gradivo 11 seja os.pdf

Transcription

OBČINA MOZIRJE
OBČINSKI SVET
Šmihelska cesta 2, 3330 MOZIRJE
tel: (03) 839-33-00 fax: (03) 839-33-05
Davčna številka: 70998396
Mozirje, dne 12.11.2011
Številka: 032-0006/2011
ZAPISNIK
10. redne seje Občinskega sveta Občine Mozirje, ki je bila v torek 11.10.2011.
Seja je potekala v sejni dvorani Občine Mozirje, Šmihelska cesta 2, 3330 Mozirje.
Sejo je vodil župan Občine Mozirje – Ivan Suhoveršnik.
Na seji so bili navzoči člani in članice Občinskega sveta Občine Mozirje:
Urška CAR, Roman ČRETNIK, Mojca FINKŠT, Boštjan GOLIČNIK, Peter HABJAN,
Jožef JELEN, Marija JEŽOVNIK, Nejc KLANČNIK, mag. Samo KRAMER, Marko
PRESEČNIK, Robert STROPNIK in Jurij REPENŠEK;
Opravičeno odsoten: mag. Peter GOLTNIK;
Ostali navzoči:
- Ivan SUHOVERŠNIK – župan, Nada BRINOVŠEK, Jakob VAČOVNIK in Ljudmila
GROM - občinska uprava;
- Peter ŠIRKO - predsednik Nadzornega odbora Občine Mozirje, Mutec Rudi – predstavnik
Ribiške družine Mozirje in Aleš JANŽOVNIK – Archi.ka d.o.o. Ljubljana;
- TVM Zgornjesavinjski kanal, Savinjske novic in VTV Velenje.
Seja se je pričela ob 17.00 uri.
Navzočih je bilo 12 članov občinskega sveta.
S sklicem seje so člani občinskega sveta prejeli predlog dnevnega reda 10. redne seje
Občinskega sveta Občine Mozirje:
1. Potrditev zapisnika 9. redne seje Občinskega sveta Občine Mozirje, z dne 21.06.2011.
2. Potrditev mandata nadomestnemu članu Občinskega sveta Občine Mozirje.
3. Predlog soglasja o podzakupu parcele.
4. Obrazložitve in stališča do pripomb iz javne razgrnitve in obravnave dopolnjenega
osnutka OPN Mozirje in okoljskega poročila – opredelitev do pripomb.
5. Predlog imenovanja člana v Odbor za požarno varstvo, zaščito in reševanje Občine
Mozirje.
6. Predlog imenovanja novega člana v Svet JZ Zgornjesavinjski zdravstveni dom
Mozirje.
7. Razrešitev člana Sveta JZ VIZ OŠ Mozirje in predlog imenovanja novega člana.
8. Razrešitev člana v Svetu Območne izpostave Javnega sklada RS za kulturne
1
dejavnosti in predlog imenovanja novega člana.
9. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o ustanovitvi Javnega zavoda Regijsko
višje in visokošolsko središče – skrajšan postopek.
10. Spremembe in dopolnitve Statuta Javnega zavoda Regijsko višje in visokošolsko
središče – soglasje.
11. Spremembe in dopolnitve Statuta JZ Lekarna Mozirje – soglasje.
12. Prodaja zemljišča in izvzem zemljišča iz javnega dobra.
13. Pobude in vprašanja članov občinskega sveta.
Člani občinskega sveta Občine Mozirje so najprej glasovali o predlogu, da se 9. točka
dnevnega reda: "Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o ustanovitvi Javnega zavoda
Regijsko višje in visokošolsko središče" obravnava po skrajšanem postopku.
V zvezi s tem predlogom, so sprejeli naslednji
1. SKLEP
Občinski svet Občine Mozirje se strinja, da se 9. točka dnevnega reda: "Odlok o
spremembah in dopolnitvah Odloka o ustanovitvi Javnega zavoda Regijsko višje in
visokošolsko središče" obravnava po skrajšanem postopku.
V sejni dvorani je bilo navzočih 12 članov občinskega sveta.
ZA je glasovalo 11 članov občinskega sveta, PROTI ni glasoval nihče.
Sklep je bil izglasovan.
Navzoči člani občinskega sveta na predlagani dnevni red niso imeli dodatnih predlogov in
pripomb, zato so sprejeli naslednji
2. KLEP
Občinski svet Občine Mozirje sprejema dnevni red 10. redne seje Občinskega sveta
Občine Mozirje, v predlagani obliki in vsebini.
K 1. točki dnevnega reda
POTRDITEV ZAPISNIKA 9. REDNE SEJE OBČINSKEGA SVETA OBČINE
MOZIRJE, Z DNE 21.06.2011
Kratek pregled zapisnika 9. redne seje Občinskega sveta Občine Mozirje, z dne 21.06.2011, je
članom občinskega sveta predstavila Nada Brinovšek, dopolnil pa jo je župan Ivan
Suhoveršnik.
V razpravo so se vključili: Peter Širko, Peter Habjan in Jožef Jelen.
Sprejet je bil naslednji
2
SKLEP
Občinski svet Občine Mozirje potrjuje zapisnik 9. redne seje Občinskega sveta Občine
Mozirje, z dne 21.06.2011, v predlagani obliki in vsebini.
POTRDITEV MANDATA NADOMESTNEMU ČLANU OBČINSKEGA SVETA
OBČINE MOZIRJE
Uvodno obrazložitev točke, je članom občinskega sveta podala Nada Brinovšek, dopolnil pa
jo je predsednik Komisije za mandatna vprašanja volitve in imenovanja Občine Mozirje –
Jožef Jelen.
Brez razprave je bil sprejet naslednji
SKLEP:
Občinski svet Občine Mozirje potrjuje mandat nadomestnemu članu Občinskega sveta
Občine Mozirje – Markotu Presečniku iz Hribernikove ul. 6, 3330 Mozirje, za
preostanek mandatne dobe.
ZA je glasovalo 11 članov občinskega sveta.
Sklep je bil sprejet.
PREDLOG SOGLASJA O PODZAKUPU PARCELE
Uvodno obrazložitev v zvezi s predlogom soglasja o podzakupu parcele oz. zemljišča parc.
št.: 667/3 k.o. Mozirje, je navzočim članom podal predstavnik Ribiške družine Mozirje – Rudi
Mutec.
V letu 2003, sta Ribiška družina Mozirje in Občina Mozirje, podpisali pogodbo o zakupu
zemljišča parc. štev.: 667/3 k.o. Mozirje in sicer za dobo 20-ih let. Velikost parcele je 1278
m2 in leži ob Ločki strugi. Na tem zemljišču si je ribiška družina zgradila manjšo ribogojnico.
Ribiška družina Mozirje je zaprosila za izdajo soglasja o podzakupu parcele, saj bi ji na ta
način bilo omogočeno, da se v partnerstvu prijavi na razpis in pridobi sredstva, ki bi
omogočila širitev dejavnosti v ribogojnici. V skladu s 6. členom pogodbe o zakupu zemljišča,
Ribiška družina Mozirje ne more dati parcele brez soglasja občine v podzakup.
V razpravo so se s svojimi vprašanji, na katere so prejeli odgovore takoj vključili: Peter
Habjan, Jožef Jelen, Mojca Finkšt in Marko Presečnik.
3
Po končani razpravi je bil sprejet naslednji
SKLEP:
Občinski svet Občine Mozirje, na podlagi podpisane "pogodbe o zakupu zemljišča parc.
št.: 667/3 k.o. Mozirje, z dne 07.03.2003", podaja soglasje o podzakupu parcele 667/3
k.o. Mozirje, in sicer podzakupniku Alešu Žunterju s.p. Zadrečka cesta 15, 3331
Nazarje.
OBRAZLOŽITEV IN STALIŠČA DO PRIPOMB IZ JAVNE RAZGRNITVE IN
OBRAVNAVE DOPOLNJENEGA OSNUTKA OBČINSKEGA PROSTORSKEGA
NAČRTA MOZIRJE IN OKOLJSKEGA POROČILA
Uvodno obrazložitev točke v zvezi s stališči do pripomb iz javne razgrnitve in obravnave,
dopolnjenega osnutka občinskega prostorskega načrta Mozirje in okoljskega poročila, sta
prisotnim podala Ljudmila Grom in Aleš Janžovnik – Archi.ka d.o.o. Ljubljana.
Javna razgrnitev dopolnjenega osnutka Občinskega prostorskega načrta Mozirje in okoljskega
poročila, v nadaljevanju OPN Mozirje, je potekala od 15.07. 2011 do vključno 31.08.2011.
Javna obravnava je bila na dan 24.08.2011. Za dodatna strokovna pojasnila k razgrnjenemu
gradivu in za odgovore na vprašanja občanov so bili na razpolago na sedežu Občine Mozirje,
dne 17.08.2011 tudi predstavniki načrtovalca OPN Mozirje, izdelovalca kmetijskega elaborata
in okoljskega poročila. Poleg OPN Mozirje so bile na javni razgrnitvi na vpogled tudi vse
strokovne podlage. V času javne razgrnitve in obravnave je bilo vpisanih v knjigo pripomb,
ter prispelo po pošti ali bilo poslano na elektronski naslov Občine Mozirje 33 pripomb, za
katere je načrtovalec pripravil strokovne obrazložitve in predlagal stališča do pripomb, do
katerih se mora občinski svet opredeliti. Stališča do pripomb iz javne razgrnitve in obravnave
se morajo objaviti na krajevno običajen način. Stališče do pripomb bo vplivalo na dokončno
oblikovanje predloga občinskega prostorskega načrta. Občina mora od pristojnih služb
pridobiti še pozitivna mnenja, po pridobitvi teh mnenj pa bo občinski svet obravnaval predlog
odloka o občinskem prostorskem načrtu. Posamezniki - pobudniki pa prejmejo odgovore
takoj, ko Občina Mozirje prejme odgovor od nosilcev urejanja oz. soglasodajalcev.
Predvidoma bodo občani te odgovore prejeli v prvi polovici naslednjega leta.
