primerjalna analiza institucionalne podpore nizozemske in slovenije

Comments

Transcription

primerjalna analiza institucionalne podpore nizozemske in slovenije
UNIVERZA V MARIBORU
EKONOMSKO – POSLOVNA FAKULTETA
MARIBOR
DIPLOMSKO DELO
PRIMERJALNA ANALIZA
INSTITUCIONALNE PODPORE NIZOZEMSKE
IN SLOVENIJE PRI VKLJUČEVANJU MSP NA
TUJI TRG
Študentka: Barbara Špiler
Cesta 4.julija 129a, 8279 Krško
Številka indeksa: 81605350
Redni študij
Program: visokošolski strokovni
Študijska smer: marketing
Študentka:Vanja Ribič
Dalmatinova 2, 8270 Krško
Številka indeksa: 81591219
Redni študij
Program: visokošolski strokovni
Študijska smer: podjetništvo
Mentor: izredni profesor, dr. Milan Jurše
Leeuwarden, april 2007
PREDGOVOR
Danes pod pojmom gospodarstvo ne razumemo več samo velikih kooperacij, in prav mala
in srednje velika podjetja (v nadaljevanju MSP) predstavljajo temeljni steber evropske
konkurenčnosti in oblikovanja novih delovnih mest. Predstavljajo dinamično in heterogeno
skupino, ki se sooča s številnimi izzivi.
V Sloveniji in prav tako na Nizozemskem največ podjetij predstavljajo prav MSP. Zato
lahko poudarimo, da so prav ta podjetja pomembna pri podobi nacionalnega gospodarstva,
v največji meri pa prispevajo k zmanjšanju brezposelnosti.
Obe državi, tako Slovenija kot tudi Nizozemska, skušata kot članici Evropske unije (v
nadaljevanju EU) ustvariti kar se da ugodno poslovno ozračje za razvoj malega
gospodarstva, vendar pa vsaka izvaja specifične instrumente in mehanizme podpore.
Posnemanje specifičnega sklopa politik malega gospodarstva posamezne države EU bi bilo
popolnoma brez smisla, koristno pa je preučevanje posameznih držav, uporaba pozitivnih
izkušenj teh držav in na podlagi tega iskanje rešitev. Obe državi sta spoznali, da je treba
podjetniško miselnost podpirati, saj ta predstavlja prihodnost gospodarstva. Podporne
institucije so se razvijale skozi prejšnje stoletje in se še vedno razvijajo. Veliko jih je in
pomembno je, da se država odloči za tisto podporo, ki jo potrebuje za uspešno poslovanje,
ki je uspešna in bo na poslovanje MSP učinkovala pozitivno. Z institucionalno podporo si
podjetja pridobivajo pomembne poslovne informacije, do katerih drugače ne bi imela
dostopa. Vloga podpornih institucij je eden izmed glavnih dejavnikov, ki lahko ustvarijo
podjetjem konkurenčno prednost na mednarodnih trgih. Uspešen vstop podjetja na
mednarodne trge pa je odvisen tudi od zmožnosti menedžerjev in primernih metod za
reševanje težav, s katerimi se podjetja srečujejo pri vstopu.
Diplomska naloga je bila zasnovana kot raziskava, v kateri smo preučevali institucionalne
podpore Slovenije in Nizozemske pri vključevanju MSP na tuji trg.
Radi bi se zahvalili staršem, ki so naju spodbujali in podpirali pri najinih odločitvah in
nama omogočili študij v tujini ter s tem pripravo najine diplomske naloge. Pri tem bi
izpostavili tudi najinega mentorja, izrednega profesorja dr. Milana Juršeta, ki nama je
pomagal pri nastajanju diplomskega dela, predvsem pri začetnem oblikovanju teme in
dispozicije. Zahvalili bi se tudi profesorju na gostujoči univerzi Noordelijke Hogeschool
Leeuwarden, profesorju Hofstri, ki naju je pri tem prav tako usmerjal.
2
KAZALO
1
UVOD............................................................................................................................ 5
1.1
Opredelitev področja in opis problema, ki je predmet raziskave................. 5
1.2
Namen, cilji in osnovne trditve (teze, hipoteze) ............................................. 5
1.3
Predpostavke in omejitve raziskave ................................................................ 6
1.4
Uporabljene raziskovalne metode.................................................................... 6
2 POMEN MAJHNIH IN SREDNJE VELIKIH PODJETIJ ZA DRŽAVE in njihovo
vključevanje v mednarodno ekonomijo ........................................................................... 8
2.1
Narodnogospodarski vplivi majhnih in srednje velikih podjetij.................... 9
2.1.1
Vpliv MSP na zaposlovanje....................................................................... 9
2.1.2
Vpliv MSP na učinkovitost gospodarstva .............................................. 10
2.1.3
Prispevek MSP na področju inovacij ..................................................... 10
2.1.4
MSP povečuje dohodek v regiji s prodorom na trge drugih regij ali
držav
10
2.2
Vključevanje MSP na mednarodne trge........................................................ 10
2.2.1
Izbiranje ustrezne strategije vstopa na tuje tržišče.............................. 11
2.2.2
Strategije vstopa podjetij na tuje trge .................................................... 11
2.3
Mehanizmi in instrumenti državne podpore MSP ........................................ 13
2.4
Ustvarjanje privlačnega okolja za poslovanje MSP..................................... 13
2.4.1
Razvoj podporne strukture za podjetništvo .......................................... 16
2.4.2
Podjetniki in podporne storitve................................................................ 16
3 PODPORA MSP V MEDNARODNEM EKONOMSKEM OKOLJU.................. 17
3.1
Nosilci in instrumentarij podpore MSP v Sloveniji ....................................... 17
3.1.1
Ministrstvo za gospodarstvo.................................................................... 20
3.1.1.1 Sektor za promocijo podjetništva in razvoj MSP.............................. 20
3.1.1.2 Sektor za tehnološki razvoj in inovativnost....................................... 21
3.1.2
Javna agencija RS za podjetništvo in tuje investicije.......................... 21
3.1.3
Slovenski podjetniški sklad...................................................................... 23
3.1.4
Gospodarska zbornica Slovenije............................................................ 23
3.1.5
Obrtna zbornica Slovenije ....................................................................... 25
3.1.6
Pospeševalna mreža za malo gospodarstvo........................................ 25
3.1.7
Podjetniški inkubatorji .............................................................................. 26
3.1.8
Slovenska izvozna in razvojna banka.................................................... 26
3.1.9
Poslovni angeli .......................................................................................... 27
3.1.10 Podjetnost – gospodarsko interesno združenje....................................... 27
3.1.11 Slovensko gospodarsko – raziskovalno združenje ............................ 27
3.1.12 Agencija RS za regionalni razvoj............................................................ 28
3.1.13 Slovenska podjetniška inovacijska mreža (SPIM)............................... 28
3.1.14 Grozdenje kot oblika institucionalne podpore ...................................... 28
3.1.15 Euro Info center......................................................................................... 29
3.2
Slovenski programi za pospeševanje podjetništva in MSP........................ 31
3.3
Nosilci in instrumentarij podpore MSP na Nizozemskem........................... 33
3.4
Podporni programi Nizozemske pri pospeševanju podjetništva in MSP.. 37
4 EU koT PODPORNI SISTEM SLOVENIJI IN NIZOZEMSKI V OKVIRU MSP
44
4.1
Vstop Slovenije in Nizozemske v EU............................................................. 44
4.2
Pomembnost EU za MSP................................................................................ 44
3
4.3
Pomembnost MSP za EU................................................................................ 45
4.4
Podjetniška politika Evropske unije................................................................ 45
4.4.1
Cilji podjetniške politike............................................................................ 46
4.5
Programi pospeševanja podjetništva............................................................. 46
4.5.1
Program spodbujanja podjetništva in prilagodljivosti .......................... 47
4.5.2
Evropski programi za MSP..................................................................... 48
5 PRIMERJAVA GROZDENJA KOT PODPORNA OBLIKA SLOVENIJE IN
NIZOZEMSKE NA PODROČJU MSP ........................................................................... 51
5.1
Kraljevina Nizozemska..................................................................................... 51
5.1.1
Nizozemska kot privlačna naložbena in poslovna lokacija ................ 52
5.2
Republika Slovenija .......................................................................................... 53
5.2.1
Slovenija – geografsko razgibana in nepopolno izkoriščena............. 53
5.3
Primerjava obravnavanih držav ...................................................................... 54
5.4
Grozdenje kot institucionalna podpora Sloveniji .......................................... 55
5.5
Grozdenje kot institucionalna podporna oblika Nizozemski....................... 58
5.5.1
Vloga vlade pri pospeševanju grozdenja .............................................. 59
6 SKLEP ........................................................................................................................ 63
7 SEZNAM PREDVIDENE LITERATURE IN VIROV ................................................. 66
4
1
1.1
UVOD
Opredelitev področja in opis problema, ki je predmet raziskave
MSP predstavljajo več kot 90 % vseh evropskih podjetij. Kot gonilna sila podjetništva,
rasti, inovativnosti, konkurenčnosti in zaposlovanja predstavljajo osrčje evropskega
gospodarstva. Prav zaradi tega je potrebno sodelovanje podpornih institucij na državni,
lokalni in regionalni ravni. Z obveščanjem, svetovanjem in raznimi oblikami pomoči
morajo podpreti podjetja za uspešno nastopanje na domačem in tujem trgu. Uspešna bodo
tista podjetja, ki bodo pripravljena in sposobna konkuriranja na skupnem trgu. Druga bodo
imela težave.
Slovenija se med drugim srečuje z nekaterimi težavami, ki so posledica njenega
poznejšega vstopa na evropski trg. Z intenzivnejšim iskanjem virov, novo vizijo, znanjem
in voljo bi državi uspelo izpopolniti usposobljenost kadrov, saj se njihova onesposobljenost
kaže kot ena izmed težav. Oblikovati spodbudne razvojne strategije za pravo podporo
razvoju novih poslovnih programov, novo gospodarsko rast in zaposlovanje
posameznikov, ki bi vodili podjetja ter izvajali nove razvojne programe, bi pomenilo korak
bliže nizozemskemu trgu kot tudi evropskemu prostoru. Nizozemski trg bi bil lahko vzgled
slovenskim podjetjem, saj je bila Nizozemska med prvimi deželami, ki je začela izvajati
sistem benchmarkinga kot sodobno metodo primerjanja z bolj in manj učinkovitimi
sistemi.
Za vstop v raznoliko mednarodno okolje je bistveno, da podjetje pozna posebnosti tujega
okolja, v katerega vstopa, alternativne strategije vstopa na tuje trge, njihove prednosti in
pomanjkljivosti, kakor tudi potenciale, ki jih potrebuje za načrtovanje in izvedbo
posameznih strategij. Obstaja veliko razlogov, zakaj je nizozemski trg privlačen za
slovenska podjetja, bodisi za izvoz ali pa za organiziranje lastnih enot v tujini. Odgovor
leži na dlani. Nizozemska ima cvetočo in odprto ekonomijo, ki temelji predvsem na
zunanji trgovini. Zanjo so značilni stabilna industrijska razmerja, zmerna inflacija ter
pomembno evropsko prometno žarišče.
1.2
Namen, cilji in osnovne trditve (teze, hipoteze)
Eden izmed namenov diplomske naloge je podrobneje spoznati pomen MSP za države,
njihov vpliv na različna področja, kakšna je vloga države pri spodbujanju gospodarskega
razvoja, in kako je treba izboljšati okolje za poslovanje MSP. Skušali bomo predstaviti tudi
sistem podpornih institucij v Sloveniji in na Nizozemskem in narediti primerjavo, hkrati pa
najti skupne točke, ki jih podpira tudi EU.
Zaradi razlik v strukturi in razvoju nacionalnih gospodarstev v Evropi ni enotnega modela
o tem, kako oblikovati podporo MSP. Modeli podpore se tudi nenehno spreminjajo in
prilagajajo spremenljivim razmeram v posamezni državi. To seveda pomeni, da se lahko
veliko naučimo iz izkušenj, uspešnih primerov, dobrih praks, ne moremo pa preprosto
kopirati podpornih sistemov drugih držav.
5
Tudi ni verjetno, da bi lahko posamezne sestavine podpore, ki so bile učinkovite v
posameznih državah, preprosto povezali v konsistentno celoto in pričakovali, da bo v naših
razmerah delovala enako učinkovito. Podporni sistem potrebuje določen čas, v katerem se
posamezni osebki v podpori razvijajo in oblikujejo v delujoči sistem.
Marsikatera podjetja se z danimi možnimi institucionalnimi podporami nekaj naučijo,
pridobijo ali izgubijo. Pomembno vlogo pri vstopu podjetja na tuji trg igra način, za
katerega se podjetje odloči, in njegova prilagodljivost v novem okolju. Sistemi podpore se
med posameznimi državami razlikujejo, prav tako pa te razlike počasi bledijo, saj se meje
EU širijo in naloga EU je podpreti vse članice. Za hitrejše približevanje razvitemu svetu in
večjo blaginjo v Sloveniji je treba uporabiti vse vire, vizijo, znanje in voljo. Spoznati
moramo, da so tovrstne individualne in skupinske odločitve koristne za celotno družbo.
Zaradi tega je treba pripraviti primerno infrastrukturo storitev, ukrepov in delovanja okolja,
da čim bolje izrabljamo dani potencial.
V primerjavi obeh držav, njihovih instrumentov podpore, zgrajenimi mrežami institucij ter
kompleksnega ekonomskega, pravnega, znanstveno-raziskovalnega, političnega in drugega
okolja lahko razberemo že uspešnejše ukrepe Nizozemske v primerjavi z domačim
okoljem. To pa se resnično vidi v že tradicionalni uporabi podporne pomoči v Kraljevini
Nizozemski.
1.3
Predpostavke in omejitve raziskave
Izhajali bomo iz predpostavke, da predstavljajo MSP temelj razvoja uspešnega
gospodarstva. S svojo prilagodljivostjo, inovativnostjo in specializacijo pomembno
prispevajo k ekonomskemu razvoju posamezne države. Država pa mora spodbujati
nastajanje in rast MSP ter ustvariti podjetnikom prijazno okolje, v katerem poslujejo. S
kakovostno podporo, ki je vse pomembnejši del gospodarske politike, zmorejo podjetniki
dosegati na trgu večje uspehe in tako večjo in hitrejšo rast podjetij.
Za glavne omejitve raziskave lahko navedemo pomanjkanje domače in tuje literature s tega
področja in na splošno pomanjkanje raziskav, ki se lotevajo opisanega področja s
primerjalnega vidika, omejen dostop do podatkov in omejenost našega raziskovanja na dve
državi, in sicer Slovenijo in Nizozemsko.
1.4
Uporabljene raziskovalne metode
Diplomska naloga bo zasnovana kot raziskava, v kateri bomo preučevali institucionalne
podpore Slovenije in Nizozemske pri vključevanju MSP na tuji trg.
Za spodbuditev razvoja MSP v Sloveniji moramo ustvariti primerljivo spodbudno
poslovno okolje in nuditi podjetjem podporo na področjih, kjer imajo podjetniki očitno
pomanjkljivosti.
6
Treba je izbirati med neposredno podporo MSP, kar je običajna preferenca podjetnikov, ter
razvojem poslovne infrastrukture, ki je zelo pomembna za razvoj MSP in njihovo
prostorsko umeščenost. Za uspešno podporo je treba razviti na vseh ravneh, od lokalne do
nacionalne, skladnost strategije (in politike), institucij in podjetniških projektov/
programov.
Podobna je tudi stopnja sodelovanja na Nizozemskem, kjer je uporaba podpornih storitev
že tradicionalna. Slovenska mala in srednje velika podjetja najbolj potrebujejo nasvete in
svetovanja na različnih poslovnih področjih, ki se nanašajo na potrebe podjetij, posebne
izobraževalne tečaje, finančne storitve in strokovne informacije.
Obe državi sta članici EU, zato se srečujeta tudi s podpornimi sistemi, ki jih nudi prav
članstvo v EU. Ker pa je Nizozemska ustanovitvena članica Evropske skupnosti, bi jo
lahko Slovenija izkoristila in pridobila nasvete za boljše poslovanje MSP.
V sklopu deskriptivnega pristopa, pri katerem gre za opisovanje strukture in delovanja
preučevanega pojava, bodo uporabljene naslednje metode raziskovanja:
•
Metoda deskripcije: opisovali bomo dejstva, procese in pojave v zvezi z
obravnavanim problemom s pomočjo domače in tuje literature in tako iz analize
naredili primerjavo institucionalne podpore Slovenije in Nizozemske pri
vključevanju MSP na tuji trg. Poleg tega bomo prikazali, kakšno vlogo ima pri tem
EU.
•
Metoda kompilacije: povzemali bomo spoznanja, stališča, opisovanja in sklepe
drugih avtorjev s tega področja in jih združevali. Z metodo kompilacije bomo prav
tako po avtorjih, ki se ukvarjajo z vključevanjem MSP na tuji trg, in z institucijami,
ki podpirajo tovrstna podjetja, oblikovali samostojne sklepe, ki pokrivajo to
področje.
•
Komparativna metoda: primerjali bomo enaka ali podobna dejstva, pojave, procese
in odnose, s katerimi bomo ugotovili, kakšno vlogo ima država pri podpori MSP,
njene podporne institucije in hkrati podporne programe obeh članic v EU.
7
2
POMEN MAJHNIH IN SREDNJE VELIKIH PODJETIJ ZA DRŽAVE IN
NJIHOVO VKLJUČEVANJE V MEDNARODNO EKONOMIJO
Podjetje je dinamična celica gospodarstva, ki se nenehno spreminja in prilagaja svojemu
poslovnemu okolju. S tem, ko zasleduje svojo temeljno poslovno strategijo, raste tako po
številu zaposlenih, obsegu poslovanja kot tudi premoženju. To je razlog, da se opredelitve
malih in srednje velikih podjetij nenehno spreminjajo in prilagajajo stanju v gospodarstvu.
O pomenu MSP danes ni treba več nikogar prepričevati. Teh podjetij je v evropskem in
svetovnem merilu vse več, v njih pa je tudi zaposlenih vse več ljudi. Nobenega dvoma tudi
ni, da bo pomen MSP še naprej naraščal, ne nazadnje tudi zaradi tega, ker se z
internacionalizacijo poslovanja bistveno spreminjajo meje podjetja, razvoj tehnologije,
globalizacija poslovanja in splošno zniževanje transakcijskih stroškov pa pripomorejo k
temu, da so MSP vedno bolj konkurenčna večjim podjetjem. Skladno z naraščanjem
pomena MSP pa seveda narašča tudi potreba po rednem spremljanju njihovega razvoja in
po njihovi primerjavi med državami (Slovenski podjetniški observatorij 2000, 7).
V primerjavi s stanjem v EU so slovenska MSP v povprečju manjša, podkapitalizirana, s
starejšo proizvodno tehnologijo, nižjo dodano vrednostjo na zaposlenega in tako tudi manj
konkurenčna (Kezunovič 2003, 151). Tako je za Slovenijo izrednega pomena prevzem
evropske politike vzpodbujanja razvoja in rasti malih in srednjih podjetij ter izboljšanje
poslovnega okolja, ki omogoča njihov dolgoročni razvoj. V letu 2004 so MSP predstavljala
kar 98,16 % vseh delujočih gospodarskih družb in zaposlovala 52,64 % delovne sile,
zaposlene v gospodarstvu (Kazalniki poslovanja GZS za leto 2004, 2005).
Definicija MSP
Uradna definicija MSP je bila prvič sprejeta leta 1948 v ZDA in zapisana v United States
Selective Servic Act, dopolnjena pa leta 1953 v Small Business Act (Belak 1998, 200).
Najpomembnejše opredelitve omenjene definicije so:
• podjetje mora biti v neodvisni lasti in mora neodvisno delovati,
• na svojem področju poslovanja ne sme biti prevladujoče,
• po potrebi sta lahko uporabljena še dva kvantitativna kriterija: število zaposlenih in
obseg poslovanja oz. prodaje.
V Sloveniji je MSP opredelil Zakon o gospodarskih družbah leta 1993. Temu zakonu so z
razvojem podjetništva logično sledili tudi posamezni popravki. Tako so podjetja v 52.
členu Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o gospodarskih družbah razvrščena na
male in srednje družbe po naslednjih merilih:
• povprečno število zaposlenih v zadnjem poslovnem letu,
• čisti prihodki od prodaje v zadnjem poslovnem letu,
• vrednost aktive ob koncu poslovnega leta.
8
Po omenjenem zakonu je majhna družba tista, ki izpolnjuje dve izmed naslednjih meril:
• povprečno število zaposlenih v zadnjem poslovnem letu ne presega 50,
• čisti prihodki od prodaje ne presežejo 1.700.000,00 milijonov tolarjev,
• vrednost aktive ne presega 850.000,00 milijonov tolarjev.
Srednja družba je družba, ki ni majhna družba in ki izpolnjuje dve izmed naslednjih meril:
• povprečno število zaposlenih v poslovnem letu ne presega 250,
• čisti prihodki od prodaje ne presežejo 6.800.000,00 milijonov tolarjev,
• vrednost aktive ne presega 3.400.000,00 milijonov tolarjev (Zakon o spremembah
in dopolnitvah zakona o gospodarskih družbah – 52. člen).
Nosilci MSP z večjim razvojnim potencialom so lahko (Tomanič – Vidovič 2000):
•
•
•
manjša podjetja, ki so se že utrdila na trgu in dosegla zmožnost za rast,
zaposlovanje in izboljšanje kakovosti poslovanja,
podjetniške skupine iz večjih podjetij, ki bi same ali s sodelovanjem podjetij razvile
nove organizacijske oblike,
strokovnjaki, ki so sposobni z ustrezno podporo zgraditi in razviti tehnološko
zahtevna podjetja na tržnih nišah.
MSP predstavljajo pomemben vir delovnih mest, zaradi večje fleksibilnosti pa se hitreje
prilagajajo spreminjajočemu se, konkurenčnemu okolju. S svojo prilagodljivostjo,
inovativnostjo in specializacijo pomembno prispevajo k ekonomskemu razvoju.
Pomembna pa je tudi njihova vloga pri pospeševanju regionalnega razvoja, zlasti v regijah,
ki so ekonomsko manj razvite in imajo visoko stopnjo brezposelnosti (Tajnikar 2000, 11).
2.1
Narodnogospodarski vplivi majhnih in srednje velikih podjetij
MSP imajo povsod po svetu pomembno vlogo v gospodarskem in družbenem razvoju
posamezne države in so vzvod za povečanje konkurenčnih prednosti v svetovni trgovini in
menjavi. Povečanje števila malih in srednje velikih podjetij zagotavlja konkurenčno
strukturo in ustrezno fleksibilnost ter učinkovitost sistema. Omogoča hitrejše prilagajanje
ponudbe povpraševanju, zniževanje stroškov, večanje proizvodov in storitev, večjo
zaposlenost in proizvodnjo. Prav tako pa tudi povečujejo mednarodno konkurenčnost
gospodarstva. Rast MSP vodi do večje proizvodnje po delavcu, inovacij, tehničnih
zmožnosti, organizacijskih oblik, uveljavljanju sposobnejšega menedžmenta, večje
produktivnosti dela in učinkovitejše izrabe proizvajalnih sredstev, uvajanja novih inovacij
in ustvarjanja nove motivacije (Tajnikar 2000, 11).
