VSEBINA - On-line vestnik: RAČUNOVODSKI IN DAVČNI NASVET

Comments

Transcription

VSEBINA - On-line vestnik: RAČUNOVODSKI IN DAVČNI NASVET
ISSN: 1854-0562
Strokovna založba
ekonomske, pravne
in tehnične literature
12/2011
9.6.2011 Ljubljana
Strokovni vestnik za računovodsko svetovanje
Spoštovani!
Kako so poslovale gospodarske
družbe in samostojni podjetniki posamezniki v letu 2010? Za leto 2010 je
AJPES do 31. marca 2011 predložilo
podatke za statistične namene iz
letnih poročil 55.734 gospodarskih
družb in 294 zadrug in 71.231 majhnih in 11 srednjih
podjetnikov.
Kakšni so rezultati omenjene statistike? Družbe
so v letu 2010 ustvarile 75.318 milijonov evrov prihodkov, 7% več kakor v letu 2009. Na domačem trgu
so prihodke povečale za 3%, na trgu EU za 22% in
na trgih izven EU za 10%. Odhodke so v letu 2010
povečale za 9%. Podrobne rezultate in več o tem kako
pa so poslovali samostojni podjetniki, lahko preberete
tudi na našem portalu Davki in računovodstvo, kjer vas
bomo redno seznanjali z vsemi aktualnostmi s področja
računovodstva in davkov.
S prijaznimi pozdravi,
Barbara Podlipnik
za redakcijo založbe Verlag Dashöfer
RAČUNOVODSTVO IN
KNJIŽENJE
medtem ko se kot plačnik pojavlja druga oseba, ki
te storitve plačuje na podlagi predračunov. Tako
predračun kot tudi tehnična dokumentacija, ki se
izda po opravljeni storitvi, se glasi na ime podjetja.
Podjetju se tako zastavlja vprašanje, ali lahko izda
račun plačniku storitve glede na to, da ni seznanjen s spremembo udeleženih subjektov (natančneje z obstojem morebitne pogodbe o prevzemu
dolga)?
Uporaba pravnih pravil in obrazložitev
Pri odgovoru na zastavljeno vprašanje bomo
izhajali iz določb Obligacijskega zakonika,
v n a d a l j ev a n j u : OZ ( U r a d n i l i s t R S ,
št. 83/2001, zadnje uradno prečiščeno besedilo –
UPB1, objavljeno v Uradni list RS, št. 97/2007), ki
ureja pravice in obveznosti strank, ki izvirajo iz pravno-poslovnih (pogodbenih) razmerij.
Glede vprašanja, kdo lahko izpolni obveznost, OZ
kot temeljno pravilo določa, da je obveznost v prvi vrsti zavezan izpolniti dolžnik. Vendar lahko obveznost
izpolni tudi kdo tretji. Za to mora biti izpolnjen eden
od naslednjih pogojev: prvič, da dolžnik pristane na
izpolnitev tretjega, ali drugič, da obstaja pravni interes
tretjega, da izpolni namesto dolžnika.
Upnik je dolžan sprejeti izpolnitev od tretjega, če se
dolžnik s tem strinja, razen če mora po pogodbi ali po
naravi same obveznosti to obveznost izpolniti osebno
VSEBINA
Izpolnitev obveznosti in
asignacija
Rubrika: Računovodstvo in knjiženje
Dejansko stanje
Računi in evidentiranje DDV
Urejanje najemne pogodbe
Prenos in prodaja osnovnega vložka podjetja
Povratni najem
Podjetje se v poslovni praksi srečuje s primeri,
ko je naročnik njegovih storitev ena pravna oseba,
9.6.2011
Izpolnitev obveznosti in asignacija
stran
1-3
Rubrika: Vprašanja – odgovori
Računovodski in davčni nasvet št. 12/2011
stran
stran
stran
stran
3
3-4
4-5
5-6
1
dolžnik (1. in 3. odstavek 271. člena OZ). Upnik je
dolžan sprejeti izpolnitev od vsakogar, ki ima kakšen
pravni interes, da bi bila obveznost izpolnjena, celo če
dolžnik tej izpolnitvi nasprotuje. Pravni interes obstaja
zlasti takrat, kadar z izpolnitvijo obveznosti preneha
izpolniteljeva lastna obveznost. Med osebe, ki imajo
pravni interes je mogoče uvrstiti poroka, ki jamči, da
bo obveznost dolžnika izpolnjena ali zastavitelja, ki
je svoj predmet ali pravico zastavil za dolžnikov dolg.
