Projektiranje cest v srednji šoli

Comments

Transcription

Projektiranje cest v srednji šoli
PROJEKTIRANJE CEST
V SREDNJI ŠOLI
Vid GREGORAČ, univ. dipl. ing. geol.
Ladislava HALAS, univ. dipl. ing. gradb.
Srednja gradbena, geodetska in ekonomska šola
Ljubljana, Slovenija
2nd International Science Symposium – Project
Learning, Portorož 2004
1. UVOD

Izzivi sodobnega časa zahtevajo znanje in uporabo
le-tega, kar dosežemo s poučevanjem, ki temelji na
aktivni vlogi in ustvarjalnosti učencev.

Predstavljeno je poučevanje in izvedba vaj v četrtem
letniku pri predmetu nizke zgradbe, ki je eden izmed
strokovnih predmetov v srednjem strokovnem
izobraževanju v izobraževalnem programu gradbeni
tehnik. Nanaša se na izdelavo projekta ceste.

Poudarek je na uvedbi takega didaktičnega pristopa,
pri katerem so dijaki v aktivni vlogi, učitelj pa je le
pobudnik in svetovalec dijakom.
2. CILJI
 Učitelj je postavljen pred celo vrsto izzivov,
predvsem, kako zasnovati ne prelahkih in ne
pretežkih nalog, da jih bo učenec zmogel,
obenem pa le-te predstavljajo posamezne
elemente projekta kot celote.

Ti so grajeni po stopnjah, kakor bo pozneje
potekalo delo na resničnem projektu.
Cilje, ki jih predpisuje katalog znanj,
želimo doseči:

z aktivnimi metodami dela

z motivacijo dijakov

z delom v skupini

s povezavo ustvarjalnosti in medsebojnih
odnosov

z izboljšano komunikacijo v razredu.
3. DELO V RAZREDU


Pred izdelavo vaj se dijaki zaradi lažje
predstave slojničnega načrta seznanijo z
modelom površja v merilu 1: 500 (Slika 1.), ki
ustreza predlogi situacijskega načrta, na
katerem bodo izdelali vaje in izrisali traso
ceste.
Vaje, ki predstavljajo posamezne elemente
projekta ceste, so:
Slika 1: Model terena
3.1. Presek topografske ploskve z
ravnino nasipa in izkopa

Dijaki najprej izrišejo
sečnico ravnine nasipa in
vseka s topografsko
ploskvijo.

Spoznajo, da je sečnica
lomljena črta, ki jo rišemo
od slojnice do slojnice ali
pa kolikor je mogoče
gladko krivuljo (Slika 2).
3.2. Risanje masnega profila na primeru
premega odseka ceste

Risanje vzdolžnega
profila

Risanje prečnih profilov

Izračun površin prečnih
profilov izkopov in
nasipov

Izračun kubature
izkopov in nasipov

Tabelarični prikaz
rezultatov

Risanje ploskovnega in
mastnega profila
3.3. Izračun padca nivelete in izračun
vmesnih višinskih kot na topografski
ploskvi
3.4. Izdelava vzdolžnega profila in prečnih
profilov na odseku krožnega loka –
krožna krivina
3.5. Določanje središčnega kota α brez
teodolita
Na podani osi ceste
izračunajo središčni kot
a in pri tem spoznajo
njegov pomen, saj je
natančnost izračuna
ostalih parametrov
krivine odvisna od
pravilnega izračuna le
tega (Slika 4.)
3.6. Računanje glavnih zakoličevalnih
elementov krožne krivine
Pri podani računski hitrosti, širini vozišča
in polmera krožnega loka izračunajo
zakoličevalne elemente krožne krivine in
jo narišejo
3.7. Računanje glavnih zakoličevalnih
elementov simetrične krivine

Pri podani računski
hitrosti, izbranem radiju in
dolžini prehodnice
izračunajo zakoličevalne
parametre simetrične
krivine.