2.1.1 Vpliv MSP na zaposlovanje
Novoustanovljena in rastoča MSP ustvarjajo veliko novih delovnih mest. Veliko jih žal
tudi propade, kljub temu pa je njihov prispevek k zaposlovanju izrazit. Teh podjetij je tako
veliko, da so dinamičen del gospodarstva, ki oblikuje nove zaposlitve (Glas 2000, 47).
9
V državah, v katerih se je višala stopnja podjetništva, se je občutno zmanjševala tudi
stopnja brezposelnosti. Na Nizozemskem je v letih 1994–1998 8 % hitro rastočih podjetij
ustvarilo 60 % rasti stopnje zaposlenosti (Green Paper 2003, 6).
2.1.2 Vpliv MSP na učinkovitost gospodarstva
Razvoj MSP izboljšuje učinkovitost gospodarstva. Daje ustrezno fleksibilnost in
zaokroženost in vodi do nastajanja svetovno konkurenčnih podjetij. Učinkovitost
gospodarstva je v veliki meri odvisna o množice podjetij, ki vsak dan nastajajo in vsak dan
tudi propadajo. Z nastajanjem in odmiranjem zagotavljajo gospodarstvu ustrezno
fleksibilnost in prilagodljivost ponudbe naglim spremembam na strani povpraševanja
(Tajnikar 2000, 17).
Nove podjetniške iniciative (odpiranje novega podjetja ali preusmeritev dejavnosti že
obstoječega) spodbudno delujejo na produktivnost in povečujejo konkurenčnost, saj
prisilijo druga podjetja, da izboljšajo svojo učinkovitost in inovativnost (Green Paper 2003,
7).
2.1.3 Prispevek MSP na področju inovacij
MSP so zelo inovativna. Marsikje so dinamična, visoko tehnološka MSP ključni nosilec
inovacij, zlasti v obrtniški dejavnosti. MSP veliko vlagajo v diferenciacijo proizvodov,
inovativne oblike distribucije in prodaje, v prilagajanje proizvodov in storitev
povpraševanju. S svojo fleksibilnostjo pospešujejo uporabo raznih novosti. Lahko rečemo,
da se hitreje prilagajajo razmeram na trgu in hitreje sledijo trendom (Glas 2000, 48).
2.1.4 MSP povečuje dohodek v regiji s prodorom na trge drugih regij ali držav
Prodor MSP na tuje trge je otežen zaradi pomanjkanja finančnih sredstev, znanja,
zmožnosti in izkušenj podjetnikov. Pri tem jim lahko država učinkovito podpre s
spodbujanjem skupnega nastopa na tujih trgih, z informacijsko podporo, z organizacijo
predstavništev in poslovnih stikov v tujini (Glas 2000, 48).
2.2
Vključevanje MSP na mednarodne trge
Odločitev o tem, na kateri novi trg ali tržne segmente naj podjetje vstopi, zagotovo ni
enostavno sprejeti celo mednarodno izkušenemu menedžerju oziroma vodji podjetja, ki že
posluje na tujih trgih, kaj šele podjetniku, ki se prvič srečuje s takšnim izzivom. Trgov in
segmentov na trgih pa je tudi veliko. Z današnjo globalizacijo pa je veliko teh trgov
dostopnih tudi MSP. Vendar je uspešen vstop na kateri koli trg zelo odvisen od
razumevanja in poznavanja procesov, modelov in postopkov selekcioniranja ali izbora
trgov in segmentov. To je še bolj izrazito za MSP, ki prvič vstopajo na tuje tržišče in
nimajo izkušenj z delovanjem na tujih trgih.
10
Večina podjetij, velikih ali malih, pa še vedno išče izvozne trge med tistimi, ki so fizično,
geografsko, predvsem pa kulturološko najbližji in predstavljajo nižjo stopnjo tveganja, saj
je zbiranje informacij in poznavanje vseh vrst okolij že v izhodišču relativno dobro
(Makovec-Brenčič, Hrastelj 2003, 483).
2.2.1 Izbiranje ustrezne strategije vstopa na tuje tržišče
Pri vstopu na tuje tržišče se podjetja spopadajo s številnimi vprašanji, ki so povezana tako
z možnimi tveganji, potrebami odjemalcev na tujem tržišču, konkurenti na bodočem
tržišču in še drugimi zadevami, ki pridejo na vrsto v primeru vstopa podjetja na tuje
tržišče. Morda podjetju ne bo uspelo ugotoviti tujih pričakovanj in ne bo moglo ponuditi
privlačnega izdelka, ki bi lahko tekmoval s konkurenco.
Podjetje tudi ne ve, kako je treba uspešno trgovati s tujimi državljani, saj je mogoče, da ne
pozna tuje kulture poslovanja. Lahko se zgodi tudi, da si podjetje ustvari nepotrebne
stroške. Problem predstavljajo tudi zakoni, politične in pravne nezanesljivosti in tegobe
(Kotler 1996, 411).
Izhodišča za določanje osnovnih značilnosti strategij so že opredeljena področja delovanja
in temeljni cilji, ki pogosto nakažejo sestavo temeljnih strategij. Temeljni cilji so tako tudi
ena izmed osnovnih sestavin strategij, saj strategije zajemajo določanje ciljev, poti za
doseganje teh ciljev in razporeditev potrebnih virov (Gabrijan in Snoj 1994, 124).
Veliko vlogo pri odločitvi uporabe enakega oziroma standardiziranega programa trženja na
vseh tujih tržiščih predstavljajo stroškovni prihranki. Poleg tega je ena izmed možnosti, da
kaže domače tržišče znake stagnacije, na tujem tržišču pa je prisotna konjuktura, ki obeta
večjo rast prodaje obstoječih izdelkov podjetja (Jurše 1993, 250).
Podjetje ima pri vstopanju na tuje trge različne možnosti, vendar pa mora pri raziskovanju
oceniti velikost celotnega trga, njegove rasti in donosnosti (Kotler 1998, 69). Med
možnostmi se lahko odloči za agresivno osvajanje tujega tržišča in si zagotovi
konkurenčno prednost z vodilno tržno pozicijo na izbranem tujem tržišču, čeprav morda
tržišče trenutno ne obeta intenzivne rasti prodaje.
2.2.2 Strategije vstopa podjetij na tuje trge
O pomenu strategije za podjetje pri vstopu na tuji trg pravi Jurše (1996, 276): »Izbira
ustrezne strategije vstopa na izbrani trg je ključna faza v procesu oblikovanja programa
trženja in strategije tržnega delovanja podjetja na izbranem trgu.
Podjetja, ki so prisotna na številnih nacionalnih tujih trgih, morajo oblikovati vrsto strategij
ali prilagoditi obstoječe strategije, vse v odvisnosti od lastnih ciljev, konkurenčne pozicije
ali pogojev na vsakem nacionalnem trgu ali panogi, v kateri podjetje deluje. Podjetje
namreč lahko v svoji želji po nenehni rasti uporablja različne strategije, ki temeljijo na
kombiniranju (izbiri) izdelkov in uspešnosti spreminjanja, ki jih mora vodstvo marketinga
kontinuirano preučevati in vgrajevati v strategije mednarodnega trženja lastnega podjetja.
Podjetja vstopajo na tuje trge s strategijo vstopa, ki jo izberejo v nekem trenutku na osnovi
presoje okolja in lastnih zmožnosti ter ciljev.«
11
Pri vstopu na tuje tržišče se podjetja poslužujejo različnih metod in pogosto razpolagajo s
preverjenimi metodami trženja. Morda prav z enako metodo, s katero so vstopili na domači
trg in so z njo tudi uspeli, in zato jo želijo prenesti v nespremenjeni obliki na tuje trge.
Preizkušene metode podjetje najbolje obvlada in predstavljajo istočasno najenostavnejši,
najmanj tvegani in najcenejši poslovni prijem pri oblikovanju strategije za tuja tržišča
(Jurše, 1993, 250).
Izhodišča za določanje osnovnih značilnosti strategij so že opredeljena področja delovanja
in temeljni cilji, ki pogosto nakažejo sestavo temeljnih strategij. Temeljni cilji so tako tudi
ena izmed osnovnih sestavin strategij, saj strategije zajemajo določanje ciljev, poti za
doseganje teh ciljev in razporeditev potrebnih virov (Gabrijan in Snoj 1994, 124).
TABELA 1: ZA VSTOP NA TUJI TRG SE LAHKO POSLUŽUJEMO RAZLIČNIH
NAČINOV
NAČIN VSTOPA NA TUJE TRŽIŠČE
STRATEGIJA VSTOPA NA TUJE TRGE
●
Vstop z izvozom izdelkov
●
●
●
●
●
Pogodbene oblike vstopa na tuje tržišče
●
●
Pogodbene oblike vstopa na tuje tržišče
●
●
●
Vstop na tuje tržišče z neposrednimi
naložbami
●
●
Vir: Jurše (1999, 259).
12
Posredni izvoz
Neposredni izvoz s posredniki in
zastopniki v tujini
Izvoz iz lastnih enot v tujino
»Prodaja« licence
Franchising
Tehnični sporazumi
Pogodbe o storitvah
Pogodbeno vodenje
Pogodbena proizvodnja
Pogodbe o inženiring poslih
Kooperacijska pogodba
Lastni obrati in enote v tujini
Joint venture (sonaložbe)
Izvoz kot oblika vstopa na tuje tržišče je močno prisoten med Slovenijo in Nizozemsko.
Leta 2006 so slovenska podjetja izvozila 135,1 milijona USD blaga in uvozila 384,7
milijona USD.
Nizozemska podjetja pa so uvozila 373,8 milijarde USD in izvozila 413,8 milijarde USD.
Med največjimi slovenskimi izvozniki je čedalje večje povpraševanje s strani MSP, ki jih
podpirata tako država kot EU. Poleg MSP pa sodijo med izvoznike naslednja podjetja:
Adria mobil d. o. o., Novo mesto, Impol d. d., Slovenska Bistrica, Julon d. d., Ljubljana,
Gorenje d. d., Velenje, Krka d. d., Novo mesto, Tomos d. o. o., Koper, Delo-tiskarna d. d.,
Ljubljana, Cinkarna d. d., Celje, Mura d. d., Murska sobota.
2.3
Mehanizmi in instrumenti državne podpore MSP
Razvoj podporne mreže v današnjih gospodarstvih se namreč ne pričenja kot nekaj povsem
novega, saj so različne oblike nastajale že v preteklosti, praviloma gre za njihovo
organiziranje in koordinacijo. Podjetniki v tržnih gospodarstvih se lahko običajno oprejo
na široko podporno mrežo organizacije »samopomoči«, na komercialne ponudnike storitev
in na institucije, ki zagotavljajo državno podporo. Ocenjuje se, da so te mreže zelo
pomembne pri nastajanju, razvoju in rasti novih podjetij, zato so jih razvile več ali manj
vse razvite države. Čeprav so največkrat za podjetniške odločitve bistvene celo neformalne
mreže, povezave v družini, med prijatelji in drugimi podjetniki, je koristna tudi
institucionalna mreža, ki vključuje vrsto nosilcev. Vrsta teh institucij ima dolgo tradicijo,
zato jih podjetniki tudi dobro poznajo. Novejše so institucije, ki so naravnane na tehnično
in inovacijsko podporo za MSP, ki morajo zato učinkovito poskrbeti za svojo predstavitev.
Najhitreje se uveljavljajo institucije za »mehke« oblike pomoči, zlasti za informiranje (kar
je povezano s hitrim razvojem informacijske tehnologije) in svetovanje, medtem ko so na
področju usposabljanja organizacije strukture zelo raznolike (Glas 2000, 235).
2.4
Ustvarjanje privlačnega okolja za poslovanje MSP
Osrednji element javne politike spodbujanja podjetij in podjetništva je ustvarjanje
ugodnega okolja za poslovanje MSP. Politika izboljševanja poslovnega okolja zajema
izboljšanje interakcije med vlado in podjetji na področju predpisov, administrativnih
postopkov in davkov ter neposredno zagotavljanje različnih oblik podpore (Creating TopClass Business Support Services 2003, 3).
Te so lahko različne:
• Promocija podjetništva
Podjetništvo bi morali promovirati širše, s posebnim poudarkom na manj zastopanih
skupinah populacije (ženske, etične manjšine, mladi podjetniki). Obstoječe podporne
službe ne odgovarjajo prav dobro njihovim specifičnim potrebam (Green Paper 2003, 14).
13
• Zakonodaja in predpisi
Ob sprejemanju novih predpisov na nacionalni ravni in ravni unije je treba oceniti njihov
vpliv na podjetja in podjetnike in jih poenostaviti, kjer je le mogoče.
Povečati je treba konkurenčnost MSP z razbremenitvijo davčnih obveznosti. Stečajne
zakone je treba spremeniti tako, da bo manj ovir za ponoven začetek poštenih podjetnikov,
kar pa ne bi smelo vplivati na zmanjšanje interesa investitorjev za investicije v nova
majhna in srednje velika podjetja (Green Paper 2003, 12).
• Izobraževanje za podjetništvo
Evropa pospešuje podjetništvo in podpira pridobivanje znanja na vseh nivojih šolanja,
podpira in promovira podjetniške spodbude MSP in izobraževanje za menedžerje.
Svetovalne in izobraževalne ustanove morajo zagotavljati primerno ponudbo, prilagojeno
potrebam MSP v posameznih fazah razvoja.
• Administrativni postopki
EU spodbuja poenostavitev postopkov in zniževanje stroškov pri ustanavljanju podjetij in
pri njihovem poslovanju. Podpira poenostavitev registracije preko interneta (European
Charter for Small Enterprises 2000, 2). Predpisi so običajno enaki za podjetja vseh
velikosti, zato bistveno bolj prizadenejo MSP. Javni organi bi morali predpise poenostaviti,
MSP pa ponuditi ustrezno administrativno pomoč (Green Paper 2003, 15).
• Informiranje in »on-line« pristop
Javna podjetja morajo izboljšati elektronsko komuniciranje s sektorjem MSP, jim
omogočiti hitrejši in cenejši dostop do nasvetov, oddajanja vlog, izpolnjevanja davčnih
napovedi ali pridobivanja preprostih informacij prek medmrežja (European Charter for
small Enterprises 2000, 3).
• Davčna politika
Sistem obdavčevanja mora nagrajevati uspeh, spodbujati ustanavljanje podjetij, njihovo
rast in odpiranje novih delovnih mest. Države članice naj posebno na področju
obdavčevanja upoštevajo dobro prakso. V EU je opažen trend zmanjševanja davčnih
stopenj za samozaposlene in MSP, uvajajo pa se tudi ukrepi za zmanjšanje davčnih
obremenitev potencialno samozaposlenih.
V nekaterih državah članicah ostajajo davčne stopnje visoke, kar zmanjšuje možnost
podjetnikov. Tudi sistem socialne varnosti bi lahko bil bolj prilagojen potrebam
podjetnikov. Da bi se povečal interes zasebnih investitorjev za vlaganja v tvegana podjetja,
jim je treba ponuditi različne ugodnosti in spodbude, tudi davčne olajšave (Green Paper
2003, 12).
• Viri financiranja
Podjetniki potrebujejo denar za uresničevanje svojih idej, zato jim je treba omogočiti
dostop do finančnih storitev. Dostopnost financ še vedno obstaja največja ovira za nove
podjetnike. Težave nastajajo tako pri pridobivanju bančnih posojil kot pri iskanju
tveganega kapitala. Banke zahtevajo pozitivno predhodno bilanco in dodatne garancije, ki
jih običajno nova podjetja nimajo. V začetku poslovanja se soočajo z resnimi težavami že
pri zagotavljanju sredstev za tekoče poslovanje. Poleg bančnih posojil bi morala imeti nova
podjetja tudi boljši dostop alternativnih virov financiranja, kot so družinski člani, prijatelji,
poslovni angeli,…
14
Porazdelitev tveganja med banke, investitorje iz zasebnega sektorja in javne finančne
institucije, specializirane za MSP, ali prek vzajemnih garancijskih družb je učinkovit način
izravnavanja majhnega obsega javnih sredstev in se je izkazala kot učinkovit način
pridobivanja večjega obsega sredstev za podjetja v nastajanju (Green Paper 2003, 11).
Država mora pospeševati nastajanje podjetij in spodbujati rast MSP, s posebnimi ukrepi pa
mora ustvarjati prijazno okolje, v katerem poslujejo. Z državno pomočjo poskušajo države
zagotoviti učinkovit gospodarski razvoj in utrditi svoje mednarodne konkurenčne
prednosti.
Na razvoj MSP lahko država vpliva z (Glas 2000, 50):
•
•
•
•
makroekonomsko politiko, predvsem s stabilnim gospodarskim okoljem,
zakonodajo, ki ustvarja ugodne razmere za MSP
oblikami podpore, ki so naravnane na probleme MSP
promocijo podjetij in podjetništva ter razvojne podjetniške kulture
Državna politika lahko oblikuje zdravo okolje za razvoj MSP s spodbujanjem (Glas 2000,
50):
• kulture v družbi, ki podpira podjetništvo v izobraževanju, poslovnem okolju,
zakonodaji itd.,
• nastajanje MSP, ki naj presega število ukinitev,
• močne rasti MSP na temelju prizadevanja podjetnikov in programov
prestrukturiranja in internacionalizacije
Ker so MSP pri svojem poslovanju občutljiva, za razvoj gospodarstva pa zelo pomembna,
potrebujejo poseben pristop. Podjetnik je v malem gospodarstvu pri svojem poslovanju
soočen z vrsto posebnih povezav s kupci, distributerji, dobavitelji, zaposlenimi, s svojo
družino, z regulativnimi organi, bankami, konkurenti in drugimi v razmerah konkurence,
negotovosti, pri čemer se srečuje z omejenimi viri in določenimi omejitvami v dostopu do
novih virov. Zato so zanj vse oblike pomoči zelo dobrodošle, v kolikor mu olajšajo
poslovanje in v kolikor mu zmanjšajo negotovost pri temeljnem cilju, da zadovolji potrebe
kupcev in da uspešno posluje.
V ta namen imajo države posebne institucije, ki MSP nudijo izobraževanje, svetovanje in
tehnično pomoč. Država je bolj podjetniška, če ima razvitejšo infrastrukturo, ugodnejše
demografske pogoje, razvitejši sistem izobraževanja, ugodnejšo podjetniško kulturo, več
podjetniških priložnosti, ljudje pa več podjetniških lastnosti in sposobnosti (Glas 2000, 48).
Država naj bi v vseh primerih nudila sredstva po načelih, ki so konkurenčna drugim
investitorjem. Najpogosteje pa ustvarja določene institucije, ki so del ugodnega okolja za
razvoj MSP. Tako ustanavlja s svojim denarjem tehnološke parke in centre, obrtne in
podjetniške cone, podjetniške inkubatorje, najrazličnejše državne in lokalne finančne
sklade in nudi informacijski sistem ter sistem usposabljanja, ki po eni strani spodbuja vstop
prebivalstva v svet podjetništva, po drugi strani pa mu tudi daje znanje za učinkovito
podjetništvo, ki se kaže tudi v številu rastočih podjetij (Glas 2000, 347).
Državno delovanje mora temeljiti na treh sestavinah: opredeljeni strategiji in politiki
razvoja MSP, razvoju institucij, ki prevzemajo uresničevanje strategije in njenih
15
izvedbenih načrtov, ter programnih spodbud oziroma podpornih storitev za MSP (Glas
2000, 62).
2.4.1 Razvoj podporne strukture za podjetništvo
V izbiri med neposredno podporo posameznim MSP in razvojem poslovne infrastrukture,
ki nudi tem podjetjih »mehke« poslovne storitve, mora država najti določeno ravnovesje.
Podjetniki so pogosto bolj naklonjeni prvim oblikam, ker vidijo probleme v pomanjkanju
ustreznih finančnih sredstev ali v veliki obremenitvi poslovanja s stroški javnih služb. Na
drugi strani svetovalci ugotavljajo, da podjetniki pogosto precenjujejo probleme in ne
razumejo, da so le posledica njihovih slabosti pri poslovnih znanjih in izkušnjah, zato je
dejanska rešitev razvoj teh znanj in svetovalna pomoč podjetnikom. V zadnjih desetletjih
so postale v svetu ekonomske razvojne pobude, ki skušajo okrepiti podjetniško rast,
bistvena sestavina razvojnih naporov držav in lokalnih skupnosti (Glas 2000, 232).
2.4.2 Podjetniki in podporne storitve
Izkušnje kažejo, da so oblike pomoči, ki jih potrebujejo podjetniki, zelo različne, odvisne
so predvsem od (Glas 2000, 232):
•
•
•
•
•
•
•
stopnje in vrste izobrazbe in poslovnih izkušenj podjetnika,
osebnostnih lastnosti in zmožnosti podjetnika,
vrste poslovne organiziranosti MSP,
narave dejavnosti,
faze v razvojnem ciklusu podjetja, ki kaže na vrsto problemov in zbrane izkušnje,
strukturnih značilnosti podjetja (tehnološka raven, struktura dobaviteljev in trgov),
razpoložljive podjetniške infrastrukture v okolju itd.
V začetni fazi so za podjetnike ključne poslovne informacije, možnosti pridobitve primerne
lokacije za podjetje, razvoja finančnih projekcij poslovanja ter pomoči pri iskanju
finančnih virov.
Iz izkušenj držav, ki so danes uspešne v okoliščinah globalne konkurence, izhaja, da je
visoka gospodarska rast splet treh dejavnikov, in sicer (Antončič 2002, 41):
•
•
•
pripravljenosti posameznika in podjetij za tvegano vlaganje v inovativne projekte,
pripravljenosti podjetij za preoblikovanje, s ciljem povečanja učinkovitosti z
zmanjšanjem stroškov ter povečanjem proizvodnje in zaposlitvene fleksibilnosti,
nastajanjem institucij, ki skrbijo za prenos znanj z univerz in raziskovalnih
inštitutov v proizvodnjo.
Eden glavnih ciljev sodobne podjetniške politike je izboljšanje dostopnosti do najboljše
podpore za MSP. Predvsem ta podjetja potrebujejo podjetništvu prijazno okolje,
informacije in druge podporne storitve, ki so lahko dostopne, razumljive in ustrezajo
njihovim specifičnim potrebam. Le tako lahko postanejo konkurenčna in prispevajo h
gospodarski rasti in k višanju stopnje zaposlenosti.
16
3
PODPORA MSP V MEDNARODNEM EKONOMSKEM OKOLJU
Programi podpore MSP bodo temeljili na razvoju standardnih programov izobraževanja in
usposabljanja, finančni podpori podjetnikom z mikroposojili, garancijskimi skladi, na
finančnih programih za posebne ciljne skupine, nadaljnjem razvoju inkubatorjev,
vzpodbujanju inovacij, na razvoju in uvajanju sistemov kakovosti v MSP, razvijanju
sodelovanja in povezovanja teh podjetij med seboj, na dostopu do vseh informacij in na
možnosti predstavitve ter nastopa na tujih trgih.
3.1
Nosilci in instrumentarij podpore MSP v Sloveniji
Slovenija je aprila 2002 kot ena izmed 13 držav kandidatk za vstop v Evropsko unijo (v
nadaljevanju EU) podpisala deklaracijo o sprejemu Evropske listine za mala podjetja, ki jo
je 19. in 20. junija 2000 v Feiri pri Lizboni potrdil Evropski svet. Slovenija je s svojim
podpisom poudarila pomembnost načel, ki jih Evropska listina za MSP navaja kot
smernice držav EU pri usmerjanju njihove politike za podporo malih in srednje velikih
podjetij.