Uvodno obrazložitev so dopolnili predsedniki odborov s povzetki, ki so jih sprejeli na sejah
odborov, ki so to točko obravnavali: Boštjan Goličnik – odbor za kmetijstvo, Jure Repenšek –
odbor za turizem, Roman Čretnik – odbor za gospodarske javne službe in komunalno
infrastrukturo in predsednik matične komisije za sodelovanje pri pripravi OPN ter Marija
Ježovnik – odbor za negospodarstvo.
V razpravo so se s svojimi mnenji, predlogi in vprašanji, na katera so prejeli odgovore takoj,
vključili: Urška Car, Peter Širko in Jožef Jelen.
4
Po razpravi sta bila sprejeta
1. SKLEP:
Občinski svet Občine Mozirje se strinja, da načrtovalec v grafični del Občinskega
prostorskega načrta Občine Mozirje, vključi pobudo pod zaporedno št. posega 166 in
pod št. 35, 53 ter 71 .
2. SKLEP:
Občinski svet Občine Mozirje se strinja s predlaganimi obrazložitvami in stališči do
pripomb iz javne razgrnitve dopolnjenega osnutka Občinskega prostorskega načrta
Občine Mozirje in okoljskega poročila.
PREDLOG IMENOVANJA ČLANA V ODBOR ZA POŽARNO VARSTVO,
ZAŠČITO IN REŠEVANJE OBČINE MOZIRJE
Obrazložitev predloga imenovanja člana v odbor za požarno varstvo, zaščito in reševanje
Občine Mozirje, je prisotnim podala Nada Brinovšek.
V mesecu novembru 2011 je bil imenovan Odbor za požarno varstvo, zaščito in reševanje
Občine Mozirje. 58. člen Zakona o varstvu pred požarom določa, da morajo biti v občinskih
odborih, ki odločajo o razpolaganju sredstev požarnega sklada imenovani predstavniki iz
zavarovalniškega področja. V prejšnjem mandatu je v tem odboru že deloval Aleksander
Janžovnik iz Zavarovalnice Agenza.
Obrazložitev sta dopolnila predsednica Odbora za požarni varstvo Urška Car, ter Jožef Jelen
– predsednik Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja Občine Mozirje.
Člani občinskega sveta so sprejeli naslednji
SKLEP:
Občinski svet Občine Mozirje se strinja, da se v Odbor za požarno varstvo, zaščito in
reševanje Občine Mozirje, kot predstavnik zavarovalnic imenuje Aleksander
JANŽOVNIK, Nove Loke 37, 3330 Mozirje.
5
PREDLOG IMENOVANJA NOVEGA ČLANA V SVET JZ ZGORNJESAVINJSKI
ZDRAVSTVENI DOM MOZIRJE
Uvodno obrazložitev predloga imenovanja novega člana v Svet JZ Zgornjesavinjski
zdravstveni dom Mozirje, je podala Nada Brinovšek.
Dosedanji članici Sveta JZ Zgornjesavinski zdravstveni dom Mozirje, je potekel mandat. V
skladu s 15. členom Odloka o ustanovitvi JZ Zgornjesavinjski zdravstveni dom Mozirje, in
31. členom Statuta JZ Zgornjesavinjski zdravstveni dom Mozirje, občina ustanoviteljica
imenuje predstavnika v svet zavoda.
V razpravo se je vključil Peter Habjan.
SKLEP:
Občinski svet Občine Mozirje se strinja, da se v Svet JZ Zgornjesavinjski zdravstveni
dom imenuje:
- Peter Habjan, Radegunda 82, 3330 Mozirje.
RAZREŠITEV ČLANA SVETA JZ VIZ OŠ MOZIRJE IN PREDLOG IMENOVANJA
NOVEGA ČLANA V SVET JZ VIZ OŠ MOZIRJE
Kratko uvodno obrazložitev je navzočim članom občinskega sveta podala Nada Brinovšek.
3. odstavek 27. člena Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije določa, da podžupan ne
sme biti član, oziroma opravljati dejavnost upravljanja, nadzora ali zastopanja v gospodarskih
družbah, gospodarskih interesnih združenjih, zadrugah, javnih zavodih, javnih skladih, javnih
agencijah in drugih osebah javnega ali zasebnega prava, razen v društvih, ustanovah in
političnih strankah. Roman Čretnik – podžupan Občine Mozirje, je tudi član Sveta JZ VIZ
OŠ Mozirje. Zaradi navedenega in na njegovo pobudo se predlaga, da se kot član sveta
javnega zavoda razreši in imenuje nov član sveta.
V razpravo se je vključil Robert Stropnik.
6
1. SKLEP:
Občinski svet Občine Mozirje se strinja, da se Roman Čretnik, razreši kot član Sveta
JZ VIZ OŠ Mozirje.
2. SKLEP:
Občinski svet Občine Mozirje se strinja da se za preostanek mandata v Svet JZ VIZ OŠ
Mozirje imenuje:
- Marko Presečnik, Hribernikova ul. 6, 3330 Mozirje.
RAZREŠITEV ČLANA V SVETU OBMOČNE IZPOSTAVE JAVNEGA SKLADA RS
ZA KULTURNE DEJAVNOSTI MOZIRJE IN IMENOVANJE NOVEGA ČLANA
Uvodno obrazložitev te točke je članom občinskega sveta podala Nada Brinovšek.
3. odstavek 27. člena Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije določa, da podžupan ne
sme biti član oziroma opravljati dejavnost upravljanja, nadzora ali zastopanja v gospodarskih
družbah, gospodarskih interesnih združenjih, zadrugah, javnih zavodih, javnih skladih, javnih
agencijah in drugih osebah javnega ali zasebnega prava, razen v društvih, ustanovah in
političnih strankah. Roman Čretnik – podžupan Občine Mozirje, je tudi član Sveta območne
izpostave Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti Mozirje. Zaradi zgoraj navedenega in na
njegovo pobudo se predlaga, da se kot član sveta javnega sklada razreši in imenuje nov član.
Brez razprave sta bila sprejeta naslednja
1. SKLEP:
Občinskemu svetu Občine Mozirje se strinja, da se Roman Čretnik razreši kot član
Sveta območne izpostave Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti Mozirje.
2. SKLEP:
Občinski svet Občine Mozirje se strinja, da se za preostanek mandata v Svet območne
izpostave Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti Mozirje imenuje:
7
- Boštjan Goličnik, Šmihel 14, 3330 Mozirje.
ODLOK O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O USTANOVITVI
JAVNEGA ZAVODA REGIJSKO VIŠJE IN VISOKOŠOLSKO SREDIŠČE – skrajšan
postopek
Uvodno obrazložitev predloga sprememb odloka, je navzočim podala Nada Brinovšek.
V razpravo so se vključili: Peter Habjan, Marija Janžovnik, Mojca Finkšt in
•
mag. Samo Kramer,
ki je podal predlog, da v bodoče predstavnika v svet JZ Regijsko višje in
visokošolsko središče, predlaga tudi Občina Mozirje.
SKLEP:
Občinski svet Občine Mozirje, se strinja in sprejema Odlok o spremembah in
dopolnitvah odloka o ustanovitvi JZ Regijsko višje in visokošolsko središče, v predlagani
obliki in vsebini ter po skrajšanem postopku.
SPREMEMBE IN DOPOLNITVE STATUTA JAVNEGA ZAVODA REGIJSKO
VIŠJE IN VISOKOŠOLSKO SREDIŠČE - SOGLASJE
Uvodno obrazložitev v zvezi s spremembami Statuta JZ Regijsko višje in visokošolsko
središče, je podala Nada Brinovšek.
Brez razprave je bil sprejet naslednji
SKLEP:
Občinski svet Občine Mozirje, podaja soglasje k spremembam Statuta JZ Regijsko višje
in visokošolsko središče.
8
SPREMEMBE IN DOPOLNITVE STATUTA JZ LEKARNA MOZIRJE - SOGLASJE
Uvodno obrazložitev sprememb in dopolnitev Statuta JZ Lekarna Mozirje, je navzočim
članom občinskega sveta podala Nada Brinovšek, dopolnil pa Jožef Jelen, član Sveta JZ
Lekarna Mozirje.
SKLEP:
Občinski svet Občine Mozirje, podaja soglasje k spremembam Statuta JZ Lekarna
Mozirje.
PRODAJA ZEMLJIŠČA IN IZVEZEM ZEMLJIŠČA IZ JAVNEGA DOBRA
Obrazložitev v zvezi s prodajo zemljišč in izvzemom zemljišča iz javnega dobra, je navzočim
članom občinskega sveta podal Jakob Vačovnik.
Izvzem parcele za potrebe gradnje ceste do čistilne naprave:
Odbor za GJSKI je že na svoji 21. redni seji v letu 2009 obravnaval problematiko ceste do
čistilne naprave. Obstoječa cesta na odseku skozi naselje je namreč ozka, tako da je težavno
srečevanje. Problem predstavlja tudi pokanje asfalta zaradi tovornega prometa. Odbor za
gospodarske javne službe je sprejel sklep, da se ustrezna rešitev dovoza do čistilne naprave
rešuje v sklopu izgradnje oziroma obnove čistilne naprave. Ker je Občina Mozirje v fazi
sprejemanja OPPN, smo mnenja, da je vanj smiselno vključiti tudi predlog poteka ceste. Pri
pregledu katastra je namreč ugotovljeno, da bi cesta v velikem delu lahko potekala po
zemljiščih nakdanje ločke struge. Zemljišče je v večjem delu že izravnano oziroma zasuto,
ima pa status javnega dobra. Z izgradnjo ceste po predlagani trasi bi se v veliki meri izognili
tovornemu prometu znotraj poselitvenega območja naselja Lok. Izvzem zemljišča iz javnega
dobra je pogoj za izvajanje gradbenega posega. Natančni potek ceste bo določen po končanih
razgovorih z lastniki zemljišč, ko bodo izvedene tudi ustrezne menjave zemljišč.