Vendar pa upnik ne sme sprejeti izpolnitve od tretjega, če mu je dolžnik ponudil, da bo sam takoj izpolnil
svojo obveznost (2. in 4. odstavek 271. člena OZ).
3. identifikacijsko številko za DDV, pod katero je davčni zavezanec dobavil blago ali storitev;
4. identifikacijsko številko za DDV kupca oziroma
naročnika, pod katero je kupec ali naročnik prejel dobavo blaga ali storitev, za katero je dolžan
plačati DDV, ali je prejel dobavo blaga v skladu
s 46. členom tega zakona;
5. ime in naslov davčnega zavezanca in njegovega
kupca ali naročnika;
6. količino in vrsto dobavljenega blaga oziroma obseg in vrsto opravljenih storitev; itd.2.
Z vidika obligacijskega prava torej ni zadržkov, da
tretja oseba ne bi mogla pravilno in zakonito izpolniti
dolžnikove obveznosti tretjega (razen v primeru obstoječih zakonskih izjem: ko je zaradi narave obveznosti potrebna osebna izpolnitev dolžnika ali da dolžnik
sam ponudi takojšnjo izpolnitev).
Iz prikazanih določb 81. in 82. člena ZDDV-1 izhaja, da je davčni zavezanec dolžan izdati račun osebi,
za katero je opravil dobavo blaga ali izvedel storitve,
saj mora račun vsebovati identifikacijsko številko za
DDV kupca oziroma naročnika, pod katero je kupec
ali naročnik prejel dobavo blaga ali storitev, za katero
je dolžan plačati DDV.
Glede osrednjega dela vprašanja, na koga se glasi
izstavljeni račun, je potrebno upoštevati določila s področja davčnega in računovodskega prava, v prvi vrsti
Zakona o davku na dodano vrednost, v nadaljevanju
ZDDV-1 (UPB3, Uradni list RS št. 13/2011) saj le-ta
vsebuje pravila o obveznostih izdajanja računov ter
o obvezni vsebini izdanih računov.
ZDDV-1 tako v 81. členu določa, da mora vsak
davčni zavezanec zagotoviti, da je izdan račun za:
1. dobave blaga ali storitev, ki jih je opravil drugemu davčnemu zavezancu ali pravni osebi, ki ni
davčni zavezanec;
2. dobave blaga iz tretjega in četrtega odstavka
20. člena tega zakona;
3. dobave blaga, opravljene pod pogoji iz 46. člena
tega zakona;
4. vsako predplačilo, ki ga prejme, preden je opravljena katera od dobav blaga iz 1., 2. in 3. točke tega
odstavka;
5. vsako predplačilo, ki ga prejme od drugega davčnega zavezanca ali pravne osebe, ki ni davčni zavezanec, preden so storitve dokončane;
6. druge dobave blaga in storitev, ki jih je opravil na
ozemlju Slovenije, itd.1.
V 82. členu ZDDV-1 je natančno določena vsebina računa oziroma obvezni podatki, ki jih mora račun
vsebovati. Našteli bomo le najpomembnejše:
1. datum izdaje računa;
2. zaporedno številko, ki omogoča identifikacijo
računa;
1
2
V prikazu se omejujemo le na okoliščine, pomembne za razlago glede na podani primer. Za celovit prikaz glej besedilo 81. člena ZDDV-1.