Glavne usmeritve tega programa, ki izražajo tudi načela omenjene Evropske listine, so
usposabljanje in izobraževanje za podjetništvo, omogočanje MSP dostop do finančnih
sredstev, spodbujanje in sofinanciranje razvoja MSP in izboljšanje storitev ter upravnih in
zaposlitvenih pogojev (Delovni zvezek Urada RS za makroekonomske analize in razvoj
2004, 21).
Podjetje gre v svojem življenjskem ciklusu skozi različne razvojne faze, npr. v
petstopenjskem modelu: 1. obstoj, 2. preživetje, 3. uspeh, 4. vzlet, 5. zrelost virov ter žetev
(Rebernik 1997, 56). Ločevanje posameznih razvojnih stopenj je za snovanje podpornih
sistemov pomembno, saj so potrebe različnih podjetij v različnih etapah razvijanja zelo
raznovrstne pa tudi eno samo podjetje razvija pričakovanja. Podporne ukrepe zato
institucije (in države) prirejajo namensko takšnim skupinam oblikovanih podjetij
(Regionalna organiziranost učinkovitega podpornega okolja 1999, 23).
Slovenija je razvila vrsto programov in institucij za razvoj podjetništva in MSP. Te
podporne storitve zagotavljajo vladne službe ali agencije z različnimi stopnjami
neodvisnosti, vse bolj pa jih nudijo tudi zasebniki. V zadnjem času so se zelo razširile.
Nudijo jih na regionalni, državni in lokalni ravni. Pri nas imamo več institucij, ki delujejo v
podjetništvu in mejnih področjih in so v zasnovi organizirane v vseh regijah Slovenije
(Poslovna poročila o delovanju PMMG 2002, 11).
Prav tako se s podporo MSP ukvarja cela vrsta institucij, ki so načeloma pod okriljem
dejavnosti Ministrstva za gospodarstvo v partnerskih odnosih, razvijajo skupne programe,
pogosto pa se njihove dejavnosti tudi prekrivajo in lahko rečemo, da se skromni potencial
primernih kadrov in sredstev precej izgublja.
17
Podjetja običajno posežejo po podpornih storitvah v kritičnih trenutkih svojega razvoja
(ko se podjetje ustanavlja, ko se pojavi možnost rasti, ko nastopijo težave, ko se prvič
razmišlja o izvozu, ko se podjetje pripravlja na prodajo …). Takrat je pomoč podpornih
služb odločilnega pomena.
SLIKA 1: ORGANIZACIJE, KI IMAJO DOLOČENE OBLIKE POMOČI OZ.
PROGRAME STORITEV ZA MSP
Državne razvojne
agencije
(nacionalne,
regionalne, lokalne)
Organizacije za
izobraževanje in
usposabljanje
Svetovalne
organizacije
Podjetniški klubi
Nacionalna vlada in
lokalne uprave
MALA PODJETJA
Inkubatorji,
tehnološki centri in
centri za prenos
tehnologije
Specializirane finančne
institucije (skladi)
Gospodarska
zbornica
Obrtne in druge
področne
zbornice
Poslovne banke
in finančne
institucije
(borza)
Vir: Glas 2000, 235.
18
Poslovna združenja v
posameznih sektorjih
Jedro podpore je v skupnem delovanju vseh partnerjev, ki na lokalni, regionalni in
nacionalni ravni prispevajo k razvoju MSP. Številne institucije imajo dolgo tradicijo
(gospodarske zbornice, obrtne zbornice,…), mnoge pa nastajajo na novo. Potrebna je
njihova koordinacija in organizacija. V tržnem gospodarstvu se pojavljajo institucije, ki
zagotavljajo državno podporo. Vsaka izmed teh organizacij ima tudi določene oblike
pomoči oziroma programov storitev za MSP.
Ciljne skupine vseh oblik pomoči so predvsem naslednje (Glas 2000, 235):
• podpora za poslovne začetnike,
• podpora za obstoječa podjetja v fazi rasti in razvoja, zlasti v posebnih situacijah
(novi proizvodi, novi trgi, inovacije, izvoz, prenos tehnologije, kooperacije),
• podpora za obstoječa podjetja, ki zaidejo v težave.
Kakšna je najbolj primerna struktura oblik pomoči MSP v določeni državi, je odvisno od
vrste značilnosti te države, zato tudi preprosto kopiranje podpornih sistemov ni smiselno.
Koristen pa je prenos najboljših izkušenj, z običajno prilagoditvijo na drugačne okoliščine.
Izkušnje so bile tudi v Sloveniji podlaga za oblikovanje proaktivne gospodarske politike, ki
vsebuje programe, namenjene pospeševanju sposobnosti podjetij ne glede na velikost,
lastništvo in dejavnost. Del programov je namenjenih za promocijo podjetništva in razvoj
podpornega okolja ter v spodbujanje razvoja MSP. Malo gospodarstvo postaja vse
pomembnejši gospodarski subjekt v Sloveniji in ima vedno večjo vlogo pri konkurenčni
sposobnosti slovenskega gospodarstva. Vrata podjetništvu v Sloveniji so se odprla leta
1988, ko je bilo zakonsko omogočeno ustanavljanje zasebnih podjetij, začela pa se je tudi
privatizacija obstoječih podjetij.
Prav zaradi spoznanja, da podjetništvo daje pulz gospodarstvu države in predstavlja enega
ključnih dejavnikov razvoja, so države na različnih koncih sveta začele ustanavljati
podporne institucije z namenom izboljšanja okolja za ustanovitev, poslovanje in rast malih
in srednje velikih podjetij. Pri nas je večina podpornih institucij nastala v obdobju med
letoma 1992 in 1994. Pri postavljanju podpornega sistema se Slovenija zgleduje po
preizkušenih sistemih iz razvitih držav, ki so primerljive z našo državo, in po smernicah, ki
jih določa EU. V nadaljevanju so predstavljene glavne institucije in subjekti na tem
pomembnem področju.
19
3.1.1
Ministrstvo za gospodarstvo
Na nacionalnem nivoju države Slovenije ima poglavitno vlogo pri spodbujanju malih in
srednje velikih podjetij prav gotovo Ministrstvo za gospodarstvo (MG) skupaj z ostalimi
ministrstvi in podpornimi institucijami. Vpliva na spodbujanje razvoja MSP posredno prek
oblikovanja strategije, kjer oblikujejo načine, programe in ukrepe za povečanje
konkurenčne sposobnosti celotnega slovenskega gospodarstva, objavlja razvojne programe
za obdobja, najpomembnejša vloga pa bi morala biti pri koordinaciji vseh odločitev države
za celovito podporo podjetništva, zmanjšanje ovir in racionalno rabo sredstev z največjimi
učinki. V okviru Ministrstva za gospodarstvo, Direktorata za podjetništvo in
konkurenčnost, skrbijo za izboljšanje podpornega okolja za podjetništvo, kakor tudi za
zagotavljanje ustreznih spodbud in finančnih instrumentov za podjetja, posebej še za
mala in srednje velika podjetja. Precej razpisov oz. programov izvajata izvajalski
instituciji Ministrstva za gospodarstvo - Javna agencija RS za podjetništvo in tuje
investicije (JAPTI) in Slovenski podjetniški sklad (SPS).
Razvijajo instrumente, ki promovirajo podjetništvo in podjetniško kulturo
prek Javne agencije RS za podjetništvo in tuje investicije ter prek podpornih
institucij na lokalni ravni (lokalni podjetniški centri, vstopne točke VEM), prenos
znanja z univerz v gospodarstvo, spodbujajo subjekte inovativnega okolja (tehnološki
parki, inkubatorji, univerzitetni inkubatorji) in dodeljujejo finančne spodbude
(www.gov.si ).
Pod njunim okriljem delujeta:
• sektor za promocijo podjetništva in razvoj MSP,
• sektor za tehnološki razvoj in inovativnost
3.1.1.1 Sektor za promocijo podjetništva in razvoj MSP
Program je usmerjen v odpravljanje ključnih težav in ovir za razvoj podjetništva, v
nastajanje in rast MSP. S tem programom se želi povečati raven podjetniške kulture v
Sloveniji in izboljšati dinamičnemu podjetništvu naklonjeno okolje ter s spodbujanjem
inovativnosti doseči večjo rast inovativnih MSP.
Sektor skrbi za izvajanje naslednjih podprogramov:
ƒ promocija podjetništva in razvoj podpornega okolja,
ƒ spodbujanje nastajanja in razvoja MSP
Glavne naloge tega programa so na eni strani usmerjene k odpravljanju ovir, ki zavirajo
hitrejši razvoj podjetništva v Sloveniji, in k zagotavljanju takšnih pogojev v okolju, ki
omogočajo rast, kakovost, spodbujajo inovativnost in povezovanje, na drugi strani pa k
zagotavljanju posebnih razvojnih spodbud za MSP, ki predstavljajo najbolj ranljiv segment
gospodarstva.
20
Ukrepi so usmerjeni v:
ƒ odpravljanje administrativnih ovir za nastajanje in razvoj MSP,
ƒ izboljšanje dostopa do informacij in znanja,
ƒ izboljšanje dostopa in kakovosti storitev za podjetnike in MSP,
ƒ spodbujanje usposabljanja za podjetništvo na vseh nivojih.
Ministrstvo zagotavlja tudi neposredno podporo podjetnikom in MSP s:
ƒ subvencioniranjem svetovanja podjetnikom in podjetjem po sistemu napotnic
(vavčerski sistem svetovanja) prek Pospeševalnega centra za malo gospodarstvo,
ƒ subvencioniranjem poklicnega izobraževanja in usposabljanja mladih v okviru
kombiniranega izobraževanja za obrtne poklice (dualni sistem izobraževanja) prek
Obrtne zbornice Slovenije in Gospodarske zbornice Slovenije,
ƒ sofinanciranjem dodiplomskega študija podjetnikom prek Pospeševalnega centra za
malo gospodarstvo.
Implementacijska agencija za izvajanje programov promocije podjetništva in razvoj
podpornega okolja za podjetništvo je Pospeševalni center za malo gospodarstvo.
Neposredne in posredne finančne spodbude za MSP se dodeljujejo prek javnega sklada RS
za razvoj malega gospodarstva.
3.1.1.2 Sektor za tehnološki razvoj in inovativnost
Ukrepi, ki jih bo Ministrstvo za gospodarstvo izvajalo na tem področju:
• spodbujanje izvajanja razvojno raziskovalnih aktivnosti v podjetjih,
• spodbujanje sodelovanja in prenosa znanja med razvojno raziskovalno sfero in
gospodarstvom,
• krepitev podpornih subjektov, kot so tehnološki parki, podjetniški in univerzitetni
inkubatorji, poslovno-industrijske cone,
• ustanovitev Slovenskega inovacijskega centra, z namenom večje učinkovitosti teh
subjektov.
Pomemben poudarek v programu je na spodbujanju vključevanja slovenske industrije v
mednarodne razvojno raziskovalne in tehnološke programe ter zagotavljanje stalnega
spremljanja razvoja na področju R&R-dejavnosti in tehnologije v primerjalnih državah.
Ukrepe tega področja bo Ministrstvo za gospodarstvo izvajalo prek izvajalske agencije
JAPTI (www.gov.si).
3.1.2 Javna agencija RS za podjetništvo in tuje investicije
Osnovno poslanstvo Javne agencije za podjetništvo in tuje investicije (JAPTI) je dvig
podjetniške kulture v okolju in vzpostavljanje učinkovitega podpornega sistema za dostop
do informacij in storitev za podjetnike s ciljem pospeševanja nastajanja novih MSP ter
uspešnejše delovanje že obstoječih.
21
Cilj je tudi povečanje tujih neposrednih investicij v Sloveniji in s tem prispevanje k
odpiranju novih delovnih mest ter povečevanje konkurenčnosti slovenskih podjetij v
mednarodni menjavi in zmanjševanje stroškov in tveganja pri vstopih na tuje trge.
Program dela JAPTI za leto 2006 je bil zastavljen tako, da bi pripomogel k povečanju
zaposlovanja v MSP ter prispeval k izboljšanju konkurenčne sposobnosti podjetij in s tem
k zmanjšanju zaostanka produktivnosti v primerjavi s povprečjem v EU.
JAPTI koordinira in izvaja naloge pospeševanja podjetništva v partnerstvu z
najpomembnejšimi nacionalnimi partnerji (MG, MDDSZ/ZRSZ, MKGP, MŠŠ).
Delo v JAPTI je organizirano v okviru dveh področij: področje za podjetništvo in področje
tujih investicij in internacionalizacije (razdeljeno je na dva sektorja: sektor tujih
neposrednih investicij in sektor internacionalizacije). Kot podpora omenjenima
področjema služijo skupne službe ter kontrola in analiza učinkov, ki jo bo treba še
organizirati.
Dejavnosti JAPTI izhajajo iz predpostavke, da podjetniki za uspešen razvoj potrebujejo
pomoč pri:
ƒ
ƒ
ƒ
ƒ
ƒ
ƒ
dostopu do informacij in svetovalnih storitev;
dostopu do trga;
dostopu do kakovostnih sodelavcev;
dostopu do različnih oblik financiranja;
dostopu do prostora;
skrajšanju upravnih in drugih postopkov pri ustanavljanju podjetij in širitvi
poslovanja.
V skladu s tem so poglavitne naloge in aktivnosti JAPTI naslednje:
ƒ
ƒ
ƒ
ƒ
ƒ
ƒ
ƒ
ƒ
koordinacija in krepitev kvalitete storitev pospeševalne mreže na lokalni ravni;
koordinacija in razvoj storitev mreže EIC;
koordinacija in strokovna pomoč delovanju sekcij in klubov (Sekcija podjetniških
svetovalcev Slovenije - SPSS, Sekcija slovenskega tveganega kapitala – SLEVCA,
Klub poslovnih angelov ...);
zbiranje podatkov in informacij, oblikovanje in redna distribucija paketov
informacij različnim ciljnim skupinam uporabnikov;
raziskave in razvoj v podporo programom razvoja podpornega okolja podjetništva
in promocije podjetniške kulture;
izvajanje vladnih in medresorskih programov spodbujanja razvoja podjetništva;
mednarodno sodelovanje z namenom prenosa informacij, dobrih praks in
vzpostavljanja možnosti za izboljševanje informacij v podporo internacionalizacije
MSP in PMMG;
publiciranje, vzdrževanje spletnih strani, promocija mreže in programov in
vzdrževanje stikov z javnostmi (www.pcmg.si).
Poleg naštetega se JAPTI zavzema, da bi imela Slovenija gospodarsko predstavništvo po
Evropi in ustanovila gospodarske atašeje v tistih državah, v katere Slovenija največ izvaža.
To so med drugimi Nemčija, Italija, Rusija.
22
Podjetjem, ki bi bila za izvoz zainteresirana, bi predstavništva pomagala z zakonodajo, s
proizvajalci, z dobavitelji, birokracijo, davčno upravo, s seznanjanjem o prednostih in
nevarnostih države. Ta zamisel bi bila slovenskim podjetnikom v pomoč pri prodoru na
evropske trge.
3.1.3 Slovenski podjetniški sklad
Slovenski podjetniški sklad (Sklad) je nacionalna finančna institucija, ustanovljena z
namenom olajšanja dostopa malim in srednje velikim podjetjem do virov financiranja
razvojnih naložb podjetij. Sklad zagotavlja ugodnejša finančna sredstva za investicijska
vlaganja podjetij. Na osnovi Zakona o javnih skladih je ta sklad ustanovila Vlada RS kot
javni finančni sklad. Na osnovi Zakona o podpornem okolju za podjetništvo se je sklad
preoblikoval v Javni sklad RS za podjetništvo, skrajšano ime je Slovenski podjetniški
sklad.
Namen Sklada lahko opredelimo v šestih točkah:
1. vzpodbujanje investicijskih vlaganj MSP v razvojne projekte,
2. vzpodbujanje ustanavljanja novih podjetij predvsem v institucijah inovativnega
okolja,
3. izenačevanje kreditnih in drugih finančnih pogojev MSP z večjimi podjetji,
4. vstopanje Sklada na finančni trg v tistem segmentu, kjer obstoječi bančni trg ne
deluje dovolj učinkovito,
5. vzpodbujanje kapitalskih vlaganj s kreditnimi sredstvi v vseh fazah razvoja MSP,
6. vzpodbujanje kapitalskih vlaganj z različnimi oblikami garancij (www.podjetniski
sklad.si).
3.1.4 Gospodarska zbornica Slovenije
Gospodarska zbornica Slovenije (v nadaljevanju GZS) je samostojno, prostovoljno,
interesno in nepridobitno združenje pravnih in fizičnih oseb, ki na trgu opravljajo
pridobitno gospodarsko dejavnost za:
• uveljavljanje vpliva svojih članov v razmerju do države, sindikatov, organov in
institucij Evropske skupnosti in drugih partnerjev pri sprejemanju in uresničevanju
gospodarske politike in gospodarskega sistema,
• izvajanje gospodarsko pospeševalnih storitev in
• izvajanje javnih pooblastil, v skladu z zakonom.
Temeljni namen in cilji vseh dejavnosti GZS so prispevati k izboljševanju poslovne
učinkovitosti in konkurenčnosti članov na globalnem trgu, in s tem tudi k rasti in
učinkovitosti slovenskega gospodarstva.
Pri nastopanju v socialnem dialogu ima GZS v skladu z zakonom in statutom tudi položaj
enega od združenj delodajalcev v RS
(www.gzs.si/slo/o_gzs/katalog_informacij_javnega_znacaja).
23
GZS kot učinkovit gospodarski lobi zastopa interese podjetij v odnosih z državo in
sindikati pri oblikovanju pogojev dela in poslovanja ter pri zagotavljanju pogojev za
gospodarski razvoj.
GZS zagotavlja članom nove priložnosti za razvoj, konkurenčnost in prodor na tuje trge.
Nova GZS je racionalno organizirana in zagotavlja vpliv na odločanje in koristi vsakemu
članu.
Značilnosti GZS so:
• mesto združevanja znanj in izkušenj vrhunskih strokovnjakov,
• center kakovostnih poslovnih informacij,
• mesto za medsebojne poslovne stike in povezave,
• center vpliva na oblikovanje gospodarskega sistema in ekonomske politike,
• učinkovita vez za aktivno sodelovanje,
GZS veže v mednarodnem omrežju več kot 50 mednarodnih panožnih organizacij in
drugih institucij. Je mrežna organizacija, ki zagotavlja članom uveljavljanje njihovih
panožnih in regijskih interesov.
Organizacijska struktura zbornice je zelo razvejana. Strokovni sektorji nudijo oporo pri
oblikovanju stališč gospodarstva, opravljajo različne svetovalne in druge poslovne storitve
za potrebe članstva in izvajajo pomembna javna pooblastila.
Svoje interese pa lahko članice uveljavljajo neposredno tudi v območnih zbornicah,
organiziranih po regionalnem načelu, in hkrati v združenjih dejavnosti ter v Združenju
podjetnikov Slovenije.
Interese na področju bančništva in zavarovalništva uresničujeta Slovensko zavarovalno
združenje in Združenje bank Slovenije (www.gzs.si/slo/o_gzs).
GZS je članica:
•
•
•
vplivnega Združenja evropskih gospodarskih zbornic (Eurochambres) s sedežem v
Bruslju,
poleg članstva GZS v Eurochambres, ICC in sodelovanja na podlagi bilateralnih
sporazumov s posameznimi tujimi gospodarskimi zbornicami se združenja
dejavnosti GZS povezujejo v okviru številnih mednarodnih panožnih združenj,
Mednarodne trgovinske zbornice (ICC) s sedežem v Parizu kot največje svetovne
poslovne organizacije, ki v sodelovanju z WTO in vrsto drugih mednarodnih
institucij spodbuja liberalizacijo mednarodnega poslovanja, razvoj avtonomnega
gospodarskega prava in poslovne etike
(www.gzs.si/slo/gzs_v_mednarodnih_organizacijah).
24
3.1.5 Obrtna zbornica Slovenije
Obrtna zbornica Slovenije nudi svojim članom preko 62 območnih zbornic svetovanje s
področja davkov, financ, delovnega prava, zunanje trgovine, informatike itd. Izvaja tudi
izobraževanje za potrebe obrti, organizira sodelovanje na sejmih doma in v tujini. Izvaja
tudi nekatera javna pooblastila. Obrtna zbornica Slovenije že vrsto let namenja veliko
pozornosti sodelovanju s tujimi organizacijami, ki združujejo MSP oziroma delujejo na
področju zagotavljanja čim boljših pogojev za ta segment gospodarstva. Pri tem ne gre le
za izmenjavo izkušenj glede delovanja in poslovanja organizacij kot takih, ampak tudi ali
predvsem za navezovanje poslovnih stikov med gospodarskimi subjekti posameznih držav,
s tem pa tudi za promocijo države same (www.ozs.si).
3.1.6 Pospeševalna mreža za malo gospodarstvo
Poslanstvo Pospeševalne mreže za malo gospodarstvo (v nadaljevanju PMMG) je
vzpostavljanje učinkovitega decentraliziranega podpornega okolja na regionalni in lokalni
ravni ter izvajanje državnih podpornih aktivnosti, namenjenih razvoju podjetništva in MSP.
PMMG pod koordinacijo javne agencije RS za podjetništvo in tuje investicije (JAPTI)
izvaja naslednje naloge:
• razvojno svetovanje in usposabljanje obstoječih in potencialnih podjetnikov,
• pridobivanje in posredovanje podjetjem potrebnih informacij,
• pridobivanje in posredovanje finančne pomoči za začetnike in podjetja v rasti,
• pomoč podjetnikom pri prijavah na državne in mednarodne razpise,
• vzpostavljanje lokalnih razvojnih partnerstev,
• promocijo podjetniške kulture.
PMMG je partnerstvo nacionalnih, regionalnih in lokalnih dejavnikov, ki podjetnikom in
MSP omogoča svetovalne storitve in druge podporne aktivnosti. Sestavljajo jo:
•
Mreža lokalnih in regionalnih podjetniških centrov Slovenije, ki jo tvori pet
regionalnih podjetniških centrov in pet lokalnih podjetniških centrov. Lokalni
pospeševalni centri sodelujejo neposredno s podjetji in jim nudijo informacije,
svetovanje in pomoč. Regionalni pospeševalni podjetniški centri, ki delujejo tudi
kot Regionalne razvojne agencije, pa nudijo garancijske in mikrokreditne sheme,
pospešujejo inovacije (inovacijski centri).
25
•
•
Sekcija podjetniških svetovalcev Slovenije je prostovoljno podjetniško, strokovno
združenje Slovenskih svetovalcev z vseh področij, ki so povezana z razvojem
podjetništva.
Mreža Evro Info centrov Slovenije (EIC): gre za evropske poslovnoinformacijske enote, namenjene predvsem MSP, ki potrebujejo pomoč pri
poslovanju na trg EU oz. tudi širše – pri internacionalizaciji njihovega poslovanja.
Predstavlja temeljno informacijsko povezavo med Komisijo EU ter MSP v državah
članicah kot tudi v pridruženih članicah. Delujejo pa v različnih krovnih
organizacijah (gospodarskih zbornicah, podjetniških ali razvojnih agencijah,
bankah, vladnih institucijah), ki jih skupno izbirajo Komisija EU in vlade
posameznih držav ter nudijo Evro Info centrom (v nadaljevanju EIC) predvsem
podporo v smislu zagotavljanja prostorov, kadrov in sredstev (www.pcmg.si).
