Gradimo s steklom

Transcription

Gradimo s steklom
GRADIMO S STEKLOM
3. popravljena izdaja
Izdal in založil: REFLEX d.o.o.
Podgrad 4, 9250 Gornja Radgona, Slovenija
Za izdajatelja: Daniela in Robert Krempl
Avtor: Rudi Hajdinjak
Oblikovanje in prelom: AV studio
Izdano: April 2009
Vsi podatki, navedeni v tej knjigi vključno z opisi izdelkov, tehničnimi tabelami in proizvodnimi programi, temeljijo na sedanjem znanju
in izkušnjah. REFLEX ne prevzema nobene odgovornosti za kakršnekoli posledice, ki bi izhajale iz podatkov, navedenih v tej knjigi.
Pridržujemo si pravico do morebitnih sprememb. Prosimo vas, da se glede vprašanj in vsebinskih popravkov obrnete na REFLEX d.o.o..
1
Predstavitev podjetja
2
Steklo
3
Steklo, okno in fasada
4
Izolacijsko steklo
5
Proizvodni program
6
Tehnične informacije o steklu in gradbeni fiziki
7
Navodila za zastekljevanje
8
Zakoni, pravilniki, standardi in smernice o steklu
9
Viri
10
Seznam gesel
11
Tehnični podatki izolacijskega stekla REFLEX
Kazalo
1
Predstavitev podjetja ......................................................................15
1.1
1.2
1.3
1.4
Zgodovina ................................................................................................. 17
Sestava podjetja REFLEX .......................................................................... 18
Kje je kaj .................................................................................................... 19
Zemljevid................................................................................................... 20
2
Steklo ..........................................................................................21
2.1
2.2
2.3
2.3.1
2.3.2
2.3.3
Pregled razvoja tehnologij ......................................................................... 24
Proizvodnja float stekla .............................................................................. 25
Fizikalne lastnosti ploščatega stekla .......................................................... 26
Splošne lastnosti ....................................................................................... 26
Upogibna trdnost ...................................................................................... 27
Ostale toplotne lastnosti ............................................................................ 27
3
Steklo, okno in fasada .....................................................................29
3.1
3.2
3.3
3.3.1
3.3.2
3.4
3.5
3.6
3.7
3.8
Kaj pričakujemo od sodobnega okna ........................................................ 32
Okno in varovanje okolja ............................................................................ 33
Okno in toplotna zaščita ............................................................................ 36
Določanje vrednosti koeficienta Uw (UOKNO)
po določilih EN ISO 10077-1:2007 ............................................................. 36
Določanje odmerjene vrednosti (Ug,BW) za stekla po DIN V 4108 Del 4 ........44
Okno in prezračevanje...............................................................................45
Okno in zvočna izolacija ............................................................................ 47
Fasada in zaščita pred soncem ................................................................. 52
Okno in varnost .........................................................................................53
Strukturne zasteklitve................................................................................ 55
4
Izolacijsko steklo ...........................................................................57
4.1
4.2
4.3
4.4
4.5
4.6
4.7
4.8
4.9
4.10
4.11
4.12
Definicija izolacijskega stekla .................................................................... 59
Tehnološke izvedbe izolacijskih stekel .......................................................60
U-vrednost po EN 673 ............................................................................... 62
Emisijska sposobnost ε po EN 673 ............................................................63
g-vrednost po EN 410 ................................................................................64
Prepustnost svetlobe LT po EN 410............................................................ 65
Ra - Indeks reprodukcije barv.....................................................................66
Absorpcija energije ...................................................................................66
Faktor osenčenja ...................................................................................... 67
S - karakteristika selektivnosti ................................................................... 67
Ocenjena vrednost zvočne izolativnosti Rw ................................................ 68
Učinek dvojnega stekla ............................................................................. 70
6
4.13
4.14
4.15
4.16
Pojav interference ..................................................................................... 71
Anizotropija ............................................................................................... 71
Temperatura točke rosišča (TR) ................................................................ 72
Določanje debeline stekla ......................................................................... 74
5
Proizvodni program ........................................................................75
5.1
5.1.1
5.1.2
5.2
5.3
5.4
5.4.1
5.4.2
5.4.3
5.4.4
5.4.5
5.4.6
5.4.7
5.5
5.5.1
5.5.2
5.5.3
Sistem kakovosti ....................................................................................... 79
Kakovostne zahteve pri izolacijskem steklu ................................................ 81
Oznaka CE – evropska norma za izdelek ................................................... 83
Sistem izdelave izolacijskega stekla REFLEX po EN 1279 .......................... 87
Konvencionalno izolacijsko steklo RX 2,9 .................................................. 89
Toplo steklo Low - e ...................................................................................90
Tehnologija izdelave stekel z mehkimi nanosi ............................................. 91
Stekla z mehkimi nanosi: low-e in visoko selektivna sončnozaščitna .......... 92
Fizikalne osnove za izolacijsko steklo z nizkoemisijskim nanosom .............. 95
Izolacijsko steklo – RX WARM ....................................................................99
Izolacijsko steklo – RX WARM C .............................................................. 100
Toplotnozaščitna troslojna stekla za nizkoenergijske in pasivne hiše ........ 101
Toplotnozaščitna varnostna stekla RX SAFE 1,1 VSG ............................... 104
Zvočnoizolirna stekla RX PHONE ............................................................. 106
Osnove iz gradbene fizike ........................................................................ 107
Spektralne korekcijske vrednosti (C,Ctr)................................................... 110
Ostali kriteriji, ki jih je potrebno upoštevati
pri načrtovanju uporabe zvočnoizolirnih stekel ........................................ 110
Proizvodni program zvočnoizolirnih stekel RX PHONE ..............................111
Sončnozaščitna izolacijska stekla............................................................ 116
Teorija ..................................................................................................... 116
Absorpcijska sončno zaščitna stekla ....................................................... 118
Refleksna sončnozaščitna stekla ............................................................ 120
Kombinirana sončno - in toplotnozaščitna stekla ..................................... 125
Visoko selektivna sončnozaščitna stekla ................................................. 126
Stekleni parapeti REFLEX........................................................................ 128
Varnostno steklo RX SAFE ....................................................................... 134
Kaljeno varnostno steklo ESG po EN 12150 ............................................. 135
Obdelava kaljenega stekla ...................................................................... 142
Kakovostni kriteriji kaljenega stekla ......................................................... 144
Proizvodni program in maksimalne dimenzije .......................................... 148
Delno kaljeno steklo (RX SAFE TVG) ....................................................... 149
Lastnosti ................................................................................................. 151
Področja uporabe ................................................................................... 151
Kakovostne zahteve za TVG..................................................................... 152
Proizvodni program in maksimalne dimenzije .......................................... 155
Lepljeno varnostno steklo (RX LAMISAFE) .............................................. 156
Lepljeno steklo za varovanje ljudi in premoženja ...................................... 162
Praktična uporaba varnostnih stekel ........................................................ 170
5.5.4
5.6
5.6.1
5.6.2
5.6.3
5.6.4
5.6.5
5.6.6
5.7
5.7.1
5.7.2
5.7.3
5.7.4
5.8
5.8.1
5.8.2
5.8.3
5.8.4
5.9
5.9.1
5.10
7
5.10.1
5.10.2
5.10.3
5.10.4
5.10.5
5.10.6
5.11
5.11.1
5.11.2
5.11.3
5.12
5.13
5.13.1
5.13.2
5.13.3
5.13.4
5.14
5.15
5.16
5.16.1
5.16.2
5.16.3
Vrata in predelne stene iz kaljenega stekla............................................... 170
Horizontalno zložljive stene ..................................................................... 181
Kaljeno emajlirano steklo......................................................................... 187
Kaljeno steklo s sitotiskom....................................................................... 189
Kaljeno steklo z alarmno zanko RX SAFE Alarm ....................................... 192
Pohodno steklo RX LAMISTEP ................................................................ 195
Strukturne zasteklitve.............................................................................. 197
Klasična strukturna fasada ...................................................................... 199
Fasadni sistem REFLEX SG .....................................................................200
Fasade z obešenimi steklenimi parapeti .................................................. 201
Točkovna držala RX Point ........................................................................ 202
Požarno odporno steklo ..........................................................................208
Področje uporabe ...................................................................................208
Terminologija in standardi........................................................................209
Opisi, sestave in način delovanja ............................................................. 211
Proizvodni program ................................................................................. 213
Steklo brez refleksije ............................................................................... 214
Brezbarvno steklo ................................................................................... 216
Izolacijsko steklo kot funkcionalen oblikovalski element ........................... 217
Izolacijska stekla v kombinaciji z ornamentnimi stekli ............................... 217
Stekla nepravilnih oblik (modeli) .............................................................. 219
Okrasni profili v MSP ............................................................................... 222
6
Tehnične informacije o steklu in gradbeni fiziki ...................................227
6.1
6.2
6.3
6.4
6.5
6.6
6.6.1
6.7
6.8
6.9
6.9.1
6.9.2
6.9.3
6.9.4
6.9.5
6.9.6
6.9.7
Barva stekla ............................................................................................229
Pravilnik o učinkoviti rabi energije v stavbah ............................................. 232
Toplotni mostovi ......................................................................................236
Nizkoenergijske in pasivne zgradbe ......................................................... 240
Žaluzije v izolacijskih steklih ..................................................................... 243
Okna bodočnosti..................................................................................... 246
Vrste sistemov ......................................................................................... 247
Zimski vrtovi ............................................................................................ 249
Rast rastlin za steklom ............................................................................. 252
Statika stekla in smernice ........................................................................ 253
Linijsko vstavljene zasteklitve TRLV.......................................................... 253
Prezračevane, zunanje obloge zida iz kaljenega stekla RX SAFE ESG ......264
Varovalne zasteklitve – TRAV ...................................................................264
Točkovno vpete zasteklitve - TRPV .......................................................... 280
Steklo in varnost ...................................................................................... 286
Smernice za ocenjevanje vizualne kakovosti stekla za gradbeništvo ........294
Smernice za ocenjevanje vizualne kakovosti
emajliranega in potiskanega stekla ..........................................................300
Čiščenje stekla ........................................................................................308
6.9.8
8
7
Navodila za zastekljevanje.............................................................. 311
7.1
7.1.1
7.1.2
7.1.3
7.2
7.3
7.4.3
7.4.4
7.4.5
7.4.6
7.4.7
7.4.8
7.4.9
7.4.10
7.4.11
7.4.12
7.4.13
7.4.14
7.4.15
7.4.16
7.4.17
7.4.18
Splošno................................................................................................... 313
Področje veljave ...................................................................................... 313
Naloga .................................................................................................... 313
Kakovostna in trajnostna garancija izolacijskih stekel REFLEX (RX) ......... 314
Tehnični pravilniki .................................................................................... 315
Smernice za rokovanje z izolacijskim steklom
(transport, skladiščenje in vgradnja) ........................................................ 316
Navodilo za uporabo troslojnega izolacijskega stekla .............................. 320
Dodatne zahteve ..................................................................................... 325
Zasteklitve, ki so izpostavljene izrednim termičnim
in/ali dinamičnim obremenitvam .............................................................. 325
Zasteklitve s stekli z nanosom in
v masi obarvanih stekel v drsnih vratih in oknih ......................................... 325
Transport in vgradnja na večjih nadmorskih višinah .................................. 326
Steklene ograje ....................................................................................... 326
Izolacijsko steklo z odkritim robnim tesnjenjem ........................................ 326
Omejitve upogiba za izolacijskega stekla REFLEX ................................... 327
Izolacijska stekla s stikalnimi vertikalnimi robovi ....................................... 327
Izolacijska stekla majhnih dimenzij ........................................................... 328
Toplotno zaščitna stekla RX WARM ......................................................... 328
Visoko selektivna sončno zaščitna stekla RX SUN ................................... 329
Zvočno zaščitna stekla RX PHONE .......................................................... 329
Izolacijska stekla z okrasnimi profili ..........................................................330
RX SAFE varnostna izolacijska stekla in stekla z alarmno zanko ............... 331
Parapetni elementi REFLEX.....................................................................334
Barvno odstopanje ..................................................................................335
Lom stekla...............................................................................................336
Površinske poškodbe na steklu ............................................................... 341
Ohranjanje kakovosti ...............................................................................342
8
Zakoni, pravilniki, standardi in smernice o steklu ................................343
9
Viri ............................................................................................ 347
10
Seznam gesel ..............................................................................349
11
Tehnični podatki izolacijskega stekla REFLEX..................................... 359
7.3.1
7.4
7.4.1
7.4.2
9
SVETLA PRIHODNOST.
DOBESEDNO.
Knjiga, ki ste jo prijeli v roko, je nastajala
na osnovi pridobljenega znanja in izkušenj sodelavcev v tridesetih letih dela s
čudovitim materialom - STEKLOM. Ko se
človek loti dela s steklom, začne spoznavati njegovo muhasto naravo, povezano s
kristalno čistostjo in krhkostjo. Njegova
prozornost te poveže s svetom okoli sebe
in ne moreš si kaj, da ne bi vzljubil tega
enkratnega materiala. Navdušenje nad
materialom in želja po ustvarjanju vse
kakovostnejših izdelkov večjih in večjih
dimenzij sta bila vodilo razvoja podjetja
Reflex – omogočiti ljudem, da tudi v zaprtem prostoru živijo povezani z naravo,
ki jih obdaja.
Ko se je v naša srca in um naselil tako jasno in natančno izoblikovan motiv, je želja
po razvoju in osvajanju novih znanj in tehnologij stekla sama od sebe in prihajali so
novi in novi rezultati. V velikansko pomoč
razvojnemu delu naših strokovnjakov je
bil tudi nesluten tehnološki razvoj v proizvodnji in dodelavi novih, oplemenitenih
vrst stekla v Evropi in svetu.
Knjiga, ki jo izdajamo ob tridesetem jubileju, zajema vse tehnične podatke za vse
vrste naših proizvodov, tako toplotno kot
zvočnozaščitnih, varnih, kaljenih in lepljenih. Vsebuje tudi kakovostne in varnostne
standarde in najnovejše evropske norme.
Skratka, vsakemu uporabniku ponuja
varno vodilo v spoznavanje in nadzorovanje svojih zahtev.
Upamo, da vam bodo podatki, pridobljeni
iz knjige, pomagali pri izboljšanju bivalnih
pogojev, smotrnejši rabi energije in nenazadnje prispevali k lepšemu in svetlejšemu bivalnemu prostoru.
Ponosni bomo, ko se boste odločili za sodelovanje z nami, in potrudili se bomo, da
bomo zadovoljili vaša pričakovanja.
Daniela in Robert KREMPL
13
1
1
Predstavitev podjetja
1.1
Zgodovina
1.2
Sestava podjetja REFLEX
1.3
Kje je kaj
1.4
Zemljevid
16
1.1
1.1 Zgodovina
1979: ustanovljena steklarska obrtna delavnica v Podgradu pri G. Radgoni
1984: začetek proizvodnje izolacijskih stekel
1993: prehod iz obrtne delavnice v podjetje Reflex d.o.o.
1994: začetek proizvodnje kaljenega varnostnega stekla, prva kalilna peč
1999: nova poslovna enota v Murski Soboti
2003: nova poslovna enota v Poljčanah, razširitev naše dejavnosti na proizvodnjo
izdelkov iz aluminija
2004: 25 let delovanja in nova poslovna enota v Meleh pri G. Radgoni
2007: druga kalilna peč, nova rezalnica (dve rezalni linji in avtomatsko skladišče),
nova izolacijska linija
2008: začetek proizvodnje lepljenega varnostnega stekla, prva linija za lepljeno
steklo
17
1.2
1.2 Sestava podjetja REFLEX
REFLEX d.o.o.
PE POLJČANE
PE GORNJA
RADGONA
Podgrad
Alu steklene
konstrukcije
Tuš kabine
Hladilniška vrata
Alu okna, vrata
Zimski vrtovi
REFLEX Zagreb
Servis in montaža
Industrijska
prodajalna
Uokvirjanje slik
Prodaja in zastopstvo
Mele
Izolacijska stekla:
RX WARM, RX SUN,
RX SAFE, RX PHONE
Varnostna stekla:
RX SAFE, RX
LAMISAFE
Reflex je inovativno slovensko podjetje
za predelavo in oplemenitenje ploščatega stekla, ki že tri desetletja izpolnjuje
ponudbo svojih steklarskih izdelkov in
storitev.
Z raznovrstnim izolacijskim steklom:
• toplotno zaščitno,
• sončno zaščitno,
• zvočno zaščitno,
• požarno odporno,
• varnostno,
kaljenim steklom različnih debelin in vrst:
• emajlirana,
• s sitotiskom,
• barvna,
lepljenim steklom izdelanim po VSG tehnologiji in drugimi vrstami stekla lahko
uresničimo domala vsako zamisel, ki
obogati bivanjske in delovne prostore
z novimi vidiki svetlobe. Številne občudovanja vredne stavbe dokazujejo našo
usmerjenost v vrhunsko in celovito izvedbo steklenih fasad ter drugih arhitekturno
zahtevnih projektov.
18
PE SERVIS
Pri uresničevanju novih izzivov, ki jih prinaša uporaba stekla v arhitekturi in gradbeništvu, smo dosledno zavezani odličnosti. Naši izdelki in storitve zagotavljajo
uporabnikom prijetno bivanje v prostorih
svetlobe.
Z združitvijo znanja in izkušenj, ki izhajajo
iz dela s steklom in dela z aluminijastimi
profili, pa so se razvile še naslednje dejavnosti:
• projektiranje, proizvodnja in montaža
aluminijskih fasadnih konstrukcij, aluminijskih oken, vrat in zimskih vrtov
• proizvodnja tuš kabin in
• proizvodnja hladilniških vrat.
Razvojna naravnanost, inovativnost, izkušenost, odgovorno ravnanje z energijo in okoljem, so vrednote vsakega od
350 strokovnjakov, mojstrov in delavcev
podjetja Reflex. Stavimo na vrhunsko
kakovost, odgovornost, učinkovitost in
sodelovanje z naročniki naših izdelkov in
storitev.
1.3
1.3 Kje je kaj
Sedež podjetja:
Reflex d.o.o.
Podgrad 4
9250 Gornja Radgona
tel.:+386(0)2-5643-500
fax: +386(0)2-5643-520
E-mail: [email protected]
http://www.reflex.si/
Poslovne enote:
PE Gornja Radgona
Ljutomerska cesta 28f
9250 Gornja Radgona
tel.:+386(0)2-5644-400
fax: +386(0)2-5644-410
E-mail: [email protected]
http://www.reflex.si/
PE Murska Sobota
Kopališka ulica 2
9000 Murska Sobota
tel.:+386(0)2-5223-620
fax: +386(0)2-5223-621
E-mail: [email protected]
http://www.reflex.si/
PE Poljčane
Bistriška cesta 81
2319 Poljčane
tel.:+386(0)2-8296-000
fax: +386(0)2-8296-052
E-mail: [email protected]
http://www.reflex.si/
Reflex Zagreb d.o.o.
Petrovaradinska 5 – 5a
10000 Zagreb
tel.:+385(0)1-38-666-21
fax: +385(0)1-38-640-80
E-mail: [email protected]
http://www.reflex.hr/
19
1.4
1.4 Zemljevid
H
A
Murska Sobota
MARIBOR
Gornja Radgona
Poljčane
Celje
I
LJUBLJANA
SLO
Zagreb
HR
20
Steklo
2.1
Pregled razvoja tehnologij
2.2
Proizvodnja float stekla
2.3
2.3.1
2.3.2
2.3.3
Fizikalne lastnosti ploščatega stekla
Splošne lastnosti
Upogibna trdnost
Druge toplotne lastnosti
2
2
22
2
STEKLO
Najstarejši najdeni predmeti, izdelani iz
steklu podobnega materiala, po ocenah
arheologov izvirajo iz mlajše kamene
dobe, kar pomeni, da so stari približno
9.000 let.
Človek je že v davnih časih odkril, kako
lahko doseže visoke temperature. Ker
je imel hkrati pri roki najpomembnejše
surovine (kremenčev pesek, apnenec in
sodo), je povsem razumljivo, da je nekega dne naposled izdelal steklo.
Preteči pa je moralo še precej časa, preden so steklo začeli izdelovati načrtno.
Na vprašanje, kdaj in kje se je to zgodilo,
arheologi in zgodovinarji kljub prizadevnemu raziskovanju še vedno nimajo pravega odgovora.
Po dolgotrajnih poskusih so na začetku
dvajsetega stoletja končno razvili postopek strojne izdelave stekla. Pionirsko
delo pri razvoju postopka kontinuiranega
vlečenja steklenega traku iz kadi s stekleno talino je opravil Belgijec Emile Fourcault.
Ploščato steklo izdelujejo po “plavajočem” postopku od začetka šestdesetih
let preteklega stoletja. Tako pridobljeno
steklo, ki ga imenujemo zrcalno ali float
steklo, ima odlične optične lastnosti. Veliko oviro v prizadevanjih za ekonomično in
kakovostno izdelavo stekla so v preteklosti predstavljale njegove fizikalno-kemične lastnosti. Steklo je sicer trdna snov,
vendar bi ga zaradi njegove strukture
morali uvrščati med tekočine. Zato steklu
pravimo tudi podhlajena tekočina.
Do konca 18. stoletja so ploščato steklo izdelovali
izključno s tehniko ustnega napihovanja. Stekleno
maso so s pihanjem skozi steklarsko pipo najprej
raztegnili v cilinder, ki so mu odrezali obe kapi.
Potem so ga vzdolžno prerezali in na leseni mizi
razvaljali ter zgladili v ploščo.
23
2.1 Pregled razvoja tehnologij
2.1
Izdelavo steklenih plošč s tehniko pihanja
je kmalu dopolnila tehnologija kristalnega stekla, ki so jo uporabljali vse do
šestdesetih let 20. stoletja. V tem primeru
gre dejansko za lito steklo, ki s kasnejšim
brušenjem in poliranjem dobi izredne optične lastnosti. Tako steklo se je največ
uporabljalo za izdelavo ogledal, od tod
tudi njegovo ime (podoben postopek še
danes uporabljajo za izdelavo velikih leč
za teleskope).
popačen, zato so kljub visokim stroškom
vzporedno še vedno izdelovali tudi kristalno steklo.
Oba tehnološka postopka so nenehno izpopolnjevali (Pittsburgh), vendar osnovnih pomanjkljivosti, kot sta cena in kakovost, niso mogli odpraviti. To je ob čedalje
večjem povpraševanju po visokokakovostnem steklu pomenilo, da bo treba poiskati nove rešitve.
Osnovno vodilo iskanja je bila zahteva po
čim bolj ugodnem razmerju med ceno,
kakovostjo in količino.
Brušenje in poliranje
Zaradi ekonomičnosti izdelave je v tistem
času že prevladovalo strojno vlečeno steklo, ki pa je imelo valovito površino in zaradi tega številne optične pomanjkljivosti.
Pogled skozi takšno steklo je bil močno
24
V začetku petdesetih let je angleško podjetje Pilkington Brothers vendarle našlo
ustrezno rešitev: tehnologijo plavajočega
stekla. Po nekajletnem razvoju, ki je sledil
prvotni zamisli, so leta 1958 začeli z redno
proizvodnjo po omenjenem postopku.
Avtomatizirana proizvodnja stekla po float postopku omogoča proizvodnjo velikih
količin ploščatega stekla v zelo velikih
formatih, z zelo kakovostnimi površinami
in po relativno nizki ceni.
Angleška beseda 'float' pomeni v slovenščini 'plavati' in dobro opisuje osnovni
princip omenjenega postopka.
Ustrezno pripravljene surovine (čistost,
granulacija) v natančno določenih utežnih
razmerjih z mešanjem pripravimo za vsip
v talilno peč. Dnevno je treba zmešati (odvisno od kapacitete peči) od 300 do 850
ton surovin. Celoten proces doziranja,
mešanja in vsipanja je povsem avtomatiziran. V prvem delu talilne peči, kjer znaša
temperatura 1560 °C, se surovine stalijo.
V zadnjem delu peči, kjer je temperatura
1100 °C, se steklena talina (v talilni kadi je
običajno do 1900 ton taline) bistri.
V naslednji, najpomembnejši fazi stekleno maso v obliki neskončnega traku
prelijemo v kad s tekočim kositrom. Gre
za izjemno pomemben fizikalni pojav, da
se idealno ravni površini najbolj približa
površina mirujoče tekočine. Zaradi površinske napetosti se steklo razlije po
tekočem kositru in s spodnjo površino
prilagodi površini kositra. Hkrati se s plamenskim poliranjem toplotno obdela tudi
zgornja stran steklenega traku. Če bi tok
stekla prepustili fizikalnim zakonitostim
(površinska napetost, viskoznost, gostota), bi samodejno nastalo 5,5 mm debelo
steklo. Debelejše ali tanjše steklo dobimo tako, da z zobatimi kolesi, ki na robovih segajo v stekleni trak, povečamo ali
zmanjšamo hitrost toka stekla.
Rezultat opisanega postopka je neskončni stekleni trak z enako planparalelnostjo,
kot jo ima kristalno steklo.
V zadnji, najbolj kritični fazi stekleni trak
zapusti kad s tekočo kovino in nadaljuje pot prek valjev v hladilnem kanalu. Za
proizvodnjo steklenih plošč brez notranjih napetosti je treba hitrost ohlajanja
skrbno nadzirati. Drugi del ohlajanja poteka na zraku. V tej fazi steklenemu traku
odrežemo robove. Na koncu transporta,
ko je temperatura steklenega traku enaka temperaturi okolice, steklo prečno
razrežemo na standardne pravokotnike,
ki merijo 600 x 321 cm.
Plinska stran
Kositrna stran
Odlaganje
Rezanje
Lomljenje
Kopel
Hlajenje
Taljenje
Bistrenje
Surovine
Mešanje
Shematski prikaz proizvodnje stekla po float postopku
25
2.2
2.2 Proizvodnja float stekla
2.3 Fizikalne lastnosti ploščatega stekla
2.3.1 Splošne lastnosti
2.3
Izvleček iz standarda EN 572-1
Lastnosti
Gostota
Simbol
Vrednost in enota
ρ
2 500 kg/m3
Trdota
6. stopnja po Mohsu
Elastični modul
E
7 x 1010 Pa
Poisonovo število
µ
0,23
Koeficient toplotnega prehoda
U
5,80 W/m2·K
Specifična toplotna konstanta
c
0,72 x 103 J/(kg·K)
Linearni toplotni razteznostni koeficient (med 20 °C in 300 °C)
α
9 x 10-6 K-1
Toplotna prevodnost
λ
1 W/(m·K)
Srednji lomni količnik za vidno svetlobo (380 do 780 nm)
c
1,5
Tabela 1: Mehanske lastnosti
V tabeli 2 so prikazane minimalne vrednosti prehoda (transmisije) svetlobe za
prozorna brezbarvna stekla s planparalelnimi površinami in brez vloženega žičnega pletiva.
Debelina stekla
(mm)
Transmisija svetlobe
(τ min)
3
0,88
4
0,87
5
0,86
6
0,85
8
0,83
10
0,81
12
0,79
15
0,76
19
0,72
25
0,67
Tabela 2: Minimalne vrednosti transmisije za navpični vpadni kot
26
Upogibna trdnost po definiciji pomeni, da so tiste upogibne napetosti, ki bodo s 5 % verjetnostjo povzročile
lom, po statistiki v 95 % primerov večje od vrednosti, ki
so navedene v tabeli 3.
Vrsta stekla
Upogibna trdnost (N/mm2)
Zrcalno steklo
45
Float steklo
45
Lito steklo
25
Profilno steklo
45
Zrcalno steklo z žico
25
Lito steklo z žico
25
Delno kaljeno steklo
70
Kaljeno steklo
120
Lepljeno steklo
Veljajo vrednosti uporabljenih stekel
Tabela 3: Upogibna trdnost različnih stekel (minimalne vrednosti)
Pripomba: Izmerjena upogibna trdnost pri steklu ne more predstavljati edine osnove za vrednotenje
trdnosti materiala. Trdnost stekla je,
tako kot pri vseh trdnih materialih,
v veliki meri odvisna od površinske
obdelave (predvsem na tisti strani,
ki je izpostavljena nateznim silam).
Vse mikro in makropoškodbe na
površini stekla zmanjšujejo njegovo
upogibno trdnost.
To pomeni, da je lahko pojem
upogibna trdnost definiran le statistično; torej kot tista minimalna
vrednost, pri kateri je verjetnost
loma največja. Pri navedenih vrednostih za napetosti je verjetnost
loma odvisna od velikosti na nateg
obremenjene površine in od trajanja obremenitve. Pri načrtovanju
posamezne zasteklitve (pri izdelavi
statičnega izračuna) moramo uporabljati bistveno nižje vrednosti za
dovoljeno upogibno trdnost.
2.3.3 Druge toplotne lastnosti
Lastnosti
Temperatura transformacije
Simbol
Vrednost
tg
520 °C do 550 °C
Tmax
trajno pri T = 200 °C;
krajši čas pri T = 300 °C
Največja temperaturna razlika med dvema
točkama na površini običajnega stekla
δT
40 K
Največja temperaturna razlika med dvema
točkama na površini kaljenega stekla
δT
200 K
Najvišja temperatura za uporabo kaljenega stekla
Tabela 4: Toplotne lastnosti (orientacijske vrednosti)
Od drugih lastnosti stekla naj na tem mestu omenimo še naslednje:
• Steklo ne gori, niti ni vnetljivo.
• Ima homogene in gladke površine,
zlahka ga čistimo in je zelo higienično.
• Steklo je zelo odporno na kemijske vplive. Obstojno je v večini kislin in lugov,
v vodi ni topno, hkrati pa je korozijsko
zelo obstojno.
• Steklo ne absorbira in ne oddaja vlage,
se ne izsuši ter se ne zvija.
Ko pridobi določeno obliko, je ne spremeni. Ni občutljivo na mraz in temperaturne spremembe, ne spreminja barve
in ne postane motno. Ne navzame se vonja, niti ga ne oddaja. Steklo je sodoben
gradbeni material z dolgoletno tradicijo in
še obetavnejšo prihodnostjo.
27
2.3.2
2.3.2 Upogibna trdnost
Steklo, okno in fasada
3.1
Kaj pričakujemo od sodobnega okna
3.2
Okno in varovanje okolja
3
3
3.3
Okno in toplotna zaščita
3.3.1 Določanje vrednosti koeficienta Uw (UOKNO) po določilih EN ISO 10077-1
3.3.2 Določanje odmerjene vrednosti (Ug,BW) za stekla po DIN V 4108 Del 4
3.4
Okno in prezračevanje
3.5
Okno in zvočna izolacija
3.6
Fasada in zaščita pred soncem
3.7
Okno in varnost
3.8
Strukturne zasteklitve
30
STEKLO,
OKNO IN
FASADA
Znan arhitekt je pogosto poudarjal, da so
okna najpomembnejši in najustvarjalnejši
del fasade. Okna dajejo pomemben pečat estetskemu videzu fasade, hkrati pa
morajo poskrbeti za pravilno prezračevanje in osvetlitev prostorov ter povezati
človeka z naravo.
Poleg tega morajo sodobna okna ustrezati tudi številnim drugim funkcionalnim
zahtevam, kot so zaščita pred mrazom,
vročino, hrupom, vetrom, dežjem, vandalizmom in ognjem.
Funkcionalni kriteriji za okna oziroma posamezne dele fasade morajo biti določeni
že v fazi projektiranja. To nalaga konstruktorjem oken in fasad celo vrsto dodatnih
nalog, saj morajo pri načrtovanju upoštevati različne zakone, pravilnike, predpise,
standarde in tehnične smernice.
3.1 Kaj pričakujemo od sodobnega okna
3.1
Zaradi različnih potreb in posebnih gradbeno-fizikalnih zahtev se osnovne naloge
(primarne funkcije) sodobnega okna vse
bolj širijo in čedalje bolj posegajo na področje dodatnih funkcij. Zaradi tega danes govorimo o funkcionalnih oknih.
Primarne funkcije okna so:
• zaščita pred dežjem, vetrom in mrazom
• transparentnost: prozornost ali prosojnost
• zagotavljanje dnevne svetlobe
• omogočanje komuniciranja z okolico
• prezračevanje.
Dodatne funkcije okna pa so:
• toplotna zaščita
• zaščita okolja
• zvočna zaščita
• zaščita pred soncem
• zaščita objekta in ljudi
• požarna zaščita
• omogočanje izkoriščanja sončne
energije
• zagotavljanje ugodnega počutja
• zagotavljanje oblikovalskih možnosti
• dušenje elektromagnetnih vplivov.
32
Vse te značilne naloge oken so uresničljive z različnimi funkcionalnimi konstrukcijami. Takšna okna so izziv za arhitekte
in proizvajalce stavbnega pohištva. Poostrene zahteve, ki se nanašajo na okna
oziroma fasadne elemente, hkrati prinašajo tudi bistveno večje in bolj vsestranske zahteve za steklo in zasteklitve. Pretežni del teh zahtev predstavljajo različne
zaščitne funkcije, ki jih lahko dosežemo le
s sodobnimi izolacijskimi stekli. Sodobno
večfunkcionalno izolacijsko steklo lahko v
sebi združuje več zaščitnih funkcij hkrati.
Izolacijska stekla so zaradi vsega naštetega postala nepogrešljiv sestavni del fasade – postala so subjekt, ki določa funkcionalnost zunanjega plašča zgradbe.
Inovativnost v proizvodnji izolacijskega
stekla v zadnjih letih pričakovanj ni samo
izpolnila, temveč jih je celo presegla.
3.2 Okno in varovanje okolja
Politični okvirni pogoji
350%
3.2
300%
Indeks cen
250%
200%
150%
100%
50%
0%
1995
1996
Premog
1997
1998
1999
2000
Nafta
2001
ZP
2002
2003
2004
2005
Električna energija
Indeksi gibanja cen na referenčnih trgih glede na leto 1995
Visoko kotiranje nafte na blagovni borzi,
drastičen porast cen goriv na črpalkah,
pritožbe uporabnikov zaradi dviganja cen
za zemeljski plin in nenazadnje uporaba
nafte in plina kot sredstva političnega pritiska – to so v zadnjih 30 letih časopisni
naslovi o razpravah, ki so vse bolj aktualne.
Kako moramo varčevati oziroma se obnašati z omejenimi viri fosilnih energentov, da na eni strani ne oviramo oziroma
ogrožamo gospodarskega razvoja, na
drugi pa razbremenimo okolje.
Do nedavnega so zahteve za toplotno
zaščito v gradbeništvu urejali nacionalni
predpisi oziroma pravilniki, ki so na začetku novega tisočletja vodili v evropsko
smernico (EPBD) o celotni energetski
učinkovitosti zgradb (2002/91/EG).
Smernica ne pomeni samo odločilnega
prispevka k varčevanju energije in naravnih virov, temveč tudi k globalnemu varovanju okolja.
Obveza vseh 27 članic EU je, da določila
in pogoje EPBD (Energy Performance of
Building Directive) prenesejo v nacionalne zakonodaje.
33
25000
20000
kt CO 2 ekv.
15000
10000
3.2
5000
0
1986 1987 1988 1989 1990 1991 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006
Promet
Energetika
Industrijski procesi
Goriva v industriji
Goriva v široki rabi
Kmetijstvo
Odpadki
Drugo
Emisije TGP 1986-2006 po glavnih virih
Toplotna izolacija – skrb za okolje
Zgorevanje naravnih in fosilnih goriv, kot
so kurilno olje, plin, les in premog, spremlja visoka emisija škodljivih snovi, ki zelo
obremenjujejo atmosfero. Zato vsak prihranek pri porabi energije pomeni istočasno tudi aktiven prispevek k varovanju
okolja.
Na prvi svetovni konferenci o klimatskih
razmerah v Riu leta 1992 so se največ
ukvarjali prav z emisijo škodljivih plinov v
ozračje. Sodelujoči so se na koncu zasedanja dogovorili (v resnici je šlo bolj za
željo kot dogovor), da bodo do leta 2005
emisijo ogljikovega dioksida (CO2) zmanjšali za 25 %.Ta cilj ni bil dosežen.
Leta 1997 so bili v Kyotu prvič definirani
pogoji za zmanjšanje izpusta CO2.
Z akcijskim planom, objavljenim oktobra
2006, želi Evropska komisija temo energijske učinkovitost razširiti na evropsko
raven.
Zaradi tega naj bi se energijska učinkovitost do leta 2020 dvignila za 20 %. Upoštevanje strožjih varčevalnih kriterijev
energije in njene učinkovitosti je predvideno tudi pri gradnji novih zgradb in sanacijah obstoječih. Zgradbe predstavljajo velik potencial za varčevanje energije.
Pri novogradnjah komisija srednjeročno
stremi – ob razpoložljivosti ustreznih tehnologij – k standardu pasivnih hiš.
Ne pozabimo:
Z vsakim prihranjenim litrom
kurilnega olja razbremenimo okolje
za 3,0 kg oziroma 1.500 litrov CO2.
34
Zaradi odlične kakovosti sta lahko pri
nekaterih steklih (na primer pri steklu RX
WARM) U in g vrednosti celo boljši kot pri
večini netransparentnih fasadnih oblog
(marsikaj je seveda odvisno tudi od položaja fasade).
Danes lahko z ekonomsko opravičljivimi
stroški optimalno varčujemo z energijo in
tako pomembno prispevamo k varovanju
okolja.
Sodobni načini izdelave stavbnega pohištva in stekel nam omogočajo, da zlahka
dosežemo zahtevane prihranke energije.
V naslednjem poglavju navajamo računske vrednosti koeficientov toplotnega
prehoda za celotno okno (Uw). Tabele
nazorno kažejo, kako se okno z izboljšano toplotno zaščito izolacijskega stekla
iz energijskega potratneža spreminja v
okolju prijazen element, ki energijo celo
zbira.
Ko okno s svojim energijskim optimumom
preprečuje izgube ogrevalne energije,
omogoča tudi pridobivanje energije, ki
jo prenašajo sončni žarki. Seveda bi bilo
tudi najbolj učinkovito izkoriščanje pasivne energije nesmiselno, če bi po drugi
strani energijo zaradi slabo toplotno izoliranih oken izgubljali.
Zato bo izolacijsko steklo postalo energijsko optimalno šele takrat, ko ga bo ob
nizki U-vrednosti odlikovala tudi velika
prepustnost sončne energije (g). V tej povezavi govorimo o energijski bilanci (glej
Poglavje 5.4.6). V Republiki Sloveniji je v
veljavi Pravilnik o učinkoviti rabi energije v stavbah (glej Poglavje 6.2). Pravilnik
predpisuje dovoljeno količino porabljene
energije glede na tip zgradbe. V pravilniku je tudi zahteva, ki določa minimalne
koeficiente toplotnega prehoda za posamezne gradbene elemente. Proizvod našega podjetja, toplotnozaščitno izolacijsko steklo RX WARM, v celoti zadovoljuje
omenjene zahteve.
Če so zidovi v prostorih dodatno prekriti
z materiali, ki dobro zadržujejo absorbirano energijo, je izkoriščanje pridobljene
sončne energije še učinkovitejše, hkrati
pa se izboljša tudi bivalno počutje. Ob
vsem naštetem lahko mirno trdimo, da
je okno veliko več kot le zaključek zidne
odprtine.
35
3.2
To pomeni strm vzpon za steklarstvo in
proizvodnjo oken, še posebej če upoštevamo, da izgube ogrevalne energije skozi
slabo izolirana okna še vedno predstavljajo do 37 % vseh toplotnih izgub posamezne hiše.
3.3 Okno in toplotna zaščita
3.3
Novi Pravilnik o učinkoviti rabi energije v
stavbah odpira pot novemu ovrednotenju
energijskih lastnosti predvsem na področju oken. Naraščajoče cene energije so
privedle do tega, da je povpraševanje po
visoko toplotnozaščitnih okenskih elementih stalno naraščalo. Ne dvomimo, da gre
za trend, ki bo v prihodnje še naraščal.
Vrednotenje toplotne zaščite se izvaja
na podlagi harmoniziranega evropskega
produktnega standarda za steklo in okno,
ki zahteva uporabo evropskega standarda za izračun U-vrednosti stekla (EN 673)
in okna (EN 10077).
Zahteve za dokazovanje uporabnosti za
gradbene produkte so v Nemčiji določene v Pravilniku o gradnji (Bauregelliste
BRL). Tehnična pravila, uporabljena za
projektiranje, so navedena v tehničnih
gradbenih predpisih.
3.3.1 Določanje vrednosti koeficienta Uw (UOKNO)
po določilih EN ISO 10077-1
Vrednosti koeficienta Uw okna izračunamo z upoštevanjem toplotnih mostov, kot
sta na primer okvir okna in rob izolacijskega stekla.
Linearni koeficient toplotnega prehoda ψ
označuje toplotni most na prerezu skozi
steklo in okvir. Dodatno opisuje toplotni
tok, ki je posledica medsebojnega de-
lovanja med okvirjem in robom stekla,
vključno z vplivom distančnika.
Standard EN ISO 10077-1 določa način
izračuna vrednosti Uw. Vrednosti linearnega koeficienta toplotnega prehoda (ψ
v W/mK) za kovinske distančnike so navedene v Prilogi E (Tabela E1).
1
ψ
1 - Notranja stran
2 - Steklo
3 - Zunanja stran
2
da
3
lf
36
la
Izvleček iz EN ISO 10077-1
Priloga E
(normativna)
Linearni koeficient toplotnega prehoda za spojna mesta med okvirjem in steklom
Vrednost, ki jo navajamo kot koeficient toplotnega prehoda skozi steklo Ug, velja le za
polje v sredini stekla, pa še to samo pri dovolj velikih steklih. Vpliv distančnika na toplotne tokove v območju steklenih robov, ki raste s padajočo velikostjo stekla, v vrednosti
Ug ni upoštevan. Na drugi strani koeficient toplotnega prehoda skozi okenski okvir Uf
velja le za okvir brez stekla. Linearni koeficient toplotnega prehoda ψg pa upošteva
toplotni prehod, ki izhaja iz kombiniranega vpliva okvirja, stekla in distančnika in je v
največji meri odvisen od toplotne prevodnosti materiala, iz katerega je izdelan distančnik.
Prednostni postopek za določanje vrednosti linearnega koeficienta toplotnega prehoda je numerični izračun po EN ISO 10077-2. E. 2 in E. 3 vsebujeta standardne vrednosti za ψg za tipične kombinacije distančnika, okvirja in vrste zasteklitve. Te se lahko
uporabijo, če ni na voljo rezultatov podrobnejšega izračuna.
Opomba: za enojno steklo je ψg = 0.
E. 2 Distančnik iz aluminija in običajnega jekla
ψg vrednosti za distančnike iz aluminija in običajnega jekla so za določene okvirje in
vrste zasteklitev podane v tabeli E.1.
Tabela E. 1: Vrednosti linearnega koeficienta toplotnega prehoda ψ za tipične distančnike iz aluminija in običajnega jekla
Linearni koeficient toplotnega prehoda
za različne vrste zasteklitev
ψg
Material za okenske okvirje
a
b
Dvoslojno ali troslojno
izolacijsko steklo; steklo
brez Low-e nanosov;
v MSP plin ali zrak
Dvoslojnoa ali troslojnob
izolacijsko steklo; steklo z
Low-e nanosi;
v MSP plin ali zrak
Leseni ali PVC okvirji
0,06
0,08
Kovinski okvirji iz toplotno prekinjenih profilov
0,08
0,11
Kovinski okvirji iz profilov, ki nimajo toplotne prekinitve
0,02
0,05
eno steklo z Low-e nanosom v dvoslojnem izolacijskem steklu
dve stekli z Low-e nanosom v troslojnem izolacijskem steklu
37
3.3.1
E. 1 Splošno
E. 3 Toplotno tehnično izboljšani distančnik
Toplotno tehnično izboljšani distančnik se določi po enačbi (E. 1) z naslednjimi lastnostmi.
∑ (d • λ) ≤ 0,007 (E. 1)
3.3.1
Pri čemer je
d debelina stene v distančniku v m;
λ toplotna prevodnost materiala, iz katerega je distančnik v W/(m • K).
Skupna vsota se nanaša na vse toplotne tokove, vzporedne z glavno smerjo toplotnega toka.
Debelina d se meri pravokotno na glavno smer toplotnega toka (glej sliko E. 1). Vrednosti za toplotne prevodnosti distančnikov se povzamejo iz ISO 10456 ali ISO 10077-2.
a) Votli distančnik
∑ (d•λ) = 2(d1•λ1) + (d2•λ2)
b) Polni distančnik
∑ (d•λ) = d1•λ1
Slika E. 1 Primeri za določanje lastnosti za toplotno tehnično izboljšani distančnik
Tabela E. 2 vsebuje vrednosti za toplotno tehnično izboljšani distančnik, ki izpolnjuje
pogoje iz enačbe E.1.
Tabela E. 2: Vrednosti linearnega koeficienta toplotnega prehoda ψ za distančnike z
izboljšano toplotno tehnično zmogljivostjo
Linearni koeficient toplotnega prehoda za različne vrste
zasteklitev z izboljšano toplotno tehnično zmogljivostjo
ψg
Material za okenske okvirje
a
b
Dvoslojno ali troslojno
izolacijsko steklo; steklo
brez Low-e nanosov;
v MSP plin ali zrak
Dvoslojnoa ali troslojnob
izolacijsko steklo; steklo z
Low-e nanosi;
v MSP plin ali zrak
Leseni ali PVC okvirji
0,05
0,06
Kovinski okvirji iz toplotno prekinjenih profilov
0,06
0,08
Kovinski okvirji iz profilov, ki nimajo toplotne prekinitve
0,01
0,04
eno steklo z Low-e nanosom v dvoslojnem izolacijskem steklu
dve stekli z Low-e nanosom v troslojnem izolacijskem steklu
38
Primer za Uw vrednost – izračun po EN ISO 10077-1
Leseno okno, kvadratno
Uf = 1,4 W/m2K
Dvoslojno izolacijsko steklo RX WARM 1,1 Ug = 1,1 W/m2K
Aluminijski distančnik
ψ = 0,08 W/m2K
100
A g = površina stekla
10
80
A f = površina okvirja
l = vidni obseg stekla (dimenzije v cm)
Podatki:
UgAg + UfAf + ψ l
Aw
Uw =
1,1 • 0,8 • 0,8 + 1,4 • 0,36 + 0,08 • 3,2
1,00
Uw =
0,704 + 0,504 + 0,256
1,00
3.3.1
Uw =
10
A g/(m2)
Af/(m2)
Uw = 1,5 W/m2K
l/(m)
Priloga F
(informativna)
Koeficient toplotnega prehoda oken
Tabeli F. 1 in F. 2 vsebujeta tipične vrednosti, določene po postopku v tem delu standarda ISO 10077 z uporabo linearnega koeficienta toplotnega prehoda iz priloge E za
normalne vrste distančnikov (glej tabelo E. 1). Ustrezne vrednosti za toplotno tehnično
izboljšane distančnike (glej tabelo E. 2) so podane v tabelah F. 3 in F. 4.
Podatki v tabelah F. 1 do F. 4 so izračunani za naslednja okna:
• vertikalno vstavljena
• z dimenzijami 1,23 m do 1,48 m
• s 30 in 20-odstotnim površinskim deležem okvirja na celotno površino okna
• z naslednjimi zasteklitvami in vrsto okvirja:
- zasteklitev: Ug ≥ 2,1: steklo brez nanosa; Ug ≤ 2,0: z nizko stopnjo emisije
- okvir: Uf = 7,0: kovinski okvirji iz profilov, ki nimajo toplotne prekinitve;
2,2 ≤ Uf ≤ 3,8: kovinski okvirji iz toplotno prekinjenih profilov;
Uf ≤ 2,0: leseni ali PVC okvir
• z enim krilom.
Vrednosti za okna z drugimi dimenzijami, ki so vgrajene drugače kot vertikalno, z drugačnim deležem površine okvirja ali z drugimi kombinacijami okvirjev in zasteklitev se
lahko določijo s pomočjo enačbe iz glavnega dela tega standarda.
39
Izvleček iz EN 10077-1
Tabela F. 1 – Koeficienti toplotnega prehoda za vertikalna okna s 30-odstotnim
površinskim deležem okvirja na celotno površino okna in s tipičnimi vrstami
distančnikov
Vrsta zasteklitve
Ug
W/(m2•K)
Koeficient toplotnega prehoda za tipične vrste distančnikov
Uf [W/(m2•K)]
0,8 1,0 1,2 1,4 1,6 1,8 2,0 2,2 2,6 3,0 3,4 3,8 7,0
3.3.1
Enojna zasteklitev
Dvoslojno
ali troslojno
izolacijsko steklo
40
5,7
4,2
4,3
4,3
4,4
4,5
4,5
4,6
4,6
4,8
4,9
5,0
5,1
6,1
3,3
2,7
2,8
2,8
2,9
2,9
3,0
3,1
3,2
3,3
3,4
3,5
3,6
4,5
3,2
2,6
2,7
2,7
2,8
2,9
2,9
3,0
3,1
3,2
3,3
3,5
3,6
4,4
3,1
2,6
2,6
2,7
2,7
2,8
2,9
2,9
3,0
3,1
3,3
3,4
3,5
4,3
3,0
2,5
2,5
2,6
2,7
2,7
2,8
2,8
3,0
3,1
3,2
3,3
3,4
4,2
2,9
2,4
2,5
2,5
2,6
2,7
2,7
2,8
2,9
3,0
3,1
3,2
3,4
4,2
2,8
2,3
2,4
2,5
2,5
2,6
2,6
2,7
2,8
2,9
3,1
3,2
3,3
4,1
2,7
2,3
2,3
2,4
2,5
2,5
2,6
2,6
2,7
2,9
3,0
3,1
3,2
4,0
2,6
2,2
2,3
2,3
2,4
2,4
2,5
2,6
2,7
2,6
2,9
3,0
3,2
4,0
2,5
2,1
2,2
2,3
2,3
2,4
2,4
2,5
2,6
2,5
2,8
3,0
3,1
3,9
2,4
2,1
2,1
2,2
2,2
2,3
2,4
2,4
2,5
2,5
2,8
2,9
3,0
3,8
2,3
2,0
2,1
2,1
2,2
2,2
2,3
2,4
2,5
2,4
2,7
2,8
3,0
3,8
2,2
1,9
2,0
2,0
2,1
2,2
2,2
2,3
2,4
2,3
2,6
2,8
2,9
3,7
2,1
1,9
1,9
2,0
2,0
2,1
2,2
2,2
2,3
2,3
2,6
2,7
2,8
3,6
2,0
1,8
1,9
2,0
2,0
2,1
2,1
2,2
2,3
2,5
2,6
2,7
2,8
3,6
1,9
1,8
1,8
1,9
1,9
2,0
2,1
2,1
2,3
2,4
2,5
2,5
2,7
3,6
1,8
1,7
1,8
1,8
1,9
1,9
2,0
2,1
2,2
2,3
2,4
2,6
2,7
3,5
1,7
1,6
1,7
1,7
1,8
1,9
1,9
2,0
2,1
2,2
2,4
2,5
2,6
3,4
1,6
1,6
1,6
1,7
1,7
1,8
1,9
1,9
2,1
2,2
2,3
2,4
2,5
3,3
1,5
1,5
1,5
1,6
1,7
1,7
1,8
1,8
2,0
2,1
2,2
2,3
2,5
3,3
1,4
1,4
1,5
1,5
1,6
1,7
1,7
1,8
1,9
2,0
2,2
2,3
2,4
3,2
1,3
1,3
1,4
1,5
1,5
1,6
1,6
1,7
1,8
2,0
2,1
2,2
2,3
3,1
1,2
1,3
1,3
1,4
1,5
1,5
1,6
1,6
1,8
1,9
2,0
2,1
2,3
3,1
1,1
1,2
1,3
1,3
1,4
1,4
1,5
1,6
1,7
1,8
1,9
2,1
2,2
3,0
1,0
1,1
1,2
1,3
1,3
1,4
1,4
1,5
1,6
1,8
1,9
2,0
2,1
2,9
0,9
1,1
1,1
1,2
1,2
1,3
1,4
1,4
1,6
1,7
1,8
1,9
2,0
2,9
0,8
1,0
1,1
1,1
1,2
1,2
1,3
1,4
1,5
1,6
1,7
1,9
2,0
2,8
0,7
0,9
1,0
1,0
1,1
1,2
1,2
1,3
1,4
1,5
1,7
1,8
1,9
2,7
0,6
0,9
0,9
1,0
1,0
1,1
1,2
1,2
1,4
1,5
1,6
1,7
1,8
2,7
0,5
0,8
0,8
0,9
1,0
1,0
1,1
1,2
1,3
1,4
1,5
1,6
1,8
2,6
Izvleček iz EN 10077-1
Tabela F. 2 – Koeficienti toplotnega prehoda za vertikalna okna z 20-odstotnim
površinskim deležem okvirja na celotno površino okna in s tipičnimi vrstami
distančnikov
Vrsta zasteklitve
Ug
W/(m2•K)
Koeficient toplotnega prehoda za tipične vrste distančnikov
Uf [W/(m2•K)]
Enojna zasteklitev
Dvoslojno
ali troslojno
izolacijsko steklo
5,7
4,7
4,8
4,8
4,8
4,9
4,9
5,0
5,0
5,1
5,2
5,2
5,3
6,0
3,3
3,0
3,0
3,0
3,1
3,1
3,2
3,2
3,3
3,4
3,5
3,5
3,6
4,1
3,2
2,9
2,9
3,0
3,0
3,0
3,1
3,1
3,2
3,3
3,4
3,5
3,6
4,0
3,1
2,8
2,8
2,9
2,9
3,0
3,0
3,0
3,1
3,2
3,3
3,4
3,5
3,9
3,0
2,7
2,8
2,8
2,8
2,9
2,9
3,0
3,1
3,1
3,2
3,3
3,4
3,9
2,9
2,6
2,7
2,7
2,8
2,8
2,8
2,9
3,0
3,1
3,1
3,2
3,3
3,8
2,8
2,6
2,6
2,6
2,7
2,7
2,8
2,8
2,9
3,0
3,1
3,1
3,2
3,7
2,7
2,5
2,5
2,6
2,6
2,6
2,7
2,7
2,8
2,9
3,0
3,1
3,1
3,6
2,6
2,4
2,4
2,5
2,5
2,6
2,6
2,6
2,7
2,6
2,9
3,0
3,1
3,5
2,5
2,3
2,4
2,4
2,4
2,5
2,5
2,6
2,7
2,5
2,8
2,9
3,0
3,5
2,4
2,2
2,3
2,3
2,4
2,4
2,4
2,5
2,6
2,4
2,7
2,8
2,9
3,4
2,3
2,2
2,2
2,2
2,3
2,3
2,4
2,4
2,5
2,4
2,7
2,7
2,8
3,3
2,2
2,1
2,1
2,2
2,2
2,2
2,3
2,3
2,4
2,3
2,6
2,7
2,7
3,2
2,1
2,0
2,0
2,1
2,1
2,2
2,2
2,2
2,3
2,2
2,5
2,6
2,7
3,1
2,0
2,0
2,0
2,1
2,1
2,1
2,2
2,2
2,3
2,4
2,5
2,6
2,7
3,1
1,9
1,9
1,9
2,0
2,0
2,1
2,1
2,1
2,3
2,3
2,4
2,5
2,6
3,1
1,8
1,8
1,9
1,9
1,9
2,0
2,0
2,1
2,2
2,3
2,3
2,4
2,5
3,0
1,7
1,7
1,8
1,8
1,9
1,9
1,9
2,0
2,1
2,2
2,3
2,3
2,4
2,9
1,6
1,7
1,7
1,7
1,8
1,8
1,9
1,9
2,0
2,1
2,2
2,3
2,3
2,8
1,5
1,6
1,6
1,7
1,7
1,7
1,8
1,8
1,9
2,0
2,1
2,2
2,3
2,7
1,4
1,5
1,5
1,6
1,6
1,7
1,7
1,7
1,9
1,9
2,0
2,1
2,2
2,7
1,3
1,4
1,5
1,5
1,5
1,6
1,6
1,7
1,8
1,9
1,9
2,0
2,1
2,6
1,2
1,3
1,4
1,4
1,5
1,5
1,5
1,6
1,7
1,8
1,9
1,9
2,0
2,5
1,1
1,3
1,3
1,3
1,4
1,4
1,5
1,5
1,6
1,7
1,8
1,9
1,9
2,4
1,0
1,2
1,2
1,3
1,3
1,3
1,4
1,4
1,5
1,6
1,7
1,8
1,9
2,3
0,9
1,1
1,1
1,2
1,2
1,3
1,3
1,3
1,5
1,5
1,6
1,7
1,8
2,3
0,8
1,0
1,1
1,1
1,1
1,2
1,2
1,3
1,4
1,5
1,5
1,6
1,7
2,2
0,7
0,9
1,0
1,0
1,1
1,1
1,1
1,2
1,3
1,4
1,5
1,5
1,6
2,1
0,6
0,9
0,9
0,9
1,0
1,0
1,1
1,1
1,2
1,3
1,4
1,5
1,5
2,0
0,5
0,8
0,8
0,9
0,9
0,9
1,0
1,0
1,1
1,2
1,3
1,4
1,5
1,9
41
3.3.1
0,8 1,0 1,2 1,4 1,6 1,8 2,0 2,2 2,6 3,0 3,4 3,8 7,0
Izvleček iz EN 10077-1
Tabela F. 3 – Koeficienti toplotnega prehoda za vertikalna okna s 30-odstotnim
površinskim deležem okvirja na celotno površino okna in s toplotno tehnično
izboljšanim distančnikom
Vrsta zasteklitve
Ug
W/(m2•K)
Koeficient toplotnega prehoda za tipične vrste distančnikov
Uf [W/(m2•K)]
0,8 1,0 1,2 1,4 1,6 1,8 2,0 2,2 2,6 3,0 3,4 3,8 7,0
3.3.1
Enojna zasteklitev
Dvoslojno
ali troslojno
izolacijsko steklo
42
5,7
4,2
4,3
4,4
4,4
4,5
4,5
4,6
4,7
4,8
4,9
5,0
5,1
6,1
3,3
2,7
2,7
2,8
2,9
2,9
3,0
3,0
3,1
3,2
3,4
3,5
3,6
4,4
3,2
2,6
2,7
2,7
2,8
2,8
2,9
3,0
3,0
3,2
3,3
3,4
3,5
4,4
3,1
2,5
2,6
2,7
2,7
2,8
2,8
2,9
3,0
3,1
3,2
3,3
3,5
4,3
3,0
2,5
2,5
2,6
2,6
2,7
2,8
2,8
2,9
3,0
3,1
3,3
3,4
4,2
2,9
2,4
2,5
2,5
2,6
2,6
2,7
2,8
2,8
3,0
3,1
3,2
3,3
4,2
2,8
2,3
2,4
2,4
2,5
2,6
2,6
2,7
2,8
2,9
3,0
3,1
3,2
4,1
2,7
2,3
2,3
2,4
2,4
2,5
2,6
2,6
2,7
2,8
2,9
3,1
3,2
4,0
2,6
2,2
2,2
2,3
2,4
2,4
2,5
2,5
2,6
2,6
2,9
3,0
3,1
3,9
2,5
2,1
2,2
2,2
2,3
2,4
2,4
2,5
2,6
2,5
2,8
2,9
3,0
3,9
2,4
2,0
2,1
2,2
2,2
2,3
2,3
2,4
2,5
2,5
2,7
2,8
3,0
3,8
2,3
2,0
2,0
2,1
2,2
2,2
2,3
2,3
2,4
2,4
2,7
2,8
2,9
3,7
2,2
1,9
2,0
2,0
2,1
2,1
2,2
2,3
2,3
2,3
2,6
2,7
2,8
3,7
2,1
1,8
1,9
2,0
2,0
2,1
2,1
2,2
2,3
2,2
2,5
2,6
2,8
3,6
2,0
1,8
1,8
1,9
2,0
2,0
2,1
2,1
2,3
2,4
2,5
2,6
2,7
3,6
1,9
1,7
1,8
1,8
1,9
2,0
2,0
2,1
2,2
2,3
2,4
2,5
2,7
3,5
1,8
1,6
1,7
1,8
1,8
1,9
1,9
2,0
2,1
2,2
2,4
2,5
2,6
3,5
1,7
1,6
1,6
1,7
1,8
1,8
1,9
1,9
2,0
2,2
2,3
2,4
2,5
3,4
1,6
1,5
1,6
1,6
1,7
1,7
1,8
1,9
2,0
2,1
2,2
2,3
2,5
3,3
1,5
1,4
1,5
1,6
1,6
1,7
1,7
1,8
1,9
2,0
2,1
2,3
2,4
3,2
1,4
1,4
1,4
1,5
1,5
1,6
1,7
1,7
1,8
2,0
2,1
2,2
2,3
3,2
1,3
1,3
1,4
1,4
1,5
1,5
1,6
1,7
1,8
1,9
2,0
2,1
2,2
3,1
1,2
1,2
1,3
1,3
1,4
1,5
1,5
1,6
1,7
1,8
1,9
2,1
2,2
3,0
1,1
1,2
1,2
1,3
1,3
1,4
1,5
1,5
1,6
1,7
1,9
2,0
2,1
3,0
1,0
1,1
1,1
1,2
1,3
1,3
1,4
1,4
1,6
1,7
1,8
1,9
2,0
2,9
0,9
1,0
1,1
1,1
1,2
1,3
1,3
1,4
1,5
1,6
1,7
1,8
2,0
2,8
0,8
0,9
1,0
1,1
1,1
1,2
1,2
1,3
1,4
1,5
1,7
1,8
1,9
2,8
0,7
0,9
0,9
1,0
1,1
1,1
1,2
1,2
1,3
1,5
1,6
1,7
1,8
2,7
0,6
0,8
0,9
0,9
1,0
1,0
1,1
1,2
1,3
1,4
1,5
1,6
1,8
2,6
0,5
0,7
0,8
0,9
0,9
1,0
1,0
1,1
1,2
1,3
1,4
1,6
1,7
2,5
Izvleček iz EN 10077-1
Tabela F. 4 – Koeficienti toplotnega prehoda za vertikalna okna z 20-odstotnim
površinskim deležem okvirja na celotno površino okna in s toplotno tehnično
izboljšanim distančnikom
Vrsta zasteklitve
Ug
W/(m2•K)
Koeficient toplotnega prehoda za tipične vrste distančnikov
Uf [W/(m2•K)]
Enojna zasteklitev
Dvoslojno
ali troslojno
izolacijsko steklo
5,7
4,7
4,8
4,8
4,8
4,9
4,9
5,0
5,0
5,1
5,2
5,2
5,3
6,0
3,3
3,0
3,0
3,0
3,1
3,1
3,2
3,2
3,3
3,4
3,5
3,5
3,6
4,1
3,2
2,9
2,9
3,0
3,0
3,0
3,1
3,1
3,2
3,3
3,4
3,5
3,6
4,0
3,1
2,8
2,8
2,9
2,9
3,0
3,0
3,0
3,1
3,2
3,3
3,4
3,5
3,9
3,0
2,7
2,8
2,8
2,8
2,9
2,9
3,0
3,1
3,1
3,2
3,3
3,4
3,9
2,9
2,6
2,7
2,7
2,8
2,8
2,8
2,9
3,0
3,1
3,1
3,2
3,3
3,8
2,8
2,6
2,6
2,6
2,7
2,7
2,8
2,8
2,9
3,0
3,1
3,1
3,2
3,7
2,7
2,5
2,5
2,6
2,6
2,6
2,7
2,7
2,8
2,9
3,0
3,1
3,1
3,6
2,6
2,4
2,4
2,5
2,5
2,6
2,6
2,6
2,7
2,6
2,9
3,0
3,1
3,5
2,5
2,3
2,4
2,4
2,4
2,5
2,5
2,6
2,7
2,5
2,8
2,9
3,0
3,5
2,4
2,2
2,3
2,3
2,4
2,4
2,4
2,5
2,6
2,4
2,7
2,8
2,9
3,4
2,3
2,2
2,2
2,2
2,3
2,3
2,4
2,4
2,5
2,4
2,7
2,7
2,8
3,3
2,2
2,1
2,1
2,2
2,2
2,2
2,3
2,3
2,4
2,3
2,6
2,7
2,7
3,2
2,1
2,0
2,0
2,1
2,1
2,2
2,2
2,2
2,3
2,2
2,5
2,6
2,7
3,1
2,0
2,0
2,0
2,1
2,1
2,1
2,2
2,2
2,3
2,4
2,5
2,6
2,7
3,1
1,9
1,9
1,9
2,0
2,0
2,1
2,1
2,1
2,3
2,3
2,4
2,5
2,6
3,1
1,8
1,8
1,9
1,9
1,9
2,0
2,0
2,1
2,2
2,3
2,3
2,4
2,5
3,0
1,7
1,7
1,8
1,8
1,9
1,9
1,9
2,0
2,1
2,2
2,3
2,3
2,4
2,9
1,6
1,7
1,7
1,7
1,8
1,8
1,9
1,9
2,0
2,1
2,2
2,3
2,3
2,8
1,5
1,6
1,6
1,7
1,7
1,7
1,8
1,8
1,9
2,0
2,1
2,2
2,3
2,7
1,4
1,5
1,5
1,6
1,6
1,7
1,7
1,7
1,9
1,9
2,0
2,1
2,2
2,7
1,3
1,4
1,5
1,5
1,5
1,6
1,6
1,7
1,8
1,9
1,9
2,0
2,1
2,6
1,2
1,3
1,4
1,4
1,5
1,5
1,5
1,6
1,7
1,8
1,9
1,9
2,0
2,5
1,1
1,3
1,3
1,3
1,4
1,4
1,5
1,5
1,6
1,7
1,8
1,9
1,9
2,4
1,0
1,2
1,2
1,3
1,3
1,3
1,4
1,4
1,5
1,6
1,7
1,8
1,9
2,3
0,9
1,1
1,1
1,2
1,2
1,3
1,3
1,3
1,5
1,5
1,6
1,7
1,8
2,3
0,8
1,0
1,1
1,1
1,1
1,2
1,2
1,3
1,4
1,5
1,5
1,6
1,7
2,2
0,7
0,9
1,0
1,0
1,1
1,1
1,1
1,2
1,3
1,4
1,5
1,5
1,6
2,1
0,6
0,9
0,9
0,9
1,0
1,0
1,1
1,1
1,2
1,3
1,4
1,5
1,5
2,0
0,5
0,8
0,8
0,9
0,9
0,9
1,0
1,0
1,1
1,2
1,3
1,4
1,5
1,9
43
3.3.1
0,8 1,0 1,2 1,4 1,6 1,8 2,0 2,2 2,6 3,0 3,4 3,8 7,0
3.3.2 Določanje odmerjene vrednosti (Ug,BW) za stekla po DIN V
4108 Del 4
Izračun nazivne vrednosti koeficienta
toplotnega prehoda za zasteklitve Ug se
izvede po EN 673. Pri določanju odmerjene vrednosti (Ug,BW) je treba v Nemčiji
še dodatno upoštevati DIN V 4108 Del 4.
Postopek izračuna je prikazan na spodnji
grafiki.
3.3.2
Izračun EN 673
Meritev EN 674
Nazivna vrednost
Ug
Korekcijska vrednost
∆Ug po DIN V 4108-4
Odmerjena vrednost
Ug,BW = Ug + ∆Ug
Izvleček iz DIN V 4108 Del 4
Korekcijska vrednost ∆Ug za izračun odmerjene vrednosti Ug,BW
Korekcijske vrednosti
∆Ug
W/(m2•K)
Osnove
+ 0,1
Okrasni profili v MSP razdelijo prostor na 4 polja (1 križ)
+ 0,2
Okrasni profili v MSP razdelijo prostor na več kot 4 polja (2 ali več križev)
44
Nezadostno prezračevanje prostorov ima
lahko več negativnih učinkov: počutje
ljudi se poslabša, prevelika vlažnost pa
lahko povzroča nastanek plesni in s tem
posredno škodo na posameznih delih
objekta. Posebej škodljivo je njeno delovanje na lesena okna.
Študija o kakovosti notranjega zraka, v
kateri so analizirali, v kolikšni meri posamezni elementi vplivajo na poslabšanje
kakovosti, je pokazala, da je za 54 % celotnega zmanjšanja kakovost zraka krivo
slabo zračenje. Pomen prezračevanja je
torej v tem, da človeku zagotavlja prijetno
bivanje in hkrati preprečuje nastajanje
škode.
Elementi, ki povečujejo zračno vlažnost,
so povezani s sproščanjem vodne pare
– kot posledica bivanja ali kot posledica
sušenja konstrukcije stavbe. V vsakem
gospodinjstvu nastane – deloma zaradi
dnevnih opravil, deloma tudi zaradi dihanja – veliko vodne pare. Štiričlansko gospodinjstvo proizvede dnevno povprečno 10 litrov vode v obliki vodne pare. Zrak
lahko absorbira omejeno količino vodne
pare. Govorimo o relativni vlagi, ki s padanjem temperature lahko doseže vrednost
100 % oziroma točko rosišča. Pri tej temperaturi se odvečna vlaga začne izločati
v obliki vodnih kapljic. Pojav imenujemo
kondenzacija.
Če uporabnik stavbe ne more bistveno
vplivati na elemente sproščanja vodne
pare (sušenje gradbene konstrukcije ima
na primer svojo dinamiko), mora uporabiti
enega od elementov, ki zmanjšujejo relativno zračno vlažnost in ki so povezani z
izmenjavo zraka v zgradbi – torej z zračenjem. To poteka spontano z naravnim
prezračevanjem skozi netesnosti stavbe,
z naravnim prezračevanjem skozi odprta
okna in s prisilnim (občasnim) prezračevanjem, na primer skozi kuhinjsko napo in
ventilatorje v sanitarijah.
Seveda se moramo ob tem zavedati, da
je pogosta izmenjava zraka predvsem v
kurilni sezoni lahko povezana z velikimi izgubami ogrevalne energije. Čim boljša je
toplotna izolacija zunanjega ovoja zgradbe, tem bolj pomembne so te izgube.
Pri starih oknih poteka izmenjava zraka
spontano skozi slabo zatesnjene pripire.
Pri novih oknih je prepustnost zraka skozi pripire zakonsko omejena. Merodajen
je EN 12207. Glede na število nadstropij
zgradbe se zahtevata kategoriji 2 ali 3
prepustnosti pripir.
45
3.4
3.4 Okno in prezračevanje
3.4
Tako visoka tesnost zgradbe zahteva
načrtno prezračevanje. Danes je znanih
več konstrukcijskih rešitev. Z njimi zlahka
zadostimo zahtevam v Pravilniku o prezračevanju in klimatizaciji stavb (Ur.l. RS
št. 42/2002), ki zahteva, da je zamenjava
zraka 0,5/uro oziroma tolikšna, da na uro
vsaki osebi zagotovi 15 m3 svežega zraka.
Kadar je ta zamenjava večja od 0,7/uro,
se morajo vgraditi sistemi, ki s toplotnimi
izmenjevalniki iz izsesanega zraka izločijo
energijo in jo vrnejo v sistem.
Tam, kjer takšnih rešitev ni, izvajamo prezračevanje tako, da izgubimo čim manj
ogrevalne toplote:
- zjutraj prezračujemo vse prostore (še
posebej spalnice) 10 do 15 minut
- podnevi zračimo še tri do štirikrat (glede na povečano vlažnost)
- oken ne odpiramo le na nagib, temveč
na stežaj; tako prezračevanje zagotavlja intenzivno zamenjavo zraka v kratkem času
- med zračenjem izključimo ogrevanje
- pri optimiranem načinu ogrevanja prostorov skrbimo, da temperatura ponoči
ne pade pod 15 stopinj.
Topel zrak veže nase več vlage, zato je
manjša nevarnost kondenzacije in izognemo se ohlajevanju sten.
1
Izrabljen zrak
Ogret zrak
Svež zrak
3
3
p
1 Toplotni
izmenjevalec
2
2
Odsesan zrak
2 Ventilatorja
z motorji
3 Filter
Samostojni agregat za prezračevanje s toplotnim izmenjevalnikom
46
3.5 Okno in zvočna izolacija
Ukrepi za zaščito pred hrupom so lahko aktivni ali pasivni. Z aktivnimi ukrepi
zmanjšamo emisijo hrupa že pri izvoru ali
pa vsaj omejimo njegovo širjenje v okolico. Najbolj pogosto uporabljene izvedbe
so protihrupne ograje oziroma nasipi in
selitev močno obremenjenih prometnic v
ukope in predore.
Razumljivo je, da večine zgradb v mestih
ne moremo zaščititi z aktivnimi ukrepi.
Zato za njihovo zaščito uporabljamo pasivne ukrepe, s katerimi omejimo prehod hrupa v delovne ali bivalne prostore.
Predpisi zahtevajo, da moramo pasivne protihrupne ukrepe upoštevati že pri
načrtovanju. Pravilnik o zvočni zaščiti
stavb (Ur. l. št. 14/99) predpisuje, da se
potrebna zvočna izolacija zunanjih konstrukcij določa v skladu s standardom
DIN 4109:1989, ki predpisuje splošne
pogoje za pasivno zaščito zgradb. Zato
mora potrebna zvočna izolirnost oken in
prostorov ustrezati zahtevam v Pravilniku
o zvočni zaščiti stavb v DIN 4109:1989.
Najpomembnejšo vlogo pri pasivni protihrupni zaščiti mora prevzeti fasada.
Zunanje stene so zlahka kos tej nalogi,
problem dušenja hrupa pri oknih pa je
objektivno večji.
Na zvočno izolirnost okna ima tesnjenje odločilen vpliv. Okno je konstrukcija,
sestavljena iz več elementov, od katerih
vsak vpliva na njegovo skupno zvočno
izolirnost. Poti, po katerih prehaja zvok iz
okolice zgradbe skozi okno v notranjost,
so prikazane na spodnji shemi.
1. Skozi stik med
okenskim okvirom in
fasadno steno
2. Preko okenskih okvirov
3. Skozi pripire med okvirom in krilom
4. Prek stika med stekli in
5. Skozi steklo
Nekaj tipičnih nivojev zvoka
Izvor zvoka
Približna oddaljenost
Zvočni nivo
Šumenje lista
1m
10 dB
Tiktakanje ure
1m
20 dB
Tiha glasba
1m
40 dB
Normalno govorjenje
1m
50 – 60 dB
Osebni avto
7m
80 dB
Težki tovornjak
7m
90 dB
Pnevmatsko kladivo
7m
90 – 100 dB
Reaktivno letalo
20 m
120 – 130 dB
47
3.5
Ena od pomembnih funkcij sodobnega
okna je tudi učinkovita zvočna izolacija. V
zadnjih treh desetletjih se je obremenitev
okolja s hrupom zaradi prometa povečala
za 6-krat, zaradi letal pa kar 30-krat.
3.5
Prehod zvoka po prvi poti lahko preprečimo ali pa vsaj močno zmanjšamo s kakovostno vgradnjo okenskega okvira v
zunanjo steno. Prenos zvoka skozi okvir
postane relevanten šele v primeru, ko
ima vstavljeno steklo večjo zvočno izolirnost (RW > 40dB). Prehod po tretji poti
močno omejimo s kakovostno izvedbo
pripir in z njihovim tesnjenjem. Rezultati
meritev kažejo, da se s slabim tesnjenjem
v pripirah zvočna izolacija oken poslabša za 3 do 4 dB. Prenos zvoka prek stika
med stekli je treba upoštevati le pri oknih,
ki so zastekljena z izolacijskimi stekli. Na
zmanjšanje zvočne izolirnosti okna pa
lahko vplivajo tudi drugi dejavniki. Tako na
primer odprte zračne lopute zmanjšajo to
vrednost za polovico. Podoben učinek
ima tudi slabo tesnjena roletna omarica.
Možne načine izvedb navaja Tabela 40 v
Prilogi 1 v DIN 4109.
Če želimo zagotoviti učinkovito dušenje
hrupa, moramo izkoristiti vse možnosti, ki
jih nudijo konstrukcija okna, pripadajoče
zvočnoizolirno steklo, sistem prezračevanja in način senčenja (roloji).
Za končno raven zaščite pred hrupom je
odločilnega pomena že vgrajeno okno, ki
mora izpolnjevati nekaj minimalnih zahtev:
• šestkratni zaklep
• namestitev tesnil v različnih nivojih
• čim večji razmak med tesnili
• prepustnost zraka skozi pripire mora
biti manjša od 1
• okovje mora ustrezati teži zasteklitve
• uporaba zvočnoizolirnih stekel, izmerjenih po EN 20140-3
• uporaba ustreznih tesnil pri vstavljanju
stekla v okensko krilo
• strokovna vgradnja v gradbeno odprtino.
Kljub strokovni vgradnji lahko pričakujemo, da bo končna vrednost dušenja hrupa (R’W) za 2 do 3 dB manjša od laboratorijsko izmerjene vrednosti (RW).
Zato morajo biti v razpisnih pogojih za
steklo in okno vrednosti zvočne izolirnosti
Izvleček iz DIN 4109 – Tabela 8
Stolpec
1
2
3
4
5
Vrsta prostora
Posteljne
sobe v
zdravstvenih
zavodih in
sanatorijih
Dnevne sobe
v stanovanjih,
spalnice
v hotelih,
učilnice
Pisarniški
prostori in
podobno *
Vrstica
Območje
nivoja hrupa
Zunanji nivo
hrupa (dB)
1
II
do 55
35
30
-
2
II
55-60
35
30
30
30
Zahtevana R’W,SK za fasadne elemente (dB)
3
III
61-65
40
35
4
IV
66-70
45
40
35
5
V
71-75
50
45
40
6
VI
76-80
**
50
45
7
VII
> 80
**
**
50
* Posebnih zahtev se ne določa za zunanje stene prostorov, v katerih običajna dejavnost ustvari tako
visok nivo hrupa, da nanj skozi stene prepuščeni zunanji hrup nima bistvenega vpliva.
** V teh primerih je potrebno zahteve prilagoditi lokalnim pogojem.
48
natančno določene. Za toplotne izolacije
veljajo nekatera splošno veljavna pravila,
načrtovanje zvočne izolacije pa je v marsičem odvisno od individualno postavljenih zahtev. Osnova za takšno načrtovanje
je seveda izmerjeni nivo zunanjega hrupa.
Tega lahko dobimo z meritvijo dejanskega stanja na mestu bodoče gradnje ali pa
ga povzamemo iz nomograma »Določanje relevantnega nivoja zunanjega hrupa
pred fasado v odvisnosti od tipičnih pogojev različnih prometnih obremenitev«,
ki je sestavni del standarda DIN 4109.
Za določanje zahtevane zvočne izolirnosti okna je treba R’w,SK razdeliti v odvisnosti od deležev, ki jih imata v fasadni steni
okno in zid. V Tabeli 10 je ta razdelitev
predstavljena na primeru stanovanjske
zgradbe, v kateri so prostori visoki 2,5 in
globoki 4,5 m.
Primer: Če je zahtevana R’w,SK 40 dB,
mora imeti okno pri 30-odstotnem deležu
oken na fasadi računsko vrednost Rw,R 35
dB, stena pa Rw,R 45 dB.
Z določitvijo področja zunanjega hrupa in
namembnosti prostorov v zgradbi s pomočjo tabele na prejšnji strani določimo
predlagano skupno vrednost zvočne izolirnosti R’w,SK .
Vrednost za okna in okenska vrata Rw,R izhaja iz zadržane vrednosti 2 dB, za katero
se mora zmanjšati laboratorijsko izmerjena vrednost:
Rw,R = Rw,P – 2 dB
Vrednosti iz omenjene tabele moramo (v
odvisnosti od razmerja med površino fasadnega zidu in tlorisno površino) popra-
Pri vratih je zadržana vrednost 5 dB.
Izvleček iz DIN 4109 – Tabela 9
Stolpec/vrstica
1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
1
SZID+OKNO /STLORIS (m2)
2,5
2,0
1,6
1,3
1,0
0,8
0,6
0,5
0,4
2
korekcija
+5
+4
+3
+2
+1
0
-1
-2
-3
Izvleček iz DIN 4109 – Tabela 10
stolpec
Vrstica
1
RwSK v
dB po
Tabeli 8
2
3
4
5
6
7
Vrednosti zvočne izoliranosti za steno/okno v dB
(pri naslednjih površinah okna v % glede na skupno površino stene)
10 %
20 %
30 %
40 %
50 %
60 %
1
30
30/25
30/25
35/25
35/25
50/25
30/30
2
35
35/30
40/25
35/30
35/32
40/30
40/30
40/32
50/30
45/32
3
40
40/32
45/30
40/35
45/35
45/35
40/37
60/35
40/37
4
45
45/37
50/35
45/40
50/37
50/40
50/40
50/42
60/40
60/42
5
50
55/40
55/42
55/45
55/45
60/45
-
Tabela velja za stanovanjsko zgradbo, v kateri so prostori visoki 2,5 m in globoki 4,5 m (ob upoštevanju
zahtev in vrednosti za R’W,SK, ki jih določa tabela 8, in korekcije v višini 2 dB, ki jo določa tabela 9).
49
3.5
viti s korekcijskim faktorjem iz Tabele 9.
Iz Tabele 40 v Prilogi 1 lahko odčitamo
zahtevano računsko vrednost zvočne izolirnosti za zasteklitev v odvisnosti od vrste
okenske konstrukcije. Za steklo sta v tem
primeru vrednosti Rw,R in Rw,P enaki. Vre-
dnosti v tabeli veljajo za okna z največjo
površino 3 m2. Če je površina posamezne
zasteklitve večja, se vrednosti v tabeli
zmanjšajo za 2 dB.
Izvleček iz priloge 1/A1 DIN 4109: september 2003
Tabela 40: Konstrukcijska tabela za enojna okna z izolacijskim steklom
3.5
Stolpec
1
2
3
4
5
6
Vrstica
Rw,P
dB
Rw,R
dB
Ca
dB
Ctra
dB
Konstrukcijske
lastnosti
Enojno okno
z izolacijskim
steklomb,c
1
d
25
d
d
dGes v mm
sestava stekla v mm
MSP v mm
ali Rw.P.GLAS v dB
tesnilo v fugi
≥6
≥8
≥ 27
-
D
d
d
d
d
2
d
30
d
d
dGes v mm
sestava stekla v mm
MSP v mm
ali Rw.P.GLAS v dB
tesnilo v fugi
≥6
12
≥ 30
(1)
D
d
d
d
d
3
33
31
-2
-5
dGes v mm
sestava stekla v mm
MSP v mm
ali Rw.P.GLAS v dB
tesnilo v fugi
≥8
≥4+4
≥ 12
≥ 30
(1)
-2
0
-1
0
0
4
34
32
-2
-6
dGes v mm
sestava stekla v mm
MSP v mm
ali Rw.P.GLAS v dB
tesnilo v fugi
≥8
≥4+4
≥ 16e
≥ 30
(1)
-2
0
-1
0
0
5
35
33
-2
-4
dGes v mm
sestava stekla v mm
MSP v mm
ali Rw.P.GLAS v dB
tesnilo v fugi
≥ 10
≥6+4
≥ 12
≥ 32
(1)
-2
0
-1
0
0
6
36
34
-1
-4
dGes v mm
sestava stekla v mm
MSP v mm
ali Rw.P.GLAS v dB
tesnilo v fugi
≥ 10
≥6+4
≥ 16e
≥ 33
(1)
-2
0
-1
0
0
7
37
35
-1
-4
dGes v mm
sestava stekla v mm
MSP v mm
ali Rw.P.GLAS v dB
tesnilo v fugi
≥ 10
≥6+4
≥ 16e
≥ 35
(1)
-2
0
-1
0
0
8
38
36
-2
-6
dGes v mm
sestava stekla v mm
MSP v mm
ali Rw.P.GLAS v dB
tesnilo v fugi
≥ 12
≥8+4
≥ 16e
≥ 38
(2)(AD/MD+ID)e
-2
0
0
0
0
9
39
37
-2
-5
dGes v mm
sestava stekla v mm
MSP v mm
ali Rw.P.GLAS v dB
tesnilo v fugi
≥ 14
≥ 10 + 4
≥ 20
≥ 39
(2)(AD/MD+ID)f
-2
0
0
0
0
50
7
KRA
dB
8
9
10
Korekcije
KS
KFV
KF1,5
dB
dB
dB
11
KSp
dB
1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
Korekcije
KS
KFV
KF1,5
dB
dB
dB
11
Vrstica
Rw,P
dB
Rw,R
dB
C
dB
C
dB
Konstrukcijske
lastnosti
Enojno okno
z izolacijskim
steklomb,c
10
40
38
-2
-5
Rw.P.GLAS v dB
tesnilo v fugi
≥ 40
(2)(AD/MD+ID)
-2
0
0
-1
-1
11
41
39
-2
-5
Rw.P.GLAS v dB
tesnilo v fugi
≥ 41
(2)(AD/MD+ID)
0
0
0
-1
-2
12
42
40
-2
-5
Rw.P.GLAS v dB
tesnilo v fugi
≥ 44
(2)(AD/MD+ID)
0
-1
0
-1
-2
13
43
41
-2
-4
Rw.P.GLAS v dB
tesnilo v fugi
≥ 46
(2)(AD/MD+ID)
0
-2
0
-1
-2
14
44
42
-1
-4
Rw.P.GLAS v dB
tesnilo v fugi
≥ 49
(2)(AD/MD+ID)
0
-2
+1
-1
-2
15
45
43
-1
-5
Rw.P.GLAS v dB
tesnilo v fugi
≥ 51
(2)(AD/MD+ID)
0
-1
+1
-1
-2
16
≥46
≥44
f
f
f
f
F
f
f
f
f
dGes
Sestava stekla
MSP
Rw.P.GLAS
Tesnilo v fugi
(1)
(2)
a
b
c
d
e
f
a
a
tr
KRA
dB
KSp
dB
Skupna debelina stekla
Sestava obeh enojnih stekel
Medstekelni prostor, napolnjen z zrakom ali argonom.
Izmerjena vrednost v laboratoriju, standardne dimenzije (1,23 m x 1,48 m).
AD –zunanje tesnilo po celotnem obsegu; MD – srednje tesnilo po celotnem obsegu; ID – notranje
tesnilo po celotnem obsegu pripire krila.
Minimalno eno elastično tesnilo, po pravilu vstavljeno kot srednje tesnilo.
Dve elastični tesnili, po pravilu vstavljeni kot srednje in notranje tesnilo ali kot zunanje in notranje
tesnilo.
Spekter prilagoditvenih vrednosti velja samo za okna. Lahko odstopa od specifičnih vrednostih stekla. Trenutno
nima zakonske teže, upošteva pa ga prihajajoča evropska standardizacija.
Dvojni folc pri krilih lesenih oken; minimalno dve učinkoviti pripiri pri krilih kovinskih in PVC oken. Potrebna tesnila
namestimo v folcu po celotnem obsegu brez prekinitev, morajo mehko vzmetiti, biti morajo trajno elastična,
odporna na staranje in lahko zamenljiva.
Da dosežemo enakomerno zapiranje in dovolj visok pritisk zapiranja po celotnem področju folca, moramo
predvideti zadostno število zaklepov.
Zvočna zaščita opisane zasteklitve ni identična z alternativno navedenimi zvočnimi zaščitami.
Vrednosti se povzamejo iz stare tabele 40 izdaja 1989-11, ker ni novih konstrukcij v statistiki; zato ni vrednosti za
C, Ctr in korekcijskih vrednosti.
Pri lesenih oknih zadošča eno tesnilo po celotnem obsegu.
Dokazilo s testiranjem
Odčitana vrednost iz tabele 40 za zvočno zaščito Rw,R.OKNO za enojno okno z izolacijskim
steklom se lahko določi:
Rw,R = Rw,R + KAH + KRA + KS + KFV + KF1,5 + KF,3 + KSp dB
Pri čemer je:
KAH
KRA
KS
KFV
KF1,5
KF,3
KSp
Korekcija za okna aluminij-les; KAH = -1 dB
Ta korekcija odpade, če je aluminijska lupina zatesnjena do krila in slepega okvirja. Majhne odprtine za
izenačevanje pritiska med aluminijsko lupino in lesenim okvirjem so dovoljene.
Korekcijska vrednost za delež okvirja < 30 %. Delež okvirja je celotna površina okna minus vidna velikost
stekla. Pri fiksnih zasteklitvah KRA ne smemo upoštevati.
Korekcijska vrednost pri dvokrilnih oknih brez srednjega stebra.
Korekcijska vrednost za fiksne zasteklitve s povečanim deležem stekla.
Korekcija za okna < 1,5 m2; KF1,5
Korekcija za okna s posameznimi stekli ≥ 3m2 KF,3 = - 2 dB
Korekcijska vrednost za vstavljena okrasna polja (steklo, razdeljeno s križi)
Vrednosti veljajo za tesno zaprta okna po celotnem obsegu. Okna s prezračevalnimi sistemi
niso zajeta.
51
3.5
Stolpec
3.6 Fasada in zaščita pred soncem
3.6
Zahtevo, da je ob naravni svetlobi mogoče bivati ali delati tudi globlje v notranjosti
stavbe, zlahka uresničimo z uporabo stekla. Z dobitkom dnevne svetlobe pa skozi steklo istočasno dobimo tudi dobitek
energije. Ta je, v odvisnosti od namena
zgradbe in (ali) letnega časa, bolj ali manj
zaželen.
V sodobni arhitekturi steklo že dolgo
uporabljamo kot element, ki daje pečat
oblikovanju najzahtevnejših upravnih,
družbenih in poslovnih zgradb. Z uporabo
sodobnih izdelkov iz stekla lahko uspešno rešimo tudi številne probleme. V primeru sončnega sevanja lahko s pravilnim
načrtovanjem uspešno ohranimo ravnovesje med koristnim dobitkom energije v
zimskem času in porabljeno energijo za
ohlajevanje poleti.
Tako lahko z uporabo sodobnih sončnozaščitnih stekel bistveno zmanjšamo porabo energije, ki je potrebna za prezračevanje in klimatizacijo.
52
Slovenski Pravilnik o učinkoviti rabi energije v stavbah predpisuje, da morajo vse
zastekljene površine na ovoju stavbe s
površino stekla nad 0,5 m2 razen tistih,
ki so obrnjene v smeri od severovzhoda,
severa do severozahoda ali so v juniju
med 9. in 17. uro zasenčene z naravno
ali umetno oviro, omogočati zaščito pred
sončnim obsevanjem in bleščanjem, pri
kateri je ob upoštevanju vpliva položaja
vgradnje faktor prepustnosti celotnega sončnega sevanja stekla in senčila
g < 0,5.
Faktor g v tem primeru ne zajema samo
prepustnosti sončnega sevanja skozi steklo, temveč prepustnost stekla in senčila
skupaj (glej Poglavje 6.5).
V zadnjem času intenzivno poteka snovanje t.i. »pametnega okna« (smart window),
s katerim bi univerzalno in istočasno rešili
problem optimalne letne in zimske zaščite (glej Poglavje 6.6).
Znano je, da v več kot polovici primerov
vlomilci v zgradbe vdrejo skozi okna in
vrata s preprostim orodjem. Zaradi tako
velikega odstotka nasilnih vdorov skozi
okna je bilo nujno sestaviti “katalog” protiukrepov. Zaščito pred vlomilci in tatovi
nam nudijo tako imenovana protivlomna
okna. Lahko so iz lesa, PVC, aluminija ali
jekla. Njihova prednost je posebej visoka mehanska stabilnost okvirja, krila in
okovja. Prav tako je zanje značilna visokokakovostna zasteklitev, ki je lahko zaščita pred zalučanim predmetom ali celo
protivlomna zaščita.
Evropski standardi
Evropski standard po EN 1627:2006 razvršča gradbene izdelke v šest odpornostnih razredov. Pri tem se upoštevajo uporabljene vlomne metode vlomilcev kot tudi
kriminalna statistika iz posameznih dežel.
Odpornostni razredi 1 do 3
Razredi 1, 2 in 3 veljajo za metode vloma,
ki jih običajno uporabljajo priložnostni
storilci, ki se za vlom odločijo zaradi priložnosti in brez pričakovanja dobrega plena. Zatečejo se k majhnemu čezmernemu
nasilju in kot orodje največkrat uporabijo
običajno ročno orodje in dvižne ročice.
Pri metodah, opisanih v tem razredu, se
vlomilci najpogosteje izogibajo hrupu in
nepotrebnemu tveganju. Tveganje narašča s časom trajanja vloma, čas za
podaljšanje vloma pa je omejen in niha z
odpornostnimi razredi. Poleg tega je odpornostna stopnja dejavnik, ki ga lahko
prepoznamo šele ob vlomu. Višja odpornostna stopnja pogosto vodi do prekinitve vloma.
Odpornostni razredi 4 do 6
Odpornostni razredi 4, 5 in 6 upoštevajo izkušene in profesionalne vlomilce, ki
imajo informacije o pričakovanem plenu
in jasno določen cilj. Ti vlomi so običajno
načrtovani in storilci razpolagajo z informacijami o gradbenih proizvodih, na katerih se bo vlom izvajal. Hrup je planiran
in storilec si vzame več časa. Uporabijo
se zmogljivejša orodja (orodja za enega
človeka) in z visoko verjetnostjo lahko
predvidevamo, da gre za organizirani kriminal.
Priporočeni razredi zasteklitev
Priloga E nam podaja posamezne odpornostne razrede oken in pripadajoče tipe
zasteklitev.
Izvleček iz EN 1267:2006
Priloga E
(informativna)
Priporočeni razredi zasteklitve
Če zasteklitev uporabimo, mora ustrezati pripadajočemu odpornostnemu razredu po
EN 356 in odpornostnemu razredu tega standarda po tabeli E.1, da lahko zagotavlja
ustrezno zaščito.
53
3.7
3.7 Okno in varnost
Če je uporabljenih več stekel v enem proizvodu, na primer v izolacijskem steklu, naj
eno steklo ustreza odpornostnemu razredu po tabeli E.1.
Tabela E. 1 – Priporočene zasteklitve
Odpornostni razred
Odpornostni razred zasteklitve po EN 356
3.7
1
P4A
2
P5A
3
P6B
4
P7B
5
P8B
6
P8B
Odpornostni razredi za zasteklitve in okna
Zasteklitev, test s spuščanjem krogle (zaščita pred zalučanim predmetom)
VdS 2163
EN 356
DIN 52290 (zamenjan z EN)
-
P1A
-
-
P2A
-
-
-
A1
-
P3A
-
-
-
A2
-
P4A
-
EH01
-
A3
-
P5A
-
EH02
-
DH4 (ni objavljen)
Zasteklitev, test z udarnim orodjem (zaščita pred prebojem)
VdS 2163
EN 356
DIN 52290 (zamenjan z EN)
-
P6B
B1
EH1
-
-
-
P7B
B2
EH2
-
-
-
P8B
B3
EH3
-
-
Protivlomna okna (celotni element)
VdS 2534
DIN EN 1627ff
DIN 18054 (zamenjan z DIN EN)
N
WK2
EF0/EF1
A
WK3
EF2
B
WK4
EF3
C
WK5
-
V tabeli so navedeni odpornostni razredi zasteklitev in oken skladno z VdS smernicami, evropskimi standardi in nemškimi standardi. Zahteve za navedene elemente naraščajo od zgoraj navzdol. V prihodnje bodo področje varnosti pri oknih urejali evropski
standardi: EN 1627 - 1630.
54
3.8 Strukturne zasteklitve
Strukturna zasteklitev je tehnika zastekljevanja, pri kateri steklenih izdelkov ne
vstavljamo v okvirje, temveč jih lepimo na
podkonstrukcije. V Evropo je ta tehnika
prišla iz ZDA pred približno petindvajsetimi leti, zanimanje zanjo pa tudi v Sloveniji
zadnje čase vse bolj narašča.
Tehnika strukturne zasteklitve je arhitektom zelo razširila paleto možnosti za oblikovanje steklenih fasad.
Uporabi omenjene tehnike so pot utrle
predvsem izkušnje, pridobljene z uporabo trajnoelastičnih lepil (tesnil). Izredno
kakovostna funkcionalna lepila zagotavljajo konstrukcijsko varnost. Običajni
okvirji v tem primeru ne pridejo v poštev,
saj steklo z robom prilepimo na okvir. Lepilna fuga prenaša vse obremenitve (veter, lastno težo) na podkonstrukcijo.
Delavniško dokončane strukturne elemente na objektu spojimo z osnovno
konstrukcijo. Čista strukturna zasteklitev
– vsi štirje stekleni robovi so nalepljeni in
brez (vidnih) pritrdilnih oziroma varovalnih
elementov – daje pri pogledu na fasado
videz homogene steklene površine, ki
prekriva zgradbo.
Pri dvostranski izvedbi sta na dve nasproti ležeči stranici stekla nameščeni letvi, ki
zagotavljata trdno vez s podkonstrukcijo. Dvostranska strukturna zasteklitev se
lahko izvede z vertikalno ali s horizontalno nameščenimi letvami. Mogoča je tudi
vgradnja točkovnih mehanskih varoval.
Najpomembnejše zahteve pri strukturno
zastekljenih fasadah so predstavljene v
nadaljevanju.
55
3.8
Mehanska trdnost in obstojnost
Zagotavljanje kakovosti
• ETAG 002 pri strukturnih zasteklitvah
zahteva generalno mehansko nosilno
lepljenje.