Iz opisa dejanskega stanja podjetja je mogoče
sklepati, da je bila v obravnavanem primeru storitev
opravljena naročniku (saj se tudi tehnična dokumentacija glasi na ime naročnika). Nadalje je mogoče
predpostaviti, da je podjetje z naročnikom storitve
v poslovni zvezi, saj se nanj glasijo predračuni, ki so
torej prilagojeni temu poslovnemu odnosu (morda bi
bili pogoji na predračunih povsem drugačni, če bi bil
naročnik nekdo tretji). Tako je mogoče zaključiti, da
se ob izpolnjevanju omenjenih predpostavk račun
mora glasiti na ime naročnika storitve. Ker pa se
je kot plačnik storitve pojavila druga pravna oseba,
je potrebno zaradi spoštovanja pravil računovodske
stroke, za to dejanje poskrbeti za ustrezno pravno
podlago. Praviloma se v takšnih primerih izvrši asignacija ali nakazilo, kar na kratko predstavljamo
v nadaljevanju:
Pri asignaciji gre za razmerje med tremi strankami; asignantom oz. nakazovalcem, asignatom
oz. nakazancem in asignatarjem oz. prejemnikom nakazila. Asignacijo ureja OZ v 1035. členu:
»Z nakazilom (asignacijo) pooblašča ena oseba,
nakazovalec (asignant), drugo osebo, nakazanca
(asignata), da na njen račun izpolni nekaj določeni tretji osebi, prejemniku nakazila (asignatarju),
tega pa pooblašča, da v svojem imenu sprejme to
izpolnitev«.
Iz zapisanega zakonskega določila je mogoče ugotoviti, da stranka, ki izda nakazilo (asignant), pooblasti dve drugi stranki. Eno stranko (asignata) pooblasti,
da drugi plača, drugo stranko (asignatarja) pa pooblasti, da to plačilo sprejme.
2
Tudi v tem primeru predstavljamo le del obveznih podatkov računa, za celotno
besedilo glej 82. člen ZDDV-1.
Računovodski in davčni nasvet št. 12/2011
9.6.2011
Razlog, zakaj naj bi asignat sprejel pooblastilo, da
plača asignatarju, je v tako imenovanem kritnem razmerju. Običajno je asignat asignantov dolžnik na podlagi nekega pravnega posla (npr. prodajne pogodbe),
lahko pa gre tudi za vračilo kakšnega kredita. Hkrati
pa asignant želi, da asignat namesto njemu plača
asignatarju. Razlog je bodisi v tem, da je asignant
asignatarju nekaj dolžan in želi na ta način poplačati svoj dolg, bodisi želi asignatarja kreditirati ali pa
mu hoče nekaj podariti. Pomen asignacije v gospodarskem življenju je največkrat ta, da se s plačilom
enega dolga poplačata kar dva dolga. Namesto, da
bi dolžnik plačal svojemu upniku, plača upniku tega
upnika. Tako bo na primer asignant, ko bo asignat
plačal, prost svoje obveznosti do asignatarja, hkrati
pa bo asignat, kot asignantov dolžnik, prost svoje obveznosti do njega.
Zaključek:
Iz pravkar zapisanega je, upoštevaje okoliščine
obravnavanega primera in ob izpolnjevanju nakazanih predpostavk, mogoče zaključiti, da podjetje
izda račun naročniku storitve ob pogoju, da je leta izvedel asignacijo, da je torej pooblastil tretjo
osebo, da na njen račun plača podjetju ter da je
pooblastil tudi podjetje, da plačilo sprejme. S pooblastitvijo pa sta se oba morala strinjati, tako tretja
oseba, kot tudi podjetje.
V kolikor bi to podjetje želelo izdati račun tretji
osebi, ki se pojavlja kot plačnik storitev, pa bi dejansko za to potrebovali pogodbo, na podlagi katere bi
tretja oseba prevzela dolg njegovega dolžnika (naročnika storitve), saj bi le na ta način tretja oseba
stopila v pravni položaj dolžnika v celoti. Prevzem
dolga se opravi s pogodbo o prevzemu blaga med
dolžnikom (naročnikom storitve) in prevzemnikom
(pravno osebo – plačnikom storitve), v katero je privolil upnik (podjetje). V kolikor privolitev ni podana,
pogodba ne učinkuje kot pogodba o prevzemu blaga
in dosedanji dolžnik (naročnik storitve) ni prost obveznosti, temveč ostaja dolžnik.