3.1.7 Podjetniški inkubatorji
Podjetniški inkubator je organizacija, ki pomaga ustanavljati nova podjetja, jih razvijati in
podjetnikom nuditi pomoč v obliki prostora, svetovanja, storitev ter jim nuditi pomoč pri
organizaciji proizvodnje na osnovi tržno zanimive ideje do tistega trenutka, ko si podjetje
pridobi ugled zanesljivega poslovnega partnerja in začne popolnoma samostojno delovati.
Inkubator predstavlja ekonomsko orodje, ki se pospešeno razvija in uporablja v povezavi z
drugimi podpornimi ukrepi pri ustanavljanju in razvoju podjetij (Tovarna podjemov, 2004,
http://www.tovarnapodjemov.org). Slovenija je sklenila podpreti tretji univerzitetni
inkubator na Univerzi na Primorskem z namenom, da bi zagotovila nadaljnje povezave
med akademskim in poslovnim svetom (Komisija Evropske skupnosti 2005, 20).
Podjetniki, ki se vključujejo v podjetniški inkubator, pričakujejo, da jim bo ta nudil
določene storitve:
a)
b)
c)
d)
infrastrukturno podporo,
administrativno podporo,
tehnološko svetovanje,
poslovno svetovanje.
Kljub temu da je namen podjetniških inkubatorjev predvsem spodbuditi nastajanje in
ustanavljanje novih dinamičnih podjetij, pa je zaradi prepletenosti podjetnikovih vezi (s
podporo inkubatorja in ostalih podjetij v njem) odlična osnova za bogato sodelovanje
podjetij ter podjetnikov tudi v kasnejši fazi poslovanja, ki bodo novo nastala podjetja že
zrela za samostojno poslovanje na trgu.
3.1.8 Slovenska izvozna in razvojna banka
Slovenska izvozna družba (SID) je 1. januarja 2007 začela delovati kot banka. Družba je
tako spremenila ime, poslanstvo in strateški koncept poslovanja; imenuje se SID –
Slovenska izvozna in razvojna banka oz. krajše SID banka. Vodenje SID banke je prevzela
nova uprava, ki ji predseduje Sibil Svilan, njena člana pa sta Marko Plahuta in Jožef
Bradešek.
26
Z dovoljenjem centralne banke za opravljanje bančnih in drugih finančnih storitev je
družba uskladila svoje poslovanje s predpisi, ki urejajo poslovanje bank.
Z novim letom je SID skladno z zakonom o zavarovanju in financiranju mednarodnih
gospodarskih poslov tudi formalno pridobil status banke.
SID banka nadaljuje dejavnost na področju financiranja mednarodnega gospodarskega
sodelovanja oz. nadaljnjega razvoja sistema spodbujanja zavarovanja in financiranja izvoza
ter se je postopoma preobrazila iz družbe za spodbujanje zavarovanja in financiranja
izvoza v specializirano banko, ki poleg obstoječih opravljala tudi druge širše razvojne in
spodbujevalne finančne dejavnosti.
Na področju zavarovanja izvoznih poslov pred netržnimi tveganji deluje SID banka še
naprej kot pooblaščena izvozno-kreditna agencija, s ciljem čim bolj konkurenčnega in
varnega poslovanja slovenskih podjetij na tujih trgih. SID banka namerava z razvojem
inovativnih rešitev, prilagojenim potrebam slovenskih podjetij in bank, postati osrednja
javna finančna institucija (www.sid.si).
3.1.9 Poslovni angeli
Poslovni angeli so premožni posamezniki, ki so pripravljeni nekaj svojega kapitala
investirati v dobre podjetniške projekte, hkrati pa so z določenimi poslovnimi znanji in
izkušnjami pripravljeni malemu in pogosto mlademu podjetju še dodatno pomagati pri
vsakodnevnih odločitvah. So pravzaprav ključni kandidati, da to postanejo. Njihove vloge
ne smemo razumeti kot pomoč, dobrodelni prispevek ali celo sponzorstvo za nek projekt,
ampak je to partnerstvo, ki temelji na kapitalistični logiki: če z določeno stopnjo tveganja
nekam vložimo svoj kapital, za nagrado pričakujemo dobiček. Pri konceptu poslovnih
angelov gre torej za vlaganja, kjer si partnerja delita dobiček, če projekt uspe, ali izgubo,
če ta propade. Klub poslovnih angelov, kot oblika zbiranja ponudbe in povpraševanja po
kapitalu, od začetka leta 2001 deluje tudi v Sloveniji pod okriljem JAPTI.
3.1.10 Podjetnost – gospodarsko interesno združenje
Podjetnost – gospodarsko interesno združenje je prostovoljno nevladno, neprofitno
združenje podjetnic in podjetnikov Slovenije. Vanj se prostovoljno združujejo MSP
različnih dejavnosti. Za učinkovitejše delo se združujejo v projekte po sekcijah ali po
regijah. Njihov namen je olajšati in pospeševati pridobitno dejavnost članic, izboljšati
družbeno in gospodarsko okolje, ki bo omogočilo razvoj podjetništva v Sloveniji.
3.1.11 Slovensko gospodarsko – raziskovalno združenje
Slovensko gospodarsko – raziskovalno združenje deluje v Bruslju. Svoje člane informira o
gospodarskem in razvojno raziskovalnem dogajanju v EU, o zakonodaji in programih.
Zastopa njihove interese, jim svetuje in pomaga pri komuniciranju z ostalimi evropskimi
institucijami (www.sbra.be/frame.htm).
27
3.1.12 Agencija RS za regionalni razvoj
Agencija RS za regionalni razvoj usklajuje, promovira in izvaja regionalne strukturne
politike z namenom, da doseže uravnotežen in trajnosten razvoj. Spodbuja medregijsko
sodelovanje in je nosilec programa čezmejnega sodelovanja, ki namenja donacije za
oblikovanje čezmejnih mrež gospodarskih subjektov, pospeševanje uporabe informacijskih
tehnologij v obmejnem območju, usposabljanje MSP za uporabo informacijskih tehnologij
itd. Je povezovalni člen med nacionalnimi, regijskimi in lokalnimi organizacijami ter
institucijami EU (www.arr.si).
3.1.13 Slovenska podjetniška inovacijska mreža (SPIM)
Slovenska podjetniška inovacijska mreža (SPIM) deluje kot ena izmed sekcij PCMG.
Osnovana je z namenom organiziranega združevanja in posredovanja informacij
inovatorjem posameznikom, vodjem inovacijske dejavnosti in podjetnikom. Po drugi strani
pa je namen SPIM-a tudi ta, da naj bo to osrednja institucija, ki bo inovatorjem pomagala
na promocijskem področju, tako v Sloveniji kot v tujini (Pospeševalni center za malo
gospodarstvo, SPIM, 2001). V Sloveniji je znan tudi projekt »Inovacije med mladimi«, in
sicer gre za usposabljanje za učitelje v visokošolskem in srednješolskem izobraževanju, ki
ga izvajajo zasebni in javni partnerji, namenjen usposabljanju učiteljev, da se zagotovi
znanje in veščine za spodbujanje inovacij med mladimi (Komisija Evropske skupnosti
2005, 12).
3.1.14 Grozdenje kot oblika institucionalne podpore
Politika grozdov je v zadnjem desetletju postala pravi trend, saj jo različno intenzivno
uporabljajo bolj in manj razvite države. Grozdi so se namreč izkazali kot učinkovit vzvod
povečanja produktivnosti in kot mesto vodenja razvojnega dialoga na ravni države, regij pa
tudi mest (Revija za projektni management 2004, 4). Preplet povezovanja, sodelovanja in
konkuriranja predstavljajo grozdi. Vanje se povezujejo podjetja iz sorodnih in različnih
dejavnosti, nosilci znanja ter druge institucije in organizacije, ki zagotavljajo kritično maso
znanja, tehnologij, virov in sredstev, pomembnih za krepitev konkurenčnosti posameznih
sodelujočih podjetij in skupine kot celote. A bolj kot opredelitev je pomembno grozdenje.
Ker gre za ustvarjanje dolgoročnih konkurenčnih prednosti, se te snujejo s povečanjem
učinkovitosti podjetij. To jim omogoča boljši dostop do informacij, tehnologij,
dobaviteljev znanja in produktov, posodobitev proizvodnje. Pomembno je tudi ustvarjanje
skupnih marketinških in promocijskih naravnanosti, skupen razvoj in investicije. Podjetja
znotraj grozda delijo skupno vizijo, ne pa vseh poslovnih ciljev. Razlogov za povezovanje
MSP v grozde je torej veliko, najpomembnejše pa lahko razdelimo na (Rojšek 1994, 21):
•
•
•
•
•
pridobitev tehnologije in proizvodnih sposobnosti,
dostop do trga,
zmanjšanje splošnega tveganja,
zmanjšanje finančnega tveganja in finančni dobiček,
konkurenčna prednost,
28
•
•
izboljšanje organizacijskih sposobnosti,
tržne povezave.
Za MSP predstavlja to učinkovito poslovno orodje za oblikovanje vse bolj zahtevnih
razmer na globalnem trgu. Tesno povezovanje zagotavlja zniževanje stroškov prek
skupnega izvajanja poslovnih funkcij, s tem pa predvsem večjo konkurenčnost in trženje.
3.1.15 Euro Info center
Evropska komisija je leta 1987 vzpostavila mrežo EIC kot enega osnovnih instrumentov
pomoči MSP. Mreža je bila ustanovljena s predpostavko, da igrajo mala in srednja podjetja
pomembno vlogo pri ustvarjanju novih delovnih mest, kljub temu pa še vedno obstajajo
ovire za njihov prodor na tuje trge.
Večje ovire, s katerimi se srečujejo podjetja:
•
•
•
•
•
•
•
•
razlike med zakonodajo posameznih držav,
razlike v administracijskih postopkih,
jezikovne ovire,
nekonkurenčnost,
počasno doseganje standardov in certifikatov za varnost in kakovost produktov,
ovire pri vključevanju v javna naročila,
pomanjkanje informacij o trgih,
iskanje ustreznih partnerjev.
Tudi slovenska podjetja se pri vstopanju na evropski trg srečujejo s podobnimi problemi.
Prav zaradi tega je Evropska komisija leta 1993 ustanovila EIC v Ljubljani. V letu 2000 sta
se mu pridružila nova EIC, in sicer v Kopru in Mariboru. Skupaj z EIC Ljubljana
sestavljata slovensko mrežo EIC. Vsi trije slovenski EIC so samostojni centri. Vsak od njih
pripravlja in izvaja svoj program aktivnosti v posameznem letu, pri čemer je pripravljen
skupen program aktivnosti kot tudi skupen pregled financiranja programov.
Mreža EIC je povezava evropskih centrov, ki ponujajo pomoč in podporo malim in
srednjim podjetjem na področju:
•
•
razumevanja evropskega skupnega trga (predvsem za pridružene države),
internacionalizacije MSP (EIC držav članic EU pomagajo MSP tudi pri vstopu na
tretje trge, kot so npr. Azija, Latinska Amerika ipd.).
29
EIC imajo dve poglavitni vlogi:
1. EIC kot pomembna povezava med Evropo in podjetji
EIC informirajo podjetja, jih poučujejo, jim svetujejo in pomagajo na vseh področjih,
povezanih s programi in politiko EU na področju MSP.
2. EIC kot First-Stop-Shop na področju programov in mrež, povezanih z MSP
EIC odgovarjajo neposredno na vprašanja oz. usmerjajo podjetja k drugim institucijam, ki
so kompetentnejše za določena vprašanja. Na ta način podjetja na lokalni ravni dobijo
neposreden, pragmatičen odgovor na vsa svoja vprašanja.
V praksi pa uresničevanje koncepta First-Stop-Shop pomeni tesnejše sodelovanje z
drugimi posredniki informacij, npr. drugimi EIC, Inovacijskimi relejnimi centri idr.
Da je mreža EIC s svojo organiziranostjo in namenom učinkovita in aktualna, pove
podatek, da je število EIC naraslo z začetnih 39 na preko 300. Delujejo v državah članicah
EU, centralni in vzhodni Evropi ter v mediteranskih državah. EIC gostujejo v različnih
krovnih organizacijah (gospodarskih zbornicah, podjetniških in razvojnih agencijah,
bankah, vladnih institucijah.), ki so izbrane s tesnim sodelovanjem Evropske komisije in
vladami posameznih držav.
Uporabniki storitev EIC so:
•
•
•
•
podjetniki in podjetniški centri,
zbornice in združenja,
izobraževalne institucije, svetovalci, študentje in vsi, ki želijo spoznati delovanje
EU, centralne in vzhodne Evrope, mediteranskih držav ter tudi njihove programe in
projekte, namenjene pospeševanju malega in srednje velikega gospodarstva,
vsi, ki želijo navezati stike z omenjenimi državami (http://eic.pcmg.si).
30
3.2
Slovenski programi za pospeševanje podjetništva in MSP
Slovenija se trudi z Antibirokratskim programom, ki je na področju registriranja novih
poslovnih enot pripeljal do poenostavitev in skrajšanja postopkov. Njegov najodmevnejši
rezultat je koncept VEM – Vse na enem mestu, kjer je na enem mestu mogoče urediti vse,
za informacije, pomoč in registracijo (točke e-VEM). Kot zanimivost v treh mesecih
delovanja je bilo izvedenih 1.553 registracij s. p. v novem sistemu, prek interneta pa več
kot 50. Trend naraščanja ustanavljanja s. p. kaže na to, da novi sistem, ki je hitrejši,
enostavnejši, bolj dosegljiv in cenejši, tudi pripomore k odločitvam državljanov za s. p.
(Komisija Evropske skupnosti 2005, 52).
V več državah potekajo natančni pregledi njihovih izobraževalnih sistemov in sistemov
poklicnega izobraževanja, da bi jih bolj prilagodili potrebam trga dela. Slovenija še naprej
popravlja svoj program poklicnega izobraževanja, strokovna izhodišča, in nekatere
dejavnosti je izvajala v sodelovanju z nizozemsko vlado v okviru predpristopnega
programa MATRA. Čeprav je pomen vseživljenjskega učenja vedno bolj poudarjen, le
nekaj držav ponuja celosten sistem za njihovo spodbujanje. Še več, nove možnosti učenja,
na primer e-učenje in dejavnosti razvrščanja, se raziskujejo le v nekaj državah, med njimi
tudi v Sloveniji (Komisija Evropske skupnosti 2005, 42).
Prav tako pripravlja Akcijski načrt za vzpostavitev centralne registrske točke, ki vključuje
naslednje elemente: ločene informacijske sisteme posameznih institucij, elektronsko
komuniciranje, enotno obliko zahtev, centralno zbirko podatkov in sistem za ustrezne
registracijske številke v različnih registrih (Komisija Evropske skupnosti 2005, 50).
Večina držav priznava potencial e-poslovanja kot orodje za izboljšanje konkurenčnosti.
Prav zato ga še naprej podpirajo z dvigovanjem zavesti, zagotavljanjem podpore in celo s
pobudami za MSP, da začnejo z e-poslovanjem. Slovenija je ustanovila vavčerski sistem
svetovanja, ki pomaga MSP v e-poslovanju. To je projekt pod okriljem Pospeševalnega
centra za malo gospodarstvo (PCMG). Gre za sistem subvencioniranega podjetniškega
svetovanja in podjetniškega usposabljanja oz. izobraževanja. Vavčerski sistem svetovanja
predstavlja obliko podjetniške svetovalne podpore države, namenjeno potencialnim
podjetnikom ter malim in srednjim podjetjem (Ekonomski institut Maribor – ekonomske
raziskave in podjetništvo, www.eim-mb.si).
Projekt »E-marketing – orodje za osvajanje evropskega tržišča« je namenjen ciljni skupini
malih in srednjih podjetij (MSP), da bi z uporabo sodobne informacijsko komunikacijske
tehnologije in interneta kot orodja za čezmejni marketing ter razvoj inovativnih on-line
marketinških orodij podprla svoje marketinške aktivnosti in bila na tržišču še bolj
konkurenčna (Ekonomski institut Maribor – ekonomske raziskave in podjetništvo,
www.eim-mb.si).
31
V okviru pomoči pri pripravi in razvoju mednarodnega sodelovanja, podjetjem iz
Slovenije, ki stopajo na tuje trge na območju vključenih držav, je pri pripravi in razvoju
poslovanja na tujem trgu na razpolago član mreže BCN v namembni državi. Ta zagotavlja
ustrezne informacije in osnovno tehnično pomoč, obvešča o splošnih gospodarskih
razmerah in pravnem sistemu ter možnostih za sodelovanje z drugimi podjetij, pomaga pri
iskanju primernih partnerjev, posreduje informacije in napotke za začetek poslovanja,
svetuje pri zahtevnejših poslih ali pomaga pri izbiri primernega strokovnjaka
(www.pcmg.si).
Mednarodne raziskave kažejo, da so razvojne investicije in širjenje inovativnosti za hitrejše
nadomeščanje obstoječih proizvodov z novimi proizvodi višje kakovosti in nižjih stroškov
proizvodnje ključna gonilna sila razvoja MSP. MSP predstavljajo hrbtenico uspešnega
nacionalnega gospodarstva in so ključni dejavnik konkurenčne prednosti v svetovnem
merilu. Prav na tem področju pa Slovenija v primerjavi z gospodarsko uspešnejšimi
državami bistveno zaostaja. Z zagotavljanjem uspešnejših finančnih virov v fazah zagona
podjetja kot tudi v fazah nadaljnjega razvoja in rasti MSP se bodo razlike zmanjšale.
Potrebe podjetniškega okolja kažejo na povpraševanje po tveganih virih financiranja
(garancija, ugodni krediti za nastajajoča in nova podjetja) in po neposrednih spodbudah za
ustanovitev, zagon, rast podjetij in za povečanje dodane vrednosti na zaposlenega v MSP.
Treba je povezati javne vire financiranja s privatnimi in dosegati sinergijske učinke. V
današnjem konkurenčnem okolju so ugodnejša finančna sredstva bistven dejavnik
konkurenčnosti podjetja, vendar le v primeru, če ima podjetje tudi primerne druge
dejavnike, kot so rastoči trg, tehnologijo in znanje.
Poudarja se potreba po spodbujanju podjetniške pobude, pritegnitvi zadostnega rizičnega
kapitala za zagon podjetij in podpiranju močnega evropskega industrijskega temelja ob
hkratnem omogočanju inovativnosti, več boljših naložb v izobraževanje in usposabljanje,
uporabe informacijskih in komunikacijskih tehnologij (Zakon o spremembah in
dopolnitvah zakona o podpornem okolju za podjetništvo, www.mg.gov.si).
Z vsemi temi ukrepi podpore MSP naj bi se v Sloveniji dosegli zastavljeni cilji, zlasti
povečanje zaposlovanja na podlagi novih programov, pospeševanje in spodbujanje
konkurenčnosti malega gospodarstva, zlasti na mednarodnih trgih, pospeševanje uvajanja
sodobnih tehnologij, pospeševanje ustanavljanja in razvoja enot malega gospodarstva z
visoko stopnjo inovativnosti, pospeševanje skupnega nastopa podjetij na mednarodnih
trgih in posojila za projekte MSP ter vlaganja ali sofinanciranje poslovne infrastrukture
(pospeševalni centri, inkubatorji).
32
3.3
Nosilci in instrumentarij podpore MSP na Nizozemskem
Razvita svetovna gospodarstva posvečajo posebno pozornost sektorju MSP, saj se
zavedajo da ta prispevajo znaten delež v razvoju in rasti narodnega gospodarstva. Za ta
sektor podjetij je edina možnost razvoja na globaliziranem svetovnem
trgu v
medsebojnem sodelovanju in povezovanju. Ker gre pri državni podpori v posameznih
državah vedno za zaokrožen komplet specifičnih ukrepov in aktivnosti, ki se jih ne da
reducirati ali v popolnosti posnemati, lahko le analiziramo nekaj uspešnih modelov iz
različnih držav. Vsak prenos določene podpore in modela mora biti grajen glede na
karakteristike države oziroma regije. Upoštevati je treba več dejavnikov: zgodovino,
tradicijo, formalne in neformalne zakone v okolju in drugo (Antončič, Petrin, Študijsko
gradivo 2002). V naslednjem podpoglavju si bomo ogledali nekaj primerov nizozemskega
spodbujanja MSP.
V enaindvajsetih gospodarskih zbornicah, ki delujejo po splošnem gospodarskem pravu,
skrbijo predvsem za uvajanje gospodarskega reda, za prenos informacij k uporabnikom ter
za predstavljanje interesov regionalnih podjetij. V začetku leta 1998 so sprejeli nov zakon
o delovanju zbornic, ki v osnovi nadgrajuje prejšnjega (1963) s povečanjem vloge
regionalnih zbornic za delovanje v krajevnem območju. Zbornice po novem delujejo na
profitni osnovi, kar je takoj spremenilo njihovo vlogo in usmerjenost k nalogam, ki jih
uporabniki resnično potrebujejo. S tem so sprostili tudi proračunsko porabo in jo v skladu z
evropskimi smernicami preusmerili na konkretne projekte malega gospodarstva.
Uveljavljajo princip »veliki plačujejo za majhne«, kar se sklada z močjo velikih pa tudi s
perspektivnostjo malega podjetništva. Zbornični sitem dopolnjuje resorska skrb države
oziroma vlade, ki jo dopolnjujejo izključno komercialno usmerjene svetovalne in
izobraževalne institucije.
33
TABELA 2: ENOSTAVNA LOKALNA IN REGIONALNA STRUKTURA:
INFORMACIJE IN NASVETI
Splošne informacije in osnovni nasveti
(first line)
Vsa mala in
srednje velika
podjetja
Posebne
kategorije
majhnih in
srednje velikih
podjetij
Gospodarske zbornice
Syntense (združenja podjetnikov)
Specifične informacije in
detajlni nasveti (second
line)
Banke
Davčni uradi
Računovodstva
Institucije za usposabljanje
Občine
Splošne informacije in osnovni nasveti
(first line)
Specifične informacije in
detajlni nasveti (second
line)
mreže po sektorjih, lokalne, usmerjene in
ciljne (večinoma ponovni podjetniki)
lokalne svetovalne točke za nove
podjetnike (večinoma ciljne skupine:
etnične skupine, ženske, prejemniki
pomoči)
mreže po sektorjih, lokalne,
usmerjene in ciljne
(večinoma ponovni
podjetniki)
lokalne svetovalne točke za
nove podjetnike (večinoma
ciljne skupine: etnične
skupine, ženske, prejemniki
benificij)
TNO – MKB iniciativa
(visoko rastoča podjetja)
Mama cash (ženske)
Stason (etnične skupine)
LiveWire (mladi)
Enterprise (prejemniki
državnih pomoči)
IMK posredovanje
Trenerji
Mentorji
Komisarji (srednja podjetja)
Vir: The Entrepreneurial Society, Ministerie van Economische Zaaken, Hague 2000, 43).
34
Nizozemsko gospodarstvo je v osnovi v privatnih rokah. Povojni razvoj je bil voden in
spodbujan z vladno politiko in vladni uradi so finančno podprli širjenje industrije ter MSP.
Kljub temu so zahodne province ostale središče nove industrije, še posebej storitvenega
sektorja. V lokalni upravi so najpomembnejše institucije občine, po vojni so njihovo
število zmanjšali na 670 in jih vodijo koncili, le-te pa župani, ki vodijo upravo ter
administracijo avtonomno, v mnogih zadevah, nacionalne zakonodaje ter lokalnih
predpisov pa so predvideni postopki kooperacije.