• Zaradi mehanske obstojnosti je treba
uporabljati posebne silikone za strukturno lepljenje.
• Zagotoviti je treba dovolj veliko lepilno
fugo.
• V nekaterih primerih je treba zagotoviti
podprtost zunanjega in notranjega stekla.
Izdelati je treba sistem kontrolnih postopkov za vse faze tehnološkega postopka.
Tesnost izolacijskih stekel
• Uporabiti je treba preizkušen sistem
dvostopenjskega tesnjenja: notranje
tesnjenje na osnovi butyla in zunanje s
silikonom, ki je edino tesnilo, obstojno
na UV žarke.
• Posebno pozornost je treba posvetiti
tesnosti na vogalih.
• Treba je natančno določiti pogoje za
vgradnjo:
- drenaža
- zračenje in odzračevanje
- neprepustnost za vodo
- neprepustnost za paro (v smeri proti
notranjosti).
Natančno določen tehnološki postopek
Izdelati je treba tehnološki postopek, ki
bo zagotavljal konstantno strokovno raven v serijski proizvodnji. Ker ni mogoče
zagotoviti enakih pogojev kot v proizvodni
hali (vremenski pogoji, prašnost in umazanija), na objektu strukturnih elementov
ni mogoče lepiti na podkonstrukcije.
• Postopki za kontrolo vhodnih komponent:
- konstantna kakovost površinske obdelave profilov
- združljivost vseh uporabljenih materialov s silikonom
- spremljanje in testiranje vseh tehničnih parametrov (na primer natezne
trdnosti silikona).
• Kontrolni postopki med proizvodnjo:
- preverjanje dimenzij
- preverjanje časa polimerizacije silikona.
Sistem zagotavljanja kakovosti moramo
dopolniti z uvedbo zunanjega nadzora, ki
ga izvaja neodvisni inštitut.
Uporaba tipiziranih sistemskih rešitev
Tipizirana strukturna fasada, ki so jo skupaj razvili proizvajalci tesnilnih materialov,
izdelovalci fasad in načrtovalci sistema,
zahteva od proizvajalca izolacijskih stekel
izdelavo tehnološkega načrta za serijsko
proizvodnjo strukturnih elementov. Serijska izdelava teh elementov prav tako
zahteva specifično proizvodno-tehnično
opremljenost. Takšne elemente lahko
gradbenik pritrdi na fasado z običajnimi
metodami, kar izključuje spremembe na
varnostnih komponentah.
Dovoljenje strukturnih zasteklitev kot lepljene steklene konstrukcije je urejeno z
EOTA v ETAG 002.
Poleg čiste strukturne zasteklitve poznamo danes še celo vrsto podobnih izvedb.
56
4
4
Izolacijsko steklo
4.1
Definicija izolacijskega stekla
4.2
Tehnološke izvedbe izolacijskih stekel
4.3
U-vrednost po EN 673
4.4
Emisijska sposobnost ε po EN 673
4.5
g-vrednost po EN 410
4.6
Prepustnost svetlobe LT po EN 410
4.7
Ra - indeks reprodukcije barv
4.8
Absorpcija energije
4.9
Faktor osenčenja
4.10
S - karakteristika selektivnosti
4.11
Ocenjena vrednost zvočne izolativnosti Rw
4.12
Učinek dvojnega stekla
4.13
Pojav interference
4.14
Anizotropija
4.15
Temperatura točke rosišča (TR)
4.16
Določanje debeline stekla
58
4.1 Definicija izolacijskega stekla
Proizvodnja izolacijskega stekla je stara
več kot 60 let in prvi patent za takšno steklo je bil prijavljen že davnega leta 1865.
Uradno definicijo pojma izolacijsko steklo
določa EN 1279-1. “Izolacijsko steklo je
mehansko stabilna in trajna enota iz minimalno dveh stekel, ki sta med seboj ločeni
z enim ali dvema medstekelnima prostoroma in po robovih hermetično zaprti.”
V “hermetično” zaprtem prostoru med
steklenima ploščama ni vakuuma, kot
se pogosto napačno navaja, temveč suh
zrak oziroma plin. Vakuum iz statičnih razlogov namreč ni možen.
59
4.2 Tehnološke izvedbe izolacijskih stekel
Življenjska doba izolacijskega stekla je
odvisna od kakovosti spajanja steklenih
robov in strokovnega zastekljevanja. Glede na način izvedbe robnega tesnjenja
delimo izolacijska stekla v štiri skupine.
Izolacijsko steklo z zavarjenimi steklenimi
robovi
4.2
Ta stekla izdelujemo tako, da robove
obeh steklenih plošč segrejemo do tališča, potem pa jih zavihamo in stisnemo
v skupen rob. Medstekelni prostor z zamudnim postopkom napolnimo s suhim
zrakom ali plinom, za to potrebne odprtine pa kasneje zatalimo. Med tovrstna
izolacijska stekla sodijo tudi znani izdelki
z GADO in SEDO.
Izolacijsko steklo s spajkanimi steklenimi
robovi
Pri tem postopku opranim steklenim ploščam najprej na robove nanesemo tanek
bakreni sloj, ki ga prekrijemo s slojem
kositra. Med oba s kositrom prevlečena
steklena robova s spajkalnikom pritrdimo
kositrni distančnik poljubne širine. Tudi
pri tem postopku v izdelku ni sušilnega
sredstva, zato dobimo dovolj suh prostor
med steklenima ploščama tako, da steklo dodatno prepihavamo z zelo vročim
zrakom. Zaradi visokih stroškov ter nizke
produktivnosti se postopek uporablja le
še v zelo omejenem obsegu. Najbolj znan
izdelek iz te skupine izolacijskih stekel je
steklo “Thermopane”.
60
Izolacijsko steklo z organsko lepljenim
robnim tesnjenjem
Lepljena izolacijska stekla imajo lahko
enojno ali dvojno tesnjenje. Stekla z enostopenjskim tesnjenjem so sestavljena iz
kovinskega okvirja (perforirani aluminijasti ali pocinkani jekleni distančniki), ki je
napolnjen z visokoaktivnim sušilnim sredstvom. Fuga, ki nastane med steklenima
robovoma in hrbtom distančnika, je zapolnjena s trajnoelastičnim tesnilom. Pri
steklih manjših dimenzij je fuga včasih zapolnjena tudi s termoplastičnim tesnilom,
vendar pa za takšno steklo velja, da se z
naraščanjem temperature močno zmanjšuje njegova mehanska trdnost in prepustnost za paro. Zaradi kratke življenjske
dobe danes stekel z enojnim tesnjenjem
praktično ne izdelujejo več.
Najkakovostnejša izolacijska stekla – kakršna proizvaja tudi podjetje REFLEX – so
izdelana po sistemu dvostopenjskega tesnjenja. Pri tem sistemu na perforiran, s
sušilnim sredstvom napolnjen distančni
okvir nanesemo trajnoplastično tesnilo,
izdelano na osnovi poliizobutilena (butyl).
Tesnilo, imenovano tudi notranje ali primarno tesnilo, nanašamo v obliki enakomerno širokega in debelega traku neprekinjeno na obe stranski ploskvi distančnikov.
Osnovna funkcija notranjega tesnila je zaščita medstekelnega prostora pred difundirajočo vodno paro. Po sestavitvi obeh
stekel in okvirja fugo za hrbtom distančnika zapolnimo s trajnoelastičnim tesnilom.
To tesnilo, imenovano tudi zunanje ali sekundarno, je največkrat izdelano na osnovi polisulfidov (znano je tudi pod imenom
“Thiokol”), poliuretana ali silikona.
1
Robovi
zataljeni
2
Robovi
varjeni
3
Robovi
dvostopenjsko
lepljeni
Tipične izvedbe izolacijskih stekel
Za strukturne, nadglavne ali stikane zasteklitve, torej povsod tam, kjer so zasteklitve močno izpostavljene vplivu UV žarkov, lahko uporabljamo samo izolacijska
stekla, pri katerih je zunanje tesnilo silikon. Ta je med trajnoelastičnimi materiali
edini, ki ga ultravijolični žarki kemijsko ne
razgradijo. Ima pa njegova molekularna
zgradba to slabost, da zaradi šibke povezanosti molekul ne predstavlja ovire za
difundirajoče molekule lahkih plinov – na
primer molekule argona. Zato teh stekel
praviloma ne moremo izdelati tudi kot toplotnozaščitnih stekel s plinskim polnjenjem. Tehnologom v podjetju REFLEX pa
je z novim pristopom uspelo izdelati izolacijska stekla, ki so tesnjena s silikonom
in polnjena z argonom. Izdelki s temi lastnostmi imajo ob nazivu izdelka dodano
še UV (na primer RX WARM UV, RX SUN
UV, RX SAFE UV).
Izolacijsko steklo s toplotno izboljšanim
robnim tesnjenjem
Pri najnovejši tehnologiji, imenovani TPS,
distančni okvir ni več kovinski, temveč je
izdelan iz termoplastičnih organskih materialov (Thermo Plast Spacer). Plastični
material, izdelan na osnovi butila in pomešan s sušilnim sredstvom, se v vročem
stanju v zahtevani širini nanese na rob stekla. Po ohladitvi ima material dovolj veliko
mehansko trdnost, da lahko prevzame
vlogo distančnega okvirja, istočasno pa
predstavlja odlično oviro za prodirajočo
vodno paro. Na koncu proizvodnega procesa se fuga med obema steklenima krakoma nad hrbtom distančnika zapolni s
trajnoelastičnim tesnilom (polisulfidom).
Robno tesnjenje, izvedeno s temi materiali, predstavlja manjši toplotni most, kar
je v primerjavi s kovino precejšnja prednost. Toplotno izboljšano robno tesnjenje
pomeni, da vodna para na stikih med steklom in okenskim okvirom težje kondenzira (pomik izoterme 10 °C skozi okensko
krilo se pomakne pod steklo v globino
utora). Boljša toplotna izolativnost robov
pa se v minimalnem obsegu kaže tudi v
skupnem koeficientu toplotnega prehoda (U-vrednost). Alternativo sistemom
TPS predstavljajo klasični sistemi z dvostopenjskim tesnjenjem, pri katerem se
namesto distančnika iz kovine uporablja
distančnik, ki je kombinacija PVC-ja in
tanke pločevine. REFLEX uporablja proizvod firme TGI (glej Poglavje 6.3).
61
4.2
Danes izdelujemo skoraj izključno izolacijska stekla z dvostopenjskim tesnjenjem, saj se je izkazalo, da imajo ta stekla
zelo dolgo življenjsko dobo. Poleg zgoraj
opisanega sistema poznamo še druge
vrste izolacijskih stekel z dvojnim tesnjenjem.
4.3 U-vrednost po EN 673
S prevzemanjem novih evropskih standardov se poslavljamo od stare oznake
za vrednotenje prehoda toplote skozi
material: simbol “k”, ki je bil stara oznaka
za koeficient toplotnega prehoda, je zamenjal simbol “U”.
4.3
Koeficient toplotnega prehoda U je še
vedno osrednja fizikalna karakteristika za
vrednotenje toplotnih izgub skozi določen
gradbeni element. Koeficient predstavlja
količino toplotne energije, ki se v določenem času in ob temperaturni razliki 1 K
(med zunanjo in notranjo površino) izgubi
skozi površino velikosti 1 m2. Čim manjša
je U-vrednost, tem boljša je toplotna izolativnost. Fizikalna enota za merjenje Uvrednosti je W/m2K. Vrednost določamo
s pomočjo izračuna po standardu EN 673
ali pa z meritvijo po standardu EN 674. Pri
enakih robnih pogojih dobimo z izračunom in meritvijo primerljive U-vrednosti.
Toplotnih mostov, ki se v praksi običajno
pojavljajo, ta merilna tehnika ne zajema.
62
ψ-vrednost
Linearni koeficient toplotnega prehoda ψ
določa toplotne mostove pri posameznih
delih gradbenega elementa. Po določilih standarda EN ISO 10077 se mora pri
določanju vrednosti koeficienta toplote
skozi okno (U W) upoštevati tudi vrednost
linearnega koeficienta ψ. Pri oknih definirajo toplotne mostove medsebojni
vplivi okenskega krila, izolacijskega stekla in njegovega distančnika. Podajanje
vrednosti ψ samo za izolacijsko steklo ni
mogoča.
4.4 Emisijska sposobnost ε po EN 673
Emisijsko sposobnost določimo z meritvami refleksije površine gradbenega
elementa. Treba je poudariti, da leži vpadni kot blizu vertikale opazovane površine
in da se meritev izvaja pri različnih valovnih dolžinah. Tako določena vrednost refleksije R se skladno z enačbo
ε=1–R
preračuna v emisijsko vrednost. Ker meritve tehnično ni mogoče izvajati z vpadnim kotom 0°, se na splošno izvaja pri
srednjem vpadnem kotu ≤ 10°.
Normalna emisijska sposobnost εn
po EN 673
Pri določanju normalne emisijske sposobnosti εn po EN 673 se uporablja zgoraj opisani merilni postopek, pri čemer je
ovrednotenih 30 valovnih dolžin med 5,5
in 50 µm. Iz teh posameznih vrednostih se
določi srednja vrednost z upoštevanjem
razdelitve temperaturnega sevanja pri +
10 °C. Rezultat se označi kot normalna
emisijska sposobnost εn.
Deklarirana emisijska sposobnost εd
po EN 1096
Deklarirana vrednost emisijske sposobnosti εd je podana nazivna vrednost normalne emisijske sposobnosti proizvajalcev bazičnega stekla.
Toplotnozaščitna in nekatera sončnozaščitna stekla imajo zaradi kovinskih nanosov zelo nizke koeficiente emisijske sposobnosti (med 0,1 in 0,02). Zaradi njihove
nizke emisivnosti jih v stroki pogosto imenujemo kar Low-e stekla (Low-Emissivity
Glass). Koeficient ε nam pove, da običajno steklo s sevanjem odda približno 83 %
prejete energije, nizkoemisijsko steklo pa
le od 2 do 10 %.
63
4.4
Emisijska vrednost (ε) predstavlja razmerje med količino energije, ki jo oddaja
neko telo, in količino energije, ki bi jo ob
enakih temperaturnih pogojih oddajalo
črno telo. Emisijska sposobnost običajnega stekla je zelo visoka: 83,7 %. Glede
na toplotno zaščito izolacijskega stekla
to pomeni: čim nižja je emisijska sposobnost, toliko boljša je U-vrednost. V preteklosti so se U-vrednosti stekla vedno
merile v preizkusnih napravah, danes pa
imamo na voljo zanesljive računske postopke (EN 673). Za izračun pa med drugim potrebujemo tudi vrednost ε.
4.5 g-vrednost po EN 410
4.5
Po EN 410 deklarirana g-vrednost (v italijanski in angleški terminologiji imenovana sončni faktor oziroma SF) podaja
vrednost skupnega prehoda sončne
energije skozi zasteklitev v odstotkih. Pri
meritvah prehoda sončne energije skozi
steklo upoštevamo sevanje celotnega
sončnega spektra (sončni žarki z valovnimi dolžinami od 300 do 2.500 nm). Obsevano steklo del sončne energije odbije
(refleksija energije - ER), del jo absorbira
(absorpcija energije - EA), preostanek
pa direktno prehaja skozenj (transmisija energije - ET). Absorbirana energija
ogreje steklo, to pa pri ohlajanju omenjeno energijo odda deloma navzven, preostanek pa v notranjost (qn in qz).
Poznavanje g-vrednosti določenega stekla je pomembno za vsak tip zgradbe.
Pri poslovnih stavbah, kjer je zaželena
čim nižja g-vrednost, nam podatek pove,
kakšno zaščito pred sončnim sevanjem
lahko pričakujemo od stekla. Informacija
100 %
Sončne
energije
Sekundarno
oddajanje energije
navzven qz = 11 %
Refleksija sončne
energije 29 %
je pomembna za načrtovanje kapacitete
klimatskih naprav. Pri individualnih zgradbah pa je zaželena čim višja g-vrednost.
Tako steklo dovoljuje izkoriščanje pasivne
sončne energije, kar pomeni pomembno
znižanje stroškov ogrevanja. g-vrednost
sestavljata dva deleža energije: direktno
prepuščena (ET) in sekundarno oddana
energija (qn).
g = ET + qn
Do pred kratkim so bili podatki za g-vrednost pridobljeni z merjenjem prehoda po
metodi, ki jo je predpisoval standard DIN
67 507. Metoda meritve po evropskem
standardu EN 410 je identična, spremenjen je le spekter umetnega sončnega
sevanja, katerega prehod laboratorijsko
merimo. Zaradi te spremembe so nove
vrednosti praviloma za 2 do 3 % višje od
starih.
gEN = gDIN + 2 - 3 %
Sekundarno
oddajanje energije
navznoter q n =8 %
Direktno prepuščena
sončna energija 52 %
Celotni prehod sončne energije g=60 %
Skupen prehod sončne energije skozi izolacijsko steklo RX WARM 1,1 – delitev vpadne energije (EN 410).
64
Stopnja prepustnosti (transmisije) svetlobe je definirana z vrednostjo v %. Ta
vrednost nam pove, koliko odstotkov vidnega dela sončnega sevanja (od 380 do
780 nm) prodre skozi določeno zasteklitev. Prepustnost je odvisna od debeline
stekla, njegove kemijske sestave, v primeru nanosa na steklu pa tudi od njegovih lastnosti.
LT (%)
Ug (W/m2K)
Enojno float steklo 5 mm
89
5,8
Izolacijsko steklo RX 2,9
82
2,7
Izolacijsko steklo RX WARM 1,1
80
1,1
Vrsta stekla
Osnovna velikost 100 % ustreza nezastekljeni gradbeni odprtini. Naravna dnevna
svetloba je prijetnejša od umetne, zato
ugodno vpliva na človekovo počutje. Poleg tega pa v primeru, če umetno svetlobo nadomestimo z naravno, prihranimo
tudi precej energije. Stopnjo prepustnosti
svetlobe moramo prilagoditi namembnosti objekta in njegovi okolici. Upoštevati
moramo tudi predpise, ki določajo stopnjo osvetljenosti posameznega delovnega mesta ter po potrebi povečati skupno zastekljeno površino.
Prepustnost RX WARM in navadnega izolacijskega stekla glede na razdelitev intenzivnosti sončnega spektra.
Skupna sončna energija 100 %
UV
4%
Toplota
41 %
Vidna svetloba
55 %
100
100
Prepuščena energija glede na sončni spekter
90
Vidna svetloba
75 %
79 %
Toplota
29 %
66 %
Relativna intenzivnost sevanja
60
Skupna energija
52 %
73 %
80
Relativna občutljivost očesa
RX WARM 1,1
80
70
90
navadno izolacijsko
steklo
70
60
50
Prepustnost RX WARM in navadnega izolacijskega stekla
glede na razdelitev intenzivnosti sončnega spektra.
50
40
* razdelitev energije po DIN EN 410
40
30
30
20
20
10
10
0
0
300
500
700
900
1100
1300
1500
1700
1900
2100
2300
2500
Valovna dolžina (nm)
Sončni spekter
Izolacijsko steklo RX WARM 1,1
Občutljivost očesa
Navadno izolacijsko
steklo
65
4.6
4.6 Prepustnost svetlobe LT po EN 410
4.7 Ra - indeks reprodukcije barv
4.7
Reprodukcija barv je zelo pomembna
za fiziološko vedenje ter nekatere psihološke in estetske vidike. Spremembe
v spektralni sestavi vpadne svetlobe, do
katerih pride ob prehodu skozi zasteklitev, vplivajo na barvno klimo v prostoru. Z
indeksom Ra,D označujemo prepoznavanje barv ob dnevni svetlobi; prvič v prostoru in drugič pri pogledu skozi steklo.
Na podoben način določamo indeks Ra,R ,
s katerim označujemo prepoznavnost
barv pri pogledu na zunanjo stran stekla.
Sposobnost reprodukcije barv posameznega stekla je po EN 410 določena
z indeksom Ra. Skala faktorjev Ra sega
do vrednosti 100. Največja vrednost Ra
zasteklitve znaša 99, kar pomeni barvno
nevtralen pogled na in skozi steklo. Kot
osnovna vrsta svetlobe je normirana vrsta svetlobe D 65.
4.8 Absorpcija energije
Absorpcija je poleg prepustnosti in refleksije tretji element, ki definira prehod
energije skozi zasteklitev.
% transmisije + % refleksije + % absorpcije = 100 %.
Med absorpcijo se energija sončnega
sevanja spremeni v toplotno energijo,
ta pa lahko (včasih zelo močno) segreje
steklo. Nekatera stekla se v določenih
pogojih ogrejejo do te mere, da pride do
prekoračitve upogibne trdnosti in steklo
poči. Da se temu izognemo, stekla z absorpcijo višjo od 50 % predhodno kalimo
(toplotno obdelamo).
66
4.9 Faktor osenčenja
Ta faktor, ki ga v strokovnih krogih imenujemo tudi shading-coefficient (Sc), po
nemški terminologiji pa b-faktor, je zelo
pomemben za načrtovanje učinkovitih
klimatskih naprav v zgradbah.
b ≈ gzasteklitve/0,80
Faktor b je koeficient med prepustnostjo
sončne energije (g) skozi izbrano zasteklitev in g-vrednostjo za standardno izolacijsko steklo, ki je v VDI-Smernici 2078
določena kot 0,80.
Primer 1:
RX SUN SSS Clear: g = 56 %; b = 0,7
Glede na enojno 3 mm steklo velja:
Primer 2:
RX SUN Neutral 68/37: g = 37 %; b = 0,46
Iz obeh primerov vidimo, da moramo za
učinkovito senčenje objekta izbrati steklo
z nizkim faktorjem osenčenja.
4.10 S - karakteristika selektivnosti
Ta vrednost izraža razmerje med svetlobno prepustnostjo stekla in njegovo prepustnostjo celotne sončne energije.
Primer:
RX SUN SSS Grey:
LT = 26 %; g = 28 %; S = 26/28 = 0,92
S = LT/g
Za sončnozaščitna stekla, ki so izdelana
po metodi katodnega nanašanja v vakuumu (mehki nanos kovin), pa je značilna
visoka selektivnost. Ta stekla kljub odlični
zaščiti pred sončno energijo prepuščajo
še vedno zelo veliko vidne svetlobe.
Višja selektivnost izraža ugodnejše razmerje. Sončnozaščitna stekla, izdelana
po pirolitični metodi (trdi nanosi kovinskih
oksidov), imajo nizko selektivnost (okrog
1). To pomeni, da se z naraščajočo zaščito pred soncem zmanjšuje svetlobna prepustnost tega stekla.
Primer:
RX SUN Neutral 68/37:
LT = 68 %; g = 37 %; S = 68/37 = 1,84
67
4.9
b ≈ gzasteklitve/0,87
4.11 Ocenjena vrednost zvočne izolativnosti Rw
Vrednost zvočne izolativnosti (R) nekega
gradbenega elementa je odvisna od frekvence, ki jo ima izvor hrupa. Gradbenim
elementom merimo izolativnost v frekvenčnem območju od 100 do 3.150 Hz.
4.11
Merjenje zvočne izolirnosti ni v bistvu nič
drugega kot merjenje upornosti, s katero
se gradbeni element upira prehodu valovanja. R označuje desetkratnik logaritemskega razmerja med silo pritiska (P1),
ki jo ima zvočno valovanje, ko naleti na
oviro, in silo (P2), ki jo ima valovanje potem, ko po prehodu zapusti medij.
Primer za 4 mm steklo:
Če na prvo površino stekla trči 1.000.000
elektronov, na nasprotni pa ga zapusti
samo 1.000, dobimo upornost iz izraza
Nivo zvoka
Nivo zvoka je bil subjektivno izmišljena
vrednost, s katero prikazujemo moč zvoka. Sprememba nivoja zvoka za 10 dB
pomeni podvojitev moči zvoka oziroma
skladno z logaritemsko skalo pomeni izboljšanje zvočne zaščite za 10 dB prepolovitev zvočne obremenitve.
Izboljšanje dušenja zvoka
Izboljšanje
dušenja zvoka
Fiziološki občutek
0 – 2 dB
Brez sprememb
3 – 5 dB
Čuti se minimalna sprememba
6 – 10 dB
Čuti se sprememba
11 – 20 dB
Velika, prepričljiva sprememba
prek 20 dB
Zelo velika sprememba
R = 1.000.000 : 1.000 = 1.000
Ker so tako visoka števila za praktično
uporabo nepriročna, se vrednost zvočnega dušenja in vrednost intenzivnosti
zvoka prikazujeta v obliki logaritemskih
vrednosti.
Upornost
Desetiška
potenca
10
101
1
10
20
101,3
1,3
13
10
2
2
20
1000
10
3
3
30
10000
104
4
40
5
5
50
100
1000000
68
10
V belih
V decibelih
Kadar med sanacijo objekta želimo izboljšati tudi dušenje hrupa, moramo izbrati
takšno zasteklitev, ki bo imela v primerjavi
s staro vsaj za 5 dB boljšo izolirnost.
Nivo zvoka pri ljudeh:
• normalni govor 55 - 65 dB
• glasen govor do 85 dB
• glasen klic do 100 dB
• petje do 85 dB
Kadar hrup v oklici presega vrednost 65
dB, je sporazumevanje z normalnim govorjenjem nemogoče.
RW – ocenjena vrednost zvočne izolirnosti
Za ocenjevanje zvočne izolirnosti določene zasteklitve po zahtevi iz EN 20140-3
(meritve) in EN ISO 717-1 (podajanje rezultata, umeritvena krivulja) uporabljamo vrednost ovrednotenega zvočnega
dušenja. Rezultati meritev upornosti pri
različnih frekvencah se vstavijo v koordinatni sistem in povežejo v krivuljo. Ta se
primerja z umeritveno krivuljo, iz odmikov
pa se izračuna ocenjena vrednost RW.
DIN 4109 definira naslednje oznake:
Pomen
R'w
Ocenjena vrednost zvočne izolirnosti v dB s prenosom zvoka prek spremljajočih gradbenih elementov
Rw
Ocenjena vrednost zvočne izolirnosti v dB brez prenosa zvoka prek spremljajočih gradbenih elementov
R'w,res
Skupna ocenjena vrednost zvočne izolirnosti celotnega gradbenega sklopa
Rw,P
Ocenjena vrednost zvočne izolirnosti v dB, izmerjena v laboratoriju
Rw,R
Ocenjena vrednost zvočne izolirnosti v dB – računska vrednost
Rw,B
Ocenjena vrednost zvočne izolirnosti v dB – izmerjena na gradbišču
Da bi upoštevali različne frekvenčne
spektre hrupa v bivalnem okolju in okolju
s prometom, je standard EN ISO 717-1
uvedel vrednosti C in Ctr, ki so namenjene
prilagajanju tem spektrom.
4.11
Oznaka
Vrednosti C in Ctr ležita med 0 in - 10 dB.
Čim manjša je negativna vrednost C in
Ctr, tem ugodnejša je frekvenčna krivulja
izmerjenega gradbenega elementa. Meritev se zapiše na način: Rw 40 (-1; -5) dB
Izvor hrupa
Pripadajoča prilagojena vrednost
- aktivnosti v bivalnem okolju (govor, glasbe, radio,TV)
- otroška igra
- tirni promet s srednjo ali visoko hitrostjo
- promet na avtocesti > 80 km/h
- reaktivno letalo na majhni razdalji
- industrija, ki ustvarja hrup s srednjo in visoko frekvenco
C
(spekter št. 1)
- cestni promet v mestu
- tirni promet z majhno hitrostjo
- propelerska letala
- reaktivno letalo v večji oddaljenosti
- disko glasba
- industrija, ki ustvarja nizko in srednjefrekvenčni hrup
C tr
(spekter št. 2)
Primer:
Zasteklitev ima naslednje vrednosti:
Rw = 40 (-1; -5) dB
Zvočna izolirnost v odnosu do hrupa v prostoru:
Rw = 40 -1 = 39 dB
Zvočna izolirnost v odnosu do hrupa letala:
Rw = 40 -5 = 35 dB
Vrednosti za prilagajanje C100-5000 in Ctr 100-5000 dodatno upoštevajo razširjen spekter med 100 in
5.000 Hertzi.
69
4.12 Učinek dvojnega stekla
Optični fenomen izolacijskega stekla
Medstekelni prostor (MSP) v izolacijskem
steklu predstavlja za zunanjost hermetično zaprt volumen, v katerem pa veljajo vsi
plinski zakoni. Ker sta stekleni plošči zaradi robnega spoja na robovih togo vpeti,
delujeta kot membrani.
4.12
Pri vsaki spremembi temperature ali
zračnega tlaka se spremeni volumen v
medstekelnem prostoru. Ta sprememba
povzroči deformacijo (vbočenje ali izbočenje) obeh stekelnih plošč, posledica
teh deformacij pa so manjša ali večja popačenja refleksijske slike na zunanjih površinah stekel. Temu fizikalnemu pojavu,
ki ga imenujemo učinek dvojnega stekla
ali fenomen izolacijskega stekla, se ne
moremo izogniti. Omenjeni fenomen je
tem bolj izrazit, čim večja je površina stekla oziroma čim širši je medstekelni prostor.
Učinek v nekem smislu priča o kakovosti
izolacijskega stekla, saj dokazuje, da je
izolacijsko steklo hermetično zaprto, zaradi česar v medstekelnem prostoru ne
more priti do pojava kondenzacije.
Fenomen izolacijskega stekla je posebej
izrazit pri troslojnem steklu, kjer se širini
obeh MSP seštevata in tako delujeta kot
dvojno širok medprostor (volumen). To
pomeni: izolacijsko steklo v sestavi 4-124-12-4 se fizikalno obnaša kot steklo v
sestavi 4-24-4.
70
Razlaga omenjenega pojava tiči v dejstvu,
da se vmesno steklo ob spremembah tlaka in temperature ne deformira, zato pa
se toliko bolj deformirata obe zunanji stekli. Zaradi tega je učinek dvojnega stekla
pri troslojnem izolacijskem steklu veliko
bolj obremenilen kot pri dvoslojnem, kar
pomeni tudi povečano verjetnost loma
oziroma povečano nevarnost nastanka
kondenza v MSP.
Večja deformacija zunanje šipe lahko
predstavlja resno oviro tudi v primeru, ko
bomo želeli, zaradi vgrajenega Dunajskega križa, nanjo nalepiti zunanje okrasne
letve.
4.13 Pojav interference
Pojav interference svetlobe je fizikalno
pogojen z lomom svetlobe na tankih in
enako debelih plasteh. Nastopa le v primerih, ko si eno za drugim sledita vsaj
dve float stekli. Nastanek pojava je odvisen tudi od lokalnih pogojev osvetlitve,
geometrije in lege stekla ter vpadnega
kota svetlobe. V splošnem je to zelo redek
pojav, ki lahko nastane le ob hkratnem
delovanju več faktorjev. Viden je pod določenim kotom opazovanja, praviloma pri
pogledu na steklo in le redko pri gledanju
skozi steklo.
Pojav interference je le odsev izjemne
planparalelnosti (ravnosti) float stekla.
Ker je fizikalno pogojen, se mu ne moremo izogniti, zato tudi ne more biti predmet
reklamacije.
4.13
Odlična planparalelnost, kakršno ima zrcalno steklo, je lahko ob določenih svetlobnih pogojih vzrok za nastanek posebnih optičnih pojavov. Ti se kažejo v obliki
madežev, prog ali krogov v mavričnih barvah. Če na steklo pritiskamo na mestu,
kjer je tak pojav viden, bo pojav spremenil
svoj položaj.
Interferenca pri izolacijskem steklu z enakimi debelinami posameznih stekel.
4.14 Anizotropija
Kaljenemu varnostnemu steklu oziroma
delno kaljenemu steklu (ESG/TVG) se
med termičnim postopkom spremeni napetostno stanje. Med tem procesom nastanejo v steklu napetostna polja, ki lahko
v polarizirani svetlobi povzročijo dvojni
lom svetlobe. Zato včasih (ob posebnih
svetlobnih pogojih) med opazovanjem
kaljenega stekla in delno kaljenega stekla
vidimo polarizacijska polja v obliki različnih vzorcev. Ta fenomen je specifičen le
za kaljeno oziroma delno kaljeno steklo.
Odvisno od vremenskih pogojev je en del
dnevne svetlobe vedno v polariziranem
stanju.
71
4.15 Temperatura točke rosišča (TR)
Točka rosišča je tista temperatura, pri kateri zrak (ali plin) doseže 100 % relativno
vlažnost. Če se pri nespremenjeni vsebnosti vodne pare v zraku njegova temperatura zniža, bo vlaga kondenzirala. Kondenz se bo najprej pojavil na najhladnejših
površinah, to pa so običajno steklene površine. Temperaturo točke rosišča lahko
dosežemo na različnih mestih.
4.15
Temperatura rosišča v MSP izolacijskega
stekla
Pravilno izdelano izolacijsko steklo naj
bi imelo v času izdelave točko rosišča v
medstekelnem prostoru pri temperaturi
pod - 60 °C. To lahko dosežemo z uporabo
ustreznega aktivnega sušilnega sredstva
in odličnim robnim tesnjenjem. Temperatura TR, ki se določa po EN 1279, je eden
najpomembnejših kakovostnih kriterijev
izolacijskega stekla, saj zagotavlja dolgo
življenjsko dobo.
72
Temperatura TR na notranji (sobni)
površini izolacijskega stekla
Do kondenzacije vodne pare na notranjih
površinah izolacijskih stekel lahko pride v
naslednjih primerih:
• Topel zrak, ki veže nase več vodne pare
kot hladen, se ob stiku s hladno površino stekla naglo ohladi. Ob tem del
vodne pare na površini stekla kondenzira.
• Relativno hladen zrak se dodatno navlaži. Takšne kondenzacije zelo pogosto opazimo v kuhinjah, vlažnih prostorih in spalnicah. V teh prostorih lahko na
hladnih steklenih površinah že v relativno kratkem času pride do kondenzacije
vodne pare.
Možnost kondenziranja vodne pare na
steklenih površinah lahko močno zmanjšamo z uporabo toplega stekla RX WARM
1,1. Znano je, da se temu steklu zaradi
nizkega koeficienta toplotnega prehoda
močno dvigne temperatura na površini,
ki je obrnjena proti prostoru. To je dobro
vidno tudi v diagramu. Visoki vsebnosti
vlage v prostorih se lahko preprosto in
učinkovito izognemo le s pravilnim prezračevanjem (glej Poglavje 3.4).
Diagram točke rosišča s primerom
100 %
60 %
[ W/m 2K ]
U = 1,1
U = 1,4
U = 1,6
U = 1,8
40 %
20 %
U = 3,0
30 °C
30
21 °C
20 °C
20
10 °C
10
0 °C
0
°C
Zunanja temperatura
Temperatura prostora
U = 5,8
°C
°C
°C
- 10 °C
0
0
0
-1
-2
-3
°C
°C
°C
°C
0
-4
°C
2
8,
-4 C
°
0
-5
Zunanja temperatura
S pomočjo diagrama se lahko določi tista zunanja temperatura, pri kateri se bo na
notranji strani stekla pojavil kondenz (točka rosišča).
Vrisani primer: RX WARM 1,1, U-vrednost 1,1 W/m2K, temperatura prostora + 21 °C,
relativna vlažnost zraka 50 %.
Rezultat: kondenz se pojavi šele pri zunanji temperaturi - 48,2 °C.
73
4.15
Relativna vlažnost zraka
80 %
Temperatura TR na zunanji površini
izolacijskega stekla
V posameznih primerih je ta pojav opazen
pri toplih steklih RX WARM 1,1. Predvsem v
jutranjih urah se lahko zunanje steklo ohladi
na temperaturo, ki je nižja od temperature
rosišča. Pojavu v naravi rečemo rosa in je
dobro znan predvsem tistim ljudem, ki svoje avtomobile ponoči puščajo na prostem.
4.15
Za izolacijsko steklo velja naslednje: čim
manjše so toplotne izgube skozi steklo
(čim nižja je njegova U-vrednost), tem bolj
pogosto se bodo zunanja stekla orosila.
Da do tega lahko pride, mora biti steklena
površina hladnejša od okoliškega zraka.
Med zunanjo površino izolacijskega stekla
in nebom permanentno poteka izmenjava
sevalne energije. Pri tem procesu odda
steklena površina del svoje energije in se
zato še dodatno ohladi. Koliko toplote bo
steklo oddalo, je odvisno od t.i. sevalne
temperature na nebu. V jasni mrzli noči
ima lahko nebo temperaturo med - 40 in
- 50 °C. Zaradi velike sevalne sposobnosti se bo steklo ohladilo bolj kot drugi deli
strehe (fasade). Če okoliški zrak ob tako
podhlajeni stekleni površini doseže točko
rosišča, se bo vodna para izločila v obliki
kondenza. Orošenost bo izginila takoj, ko
bo površina stekla toplejša od okoliškega
zraka (ob prvih sončnih žarkih). Količina
izmenjave sevalne energije se zmanjšuje
z večanjem kota med steklom in nebom.
Zato je pojav pogost le pri strešnih oknih.
Za nastanek rose na vertikalnih zasteklitvah sama izmenjava sevalne energije ni
dovolj, na pojav vplivata tudi orientiranost zgradbe in konfiguracija zemljišča.
Nastanek kondenza tako na sobni kot
tudi na zunanji strani izolacijskega stekla
je fizikalno in klimatsko pogojen, zato ne
more biti predmet reklamacije.
Temperatura TR na toplotnih mostovih
Zaradi vgrajenih materialov in/ali vplivov
geometrije ter konstrukcije v gradbeništvu pogosto nastanejo toplotni mostovi.
Na mestih okrog njih nastopajo intenzivnejši toplotni tokovi, zaradi katerih imajo
te površine nižjo temperaturo od tistih na
nemotenih mestih. Pri določenih klimatskih pogojih lahko na teh (hladnejših) mestih vodna para kondenzira.
4.16 Določanje debeline stekla
Potrebno debelino stekla določimo skladno z zahtevami v “Tehničnem pravilniku za uporabo linijsko vpete zasteklitve”
(TRLV – glej Poglavje 6.9).
klitve, ki v teh pravilih niso opisane, se
ob upoštevanju splošnih pravil in znanih
izhodišč določi s pomočjo statičnega izračuna.
Debelino stekel za zasteklitve, ki ščitijo
pred padcem v globino (ograje), določimo skladno z zahtevami v “Tehničnem
pravilniku za uporabo zasteklitev, ki varujejo pred padcem v globino” (TRAV – glej
Poglavje 6.9). Debeline stekla za zaste-
Maksimalne dimenzije v knjigi podajajo
proizvodno-tehnične možnosti. Naročnik
izdelkov iz stekla sam odgovarja za pravilno dimenzioniranje debeline stekla, skladno z veljavnimi tehničnimi pravilniki.
74
5
Proizvodni program
5.1
Sistem kakovosti
5.1.1 Kakovostne zahteve pri izolacijskem steklu
5.1.2 Oznaka CE – evropska norma za izdelek
5
5.2
Sistem izdelave izolacijskega stekla REFLEX po EN 1279
5.3
Konvencionalno izolacijsko steklo RX 2,9
5.4
5.4.1
5.4.2
5.4.3
5.4.4
5.4.5
5.4.6
5.4.7
Toplo steklo Low-e
Tehnologija izdelave stekel z mehkimi nanosi
Stekla z mehkimi nanosi: Low-e in visokoselektivna sončnozaščitna
Fizikalne osnove za izolacijsko steklo z nizkoemisijskim nanosom
Izolacijsko steklo – RX WARM
Izolacijsko steklo – RX WARM C
Toplotnozaščitna troslojna stekla za nizkoenergijske in pasivne hiše
Večfunkcionalna izolacijska stekla RX SAFE 1,1 VSG
5.5
5.5.1
5.5.2
5.5.3
Zvočnoizolirna stekla RX PHONE
Osnove iz gradbene fizike
Spektralne korekcijske vrednosti (C, Ctr)
Drugi kriteriji, ki jih je treba upoštevati pri načrtovanju uporabe zvočnoizolirnih
stekel
5.5.4 Proizvodni program zvočnoizolirnih stekel RX PHONE
5.6
5.6.1
5.6.2
5.6.3
5.6.4
5.6.5
5.6.6
Sončnozaščitna izolacijska stekla RX SUN
Teorija
Absorpcijska sončnozaščitna stekla
Refleksna sončnozaščitna stekla
Kombinirana sončno in toplotnozaščitna stekla
Visokoselektivna sončnozaščitna stekla
Stekleni parapeti REFLEX
5.7
5.7.1
5.7.2
5.7.3
5.7.4
Varnostno steklo RX SAFE
Kaljeno varnostno steklo ESG po EN 12150
Obdelava kaljenega stekla
Kakovostni kriteriji kaljenega stekla
Proizvodni program in maksimalne dimenzije
76
5.8
5.8.1
5.8.2
5.8.3
5.8.4
Delno kaljeno steklo RX SAFE TVG
Lastnosti
Področja uporabe
Kakovostne zahteve za TVG
Proizvodni program in maksimalne dimenzije
5.10
5.10.1
5.10.2
5.10.3
5.10.4
5.10.5
5.10.6
Praktična uporaba varnostnih stekel
Vrata in predelne stene iz kaljenega stekla
Horizontalno zložljive stene
Kaljeno emajlirano steklo
Kaljeno steklo s sitotiskom
Kaljeno steklo z alarmno zanko RX SAFE Alarm
Pohodno steklo RX LAMISTEP
5.11
5.11.1
5.11.2
5.11.3
Strukturne zasteklitve
Klasična strukturna fasada
Fasadni sistem REFLEX SG
Fasade z obešenimi steklenimi parapeti
5.12
Točkovna držala RX Point
5.13
5.13.1
5.13.2
5.13.3
5.13.4
Požarnoodporno steklo
Področje uporabe
Terminologija in standardi
Opisi, sestave in način delovanja
Proizvodni program
5.14
Steklo brez refleksije
5.15
Brezbarvno steklo
5.16
5.16.1
5.16.2
5.16.3
Izolacijsko steklo kot funkcionalen oblikovalski element
Izolacijska stekla v kombinaciji z ornamentnimi stekli
Stekla nepravilnih oblik (modeli)
Okrasni profili v MSP
5
5.9
Lepljeno varnostno steklo RX LAMISAFE
5.9.1 Lepljeno steklo za varovanje ljudi in premoženja
77
Znani in kontroverzni arhitekt Hundertwasser je ovoj zgradbe poimenoval kar človekova tretja koža, saj je njegova primarna naloga, da ščiti človeka pred zunanjimi vplivi.
Steklo se kot bistveni del ovoja od drugih
komponent razlikuje predvsem po svoji transparentnosti.
V nasprotju s streho ali zidom nam ta lastnost stekla omogoča izkoriščanje dnevne
svetlobe in energije sončnega sevanja. Prav
zaradi te komunikativnosti oziroma povezovanja notranjosti zgradbe z okolico je steklo
tako privlačen gradbeni element. Njegova
razširjena uporaba na fasadah bivalnih ali
poslovnih zgradb pa je hkrati tudi zelo estetska. Zračni prostori, polni svetlobe, zvišajo
bivalni standard, saj izboljšajo razpoloženje
in pripomorejo k večjemu zadovoljstvu med
bivanjem in delom.
Ob tem pa sodobno gradbeništvo postavlja
steklu še številne druge zahteve:
• varčevanje energije
• toplotna zaščita
• varovanje okolja
• zaščita pred hrupom
• zaščita pred soncem
• varovanje objektov
• varovanje oseb
• zaščita pred požarom
• izraba sončne energije
• možnost estetskega oblikovanja
• široka namenskost in uporabnost.
Podjetje REFLEX lahko s svojim širokim izborom večfunkcionalnih stekel zadovolji
sleherno od naštetih zahtev. Slovenska zakonodaja o smotrni rabi energije, enako kot
evropska, od končnega uporabnika pričakuje, da uporablja toplotnozaščitna stekla
oziroma okna. Že pred leti smo se v podjetju REFLEX prilagodili temu trendu in vsem
posebnim steklom iz našega proizvodnega
programa dodali funkcijo toplotne zaščite.
5.1
5.1 Sistem kakovosti
Na razvrščanje konkurence na trgu čedalje bolj vpliva kakovost. Zahteve porabnikov na eni in usklajevanje evropske
zakonodaje na drugi strani se vse bolj
osredotočajo na kakovost izdelkov. Kakovost je dosledno izpolnjevanje vseh
dogovorjenih in predpisanih zahtev za
posamezen izdelek.
Ciljna naloga podjetja REFLEX je natančno spremljanje kakovosti, s čimer želimo
postati in ostati zanesljiv partner naših
odjemalcev.
Takšna politika podjetja zagotavlja varnost, tako arhitektom in načrtovalcem kot
predelovalcem in uporabnikom.
Sistem zagotavljanja kakovosti ne pomeni povečanja, temveč nasprotno zmanj-
šanje stroškov za vse, še zlasti za odjemalce. Zato smo se v podjetju REFLEX
odločili za obsežen sistem zagotavljanja
kakovosti, ki ga sproti prilagajamo novim
spoznanjem in zahtevam.
Rezultat naših prizadevanj sta:
• Certifikat
za
celovito
obvladovanje
kakovosti
po
standardu
ISO 9001:2008
• Certifikat RAL za stalno in nadzorovano
kakovost izolacijskega stekla
• ift-Konformitätszertifikat za stalno in
nadzorovano kakovost:
- izolacijskega stekla
- kaljenega stekla
- kaljenega stekla s toplotnim preizkusom
- delno kaljenega stekla.
79
5.1.1 Kakovostne zahteve pri izolacijskem steklu
• Sestava in izdelava izolacijskega stekla morata ustrezati določilom “Opisa
sistema izdelave izolacijskega stekla
REFLEX.” Podatki o proizvajalcu, datumu proizvodnje in tistih lastnostih, ki
pomenijo povečanje toplotne, zvočne
ali varnostne karakteristike, morajo biti
vidno označeni na distančnem okvirju.
• Pri izolacijskih steklih, polnjenih s plinom, morajo vrsta plina, njegova sestava in koncentracija v MSP ustrezati
zahtevam, navedenim v “Opisu sistema
izdelave izolacijskega stekla REFLEX.”
• Energijske lastnosti uporabljenih stekel
z nanosom, na primer koeficient celotnega prehoda sončne energije (g) in
emisijska vrednost (ε), se morajo ujemati s podatki, navedenimi v definiciji
izdelka.
Hkrati morajo biti izpolnjene tudi druge
zahteve iz kriterijev kakovosti podjetja
REFLEX:
• Nanos primarnega tesnila (Butyla)
mora biti na obeh bočnih straneh distančnika neprekinjen.
• Sekundarno tesnilo (Thyokol) mora
prekrivati hrbet distančnika v višini najmanj 3 mm in segati od roba do roba
stekla.
• Da se zagotovi ustrezna mehanska trdnost in neprepustnost za vodno paro,
mora biti sekundarno tesnilo naneseno
brez zračnih mehurčkov.
• Poves (upogib) distančnika lahko znaša (opazovan vzporedno z robom stekla) največ 2 mm.
• Vbočenost ali izbočenost, merjena
v sredini stekla, lahko v času dobave
znaša največ 3 mm.
• V času dobave mora imeti izolacijsko
steklo v medstekelnem prostoru temperaturo točke rosišča pod - 60 °C.
Ob dejstvu, da so stekla izdelana po najsodobnejši tehnologiji in z najsodobnejšo
opremo, da so uporabljeni najkakovostnejši materiali in izpolnjene vse zahteve
glede kakovosti izdelave, lahko realno
pričakujemo, da bodo imela izolacijska
stekla REFLEX vsaj 25-letno življenjsko
dobo.
Nadzor nad izvajanjem nalog za
zagotavljanje kakovosti
Tako v okviru REFLEX-ovega sistema zagotavljanja kakovosti kot tudi v gradbenih
predpisih (na primer v pravilniku za pridobitev certifikata RAL) je načeloma postavljena zahteva za nadzor nad izvajanjem
nalog za zagotavljanje kakovosti. Nadzor
je sestavljen iz lastne kontrole in zunanjega nadzora, ki ga izvaja neodvisna in pooblaščena institucija.
a) Lastna kontrola
Lastna (notranja) kontrola ima nalogo, da
redno izvaja nadzor nad celotnim proizvodnim procesom, ob tem pa po dogovorjenih kriterijih nenehno preskuša
posamezne komponente, pomembne
za kakovost. Notranja kontrola v podjetju
vse rezultate preverjanj dokumentira in
arhivira.
81
5.1.1
Značilni elementi kakovosti
Poleg internega nadzora nad izvajanjem
nalog za zagotavljanje kakovosti poteka
tudi redni zunanji nadzor, ki ga v okviru
aktivnosti v zvezi z certifikatom RAL izvaja
Inštitut za okensko tehniko (IFT) v nemškem mestu Rosenheim. Njegov nadzor
obsega vrednotenje podatkov in rezultatov dela, ki mu jih redno pošilja notranja kontrola, ob tem pa vsaj enkrat letno
v praksi preveri delo notranje kontrole.
Predstavniki inštituta vsaj med enim od
svojih obiskov zahtevajo izdelavo vzorcev,
ki jih potem v svojih laboratorijih natančno
pregledajo in izmerijo vse tiste elemente,
ki odločilno vplivajo na kakovost:
• prepustnost vodne pare in plina, ki
je odločilnega pomena za življenjsko
dobo stekla
• sestavo in koncentracijo plina v medstekelnem prostoru
• emisijsko vrednost stekla z nanosom
(ε)
• skupen prehod sončne energije (g)
• Ug -vrednost (dokaz z izračunom).
5.1.2
b) Zunanji nadzor
5.1.2 Oznaka CE – evropska norma za izdelek
CE je kratica za Communauté Européenne (Evropska skupnost). Oznaka CE pomeni, da je proizvod v skladu z evropskimi
tehničnimi standardi, imenovanimi usklajena evropska norma (harmonised European Norm – hEN).
Oznaka CE ni:
• oznaka geografskega izvora
• oznaka kakovosti v tradicionalnem smislu
• povezana z vidiki zunaj osnovnih zahtev
(ali delovnega učinka) izdelka, t.j. ne
vključuje barve izdelka, videza itn.
• licenca za uporabo izdelka v vseh znanih aplikacijah v državah članicah EU.
Najprej je treba zadostiti nacionalnim
predpisom.
Plasiranje proizvoda na trg mora spremljati javna izjava o funkcijah proizvoda in
njegovi načrtovani rabi. Treba je dokazati, da so načrtovane rabe v skladu s hEN.
To se doseže prek “Sistema ugotavljanja
skladnosti,” ki je odvisen od načrtovane končne rabe steklenega proizvoda.
“Sistemi dokazovanja skladnosti” (ki jih
vsebuje CPD) določajo nivo udeleženosti
priglašenih organov.
83
Priglašeni organ je organizacija, ki jo določi država članica, udeležena pri potrditvi in/ali preiskavi in/ali testiranju načrtovane rabe proizvoda. Testi, preiskave in
potrditve, ki jih pripravi/izroči določeni
priglašeni organ, morajo biti priznani in
sprejeti v vseh državah EU.
Za steklo sta najpomembnejša dva nivoja:
Nivo 1: Začetni preizkus z notranjo in zunanjo kontrolo
Nivo 3: Izjava proizvajalca po opravljenem
začetnem preizkusu in notranji
kontroli
Z uvedbo usklajene evropske norme za
izdelke iz stekla prenehajo veljati nacionalne norme. Na splošno imajo nove
evropske norme za steklo naslednje skupne lastnosti:
• zahtevajo sistem kontrole kakovosti
• predpisane so kakovostne zahteve
• določena so testiranja kakovosti.
5.1.2
Zahteve so podane v naslednjih usklajenih normah za proizvod:
Norma za proizvod
Čas uvedbe
Nivo
Osnovno natrij-kalcijevo-silikatno steklo EN 572
01.09.2006
3
Izolacijsko steklo EN 1279
01.03.2007
3
Steklo z nanosom EN 1096
01.09.2006
3
Kaljeno natrij-kalcijevo-silikatno varnostno steklo EN 12150
01.09.2006
3
Delno kaljeno natrij-kalcijevo-silikatno varnostno steklo EN 1863
01.09.2006
3
Kaljeno natrij-kalcijevo-silikatno varnostno steklo s toplotnim
preizkusom EN 14179
01.03.2007
3
Lepljeno in lepljeno varnostno steklo EN 14449
01.03.2007
3 ali 1
84
Začetni oziroma prvi preizkus:
• Določitev proizvodov, ki morajo imeti
oznako CE.
• Izdelava opisa sistema in proizvodov.
• Določitev lastnosti.
• Dokumentacija osnovnih produktov
oziroma polizdelkov.
• Tri možnosti dokazovanja oziroma dokazil začetnega preizkusa:
a) obstoječa dokazila oziroma testiranja
zadostujejo (preveriti skupaj z inštitutom)
b) prenos rezultatov prvega preizkusa
c) izvedba lastnega prvega preizkusa v
priznanem inštitutu za testiranje
• Ugotovitve uspešnega prvega preizkusa.
• Izdaja navodil za uporabo (na primer
smernice za zastekljevanje ali navodilo
za uporabo).
Notranja kontrola
Zahteve in dokumentacijo notranje kontrole proizvodnje zapišemo v priročniku
za kakovost (navodilo za delo).
• Imenovanje kvalificiranega osebja za
izvajanje notranje kontrole.
• Definiranje organizacijske strukture in
odgovorne osebe.
• Opis procesov (vhodna kontrola, tehnika izdelave in potek proizvodnje).
• Izdelava plana kontrole in nadzora.
• Testne naprave.
• Ukrepi za proizvode, ki odstopajo od
predpisanih zahtev.
• Dokumentacija izvedene notranje kontrole proizvodnje.
• Zbiranje izjav o skladnostih dobaviteljev.
Po urejeni notranji kontroli proizvodnje in
uspešno opravljenem prvem preizkusu
lahko:
• certifikacijski organ izda certifikat o
skladnosti (produkti nivo 1)
• izstavimo izjavo o skladnosti in
• označimo izdelke z oznako CE.
Izdelek lahko označimo s CE na etiketi ali
dobavnici. Deklarirane vrednosti oziroma
lastnosti so lahko podane v poljubni obliki
(na primer v tabeli, katalogu, na internetni
strani). Na oznaki CE zadošča samo napotek na mesta, kjer se podatki nahajajo,
na primer CE www.reflex.si.
Nadzor in inšpekcije v tekoči proizvodnji
Z rednimi nadzori kakovosti neodvisnega
inštituta (IFT Rosenheim in F&K) se preverja nenehna skladnost izdelkov z tehnično specifikacijo:
• pregled notranje kontrole proizvodnje
• pregled kakovostno relevantnih zahtev
izdelkov
• pregled testnih naprav, ki so v uporabi
• dokumentacija rezultatov inšpekcijskega pregleda.
Nadaljnja navodila za CE označevanje so
omenjena v posameznih poglavjih izdelkov.
85
5.1.2
Katere aktivnosti mora izvajati proizvajalec, da lahko namešča oznako CE?
5.2 Sistem izdelave izolacijskega stekla
REFLEX po EN 1279
Distančni okvir je izdelan z upogibanjem
enega kosa distančnika. Od začetka leta
2004 REFLEX v izolacijska stekla vgrajuje
distančne okvirje iz modificiranega PVCja (glej Poglavje 6.3), na zahtevo kupca
pa še naprej vgrajuje okvire iz aluminija
ali jekla.
Robno tesnjenje izolacijskega stekla je
izdelano po sistemu dvostopenjskega tesnjenja:
• Kot primarno (notranje) tesnilo je na
obe bočni strani distančnega okvirja
ekstrudiran neprekinjen butilni trak,
ki deluje kot zapora za vodno paro in
plin. Ima torej dve nalogi: preprečiti
vodni pari vstop v MSP in s tem nastanek kondenza, hkrati pa preprečiti, da
bi bilo uhajanje plina iz medstekelnega
prostora večje, kot dovoljuje standard.
5.2
Izolacijska stekla REFLEX so praviloma
sestavljena iz dveh zrcalnih (float) stekel,
ki ju ločuje hermetično zaprt medprostor.
V njem je suh plin, v nekaterih primerih pa
atmosferski zrak. Med stekli vstavimo distančnik, ki določa širino medstekelnega
prostora. Širina pomembno vpliva predvsem na vrednost koeficienta toplotnega
prehoda Ug.
zunaj
znotraj
notranje tesnilo - Butyl
distančnik
sušilno sredstvo
zunanje tesnilo - Thyokol
1. Low-e nanos
2. MSP (medstekelni prostor)
3. Distančnik
4. Primarno tesnilo (butyl)
5. Sušilno sredstvo
6. Sekundarno tesnilo (polysulfid, silikon)
7. Notranje float steklo
87
• Sekundarno (zunanje) tesnilo (praviloma polisulfid, pogosto tudi silikon) je
naneseno na hrbet distančnika in med
oba steklena roba. Fuga mora biti povsem zapolnjena od 3 do 7 mm globoko
(odvisno od vrste sekundarnega tesnila
in tipa izolacijskega stekla) in poravnana z robovi obeh stekel. Tudi sekundarno tesnilo ima dvojno nalogo. Prva je,
da s kemijsko povezavo obeh steklenih
robov ustvari trajen fizični robni spoj
obeh stekel. Druga naloga zunanjega
tesnila pa je, da element hermetično
zapre in s tem zaščiti medstekelni prostor pred vdirajočo vodno paro ter prepreči uhajanje plina.
5.2
Robna vez, ki jo ustvari polysulfid, je trajno elastična. Zato je sposobna prevzeti
napetosti in amortizirati deformacije, do
katerih pride zaradi delovanja različnih
obremenitev, kot so lastna teža, temperaturne spremembe, pritisk vetra, srk
in strižna napetost. Notranjost votlega
distančnika, ki ima zgornjo ploskev perforirano, napolnimo z visokoaktivnim
sušilnim sredstvom (molekularna sita),
ki takoj po sestavi tako učinkovito osuši
zrak (plin) v medstekelnem prostoru, da
bi bila točka rosišča dosežena šele pri
T ≤ - 60 °C. Dodatna naloga sušilnega
sredstva pa je sprotna absorpcija vodne
pare, ki permanentno prodira skozi robno tesnjenje. Zaradi velike sposobnosti
vezanja vodne pare, posebej v pogojih z
88
zelo nizko relativno vlažnostjo, uporabljamo v podjetju REFLEX molekularna sita
z majhno velikostjo por (le 3Å). Sušilno
sredstvo z majhnimi porami se v proizvodnji izolacijskega stekla uporablja za
zmanjšanje učinka dvojnega stekla (glej
Poglavje 4.12), ki je pri uporabi molekularnih sit z večjimi porami neprimerno večji. Takšna sita namreč lahko nase vežejo
tudi dušik iz zraka, kar dodatno prispeva
k spremembam tlaka, posledično pa tudi
samega volumna MSP. Zaradi tega se
poveča deformacija (vbočenje ali izbočenje) obeh steklenih površin.
Tako izdelano izolacijsko steklo podjetja
REFLEX izpolnjuje vse kakovostne zahteve, ki so pogoj, da je življenjska doba
daljša od 25 let.
REFLEX izdeluje naslednje skupine izolacijskega stekla:
• RX WARM – toplotnozaščitno izolacijsko steklo
• RX SUN – sončnozaščitno izolacijsko
steklo
• RX PHONE – zvočnozaščitno izolacijsko steklo
• RX SAFE – varnostno izolacijsko steklo
• RX 2,9 – konvencionalno izolacijsko
steklo
Izdelke teh skupin proizvajamo skladno z
opisom sistema po EN 1279 del 1,2,3,4 in 6.
5.3 Konvencionalno izolacijsko steklo RX 2,9
Toplotna izolativnost navadnega (konvencionalnega) izolacijskega stekla temelji
na izolativnem učinku zraka, ki je hermetično zaprt med dve stekli. Ug -vrednost
tega stekla je v glavnem odvisna od širine
medstekelnega prostora, debelina stekla
pa je le drugotnega pomena. V nasprotju
s splošnim prepričanjem se Ug -vrednost
z razširitvijo MSP na 18 ali celo na 20 mm
ne izboljša, kar dokazujejo tudi meritve.
Ker ima konvencionalno izolacijsko steklo Ug -vrednost 3,0 W/m2K, s svojimi lastnostmi ne ustreza več sodobnim ekonomskim in ekološkim zahtevam. Zaradi
poostrenih zahtev o smotrni rabi energije
takšno steklo uporabljamo samo še v izjemnih primerih – praviloma v notranjosti
zgradb ali neogrevanih prostorih.
Tehnični podatki: Konvencionalno izolacijsko steklo RX 2,9
Sestava
zunaj/MSP/znotraj
D
Teža
LT
EN 410
LR
EN 410
Ug
EN 673
g
EN 410
Ra
Maks.
stranica
Maks.
površina
mm
mm
kg/m2
%
%
W/m2K
%
-
cm
m2
-
4 F/12/ 4 F
20
20
82
15
2,86
77
98
240
2,8
1:6
5 F/12/ 5 F
22
25
80
15
2,84
75
97
300
4,5
1:10
6 F/12/ 6 F
24
30
79
15
2,83
72
96
400
5,5
1:10
8 F/12/ 8 F
28
40
79
14
2,80
70
95
400
7,5
1:10
5.3
Š:V
Kupec naših proizvodov je sam odgovoren za pravilno dimenzioniranje debeline naročenega stekla.
Navedene funkcionalne vrednosti se nanašajo na velikost stekla, ki ga za meritev zahteva EN.
89
5.4 Toplo steklo Low-e
Visokokakovostne toplotnozaščitne zasteklitve, ki ustrezajo sodobnim zahtevam po smotrni rabi energije in varovanju
okolja, imajo naslednje lastnosti:
• Prepustnost svetlobe LT > 70 %
• Prepustnost energije g > 50 %
• Barvna reprodukcija > 97 %
• Ug -vrednost < 1,1 W/m2K.
5.4
Stekla s temi lastnostmi označujemo kot
izolacijska stekla z optimalno energijsko
bilanco. Danes praviloma uporabljamo
izolacijska stekla z Ug = 1,1 W/m2K, vendar pa trend nenehno teži k energetsko
vse bolj učinkovitim sistemom.
Z družino proizvodov, v katere je vgrajeno toplo steklo Low-e, lahko podjetje
REFLEX zadovolji širok spekter tako arhitektonskih kot tudi funkcionalnih želja in
zahtev:
• Low-e je sinonim za barvno nevtralno
toplo steklo, ki ima koeficient toplotnega prehoda Ug = 1,1 W/m2K
• izolacijska stekla z Low-e 1,0 steklom
so dvoslojna izolacijska stekla z vrhunsko toplotno zaščito Ug = 0,9 W/m2K.
90
• troslojna izolacijska stekla z dvema
Low-e stekloma so zaradi izredno nizkih koeficientov toplotnega prehoda
primerna za uporabo v nizkoenergijskih in pasivnih hišah. Zahteve tržišča
in kupcev po visokokakovostnih izolacijskih steklih neprestano naraščajo.
To je na eni strani ekološko, na drugi
pa ekonomsko pogojeno, saj pomeni
manjše onesnaževanje okolja in racionalno rabo energije.
Zato partnerji upravičeno pričakujejo:
• široko paleto najzahtevnejših proizvodov
• stalne izboljšave karakteristik vseh
proizvodov, kar zadeva manjšo porabo
energije za ogrevanje in ohlajevanje
• dobavo kaljenih in lepljenih stekel, ki so
oplemenitena z nizkoemisijskimi nanosi, enako kakovostjo in v enakih dobavnih rokih
• logistično podporo pri realizaciji večjih
in/ali zahtevnejših objektov.
5.4.1 Tehnologija izdelave stekel z mehkimi nanosi
Toplotnozaščitna stekla RX WARM, ki
jih REFLEX izdeluje z nizkoemisijskim
steklom Low-e, lahko zadovoljijo vse te
zahteve. Steklo Low-e je steklo z mehkim
nanosom, izdelano s pomočjo najsodobnejše tehnologije. Proizvodnja, ki upošteva vse ekonomske in ekološke zahteve,
stalno zagotavlja enako visoko kakovost.
Pri razprševanju se v vakuumu zaradi zelo
visoke napetosti med katodo in anodo
pojavi plazma. Ta ima svetlobni učinek, ki
je sicer tipičen za umetna svetila. Plazma
nastane potem, ko v komori prisotni elektroni trčijo v atome argona, ki se pri tem
spremenijo v težke pozitivne ione.
Pufer zona
Odvzem
Kontrola
5.4.1
Za ustvarjanje visokega podtlaka je v linijo vgrajen izredno močan sistem črpalk,
ki lahko ustvarijo vakuum s samo 1 milijoninko bara (10 -3 mbar). Naprava je izdelana kot sistem tesno povezanih komor.
Steklo se iz pralnega stroja prek vmesne
komore in zapornic pomika v komoro s
katodami, kjer s tehnologijo razprševanja
nanj nanesejo plasti posameznih komponent. Pomik stekla mora imeti konstantno
hitrost, saj je to predpogoj za enakomerno debelino nanosa. Princip nanašanja
prikazuje spodnja slika.
Sistem črpalk
Izhodna
zatvornica
Pomik
Katodno
nanašanje
Pufer zona
Vhodna
zatvornica
Pomik
Nalaganje
Pralni stroj
91
Močno električno polje, ki nastane zaradi visoke napetosti, pospeši težke ione
argona, ki se z veliko hitrostjo zaletavajo
v katodo. Na katodo je pritrjena t.i. tarča
(target), narejena iz materiala za nanos
na steklo (npr. srebra). Ko ioni argona z
veliko energijo trčijo v katodo, iz nje izbijejo atome materiala, iz katerega je tarča.
Ti se potem v obliki zelo tankega nanosa
usedajo na spodaj pomikajoče se steklo.
5.4.1
Število katod v komori je odvisno od proizvodnega programa. Za toplo steklo
Low-e so potrebne drugačne kovine oziroma kovinski oksidi kot za visokoselektivno sončnozaščitno steklo. Ob teh katodah pa so v komori instalirane tudi tarče
z materiali, ki so potrebni za ustvarjanje
kemijske vezi med funkcionalno plastjo
nanosa in steklom ter za končno zaščito
sicer močno občutljivega nanosa.
sistem s
črpalkami
sistem s
črpalkami
magnetronska katoda
tarča
plazma
U = -500 V
anoda
katoda
vpihavanje plina
vpihavanje plina
steklo
katoda
tarča
Ar+ion
elektron
Ar-atom
Ar+ion
elektron
Ar+ion
delček tarče
elektron
delček tarče
steklo
anoda
vakuumska komora
p 10-3 mbar
Shema katodne komore, v kateri z magnetronskim
razprševanjem na steklo nanašajo tanke plasti
kovine.
5.4.2. Stekla z mehkimi nanosi: Low-e in visokoselektivna
sončnozaščitna
Podjetje REFLEX izdeluje visokokakovostna toplotno in sončnozaščitna izolacijska stekla iz stekel z nanosom Low-e (nizkoemisijskih stekel) in visokoselektivnim
nanosom, ki jih izdelujejo podjetja Interpane, AGC, Guardian.
zasteklitve, temveč le za nadaljnjo sestavo v toplotnozaščitno izolacijsko steklo. Visokoselektivno steklo, ki je osnova
sončnozaščitnih izolacijskih stekel, je izdelano na enak način, le sestava njegove
funkcionalne plasti je drugačna.
Steklo z nanosom Low-e je v osnovi float
steklo, ki je prevlečeno z izredno tanko
funkcionalno plastjo. Ker je nanos v bistvu »naparjen«, je zelo občutljiv. Njegovo površino lahko zelo hitro mehansko
poškodujemo, zaradi prisotnosti vlage v
okolju pa bi na poškodovanih mestih kovine v nanosu takoj oksidirale. Zato tega
stekla ne moremo uporabljati za enojne
V podjetju REFLEX uporabljamo za izdelavo funkcionalnih izolacijskih stekel obe
vrsti stekel z mehkim nanosom:
92
• steklo Low-e za toplotnozaščitna stekla RX WARM
• visokoselektivno steklo za sončnozaščitna stekla RX SUN Neutral.
Steklo je zaradi svoje transparentnosti in
dobre obstojnosti že stoletja zelo cenjeno. Vendar pa je bila njegova uporaba,
predvsem v obliki enojne zasteklitve, v
preteklosti povezana z ogromnimi toplotnimi izgubami (Ug enojnega stekla je 5,8
W/m2K). Velik preobrat je pomenil začetek uporabe izolacijskih stekel, ki so imela
bistveno nižji koeficient toplotnega prehoda (Ug = 3,0 W/m2K). Še večje zmanjšanje toplotnih izgub (za več kot polovico)
pa je prinesla združitev postopka izdelave
izolacijskega stekla s sodobno tehnologijo nanašanja tankih plasti (coating).
Prvo barvno nevtralno toplo steklo z mehkim nizkoemisijskim nanosom je v začetku osemdesetih let na tržišče poslalo
podjetje Interpane. Z inovativnimi rešitvami, predvsem z dodatno zaščito funkcionalne plasti, kar je omogočilo transport
stekla kot polizdelka, se je uporaba stekla
Low-e vse bolj širila.
Danes je toplo steklo Low-e, ki je sestavni del izolacijskega stekla z Ug -vrednostjo
1,1 W/m2K, postalo že standardna zahteva.
Seveda gre razvoj načrtovanja objektov
z nizko porabo energije naprej. Znani so
uspešni poskusi z zgradbami, ki primarne energije ne potrebujejo več. V takšnih
primerih so seveda potrebna izolacijska
stekla, ki imajo še nižje Ug -vrednosti. Če
v steklu z Ug -vrednostjo 1,1 plin argon nadomestimo s še težjim kriptonom, lahko
Ug -vrednost znižamo na 0,9. Troslojna
izolacijska stekla, polnjena z enakim plinom, pa lahko dosežejo celo vrednost 0,4
W/m2K. V primerjavi z enojno zasteklitvijo
to pomeni kar desetkrat nižje toplotne izgube.
V nasprotju s kovinami, ki s sevanjem lahko oddajo le od 2 do 10 % prejete energije, torej imajo relativno majhno emisijsko
sposobnost (ε), lahko steklo odda prek
80 % prejete energije (ε ≈ 0,85). Da bi
združili enkratno transparentnost stekla
z odlično emisijsko sposobnostjo kovin,
na steklo nanašamo kovinske plasti. Na
ta način steklo ohrani visoko prepustnost
za svetlobo in energijo sončnega sevanja, hkrati pa se zaradi njegove nizke
emisijske sposobnosti močno zmanjšajo
toplotne izgube. Najboljši rezultat dosežemo z nanosom plasti iz srebra debeline
1/100.000 mm (10 nm).
Sestava toplotno in sončnozaščitnih
nanosov
Podjetja Interpane, AGC, Guardian itn.
uporabljajo za izdelavo stekel z nanosi
različne materiale. Prva plast na steklu
zagotavlja zadostno adhezijo med steklom in celotnim nanosom. Tej sledi funkcionalna plast, to je reflektor iz srebra, ki
skoraj v celoti odbija dolgovalovno toplotno sevanje. Ker atmosferski vplivi ogrožajo srebro (nevarnost oksidacije), je nanj
nanesena zaščitna plast, ki ji sledi še ena
prekrivna plast. Da lahko posamezne plasti delujejo selektivno, morajo biti nanesene v natančno določenih debelinah.
Iz opisanega je razvidno, da tehnologija
nanašanja kovinskih plasti temelji na dobro znanem principu, ki ga optiki že dolgo
uporabljajo za preprečevanje zrcaljenja
(na primer na objektivih kamer).
93
5.4.2
Zakaj steklo z nanosom
sloj bizmutovega oksida
zaščitni sloj
sloj srebra
sloj bizmutovega oksida
steklo
5.4.2
Podobno je sestavljen tudi nanos za
sončnozaščitno visokoselektivno steklo,
v katerem pa so plast srebra nadomestile
plasti kovin, ki absorbirajo ali reflektirajo
kratkovalovno toplotno sevanje (energijo
sonca).
Zagotavljanje kakovosti
Omenili smo že, da je za stekla Low-e in
visokoselektivno steklo pomembno zelo
enakomerno nanašanje posameznih
plasti. Pri neenakomernih nanosih bi se
lahko pojavili barvni efekti, ki bi bili opazni ob pogledu na ali skozi steklo. Zato
se pri izdelavi omenjenih stekel največ
pozornosti posveča prav homogenosti
nanosov. Z merilno tehniko on-line vsaki
stekleni plošči posebej izmerijo vrednosti
LT, LR in Ra. Te podatke najprej primerjajo z referenčnimi, zatem pa jih arhivirajo.
Stekleno ploščo, ki v kateremkoli parametru odstopa od referenčnih vrednosti,
izločijo.
Oznaka CE
Low-e stekla za kaljenje
Ker stekla z nanosom praviloma ne moremo kaliti (ESG in TVG), se nanos izdela
naknadno na že kaljeno steklo. Zato vsi
večji proizvajalci osnovnega stekla nudijo
tudi alternativno vrsto stekla z nanosom,
ki je primerna za kaljenje (po pravilu imajo
stekla v svoji oznaki dodano še oznako T).
To predstavlja številne prednosti za predelovalce osnovnega stekla (sami lahko
kalijo, brez stroškov nanosa, transporta,
hitrejša dobava). Opcija Low-e stekla za
kaljenje je optično kompatibilna z običajnim Low-e steklom.
Dimenzijske možnosti
Toplotno ali sončnozaščitne plasti praviloma nanašamo na float stekla standardnih dimenzij (600 x 321 cm), na zahtevo
pa tudi na stekla končnih dimenzij (pomembno za kaljena ali lepljena stekla). Za
nanose so primerna samo stekla, ki niso
debelejša od 19 mm.
94
Oznaka skladnosti CE za stekla z nanosi je
obvezna že od 1. avgusta 2006. Osnovno
steklo z nanosom mora ustrezati evropski
normi za izdelek EN 1096, čemur sledi
izjava o skladnosti proizvajalca po začetnem preizkusu izdelka (nivo 3).
V večjih podjetjih za nanose (na primer
INTERPANE, AGC, GUARDIAN itn.) v svoj
sistem zagotavljanja kakovosti vključijo
tudi zunanji nadzor, ki ga lahko izvaja le
pooblaščeni inštitut. Omenjena podjetja
so zunanji nadzor neodvisnega inštituta
v vseh obratih za proizvodnjo specialnih
stekel prostovoljno razširila tudi na spremljanje ε in g vrednosti (emisijska vrednost in prepustnost sončne energije).
To njihovim poslovnim partnerjem olajša
delo pri dokazovanju kakovosti, saj jim
omenjenih vrednosti ni treba spremljati,
temveč jih lahko le povzamejo.
5.4.3 Fizikalne osnove za izolacijsko steklo z nizkoemisijskim
nanosom
Toplotnotehnično delovanje
Pri konvencionalnem dvoplastnem izolacijskem steklu, v katerega niso vgrajena
stekla z nanosom, lahko velika sevalna
sposobnost običajnega stekla povzroči skoraj 2/3 celotnega toplotnega toka
skozi MSP. Zrcalno steklo namreč lahko
z emisijo odda približno 85 % prejete toplote. Zaradi sevanja pride do intenzivne
izmenjave toplote med obema stekloma.
Le 1/3 toplotnega toka skozi medstekelni
prostor pa je posledica toplotne prevodnosti in konvekcije plina.
Na toplotni tok, ki je posledica prevodnosti stekla, ne moremo vplivati, lahko pa
vplivamo na tok, ki ga poganja toplotna
prevodnost plina in konvekcija. Če zrak
v medstekelnem prostoru zamenjamo
s plinom, ki ima slabšo toplotno prevodnost, lahko dosežemo dodatno znižanje
koeficienta toplotnega prehoda. Če je
ta plin argon, zmanjšamo vrednost Ug za
približno 0,3 W/m2K, torej z 1,4 na 1,1 W/
m2K.
Zunaj
5.4.3
Toplotni tok skozi izolacijsko steklo določajo naslednji fizikalni mehanizmi:
• izmenjava toplote med stekli zaradi
sevanja
• toplotna prevodnost (kondukcija) plina
v MSP
• konvekcija plina v MSP.
Znotraj
Nanos
Sevanje toplote (2/3 del
toplotnih izgub pri standardnem
dvoslojnem izolacijskem steklu)
Prevod toplote
Konvekcija
}
(1/3 del toplotnih izgub
pri standardnem dvoslojnem
izolacijskem steklu)
1. Toplotni vpliv sevanja se
praktično skozi nanos izniči
Če v toplotnozaščitnem nanosu kot reflektor toplote – tako kot pri steklu Low-e
– uporabimo tanko plast srebra, dosežemo v primerjavi s konvencionalnim izolacijskim steklom zmanjšanje Ug -vrednosti
s 3,0 na 1,4 W/m2K.
2.Polnjenje s plinom (Argon)
zmanjšuje delež prevajanja toplote
2,80
2,60
2,40
2,20
Ug - vrednost [W/m 2 K ]
Toplotnozaščitni nanos steklu močno
zmanjša emisijsko sposobnost: z 89 % pri
običajnem zrcalnem steklu na zgolj 3 %
pri steklu Low-e. S tem je praktično prekinjena izmenjava toplote med stekli zaradi sevanja. Nespremenjen ostaja le še
toplotni tok zaradi toplotne prevodnosti in
konvekcije zraka v MSP.
2,00
1,80
1,60
1,40
1,20
1,00
0,80
6
8
10
12
14
16
18
20
Medstekelni prostor (mm)
Argon
Zrak
Krypton
Izračun po EN 673, koncentracija plinskega polnjenja 90 %.
95
Low-e (ε = 0,03)
Argon
Zrak
Kripton
MSP
RX WARM
RX WARM
RX WARM C
6
2,02
2,46
1,45
8
1,68
2,09
1,19
10
1,45
1,82
1,05
12
1,28
1,62
1,07
14
1,15
1,46
1,08
16
1,13
1,37
1,1
5.4.3
Iz zgornje tabele in diagrama je razvidno,
kako se pri nizkoemisijskem steklu Lowe v odvisnosti od širine medstekelnega prostora in vrste plinskega polnjenja
spreminja koeficient toplotnega prehoda
(Ug -vrednost).
Svetlobno in emisijskotehnične lastnosti
Pri izbiri zasteklitve so odločilnega pomena tako svetlobno in emisijsko kot tudi
toplotnotehnične lastnosti.
Toplotnozaščitni nanos na steklu
učinkuje na naslednji način:
Posamezne plasti v nanosu učinkujejo
kot filter, zato jih opisujemo tudi kot selektivne. To pomeni, da so ti nanosi za
kratkovalovno sevanje (sončna toplota)
in še posebej za področje vidne svetlobe
visokotransparentni. Nasprotno pa so za
dolgovalovno sevanje (posebej za področje valovnih dolžin infrardečega sevanja
med 3.000 in 50.000 nm) visokorefleksni,
torej neprepustni.
V praksi to pomeni, da energija sončnega sevanja (do valovne dolžine približno
2.500 nm) nemoteno prehaja skozi steklo
v prostor (učinek sončnega kolektorja).
Površine, ki omejujejo ta prostor in tudi
predmeti v njem, to energijo absorbirajo
in se zato segrejejo, kasneje pa energijo
oddajajo (emitirajo) v obliki dolgovalovnega sevanja. Toplotnozaščitni nanos je
za to vrsto valovanja neprepusten.
Toplotno, svetlobno in emisijskotehnične
lastnosti stekla so definirane z naslednjimi fizikalnimi lastnostmi:
• transmisijo
• refleksijo
• absorpcijo.
Pri svetlobnotehničnih lastnostih upoštevamo samo vidno svetlobo, ki s svojim ozkim frekvenčnim območjem med 380 in
780 nm predstavlja le ozek pas sončnega
spektralnega sevanja.
Dolgovalovno sevanje
(toplotno sevanje)
Kratkovalovno
sevanje
(dnevna svetloba)
UV
Pri obravnavanju sevalnotehničnih lastnostih stekla pa ne upoštevamo le celotnega sončnega spektra (valovne dolžine
od 300 do 2.500 nm), temveč tudi celotni
spekter toplotnega sevanja (vse do valovne dolžine 300.000 nm).
96
vidna svetloba
modra
vijolična
zelena
280 380 420
490 530
rumena
IR
rdeča
650
780
Preden ga vgradimo v izolacijsko steklo,
moramo steklu Low-e na robovih posneti
nizkoemisijski nanos. Razlogi so naslednji:
• da zagotovimo dobro oprijemljivost zunanjega tesnila na steklo
• da onemogočimo prehod vodne pare
med steklom in nanosom
• da v plasti srebra, ki je osrednja komponenta mehkega nanosa, ne pride do
oksidacije in korozije.
Nizkoemisijski nanos odstranimo s steklenih robov s preprostim termičnim, mehanskim ali kemičnim postopkom.
Narobe
Prav
Pri izvajanju nanosa na steklo končne dimenzije (brez maskiranja) lahko nastane
na straneh robov in hrbtni strani v robnem
področju rahel nanos. To je proizvodno
pogojen nanos, ki se mu ne moremo izogniti. Ob nadaljnji predelavi v izolacijsko
steklo se priporoča odstranitev tega nanosa, še posebej, če se te površine uporabljajo za lepljenje in tesnjenje fug.
Poseben pomen ima odstranjevanje nanosa na steklih, ki jih bomo uporabili za
strukturne zasteklitve. Pravilnik ETAG 002
poudarja pomen mehanske nosilnosti pri
strukturnem lepilu, ki jo lahko dosežemo
le na steklu brez nanosov. Kasnejše posnemanje robov ni dopustno.
Zato v REFLEX-u na steklih za strukturno
zastekljevanje najprej prekrijemo (maskiramo) tiste površine, ki bodo kasneje v
stiku s strukturnimi lepili, in jih šele zatem
pošljemo v postopek nanašanja.
Vpliv vgrajenih okrasnih profilov na
vrednost toplotne zaščite
Zaradi učinka toplotnega mostu, ki ga
povzročajo originalne prečke ali konstrukcijsko nedorečeni sistemi okrasnih
profilov, pride pri izolacijskih steklih večkrat do znižanja vrednosti toplotne izolativnosti. Toplotni mostovi nastajajo v conah s povečanim prehodom toplote ob
steklenih robovih in to zaradi materiala, iz
katerega so izdelane originalne prečke,
ter zaradi občasnega ali stalnega naslanjanja vmesnih okrasnih profilov na steklo
v MSP.
Te učinke močno zmanjšajo konstrukcijsko dorečeni in v praksi že dolgo uveljavljeni sistemi okrasnih profilov, kakršna
sta na primer “dunajski križ” ali “Viktorija”.
Z njimi lahko na majhna polja razdelimo
tudi izolacijska stekla z velikimi steklenimi
površinami. Te profile lahko v MSP vgradimo tako, da se ne dotikajo steklenih
površin. Dodatna prednost takšne delitve
velikih površin je tudi dejstvo, da v tem
primeru ne pride do (za originalne prečke značilnega) poslabšanja Ug-vrednosti
niti do povečanega tveganja za nastanek
kondenza.
Low-e ugodno vpliva na počutje
Zaradi majhnih toplotnih izgub lahko s
steklom Low-e ekonomično, ekološko in
97
5.4.3
Posnemanje robov in maskiranje
estetsko načrtujemo zasteklitve zelo velikih površin, ne da bi s tem povzročili toplotne izgube. Še več! Na ta način lahko
pozitivno vplivamo na počutje uporabnikov teh prostorov.
Da bi zagotovili udobno in prijetno počutje v prostoru, moramo paziti, da v njem ne
bo velikih razlik med temperaturo zraka in
temperaturo na notranji strani zasteklitve
ali zidu. Optimalno stanje dosežemo, če
razlike med posameznimi temperaturami
niso večje od 6 K.
Temperatura površine stekla
5.4.3
Ob nespremenjenih klimatskih razmerah
je temperatura na notranji površini stekla
neposredno odvisna od Ug-vrednosti zasteklitve. To medsebojno odvisnost sta
raziskala Bedford in Liese ter iz rezultatov
sestavila diagram »prijetnega počutja«.
Pri zunanji temperaturi - 10 OC in sobni
temperaturi + 21 OC znaša temperatura
na notranji strani zasteklitve:
Ug
RX 2,9
3,0 W/m2K
+ 9 oC
RX WARM 1,1
1,1 W/m2K
+ 17 oC
RX WARM 1,0
1,0 W/m2K
+ 17 oC
RX WARM 0,5 C
0,5 W/m2K
+ 19 oC
Zunanji zid
0,3 W/m2K
+ 20 oC
To v praksi pomeni, da lahko z uporabo
stekla RX WARM preprečimo, da bi zaradi
sevanja in konvekcije naša telesa izgubila
preveč toplote, kar bi povzročilo občutek
hladu oziroma neprijetno počutje.
°C
30
28
Zunanja temperatura -10 °C
26
Optimalna krivulja
24
Neugodno toplo
Temperatura
površine
U = 0,3 W/m2K
Visoko toplotno
izolirana stena
Ug = 1,1 W/m2K
RX WARM 1,1
Izkušnje kažejo, da pri znižanju temperature v prostorih
za 1 K prihranimo približno 6
% ogrevalne energije.
Vpliv toplotnozaščitnega stekla
z nanosom na rast rastlin
22
20
Raziskave, opravljene na univerzi Hannover (katedra in inštitut
za vzgojo okrasnih rastlin, prof.
16
U = 3,0 W/m K
Neugodno
Dvoslojno
dr. K. Zimmer) so dokazale, da
mrzlo
14
izolacijsko steklo
rast rastlin ni prizadeta. Inten12
zivnost svetlobe je malce manjša, vendar sprememba sestave
12 14 16 18 20 22 24 26 28 30 °C
spektra svetlobe ni omembe
Temperatura prostora
vredna. Delež dnevne UV svetlobe je ohranjen, z njim pa tudi kakovost
Iz diagrama je razvidno, da leži izolacijsko svetlobe, kar hkrati pomeni dobro reprosteklo RX WARM pri sobni temperaturi + dukcijo barv. Znižanje absorpcije sevalne
22 °C že skoraj na meji »neprijetno tople- energije dodatno vpliva na manjše segrega« prostora. Če se temperatura v pro- vanje rastlin, kar dokazujejo tudi raziskastoru zmanjša za 2 K, se omenjeno steklo ve S. Hoffmanna na Inštitutu za tehniko
gradnje vrtov in kmetijstva univerze Hanpremakne na optimalno krivuljo.
nover iz leta 1998.
18
g
98
2
5.4.4. Izolacijsko steklo – RX WARM
Tanek nanos
žlahtne
kovine
Znotraj
Zunaj
Žlahtni plin
Sušilno
sredstvo
Distančnik
Zunanje
tesnilo
Thyokol
Notranje tesnilo Butyl
Razmik med stekloma določa distančni
okvir, praviloma širok od 14 do 16 mm.
Stekli sta s sistemom dvostopenjskega
tesnjenja, ki se je potrdil tudi v praksi, trajnoelastično zlepljeni po robovih.
Razlika v primerjavi s konvencionalnim
steklom je, da v MSP praviloma ni zrak,
pač pa eden od žlahtnih plinov in da ima
eno od stekel na notranji strani nizkoemisijski nanos. Ti nanosi del energije absorbirajo, kasneje med ohlajanjem pa jo prek
obeh površin oddajajo.
Za zmanjšanje toplotnih izgub je koristno,
če se vsaj en del te sekundarno oddane
energije vrne v prostor, zato so nizkoemisijski nanosi praviloma na notranji
strani notranjega stekla (na poziciji 3). Iz
estetskih ali tehničnih razlogov je lahko
omenjeni nanos izjemoma tudi na poziciji
2. Tudi v tem primeru je koeficient toplotnega prehoda enak, spremenita pa se
vrednosti LT in LR.
Tehnični podatki: RX WARM
Oznaka izdelka
Sestava
zunaj/MSP/
znotraj
Ug-nazivna
vrednost
EN 673
mm
Svetlobnotehnične in
sevalnofizikalne nazivne
vrednosti EN 410
D
Teža
Priporočena
maks.
površina
Š:V
g
LT
Ra
W/m2K
%
%
-
mm
kg/m2
m2
-
4/16/4
1,0
53
70
97
24
20
2,8
1:6
RX WARM 1,1
4/16/4
1,1
62
80
97
24
20
2,8
1:6
RX WARM 1,1
6/16/6
1,1
59
78
96
28
30
5,5
1:10
RX WARM 1,1
8/16/8
1,1
58
77
95
32
40
7,5
1:10
RX WARM 1,2
4/14/4
1,2
62
80
97
24
20
2,8
1:6
RX WARM 1,2
6/14/6
1,2
59
78
96
28
30
5,5
1:10
RX WARM 1,2
8/14/8
1,1
58
77
95
32
40
7,5
1:10
RX WARM 1,3
4/12/4
1,3
62
80
97
24
20
2,8
1:6
RX WARM 1,3
6/12/6
1,3
59
78
96
28
30
5,5
1:10
RX WARM 1,3
8/12/8
1,3
58
77
95
32
40
7,5
1:10
RX WARM 1,0*
Kupec naših proizvodov je sam odgovoren za pravilno dimenzioniranje debeline naročenega stekla.
Navedene funkcionalne vrednosti se nanašajo na velikost stekla, ki ga za meritev zahteva EN.
* steklo Low-e 1,0
99
5.4.4
Toplotnozaščitno izolacijsko steklo RX
WARM je (podobno kot konvencionalno
steklo RX 2,9) sestavljeno iz dveh stekel,
ki ju ločuje hermetično zaprt medstekelni
prostor.
5.4.5 Izolacijsko steklo – RX WARM C
V novogradnjah je danes poraba energije v povprečju 70 kWh/m2a. Kako dosežemo ta cilj, je bolj ali manj prepuščeno
presoji oziroma izbiri projektanta.
Tanek nanos
žlahtne
kovine
Za optimalno toplotno zaščito oken je na
voljo izdelek RX WARM C.
V primerjavi z RX WARM je Ug -vrednost
izboljšana za dodatnih 10 odstotkov z 1,0
na 0,9 W/m2K. S koeficientom toplotnega
prehoda do 0,9 W/m2K po EN je dosežena meja fizikalne možnosti in ekonomsko
opravičljivo dvoslojno izolacijsko steklo.
5.4.5
Še posebej tanko izolacijsko steklo RX
WARM C z vgradno debelino samo 18
mm je idealno za energetsko krepljenje
uporabnosti oken, ki so še vedno opremljena z izolacijskim steklom brez nanosa
»od včeraj«.
Znotraj
Zunaj
Žlahtni plin
kripton
Sušilno
sredstvo
Distančnik
Zunanje
tesnilo
Thyokol
Notranje tesnilo Butyl
Tehnični podatki: RX WARM C in RX WARM 2C*
Oznaka izdelka
Ug-nazivna
Sestava
zunaj/MSP/ vrednost
znotraj
EN 673
Svetlobnotehnične in
sevalnofizikalne nazivne
vrednosti EN 410
g
LT
D
Teža
Ra
Priporočena
maks.
površina
Š:V
mm
W/m2K
%
%
-
mm
kg/m2
m2
-
4/10/4
0,9
53
70
97
18
20
2,8
1:6
RX WARM 1,0 C
4/10/4
1,0
62
80
97
18
20
2,8
1:6
RX WARM 1,0 C
6/10/6
1,0
59
78
96
22
30
5,5
1:10
RX WARM 1,0 C
8/10/8
1,0
58
77
95
26
40
7,5
1:10
RX WARM 1,1 C
4/12/4
1,1
62
80
97
20
20
2,8
1:6
RX WARM 1,1 C
6/12/6
1,1
59
78
96
24
30
5,5
1:10
RX WARM 1,1 C
8/12/8
1,1
58
77
95
28
40
7,5
1:10
RX WARM 1,1 C
4/14/4
1,1
62
80
97
22
20
2,8
1:6
RX WARM 1,1 C
6/14/6
1,1
59
78
96
26
30
5,5
1:10
RX WARM 1,1 C
8/14/8
1,1
58
77
95
30
40
7,5
1:10
RX WARM 0,9 C*
Kupec naših proizvodov je sam odgovoren za pravilno dimenzioniranje debeline naročenega stekla.
Navedene funkcionalne vrednosti se nanašajo na velikost stekla, ki ga za meritev zahteva EN.
* steklo Low-e 1,0
100
Izolacijska stekla RX WARM s koeficientom
toplotnega
prehoda
Ug = 1,1 W/m2K izpolnjujejo vse zahteve
varčne rabe energije. Z njimi zlahka dosežemo, da znaša poraba energije med 54
in 100 kWh/m2a. Vendar pa se razmišljanja, testiranja in prizadevanja za zmanjšanje letne porabe energije niso ustavila
na tej točki. Rezultat takšnih prizadevanj
so nizkoenergijske hiše, pri katerih znaša
poraba energije med 12 in 35 kWh/m2a.
Končni cilj tega razvoja so pasivne oziroma tako imenovane “energijske hiše 0”.
V takšnih primerih gre seveda za rešitve,
ki so:
• ekološko potrebne
• ekonomsko opravičljive
• tehnično obvladljive.
Razvoj pasivnih hiš je že presegel prag
teoretičnih razglabljanj, saj je našel potrditev v številnih novih stanovanjskih in
poslovnih zgradbah. Poleg visoke ekonomičnosti in izjemnega prispevka k varovanju okolja take zgradbe zagotavljajo tudi
odlično počutje. Poleti se zgradba veliko
manj segreje (poletna toplotna zaščita),
pozimi pa zaradi visokih temperatur, ki
jih imajo površine v notranjosti prostorov,
manj ohladi. Če želimo doseči tako visoko raven izolativnosti, je treba zagotoviti:
• kompaktno obliko zgradbe
• zelo visoko toplotno zaščito
• toplotnozaščitna okna z optimalno
energijsko bilanco
• minimiziranje izgub prek toplotnih mostov s skrbno izvedenimi zaključki
• ovoj zgradbe, ki ne prepušča vetra
• prezračevalne naprave, ki izkoriščajo
toploto zamenjanega zraka
• uporabo ogrevalnega sistema, ki lahko
hitro reagira na vse spremembe in ima
visoko stopnjo izkoriščenosti.
Low-e nanos
Low-e nanos
Plinsko polnjenje
Sušilno sredstvo
Primarno tesnilo Butyl
Distančnik
Sekundarno tesnilo Polysulfid
101
5.4.6
5.4.6 Toplotnozaščitna troslojna stekla za nizkoenergijske in
pasivne hiše
Z uporabo vseh znanih izolativnih materialov in tehničnih možnosti (npr. varčne žarnice) ter z aktivnim izkoriščanjem
sončne energije je možno zgraditi objekt,
ki ne potrebuje primarne energije.
V nekaterih primerih zadošča za doseganje teh ciljev že dvoslojno izolacijsko
steklo, ki ga sestavlja nizkoemisijsko steklo Low-e 1,0. S tem se toplotne izgube
zmanjšajo še za dodatnih 10 %, in sicer z
1,1 na 1,0 W/m2K.
Kriteriji »supertoplega« stekla
Spodaj navedeni proizvodi podjetja REFLEX izpolnjujejo to zahtevo.
Izolacijsko steklo z izjemno izolacijo
RX WARM 0,5 C z MSP 2 x 12 mm,
polnjeno s kriptonom
Ug 0,49 W/m2K – 1,6 W/m2K • vrednost g
(0,50) = - 0,31
Izolacijsko steklo z dobro izolacijo
RX WARM 0,7 z MSP 2 x 12 mm,
polnjeno z argonom
5.4.6
Priznani Inštitut za pasivne hiše v Darmstadtu je v svojih kriterijih za dobro počutje postavil zahtevo, da mora imeti
izolacijsko steklo vrednost toplotnega
koeficienta prehoda Ug ≤ 0,8 W/m2K. V
kriteriju za porabo energije pa zahteva,
da ima steklo pozitivno energijsko bilanco. Obe zahtevi sta združeni v formuli:
Ug – 1,6 W/m2K • g ≤ 0
Ug 0,72 W/m2K – 1,6 W/m2K • vrednost g
(0,50) = - 0,08
Kot je iz teh predlogov razvidno, moramo za izpolnjevanje tako visokih zahtev
v okna vgraditi takšna toplotnozaščitna
stekla, ki imajo v troslojnem izolacijskem
steklu dve nizkoemisijski stekli, v MSP pa
plin argon ali kripton.
Tehnični podatki: RX WARM
Oznaka izdelka
Sestava
zunaj/MSP/
znotraj
Ug-nazivna
vrednost
EN 673
mm
W/m2K
Svetlobnotehnične in
sevalnofizikalne nazivne
vrednosti EN 410
g
LT
Ra
%
%
-
D
Teža
Priporočena
maks.
površina
Š:V
mm
kg/m2
m2
-
RX WARM 0,7
4/12/4/12/4
0,72
50
72
96
36
30
2,8
1:6
RX WARM 0,6
4/14/4/14/4
0,64
50
72
96
40
30
2,8
1:6
RX WARM 0,6
4/16/4/16/4
0,58
50
72
96
44
30
2,8
1:6
4/8/4/8/4
0,66
50
72
96
28
30
2,8
1:6
RX WARM 0,7 C
RX WARM 0,6 C
4/10/4/10/4
0,56
50
72
96
32
30
2,8
1:6
RX WARM 0,5 C
4/12/4/12/4
0,49
50
72
96
36
30
2,8
1:6
Kupec naših proizvodov je sam odgovoren za pravilno dimenzioniranje debeline naročenega stekla.
