bilten februar 2012 – slo.

Comments

Transcription

bilten februar 2012 – slo.
Februar 2012
Naravna zdravilišča: rast, a z izzivom dodane vrednosti
Bisnode mesečni bilten je brezplačna e-publikacija.
Alen Konjević, svetovalec Bonitete.si
GLAVNA ANALITIKA:
Saša Štivan in Sanja Filipič
GRAFIČNO OBLIKOVANJE IN TISK:
Oglaševalska agencija Costo
FOTOGRAFIJA Z NASLOVNICE:
Blaž Šager, svetovalec Bonitete.si
UVODNIK
Prodorni da. Donosni – še ne.
Naravna zdravilišča predstavljajo enega od stebrov slovenskega turizma.
Analizo njihovega poslovanja v letih 2006 – 2011 smo postavili v središče
tokratne teme meseca. Rezultati Bisnode analize ponovno pokažejo, da
smo Slovenci pri tem, kar počnemo, načelno prodorni, a sorazmerno
neučinkoviti.
V letu 2010 so obravnavana podjetja v skupini naravnih zdravilišč v
povprečju ustvarila 20.534.445,11 evra celotnih prihodkov. Kljub rasti so
podjetja poslovanje v tem letu večinoma zaključila z izgubo: ta je v skupni
vrednosti znašala kar 11.112.546 evrov. Prav tako bleščeče slike ne ponuja
dosežena dodana vrednost: najvišja – nekoliko preko 31.500 evrov v
povprečju – je bila dosežena v letu 2006, v letu 2010 pa so obravnavana
podjetja v povprečju ustvarila 30.633,28 evrov dodane vrednosti na
zaposlenega, kar je – kljub dvigu po letu 2009 – še vedno pod slovenskim
povprečjem.
Mag. Maja Pak, direktorica Slovenske turistične organizacije v kratkem intervjuju na strani 14 komentira rezultate:
»Na povečevanje dodane vrednosti v turizmu vpliva oblikovanje takšnih turističnih produktov, ki bodo presegali
pričakovanja turistov.« Vabimo pa vas tudi k branju bloga na www.gvin.com mednarodno uveljavljenega
slovenskega strokovnjaka za turizem Roka Klančnika.
Tudi v družbi Bisnode se trudimo, da oblikujemo in zagotavljamo storitve, ki presegajo vaša pričakovanja. Veseli
bomo, če nas boste pri tem izzivali in vam bomo lahko vedno znova potrjevali, da je Bisnode vaš pravi partner v
odličnosti in povečevanju dodane vrednosti.
Maria Anselmi, direktorica
V spodnji tabeli prikazujemo sedem izbranih kazalcev mesečnega poslovnega utripa za zadnje tri mesece. Z indeksom je
predstavljeno gibanje kazalcev glede na predhodni mesec ter glede na isti mesec predhodnega leta.
Vsebina
November
Ustanovitve gospodarstvo
1.453
December
Januar
1.220
Indeks jan12/nov11
Indeks jan12/jan11
2.152
176
101
Insolvenčni postopki *
1.785
1.330
1.910
144
85
Osebni stečaji
Plačilne
navadepotrošnikov
***
83 1 do 7 dni po valuti
Od
90
83
92
83
Število blokiranih subjektov
1.570
1.304
1.548
119
68
Število narokov
3.002
2.566
2.673
104
95
Povprečne točke tveganja **
43
43
43
100
102
Povprečni dnevi zamude ***
Od 1 do 7 dni po valuti
MAKRO
Gibanje bruto domačega proizvoda (BDP)
Bruto domači proizvod (BDP) je najpomembnejši agregat nacionalnih računov in najobsežnejše merilo celotne ekonomske
aktivnosti v državi. Je tržna vrednost vseh končnih proizvodov in storitev, ki jih je ustvarilo gospodarstvo neke države v
enem letu.
