Depresija in mladostnik

Depresija in mladostnik
Center za mentalno zdravje
Enota za adolescentno psihiatrijo
Orfej Radisavljevi , dr. med.,
spec.psih.
Kaj je depresija?
Depresijo oziroma depresivno motnjo
uvrš amo med motnje razpolo enja in
ustvovanja s so asnimi spremembami
izgleda, mišljenja, vedenja in drugih
duševnih funkcij.
Velika depresivna motnja
najmanj 5 kriterijev ( DSM IV )
morajo trajati vsaj 14 dni, vsaj eden od prvih dveh in 4 ostali ali oba prva dva
• depresivno razpolo enje (ali razdra ljivost pri otrocih in
mladostnikih)
• precej zmanjšani interesi ali zadovoljstvo (pri vseh
dejavnostih vsak dan, ve ji del dneva )
• izguba apetita in zmanjšanje te e (lahko pove an apetit )
• nespe nost ali pretirana elja po spanju
• psihomotori ni nemir ali zavrtost
• utrujenost ali izguba energije
• ob utki brez vrednosti ali hude krivde
• zmanjšana sposobnost mišljenja, koncentracije,
neodlo nost
• razmišljanje o smrti ali samomorilne misli3
Podobnosti in razlike
Depresivnost pri mladostnikih ima zelo
podobne simptome kot pri odraslih ljudeh
in se ka e najpogosteje v depresivnem
razpolo enju ter spremljajo ih kognitivnih,
telesnih, socialnih in vedenjskih
spremembah.
Te ave pri prepoznavanju depresije pri
mladostnikih
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
Nekateri depresivni simptomi, ki so
posebno zna ilni za adolescenco:
• mladostnik popuš a v šoli,
• neobi ajno veliko manjka,
•
•
•
•
deluje zaspano, nepozorno,
pomanjkljivo se pripravlja za šolo
v spisih in risbah ka e suicidalno ideacijo
prisotne so številne somatske te ave
Nekateri depresivni simptomi, ki so
posebno zna ilni za adolescenco:
• depresivni adolescent svoje te ave rad prikriva
• na stiske odreagira pogosteje z agresivnostjo
(fantje)
• dekleta pogosteje odreagirajo s somatizacijo
• svoj obup izra a z neprilagojenim vedenjem, postane
nasilen, prepirljiv ali mote ,
• odklanja ponujeno pomo
• pogosta je zloraba alkohola ali drog
• pod vsem tem, se skrivajo globoki ob utki alosti,
strahu, nemo i in trpljenja
Nekateri depresivni simptomi, ki so
posebno zna ilni za adolescenco:
• depresivni mladostnik se odmika od prijateljev,
prekinja stike z njimi, se povsem izolira
• postane zanemarjen in nezainteresiran za svoj
izgled
• ali nezadovoljen s svojim izgledom
Nekateri depresivni simptomi, ki so
posebno zna ilni za adolescenco:
• v krogu lastne dru ine se izogiba
razgovoru, veliko joka,
• ima ustvene in vedenjske izbruhe,
• govori in misli da je neza elen, neljubljen,
• spi manj in slabše kot prej ali pa je pretirano zaspan,
• prito uje se nad somatskimi te avami
• je ve ali manj kot obi ajno.
Razširjenost depresije pri otrocih in
mladostnikih
• prevalenca:
• manj kot 1% pri predšolskih (vezana na zlorabe,
zanemarjanje, dru insko patologijo)
• v preadolescentnem obdobju: do 2,5 %
• v adolescentnem obdobju: do 8 %
• 20 % mladostnikov ima najmanj eno epizodo pred 18. letom
• ve pri dekletih kot fantih (do 12. leta ni razlike; najve ja
razlika v spolu med 15. – 18. letom, 2 pogosteje pri
dekletih)
• 25 % - 75 % mladostnikov z eno depresivno epizodo bo
do ivelo drugo depresivno epizodo v odrasli dobi
Za ponavljajo o se depresivno motnjo
so najbolj rizi ni:
• mladostniki, ki so imeli ve depresivnih epizod,
• ki imajo pogoste konflikte s starši,
• tisti, ki imajo v dru inski anamnezi depresivno
motnjo,
• aktualno depresivni adolescenti.
