Niso vsa delovna mesta javna

Comments

Transcription

Niso vsa delovna mesta javna
Odkrivanje priložnosti na skritem trgu dela
Trg dela je kompleksna, nenehno spreminjajoča se
struktura, znotraj katere se srečujejo iskalci zaposlitve z
različnimi znanji in izkušnjami ter delodajalci, ki iščejo
kandidate za zapolnitev prostih delovnih mest.
dobro besedo oseba, ki ji deloTrg dela pa ima svoje posebnosti
in značilnosti, katerih se moramo
kot iskalci zaposlitve zavedati, saj
lahko bistveno vplivajo na dostopnost delovnih mest, ki nas zanimajo.
Trg dela sestavljajo javno objavljena prosta delovna mesta (odprti trg dela), ki so dostopna na
internetu, v časopisih, na spletnih
straneh Zavoda za zaposlovanje
ter prek agencij za zaposlovanje, in
prosta delovna mesta, ki niso objavljena to imenujemo skriti trg
dela.
Učinkovito mreženje
Tudi če trenutno ni objavljenih
prostih delovnih mest, to še ne
pomeni, da ne obstajajo; skriti trg
dela je nenehno aktiven. V resnici
se le okrog 20 odstotkov delovnih
mest zapolni z javnim oglaševanjem in kar 80 odstotkov prek
skritega trga dela. Javno oglaševanje delovnih mest pomeni za podjetje strošek, poleg tega pa je tudi
zamudno in stresno opravilo z negotovim izidom, saj delodajalec
dejansko nikoli ne ve, če bo
oglaševanje obrodilo pričakovane
sadove in pripeljalo do najbolj optimalnega kandidata. Tako bodo
najprej uporabili "notranje rezerve" v podjetju, osebna priporočila
ali pa osebe, ki so v pravem trenutku vzpostavile kontakt s podjetjem in izrazile interes za zaposlitev. Zato je zelo pomembno,
da se v procesu iskanja zaposlitve
naučimo, kako vstopiti na skriti trg
dela.
Eden izmed najučinkovitejših
načinov vstopa na skriti trg dela je
mreženje. Mreženje vam pomaga
stopiti v stik s potencialnimi delodajalci preko vaše družine, sorodnikov, prijateljev ter drugih ljudi, ki so pomemben vir informacij
o prostih delih in vam lahko zelo
koristijo. Če bo za nas zastavila
dajalec zaupa, se bo le-ta na osnovi priporočila bistveno lažje
odločil, da se sreča z nami. Dobro
je, da svoja poznanstva na področju, na katerem bi radi delali,
razširimo še pred samim iskanjem
zaposlitve. Dobra priložnost za to
je študijska praksa ali pa navezovanje stikov s podjetji za potrebe
seminarskih nalog, prav tako nam
lahko koristijo tudi članstva v raz-
nih društvih in organizacijah, ki
združujejo posameznike s podobnimi interesi.
Neposredni stiki
Druga možnost za vstop na skriti trg dela je neposredno navezovanje stikov s potencialnimi delodajalci. To je lahko v obliki
pošiljanja ponudb za delo ali pa
lahko delodajalca zaprosimo za
informativni razgovor. Ponudba se
od prijave razlikuje po tem, da jo
pošljemo podjetju, kadar ni razpisov za prosta delovna mesta in
kadar imamo jasno postavljene
cilje oziroma dobro vemo, kakšno
delo bi radi opravljali.
Pomembno je, da imamo pripravljeno bazo delodajalcev, za katere bi želeli delati. Preden se lotimo pisanja prijave, moramo najprej dobro premisliti, katera znanja, veščine in izkušnje lahko ponudimo delodajalcu in kateri so
tisti argumenti, s katerimi bomo
delodajalca prepričali, da bi nas
zaposlil. Prednosti ponudbe so, da
pride delodajalcu v roke kot edina
ter da obstaja možnost, da jo delodajalec prejme ravno v času, ko
se pojavi potreba po novem kadru.
S ponudbami ohranjamo aktivnost pri iskanju zaposlitve tudi v
času, ko ni objavljenih drugih aktualnih prostih delovnih mest. Pomanjkljivosti pa so majhen odziv
delodajalcev in dejstvo, da po-
gosto preteče veliko časa, preden
delodajalec odgovori. Poslano ponudbo lahko nadgradimo tudi s
telefonskim klicem.
Za informativni razgovor pa je
značilno, da iščemo informacije o
poklicu in ne o zaposlitvi. Prvi stik
običajno vzpostavimo preko telefona, ko se poskusimo dogovoriti za osebni pogovor. Na informativni razgovor se je potrebno
dobro pripraviti, torej pridobiti
čim več informacij o poklicu, raziskati konkretno organizacijo,
kjer oseba, katero smo zaprosili za
informativni razgovor, dela, ter
pripraviti seznam vprašanj, ki jih
želimo postaviti.
Pridobimo si zaupanje
Pomembno je, da si pridobimo
zaupanje delodajalca, saj bo le-ta
privolil v informativni razgovor le
v primeru, če vam bo verjel, da ga
ne boste prosili za službo. Če se
izkaže, da obstaja možnost zaposlitve, jo izkoristite (ponudite,
da boste poslali svoj življenjepis),
vendar ne bodite agresivni ali vsiljivi. Pri informativnem razgovoru
je uspešnost okrog 10 odstotkov.
Vpogled na skriti trg dela lahko
dobimo še z udeležbo na zaposlitvenih sejmih, ki predstavljajo
odlično priložnost za mreženje,
navezovanje stikov s potencialnimi delodajalci in pridobivanje koristnih informacij. Obstajajo tudi
drugi viri, kot so časopisi, strokovne revije, internet, agencije za
zaposlovanje ter Centri za informiranje in poklicno svetovanje
(CIPS).
Trg dela je poln priložnosti, ki
morda niso vidne na prvi pogled.
Zato je raziskovanje skritega trga
dela pravi način za odkrivanje novih zaposlitvenih možnosti.
TJAŠA SNOJ,
Adecco, vodja projektov
Pomembno je, da
se v procesu
iskanja zaposlitve
naučimo, kako
vstopiti na skriti
trg dela.

Similar documents