ. dipl. geog. Andrej Bandelj
Cilj: Spoznavanje doline Krke severno od Gosposvetskega polja.
Okvirna pot: Ljubljana–Ljubelj–Celovec–Ostrovica–Šentvid–Breže–Krka–Ljubljana.
Odhod: 7.00, parkirišče pred dvorano Tivoli, Ljubljana.
Okvirni program: Prostrana Celovška kotlina, najobsežnejša dolinska uravnava v celotnih Alpah, se proti
severu postopno zapira in med Krškimi Alpami na zahodu ter Svinško planino na vzhodu prehaja v dolino
zgornje Mure na avstrijskem Štajerskem. Tu so v preteklosti nastala zgodovinska naselja, ki so tako v
posvetnem, kot tudi v verskem smislu pomembno vplivala na podobo Koroške. Čeprav so ti kraji danes
severno od narodnostne meje, jih je vredno obiskati, saj so imeli pomemben vpliv tudi na slovensko
prisotnost severno od Karavank. Na razmeroma majhnem območju si bomo ogledali enega najslikovitejših
gradov in enega najlepših mestnih trgov Avstrije, povzpeli se bomo na utrdbo nad zgodovinskimi Brežami –
najstarejšim koroškim mestecem – in se v dolini Krke posvečali dediščini salzburških nadškofov, ki so si tu
postavili najpomembnejše središče južno od glavnega alpskega grebena.
Grad Ostrovica stoji na mogočni, 160 metrov visoki skali, tik pod severnimi pobočji Štalenske gore, ki smo jo v
okviru ekskurzij LGD že obiskali v letu 2013. Nanj se bomo povzpeli skozi štirinajst utrjenih vrat. V bližini
gradu je mesto Šentvid, ki je že bilo upravno središče Koroške, preden je to vlogo prevzel Celovec. Danes
privablja predvsem s čudovitim glavnim trgom.
Pot bomo nadaljevali v Breže, utrjen kraj tik ob koroško-štajerski deželni meji. Trdnjava nad mestom še danes
priča o izredni strateški legi kraja ob glavni cesti med Celovcem in Mursko dolino.
Za konec bomo raziskovali še kraje ob Krki, ki so bili več stoletij cerkveno središče Koroške. Krka je s svojim
samostanom in posmrtnimi ostanki legendarne (H)eme Krške danes priljubljeno romarsko središče ter simbol
sobivanja različnih narodov in jezikov v velikokrat nestrpni koroški stvarnosti. Le nekaj kilometrov stran se
bomo ustavili še v Straßburgu z nekdanjo rezidenco salzburških škofov na Koroškem.
Ostali stroški: vstopnina v grad Ostrovica – 11 EUR.
24. maj 2014, D j e k š e z o k o l i c o i n V e l i k o v e c
Vodja: univ. dipl. geog. Andrej Bandelj
Cilj: Spoznavanje »trdnjave slovenstva« visoko na pobočjih Svinške planine nad Podjuno in »plebiscitnega«
Velikovca, osrednjega kraja severne Podjune.
Okvirna pot: Ljubljana–Ljubelj–Celovec–Mostič–Djekše–Kneža–(Krčanje)–Velikovec–Železna Kapla–Jezerski
vrh–Ljubljana.
Odhod: 7.00, parkirišče pred dvorano Tivoli, Ljubljana.
Okvirni program: Obiskovanje Djekš je postalo za Slovence že nekakšna tradicija. Za nas je kraj precej
simboličen in velja za skrajno severno točko narodnostne meje na Koroškem. A Djekše so še veliko več. Vas je
bila s skoraj 1200 metri nadmorske višine vselej prava slovenska trdnjava, ki je v svoji vlogi vztrajala še dolgo
potem, ko jo je »nemško navdahnjeni« Velikovec ob vznožju Svinške planine že »odrezal« od močno
slovenske Podjune. In trdnjava niti ni tako napačna beseda ... Djekše se, tako kot sosednji vasi Kneža in
Krčanje, ponašajo z izjemno slikovitimi utrjenimi cerkvami, ki so bile steber koroške obrambe v času turških
upadov. Čeprav so ti kraji danes postali zelo obiskani in v svoje okrilje vabijo z znamko »najbolj sončnega
naselja v Avstriji«, se tu in tam še sliši tudi slovenska beseda, razgled na Celovško kotlino, Karavanke,
Savinjske Alpe in Julijce pa je čaroben. Mi se bomo na Djekše pripeljali nekoliko drugače kot običajno – z
zahodne strani. Cesta, ki se sem vzpenja iz Mostiča v dolini Krke, je že sama po sebi posebno doživetje,
krajših postankov pa so vredne tudi starodavne kmetije in cerkvice ob njej.
