Zgodovina fotografije

Zgodovina fotografije
Projektna naloga pri informatiki
Avtorica: Katja Slemnik, 1.e
Šola: II. gimnazija Maribor
Mentor: Mirko Pešec
Maribor, maj 2009
Zgodovina fotografije
1
2
UVOD............................................................................................................. 3
ZGODOVINA IN RAZVOJ .......................................................................... 3
2.1
2.2
2.3
2.4
2.5
2.6
2.7
2.8
2.9
2.10
2.11
2.12
2.13
2.14
2.15
2.16
2.17
3
4. stoletje p.n.š. - Aristotel poroča o cameri obscuri .................................................. 3
1646 - Anastasius Kirscher opiše camero obscuro..................................................... 4
Gerolamo Cardano - prva omemba leče ..................................................................... 4
16. stoletje - Danielo Barbaro in zaslonka ................................................................. 5
Camera lucida ............................................................................................................. 5
1725 - Johann Heinrich Schulz - srebrov nitrat.......................................................... 5
1827 - Joseph Nicephore Niepce - prva fotografija ................................................... 6
1837 - Louis Daguerre-dagerotipija ........................................................................... 6
Prvi negativ ................................................................................................................ 6
Kalotipija .................................................................................................................... 7
Postopek z mokrim kolodijem.................................................................................... 7
Ambrotipija ................................................................................................................ 8
Ferotipija in tintipija ................................................................................................... 8
Suha ţelatinska plošča ................................................................................................ 8
Fotokromoskop........................................................................................................... 9
Barva v fotografiji ...................................................................................................... 9
Ţelatinska emulzija na celulodinem filmu ................................................................. 9
OD NAJSTAREJŠIH DO NAJMLAJŠIH FOTOAPARATOV .................... 9
3.1
3.2
3.3
3.4
4
5
6
7
8
9
Katja Slemnik
Polaroid ...................................................................................................................... 9
Dvooka mehovka...................................................................................................... 10
Prva snapshot kamera Eramox ................................................................................ 10
Fotoaparat Leica ....................................................................................................... 10
OSTALI POMEMBNEJŠI DOGODKI ....................................................... 11
RAZVOJ DIGITALNIH APARATOV ....................................................... 11
ZAKLJUČEK ............................................................................................... 12
STVARNO KAZALO .................................................................................. 13
VIRI .............................................................................................................. 13
TOČKOVNIK .........................NAPAKA! ZAZNAMEK NI DEFINIRAN.
Kazalo slik
Slika 1: Camera obscura (Vir: www.astrokaktus.com) .............................................................. 4
Slika 2: Leča (Vir: www.astrokaktus.com) ................................................................................ 5
Slika 3: Prva fotografija (Vir: www.astrokaktus.com) .............................................................. 6
Slika 4: Prvi negativ (Vir: www.astrokaktus.com) .................................................................... 7
Slika 5: Postopek z mokrim kolodijem (Vir: www.astrokaktus.com) ....................................... 8
Slika 6: Fotoaparat Leica (Vir: www.astrokaktus.com) ........................................................... 10
Zgodovina fotografije
2
Zgodovina fotografije
Katja Slemnik
1 UVOD
Ţelja po ovekovečenju trenutka obstaja verjetno toliko časa, kot obstaja civilizacija.
Od prvih mučnih začetkov posnemanja slik, ki jih riše svetloba skozi naše oči, je minilo nekaj
tisoč let. Pred trenutkom, ko je George Eastman v koncu 19. stoletja trgu ponudil prvo box
kamero, je bila fotografija le brezupno delo zanesenjakov, ki so se kljub oviram lotili za tiste
čase nezaslišanih poskusov spreminjanja svetlobe v barvo. V času, ko je revolucionaro
odkritje fotografije prišlo v roke širši mnoţici ljudi, je postala fotografija ne le nova
umetniška smer, ampak tudi podpora tehnologiji, znanosti, navsezadnje pa tudi ponudila delo
miljonom ljudem, ki sluţijo kruh v industriji fotografske opreme.
