Poročilo dela šole 2013/14

Transcription

Poročilo dela šole 2013/14
OŠ BORCEV ZA SEVERNO MEJO, BORCEV ZA SEVERNO MEJO 16,
2000 MARIBOR
LETNO POROČILO DELA
šolsko leto 2013/2014
ZDRAV ŽIVLJENJSKI
SLOG
Projekt: POPESTRIMO ŠOLO
KAZALO VSEBINE
1. UVOD .................................................................................................................................... 7
2. PREDSTAVITEV PROJEKTOV ....................................................................................... 9
2.1 Projekt Rudolf Maister ..................................................................................................... 9
2.2 Kulturni dnevnik ............................................................................................................ 10
2.3 Bralna pismenost ............................................................................................................ 11
2.4 Prežihova bralna značka ................................................................................................. 12
2.5 Rastem s knjigo .............................................................................................................. 13
2.6 Naj bralec ....................................................................................................................... 14
2.7 Večer pravljic ................................................................................................................. 15
2.8 Noč knjige ...................................................................................................................... 16
2.9 Kulturna šola .................................................................................................................. 16
2.10 Popestrimo šolo ............................................................................................................ 17
2.11 Dvig socialnega in kulturnega kapitala v lokalni skupnosti za razvoj enakih možnosti in
spodbujanje socialne vključenosti v sodelovanju s Šolo za ravnatelje preko evropskih
socialnih skladov .................................................................................................................. 17
2.12 Paths – Rastem ............................................................................................................. 17
2.13 Uvajanje šolske in vrstniške mediacije ........................................................................ 19
2.14 Evropska vas ................................................................................................................ 21
2.15 Ohranjanje kulturne dediščine evropskih pokopališč (Rest in peace memories) ......... 22
2.16 Mednarodni projekt sodelovanja z OŠ Iliđa iz Sarajeva .............................................. 23
2.17 Pedagoško vodenje in dvig kakovosti vzgojno-izobraževalnega dela z nadarjenimi
učenci ................................................................................................................................... 23
2.18 Uspešno vključevanje Romov v vzgojo in izobraževanje II ........................................ 24
2.19 Vetrnice za mir ............................................................................................................. 24
2.20 Integracija – druženje z gojenci zavoda Dornava ........................................................ 25
1
2.21 Zdrava šola in Shema šolskega sadja ........................................................................... 25
2.22 Eko šola ........................................................................................................................ 26
2.23 Pasavček ....................................................................................................................... 26
2.24 Jumicar ......................................................................................................................... 27
2.25 Bistro glavo varuje čelada ............................................................................................ 28
2.26 Drugače na pot – v šolo s kolesom ............................................................................... 29
2.27 Zdrav življenjski slog ................................................................................................... 30
3. PREDSTAVITEV TEKMOVANJ .................................................................................... 32
3.1 Tekmovanje za Cankarjevo priznanje ............................................................................ 32
3.2 Šolsko tekmovanje iz matematike in Mednarodni matematični kenguru ...................... 33
3.3 Tekmovanje iz znanja logike .......................................................................................... 35
3.4 Tekmovanje iz znanja fizike .......................................................................................... 36
3.5 Tekmovanje iz znanja biologije ..................................................................................... 36
3.6 Tekmovanje iz znanja kemije ......................................................................................... 38
3.7 Raziskovanje brez meja s Triglavom ............................................................................. 39
3.8 Tekmovanje iz znanja prve pomoči ............................................................................... 39
3.9 Tekmovanje iz znanja o sladkorni bolezni ..................................................................... 39
3.10 Ekokviz......................................................................................................................... 40
3.11 Tekmovanje iz znanja geografije ................................................................................. 40
3.12 Tekmovanje iz znanja zgodovine ................................................................................. 41
3.13 Tekmovanje iz znanja angleškega jezika ..................................................................... 41
3.14 Tekmovanje iz znanja nemškega jezika ....................................................................... 42
3.15 Tekmovanje za angleško bralno značko ....................................................................... 42
3.16 Tekmovanje za nemško bralno značko ........................................................................ 43
3.17 Vesela šola.................................................................................................................... 43
3.18 Znam več ...................................................................................................................... 44
2
3.19 Športna tekmovanja ...................................................................................................... 44
3.20 Krpan ............................................................................................................................ 45
3.21 Zlati sonček .................................................................................................................. 46
3.22 ŠKL med dvema ognjema ............................................................................................ 46
3.23 Spomladanski kros ....................................................................................................... 47
3.24 Jesenski kros ................................................................................................................. 48
3.25 Šolski ekipni kros ......................................................................................................... 48
3.26 Kaj veš o prometu ........................................................................................................ 49
3.27 Otroška varnostna olimpijada....................................................................................... 50
3.28 Tekmovanje mladih tehnikov ....................................................................................... 50
4. PREDSTAVITEV NATEČAJEV ..................................................................................... 52
4.1 Mladi za napredek Maribora .......................................................................................... 52
4.2 18. bienale otroške grafike – Žalec 2014 ....................................................................... 52
4.3 Likovni svet otrok .......................................................................................................... 53
4.4 Natečaj za najboljše ljubezensko pismo ......................................................................... 53
4.5 Igraj se z mano ............................................................................................................... 53
5. PREDSTAVITEV DOGODKOV ..................................................................................... 54
5.1 Tea, cookies and stories ................................................................................................. 54
5.2 Geschichten und Gerichte .............................................................................................. 54
5.3 Lutkovni abonma............................................................................................................ 55
5.4 Tek podnebne solidarnosti.............................................................................................. 55
5.5 Območna revija otroških pevskih zborov....................................................................... 55
5.6 Podelitev Prešernovih listin ............................................................................................ 56
5.7 Športni vikend izbirnega predmeta šport za sprostitev .................................................. 57
5.8 Astronomski vikend izbirnega predmeta daljnogledi in planeti ..................................... 57
3
5.9 Pikin festival ................................................................................................................... 58
5.10 Sodelovanje z 72. brigado slovenske vojske ................................................................ 58
5.11 Strokovna ekskurzija učencev, ki obiskujejo nemški jezik .......................................... 59
5.12 Strokovna ekskurzija učencev, ki obiskujejo angleški jezik ........................................ 59
5.13 Medgeneracijsko druženje............................................................................................ 60
5.14 Sodelovanje z vrtcem Pobrežje .................................................................................... 61
5.15 Šolska skupnost ............................................................................................................ 62
5.16 Interesna dejavnost Jaz to zmorem............................................................................... 65
6. PREDSTAVITEV PRIREDITEV .................................................................................... 67
6.1 Prireditev ob dnevu samostojnosti in enotnosti.............................................................. 67
6.2 Prireditev ob dnevu Rudolfa Maistra ............................................................................. 67
6.3 Prireditev ob dnevu žena ................................................................................................ 68
6.4 Zaključna prireditev za razredno stopnjo ....................................................................... 68
6.5 Zaključna prireditev za predmetno stopnjo .................................................................... 69
6.6 Prireditev ob dnevu državnosti ....................................................................................... 69
7. PREDSTAVITEV RAZSTAV .......................................................................................... 70
7.1 Stalne razstave ................................................................................................................ 70
7.2 Tematske razstave .......................................................................................................... 70
7.3 Likovne razstave ............................................................................................................ 71
7.4 Fotografske razstave ....................................................................................................... 71
8. ORGANIZACIJA VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNEGA DELA ................................... 72
8.1 Kadrovski pogoji ............................................................................................................ 72
8.2 Uresničevanje predmetnika in učnih načrtov ................................................................. 73
8.3 Učni uspeh ...................................................................................................................... 74
4
8.4 Statistični podatki ........................................................................................................... 75
8.5 Dopolnilni pouk.............................................................................................................. 77
8.6 Dodatni pouk .................................................................................................................. 77
8.7 Pouk v manjših učnih skupinah ...................................................................................... 78
8.8 Izbirni predmeti .............................................................................................................. 78
8.9 Interesne dejavnosti ........................................................................................................ 79
8.10 Dnevi dejavnosti ........................................................................................................... 82
8.11 Nadstandardne in tečajne oblike .................................................................................. 82
8.12 Ekskurzije v okviru pouka............................................................................................ 83
8.13 Šola v naravi ................................................................................................................. 83
8.14 Jutranje varstvo ............................................................................................................ 87
8.15 Podaljšano bivanje........................................................................................................ 88
8.16 Šolska prehrana ............................................................................................................ 89
8.17 Delo z nadarjenimi učenci ............................................................................................ 90
8.18 Delo z učenci s posebnimi potrebami .......................................................................... 92
8.19 Individualna in skupinska pomoč ................................................................................. 93
8.20 Delo z učenci Romi ...................................................................................................... 93
8.21 Plavalni tečaji ............................................................................................................... 94
8.22 Zobna preventiva .......................................................................................................... 94
8.23 Kolesarski izpit ............................................................................................................. 95
8.24 Analiza NPZ ................................................................................................................. 95
9. ŠOLSKA PREHRANA .................................................................................................... 113
9.1 Računovodstvo in nadzor cen živil .............................................................................. 113
9.2 HACCP......................................................................................................................... 113
9.3 Spremljanje zakonodaje ............................................................................................... 114
9.4 Sodelovanje z zunanjimi ustanovami ........................................................................... 114
5
9.5 Sodelovanje z drugimi organizatorji prehrane, starši, učenci, učitelji in vodstvom šole ter
predstavniki EPK Urbane brazde ....................................................................................... 114
10. SODELOVANJE S STARŠI ......................................................................................... 115
11. IZOBRAŽEVANJE IN USPOSABLJANJE STROKOVNIH DELAVCEV ........... 117
12. DELO POSAMEZNIH SLUŽB .................................................................................... 121
12.1 Delo ravnateljice ........................................................................................................ 121
12.2 Delo pomočnice ravnateljice ...................................................................................... 122
12.3 Delo šolske knjižnice ................................................................................................. 124
12.4 Delo šolske svetovalne službe .................................................................................... 126
12.5 Delo specialnih pedagoginj in socialne pedagoginje ................................................. 131
12.6 Delo računalnikarja – organizatorja informacijskih dejavnosti ................................. 135
12.7 Delo laboranta ............................................................................................................ 136
13. DRUGE DEJAVNOSTI ................................................................................................. 137
13.1 Zdravstveno varstvo ................................................................................................... 137
13.2 Prometna vzgoja ......................................................................................................... 138
13.3 Pridobitve šole ............................................................................................................ 138
13.4 Sodelovanje z okoljem ............................................................................................... 139
14. ZAKLJUČEK ................................................................................................................. 142
6
1. UVOD
Letni delovni načrt smo v celoti uresničili. Izvajali smo interne, državne in mednarodne
projekte. Ponosni smo na izvajanje številnih projektov in vnašanje dodane vrednosti v šolski
vsakdan, in sicer:

javna pohvala in nagrajevanje otrok ob dosežkih,

organizacija državnega tekmovanja v znanju angleškega jezika,

organizacija državnega tekmovanja v krosu,

organizacija medobčinskega tekmovanja Kaj veš o prometu,

organizacija Otroške varnostne olimpijade,

materialni vložki za knjižne nagrade, čokoladice in druge nagrade za učence,

omogočanje otrokom na vseh vrstah tekmovanj – prevozi s taxijem,

predavanja za starše
Spremljali in evalvirali smo izvajanje vzgojnega načrta in pravil šolskega reda.
Organizirali smo več prireditev za učence, starše in širšo skupnost. Otroški pevski zbor je
nastopil na reviji v Unionski dvorani.
Med šolskim letom je Zveza prijateljev mladine pri nas organizirala ustvarjalne delavnice.
Starši so se udeleževali prireditev v okviru oddelkov – prednovoletnega praznovanja, prireditve
ob materinskem dnevu in veliki noči ter ob koncu pouka. S šolo so sodelovali na roditeljskih
sestankih, na pogovornih urah in predavanjih. V posameznih oddelkih smo organizirali
delavnice v sodelovanju s predstavniki Društva za boljši svet. Razni pogovori in socialne igre
so potekale pri razrednih urah in pri rednem pouku skozi vse leto. Nadaljevali smo delo za dvig
kakovosti vzgojno-izobraževalnega dela. V šolskem letu 2013/14 smo si kot prioritetni cilj
zadali dvig bralne pismenosti ter dvig znanja s projektoma »Dvig bralne pismenosti naših
učencev« ter »Pedagoško vodenje, dvig ravni znanja in delo z nadarjenimi učenci«. Oba
projekta oziroma zadani nalogi potekata pod okriljem Zavoda RS za šolstvo (ZRSŠ).
Posebej smo spremljali izvajanje programa preventivnih dejavnosti za učence, ki je potekalo na
temo uspešnega učenja, zdrave prehrane, spolnosti, odvisnosti in poklicnega usmerjanja.
Učenci so bili aktivno vključeni v interesne dejavnosti, sodelovali so na tekmovanjih iz znanja
na različnih nivojih pri različnih predmetih, športnih tekmovanjih na različnih področjih in
7
nivojih, raziskovalnih nalogah in na raznih natečajih. V okviru nadstandarda so prostovoljno
obiskovali pouk nemščine in računalništva.
Za učence, ki so obiskovali pouk nemščine, smo organizirali prednovoletno ekskurzijo v
Celovec. Za nadarjene učence smo organizirali ekskurzijo v Planico.
Organizirani so bili tečaji plavanja v prvem in tretjem razredu. Učenci so bili seznanjeni s
prometno varnostjo.
V oktobru 2013 smo organizirali 3. Državno srečanje vrstniških in šolskih mediatorjev.
Slavnostni govornik je bil župan MOM dr. Andrej Fištravec
Letošnje leto smo izvedli nacionalno preverjanje znanja v 6. razredu (iz SLJ, MAT in TJA) in
9. razredu (iz SLJ, MAT in GEO). Na rezultate nacionalnega preverjanja znanja smo izredno
ponosni saj smo pri večini rezulatatov nad slovenskim povprečjem. Strokovni delavci smo se
izobraževali v okviru študijskih skupin, predavanj, delavnic in seminarjev. Poudarek je bil na
uvajanju aktivnih oblik in metod dela ter na vzgojnem delu v razredu.
V nadaljevanju poročila so posamezni segmenti dela bolj natančno opredeljeni.
8
2. PREDSTAVITEV PROJEKTOV
2.1 Projekt Rudolf Maister
S šolskim projektom negujemo tradicijo in spomin na Rudolfa Maistra ter njegove borce.
Glavni namen projekta je ohranjati kulturno dediščino.
Učenci so v sklopu projektnega dela poglabljali svoje znanje o Rudolfu Maistru. Tako so pri
pouku brali njegove pesmi in se seznanjali z drobci iz njegovega življenja. Svoje predstave o
Maistru kot junaku skozi čas so ilustrirali. Obiskali so obeležja – Maistrove knjižnico, hišo na
Zavrhu,
Kadetnico,
grob
na
pobreškem
pokopališču,
rojstno
hišo
v
Kamniku.
Sodelovali so z Vojašnico Rudolfa Maistra in 72. brigado ter Društvom generala Maistra
Maribor in ostalimi društvi po Sloveniji.
Maister – naš junak je tudi naslov zbirke likovnih del naših učencev, ki je nastala pod
mentorstvom likovne pedagoginje Rozike Puvar. Zbirka se je oblikovala v likovno razstavo, ki
smo jo prvič postavili in svečano otvorili 20.11.2013 s krajšim kulturnim programom v
prostorih Ministrstva za obrambo republike Slovenije v Ljubljani. Razstava je tematsko
razdeljena v več sklopov in predstavlja vživljanje učencev v življenje, delo in čas Rudolfa
Maistra.
21. 11. 2013 smo pripravili osrednjo šolsko prireditev ob spominskem dnevu generala Rudolfa
Maistra. Vsebina recitala je bila domoljubno obarvana. Slavnostni govornik je bil gospod Arih.
Prireditve pa so se udeležili tudi predstavniki slovenske vojske ter gospod Praznik iz pobreške
župnije. Prireditev so si ogledali tudi učenci štirih razredov OŠ Toneta Čufarja.
Istega dne popoldne smo se v čast generalu Maistru poklonili tudi v Mestni občini Maribor,
kjer so v njegov spomin otvorili likovno razstavo, učenci naše šole so poskrbeli za slavnostni
recital ob tem dogodku. Sodelovali so 3 učenci 9. razreda in 2 učenca 8. razreda. Spominski
9
dan smo zaključili s prispevkom na osrednjem spominskem dogodku v SNG Maribor, kjer so
ob koncertu Big Banda Slovenske vojske ter slavnostnih govornikih nastopili s krajšim
recitalom tudi 4 učenci naše šole z mentorico in koordinatorico Maistrovih dejavnosti v šoli
Klaro Napast.
V mesecu decembru smo počastili Maistra in obeležili dan samostojnosti v Muzeju NOB s
krajšim kulturnim programom, in sicer z recitalom in glasbenim vložkom, pod mentorstvom
Klare Napast.
Ob 8. februarju, slovenskem kulturnem prazniku, smo izvedli kulturni program za 72. brigado
v Kadetnici generala Maistra. Ob recitalu, pevskem zboru in glasbenem prispevku je nastopila
tudi šolska folklorna skupina.
20. 5. 2014 smo ob 140-letnici rojstva generala Maistra ponovno razstavili zbirko likovnih del
z naslovom Maister – naš junak, in sicer v Galeriji Grajski vrt v Mariboru. Dogodek smo
svečano otvorili s kulturnim programom ter predstavitvijo šole ter projekta Maister.
2.2 Kulturni dnevnik
Učenci 5. a in 5. b OŠ borcev za severno mejo so se v šolskem letu 2013/2014 priključili
projektu Kulturni dnevnik. Organizator projekta, Narodni dom Maribor, želi prispevati h
kulturni vzgoji osnovnošolcev. Skozi brezplačne obiske kulturnih ustanov in srečanja z
umetniki želi učencem omogočiti, da bolje spoznajo poklice v kulturi, procese nastajanja
predstav ter delovanje in zgradbo kulturnih ustanov. Učencem prav tako omogoča, da se sami
preizkusijo v vlogi ustvarjalca.
Vsebine Kulturnega dnevnika se navezujejo na učne načrte pri različnih predmetih (glasbena
umetnost, likovna umetnost, slovenščina, družba …) in jih dopolnjujejo. Vsebuje obisk osmih
dogodkov v osmih kulturnih ustanovah v Mariboru, ki se odvijajo enkrat mesečno, ter zaključno
prireditev.
V četrtek, 24. 10. 2013, so se učenci v spremstvu učiteljev Danice Kladošek, Maje Prodanovič
in Boštjana Kamenšek udeležili prvega dogodka Kulturnega dnevnika. V Narodnem domu
Maribor so si v likovno-tehnični delavnici izdelali knjigo smešnic, temu pa je sledilo srečanje
z mladinskim pisateljem Primožem Suhodolčanom. Pisatelj je učence nasmejal do solz, ob
koncu srečanja pa jih je razveselil še z avtogramom in skupnim fotografiranjem.
10
V četrtek, 7. 11. 2013, je potekal drugi dogodek Kulturnega dnevnika. Učenci so se v spremstvu
učiteljic Danice Kladošek, Maje Prodanovič in Dragice Žula udeležili koncerta pianistke Katje
Sinkovič v Dvorani Union.
V četrtek, 5. 12. 2013, so se učenci v spremstvu učiteljic Danice Kladošek, Maje Prodanovič in
Dragice Žula udeležili tretjega dogodka v okviru Kulturnega dnevnika. V prostorih dvorane
Union je prvo potekala delavnica, na kateri so učenci izdelovali instrument s strunami - harfo.
Nato pa je v dvorani Union sledil koncert Spoznavajmo glasbila: Harfa, avtorja Daliborja
Bernatovića. Učenci so bili navdušeni ob poslušanju čarobnega glasbila. 20. 6. 2014 so v
Mestnem parku na zaključni prireditvi prejeli priznanja in značke »Kulturen sem«.
2.3 Bralna pismenost
V šolskem letu 2013/14 je šola pristopila k dotičnemu projektu pod okriljem Zavoda RS za
šolstvo in ob podpori skrbnice dr. Milene Kerndl. Splošni cilji projekta so bili: izboljšati
pismenost učencev: njihove veščine iskanja, povezovanja, interpretiranja informacij; izboljšati
kritično mišljenje, sklepanje, vrednotenje, argumentiranje in prispevati k uresničevanju
nacionalne strategije za razvoj bralne pismenosti.
Šolska prioritetna cilja prvega leta projekta sta bila bralne učne strategije (seznanitev učencev
z le-temi in urjenje njihove rabe) ter spodbujanje kritičnega mišljenja.
V projektu so sodelovali vsi učitelji na šoli, vsi učenci in ožji strokovni tim. Projekt se je izvajal
tako, da so učitelji skozi vse šolsko leto pri vseh predmetih uvajali aktivne oblike učenja in
11
uporabljali različne BUS-strategije. Realizacija projekta se je spremljala s hospitacijami,
naborom gradiv, strokovnimi sestanki in refleksijami učencev ter učiteljev.
Vse učilnice so bile opremljene s plakati z vprašalnicami po Bloomovi taksonomiji, o pomenu
branja, bralnih strategij so bili ponovno poučeni tako učenci kot njihovi starši, učitelji so se
udeležili izobraževanj na to temo.
V prvem letu izvajanja projekta so bili realizirani sledeči cilji: učenci spoznavajo in uporabljajo
različne BUS; učitelji uporabljajo BUS; izboljšane bralne zmožnosti učencev; profesionalna
rast učiteljev; uporaba različnih BUS pri vseh predmetih; hospitacije (kolegialne, ravnateljica,
skrbnica).
2.4 Prežihova bralna značka
To je celoletni projekt, ki traja od septembra do konca aprila. Sodelujejo lahko vsi učenci.
Bralno značko osvoji učenec, ki v tekočem šolskem letu prebere 5 knjig in se o njih pogovori s
svojo mentorico.
V 1. in 2. triletju je sodelovanje množično, saj načeloma sodelujejo skoraj vsi učenci, v 3. triletju
pa je znaten upad sodelujočih. Tukaj je še posebej pomembna vzpodbuda mentorja. Mentorice
so bile učiteljice slovenščine. Učenci so pogovore o prebranih knjigah opravili v dogovoru z
mentoricami.
Učenci 3., 6. in 9. razreda so za opravljeno Prežihovo bralno značko prejeli knjižne nagrade,
zlati bralci še dodatno knjižno nagrado. Učenci 1., 2., 4., 5., 7. in 8. razreda so prejeli priznanja
za sodelovanje v knjižnem projektu Prežihova bralna značka.
razred priznanje
1.
42
2.
25
3.
4.
knjiga
39
37
12
5.
33
6.
17
7.
16
8.
17
9.
7
Zlati bralci 7
BRALNEGA MARATONA smo se udeležili v torek, 17. septembra 2013, ob 10. uri, na Trgu
svobode.
Že enajsto leto zapored je obeležil začetek branja za Prežihovo bralno značko.
Mladi ustvarjalci so skozi lastno poezijo ali poezijo drugih avtorjev izrazili svoje misli, želje in
pričakovanja, tokrat na temo VAŠ KORAK ZA ČISTEJŠI ZRAK - PESMI IN RIME
EKOLOGIJE. "
Javnega prebiranja lastne poezije na to temo so se udeležili Nina Kobilica, Maruša Pokeržnik
in Jan Alen Pernek.
2.5 Rastem s knjigo
Brali pa so tudi sedmošolci v okviru nacionalnega projekta RASTEM S KNJIGO, ki so pod
mentorstvom učiteljice Darinke Jež ponovno obiskali splošno knjižnico. Poučili so se o
knjižničnem gradivu in delu knjižničark. Projekt motivira učence za branje in obiskovanje
knjižnic, hkrati pa vsakemu sedmošolcu prinaša izvirno slovensko leposlovno delo. Letos so
učenci prejeli knjigo Vinka Möderndorferja »Kot v filmu«.
13
2.6 Naj bralec
V šolskem letu 2013/14 smo nadaljevali s projektom namenjenemu dvigovanju bralne kulture.
Cilji:
- privzgajati mladim ljubezen do branja
- ponuditi zvrst knjig, ki jih zanima, a jih hkrati usmerjati v kvalitetno mladinsko oz. otroško
leposlovje
Zanimanje za projekt je vidno upadel, čeprav učenci pri branju niso bili omejeni s seznamom.
Brali so lahko popolnoma po lastni izbiri. Zagotovo je k upadu pripomoglo dejstvo, da zaradi
finančne situacije knjižnica že tretje leto skorajda ne nabavlja novih knjig, s katerimi bi lahko
učence motivirali. Učencem pa veliko pomeni nova, sodobna, privlačna knjiga. Ob koncu
šolskega leta smo sicer v knjižnici pridobili kar nekaj novih naslovov knjig.
V projektu NAJ BRALEC je lahko sodeloval vsak, ki je prebral in v pogovoru s knjižničarko
oz. učiteljico predstavil vsaj 10 knjig. V vsakem oddelku smo izbrali bralca, ki je tako predstavil
največ knjig. NAJ bralci oddelka so prejeli knjižno nagrado.
Pogovore o prebranih knjigah so vodile Aleksandra Boršič (1. razred) Darinka Jež (2. – 5.
razred) in Klara Napast (6. – 9. razred), in sicer 2-krat tedensko.
Naj bralci oddelkov so postali in s tem prejeli knjižno nagrado:
Oddelek
Ime in priimek NAJ bralca
Knjižna nagrada
1. a
Taj Kmetec
Peter Nos in prijatelji
1. b
Ronja Harb
Peter Nos in prijatelji
1. b
Ema Kovačič Kelemina
Peter Nos in prijatelji
2. a
Lara Živortnik
Veliki bum bum
Mia Habjanič
Nina Jančec
14
3. a
Ana Lukman
Veliki bum bum
Ela Habjanič
4. a
Ema Hauc
Duh stare hiše
Neža Homšak
4. b
Taja Majhenič
Duh stare hiše
Tinkara Šafarič
Mia Lebar
6. b
Jakob Homšak
Polnočna zajeda
2.7 Večer pravljic
Izveden je bil v petek, 13. 12. 2013, za učence od 1. – 5. razreda . Trajal je od 17. do 20. ure.
Učenci so se ga z veseljem in v velikem številu udeležili. Prisostvovalo je 46 učencev.
Na večer so se aktivno pripravili s svojo izbrano pravljico z zimsko oziroma božično tematiko.
Učenci so kot vstopnico za ta večer s seboj prinesli ilustriran dogodek prebrane zgodbe ali opis
dogodka, ki jim je ostal v spominu.
Cilji Večera pravljic so bili:

privzgajati mladim bralcem veselje do branja,

doživljati branje kot prijetno opravilo, ki omogoča tudi druženje,

preživeti v šoli drugačne trenutke.
Delo je potekalo v sproščenem vzdušju, učenci so se v delavnicah izmenjavali po skupinah. Po
dveh opravljenih delavnicah so se učenci posladkali s keksi, ki so jih do takrat spekli in
okrepčali s sokom.
Večer se je aktualno zaključil s pravljico v soju svečk pisateljice Helene Kraljič: Božičkovo
pismo, ki je učence popeljala v predbožični čas in jim predstavila, da ni vse v dragih darilih,
pravzaprav, da je skromnost zelo dragocena vrlina. Učenci so zgodbi pozorno prisluhnili in
odnesli ta del sporočila s seboj domov.
15
Kot spomin na Večer pravljic so si učenci domov odnesli tudi božičke, ki so jih naredili v eni
od delavnic.
Pred odhodom domov je sledilo še pisanje vtisov.
Učiteljice, ki so sodelovale pri izvedbi Večera pravljic so bile: Romana Bračič, Alenka Belcl,
Katja Viltužnik, Valbone Haliti, Mojca Birsa, Dragica Žula, Višnja Jančec, Barbara Vraničar,
Petra Hernah in Aleksandra Boršič.
2.8 Noč knjige
Letošnja NOČ KNJIGE, mednarodni projekt, v katerem smo v letošnjem šolskem letu
sodelovali prvikrat, je bila posvečena poeziji. Učenci so pod mentorstvom učiteljice Klare
Napast brali, pesnili in poustvarjali, obiskala pa nas je tudi zanimiva mladinska pesnica Barbara
Gregorič Gorenc.
2.9 Kulturna šola
Kulturna šola je državni projekt v osnovnih šolah, namenjen predvsem obšolskim dejavnostim
s področja kulture, ki ima jasen cilj – dvigniti kvaliteto in obseg aktivnega in pasivnega
kulturnega udejstvovanja učencev in njihovih staršev, starih staršev ter mentorjev.
Zato Javni sklad RS za kulturne dejavnosti v sodelovanju z Zvezo kulturnih društev Slovenije
ter društvom Geoss vsako leto objavi razpis za laskav naziv KULTURNA ŠOLA. Šola, ki si
pridobi ta naziv, ga lahko uporablja tri leta
OŠ borcev za severno mejo je 20. 9. 2013 ponovno osvojila za tri leta naziv KULTURNA
ŠOLA s poudarkom na področju za likovno in glasbeno vzgojo ter slovenski jezik.
Ob prejemu naziva je šola prejela še priznanje in zastavo Kulturna šola. Slavnostne podelitve
nazivov so se udeležili trije učenci naše šole: Maruša Pokeržnik, Nina Kobilica in Klemen
Sodec ter učiteljica Klara Napast.
16
2.10 Popestrimo šolo
V letošnjem šolskem letu smo že drugo leto zapored izvajali projekt POPESTRIMO ŠOLO.
Namenjen je vsem učencem naše in partnerske šole OŠ Kungota, ki želijo svoj prosti čas
aktivno preživeti, se želijo naučiti veliko novega in ustvarjati. V okviru projekta, ki ga izvajajo
učiteljice Andreja Hvauc, Ramona Arnuš in Mirjam Tekavc Košec, v popoldanskem času in
med poletnimi počitnicami potekajo raznolike brezplačne dejavnosti s področja jezika in
književnosti, tujega jezika, naravoslovja in drugih področij.
2.11 Dvig socialnega in kulturnega kapitala v lokalni skupnosti za razvoj enakih možnosti
in spodbujanje socialne vključenosti v sodelovanju s Šolo za ravnatelje preko evropskih
socialnih skladov
Učiteljica Andreja Hvauc je mentorica projekta DVIG SOCIALNEGA IN KULTURNEGA
KAPITALA V LOKALNIH SKUPNOSTIH ZA RAZVOJ ENAKIH MOŽNOSTI IN
SPODBUJANJE SOCIALNE VKLJUČENOSTI. Projekt je namenjen učencem tujcem in
romskim učencem, ki ne poznajo okolja, naših navad, običajev, imajo šibko znanje jezika in
majhen socialni krog ljudi, s katerimi so v stiku. Namenjen je tudi vsem učencem šole, da
ozavestijo lastnosti kot so: sprejemanje drugačnosti, povezovanje in druženje z vsemi sošolci,
izboljšanje razredne in šolske klime, utrjevanje odnosa med domom in šolo.
2.12 Paths – Rastem
V šolskem letu 2013/2014 se je Osnovna šola borcev za severno mejo Maribor priključila
projektu Paths-Rastem. Program je namenjen razvoju otrokovih socialnih in emocionalnih
kompetenc, ki so vključeni v prvo izobraževalno obdobje osnovne šole.
Učiteljice prvih razredov so se pred začetkom izvajanja programa udeležile dvodnevnega
izobraževanja na Pedagoški fakulteti v Ljubljani.
17
Z izvajanjem programa Paths-Rastem so v 1. a in 1. b razredu pričeli v torek, 22. oktobra 2013.
Učiteljice so učencem predstavile program in izvedle prvo učno uro z naslovom Pravila. Učenci
so preko zgodbe spoznali pravila razreda učiteljice Tomšič, ki je bila izpostavljena v prvi učni
snovi. Nato so učiteljice povabile učence, da skupaj oblikujejo pravila v svojem razredu, jih
zapišejo in obesijo na vidno mesto v razredu. Pogovorili so se, zakaj je potrebno upoštevati
pravila.
Po prvem koraku je šlo vse lažje. Otroci so z navdušenjem sprejeli program.
Naslednjo uro so učiteljice učencem razložile, da bi v razredu potrebovale pomočnika, ki bi
pomagal v času ure Paths-Rastem in pri vseh ostalih urah. Le-ta se bo imenoval Učenec dneva.
Pripravili so dve stekleni posodi, na eni je pisalo Jaz še nisem bil učenec dneva, na drugi pa Jaz
sem že bil učenec dneva. Vsak učenec je na listek napisal ime in ga vrgel v stekleno posodo Jaz
še nisem bil učenec dneva. Skupen dogovor je bil, da prvega učenca dneva izbere učiteljica,
vse naslednje pa učenec dneva.
Učenec dneva je imel posebno mesto pri učiteljicah in nosil poseben simbol (oranžno kapico,
rumeno broško oziroma je v jutranjem krogu sedel na mehki blazini).
Ob koncu dneva je učenec dneva prejel seznam pohval svojih sošolcev, učiteljice ter se pohvalil
sam, zraven pa je dobil pismo, ki ga je pokazal staršem.
Na začetku izvajanja programa so izbirali učenca dneva vsak dan, nato enkrat do dvakrat na
teden.
V naslednjih nekaj urah so učenci spoznavali različne občutke. Ugotavljali so, da so občutki
prijetni ali neprijetni. Vsak učenec je dobil sliko z obrazom nekega občutka, katerega je po
svoje opremil in ga spel v krog občutkov. Ko so učenci nekaj občutili, so lahko vzeli obraz, ki
predstavlja ta občutek in ga dali na svojo mizo. Tako so drugi vedeli, kako se otrok počuti.
Skozi učenje so učenci poslušali pravljice, opazovali fotografije ter veliko igrali igre vlog, pri
katerih so najbolj uživali. Z navdušenjem so se vživljali v različne junake in jih improvizirali.
Prepoznavali so različna vedenja, ki so jih delili na primerna in neprimerna.
Da bi učence naučili, kako se bolje nadzirati, so spoznali učni pripomoček Semafor kontrole,
ki vsebuje tri korake za umirjanje. Po poročanju staršev so učenci uporabo Semaforja kontrole
prenesli tudi v domače okolje, saj so večkrat tudi starše spomnili, kako ravnati, ko so razburjeni.
Med urami programa Paths-Rastem so v razredu večkrat razčiščevali težave z vrstniki ali starši
iz domačega in šolskega okolja, jih zapisali in dali v Škatlo s problemi.
Ena od prioritet programa je bilo stalno obveščanje staršev o poteku programa.
Tako so učiteljice program podrobno predstavile staršem na prvem roditeljskem sestanku.
18
Posredovale so jim pismo za starše, v katerem so opredelile, kdaj se bo program izvajal ter kaj
je namen izvajanja programa. Hkrati so jim namignile, da bo otrok včasih od staršev želel
pridobiti določeno informacijo o posamezni temi. Tako so jih skozi vse leto sproti spodbujale
k sodelovanju v raznih razgovorih z otrokom doma o situacijah, ko so bili starši otrokovih let.
Za pridobitev povratne informacije s strani staršev o učinkovitosti in pozitivnih izkušnjah s
programom so ob koncu šolskega leta izvedle kratek anketni vprašalnik. Povratne informacije
so bile zelo spodbudne, saj starši program ocenjujejo kot pomembno dodano vrednost rednega
šolskega dela in velik prispevek k vseživljenjskim znanjem.
Zagotovo je program v 1. a in 1. b razredu naše šole veliko prispeval k dobrim, trdnim in
pozitivnim medosebnim odnosom med vrstniki.
2.13 Uvajanje šolske in vrstniške mediacije
17. 10. 2013 smo izvedli 3. Srečanje vrstniških in šolskih mediatorjev Slovenije. Udeležili so
se ga učenci in učitelji iz 20 slovenskih osnovnih šol. In sicer OŠ borcev za severno mejo , OŠ
Rečica, OŠ Stročja vas, OŠ Griže, OŠ Ljudski vrt, OŠ Rače, OŠ Podbočje, OŠ Frana Kranjca
Celje, OŠ Miklavž pri Ormožu, OŠ Sveta Trojica, OŠ Vransko Tabor, OŠ Slave Klavore, OŠ
Škofja Loka, OŠ Ludvika Pliberška, OŠ Mozirje, OŠ Prežihovega Voranca, OŠ Sveta Ana, OŠ
Angela Besednjaka, OŠ Miklavž na dravskem polju in OŠ Ob Dravinji
Skupaj je bilo pri nas 130 vrstniških mediatorjev in čez 60 šolskih mediatorjev. Na pomembnost
dela vrstniških in šolskih mediatorjev sta opozorila tudi predsednik Republike Borut Pahor ter
varuhinja človekovih pravic Vlasta Nusdorfer, ki se zaradi zadržanosti nista mogla udeležiti
dogodka, sta pa poslala pismi, ki smo jih prebrali na uvodnem delu. Srečanja se je udeležil tudi
župan Andrej Fištravec.
Za vrstniške mediatorje je bilo pripravljenih 8 delavnic. Osnovni cilj vsake delavnice je bil
skozi različne, zanimive dejavnosti, utrjevati osnovne komunikacijske spretnosti, se spoznati z
ostalimi vrstniškimi mediatorji, si izmenjati izkušnje ter dobiti motivacijo za nadaljnje delo
vrstniškega mediatorja. Učenci so se lahko glede na interese pridružili delavnici.
Bobnarsko delavnico je vodila Mateja Kafer. Za učence je pripravila zanimive glasbene
dejavnosti, bobnanje na predmete, ki nas obdajajo, in pripravila z učenci zanimivo točko, s
katero so se učenci predstavili na zaključni prireditvi.
19
Blogarsko delavnico je pripravila Alenka Fingušt. Na njej so učenci spoznali, kako nastaja blog
in so jih v paru tudi ustvarili. Nekaj smo si jih lahko ogledali tudi na zaključni prireditvi.
Na animacijski delavnici je Andreja predstavila učencem računalniško animacijo. Skupaj so
ustvarili nekaj animacij na temo mediacije. Nastala so zanimiva dela, ki smo si jih lahko
ogledali na zaključni prireditvi.
Literarno delavnico je pripravila in vodila Mojca Andrej, ki je učence popeljala v svet poezije
ter skupaj z njimi ustvarjala pesmi. Zapletli so se v pesmi ter nam njihovo mrežo tekočih besed
predstavili tudi na zaključni prireditvi.
Vrstniški mediatorji so v cirkuški delavnici izdelali žogice za žongliranje ter se naučili te
spretnosti ter s tem sami sebi dokazali, da se lahko naučimo prav vsega. Svoje cirkuške vragolije
so nam pod vodstvom Janija Prgiča prav tako pokazali na zaključni prireditvi.
V stripovski delavnici so mladi umetniki ustvarjali stripe na temo »kaj si želim«. Razstavili so
čudovita dela, ki so nastala pod vodstvom Rozike Puvar in Biserne Židom.
Udeleženci slaščičarske delavnice so pod vodstvom Manje Leben in Petre Hernah spekli
čudovita peciva, s katerimi so se udeleženci srečanja posladkali po zaključni prireditvi.
Vrstniški mediatorji, ki so se udeležili novinarske delavnice, so pod mentorstvom Klare Napast
spremljali delavnice in dogajanje na šoli skozi fotografski objektiv ter ustvarili čudovit časopis,
ki smo ga podarili vsaki izmed udeleženih šol.
Celotno zaključno prireditev so vodili udeleženci show-makerske delavnice, s katerimi je
učiteljica Natalija Čerček pripravila program ob povezovanju zaključne prireditve.
Vsi zadani cilji so bili doseženi, kar je bilo razvidno na zaključni predstavitvi dela posameznih
delavnic.
Učitelji šolski mediatorji pa so imeli okroglo mizo, na kateri so bile predstavljene dejavnosti
povezane z mediacijo na naši šoli. Alenka Belcl je udeležencem predstavila kratek film, ki
prikazuje, kako poteka predstavitev mediacije v prvih treh razredih naše šole, predstavila je
potek izobraževanja vrstniških mediatorjev na naši šoli, supervizijska srečanja vrstniških in
šolskih mediatorjev ter dodatne aktivnosti, ki potekajo v obliki dvodnevnega tabora v času
počitnic. Natalija Augustinovič je seznanila udeležence z obiskom konference na Ohridu,
predstavila je nekaj tuje literature, ki lahko pomaga pri izvajanju delavnic ter predstavila
možnosti povezovanja šol med seboj s tem, ko je predstavila Regijska srečanja šol, katere vodja
je naša šola. Vsaj 2 do 3-krat letno se dobimo na organiziranih srečanjih OŠ borcev za severno
mejo, OŠ Ludvika Pliberška, OŠ Angela Besednjaka, OŠ Franceta Prešerna, OŠ Miklavž in OŠ
Ljudski vrt Ptuj ter OŠ Slave Klavore.
20
Po zaključku so se učitelji razdelili v dve skupini ter razpravljali o ovirah, na katere naletijo pri
svojem delu ter o možnostih povezovanja šol, ki uvajajo mediacijo v svoj šolski prostor. Cilji
so bili doseženi, kar dokazuje tudi spletna stran vrstniške in šolske mediacije, ki je v nastajanju
ob pomoči Janija Prgiča. Kot izziv pa se je izpostavilo tudi povezovanje šol, ki imajo mediacijo
s tistimi šolami, ki mediacije še nimajo.
Ocenjujemo, da je bilo srečanje uspešno izvedeno, saj so bili odzivi sodelujočih izredno dobri.
Naše srečanje je bilo predstavljeno tudi v medijih.
8. 4. 2014 so se Erik Kladošek, Patricija Butolen in Tijana Mernik udeležili srečanja vrstniških
mediatorjev na Osnovni šoli Franceta Prešerna. Spremljali sta jih Biserna Židom in Natalija
Augustinovič. Za učence, vrstniške mediatorje, so bile organizirane delavnice, ki so trajale 2
šolski uri. Na njih so učenci povezovali znanje iz mediacije z drugimi ustvarjalnimi področji.
Po delavnicah pa so se družili ob pogostitvi. Za učitelje, šolske mediatorje, pa je Jani Prgič
pripravil in izvedel delavnico, na kateri so spoznali novo tehniko, uporabno za mediacije.
19. 5. 2014 so vrstniški mediatorji v parih in ob spremstvu šolskih mediatork predstavili
mediacijo učencem od prvega do četrtega razreda. Pokazali so jim filmček Katka in Žan, ki
prikazuje potek mediacije ter jim v nekaj besedah predstavili prednosti mediacije ter delo
vrstniškega mediatorja. Učence četrtih razredov so tudi povabili k usposabljanju za vrstniške
mediatorje.
V času od septembra pa do meseca junija so imeli vrstniški mediatorji pet supervizijskih
srečanj, na katerih so utrjevali mediacijske tehnike, spregovorili o težavah, s katerimi se
srečujejo na mediacijah, pripravljali predstavitev mediacije v nižjih razredih ter na zabaven
način izboljševali svoje socialno-komunikacijske spretnosti.
Meseca maja je bilo na šoli razpisano izobraževanje za nove vrstniške mediatorje. Razpis je
zajemal učence od 4. do 6. razreda. Na razpis se je prijavilo 22 učencev, v usposabljanje je bilo
izbranih 16 učencev. Prvi del izobraževanja so učiteljice šolske mediatorke izvedle na
dvodnevnem taboru, v zadnjem tednu v avgustu.
2.14 Evropska vas
OŠ borcev za severno mejo že več let sodeluje v mednarodnem projektu Evropska vas, ki je
zaživel ravno ob vstopu Slovenije v EU. Njegov namen je ob Dnevu Evrope, 9. maja,
predstaviti svojemu mestu in prebivalstvu članice EU z vsemi njihovimi posebnostmi.
21
Tudi letos so se učenci zgodovinskega krožka skozi celotno šolsko leto in vsi ostali učenci šole
trudili , da bi najbolje predstavili Portugalsko in zaznamovali 10. obletnico vstopa SLO v EU.
Na šoli so učenci po razredih in tudi predmetih ustvarjali različne izdelke, ki so potem dale
celostno podobo predstavitve 9. maja na trgu Leona Štuklja:
1.- 3. razred: likovno ustvarjanje po legendi Kako je Evropa dobila ime in ustvarjanje zastave
Slovenije;
4.- 5. razred: likovna upodobitev portugalskega petelina iz legende
6. razred: lepljenje in izdelava zastavic ter peka portugalskega cimetovega peciva pri pouku
SPH in TIT.
7.- 9. razred: pripravili in vodili razgovor s Sonjo Roman, atletinjo AK Štajerska iz Maribora
in nekdanjo članico AK Porto na Portugalskem.
Člani krožka so izdelali maketo Portugalskega petelina iz kartona in pripravili stojnice ter
predstavitev države z ustreznimi plakati zgodovinsko - geografskih značilnosti Portugalske na
trgu Leona Štuklja. Učenec Tomaž Granda iz 8. b je s klarinetom na odru nastopil z igranjem
portugalske pesmi. 1. maja so učenci v avli šole postavili z mentorico razstavo ob 10. obletnici
vstopa Slovenije v EU. Učenci 4. in 5. razreda so 9. maja 2014 skupaj z učiteljicami in
pomočnico ravnateljice z učnimi listi obiskali celotno Evropsko vas držav članic ter s tem
izpopolnili znanje o državah članicah EU.
2.15 Ohranjanje kulturne dediščine evropskih pokopališč (Rest in peace memories)
Ob dnevih evropskih pokopališč je bila otvoritev mednarodne razstave ob 100. obletnici 1. sv.
vojne z naslovom REST IN PEACE MEMORIES.
Učenci 9. razredov: Renato Leš, David Novak in Katja Kostanjevec so kot člani zgodovinskega
krožka pripravili raziskovalno delo ob 100. obletnici prve svetovne vojne s poudarki na mestih
Beograd, Sarajevo in Dunaj.
Predstavljeno je bilo 5.6. 2014 na pokopališču Dobrava pred župani zgoraj omenjenih mest in
mariborskim županom g. Fištravcem, ki je bil tudi eden od govornikov na pričujoči otvoritvi
razstave. Šola in naše raziskovalno delo je del sodelovanja na dnevih dediščine evropskih
pokopališč, ki ga je letos gostil ob tej pomembni obletnici Maribor.
Na prireditvi je bilo okoli 100 obiskovalcev. Učenci so od direktorice Pogrebnega podjetja
Maribor, ge. Pliberšek, prijeli posebna priznanja za raziskovalno delo in predstavitev.
22
2.16 Mednarodni projekt sodelovanja z OŠ Iliđa iz Sarajeva
V tem šolskem letu je mednarodni projekt sodelovanja z OŠ Iliđa zaradi finančne situacije
omenjene šole potekal le po spletnih stikih. Kolektiv naše šole pa je ob poplavah v BiH
organiziral zbiralno akcijo osnovnih potrebščin, oblačil, posteljnine, obutve, igrač in drugega
materiala kot odziv na njihovo stisko.
2.17 Pedagoško vodenje in dvig kakovosti vzgojno-izobraževalnega dela z nadarjenimi
učenci
V šolskem letu 2013/2014 smo začeli z izvajanjem novega dvoletnega projekta, namenjenega
nadarjenim učencem naše šole, ki ga bomo nadaljevali tudi v tem šolskem letu.
Cilji projekta so dvig kakovosti pedagoškega vodenja na področju dela z nadarjenimi učenci,
dvig ravni njihove ravni znanja in celostni razvoj nadarjenih učencev.
Kot kazalnik kakovosti dela smo po navodilih Zavoda za šolstvo izdelali model načrtovanja,
sprotnega vrednotenja in stalnega razvoja vzgojno-izobraževalnega dela z nadarjenimi učenci
v kontekstu razvojnega in letnega delovnega načrta šole.
Kot izvajalci smo bili s strani Zavoda za šolstvo deležni strokovne podpore in usmeritev pri
pedagoškem vodenju ter predavanj.
Uresničili smo pričakovane rezultate za prvo leto izvajanja projekta, in sicer smo izoblikovali
kazalce kakovosti dela z nadarjenimi učenci, njihovo uporabo za analizo stanja in načrt
sprememb. Oblikovali smo tudi tri vzorne primere INDEP-ov.
Vtem letu bomo izdelali pripomočke za sprotno vrednotenje načrtovanja in izvajanja INDEPov pri rednem pouku in izven njega; izdelane vprašalnike in strukturirane intervjuje za starše in
druge pripomočke za formativno vrednotenje vzgojno-izobraževalnega dela z nadarjenimi
učenci ter vsaj dve vzorni dejavnosti za nadarjene učence v okviru Talent točke.
Koordinatorica projekta je Barbara Vraničar, članice tima za delo z nadarjenimi pa še Metka
Kozar, Branka Ribič Hederih, Katja Viltužnik, Višnja Jančec in Lučka Lazarev Šerbec,
ravnateljica.
23
2.18 Uspešno vključevanje Romov v vzgojo in izobraževanje II
V letošnjem šolskem letu smo stopili v tretje leto drugega sklopa izvajanja projekta Uspešno
vključevanje Romov v vzgojo in izobraževanje, ki poteka pod okriljem Ljudske univerze
Kočevje in Centrom šolskih in obšolskih dejavnosti.
Vodja projekta na šoli je socialna pedagoginja Barbara Vraničar, ki izvaja individualno in
skupinsko pomoč za učence Rome in je hkrati mentorica romski pomočnici, ki je pri delu z
romsko populacijo nepogrešljiva pomoč. Valbone Haliti izvaja individualno in skupinsko
pomoč za učence Rome, hkrati komunicira s starši v njihovem maternem jeziku in opravlja
obiske na domu. Prizadevamo si, da bi romska pomočnica tudi v prihodnje ostala vključena v
projekt. Individualno in skupinsko pomoč za posameznike izmed 23 učencev Romov izvajajo
tudi učiteljice Breda Gaber Pavlović, Branka Kokol, Daša Žula, Mojca Birsa, Darinka Jež, Maja
Pečnik, Petra Hernah in Aleksandra Boršič.
Opažamo, da ima projekt pozitivne vplive na obiskovanje pouka romskih otrok, saj se je
nekoliko zmanjšalo število njihovih neopravičenih izostankov, pogosteje se udeležujejo dni
dejavnosti, nekoliko so izboljšali svoj učni uspeh in znanje slovenskega jezika
Skozi projekt smo pridobili več kot 20 knjig za stopenjsko učenje branja in prve korake v
matematiko ter posamezne didaktične pripomočke za učenje matematike.
2.19 Vetrnice za mir
V okviru tedna otroka so učenci četrtih in petih razredov sodelovali v projektu Vetrnice za mir.
Pri likovni umetnosti so iz starega papirja izdelovali vetrnice, ki so simbol projekta Maribor za
mir.
Vetrnice so 18. 10. 2013 »posadili« na Rožnem griču v Mestnem parku.
Cilj tega projekta je zavedanje učencev, da je nujno potrebno vzgajati v sebi človeške vrednote
in zavedanje, da mir ne pomeni zgolj stanja brez vojne, ampak tudi stanje brez spopadov,
nemirov in vznemirjenj na vseh ravneh (v šoli, v službi ali prostem času).
24
2.20 Integracija – druženje z gojenci zavoda Dornava
Interesna dejavnost je potekala skozi vse šolsko leto. Približno enkrat mesečno. Realiziranih je
bilo 8 ur. Vključeni so bili vsi učenci 2. a razreda in gojenci Zavoda dr. Marijana Borstnerja
Dornava.
Učenci šole in gojenci zavoda so se srečevali v šoli, kjer so se igrali socialne igre, skupaj
ustvarjali, prepevali, telovadili in se prosto družili. Kadar so bili učenci na obisku v zavodu, so
preizkusili načine sproščanja na vodni postelji, masažni blazini ...
Druženje se je zaključilo z obiskom v Dornavi na Festivalu integracije, kjer so se zbrali učenci
sodelujočih osnovnih šol in vrtcev z učitelji in vzgojitelji ter gojenci Zavoda Dornava s svojimi
terapevti. Najprej je potekal kulturni program, nato športne igre in na koncu pogostitev za vse
udeležence.
2.21 Zdrava šola in Shema šolskega sadja
Zdrava prehrana spada v vrh vrednot bivanja na naši šoli. Pod mentorstvom organizatorke
šolske prehrane Dragice Jurkušek že nekaj let sodelujemo v projektih ZDRAVA ŠOLA in
SHEMA ŠOLSKEGA SADJA, s katerima želimo spodbuditi zdrav način življenja vseh
učencev. Z načrtovanimi in usmerjenimi dejavnostmi projekta širita znanje o pomenu zdravja,
k čemur sodi tudi sadje, ki je učencem naše šole vedno na voljo.
25
2.22 Eko šola
Tudi v letošnjem šolskem letu 2013/2014 je ponovno potekal poučen Ekoprojekt, ki ga je
pripravil Modri Jan.
Prenovljeni koncept ekoprojekta je spodbujati skupinsko delo in odgovoren odnos do okolja.
Odpira nova vprašanja, predstavlja probleme in hkrati ponuja možnosti za njihovo reševanje.
Otroci s pomočjo nalog sami odkrivajo, kako pomembni so obnovljivi viri energije za naš planet
in kako pomembno vplivajo na naša življenja.
Projekt ponuja sistematizacijo nalog, ki se delijo na vire energije, umetniško ustvarjanje,
spoznavanje okolice in naloge v izvedbi (kemijskega) poskusa. Tematike, naloge in poskusi, ki
jih otroci izvajajo pa sovpadajo s šolskim učnim načrtom.
V okviru Ekošole se je naša šola predstavila tudi na festivalu Altermed v Celju, 16. marca 2014,
pod vodstvom koordinatorice ekošole, Štefke Pšeničnik.
Cilj predstavitve je bil ozaveščati obiskovalce o pomenu zdravega načina življenja, zdravilstva,
zeliščarstva, zdrave prehrane, naravne kozmetike in okolju prijaznega bivanja.
Na sejmu Altermed smo želeli izpostaviti odnos do zdravja, da zdravje doživljamo in
pojmujemo kot vrednoto, posebej za to, ker ima zdravje kot vrednota tudi v družini svoje
pomembno mesto.
Tema predstavitve naše šole je bila Zdrav duh v zdravem telesu.
V okviru Ekošole smo sodelovali še v ekokvizu pod vodstvom mentorice Maje Pečnik, pri
izdelavi novoletnih voščilnic (prva triada), skozi vse leto so učenci zbirali zamaške, časopisni
papir in odpadne baterije (1.-9. razred).
2.23 Pasavček
Projekt Pasavček temelji na pozitivni spodbudi za uporabo otroških sedežev med vožnjo v
avtomobilu.
26
V projekt Pasavček »Red je vedno pas pripet« so v šolskem letu 2013/14 vključeni učenci 1.
razredov.
Pod vodstvom učiteljic mentoric učenci spoznavajo in uresničujejo naslednje cilje:

pravilna in dosledna uporaba varnostnih pasov,

pravilna in dosledna uporaba otroških varnostnih sedežev,

ozavestiti otroke in odrasle o pomenu uporabe varnostnega pasu in otroških varnostnih
sedežev.
Potek projekta :

predstavitev projekta staršem na roditeljskem sestanku,

pohod z rajonskim policistom po prometnih poteh v okolici šole,

beleženje pripetosti v avtomobilu tekom tedna,

sodelovanje na seminarju za mentorje.
2.24 Jumicar
V četrtek, 17. 10. 2014, so imeli 4. in 5. razredi športni dan s prometno vsebino – Jumicar, na
katerem so učenci spoznali, kako jih na cesti vidi voznik, kako težko je vozilo pravočasno
ustaviti, kako pomemben je varnostni pas, predvsem pa, da se voznik kljub previdnosti včasih
ne more pravočasno odzvati, če se otrok neprevidno in nepričakovano vključi v promet. V
programu Jumicar so učenci prevzeli vlogo voznika in so dogajanje v prometu doživljali z
voznikovimi očmi.
Prvi del programa je bil teoretičen. Predstavnik programa Jumicar je učence poučil, kako ostati
v prometu varen. Spoznali so, da so v prometu varni samo takrat, ko se gibljejo mirno (mirna
hoja) in ko opazujejo promet okoli sebe. Prav tako so spoznali, da se ceste ne prečka varno le
takrat, ko opazijo zebro na cestišču, temveč takrat, ko se prepričajo, da se je promet na obeh
straneh ceste ustavil.
Teoretičnemu delu je sledil praktični. Predstavniki Jumicarja so na šolskem igrišču postavili
prometni poligon, na katerem so se učenci z motornimi avtomobilčki vozili. Pri vožnji so
naleteli na različne ovire: neupoštevanje prometni znakov drugega voznika, skok pešca na cesto
ipd.
Učenci so bili nad Jumicarjem navdušeni, predvsem pa so dobili izkustveno lekcijo za varnost
v prometu. Športnega dne se je udeležilo vseh 70 učencev 4. in 5. razreda.
27
2.25 Bistro glavo varuje čelada
V mesecu aprilu so se učenci OŠ borcev za severno mejo, skupaj z mentorico prometnega
krožka Danico Kladošek, udeležili vzgojno-preventivne akcije Bistro glavo varuje čelada, ki jo
organizira Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Mestne občine Maribor. Prireditev
je potekala v četrtek, 22. 4. 2014, na Trgu svobode. Z vzgojno preventivno akcijo BISTRO
GLAVO VARUJE ČELADA želimo predstaviti koristnost in uporabnost kolesarskih čelad za
otroke in odrasle ter ponovno opozoriti na varnost kolesarjev v prometu. Svet za preventivo in
vzgojo v cestnem prometu Mestne občine Maribor je za vse učence in mentorje, ki so se
udeležili kolesarjenja po mestnih ulicah, zagotovil kolesarsko čelado. Šolam, ki so sodelovali
v akciji s skupino kolesarjev, pa je Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Mestne
občine Maribor podaril še pet kolesarskih čelad za potrebe izvajanja kolesarskih izpitov na šoli.
Učenci so se s kolesi v spremstvu policije, kolesarjev KD Branik in mestnih redarjev popeljali
po mestnih prometnicah. Po mestni vožnji je sledilo tekmovanje v spretnostni vožnji na
poligonu.
Akcije so se udeležili naslednji učenci: Nives Štuhec, Ana Vukina, Žiga Obreht, Matic
Križnjak, Alen Bihar Bobinski, David Flakus Bosilj, Timotej Lipej in Jakob Pokeržnik.
28
2.26 Drugače na pot – v šolo s kolesom
V Evropskem tednu mobilnosti, 19.9.2013, se je deset učencev 6. B, 8. A in 8.B razreda, skupaj
z mentorico prometnega krožka Danico Kladošek, udeležili vzgojno preventivne akcije
DRUGAČE NA POT – V ŠOLO S KOLESOM, ki jo organizira Svet za vzgojo in preventivo
v cestnem prometu Mestne občine Maribor.
Učenci so se skupaj z mentorico prometnega krožka Danico Kladošek odpravili na Trg svobode,
od koder so se v organizirani koloni popeljali po mestnih ulicah. Vožnja otrok je potekala
v spremstvu policistov in mestnih redarjev na kolesih ter kolesarjev KD Branik.
Seznam učencev, ki so se udeležili akcije Drugače na pot – S kolesom v šolo:
David Flakus Bosilj, Alen Bihar Bobinski, Jakob Pokeržnik, Jakob Homšak, Sani Smajić in
Alen Alukič, Vid Pigac, Tomaž Granda, Blaž Stajnko in Matija Šiško.
Na prireditvenem prostoru Trga svobode so potekale naslednje spremljevalne dejavnosti,
katerih so se udeležili tudi učenci naše šole:

preizkus demonstracijskih naprav AVP SPV,

predstavitev dela Policije in igra ''Varno na poti v šolo'',

ustvarjalna delavnica ZPM Maribor,

predstavitev Električne mobilnosti, UM FERI,

predstavitev EKO in ZDRAVE šole,

predstavitev Srednje prometne šole Maribor,

predstavitev dela Centra nujne medicinske pomoči,

predstavitev Energetske agencije za Podravje,

predstavitev aktivnosti Zavoda za zdravstveno varstvo Maribor,

predstavitev prodajalcev koles in kolesarske opreme,

zabavni poligon podjetja MOPA d.o.o.,
Vsak udeleženec je prejel spominsko majico z napisom Drugače na pot.
Po opravljenem kolesarjenju so učenci tekmovali v spretnostni vožnji na zabavnem poligonu.
Sani Smajić iz 8.a je osvojil tretje mesto.
29
2.27 Zdrav življenjski slog
V letu 2013/2014 je bilo v projekt Zdrav življenjski slog vključenih 224 učencev od 1. do 9.
razreda. Program se izvaja v času po pouku, v času počitnic in včasih tudi v soboto. Izvaja se v
šolski telovadnici, na šolskem igrišču in v naravnem okolju.
Sodelovanje s športnimi in drugimi društvi je potekalo dobro. Nekatera društva so se prestavila
na urah po pouku, druga na sobotnih vadbah, z nekaterimi smo sodelovali na manjših turnirjih.
Klubi in društva so pridobili kar nekaj novih članov iz naše šole, ki sedaj trenirajo in tekmujejo
za te klube.
Učenci so ure redno obiskovali. Sobotna vadba je zanimiva le za tiste, ki niso vključeni v kakšen
klub in ne tekmujejo na tekmovanjih in v ligah, ali pa tisti vikend nimajo nobenih obveznosti.
A je kljub temu bila dobro obiskovana in otroci so radi prihajali na sobotne vadbe. Tekmovali
smo v luknjah, med štirimi ognji, med dvema ognjema, odbojki, badmintonu, nogometu,
orientacijskem teku, kolesarili, predstavilo se nam je tudi ŠD Super Mravljica in še marsikaj.
Prisotnost na počitniški vadbi je bila dobra.
Mnogim učencem je Zdrav življenjski slog prinesel veliko pozitivnega. Nekateri so na urah
spoznali kak nov šport in se odločili, da ga bodo trenirali, drugi so se na predstavitvi kluba
odločili, da se vpišejo ali prepišejo v ta klub, tretjim je bil Zdrav življenjski slog nadomestek
za računalnik, četrti so si želeli še kakšne ure več na teden … Za otroke je pomenil zdravo
preživljanje prostega časa, sprostitev, druženje s sošolci, spoznavanje novih športnih vsebin in
zdravega načina življenja.
Na urah so potekale vsebine: osnovne motorike, naravne oblike gibanj, elementarne oblike
gibanj, atletike, gimnastike, borilnih veščin (aikido, judo, teakwando, boks in karate),
nogometa, košarke, rokometa, med dvema ognjema, floorballa, softballa, pohodništva,
orientacije, plesa, tenisa, baseball, odbojke, med štirimi ognji, elementarne igre (luknje,
benchball), ragby, kolesarjenje, kegljanje, golf, balinanje, duatlon, namizni tenis, sankanje,
nordijsko smučanje in teoretične vsebine o zdravem načinu življenja. S temi aktivnostmi smo
vplivali na telesni razvoj, razvoj gibalnih in funkcionalnih sposobnosti (oblikovali pravilno
telesno držo z izbranimi nalogami, razvijali gibalne sposobnosti z malimi igrami, štafetami in
poligoni, razvijali gibalne sposobnosti (koordinacija gibanja, moč, hitrost, gibljivost,
ravnotežje, natančnost) z izbranimi nalogami, tudi z različnimi pripomočki in ob glasbeni
spremljavi, razvijali funkcionalne sposobnosti z dalj časa trajajočimi različnimi gibalnimi
nalogami v naravi ter ugotavljali in spremljali telesne značilnosti, gibalne in funkcionalne
30
sposobnosti). Učenci so usvajali različna športna znanja (naučili so se ravnati z različnimi
športnimi pripomočki (žoge, kolebnice, kiji, obroči, ovire, loparji ...), se naučili pravilne
tehnike tekov, skokov in metov, naučili se tehnike osnovnih elementov gimnastike in jih
povezali v krajše vezave, naučili se osnovnih tehničnih in taktičnih elementov športnih iger.
Seznanili smo se tudi s teoretičnimi vsebinami (spoznali športna orodja in pripomočke, njihovo
poimenovanje ter varno uporabo, spoznali osnovne pojme športnega izrazoslovja, spoznali
značilnosti posameznih športov, spoznali in upoštevali pravila malih športnih iger, razumeli
prednosti primernega športnega oblačila in obutve v različnih pogojih (vadba, tekmovanje,
različne vremenske razmere...), spoznali in spoštovali pravila obnašanja in osnovna načela
varnosti, razumeli pomen vpliva redne športne vadbe na držo, zdravje in dobro počutje).
Učenci so oblikovali stališča in vrednote do športa kot pomembno kulturno sestavino
človekovega življenja. K celostnemu razumevanju športa in njegovih učinkov pripomore tudi
povezovanje z vsebinami drugih predmetov (naravoslovje, biologija, kemija, fizika, geografija,
zgodovina, slovenščina, etika in družba, glasbena vzgoja).
Učenci so se spoznali s športom invalidov in ljudmi s posebnimi potrebami preko sodelovanja
z zavodom dr. Marijana Borštnarja iz Dornave, s katerimi sodelujemo že vrsto let. Sodelovali
smo še z društvom ritmične gimnastike Gumica, Otroško nogometno šolo Maribor-NK
Maribor,
Nogometnim
klubom
Pobrežje, Ženskim
nogometnim
klubom
Maribor,
Odbojkarskim klubom Galea Malečnik, Rokometnim klubom Klima Petek Maribor, Ženskim
košarkarskim klubom, ŠD Judo šola Maribor, Športnim rekreativnim društvom YIN YANG –
Aikido šolo, Kolesarskim klubom TBP Lenart, Košarkarskim klubom Saše Vujačiča …
Cilj programa je bil dodatno spodbuditi otroke k oblikovanju zdravega življenjskega sloga s
pomočjo dodatne športne aktivnosti, ki jo ponuja program ter odpravljati posledice negativnih
vplivov sodobnega načina življenja (vadba za primerno telesno držo, odpravljanje ploskosti
stopal, odpravljanje debelosti, razvoj splošne vzdržljivosti in moči).
Pomembno je poudariti tudi veliko vlogo staršev otrok, ki lahko osveščajo in spodbudijo svoje
otroke k redni udeležbi ter jim pri tem tudi nudijo podporo. Le takrat lahko pričakujemo
pozitivne učinke pri spremembi načina življenja in sprejetju športa kot enega izmed ključnih
vodil za visoko kakovost bivanja tudi v starosti.
31
3. PREDSTAVITEV TEKMOVANJ
3.1 Tekmovanje za Cankarjevo priznanje
Šolsko tekmovanje
Osrednja tema letošnjega tekmovanja je bila raznovrstnost in aktualnost poezije, njegov naslov
pa V naročju besed.
Izbrane so bile naslednje pesniške zbirke:
2. in 3. razred:
Tone Pavček: Juri Muri v Afriki
Niko Grafenauer: Pedenjped
4. in 5. razred:
Andrej Rozman Roza: Mali rimski cirkus
+ izbor mentorjev - Bina Štampe Žmavc: Živa hiša - 5. razred
Vinko Möderndorfer: Luža, čevelj, smrkelj in rokav - 4. razred
6. in 7. razred:
Tone Pavček: Majnice, fulaste pesmi
+ izbor mentorjev - B. Štampe Žmavc: Svilnate rime
8. in 9. razred:
Saša Vegri: Naročje kamenčkov
Niko Grafenauer: Skrivnosti
Šolsko tekmovanje je potekalo v sredo, 4. 12. 2013. Tekmovanja se je udeležilo 91 učencev od
2. do 9. razreda. 37 učencev je osvojilo bronasto priznanje, na regijsko tekmovanje so se uvrstili
naslednji učenci:
9. razred: Nina Kobilica, Maruša Pokeržnik
8. razred: Ana Lilek, Tadej Lahovnik, Van Dečko
Tekmovanje je potekalo v četrtek, 23. 1. 2014, v OŠ Sladki Vrh.
32
3.2 Šolsko tekmovanje iz matematike in Mednarodni matematični kenguru
V šolskem letu 2012/2013 je potekalo 50. tekmovanje osnovnošolcev v znanju matematike za
Vegova priznanja v organizaciji Društva matematikov, fizikov in astronomov Slovenije. Šolsko
tekmovanje je bilo 20. marca 2014. Področno tekmovanje je bilo 2. aprila 2014 v Osnovni šoli
Toneta Čufarja, Maribor. Državno tekmovanje je bilo 12. aprila 2014 v Osnovni šoli Bojana
Ilicha, Maribor.
Šolskega tekmovanja iz znanja matematike (Evropski matematični kenguru) se je letos na naši
šoli udeležilo 200 učencev. 66 učencev je osvojilo bronasto Vegovo priznanje, in sicer po
razredih:
razred
število tekmovalcev
število prejemnikov bronastega priznanja
1.a
37
9
1.b
2.a
3
16
2.b
3.a
5
23
3.b
4.a
15
19
4
3
32
6.b
7.a
3
2
5.b
6.a
4
3
4.b
5.a
2
3
7
17
4
33
7.b
1
8.a
23
8.b
4
3
9.a
18
9.b
2
4
Na ŠOLSKEM TEKMOVANJU IZ MATEMATIKE je bronasta Vegova priznanja osvojilo 28
učencev.
Na področno tekmovanje se je uvrstilo 9 učencev, in sicer:

7. razred:
Zala Lahovnik, Sara Holjević

8. razred:
Matija Šiško, Tilen Nipič, Til Dečko

9. razred:
Maruša Pokeržnik, Žiga Lah, Klemen Gradišnik, Alen Golež
Srebrna priznanja so osvojili:

8. razred:
Til Dečko, Matija Šiško

9. razred:
Alen Golež, Maruša Pokeržnik, Klemen Gradišnik, Žiga Lah
Na državno tekmovanje sta se uvrstila dva devetošolca, in sicer Alen Golež in Maruša
Pokeržnik. Zlatega Vegovega priznanja žal ni osvojil nihče.
Učenci od 6. do 9. razreda so se na tekmovanja iz znanja matematike pripravljali predvsem v
času dodatnega pouka. Zanimanje za tekmovanje je razmeroma veliko in učenci radi preizkusijo
svoje znanje tudi na tovrsten način. Učenci so osvojili 28 bronastih priznanj (6. – 9. razred), 9
učencev pa se je uvrstilo na področno tekmovanje, kjer je 6 učencev osvojilo srebrna priznanja
iz znanja matematike. Ti učenci so izkazali svoje matematično znanje, pa tudi visok nivo
vseživljenjskih znanj, ki jih učencem skušamo dati tako pri rednem pouku matematike, kot tudi
pri dodatnem pouku.
34
3.3 Tekmovanje iz znanja logike
Šolskega tekmovanja iz znanja logike se je letos na naši šoli udeležilo 18 učencev iz 4. in 5.
razredov ter 43 učencev iz šestih, sedmih, osmih in devetih razredov. Učence do 6. razreda je
vodila mentorica Danica Kladošek (13 bronastih priznanj), učence od 6. do 9. razreda pa
mentorica Alenka Repnik. Od 6. razreda je bronasto priznanje iz znanja logike osvojilo 11
učencev in sicer po razredih:
6. r. - Gal Dvoršak, Mia Vehabović in Jakob Homšak
7. r. - Erik Kladošek in Tijana Mernik
8. r. - Patricija Butolen, Sani Smajić, Van Dečko in Til Dečko
9. r. - Maruša Pokeržnik, Nina Kobilica in Klara Gradišnik
Na državno tekmovanje so se uvrstili 3 učenci in sicer: Erik Kladošek, Patricija Butolen in
Maruša Pokeržnik. Maruša Pokeržnik je osvojila zlato priznanje.
Logiko kot interesno dejavnost izvajamo na šoli že vrsto let. Na interesno dejavnost se lahko
prijavijo vsi učenci glede na svoje interese in sposobnosti. Pri logiki učenci razvijajo sposobnost
logičnega mišljenja in natančnega izražanja ter se preko različnih številskih križank in ugank
(sudoku, kakuro, gobelini, futošiki, potapljanje ladjic...) usposabljajo za vztrajno in urejeno
delo.
V okviru interesne dejavnosti vsako leto organiziramo tudi tekmovanje iz logike, ki poteka v
okviru ZOTKS. Na tekmovanju so potrebna tudi znanja (in ne samo sposobnosti logičnega
mišljenja), zato je priporočljivo obiskovanje interesne dejavnosti, v okviru katere učenci
spoznajo tiste vsebine, ki pridejo v poštev na tekmovanju. Z reševanjem nalog s preteklih
šolskih in državnih tekmovanj se učenci privajajo na zahtevnostni nivo tekmovalnih nalog ter
se tako pripravljajo na tekmovanje. Tekmovanje poteka na dveh ravneh: na šolski in na državni.
Šolsko tekmovanje poteka na šoli, najbolj uspešni učenci iz zadnje triade se uvrstijo na državno
tekmovanje, ki poteka na eni od bližnjih šol našega področja. Za obe tekmovanji pripravi naloge
ZOTKS, tako da učenci po celi državi pišejo enake naloge.
Učenci izkazujejo veliko veselja do logike. Večina učencev rada rešuje logične naloge s
tabelami in sudoku ter njemu podobne miselne izzive. Podobne naloge srečujejo tudi v revijah
in na spletu. Nekoliko težja je zanje izjavna logika in lingvistika, čeprav se prav dobri
matematiki pri slednji izkažejo za izredno uspešne. Iz uspešnosti učencev sklepamo, da imajo
dobro razvito logično mišljenje in odlično predznanje za nadaljnje učenje logike. Seveda si
lahko želimo, da bi ohranili tudi svojo notranjo motivacijo.
35
3.4 Tekmovanje iz znanja fizike
Na šolskem tekmovanju iz fizike v 8. razredu je sodelovalo 13 učencev. Bronasto priznanje so
prejeli 4 učenci, srebrno priznanje sta prejela Matej Lahovnik in Til Dečko, na državno
tekmovanje se je uvrstil Til Dečko.
Ekipa 4 učencev 8. razreda je dosegla prvo mesto na interdisciplinarnem naravoslovnem
tekmovanju v organizaciji Centra eksperimentov Maribor. Za nagrado so 12. 6. 2014 obiskali
Inštitut Jožefa Štefana.
Šolskega tekmovanja se je v 9. razredu udeležilo 18 učencev, šest jih je prejelo bronasta
Stefanova priznanja, na regijsko pa sta se uvrstila Alen Golež in Maruša Pokeržnik.
Maruša je prejela že drugo srebrno Stefanovo priznanje, Alen pa ga je zgrešil le za točko.
Znanje pri fiziki kljub povsem neustreznim učbenikom (na kar učitelja že nekaj časa
opozarjava) relativno zadovoljivo, večina zainteresiranih nadarjenih otrok je dokaj redno
prihajalo k dodatnim uram fizike, kjer so širili svoje znanje, splošno poznavanje fizikalnih
zakonitosti in predvsem razvijali spoznanje, da fizika ni le ne bodi je treba, ampak je to
naravoslovni predmet, ki pomembno prispeva h kakovosti njihovega življenja in je tudi prijeten.
3.5 Tekmovanje iz znanja biologije
Prirodoslovno društvo Slovenije je tudi v tem šolskem letu organiziralo tekmovanje iz znanja
biologije. Tema tekmovanja v so bile »KAČE SLOVENIJE«, učenci pa naj bi poznali naslednja
področja:
·
morfološko zgradbo kač, življenjska okolja, prilagoditev na okolje,
·
ogroženost: kaj jih ogroža in zakaj ter
·
posamezne vrste in njihove značilnosti, razširjenost posameznih vrst v Sloveniji.
Šolsko tekmovanje je bilo v sredo, 23. oktobra 2013, ob 13.00. V spodnji tabeli so zapisani
učenci, ki so se potegovali za bronasto Proteusovo priznanje. Med petnajstimi tekmovalci iz 8.
razreda (7 učencev) in 9. razreda (8 učencev) so bili najbolj uspešni in s tem pridobili bronasto
priznanje Van DEČKO iz 8.b, Renato LEŠ iz 9.a in Bastian KOBLER iz 9.b.
36
IME IN PRIIMEK
RAZRED
1. VAN DEČKO
8. B
2. RENATO LEŠ
9. A
3. BASTIAN KOBLER
9. B
4. BLAŽ KLEMENC
8. B
5. JAN ALEN PERNEK
9. A
6. MATIJA ŠIŠKO
8. B
7. KLARA GRADIŠNIK
9. B
8. TIL DEČKO
8. B
9. TOMAŽ GRANDA
8. B
10. ALEN GOLEŽ
9. B
11. TJAŠA CMAGER
9. B
12. LEJA MUHIČ
9. B
12. ŽIGA PIGAC
8. B
12. DAVID NOVAK
9. B
13. KLEMEN GRADIŠNIK
9. B
14. MATIC KUHTA
8. B
15. NIKA JAGODIČ
9. B
Tabela 1: Imena učencev in njihovi rezultati. Maksimalno število točk je bilo 39. (DB –
udeležba na državnem tekmovanju in dobitnik bronastega priznanja, B – dobitnik bronastega
priznanja.)
37
Van Dečko in Renato Leš sta dosegla 80 % znanja in se udeležila državnega tekmovanja, ki je
potekalo 6. decembra 2013 na OŠ Draga Kobala Maribor. Van Dečko je osvojil srebrno
Proteusovo priznanje.
3.6 Tekmovanje iz znanja kemije
Zveza za tehniško kulturo Slovenije je tudi v tem šolskem letu organiziralo tekmovanje iz
znanja kemije.
Šolsko tekmovanje je bilo 20. 1. 2014 ob 13.00 uri. Nadzorna učitelja sta bila Alenka Repnik
in Simon Dumančić.
Rezultati so naslednji:
Dobitniki bronastega Preglovega priznanja so:
Matija Šiško
8. b
Van Dečko
8. b
Til Dečko
8. b
Tomaž Granda
8. b
Tadej Lahovnik
8. a
Sani Smajić
8. a
Maruša Pokeržnik
9. a
Učenci, ki so zapisani krepko so se uvrstili na državno tekmovanje, ki je bilo 8. 3. 2014 na OŠ
Pohorskega odreda v Slovenski Bistrici.
Dobitnik srebrnega Preglovega priznanja je Van Dečko.
38
3.7 Raziskovanje brez meja s Triglavom
Na naravoslovno – tehničnem tekmovanju RAZISKOVANJE BREZ MEJA S TRIGLAVOM,
ki ga je organiziral Center eksperimentov Maribor, pa so bili boljši od konkurence naši
osmošolci Til Dečko, Van Dečko, Žiga Pigac in Tomaž Granda, ki so pod mentorstvom učitelja
Miroslava Gomboca osvojili prvo mesto in obisk Inštituta Jožefa Štefana.
3.8 Tekmovanje iz znanja prve pomoči
Učenci so se udeležili tekmovanja iz osnovnega znanja prve pomoči, ki je potekalo na OŠ Tabor
I 10. aprila 2014. Tekmovanje je potekalo v dveh delih: teoretični del, kjer so učenci pisali test,
in praktični del, kjer so morali praktično prikazati, kako bi pomagali poškodovancu. Učenci so
se potrudili po svojih najboljših močeh in pridobili dobre izkušnje za naprej. Bili so tudi
najmlajši udeleženci tekmovanja.
Tekmovanja se je udeležilo 7 učencev: Taša Horvat 5.a, Katarina Nedoh 5.a, Zoja Pleteršek
5.a, Lara Stegnar 5.a, JakaOberlajt 5.b, Alen Bihar Bobinski 6.b in David Flakus Bosilj 5.b.
3.9 Tekmovanje iz znanja o sladkorni bolezni
Učenci so pod mentorstvom organizatorke šolske prehrane Dragice Jurkušek sodelovali na
TEKMOVANJU IZ ZNANJA O SLADKORNI BOLEZNI. Bronasta priznanja je prejelo 5
poznavalcev diabetesa. Na istem tekmovanju sta srebrni priznanji osvojila Maruša Pokeržnik
in Alen Golež.
39
3.10 Ekokviz
7. marca je preko spletnega mesta Ekokviza potekalo šolsko tekmovanje. Vprašanja so se
nanašala na podnebne spremembe in so bila razdeljena na tri sklope:
»Biosfera in varstvo narave« je vsebovala podatke o učinkih podnebnih sprememb na
biodiverziteto, zdravje ljudi, dobro počutje in učinkih na družbene odnose.
V temi »Vremenska napoved« so spoznali podnebne spremembe. Kaj so podnebne spremembe,
zakaj nastanejo …
Gradivo o prehrani z naslovom »Kaj jemo?« je seznanilo o pomembnih hranilih in kako
podnebne spremembe vplivajo na materialno blaginjo ljudi …
Tekmovanja so se udeležili učenci 6., 7. in 8. razredov, skupaj 69 učencev. Šolski prvaki so
postali Tomaž Granda, Til Dečko in Blaž Šafarič iz ekipe »Breza«.
3.11 Tekmovanje iz znanja geografije
Učenci 7., 8. in 9. razredov so se 6. 2. 2014 udeležili šolskega tekmovanja iz geografije. Tema
tekmovanja je bila »VODA IN NJENA VLOGA V POKRAJINI«. Skupaj smo se pripravljali
na terenski del tekmovanja, priprave za pisni del tekmovanja so bile individualne, saj je bila vsa
literatura dostopna preko spleta. Terensko delo je potekalo v okolici šole, poudarek je bil na
opazovanju pokrajine, branju karte in orientaciji.
Tekmovanja se je udeležilo 25 učencev, 9 učencev je osvojilo bronasto priznanje. Trije učenci
so se udeležili območnega tekmovanja, ki je bilo 13. 3. 2014. Organizirala ga je OŠ borcev za
severno mejo. Til Dečko je osvojil srebrno priznanje.
40
3.12 Tekmovanje iz znanja zgodovine
TEMA: RAZVOJ RADIA, FILMA IN TELEVIZIJE NA SLOVENSKEM
Na tekmovanje se je prijavilo 13 učencev 8. in 9. razredov. Tematika se je učencem in meni
zdela zelo privlačna in zanimiva. Prebrali in pogledali smo veliko dodatne literature in si
ogledali zanimive začetke slovenskega filma.
Priprave so potekale ob petkih 0. uro, ko smo imeli zgodovinski krožek. Na šolskem
tekmovanju je tekmovalo vseh 13 prijavljenih učencev. Naprej na regijsko tekmovanje so se
uvrstili : Tomaž Granda, ter Til in Van Dečko. Bronasto priznanje je še dosegel Matija Šiško iz
8. b razreda.
Regijsko tekmovanje je bilo na OŠ Selnica ob Dravi. Vsi trije učenci so se pripravljali še z
dodatno literaturo, a so dosegli bronasta priznanja. Sami in z mano so videli vzrok za
nedoseženi rezultat v neenakomerni porazdelitvi tekmovanj, saj so v sedmih dneh tekmovali na
treh regijskih tekmovanjih.
Učenci 8. razredov so kljub temu povedali, da se bodo zaradi zanimanja za to predmetno
področje tekmovanja udeležili tudi v novem šolskem letu.
Mentorica zgodovinskega tekmovanja je bila Breda Gaber Pavlović.
3.13 Tekmovanje iz znanja angleškega jezika
TEKMOVANJE IZ ANGLEŠČINE ZA 9. RAZREDE:
V šolskem letu 2013/14 so devetošolci tekmovali iz znanja angleščine. Na šolskem tekmovanju,
ki je bilo v četrtek, 21. 11. 2013, je tekmovalo 13 učencev, bronasto priznanje pa jih je osvojilo
7 in le-ti so se uvrstili na regijsko tekmovanje. Regijsko tekmovanje je bilo v sredo, 29. 1. 2014,
in na tem so trije učenci (Maruša Pokeržnik, Renato Leš, Sebastjan Jeromel) osvojili srebrno
priznanje in se tako uvrstili na državno tekmovanje. Naša šola je bila organizatorka državnega
tekmovanja, ki je bilo v torek, 25. 3. 2014, ob 14. uri. Državnega tekmovanja se je uvrstilo 100
najboljših učencev iz štajerske regije, naša učenka Maruša Pokeržnik pa je osvojila zlato
priznanje.
41
TEKMOVANJE IZ ANGLEŠČINE ZA 8. RAZREDE
V šolskem letu 2013/14 so tudi osmošolci tekmovali iz znanja angleščine. Šolskega tekmovanja
(21.10.2013) se je udeležilo 19 učencev. Od tega so se 3 učenci (Ana Lilek, Matija Šiško in
Tadej Lahovnik) uvrstili na državno tekmovanje, ki je bilo 25.11.2013. Prejeli so bronasto
priznanje. Prav tako je bronasto priznanje prejela Laura Recek.
3.14 Tekmovanje iz znanja nemškega jezika
Naši učenci so šolo uspešno zastopali tudi na TEKMOVANJU IZ ZNANJA NEMŠKEGA
JEZIKA. Pod mentorstvom učiteljice Metke Kozar je Jan Alen Pernek osvojil bronasto in
srebrno priznanje.
3.15 Tekmovanje za angleško bralno značko
27. marca 2014 je potekalo tekmovanje iz angleške bralne značke. Učenci so se ga udeležili v
velikem številu, rezultati tekmovanja pa so pokazali, da so učenci naše šole dobri bralci knjig
v angleškem jeziku, saj so bili na tekmovanju zelo uspešni, na kar kaže veliko število zlatih in
srebrnih priznanj.
Razred Zlato priznanje Srebrno priznanje Priznanje za sodelovanje
4. r
15
15
6
5.r
22
6
1
6. r
21
11
5
7. r.
7
9
4
8. r
1
17
6
42
9. r
2
5
3
Skupaj
67
63
25
3.16 Tekmovanje za nemško bralno značko
Nemška bralna značka spodbuja učence k prebiranju literature v tujem jeziku, razvija bralno
kulturo, spodbuja spoznavanje drugih kultur in književnosti nasploh ter razvija ljubezen do
knjige. Realiziranih je bilo 9 od 10 ur, kar znese 90%.
Tekmovanje je potekalo v mesecu marcu. Sodelovalo je 7 učencev 4. razreda in 8 učencev 5.
razreda. Ena učenka 4. razreda je dosegla zlato priznanje, vsi ostali sodelujoči pa srebrno
priznanje.
Tekmovanja iz nemške bralne značke so se udeležili tudi učenci 7.A razreda, ki so osvojili 7
srebrnih in 3 priznanja za sodelovanje.
Učenci 8. razredov so osvojili 3 zlata (Matija Šiško, Matevž Gaube, Matic Hrenič) ter 16
srebrnih priznanj.
Učenci 9. razredov so osvojili 1 zlato (Nina Kobilica) ter 4 srebrna priznanja.
Mentorice nemške bralne značke so bile Mateja Barbarič, Metka Kozar, Petra Orgl.
3.17 Vesela šola
Da je šola lahko tudi vesela, dokazujejo uspehi učencev na državnem tekmovanju VESELA
ŠOLA, ki temelji na vsesplošni razgledanosti. Srebrno priznanje sta osvojila šestošolca Alen
Bihar Bobinski in Gal Dvoršak. Skozi galaksijo znanja ju je popeljala učiteljica Branka Kokol.
43
3.18 Znam več
Učenci so skozi celo leto pri urah dodatnega pouka z reševanjem nalog spoznavali različne
strategije reševanja zanimivih, zahtevnejših nalog in problemov. Hkrati so razvijali tudi
sposobnosti logičnega mišljenja. Naloge so se med seboj medpredmetno povezovale.
Tekmovalo je 9 učencev 2. a in b razreda. Dva najboljša učenca sta dobila zlato priznanje, ostali
pa pohvalo za sodelovanje.
Mentorica tekmovanja je bila Mateja Draškovič.
3.19 Športna tekmovanja
V šolskem letu 2013/2014 smo se udeležili naslednjih šolskih športnih tekmovanj:
Košarka (občinsko) - Europarkov turnir trojk
Atletika (ekipno) – področno tekmovanje
Atletika - Mini atletska olimpiada
Atletika - Jesenski kros (področno)
Rokomet (Starejše deklice, starejši dečki) – občinsko tekmovanje
Odbojka (Starejše deklice, starejši dečki) – občinsko tekmovanje
Košarka (Starejše deklice, starejši dečki) – občinsko tekmovanje
Badminton (posamezno) – občinsko tekmovanje
Med dvema ognjema (1.- 2.r., 3.– 4.r., 5.- 6.r,)
Streljanje z zračno puško (ekipno in posamezno) – področno tekmovanje
Badminton (ekipno) – občinsko tekmovanje
Nogomet (Starejše deklice, starejši dečki) – občinsko tekmovanje
Košarka (Mlajše deklice, Mlajši dečki) – občinsko tekmovanje
Alpsko smučanje - področno tekmovanje
Deskanje na snegu – področno tekmovanje
Atletika (šolski ekipni kros) – državno tekmovanje
Badminton (posamezno) – področno
Badminton (posamezno) – državno
Odbojka (Mlajše deklice, Mlajši dečki) – občinsko tekmovanje
44
Rokomet (Mlajše deklice, Mlajši dečki) - občinsko tekmovanje
Nogomet (Mlajše deklice, Mlajši dečki) – občinsko tekmovanje
Atletika (posamezno) - področno tekmovanje
Atletika (posamezno) – državno tekmovanje
Gimnastika (ekipno in posamezno) – občinsko tekmovanje
Plavanje (ekipno in posamezno) – področno tekmovanje
Atletika – Spomladanski kros (področno)
Na vseh tekmovanjih smo bili zelo uspešni. Naj rezultat med posamezniki so dosegli Žiga
Obreht (kros), Jan Alen Pernek (vortex) in Nick Cmager (badminton). Na državnem prvenstvu
med posamezniki sta Žiga in Jan Alen dosegla 4. mesto, Nick pa je dosegel 5. mesto. V ekipnih
športih smo se najbolj izkazali na tekmovanju ŠKL-MDO, kjer smo se z ekipo 5. in 6. razredov
uvrstili na mednarodni finale in državni finale, kjer smo na obeh tekmovanjih dosegli 5. mesto.
Zaradi uspehov na šolskih športnih tekmovanjih smo marca 2014 na prireditvi za naj športnika
Maribora dobili priznanje za tretjo naj športno šolo v MO Maribor. Na natečaju za naj športno
šolo v Sloveniji, ki poteka pod okriljem Zavoda za šport RS Planica pa smo osvojili 19. mesto.
3.20 Krpan
Športni program Krpan se je izvajal v 2. VIO. Program je zasnovan tako, da je vabljiv in
uresničljiv tudi za manj zmogljive. Učitelji športne vzgoje so veliko pozornosti posvetili igri in
vadbi, ki je bila prilagojena otrokom. V tem šolskem letu je sodelovalo 117 učencev. Na koncu
šolskega leta so vsi učenci prejeli pohvalo za sodelovanje.
Mentorica športnega programa je bila Mateja Draškovič.
45
3.21 Zlati sonček
Namen športnega programa Zlati sonček je otroke motivirati za gibalne dejavnosti in razvijanje
motoričnih spretnosti. Program so izvajale učiteljice v 1. VIO. Skozi vse leto so pri različnih
dnevih dejavnosti izvajale naslednje vsebine: drsanje, rolanje, plavanje, spretnosti z žogo,
pohodništvo … Na koncu šolskega leta so vsi učenci prejeli pohvalo za sodelovanje.
Koordinatorica Zlatega sončka je bila Mateja Draškovič.
3.22 ŠKL med dvema ognjema
V soboto, 7.12.2013, so učenci naše šole uspešno nastopili na tekmovanju ŠKL Med dvema
ognjema, ki ga je organiziral Zavod ŠKL Ljubljana na Srednji lesarski šoli Maribor.
Tekmovanja se je udeležilo šestdeset učencev naše šole od 1. do 6. razreda, in sicer s tremi
ekipami.
Ekipa učencev 1. in 2. razredov je pod vodstvom Mojce Birsa in Mateje Draškovič osvojila
tretje mesto. Ekipo so sestavljali učenci: Nuša Caf, Lana Letnik, Nina Jančec, Lana Škulj
Stajan, Lana Stankovič, Nala Kovačič, Ema Zorec, Maruša Nabergoj, Anja Vizjak, Bor
Cerkvenič, Rok Slapnik, Leander Kolerič Jelen, Manuel Hrenić, Žak Birsa, Miha Kovačec,
Žiga Kojc, Jaša Dobaj, in Maj Glogovšek.
Ekipo učencev 3. in 4. razredov so sestavljali učenci: Mia Lebar, Taja Majhenič, Maja Kikel,
Arlinda Mulaj, Sara Nipič, Anja Jovanović, Eneja Klampfer Awadalla, Ema Hebar, Lara Ribič,
Ana Lukman, Miha Leskovar, Žan Weinzerl, Alex Rojko, Luka Bratušek, Adrian Kobler, Luka
Gole, Alex Nešović, Žan Fras, Marin Kladošek in Anej Zorman. Ekipa je pod
mentorstvom Štefke Pšeničnik in Višnje Jančec je osvojila drugo mesto.
Ekipa učencev 5. in 6. razredov pod vodstvom Petre Hernah in Boštjana Kamenška pa je
osvojila prvo mesto in se tako uvrstila na finalno tekmovanje. Za ekipo so igrali: Tjaša Jančec,
Taša Horvat, Pia Brumec, Lea Strniša, Ana Vukina, Nives Štuhec, Pija Fras, Urška Zemljič,
Tina Volf, Issabell Pintar Pavlovič, Anej Polanec, Jaka Oberlajt, Jan Remih, Nejc Kobilica,
Albin Djinaj, Žan Nabergoj, Vitjan Vodovnik, Gal Dvoršak, Boris Mutić in Nik Nešović.
46
Mednarodni finale Fireball – Med dvema ognjema v Kranju
V Kranju se je odvijal veliki finale šolskega prvenstva v Fireballu (med dvema ognjema). Na
njem so nastopile ekipe, ki so zmagale na posameznih turnirjih, ki so se odvijali v raznih
državah. Zavod ŠKL je namreč letos izpeljal evropski projekt, ki je zaobjemal 5 držav
(Slovenija, Italija, Madžarska, Avstrija in Nemčija).
Tekmovalni del je bil kar pester, saj se je na treh igriščih pomerilo 19 ekip, kar pomeni približno
450 otrok.
Našo šolo so zastopali učenci 5. in 6. razredov:
Taša Horvat, Pia Brumec, Lea Strniša, Ana Vukina, Zoja Pleteršek, Urška Zemljič, Tina Volf,
Issabel Pintar Pavlivič, Anei Polanec, Jaka Oberlajt, Jan Remih, Nejc Kobilica, Albin Djinjaj,
Žan Nabergoj, Alen Pekmić, Gal Dvoršak, Boris Mutić, Nik Nešović, ekipo sta vodila učiteljici
Petra Hernah in Mateja Draškovič.
Slovenski finale ŠKL Med dvema ognjema Vransko, 24.5.2014
Ekipa učencev 5. in 6. razredov naše šole se je uvrstila na Slovenski finale ŠKL med dvema
ognjema, ki je bilo 24. 5. 2014na Vranskem.
Ekipo sta vodila učitelja Petra Hernah in Boštjan Kamenšek.
Ekipo učence 5. in 6. razredov so zastopali učenci:
Taša Horvat, Pia Brumec, Lea Strniša, Ana Vukina, Nives Štuhec, Lara Stegnar, Urška Zemljič,
Eva Hebar, Lorina Kokol, Anei Polanec, Jaka Oberlajt, Jan Remih, Nejc Kobilica, Albin
Djinjaj, Žan Nabergoj, Alen Pekmić, Matic Križnjak, Boris Mutić.
Samo tekmovanje je potekalo v duhu Fair playa, tekmovanja se je udeležilo petnajst ekip,
najboljših ekip iz posameznih predtekmovanj, ki so potekala po celi Sloveniji. Naša ekipa se je
borila za vsako življenje in na koncu osvojila odlično peto mesto.
3.23 Spomladanski kros
Učenci od 1. do 9. razreda naše šole so 17. 4. 2014 tekmovali na občinskem Spomladanskem
krosu. Sodelovalo je 22 učencev, dosegli so 4 medalje: Lara Ribič, 3.b zlata medalja, Jaka
Oberlajt, 5.b in Rene Prosen, 8.a sta osvojila bronasto medaljo in Miha Kovačec, 1.a je osvojil
bronasto medaljo.
47
3.24 Jesenski kros
V četrtek, 3. 10. 2013, se je 28 učencev naše šole udeležilo Jesenskega prvenstva v krosu za
osnovne šole, ki ga je na nogometnem igrišču v Športnem parku Tabor organiziralo Športno
društvo Coridda.
Medalje za našo šolo so osvojili:
Žiga Obreht za 1. mesto,
Jaka Oberlajt za 2. mesto in
Mia Lebar za 3. mesto.
Uspešno so tekmovali še: Tai Wolf, ki je osvojil 4. mesto, Marin Kladošek s 5. mestom in Ana
Lukman in Tin Havlas, ki sta osvojila 7. mesto.
3.25 Šolski ekipni kros
V četrtek, 24. aprila 2014, smo v Športnem parku Tabor v Mariboru organizirali tradicionalni
Šolski ekipni kros, ki velja za največjo samostojno šolsko tekaško prireditev v Sloveniji. Na
tekmovanju so aktivno sodelovali tako učitelji kot učenci naše šole. Učitelji in učenci 8. in 9.
razreda so sodelovali pri organizaciji, učenci od 1. do 7. razreda pa so sodelovali tako, da so
pretekli razdaljo v svoji kategoriji.
V promocijskih tekih, kjer se ni meril čas, je teklo 424 predšolskih otrok in osnovnošolcev od
prvega do četrtega razreda, v tekmovalnem delu je pri osnovnih šolah teklo 1333 učencev in
učenk, pri srednjih šolah 128 dijakov in dijakinj, teklo pa je tudi 29 učencev in učenk iz
osnovnih šol s prilagojenim programom. Tekmovalci so prihajali iz 85 osnovnih in 25 srednjih
šol, ki jih je spremljalo več kot 150 športnih pedagogov in drugih spremljevalcev.
Izpeljava tekmovanja je potekala pod vodstvom športnega pedagoga Boštjana Kamenška.
Čeprav smo tovrstno tekmovanje organizirali prvič, je bila izvedba na zelo visoki ravni. V
organizaciji je sodelovalo več kot 100 oseb. Poleg zaposlenih na šoli tudi mariborski atletski
delavci, na pomoč pa nam je priskočila tudi Slovenska vojska.
Na lepi trasi v Športnem parku Tabor so tekmovalci v sproščenem športnem vzdušju in ugodnih
vremenskih razmerah tekli na štirih različnih razdaljah 500 m, 1000 m, 1500 m in 2000 m. Prvi
trije tekači v posamezni kategoriji so prejeli medalje, razglasili pa so tudi najboljše ekipe. Pri
48
osnovnih šolah je zmagala Osnovna šola Šentjernej, pri dijakih in dijakinjah Gimnazija Šiška,
najboljša osnovna šola s prilagojenim programom pa je bila III. OŠ Rogaška Slatina.
Pripravili smo tudi spremljevalne dejavnosti, kjer smo udeležencem podeljevali nagrade
sponzorjev. Tako kot na vseh večjih prireditvah Športa mladih so udeleženci z ragljami pošiljali
energijo vsem slovenskim športnikom pod sloganom »Šport je moja energija za življenje«.
Akcijo izvaja Zavod za šport Slovenije RS Planica skupaj s podjetjem Petrol in Olimpijskim
komitejem Slovenije.
3.26 Kaj veš o prometu
V mesecu aprilu so se učenci OŠ borcev za severno mejo, skupaj z mentorico prometnega
krožka Danico Kladošek, medobčinskega tekmovanja Kaj veš o prometu, ki jo organizira Svet
za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Mestne občine Maribor. Tekmovanje je potekalo v
sredo, 9. 4. 2014, na prireditvenem prostoru pri OŠ Borcev za severno mejo.
Tekmovanja so se udeležili štirje učenci OŠ borcev za severno mejo: Sani Smajić, Jakob
Pokeržnik, Gal Dvoršak in Tomaž Granda. Učenci so tekmovali iz teoretičnega poznavanja
prometnih predpisov, v spretnostni vožnji na poligonu ter v praktični vožnji v dejanskem
prometu. Tekmovanja se je udeležilo 33 učencev iz devetih osnovnih šol. Ekipno so naši učenci
osvojili peto mesto, posamično pa je Jakob Pokeržnik osvojil tretje mesto in se uvrstil na
državno tekmovanje, ki je potekalo 31. 5. 2014 v Brezovici pri Ljubljani.
49
V soboto, 31. 5. 2014 se je učenec Jakob Pokeržnik skupaj z mentorico prometnega krožka
Danico Kladošek udeležil državnega tekmovanja Kaj veš o prometu v Brezovici pri Ljubljani.
Tekmovanje je potekalo iz znanja prometnih predpisov, vožnje po prometnih ulicah in
spretnostni vožnji na poligonu. Tekmovanja se je udeležilo 60 tekmovalcev. Jakob Pokeržnik
je osvojil odlično 19. mesto.
3.27 Otroška varnostna olimpijada
V torek, 13. maja 2014, je na naši šoli potekalo zadnje predtekmovanje v okviru 9. Otroške
varnostne olimpijade, na kateri so sodelovali četrtošolci osnovnih šol z območja Policijske
postaje Maribor II. V znanju s področja varnosti in samozaščitnega ravnanja se je pomerilo 15
ekip.
Naša šola je tekmovala z dvema ekipama pod vodstvom mentorice Višnje Jančec. Prva ekipa
je dosegla 11. mesto, druga pa 9. mesto.
3.28 Tekmovanje mladih tehnikov
Ob začetku šolskega leta se je vpisalo 16 učencev, večinoma popolnih začetnikov, zato je delo
potekalo v zelo težavnih razmerah, saj je bilo treba veliko pomoči vsakemu posamezniku.
Zaradi administrativnih ovir je bilo treba vložiti kar veliko tudi mentorjevega denarja za razna
lepila, lake, manjše ročne stroje itd., kriza pa se pozna pri otrocih, saj večinoma za material in
lepila nimajo denarja.
50
Večina se je odločila za izdelavo čolnov in raketoplanov, kar je najtežje, po en učenec pa je
izdeloval raketo in letalo.
Na srečo je občasno prihajal še zunanji sodelavec, ki je brez stroškov za šolo pomagal pri
izdelovanju čolnov.
Na regijsko tekmovanje smo prijavili kar 10 učencev, kar je največ v mariborski regiji.
Žal je zaradi nepravilne sodniške odločitve brez zmage ostal Til Dečko, ki bi po pravilniku
moral zmagati na regijskem tekmovanju v izdelavi in spuščanju raketoplanov.
Zato pa je s 3. mestom bil uvrščen na državno tekmovanje David Novak v kategoriji izdelave
in vožnje z radijsko vodenim čolnom.
Z veliko vloženega truda in časa, pri katerem smo sodelovali tudi s hišnikom, ki je prispeval
svoje znanje pri strojnih elementih, smo 7. 6. 2014 zmagali na državnem tekmovanju. Tam smo
premagali tudi takšne, ki imajo 120 ur interesne dejavnosti s področja modelarstva.
51
4. PREDSTAVITEV NATEČAJEV
4.1 Mladi za napredek Maribora
Tudi v letošnjem šolskem letu smo že tradicionalno sodelovali na 31. srečanju Mladih za
napredek Maribora, ki ga organizira Zveza prijateljev mladine Maribor. Sodelovanje v natečaju
je obogatilo raziskovalno dejavnost na šoli, ki jo koordinira socialna pedagoginja Barbara
Vraničar.
Na letošnjem natečaju smo sodelovali z dvema raziskovalnima nalogama, in sicer sta ju pod
mentorstvom Barbare Vraničar pripravila devetošolka Maruša Pokeržnik in sedmošolec Erik
Kladošek. Maruša je z raziskovalno nalogo 'O prvorojencih, sendvičih in benjaminčkih – Odnos
med sorojenci' s področja psihologije in pedagogike dosegla tretje mesto in srebrno priznanje,
osvojila pa je tudi nagrado prosta vstopnica. Erik je z raziskovalno nalogo 'O književnih
junakih, po katerih so poimenovane bolezni – Pogled izpod šestih klobukov' s področja
književnosti dosegel prvo mesto in srebrno priznanje, tudi on pa je osvojil še nagrado prosta
vstopnica in nagradni dvodnevni izlet presenečenja v Poreč.
Oba raziskovalca sta se s svojima raziskovalnima nalogama uvrstila tudi na državno srečanje
Zveze za tehnično kulturo Slovenije v Murski Soboti in osvojila bronasto priznanje.
4.2 18. bienale otroške grafike – Žalec 2014
Na Bienalu otroške grafike v Žalcu so za svoje delo diplome prejeli Mevludin Demirovič,
Domen F. Bosilj in Metka Belcl.
52
4.3 Likovni svet otrok
Na državnem likovnem natečaju so osvojili bronasta priznanja Tijana Mernik, 7.a, Timotej
Zimič, 7.a, Žan Laura Gaber, 7.a.
4.4 Natečaj za najboljše ljubezensko pismo
Kulturno društvo Josipine Turnograjske je letos že drugič organiziralo natečaj Po sledeh
Josipine Turnograjske - Natečaj za najboljše ljubezensko pismo v Sloveniji.
Sodelovalo je 195 osnovnošolcev in srednješolcev.
Na natečaju sta s svojimi prispevki
sodelovali tudi Nina Kobilica in Maruša Pokeržnik pod menstorstvom učiteljice Klare Napast.
NINA KOBILICA iz 9.a je v kategoriji osnovnošolcev s 126 udeleženci za svoje pismo prejela
posebno priznanje in se uvrstila na 4. mesto. Svečana podelitev priznanj je bila v ponedeljek,
28. 10. 2013, v Preddvoru (na Gorenjskem).
4.5 Igraj se z mano
Na natečaju je sodelovalo 10 učencev z risbami o igri. Ustvarjali so s slikanjem s čopiči. Na
razstavo se je uvrstila ena risba. Vsi učenci in mentorici Birsa in Leben so prejeli priznanja o
sodelovanju.
Na mednarodnem festivalu Igraj se z mano na Trgu svobode smo 23. 5. 2014 sodelovali s
folkloro. Sodelovalo je 17 učencev z mentoricama Viltužnik in Leben.
53
5. PREDSTAVITEV DOGODKOV
5.1 Tea, cookies and stories
Učenci od 4. do 6. razreda se vsako leto v velikem številu udeležijo angleških delavnic Tea,
cookies and stories, kjer poleg tega, da izboljšajo svoje jezikovne kompetence, poskušajo tudi
tradicionalne angleške čaje in piškote. Delavnice smo letos izvedli v petek, 31. 1. 2014, in sicer
učiteljice Neva Pilih, Metka Kozar in Petra Orgl.
5.2 Geschichten und Gerichte
Učenci 4., 5., 6., 7. in 8. razredov so se tudi letos lahko udeležili delavnic na temo Geschichten
und Gerichte, ki jih organiziramo v okviru pouka nemškega jezika.
Cilji teh delavnic so učencem približati nemško kulturo, njihove navade ter jih seznaniti in
poučiti o pomembnejših nemških delih.
4. in 5. razredi so se z učiteljico Matejo Barbarič naučili nemško pesmico in nato izdelovali
izdelke na temo Halloween.
6. razredi so pod vodstvom učiteljice Metke Kozar spoznali zgodbico Die Bremer
Stadtmuzikanten in nato izdelovali plakate o njihovih mislih in občutkih ob poslušanju.
7. in 8. razredi pa so si skupaj z učiteljico Petro Orgl ogledali film Goodbye, Lenin ter ob koncu
filma rešili delovni list.
Prav tako so učenci lahko poizkusili tipično nemško jed, t.j. Bratwurst mit Semmel und Senf
oder Curry.
54
5.3 Lutkovni abonma
V šolskem letu 2013/2014 so učenci 1. triade obiskovali Lutkovno gledališče Maribor, kjer so
imeli lutkovni abonma. Lutkovnega abonmaja se je udeležilo 107 učencev naše šole, in sicer
42 učencev prvih razredov, 26 učencev drugih razredov in 39 učencev tretjih razredov.
Lutkovni abonma je v tem šolskem letu zajemal 3 lutkovne predstave, in sicer:
15. 10. 2013 Zmrdica in zmrdek
14. 3. 2014 Maček z vrečo opotečo
22. 5. 2014 Zlata ptica.
5.4 Tek podnebne solidarnosti
Učenci OŠ BSM so pod okriljem slovenske Karitas sodelovali v projektu ozaveščanja in
izobraževanja o problematiki podnebnih sprememb v državah v razvoju z naslovom “V smeri
podnebne pravičnosti v državah v razvoju, s poudarkom na podsaharski Afriki”.
S tekom so izrazili solidarnost s tistimi, ki jih posledice podnebnih sprememb najbolj
prizadenejo, še posebno v Afriki. Teku so se pridružili učenci od 1. do 9. razreda. Naše
kilometre smo beležili na športnem dnevu in na Državnem atletskem tekmovanju na
Poljanah.
Pri urah gospodinjstva so šestošolci s projektnim delom spoznavali podnebno problematiko,
pri urah geografije so si ogledali DVD o podsaharski Afriki.
S pretečenimi kilometri so učenci gradili krog solidarnosti okoli planeta Zemlje .
5.5 Območna revija otroških pevskih zborov
19. 3. 2014 se je otroški pevski zbor pod mentorstvom Maje Prodanovič v dvorani Union
udeležil revije otroških pevskih zborov Mladina poje. Odpeli so naslednje pesmi:

Regiment po cesti gre (slovenska ljudska) ob spremljavi harmonikarja Klemna Sodca
55

En ten tenera (Jakob Jež)

Rumena podmornica (P. McCartney, priredba Albinca Pesek)
Pevske revije se je udeležilo 26 pevcev. Spremljale so jih učiteljice Manja Leben, Natalija
Čerček in Maja Prodanovič.
5.6 Podelitev Prešernovih listin
Že šesto leto zapored smo ob slovenskem kulturnem prazniku podelili posebna priznanja in
nagrade učencem, ki so na različnih tekmovanjih in v številnih projektih ter na mnogih drugih
področjih dokazali svojo izjemno predanost in delavnost. Prešernovo listino so letos prejeli:
Nina Kobilica, Maruša Pokeržnik, Renato Leš in Jan Alen Pernek.
56
5.7 Športni vikend izbirnega predmeta šport za sprostitev
V šolskem letu 2013/2014 smo načrtovali pedagoški proces izven šole v okviru izbirnega
predmeta Šport za sprostitev za učence 9. razreda. Po predhodnem načrtovanju in sestankih s
starši, kjer smo predstavili cilje in način izvedbe pedagoškega procesa, se je aktivnosti na CŠOD
Škorpijon udeležilo 11 učenk in učencev obeh oddelkov 9. razreda, od tega 6 dečkov in 5 deklic.
Za 11 učenk in učencev je skrbel učitelj športne vzgoje Boštjan Kamenšek. Vsebine
orientacijski tek, lokostrelstvo, jahanje in kolesarjenje so s pomočjo učitelja šole vodili učitelji
iz CŠOD Škorpijon. Ostale vsebine je samostojno izvajal učitelj šole. Bivali smo v sobah CŠOD
Škorpijon na Kozjaku. Glavni cilj pedagoškega procesa izven šole v okviru izbirnega predmeta
Šport za sprostitev za učence 9. razreda je bil spoznati športne aktivnosti v naravi, ki jih lahko
učenci izvajajo v svojem prostem času.
Konkretni cilji so bili:

učenke in učenci spoznajo osnovne zakonitosti športne vadbe, zdravega načina
življenja, pomen pohodništva in drugih rekreativnih dejavnosti (orientacijski tek,
jahanje, lokostrelstvo, športne igre (baseball), kolesarjenje) v vsakdanjem življenju

učenke in učenci se seznanijo s pomenom spremljanja srčnega utripa in vplivom
rekreativnega ukvarjanja s športom na organizem.
Vsi cilji so bili doseženi. Tako učenke in učenci kot učitelj smo bili zadovoljni z opravljenim
delom, sobami, prehrano in osebjem v CŠOD Škorpijon. Preživeli smo prijeten konec tedna, v
katerem smo se vsi veliko naučili.
5.8 Astronomski vikend izbirnega predmeta daljnogledi in planeti
Astronomskega vikenda (20. 9. do 22. 9. 2013 v CŠOD Škorpijon na Kozjaku) se je udeležilo
11 učenk in učencev. Ena učenka bo zaradi odsotnosti na prošnjo družine dejavnosti
nadomestila v šoli. Učenci so izvajali vse načrtovane aktivnosti, ki omogočajo doseganje ciljev
izbirnega predmeta. Pri tem ni bilo težav, delo je zaradi majhnosti skupine dobro potekalo. Tudi
vreme nam je bilo naklonjeno. Opazovanje nočnega neba smo izvedli v soboto zjutraj in v
soboto zvečer. V petek nam vreme ni bilo naklonjeno. Menim, da bodo opazovanja ostala
učencem v trajnem spominu. Čez dan so se aktivno učili v skupinah, predstavljali svoje delo in
57
izdelke ter poročali. Zahtevnejše vsebine so usvojili s pomočjo razlag in demonstracij. Izvedli
so kviz in se na ta način pomerili v znanju. Njihovo znanje je bilo ocenjeno.
Sprostitvene dejavnosti so potekale v prostem času po obrokih, predvsem po kosilu in večerji.
Disciplinskih težav ni bilo.
5.9 Pikin festival
V petek, 27. 9. 2013, so se otroci 2. r. z razredničarkama ob 7.45.uri z avtobusom izpred šole
odpeljali proti Velenju. V šolo so se vrnili ob 13.uri.
Ko so prispeli v Velenje, jih je na prizorišču pričakala vodička Pika. Otrokom se je predstavila
in jih popeljala v prvo halo, kjer so se otroci udeležili raznolikih delavnic. Obiskali so tudi Pikin
frizerski salon.
Kar v isti hali so otroci na klopeh pomalicali in se odpravili naprej v naslednjo halo.
Tudi tam so potekale delavnice, v katerih so otroci preizkusili svoje ročne spretnosti.
Po pridno opravljenem delu so se otroci sprostili z igro na igralih. Ogledali so si tudi Vilo Čiračara in se nato odpeljali proti domu.
5.10 Sodelovanje z 72. brigado slovenske vojske
Pevci in pevke mladinskega zbora so v petek, 25. 10. 2013, izvedli kulturni program v
sodelovanju z recitatorji šole ob prazniku 72. brigade vojašnice Rudolfa Maistra. Program je
bil posvečen tudi dnevu reformacije in obeležitvi spomina na mrtve ter podelitvi medalj
častnikom 72. brigade.
Sodelovalo je 28 pevcev in pevk ter trije recitatorji.
Prireditve sta se udeležili Mateja Käfer kot zborovodkinja in mag. Lučka Lazarev Šerbec,
ravnateljica šole.
Prireditev je zelo dobro uspela, učenci so s svojim vzornim vedenjem zelo kulturno zastopali
našo šolo.
58
V sredo, 21. 11. 2013, smo v znak sodelovanja nastopili ob dnevu 72. brigade in Vojašnice
generala Maistra za 72. brigado, ki je slavnostno podpisovala sodelovanje za v prihodnje z
raznimi organizacijami. Predstavili smo se z recitalom na temo domoljubja, čuta do sočloveka
ter pomena dobrih sodelovalnih odnosov za skupno dobro. Recitatorje je pripravila Klara
Napast, prireditve pa se je z učenci recitatorji in glasbenikom udeležila učiteljica Danica
Kladošek.
5.11 Strokovna ekskurzija učencev, ki obiskujejo nemški jezik
V okviru pouka nemškega jezika vsako leto organiziramo izlet v eno izmed nemško-govorečih
držav. V soboto, 30. 11. 2013, smo se pod vodstvom Turistične agencije Palma odpeljali proti
naši severni sosedi Avstriji. Najprej smo se ustavili na Gosposvetskem polju in si ogledali
Knežji kamen ter nato pot nadaljevali proti Beljaku in Celovcu, kjer smo se sprehodili po starem
mestnem jedru, seveda tudi ogled božično okrašenih stojnic ni manjkal. Postanek pa smo
naredili tudi v pravljični vasici Maria Wörth, kjer pa nas je predvsem očaral razgledni stolp
Pyramidenkogel, s katerega smo se zapeljali s toboganom.
Izleta se je udeležilo 43 učencev in 10 staršev, cena izleta je bila 30 EUR. Na izletu so bile 4
spremljevalke: Danica Kladošek, Barbara Vraničar, Lučka Lazarev Šerbec in Petra Orgl.
CILJI:

seznaniti učence s kulturo in navadami nemško-govoreče države,

uporaba naučenega jezika v praksi.
5.12 Strokovna ekskurzija učencev, ki obiskujejo angleški jezik
Od 9. 4. do 13. 4. 2014 se je 6 učencev od 6. do 9. razreda udeležilo ekskurzije na Malto. Učence
je spremljala učiteljica Metka Kozar. Učenci so v teh dneh poleg ur angleškega jezika spoznali
številne znamenitosti: St. Julians, glavno mesto Valetto, bivše glavno mesto Mdino, Sliemo, se
59
peljali z ladjico po pristanišču v Valetti in številnih zalivih. Na programu je bil tudi celodnevni
ogled sosednjega otoka Goza, kjer so si ogledali glavno mesto Victoria, znano plažo Ramla
beach in glavno znamenitost Goza – azzur window, kjer so se prav tako peljali z ladjico in si to
znamenitost ogledali od blizu. Ekskurzija na Malto je bila zelo uspešna, saj je pogovor skoraj
v celoti potekal v angleškem jeziku. Učenci so videli ogromno znamenitosti in spoznali veliko
o tej bivši angleški koloniji.
5.13 Medgeneracijsko druženje
V četrtek, 19. 12. 2013, ob 17.00 smo v šolski avli izvedli drugo Medgeneracijsko srečanje v
sodelovanju z Mešanim pevskim zborom DPD Svoboda Maribor Pobrežje.
Sodelovali so:
Mešani pevski zbor DPD SVOBODA MARIBOR POBREŽJE,
Folklorna skupina podružnice Brezje,
OPZ prvih razredov OŠ borcev za severno mejo,
MPZ OŠ Toneta Čufarja,
OPZ in MPZ OŠ Malečnik,
Folklorna skupina OŠ borcev za severno mejo,
Vokalna skupina OŠ Draga Kobala,
OPZ OŠ borcev za severno mejo
Orffova skupina 4 in 5. razredov OŠ borcev za severno mejo in
MPZ OŠ borcev za severno mejo.
Druženje je bilo prednovoletno božično obarvano.
Našo šolo je na prireditvi zastopalo 30 učencev prvih razredov, 20 učencev folklorne skupine,
40 učencev OPZ od 2 do 4. razreda, 15 učencev Orffove skupine 4. in 5. razredov ter 28 učencev
MPZ od 5 do 8. razreda. Prireditev sta povezovala Sani Smajić iz 8. a in Nina Kobilica iz 9. a.
Mentorice so bile: Katja Viltužnik, Manja Leben in Mateja Käfer, tehnična podpora pa Boris
Šiker.
60
16. 5. 2014 so se OPZ in MPZ pod mentorstvom Maje Prodanovič ter šolska folklorna skupina
pod mentorstvom Marije Leben in Katje Viltužnik udeležili tretjega medgeneracijskega
druženja na OŠ Draga Kobala.
Pevci so zapeli naslednje pesmi:

OPZ: Regiment po cesti gre (slovenska ljudska) ob spremljavi harmonikarja
Klemna Sodca

OPZ: Ptičja svatba (slovenska ljudska)

OPZ + MPZ: Otroške želje (S. Avsenik)

MPZ: Pastirče mlado in milo (belokranjska ljudska)
Medgeneracijskega druženja se je udeležilo 27 pevcev OPZ, 21 pevcev MPZ ter večina članov
folklorne skupine. Spremljale so jih učiteljice Višnja Jančec, Danica Kladošek, Mojca Birsa,
Katja Viltužnik, Manja Leben in Maja Prodanovič.
5.14 Sodelovanje z vrtcem Pobrežje
Učenci in učiteljice so izvajali celoletne dejavnosti z vrtcem Pobrežje enoto Ob gozdu in Grinič.
V mesecu oktobru so vzgojiteljice pripravile delavnice na igrišču vrtca Ob gozdu. Učenci so
aktivno sodelovali v delavnicah in druženju.
Vzgojiteljice enote Grinič so v mesecu decembru pripravile lutkovno predstavo.
Otroci iz vrtca Ob gozdu so prišli v šolo in si ogledali knjižnico. Knjižničarka jim je
pripovedovala pravljico. Obiskovali so tudi gibalnico, kjer so izvajali športne aktivnosti.
Zaključek druženja v šolskem letu so na šolskem igrišču pripravile učiteljice prvih razredov v
petek, 20. 6. 2014. Druženja so bila sproščeno.
61
5.15 Šolska skupnost
Mentorica Šolske skupnosti OŠ borcev za severno mejo je bila v šolskem letu 2013/2014 Maja
Prodanovič.
Predstavniki oddelčnih skupnosti in mentorica so izvedli dve srečanji: prvo 4. 10. 2013 in drugo
13. 12. 2013.
Šolska skupnost si je v šolskem letu 2013/2014 zastavila naslednje naloge:
·
nadaljevati z zbiranjem odpadnega papirja z namenom znižati stroške zaključnih
ekskurzij in šol v naravi ter prispevati v šolski sklad;
·
sodelovati na šolskem in občinskem otroškem parlamentu na temo Razmere v
družbi;
·
organizirati valentinovo pošto,
·
po potrebi sodelovati pri drugih dejavnostih šole.
·
ZBIRANJE ODPADNEGA PAPIRJA
Učenci in delavci šole so se po uspešnih zbiralnih akcijah odpadnega papirja v preteklih letih
odločili z zbiranjem papirja nadaljevati.
V šolskem letu 2013/2014 so odpadni papir zbirali za znižanje stroškov zaključnih ekskurzij in
šol v naravi ter za šolski sklad, iz katerega šola črpa sredstva za vzgojno-izobraževalne
dejavnosti za socialno ogrožene učence.
Zbiranje papirja je potekalo vsak petek med 7.00 in 8.10 uro ter med 13.00 in 15.00 uro. Pri
tehtanju sta pomagala hišnik in urejevalec okolja, zapisovali pa so učenci od 5. do 9. razreda.
OBISK MAISTROVEGA GROBA
21. 11. 2013 se je delegacija šolske skupnosti po šolski proslavi, namenjeni spominu na Rudolfa
Maistra, odpravila na pobreško pokopališče, kjer so učenci na njegov grob položili cvetlični
aranžma.
62
OTROŠKI PARLAMENT
Učenci so v šolskem letu 2013/2014 razpravljali na temo odraščanje.
Šolski otroški parlament je potekal v sredo, 19. 2. 2014, ob 14. uri v šolski knjižnici. Udeležili
so se ga predstavniki oddelčnih skupnosti od 4. do 9. razreda, ki so predstavili svoja razmišljanja
in zaključke o razmerah v družbi. Dotaknili so se prijateljstva, socialnih razlik, recesije in
diskriminacije v družbi. V drugem delu srečanja so učenci izbrali delegate za regijski otroški
parlament, in sicer predstavnike 8. razreda: Sanija Smajića (8.A), Žigo Pigaca (8.B) ter Tomaža
Grando (8.B).
63
6. 3. 2014 so se Sani, Tomaž in Žiga z mentorico Majo Prodanovič udeležili 24. regijskega
otroškega parlamenta, ki je zasedal v prostorih Zavarovalnice Maribor in v Domu zveze
prijateljev mladine Maribor. Najprej so prisluhnili predstavitvam nekaterih šol, nato pa so se
učenci pod vodstvom dijakov prostovoljcev podali na delo v skupinah, mentorji pa so se
udeležili zanimivega predavanja o Unicefu. Po končanem delu so parlamentarci v skupinah
poročali o svojem delu in predstavili zaključke, do katerih so prišli. Poročanju skupin je sledilo
glasovanje za najboljše parlamentarce naše regije – izglasovali so jih pet. Našim borcem se žal
ni uspelo uvrstiti mednje, vendar so regijski otroški parlament zaradi novih poznanstev kljub
temu zapustili veseli.
HUMANITARNA AKCIJA »POKLONI ZVEZEK«
Slovenska karitas je učence OŠ borcev za severno mejo že peto leto povabila k sodelovanju v
akciji Pokloni zvezek, s katero je želela zbrati čim več zvezkov za socialno ogrožene otroke,
obenem pa spodbuditi otroke k solidarnosti.
Učence in starše je pozvala, da poklonijo velik črtast zvezek ali druge šolske potrebščine. Vsak
učenec, ki je poklonil zvezek, je v šoli prejel razglednico, na katero je zapisal svojo misel,
pozdrav… ali narisal risbo za skritega prijatelja v stiski, ki bo zvezek prejel.
Učenci 1.-5. razreda so prinašali zvezke svoji razredničarki, učenci 6.-9. razreda pa učiteljici
Maji Prodanovič, mentorici šolske skupnosti.
Humanitarna akcija je potekala od 6. 5. 2014 do 6. 6. 2014. Učenci so donirali več kot 100
zvezkov in nemalo drugih potrebščin (svinčniki, barvice, peresnice, šolske torbe…) za socialno
ogrožene vrstnike.
64
5.16 Interesna dejavnost Jaz to zmorem
OBISK DRUŠTVA TAČKE POMAGAČKE
V okviru interesne dejavnosti Jaz to zmorem, ki je namenjena otrokom s posebnimi potrebami
od 2.-5. razreda, smo v petek, 15.11.2013, izvedli srečanje oz. druženje s terapevtskimi psi in
njihovimi spremljevalci iz društva Tačke pomagačke. Druženje je trajalo od 17. do 18. 30.ure
v prostorih šolske gibalnice. Vodnice treh terapevtskih psov so pripravile program spoznavanja
obnašanja psov oz. pasje govorice, naše obnašanje do psov, spoznavanje vloge terapevtskih
psov ter skupno igre in dejavnosti spoznavanja psov in njihovih pripomočkov za igro, nego in
delo. Ob koncu srečanja so se na parkirišču šole srečali še z reševalnim psom in njegovim
vodnikom. Dejavnosti se je udeležilo 14 učencev, in sicer Bor Cerkvenič in Jan Kerovec Flis iz
2. b, Ela Eremita, Dorotea Munda in Anej Zorman iz 3. a, Lara Zafošnik, Matej Zobec in Nik
Pajtak iz 3.b, Gabriel Munda in Alen Dulić iz 4. a, Maruša Kotar iz 4. b, Aleš Gracej, Anei
Polanec iz 5. b in Lea Strniša iz 5. a. Poleg mentoric interesne dejavnosti Mateje Käfer in Jasne
Trapečar Pavšič, so bili prisotni še učitelj Simon Dumančič, ki je druženje fotografiral, socialna
delavka Biserna Židom in ravnateljica. Otroci so bili nad srečanjem navdušeni, izkazali so
veliko znanja o psih in premagali marsikateri strah oz. predsodek do psov. Predvsem pa so bili
nadvse ponosni, da so bili prav oni izbrani za terapevtsko druženje s psi, ki so potrpežljivo
sodelovali in se vsakomur pustili pobožati in se igrati. Vodnice psov so učencem podarile
knjižne kazalke s fotografijami psov in revijo Sledi. Mi pa smo jim podarili priboljške za pse
in glinene izdelke živali naših učencev. Srečanje je bilo nadvse prijetno in zagotovo ga bomo
prihodnje leto ponovili.
65
JAHANJE
V soboto, 14.12.2013, so se zbrali učenci interesne dejavnosti Jaz to zmorem in se skupaj s
starši od 11.00 dalje družili na kmetiji Kovačič na Meljskem hribu. 14 učencev je spoznalo
nego konja pred in po jahanju ter se preizkusilo v sedlu na malem in velikem konju. Druženje
je doniral Konjeniški klub Karlo z njihovim vodjem Miho Kovačičem mlajšim. Druženje se je
končalo s toplim napitkom ter veliko veselja otrok in staršev kljub hladnemu vremenu, a z
veliko topline v srcu.
Mentorici sta bili Mateja Käfer in Jasna Trapečar Pavšič.
OBISK MOTORIKPARKA
V soboto, 31.5. 2014, smo 18 učencev, ki obiskujejo krožek Jaz to zmorem, peljali na izlet čez
mejo, v bližnji avstrijski Gamlitz.
V Gamlitzu smo obiskali Motorikpark, ki je v Evropi največje prosto igrišče oz. vadišče s 30
postajami in igrali, s 100 možnimi vadbenimi elementi. V Motorikparku smo preko igre, zabave
trenirali koordinacijo, ravnotežje, motoriko in kondicijo. Predvsem pa smo skupaj preživeli
igriv, vesel in sončen dan ter domov odšli s spoznanjem - jaz tudi to zmorem. Otroke smo
spremljale 2 učiteljici (Mateja Draškovič, Katja Viltužnik), 2 specialni pedagoginji (Natalija
Augustinovič, Jasna Trapečar Pavšič) in ravnateljica (Lučka Lazarev Šerbec), da smo lahko
zagotovili dobro izkušnjo, spodbudo in pomoč vsakemu ter poskrbeli za varnost. Marsikdo je
odkril svoje skrite sposobnosti in ob podpori skupine premaknil svoje meje. Navdušeni nad
novo izkušnjo smo sklenili, da gremo naslednje leto ponovno.
66
6. PREDSTAVITEV PRIREDITEV
6.1 Prireditev ob dnevu samostojnosti in enotnosti
Mladinski zbor je sodeloval na prireditvi ob dnevu samostojnosti in enotnosti v petek,
24.12.2013. Nastopali so še: recitatorji - Blažka Brumen, David Flakus Bosilj, Gal Dvoršak,
Valentina Šibler in Jakob Pokeržnik - vsi iz 6. b. razreda, solist na klarinetu je bil Tomaž Granda
iz 8. b, na diatonični harmoniki pa Klemen Sodec iz 6. a. razreda.
Prireditev se je pričela ob 11.00 in je bila domoljubno prednovoletno obarvana, zborovodja
Mateja Käfer.
6.2 Prireditev ob dnevu Rudolfa Maistra
21.11.2013 smo pripravili osrednjo šolsko prireditev ob spominskem dnevu generala Rudolfa
Maistra.
Maistrov čas smo povezali s sedanjostjo in vsebino recitala domoljubno obarvali. Slavnostni
govornik je bil gospod Arih. Prireditve so se udeležili tudi predstavniki slovenske vojske ter
gospod Praznik iz pobreške župnije. Prireditev so si ogledali tudi učenci štirih razredov OŠ
Toneta Čufarja.
Sodeloval je tudi mladinski pevski zbor z zborovodjo Mateja Käfer.
Istega dne popoldne smo se v čast generalu Maistru poklonili tudi v Mestni občini Maribor,
kjer so v njegov spomin otvorili likovno razstavo, učenci naše šole pa so poskrbeli za slavnostni
recital ob tem dogodku. Sodelovali so 3 učenci 9. razreda in 2 učenca 8. razreda.
Spominski dan smo zaključili s prispevkom na osrednjem spominskem dogodku v SNG
Maribor, kjer so ob koncertu Big Banda Slovenske vojske ter slavnostnih govornikih nastopili
s krajšim recitalom tudi 4 učenci naše šole z mentorico in koordinatorico Maistrovih dejavnosti
v šoli Klaro Napast.
67
6.3 Prireditev ob dnevu žena
V mesecu marcu je bila izpeljana kulturna prireditev ob dnevu žena in materinskem dnevu.
V kulturnem programu so se z recitali, plesom in pesmijo predstavili učenci od prvega do petega
razreda. Poseben čar ima spomladanska dekoracija prostora, za katero so se potrudile učiteljice
z učenci podaljšanega bivanja.
Prireditev sta koordinirali Mojca Birsa in Katja Viltužnik.
6.4 Zaključna prireditev za razredno stopnjo
V četrtek, 19.06.2014, je na šoli bila zaključna prireditev za učence od prvega do petega razreda.
Namen prireditve je bil, da se starše seznani s projekti in dosežki minulega šolskega leta. Na
sami prireditvi so prebrali vse dobitnike priznanj: bronasto Cankarjevo priznanje, bronasto
Vegovo priznanje, Vesela šola, zlato priznanje za angleško in nemško bralno značko, Logika,
Naj bralec oddelka in tudi priznanje za Naj učenca oddelka na razredni stopnji. Vsak oddelek
se je predstavil s svojo plesno točko. Prireditev so povezovali učenci 5. A in 5. B razreda: Nejc
Kobilica, Jaka Oberlajt in Zoja Pleteršek.
68
6.5 Zaključna prireditev za predmetno stopnjo
V sredo, 11. junija 2014, je v večnamenskem prostoru šole potekala zaključna prireditev za
učence predmetne stopnje, na kateri smo predstavili projekte in dosežke letošnjega šolskega
leta. Učencem, ki so na različnih tekmovanjih dosegli srebrna in zlata priznanja, smo le-ta
podelili, predstavili smo tudi učence, ki so osvojili bronasta priznanja in druge dosežke. Pester
kulturni program so obogatili glasbeni talenti naše šole.
Letošnja prireditev je potekala pod motom Dober dan, življenje. Povezovalo jo je deset
učencev, in sicer Blažka Brumen, Valentina Šibler, David Flakus Bosilj, Alen Bihar Bobinski,
Eva Hebar, Laura Šantl, Tinka Mesarič, Jakob Pokeržnik, Sara Holjević in Erik Kladošek. Z
glasbenimi točkami so se predstavili: Tijana Mernik, Til Dečko in Žiga Pigac na klavinovi,
Tomaž Granda na klarinetu, Sani Smajić, Tomaž Granda, Matija Šiško in Van Dečko na bobnih,
mladinski pevski zbor pod mentorstvom zborovodkinje Maje Prodanovič pa je občinstvo
navdušil s pesmima Pastirče mlado in milo ter Hallelujah. S plesno točko so se predstavile
šestošolke, v nemščini pa je recitiral Matic Hrenič.
Na zaključni prireditvi je ravnateljica podelila priznanja s tekmovanj, knjižne nagrade za
posebne dosežke in priznanja naj učencem oddelkov, naj učenki šole, naj oddelku šole, naj
športnikoma in naj učenki generacije.
Prireditev so pripravile Barbara Vraničar, Petra Orgl in Mateja Barbarič.
6.6 Prireditev ob dnevu državnosti
Zaključna prireditev za učence, ki je potekala 24. junija 2014, je bila namenjena obeležitvi
dneva državnosti. S tem smo hkrati svečano zaključili uspešno končano šolsko leto.
Istega dne dopoldne smo se s kulturnim programom poklonili dnevu državnosti tudi v Vojašnici
generala Maistra.
Kulturni program z učenci sta pripravili Klara Napast in Maja Prodanovič, ki je za slavnostni
program pripravila mladinski pevski zbor.
69
7. PREDSTAVITEV RAZSTAV
7.1 Stalne razstave
VITRINA OB GLASBENI UČILNICI
Od septembra do novembra 2013: Stari predmeti naših dedkov in babic
Od decembra do januarja 2013/2014: Naj bo praznično, veselo - razstava novoletno božičnih
okraskov in voščilnic
7.2 Tematske razstave
V mesecu oktobru in novembru 2013 smo pod mentorstvom Brede Gaber Pavlović v vitrini
ob glasbeni učilnici razstavili stare predmete naših babic in dedkov.
V želji, da popestrimo življenje in videz notranjosti šole, se že drugo leto pripravljajo tematske
razstave, ki nekako popestrijo življenjski utrip učencev, delavcev šole in staršev ter vseh, ki
sodelujejo z nami.
Pripravljene so bile 4 tematske razstave, ki so se menjavale po tromesečjih:
-Igrače - otrokovo veselje
-Novoletna tematika - Naj bo zdravo in veselo
-Glasbila - Ena ptička priletela in prav lepo je zapela
-10 let vstopa SLO v EU
Pri zbiranju gradiva, predmetov in pripravi razstav pomagajo učenci zgodovinskega krožka,
učiteljica Mateja Kafer, varnostnica in ostali sodelavci in učenci šole.
70
7.3 Likovne razstave
Ob dnevu Rudolfa Maistra je bila v šolski avli postavljena razstava otroških likovnih del.
Učenci so upodabljali portret Rudolfa Maistra, ilustrirali Maistrove pesmi. Izdelani so bili tudi
stripi o Rudolfu Maistru.
Za MORS je bila postavljena pregledna razstava otroških likovnih del. Učenci so ustvarili 101
likovnih del z likovni motivi: portreti - Rudolf Maister v Mariboru, ilustracije Maistrovih
pesmi. Izdelana sta bila tudi 2 plakata, 2 reliefa in strip o Rudolfu Maistru.
Šolsko razstavišče obsega na hodnikih 40 stekel, panojev v avli, razstavišče v knjižnici, bele
table pred razredi, šolske vitrine v avli šole. Razstave so se zvrstile:
september: pregledna razstava otroških likovnih del
november: ob spominskem dnevu Rudolfa Maistra smo pripravili naslednje razstave:

razstava ilustracij Maistrovih tekstov

lik Rudolfa Maistra v očeh učencev

strip Kaj vem o Rudolfu Maistru
januar: velika pregledna razstava na temo Cvetje za mamo
februar: razstava nagrajenih otroških ilustracij, ustvarjenih v likovnih delavnicah na kulturnem
dnevu.
maj: razstava otroških likovnih izdelkov, ki so nastali na terenu v botaničnem vrtu Pivola.
V galeriji GRAJSKI VRT - GUJT v Mariboru večja razstava otroških likovnih del ob 140letnici rojstva RUDOLFA MAISTRA
Na šoli so postavljene stalne razstave:
- vitrina, posvečena Rudolfu Maistru
- ob 140-letnici rojstva R. Maistra, 10 okvirjenih otroških plakatov
- galerija s 55 likovnimi deli znanih umetnikov.
7.4 Fotografske razstave
Fotografska razstava ob TEDNU OTROKA: V okviru fotografskega krožka smo pripravili
fotografsko razstavo na temo SKUPINSKI PORTRET IZ ŽIVLJENJA ŠOLE. Razstava je v
knjižnici od začetka meseca oktobra. Med učenci je vzbudila veliko zanimanja. Razstava je
nastala pod mentorstvom Klare Napast.
71
8. ORGANIZACIJA VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNEGA DELA
8.1 Kadrovski pogoji
Delovno mesto
Število delavcev
Ravnateljica
1
Pomočnica ravnateljice
1
Učitelj v I., II. triadi
13
Učiteljice v OPB
3
Učitelj v III. triadi
17
Pripravniki
2
Specialni pedagoginji
2
Diplomirana socialna delavka
1
Socialna pedagoginja
1
Psihologinja
0,13
Knjižničarka
0,50 + 0,40
Laborant
0,24
Računalničar
0,35
Računovodkinja
1
Tajnica
1
Romska pomočnica
Hišnik - kurjač
0,5
1
Kuharice
6,9
Organizator šolske prehrane
0,08
Čistilke
5 (6)
Informator
1
Vzdrževalec okolja
1
72
Zdrav življenjski slog
0,5
POŠ
1,5 (3x0,5)
Skupaj:
63,1
8.2 Uresničevanje predmetnika in učnih načrtov
Šolski koledar je bil v celoti realiziran. Realizacijo pouka smo spremljali po ocenjevalnih
obdobjih. Opravljenih je bilo 191 delovnih dni (1. r. – 8. r.) in 185 delovnih dni v 9. razredu.
Realizacija obveznega programa oziroma pouka pri vseh predmetih v šolskem letu 2013/14 je
bila 99,85%.
Realizacija razširjenega programa (dodatni in dopolnilni pouk) v šolskem letu 2013/2014 je
bila 103,5%.
Odstotek učencev, ki so v preteklem šolskem letu izpolnili pogoje za napredovanje v višji
razred, je 99,05%.
73
8.3 Učni uspeh
Ocene po razredih
5,0
SLJ
MAT
4,0
TJA
NE
3,0
LUM
2,0
GU
M
DRU
1,0
GEO
3.
4.
5.
6.
7.
8.
9.
Skupaj
razred razred razred razred razred razred razred
SLJ
4,6
4,3
3,7
3,7
3,7
3,6
3,5
3,8
MAT
4,5
4,1
3,7
3,8
3,5
3,6
3,6
3,8
TJA
4,4
3,9
4,0
3,8
3,7
3,9
3,9
NE
3,9
3,8
3,8
LUM
5,0
5,0
4,9
5,0
5,0
5,0
5,0
5,0
GUM 4,8
4,9
5,0
5,0
5,0
5,0
5,0
4,9
DRU
4,2
3,9
4,1
GEO
4,4
3,9
3,9
3,8
4,0
ZGO
4,1
3,9
4,2
3,9
4,0
DKE
4,3
4,0
4,1
SPO
4,7
4,7
FIZ
3,6
3,6
3,6
KEM
4,0
3,8
3,9
BIO
4,4
4,3
4,3
NAR
4,3
4,2
4,3
NIT
4,3
4,2
4,2
TIT
4,9
4,5
4,8
4,7
GOS
4,6
4,9
4,7
ŠPO
5,0
5,0
5,0
4,9
4,9
4,9
4,8
4,9
ZGO
DKE
SPO
FIZ
KEM
BIO
NAR
NIT
TIT
GOS
ŠPO
74
8.4 Statistični podatki
Realizacija pouka po razredih
Realizacija pouka v %
Predmet
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
8.
9.
razred razred razred razred razred razred razred razred razred
Slovenščina (SLJ) 100,5
Matematika
(MAT)
100,0
99,6
100,0
99,5
98,3
98,9
97,9
95,9
105,6
99,3
99,2
99,2
99,3
99,3
99,0
98,3
100,0
97,9
101,0
99,7
99,0
96,7
105,2
99,3
95,7
Angleščina (TJA)
Nemščina (NE)
Likovna umetnost
(LUM)
98,6
100,0
100,8
101,5
100,0
102,9
100,0
102,9
107,9
Glasbena
umetnost (GUM) 101,5
100,0
97,9
103,8
98,1
98,6
98,6
100,0
104,7
100,0
100,5
Geografija (GEO)
102,9
99,3
101,9
102,4
Zgodovina (ZGO)
101,4
97,9
95,7
103,9
100,0
102,9
Družba (DRU)
Domovinska in
državljanska
kultura in etika
(DKE)
Spoznavanje
okolja (SPO)
97,6
99,0
98,6
Fizika (FIZ)
100,0
105,5
Kemija (KEM)
97,9
104,0
Biologija (BIO)
98,1
103,1
Naravoslovje
(NAR)
Naravoslovje in
tehnika (NIT)
97,9
100,0
98,6
98,6
75
Tehnika in
tehnologija (TIT)
100,0
Gospodinjstvo
(GOS)
Šport (ŠPO)
98,6
98,1
Razredna ura
(RU)
99,0
98,1
99,5
98,1
97,1
97,1
97,1
102,9
101,4
100,7
97,1
100,0
99,1
99,5
97,1
105,5
100,0
Realizacija po predmetih
104,0
103,0
102,0
101,0
100,0
99,0
98,0
97,0
96,0
95,0
SLJ
MAT
TJA
NE
LUM
GUM
DRU
GEO
ZGO
DKE
SPO
FIZ
KEM
BIO
NAR
NIT
TIT
GOS
ŠPO
RU
94,0
76
Obisk pouka
97,0%
96,0%
95,0%
94,0%
93,0%
92,0%
91,0%
1.
razred
Obisk pouka 93,2%
2.
razred
92,9%
3.
razred
94,9%
4.
razred
96,4%
5.
razred
96,2%
6.
razred
96,0%
7.
razred
94,0%
8.
razred
93,4%
9.
razred
95,7%
8.5 Dopolnilni pouk
Dopolnilni pouk obiskujejo učenci, ki potrebujejo dodatno razlago za razumevanje učne snovi.
Dopolnilni pouk občasno obiskujejo tudi učenci, ki jim samo določena snov povzroča težave.
Z drugačnim načinom dela učenci lažje osvojijo temeljne učne cilje. Večina učencev je
obiskovala dopolnilni pouk pri dveh predmetih. Dopolnilni pouk je v prvem VIO obiskovalo
41 učencev, v drugem VIO 40 učencev, v tretjem VIO pa 114 učencev (različni predmeti).
8.6 Dodatni pouk
Dodatni pouk je namenjen učencem, ki za določene predmete kažejo posebna nagnjenja in
sposobnosti in pri posameznih predmetih presegajo z učnim načrtom določene standarde
znanja. Z razširjenimi vsebinami in različnimi metodami dela se tem učencem omogoča
doseganje višjih učnih ciljev. Dodatni pouk je v prvem VIO obiskovalo 41 učencev, v drugem
VIO 66 učencev, v tretjem VIO pa 117 učencev (različni predmeti).
77
8.7 Pouk v manjših učnih skupinah
V 4. in 5. razredu smo izvajali fleksibilno diferenciacijo pri matematiki, v 6. in 7. razredu pa
pri slovenščini, angleščini in matematiki.
Zunanjo diferenciacijo v 8. in 9. razredu smo izvajali kot pouk v manjših učnih skupinah.
8.8 Izbirni predmeti
Izbirni predmeti so del obveznega programa osnovne šole in jih učenec izbere ob koncu
prejšnjega šolskega leta.
Šola mora ponuditi pouk najmanj treh izbirnih predmetov (IP) iz družboslovno-humanističnega
in naravoslovno-tehničnega sklopa.
Učenec izbere dve uri pouka izbirnih predmetov tedensko, lahko pa tudi tri ure, če s tem
soglašajo starši (ne izbira več dveh ali treh predmetov, ampak dve ali tri ure izbirnih predmetov;
torej, če izbere nemščino, je to dvourni predmet in zadošča, lahko pa s soglasjem staršev izbere
še en enourni predmet).
Učenec izbira po svojih interesih v dogovoru s starši ne glede na sklop.
Učenec, ki obiskuje glasbeno šolo z javno veljavnim programom, je lahko oproščen
obiskovanja izbirnih predmetov (v celoti ali pa samo eno uro).
Starši po junijskem roku za vpis v glasbeno šolo za naslednje šol. leto osnovni šoli posredujejo
pisno vlogo, ki ji priložijo potrdilo o vpisu v glasbeno šolo. V vlogi navedejo, ali želijo
oprostitev v celoti ali le eno uro. Ravnatelj odloči o oprostitvi za posamezno šolsko leto. Za
učence, ki se vpisujejo naknadno v avgustu, se vloga odda najkasneje do 31. avgusta.
V šolskem letu 2013/2014 smo izvajali naslednje izbirne predmete:
Predmet
Število učencev
Število skupin
Število ur tedensko
Daljnogledi in planeti /i/
13
1
1
Glasbena dela /i/
17
1
1
Glasbeni projekt /i/
12
1
1
Izbrani šport /i/
8
1
1
Likovno snovanje 3 /i/
16
1
1
78
Matematične delavnice 7 /i/
8
1
1
Matematične delavnice 8 /i/
11
1
1
Nemščina III /i/
8
1
2
Obdelava gradiv: les /i/
13
1
1
Obdelava gradiv: umetne snovi /i/
10
1
1
Odkrivajmo preteklost mojega
kraja /i/
10
1
1
Poskusi v kemiji /i/
24
1
2
Računalniška omrežja /i/
19
1
1
Sodobna priprava hrane /i/
24
1
2
Šport za sprostitev /i/
22
1
2
Šport za zdravje /i/
13
1
1
Skupaj
228
16
20
8.9 Interesne dejavnosti
Za razvijanje različnih interesov učencev osnovna šola organizira interesne dejavnosti, ki jih
določi z letnim delovnim načrtom.
Učenci se za obiskovanje interesnih dejavnosti odločajo prostovoljno, v skladu s svojimi
interesi in sposobnostmi, pričakujemo pa, da učenci izbrano interesno dejavnost obiskujejo
redno in dosledno, ves čas izvajanja dejavnosti.
Ponudba interesnih dejavnosti:
IME IN PRIIMEK:
število ur:
INTERESNA DEJAVNOST - naziv in
razred
BARBARIČ Mateja
30 nem 1
Nemščina 1.r,
10
Nemška bralna značka 1-6.r
15
Novinarski krožek 6-9.r
79
20
Prva pomoč 7.-9.r
10+ 15
Integracija Dornava; mediaciia
15+15+15
Živali in mi 1.r, Naj bralec 1.r, mediacija
BRAČIČ Romana
15+15
Likovni krožek 1.r, Eko krožek 1.r
NAPAST Klara
20+15
Bralna značka, Fotografski krožek
ČERČEK Natalija
15
Plesni krožek 3.r
DUMANČIČ Simon
30
Vivaristika
DRAŠKOVIČ Mateja
20
Med dvema ognjema 2.r
FINGUŠT Alenka
15
Valeta
10
Bralna značka
20
Zgodovinski krožek 6.-9.r
15
Mediacija
20
Med dvema 5.r
20+10
Med dvema ognjema 4.r,
BELCL Alenka
BORŠIČ Aleksandra
GABER PAVLOVIČ
Breda
HERNAH Petra
JANČEC Višnja
Varnostna olimpiada
VILTUŽNIK Katja
JEŽ Darinka
KÄFER Mateja
20
Folklora
30+30+15+1 Angleščina 1.r+ Angleščina 2.r+ angleščina 3.r,
0
Knjižničarski krožek
40
Glasbene delavnice orff 4.r, 5r. (2 skupini po
20)
KLADOŠEK Danica
15+ 20+20
Logika, Dramski krožek, Promet
80
KAMENŠEK Boštjan
20
Gibalna abeceda 1-3.r
KOZAR Metka
30
Nemščina 2.r
+10+10
Ang. bralna značka +nem. bralna značka 7.-9.r
KOKOL Branka
15
Vesela šola 4-9.r
LEBEN Marija
30
Pevski zbor
20
folklora
BIRSA Mojca
15
Med dvema ognjema 1.r
PEČNIK Maja
15+15
Geografski krožek 7-9.r, Ekokviz 6.-8.r
PILIH Nevenka
10+10
Ang. bralna značka4-5.r, 6-9r
PŠENIČNIK Štefka
15
Med dvema ognjema 3.r
PUVAR
30
Likovni krožek 5-9.r
30
Logika 6-9.r
15
mediacija
ŠIREC Vlado
30
Modelarstvo 6-9.r
KOLENC Nina
15
Golf 4-5.r
ŽIDOM Biserna
15
Mediacija
JURKOŠEK Dragica
15
Diabetes
15+15
Gibalo ritmične delavnice za DSP
15
mediacija
Rozika
REPNIK Alenka
TRAPEČAR PAVŠIČ
Jasna+ KÄFER Mateja
AUGUSTINOVIČ
Natalija
81
8.10 Dnevi dejavnosti
Planirani dnevi dejavnosti v šolskem letu 2013/2014 so bili realizirani kot prikazuje dagram:
Dnevi dejavnosti – realizacija po razredih
100%
90%
80%
70%
60%
50%
40%
30%
20%
10%
ŠD
KD
ŠD
KD
ŠD
KD
ŠD
KD
ŠD
KD
ŠD
KD
ŠD
KD
ŠD
KD
ŠD
KD
0%
1. razred 2. razred 3. razred 4. razred 5. razred 6. razred 7. razred 8. razred 9. razred
Skupna realizacija je bila 99% (dejansko 100%, a je športni dan v 9. razredu (predstava
Razstava src) v e-asistentu napačno prikazana zaradi težav z vnašanjem v program).
8.11 Nadstandardne in tečajne oblike
Z devetletnim programom pouk jezikov in računalništva izvajamo kot nadstandard. Izvajanje
dejavnosti financira MOM.
Računalništvo kot nadstandard je obiskovalo 86 učencev (4.-6. razred).
Nadstandardni pouk nemščine je obiskoval 101 učenec (3.-6. razred).
82
8.12 Ekskurzije v okviru pouka
Realizirali smo sledeče strokovne ekskurzije:
Razred
Destinacija ekskurzije
Datum
1. razred
LJ – ZOO
27. 5. 2014
2. razred
Podčetrtek, Olimje
27. 5. 2014
3. razred
Vače pri Litiji: Pastirski dan
27. 5. 2014
4. razred
Ptuj – Ptujski grad
27. 5. 2014
5. razred
Ljubljana, Žička kartuzija
27. 5. 2014
6. razred
Koroška – Libeliče, Prežihovina, rudnik Velenje
27. 5. 2014
7. razred
Zavrh
27. 5. 2014
8. razred
Bled, Bohinj
27. 5. 2014
9. razred
Pustolovščina v deželi Petra Klepca
27. 5. 2014
8.13 Šola v naravi
2. razred
Ribniška koča (10. 3. - 12. 3. 2014) Vodji šole v naravi sta bili Alenka Belcl in Mateja
Draškovič.
Glavni cilj je druženje otrok v drugačnem okolju, medsebojno spoznavanje in navajanje na
življenje v skupnosti:
-
veliko gibanja in vadbe na svežem zraku,
-
športno obnašanje na snegu,
-
pridobivajo splošno telesno kondicijo
-
opazujejo in spoznavajo naravo pozimi,
-
učenci spoznajo pojem življenjsko okolje (naravno, umetno),
-
ogledajo si življenjsko okolje pozimi: gozd,
-
navajajo se na pravilen odnos do narave, živali,
-
spoznajo, kako skrbimo za živali pozimi,
-
prepoznavajo sledi živali v snegu.
83
4. razred
Kraj: Spuhlja (CŠOD Štrk)
Datum: od 22.04.2014 do 25.04.2014
Vodja: Višnja Jančec
Spremljevalci: Branka Kokol, Marija Leben, Romana Bračič
Cilji:

pridobivanje splošno uporabnih znanj in praktičnih veščin za življenje,

razvijanje učenčevih osebnostnih lastnosti,

dopolnjevanje znanja in širjenje tem, ki so del učnega načrta,

socializacija posameznika in skupine,

razvijanje odgovornosti za lastno varnost in zdravje,

spoznavanje določenih vsebin iz naravoslovja, športa, kulture in življenja v naravi,

spoznavanje lokostrelske opreme in tehnike streljanja z lokom,

spoznavanje varnostnih zahtev pri streljanju.
Vsebine:
Naravoslovje:

orientacija

sonce, senca, dan, noč, mrak

mlaka
Šport:

lokostrelstvo

plezanje

orientacijski tek, pohodništvo
5. razred
Ribnica na Pohorju (17. 2. – 21. 2. 2014)
Cilji zimske šole v naravi:
84

Učenci se bodo naučili osnov alpskega smučanja.

Učenci znajo samostojno in varno uporabljat žičniške naprave na smučišču.

Učenci se seznanijo in znajo uporabljat smučarsko opremo.

Učenci brez težav in varno smučajo po smučišču lažje težavnostne stopnje (zelena
proga).

Učenci se seznanijo s pomembnostjo ukvarjanja z alpskim smučanjem in športom za
zdrav razvoj človeka.

Učenci spoznajo alpsko smučanje kot tekmovalni šport z udeležbo na razredni tekmi.
Vodja šole v naravi je bil Boštjan Kamenšek.
7. razred
Morje (Fiesa ali Pacug ali Poreč) (2. 6. – 6. 6. 2014)
Splošni cilji:

Povečuje trajnost in kakovost znanja, ki ga učenec pridobiva tudi preko te oblike
vzgojno-izobraževalnega dela.

Spodbuja sposobnost za opazovanje naravnega in družbenega okolja ter samostojno in
odgovorno ravnanje do naravnega in družbenega okolja.

Spodbuja socialne in komunikacijske spretnosti in veščine ter razvijanje demokratične
komunikacijske kulture.

Spodbuja sposobnost za spoštovanje sebe in drugih oseb ter vzpostavljanje
medosebnih in družbenih odnosov.

Razvija sposobnost ustvarjalnega in kritičnega mišljenja in presojanja, učenca
usposablja za soočanje z življenjskimi problemi in za samozavestno
odpravljanje/reševanje le-teh.

Spodbuja pozitiven odnos do zdravega načina življenja ter vceplja odgovornost za
lastno varnost in zdravje.
85

Skrbi in spodbuja skladen telesni in duševni razvoj posameznika (možnost izbire in
povezovanja različnih področij, spoznavanje praktičnih veščin za življenje).

Zagotovi plavalno in smučarsko pismenost osnovnošolca.

Razvija odgovoren odnos do okolja.

Spodbuja vseživljenjsko učenje (učenec spoznava različne možnosti pridobivanja
znanja).
Cilji vezani na učni načrt:

Spozna (prepozna) morje kot naravni ekosistem, v katerem snovi ter energija krožijo.

Opazuje makijo – sredozemsko rastje, ki ga sestavljajo sredozemske zimzelene vrste
(krhlika, ruj, mirta, bljušč, žuka …)

Izdela algarij – zbirko predstavnikov morskih alg .

Spoznajo za živa bitja pomembne lastnosti morske vode (slanost, temperatura,
prepustnost za svetlobo.

Seznanijo se s posameznimi življenjskimi predeli, ki se med seboj razlikujejo po
življenjskih razmerah in živih bitjih

