Dlaka - las (biologija) - Dr. Slobodan Vujasinović

TRIl|OLOGIJA
INDERMATOLOSKA
KOZMEIOLOGI
r lus(biologiiul
Dloku
V tei rubrikibomo poskusalispremliati dve vedi dermatologiie: vedo
o boleznih in anomaliiah las ter vedo o bolezenskih staniih koLe, ki
so poleg kozmetiine obdelavepoftebne tudi sodobnedermatoloSke
terapiie.
Dlaka, kot io imaio sesalci,je
posebnatvorba, znaiilna tamo
za to wsto. Vsi danasniisesalci
imajo gotovo enako sestavo
dlake. Torei, do takSne oblike se
je morala rczviti 2e pri dalinih
prednikih sesalcev.Zaradi tega
pojav dla ke Se n i uspeSno
raziskan,ampakobstajavei
teorii. Nekateri raziskovalci {Weber,Plate ...)
kanal potne
menijo, da sele dlaka
il eze
ranlla iz nekaterih
luskastih delov
lojna ilez a
koZe plazilcev,
las
(dlaka)
Ali so dlaine "trojke" res ostanek lusk
prednikov!
dobi. Izjemaje le posebnarazporeditevtipnih
dlak na razlidnih delih telesa.
Naitete teorije odpirajo Stevilnalpra5anja.
Kakina ie danes funkciia dlak ? Pri Zivalih
imaio prav gotovo zabeitnotoplotno vlogo, ki
je pri dloveku bistveno maniSa.Dlaina
korenina lfolikel) je preko Zivdnih koniiiev in
drugih specifidnih celic povezanaz moZgan.
Sevednone vemo,kak$nesignalesprejemain
oddaia.Tudi razporeditev
v "troike' zanesllivo
ni nakliuina. "Bolanie" domaie Zivali (maiek,
pes) ie povezanoz obiutkom ugodfa tako za
gospodariakot za Lwal.Iz praksevemo, da ie
to "bolanie" za druge lahko zelo nevarno.A-li
to pomeni,da ima dlakafunkcifo zaznlanja?
Tudi ilovek se ne pusti vsakemu"poboZati".
Zanimiva je tudi genitalna poraSienostpri
iloveku, kar ima prav gotovoerotiino funkcijo.
Pri vsakemdladnemfoliklu sta prisotni drobna
miSica,"dvigovalkalas", n Zlezalojnica. Th
mi5icabreznaSevoljedvignedlako(npr"kurja
ko2a"),kot da bi jo hotelapostavitiv poloZai
"mini oddainika".Torej,funkcijadlakeie lahko
zelo pestra, zato je pri negi normalnih las
(stri2enie,hiztanie, epilaciia...) potrebno
pomisliti tudi na to. Psihienopoiutie in pomen
striZenfaali oblikovanjapriieske bomo laZje
razumeli,deto upo5tevamo.
t.i. "dladni trojki" (po tri
dlake skupaj). Ceprav na
dl atna
telesu sesalcevnormalno ni
(foI i kel )
lusk, dlake zrastejov takSnih
"troikah", kot da bi se hotele
formirati v lusko. Sredniadlaka
ii v ini
je pogostomodneiSaod ostalih,
konCidi
stranskih dveh. Zrastejo lahko tudi
drobne
samostoinedlakeali Sopkidlak iz ene Enako vdia za bolezenskastania lasiSia! O ten
k r v ne iile
dlaine korenine{folikla}.Zanimivo je, pabomo pisaliv eniod prihodnjih {tevilk. Lepct
da so dlake tudi v tak5nih "6opkih" vaspozdtavljam.
razporejene
v troike,vsaj pri mladiiu. Ta
Slobodan\fuiasinovid, dr. med.
osnovnarazpodelitevdlak doloia tudi rast
spec.za koZnein spolnebolezni
in razporeditevdlak v poznef5izivljeniski
Ficalbi ...) dlake "enaiijo" s
drugi iWaldeyeq,
ptiijim perjem,tretii {Maurer,Broman ...)
razvoj dlake povezujejoz Zlezamiin 2ivinimi
koniici pri Skrgarii, spet novi zagovorniki
(Brandt) pa z razvoiemzoba.
Danesso na5teteteorile boli ali manj zavrzene.
Prevladujeprepridanje,da so se dlakepoiavile
pwii pri sesalcih.Kliub temu da pojav ni
dokonino raziskan , m enijo, da ie dlak a
evoluciiskonastalaiz luskebioloSkihprednikov
sesalce v. Ta teo riia je podk r epliena z
razpo red itvijo dla k na t eles u dana5niih
sesalce v,ki ie ze lo podobna nek danji
razporediwi lusk. Na telesu sesalcevso dlake
razporejenev stalnem in pravilnem razmeriu
kot luske na telesu evolutivnih prednikov.
Veiina dana5niihsesalcevnormalno na koZi
nima lusk. Obstajafotudi izfemekot npr. rep
in noge pri mi5ih in podganah.Prav pri teh
ugotavljaio,da sepo luskahpoiavljalodlakev Skicako2e - dlaine "toike"
sAroN E