Dr. Andreja Primec
žavah. V dilemi smo, ali pravilno ravnamo pri nakupu goriva izven Slovenije?
1. Podjetnik kupi gorivo v državah članicah EU.
Račun se glasi na ime in na njem je obračunan
DDV v državi, kjer je gorivo nabavljeno. Zanima
nas, ali ta račun knjižimo v knjigo prejetih računov
in naredimo samoobdavčitev na podlagi tega računa, oziroma računa ne vpišemo nikamor v DDV
evidence in si priznamo stroške od neto vrednosti
goriva (ali od bruto vrednosti)? Podjetnik tujega
DDV od goriva ne zahteva nazaj. Zgodi pa se, da
za gorivo dobi račun (npr. v Italiji), ki ni izdan na
ime podjetnika in ga le ta prinese v obračun kot
prilogo k potnemu nalogu (na pot gre zaposleni
delavec). Kako ravnati v tem primeru?
2. Podjetnik kupi gorivo v tretji državi (npr. Hrvaška),
račun se ne glasi na ime podjetnika in je priložen
k potnemu nalogu (na pot gre podjetnik ali zaposleni delavec). Kako pa ravnati v tem primeru?
Samostojni podjetnik, registriran za dejavnost avtovleke opravlja službene poti v drugih državah članicah
in v tretjih državah. Na službeni poti nastanejo med
drugim tudi stroški goriva. Gorivo se toči v tovorno vozilo in ga ne pridobivamo oziroma uvažamo na drug način. Zaradi tega sistem samoobdavčitve odpade. Torej
računa za gorivo ne knjižimo v DDV evidence. Včasih
tuji dobavitelj vpiše naslov kupca včasih pa tudi ne. Če
je vpisan naslov, potem seveda račun ustreza knjigovodski listini iz SRS 21. V tem primeru nimamo davčnih
problemov s priznavanjem stroškov. Poudarimo, da je
standard priporočilo in ne obveza. Če na računu ni naslova kupca in je priložen k potnemu nalogu menim,
da je lahko davčno priznan strošek. Sigurno je davčno priznan strošek, če opravite odkup od zaposlenega
(osebe, ki je šla na službeno pot). Znesek DDV, ki je prikazan na računu za nakup goriva v drugi državi članici
lahko zahtevate od države članice, kjer je bil opravljen
nakup. Postopek vračila je urejen v 74.h členu ZDDV-1.
Je zelo enostaven. Zahtevek vložite preko sistema eDavki. Če seveda zahtevate vračilo DDV, potem bo ta
DDV knjižen na analitičnem kontu 160, sicer bo v stroških. Ker imate zakonsko možnost vračila DDV, pa se
iz katerega koli razloga niste odločili za vračilo, vam
seveda DDV ne bo davčno priznan strošek.
VPRAŠANJA ODGOVORI
Računi in evidentiranje
DDV
9.6.2011
Samostojni podjetnik je registriran za dejavnost avto vleke. Službene poti opravlja tudi
v drugih državah članicah EU in v tretjih dr-
Anka Mirnik Kosič
Urejanje najemne
pogodbe
Samostojni podjetnik je v letu 2010 uredil
poslovni prostor in parkirišče za kamione.
Poslovni prostor je zraven njegove zasebne
Računovodski in davčni nasvet št. 12/2011
3
stanovanjske hiše. Stroške (zidava sten, inštalacije,
fasada ...), ki so se nanašali na ureditev poslovnega
prostora, smo knjižili kot vlaganja v tuja opredmetena osnovna sredstva v skladu z spremembami
SRS. Ker je podjetnik zavezanec za DDV, smo le-tega tudi upoštevali in si ga poračunali. Zanima nas,
kako ravnati naprej. Lastnika hiše sta dva – podjetnik in njegova žena. Kako se lahko sklene najemno
pogodbo med podjetnikom in njegovo ženo, ki je polovična lastnica hiše?
