letni delovni načrt - Zasebni vrtec Vilinski gaj

Comments

Transcription

letni delovni načrt - Zasebni vrtec Vilinski gaj
LETNI DELOVNI NAČRT
ZASEBNEGA VRTCA VILINSKI GAJ
ŠOLSKO LETO 2013/14
"Sprejmite otroke z globokim spoštovanjem,
vzgajajte jih z ljubeznijo.
Odpustite jih v svobodi."
Rudolf Steiner
1
KAZALO:
1. OPREDELITEV IN NAMEN DOKUMENTA ….......................................................4
2. KDO SMO …........................................................................................................5
3. CILJI IN NALOGE VRTCA …..................................................................................5
4. NAČELA URESNIČEVANJA CILJEV KURIKULA ZA VRTCE …................................5
5. KODEKS ETIČNEGA RAVNANJA V VRTCU ….......................................................6
6. ORGANIZACIJA IN OBRATOVALNI ČAS …..........................................................6
7. PROGRAMI V VRTCU ….......................................................................................7
8. SKUPINE V VRTCU …...........................................................................................7
9. POSLOVNI ČAS VRTCA ….....................................................................................7
10. POLETNA REZERVACIJA OTROK …...................................................................8
11. PREHRANA V VRTCU …......................................................................................8
12. SODELOVANJE S STARŠI …................................................................................9
13. PRAVICE STARŠEV …..........................................................................................9
14. OBVEZNOSTI STARŠEV DO VRTCA …...............................................................10
15. PRISOTNOST OTROKA V VRTCU …............................................................10
16. SKRB ZA ZDRAVJE …........................................................................................11
17. SKRB ZA ČISTO IN UREJENO OKOLICO …........................................................11
18. POVEZOVANJE Z OKOLJEM IN PROJEKTI …...................................................12
19. NADSTANDARDNI PROGRAM …......................................................................12
20. DELO VZGOJITELJEV IN POMOČNIkov VZGOJITELJev …...............................14
21. TIMSKO DELO …...............................................................................................15
22. STALNO STROKOVNO IZPOPOLNJEVANJE DELAVCEV IN CILJI
IZOBRAŽEVANJA …............................................................................................15
23. MENTORSTVA IN PEDAGOŠKA PRAKSA ….....................................................16
24. PEDAGOŠKA DOKUMENTACIJA …..................................................................16
25. SPREMLJANJE PEDAGOŠKEGA PROCESA …...................................................16
26. VEČJE INVESTICIJE V ŠOLSKEM LETU 2013/2014 ….......................................17
2
1. OPREDELITEV IN NAMEN DOKUMENTA
Letni delovni načrt vrtca (v nadaljevanju LDN) je splošni dokument vrtca (21. čl.
Zakona o vrtcih Ur.l. RS št. 12, 29.2.1996, Pravilnik o dokumentaciji v vrtcu, Ur.l. RS
št. 41, 11.7.1997) in je strokovna in vsebinska podlaga enote in LDN vzgojiteljev v
oddelkih.
Z LDN določamo: obratovalni čas vrtca; organizacijo dnevnega varstva otrok;
programe vrtca; razporeditev otrok v oddelke; delo strokovnih in drugih delavcev v
vrtcu; sodelovanje s starši; sodelovanje z izobraževalnimi, zdravstvenimi in drugimi
organizacijami; mentorstvo pripravnikom; aktivnosti, s katerimi se vrtec vključuje v
okolje; sodelovanje s šolami, ki izobražujejo delavce za potrebe vzgoje predšolskih
otrok; program strokovnega izpopolnjevanja delavcev vrtca; program dela strokovnih
organov vrtca ter kadrovske, materialne in druge pogoje, potrebne za uresničitev
vzgojnega procesa.
Predšolska vzgoja je sestavni del sistema vzgoje in izobraževanja, ki poteka po
načelih: demokratičnosti, pluralizma, avtonomnosti, strokovnosti in odgovornosti
zaposlenih, enakih možnosti za otroke in starše, upoštevanju različnosti med otroki,
pravici do izbire in drugačnosti ter ohranjanju ravnotežja med raznimi vidiki otrokovega
telesnega in duševnega razvoja (3. čl. Zakona o vrtcih Ur.l. RS št. 12, 29.2.1996).
Kurikul za vrtce je nacionalni dokument, ki je namenjen strokovnemu kadru vrtca za
pomoč pri načrtovanju vzgojnega dela in kvalitete vzgoje. Je dokument, ki vključuje
tradicijo slovenskih vrtcev, hkrati pa z novejšimi teoretskimi pogledi na zgodnje
otroštvo spreminja in nadgrajuje dosedanje delo vrtca.
Programi vrtca vsebujejo cilje in načela Kurikula za vrtce. Kurikulum za vrtce
predstavlja potek življenja in dela v vrtcu. Zajema področja: gibanje, jezik, umetnost,
narava, matematika in družba.
Pravna podlaga:
-
Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanju, Ur.l. RS št.