Država je razdeljena na 12 provinc/regij: Drenthe, Flevoland, Frizija, Gelderland,
Groeningen, Južna Holandija, Limburg, Overijssel, Severna Holandija, Severni Brabant,
Utrecht in Zelandija. Njihov administrativni sistem ima enako strukturo kot občinski:
direktno voljene predstavnike, ki volijo člane izvršilne oblasti, razen predsednika, ki ga
določi vlada. Glavna vloga regij vključuje nadzor občin v njihovih mejah, posebno so
pomembni vodni nadzorni sveti zaradi njihove naravne ogroženosti.
Province in občine igrajo ključno vlogo pri reševanju konkretnih težav podjetnikov.
Navsezadnje, mnoge ciljne strategije morajo upoštevati socialne okoliščine ter politično
moč na lokalni ravni. Pogoste težave poslovnih lokacij, oskrbe z informacijami, nasveti,
povezovanje se rešujejo. Tretjina podjetij sodi, da njihova namestitev (lokacija) ni dobra.
Prenova starih lokacij ter ureditev novih je skrb velikih mest in regij.
Podjetniki sami so najboljši svetovalci, svetovanje je tržna aktivnost, 40 % novih
podjetnikov se obrača na svoje sodelavce, sistem so imenovali Syntens. S projektom
Businees Lift pomagajo »povratnikom« (restarters). Privatne institucije mentorjev –
izkušenih menedžerjev – pomagajo pri posebnih potrebah, natančno so opredeljeni tudi
drugi posebni programi (Benchmarking the Netherlands 2000, 86).
Na Nizozemskem deluje veliko podpornih služb, ki so na voljo za MSP. Večinoma
ponujajo finančno podporo, kot so posojila, garancije, davčne olajšave, zunanje svetovanje,
sprejem, prometne zveze in osnovne informacije, ter informacijske dejavnosti, ki so v
istem rangu.
Nudijo tudi nasvete za podjetja, ki so v finančnih težavah – Podjetniški odzivni odbor je
organizacija upokojenih podjetnikov, generalnih direktorjev s podjetniškimi izkušnjami in
strokovnjakov, ki nudijo prostovoljno brezplačno svetovanje za MSP. Svetovanje o
stečajih je pomemben del dejavnosti. Priljubljenost Podjetniškega odzivnega odbora se je
zaradi čvrstega reklamiranja občutno povečala. Naraslo je število strank, pa tudi število
prostovoljcev, ki nudijo svoje storitve (Komisija Evropske skupnosti 2005, 31).
Ernst&Young je servis za MSP, kjer kreirajo vse, kar potrebujejo MSP. Svetovalci so
popolnoma seznanjeni s spremembami, inovacijami in pravili, ki vplivajo na podjetje.
Podjetja imajo pri servisu tudi eno fiksno kontaktno osebo, ki se poleg svetovanja vede kot
zakoniti zaupnik. Ponujajo torej storitve, ki jih podjetje v določenem trenutku potrebuje
(www.ey.com).
M.K.B Nizozemska je združenje, ki skrbi za interese MSP, varuje interese okrog 186.000
podjetnikov. V njihovem imenu se M.K.B pogaja in posvetuje z EU, vsemi provincami,
lokalno vlado, s partnerji in z drugimi (www.mkb.nl).
35
Zunanje svetovanje večinoma ponujajo privatniki, ki pogosto sodelujejo s ponudniki na
tem področju. Še posebej so pogosta svetovanja o planiranju in strategijah. Dve pomembni
podporni storitvi na tem področju sta začasna podjetniška pozicija (TOP) in LiveWire.
TOP sodeluje z univerzo Twente. Je javna institucija na Nizozemskem. Cilj omenjene
storitve je transfer znanja in tehničnih inovacij kot tudi vzpodbujanje podjetniškega
vzdušja med študenti. Poleg nasvetov glede planiranja in opredeljevanja strategij nudijo
začetnikom tudi finančne podpore in prostor za začetek njihovega poslovanja. Pomemben
temeljni pogoj je, da ima podjetje inovativno poslovno idejo in da se želi nastaniti v
Twenteju. TOP je prepoznaven kot dobra praksa na področju treniranja in informacij
Evropske komisije. Visoka uspešnost TOP-a je pripomogla k dobremu podjetniškemu
ozračju in k večanju trga tehnoloških zmožnosti na univerzi Twente. Vodene storitve se
poznajo tako pri univerzitetnem intelektualnem življenju kot tudi pri njihovih projektih.
LiveWIRE upravlja privatno podjetje in je namenjeno začetnikom. Ideja je nastala v
podjetju SHell iz Amerike pred približno 20 leti in je zdaj implementirana v večini
državah. Osnovni namen je skrb za neodvisno svetovanje, da bi se stimuliralo kakovostno
podjetništvo med mladimi ljudmi. To dosegajo z veliko mrežo svetovalcev, saj pomagajo
pri pisanju poslovnega načrta, pri dostopu do financ in izbiri lokacije. LiveWIRE je
brezplačno za MSP in samostojne podjetnike (Support Services for micro, small and sole
Proprietors Business, 2002, 6).
36
3.4
Podporni programi Nizozemske pri pospeševanju podjetništva in MSP
Na gospodarskem področju obstajajo med Slovenijo in Nizozemsko odprte možnosti
sodelovanja; glavna ovira je še vedno nizka stopnja prepoznavnosti držav in gospodarskih
potencialov. Leta 2003 je bila ustanovljena slovensko-nizozemska poslovna platforma, ki
združuje podjetja in institucije, ki sodelujejo z Nizozemsko (http://www.gzs.si).
Slovensko nizozemsko poslovno združenje SDBP – Slovene Dutch Business Platform je
prostovoljno, nevladno, nepolitično in neprofitno stanovsko združenje poslovnežev iz
Slovenije ali tujine, slovenske, nizozemske ali druge narodnosti, in je ustanovljeno po
določilih Zakona o društvih.
Namen SDBP je širitev mednarodnih poslovnih povezav v Sloveniji na splošno, posebno
pa razvijati in/ali krepiti ekonomske povezave med Slovenijo in Nizozemsko. Naloge
SDBP:
• medsebojno spoznavanje in druženje,
• izmenjava izkušenj in znanja med člani,
• izmenjava izkušenj in znanja s poslovneži v Sloveniji kakor tudi zunaj njenih meja,
• sodelovanje z drugimi poslovnimi združenji, strokovnimi in vladnimi
organizacijami,
• izvajanje neprofitne dejavnosti, ki pomeni uresničevanje ciljev SDBP, in za člane
koristne aktivnosti, kot so: druženja, posebni dogodki in ekskurzije, kjer se člani
lahko srečujejo in učijo, izdajanje biltena (http://www.sdbp.si/statutesslo.htm).
Med Nizozemsko in Slovenijo obstaja tudi precej možnosti za višje oblike sodelovanja,
npr. pri skupnem nastopu na trgih jugovzhodne Evrope, kjer lahko nizozemskim podjetjem
precej pomagajo izkušnje slovenskih podjetij, izkušnje nizozemskih podjetij pa lahko
pridejo prav slovenskim družbam, ki poslujejo s čezmorskimi državami.
Kraljevina Nizozemska znova odkriva svoj podjetniški polet. Podjetništvo je zato v
središču zanimanja, je široko priznano, cenjeno in velja za veliko vrednoto. Kar 90 %
Nizozemcev je naklonjeno novim podjetjem in podjetništvu, vsak dan jih več kot 100
začenja s svojim lastnim poslom. Posledica te silne vneme je v zadnjih letih porast za več
kot 50 % v številu podjetij. V preteklih nekaj letih je razvoj podjetništva glavni namen
politike nizozemske vlade. Poudarjajo, da je ravno podjetniško usklajevanje ključ
neprecenljive vrednost MSP, saj kreira nova delovna mesta. Zaradi fleksibilnega in
inovativnega odzivanja tvori nova povpraševanja ter konkurenčne razmere oziroma na
splošno ustvarja gospodarsko rast in napredek. Osrednji namen nizozemske vlade je tako
stimulirati nastanek številnih novih MSP ter pripraviti ozračje, ki opogumlja podjetja k
nadaljnji rasti.
Nič manj kot 99 % privatnih podjetij na Nizozemskem je iz sektorja MSP. To predstavlja
60 % vse zaposlitve v podjetništvu.
37
MSP predstavljajo več kot 560.000 podjetij, ki priskrbijo zaposlitev 2,5 milijona ljudem.
1. 425 000 podjetij zaposli do 5 ljudi
2. 69 000 podjetij zaposli 5 do 10 ljudi
3. 52 000 podjetij zaposli 10 do 50 ljudi
4.
7 000 podjetij zaposli 50 do 250 ljudi
Omenjeni sektor je razdeljen na:
ƒ komercialne (trgovske, reklamne) storitve
ƒ prodaja na drobno
ƒ industrija
ƒ nega
ƒ prodaja na debelo
ƒ avtomobilska popravila
ƒ gostinstvo
24 %
13 %
13 %
12 %
11 %
9%
8%
Promet MSP sektorja znaša 449,5 milijard evrov in presega 50 % celotnih komercialnih
storitev.
MSP daje pomemben prispevek tako h kakovosti družbe kot tudi k strukturi (zasnovi)
regionalno-lokalnega dela, kot nihče drug. Tudi ostale nove storitvene oblike in neskončne
tehnične inovacije so v sektorju MSP razvite. MSP zaradi tega sprejema veliko
ekonomske, družbene in politične prepoznavnosti. In si jo tudi zasluži. Modernim MSP na
Nizozemskem to dodaja blišč in posebno dimenzijo. V sektorju MSP je ekonomija
najpomembnejši motor. Motor, ki konstantno potrebuje močno injekcijo (www.mkb.nl).
Vendar pa so imeli na Nizozemskem tudi skrbi glede tega, da je bil vrhunec novih »startup« podjetij že dosežen v letu 1995 in da od takrat ni nekega novega zagona. Pripravljenost
okolja za podjetništvo na Nizozemskem je indikator dinamike ter inovativnosti nacionalne
ekonomije, stopnja, do katere gospodarstvo omogoča nove iniciative podjetij.
Kljub hitremu povečanju ustanovitve podjetij (5 %), deleža novih podjetnikov (10,2 %) ter
vstopanja novih podjetij (10 %) v Nizozemski čutijo, da zaostajajo za primerjanimi
državami. Število hitro rastočih podjetij med MSP je eno najnižjih (6 %). V Združenih
državah Amerike dosegajo tudi 25-odstotno rast (Benchmarking of Netherlands 2000,
190).
V tem primeru krivijo birokratske prijeme – zelo velika natančnost namesto
prilagodljivosti/fleksibilnosti vlade. Komisija za administrativne ovire že leta ukvarja z
celotno nizozemsko upravo in opozarja na kršitve birokracije s treh vidikov:
konkurenčnosti, deregulacije in kakovosti dela.
38
Dopolnitve Zakona o bankrotu (Bankruptcy Act) predvideva odgoditev MSP, kar olajša
uspešno reorganizacijo in oživitev. Brez dvoma pa je največja ovira pri delovanju različnih
državnih uradov ter komplicirane sheme, zato v urejanje vključujejo podjetništvo z manj
ovirami (The Entrepreneurial Society 2000, 8–9):
• blažitev administrativnih ovir, predvsem za zaposlovanje;
• pilotne »one-stop« pisarne za integrirano ponudbo MSP;
• poenostavitev ter povečanje spremenljivosti spodbujevalne in subvencijske sheme;
• paket davčnih ugodnosti za start, modernizacijo in spreminjanje dejavnosti;
• povečanje obsega vstopnega tveganega kapitala s povečanjem proračuna za MSP;
• učenje mladih o podjetništvu in ponujanje priložnosti za pripravo;
• podpora podjetnikom pri vstopanju na tuje trge (nasveti);
• izboljševanje podjetniškega okolja skupaj s provincami/regijami, črpanje EUpomoči.
Raziskovalci na institucionalni ravni so se usmerili v preučevanje vloge hitro rastočih
podjetij v državni ekonomiji, v kvantitativno merjenje deleža le-teh na Nizozemskem in
dejanskemu prispevku k zaposlovanju, prodaji, v korelaciji z dejavnostjo, finančnim
stanjem, starostjo ali usmerjenostjo v izvoz (Enterpreneurship Monitor, Special Issue on
SMEs in Nerherlands 2001, 6).
Nizozemska je prva med deželami, ki je začela za svojo vladno politiko ter nadzor nad
učinkovitostjo sistema izvajati benchmarking kot sodobno metodo primerjanja z bolj in
manj učinkovitimi sistemi. Ministrstvo za ekonomske zadeve je prvič naredilo raziskavo
leta 1995, v letu 2000 že tretjo. Dobro prakso posnemajo številne evropske države
(Nemčija, Francija VB, Irska) pa tudi ZDA in Japonska, v letu 2000 tudi Slovenija. Namen
mednarodne menjave ni zgolj prikaz nivoja pripravljenosti lastne nacionalne ekonomije,
temveč tudi učenje najboljših postopkov od drugod. Zavedajo se, da preprosto posnemanje
in prenos ni vselej mogoč. Seveda države med seboj ne tekmujejo, a njihova podjetja
morajo vendarle izkoriščati vpliv gospodarskih razmer in pogojev, ki se med seboj
razlikujejo: makroekonomske razmere, davčna klima, ponudba in kakovost človeških
virov, razmere za inoviranje, fizično okolje (infrastruktura in kakovost življenjskega
okolja), način delovanja tržnih produktov ter storitev. Benchmarking nacionalnega okolja,
ki ga vestno uporabljajo najbolj razvite ekonomije, sistematično obdeluje vse temeljne
pogoje v nacionalni ekonomiji ter uči politike iz ekonomij najbolj uspešnih gospodarskih
držav (Enterpreneurship Monitor, Special Issue on SMEs in Nerherlands 2001, 13).
Zdravo konkurenčno okolje naj bi se izkazovalo s stopnjo napredka in rasti zaposlovanja,
in če so bili Nizozemci v začetku devetdesetih še na slabšem od primerjanih (Nemčija,
ZDA, Japonska, Danska, VB in Belgija ter dodatno Avstralija in Nova Zelandija), so
postali v desetih letih ti kazalci za Nizozemsko, deželo tulipanov, odlični. Številni avtorji
iz različnih držav EU ugotavljajo, da se tudi države z enakim obdobjem članstva v EU v
mnogih pogledih med seboj razlikujejo.
39
TABELA 3: PREDVIDEVANJE – STARI STIL PROTI PREDVIDEVANJE – NOVI
STIL
STARI STIL (old style)
Napovedovanje prihodnosti
Znanstvene aktivnosti
Široko in ambiciozno
Dolgoročni horizont
Incident
Izolirana akademska razmišljanja
Kvantitativne tehnike
NOVI STIL (new style)
Odkrivanje strateških možnosti
Instrumenti skladni s politiko
Usmerjeno in praktično
Pogosto kratki in srednji roki
Proces
Interakcija z uporabniki
Kvantitativne & kvalitativne
tehnike
procesne
Vir: Learning Without Constraint, Ministry of Education, Culture and Science, The
Netherlands 2001, 27.
Očitno tudi višje razvite države niso prepričane vase v smislu, da že imajo najboljše rešitve
in da jim ni treba iskati novih rešitev glede spremembe v svetu. Tako je denimo
Nizozemska z Nemčijo v medsebojnem dogovoru uporabila podrobno komparativno
analizo obeh držav in njunih institucij, v prepričanju, da se lahko ena od druge veliko
naučita. V razpravah je prevladalo mišljenje, da je večja fleksibilnost Nizozemske in njena
večja pripravljenost za potrebne spremembe posledica družbenega konsenza, ki ga je
Nizozemska dosegla takrat, ko je imela resne težave v svojem razvoju (Benchmarking the
Netherlands 2000, 117).
Nizozemska je kljub svoji geografski majhnosti vendarle gospodarska velesila. Nekdanja
bogata kolonialna posestnica s številnimi vezmi po svetu ohranja svoj kozmopolitski
značaj v novi tekmi, ki jo spodbuja globalizacija svetovnih tržišč. Tako je denimo trg
delovne sile na Nizozemskem že zdavnaj večnacionalen in celo skrajneži so se že navadili
na delavce različnih populacij in jezikov. Ne najpomembnejša, vendar pogosto
obravnavana tema je ravno podjetniška moč emigrantov – etničnih skupin, ki lahko vidijo
staro okolje na nov inovativen način (Benchmarking the Netherlands 2000, 107). Te
razmere pa lahko primerjamo tudi z našo državo, kjer lahko priseljence uporabimo kot
prednostni potencial, ne pa da – tudi v svojem demografskem upadanju – gledamo le
njihove slabosti.
Malo število »etničnih« podjetnikov se v zadnjih letih znatno popravlja, kar je skladno z
nacionalno politiko ter EU o prostem pretoku ljudi, ki naj bi svoje učinke v prihodnjih letih
še močneje izrazila. Pri razlikovanju podjetnikov z ofenzivnim motivom (neodvisnost,
ideja) ter defenzivnim motivom (majhni prihodki, male možnosti zaposlitve, nizek status v
družbi) so etične manjšine pogosteje podrejene zadnjim. Pri spodbudah želijo nacionalne
skupine usmeriti k izbiri pravih dejavnosti, izboru storitev oziroma proizvodov, lokacije in
k delovanju zunaj etičnega prostora (Benchmarking the Netherlands 2000, 107).
Prav zaradi svojega zgodovinskega razvoja je Nizozemska dežela multinacionalk (70 %
vsega kapitala) in velikih podjetij. Le-ta v veliki večini znajo najti v svojem ogromnem
portfelju znanja, zmožnosti in moči za prilagajanje.
40
Mnoga od njih se tudi pogosto odločajo za najsodobnejše pristope k notranjemu
podjetništvu, »spin-off« učinkom odcepljanja, outsourcingu svojih samostojnih programov.
Vendar načrtovalci državnega razvoja ugotavljajo, da gre pri tem pogosto za mešanje
konceptov, za politiko, ki jo vsiljujejo multinacionalne združbe izključno zaradi svojih
koristi in izhajajoč iz lastnih vizij. Vendar nacionalna politika spodbujanja podjetništva
daje velik pomen tudi notranjemu podjetništvu (intrapreneurship), odcepljanju (spin-off)
ter izločanju (outsourcing) iz velikih podjetij (Benchmarking the Netherlands 2000, 107).
Možne navedene rešitve na lokalni in regionalni ravni, ki izhajajo iz nizozemske
politične podpore, so (The Enterpreneurial Society 2000, 44):
• odstranitev zavor v postopkih in predpisih za nove podjetnike;
• poenostavitev pravil, izboljšanje javnih služb, jasnost dela;
• oglaševanje naklonjenega okolja za podjetnike;
• mesta izboljšujejo fizično infrastrukturo za nova podjetja;
• revitalizacija starih objektov;
• sodelovanje vseh mest v primerjalnem »benchmarking« projektu poslovnega
ozračja mest;
• mesta preverjajo dodatne finančne iniciative za nove podjetnike;
• mesta (Amsterdam, Haag, Rotterdam, Ultrecht) imajo načrte za mentorje etničnih
podjetnikov;
• opogumljanje vseh mest za stalno spodbudo podjetništva;
• do leta 2010 bodo investirali okoli 100 milijonov evrov v projekte mehke
ekonomije in okoli 500 milijonov evrov v fizično infrastrukturo.
Nizozemska želi biti do leta 2010 med prvimi petimi kar zadeva učenje delavcev in v
vodilni skupini glede sodelovanja v izobraževanju in usposabljanju oseb, starih od 24 do
64 let. To bi utrdilo njeno 5. mesto v Evropi. Nizozemska vlada krepi odzivnost trga
usposabljanja tako, da podpira inovativne pobude zasebnega sektorja, ki so dale zanimive
rezultate. Prvič, »Shema subvencij za spodbude za usposabljanje« je razvila številne
inovativne projekte usposabljanja v vseh večjih sektorjih in se bo v prihodnosti
osredotočila na razširjanje najboljših praks. Drugič, pospešila je zaposlovanje s tem, ko je
premostila vrzel med delom in učenjem. (Komisija Evropske skupnosti 2005, 41).
Vse primarno, sekundarno in višje šolsko izobraževanje oskrbuje vlada (občinsko ali
privatno) ali pa je v privatni lasti. Zelo malo je protestantskih in katoliških šol. Vse
privatne šole, ki dosežejo zakonske standarde, se financirajo tudi iz državnih skladov na
enakopravni osnovi kakor njihove javne partnerice. Srednje šole so »večtirne«, med njimi
so tudi petletne za pripravo na višješolske študije in šestletne Pripravljalne znanstvene
srednje šole, ki so predpisane kot univerzitetne. Nizozemska vlada daje ogromen poudarek
izobraževanju in raziskovanju. Po Evropskem vrhu v Lizboni 2000, kjer je bila izražena
želja EU, da postane Evropa prostor najbolj dinamične in konkurenčne regije v svetu, je
nizozemska vlada sporočila, da je njen namen postati vodilna v tem pogledu v EU.
Strategije dajejo na prvo mesto znanje, inovacije in socialno skladnost. Kako naj vlada vidi
svojo vlogo v izobraževanju (tudi drugje)? Sedanja oblika vladnega nadzora je pogosto
neučinkovita (po nizozemskih izkušnjah). Denimo, izobraževanje je preveč osredotočeno
na ponudbeni strani kot na strani povpraševanja.
41
Iz tega sklepajo, da mora centralna vloga vlade sloneti na treh principih (postavljenih za
izobraževanje in raziskovanje):
• Usmeritev: vlada mora oblikovati pregleden okvir svoje politike (v primeru
izobraževanja: zadovoljiva kakovost, dostopnost in učinkovitost), sicer pa jasne
informacije o svojem delu
• Obseg: vlada mora ponuditi več prostora akterjem: šolam, lokalnim oblastem,
delodajalcem in drugim za doseganje njihovih ciljev; sleherni učitelj mora znati
organizirati proces izobraževanja, kot ga vidi optimalno (spoštovanje
profesionalnosti)
• Odgovornost: 50 milijonov guldnov (leta 2001) denarja davkoplačevalcev je bilo
potrošenih za izobraževanje in raziskovanje; družba mora vedeti, kaj dobi za
določen vložek (Learning Without Constraint 2001, 27).
Več nizozemskih vladnih agencij je združilo svoje storitve v novem digitalnem centru,
kjer je na enem mestu mogoče urediti vse (Virtualna poslovna pisarna), ki podjetjem
zagotavlja upravne informacije. Pisarna zagotavlja informacije obrtnih zbornic in davčnih
oblasti, pričakuje pa se, da bo postopoma vključevala tudi podatke občinskih organov in
drugih organizacij (Komisija Evropske skupnosti 2005, 51).
Razvili so tudi pakete za odprtje podjetij, ki zagotavljajo ključne informacije za odprte
MSP in delovni zvezek, ki MSP skozi vprašalnik v 20 korakih pomaga pri razvoju spletne
strani in spletne strategije. S podjetniki, ki naročijo tiskano različico delovnega zvezka,
stopi v stik svetovalec, ki lahko nudi praktično pomoč, če je to potrebno (Komisija
Evropske skupnosti 2005, 76).
Podjetniško izobraževanje je lahko zelo učinkovito, če je na voljo v poklicnih srednjih
šolah, saj so dijaki takrat tik pred vstopom na trg dela. Tako lahko predstavlja dragoceno
priložnost samozaposlitve. Na Nizozemskem bo vlada od leta 2006 na poklicnih srednjih
šolah financirala ustvarjanje poslovnih inkubatorjev (Komisija Evropske skupnosti 2005,
12).