Iz dejanskega stanja izhaja, da ste poleg stanovanjske hiše uredili poslovni prostor in parkirišče za
namene opravljanja dejavnosti. Stroške investicij je
kril podjetnik, v knjigah pa ste izkazali to kot vlaganja v tuja osnovna sredstva. Stanovanjska hiša je
v lasti podjetnika in njegove žene. Sedaj želite dejstvo, da bo del stanovanjske hiše namenjen opravljanju dejavnosti podjetnika, tudi pravno-formalno
urediti.
Ker sta lastnika stanovanjske hiše dva (podjetnik in njegova žena) in sta najverjetneje vpisana
kot polovična lastnika, je tudi del stanovanjske hiše, ki se bo uporabljal za namen opravljanja dejavnosti, v 50% lasti podjetnika in 50% lasti njegove
žene, kar je potrebno upoštevati tudi pri ureditvi
medsebojnega razmerja oziroma zaračunavanju
najemnine.
Kot ste že sami navedli, podjetnik sam s seboj
ne more skleniti pogodbe, prav tako se v takem
primeru ne knjiži in plačuje najemnine. Za polovico
dela stanovanjske hiše, ki se uporablja za opravljanje dejavnosti in ki je v lasti podjetnika predlagam, da podjetnik sprejme sklep v katerem zapiše
ugotovitev, da se za dejavnost uporablja del stanovanjske hiše, opredeli kolikšna površina oziroma kvadratura se uporablja za dejavnost (polovica
celotne površine, ki se uporablja za dejavnost) in
kakšen sorazmerni delež stroškov odpade na dejavnost. Za drugo polovico dela stanovanjske hiše,
ki se uporablja za dejavnost in ki je v lasti žene
podjetnika, pa naj žena s podjetnikom sklene najemno pogodbo. V pogodbi se opredeli površina, ki
se oddaja v najem (polovica celotne površine, ki se
uporablja za dejavnost), določi višina najemnine,
načine in rok plačila ter opredeli sorazmerni del
stroškov.
Podjetnik lahko med stroške poslovanja s.p.
prizna sorazmerni delež tekočih (obratovalnih)
stroškov, ki se nanašajo na stanovanjsko hišo (primeroma ogrevanje, voda, elektrika, internet in podobno). Za razliko od najemnine podjetnik lahko
sorazmerni del stroškov uveljavlja za celoten del
4
stanovanjske hiše, ki se uporablja za namene dejavnosti (torej za njegovo in ženino polovico). Ker se
računi za navedene stroške najverjetneje ne bodo
glasili na podjetnika (s.p.), si DDV od navedenih računov ne sme odbijati.
Ker se podjetnik in njegova žena po Zakonu
o dohodnini (Uradni list RS, št. 117/06,
s spremembami in dopolnitvami – ZDoh-2)
štejeta za povezani osebi, vas pri določanju višine najemnine opozarjam tudi na zakonske določbe v zvezi
s poslovanjem med povezanimi osebami. Skladno
z navedenimi določbami je potrebno cene pri poslovanju med povezanimi osebami zagotavljati na ravni
primerljivih tržnih cen, torej je potrebno najemnino
opredeliti v višini najemnine, ki bi se dosegla na trgu
za primerljiv prostor (velikost, starost, oprema) in na
primerljivi lokaciji.
Najemnino za del poslovnega prostora torej lahko
prejema le žena podjetnika na podlagi sklenjene najemne pogodbe. Pri izplačilu je podjetnik (s.p.) dolžan
oddati REK obrazec in akontirati dohodnino po stopnji 25% ob upoštevanju normiranih odhodkov v višini 40%. Prejeti dohodek se ženi podjetnika na koncu
leta všteva v letno davčno osnovo in se obdavči po
progresivni dohodninski lestvici.
Katja Erjavšek, davčna svetovalka
UPC SVETOVALNA SKUPINA d.o.o.
