Likovna umetnost

Comments

Transcription

Likovna umetnost
Gimnazija in ekonomska srednja šola Trbovlje
Alen Firšt 1.b
-----------------------------------------------------------------------------------------------------------------
Likovna umetnost
STROKE LIKOVNE UMETNOSTI








RISBA
2D
SLIKARSTVO
2D
GRAFIKA
2D
KIPARSTVO
3D
ARHITEKTURA 3D
OBLIKOVANJE: grafično, industrijsko
FOTOGRAFIJA 2D, 3D
STRIP
1.Risba
a. temeljno likovno delo
b. glavno izrazilo je črta
c. uporabljamo največ za skice(osnutki) in študije(treniramo
problem-kakšni so npr. konji)
d. risarske tehnike so:
-suhe (svinčnik, krede, oglje)
-mokre (čopič, ptičja peresa, trstika, tuš
(saje), tinta (raztopina, zbledi na soncu)
2. Slikarstvo:
a. temeljno izrazilo so barve
b. stensko: freska(svež, apnen omet), mozaik
c. tabelno (tempera, oljne barve)
d. poslikana okna-vitraž
e. iluminirani rokopisi
f. slikarstvo na platnu (olje, akril)
g. na uporabnih predmetih
h. na papir (akvarel)
3. Grafika
a. pomemben je tisk, ideja se razmnoži, tiska se iz matrice (plošča)
b. nastala je v 15. st.
c. delimo jo na:
-industrijsko(Gutenberg) (tiskarne, veliki stroji, lahko
je na rolo, število odtisov je neomejeno, vsaka barva se odtisne posebej (rumena,
modra, rdeča, črna)
-umetniško (ročni stroji, število odtisov je manjše,
mora biti podpisana (število odtisov, podpis) najbolj dostopna lik. Dela
1
Gimnazija in ekonomska srednja šola Trbovlje
Alen Firšt 1.b
-----------------------------------------------------------------------------------------------------------------
d. vrste odtisov:
-visoki tisk (lesorez, linorez, tiska se tisto kar ni izrezano)
(U)
-globoki tisk (bakrorez, suha igla, jedkanica) (V)
-ploski tisk (sitotisk, litografija)
4. Kiparstvo
a. je likovna dejavnost, ki oblikuje telesnost in prostor
b. oblo in reliefno:
-oblo: narejen iz vseh strani in ga vidimo iz vseh strani)
-reliefno: izbočeno ven
c. samostojno in arhitekturno
-samostojno: nekje v parku
-arhitekturno: okrasuje fasado, pred vhodom
d. materiali: glina, plastelin, les, mavec,kamen, beton, bron
(kovine), umetne mase
e. načini obdelave materiala:
-z dodajanjem (glina)
-z odvzemanjem(les,kamen,kost)
-polikromacija (več barv)
-z vlivanjem (bron,beton, mavec)
-s tolčenjem pločevine
-z varjenjem železa
-montažna plastika
5. Arhitektura (stavbarstvo)
a. je likovna dejavnost, ki z gradbenimi sredstvi oblikuje prostor
b. materiali: les, kamen, opeka, beton, steklo, kovina
c. oblike zgradbe so odvisne od namena:
- sakralna (religiozna) svetišča, mošeja, sinagoge,
kapele, samostani, grobnica
- profana (posvetna) prebivališča, kulturne ustanove,
muzeji, galerije, športni objekti…
d. načini gradnje:
- masivni (gradovi, piramide zaklonišča, bunkerji)
- skeletni (Eifflov stolp), kozolec
- montažni (se sestavlja)
e. oblika (tlorisa)
- centralni tip:
- podolžni tip: L, križ
2
Gimnazija in ekonomska srednja šola Trbovlje
Alen Firšt 1.b
-----------------------------------------------------------------------------------------------------------------
SLOG ALI STIL
Zgodovinski
morfološki (oblikovni)
-ploskovit (isto ozadje, isti obraz)
-plastičen (občutek prostora)
-slikovit (ni ostrih mej med predmeti)
zemljepisni
osebni slog
Razčlenitev likovnega dela
zgodovinski podatki :
-avtor, naslov
-čas nastanka
-naročnik
-sedanji lastnik
-zgodovina dela
fizične lastnosti:
-stroka likovne um.