16/2007, 36/2008,
Zakon o vrtcih, Ur.l. RS št. 12/1996, 44/200, 78/2003, 113/2003, 100/2005,
25/2008,
Pravilnik o zbiranju in varstvu osebnih podatkov na področju predšolske vzgoje,
Kodeks etičnega ravnanja v vrtcu,
Interni akti, dokumenti in pravila vrtca,
Ustanovitveni akt vrtca,
Konvencija o otrokovih pravicah,
Pravilnik o normativih in minimalnih tehničnih pogojih za prostor in opremo
vrtca, Ur.l.
RS št. 73/2000, 75/2005, 33/2008, 47/2010,
Odredba o normativih in kadrovskih pogojih za opravljanje dejavnosti
predšolske vzgoje, Ur.l. RS št. 75/2005, 82/2005, 76/2008,
Pravilnik o dokumentaciji v vrtcu, Ul.l. RS št. 41/1997,
Kurikulum za vrtce, Ministrstvo za šolstvo.
3
2. KDO SMO
Smo zasebni vrtec, ki je nastal z entuziazmom zaposlenih ter na ideji in ob podpori
staršev, ki verjamejo, da otroci v predšolskem obdobju potrebujejo predvsem ljubezen,
varnost, toplino, naravno okolje, zdravo prehrano ter dovolj časa in prostora za prosto
igro.
Smo kot velika družina, skrbimo drug za drugega in se vzajemno učimo in podpiramo.
Upoštevamo otrokovo individualnost in zrelost ter njegovo notranjo željo po odkrivanju
in raziskovanju. Vzgojitelji poskrbimo, da smo tihi pomočniki, ki v prosto igro posežemo
le, kadar je to nujno potrebno.
Velik poudarek dajemo svobodnemu gibanju, bivanju na prostem ter zdravi,
ekološko in lokalno pridelani prehrani.
3. CILJI IN NALOGE VRTCA
Temeljni cilj je večje upoštevanje človekovih in otrokovih pravic, upoštevanje
različnosti in drugačnosti otrok. Otrok je aktiven udeleženec procesa. Z raziskovanjem,
preizkušanjem in možnostjo izbire dejavnosti pridobiva nova znanja in spretnosti.
Temeljni poudarki so na vzgojno-izobraževalnem procesu ter na celoti interakcij in
izkušenj, iz katerih se otrok uči.
Cilji predšolske vzgoje skladno s kurikulom za vrtce so:
 negovanje radovednosti, raziskovalnega duha, domišljije in intuicije ter
razvijanje neodvisnega mišljenja,
 razvijanje sposobnosti za dogovarjanje, upoštevanje različnosti in sodelovanje v
skupinah,
 razvijanje sposobnosti prepoznavanja čustev in spodbujanje čustvenega
doživljanja in izražanja,
 spodbujanje jezikovnega razvoja za učinkovito in ustvarjalno uporabo govora,
kasneje pa tudi branja in pisanja,
 spodbujanje umetniškega doživljanja in izražanja,
 spodbujanje gibalnih sposobnosti in spretnosti,
 posredovanje znanja z različnih področij znanosti in vsakodnevnega življenja,
 razvijanje samostojnosti pri higienskih navadah in pri skrbi za zdravje,
 razvijanje sposobnosti razumevanja in sprejemanja sebe in drugih.
4. NAČELA URESNIČEVANJA CILJEV KURIKULA ZA VRTCE
 Načelo demokratičnosti in pluralizma.
 Načelo odprtosti kurikula, avtonomnosti ter strokovne odgovornosti vrtca in
strokovnih delavcev v vrtcu.
 Načelo enakih možnosti in upoštevanja različnosti med otroki ter načelo
multikulturalizma.
 Načelo omogočanja izbire in drugačnosti.
 Načelo spoštovanja zasebnosti in intimnosti.
 Načelo uravnoteženosti.
4








Načelo strokovne utemeljenosti.
Načelo horizontalne in vertikalne povezanosti.
Načelo sodelovanja s starši.
Načelo sodelovanja z okoljem.
Načelo timskega načrtovanja.
Načelo kritičnega vrednotenja ( evalvacije ).
Načelo razvojno procesnega pristopa.
Načelo aktivnega učenja in zagotavljanja možnosti verbalizacije in drugih
načinov izražanja.
5. KODEKS ETIČNEGA RAVNANJA V VRTCU
Strokovni delavci zasebnega vrtca Vilinski gaj se zavedamo obveznosti in
odgovornosti, ko nam starši zaupajo svoje otroke.
Odgovornosti strokovnih delavcev v vrtcu pomeni:
- odgovornost do otrok,
- odgovornost do staršev in družin,
- odgovornost do delovne organizacije in sodelavcev,
- odgovornost do širše skupnosti.
Skrb za otroka je naša temeljna naloga. Hkrati pa uresničujemo:
- spoštovanje osebnega dostojanstva in integritete otrok,
- zagotavljanje varnega, zdravega, razumevajočega in spodbudnega okolja za otroke,
- uresničevanje pravice otrok do enakih možnosti,
- delo z otroki temelji na poznavanju in razumevanju značilnosti otrokovega razvoja v
določenem starostnem obdobju in na značilnostih posameznega otroka,
- vzpostavljanje in negovanje tesnih vezi med otrokom in družino,
- strokovna pomoč staršem pri vzgoji njihovega otroka ob upoštevanju zasebnosti družine,
- spoštovanje in uresničevanje programa vrtca, njegovih usmeritev in vrednot,
- spoštovanje in zaupanje v odnosih do sodelavcev,
- ustvarjalno sodelovanje v korist otrok in kvalitete programa,
- zagotavljanje ustreznih delovnih pogojev.