Na Nizozemskem je vlada prav tako v šolah financirala pilotne projekte. Podpora je
vključevala razvijanje učnega gradiva za učitelje, organizacijo seminarjev in usposabljanj
zanje. Zdaj je cilj, da bi ostale šole spodbudili k tem projektom tako, da bi šolskim
upravam, učiteljem in učencem predstavili dobro prakso. Razširjanje dobre prakse in
dejanske izkušnje v šolah lahko na podlagi avtonomnosti izobraževalnih institucij služijo
kot realističen način spodbujanja podjetništva in MSP ter doseganje napredka na tem
področju (Komisija Evropske skupnosti 2005, 16).
Kakovost akademskega raziskovanja na Nizozemskem je zelo visoka, najboljša v EU.
Problem premajhnega prenosa temeljnih raziskav in inovacij v nove posle je podoben kot v
povprečju EU, tako imenovani Evropski paradoks – veliko znanja in premajhna
komercialna izkoriščenost še močneje izražajo skromna privatna vlaganja v R&D. Država
vlaga prek nacionalne organizacije NOW (National Organisation for Scientific Research)
(Learning Without Constraint 2001, 76).
Prav tako so si zastavili cilj zmanjšati upravne obremenitve podjetij za 25 % do leta 2007
(Komisija Evropske skupnosti 2005, 8).
42
Nizozemska je med vodilnimi državami na področju uporabe presoje vplivov. Postopek
presoje vpliva je sestavljen iz dveh faz: faza 1 se imenuje hiter pregled in se osredotoča na
potrjevanje izbire instrumentov, in ali obstaja možnost za znatne posledice na poslovno
skupnost, okolje, izvedljivost ali izvršljivost. V fazi 2 pa se različne presoje dejansko
izvedejo. V obeh fazah preizkus izvaja ministrstvo, ki je odgovorno za zakonodajni
predlog. Preizkus potrdi tako imenovani organ za predlagano zakonodajo, ki ga skupaj
upravljata Ministrstvo za gospodarske zadeve in Ministrstvo za okolje in za pravosodje.
Presojo vpliva uporabljajo za odkrivanje ovir za MSP (Komisija Evropske skupnosti 2005,
26).
Nizozemsko Ministrstvo za gospodarske zadeve je sprožilo Program o zunanjem
usmerjanju, da bi izboljšalo znanje upravnikov o poslovanju MSP. Eden izmed treh
elementov tega programa je aktivno posvetovanje, med drugim v obliki tako imenovanih
»pica sej«. To so neformalni sestanki v času kosil s podjetniki in z državnim sektorjem
Ministrstva za gospodarske zadeve, kjer se namesto predstavniških organizacij posamezni
podjetniki sami posvetujejo o svojih pogledih in idejah glede vsebine prihodnje politike.
Te »pica seje« so že zdaj dobro utrjene. Predstavljati si jih je mogoče kot novo tradicijo pri
postopku oblikovanja politike (Komisija Evropske skupnosti 2005, 81). Vlada Kraljevine
Nizozemske je oblikovala dva programa pomoči: MATRA-flex Programme in PSO
Accesstion short Programme (PPA short). Cilj obeh programov je pomoč posameznim
državam pri uvajanju in izvajanju evropskega pravnega reda in na ta način tudi krepitev
sodelovanja vladnih institucij države prejemnice pomoči z nizozemskimi vladnimi
institucijami.
43
4
4.1
EU KOT PODPORNI SISTEM SLOVENIJI IN NIZOZEMSKI V OKVIRU
MSP
Vstop Slovenije in Nizozemske v EU
Slovenija postala članica EU 1. maja 2004, medtem ko je Nizozemska to postala že veliko
prej, in sicer kot ustanovna članica leta 1951. Vključitev Slovenije v EU je prinesla nove
zahteve, hkrati pa so se odprle tudi nove možnosti za vključitev slovenskih podjetnikov na
trge EU in možnost koriščenja evropske pomoči, namenjene podjetnikom.
V zadnjih desetih letih je Slovenija dosegla pomembno strukturno spremembo v smislu
premika zaposlenih iz velikih industrijskih podjetij v MSP, predvsem v storitvenem
sektorju. Število podjetij na 1.000 prebivalcev se približuje povprečju EU, v MSP je
zaposlenih
že
več
kot
60
odstotkov
zaposlenih.
S članstvom v EU so podjetjem postali dostopni tudi programi za financiranje drobnega
gospodarstva in obrti, ki se financirajo prek Evropske investicijske banke, in posojila
Evropskega investicijskega sklada.
MSP, ki so opredeljena kot podjetja z manj kot 250 zaposlenimi, predstavljajo velik del
evropskega gospodarstva. Končno so deležna pozornosti, saj veljajo za stalen vir idej,
inovacij in podjetniških spretnosti. MSP so vodilni delodajalci in glavni vir delovnih mest.
V EU je 23 milijonov MSP. Nudijo približno 75 milijonov delovnih mest in predstavljajo
99 % vseh podjetij. MSP so ključni del evropske industrije, saj v nekaterih industrijskih
sektorjih, kot so na primer tekstilna, gradbena ali pohištvena industrija, zagotavljajo 80 %
delovnih mest. MSP so glavni vir podjetniških sposobnosti in inovacij ter spodbujajo
gospodarsko in družbeno kohezijo. Evropska komisija se zaveda njihovega pomena za
gospodarstvo in želi zagotoviti tudi njihovo vključenost tudi v elitni program raziskav in
razvoja (www.evropska-unija.si).
4.2
Pomembnost EU za MSP
Postopki Evropske komisije za usklajevanje in sodelovanje so nacionalnim oblastem v
vseh državah članicah EU v vse večjo pomoč pri prepoznavanju in uspešnem izvajanju
pobud za izboljšanje pogojev za MSP. Nova strategija Komisije je osredotočena na pomoč
različnim malim podjetjem, pa naj bodo to novoustanovljena podjetja, hitro rastoča
podjetja, tradicionalna družinska podjetja, obrtniki ali samostojni podjetniki. Njihove
probleme raziskujejo na ravni EU, rešitve pa je moč uporabiti po vsej Uniji, s čimer lahko
evropske regije izkoristijo skupne izkušnje. To je še zlasti izpostavljeno v Evropski listini
za mala podjetja, ki državam omogoča merjenje napredka in izmenjavo najboljših praks na
tem področju. Iz tega je mogoče razbrati, da temu segmentu EU posveča toliko pozornosti,
kot je politika javnih ali velikih podjetij nikoli ne bo deležna (www.evropska-unija.si).
44
4.3
Pomembnost MSP za EU
Velik del zakonodaje, ki pomembno vpliva na delovanje in razvoj MSP, kot so politika
zaposlovanja, socialna politika in okoljska politika, nastaja na ravni EU.
Oblikovana mora biti ustrezno, da ne bo še dodatno obremenila malih podjetij, ampak
njihova bremena upoštevala. Evropska komisija je zato uvedla t. i. odposlanca MSP, ki naj
bi zastopal potrebe MSP na evropski ravni. Odposlanec spoznava in ocenjuje probleme
MSP ter je nekakšen »veleposlanik« malih podjetjih pri Evropski komisiji. Da bi bile
politike bolj prijazne do MSP, odposlanec redno pregleduje delovni program Komisije in
išče pobude, ki bi lahko posebej vplivale na MSP. V letu 2006 je posebna pozornost
namenjena 10 ukrepom na štirih ključnih področjih: zdravje, varnost pri delu, varstvo
potrošnikov, razvoj delovnega prava in strategija odpiranja trga (www.evropska-unija.si).
4.4
Podjetniška politika Evropske unije
EU naj bi do leta 2010 postala najbolj konkurenčno in dinamično gospodarstvo na svetu,
temelječe na znanju, doseganju trajnostne ekonomske rasti, ustvarjanju večjega števila
novih in boljših delovnih mest in večje družbene povezanosti. Kot je bilo omenjeno, so
mala podjetja hrbtenica evropskega gospodarstva. Mala podjetja predstavljajo v EU
najpomembnejši spodbujevalec inovacij ter družbenega in lokalnega povezovanja v
Evropi, po drugi strani pa so izredno občutljiva na spremembe poslovnega okolja.
Vsakršno pozitivno izboljšanje pogojev poslovanja se zelo hitro pokaže v povečani
uspešnosti njihovega poslovanja.
Da bi čim bolje izkoristile potencial, ki ga predstavljajo mala podjetja, so si evropske
države za izhodišče pri oblikovanju podjetniške politike postavile koncept »think small
first«, ki jih sili k sprejemanju ukrepov, ki bodo najprej odpravili morebitne težave in
zadovoljili potrebe malih podjetij.
Ključna področja, na katerih so potrebne izboljšave, so: podjetniško izobraževanje, cenejše
in hitrejše ustanavljanje podjetij, boljša zakonodaja, razpoložljivost strokovnih znanj,
izboljšanje on-line dostopa, boljše izkoriščanje enotnega trga, obdavčenje in finance,
krepitev tehnoloških sposobnosti malih podjetij, uporaba uspešnih modelov e-poslovanja in
razvijanje vrhunskih storitev podpore malim podjetjem, razvijanje močnejšega in
učinkovitejšega predstavljanja interesov malih podjetij na ravni EU kot na nacionalni
ravni.
Za podjetniški sektor je znotraj Evropske komisije pristojen generalni direktorat
Enterprise, ki je odgovoren za velik del zakonodaje s področja notranjega trga. Gre za več
kot 500 direktiv, ki urejajo predpise v zvezi z industrijsko politiko, MSP ter industrijskimi
izdelki. Med glavne dejavnosti direktorata sodijo promocija podjetništva in inovativnosti,
prenos znanja in tehnologije, razvoj poslovnih storitev, turizma in elektronskega
poslovanja, varovanja okolja in številne druge dejavnosti, povezane z razvojem
podjetniškega sektorja v članicah EU. Poleg tega je omenjeni direktorat neposredno
vključen v projekte, ki MSP omogočajo lažji dostop do zunanjih virov financiranja.
45
4.4.1 Cilji podjetniške politike
Generalna direkcija Evropske komisije za podjetništvo je bila vzpostavljena januarja 2000.
Direkcija pokriva področja, ki sta jih pred tem pokrivali direkciji za industrijo ter za MSP.
Glavni cilj strategije direkcije je do leta 2005 doseči t. i. podjetniško Evropo s trdnim
gospodarstvom, ki temelji na znanju in inovacijah.
Strategija podjetništva je zasnovana na naslednjih temeljih:
a) spodbujanje podjetniške dejavnosti
b) oblikovanje podjetniškega okolja, ki podpira inovacije in spremembe
c) dostop izdelkov in storitev na trg (Zupan 2002, 1).
Vir: Podjetniška politika EU. Brošura informacijskega centra Delegacije Evropske
komisije v SLO, junij 2001.
4.5
Programi pospeševanja podjetništva
Prvi evropski poskus poenotenja politik članic in oblikovanja skupnega orodja za MSP v
EU je bil integralni koncept iz leta 1994. Evropska komisija je ta program nadgradila ter
osrednjo pozornost namenila pomoči MSP pri ustvarjanju novih delovnih mest.
Podjetniška politika se medsebojno dopolnjuje z drugimi politikami skupnosti, ima pa tri
cilje:
ƒ
ƒ
ƒ
oblikovanje pravnega okvirja, ki podpira ustanavljanje in razvoj podjetij skupnosti
kjer koli v EU, torej internacionalizacijo in spodbujanje konkurenčnosti MSP,
ustvarjanje gospodarskega okolja in odprave ovir pri čezmejnem poslovanju,
pospeševanje sodelovanja med podjetji v različnih regijah EU, tudi prek mreže 300
EIC v regijah EU.
Za dosego zgornjih ciljev politika EU za MSP temelji na dveh vrstah medsebojno
povezanih programov Evropske komisije: globalnem programu in večletnih programih.
Globalni program, ki ga je sprejela Evropska komisija, navaja celoten okvir politike EU do
podjetij. Ta program loči dve vrsti ukrepov. Prvi so skupni ukrepi z državami članicami,
kamor spadajo ukrepi za spodbuditev medsebojnega posvetovanja med državami članicami
na področju poenostavljanja poslovnega okolja in izboljševanja podpornih ukrepov. Drugi
so programi Evropske komisije, ki z različnimi oblikami posredne in neposredne pomoči
dajejo podporo podjetništvu in institucijam s tega področja. Neposredne pomoči so
ponujene v specializiranem komunitarnem programu, ki se imenuje Večletni program za
MSP. Posredno so podjetjem in institucijam na voljo oblike pomoči, ki se razlikujejo glede
na fazo vključevanja posamezne države v EU.
Večletni programi za MSP dajejo pravno in proračunsko podlago za posebne ukrepe EU v
zvezi s politiko za MSP, ki so namenjeni neposredni in posredni podpori MSP, ne glede na
njihov sektor dejavnosti, pravno obliko ali lokacijo znotraj evropskega prostora.
46
Aktivnosti programa so namenjene promociji podjetništva, povečanju konkurenčnosti
MSP, razvoju podjetniškega okolja in izboljšanju finančnega okolja. Program je sestavljen
iz treh sklopov:
ƒ
ƒ
ƒ
izdelava politike ter benchmarking aktivnosti/projektov,
mreža EIC,
finančni instrumenti Evropskega investicijskega sklada, namenjeni dostopu do
ugodnih finančnih virov za podjetja (ETF Start-up facility, Seed Capital Action,
SME Guarantee Facility).
Obseg razpoložljivih sredstev za programe načrtovane dejavnosti in projekte je
ovrednoten na 450 milijonov evrov (http://www.pcmg.si/index.php?id=1749).
4.5.1 Program spodbujanja podjetništva in prilagodljivosti
Razvojna prioriteta je neposredno povezana s programi, financiranimi v okviru Evropskega
sklada za regionalni razvoj s tem, da se v tej razvojni prioriteti financirajo programi,
namenjeni vlaganju v človeške vire. Povezava med programi ekonomskega socialnega
sklada in Evropskega sklada za regionalni razvoj je za uspešnost politike razvoja ključna.
Nujna podpora ukrepov s področja razvoja človeških virov se kaže iz povzete analize
glavnih izzivov na področju podjetništva in konkurenčnosti gospodarstva, razvoja turizma
ter tehnoloških in socialnih inovacij. Te so tesno povezane tudi s področjem razvoja
človeških virov in vseživljenjskega učenja in institucionalno usposobljenostjo institucij, ki
morajo za razvoj zagotoviti spodbudno okolje in učinkovitost države. Bistvene premike bo
država dosegla le z intenzivnim vlaganjem v razvoj človeških virov, v razvoj podjetnosti in
ustvarjalnosti in spodbujanja inovacij in krepitvi treh ključnih indeksov ustvarjalnosti
(tehnologije, talenti, toleranca) v vseh segmentih družbe. Najnovejše mednarodne
primerjave namreč kažejo, da Slovenija za EU še bolj kot po tehnološkem indeksu zaostaja
na področju indeksa izkoriščenosti talentov, najbolj pa po indeksu družbene tolerance
(Služba Vlade za lokalno samoupravo in regionalno politiko 2006, 81–82). Največ sredstev
EU se nameni spodbujanju podjetništva, kar je prikazano v spodnji tabeli.
TABELA 4: SREDSTVA EVROPSKE UNIJE
Operativni program razvoja človeških virov
Sredstva
ESS(evropskega
sklada); mio €
645
219
140
100
34
21,7
3. Razvoj človeških virov in vseživljenjskega učenja
147
22,8
4. Spodbujanje socialne vključenosti
5. Institucionalna in administrativna usposobljenost
57
67
8,8
10,4
6. Tehnična pomoč
15
2,3
SKUPAJ
1. Spodbujanje podjetništva in prilagodljivosti
2. Spodbujanje zaposljivosti iskalcev dela in neaktivnih
Vir: Državni razvojni program 2007–2013; Ljubljana 31. 5. 2006
47
%
4.5.2 Evropski programi za MSP
EU s pomočjo politik in ukrepov posveča posebno pozornost MSP, saj so glavni generator
zaposlovanja in razvoja lokalnega oziroma regionalnega okolja. V ta namen je EU
vzpostavila različne ukrepe za olajšanje poslovanja in rasti MSP, na katere se lahko
prijavijo podjetja iz držav članic, držav kandidatk in tretjih držav (http://eic.zrskp.si/?page=euprogrami). Letni promet MSP ne sme presegati 50 milijonov evrov oziroma
njihova bilančna vsota ne sme presegati 43 milijonov evrov. Ta opredelitev je pomembna
pri določanju, katera podjetja so upravičena do pomoči iz programov EU za MSP in za
katera podjetja veljajo določena pravila, npr. posebna pravila za MSP o konkurenci.
Vrste pomoči, ki jih nudi EU, so razdeljene v štiri kategorije:
a)
b)
c)
d)
Evropski programi za MSP
Strukturni skladi
Finančni instrumenti
Druge oblike nefinančnih pomoči
a) Evropski programi za mala in srednja podjetja
Evropski programi so namenjeni določeni tematiki ali posameznemu področju v okviru
politik EU. Programi so namenjeni okoljevarstvu, raziskavam in razvoju, izobraževanju,
mobilnosti, kulturi in drugim področjem. Na programu EU se lahko podjetja prijavljajo
bodisi kot nosilec projekta ali partner v okviru posameznega programa. Projekti v okviru
programov morajo zasledovati specifične cilje programa in morajo dosegati trajnostne
učinke ter dodano vrednost na evropski ravni. V okviru programov EU Evropska komisija
pokrije najmanj 50 % vrednosti projekta v obliki nepovratnih sredstev (http://eic.zrskp.si/?page=euprogrami).
Programi EU nam omogočajo, da vzpostavimo možnost za priključitev na najmanj sedem
temeljnih programov pospeševanja drobnega gospodarstva in obrti v EU. Ti programi so:
ƒ
ƒ
ƒ
ƒ
ƒ
ƒ
ƒ
financiranje malega gospodarstva,
kreditiranje in trajne naložbe prek EIB,
kreditiranje s subvencioniranjem prek različnih skladov, zlasti na področju
zaposlovanja,
zagotavljanje posojil za malo gospodarstvo prek Evropskega investicijskega sklada
(EIF) in zagotavljanje semenskega kapitala prek različnih ustanov v EU na podlagi
sredstev z evropskega kapitalskega trga,
sodelovanje v strukturnih skladih in oblikovanje posebnih strukturnih skladov za
naše področje, saj s strukturnimi skladi EU podpira razvoj malega gospodarstva v
razvitih regijah. V veliki meri pa temeljijo na nacionalnih razvojnih programih,
sodelovanje pri različnih programih spodbujanja malega gospodarstva, kot so
LEADER II, EMPLOYMENT NOW, BIC,
priključitev na programe raziskovanja in razvoja, kot so programi za področje
tekstila in oblačil ter kemije, program standardizacije za SME in program
inventivnosti (CRAFT),
48
ƒ
ƒ
ƒ
sodelovanje pri programih usposabljanja, zlasti LEONARDO DA VINCI, ADAPT
in ESF,
sodelovanje pri programih mednarodnega sodelovanja, kot so JOB, PHARE-SME,
COOPME, TACS-SME, MED-INVEST, MEDA in ostali
sodelovanje pri programih na področju okolja, kot sta programa LIFE in MEDIA II
(http://evropa.gov-ministrstvo za malo gospodarstvo).
b) Strukturni skladi
Strukturni skladi EU so finančno najtežji instrumenti za podporo razvoju in regionalnim
politikam EU v regijah držav članic. Prijavitelji projektov, med katerimi so lahko tudi
MSP, pridobijo sofinanciranje projektov v obliki nepovratnih sredstev na regionalni
oziroma nacionalni ravni. Strukturni skladi so ustanovljeni z namenom preprečevanja
neenakosti v razvoju regij in posameznih območij EU ter za pospeševanje ekonomskega
razvoja in socialne kohezije.
Slovenija je imela možnost z začetkom leta 2004 koristiti sredstva strukturnih skladov. V
ta namen je bil v letu 2004 objavljen razpis za evidenčno prijavo projektov. Obdobje od
leta 2004 do leta 2006 je bil namenjen razpisom, na katerih so izbrali projekte za
sofinanciranje.
c) Instrumenti finančne pomoči
Instrumenti finančnih pomoči so zelo specifični in odvisni od razvojnih prioritet
posamezne države ter od interesa javnih in zasebnih finančnih posrednikov v posamezni
državi (bank, javnih skladov za spodbujanje podjetništva in drugih). Ravno zaradi zgoraj
omenjenega bomo v nadaljevanju predstavili zgolj nekatere finančne instrumente.
Evropski investicijski sklad
Evropski investicijski sklad direktno ne investira v posamezno podjetje, ampak zagotavlja
sredstva finančnim posrednikom, ki morajo biti uporabljena za zagotavljanje ugodnejših
posojil ali drugih finančnih instrumentov za MSP. V okviru iniciative »The Growth and
Environment Scheme« Evropski investicijski sklad omogoča garancije finančnim
posrednikom, ki ponujajo posojila za investicije v do okolja prijazne projekte
(http://www.eif.eu.int).
Gate2Growth Initiative »Access to Finance«
Spletni portal G2G omogoča srečevanja potencialnih investitorjev in podjetnikov, ki želijo
uresničiti poslovno idejo. Poleg srečevanja podjetnikov s potencialnimi investitorji portal
ponuja pomoč pri zasnovi in oblikovanju poslovnega plana za tuje investitorje.
49
d) Druge oblike pomoči za MSP
Med druge oblike pomoči lahko večinoma uvrstimo ne-finančno pomoč, ki je usmerjena v
pomoč pri internacionalizaciji podjetij.
• AL
V okviru projekta AL Invest podporne institucije (Gospodarske zbornice in druge
institucije) organizirajo poslovna srečanja podjetij iz EU in Latinske Amerike, z namenom
spodbujanja medsebojnega poslovnega povezovanja
(http://europa.eu.int/comm/europeaid/projects/al-invest/index_en.htm).
• ASIA
Iniciativa Asia Invest omogoča promocijo in podporo MSP pri sodelovanju z azijskimi
podjetji. Podjetja lahko pridobijo sredstva za najem posrednika pri sklepanju poslov in
poslovnih
pogodb
(http://europa.eu.int/comm/europeaid/projects/asiainvest/html2002/main.htm).
•
PROGRAM ZA USPOSABLJANJE MENEDŽERJEV NA JAPONSKEM IN V
KOREJI
Cilj programa je pomagati evropskim menedžerjem pri prodoru na korejski in japonski trg.
Usposabljanje menedžerjev poteka v Koreji oziroma na Japonskem v obliki jezikovnih
tečajev in seminarjev poslovnih in kulturnih praks (http://www.etp.org).
• PROGRAM »GATEWAY TO JAPAN«
Program finančno podpira prodor proizvodov iz EU na japonski trg. Program omogoča
dopolnjevanje nacionalnih sredstev, ki so predvidene za prodor proizvodov na japonski trg.
50
5
5.1
PRIMERJAVA GROZDENJA KOT PODPORNA OBLIKA SLOVENIJE IN
NIZOZEMSKE NA PODROČJU MSP
Kraljevina Nizozemska
Nizozemska meri le 41.526 kvadratnih kilometrov in ima dobrih 16 milijonov prebivalcev,
zato je tudi najgosteje naseljena evropska država (90 odstotkov vseh prebivalcev živi v
mestih). Je ena izmed najbogatejših držav in spada med vodilne trgovske sile na svetu. V
17. stoletju je bila Nizozemska vodilna pomorska velesila. Nizozemsko gospodarstvo sodi
med prvih deset najmočnejših ekonomij sveta, hkrati pa je šesto najmočnejše v EU. Njen
BDP na prebivalca je v letu 2004 presegal 37.000 dolarjev. Nizozemska v zadnjih letih
privlači veliko imigrantov in pri skoraj petini prebivalstva vsaj eden izmed staršev ni bil
rojen na Nizozemskem.