Gibanje BDP v Sloveniji
Grafikon prikazuje vrednost BDP-ja v Sloveniji po četrtletjih za obdobje dveh let. Podatki so merjeni na podlagi temeljnih
agregatov nacionalnih računov v tekočih cenah in niso prilagojeni na vpliv sezone in število delovnih dni.
9.600
9.400
UMAR-jeva
zimska napoved realne rasti
BDP za leto 2011 se je
močno znižala in znaša
0,5 odstotka,
za leto 2012 pa
0,2 odstotka.
9.200
9.000
8.800
8.600
8.400
8.200
8.000
7.800
7.600
Q4
2009
Q1
Q2
Q3
2010
Q4
Q1
Q2
Q3
Vir: UMAR
2011
BDP
Primerjava gibanja BDP v Sloveniji in EU
V primerjavi
s septembrsko napovedjo
je IMF v januarju
močno znižal napoved
gospodarske rasti za evrsko
območje, kjer v letošnjem letu
pričakuje 0,5-odstotno
krčenje gospodarskih
aktivnosti.
Vir: UMAR
4
Februar 2012
MAKRO
3
Rast cen
na letni ravni je bila
januarja 2,3-odstotna
(v enakem obdobju lani
1,8-odstotna). Povprečna
12-mesečna rast je bila
1,8-odstotna (v enakem
obdobju lani
1,9-odstotna).
2,5
2
1,5
1
Vir: SURS
0,5
0
1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11
12
2011
Letna
Mesečna
Spodnji grafikon prikazuje mesečno stopnjo inflacije v Sloveniji in EU v zadnjih dvanajstih mesecih.
Primerjava inflacije v Sloveniji in EU
4
3,5
Decembra je
letna inflacija v EU
znašala 3 odstotke,
v enakem obdobju leto prej
pa 2,7 odstotka.
Na mesečni ravni je bila
inflacija decembra
0,3-odstotna.
3
2,5
2
1,5
1
0,5
0
12
1
2
3
4
5
2010
6
7
8
9
10
11
Vir: Eurostat
2011
EU
Februar 2012
Slovenija
5
MAKRO
120.000
12,5
115.000
12,0
110.000
11,5
105.000
11,0
100.000
10,5
95.000
10,0
90.000
Vir: UMAR
9,5
85.000
11
12
1
2
3
4
5
2010
6
7
8
9
10
2011
Registrirane brezposelne osebe
Stopnje brezposelnosti
10,00
9,00
8,00
7,00
6,00
5,00
4,00
3,00
2,00
1,00
0,00
Stopnja brezposelnih
v EU je v decembru znašala
9,9 odstotka, kar je za
0,4-odstotne točke
več kot leto prej.
Vir: Eurostat
12
1
2
3
4
5
2010
6
7
8
9
10
11
2011
EU
6
Decembra se je
nadalje povečalo število
registriranih brezposelnih oseb,
ki jih je bilo konec leta
112.754, kar je
2,5 odstotka več
kot konec leta 2010.
Slo
Februar 2012
MAKRO
Izvoz Slovenije se je
v obdobju od januarja do
decembra 2011 v primerjavi
z enakim obdobjem 2010
povečal za 12,2 odstotka,
uvoz pa za 11,2 odstotka.
Pokritost uvoza z izvozom
je bila 92,5-odstotna.
2.500.000
2.000.000
1.500.000
1.000.000
500.000
0
Vir: SURS
(prvi začasni podatki)
10
11
12
1
2
3
4
5
6
7
8
9
2011
Izvoz
-0,3
-3,5
3,0
Uvoz
1,4 Q3 11*
0,2 Q3 11*
- 0,3 **
1,6 Q4 11*
0,7 Q4 11*
2,2 **
- 15,8 jan.12
- 21,6 jan.12
- industrijske
- 10,6 jan.12
111,2 jan.12
2,7 jan.12
3,8
3,0 dec.11
1,00 jan.12
0,00-0,25 jan.12
** Consensus, januar 2012
Februar 2012
7
MIKRO
2.500
2.000
Do konca
januarja 2012 se je
v Sloveniji ustanovilo
1.500
2.152
gospodarskih subjektov,
kar je za 22 več kot lani
v enakem obdobju.