Prenos in prodaja
osnovnega vložka
podjetja
Osnovni kapital podjetja A je sestavljen iz
naslednjih deležev:
• po 25,333% delež imajo fizične osebe 1, 2 in 3,
• po 8% deleže ima družba A, in sicer tri take deleže. Družba A in družbeniki so tudi 100% lastniki
družbe B.
Družbeniki, to so osebe 1, 2 in 3 sklenejo pogodbo o prenosu in prodaji, vsak del svojega osnovnega vložka, in sicer vsak od njih prenese delež, ki je
enak 3,600% osnovnega kapitala družbi B. Družba
prevzemnica poslovnih deležev je družba B, ki torej pridobi tri osnovne vložke oziroma tri poslovne
deleže, vsakega v višini 3,600 EUR. Prevzemnica
delov poslovnih deležev se obvezuje plačati odstopnikom dogovorjeno skupino na njihov transakcijski račun. Zanima me pravilen postopek knjiženja
pri družbi B, oziroma če smo s tem zavezani še
kakšni drugi obliki poročil (konsolidirana bilanca)
Računovodski in davčni nasvet št. 12/2011
9.6.2011
oziroma vse v zvezi s tem, da je postopek pravilno
izpeljan.
Primer knjiženja odkupa deležev družbe B od fizičnih oseb na osnovi notarskega zapisa in vpisa
v sodni register:
konto
opis
110
Denarna sredstva
063
Naložba v odvisno družbo
breme
dobro
1.000
1.000
Gospodarske družbe so med seboj povezane bodisi na kapitalski podlagi bodisi upravljavsko, na podlagi pogodbe. Gospodarske družbe, ki so med seboj
povezane, se računovodsko obravnavajo na poseben
način. Posebni računovodski izkazi naj bi tako podajali informacije o finančnem položaju, poslovnem izidu
in spremembah finančnega položaja celotne skupine
povezanih gospodarskih družb.
Skupina podjetij je gospodarska enota, ne pa tudi
pravna enota, ter ni samostojna nosilka pravic in dolžnosti. V skupinskih računovodskih izkazih je skupina
predstavljena, kot da bi šlo za eno samo podjetje.
Skupinski računovodski izkazi so sestavljeni na
podlagi posamičnih računovodskih izkazov uskupinjenih podjetij z ustreznimi uskupinjevalnimi
(konsolidacijskimi) popravki, ki pa niso predmet
knjiženja v računovodskih razvidih uskupinjenih
podjetij.
Družba je nadrejena/obvladujoča drugi družbi, če
je izpolnjen eden od pogojev:
• če ima večino glasovalnih pravic v drugi družbi;
• če ima pravico imenovati ali odpoklicati večino
članov poslovodstva ali nadzornega sveta druge
družbe in je hkrati družbenik te družbe;
• če ima pravico do prevladujočega vpliva nad drugo
družbo na podlagi podjetniške pogodbe ali drugega pravnega temelja, ali
• če je družbenik v drugi družbi in če na podlagi pogodbe z drugimi družbeniki te družbe nadzoruje
večino glasovalnih pravic v tej družbi.
Obvladujoča/nadrejena družba, ki skupaj s odvisna/podrejenimi družbami ne dosega pogojev za
srednje družbe ni dolžna izdelati konsolidiranega letnega poročila. (pri čemer sta merili čisti prihodki od
prodaje in vrednost aktiv, ki se povečata za 20%).
To ne velja, če se z vrednostnimi papirji nadrejene
ali katere od podrejenih družb trguje na organiziranem trgu.
Srednja družba je družba, ki ni mikro družba ali
majhna družba in ki izpolnjuje dve od teh meril:
9.6.2011
• povprečno število delavcev v poslovnem letu ne
presega 250,
• čisti prihodki od prodaje ne presegajo
35.000.000 EUR, in
• vrednost aktive ne presega 17.500.000 EUR.