Navedene funkcionalne vrednosti se nanašajo na velikost stekla, ki ga za meritev zahteva EN.
102
5.4.7 Večfunkcionalna izolacijska stekla RX SAFE 1,1 VSG
Trikratna zaščita za zahtevne kupce
Prav v zasebni stanovanjski gradnji in pri
objektih s prednostno ugodno lego gradbinci pogosto zahtevajo okna in zasteklitve s posebnimi lastnostmi, ki stanovalcem zagotavljajo več ugodja, bivalne
kakovosti in večjo varnost.
Ne zahteva se samo odlična toplotna zaščita, temveč tudi protivlomna zaščita in
dobra zvočna zaščita. Običajna toplotnozaščitna stekla ne dosegajo vseh teh
zahtev.
Asimetrična vgradnja stekla
5.4.7
Toplotnozaščitni nanos
PVB - folija
Zunaj
Znotraj
Plinsko polnjenje
Distančnik
Sušilno sredstvo
Notranje tesnilo Butyl
Zunanje tesnilo Thyokol
Tehnični podatki: RX SAFE 1,1 VSG
Sestava
zunaj/MSP/
znotraj
Ug –
nazivna
vrednost
EN 673
Rw
C
C tr
mm
W/m2K
dB
dB
dB
10 (P4A)/16/4
1,1
38
-3
-8
10 (P4A)/12/4
1,1
37
-3
-7
Korekcijske
vrednosti
Svetlobnotehnične in
Zaščita
pred sevalnofizikalne nazivne
vrednosti EN 410
vlomom
EN 356
Teža
Priporočena
maks.
površina
Š:V
D
g
LT
Ra
%
%
-
mm
kg/m2
m2
-
P4A
53
77
95
30
34
2,8
1:6
P4A
53
77
95
26
34
2,8
1:6
Pri večjih debelinah stekla lahko barva izolacijskega stekla postane bolj zelenkasta.
Kupec naših proizvodov je sam odgovoren za pravilno dimenzioniranje debeline naročenega stekla.
Navedene funkcionalne vrednosti se nanašajo na velikost stekla, ki ga za meritev zahteva EN.
104
Kot smo navedli v Poglavju 5.7, lahko nizkoemisijski nanos Low-e nanašamo tudi
na lepljeno varnostno steklo. Iz serijske
proizvodnje so na zalogi naslednje standardne kombinacije lepljenih stekel:
8 mm VSG (4 + 4)
10 mm VSG (5 + 5)
12 mm VSG (6 + 6)
V teh kombinacijah stekel so lahko folije
z enojno ali dvojno debelino ter »zvočne«
ali »varnostnozvočne« folije. Varnostno
steklo je lahko tudi kaljeno steklo. Danes
že uporabljamo posebno nizkoemisijsko
steklo, ki je primerno samo za kaljenje.
To steklo (Low-e T) ima v nekaljenem stanju na eni površini nizkoemisijski nanos,
ki pa še ni aktiven. Zato ga ne smemo
vgrajevati v običajna topla stekla. Šele v
fazi kaljenja se med toplotno obdelavo
nizkoemisijski nanos aktivira. Tako ima to
steklo kasneje, ko je vgrajeno v izolacijsko steklo, enake svetlobnotoplotne karakteristike kot toplotnozaščitno steklo v
nekaljeni izvedbi.
5.4.7
Z RX SAFE 1,1 VSG se je skupina izdelkov
povečala za atraktiven večfunkcijski tip,
ki združuje tri bistvene funkcije:
• toplotna zaščita: Ug = 1,1 W/m2K po EN
• protivlomna zaščita: po EN 356 zaščita
pred vrženim predmetom P4A
• zvočna zaščita: vrednosti zvočne
zaščite do 38 dB.
105
5.5 Zvočnoizolirna stekla RX PHONE
Že v Poglavju 3.5 smo poudarili, da predstavlja hrup velik okoljevarstveni problem.
V številnih primerih je treba zgradbe dodatno protihrupno zaščititi s pasivno zaščito – z zvočnoizolirnimi okni oziroma
zasteklitvami.
5.5
Pri iskanju rešitev za zaščito pred hrupom pa v nobenem primeru ne smemo
zanemariti najpomembnejšega vidika, to
je toplotne zaščite. Z ustrezno toplotno
zaščito lahko močno zmanjšamo porabo
primarne energije za ogrevanje, kar pomeni nižjo emisijo toplogrednih plinov in
velik prispevek k varstvu okolja. Sodobno zvočnoizolirno izolacijsko steklo mora
imeti ob širokem spektru zvočnozaščitnih
lastnosti (vse do Rw = 50 dB) tudi sposobnost, da močno zmanjša toplotne izgube
skozi steklo.
Zato omenjena stekla označujemo s tako
imenovanim vrednostnim parom. To število, ki je navedeno za tipom zasteklitve,
nam daje informacijo o toplotni in zvočni
izolativnosti zasteklitve. O vrednostnem
paru govorimo zato, ker sta obe vrednosti
v stalni soodvisnosti.
Sprememba ene pomeni tudi spremembo druge vrednosti. To soodvisnost določata predvsem naslednja elementa:
• širina medstekelnega prostora (MSP)
• vrsta plina v MSP.
Asimetrična vgradnja stekla
Toplotnozaščitni nanos
Zvočnozaščitna folija
Zunaj
Znotraj
Plinsko polnjenje
Distančnik
Sušilno sredstvo
Zunanje tesnilo Thyokol
106
Notranje tesnilo Butyl
5.5.1 Osnove iz gradbene fizike
Podrobnosti o načinu določanja potrebne
zvočne izolativnosti za posamezne primere navajamo v Poglavju 3.5.
Merilo za zvočno izolirnost je ocenjena
vrednost dušenja zvoka, ki je po DIN 4109
imenovana tudi vrednost Rw. Za dokazovanje teh vrednosti uporabljamo zgoraj omenjena standarda. Čeprav zvok, podobno
kot toploto, obravnavamo kot valovanje,
pa se fizikalne zakonitosti prenosa zvoka
skozi medij bistveno razlikujejo od tistih, ki
smo jih spoznali pri prehajanju toplote.
5.5.1
Zato je priporočljivo, da se pri navajanju
vrednosti o zvočni izolirnosti sklicujemo na
EN 20140 in EN ISO 717, saj so meritve po
tem standardu opravljene na celem oknu.
Zaradi obeh zgoraj opisanih zakonitosti nimata standardno (4/12/4) in celo troslojno
(4/8/4/8/4) izolacijsko steklo prav nič boljših zvočnoizolirnih lastnosti od enojnega
stekla z enako površinsko težo.
Izmerjena zvočna izolativnost R [dB]
Pri načrtovanju zvočne izolirnosti moramo
imeti v mislih celoten gradbeni element.
Pozornosti ne smemo posvečati samo
zvočni izolirnosti okenskega krila in izolacijskega stekla, ampak tudi tesnilu v fugah
in vključitvi okna v gradbeno odprtino (glej
Poglavje 3.5).
Frekvenca [Hz]
Sicer pa je zvočna izolirnost izolacijskega
stekla odvisna predvsem od dejavnikov v
nadaljevanju.
Pri vprašanju prenosa zvoka moramo
upoštevati temeljno pravilo, da je dušenje
odvisno od površinske teže (kg/m²) vgrajenega gradbenega elementa. Pri izolacijskih steklih vpliva na dušenje zvoka tudi
njihova dvoplastna sestava. Ker leži med
stekli plinska blazina, ki omogoča prenos
nihanja s prvega stekla na drugo, lahko
nastopijo resonance. To je tudi razlog, da
ima izolacijsko steklo predvsem v področju
nizkih frekvenc občutno slabše dušenje.
107
1. Teža stekla
3. Sestava izolacijskega stekla
Debelini zunanjega in notranjega stekla
morata biti različni. Čim bolj se debelini
med seboj razlikujta, tem višja je praviloma vrednost Rw.
4. Širina medstekelnega prostora
Frekvenca [Hz]
2. Elastičnost stekla
Frekvenca [Hz]
108
Čim širši je MSP, tem boljša je praviloma
zvočna izolirnost. S povečevanjem širine
se namreč resonanca praznega prostora
pomika proti nižjim frekvencam. Ker mora
biti praviloma vsako zvočnoizolirno steklo
tudi toplotnoizolirno, se moramo zavedati, da mu z vsako spremembo širine MSP
spremenimo tudi vrednost Ug.
Izmerjena zvočna izolativnost R [dB]
Bolj je steklo elastično, boljša je njegova
zvočna izolirnost. To spoznanje izkoriščamo pri uporabi lepljenih stekel, izdelanih
s posebno zvočnoizolirno folijo. Če dve
Izmerjena zvočna izolativnost R [dB]
5.5.1
Izmerjena zvočna izolativnost R [dB]
Težje je steklo, višja je praviloma vrednost
Rw.
tanki stekli zlepimo s folijo, dobimo steklo,
ki ima večjo težo in manjšo togost. Takšna
izolacijska stekla imajo bistveno boljšo
zvočno izolirnost. To izboljšanje je najbolj
očitno v spodnjem in zgornjem frekvenčnem področju. Z uporabo lepljenih stekel
hkrati zmanjšamo tudi prenos zvoka skozi
cono z robnim tesnjenjem.
Frekvenca [Hz]
Zvočna izolirnost v visokih zgradbah
Iz okoljevarstvenih razlogov REFLEX svojih izolacijskih stekel ne polni več s težkim
plinom (SF6 - žveplov heksafluorid), s
katerim se je zvočna izolirnost praviloma
lahko izboljšala za 2-3 dB. Ker se plin uvršča med t.i. »toplogredne pline«, njegova
uporaba ni priporočljiva, ponekod pa je
tudi že prepovedana.
Vrednost zvočne izolirnosti posameznega
stekla je določena z meritvami v laboratoriju. Med meritvami je zvok (hrup) usmerjen pravokotno na zasteklitev. Predvsem
za zgradbe, ki ležijo tik ob prometnicah,
velja, da hrup do zasteklitve v višje ležečih nadstropjih prihaja pod drugačnim
kotom. Ker pogoji niso enaki tistim v laboratoriju, se na objektu izmerjena vrednost
zvočne izolirnosti razlikuje od laboratorijske (praviloma je občutno nižja). Zato so
za zastekljevanje oken v višjih nadstropjih
ponavadi potrebna stekla z višjo zvočno
izolirnostjo.
Plini, s katerim zamenjujemo zrak v MSP
(argon, kripton, mešanice), navadno vplivajo tako na zvočno kot tudi toplotno izolirnost.
Pri opisovanju elementov, ki vplivajo na
učinkovitost dušenja, smo večkrat uporabiti besedo “praviloma”, saj si zaradi nepoznavanja vseh soodvisnosti (te so od
primera do primera različne) posploševanja ne moremo privoščiti. To še posebej velja za primere, ko skušamo sestavljati posamezne vplive, da bi dobili čim
višjo vrednost Rw in čim boljšo toplotno
izolirnost. Razmišljanje, da hkratno združevanje izboljšav že samo po sebi zagotavlja ustrezno (večkratno) izboljšanje
zvočne izolirnosti, je običajno napačno,
saj posamezni elementi različno vplivajo
na dušenje. Zato je mogoče, da namesto
seštevka dveh izboljšanj dobimo njuno
medsebojno izničenje. To je tudi glavni
razlog, da ni mogoče sestaviti matematičnega izraza, po katerem bi vrednost
zvočne izolirnosti (podobno kot U-vrednost) nekega gradbenega elementa
preprosto izračunali. Na podlagi zgoraj
opisanih fizikalnotehničnih spoznanj teoretično sicer lahko načrtujemo izolacijsko steklo z določeno zvočno izolirnostjo,
vendar pa moramo te teoretično dobljene
rešitve preveriti z meritvijo po EN 20140.
5.5.1
5. Polnjenje MSP s plinom
Zmanjšanje vrednosti RW v področju
nizkih frekvenc
Pri večini izolacijskih stekel lahko iz merilne krivulje, ki je sestavni del vsakega preizkusnega spričevala, razberemo močno
poslabšanje dušenja pri nizkih frekvencah (100 do 250 Hz).
Temu poslabšanju (trenutno še) ne pripisujemo večjega pomena, saj človeško
uho nizke tone dojema kot “manj glasne”.
Izjema so le primeri, ko tak hrup povzroča
gost tovorni promet, za katerega so značilni globoki pridušeni toni. Tedaj je najustreznejša rešitev uporaba težkih izolacijskih stekel ali pa stekel, ki imajo v svoji
zgradbi ustrezna lepljena stekla.
109
Vpliv okrasnih profilov, vgrajenih v MSP,
na zvočno izolirnost
slabosti precej zmanjšamo, vendar pa toplotni mostovi še vedno ostanejo.
Zaradi toplotnih in zvočnih mostov imajo
okna s pravimi prečkami precej slabosti.
Zaradi netesnosti lahko pri večjem številu
križnih spojev pride do znatnega preboja
hrupa. S strokovno izdelavo navadno te
To pomanjkljivost v veliki meri odpravijo
sodobni sistemi rešetk iz okrasnih profilov (na primer dunajski križ), vstavljeni v
medstekelni prostor, ki niso v neposrednem stiku s steklom.
5.5.2 Spektralne korekcijske vrednosti (C, Ctr)
5.5.1
Zaradi lažje primerjave je smiselno, da se
za gradbene elemente, na primer okna,
prikazuje vrednost zvočne izolirnosti samo
z enim podatkom. Samostojni podatek, ki
prikazuje vrednost dušenja, je ocenjena
vrednost Rw. Ta se izračuna iz rezultatov
meritev, opravljenih pri različnih frekvencah. V okviru običajnih zvokov v bivalnih
prostorih lahko s tem podatkom zadovoljivo označimo, kako učinkovit je določen
gradbeni element pri dušenju hrupa.
Če pa je ovoj zgradbe obremenjen s hrupom nizkih frekvenc ali kadar pride do
porušitve dušenja (do preboja) v poljubnem frekvenčnem področju, je prikazo-
vanje učinkovitosti dušenja z vrednostjo
Rw neprimerno. O porušitvi govorimo
takrat, ko v krivulji, ki povezuje rezultate
meritev po posameznih frekvencah, evidentiramo ekstremen odklon navzdol.
Da bi upoštevali razlike med frekvenčnim spektrom hrupa v bivalnem okolju in
spektrom hrupa v okolju s prometom, je
standard EN ISO 717-1 uvedel korekcijski
vrednosti C in Ctr. Z njuno uporabo se vrednost Rw realno prilagodi tem spektrom
(glej Poglavje 4.11). Korekcijske vrednosti
se navedejo v oklepaju poleg ovrednotene vrednosti.
Primer: RW(C; Ctr) = 42 (-1; -4) dB
5.5.3 Drugi kriteriji, ki jih je treba upoštevati pri načrtovanju uporabe
zvočnoizolirnih stekel
Združene toplotno in zvočnozaščitne
funkcije od nas zahtevajo, da že pri načrtovanju natančno določimo posamezne
funkcijske vrednosti. Specifične lastnosti
teh stekel, predvsem širši MSP in asimetrična sestava, lahko močno potencirajo
učinek dvojnega stekla. Zato moramo
vnaprej preveriti še vrsto dodatnih kriterijev.
110
• Steklo z določeno vrednostjo Rw sicer
lahko poljubno vstavimo v okno, saj je
vrednost dušenja hrupa enaka v obeh
smereh, vendar je debelejše steklo
običajno obrnjeno proti zunanji, fasadni strani. S tem močno zmanjšamo
popačenje slike pri pogledu na ali skozi
steklo, hkrati pa povečamo odpornost
stekla na obremenitve vetra. Vendar bo
zaradi tega notranje, praviloma tanjše
steklo moralo prevzeti večji del deformacij, ki izhajajo iz fenomena dvojnega
stekla.
• Pri steklih majhnih dimenzij, katerih
stranice so krajše od 50 cm, pri steklih,
ki imajo MSP širši od 16 mm, in/ali ob
neugodnem razmerju dolžin stranic je
robno tesnjenje izolacijskega stekla
izpostavljeno izrednim obremenitvam.
Zato je že pri načrtovanju treba poiskati
skupno rešitev, ki se nanaša na sestavo
stekla, širino robnega tesnjenja in debeline posameznih stekel. V številnih
primerih bo moralo biti notranje tanjše
steklo kaljeno.
• Pri steklih, ki imajo v svoji sestavi tudi
stekla s povečano absorpcijo, širina
MSP ne sme presegati 16 mm. Tudi v
tem primeru je treba računsko preveriti,
ali naj bodo ta stekla kaljena.
Za stekla RX PHONE so značilne kombinacije različno debelih stekel, širši medstekelni prostor, ki je napolnjen s plinom,
ter uporaba lepljenega stekla s posebno
zvočnozaščitno folijo (SC). Modificirana
oblika te folije ima še dodatne mehanske
lastnosti, ki steklu omogočajo, da izpolnjuje vse zahteve za varnostno lepljeno
steklo. Da bi ustrezala vsem zahtevam, ki
se nanašajo na varčno uporabo energije,
imajo ta stekla na eni od notranjih površin
nizkoemisijski nanos. Z različnimi plinski-
mi polnjenji jim lahko koeficient toplotnega prehoda znižamo vse do 1,1 W/m2K po
EN.
Oznaka izdelka RX PHONE zvočnozaščitnega izolacijskega stekla je sestavljena
iz naslednjih podatkov:
• izmerjena zvočna zaščita Rw v dB
• debelina izolacijska stekla v mm
• Ug -vrednost v W/m2K po EN
Primer: zvočnoizolirno steklo
RX PHONE 36/26 1,1
Zvočnozaščitno izolacijsko steklo
Izmerjena zvočna zaščita Rw v dB
Debelina izolacijskega stekla
Ug -vrednost po EN
111
5.5.3
5.5.4 Proizvodni program zvočnoizolirnih stekel RX PHONE
39/43 – 0,5 C
RX PHONE
RX PHONE
8/16/4
8/12/5/12/6**
4/12/4/12/4**
4/12/4/12/4**
17 SC/15/13 SC
9 SC/20/13 SC
9 SC/16/13 SC
9 SC/12/13 SC
13/16/9 SC
10/16/9 SC
8/16/13 SC
8/16/9 SC
6/16/9 SC
4/16/9 SC
10/12/4
6/12/4
10/16/6
10/20/4
10/16/4
8/18/6
39
32
33
51
50
49
47
46
45
43
42
41
39
39
37
40
39
38
37
37
36
dB
mm
6/16/4
Rw izmerjena
vrednost
EN 20 140
Sestava
zunaj/MSP/znotraj
-2
-2
-2
-1
-2
-3
-2
-1
-2
-2
-3
-2
-1
-3
-3
-1
-2
-2
-2
-2
-2
dB
C
-7
-6
-6
-4
-8
-8
-7
-5
-6
-6
-8
-6
-5
-7
-7
-5
-6
-6
-6
-5
-5
dB
C tr
-1
-1
-1
0
-1
-2
-1
0
-1
-1
-2
-1
0
-2
-2
0
-1
-1
-1
-1
-1
dB
-7
-6
-6
-4
-8
-8
-7
-5
-6
-6
-8
-6
-5
-8
-7
-5
-6
-6
-6
-5
-5
dB
C100-5000 C tr 100-5000
Korekcijske vrednosti
0,5
0,5
0,7
1,4
1,1
1,1
1,3
1,1
1,1
1,1
1,1
1,1
1,1
1,1
1,1
1,1
1,1
1,1
1,1
1,1
1,1
W/m2K
45
47
47
49
52
52
52
50
55
49
52
53
55
55
58
55
55
55
56
56
58
%
68
71
71
72
74
74
74
74
75
73
76
76
77
77
79
76
77
77
78
78
79
%
93
95
95
91
92
92
92
92
93
92
94
95
95
95
96
95
95
95
95
95
96
-
Svetlobnotehnične in
Ug sevalnofizikalne nazivne
nazivna
vrednosti EN 410
vrednost
EN 673
LT
Ra
43
36
36
45
42
38
34
38
35
37
33
31
29
26
22
32
34
30
32
28
26
mm
D
48
30
30
71
52
52
52
52
46
51
41
36
30
35
25
40
35
35
35
30
25
kg/m2
Teža
5,5
2,8
2,8
5,5
3,4
3,4
3,4
3,4
3,4
7,5
3,4
3,4
2,8
2,8
2,8
5,5
2,8
2,8
5,5
2,8
2,8
m2
Pripor.
maks.
površina
1:10
1:6
1:6
1:10
1:10
1:10
1:10
1:10
1:10
1:10
1:10
1:10
1:6
1:10
1:6
1:10
1:6*
1:6
1:10
1:6
1:6
-
Š:V
* Pri razmerju stranic > 2:1 priporočamo, da je tanjše steklo kaljeno.
** Dve stekli z Low-e nanosom.
SC – zvočno zaščitna folija
Pri večjih debelinah stekla lahko barva izolacijskega stekla postane bolj zelenkasta. Kupec naših proizvodov je sam odgovoren za pravilno dimenzioniranje debeline naročenega stekla.
Navedene funkcionalne vrednosti se nanašajo na velikost stekla, ki ga za meritev zahteva EN. Maksimalna teža izolacijskega stekla 500 kg. Navedeni so samo osnovni tipi, za druge
sestave prosimo pokličite tehnične službe REFLEX-a.
33/36 – 0,7
32/36 – 0,5 C
RX PHONE
50/42 – 1,1
51/45 – 1,4
RX PHONE
49/38 – 1,1
RX PHONE
47/34 – 1,3
RX PHONE
RX PHONE
43/37 – 1,1
RX PHONE
RX PHONE
42/33 – 1,1
RX PHONE
45/35 – 1,1
41/31 – 1,1
RX PHONE
46/38 – 1,1
39/29 – 1,1
RX PHONE
RX PHONE
39/26 – 1,1 C
RX PHONE
RX PHONE
40/32 – 1,1
37/22 – 1,1 C
RX PHONE
38/30 – 1,1
39/34 – 1,1
RX PHONE
RX PHONE
RX PHONE
37/28 – 1,1
37/32 – 1,1
RX PHONE
36/26 – 1,1
Tip
RX PHONE
Oznaka izdelka
Tehnični podatki: Kombinirana toplotno in zvočnoizolirna stekla RX PHONE
Proizvodni program zvočnoizolirnih stekel RX PHONE:
5.5.4
112
Izmerjena zvočna izolativnost R [dB]
Izmerjena zvočna izolativnost R [dB]
Izmerjena zvočna izolativnost R [dB]
5.5.4
Izmerjena zvočna izolativnost R [dB]
Izmerjena zvočna izolativnost R [dB]
Izmerjena zvočna izolativnost R [dB]
Izmerjena zvočna izolativnost R [dB]
Izmerjena zvočna izolativnost R [dB]
Izmerjena zvočna izolativnost R [dB]
Krivulje zvočne izolativnosti
Frekvenca [Hz]
Frekvenca [Hz]
Frekvenca [Hz]
Tip: 36/26 – 1,1
Tip: 37/28 – 1,1
Tip: 37/32 – 1,1
Frekvenca [Hz]
Frekvenca [Hz]
Frekvenca [Hz]
Tip: 38/30 – 1,1
Tip: 39/34 – 1,1
Tip: 40/32 – 1,1
Frekvenca [Hz]
Frekvenca [Hz]
Frekvenca [Hz]
Tip: 37/22 – 1,1 C
Tip: 39/26 – 1,1 C
Tip: 39/29 – 1,1
113
Izmerjena zvočna izolativnost R [dB]
Izmerjena zvočna izolativnost R [dB]
Izmerjena zvočna izolativnost R [dB]
Izmerjena zvočna izolativnost R [dB]
Izmerjena zvočna izolativnost R [dB]
Izmerjena zvočna izolativnost R [dB]
5.5.4
114
Frekvenca [Hz]
Frekvenca [Hz]
Frekvenca [Hz]
Tip: 41/31 – 1,1
Tip: 42/33 – 1,1
Tip: 43/37 – 1,1
Frekvenca [Hz]
Frekvenca [Hz]
Frekvenca [Hz]
Tip: 45/35 – 1,1
Tip: 46/38 – 1,1
Tip: 47/34 – 1,3
Frekvenca [Hz]
Frekvenca [Hz]
Frekvenca [Hz]
Tip: 49/38 – 1,1
Tip: 50/42 – 1,1
Tip: 51/45 – 1,4
Izmerjena zvočna izolativnost R [dB]
Izmerjena zvočna izolativnost R [dB]
Izmerjena zvočna izolativnost R [dB]
Frekvenca [Hz]
Frekvenca [Hz]
Tip: 33/36 – 0,7
Tip: 32/36 – 0,5 C
Tip: 39/43 – 0,5 C
5.5.4
Frekvenca [Hz]
115
Izmerjena zvočna izolativnost R [dB]
Izmerjena zvočna izolativnost R [dB]
Izmerjena zvočna izolativnost R [dB]
5.6 Sončnozaščitna izolacijska stekla RX SUN
5.6.1 Teorija
Če primerjamo značilnosti zasteklitve v
stanovanjski gradnji in gradnji poslovnih
objektov, opazimo, da je pri obeh primarna zahteva po čim višji prepustnosti svetlobe (LT) in čim manjši izgubi ogrevalne
energije (nizka Ug -vrednost). Različna pa
je zahteva glede količine sončne energije, ki jo prepuščata (g-vrednost).
5.6
V stanovanjski gradnji želimo, da skozi
zasteklitev prodre čim več sončne energije. Izkoriščanje pasivne sončne energije pomeni brezplačen vir ogrevanja, ki
znatno prispeva k zmanjšanju potrebne
količine ogrevalne energije. Velika prepustnost energije poleti sicer povzroča
pregrevanje prostorov, vendar se tej težavi izognemo z uporabo različnih senčil.
Steklo daje (tudi zaradi široke barvne palete) poseben pečat oblikovanju najzahtevnejših poslovnih, upravnih in industrijskih zgradb. Zasteklitve teh objektov so
ponavadi sestavljene iz velikih steklenih
površin. Če bi v teh primerih uporabljali
običajno toplotnozaščitno steklo, bi prihajalo do velikega pregrevanja v notranjosti zgradb – in to ne samo v poletnih
mesecih. Ker pri takšnih fasadah namestitev zunanjih senčil ni primerna rešitev,
učinkovitost notranjih pa je le simbolična,
moramo uporabiti takšno steklo, ki prepušča čim manj sončne energije – torej
sončnozaščitno steklo. Na ta način preprečimo občutnejše pregrevanje prostorov, s čimer zagotovimo prijetne pogoje
bivanja, hkrati pa občutno zmanjšamo
stroške hlajenja, ki so sicer nekajkrat višji
od stroškov ogrevanja.
116
V diagramu v Poglavju 4.6, ki ponazarja
sestavo sončnega spektra, vidimo, da od
njegove skupne količine energije (100 %)
odpade na kratkovalovno infrardeče sevanje le 41 %, na UV žarke 4 %, preostalih 54 % pa na žarke vidne svetlobe. Če
steklu ne želimo zmanjšati prepustnosti
vidne svetlobe, lahko teoretično zmanjšamo prepustnost sončne energije skozi
zasteklitev le za 45 %. Ker je to za učinkovitejšo sončno zaščito premalo, moramo
filtrirati tudi del vidne svetlobe. Rezultat
tega je dobro viden pri absorpcijskih in
refleksnih sončnozaščitnih steklih, kjer
zmanjšanje g-vrednosti spremlja zmanjšanje vrednosti LT.
V tretjem poglavju smo opisali mehanizme prenosa energije, ki jo pri vpadu na
steklo odda sončno sevanje. Ti mehanizmi (odboj, absorpcija in prepustnost) so
enaki pri žarkih vidne svetlobe in kratkovalovnih IR žarkih. Če so njihove vrednosti izražene v odstotkih, je njihova vsota
vedno enaka 100.
Kadar želimo dobiti sončnozaščitno steklo, torej steklo z majhno prepustnostjo
sončne energije, moramo enemu (praviloma zunanjemu) od obeh stekel v izolacijskem steklu ustrezno modificirati vsaj
enega od preostalih dveh mehanizmov.
To modifikacijo lahko dosežemo na več
načinov:
• Če je steklo v masi obarvano (barvni
float), se absorpcija energije poveča.
• Z nanosom tanke plasti kovinskih oksidov (hc-hard coating, pirolitičen nanos)
se poveča refleksija energije.
100
Prepustnost sončne energije (g)
3mm Float
80
60
Iz tega je razvidno, da je korelacija med
prepustnostjo vidne svetlobe in sončne
toplote v stavbnem steklarstvu zelo pomembna. Označujemo jo z izrazom selektivnost (S), ob tem pa večkrat uporabljamo tudi izraz vrednostni par.
Pri steklih z mehkimi nanosi znaša to število okrog 2, pri pirolitičnih polrefleksnih
steklih le okrog 1, pri absorpcijskih pa še
manj. Število S (skupaj z opisom barve
stekla) navadno uporabljamo kot identifikacijsko oznako za tip sončnozaščitnega
stekla.
V masi
obarvana
stekla
Refleksna
stekla
Visoko
selektivna
stekla
40
Vsa sončnozaščitna stekla, razen stekel z
mehkim nanosom, imajo tudi precejšnjo
slabost: kolikor manjša je prepustnost
sončne energije, toliko manjša je tudi
prepustnost vidne svetlobe. To v praksi
pomeni, da zasteklitev, ki zagotavlja visoko zaščito pred soncem, hkrati močno
zmanjša osvetljenost prostorov v notranjosti zgradbe. Zaradi tega uporabljamo
sončnozaščitna stekla le za zastekljevanje poslovnih objektov, ne pa tudi stanovanjskih zgradb. Tudi v primeru, če bi
imele stanovanjske zgradbe večje zastekljene površine, bi bilo razmerje med
stekleno površino in tlorisom koristnih
površin neugodno. To pomeni, da bi bila
zaradi uporabe sončnozaščitnih stekel
osvetljenost prostorov absolutno premajhna, bivanje pa bi bilo mogoče le ob
umetni svetlobi.
20
0
20
40
60
80
Prepustnost svetlobe (LT)
100
Primer: RX SUN SSS Green 47/31 sončnozaščitno steklo zelene barve, ki ima
prepustnost vidne svetlobe LT = 47 % in
prepustnost sončne energije g = 31 %.
117
5.6.1
• Pirolitičen nanos kovinskih oksidov na
barvnem floatu istočasno poveča refleksijo in absorpcijo energije.
• Če je zunanje absorpcijsko ali refleksno
steklo v paru s steklom Low-e, se posredno dodatno zmanjša prepustnost
energije. Nizkoemisijski nanos na notranji strani notranjega stekla zmanjšuje indirektni prehod sončne energije (to
je tisti del že absorbirane energije, ki bi
med ohlajanjem s sekundarno emisijo
v obliki dolgovalovnih IR žarkov skozi
drugo steklo prešel v notranjost zgradbe). Ko notranje steklo odbije omenjene žarke nazaj proti prvemu steklu, se
temu še dodatno poveča absorpcija.
• Sodobna visokoselektivna stekla imajo na notranji strani zunanjega stekla
mehki (sc-soft coated) večplastni nanos različnih kovin. Z ustreznim kombiniranjem teh plasti lahko dosežemo, da
nanos deluje sončno in toplotnozaščitno ter ima želeno barvo.
5.6.2 Absorpcijska sončnozaščitna stekla
PLANIBEL COLOR - barvni float
Pri proizvodnji float stekla lahko potrebnim surovinam (Si, Na, Ca, K) dodamo
elemente, katerih molekule absorbirajo
bistveno več elektromagnetnega sevanja.
Navadno so to različne kovine v obliki
soli. Tako dobimo stekla, ki zaradi povečane absorpcije kratkovalovnih IR žarkov
zagotavljajo precej večjo zaščito pred
soncem. Ker pa se ob tem poveča tudi
absorpcija dela vidne svetlobe, imajo ta
stekla manjšo prepustnost svetlobe (LT),
hkrati pa pogled na oziroma skozi steklo
ni več barvno nevtralen. Danes izdelujejo
absorpcijska stekla v sivi, zeleni, bronza
in modri barvi.
Prepustnost sončnega sevanja skozi prozorni in zeleni float
0
20
40
Refleksija (%)
80
60
Refleksija
Absorbcija
40
60
Prepustnost
20
80
0
100
500
1000
1500
2000
2500
2000
2500
Valovna dolžina (nm)
0
100
60
40
Refleksija
20
80
Refleksija (%)
Prepustnost in absorbcija (%)
5.6.2
Prepustnost in absorbcija (%)
100
Absorbcija
40
60
Prepustnost
20
80
0
100
500
1000
1500
Valovna dolžina (nm)
Intenzivnost barve narašča z debelino stekla
Odbojnost (refleksija) svetlobe je pri teh
steklih nižja kot pri prozornem steklu. Če
zaradi izboljšane toplotne zaščite ta ste118
kla vgradimo v izolacijsko steklo skupaj
z nizkoemisijskim steklom, še dodatno
izboljšamo zaščito pred soncem.
Do zmanjšane prepustnosti sevanja pride
zaradi odboja dela kratkovalovnih IR žarkov na nizkoemisijski plasti. Odbito energijo absorbira prvo steklo, ki se mu s tem že
sicer visoka stopnja absorpcije še poveča.
To moramo upoštevati pri načrtovanju zasteklitev z absorpcijskimi stekli, pri katerih
višje termične obremenitve (segrevanje
stekla) povečujejo možnost nastanka termičnega loma. Zaradi tega moramo nekatera stekla (odvisno od njihove velikosti in
lege glede na položaj sonca) kaliti, kar je
še zlasti pomembno v primerih, ko je njihova absorpcija energije večja od 50 %.
Low-e
nanos
Zunaj
barvno
steklo
Znotraj
Žlahtni
plin
Distančnik
Sušilno
sredstvo
Notranje tesnilo Butyl
Zunanje
tesnilo Thyokol
5.6.2
Podjetje REFLEX uporablja za izdelavo
svojih absorpcijskih sončnozaščitnih stekel barvni float Planibel Color, ki ga izdeluje belgijska družba AGC. V praksi številni
to steklo zamenjujejo s steklom Parsol. To
steklo ima sicer identične karakteristike,
vendar pa ga izdeluje francoska družba
St. Gobain.
Maksimalno razmerje
stranic
Selektivnost
Priporočena
maksimalna površina
Faktor osenčenja
-
%
%
%
%
%
1,1
38
64
10
55
4
0,48 1,68
RX SUN Grey
6/16/4
1,1
35
38
6
55
5
0,44 1,10
26
25
2,8
1:6
RX SUN Bronze
6/16/4
1,1
37
44
7
51
5
0,46 1,12
26
25
2,8
1:6
RX SUN Dark Blue
6/16/4
1,1
35
50
8
59
4
0,44 1,43
26
25
2,8
1:6
RX SUN Priva Blue
6/16/4
1,1
21
30
6
78
2
0,26 1,43
26
25
2,8
1:6
RX SUN Azur
6/16/4
1,1
41
64
10
51
5
0,51 1,56
26
25
2,8
1:6
Teža
W/m2K
6/16/4
Debelina
mm
RX SUN Green
Oznaka izdelka
g - vrednost
EA* – absorpcija
energije znotraj
-
EA*– absorpcija
energije zunaj
LR – refleksija
svetlobe navzven
Svetlobno tehnične in sevalno
fizikalne nazivne vrednosti EN 410
LT – prepustnost
svetlobe
Sestava
zunaj
/MSP/
notri
Ug – nazivna vrednost
EN 673
Tehnični podatki: Absorpcijska sončnozaščitna izolacijska stekla RX SUN
mm kg/m2
m2
-
26
2,8
1:6
25
* Če je EA > 50 %, priporočamo kaljeno steklo.
Notranje steklo Low-e in v medstekelnem prostoru argon.
Kupec naših proizvodov je sam odgovoren za pravilno dimenzioniranje debeline naročenega stekla.
Navedene funkcionalne vrednosti se nanašajo na velikost stekla, ki ga za meritev zahteva EN.
119
5.6.3 Refleksna sončnozaščitna stekla
STOPSOL - stekla s trdim refleksnim
nanosom (HC stekla)
5.6.3
Proizvodnja tega stekla je vključena v
proizvodnjo prozornega ali barvnega float
stekla. Ko vroči stekleni trak zapusti kad
s tekočim kositrom, po njegovi površini
enakomerno razpršijo kovinski prah. Zaradi toplotne energije stekla se prah razgradi in skupaj s kisikom iz ozračja ustvari
polprevodno plast kovinskega oksida. Ta
se kot emajl trdno veže s površino stekla
in je mehansko zelo odporen, zato lahko
ta stekla obdelujemo in oblikujemo tako
kot običajno steklo. Ker je kovinski nanos odporen tudi na atmosferske vplive,
lahko stekla uporabljamo tudi za enojne
zasteklitve.
Glede na način izdelave imenujemo to vrsto sončnozaščitnih stekel pirolitična ali
pa kar hc stekla (hc-hard coating ali trdi
nanos). V praksi je že dolgo udomačen
tudi naziv “refleksna” sončnozaščitna
stekla, vendar pa se ta izraz, strokovno
gledano, nanaša bolj na odbojnost vidne
svetlobe. Ker naj bi to vrsto stekel odlikovala predvsem visoka odbojnost sončne
energije, jih v strokovnih krogih uvrščamo
le med polrefleksna stekla. Prava refleksna stekla so samo visokoselektivna
stekla (glej Poglavje 5.6.5).
Če so refleksna stekla vgrajena tako, da je
kovinski nanos usmerjen proti okolici (na
poz. 1), imajo visoko odbojnost svetlobe v
srebrno kovinski barvi. V tem primeru se
zaradi zrcalnega efekta okoliški predmeti
na zunanjih površinah stekel odslikavajo
bolj ali manj barvno nevtralno. To značilnost arhitekti pogosto izkoriščajo pri oblikovanju zunanjega ovoja zgradb.
120
Low-e
nanos
Zunaj
refleksno
steklo
Znotraj
Žlahtni
plin
Sušilno
sredstvo
Zunanje
tesnilo Thyokol
Distančnik
Notranje tesnilo Butyl
Kadar so refleksni nanosi naneseni na
barvno steklo, povzame kovinski odsev
tudi del njegove barve. Ta barva pride še
bolj do izraza tedaj, ko je nanos na steklu
obrnjen proti notranjosti (na poz. 2). V tem
primeru se refleksija (svetlobe in energije)
sicer zmanjša, poveča pa se absorpcija.
Zato ima steklo še bolj učinkovito sončnozaščitno funkcijo (učinkovitost mu dodatno povečamo, če v izolacijskem steklu
nastopa v paru z nizkoemisijskim steklom), kar pa lahko v posameznih primerih privede do pregrevanja stekla. Kadar
to zahtevata velikost in lega, predvsem
pa v primerih, ko je absorpcija večja od
50 %, se odločimo za predhodno kaljenje
omenjenih stekel.
Spodnja slika prikazuje mehanizme prehoda sončnega sevanja skozi zeleno
sončnozaščitno steklo s trdim nanosom
na poziciji 1.
Omenjeni nanosi se ne razlikujejo le v
svetlobno in energetskotehničnih lastnostih, temveč tudi v barvnem odtenku odbite svetlobe:
Podjetje REFLEX uporablja za izdelavo
refleksnih sončnozaščitnih stekel pirolitična stekla Stopsol, ki jih izdeluje družba AGC. Na identično osnovo – prozorni
ali barvni float – nanašajo tri različne vrste kovinskih nanosov: Supersilver (SS),
Classic (C) in Super SilverLight (SSL).
• odboj svetlobe na nanosu Supersilver
je kovinsko srebrne barve
• odboj svetlobe na nanosu Super SilverLight je kovinsko srebrne barve z
nežnim modrim odtenkom
• odboj svetlobe na nanosu Classic je kovinske barve z zlatorjavim odtenkom.
‘’—•„
5.6.3
˜‘„
z™ˆ—’…‘ˆ
Ž„•„Ž—ˆ•Œ–—ŒŽˆ
w•ˆ“˜–—‘’–—ê–™ˆ—’…ˆ
Âs{îꤦêÜ
z’‘:‘„ê–™ˆ—’…„®ê¡ªªêÜ
v‡…Œ—„ê–™ˆ—’…„
l‘ˆ•ŠŒ–Žˆ
Âsyî꣦êÜ
Ž„•„Ž—ˆ•Œ–—ŒŽˆ
z’‘:‘
„ꈑˆ•
ŠŒ„®ê¡
ªªêÜ
kŒ•ˆŽ—‘„ê“•ˆ“˜–—‘’–—
ˆ‘ˆ•ŠŒˆ
Âl{îꢪêÜ
kŒ•ˆŽ—ˆ‘ê’‡…’êˆ‘ˆ•ŠŒˆ
Âylî꣪êÜ
zˆŽ˜‘‡„•ˆ‘ê’‡…’ê
ˆ‘ˆ•ŠŒˆ®ê¤¢êÜ
¡Ã
w’Œ†Œ„ê–—ˆŽ„
zŽ˜“‘„ê’‡…Œ—„ꈑˆ•ŠŒ„®ê¦¤êÜ
¡
zˆŽ˜‘‡„•‘„ê
“•ˆ“˜–—‘’–—
ˆ‘ˆ•ŠŒˆ®ê¨êÜ
¡Ã
¢
£
¤
¡Ãêêh…–’•…†Œ„ꈑˆ•ŠŒˆêÂlhîꤦêÜê
zŽ˜“‘Œê“•ˆ‹’‡
ˆ‘ˆ•ŠŒˆêŠîꢨêÜ
121
Ponudba stekel STOPSOL
Vrsta nanosa
Barva
Podlaga
Debeline
STOPSOL Classic
clear
Planibel clear
4, 5, 6, 8, 10
STOPSOL Classic
bronze
Planibel bronze
4, 5, 6
STOPSOL Classic
grey
Planibel grey
4, 5, 6
STOPSOL Classic
green
Planibel green
4, 5, 6, 8
STOPSOL SuperSilver
clear
Planibel clear
4, 5, 6, 8
STOPSOL SuperSilver
grey
Planibel grey
5, 6, 8
STOPSOL SuperSilver
green
Planibel green
6, 8
STOPSOL SuperSilver
Dark blue
Planibel Dark Blue
6, 8
STOPSOL Super SilverLight
Priva Blue
Planibel Priva Blue
6, 8
LR – refleksija
svetlobe navzven
EA*– absorpcija
energije zunaj
EA* – absorpcija
energije znotraj
Faktor osenčenja
Selektivnost
%
%
%
%
%
-
-
RX SUN SSS Clear
6/16/4
1,1
46
56
37
15
6
0,58 1,22
RX SUN SC Clear
6/16/4
1,1
32
34
28
36
5
0,40 1,06
26
25
2,8
1:6
RX SUN SSS Green
6/16/4
1,1
29
46
26
58
3
0,36 1,59
26
25
2,8
1:6
RX SUN SC Green
6/16/4
1,1
20
27
20
71
2
0,25 1,35
26
25
2,8
1:6
RX SUN SSS Grey
6/16/4
1,1
26
26
12
62
3
0,33 1,00
26
25
2,8
1:6
RX SUN SC Grey
6/16/4
1,1
20
17
10
69
3
0,25 0,85
26
25
2,8
1:6
RX SUN SC Bronze
6/16/4
1,1
22
19
12
65
3
0,28 0,86
26
25
2,8
1:6
RX SUN SSS Dark Blue
6/16/4
1,1
26
36
18
62
3
0,33 1,38
26
25
2,8
1:6
RX SUN SSSL PrivaBlue
6/16/4
1,1
17
24
8
80
1
0,21 1,41
26
25
2,8
1:6
Priporočena
maksimalna površina
LT – prepustnost
svetlobe
W/m2K
Teža
g - vrednost
mm
Oznaka izdelka
Debelina
Sestava
zunaj
/MSP/
notri
Ug – nazivna vrednost
EN 673
5.6.3
Svetlobno tehnične in sevalno
fizikalne nazivne vrednosti EN 410
Maksimalno razmerje
stranic
Tehnični podatki: Refleksna sončnozaščitna izolacijska stekla RX SUN**
mm kg/m2
m2
-
26
2,8
1:6
25
* Če je EA > 50 %, priporočamo kaljeno steklo.
** Refleksni nanos na poziciji 2.
Notranje steklo Low-e in v medstekelnem prostoru argon.
Kupec naših proizvodov je sam odgovoren za pravilno dimenzioniranje debeline naročenega stekla.
Navedene funkcionalne vrednosti se nanašajo na velikost stekla, ki ga za meritev zahteva EN.
122
Sunergy
Sunergy sončnozaščitno steklo odlikuje visoka prepustnost svetlobe, majhna
refleksijo in nevtralni aspekt. To je steklo
s trdim nanosom (pirolitični nanos), ki je
primeren za številne obdelave, vključno
s kaljenjem. Nanos je običajno v izolacijskem steklu na poziciji 2. Zaradi dobre obstojnosti tega nanosa lahko z njim
manipuliramo podobno kot z običajnim
steklom; lahko ga lepimo, krivimo, kalimo
in emajliramo. Barva za emajliranje se nanaša na stran brez nanosa, torej na pozicijo 1. Pri lepljenju je nanos na poziciji 1 ali
4, torej ne v stiku s PVB folijo. Optimalno
vrednost koeficienta toplotnega prehoda
dobijo ta stekla le, če so v paru s steklom
Low-e.
EA*– absorpcija
energije zunaj
EA* – absorpcija
energije znotraj
Faktor osenčenja
Selektivnost
%
%
%
%
-
-
RX SUN Sunergy Clear
6/16/4
1,1
44
59
11
42
6
RX SUN Sunergy Green
6/16/4
1,1
29
49
9
66
RX SUN Sunergy Azur
6/16/4
1,1
32
49
9
63
RX SUN Sunergy Dark Blue
6/16/4
1,1
25
35
7
71
mm kg/m2 m2
-
0,55 1,34
26
25
2,8
1:6
3
0,36 1,67
26
25
2,8
1:6
3
0,40 1,53
26
25
2,8
1:6
3
0,31 1,40
26
25
2,8
1:6
* Če je EA > 50 %, priporočamo kaljeno steklo
** Refleksni nanos na poziciji 2.
Notranje steklo Low-e in v medstekelnem prostoru argon.
Kupec naših proizvodov je sam odgovoren za pravilno dimenzioniranje debeline naročenega stekla.
Navedene funkcionalne vrednosti se nanašajo na velikost stekla, ki ga za meritev zahteva EN.
123
5.6.3
LR – refleksija
svetlobe navzven
%
Maksimalno razmerje
stranic
LT – prepustnost
svetlobe
W/m2K
Teža
g - vrednost
mm
Oznaka izdelka
Debelina
Sestava
zunaj
/MSP/
notri
Ug – nazivna vrednost
EN 673
Svetlobno tehnične in sevalno
fizikalne nazivne vrednosti EN 410
Priporočena
maksimalna površina
Tehnični podatki: Refleksna sončnozaščitna izolacijska stekla RX SUN**
Sunguard Solar
S posebno tehniko nanašanja (Silacoat®) se na steklo nanese sončnozaščitni nanos. Stekla s takšno karakteristiko
so stekla SUNGUARD SOLAR (SGS), ki
imajo te nanose na prozornem ali zelenem float steklu. Nanos mora biti pri vseh
oblikah zasteklitve (enojna, izolacijska,
lepljena) vedno na poziciji 2. Zaradi dobre obstojnosti tega nanosa lahko z njim
manipuliramo podobno kot z običajnim
steklom; lahko ga lepimo, krivimo, kali-
mo in emajliramo. Barva za emajliranje se
vedno nanaša na kovinski nanos, torej na
pozicijo 2.
V primerjavi z drugimi sončnozaščitnimi stekli s trdim nanosom sta prednosti
stekla SUNGUARD veliko nižja refleksija
svetlobe in izboljšana selektivnost. Optimalno vrednost koeficienta toplotnega
prehoda dobijo ta stekla le, če so v paru
s steklom Low-e.
Maksimalno razmerje
stranic
Selektivnost
Priporočena
maksimalna površina
Faktor osenčenja
%
%
%
%
-
-
19
37
5
0,61 1,20 26
25
2,8
1:6
Teža
EA* – absorpcija
energije znotraj
%
Debelina
EA*– absorpcija
energije zunaj
W/m2K
LR – refleksija
svetlobe navzven
mm
LT – prepustnost
svetlobe
Sestava
zunaj
/MSP/
notri
Svetlobno tehnične in sevalno
fizikalne nazivne vrednosti EN 410
g - vrednost
5.6.3
Oznaka izdelka
Ug – nazivna vrednost
EN 673
Tehnični podatki: Refleksna sončnozaščitna izolacijska stekla RX SUN**
mm kg/m2 m2
-
SUNGUARD SOLAR na steklu ExtraClear
RX SUN SGS Neutral 67
6/16/4
1,1
49
59
RX SUN SGS Light Blue 52
6/16/4
1,1
37
46
14
56
3
0,46 1,24 26
25
2,8
1:6
RX SUN SGS Silver Grey 32
6/16/4
1,1
24
29
22
61
3
0,30 1,21 26
25
2,8
1:6
RX SUN SGS Royal Blue 20
6/16/4
1,1
19
19
18
68
3
0,24 1,00 26
25
2,8
1:6
RX SUN SGS Silver 20
6/16/4
1,1
17
19
34
54
4
0,21 1,12
26
25
2,8
1:6
RX SUN SGS Silver 08
6/16/4
1,1
10
8
43
59
3
0,13 0,80 26
25
2,8
1:6
SUNGUARD SOLAR na zelenem steklu
RX SUN SGS Green 67
6/16/4
1,1
30
48
14
67
3
0,38 1,60 26
25
2,8
1:6
RX SUN SGS Green 52
6/16/4
1,1
24
37
11
74
2
0,30 1,54 26
25
2,8
1:6
RX SUN SGS Green 32
6/16/4
1,1
17
23
16
78
2
0,21 1,35 26
25
2,8
1:6
RX SUN SGS Aquamarine 20
6/16/4
1,1
13
16
13
83
2
0,16 1,23 26
25
2,8
1:6
RX SUN SGS Green 20
6/16/4
1,1
13
15
24
78
2
0,16 1,15 26
25
2,8
1:6
RX SUN SGS Silver Green 08
6/16/4
1,1
8
6
30
81
2
0,10 0,75 26
25
2,8
1:6
* Če je EA > 50 %, priporočamo kaljeno steklo.
** Refleksni nanos na poziciji 2.
Notranje steklo Low-e in v medstekelnem prostoru argon.
Kupec naših proizvodov je sam odgovoren za pravilno dimenzioniranje debeline naročenega stekla.
Navedene funkcionalne vrednosti se nanašajo na velikost stekla, ki ga za meritev zahteva EN.
124
5.6.4 Kombinirana sončno in toplotnozaščitna stekla
Stekla s kombiniranim nanosom
SUNGUARD HP
S posebno tehniko nanašanja (Silacoat®) se na steklo lahko nanese nanos, ki v
sebi združuje sončno in toplotno zaščito.
Stekla s takšno karakteristiko so stekla
SUNGUARD HP (SG HP), ki imajo te nanose na prozornem ali zelenem floatu. Pri
izolacijskih steklih mora biti nanos vedno
na poziciji 2. Zaradi dobre obstojnosti nanosa lahko z njim manipuliramo podobno
kot z običajnim steklom; lahko ga lepimo,
krivimo, kalimo. Pri lepljenju je nanos na
poziciji 1 ali 4, torej ne v stiku s PVB folijo;
če ga obrnemo na pozicijo 2, izgubimo
toplotnozaščitne lastnosti.
V primerjavi z drugimi sončnozaščitnimi
stekli s trdim nanosom sta prednosti stekla
SUNGUARD HP veliko nižja refleksija svetlobe in izboljšana selektivnost. Kljub temu,
da ima nanos tudi toplotnozaščitno funkcijo, ta za sodobno izolacijsko steklo ne zadostuje (Ug – vrednost > od 1,1 W/m2K).
-
mm kg/m2 m2
-
SUNGUARD HP na steklu ExtraClear
RX SUN SG HP Light Blue 63
6/16/4
1,5
52
62
16
35
5
0,65 1,20 26
25
2,8
RX SUN SG HP Neutral 61***
6/16/4
1,2
42
61
23
30
6
0,53 1,45 26
25
2,8
1:6
1:6
RX SUN SG HP Neutral 50
6/16/4
1,4
41
52
18
42
4
0,51 1,27 26
25
2,8
1:6
RX SUN SG HP Silver 35
6/16/4
1,2
26
35
44
33
5
0,33 1,35 26
25
2,8
1:6
RX SUN SG HP Neutral 40
6/16/4
1,4
33
41
22
47
4
0,41 1,24 26
25
2,8
1:6
RX SUN SG HP Royal Blue 40
6/16/4
1,3
31
38
26
47
4
0,39 1,23 26
25
2,8
1:6
SUNGUARD HP na zelenem steklu
RX SUN SG HP Green 64
6/16/4
1,2
35
63
10
60
4
0,44 1,80 26
25
2,8
1:6
RX SUN SG HP Green 63
6/16/4
1,5
32
50
12
65
3
0,40 1,56 26
25
2,8
1:6
RX SUN SG HP Green 61
6/16/4
1,2
28
49
17
65
3
0,35 1,75 26
25
2,8
1:6
RX SUN SG HP Green 50
6/16/4
1,4
27
42
13
69
3
0,34 1,56 26
25
2,8
1:6
RX SUN SG HP Silver Green 35
6/16/4
1,2
18
28
30
60
3
0,23 1,56 26
25
2,8
1:6
RX SUN SG HP Green 40
6/16/4
1,4
22
33
16
73
2
0,28 1,50 26
25
2,8
1:6
RX SUN SG HP Aquamarine 40
6/16/4
1,3
20
31
18
72
3
0,25 1,55 26
25
2,8
1:6
* Če je EA > 50 %, priporočamo kaljeno steklo
** Nanos na poziciji 2.
*** Vrednosti veljajo po kaljenju.
Notranje float steklo in v medstekelnem prostoru argon.
Kupec naših proizvodov je sam odgovoren za pravilno dimenzioniranje debeline naročenega stekla.
Navedene funkcionalne vrednosti se nanašajo na velikost stekla, ki ga za meritev zahteva EN.
125
5.6.4
-
Maksimalno razmerje
stranic
%
Priporočena
maksimalna površina
%
Teža
Selektivnost
%
Debelina
Faktor osenčenja
%
EA* – absorpcija
energije znotraj
%
EA*– absorpcija
energije zunaj
W/m2K
LR – refleksija
svetlobe navzven
mm
LT – prepustnost
svetlobe
Sestava
zunaj
/MSP/
notri
Svetlobno tehnične in sevalno
fizikalne nazivne vrednosti EN 410
g - vrednost
Oznaka izdelka
Ug – nazivna vrednost
EN 673
Tehnični podatki: Refleksna sončnozaščitna izolacijska stekla RX SUN**
5.6.5 Visokoselektivna sončnozaščitna stekla
Stekla z mehkim kombiniranim nanosom
Stopray, Sunguard HS in Ipasol
5.6.5
Že v uvodu tega poglavja smo poudarili,
da so za sončnozaščitna stekla značilne visoka prepustnost svetlobe, nizka
prepustnost sončne energije in nizke toplotne izgube. Absorpcijska in refleksna
stekla, ki jih pogosto uporabljamo za
sončnozaščitne zasteklitve, lahko sicer
prepuščajo manj sončne energije, vendar hkrati, žal, tudi manj vidne svetlobe.
Če naj takšno steklo nudi tudi toplotno
zaščito, morajo v izolacijskem steklu nastopati skupaj z nizkoemisijskim steklom.
Sodobni postopek elektromagnetnega
razprševanja v vakuumu omogoča nanos
tankih plasti kovinskih ionov na steklo. S
kombinacijami različnih kovin in v različno
debelih plasteh je mogoče izdelati nanos,
ki predstavlja zaporo (filter) tako za vstopajočo sončno kot tudi izstopajočo ogrevalno energijo.
Tako dobimo steklo, ki zagotavlja dvojno zaščito: toplotno in sončno. Stekla s
takšnimi lastnostmi kljub večplastnemu
nanosu še vedno prepuščajo zelo veliko
vidne svetlobe, zato jih imenujemo tudi
visokoselektivna stekla. Večkrat jih zaradi
magnetronskega nanašanja imenujemo
tudi stekla z mehkim nanosom (soft coated glass).
Visokoselektivna stekla odlikujejo naslednje karakteristike:
• visoka prepustnost svetlobe (LT)
• nizka prepustnost sončne energije (g)
• posledično visoka selektivnost (S)
• nizke toplotne izgube (Ug).
126
Visokoselektivni
nanos
Zunaj
Znotraj
Plinsko
polnjenje
Sušilno
sredstvo
Sekundarno
tesnilo npr.
Polysulfid
Distančnik
Primarno tesnilo Butyl
Stekla imajo s katodnim razprševanjem
naparjene kovinske nanose, ki so mehansko in vremensko občutljivi. Zato jih
moramo, tako kot nizkoemisijska stekla
Low-e, v izolacijsko steklo vgraditi tako,
da je kovinski nanos obrnjen proti medstekelnemu prostoru. Če želimo, da visokoselektivno steklo ohrani sončnozaščitno funkcijo (g), ga moramo v izolacijsko
steklo vstaviti kot zunanje steklo (nanos
na poziciji 2), pred tem pa mu moramo
zaradi boljše oprijemljivosti tesnil na robovih odstraniti kovinski nanos. Ob že
opisanih prednostih visokoselektivnih
stekel moramo omeniti še naslednje:
• Nizka refleksija svetlobe omogoča izvedbe transparentnih fasad, za katere je značilen neomejen pogled iz in v
zgradbo. Na ta način lahko dokaj preprosto uresničimo zamisel o tako imenovani “živi” zgradbi.
• Kovinski nanos ne učinkuje samo kot
toplotnozaščitni filter, temveč lahko
steklu daje tudi barvni odtenek.
• Ker je za visokoselektivna stekla značilna nizka absorpcija, jih praviloma ni
treba kaliti.
• Ta stekla, katerih standardna debelina
je 6 mm, navadno vgrajujemo v izolacijsko steklo skupaj s 4 mm prozornim
float steklom. Tanko notranje steklo
pomembno prispeva k lepšemu zunanjemu videzu zgradbe, saj močno
zmanjšuje možnost nastanka optičnega popačenja zaradi učinka “dvojnega
stekla”.
Za izdelavo visokoselektivnih sončnozaščitnih stekel uporablja podjetje REFLEX
stekla Ipasol, Stopray in Sunguard HS.
-
mm kg/m2
m2
-
RX SUN Neutral 73/42
6/16/4
1,1
42
73
10
32
2
0,53 1,74 26
25
2,8
1:6
RX SUN Neutral 70/39
6/16/4
1,1
39
70
12
33
2
0,49 1,79 26
25
2,8
1:6
RX SUN Neutral 68/37
6/16/4
1,1
37
68
10
32
1
0,46 1,84 26
25
2,8
1:6
RX SUN Neutral 61/33
6/16/4
1,1
33
61
13
37
1
0,41 1,85 26
25
2,8
1:6
RX SUN Neutral 60/33
6/16/4
1,1
33
60
11
39
1
0,41 1,81 26
25
2,8
1:6
RX SUN Neutral 50/27
6/16/4
1,1
27
50
10
52
1
0,34 1,85 26
25
2,8
1:6
RX SUN Neutral 48/27
6/16/4
1,1
27
48
16
46
1
0,34 1,78 26
25
2,8
1:6
RX SUN Shine 40/22
6/16/4
1,1
22
40
16
53
1
0,28 1,82 26
25
2,8
1:6
RX SUN Platin 25/15
6/16/4
1,1
15
25
28
55
0
0,19 1,67 26
25
2,8
1:6
RX SUN Platin 31/17
6/16/4
1,1
18
31
25
53
1
0,23 1,72 26
25
2,8
1:6
RX SUN Lime 61 T***
6/16/4
1,1
32
61
10
62
1
0,40 1,91 26
25
2,8
1:6
RX SUN Vision 60 T***
6/16/4
1,1
37
60
14
36
2
0,46 1,62 26
25
2,8
1:6
RX SUN Vision 50 T***
6/16/4
1,1
31
50
20
36
1
0,39 1,61 26
25
2,8
1:6
RX SUN Indigo 48 T***
6/16/4
1,1
29
48
8
66
0
0,36 1,66 26
25
2,8
1:6
RX SUN Titanium 37 T***
6/16/4
1,1
26
37
6
63
1
0,33 1,42 26
25
2,8
1:6
RX SUN Energy NT***
6/16/4
1,1
44
74
13
28
2
0,55 1,68 26
25
2,8
1:6
* Če je EA > 50 %, priporočamo kaljeno steklo.
** Nanos na poziciji 2.
*** Vrednosti veljajo po kaljenju, obvezno v kaljeni izvedbi.
Notranje float steklo in v medstekelnem prostoru argon.
Kupec naših proizvodov je sam odgovoren za pravilno dimenzioniranje debeline naročenega stekla.
Navedene funkcionalne vrednosti se nanašajo na velikost stekla, ki ga za meritev zahteva EN.
127
5.6.5
-
Maksimalno razmerje
stranic
%
Priporočena
maksimalna površina
%
Teža
Selektivnost
%
Debelina
Faktor osenčenja
%
EA* – absorpcija
energije znotraj
%
EA*– absorpcija
energije zunaj
W/m2K
LR – refleksija
svetlobe navzven
mm
LT – prepustnost
svetlobe
Sestava
zunaj
/MSP/
notri
Svetlobno tehnične in sevalno
fizikalne nazivne vrednosti EN 410
g - vrednost
Oznaka izdelka
Ug – nazivna vrednost
EN 673
Tehnični podatki: Refleksna sončnozaščitna izolacijska stekla RX SUN**
5.6.6 Stekleni parapeti REFLEX
Arhitekt lahko s steklenimi parapeti oblikuje
zunanji ovoj zgradbe tako, da doseže učinek
harmonične celote. Natančno določeno
razmerje med oknom in parapetom omogoča tako oblikovanje popolnoma skladnega
kot tudi ciljno poudarjenega videza fasade.
Funkcionalno gledano ima stekleni parapet
številne prednosti, saj je steklo:
• vremensko obstojno
• odporno na ekološke vplive
• odporno na staranje
• odporno na mehanske vplive
• nezahtevno glede vzdrževanja.
Različne gradbene konstrukcije praviloma
dovoljujejo izvedbo le dveh tipov fasadnih
konstrukcij.
Za izdelavo hladnih fasad pridejo v poštev
parapetne plošče iz enojnega ali dvojnega
stekla (izolacijsko steklo), nasprotno pa v
tople fasade vgrajujemo parapetne panele. To so elementi iz enojnega ali dvojnega
stekla, ki so na hrbtni strani z izolacijskim
materialom (mineralno volno, PU-peno,
spenjenim steklom in podobnim) povezani
v kompakten panel.
Hladne fasade so zidne konstrukcije, sestavljene iz dveh ovojev, pri katerih je medprostor prezračen (glej sliko).
¡
¢
£
•
„Ž
1. Zunanji ovoj
Zunanje steklo, ki ga sestavlja enojna ali
dvojna parapetna plošča iz kaljenega stekla, ima funkcijo:
• arhitekturnega elementa
• zaščite pred vremenskimi vplivi.
Izolacijsko steklo ima običajno 6 mm širok
medstekelni prostor.
3. Medprostor
Medprostor med zunanjim in notranjim ovojem je potreben za:
• odvajanje nastale vlage (s prezračevanjem)
128
Ž
2. Notranji ovoj
Nosilna zunanja stena ima funkcijo:
• nosilnega elementa za steklene parapete
• zaključka prostora
• toplotne izolacije.
•
„
5.6.6
Hladne fasade
o„‡‘„ꉄ–„‡„
• odvajanje toplote, ki jo je absorbiral parapetni element.
Oboje je pomembno predvsem pri izolacijskem steklu, saj bi bilo v nasprotnem primeru robno tesnjenje izpostavljeno prevelikim
obremenitvam.
Medprostor za prezračevanje mora biti pri
parapetni plošči iz enojnega stekla dimenzioniran v skladu z DIN 18 516 T1.
• razdalja med parapetno ploščo in zidom
mora meriti najmanj 20 mm
• prečni prerez odprtin za dovod in odvod
zraka mora znašati najmanj 50 cm2/tm.
Če je parapetna plošča izolacijsko steklo,
mora zaradi večjega pregrevanja razdalja
med zidom in elementom meriti najmanj 30
mm.
• Spodnja dovodna odprtina meri 40 %
zmnožka širine stekla in medprostora, torej najmanj 120 cm2/tm,
• Zgornja odvodna odprtina meri 50 %
zmnožka širine stekla in medprostora, torej najmanj 150 cm2/tm.
Tople fasade so zidne konstrukcije iz enega
ovoja, ki po hrbtni strani niso prezračevane.
Sestavljene so iz parapetnih panelov, zgrajenih iz enojnega ali dvojnega steklenega
elementa, izolacijskega materiala in parne
zapore. Takšen panel lahko (podobno kot
izolacijsko steklo) vgradimo v nosilno konstrukcijo. Parapetni panel ima, tako kot parapetna plošča pri hladni fasadi, funkcijo:
• arhitekturnega elementa
• zaščite pred vremenskimi vplivi.
Dodatno pa mora imeti še funkcijo:
• toplotne zaščite
• zvočne zaščite
• zaključka prostora.
Parapetni panel ne prevzema nobene nosilne funkcije. Ker pri topli fasadi ni prezračevanja hrbtne strani, veljajo za izolacijsko
steklo v parapetnem panelu naslednje zakonitosti:
• dovoljen je takšen tip zasteklitve, pri kateri je element štirikrat vpet
• medstekelni prostor ne sme biti širši od 4
mm
• obe stekli morata biti kaljeni s toplotnim
preizkusom ESG-H.
5.6.6
Tople fasade
w„•„“ˆ—‘Œ
“„‘ˆ
w„•„“ˆ—‘Œê
“„‘ˆ
{’“„ꉄ–„‡„
129
Splošne lastnosti parapetnih elementov REFLEX
Parapetni elementi REFLEX so izdelani iz
kaljenega stekla s toplotnim preizkusom
ESG-H, katerega kakovost ustreza zahtevam EN 14179.
Če ni drugačnih zahtev, pri dimenzioniranju debelin kaljenega stekla upoštevamo
obremenitve, ki jih navaja DIN 18 516 T1.
V povezavi z njimi moramo iz 4. dela tega
standarda povzeti osnove za izračun debelin. V nobenem primeru pa enojni parapetni element ne sme biti tanjši od 6 mm.
Parapetna stekla REFLEX imajo v standardni izvedbi posnete steklene robove. Ker
je priporočljivo, da so vsaj prosto ležeče
stranice enojnih parapetnih elementov
fino obrušene, mora biti iz naročila razvidno, katere stranice so prosto ležeče.
Sestava parapetnih plošč REFLEX za hladne fasade
5.6.6
Izvedba
130
Način zasteklitve
Dodatna navodila
za vgradnjo in zasteklitev
4x podprto
2x podprto
točkovno
Nobenih
4x podprto
2x podprto
točkovno
Nobenih
4x podprto
Pri manipulaciji se folija ne sme
poškodovati, pri zastekljevanju s
tesnili kontrola kompatibilnosti s
folijo.
Zasteklitevni sistem mora
zagotavljati obstanek zlomljene
parapetne plošče v okviru.
4x podprto
2x podprto
Pri 2 x podprtem sistemu mora biti
robno tesnjenje izvedeno z ustreznim
silikonom.
Sestava parapetnih panelov REFLEX za tople fasade
Način zasteklitve
Dodatna navodila
za vgradnjo in zasteklitev
4x podprto
• steklitvena brazda mora biti
popolnoma zračna
• zapolnjevanje brazde s tesnilom ni
dovoljeno
• odprtine za izravnavo pritiska
morajo biti obrnjene navzdol
• zasteklitev se mora izvajati po
REFLEX-ovih Smernicah za
zastekljevanje
5.6.6
Izvedba
131
Gradbenofizikalne lastnosti parapetnih panelov
Toplotna izolativnost
Izdelava roba panela s stopnico
• Ker je parapetni panel nosilec toplotne
zaščite pri topli fasadi, mora biti debelina izolacijskega materiala, ki je sestavni
del panela, ustrezno dimenzionirana.
Izdelava roba panela brez stopnice
5.6.6
• Če debelina parapetnega panela presega debelino steklitvene brazde, lahko panel izdelamo stopničasto (slika
zgoraj). Na ta način ga lahko vgradimo
v poljubno široko brazdo.
Zvočna izolativnost
• Parametra, ki določata skupno debelino panela, sta: zahtevani koeficient toplotnega prehoda (U-vrednost) in vrsta
uporabljenega izolacijskega materiala.
• Ob uporabi določenih izolacijskih materialov lahko s parapetnimi paneli REFLEX dosežemo tudi dodatne zvočnoizolativne učinke. Dejansko vrednost
RW takšnega panela moramo določiti s
preizkusom.
Ognjeodpornost
• Če so podane dodatne zahteve za
ognjeodpornost, moramo uporabiti
negorljive materiale.
132
Primerjava karakteristik izolacijskih materialov za parapetne panele
Poliuretanska
trda pena
Fizikalne lastnosti
Prostorninska teža (kg/m3)
Tlačna trdnost (n/mm2)
Faktor parne zapore
Plošče iz
mineralnih vlaken
Foamglas
(upenjeno steklo)
30 – 40
≥ 30
125 – 135
0,20 do 0,25
stisljive
0,5 do 0,7
≥ 30
≈1
∞
Toplotna prevodnost (w/m2k)
0,02 in 0,025
0,035
0,048
Temp. območje uporabe (°C)
-180 do +200
≤ 200
-260 do +430
nič
zmerno
nič
B 1, B 2 in B 3
A 1 in A 2
A1
1,45
Vezanje vode
Gorljivost
25
0,70
1,13
40
0,46
0,76
1,00
45
0,41
0,69
0,90
0,83
50
0,37
0,63
60
0,32
0,53
0,70
80
-
0,41
0,54
100
-
0,33
0,44
5.6.6
Debelina (mm)
Koeficient
toplotnega
prehoda v
odvisnosti
od debeline
izolacijskega
materiala
U (W/m2K)
Parapetni elementi REFLEX
Ustrezna stekla za kombinacije s
sončnozaščitnimi stekli RX SUN
Parapetne elemente v kombinaciji s
sončnozaščitnimi izolacijskimi stekli uporabljamo predvsem v višjih objektih. Mogoče pa so seveda tudi kombinacije s
stekli RX WARM.
binacije stekel, ki zagotavljajo barvno
usklajenost med parapetnim in okenskim
elementom. Visoko stopnjo ubranosti
lahko dosežemo zlasti z ustrezno barvno
kombinacijo parapeta iz dvojnega stekla
in RX SUN izolacijskega stekla. V vsakem
primeru pa je najbolje, da s primerjavo na
samem mestu vgradnje ugotovimo, kolikšna je stopnja barvne usklajenosti.
V spodnji tabeli so navedene tiste komIzolacijsko steklo
RX SUN
RX SUN
RX SUN
Barvno ustrezni parapetni elementi*
Grey
RX 82
Green
RX 53
Priva Blue
RX 123
Bronza
RX 14
SSS Clear
RX 82
SC Clear
RX 82
SSS Grey
RX 57
SSS Green
RX 53
SSS Dark Blue
RX 115
SC Bronze
RX 14
Neutral
RX 82, RX 80, RX 110, RX 57
*Pri naročanju je treba navesti namembnost parapeta (topla ali hladna fasada).
133
5.7 Varnostno steklo RX SAFE
Posledice uporabe sodobnih tehnologij
so velike izboljšave toplotnih, sončnih in
zvočnih lastnosti stekla. Gradbeni elementi iz stekla dajejo pečat sodobni arhitekturi. Možnost, da se steklo uporabi kot
nosilni element, je arhitekte, konstruktorje in inženirje spodbudila k snovanju
vse drznejših konstrukcij. Odgovor na te
izzive so vrste stekel, ki v sebi združujejo
številne karakteristike za aktivno, pasivno
in konstruktivno varnost.
Varnostna stekla delimo na:
• lepljena varnostna stekla VSG in
• kaljena varnostna stekla ESG – termično obdelana.
Vrednosti termičnih in mehanskih lastnosti pri delno kaljenem steklu TVG so med
float steklom in kaljenim steklom ESG.
Delno kaljeno steklo TVG ni varnostno
steklo v običajnem pomenu.
Oznaka CE
5.7
Pojem aktivna varnost pomeni varovanje
zdravja ali življenja ljudi, zaščito pred požarom, vlomom, izstrelki ali pred poškodovanjem premoženja.
Pod pojmom pasivna varnost razumemo
zaščito pred poškodbami, ki lahko nastanejo pri lomu stekla.
S pojmom konstruktivna varnost pa
označujemo sposobnost stekla, da kljub
lomu lahko vsaj delno izpolnjuje zahteve
po varnosti.
134
RX SAFE varnostna stekla izpolnjujejo
zahteve naslednjih norm:
- EN 12150-2 za kaljeno steklo ESG
- EN 1863-2 za delno kaljeno steklo TVG
- EN 14179-2 za kaljeno steklo s toplotnim preizkusom ESG-H
- EN 14449 za lepljeno in lepljeno varnostno steklo VSG.
Z oznako CE je potrjena skladnost produktov z zahtevami veljavnih norm.
Tehnologija in lastnosti
Posledice uporabe sodobnih tehnologij
so velike izboljšave toplotnih, sončnih in
zvočnih lastnosti stekla. To je odprlo možnosti za načrtovanje zelo velikih zastekljenih površin in uporabo stekla tudi na
tistih področjih, kjer so še pred kratkim
prevladovali drugi materiali.
Večjo oviro pri uresničevanju novih zamisli bi lahko predstavljala le odsotnost varnostne funkcije stekla. Običajno okensko
steklo je zelo krhek material. Kljub temu,
da prenese velike tlačne napetosti, ima
izredno nizko natezno trdnost. Natezne
napetosti na površini stekla nastanejo,
kadar ga upogibamo ali če na njem nastanejo temperaturne spremembe: nenadna sprememba za 40 do 50 K je dovolj, da se steklo zlomi. Kosi zlomljenega
stekla so srpaste oblike in imajo izredno
ostre robove.
Vzrok za takšno obnašanje stekla so posebnosti njegove notranje zgradbe. Pri
steklu poteka prehod iz tekočega v trdo
stanje brez nastanka kristalizacije, rezultat tega pa je neurejena kristalna mreža.
Posamezne molekule se sicer stabilne,
vendar pa je vez med sosednjimi molekulami šibka in večkrat tudi prekinjena. Tako
nastanejo mikroskopsko majhni prelomi
(predvsem na površini), zaradi katerih
se že ob minimalni natezni obremenitvi
sproži zlom celotne strukture. Ti prelomi
se kažejo v obliki mikroskopskih zarez, ki
so vzrok za to, da je dejanska upogibna
trdnost stekla večstokrat nižja od teoretične.
Če želimo, da bo steklo bolj trdno in varnejše, moramo zmanjšati število in velikost površinskih lomov. To dosežemo s
kaljenjem stekla. Pod pojmom kaljeno
steklo razumemo termično utrjeno varnostno steklo, ki ga strokovnotehnično imenujemo tudi termično prednapeto steklo.
Kot je razvidno že iz imena, dosežemo
prednapetost s toplotno obdelavo stekla,
ki poteka tako, da obe površini stekla najprej segrejemo do določene temperature, nato pa ju hitro ohladimo.
Ventilatorja
Nalaganje
Segrevanje
Kaljenje
Hlajenje
Odvzem
135
5.7.1
5.7.1 Kaljeno varnostno steklo ESG po EN 12150
Prednapetost
- Tlak
V opisanem procesu nastane v kaljenem
steklu značilna porazdelitev napetosti:
molekule na površini so trajno izpostavljene tlačnim, molekule v notranjosti pa
nateznim napetostim. Te napetosti morajo biti v ravnovesju, saj je to pogoj za stabilno stanje, ki zagotavlja ustrezne varnostne lastnosti kaljenega stekla.
+ Nateg
137
5.7.1
Ta proces poteka med ohlajanjem s ca.
640 na 470 °C oziroma do temperature, ko
se tudi molekule v notranjih plasteh stekla
vrnejo v trdo stanje. Kaljenje je učinkovito
le v primeru, če se med ohlajanjem ustvari dovolj velika temperaturna razlika med
površino in notranjostjo. V nadaljevanju
moramo steklo ohladiti do temperature,
pri kateri je mogoča ročna manipulacija.
Debelina stekla
Ker zaradi amorfne zgradbe steklo nima
klasične točke tališča, ni mogoče natančno določiti, pri kateri temperaturi ni
več v trdem stanju oziroma pri kateri je že
v tekočem. Med enim in drugim stanjem
je transformacijsko temperaturno območje: steklo se najprej omehča, zatem
postane testasto in končno tekoče. Za
kaljenje ploščatega okenskega stekla so
v tem območju najprimernejše tiste temperature, pri katerih je steklo v začetni
fazi mehčanja. Pri teh temperaturah, to
je med 610 ° in 660 °C, se vezi med posameznimi molekulami zrahljajo oz. niso
več toge. Med ogrevanjem se posamezne molekule raztegnejo. Ko je dosežena
zahtevana temperatura, moramo z dovajanjem komprimiranega atmosferskega
zraka steklo čim hitreje ohladiti. Molekule
v zunanjih plasteh stekla se hitro ohladijo, pri čemer se skrčijo in utrdijo. Zaradi
slabe toplotne prevodnosti pa te molekule zadržujejo ohlajevanje in s tem krčenje molekul v srednji plasti. Posledica je
povečana gostota molekul na površini in
redkejša v sredini stekla. Rezultat povečane gostote pa je zmanjšanje števila oziroma velikosti površinskih mikrorazpok.
V okviru začetnega preizkusa in notranje
kontrole proizvodnje se nadzirata dve
najpomembnejši lastnosti kaljenega stekla po EN 12150:
- struktura loma: v primeru porušenja
napetostnega ravnovesja oziroma loma
se v hipu sprosti vsa med kaljenjem nakopičena energija. Nastane fina mreža
drobnih delcev s topimi robovi. Zaradi tega je nevarnost poškodb močno
zmanjšana.
- mehanska trdnost (upogibna trdnost):
izmerjena vrednost > 120 N/mm2 (kaljeno steklo iz float stekla), pri nekaljenem steklu je vrednost 45 N/mm2.
5.7.1
Poleg omenjenih varnostnih lastnosti
odlikujejo kaljeno steklo tudi naslednje
prednosti:
- povečana udarna trdnost: nihajni preizkus po EN 12600.
- povečana obstojnost na temperaturne
razlike: obstojnost na temperaturne
razlike po površini stekla znaša 200 K.
Normalno float steklo je veliko bolj občutljivo na temperaturne razlike (40 K).
Kaljeno steklo s toplotnim preizkusom
ESG-H po EN 14179
Po preteku določenega časa (po nekaj
urah ali čez nekaj let) se lahko kaljeno
steklo brez vidnih zunanjih vplivov zlomi. Omenjeni pojav imenujemo spontani
lom. Povzročitelj je molekula NiS (nikljev
sulfid), ki ima negativni temperaturni raztezek. Ko se molekule stekla med ohlajanjem skrčijo, se molekula nikljevega sulfida razširi. Če je molekula v sredini stekla
(v polju nateznih napetosti), nastane lokalna napetost, ki lahko preseže natezno
trdnost stekla in steklo se zlomi.
Molekula
nikljevega sulfida
Čeprav je pojav zelo redek, ga moramo
skladno z zahtevami po EN 14179 preprečiti, predvsem pri uporabi teh stekel
v prezračevanih (hladnih) fasadah. To
dosežemo tako, da stekla izpostavimo
“vroči obremenitvi”. Pri tem preizkusu, ki
ga imenujemo tudi Heat Soak Test (HST),
stekla v posebni komori počasi ogrejemo
do 290 °C ± 10 °C. Tej temperaturi so stekla izpostavljena štiri ure. V tem času bodo
tista, ki vsebujejo molekulo nikljevega
sulfida, z zelo veliko verjetnostjo počila.
Spontanega loma ne smemo zamenjevati z lomom, ki nastane zaradi mehanskih
vplivov oziroma poškodovanja robov pri
premeščanju in namestitvi stekla. Vedeti
moramo, da se kaljeno varnostno steklo
kljub povečani trdnosti lahko zlomi, vzrok
pa je ponavadi neustrezno ravnanje (na
primer nepravilen prevoz).
138
Kriteriji za kalibracijo
V REFLEX-u je kaljeno steklo po celotni površini v kalibrirani komori Heat Soak Test
izpostavljeno temperaturi 290 °C ± 10 °C.
Proces toplotnega preizkusa mora ustrezati prikazanemu poteku časa in temperature. Sistem mora biti sposoben slediti
poteku tako pri 100 % kot tudi pri 10 %
zasedenosti.
5.7.1
Legenda:
T – temperatura stekla v vsaki točki, oC
t – čas, h
t1 – čas, pri katerem doseže prvo steklo 280 oC
t2 – čas, pri katerem doseže zadnje steklo 280 oC
a – faza segrevanja
b – faza držanja
c – faza ohlajevanja
d – temperatura okolice
1 – prvo steklo, ki je doseglo 280 oC
2 – zadnje steklo, ki je doseglo 280 oC
3 - temperatura stekla
Vsako šaržo nadzoruje zunanji nemški inštitut F & K.
140
Poleg omenjenih varnostnih lastnosti
odlikujejo kaljeno steklo še naslednje
prednosti:
- povečana udarna trdnost: nihajni preizkus po EN 12600
- povečana obstojnost na temperaturne
razlike: obstojnost na temperaturne
razlike po površini stekla znaša 200 K.
Normalno float steklo je veliko bolj občutljivo na temperaturne razlike (40 K).
Področja uporabe kaljenega stekla
ESG in kaljenega stekla s toplotnim
preizkusom ESG-H
• Stanovanjski in poslovni objekti (stopnice, vrata, avtomatska vrata, predelne stene, pomične stene)
• Športni objekti (odporno proti udarcem
z žogo po DIN 18032 Del 1 in 3)
• Šole in vrtci (iz varnostnih razlogov za
preprečevanje poškodb)
• Vgradnja v bližini vročih teles (za preprečitev termičnih lomov. Če je razdalja med grelnim telesom in notranjim
steklom manjša od 30 cm, moramo na
notranji strani uporabiti kaljeno steklo)
• Steklene fasade (parapeti po DIN 18516
Del 4)
• Uporaba v zaščitne namene (zaščita
pred padcem na stopniščih, balkonih,
ograjah. TRAV »Tehnični pravilnik za
uporabo zasteklitev za zaščito pred
padcem v globino« definira področje
uporabe ESG)
• Zunanja uporaba (protihrupne zaščite
na cestah, postajališča, reklamni panoji, vitrine ...).
Ko je predvidena uporaba kaljenega stekla ESG, vedno uporabljamo kaljeno steklo s toplotnim preizkusom ESG-H z zunanjim nadzorom, razen ko zasteklitev ni na/
nad prometno površino in je steklo vgrajeno do 4 m višine.
To določa TRLV pravilnik za uporabo linijsko vpetih zasteklitev.
141
5.7.1
V okviru začetnega preizkusa in notranje
kontrole proizvodnje se s toplotnim preizkusom po EN 14179 nadzirata dve najpomembnejši lastnosti kaljenega stekla:
- struktura loma: v primeru porušenja
napetostnega ravnovesja oziroma loma
se v hipu sprosti vsa med kaljenjem nakopičena energija. Nastane fina mreža drobnih delcev s topimi robovi, kar
močno zmanjša nevarnost poškodb.
- mehanska trdnost (upogibna trdnost):
izmerjena vrednost > 120 N/mm2 (kaljeno steklo s toplotnim preizkusom iz
float stekla), pri nekaljenem steklu je
vrednost 45 N/mm2.
5.7.2 Obdelava kaljenega stekla
Zaradi značilne razporeditve napetosti
kaljenega stekla po kaljenju ne moremo
več obdelovati (na primer rezati, vrtati,
brusiti ...). Vsak tak poseg bi namreč lahko povzročil porušitev napetostnega ravnovesja in steklo bi se zlomilo. To pomeni,
da smemo termično obdelavo izvesti šele
potem, ko so končane vse druge vrste
obdelave.
Priprava stekla na kaljenje
• Poliran rob dobimo na enak način kot
fino brušen, le da mu z dodatnim postopkom vrnemo stekleni sijaj.
• Posnet rob tvori s površino stekla kot
45° ≤ α < 90°. Rob je lahko fino brušen
ali poliran.
Obdelava robov
5.7.2
Vsako steklo mora imeti pred kaljenjem
obdelane robove. Minimalna stopnja
obdelave, ki še izpolnjuje to tehnološko
pogojeno zahtevo, je grobo brušen ali
posnet rob.
• Grobo brušen rob dobimo, če rezanemu robu s tračnim brusilnim strojem
posnamemo ostrino. S tem postopkom
ne moremo poravnati dimenzijskih odstopanj, ki so nastala pri rezanju stekla.
Maks. 2 mm
Skrajšani rez
Skrajšani
rez
Steklu nepravilne oblike, ki ima enega od
vogalov v kotu ostrejšem od 30°, se dimenzija v tem vogalu skrajša.
• Fino brušen rob dobimo s strojno obdelavo po celotnem preseku. Na njem
ne smejo ostati drobne poškodbe ali
nebrušeni odseki. Ta rob je na pogled
brez leska.
142
Izvrtine, odprtine, vogalni in robni izrezi
A, B = odmik od roba stekla
D = premer izvrtine oziroma odprtine
K = dolžina stranice
S = debelina stekla
Izvedbe takšnih izvrtin so omejene z naslednjimi tehnološkimi zahtevami:
• premer izvrtine oziroma odprtine mora
meriti vsaj toliko, kot znaša debelina
stekla: D ≥ S
• razdalja med robom stekla in izvrtino
oziroma odprtino ne sme biti manjša
od dveh debelin stekla: A ≥ 2S.
Za razdaljo med dvema izvrtinama veljajo
enaka pravila kot za razdaljo med izvrtino
in robom stekla. Diagonalni odmik izvrtine od vogala stekla naj bo večji od šestkratne debeline. Premer odprtine (izreza)
ne sme biti večji od 1/3 dolžine stranice:
D ≤ K/3
Kadar želimo stekla za fasadne elemente
pritrditi na podkonstrukcije z vijaki, lahko
izdelamo izvrtine s poglobitvijo.
Dimenzijske tolerance za izvrtine
(EN 12150)
Nominalni radij
izvrtine (mm)
Toleranca
4 ≤ D ≤ 20
± 1,0
20 < D ≤ 100
± 2,0
100 < D
posvet s proizvajalcem
Tolerance lege izvrtin:
S < 8 mm
S ≥ 8 mm
Lega oziroma položaj izvrtin
Robno območje
Oddaljenost od roba
Vogalno območje
Oddaljenost od dveh robov
D ≥ 1,5S
S ≤ D < 1,5S
D ≥ 1,5S
S ≤ D < 1,5S
A ≥ 2S
A ≥ 2S
A ≥ 2,5S
A ≥ 2,5S
A ≥ 2S + 5 mm
B ≥ 2S + 5 mm
A ≥ 5S
B ≥ 2S + 5 mm
A ≥ 2,5S + 5 mm
B ≥ 2,5S + 5 mm
A ≥ 5S
B ≥ 2,5S + 5 mm
143
5.7.2
Razdalja med robom stekla in izvrtino
oziroma odprtino je lahko manjša le v primeru, če naredimo razbremenilno zarezo, ki poteka od roba do izvrtine. Premer
zareze mora biti enak 1,5-kratni debelini
stekla: D ≥ 1,5 S.
Tolerance izvrtin in izrezov so določene
s tehnološko pogojenimi možnostmi. V
splošnem te tolerance ustrezajo tolerancam za dolžino in širino stekla, ki so
navedene v tabeli. Premer izvrtine in velikost izreza moramo dimenzionirati tako,
da bomo lahko izravnali odstopanje od
toleranc za premer in toleranc za izvrtino
oziroma izrez. Zaradi vstavljenega distančnega vložka, ki preprečuje stik med
vijakom in steklom, naj bo premer izvrtine
za 4 mm večji od debeline vijaka.
Izrezi na robu ali vogalu stekla morajo biti
polkrožni. Radij mora biti enak ali večji od
debeline stekla, vendar ne manjši od 10
mm. Velikosti izrezov moramo dimenzionirati tako, da izravnamo tolerance oddaljenosti. Izrez ne sme biti večji od 1/3
dolžine stranice.
5.7.3
Da bi bila montaža stekel čim bolj preprosta, moramo pri dimenzioniranju premera
izvrtine upoštevati toleranco oddaljenosti
in toleranco premera izvrtine. Kadar moramo v steklu v isti vrsti narediti več kot
štiri izvrtine, moramo minimalno razdaljo
med njimi povečati.
5.7.3 Kakovostni kriteriji kaljenega stekla
Področje veljavnosti
Tolerance
Te zahteve veljajo za ravno kaljeno steklo,
izdelano s horizontalno tehnologijo, ki je
namenjeno uporabi v gradbeništvu. Kalimo lahko float (EN 572-2) in ornamentna
stekla (EN 572-5). Stekla so lahko:
• brezbarvna ali v masi obarvana
• prozorna, prosojna ali neprosojna
• z nanosom (na primer emajla, pirolitični
nanosi)
• površinsko obdelana (na primer peskana, jedkana).
1. Tolerance širine in višine stekla
(EN 12150)
144
Tolerance
Nominalna
dimenzija stranic
(Š ali V)
Nominalna
debelina
stekla d ≤ 12
Nominalna
debelina
stekla d > 12
≤ 2000
± 2,5
± 3,0
2000 < Š ali V ≤ 3000
± 3,0
± 4,0
> 3000
± 4,0
± 5,0
Ornamentno
steklo
Float steklo
±0,5
±0,2
3
4
5
6
8
±0,8
10
±1,0
12
-
15
-
19
-
25
±0,3
±0,5
±1,0
3. Planimetrija (EN 12150)
Med kaljenjem se steklo, ogreto na temperaturo, ki je blizu točke mehčanja, ciklično pomika prek keramičnih valjev.
Zato ni mogoče izdelati stekla, ki ne bi
imelo (vsaj minimalno) deformirane površine. Odstopanje v ravnosti (planimetriji)
je odvisno od debeline stekla, njegovih
dimenzij ter razmerja stranic in se kaže
v obliki izkrivljenja. Ravnost stekla je odločilnega pomena za njegove optične
lastnosti. Omenjene deformacije delimo
v dve skupini: celotno in lokalno izkrivljenost.
a) Celotna izkrivljenost tc
Če želimo izmeriti to vrsto deformacije,
moramo daljšo stranico stekla vertikalno
položiti na dve 100 mm široki podložki, ki
naj bosta od vogalov odmaknjeni za 1/4
dolžine stranice. Z ustreznim pripomočkom, na primer z napeto žico, izmerimo
največjo razdaljo (h1) med žico in konkavno površino stekla. Izkrivljenost merimo
vzdolž vseh stranic in obeh diagonal. Celotna izkrivljenost je izražena kot razmerje med izmerjeno razdaljo h1 in širino (Š)
oziroma višino stekla (V).
Lokalno izkrivljenost (gubanje stekla)
vedno merimo le med dvema točkama,
ki sta med seboj oddaljeni 300 mm. Postopek merjenja je enak kot pri merjenju
celotne izkrivljenosti. Z ustreznim pripomočkom, na primer napeto žico oziroma
kovinskim merilom, izmerimo največjo
razdaljo h2. Deformacijo merimo v polju, ki je vzporedno z robom stranice in
od nje odmaknjeno vsaj 25 mm. Lokalno
izkrivljenost izrazimo z razmerjem med
razdaljo h2 in dolžino 300 mm. Pri ornamentnem steklu se lokalna izkrivljenost
meri na ornamentni strani, tako da se na
najvišji vrh strukture položi ravnilo in meri
razdalja do najvišje točke strukture.
-LH>IK>£
FWHOFSIGBKLPQ
QL
E[
$BILQK>£
FWHOFSIGBKLPQ
tc =
h1
Š ali V
tl =
h2
300
EZ
Q(
Najvišje dovoljene vrednosti
Celotna
izkrivljenost
(mm/mm)
Lokalna
izkrivljenost
(mm/300 mm)
Float steklo
(EN 572-2)
0,003*
0,5
Ostala stekla
0,004
0,5
Vrsta stekla
*Pri kvadratnih ali skoraj kvadratnih steklih z
razmerjem stranic od 1:1 do 1:1,3 so odstopanja
v planimetriji praviloma večja kot pri ozkih
pravokotnih steklih. Zato je smiselno, da pri
kvadratnih oblikah namesto 4 do 6 mm debelega
stekla izberete debelejše steklo ali pa se
posvetujete s tehnologi podjetja REFLEX.
145
5.7.3
Tolerance (mm)
\cc£JJ
Nazivna
debelina
(mm)
b) Lokalna izkrivljenost
£>IF£7
2. Tolerance nazivnih debelin
(EN 12150)
4. Spremembe v barvi in strukturi
Struktura loma, skladno z EN 12150-1
Pri ornamentnih steklih ne moremo zagotoviti simetrije strukture ob uporabi več
stekel, postavljenih eno poleg drugega v
skupno površino.
Iz enakega razloga se lahko pri ornamentnih in v masi obarvanih steklih delno
spremeni tudi barva.
Testno steklo (1.100 x 360 mm) mora prosto ležati v okvirju, ki bo preprečil razsipanje drobcev, istočasno pa ne bo oviral
njihovega širjenja. Na polovici daljše stranice udarimo s kladivom (masa 75 g; radij zaobljene konice 0,2 mm) v točki, ki je
od roba stekla oddaljena 13 mm. Štiri do
pet minut po udarcu pričnemo s štetjem
drobcev. Za štetje uporabljamo masko
50 x 50 mm. Maske ne smemo polagati
na polja, ki so v radiju 100 mm od mesta
udarca ali pa v pasu 25 milimetrov od steklenih robov.
Testiranje
Nihajni preizkus
V okviru notranje kontrole proizvodnje in
zunanjega nadzora (Inštitut za okensko
tehniko IFT iz nemškega mesta Rosenheim) stalno preverjamo proizvodnjo kaljenega stekla RX SAFE ESG pod pogoji
veljavnih norm.
Skladno z EN 12600
Zaradi proizvodnotehničnih pogojev se
pri nekaterih ornamentnih steklih lahko
med toplotno obdelavo potek strukture
delno izkrivi.
5.7.3
Vizualno ocenjevanje kakovosti
V Poglavju 6.9.6 navajamo »Smernice za
ocenjevanje vizualne kakovosti stekla za
gradbeništvo,« v katerih so opisane me-
Število in dimenzije drobcev
Kaljeno
steklo iz
Največja dolžina
največjega delca
(mm)
Nazivna debelina
(mm)
Najmanjše število
drobcev
float stekla
4 – 12
40
100
float stekla
15 – 19
30
100
ornamentnega stekla
4 – 10
30
100
Vrsta stekla
Mehanska trdnost (upogibna trdnost), skladno z EN 1288-3 / EN 12150-1
Vrsta stekla
Kaljeno
steklo iz
Mehanska trdnost
(upogibna trdnost) (N/mm2)
float stekla
4 – 19
120
ornamentnega stekla
4 – 10
90
emajliranega stekla
4 – 19
75*
* Emajlirana površina je v natezni coni.
146
Nazivna debelina
(mm)
• Optične posebnosti
Med postopkom termične obdelave se
v peči steklo pomika po vročih keramičnih valjih. Zaradi tega se lahko na njegovi
površini občasno pojavi blaga valovitost
(imenovana tudi “roller waves”). Omenjenemu pojavu se ne moremo izogniti, v
praksi pa ga opazimo kot popačenje slike,
gledane v odbojni svetlobi. Zaradi termičnega procesa kaljenja lahko pride tudi do
kemičnih in mehanskih sprememb površine, kot so pikice na površini, imenovane
»roller pick up«, oziroma odtisi valjev.
• Anizotropija
Med termično obdelavo se kaljenemu
varnostnemu steklu spremeni napetostno stanje. V njem nastanejo napetostna
polja, na katerih se lahko polarizirana
svetloba (določen delež dnevne svetlobe
je – v odvisnosti od vremenskih pogojev –
vedno polariziran) dvojno lomi. Zato lahko
v posebnih svetlobnih pogojih pri pogledu na kaljeno steklo opazimo polarizacijska polja v obliki različnih vzorcev. Ta
fenomen je viden le na kaljenem steklu.
• Toplotna obstojnost
Posebna porazdelitev napetosti, značilna
za kaljeno steklo, ostaja v ravnovesju tudi
pri trajni uporabi pri temperaturi + 250 °C.
Zato kaljeno steklo dobro prenese hiter
padec temperature in velike temperaturne razlike med dvema točkama (do 200
K).