1.000
500
0
1
2
3
4
5
6
7
2011
8
9
10
11
12
2012
Grafikon prikazuje gibanje izbrisov gospodarskih družb, samostojnih podjetnikov in drugih organizacij, v katerih se
izvaja gospodarska dejavnost. Prikazani so izbrisi v Sloveniji v tekočem in predhodnem letu.
2.500
2.000
Število
izbrisanih subjektov
1.500
se je z 2.178 v istem obdobju
leta 2011 zmanjšalo na
1.000
1.846 subjektov.
500
0
1
2
3
4
5
6
2011
8
7
8
9
10
11
12
2012
Februar 2012
MIKRO
80
70
60
V januarju 2012
je bilo v Sloveniji oklicanih
64 novih insolvenčnih
postopkov proti pravnim osebam
ali 15 odstotkov manj
kot v istem obdobju lani.
50
40
30
20
10
0
1
2
3
4
5
6
2011
7
8
9
10
11
12
1
2
3
2012
12
10
8
6
4
2
0
4
5
6
2011
9
7
8
9
10
11
12
2012
8
7
6
5
4
3
2
1
0
1
2
3
4
5
6
2011
Februar 2012
7
8
9
10
11
2012
9
12
MIKRO
4.500
V mesecu
januarju 2012
je bilo blokiranih
1.548 subjektov,
kar je za tretjino manj
kot lani v istem obdobju,
ko je bilo blokiranih
2.264 subjektov.
4.000
3.500
3.000
2.500
2.000
1.500
1.000
500
0
1
2
3
4
5
6
2011
7
8
9
10
11
12
2012
4.000
3.500
Število
razpisanih narokov
je bilo v januarju 2012
v primerjavi z istim
obdobjem lani manjše za
149.
3.000
2.500
2.000
1.500
1.000
500
0
1
2
3
4
5
2011
10
6
7
8
9
10
11
12
2012
Februar 2012
MIKRO
V januarju 2012
so povprečne točke tveganja
v gospodarstvu znašale
43,02.
V primerjavi z enakim
obdobjem v lanskem letu
se je tveganje v gospodarstvu
rahlo znižalo in sicer za
1,17 točke
tveganja.
pet mesecev in primerjalno glede na isti mesec predhodnega leta.
100%
6,08%
7,59%
6,07%
7,56%
6,07%
7,51%
6,09%
7,58%
6,05%
7,49%
28,52%
29,42%
28,63%
29,29%
28,76%
29,08%
28,80%
29,20%
28,80%
28,83%
41,44%
41,63%
42,13%
42,26%
42,37%
42,88%
42,46%
90%
80%
70%
60%
50%
40,58%
40%
41,63%
41,09%
30%
20%
10%
24,81%
21,36%
24,21%
21,71%
23,54%
21,29%
22,86%
20,85%
22,27%
21,22%
2010
2011
2010
2011
2010
2011
2010
2011
2011
2012
0%
September
Oktober
Od 0 do 25 tock
November
Od 26 do 50 tock
December
Od 51 do 75 tock
Januar
Od 76 do 100 tock
Vir: www.creditcheck.si
zamuja nad 60 dni.
100%
90%
80%
70%
52,46%
52,70%
47,49%
50,70%
52,47%
50,99%
60%
1 - 7 dni
po valuti.