Po ogledu Djekš in sosednje Kneže se bomo z avtobusom spustili v dolino na severni rob Podjune. Tam leži
izjemno slikovit kraj Grebinj z utrdbo na mogočni skali nad hišami, s katere so v preteklosti nadzorovali
strateško pomemben prehod v bližnjo Laboško dolino. V Grebinju je bil rojen tudi pisatelj slovenskega rodu
Peter Handke, v notranjosti skale, na kateri stoji utrdba, pa se skrivajo turistično urejene kraške jame.
Ekskurzijo bomo zaključili v bližnjem Velikovcu, ki je v bližnji preteklosti Slovencem postal znan predvsem po
bombnem napadu v središču mesta, sicer pa v Podjuni ležeče mesto nad zajezeno Dravo velja za »pronemško
trdnjavo«. Za bolj celovito razumevanje narodnostnega vprašanja si bomo v Velikovcu ogledali tudi muzej,
posvečen koroškemu plebiscitu.
Dodatni stroški: vstopnina v plebiscitni muzej v Velikovcu – 3 EUR.
7. junij 2014, K a r a v a n k e i n R o ž
Vodja: izr. prof. dr. Jernej Zupančič
Cilj: Spoznavanje avstrijskega dela Karavank in dela doline Drave kot pomembnega jedra poselitve slovenske
manjšine v Avstriji.
Okvirna pot: Ljubljana–Jezersko–Železna Kapla–Obirsko–Sele–Ljubelj–Ljubljana.
Odhod: 7.00, parkirišče pred dvorano Tivoli, Ljubljana.
Okvirni program: Karavanke niso le orografski pojem. Na avstrijskem Koroškem predstavljajo enega od
temeljnih jeder poselitve slovenske manjšine, ponašajo pa se tudi z naravnimi vrednotami in privlačnimi
kulturnimi spomeniki. Naša pot se bo pričela v dolini Zgornje Kokre na Jezerskem, ki je bilo do razmejitve leta
1920 del dežele Koroške. Prek Jezerskega sedla se bomo spustili v dolino Bele, nekoč znane po rudarstvu.
Rudarjenje in manufaktura sta bila še pred dobrim stoletjem zaslužna za zlato dobo doline, ki je imela na
samotnih kmetijah Kapelskega in Obirskega z izjemo trga Železna Kapla (Eisenkappel) skoraj povsem
slovenski narodni značaj. Po zatonu manufaktur in industrije je za gospodarsko vitalnost tega območja
zaslužen predvsem turizem. Železna Kapla je v svojem imenu dobila dodatek »Bad« (toplice). Zdraviliška
dejavnost je spodbudila tudi razvoj drugih oblik turizma, zlasti pohodniške, kolesarske in jamarske dejavnosti.
Glavni poudarek ekskurzije bo na spoznavanju slovenske manjšine in njene perspektive na območju
Karavank. Podrobneje bomo predstavili tematiko dvojezičnih napisov – tako uradnih kakor tudi drugih
toponimov. Seznanili se bomo z gospodarstvom, politiko, kulturo, šolstvom in upravljanjem slovenske
skupnosti in ob koncu obiskali še enega od vodnih biserov Koroške – Podkanjski slap. Karavanke bomo
zapustili prek Ljubelja in se za hip pomudili ob zgodovinskem pomniku ob njem – ljubeljski podružnici
zloglasnega taborišča Mauthausen.