6. ORGANIZACIJA IN OBRATOVALNI ČAS
Vrtec posluje kot zasebni vrtec s subvencijo.
Polno ime: Zasebni vrtec VILINSKI GAJ, zasebni vzgojno-izobraževalni zavod.
Ustanoviteljica in vzgojiteljica: Tamara Peklar Korošec, dipl. vzg. pšo.,
specializacija: waldorfska vzgojiteljica.
Direktor zavoda: Rado Korošec, specializacija: waldorfski pedagog.
Vzgojiteljica: Aleksandra Pernek, v procesu specializacije za waldorfsko vzgojiteljico.
Organizacijska pomoč: Irena Sarić.
5
Matična številka: 6421318000
Davčna številka: 20938276
TRR pri Delavski hranilnici d.d., št: SI56 6100 0000 5635 174
Naslov: Peršonova ul. 1, 2250 Ptuj
Tel.: 051 223 069
e-mail: [email protected]
Uradna spletna stran je v izdelavi.
Spletna povezava FB: https://www.facebook.com/zasebnivrtecvilinskigaj in
galerija slik za šol. l. 2012/13 na stari povezavi: https://slsi.facebook.com/waldorfskivrtecptuj
7. PROGRAMI V VRTCU
V vrtcu izvajamo dnevni program predšolske vzgoje: 6–9 ur za otroke prvega
starostnega obdobja (od enega do treh let) in otroke v kombinirani skupini (od enega
do šestih let).
8. SKUPINE V VRTCU
V vrtcu imamo eno kombinirano skupino (1-6 let), od januarja naprej načrtujemo delo v
dveh skupinah:
- skupina I. starostnega obdobja, 1–3 let in
- skupina II. starostnega obdobja, 3 – 6 let.
Pedagoški delavci, ki se med seboj dopolnjujejo so: Tamara Peklar Korošec,
Aleksandra Pernek, z januarjem še Rado Korošec in Clarisa Bezjak.
9. POSLOVNI ČAS VRTCA
Vrtec je odprt 9 ur dnevno, od ponedeljka do petka od 7. do 16. ure.
Točen poslovni čas se določi glede na potrebe in želje staršev najkasneje do 30. 6.
VRTEC JE ZAPRT na državne praznike ter v skladu z LDN:
- božično-novoletni prazniki: ponedeljek, 23. 12., NUJNO VARSTVO; ZAPRT VRTEC od
torka, 24. 12. 2013, do srede, 1. 1. 2014. V četrtek, 2., in v petek, 3. 1. 2014, NUJNO
VARSTVO.
- v avgustu: od ponedeljka, 4., do petka, 15. 8. 2014, BO VRTEC ZAPRT.
6
Nujno varstvo pomeni, da v času šolskih počitnic po LDN organiziramo varstvo za tiste,
ki počitnic nimajo.
Tudi v prihodnje bomo sledili potrebam staršev in se jim prilagajali z uvajanjem
fleksibilnega delovnega časa.
10. POLETNA REZERVACIJA OTROK
Rezervacija velja za enomesečno neprekinjeno odsotnost otroka in je možna le za en
mesec v času med 15. 6. in 15. 9. koledarskega leta.
Vlogo za rezervacijo podajo starši pisno 15 dni pred nastopom odsotnosti.
V času rezervacije starši plačajo 50 % plačnega razreda, določenega na podlagi
odločbe Centra za socialno delo, ki je pristojen za izdajo odločbe.
Če je otrok zaradi bolnišnične oskrbe dalj časa odsoten, lahko starši prav tako
uveljavljajo rezervacijo na podlagi pisne vloge in po zdravljenju otroka upravičenost do
rezervacije dokazujejo s potrdilom o bolnišnični oskrbi otroka. Vlogo in dokazila
posredujete v vrtec.
11. PREHRANA V VRTCU
V našem vrtcu ponujamo otrokom uravnoteženo, zdravo, varno, pestro in svežo
prehrano, ki je biološko-dinamično, biološko ali vsaj integrirano pridelana in lokalne
pridelave. Ne uporabljamo mesa in jajc, mleko in mlečne izdelke pa v minimalnih
količinah.
Zajtrke in malice si pripravljamo sami, kosila pa nam pripeljejo iz gostišča Ancona.
Cena kosila ni vključena v ceno vrtca in se jo plača posebej. Cena kosila za otroka na
dan je 2,70 evra.
Ob ponedeljkih skupaj z otroki spečemo kruh iz bio (po navadi pirine) moke, v katero
včasih dodamo semena. Kruh jemo ob torkih in četrtkih za zajtrk.
Malice so sadne, enkrat tedensko so polnovredni piškoti in enkrat sadne kroglice, ki jih
pripravimo sami.