-tehnika, material
-dimenzije (v,š,g)
-ohranjenost
1. vsebinska razčlenitev
a. likovni motiv:
- portret
- avtoportret (lastna podoba) : Rembrandt van Rijn
- figura
- akt (gola figura)
- animalizem (upodobljene živali)
- tihožitje (predmeti na mizi)
- krajina, veduta (hiše)
- interier (notranji prostor)
b. likovna snov ali tema
- ikonografija :
a. posvetne
mitologija (Grčija, Rim) (U/56)
Goya: Saturn žre svoje otroke
Botticelli: Rojstvo Venere
Laokoontova skupina
zgodovina (U/168)
David: Prisega Horacijev
Gericault: Splav meduze
vsakdanje življenje (U/52)
Almanach: Kvartoporci
Grohar: Sejalec
3
Gimnazija in ekonomska srednja šola Trbovlje
Alen Firšt 1.b
-----------------------------------------------------------------------------------------------------------------
b. sakralne
zgodbe iz Biblije
stara zaveza
Adam in Eva
Donatello: David
Franc Kavčič: Salamonova sodba
Grčija
Zeus
Atena
Apolon
Afrodita
Hermes
Ares
Pozejdon
nova zaveza
nastopajo Kristus, Marija, svetniki
križanje
pieta (sočutna) Marija s Kristusom
Sv. Jurij , Sv. Barbara (zidan stolp)
Rim
Jupiter
Minerva
Apolon
Venera
Merkur
Mars
Neptun
Atribut – lastnost po kateri neko osebo spoznamo
Personifikacija – veter poosebljen
2. Oblikovna razčlenitev
a. morfološki slogi:
- ploskoviti (ni občutka prostora, ploskve so pobarvane
enako)
- plastični (občutek resničnosti)
- slikoviti (nejasni obrisi)
b. likovna kompozicija
- prosta ali nevezana (prazgodovina, 20.st)
- vodoravno vezana – friz (stari, srednji vek)
- simetrična (srednji vek, renesansa) L = D
c. trikotna (renesansa) (ljudje v trikotnik)
d. diagonalna (barok) (t ubautn anglčki)
e. zlati rez:
- slikarski (slika 1)
- tiskarski (slika 2)
4
Gimnazija in ekonomska srednja šola Trbovlje
Alen Firšt 1.b
-----------------------------------------------------------------------------------------------------------------
Zgodovinski podatki:
avtor: Rembrandt van Rijn
naslov: Nočna straža
čas nastanka: 1642
naročnik: stražarji
sed. lastnik: Amsterdam, Rijksmuseum
Fizične lastnosti: dimenzija: 363cm x 437cm
stroka: slikarstvo
tehnika: olje na platnu
Likovni motiv:
stražarji, figure
Ikonografija:
posvetna, zgodovina
Morfološki slog: plastnični
Likovna kompozicija: vodoravno vezana
5
Gimnazija in ekonomska srednja šola Trbovlje
Alen Firšt 1.b
-----------------------------------------------------------------------------------------------------------------
Zgodovinski pregled
1. Prazgodovina:
a) arhitektura
- megalitska kultura (mega-veliko; litos-kamen) (Stonehenge,
Newgrange 21.12. Sonce v sredini)
b) kiparstvo:
- pojavi se v stari kameni dobi (kamen, kost)
- upodabljali so rodovitne ženske (Willendorfska Venera)
- mlajša kamena doba – uporabljali so glino
- železna – vlivajo kipce , Fibula, Situla (z tolčenjem) (slika 3)
c) slikarstvo:
- ohranjeno samo iz stare kamene dobe iz jam (Altamira-Šp. ; LascauxFr.)