Na osnovi izračunanih
parametrov konstruirajo
simetrično krivino (Slika
5.).
α ≥ 2τ
3.8. Ugotavljanje pomena relacije α ≥ 2τ
Spoznajo možnosti vstavljanja
prehodnice. Če zgoraj navedeni pogoj ni
izpolnjen, vidijo, da se prehodnici sekata.
3.9. Zakoličevanje vertikalnih krivin – izračun
kot nivelete na vertikalni zaokrožitvi
Največ težav se izkaže pri izračunu kot nivelete na
zaokrožitvi, saj morajo dane enačbe uporabljati glede
na konkretno situacijo, ali je niveleta v vzponu ali
padcu.
Potrebno je izračunati padec nivelete, stacionažo
začetka in konca zaokrožitve, njuni nadmorski višini
ter kote nivelete na konkretnih prečnih profilih, ki
potekajo na razdaljah 20 m. Dobljene rezultate
prikažejo tudi tabelarično. Nato izračunajo še koto
levega in desnega roba vozišča. (Slika 6.)
Slika 6: Vzdolžni profil
3.10. Razširitev v krivini – pregledna berma

Spoznajo pomen
preglednosti v krivini, ki
omogoča, da voznik
pravočasno zazna
nasproti vozeče vozilo.

Pomen tega je tudi, da
znajo zahteve Pravilnika o
temeljnih pogojih, ki jih
morajo izpolnjevati javne
ceste in njihovi elementi
zunaj naselja s stališča
prometne varnosti
uporabiti v praksi. (Slika 7.)


Po zaključku teh osnovnih vaj, ki
predstavljajo posamezne faze pri
izdelavi pojekta ceste sledi izdelava le
tega.
Temeljni pogoj izdelave je upoštevanje
Pravilnika o temeljnih pogojih, ki jih morajo
izpolnjevati javne ceste in njihovi elementi
zunaj naselja s stališča prometne varnosti ter
veljavnih predpisov.
3.11. Izdelava projekta ceste V. razreda

Projekt je sestavljen iz tehničnega poročila in
načrtov, ki vsebujejo situacijski načrt v
merilu 1:500, vzdolžni profil, prečne profile v
merilu 1:50, karakteristični profil ter masni
profil in detajle (koritnice, prepusti).

Pogoj za uspešno izdelavo projekta je
razumevanje in obvladanje prejšnjih vaj, ki v
resnici predstavljajo posamezne elemente
oziroma faze v izdelavi projekta.
Poglavitni namen projektnega dela in
izdelave projekta je, da diplomanti šole
v praksi znajo pravilno brati konkretne
načrte ali sodelovati pri izdelavi le-teh.
(Slika 8.)
Slika 8: Situacijski načrt ceste v M 1: 500
4. ZAKLJUČKI





Skozi tovrstno projektno delo se dijaki
naučijo:
postopnosti,
samostojnosti pri reševanju nalog,
natančnosti in
lične risarske izdelanosti nalog.
Na ta način napredujejo v obvladovanju
nalog in risarskih spretnosti.

Dijaki se pri delu v skupini naučijo sprejemati
druge ideje, se medsebojno vodijo in tako
razvijajo občutek za odgovornost.

Posebno pomembno se nam zdi povezati
ustvarjalnost in medsebojne odnose.

V takih pogojih dela se izboljša komunikacija
v šoli, v veliki meri pa smo povečali
strokovni dialog med dijaki ter med dijaki in
učitelji.
5. LITERATURA:
1. Hohenberg, Fritz, 1966, Konstruktivna geometrija u tehnici. Kotirana
projekcija, str. 211-288. »Gradjevinska knjiga«, Beograd.
2. Marolt, Miloš, 1981, Zbirka rešenih zadataka iz nacrtne geometrije.
Kotirana projekcija na jednu ravan, str. 354-405. »Svetlost« OOUR
Zavod za udžbenike i nastavna sredstva, Sarajevo.
3. Pal, Imre, 1966, Nacrtna geometrija u anaglifskim slikama, 195 str..
Tehnička knjiga Zagreb.
4. Šubert, Miro, ? , Kotirana projekcija, skripta. Risal Franc Mežnar,
rudarski odsek, 81 str.. Ljubljana.
5. Žnidaršič, Ivan, 1949, Kotirana projekcija. 107 risb v tekstu, 85 str.,
Knjižica za vzgojo strokovnih kadrov 20. Državna založba Slovenije,
Ljubljana.
6. .., 1981, Pravilnik o temeljnih pogojih, ki jih morajo izpolnjevati javne
ceste in njihovi elementi zunaj naselja s stališča prometne varnosti,
str. 939-959, Ur. SFRJ št. 35/81.