Pri sestavi jedilnikov se trudimo upoštevati bio-dinamična načela, letne čase,
vključujemo sezonska živila ter tradicionalno slovensko hrano. Obroki so obogateni z
veliko svežega sezonskega sadja ter s polnovrednimi žiti in žitnimi izdelki, izogibamo
se dodajanju sladkorja. Za slajenje uporabljamo med, nerafinirani trsni sladkor ali
agavin sirup.
Poleg tega imajo otroci ves čas bivanja v vrtcu na voljo nesladkan ali z medom rahlo
oslajen čaj (iz lastne pridelave) z limono in vodo, občasno tudi sokove, ki smo jih
pripravili sami.
Za otroke, ki imajo posebno dieto ali težave s katero hrano, se trudimo upoštevati
navodila zdravnikov in staršev.
7
Čaje, zelenjavo, začimbe gojimo na vrtnih gredah, ki jih obdelujemo skupaj z otroki in
starši.
12. SODELOVANJE S STARŠI
Sodelovanje med vrtcem in starši je pomemben del predšolske vzgoje in poteka na
različne načine. Namen je otroku nuditi srečno in ustvarjalno otroštvo, v katerem se
bodo na primeren način in ob pravem času otroku ponudile vsebine, ki celostno
razvijajo njegove sposobnosti:
- roditeljski sestanki,
- pogovorne ure (vsaka prva sreda v mesecu ali individualno po dogovoru),
- kratki pogovori ob prihodu in odhodu otroka,
- predavanja in delavnice za starše, ki jih organiziramo pri nas ali pa povabimo starše,
da se pridružijo predavanjem, ki jih organizirajo drugi vrtci (predvsem waldorfska vrtca
Mavrična dežela in Studenček v Mariboru),
- srečanja v skladu z LDN (Praznovanje jeseni, Pohod z lučkami, Adventna spirala,
Božični bazar, Pozdrav pomladi, Zaključno srečanje – slovo od šolarjev).
RODITELJSKI SESTANKI
So informacijske narave. Vzgojitelj predstavi predvideno tematiko dnevnega reda, se s
starši dogovarja, izmenja informacije. Predvideni so trije roditeljski sestanki na leto.
POGOVORNE URE
Organizirane so enkrat mesečno (vsako prvo sredo v mesecu) ali po potrebi.
Namenjene so poglobljenemu pogovoru o otroku.
KRATKI POGOVORI S STARŠI
Ob prihodu in odhodu otroka omogočajo izmenjavo informacij glede otrokovega
počutja, stanja in podobno.
SKUPNA SREČANJA
Druženje med otroki, starši in strokovnimi delavci ob raznih prireditvah, praznovanjih,
delavnicah, piknikih, izletih za poglabljanje naših odnosov ter za zabavo …
OGLASNA DESKA
Namenjena je sprotnemu obveščanju staršev o neposrednem delu skupine, planiranih
dejavnostih, obvestilom, opozorilom, zdravstvenemu stanju v skupini …
OBVEŠČANJE STARŠEV
Starše obveščamo in vabimo preko e-pošte, obvestil na oglasnih deskah in preko FBstrani.
Dobro in prijetno sodelovanje veliko prispeva k ustreznemu povezovanju družinske
vzgoje.
13. PRAVICE STARŠEV
Starši imajo pravico:
 da se jih spoštuje in upošteva kot primarne skrbnike in kot nosilce glavne
odgovornosti za otrokovo vzgojo in razvoj,
 do obveščenosti o programu, življenju ter delu v vrtcu,
8




do postopnega uvajanja otroka v vrtec,
do zaščite osebnosti, s poudarkom na varstvu zasebnih podatkov,
do sprotne izmenjave informacij in poglobljenega pogovora o otroku,
do sodelovanja pri načrtovanju in organiziranju življenja in dela v vrtcu ter
oddelku. Pri tem morajo starši upoštevati meje svojega odločanja in ne
posegajo v strokovno avtonomijo vrtca.
14. OBVEZNOSTI STARŠEV DO VRTCA
Od staršev pričakujemo, da:
 se zanimajo za vzgojo svojega otroka in sodelujejo z vzgojitelji,
 upoštevajo navodila in obvestila na oglasnih deskah za starše,
 da se udeležujejo dejavnosti, ki jih organizira vrtec,
 posredujejo pravilne podatke o dosegljivosti v primeru nujnih sporočil, dogodkov
v družini, ki lahko vplivajo na otrokovo počutje, dejanja in razvoj (smrt v družini,
ločitev, težave ...)
 upoštevajo, da otroka v vrtec pripeljejo in odpeljejo osebe, navedene na izjavi,
 seznanijo strokovne delavce o posebnostih otroka,
 pravočasno sporočijo spremembo osebnih podatkov (osem dni od nastale
spremembe),
 upoštevajo, da je otrok lahko prisoten v vrtcu največ 9 ur dnevno,
 izpolnjujejo sprejete dogovore, vezane na poslovni čas, finančne obveznosti in
izbran program,
 v vrtec pripeljejo zdravega otroka,
 otrok ne nosi predmetov, ki bi lahko ogrozili njegovo zdravje in varnost oziroma
zdravje in varnost drugih otrok,
 spoštujejo osebno integriteto strokovnih delavcev vrtca in drugih delavcev v
vrtcu,
 upoštevajo strokovno avtonomnost vrtca.