50%
40%
30%
Po zadnjih podatkih
podjetja v Sloveniji
v povprečju plačujejo
v roku
43,16%
39,07%
4,58%
3,64%
5,38%
3,97%
2011
2011
-
-
6
7
38,48%
39,08%
5,06%
4,01%
39,27%
41,34%
5,42%
4,82%
4,52%
3,74%
4,69%
2,98%
2011
2011
2011
2011
-
-
-
-
8
9
10
11
20%
10%
0%
Nad 60 dni zamude
Nad 30 do 60 dni zamude
Februar 2012
Do 30 dni zamude
Na ali pred valuto
Vir: www.bonitete.si
11
TEMA MESECA
Naravna zdravilišča:
rast, a z izzivom dodane vrednosti
Naravna zdravilišča predstavljajo enega od stebrov slovenskega turizma. V Sloveniji
jih imamo 15, v tokratni analizi pa smo za obdobje od 2006 do 2010 (plačilno
disciplino in tveganost smo analizirali za leto 2011) obravnavali 9 slovenskih
podjetij, ki z njimi upravljajo: Hotel Sava Rogaška, d.o.o., Istrabenz turizem, d.d.,
Naravno zdravilišče Topolšica, d.d., Sava Turizem, d.d., Terme Čatež, d.d., Terme
Dobrna, Terme Krka, d.o.o., Terme Olimia, d.d., ter Thermana, d.d.. Dve od
naštetih družb upravljata več zdravilišč, podjetje Unior, d.d., (Terme Zreče) pa
upravlja z več programi in je iz analize izvzeto, ker so poslovni rezultati programa
turizma težko razberljivi.
Največja izguba
celotnih prihodkov
znotraj skupine je znašala
7.649.445 evrov,
najvišji dobiček pa
2.916.199 evrov.
In kaj je pokazala analiza? Slovenska naravna zdravilišča so v obdobju, ko
se je gospodarstvo zamajalo na globalni ravni, zabeležila rast z vidika
prihodkov. Kljub temu kazalniki učinkovitosti poslovanja razkrivajo še kar nekaj prostora za
napredek.
Obdobje rasti celotnih prihodkov v 'senci' izgube
Celotni prihodki skupine so v obravnavnih petih letih lepo rasli. V letu 2010 so podjetja iz obravnavane skupine v
povprečju ustvarila 20.534.445,11 evra celotnih prihodkov. Le-te so vsa podjetja v povprečju vsako leto tudi
povečevala. Kljub rastočemu povprečju celotnih prihodkov v obravnavanem obdobju je skupina leto 2010 zaključila
z izgubo. Ta je znašala kar 11.112.546 evrov, posamezna podjetja znotraj skupine pa so to leto realizirala izgubo, ki
je v povprečju znašala 1.234.727,33 evra.
Največjo izgubo je v 2010 ustvarilo podjetje s sicer največjimi prihodki v skupini – Istrabenz turizem s 7.649.445
evrov izgube, sledita pa podjetje Terme Krka s 4.600.717 evrov in Thermana z 1.709.464 evri negativnega izida.
Povsem drugače se je po drugi strani leto 2010 izteklo za Terme Četež, kjer so ustvarili najvišji dobiček – 2.916.199
evrov, Terme Olimia, kjer je dobiček znašal 1.184.783 evrov ter za Terme Dobrna z 205.138 evrov dobička.
Povprečna rast celotnih prihodkov skupine v letih 2006 – 2010
Povprečni poslovni izid znotraj skupine v letih 2006 – 2010
20.000.000,00 €
25.000.000,00 €
15.000.000,00 €
20.000.000,00 €
10.000.000,00 €
15.000.000,00 €
5.000.000,00 €
10.000.000,00 €
0,00 €
2006
5.000.000,00 €
2007
2008
2009
2010
- 5.000.000,00 €
0,00 €
2006
2007
2008
2010
- 10.000.000,00 €
Vir: www. gvin.com
- 15.000.000,00 €
2009
Vir: www. gvin.com
Povprečno podjetje iz obravnavane skupine je še v letu 2006 poslovalo z dobičkom. Ta je takrat v povprečju znašal
okoli 2.015.241,80 evra, v letu 2008 pa dramatično padel na povprečno 681.801,22 evra, nakar so podjetja začela v
povprečju beležiti izgubo.