V drugi polovici zadnjega stoletja je postal fotoaparat naprava, ki jo uporabljamo tako
pogosto, da se niti ne zavemo, koliko znanja in idej se je moralo preliti v to malo napravico,
da deluje.
Fotografska tehnologija ima osnove v kemiji, fiziki, mehaniki, na koncu pa se dotakne
še elektronike in celo fiziologije vida. Kljub temu je postala samostojna panoga, ki ima še
vedno veljavo in celo širi svoj vpliv na človekovo ţivljenje. Od prvih poskusov v delavnicah
očetov fotografske znanosti se je enostavna napravica spremenila v pravo tehnološko čudo.
Od popularnega napornega poziranja portretirancev pred kamero v 19. stoletju je postala
fotografija znanost, ki zmore zamrzniti vodo, ustaviti let topovskega izstrelka, povečati atom
na metrsko ploskev, v zadnjem času pa prikazati svetlobo z elektroni na našem zaslonu.
Današnjemu fotografu ni potrebno poznavanje zgodovine fotografije, da bi ne mogel
posneti slike z najnovejšim doseţkom tehnologije, digitalnim fotoaparatom. Ta mali košček
kovine in stekla zmore pretvoriti svetlobo v elektrone in jih pravilno prikazati na ekranu v
obliki digitalne slike brez da bi vedeli, kako v resnici deluje. Kljub temu je zgodovina
fotografije temelj znanja o tej čudoviti vedi tako kot je zgodovina umetnosti temelj slikarju pri
slikanju. Zato sem strnila obširno preteklost v nekaj kratkih strani, tako da se zavemo vsaj
tega, kako okorni so bili začetki fotografije in koliko entuziazma je bilo v ljudeh, ki so bili
pionirji te čudovite tehnologije.
2 ZGODOVINA IN RAZVOJ
2.1 4. stoletje p.n.š. - Aristotel poroča o cameri obscuri
Davno pred našimi časi so ugotovili, da svetloba meče skozi majhno odprtino na steni
zrcalno sliko na nasprotno steno v prostoru. O tem pojavu je poročal ţe Aristotel v 4. stoletju
pred našim štetjem.
V desetem stoletju je arabski učenjak Alhazen opisal, da lahko opazuje sončni mrk v temnem
prostoru, ki ima v steni luknjo.
V renesansi so jo uporabili slikarji za preslikave in si omislili manjšo napravo v obliki škatle.
Prva znana risba camere obscure je bila narisana v šestnajstem stoletju (slika 1). Na risbi
holandski matematik in zdravnik Dainer Frisius opisuje, kako opazovati sončni mrk, ne da bi
pri tem poškodovali oči.
Camera obscura v italijanščini pomeni »temna soba«. To je škatla, ki ima na eni strani luknjo,
skozi katero od predmeta odbiti ţarki preslikajo zunanjost na zadnjo steno škatle.
Zgodovina fotografije
3
Zgodovina fotografije
Katja Slemnik
Slika 1: Camera obscura (Vir: www.astrokaktus.com)
2.2 1646 - Anastasius Kirscher opiše camero obscuro
Da camera obscura omogoči opazovanje slike, ki jo riše svetloba v njej, je bilo torej
znano ţe veliko časa pred njeno praktično uporabo. Athanasius Kircher, nemški učenjak, je
nekoč videl eno od takih naprav in jo leta 1490 opisal ter priporočil to napravo za opazovenje
sončevih mrkov. V tem stoletju se je uporaba camere obscure tako razširila, da so na njej
uvedli kup izboljšav.
V 16. stoletju sta si Guardi in Canalleto pomagala z njo pri slikanju Benetk, zagotovo pa so jo
uporabljali tudi drugi slikarji tega časa.