Konsolidirano letno poročilo mora izkazovati resničen in pošten prikaz finančnega položaja, poslovnega
izida, denarnih tokov in gibanja kapitala vseh družb,
ki so vključene v konsolidacijo kot celote. Za vsako
družbo, vključeno v konsolidacijo, je treba v prilogi
h konsolidiranim izkazom navesti, na podlagi katerih
pogojev iz drugega odstavka tega člena je posamezna družba vključena v konsolidacijo.
Jana Močnik
Povratni najem
Podjetnik Riba s.p. (zavezanec za DDV) je nameraval v letu 2010 vzeti v finančni najem delovni stroj (bager), ki bi ga leasing hiši
prodal Trska s.p.(zavezanec za DDV). Ker je Riba s.p.
pridobil ID številko šele 24.12.2010 in leasing hiša ne bi uspela izpeljati posla do 31.12.2010, kar je
želel Trska s.p. zaradi uveljavljanja investicijske olajšave, je stroj kupil direktno od Trska s.p. 31.12.2010.
(55.000,00+11.000 DDV). Sedaj v letu 2011 bo Riba
s.p. stroj prodal leasing hiši, leasing hiša pa mu bo
stroj dala v finančni najem. V priročniku Davki enostavno in jasno (2.2.
Davčni vidik prehoda na nove SRS) je zapisano:
»Prodaja in povratni najem: Posebej opozarjamo
na določbe, ki veljajo za primer prodaje OS in povratnega najema istih sredstev. Prodaja se ne evidentira, evidentira se samo finančni dolg in prejeta
sredstva.«
Trenutno še nimam v rokah IR Riba s.p. in tudi
ne PR leasing hiše, da bi lahko navedla konkretne
številke. Prosila bi vas za ponazoritev evidentiranja takega poslovnega dogodka v poslovne knjige z računovodskega in davčnega vidika. Kako je
z olajšavo?
Ko podjetje proda osnovno sredstvo lizingodajalcu
in ga hkrati vzame v finančni ali poslovni najem, govorimo o povratnem najemu (angl.: sale and lease back).
Način evidentiranja povratnega najema je opredeljen
v Mednarodnem računovodskem standardu 17, na
uporabo katerega napotuje tudi Slovenski računovodski standard 1 – Opredmetena osnovna sredstva.
Računovodsko obravnavanje prodajne transakcije s povratnim najemom je odvisno od vrste najema
Računovodski in davčni nasvet št. 12/2011
5
– torej ali gre za finančni ali poslovni najem. Če na
podlagi prodajne transakcije s povratnim najemom
pride do finančnega najema, se presežek prihodkov
od prodaje nad knjigovodsko vrednostjo ne sme takoj pripoznati kot prihodek prodajalca – najemnika.
Namesto tega ga je treba odložiti in postopno vključevati ves čas trajanja najema.
Če je povratni najem poslovni najem in se najemnina in prodajna cena določita po pošteni vrednosti,
gre dejansko za običajno prodajno transakcijo, vsak
poslovni izid pa se navadno pripozna takoj.
Primer knjiženja povratnega finančnega
najema
Zaradi lažje ponazoritve knjiženja bomo
Št.
Dok.
Besedilo
predpostavili, da je znašala nabavna vrednost
delovnega stroja 20.000,00 EUR, popravek vrednosti ob povratnem najemu pa 1.000,00 EUR.
Remec s.p. izda račun lizingodajalcu v višini
24.000,00 EUR z obračunanim 20% DDV (v enaki
višini, kot je bila nabavna vrednost stroja od dobavitelja). Lizingodajalec pa zaračuna stroške obresti
v višini 3.000,00 EUR in stroške odobritve lizinga
v višini 400,00 EUR brez obračunanega DDV, ki
predstavljajo povečanje nabavne vrednosti osnovnega sredstva. Terjatev do lizingodajalca se delno
poračuna z obveznostmi, in sicer v višini stroškov
odobritve in zneska DDV po prejetem računu (dogovor je lahko tudi drugačen). Razliko po izdanem
računu lizingodajalec plača na bančni račun (lahko pa tudi direktno dobavitelju).
Znesek
V breme
V dobro
050
1.