Spoznajo predstavnike živalskega planktona

Ugotovijo, kaj je značilno za planktonska živa bitja

Spoznajo najpogostejše živali obrežnega pasu in bibavice

Spoznajo notranjo in zunanjo zgradbo spužev
86

Ugotovijo, da so spužve zelo preprosti organizmi

Zvedo, zakaj so spužve že redke

Spoznajo nekaj predstavnikov ožigalkarjev

Razlikujejo med obliko telesa polipa in meduze

Poznajo najpogostejše živali obrežnega pasu in bibavice

Spoznajo nekaj predstavnikov ožigalkarjev
8.14 Jutranje varstvo
V oddelek jutranjega varstva 1. razredov je bilo vpisanih 40 učencev. Učenci so redno
obiskovali jutranje varstvo. V oddelek so prihajali postopoma od 6. do 8. ure. V oddelku se
učiteljici dnevno menjujeta: sreda in petek Hernah, v ponedeljek, torek in četrtek pa Leben.
V času jutranjega varstva sta učiteljici učencem ponujali različne aktivnosti za ustvarjalno
preživljanje prostega časa. V kotičkih so imeli na razpolago družabne igre, kocke, ljubkovalne
igrače, likovni material, knjige, revije. V kotičku dom pa so se poigrali z različnimi
ljubkovalnimi igračami. Učenci so po svoji želji izbirali dejavnosti in zadovoljili potrebo po
igri, gibanju in druženju s sovrstniki.
Veliko pozornost sta učiteljici dajali interesom in željam otrok. Delo se je navezovalo tudi na
tematske sklope. Izdelovali so različne izdelke, ki so jih razstavili. Izdelovali so tematske
dekoracije za učilnico in šolske prostore.
Ob 7.15 uri so imeli učenci zajtrk. Pri zajtrku sta učiteljici poskrbeli za kulturno prehranjevanje
in lep odnos do hrane.
Ob različnih dejavnostih so se pri učencih krepili medsebojni pozitivni odnosi.
Načrtovanje dela v jutranjem varstvu se je navezovalo na tematske sklope 1. razredov.
87
Jutranje varstvo je prav tako organizirano za učence od drugega do petega razreda. Ker je to
nadstandardna oblika, stroške krijejo starši v celoti.
8.15 Podaljšano bivanje
V šolskem letu 2013/2014 je bilo oblikovanih 6 oddelkov (110 ur) podaljšanega bivanja, in
sicer v času od 11.50 do 15.15, po 15.15 pa se skupine združujejo v manjše - do 16.30. ure, ko
se delo v podaljšanem bivanju zaključi. MIZŠ nam je priznalo 4,4 oddelke.
V času podaljšanega bivanja potekajo različne dejavnosti:
♦ PREHRANA
Prehrana v času podaljšanega bivanja obsega kosilo in popoldansko malico. Učenci tako
razvijajo higienske in prehranjevalne navade (umivanje rok pred obrokom, čiščenje zob po
obroku), usvajajo in spoznavajo bonton ter različne jedi, obenem pa se poučijo o pomenu zdrave
prehrane za človekov razvoj.
♦ SPROSTITVENA DEJAVNOST
Čas sprostitve je namenjen počitku, sprostitvi ter obnavljanju psihofizičnih moči učencev. Tako
učenci zadovoljujejo svoje potrebe po gibanju, socialnih stikih in počitku.
♦ SAMOSTOJNO UČENJE
Samostojno učenje je namenjeno navajanju učencev na samostojno opravljanje domačih nalog,
učenje in pripravljanje na šolsko delo. Učenci opravljajo domače naloge, utrjujejo in ponavljajo
učno snov, si med seboj pomagajo oz. po potrebi poiščejo učno pomoč. Tako učenci razvijajo
svoje sposobnosti za delo v skupini, učijo se ocenjevati svoje delo, posredovati rezultate,
odkrivati napake in jih tudi popraviti.
88
♦ USTVARJALNO PREŽIVLJANJE PROSTEGA ČASA
V tem času učenci nimajo učnih obveznosti, ampak je ta del podaljšanega bivanja namenjen
razvedrilu in sprostitvi, ob kateri lahko učenci razvijajo različne sposobnosti in svojo
ustvarjalnost na umetniškem, športnem, glasbenem ali katerem drugem področju. Na
ustvarjalen način se učijo skupnega dela.
Skupine podaljšanega bivanja
Vključeni učenci (razred)
1. skupina
1.a+3.b
2. skupina
1.b+3.b
3. skupina
2.a+2.b+3.b
4. skupina
3.a+4.b
5. skupina
4.a+4.b
6. skupina
5.a+5.b
8.16 Šolska prehrana
S 1. 9. 2010 so začela veljati Pravila o šolski prehrani, ki jih je Svet zavoda OŠ borcev za
severno mejo sprejel na osnovi 6. člena Zakona o šolski prehrani (Uradni list RS, št. 43/2010 z
dne 31. 5. 2010). Pravila določajo postopke evidentiranja in nadzora nad koriščenjem obrokov,
čas in način odjave posameznega obroka, ravnanje z neprevzetimi obroki in načine seznanitve
učencev in staršev s pravili in pravicami do subvencioniranja prehrane. Pravilnik je v celoti
objavljen na spletnih straneh šole, kratek povzetek pa sledi v nadaljevanju.
Šolska prehrana obsega malico, zajtrk, kosilo in popoldansko malico. Pri organizaciji šolske
prehrane se upoštevajo smernice za prehranjevanje v vzgojno-izobraževalnih zavodih
Strokovnega sveta Republike Slovenije za splošno izobraževanje. Šola organizira obvezno
malico za vse učence, kot dodatno ponudbo pa zajtrk, kosilo in popoldansko malico, v okviru
svojih zmožnosti lahko ponudi tudi dietno in druge vrste prehrane.
89
Nabava živil se izvede preko javnega razpisa javnega naročanja, pri čemer se posebno skrb
posveti kvaliteti izbora živil in visoko hranilnih živil. Hrana se pripravlja v šolski kuhinji, pri
čemer se posveča posebna skrb pripravi zdrave prehrane.
V primeru bolezni ali druge odsotnosti učenca lahko starši odjavijo prehrano za določen čas oz.
čas odsotnosti učenca. Prehrana se odjavi pri poslovnemu sekretarju. Starši odjavijo prehrano
ustno, po telefonu ali pisno. V primeru odsotnosti poslovnega sekretarja se preklic odda
računovodji.
Če je bila odjava prehrane podana poslovnemu sekretarju/računovodji od 7.00 do 8.15 ure, velja
odjava z naslednjim dnem po prejemu oz. z dnem, ki ga določi oseba, ki je podala odjavo.
Odjava prehrane za nazaj ni mogoča. V kolikor starši posameznega obroka ne odjavijo
pravočasno, plačajo polno ceno obroka, vključno s subvencijo. Odjavljeni obroki hrane se
obračunajo naslednji mesec.
8.17 Delo z nadarjenimi učenci
V letošnjem šolskem letu je bilo na OŠ borcev za severno mejo 53 nadarjenih otrok, od tega 32
dečkov in 21 deklic. Po razredih so razporejeni, kot prikazuje tabela:
90
Število skupaj:
Število nadarjenih učencev po razredih:
4. a
4. b
Skupaj:
dečki
deklice
dečki
deklice
dečki
deklice
0
1
0
0
0
1
5. a
5. b
Skupaj:
dečki
deklice
dečki
deklice
dečki
deklice
1
1
0
0
1
1
6. a
6. b
deklice
dečki
deklice
dečki
deklice
3
4
6
0
9
4
7. b
deklice
dečki
deklice
dečki
deklice
4
3
1
4
5
7
8. b
12
Skupaj:
dečki
deklice
dečki
deklice
dečki
deklice
3
2
8
2
11
4
9. a
13
Skupaj:
dečki
8. a
2
Skupaj:
dečki
7. a
1
9. b
15
Skupaj:
dečki
deklice
dečki
deklice
dečki
deklice
2
2
4
2
6
4
10
53
Vsi evidentirani učenci so bili tudi identificirani kot nadarjeni učenci.
Aktiv za delo z nadarjenimi učenci sestavljajo psihologinja, Branka Ribič Hederih, socialna
pedagoginja, Barbara Vraničar, učiteljica matematike, Jelka Golob, učiteljica razrednega
pouka, Katja Viltužnik in učiteljica angleškega in nemškega jezika, Metka Kozar.
V okviru dela aktiva je psihologinja izvedla postopek evidentiranja in identificiranja nadarjenih
učencev ter je izvajala individualno in skupinsko delo z nadarjenimi učenci. Devetošolcem je
posredovala poročila o nadarjenosti, njihovim staršem pa obvestila o štipendiranju.
91
Socialna pedagoginja je izvajala individualno pomoč za učno neuspešnega nadarjenega učenca
Timoteja Kukca (svetovalni razgovori, učenje socialnih veščin, učna pomoč pri matematiki in
angleščini, vaje branja in pisanja …), s sedmošolcem in devetošolko je oblikovala raziskovalni
nalogi in uspešno sodelovala na 31. srečanju Mladi za napredek Maribora, sodelovala je pri
izvedbi popoldanskih matematičnih delavnic (popotovanje matematičnih borcev), organizirala
je strokovno ekskurzijo nadarjenih učencev v Planico, aktivno je sodelovala s prispevkom za
projekt Evropska vas (delo z nadarjenimi učenci, ki obiskujejo zgodovinski krožek),
koordinirala in aktivno sodelovala je v projektu Pedagoško vodenje in dvig kakovosti vzgojnoizobraževalnega dela z nadarjenimi učenci, izvedla je roditeljski sestanek o odkrivanju
nadarjenih učencev za starše učencev 3. razreda ter organizirala in izvedla zaključno prireditev
za predmetno stopnjo.
Učiteljica Metka Kozar je za nadarjene učence izvedla delavnici Tea, cookies and stories in
Geschichten und Gerichte, nadarjene učence je pripravljala na tekmovanja iz angleškega in
nemškega jezika, učence je tudi spremljala na strokovni ekskurziji v Planico in na Malto. Skozi
vse te aktivnosti so učenci imeli možnost izboljšati svoje jezikovno, geografsko, športno,
zgodovinsko znanje ter splošno izobrazbo in se izpopolnjevati. Napredek na teh področjih je
bil opazen tako pri NPZ kot tudi na tekmovanju iz angleške in nemške bralne značke ter mnogih
drugih tekmovanjih in dogodkih, ki so potekali na šoli.
Učiteljici Jelka Golob in Katja Viltužnik sta prav tako izvajali individualno in skupinsko delo
z nadarjenimi učenci, in sicer predvsem v obliki delavnic (matematične, izdelava iger …).
8.18 Delo z učenci s posebnimi potrebami
Šolski specialni pedagoginji, Jasna Trapečar Pavšič in Natalija Augustinovič, ter socialna
pedagoginja, Barbara Vraničar, delajo z učenci posebnimi potrebami, ki imajo ta status
pridobljen z odločbo u usmeritvi. Delo poteka v specializiranih kabinetih in v razredu,
individualno ali v skupini. Specialni pedagoginji in socialna pedagoginja sodelujejo z zunanjimi
institucijami, kjer je otrok morebiti obravnavan.
92
8.19 Individualna in skupinska pomoč
Kadar starši želijo nasvet ali pomoč za otroka pri tehnikah in metodah učenja, branju in pisanju,
specifičnih učnih težavah pri posameznih predmetih, govorno – jezikovnih težavah, težavah
grafomotorike,
težavah
motorike
(gibanja),
koncentracije,
pozornosti
in
nemiru
(hiperaktivnosti), težavah v orientaciji, levoročnosti, obojeročnosti, vključevanju otrok s
posebnimi potrebami v OŠ šolanju dolgotrajno bolnih ali hospitaliziranih otrok, dvojezičnosti,
se lahko po pomoč obrnejo na specialni pedagoginji Natalijo Augustinovič ali Jasno Trapečar
Pavšič, ki jih pričakujeta v času njunih dopoldanskih govorilnih ur ter popoldanskih govorilnih
ur šole oz. po dogovoru.
8.20 Delo z učenci Romi
Na začetku šolskega leta je bilo v OŠ borcev za severno mejo vpisanih 20 učencev Romov. 3
učenci so se vpisali med šolskim letom. Ob koncu šolskega leta je na šoli 23 učencev Romov.
Zanje izvajamo individualno in skupinsko pomoč, hkrati sodelujemo v projektu Uspešno
vključevanje Romov v vzgojo in izobraževanje II.
Učno pomoč za učence Rome so izvajale socialna pedagoginja Barbara Vraničar, romska
pomočnica Valbone Haliti in učiteljice Breda Gaber Pavlović, Branka Kokol, Daša Žula, Mojca
Birsa, Darinka Jež, Maja Pečnik, Petra Hernah in Aleksandra Boršič. Delo je potekalo
individualno, v parih ali v manjših skupinah v ali izven oddelka. Socialna pedagoginja in
romska pomočnica opravljata tudi obiske na domu in sta po potrebi v vsakodnevnih stikih s
starši. Pomagata jim pri urejanju vseh formalnosti na šoli in jim svetujeta, kako do boljšega
šolskega uspeha njihovih otrok.
Problematika romskih učencev se v primerjavi s slovensko kulturo kaže predvsem v različnosti
vrednot, tako romski učenci veliko izostajajo od pouka, doma ne opravljajo šolskih obveznosti
ipd. Hkrati imajo težave z razumevanjem in uporabo slovenskega jezika, saj ga večina v
domačem okolju ne uporablja ali ga uporablja napačno. Pri delu z romsko populacijo šola
sodeluje tudi z zunanjimi institucijami, in sicer predvsem s centrom za socialno delo ter
Svetovalnim centrom za otroke, mladostnike in starše.
93
Učencem Romom preko individualne in skupinske pomoči pomagamo pri doseganju
minimalnih standardov znanja, pri čemer dajemo največji poudarek individualni razlagi učne
snovi z uporabo specialnopedagoških metod. Hkrati se osredotočamo predvsem na pridobivanje
slovenskega besedišča ter na tehniko branja in pisanja.
Uspehi našega dela so vidni predvsem v usvajanju predpisanih standardov znanja pri romskih
učencih, v številčnejših obiskih staršev v šoli, v pozitivni integraciji romskih otrok v šolsko
okolje in v rušenju predsodkov pri vseh nas, ki se vsakodnevno srečujemo z romsko kulturo.
Veliko napora bomo morali še naprej vlagati v zmanjševanje izostankov romskih otrok od
pouka in v domače delo, ki sta bistvena dejavnika njihove učne neuspešnosti.
8.21 Plavalni tečaji
Plavalni tečaj je organiziran za učence 1. in 3. razreda, in sicer v kopališču Pristan, do katerega
je organiziran tudi avtobusni prevoz.
1. razred
termin
odhod izpred šole
odhod iz Pristana
5.-16. maj 2014
12.45
15.30
3. razred
5.-16. maj 2014
11.30
14.00
8.22 Zobna preventiva
V šolskem letu 2013/2014 nas je večkrat letno obiskala medicinska sestra, ga. Marjana Poš, iz
Kabineta za zobozdravstveno prosveto in vzgojo ZD dr. Adolfa Drolca Maribor.
Ob vsakem obisku je z učenci preživela 1 šolsko uro, v kateri jih je ozaveščala o pomenu ustne
higiene in skrbi za zobe, pregledovala in »ocenjevala« čistost zob učencev, utrjevala tehnike
pravilnega umivanja zob in se z njimi veliko pogovarjala o zdravi prehrani, ki predstavlja
pomemben segment zobne higiene.
94
8.23 Kolesarski izpit
Učenci 5. a in 5. b razreda so v šol. letu 2013/2014 opravljali kolesarski izpit. Skozi šolsko leto
so ob petkih pod mentorstvom učiteljice Danice Kladošek imeli kolesarski krožek, kjer so
reševali naloge v delovnem zvezku. Po usvojeni snovi so učenci opravili teoretični del izpita.
V mesecu maju so opravili tehniški dan, v skladu z letnim delovnim načrtom, kjer smo
ugotavljali spretnosti otrok pri vožnji s kolesom in tehniški pregled kolesa. Vozili so po
prometnem poligonu. Skupaj s policistom so si ogledali izpitno progo. Potem pa so v skupinah
po pet učencev in učiteljic Danice Kladošek in Maje Prodanovič šli na vožnjo po Pobrežju.
Velik poudarek smo dali zavijanju levo in vključevanju v promet. V mesecu juniju so opravili
kolesarski izpit, pod nadzorom policistov iz PP Tabor II.
8.24 Analiza NPZ
Angleški jezik
Nacionalnega preverjanja znanja iz angleščine v 6. razredu se je letos na naši šoli udeležilo 46
učencev iz obeh 6. razredov (23 iz 6. a in 23 iz 6. b razreda).
Povprečje je bilo na državni ravni (za Slovenijo) 48,22 %.
Naši učenci so bili zelo uspešni, saj je doseženo povprečje naše šole 56,91 % (6.A: 59,04 %,
6.B: 54,78 %), kar nas uvrsti kar za 8,69 % nad državno povprečje.
Test (preizkus znanja) je bil sestavljen iz 4 delov:
A) Slušno razumevanje, B) Bralno razumevanje, C) Besedišče, D) Pisno sporočanje.
A)SLUŠNO RAZUMEVANJE: Učenci so poslušali besedilo o navihanih opicah ter nato
trditve od 1 do 6 označili za PRAVILNE ali NAPAČNE. – V 2. delu prve naloge so učenci
poslušali zgodbo o deklici Nini in nato pri vprašanjih od 1 do 6 označili pravilen odgovor A, B
ali C.
95
B) BRALNO RAZUMEVANJE: Prva bralna naloga govori o šoli v Seattle-u in življenju
na le-tej. Učenci pa so na podlagi prebranega morali dopolniti stavke z eno ustrezno
besedo iz okvirja. Pri 2. nalogi bralnega razumevanja so morali učenci na kratko
odgovoriti na vprašanja, ki so vsebovala WH-vprašalnice.
C) BESEDIŠČE: V 1. delu te naloge so imeli učenci narisano sliko Tinine sobe, nato pa so
morali besedilo dopolniti z eno besedo, ki so jo našli tudi na sliki. Dano so imeli prvo
črko za vsako besedo. V 2. delu naloge pa so v besedilo vstavljali različne besede.
Naloga je bila otežena saj so 3 besede bile odveč.
D) PISNO SPOROČANJE: Učenci so pisno sporočali ob vodeni nalogi z iztočnicami.
Svojemu dopisovalcu so morali opisati svoj domači kraj (mesto/vas), kaj lahko počneš
v svojem kraju poleti in pozimi ter svojemu dopisovalcu zastaviti tri vprašanja o
njegovem domačem kraju.
Ocenjevana so bila tri različna področja: vsebina (4točke), besedišče in pravopis (3
točke) ter slovnica (3 točke).
Pri vsebini je bilo potrebno v pisni sestavek ustrezno vključiti vse zahtevane iztočnice
in jih razviti. S tem so učenci dokazali, da znajo tvoriti vsebinsko ustrezno besedilo.
Pri kriteriju besedišča in pravopisa so morali učenci ustrezno in pravilno uporabiti
besedišče s področja opisa mesta, našteti različne stavbe v mestu ter tudi različne
dejavnosti, ki jih lahko počneš.
Pri kriteriju slovnica so učenci pravilno in ustrezno uporabili več različnih slovničnih
struktur.
POROČILO O NPZ ZA ANGLEŠKI JEZIK OB KONCU TRETJEGA OBDOBJA
(TJA - 9.R., šol. leto 2013/2014)
Nacionalnega preverjanja znanja iz angleščine v 9. razredu se je letos na naši šoli udeležilo 37
učencev iz obeh 9. razredov (18 iz 9. a in 19 iz 9. b razreda).
Ena učenka iz 9. A razreda NPZ-ja iz angleščine ni pisala.
Povprečje je bilo na državni ravni (za Slovenijo) 61,33 %.
96
Naši učenci so bili uspešni, saj je doseženo povprečje naše šole 61,67 % (9.A: 61,67 %, 9.B:
62 %), kar nas uvrsti za 0,34 % nad državno povprečje.
Test (preizkus znanja) je bil sestavljen iz 4 delov:
A) Slušno razumevanje, B) Bralno razumevanje, C) Besedišče, D) Pisno sporočanje.
A) SLUŠNO RAZUMEVANJE: Pri 1. delu slušnega razumevanja so učenci poslušali
zgodbo šolskem kosilu in v spodnji razpredelnici s kljukico označili kdo bi izjavo lahko
izrekel. Pri 2. delu slušnega razumevanja so poslušali intervju in nato obkrožili črko
pred ustreznim nadaljevanjem povedi.
B) Pri 1. nalogi bralnega razumevanja so učenci najprej prebrali besedilo in nato kratko
odgovarjali na vprašanja glede na zapisano besedilo. Na vprašanja so morali odgovoriti
z največ petimi besedami. Pri 2. nalogi so učenci brali o 10 zanimivostih glede koles in
nato ugotavljali ali so trditve PRAVILNE, NAPAČNE ali v BESEDILU NISO
OMENJENE.
C) RABA JEZIKA: Besedilo v 1. nalogi se navezuje na pogovorne oddaje, učenci pa so
morali vstavljati manjkajoče besede. Primer 0 je bil že rešen, 3 besede pa so bile odveč.
V 2. delu naloge so prav tako manjkale besede, vendar le-te niso bile dane. Na vsako
črto so morali vpisati samo eno besedo in tudi paziti na pravilen zapis.
D) PISNO SPOROČANJE: Učenci so pisno sporočali ob vodeni nalogi z iztočnicami.
Učenci so pri tej nalogi morali najprej prebrati pismo avstralskega fanta Sama, ki je bilo
objavljeno v reviji za mlade in mu nato nanj odgovoriti. V pismu pa so morali razložiti
kaj mislijo o njegovem problemu in svoje mnenje tudi utemeljiti, napisati kaj mu
svetujejo ter napisati kakšne težave imajo lahko učenci na naši šoli zaradi videza.
Ocenjevana so bila štiri različna področja: vsebina (4 točke), besedišče (4 točke),
slovnica (3 točke) ter zgradba besedila (2 točki).
Pri vsebini je bilo potrebno v pisni sestavek ustrezno vključiti vse zahtevane iztočnice
in jih razviti. S tem so učenci dokazali, da znajo tvoriti vsebinsko ustrezno besedilo.
97
Pri kriteriju besedišča so morali učenci ustrezno in pravilno uporabiti besedišče ter
seveda tudi paziti na pravopis.
Pri kriteriju slovnica so učenci pravilno in ustrezno uporabili več različnih slovničnih
struktur.
Pri kriteriju zgradba besedila pa je bilo potrebno paziti kako besedilo oblikujejo in da
ima besedilo uvod, jedro in zaključek.
Razporeditev dosežkov kaže, da učenci niso imeli večjih težav z razumevanjem besedil
pri poslušanju in pri branju. Strategije reševanja in tipi nalog so jim znani. Učenci so na
več težav naleteli predvsem pri nalogah, ki so preverjale rabo besedišča in slovnice; to
je bilo tudi pričakovati glede na zakonitosti učenja jezika, saj zahteva pravilna raba
slovničnih struktur in besedišča v sobesedilu višje kognitivno znanje.
Naloge slušnega razumevanja so potrdile, da so učenci zmožni razumeti tako
umetnostno kakor tudi neumetnostno besedilo.
Pri bralnem razumevanju se je izkazalo, da učenci večinoma dobro razumejo besedila
in znajo poiskati odgovore ne samo na osnovna, temveč tudi nekoliko zahtevnejša
vprašanja. Znajo tudi najti podrobnosti v besedilu. Nalogo besedišča, pri kateri je
pomembno sklepanje iz sobesedila, so učenci slabše reševali kakor naloge bralnega in
slušnega razumevanja.
Pri pisnem sporočanju je večina učencev uspešno razvila vse tri iztočnice pri vsebini,
jasno so izrazili svoje misli v tujem jeziku in jih logično povezali. Pri rabi besedišča je
bilo opaziti, da učenci večinoma uporabljajo preprostejše besedišče in imajo težave pri
pravilnem zapisu besed in pri rabi kompleksnejših slovničnih struktur.
Naloge so bile notranje diferencirane in so padle v različna območja. Večina od 41
postavk je sodila v rumeno območje (17), nekaj manj je postavk v rdečem (12) in v
zelenem (7) območju. V modrem območju so bile 4 postavke in nad modrim ena
postavka.
98
Matematika
Nacionalnega preverjanja znanja iz matematike se je udeležilo 46 učencev obeh šestih razredov,
od tega 6 učencev s PP. Iz 6.a razreda se je preverjanja udeležilo 23 učencev in iz 6.b razreda
23 učencev. Preverjanja se torej ni udeležil 1 učenec (iz 6.b razreda).
Povprečno so učenci naše šole zbrali 30,96 od 49 točk, torej 63,18 %.
Državno povprečje je 30,61 točk, torej 62,471 %.
Učenci naše šole so bili torej za 3,92 % uspešnejši od vrstnikov v celotni državi.
Točke
%
Standardni odklon
Povprečni dosežek učencev v državi
30,61
62,47
18,46
Povprečni dosežek učencev OŠ borcev za severno mejo
30,96
63,18
21,14
Učenci naše šole so dosegli za 0,71 % višji rezultat od državnega povprečja.
Prejšnje generacije šestošolcev so v povprečju zaostajale za državnim povprečjem za dobrih 5
%. Le lanska generacija je bila nad državnim povprečjem (za 3,92 %), vse prejšnje pa so za
državnim povprečjem zaostajale. V kolikor se bo ta trend nadaljeval, lahko sklepamo, da se je
načrtni trud učiteljev, ki poučujejo predmet, začel rahlo poznati na rezultatih učencev pri NPZ.
Malenkost večji standardni odklon naših učencev kaže na to, za so med dosežke naših učencev
večje razlike, kot med dosežki učencev iz vse Slovenije. V prejšnjih generacijah standardni
odklon podobno odstopa od državnega, vendar pa je enkrat večji drugič manjši on državnega.
99
Rezultati so normalno razpršeni. Pika na dnu označuje slovensko povprečje doseženih točk,
črtica pa povprečje naše šole.
Iz diagrama razberemo, da se je malo učencev razvrstilo okoli povprečja. Skupina 28 učencev
je dosegla rezultate nad državnim povprečjem, torej več kot 62,47 %. Drugo skupino sestavljajo
učenci z najslabšimi rezultati, to je pod 30%. Ta skupina ni velika, sestavljajo jo le 4 učenci, le
100
2 učenca pa dosegata rezultata nižja od 20 % točk. To so učenci, za katere smo slabše rezultate
predvidevali, predvsem glede na njihove sposobnosti, pa tudi odnos do dela in rezultate pri
ocenjevanjih znanj v šoli. Pri večini takih učencev je šola, glede na socialne, družinske in
vzgojne razmere, brez možnosti za doseganje opaznejših sprememb. Učencev s povprečnimi
rezultati je razmeroma malo.
Učenci so reševali 9 nalog, ki so bile razdeljene na 49 točkovnih mest in za katere so učenci
lahko pridobili največ 49 točk. Učenci naše šole so pri 2 točkovnih mestih dosegli rezultat, ki
je za več kot 10% pod slovenskim povprečjem, pri 8 točkovnih mestih za slovenskim
povprečjem zaostajajo za več kot 5, a manj kot 10%. Pri 9 točkovnih mestih je njihov rezultat
manj kot 5% pod slovenskim povprečjem. Pri 30 točkovnih mestih so rezultati naših učencev
nad slovenskim povprečjem, od tega na 4mestih za več kot 10%.
Glede na priporočila ZRSŠ je temeljno vprašanje, kako se učenci učijo in ali znajo, ne pa tudi
ali smo učence poučevali. Naše delo bo torej raziskovati, kako se učenci učijo in jih učiti učenje
učenja v šoli. Obenem bo potrebno spremljati učenje učencev. žal prevečkrat ugotavljamo, da
smo pri neuspešnih in neurejenih učencih velikokrat nemočni, zaradi nemoči vplivanja na
učenčeve domače in socialne razmere.
Nacionalnega preverjanja znanja se je v 9. razredu udeležilo 36 učencev.
Osnovni statistični podatki
Povprečno št. %
Standardni odklon
OŠ borcev za severno mejo
46,56
25,91
Slovenija
53,39
22,42
101
Učenci naše šole so dosegli za 6,83 % slabši rezultat od republiškega povprečja. V 6. razredu
je ta generacija dosegla za 7% slabši rezultat od državnega povprečja. Torej se je njihova
povprečna uspešnost glede na državna povprečja od 7. do 9. razreda dvignila le za 0,17%.
Podatek govori o tem, da se kljub vloženemu trudu s strani učiteljev rezultat skoraj ni izboljšal.
Analize več let kažejo, da se je to zgodilo le izjemoma.
Večji standardni odklon naših učencev kaže na to, da so med dosežki naših učencev večje
razlike, kot med dosežki vseh učencev v Sloveniji. To je razvidno tudi iz spodaj prikazanih
grafov.
Grafični prikaz dosežkov učencev iz vse Slovenije
Rezultati so normalno razpršeni. Pika na dnu označuje slovensko povprečje doseženih točk,
črtica pa povprečje naše šole.
102
Grafični prikaz dosežkov učencev šole borcev za severno mejo
Iz grafa razberemo, da se je malo učencev razvrstilo okoli povprečja. Skupina 14 učencev je
dosegla zelo dobre rezultate. Ti so dosegali nad 60% vseh točk in se lahko povsem enakopravno
merijo z najboljšimi učenci v državi. Drugo, žal kar številno skupino, sestavljajo učenci s
slabšimi rezultati, to je pod 30% vseh možnih točk. Takih učencev je 14. 9 učencev je doseglo
20% točk ali manj. Ugotavljamo, da so to učenci, za katere smo glede na njihov odnos do dela
in rezultate pri ocenjevanjih znanja v šoli pričakovali slabe rezultate. Pri večini takih učencev
je šola glede na socialne, družinske in vzgojne razmere brez možnosti za doseganje opaznejših
sprememb. Učencev s povprečnimi rezultati je relativno malo.
103
Uspešnost po nalogah in v primerjavi s Slovenijo
Test nacionalnega preverjanja je sestavljalo 11 nalog, ki so bile razčlenjene na 50 točkovnih
mest in za katere so učenci lahko pridobili največ 50 točk. Učenci naše šole so pri 25 točkovnih
mestih dosegli rezultate, ki so do 10% pod slovenskim povprečjem. Torej so pri polovici nalog
dosegali nekoliko slabše rezultate od povprečja v državi. Pri 13 točkovnih mestih, torej četrtini,
so bili za 11% do 20% pod povprečjem. Pri treh točkovnih mestih so bili 25% pod povprečjem.
Do 5% nad povprečjem so bili pri 8 točkovnih mestih.
V primerjavi z državnimi povprečji so naši učenci nekoliko bolje reševali nalogo 11 iz statistike
oziroma verjetnosti in nalogo 6 iz zaporedja ter del naloge 8 iz kombinatorike. Očitno
posvečamo na naši šoli tem temam več pozornosti, kot na splošno v državi.
V primerjavi z državnimi povprečji so učenci naše šole slabše reševali naslednje naloge:
zaokroževanje decimalnega števila (1.a.2), vsota algebrskih izrazov (3.a), poenostavljanje
algebrskih izrazov (3.b.2), razumevanje zaporedja (6.a, c), tvorjenje kombinacij jedilnikov
(8.b.2), geometrijski elementi v prostoru in s tem povezana uporaba Pitagorovega izreka (9.a,
b.2) in razumevanje geometrijskih teles z zahtevnejšo uporabo obrazcev oziroma enačb zanje
(10.a, b). Razen prve so to vse naloge, ki zahtevajo vsaj solidno temeljno proceduralno znanje
ter razumevanje učne snovi, kar je osnova za uporabo znanja oziroma reševanje problemov.
V absolutnem smislu so bili učenci najmanj uspešni pri nalogah z algebrskimi izrazi, uporabo
algebrskih znaj pri reševanju problemov geometrijskih teles in utemeljevanju svojih sklepanj
ter uporabi znanj o %.
Za taka znanja je nujno oziroma nepogrešljivo sprotno in redno delo na dolgi rok, ki ga učitelji
pri manj uspešnih učencih zelo pogrešamo.
Sklepne ugotovitve

Razlike med najboljšimi in najslabšimi rezultati so na naši šoli nekoliko večje kot v
državi. To opažamo že več let. Če to dejstvo povežemo s spoznanji o povezanosti
akademskih rezultatov s socialno ekonomskimi in kulturnimi ozadji družin
sklepamo, da je socialna segregacija v našem šolskem okolišu večja kot na splošno
v Sloveniji. Po eni strani imamo zelo uspešne učence, po drugi strani pa precej
neuspešne.
104