Po politični ureditvi je Nizozemska parlamentarna monarhija, kraljica Beatrix pa kraljuje
državi od leta 1980 dalje. Državo sestavlja 12 provincialnih držav, ki imajo tudi pravice
spreminjati lokalne davke. Vrhovno zakonodajno telo je dvodomna skupščina, predsednik
vlade oziroma ministrskega sveta pa je po volitvah januarja 2003 znova postal Jan Peter
Balkenende. Konservativno koalicijsko vlado sestavljajo Krščansko demokratska stranka,
Liberalci in Demokrati 66. Naslednje parlamentarne volitve bodo leta 2007.
Za nizozemsko gospodarstvo sta zaradi pomanjkanja naravnih bogastev (razen
zemeljskega plina, katerega velika izvoznica je) pomembna terciaren sektor in pomorstvo,
pa tudi predelovalna industrija in kmetijstvo, zlasti gojenje cvetja. Nizozemci so
tradicionalni strokovnjaki za izsuševanje in gradnjo polderjev, saj so velik del svojega
ozemlja, ki leži pod vodno gladino, spremenili v rodovitna polja. Nizozemska je tudi
pomembna izvoznica hrane, saj v svetovni trgovini zavzema na področju kmetijstva in
agroživilstva drugo mesto (takoj za ZDA), njeno kmetijstvo pa je med najrazvitejšimi na
svetu. Pomembna je tudi njena vloga trgovinske posrednice, pristanišče Europort v
Rotterdamu je med največjimi v svetu, vsekakor pa največje v Evropi. Poleg stabilnosti
gospodarstva in dobrih gospodarskih rezultatov so za Nizozemsko značilne tudi stabilne
družbene in politične razmere. V zadnjih letih si Nizozemska prizadeva predvsem
izboljšati sistem socialne varnosti, povečati stopnjo zaposlenosti ter izboljšati prometne
povezave, zlasti cestne in železniške. Je ena najodločnejših zagovornic hitre širitve EU,
spoštovanja strogih pravil v okviru denarne unije in večje vojaške moči evropskih držav v
Natu.
51
5.1.1 Nizozemska kot privlačna naložbena in poslovna lokacija
Kot smo že omenili, je Nizozemska zaradi svoje odlične geografske lege zelo zanimiva za
investitorje, poleg tega ima visoko razvito infrastrukturo in stabilen socialno-politični
sistem.
Ljudje so po mentaliteti zelo odprti in internacionalno usmerjeni. Še posebej pa je treba
poudariti, da ima zelo velik pomen tradicija, ki jo cenijo in ohranjajo. Prav v njej je čar, da
so kljub majhni velikosti države prepoznavni in uspešni. Pri doseganju uspeha jim močno
stoji ob strani njihova samozavest. Nizozemski ljudje so po naravi neposredni, odprti,
odkriti. Mnogi bi rekli, da so nesramni. Zelo so ponosni na svojo tolerantnost in
fleksibilnost. Verjamejo tudi, da nimajo nikakršnih težav z jeziki. V dialogu bomo lahko
vedno pričakovali poleg pritrdilnega odgovora še ampak (»Da, ampak …«). Večina
njihovega dela poteka v timu, saj ne poznajo hierarhije. Menijo, da takšen način dela
prinese večjo mobilnost, boljše poznavanje različnih jezikov, več moči pri odločanju,
kulturne razlike in prav tako polovični delovni čas, saj je delo s tem kakovostnejše in bolj
motivirano. Nizozemska ima dobro ekonomsko politiko, finančni center in dobro fiskalno
politiko, širok spekter industrijske produkcije, vključno z visoko tehnologijo. Življenjska
raven prebivalcev je visoka, prav tako pa imajo nizke življenjske stroške.
Osnovni vzorci Nizozemske mentalitete so:
• individualizem in osebna svoboda,
• samorealizem,
• odprti za mnenje, debate in kompromise,
• kritični in neposredni, osredotočeni na nepopolnost,
• procesno orientirani, analitični, natančni, razumski,
• ločijo miselnost od čustev,
• vsebinsko orientirani: logičnost, funkcionalnost,
• kontrolirani: pravila in regulacije,
• tehtni, standardni, transparentni,
• miselni in usmerjeni na dolgi rok.
Glavni gospodarski sektorji Nizozemske:
• logistika,
• živilska tehnologija,
• kemična industrija,
• psihologija,
• IT.
Glavne nizozemske aktivnosti:
• evropski distribucijski center,
• marketing in prodaja,
• raziskave in razvoj,
• kapitalsko intenzivna procesna industrija,
• deljena servisna služba.
52
5.2
Republika Slovenija
Slovenija je prav tako članica EU in je srednjeevropska država, ki meri 20.276 km2. Je
stičišče štirih velikih evropskih reliefnih enot: Alp, Dinarskega gorstva, sredozemskega
sveta ter Panonske nižine. Ima osem geografsko bolj ali manj zaključenih pokrajin:
Primorska, Notranjska, Gorenjska, Dolenjska, Bela krajina, Koroška, Štajerska, Prekmurje.
Slovenija je prav tako kot Nizozemska dežela voda. Skupna dolžina vodnih tokov, rek,
stalnih in hudourniških pritokov je 26.600 km. Po skupni količini rečne vode na prebivalca
se Slovenija uvršča med najbogatejše evropske države, saj skoraj štirikrat presega evropsko
povprečje. Glavno mesto je Ljubljana, najvišji vrh pa Triglav. Slovenija je imela leta 2005
po statistiki 2 milijona prebivalcev. Od tega različne narodne pripadnosti – Italijane,
Madžare, Albance in Rome. V Sloveniji je najbolj razširjena katoliška vera, sledijo ji
evangeličanska, pravoslavna in islamska. Uradni jezik je slovenski.
Velik vpliv na doseganje gospodarskega in družbenega blagostanja države imajo celotna
populacija, sposobnosti in stopnja urbanizacije ter kupna moč potencialnih potrošnikov. Za
obstoj in uspešnost vsakega tržišča je pomembna velikost lokalnega trga proizvodov.
5.2.1 Slovenija – geografsko razgibana in nepopolno izkoriščena
Kako vidijo Slovence Nizozemci:
• nacionalno ponosni,
• ponosni na dobro ekonomijo in članstvo v EU,
• zaprti in sramežljivi pri pogledu na svet,
• usodno orientirani (»Gremo s tokom«), pesimistični,
• malo melanholični
• neplanski, netočni, nesoglasni,
• previdni,
• visok profil statusa,
• humoristični, čustveni.
Za slovenska podjetja je največ priložnosti na področju:
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
prehrane in vin,
plovil,
logistike in transporta (Rotterdam je največje pristanišče v Evropi),
pohištva,
bele tehnike,
telekomunikacij,
bančnih in zavarovalniških storitev (ABM Amro banka že deluje v Sloveniji),
turizma (sodelujemo na turističnih sejmih v Utrechtu in Deveterju),
skupni nastop v JVE,
povezave na znanstveno-raziskovalni ravni,
skupne naložbe in neposredna vlaganja,
(http://www.gzs.si/Nivo3.asp?ID=16014&IDpm=8093).
53
5.3
Primerjava obravnavanih držav
Nizozemska ima zelo odprto in fleksibilno gospodarstvo, zato ga gibanja v svetovnih
gospodarskih tokovih še bolj prizadenejo.
Na gospodarskem področju obstajajo med Slovenijo in Nizozemsko odprte možnosti
sodelovanja; glavna ovira je še vedno nizka stopnja prepoznavnosti držav in gospodarskih
potencialov.
Leta 2003 je bila ustanovljena Slovensko-nizozemska poslovna platforma, ki združuje
podjetja in institucije, ki sodelujejo z Nizozemsko.
Čeprav sta državi po velikosti zelo različni – Nizozemska po površini meri kar osemkrat
več, imata kar nekaj skupnih značilnosti. Obe imata veliko možnosti za razvoj
podjetništva, saj se jima zaradi naravnih danosti ponuja ogromno možnosti za uspeh, prav
tako pa sta obe tudi članici EU. Nizozemska predstavlja tudi vedno večji izvozni prostor za
slovenska podjetja.
Obe državi sta primera manjših ekonomij, čeprav je Nizozemska v primerjavi s Slovenijo
nesorazmerno bolj razvita. Nizozemska je stara industrijska država, s posebnostmi, velikim
nesorazmerjem v gospodarski moči in pomenu malega in velikega gospodarstva in pod
velikim vplivom multinacionalk na politični in družbeni sistem. Slovenija je še zelo mlada
država in ima kratko podjetniško tradicijo, a se kljub temu lahko kosa z nizozemskim
gospodarstvom.
Za obe državi so dejavnosti MSP glavni vir preživetja in najboljša možnost zaposlitve.
Podjetništvo je v obeh državah v središču zanimanja, je široko priznano in velja za veliko
vrednoto. Slovenija in Nizozemska dajeta ogromen poudarek izobraževanju in
raziskovanju. Pri tem je v zadnjem času slovenska vlada zelo napredovala. Zato lahko
trdimo, da so tudi naši programi spodbujanja podjetništva in učenja posameznikov takšni,
da se približujemo svojim vzornikom v razvitih državah.
Slovenija ima v primerjavi z Nizozemsko relativno visok davčni sistem, vendar pa
načrtujejo, da ga bodo v letu 2007 začeli spreminjati, in sicer s 25 % davčne stopnje na 15
%. Poleg tega se bo ukinilo tudi dvojno obdavčevanje in bo ostalo samo enojno.
54
5.4
Grozdenje kot institucionalna podpora Sloveniji
Grozdenje Observatorij obravnava pretežno kot spontan fenomen: kot geografsko
koncentracijo podjetij, ki je rezultat podjetniške aktivnosti v regiji in splošne tendence
podjetij iz sorodne dejavnosti po grupiranju na omejenem geografskem območju in po
izkoriščanju zunanjih ekonomij obsega.
Izzivi globalne ekonomije, v kateri tekmujejo le inovativni in podjetni, ter dohitevanje
evropskega povprečja zahtevajo od Slovenije, da postane bolj kreativna, tj. bolj inovativna,
bolj podjetniška in bolj odprta. Z enakimi izzivi se spoprijemajo vse države in regije, ki si
prizadevajo za mednarodno konkurenčno gospodarstvo. Priložnosti in možnosti se kažejo
tako znotraj mikroekonomskih in drugih družbenorazvojnih politik pa tudi z ustreznim
institucionalnim razvojem. Ena izmed teh politik je razvoj grozdov.
Politika grozdov je postala v zadnjem desetletju pravi trend, saj jo različno intenzivno
uporabljajo bolj ali manj razvite države. Grozdi so se namreč pokazali kot učinkovit vzvod
povečanja produktivnosti in kot mesto vodenja razvojnega dialoga na ravni države, regij pa
tudi mest.
Ideja o razvoju grozdov v Sloveniji sega v začetek devetdesetih let prejšnjega stoletja,
oblikovanje politike pa v leto 1999, ko je ta postala del politike spodbujanja podjetništva in
konkurenčnosti. S pristopom k razvoju grozdov in z njihovimi doseženimi uspehi se
Slovenija uvršča med nosilce razvoja grozdov na mednarodni ravni. EU postavlja
Slovenijo na tem področju ob bok najbolj uspešnim državam in regijam. Celo več, model
razvoja grozdov Slovenije priporoča tudi drugim tranzicijskim državam (Revija za
projektni management, številka 3 2004, 4).
Poslovni grozdi pospešeno nastajajo kot odziv iskanja rešitev, kako uspešno plavati s
tokom sprememb, ki smo jim priča danes. Pomenijo bolj odprte sisteme, ki prek svojih
meja zagotavljajo kritične vire za krepitev konkurenčnosti. Pri grozdenju gre za občutno
povečanje individualne samostojnosti, organizacijske raznolikosti in delitev skupne usode
vseh sodelujočih.
Razvoj grozdov v Sloveniji se je skladal z začetkom uveljavljanja novega, koncepta
kakovostne gospodarske rasti, ki je temeljil na idejah, znanju, informacijah in novih
tehnologijah. Program razvoja grozdov je bil zasnovan v treh fazah. Prva je pomenila
prepoznavanje potencialnih grozdov, druga opredelitev politike razvoja grozdov, tretja pa
uresničevanje politike v ustaljenem ravnanju. Prvotna zamisel je bila na podlagi
prepoznanih grozdov pospešiti razvoj tistih, ki imajo glede na število podjetij, delež
zaposlenih, prednosti in potencial razvoja ter tržni delež doma in na mednarodnih trgih za
Slovenijo strateški pomen (Revija za projektni management, številka 3 2004, 6).
Za doseganje zastavljenih ciljev je MG oblikovalo vrsto programov, ki sestavljajo
proaktivno gospodarsko politiko. Njen sestavni del je tudi politika grozdenja, katere namen
je izboljšati dejavnike uspeha v globalnem gospodarstvu.
55
Grozdi spodbujajo investicije v znanje in novo tehnologijo, v specializacijo in izboljšanje
temeljnih kompetenc podjetij, v raziskave in razvoj novega znanja, izboljšanje razmer na
trgu dela in večjo prodornost posameznih podjetij in njihovih skupin na mednarodnih trgih
(Rebernik 2003 , 63).
Prizadevanje MG in zainteresiranost podjetij je vidno in tudi precej spodbudno. Danes je v
proces grozdenja vključenih več kot 350 podjetij in institucij s skoraj 55.000 zaposlenimi.
V naših grozdih še ni opaziti prevlade MSP. Postopoma res pridobivajo pomen, vendar
imajo glavno besedo in moč še vedno velika podjetja. Obstajajo nekatera zelo uspešna
MSP, ki se ukvarjajo z visoko tehnologijo in dobavljajo svoje izdelke uglednim svetovnim
podjetjem in institucijam. Praviloma pa pri njih pravega interesa za vključevanje v domače
grozde ni, saj jim sodelovanje z zahtevnimi tujimi partnerji vzame veliko časa in drugih
virov, bojijo pa se tudi za svoje znanje in samostojnost. Poznavanje koncepta grozdenja je
med njimi najslabše, zato sta nepoznavanje koristi in strah razumljiva (Rebernik 2003, 67).
Veliko potencialnih grozdov na celotnem ozemlju Slovenije predstavlja osnovo za
obsežnejši projekt, ki bi lahko s povezovanjem in konkurenčnostjo dvignil raven
podjetništva slovenskih MSP. K temu bodo še dodatno pripomogle koristi, ki jih prav tem
podjetjem prinaša delovanje v strukturi grozda, kjer lahko nevtralizirajo pomanjkljivosti
svoje majhnosti, na drugi strani pa lahko ohranijo fleksibilnost in druge prednosti, česar ob
samostojnem nastopanju na trgu ne bi zmogla. Nekatera podjetja, ki se povezujejo v
grozde, dosegajo tudi na mednarodnih trgih pomembne konkurenčne pozicije. Razmere na
globalnem trgu od MSP zahtevajo določen minimalen obseg in vse bolj specializirane
dejavnosti, da bi ostala konkurenčna.
Širitev konceptov in koristi grozdov kot orodij za doseganje večje konkurenčnosti ima
močan vpliv na ozemlju celotne Slovenije. Nepredvideno število vlog v okviru prvega
razpisa PCMG za podporo faze spremljanja dokazuje, da je vizija projekta, torej razširitev
pristopa grozdenja po vsej Sloveniji, izpolnjena, pri tem pa je bilo porabljenih izjemno
malo finančnih sredstev.
Več sto grozdov v Sloveniji, ki se pojavljajo v različnih oblikah, npr. konzorciji, začasne
skupine podjetij, zadruge in podobno, je trenutno na stopnji, ko bodo začeli delovati. Če
upoštevamo dejstvo, da je v grozdu v povprečju 6–8 MSP, ugotovimo, da je več tisoč MSP
potencialno in aktivno vključenih v formalne grozde ali druge manj formalne mreže
sodelovanja.
Zato nedvomno ugotavljamo:
• večjo aktivnost MSP v grozdu,
• višjo stopnjo inovativnosti proizvodov in proizvodnih procesov MSP v grozdu ter
grozda kot celote,
• večjo konkurenčnost MSP v grozdu ter grozda kot celote,
• izboljšanje konkurenčnega obsega MSP v grozdu ter grozda kot celote,
• večjo učinkovitost MSP v grozdu ter grozda kot celote,
• boljše odnose med MSP v grozdu in med grozdi.
Vse to prispeva h gospodarskemu razvoju na lokalni, regionalni in mednarodni ravni.
56
Vedno večja stopnja inovativnosti in konkurenčnosti, ki jo morajo dosegati MSP v na
znanju temelječem gospodarstvu, je vse bolj odvisna tudi od vključevanja vseh ostalih
institucionalnih akterjev. Gospodarski razvoj regije ima korenine v interaktivnosti in
dinamičnem učenju vseh udeležencev, predvsem MSP, v »učeči se« regiji, kot tudi med
posameznimi regijami, ki morajo spodbujati razvoj in prenos inovacij v gospodarstvo.
Regionalnega razvoja ni mogoče ločevati od podjetništva MSP, njihove konkurenčnosti in
inovacij, konkurenčnosti njihovega obsega, odnosov med MSP in drugih dejavnikov, tako
na lokalni, regionalni kot tudi na mednarodni ravni. Vstop Slovenije v EU bo zahteval
izboljšanje odnosov na vseh ravneh znotraj regije, med regijami in tudi v primerjavi z
ostalimi regijami EU. Dobro zasnovani grozdi MSP so eno najmočnejših orodij pomembne
rasti inovativnega sodelovanja med podjetji tudi v širšem smislu (Branco 2004, 12).
Primer uspešnega grozdenja v Sloveniji:
Izkušnje treh malih podjetij kažejo, da gre pri grozdenju za uspešno poslovno prakso. Gre
za podjetji Pelar Bandelj iz Spodnjih Dupelj pri Naklem, ki izdeluje darilno embalažo in
darila iz naravi prijaznih materialov, Eti Svit iz Kamnika, ki izdeluje vrhunske keramične
izdelke, in samostojno podjetnico Matejo Kuhar, ki izdeluje klekljane čipke.
Omenjena podjetja so se na svojo pobudo v grozd z blagovno znamko Mozaik daril (ta je v
postopku zaščite) povezala lani spomladi. Pri tem jih je vodila želja, da bi na področju tako
imenovanega darilnega inženiringa razvila takšen prodajni program, ki bo v celoti
zadovoljil potrebe čim bolj raznovrstne množice kupcev. In v teh nekaj mesecih so vsa tri
podjetja povečala prihodke od prodaje, in sicer (Branco 2004, 13):
•
•
•
samostojna podjetnica Mateja Kuhar s 6 na 6,4 mio. SIT,
Pelar Bandelj z 51 na 51,4 mio. SIT ter
Eti Svit s 75 na 85,2 mio. SIT.
Podjetji Pelar Bandelj, Eti Svit in samostojna podjetnica Mateja Kuhar Bizjak so si za
merjenje učinkovitosti svoje poslovne naveze postavili zelo konkretne cilje. Do leta 2005:
•
•
•
•
so povišali dodano vrednost na zaposlenega za 25 odstotkov;
osvojili 30 odstotkov darilnega trga v Sloveniji in poiskali strateške povezave
na tujih trgih;
so povečali prodajo svojih že razvitih izdelkov, katerih življenjska doba še ni
v zadnji fazi, in povečali tržni delež;
hkrati si vsako leto prizadevajo razviti vsaj od 20 do 30 novih izdelkov.
V letu dni so podjetja izdala skupni predstavitveni katalog, postavila spletne strani grozda
Mozaik daril in organizirala kar precej odmevnih razstav svojih izdelkov. Povezala so se s
strokovnjakom za trženje in izpeljala delavnico, na kateri so si določila tržno strategijo,
hkrati pa so ves čas razvijala nove izdelke, ki so vsi modelno ali patentno zaščiteni. Prek
javnega razpisa Pospeševalnega centra za malo gospodarstvo so prejela spodbudo šestih
milijonov tolarjev, s tem da so stroški skupnih dejavnosti vseh treh podjetij dosegli okoli
32 milijonov tolarjev.
Letos bo grozd k sodelovanju povabil nove člane. Zdaj se dogovarjajo s šestimi podjetji,
žal pa širjenje ponudbe grozda ovirajo predpisi, po katerih se v poslovno navezo Mozaik
57
daril ne morejo vključiti mali ponudniki tradicionalnih izdelkov, kot so siri, med, potice,
zelišča in podobno. Gre namreč za ljudi, ki največkrat sploh nimajo podjetja in zato ne
morejo izdati računa, imajo pa vrhunske izdelke v majhnih, unikatnih serijah, ki bi lahko
zelo obogatile ta program.
Člani grozda Mozaik daril poudarjajo, da je slabost povezovanja ta, da grozd nima pravnoformalne organizacijske oblike, zato vse temelji na prostovoljnem delu in navdušenju
posameznih članov. Skladno s tem morajo biti podjetja pozorna predvsem na tri pasti, in
sicer:
•
•
•
5.5
(ne)spoštovanje in (ne)izpolnjevanje skupnih dogovorov;
komunikacija (pomanjkanje časa, stres, naglica);
določanje cen za programe skupnih izdelkov (www.japti.si).
Grozdenje kot institucionalna podporna oblika Nizozemski
Nizozemsko ministrstvo za gospodarstvo pripisuje sodelovanju med podjetji in razvoju
grozdov velik pomen. Sodelovanje na začetni stopnji predstavlja gospodarsko gonilo, ki
pomaga izboljšati mednarodno konkurenčnost. Konzorcij je močnejši kot posamezen MSP,
pričakujejo pa se tudi številne prednosti na področju usklajevanja aktivnosti in virov,
komunikacij, učinkovitosti, gospodarnosti ter stroškov. Tako ukrepi nacionalnih pobud kot
regionalni ukrepi spodbujajo sodelovanje MSP-jev.
Syntens je eden izmed nacionalnih inštrumentov, ki ga ministrstvo za gospodarstvo
uporablja za spodbujanje inovacij in sodelovanja med MSP ter med MSP in raziskovalnimi
institucijami.
Oddelek Synten v regiji Eindhoven v jugovzhodnem delu Nizozemske je zelo aktiven pri
spodbujanju regionalnega sodelovanja in povezovanja. Syntens Eindhoven pospešuje
sodelovanje na osnovi treh pomembnih dejavnikov, in sicer:
1. Pristojnosti dobaviteljskih verig, ki delajo za številne multinacionalke (npr. Philips,
ASML International).
2. Regiji Eindhoven, ki je v industrijskem zatonu, je Evropska komisija dodelila
pomoč iz evropskih strukturnih skladov, saj se uvršča med področja z
gospodarskimi in socialnimi problemi (npr. Problemi prestrukturiranja, negativna
gospodarska rast in visoka brezposelnost). V regiji Eindhoven je razvoj regionalnih
inovativnih grozdov eden najpomembnejših ukrepov programa stimulacij.
3. Koncentracije razvojno-raziskovalnih institucij, ki se aktivno ukvarjajo z razvojem
novih projektov industrializacije in ohranitve vrednosti na jugovzhodu
Nizozemske.
58
5.5.1 Vloga vlade pri pospeševanju grozdenja
V naslednjih letih pričakujejo, da bo rast nizozemskega gospodarstva odvisna od inovacij.