9
1. SKLEP:
Občinski svet Občine Mozirje potrjuje sklep o izvzemu zemljišč:
- parc. št.774/1, pot v izmeri 1043m2,
- parc.št. 782/6, pašnik v izmeri 211m2,
obe k.o. Loke iz javnega dobra in vknjižbo lastništva na Občino Mozirje.
Izvzem parcele iz javnega dobra in odprodaja zemljišča:
V fazi pridobivanja gradbenega dovoljenja sta vlagatelja ugotovila neskladje katastra s
stanjem v naravi, tako da parcele št. 667/33, 667/18 in 692/42, delno segajo v območje
travnika nad cesto, ki ga od ceste ločuje ograja (nasad smrekic). Investitorja bi želela imeti
zaokroženo zemljiško parcelo, se pravi v stanju po naravi, kot je zemljišče že sedaj ograjeno.
Vsled temu se je izvedla nova parcelacija. Ker ima parcela št. 667/71 in 692/107 status
javnega dobra, je potreben izvzem in prepis lastništva na Občino Mozirje.
V razpravo se je vključil Roman Čretnik.
2. SKLEP:
Občinski svet Mozirje Občine Mozirje potrjuje sklep o prodaji zemljišč:
parc.št. 692/107, gozd v izmeri 24m2
parc. št.667/71, pot v izmeri 197m2
del parcele št.667/74, travnik v izmeri 84m2,
vse k.o. Mozirje po cenitveni ceni 3.078,00 EUR.
Stroške postopka nosi vlagatelj.
3. SKLEP
Občinski svet Občine Mozirje potrjuje sklep o izvzemu zemljišč:
-parc.št. 692/107, gozd v izmeri 24m2, k.o. Mozirje
-parc. št. 667/71, pot v izmeri 197m2 , k.o. Mozirje
iz javnega dobra in vknjižbo lastništva na Občino Mozirje.
Odprodaja zemljišča
Vlagatelj je na Občino Mozirje naslovil vlogo za nakup parcele št. 668/11 v kvadraturi 58m2.
Zemljišče predstavlja pas med javno cesto in dvoriščem objekta v delu trga Mozirje. Vplivna
območja: območje lokalne ceste, območje vodotoka. V letu 2011 se je izdelal tudi načrt
10
korekcije krožišča na cesti, na katerem so označene širitve na sosednje parcele, med drugim v
manjšem delu tudi na parcelo št. 668/11. Predlagamo, da se del predviden za širitev odmeri od
parcele št. 668/11, preostali del pa se odproda po cenitveni ceni. Ker leži nepremičnina pred
križiščem, predlagamo, da se ob prodaji zemljišča na parcelo vknjiži neodplačna služnost
postavitve usmerjevalnega sistema in gradnjo komunalne infrastrukture.
V razpravo sta se vključila Marija Ježovnik, Marko Presečnik in Jožef Jelen.
4. SKLEP:
Občinski svet Občine Mozirje potrjuje izvedbo parcelacije na parc. št. 668/1 k. o.
Mozirje, ki bo upoštevala predviden poseg na krožišču. Po izvedeni parcelaciji se
parcela izvzame iz javnega dobra in odproda po uradni cenitvi, pod pogojem, da se na
parcelo vknjiži neodplačna služnost za gradnjo komunalne infrastrukture in
usmerjevalnega sistema.
POBUDE IN VPRAŠANJA
• Peter Habjan
- je povprašal, kako je s parkiranjem na Planinski ravni, kjer v bistvu ni mogoče več
parkirati. Predlagal je, da Občina preveri možnost prednostnega nakupa tega zemljišč,
ki naj bi služilo možnosti parkiranja;
- graditi se je začel projekt "mozirske trate". Menil je, da je bila glede dostopa v
projektu predvidena cesta, zdaj pa se dela nasip – cesta čisto drugje. Zanimalo ga je ali
gre za dodatna dela ali je bilo to prvotno načrtovano? Slišijo se namreč govorice, da
gre za nek problem z zemljišči. Potrebno je pozvati občane, da imajo posluh za
ureditev našega kraja, kajti prav je, da k zadevi enotno pristopimo, saj bomo deležni
lepega bivalnega prostora, je še dodal.
• Župan - odgovor
- odgovor glede zemljišča Planinska ravna bo podan na naslednji seji;
- prometna študija je bila narejena, vrisana je bila cesta, ki bi se navezovala na krožišče
pri avtobusni postaji, mimo nove policijske postaje. Ko se je pristopilo k projektu, smo
naleteli na težavo glede odkupa zemljišča. Žal smo tu naleteli na problem, da ne
moremo kupiti zemljišča kljub večkratnim razgovorom z lastniki. Trenutno gre tu za
začasen uvoz.
• Marija Ježovnik
- je opozorila da je potreben prehod za pešce od upravnega centra proti TUŠ-u;
- povprašala je še, kako je z napeljavo vodovoda v del Brezja;
11
• Župan – odgovor
- označba za prehod se bo uredila takoj;
- glede vodovoda pa je povedal, da je Občina Mozirje tik pred izbiro izvajalca obnove
in širitve vodovoda Letošč;
• Nejc Klančnik
je ponovno povprašal kdaj se bo uredila cesta Preseka – Gorenjski klanec in podal predlog,
da se uredi tudi del ceste oz. odsek Robida – Gneč;
• Župan - odgovor
je povedal, da bo zadeva rešena še v jesenskem času.
• Mojca Finkšt
je opozoirla, da kolesarska steza po trgu še ni dokončana, zanimalo pa jo je še, kakšen je
režim vožnje po tej stezi;
• Župan – odgovor
odgovor bo podan na naslednji seji.
• Jure Repenšek
- je v zvezi z dostopom na gradbišče "mozirske trate" poudaril, da gre za neustrezno
rešitev, saj se poseže v prostor, ki ne ustreza cesti kot taki, kar pa je tudi z vidika
prometa nevzdržno. Predlagal je, da se poda konkreten odgovor, kako naj bo ta
zadeva urejena, saj gre za skupno dobro, ki mora biti rešeno dolgoročno;
- podal je še priporočilo, da se objekti, ki se gradijo in se bodo gradili na tratah, gradijo
oz. so zasnovani tako, da ne bodo kvarili silhueto kulturne dediščine v Mozirju.
• Marko Presečnik
je v zvezi z OPN predlagal oz. povprašal kako je z izdelavo energijskih projektov –
objektov izrabe obnovljivih virov. Predlagal je, da Občina Mozirje čim prej pristopi k
izdelavi takih projektov.
• Peter Širko
je opozoril na prekrške, ki jih povzročajo kolesarji, predvsem na področju Trat
(obojestranski promet).
Naslednja seja bo predvidoma 29.11.2011.
Seja je bila zaključena ob 19.20 uri.
ŽUPAN OBČINE MOZIRJE
Ivan SUHOVERŠNIK
12
Občina Mozirje
Šmihelska cesta 2
3330 Mozirje
Številka: 032-0007/2011
Datum: 21.11.2011
K 2. TOČKI DNEVNEGA REDA
ZADEVA:
PREDLOG SKLEPA O USKLADITVI CEN PROGRAMOV
PREDŠOLSKE VZGOJE V JVIZ MOZIRJE OE VRTEC
MOZRIJE
PRAVNA PODLAGA: 25., 28. čl. Zakona o vrtcih (Ur.l. RS št. 100/05 – uradno
prečiščeno besedilo in 25/08) in 22. čl. Pravilnika o metodologiji
za oblikovanje cen programov v vrtcih, ki izvajajo javno službo
(Ur.l. RS št. 97/03, 77/05, 120/05 in 129/06)
PREDLAGATELJ:
Župan
Kratka uvodna obrazložitev:
V prilogi je priložena obrazložitev predloga sklepa uskladitve cen programov predšolske
vzgoje v JVIZ OE Vrtec Mozirje, za leto 2012.
Razlogi za povišanje cen programov predšolske vzgoje v JVIZ Mozirje za leto 2012 in ocena
finančnih posledic, so natančno predstavljeni v dopisu, ki so nam ga posredovale strokovne
službe JVIZ Mozirje in so priloga k tej točki.
Predlog sklepa o uskladitvi cen programov predšolske vzgoje v JVIZ Mozirje OE Vrtec
Mozirje, je obravnaval tudi Odbor za negospodarske dejavnosti Občine Mozirje, na svoji 7.
redni seji, dne 16.11.2011 in v zvezi s tem sprejel naslednji
SKLEP
Odbor za negospodarske dejavnosti Občine Mozirje predlaga Občinskemu svetu Občine
Mozirje, da sprejme in potrdi "Sklep o uskladitvi cen programov predšolske vzgoje v JVIZ
Mozirje OE Vrtec Mozirje", v predlagani obliki in vsebini in sicer od 01.01.2012 dalje.
Občinskemu svetu Občine Mozirje predlagamo naslednji
SKLEP
Občinski svet Občine Mozirje sprejema in potrjuje "Sklep o uskladitvi cen programov
predšolske vzgoje v JVIZ Mozirje OE Vrtec Mozirje", v predlagani obliki in vsebini in
sicer od 01.01.2012 dalje.
Pripravila:
Nada Brinovšek
Občina Mozirje
Šmihelska cesta 2,
3330 MOZIRJE
Številka: 032-0007/2011
Datum: 22.11.2011
ZADEVA: PREDLOG ODLOKA O OBČINSKEM PROSTORSKEM NAČRTU
MOZIRJE - I. obravnava
PRAVNA PODLAGA: 1.odst. 52. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS,
št. 33/07, 70/08-ZVO-1B, 108/09 in 80/10- ZUPUDPP), 16. člena Statuta Občine Mozirje
(Uradni list RS, št. 11/07)
PREDLAGATELJ:
Ivan SUHOVERŠNIK, župan
Ob upoštevanju stališč do pripomb in predlogov javnosti na podlagi sprejetega sklepa
Občinskega sveta je načrtovalec pripravil predlog občinskega prostorskega načrta. Predlog
občinskega prostorskega načrta, je pripravljen v obliki odloka.