2. Stari vek:
a) Mezopotamija (gradili so zigurate):
- Sumer
- Akad
- Babilon
- Asirija
- Novi Babilon(Ištarina vrata) Perzija
Delali so iz neobstojnega materiala (na soncu sušene opeke)
Asirci so začeli z reliefno tehniko (častili so vladarja), izumili so kolo, večina
kipov ima brade
b) Egipt – razvijal se je vzporedno z mezopotamijo
- arhitektura (IMHOTEP-prvi arhitekt, ki je gradil kamnite stebre,
naredit je prvo piramido) palače so bile iz opeke, svetišča pa iz kamna
piramide, svetišča, obeliski
- kiparstvo
Za egipčanske like so značilna nerazgibanost. Večinoma so delali iz
kamna. Najvišji je faraon, ostali so manjši hiearhija. Nizki reliefi.
Ko pride Ramzes II. na oblast, so notri rezali-poglobljeni relief,
upodabljali so bogove, vladarje. Svinge – veliki kipi.
- slikarstvo
slikali so na papirus, na stene, vodoravna kompozicija, moški
pobarvani temneje od žensk – razlike v velikosti
bogovi z živalskimi maskami
c) Egejske kulture (celinska Grčija do Krete)
- kikladska kultura
(1)znana po kipcih (enostavni kipci, glava in nos)
- minojska (kreta)
6
Gimnazija in ekonomska srednja šola Trbovlje
Alen Firšt 1.b
-----------------------------------------------------------------------------------------------------------------
(1)znana po palačah(veliko nadstropji, stebri so spodaj ožji kot zgoraj)
– KNOSOS
(2)imeli so pisavo
(3)stensko slikarstvo (ohranjeno v palači)
- mikene – obzidje – Levja vrata; grobnice iz kamna za plemiče, orožje,
zlate posmrtne maske
- megaron – prostor s 4 stebri, ki držijo streho, na sredini je bilo ognjišče
svetišča, prebivališča
d) Grška umetnost
- imela je največji vpliv na zahodno civilizacijo
- geometrični slog (10.-8.st B.C.) (podobno kot vaška situla)
- arhajska doba (8.-6.st. B.C.)
(1)leseno gradnjo je zamenjala kamnita gradnja (marmor)
(2)prvi obli kipi-v naravni velikosti, goli mladeniči (kvorus: dolgi
lasje, nasmeh, debela stegna, junaki), vplivi iz Egipta; mladenke so
bile oblečene (kora: pobarvana oblačila, oči, obraz)
(3)preuredili so megaron (dorski, jonski, korintski) (slika 5)
(4)akropola je svečeniški del mesta
(5)črno figuralno slikarstvo (figure črne, orodje rdečkasto), vazno
slikarstvo
e) Klasična doba (4.,5.st.pr.Kr.)
- arhitektura- svetišča, na sredini kip boga, poleg pravokotnih tlorisov so
se pojavili še okrogli: TOLOS, gradili so TEATRE…Partanon
(največje svetišče posvečeno Ateni)
- FIDIJA-umetnik, čigar reliefi so presegali tisti čas. V tem času so bila
pomembna razmerja
- Kontrapost: figure so stale samo na eni nogi
- Idealizacija: iskanje popolnosti
- Praksitel – kipar: 1. je začel upodabljati gole ženske – Afrodite
- Hiron – kipar: †Metalec diska‡
- Začetek uporabe zlatega reza
- ni upodobljenih čustev
- slikarstvo je še vedno vazno: rdeče figuralno(figura rdeča, ozadje črno)
f) Helenistična doba (3.-1.st.pr.Kr.)
- MAVZOL (velika kot partanon-njegova grobnica) – po njem se velike
grobnice imenujejo mavzoleji
- kiparstvo:
(1) pretiravanje (mišice, kretnje)
(2) obrazi čustva
- slikarstvo.. znali so:
(1)prikazati prostor
(2)perspektivno
7
Gimnazija in ekonomska srednja šola Trbovlje
Alen Firšt 1.b
-----------------------------------------------------------------------------------------------------------------
(3) realistično upodabljanje
(4)stensko slikarstvo
(5) tabelno slikarstvo
(6) vazno slikarstvo
(7) Apel-najbolj znan slikar
(8) Bitka pri ISUslika (slabo ohranjena), mozaik
g) Etruščanska umetnost
bili so sodobniki Grkov in izredni gradbeniki
- gradbeniki:
(1) lok (brez malte)
(2) kupola
- Kiparstvo – portretno
(1) slikali so na stene grobnic
(2) navezani na naravo
(3) ulivali bron, baker ?