ZSt
Stanje pred povratnim najemom
– nabavna vrednost stroja
– popravek vrednosti stroja
20.000,00
1.000,00
040
2.
IRAČ
Izdani račun za stroj, terjatev do lizingodajalca
– fakturna vrednost stroja
– obračunan davek na dodano vrednost
24.000,00
20.000,00
4.000,00
120
3.
PRAČ
Prejeti račun za stroj od lizingodajalca
– pogodbena vrednost stroja
– obresti
– odbitni davek na dodano vrednost
27.600,00
20.000,00
3.000,00
4.600,00
4.
PRAČ
Prejeti račun za stroške odobritve lizinga
5.
TEM
Poračun terjatev in obveznosti do lizingodajalca
6.
TRR
Nakazilo na bančni račun
Opomba: Konto 050-P predstavlja pomožni konto
za knjiženje neto vrednosti delovnega stroja po izdanem in prejetem računu in mora po opravljenih knjižbah znašati nič. Lahko bi uporabili tudi kateri drugi
konto, ker se vrednost transakcij izniči in nima vpliva
na bilance.
Predpostavljamo, da ste olajšavo za investiranje v opremo upoštevali že v davčnem obračunu
za leto 2010. Povratni najem v letu 2011 ne vpliva
975-O
160
400,00
040
5.000,00
400,00
4.600,00
220
975
19.000,00
110
050-P
260
975
(050-P)
220
120
120
na davčni obračun, ker ni šlo za odtujitev opreme.
V skladu s pojasnilom DURS, št. 4230-291/2007,
z dne 7.7.2008, se transakciji dobave in povratnega najema na podlagi »sale and lease back« pogodbe za namene DDV obravnavata kot dve ločeni
dobavi in ne kot transakcija financiranja. Torej se
oba računa (izdani in prejeti) ločeno zavedeta v obračun DDV.
Urška Juršev, Davčna svetovalka
Računovodski in davčni naSVET – strokovni vestnik za računovodsko svetovanje z vprašanji in odgovori
Izdaja založba VERLAG DASHÖFER, založba d.o.o., Dunajska cesta 21, 1000 Ljubljana. tel.št.:01/434 55 90, faks.št.: 01/434 55 94, email:
[email protected]/ www.dashofer.si/ Copyright © 2004–2011 by DASHÖFER HOLDING, Ltd. & VERLAG DASHÖFER, založba d.o.o./ Strokovna
urednica: Barbara Podlipnik, dipl. ekon./ Stavek: Sketch, s.r.o., Bratislava/ Tisk: Tiskarna PREMIERE d.o.o./ Izhaja: vsaka 2 tedna/ Cena 116 EUR predplačilo letno
+ DDV, poštnina in stroški pakiranja/ Predplačilo za vestnik velja za obdobje 12 mesecev od datuma vašega naročila. Naročila
za naslednje obdobje ni potrebno podaljšati, ker se podaljša samodejno za naslednjih 12 mesecev. Naročnino na vestnik je mogoče odjaviti
samo pisno, najpozneje 6 tednov pred potekom letnega predplačila./ Vestnik lahko naročite na naslovu redakcije./ Vestnik in vsi prispevki ter ilustracije so
zaščiteni z Zakonom o avtorskih in sorodnih pravicah. Njihova uporaba je brez dovoljenja založbe – z izjemo po zakonu dovoljenih primerov – prepovedana.
Brez predhodnega pisnega dovoljenja založbe je prepovedana reprodukcija vestnika in njegovih delov v kakršnikoli obliki (tisk, fotokopiranje, elektronske ali
druge reprodukcijske oblike) in tudi shranjevanje, predelava ali širjenje z uporabo elektronskih off-line ali on-line sistemov./ Za točnost prispevkov odgovarjajo
avtorji./ Redakcija posreduje odgovore na vprašanja naročnikov./ Odgovore na vprašanja naročnikov pošiljamo v 4 tednih./ Nekateri odgovori bodo objavljeni
v naslednjih izdajah vestnika.
6
Računovodski in davčni nasvet št. 12/2011
9.6.2011

Similar documents