Vinjeta
17. letna dijakinja, drugi letnik gimnazije, tretja hospitalizacija
v O.Š. odli njakinja, prvi letnik prav dobra, zdaj „slabo ka e“
športnica, bila je v dr avni reprezentanci, postavila je nekaj dr avnih rekordov
alostno razpolo enje traja ve kot tri mesece, ocenjuje ga s 3/10,
ima malo energije, koncentracija je na nuli, hitro se mentalno utrudi, slabo spi
v zadnjem asu stalno joka, vse je iztiri, ni ji do dru be, zaprla se je vase,
obupala je, jezna je nase, postala je razdra ljiva, shujšala je 7 kg v treh
mesecih,
s starši se ne razume, preve je navezana na mamo, eli te stike razrahljati,
naknadno ima ob utke krivde
postala je rnogleda, razmišlja o smrti, (nikoli ni poskušala do zdaj)
nikoli se ni samo poškodovala, ob asno se potola i z nekaj pivi,
ni samozavestna in ima slabo samopodobo, misli da je nesposobna,
ima vtis da ne kontrolira svojega ivljenja,
Pred tremi meseci jo je zapustil fant.
Najpogostejši simptomi depresivnosti
pri gimnazijcih
• 40% dijakov poro a o pogostem do ivljanju razo aranja
nad samim seboj zaradi svojih napak,
o problemu s koncentracijo in beganjem misli,
do ivljanjem nezadovoljstva s samim seboj
• 30% poro a o te avah pri mišljenju, kar jih ovira pri
u enju
• 25 % ima te ave s splošno motiviranostjo,
ima glavobole ali druge bole ine v telesu,
se zdi sebi ali drugim neprivla en,
ob uti prekomerno utrujenost in razdra ljivost
Najpogostejši simptomi depresivnosti
pri gimnazijcih
• 20 % ima pogoste te ave s spominom,
je alostnih, potrtih ali nesre nih,
spi ve kot obi ajno, se pogosto po uti
nesamozavestno in se ne ceni preve ,
dvomijo v svojo uspešnost
• 15 % se zdi ivljenje nesmiselno in so brezvoljni
• 14 % se te ko odlo a o emerkoli,
ima pogoste ob utke neuspešnosti in
manjvrednosti, do ivlja pretirane ob utke krivde
Najpogostejši simptomi pri gimnazijcih
• 10 % pogosto do ivlja osamljenost, brezupnost
prihodnosti, slabo voljo in jok,
slabo spi, ob uti nekoristnost,
ima konflikte z bli njimi,
ne ob uti ve veselja
•6%
razmišlja o samomoru in na inu,
kako bi to storil
Depresija pri mladostnikih
• Depresija ni zgolj obi ajna alost, ki jo v
povezavi z neprijetnimi ivljenjskimi izkušnjami
do ivljamo vsi.
• Kadar potrtost in sprememba v vedenju trajajo
daljši as in OPAZNO ovirajo mladostnika pri
vsakodnevnem delovanju doma, v šoli in v
skupini vrstnikov, JE POTREBNO poiskati
strokovni nasvet in pomo !
Nevarnosti spregledane in nezdravljene
depresije
•
•
•
•
•
•
!
"
Kam po pomo ?
• spremembe najprej opazijo starši / u itelji
• strokovni nasvet pri šolskem psihologu, pri
osebnem zdravniku
• ko izklju i telesno bolezen, osebni zdravnik
napoti mladostnika k pedopsihiatru ali psihologu
• ko je stiska huda, pomo poiskati v urgentni
psihiatr ni ambulanti, lahko brez napotnice
Zdravljenje razpolo enjske motnje
• ambulantno / hospitalno
• psiho edukacija in svetovanje
• psihoterapija (vedenjsko kognitivna
psihoterapija, dinamska razvojna psihoterapija,
skupinska)
• psihofarmakoterapija (SSSRI zdravila prvega
izbora)