Ker je za Občinski prostorski načrt Občine Mozirje bila potrebna izvedba celovite presoje
vplivov na okolje in je dne 26.10.2011 Občina pridobila mnenje MOP-a o ustreznosti
okoljskega poročila iz javne razgrnitve, je priloga k navedenemu predlogu tudi okoljsko
poročilo.
Razlogi za sprejem sklepa :
Odločanje na področju urejanja prostora je predpisano s Statutom Občine in, ker se
Občinski prostorski načrt sprejme z odlokom na podlagi 52. členom Zakona o prostorskem
načrtovanju, se skladno s predpisom Občine za obravnavo odloka le ta obravnava v prvi in
drugi obravnavi. Izdelan predlog odloka Občinskega prostorskega načrta občine Mozirje po
Zakonu o prostorskem načrtovanju se obravnava v prvi obravnavi skladno s 76.členom
Poslovnika Občinskega sveta Občine Mozirje.
Ocena finančnih in drugih posledic:
Stališče do predloga Odloka o občinskem prostorskem načrtu Občine Mozirje je brez vpliva
na proračun. S sprejetim predlogom se omogoči nadaljevanje predpisanega postopka priprave
OPN to je posredovanje predloga v mnenje nosilcem urejanja prostora.
Predlog Odloka o občinskem prostorskem načrtu Občine Mozirje – prva obravnava, so
obravnavali: statutarno pravna komisija, odbor za negospodarske dejavnosti, odbor za
turizem, odbor za kmetijstvo, odbor za gospodarske javne službe in komunalno infrastrukturo
in matični odbor za pripravo OPN ter ga tudi sprejeli.
Na podlagi določil 2. odstavka 11. člena ter skladno z določili 14. in 52. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Ur. l. RS,
št. 33/07, 70/08-ZVO-1B, 108/09, 80/10-ZUPUDPP (106/10-popr.)) ter skladno z določili Pravilnika o podrobnejši vsebini,
obliki in načinu priprave občinskega prostorskega načrta ter pogojih za določitev območij sanacij razpršene gradnje in
območij za razvoj in širitev naselij (Ur. l. RS, št. 99/07), Sklepa ministra, pristojnega za prostor, o potrditvi predloga
Občinskega prostorskega načrta občine Mozirje (št. 00000-00/2011/00, z dne, 00.00.2011) ter na podlagi 16. člena Statuta
Občine Mozirje (Ur. l. RS, št. 11/07) je Občinski svet Mozirje na svoji 00. redni seji, dne 00.00.2011 sprejel
ODLOK
O OBČINSKEM PROSTORSKEM NAČRTU
OBČINE MOZIRJE
I UVODNE DOLOČBE
(občinski prostorski načrt)
1. člen
(uvod)
(1) S tem odlokom, se skladno z Odlokom o strategiji prostorskega razvoja Slovenije (Ur. l. RS, št. 76/04), Uredbo o
prostorskem redu Slovenije (Ur. l. RS, št. 122/04) ter skladno z določili veljavne zakonodaje, ki ureja področje prostorskega
načrtovanja in varstva okolja, sprejme Občinski prostorski načrt občine Mozirje, v nadaljevanju OPN, ki je temeljni
prostorski akt občine.
(2) OPN je izdelalo podjetje ARCHI.KA d.o.o. pod zaporedno št. projekta OPN/2007-038.1.
(3) Skladno z odločbo Ministrstva za okolje in prostor, Direktorata za okolje, Sektorja za celovito presojo vplivov na okolje,
št. odločbe 354-19-48/2004, z dne, 19.01.2005, je treba v postopku izdelave OPN izvesti postopke celovite presoje vplivov
na okolje, katere sestavni del sta tudi okoljsko poročilo ter presoja vplivov plana na naravo v zavarovanih območjih, ki ju
izdelujeta podjetji Matrika ZVO d.o.o. iz Ljubljane ter Ipsum d.o.o. iz Domžal pod zaporedno št. projekta OP_03.10.
2. člen
(predmet OPN)
(1) OPN obsega strateški in prostorsko izvedbeni del v tekstualni in grafični obliki. Grafični del OPN je sestavni del tega
odloka in se skupaj s tem odlokom upošteva pri njegovem izvajanju.
(2) Strateški del OPN ob upoštevanju usmeritev državnih prostorskih aktov, razvojnih potreb lokalne skupnosti in razvojno
varstvenih zahtev nosilcev urejanja prostora določa in opredeljuje:
- izhodišča in cilje prostorskega razvoja občine Mozirje,
- zasnovo prostorskega razvoja občine (poselitev in krajina),
- zasnovo gospodarske javne infrastrukture,
- območja razpršene poselitve,
- naselja z območji razpršene gradnje, ki so z njimi prostorsko povezana,
- usmeritve za razvoj posameznih načrtovanih prostorskih ureditev,
- usmeritve za razvoj poselitve, prenovo naselij in sanacijo prepoznane razpršene gradnje,
- usmeritve za razvoj v krajini,
- usmeritve za razvoj gospodarske javne infrastrukture,
- usmeritve za razvoj na zavarovanih območjih ter območjih naravnih vrednot in kulturne dediščine,
- usmeritve za varovanje okolja,
- usmeritve za zaščito pred naravnimi in drugimi nesrečami,
- usmeritve za razvoj na posebnih območjih.
(3) V izvedbenem delu OPN določa:
- območja osnovne namenske rabe prostora,
- območja podrobnejše namenske rabe prostora,
- prikaz ključnega omrežja gospodarske javne infrastrukture,
- enote urejanja prostora,
- prostorsko izvedbene pogoje za posamezne načrtovane dejavnosti (rabe) ter za enote urejanja prostora,
- zavarovana in druga območja s posebnimi režimi,
- območja, za katera se na podlagi OPN pripravijo občinski podrobni prostorski načrt in drugi prostorski akti.
(4) OPN se izdeluje za celotno območje občine Mozirje in kot tak velja na njenem celotnem teritoriju.
3. člen
(vsebina in oblika OPN)
(1) OPN vsebuje tekstualni in grafični del in je kot tak izdelan v analogni in digitalni obliki.
(2) Tekstualni del OPN je napisan v obliki odloka, ki ga sestavljajo naslednja poglavja:
I
UVODNE DOLOČBE.................................................................................................................................................... 1
II
STRATEŠKI DEL ........................................................................................................................................................ 4
1
SPLOŠNE DOLOČBE .................................................................................................................................................. 4
2
IZHODIŠČA IN CILJI PROSTORSKEGA RAZVOJA OBČINE ............................................................................................. 4
3
TEŽNJE PROSTORSKEGA RAZVOJA OBČINE ................................................................................................................ 7
4
CILJI PROSTORSKEGA RAZVOJA OBČINE.................................................................................................................... 7
5
ZASNOVA PROSTORSKEGA RAZVOJA OBČINE............................................................................................................. 8
5.1 Razvoj poselitve in dejavnosti v prostoru .................................................................................................................... 9
5.2 Omrežja naselij z vlogo in funkcijo posameznih naselij................................................................................................. 9
5.3 Urbanistični načrt za naselje Mozirje......................................................................................................................... 11
5.3.1 Izhodišča, cilji in prioritete....................................................................................................................................... 11
5.3.2 Urbanistična zasnova naselja ................................................................................................................................... 12
5.3.3 Opredelitev posameznih območij urejanja ................................................................................................................. 16
6
ZASNOVA GOSPODARSKE JAVNE INFRASTRUKTURE LOKALNEGA POMENA TER ZASNOVA GRAJENEGA JAVNEGA
DOBRA ........................................................................................................................................................................... 21
6.1 Prometna infrastruktura .......................................................................................................................................... 21
6.2 Elektronske komunikacije ........................................................................................................................................ 22
6.3 Energetika ............................................................................................................................................................. 22
6.4 Infrastruktura s področja komunalnega in vodnega gospodarstva ter varstvo okolja..................................................... 23
7
OKVIRNA OBMOČJA NASELIJ VKLJUČNO Z OBMOČJI RAZPRŠENE GRADNJE, KI SO Z NJIMI PROSTORSKO POVEZANA.... 24
8
USMERITVE ZA PROSTORSKI RAZVOJ OBČINE.......................................................................................................... 25
8.1 Usmeritve za poselitev in celovito prenovo naselij ..................................................................................................... 25
8.2 Usmeritve za razvoj dejavnosti po naseljih ............................................................................................................... 28
8.3 Usmeritve za sanacijo in prenovo razpršene gradnje.................................................................................................. 28
8.4 Usmeritve za razvoj v krajini ................................................................................................................................... 29
8.5 Usmeritve za razvoj posebnih območij...................................................................................................................... 32
8.6 Usmeritve za območja za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami ter območja zaščite in reševanja....................... 34
8.7 Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč ........................................................................................................ 34
8.8 Usmeritve za določitev prostorsko izvedbenih pogojev ............................................................................................... 35
III IZVEDBENI DEL ...................................................................................................................................................... 35
1
SPLOŠNE DOLOČBE ................................................................................................................................................ 35
2
ENOTE UREJANJA PROSTORA .................................................................................................................................. 36
3
NAMENSKA RABA PROSTORA .................................................................................................................................. 37
4
SPLOŠNI PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI .............................................................................................................. 38
4.1 Splošni prostorski izvedbeni pogoji glede lege objektov ............................................................................................. 39