Čeprav camera obscura ni bila popolna naprava, so jo iz velikosti sobe v 17. stoletju zmanjšali
na dimenzijo lesene škatlice, ki so jo prinašali umetniki s seboj in si z njo pomagali pri risanju
portretov, pokrajin in vedut.
Bistveno spremembo, ki je kasneje vplivala tudi na razvoj fotografije, pa je prispevala
vstavitev leče v odprtino camere obscure. Skico zloţljive camere obscure je leta 1769 narisal
George Brander.
2.3 Gerolamo Cardano - prva omemba leče
Kamera obscura bi bila torej enkratna rešitev tudi za fotografijo, če ne bi imela
napake. Ker se ţarki odbijajo od predmeta na vse strani, je slika lahko ostra le, če je luknjica
neskončno majhna. Zato je slika v navadni cameri obscuri neostra.
Problem razširjevanja slike so rešili v dobi renesanse z navadno zbiralno lečo, ki je ţarke,
prihajajoče iz iste točke, zbrala v isto točko na drugi strani leče (slika 2). Projekcija je bila
tako dobra, da je camera obscura nekaj stoletij ostala uporabna naprava. Kdo je iznašel lečo ni
znano, Prvič jo omenja Gerolamo Cardano leta 1550 kot pripomoček za izbolševanje vida.
Ker je bila podobna zrnom leče, je pripomoček dobil ime po latinskem imenu leče-Lens.
Z vstavljeno lečo in nekaterimi dodatki je postala camera obscura prava kamera. Kaspar
Schott je izdelal prenosljivo kamero, v katero je vgradil dve leči, ki sta omogočili nastavitev
goriščne razdalje. Namesto zadnje plošče so uporabili pooljen papir, da se je slika videla na
zadnji strani kamere.
Zgodovina fotografije
4
Zgodovina fotografije
Katja Slemnik
Slika 2: Leča (Vir: www.astrokaktus.com)
2.4 16. stoletje - Danielo Barbaro in zaslonka
Kako se je pojavila zaslonka in kdo jo je izumil ni popolnoma jasno. Iznajdbo pripisujejo
Danielu Barbaroju, sodila pa naj bi v začetek 16. stoletja. Zaslonko so vstavili v camero
obscuro, da bi izboljšali ostrino slike.
Funkcija zaslonke v tistem času ni bila razloţena. Dejstvo, da popravi ostrino slike, je bila
dovolj. Danes vemo, da sicer zmanjša količino vpadne svetlobe, da pa bistveno vpliva na
globinsko ostrino slike.
Zamisel o kameri s stranico s pooljenim papirjem je uporabil tudi Johann Sturm, profesor
matematike, ki je v kamero leta 1676 vgradil še zrcalce pod naklonom 45 stopinj, da je obrnil
projekcijo slike. Kameri je dodal še pregrinjalo, da je bila slika v temi bolj vidna.
Sturmovo kamero je z opalnim steklom izboljšal menih Johann Zahn. Z njim je zamenjal
pooljen papir, lečo pa zamenjal s teleskopskim lečjem, s katerim je dosegel povečavo slike.
2.5 Camera lucida
Bila je ena od vmesnih optičnih rešitev za opazovanje slike, ki pa v sami fotografiji ni imela
neke ključne vloge, zato jo omenjam le kot zanimivost.
2.6 1725 - Johann Heinrich Schulz - srebrov nitrat
Sam fotografski postopek se je začel leta 1725 z odkritjem razpada srebrovega nitrata
na svetlobi. To je odkril Johann Henirch Schulz, profesor anatomije. Delal je poskus z
oborino krede v dušikovi kislini in po naključju postavil steklenico na svetlobo, ki je na
osvetljeni strani postala vijoličasta. Tako je ugotovil, da so v raztopini sledovi srebra.
Posumil je, da ta na svetlobi razpade in nadaljeval poskuse. Če je steklenico pretresel, je barva
na osvetljeni strani izginila.