12
Februar 2012
TEMA MESECA
Po padcu dodana vrednost na zaposlenega ponovno raste
V letu 2010 je obravnavana skupina zaposlovala okoli 2.932 delavcev. Takrat je prvič zabeležila padec, saj je še leta
2009 zaposlovala 3.010 delavcev, število zaposlenih v obravnavnem obdobju pa se je do 2009 redno povečevalo.
Povprečno podjetje iz obravnavane skupine je v 2010 zaposlovalo približno 326 delavcev. Največ zaposlenih je imelo
podjetje Terme Krka, 614, najmanj pa podjetje Hotel Sava Rogaška, 107.
Bisnode analiza je pokazala, da so podjetja v obravnavani skupini najvišjo dodano vrednost na zaposlenega v
povprečju dosegala v letu 2006. Ta je takrat znašala dobrih 31.500 evrov. V letu 2010 so podjetja v skupini v povprečju
ustvarila 30.633,28 evrov dodane vrednosti na zaposlenega, kar je občutno manj, kot na začetku obravnavanega
obdobja, a več kot v letu 2009. Najvišjo dodano vrednost je v 2010 tako ustvarilo podjetje Istrabenz turizem –
43.171,88 evra, sledijo Terme Čadež z 42.795,30 evra, najnižjo pa je ustvarilo podjetje Hotel Sava Rogaška
– le 19.790,87 evra.
Povprečna dodana vrednost na zaposlenega znotraj skupine
V letu 2011
je najvišja dodana vrednost
na zaposlenega znotraj
skupine znašala
43.171,88 evra,
najnižja pa
19.790,87 evra.
32.000,00 €
31.500,00 €
31.000,00 €
30.500,00 €
30.000,00 €
29.500,00 €
2006
2007
2008
2009
2010
Vir: www.gvin.com
Plačilna disciplina povprečna, tveganost znotraj skupine pa nižja od
slovenskega povprečja
_
Na podlagi razpoložljivih podatkov je Bisnode analiza pokazala, da so obravnavana podjetja v letu 2011 kljub vsemu v
povprečju plačevala od 1 do 7 dni po valuti, kar velja za povprečje vseh slovenskih podjetij.
Znotraj skupine so bili med nadpovprečno plačilno discipliniranimi Istrabenz turizem, Terme Olimia, Thermana in Sava
Turizem; ta so v 2011 v povprečju plačevala pred ali na valuto. Najslabšo plačilno disciplino pa sta imela Naravno
zdravilišče Topolšica in Hotel Sava Rogaška ki sta svoje obveznosti v povprečju plačevala od 16 do 30 dni po valuti.
Slovenska naravna zdravilišča so po tveganosti* poslovanja v povprečju uvrščena v razred tveganja BB s 60 točkami.
Med najmanj tveganimi v obravnavni skupini je podjetje Terme Olimia, ki je uvrščeno v razred tveganja AA s 85
točkami, sledita Terme Dobrna in Terme Čatež v razredu tveganja A s 76 točkami, najbolj tvegano pa je podjetje
Naravno zdravilišče Topolšica, ki je v razredu CCC s samo 37 točkami.
V primerjavi s povprečnim slovenskim podjetjem pa je obravnavana skupina podjetij v
povprečju še vedno manj tvegana.
Podjetja
v obravnavni skupini so
s povprečnim razredom
tveganja BB in
60 točkami
v povprečju manj tvegana
kot povprečno slovensko
podjetje.
* Vrednosti ocene tveganja so bile izračunane na dan 9.2.2012.
Februar 2012
13
INTERVJU
Za uspeh v turizmu je potrebno
presenetiti in navdušiti
Pogovor z mag. Majo Pak,
direktorico Slovenske turistične
organizacije
Slovenski turizem po rezultatih v 2011 beleži uspeh
in obenem razkriva izziv donosnosti poslovanja: med
turističnimi družbami, ki so leta 2010 ustvarile največ
čistih prihodkov iz poslovanja, jih je samo manjšina
ustvarila pozitivni rezultat. Direktorico Slovenske
turistične organizacije smo tako povprašali, kje
znotraj področja vidi glavne potenciale ter kje prostor
za napredek.