15. PRISOTNOST OTROKA V VRTCU
Za otroke je izredno pomembno, da redno hodijo v vrtec. Celotno življenje vrtca temelji
na ritmu in ponavljanju. Pogoste odsotnosti otroku zelo otežujejo bivanje v skupini.
Smo pa se vsekakor pripravljeni prilagoditi utripu družine in se prilagoditi njihovim
posebnostim.
Starši so dolžni obvestiti vzgojitelja o razlogih odsotnosti otroka in ponovno najaviti
otrokov prihod. Če imajo starši namen načrtovati počitnice med šolskim letom, je
zaželeno, da se o tem prej posvetujejo z vzgojiteljem.
Starši so dolžni natančno upoštevati čas, ki je določen za prihod in odhod otrok. Otrok,
ki pride prepozno, se težje vključi v dogajanje, obenem pa prekine izvajanje
pedagoške dejavnosti, ki poteka v skupini. Čas za prihod in odhod določi vrtec (s
predhodnim posvetom s starši) pred začetkom šolskega leta in s tem seznani starše.
Prihod in odhod sta sestavni del dnevnega ritma, ki temelji na potrebah otrok.
9
Predlagan čas za prihod otrok v vrtec je od 7.00 do 7.55, za odhod pa ob od 14.00 do
16.00. Predlagani čas se lahko premakne na osnovi potreb večine staršev, ki jih
predhodno ugotovimo iz vpisnih prošenj.
SPOROČANJE ODSOTNOSTI OTROKA V VRTCU
Zaradi organizacije dela in prehrane morajo starši odsotnost otroka sporočiti
najkasneje do 7. ure zjutraj.
Z vključitvijo otroka v vrtec je otrok izpostavljen raznim obolenjem, nalezljivim otroškim
boleznim in virozam. Bolan otrok naj ostane doma, pa ne le zato, ker lahko širi bolezen
in okuži svoje vrstnike, ampak predvsem zato, ker potrebuje počitek, mir, pozornost in
skrbno nego, ki je v vrtcu ne more biti deležen v zadostni meri. In kateri so znaki, ki
starše opozorijo, da njihov otrok potrebuje domačo nego? V vrtec ne sodi otrok, ki:
- ima povišano telesno temperaturo,
- je v zadnjih 24 urah več kot dvakrat bruhal,
- ima drisko, razen če je že ugotovljeno, da vzroki te driske niso infekcijski (npr. zaradi
alergije na hrano),
- ima izpuščaj in povišano temperaturo,
- močno kašlja,
- ga boli žrelo in ima otekle bezgavke,
- ima vnete oči, izcedek iz oči ali nosa,
- ima naglavne ali druge zajedavce.
Če vzgojitelj presodi, da se otrok zaradi slabega zdravstvenega stanja ne more vključiti
v pedagoški proces, ima pravico zavrniti sprejem otroka, mora pa med samim
procesom poklicati starše, da pridejo po otroka, kadar se pojavijo znaki bolezni,
povišana temperatura ...
Otrok ima pravico do počitka in individualne nege v ustreznem okolju ves čas jemanja
antibiotika ali če nasploh kaže znake utrujenosti.
16. SKRB ZA ZDRAVJE
Za zdravje otrok pri nas skrbimo s tem, da:
- otrokom nudimo zdravo in raznovrstno prehrano, dovolj zdrave tekočine,
- otroke navajamo na osvojitev kulturno-higienskih navad,
- se redno, dvakrat dnevno gibamo na svežem zraku, ob vsakem vremenu in v vseh
letnih časih,
- skrbimo za ustvarjanje dobre socialne in čustvene klime,
- otrok ne izpostavljamo stresu in jim damo dovolj časa in prostora za dejavnosti, ki jih
opravljajo v lastnem, individualnem ritmu,
- sodelujemo z Zdravstvenim domom Ptuj z Zobozdravstveno službo.
17. SKRB ZA ČISTO IN UREJENO OKOLICO
Skupaj z otroki (in starši) skrbimo za:
- zelenjavno-cvetlične gredice,
- varno in urejeno igrišče.
10
18. POVEZOVANJE Z OKOLJEM IN PROJEKTI
- RDEČI NOSKI (vse leto),
- ZBIRANJE ZAMAŠKOV (vse leto),
- ZBIRANJE ODPADNIH BATERIJ (vse leto),
- TRADICIONALNI SLOVENSKI ZAJTRK (15. 11. 2013),
- PODARI TOPLINO (od 11. 11 .2013 do 13. 12. 2013),
- SPOZNAVAMO POKLICE (frizer, knjižničar, izdelovalec suhe robe ..., vse leto),
- OBIŠČEMO KULTURNE USTANOVE (knjižnica, grad, galerija – vse leto),
- IGRALNE URICE so namenjene zunanjim, „novim“ otrokom, še bolj pa njihovim staršem
kot vpogled v naš način dela ter uvajanje otrok, ki bodo prišli v skupino z novim
šolskim letom (po razporedu od januarja do junija) ter kot popestritev za otroke, ki niso
vključeni v institucionarno varstvo.