• Omočljivost steklenih površin z vlago
Odtisi valjev, prstov in uporabljenih vakuumskih držal ali etiket lahko pod posebnimi pogoji povzročijo minimalne
spremembe v mreži atomov na površini
stekla. Če so stekla mokra, postanejo
mesta, na katerih je prišlo do takšnega
pojava, vidna, saj imajo drugačno oprijemljivost vodne pare (omočljivost). Pri suhem steklu pojav izgine. Ker je omenjena
sprememba fizikalno pogojena, ne more
biti predmet reklamacije.
• Označevanje stekel
Vsako RX SAFE ESG kaljeno steklo mora
imeti viden in trajen odtis (EN 12150 in
ime ali oznaka proizvajalca), iz katerega
je razvidno, da je to varnostno steklo. Odtis po tej normi mora biti trajen in neodstranljiv.
Tudi RX SAFE ESG-H kaljeno steklo s toplotnim preizkusom mora imeti viden in
trajen odtis (EN 14179 in ime ali oznaka
proizvajalca).
Viden in trajen odtis RS SAFE ESG-H vsebuje naslednje podatke:
- proizvajalec: RX ESG-H
- standard: EN 14179
- nadzorni oziroma certifikacijski organ:
F&K
RX ESG-H
EN 14179
F&K
147
5.7.3
tode ocenjevanja in prikazane tabele z
dovoljenimi odstopanji. Spodaj navedene posebnosti kaljenega stekla so fizikalno pogojene, zato ne moremo vplivati na
njihov nastanek ali intenzivnost.
5.7.4 Proizvodni program in maksimalne dimenzije
Maksimalne dimenzije v cm za RX SAFE ESG in RX SAFE ESG-H
Vrsta stekla
Barva
Debelina stekla/dimenzije (cm)
4 mm
Float
Planibel Color
Planibel
6 mm
8 mm
10 mm
12 mm
15 mm
19 mm
Prozorna
120x200 150x250 244x480 244x480 244x480 244x480 244x480 244x480
Bronze
120x200 150x250 244x480 244x480 244x480 244x480
-
-
Green
120x200 150x250 244x480 244x480 244x480 244x480
-
-
Grey
120x200 150x250 244x480 244x480 244x480 244x480
-
-
Dark Blue
120x200
-
244x480 244x480 244x480
-
-
-
Priva Blue
120x200
-
244x480 244x480 244x480
-
-
-
Azur
120x200
-
244x480 244x480 244x480
-
-
-
Clearvision,
Belo steklo
120x200
-
-
120x200
Low-e T
5.7.4
Clear
Stopsol
Supersilver
5 mm
150x250 244x480 244x480 244x480 244x480
-
244x480 244x480
-
-
-
-
120x200 150x250 244x480 244x480
-
-
-
-
-
-
-
-
Grey
-
150x250 244x480 244x480
Green
-
-
244x480 244x480
-
-
-
-
-
-
244x480 244x480
-
-
-
-
Clear
120x200 150x250 244x480 244x480 244x480
-
-
-
Bronze
120x200 150x250 244x480
-
-
-
-
-
Grey
120x200 150x250 244x480
-
-
-
-
-
Green
120x200 150x250 244x480 244x480
-
-
-
-
Prozorna
120x200
-
-
-
-
-
Rjava
120x200
-
-
-
-
-
-
-
Prozorna
120x200
-
185x335
-
204x435
-
-
-
Rjava
120x200
-
-
-
-
-
-
-
Prozorna
120x200
-
-
-
-
-
-
-
Rumena
120x200
-
-
-
-
-
-
-
Modra
120x200
-
-
-
-
-
-
-
Prozorna
120x200
-
-
-
-
-
-
-
Rjava
120x200
-
-
-
-
-
-
-
Prozorna
120x200
-
-
-
-
-
-
-
Rumena
120x200
-
-
-
-
-
-
-
Modra
120x200
-
-
-
-
-
-
-
Rjava
120x200
-
-
-
-
-
-
-
Mastercarre
Prozorna
120x200
-
321x200 330x204
-
-
-
-
Masterpoint
Prozorna
-
-
200x321 204x252
Matelux
Satinato
120x200
-
225x321 225x321 244x321
-
-
-
Dark Blue
Stopsol
Classic
Chinchilla
Ornament
504/rosa
Katedral
Gothic
Altdeutsch
185x400 185x435
Minimalna dimenzija: 100 x 250 mm za pravokotna RX SAFE ESG in RX SAFE ESG-H
Minimalni premer: 250 mm
Maksimalno razmerje stranic: 1:10
Maksimalna teža: 300 kg
Pri oblikah, ki so podobne kvadratnim oblikam in imajo razmerje stranic med 1:1 in 1:1,3, je neizogibno odstopanje od
ravnosti večje kot pri pravokotnih šipah. Še posebej pri steklih debeline ≤ 6 mm je priporočljivo pravočasno posvetovanje
z REFLEX-om.
148
5.8 Delno kaljeno steklo RX SAFE TVG
Postopek proizvodnje delno kaljenega
stekla (TVG), imenovanega tudi termično
utrjeno steklo, je podoben postopku za
kaljeno steklo (ESG).
Tako kot pri kaljenem steklu (ESG) steklo segrejemo hitro in enakomerno nad
600°C, razlika pa je v tem, da pri ohlajanju
z vpihovanjem hladnega zraka ravnamo
bistveno drugače. V steklu tako nastane
trajen potek napetosti, zaradi česar je v
primerjavi s float steklom občutno bolj
odporno na termične in mehanske obremenitve. Upogibna napetost in sposobnost prenašanja temperaturnih razlik ležita nekje med navadnim nekaljenim float
steklom in kaljenim steklom (ESG).
V okviru začetnega preizkusa in stalne
notranje kontrole proizvodnje se nadzirata dve najpomembnejši lastnosti delno
kaljenega stekla TVG:
- mehanska trdnost (upogibna trdnost)
70 N/mm2 leži med vrednostmi nekaljenega float stekla in kaljenega ESG float
stekla.
- slika loma posameznega stekla ustreza oziroma je enaka kot pri normalnem
float steklu. Zaradi tega delno kaljeno
steklo TVG ni varnostno steklo.
Zaradi nizke stopnje kaljenja je nevarnost
spontanega loma zaradi nikelj-sulfidnih
vključkov praktično izključena in Heat
Soak Test ni potreben. TVG je v prednosti
pred ESG takrat, ko upogibna napetost
in obstojnost na temperaturne razlike
navadnega float stekla ne zadoščata in
ESG zaradi svoje slike loma (veliko število
majhnih koščkov) ne izpolnjuje zahtevanega pogoja varnosti po lomu šipe.
V največ primerih se TVG uporablja kot
varnostno lepljeno steklo. S to kombinacijo dobimo steklo, ki optimalno združuje
konstruktivno, predvsem pa aktivno in
pasivno varnost.
Ta kombinacija povišane upogibne trdnosti, temperaturne obstojnosti in lastnosti
prenašanja obremenitev po lomu nam da
idealne izdelke za:
• predelne stene
• nadglavne zasteklitve
• steklene ograje
• točkovno vpete zasteklitve
• nosilne steklene elemente (npr. stopnice).
Obdelovalne možnosti TVG, kot so:
• robovi
• luknje
• odprtine – izrezi
• robni in vogalni izrezi so enake kot pri
ESG.
Kot pri kaljenem steklu (ESG) moramo
tudi tukaj obdelavo izvesti pred proizvodnim procesom. Glej Poglavje 5.7.2.
149
5.8
Opis produkta RX SAFE TVG, skladno z
EN 1863
5.8.1 Lastnosti
Float
Upogibna trdnost σB
45 N/mm
σdop. odvisno od uporabe
70 N/mm
ESG
2
120 N/mm2
12/18 N/mm2*
29 N/mm2*
50 N/mm2
40 K
100 K
200 K
da
ne
ne
radialne razpoke
veliki kosi
radialne razpoke
veliki kosi
mrežaste razpoke
majhni kosi
ne
ne
da
Obstojnost na temperaturne razlike
∆Τ po površini šipe
Rezanje
Slika loma
TVG
2
Možnost spontanega loma
* 12 N/mm2 pri nadglavni zasteklitvi oziroma 18 N/mm2 pri vertikalni zasteklitvi
** dovoljena računska vrednost
Float
TVG
5.8.1
5.8.2 Področja uporabe
ESG
Vertikalna zasteklitev
brez varnostnih zahtev
•
z varnostnimi zahtevami
•
•
•
povečane mehanske zahteve
povečane termične zahteve
ostanek varnosti pri vsestranskem vpetju
•
•
•
Nadglavna zasteklitev
zunanja šipa
notranja šipa - enojna
notranja šipa VSG (sposobnost prenašanja
obremenitev po lomu) sestavljena iz 2 x
•
•
•
ni dovoljeno
ni dovoljeno
ni dovoljeno
•
•
ni dovoljeno
•
•
•
Ograje
enojno steklo
VSG sestavljeno iz 2 x
(sposobnost prenašanja obremenitev po lomu)
VSG iz 2 x
Ohranitev stanja: stekleni element lahko
v primeru loma pod določenimi pogoji
vgradnje brez dodatne obremenitve še
določen čas stoji.
•
•
Ohranitev nosilnosti: stekleni element
lahko v primeru loma določen čas obdrži lastnost zapiranja prostora in prenaša
določeno obremenitev.
151
5.8.3 Kakovostne zahteve za TVG
a) Področje veljave
TVG za stekla z nanosom
Kakovostne zahteve veljajo za ravno termično obdelano steklo (TVG), izdelano
na horizontalen način za posebna področja uporabe v gradbeništvu.
Za TVG izdelke, ki so namenjeni za dodelavo z nanosom, veljajo strožje kakovostne zahteve glede toleranc in ravnosti.
Potreben je predhodni dogovor s podjetjem REFLEX.
5.8.3
Kot osnovni material uporabljamo float
steklo (EN 572-2) in ornamentna stekla
(EN 572-5). Steklo je lahko:
• brezbarvno ali barvno
• prozorno, prosojno, neprozorno ali
opalno
• steklo z nanosom ali emajlirano
• površinsko obdelano (npr. jedkano,
peskano).
Ravnost
Odstopanje od ravnosti je odvisno od debeline stekla, velikosti in razmerja stranic.
Opazno je kot izkrivljenost. Razdelimo ga
v dve skupini: celotna izkrivljenost in lokalna izkrivljenost.
Celotna izkrivljenost (tg)
b) Tolerance
Tolerance debeline, skladne z EN 1863-1
Nazivna
debelina
(mm)
Tolerance (mm)
Ornamentno
steklo
Float steklo
±0,5
±0,2
3
4
5
6
8
±0,8
10
±1,0
12
-
±0,3
Tolerance širine in dolžine, skladno z EN
1863-1
Nominalna dimenzija stranic
Š ali V (mm)
Tolerance
(mm)
≤ 2000
± 2,5
2000 < Š ali V ≤ 3000
± 3,0
> 3000
± 4,0
152
Šipo postavimo pri sobni temperaturi vertikalno na dve podlogi, ki sta od roba šipe
odmaknjeni za četrtino dolžine. Izkrivljenost je maksimalni odmik h1 od konkavne strani stekla. Izmerimo jo z ravnilom
oziroma z napeto žico (vrvico). Merimo
po robovih stekla in po diagonali. V vseh
primerih se celotna izkrivljenost izraža kot
razmerje med izkrivljenostjo h1 in dolžino
roba.
Lokalna izkrivljenost (to)
Lokalno izkrivljenost izmerimo z ravnilom
oziroma z napeto žico (vrvico) na razdalji
300 mm (glej sliko). Izraža se kot razmerje
med izkrivljenostjo h2 in dolžino 300 mm.
to =
h2
(mm/n)
300
Celotna izkrivljenost in
lokalna izkrivljenost
QL
E[
Omejitev glede na
Vrsta
stekla
Debelina
(mm)
Celotno
izkrivljenost
(mm/m)
Lokalno
izkrivljenost
(mm/300
mm)
TVG iz float
stekla
3 - 12
3*
0,3
£>IF£7
-LH>IK>£
FWHOFSIGBKLPQ
\cc£JJ
Omejitve celotne in lokalne izkrivljenosti
tg =
EZ
Q(
h1
(mm/n)
D ali Š
* Pri kvadratnih in podobnih oblikah z razmerjem
stranic med 1:1 in 1:1,3 je neizogibno odstopanje od ravnosti večje kot pa pri ožjih pravokotnih
oblikah. Še posebej pri debelinah ≤ 6 mm je priporočljivo posvetovanje z REFLEX-om.
5.8.3
$BILQK>£
FWHOFSIGBKLPQ
c) Barvno odstopanje
d) Preizkušanje
Zaradi proizvodnotehničnih pogojev je pri
barvnih steklih mogoče minimalno barvno odstopanje.
V okviru notranje kontrole proizvodnje in
zunanjega nadzora (Inštitut za okensko
tehniko IFT iz nemškega mesta Rosenheim) stalno preverjamo proizvodnjo kaljenega stekla RX SAFE TVG pod pogoji
veljavnih norm.
Slika loma po EN 1863
Zlomljeni kos
100 mm
25 mm
Reprezentativna slika loma
153
Mehanska trdnost (upogibna trdnost) po EN 1863-1/ EN 1288-3
Debelina
(mm)
Vrsta stekla
Upogibna trdnost**
(N/mm2)
float stekla
3 – 12
70
emajliranega float stekla
3 – 12
45*
TVG iz
* Emajlirana površina pod natezno napetostjo
** Kot upogibna trdnost je definirana tista minimalna upogibna napetost, ki s 95 % gotovostjo vodi do 5
% verjetnosti loma.
5.8.3
e) Vizualno ocenjevanje kakovosti
Toplotna obstojnost
S »Smernico za ocenjevanje vizualne
kakovosti stekla za gradbeništvo«, ki je
objavljena v Poglavju 6.9.6, so podane
osnove za vizualno ocenjevanje in tabele. Ob pregledu ugotovljena odstopanja
bodo ocenjena skladno s temi smernicami.
Posebna porazdelitev napetosti, značilna
za delno kaljeno steklo, ostaja v ravnovesju tudi pri trajni uporabi pri temperaturi
+ 200 °C. Zato delno kaljeno steklo dobro
prenese hiter padec temperature in velike temperaturne razlike med dvema točkama (do 100 K).
f) Fizikalno pogojeni pojavi
Omočljivost steklenih površin z vlago
Optične posebnosti
Odtisi valjev, prstov in uporabljenih vakuumskih držal ali etiket lahko pod posebnimi pogoji povzročijo minimalne
spremembe v mreži atomov na površini
stekla. Če so stekla mokra, postanejo
mesta, na katerih je prišlo do takšnega
pojava, vidna, saj imajo drugačno oprijemljivost vodne pare (omočljivost). Pri suhem steklu pojav izgine. Ker je omenjena
sprememba fizikalno pogojena, ne more
biti predmet reklamacije.
Steklo med procesom kaljenja leži v peči
na keramičnih valjih, zato lahko naključno
oziroma občasno pride do površinskih
sprememb. Valovitost, imenovana tudi
»roller waves«, je fizikalno pogojena in se
ji ne moremo vedno izogniti. V posameznih primerih je to vzrok za malenkosten
vpliv na sliko refleksije. Zaradi termičnega procesa kaljenja lahko pride tudi do
kemičnih in mehanskih sprememb površine, kot so pikice na površini, imenovane
»roller pick up«, oziroma odtisov valjev.
Anizotropije
Anizotropije so mavrične slike na termično obdelani šipi TVG. Podrobnejše podatke o tem najdete v Poglavju 4.14.
154
g) Označevanje
Vsako RX SAFE TVG delno kaljeno steklo
mora imeti viden in trajen odtis EN 1863
in ime ali oznako proizvajalca. Odtis po tej
normi mora biti trajen in neodstranljiv.
5.8.4 Proizvodni program in maksimalne dimenzije
Maksimalne dimenzije v cm za RX SAFE TVG
Float
Planibel Color
Barva
Debelina stekla/dimenzije (cm)
4 mm
5 mm
6 mm
8 mm
10 mm
12 mm
Prozorna
120x200
150x250
244x480
244x480
244x480
244x480
Bronze
120x200
150x250
244x480
244x480
244x480
244x480
Green
120x200
150x250
244x480
244x480
244x480
244x480
Grey
120x200
150x250
244x480
244x480
244x480
244x480
Dark Blue
120x200
-
244x480
244x480
244x480
-
Priva Blue
120x200
-
244x480
244x480
244x480
-
Azur
120x200
-
244x480
244x480
244x480
-
120x200
150x250
244x480
244x480
244x480
244x480
Planibel
Clearvision,
Belo steklo
Mastercarre
Prozorna
120x200
-
321x200
330x204
-
-
Matelux
Satinato
120x200
-
225x321
225x321
244x321
-
Delno kaljeno steklo dobi varnostne lastnosti takrat, ko je vgrajeno v lepljeno varnostno steklo VSG.
Minimalna dimenzija: 100 x 250 mm za pravokotna RX SAFE kaljena stekla
Minimalni premer: 250 mm
Maksimalno razmerje stranic: 1:10
Maksimalna teža: 300 kg
Pri oblikah, ki so podobne kvadratnim oblikam in imajo razmerje stranic med 1:1 in 1:1,3, je neizogibno odstopanje od
ravnosti večje kot pri pravokotnih šipah. Še posebej pri steklih debeline ≤ 6 mm je priporočljivo pravočasno posvetovanje
z REFLEX-om.
155
5.8.4
Vrsta stekla
5.9 Lepljeno varnostno steklo RX LAMISAFE
Opis produkta RX LAMISAFE,
skladno z EN 14449
Lepljeno steklo je sestavljeno iz dveh ali
več stekel, ki se prekrivajo in so trdno zlepljena z eno ali več visokoelastičnimi folijami iz Polyvinylbutyrala (PVB) različnih
lastnosti in debelin. Standardne debeline
folij so 0,38 mm, 0,76 mm, 1,14 mm, 1,52
mm, 2,28 mm - torej večkratniki osnovne
debeline 0,38 mm.
Lepljeno steklo ima v primerjavi s kaljenim varnostnim steklom bistveno prednost: po lomu kaljenega stekla nastanejo
drobni delci, ki redkokdaj ostanejo v okviru. Zato takšna zasteklitev kasneje nima
več zaščitne funkcije, saj ne ščiti niti pred
vlomom niti pred poškodbami. Lepljeno
steklo pa se kljub lomu ne razleti in tako
še vedno ohrani vsaj del zaščitne funkcije. To je posebej pomembno pri protivlomnih in neprebojnih steklih.
5.9
V praksi se za to steklo pogosto uporablja
tudi naziv VSG, ki izvira iz nemškega imena Verbundsicherheitsglas.
Proizvodnja najprej poteka s postopkom
predhodnega spajanja s pritisnimi valji
in nato v avtoklavu. V njem se s pomočjo
povišane temperature in povečanega
pritiska doseže trajni spoj stekla in folije.
Pogled skozi lepljeno steklo je lahko (odvisno od števila stekel) nekoliko drugačen
od pogleda skozi običajno steklo.
Lepljeno steklo uvrščamo skupaj s kaljenim steklom in steklenimi zidaki v kategorijo varnostnih stekel. To pa zato, ker
vmesna plast lepila ob razbitju stekla v
celoti zadrži nevarne steklene kose, ki bi
sicer lahko ogrozili varnost ljudi.
Kadar je lepljeno steklo sestavljeno iz
večjega števila stekel, ki so zlepljena z
žilavo elastično folijo, ne govorimo samo
o pasivni, temveč tudi o njegovi aktivni
varnosti.
Folija
Steklo
Prerez lepljenega varnostnega stekla
156
Steklo
V okviru začetnega preizkusa mora lepljeno varnostno steklo izpolnjevati naslednje zahteve po EN 14449:
se za lepljenje uporablja folija, ki združuje
obe lastnosti, zvočno in varnostno.
Dodatno oplemenitenje lepljenega stekla
V notranji kontroli proizvodnje se stalno
nadzira izdelano lepljeno varnostno steklo po planu preizkušanja, in sicer:
- preizkus na visoko temperaturo in povišano vlago s kondenzom (A in B)
- preizkus s spuščanjem kovinske krogle
na steklo (mehanska trdnost, 4 m, 1 kg
krogla)
- strižni preizkus (na posebni napravi z
ustrezno programsko opremo).
Današnja tehnologija ne omogoča samo
lepljenja več float stekel, ampak tudi lepljenje kaljenih stekel ESG in delno kaljenih stekel TVG, sončnozaščitnih stekel
ter stekel z nanosi Low-e.
Lepljeno steklo z zvočnozaščitno folijo
Za lepljenje stekel se lahko namesto standardne PVB folije uporabijo tudi posebne
folije (imenovane tudi Silence folije - SC);
lepljeno steklo, izdelano s to folijo, ima
občutno večjo zvočno izolirnost. Če naj
ima lepljeno steklo s povečano zvočno
izolirnostjo tudi varnostne karakteristike,
Lepljeno steklo (VSG ali GH) lahko v izolacijsko steklo vgradimo enako kot standardno steklo. VSG steklo pa lahko z metodo katodnega naparjevanja v vakuumu
tudi dodatno oplemenitimo. Če na takšno
steklo naparimo mehki toplotnozaščitni
oziroma sončnozaščitni nanos, dobimo
lepljeno Low-e steklo.
Področja uporabe lepljenega
varnostnega stekla VSG
Idealno področje uporabe lepljenega
varnostnega stekla se pokaže predvsem
v primeru loma, in sicer zaradi njegove
sposobnosti zadrževanja razbitih delcev
in ohranitve stanja oziroma ohranitve nosilnosti.
• Javne zgradbe
Lepljeno steklo uporabljamo za vse zasteklitve, ki sestavljajo vhod v zgradbo.
Predvsem v šolah in vrtcih je njegova
uporaba pogosto obvezna.
• Športni objekti
Lepljeno steklo je (pogojno) odporno
proti udarcem z žogo. Njegova uporaba je obvezna tudi v pokritih bazenih.
• Trgovine in industrijski objekti
V teh objektih ima lepljeno steklo vlogo
protivlomnega stekla.
• Stanovanjska gradnja
Tu lepljeno steklo nima samo protivlomne funkcije, pač pa je namenjeno tudi
zaščiti ljudi pred poškodbami. Njegova
uporaba je obvezna pri zasteklitvah, ki
segajo od stropa do tal.
• Ograje
Lepljeno steklo uporabljamo za zasteklitve stopnišč, balkonov in različnih
platojev, kjer ščiti pred padcem v globino. Dokazovanje lomne varnosti le157
5.9
A) preizkus na povišano temperaturo,
skladno z EN ISO 12543-4 (preizkus
kuhanja 2 uri pri 100 °C)
B) preizkus na povišano vlago s kondenzom, skladno z EN ISO 12543-4 (preizkus s kondenzom 2 tedna pri 50 °C in
100% relativni vlažnosti)
C) preizkus z obsevanjem, skladno z EN
ISO 12543-4 (2.000 ur obsevanja s
svetlobo podobno dnevni z 900 W/
m2)
D) nihajni preizkus, skladno z EN 12600
(dvojna guma, 50 kg, višina spusta
450 mm).
pljenega varnostnega stekla se izvaja
z nihajnim preizkusom, skladno z EN
12600.
• Nadglavne zasteklitve
Pri nadglavnih zasteklitvah moramo iz
varnostnih razlogov za notranje steklo
obvezno uporabiti lepljeno steklo. Več
o uporabi varnostnega lepljenega stekla v Poglavju 6.9.5.
Obdelave lepljenega varnostnega
stekla VSG
b) Skrajšani rez
Proizvodnotehnično je pogojeno, da steklu nepravilne oblike, ki ima v enem od
vogalov kot ostrejši od 30 °, skrajšamo
dimenzijo v tem vogalu.
Skrajšani
rez
5.9
a) Obdelava robov
c) Izvedba roba
Iz proizvodnotehničnih razlogov steklenih
robov lepljenega stekla ni treba posebej
obdelovati. Na zahtevo kupcev pa so mogoče naslednje obdelave:
• Grobo brušen rob dobimo, če rezanemu robu s tračnim brusilnim strojem
odvzamemo ostrino. S tem postopkom
ne moremo poravnati dimenzijskih odstopanj, ki lahko nastanejo pri rezanju
stekla.
• Fino brušen rob dobimo, če ga po celotnem preseku strojno obdelamo. Na
robu ne smejo biti vidni nebrušeni odseki ali drobne poškodbe. Vizualno je
brušeni rob videti kot matirano steklo,
saj je brez sijaja.
• Poliran rob dobimo na enak način kot
fino brušen, le da mu z dodatnim postopkom vrnemo stekleni sijaj.
• Posnet rob tvori s površino stekla kot
45° ≤ α < 90°. Rob je lahko fino brušen
ali poliran.
Rob z zamikom
Rob lepljenega varnostnega stekla je lahko izdelan tudi z zamikom. Zamik poteka
vzporedno z enim ali več robovi.
RX LAMISAFE z zamikom
Maks. 50 mm
Enojni zamik (stranski pogled)
Maks. 50 mm
Maks. 2 mm
Dvojni zamik (stranski pogled)
158
Skrajšani rez folije
Pri izdelavi lepljenega varnostnega stekla iz kaljenega stekla se obdelava robov
zaradi proizvodnotehničnih zahtev izvede
pred lepljenjem. Če je rob poliran ali fino
brušen, se folija zaradi optičnega videza
odreže poravnano z robom.
d) Izrezi, luknje, govorilne line
Za izdelavo obvezno potrebujemo natančne skice, iz katerih so razvidni vsi
tehnični detajli. Minimalna debelina lepljenega stekla je 8 mm.
Kriteriji kakovosti lepljenega
varnostnega stekla
a) Področje veljavnosti
Spodaj navedene kakovostne zahteve
veljajo le za ravno lepljeno steklo, namenjeno gradbeništvu.
V proizvodnji lepljenega stekla lahko uporabljamo naslednje osnovne izdelke:
• float EN 572-2
• vlečeno steklo EN 572-4
• lito steklo EN 572-5
• kaljeno steklo EN 12150
• delno kaljeno steklo EN 1863
• druga stekla.
Steklo je lahko:
• brezbarvno ali obarvano
• prozorno, prosojno, neprozorno ali
opalno
• emajlirano ali potiskano
• površinsko obdelano (peskano ali jedkano).
Polyvinylbutyral (PVB) folija je lahko:
• brezbarvna ali barvna
• transparentna, translucentna ali neprosojna.
b) Tolerance
Nazivne debeline in tolerance
Nazivna debelina lepljenega stekla je seštevek nazivnih debelin uporabljenih stekel, kot jih določa standard EN 572-2, 4 in
5, in nazivne debeline PVB folij 0,38; 0,76;
1,14; 1,52 in 2,28 mm.
Nazivne debeline in tolerance za osnovne
produkte, skladno s poglavjem a)
Nazivna
debelina
(mm)
Tolerance (mm)
Ornamentno
steklo
Float steklo
±0,5
±0,2
3
4
5
6
8
±0,8
10
±1,0
12
-
15
-
±0,5
19
-
±1,0
±0,3
159
5.9
Pri izdelavi oblike robov se najprej obdelajo posamezne šipe.
Tolerance zamika - glej stran 161
Maksimalna dimenzija 200 cm x 300 cm,
druge dimenzije po povpraševanju.
Minimalna proizvodna dimenzija:
30 cm x 60 cm
Maksimalno razmerje stranic: 1:10
Izvedba je mogoča tudi v kombinaciji z
ESG in TVG.
Tolerance širine in višine za VSG iz nekaljenega stekla, skladno z EN ISO 12543-5
Toleranca (t) širine in višine stekla (mm)
Obdelava robov
Rezan in posnet rob
Brušen ali poliran rob
>8
≤8
Vsako steklo
v sendviču je
debelo < 10 mm
Eno od stekel
v sendviču je
debelo ≥ 10 mm
≤ 26
do 1000
±1,0
±2,0
+2,5
-2,0
+1,0
-2,0
do 2000
±1,5
+3,0
-2,0
±3,5
prek 2000
+2,5
-2,0
+3,5
-3,0
±4,0
Debelina elementa
Stekla,
izdelana po
dimenzijah
Steklo v ploščah
+1,0
-3,0
≤ 40
> 40
+1,0
-3,0
+1,0
-4,0
± 3,0
Tolerance širine in višine za VSG iz kaljenega in delno kaljenega stekla,
skladno z EN ISO 12543-5
Toleranca (t) širine in višine (mm)
5.9
Obdelava robov
Posnet rob
Debelina elementa (mm)
Nazivna dimenzija
(mm)
>8
do 1000
± 2,0
± 2,0
± 2,0
do 2000
+ 3,0
- 2,0
+ 3,0
- 2,0
+ 3,0
- 2,0
prek 2000
+ 3,0
- 2,0
+ 3,5
- 2,0
+ 4,0
- 2,0
Dovoljena toleranca debeline lepljenega
stekla je tako seštevek dovoljenih toleranc za posamezna uporabljena stekla.
Tolerance debeline folije ne upoštevamo.
Upoštevati moramo tudi, da glede na
uporabljene osnovne produkte zaradi
proizvodnih pogojev lahko pride do uporabe dodatnih slojev folij.
Tolerance zamikov med stekli
Iz proizvodnotehničnih razlogov lahko
pride do dimenzijskega zamika med posameznimi stekli:
160
Brušen ali poliran rob
≤8
splošno
- Lepljeno varnostno steklo iz nekaljenih
stekel
Ti zamiki lahko nastopijo le pri steklih
z rezanimi ali posnetimi robovi. Dovoljena odstopanja lahko povzamemo iz
zgornje tabele.
- Lepljeno varnostno steklo iz kaljenih in
delno kaljenih stekel
Tolerance zamika lahko nastopijo pri
vseh, za to vrsto stekel mogočih načinih obdelave robov. Povzamemo jih
lahko iz spodnje tabele. Odstopanja
ugotavljamo za širino in višino ločeno.
Največji dovoljeni zamik
c) Sprememba barve pri lepljenem steklu
Nazivna dimenzija
Š ali V
Največji dovoljeni
zamik
Š, V ≤ 100 cm
2,0 mm
Š, V ≤ 100 cm
3,0 mm
Š, V > 100 cm
4,0 mm
Čim večja je skupna debelina stekel (oziroma čim večje je število stekel), tem bolj
se lepljeno steklo obarva rumenozeleno.
To spremembo povzročajo uporabljeni
materiali in ne more biti predmet reklamacije.
d) Preizkušanje
V, Š ±t
d
d
Tolerance izrezov in govorilnih lin
Dimenzijska odstopanja pri izrezih so odvisna od tehničnih zahtev in jih je treba
določiti pred predajo naročila.
- upogibna trdnost po EN 1288-3
- preizkus trdnosti s spuščeno kroglo EN
14449
- preizkus na povišano temperaturo –
kuhalni preizkus EN 12543-4
- preizkus trdnosti z nihalom (mehki udarec) EN 12600.
Kriteriji v EN 12600 razvrščajo lepljena
stekla v tri kategorije.
Klasa
Tolerance pri izvrtinah
Toleranca premera luknje znaša:
- z debelino do 24 mm so dovoljena odstopanja izvrtin ± 2,0 mm
- pri debelejših steklih ± 2,5 mm.
Dovoljeno odstopanje položaja izvrtine
znaša:
- pri nekaljenem steklu ± 1,5 mm
- pri kaljenem in delno kaljenem steklu: ±
2,5 mm.
Te proizvodno pogojene tolerance moramo ob konstrukcijskih in montažnotehničnih tolerancah dodatno upoštevati.
Višina spusta (mm)
3
190
2
450
1
1200
Zahteve oziroma kriteriji za lepljeno varnostno steklo v zgradbah in za varovanje
ljudi so definirani v naslednjih normah:
- EN 356, EN 1063, EN 13541
e) Vizualno ocenjevanje kakovosti
lepljenega stekla
Metoda opazovanja, opis napak in ocenjevanje odstopanj so opisani v »Smernicah za ocenjevanje vizualne kakovosti
stekla za gradbeništvo«, ki jih najdete v
Poglavju 6.9.6.
161
5.9
V okviru notranje kontrole proizvodnje in
zunanjega nadzora redno nadziramo proizvodnjo RX LAMISAFE lepljenega varnostnega stekla z uporabo veljavnih norm:
Proizvodni program in maksimalne dimenzije za RX LAMISAFE lepljeno varnostno steklo
Končne dimenzije - dvoslojno
Tip
Maksimalne dimenzije (mm)
RX LAMISFE 44
1500 x 2200
RX LAMISFE 55
2000 x 2500
RX LAMISFE 66
2600 x 5100
RX LAMISFE 88
2600 x 5100
RX LAMISFE 1010
2600 x 5100
RX LAMISFE 1212
2600 x 5100
RX LAMISFE 1515
2600 x 5100
RX LAMISFE 1919
2600 x 5100
Končne dimenzije RX LAMISAFE iz ESG/TVG - dvoslojno
Tip
Maksimalne dimenzije (mm)
Vrsta stekla
1200 x 2000
ESG ali TVG
RX LAMISFE 55
1500 x 2500
ESG ali TVG
RX LAMISFE 66
2440 x 4800
ESG ali TVG
RX LAMISFE 88
2440 x 4800
ESG ali TVG
RX LAMISFE 1010
2440 x 4800
ESG ali TVG
RX LAMISFE 1212
2440 x 4800
ESG ali TVG
RX LAMISFE 1515
2440 x 4800
Samo ESG
RX LAMISFE 44
5.9
ESG – kaljeno steklo; TVG – delno kaljeno steklo
- Minimalna dimenzija 300 x 600 mm za pravokotno RX LAMISAFE lepljeno varnostno steklo
- Minimalni premer: 600 mm
- Maksimalni premer: 2600 mm
- Maksimalno razmerje stranic: 1:10
- Maksimalna teža: 750 kg na enoto
5.9.1 Lepljeno steklo za varovanje ljudi in premoženja
Statistike že vrsto let med drugim navajajo tudi stalen porast števila vlomov. Zato
policije in zavarovalnice vedno odločneje
zahtevajo ustrezno preventivno ukrepanje. Takšni ukrepi naj bi vlom preprečili ali
pa ga tako otežili, da bodo storilci namero opustili, ker bi sicer vzbujali preveliko
pozornost, ali pa bi se pri početju toliko
zamudili, da bi varnostni organi lahko
pravočasno ukrepali. Hkrati z narašča162
jočim življenjskim standardom narašča
tudi potreba po varovanju dragocenejših
predmetov, še zlasti, če jih ljudje hranijo v
objektih, ki stojijo na izpostavljenih in nevarnih krajih.
Lepljeno varnostno steklo je zaradi transparentnosti zelo primeren material za
zasteklitve, ki ščitijo pred nasilnim vedenjem. Stopnjo zaščite, ki jo nudijo
Opis produktov zasteklitev za zaščito
pred nasilnim vedenjem RX LAMISAFE
Zasteklitve za zaščito pred nasilnim vedenjem RX LAMISAFE so lepljena varnostna stekla po EN 14449, ki so s tem
podvržena obligatornim mehanizmom
začetnega preizkusa in tekoče notranje
kontrole proizvodnje. Delijo se v naslednje skupine:
- steklo za zaščito pred vrženim predmetom: nivo 3
- steklo za zaščito pred vlomom: nivo 3
- steklo za zaščito pred izstrelki: nivo 1
- steklo za zaščito pred učinki eksplozije:
nivo 1.
Pri produktih nivoja 1 je poleg notranje
kontrole proizvodnje predpisan tudi zunanji nadzor pooblaščene institucije. Z
začetnim preizkusom zasteklitev za zaščito pred nasilnim vedenjem RX LAMISAFE določimo stran napada oziroma
stran pričakovanega nasilja. S tem je določena tudi pozicija vgradnje.
Vsa izolacijska stekla RX SAFE so praviloma sestavljena tako, da je zunanje steklo
tisto, ki prenaša nasilje. S tem je stran nasilja definirana kot pozicija 1.
Če funkcija in lastnosti objekta zahtevajo
drugo pozicijo oziroma drugo stran nasilja, kar bi pomenilo odstopanje od standardne sestave, moramo to upoštevati
pri projektiranju, pri naročilu pa posebej
poudariti. Steklo dimenzioniramo glede
na statične zahteve. Maksimalne proizvodne dimenzije so pogosto manjše od
tistih, ki so podane v proizvodnem programu.
Zaradi naštetih vzrokov ni dovoljeno samovoljno spreminjanje pozicije vgradnje,
na primer z obračanjem elementov.
EN 356 velja za stekla za zaščito pred vrženim predmetom oziroma za stekla za
zaščito pred vlomom, EN 1063 za stekla
za zaščito pred izstrelki in EN 13541 za
stekla za zaščito pred učinki eksplozije.
a) Lepljeno varnostno steklo za zaščito
pred vrženimi predmeti
Norme razdelijo zasteklitve po njihovem
zaščitnem delovanju pred prebojem. Razlikujemo razrede z naraščajočo zaščitno
lastnostjo. Preizkus odpornosti, ki simulira moč meta, izvedejo tako, da kovinsko
kroglo, težko 4,110 g, s premerom približno 10 cm z različnih višin trikrat spustijo
na preizkušanca. Testno steklo dimenzije
110 x 90 cm je trdno vpeto v predpisan
okvir. Višina, s katere spustijo kroglo, je
odvisna od stopnje zaščite, ki naj bi jo
določeno steklo zagotavljalo. Preizkus
je pozitiven, če stekla nobena krogla ne
prebije. Različne zahteve za preizkus in iz
tega izhajajoče odpornostne razrede po
normi nam podaja tabela.
163
5.9.1
omenjena stekla, lahko še povečamo z
vstavitvijo alarmne zanke, povezane s
sistemom za obveščanje.
Razredi zaščite pred vrženim predmetom
EN 356
Odpornostni
razred
Višina spusta
(mm)
Število
krogel*
P1A
1500
3
P2A
3000
3
P3A
6000
3
P4A
9000
3
P5A
9000
3x3
* 4,1 kg krogla
Proizvodni program za stekla za zaščito pred vrženim predmetom RX LAMISAFE
5.9.1
Tehnični podatki: RX LAMISAFE P1A – P5A po EN 356
Produkt
Tip
Odpornostni
razred
EN 356
RX LAMISAFE
RX LAMISAFE
RX LAMISAFE
RX LAMISAFE
RX LAMISAFE
P1A
P2A
P3A
P4A
P5A
Sestava (pri izo
steklu zunaj/ Debelina
MSP/ Znotraj)
Teža
Priporočena Maks.
maksimalna razmerje
površina
stranic
mm
mm
kg/m2
m2
-
Enojno
9
21
3,5
1:10
9/10/4
23
31
2,8
1.6
9/10/6
25
36
5,5
1:10
enojno
9
21
3,5
1:10
9/10/4
23
31
2,8
1.6
9/10/6
25
36
5,5
1:10
enojno
9
21
3,5
1:10
9/10/4
23
31
2,8
1.6
9/10/6
25
36
5,5
1:10
enojno
9,5
22
3,5
1:10
9,5/10/4
23
32
2,8
1.6
9,5/10/6
25
37
5,5
1:10
enojno
10
22
3,5
1:10
10/10/4
24
32
2,8
1.6
10/10/6
26
37
5,5
1:10
Področje
uporabe
Eno in
večdružinske hiše v
naselju
Privatne
zgradbe na
samem
Stanovanjske hiše
z bogato
opremo in
odročne
počitniške
hiše
- Vsi navedeni tipi so lahko izdelani z nizkoemisijskim steklom Low-e kot notranjim steklom.
Ug-vrednost:
MSP 16 mm = 1,1 W/m2K (polnjeno z argonom) EN 673
MSP 10 mm = 0,9 W/m2K (polnjeno s kriptonom) EN 673
Podane nazivne vrednosti se nanašajo na pogoje testiranja in področje uporabe standarda.
- Če steklo RX LAMISAFE vgradimo kot notranje steklo, je mogoča kombinacija z visokoselektivnim sončnozaščitnim
steklom.
- Mogoča je kombinacija z ornamentnim in alarmnim steklom.
- Čim večja je skupna debelina stekel (oziroma čim večje je njihovo število), tem bolj se lepljeno steklo obarva rumenozeleno. Z uporabo belega stekla se ta vpliv lahko zmanjša.
- Kupec naših proizvodov je sam odgovoren za pravilno dimenzioniranje debeline naročenega stekla.
- Minimalna dimenzija 300 x 600 mm za pravokotne RX LAMISAFE lepljeno varnostno steklo.
- Minimalni premer: 600 mm
- Maksimalni premer: 2600 mm
- Maksimalna teža: 750 kg na enoto
164
Proizvodni program za stekla za zaščito pred vrženim predmetom RX LAMISAFE –
posebne izvedbe enojnih stekel
Tehnični podatki: RX LAMISAFE - posebne izvedbe
Priporočena Maks.
maksimalna razmerje
površina
stranic
Odpornostni
razred
Sestava
Debelina
Teža
EN 356
mm
mm
kg/m2
m2
-
RX LAMISAFE
44.4 TVG
P3A
enojno
9,5
22
2,0
1:10
RX LAMISAFE
55.4 TVG
P3A
enojno
11,5
27
3,6
1:10
RX LAMISAFE
66.4 TVG
P3A
enojno
13,5
32
5,5
1:10
RX LAMISAFE
55.4 ESG
P4A
enojno
11,5
27
3,6
1:10
RX LAMISAFE
44.4 Alarm
P4A
enojno
9,5
22
2,0
1:10
Tip
Področje
uporabe
Pregradne
stene v
interieru
Izložbe,
visoko področje vil
- Čim večja je skupna debelina stekel (oziroma čim večje je njihovo število), tem bolj se lepljeno steklo
obarva rumenozeleno.
- Kupec naših proizvodov je sam odgovoren za pravilno dimenzioniranje debeline naročenega stekla.
- Minimalna dimenzija 300 x 600 mm za pravokotne RX LAMISAFE lepljeno varnostno steklo
- Minimalni premer: 600 mm
- Maksimalni premer: 2600 mm
- Maksimalna teža: 750 kg na enoto
b) Lepljena varnostna stekla za zaščito
pred vlomom
x 90 cm izseka 400 x 400 mm veliko odprtino.
Zahteve testiranja in iz tega izhajajoči odpornostni razredi so prikazani v spodnji
tabeli.
Razredi zaščite pred vlomom
EN 356
Stekla iz te skupine deli standard po rastoči stopnji zaščite v tri podskupine odpornostnih razredov. Mehansko trdnost
tega stekla preverjajo s strojno vodeno 2
kg težko sekiro. Stopnja zaščite je določena s številom udarcev, ki so potrebni,
da sekira v preizkušanca z dimenzijo 110
Odpornostni razred
Število udarcev sekire
P6B
30 do 50
P7B
51 do 70
P8B
nad 70
Glede na vrsto obremenitve in število
udarcev sekire se za vsak vzorec določi
odpornostni razred pred prebojem. Testiranemu tipu stekla bo dodeljen najnižji
odpornostni razred pred prebojem, določen na treh vzorcih.
165
5.9.1
Produkt
Proizvodni program za stekla za zaščito pred vlomom RX LAMISAFE
Tehnični podatki: RX LAMISAFE P6B – P8B po EN 356
Produkt
Tip
Sestava (pri izo
Odpornostni steklu zunaj/ Debelina
MSP/ Znotraj)
razred
EN 356
RX LAMISAFE
RX LAMISAFE
RX LAMISAFE
Teža
Priporočena Maks.
maksimalna razmerje
površina
stranic
mm
mm
kg/m2
m2
-
enojno
15
33
3,5
1:10
15/10/6
31
48
5,5
1.6
enojno
23
54
3,5
1:10
23/10/6
39
69
5,5
1.6
enojno
28
65
3,5
1:10
28/10/6
44
80
5,5
1.6
P6B
P7B
P8B
Področje
uporabe
Foto in video
trgovine,
lekarne, delne
površine trgovin,
računski centri
Galerije, muzeji,
starinarnice,
blagovnice,
psihiatrične
klinike
Zlatarne,
krznarstvo,
centri za
prestajanje kazni
5.9.1
- Vsi navedeni tipi so lahko izdelani z nizkoemisijskim steklom Low-e kot notranjim steklom.
MSP 16 mm = 1,1 W/m2K (polnjeno z argonom) EN 673
Ug-vrednost:
MSP 10 mm = 0,9 W/m2K (polnjeno s kriptonom) EN 673
Podane nazivne vrednosti se nanašajo na pogoje testiranja in področje uporabe standarda.
- Če steklo RX LAMISAFE vgradimo kot notranje steklo, je mogoča kombinacija z visokoselektivnim sončnozaščitnim steklom.
- Mogoča je kombinacija z ornamentnim in alarmnim steklom.
- Čim večja je skupna debelina stekel (oziroma čim večje je njihovo število), tem bolj se lepljeno steklo
obarva rumenozeleno. Z uporabo belega stekla se ta vpliv lahko zmanjša.
- Kupec naših proizvodov je sam odgovoren za pravilno dimenzioniranje debeline naročenega stekla.
- Minimalna dimenzija 300 x 600 mm za pravokotno RX LAMISAFE lepljeno varnostno steklo
- Minimalni premer: 600 mm
- Maksimalni premer: 2600 mm
- Maksimalna teža: 750 kg na enoto
166
c) Varnostno lepljeno steklo za zaščito
pred izstrelki
Standard zahteva, da ta stekla zadržijo tri
izstrelke iz določenega orožja, izstreljene
z določene razdalje. Vsako od omenjenih
skupin delimo še na dva razreda. Razred
NS zahteva, da hrbtna stran steklenega elementa tudi po zadetku tretjega izstrelka ostane nepoškodovana. Ta stekla
uporabljamo v primerih, ko se varovana
oseba nahaja tik za zasteklitvijo in bi stekleni drobci lahko poškodovali njene oči.
Stekla, katerih hrbtna stran je po treh
strelih lahko poškodovana, pa uvrščamo
v razred S.
Spodnja tabela prikazuje klasificiranje
teh stekel po evropskem standardu. Pogoji za vsak kaliber določajo vrsto in težo
izstrelka, začetno hitrost in razdaljo med
orožjem in tarčo. Iz podatkov lahko izračunamo (v nekaterih primerih pomembno) udarno energijo izstrelka (J).
Razredi zaščite pred izstrelki EN 1063
Kaliber
Izstrelek, krogla
*)
Vrsta
Teža
g
Klasa
Odstopanje
delcev
Brez odstopanja
delcev
Oddaljenost
m
Hitrost
m/s
.22 LR
L/RN
2,6 ± 0,10
BR1 – S
BR1 – NS
10
360 ±10
9 mm x 19
VMR/Wk
8,0 ± 0,10
BR2 – S
BR2 – NS
5
400 ±10
.357 Mgn.
VMKS/Wk
10,25 ±0,10
BR3 – S
BR3 – NS
5
430 ±10
.44 Mgn.
VMF/Wk
15,55 ±0,10
BR4 – S
BR4 – NS
5
440 ±10
5,56 x 45
FJ/PB/SCP 1
4,0 ±0,10
BR5 – S
BR5 – NS
10
950 ±10
7,62 x 51
VMS/Wk
9,45 ±0,10
BR6 – S
BR6 – NS
10
830 ±10
7,62 x 51
VMS/Hk
9,75 ±0,10
BR7 – S
BR7 – NS
10
820 ±10
Puška 12/70
Brenneke
31,0 ±0,50
SG1 – S**)
SG1 – NS**)
10
420 ±20
Puška 12/70
Brenneke
31,0 ±0,50
SG2 – S
SG2 – NS
10
420 ±20
* FJ: krogla s polnim plaščem
L: svinec
PB: krogla s koničasto glavo
RN: krogla z okroglo glavo
SCP 1: mehko jedro z jeklenim vložkom
VMF/Wk: krogla s polnim plaščem in ploščato glavo z mehkim jedrom
VMKS/Wk: krogla s polnim plaščem in stožčasto glavo z mehkim jedrom
VMR/Wk: krogla s polnim plaščem in okroglo glavo z mehkim jedrom
VMS/Hk: krogla s polnim plaščem in koničasto glavo s trdim jedrom
VMS/Wk: krogla s polnim plaščem in koničasto glavo z mehkim jedrom
**Testiranje se izvaja z enkratnim strelom.
167
5.9.1
RX LAMISAFE stekla za zaščito pred izstrelki, ki jih imenujemo tudi oklopna
(»pancirna«) ali neprebojna stekla, nudijo najvišjo varnost pred napadi na telo in
življenje.
Vsa omenjena stekla lahko vgradimo v
izolacijsko steklo. Mogoče so številne
kombinacije, tudi takšne z optimalno toplotno izolirnostjo.
Ker so neprebojna stekla po sestavi večplastna lepljena stekla, so seveda istočasno tudi odlična protivlomna stekla, odlikuje pa jih tudi visoka zvočna izolirnost.
Proizvodni program za stekla za zaščito pred izstrelki
Tehnični podatki: RX LAMISAFE BR1-BR7, SG1, SG2
Produkt
Tip
Odpornostni
razred
Debelina
Teža
Maksimalno
razmerje stranic
EN 1063
mm
kg/m2
-
RX LAMISAFE
BR1-S
11
26
1:10
RX LAMISAFE
BR1-NS
16
40
1:10
5.9.1
RX LAMISAFE
BR2-S
19
47
1:10
RX LAMISAFE
BR2-NS
28
67
1:10
RX LAMISAFE
BR3-S
24
58
1:10
RX LAMISAFE
BR3-NS
32
82
1:10
RX LAMISAFE
BR4-S
26
63
1:10
RX LAMISAFE
BR4-NS
47
118
1:10
RX LAMISAFE
BR5-S
44
109
1:10
RX LAMISAFE
BR5-NS
47
118
1:10
RX LAMISAFE
BR6-S
41
99
1:10
RX LAMISAFE
BR6-NS
63
159
1:10
RX LAMISAFE
BR7-S
67
168
1:10
RX LAMISAFE
BR7-NS
76
190
1:10
RX LAMISAFE
SG1-S
34
82
1:10
RX LAMISAFE
SG1-NS
63
151
1:10
RX LAMISAFE
SG2-S
45
105
1:10
RX LAMISAFE
SG2-NS
70
169
1:10
- Čim večja je skupna debelina stekel (oziroma čim večje je njihovo število), tem bolj se lepljeno steklo
obarva rumenozeleno. Z uporabo belega stekla se ta vpliv lahko zmanjša.
- Kupec naših proizvodov je sam odgovoren za pravilno dimenzioniranje debeline naročenega stekla.
- Minimalna dimenzija 250 x 450 mm za pravokotno RX LAMISAFE lepljeno varnostno steklo
- Minimalni premer: 450 mm
- Maksimalni premer: 1800 mm
- Maksimalna teža: 500 kg na enoto
168
d) Lepljeno varnostno steklo za zaščito
pred učinki eksplozij EN 13541
Ta standard nam podaja zahteve in postopke testiranja za določanje razredov
posebnega lepljenega varnostnega stekla za zaščito pred učinki eksplozije za
gradbeništvo. Glavna zahteva za lepljeno
varnostno steklo za zaščito pred učinki
eksplozije je varovanje ljudi pred udarnim
valom eksplozije.
Postopek je določen samo za testiranje
zasteklitev za zaščito pred učinki eksplo-
zije, ki že sodijo v določen odpornostni
razred po EN 356. To pomeni, da imajo stekla skupine ER tudi lastnosti, ki so
značilne za steklo za zaščito pred vrženim predmetom in zaščito pred vlomom.
Testna stekla preizkušajo pod posebnimi
pogoji. Pri tem ugotavljajo, kolikšen največji pozitivni tlak odbojnega udarnega
vala lahko steklo zadrži v daljšem časovnem obdobju.
Razredi veljajo samo za testirano velikost
zasteklitve približno 1 m2.
Oznaka razreda
Lastnosti ravnega udarnega vala
Največji pozitivni tlak
odbojnega udarnega
vala (Pr)
kPa
Najmanjši pozitivni
specifični impulz (i+)
kPa x ms
Najmanjši čas trajanja
pozitivnega tlaka (t+)
ms
ER 1
50 ≤ Pr < 100
370 ≤ i+ < 900
≥ 20
ER 2
100 ≤ Pr < 150
900 ≤ i+ < 1500
≥ 20
ER 3
150 ≤ Pr < 200
1500 ≤ i+ < 2200
≥ 20
ER 4
200 ≤ Pr < 250
2200 ≤ i+ < 3200
≥ 20
169
5.9.1
Razredi zaščite pred učinki eksplozij po EN 13541
5.10 Praktična uporaba varnostnih stekel
Sodobna arhitektura je arhitektura svetlobe, lahkotnosti in transparentnosti.
Zahtevni načrtovalci in investitorji zahtevajo danes steklene konstrukcije kot zamenjavo za netransparentne materiale.
Ta izziv na eni strani in vsestranskost naše
palete varnostnih stekel na drugi strani
omogočata širok spekter praktične uporabe stekla.
Od enostavnih notranjih vrat pa vse do
zahtevnih steklenih konstrukcij, ki v celoti
zamenjujejo doslej nepogrešljive gradbene materiale, je plemeniti material, steklo,
vidni izraz sodobne arhitekture.
5.10.1 Vrata in predelne stene iz kaljenega stekla
5.10
Predelne stene z vrati predstavljajo elegantno rešitev pri izvedbi vetrolovov,
hodnikov, sprejemnih avl pri vstopu v
zgradbe ... Njihova transparentnost deluje vabljivo, njihova lahkotnost elegantno,
njihov sijaj mogočno. Mogoče je skoraj
vse: enokrilna in dvokrilna vrata v nihajni
izvedbi ali s pripiro, polkrožna in ločna
vrata, z nadsvetlobo ali s stranskimi elementi.
Za vrata in stene uporabljamo različne
vrste stekel; od navadnih (prozornih ali
barvnih) do tistih s sitotiskom ali peskanih
stekel. Barvo ter dekor sitotiska ali peskanja prilagajamo željam kupcev.
Vrata in predelne stene so izdelani iz kakovostnega kaljenega stekla RX SAFE
ESG, ki je zelo odporno proti udarcem in
povečani upogibni napetosti. V primeru
loma se takšno steklo razleti na nenevarne drobne delce s topimi robovi.
Za vrata in stene običajno uporabljamo
10 mm debelo steklo. Pri večjih dimenzijah uporabljamo tudi 12 mm debelo steklo
ali pa sistem dodatno podpremo s stabilizatorji. Podjetje REFLEX nudi tudi bogato
izbiro ustreznega okovja različnih barv, ki
omogoča številne funkcije ter zagotavlja
možnost estetskega oblikovanja.
Pregled tipov
Podjetje REFLEX ima v svojem proizvodnem programu široko paleto različnih
kombinacij steklenih vrat. Vrata so lahko
enokrilna, dvokrilna in nihajna ter opremljena s stranskimi stekli in nadsvetlobami.
Omenjeni program obsega 24 tipskih izvedb vrat, ob predhodnem dogovoru s
tehnologi pa lahko izpolnimo tudi številne
individualne zahteve.
170
5.10.1
Ob prej omenjenih tipih in oblikah vrat
lahko izdelamo tudi polkrožne oblike in
oblike z določenim lokom.
h
Polnilo
Vrata z lokom
Polkrožna vrata in vrata z lokom zahtevajo večjo zračnost med zgornjim robom in
špaleto glede na širino špalete in višino
(h), tako da se lahko vrata odprejo za 90°.
V tem primeru mora gradbinec izdelati
zračno režo.
171
Vrste vrat
Stabilizatorji
Glede na način odpiranja ločimo nihajna
in standardna vrata.
- Nihajna vrata
Odpiranje v obe smeri.
- Standardna vrata
Pri standardnih vratih s pripiro razlikujemo med DIN-desnimi vrati in DIN-levimi
vrati. DIN-smer se določi glede na stran
tečajev. Odpiranje je mogoče samo v
stran tečajev.
Pri steklenih stenah, sestavljenih iz več
elementov in vrat, so zaradi dimenzije in
delitve stekel včasih potrebni stabilizatorji. Če je dimenzija A ali B ≤ 400 mm, potem tudi pri prekoračitvi naslednjih navedenih mejnih vrednosti stabilizatorjev ne
potrebujemo. Izvedba stabilizatorjev se
določi glede na statične zahteve in gradbene predpise.
B
Nihajna vrata
5.10.1
Nadsvetloba
Krilo
Stranski
del
Krilo
Stranski
del
Standardna vrata s pripiro
DIN-desna
A
DIN-leva
172
Opomba : Stabilizatorji so narejeni iz
12 mm debelega stekla.
Dimenzioniranje stabilizatorjev
Dimenzioniranje stabilizatorjev po višini
nadsvetlobe
Spodnji diagrami nam podajajo pregled
primernih različic stabilizatorjev:
Stabilizatorji debeline 12 mm
Minimalna dimenzija b 160 mm
Minimalna dimenzija d 160 mm
Minimalna dimenzija H 1700 mm
• stabilizator čez višino nadsvetlobe
• stabilizator čez celotno steno
• maksimalne dimenzije vratnih kril.
Maksimalna dimenzija H1 1200 mm
celotni višini
1700
a
a
b
b
1200
en
al
id
H
a
d
a
čd
na
ve
el
li
čd
ia
ln
ve
de
li
vo
ln
id
de
al
vo
o
ia
tr
enostranski stabilizator
c
o
en
1000
tr
el
Višina nadsvetlobe B v mm
H
Primeri:
1. A = 1100 mm, B = 600 mm: tri ali
večdelna nadsvetloba, stabilizator na
eni strani
2. A = 1000 mm, B = 1300 mm:
stabilizator na obeh straneh
3. A = 600 mm, B = 1900 mm:
stabilizator po celotni višini stene
na
400
400
1000
Širina stranskega dela A v mm
1600
vrata, nadsvetloba in stranski del debeline 10 mm
vrata, nadsvetloba in stranski del debeline 12 mm
B
A
A
173
5.10.1
stabilizator po
dvostranski
stabilizator
Za zagotavljanje brezhibnega delovanja
vrat moramo upoštevati vrednosti, navedene v diagramih.
Dimenzioniranje stabilizatorjev po celotni višini stene
Primeri:
Dvostranski stabilizator: nihajna vrata
2900
2800
2700
2600
2500
2400
2300
2200
2100
Višina vrat v mm
8000
500
450
7500
403
352
st
348
ab
5500
iliz
at
or
ja
350
6000
vm
m
6500
346
4500
345
4000
342
3800
340
Enostranski stabilizator: standardna
vrata s pripiro
Maksimalne dimenzije vratnih kril
6000
2900
2800
2700
2600
2500
2400
2300
2200
2100
Višina vrat v mm
2900
2850
420
2800
3
5500
2750
400
2700
5000
380
4500
4000
3500
3300
ja
350
330
a
rin
Ši
iliz
r
ato
b
sta
300
2650
m
vm
2600
Višina vrat v mm
Višina stene v mm
5.10.1
Navodilo: Če potegnemo vodoravno črto
od višine stene do diagonalne črte, dobimo presečišče. Navpična črta iz presečišča pokaže maksimalno višino vrat za
določeno širino stabilizatorja. Če je višina
vrat višja, sledimo diagonalni liniji do želene višine vrat.
na
5000
Ši
ri
Višina stene v mm
7000
1. Dvostranski stabilizator: nihajna vrata;
višina stene 6.000 mm / višina vrat
2.500 mm: širina stabilizatorja je 350
mm.
2. Enostranski stabilizator: standardna
vrata s pripiro; višina stene 4.500
mm / višina vrat 2.600 mm: širina
stabilizatorja je 380 mm.
2
2550
2500
2450
2400
296
1
2350
2300
2250
2200
Stabilizatorji
2150
2100
900
950
1000
1050
1100
1150
Širina vrat v mm
174
1200
1250
1300
1350
1400
Debelina stekla (mm)
1
Tečaj zgoraj in spodaj
10 ali 12
2
Tečaj zgoraj in spodaj letev
10 ali 12
3
Posvetovanje s tehnično službo REFLEX-a
Standardna obdelava steklenih sten
Vratno krilo
Stranski del in nadsvetloba
• vsi robovi polirani
• vsi vidni robovi polirani
• izrezi za vogalno okovje
• izrezi za vogalno okovje
• dve luknji za ročaj
• izrez za nasprotni element ključavnice
Tolerance
Tolerance (mm/m)
Širina vrat (mm)
Omejitve glede na
celotno izkrivljenost
Višina vrat ≤ 2000 mm
Višina vrat > 2000 mm
300–950
1,0
1,5
951–1300
1,5
2,0
Širina ali višina vrat
Tolerance (mm)
≤ 2500
+1,0 / -2,0
> 2500
+1,0 / -2,5
Tolerance višine
in širine
Vrste stekla za steklene stene
Debelina (mm)
Vrsta stekla
Barva
10
12
Float
prozorna
X
X
Float
modra
X
–
Float
rjava
X
X
Float
siva
X
X
Float
zelena
X
X
Jedkano steklo
Float
Mastercarre
bela
X
X
poljubni sitotisk
X
X
bela
X
–
175
5.10.1
• izrez za vogalno ali sredinsko ključavnico
Steklena notranja vrata
Višina vrat
Strukturirana stran je vedno na strani tečajev (tisk, ornamenti).
DIN-leva
3,5
7
5.10.1
DIN-desna
Vrata so dobavljiva glede na želje kupcev;
kupec izbere vrsto stekla in dimenzijo ter
dekor in okovje. Pri načrtovanju je zelo
pomembna stran zapiranja (DIN-levo ali
DIN-desno).
Višina okvirja oziroma pripire
Steklena notranja vrata zajemajo obsežen program zahtevnih steklenih vrat za
notranjo uporabo v stanovanjih in delovnih okoljih. Steklena notranja vrata prepuščajo svetlobo v prostore. Prostore
tako razsvetljujejo in povezujejo, ne pa
ločujejo. Tako kot pri steklenih stenah so
tudi pri notranjih steklenih vratih različne možnosti oblikovanja. Z zelo bogatim
izborom različnih dekorjev (standardna
paleta sitotiska; glej Poglavje 5.10.4), vrst
stekla in z različnimi vrstami okovja Dorma se vrata odlično prilagodijo drugi notranji opremi.
176
Širina vrat
Širina okvirja
3,5
MODEL
Vision
850
Vision
950
Širina
(mm)
940
1040
Višina
(mm)
2130
2130
Odprtina
(mm)
850
950
Orient
850
Orient
950
Širina
(mm)
940
1040
Višina
(mm)
2130
2130
Odprtina
(mm)
870
970
ORIENT
MODEL
177
5.10.1
VISION
SODOBNOST BIVANJA
Steklena vrata izboljšajo osvetlitev prostora in ga optično povečajo. So celostne
rešitve, saj paket vključuje odličen aluminijasti podboj, kakovostno okovje in elegantna vrata.
Moderno oblikovana vrata z možnostjo
izbire različnih vzorcev stekla popestrijo
vsak bivanjski ali poslovni prostor. Dodatna izbira različnega okovja in kljuk omogoča popolno prilagoditev vašim željam
in potrebam.
INOVATIVNOST IN PRILAGODLJIVOST
IZJEMNA KAKOVOST STEKLA
Poleg klasičnih dimenzij steklenih vrat
lahko izbirate tudi med vrati različnih nepravilnih oblik. Za zahtevnejše oblike prostorov in za bolj posebne želje izdelamo
steklena vrata tudi po meri.
Vsa vrata so izdelana iz 8 mm varnostnega kaljenega stekla skladno s SIST EN
12150, ki je odporno na udarce in povečano upogibno napetost. Vrata imajo
garancijo za kar 20 tisoč odpiranj in zapiranj.
ZAMENJAVA BREZ TEŽAV IN NADLOG
ENOSTAVNO ČIŠČENJE
Klasična lesena vrata hitro in učinkovito
zamenjate s steklenimi vrati Reflex. Za
zamenjavo in montažo lahko poskrbijo
tudi naši strokovnjaki.
Steklena vrata Reflex hitro, preprosto in
učinkovito očistite s sredstvi za čiščenje
stekla.
5.10.1
VEČ STEKLA ZA VEČ SVETLOBE
178
Možnosti modela ORIENT
CROM
INOX (RF)
5.10.1
ELUXIRAN
Možnosti modela VISION
ALUMINIJ
ELUXIRAN
179
5.10.1
Prozorno
Činčila
Rosa
Master Carre
Satinato
Rjavi parsol
Sivi parsol
Zeleni parsol
Sitotisk Mozaik
Sitotisk Antik
Sitotisk Grafiti
Sitotisk črte
Sitotisk Meglica
Sitotisk Romanca
Sitotisk Kreativ
180
5.10.2 Horizontalno zložljive stene
Pri načrtovanju pomičnih sten lahko med
seboj kombiniramo pet različnih krilnih
elementov.
1. Vrtljivo oziroma nihajno krilo, ki ni premično, je lahko na začetek sistema nameščeno kot:
• nihajna vrata s talnim zapiralom
• vrtljiva vrata z vrtljivim ležajem ali
zgornjim zapiralom
• nihajna vrata.
Obe vrsti kril dobavljamo s talno ključavnico in zgornjim zapiralom, ki ima stranski
zaklep.
2. Premična krila lahko namestimo na poljubno mesto v steni.
3. Premična vratna krila so lahko izvedena kot:
• nihajna vrata s talnim zapiralom
• nihajna vrata z zgornjim zapiralom.
Vratno krilo je lahko na poljubnem mestu
v stekleni steni.
4. V horizontalno premično steno lahko
po potrebi vgradimo tudi nepremični
del.
5. Končno vratno krilo z naslonom moramo namestiti na konec stene, saj ga,
tako kot nepremično, ni mogoče premikati. Uporabljamo ga predvsem v primerih, ko želimo vrata odpirati le v eno
smer.
181
5.10.2
Horizontalno zložljive stene ponujajo
številne nove in zanimive možnosti (na
primer pri načrtovanju sodobnih nakupovalnih središč). Njihova uporaba omogoča spremenljivo razporejanje prostorov.
Steklene stene z vgrajenimi nihajnimi vrati ali brez njih lahko z izvirnim sistemom
vodil izdelamo tako, da se celotna stena
drsno premakne in zloži na stran. Stekla
se pomikajo s pomočjo zgornjega vodila.
Za večjo stabilnost sistema lahko na željo
kupca vgradimo tudi talna vodila. Posebna konstrukcija okovja zagotavlja dobro
stabilnost, predvsem pa omogoča enostavno premikanje kril.
Stekla za predelne stene so izdelana iz
kakovostnega kaljenega stekla RX SAFE
ESG, ki je zelo odporno na udarce in povečano upogibno napetost. V primeru
loma se takšno steklo razleti na nenevarne drobne delce s topimi robovi. Za izdelavo premičnih sten ponavadi uporabljamo 10 mm debela stekla.
5.10.2
Podjetje REFLEX za izvedbo premičnih
sten uporablja okovje švicarskega podjetja Hawa. Ker je sistem zelo prilagodljiv,
ponuja možnost individualne rešitve za
vsako prostorsko situacijo. Pri konstruiranju jeklene podkonstrukcije moramo na
mestih, kjer bodo pritrjene tekalne proge,
in na mestih, kjer bodo zbrana zložena
stekla, upoštevati skupno težo sistema.
Drsni sistemi RX
Drsni sistem RX je visokokakovosten
sistem drsnih vrat iz nerjavečega jekla in
stekla. Uporaba je omejena na notranje
prostore. Pri uporabi v slanem ozračju
in na področju, kjer se v ozračju pojavlja povečana koncentracija kemikalij, ki
povzročajo rjavenje, je potreben posvet z
našo razvojno službo. Drsne sisteme RX
lahko v osnovi razdelimo na večkrilne drsne stene in enokrilna drsna vrata.
182
Večkrilne drsne stene
Drsne stene oziroma horizontalno zložljive stene ponujajo številne nove in zanimive možnosti urejanja prostorov:
• sodobnih nakupovalnih središč
• avtosalonov
• pisarn
• sejnih sob.
Njihova uporaba omogoča spremenljivo
razporejanje prostorov. Steklene stene
z vgrajenimi nihajnimi vrati ali brez njih
lahko z izvirnim sistemom vodil izdelamo
tako, da se celotna stena drsno premakne in zloži na stran. Stekla se pomikajo
s pomočjo zgornjega vodila. Za večjo
stabilnost sistema lahko na željo kupca
vgradimo tudi talna vodila. Posebna konstrukcija okovja zagotavlja dobro stabilnost, predvsem pa omogoča enostavno
premikanje kril.
Pri načrtovanju pomičnih sten lahko med
seboj povezujemo več različnih elementov:
• nihajna vrata
• premično krilo (lahko ga namestimo na
poljubno mesto v steni)
• nepremično krilo
• nihajna vrata s talnim zapiralom.
Vrste stekla
Za izdelavo premičnih sten ponavadi uporabljamo 10 mm debelo kaljeno steklo RX
SAFE ESG naslednjih kakovosti:
• float (brezbarvno in barvno)
• emajlirana stekla
• stekla s sitotiskom
• Stopsol
• lita stekla.
Tehnične lastnosti
Pri konstruiranju jeklene podkonstrukcije
moramo na mestih, kjer bodo pritrjene tekalne proge, in na mestih, kjer bodo zbrana zložena stekla, upoštevati skupno težo
sistema. Tekalna proga oziroma zgornje
vodilo je lahko izvedeno na več načinov:
• vidno
• spuščeno v strop
• obdelano z aluminijasto masko.
Enokrilna drsna vrata
Enokrilna drsna vrata so elegantna zamenjava za klasična lesena oziroma kovinska
vrata. Kombinacija nerjavečega okovja
in steklenega krila deluje zelo prijazno,
sodobno in estetsko. Pri tem prihranimo
tudi strošek za nakup podbojev, saj jih pri
tej izvedbi ne potrebujemo.
Enokrilna drsna vrata so visokokakovosten sistem drsnih vrat iz nerjavečega
okovja in stekla za pisarne in sodobna stanovanja. Uporaba je omejena na notranje
prostore. Pri uporabi v slanem ozračju in
področju, kjer se v ozračju pojavlja povečana koncentracija kemikalij, ki povzročajo rjavenje, je potreben posvet z našo
razvojno službo.
Stekla za enokrilna drsna vrata so izdelana iz kakovostnega kaljenega stekla RX
SAFE ESG, ki je zelo odporno na udarce
in povečano upogibno napetost. V primeru loma se takšno steklo razleti na nenevarne drobne delce s topimi robovi.
Vrste stekla
Za izdelavo enokrilnih drsnih vrat ponavadi uporabljamo 10 ali 8 mm debela stekla
naslednjih kakovosti:
• float (brezbarvno in barvno)
• emajlirana stekla
• stekla s sitotiskom
• Stopsol
• lita stekla.
Prednosti
• moderna oblika
• prijazna oziroma enostavna montaža
• majhno talno vodilo.
183
5.10.2
Stekla za predelne stene so izdelana iz
kakovostnega kaljenega stekla, ki je zelo
odporno na udarce in povečano upogibno napetost. V primeru loma se takšno
steklo razleti na nenevarne drobne delce
s topimi robovi.
ASPEKT
MODEL
Aspekt Aspekt
800
900
5.10.2
Širina
(mm)
800
900
Višina
(mm)
2000
2000
Odprtina
(mm)
800
900
Fokus
800
Fokus
900
Širina
(mm)
800
900
Višina
(mm)
2000
2000
Odprtina
(mm)
800
900
FOKUS
MODEL
184
Činčila
Rosa
Master Carre
Satinato
Rjavi parsol
Sivi parsol
Zeleni parsol
Sitotisk Mozaik
Sitotisk Antik
Sitotisk Grafiti
Sitotisk črte
Sitotisk Meglica
Sitotisk Romanca
Sitotisk Kreativ
5.10.2
Prozorno
185
ASPEKT
FOKUS
5.10.2
UNIVERZALNOST STEKLA. POLJUBNOST SMERI.
Vrata so izdelana iz kakovostnega 8-milimetrskega varnostno kaljenega
stekla. Vsa vrata so vpeta na tak način, da omogočajo poljubno levo-desno
odpiranje.
Ročaj
Aspekt
Ročaj
Fokus
EN DOTIK. PREPOSTO ODPIRANJE.
Drsna vrata odlikuje enostaven način odpiranja in zapiranja. Vrata Aspekt so
na voljo s kovinskim ročajem, vrata Fokus pa s steklenim. Izberite tista, ki se
najbolj skladajo z vašimi prostori bivanja.
186
Pri načrtovanju steklenega ovoja zgradbe je kaljeno emajlirano steklo pogosto
nepogrešljivo. Zaradi odličnih varnostnih
lastnosti je najprimernejše za parapetni
del fasade, hkrati pa s široko paleto barv
prispeva k barvni usklajenosti med okenskim in parapetnim delom. Emajlirano
steklo lahko igra pomembno vlogo tudi
pri načrtovanju notranje podobe in funkcionalnosti zgradb.
Pri emajliranju nanesemo s pomočjo različnih postopkov na steklo posebno barvo, ki je sestavljena iz steklenega prahu
in barvnih pigmentov. Barvo nanašamo
na dva načina: s sitotiskom in z valji. Med
procesom kaljenja se barva stopi in kot
emajl trajno oprime steklene površine.
Takšen barvni nanos je zelo odporen proti mehanskim poškodbam in staranju. V
večini primerov barvo nanesemo na celotno površino stekla.
Emajlirano steklo je v osnovi varnostno
kaljeno steklo RX SAFE ESG. Zato ima
povečano tlačno in udarno trdnost ter je
bolj odporno na temperaturne razlike.
In še dodatna prednost: če ima zgradba
ovoj iz emajliranega kaljenega stekla, je
čiščenje in vzdrževanje njene zunanjosti
zelo preprosto. Tudi pri emajliranem steklu (tako kot pri kaljenem steklu) je vse
druge postopke obdelave treba izvesti
pred kaljenjem. Kasneje korekcije niso
več mogoče. Podjetje REFLEX emajlira
in kali:
• vsa prozorna in v masi obarvana float
stekla
• vsa refleksna sončnozaščitna stekla
STOPSOL in SUNGUARD
• stekla z mehkim, modificiranim nizkoemisijskim nanosom.
Maksimalne dimenzije emajliranega stekla so:
• 4 mm steklo: 1200 x 2000 mm
• 5 mm steklo: 1500 x 2500 mm
• steklo ≥6 mm: 2000 x 4500 mm.
Večje količine emajliranega stekla lahko
kupci naročijo v poljubni barvi, ki jo izberejo v barvnih lestvicah RAL, NCS ali pa je
na zahtevo posebej pripravljena.
187
5.10.3
5.10.3 Kaljeno emajlirano steklo
Paleta standardnih barv
5.10.3
RX01 - bela
RXB 200/5 - bela
RX03 - bela transparentna
RX51 - črna
RX05 - rumena
RX06 - rumena
RX07 - modra
RX08 - modra
RX09 - modro zelena
RX10 - zelena
RX11 - zelena
RX12 - rdeča
RX95 - oranžna
RX14 - rjava
RX82 - siva
RX16 - metal zlata
RX17 - metal srebrna
RX18 - metal srebrna
RX19 - metal bronza
RX20 - metal rdeča
RX21 - rdeča transparentna
RX22 - zelena transparentna
RX23 - rumena transparentna
RX24 - modra transparentna
188
5.10.4 Kaljeno steklo s sitotiskom
Sitotisk na steklu
Vendar pa za sodobno oblikovanje s pomočjo stekla s sitotiskom niso primerni
samo veliki reprezentančni objekti. Tudi
v vsakdanjem okolju je možnosti za uporabo več kot dovolj. Čim večja površina
stekla je prekrita z barvo in čim temnejša je ta barva, tem manj vidne svetlobe
in sončnih žarkov prepušča steklo. Zato
uporaba stekla s sitotiskom presega zgolj
oblikovalski vidik: lahko ga uporabljamo
kot senčilo ali za sončno zaščito, v obliki
napisov ali oznak, pa tudi za označevanje
in markiranje. Naročnik lahko sam izbere
želeno barvo in dekor takšnega stekla.
S sitotiskom in uporabo posebne barve
lahko izdelamo tudi steklo, ki je odlična
imitacija jedkanega stekla.
Barve z dodatkom abrazivnega materiala
uporabljamo za protizdrsni tisk na pohodnih steklih.
Dimenzijske možnosti sitotiska so proizvodnotehnično pogojene.
•
•
•
•
4 mm steklo: 1200 x 2000 mm
5 mm steklo: 1500 x 2500 mm
steklo ≥6 mm: 2100 x 4500 mm.
minimalna dimenzija kaljenega stekla s
sitotiskom: 250 x 150 mm
• minimalni premer: 270 mm
• maksimalno razmerje stranic 1:10
• minimalno razmerje stranic 1:1,3.
Poleg tiskanja vzorcev je mogoč tudi tisk
celotne površine ali zgolj pasov ob robovih stekla (npr. za UV zaščito robnega tesnjenja na fasadah).
Standardna ponudba podjetja REFLEX
obsega 18 vzorcev in 24 različnih barvnih
odtenkov, med katerimi sta tudi srebrni
(RX17 in RX18) in zlati (RX16) odtenek.
Ker je končni videz barve odvisen od vrste stekla in njegove debeline, je izvedba
posameznega naročila mogoča le po
potrditvi vzorčnega kosa. Možne anomalije in dovoljena odstopanja pri steklih
s sitotiskom so opisane v “Smernicah za
ocenjevanje vizualne kakovosti emajliranega in potiskanega stekla” (glej Poglavje
6.9.7).
189
5.10.4
Zahtevna arhitektura z velikimi steklenimi
površinami nudi arhitektom in umetnikom
ob uporabi sitotiska praktično neomejene možnosti kombiniranja barv, oblik in
vzorcev. Fasada lahko v njihovih rokah
postane slikarsko platno, igra z barvami
in geometrijsko ali prosto oblikovanimi
motivi pa omogoča neomejeno število
elegantnih rešitev.
Vzorec št. 2
Črta navpična 3 mm,
razmak 3 mm, razmerje 1:1;
procent tiskane površine: 50
Vzorec št. 8
Kvadrat 3,5x3,5 mm,
razmak 2,5 mm, razmerje 1:1;
procent tiskane površine: 34
Vzorec št. 14
Kvadrat 4 mm, razmak 12 mm,
razmerje 1:1;
procent tiskane površine: 7
Vzorec št. 1
Pika 6 mm, razmak 5,5 mm
negativ, razmerje 1:1;
procent tiskane površine: 79
Vzorec št. 7
Pika 2 mm, razmak 2 mm,
razmerje 1:1;
procent tiskane površine: 25
Vzorec št. 13
Kvadrat 4 mm, razmak 12 mm,
razmerje 1:1, negativ;
procent tiskane površine: 93
Vzorec št. 15
Pika 2 mm, razmak 6 mm,
negativ razmerje 1:1;
procent tiskane površine: 95
Vzorec št. 9
PILKINGTON;
procent tiskane površine: 1
Vzorec št. 3
Črta navpična 29x5 mm,
razmak 4 mm;
procent tiskane površine: 48)
Vzorec št. 16
Črta vodoravna 29x5 mm,
razmak 4 mm, razmerje 1:2;
procent tiskane površine: 48
Vzorec št. 10
Pika 12 mm, razmak 8 mm,
razmerje 1:1;
procent tiskane površine: 28
Vzorec št. 4
Kvadrat 35x35 mm,
razmak 25 mm, razmerje 1:2;
procent tiskane površine: 34
5.10.4
190
Vzorec št. 17
Črta vodoravna 3 mm,
razmak 3 mm, razmerje 1:1;
procent tiskane površine: 50
Vzorec št. 11
procent tiskane površine: 100
Vzorec št. 5
Kvadrat 16x16 mm,
razmak 20 mm, razmerje 1:1;
procent tiskane površine: 18
Vzorec št. 18
Pika 6 mm, razmak 5,5 mm,
razmerje 1:1;
procent tiskane površine: 21
Vzorec št. 12
Kvadrat 20x20 mm,
razmak 15 mm, razmerje 1:1;
procent tiskane površine: 33
Vzorec št. 6
Kvadrat 3,5x3,5 mm, razmak
2,5 mm, negativ, razmerje 1:1;
procent tiskane površine: 66
Oznaka
Barva
RX 189
Oranžna – RAL 2001
RX 95
Oranžna – RAL 2004
RX 114
Oranžna – NCS S 1080-Y40R
RX 167
Oranžna – RAL 2009
RX 168
Oranžna – RAL 2011
Violet – RAL 4009
RX 05
RX 06
RX 23
RX 106
RX 112
RX 125
RX 133
RX 160
RX 161
RX 163
RX 164
Rumena 1 – RAL 1016
Rumena 2 – RAL 1012
Transparentna rumena
Oranžna – RAL 1034
Rumena – NCS S 0570 – Y
Rumena – PANTONE 612 C
Rumena – RAL 1021
Rumena – RAL 1033
Rumena – RAL 1017
Rumena – RAL 1002
Rumena – RAL 1027
RX 169
RX 12
RX 20
RX 21
RX 97
RX 120
RX 129
RX 170
RX 171
RX 09
Modro zelena
RX 10
Zelena 1 – RAL 6032
RX 11
Zelena 2
RX 22
Transparentna zelena
RX 53
Zelena – RAL 6005
RX 90
Zelena – RAL 6021
RX 91
Zelena – RAL 6012
RX 110
Temno zelena – RAL 6008
RX 111
Zelena – NCS S 1075-G40Y
Rdeča 1 – RAL 3016
Metal rdeča
Transparentna rdeča
Rdeča – RAL 3005
Rdeča – RAL 3020
Rdeča – RAL 3000
Rdeča – RAL 3003
Rdeča – RAL 3002
RX 123
Modro zelena – NCS S 6030 B 10 G
RX 131
Zelena – RAL 6018
RX 138
Zelena – RAL 6001
RX 183
Zelena – RAL 6028
RX 185
Zelena – RAL 6019
RX 07
RX 08
RX 24
RX 86
RX 89
RX 113
RX 115
RX 124
RX 130
RX 141
RX 172
Modra – RAL 5017
Modra – RAL 5010
Transparentna modra
Svetlo modra
Temno modra – RAL 5013
Svetlo modra – NCS S 1030-B10G
Modra – RAL 5003
Modra – RAL 5014
Modra – RAL 5009
Modra – NCS S 5040R 80 B
Modra – RAL 5019
RX 57
RX 80
RX 82
RX 83
RX 92
RX 93
RX 96
RX 98
Siva – RAL 7024
Siva – RAL 7035
Siva – RAL 7011
Siva – RAL 7046
Siva – RAL 7005
Siva – NCS 2500
Siva – RAL 7001
Siva – RAL 7030
RX 103
RX 165
RX 166
Oker – RAL 1000
Oker – RAL 1024
Oker – RAL 1015
RX 14
Rjava – RAL 8016
RX 62
Rjava – NCS 7005-Y50R
RX 136
Črno rjava – RAL 8022
RX 173
Rjava – RAL 8004
RX 51
Črna avtoglas – RAL 9017
RX 84
Črna – RAL 9004
RX 181
Črna – pemco DV 10-100RA
RX 105
Siva – RAL 7022
RX 127
Siva – RAL 7044
RX 128
Siva – RAL 7042
RX 134
Siva – RAL 7021
RX 140
Siva – RAL 7016
RX 188
Siva – RAL 7043
RX 150
Siva – RAL 7031
POSEBNE BARVE
Oznaka
Barva
RX 16
Metal zlata
RX 17
Metal srebrna 1 – RAL 9006
RX 18
Metal srebrna 2 – RAL 9007
RX 19
Metal bronza
RX 20
Metal rdeča
RX 104
Protizdrsna pasta – RX03
RX 509
SP 509 srebrna pasta
191
5.10.4
STANDARDNE BARVE
Oznaka
Barva
RX 01
Bela 1-RAL 9016/RAL 9003
RX 03
Bela satinato - F
RX 85
Bela – ral 9002
RX 135
Bela satinato - P
RXB200/5
BELA
5.10.5 Kaljeno steklo z alarmno zanko RX SAFE Alarm
Steklo RX SAFE Alarm zagotavlja aktivno
varnost. To je kaljeno steklo, opremljeno
z alarmno zanko, ki jo kasneje priključimo
na ustrezno alarmno napravo. Navadno
ga vgradimo kot polizdelek v izolacijsko
ali monolitno lepljeno steklo.
Povezava z vtičem ima to prednost, da
med montažo na objektu ni potrebno
spajkanje oziroma termokrčljiva cev.
Montaža poteka hitro, pa tudi pri morebitnem kasnejšem popravilu navzočnost
električarja ni potrebna, saj lahko spajanje kontaktorjev opravi steklar.
Način delovanja
5.10.5
Elektroprevodna alarmna zanka, ki je vžgana na eno od površin kaljenega stekla,
pošlje ob razbitju stekla impulz, ki sproži
alarm. Ker se kaljeno steklo ob poškodbi
razbije po vsej površini, se poškoduje oziroma prekine tudi alarmna zanka, ki s tem
aktivira alarmno napravo. Zato je treba
steklo vgraditi na strani, s katere pričakujemo poskus nasilnega vdora.
Električne karakteristike alarmne zanke
Največja dovoljena jakost toka v zanki je
0,5 A, upornost pa 6 Ω ± 3 Ω. Tako nizka
upornost omogoča priključitev večjega
števila alarmnih stekel na primarni tokokrog.
Upor med zanko in srednjim kontaktom
(sabotažni priključek) je večji od 20 MΩ, s
čimer je dosežena kompatibilnost z večino običajnih alarmnih naprav.
Priključni kabel
Alarmna zanka se konča s 30 cm dolgim
priključnim kablom. Kabel je okrogel,
elastičen, enobarven in štirižilen (s prečnim presekom 0,14 mm2) ter opremljen s
ploščatim vtičem, zaščitenim pred vlago. Komplet priložene dodatne opreme
vsebuje še 5 oziroma 10 metrov dolg podaljšek z veznim elementom, zaščitenim
pred vlago.
192
Ob uporabi varnostnega sistema z alarmnim steklom moramo že v fazi planiranja
med seboj uskladiti posamezne elemente, to je steklo, okvir in običajno varnostno opremo.
Maksimalne dimenzije za stekla
RX SAFE Alarm
Debelina stekla
Širina in višina (cm)
4 mm
150 x 250
5 mm
200 x 300
6 mm
260 x 420
8 mm
260 x 420
10 mm
260 x 420
12 mm
260 x 420
Kot pri vsakem kaljenem steklu tudi pri teh steklih
kasnejše obdelave ali dodelave niso možne. To
moramo pri naročanju upoštevati.
Pri naročanju enojnega v izolacijsko
steklo vgrajenega stekla RX LAMISAFE
Alarm moramo pri največjih dimenzijah
upoštevati proizvodnotehnične omejitve.
Pri naročanju varnostnih stekel RX SAFE
Alarm je treba določiti položaj alarmne
zanke. Na voljo so štiri možnosti: levo ali
desno zgoraj in levo ali desno spodaj. Zavarovalnice priporočajo izbiro enega od
obeh zgornjih položajev.
Rob zgoraj levo
= RZL
Pri RX LAMISAFE Alarm je lahko alarmna
zanka vgrajena samo zgoraj levo ali zgoraj desno.
Variante alarmne zanke
Standardno je dobavljiva vidna alarmna
zanka. S tem je že na zunaj vidno, da je
objekt varovan in da bodo vsi poskusi
vloma prinesli posledice. RX SAFE Alarm
deluje zastrašujoče in odvrača morebitne vlomilce.
Za področja uporabe, kjer zaradi optičnih
vzrokov ne moremo uporabiti vidne alarmne zanke (na primer sončnozaščitna
zasteklitev z visokoselektivnim steklom),
je mogoča tudi izvedba nevidne alarmne
zanke na robu stekla. V vgrajenem stanju
(pri običajnem steklitvenem sistemu) bo
ta alarmna zanka zakrita s vstavljenim
steklenim robom in tako praktično nevidna.
Rob zgoraj
desno = RZD
Rob spodaj levo
= RSL
Rob spodaj
desno = RSD
Pogled od znotraj
RX SAFE alarmna zanka
(standardna izvedba)
RX SAFE alarmna zanka
(skrita izvedba)
193
5.10.5
Položaj alarmne zanke
Izolacijsko steklo iz kaljenega stekla z
alarmno zanko
5.10.5
Varnostna stekla RX LAMISAFE (vsi razredi P1A-P5A in P6B-P8B) lahko dodatno opremimo z alarmno zanko. To seveda velja tudi za konvencionalna stekla in
toplotnozaščitna stekla z nanosom. Alarmno kaljeno steklo, ki v izolacijskem steklu nastopa v kombinaciji z večplastnim
lepljenim varnostnim steklom, predstavlja
najvišjo možno stopnjo protivlomnega
varovanja. Pri poskusu vloma se zunanje
kaljeno steklo zdrobi in sproži alarmno
napravo, notranje protivlomno lepljeno
steklo pa otežuje vdor v prostor. S tem se
podaljša čas za aktiviranje drugih ukrepov varovanja.
Če želimo, da bo steklo zares učinkovito,
moramo pri zastekljevanju upoštevati navodila, ki so opisana v Poglavju 7.4.13.
RX LAMISAFE Alarm lepljeno alarmno
steklo lahko izdelamo tudi kot enojno steklo v protivlomni izvedbi. Ta stekla imajo
lastnosti, ki so značilne za stekla razredov
A in B.
Tudi v tem primeru velja, da lahko zagotovimo učinkovitost stekla samo v primeru,
če pri zastekljevanju upoštevamo navodila, ki so opisana v Poglavju 7.4.13.
Prerez RX SAFE Alarm – izolacijsko steklo
Standardna
alarmna zanka
Kaljeno varnostno steklo
(ESG) zunaj
Distančnik
Sušilno sredstvo
Sekundarno tesnilo Polysulfid
194
Primarno tesnilo Butyl
Vsa pohodna stekla, ki jih vgrajujemo v
javne objekte, so v osnovi enaka: to so tri
ali večslojna lepljena stekla, pri katerih je
zgornji sloj iz kaljenega ali delno kaljenega stekla (RX SAFE ESG / RX SAFE TVG),
ki ščiti spodnjo nosilno plast. Kaljeno
oziroma delno kaljeno steklo je 6 mm debelo in ima običajno na zgornji površini s
sitotiskom naneseno barvo, ki preprečuje
zdrs. Nosilno plast sestavljata dve enako
debeli stekli (v primeru večjih površin tudi
tri), katerih skupna debelina je odvisna od
velikosti površine in pričakovane obremenitve.
• Naležna površina za steklo mora biti široka vsaj 30 mm.
• Da bi preprečili drsenje na mokrem steklu, so lahko zgornje površine izdelane
s sitotiskom (izbira dekorja in barve je
prepuščena kupcu).
• Zgornja površina pohodnega stekla ni
odporna na nastajanje raz.
• Pri določanju skupne debeline stekla je
treba (v odvisnosti od načina uporabe,
načina vgradnje, velikosti stekla in pričakovane obremenitve) izdelati statični
izračun.
• Pri stopnicah, ki so le dvostransko
podprte, je treba izračunati nosilnost
za vsak primer posebej. Prav tako moramo dokazati ostanek nosilnosti po
lomu stekla.
• Kadar je obremenitev znana, stekla pa
na vseh straneh podprta, lahko debelino sendviča povzamemo iz spodnjega
diagrama.
Pri uporabi pohodnih stekel moramo
upoštevati naslednje:
• Stekla polagamo le na zelo ravne površine, konstrukcijo pa moramo dimenzionirati tako, da se pod obremenitvijo ne
bo upogibala.
• Stekla polagamo na podložni trak, ki
ima po Shoru A trdoto med 60 in 70. Z
njim preprečimo stike steklo - steklo in
steklo-kovina.
(1) Zaščitno steklo, ki ščiti nosilni paket
pred poškodbami. Zaščitno steklo je
pri vseh sestavah debelo minimalno
6 mm in je praviloma kaljeno ali delno
kaljeno steklo s potiskom ali brez njega. Pri izračunu se to steklo ne upošteva kot nosilno.
(2) PVB folija
(3) Nosilni paket je sestavljen iz dveh ali
treh stekel.
Kadar pri opremljanju notranjosti zgradb
za pohodne površine uporabimo steklo,
dosežemo močne vizualne učinke. Z njim
lahko nadomestimo talne obloge (na hodnikih, plesiščih, v nočnih lokalih), zelo
primerno pa je tudi za izvedbo različnih
vrst stopnic.
Z lepljenim steklom
združljivo tesnilo
Polnilni trak
1
2
Distančna
podložka
3
Podložni material trdote
60-70 po Shoru A
Vsestransko podprtje
195
5.10.6
5.10.6 Pohodno steklo RX LAMISTEP
250
Diagram za dimenzioniranje
pohodnega stekla pri
štiristranskem vpetju
240
230
220
210
5.10.6
200
190
180
VIŠINA STEKLA (cm)
Robni pogoji:
- dopustna upogibna napetost:
float steklo 15 N/mm (skladno
s TRLV)
- dopustni upogib: l/200
Obremenitve:
- 5 kN/m2 ploskovne obremenitve (upoštevana tudi lastna
teža stekla)
- 2 kN na 10 cm x 10 cm točkovna obremenitev na sredini ploskve (upoštevana tudi lastna
teža)
Izračun diagrama je narejen skladno s Poglavjem 6.9.1.
170
160
150
140
130
120
110
100
90
80
70
60
50
40
20
30
40
50
60
70
80
90
100 110
120
130
140
150
ŠIRINA STEKLA (cm)
PRODUKT
TEŽA kg/m2
DEBELINA (mm)
TOLERANCA (mm)
RX LAMISTEP 26
67
28
±2
RX LAMISTEP 30
77
32
±2
RX LAMISTEP 36
93
39
±2
RX LAMISTEP 44
113
47
±2
Pohodno izolacijsko steklo
Prenos obremenitev prek zunanjega stekla (podložni material
trdote 60-70 po Shoru A
Prezračevani folc
Podložni trak
196
5.11 Strukturne zasteklitve
Strukturne zasteklitve (Structural Glazing
ali na kratko SG) se od običajnih steklenih
fasad razlikujejo predvsem po videzu in
konstrukciji. V takšnih zasteklitvah posamezne steklene elemente ločujejo le zelo
ozke senčne fuge ali pa nežni silikonski
stiki. Celotna fasada je videti kot velika,
monolitna, predvsem pa gladka površina
brez kakršnihkoli prekinitev. Nekaj osnovnih značilnosti tega načina zastekljevanja:
• O strukturni zasteklitvi (SG fasadah) govorimo le, kadar je fasadno steklo (to je
lahko zunanja šipa izolacijskega stekla
ali pa kaljeno parapetno steklo) lepljeno
na podkonstrukcijo (z ali brez pomoči
dodatnih podpor ali varoval). Elementi
na fasado torej niso pritrjeni s steklitveno letvico ali z elementi za prekrivanje.
• Zunanje (nalepljeno) steklo prenaša
silo lastne teže in sile, ki nastanejo zaradi obremenitve vetra in hitrih podnebnih
sprememb, na podkonstrukcijo prek
robnega tesnjenja ali prek lepilnega
sloja. To steklo je zato vedno kaljeno s
toplotnim preizkusom (ESG-H).
• Za izdelavo izolacijskega stekla in lepljenje na podkonstrukcijo uporabljamo le
posebne silikone. Njihova posebnost je
v tem, da jih odlikuje visoka adhezijska
sposobnost ob veliki kohezijski trdnosti
in elastičnosti.
• Podjetje REFLEX za izdelavo izolacijskih stekel in lepljenje elementov na
okvirje uporablja silikone, ki jih izdeluje
ameriško podjetje Dow Corning.
Stekleni elementi se lepijo na okvirje v
prostorih proizvajalca izolacijskih stekel. Vzporedno s proizvodnjo se v okviru
notranjega nadzora izvajajo vsi potrebni
preizkusi. Tako se izognemo tveganju, ki
bi se pojavilo, če bi lepljenje opravljali na
objektu. Kasneje steklene elemente, nalepljene na pomožni okvir, na objektu kot
polizdelek mehansko pritrdimo na podkonstrukcijo.
Za izvedbo strukturne zasteklitve potrebujemo več soglasij, med katerimi je zelo
pomembno tudi soglasje proizvajalca
strukturnih silikonov. Z njim potrjuje, da
ima steklar ustrezne proizvodne sposobnosti, da pozna problematiko, predvsem
pa da ima ustrezno organizirano notranjo
kontrolo. Kljub temu pred izvedbo proizvajalec lepil za vsak objekt posebej:
• potrdi pravilnost izbranega silikona in
njegovo aplikacijo (tj. zadostno dimenzioniranje lepilne fuge) in
• na osnovi opravljenih testov izda soglasje o združljivosti vseh materialov, ki
bodo sestavljali element za strukturno
zasteklitev.
Med temi testi je najpomembnejši tisti, s
katerim preverijo oprijemljivost izbranega
silikona na podlage materialov, ki bodo na
objektu uporabljeni. Združljivost silikona
s steklom je splošno znana, adhezijska
sposobnost se mora preveriti le, če je
steklo emajlirano. Bolj problematična pa
je lahko oprijemljivost lepila na aluminijasti okvir. Verjetnost odličnega spoja med
aluminijem in silikonom je največja takrat,
ko je okvir izdelan iz eloksiranega aluminijastega profila.