Foto vir: osebni arhiv
Kje po vašem tiči vir trenutne nedonosnosti
poslovanja?
Slovenski turizem je v zadnjem obdobju beležil
nadpovprečne rezultate. Število tujih turistov v Sloveniji se
je v letu 2011 povečalo za 9 odstotkov, po podatkih Banke
Slovenije pa se je njihova potrošnja povečala za 10
odstotkov in ti rezultati bodo vplivali na poslovne rezultate
podjetij v 2011. Seveda pa za poslovnim izidom vsakega
podjetja stoji svoja zgodba. V preteklih letih so večja
turistična podjetja obsežno investirala v infrastrukturo in
dvig kakovosti, kar še vedno obremenjuje njihovo tekoče
poslovanje, potekali so procesi lastninskega
preoblikovanja.
Poleg tega je zaradi posledic gospodarske krize prišlo na eni strani do velike konkurence na globalnem
turističnem trgu in pritiska na cene storitev, na drugi strani pa do povečanja stroškov, finančnih odhodkov itd. Zato
so se, kot je razvidno iz podatkov AJPES-a, v letu 2010 poslovni odhodki nekaterih podjetij povečali bolj kot
poslovni prihodki. Seveda pa za poslovnim izidom vsakega podjetja stoji svoja zgodba.
Kaj bi bilo potrebno spremeniti za dvig dodane vrednosti?
Na povečevanje dodane vrednosti v turizmu vpliva oblikovanje takšnih turističnih produktov, ki bodo presegali
pričakovanja turistov. Pri tem je treba izhajati iz konkurenčnih prednosti Slovenije, kot so neokrnjena narava,
odlična geo-prometna lega v srcu Evrope, bogastvo naravnih zdravilnih virov …
V produkte je treba vtkati domišljijo, čustva, zgodbe, lokalne posebnosti in avtentične elemente. Produkti morajo
presenetiti in navdušiti. Zato morajo biti drugačni in inovativni. Temeljiti morajo na načelih trajnosti.
Katera dežela Sloveniji postavlja 'bench-mark', s katerim se merimo po uspehu turizma?
Na področju razvoja in trženja v turizmu se radi primerjamo z naprednimi in inovativnimi destinacijami, ki se
nahajajo na najvišjih mestih turistične konkurenčnosti po WEF-u , kot so Švica, Nemčija, Avstrija, pa tudi z Novo
Zelandijo, Škotsko. Pred dvema letoma smo skupaj s SSNZ izdelali primerjalno analizo slovenskih naravnih
zdravilišč z zdravilišči v Avstriji, Italiji, Češki in Madžarski. Ugotovili smo, da so naša zdravilišča, v primerjavi z
navedenimi deželami, zelo konkurenčna na področju kakovosti infrastrukture ter zdravstvenih in velneških storitev
ter da imamo zdravilišča z dobrim razmerjem med ceno in kakovostjo.
Zagotovo smo na področju tržnega pozicioniranja Slovenije v zadnjih letih postavili prepoznavno smer z močno
zeleno obarvanim in trajnostnim turizmom. Na področju trajnostnega razvoja in trženja ter uvajanja virtualnega
trženja je Slovenska turistična organizacija v zadnjih letih naredila kar nekaj korakov naprej, kar je med drugim
opazila in nagradila tudi mednarodna javnost na lanski Svetovni turistični borzi v Londonu, ko smo prejeli
priznanje za učinkovito interakcijo s poslovnimi partnerji »Best Stand for Interacting with Travel Agents« kot primer
dobre prakse prav na področju trajnostnega trženja.
14
Februar 2012
Certifikat
Boniteta odličnosti
li
veste, da so v Sloveniji 3 % podjetij,
ki se ponašajo z najvišjo oceno Bonitetne odličnosti AAA?
li
veste, da so imetniki certifikata zaupanja vredni
in verodostojni poslovni partnerji?
li
izpolnjujete kriterije Bonitetne odličnosti?