Intenzivno delo strokovnih aktivov matematike prispeva k boljšim dosežkom boljših
učencev. Skoraj nič pa ne prispeva k boljšim dosežkom slabših učencev. Menim, da
je učence s slabšimi rezultati mogoče uvrstiti v dve, približno enako številni skupini.
V prvi skupini so učenci, ki abstraktnejše učne snovi enostavno ne zmorejo usvojiti
in utrditi. Pri teh bomo z intenzivnejšim delom dosegli le minimalni napredek. V
drugo skupino sodijo učenci, ki se le zelo redko ali skoraj nikoli ne učijo in ne
opravljajo svojih dolžnosti. Pri teh ni odločilen trud učiteljev, pač pa spremembe na
področju učenja učencev. Zaradi tega se velja v naslednjem šolskem letu posvetiti
ugotavljanju značilnosti (ne)učenja manj uspešnih učencev in iskanju načinov, ki bi
pripomogli k pozitivnim spremembam na tem področju. Uspeh si lahko obetamo le
z zelo individualiziranim pristopom in v primerih uspešnega sodelovanja s starši, pa
še to v mnogih primerih starševske nemoči ni dovolj za doseganje sprememb. Kljub
temu je to ena od možnosti za dvig kakovosti izobraževanja oziroma izboljšanje
dosežkov.
Slovenski jezik
V šolskem letu 2013/2014 so bile pri nacionalnem preverjanju znanja iz slovenščine v 6.
razredu tri novosti:
− pouk slovenščine v 6. razredu prvič poteka po posodobljenem učnem načrtu in tako tudi NPZ
prvič preverja doseganje ciljev/standardov znanja iz posodobljenega učnega načrta
Slovenščina, sprejetega leta 2011,
− po določilih Zakona o osnovni šoli je v tem šolskem letu nacionalno preverjanje znanja iz
slovenščine prvič tudi za učence 6. razreda obvezno in
− vrednotenje preizkusov znanja letos prvič tudi v 6. razredu poteka v elektronski obliki (evrednotenje).
Zaradi navedenih novosti dosežki niso neposredno primerljivi z NPZ v preteklih letih in tudi ne
z NPZ v 9. razredu, deloma se razlikujejo tudi preizkus znanja in moderirana navodila za
vrednotenje nalog; ta pri vrednotenju posameznih odgovorov v nalogah Po smislu v večji meri
kot v 9. razredu dopuščajo tudi manj natančno ubeseditev. V primerjavi z 9. razredom je v
preizkusu znanja tudi manj nalog za preverjanje zahtevnejših standardov znanja, zato je
105
pričakovano višji povprečni dosežek, deloma pa se razlikuje tudi razporeditev dosežkov znotraj
posameznih območij.
Preizkus znanja je v skladu z UN enako kot preizkusi na prejšnjih NPZ zasnovan dvodelno:
-
preverja doseganje standardov znanja iz jezika (60 % točk) in
-
iz književnosti (40 % točk), (prej: iz obravnave neumetnostnih in umetnostnih besedil), in
sicer v enakem razmerju, kot to določa učni načrt.
Izhodišče za preverjanje je kot po prejšnjem UN neznano umetnostno in neumetnostno besedilo
ali več besedil, deloma pa se razlikujejo standardi znanja in njihova razvrstitev. V
posodobljenem učnem načrtu so tako pri jeziku kot pri književnosti zapisani po zmožnostih in
vsebinah (prej kot funkcionalni in izobraževalni cilji) ter opredeljeni kot minimalni in temeljni,
so pa med seboj primerljivi, kar omogoča spremljanje dosežkov med leti ter med 6. in 9.
razredom.
Sestava preizkusa
I. del preizkusa
Naloge iz jezika preverjajo zmožnost samostojnega tihega branja neznanega neumetnostnega
besedila, zmožnost razumevanja in vrednotenja neznanega neumetnostnega besedila ter
jezikovno (poimenovalno, upovedovalno/skladenjsko, pravopisno, slogovno zmožnost in
zmožnost nebesednega sporazumevanja) in metajezikovno zmožnost (slovnično znanje/vedenje
o jeziku) v povezavi z izhodiščnim besedilom. Naloge so sestavljene na način, kot ga za delo z
neumetnostnim besedilom določa učni načrt (Uresničevanje ciljev predmeta, str. 102) –
sprejemanje besedila ali več besedil (branje), razčlenjevanje (okoliščinsko, naklonsko,
pomensko, besedno-skladenjsko in tvarno) ter tvorjenje (pisanje dane vrste besedila o/ob
prebranem besedilu in medbesedilno primerjanje). Del nalog se nanaša na izhodiščno besedilo
kot celoto, del nalog na posamezne sestavine oz. jezikovna sredstva in njihovo vlogo v besedilu
ter del na zmožnost medbesedilnega primerjanja. Ob nalogah, ki vključujejo poznavanje
strokovnih pojmov (jezikoslovnih izrazov, v UN navedenih pod Vsebinami), so ti v
specifikacijski tabeli posebej navedeni.
Naloge v I. delu preizkusa znanja se navezujejo na dve krajši besedili različne vrste o isti temi
– Pikinem festivalu v Velenju, prirejeni po spletni strani www.pikinfestival.si – O Pikinem
festivalu (publicistično besedilo) in Haaaaj! (neuradno pismo).
106
II. del preizkusa
Naloge iz književnosti preverjajo zmožnost samostojnega tihega branja umetnostnega besedila,
zmožnost razumevanja in vrednotenja književnosti/umetnostnega besedila ter zmožnost
samostojnega pisanja o prebranem književnem besedilu in medbesedilnega primerjanja. Tako
pri sprejemanju besedila (branju) kot pri razčlenjevanju (reševanju nalog, povezanih z
besedilom) in tvorjenju (pisanju o/ob besedilu) morajo učenci razumeti in uporabljati tudi
določeno literarnovedno znanje (strokovne pojme, v UN navedene pod Vsebinami). Del nalog
se nanaša na izhodiščno besedilo kot celoto, del pa na posamezne sestavine književnega
besedila; nekatere naloge vključujejo tudi poznavanje strokovnih izrazov.
Izhodiščno besedilo v II. delu preizkusa znanja je na letošnjem NPZ tako kot v 9. razredu prozno
– odlomek iz besedila Ferija Lainščka Deček na dedovem kolesu (založba Franc-Franc, Murska
Sobota, 2001), sestavljen iz dveh delov.
Točkovanje in primerjava s prejšnjim NPZ
V preizkusu znanja je 26 nalog oz. 31 točkovanih enot s skupaj 50 točkami (tvorbni nalogi in
nekatere druge naloge imajo po 2 oz. 3 enote), in sicer 17 nalog oz. 21 točkovanih enot v I.
delu (naloge, povezane z izhodiščnima neumetnostnima besediloma) in 9 nalog oz. 10
točkovanih enot s skupaj 20 točkami v II. delu (naloge, povezane z izhodiščnim umetnostnim
besedilom).
Povprečni dosežek na preizkusu je v primerjavi z NPZ v prejšnjih letih nekoliko višji, deloma
se razlikuje tudi razvrstitev dosežkov znotraj posameznih območij (več nalog spada v zeleno in
rumeno območje ter manj v rdeče in modro). Razlog za to so deloma različni standardi znanja,
posebej pri književnosti (izhodiščno prozno besedilo), deloma pa v obeh delih preizkusa tudi
vrednotenje posameznih odgovorov v nalogah Po smislu, ki v skladu z navodili dopušča tudi
manj natančno ubeseditev. V primerjavi z NPZ v preteklem šolskem letu je v obeh delih
preizkusa tudi manj nalog, ki zahtevajo samostojno tvorjenje in zapis daljših odgovorov, ter
manj nalog, ki preverjajo zahtevnejše ravni bralne zmožnosti (razumevanje prenesenega
pomena besed, sklepanje iz sobesedila, povezovanje posameznih jezikovnih oz. književnih
prvin s sporočilnostjo besedila v celoti).
107
Na naši šoli se je nacionalnega preverjanja znanja udeležilo 46 učencev iz obeh 6. razredov (23
učencev iz 6. A-razreda in 23 učencev iz 6. B-razreda).
Državno povprečje za Slovenijo je bilo 62,10%, na naši šoli pa 63,87%. V 6. A-razredu je bil
povprečni dosežek 30 točk oz. 61%, v 6. B-razredu pa 36,6 točk ali 73%). Z doseženim
rezultatom smo zelo zadovoljni, saj kaže pozitivno tendenco dosežkov na NPZ, obenem pa so
potrditev pravilne usmeritve pouka, v katerega vključujemo bralno učne strategije in dajemo
poudarek aktivnemu pouku, sodelovalnemu učenju ter samostojnemu delu učencev.
Naloge v obeh delih preizkusa znanja, ki so jih uspešno rešili tudi učenci z nizkim skupnim
dosežkom, preverjajo minimalne standarde znanja.
Taksonomsko prevladujejo naloge na ravni razumevanja. Ta tip nalog sodi v zeleno območje,
v katerega je uvrščenih 7 nalog iz prvega dela in 2 nalogi iz drugega dela – torej 9 nalog od
skupnih 26. Učenci so naloge tega področja uspešno reševali.
Večina nalog, ki spadajo v rumeno območje (meja med polovicama dosežkov), preverja
standarde znanja, ki so v učnem načrtu opredeljeni kot minimalni. Med te naloge sodi 5 nalog
iz prvega dela preizkusa in 2 nalogi iz drugega dela; skupaj torej 7 nalog. Učenci so tudi te
naloge uspešno reševali.
V rdeče območje so sodile skupno 4 naloge. Taksonomsko naloge v rdečem območju v obeh
delih preizkusa preverjajo znanje na višjih ravneh zahtevnosti.
Ne pri sprejemanju ne pri tvorjenju naloge ne vključujejo poznavanja jezikoslovnih ali
literarnovednih pojmov.
Tako kot na dosedanjih preverjanjih v rdečem območju prevladujejo naloge, pri katerih je treba
samostojno tvoriti in napisati daljši odgovor. Izkazalo se je, da prav to učencem povzroča precej
težav, zato bomo v prihodnje več pozornosti namenili tovrstnim nalogam že pri pouku.
Iz modrega območja so bile 3 naloge v prvem delu in 3 naloge v drugem delu preizkusa. Te
naloge preverjajo minimalne in temeljne standarde znanja. Taksonomsko prevladujejo naloge
na ravni razumevanja.
Nalog nad modrim območjem niso rešili niti učenci z najvišjimi skupnimi dosežki na preizkusu
znanja – to sta 2 nalogi, in sicer v jezikovnem delu naloga, ki preverja metajezikovno zmožnost
v povezavi z jezikovnimi značilnostmi besedila (15. naloga – katere vrste povedi prevladujejo
v obeh besedilih; izbira dveh od petih navedenih odgovorov in utemeljitev); v 2. delu je to
naloga, ki preverja bralno/recepcijsko zmožnost – prepoznavanje teme (tvorjenje in zapis
odgovora).
108
V I. delu preizkusa se primanjkljaji tako na državni kot na šolski ravni kažejo na istih področjih
kot na prejšnjih preverjanjih – pri doseganju višjih ravni bralne zmožnosti, pri samostojnem
tvorjenju in pisanju daljših odgovorov in pri povezovanju jezikovnih sredstev z njihovo vlogo
v besedilih.
V II. delu preizkusa se primanjkljaji kažejo zlasti na dveh področjih – pri bralni/recepcijski
zmožnosti v zaznavanju in razumevanju zahtevnejših prvin književnega besedila (razumevanje
posrednih besedilnih signalov, posebnosti jezikovne rabe) in pri zmožnosti samostojnega
pisnega tvorjenja besedil o prebranem književnem besedilu.
Za preizkus znanja kot celoto se kažejo podobne ugotovitve kot na prejšnjih NPZ – učenci so
uspešni pri odgovorih na vprašanja o podrobnostih, posameznostih in podatkih, ki so v besedilih
dobesedno navedeni, težave pa imajo pri prepoznavanju in razumevanju podatkov, ki jih je
treba razbrati iz sobesedila ali med seboj povezati, s povzemanjem značilnosti besedil, z
utemeljevanjem s sklicevanjem na besedila in s primerjanjem njihovih značilnosti. Preizkus ne
vključuje nalog, ki bi preverjale rabo strokovnih izrazov na ravni tvorjenja (poimenovanje
jezikoslovnih in literarnovednih pojmov) in so jih na prejšnjih NPZ prav tako uspešno rešili le
učenci z visokimi skupnimi dosežki na preizkusu.
V šolskem letu 2013/2014 pouk slovenščine v 9. razredu in po celotni vertikali osnovne šole je
prvič potekal po posodobljenem učnem načrtu. Tako je tudi nacionalno preverjanje znanja iz
slovenščine po 3. obdobju letos prvič preverjalo doseganje ciljev/standardov znanja iz
posodobljenega učnega načrta Slovenščina, sprejetega leta 2011.
Preizkus znanja in opisi dosežkov so primerljivi s tistimi na prejšnjih NPZ, se pa v skladu z
učnim načrtom deloma razlikuje razporeditev ciljev/standardov znanja in opis dosežkov.
Preizkus znanja je v skladu z UN enako kot preizkusi na prejšnjih NPZ zasnovan dvodelno:
-
preverja doseganje standardov znanja iz jezika (60 % točk) in
-
iz književnosti (40 % točk), (prej: iz obravnave neumetnostnih in umetnostnih besedil), in
sicer v enakem razmerju, kot to določa učni načrt.
Izhodišče za preverjanje je kot po prejšnjem UN neznano umetnostno in neumetnostno besedilo
ali več besedil, deloma pa se razlikujejo standardi znanja in njihova razvrstitev. V
posodobljenem učnem načrtu so tako pri jeziku kot pri književnosti zapisani po zmožnostih in
vsebinah (prej kot funkcionalni in izobraževalni cilji) ter opredeljeni kot minimalni in temeljni,
so pa med seboj primerljivi, kar omogoča spremljanje dosežkov med leti.
109
Sestava preizkusa
1. del preizkusa
Naloge iz književnosti preverjajo zmožnost samostojnega tihega branja umetnostnega besedila,
zmožnost razumevanja in vrednotenja književnosti/umetnostnega besedila ter zmožnost
samostojnega pisanja o prebranem književnem besedilu in medbesedilnega primerjanja. Tako
pri sprejemanju besedila (branju) kot pri razčlenjevanju (reševanju nalog, povezanih z
besedilom) in tvorjenju (pisanju o/ob besedilu) morajo učenci razumeti in uporabljati tudi
določeno literarnovedno znanje (strokovne pojme, v UN navedene pod Vsebinami). Del nalog
se nanaša na izhodiščno besedilo kot celoto, del pa na posamezne sestavine književnega
besedila; ob nalogah, ki vključujejo tudi poznavanje strokovnih izrazov.
Izhodiščno besedilo v I. delu preizkusa znanja je na letošnjem NPZ prozno – odlomek iz
besedila Dima Zupana Leteči mački, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1997.
2. del preizkusa
Naloge iz jezika preverjajo zmožnost samostojnega tihega branja neznanega neumetnostnega
besedila, zmožnost razumevanja in vrednotenja neznanega neumetnostnega besedila ter
jezikovno (poimenovalno, upovedovalno/skladenjsko, pravopisno, slogovno zmožnost in
zmožnost nebesednega sporazumevanja) in metajezikovno zmožnost (slovnično znanje/vedenje
o jeziku) v povezavi z izhodiščnim besedilom. Tudi naloge v jezikovnem delu preizkusa so
sestavljene na način, kot ga za delo z neumetnostnim besedilom določa učni načrt – sprejemanje
besedila ali več besedil (branje), razčlenjevanje (okoliščinsko, naklonsko, pomensko, besednoskladenjsko in tvarno) in tvorjenje (pisanje o/ob prebranem besedilu in medbesedilno
primerjanje). Del nalog se nanaša na izhodiščno besedilo kot celoto, del nalog pa na posamezne
sestavine oz. jezikovna sredstva in njihovo vlogo v besedilu. Tudi za jezik so v specifikacijski
tabeli ob nalogah, ki vključujejo poznavanje strokovnih pojmov (jezikoslovnih izrazov, v UN
navedenih pod Vsebinami), ti posebej navedeni.
Izhodiščno besedilo v II. delu preizkusa znanja je publicistično besedilo, v katerem prevladuje
opis poti, z naslovom Dragonja in soline, prirejeno po reviji GEA, februar 2011. Besedilo
vsebuje tudi nebesedne sestavine (fotografiji, zemljevid, preglednico).
110
Točkovanje in primerjava s prejšnjim NPZ
V preizkusu znanja je 27 nalog oz. 38 točkovanih enot s skupaj 59 točkami (tvorbni nalogi in
nekatere druge naloge imajo po 2 enoti ali več), in sicer 12 nalog oz. 13 točkovanih enot s
skupaj 24 točkami v I. delu (naloge, povezane z izhodiščnim književnim besedilom) in 16 nalog
oz. 25 točkovanih enot s skupaj 35 točkami v II. delu (naloge, povezane z izhodiščnim
neumetnostnim besedilom).
Del 11. naloge v II. delu preizkusa znanja (11. b-naloga, 1 točka) je bil zaradi napake (izpuščene
besede) v pravilnem odgovoru v nalogi izbirnega tipa izločen (A: namesto »Besedi sta istega
spola.« bi bil pravilen zapis »Besedi sta v ednini istega spola.«). Na to strokovno napako smo
slavistke ob prejemu NPZ preizkusa tudi same opozorile.
Povprečni dosežek na preizkusu je primerljiv z NPZ v prejšnjih letih, se pa deloma razlikuje
razvrstitev dosežkov znotraj posameznih območij. Razlog za to so deloma različni standardi
znanja posebej pri književnosti (izhodiščno prozno besedilo), deloma pa tudi vrednotenje
posameznih odgovorov v nalogah Po smislu, ki v skladu z navodili k nalogam dopušča tudi
manj natančno ubeseditev.
Na naši šoli se je nacionalnega preverjanja znanja udeležilo 36 učencev iz obeh 9. razredov (od
skupno 38 učencev; 2 učenca nista pisala, in sicer sta bila to učenca tujca, ki jima slovenščina
ni materni jezik).
Državno povprečje za Slovenijo je bilo 55,07%, na naši šoli pa 53,53%. V 9. A-razredu je bil
povprečni dosežek 29,6 točk oz. 51 %, v 9. B-razredu pa 32 točk ali 54,2% . Z doseženim
rezultatom smo zadovoljni, zlasti ob upoštevanju socialnih in ekonomskih okoliščin, iz katerih
prihajajo učenci naše šole, ob dejstvu, da mnogim slovenščina ni materni jezik (učenci tujci in
Romi) ter da večina devetošolcev preverjanja znanja ne obravnava resno, saj ne vidijo smisla v
dejavnostih, ki nimajo neposrednega vpliva na njihovo oceno ali vpis v srednjo šolo. Tudi v
prihodnjem šolskem letu pa ostaja temeljna usmeritve pouka vključevanje bralnih učnih
strategij, težišče na aktivnemu pouku, sodelovalnemu učenju ter samostojnemu delu učencev.
Taksonomsko prevladujejo naloge na ravni razumevanja. Ta tip nalog sodi v zeleno območje,
v katerega sta uvrščeni 2 nalogi iz prvega dela in 4 naloge iz drugega dela – torej 6 nalog od
skupno 27. Učenci so naloge tega področja uspešno reševali.
Rumeno območje obsega 4 naloge v I. delu in 4 naloge v II. delu, od teh 2 delno. Večina nalog,
ki spadajo v rumeno območje preverja standarde znanja, ki so v učnem načrtu opredeljeni kot
minimalni.
111
Taksonomsko so naloge iz književnosti različno zahtevne, večina nalog iz jezika pa preverja
znanje na ravni razumevanja. Tovrstne naloge učencem ne povzročajo večjih težav.
V rdečem območju se je zvrstilo 10 nalog, in sicer 4 v prvem delu in 6 v drugem delu preizkusa.
Taksonomsko v rdečem območju v obeh delih preizkusa prevladujejo naloge, ki preverjajo
znanje na ravni razumevanja. Pri književnosti v rdečem območju prevladujejo naloge, ki
preverjajo zahtevnejše ravni bralne zmožnosti (zaznavanje in razumevanje književnih prvin, ki
v besedilu niso neposredno izražene), in naloge, ki vključujejo razumevanje in uporabo
literarnovednega znanja, vključno s tvorbno nalogo.
Modro območje obsega 9 nalog: 2 v prvem delu in 7 v drugem. V obeh delih preizkusa znanja
v modro območje spadajo naloge, ki preverjajo zmožnost tvorjenja smiselnega in povezanega
besedila o/ob prebranem izhodiščnem besedilu (v književnem delu B-del tvorbne naloge in
naloga, ki zahteva samostojno tvorjenje in zapis odgovora v povedi, v jezikovnem delu tvorbna
naloga v celoti in dve od treh nalog, ki zahtevajo samostojno tvorjenje in zapis odgovora v
povedi). V jezikovnem delu preizkusa v modro območje spada tudi večina nalog, ki preverjajo
skladenjsko zmožnost, ter del nalog, ki preverjajo metajezikovno zmožnost.
Nad modro območje sodita 2 nalogi: naloga, ki preverja bralno/recepcijsko zmožnost –
doživljanje, razumevanje in vrednotenje sloga in presojanje učinka jezikovne rabe v književnem
besedilu
ter naloga, ki preverja zmožnost natančnega branja besedila in povezovanje z
nebesednim delom. Nalogi ne vključujeta strokovnih izrazov iz učnega načrta.
V prvem delu se primanjkljaji kažejo zlasti na dveh področjih – pri bralni/recepcijski zmožnosti
v zaznavanju in razumevanju zahtevnejših prvin književnega besedila (razumevanje posrednih
besedilnih signalov, književna perspektiva, posebnosti jezikovne rabe) in pri zmožnosti
samostojnega pisnega tvorjenja besedil o prebranem književnem besedilu, ki vključuje tudi
literarnovedno znanje.
V II., jezikovnem delu preizkusa znanja se primanjkljaji kažejo predvsem na treh področjih –
pri doseganju višjih ravni bralne zmožnosti, pri skladenjski zmožnosti (jezikovni in
metajezikovni) ter pri zmožnosti samostojnega pisnega tvorjenja besedil v povezavi z
razumevanjem izhodiščnega neumetnostnega besedila.
112
9. ŠOLSKA PREHRANA
Delo organizatorja prehrane opravlja Dragica Jurkušek.
Osnovna šola borcev za severno mejo Maribor ima lastno kuhinjo, v kateri pripravljamo zajtrk,
dopoldansko malico, kosilo ter popoldansko malico. Na dopoldansko malico je bilo v šolskem
letu 2013/2014 prijavljenih 335 učencev, na kosila med 290 in 310 učencev. Šolska kuhinja
pripravlja kosila še za osnovno šolo Draga Kobala Maribor (okoli 400 kosil) ter podružnično
šolo Brezje (med 50 in 70 kosil). Poleg omenjenih obrokov v kuhinji pripravljajo tudi
individualne diete za učence z ugotovljeno alergijo na določene sestavine živil in druge diete.
Pri načrtovanju prehrane dosledno upoštevamo prehranske normative in priporočila za zdravo
prehrano otrok, povzeta po evropskih priporočilih (DACH priporočila). Ravnamo se po
prehranskih smernicah, ki jih je izdalo Ministrstvo za šolstvo, s sodelovanjem Ministrstva za
zdravstvo. Pri prehrani otrok upoštevamo tudi nove standarde in normative, ki jih je izdal Zavod
RS za šolstvo v sodelovanju z Ministrstvom za zdravje.
Jedilnike smo objavljali na spletni strani šole in na oglasni deski.
9.1 Računovodstvo in nadzor cen živil
Na vseh šolah je organizatorica spremljala dnevno gibanje cen živil in s tem tudi obrokov.
9.2 HACCP
S pomočjo HACCP sistema zagotavljamo kakovost hrane in pijače, ki jo ponuja naša šola.
Posvetili smo se predvsem pravilnemu praktičnemu izvajanju in spremljanju količin, ki jih
nadzorujemo.
113
9.3 Spremljanje zakonodaje
Za zagotavljanje primerne ponudbe hrane in pijače je nujno spremljanje zakonodaje s področja
HACCP in javnega naročanja ter zakonodaje s področja šolske prehrane. Tudi letos smo
posodabljali naš način zagotavljanja in izvajanja šolske prehrane v skladu z zakonodajo.
9.4 Sodelovanje z zunanjimi ustanovami
Zavod za zdravstveno varstvo je izvajal nadzor nad zagotavljanjem higienske neoporečnosti
hrane iz šolske kuhinje, skladiščenjem živil in postopki pri pripravi hrane.
Inšpektorat Ministrstva za zdravje je izvajal nadzor nad hrano in pijačo, ki smo jo ponujali v
šolski kuhinji ter postopki shranjevanja živil in priprave hrane v šolski kuhinji.
9.5 Sodelovanje z drugimi organizatorji prehrane, starši, učenci, učitelji in vodstvom šole
ter predstavniki EPK Urbane brazde
Vsi učenci na vseh treh šolah so poslušali predavanje o zdravem življenju in zdravi prehrani.
V sklopu prireditve »Šport špas« so se predstavili pridelovalci in predelovalci ekoloških
prehranskih izdelkov. Pripravili smo namaze različnih okusov.
Pripravljena in izvedena je bila anketa o šolski prehrani za starše in učence. Rezultati so bili
predstavljeni na pedagoški konferenci učiteljem, svetu staršev ter svetu zavoda.
Zdrava prehrana spada v vrh vrednot bivanja na naši šoli. Pod mentorstvom organizatorke
šolske prehrane Dragice Jurkušek že nekaj let sodelujemo v projektih ZDRAVA ŠOLA in
SHEMA ŠOLSKEGA SADJA, s katerima želimo spodbuditi zdrav način življenja vseh
učencev. Z načrtovanimi in usmerjenimi dejavnostmi projekta širita znanje o pomenu zdravja,
k čemur sodi tudi sadje, ki je učencem naše šole vedno na voljo.
114
10. SODELOVANJE S STARŠI
Govorilne ure in roditeljski sestanki so bili realizirani po šolskem koledarju. V vsakem razredu
so bili najmanj trije roditeljski sestanki. Za vse starše smo imeli v septembru skupni sestanek s
predstavitvijo novosti v šolskem letu.
Skupne teme na roditeljskih sestankih so bile: predstavitev LDN, poročila o delu, prometna
varnost, analiza učnega uspeha oddelka, vzgojna problematika oddelka, razne pobude staršev.
115
SVET STARŠEV
Za organizirano uresničevanje interesa staršev se v zavodu oblikuje Svet staršev. Prvi sklic
Sveta staršev opravi ravnatelj.
Svet staršev:
•
predlaga nadstandardne programe,
•
daje soglasje k predlogu ravnatelja o nadstandardnih storitvah,
•
daje mnenje o predlogu programa razvoja šole in o Letnem delovnem načrtu,
•
razpravlja o poročilih ravnatelja o vzgojno-izobraževalni problematiki,
•
obravnava pritožbe staršev v zvezi z vzgojno-izobraževalnim delom,
•
voli predstavnike v Svet zavoda,
•
opravlja druge naloge v skladu z zakonom in drugimi predpisi.
Svet staršev je sestavljen tako, da ima v njem vsak oddelek po enega, ki ga starši izvolijo na
prvem roditeljskem sestanku oddelka.
SVET ŠOLE
Člani sveta zavoda so imenovani oziroma izvoljeni za štiri leta in so lahko ponovno imenovani
oz. imenovani največ dvakrat zaporedoma. Mandat staršev je povezan s statusom učenca v šoli.
Svet zavoda odloča z večino glasov vseh članov.
Svet zavoda sestavljajo:
•
3 predstavniki ustanovitelja- MOM,
•
5 predstavnikov zavoda in
•
3 predstavniki staršev.
Predsednica Sveta zavoda je Nikolaj Šiško, podpredsednica je Alenka Belcl.
Pristojnosti Sveta zavoda obravnava 48. člen Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in
izobraževanja (ZOFVI).
116
11.
IZOBRAŽEVANJE
IN
USPOSABLJANJE
STROKOVNIH
DELAVCEV
Izobraževanje
Izvajalec
Vključeni
Čas in kraj
izvedbe
Izobraževanje kot
strateška metoda proti
nelegalni uporabi
interneta
Šola za ravnatelje
Cel kolektiv
februar 2014oktober 2014,
šola
26. mednarodni
posvet športnih
pedagogov Slovenije
Zveza društev
športnih pedagogov
Slovenije
Nina Kolenc,
Boštjan
Kamenšek
15. IN 16.
november
2013,
Postojna
Oxford konferenca
Oxford center
Ljubljana
Nevenka Pilih
december
2013,
Ljubljana
Srečanje pomočnikov
ravnateljev
Šola za ravnatelje
Jelka Golob
marec 2014,
Portorož
Paths
Pedagoška fakulteta v
Ljubljani
Katja Viltužnik,
Mojca Birsa,
Manja Leben,
Petra Hernah
14. in 15.
oktober 2013,
Ljubljana
Študijski program za
izpopolnjevanje
zgodnjega učenja
angleščine in
nemščine
Filozofska fakulteta
Maribor
Metka Kozar,
Mateja Barbarič
Študijsko leto
2013-2014
(participacija
šole: 2x700
evrov)
Varnost in zdravje pri
delu
Varnost pri delu
Cel kolektiv
oktober 2014,
šola
Učne težave pri
matematiki in
slovenščini - izziv za
učitelje in učence
Zavod za šolstvo
matematiki,
2. VIO
november
2013, Maribor
Igrivo obojeročno
risanje
EduVia
Petra Hernah,
Manja Leben
16. 11. 2013,
šola
117
Brain Gym
Zasebna
specialnopedagoška
svetovalnica Jasna
Danica
Kladošek, Maja
Prodanovič
28. 9. 2013,
šola
Brain Gym
Zasebna specialnopedagoška
svetovalnica Jasna
Dve delavki
Neva Pilih
Danica Kladošek
24.-26. 1.
2014, šola
Predpisani programi,
zahtevani po
zakonodaji
HACCAP
Delavci v kuhinji
september
2013-junij
2014
Tematske konference
Bralna pismenost in
reševanje problemov
pri poku matematike
MIZKŠ, Svetovalni
center, Zavod za
šolstvo -gospa
Kmetič,
ravnateljica, sodelavci
Člani vertilanega
strokovnega
aktiva
matematike
Cel kolektiv
oktober 2013,
januar 2014
september
2013-junij
2014, šola
Študijske skupine
Zavod za šolstvo
Vsi strokovni
delavci
september
2013-junij
2014
Svetovalne storitve:
Razvoj kritičnega
mišljenja; Metoda
šestih klobukov BUS
Zavod za šolstvo
Cel kolektiv
oktober 2013april 2014,
šola
Od opazovanja do
raziskovanja znanja
Zavod za šolstvo
Simon Dumančić
19. 11. 2013,
Laško
AVA/Verbal behavior
in avtizem
Društvo Tata
Katja VIltužnik
12., 13. 10.
2013,
Ljubljana
KUMP 2014
Zavod za šolstvo
Golob, Gomboc,
Repnik,
Kladošek
avgust 2014,
Čatež
Državno srečanje
mediatorjev
OŠ BSM
mediatorji
17. 10. 2013,
šola
Razstava src
Društvo Sonček in
PSOŠ
Cel kolektiv
30. 8. 2013,
SNG MB
Arhetipska gibanja
Avevita
Jasna T. Pavšič
30.8.-1.9.2013
Google Scetchup
Fakulteta za
naravoslovje
Vladimir Širec
25. 10. 201324. 1. 2014,
Maribor
118
Seminar o sladkorni
bolezni in uporabi
inzulinske črpalke in
senzorja v otroštvu
Pediatrična klinika
Ljubljana
Barbara
Vraničar, Alenka
Belcl
30. 8. 2013,
Ljubljana
Dinamična gibanja
Avevita
Jasna Trapeča
Pavšič
9.-10.11.2013
Načrtovanje in
izvajanje karierne
orientacije za
nadarjene učence ter
priprava IP za dvojno
izjemne učence
Zavod RS za šolstvo
Barbara Vraničar
11. 12. 2013,
Maribor
Pedagoško vodenje,
dvig ravni znanja in
nadarjeni učenci
Zavod RS za šolstvo
Barbara Vraničar
17. 2. 2014,,
Maribor
Numicommatematični material
Modra hiška
Katja Viltužnik,
Jasna Trapečar
Pavšič
21.3.2014,
Morje pri
Framu
Individualizirani
programi
Društvo Školjke
Katja Viltužnik,
Jasna Trapečar
Pavšič
15.3.2014,
Maribor
8. posvet policije,
centrov za socialno
delo, osnovnih šol in
vzgojnih zavodov
Skupnost CSD in
GPU
Barbara
Vraničar,
Natalija
Augustinovič,
Biserna Židom,
ravnateljica
9. 5. 2014,
Ljubljana
Uspešno vključevanje
otrok priseljencev
Tamara Himelrajh s
sodelavci (OŠ Tabor
I)
Barbara
Vraničar, Biserna
Židom
28. 5. 2014
Izobraževanje za
člane komisij za
usmerjanje OPP
ZRSŠ
Jasna T. Pavšič
7.6.2014,
Ljubljana
Modelarstvo
Fakulteta za
naravoslovje in
matematiko
Vladimir Širec
April 2014
Bal-a-vis-x
Aveveita
Jasna T.Pavšič
27.-29.6.2014,
Žirovnica
119
Študijska srečanja za šport
Zavod republike
Slovenije za
šolstvo
Nina
Kolenc,
Boštjan
Kamenšek
šolsko leto
2013/14
Moje telo-moja
odgovornost; Zdrava
hrbtenica
APGA
Nina Kolenc
15. februar 2014,
OŠ Janka Glazerja
Ruše
Uvajanje neobveznih
izbirnih predmetov v 4. in 7.
razred OŠ
Zavod RS za
šolstvo
Nina Kolenc
26. avgust 2014,
Maribor
Tako kot mislim se tudi
vedem
dr. Branka
Jurišič
cel kolektiv
25.8.2014
Bibliopedagoška šola
Zavod RS
Slovenije
Klara
Napast
27.-29. marec,
Zreče
120
12. DELO POSAMEZNIH SLUŽB
12.1 Delo ravnateljice
Ravnateljica je pripravila poročilo o vzgojno-izobraževalnem delu, letni delovni načrt in
samoevalvacijsko poročilo. Pripravila in izdelala je navodila za LDN učiteljev. V septembru je
opravila pregled pedagoške dokumentacije - letnih delovnih načrtov strokovnih delavcev, pa
tudi pregled in analizo pedagoške dokumentacije ob koncu šolskega leta. V šolskem letu je
spremljala izobraževanje in usposabljanje strokovnih delavcev, uresničevanje LDN, analizo
učnega uspeha ob ocenjevalnih konferencah in spremljanje realizacije predmetnika razredne in
predmetne stopnje.
Prioritete:

bralna pismenost - vključevanje strategij za razvoj bralne pismenosti v pouk pri vseh
predmetih - preventivna dejavnost šole

spremljanje bralne pismenosti (hospitacije v razredu – v sodelovanju z Zavodom RS za
šolstvo)

sprejemanje drugačnosti

strokovni in profesionalen razvoj delovanja šole

sodelovanje s starši in z zunanjimi institucijami.
Pripravila je sedemdnevno načrtovanje dela v avgustu, sestali so se strokovni aktivi za
vertikalno in horizontalno načrtovanje, opravljeni so bil timski sestanki ter priprave in
uskladitve za novo šolsko leto. Posebno pozornost smo namenili projektom, delu z nadarjenimi
učenci, analizi nacionalnega preverjanja znanja. Oblikovali smo preventivne dejavnosti za vse
učence.
Učiteljski zbor je svoje delo usklajeval na rednih mesečnih konferencah. Imeli smo 16
konferenc učiteljskega zbora, na katerih smo obravnavali pedagoško problematiko in
zakonodajo.
Na konferencah smo obravnavali poročilo o delu za šolsko leto 2012/2013, letni delovni načrt
za šolsko leto 2013/2014, plan izobraževanja in usposabljanja strokovnih delavcev, projekte in
sproti evalvirali njihovo izvajanje, organizacijo in oblike diferenciacije v šolskem letu
121
2013/2014. Na konferencah smo se seznanili tudi z analizo nacionalnega preverjanja znanja, s
sklepi sestankov Sveta staršev in Sveta šole ter z okrožnicami ministrstva.
Po priporočilih Zavoda za šolstvo RS OE Maribor se je šola in ravnateljica vključila v nalogo
Pedagoško vodenje in dvig kakovosti vzgojno-izobraževalnega dela in Dvig bralne pismenosti
– pristojnosti in odgovornosti ravnatelja pri oblikovanju spodbudnega učnega okolja za
doseganje višjih in najvišjih taksonomskih ravni znanj. Učiteljski zbor pa je sodeloval pri
spremembah pri ocenjevanju znanja v tretjem razredu osnovne šole ter vlogi tujih jezikov v
osnovni šoli.
Prav tako se je ravnateljica vključila v izobraževanje ŠR pod nazivom Vodenje za učenje - VU3,
ki bo trajalo do leta 2015.
Učiteljski zbor je imel tudi dve ocenjevalni konferenci za učence. Na ocenjevalnih konferencah
smo obravnavali učni uspeh učencev in sprejeli dogovore za izboljšanje le-tega. Pred
ocenjevalnimi konferencami so se sestali oddelčni učiteljski zbori, na katerih smo obravnavali
predvsem vzgojno problematiko in iskali rešitve pri zmanjšanju teh težav. Hkrati smo imeli tudi
timske sestanke za otroke s posebnimi potrebami. Med letom so se sestajali tudi strokovni aktivi
in učitelji v okviru timov (diferenciacija).
Hospitacije so bile načrtovane in tudi dogovorjene z učitelji predvsem pri strnjenih oblikah dela,
timskem delu ter pri pripravnici. Ravnateljica je opravila 42 hospitacij, od tega 5 pri
pripravniku. Priprava in razgovor po hospitacijah sta se nanašala predvsem na aktivno vlogo
učencev, sodobne učne oblike, razvijanje bralne pismenosti in metode in diferenciacijo.
Ravnateljica je v Maistrovem glasu objavila dva prispevka o negovanju tradicije generala
Maistra in bojev za severno mejo ter sodelovala v državnem zboru na posvetu o domoljubju.
12.2 Delo pomočnice ravnateljice
Šolsko leto je zame kot vedno začelo s pripravo urnikov v mesecu avgustu za novo šolsko leto.
To zahteva kar nekaj dela in seveda vse zapise in oblike v katerih mora biti urnik. Posebej
zahtevna je priprava urnika za podaljšano bivanje. Pripravila sem tudi vse razporede dežurstev.
Urnike sem sestavila sama, za vnos v easistent program pa je poskrbela Alenka Repnik.
122
Začetek šolskega leta prinese še dela kot je delitev in vse spremembe glede omaric in ključkov,
dokončno oblikovanje skupin za izbirne predmete in nivojske skupine pri mat, slj in tja v 8. in
9. razredu.
Skozi šolsko leto sem skrbela za vsa nadomeščanja ob odsotnosti zaposlenih ter razporede
učiteljev in logistiko v primeru dni dejavnosti oz. ob raznih dogodkih na šoli .September in
oktober sta minila v znamenju priprave statističnega poročila za ministrstvo in poročila za
občino, ter usklajevanja vsakodnevnih dogodkov, kar vzame kar precej časa.
Skrbim za poškodbe na šolski lastnini povzročene z neprimernim odnosom učencev in torej
tudi za vzgojno problematiko. Občasno sem vodila razgovore o neprimernem vedenju vendar
precej manj, kot v preteklih letih. Sodelovala sem tudi s policijo.
Organizirala sem vse v zvezi s šolo v naravi, ki jo izvajamo preko CŠOD. V 2014/ 22-25.april:
4. R – Štrk ; oktober 2013- vikend za astronomijo in šport- izbirni predmeti in MK Fiesa 2.6.5.6. 2014 za 7. Razred naravoslovni teden. Sodelovala sem tudi pri pripravi in organizaciji ŠN
za 2., in 5. R v Ribnici na Pohorju.
Organizirala sem vse prevoze z avtobusi, taxiji in vlakom,pripravila povpraševanja, sproti
urejala naročilnice in sodelovala z Arrivo in taxi služo.
V tem šolske letu sem sodelovala pri organizaciji vseh dnevov dejavnosti. Prav tako sem
organizirala nar. dan za 7.r- Fala in Čistilna naprava.(22.4.). Sodelovala sem tudi pri
organizaciji vseh tekmovanj na naši šolo- vsa šolska in regijsko Geografija, ter državno
Angleščina. Z organizacijo prevozov tudi vsa športna tekmovanja in državno v krosu.
V moje delo spada tudi kompletna priprava in izvedba NPZ za 6. In 9. Razred. To je potekalo
skozi vse leto(september- seznanitev staršev, november prijave učencev, koordinacija s
specialnimi pedagoginjami za prijave učencev s posebnimi potrebami , marec- oblikovanje
skupin, zapisnikov v sladu z izvedbenim načrtom v programu easistent, april- priprava NPZ
fotokopiranje in tiskanje, maj izvedba, junij analiza).
Aprila poskrbim za prijave učencev v OPB za naslednje šolsko leto, jih uredim, da v skladu s
tem oddamo napoved . Prav tako v aprilu napravim nabor izbirnih predmetov za naslednje
šolsko leto, ter poskrbim, da vsi učenci izberejo ustrezno št. ur izbirnih predmetov. V maju sem
oblikovala skupine za izbirne predmete po interesni sliki učencev. Letos sem pripravila tudi
nabor za neobvezne izbirne predmete in za občino zbrala prijave v dodatni program fakultativa
računalništvo in nemščina.
123
Potrjujem predloge prilagoditev in zagotavljanje pogojev ob usmeritvah učencev s posebnimi
potrebami in pišem še razne druge dopise po naročilu ravnateljice.
Vodim evidenco ur za doprinos in interesne dejavnosti.
Sprotnega dela je še veliko. Poleg vsega še učim matematiko, sodelujem v aktivu in se redno
udeležujem vseh usklajevanj, vseh sestankov in konferenc. Izvajala sem tudi ure priprav na
NPZ iz matematike za 9.r.
V tem šolskem letu smo začeli prehod na e-dnevnik in redovalnico preko e asistenta, kjer sem
zelo aktivno sodelovala. Kot administrator in urejala nadomeščanja s tem programom.
Poskrbela sem za vsa natisnjena spričevala ob koncu šol. Leta.
V času odsotnosti nadomeščam ravnateljico.
12.3 Delo šolske knjižnice
Delo v šolski knjižnici je v šolskem letu 2013/14 potekalo v skladu z letnim delovnim načrtom.
Tako je obseg del knjižničarke zajemal nabavo, vnos in izposojo leposlovja ter strokovne
literature, pomoč in svetovanje učencem pri izbiri knjig, svetovanje in usmerjanje pri branju
periodike, iskanju virov za seminarske naloge, referate ipd.
V dogovoru z učitelji posameznih oddelkov so se izvajale tudi bibliopedagoške ure, torej ure
KIZ (knjižnično-informacijskih znanj). Pri tem se je v delo vključevala tudi uporaba IKT, ki je
na voljo v knjižnici.
V knjižnici so bile izvedene tudi posamezne ure obravnave domačega branja, posamezne ure
pouka slovenščine in zaključek Prežihove bralne značke. V knjižnici se je odvijala tudi NOČ
KNJIGE, v okviru mednarodnega projekta z enakim imenom, ki je letos prvič potekal tudi v
Sloveniji.
V mesecu oktobru smo pripravili fotografsko razstavo učencev fotografskega krožka z
naslovom IZ ŽIVLJENJA NAŠE ŠOLE – skupinski portret.
124
V okviru knjižničnih dejavnosti smo se v septembru ponovno aktivno udeležili Bralnega
maratona (samostojno poročilo). V mesecu aprilu, ob svetovnem dnevu knjig za otroke, 2.
aprila 2014, sva s knjižničarko Darinko Jež pripravili razstavne kotičke poezije.
V šol. letu 2013/14 se je v okviru knjižnice nadaljeval šolski projekt NAJ bralec, s katerim
želimo dvigniti kulturo branja in učencem privzgojiti ljubezen do dobre knjige, k čemur pa
zagotovo pripomore sodobna, redno dopolnjevana knjižnična zbirka, ki trenutno, zaradi
finančnih ovir, nazaduje. Nujno je, da se vsaj delno dopolnjuje in sledi novostim , ob tem pa
izloča staro gradivo, ki le zapolnjuje prostor na policah.
Knjižnično zbirko smo delno posodobili z nakupi strokovne in leposlovne literature. Pri izbiri
knjig za nakup sem upoštevala potrebe učencev ter strokovnih delavcev in se pri tem ozirala
tudi na akcijske ponudbe založb, saj smo finančno zelo omejeni. Novo nabavljeno literaturo sva
obe knjižničarki predstavili kolektivu na pedagoški konferenci v mesecu maju.
Prav tako se je nabralo kar nekaj naslovov leposlovnih knjig, ki sem jih od različnih založb in
zastopnikov za šolsko knjižnico uspela pridobiti kot donacijo.
Mlajši učenci v knjižnico radi prihajajo, predvsem učenci od 1.-5. razreda, ki dnevno
izmenjujejo knjige. Starejše bralce je težje privabiti, sploh če je omejena nabava novih,
privlačnih knjig. Po mnenju obeh knjižničark je nujno potrebno v novem šolskem letu pridobiti
vsaj en računalnik, ki bo na voljo učencem – uporabnikom in bo imel nemoten dostop do
svetovnega spleta. Trenutno nameščen je bolj ali manj neuporaben, saj ves čas nagaja.
Knjižnica sicer predstavlja prijetno, svetlo in vzpodbudno šolsko okolje, v katerem je počutje
občasno še dodatno stimulirano s komaj slišno razpoloženjsko glasbo. Da bo takšna tudi ostala,
je nujno ohranjanje knjižnične zbirke in s tem zagotovilo finančnih sredstev v obsegu , ki bo
vsaj delno zagotavljal nenehno posodabljanje knjižnične zbirke.
125
12.4 Delo šolske svetovalne službe
VPISI IN PREPISI
V začetku šol. leta 2013/14 je socialna delavka vpisala na našo šolo 17 otrok. Od tega
tri tujce. Za vse vpisane otroke je uredila ustrezno dokumentacijo.
Bilo je veliko posvetovalnega dela z učitelji, ki so nove učence sprejeli. Predvsem za
vse tri tujce, ki so se všolali v 4. in dva v 9. razred. Nihče od njih ni razumel Slovenko.
Veliko je bilo usklajevanja z učitelji, ki te otroke poučujejo. Za devetošolca smo naredili
IP, ki se je nanašal predvsem na načine pridobivanja ocen.
REGRESI ŠOL. PREHRANE IN ŠOLE V NARAVI:
V mesecu septembru je obravnavala 330 vlog za šolsko prehrano. Regres za kosilo
iz MIZKŠ je prejemalo 54 učencev, regres za kosilo iz občinskega proračuna MOM je
v začetku leta prejemalo 53 učencev, regresirano malico za malico pa prejema 145
otrok.
Vsi starši so dobili domov sklepe o dodelitvi regresa za kosila iz MOM za svoje otroke.
Socialna delavka je obravnavala vloge za regrese šol v naravi za 2.,4., 5. in 7. razred in
sicer:

za 2. razrede sta bila odobrena 2 regresa. Od tega 1 iz romskih sredstev.

za 4. razrede je bilo odobrenih 9 regresov, v celoti ( 9 x 75€) plačala OORK
Draga Kobala.

za 5. razrede so bili odobreni 3 regresi.

za 7. razrede je bilo odobrenih 6 regresov, od tega 1 iz romskih sredstev in 4
otrokom je 156 € plačal Rotary Klub- Park.
Skupaj je 20 učencev prejelo različne regrese. Vsi starši so dobili sklep o odobritvi
regresa.
126
ŠOLSKI NOVINCI:
V akciji šolski novinci je vpisanih bilo 49 otrok. Za enega novinca smo dobili zahtevek
o prepisu na drugo šolo. V procesu akcije šolskih novincev je bilo 9 otrok odklonjenih
za eno šolsko leto. Vseh devet je dobilo odločbo o odložitvi šolanja. Ostali sprejeti otroci
pa so dobili potrdilo o šolanju.
POKLICNA ORIENTACIJA:
Po programu poklicne orientacije je skrbela za oglasno desko poklicnega usmerjanja.
V šolski knjižnici je dopolnjevala orientacijski poklicni kotiček, ki ga je predstavila tako
devetošolcem, kot osmošolcem.
Z učenci 9. razredov je izvedla elektronski Vprašalnik o poklicni poti in jih posredovala
na Zavod za zaposlovanje.
Po timskem sestanku (razrednik, svetovalka iz zavoda in soc. delavka) je izvedla
individualne razgovore za vsakega učenca 9. razreda. Pri neodločenih poklicnih
odločitvah devetošolcev, smo se pogovorili skupaj s starši in razredniki.
Z devetošolci, ki imajo odločbe o spec. pomoči je opravila poklicni test: Kam in kako
in se z njimi pogovorila o njihovi poklicni nameri.
Za starše in otroke 9. razredov je pripravila predavanje o vpisu in pogojih vpisa, jih
seznanila z rokovnikom in merilih vpisa v srednje šole. Devetošolce je redno obveščala
o dogodkih po rokovniku MZŠŠ.
Glede na to, da je bil tudi letos računalniški razpis v srednje šole, je z devetošolci šla
skozi razpis in jim pojasnjevala vse spremembe, merila ter postopek vpisa v srednje
šole. Informirala je učence 9. razredov o informativnih dnevih.
Učencu, ki se je želel vpisati v športni oddelek je posredovala potrebne formularje in
napotke, prav tako tudi učencema, ki se sta se prijavila na preizkus ročnih spretnost za
šolo za oblikovanje. Pri planiranem naravoslovnem dnevu je za učence 8. A in 8. B
razreda je nameravala izvesti predavanje o izbiri poklica, predstaviti spletno stran :
127
www.mojaizbira.si in www.filter.net ter Zavodovo stran www.poklicnikažipot.com,
kar pa se je prestavilo na jesen, ker je bila v tem času v bolniškem staležu.
Učence 8. in 9. razredov je obveščala o možnosti ogleda / po ponudbah/ srednjih
šol. t. i. dnevi odprtih vrat na posamezni srednji šoli ali pa delavnicah, ki so jih le te
ponujale.
V mesecu januarju je organizirala t.i. » TRŽNICO POKLICEV«, kje se je predstavilo
vseh 15 srednjih šol za učence 8. in 9. razredov.
Dne 13. 2. 2014 je na drugem roditeljskem sestanku za 9. razrede imela predavanje
Marta Turk, direktorica UO GZS.
TIMSKI SESTANKI ZA IP IN KONFERENCE IN OBISKI NA DOMU:
Prisostvovala je vsem oddelčnim konferencam, ki so bile namenjene učencem z IP in
timskim sestankom, na katere je bila povabljena s strani specialnih pedagoginj.
Prisostvovala je oddelčnim konferencam, ki so bile sklicane s strani razrednikov od 1.
do 9. razreda.
Udeležila se je timskih sestankov na CSD (Center za socialno delo) za
Na DPH (Dispanzerju za pedopsihiatrijo) pa bila na timskem sestanku.
PREVENTIVNE DELAVNICE ZA UČENCE:
Aktivno je sodelovala pri načrtovanju vsebin za aktiv razrednikov.
ZA 6.a in 6.b RAZRED
Izvajali smo jih ob ponedeljkih v izvedbi Društva za boljši svet na naslednje teme:
128

Beseda udari močneje kot pest

Zaupajmo vase

Varna uporaba interneta
ZA 8. a in 8. b RAZRED

Bodi frajer brez droge in kako biti varen pred njo.
Za 7. b RAZRED

Društvo za boljši svet je izvedlo tri preventivni delavnici na različne teme.
PREDAVANJA ZA STARŠE, KI SO JIH IZVEDLI ZUNANJI PREDAVATELJI v
šol.l. 2013/14
Za starše, katerih otroci so dobili status ŠPORTNIKA, v četrtek, 24. 10. 2013.
Organizacija PROJEKTNEGA DNE ZA UČENCE OD 1.DO 3.RAZREDA:
- 28. 11. 2013
Gledališka predstava:

Bodi moj prijatelj v izvedbi Ekološko kulturnega društva za boljši svet.
Po predstavi pa še pet delavnice na temo ekologije, za prvošolce pa priprava na
predstavo.
129
Organizacija PROJEKTNEGA DNE ZA UČENCE OD 4.DO 9.RAZREDA
- 4. 11. 2013
Gledališka predstava:

Odebelimo ozonski plašč izvedbi Ekološko kulturnega društva za boljši svet.
Po predstavi so bile delavnice na temo ekologije, za 5., 6., in 7. razred.
PROJEKTI:
1. Mostovi prijateljstva z OŠ ILIĐA iz SARAJEVA.
Zaradi finančnih težav je OŠ Iliđa odpovedala obisk v Sloveniji.
2. Humanitarna akcija 2014 z Rotary klubom STOPIMO SKUPAJ ZA ŠOLSKE
POTREBŠČINE in smo tako prevzeli 38 paketov šolskih potrebščin na CSD Maribor
dne 23. 6. 2014.
3. V okviru celodnevne akcije STOPIMO SKUPAJ smo napotili otroka na Večerov
izlet, ki ga je organizirala ZPM Maribor (8. 7. 2014).
4. Z Društvom za boljši svet smo organizirali zbiralno akcijo živil, oblačil, potrebščin
za higieno, posteljnine, brisače … Zbrani material je bil odpeljan družinam v Bosno in
Hercegovino, ki so utrpeli stoletne vode – poplave ter plazovi. To smo izpeljali v mesecu
maju 2014.
5. Kot vsako leto sodelujemo z Zvezo prijateljev mladine Maribor ter Rdečim križem
Maribor in smo napotili otroke na letovanje v Poreč, na Pohorje ter v Punat.
130
12.5 Delo specialnih pedagoginj in socialne pedagoginje
Jasna Trapečar Pavšič

Redno delo:
V šolskem letu 2013/2014 je nudila individualno in skupinsko pomoč (dodatno strokovno
pomoč) dvajsetimi otrokom. Od tega je imelo 11 otrok odločbo o usmeritvi, z dvema otrokom)
je delala na podlagi 0,5 ur dodatne pomoči na oddelek, 4 otroci so se občasno pridružili
obravnavi drugih otrok. Nekajkrat pa je obravnavala tudi 3 učenke prostovoljno. Ob koncu
šolskega leta je imela 26 pedagoških ur na teden. Delo z otroki je potekalo individualno,
občasno v paru, v ali izven razreda po zastavljenem urniku. Učenci so bili deležni 1-5 ur dodatne
strokovne pomoči na teden. Delo otrok je razvidno iz njihovih zvezkov, map, iz dnevnikov,
priprav ter osebnih map, kjer so tudi evalvacijske ocene njihovega dela in individualizirani
programi dela. Dogovori oz. sestanki s starši so zapisani v zapisnikih govorilnih ur in izrednih
skupnih sestankov ter osebnih map otrok. V tem šolskem letu je skrbela za 12 individualiziranih
programov otrok s posebnimi potrebami.

Drugo opravljeno delo:
Zraven že navedenih otrok je vodila in koordinirala postopke usmerjanja in dela strokovnih
skupin za individualizirane programe otrok s posebnimi potrebami, koordinirala delo gibalnice,
sodelovala v aktivu šolske svetovalne službe, aktivu razrednikov, vodila interesno dejavnost
Jaz to zmorem in bila sorazredničarka 9.b razredu.
1 x na 14 dni se je udeleževala usklajevanj s ŠSS. Izvedla je govorilne ure in sodelovala na
roditeljskih sestankih 9.b razreda. Večkrat letno je vodila timske sestanke za 12 strokovnih
skupin za oblikovanje in evalvacijo individualiziranih programov. Sodelovala je z inkluzivnim
timom iz Svetovalnega centra za otroke, mladostnike in starše. S timom so enkrat mesečno
izvedli srečanje s starši. Zapisala in sproti je dopolnjevala individualizirane programe za učence
s posebnimi potrebami. Udeležila se je konferenc, delovnih sestankov, roditeljskih sestankov
in šolskih prireditev. V okviru interesne dejavnosti Jaz to zmorem je z učenci izvedla srečanje
s Tačkmi pomagačkami, jahanje na Meljskeme hribu in obisk Motorikparka. Kot spremljevalka
se je udeležila dnevov dejavnosti in ekskurzij. V 9. b razredu je izvedla nekaj razrednih ur s
pozitivne discipline. Opravila je nekaj specialno- pedagoških diagnostičnih pregledov otrok, ki
131
niso deležni pomoči ter jih napotila na preglede na Svetovalni center ali Pedpopsihiatrični
dispanzer. Bila je prisotna pri NPZ-ju z učenkama s posebnimi potrebami. Za obravnavanega
otroka je vodila osebne mape, dnevnike, specialno- pedagoške programe dela in poročila. Za
posamezne učence je izvedla ali se udeležila posebnih timskih sestankov ali zanje napisala
dodatna poročila o njihovem funkcioniranju za institucije, kjer so bili obravnavani.
Ves čas je tesno sodelovala s kolegico Natalijo Augustinovič, razredniki, učitelji, ŠSS, starši,
vodstvom šole ter zunanjimi sodelavci in institucijami, kjer so bili naši otroci v obravnavi.
Natalija Augustinovič
Specialna pedagoginja je v letošnjem šolskem letu izvajala dodatno strokovno pomoč v obsegu
do 27 ur tedensko. Njeno delo je zajemalo neposredno delo z učenci s posebnimi vzgojnoizobraževalnimi potrebami, načrtovanje dela, pripravo sredstev in programov, sodelovanje s
starši, učitelji ter šolsko svetovalno službo ter drugimi zunanjimi institucijami.
V specialno- pedagoško obravnavo je bilo ob koncu šolskega leta vključenih 11 učencev z
odločbo. Realizirane so bile načrtovane ure ter doseženi ali delno doseženi načrtovani cilji.
Podrobnejša analiza dela z učenci je v osebnih mapah učencev. V letošnjem šolskem letu je
specialna pedagoginja vodila 3 postopke usmerjanja.
Neposredno delo z učenci je zajemalo odkrivanje učencev s posebnimi potrebami, diagnostiko,
ter izvajanje pomoči individualno, v paru ali skupinsko v ali izven razreda.
Načrtovanje dela je zajemalo izdelavo individualiziranih načrtov pomoči ter edinstvenih
delovnih projektov pomoči, sprotno prilagajanje in razvijanje individualiziranega načrta
pomoči, ter usklajevanje med rednim programom razreda ter individualiziranim načrtom dela
ter zaključne evalvacije ter načrtovanje smernic za pomoč učencu v naslednjem šolskem letu.
Sodelovanje s starši je potekalo na rednih govorilnih urah, na razgovorih ob reševanju težav,
evalvacijskih sestankih ter tudi preko telefona (ob vnaprejšnjih dogovorih).
Sodelovanje z učitelji pa v obliki individualnih razgovorov, timskih sestankov ter sodelovanje
ob pripravi ter izvajanju edinstvenega delovnega projekta pomoči. Delo z učitelji je zajemalo
tudi približevanje učenčevih posebnih potreb, načrtovati prilagoditve v razredu in evalvirati
njihovo uspešnost. Specialna pedagoginja je pomagala pri pripravi individualiziranih vzgojnih
132
načrtov. Kljub načrtovanim spremembam glede vodenja strokovnih skupin za posamezne
učence, je specialna pedagoginja še vedno prevzemala to vlogo, kljub dogovoru, da je to
odgovornost razrednikov. Specialna pedagoginja meni, da je prioritetna naloga sodelovanja z
učitelji v naslednjem šolskem letu spodbujanje razrednikov k samostojnejši vlogi vodij
strokovnih skupin ter nudenje podpore ob tem.
Tudi letos je bila sorazredničarka 7.a razreda in v dogovoru z Metko Kozar, razredničarko, je
izvedla večino razrednih ur. Prav tako se je udeleževala vseh sestankov aktiva razrednikov.
Vodila je aktiv šolske svetovalne službe, ki se je srečeval vsako drugo sredo. Analiza dela aktiva
je zapisana posebej in predana ravnateljici.
Sodelovanje je potekalo tudi s Svetovalnim centrom, Dispanzerjem za pedopsihiatrijo ter
Zavodom za šolstvo.
V tem šolskem letu je bila mentorica študentki 4. letnika Pedagoške fakultete v Ljubljani, smer
rehabilitacijska pedagogika, ki je na šoli opravila 14 dnevno strnjeno prakso ter nato še 3
mesečno prakso vsak ponedeljek.
V šoli je sodelovala v programu Paths-Rastem, ki sta ga izvajala 1.a in 1.b razred.
Specialna pedagoginja je vodila in koordinirala projekt uvajanja šolske in vrstniške mediacije
ter koordinirala izvedbo 3. Vseslovenskega srečanja šolskih in vrstniških mediatorjev.
Koordinirala je tudi področno skupino šolskih in vrstniških mediatorjev, s katero smo se v
letošnjem šolskem letu dobili dva krat.
Barbara Vraničar
V letošnjem šolskem letu je socialna pedagoginja izvajala različne oblike pedagoškega dela,
kot prikazuje spodnja tabela:
133
OBLIKA PEDAGOŠKEGA DELA: TEDENSKO ŠTEVILO UR:
individualna in skupinska pomoč za učence Rome 3
delo z nadarjenimi učenci 2
organizacija informacijskih dejavnosti – spletna stran 1
OPB – 5. razred 1 (od februarja)
dodatna strokovna pomoč:
3
3
3 (od januarja)
1
1
2
2
2
2
Vse ure so realizirane po letnem delovnem načrtu, kar je razvidno iz šolske dokumentacije.
Poleg tega je bila sorazredničarka 6.b razredu, kot mentorica je aktivno sodelovala pri
nadaljnjem vpeljevanju romske pomočnice v delo z učenci Romi, bila je vodja aktiva za delo z
nadarjenimi učenci, koordinatorka raziskovalne dejavnosti na šoli in organizatorka zaključne
prireditve za predmetno stopnjo, aktivno je sodelovala v različnih projektih šole oziroma pri
njihovi prijavi (Uspešno vključevanje Romov v vzgojo in izobraževanje II, Večer pravljic, Dvig
kakovosti vzgojno-izobraževalnega dela in pedagoško vodenje z nadarjenimi učenci, Mladim
se dogaja …), pripravila je letno poročilo šole, poslovno poročilo šole in letni delovni načrt
šole, vpisovala je bodoče prvošolčke, redno je sodelovala s centrom za socialno delo ter
Svetovalnim centrom za otroke, mladostnike in starše, opravljala je obiske romskih družin na
domu, v okviru možnosti se je dodatno strokovno izpopolnjevala, opravljala je predpisano
134
dežurstvo na hodnikih in dežurstvo za moteče učence, po potrebi je nadomeščala učitelje v
razredih, opravila je 8 tednov jutranjega varstva ter popis šolskega inventarja in inventuro
zaloge živil, redno je vodila šolsko dokumentacijo (dnevniki, osebne mape učencev, dnevne in
letne priprave, individualizirani program za učenca s posebnimi potrebami, poročila o učencih
– tudi za zunanje institucije …), z učitelji je načrtovala delo, izvedla je timske sestanke za starše
učencev Romov in učencev s posebnimi potrebami, redno se je udeleževala tudi roditeljskih
sestankov in govorilnih ur, delovnih in drugih timskih sestankov, pedagoških, oddelčnih in
redovalnih konferenc ter opravila potrebna spremstva učencev na športnih, tehniških,
naravoslovnih in kulturnih dnevih.
12.6 Delo računalnikarja – organizatorja informacijskih dejavnosti
Delo računalnikarja so opravljali Alenka Repnik, Barbara Vraničar in Vladimir Širec.
Osnovna naloga računalnikarja je usmerjena v delo z učenci pri izvajanju učno-vzgojnega
procesa z uporabo računalnika. Skupaj z učiteljem predmeta se pripravlja na pouk (to je za tiste
učne ure, ki potekajo s pomočjo uporabe računalniške tehnologije) in sodeluje pri njegovi
izvedbi.
Računalnikarji so skrbeli za nemoteno delovanje omrežja na šoli, IKT tehnologije … V tem
šolskem letu smo namestili 2 novi I-tabli, izvedli smo izobraževanje za učitelje o delu s spletnim
portalom. Ker sta nam Nova KBM in Zavarovalnica Maribor donirali 6 stacionarnih
računalnikov, ki so zamenjali mesta s starejšimi v računalniški učilnici, smo letos stare
razporedili v razrede na razredni stopnji. V računalniški učilnici smo izvedli tekmovanje v
EKO-kvizu, ki poteka preko interneta. Prav tako smo izvedli digitalni preizkus znanja za
kolesarski izpit. Izvedli smo tudi regijsko in državno tekmovanje Kaj znam o prometu.
Sodelavce so redno obveščali o napredkih računalniške tehnologije, jih spodbujali, da bi šolsko
tehnologijo čim pogosteje vključevali v svoje ure, jim nudili tehnično podporo pri projekcijah,
predstavitvah … Kot računalničarji so nudili pomoč pri bolj ali manj vseh projektih, ki potekajo
na šoli. Njihovo delo je bilo tudi vzdrževanje spletne strani, ki je bila ažurna. Sodelavce so
spodbujali, da so sami dodajali prispevke na spletno stran s tehnologijo joomla. Prispevke je
pred objavo potrebno le potrditi.
135
12.7 Delo laboranta
V šolskem letu 2013/2014 je del obveze za delo laboranta potekal pri predmetu Fizika in
učitelju Vladimiru Šircu. Pri teh urah je delo laboranta opravljal učitelj Boštjan Kamenšek.
Delo laboranta pri fiziki (učitelj Miroslav Gomboc) je opravljala Nina Kolenc.
Delo je potekalo v skladu z dogovori in obvezo, ki jo delo laboranta zahteva. Vse ure, ki so bile
načrtovane so bile izvedene tako, da je pouk potekal nemoteno in v skladu z načrtovanimi cilji.
136
13. DRUGE DEJAVNOSTI
13.1 Zdravstveno varstvo
Sistematični zdravniški pregledi se izvajajo pri šolskih novincih in v 1., 4., 6. in 8. razredu
devetletke. Na te preglede naj učenci prinesejo zdravstvene kartice, morebitne izvide
specialistov, odpustnice iz bolnice, očala.
Cepljenje novincev, učencev 1. in 3. razreda, poteka v zdravstveni ustanovi v spremstvu staršev
oz. skrbnikov.
Namenski pregledi po sistematskem pregledu se izvajajo v 2., 3., 5, 7. in 9. razredu devetletke.
Pregled v devetem razredu je namenjen tudi poklicnemu svetovanju.
♦ ŠOLSKA SPLOŠNA AMBULANTA
Šolski splošni zdravnik je Mojca Ivankovič Kacjan, dr.med.spec.pediater, ki ima ambulanto v
Zdravstvenem domu dr. Adolfa Drolca Maribor (Vošnjakova ulica 2-4, 4. nadstropje, ordinacija
2).
Tel.: 02 22 86 357
Ambulanta za bolne učence in dijake:
ZDRAVSTVENO VARSTVO

ponedeljek, torek od 13:15 do 19:30

sreda od 7:00 do 13:15

četrtek, petek od 7:00 do 8:30

ena sobota v mesecu od 8:00 do 15:00
*Povzeto po podatkih s spletne strani Zdravstvenega doma dr. Adolfa Drolca.
♦ ŠOLSKA ZOBNA AMBULANTA
V zobni ambulanti OŠ borcev za severno mejo dela zobozdravnik Peter Pokeržnik,
dr.dent.med., in sicer vsak ponedeljek in torek od 7.30 – 14.00.
Učencem omogočamo sistematične preglede zob in učenje pravilnega čiščenja ter nege zob,
učenci pa naj tudi sami skrbijo za redne preglede zob na vsakih šest mesecev.
Za zobno preventivo učencev skrbi gospa Marjana Poš, dipl.m.s. iz Kabineta za
zobozdravstveno prosveto in vzgojo (ZD dr. Adolfa Drolca Maribor, Partizanska c. 14 a).
137
13.2 Prometna vzgoja
Na šoli posvečamo veliko pozornost prometni varnosti naših učencev. Pred začetkom šolskega
leta izobesimo v okolici šole trikotne prometne znake, postavimo opozorilne table in plakate,
ki opozarjajo voznike na šolarje. Izdelan imamo načrt varnih šolskih poti. Projekt Varna pot v
šolo in domov je namenjen otrokom, ki prvič sedejo v šolske klopi in ne poznajo nevarnosti, s
katerimi se lahko srečajo na šolski poti in v vsakdanjem življenju. Ob začetku šolskega leta s
sodelovanjem s policisti za starše prvošolčkov pripravljamo tudi predavanje o prometni
varnosti.
Usposabljanje za vožnjo s kolesom je potekalo za učence 5. razreda celo šolsko leto v dveh
delih – teoretični in praktični del.
Ostale aktivnosti v zvezi s prometno vzgojo so opisane v poglavju o projektih in tekmovanjih.
13.3 Pridobitve šole
V letošnjem šolskem letu je MOM investirala v obnovo strehe šole, obnovo kotlovnice in v
preureditev ogrevanja na zemeljski plin. V kuhinji je MOM sanirala in preuredila kanalizacijske
odtoke in investirala v kotel na plin.
S prihodki nad odhodki v soglasju z MOM je šola investirala v nov parket v telovadnici in v
označbe igrišč na njem.
Iz projekta Zdrav življenjski slog smo nabavili računalnik, iz projekta Popestrimo šolo prav
tako, dva prenosna računalnika je kupila šola, 13 prenosnikov in 1 stacionarni računalnik smo
vzeli v najem od pošte. Iz šolskega sklada smo kupili projektor, enega smo obnovili tako, da so
vse učilnice (razen učilnica 11) opremljene s projektorji.
138
13.4 Sodelovanje z okoljem
Z osnovnimi šolami na mestnem področju smo sodelovali v aktivih učiteljev, v študijskih
skupinah in pri organizaciji različnih tekmovanj. Z vrtci smo sodelovali z medsebojnimi obiski.
S
srednjimi
šolami smo
sodelovali
v obliki
seznanjanja učencev 9. razredov
s programi posameznih šol in izvajanjem šolske prakse dijakov.
V sodelovanju s PeF, FF in FNM smo izvajali prakso študentov, študenti so izvajali nastope v
okviru didaktike pri slovenščini, matematiki in likovni vzgoji. Za študente so strokovni delavci
pripravili več hospitacij in jim nudili pomoč pri pripravi nastopov.
Sodelovali smo z mestno četrtjo in društvi. Z Zvezo prijateljev mladine smo sodelovali pri
ustvarjalnih delavnicah, ki so med šolskim letom potekale na šoli, v okviru projekta Ekošole,
pri izvajanju otroškega parlamenta in pri raziskovalni dejavnosti Mladi za napredek Maribora.
Zunanje institucije, s katerimi se povezujemo in sodelujemo:
INŠTITUCIJA
NAMEN SODELOVANJA
Ministrstvo za znanost, izobraževanje kulturo svetovalne storitve, različni portali,
in šport
sistemizacija ...
ZRSŠ enote MB in LJ
izobraževanje,
svetovalne
storitve,
usmerjanje otrok s posebnimi potrebami
Zavod za zaposlovanje, Center za informiranje poklicna orientacija
CIPS, Filternet,
Center za socialno delo Maribor
družinska,
socialna
problematika,
timski sestanki, poročila
Svetovalni center za otroke, mladostnike in družinska,
učna,
vedenjska
starše Maribor
problematika in testiranje nadarjenih
Rdeči križ MČ Pobrežje
denarne
pomoči,
plačilo
šolskih
potrebščin, delovnih zvezkov, šole v
naravi
139
Zveza prijateljev mladine Maribor in ZPM
letovanja v Poreču, na Pohorju, otroški
parlament, tabor za nadarjene, pustno
rajanje, organizacija določenih delavnic
...
MOM
nadstandardni program
Dispanzer za šolske otroke in mladino
preventiva, HPV, sistematični pregledi
Zavod za šport Maribor
Športnr aktivnosti
Društvo za boljši svet
preventivno vzgojno delovanje šole
Medicinska fakulteta
prva pomoč in spolnost
Zdravstveni dom Adolfa Drolca
individualna obravnava učencev
Center za sluh in govor
individualna obravnava učencev
SERŠ in PF, FF Maribor
praksa dijakinj in študentov
Sodelovanje z OŠ okoliških krajev
interdisciplinarnost
Globus d.o.o.
prevoz otrok
Zveza za tehniško kulturo MB
raziskovalne naloge in organizacija
tabora
Šola za ravnatelje
izobraževanja
Policijska postajo Maribor
zagotavljanje varnosti
Zavod za zdravstveno varstvo Maribor
vzorci,
analize,
deratizacija,
dezinsekcija
Državni izpitni center- RIC
NPZ, izobraževanje
ŠRD Zvezdica Maribor
Zlati sonček, Krpan
Lokalna TV, POP TV, RTV SLO, Radio pripravljanje
prispevkov,
Maribor, Radio City, Radio Center
pripravljanje oddaj ...
Zavod RS Planica
Zdrav življenjski slog
ogledi,
140
Športna društva
sodelovanje pri organizaciji turnirjev
ŠKL
sodelovanje pri organizaciji turnirjev –
med dvema ognjem
141
14. ZAKLJUČEK
V poročilu so predstavljene najpomembnejše dejavnosti, ki so se dogajale bodisi na šoli bodisi
zunaj nje. Prikazana je realizacija ciljev, ki smo jih načrtovali v začetku šolskega leta
2013/2014, prav tako je v prilogi prikazana realizacija strokovnega izobraževanja.
Menim, da smo v realizacijo LDN za šolsko leto 2013/2014 vsi delavci šole vložili vse svoje
moči in znanje, da smo izpolnili začrtane naloge in dosegli zastavljene cilje.
Priloge tega poročila so tudi poročila svetovalne službe, vodij raznih dejavnosti in individualna
poročila strokovnih delavcev, analiza vseživljenjskih znanj in analiza vsebinskih znanj.
Poročilo o delu za šolsko leto 2013/2014 je pripravila ravnateljica, mag. Lučka Lazarev Šerbec,
prof.
Poročilo o delu je obravnaval učiteljski _____________________________________
zbor šole:
Poročilo o delu je obravnaval svet staršev:
Poročilo o delu je obravnaval in sprejel svet
šole:
Predsednik sveta šole
Nikolaj Šiško
Ravnateljica
mag. Lučka Lazarev Šerbec, prof.
142