S tem ni bil zadovoljen. Da bi se prepričal ali obarvanost povzroči svetloba ali toplota je dal
steklenico v peč. Ugotovil je, da toplota ne povzroči enakega učinka. Te iznajdbe pa v praksi
ni znal uporabiti.
To pa ni ostalo nepozabljeno, saj je te poskuse nadaljeval leta 1737 Jean Hellot. V 70. letih
18. stoletja je švedski kemik Carl Scheele ugotovil, da je ta občutljiv na vijoličast del
svetlobnega spektra.
Zgodovina fotografije
5
Zgodovina fotografije
Katja Slemnik
2.7 1827 - Joseph Nicephore Niepce - prva fotografija
Izraz fotografija - pisanje s svetlobo bi verjetno lahko pripisali Jeanu Hellotu (slika 3).
Ta se je ukvarjal tudi s skrito pisavo s srebrovim nitratom, ki je postala na belem papirju
vidna šele na svetlobi.
Prvi, ki se je domislil uporabiti svetločutne snovi v cameri obscuri, pa je bil Thomas
Wedgwood, sin londonskega lončarja, ki je pri okraševanju keramike tudi uporabljal camero
obscuro. Poskusil je narediti odtis listov in kril ţuţelk na belem usnju, prevlečenim s
srebrovim nitratom. Poskus mu je seveda uspel, vendar slike ni znal ohraniti.
To pa je uspelo Francozu Josephu Nicephoru Niecepu. On je uporabil stekleno ploščo,
prevlečeno s tako imenovanim bitumnom iz Judeje, ki so ga sicer uporabljali v litografiji.
Izkoriščal je enostaven princip, da se bitumen na svetlobi strdi, obenem pa postane prosojen.
Postopek, ki ga je Niepce imenoval heliografija, je bil zamišljen na principu strjevanja
bitumna na svetlobi. Kositrno ploščo je namazal z bitumnom in jo v kameri s prizmo
osvetljeval osem ur. Ploščo je potem očistil z mešanico sivkinega olja in terpentina, da se je
na osvetljenih delih pokazala temna površina kositra.
Slika 3: Prva fotografija (Vir: www.astrokaktus.com)
2.8 1837 - Louis Daguerre-dagerotipija
Niepcejeva heliografija je sicer delovala, vendar je potrebovala izpopolnitev, saj
osemurna osvetlitev ni prišla v poštev.
Louis Daguerre je prišel do odkritja novega postopka čisto po naključju, ko je pripravljeno
ploščo odloţil v omaro s kemikalijami. Nekaj dni kasneje je opazil, da se je na plošči pojavila
latentna slika, katero naj bi povzročili hlapi ţivega srebra, ki so izhajali iz počenega
termometra. Vendar tudi ta slika ni bila obstojna. S poskusi jo je uspel fiksirati in postopek
imenoval degerotipija. Ker slika ni bila obstojna, so jo vpeli med dve stekleni plošči. To so
fiksirali z natrijevim hiposulfitom in posušili nad ognjem.
Degarotipija pa je imela tudi eno napako: ker sta bila slika in negativ v različni plasti, se je
videla iz leve strani slika pozitiv, iz desne pa negativ in obratno. Vendar to lastnikov slik v
tistem času ni motilo.
2.9 Prvi negativ
S tem, kako vtisniti sliko na papir, se je ukvarjal tudi angleški matematik William
Henry Fox Talbot. Poskusil je z osvetljevanjem papirja, premazanega z raztopino srebrovega
Zgodovina fotografije
6
Zgodovina fotografije
Katja Slemnik
nitrata in soli. Tako so mu uspeli negativni posnetki predmetov, poloţenih na papir (slika 4).
Za izdelavo pozitivov je negativ poloţil na primerno obdelan občutljiv papir in ga osvetlil.
S camero obscuro je bilo potrebno kar dolgo osvetljevati papir, da se je pojavila slika.
Prvemu je uspelo posneti nagativ okna svoje sobe.