Preverite na tel. št. 01 620 2 781!
Bisnode d.o.o., Likozarjeva ulica 3, 1000 Ljubljana, T: 01 620 2 781, E: [email protected], www.bisnode.si/aaa
Podjetja
AMZS D.D.
AUTOCOMMERCE D. D.
COCA-COLA HBC SLOVENIJA D.O.O.
DROGA KOLINSKA D. D.
ELEKTRO LJUBLJANA D.D.
GEOPLIN D.O.O.
GORENJE D.D.
HELLA SATURNUS SLOVENIJA D.O.O.
HSE D.O.O.
IBM SLOVENIJA D.O.O.
INTEREUROPA D. D.
ISKRATEL, D.O.O.
KNAUF INSULATION D.O.O.,
LEKARNA LJUBLJANA
LJUBLJANSKE MLEKARNE D.D.
MAVI MARIBOR D.O.O.
MERCATOR D.D.
OMV SLOVENIJA, D.O.O.
PETROL D.D.
PIVKA PERUTNINARSTVO D.D.
PORSCHE SLOVENIJA D.O.O.
POŠTA SLOVENIJE D. O. O.
PRICEWATERHOUSECOOPERS
PRISTOP SKUPINA D.O.O.
SI.MOBIL D.D.
SLOVENSKE ŽELEZNICE D.D.
SPAR SLOVENIJA D.O.O.
TELEKOM SLOVENIJE D.D.
ŽITO D.D.
Banke in finančne institucije
ABANKA VIPA D. D.
BANK AUSTRIA CREDITANSTALT D.D.
BANKA KOPER D. D.
GORENJSKA BANKA D.D.
HYPO BANK D.D.
KD BANKA D.D.
LJUBLJANSKA BORZA D.D.
NACIONALNA FINANČNA DRUŽBA D.O.O.
NOVA KBM D.D.
NOVA LJUBLJANSKA BANKA D.D
POŠTNA BANKA SLOVENIJE D.D.
PROBANKA D.D.
RAIFEISSEN KREKOVA BANKA, D.D.
SKB BANKA D. D.
SLOVENSKA IZVOZNA DRUŽBA D.D.
SUMMIT LEASING SLOVENIJA D.O.O.
VBS LEASING D.O.O.
VOLKSBANK D.D.
ZAVAROVALNICA GENERALI D.D.
ZAVAROVALNICA MARIBOR D. D.
ZAVAROVALNICA TILIA, D. D.
ZAVAROVALNICA TRIGLAV D. D.
Sandi Zajc, vodja prodaje Solvis
Javne ustanove
Bisnode d.o.o.,
Likozarjeva ulica 3,
1000 Ljubljana
T: 01 620 2 700
F: 01 620 2 708
E: [email protected]
W: www.bisnode.si
DAVČNA UPRAVA RS
DARS
DIREKCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA CESTE
GZS – INFOLINK
EKO SKLAD
JAPTI
MINISTRSTVO ZA FINANCE
MINISTRSTVO ZA GOSPODARSTVO
MINISTRSTVO ZA NOTRANJE ZADEVE
MINISTRSTVO ZA OBRAMBO
MINISTRSTVO ZA ZUNANJE ZADEVE
AGENCIJA ZA UPRAVLJANJE S KAPITALSKIMI NALOŽBAMI
STATISTIČNI URAD RS
TRŽNI INŠPEKTORAT RS
SLOVENSKI PODJETNIŠKI SKLAD
Tuja predstavništva v Sloveniji
VELEPOSLANIŠTVO REPUBLIKE POLJSKE
PREDSTAVNIŠTVO NEMŠKEGA GOSPODARSTVA
VELEPOSLANIŠTVO KRALJEVINE NIZOZEMSKE
AMERIŠKA AMBASADA
FRANCOSKO VELEPOSLANIŠTVO
...in drugi

Similar documents