h) Rimska umetnost
a) Arhitektura: Obliko teatra, stebre, svetišč so prevzeli od Grkov. Lok in
kupolo od Etruščanov. Bili so dobri gradbeniki. Iz del se vidi, da so
častili moč države. Grške so iz masivnega marmorja, Rimljani pa
opeke in čez marmor.
Gradili so:
terme
bazilika
akvadukt
palače
mestne hiše
Imeli so kanalizacijo, centralno ogrevanje. Za gladiatorske igre so
imeli cirkus, za gledališke pa gledališča (zidana) . Kasneje so za igre
začeli graditi amfiteatre (Kolosej, Rim).
Panteon je svetišče vseh glavnih Rimskih bogov. Vhod je kot grško
svetišče, potem je okrogla in pokrita s kupolo.
b) Kiparstvo:
portretno kiparstvo (predniki) iz kamna
konjeniški portret cesarja Avrelija v Rimu
c) Slikarstvo:
- radi so imeli reliefe – prikazovali so njihov vsakdan
- Imeli so okrašene domove, freske, mozaike.. največ v Pompejih
Iluzionistično slikarstvo: slikarstvo skozi okna
3. Srednji vek (propad Zahodnega rimskega cesarstva)
Vsa umetnost je bila namenjena krščanski veri.
a) starokrščanska umetnost (2.st.)
- skrivali so se, mrtve so kopali v katakombe
8
Gimnazija in ekonomska srednja šola Trbovlje
Alen Firšt 1.b
-----------------------------------------------------------------------------------------------------------------
b)
c)
d)
e)
f)
- Konstantin leta 313 prizna vero
- cerkev sv. Petra podolžnega tipa – bazilika (normalno)
- centralni tip – San Vitale (Ravena)
bizantinska umetnost
- glavno mesto Konstatinopol
- največ pozornosti so posvečali gradnji cerkev, samostanov
- cerkev so gradili iz opeke
- tloris je izhajal iz grškega enakokrakega križa pokrite s kupolami
(sv. Sofija Istanbulnajvečja cerkev)
- najboljši izdelovalci mozaikov
- ikona slika na lesus temperami
prehodno obdobje (5.,6. st.)
- opustili so kamnito gradnjoponovno lesena
- umetnost je bila slabo razvita
- razvita zlatarska obrt (križi)
- obdobje kaosa v Evropi
Karolinško in Otonsko obdobje
- Karel Veliki – zbral je izobražence
- cerkve so bile v obliki križa
- iluminirani rokopisi
- knjige so pisali na pergament – okrasili so začetno črko
- viden vpliv antike
Romanika (10-12.st.) – Visoki srednji vek
- masivna gradnja
- polkrožni lok
- vhodi so bili z reliefi
- notranjost sten pa s freskami
- čas križarskih vojn
- najbolj okrašen vhod v cerkev – portal
- popačene figure, brez prostora
Gotika (12.-14.st.)
- vrhunec srednjega veka
- razvita umetnost
- mesta so se razvijala
- skeletni način gradnje
- višina (več kot 100m), ošiljenost
- strme strehe
- razvito kiparstvo – veliko kipov
- slikarstvo-iluminirani rokopisi – Gotica
- poslikana okna
- 3% ljudi pismenih
9
Gimnazija in ekonomska srednja šola Trbovlje
Alen Firšt 1.b
-----------------------------------------------------------------------------------------------------------------
g) renesansa
slikarstvo:
- južna (italjanska)
- severna (nemčija, belgija)
- zgodnja j-(Botticelli) (Jan van Eyk)
- visoka j-(Leonardo, Michaelangelo) (Dˆrer)
- pozna j-(El Grego) (Brueghel)
kiparstvo:
- Donatello str. 24
- Michaelangelo strn. 25
- Giambologna
h) barok
10