Dodatna oprema: lahka pohodna obutev za dostop do slapa.
Dodatni stroški: potni stroški za predavateljico iz Slovenskega narodopisnega inštituta Urban Jarnik iz Celovca
– 1 EUR na osebo.
Prijave na ekskurzije sprejemamo na telefonskem odzivniku: 01 200 27 30. Prosimo, da se pri prijavi predstavite z
imenom in priimkom ter pustite telefonsko številko, na kateri ste dosegljivi. Finančni prispevek za izvedbo ekskurzije znaša
za člane LGD 20 EUR oziroma 30 EUR za nečlane. Znesek predhodno nakažite na naš tekoči račun št.: SI56 0201 0009
2471 715 (BIC: LJBASI2X) (Ljubljansko geografsko društvo, Gosposka 13, 1000 Ljubljana). Prosimo vas, da pri nakazilu
zaradi boljše preglednosti dosledno upoštevate spodnji šifrant za plačevanje društvenih dejavnosti prek univerzalnega
plačilnega obrazca – UPN. Plačilo v času same ekskurzije je 2 EUR dražje. Cena ne zajema stroškov prehrane. Za dodatne
informacije ali vprašanja se obrnite na Primoža Pipana: [email protected]
Šifrant za plačevanje društvenih dejavnosti prek univerzalnega plačilnega obrazca – UPN:
opis/dejavnost
Pomladanska ekskurzija (5. april 2014),
Zgodovinski kraji severne Koroške
Pomladanska ekskurzija (24. maj 2014),
Djekše z okolico in Velikovec
Pomladanska ekskurzija (7. junij 2014),
Karavanke in Rož
koda namena
namen
OTHR
Priimek ime_Ekskurzija1
OTHR
Priimek ime_Ekskurzija2
OTHR
Priimek ime_Ekskurzija3
cena
20 € (za člane) /
30 € (za nečlane)
20 € (za člane) /
30 € (za nečlane)
20 € (za člane) /
30 € (za nečlane)
referenca
SI00 14-2001
SI00 14-2002
SI00 14-2003
GEOGRAFSKI VEČERI LJUBLJANSKEGA GEOGRAFSKEGA DRUŠTVA
11. marec 2014, dr. Barbara Lampič in Tomaž Cunder: A l i
Sloveniji trajnostno naravnano?
je
kmetijstvo
v
Že dlje časa je odprto vprašanje, kakšno raven trajnosti dosega slovensko kmetijstvo. Interdisciplinarna
raziskovalna skupina (geografi, ekonomisti, agronomi) je v letih 2010–2012 izvedla projekt CRP »Parametri
trajnostnega razvoja kmetijstva«, v okviru katerega so razvili sistem za vrednotenje trajnostnega kmetijstva,
ki predstavlja pomemben napredek pri razvoju spremljanja stanja na področju kmetijstva. Izhajali so iz treh
temeljnih vidikov trajnosti (ekonomskega, okoljskega in družbenega). Uporabljena metodologija
argumentirano prikaže tako raven trajnostne naravnanosti kmetijstva kot dejavnosti pa tudi trajnostno
naravnanost kmetijske politike.
Ocena stanja kmetijske trajnosti v Sloveniji je pokazala, da slovensko kmetijstvo ni trajnostno. T.i. »agregatni
indeks trajnosti kmetijstva« je v primerjavi z drugimi državami EU (EU 15) negativen, vendar v obdobju 2000–
2007 opazimo vsaj izboljšanje na področju ekonomske in okoljske trajnosti.
Še bolj zanimivi so rezultati ocene trajnostne naravnanosti kmetijstva po posameznih slovenskih (statističnih)
regijah, kjer so se, pričakovano, pokazale velike regionalne razlike. Kot »netrajnostne« z vidika kmetijstva so
bile ocenjene štiri regije in sicer Gorenjska, Osrednjeslovenska, Zasavska in Obalno-kraška.
Analiza parametrov trajnostnega kmetijstva v ciljih ukrepov kmetijske politike pri nas pa je pokazala bistven
premik v povečanju okoljske trajnosti na račun zmanjšanja ekonomskega vidika.