Vladna politika je usmerjena v pospeševanje in spodbujanje inovacij MSP. Eden
najpomembnejših ukrepov, ki so jih sprejela vladna telesa za doseganje višje stopnje
inovacij v MSP, je grozdenje. Pri tem razlikujejo dve vrsti grozdov, in sicer:
1. Grozdi znanja
Grozdi znanja so definirani kot zbirka akterjev, npr. podjetij in razvojnoraziskovalnih institucij, ki delujejo v pomembnem tržnem ali tehnološkem sektorju.
2. Inovativni poslovni grozdi
Poslovni grozd je definiran kot zbirka omejenega števila MSP, ki v številnih
primerih sodelujejo z razvojno-raziskovalnimi institucijami, velikimi
multinacionalkami, svetovalci in/ali vladnimi telesi, s skupnim namenom po
ustvarjanju dobička na osnovi inovacijskih projektov. V številnih primerih poslovni
grozdi izhajajo iz grozdov znanja.
Na regionalni ravni deluje Syntens predvsem kot vez med sodelujočimi institucijami in
podjetji. Ima osrednjo vlogo v procesu ozaveščanja o pomenu medsebojnega sodelovanja
in povezovanja, poleg tega pa je vez med političnimi akterji, raziskovalnimi institucijami
in MSP pri vzpostavitvi, spodbujanju in podpori grozdom znanja in poslovnim grozdom.
V smislu spodbujanja in pospeševanja grozdenja je Syntens pomembna organizacija, ki se
ukvarja s tremi različnimi dejavnostmi:
1. Pomen povezovanja
Za ozaveščanje o pomenu sodelovanja, povezovanja v grozde in njihovih
prednostih Syntens organizira številna srečanja, delavnice, seminarje, posredniške
dogodke, diskusije, serije mrežnih sestankov, krožke ipd. za izbrane ciljne skupine.
Izbira udeležencev temelji na sektorju, znanju in veščinah, regiji ali interesih.
Pomen sodelovanja povečujejo tudi s pomočjo objav in spletnih strani.
Primer ozaveščanja o pomenu povezovanja je projekt Care–Pro. Poslanstvo grozda
Care–Pro je spodbujati rast v sektorju medicine in tehnologije za zdravje z
vzpostavljanjem učinkovitih in zanesljivih stikov med uporabniki, inovatorji,
zdravstvenimi organizacijami, interesnimi skupinami in dobavitelji. Care–Pro
združuje ustrezne profile in jim omogoča, da ustvarjajo nove priložnosti. Med
ostalimi primeri velja omeniti še ukrepe za člane mreže v okviru centra
avtomobilske tehnologije, ukrepe za spodbujanje čezmejnega sodelovanja, ukrepe
za organiziranje »krožkov« in sestankov med podjetji, ki delujejo na področju
raziskav in razvoja, obdelave informacij.
2. Razvoj grozdov znanja
Syntens spodbuja, vzpostavlja in podpira razvoj grozdov znanja. Dejavnosti so
usmerjene na ustvarjanje dinamičnih dolgoročnih odnosov med razvojnoraziskovalnimi institucijami in podjetji. Rezultat grozdov znanja služi kot osnova
za razvoj inovativnih poslovnih grozdov.
59
Eden takšnih posebnih ukrepov se imenuje »Prenos eksperimentalne tehnologije na
MSP«, temelji pa na sodelovanju med TNO, najpomembnejšo industrijsko
raziskovalno-razvojno institucijo na Nizozemskem v regiji Eindhoven, ter
Syntensom. Razpoložljiva finančna sredstva v okviru tega ukrepa zadoščajo za
razvoj 30 grozdov, katerih cilj je prenos javnega znanja in pomoč pri njegovi
uporabi.
Grozd Magnesium je dober primer razvoja grozda znanja. V zadnjem desetletju je
bil magnezij v primerjavi z ostalimi materiali precej zapostavljen, v zadnjih nekaj
letih pa je postal tržno zanimiv, predvsem kot lahek gradbeni material. Zasluge za
to ima predvsem avtomobilska industrija. Med primere sodijo še grozdi znanja na
področju polimerne elektronike, rastlinjakov in podobno.
3. Razvoj inovativnih poslovnih grozdov
Syntens spodbuja, vzpostavlja in podpira inovativne poslovne grozde. V
nadaljevanju je navedenih nekaj primerov aktivnosti, ki vključujejo:
•
vzpostavitev stikov z vladnimi telesi, razvojno-raziskovalnimi institucijami in
svetovalci, ki so potrebni pri inovativnih projektih, katerih namen je ustvarjanje
dobička,
•
pomoč pri pripravi projektnih predlogov za pridobitev finančne podpore,
•
iskanje partnerjev za vzpostavitev proizvodne verige,
•
spremljanje napredka in razvoj projektov spremljave.
V regiji Eindhoven deluje kar precej uspešnih mikrogrozdov, ki so med drugimi
razvili: avtomatizirane stroje za natikanje krizantem, avto za invalide, majhne
turbine za veter, izsledilni in sledilni sistem, internetni sistem, s pomočjo katerega
se na podlagi montažnih elementov najprej pripravi načrt hiše, nato pa organizira
proizvodna veriga, na podlagi katere se zgradi hiša.
Pospeševanje grozdenja prinaša prednosti na naslednjih področjih:
•
Regionalni vpliv grozdenja:
Sodelovanje, povezovanje v verigi vrednosti krepi mednarodno konkurenčnost.
Prav tako je grozdenje podlaga za uspeh novih regionalnih gospodarskih struktur.
Nastajajo pa tudi nova podjetja (mali obseg visokokakovostnih izdelkov in
proizvodnih procesov).
•
Izjave glede sodelovanja/povezovanja:
Sodelovanje pomeni doseganje skupnega cilja s strani vseh partnerjev v grozdu, pri
čemer vsak partner nosi tveganje, da njegov lasten trud ne bo poplačan.
Organizacija proizvodnih verig ni enostavna, ampak zahteva sprejemanje
kompleksnih poslovnih odločitev, obsežne priprave ter učinkovito komunikacijo.
Treba je ustvariti situacije, v katerih bodo vsi zmagovalci, ne da bi pri tem drug
drugemu zavidali. Ena izmed izjav zagovarja, da se nima smisla povezovati pri
tistih aktivnostih, ki jih lahko opraviš sam. Je pa dobrodošlo iskati dopolnilna
znanja in veščine.
60
•
Prednosti povezovanja:
o
porazdelitev tehnološkega in/ali finančnega tveganja,
o
zmanjševanje stroškov, skupna uporaba infrastrukture (poslovnih prostorov,
opreme),
o
uporaba dopolnilnih znanj in veščin,
o
uresničevanje ciljev in priložnosti, ki jih sam ne moreš doseči,
o
dostop do najnovejših informacij o trendih in pomembnih znanjih o tehnologiji in
trgu,
o
krajša obdobja od razvoja projekta do uspeha na trgu.
•
Razlogi za neuspeh:
o
o
o
o
o
o
•
slabo pripravljena konzorcijska pogodba oz. nejasna opredelitev začetka, vmesnih
rokov, rezultatov in zaključka projekta,
prevelike razlike v kulturi podjetij,
med sodelovanjem in povezovanjem ni dovolj poudarka na značilnostih
posameznikov, kulturi podjetij, dolgoročni strategiji, komunikacij in dopolnilnih
znanjih in veščinah; prevelik poudarek se pripisuje finančnim in tehnološkim
dejavnikom,
tveganje je preveč enostransko, ni enakomerno porazdeljeno med partnerje v
grozdu,
osebe za reševanje posameznih problemov niso vnaprej določene, manjka gonilna
sila in/ali dolgoročna strategija,
nerealnost, neizvedljivost projekta (s tehnološkega ali finančnega vidika, ni
ustreznih strank).
Potreba po neodvisnih svetovalcih:
Neodvisni svetovalci, vodje interaktivnih dejavnosti, svetovalci za povezovanje –
posredniki med vlado in MSP igrajo pomembno vlogo pri spodbujanju,
vzpostavitvi in podpiranju grozdov ter gradnji dolgoročnih odnosov.
61
•
Pomembne mreže, do katerih imajo dostop neodvisni svetovalci, so:
o
Mreža inovativnih MSP, ki bi lahko delovali kot partnerji v proizvodnji verigi.
o
o
o
Mreža regionalnih, nacionalnih in mednarodnih vladnih organizacij. Ta mreža je
pomembna pri izbiri in pridobivanju finančnih podpor in subvencij.
Mreža raziskovalcev, ki delujejo v raziskovalno-razvojnih institucijah. Ta mreža je
pomembna pri iskanju potrebnih strokovnjakov. Njihova naloga je pomoč pri
reševanju problemov, zbiranju za projekte in gradnji odnosov z raziskovalci, ki so
sprejemljivi za MSP.
Mreža svetovalcev za povezovanje t. i. posrednikov med vlado in MSP, kot je na
primer: spodbujanje pomoči zunanjih svetovalcev pri pravnih zadevah (svetovanje
pri sestavljanju konzorcijskih pogodb, pogodb o zaupnosti, licencah ...), finančnih
zadevah (svetovanje v zvezi z dostopom do bank, o potrebnem skupnem kapitalu,
razpoložljivih finančnih podporah in subvencijah), trženju (informacije o strankah,
strateške odločitve pri pridobivanju strank, mednarodni posli, iskanje partnerjev ...)
(Branco, David in drugi 2004, 30–35).
62
6
SKLEP
Podjetja, ki jih dandanes srečujemo, se spopadajo v okolju, ki je zelo spreminjajoče in
kompleksno. Za preživetje morajo biti neprestano v koraku s časom, se posvečati ne le
sedanjosti, temveč tudi skrbeti za prihodnost. Tako imenovani nepredvidljivosti se najbolje
uspe prilagoditi malim in srednje velikim podjetjem, saj so ne le fleksibilna, temveč tudi
učinkovita, kar je še ena izmed prednosti.
MSP zaradi prispevka k ekonomskemu razvoju podpirajo tako posamezne države kot tudi
EU s številnimi programi. Podporo običajno izvajajo mreže organizacij »samopomoči«,
komercialni ponudniki storitev in institucije, ki zagotavljajo državno podporo.
Eden glavnih ciljev sodobne podjetniške politike je izboljšanje dostopnosti do najboljše
podpore za MSP. Takšna podjetja potrebujejo med drugim do podjetništva prijazno okolje
in informacije, zato da postanejo konkurenčna in prispevajo h gospodarski rasti ter k
višanju stopnje zaposlenosti.
V diplomski nalogi smo naredili primerjavo MSP v Sloveniji in Nizozemski ter podporo
obeh s strani Evropske unije. Menimo, da se državi zavedata prispevka MSP k razvoju in
rasti narodnega gospodarstva, zato posvečata temu sektorju posebno pozornost. Razlike se
kažejo sicer v načinu podpore, poudarku na posameznih institucijah ter subjektih. Posebno
vlogo pri vsem tem pa igrajo tudi dejavniki, kot so na primer zgodovina, tradicija, formalni
in neformalni zakoni posamezne države. V Sloveniji izstopa kot državni organ Ministrstvo
za gospodarstvo in določeni sektorji, ki pod njegovim okriljem delujejo, prav tako pa je
vsestranska Javna agencija za podjetništvo in tuje investicije (JAPTI), katere dejavnost je
zelo razvejana in organizirana. Nizozemski podjetniki pa veliko bolj delujejo na profitni
osnovi in se združujejo v projekte malega gospodarstva. Kraljevina Nizozemska prispeva
pomoč tem zbornicam tako s svetovalne kot tudi z izobraževalne strani.
Nizozemska je v osnovi v privatnih rokah, kar ne pomeni, da Slovenija ni, vendar je njihov
delež manjši. Večina nizozemskih podjetij je namreč MSP. Če primerjamo slovenske
podjetniške inkubatorje in nizozemske pakete za odprtje podjetij, imajo podobne naloge pri
pomoči MSP, medtem ko so pri ostalih programih in nosilcih podpor različni poudarki;
Nizozemska daje na primer poudarek na študente oz. podjetniško vzdušje med njimi, na
ženske …V Sloveniji pa se kaže rahel zaostanek, saj je država zaradi poznejšega vstopa v
EU začela s pospeševanjem podjetništva na splošno, kot je na primer svetovanje in
informiranje podjetij, vsestransko sodelovanje podjetij, pomoč pri njihovem ustanavljanju,
pomoč pri organizaciji proizvodnje itd.
Sodelovanje obeh držav na gospodarskem področju, kot npr. skupen nastop na trgih
jugovzhodne Evrope, ne bi bilo mogoče. Predhodno bi bilo treba spodbujati prepoznavnost
držav in gospodarske potenciale. Obe državi imata manjšo ekonomijo, čeprav je
Nizozemska v primerjavi s Slovenijo nesorazmerno bolj razvita. Slovenija je še zelo mlada
država in ima kratko podjetniško tradicijo. Zavirajo jo veliki sistemi in okornost
birokracije, ki je še vedno preveč vpletena v glavne gospodarske dejavnike. Nizozemska je
stara industrijska država, s posebnostmi.
V sklepnem delu diplome smo se odločili podrobneje predstaviti grozdenje kot
institucionalno podporo tako Sloveniji kot tudi Nizozemski.
63
Ugotovili smo, da se njegov pomen povečuje. Nizozemska s tem poslovnim orodjem že
nekaj časa prakticira, Slovenija pa se uvršča med začetnike razvoja grozdov.
V primerjavi z Nizozemsko je Slovenija trenutno na stopnji, ko bodo grozdi pri MSP začeli
intenzivneje delovati. Razlika med grozdenjem ene in druge države se pojavlja zaradi
odprtosti, kar pomeni, da se slovenska MSP v primerjavi z nizozemskimi ne grozdijo, ker
jih je strah pred izdanostjo oziroma razkritjem vitalnih delov poslovanja. Nizozemska pa s
pomočjo oddelka Syntens privoljuje v sodelovanje med podjetji in daje razvoju grozdov
veliki pomen. Prav to predstavlja gospodarsko gonilno silo, ki pomaga izboljšati
mednarodno konkurenčnost. Nizozemska vlada pospešuje grozdenje in pričakuje, da bo
rast nizozemskega gospodarstva odvisna od inovacij, in to seveda velja za inovacije v
MSP.
64
POVZETEK
Mala in srednje velika podjetja so zaradi sposobnosti hitrega odzivanja na nove poslovne
priložnosti in pravočasnega preoblikovanja inovativnih idej v nove tržne izdelke ključnega
pomena za uspešno in dinamično gospodarstvo. Prav ta podjetja v vsakem gospodarstvu
igrajo zelo pomembno vlogo, tudi slovenska in nizozemska pri tem niso nobena izjema.
Vse države skušajo ustvariti kar se da ugodno poslovno ozračje za razvoj malega
gospodarstva, vendar pa vsaka država izvaja svoje programe spodbujanja delovanja MSP.
Država mora s svojimi institucijami ustvarjati podjetnikom prijazno okolje, v katerem
poslujejo. Nujno je sodelovanje vseh podpornih struktur na regionalni, lokalni in državni
ravni.
Namen diplomskega dela je bil predstaviti pomen MSP za države, institucionalno podporo
Slovenije in Nizozemske ter najti skupne točke, ki jih podpira EU, v zadnjem delu pa
podrobneje predstaviti še grozdenje kot eno izmed podpornih oblik obeh držav.
Prav kakovostna in učinkovita podpora pa je bistvena za uspešen razvoj MSP.
Ključne besede: Slovenija, Nizozemska, EU, Mala in srednje velika podjetja, Programi
Evropske unije, grozdenje, JAPTI, podjetniška politika EU, podporne institucije.
ABSTRACT
SME (small medium enterprises) are because of there ability of fast react for new business
occasion and timely transform innovation idea into the new market products elementary
meaning for successful and dynamic economy. Just that enterprises play in every economy
important part, and Slovenian and Netherlands companies are not exception.
Every states try to create favourable business clime for development small economy, but
every states also administer there own programs to supporting activities for SME.
Indispensable is collaboration with all support systems in the regional, local and public
level.
In this bachelor thesis we tried to compare SME in Slovenia and in Netherlands and found
out what kind of support you can get from European Union. At the end of our thesis, we
decided to present more thoroughly different economic associations like, institutional
support in Slovenia and in Netherlands.
A quality and effective Entrepreneurship support system is essential of successful
economy.
Key words: Slovenia, Netherlands, EU, Small and Medium Enterprises, Programs of
European Union, Associations, JAPTI, Enterprises policy EU, support institutions.
65
7 SEZNAM PREDVIDENE LITERATURE IN VIROV
LITERATURA:
1. Antončič, Boštjan in drugi. 2002. Podjetništvo. Ljubljana: Gospodarski vestnik.
2. Belak, Janko. 1998. Razvoj podjetja in razvojni management: posebnosti malih in
srednje velikih podjetij. Gubno: MER Evrocenter.
3. Branco, David in drugi. 2004. Različni pristopi k povezovanju mikro in malih
podjetij in primeri dobrih praks v nekaterih evropskih državah. Ljubljana: PCMG.
4. Gabrijan, Vladimir, in Boris, Snoj. 1994. Trženje: splošno veljavne osnove.
Maribor: Ekonomsko- poslovna fakulteta Maribor.
5. Evropska komisija. 2001. Podjetniška politika EU. Brošura informacijskega centra
Delegacije Evropske komisije v Sloveniji.
6. Gantar, Anton. 1998. Razvojne in podjetniške spodbude EU. Ljubljana:
Gospodarska zbornica Slovenije.
7. Glas, Miroslav. 2000. Razvoj mreže podjetniških centrov za pospeševanje malega
gospodarstva. Center za razvoj podjetništva. Ljubljana: Ekonomska fakulteta.
8. Glas, Miroslav. 2000. Elementi strategije in razvoj politike do malega
gospodarstva. Center za razvoj podjetništva. Ljubljana: Ekonomska fakulteta.
9. Jurše, Milan. 1993. Mednarodni marketing. Maribor: Ekonomsko–poslovna
fakulteta Maribor.
10. Jurše, Milan. 1997. Izvozni marketing. Maribor: Ekonomsko–poslovna fakulteta
Maribor.
11. Gospodarska zbornica Slovenije. 2006. How to set up a business in the
Netherlands. Ljubljana: GZS.
12. Kezunovič, Maja. 2003. Slovenija in Evropska Unija- o pogajanjih in njihovih
posledicah. Ljubljana: Urad vlade RS za informiranje.
13. Kotler, Philip. 1996. Marketing management. Trženjsko upravljanje. Ljubljana:
Slovenska knjiga.
14. Kotler, Philip. 1998. Marketing management. Trženjsko upravljanje. Ljubljana:
Slovenska knjiga.
15. Makovec-Brenčič, Hrastelj. 2003. Mednarodno trženje. Ljubljana GV založba.
66
16. Rebernik, Miroslav. 1997. Podjetništvo in management malih podjetij. Maribor:
Ekonomsko- poslovna fakulteta.
17. Rebernik, Miroslav. 2000. Slovenski podjetniški observatorij 2000. Maribor:
Inštitut za podjetništvo in management malih podjetij. Ekonomsko–poslovna
fakulteta Univerza v Mariboru.
18. Rebernik, Miroslav. 2003. Slovenski podjetniški observatorij 2003. Maribor:
Inštitut za podjetništvo in management malih podjetij. Ekonomsko–poslovna
fakulteta Univerza v Mariboru.
19. Revija za projektni management. 2004. Projektna mreža Slovenije. Ljubljana:
Slovensko združenje za projektni management.
20. Rojšek, Iča. 1994. Strategic Alliances and the Small Firm, Small Business
Management in the new Evropa, Slovenia. Maribor: Ekonomski inštitut Maribor.
21. Služba Vlade za lokalno samoupravo in regionalno politiko 2006. Osnutek
Državnega razvoja programa Republike Slovenije za obdobje 2007-2013.
Ljubljana.
22. Tajnikar, Maks. 2000. Tvegano poslovodenje. Portorož: Visoka šola za
podjetništvo.
VIRI
1. Agencija Republike Slovenije za regionalni razvoj. Dostopno na: www.arr.si.
2. AL Invest. Dostopno
invest/index_en.htm.
na:
http://europa.eu.int/comm/europeaid/projects/al-
3. ASIA Invest. Dostopno na: http://europa.eu.int/comm/europeaid/projects/asiainvest/html2002/main.htm.
4. Creating Top–Class Business Support Services. 2003. Brussels: Commission of the
European Comunities.
5. Delovni zvezek Urada RS za makroekonomske analize in razvoj. 2004. Dostopno
na: www.sigov.si/zmar/public.
6. EIC-Euro info center. Dostopno na http://eic.pcmg.si.
7. Ekonomski inštitut Maribor-ekonomske raziskave in podjetništvo. Dostopno na
www.eim-mb.si
8. Enterpreneurship Monitor, Special Issue on SMSe in Netherland. 2001. Hague.
67
9. Ernst&Young. Dostopno na: www.ey.com
10. European Charter for Small Enterprises. 2000. Brussels: Commission of the
European Comunities.
11. Evropska unija. Dostopno na: www.evropska-unija.si.
12. Evropski investicijski skladi. Dostopno na: http://www.eif.eu.int.
13. GZS- Gospodarska zbornica Slovenije. 2005. Kazalniki poslovanja za leto 2004.
14. GZS- Gospodarska zbornica Slovenije. Dostopno na: www.gzs.si.
15. JAPTI - Javna agencija RS za tuje investicije in podjetništvo: Dobre praske.
Dostopno na: www.japti.si.
16. Komisija Evropske skupnosti: Poročilo o izvajanju evropske listine za MSP v
članicah EU. 2005. Bruselj.
17. Ministerie van Economische Zaaken. Benchmarking the Netherlands 2000. On the
Treshold of the New Millennum. 2000. The Hague.
18. Ministry of Education, Culture and Science. Learning without Constraint. 2001.
The Netherlands.
19. Ministerie van Economische Zaaken. The Enterpreneurial Society: More
opportunities and fewer obstacles for enterprenership. 2000. The Hague.
20. MG- Ministrstvo za gospodarstvo. Dostopno na: www.gov.si.
21. Ministrstvo za malo gospodarstvo. Dostopno na: http://evropa.gov.
22. Nizozemsko ministrstvo za gospodarstvo. Dostopno na: www. mkb.nl.
23. OZS- Obrtna zbornica Slovenije. Dostopno na: www.ozs.si.
24. Portal Evropske unije. Dostopno na: www.etp.org.
25. Poslovna poročila o delovanju PMMG- pospeševalna mreža za mala gospodarstva
(2000-2001). 2002. Ljubljana: PCMG.
26. PCMG- Pospeševalni center za malo gospodarstvo. Dostopno na: www.pcmg.si.
27. SPS- Slovenski podjetniški sklad. Dostopno na: www.podjetniški sklad.si.
28. Slovenska izvozna in razvojna banka. Dostopno na: www.sid.si.
68
29. Slovensko
gospodarskowww.sbra.be/frame.htm.
raziskovalno
združenje.
Dostopno
na:
30. SPIM-Slovenska podjetniška inovacijska mreža- izdano ob deseti obletnici
delovanja sekcije SPIM. 2001. Ljubljana: Pospeševalni center za malo
gospodarstvo.
31. Support Serices for micro, small and sole Proprietors Business: Country FicheNetherlands. 2002. Vienna : Austrian Institute for small Business Research.
32. Tovarna podjemov. Dostopno na: www.tovarnapodjemov.org.
33. Zakon o gospodarskih družbah. 52. člen dopolnitve zakona o gospodarskih družbah
69