197
5.11
V brošuri smo že večkrat poudarili velik
pomen stekla kot arhitekturnega materiala. Najboljša potrditev tega so fasade z
velikimi steklenimi površinami. Med njimi
pa posebej izstopajo tiste, ki imajo cel ovoj
samo iz stekla in nimajo vidnih profilov.
Anodizacija mora segati dovolj globoko,
predvsem pa ne sme biti starejša od šest
mesecev. Podkonstrukcija je lahko tudi iz
drugačnega materiala in (ali) z drugačno
zaščito, vendar vse te možnosti zahtevajo
obsežna dodatna testiranja, ki se morajo
začeti že pri proizvajalcu profilov.
Podjetje REFLEX projektira, izdeluje, sestavlja in montira fasadne sisteme, ki temeljijo na različnih aluminijastih profilacijah. V sodelovanju z nemškim podjetjem
SCHÜCO ponujamo fasadne sisteme
različnih izvedb:
• klasično strukturno fasado
• fasadni sistem RX SG
• fasade z obešenimi steklenimi parapeti.
Za ta tip fasade se projektanti praviloma
odločajo, kadar je načrtovano, da bo fasada imela večje število odpiralnih elementov (oken). Fasado sestavljajo izolacijska
stekla in parapeti. Stekleni elementi so s
posebnimi silikoni prilepljeni na podkonstrukcijo. Za izolacijska stekla je značilno,
da je zunanje steklo dimenzijsko večje.
Prek teh zamikov je steklo prilepljeno na
podkonstrukcijo. Njegove odlike so:
• Zunanje steklo je lahko nepodprto ali
pa podprto z okvirjem, ki je nameščen
po vsem obodu.
• Elementi iz stekla in okvirja, ki so sestavljeni in preverjeni že v delavnici, se na
objektu z enostavnim obešanjem pritrdijo na osnovno konstrukcijo iz stebrov
in prečk. Ker kitanje fug ni potrebno, je
za montažo potreben zelo kratek čas.
• Po končani montaži se pri zunanjem
pogledu na fasado vidijo le 18-milimetrske fuge, ki potekajo v smislu delitve
na rastre.
• Vidna širina vseh nosilnih profilov (gledano iz prostora) znaša le 50 mm, robovi pa so mehko zaobljeni. Fasada je
lahko dopolnjena z odpiralnimi okni, ki
so neopazno integrirana v sistem.
Nosilna konstrukcija
SG okvir
SG silikon
Toplotno prekinjen profil
Tesnilni profil
Podložni trak
Senčna fuga
199
5.11.1
5.11.1 Klasična strukturna fasada
5.11.2 Fasadni sistem REFLEX SG
REFLEX izdeluje visokokakovostne fasade brez vidnih profilov tudi za stavbe,
ki so na videz enostavne. Za pročelja, ki
imajo zelo malo odpiralnih polj ali pa so
celo brez njih, priporočamo fasadni sistem REFLEX SG.
Njegova posebnost so izolacijska stekla,
za katera je REFLEX oblikoval poseben
distančnik.
5.11.2
Distančnik je sestavni del robnega tesnjenja. Prek njega so stekla s pomočjo
posebnih držal vpeta v konstrukcijo sistema steber - prečka SCHÜCO FW 50 +
SG. Druge značilnosti tega sistema so:
• Izolacijsko steklo je sestavljeno iz 6 oz.
8-milimetrskega zunanjega kaljenega
stekla s toplotnim preizkusom ESG-H,
posebnega 20-milimetrskega distančnika in 6-milimetrskega notranjega stekla.
• Po montaži ostanejo na pročelju fuge s
širino 20 mm, ki so zatesnjene s posebnim, vremensko obstojnim silikonom.
Njihov potek poudarja delitev zgradbe
na rastre.
• Tudi če so v fasado integrirana okna ali
parapeti, ostaja pogled na fasado od
zunaj nespremenjen.
• Vidna širina vseh nosilnih profilov (gledano iz prostora) znaša le 50 mm. Profili imajo mehko zaobljene robove.
• Stebri in prečke so, odvisno od zahtev
statike, na voljo v stopenjskih dimenzijah.
• Odlično toplotno izolativnost zagotavljajo izolacijski profili iz politermida.
• Geometrija profilov z drenažnim utorom in zunanje tesnjenje stikov med
stekli zagotavljata dvojno zaščito pred
vremenskimi vplivi.
Prezračevanje utorov in izravnava parnih
pritiskov poteka skozi utore na stebrih ob
vseh štirih vogalih stekla.
Nosilna konstrukcija
Tesnilni profil
SG silikon
SG fasadna fuga
Pritrdilni element
Distančnik s primarnim tesnilom (BU)
200
5.11.3 Fasade z obešenimi steklenimi parapeti
Sistem obešene prezračevane fasade
vključuje toplotno izolacijo na zunanji
strani zidov, nosilno podkonstrukcijo in
pločevinasto ali stekleno oblogo. Steklene obloge so izdelane iz emajliranega
kaljenega stekla s toplotnim preizkusom
ESG-H, ki ima na hrbtni strani s strukturnim silikonom nalepljen okvir za obešanje
na podkonstrukcijo. Med oblogami in izolacijo je zračni sloj. Obešena prezračevana fasada odpravlja vlago, zmanjšuje
vpliv toplotnih mostov in porabo energije
ter izboljšuje zvočno izolativnost novih in
obnovljenih zgradb. Pozimi preprečuje
toplotne izgube, poleti pa pregrevanje
objekta in tako v zgradbi ustvarja ugodne
klimatske pogoje.
5.11.3
Podjetje REFLEX načrtuje, izdeluje in
montira sodobne, energetsko učinkovite
prezračevalne pločevinaste in steklene
fasade, ki jih odlikuje dolga življenjska
doba. Pestra izbira dimenzij, barv in kombinacij z drugimi vrstami fasad omogoča
uresničevanje drznih arhitekturnih zamisli.
1. Al - okvir iz eloksiranih kotnikov;
dimenzijo okvirja in lego na
steklu določi fasader
2. Podložni trak Norton 6,4 x 9;
lego določa globina SG silikon
3. SG silikon; globina je določena
po Protokolu izdelave
4. Kaljeno steklo s toplotnim preizkusom ESG-H
201
5.12 Točkovna držala RX Point
Splošno
5.12
RX POINT je sistem zasteklitve s točkovnimi držali, ki omogoča v zadnjem času
vse bolj zaželeno zasteklitev površin
s čim več transparentnosti in manjšim
številom nosilnih podkonstrukcij. Cilj, ki
ga želimo doseči, je občutek plavajoče
strešne konstrukcije ali postavitev fasade
brez občutka ločenosti med zunanjim in
notranjim svetom. Konstrukcija zasteklitve s točkovnimi držali sestoji iz:
• primarne konstrukcije (jeklene, jeklenobetonske, aluminijaste, lesene ...)
• nosilne podkonstrukcije
• spojnih elementov
• točkovnega držala
• stekla
• fuge.
Definicija izdelka
RX POINT je zasteklitveni sistem brez
okvirjev. Pravzaprav gre za točkovno pritrjena enojna in izolacijska stekla. Osnove so:
• posebno steklo za ta način zasteklitve,
RX LAMISAFE, RX SAFE ESG-H
• pod uporabnotehničnimi pogoji
razvita nerjaveča držala, ki omogočajo
neprisiljen odvod vseh obremenitev, ki
delujejo na podkonstrukcijo.
Glavna uporabna področja so:
• vstopna pročelja poslovnih stavb, hotelov, letališč ...
• zasteklitve razstavnih prostorov (npr.
avtosalona)
• zasteklitve gledaliških avl, knjižnic, kinodvoran
• prezračevane fasade (drugi plašč fasade)
• konstrukcije zimskih vrtov
• nadstreški
• nadstreški javnih prostorov, čakalnic,
uličnih postaj, postajališč
• zasteklitve dvigal
• predelne stene.
Steklo
Pri vseh zasteklitvah RX POINT se uporablja varnostno steklo (kaljeno oziroma
delno kaljeno steklo in lepljeno steklo).
Razlikujemo:
a) RX SAFE ESG (ESG po EN 12150)
b) RX LAMISAFE (VSG po EN 14449)
Poseben poudarek je na:
• natančni obdelavi robov
• majhnih tolerancah mer in tolerancah
lukenj
• zahtevani kakovosti
• HS-testu po EN 14179 (pri RX SAFE
ESG).
V osnovi točkovna vpetja delimo na:
• RX POINT za enojno in VSG zasteklitev
• RX POINT za izolacijsko zasteklitev.
202
Glede na uporabo in želje arhitektov
lahko izvedemo stekla s cilindričnimi ali
ugreznjenimi luknjami.
Ugreznjena luknja
Prednosti:
• mogoča izvedba povsem gladke površine
• prenos lastne teže pri vertikalni vgradnji
prek ugreznjene luknje.
Vsa odstopanja in tolerance se morajo
prenesti na podkonstrukcijo.
Cilindrična luknja
Luknja v steklu je večja od premera pritrdilnega vijaka, zato se lahko tolerance
iz stekla in podkonstrukcije izenačijo. Pri
vertikalni zasteklitvi se mora lastna teža
stekla z dodatnimi prijemi prenesti na
podkonstrukcijo. To lahko dosežemo s
pomočjo ekscentričnega vložka ali z naknadnim polnjenjem luknje s posebnim
kitom. Zaradi tega priporočamo to vrsto
zasteklitve samo za strehe. Prenos teže
samo s pomočjo trenja med steklom in
točkovnim držalom ni mogoč.
Obdelava stekla
Robovi so polirani oziroma fino brušeni.
Premer luknje, premer ugreznjene luknje
in ugreznjenega dela (normalno 45°) se
določijo po posameznih točkovnih držalih. Diamantno orodje (svedri, grezilo ...)
naj bo čim bolj fino. Tolerance pozicije
lukenj in lega lukenj se morajo določati
iz ene točke (vogal šipe). Pri ugreznjenih
luknjah se orodje, to je grezilo, neenakomerno obrablja, zato je življenjska doba
krajša. Vrtanje in povrtavanje od zgoraj
naj se izvaja v enem koraku, pri natančno
vodenih strojih lahko tudi v dveh korakih,
tako da ugreznjeni del povsem centrično
nalega na luknjo. Vse ravne luknje so posnete. Ugreznjene luknje imajo na drugi
strani tudi posnetje. Pri ugreznjenih luknjah je treba paziti na preostanek debeline, ki pogojuje debelino stekla in način
vpetja. Z ugreznjenim točkovnim držalom
lahko pritrjujemo stekla minimalne debeline 8 mm.
Prav tako je pomembno, da je prehod
med ugreznjenim delom luknje in cilindričnim delom brez presledka oziroma
roba. Pri cilindričnih luknjah se zaradi zamaknjenih svedrov ne smejo uporabljati
šipe, ki imajo rob na sredini luknje.
203
5.12
Enojna in VSG zasteklitev
RX POINT
Uporabljene vrste stekla
Navodila za načrtovanje
Uporabimo lahko stekla vrste float,
STOPSOL, PLANIBEL COLOR ali emajlirana stekla in stekla s sitotiskom.
Minimalni odmik točkovnega držala od
roba stekla je 100 mm. Po možnosti naj
bo nameščanje točkovnih držal v vogalih
asimetrično. Maksimalni razmik med točkovnimi držali je pogojen s podkonstrukcijo (glej Poglavje 6.9.4).
Minimalni odmik točkovnih držal od roba
stekla do sredine luknje je običajno od 80
do 100 mm, v nobenem primeru pa ne
manj kot 60 mm. Maksimalni previs stekla
je 400 mm. Maksimalni razmik med dvema točkovnima držaloma je odvisen od
lastnosti podkonstrukcije (glej Poglavje
6.9.4).
Izolacijsko steklo RX POINT
5.12
Izolacijsko steklo RX POINT ima na področju luknje dvojno tesnjenje in s tem
izpolnjuje zahteve izolacijskega stekla.
Zunanja šipa je vedno izvedena z ugreznjeno, notranja šipa pa s cilindrično luknjo.
Stekla z nanosom
Toplotno in sončnozaščitni nanosi so v
osnovi mogoči. Zaradi visokih zahtev se
pojavljajo delne omejitve glede debelin in
dimenzij. Potrebno je podrobno usklajevanje.
Rob izolacijskega stekla
Širina roba izolacijskega stekla je odvisna od razdalje med točkovnimi držali
in od obremenitev, ki delujejo na steklo.
Minimalna širina roba znaša 19 mm. Geometrija kitanja med izolacijskimi stekli RX
POINT se določi za posamezen primer in
po izkušnjah znaša ca. 20 mm.
204
Točkovno držalo RX POINT
Točkovna držala RX POINT so posebej za
zasteklitev RX POINT razvita nerjaveča
točkovna držala, ki omogočajo kontrolo
vseh delujočih sil na steklo in odvod teh
sil na podkonstrukcijo. Zaradi različnih
področij uporabe imamo več različnih
tipov. Katero točkovno držalo bo uporabljeno v določenem primeru, je odvisno
od več robnih pogojev in vrste uporabljenega stekla. Za pomoč nam služijo zgoraj
navedeni podatki.
RX POINT je sistem, ki je sestavljen iz stekla in točkovnega držala. Tako je izpolnjen
pogoj spoja stekla in točkovnega držala,
zato ima steklo ob dobavi že montirana
točkovna držala.
Točkovna držala razdelimo na:
a) tip RXPOINT GIB – kroglično uležajeno
v središču stekla
b) tip RXPOINT FIX – nepremično držalo.
RX POINT 60/60 FIX
RX POINT 45/60 GIB
RX POINT 45/60 FIX
Y
RX POINT 45/60 IZO FIX
Toleranca B
X
Referenčni vogal
5.12
Toleranca A
A
Toleranca B
Toleranca B
RX POINT 60/60 GIB
Tolerance
Zahteve za podkonstrukcijo
Funkcionalnost celotnega sistema je odvisna tako od natančnosti konstrukcije in
stekla kot od natančne in skrbne montaže. Vse tolerance (steklo, podkonstrukcija, temperaturne razlike) morajo biti med
sabo vnaprej usklajene. Detajl med podkonstrukcijo in držalom mora biti izveden
tako, da prevzema nastopajoče tolerance.
V splošnem se zahteva toleranca položaja priključka točkovnega držala +/- 5 mm,
ki ne sme biti presežena.
Steklo
Tolerance položaja in lege lukenj se podajo od referenčne točke.
Toleranca A: toleranca med referenčno
točko (rob stekla) in srednjico prve luknje
znaša +/- 1 mm.
Toleranca B: toleranca med dvema poljubnima luknjama (v osi x in y) znaša +/- 2
mm.
205
Konstrukcijski detajli
Fuge
Zakitane fuge igrajo pri točkovno vpetih
sistemih pomembno vlogo, saj morajo
zagotoviti zaprtje prostora. V primerjavi z linijskimi zasteklitvami je fuga v tem
primeru neprimerno bolj obremenjena.
Velikokrat je šele po robnem opazovanju
vseh premikov konstrukcije mogoče pravo dimenzioniranje fuge.
5.12
V osnovi ločimo mokro in suho kitanje
fuge ter mešano izvedbo. Mokro kitanje
se izvede s tekočim kitom, suho kitanje se
izvede s silikonskimi profili. Pri kombinirani izvedbi se uporablja profil in tekoče kitanje. Katera oblika je primerna, se določi glede na posamezen primer. Tehnično
posvetovanje z dobavitelji silikonov in tesnilnega materiala je vedno priporočljivo.
Zasteklitve strehe naj se vedno zakitajo
na moker način. Konstrukcijsko je treba
zagotoviti osnovno zahtevo po prezračevanju fuge, to pomeni, da mora biti predvideno prezračevanje navzven.
Nekaj osnovnih tipov:
1. enojna zasteklitev
- mokro silikonsko kitanje
- silikonski profil.
2. VSG fasada in streha
- mokro silikonsko kitanje
- mokro silikonsko kitanje in silikonski
profil
- silikonski profil (profil mora biti zalepljen s silikonom).
3. izolacijsko steklo – fasada (kombinacija)
4. izolacijsko steklo – streha (kombinacija).
206
Treba je dobro premisliti, če je izdelava fuge s silikonom nujna. Pri enojni zasteklitvi (drugi plašč fasade, zasteklitev
kot zaščita pred vetrom, stopnišča) se
je pokazalo, da se padavine pri majhni
fugi (ca. 2/3 debeline stekla, največ 8
mm) zaradi površinske napetosti zbirajo
in v majhnih količinah nalagajo na notranji strani stekla. Padavine lahko vdrejo v
prostor za steklom, vendar je količina le
neznatna. Pri takšni uporabi je odkapni
profil na podnožju priporočljivo pomakniti navznoter ter tako omogočiti odtekanje
vode. Prednost te uporabe je, da zelo
majhna fuga izboljšuje ozračje v prostoru,
zmanjšuje kondenz in ima optično boljše
lastnosti.
Osnove tesnjenja pri zaprti fugi pa so
majhna fuga (največ 2/3 debeline stekla,
4 - 12 mm) ter dober dostop z notranje in
zunanje strani. Motnje zaradi konstrukcije,
spon itn. moramo preveriti. Za namestitev
silikonskih profilov je treba izdelati načrt.
Namestitev mora biti izvedena tako, da je
omogočeno prezračevanje fuge.
Priporočljivo je preizkušati uporabnost
uporabljenih kombinacij (možnost čiščenja robov in silikonskega profila je nujno
potrebna).
Montaža
Pred montažo je treba preveriti podkonstrukcijo. Če ni izvedena v tolerančnem
območju, z montažo ne smemo začeti.
Pri večini točkovnih držal je priporočljiv
dostop z zunanje in notranje strani (gradbeni oder). Glede na tip točkovnega držala in situacijo vgradnje (streha/stena)
se določi, ali bo točkovno držalo montirano najprej na steklo ali na konstrukcijo
(največkrat na steklo). Zaradi velike teže,
natančne montaže in da preprečimo poškodbe robov, je priporočljiva montaža z
vakuumskimi prijemali in dvigalom.
5.12
Mokro tesnjenje - kit
Suho in mokro tesnjenje - silikonski profil in kit
Suho tesnjenje - silikonski profil
Nadstrešek
207
5.13 Požarnoodporno steklo
V visoki gradnji za fasade, parapete in
pregradne stene vedno pogosteje uporabljamo zgolj steklo. Temu trendu sledi
tudi zakonodaja, ki v skladu z evropskimi standardi graditeljem postavlja vse
ostrejše zahteve, med drugim tudi na področju požarne zaščite.
Preventivno požarno zaščito v gradbeništvu lahko delimo na:
• preprečevanje nastanka požara
• preprečevanje širjenja požara.
Običajno steklo je v smislu požarne varnosti le pogojno uporabno. Če pride v
neposredni bližini stekla do požara, na
njegovih površinah v nekaj sekundah
nastanejo velike temperaturne razlike; v
prečni osi med segrevano in hladno površino, v horizontalni in vertikalni osi pa
med sredino in robom stekla. Rezultat
teh razlik je nastanek nateznih napetosti, na katere je steklo najmanj odporno.
V zelo kratkem času se steklo zlomi, kosi
zlomljenega stekla padejo iz okvirja in
požar se lahko neovirano širi v sosednje
prostore.
5.13
5.13.1 Področje uporabe
Požarnoodporne zasteklitve v zgradbah
morajo preprečevati tako nastanek kot
tudi širjenje požara. Standardi določajo,
katere zasteklitve so za določeno gradbeno situacijo primerne. Osnovni cilj, ki
mu pri tem sledijo, je, da morajo zasteklitve omogočati predvsem učinkovito gašenje ter reševanje ljudi in premoženja.
Naloge protipožarnih stekel so tako zelo
kompleksne. Ob tem, da
• ščitijo reševalne poti
• preprečujejo preskok požara
208
• omejujejo požarne pasove
• varujejo življenja in premoženje
• omogočajo evakuacijo zgradbe
morajo te zasteklitve izpolnjevati tudi naslednje pogoje:
• omogočati morajo estetski videz in varnost fasade
• zagotavljati večfunkcionalnost fasade
• omogočati zastekljevanje z velikimi površinami
• dovoljevati poenostavitve sistemov za
zastekljevanje.
5.13.2 Terminologija in standardi
Danes v praksi uporabljamo še določila
nemškega standarda DIN 4102, hkrati pa
tudi že nove evropske (slovenske) standarde.
DIN 4102 T 13 deli požarnoodporne zasteklitve na:
• razred G – dimnotesne in
• razred F – požarnoodporne.
EN 1363:
Preizkus požarne odpornosti – 1. del: Splošne zahteve
EN 1364-1: Preizkus požarne odpornosti nenosilnih elementov – 1. del: Stene
EN 1634-1: Preizkusi požarne odpornosti vrat in drugih zapornih elementov – 1. del:
Požarna vrata in zapore
EN 1634-3: Preizkusi požarne odpornosti vrat in drugih zapornih sestavov – 3. del:
Dimna vrata in zapore
EN 13501-1: Požarna klasifikacija gradbenih proizvodov in elementov stavb – 1. del:
Klasifikacija po podatkih iz preizkusov odziva na ogenj
EN 13501-2: Požarna klasifikacija gradbenih proizvodov in elementov stavb – 2. del
Klasifikacija po rezultatih preizkusov požarne odpornosti
Med preizkusom požarne odpornosti (definira ga EN 1363) so stekla izpostavljena naraščanju temperature, kot to zahtevajo parametri v diagramu s tako imenovano krivuljo
standardnega požara (krivulja ETK).
209
5.13.2
Standardi definirajo obnašanje materialov
in gradbenih konstrukcij v primeru požara
ter načine preizkušanja materialov oziroma gradbenih elementov in navajajo kriterije za razvrščanje v varnostne skupine.
Standard EN 13501 določa kriterije, po
katerih se klasificira ognjevzdržna stekla
v naslednje razrede:
• Razred E – zapora za širjenje plamenov
ter vnetljivih ali strupenih plinov
• Razred EW – enako kot razred E; dodatno pa je dovoljen še omejen prenos
sevalne energije
• Razred EI – enako kot razred E; dodatno pa je potrebna tudi toplotna izolativnost (T – T0 < 140 K).
Enaka je tudi uradna klasifikacija CEN,
posameznim simbolom pa je treba dodati
čas, v katerem se zagotavlja zaščita, ki jo
ta razred zahteva.
Kadar govorimo o požarnoodporni zasteklitvi, moramo vedno opazovati celoten sistem. Vsaj tako pomembna kot je
odpornost stekla, je tudi odpornost konstrukcije, ki jo predstavljajo okvir, tesnjenje in elementi za pritrjevanje.
Vsa požarnoodporna stekla vgrajujemo
v izolacijska stekla, pri katerih lahko (v
odvisnosti od lastnosti drugega stekla)
dosežemo tudi visoko stopnjo toplotne in
sončne zaščite. Večina požarnoodpornih
stekel ima zaradi posebne sestave (debelina, teža) odlično zvočno izolirnost,
hkrati pa zagotavlja tudi visoko stopnjo
protivlomne zaščite.
5.13.2
Že med projektiranjem je treba določiti,
kakšno odpornost naj ima zasteklitev in
koliko minut naj zagotavlja določeno stopnjo zaščite. V praksi se velikokrat uporabljajo oznake razredov brez navedbe
standardov, zato v spodnji tabeli prikazujemo primerjalne podatke.
Razred po:
Funkcija stekla
DIN 4102
EN 13501
Preprečuje širjenje:
– plamena in plinov
G
E
Preprečuje širjenje:
– plamena in plinov
– sevanja v omejenem obsegu
–
EW
Preprečuje širjenje:
– plamena in plinov
– prehoda vročine
F
EI
V požarnoodpornih vratih po DIN 4102-5 so lahko samo
stekla razreda F.
Glede na časovno vzdržljivost protipožarne zaščite pozna klasifikacija CEN naslednje razrede:
E
15t
EW
EI
210
15
20 T
30
20
30
20
30
45t
60
45
60
90
120
180 t
240 t
90
120
180
240
60
t = samo za vrata
T = samo za pregradne stene
Dodatne klasifikacije:
C – samozapiralna vrata
M – stene
R – stene pod obremenitvijo
S – protidimna zaščita
5.13.3 Opisi, sestave in način delovanja
Razred E: steklo zadržuje plamene in dimne pline
Požarnoodporno steklo razreda E mora
za določen čas zaustaviti širjenje plamenov ter dimnih in strupenih plinov, ki so
nastali med požarom. Čas požarne odpornosti teh stekel je lahko dolg od 15 do
120 minut. V tem času se bo steklo zaradi
temperaturnega raztezka sicer zmehčalo
in izbočilo, vendar pa pri tem zaradi sesedanja, ki je posledica lastne teže, ne sme
pasti iz nosilnega okvirja.
Od teh stekel ne pričakujemo, da bi istočasno preprečevala tudi prehod vročine,
zato jih ne smemo uporabljati v primerih,
ko so na strani, ki ni izpostavljena ognju,
vnetljivi materiali. Ti bi se zaradi vročine
hitro vneli in požar bi se lahko širil naprej.
V neposredni bližini takšne zasteklitve
tudi ne smejo potekati evakuacijske poti.
Zaradi te lastnosti omenjena stekla le pogojno uvrščamo med požarnoodporna.
Dejanskemu stanju bi bolj ustrezalo, če bi
sisteme, v katere je vgrajeno steklo razreda E, imenovali dimnotesne.
Proizvajalci pri izdelavi stekel razreda E
uporabljajo različne pristope:
• po posebnem postopku kaljeno float
steklo (največ do 30 minut): BI-FireStop, FIVESTAR, PYROSWISS, INTERFLAM 30
• po posebnem postopku kaljeno borosilikatno steklo: PYRAN G 30 do G 120
• žično (polirano) steklo: do G 60 vgrajeno v jeklene okvirje, do G 90 v betonske
okvirje
• stekla, pri katerih gre za običajna stekla, zlepljena s posebnimi ognjevarnimi plastmi (geli, ki se v primeru požara
spenijo), zlepljena običajna stekla: do
G 60; PYRODUR, PYROBEL/PYROBELITE
• kaljena stekla, zlepljena s posebno folijo (ki se v primeru požara ne speni): do
G 60; SANCO Firestar in CONTRAFEU
• stekleni zidaki: do G 90.
V proizvodno-prodajnem programu podjetja REFLEX so naslednja stekla:
• polirano žično (Pilkington) in navadno
žično steklo
• lepljeno steklo PYROBEL/PYROBELITE
• po posebnem postopku kaljeno float
steklo (INTERFLAME).
211
5.13.3
Zasteklitve razreda E
5.13.3
Zasteklitve razreda EW
Zasteklitve razreda EI
Razred EW: enako kot razred E, le da še delno zadržuje prehod vročine (<15kW/m2)
Razred EI: steklo zadrži tudi vročino, temperatura
površine na varni strani ≤ 140 K
Ta stekla so rešitev za pokrivanje področja med razredoma E in EI. Praviloma so
to stekla razreda E, ki morajo vsaj deloma
ovirati tudi širjenje vročine. Navadno se
predpisuje uporaba stekel EW 30. Uvajanje teh stekel sledi mnenju v Evropi,
da je razred E 60 po svoji namembnosti
nesmiseln. Zaradi visokih temperatur tudi
na nasprotni strani stekla je za njim vsaka aktivnosti onemogočena, možnost
širjenje požara pa zelo velika. Zato je postavljena zahteva, da mora imeti steklo E
60 hkrati vsaj delno zaščito pred vročino.
Prehod sevanja toplote skozi steklo mora
biti manjši od 15 kW/m2. Steklo s takšno
karakteristiko uvrščamo v razred EW. Za
stekla razreda EW 30 se tako uporablja
nekatera (modificirana) stekla razreda E
60.
Požarnoodporno steklo razreda EI mora
poleg plamenov in dimnih plinov zaustaviti tudi toplotno sevanje. Oviranje prehoda vročine mora biti tako učinkovito,
da se površina stekla, ki ni izpostavljena
neposrednim plamenom, v povprečju ne
segreje za več kot 140 K.
V proizvodno-prodajnem programu podjetja REFLEX so naslednja stekla:
• stekla PYROBEL/PYROBELITE
• če imajo stekla INTERFLAME E 60 poseben ognjevzdržen premaz, se jih uvršča v razred EW 30
• stekleni zidaki.
212
Zaradi te zahteve so stekla relativno debela in težka. Izdelana so kot sendvič,
sestavljen iz več stekel, povezanih s posebnim materialom.
Ta je lahko folija ali gel z visoko vsebnostjo
vezane vode, ki pod vplivom vročine izpari in tako speni material. Ob tem nastane
izolacijska plast, ki je sposobna absorbirati toplotno sevanje. Ta proces se lahko
nadaljuje od plasti do plasti, tako da lahko z zelo debelimi stekli vročino in plamen
zadržujemo celo do 120 minut.
V proizvodno-prodajnem programu podjetja REFLEX so naslednja požarnoodporna stekla razreda EI:
• stekla, sestavljena iz več običajnih stekel, ki so zlepljena z geli: PYROBEL/
PYROBELITE
• stekleni sendviči, sestavljeni iz dveh
(praviloma) 5-milimetrskih kaljenih
stekel, mednje pa je vstavljen različno
debel sloj požarnoodpornega gela: INTERFIRE.
5.13.4 Proizvodni program
Steklo PYROBEL/PYROBELITE je uporabno le v temperaturnem območju med
- 20 in + 45 °C. Ta izvedba stekla ne sme
biti obsevana z UV žarki, zato jo lahko
vgrajujemo samo v notranjost objekta.
Za vgradnjo na fasadi se uporablja steklo
PYROBEL/PYROBELITE EG. To je modificirana oblika osnovnega tipa, ki mu je
dodan UV-zaščitni sloj (PVB-folija + tanko steklo).
LR (EN 410)
Ug
kg/m2
%
%
W/m2K
-
dB
±0,9
17
89
8
5,7
3(B)3
34(0;-3)
zunanja
11,3
±1
25
87
8
5,5
1(B)1
35(-1;-2)
notranja
12,3
±1
27
86
8
5,6
2(B)2
36(-1;-3)
zunanja
16,1
±1
35
85
8
5,4
1(B)1
38(-1;-3)
notranja
9,3
±1
20
88
8
5,6
NPD
34(-1;-3)
zunanja
13,1
±1,3
28
86
8
5,4
1(B)1
36(-1;-3)
EI 30/EW 60
notranja
17,3
±1,2
40
84
8
5,4
2(B)2
39(-1;-3)
EI 30/EW 60
zunanja
21,1
±1,5
48
83
7
5,2
1(B)1
39(-1;-3)
Pyrobel 17
EI 45
notranja
17,4
±1,5
40
84
8
5,4
2(B)2
37(-1;-3)
Pyrobel 17 EG
EI 45
zunanja
21,2
±2
48
84
8
5,2
1(B)1
37(0;-3)
Pyrobel 25
EI 60
notranja
26,2
±2
60
81
7
5,2
1(B)1
40(-1;-3)
Pyrobel 25 EG
EI 60
zunanja
30,4
±2
68
80
7
5,0
1(B)1
43(-1;-4)
Pyrobel 35
EI 90
notranja
34,7
±2
81
79
7
4,9
1(B)1
41(-1;-4)
Pyrobel 35 EG
EI 90
zunanja
38,5
±2
89
77
7
4,8
1(B)1
42(-1;-4)
Pyrobel 53
EI 120
notranja
52,5
±3
122
72
7
4,5
1(B)1
45(-1;-4)
Pyrobel 53 EG
EI 120
zunanja
56,2
±3
130
71
7
4,3
1(B)1
46(-2;-5)
Pyrobelite 7
EW 30
Pyrobelite 7 EG
EW 30
Pyrobelite 12
EI 20/EW 60
Pyrobelite 12 EG
EI 20/EW 60
Pyrobel 8
EI 15/EW 30
Pyrobel 8 EG
EI 15/EW 30
Pyrobel 16
Pyrobel 16 EG
notranja
213
5.13.4
LT (EN 410)
Direktna zvučna zaščita
(EN 12758) Rw (C,C tr)
Teža
mm
7,9
Razred
Debelina
mm
Tip
Uporaba
Toleranca debeline
Odpornost nihajnega
preizkusa (EN 12600)
Tehnični podatki: Ognjevzdržna stekla iz proizvodno-prodajnega programa podjetja REFLEX
5.14 Steklo brez refleksije
5.14
V bivalnem ali delovnem okolju se včasih odločimo za predelitev določenega
prostora. Problem se pojavi, kadar želimo nevidno predelno steno. Če prostor
predelimo z navadnim steklom, se bomo
neizogibno srečali z dejstvom, da se del
svetlobe z njegovih površin odbija. Enojno
steklo reflektira 8 %, izolacijsko steklo pa
celo od 13 do 15 % celotne vpadne svetlobe. Rezultat tega je zrcaljenje, zaradi
česar je pogled skozi steklo moten. Pojav
je posebej moteč pri gledanju predmetov
za izložbenimi stekli, v steklenih vitrinah
ali pri uokvirjenih slikah, ki so zaščitene s
steklom.
Rešimo ga z uporabo stekla brez refleksije. Gre za steklo iz prozornega ali barvnega floata, na površino katerega je nanesen antirefleksni sloj. V proizvodnji tega
stekla se za nanašanje antirefleksnega
sloja uporablja bodisi fizikalni način, to
je tehnologija magnetronskega naparjevanja, bodisi kemijski način s tehnologijo
potapljanja. Nanosi so dovolj stabilni, da
stekla uporabljamo tudi za enojne zasteklitve, ki so lahko izpostavljene vremenskim vplivom.
Spodnje slike prikazujejo razliko med
običajnim steklom in steklom z antirefleksnim slojem pri enojni in izolacijski zasteklitvi.
99,5 %
0,5 %
92 %
8%
Steklo brez refleksije
Float
85 %
99 %
15 %
1%
Izolacijsko steklo s steklom brez refleksije
214
Standardno izolacijsko steklo
Antirefleksni nanos se lahko nanaša tudi
na vsa varnostna stekla in brezbarvno
(belo) steklo, kar je najbolj učinkovito.
Čeprav je nanos na steklu stabilen, pa
vseeno nima enakih karakteristik, kot jih
ima trdi (pirolitični) nanos. Zato moramo
pri ravnanju s tem steklom, predvsem pri
vgradnji in kasneje pri čiščenju in vzdrževanju, natančno upoštevati navodila proizvajalca.
Zunanje
steklo
MSP
Notranje
steklo
U
W/m2K
LT
LR
g
Konvencionalno
izolacijsko steklo
4
16
4
2,9
81
15
76
AR-nanos na #1, 2,
3 in 4
4
16
4
2,9
93
1
70
AR-nanos na #1,2 in 4;
Low-e nanos na #3
4
16
4
1,1
82
5
57
Opis
5.14
Refleksija bo pri zasteklitvi minimalna le,
če bodo imela vgrajena stekla antirefleksni nanos na obeh straneh. V nekaterih
primerih, na primer pri steklih z nizkoemisijskim nanosom, je ta nanos lahko samo
na eni strani, zato imajo ta stekla višjo
stopnjo refleksije. To je razvidno tudi iz
spodnje tabele.
215
5.15 Brezbarvno steklo
Definicija
Področje uporabe
Brezbarvno (“ekstra belo”) steklo je po
posebnem postopku razbarvano float
steklo. Izdelano je iz enakih osnovnih
surovin kot običajno steklo, le čistost
kremenčevega peska (SiO2) je bistveno
večja; minimalna je predvsem vsebnost
železovega oksida. Zato to steklo v primerjavi s float steklom prepušča več svetlobe, intenzivnost njegove lastne barve
pa je minimalna.
Brezbarvno steklo se uporablja povsod,
kjer sta pomembna lep videz in visoka
barvna nevtralnost. Največkrat ga uporabimo za:
• zasteklitve fasad, ki so pritrjene s točkovnimi držali: posebno učinkovita je
uporaba tega stekla, kadar imajo stekla
s sitotiskom nanesene svetle barve.
• izložbena okna in vitrine: kadar v teh
primerih uporabimo lepljeno steklo, ki
je sestavljeno iz brezbarvnega stekla,
bo imelo komaj opazno lastno barvo;
če steklo še dodatno obdelamo z antirefleksnim nanosom, bodo predmeti za
zasteklitvijo zaščiteni in obenem vidni v
naravni barvi.
• notranjo opremo: z brezbarvnim steklom, ki je potiskano z belo ali s pastelnimi barvami, lahko načrtujemo
estetske pregradne stene, vrata ali tuš
kabine.
• večslojno lepljeno steklo: protivlomna
stekla, ki so izdelana iz običajnega float stekla, imajo intenzivno modrozeleno barvo; temu se lahko izognemo le z
uporabo brezbarvnega stekla.
• pohištvo.
Lastnosti
5.15
Mehanske značilnosti brezbarvnega stekla odgovarjajo zahtevam iz standarda
EN 572-2: float steklo, druge značilnosti
pa so podane v spodnji tabeli.
Svetlobne značilnosti
Energijske značilnosti
d
216
Koeficient
osenčenja
Koeficient
prehoda toplote
LT
LR
L UV
ET
EA
g
Sc
U
mm
(%)
(%)
(%)
(%)
(%)
(%)
–
W/m2K
3
91
8
87
91
1
0,91
1,05
5,8
4
91
8
86
90
2
0,91
1,04
5,8
5
91
8
84
90
2
0,90
1,04
5,8
6
91
8
83
90
2
0,90
1,04
5,7
8
91
8
81
89
3
0,90
1,03
5,7
10
91
8
78
88
4
0,89
1,03
5,7
5.16 Izolacijsko steklo kot funkcionalen oblikovalski
element
Investitorji, spomeniško varstvo, gradbeni inšpektorji in arhitekti določajo zunanji
videz stavb in posledično tudi videz oken
in vrsto zasteklitve.
Izolacijsko steklo s svojo raznovrstno možnostjo oblikovanja ponuja arhitektom in
investitorjem področje, na katerem lahko
izrazijo svojo ustvarjalnost:
- stekla nepravilnih oblik in po šablonah
- okrasni križi
- ornamentno steklo.
5.16
Zaradi spomeniškega varstva in mestnega načrtovanja je fasada na področju obnove starih zgradb ohranjena takšna, kot
je bila, ali pa je obnovljena tako, da je kar
najbolj podobna prvotnemu videzu.
Zato je želja investitorjev, da s posebnim
oblikovanjem v novogradnji dosežejo posebne poudarke.
5.16.1 Izolacijska stekla v kombinaciji z ornamentnimi stekli
Ornamentna stekla sodijo po definiciji
med lita stekla. Postopek njihove izdelave je do faze, v kateri pridobimo čisto stekleno talino, enak postopku izdelave float
stekla. Kasneje pa talino vodimo skozi
kalibrirne valje, od katerih ima vsaj zgornji
vtisnjeno strukturo, ki je kasneje vidna na
stekleni površini. Tako dobimo različna
dekorativna (ornamentna) stekla, ki so
eno ali obojestransko strukturirana. Na
opisani način izdelujemo še eno vrsto litega stekla, to je žično steklo. V tem primeru se med kalibrirnima valjema skupaj
s talino premika tudi žično pletivo.
Ornamentna stekla lahko le pogojno
označimo kot prozorna, zato jih uporabljamo povsod tam, kjer pogled skozi steklo ni pomemben ali pa je celo nezaželen.
Oblika dekorja na ornamentnih steklih je
odvisna predvsem od modnih trendov in
okusa. Poznamo štiri skupine ornamentnih stekel:
•
•
•
•
prozorno ali barvno ornamentno steklo
svetlo surovo steklo
svetlo in barvno žično steklo
žično steklo s strukturo - svetlo ali barvno.
Večino ornamentnih stekel lahko uporabimo za izdelavo izolacijskih stekel. Vendar pa moramo pri tem upoštevati nekatere posebnosti:
• Ornamentno steklo ima površino s
strukturo praviloma obrnjeno v medstekelni prostor. Izolacijsko steklo v
kombinaciji z ornamentnim steklom
ima lahko včasih robno tesnjenje širše
za približno 3 mm. Ornamentna stekla
se zaradi posebnih lastnosti hitreje zlomijo kot običajna stekla.
• Če v izolacijskem steklu z nesimetrično
sestavo (na primer v zvočnoizolirnem
steklu) eno od float stekel zamenjamo
z ornamentnim, mora biti to steklo vsaj
enako debelo kot zamenjano steklo.
217
• Steklo, ki skupaj z žičnim steklom sestavlja izolacijsko steklo, je lahko debelo največ toliko kot žično steklo, smiselno pa je, da je tanjše. Debelina stekla,
ki ga kombiniramo z ornamentnim steklom brez žice, pa je lahko za največ 4
mm večja od debeline ornamentnega
stekla. Na to zahtevo moramo biti posebej pozorni predvsem pri načrtovanju sestave zvočnoizolirnega stekla, pri
katerem so debeline točno določene.
• Stekla z barvnim ornamentnim ali žičnim steklom se pod vplivom sončnih
žarkov zelo neenakomerno segrevajo.
Učinek je še izrazitejši, kadar so stekla
le delno zasenčena. Kadar ta stekla
vgradimo v izolacijsko steklo, se močno
poveča nevarnost loma. V tem primeru priporočamo uporabo kaljenega ali
delno kaljenega stekla (RX SAFE ESG
ali RX SAFE TVG).
Barvnega ornamentnega stekla praviloma ne vgradimo v izolacijsko steklo
skupaj z drugimi barvnimi stekli (tudi ne
s stekli s toplotno ali sončnozaščitnim nanosom), če pa že, priporočamo uporabo
kaljenega ali delno kaljenega stekla (ESG
ali TVG).
5.16.1
Debelina (mm)
Potek strukture
Maksimalne
dimenzije (mm)
Vrsta ornamenta
Barva
SATINATO
prosojno bela
4,6
C
2250 x 3210
SATINATO
prosojno bela
8,10
C
2550 x 3210
ALTDEUTSCH*
bela, rumena, bronza
4
B
2160 x 1650
ALTDEUTSCH*
Modra
4
B
2160 x 1260
CHINCHILLA
Bela
4
B
3350 x 1850
CHINCHILLA
Bela
6
B
3700 x 1850
CHINCHILLA
Bela
8
B
2250 x 1850
GOTHIC
Bela
4
B
2540 x 1650
KATEDRAL
Bela
4
C
3350 x 1850
KATEDRAL
rumena, zelena, modra
4
C
2540 x 1610
MASTERCARRE
Bela
4,6
C
3210 x 2000
MASTERCARRE
Bela
8
C
3300 x 2040
MASTERPOINT
Bela
8
C
2520 x 2040
NIAGARA
Bela
5
B
2130 x 1650
ROSA
Bela
4, 6
C
3350 x 1850
SILVIT
Bela
4
B
2160 x 1650
ŽIČNO
Bela
6
B
3350 x 1850
B – vzorec poteka vzporedno z višino
C – potek vzorca je naključen
* Zaradi mehanske posebnosti litega stekla naj bo površina izolacijskega stekla, v katerih je to steklo,
manjša od 1,5 m2.
218
5.16.2 Stekla nepravilnih oblik (modeli)
Najsodobnejša oprema omogoča podjetju REFLEX izdelavo stekel najrazličnejših
oblik. Iz spodnje preglednice je razvidno,
kateri podatki so potrebni za izdelavo stekla določene oblike. Kadar so v sestavi
izolacijskega stekla različna stekla ali pa
stekla različnih debelin, je treba določiti
sprednjo stran (lice) stekla. Enako velja
tudi pri naročanju toplotno, zvočno ali
sončnozaščitnih stekel nepravilnih oblik.
Pri modelih, ki imajo notranji izrez, je
zahtevana uporaba kaljenega stekla. Če
so pri naročanju likov iz spodnje priloge
podani vsi zahtevani podatki, šablona
ni potrebna. O možnosti izdelave stekla
nepravilnih oblik se je treba pogovoriti s
strokovnjaki podjetja REFLEX.
Šablone, ki so potrebne za izdelavo stekla, morajo biti narejene v enem kosu in
v merilu 1:1. Material za šablone mora biti
dovolj trden (nikoli lepenka) in debel največ 5 mm.
Za izdelavo stekel so merodajne izključno
zunanje mere šablone.
Preglednica likov:
1, 2
Poševna stranica
5, 6
Trapez
47, 48, 55, 56, 57, 58
Paralelogram
3, 4, 7, 8, 9, 10, 11, 12, 13, 14, 15, 16, 17, 18, 21, 37, 38, 39, 40, 53, 54, 94, 95
Mnogokotnik
20
Enakostranični trikotnik
60, 61
Krog
63
Polkrog
64, 65, 66, 67, 68, 69, 113
Element z lokom
78
Polkrožni element
70, 71, 72, 73
Krožni izsek
74, 75
Zaobljeni vogali
122
Romb
219
5.16.2
V sodobnem arhitekturnem oblikovanju
bi bilo izražanje pogosto precej omejeno,
če bi morali pri načrtovanju zasteklitev
uporabljati le stekla pravokotnih oblik.
Želja po steklih nepravilnih oblik je najbolj
prisotna v individualni gradnji.
5.16.2
Oblike, ki niso
tukaj navedene, po
povpraševanju.
220
5.16.2
Radius min. 10 cm
Radius min. 10 cm
Maksimalno 5 m2
* Pri enojnem lepljenem steklu VSG
Ø min. 45 cm.
Pri enojnem kaljenem steklu ESG
Ø min. 30 cm.
Pri kombiniranem
izolacijskem steklu
Ø min. 30 cm
Ø max. 200 cm
221
5.16.3 Okrasni profili v MSP
REFLEX vstavlja v svoja izolacijska stekla
naslednje okrasne profile:
• švicarski križ
• dunajske prečke
• filigranske prečke.
5.16.3
Danes si proizvodnjo oken težko predstavljamo brez izolacijskih stekel z vgrajenimi okrasnimi profili. Vgradnja profilov v
medstekelni prostor ima poleg estetskih
učinkov še druge pozitivne lastnosti:
• Čiščenje takšnih oken je preprostejše.
• Možna je tudi vgradnja v funkcionalna
izolacijska stekla, na primer v zvočnoizolirna ali varnostna stekla.
• Predvsem z vgradnjo švicarskih križev
in dunajskih prečk se izognemo zahtevni izdelavi oken s pravimi prečkami,
v katera lahko vgradimo le izolacijska
stekla majhnih dimenzij. Za takšna stekla pa je znano, da so najbolj občutljiva na vremenske spremembe (zračni
pritisk in temperaturo). Pri običajnih
steklih takšne spremembe vplivajo na
volumen plina v medprostoru, kar se
kaže kot vbočenje ali izbočenje stekla. Pri majhnih steklih ta deformacija
ni mogoča, zato mora robno tesnjenje
prevzeti še te dodatne obremenitve. V
skrajnem primeru lahko pride tudi do
loma stekla.
222
Problemi izolacijskega stekla manjših dimenzij so znani: Zaradi zaprtega volumna
v medstekelnem prostoru v času proizvodnje je izolacijsko steklo stalno podvrženo obremenitvam, ki so posledice spreminjanja tlaka. Če atmosferski tlak pade
(v primerjavi s tistim v času proizvodnje),
se stekla izbočijo. Če se atmosferski tlak
poveča, se steklene površine konkavno
oblikujejo oziroma vbočijo.
Ta (fizikalno pogojen) pojav praviloma ne
povzroča težav. Sodobna tesnila, ki se
uporabljajo za proizvodnjo izolacijskega stekla, in omejena elastičnost stekla
namreč ta fenomen izenačijo. Vendar pa
manjše kot je izolacijsko steklo, toliko bolj
deluje kot toga neelastična plošča. To
pomeni, da vse tlačne spremembe vodijo
do obremenitve robnega tesnjenja, kar
pod določenimi pogoji vodi do krajše življenjske dobe izolacijskega stekla.
Vpliv okrasnih profilov na vrednost
toplotne zaščite
Okna s pravimi prečkami že od nekdaj
veljajo za zvočno slabo izoliran gradbeni
element, saj spoji prečk slabo zadržujejo
hrup. Nasprotno pa stekla zaradi vgrajenih okrasnih profilov sposobnost dušenja hrupa prej pridobijo, kot pa izgubijo.
To velja seveda le v primeru, če se profil
v medprostoru ne dotika površine stekla.
Stekla imajo boljšo zvočno izolirnost zato,
ker se jim je z vgradnjo profilov povečala
lastna teža.
V področju vgrajenih oziroma na zunanji
strani nameščenih profilov nastopijo dodatni toplotni tokovi, ki jih moramo upoštevati pri izračunu U-vrednosti okna. Kriteriji, ki lahko vplivajo, so:
• število profilov
• material profilov
• širina profilov
• odmik profilov od površine stekla
emisijska sposobnost površine stekla
• plinsko polnjenje.
To pride najbolj do izraza pri dunajskih
prečkah, saj so v tem primeru na zunanjo
površino stekla dodatno nalepljeni tudi
zunanji profili. Da bi preprečili zmanjšanje
zvočne izolirnosti, hkrati pa na najmanjšo
možno mero zmanjšali občasno neprijetno žvenketanje, podjetje REFLEX vztraja
pri točno določeni širini medstekelnega
prostora, ki ga imajo izolacijska stekla z
vgrajenimi okrasnimi profili.
Vplivi se lahko opišejo z linearnim vplivom
toplotnega mostu ψ.
223
5.16.3
Vpliv okrasnih profilov na vrednost
zvočne izolirnosti
Izolacijsko steklo REFLEX z vgrajenimi distančnimi profili
Dunajske prečke
Ta sistem najbolj učinkovito imitira na
konvencionalen način izdelano okno s
pravimi prečkami, ki je zastekljeno z izolacijskim steklom.
V okenski okvir je vgrajeno samo eno
izolacijsko steklo, na njegovo stekleno
površino pa proizvajalec nalepi zunanje
profile. V medstekelni prostor vgrajeni
distančni profili ne smejo biti v stiku s steklenimi površinami.
V času sestave znaša razmik med notranjim profilom in stekleno površino 3 mm.
To je dovolj, da tudi pri steklih z veliko površino ne pride do stika med steklom in
profilom.
Proizvodni program izolacijskih stekel REFLEX z vgrajenimi dunajskimi prečkami
5.16.3
Sestava
Najdaljša stranica (cm)
2
Največja površina (m )
Največje razmerje stranic
Lice distančnega profila
širina 20 mm
4/16/4
5/16/6
240
300
2,83
4,50
1:6
1:6
širina 25 mm
širina 30 mm
Barva distančnih profilov je enaka barvi distančnikov. Zunanji profil, ki ga lahko namesti le izdelovalec
okna, je vedno nekoliko širši od notranjega.
Dodatna zunanja okrasna letvica
Notranji distančni profil
Sušilno sredstvo
Distančnik
Notranje tesnilo Butyl
Zunanje tesnilo Polysulfid
224
Viktoria (švicarski križ)
Okrasni profili so v medstekelni prostor
vstavljeni na način, ki preprečuje stik med
profilom in stekleno površino. Okrasni
profili Viktoria so izdelani iz profiliranega
aluminija, ki je obarvan s tehnologijo prašnega nanosa. Profili so izdelani v različnih širinah in barvah.
Spoj med vertikalnim in horizontalnim
profilom je izveden tako, da lepo oponaša ročno izdelan spoj pravih lesenih
prečk, predvsem pa zagotavlja trajno in
stabilno povezavo.
Proizvodni program izolacijskih stekel REFLEX z vgrajenimi švicarskimi križi
4/16/4
5/16/6
Najdaljša stranica (cm)
240
300
Največja površina (m2)
2,83
4,50
1:6
1:6
26
45
Največje razmerje stranic
5.16.3
Sestava
Izvedbe profilov švicarski križ
16 in 18
Barve
bela, rjava, črna, staro zlato,
zlata s sijajem, zlata mat
bela, rjava, črna, staro zlato
bela
V križu je mogoča kombinacija profilov različnih širin.
Po dogovoru so možne tudi drugačne barve profilov oziroma lesnih dekorjev.
Okrasna letvica
(Švicarski križ)
Sušilno sredstvo
Distančnik
Notranje tesnilo Butyl
Zunanje tesnilo Polysulfid
225
Filigranski profili
Vznemirljiva alternativa švicarskemu križu
so vmesni filigranski profili. Nežni, samo
8 x 8 mm debeli profili, dajejo poseben
lesk predvsem ekskluzivni arhitekturi, ki
jo odlikujejo svojstvene oblike oken. Po
vtisu, ki ga ustvarijo, so precej podobni
vitražnemu steklu.
Zaradi zaščite pred vremenskimi vplivi so
tudi vmesni filigranski profili (podobno kot
profili pri švicarskem križu) vloženi v medstekelni prostor na način, ki ne omogoča
stika s steklenimi površinami. Tako je tudi
čiščenje stekla precej bolj preprosto.
Filigranske profile lahko sestavljamo (po
želji kupca) le v pravokotna polja, pri čemer posamezno polje ne sme biti večje
od 70 x 70 cm.
5.16.3
Proizvodni program izolacijskih stekel REFLEX z vgrajenimi filigranskimi profili
Širina profila (mm)
8 x 8 polkrožni
8 x 8 kvadratni
Barva
zlata, mat srebrna
zlata, mat srebrna, bela, rjava
Na željo kupcev so profili lahko tudi v drugih barvah.
Medstekelni prostor
16 mm ali 14 mm
Največje polje
70 x 70 cm
Za nepravokotna okrasna polja in posebne velikosti se je treba posvetovati s tehnologi podjetja REFLEX.
Okrasna letvica (filigramska)
Sušilno sredstvo
Zunanje tesnilo
Polysulfid
226
Distančnik
Notranje
tesnilo Butyl
6
6
Tehnične informacije o steklu in gradbeni fiziki
6.1
Barva stekla
6.2
Pravilnik o učinkoviti rabi energije v stavbah
6.3
Toplotni mostovi
6.4
Nizkoenergijske in pasivne zgradbe
6.5
Žaluzije v izolacijskih steklih
6.6
Okna prihodnosti
6.6.1 Vrste sistemov
6.7
Zimski vrtovi
6.8
Rast rastlin za steklom
6.9
6.9.1
6.9.2
6.9.3
6.9.4
6.9.5
6.9.6
6.9.7
Statika stekla in smernice
Linijsko vstavljene zasteklitve TRLV
Prezračevane, zunanje obloge zida iz kaljenega stekla RX SAFE ESG
Varovalne zasteklitve – TRAV
Točkovno vpete zasteklitve – TRPV
Steklo in varnost
Smernice za ocenjevanje vizualne kakovosti stekla za gradbeništvo
Smernice za ocenjevanje vizualne kakovosti emajliranega in potiskanega
stekla
6.9.8 Čiščenje stekla
228
V Poglavju 3 »Steklo, okno in fasada« so
podane zahteve za okno kot celotni gradbeni element, vključno s steklom.
V Poglavju 5 »Proizvodni program« so
opisani posamezni produkti iz stekla in
navedeni njihovi tehnični podatki.
S temi »Tehničnimi informacijami o steklu
in gradbeni fiziki« posredujemo pobude,
priporočila in primere iz prakse, ki nam
olajšajo konstruktivni prenos zahtev v
vsakdanjo uporabo.
Poleg tega so še obširno predstavljeni in
s komentarji opremljeni različni pravilniki
in smernice.
Barvne razlike pri pogledu na toplotnozaščitna izolacijska stekla, ki so sestavljena
iz stekel z nanosom
Ta izolacijska stekla odlikuje nizek koeficient toplotnega prehoda, visoka prepustnost svetlobe in visoka prepustnost
sončnega sevanja. Tako kakovostne
tehnične lastnosti dosežemo z nanosom
izredno tankih prevlek, ki preprečujejo
nastanek toplotnih izgub zaradi sevanja.
V strokovni terminologiji imenujemo takšne nanose tudi Low-e nanosi. Pojem, ki
izhaja iz angleščine in pomeni nizko emisivnost, označuje dejstvo, da omenjena
stekla z emisijo ne oddajajo praktično nobene toplote.
Poznamo različne vrste nanosov, ki se
razlikujejo po sestavi, tehničnih vrednostih in optičnih lastnostih. V grobem jih
delimo na mehke in trde nanose.
Stekla s trdim nanosom (hard coating) so
stekla, na katera s pirolitičnim postopkom nanesemo plast kositra. Pod njim je
lahko, tako kot pri steklu Planibel G, tudi
plast, ki temelji na silicijevem dioksidu.
Stekla z mehkimi nanosi (soft coated) pa
so tista stekla, ki jim na eno od površin z
vakuumsko tehniko naparimo več (tudi do
5) plasti različnih materialov. Posamezne
plasti so namenjene boljši oprijemljivosti
na steklo, blokiranju določenih valovnih
dolžin, zunanji zaščiti in seveda osnovni
funkciji stekla. Ta večplastni nanos tvori
sistem interferenčnih plasti, katerih naloga je odvzem odbojnosti, ki bi jo steklo
zaradi nanosov sicer imelo.
Zaradi različno sestavljenih plasti imajo
stekla posameznih proizvajalcev različno
barvo, ki pa naj bi bila čim bolj nevtralna.
Proizvajalci morajo barvo specificirati in
navesti tudi dovoljena odstopanja.
V nadaljevanju navajamo nekaj misli in
predlogov k omenjeni tematiki.
229
6.1
6.1 Barva stekla
Barva – več kot samo prvi vtis o zgradbi
Barva vedno odločilno vpliva na prvi vtis,
kar velja tudi pri zgradbah. Vendar pa ima
barva v tem primeru še globlji pomen:
svetloba in barva namreč vplivata tudi na
energijsko bilanco, kar pride posebej do
izraza pri sodobnih fasadah, ki so zastekljene z barvno nevtralnimi stekli in s stekli z nizko odbojnostjo vidne svetlobe.
V takšnih primerih je zelo težko istočasno
zagotavljati barvno nevtralnost in homogenost nanosov. Zato proizvajalci teh
stekel posvečajo izjemno pozornost merilnim tehnikam, s katerimi bi lahko zagotovili enakomernost pri pogledu na steklo
od zunaj.
Barva – kaj je to
6.1
Barva in svetloba imata veliko skupnega.
Svetloba je le manjši del sončnega sevanja. Če ji uspe v celoti in brez kakršnihkoli
omejitev prodreti v človeško oko, nastane
nevtralen barvni vtis, podoben tistemu
pri opazovanju svetlo belih oblakov na jasnem poletnem nebu.
Belo je nevtralno, sivo prav tako. Vendar pa nam mavrica na nebu kaže, da
je sončna svetloba tudi barvno pisana.
Dežne kapljice razbijejo belo, nevtralno
svetlobo na barvne komponente, kar dokazuje, da bela sončna svetloba vsebuje
vse barve.
230
Predmet ima določeno barvo zato, ker
njegova površina odbija ali absorbira
samo določen del sončne svetlobe. To
pomeni, da morata biti za obarvanost
predmeta izpolnjena dva pogoja: predmet mora osvetljevati nevtralna bela
sončna svetloba, njegova sposobnost
absorpcije in refleksije pa mora biti barvno tipična. Samo pod tema pogojema
lahko predmet pokaže svojo barvo (sicer
bi tudi podnevi veljal pregovor, da je ponoči vse črno).
Barva v številkah – indeks barvne
reprodukcije
Za ocenjevanje barvitosti si seveda želimo številčne vrednosti, do katerih pa je
izjemno težko priti. Barva ima neskončno
število pojavnih oblik, njihovo dojemanje
pa je zelo subjektivno. Pa vendar lahko
barvo vsaj deloma ovrednotimo z nekaj
številkami.
Najpreprostejši način je uporaba indeksa barvne reproduktivnosti Ra, ki obsega vrednosti od 0 do 100. Vrednost 100
pomeni idealno nevtralno, vrednosti, ki
so nižje od 90, pa predstavljajo barvitost.
Čim nižji je indeks, tem bolj je barvna reprodukcija barvita.
Iz tega vrednotenja je izključena osvetljenost: črna, siva in bela barva imajo indeks
barvne reprodukcije 100, torej so brezbarvne. Z indeksom barvne reprodukcije
opisujemo le barvni spekter. To morda
zveni preprosto, vendar metoda v resnici
nudi več, kot bi pričakovali. Opisovanje se
namreč lahko nanaša na različne pogoje
uporabe: na opazovanje v odbojni svetlobi in na gledanje skozi steklo (glej sliki).
Način opazovanja
Zasteklitev na zgradbi lahko optično vrednotimo z dveh vidikov:
• z gledanjem na steklo od zunaj
• z gledanjem skozi steklo.
Seveda obstaja tudi zelo natančna metoda vrednotenja barvnega vtisa. Vsak
barvni odtenek ima točno določeno mesto v tridimenzionalnem koordinatnem
sistemu in je definiran s tremi števili: prva
vrednost določa mesto na osi modra-rumena barva; druga mesto na osi zelenardeča barva, tretja vrednost pa določa
svetlost (os črna-bela barva).
Pogled na
steklo Ra, Ra
Indeks reprodukcije
barve pri opazovanju
slike v refleksiji
Pogled skozi
steklo
Ra, Rd
Pri gledanju od zunaj ocenjujemo svetlobo, ki se odbija od zunanje površine
stekla. Ta odboj določa zunanji vtis in
barvno estetiko. Če znaša indeks Ra,Ra
več kot 90, imamo pri gledanju na fasado
barvno nevtralen vtis. Pri gledanju skozi
steklo igra odločilno vlogo sposobnost
spektralne transmisije. V tem primeru
ocenjujemo, v kolikšni meri bela sončna
svetloba nemoteno prehaja skozi steklo
oziroma ali vidimo predmete v naravnih
barvah. Naravna osvetlitev notranjosti
prostorov je obenem tudi pomemben dejavnik za dobro počutje. Indeks barvne
reprodukcije gledanja skozi steklo Ra,D bi
v tem primeru moral biti večji od 90.
6.1
Indeks reprodukcije
barve pri opazovanju
slike v transimisiji
Ta metoda merjenja se uporablja pri proizvodnji stekel z nanosi. Izmerjene vrednosti za vsako stekleno ploščo se arhivirajo skupaj z meritvami prepustnosti in
odbojnosti svetlobe. Daljši opis te merilne tehnike bi presegel predvideni okvir
tega priročnika.
231
6.2 Pravilnik o učinkoviti rabi energije v stavbah
6.2
Torek, 30. september 2008 - Minister za okolje in prostor Janez Podobnik je na novinarski konferenci predstavil pravilnika o učinkoviti rabi energije v stavbah in spodbujanju učinkovite rabe energije in rabi obnovljivih virov energije. Gre za pravilnika, s
katerima zaokrožujemo prenos evropske Direktive o energetski učinkovitosti stavb v
naš pravni red.
Direktivo 2002/91/ES o energetski učinkovitosti stavb smo v slovensko zakonodajo
prenesli:
• z Zakonom o spremembah in dopolnitvah energetskega zakona, ki je začel veljati
konec leta 2006. Z njim smo uvedli obveznosti za: izdelavo študij izvedljivosti alternativnih sistemov večjih stavb, izdajanje energetskih izkaznic stavb in redne preglede klimatskih sistemov.
• z Zakonom o graditvi objektov smo v naš pravni red prenesli tisti del direktive, ki se
nanaša na metodologijo izračunavanja in minimalne zahteve energetske učinkovitosti stavb.
• z Zakonom o varstvu okolja pa zahtevo direktive glede rednih pregledov kotlov (glej
Dodatek št. 1. stran 6).
• Zahteve direktive, da je treba pred izgradnjo novih stavb s celotno uporabno površino nad 1000 m2 preveriti tehnično, okoljsko in ekonomsko izvedljivost alternativnih sistemov (uporaba OVE, kogeneracije, daljinski ali blokovni sistemi ogrevanja in
hlajenja, toplotne črpalke), smo uredili s Pravilnikom o izdelavi študije izvedljivosti
alternativnih sistemov oskrbe stavbe z energijo.
• Pravilnik o metodologiji izdelave in izdaji energetskih izkaznic pa je pripravljen in je v
medresorskem usklajevanju.
Ta pravilnik določa tehnične zahteve, ki morajo biti izpolnjene, kar zadeva toplotno zaščito in učinkovito rabo energije za ogrevanje stavb, namenjenih za bivanje in delo ljudi. Uporaba pravilnika je obvezna za novogradnje in rekonstrukcije stavb, če so pri rekonstrukcijah dane tehnične možnosti za izvedbo zahtev in upoštevani pogoji varstva
kulturne dediščine. V nadaljevanju povzemamo nekaj pomembnejših zahtev v zvezi z
okni oziroma zasteklitvami.
1. člen
(vsebina pravilnika)
(1) Ta pravilnik določa tehnične zahteve, ki morajo biti izpolnjene za učinkovito rabo
energije v stavbah na področju toplotne zaščite, gretja, prezračevanja, hlajenja, klimatizacije, priprave tople pitne vode in razsvetljave v stavbah, ter način izračuna projektnih energijskih karakteristik stavbe v skladu z Direktivo 2002/91 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. december 2002 o energetski učinkovitosti stavb (UL L št. 1,
z dne 4. 1. 2003, stran 65).
(2) Ta pravilnik se uporablja za projektiranje in gradnjo novih stavb ter prenovo obstoječih stavb.
(3) Pri prenovi delov stavbe se ta pravilnik uporablja smiselno ob upoštevanju zunanjih
klimatskih in lokalnih razmer ter notranjih klimatskih zahtev in stroškovne učinkovitosti, in sicer pri vseh sistemih, podsistemih in elementih, ki vplivajo na učinkovito rabo
energije v stavbah in se prenavljajo. Pri prenovi obstoječih stavb in investicijskih vzdr232
ževalnih delih, pri katerih je strošek celotne prenove, povezan z ovojem stavbe oziroma energetskimi inštalacijami, kot so gretje, priprava pitne tople vode, prezračevanje,
klimatizacija zraka in razsvetljava, večji od 25 % vrednosti stavbe brez vrednosti zemljišča, na katerem ta stoji, ali kadar prenova zajema več kot 25 % površine ovoja stavbe,
se ta pravilnik smiselno upošteva za posamezne elemente, ki se prenavljajo.
(1) V stavbah se mora zagotavljati najmanj 25 % moči za gretje, prezračevanje, hlajenje
in toplo pitno vodo, določene v osmem in devetem odstavku 7. člena tega pravilnika,
z obnovljivimi viri energije, in sicer z aktivno uporabo enega ali več virov v lastnih napravah, ki jih predstavljajo: toplota okolja, sončno obsevanje, biomasa, geotermalna
energija in energija vetra ali predviden priključek na naprave za pridobivanje toplote ali
hlada iz obnovljivih virov energije zunaj stavbe.
(2) Zahteva iz prejšnjega odstavka tega člena je izpolnjena tudi:
a) če se vgradi najmanj A(SSE) = 4 + 0,02 Au (m2) svetle površine sprejemnikov sončne
energije (SSE) z letnim donosom SSE najmanj 500 kWh/m2a na vsak kvadratni meter
koristne površine stanovanjske stavbe Au, vendar ne manj kot 6 m2 na bivalno enoto s
pripadajočim hranilnikom toplote z vsebnostjo nad 25 l/m2 SSE. Pri centralnih sistemih se sistem izvede v skladu z zadnjim stanjem gradbene tehnike;
b) če se vgradijo sončne celice (PV) z nazivno močjo najmanj 5 W na vsak kvadratni
meter koristne površine stavbe (~ 0,04 m2 PV/m2 Au pri nazivnem električnem izkoristku sistema ~12,5 %);
c) če se zgradi hranilnik za naravni led ali sistem za aktivno naravno hlajenje, ki zagotavlja nad 25 % potrebne toplote za hlajenje stavbe na leto.
10. člen
(toplotni mostovi)
(1) Stavbe morajo biti grajene tako, da je vpliv toplotnih mostov na letno potrebo po
toploti čim manjši, pri čemer se uporabljajo ukrepi v skladu z zadnjim stanjem gradbene tehnike.
(2) Toplotni mostovi z zunanjo linijsko toplotno prehodnostjo PSI(e )> 0,2 W/mK po
standardu SIST EN ISO 14683 iz preglednice 2 Priloge 1 niso dovoljeni, razen če se
dokaže, da se vodna para pri projektnih notranjih pogojih na mestih toplotnih mostov
ne bo kondenzirala.
11. člen
(zahteve za okna)
(1) V ogrevanih stanovanjskih in poslovnih prostorih stavbe se smejo uporabljati okna
s toplotno prehodnostjo zasteklitve največ 1,1 W/m2K. Toplotna prehodnost celotnega
okna (stekla in nosilnega okvirja) sme biti največ 1,3 W/m2K, razen v poslovnih objektih pri uporabi oken s kovinskim okvirjem, pri katerih je dovoljena vrednost toplotne
prehodnosti največ 1,6 W/m2K. Za industrijske stavbe veljajo vrednosti, določene v
preglednici 1 Priloge 1 tega pravilnika.
(2) Toplotna prehodnost zunanjih vrat ne sme biti večja od 1,8 W/m2K.
(3) V neogrevanih prostorih s temperaturo pod 15 °C je na ovoju stavbe dovoljena uporaba steklenih prizem, vendar le do 30 % površine zidu.
233
6.2
8. člen
(uporaba obnovljivih virov energije)
(4) Toplotna prehodnost dela ovoja stavbe na mestu, na katerem je vgrajena omarica
za rolete ali druga senčila, vključno s pogoni in napravami za njihovo upravljanje, ne
sme biti večja od 0,6 W/m2K.
(5) Zahteve tega člena ne veljajo za zaprte izložbene prostore, ki omejujejo zaprt izložbeni prostor, in za steklena vrata, ki so del vetrolova.
12. člen
(vgradnja stavbnega pohištva)
(1) Vgraditi se smejo samo okna in vrata, za katere se na podlagi proizvajalčeve izjave
o razvrstitvi lahko ugotovi njihov razred po standardu SIST EN 12207.
(2) Pri oknih in vratih mora biti njihova zračna prepustnost:
- vsaj v razredu 2 po standardu SIST EN 12207, kar velja za okna in balkonska vrata,
vgrajena v eno- ali dvoetažne stavbe, ter za vhodna vrata;
- vsaj v razredu 3 po standardu SIST EN 12207, kar velja za okna in balkonska vrata,
vgrajena v tri- ali večetažne stavbe, ter za vhodna vrata.
13. člen
(zračna prepustnost ovoja)
6.2
(1) V stavbah brez mehanskega prezračevanja zračna prepustnost stavbe ali njenega
dela ne sme presegati 3,5 izmenjave zraka na uro pri tlačni razliki 50 Pa, merjeno po
standardu SIST ISO 9972.
(2) Tesnost ovoja se pri stavbah z uporabno površino, večjo od 5000 m2, ki so polno ali delno klimatizirane, preveri s preizkusom po standardu SIST EN 13829 (Q(50)/
S(T) – vključno s površino poda pritličja) ali pa se izmeri indeks zračne prepustnosti
(Q(50)/S).
(3) V stavbah z vgrajenim sistemom mehanskega prezračevanja z več kot 0,7-kratno
izmenjavo zraka, računano z V(e,) zračna prepustnost ne sme presegati 2 izmenjavi
zraka na uro pri tlačni razliki 50 Pa, merjeno po standardu SIST ISO 9972.
14. člen
(zaščita proti sončnemu obsevanju in toplota sonca)
(1) Vse zastekljene površine na ovoju stavbe s površino stekla nad 0,5 m2 razen tistih,
ki so obrnjene v smeri od severovzhoda, severa do severozahoda ali so v juniju med 9.
in 17. uro zasenčene z naravno ali umetno oviro, morajo omogočati zaščito pred sončnim obsevanjem in bleščanjem, pri kateri je ob upoštevanju vpliva položaja vgradnje
faktor prepustnosti celotnega sončnega sevanja stekla in senčila g < 0,5.
(2) Če se vgrajujejo senčila v prostor med stekli, se faktor prepustnosti celotnega
sončnega sevanja senčila določi po naslednjem izrazu:
g(s,m) = 1 – 0,4 (1-g(s))
kjer pomenita:
g(s) – faktor prepustnosti celotnega sončnega sevanja senčila, g(s,m) – faktor prepustnosti celotnega sončnega sevanja senčila v medsteklenem prostoru.
(3) Senčila, vgrajena na notranji strani ovoja stavbe, se ne štejejo kot zaščita proti
sončnemu obsevanju.
234
PRILOGA 1
1. Preglednica s podatki
Preglednica 1: Največje dovoljene toplotne prehodnosti, Umax
Umax (W/m2K) za stavbe s
temperaturo notranjega
zraka pozimi med 12 oC in
19 oC in nestanovanjske
stavbe po CC-SI
Zunanje stene in stene proti neogrevanim prostorom, tla nad
neogrevano kletjo ali nad neogrevanim prostorom in tla nad
zunanjim zrakom
0,28
0,35
1.a
Zunanje stene in stene proti neogrevanim prostorom – manjše
površine pod 10 % površine neprozornega dela
0,60
0,60
Stene med ogrevanimi prostori različnih enot, različnih
uporabnikov ali lastnikov
Stene, ki mejijo na sosednje stavbe
0,90
1,0
2.
0,50
0,60
Dvojne fasade:
prepustnost celotnega sončnega sevanja stekla g
svetlobna prepustnost stekla τD65
1,4
0,48
0,72
1,9
0,60
0,78
4.
Zunanja stena proti terenu in strop proti terenu
0,30
0,35
5.
Stropna konstrukcija med ogrevanimi prostori
1,35
1,35
6.
Strop proti neogrevanemu prostoru, ravna in poševna streha
nad neogrevanim prostorom
0,20
0,35
7.
Tla na terenu (ne velja za industrijske stavbe)
0,30
0,35
8.
Tla na terenu in tla nad terenom pri ploskovnem gretju
0,30
0,30
9.
Lahke gradbene konstrukcije (pod 150 kg/m2) razen streh
0,20
0,30
10.
Okna in okenska vrata v gretih prostorih:
prepustnost celotnega sončnega sevanja stekla g
svetlobna prepustnost stekla τD65
1,3
0,60
0,78
1,9
0,60
0,78
11.
Steklene strehe, svetlobniki, zimski vrtovi:
največja prepustnost celotnega sončnega sevanja stekla g
najmanjša svetlobna prepustnost stekla τD65
2,4
0,69
0,72
2,4
0,69
0,72
12.
Svetlobne kupole:
največja prepustnost celotnega sončnega sevanja stekla g
najmanjša svetlobna prepustnost stekla τD65
2,7
0,64
0,59
2,7
0,64
0,59
13.
Zaščita pred soncem. Pri uporabi refleksijskih stekel veljajo
naslednje vrednosti:
za dvojne fasade:
največja prepustnost celotnega sončnega sevanja stekla g
najmanjša svetlobna prepustnost stekla τD65
za okna in okenska vrata:
največja prepustnost celotnega sončnega sevanja stekla g
najmanjša svetlobna prepustnost stekla τD65
0,35
0,58
0,35
0,58
0,35
0,62
0,35
0,62
14.
Dodatek k Um zaradi manjših toplotnih mostov ∆Um
0,05
0,10
15.
Srednje vrednosti dovoljenih toplotnih prehodnosti Upov za
skupine konstrukcij, kadar se zahteve iz točk 1 do 15 zaradi
tehnoloških razlogov ne morejo uporabiti za
posamezen del konstrukcije:
a) neprosojne gradbene konstrukcije ovoja stavbe
(razen če niso zajete v c) in d))
b) prosojne gradbene konstrukcije ovoja stavbe
(razen če niso zajete v c) in d))
c) dvojne fasade
d) steklene strehe, svetlobniki, svetlobne kupole
Gradbena konstrukcija
1.
3.
6.2
Umax (W/m2K) za
stavbe s temperaturo
notranjega zraka
pozimi nad 19 oC ali
poleti hlajene na 26 oC
Št.
0,35
1,90
1,90
3,10
Preglednica 2: Projektne notranje temperature
Projektna notranja temperatura
zraka, gretje Ti (oC)
Projektna notranja temperatura zraka,
hlajenje Ti (oC)
Stavbe z n < 0,7 h-1
20
26
Stavbe z n > 0,7 h-1
22
26
Industrijske stavbe
19
26*
Vrsta stavbe
* Pri klimatizaciji ali hlajenju
235
6.3 Toplotni mostovi
Čim boljša je toplotna zaščita zgradbe,
tem večji je pomen deleža toplotnih izgub, ki nastajajo zaradi toplotnih mostov.
Toplotni mostovi lahko nastanejo na
mestih, kjer gradbeni element spremeni obliko (vogali, robovi), ali pa tam, kjer
prihajajo v stik različni materiali (steklo z
okenskim okvirjem, okenski okvir z zidom
in podobno). Na voljo je obširna literatura, v kateri so ovrednoteni energijski vplivi
različnih toplotnih mostov.
6.3
Razvoj novih tehnologij, predvsem magnetronski način nanašanja nizkoemisijskih nanosov na steklo, je odločilno vplival na očitno zmanjšanje toplotnih izgub
skozi steklo (Ug). Ker je končna vrednost
toplotne zaščite pri oknu (Uw) vezana
predvsem na vrednost toplotne izolativnosti stekla, so se močno izboljšale toplotnozaščitne lastnosti celotnega okna.
Nizkoemisijski nanos na steklu pa nima
nobenega vpliva na toplotno izolativnost
v robni coni. Sodobno izolacijsko steklo
ima robno tesnjenje izdelano iz aluminijastega distančnika in tesnil. Kot je znano,
se toplotna prevodnost aluminija bistveno razlikuje od drugih, v izolacijskem steklu uporabljenih materialov:
236
-
aluminij 200,00 W/mK
jeklo 60,00 W/mK
plemenito jeklo 15,00 W/mK
PVC 0,19 W/mK
tesnila 0,23 W/mK
zračna plast v IZO 0,057 W/mK.
Iz teh podatkov je razvidno, da teče skozi
stik steklo-aluminij-steklo veliko večji toplotni tok kot skozi stik steklo-zrak (plin)steklo. Zato na tem mestu nastanejo toplotni mostovi. Z meritvami je dokazano,
da sega vpliv aluminijastega distančnika
od oboda stekla proti sredini 15 cm globoko.
V Poglavju 3.3 smo navedli, da predstavlja nazivna vrednost toplotnega koeficienta tisto vrednost, ki je bila izmerjena v
sredini stekla. Dejanska vrednost pa se
lahko zaradi dimenzij, predvsem pri manjših steklih, bistveno razlikuje od nazivne.
Kot vidimo v zgornji tabeli, sega pri steklu
velikosti 1 m2 vpliv distančnika skoraj do
polovice njegove površine. Izračun kaže,
da lahko toplotne izgube prek aluminijastega distančnika predstavljajo tudi do 10
% vseh izgub skozi okno.
Dimenzija stekla
(cm)
Površina stekla
(m2)
200 x 200
4,00
1,11
28
150 x 150
2,25
0,81
36
100 x 100
1,00
0,51
51
Robna cona
(m2)
Delež robne cone v
celi površini (%)
60 x 60
0,36
0,27
75
40 x 40
0,16
0,15
94
30 x 30
0,09
0,09
100
Da bi v praksi lahko uresničili zahtevno
zastavljene cilje, povezane z zmanjševanjem toplotnih izgub, moramo že v fazi
energijskega načrtovanja upoštevati izgube zaradi toplotnih mostov. To pa ni
potrebno pri načrtovanju oken, saj nova
evropska zakonodaja zajema problematiko toplotnih mostov že v formuli za izračun koeficienta toplotnega prehoda skozi
okno.
U w = Ug A g + U f A f + ψ l
Aw
Za toplotno izboljšano robno tesnjenje
(poenostavljeno) veljajo vsi profili, katerih
karakteristike izpolnjujejo naslednjo zahtevo:
Σ (d•λ) ≤ 0,007 W/K
d – debelina stene profila (mm)
λ – toplotna prevodnost materiala, iz katerega je distančnik (W/mK)
To zahtevo izpolnjujejo distančniki iz vseh
vrst materialov, razen iz aluminija. REFLEX za izdelavo izolacijskih stekel s toplim robom uporablja distančne profile
podjetja TGI iz Nemčije. Profil ima enako
geometrijo kot običajni aluminijasti distančniki. Izdelan je iz obstojne umetne
mase in je na bokih in hrbtu prevlečen s
tanko folijo iz plemenitega jekla. Zaradi
nizke toplotne prevodnosti umetne mase
s tem distančnikom preprečimo nastanek toplotnih mostov. Vloga kovinskega
filma pa je dvojna: zagotavlja dobro adhezijo tesnila med profilom in steklom
in preprečuje uhajanje žlahtnih plinov iz
medstekelnega prostora.
Iz formule je razvidno, da se za opis toplotnih tokov v sistemu okenski okvir-robno
tesnjenje-steklo kot toplotnotehnično karakteristiko uporablja linearni koeficient
toplotnega prehoda ψ (psi). Velikost vpliva toplotnih mostov, ki nastanejo v coni
robnega tesnjenja (warm edge efekt),
podaja izraz ψ lg.
Koeficient ψ sicer upošteva toplotni prehod, ki izhaja iz kombiniranega vpliva
okvirja, stekla in distančnika, vendar pa
je v največji meri odvisen od toplotne prevodnosti materiala, iz katerega je izdelan
distančnik.
TGI distančnik
237
6.3
Toplotni mostovi pri oknih pa ne vplivajo
negativno le na toplotne izgube, temveč
imajo tudi druge slabosti. Zaradi večjega toplotnega toka skozi robno cono so
temperature ob steklenih robovih bistveno nižje kot v sredini stekla. Ker je tudi
profil okenskega krila na tem mestu ožji,
lahko pri posebej neugodnih pogojih, kot
sta nizka temperatura in visoka relativna
vlažnost, na robni coni stekla pride celo
do kondenzacije vodne pare. Pojav kondenza ni samo estetski problem, temveč
lahko povzroči nastajanje plesni in s tem
tudi škodo na oknih.
Prednosti so naslednje:
• majhna toplotna prevodnost
• občutno izboljšanje Uw -vrednosti
• povišanje temperature na notranji površini steklenega roba (topel rob)
• močno znižanje nastanka kondenza na
robovih
• zmanjšanje kroženja zraka v bližini
okna
• dober oprijem Butyla in sekundarnega
tesnila zaradi anorganske površine jeklene folije
• varčevanje s toploto in stroški ogrevanja.
Linearnega koeficienta toplotnega prehoda ψ samo za izolacijsko steklo ni
mogoče podati. Njegova velikost je odvisna od materialov, iz katerih sta izdelana
okensko krilo in distančnik v izolacijskem
steklu.
Vrednosti ψ za vse vrste distančnih profilov se lahko izračunajo s pomočjo standarda EN ISO 10077-2.
6.3
Zunaj 0 °C
Znotraj 20 °C
TGI Distančnik
Kritična
izoterma 10 °C
Primarno
tesnilo
Primarno tesnilo
Sušilno sredstvo
Sekundarno tesnilo
238
Steklo
Potek temperature v izolacijskem steklu s TGI
distančnikom.
Spodaj prikazana primerjalna tabela nam
kaže vpliv različnih materialov, iz katerih je
okvir, sestave izolacijskega stekla in sistema robnega tesnjenja ter zasteklitvene
tehnike na linearni koeficient toplotnega
prehoda ψ in s tem na celotni gradbeni
produkt okno (Uw).
Linearni koeficient toplotnega prehoda ψ (W/mK) v odvisnosti od materiala okvirja,
U-vrednosti stekla Ug in različnih rešitev robnega tesnjenja pri normirani vstavitvi
stekla v folc.
Material okvirja
Kovina s termično
ločitvijo
Sestava
izolacijskega
stekla
Robno tesnjenje oziroma distančnik
Ug
2
Aluminij
Nirotec 017*
TGI
TPS
W/m K
W/mK
W/mK
W/mK
W/mK
Dvoslojno
1,1
0,108
0,068
0,056
0,047
Troslojno
0,7
0,111
0,063
0,051
0,042
Dvoslojno
1,1
0,067
0,051
0,044
0,039
Troslojno
0,7
0,070
0,048
0,041
0,037
Dvoslojno
1,1
0,068
0,053
0,044
0,038
Troslojno
0,7
0,074
0,053
0,043
0,037
Umetni material
Dvoslojno
1,1
0,073
0,058
0,049
0,042
Troslojno
0,7
0,079
0,058
0,047
0,040
Les / kovina
* Distančnik iz nerjavečega jekla
Vir: Bundesverband Flachglas, Troisdorf, Delovna skupina »Topli rob«
Izračun celotnega okna nam kaže, da se z
uporabo izboljšanega robnega tesnjenja
izboljša U-vrednost okna za 0,1 W/m2K.
Največji vpliv pa ima velikost okna. To je
še en razlog več v prid večjih oken kot pa
večjega števila manjših.
Globlje vstavljanje izolacijskega stekla v
folc
Vstavljanje izolacijskega stekla v okenski
okvir je v prvi vrsti namenjeno zaščiti robnega tesnjenja pred sončno svetlobo.
Globina vstavitve po pravilu znaša 2/3
globine folca h, kar je približno 18 mm.
Da se izognemo toplotnim mostovom v
prehodnem območju stekla in okvirja,
moramo izvesti bolj globok folc oziroma
globlje vstaviti izolacijsko steklo v folc.
Izračuni so pokazali, da aluminijasti distančnik z globino vstavitve v folc 30 mm
dosega ψ vrednost, ki je primerljiva s
termično izboljšanim robnim tesnjenjem
(TGI) pri normalni globini vstavitve.
Bojazni, da globlje vstavljeno izolacijsko
steklo lahko pomeni višjo termično obremenitev na robu stekla, najnovejše znanstvene raziskave niso potrdile.
239
6.3
Les
6.4 Nizkoenergijske in pasivne zgradbe
Povečana skrb za okolje, strah pred prezgodnjo dokončno porabo fosilnih goriv
in nenazadnje ekonomičnost bivanja terjajo občutno izboljšanje toplotne zaščite
zgradb.
Kako močno lahko z manjšo porabo
energije razbremenimo okolje, vidimo iz
spodnje tabela, ki prikazuje emisijo CO2
različnih energijskih virov med zgorevanjem.
Danes določeno zgradbo označujemo
kot nizkoenergijsko, če je poraba energije za njeno bivalno oziroma koristno izrabljeno površino manjša od 50 kWh/m2a.
Spodnja tabela prikazuje razliko med takšno in konvencionalno zgradbo.
Iz podatka, da ima 1 kg kurilnega olja kurilno vrednost 12 kWh, lahko hitro izračunamo, da se ob sežigu 1 litra tega goriva
v ozračje sprosti 3 kg CO2. Če se vrnemo
nekoliko nazaj, ugotovimo, da običajna
zgradba letno izpusti v okolje 13.350 kg
CO2, nizkoenergijska pa samo 1.410 kg.
Nivo toplotne zaščite
Stara gradnja
Do leta 1993*
Od 1995*
Nizkoenergijska
zgradba
2,6
1,4
0,7
Gradbeni element
Koeficient toplotnega prehoda U (W/m2 K)
6.4
Okno
5,2
Zid
1,8
0,6
0,3
0,15
Streha
0,9
0,3
0,3
0,12
Kletna plošča
0,8
0,55
0,55
0,25
slabo zatesnjena
okna
večinoma
odpiranje na nagib
ustrezno
mehansko
zračenje
zračenje s
toplotnim
izmenjevalcem
460 do 615
185 do 260
54 do 100
12 do 35
Zračenje
Letna poraba
ogrevalne
energije (kWh/m2 a)
* Podatki v teh dveh stolpcih veljajo za Nemčijo.
Zgornji podatki kažejo, da običajna zgradba z 200 m2 koristne površine letno porabi približno 44.500 kWh energije, za kar je
potrebno približno 4.450 litrov kurilnega
olja. Enako velika nizkoenergijska hiša
porabi komaj 4.770 kWh letno, kar pomeni le še okrog 470 litrov kurilnega olja. To
izredno nizko porabo energije lahko v veliki meri pokrijemo z izrabo sončne energije in z energijo, ki jo oddajajo različni
notranji viri toplote (na primer električni
aparati, razsvetljava, ljudje ...).
240
Vir energije
Kurilno olje
kg CO2/kWh
0,29
Rjavi premog
0,40
Črni premog
0,33
Zemeljski plin
0,19
Regenerativna energija
0,00
Dobro počutje v prostorih:
Zaradi toplotnozaščitnih ukrepov je tako
poleti kot pozimi bivanje v prostorih prijetnejše. Poleti se zgradba manj segreje
(poletna toplotna zaščita), pozimi pa so
temperature na vseh notranjih površinah
bistveno višje.
Visokokakovostna toplotnozaščitna stekla, ki zmanjšujejo porabo energije, pozimi zadržujejo toploto na notranji strani
oken, poleti pa zmanjšujejo vdor sončne
emisije v prostore.
Trajno ohranjanje vrednosti zgradbe:
Pri toplotnozaščitni gradnji je verjetnost,
da bi na kateremkoli gradbenem elementu prišlo do kondenziranja vodne pare,
občutno nižja kot pri običajni gradnji. S
tem se močno zmanjša tveganje, da bi
zaradi plesni na zgradbi nastale poškodbe ali da bi bili zunanji in kletni zidovi ter
streha preveč toplotno obremenjeni.
Konstrukcijski kriteriji:
• kompaktna oblika zgradbe
• posebno visoka toplotna zaščita
• toplotnozaščitna okna z optimizirano
energijsko bilanco
• skrbna izvedba priključkov (manjše izgube zaradi toplotnih mostov)
• tesnjenje ovoja ščiti zgradbo pred vetrom
• prezračevalne naprave, ki izkoriščajo
odpadno energijo
• zelo učinkovite ogrevalne naprave,
sposobne hitrega prilagajanja
• aktivna izraba energije vetra in sonca
(na primer za ogrevanje vode).
Pasivne zgradbe
Prizadevanja za čim nižjo porabo energije
so razvoj premaknila v smer pasivnih hiš.
Pasivna hiša je zgradba, v kateri dosežemo ugodno bivalno ozračje brez uporabe
aktivnih ogrevalnih in klimatskih sistemov
– hiša se pasivno ogreva in ohlaja.
Predpogoj, da lahko neko zgradbo uvrščamo med pasivne hiše, je letna poraba
ogrevalne energije, ki ne sme biti večja
od 15 kWh/m2a. Tako nizke porabe pa ne
sme spremljati povečana poraba drugih
energentov (npr. električnega toka). Še
več: skupna poraba primarne energije v
pasivni hiši mora biti manjša od 120 kWh/
m2a.
Z visoko toplotno izolacijo celotnega
ovoja zgradbe, učinkovito uporabo vseh
razpoložljivih izolacijskih in tehničnih možnostih ter aktivno izrabo sončne energije lahko letno porabo energije zmanjšamo na minimum. Tako lahko pri pasivnih
zgradbah s temi ukrepi dosežemo raven,
ko za ogrevanje ne potrebujemo več primarne energije.
Za doseganje tako visoke stopnje izolirnosti imajo posamezne komponente ovoja zgradbe omejene vrednosti koeficienta
toplotnega prehoda. Za okno (okvir in
steklo skupaj) je predpisan koeficient:
UW ≤ 0,80 W/m2K
Za doseganje tako nizke vrednosti toplotnih izgub mora imeti steklo koeficient
prehoda:
Ug ≤ 0,60 W/m2K
Izolacijsko steklo RX Warm 0,5 C s koeficientom Ug = 0,49 W/m2K je primeren
izdelek za zastekljevanje oken v pasivnih
hišah (več o izdelkih glej Poglavje 5.4.6).
241
6.4
Nizkoenergijska zgradba ima poleg energijskih še druge prednosti: zagotavlja
bistveno prijetnejše bivanje, hkrati pa
močno zmanjšuje možnosti za nastanek
kondenza.
6.5 Žaluzije v izolacijskih steklih
Podobno je ravnala tudi Slovenija. V Pravilniku o učinkoviti rabi energije v stavbah
je navedena naslednja zahteva:
14. člen
(zaščita proti sončnemu obsevanju in
toplota sonca)
(2) Če se vgrajujejo senčila v prostor med
stekli, se faktor prepustnosti celotnega
sončnega sevanja senčila določi po naslednjem izrazu:
g(s,m) = 1 – 0,4 (1-g(s))
kjer pomenita:
g(s)
- faktor prepustnosti celotnega
sončnega sevanja senčila,
g(s,m) - faktor prepustnosti celotnega sončnega sevanja senčila v
medsteklenem prostoru.
(3) Senčila, vgrajena na notranji strani
ovoja stavbe, se ne štejejo kot zaščita
proti sončnemu obsevanju.
Celotna prepustnost sončne energije
skozi zasteklitev vključuje tudi senčila in
se izračuna po:
gtotal = gST • Fc
(1) Vse zastekljene površine na ovoju
stavbe s površino stekla nad 0,5 m2 razen tistih, ki so obrnjene v smeri od severovzhoda, severa do severozahoda ali
so v juniju med 9. in 17. uro zasenčene z
naravno ali umetno oviro, morajo omogočati zaščito pred sončnim obsevanjem in
bleščanjem, pri kateri je ob upoštevanju
vpliva položaja vgradnje faktor prepustnosti celotnega sončnega sevanja stekla in senčila g < 0,5.
Koeficient Fc (DIN 4108-2) je odvisen
od učinkovitosti senčila: če je okno brez
senčila, je vrednost koeficienta Fc enaka
1, zelo učinkovita senčila pa imajo vrednost 0,1.
Senčila niso samo zaščita pred sončno toploto in premočno svetlobo, z njimi
lahko svetlobo tudi usmerjamo globoko
v notranjost prostorov. Poleg tega so prijetna dopolnitev vizualne podobe fasade
objekta. Senčila v grobem delimo na rolete, žaluzije in lamelne žaluzije, markize
in screene. V tabeli so prikazane vrednosti koeficienta Fc za različne vrste senčil.
243
6.5
Že v Poglavju 3.6 Fasada in zaščita pred
soncem smo razložili, da v notranjosti
zgradb, ki nimajo ustrezne sončne zaščite, lahko pride do velikega pregrevanja.
Zaradi tega moramo vgrajevati predimenzionirane klimatske naprave, kar investicijo najprej občutno podraži, poleg
tega pa te naprave med obratovanjem
porabijo veliko energije (ta je lahko tudi
nekajkrat večja od energije, ki jo pozimi
potrebujemo za ogrevanje). Razumljivo
je, da zaradi tega s predpisi o racionalni
rabi energije povsod poskušajo z različnimi zahtevami omejiti takšen način gradnje objektov.
Vrsta senčilaa
Fc
1
Brez senčila
1,0
2
Senčilo v prostoru ali v medstekelnem prostorub
2.1
Z belo ali reflektirajočo površino z majhno prepustnostjo svetlobe
c
0,75
2.2
V svetlih barvah ali z majhno transparentnostjo
2.3
V temnih barvah ali z visoko transparentnostjo
3.1
Vrtljive, prezračevane lamele
0,25
3.2
Prezračevane žaluzije in materiali z majhno transparentnostjo
0,25
3.3
Žaluzije na splošno
0,4
3.4
Rolete, naoknice
0,3
3.5
Nadstreški, lože, prostostoječe lameled
0,5
3
0,8
0,9
Zunanja senčila
d
3.6
Markize , od zgoraj in ob straneh zračene
0,4
3.7
Markize na splošno
0,5
a
Senčilo je fiksno nameščeno, običajnih dekorativnih zaves ne uvrščamo med senčila.
b
Za senčila v prostoru in v medstekelnem prostoru je priporočljivo bolj natančno določanje, saj lahko
dosežejo bistveno boljše vrednosti.
c
Transparentnost senčila pod 15 % ocenjujemo kot majhno.
d
Zagotoviti moramo, da sončni žarki ne sevajo neposredno na okna.
6.5
Višina paketa zloženih lamel je odvisna
od višine stekla:
Višina stekla
mm
Višina paketa
mm
500
55
1000
75
1500
95
2000
115
2500
130
Dimenzije žaluzij so lahko naslednje:
Širina žaluzije
mm
Višina žaluzije
mm
Najmanjša
450
100
Največja
3000
5000
244
Lamele so prašno barvane ali eloksirane.
Standardnih barv je devet, po dogovoru
pa lahko kupci izbirajo med vsemi barvami iz lestvice RAL.
Po načinu delovanja so vgrajene žaluzije
fiksne ali dvižne, v obeh primerih pa lahko lamelam spreminjamo naklon. Dvig
in spust ter spreminjanje naklona lamel
poteka ročno ali s pomočjo vgrajenega
elektromotorja. Elemente z žaluzijami na
električni pogon lahko povežemo v sklope, ki delujejo popolnoma avtonomno.
Drugi tehnični podatki: elektromotor potrebuje 24-voltno napetost, ohišje na vrhu
izolacijskega stekla, v katerega je vstavljen rotor, je visoko 32 ali 42 milimetrov.