4.2 Splošni prostorski izvedbeni pogoji glede velikosti objektov........................................................................................ 39
4.3 Splošni prostorski izvedbeni pogoji glede oblikovanja ................................................................................................ 41
4.4 Splošni prostorski izvedbeni pogoji in merila za parcelacijo ........................................................................................ 44
4.5 Splošni prostorski izvedbeni pogoji glede priključevanja objektov na GJI in grajeno javno dobro ................................... 46
4.5.1 Obvezna gospodarska javna infrastruktura ............................................................................................................... 46
4.5.2 Varovalni pasovi gospodarske javne infrastrukture .................................................................................................... 47
4.5.3 Pogoji za gradnjo gospodarske javne infrastrukture ................................................................................................... 48
4.6 Pogoji glede ohranjanja narave, varstva KD, okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi
nesrečami....................................................................................................................................................................... 51
4.6.1 Naravne vrednote in kulturna dediščina .................................................................................................................... 51
4.6.2 Varstvo okolja in naravnih dobrin ............................................................................................................................. 52
4.6.3 Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami............................................................................................................ 53
4.7 Splošni prostorski izvedbeni pogoji glede varovanja zdravja ....................................................................................... 55
4.8 Splošni prostorski izvedbeni pogoji na območjih razpršene gradnje............................................................................. 57
5
PODROBNI PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI ........................................................................................................... 57
6
POSEBNI PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI .............................................................................................................. 73
6.1 Posebni prostorsko izvedbeni pogoji po enotah urejanja prostora................................................................................ 73
6.2 Posebni prostorsko izvedbeni pogoji na območjih predvidenih OPPN............................................................................ 74
IV
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE ........................................................................................................................... 76
(3) Grafični oziroma kartografski del OPN vsebuje naslednje karte:
Vsebinski sklop, list ali grafični prikaz
Naslovne strani
Naslovna stran občinskega prostorskega načrta
Vsebina občinskega prostorskega načrta
List z naslovno stranjo strateškega dela
Grafični prikaz zasnove prostorskega razvoja
I-1 Prikaz zasnove prostorskega razvoja občine
Grafični prikazi zasnove prometne, okoljske, energetske in telekomunikacijske infrastrukture
I-2.01 Prikaz zasnove gospodarske javne infrastrukture – prometna infrastruktura
I-2.02 Prikaz zasnove gospodarske javne infrastrukture – okoljska infrastruktura (vodovod, kanalizacija)
I-2.03 Prikaz zasnove gospodarske javne infrastrukture – energetska infrastruktura
Merilo
1:25.000
1:25.000
1:25.000
1:25.000
I-2.04 Prikaz zasnove gospodarska javne infrastrukture – komunikacijska infrastruktura
Grafični prikazi naselij ter okvirnih območij razpršene poselitve
I-3 Prikaz okvirnih območij naselij vključno z območji razpršene gradnje ter prikaz območij razpršene poselitve
Grafični prikazi usmeritev za prostorski razvoj občine
I-4 Prikaz usmeritev za razvoj poselitve in celovito prenovo
I-5.01 Prikaz usmeritev za razvoj v krajini – razvojna območja za posamezne dejavnosti vezane na naravne vire
I-5.02 Prikaz usmeritev za razvoj v krajini – posebna območja prepoznavnih kvalitet in vrednot okolja
I-5.03 Prikaz usmeritev za razvoj v krajini – območja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter območja obrambe
Naslovna stran
List z naslovno stranjo izvedbenega dela
Grafični prikazi izvedbenega dela
II-1 Pregledna karta občine z razdelitvijo na liste TTN-5
II-2 Pregledna karta občine s prikazom osnovne namenske rabe prostora
II-3.01-19 Karte z enotami urejanja prostora in podrobnejšo namensko rabo prostora
II-4 Legenda podrobnejše namenske rabe prostora
II-5 Pregledna karta občine s prikazom osnovne gospodarske javne infrastrukture
II-6.01-19 Karte z enotami urejanja prostora in prikazom gospodarske javne infrastrukture
II-7 Legenda gospodarske javne infrastrukture
1:25.000
1:25.000
1:25.000
1:25.000
1:25.000
1:25.000
1:25.000
1:25.000
1:50.000
1:25.000
1:5.000
1:25.000
1:5.000
4. člen
(obvezne priloge, strokovne podlage in druge sestavine OPN)
(1)
-
Obvezne priloge OPN so:
Obrazložitev OPN Mozirje (Archi.KA, OPN/2007.038.1-OBR),
Prikaz stanja prostora za občino Mozirje (Archi.KA, OPN/2007-038.1-ST-PRO),
Geodetski načrt za območje občine Mozirje izdelan z natančnostjo merila 1:5000 (Geostorka, FEB 2010),
Okoljsko poročilo za OPN Mozirje (Matrika ZVO, OP_03.10),
Presoja vplivov plana na naravo v zavarovanih območjih (Ipsum, št. 238/10),
povzetek OPN za javnost,
povzetek okoljskega poročila za javnost,
smernice in mnenja pristojnih nosilcev urejanja prostora določenih s Sklepom o začetku priprave OPN,
sklep občinskega sveta z opredelitvijo do pripomb javnosti iz javne razgrnitve
strokovne podlage, na katerih temeljijo načrtovani posegi v OPN.
(2) Odločitve za načrtovane posege v OPN temeljijo na naslednjih izdelanih strokovnih podlagah:
- Razvojni program občine Mozirje 2011-2016 (Martina Pečnik Herlah s.p.)
- Energetska zasnova občine Mozirje (ISPO, 2001),
- Gozdnogospodarski načrt za obdobje 2001-2010 (ZGS, OE Nazarje, Ur. l. RS, št. 70/03),
- Projekcija prebivalstva in stanovanj na območju občine Mozirje (RC Celje, št. 59/04),
- Strokovna podlaga za vode in vodno gospodarske ureditve v občini Mozirje (IZVO, št. 195-FR/04),
- Gozdnogospodarski načrt za obdobje 2003-2013 (ZGS, OE Nazarje, Ur. l. RS, št. 23/04),
- Operativni program odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode v občini Mozirje (Občina, 2005),
- Strokovna podlaga za SPRO in PRO za občino Mozirje za področje poselitve (RC Celje, št. 232/06),
- Predhodne usmeritve za ohranjanje narave za SPRO in PRO občine Mozirje (ZRSVN, 2006),
- Strokovne zasnove varstva kulturne dediščine za SPRO in PRO občine Mozirje (ZRSVKD, 2006),
- Predhodne naravovarstvene smernice za krajinske zasnove za območje Golt (ZRSVN, 2006),
- Regionalna zasnova prostorskega razvoja za Savinjsko statistično regijo (UIRS, 2006),
- Krajinska zasnova za območje Golte (RC Celje, 2006),
- Strokovne zasnove varstva kulturne dediščine za območje občine Mozirje (ZRSVKD, 2008),
- Prometna študija občine Mozirje (FGG, 2008),
- Prostorska utemeljitev pobud (Archi.KA, št. OPN/2007-038.1-POB),
- Elaborat načrtovanih posegov na najboljša kmetijska zemljišča v občini Mozirje (ERICo, št. DP-655/03/08),
- Strokovna ocena pobude za spremembo namembnosti zemljišča na delu parcele št. 426/1, 683/4,377 in 378 v k.o.
Mozirje,Elaborat posega na kmetijsko zemljišče, Pedološko poročilo, Krajinski vidik in prostorska umestitev
stanovanjskega objekta ter gospodarskega poslopja (Biotehniška fakulteta, september 2009) -za pobudo 166
- Strokovne podlage za predlagane posege v postopku izdelave OPN Občine Mozirje; Turistična kmetija Korošec
(ARHENA, projektivno podjetje, arhitekt Marjan Kac s.p., št. proj. Ap 377/2011-SP)
- Urbanistični načrt za naselje Mozirje (Archi.KA, št. OPN/2007-038.1-UN),
- Idejna zasnova prenove vaškega jedra Šmihel nad Mozirjem (Archi.KA, št. IDZ/2009-003),
- Idejna zasnova ureditve počitniškega naselja Grmadnik (Archi.KA, št. IDZ/2010-014),
- Strokovna podlaga za krčitve oziroma nadomestne kmetijske površine v občini Mozirje (ZGS, 2010),
- Študija poplavne in erozijske ogroženosti (IZVO, 2010).
5. člen
(uporabljeni izrazi)
(1) Posamezni izrazi oziroma kratice, uporabljene v tem odloku, imajo naslednji pomen:
- OPN, občinski prostorski načrt
- OPPN, občinski podrobni prostorski načrt
- EUP, enota urejanja prostora
-
UN, urbanistični načrt
PIP, prostorsko izvedbeni pogoj
POO, posebno območje urejanja
ONRP, osnovna namenska raba prostora
PNRP, podrobna namenska raba prostora
RPE, register prostorskih enot
GJI, gospodarska javna infrastruktura
CPVO, celovita presoja vplivov na okolje
PVO, presoja vplivov na okolje
OP, okoljsko poročilo
DPN, državni prostorski načrt
RPN, regionalno oziroma medobčinski prostorski načrt
ORP, območni razvojni program
SPRS, Strategija prostorskega razvoja Slovenije
PRS, Prostorski red Slovenije
DI_FIO, faktor izrabe gradbene parcele
FZ, faktor zazidanosti gradbene parcele
DI_DZP, delež zelenih površin
MHE, mala hidroelektrarna
PARC, parcela
P, površina
O, obseg
VP, varovalni pas
EMS ali EPS, evropska potresna lestvica
ESRR, evropski sklad za regionalni razvoj
ZGS, Zavod za gozdove Slovenije
ZRSVN, Zavod Republike Slovenije za okolje
(2) Izrazi, uporabljeni v tem odloku, katerih pomen z odlokom ni izrecno določen, imajo enak pomen, kot ga na dan
uveljavitve tega odloka določajo predpisi s področja prostorskega načrtovanja in graditve objektov.
(3) Izrazi, uporabljeni v tem odloku, ki označujejo posameznike, so zapisani v moškem spolu in so uporabljeni kot nevtralni
za moške in ženske.
II STRATEŠKI DEL
1 SPLOŠNE DOLOČBE
6. člen
(vsebina strateškega dela)
(1) Strateški del OPN opredeljuje izhodišča in cilje, določa zasnovo prostorskega razvoja občine, zasnovo poselitve ter
opredeljuje usmeritve za razvoj poselitve, širjenje in celovito prenovo naselij. Poleg omenjenega OPN določa zasnovo in
usmeritve za razvoj v krajini, zasnovo in usmeritve za razvoj gospodarske javne infrastrukture, usmeritve za razvoj na
zavarovanih območjih, določa in opredeljuje varovanje okolja ter zaščito prostora pred naravnimi in drugimi nesrečami. OPN
v strateškem delu opredeljuje tudi razvoj posebnih območij, opredeljuje izhodišča za določitev enot urejanja prostora ter za
določitev namenske rabe zemljišč, za katero se v izvedbenem delu tega odloka nato opredeljujejo prostorsko izvedbeni
pogoji.