- SEJEM PROSTEGA ČASA – v začetku vsakega šolskega leta mladinski center povabi
mnoge organizacije, ki na Ptuju mladim ponujajo različne športne, kulturne,
izobraževalne, prostovoljske in druge programe, da predstavijo svojo bogato ponudbo
širši javnosti na skupni prireditvi. Sejem je organiziran v sodelovanju s CID. Mi
predstavimo našo:
- USTVARJALNICO IGRAČ, ki je namenjena skupnemu druženju ter izdelovanju igrač za
igro otrok v vrtcu ali v druge namene (prodaja, podarjanje … – od oktobra do
decembra),
- ZELENI PRSTKI, ZELENI PRSTI (celo leto: oblikovanje in sajenje na gredicah).
19. NADSTANDARDNI PROGRAM
Kot nadstandardni program v našem vrtcu v okviru kurikuluma za vrtce upoštevamo
načela waldorfske pedagogike in se po njih ravnamo. Zaradi tega ima večina
strokovnih sodelavcev v našem vrtcu končano specializacijo za waldorfskega
vzgojitelja/učitelja ali pa so v procesu izobraževanja. Mentor je Rado Korošec.
Vrtec je opremljen z naravnimi materiali, kakor tudi igrače, ki niso dokončno izdelane in
so namenjene negovanju otrokovih čutov ter razvijanju domišljije in predstavljivosti.
PEDAGOŠKA NAČELA V WALDORFSKI PEDAGOGIKI SO:
VZOR IN POSNEMANJE: Otrok se skozi posnemanje v predšolskem obdobju uči
vsega, kar se dogaja v njegovem okolju. Vsaka odrasla oseba, vsako njegovo
(zavestno in nezavedno) dejanje, gib, so otroku vzor. Zato vzgojitelj/ica vedno opravlja
neko smiselno delo (gospodinjska opravila, ročna dela, nega rastlin …). Vsa ta dela
opravlja z veseljem in pozornostjo, obenem pa zavestno in budno spremlja dogajanje
v igri otrok. Vzgojitelji nismo animatorji, temveč le tihi pomočniki, ki v prosto igro
posežemo le, kadar je to nujno potrebno. Vzgojiteljeva/ičina dejavnost in naravnanost
izžarevata v prostor in bogatita vsebino igre.
RITEM IN PONAVLJANJE: Življenje vsakega živega bitja, tudi človeka, narave in
kozmosa, poteka v ritmu. Pri človeku zaznamo ritem že v dihanju in bitju srca, v naravi
v menjavanju letnih časov, dneva in noči. Za otroka je ritem še posebej pomemben.
Ne more si ga ustvariti sam, zato mu ga moramo oblikovati odrasli.
11
DNEVNI RITEM
V vrtcu oblikujemo dnevni ritem po načelu vdiha in izdiha, »vdih« so vodene dejavnosti
(rajanje in poslušanje pravljic, umetniške dejavnosti ...). Otroci so pri tem zbrani in
mu/ji sledijo. »Izdih« so dejavnosti, pri katerih otrok spontano izraža svoja doživetja in
izkušnje (pravilo proste igre: x minut vdiha sledi pomnoženo z dva proste igre).
7.00–8.00: prihod, prosta igra
8.00: jutranji izrek, rajanje I., zajtrk
8.45–9.30: prosta igra z umetniško dejavnostjo
9.30: pospravljanje, rajanje II.
9.40–11.00: igra na prostem z umetniško dejavnostjo
11.00: odhod v igralnico, umivanje, kosilo
11.45: nega, umivanje zobkov, pravljica, igranje na liro, pesem
12.15–14.00: počitek
14.20: izhod na prosto, malica, prosta igra do odhoda otrok domov
TEDENSKI RITEM (umetniške dejavnosti):
Ponedeljek: peka kruha, ki ga jemo za zajtrk v torek in četrtek.
Torek: oblikovanje iz čebeljega voska: Čudežna kroglica ali peka piškotov.
Sreda: risanje z voščenimi bloki ali slikanje mokro na mokro.
Četrtek: izdelovanje sadnih kroglic, ki jih potem pojemo za malico.
Petek: sprehod in igra v gozdu Ljudski vrt.
Ritmično izmenjavanje in ponavljanje dejavnosti pri otrocih vzbuja občutek varnosti,
saj se otrok lahko prepusti ritmu in ga ne vznemirjajo stalne spremembe oziroma
negotovosti, kaj se bo zgodilo.
LETNI RITEM
V letnem ritmu sledimo menjavi letnih časov. Opazujemo spremembe v naravi in v
naših občutjih ter delovanjih. V vsakem letnem času izpostavimo praznik, ki predstavlja
osrednji dogodek, v katerem otrokom z vsemi čuti, na njim primeren način,
predstavimo bistvo praznika oziroma priliko, preko katere doživijo in usvojijo osnovne
etične in moralne vrednote, ki so nujno potrebne za razvoj človeštva.
Pedagoški sklopi so časovno razporejeni glede na začetek šolskega leta,
predstavljena sta praznik in vrednota, ki jo negujemo, oziroma želimo privzgojiti.