6.5
Če je bilo za določen objekt izbrano steklo, ki ne zagotavlja dovolj učinkovite
sončne zaščite, pri tem pa vgradnja zunanjih senčil ni sprejemljiva rešitev, ponuja REFLEX izolacijska stekla, ki imajo
v medstekelnem prostoru vstavljene žaluzije. Njihova prednost ni samo sončna
zaščita, temveč tudi v možnosti usmerjanja svetlobe. Ker so žaluzije umeščene v
hermetično zaprt medstekelni prostor, so
neodvisne od vremena, zato odpadeta
tudi vzdrževanje in čiščenje. Žaluzije so
sestavljene iz različno širokih aluminijskih
lamel in vgrajene med stekli izolacijskega stekla. Izbiramo lahko med poljubnimi stekli, ki so običajno 6 mm debela in
kaljena. V izolacijskih steklih za predelne
stene imajo lamele širino 20 mm, v steklih
za fasado pa so, odvisno od velikosti elementa, široke 24 ali 27 mm.
245
6.6 Okna prihodnosti
V tej brošuri smo že večkrat poudarili,
kako pomembno vplivajo okna na energijsko bilanco zgradbe in na dobro počutje ljudi, ki v njej delajo ali bivajo. Osvetljevanje z naravno svetlobo poveča vizualno
ugodje: okna omogočajo pogled skozi
steklo, kar je s psihološkega vidika zelo
pomembno, istočasno pa zmanjšujejo
porabo energije za osvetljevanje. Če imajo hkrati tudi funkcijo koriščenja pasivne
sončne energije, s tem znižajo tudi strošek za porabljeno ogrevalno energijo.
Vendar pa morajo velike okenske površine, ki jih najdemo predvsem na poslovnih
objektih, nuditi tudi sončno zaščito. Pri
tem pa se ne smeta bistveno zmanjšati
možnost koriščenja naravne svetlobe in
gledanja skozi zasteklitev.
6.6
Te, v marsičem nasprotujoče si zahteve,
lahko zadovoljivo izpolnijo le t. i. pametna
okna (smart window). V njih so preklopna
stekla, ki jih (večinoma) lahko po želji krmilimo. Odvisno od trenutne situacije
lahko z njimi na dinamičen način uravnavamo velikost prehoda sončne energije
in svetlobe. V nasprotju z večino konvencionalnih sistemov lahko preklopna
stekla ob dobri sončni zaščiti nudijo tudi
zadovoljivo koriščenje dnevne svetlobe in
gledanje skozi steklo. Pomembno je tudi,
da z njihovo uporabo odpade potreba po
dodatnih senčilih.
246
Nanosi na površinah sončnozaščitnih
stekel omogočajo prehod velikega dela
vidne svetlobe in majhnega dela sončne
energije (selektivnost). Ta funkcija v vseh
letnih časih ostaja nespremenjena, kar
pomeni, da pozimi ne omogočajo koriščenja pasivne sončne energije.
Že več let si znanstveniki prizadevajo izdelati sistem, s katerim bi uresničili že dolgo
prisotno željo po izdelavi univerzalnega
letno-zimskega okna. Rešitve v glavnem
iščejo med različnimi vrstami kromatskih
stekel, ki omogočajo dinamično kontrolo
svetlobnih in toplotnih pritokov. Ali drugače povedano, njihova reflektivnost in
absorptivnost sončne energije se reverzibilno spreminjata v odvisnosti od robnih
pogojev.
Nekateri od teh sistemov so v razvoju že
dosegli stopnjo pilotske proizvodnje, večina pa jih je še v fazi laboratorijskega preizkušanja. Vsem pa je skupno, da zaradi
visoke cene, v primerjavi s ceno energije,
njihove uporabe še ne moremo upravičiti
z neposrednimi prihranki energije.
6.6.1 Vrste sistemov
Ta stekla imajo na eni od površin organske nanose ali pa nanose s srebrovimi halogenidi. Pod vplivom sončnega sevanja
spremenijo prepustnost vidne svetlobe
(potemnijo). S tem se poveča absorptivnost nanosa in steklo absorbira večjo količino toplote. Prednost tega sistema je, da
se samodejno aktivira, ima pa tudi veliko
slabost: zaradi sončnih žarkov se aktivira tudi pozimi, ko želimo koristiti pasivno
sončno energijo. Zato te sisteme lahko le
pogojno uvrščamo med sončnozaščitne.
Termokromna stekla
Ta stekla spreminjajo svoje optične lastnosti v odvisnosti od temperaturnih
sprememb. Termokromni material (na
primer vanadijev oksid) je nameščen med
dve stekli. Pri določeni temperaturi se segreje in preide iz prozornega v prosojno
stanje. Njegova prednost je v preprečevanju oziroma zmanjševanju toplotnih pritokov v zgradbo, slabost pa zmanjšanje
prepustnosti svetlobe in onemogočeno
gledanje skozi steklo. Zaradi teh lastnosti
je primeren le za zastekljevanje nadsvetlob, svetlarnikov ali streh.
Elektrokromna stekla
Med dve stekli, ki imata na notranji površini nanesen prozoren elektroprevodni
nanos, so kot funkcionalni sloj vstavljeni
različni elektroliti. Električni tok spremeni transmisivnost elektrokromnega sloja
in s tem prepustnost sistema za sončno
svetlobo in toploto. Pri teh spremembah
ostane pogled skozi steklo nemoten. Električna energija je potrebna le za sprožanje spremembe ne pa tudi za ohranjanje
doseženega stanja. V nasprotju s foto in
termokromnimi stekli elektrokromna stekla omogočajo visoko stopnjo nadzora
nad spreminjanjem optičnih lastnosti.
Plinokromna stekla
Enak način delovanja in zato tudi enake
karakteristike imajo plinokromna stekla.
Ta se od elektrokromnih razlikujejo samo
v tem, da imajo na elektroprevodnem nanosu še dodatne kovinske plasti, vlogo
elektrolita med obema stekloma pa ima
plin.
Termotropna stekla
Ta stekla so zelo primerna za sončno zaščito. Med dve stekli vstavljena termotropna plast se pri določeni temperaturi
samodejno aktivira. Pri nizki temperaturi
je material homogen in brezbarven, zato
je steklo prozorno. Ko okolica doseže dovolj visoko temperaturo (ta se z manipulacijo materiala lahko tovarniško nastavi),
nastanejo v termotropnem sloju spremembe, zaradi katerih pride do močnega
razprševanja svetlobe, steklo pa postane
prosojno belo. Spremembe nastanejo zato, ker se termotropna masa fazno
razsloji na osnovo in na delce, ki močno
razpršujejo svetlobo. S tem se doseže
učinkovita sončna zaščita, gledanje skozi
steklo pa ni mogoče.
247
6.6.1
Fotokromna stekla
PDLC-stekla
SPD-stekla
Podobno kot pri termotropnih steklih
tudi v tem primeru drobni delci, ki imajo
drugačen lomni količnik kot okolica, povzročijo razprševanje svetlobe. Med dve
kaljeni stekli, ki imata na notranji površini
neviden elektroprevoden nanos, je vstavljena plast PDLC (Polymerdispersed
liquid crystal). Ta vsebuje tekoče kristale,
katerih lomni količnik je odvisen od njihove naravnanosti (anizotropija). Brez električne napetosti so tekoči kristali kaotično
naravnani in steklo je prosojno belo. Po
priključitvi napetosti pa se lomna količnika tekočih kristalov in medija uskladita in
steklo postane prozorno.
Način delovanja SPD (Suspended Particle Devices) stekel je zelo podoben delovanju stekel s tekočimi kristali. Namesto
LC-filma je med prevodna stekla vstavljen
SPD-film, ki vsebuje lebdeče delce. Kadar je film pod električno napetostjo, so ti
naravnani tako, da so nevidni in steklo je
prozorno. V odsotnosti električne energije pa zaradi svoje naravnanosti postanejo
absorptivni, zato steklo močno potemni.
V spodnji tabeli so prikazane nekatere značilnost zgoraj navedenih stekel.
6.6.1
Vrsta
funkcionalne
plasti
Prepustnost
svetlobe
Barva
temna
neznatna
da modra
0,64
0,10
0,47
0,05
- ohrani prozornost; visok hod
preklopa
- preklop sproži absorpcija, hitrost
preklopa je močno odvisna od
temperature
Termokromna
da
da
0,33
0,30
0,33
0,23
- samodejni preklop
- majhna prepustnost svetlobe
v svetlem stanju, majhen hod
preklopa; bleščanje
Elektrokromna
neznatna
da modra
0,50
0,15
0,29
0,07
- ohrani prozornost
- preklop sproži absorpcija,
nevarnost bleščanja
Plinokromna
neznatna
da modra
0,60
0,15
0,50
0,15
- ohrani prozornost
- preklop sproži absorpcija,
nevarnost bleščanja
Termotropna
ne
da
0,73
0,21
0,44
0,13
- samodejni preklop
- izgubi prozornost; tudi v svetlem
stanju motnje v funkcionalnem
sloju
PDLC
ne
da bela
0,77
0,76
0,64
- proizvod za zaščito pred pogledi;
že prisoten na tržišču
- ne zagotavlja sončne zaščite;
tudi v svetlem stanju motnje v
funkcionalnem sloju
SPD
neznatna
da črna
0,50
0,10
248
temno
svetlo
Specifične lastnosti
svetla
Fotoktrokromna
svetlo
Prepustnost
energije
0,63
temno
- ohrani prozornost
- tudi v svetlem stanju motnje v
funkcionalnem sloju, nevarnost
bleščanja
6.7 Zimski vrtovi
Z ustrezno izbiro materialov za ovoj
zgradbe in optimiziranjem videza oziroma
oblike gradbene enote lahko uspešno
združimo obliko in funkcionalnost. Gradbene enote morajo biti oblikovane tako,
da so površine, ki lahko sprejmejo največ
sončnega sevanja – to je steklo – obrnjene proti soncu. Na drugih površinah pa
moramo z izboljšanjem toplotne izolacije
čim bolj zmanjšati toplotne izgube.
Tako dobimo kompakten način gradnje z
visoko ravnjo toplotne izolacije. Motivi za
gradnjo zimskega vrta so različni:
• uresničitev privlačnega arhitektonskega elementa gradnje
• možnost oblikovanja uporabnega pro-
toplo
Zima
zmerno
toplo mrzlo
stora, katerega vrednost in kakovost
sta individualno lahko zelo različni
• povečana vrednost stanovanja oziroma
zgradbe
• možnost varčevanja z energijo.
Zasnova zimskih vrtov
Zimski vrtovi izkoriščajo sončno energijo,
ki jo prestrežejo s svojimi velikimi steklenimi površinami. Stekleni ovoj ustvari plast
med prostorom in zunanjim ozračjem, ki jo
imenujemo tudi tamponska plast (ali pufer
cona). Prihranek energije izhaja iz temperaturnih razlik med prostorom in tamponsko plastjo, ki so precej manjše od razlik
med prostorom in zunanjim ozračjem.
Tamponska plast je torej nekakšna vmesna plast z določeno energijo, neodvisno
od tega, ali sije sonce ali je noč. Ta učinek
velja tudi v primeru odsotnosti sončnega
sevanja. Ker prezračevanje zgradbe poteka skozi tamponsko plast, se zmanjšajo
toplotne izgube, ki nastanejo pri transmisiji in zračenju.
toplo
zmerno
toplo vroče
Poletje
249
6.7
Zimski vrtovi in stekleni nadzidki oziroma
prizidki predstavljajo kompleksen sistem
izkoriščanja pasivne sončne energije.
Takšne gradnje predstavljajo doživeto
arhitekturo, hkrati pa ponujajo možnost
izkoriščanja sončne energije in s tem
zmanjšanja porabe ogrevalne toplote v
zgradbah.
Položaj zgradbe
Problem poletnega pregrevanja
Varčevanje energije s pomočjo zimskega
vrta je odvisno predvsem od:
• vključitve vrta v prostornino zgradbe
• načina zračenja za njim ležečih prostorov
• izbire specifične vrste zasteklitve.
Učinkovita izraba sončne energije, o kateri veliko razmišljamo predvsem pozimi,
pa ima poleti, ko je intenzivnost sončnega
sevanja bistveno večja, tudi slabo stran: v
zimskem vrtu nastajajo neprijetno visoke
temperature. Da bi lahko zimski vrt uporabljali tudi v tem letnem času, moramo:
• s senčili ali z zasaditvijo listnatega drevja zmanjšati vpadno sončno sevanje
• z izbiro sončnozaščitne zasteklitve z
ekstremno nizko g-vrednostjo zmanjšati pregrevanje (v ta namen so primerna stekla RX SUN)
• z učinkovito napravo za prezračevanje
odvajati odvečno toploto.
Sama lega zimskega vrta je zgolj drugotnega pomena.
Z
S
J
V
Sposobnost akumuliranja toplote
6.7
Sposobnost zimskega vrta, da akumulira toploto, lahko v splošnem ocenjujemo
pozitivno. Tla in stene akumulirajo vpadno
kratkovalovno sončno sevanje in ga spremenijo v toploto. To toploto lahko uporabimo za ogrevanje samega zimskega vrta
ali pa jo v obliki ogretega zraka vodimo v
sosednje prostore. Zaradi boljše akumulacijske sposobnosti priporočamo uporabo talnih oblog temne barve.
Ukrepi za zaščito pred soncem
Zaradi majhnega naklona strehe pogosto
uporabljamo senčila iz jadrovine ali pa
markize, ki jih avtomatsko krmilijo temperaturni oziroma sevalni senzorji. Njihovo
učinkovitost vrednotimo s koeficientom
zmanjševanja prepustnosti toplotnega
prehoda »z«, ki naj bo po možnosti čim
manjši.
Nasadi v zimskem vrtu
Z izbiro primerne zasaditve lahko ustvarimo “zeleno okolje” oziroma poletje, ki traja vse leto. Za zaščito rastlin pred nizkimi
temperaturami ponavadi zadostuje že, če
v ekstremno mrzlih dneh poskrbimo za
dovod toplote do njihovih korenin.
250
Za senčenje poleti
skrbijo listnata
drevesa
Pozimi lahko sonce
neovirano oddaja
toploto.
Pri zimskih vrtovih je posrečena rešitev
nasaditev listnatega drevja, ki poleti ovira prehod sončnih žarkov, jeseni, ko listje
odpade, pa jih ponovno prepušča.
Odvajanje toplote z zračenjem
Ekonomičnost – povečanje vrednosti
bivalne enote
Če želimo toploto odvajati z zračenjem,
moramo že pri načrtovanju predvideti zadostno število odprtin za dovod in odvod
zraka. Odprtine naj bodo tako velike, da
bodo omogočale čim večje število zamenjav celotne prostornine zraka v eni
uri (do petdesetkrat). Odprtine moramo
namestiti tako, da bo mogoče navzkrižno
zračenje.
Odvod zraka
Mehanska
sončna zaščita
Odločitev za gradnjo zimskega vrta je
individualna in temelji na različnih možnostih uporabe: vrt lahko uporabljamo
kot dodaten bivalni prostor, zeleno oazo
ali rastlinjak. Morebitni prihranek pri kurjavi, ki bi bil posledica postavitve takšne
enote, naj bo pri odločanju drugotnega
pomena.
Vsekakor moramo upoštevati, da je ogrevan, a slabo toplotno izoliran zimski vrt,
energijsko zelo potraten. Ob tem pa je
treba tudi vedeti, da zimski vrt izredno
poveča vrednost bivalne enote.
Dovod
zraka
Konstrukcije in materiali
Konstrukcijo zimskega vrta moramo prilagoditi želji naročnika; njegova je odločitev, ali naj ima vrt funkcijo rastlinjaka
ali dnevne sobe. Na tržišču so danes na
voljo konstrukcijski elementi iz aluminija,
lesa, plastike ali kombinacije aluminij-les,
ki se po tehnični izvedbi in ceni med seboj precej razlikujejo. Prav tako je na voljo
tudi izčrpna literatura o zimskih vrtovih.
Zimski vrtovi so lahko zelo pomemben,
vendar ne edini element za izrabo pasivne sončne energije. Zimskega vrta ne
smemo obravnavati kot ločeno enoto, saj
gre za sistem, ki je usklajen s celotnim
konceptom zgradbe – zaradi arhitekture,
uporabnih možnosti in varčevanja z energijo.
251
6.7
Povzetek
6.8 Rast rastlin za steklom
Pogosto obstaja zmotno mnenje, da
stekla z nanosom negativno vplivajo na
rast rastlin. Da se načeloma ne obnašajo
tako, dokazuje študija Silke Hoffman z Inštituta za tehniko vrtnarstva in kmetijstva
univerze Hannover (Institut für Technik im
Gartenbau und Landwirtschaft der Universität Hannover) iz leta 1998.
Ta študija, dolga 45 strani, je preobsežna, da bi jo v celoti predstavili v tem
priročniku. Zato se omejujemo samo na
povzetek, kjer so predstavljene osnovne
ugotovitve.
Povzetek
6.8
Raziskave nekaj vzorcev toplotno in
sončnozaščitnih stekel različnih proizvajalcev so pokazale razlike v njihovih optičnih lastnostih. Predvsem se razlikujejo
v transmisiji za PAR (Photosynthetically
Active Radiation PAR: 400–700 nm). Pri
tem je PAR prepustnost nekaterih sončnozaščitnih stekel povsem primerljiva s
prepustnostjo toplotnozaščitnih.
Zmanjšanje transmisije za modro in svetlo rdeče sevanje v primerjavi s transmisijo za zeleno sevanje ima za rast rastlin sekundarni pomen. Glede na PAR področje
so odstotni deleži obeh področij primerljivi s sestavo sevanja dosedanjih oziroma
običajnih zasteklitev rastlinjakov. Poleg
tega kaže akcijski spekter fotosinteze za
različne vrste rastlin, da te potrebujejo
252
tudi zeleno sevalno področje. Močna absorpcija stekel za temno rdeče sevanje
deluje na morfologijo rastlin pozitivno.
Naraščajoče razmerje SR:TR in fitokromno ravnovesje vodi do zmanjšanja rasti
v dolžino, rastline ostanejo kompaktnejše. Zmanjšana transmisija za UV sevanje
(UVA) nima nobenega vpliva na učinek
fotosinteze in s tem na rast rastlin.
Izračuni razpoložljivosti PAR v odvisnosti
od zasteklitve, položaja sonca, oblačnosti in odmika od stekla so ponazorili
primarni pomen količine sevanja za rast
rastlin. Toplotno in sončnozaščitna stekla
z izmerjeno PAR - transmisijo < 45 % (Tv
< 50 – 55 %) so neprimerna za uporabo
za ozelenitev notranjosti, vsa druga stekla
so za uporabo primerna, če upoštevamo
čim manjši odmik od stekla in izbiro primernih rastlin.
Hkrati sta pri vgradnji izbranega stekla za
celotno transmisijo pomembna tudi naklon stekla in vsakdanji položaj sonca, torej vpadni kot globalnega sevanja na steklo in usmerjenost k določeni strani neba.
Tudi konstrukcijski deli in drugi elementi,
ki povzročajo senčenje (na primer večje
rastline), vplivajo na razpoložljivo količino
svetlobe za rastline na razdalji od stekla.
Drugi dejavniki, ki vplivajo na rast, še posebej prezračevanje in namakanje, imajo
pomembno vlogo za razvoj ozelenitve
notranjosti in jih moramo optimirati.
6.9 Statika stekla in smernice
odvisna samo od odločitve, ali bomo v
posameznem primeru uporabili varnostno ali navadno steklo, temveč tudi od
pravilno izbrane debeline.
S statičnimi izračuni zagotavljamo varnostno raven zasteklitve. Glede na način
uporabe se morajo različne obremenitve
prenašati na podkonstrukcijo.
Poleg varnostne ravni moramo delno zagotavljati tudi ostanek nosilnosti po lomu
stekla. Za določeno vrsto uporabe so na
voljo tehnični pravilniki.
6.9.1 Linijsko vstavljene zasteklitve - TRLV
Od avgusta 2006 je na voljo zaključena
verzija »Tehničnega pravilnika za uporabo linijsko vpetih zasteklitev« TRLV (Technischen Regeln für die Verwendung von
linienförmig gelagerten Verglasungen
TRLV). V njem ni urejeno samo dimenzioniranje stekla, ampak tudi izbira steklenih
proizvodov za konkretno uporabljene primere, iz katerih lahko povzamemo konstrukcijske pogoje uporabe. Na novo so
povzete zahteve za pohodne zasteklitve.
Ker pravilnik vsebuje poenostavljeno
dokazovanje nosilnosti oziroma pravilne izbire zasteklitve in s tem postavljene
omejene zahteve z javnopravnega stališča, je pravilnik v civilnopravnem smislu
»priznano pravilo tehnike oziroma stanje
tehnike.«
REFLEX pri izvedbi nadglavnih zasteklitev v osnovi priporoča lepljeno varnostno
steklo 8 mm debeline z dvojno folijo 0,76
mm. Ob upoštevanju pravilnika pri planiranju in izvedbi dokazilo za vsak posamezen primer ni potrebno.
Zaradi dodatnega upoštevanja klimatskih
obremenitev pri izolacijskem steklu (glej
Poglavje 4.12) je izračunavanje zelo kompleksno in ga je v praksi zelo težko izvesti
ročno, tako da pri tem nujno potrebujemo
pomoč ustreznega programa. Na trgu je
nekaj programov, ki dosledno upoštevajo vse zahteve iz te smernice, zato pooblaščene inštitucije njihovo uporabo dovoljujejo. Enega izmed njih uporabljamo
tudi v podjetju REFLEX.
253
6.9
Steklo se danes ne pojavlja samo v oknih,
vratih ali pregradnih stenah, temveč vse
pogosteje tudi na fasadah: v obliki drugega ovoja, parapetov, stenskih zasteklitev ali različnih varovalnih ograj. Široko
področje uporabe stekla je tudi urejanje
notranjosti zgradb: zastekljeni hodniki,
pregradne stene v trgovinah, pisarnah ali
bazenih, zaščitne stene v športnih objektih in podobno. Zaradi specifičnih karakteristik stekla – majhne upogibne trdnosti
in krhkosti – pa se mora pri vseh oblikah
uporabe vedno upoštevati tudi vidik varnosti. Stopnja dosežene varnosti pa ni
Tehnični pravilnik za uporabo linijsko vpetih zasteklitev (TRLV)
Končna izdaja avgust 2006
6.9.1
1
Področje veljave
1.1
Tehnični pravilnik velja za zasteklitve, ki so na najmanj dveh nasproti si ležečih
straneh vpete neprekinjeno linijsko1. Glede na njihov naklon k vertikali so razdeljene v:
- nadglavne zasteklitve:
naklon > 10 °
- vertikalne zasteklitve:
naklon ≤ 10 °
1.2
Ta pravilnik se ne nanaša na zahteve gradbenih pravil, ki zadevajo požarno zaščito, zaščito proti hrupu in toplotno zaščito, ne dotika pa se tudi zahtev na drugih področjih.
1.3
Tehnični pravilnik ne velja za:
- nalepljene fasadne elemente (strukturne zasteklitve)
- zasteklitve, ki so namenjene podpiranju (stabilizatorji)
- zakrivljene nadglavne zasteklitve.
1.4
Za pohodne in delno pohodne zasteklitve (npr. za namene čiščenja), ki ne
ustrezajo odstavku 3.4 tega pravilnika, in za zasteklitve, ki ščitijo pred padcem v
globino, moramo upoštevati dodatne zahteve.
1.5
Določila za nadglavne zasteklitve veljajo tudi za vertikalne zasteklitve, če te niso
izpostavljene kratkotrajnim spremenljivim vplivom, kot je npr. vpliv vetra. Sem
sodijo npr. shed zasteklitve, pri katerih obstaja nevarnost obremenitve zaradi
kopičenja snega.
2
Gradbeni proizvodi
2.1
Kot stekleni proizvodi se lahko uporabljajo:
a) zrcalno steklo (SPG) po seznamu gradbenih pravil A (BRL A) del 1, tekoča št.
11.1
b) lito steklo (žično steklo, ornamentno steklo, žično ornamentno steklo) po BRL
A del 1, tekoča št. 11.2
c) kaljeno varnostno steklo (ESG) po BRL A del 1, tekoča št. 11.4.1 iz stekla po a)
ali b)
d) kaljeno varnostno steklo s toplotnim preizkusom (ESG-H) po BRL A del 1, tekoča št. 11.4.2 iz ESG po c), ki je bilo izdelano iz SPG po a)
e) delno kaljeno steklo (TVG) po splošnem gradbeno-inšpekcijskem dovoljenju
f) lepljeno varnostno steklo (VSG) iz stekel po a) do d) z vmesnimi folijami iz polivinil-butirala (PVB) po seznamu pravil gradnje A del 1, tekoča št. 11.8, ali iz
drugih stekel in/ali z drugimi vmesnimi plastmi, katerih uporaba je dokazana2.
g) Lepljeno steklo (VG) iz stekel po a) do e) z drugimi vmesnimi sloji.
Pri uporabi steklenih gradbenih proizvodov z oznako CE po usklajenih normah
upoštevamo še morebitna določena aktualna nadzorna določila s seznama
tehničnih gradbenih določil in seznama gradbenih pravil.
254
2.2
Za steklo po odstavkih 2.1 a) do 2.1 d) uporabimo modul elastičnosti E = 70.000
N/mm2, koeficient prečnega raztezanja µ = 0,23 in linearni termični razteznosti
koeficient α = 9 • 10-6 K-1.
2.3
Pri steklih ESG in ESG-H je treba preveriti poškodbe robov. Stekla ESG s poškodbami robov, ki segajo globlje od 15 % debeline stekla v volumen stekla, se
ne smejo vgraditi. Stekla ESG-H s poškodbami robov, ki segajo globlje od 5 %
debeline stekla v volumen stekla, se ne smejo vgraditi.
3
Pogoji uporabe
3.1 Splošno
3.1.1 Globino vpetja stekla je treba izbrati tako, da je varnost položaja zasteklitve
dolgoročno zagotovljena. Osnova za to je DIN 18545-1:1992-02 ali DIN 185164:1990-02, v navezi z odstavkoma 3.3.2 in 3.3.3.
3.1.2 Upogib profilov pritrditve oziroma konstrukcije ne sme znašati več kot 1/200
dolžine vpetja stekla oziroma lahko znaša največ 15 mm. Pri določanju velikosti
prereza stekla se lahko izhaja iz približne kontinuirane toge podpore.
3.1.4 Pod obremenitvijo in učinkom temperature ne sme priti do nobenega kontakta
med steklom in trdimi materiali (npr. kovine, steklo).
3.1.5 Premik oziroma zdrs stekel se prepreči s pomočjo distančne podložke. Razdalja med dnom folca in robom stekla mora biti tako velika, da je ob upoštevanju
mejnih mer podkonstrukcije in zasteklitve mogoča izravnava parnega tlaka.
3.1.6 Robovi žičnega stekla ne smejo biti stalno izpostavljeni vlagi. Prosti robovi so
lahko izpostavljeni atmosferi, če sušenje ni ovirano.
3.2 Dodatna pravila za nadglavne zasteklitve
3.2.1 Za enojne zasteklitve in za spodnje steklo izolacijskih zasteklitev se lahko uporablja le žično steklo ali VSG iz float stekla ali VSG iz delno kaljenega stekla (TVG)
po splošnem gradbeno-inšpekcijskem dovoljenju.
3.2.2 Stekla VSG iz flota in/ali iz TVG, z eno podporno širino večjo od 1,20 m, so vpeta
vsestransko linijsko. Pri tem razmerje stranic ne sme biti večje od 3:1.
3.2.3 Pri VSG iz enojne zasteklitve ali spodnjem steklu izolacijske zasteklitve mora
znašati nazivna debelina PVB folije najmanj 0,76 mm. Dovoljeno odstopanje od
tega je debelina PVB folije 0,38 mm pri vsestranskem linijskem vpetju in podporni širini v glavni nosilni smeri največ 0,80 m.
1
2
Za hladne prezračevane obloge zunanje stene iz kaljenega varnostnega stekla velja DIN 18516-4:1990-02.
Npr. s splošnim gradbeno-inšpekcijskim dovoljenjem
255
6.9.1
3.1.3 Linijsko vpetje mora biti aktivno obojestransko normalno v ravnini stekla. To zagotovimo z dovolj togimi pokrivnim profili ali ustrezno mehansko pritrditvijo.
3.2.4 Pri dvostransko linijsko vpetih zasteklitvah so za uporabo dovoljeni izključno
tesnilni materiali po DIN 18545-2 skupine E, za privite pritisne profile (pritisne
letve) pa tudi tesnilni profili, kot polizdelki, po DIN 7863 skupine A do D.
3.2.5 Žično steklo je dovoljeno uporabiti le pri podporni širini v smeri glavne nosilnosti
do največ 0,7 m. Globina vpetja žičnega stekla mora biti najmanj 15 mm.
3.2.6 Nadglavne zasteklitve, ki odstopajo od pogojev uporabe v odstavkih 3.1 in 3.2.1
do 3.2.5, se lahko uporabijo, če se s primernimi ukrepi prepreči odpadanje večjih steklenih delov na delovno površino. To se lahko doseže npr. z dovolj nosilnimi in trajnimi mrežami s širino odprtine < 40 mm.
3.2.7 Izvrtine in izrezi v šipah niso dovoljeni. Odstopanje od tega je dovoljeno pri zasteklitvah z uporabo VSG iz TVG za pritrditev neprekinjenih pokrivnih letev. Razdalja med robom stekla in izvrtino ter med izvrtinami mora znašati najmanj 80
mm.
3.2.8 Prosti rob VSG lahko – paralelno in pravokotno k vpetju – moli maksimalno 30
% prek dolžino pritrditve, največ pa 300 mm od linijsko vpetega pritrdilnega območja. Zamik stekla v VSG je lahko maksimalno 30 mm (npr. kapni robovi pri
nadglavni zasteklitvi).
6.9.1
3.2.9 V odstavku 3.1.3 zahtevano linijsko vpetje zasteklitev se lahko v smeri dviga
(obremenitev srka) nadomesti tudi s točkovnim pritrjevanjem roba. Razdalja
med držali na robu ne sme biti večja od 300 mm, površina pritrjevanja ne manjša
od 1000 mm2 in globina vpetja stekla ne manjša od 25 mm.
3.3 Dodatna pravila za vertikalne zasteklitve
3.3.1 Enojna zasteklitev iz SPG, ornamentno steklo ali VG morajo biti vsestransko linijsko vpeti.
3.3.2 Uporaba (brez toplotnega preizkusa ESG-H) enojnega kaljenega stekla ESG po
odstavku 2.1 c) je dovoljena le v vgradnih situacijah pod 4 metri vgradne višine,
pri kateri osebe ne morejo stopiti direktno pod zasteklitev. V vseh drugih vgradnih
situacijah, vključno z zunanjim steklom pri izolacijski zasteklitvi, se mora namesto
enojnega kaljenega stekla ESG po odstavku 2.1 c) uporabiti (toplotni preizkus)
enojno kaljeno steklo s toplotnim preizkusom ESG-H po odstavku 2.1 d).
3.3.3 Izvrtine in izrezi so dovoljeni samo v termično obdelanih steklih (se pravi ESG,
ESG-H, TVG) ali VSG.
3.4 Dodatna pravila za pohodne zasteklitve
3.4.1 Pravila veljajo za pohodne zasteklitve z vsestranskim linijskim vpetjem za stopnice ali kot elementi podesta, katerih opisi sledijo spodaj. Po njih je prepovedana vožnja, izpostavljenost visoki trajni obremenitvi ali povišani nevarnosti trka
zaradi pogojev uporabe.
256
3.4.2 Stabilnost in primernost uporabe pohodnih zasteklitev in njihovih podpornih
konstrukcij moramo dimenzionirati na vplive, ki se določijo iz nadzora gradnje
znanih tehničnih gradbenih določil. Dodatno moramo raziskati še primer obremenitve »lastna teža + posamična obremenitev« (na pohodni površini 100 mm
x 100 mm) v najbolj neugodnem položaju obremenitev. Velikost posamezne
obremenitve znaša 1,5 kN na območjih, kjer deluje z enakomerno porazdeljeno
navpično prometno obremenitvijo maksimalno 3,5 kN/m2. Na območjih z višjo
navpično prometno obremenitvijo znaša posamezna obremenitev 2,0 kN. Prometne obremenitve nad 5,0 kN/m2 niso dovoljene.
3.4.4 Dokazila za napetost zasteklitev se vodijo pod domnevo, da zgornje steklo v
sestavi VSG ni nosilno.
3.4.5 Napetosti, ki nastopijo v zasteklitvah – tudi takšne, ki so posledica obremenitev,
opisanih v odstavku 3.4.2 – ne smejo prekoračiti dovoljenih napetosti, navedenih v Tabeli 2. Za TVG veljajo vrednosti iz ustreznega splošnega gradbeno-inšpekcijskega dovoljenja.
3.4.6 Upogib popolno intaktne zasteklitve zaradi obremenitev, ki so navedene v odstavku 3.4.2, ne sme prekoračiti 1/200 podporne dolžine.
3.4.7 Pri dokazilih o napetosti in upogibu VSG se ne sme upoštevati pozitivno delujočega lepilnega spoja, ki je med posameznimi stekli.
4
Obremenitve
4.1
Upoštevamo obremenitve, ki sledijo iz inšpekcijskega nadzora gradnje priznanih tehničnih določil gradnje.
4.2
Pri izolacijski zasteklitvi še dodatno upoštevamo učinek spremembe tlaka p 0, ki izhaja iz temperaturnih sprememb ∆T in sprememb meteorološkega tlaka zraka ∆pmet , ter iz razlike ∆H višine med krajem izdelave in krajem vgradnje. Kot kraj izdelave velja kraj končne zatesnitve šip.
Upoštevamo obe kombinaciji obremenitev, navedeni v Tabeli 1.
257
6.9.1
3.4.3 Lahko se uporabi VSG iz najmanj treh stekel. Zgornje steklo mora biti iz ESG ali
TVG, debeline najmanj 10 mm. Obe spodnji stekli morata biti iz SPG ali TVG in
debeline najmanj 12 mm. Maksimalna dolžina znaša 1500 mm, maksimalna širina pa 400 mm. Globina vpetja stekel mora znašati najmanj 30 mm. Najmanjša
nazivna debelina PVB folije je pri vsaki vmesni plasti 1,52 mm. Zasteklitve v ravnini stekla zavarujemo s pomočjo primernih mehanskih držal, tako da ostanejo
na svojem mestu. Robovi zasteklitev morajo biti zaščiteni s podpornimi konstrukcijami ali mejnimi stekli. Za zasteklitve, ki odstopajo od pravokotne oblike,
veljajo dimenzije očrtanega pravokotnika. Izvrtine ali izrezi niso dovoljeni. Površine zasteklitev morajo biti dovolj varne proti drsenju.
Tabela 1: Izračunane vrednosti klimatskih obremenitev* in rezultiran izohorni tlak p0
Kombinacija
obremenitev
∆T v K
Poletje
Zima
∆pmet v kN/m2
∆H v m
po v kN/m2
+ 20
-2
+ 600
+ 16
- 25
+4
- 300
- 16
* Dopolnila k temu glej v Prilogi B1.
V Tabeli 1 je:
∆T
Razlika temperature med izdelavo in uporabo
∆pmet
Razlika meteorološkega zračnega tlaka v kraju vgradnje in izdelave
∆H
Razlika v višini kraja vgradnje in izdelave
p0
iz ∆T, ∆pmet in ∆H rezultiran izohorni tlak (glej enačbo A5 v Prilogi A).
Če je razlika višine krajev ∆H znana, namesto izračunanih vrednosti po Tabeli
1 upoštevamo dejansko vrednost.
Izhodišče za uporabo izračunanih vrednosti za temperaturno razliko ∆T po Tabeli 1 je uporaba izolacijskega stekla, ki ima skupno stopnjo absorpcije manjšo kot 30 % in se ne segreje s pomočjo drugih gradbenih delov ali senčil.
Če zaradi nenavadnih pogojev vgradnje računamo z neugodnimi temperaturnimi pogoji, moramo v tem primeru dodatno uporabiti vrednosti ∆T ali ∆p 0 po
Tabeli B1 iz Priloge B.
Za ravne izolacijske zasteklitve z vsestranskim vpetjem pravokotnih stekel je v
Prilogi A podan postopek izračuna za dokaz obremenitev po odstavkih 4.1 in 4.2.
Uporaba primerljivih postopkov je dovoljena.
5
Dokazilo o stabilnosti in dokazilo o upogibu
6.9.1
4.3
5.1 Splošno
5.1.1 Stekla je treba dimenzionirati glede na obremenitve iz odstavka 4.1 in 4.2, z
upoštevanjem vseh vplivov, ki povečujejo obremenitve (izvrtine, izrezi). Pri izolacijskih zasteklitvah moramo upoštevati povezavo posamičnih stekel z vključenim volumnom plina. Prav tako moramo upoštevati posebno nosilno obnašanje
upognjenih stekel (učinek lupine).
5.1.2 Pri dokazilu o stabilnosti in dokazilu o upogibu enojnih VSG ali VG zasteklitev ne smemo upoštevati pozitivno delujočega lepilnega spoja šip.
Enako velja za povezavo izolacijskih zasteklitev prek robnega tesnjenja.
Pri vertikalnih zasteklitvah iz izolacijskih stekel z VSG ali VG pri teh dokazilih za
spremenljive obremenitve dodatno upoštevamo mejno stanje popolnega lepilnega spoja.
5.2 Dokazilo napetosti
5.2.1 Pri dimenzioniranju na obremenitve po odstavku 4.1 veljajo dovoljene upogibno-natezne napetosti po Tabeli 2. Pri dimenzioniranju za prekrivanje obremenitev po odstavkih 4.1 in 4.2 je dovoljeno zvišati dovoljene napetosti upogiba po
Tabeli 2 v splošnem za 15 %, pri vertikalnih zasteklitvah s stekli iz SPG in steklenimi površinami do 1,6 m2 pa izjemoma za 25 %.
258
5.2.2 Spodnje steklo nadglavne zasteklitve iz izolacijskega stekla dimenzioniramo
poleg primera načrtnih obremenitev po odstavkih 4.1 in 4.2 tudi za primer loma
zgornjega stekla z njegovo obremenitvijo.
Tabela 2: Dovoljene upogibno-natezne napetosti v N/mm2
Vrsta stekla
Nadglavna zasteklitev
Vertikalna zasteklitev
ESG iz SPG
50
50
ESG iz litega stekla
37
37
Emajliran ESG iz SPG*
30
30
SPG
12
18
Lito steklo
8
10
VSG iz SPG
15 (25**)
22,5
* Emajli na natezni strani.
** Dovoljeno le za spodnja stekla nadglavne zasteklitve izolacijskega stekla v primeru obremenitve „lom
zgornjega stekla“.
5.3 Dokazilo upogiba
5.3.1 Upogib stekel na najbolj neugodnem mestu ne sme biti večji od vrednosti, navedenih v Tabeli 3.
Omejitve upogiba
Vpetje
Nadglavna zasteklitev
Štiristransko
1/100 podporne širine stekla v glavni smeri nosilnosti Ni zahtevano**
Dvo in
tristransko
Vertikalna zasteklitev
6.9.1
Tabela 3:
Enojna zasteklitev:
1/100 prostega roba*
1/100 podporne širine stekla v glavni smeri nosilnosti
Stekla izolacijske zasteklitve: 1/200 prostega roba
1/100 prostega roba**
* Teh omejitev ni treba upoštevati, če lahko dokažemo, da bo pod obremenitvijo zagotovljena minimalna
globina vpetja 5 mm.
**Upoštevati moramo omejitve dovoljenega upogiba proizvajalca izolacijskega stekla.
5.3.2 Pri dimenzioniranju spodnjega stekla nadglavne zasteklitve iz izolacijskega stekla po odstavku 5.2.2 dokazilo o upogibu ni potrebno.
5.4
Olajšave za dokazila za vertikalne zasteklitve
Vsestransko vpete izolacijske zasteklitve, pri katerih veljajo naslednji pogoji:
- steklen izdelek:
SPG, TVG ali ESG
- površina:
≤ 1,6 m2
- debelina stekla:
≥ 4 mm
- razlika debelin stekla:
≤ 4 mm
- medstekelni prostor:
≤ 16 mm
- obremenitev vetra w:
≤ 0,8 kN/m2
se lahko uporabijo brez nadaljnjih dokazil za vgradnjo do višine 20 m nad terenom
pri normalnih pogojih proizvodnje in vgradnje (uporaba izračunanih vrednosti po
Tabeli 1).
Če je dolžina krajšega roba manjša od 500 mm, se pri steklih iz SPG poveča
tveganje loma kot posledica klimatskih obremenitev.
259
Priloga A: Postopek izračuna za izolacijsko steklo
Za izolacijske zasteklitve z vsestranskim vpetjem pravokotnih stekel se lahko prenos
dela obremenitve na zunanja in notranja stekla in obremenitve zaradi klimatskih sprememb pri manjših deformacijah upošteva kot:
- Izračun deleža δa in δi posameznih stekel na togost skupnega upogibanja
(A1)
(A2)
- Izračun karakteristične dolžine roba a*
(A3)
Spremljajoča vrednost Bv je odvisna od razmerja stranic a/b in je podana v Tabeli A1.
Tabela A1: Spremljajoča vrednost BV (*)
6.9.1
a/b
1,0
0,9
0,8
0,7
0,6
0,5
0,4
0,3
0,2
0,1
Bv
0,0194
0,0237
0,0288
0,0350
0,0421
0,0501
0,0587
0,0676
0,0767
0,0857
* Vrednosti so bile izračunane na podlagi Kirchhoffove ploščinske teorije za µ=0,23, vmesne vrednosti pa
se lahko določijo z linearno interpolacijo.
Vrednosti za a* so za uporabne izolacijske zasteklitve sestavljene v odvisnosti od razmerja stranic a/b in so ponazorjene v Tabeli A3.
- Izračun faktorja φ
(A4)
- Izračunavanje izohornega tlaka p 0
Izohorni tlak p 0 v medstekelnem prostoru (tlak pri nespreminjajočem se volumnu) je
rezultat klimatskih sprememb, kot je razvidno iz:
p0 = c1•∆T - ∆ pmet + c2•∆H
260
z
c1 = 0,34 kPa/K
in
c2 =0,012 kPa/m
(A5)
- Razdelitev obremenitev
Razdelitev obremenitev in obremenitev izohornega tlaka na zunanja in notranja stekla
je razvidna iz ustreznih podatkov v Tabeli A2.
Tabela A2: Razdelitev obremenitev*
Obremenitev
Delež obremenitve na
zunanje steklo
Delež obremenitve na
notranje steklo
Veter wa
(δa + φ δi )• wa
(1 – φ) δi • wa
Sneg s
(δa + φ δi )• s
(1 – φ) δi • s
Notranje steklo
Veter wi
(1 – φ) δa • wi
(φ δa + δi )• wi
Obe stekli
Izohorni tlak p 0
- φ •p 0
+ φ •p 0
Obremenitev na
Zunanje steklo
* Pravila predznakov glej Prilogo B2.
V enačbah od A1 do A5 je:
a
krajša dolžina roba pri izolacijskih zasteklitvah v mm
b daljša dolžina roba pri izolacijskih zasteklitvah v mm
dSZR razdalja med stekli (medstekelni prostor) v mm
da debelina zunanjega stekla v mm
di debelina notranjega stekla v mm
6.9.1
Pripomba: Pri VSG in VG s posameznimi stekli (1, 2 ...) kot debelino stekla upoštevamo
nadomestno debelino d* kot sledi:
- popoln spoj:
- brez spoja:
Tabela A3: Delež posameznih stekel na skupno togost dvoslojnega izolacijskega stekla in karakteristična dolžina roba
a* v mm za razdaljo med stekli dSZR = 10; 12; 14 in 16 mm in za razmerje med stranicami a/b = 0,33; 0,50; 0,67 in 1,0.
d SZR
[mm]
10
12
Debelina stekla v mm
Delež trdote
a* v mm
di
da
δi
δa
0,33
0,50
0,67
4
4
50 %
50 %
243
259
279
1,00
328
4
6
23 %
77 %
270
288
311
365
4
8
11 %
89 %
280
299
322
379
4
10
6%
94 %
284
303
326
384
6
6
50 %
50 %
329
351
378
444
6
8
30 %
70 %
358
382
411
484
6
10
18 %
82 %
373
397
428
503
8
8
50 %
50 %
408
435
469
551
8
10
34 %
66 %
438
466
503
591
10
10
50 %
50 %
483
514
554
652
4
4
50 %
50 %
254
271
292
343
4
6
23 %
77 %
283
302
325
382
4
8
11 %
89 %
293
313
337
396
4
10
6%
94 %
297
317
341
402
6
6
50 %
50 %
344
367
395
465
6
8
30 %
70 %
375
400
430
507
6
10
18 %
82 %
390
415
448
527
8
8
50 %
50 %
427
455
490
577
8
10
34 %
66 %
458
488
526
619
10
10
50 %
50 %
505
538
580
682
261
Nadaljevanje Tabele A3:
d SZR
[mm]
14
16
Debelina stekla v mm
Delež trdote
a* v mm
di
da
δi
δa
0,33
0,50
0,67
1,00
4
4
50 %
50 %
264
281
303
357
4
6
23 %
77 %
294
314
338
397
4
8
11 %
89 %
305
325
350
412
4
10
6%
94 %
309
329
355
418
6
6
50 %
50 %
358
381
411
483
6
8
30 %
70 %
390
415
447
526
6
10
18 %
82 %
405
432
465
547
8
8
50 %
50 %
444
473
510
600
643
8
10
34 %
66 %
476
507
547
10
10
50 %
50 %
525
559
603
709
4
4
50 %
50 %
273
291
313
369
4
6
23 %
77 %
304
324
349
411
4
8
11 %
89 %
315
336
362
426
4
10
6%
94 %
320
341
367
432
6
6
50 %
50 %
370
394
425
500
6
8
30 %
70 %
403
429
463
544
6
10
18 %
82 %
419
446
481
566
8
8
50 %
50 %
459
489
527
620
8
10
34 %
66 %
492
525
565
665
10
10
50 %
50 %
543
578
623
733
6.9.1
Priloga B: Pojasnila
B1: Pojasnila k najmanjšim vrednostim za klimatske obremenitve
Pri določanju klimatskih vrednosti v Tabeli 1 se je izhajalo iz naslednjih robnih pogojev:
• Kombinacija vplivov poleti
- Pogoji vgradnje:
osončenje 800 W/m2 pod kotom žarka 45 °
absorpcija šipe 30 %
temperatura zraka zunaj in znotraj 28 °C
srednji zračni tlak 1010 hPa
upor prehoda toplote znotraj in zunaj 0,12 m2K/W
rezultirana temperatura v vmesnem prostoru med stekli ca. + 39 °C.
- Pogoji proizvodnje:
izdelava pozimi pri + 19 °C in visokem zračnem tlaku 1030 hPa.
262
• Kombinacija vplivov pozimi
- Pogoji vgradnje:
brez osončenja
Ug -vrednost stekla 1,8 W/m2K;
temperatura zraka znotraj + 19 °C in zunaj -10 °C
visok zračni tlak 1030 hPa
upor prehoda toplote znotraj 0,13 m2K/W in zunaj 0,04 m2K/W
rezultirana temperatura v vmesnem prostoru med stekli ca. + 2 °C.
- Pogoji proizvodnje:
izdelava poleti pri + 27 °C in pri nizkem tlaku zraka 990 hPa.
Morebitni posebni temperaturni pogoji na kraju vgradnje se pri izračunu lahko upoštevajo z dodatnimi vrednostmi za ∆T in ∆p 0, podanimi v Tabeli B1.
Tabela B1: Dodatne vrednosti za ∆T in ∆p0 za upoštevanje posebnih temperaturnih pogojev v kraju vgradnje
Poletje
Zima
∆T v K
∆p0 v kN/m2
Absorpcija med 30 in 50 %
+9
+3
Znotraj ležeča zaščita pred soncem (ventilacija)
+9
+3
Absorpcija višja od 50 %
+ 18
+6
Vzrok za povišano temperaturno razliko
Znotraj ležeča zaščita pred soncem (brez ventilacije)
+ 18
+6
Zadaj nameščena toplotna izolacija (panel)
+ 35
+ 12
Neogrevana stavba
- 12
-4
6.9.1
Kombinacija obremenitev
B2: Dopolnila k pravilom predznakov
Pozitivni znak se izbere v smeri »glavne obremenitve«, npr. pri vertikalni zasteklitvi v
smeri tlaka vetra na zunanje steklo (glej sliko B2). Puščica tako kaže od »zunaj« proti
»znotraj«. To pravilo velja tudi, če prevladujejo druge obremenitve, npr. srk vetra ali
notranji tlak pri izolacijskem steklu.
Nadtlak
Pritisk
vetra
Upogib
a)
Zunaj
Podtlak
Upogib
b)
c)
Znotraj
Slika B2:
Znaki za obremenitve in
znaki za upogib pri vertikalni
zasteklitvi (ponazorjeno je
upognjeno stanje):
(a) Če je tlak vetra na zunanje
steklo pozitiven, je tudi
upogib »navznoter« pozitiven.
(b) Nadtlak v vmesnem prostoru med stekli (pozitiven)
učinkuje na izbočenje notranjega stekla navznoter
(pozitivno) in na izbočenje
zunanjega stekla navzven
(negativno).
(c) Pri podtlaku v medstekelnem prostoru nastanejo
ustrezni predznaki.
263
6.9.2 Prezračevane, zunanje obloge zida iz kaljenega stekla ESG
Parapetne plošče za prezračevane konstrukcije za zunanji zid, pri vertikalni vgradnji ali vgradnji pod naklonom, dimenzioniramo skladno z DIN 18516-4. Veljajo
naslednje dopustne upogibne napetosti:
Dovoljene upogibne napetosti σdop (N/mm2)
Kaljeno varnostno steklo (RX SAFE ESG) iz
zrcalnega stekla
40
litega stekla
30
emajliranega stekla, če je emajliranje direktno na površino stekla in
- leži v natezni coni
25
- leži v tlačni coni
40
6.9.2
Vrednosti iz tabele se lahko uporabijo za
izračunavanje samo, če se na parapetnih
ploščah izvaja lastna notranja kontrola
proizvajalca oziroma zunanji nadzor pooblaščenega inštituta.
Poleg dopustne upogibne napetosti moramo preveriti tudi upogib proste stranice
(dvostransko vpetje) in upogib na sredini
stekla.
f ≤ lmax / 100
razlaga znakov
lmax = najdaljša stranica stekla pri štiristranskem vpetju oziroma prosta razdalja
podpore pri dvo in trostranskem vpetju.
6.9.3 Varovalne zasteklitve – TRAV
Področje zaščite pred padcem v globino
ureja »Tehnični pravilnik za uporabo zasteklitev, ki varujejo pred padcem v globino« TRAV (Technischen Regeln für die
Verwendung von absturzsichernden Verglasungen TRAV). Pravilnik ureja vprašanje zasteklitev, pri katerih lahko posameznik ob naletu zlomi steklo in pade več
264
kot meter globoko. V nadaljevanju bomo
takšne zasteklitve imenovali varovalne
zasteklitve.
Z upoštevanjem pravilnika pri planiranju
in izvedbi dokazovanje za posamezen
primer ni potrebno.
Tehnični pravilnik za uporabo zasteklitev, ki varujejo pred padcem
v globino (TRAV)
Verzija januar 2003
Vsebina
1 Področje veljave
2 Gradbeni izdelki
3 Pogoji uporabe
4 Obremenitve
5 Dokazilo o nosilnosti pod statičnimi obremenitvami
6 Dokazilo o nosilnosti pod udarnimi (dinamičnimi) obremenitvami
6.9.3
Priloge
A Pomembne površine mesta udara
B Konstruktivni predlogi, s preizkusi potrjene ograje kategorije B
C Vrednosti napetosti za poenostavljeno dokazilo izračuna varnosti pred udarom po Poglavju 6.4
D Dovoljena odstopanja od pravokotnih oblik pri zasteklitvah, potrjenih s preizkusi udara
E Napotki za določanje vrednosti napetosti v Prilogi C (informativno)
1
Področje veljave
1.1
Tehnični pravilnik velja za naslednje mehansko vpete zasteklitve, če služijo tudi
za zaščito ljudi na delovni površini pred stranskim padcem v globino, pri čemer
se najmanjša višinska razlika določi glede na ustrezen državni pravilnik o gradnji. Ureja:
- Vertikalne zasteklitve po »Tehničnem pravilniku za uporabo linijsko vpetih zasteklitev«, objavljenem v DIBt obvestilih 6/1998 (TRLV), ki se jim zaradi njihove
zaščitne funkcije pred padcem v globino po teh pravilih določijo dodatne zahteve. Dovoljenje za uporabo v odstavku 1.5 TRLV za zasteklitve, katerih zgornji
rob leži maksimalno 4 m nad delovno površino, ne velja za zasteklitve, ki ščitijo
pred padcem v globino.
- Nosilna steklena ograja z neprekinjenim oprijemalom.
- Polnila ograj iz stekla, ki morajo ustrezati zahtevam po TRLV in TRAV ali polnila ograj iz stekla, ki morajo izpolnjevati samo zahteve po TRAV, npr. točkovno
vpeta polnila ograj v notranjosti zgradbe.
Pri posebnih pogojih uporabe (npr. na nogometnih stadionih) ali povečani nevarnosti udara (npr. transport težkega tovora, zaključna rampa pred zasteklitvijo
itn.) so zahtevani dodatni ukrepi (npr. uporaba višjih obremenitev na ročaj oziroma prečnik, odvodnik udara itn).
265
1.2
Zasteklitve, ki ščitijo pred padcem v globino, se po tem pravilniku delijo v tri kategorije (glej tudi primere v Prilogi A):
Kategorija A
Linijsko vpete vertikalne zasteklitve po TRLV, ki nimajo nobenega nosilnega
prečnika ali ročaja po pravilih gradnje na zahtevani višini za prevzem horizontalne obremenitve. Robovi zasteklitev morajo biti zaščiteni pred udarci z vpetjem
(npr. steber, prečnik, sosednja stekla) ali s pomočjo direktno mejnih gradbenih
delov (npr. stene ali stropi).
Kategorija B
Na spodnjem robu, v oprijemni konstrukciji linijsko vpeta nosilna steklena ograja, katere posamična stekla so povezana s pomočjo nasajenega neprekinjenega oprijemala. Poleg zaščite zgornjega roba mora oprijemalo zagotoviti varen
prenos načrtovane horizontalne obremenitve v višini nosilca (obremenitev nosilca), in to tudi pri zlomu enega elementa ograje.
6.9.3
Kategorija C
Zasteklitve, ki ščitijo pred padcem v globino, ne služijo prenosu horizontalne
obremenitve v višini nosilca in ustrezajo eni od naslednjih skupin:
C1: Na najmanj dveh nasproti si ležečih straneh točkasto in/ali linijsko vpeto polnilo ograje.
C2: Na najmanj dveh nasproti si ležečih straneh linijsko vpete zasteklitve po
TRLV pod nosilcem, ki je nameščen na višini ročaja ograje in prenaša obremenitve.
C3: Zasteklitve kategorije A, pred katerimi je postavljen prečnik za prenašanje
obremenitev na zahtevani višini po pravilniku gradnje.
2
Gradbeni proizvodi
2.1
Za uporabne steklene proizvode velja 2. odstavek TRLV. Lepljena varnostna stekla
(VSG) morajo ustrezati seznamu pravil gradnje A del 1, tekoča št. 11.8. Poleg tega
se lahko uporabljajo taki stekleni proizvodi, ki so s splošnim gradbeno-inšpekcijskim
dovoljenjem dovoljeni izključno za uporabo v okviru TRLV (npr. delno kaljeno steklo,
borosilikatno steklo). Debeline posameznih stekel za izdelavo lepljenega varnostnega
stekla VSG lahko med seboj odstopajo maksimalno za faktor 1,5. Za izdelavo VSG
se lahko uporabijo tudi stekla, ki imajo splošno gradbeno-inšpekcijsko dovoljenje izključno za uporabo v okviru TRLV. Termično prednapeto borosilikatno steklo s splošnim gradbeno-inšpekcijskim dovoljenjem se v tem tehničnem pravilniku lahko uporabi za področja uporabe ESG.
2.2
Za vsa področja uporabe, v katerih določila nadzora gradnje za uporabo predvidevajo TRLV kaljeno steklo s toplotnim preizkusom ESG (ESG-H), je po seznamu pravil
gradnje A po tem tehničnem pravilniku tudi za zasteklitve za zaščito pred padcem
predviden ESG-H, čeprav bo enotno uporabljen izraz ESG.
266
2.3
Nosilni deli držala steklene konstrukcije (steber, prečka, sidranje na stavbi itn.) morajo ustrezati zadevnim tehničnim gradbenim določilom.
2.4
Kar zadeva strokovno servisiranje in vzdrževanje, morajo biti vsi uporabljeni materiali trajno obstojni proti upoštevanim vplivom (npr. mraz, temperaturna nihanja, UV
žarčenje, primerna čistilna sredstva in čistilni postopki, kontaktni materiali).
3
Pogoji uporabe
3.1
Ta tehnični pravilnik je omejen na osnovne preverjene primere uporabe. Ureja
naslednje variante izvedb:
6.9.3
Kategorija A
- Enojne zasteklitve iz VSG.
- Izolacijske zasteklitve: za stran, ki je obrnjena v smeri udara (stran napada)
izolacijske zasteklitve, se zaradi nevarnosti poškodb lahko uporabijo le VSG,
ESG ali lepljeno steklo iz ESG.
- Če je stran napada izolacijske zasteklitve iz VSG, se lahko uporabijo za zunanje
steklo vsi stekleni izdelki po 2.1. Če stran napada ni iz VSG, mora biti zunanje
steklo iz VSG.
Kategorija B
Lahko se uporabi le VSG.
Kategorija C
- Vse enojne zasteklitve kategorije C so v VSG izvedbi. Odstopanja se lahko
izvedejo pri enojni zasteklitvi kategorije C1 in C2 pri vsestranskem linijskem
vpetju v ESG. Za steklo izolacijske zasteklitve, ki je obrnjena v smeri napada,
se lahko uporabi le ESG ali VSG. Za izolacijske zasteklitve kategorije C3 veljajo
glede na uporabljene steklene izdelke zahteve kategorije A.
- Za zunanje steklo izolacijske zasteklitve kategorij C1 in C2 se lahko uporabljajo
vsi stekleni izdelki iz odstavka 2.1.
3.2
Prosti robovi robno vpetih polnil ograj morajo biti zaščiteni pred nenamernimi
udarci prek konstrukcije ograje ali mejnih stekel. Zaščita robov je zadostna, če
na območju stekla razdalja med sosednjimi stekli ali mejnimi gradbeni deli ne
prekorači 30 mm. Pri ograjah iz VSG, ki so vpete prek izvrtin, zaščita robov ni
potrebna.
3.3
Izvrtine so dovoljene le pri steklih iz VSG iz ESG oz. VSG iz TVG.
3.4
Tudi za steklene ograje in polnila ograj veljajo pogoji uporabe po TRLV, odsek 3.
1. 1 in 3.1.4 do 3.1.6.
267
4
Obremenitve
4.1
Karakteristične vrednosti obremenitev na zasteklitve, ki varujejo pred padcem
v globino (npr. veter, horizontalna obremenitev v višini nosilca oz. obremenitev
nosilca, itn), je treba razbrati iz veljavnih tehničnih določil gradnje. Poleg tega pri
izolacijskih zasteklitvah, skladno s TRLV (odstavek 4.2), zaradi temperaturnih in
meteoroloških nihanj tlaka ter spremembe višine med krajem izdelave in krajem
vgradnje upoštevamo še razliko tlaka med zaprtim volumnom plina in zunanjim
zrakom.
4.2
Pri dokazilu izolacijskih zasteklitev pod hkratno obremenitvijo vetra (w) in obremenitvijo nosilca (h) se lahko zanemarijo dodatne zahteve iz razlike tlaka (d) po
odstavku 4.1. V tem primeru lahko za dimenzioniranje konstrukcije zasteklitve za
osnovo namesto popolnega prekrivanja vzamemo najbolj neugodno različico
med obema kombinacijama primera obremenitev:
• w „+” h/2
• h „+” w/2
6.9.3
Poleg tega se, tako obremenitev nosilca kot obremenitev vetra, popolnoma
prekrivata z obremenitvijo iz razlike tlaka:
• h „+” d
• w „+” d
4.3
Poleg načrtovanih statičnih obremenitev po odstavku 4.1 mora biti dokazana
zadostna nosilnost konstrukcije zasteklitve pri udarcu oziroma naletu ljudi (glej
odstavek 6). Pri dokazovanju varnosti pred udarcem se obremenitve iz odstavkov 4.1 in 4.2 ne smejo prekrivati.
5
Dokazilo nosilnosti pod statičnimi obremenitvami
5.1
Za zasteklitev in nosilno konstrukcijo je treba vedno izračunati nosilnost z obremenitvijo s kombinacijami obremenitev po odstavkih 4.1 in 4.2. Dovoljene upogibne napetosti za uporabljene steklene izdelke razberemo iz TRLV (glej Tabelo
2, vertikalne zasteklitve), pri steklenih izdelkih s splošnim gradbeno-inšpekcijskim dovoljenjem pa iz potrdila o dovoljenju. Za dokazilo nosilne konstrukcije
zasteklitve veljajo zadevna tehnična določila. Deformacija oziroma upogib,
ki nastopi zaradi statične obremenitve, se omeji z zagotovljeno uporabnostjo
zasteklitve, ki varuje pred padcem v globino. Za zasteklitve s področja veljave
TRLV upoštevamo tam navedene omejitve upogiba za obremenitve po odstavku 4.
5.2
Pri računskih dokazilih oziroma izračunih s pomočjo dovolj natančnih računskih
modelov zajamemo vse za zasteklitev in držala pomembne vplive.
268
Pri dimenzioniranju izolacijskih zasteklitev pod statičnimi obremenitvami odstavkov 4.1 in 4.2 lahko uporabimo povezavo notranjega in zunanjega stekla
prek volumna plina, ki se nahaja v medstekelnem prostoru. Za vsestransko linijsko vpete zasteklitve pod enakomerno razdeljeno obremenitvijo lahko uporabimo približni postopek TRLV. Vezavo notranjega in zunanjega stekla izolacijske zasteklitve pri neenakomerno porazdeljeni obremenitvi (npr. obremenitev
nosilca) ali nevsestranskem vpetju stekel preračunamo v vsakem posamičnem
primeru, pri čemer upoštevamo togost stekel in splošno plinsko enačbo. Upogib izolacijskih zasteklitev se omeji tako, da se notranje in zunanje steklo pod
načrtovano statično obremenitvijo ne dotikata.
5.4
Pri dokazilu stabilnosti VSG zasteklitve pod statično obremenitvijo po 4.1 in 4.2
glede na lepljeni spoj ravnamo v skladu s TRLV.
5.5
Posebna dokazila za steklene ograje kategorije B
5.5.1 Poleg dokazil o načrtovanem stanju raziščemo za steklene ograje kategorije
B tudi vplive poškodbe poljubnega elementa ograje (tudi lom zadnjih oziroma
krajnih stekel). Dokazati moramo, da je neprekinjeno oprijemalo pri popolnem
izpadu enega od elementov ograje sposobno prenesti obremenitve nosilca na
sosednje elemente, končne stebre ali sidranje na stavbi. Za preverjanje poškodovane konstrukcije ograje se lahko za zasteklitev vstavi 1,5-kratna dovoljena
vrednost upogibne napetosti po odstavku 5.1. Za dokazila oprijemala, končnih
stebrov, spenjalne konstrukcije in sidranja konstrukcije na stavbo upoštevamo
zadevna tehnična določila o gradnji.
5.5.2 Če imajo posamična stekla v smeri dolžine ograje maksimalno medsebojno
razdaljo 30 mm, lahko pri dokazilu po 5.5.1 izhajamo iz dejstva, da se zaradi
udarca zlomi le steklo v VSG, obrnjeno na varovano prometno površino. Na nezavarovanih kotih ograje ali robovih zadnjih stekel, ki niso učinkovito zavarovani s končnimi stebri, masivnimi gradbeni deli ali s trajno pritrjenim profilom za
zaščito robov, je pri dokazilu po 5.5.1 treba izhajati iz tega, kot da je prišlo do
popolnega loma tega elementa ograje.
6
Dokazilo nosilnosti pod udarnimi obremenitvami
6.1
Dokazilo zadostne nosilnosti zasteklitev in njihove neposredne pritrditve (npr.
pritrdilna letev, privitje itn.) pri udarnih obremenitvah se lahko alternativno vodi
po odstavkih 6.2, 6.3 ali 6.4. Pri dokazilih o varnem sidranju konstrukcije zasteklitve na stavbo upoštevamo zadevna tehnična določila o gradnji.
269
6.9.3
5.3
6.2
Eksperimentalno dokazilo
6.2.1 Preizkuse, katerih opisi sledijo, lahko izvajajo le inštitucije, ki so pooblaščene za ta
nadzor gradnje. Inštitucija lahko določi, katere variante naj se preverijo in če je treba
oceniti nosilnost z udarnimi obremenitvami različne izvedbe. Inštitucija mora oceniti tudi osnovno ustreznost držala stekla. V kontrolnem poročilu je treba podrobno
opisati sestavo preizkusa in izvedene preizkuse. Inštitucija se pri ocenjevanju zasteklitev, ki varujejo pred padcem v globino, lahko na podlagi primerljivih rezultatov
kontrole odpove eksplicitnim preizkusom gradbenih delov ali delov preizkusa.
6.2.2 Kot eksperimentalno dokazilo o nosilnosti pod udarnimi obremenitvami konstrukcije zasteklitve po odstavku 4.3 služi, skladno z EN 12600, nihajni preizkus z dvojno
gumo (teža: 50 kg, pritisk gume: 4,0 bare). Odvisno od kategorije zasteklitve so podatki višine spusta nihala podani v Tabeli 1.
Tabela 1: Višina spusta nihala
Kategorija A
Kategorija B
Kategorija C
900 mm
700 mm
450 mm
6.9.3
6.2.3 Z izdelavo testnega vzorca moramo zagotoviti, da bo nosilnost originalne konstrukcije (vključno s podkonstrukcijo) na varni strani. Za statična dokazila ne smemo
uporabiti pozitivnega vpliva tesnjenja ter ga moramo – z izjemo robnega tesnjenja
izolacijskega stekla – ločiti od nihajnega preizkusa. Če naj se s pomočjo preizkusov določi tudi zadostna nosilnost okvirja in okovja, je treba preveriti originalno
konstrukcijo. Dovoljeno je preverjanje na mestu vgradnje na originalni konstrukciji.
Inštitucija odloči, kateri deli konstrukcije se po izvedbi nihajnega preizkusa lahko še
naprej uporabijo.
6.2.4 Glede na vrsto in način vpetja zasteklitev inštitucija za nihajne preizkuse določi dva
do tri mesta udarca, skladno z omejitvami v Prilogi A, tako da se doseže maksimalna
obremenitev stekla in držala (npr. v bližini pritrditve, na prostem robu stekla, sredina
stekla, na koncu konzolnega vpetja). Preizkus se izvede na sobni temperaturi. Pri
preizkusih na kraju samem inštitucija odloči o tem, ali so klimatski pogoji preizkusa
veljavni.
6.2.5 Varnosti pred udarom ni treba dokazovati pri steklih, katerih najmanjša svetla odprtina med nosilnimi gradbenimi deli (npr. masivni deli stavbe, stebri, prečke itn.) znaša
največ 300 mm za kategorijo A oz. 500 mm za kategoriji B in C.
6.2.6 Inštitucija glede na vrsto konstrukcije določi število stekel za preizkus. Praviloma se preizkusita dve stekli na vsako varianto izvedbe.
Na vsakem udarnem mestu izvedemo najmanj en udarec nihala. Po vsakem udarcu
nihala je treba celotno konstrukcijo pregledati, če ima trajne deformacije oziroma
poškodbe povezav (npr. vijaki, vari). V primeru, če se odkrije trajna poškodba ali večja popustljivost konstrukcije, je treba ponovno vzpostaviti začetno stanje preizku270
sa. Zadostno nosilnost, ki se je ohranila pri konstrukcijah zasteklitve, poškodovanih
zaradi poskusov udarca, preverimo z dodatnim nihajnim preizkusom z višino spusta
100 mm. Ta udarec mora zadeti isto mesto, kjer je udarec nihala povzročil poškodbo
konstrukcije.
6.2.7 Preizkus udarca nihala velja za uspešen, če udarno telo zasteklitve ne preluknja oziroma iztrga iz vpetja in če ne odpadejo nobeni delčki, ki lahko ogrožajo delovno površino. Skladno z EN 12600, VSG zasteklitve po nihajnem preizkusu ne smejo imeti
nobenih razpok s širino odprtine večjo od 76 mm. Enojna zunanja stekla izolacijskih
zasteklitev se pri nihajnem preizkusu ne smejo zlomiti.
6.2.8 Pri izolacijskih zasteklitvah kategorije A z notranjim steklom iz ESG mora zunanje
steklo (stran padca) iz VSG samo vzdržati višino spusta nihala 450 mm, čeprav se
notranje steklo iz ESG pri preizkusih višine padca nihala 900 mm ni zlomilo.
6.3
Zasteklitev s tehnično preizkušano dokazano varnostjo udara.
6.3.2 Konstruktivni pogoji za uporabo Tabele 2 na linijsko vpetih zasteklitvah
a) Globina vpetja stekel pri vsestranskem vpetju ne sme biti manjša od 12 mm. Pri
dvostranskem linijskem vpetju znaša najmanjša globina vpetja 18 mm.
b) Če bo zasteklitev v smeri udarca vpeta s pomočjo pokrivnih letev, morajo te biti
dovolj toge in iz kovine. Pokrivne letve se pritrdijo s kovinskimi vijaki na nosilno
konstrukcijo v razdalji največ 300 mm. Karakteristična moč momenta vijačenja (5
% fraktilen, 75 % verjetnost izjave (statistična metoda), krmiljen preizkus s 5 mm/
min) mora pri pritrditvi znašati najmanj 3 kN. Pri manjših razdaljah med vijaki se
lahko uporabijo pritrditve z manjšo nosilno močjo, če je dokazano, da rezultirana
nosilna moč direktne pritrditve stekla ni manjša od statične nadomestne obremenitve 10 kN/m. Dokazilo zadostne nosilnosti vpetja stekla se vodi s pomočjo
splošnega gradbeno-inšpekcijskega spričevala.
c) Drugi okvirni sistemi veljajo za dovolj nosilne, če udarno obremenjeni naslon vpetja stekla vzdrži statično nadomestno obremenitev 10 kN/m. Če je to mogoče, se
dokazilo lahko izračuna v okviru tehničnih določil gradnje (okvir je sestavljen iz
urejenih gradbenih izdelkov, za nadzor gradnje so znane norme dimenzioniranja).
Alternativno se dokazilo lahko izvede poskusno-tehnično, in sicer v pooblaščeni
inštituciji za nadzor gradnje v okviru splošnega gradbeno-inšpekcijskega spričevala. Karakteristična nosilna moč (5 % fraktilen, 75 % verjetnost izjave (statistična
metoda)) mora znašati najmanj 10kN/m (krmiljen preizkus s 5 mm/min).
1
Opisane konstrukcije so posledica rezultatov poizkusov, ki so bili dani DIBt-u na razpolago od različnih strani. Vsakemu
uporabniku posebej je prepuščeno, da odstopajoče- in eventuelno bolj gospodarne- konstrukcije, dokaže s pomočjo
eksplicitnih preizkusov.
271
6.9.3
6.3.1 Konstrukcije zasteklitev, opisanih v odstavkih 6.3.2 do 6.3.4, ki ščitijo pred padcem
v globino, zaradi predloženih izkušenj pri preizkusih ne potrebujejo dokazila o nosilnosti pod udarnim obremenitvami.1
d) Zasteklitve morajo biti pravokotne in ravne in ne smejo biti oslabljene zaradi izvrtin ali izrezov. Dovoljena odstopanja od pravokotne oblike so podana v Prilogi D.
e) Pri izolirnih zasteklitvah mora medstekelni prostor znašati najmanj 12 mm in največ
20 mm.
f) V Tabeli 2 navedene vrednosti debeline stekla in folije se lahko prekoračijo.
Namesto VSG iz float stekla se lahko uporabi VSG iz TVG enake debeline. Posamična stekla v VSG ne smejo vsebovati nobene površinske obdelave, ki bi
lahko povzročila zmanjšane trdnosti stekla (npr. emajliranje).
Tabela 2: Sestave stekel z dokazano varnostjo pred udarom
Kat.
Vrsta
Linijsko vpetje
1
2
3
IZO
Vsestransko
A
6.9.3
Enojno
Vsestransko
Vsestransko
IZO
Dvostransko,
zgoraj in spodaj
Vsestransko
C1
in
C2
Dvostransko,
zgoraj in spodaj
Enojno
Dvostransko,
levo in desno
IZO
Vsestransko
C3
Enojno
Vsestransko
Širina [mm]
min.
maks.
Višina [mm]
min.
maks.
Sestava stekla [mm]
(od znotraj* proti zunaj)
4
5
6
7
8
500
1300
1000
2000
8 ESG/ MSP/ 4 SPG/ 0,76 PVB/ 4 SPG
1000
2000
500
1300
8 ESG/ MSP/ 4 SPG/ 0,76 PVB/ 4 SPG
900
2000
1000
2100
8 ESG/ MSP/ 5 SPG/ 0,76 PVB/ 5 SPG
1000
2100
900
2000
8 ESG/ MSP/ 5 SPG/ 0,76 PVB/ 5 SPG
1100
1500
2100
2500
5 SPG/ 0,76 PVB/ 5 SPG/ MSP/ 8 ESG
2100
2500
1100
1500
5 SPG/ 0,76 PVB/ 5 SPG/ MSP/ 8 ESG
900
2500
1000
4000
8 ESG/ MSP/ 6 SPG/ 0,76 PVB/ 6 SPG
1000
4000
900
2500
8 ESG/ MSP/ 6 SPG/ 0,76 PVB/ 6 SPG
300
500
1000
4000
4 ESG/ MSP/ 4 SPG/ 0,76 PVB/ 4 SPG
300
500
1000
4000
4 SPG/ 0,76 PVB/ 4 SPG/ MSP/ 4 ESG
500
1200
1000
2000
6 SPG/ 0,76 PVB/ 6 SPG
500
2000
1000
1200
6 SPG/ 0,76 PVB/ 6 SPG
500
1500
1000
2500
8 SPG/ 0,76 PVB/ 8 SPG
500
2500
1000
1500
8 SPG/ 0,76 PVB/ 8 SPG
1200
2100
1000
3000
10 SPG/ 0,76 PVB/ 10 SPG
1000
3000
1200
2100
10 SPG/ 0,76 PVB/ 10 SPG
300
500
500
3000
6 SPG/ 0,76 PVB/ 6 SPG
500
2000
500
1000
6 ESG/ MSP/ 4 SPG/ 0,76 PVB/ 4 SPG
500
1300
500
1000
4 SPG/ 0,76 PVB/ 4 SPG/ MSP/ 6 ESG
1000
pol.
500
1000
6 ESG/ MSP/ 5 SPG/ 0,76 PVB/ 5 SPG
500
2000
500
1000
5 SPG/ 0,76 PVB/ 5 SPG
1000
pol.
500
800
6 SPG/ 0,76 PVB/ 6 SPG
800
pol.
500
1000
5 ESG/ 0,76 PVB/ 5 ESG
800
pol.
500
1000
8 SPG/ 1,52 PVB/ 8 SPG
500
800
1000
1100
6 SPG/ 0,76 PVB/ 6 SPG
500
1000
800
1100
6 ESG/ 0,76 PVB/ 6 ESG
500
1000
800
1100
8 SPG/ 1,52 PVB/ 8 SPG
500
1500
1000
3000
6 ESG/ MSP/ 4 SPG/ 0,76 PVB/ 4 SPG
500
1300
1000
3000
4 SPG/ 0,76 PVB/ 4 SPG/ MSP/ 12 ESG
500
1500
1000
3000
5 SPG/ 0,76 PVB/ 5 SPG
(Opomba: statična dokazila z obremenitvami po odstavkih 4.1 in 4.2 se vedno vodijo dodatno!)
* Z »znotraj« je mišljena stran naleta pri zasteklitvi, z »zunaj« je mišljena stran padca zasteklitve
IZO: Izolacijsko steklo
MSP: Medstekelni prostor, najmanj 12 mm
SPG: Zrcalno steklo (float-steklo)
ESG: Kaljeno steklo iz zrcalnega stekla
PVB: Folija polivinil butiral
272
6.3.3 Konstrukcijski pogoji za uporabo Tabele 3, točkovno, prek izvrtin vpetih zasteklitev kategorije C1
Pravokotna polnila ograj, pritrjena z vijaki in obojestranskima okroglima podložkama za oprijemanje v območju vogalov stekla (maks. višina: 1,0 m) v notranjosti objektov (nobene načrtovane statične prečne obremenitve) iz VSG. Vijaki
in podložke oziroma matice za oprijemanje so iz jekla. Razdalja robov izvrtin v
steklu od roba stekla mora znašati med 80 in 250 mm. Zasteklitve morajo biti
pravokotne in ravne in ne smejo biti, razen izvrtin za pritrditev, oslabljene z nobenimi dodatnimi izvrtinami in izrezi. Podložke za pritrditev morajo prekriti stekleno izvrtino najmanj 10 mm. Direkten kontakt med podložkami za pritrditev,
pritrditvijo in steklom moramo preprečiti s primernimi vmesnimi plastmi. Vsako
držalo stekla mora biti izdelano za statično obremenitev najmanj 2,8 kN. Treba
se je držati podatkov za varnostna lepljena stekla VSG, ki so navedena v Tabeli
3. Dovoljena odstopanja od pravokotne oblike so podana v Prilogi D. Posamična stekla v VSG ne smejo vsebovati nobene površinske obdelave, ki bi lahko
povzročila zmanjšanje trdnosti (npr. emajliranje).
Tabela 3: Podatki za točkovno, prek izvrtin vpeta polnila ograj iz VSG
Maksimalno
Premer okrogle podložke
v mm
500
1200
≥ 50
≥ ( 6 ESG/ 1,52 PVB/ 6 ESG )
500
1600
≥ 70
≥ ( 8 ESG/ 1,52 PVB/ 8 ESG )
500
1600
≥ 70
≥ ( 10 TVG/ 1,52 PVB/ 10 TVG )
Sestava stekla v mm
6.9.3
Razdalja med vpetjem* v mm
Minimalno
* Merodajna razdalja med točkovnimi držali
6.3.4 Konstrukcijski pogoji za uporabo Tabele 4, ograje kategorije B
Za VSG stekla, oprijemalo in konstrukcijo na vpetju stekel moramo izvesti statična dokazila, predvidena v odstavku 5.5. Shematska ponazoritev v Prilogi B kaže
osnovne konstrukcijske podatke, upoštevane v Tabeli 4. Zasteklitve morajo biti
pravokotne in ravne in ne smejo biti, razen z izvrtinami za pritrditev, oslabljene z
nobenimi drugimi izvrtinami in izrezi. Podatkov za varnostna lepljena stekla VSG
v Tabeli 4 se je treba držati. Posamična stekla v VSG ne smejo vsebovati nobene
površinske obdelave, ki bi lahko povzročila zmanjšanje trdnosti (npr. emajliranje). Dovoljena odstopanja od pravokotne oblike so navedena v Prilogi D.
Tabela 4: Podatki za lepljena varnostna stekla VSG za kategorijo B
Širina [mm]
Minimalno
Višina [mm]
Maksimalno
Minimalno
Maksimalno
Sestava stekla [mm]
4
5
6
7
8
500
2000
900
1100
≥ ( 10 ESG/ 1,52 PVB/ 10 ESG)
500
2000
900
1100
≥ ( 10 TVG/ 1,52 PVB/ 10 TVG)
273
6.4
Dokazilo o varnosti pred udarom s pomočjo tabel napetosti
6.4.1 V Prilogi C so v tabelarni obliki podane maksimalne upogibno-natezne obremenitve za višino spusta nihala 450 mm, pridobljene s pomočjo izračunov, za zaradi
udarne obremenitve po odstavku 6.2.2 obremenjene linijsko vpete pravokotne
enojne zasteklitve. Vrednosti napetosti, ki nastopijo pri višini spusta nihajnega
telesa z 900 mm dobimo, če pomnožimo vrednosti v tabeli s faktorjem 1,4.
Opomba: Določene debeline stekla, podane v Prilogi C, lahko odstopajo od Tabele 2, ki
vsebuje podatke, pridobljene na osnovi izkušenj iz preizkusov. Napotki o literaturi za uporabljene računske postopke so podani v informativni Prilogi E.
6.4.2 Splošni konstrukcijski podatki in omejitve:
6.9.3
- Vse zasteklitve morajo ustrezati osnovnim podatkom tega pravilnika.
- Zasteklitve morajo biti vpete linijsko, v smislu TRLV.
- Konstrukcije zasteklitev morajo ustrezati podatkom v odstavkih 6.3.1 in 6.3.2.
- PVB-folija varnostnega lepljenega stekla VSG mora imeti najmanjšo debelino
0,76 mm.
- Izolacijske zasteklitve kategorije A so v osnovi izdelane v sestavi VSG/ VSG,
ESG/ VSG ali VSG/ ESG (vedno znotraj/zunaj).
- Mere stekla ne smejo biti manjše/večje od najmanjših/največjih vrednosti, podanih v Tabelah C1 in C2 (Priloga C).
- Vrednosti v tabelah se ne smejo prenesti na druge načine vpetja.
6.4.3 Vodenje dokazil
Dokazati je treba, da se s pomočjo tabel v Prilogi C določene maksimalne upogibno-natezne napetosti v steklu in v odstavku 6.4.4 podane dovoljene vrednosti ne prekoračijo. Pri tem je treba upoštevati naslednje pogoje:
- Odvisno od kategorije zasteklitve veljajo višine spusta nihala, ki so podane v
odstavku 6.2.2.
- Uporaba Tabele C2 (dvostransko vpetje) je omejena na zasteklitve kategorij
C1 in C2.
- Izolacijske zasteklitve morajo biti vsestransko vpete.
- Vsestransko vpeta stekla z razmerjem stranic, večjim od 3:1, se obravnavajo
kot dvostransko vpeta.
- Stran napada izolacijskih zasteklitev obremenimo s polno načrtovano višino
spusta nihala brez upoštevanja vpliva zunanjega stekla. Zunanje steklo izolacijske zasteklitve načeloma preizkušamo z višino spusta nihala 450 mm.
- Skladno s TRLV (odstavek 4.2) razlike tlaka med zaprtim volumnom plina in
zunanjim zrakom, ki nastane zaradi temperaturnih in meteoroloških nihanj ter
spremembe višinske lege med krajem izdelave in krajem vgradnje, pri dokazilih o napetosti ni treba upoštevati.
- Vmesne vrednosti v tabeli po Prilogi C se lahko linearno interpolirajo.
274
6.4.4 Dovoljene napetosti
Pri udarnih obremenitvah za float steklo (SPG), delno kaljeno steklo (TVG) in
kaljeno varnostno steklo (ESG) se ne smejo prekoračiti naslednje upogibne napetosti:
- SPG: 80 N/mm2
- TVG: 120 N/mm2
- ESG: 170 N/mm2.
Opomba: Tu navedene »dovoljene napetosti« veljajo le pri kratkočasnem vplivu udarca
nihala po odstavku 6.2 tega pravilnika.
Priloga A
Relevantne površine mesta udara
Mesta udara nihajnega preizkusa se omejijo, kot je opisano v nadaljevanju. Pri tem je
treba upoštevati, da mora težišče udarnega telesa pri nihajnem preizkusu v območju
roba relevantnih površin ležati na mejni liniji. Če se spodnji rob zasteklitve ne nahaja v
višini tal, so še naprej merodajne razdalje od višine tal.
Primer kategorija A
6.9.3
1. Razdalja k vpetju (linijsko ali točkovno): ≥ 250 mm
2. Razdalja od tal: ≥ 500 mm
3. Razdalja od tal (kategorija A): ≤ 1500 mm
Primer kategorije B
Višina
nosilca
Steklo 1
Primer kategorija C1
Višina
nosilca
Primer kategorija C2
Steklo 2
Primer kat. C3
Višina
nosilca
Vse mere so v mm.
275
Priloga B
Konstrukcijski podatki na osnovi preizkusov dovoljenih ograj, kategorija B
Konstrukcijske lastnosti oprijemala:
• Nosilni U-profil s poljubnim nenosilnim nastavkom ali
nosilno kovinsko oprijemalo z integriranim U-profilom.
• Preprečevanje kontakta med steklom in kovino s pomočjo v U-profil vstavljenih, tlačno trdnih elastomernih
trakov (razdalja ca. 200 do 300 mm).
• Povezava oprijemala s stekli s pomočjo zapolnitve
praznega prostora, ki je ostal v U-profilu, in to s tesnilnim materialom po DIN 18 545-2, skupina E.
• Globina vpetja stekla v U-profil ≥ 15 mm
Konstrukcijske lastnosti vpenjanja:
6.9.3
•
•
•
•
•
•
Višina vpenjanja ≥ 100 mm
Pločevina oprijemanja iz jekla (debelina ≥ 12 mm)
Razdalja med vijačenjem ≤ 300 mm
Podložka na spodnjem robu stekla
Tulec iz umetne mase okoli vijakov
Izvrtine v steklu na sredini pritrdilne pločevine (25 mm
≤ d ≤ 35 mm)
• V vzdolžni smeri neprekinjene vmesne plasti iz tlačno
trdnega elastomera
• Vpetje stekel se lahko realizira tudi prek dovolj togih
drugih vpenjalnih konstrukcij.
Shematska ponazoritev,
ni v merilu
276
Priloga C
Vrednosti napetosti za poenostavljeno računsko dokazovanje varnosti udara po
odstavku 6.4
Tabela C 1: Maksimalne kratkotrajne napetosti v N/mm2 pri višini spusta nihala 450 mm pri vsestranskem
linijskem vpetju
L1 v m
1,0
1,0
1,5
1,5
1,5
2,0
2,0
L2 v m
1,0
2,0
1,0
2,0
3,0
2,0
3,0
4,0
184
154
133
95
81
74
67
37
33
29
23
17
188
159
141
106
93
86
79
45
40
36
28
21
197
163
140
104
91
84
76
44
39
35
28
20
193
157
134
95
84
81
77
50
45
40
32
24
194
158
135
97
85
82
79
52
48
43
35
26
192
151
129
93
82
76
70
48
44
40
33
25
193
152
129
93
82
76
69
46
44
40
34
27
192
151
132
95
84
77
71
47
44
41
35
28
6
8
Debelina stekla t v mm
10
12
14
15
16
20
22
24
27
30
2,0
Debelina stekla t v mm
Tabela C 2: Maksimalne kratkotrajne napetosti v N/mm2 pri višini spusta nihala 450 mm pri dvostranskem
vpetju
L1 v m
1,0
1,0
1,5
1,5
L2 v m
1,0
≥ 2,0
1,0
≥ 2,0
6
240
223
226
195
8
192
183
167
157
10
159
155
129
126
12
136
134
110
105
14
107
105
99
94
15
96
94
94
89
16
87
85
89
85
20
62
60
75
71
22
52
50
65
61
24
44
43
58
54
27
36
34
49
45
30
26
28
43
39
38
19
19
31
28
L1: Dolžina prostega roba
L2: Dolžina vpetega roba
t: Debelina stekla (pri VSG je t vsota debelin posamičnih stekel)
Opomba: Zasteklitve po tabelah C1 in C2 se lahko vgradi po pokončnem formatu in prečnem
formatu. Napetosti pri višini spusta nihala 900 mm se določijo z množenjem vrednosti iz tabel s
faktorjem 1,4.
277
6.9.3
L1, L2 – Stranska dolžina zasteklitve
t - Debelina stekla (pri VSG je t vsota debelin posamičnih stekel)
Priloga D
Dovoljena odstopanja zasteklitev od pravokotne oblike na osnovi udarnih preizkusov
Varnost udara navedenih pravokotnih zasteklitev v Tabelah 2, 3, 4 in Prilogi C velja kot
primerna. To velja za kategorije B, C1 in C2 tudi takrat, če so pravokotne zasteklitve, ki
so na osnovi udarnih preizkusov dovoljene, tako transformirane na obliko paralelograma, da se ohranijo podporni odnosi podatkov, ponazorjenih v nadaljevanju. Dokazilo
nosilnosti pod statično obremenitvijo se zaradi te olajšave ne spremeni.
Višina h
Kategorija B
Višina h
6.9.3
Razpon l
on
l
Vpeti rob
zp
Višina h
Ra
278
Vpeti rob
Kategorija C2
Vpeti rob
Višina h
Kategorija C1
Priloga E (informativna)
Napotki za določanje vrednosti napetosti v Prilogi C
S pomočjo sodobnih tehnik računanja je mogoče simulirati tudi kompleksne dinamične postopke. Raziskave [1], [2] so pokazale, da so izmerjeni signali udara (raztezki,
pospeški) v soglasju s tranzitnimi nelinearnimi izračuni po metodi končnih elementov.
Ti podatki, pridobljeni z raziskavami, so bili uporabljeni za razvoj enostavnih tabel za
dimenzioniranje. Področje uporabe teh tabel se je v okviru tega tehničnega pravilnika
omejilo na izkustveno področje, ki je preizkusno-tehnično podkrepljeno.
Načeloma lahko poljubne podporne in dimenzijske odnose raziskujemo s pomočjo
numeričnih simulacij. Še posebej načelne študije izvedljivosti, optimiranje konstrukcij
ali načrtovanje poizkusov lahko te analize, ki postavljajo velike zahteve za uporabljene
programske sisteme in izobraževanje uporabnika, prinesejo dragocena spoznanja.
Podrobnejši napotki o postopkih in kalibriranju modelov za računanje so razvidni iz
[1] in [2].
[1] Deutsches Institut für Bautechnik (Hrsg.) / Nemški inštitut za gradbeno tehniko
Wörner, J.-D.; Schneider, J. (Autoren): Abschlussbericht zur experimentellen und rechnerischen Be¬stimmung der dynamischen Belastung von Verglasungen durch weichen Stoß; TU
Darmstadt / Deut¬sches Institut für Bautechnik, 2000.*
Wörner, J.-D.; Schneider, J. (avtorja): Končno poročilo k eksperimentalnim in računskim določilom dinamične obremenitve zasteklitev zaradi mehkega udara; TU Darmstadt / Nemški inštitut za gradbeno tehniko, 2000*
[2] Deutsches Institut für Bautechnik (Hrsg.) / Nemški inštitut za gradbeno tehniko
Völkel, G. E.; Rück, R. (Autoren): Untersuchung von vierseitig linienförmig gelagerten Scheiben bei Stoßbelastung; FMPA Baden-Württemberg / Deutsches Institut für Bautechnik,
1999.*
Völkel, G.E.; Rück, R. (avtorja): Raziskave štiristransko linijsko vpetih stekel pri obremenitvi
zaradi udara;
FMPA Baden-Württemberg / Nemški inštitut za gradbeno tehniko, 1999*
* Vir sklicevanja:
Fraunhofer-Informationszentrum Raum und Bau, Postfach 80 04 69, 70504 Stuttgart, Tel.
0711/9702524
Informacijski center prostor in gradnja Fraunhofer, Postfach 80 04 69, 70504 Stuttgart, Tel.
0711/9702524
279
6.9.3
Literatura
6.9.4 Točkovno vpete zasteklitve - TRPV
Od avgusta 2006 je na razpolago zaključena verzija »Tehničnega pravilnika za
izračun in izvedbo točkovno vpetih zasteklitev« TRPV (Technischen Regeln für die
Bemessung und die Ausführung punktförmig gelagerter Verglasungen TRPV).
Pravilnik ureja področje uporabe, dovo-
ljene vrste stekel, pogoje uporabe, vplive
ter dokazila za varnostni nivo in uporabnost.
Z upoštevanjem pravilnika pri planiranju
in izvedbi dokazovanje za posamezen
primer ni potrebno.
Tehnični pravilnik za dimenzioniranje in izvedbo točkovno vpetih
zasteklitev (TRPV)
Končna izdaja avgust 2006
6.9.4
1
Področje veljave
1.1
Tehnični pravilnik za dimenzioniranje in izvedbo v nadaljevanju opisanih točkovno vpetih vertikalnih in nadglavnih zasteklitev se nanaša izključno na vidike
stabilnosti in primernosti uporabe. Vertikalne zasteklitve po tem tehničnem
pravilniku so vse zasteklitve z maksimalnim naklonom 10 ° proti navpičnici (glej
tudi točko 5). Kot nadglavna zasteklitev veljajo po tem tehničnem pravilniku vse
zasteklitve z naklonom nad 10 ° proti navpičnici (glej tudi točko 6).
1.2
Gradbene zakonske zahteve za požarno zaščito, zaščito proti hrupu in toplotno
zaščito ter zahteve drugih mest so izvzete iz tega pravilnika. Prav tako se ta pravilnik ne dotika pravil po DIN 18516-4:1990-021.
1.3
Ta tehnični pravilnik velja le za konstrukcije zasteklitev, pri katerih so vsa stekla
vpeta izključno s pomočjo mehanskega držala s posebno obliko.
1.4
Za zasteklitve, ki ščitijo pred padcem v globino, za pohodne zasteklitve in za
pogojno oziroma delno pohodne zasteklitve (npr. za namen čiščenja), moramo
upoštevati dodatne zahteve.
1.5
Stekla smejo biti razporejena le razdruženo, kar v tem primeru pomeni, da ima
vsako posamezno steklo načrtovane obremenitve iz lastne teže, temperaturne obremenitve in prečne obremenitve, ki delujejo na steklo (npr. veter, sneg).
Podkonstrukcija mora biti sama po sebi dovolj toga.
1
DIN 18516-4:1990-02 Obloga zunanje stene, zračenje od zadaj; kaljeno varnostno steklo; zahteve, dimenzioniranje,
kontrola
280
Držala, ki prijemajo rob zasteklitve v U-obliki, bodo nadalje označena kot robna
držala (slika 4). Držalo z dvema krožnima maticama, ki sta med seboj povezani s
svornikom, napeljanim skozi pretežno cilindrično stekleno izvrtino, se opisuje kot
držalo s krožnima maticama (slika 3). Držala s krožnima maticama, ki ne morejo biti ponazorjena z nadzorovanimi znanimi tehničnimi gradbenimi določili (npr.
držalo s krožnima maticama s krogelnimi ali elastomernimi zglobi), potrebujejo
splošno gradbeno- inšpekcijsko dovoljenje ali evropsko tehnično dovoljenje.
1.7
Zgornji rob zasteklitve lahko leži maksimalno 20 m nad terenom. Maksimalne
mere stekel so 2500 mm x 3000 mm.
2
Gradbeni proizvodi
2.1
Kot stekleni izdelki se lahko uporabljajo:
a) Lepljeno varnostno steklo (VSG) po gradbenem seznamu pravil A (BRL A) del
1, tekoča št. 11.8, iz ESG po BRL A del 1, tekoča št. 11.4.1, ali iz ESG-H po BRL
A del 1, tekoča št. 11.4.2.
b) VSG iz delno kaljenega stekla (TVG) po splošnem gradbeno-inšpekcijskim
dovoljenju.
c) S pomočjo robnega držala vpeta izolacijska zasteklitev po BRL A del 1, tekoča
št. 11.5.2, 11.6 in 11.7, z najmanj enim steklom iz VSG po a) ali b). Drugo steklo
mora biti iz VSG po a) ali b) ali iz ESG-H po BRL A del 1, tekoča št. 11.4.2.
Pri uporabi steklenih gradbenih proizvodov z oznako CE po harmoniziranih normah moramo upoštevati že podana eventualno določena veljavna nadzorna
določila s seznama tehničnih gradbenih določil in iz gradbenega pravilnika.
Površine izvrtin morajo biti gladke in brez žlebov. Zamik robov, ki je posledica
dvostranskega vrtanja, ne sme biti večji od 0,5 mm. Robove izvrtin moramo posneti pod kotom 45 ° s posnetjem od 0,5 do 1,0 mm (kratka dolžina kraka), in to
na obeh straneh stekla.
2.2
Debeline stekel v varnostnem lepljenem steklu VSG lahko med seboj odstopajo
največ za faktor 1,5. Ob tem mora nazivna debelina za proizvodnjo VSG uporabljene folije iz polivinil-butirala (PVB) znašati najmanj 0,76 mm.
2.3
Vsi uporabljeni materiali morajo biti, kar zadeva strokovno oskrbo in vzdrževanje, trajno obstojni proti UV sevanju, vodi, čistilnim sredstvom in temperaturnim spremembam med - 25 °C in + 100 °C. Elastični vmesni sloji (črni EPDM =
etilen-propilen-dien-kopolimer, silikon) in tulci (POM = polioksimetilen, PA 6 =
poliamid) morajo biti združljivi z vsemi materiali, s katerimi pridejo v stik. Njihova
zmožnost navzemanja vlage mora biti pod 1 %. Trdota Shore-A vmesnih elastičnih plasti po DIN 53505 mora biti med 60 in 80.
281
6.9.4
1.6
Točkovno držalo mora biti iz nerjavečega jekla in mora ustrezati splošnemu
gradbeno- inšpekcijskem dovoljenju (glej Z-30.3-6) z ustreznim odpornostnim
razredom proti koroziji (najmanj z II odpornostnim razredom proti koroziji).