(2) Poleg naštetega v prvi točki tega odloka strateški del opredeljuje tudi območja razpršene gradnje, razpršeno poselitev,
določa usmeritve za razvoj naselij znotraj območij razpršene poselitve ter opredeljuje pogoje za sanacijo razpršene gradnje.
2 IZHODIŠČA IN CILJI PROSTORSKEGA RAZVOJA OBČINE
7. člen
(izhodišča prostorskega razvoja občine)
(1) Prostorski razvoj občine Mozirje izhaja iz upoštevanja družbenih, gospodarskih in okoljskih dejavnikov prostorskega
razvoja v občini in njenega širšega območja.
(2) V prostorskem aktu so upoštevana izhodišča in usmeritve iz spodaj naštetih hierarhično višjih prostorih aktov, ki
predstavljajo obvezno izhodišče za OPN. Višji prostorski akti, ki so upoštevani v OPN so:
- Strategija prostorskega razvoja Slovenije (SPRS) (Ur. l. RS, št. 76/04)
- Prostorski red Slovenije (PRO) (Ur. l. RS, št. 122/04)
- Program razvoja prostora Republike Slovenije za 2004-2006 (Ur. l. RS, št. 116/04)
- Program razvoja prostora Republike Slovenije za obdobje 2007-2013 (Odločba komisije z dne 10.09.2007)
- Regionalni razvojni program Savinjske regije za obdobje 2007-2013
- Območni razvojni program SA-ŠA regije za obdobje 2007-2013
- sektorski nacionalni programi oziroma njihovi operativni programi
- drugi akti, s katerimi se na podlagi predpisov načrtuje poselitev, razvoj in širitev GJI
(3) Skladno z dokumenti, naštetimi v 2. točki tega člena odloka, so izhodišča prostorskega razvoja za območje občine
Mozirje utemeljena:
- V policentričnem urbanem sistemu Slovenije, ki ga tvori omrežje središč nacionalnega in regionalnega pomena, se
naselje Mozirje razvija kot občinsko in medobčinsko središče ter kot upravno središče Zgornje Savinjske doline. Skladno
z izhodišči opredeljenimi v SPRS se občina Mozirje navezuje na Velenje kot središče nacionalnega pomena regionalnega
območja. Za Mozirje je pomembno tudi središče nacionalnega pomena Celje, saj ta predstavlja pomembno
zaposlitveno, proizvodno, storitveno središče regije in regionalno prometno vozlišče.
- SPRS opredeljuje Mozirje kot občinsko središče, ki zagotavlja zadostno in dostopno oskrbo z družbenimi in drugimi
storitvenimi dejavnostmi, dejavnosti socialnega varstva, osnovno in srednješolsko izobraževanje. (C) Omrežje družbene
javne infrastrukture (npr. šolstvo, zdravstvo, socialno varstvo in druge javne službe) se razvija skladno z omrežjem
občinskih središč Zgornje Savinjske doline, znotraj občine se njihov razvoj primarno usmerja v občinsko središče
Mozirje.
- V občinskem središču se spodbuja razvoj ustreznih storitvenih in oskrbnih funkcij ter razvoj delovnih mest, s čimer se
zmanjšuje dnevna migracija v večja zaposlitvena središča. Vanj se umešča tudi primarna zdravniška in socialna oskrba
ter omogoča možnosti za turistično, športno in kulturno dejavnost.
- Na območjih s prepoznano izrazito razpršeno poselitvijo se po izhodiščih SPRS spodbuja vzdržen prostorski razvoj. Novo
gradnjo se usmerja v zgoščevanje že poseljenih območij, s čimer se zagotavlja racionalna gradnja in oskrba z GJI.
- Naselja in krajina na podeželju se po strateških izhodiščih razvija kot povezan gospodarski in bivalni prostor, v katerem
se ohranja in razvija krajinska in arhitekturna kakovost. Prednost se daje obnovi in sanaciji, ki sta usmerjeni v
modernizacijo kmetijstva in ustvarjanje pogojev za razvoj dopolnilnih dejavnosti.
- Skladno z usmeritvami SPRS se z učinkovito in enakomerno dostopnostjo, ustrezno razmestitvijo funkcij in
medsebojnimi prometnimi povezavami, razvijajo tudi pomembnejša urbano-podeželska in podeželska naselja z vaškim
značajem (Žekovec, Preseka, Trnavče). Urbano-podeželsko naselje so Loke pri Mozirju. V manjših lokalnih središčih, kot
je Žekovec, se razvoj usmerja v zagotovitev možnosti oskrbe prebivalcem širšega zaledja, možnosti za vsakodnevno
informiranje in druženje.
- Poselitev se po strateških izhodiščih prednostno usmerja v vsa urbana, urbano-ruralna naselja, v občinsko središče
Mozirje, v naselje Loke pri Mozirju ter zaselka Žekovec in Preseka. Poselitev se skladno s strokovno podlago o poselitvi
usmerja tudi v ostala naselja, ki imajo pretežno podeželski značaj.
- V skrbi za okolje se skladno s sprejetimi nacionalnimi in operativnimi programi obnavlja, rekonstruira in gradi
gospodarska javna infrastruktura.
- Skladno z usmeritvami SPRS se primarno razvoj občine usmerja v razvoj turizma in kmetijstva.
- Skladno s SPRS se spodbuja tudi gradnjo energetskih objektov v občini, pri čemer se ob umeščanju v prostor
zagotavlja njihovo optimalno vključenost v slovensko energetsko omrežje in preprečuje prekomerne vplive na prostor in
okolje.
- Skladno s SPRS se spodbuja gradnjo komunikacijskega omrežja, pri čemer se ob umeščanju v prostor zagotavlja
njihova optimalna vključenost v prostor s ciljem, da bo zagotovljen dostop v omrežje vsakemu gospodinjstvu.
- Po SPRS se ohranja sklenjenost gozdov zaradi ravnovesja v krajini in ohranjanje habitatov prostoživečih živali. V bližini
naselja Mozirje se izkoristi rekreacijski potencial gozda in obrečnega pasu ter se ga smiselno vključi v načrtovanje
zelenega sistema naselja in celotne občine.
- Razvoj kmetijstva se zagotavlja v tistih delih občine, kjer so za to primerni pogoji in je le to ustrezno v evropskih
razmerah. Na hribovitih predelih občine se po SPRO spodbuja in razvija dopolnilne programe in kmetijsko dejavnost
povezuje z vzdrževanjem kulturne krajine, preprečevanjem zaraščanja, ohranjanja biotske raznovrstnosti in naravnih
vrednot, promocijo in kvalitetno rabo kulturne dediščine ter trajno rabo z razvojem turizma v naravi.
8. člen
(stanje in značilnosti dosedanjega prostorskega razvoja v občini)
(1) Današnja občina Mozirje je bistveno manjša od nekdanje, ki je zajemala vse občine Zgornje Savinjske doline. Naselje
Mozirje je ohranilo nekdanjo vlogo središča celotne doline. Občina leži ob vstopu v Zgornje Savinjsko dolino. Občinsko
središče Mozirje se v policentričnem urbanem sistemu Slovenije, ki ga tvori omrežje središč nacionalnega in regionalnega
pomena, razvija kot medobčinsko upravno središče. Dosedanji razvoj je bil vezan na nekdanje prostorsko obsežnejše
območje občine, zato še vedno zagotavlja funkcije pomembne za širše območje Zgornje Savinjske doline. Statistično je
občina del večje Savinjske statistične regije. Prostorsko in politično se skupaj z ostalimi občinami Zgornje Savinjske doline
ter občinami Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki povezuje v Savinjsko-Šaleško regijo.
(2) Območje občine zajema 54 km2 in meji na občine Ljubno, Rečica ob Savinji, Nazarje, Šoštanj, Šmartno ob Paki in
Braslovče. Po podatkih statističnega urada je, leta 2007 na območju občine, stalno bivalo 4 099 prebivalcev, v 8 naseljih.
Območje občine je izrazito centralno poseljeno. Večina prebivalcev živi v strnjenem naselju Mozirje, katerega del postajata
tudi naselji Ljubija in Loke pri Mozirju, na vstopu v zgornji del doline reke Savinje. Na hribovitih območjih Golt, Radegunde,
Lepe njive in Dobrovelj se pojavljajo manjša naselja, samotne kmetije in posamezni objekti oziroma gruče objektov.
Povprečna gostota poselitve v občini znaša 77 prebivalcev na km2, kar je 78% slovenskega povprečja (po podatkih SURS,
2006).
(3) Poselitveni vzorec je posledica naravnih in zgodovinskih razmer tega območja. Prevladujoča poselitev strnjenega tipa se
v občini pojavlja predvsem v dolini ob Savinji, kjer je značilna drobno členjena kmetijska krajina dolinskega dna,
prekinjena z obvodno krajino ob Savinji. Slikovito trško jedro starega Mozirja se je izoblikovalo ob sotočju Trnave in
Mozirnice s Savinjo. Naselje se je v nedavni preteklosti širilo predvsem proti zahodu z obsežno prostostoječo stanovanjsko
pozidavo in proti vzhodu, kjer se je oblikovalo obsežno območje večjih trgovskih centrov in centralnih dejavnosti. Le manjši
del naselja se je razširilo na desni breg Savinje, kjer se združuje z naseljem Loke. Na desnem bregu Savinje je umeščen
Mozirski gaj, ki skupaj s športno rekreacijskim centrom Golte, v višinskem delu občine, predstavljata osrednjo turistično
ponudbo občine. Naselja in zaselki Loke, Ljubija, Preseka, Žekovec in Trnavče sestavljajo značilna strnjena ruralna
poselitvena jedra, umeščena med strnjene kmetijske površine, kjer prevladuje kmetijska in stanovanjska dejavnost s
spremljajočimi storitvenimi dejavnostmi. Stik med naselji in kmetijsko krajino oblikujejo visokodebelni sadovnjaki, vrtovi in
kmetijsko gozdarski - gospodarski objekti – kozolci, lope. Naselja so ohranila tipično naselbinsko strukturo podeželskega
naselja, predvsem Preseka in Trnavče. Drugod prevladuje značilna avtohtona razpršena poselitev, v obliki posameznih
celkov in manjših zaselkov. V prostoru se pojavlja relativno veliko posameznih primerov nezaželene razpršene gradnje, ki
močno degradirajo krajino, ustvarjajo vizualne motnje in okoljske probleme v prostoru. Identificirana so bila tudi večja
območja nelegalnih in predimenzioniranih gradenj, neustrezne namenske rabe, za katere je treba predvideti celostno in
okoljsko sanacijo. Problemi se pojavljajo tudi na področju poplavne varnosti urbaniziranih območij.