JESEN:
 UVAJANJE IN MIHAELOVO (hvaležnost za darove narave, zahvala jeseni;
izboljšanje lastnega delovanja: pogumen ni tisti, ki ga ni strah, temveč tisti, ki strah
premaga!),
 JESEN IN MARTINOVO (delati dobro, deliti dobrine, pomagati sočloveku);
ZIMA:
4. ZIMA IN ADVENT (spoznamo pravi pomen praznika družine, iščemo pot do bistva,
do sebe, do bližnjega, toploto in zadovoljstvo ti dajeta bližina, družina in ne
komercialni božički v nakupovalnih središčih),
5. ZIMA IN PUST (premagovanje „demonov“, vživljanje v druge: like, osebnosti);
POMLAD:
12
6. POMLAD IN VELIKA NOČ (po navidezni smrti v naravi – zimi, sledi novo rojstvo
fizičnega in duhovnega: prebujanje narave (čas kaljenja in rastočega življenja),
nova rojstva (piščančki, zajčki); zaupanje, da se vse v življenju zgodi prav ter da za
dežjem vedno posije sonce.),
7. POMLAD IN BINKOŠTI (praznik sonca, ki je doživelo vrhunec in se je počasi
začelo manjšati; otroke učimo spoštovati moč narave, kar pomeni tudi, da moramo
bogastvo in sprostitev poiskati v sebi in ne v zunanjem blišču),
POLETJE:
 POLETJE IN ŠENTJANŽEVO (sončni ogenj – energija čista in bleščeča odpirata
naša srca in misli),
 POLETJE IN POČITNICE (ritem v življenju je tudi, da delu in odgovornostim sledita
počitek in sprostitev).
Otrokom teh praznikov seveda ne razlagamo. S svojo notranjo naravnanostjo ter
preko primernih pravljic, pesmic, rajalnih in prstnih iger ter umetniških dejavnosti
ustvarimo v vrtcu „vzdušje“ in tako preko vseh čutov nagovarjamo in bogatimo
otrokovo notranjost.
Zaradi praznovanj in zgoraj navedenih praznikov nas marsikdo označi za „krščanski
vrtec“.
Nikakor nismo versko opredeljeni (konfesionalni), ampak smo vrtec, ki živi in deluje v
evropskem kulturnem prostoru. Preko negovanja praznikov negujemo tudi tradicijo, ki
pomeni korenine vsakega naroda. S tem krepimo tudi nacionalno zavest in pripadnost.
Vrednote, kot so: hvaležnost, delavnost, sočutje, svoboda, občutek za lepo, dobro in
prav, mir, varnost, zdravje itd., presegajo veroizpoved, narodnost ali barvo kože.
Delujejo v dobrobit človeštva in ne potrošništva.
Na splošno so waldorfske ustanove v svetu znane kot edino nekonfesionalno vzgojnoizobraževalno gibanje.
20. DELO VZGOJITELJEV IN POMOČNIkov VZGOJITELJev
Delo vzgojitelja obsega 32.30 ur tedenske delovne obveze in 5 ur tedenske priprave
na vzgojno delo. To pomeni 6.30 ure neposrednega dela z otroki dnevno (z vmesnim
odmorom – 30 min).
Delo pomočnika vzgojitelja obsega 37.30 ur tedenske delovne obveze in sicer, 7.30 ur
dnevnega neposrednega dela z otroki (z vmesnim odmorom – 30 min).
Skladno z zakonom in izven oddelka do polnih 8 ur vzgojitelj in njegov pomočnik
opravita drugo delo, ki obsega:
- načrtovanje in pripravo na vzgojno delo,
- vodenje predpisane pedagoške dokumentacije,
- sodelovanje na pedagoških srečanjih,
- pogovori s starši in roditeljski sestanki,
- permanentno strokovno izobraževanje,
13
- mentorstvo dijakom, študentom in pripravnikom.
- opravlja druge naloge, ki jih določi ustanoviteljica oz. direktor.
V okviru delovnega časa sodelujeta vzgojitelj in pomočnik pri načrtovanju in izvajanju
vzgojnega dela, skrbita za urejenost igralnic in drugih prostorov, ki jih uporabljajo otroci
pri dnevnem bivanju v vrtcu. Vzdržujeta in ohranjata red in čistočo sredstev, igrač,
igral, igralnih kotičkov, opreme in prostorov v vrtcu. Skrbita za ustrezne zaposlitve in
varnost otrok v oddelku.
Zaradi delovanje skupine v vzdušju doma, opravlja pomočnik vzgojitelja tudi vsa
gospodinjska dela (pomiva posodo, briše prah, čisti, pospravlja, lika, plete, neguje
rože …).
21. TIMSKO DELO
Strokovni delavci se povezujejo vertikalno in horizontalno na različnih nivojih dela – na
nivoju skupine, na nivoju celotnega vrtca z združevanjem pri izobraževanju, v
strokovnih aktivih, timih, zborih vzgojiteljev, …
Pomembno za uspešno timsko delo je komunikacija. Komunikacija zahteva nemalo
energije, včasih jo vrača v obliki hitrih uspehov, neredko so rezultati odmaknjeni in pod
pričakovanji.