3
Splošne zahteve
3.1
Konstrukcije zasteklitve oblikujemo tako, da se stekla z upoštevanjem gradbeno praktičnih toleranc brez težav montirajo in da pri vgrajenih pogojih (vpliv teže,
temperatura, pomiki nosilne konstrukcije) ne pride do stika med stekli ali stekli
in drugimi trdimi gradbenimi deli.
3.2
Vsako posamezno steklo z uporabo elastičnih vmesnih slojev, skladno z odstavkom 2.3, pritrdimo na dovolj togo, nosilno in zadevnim tehničnim gradbenim določilom ustrezno podporno konstrukcijo, tako da je vpeta oblikovno v vse
smeri.
3.3
Vsa uporabljena stekla morajo biti pred in po vgradnji ravna.
3.4
Prosti stekleni rob lahko moli maksimalno 300 mm od površine, ki se razprostira
znotraj med držali za steklo (skica steklenih previsov, slika 1).
3.5
Z upoštevanjem zahtev, navedenih v točki 4, je upogib zasteklitev omejen na
1/100 merodajne podporne razdalje.
Primer 2
Primer 1
≥ 80 mm in ≤ 300mm
≥ 80 mm in ≤ 300mm
≥ 80 mm in
≤300mm
Glej tudi
odstavek 3.6
≥ 80 mm in ≤√2. 300mm
Legenda
Omejitev notranje površine
Rob stekla
Steklena plošča
Robno držalo
Linijsko ležišče
Točkovno držalo v izvrtani luknji
Slika 1: Skica steklenih previsov
282
≥ 80 mm in
≤300mm
6.9.4
2.4
≥ 80 mm in
≤√2. 300mm
≥ 80 mm in
≤300mm
≥ 80 mm in ≤ 300mm
Izvrtine razvrstimo tako, da se
ohrani širina stekla najmanj 80 mm
do prostega roba in do sosednjih
izvrtin. Nadalje mora ta razdalja
v območju vogala stekla do roba
znašati najmanj 80 mm, do naslednjega roba pa najmanj 100 mm
(slika 2).
Rob izvrtane
luknje krožnega
držala
≥ 100 mm in
≤300mm
3.6
Rob stekla
≥ 80 mm in
≤300mm
≥ 80 mm
Slika 2: Razdalje do roba luknje
3.7
Krožno držalo mora vsebovati krožne matice, ki so obojestransko okrogle oblike z najmanjšim premerom 50 mm. S pomočjo primernih konstruktivnih ukrepov (npr. izbira primernih premerov tulcev) mora biti trajno zagotovljena globina
vpetja stekla najmanj 12 mm (slika 3). Debelina stene tulca mora znašati najmanj 3 mm.
≥ 50 mm
Krožne matice
6.9.4
Lepljeno
varnostno steklo
Lepljeno
varnostno steklo
Elastomer
Krožne matice
Elastomer Tulec
Globina vpetja stekla
min. 25 mm
Globina vpetja stekla
min. 12 mm
Slika 3: Skica prereza krožnega držala
Slika 4: Skica prereza robnega držala
3.8
Vsako, izključno točkovno vpeto VSG
steklo mora biti vpeto z najmanj tremi
točkovnimi držali. Največji vključeni
kot med tremi točkovnimi držali razpetega trikotnika ne sme preseči 120
stopinj (slika 5).
3.9
Za pritrditev zasteklitev služijo navojni spoji, ki se zavarujejo z ustreznimi
ukrepi proti samostojnemu odvitju.
Slika 5: Skica definicije kota točkovno vpetih
VSG stekel
283
4 Obremenitve, dokazilo o stabilnosti in dokazilo o primernosti uporabe
4.1 Stabilnost in primernost uporabe konstrukcij zasteklitev, urejenih s tem pravilnikom, sta dokazljivi z izračunom. Uporabljene obremenitve so razvidne iz tehničnih
gradbenih določil.
4.2 Pri računskem določanju za dimenzioniranje merodajnih obremenitev zasteklitve
in držal za steklo moramo upoštevati vse pomembne vplive (npr. koncentracija
napetosti na robu izvrtin, ekscentričnosti, pomike podkonstrukcije, trdnost posamičnih vmesnih plasti podložk in tulcev, mejna temperatura od - 20 °C do + 80 °C
itn.). Izbrani statični model in postopek izračunavanja (npr. metoda končnih elementov) morata zajemati obremenitve tako, da so na varni strani. Vse ne dovolj
zavarovane pogoje izračuna pokrijemo s pomočjo inženirskega opazovanja mejnega primera (npr. uporaba nepremičnih namesto premičnih vpetij).2
4.3 Pri dokazovanju se ne sme uporabljati nobenega pozitivno delujočega lepilnega
spoja med posameznimi VSG stekli oziroma robnega spoja izolacijskih zasteklitev. V vseh primerih, v katerih se učinek spoja za rezultate meritev lahko izkaže
kot negativen (npr. pri izolacijskih zasteklitvah s klimatsko obremenitvijo), dodatno
preiščemo mejni primer polnega lepilnega spoja.
6.9.4
4.4 Pri dokazilih o stabilnosti in primernosti uporabe izolacijskih zasteklitev z robnim
držalom je treba dodatno upoštevati še razlike v tlaku (kratko: obremenitev klime)
med plinskim volumnom, ki je vključen v medstekelnem prostoru in obdajajočo
atmosfero. Temperaturne spremembe, spremembe geodetske višinske lege med
krajem izdelave in krajem vgradnje ter atmosferska nihanja pritiska je mogoče
razbrati iz »Tehničnega pravilnika za uporabo linijsko vpetih zasteklitev«(TRVL).
4.5 Maksimalno dovoljeno upogibno-natezno napetost za uporabljene vrste stekel
razberemo iz TRLV in v primeru VSG iz TVG tudi iz ustreznega splošnega gradbeno-inšpekcijskega dovoljenja.
4.6 Zadostna nosilnost držala za steklo mora biti računsko dokazljiva glede na tehnična določila gradnje, splošnega gradbeno-inšpekcijskega ali evropskega tehničnega dovoljenja.
2
Glej tudi dopolnilne napotke v DIBt sporočilih 6/2004: „Dimenzioniranje točkovno vpetih zasteklitev z verificiranimi modeli končnih elementov."
284
5
Dodatne zahteve za vertikalne zasteklitve
5.1
Globina vpetja stekla v robna držala mora znašati najmanj 25 mm. Prijemna površina stekla mora na vsako držalo in z vsake strani znašati najmanj 1000 mm2.
5.2
Uporaba kombinacij linijskega vpetja po TRLV in točkovnega vpetja je dovoljena. Pri tem so dovoljena odstopanja od določila 3.8, tako da se dve točkovni
držali lahko zamenjata z enim linijskim vpetjem. Z izjemo izolacijskih zasteklitev
je za pritrditev pokrivnih letev tudi dovoljeno izdelati izvrtine na zasteklitvah.
6
Dodatne zahteve za nadglavne zasteklitve
6.1
Za enojne zasteklitve uporabimo VSG iz TVG iz enako debelih stekel (najmanj
2x6 mm) in PVB-folije z nazivno debelino najmanj 1,52 mm.
6.2
Notranja površina, ki je omejena s
točkovnimi držali (slika 6), ne sme
biti oslabljena z drugimi izvrtinami,
odprtinami ali izrezi, ampak le z izvrtinami za znotraj ležeča točkovna
držala.
6.3
Uporabiti se morajo držala s krožnimi maticami, skladno z odstavkom 3 (slika 3).
≥ 80 mm in ≤ 300mm
≥ 80
6.9.4
mm
6.4
Krožno
držalo
Omejitev za notranje
področje
Slika 6: Notranje področje točkovno vpete nad
glavne zasteklitve
Maksimalen dovoljen razmik med
podporami z dokazljivo zmožnostjo
ostanka nosilnosti pri enakomerno porazdeljeni teži snega do 1,0 kN/m2: glej
Tabelo 1.
Opomba: Ta tabela ne nadomesti v vsakem primeru potrebnih statičnih dokazil.
Tabela 1: Sestave stekel z dokazano sposobnostjo ostanka nosilnosti pri pravokotnem podpornem rastru.
Premer krožne matice
(mm)
Minimalna debelina stekla
TVG (mm)
Razdalja med podporami
v mm v smeri 1
Razdalja med podporami
v mm v smeri 2
750
70
2x6
900
60
2x8
950
750
70
2x8
1100
750
60
2 x 10
1000
900
70
2 x 10
1400
1000
Za zasteklitve, ki odstopajo od pravokotne oblike, veljajo dimenzije očrtanega pravokotnika skladno s
Tabelo 1.
285
6.9.5 Steklo in varnost
Pojem varnostno steklo obsega široko
paleto izdelkov, ki jih zaradi večje preglednosti delimo v dve skupini:
• Stekla (zasteklitve) za aktivno varnost,
med katera sodijo stekla za zaščito
pred požarom, vandalizmom, izstrelki iz
strelnega orožja, nevarnim žarčenjem,
pohodna stekla ...
• Stekla (zasteklitve) za pasivno varnost.
To so zasteklitve tistih delov zgradb,
kjer bi lahko kosi stekla ob lomu poškodovali ljudi in kjer bi ob lomu stekla
obstajala nevarnost padca v globino.
6.9.5
Nemški standard DIN 58125 določa, da
so varnostna stekla samo tista stekla, ki
pri lomu zaradi prekoračitve udarne ali
upogibne trdnosti ne razpadejo na koničaste delce z ostrimi robovi.
Standard EN 12600 določa pogoje preizkušanja udarne trdnosti stekla s pomočjo
nihala. Steklo, ki se po udarcu bremena,
spuščenega z določene višine, razbije na
majhne nenevarne delce ali pa se zlomljeni delci ne ločijo od podlage, ne predstavlja potencialne nevarnosti za ljudi. Glede
na obliko zlomljenih delcev standard določa tri tipe stekel:
• Tip A: steklo razpade na več kosov, med
katerimi so tudi takšni z večjo površino.
Vsi kosi imajo ostre robove (na primer
float steklo).
• Tip B: steklo se zlomi na več kosov, ki
pa ostanejo med seboj povezani (na
primer lepljeno steklo - VSG)
• Tip C: steklo razpade na številne relativno nenevarne delce (kaljeno steklo
- ESG).
286
Iz opisanega vidimo, da kriterije za varnostno steklo izpolnjujejo samo kaljeno in
lepljeno steklo ter stekleni zidaki. Varnostno steklo pa je lahko tudi navadno steklo, prevlečeno z ustrezno folijo.
Sicer pa za zastekljevanje lahko uporabljamo naslednje vrste stekel:
Float steklo (EN 572-2) in ornamentno
steklo (EN 572-5)
Obe stekli zaradi nizke upogibne trdnosti
slabo prenašata horizontalne obremenitve in zato nista primerni za uporabo tam,
kjer se zahteva povečana prometna varnost.
Žično (polirano) steklo (EN 572-3)
To je brezbarvno ali barvno lito steklo, ki
mu med postopkom proizvodnje vstavimo
točkovno spajkano žično mrežo. Žično
steklo lahko sicer po zlomu deloma zadrži steklene delce, kljub temu pa je zaradi
izstopajočih kosov nevarnost poškodb
relativno velika. To steklo ima majhno
udarno trdnost, zato pri večji obremenitvi
(nalet človeka) popusti. Žično steklo lahko predčasno popusti tudi zaradi korozije, ki je posledica različnih razteznostnih
koeficientov stekla in žičnega pletiva. Zaradi naštetih lastnosti žičnega stekla ne
uvrščamo med varnostna stekla. Njegova uporaba ob transportnih poteh je dovoljena šele nad višino 200 cm.
Žično steklo lahko pod določenimi pogoji
uporabljamo tudi za nadglavne zasteklitve in kot ograjno polnilo (glejte Katalog
varnostnih zasteklitev).
Čeprav delno kaljeno steklo zaradi njegovih karakteristik uvrščamo med navadno
in kaljeno steklo, pa ima vseeno še vedno
premajhno udarno trdnost, zato ga med
varnostna stekla uvrščamo le v primerih,
ko dve takšni stekli sestavljata lepljeno
(VSG) steklo. Enojnega delno kaljenega
stekla ne smemo uporabljati za nadglavne oziroma prometno ogrožene zasteklitve.
Lepljeno steklo (EN 14449) je opisano v
Poglavju 5.9.
Na tem mestu moramo poudariti, da je
lepljeno steklo sestavljeno iz (praviloma)
dveh stekel, ki sta lahko različnih debelin
(koeficient 1,5), le VSG-stekla za nadglavne zasteklitve morajo imeti simetrično sestavo.
Stekla s folijo standardne debeline 0,38
mm lahko uporabljamo (ne vedno) le za
vertikalne zasteklitve. Pri nadglavnih zasteklitvah (strehe) pa je obvezna uporaba
stekel z dvojno folijo debeline 0,76 mm.
Stekleni zidaki so votla telesa, sestavljena iz dveh ali več elementov, pridobljenih s stiskanjem steklene litine. Robovi
elementov so tesno povezani (zataljeni),
zato je telo hermetično zaprto. Zidaki so
odporni na udarce žoge, lahko pa jih uporabljamo tudi kot protipožarno zaščito.
Glede na različne stopnje nevarnosti delimo zasteklitve v tri razrede:
1. Če je pri zlomu stekla verjetnost poškodb minimalna, ocenjujemo, da je
ogroženost majhna.
2. Če kosi zlomljenega stekla lahko povzročijo telesne poškodbe, govorimo o
povečani nevarnosti.
3. V primerih, ko obstaja nevarnost padca
skozi zlomljeno steklo, pa ocenjujemo,
da je ogroženost velika.
Za zasteklitve z minimalno stopnjo nevarnosti lahko uporabljamo običajno (zrcalno ali ornamentno) in žično steklo.
Pri zasteklitvah iz drugega in tretjega
razreda moramo uporabljati varnostna
stekla. Med zasteklitvami iz prvega in
drugega razreda kljub navidezno jasni
razmejitvi ni ostre meje, zato lahko ob
uvedbi posebnih ukrepov v številnih primerih, ko bi sicer morali vgraditi varnostna stekla, uporabimo običajna stekla.
Najpogostejši ukrepi, s katerimi učinkovito preprečimo neposreden stik s steklom, so:
• najmanj 20 cm pred steklom je nameščena vsaj 1 m visoka ograja
• polica nad parapetom pod oknom je
najmanj 20 cm globoka in nameščena
vsaj 80 cm visoko
• pred steklom je zaščitna mreža
• dostop do stekla z notranje strani onemogočajo cvetlična korita
• dostop z zunanje strani je otežen, ker je
zasteklitev nameščena za oviro iz grmičevja ali podrasti.
287
6.9.5
Kaljeno steklo (EN 12150) in delno kaljeno
steklo (EN 1863) sta opisana v Poglavju
5.7 in 5.8.
Zastekljevanje prostorov za otroke in mladino
Pri načrtovanju zasteklitev prostorov, v
katerih se giblje pretežno mladina, moramo poleg določil iz zgoraj navedenih
smernic upoštevati še nekatera dodatna
navodila.
Navodila za šole:
6.9.5
• Zasteklitve, ki segajo do tal, morajo biti
vsaj do višine 2 m izdelane iz varnostnega stekla.
• Navadno float steklo se lahko uporablja:
- ko je dostop do stekla otežen z vsaj 1
m visoko ograjo, ki je postavljena 20
cm pred steklom
- ko je dostop do stekla otežen s parapetom, ki je pod oknom in je vsaj 80
cm visok in 20 cm globok (na primer
polica nad radiatorjem)
- pri omarah in vitrinah v učnih kabinetih
- če leži zasteklitev za zeleno zaščitno
cono (na primer za gostim grmovjem).
Steklena vrata in druge zastekljene površine, ki so nameščene ob prometnih površinah, morajo biti označene tako, da so
zlahka prepoznavne.
To lahko dosežemo:
• z namestitvijo prečnika
• z namestitvijo parapeta
• z vidnimi označbami.
Odprtine med posameznimi stekli v ograjah ne smejo biti širše od 12 cm, razdalja
med ograjo in varovanim območjem pa
ne sme biti širša od 4 cm.
288
Športne dvorane, dvorane za telovadbo,
igre in večnamenske dvorane DIN 18032-1
Stene v osrednjih prostorih morajo biti izdelane iz stekla, ki je odporno proti udarcem žoge. Za stekla dimenzij do 2.000 x
4.000 mm je primerno 8 in 10 mm debelo
kaljeno steklo. Če je steklo nameščeno le
kot dekorativni plašč, so dovoljene fuge
širine 8 mm.
Steklo za zaščito pred udarci žoge DIN
18032-3
Steklo mora biti odporno proti udarcu
rokometne žoge, težke 425 g, ki leti s hitrostjo 60 km/h, ali proti udarcu hokejske
ploščice, težke 156 g. Steklo, ki nima atesta glede odpornosti proti udarcu hokejske ploščice, velja po tem kriteriju samo
za pogojno varno. Steklo, ki je odporno
proti udarcu žoge (in hokejske ploščice),
ne predstavlja nujno hkrati tudi ustrezne
rešitve za prometno varnost.
Športne dvorane; prostori za skvoš DIN
18038
Za uporabo je primerno le 12 mm debelo
kaljeno steklo.
Povzetek
Zasteklitve ob prometnih površinah, ki
segajo do tal, morajo biti vsaj do višine
2 m izdelane iz varnostnega stekla. To
določilo ne velja, če je dostop do stekla
onemogočen z ograjami ali cvetličnimi
koriti.
V prejšnjih poglavjih smo skušali podati
prerez skozi številne standarde, smernice in pravilnike, s katerimi se v Sloveniji,
predvsem pa v Evropi, ureja problematika varovanja ljudi v primerih, ko bi lahko
bila zaradi neposrednega stika s steklom
ogrožena njihova varnost. V njih najdemo navedbe, kako izbrati ustrezno vrsto
stekla, kako določiti njegovo debelino
in kako ga vgrajevati. V nobenem dokumentu pa ni zgoščeno navedeno, katero
steklo naj izberemo za točno določen
gradbeni element in konkretno stopnjo
ogroženosti.
Vrata, ki imajo zastekljene površine, morajo biti prepoznavno označena, na primer z obojestranskim prečnikom (ročajem).
Navodila za otroške vrtce:
• Celostenske zasteklitve morajo biti vsaj
do višine 2 m izdelane iz varnostnega
stekla.
• Običajno float steklo se sme uporabiti
v primerih, ko je dostop do stekla otežen:
- z vsaj 1 m visoko ograjo, ki je postavljena 20 cm pred steklom
- s podokenskim parapetom, ki je vsaj
80 cm visok in 20 cm globok (na primer polica nad radiatorjem)
• Zastekljene površine, ki segajo skoraj
do tal, morajo biti posebej označene.
• Nihajna vrata niso dovoljena.
• Ograje, razen okenskega parapeta,
morajo biti visoke vsaj 1 m.
• Steklene stopniščne ograje morajo biti
zasnovane in izdelane tako, da otroci
ne morejo pasti skoznje, po njih plezati,
na njih sedeti ali se po njih drsati.
• Odprtine med posameznimi stekli v
ograjah v eni smeri ne smejo biti širše
od 12 cm, razdalja med steklom in varovanim območjem pa ne sme biti širša
od 4 cm.
Zato smo v REFLEX-u, ob upoštevanju
tujih in lastnih izkušenj, sestavili katalog
varnostnih zasteklitev, v katerem za večino mogočih situacij navajamo podatke o
vseh možnih izvedbah zastekljevanja.
Katalog je izključno informativnega značaja. Pravilnost izbrane rešitve je treba v
vsakem posameznem primeru poiskati
pri ustreznih inštitucijah. V spodnjih tabelah so navedene enojne zasteklitve in
zasteklitve z izolacijskim steklom.
289
6.9.5
Navodila za bazene
Katalog varnostnih zasteklitev
Vertikalna zasteklitev brez zaščite pred padcem v globino
Primer uporabe
Float
ESG1 ESG-H
VSG iz
Float
ESG2
Opomba
TVG
Okna nad parapetom
Izložbena okna
Zaradi nedorečenih pravilnikov se
priporoča minimalna debelina float
stekla 10 mm oziroma 12 mm VSG.
Zasteklitve do tal3
Na primer okenska vrata.
Zvočnozaščitna ograja
TRLV
Steklena vrata
Prezračevana fasada
Lepljene steklene fasade
DIN 18516-4
Uporaba VSG stekla samo s splošnim
gradbenim dovoljenjem ali DPP.
znotraj
ETAG 002 »Strukturne zasteklitve
(SSGS)«
zunaj
Točkovno vpete fasade
ES
Skladno s splošnim gradbenim
dovoljenjem ali DPP.
Pozor: po novem TRPV samo VSG iz
ESG ali TVG!
IZO
1
Pozor! Po novem TRLV ESG kaljeno steklo lahko vgradimo samo do višine 4 m nad prometno površino brez možnosti
prehoda oseb neposredno pod zasteklitvijo, sicer moramo uporabiti ESG-H!
Pozor! VSG iz 2 x ESG nima ostanka nosilnosti po lomu. Upoštevati je treba vgradne pogoje.
3
Pri uporabi ima steklo iz tabele Zasteklitve v stavbah s posebno uporabo prednost.
2
6.9.5
Horizontalne zasteklitve
Primer uporabe
Float
ESG1 ESG-H
VSG iz
Float
ESG2
Opomba
TVG
Strešna okna
Horizontalna zasteklitev
Samo stanovanja in prostori podobne
uporabe (na primer hotelske sobe in
pisarne) s svetlo površino (notranja
mera okvirja) < 1,6 m2 ; za drugo glej
horizontalna zasteklitev.
zgoraj
spodaj
TRLV
Druga stekla, če z ustreznimi ukrepi
preprečimo padanje večjih kosov
stekla na prometno pot (na primer
mreža z odprtino < 40 mm).
Nadstrešek
Linijsko vpeto po TRLV. Točkovno
vpeto, skladno s splošnim gradbenim
dovoljenjem ali DPP. Pozor: po novem
TRPV samo še VSG iz ESG ali TVG!
Držala - vpenjala niso dovoljena.
Steklene lamele
Linijsko vpeto po TRLV. Točkovno
vpeto, skladno s splošnim gradbenim
dovoljenjem ali DPP. Pozor: po novem
TRPV samo še VSG iz ESG ali TVG!
Držala - vpenjala niso dovoljena.
Pohodna stekla
TRLV
Skladno s SGD ali DPP. Zgornje steklo
iz ESG ali TVG; zagotoviti moramo
ustrezno protizdrsnost.
2
Pozor! VSG iz 2 x ESG nima ostanka nosilnosti. Upoštevati je treba vgradne pogoje.
290
Zasteklitve za zaščito pred padcem v globino
Float
ESG1 ESG-H
VSG iz
Float
Zasteklitev celotne višine
(kategorija A po TRAV)
ES
IZO
ESG2
Opomba
TVG
TRAV
Velja za stekla na strani naleta; steklo
na nasprotni strani naleta poljubno.
Če je VSG steklo na nasprotni strani
naleta, potem ESG na strani naleta.
Steklena ograja z nasajenim ročajem
(kategorija B po TRAV)
TRAV
Ograja z linijsko vpetim steklenim
polnilom (kategorija C1 po TRAV)
TRAV
Če steklo ni štiristransko linijsko
vpeto, moramo uporabiti VSG. Prosti
rob mora biti zaščiten pred udarci
s konstrukcijo ograje ali sosednjim
steklom.
Ograja s točkovno vpetim steklenim
polnilom (kategorija C1 po TRAV)
TRAV
Zaščita prostega roba ni potrebna.
Ograja z držali vpetim steklenim polnilom
(ni urejeno po TRAV)
Skladno s SGD ali DPP.
Prosti rob mora biti zaščiten pred
udarci s konstrukcijo ograje ali
sosednjim steklom.
ESG lahko uporabimo, če je dovoljeno
s SGD.
Zasteklitev pod prečnikom
(kategorija C2 po TRAV)
TRAV
Če steklo ni štiristransko linijsko
vpeto, moramo uporabiti VSG.
ES
IZO
Zasteklitev celotne višine z
ročajem
(kategorija C3 po TRAV)
Dvojna fasada
ES
IZO
znotraj
zunaj
Velja za stekla na strani naleta; steklo
na nasprotni strani naleta poljubno.
Če steklo ni štiristransko linijsko
vpeto, moramo uporabiti VSG.
Ročaj na predpisani višini.
Velja za stekla na strani naleta; steklo
na nasprotni strani naleta poljubno.
Če je VSG steklo na nasprotni strani
naleta, potem ESG na strani naleta.
Notranja fasada brez zaščite pred
padcem v globino, priporočeno
usklajevanje z inšpekcijskimi službami.
Zunanja fasada prevzema zaščito
pred padcem v globino.
TRAV skladno s kategorijo A ali C.
Dvigalni jaški
TRAV in EN 81.
»Francoski balkoni«3
Gradbeni element na nasprotni strani
naleta na zasteklitev popolnoma
prevzame zaščito pred padcem v globino.
1
Pozor! Po novem TRLV ESG kaljeno steklo lahko vgradimo samo do višine 4 m nad prometno površino brez možnosti
prehoda oseb neposredno pod zasteklitvijo, sicer moramo uporabiti ESG-H!
Pozor! VSG iz 2 x ESG nima ostanka nosilnosti po lomu. Upoštevati je treba vgradne pogoje.
3
Pri uporabi ima steklo iz tabele Zasteklitve v stavbah s posebno uporabo prednost.
2
Legenda
Označba polja
Pomen
Minimalno zahtevana vrsta stekla
Priporočena vrsta stekla
Alternativna uporaba vrste stekla
Nedovoljena vrsta stekla
ES = enojno steklo;
IZO = izolacijsko steklo;
SGD = splošno gradbeno dovoljenje;
DPP = dovoljenje za posamezen primer
291
6.9.5
Primer uporabe
Zasteklitve v stavbah s posebno uporabo
Primer uporabe
Float
ESG1 ESG-H
VSG iz
Float
ESG2
Opomba
TVG
Pisarne, stene ali vrata iz stekla
Pravilnik o delovnih mestih
Vhodne dvorane/avle
Šole
Do višine 2 m varnostno steklo ali
zadostna zaščita, ki preprečuje
dostop do stekla.
Otroški vrtci
Do višine 1,5 m varnostno steklo
ali zadostna zaščita, ki preprečuje
dostop do stekla.
Bolnice/oddelki za nego
Za določena področja (na primer
stopniščni prostori) in za posebno
uporabo (na primer posebni oddelki
za otroke).
Nakupovalne pasaže
Posamezne prodajalne
Pravilnik o delovnih mestih ali
zadostna zaščita, ki preprečuje
dostop do stekla.
Parkirne hiše
Avtobusne postaje
6.9.5
Kopališča
DIN 18361;
Do višine 2 m varnostno steklo ali
zadostna zaščita, ki preprečuje
dostop do stekla.
Športne hale
DIN 18032-1; Do višine 2 m ravno,
zaprto in brez odpadanja delcev.
Varnost pred udarci žoge po DIN
18032-3
Prostor za skvoš
DIN 18038; Stekleni deli zadnje
stene morajo biti iz minimalno 12
mm debelega kaljenega stekla,
proizvedenega po EN 12150.
1
2
Pozor! Po novem TRLV ESG kaljeno steklo lahko vgradimo samo do višine 4 m nad prometno površino brez možnosti
prehoda oseb neposredno pod zasteklitvijo, sicer moramo uporabiti ESG-H!
Pozor! VSG iz 2 x ESG nima ostanka nosilnosti po lomu. Upoštevati je treba vgradne pogoje.
Notranje zasteklitve brez zaščite pred padcem v globino
Primer uporabe
Float
ESG1 ESG-H
VSG iz
Float
ESG2
Opomba
TVG
Delno pohodno steklo
Po pravilu se zahteva DPP.
Manjše zahteve kot za pohodno steklo.
Pohodno steklo/stopnice
Zahteva se DPP. TRLV, lista tehničnih
gradbenih določil; dopustne
napetosti skladno z nadglavno
zasteklitvijo po TRLV. VSG s PVB folijo
minimalne nazivne debeline 1,52 mm.
Stena tuš kabine
EN 14428
Steklena vrata
Polnilo vrat
Nadsvetloba v zgornji tretjini
Stekleni zidaki
Veljajo kot varnostna v primeru loma
in kot zaščita pred prebojem.
Predelne stene pisarn
Vetrolovi
1
2
Pozor! Po novem TRLV ESG kaljeno steklo lahko vgradimo samo do višine 4 m nad prometno površino brez možnosti
prehoda oseb neposredno pod zasteklitvijo, sicer moramo uporabiti ESG-H!
Pozor! VSG iz 2 x ESG nima ostanka nosilnosti po lomu. Upoštevati je potrebno vgradne pogoje.
292
Posebna varnostna stekla
Primer uporabe
Float
ESG1 ESG-H
VSG iz
Float
ESG2
Opomba
TVG
Protivlomna zaščita
ENV 1627
Zaščita pred vrženim predmetom
EN 356 A
Zaščita pred udarci
EN 356 B
Neprebojna
EN 1063
Protieksplozijska zaščita
EN 13541
Konstrukcije iz stekla
Primer uporabe
Float
ESG1 ESG-H
VSG iz
Float
ESG2
Opomba
TVG
Stekleni nosilec
Zahtevan DPP
Celotna konstrukcija iz stekla
Zahtevan DPP
Steklene posebne konstrukcije
Zahtevan DPP
2
Pozor! VSG iz 2 x ESG nima ostanka nosilnosti po lomu. Upoštevati je treba vgradne pogoje.
Označba polja
6.9.5
Legenda
Pomen
Minimalno zahtevana vrsta stekla
Priporočena vrsta stekla
Alternativna uporaba vrste stekla
Nedovoljena vrsta stekla
ES = enojno steklo;
IZO = izolacijsko steklo;
SGD = splošno gradbeno dovoljenje;
DPP = dovoljenje za posamezen primer
293
6.9.6 Smernice za ocenjevanje vizualne kakovosti stekla za
gradbeništvo
Zvezno združenje cehov steklarske obrti – Hadamar
Zvezno združenje mladih steklarjev in mizarjev stavbnega pohištva – Hadamar
Zvezno združenje: veletrgovina s ploščatim steklom, proizvodnja izolacijskega stekla, oplemenitenje stekla Troisdorf
Zvezno združenje industrije stekla in mineralnih vlaken – Düsseldorf
Smernice za ocenjevanje vizualne kakovosti
stekla za gradbeništvo
Te smernice so sestavili
Tehnični svet Inštituta za steklarsko obrt in tehniko zastekljevanja – Hadamar in
Tehnični odbor zveznega združenja: veletrgovina s ploščatim steklom,
proizvodnja izolacijskega stekla, oplemenitenje stekla Troisdorf
Datum izdaje: Junij 2004
1. Področje uporabe
Te smernice veljajo za ocenjevanje vizualne kakovosti stekel, ki so namenjena uporabi
v gradbeništvu. Ocenjevanje se izvaja po spodaj opisanih načelih s pomočjo dovoljenih odstopanj, ki jih navaja Tabela v 3 točki.
6.9.6
Vrednoti se svetla površina že vgrajenega stekla. Stekleni proizvodi izdelani iz stekel z
nanosi, v masi obarvanih stekel, stekel z ne transparentnimi nanosi, lepljenih in prednapetih stekel (kaljenih in delno kaljenih), se tudi lahko vrednoti s pomočjo Tabele v 3
točki.
Smernica se lahko le delno uporablja tudi za ocenjevanje stekel s posebnimi sestavami: za stekla z vgrajenimi elementi v medstekelnem prostoru ali v lepilnem sloju, za
ornamentna stekla ter za protivlomna in protipožarna stekla. Te proizvode ocenjujemo
skladno s specifičnimi lastnostmi vgrajenih materialov, z uporabljeno tehnologijo in z
navodili proizvajalca.
Ocenjevanje vizualne kakovosti robov na proizvodih iz stekla ni predmet te Smernice.
Pri konstrukcijah, kjer vsi štirje robovi stekla niso v okvirjih, za proste robove odpade
kriterij ocenjevanja robne cone. Zato mora kupec ob naročilu opozoriti, v kakšen namen se bo steklo uporabljalo.
Za ocenjevanje fasadnega stekla z zunanje strani, se morata stranki dogovoriti o posebnih pogojih opazovanja.
2. Preverjanje
Praviloma je za vrednotenje odločilen pogled skozi steklo, torej opazovanje ozadja
skozi steklo, ne pa pogled na steklo. Pri tem reklamirane točke (polja) ne smejo biti
posebej označeni.
294
Od znotraj navzven se zasteklitev preverja, v skladu s Tabelo v 3 točki, iz razdalje najmanj 1 metra. Steklo se opazuje pri difuzni svetlobi (kot pri oblačnem vremenu) brez
direktne sončne ali umetne svetlobe in to pod kotom, ki bi bil običajen pri uporabi tega
prostora. Zasteklitve v prostoru se tudi preverja pri difuzni svetlobi, pri čemer naj bo
prostor tako osvetljen, kot bi bil ob normalni uporabi. Praviloma opazovalec gleda pravokotno na površino zasteklitve. Od zunaj (pogled na steklo od zunaj) se za preverjanje zasteklitve upoštevajo za te primere običajne razdalje.
Pogoji preverjanja in razdalje od stekla, ki jih navajajo standardi za posamezne proizvode, se od teh razlikujejo in jih Smernica ne upošteva. Navodil iz standardov namreč
na objektih večkrat ni mogoče upoštevati.
3. Dovoljena odstopanja v vizualni kakovosti stekla za gradbeništvo
Tabela je izdelana za stekla Float, kaljena in delno kaljena, lepljena in varnostna lepljena stekla; z ali brez nanosov
Cone
Dovoljene napake v enem kosu stekla:
Poškodbe ali školjkasti lom na zunanjih stekleni robovih, ki pa ne smejo vplivati na trdnost stekla in presegati širino
robnega tesnjenja.
F
Školjkasti lom na notranjih steklenih robovih, ki pa je izpolnjen s tesnilno maso
Število točkastih in ploskovnih napak in risov je neomejeno
Vključki, mehurčki, pike, madeži ipd.:
6.9.6
Velikost stekla ≤ 1 m² max. 4 kosi z Ø < 3 mm
Velikost stekla > 1 m² max. 1 kos z Ø < 3 mm na 1 tekoči meter steklenega roba
Točkasti ostanki v medstekelnem prostoru:
R
Velikost stekla ≤ 1 m² max. 4 kosi z Ø < 3 mm
Velikost stekla > 1 m² max 1 kos z Ø < 3 mm na 1 tekoči meter steklenega roba
Madeži večjih površin v medstekelnem prostoru:
Bledo sivi ali transparentni: max. 1 kos ≤ 3 cm²
Praske: – dolžina posamezne: max. 30 mm; seštevek vseh skupaj: max. 90 mm
Lasne praske: - večja grupiranja niso dovoljena
Vključki, mehurčki, pike, madeži ipd.:
Velikost stekla ≤ 1 m² max. 2 kosa z Ø < 2 mm
H
1 m² < velikost stekla ≤ 2 m² max. 3 kosi z Ø < 2 mm
Velikost stekla > 2 m² max. 5 kosov z Ø < 2 mm
Praske: – posamezna: max. 15 mm; seštevek vseh skupaj: max. 45 mm
Lasne praske: - večja grupiranja niso dovoljena
R+H
Maksimalno število dovoljenih napak je enako kot v coni R
Vključki, mehurčki, pike, madeži ipd., v velikosti od 0,5 do < 1 mm so, razen pri grupiranju, dovoljeni brez omejitev.
Kot grupiranje napak ocenimo, če se v polju s premerom ≤ 20 cm najde več kot štiri izmed takšnih napak.
Navodila:
Napake, ki so ≤ 0,5 mm, ni treba upoštevati. Polja napak (svetlobni kolobarji) ne smejo biti večji od 3 mm.
Lepljeno in varnostno lepljeno steklo:
1. Za vsako dodatno steklo v sendviču se v coni R in H število dovoljenih napak poveča za 50%.
2. GH-lepljena stekla lahko imajo proizvodnjo pogojeno valovitost
Kaljeno in delno kaljeno steklo kot tudi lepljena in varnostna lepljena stekla iz kaljenega ali delno kaljenega stekla:
1. Lokalna valovitost na stekleni površini (razen pri ornamentnem steklu), merjena na razdalji 300 mm, ne sme biti večja od 0,3 mm.
2. Pri steklih z debelino ≥ 6 mm (razen pri ornamentnem steklu), lahko vzdolž steklenega roba izmerjena ukrivljenost znaša 3 mm na 1000
mm dolžine. Ostale, npr. manjše dovoljene valovitosti morajo biti dogovorjene. Pri steklih kvadratne ali skoraj kvadratne oblike (do 1:1,5)
in pri steklih z debelino < 6 mm, lahko nastopijo tudi večja odstopanja v planimetriji.
295
4. Splošna navodila
Smernica predstavlja merilo, s pomočjo katerega se ocenjuje vizualna kakovost stekla
za gradbeništvo. Pri presoji vgrajenega stekla moramo upoštevati, da ima ob svojih
vizualnih kvalitetah tudi še lastnosti, ki so nujne za izpolnjevanje njegove funkcionalnost.
Tehnične vrednosti proizvodov iz stekla, (npr. zvočna in toplotna zaščita, prepustnost
svetlobe ipd.), ki se podajajo za neko njegovo določeno funkcionalnost, se nanašajo
na vzorčna stekla, kakršna zahteva določeni standard. Pri drugačnih dimenzijah, drugačnih kombinacijah stekel ali pa zaradi vgradnje oz. zunanjih vplivov, se lahko podane
vrednosti ali pa optični izgled spremenijo.
Številne različne vrste izdelkov iz stekla ne dovoljuje neomejeno uporabo tabele v tretji
točki. V nekaterih primerih moramo upoštevati tudi posebnosti, katerih pojavnost je
proizvodno pogojena. V primerih, kot so npr. protivlomna stekla, pri vrednotenju posebnih karakteristik moramo upoštevati tudi namen produkta in mesto vgradnje. Zato
pri vrednotenju določenih značilnosti upoštevamo tudi specifične lastnosti produkta.
Širina stekla
F
F = cona steklitvene brazde
Širina 18 mm
(z izjemo poškodovanih robov
ni druge omejitve)
F
Glavna cona H
b/10
Svetla širina b
b/10
Svetla višina h
H
Višina stekla
h/10
Glavna cona
R = cona steklitvene brazde
Površina predstavlja 10 %
svetle širine oziroma višine
(manj strožji kriterij)
R
H = glavna cona
(najstrožji kriterij)
h/10
F
F
6.9.6
F
4.1 Vizualne lastnosti proizvodov iz stekla
4.1.1 Lastna barva stekla
Vsi materiali uporabljeni za izdelavo steklenega proizvoda imajo, pogojeno z uporabljenimi surovinami, določeno lastno barvo. Njena intenzivnost z debelino stekla narašča. Tudi stekla z nanosi imajo lastno barvo. Lastna barva stekla je lahko pri gledanju
na oziroma skozi steklo različno razpoznavna. Nihanje barvnega odtenka je možno
zaradi vsebnosti železovega oksida v steklu, tehnologije nanašanja nanosov, kot tudi
zaradi spremembe debeline stekla ali pa različnih sestav stekel v proizvodu.
296
4.1.2 Barvne razlike pri nanosih na steklo
Objektivno lahko ocenimo razlike v barvi nanosov na steklo le s pomočjo meritve oziroma z ocenjevanjem teh razlik po predhodno točno dogovorjenih kriterijih (vrsta stekla, barva, vir svetlobe). Tovrstno preverjanje ne more biti predmet te Smernice.
4.1.3 Izolacijska stekla z vgrajenimi okrasnimi profili
Zaradi vremenskih vplivov (npr. fenomena dvojnega stekla), kot tudi zaradi stresanja
ali ročno povzročenega nihanja, lahko v steklu z okrasnimi profili nastane ropot ali
žvenket.
Vidni ostanki žaganja ali pa delno oluščena barva na mestu rezanja, so proizvodno
pogojeni.
Pri delitvi polj z vertikalnimi in (ali) horizontalnimi profili je možno, da spoji med njimi
niso pod pravim kotom. Odstopanja se ocenjujejo skladno s tolerancami vgradnje oziroma na osnovi splošnega vtisa.
4.1.4 Ocenjevanje vidnega dela robne cone pri izolacijskem steklu
Na vidnem delu robnega tesnjenja, torej izven svetle površine stekla, so na steklu ali
pa na distančniku lahko vidna proizvodno pogojena obeležja.
Kadar zaradi konstrukcijskih zahtev eden ali več robov izolacijskega stekla niso skriti v
ležišču okvirja, so lahko na robnem tesnjenju vidna proizvodno pogojena obeležja.
4.1.5 Poškodbe zunanjih površin
Pri mehanskih ali pa kemijskih poškodbah zunanjih površin stekla, ki so ugotovljena po
vgradnji, moramo poiskati vzroke za njihov nastanek. Takšna odstopanja v kakovosti
lahko ocenjujemo tudi po tabeli v tretji točki.
V splošnem pa v teh primerih med drugim veljajo naslednji standardi in smernice:
• Tehnične smernice steklarske obrti
• VOB DIN 18 361 Izvajanje zasteklitev
• Evropski standardi za ocenjevane proizvode
• Navodilo za čiščenje stekla, ki ga je izdalo nemško zvezno združenje steklarske obrti
in tehnični podatki ter veljavna navodila proizvajalca za pravilno vgradnjo.
297
6.9.6
Odstopanju, ki je pogojeno s temperaturnimi raztezki, se ne moremo izogniti.
4.1.6 Fizikalna obeležja
Pri ocenjevanja vizualne kakovosti ne upoštevamo številne fizikalne pojave, ki se jim
ne moremo izogniti, rezultati njihovih vplivov pa so vidni na površini stekla:
• Pojav interference
• Učinek dvojnega stekla
• Pojav anizotropije
• Kondenzacija vodne pare na zunanjih površinah
• Omočljivost steklenih površin
4.2 Razlaga pojmov
4.2.1 Pojav interference
Pojav interference svetlobe, viden v obliki spektralnih barv, lahko nastane pri izolacijskih steklih, ki so sestavljena iz dveh stekel kvalitete Float. Optična interferenca je
pojav, ko se v isti točki srečajo in prekrivajo dve ali več svetlobnih valovanj.
6.9.6
Manifestira se v obliki bolj ali manj intenzivnih barvnih pasov, ki s pritiskom na steklo
spreminjajo svoj položaj. Ta optični efekt je zaradi planparalelnosti steklenih površin
še bolj izrazit. Planparalelnost površin pa je pogoj, če želimo imeti optično nepopačen
pogled skozi steklo. Nastanek interference svetlobe je slučajen in nanj ne moremo
vplivati.
4.2.2 Učinek dvojnega stekla
V izolacijskem steklu je s pomočjo robnega tesnjenja hermetično zaprt določen volumen zraka oziroma plina. Njegovo začetno stanje je odvisno od višine zračnega
pritiska in temperature v času izdelave, ter od nadmorske višine, na kateri je mesto
proizvodnje. Če je izolacijsko steklo vgrajeno na drugačni nadmorski višini ali pa če se
spremeni vrednost enemu od klimatskih parametrov, se to manifestira v obliki konveksne ali konkavne deformacije enega ali obeh stekel.
Posledica teh deformacij je optična izkrivljenost pri pogledu na oziroma skozi steklo.
Posebno intenzivna je popačenost odbojne slike kadar je ozadje stekla temno in pa pri
steklih s kovinskimi nanosi.
Pojav je fizikalno pogojen.
298
4.2.3 Pojav anizotropije
Anizotropija je fizikalen pojav, ki je opazen le pri toplotno obdelanemu steklu in izhaja
iz njegove značilne razporeditve notranjih napetosti. V odvisnosti od kota opazovanja,
se pri gledanju pri polarizirani svetlobi in (ali) pri gledanju skozi polarizirano steklo,
lahko opazijo temnejši krogi ali proge.
Del dnevne svetlobe je vedno v polariziranem stanju. Intenzivnost je odvisna od vremena in položaja sonca. Pri opazovanju pod majhnim kotom je takšen dvojni lom svetlobe še močneje opazen.
4.2.4 Kondenzacija vodne pare na zunanjih površinah izolacijskih stekel
Vodna para lahko kondenzira na steklu le tedaj, ko je njegova površina hladnejša od
zraka, ki ga obdaja (na primer rosa na avtomobilskih steklih).
Kondenzacijo pare na površini stekla, ki je obrnjena v prostor, lahko povzroči omejevanje cirkulacije zraka. Zastoj lahko nastane zaradi globoke okenske police, zaves ali
cvetličnih korit, neugodne namestitve grelnih teles ali zaradi nezadostnega zračenje.
Na površini stekla z visoko toplotno izolacijo, ki je orientirana proti okolici, lahko pride
do kondenzacije vodne pare zaradi visoke relativne vlage v zunanjem zraku ali pa zato,
ker je temperatura okoliškega zraka višja od temperature na zunanji površini stekla.
4.2.5 Omočljivost steklenih površin
Omočljivost zunanjih površin izolacijskega steka ni vedno enaka. Dotik proizvodnih
valjev, vakuumskih prijemal, etiket ipd., lahko povzroči na površini stekla minimalne
spremembe v strukturni zgradbi. Kadar so stekla mokra, je na tako spremenjenih površinah lom svetlobe drugačen in sledi odtisov so vidne. Ko se steklo posuši, ti odtisi
izginejo.
299
6.9.6
Na nastanek kondenzacije vplivajo toplotna prevodnost (U) stekla, vlažnost zraka,
kroženje zraka ter notranja in zunanja temperatura.
6.9.7 Smernice za ocenjevanje vizualne kakovosti emajliranega in
potiskanega stekla
Smernice za ocenjevanje vizualne kakovosti
emajliranega in potiskanega stekla
Izdajatelji:
Zvezno združenje za ploščato steklo: trgovina, proizvodnja izolacijskega stekla in oplemenitenje
Branžno združenje za konstruktivno steklarstvo
Datum izdaje: Marec 2002
1. Področje uporabe
Smernica je namenjena ocenjevanju vizualne kakovosti (delno ali po vsej površini)
emajliranega ali s sitotiskom potiskanega kaljenega stekla.
6.9.7
Da bo zagotovljena kakovost in da bo možna pravilna presoja, mora biti proizvajalec
natančno seznanjen s področjem uporabe. Predvsem mora imeti informacijo o tem:
• kje bo steklo uporabljeno: v interieru ali eksterieru
• ali je potreben HS-Test
• ali bo steklo vgrajeno tako, da bo mogoč pogled nanj z obeh strani (predelne stene)
• ali bo s hrbtne strani direktno osvetljeno
• kakšna naj bo obdelava robov, oz. ali kateri robovi ne bodo vstavljeni v profil
• ali je namenjeno sestavljanju v izolacijsko oz. lepljeno steklo
• kje leži referenčna točka
Če se emajlirana in/ali potiskana stekla uporabijo v lepljenem ali izolacijskem steklu,
se ocenjuje vsako steklo posebej (kot enojno steklo).
2. Razlage – navodila – pojmi
2.1 Po vsej površini emajlirana stekla
Emajl je lahko z različnimi tehnikami nanesen po celi površini stekla. Ker se barva
emajla vedno ocenjuje skozi neemajlirano površino stekla, se mora upoštevati, da na
vtis vpliva tudi lastna barva stekla.
Emajlirano steklo se lahko uporablja samo tako, da ni emajlirana stran nikoli izpostavljena zunanjim vplivom; torej na poziciji 2 ali več.
Izjeme so le stekla za interier in pa tiste, ki jih je dovolil proizvajalec.
O uporabi v področjih, ker je možen pogled skozi steklo (možnost opazovanja z obeh
strani), je nujen dogovor s proizvajalcem. Odvisno od tehnologije, ki jo uporablja proizvajalec, so na steklu lahko vidne spremembe in posebnosti. Te so opisane v nadaljevanju.
300
2.1.1 Nanos barve s pomočjo valjev
Žlebljeni gumijasti valj nanaša barvo na steklo, ki se pomika pod njim. Pod pogojem,
da je steklo absolutno planparalelno, je porazdelitev barve homogena, vendar pa je
točna nastavitev njegove debeline in prekrivnosti le pogojno mogoča.
Za to tehnologijo je značilno, da se pri pogledu na barvo iz neposredne bližine, lahko
opazijo sledi žlebov na valju. Običajno pa pri pogledu skozi steklo, odtisi valjev na barvi
niso vidni.
Upoštevati se mora, da če na hrbtno stran stekla, ki je emajlirano s svetlimi barvami,
direktno naslonimo medij (tesnila, izolacijski material, držala..), bo ta iz sprednje strani
viden.
Predvsem, tik ob vzdolžnih stranicah, lahko pride do dvojnega prekrivanja barve, pri
tem pa ostanejo površine robov čiste. Pojav, ki je viden v obliki valovitosti, je proizvodnjo pogojen.
2.1.2 Nanos barve s postopkom nalivanja
Steklo se pomika skozi slap barve, ki se izliva skozi ustje višje ležečega zbiralnika.
S spreminjanjem količine zlivajoče barve in hitrosti pomika stekla, se lahko dobro kontrolira debelina nanosa barve. Obstoja pa nevarnost, da se zaradi rahle neravnosti
ustja pojavijo v vzdolžni smeri trakovi z različnimi debelinami barvnega nanosa.
Tudi za stekla s to tehnologijo nanašanja barvnega nanosa velja, da je za uporabo v
področju uporabe, kjer je možen pogled skozi zasteklitev, nujen predhoden dogovor
s proizvajalcem.
Dvojno prekrivanja barve tik ob vzdolžnih stranicah je pri tej tehnologiji še bolj izrazito.
Učinek se lahko ublaži le z zahtevnim ročnim posredovanjem. Če mora proizvod imeti
čiste površine steklenih robov, je to možno le, če so robovi polirani.
2.1.3 Nanos barve s sitotiskom
Na horizontalni mizi za sitotisk se nanaša barva na steklo s pomočjo rakla, ki potisne
barvo skozi gosto mrežasto tkanino (sito). Gostota mreže lahko le do določene mere
vpliva na debelino barvnega nanosa. Debelina barve, nanesene po tem postopku, je
tanjša kot pri ostalih dveh, njen izgled pa, v odvisnosti od izbrane barve, prosojen ali
pa pokriven.
301
6.9.7
V področju uporabe, kjer je možen pogled skozi zasteklitev, praviloma stekla z valjčnim nanosom emajla niso primerna. Ker obstoja velika verjetnost nastanka pojava
»zvezdno nebo«, je v primeru, ko se kljub vsemu želi uporabiti takšno steklo, nujen
predhoden dogovor s proizvajalcem.
Tudi za to steklo velja, da če na njegovo hrbtno stran direktno naslonimo medij (tesnila, izolacijski material, držala..), bo ta pri pogledu iz sprednje strani viden in kupec se
mora obvezno posvetovati s proizvajalcem.
Za to tehnologijo so, odvisno od vrste barve, značilni pasovi (trakovi). Ti ne nastanejo
samo v smeri tiskanja, temveč tudi prečno na njo. Prav tako se, kot posledica točkovnega čiščenja sita, lahko na posameznih mestih opazi rahlo meglico (pajčolan).
Površine robov so praviloma čiste, le pri grobo brušenih robovih lahko nastanejo rahli
grebeni. Zaradi tega je potrebna informacija, kadar kateri od steklenih robov ne bo v
profilu.
Tiskanje ornamentnih stekel z nežnim dekorjem je teoretično možno, vendar je pred
tem nujen posvet s proizvajalcem. V nobenem primeru pa ni možen tako enakomeren
nanos barve kot pri Float steklu.
2.2 Delno emajlirana stekla
Z različnimi postopki lahko steklo samo delno emajliramo. Sem sodijo tudi stekla z
emajliranimi robovi. Pri teh steklih zasledujemo enake posebnosti kot so navedene v
točki 2.1
6.9.7
2.3 Potiskana stekla
Na stekla se s pomočjo specifičnih dekorativnih predlog in šablon strojno nanese
emajl barva, ki se kasneje med procesom kaljenja vžge v površino.
V principu za ta stekla veljajo enaki pogoji kot za stekla, ki so emajlirana po celi površini
(glejte točko 2.1). Zaradi toleranc v dimenziji stekla in sita lahko pride do nepobarvanih
robov.
3. Ocenjevanje
Steklo za ocenjevanje mora stati pred barvno nevtralnim in neprosojnim zaslonom.
Sončna ali umetna svetloba ne sme niti padati na steklo, niti prehajati skozenj. Ocenjevalec vizualne kakovosti emajliranega ali potiskanega stekla mora biti od njega oddaljen 3 m, smer opazovanja nanj pa je pravokotna oziroma maksimalno pod kotom 300.
Opazuje se vedno skozi površino, na kateri ni barvnega nanosa. Izjema so stekla, ki
bodo v uporabi opazovana z obeh strani. Ugotovljene napake ne smejo biti predhodno
označene.
302
Napake, ki so specifične za delno kaljeno in kaljeno
steklo, so ovrednotene v vizualni Smernici za kaljeno in delno kaljeno steklo.
n„™‘„ꆒ‘„Ê
Pri vrednotenju moramo ločiti, napake ki so vidne v
robni coni od napak v glavi opazovalni coni.
* Če naj bo na zahtevo kupca robna cona ožja ali pa naj
bo steklo celo brez nje, je o možnosti izvedbe obvezen
dogovor s proizvajalci.
y’…‘„ꆒ‘„ꍈêOŒ•’Ž„ꡥꐐ­
V Tabelah 1 in 2 najdemo zahteve za vizualno kakovost stekel:
Tabela 1:
Vrste napak/ Tolerance za delno oz. po vsej površini emajlirana stekla (brez dekorja)
Vrste napak
Glavna cona
Robna cona
Število: max. 3 mesta, od tega
nobeno ≥ 25 mm²
Vsota površin vseh mest z
napakami: max. 25 mm²
Širina: max. 3 mm posamične
5 mm
Dolžina: brez omejitev
Lasne praske
(vidne le pri spreminjajočem
kotu opazovanja)
dovoljene do dolžine 10 mm
dovoljene / brez omejitev
Oblaki
ni dovoljeno
dovoljene / brez omejitev
Vodni madeži
ni dovoljeno
dovoljene / brez omejitev
Grebeni barve na robovih
brezpredmetno
- dovoljeno pri uokvirjenih
robovih
- ni dovoljeno pri vidnih robovih
(ob predpostavki, da so polirani)
Dimenzijske tolerance pri
delno emajliranemu steklu **
glej sliko 1.
v odvisnosti od širine emajla
širina emajla
toleranca
≤ 100 mm
± 1,5 mm
≤ 500 mm
± 2,0 mm
≤ 1000 mm
± 2,5 mm
≤ 2000 mm
± 3,0 mm
≤ 3000 mm
± 4,0 mm
≤ 4000 mm
± 5,0 mm
Toleranca za lego emajla **
(samo pri delnem emajlu)
velikost tiska ≤ 2000 mm ± 2,0 mm
velikost tiska > 2000 mm ± 4,0 mm
Barvno odstopanje
glej tč.4
6.9.7
Mesta z napako v emajlu na
enoto *
* Napake, ki so ≤ 0,5mm (zvezdno nebo; najmanjše napake v emajlu) so dovoljene in se jih praviloma ne
upošteva.
Napake se lahko ročno popravljajo z emajlem pred kaljenjem ali pa z organskimi laki po kaljenju.
Organskih lakov ne smemo uporabljati za popravke v robni coni pri tistih steklih, ki bodo kasneje
grajena v izolacijska stekla. Popravljene napake se ne smejo opaziti iz oddaljenosti 3 m.
** Toleranca položaja emajla se meri iz referenčne točke.
303
Tabela 2:
Vrste napak/ Tolerance za potiskana stekla (z dekorjem)
Vrste napak
Glavna cona
Robna cona
Mesta z napako v emajlu na
enoto *
Število: max. 3 mesta, od tega
nobeno ≥ 25 mm²
Vsota površin vseh mest z
napakami: max. 25 mm²
Širina: max. 3 mm
posamične 5 mm
Dolžina: brez omejitev
Lasne praske
(vidne le pri spreminjajočem
kotu opazovanja)
dovoljene do dolžine 10 mm
dovoljene / brez omejitev
Oblaki**
ni dovoljeno
dovoljene / brez omejitev
Vodni madeži
ni dovoljeno
dovoljene / brez omejitev
Grebeni barve na robovih
brezpredmetno
- dovoljeno pri uokvirjenih
robovih
- ni dovoljeno pri vidnih robovih
(ob predpostavki, da so polirani)
Geometrija likov
(velikost likov)
glej sliko 1.
odvisno od dolžine roba potiskane
površine
dolžina roba
toleranca
≤ 30 mm
± 0,8 mm
≤ 100 mm
± 1,0 mm
6.9.7
≤ 500 mm
± 1,2 mm
≤ 1000 mm
± 2,0 mm
≤ 2000 mm
± 2,5 mm
≤ 3000 mm
± 3,0 mm
≤ 4000 mm
± 4,0 mm
Napake na liku
Napake morajo biti minimalno 250
mm oddaljene med seboj
Toleranca položaja designa
***
velikost tiska ≤ 2000 mm ± 2,0 mm
velikost tiska > 2000 mm ± 4,0 mm
Barvno odstopanje
glej tč.4
brez omejitev
*
Napake, ki so ≤ 0,5mm (zvezdno nebo; najmanjše napake v emajlu) so dovoljene in se jih praviloma ne
upošteva.
** Pri drobnem dekorju (odtisnjena enota je manjša od 5 mm) lahko nastopi t.i. Moirejev efekt. Zato je
potreben dogovor s proizvajalcem.
*** Toleranca za položaj designa se meri iz referenčne točka.
Za geometrijske like ali za tiskanje pik ali pravokotnikov, ki so manjši od 3 mm in pa za tisk rastra
(potiskanost od 0 do 100%), se mora upoštevati še naslednje pripombe:
• Pri pogledu na pike, črte ali like, ki so te velikosti, med njimi pa so minimalne prekinitve, je človekovo
oko zelo kritično.
• Tolerance v geometriji likov ali pa v razmikih med njimi, merijo pa se v desetinkah milimetrov, bodo pri
ocenjevanju dajale izgled kot da so to velika odstopanja.
• O področju uporabe in o možnosti izdelave se mora kupec posvetovati s proizvajalcem
304
Nepotiskana
površina
X
ŠL
Š
Y
V
VL
Potiskana
površina
Slika 1
dodatek k Tabeli 1 (dimenzijske tolerance pri delno emajliranih steklih) in
Tabeli 2 (tolerance velikosti likov pri
potiskanih steklih)
Legenda:
Š - širina stekla
V - višina stekla
ŠL - širina emajla pri delnem emajliranju
(Tabela 1) oz. širina lika pri potiskanem steklu (Tabela 2)
VL - višina emajla pri delnem emajliranju (Tabela 1) oz. višina lika pri
potiskanem steklu (Tabela 2)
X,Y - odmik motiva oz. delno emajliranega področja od steklenega roba
(lega motiva)
4. Vrednotenje barvnega vtisa
Zaradi različnih vplivov, ti so navedeni v nadaljevanju, lahko pri različnih pogojih osvetlitve ali pa različnih kotih opazovanja dveh emajliranih stekel vidimo razliko v barvi.
Razliko lahko opazovalec, subjektivno oceni, kot motečo ali pa kot še sprejemljivo.
4.1. Vrste bazičnega stekla in vpliv barve
Praviloma se kot bazično steklo uporablja steklo Float. To pomeni, da ima zelo ravno
površino od katere se svetloba močno odbija.
To steklo lahko ima na svoji površini dodatno tudi različne nanose kot so: sončno zaščitni, ki močno povečajo refleksijo svetlobe, nanosi, ki zmanjšujejo refleksijo stekla
ali pa ornamentna stekla z slabim strukturnim dekorjem.
K temu moramo prišteti še lastno barvo stekla; ta je močno odvisna od debeline in
vrste stekla (v masi obarvano ali razbarvano steklo).
Barva za emajliranje je sestavljena iz anorganskih elementov (barvnih pigmentov). Ti
definirajo končno barvo emajla, njihove karakteristike pa nikoli niso konstantne. Pigmenti so pomešani s »fritom« (to je v principu steklo v prahu). Med procesom kaljenja
friti omrežijo pigmente in se spojijo s stekleno površino. Šele po tem pirolitičnem procesu dobi barva emajla svoj končni izgled.
Barve so tako nastavljene, da se potem, ko površina stekla doseže temperaturo med
600 in 620°C, v nekaj minutah zatalijo na steklo. To »temperaturno okno« je zelo ozko,
zato se ga je, predvsem pri različno velikih steklih, pri vsakem ponovljenem ciklu težko
natančno držati.
305
6.9.7
Odstopanju v barvnih odtenkih se praviloma ne moremo izogniti. Nastanejo zaradi
različnih vzrokov, na katere ne moremo vplivati.
Ob tem je treba imeti v mislih tudi tehnologijo nanašanja barve na steklo. S sitotiskom
so barve zagotovo nanesene v bolj tankih plasteh in zato manj pokrivne, kot pa tiste, ki
so nanesene s pomočjo valjev.
4.2. Vrsta svetlobe, pri kateri se opazuje
Svetlobni pogoji se, v odvisnost od letnega časa, dnevnega časa in trenutnega vremena, stalno spreminjajo. Spektralne barve iz svetlobe, ki potujejo skozi različne medije
(zrak, zgornja površina in debelina stekla) in zatem padejo na barvo, imajo v področju
vidne svetlobe (400 – 700 nm) različno intenzivnost.
Že na zgornji površini se, v odvisnosti od kota vpadanja, večji ali manjši del svetlobe
odbije. Spektralne barve, ki zatem padejo na barvo emajla, pigmenti v barvi deloma
reflektirajo, en del pa absorbirajo. Zaradi vsega tega imajo barve, odvisno od izvora
svetlobe, spreminjajoči izgled.
4.3. Opazovalec in način opazovanja
Človekovo oko se na različne barve različno odziva. Medtem ko pri modrih tonih opazi
že zelo majhne razlike, pa so mu razlike pri zelenih tonih slabo zaznavne.
6.9.7
Naslednji element, ki vpliva na vrednotenje so kot opazovanja, velikost objekta opazovanja in pa predvsem način, kako blizu si lahko stojita objekta, ki ju primerjamo.
Zaradi zgoraj navedenih razlogov je jasno, da objektivno ocenjevanje in vrednotenje
barvnih razlik ni mogoče. Objektivni način vrednotenja je zato lahko samo merjenje
barvnih razlik. Meritve temeljijo na pogojih (vrsta stekla, barva, svetloba), ki so bili
predhodno dogovorjeno natančno definirani.
V primeru, ko kupec zahteva objektivno merilo za vrednotenje barvnega vtisa, je uvodoma potreben dogovor s proizvajalcem, v nadaljevanju pa postopek poteka po naslednjem vrstnem redu:
• izdelajo se vzorci z enim ali z več barvnimi odtenki
• izbira ene ali več barv
• s kupcem se s pomočjo barvnega CIELAB sistema določijo tolerance v barvnem
odstopanju: ∆L* < = 1,0 ∆C* < = 0,6 ∆H* < 0 0,5, merjeno pri svetlobi D 65 (dnevna
svetloba) z d/80 krogelna geometrija, 100 normalni opazovalec, sijajnost vključena.
Meritve so med seboj primerljive, če so rezultat meritev pri istem proizvajalcu
• preverjanje možnosti dobavitelja, če je sposoben realizirati naročilo v dogovorjenih
tolerancah (obseg dela, zaloge barv..)
• kupec potrdi vzorec, izdelan v merilu 1:1
• realizacija naročila v dogovorjenih tolerancah
306
5. Ostala navodila
Ostale karakteristike teh proizvodov povzamemo iz ustreznih evropskih standardov.
To so:
• SIST EN 12 150 za kaljeno steklo
• SIST EN 1863 za delno kaljeno steklo
• Če kupec namerava uporabiti kaljeno ali delno kaljeno in potiskano ali delno potiskano steklo za nadaljnjo vgradnjo v lepljeno steklo, pri čemer bodo površine z
barvo v lepljenem steklu pozicijo 3 ali 4, se mora o tem pogovoriti s proizvajalcem.
To velja predvsem za barvne nanose, ki imitirajo jedkano steklo. Ta učinek se lahko
zaradi debelin stekla, predvsem pa zaradi folije, močno zmanjša ali celo izgine. Efekt
»jedkanja« je zato primeren le za pozicije 1 in 4.
• Na steklo se lahko nanaša tudi posebne barve: t.i. metalne barve, barve za proti
zdrsni tisk ali mešanice različnih barv. O posebnostih teh barv in njihovem izgledu je
potreben razgovor s proizvajalcem.
• Emajlirana ali potiskana stekla so lahko samo kaljena ali pa delno kaljena stekla.
• Kasnejše dodelave ali obdelave teh stekel lahko bistvena vplivajo na njihove karakteristike. Zato niso dovoljene.
• Emajlirana stekla lahko nastopijo kot enojna zasteklitev ali pa kot sestavni del izolacijskega oz. lepljenega stekla. V tem primeru mora uporabnik upoštevati konkretna
navodila, norme in smernice.
• Na emajliranih steklih v izvedbi kaljenega stekla lahko izvedemo HS – test (kaljeno
steklo s toplotnim preizkusom). Nujnost HS-testa preveri uporabnik in to sporoči
proizvajalcu.
• Statične vrednosti emajliranih stekel so manjše od vrednosti kaljenih oz. delno kaljenih stekel, ki niso emajlirana oz. pa potiskana.
307
6.9.7
Proizvajalec si lasti pravico do odstopanj in sprememb, če so te rezultat naprednejše
tehnike.
6.9.8 Čiščenje stekla
Uvod
Steklo prenese marsikaj, ne pa vsega!
Steklo, ki je del fasade, je izpostavljeno
tako naravni kot tudi z gradnjo pogojeni
umazaniji. Če običajno umazanijo v rednih intervalih odstranjujemo z običajnimi metodami čiščenja, ta za steklo ne
predstavlja posebne težave. Zaradi časa,
lokacije, podnebja in gradbene situacije
lahko pride na steklu do močnejšega ke-
mijskega in fizikalnega nalaganja umazanije. V takšnih primerih se moramo čiščenja lotiti strokovno.
Da bi, če že ne preprečili, pa vsaj zmanjšali umazanost v času življenjske dobe,
dajemo s tem pismenim navodilom pojasnila o strokovnem in času primernem
načinu čiščenja različnih vrst stekla.
Načini čiščenja stekla
6.9.8
Med gradnjo
Med potekom gradbenih del moramo že
v osnovi preprečiti, da bi vgrajeno steklo
prišlo v stik s kakršnokoli agresivno umazanijo. Če se to vseeno zgodi, jo mora
povzročitelj takoj po nastanku odstraniti z
neagresivnim sredstvom.
Posebej nevarni so betonsko ali cementno blato, ometi in malte. Vse te
komponente so močno alkalne in lahko
povzročijo razjedanje stekla. Če jih z veliko količino vode takoj ne odstranimo,
se lahko zgodi, da bo steklo izgubilo svoj
sijaj in prozornost. Prašne in drobnozrnate ostanke moramo s stekla odstraniti
strokovno, pri tem pa v nobenem primeru
ne smemo uporabljati suhega postopka.
Delodajalec je zaradi svoje neposredne
soudeležbe in odgovornosti za zaščito
dolžan urejati skupen vpliv posameznih
obrtnih dejavnosti, predvsem pa tistih, ki
bodo na objektu aktivne še po končani
zasteklitvi.
308
Nastanek umazanije se lahko zmanjša do
najmanjše možne mere, če se posamezne faze dela pravilno načrtujejo, oziroma če so, po potrebi, zahtevani zaščitni
ukrepi (na primer namestitev zaščitnih folij pred okna oziroma fasadne površine).
Namen tako imenovanega »prvega čiščenja« objekta je odstranitev nečistoč,
katerih nastanek je povezan neposredno
z izvajanjem del, ne pa vsa umazanija, ki
se je nabrala med celotno gradnjo.
Med uporabo
Da bo steklo ohranilo svoje lastnosti skozi
celo življenjsko dobo, ga moramo redno
čistiti na ustrezen način v primernih časovnih razmakih.
Navodila za čiščenje veljajo za vse vrste
stekel, ki jih vgrajujemo v objekte. Pri čiščenju stekla moramo vedno uporabljati
velike količine po možnosti čiste vode. Na
ta način bomo preprečili, da bi trdni delci
umazanije drgnili steklene površine. Kot
ročno orodje lahko uporabljamo mehke
in čiste gobe, krpe iz usnja ali umetnega materiala ali pa odstranjevalce (otiralnike) vode. Za učinkovitejše čiščenje
lahko vodi dodajamo nevtralna čistilna
sredstva ali pa običajna čistila za steklo,
ki jih uporabljamo v gospodinjstvu. Za
odstranjevanje maščob ali ostankov tesnil uporabljamo topila, kot sta špirit ali
izopropanol. Med kemičnimi čistili se moramo izogibati tistim, ki vsebujejo alkalne
luge, kisline ali elemente, ki so povezani
s fluorom.
Zaradi uporabe koničastih ali ostrih kovinskih orodij (noži, britvice) lahko na steklenih površinah nastanejo praske. Če
med čiščenjem umazanije opazimo, da s
postopkom povzročamo poškodbe stekla, moramo postopek takoj prekiniti in se
posvetovati z dobaviteljem stekla.
Na poseben način oplemenitena stekla in stekla z nanosi
V nadaljevanju navedena stekla, ki so
na poseben način oplemenitena ali pa
imajo na zunanji površini funkcionalni
nanos, so proizvodi visoke kakovosti, ki
med čiščenjem zahtevajo posebno skrb
in previdnost. Poškodbe, ki bi jih s čiščenjem povzročili, so na teh steklih posebej
opazne, hkrati pa lahko zmanjšamo njihovo funkcionalnost. Po potrebi moramo
upoštevati – predvsem pri produktih z zunanjim nanosom – tudi posebna navodila
proizvajalcev čistil.
- Zunanji nanos (pozicija 1) imajo nekatera sončnozaščitna stekla. Običajno
so razpoznavna po visokem odboju
svetlobe. Ta stekla so večkrat tudi kaljena (parapeti).
- Nanos na zunanji in notranji strani zasteklitve (pozicija 1 in 4) imajo stekla, ki
imajo močno zmanjšan odboj svetlobe.
Takšna stekla so težko prepoznavna.
- Poseben primer predstavljajo stekla, ki
imajo na zunanji ali notranji strani (pozicija 1 in 4) poseben toplotnozaščitni
nanos. Pri posebnih okenskih konstrukcijah ti nanosi izjemoma ne morejo biti obrnjeni proti medstekelnemu
prostoru izolacijskega stekla. Mehanske poškodbe na teh nanosih so zaradi
rahlo hrapave površine večinoma vidne
kot črtaste lise.
- Površine, ki lahko odbijajo nečistoče
ali pa so se sposobne same očistiti, so
vizualno komaj prepoznavne. Zaradi
funkcionalnosti je površina zasteklitve s takšnim nanosom obrnjena proti
okolju. Mehansko popraskan nanos
ne predstavlja le vizualne poškodbe,
temveč je na tem mestu tudi močno
zmanjšana njegova samoočiščevalna
sposobnost. Poleg tega te površine ne
smejo priti v stik s silikoni ali z maščobami. Zato morajo biti gumijasti čistilci
stekla nemastni, ne smejo vsebovati
silikonov in na njih ne sme biti ostankov
starih nečistoč v obliki trdnih delcev.
309
6.9.8
Splošna
- Kaljena in delno kaljena stekla morajo
imeti po veljavnih predpisih trajno odtisnjen znak za varnostno steklo, istočasno pa imajo lahko na eni od površin
tudi katerega od nanosov. Posledica
dodatnega oplemenitenja pri kaljenem
steklu je, da njegove površine nimajo
tako izjemno dobre planimetrije, kot jo
ima običajno zrcalno steklo. V številnih
primerih je z ustreznimi predpisi zahtevana njegova uporaba (vgradnja).
Površina kaljenega stekla je, v primerjavi s površino zrcalnega stekla, spremenjena zaradi termičnega postopka.
V steklu se vzpostavi napetostni profil,
ki povzroči večjo upogibno trdnost.
Posledica so drugačne površinske lastnosti stekla.
Opisana dodatno oplemenitena stekla in
stekla z nanosi so proizvodi visoke kakovosti, ki pri čiščenju zahtevajo skrbno in
previdno ravnanje.
Nadaljnja navodila
6.9.8
Kadar za odstranjevanje poškodb na steklenih površinah uporabljamo prenosne
polirne stroje, se moramo zavedati, da s
poliranjem posnamemo precej steklene
mase. Zaradi tega lahko pride do optičnega popačenja (znan tudi kot “učinek
leče”). Njihova uporaba je pri oplemenitenih steklih in steklih z nanosi prepovedana. Kasnejše poliranje kaljenega stekla lahko povzroči zmanjšanje njegove
trdnosti, zaradi česar se lahko zmanjša
varnost gradbenega elementa.
Sicer:
Oprijemljivost na steklenih površinah ni
povsem enakomerna. To je posledica
atomarnih mikrosprememb, ki so nastale na mestih, kjer so bile etikete, ali pa so
310
nastale zaradi odtisov vakuumskih prenosnih naprav, ostankov tesnil ali prstnih odtisov. Pojav je opazen pri mokrem steklu, torej
tudi med njegovim čiščenjem.
7
Navodila za zastekljevanje
7.1
7.1.1
7.1.2
7.1.3
Splošno
Področje veljave
Naloga
Kakovostna in trajnostna garancija izolacijskih stekel REFLEX (RX)
7.2
Tehnični pravilniki
7.3
Smernice za rokovanje z izolacijskim steklom (transport, skladiščenje in
vgradnja)
7.3.1 Navodilo za uporabo troslojnega izolacijskega stekla
7
7.4
Dodatne zahteve
7.4.1 Zasteklitve, ki so izpostavljene izrednim termičnim in/ali dinamičnim
obremenitvam
7.4.2 Zasteklitve s stekli z nanosom in v masi obarvanimi stekli v drsnih vratih in
oknih
7.4.3 Transport in vgradnja na večjih nadmorskih višinah
7.4.4 Steklene ograje
7.4.5 Izolacijsko steklo z odkritim robnim tesnjenjem
7.4.6 Omejitve upogiba za izolacijska stekla REFLEX
7.4.7 Izolacijska stekla s stikalnimi vertikalnimi robovi
7.4.8 Izolacijska stekla majhnih dimenzij
7.4.9 Toplotnozaščitna stekla RX WARM
7.4.10 Visokoselektivna sončnozaščitna stekla RX SUN
7.4.11 Zvočnozaščitna stekla RX PHONE
7.4.12 Izolacijska stekla z okrasnimi profili
7.4.13 RX SAFE varnostna izolacijska stekla in stekla z alarmno zanko
7.4.14 Parapetni elementi REFLEX
7.4.15 Barvno odstopanje
7.4.16 Lom stekla
7.4.17 Površinske poškodbe na steklu
7.4.18 Ohranjanje kakovosti
312
7.1 Splošno
7.1.1 Področje veljave
Praviloma se mora pri zastekljevanju vseh
vrst stekla upoštevati navodila proizvajalca, zato imajo v nadaljevanju opisane
smernice pomen tehničnega predpisa.
Navodila za zastekljevanje so namenjena vsem, ki uporabljajo izdelke in storitve
podjetja REFLEX. Z njimi želimo uporabnike informirati o pravilnem načinu manipuliranja, vgradnje in uporabe stekla.
Samo na ta način uporabniki s svojim ravnanjem ne bodo mogli negativno vplivati
na kakovost dobavljenega stekla.
Navodila veljajo za vse izdelke iz stekla, ki
so namenjeni vgradnji v okenske in fasadne elemente v visoki gradnji, pri čemer
izhajamo iz predpostavke, da so omenjeni elementi izdelani iz izbranih in v praksi
že preizkušenih materialov oziroma profilov.
Uporabniki naših izdelkov se lahko sklicujejo na našo izjavo o garanciji za kakovost
le pod pogojem, da so pri delu in uporabi
upoštevali določila v teh smernicah. Seveda ob predpogoju, da s posegi – bodisi zaradi naknadne predelave ali zaradi
poškodb – niso vplivali na samo steklo ali
njegovo robno tesnjenje.
7.1
7.1.2 Naloga
Smernice oziroma navodila so sestavljena tako, da omogočajo brezhibno izvajanje zasteklitev s tehničnega, fizikalnega
in gradbenega vidika. Zavedati se moramo, da bodo zasteklitve le ob upoštevanju navodil ohranile svojo večnamensko
funkcionalnost, hkrati pa na njih ne bodo
nastale predčasne poškodbe.
313
7.1.3 Kakovostna in trajnostna garancija izolacijskih stekel
REFLEX (RX)
1. Sklicevanje naših pogodbenih partnerjev na garancijo je omejeno le na pravico do odprave pomanjkljivosti v smislu
popravila oziroma nadomestne dobave
novega izdelka. Kupec mora ugotovljene pomanjkljivosti sporočiti v pisni obliki
takoj po prevzemu blaga. Rok za odpravo pomanjkljivosti oziroma nadomestno dobavo je predmet dogovora obeh
strani. Če tudi po tem ukrepu dobavljeno blago ne ustreza zahtevanim kriterijem, je kupec upravičen do povračila
vrednosti oziroma preklica pogodbe.
Izključena je pravica kupca do povračila stroškov za škodo, ki nastane zaradi
napačne odločitve o popravilu oziroma
nadomestni dobavi ali zaradi prepoznega ukrepanja.
7.1.3
2. Podjetje REFLEX daje svojim neposrednim partnerjem (ob upoštevanju
omejitev, ki so navedene v točki 1) za
izolacijsko steklo 5-letno garancijo, da
se steklene površine v medstekelnem
prostoru ne bodo orosile (da na njih ne
bo prišlo do kondenzacije vodne pare).
Garancija začne teči z dnevom dobave
in velja pod pogojem, da je kupec upošteval določila teh navodil za zastekljevanje.
314
3. Predpogoj za sklicevanje na garancijo
je, da kupec poleg REFLEX-ovih smernic za vgradnjo upošteva tudi splošno
priznane tehnične zakonitosti in standarde ter da na dobavljenem steklu
niso bili opravljeni nobeni posegi v smislu obdelave ali dodelave.
4. Garancija ne velja v primerih, ko je
izolacijsko steklo vgrajeno v mobilna sredstva ali zamrzovalnike.
Garancija prav tako ne velja (kot je v
panogi običajno) v nekaterih primerih
posebnih kombinacij. Zato za kombinacije z nekaterimi ornamentnimi
stekli z zelo močnim ali zelo blagim
ornamentnim vzorcem ter za žično steklo veljajo posebne smernice.
Če prvi kupec ali njegov odjemalec izolacijsko steklo izvozi, velja ta garancija
le v primeru naše pisne odobritve.
5. Izdana garancija podjetje REFLEX obvezuje, da odpravi pomanjkljivosti oziroma brezplačno nadomesti reklamirani izdelek. Vse dodatne zahteve so
izključene, razen ko gre za poroštva,
navedena v točki 1.
6. Morebitno pomanjkljivost, ki je bila odkrita v garancijskem roku, mora kupec
pisno prijaviti v roku šest mesecev.
7.2 Tehnični pravilniki
Standardi
Priznana pravila tehnike
• DIN 18 361 – Zasteklitvena dela
• SIST EN 1991-1-3: Evrokod 1: Vplivi na
konstrukcije – 1-3. del: Splošni vplivi –
Obtežba snega – Nacionalni dodatek
• SIST EN 1991-1-4: Evrokod 1: Vplivi na
konstrukcije – 1-4. del: Splošni vplivi –
Obtežbe vetra – Nacionalni dodatek
• DIN 7863 – Brezcelični elastomerni tesnilni profili za okna in fasade
• DIN 18 055 – Okno, prepustnost fug,
tesnost v nalivu in mehanska obremenitev
• DIN 18 516 – Prezračevana obloga zunanjih sten
• DIN 18545 – Tesnjenje zasteklitev s tesnilnimi materiali
• EN 1279 – Steklo v gradbeništvu: Izolacijsko steklo
• EN 14449 – Steklo v gradbeništvu: Lepljeno in varnostno lepljeno steklo
• EN 12150 – Steklo v gradbeništvu: Varnostno kaljeno steklo
• EN 1863 – Steklo v gradbeništvu: Delno kaljeno steklo
• EN 14179 – Steklo v gradbeništvu: Varnostno kaljeno steklo s toplotnim preizkusom
• Smernice za rokovanje z izolacijskim
steklom
• IFT Rosenheim – Obremenilne skupine
za zasteklitve oken, ift – smernica VE
06/01
• IFT Rosenheim – Smernice za zasteklitev lesenih oken brez podložnega traku
• IGH Hadamar – Tehnične smernice in
navodila
• Smernice za ocenjevanje vizualne kakovosti stekla za gradbeništvo
• Smernice za ocenjevanje vizualne kakovosti emajliranega in potiskanega
stekla
• Brošura »Združljivost materialov pri izdelavi in montaži izolacijskega stekla«
• Brošura »Čiščenje stekla«
• Tehnični pravilnik za uporabo linijsko
vpetih zasteklitev (TRLV)
• Tehnični pravilnik za uporabo zasteklitev, ki varujejo pred padcem v globino
(TRAV)
• Tehnični pravilnik za dimenzioniranje
in izvedbo točkovno vpetih zasteklitev
(TRPV)
315
7.2
Sestavni del “Navodil za zastekljevanje”
so tudi spodaj navedeni standardi in
predpisi. Njihova uporaba je za strokovno
izvajanje zasteklitev nujna.
7.3 Smernice za rokovanje z izolacijskim steklom
(transport, skladiščenje in vgradnja)
0.0 Uvod
Izolacijsko steklo je sestavljeno iz minimalno dveh stekel, med seboj povezanih
prek robnega tesnjenja, ki vmesni medstekelni prostor hermetično zapirata pred
okolico.
Smernica je pravno zavezujoča, če se
proizvajalec izolacijskega stekla ali pogodbeni partner v kupoprodajni pogodbi
sklicujeta nanjo ali se dogovorita za posamezen primer.
Izolacijsko steklo je na končno mero izdelana komponenta za uporabo v gradbeništvu, z minimalno dvostransko linijskim vpetjem (1); (2). Proizvajalec oken ali
fasad je v osnovi odgovoren za tehnično
uporabnost svojega produkta za določen
namen uporabe.
Ne nadomešča pa standarda, vpeljanih
tehničnih pravilnikov ali zakonskih določil
za uporabo izolacijskega stekla. Nekaj
pomembnejših strokovnih informacij je
naštetih na koncu te smernice.
2.0 Osnovne zahteve
Ta smernica izhaja iz predpostavke, da
bodo transport, skladiščenje in vgradnja
izvedeni samo s strokovnim osebjem.
7.3
1.0 Področje veljave
Smernica velja za:
• transport
• skladiščenje in
• vgradnjo
večslojnega izolacijskega stekla, skladno
z EN 1279.
Opisuje ukrepe, potrebne za ohranjanje
trajnosti tesnjenja oziroma tehnične uporabnosti robnega tesnjenja.
Gradbenofizikalna funkcija, mehanske lastnosti, elementi, vstavljeni v medstekelni
prostor, optične lastnosti in lom stekla
niso predmet te smernice.
316
Robno tesnjenje ne sme biti poškodovano. Njegova zaščita je brezpogojna za
ohranitev funkcije. Izogibati se moramo
vsem škodljivim vplivom. To velja od dneva dobave za skladiščenje, transport in
vgradnjo.
Škodljivi vplivi so med drugim lahko tudi:
• nenehno nastajanje vode na robnem
tesnjenju
• UV sevanje
• nenačrtovane mehanske napetosti
• nezdružljivi materiali
• ekstremne temperature.
3.0 Transport, skladiščenje in
rokovanje
Običajno se transport izvaja na stojalih ali
v zabojih.
3.1 Transport na stojalih
Stekla na transportnih stojalih zavarujemo, pri čemer zaradi varovalnih naprav
oziroma pripomočkov ne sme delovati
noben nedovoljen pritisk na stekla.
3.2 Transport v zabojih
Področje »a« (stransko prekrivanje steklenega roba na zunanji strani) je višina,
ki poteka od roba stekla do vidnega področja izolacijskega stekla.
Neodvisno od zahtev v standardu glede
globine vpetja stekla moramo preprečiti, da v vgrajenem stanju naravna dnevna svetloba sveti na področji »a« ali »b«.
V nasprotnem primeru je treba naročiti
izolacijsko steklo z UV-obstojnim robnim
tesnjenjem oziroma robno tesnjenje zaščititi pred UV sevanjem.
Skladiščenje ali odlaganje se lahko izvede samo v vertikalnem položaju na primernih stojalih ali pripravah.
Če se nalaga več stekel, so obvezni vmesni sloji (na primer vmesni papir, vmesni
blažilniki, pluta).
Izolacijsko steklo moramo na gradbišču
zaščititi pred škodljivim kemičnim ali fizikalnim vplivi.
S primernim popolnim pokritjem moramo izolacijsko steklo na prostem zaščititi
pred dolgotrajno vlago ali sončnim sevanjem.
317
7.3
Slika 1
Zaboje moramo kot lahko embalažo, ki
ni namenjena za delovanje statičnih ali
dinamičnih obremenitev, v posameznem
primeru pazljivo preveriti: kako poteka rokovanje z zaboji, ali lahko na primer uporabimo transportne vrvi ipd.
4.0 Vgradnja
Vsako dobavljeno steklo moramo pred
vgradnjo pregledati zaradi morebitnih poškodb. Poškodovanega stekla ne smemo
vgraditi. Izolacijska stekla so po pravilu
polnilni elementi, kar pomeni, da so brez
nosilne funkcije. Njihova lastna teža in
na njih delujoče zunanje obremenitve se
morajo prenašati na okvir ali nosilno konstrukcijo stekla.
Zahteve, materiali, velikosti in oblike so
določene v smernici (3) ali v izjavi proizvajalca podložk.
Podložke so lahko izdelane iz primernega lesa, primerne umetne mase ali drugega primernega materiala, imeti morajo
zadostno trajno tlačno trdnost in na robu
stekla ne smejo povzročati nobenih odkruškov.
Drugačnih zasteklitvenih sistemov, kot
so na primer točkovno vpeti ali lepljeni
sistemi, ta smernica ne zajema. Glede na
konstrukcijo robnega tesnjenja so zanje
postavljene drugačne zahteve.
5.0 Podlaganje
Zasteklitvena podložka je kontaktno
mesto med steklom in okvirjem. Tehnika
podlaganja je prikazana v (3).
Zasteklitvena
podložka
Slika 2
7.3
Podlaganje oziroma podložke morajo
zagotavljati prosti prostor steklo-folc za
vzdrževanje izravnavanja parnega tlaka
(dolgotrajna kondenzacija), za prezračevanje in morebitno odvodnjavanje.
Za vgradnjo izolacijskega stekla moramo
uporabiti primerne steklitvene podložke
oziroma podložne mostičke. Vsa stekla
večslojnega izolacijskega stekla morajo
biti podložena skladno s priznanim pravilom tehnike (3).
318
Podložke ne smejo spremeniti svojih lastnosti in lastnosti izolacijskega stekla v
življenjski dobi ali oslabiti svoje funkcije
zaradi uporabljenih tesnilnih in lepilnih
materialov, vlage, ekstremnih temperatur
ali drugih vplivov.
V vgrajenem stanju delujejo na večslojna izolacijska stekla dinamične in trajne
obremenitve vetra, snega, gneča ljudi itn.
Te obremenitve so odvedene v naležne
profile (okvirje), pri čemer se upogneta
naležni profil in rob zasteklitev.
Upogib vodi k strižnim silam v robnem
tesnjenju izolacijskega stekla. Da ni ogrožena trajna tesnost robnega tesnjenja,
moramo upoštevati omejitve v nadaljevanju.
Upogib robnega tesnjenja večslojnega
izolacijskega stekla pravokotno na površino v področju enega roba pri maksimalni obremenitvi ne sme presegati 1/200
dolžine roba stekla oziroma maksimalno
15 mm. Zato mora biti okvir primerno dimenzioniran.
7.0 Steklitveni folc, tesnjenje in
izravnava parnega tlaka
Dokazali so se zasteklitveni sistemi, ki
ločujejo prostor steklitvenega folca od
prostorske klime. Za srednjeevropske
razmere se izvaja prezračevanje prostora
steklitvenega folca na atmosfersko stran.
Izmenjavo zraka iz prostora v prostor steklitvenega folca moramo v glavnem preprečevati.
8.0 Standardi, smernice,
pravilniki (v veljavni izdaji)
1) TRAV – Tehnični pravilnik za uporabo
zasteklitev, ki varujejo pred padcem v
globino
2) TRLV – Tehnični pravilnik za uporabo
linijsko vpetih zasteklitev
3) Tehnična smernica št. 3 – Podlaganje
zasteklitvenih enot, IGH Hadamar
4) Tehnična smernica št. 17 – Zasteklitev
z izolacijskim steklom, IGH Hadamar
5) EN 1279-5 – Steklo v gradbeništvu:
Izolacijsko steklo, potrjevanje skladnosti
6) DIN 18545-1 – Tesnjenje zasteklitev
z tesnilnimi materiali; Zahteve za steklitvene folce zasteklitev s tesnilnimi
materiali
7) DIN 18545-3 – Tesnjenje zasteklitev z
tesnilnimi materiali; Zasteklitveni sistemi
8) Obremenilne skupine za zasteklitve
oken, ift – smernica VE 06/01
9) Smernice za ocenjevanje vizualne kakovosti stekla za gradbeništvo
10) Brošura »Čiščenje stekla«
To smernico je izdalo
»Zvezno združenje ploščatega stekla«:
Bundesverband Flachglas e. V.
Mülheimer Straße 1,
D-53840 Troisdorf
319
7.3
6.0 Mehanske obremenitve
7.3.1 Navodilo za uporabo troslojnega izolacijskega stekla
1.0 Uvod
2.0 Troslojna izolacijska stekla
Predpis o varčevanju energije (EnEV v
Nemčiji in Pravilnik o učinkoviti rabi energije v stavbah v Sloveniji) je najpomembnejši pravilnik vlade v prizadevanjih za
učinkovito rabo energije v novogradnjah
in obstoječih zgradbah. Pravilnik služi za
prenos smernic za energijsko učinkovitost EU. Nova izdaja pravilnika – planirana za 2009 in 2012 – bo zahtevnostni nivo
za porabo energije predvidoma zaostrila
za 30 %.
2.1 Sestava troslojnega izolacijskega
stekla
Da bi v prihodnosti dosegali te zahteve,
so potrebne številne inovacije tudi na področju stekla, oken in fasade. K izboljšanju toplotnotehničnih lastnosti oken in fasad bo pomembno prispevala povečana
uporaba troslojnih izolacijskih stekel.
7.3.1
Nemško zvezno združenje ploščatega
stekla in njegovi člani podpirajo težnje
vlade za še učinkovitejše ravnanje z omejenimi viri energije. Troslojna izolacijska
stekla so že več kot 10 let na trgu uveljavljen in priznan proizvod, vendar pa so
bila doslej uporabljana oziroma vgrajevana le v omejenem obsegu.
Večji obseg proizvodnje troslojnega izolacijskega stekla močno vpliva na proizvodno tehnologijo in posledično na
zagotavljanje merila kakovosti. Močno
razširjena uporaba troslojnega izolacijskega stekla v oknih in fasadah zahteva
upoštevanje in zaznavanje različnih vidikov. Naloga tega navodila je odgovoriti
na številna vprašanja, ki se zastavljajo, in
posredovati priporočila proizvajalcem ter
uporabnikom troslojnega izolacijskega
stekla.
320
S troslojnim izolacijskim stekom dosežemo Ug -vrednosti, ki ležijo občutno pod
1,0 W/m2K. Pri tem mora sestava troslojnega izolacijskega stekla vsebovati dve
stekli z nizkoemisijskim nanosom, ki sta
obrnjeni v medstekelni prostor (MSP).
Poleg tega mora biti plinsko polnjenje v
obeh medstekelnih prostorih žlahtni plin.
2.2 Standardni proizvodi
Za standardne proizvode mora biti na voljo dovolj velika količina potrebnih surovin
in polizdelkov. Kripton ali ksenon kot polnilni plin za doseganje nižjih Ug -vrednosti
nista na voljo v dovolj velikih količinah, da
bi ju pri troslojnem izolacijskem steklu
lahko uporabljali kot standardi produkt.
Zato se praviloma uporablja argon.
Kot standardna sestava troslojnega izolacijskega stekla se priporoča sestava stekla 4/12/4/12/4 z dvema visokotoplotno
zaščitnima nanosoma (Low-e) na pozicijah 2 in 5 in polnjenje z argonom v obeh
medstekelnih prostorih.
2.3 Dosežene U-vrednosti
Troslojno izolacijsko steklo s sestavo
4/12/4/12/4, z dvema visokotoplotno
zaščitnima nanosoma (Low-e) stopnja
emisije εn ~ 0,03 (stanje tehnike) in s plinom argonom (koncentracija plina 90
%) v obeh medstekelnih prostorih doseže pri izračunu po EN 673 Ug -vrednost
0,7 W/m2K.
Brez nadaljnjih ukrepov za izboljšanje toplotnotehničnih lastnosti dobimo iz tega,
skladno z EN 10077-1, Tabela F. 1 za okna
z različnimi okvirji naslednje Uw -vrednosti:
Koeficient S za dobitke solarne toplote je
odvisen od strani neba, v katero je vgrajeno troslojno izolacijsko steklo oziroma
okno. Skladno z DIN-V 4108-6 se uporabljajo naslednje vrednosti:
- Uf = 1,8 W/m2K: Uw = 1,2 W/m2K
- Uf = 1,4 W/m2K: Uw = 1,1 W/m2K
S = 2,1 W/m2K – južna orientacija
S = 1,2 W/m2K – vzhodna/zahodna
orientacija
S = 0,8 W/m2K – severna orientacija
2.4 Dosežene g-vrednosti
Z opisanim standardnim proizvodom za
troslojno izolacijsko steklo dosežemo
skupni prehod energije (g-vrednost) približno 50 % oziroma približno 0,50, ker z
uporabo osnovnega stekla in nanosa lahko vrednost malce odstopa.
S temi vrednostmi dosežemo za opisane
standardne proizvode troslojnega izolacijskega stekla pri U-vrednosti okenskega okvirja Uf = 1,4 W/m2K in vrednosti
okna Uw = 1,1 W/m2K (glej Poglavje 2.3)
naslednje bilančne Uw -vrednosti, ki spet
v posameznih primerih zaradi uporabljenega osnovnega stekla in nanosa lahko
malce odstopajo:
Uw.eq = 0,05 W/m2K – južna orientacija
Uw.eq = 0,5 W/m2K – vzhodna/zahodna
orientacija
Uw.eq = 0,7 W/m2K – severna orientacija
7.3.1
Mogoči ukrepi za nadaljnje izboljšanje
toplotnotehničnih lastnosti okenskih konstrukcij so na primer:
• izboljšanje toplotnotehničnih lastnosti
profila okvirja
• uporaba toplotnozaščitnih izolacijskih
stekel s toplotnotehnično izboljšanim
robnim tesnjenjem (tako imenovani topli rob). S tem ukrepom praviloma dosežemo izboljšanje Uw -vrednosti za 0,1
W/m2K.
• toplotnotehnično izboljšanje zasteklitvenega sistema, na primer z globljim
vpetjem stekla.
3.0 Dejavniki, ki vplivajo na
trajnost
3.1 Medstekelni prostor in dimenzija
stekla (površina, razmerje stranic)
2.5 Bilanca U-vrednosti
Za varčevanje energije s troslojnim izolacijskim steklom oziroma gradbenim
elementom okno je nazadnje odločilna
bilanca toplotnih izgub (opisanih z Uvrednostjo) in solarnega dobitka toplote
(opisanega z g-vrednostjo).
Bilanca U-vrednosti za okna se lahko izračuna po:
Uw.eq = Uw – S • g
Obremenitev sistema narašča z velikostjo oziroma širino medstekelnega prostora (klimatski učinek, glej Poglavje 5.2).
Dva medstekelna prostora troslojnega
izolacijskega stekla se s svojim delovanjem seštevata najmanj tako, kot da gre
za samo en neprekinjen medstekelni
prostor. Katere obremenitve na steklo in
robno tesnjenje sledijo iz tega, je odvisno
od formata: majhna ozka stekla (razmerje
stranic 1:3) imajo na primer največje obremenitve na steklo in robno tesnjenje.
321
Za standardno uporabo troslojnega izolacijskega stekla v oknih je medstekleni prostori 2 x 12 mm tehnično najbolj
smiselna dimenzija. Manjši medstekelni
prostori vodijo (ob uporabi argona kot
polnilnega plina) do višjih Ug -vrednosti,
večji medstekelni prostori pa do močnejše obremenitve stekla in robnega tesnjenja.