V Londonu je razstavil dva dobra ducata slik, vendar slike pri občinstvu niso zbudile
zanimanja. Ta postopek je preglasila degarotipija. Ko je Talbot to dojel, se je vrgel na delo in
odkril nov postopek z galovo kislino, katerega je imenoval kalotipija.
Slika 4: Prvi negativ (Vir: www.astrokaktus.com)
2.10 Kalotipija
Ta postopek s kislinami je pomenil revolucijo v fotografiji. Uporabil je papir
premazan z galovim nitratom srebra. Tako se je začuda slika pojavila, to pa je fiksiral s
kalijevim bromidom. Postopek je bil enostaven in hiter, zato je Talbot svoj izum patentiral in
poimenoval kalotipija. Za osvetlitev je bilo potrebno le pol minute, kar je pomenilo
sprejemljiv postopek, enakovreden zelo uspešni degerotipiji. Za snemanje slike je uporabljal
preprosto kamero z nastavljivim jarmom in enostavno mikroskopsko lečo. Občutljiv papir je
napel namesto zadnje stene kamere. Povpraševanje po kalotipiji je tako naraslo, da je postala
velika konkurenca degerotipiji, obe pa sta istočasno potonili z odkritjem ambrotipije. Kljub
temu pa je kalotipija postala najuspešnejši postopek za portretiranje oseb v tistem času.
2.11 Postopek z mokrim kolodijem
Ker sta bila degerotipija in kalotipija nerodna in draga so razmišljali o novem odkritju,
ki bi bilo laţje in cenejše. Ker se je srebro od steklene podlage luščilo so poskušali z raznimi
lepili in eno od teh je bil tudi jajčni beljak.
Adel Niepce je razvil postopek z mešanico stepenega jajčnega beljaka in kalijevega jodida,
katero je na plošči obdelal s srebrovim nitratom. Ploščo je osvetlil in posnetek razvil z galovo
kislino. Kmalu so to tudi izdelali na papirju. Tudi ta postopek je kmalu potonil v pozabo saj je
vsaka nova metoda, ki je bila laţja, hitrejša in cenejša, izpodrinila staro.
Velik preskok je pomenila uporaba novega lepila, ki ga je uporabil Frederick Scott Archer.
Namesto jajčnega beljaka je uporabil raztopino celuloznega nitrata v etru. Raztopina se je
Zgodovina fotografije
7
Zgodovina fotografije
Katja Slemnik
imenovala kolodij, po grškem korenu besede kolla, ki je pomenila lepilo (slika 5). S tem
zapletenim postopkom je skrajšal čas osvetlitve, vendar je temu sledila nevarnost pri delu.
Fotografija pa je vseeno zadihala z novo močjo.
Slika 5: Postopek z mokrim kolodijem (Vir: www.astrokaktus.com)
2.12 Ambrotipija
Archer je svoje delo nadaljeval in prišel do novega postopka z uporabo negativa na
črni podlagi. Postopek je poimenoval ambrotipija, ki v grščini pomeni nesmrten in odtis.
Uporabil je premalo osvetljene steklene negative, izdelane s postopkom mokrega kolodija. Te
je obdelal z dušikovo kislino, da so pobelili in jih poloţil na temno podlago. S tem postopkom
je nastalo veliko portretov, saj se teh slik ni dalo kopirati.
Fotografi so ta postopek takoj sprejeli, saj je ponujal zelo kvalitetno sliko. Slike so bile
poceni, ker ni bilo zapletenih postopkov z izdelavo negativa.
2.13 Ferotipija in tintipija
Tem postopkom sta nato sledili še ferotipija in tintipija. Pri ferotipiji so na stekleno
ploščo uporabili jekleno lakirano ozadje in nanj nanesli kolodij. Zanimivo je, da se je v
fotografskih arhivih ohranilo največ ferotipij.
Tintipija je bila malce svetlejša kot degarotipija, kasneje pa so jo tudi obarvali. Namesto
steklene plošče pa so uporabili ţelezno pločevino. Plošča se je osvetlila s tako imenovano
multiplo kamero, ki je posnela več malih sličic na eno ploščo.