Raziskovalna skupina: dr. Renata Slabe Erker (Inštitut za ekonomska raziskovanja), dr. Barbara Lampič in dr.
Irena Mrak (FF UL, Oddelek za geografijo), Tomaž Cunder in Matej Bedrač (Kmetijski inštitut Slovenije), dr.
Maja Klun (UL, Fakulteta za upravo).
8. april 2014, Žiga Zwitter: T r a j n o s t n e i n n e t r a j n o s t n e s a m o t n e k m e t i j e
v 17. stoletju (na primeru Zgornje Savinjske doline)
Na vprašanje trajnosti kmetijstva v predindustrijski dobi pogosto odgovarjamo premalo kritično. Navzkrižna
primerjava različnih vrst virov, ki so nastali v okviru gospoščinske gospodarske uprave in sodstva, državne
uprave in Cerkve, danes shranjenih v arhivih v Sloveniji in Avstriji, je omogočila nov pogled na (ne)trajnost
zgornjesavinjskih samotnih kmetij v 17. stoletju.
Obravnavo gospodarskega in okoljskega vidika začenjamo s predstavitvijo tedanjega zgornjesavinjskega
kmetijstva. Sledijo rezultati kvantitativne analize trajnosti tedanje živinoreje. Podatki o vlogi žitne pridelave v
usmerjenosti zgornjesavinjskega kmetijstva so omogočili boljše razumevanje okoljskega vpliva slabe žitne
letine na gospodarsko stanje kmetij, s kvantitativnimi podatki o žitnih pridelkih pa so deskriptivne navedbe
»slabih letin« postale bolj oprijemljive. Ogroženost žita zaradi neugodnih vremenskih razmer se ni nehala ob
žetvi, ampak šele s spravilom tedne pozneje. Antropogeno pospešeni pobočni procesi so v nekaterih
primerih povzročili opustitev kmetijskih zemljišč, v nekaterih primerih pa zahtevali ekstenzifikacijo rabe tal.
Pri obravnavi gospodarskega vidika trajnosti navajamo še podatke o kmečki trgovini, kmečkih gospodarskih
bilancah in zelo raznoliki kreditni dejavnosti, ki je nekaterim kmetijam omogočila preživetje, spet drugim pa
povzročila izgubo velikih delov premoženja. Premoženjske razlike med bližnjimi kmetijami so bile ogromne.
Pri obravnavi družbenega stebra trajnosti je največji poudarek na podatkih kritične analize števila prebivalcev
župnij Solčava in Luče v 17. stoletju, ki je bilo v primerjavi s podatki popisov druge polovice 19. stoletja
visoko, kar pa v kontekstu demografskih raziskav avstrijskih Alp ni presenetljivo. Navajamo vzroke, ki
temeljijo na kmetijstvu in posestnih razmerah.
Geografski večeri so o b 1 9 . u r i v d v o r a n i Z e m l j e p i s n e g a m u z e j a G I A M Z R C S A Z U n a
G o s p o s k i u l i c i 1 6 v L j u b l j a n i , dvakrat v spomladanskem in dvakrat v jesenskem obdobju. Zaradi
nepredvidljivih dogodkov si pridržujemo pravico do spremembe programa.
KRATKE EKSKURZIJE LJUBLJANSKEGA GEOGRAFSKEGA DRUŠTVA
12. april 2014, P o t o b r e k i I š k i – O k l j u k
»Iška je reka treh obrazov. Na svoji razburljivi poti teče skozi divji Iški vintgar, po rodovitnem Iškem vršaju in
močvirnem Ljubljanskem barju. Z edinstvenim in skrivnostnim značajem priteguje pozornost številnih
raziskovalcev in radovednežev. Si med njimi tudi ti?«
To besedilo je izsek ene od 11 informativnih tabel na Poti ob reki Iški – Okljuk, ki so jo zasnovali na
Geografskem inštitutu Antona Melika ZRC SAZU v sodelovanju s Krajinskim parkom Ljubljansko barje in
Občino Ig. Pot ob reki Iški – Okljuk je več kot le »običajna« učna pot. Informativne table odlikujejo kratka in
preprosta besedila, bogato opremljena s privlačnimi fotografijami in ilustracijami.