3.5 Posebne funkcije
Izkustvene vrednosti dvoslojnega izolacijskega stekla se ne morejo prenesti na
troslojno izolacijsko steklo. Kombinacije s posebnimi funkcijami, kot je varnost
(nadglavna zasteklitev, zasteklitev za zaščito pred padcem v globino), zvočna zaščita, sončna zaščita itn. imajo posebne
zahteve.
3.2 Prekrivanje hrbta
Pri troslojnem izolacijskem steklu so mehanske obremenitve za robno tesnjenje
višje. Zato mora biti prekrivanje hrbta povečano, še posebej pri ozkih formatih.
3.3 Dimenzioniranje stekla
7.3.1
V osnovi veljajo vsi standardi in smernice
kot za dvoslojno izolacijsko steklo. Zaradi omenjenih višjih obremenitev lahko
na posebna vprašanja za dimenzioniranje stekla odgovorimo s pomočjo programske opreme (software) za statiko
(na primer rešitev za panogo GLASTIK,
izdajatelj BF). Dejavniki, ki povečujejo
obremenitve, so na primer asimetrična
sestava stekla ali uporaba posebnih in
absorpcijskih stekel. Ornamentno ali žično steklo ima ob tem še nižjo mehansko
trdnost kot float steklo.
3.4 Površine z nanosi
Priporoča se, da je nanos na obeh zunanjih steklih obrnjen v medstekelni prostor
(stran nanosa 2 in 5). Kaljenje srednjega
stekla brez nanosa na splošno ni potrebno.
Če je, na primer zaradi vpliva na g-vrednost troslojnega izolacijskega stekla,
nanos na srednjem steklu (stran nanosa
3 in 5 oziroma 2 in 4) mora biti to srednje
steklo kaljeno.
322
3.5.1 Varnost (nadglavna zasteklitev,
zasteklitev za zaščito pred padcem
v globino)
Tehnični pravilnik za linijsko vpete in zasteklitve, ki varujejo pred padcem v globino TRLV in TRAV, ne omenjata posebej
troslojnega izolacijskega stekla. Zato velja, po mnenju nemškega zveznega združenja za ploščato steklo, splošno formulirana zahteva za »večslojno izolacijsko
steklo« tako za troslojno kot za dvoslojno
izolacijsko steklo.
Protivlomne zasteklitve (zaščita pred zalučanim predmetom, protivlomna, neprebojna in zaščita pred učinki eksplozije) in
ognjeodporne zasteklitve določamo oziroma potrjujemo za vsak primer posebej.
3.5.2 Zvočna zaščita
Zvočnozaščitne lastnosti se lahko kombinirajo s toplotnozaščitnimi lastnostmi
troslojnega izolacijskega stekla.
3.5.3 Sončna zaščita
Sončnozaščitne lastnosti se lahko kombinirajo s toplotnozaščitnimi lastnostmi
troslojnega izolacijskega stekla. V primerjavi z dvoslojnim sončnozaščitnim
izolacijskim steklom se spremenijo svetlobne in sevalne fizikalne lastnosti.
4.0 Navodila za zastekljevanje
4.2 Povečanje globine vstavljanja stekla
Tako kot pri dvoslojnem izolacijskem steklu veljajo osnovne zahteve, ki jih najdemo na primer v »Smernicah za rokovanje
z izolacijskim steklom (transport, skladiščenje in vgradnja)« nemškega zveznega
združenja za ploščato steklo: zaščita pred
trajno obremenitvijo oziroma delovanjem
vlage (izravnava parnih tlakov), zaščita
pred direktnim UV sevanjem (alternativa: UV-obstojno robno tesnjenje), združljivost materialov, uporaba v običajnih
gradbenih temperaturnih področjih in neprisiljena vgradnja. Konstrukcije okvirjev
morajo biti primerne za prevzem troslojnega izolacijskega stekla. Za napake, ki
so posledica nespoštovanja teh osnovnih
zahtev, proizvajalec izolacijskega stekla
ne odgovarja.
Povečana globina vstavljanja za troslojna
izolacijska stekla je, glede na termično
povzročene napetosti, ki povečujejo nevarnost loma stekla, pri dobro toplotno
zaščitenem sistemu okvirja sprejemljiva
(raziskovalni projekt HIWIN delni projekt
B: Preiskava nevarnosti loma stekla zaradi povečane globine vpetja, zaključno
poročilo april 2003, ift Rosenheim in Passivhaus Institut Darmstadt).
4.1 Podlaganje
Funkcionalne lastnosti zasteklitvenih
podložk se morajo obdržati skozi celo življenjsko dobo. Da to zagotovimo, morajo
biti dovolj trajno tlačno stabilne, odporne
na staranje in primerne za združljivost. Pri
podložkah moramo paziti na to, da sta
nosilna in distančna podložka razporejeni
ravno in vzporedno z robom zasteklitvene
enote. Podložka mora prevzeti celotno
debelino zasteklitvene enote in tako prenašati lastno težo vseh treh stekel. Pri sistemih s prostim prostorom folca podložka ne sme ovirati izenačitve parnih tlakov
ali povzročati odkruškov na robu stekla.
Prav tako ne sme nastopiti obremenitev
robnega tesnjenja zaradi črepinj.
5.1 Zunanja kondenzacija
Za vsako izolacijsko steklo velja: čim
manjša je toplotna prehodnost oziroma
čim manjša je Ug -vrednost, toliko toplejše
je notranje steklo in toliko hladnejše je zunanje steklo. To seveda velja tudi za troslojno izolacijsko steklo. Poleg tega med
zunanjo površino izolacijskega stekla in
nebom neprestano poteka izmenjava
sevalne energije. Glede na individualno
situacijo vgradnje vodi ta izmenjava sevalne energije, še posebej v jasni noči, do
dodatnega močnega ohlajanja zunanjega
stekla. Če okoliški zrak ob tako podhlajeni stekleni površini doseže točko rosišča,
se bo vodna para izločila v obliki kondenza. Ta pojav je v naravi poznan kot nastanek rose. Orošenost bo izginila takoj, ko
bo površina stekla toplejša od okoliškega
zraka (ob prvih sončnih žarkih). Ta fenomen ne pomeni napake, temveč je znak
odlične vrednosti toplotne zaščite troslojnega izolacijskega stekla.
Upoštevati moramo tehnično smernico št. 3 –
IGH »Podlaganje zasteklitvenih enot«.
323
7.3.1
Upoštevati moramo tehnično smernico št. 17
– IGH »Zasteklitev izolacijskega stekla«.
5.0 Nadaljnje značilnosti
Zaradi boljše toplotne zaščite troslojnega
izolacijskega stekla od običajnih dvoslojnih izolacijskih stekel moramo računati s
tem, da bo pojav kondenza na zunanjem
steklu še pogostejši. Za preprečevanje
nesoglasij pri kupcih in potrošnikih je priporočljivo opozoriti na ta fenomen pred
nakupom.
5.2 Klimatski efekt
»Smernice za ocenjevanje vizualne kakovosti stekla za gradbeništvo«, ki jih je
izdalo nemško zvezno združenje za ploščato steklo, opisujejo v Poglavju 4.2.2
učinek dvojnega stekla, zaradi katerega
se, pri spremembi temperature in nihanju
zunanjega pritiska, pojavi konkavno ali
konveksno upogibanje posameznih stekel in s tem popačenje optičnega videza.
Zaradi večjega zaprtega volumna plina
v dva medstekelnega prostora lahko ta
učinek pri troslojnem izolacijskem steklu
pride še bolj do izraza.
7.3.1
324
5.3 Lastna barva
»Smernice za ocenjevanje vizualne kakovosti stekla za gradbeništvo« opisujejo v
Poglavju 4.1.1 lastno barvo vseh steklenih izdelkov, še posebej posebnih stekel z nanosom. Zaradi še tretjega stekla
in drugega nanosa je lahko lastna barva
troslojnega izolacijskega stekla občutno
bolj opazna kot pri dvoslojnem izolacijskem steklu.
To navodilo je izdalo
»Zvezno združenje ploščatega stekla«:
Bundesverband Flachglas e. V.
Mülheimer Straße 1,
D-53840 Troisdorf
7.4 Dodatne zahteve
7.4.1 Zasteklitve, ki so izpostavljene izrednim termičnim in/ali
dinamičnim obremenitvam
Folije, barve notranje žaluzije
Naknadno nanašanje absorpcijskih folij
in barv ter nameščanje notranjih žaluzij, ki
zadržujejo toploto, lahko vodi do termičnega loma pri sončnem obsevanju.
Pred izvedbo takšnih naknadnih sprememb
zasteklitvenih enot se je treba posvetovati.
Polaganje asfalta
Pri polaganju asfalta v prostorih z že zastekljenimi okni pride do močnega, neenakomernega, enostranskega segrevanja
stekla. Pred temi vplivi moramo izolacijska
stekla zavarovati z ustreznimi ukrepi.
Grelno telo
Med grelnim telesom in izolacijskim
steklom moramo zagotoviti minimalno
razdaljo 30 cm. Pri izolacijskem steklu v
kombinaciji s kaljenim steklom na notranji strani se lahko ta minimalna razdalja
zmanjša na 15 cm. Istočasno naj bo širina
grelnega telesa enaka širini izolacijskega
stekla, tako da zagotovimo enakomerno
segrevanje stekla. Pri prekoračitvi omenjenih minimalnih razdalj grelnega telesa
je treba zaradi varnosti vstaviti vmesno
sevalno zaščito.
7.4.2 Zasteklitve s stekli z nanosom in v masi obarvanimi stekli v
drsnih vratih in oknih
Pri zasteklitvah s toplim steklom z nanosom Low-e in visokoselektivnim steklom
ter v masi obarvanimi stekli moramo paziti na dovolj veliko prezračevanje prostora
med posameznimi steklenimi elementi, da se stekla pri sončnem obsevanju
preveč ne segrejejo. Če ni zagotovljeno
zadostno prezračevanje prostora med
obema steklenima elementoma, se priporoča uporaba kaljenega ESG ali delno
kaljenega TVG stekla.
325
7.4
Poškodbe zasteklitev, ki so posledica izrednih termičnih ali dinamičnih
obremenitev, ne spadajo pod reklamacijo oziroma garancijo dobavitelja.
Pri tem moramo paziti na naslednje:
7.4.3 Transport in vgradnja na večjih nadmorskih višinah
V medstekelnem prostoru izolacijskega
stekla je hermetično zaprt zrak oziroma
plin, ki ima enak tlak, kot ga je imela atmosfera v trenutku proizvodnje. Na večjih nadmorskih višinah je redkejši zrak
z manjšim atmosferskim tlakom. Tako je
tlak v steklu, ki ga pripeljemo na večjo
nadmorsko višino, vedno večji od tlaka
okolice. Zaradi te razlike se stekli izbočita.
Posledica tega ni samo estetska pomanjkljivost, temveč predvsem negativen vpliv
na robno tesnjenje. V ekstremnih primerih lahko pride celo do loma stekla.
Zato mora kupec pri naročanju stekla, ki
bo vgrajeno v objekt na večji nadmorski
višini, na to opozoriti proizvajalca izolacijskega stekla. Če so v izolacijska stekla vgrajena stekla z visoko absorpcijo,
v masi obarvana stekla, stekla z majhno
površino, nesimetrična stekla ali stekla z
razmerjem stranic, ki je večje od 2: 1, je že
v primerih, ko je mesto vgradnje za 400 m
višje od mesta izdelave, potreben posvet
s tehnologi podjetja REFLEX.
7.4.4 Steklene ograje
REFLEX-ovi stekleni elementi se lahko
uporabijo kot ograja brez notranje nosilne
ograje. Seveda lahko v takšnih primerih
izbiramo le med varnostnimi stekli: kaljenim ESG ali lepljenim steklom VSG.
Pri izračunu potrebne debeline stekla, izbiri potrebne vrste stekla in zahtevah za
konstrukcije vpetja stekla moramo upoštevati pogoje, ki so opisani v Poglavju
6.9.3.
7.4.3
7.4.5 Izolacijsko steklo z odkritim robnim tesnjenjem
V teh primerih (npr. strehe) moramo uporabiti izolacijsko steklo RX WARM, SUN,
SAFE UV. Ta stekla imajo robno tesnjenje
izdelano iz materiala, ki je odporen na
škodljivi vpliv ultravijoličnih žarkov. Tudi
ta stekla so izdelana po sistemu REFLEX,
torej z dvostopenjskim tesnjenjem. Od
drugih stekel se razlikujejo le v tem, da
sekundarno (zunanje) tesnjenje ni izvedeno s polisulfidom, temveč s silikonom.
Parotesnost tega tesnila je nekoliko slabša, zato je potreben debelejši nanos. Hrbet distančnika je prekrit s 6 mm debelim
nanosom, skupna širina robnega tesnjenja pa je za 3 mm večja.
326
Izolacijska stekla z odkritim robnim tesnjenjem se standardno dobavljajo napolnjena z zrakom. Z izdelavo posebnega
robnega tesnjenja so možna tudi izolacijska stekla z odkritim robnim tesnjenjem,
napolnjena s plinom argonom.
Ker se pri steklih z nanosom v področju
robnega tesnjenja odstrani nanos, lahko
pride pri izolacijskem steklu z odkritim
robnim tesnjenjem na meji med nanosom
in delom, ki je odbrušen, do razlike v obliki barvnih učinkov. To je proizvodnotehnično in fizikalno pogojeno in ni predmet
reklamacije.
7.4.6 Omejitve upogiba za izolacijskega stekla REFLEX
Omejitev upogiba za robno tesnjenje izolacijskega stekla
Vgradnja
Vpetje robnega tesnjenja
izolacijskega stekla
Vertikalno vpetje
Zasteklitve pod naklonom,
skladno s TRLV
Linijsko
l/100
maksimalno 15 mm
l/200
maksimalno 15 mm
Prosto
l/100*
l/200
maksimalno 15 mm
Dopustni upogibi veljajo za najbolj neugoden položaj obremenitev.
* Zaradi izključno kratkotrajnih obremenitev brez omejitve absolutnega upogiba.
Vrstno vertikalno zasteklitev z izolacijskimi stekli lahko izvedemo tudi brez vmesnih vertikalnih profilov. V tem primeru so
stekla vložena eno poleg drugega tako,
da se vertikalno stikajo.
Tudi pri tem načinu imajo stekla odkrito
robno tesnjenje. Pri takšnih zasteklitvah
moramo upoštevati naslednje konstrukcijske zahteve:
• Najmanjša razdalja med dvema stekloma mora znašati 5 mm.
• Ves prostor med obema elementoma
lahko povsem in brez zračnih mehurjev
zapolnimo s tesnilom.
• Kadar fuga ni povsem zapolnjena s
tesnilom, mora biti v coni robnega tesnjenja izolacijskih stekel zagotovljena
možnost izenačevanja parnih tlakov.
• Material za tesnjenje fug mora biti združljiv z materialom v robnem tesnjenju.
• Zatesnjenega vertikalnega stika pri
statičnem izračunu ne smemo upoštevati kot nosilne opore.
• Upoštevati moramo navodila za obdelavo in uporabo proizvajalcev tesnilnih
materialov in ustrezna pravila tehnike.
Horizontalni stik
Robno tesnjenje s strukturnim silikonom
Polnilo
Vremensko silikonsko tesnilo
327
7.4.6
7.4.7 Izolacijska stekla s stikalnimi vertikalnimi robovi
7.4.8 Izolacijska stekla majhnih dimenzij
Med majhna izolacijska stekla uvrščamo
vsa tista stekla, ki imajo stranico krajšo
od 50 cm. V primerjavi z normalnim izolacijskim steklom so ta stekla, predvsem
pa njihovo robno tesnjenje, bistveno bolj
izpostavljena upogibnim obremenitvam.
Med izdelavo izolacijskega stekla medstekelni prostor hermetično zapremo. V
njem so enaki klimatski pogoji (temperatura in zračni tlak), kakršne je imelo okolje
v času proizvodnje stekla.
Ob spremembah temperature ali zračnega tlaka (na primer pri vgradnji na večji
nadmorski višini in pri vsaki spremembi
vremena) se spreminja tudi tlak v medstekelnem prostoru. Zaradi tega se močno
povečajo napetosti v obeh steklih oziroma v robni coni.
7.4.8
Pri izolacijskem steklu večjih dimenzij elastični modul stekla dovoljuje, da se te povečane napetosti sprostijo z deformacijo
stekel (izbočenje ali vbočenje). Majhna
stekla pa so toga in se ne morejo podati,
zato nastanejo v steklu in robnem tesnjenju velike napetosti. Te so še zlasti velike
pri asimetričnih oblikah stekel in pri zelo
širokem MSP (na primer pri nekaterih
zvočnoizolativnih steklih). Ob posebno
neugodnih pogojih lahko zaradi tega pride celo do loma stekla.
Verjetnejša posledica teh napetosti pa izhaja iz trajnega raztezanja robnega tesnjenja
– predvsem notranjega, trajnoelastičnega
tesnila. Zaradi teh deformacij nastanejo v
tesnilu bolj ali manj široke difuzijske poti,
zato lahko vodna para hitreje prodira v
medstekelni prostor. Posledica je krajša življenjska doba stekla, v najslabšem primeru
pa rosenje na notranjih površinah stekel.
O tveganju, ki ga predstavljajo izolacijska stekla majhnih dimenzij, je zato treba
razmišljati že v fazi projektiranja. Priporočamo posvet s proizvajalcem glede
možnosti drugačnega dimenzioniranja
stekel. Ena od možnih rešitev je uporaba
“dunajskih” (Wiener) okrasnih profilov, s
katerimi lahko vizualno “spremenimo” veliko steklo v več manjših. Sicer pa je treba
pri asimetričnih steklih z medprostorom,
ki je širši od 16 mm, vsaj tanjše steklo kaliti RX SAFE ESG.
7.4.9 Toplotnozaščitna stekla RX WARM
RX WARM dobi svoje tehnične lastnosti z
nanosom na površini stekla v MSP. Tehnični podatki so delno odvisni od tega,
na kateri poziciji je nanos. Zato je pravilna
stran za montažo označena z nalepko. Ta
izolacijska stekla v osnovi zastekljujemo
na enak način kot vsa druga stekla. Če toplotnozaščitna stekla nastopajo v kombinaciji z žičnim steklom, podjetje REFLEX
328
zanje ne daje običajne garancije. Če pa
ta stekla nastopajo v kombinaciji s stekli,
ki so obarvana v masi, morajo ta biti kaljena.
Stekla RX WARM moramo med prevozom in skladiščenjem zaščititi pred vlago
in sončnimi žarki.
7.4.10 Visokoselektivna sončnozaščitna stekla RX SUN
Izolacijska stekla z visokoselektivnimi
sončnozaščitnimi stekli v osnovi zastekljujemo na enak način kot običajna izolacijska stekla. Zaradi povečane toplotne
obremenitve naj steklo ne sega več kot
15 mm globoko v steklitveno brazdo.
Če visokoselektivna sončnozaščitna
stekla nastopajo v kombinaciji z žičnim
steklom, podjetje REFLEX zanje ne daje
običajne garancije. Če pa ta stekla nastopajo v kombinaciji s stekli, obarvanimi
v masi, morajo biti kaljena.
RX SUN dobi svoje tehnične lastnosti z
nanosom na površini stekla v MSP. Tehnični podatki so delno odvisni od tega,
na kateri poziciji je nanos. Zato je pravilna
stran za montažo označena z nalepko.
Stekla RX SUN moramo med prevozom
in skladiščenjem zaščititi pred vlago in
sončnimi žarki.
Polno učinkovitost teh stekel lahko pričakujemo le, če so pravilno vgrajena v
ustrezne konstrukcije. Zato v nadaljevanju
navajamo navodila za njihovo zastekljevanje:
• RX PHONE izolacijska stekla v osnovi
zastekljujemo na enak način kot običajna izolacijska stekla.
• Pri zastekljevanju s stekli RX PHONE z
zvočnozaščitno folijo moramo preveriti
združljivost vseh uporabljenih materialov.
• Zvočnoizolativna stekla imajo praviloma
veliko površinsko težo. Zato moramo
preveriti nosilnost konstrukcije in okovja.
• Pričakovano
zvočno
izolativnost bomo dosegli le v primeru, če
bo ves sistem odlično zatesnjen.
Pri zastekljevanju s tesnilnimi profili moramo biti posebej pozorni na tesnost
vogalov. Višji zvočnoizolativni razredi
zahtevajo, da sta med krilom in okvirjem
nameščena dva nivoja tesnil, ki naj bi bila
po možnosti med seboj zamaknjena.
Posebno pozornost moramo posveti-
ti tudi vgradnji okenske konstrukcije v
gradbeno odprtino. Če posamezne faze
dela (vgradnja stekla v krilo, spoj krila
in okvirja ter vgradnja celotnega okna)
niso opravljene strokovno, meritev dejanske zvočne izolirnosti na objektu ne
bo dala pričakovanih rezultatov.
• Šibke točke v zvočni izolirnosti sistema
lahko predstavljajo vgrajene roletne
omarice in zračniki ter pod oknom ležeči parapet. Njihove konstrukcije morajo
ustrezati enakim zahtevam glede zvočne izolirnosti, kot to velja za fasadne
stene.
• Praviloma je sestava zvočnoizolirnih
stekel RX PHONE asimetrična. Pozicija vgradnje debelejšega stekla je za
funkcijo zvočne zaščite nepomembna.
Vseeno pa naj iz statičnih in estetskih
razlogov debelejše steklo nastopa kot
zunanje steklo.
• Vrednosti zvočne izolirnosti, ki jih
za zvočnozaščitne razrede navajajo
smernice VDI 2719, se vedno nanašajo
na končno vrednost že vgrajenega
okna.
329
7.4.10
7.4.11 Zvočnozaščitna stekla RX PHONE
7.4.12 Izolacijska stekla z okrasnimi profili
Švicarski križ, filigranski profili
Ker so ti profili, praviloma široki 16 ali 26
mm, vgrajeni v medstekelni prostor, je čiščenje steklenih površin zelo preprosto.
Zaradi širokega medstekelnega prostora
(16 mm) je možnost nastanka kondenza
ob okrasnih profilih minimalna, v vsakem
primeru pa neprimerno manjša kot pri
oknih s pravimi prečkami. Kljub veliki širini medstekelnega prostora pa se pod
posebnimi pogoji profil vseeno lahko nasloni na steklo. V takšnih primerih se lahko (ob sunkih vetra ali med rokovanjem z
oknom) sliši žvenket ali “zvonjenje” stekla. Pojav je proizvodnotehnično pogojen
in se mu ne moremo izogniti.
7.4.12
Na okrasnih profilih lahko občasno opazimo rahla odstopanja od barve po RAL
lestvici ali pa, predvsem v področju križne povezave, manjše neravnine. Obe
anomaliji ne moreta biti predmet reklamacije.
Dunajski križ
Širini vgrajenega dunajskega profila prilagodimo širino profila, ki bo nalepljen na
zunanjo stran stekla.
Zaradi širokega medstekelnega prostora
(16 mm) je možnost nastanka kondenza
ob okrasnih profilih minimalna, v vsakem
primeru pa neprimerno manjša kot pri
oknih s pravimi prečkami.
Kljub veliki širini medstekelnega prostora
pa se profil v posebnih pogojih vseeno
lahko nasloni na steklo. V takšnih primerih se lahko (ob sunkih vetra ali med rokovanjem z oknom) sliši žvenket ali “zvonjenje” stekla. Pojav je proizvodnotehnično
pogojen in se mu ne moremo izogniti.
Vgrajeni dunajski križ ima na zunanji površini stekla nalepljene okrasne profile. V
tej fazi dela moramo paziti na naslednje:
• Sestava
Širino butilnega traku določa širina
profila. Naloga traku je fiksiranje profila, da med kasnejšim kitanjem ne bi
zdrsnil, in zagotavljanje minimalnega (2
mm) razmaka med steklom in profilom.
Ta razmak ne sme biti manjši, saj mora
pri različnih raztezkih šipe in profila delovati kot blažilec.
• Navodilo za namestitev
Vse naležne površine naj bodo suhe,
nemastne in brez prahu. Ostanke olja
ali mastnih delcev moramo s stekla oziroma profila odstraniti z ustreznim topilom.
Nalepljeni zunanji
okrasni profil
Butilni trak
Tesnjenje
Tesnjenje
Debelina
min. 2mm
Vstavljeni distančni profil
Dunajski križ
330
10mm
Nalepljeni zunanji
okrasni profil
7.4.13 RX SAFE varnostna izolacijska stekla in stekla z alarmno
zanko
Za izolacijska stekla, ki imajo v svoji sestavi kaljeno RX SAFE ESG, delno kaljeno RX SAFE TVG ali lepljeno varnostno
steklo, veljajo v osnovi enaka navodila
za zastekljevanje kot za konvencionalna
stekla. Pri zasteklitvi večplastnih lepljenih
stekel moramo (v odvisnosti od klasifikacije) upoštevati posebne pogoje:
• Podlaganje težkih izolacijskih stekel
izvajamo s posebno pozornostjo. Pri
teži elementa nad 100 kg priporočamo
obdelavo nosilnega roba. Zato se mora
pri naročilu podati nosilni rob.
• Podložke ne smejo povzročati točkovnih obremenitev na steklenih robovih,
zato naj bo njihova trdota po Shoru od
60 ° do 70 °.
• Dovoljeni so le sistemi za zastekljevanje z zračeno steklitveno brazdo.
• Preveriti moramo združljivost lepilnega
sloja s pomožnimi materiali za zastekljevanje.
Alarmno izolacijsko steklo (G 103139)
Alarmno lepljeno (VSG) steklo
Alarmno izolacijsko steklo RX SAFE ima
v svoji sestavi kaljeno steklo z električnoprevodno alarmno zanko. Ta je s pomočjo
sitotiska nanesena na steklo in v postopku kaljenja vžgana v njegovo površino.
Zanka je vedno orientirana v medstekelni
prostor.
Sestavljeno je iz kaljenega stekla, ki ima
na določenem mestu na svoji površini vžgano električnoprevodno zanko, ter iz navadnega float stekla. PVB folija povezuje
obe stekli v lepljeno varnostno steklo.
Kaljeno steklo z alarmom je vedno vgrajeno na tisti strani izolacijskega stekla, s
katere pričakujemo poskus vdora.
Če pride na kateremkoli delu površine do
poškodovanja stekla, se to v celoti zlomi
ter s tem prekine električni tok v zanki.
Prekinitev toka aktivira na zanko priključeno alarmno napravo.
Lepljeno steklo pri vgradnji obrnemo tako,
da je kaljeno steklo vedno na tisti strani, s
katere pričakujemo poskus vloma.
Če pride na kateremkoli delu površine do
poškodovanja stekla, se to v celoti zlomi
ter s tem prekine električni tok v zanki.
Za obe vrsti alarmnih stekel veljajo naslednji kriteriji:
• Za priključitev alarmne zanke na alarmno napravo je na voljo ploščati brezbarvni štirižilni kabel, dolg 30 cm.
• Prečni prerez posamezne žile znaša
0,14 mm2. Na nasprotni strani traku je
nameščen ploščati vtič.
331
7.4.13
Smernice za zasteklitev kaljenega stekla z alarmno zanko
• Steklu je lahko priložen še 5 ali 10 metrov dolg podaljšek z zaščito in povezovalnim členom.
• Električna
upornost
posameznih delov zanke (glej skico):
6 ± 3 Ω za zanko > 20 MΩ med zanko in
sredinskim kontaktorjem < 1,0 Ω med
priključki sredinskega kontakta
• Vsako alarmno steklo ima etiketo, na
kateri je izhodna kontrola navedla izmerjeno vrednost upornosti.
• Maksimalna jakost toka v alarmni zanki
znaša 0,5 A.
Zahteve za zasteklitev in priklop alarmnih
stekel
Za alarmna stekla oziroma protivlomne
alarmne naprave trenutno še ni na voljo
nobenega predpisa, zato izhodišče za
naslednje zahteve predstavljajo “Navodila za protivlomne alarmne naprave - načrtovanje in vgradnja”, ki jih je izdalo združenje zavarovalnic v Kölnu.
7.4.13
• Alarmnih stekel RX SAFE med skladiščenjem, transportom in montažo ne
smemo postavljati na kabelske priključke.
• Zastekljevanje z alarmnimi izolacijskimi
stekli RX SAFE je treba opraviti v skladu s trenutno veljavnimi navodili za zastekljevanje podjetja REFLEX. Zastekljevanje izolacijskih stekel z alarmnim
steklom lahko opravimo samo z uporabo zasteklitvenih sistemov z zračeno
steklitveno brazdo. Enako velja tudi za
lesena okna. Zasteklitveni sistemi morajo ustrezati obremenilni skupini Vf 5 v
tabeli Rosenheim. Vsi tesnilni materiali
morajo biti združljivi z lepljenim steklom
in električno neprevodni.
• Kaljena alarmna stekla vedno vgrajujemo na strani, s katere pričakujemo poskus vloma. Pri tem je treba upoštevati
označbo na steklu!
332
• Pred in po zasteklitvi vsakega alarmnega stekla RX SAFE je treba izmeriti električni upor alarmne zanke in srednjega
kontakta (povezani kabli) ter ozemljitve.
Izmerjeni podatki morajo biti enaki vrednostim, ki so navedene na etiketi.
• Vgradnja alarmnih stekel mora biti
opravljena tako, da demontaža z zunanje strani praktično ni mogoča (zasteklitvene letve znotraj). Če to ni mogoče,
je treba sistem tako zavarovati, da se
bo ob poskusu demontaže stekel sprožil alarm.
• Alarmna stekla morajo biti, če je le mogoče, vsestransko vpeta. Posamezne
prosto ležeče sklope stekel je treba
posebej električno nadzorovati.
• Vsi zunanji kabelski kontakti morajo
biti dobro zavarovani pred vlago. Zato
so pri dobavi vtiči na alarmnem steklu
zaščiteni z rumenim zamaškom in vtičnica na podaljšku z rumeno kapo kot
zaščito. Kabelski stik v fasadnem področju med priključnim kablom in podaljškom izvedemo s ploščatim vtičem,
ki ob strokovni montaži ščiti pred vlago.
Pred vstavitvijo vtiča v vtičnico moramo odstraniti rumeni zamašek oziroma
kapo, ki služita kot zaščita pred vlago.
Po spojitvi ploščatega vtiča in vtičnice
moramo paziti na to, da se spoj med
seboj zaskoči oziroma zatakne.
• Paziti moramo, da zgornje kotno podlaganje stekla ne leži v področju alarmne
zanke. Pri vrtljivem oziroma vrtljivo/nagibnem krilu je nujno, da alarmno zanko že pri načrtovanju umestimo na tisto
stran okna, na kateri so tečaji.
• Pri alarmnih izolacijskih steklih je lahko
alarmna zanka vgrajena desno ali levo
zgoraj oziroma desno ali levo spodaj.
Pri alarmnih steklih VSG pa je lahko
alarmna zanka vgrajena samo levo oziroma desno zgoraj. Pri naročilu je treba
navesti mesto, na katerem naj bo nameščena alarmna zanka.
• Spodnji rob stekla mora biti od dna
steklitvene brazde oddaljen najmanj 7
mm, saj s tem preprečimo ostro pregibanje (natrganje) kabla. Distančnik izolacijskega stekla ne bo viden, če bo na
mestu, kjer leži alarmna zanka v svetli
odprtini okna, globina steklitvene brazde najmanj 20 mm.
• Pri zunanji montaži kabla je treba upoštevati:
- Priključna mesta alarmnega stekla
ne smejo biti mehansko obremenjena.
- Prehod kabla skozi profile okvirja naj
bo zaščiten pred poškodbami (na
primer s kabelskimi vodili).
- Vodilo skozi okvir v notranjost prostora naj bo tesnjeno.
- Napeljava kabla naj bo izvedena
tako, da ne bodo mogoče naknadne
poškodbe kabla zaradi vijačenja, stiskanja ...
• Skupna upornost vseh alarmnih zank,
ki so na enem primarnem vodu (vključno z uporom voda), lahko znaša največ
150 % zahtevane spremembe upornosti, ki je potrebna za sprožitev alarma.
Električne upornosti alarmne zanke
alarm
VSG alarm
Upornost R zanke
Upornost R med priključki sredinskega kontakta
Upornost R med zanko in sredinskim kontaktorjem
7.4.13
skrita
6±3Ω
< 1,0 Ω
> 20 MΩ
333
7.4.14 Parapetni elementi REFLEX
Parapetne elemente delimo na:
• parapetne plošče in
• parapetne panele.
Parapetne plošče so lahko izdelane iz
enojnega ali dvojnega (izolacijskega)
kaljenega stekla ali kaljenega stekla s
toplotnim preizkusom. Uporabljamo jih
za zastekljevanje prezračevanih (mrzlih)
fasad.
Parapetni paneli so izdelani iz enojnih ali
dvojnih (izolacijskih) parapetnih plošč.
Element ima na hrbtni strani nalepljeno
ploščo iz izolacijskega materiala. S parapetnimi paneli zastekljujemo tople fasade.
Splošne zahteve za zastekljevanje
7.4.14
Zastekljevanje parapetnih plošč in panelov iz dvojnega stekla mora potekati
v skladu s smernicami, ki so navedene v
navodilih za zastekljevanje izolacijskega
stekla podjetja REFLEX. Vse štiri stranice
elementa praviloma ležijo v okvirju, le pri
dvoslojnih parapetnih ploščah je mogoče
tudi dvostransko vpenjanje. Pri dvoslojnih
parapetnih elementih manjših dimenzij (<
800 mm) je nujen povišan nanos tesnilnega materiala. Posledica je povečana
globina vpetja stekla.
334
V osnovi veljajo za vse parapetne elemente (enojne ali dvojne) naslednje zahteve:
• V skladu z navodili iz standarda DIN 18
516 T4 je treba na kaljenem steklu, ki ga
bomo uporabili za izdelavo parapeta,
opraviti Heat soak test oziroma toplotni
preizkus ESG-H (steklo za določen čas
izpostavimo vplivu določene temperature, glej točko 5.7.1).
• Pred montažo je treba na vseh elementih pregledati steklene robove. Skladno
z aktualnim TRLV lahko vgradimo samo
tista stekla, pri katerih poškodbe robov
niso globlje od 5 % debeline stekla.
• Če za objekt ni predpisana posebna
obremenitev, za določanje potrebne
debeline stekla uporabljamo obremenitve v skladu s standardom DIN 18 516
T1. V nobenem primeru pa debelina
stekla ne sme biti manjša od 6 mm.
• Stekla pri montaži ne smemo tesno oziroma togo vpeti.
• Pod vplivom obtežbe in temperature
steklo ne sme priti v neposreden stik s
kovino ali zidom.
• Ležišče stekla naj bo vremensko trajno
obstojno. Ker mora biti mehko, je praviloma izdelano iz elastičnega materiala.
• Razdalja med spodnjim robom stekla
in dnom steklitvene brazde mora meriti
vsaj 5 mm.
• Pri uporabi zasteklitvenega sistema s
tesnjenjem nad podložnim trakom morata biti oba razmaka med steklom in
okvirjem široka vsaj 4 mm.
Dodatna navodila za zastekljevanje
enojnih parapetnih plošč po standardu
DIN 18 516 T4
• Če ležijo vse štiri stranice parapetne
plošče v okvirju, mora biti ležišče stekla
globoko vsaj 10 mm.
• Pri dvo ali tristransko vpetih steklih določimo globino ležišča s formulo: g =
debelina stekla + 1/500 razdalje med
podporama (minimalna globina vpetja
je 15 mm). Zdrs stekla preprečimo z
uporabo distančnih podložk. Kadar ležijo parapetni elementi le v dveh vertikalnih profilih, mora biti spodnji, prosto
ležeči rob elementa v levem in desnem
vogalu dodatno podprt. Podpora za
prevzem teže stekla naj bo pravokotna,
njena dimenzija pa naj znaša vsaj toliko kot zmnožek globine ležišča stekla
in debeline stekla. Trdota podpore po
Shoru naj znaša od 60 ° do 80 °.
• Pri točkasto pritrjenih elementih mora
znašati površina objemke vsaj 1.000
mm2. Ležišče stekla naj bo globoko
vsaj 25 mm. Kadar so objemke nameščene na vogalih stekla, naj bo njihova
oblika nesimetrična. Stranici opore naj
bosta v razmerju 1 : 2,5. Če točkasta
držala niso nameščena v vogalih, morajo biti parapetne plošče zavarovane
z ustreznimi oblikovnimi vezniki (vijaki).
Razdalja med spodnjim robom izvrtine
v steklu in robom stekla naj bo enaka
vsaj dvakratni debelini stekla oziroma
naj znaša vsaj toliko kot premer izvrtine. Izvrtine v vogalih stekla ne smejo
biti enako oddaljene od vodoravne in
navpične smeri. Obe razdalji naj se razlikujeta vsaj za 15 mm.
Vsi uporabljeni materiali pri izdelkih iz
stekla imajo lastno barvo, pogojeno s surovino. Intenzivnost barve narašča z debelino. Da zadovoljimo zakonske zahteve
glede varčevanja energije, se uporabljajo
stekla z nanosi. Tudi stekla z nanosi imajo lastno barvo. Ta barva se ob pogledu
skozi steklo in/ali na steklo lahko različno
zaznava. Nihanje barvnega vtisa je možno in neizogibno zaradi vsebnosti žele-
zovega oksida v steklu, procesa nanosa,
nanosa in spremembe debeline stekla v
sestavi ter kota opazovanja.
Pri naknadnem naročilu stekel z nanosi
zaradi proizvodnotehničnih vzrokov ni vedno mogoča absolutna barvna enakost.
Barvno odstopanje te vrste ne more biti
predmet reklamacije.
335
7.4.15
7.4.15 Barvno odstopanje
7.4.16 Lom stekla
Odgovor na vprašanje, zakaj je steklo
tako lomljivo, lahko poiščemo tudi v dveh
izmed treh najbolj pogosto uporabljenih
definicij o tem, kaj je steklo.
1. Steklo je anorganski produkt taljenja,
ki se, ne da bi pri tem nastala kristalna
mreža, pri ohlajevanju pod točko transformacije spremeni v trdno snov.
2. Steklo je pri normalni temperaturi trdna
tekočina, ki je zaradi izredno visoke viskoznosti amorfna snov (torej brez kristalne strukture).
Iz tega izhaja, da je steklo, kljub veliki trdoti, zelo krhek material. Zato ga ne moremo, tako kot na primer kovine, plastično preoblikovati.
Današnji način proizvodnje float stekla je
takšen, da ostane po kontroliranem ohlajevanju steklenega traka v njem zelo malo
t.i. zaostalih notranjih napetosti, pa še
te so zelo enakomerno porazdeljene po
vsej površini. Tudi v vseh nadaljnjih fazah
predelave, obdelave ali oplemenitenja v
robni coni stekla ne morejo nastati večje
konice napetosti. Če bi morda nastale,
kot na primer pri rezanju (lomljenju) stekla, bi v eni od naslednjih faz manipulacije
(nazadnje v transportu) povzročile lom
stekla.
Zgoraj navedeno je osnova za zatrjevanje steklarjev, da se steklo samo od sebe
nikoli ne zlomi. Pri dobavljenem ali pa že
vgrajenem steklu pride do loma izključno
zaradi zunanjih vplivov, kar pa ne more
biti razlog za reklamacijo stekla. Proizvajalčeva deklarirana garancija (v primeru
izolacijskega stekla) pomeni samo zagotovilo, da v naslednjih petih letih vodna
para v medstekelnem prostoru ne bo
kondenzirala.
7.4.16
Zunanji vplivi
Zunanje vplive prikazuje spodnja shema
vertikalne zasteklitve:
veter (pritisk, srk)
sneg
dež / voda
sonce
sunki
udarci, izstrelki ipd.
temperatura (linearni raztezki steklo - okvir)
klimatske obremenitve pri izolacijskem steklu
(zračni pritisk, temperatura, višinske razlike)
gibanje gradbene konstrukcije
nestrokovna vgradnja
(togo vpetje, podlaganje, stiskanje)
lastna teža
336
Povečana obremenitev na steklo je lahko
tudi rezultat nestrokovnega transporta
ali skladiščenja. V nekaterih primerih je
ta obremenitev tako velika, da se steklo
zlomi.
Tudi pri nekaterih specialnih steklih je ob
nestrokovnem ravnanju povečana nevarnost loma. To velja predvsem za žična in v
masi obarvana stekla.
Pri prvih predstavljajo latentno nevarnost
trije različni linearni toplotni raztezki: stekla, kovine in zraka, ki je v kanalu ob žici.
Zato je to steklo že brez zunanjih obremenitev v nestabilnem stanju.
Pri v masi obarvanih steklih pa je ogroženost večja zaradi njihove velike sposobnosti absorpcije sončne energije. Ker
se zaradi tega močneje segrevajo, v njih
nastanejo dodatne notranje napetosti. Te
se še povečajo, kadar se zaradi delnega
osenčenja samo en del steklene površine prične ohlajevati. Podobno povečanje
napetosti in s tem obremenjenost stekla
nastopi tudi pri t.i. toplotnem zastoju; zaradi nezadostnega prezračevanja ali zaradi ovir, ki to preprečujejo, se steklo ne
more (enakomerno) ohlajevati.
Da se v naštetih primerih izognemo lomu
stekla, moramo upoštevati naslednja navodila:
• preprečiti moramo možnost delnega
osenčenja stekel
• zagotoviti moramo zadostno, predvsem pa neovirano prezračevanje
• materiali za okvir in pritrdilne letve morajo biti prilagojeni absorpcijski stopnji
stekla
• upoštevati moramo možnost povečanega raztezanja, zato steklo ne sme biti
togo vpeto.
Kadar teh navodil ni mogoče upoštevati,
lahko nevarnost loma eliminiramo tako,
da ta stekla kalimo RX SAFE ESG.
Pri steklenih manjših dimenzij z MSP > 16
mm in neugodnim razmerjem stranic pri
asimetrični sestavi, tanjše steklo kaljeno
RX SAFE ESG.
Bolj kot običajno so ogrožena tudi notranja stekla v zvočnozaščitnih steklih. Ta
imajo običajno asimetrično sestavo – zunanje steklo je vedno precej debelejše od
notranjega. Učinek “dvojnega stekla”, do
katerega prihaja zaradi sprememb klimatskih vplivov na zrak (plin) v medstekelnem
prostoru, se manifestira v obliki povečanih obremenitev na steklu. Rezultat tega
so permanentna vbočenja oz. izbočenja
obeh stekel. Kadar je eno od stekel bistveno tanjše od drugega, mora samo
prevzeti vse deformacije. Nevarnosti, da
se to steklo zlomi, se izognemo tako, da
ga kalimo.
Iskanje vzrokov za nastanek
loma stekla
Pri ugotavljanju vzrokov za nastanek loma
moramo dosledno preveriti vse elemente, ki bi lahko bili povzročitelji:
• vrsta, lega in konstrukcija objekta
• izpostavljenost soncu, možnosti delnega osenčenja
• možnost ohlajevanja
• konstrukcija okna
• izbrana vrsta stekla in izbira debeline
• izbrani način zastekljevanja
• izvedba zastekljevanja.
337
7.4.16
Obremenitev na steklo je večkrat (odvisno od vgradnje in vrste zasteklitve) tudi
kombinacijarazličnih, istočasno delujočih vplivov.
Pri tem delu si lahko pomagamo tudi s
primerjanjem slike loma stekla s slikami lomov, ki so tipični za nekatere vrste
obremenitev. Nekatere izmed njih prikazujejo spodnje slike.
Iskanje vzroka za lom s pomočjo slike loma
Lom stekla zaradi udarca, sunka, zalučanega predmeta ali izstrelka
Zaradi kratkega in hitrega udarca nastane čisti preboj. Lom stekla je značilen za
udarno obremenitev, ki jo povzroči predmet z majhno težo in veliko hitrostjo.
7.4.16
Slika loma, ki je značilen za udarec predmeta z majhno hitrostjo in veliko težo. Na
mestu udarca ne nastane vedno preboj,
vendar pa iz njega vedno v obliki žarkov
izhajajo razpoke.
Lom stekla zaradi upogibanja, pritiskanja, napenjanja in točkovnega obremenjevanja
Udarec na rob stekla; kratkotrajna točkovna obremenitev z majhno intenzivnostjo; na primer nepravilna uporaba orodja
za vstavljanje podložk.
338
Udarec na rob stekla; kratkotrajna ali
trajna točkovna obremenitev zaradi poddimenzionirane podložke pri veliki teži
stekla ali pa kot posledica prevelikega
pritiska pri žebljičenju.
7.4.16
Kratkotrajna mehanska točkovna obremenitev z majhno ali srednjo intenzivnostjo; kamenček med stekli ali pa udarec s
kladivom po zasteklitveni letvici.
Lom stekla je posledica napačno dimenzioniranih podložk, napačne uporabe
orodja za vstavljanje, neupoštevanja razteznostnih koeficientov stekla in okvirja.
Lom je posledica premajhne debeline
stekla (predvsem pri dvostranskem vpenjanju), zatikanja stekla na oviri v okvirju
ali ker se na steklo prenašajo obremenitve, ki so posledica gibanja objekta.
339
Lom stekla zaradi lokalnega pregrevanja, delnega osenčenja ali oviranega
prezračevanja
Tipična slika za termični lom; vzroki so lahko delno prekrivanje pri sončnem sevanju, prevelika globina steklitvene brazde,
v paketu skladiščena stekla z nanosom ali
v masi obarvana stekla, lokalno pregrevanje zaradi vpliva grelnih teles ipd.
Termični lom zaradi delnega prekrivanja
na notranji strani; npr. reklamne nalepke
ali veliki listi rastlin tik ob steklu. V obeh
primerih je ovirano enakomerno ohlajevanje stekla.
7.4.16
Lom je nastal zaradi bližine dela z varilnim aparatom, direktnega vpihovanja
vročega zraka ali pa, pri velikih in debelih
izložbenih steklih, zaradi točkovnega pregrevanja.
Lom zaradi prevelikega vbočenja ali
izbočenja stekla, ki je posledica sprememb zračnega pritiska in temperature v
medstekelnem prostoru (neupoštevanje
nadmorske višine vgradnje, asimetrična
stekla, polnjenje stekel z zelo mrzlim plinom, pri akvariju pa premajhna debelina
stekla).
340
7.4.17 Površinske poškodbe na steklu
Različni vplivi lahko s svojim delovanjem povzročijo poškodbe na steklenih površinah.
Mehanski vplivi
Kemijski vplivi
Iz prakse poznamo celo vrsto možnosti,
zaradi katerih lahko med manipulacijo s
steklom ali v njegovi življenjski dobi nastanejo poškodbe na njegovih površinah.
Razjede zaradi vpliva kisline
Po določilih te razporeditve lahko različne oblike prask na površinah povzročijo
materiali, katerih trdota je enaka ali večja
od trdote stekla. Seveda pa praske na
trdih, predvsem pa na mehkih nanosih
na steklu lahko povzročijo tudi že veliko
“mehkejši” materiali.
Tukaj moramo opozoriti na zmotno prepričanje, da je kaljeno steklo trše in zato
manj občutljivo na mehanske poškodbe.
To seveda ni res, saj se pri termični obdelavi steklu poveča le trdnost ne pa tudi
njegova trdota.
Če so na steklu nastale lasne praske (to
so tiste, ki jih pod nohtom ne čutimo), jih
lahko odstranimo z intenzivnim poliranjem. Te možnosti nimamo, kadar so praske na kovinskem nanosu na steklu.
Termični vplivi
Kadar v bližini zasteklitve poteka delo z
brusilnim ali varilnim aparatom, se pri tem
nastale iskre zaradi velike temperature
vžgejo v stekleno površino. Takšne poškodbe so običajno nepopravljive.
Razjede zaradi kapljevin
V zadnjem obdobju vedno pogosteje ugotavljamo površinske poškodbe predvsem
na fasadah, ki so zastekljene z refleksnimi stekli (stekla s kovinskim nanosom).
Pojav je posebej izrazit na tistih fasadah,
kjer steklo nastopa skupaj z neobdelanim
betonom, umetnim ali naravnim kamnom
ali opeko.
Kemijska struktura stekla omogoča vlagi,
da iz njegove površine izluži atome nekaterih elementov, kar pa je v bistvu oslabitev materiala oz. korozija. To razjedanje
imenujemo tudi nevtralna korozija.
Steklo je le navidezno gladko, mikroskopsko gledano pa je njegova površina
močno razgibana.
Zato je oprijemljivost (omočljivost) vlage
velika, kovinski nanos na steklu pa ta učinek še poveča.
341
7.4.17
Po Mohsovi lestvici trdote materialov (razredi od 1 do 10) se steklo uvršča med
peti in šesti razred.
Med gradnjo objekta se posebno zidani
deli fasade močno umažejo. Za njihovo
čiščenje se včasih uporabljajo tudi sredstva, ki vsebujejo fluorovodikovo kislino.
Ta je edina med vsemi kislinami, na katero steklo ni odporno. Zato moramo v teh
primerih s prekrivanjem stekla preprečiti
možnost razjedanja steklenih površin.
Kadar so na fasadi tudi silikatni elementi,
padavine iz njih izlužijo alkalne raztopine, te pa skupaj z onesnaženim zrakom
tvorijo močno korozijsko sredstvo. Omočljivost stekla omogoča, da raztopina na
površini zastane in še dodatno korodira
njegovo površino. To vrsto korozije imenujemo alkalna agresija. Enak učinek bi
imel tudi kisli dež. V tem primeru bi govorili o kisli koroziji.
Povzetek: Ob ugotovitvi, da ne moremo
vplivati ne na sestavo fasade niti na kemijsko zgradbo stekla oz. na vreme, so nam
na izbiro samo naslednje tri rešitve:
• Vgrajeno steklo naj se pogosto in intenzivno čisti.
• Kovinski nanos na steklu naj bo orientiran navznoter (na poziciji 2).
• Površina stekla s kovinskim nanosom
se zaščiti z materialom, ki površino
zgladi. (neomočljivo).
7.4.18 Ohranjanje kakovosti
7.4.18
Vsi gradbeni materiali, od okenskega
okvirja in premazov pa do tesnil oziroma
tesnilnih profilov, so izpostavljeni naravnemu staranju. Ker uporabnik ne želi
ohraniti kakovosti zgolj v garancijskem
roku, temveč od izolacijskega stekla pričakuje veliko daljšo življenjsko dobo, je
nujno redno izvajanje nekaterih preventivnih pregledov. Mednje sodijo ocena
342
o potrebi dodatne zaščite okenskega
okvirja, kontrola tesnjenja vgrajenega
izolacijskega stekla, kontrola funkcionalnosti odprtin za zračenje in izravnavo parnih pritiskov in podobno.
Še posebej je za ohranjanje kakovosti priporočljivo redno čiščenje izolacijskega
stekla (glej točko 6.9.8).
8 Zakoni, pravilniki, standardi in smernice o steklu
Zakoni in pravilniki
•
•
•
•
•
Zakon o graditvi objektov (Ur.l. RS št. 110/02)
Zakon o gradbenih proizvodih (Ur.l. RS št. 52/00)
Pravilnik o učinkoviti rabi energije v stavbah (Ur.l. RS št. 93/08)
Pravilniku o prezračevanju in klimatizaciji stavb (Ur.l. RS št. 42/02)
Pravilnik o zvočni zaščiti stavb (Ur. l. RS št. 14/99)
Standardi
EN 81
EN 101
EN ISO 140 Del 3
EN 356
EN 410
EN 572
EN 673
EN 674
EN ISO 717 Del 1
EN 1063
8
EN 1096
EN 1279
EN ISO 1288
EN 1363
EN 1364
ENV 1627
ENV 1628
ENV 1629
ENV 1630
EN 1863
DIN 4102
DIN 4103
DIN 4108
344
– Varnostna pravila za konstruiranje in vgradnjo dvigal
– Keramične ploščice in plošče; Določanje trdote na razenje
površin po Mohs
– Akustika – Merjenje zvočne izolirnosti v zgradbah in zvočne
izolirnosti gradbenih elementov: Laboratorijska merjenja
izolirnosti gradbenih elementov pred zvokom v zraku
– Steklo v gradbeništvu – Varnostno steklo – Preizkušanje in
klasifikacija obstojnosti na udarec z roko
– Steklo v gradbeništvu – Določanje svetlobnih in sončnih
karakteristik stekla
– Steklo v gradbeništvu – Osnovni proizvodi iz natrij-kalcijevega
silikatnega stekla
– Steklo v gradbeništvu – Določanje toplotne prehodnosti
(U-vrednost) – Računska metoda
– Steklo v gradbeništvu – Določanje toplotne prehodnosti
(U-vrednost) – Metoda z vročo ploščo
– Akustika – Vrednotenje zvočne izolirnosti v zgradbah in zvočne
izolirnosti gradbenih elementov: Izolirnost pred zvokom v zraku
– Steklo v gradbeništvu – Varnostna zasteklitev – Preizkušanje in
klasifikacija odpornosti proti strelom
– Steklo v gradbeništvu – Steklo z nanosi
– Steklo v gradbeništvu – Izolacijsko steklo
– Steklo v gradbeništvu – Določanje upogibne trdnosti stekla
– Preizkusi požarne odpornosti
– Preizkusi požarne odpornosti nenosilnih elementov
– Okna, vrata in polkna – Protivlomna odpornost – Zahteve in
klasifikacija
– Okna, vrata in polkna – Protivlomna odpornost – Preskusna
metoda ugotavljanja odpornosti proti statičnim obremenitvam
– Okna, vrata in polkna – Protivlomna odpornost – Preskusna
metoda ugotavljanja odpornosti proti dinamičnim
obremenitvam
– Okna, vrata in polkna – Protivlomna odpornost – Preskusna
metoda ugotavljanja odpornosti proti poskusu ročnega vloma
– Steklo v gradbeništvu – Delno kaljeno steklo
– Obnašanje gradbenih materialov in gradbenih elementov v
požaru
– Nenosilne notranje predelne stene
– Toplotna zaščita v visoki gradnji
DIN V 11 535
EN 12 150
EN 12 207
EN 12 208
EN 12 412
EN ISO 12 543
EN 12 600
EN 13 022
EN 13 501
EN 13541
EN 14 179
EN 14 449
DIN 18 005
DIN 18 032
DIN 18 055
DIN 18 095
DIN 18 361
DIN 18 516
DIN 18 545
EN 20 140
DIN 52 338
DIN 52 460
DIN 67 507
ETAG 002
– Protihrupna zaščita v visoki gradnji
– Brezcelični elastomerni tesnilni profili za okna in fasade
– Toplotne lastnosti oken, vrat in polken – Izračun toplotne
prehodnosti
– Rastlinjaki
– Steklo v gradbeništvu – Kaljeno natrij-kalcijevo silikatno
varnostno steklo
– Okna in vrata – Prepustnost zraka na pripirah – Klasifikacija
– Okna in vrata – Neprepustnost za vodo – Klasifikacija
– Toplotne lastnosti oken, vrat in polken
– Steklo v gradbeništvu – Lepljeno steklo in lepljeno varnostno
steklo
– Steklo v gradbeništvu – Preizkus z nihalom – Preskusna
metoda z udarcem in klasifikacija ravnega stekla
– Steklo v gradbeništvu – Strukturna zasteklitev
– Požarna klasifikacija gradbenih proizvodov in elementov stavb
– Steklo v gradbeništvu – Varnostna zasteklitev – Preskušanje in
razvrščanje odpornosti proti zvočnemu tlaku pri eksploziji
– Steklo v gradbeništvu – HS preskus kaljenega natrijevegakalcijevega-silikatnega varnostnega stekla
– Steklo v gradbeništvu – Lepljeno steklo in lepljeno varnostno
steklo
– Protihrupna zaščita v urbanih središčih
– Športne dvorane, večnamenske dvorane in prostori za šport
– Prepustnost okenskih fug, tesnost v nalivu in mehanska
obremenitev
– Vrata – Dimnotesna vrata
– Zasteklitvena dela
– Prezračevana obloga zunanjih sten
– Tesnjenje zasteklitev s tesnilnimi materiali
– Akustika – Merjenje zvočne izolirnosti v zgradbah in zvočne
izolirnosti gradbenih elementov
– Testni postopek za ploščato steklo v gradbeništvu – Test
spuščanja krogle za lepljeno steklo
– Fuge in tesnila za stekla, pojmi
– Prepustnosti svetlobe, prepustnosti sevanja in skupni prehod
energije zasteklitev
– Smernice za evropsko tehnično soglasje za sisteme lepljenih
steklenih struktur (SSGS)
345
8
DIN 4109
DIN 7863
EN ISO 10 077
Smernice
REFLEX Smernice, brošure
•
•
•
•
•
•
•
Navodila za zastekljevanje – glej Poglavje 7
Varčevanje energije s pravim steklom
Čiščenje stekla
Izolacijska stekla za pasivno gradnjo
Nova okna – pravilno prezračevanje
Zakaj se orosijo moja okna?
Združljivost materialov pri izdelavi in montaži izolacijskega stekla
Smernice nemškega zveznega združenja ploščatega stekla (Bundesverband
Flachglas)
•
•
•
•
•
Smernice za ocenjevanje vizualne kakovosti stekla za gradbeništvo
Smernice za ocenjevanje vizualne kakovosti emajliranega in potiskanega stekla
Združljivost materialov pri izdelavi in montaži izolacijskega stekla
Čiščenje stekla
Nasveti za prezračevanje – je to potrebno?
Navodila VFF (Verband der Fenster – und Fassadenhersteller)
• Barvna enakost transparentnih stekel v gradbeništvu
Tehnični pravilniki
• Tehnični pravilnik za uporabo linijsko vpetih zasteklitev
(TRLV) – Končna izdaja avgust 2006
• Tehnični pravilnik za uporabo zasteklitev, ki varujejo pred padcem v globino
(TRAV)– Izdaja januar 2003
• Tehnični pravilnik za dimenzioniranje in izvedbo točkovno vpetih zasteklitev
(TRPV) – Končna izdaja avgust 2006
i.f.t. Rosenheim
9
Smernica VE 06/01 Obremenilne skupine za zasteklitve oken
Smernice za zasteklitev lesenih oken brez podložnega traku
Hadamar
Tehnične smernice »Inštituta steklarske obrti za tehniko zastekljevanja in proizvodnjo
oken« – Hadamar (IGH), še posebej:
Spis 1 – Tesnilni materiali za zasteklitve in priključne fuge
Spis 3 – Podlaganje zasteklitvenih enot
Spis 8 – Prometna varnost s steklom na javnem prometnem področju
Spis 9 – Vizualne osnove pregledovanja in ocenjevanja za zasteklitve na objektu
Spis 10 – Strokovni pojmi s poklicnega področja steklarske obrti
Spis 13 – Zastekljevanje s tesnilnimi profili
Spis 14 – Steklo v gradbeništvu – Razdelitev steklenih proizvodov
Spis 17 – Zasteklitev z izolacijskim steklom
Spis 18 – Zasteklitve, ki varujejo pred padcem v globino po TRAV
Spis 19 – Linijsko vpete zasteklitve
Spis 20 – Navodila za montažo oken in vhodnih vrat
346
9 Viri
9
Birkhäuser: Glasbau Atlas (1998)
Chemetall Polymersisteme für die Glasindustrie
DIN Taschenbuch 99
Dow Corning: Structural Glazing (1986)
Glas Marte: Verglasung Systeme
Gläser H.J.: Mehrscheiben Isolierglas (1992)
Glaströsch: Glas und Praxis
Gradbeni center Ljubljana 1996; Seminar: Kakovost in trendi razvoja stavbnega
pohištva z vidika toplotne in zvočne zaščite
IGH Hadamar: Technische Richtlinien (2007)
Interpane: Gestalten mit Glas (2007)
Oberaker Reiner: Glas- und Fenstertechnik (2004)
Pilkington: Das Glas-Handbuch (2005)
Pilkington: Glass in building (1992)
Promat: Glashandbuch
Saint Gobain – Memento (2005)
Sanco: Das Glasbuch (1999)
Schott: Spezialglas im Bau
Seitz: Glaser Fachbuch (1994)
Spauszus: Werkstoffkunde – Glas (1974)
Šijanec Zavrl Marjana in Tomšič Miha; Projekt FEMOPET (1999): Energetsko
učinkovita zasteklitev in okna
Tamglas: GPD (1999 - 2005)
Vegla: Glas am Bau (1997)
www.interpane.net
www.yourglass.com
www.bundesverband-flchglas.de
www.mop.gov.si
www.hunterlab.com
348
10 Seznam gesel
A
Absorpcija ..............................................................................................................66
Aktivna varnost ..................................................................................................... 134
Alarmno steklo ..................................................................................................... 192
Alkalni vpliv ........................................................................................................... 341
Alu-prečke ........................................................................................................... 224
Anizotropija ............................................................................................................ 71
Argon ..................................................................................................................... 95
Asimetrična sestava stekel ................................................................................... 108
B
Barva stekla .........................................................................................................229
Barvni pigmenti .................................................................................................... 187
Barvna reprodukcija ............................................................................................. 231
Barvno steklo ....................................................................................................... 118
b-faktor .................................................................................................................. 67
Bistrenje................................................................................................................. 25
Brezbarvno steklo ................................................................................................ 216
Butyl....................................................................................................................... 87
C
CE – oznaka ........................................................................................................... 83
Cerijev oksid – glej poliranje
Coating – glej nanosi na steklo
CO2 ........................................................................................................................34
Č
Čiščenje stekla .....................................................................................................308
D
10
DC - Dow Corning ................................................................................................ 197
Debelina stekla (določanje) – glej TRLV
Decibel (dB) ........................................................................................................... 68
Definicija izolacijskega stekla ................................................................................. 59
Delno kaljeno steklo ............................................................................................. 149
Delno osenčenje .................................................................................................. 325
Difuzna svetloba – glej napake na steklu
350
Distančnik .............................................................................................................. 87
Dobro počutje – diagram........................................................................................ 98
Dolgovalovno sevanje ............................................................................................96
Drsni sistemi RX ................................................................................................... 182
Drsne stene .......................................................................................................... 182
Dvostransko vpetje – glej statika
E
EF – klase...............................................................................................................54
EH – klase ..............................................................................................................54
E in EI – klase – glej požarnoodporna stekla
Efekt izolacijskega stekla – glej učinek dvojnega stekla
Elastičnost (modul)................................................................................................. 26
Elektrokromna stekla............................................................................................ 247
Emajliranje ........................................................................................................... 187
Emisijska vrednost.................................................................................................. 93
Emisijski koeficient (ε) ............................................................................................63
Energijska bilanca .................................................................................................. 35
Enostransko horizontalno vpetje – glej TRAV
Extra weiss – glej brezbarvno steklo
F
10
F30, F60, F90, F120 – glej požarnoodporna stekla
F-zasteklitve – glej požarnoodporna stekla
f-poves – glej poves
Fc – koeficient senčila ........................................................................................... 243
Fasada
• sončnozaščitna ................................................................................................... 52
• strukturna .......................................................................................................... 197
Filigranski okrasni profili ....................................................................................... 226
Fizikalne lastnosti stekla ......................................................................................... 26
Fizikalne osnove stekla z nanosom ......................................................................... 95
Float steklo............................................................................................................. 25
Fotokromna stekla................................................................................................ 247
Frekvenčno območje ........................................................................................... 107
Funkcionalna okna ................................................................................................. 32
G
g-vrednost .............................................................................................................64
G-zasteklitve – glej požarnoodporna stekla
GADO ....................................................................................................................60
Garancija.............................................................................................................. 314
351
H
Hard coating – glej nanosi na steklo
HST – heat soak test ............................................................................................. 138
Hrup ....................................................................................................................... 68
• zunanji nivo hrupa, območja ............................................................................. 47
I
Infrardeči žarki (sevanje).........................................................................................96
Interferenca ........................................................................................................... 71
Izbočeno steklo – glej učinek dvojnega stekla
Izolacijski materiali ............................................................................................... 133
Izolacijsko steklo
• kot element oblikovanja .................................................................................. 217
• definicija ........................................................................................................... 59
• majhnih dimenzij ............................................................................................. 328
• opis sistema ..................................................................................................... 81
• z odkritim robnim tesnjenjem .......................................................................... 326
• s stikanimi robovi ............................................................................................ 327
Izrezi in izvrtine v kaljenem steklu .......................................................................... 143
K
10
k-vrednost – glej U-vrednost
Kakovost (sistem) ................................................................................................... 79
• notranja kontrola .............................................................................................. 81
• zunanji nadzor .................................................................................................. 81
Kaljeno steklo....................................................................................................... 135
Katalog varnostnih zasteklitev ..............................................................................290
Kemijske poškodbe steklenih površin ................................................................... 341
Klimatske naprave ..................................................................................................46
Koeficient toplotnega prehoda U ............................................................................ 62
Koeficient linearnega raztezanja............................................................................. 26
Konvencionalno izolacijsko steklo .......................................................................... 89
Kondenzacija ......................................................................................................... 72
Konkavne deformacije – glej učinek dvojnega stekla
Konvekcija.............................................................................................................. 95
Konveksna deformacija – glej učinek dvojnega stekla
Kratkovalovno sevanje............................................................................................96
Kripton ................................................................................................................. 100
Kromatska stekla.................................................................................................. 247
352
L
Lokalna izkrivljenost ..................................................................................... 145, 152
Lom stekla............................................................................................................336
Lom svetlobe.......................................................................................................... 71
Low-e steklo...........................................................................................................90
LR – glej refleksija svetlobe
LT – glej prepustnost svetlobe
M
Magnetronski postopek nanašanja......................................................................... 91
Maksimalna dovoljena upogibna napetost ............................................................ 259
Mehanske poškodbe steklenih površin ................................................................. 341
Modeli .................................................................................................................. 219
Molekularna sita ..................................................................................................... 88
Mrzla fasada......................................................................................................... 128
MSP – medstekelni prostor .................................................................................... 87
N
10
Nalepljeni profili.................................................................................................... 224
Nanos na steklo
• mehki (soft coating) .......................................................................................... 91
• trdi (hard coating) ........................................................................................... 120
Napake
• v izolacijskem steklu .......................................................................................295
• na kaljenem steklu ..........................................................................................295
• na lepljenem steklu .........................................................................................295
Nazivna debelina in tolerance stekla ............................................................... 26, 145
Nezračena fasada – glej topla fasada
Nizkoenergijska hiša ............................................................................................ 240
353
O
Obdelava steklenih robov ..................................................................................... 142
Ogljikov dioksid – glej CO2
Okno in
• ogrevanje ......................................................................................................... 36
• zračenje ...........................................................................................................45
• zvočna izolirnost ............................................................................................... 47
• varnost .............................................................................................................53
Okenske stene – glej TRAV
Okrasni profili ....................................................................................................... 222
Opis sistema izdelave izolacijskega stekla .............................................................. 87
Ornamentno steklo............................................................................................... 217
Osenčenje – glej Shading koeficient (Sc)
P
10
Padec v globino – glej TRAV
Parapeti k sončnozaščitnim steklom..................................................................... 133
Parapetni paneli ................................................................................................... 132
Parapeti za hladno fasado .................................................................................... 130
Parapeti za toplo fasado ....................................................................................... 131
Pasivna zgradba ................................................................................................... 241
PDLC ................................................................................................................... 248
Pihano steklo.......................................................................................................... 23
Pilkington Brothers ................................................................................................. 24
PLANIBEL COLOR – glej barvno steklo
Planimetrija .......................................................................................................... 145
Plin
• plinsko polnjenje............................................................................................... 95
• plinsko polnjenje in zvočna izolirnost............................................................... 109
Plinokromna stekla ............................................................................................... 247
Podlaganje – smernice ......................................................................................... 318
Podložke .............................................................................................................. 318
Pohodno steklo .................................................................................................... 195
Polarizirana svetloba .............................................................................................. 71
Polirani robovi - glej obdelava robov
Polyisobutylen (Butyl) ............................................................................................ 87
Polysulfidpolymer (Thiokol) .................................................................................... 87
Polisulfidno tesnilo ................................................................................................. 87
Polyurethan ............................................................................................................60
Polyvinilbutyral – glej PVB
Posnemanje robov – glej obdelava robov
Poševnine – glej strehe
Poves stekla ......................................................................................................... 327
Poves distančnika .................................................................................................. 81
354
Požarnoodporna stekla ........................................................................................208
• klasa E (G) ...................................................................................................... 211
• klasa EW......................................................................................................... 212
• klasa EI (F)...................................................................................................... 212
Praske – glej napake
Prave prečke ........................................................................................................ 222
Predelne stene ..................................................................................................... 170
Preizkus z nihalom ................................................................................................ 270
Prepustnost sončne energije ..................................................................................64
Prepustnost svetlobe.............................................................................................. 65
Prezračevanje ........................................................................................................45
Prezračevana fasada ............................................................................................ 201
Prezračevana steklitvena brazda .......................................................................... 318
Primarno tesnilo ..................................................................................................... 87
Pufer (tamponska) cona ....................................................................................... 249
Psi – linearni koeficient toplotnega prehoda (ψ) .............................................. 36, 239
PVB-folija ............................................................................................................. 156
R
10
Ra ...........................................................................................................................66
Ravnost – glej planimetrija
Refleksija energije ..................................................................................................66
Refleksija svetlobe ............................................................................................... 121
Reklamacija ......................................................................................................... 314
Resonanca ........................................................................................................... 107
Robno tesnjenje ..................................................................................................... 87
Robna cona.................................................................................................... 36, 239
Rosišče .................................................................................................................. 72
Rw ............................................................................................................. 48, 68, 107
RX WARM...............................................................................................................99
RX WARM C ......................................................................................................... 100
RX PHONE ........................................................................................................... 106
RX SUN ................................................................................................................ 116
RX SAFE............................................................................................................... 134
355
S
S – selektivnost ...................................................................................................... 67
Senčila .................................................................................................................244
Sekundarno tesnilo ................................................................................................ 87
SG – glej strukturne zasteklitve
Shading koeficient (Sc)........................................................................................... 67
Shore A trdota ...................................................................................................... 195
Silikon .............................................................................................................61, 197
Sistem izdelave izolacijskega stekla – glej opis sistema
Soft coating – glej nanos na steklo
Sončna energija ..................................................................................................... 65
Sončni kolektor ...................................................................................................... 35
Sončni spekter ....................................................................................................... 65
Sončna zaščita................................................................................................52, 116
Specifična toplotna kapaciteta ............................................................................... 26
Specifična teža stekla............................................................................................. 26
Spektralne barve ..................................................................................................230
Spontani lom ........................................................................................................ 138
Statika .................................................................................................................. 253
Steklene stene ..................................................................................................... 171
Steklene ograje – glej TRAV
Steklitveni folc ...................................................................................................... 319
Steklo brez refleksije ............................................................................................ 214
Steklo in varnost ................................................................................................... 286
Stikani robovi ....................................................................................................... 327
STOPSOL............................................................................................................. 120
Strehe
• vrste zasteklitev .............................................................................................. 255
• nadglavne zasteklitve ..................................................................................... 256
Struktura ornamentnega stekla ............................................................................ 218
Strukturne zasteklitve ........................................................................................... 197
SUNERGY ............................................................................................................ 123
SUNGUARD ......................................................................................................... 124
Š
10
Školjkasti lom – glej napake kaljenega stekla
Štiristransko vpetje – glej statika
Švicarski križ ........................................................................................................ 225
356
T
Talilna peč .............................................................................................................. 25
Temperatura (točka) rosišča – glej rosišče
Termotropna stekla .............................................................................................. 247
Tesnilni materiali ..................................................................................................... 87
Težki plin (SF6) ...................................................................................................... 109
TGI-distančnik...................................................................................................... 237
Tlačna trdnost ...................................................................................................... 137
Točkovna držala RX POINT ................................................................................... 202
Topli rob ..........................................................................................................37, 236
Toplo steklo – glej Low-e steklo
Toplotni most...................................................................................................37, 236
TPS ........................................................................................................................ 61
Transmisija sončne energije – glej g-vrednost
Trdota pa Mohsu .................................................................................................... 26
Trdota po Shoru.................................................................................................... 196
TRAV ....................................................................................................................264
TRLV .................................................................................................................... 253
TRPV .................................................................................................................... 280
Troslojno izolacijsko steklo ..............................................................................70, 101
TVG ...................................................................................................................... 149
U
10
U-vrednost; koeficient toplotnega prehoda ............................................................ 62
Ug – koeficient toplotnega prehoda stekla .............................................................. 62
Uw – koeficient toplotnega prehoda okna ................................................................ 36
Uf – koeficient toplotnega prehoda okvirja ..............................................................40
Učinek dvojnega stekla........................................................................................... 70
Udarna trdnost ..................................................................................................... 270
Ugodno počutje – diagram ..................................................................................... 89
Upogib – glej poves
Upogibna napetost ............................................................................................... 259
Upogibna obremenitev .........................................................................................336
Upogibna trdnost ................................................................................................... 27
357
V
Varjeno izolacijsko steklo ........................................................................................60
Varnostno steklo .................................................................................................. 286
Vbočeno steklo – glej učinek dvojnega stekla
Vgradnja na višjih nadmorskih legah ..................................................................... 326
Visoko selektivna stekla.......................................................................................... 92
Vzdrževanje stekla ................................................................................................342
W
Warm edge – glej topli rob
Z
Zasteklitve za zaščito ljudi in premoženja .............................................................. 162
• A klasa ............................................................................................................ 164
• B klasa ........................................................................................................... 165
• BR klasa ......................................................................................................... 167
• ER klasa ......................................................................................................... 169
Zaščita zgradb .......................................................................................................54
Zaščita pred hrupom .............................................................................................. 47
Zimski vrt .............................................................................................................. 249
Zložljive stene ....................................................................................................... 181
Zračni pritisk
• odprtine za izravnavanje ................................................................................. 319
Zvok – glej hrup
Zvočnoizolirno okno ............................................................................................... 47
Zvočnoizolirno steklo............................................................................................ 106
Zvočna izolirnost ...............................................................................................47, 68
• in vgrajeni okrasni profili ................................................................................. 110
• primerjalna krivulja ......................................................................................... 107
• sestava ........................................................................................................... 108
• teža ................................................................................................................ 108
• v območju nizkih frekvenc ............................................................................... 109
Ž
10
Žaluzije v izolacijskem steklu................................................................................. 243
Žično ornamentno steklo ...................................................................................... 218
Žično steklo.......................................................................................................... 211
358
Toplotno
zaščitna
RX WARM
Izolacijska
stekla REFLEX
8/12/8
4/14/4
RX WARM 1,1 C
RX WARM 1,1 C
4/10/4
RX WARM 0,9 C ****
6/12/6
8/12/8
RX WARM 1,3
RX WARM 1,1 C
6/12/6
RX WARM 1,3
4/12/4
4/12/4
RX WARM 1,3
8/10/8
8/14/8
RX WARM 1,2
RX WARM 1,1 C
6/14/6
RX WARM 1,2
RX WARM 1,0 C
4/14/4
RX WARM 1,2
4/10/4
8/16/8
RX WARM 1,1
6/10/6
6/16/6
RX WARM 1,1
RX WARM 1,0 C
4/16/4
RX WARM 1,0 C
4/16/4
RX WARM 1,1
mm
RX WARM 1,0 ****
Oznaka izdelka
Sestava
zunaj
/MSP/
notri
1,1
1,1
1,1
1,1
1,0
1,0
1,0
0,9
1,3
1,3
1,3
1,1
1,2
1,2
1,1
1,1
1,1
62
58
59
62
58
59
62
53
58
59
62
58
59
62
58
59
62
53
%
Ug – nazivna vrednost
EN 673
1,0
g - vrednost
W/m2K
LT – prepustnost
svetlobe
80
77
78
80
77
78
80
70
77
78
80
77
78
80
77
78
80
70
%
Ra – indeks
reprodukcije barve
97
95
96
97
95
96
97
97
95
96
97
95
96
97
95
96
97
97
-
LR – refleksija
svetlobe navzven
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
%
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
%
EA* – absorpcija
zunanje steklo
Svetlobno tehnične in sevalno
fizikalne nazivne vrednosti EN 410
Rw - izmerjena vrednost
EN 20 140
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
dB
Korekcijske vrednosti
C
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
dB
C tr
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
dB
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
dB
C100-5000
11 Tehnični podatki izolacijskega stekla REFLEX
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
dB
C tr 100-5000
11
360
Debelina
22
28
24
20
26
22
18
18
32
28
24
32
28
24
32
28
24
24
mm
Teža
20
40
30
20
40
30
20
20
40
30
20
40
30
20
40
30
20
20
kg/m2
Priporočena maksimalna
površina
2,8
7,5
5,5
2,8
7,5
5,5
2,8
2,8
7,5
5,5
2,8
7,5
5,5
2,8
7,5
5,5
2,8
2,8
m2
1:6
1:10
1:10
1:6
1:10
1:10
1:6
1:6
1:10
1:10
1:6
1:10
1:10
1:6
1:10
1:10
1:6
1:6
-
Maksimalno razmerje
stranic
361
4/8/4/8/4
4/12/4/12/4
4/12/4/12/4
RX WARM 0,5 C
RX WARM 0,4 C ****
RX WARM 0,6
4/10/4/10/4
4/16/4/16/4
RX WARM 0,6
RX WARM 0,6 C
4/14/4/14/4
RX WARM 0,7
RX WARM 0,7 C
8/14/8
4/12/4/12/4
RX WARM 1,1 C
6/14/6
mm
Sestava
zunaj
/MSP/
notri
RX WARM 1,1 C
Oznaka izdelka
W/m2K
1,1
0,4
0,49
0,56
0,66
0,58
0,64
0,72
LT – prepustnost
svetlobe
55
71
71
71
71
71
71
77
78
%
Ra – indeks
reprodukcije barve
96
95
95
95
95
95
95
95
96
-
LR – refleksija
svetlobe navzven
-
-
-
-
-
-
-
-
-
%
-
-
-
-
-
-
-
-
-
%
Rw - izmerjena vrednost
EN 20 140
-
-
-
-
-
-
-
-
-
dB
Korekcijske vrednosti
C
-
-
-
-
-
-
-
-
-
dB
C tr
-
-
-
-
-
-
-
-
-
dB
C100-5000
-
-
-
-
-
-
-
-
-
dB
-
-
-
-
-
-
-
-
-
dB
C tr 100-5000
11
Debelina
36
36
32
28
44
40
36
30
26
mm
• navedene nazivne vrednosti se nanašajo na pogoje testiranja in področje uporabe posameznega standarda
• maksimalna teža izolacijskega stekla je 500 kg
• naročnik naših proizvodov je sam odgovoren za pravilno dimenzioniranje debeline naročenega stekla skladno z veljavnimi tehničnimi pravili
C – Kripton
A – Argon
* če je EA > 50 % priporočamo kaljeno steklo
** pri razmerju stranic > 2:1 priporočamo, da je tanjše steklo kaljeno ESG
*** vrednosti veljajo po kaljenju – obvezno v kaljeni izvedbi
**** steklo Low-e 1,0
37
47
47
47
47
47
47
58
59
%
Ug – nazivna vrednost
EN 673
1,1
g - vrednost
Legenda k tehničnim podatkom – knjiga »Gradimo s steklom«
Toplotno
zaščitna
RX WARM
Izolacijska
stekla REFLEX
EA* – absorpcija
zunanje steklo
Svetlobno tehnične in sevalno
fizikalne nazivne vrednosti EN 410
Teža
30
30
30
30
30
30
30
40
30
kg/m2
Priporočena maksimalna
površina
2,8
2,8
2,8
2,8
2,8
2,8
2,8
7,5
5,5
m2
1:6
1:6
1:6
1:6
1:6
1:6
1:6
1:10
1:10
-
Maksimalno razmerje
stranic
Zvočno
zaščitna
RX PHONE
Izolacijska
stekla REFLEX
4/16/9 SC
6/16/9 SC
8/16/9 SC
RX PHONE 39/29 – 1,1
RX PHONE 41/31 – 1,1
RX PHONE 42/33 – 1,1
9 SC/20/13 SC
17 SC/15/13 SC
RX PHONE 49/38 – 1,1
RX PHONE 50/42 – 1,1
RX PHONE 51/45 – 1,4
4/12/4/12/4
9 SC/16/13 SC
RX PHONE 47/34 – 1,3
RX PHONE 32/36 A
13/16/9 SC
9 SC/12/13 SC
RX PHONE 46/38 – 1,1
8/16/13 SC
10/12/4
RX PHONE 39/26 – 1,1 C
10/16/9 SC
6/12/4
RX PHONE 37/22 – 1,1 C
RX PHONE 45/35 – 1,1
10/16/6
RX PHONE 40/32 – 1,1
RX PHONE 43/37 – 1,1
10/16/4
10/20/4
RX PHONE 39/34 – 1,1**
RX PHONE 37/32 – 1,1
RX PHONE 38/30 – 1,1
8/16/4
8/18/6
RX PHONE 37/28 – 1,1
6/16/4
mm
Sestava
zunaj
/MSP/
notri
RX PHONE 36/26 – 1,1
Oznaka izdelka
-
1,4
1,1
1,1
1,3
1,1
1,1
1,1
1,1
1,1
1,1
1,1
1,1
1,1
1,1
1,1
1,1
1,1
-
49
52
52
52
50
55
49
52
53
55
55
58
55
55
55
56
56
58
%
Ug – nazivna vrednost EN
673
1,1
g - vrednost
W/m2K
LT – prepustnost
svetlobe
-
72
74
74
74
74
75
73
76
76
77
77
79
76
77
77
78
78
79
%
Ra – indeks
reprodukcije barve
-
91
92
92
92
92
93
92
94
95
95
95
96
95
95
95
95
95
96
-
LR – refleksija
svetlobe navzven
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
%
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
%
EA* – absorpcija
zunanje steklo
Svetlobno tehnične in sevalno
fizikalne nazivne vrednosti EN 410
Rw - izmerjena vrednost
EN 20 140
32
51
50
49
47
46
45
43
42
41
39
39
37
40
39
38
37
37
36
dB
Korekcijske vrednosti
C
-1
-1
-2
-3
-2
-1
-2
-2
-3
-2
-1
-3
-3
-1
-2
-2
-2
-2
-2
dB
C tr
-5
-4
-8
-8
-7
-5
-6
-6
-8
-6
-5
-7
-7
-5
-6
-6
-6
-5
-5
dB
C100-5000
0
0
-1
-2
-1
0
-1
-1
-2
-1
0
-2
-2
0
-1
-1
-1
-1
-1
dB
-5
-4
-8
-8
-7
-5
-6
-6
-8
-6
-5
-8
-7
-5
-6
-6
-6
-5
-5
dB
C tr 100-5000
11
362
Debelina
36
45
42
38
34
38
35
37
33
31
29
26
22
32
34
30
32
28
26
mm
Teža
30
71
52
52
52
52
46
51
41
36
30
35
25
40
35
35
35
30
25
kg/m2
Priporočena maksimalna
površina
2,8
5,5
3,4
3,4
3,4
3,4
3,4
7,5
3,4
3,4
2,8
2,8
2,8
5,5
2,8
2,8
5,5
2,8
2,8
m2
1:6
1:10
1:10
1:10
1:10
1:10
1:10
1:10
1:10
1:10
1:6
1:10
1:6
1:10
1:6*
1:6
1:10
1:6
1:6
-
Maksimalno razmerje
stranic
363
4/8/4/8/4
4/12/4/12/4
6/10/4/10/4
6/12/4/12/4
8/12/4/12/6
RX PHONE 33/36 C
RX PHONE 36/34 C
RX PHONE 38/38 C
RX PHONE 39/42 C
RX PHONE 39/42 A
4/10/4/10/4
8/12/4/12/6
RX PHONE 37/40 A
RX PHONE 32/32 C
8/12/4/12/4
RX PHONE 36/38 A
RX PHONE 31/28 C
4/16/4/16/4
6/12/4/12/4
RX PHONE 32/44 A
4/14/4/14/4
mm
Sestava
zunaj
/MSP/
notri
RX PHONE 32/40 A
Oznaka izdelka
W/m2K
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
LT – prepustnost
svetlobe
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
%
Ra – indeks
reprodukcije barve
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
LR – refleksija
svetlobe navzven
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
%
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
%
Rw - izmerjena vrednost
EN 20 140
39
38
36
33
32
31
39
37
36
32
32
dB
Korekcijske vrednosti
C
-1
-2
-1
-2
-1
-1
-2
-1
-2
-1
-1
dB
C tr
-5
-6
-5
-5
-5
-4
-5
-6
-6
-5
-4
dB
C100-5000
0
-1
0
-1
0
0
-1
-1
-1
0
0
dB
-5
-6
-5
-5
-5
-4
-5
-6
-6
-5
-4
dB
C tr 100-5000
11
Debelina
42
38
34
36
32
28
42
40
38
44
40
mm
• navedene nazivne vrednosti se nanašajo na pogoje testiranja in področje uporabe posameznega standarda
• maksimalna teža izolacijskega stekla je 500 kg
• naročnik naših proizvodov je sam odgovoren za pravilno dimenzioniranje debeline naročenega stekla skladno z veljavnimi tehničnimi pravili
C – Kripton
A – Argon
* če je EA > 50 % priporočamo kaljeno steklo
** pri razmerju stranic > 2:1 priporočamo, da je tanjše steklo kaljeno ESG
*** vrednosti veljajo po kaljenju – obvezno v kaljeni izvedbi
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
%
Ug – nazivna vrednost EN
673
-
g - vrednost
Legenda k tehničnim podatkom – knjiga »Gradimo s steklom«
Zvočno
zaščitna
RX PHONE
Izolacijska
stekla REFLEX
EA* – absorpcija
zunanje steklo
Svetlobno tehnične in sevalno
fizikalne nazivne vrednosti EN 410
Teža
45
35
35
30
30
30
45
40
35
30
30
kg/m2
Priporočena maksimalna
površina
2,8
2,8
2,8
2,8
2,8
2,8
2,8
2,8
2,8
2,8
2,8
m2
1:6
1:6
1:6
1:6
1:6
1:6
1:6
1:6
1:6
1:6
1:6
-
Maksimalno razmerje
stranic
Sončno
zaščitna
RX SUN
Izolacijska
stekla REFLEX
6/16/4
6/16/4
6/16/4
6/16/4
6/16/4
6/16/4
6/16/4
6/16/4
6/16/4
6/16/4
6/16/4
6/16/4
6/16/4
6/16/4
6/16/4
6/16/4
6/16/4
6/16/4
6/16/4
RX SUN Grey
RX SUN Bronze
RX SUN Dark Blue
RX SUN Priva Blue
RX SUN Azur
RX SUN SSS Clear
RX SUN SC Clear
RX SUN SSS Green
RX SUN SC Green
RX SUN SSS Grey
RX SUN SC Grey
RX SUN SC Bronze
RX SUN SSS Dark Blue
RX SUN SSSL PrivaBlue
RX SUN Sunergy Clear
RX SUN Sunergy Green
RX SUN Sunergy Azur
RX SUN Sunergy Dark Blue
mm
Sestava
zunaj
/MSP/
notri
RX SUN Green
Oznaka izdelka
1,1
1,1
1,1
1,1
1,1
1,1
1,1
1,1
1,1
1,1
1,1
1,1
1,1
1,1
1,1
1,1
1,1
1,1
25
32
29
44
17
26
22
20
26
20
29
32
46
41
21
35
37
35
38
%
Ug – nazivna vrednost
EN 673
1,1
g - vrednost
W/m2K
LT – prepustnost
svetlobe
35
49
49
59
24
36
19
17
26
27
46
34
56
64
30
50
44
38
64
%
Ra – indeks
reprodukcije barve
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
LR – refleksija
svetlobe navzven
7
9
9
11
8
18
12
10
12
20
26
28
37
10
6
8
7
6
10
%
71
63
66
42
80
62
65
69
62
71
58
36
15
51
78
59
51
55
55
%
EA* – absorpcija
zunanje steklo
Svetlobno tehnične in sevalno
fizikalne nazivne vrednosti EN 410
Rw - izmerjena vrednost
EN 20 140
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
dB
Korekcijske vrednosti
C
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
dB
C tr
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
dB
C100-5000
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
dB
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
dB
C tr 100-5000
11
364
Debelina
26
26
26
26
26
26
26
26
26
26
26
26
26
26
26
26
26
26
26
mm
Teža
25
25
25
25
25
25
25
25
25
25
25
25
25
25
25
25
25
25
25
kg/m2
Priporočena maksimalna
površina
2,8
2,8
2,8
2,8
2,8
2,8
2,8
2,8
2,8
2,8
2,8
2,8
2,8
2,8
2,8
2,8
2,8
2,8
2,8
m2
1:6
1:6
1:6
1:6
1:6
1:6
1:6
1:6
1:6
1:6
1:6
1:6
1:6
1:6
1:6
1:6
1:6
1:6
1:6
-
Maksimalno razmerje
stranic
365
11
Sončno
zaščitna
RX SUN
Izolacijska
stekla REFLEX
6/16/4
6/16/4
6/16/4
6/16/4
6/16/4
6/16/4
6/16/4
6/16/4
6/16/4
6/16/4
6/16/4
6/16/4
6/16/4
6/16/4
6/16/4
6/16/4
6/16/4
6/16/4
6/16/4
RX SUN SGS Light Blue 52
RX SUN SGS Silver Grey 32
RX SUN SGS Royal Blue 20
RX SUN SGS Silver 20
RX SUN SGS Silver 08
RX SUN SGS Green 67
RX SUN SGS Green 52
RX SUN SGS Green 32
RX SUN SGS Aquamarine 20
RX SUN SGS Green 20
RX SUN SGS Silver Green 08
RX SUN SG HP Light Blue 63
RX SUN SG HP Neutral 61***
RX SUN SG HP Neutral 50
RX SUN SG HP Silver 35
RX SUN SG HP Neutral 40
RX SUN SG HP Royal Blue 40
RX SUN SG HP Green 64
mm
Sestava
zunaj
/MSP/
notri
RX SUN SGS Neutral 67
Oznaka izdelka
1,2
1,3
1,4
1,2
1,4
1,2
1,5
1,1
1,1
1,1
1,1
1,1
1,1
1,1
1,1
1,1
1,1
1,1
35
31
33
26
41
42
52
8
13
13
17
24
30
10
17
19
24
37
49
%
Ug – nazivna vrednost
EN 673
1,1
g - vrednost
W/m2K
LT – prepustnost
svetlobe
63
38
41
35
52
61
62
6
15
16
23
37
48
8
19
19
29
46
59
%
Ra – indeks
reprodukcije barve
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
LR – refleksija
svetlobe navzven
10
26
22
44
18
23
16
30
24
13
16
11
14
43
34
18
22
14
19
%
60
47
47
33
42
30
35
81
78
83
78
74
67
59
54
68
61
56
37
%
EA* – absorpcija
zunanje steklo
Svetlobno tehnične in sevalno
fizikalne nazivne vrednosti EN 410
Rw - izmerjena vrednost
EN 20 140
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
dB
Korekcijske vrednosti
C
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
dB
C tr
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
dB
C100-5000
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
dB
C tr 100-5000
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
dB
Debelina
26
26
26
26
26
26
26
26
26
26
26
26
26
26
26
26
26
26
26
mm
Teža
25
25
25
25
25
25
25
25
25
25
25
25
25
25
25
25
25
25
25
kg/m2
Priporočena maksimalna
površina
2,8
2,8
2,8
2,8
2,8
2,8
2,8
2,8
2,8
2,8
2,8
2,8
2,8
2,8
2,8
2,8
2,8
2,8
2,8
m2
1:6
1:6
1:6
1:6
1:6
1:6
1:6
1:6
1:6
1:6
1:6
1:6
1:6
1:6
1:6
1:6
1:6
1:6
1:6
-
Maksimalno razmerje
stranic
Sončno
zaščitna
RX SUN
Izolacijska
stekla REFLEX
6/16/4
6/16/4
6/16/4
6/16/4
6/16/4
6/16/4
6/16/4
6/16/4
6/16/4
6/16/4
6/16/4
6/16/4
6/16/4
6/16/4
6/16/4
6/16/4
6/16/4
6/16/4
6/16/4
RX SUN SG HP Green 61
RX SUN SG HP Green 50
RX SUN SG HP Silver Green 35
RX SUN SG HP Green 40
RX SUN SG HP Aquamarine 40
RX SUN Neutral 73/42
RX SUN Neutral 70/39
RX SUN Neutral 68/37
RX SUN Neutral 61/33
RX SUN Neutral 60/33
RX SUN Neutral 50/27
RX SUN Neutral 48/27
RX SUN Shine 40/22
RX SUN Platin 25/15
RX SUN Platin 31/17
RX SUN Lime 61 T***
RX SUN Vision 60 T***
RX SUN Vision 50 T***
mm
Sestava
zunaj
/MSP/
notri
RX SUN SG HP Green 63
Oznaka izdelka
1,1
1,1
1,1
1,1
1,1
1,1
1,1
1,1
1,1
1,1
1,1
1,1
1,1
1,3
1,4
1,2
1,4
1,2
31
37
32
18
15
22
27
27
33
33
37
39
42
20
22
18
27
28
32
%
Ug – nazivna vrednost EN
673
1,5
g - vrednost
W/m2K
LT – prepustnost
svetlobe
50
60
61
31
25
40
48
50
60
61
68
70
73
31
33
28
42
49
50
%
Ra – indeks
reprodukcije barve
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
LR – refleksija
svetlobe navzven
20
14
10
25
28
16
16
10
11
13
10
12
10
18
16
30
13
17
12
%
36
36
62
53
55
53
46
52
39
37
32
33
32
72
73
60
69
65
65
%
EA* – absorpcija
zunanje steklo
Svetlobno tehnične in sevalno
fizikalne nazivne vrednosti EN 410
Rw - izmerjena vrednost
EN 20 140
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
dB
Korekcijske vrednosti
C
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
dB
C tr
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
dB
C100-5000
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
dB
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
dB
C tr 100-5000
11
366
Debelina
26
26
26
26
26
26
26
26
26
26
26
26
26
26
26
26
26
26
26
mm
Teža
25
25
25
25
25
25
25
25
25
25
25
25
25
25
25
25
25
25
25
kg/m2
Priporočena maksimalna
površina
2,8
2,8
2,8
2,8
2,8
2,8
2,8
2,8
2,8
2,8
2,8
2,8
2,8
2,8
2,8
2,8
2,8
2,8
2,8
m2
1:6
1:6
1:6
1:6
1:6
1:6
1:6
1:6
1:6
1:6
1:6
1:6
1:6
1:6
1:6
1:6
1:6
1:6
1:6
-
Maksimalno razmerje
stranic
367
10 (P4A)/12/4
1,1
1,1
1,1
1,1
1,1
53
53
44
26
29
%
Ug – nazivna vrednost EN
673
W/m2K
LT – prepustnost
svetlobe
77
77
74
37
48
%
Ra – indeks
reprodukcije barve
95
95
-
-
-
-
LR – refleksija
svetlobe navzven
-
-
13
6
8
%
-
-
28
63
66
%
Rw - izmerjena vrednost
EN 20 140
37
38
-
-
-
dB
Korekcijske vrednosti
C
-3
-3
-
-
-
dB
C tr
-7
-8
-
-
-
dB
-2
-2
-
-
-
dB
C100-5000
Obširnejše tabele varnostnih stekel (lepljeno varnostno steklo in kaljeno varnostno steklo) najdete v poglavju 5.7.
RX SAFE 1,1 VSG
6/16/4
RX SUN Energy NT***
10 (P4A)/16/4
6/16/4
RX SUN Titanium 37 T***
RX SAFE 1,1 VSG
6/16/4
mm
Sestava
zunaj
/MSP/
notri
RX SUN Indigo 48 T***
Oznaka izdelka
g - vrednost
-7
-8
-
-
-
dB
C tr 100-5000
11
Debelina
26
30
26
26
26
mm
• navedene nazivne vrednosti se nanašajo na pogoje testiranja in področje uporabe posameznega standarda
• maksimalna teža izolacijskega stekla je 500 kg
• naročnik naših proizvodov je sam odgovoren za pravilno dimenzioniranje debeline naročenega stekla skladno z veljavnimi tehničnimi pravili
C – Kripton
A – Argon
* če je EA > 50 % priporočamo kaljeno steklo
** pri razmerju stranic > 2:1 priporočamo, da je tanjše steklo kaljeno ESG
*** vrednosti veljajo po kaljenju – obvezno v kaljeni izvedbi
Legenda k tehničnim podatkom – knjiga »Gradimo s steklom«
Varnostno
RX SAFE
Sončno
zaščitna
RX SUN
Izolacijska
stekla REFLEX
EA* – absorpcija
zunanje steklo
Svetlobno tehnične in sevalno
fizikalne nazivne vrednosti EN 410
Teža
34
34
25
25
25
kg/m2
Priporočena maksimalna
površina
2,8
2,8
2,8
2,8
2,8
m2
1:6
1:6
1:6
1:6
1:6
-
Maksimalno razmerje
stranic
Reflex d.o.o.
Podgrad 4
9250 Gornja Radgona
t: +386 (02) 564 35 00
f: +386 (02) 564 35 20
e: [email protected]
www.reflex.si
PE Poljčane
Bistriška cesta 81
2319 Poljčane, Slovenija
t: +386 (0)2 8296 000
f: +386 (0)2 8296 052
e: [email protected]
www.reflex.si
Reflex Zagreb d.o.o.
Petrovardinska 5 - 5a
10000 Zagreb, Hrvatska
t: +385 (0)1 3866 621
f: +385 (0)1 3864 080
e: [email protected]
www.reflex.hr