Tintipija je imela velik pomen in v uporabi je ostala še v 20. stoletju. Postala je tudi zelo
poceni postopek in fotografijo so si lahko privoščili prav vsi.
V letih 1870 do 1885 so se pojavile rjavkaste tintipije. Površine plošč so bile premazane z
rjavkasto barvo.
Z iznajdbo pomnoţevalne kamere Wing so se pojavile male tintipije v velikosti poštnih
znamk. Te so se uporabljale vse do leta 1890, dokler se niso pojavile druţinske kamere, ki so
izrinile vse druge postopke za druţinsko portretno fotografijo.
2.14 Suha ţelatinska plošča
William Blanchard Bolton in B.J. Sayce sta prišla do suhe plošče iz taninske emulzije
s kolodijem in srebrovim bromidom.
Zgodovina fotografije
8
Zgodovina fotografije
Katja Slemnik
Kasneje se je pojavil tudi postopek z ţelatino s primesjo bromida in srebrovega nitrata. Ta
postopek so še izboljšali s pripravljeno emulzijo iz suhe ţelatinske maske, s katero so prelili
ploščo. Časi osvetlitve so se ponovno skrajšali pod 1/25 sekunde, kar je pri uporabi teţkih
velikih kamer pomenilo, da se je dalo fotografirati tudi brez stojala.
Velikost slike je bila odvisna od velikosti kamere in plošče, zato največje fotografije niso
presegale pol metra. Konec 20. stoletja je pomenil tudi prelom v izdelavi kamer.
2.15 Fotokromoskop
Moţnost barvne fotografije je leta 1861 napovedaj James Clerk-Maxwell. Dokazal je,
da je moţno z mešanjem modre, zelene in rdeče svetlobe dobiti katerokoli barvo svetlobe iz
vidnega spektra. S tem je najavil aditivni princip mešanja barv.
Ta princip je ostal neuporabljen do leta 1891, ko je Frederic Yves izdelal kamero za snemanje
v barvah. Kamera je izdelala tri negative naenkrat. Iz plošč so naredili pozitive, katere so
opazovali skozi posebno napravo, fotokromoskop. To je bila naprava za prikaz barvne slike,
izdelane iz treh pozitivov, ki so bile posnete v rdeči, zeleni in modri barvi.
2.16 Barva v fotografiji
Fotokromoskop je bila ena od praktičnih rešitev, ki pa ni bil preveč pripravljen za širšo
uporabo. Francoski pianist je leta 1869 v knjigi opisal substraktni princip mešanaja barv. Šele
leta 1921 je Rudolf Fischer odkril postopek s tremi plastmi barv.
Wratten in Wainwright sta izdelala pankromatsko ploščo, ki je pokrivala cel spekter barv.
Leta 1904 sta brata Lumiere patentirala postopek z barvnim zaslonom.
Do res uporabnega barvnega filma pa je moralo preteči še nekaj desetletij.
Leopold Mannes in Leopold Godowski sta v laboratorijih Kodaka izdelala Kodachrome.
Kodak je ponujal 16 mm film za filmsko industrijo, 8 mm film za domačo uporabo in 35 mm
film za fotografijo. Šele ta je omogočil barvno fotografijo vaskomur.
2.17 Ţelatinska emulzija na celulodinem filmu
Popoln preobrat v fotografiji je pomenilo odkritje celulodinega filma z ţelatinsko
emulzijo. To je istočasno z novo skrinjasto kamero leta 1988 poslal na trţišče George
Eastman in jo poimenoval Kodak. Postopek te kamere je bil enostaven in uporaben za
vsakogar.
Kodak je bil majhen, enostaven aparat in je uporabljal zavitke filma na katerega se je dalo
posneti 100 malih posnetkov. Namesto packanja s kemikalijami so slike poslali v tovarno,
kjer so film razvil, slike pa so izdelali na steklene plošče s kontaktnim kopiranjem slik.