(4) Naravni prirast prebivalstva v občini je pozitiven in primerljiv s slovenskim povprečjem. Število prebivalcev v starostni
kategoriji nad 65 let in več se veča. Predvsem je izpostavljen problem zaposlovanja višje in visoko izobraženega kadra, ki
išče ustrezne možnosti za bivanje. Izobrazbena struktura v občini je slabša od slovenskega povprečja.
(5) V občini primanjkuje delovnih mest, stopnja brezposelnosti je v letu 2007 znašala 9,0%. Delež zaposlitev občanov v
občini, glede na vse zaposlitve občanov v vseh občinah, je izredno nizek in močno pod slovenskim povprečjem. V občini so
pomembneje zastopani drobno gospodarstvo, trgovina, turizem in kmetijstvo. V zadnjem obdobju pa se razvijata predvsem
turizem in trgovina, kjer se zagotavljajo dodatna delovna mesta.
(6) Stanovanjske enote na območju občine kažejo na primanjkljaj stanovanj. Po podatkih, iz leta 2002, je v občini
primanjkovalo 35 stanovanj (podatki za posamezna naselja iz leta 2002).
(7) Oskrbne in storitvene dejavnosti so večinoma umeščene v Mozirju. Predvsem primanjkuje prostora za umeščanje
gospodarskih dejavnosti in turističnih kapacitet. Dobro je organizirano varstvo najmlajših in osnovno izobraževanje.
Primarno zdravstveno varstvo je omogočeno v zdravstvenem domu v Mozirju, ki zajema splošne in specialistične
ambulante. V občini je tudi sedež upravne enote in policijska postaja. Ima pa tudi pošto, knjižnico, galerijo ter dvorano za
kulturne in športne prireditve ter športna igrišča.
(8) Vse kmetijske površine v dejanski rabi v občini zajemajo približno 15,74 km2, kar predstavlja približno 29,40%
celotnega ozemlja občine. Od tega je približno 53% najboljših kmetijskih zemljišč.
(9) Gozdna zemljišča se razprostirajo pretežno na hribovitem območju občine in v manjši meri ob obrečnem pasu ob
Savinji, kjer prevladuje poplavni gozd. Zajemajo približno 35 km2, kar predstavlja 65,54% površine občine. Zaradi
razdrobljene gozdne posesti, je oteženo gospodarjenje z gozdovi in njihovo gospodarsko izkoriščanje.
(10) Izkoriščanje mineralnih surovin v občini je bilo omejeno na območje kamnoloma na Dobrovljah, kjer se je pridobival
tehnični kamen. Kamnolom se sanira. Na območju občine je tudi več manjših lokacij, kjer se pridobivajo manjše količine
mineralnih surovin, vendar ta območja niso urejena oziroma so podvržena sanaciji usadov.
(11) Na območju občine je 19 naravnih vrednot lokalnega pomena, 5 naravnih vrednot državnega pomena ter 5 naravnih
spomenikov.
(12) Status kulturne dediščine naselbinskega spomenika imata trško jedro Mozirja in zaselek Šmihel nad Mozirjem. V občini
je evidentiranih osem objektov sakralne in trije sakralno-profane stavbne dediščine, dva javna spomenika, 25 etnoloških
spomenikov in dve enoti arheološke dediščine (Brezje pri Mozirju – Višinska naselbina Štrucljevo gradišče in Rimska
naselbina Podstenšek v Šmihelu nad Mozirjem).
(13) Okoljsko infrastrukturo upravlja in zagotavlja na območju občine izbran upravljavec GJI. Glavna oskrba z vodo se
zagotavlja prek vodovodnega omrežja, ki se napaja z vodo iz Letošča. Brez povezave z vodnim virom Ljubije ni
zagotovljenega rezervnega vodnega vira v primeru nenadnega daljšega izpada dobave vode iz Letošča. Za odvajanje in
čiščenje odpadnih voda je v dolini zgrajen sistem 3.856 m vodov za odvajanje in čiščenje odpadnih voda s centralno čistilno
napravo Loke pri Mozirju, ki je v skupni lasti občin Mozirje, Nazarje in Rečica ob Savinji. Zgrajen sistem okoljske
infrastrukture se obnavlja in dograjuje.
(14) Največji vodotok obravnavanega območja je Savinja, ki zaradi svojega delovanja vpliva in spreminja dolino
neposredno ob svojem toku. Poplavno ogroža predvsem ravnico ob svojem koritu. Strnjena poselitev je neposredno ob
sotočju Mozirnice, Trnave in Ljubije s Savinjo. Ti vodotoki občasno ogrožajo poseljena območja ob svojem toku. Na
območju občine je prisotno tudi večje število manjših hudourniških vodotokov, ki prav tako povečujejo poplavno ogroženost
območij poselitve.
(15) Tveganje nastanka plazov zaradi potresov je na območju občine majhno do srednje veliko.
(16) Potresna aktivnost v občini spada v 7. stopnjo po EMS.
(17) K požarni varnosti na območju občine prispeva delovanje prostovoljnega gasilskega društva in stalna skrb za njegovo
primerno opremljenost.
9. člen
(pomanjkljivosti dosedanjega razvoja)
Pomanjkljivosti dosedanjega prostorskega razvoja se kažejo predvsem v:
- neustrezni politiki urejanja prostora v občini, zlasti v smislu dopuščanja razpršene gradnje ter neracionalne rabe in
neizkoriščenih površin znotraj obstoječih poselitvenih jeder,
- poselitvi s pretežno individualno stanovanjsko gradnjo in neuravnoteženo razmestitvijo,
- naseljih, ki nimajo ustreznih celostnih urbanističnih rešitev,
- pomanjkljivem oziroma nedodelanem poselitvenem modelu razporeditve dejavnosti v prostoru,
- nedovoljenih gradnjah iz preteklih let, ki so neustrezno umeščene, pogosto komunalno neurejene ter iz tega razloga
tudi okoljsko problematične,
- oskrbi velikega območja razpršene poselitve,
- velikem primanjkljaju ustreznih delovnih mest, kar povzroča dnevne delovne migracije predvsem v smeri Velenja in
Celja,
- v pomanjkanju zagotavljanja ustreznega komunalno urejenega prostora za proizvodne dejavnosti in dejavnosti malega
gospodarstva,
- večji prometni obremenjenosti pretoka prometa zaradi dnevnih migracij (iz celotna dolina),
- neustreznem stanju cest,
- slabši opremljenosti z gospodarsko javno infrastrukturo, zlasti električno energijo, telekomunikacijami, vodovodom ter
fekalno in meteorno kanalizacijo na bolj hribovitih območjih občine,
- pomanjkanju prenočitvenih kapacitet na turističnih, športno-rekreativno aktivnih območjih ob reki Savinji, na območju
Golt ter v okviru kmečkega turizma,
- slabši povezanosti in nesodelovanju med ključnimi nosilci turistične ponudbe ter njihovem zaostanku za sodobnimi
standardi kvalitete osnovnih turističnih storitev,
- pomanjkljivi družbeni infrastrukturi predvsem v manjših ruralnih središčih,
- v neustreznem številu kapacitet socialne oskrbe za starostnike in ljudi s posebnimi potrebami, saj tovrstnih dejavnosti
na območju občine, kljub njeni osrednji vlogi v regiji ni,
- nezadostni urejenosti odvajanja odpadnih voda,
- nezadostni urejenosti vodotokov in zagotavljanju protipoplavne varnosti,
- neustrezno urejenem in nedostopnem javnem potniškem prometu,
- neustreznem dostopu do najbližjega avtocestnega priključka v Šentrupertu,
- neustreznem stanju na področju vodo oskrbe,
- nezadostni izkoriščenosti energetsko obnovljivih virov (MHE, foto napetostne in vetrne elektrarne),
- v pomanjkanju območij za funkcionalne objekte za primarne dejavnosti v sklopu obstoječih kmetij in drugih objektov
(ribogojstvo, kmetijstvo, čebelarstvo),
- neurejenih kolesarskih poteh in povezav ter nezadostnem številu turističnih in športno-rekreacijskih območij v občini,
- neustreznem stanju okolja in ukrepov za varovanje pred poplavami in drugimi naravnimi nesrečami, ki so posledica
globalnega spreminjanja narave.
3 TEŽNJE PROSTORSKEGA RAZVOJA OBČINE
10. člen
(nadaljnji prostorski razvoj)
Težnje prostorskega razvoja občine se usmerjajo v odpravljanje ugotovljenih pomanjkljivosti dosedanjega prostorskega
razvoja in uresničevanje izraženih potreb občanov.
11. člen
(medsebojni vplivi in povezave s sosednjimi območji)
Občina Mozirje meji neposredno na šest sosednjih občin: občino Ljubno, občino Rečica ob Savinji, občino Nazarje, občino
Šmartno ob Paki, občino Braslovče in občino Šoštanj. Občina Mozirje je močno povezana predvsem z vsemi občinami, s
katerimi je nekdaj tvorila enotno lokalno skupnost ter z večjimi sosednjimi središče (Celje, Velenje). Sodelovanje je
vzpostavljeno na komunalnem področju, kjer se del vodovodnega in komunalnega omrežja prepleta. Navezave so tudi v
prometni infrastrukturi. Gospodarsko se občina povezuje tudi s sosednjimi občinami, predvsem zaradi dnevne migracije
zaposlenih, socialne in zdravstvene oskrbe.