Doživljamo, da smo pri visokih mentalnih in čustvenih vložkih po pričakovanih
pozitivnih spremembah ponovno na začetku ali še globlje.
Včasih je največji uspeh to, da stanje ni še slabše, čeprav je že dovolj slabo.
Komunikacija, grajenje odnosov je morda trnova pot – toda vsaj pot je.
Za kakovostno izvajanje vzgojno – izobraževalnega procesa je vsekakor zelo
pomembna informiranost zaposlenih in vseh ostalih udeležencev v procesu.
Komunikacija poteka znotraj vrtca, ter med vrtcem in okoljem.
Obstoječo komunikacijo bomo nadgradili z izboljšavami, predvsem pri posredovanju in
razumevanju podanih informacij.
Dobra komunikacija s starši je ena izmed temeljnih nalog našega vrtca. Zavedamo se,
da so zadovoljni starši pomemben pokazatelj kvalitetnega vzgojnega dela in kazalnik
kakovosti vrtca, zato še vedno iščemo nove, še boljše oblike dobrega sodelovanja in
komuniciranja. Interesi in želje staršev so mnogokrat drugačne od naših. Dobro jih je
čim prej prepoznati in iskati poti, dogovore za skupne rešitve. Pomembna je dobra
komunikacija, ki smo jo ozavestili, se poslušali in si pomagali.
22. STALNO STROKOVNO IZPOPOLNJEVANJE DELAVCEV IN
CILJI IZOBRAŽEVANJA
Izpopolnjevanje vsakega zaposlenega se spremlja in evidentira v njegovi osebni mapi,
kjer je voden njegov osebni in profesionalni razvoj. Zaposlenim je omogočeno
izobraževanje v vrtcu (pedagoška srečanja) in izven vrtca (študijske skupine, seminarji,
različne druge oblike izobraževanja), z namenom izboljševanja vzgojno –
izobraževalnega dela in osebne rasti.
Zaposlene spodbujamo k samoizobraževanju s pomočjo strokovne literature,
spremljanja novosti preko spletnega omrežja, z ogledom drugih vrtcev in z
medsebojnimi hospitacijami.
14
Cilji izobraževanj so sledeči:
- Omogočiti delavcem spremljanje sprememb in poglabljanje znanja njihove stroke.
- S pomočjo izobraževanja spodbujati pri delavcih strokovno avtonomnost in
odgovornost.
- S pomočjo izobraževanja najti čim boljše poti k uresničevanju skupne vizije vrtca.
- Upoštevati delavčeva močna področja, njihove lastne pobude za spremembe v praksi
in jih pri tem podpirati.
Aleksandra Pernek je vključena v I. letnik izobraževanja za waldorfske vzgojitelje na
Waldorfski šoli Ljubljana.
23. MENTORSTVA IN PEDAGOŠKA PRAKSA
Se dopolni tekom leta.
Praktikantom ponudimo možnost v okviru zakonskih, kadrovskih in tehničnih pogojev.
24. PEDAGOŠKA DOKUMENTACIJA
V skladu s pravilnikom o dokumentaciji v vrtcu in z vodenjem dokumentacije v drugih
predpisih, v skladu s koncepcijo sodobnega vrtca, na osnovi izkušenj, teoretičnih in
praktičnih izhodišč, ki so opredeljena kot veljavne teoretične podlage, ter v skladu z
usmeritvami vrtca, vodi vrtec naslednjo dokumentacijo:
- LETNI DELOVNI NAČRT VRTCA,
- VSEBINSKE PRIPRAVE VZGOJITELJIC ZA DOLOČENO OBDOBJE (sklopi in dnevne
priprave),
- VPISNI LIST,
- ZDRAVNIŠKO SPRIČEVALO,
- IMENIK OTROK VKLJUČENIH V VRTEC,
- DNEVNIK DELA,
- KONČNO POROČILO O URESNIČEVANJU LDN,
- ZAPISNIKI SREČANJ (pedagoških, roditeljskih sestankov, ...),
- SOGLASJA STARŠEV (objavljanje, izhodi, kdo lahko odpelje otroka),
- POGODBA VRTCA S STARŠI,
- STALNA ALI ZAČASNA MAPA O IZPISU OTROKA IZ VRTCA.
25. SPREMLJANJE PEDAGOŠKEGA PROCESA
V vrtcu spremljamo in vrednotimo pedagoški proces na dveh nivojih:
MAKRO NIVO:
- vrednotenje razvojnega načrta vrtca,
- vrednotenje realizacije LDN vrtca,
- vrednotenje LDN vzgojitelja v oddelku.
MIKRO NIVO:
- vrednotenje in spremljanje vzgojnega dela, načrtovanega v dnevni skici vzgojitelja,
- vrednotenje realizacije tematsko - programske celote z vidika zastavljenih ciljev in
razvojnih nalog.
15
26. VEČJE INVESTICIJE V ŠOLSKEM LETU 2013/2014
- ležalniki,
- a-testi igral,
- izdelava kuhinje za igro na prostem,
- računalnik z veljavno licenco, tiskalnik.
Ptuj, november 2013
Tamara Peklar Korošec
16

Similar documents