Boksovka je bila izdelana iz lesa, prevlečenega s črnim usnjem, vanjo pa je bil vgrajen
objektiv z zaslonko. Na zgornji strani je imel vgrajen mehanizem za obračanje filma,
sproţilec in indikator osvetlitve v malem okencu.
3 OD NAJSTAREJŠIH DO NAJMLAJŠIH FOTOAPARATOV
3.1 Polaroid
Polaroid je bil fotoaparat, ki je razvil film kar v kameri. Te kamere so še danes precej
uporabi, čeprav postopek ne daje filmu enakovrednega rezultata.
Zgodovina fotografije
9
Zgodovina fotografije
Katja Slemnik
3.2 Dvooka mehovka
Ob koncu 19. stoletja je bila dvooka mehovka ena od rešitev, ki je ponujala snemanje
slike na plošče velikosti 10 x 12 cm. Imenovali so jih tudi umetniške kamere. V naslednjih
desetletjih so postale zelo priljubljene in pogosto uporabljene.
3.3 Prva snapshot kamera Eramox
Eramox kamera je bil brezţičen fotoaparat nemške izvedbe iz leta 1924. Začeli so
izdelovati natančne kamere z dobro optiko in obdrţali naslov najboljših izdelovalcev kamer
celih 50 let. Kamera je imela vgrajen močan objektiv s kratko goriščnico in zavesni zaklop.
3.4 Fotoaparat Leica
Zgodovinska Leica ne pomeni le izvrstno izdelavo kamere za tisti čas (slika 6), ampak
tudi standard za velikost filma. Izdelal jo je Oskar Barnack, med leti 1911 in 1913, ki je delal
v nemškem podjetju Leitz.1
Slika 6: Fotoaparat Leica (Vir: www.astrokaktus.com)
1
Podjetje Leitz deluje še dandanes.
Zgodovina fotografije
10
Zgodovina fotografije
Katja Slemnik
4 OSTALI POMEMBNEJŠI DOGODKI
5 RAZVOJ DIGITALNIH APARATOV
Zgodovina fotografije
11
Zgodovina fotografije
Katja Slemnik
6 ZAKLJUČEK
Vsekakor je res, da vozniku ni potrebno vedeti, kako deluje motor njegovega
avtomobila, pa tudi povprečni uporabnik računalnika običajno ne pozna delovanja procesorja.
Podobno velja tudi za fotografijo. Ni nujno, da uporabnik pozna delovanje digitalnega aparata
v podrobnosti. Če pa pogledamo iz drugega stališča, bo verjetno zahteven šofer vedel, da
lahko v kritični situaciji izkoristi dobre ali upošteva slabe lastnosti motorja. Tudi zahteven
fotograf bo s povprečnim fotoaparatom posnel boljše slike, ker uporablja svoje poznavanje
fotografske tehnologije. Ko bo večina fotografov v slabih svetlobnih pogojih vklopila.
Zgodovina fotografije
12
Zgodovina fotografije
Katja Slemnik
7 STVARNO KAZALO
A
Aristotel
N
3
Negativ
6
3,5,8,9
7
Ostrina
B
Bitumen
Barve
Beljak
O
C
Camera obscura
3,4
F
Film
Fotografija
Fotoaparat
9,10
3,6,8
3,10,12
K
Kamera
4,9,10
L
Litografija
Leča
6,8,9
5
P
Papir
Povečava
Pozitiv
Plošča
4,5,6,7
5
6,7,9
4,6,8,9
S
Slika
Sproţilec
Steklo
Srebro
3,4,5,6,7,8,9,12
9
3,5,6,7,8
5,6,7,9
Z
6
4,5,9
Zaslonka
5
Ţ
Ţelatina
8,9
8 VIRI
Medmreţje: http://www.astrokaktus.com.2
2
Vir vseh slik v tem dokumentu.
Zgodovina fotografije
13