Na delu učne poti od obrobja Iškega vintgarja, prek Iškega vršaja do izliva reke v Ljubljanico bomo od blizu
spoznavali reko Iško in pokrajino ob njej. Izvedeli bomo več o skrivnostnem ponikanju in hudourniškem
značaju Iške ter o njenem vršaju, ki ga je nasula ob prehodu iz soteske na ravnino. Sprehodili se bomo mimo
črpališča pitne vode pri Brestu in skušali dognati, zakaj so Iško poslali »v kanal«. Spoznali bomo tudi poplavni
svet Ljubljanskega barja in izvedeli več o rezanju šote in njegovih posledicah.
Strokovno vodstvo: dr. Aleš Smrekar in Jernej Tiran, Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU.
Potek učne poti: Odsek učne poti od mostu v Iški vasi do izliva Iške v Ljubljanico v Lipah je dolg približno 10
km in poteka po ravnem terenu. Pot poteka po asfaltu in makadamu, zato priporočamo solidno obutev; ker
je na poti zelo malo sence, ne bo odveč niti zaščita pred soncem.
Zbirno mesto: ob 9.05 na končni postaji mestnega avtobusa 19I v Iški vasi (avtobus odpelje s končne postaje
v Tomačevem ob 8.25, s postaje Konzorcij pa ob 8.38); postajališčne vozne rede si lahko ogledate na:
http://www.lpp.si/javni-prevoz/vozni-redi-mestni-potniski-promet/postajaliscni-vozni-redi.
Cena in prijave: 3 EUR (znesek lahko poravnate pri referentu pred začetkom ekskurzije). Prijave zbiramo do
srede, 9. aprila 2014. Največje število udeležencev je 25.
Trajanje: 5 ur in pol (vključuje tudi odmor za malico/postanek v Brestu). Ekskurzija se zaključi v Lipah ob
14.34, ko gre od tam avtobus 19B v smeri proti Ljubljani). Ker sta začetek in konec ekskurzije na različnih
lokacijah, vam svetujemo uporabo javnega prevoza.
16. maj 2014, A r h i t e k t u r a 2 0 . s t o l e t j a v L j u b l j a n i
Ljubljana se ponaša s številnimi arhitekturnimi znamenitostmi iz novejšega obdobja, ki so v primerjavi z
baročno, secesijsko in Plečnikovo Ljubljano nemalokrat spregledane. Novejše mestno središče so v drugi
polovici 20. stoletja s svojimi deli zaznamovali arhitekti Edvard Ravnikar, Edo Mihevc, Milan Mihelič, Vinko
Glanz in njihovi sodelavci. Njihova arhitektura je večinoma sledila viziji sodobne metropolitanske prestolnice
in ima za Ljubljano veliko urbanistično, arhitekturno in simbolno vrednost. V tem obdobju so bili tako
zgrajeni stanovanjsko-poslovni kompleksi (Ferantov vrt, Kozolec), poslovne stavbe (Metalka, poslovna stavba
IMPEX, Mednarodna avtomatska telefonska centrala), javne zgradbe (Državni zbor RS, Cankarjev dom,
Maximarket) in kompleksni urbanistični projekti (Trg republike).
Strokovno vodstvo: sodelavci Muzeja za arhitekturo in oblikovanje
Zbirno mesto: ob 16.30 na Trgu Republike, pri spomeniku Ivana Cankarja.
Cena in prijave: 3,30 EUR (znesek poravnate pri referentu pred začetkom ekskurzije). Prijave zbiramo do
srede, 14. maja 2014. Cena velja za minimalno 15 udeležencev.
Trajanje: ura in pol.
Prijave na kratke ekskurzije sprejemamo na elektronskem naslovu Jerneja Tirana: [email protected] ali na
telefonskem odzivniku: 01 200 27 30. Pri prijavi nujno navedite vaše ime, priimek, elektronski naslov in telefonsko številko, na
kateri ste dosegljivi.