4 CILJI PROSTORSKEGA RAZVOJA OBČINE
12. člen
(cilji razvoja občine)
(1) Cilji prostorskega razvoja so določeni na podlagi izhodišč iz 7. člena tega odloka, ki so povzeta po SPRS, PRS in ORP. Z
zasnovo prostorskega razvoja, utemeljenega v tem aktu, se odpravijo pomanjkljivosti dosedanjega prostorskega razvoja.
(2) Posamezna območja občine se aktivno vključijo v regionalno sodelovanje v okviru policentričnega razvoja in uskladijo
lastne interese z interesi razvoja regije, ob poudarku na uravnoteženem prostorskem razvoju ter prenovi naselja Mozirje in
drugih naselij, glede na njihovo vlogo v omrežju naselij občine ter v zagotavljanju kvalitetnega bivanja, dela in storitev.
(3) Občina bo spodbujala krepitev osnovnih oskrbnih in storitvenih dejavnosti znotraj obstoječih naselij. V večjih naseljih bo
krepila oskrbne, kulturne, storitvene in poslovne dejavnosti. Med najpomembnejšimi cilji prostorskega urejanja skladno s
PRS na območju občine, je zagotavljanje kakovostnih bivalnih pogojev za vse prebivalce. Med dejavnostmi, ki sooblikujejo
kakovost bivanja, so bistvene centralne dejavnosti, ki predstavljajo oblikotvorni element kraja. Centralne dejavnosti so
vozlišča dogajanj v občini, kjer se prepletata javni in zasebni prostor. Njihov pomen narašča tako z vidika zaposlovanja, kot
tudi z vidika gospodarske rasti. Poleg naštetih ciljev se predvideva izgradnja objektov za izvajanje socialnega programa. S
tem se zagotovi kakovost bivanja starejših, omogočijo se nova delovna mesta za oskrbovalce in negovalce ter ohranja
poseljenost podeželja.
(4) Občina zagotavlja prostorske pogoje za uresničevanje javnega interesa na področju kulture, pogoje za kulturno
ustvarjalnost, lažjo dostopnost do kulturnih dobrin, ohranjanje kulturne raznolikosti in identitete, omogoča ustrezne pogoje
za delovanje in razvoj kulturnih dejavnosti v občini. Skozi prostorski razvoj občina zagotavlja optimalno delovanje javne
infrastrukture na področju obveznega šolanja, kulture in varstva kulturnih dobrin.
(5) Občina poselitev usmerja znotraj poselitvenih območij naselij tako, da se prvenstveno izkoristijo proste in nezadostno
izkoriščene površine v naseljih ter s širitvijo obstoječih poselitvenih jeder na način, da se z zaokrožitvijo v naselja vključuje
tudi razpršena gradnja, vendar le v primeru kadar je to, glede na prostorske značilnosti in bližino naselja smiselno. Za
nadaljnji prostorski razvoj in širitev ter sanacijo se po PRS načrtuje opredelitev poselitvenih območij s smiselno zaokrožitvijo
naselij in zaselkov Mozirje, Loke pri Mozirju, Žekovec, Preseka in ostala manjša naselja v občini.
(6) Na področju razvoja poslovno proizvodnih in drugih gospodarskih dejavnosti bo občina, skladno z zastavljenimi cilji, z
novo gospodarsko cono Gorenjski klanec, ob regionalni cesti R3-695, skrbela za uravnotežen in z gospodarsko javno
infrastrukturo podprt koncept gospodarskega razvoja.
(7) Ustrezna energetska in komunalna opremljenost, ob ustrezni prometni dostopnosti naselij, gospodarsko pomembnih
območij in drugih pomembnih območij se izvede na naslednji način:
- Na področju gospodarske javne infrastrukture se postopoma obnovi in dopolni vodovodno in kanalizacijsko omrežje.
Obstoječa kanalizacija za odvajanje odpadnih vod se priključi na novo razširjeno čistilno napravo (v nadaljevanju: ČN)
na desnem bregu Savinje. Za naselja z manjšo gostoto poselitve je predvidena gradnja lastnega kanalizacijskega
omrežja, s priključitvijo na manjše komunalne čistilne naprave 100-500 PE. Na območjih sanacije razpršene gradnje je
predvidena gradnja malih čistilnih naprav (5-10 PE).
- Elektroenergetsko omrežje in omrežje drugih energentov kot so biomasa, sonce, voda veter, se v skladu s potrebami in
cilji dopolni. Obstoječi nizkonapetostni in srednje napetostni vodi električnega omrežja ter komunikacijsko omrežje se v
naseljih s prenovo v celoti kablirajo, novi se po potrebi umeščajo v prostor predvsem na območjih večjih naselij,
zaselkih oziroma na območjih, kjer je predvidena širitev poselitve.
- Vzpostavi se sodobno omrežje elektronskih telekomunikacij, kar se realizira na podlagi ciljev z izgradnjo in
upravljanjem odprtega širokopasovnega omrežja skladno s področno zakonodajo. Omrežje se bo zgradilo s pomočjo
sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj. S tem se bo povečala kakovost bivanja v občini, povišala
konkurenčnost na področju človeških virov, gospodarstva in turizma. Izboljšala se bo komunikacija. Z lažjim dostopom
do storitev se bo ohranjala poseljenost podeželja, saj se bodo zmanjšali nekateri stroški ter poti.
- Poleg gospodarske cone se bo, na podlagi ciljev, ohranjala poseljenost in s tem kulturna krajina- S finančno pomočjo za
zaokrožitev kmetijskih zemljišč in racionalnejšo obdelavo zemljišč se bodo zmanjšali stroški pridelave. Povečala se bo
učinkovitost in strokovnost kmetijstva z izboljšanjem higienskih razmer in standardov za dobro počutje živali ter
spodbujala raznolikost dopolnilnih dejavnosti.
(8) Občina ima razen občinskega središča podeželski značaj, zato je privlačna za bivanje, razvoj turizma in prostočasnih
dejavnosti. Glede na izjemno ugodno geografsko lego in dostopnost na območju občine še ni zadostno izkoriščen potencial
za razvoj turizma, ki ga omogočajo naravne danosti, naravne danosti državnega pomena (Savinja, Golte), ekološko
pomembna območja, urejene zelene in rekreacijske površine (Mozirsjki gaj, naravno kopališče Kopelce, Golte, Gozdna
šola, igrišča, smučišča) in podobno. Ugodne so razmere za ekološko naravnane dejavnosti, predvsem kmetijstvo, turizem
in prostočasne dejavnosti ter gozdarstvo. Občina bo v skladu z zastavljenimi cilji hkrati spodbujala razvoj začasnih
nastanitvenih oziroma nočitvenih kapacitet na obstoječih lokacijah turističnih dejavnosti, zagotovila možnost širjenja že
urejenih zelenih in rekreacijskih površin ter urejala konjeniške, planinske in pešpoti. Hkrati bo vzpodbujala tudi razvoj
turističnih kmetij in gostinske ponudbe z vsemi ostalimi turistično atraktivnimi ureditvami na obstoječih površinah,
namenjenih tej dejavnosti ter medsebojno povezanost med ponudniki in s tem ustvarila močno turistično mrežo.
5 ZASNOVA PROSTORSKEGA RAZVOJA OBČINE
13. člen
(zasnova prostorskega razvoja)
(1) Zasnova prostorskega razvoja občine temelji na izdelanih strokovnih podlagah prostorskega načrta občine, na analizi
stanja in teženj v prostoru ter ranljivosti in ustreznosti prostora za razvoj posameznih dejavnosti v prostoru. Ustreznost pa
je sinteza primernosti prostora za razvoj dejavnosti ter ranljivosti na posamezne sestavine okolja zaradi razvoja posameznih
dejavnosti v prostoru. Zasnovana območja in omrežja v prostoru občine upoštevajo izhodišča nadrejenih aktov,
dokumentov državne in regionalne ravni ter usmeritev podanih s strani pristojnih nosilcev urejanja prostora.
(2) Poselitev se razvija v obstoječih naseljih kot širitev in zaokrožitev obstoječih poselitvenih jeder (Mozirje, Preseka,
Žekovec, Loke, Šmihel). V ostalih naseljih v občini so predvidene manjše zapolnitve ter zaokrožitve obstoječe poselitve.
(3) Sanacije območij razpršene gradnje so predvidene na območju Kolovrata, Škrubovega vrha, Završ in na območju
obstoječega počitniškega naselja na Grmadskem vrhu.
(4) Meje poselitvenega območja naselja se opredelijo znotraj optimalnih meja, kot jih določajo strokovne podlage oziroma z
analizo poselitve glede na naravne in ustvarjene pogoje ter zmogljivost prostora. Pri širitvi poselitve se upoštevajo razvojne
potrebe dejavnikov v prostoru, predvsem prebivalstva in lokalne skupnosti.
5.1 Razvoj poselitve in dejavnosti v prostoru
14. člen
(prednostna območja razvoja)
(1) Prednostno občina svoj razvoj usmerja v razvoj oziroma širitev stanovanjskih površin v večjih naseljih, kjer je že
zagotovljena prometna in komunalna infrastruktura (Mozirje, Loke, Preseka, Žekovec). Odpravi se dosedanja pomanjkljivost
v načrtovanju in razvoju gospodarskih dejavnosti z načrtovanjem gospodarske cone Gorenjski klanec ob regionalni cesti
R3-695 in v okviru širitve obstoječih dejavnosti na kmetijah. Skladno z usmeritvami državnih prostorskih aktov se poleg
poselitve usmerja razvoj na področju turizma, zlasti na območju posameznih turističnih območij (Mozirski gaj, Gozdna šola,
Žekovec, Preseka, Golte) in na kmetijah kot dopolnilna dejavnost.
(2) Občina zagotavlja prostorske možnosti za gradnjo zadostnega števila, različnih tipov in velikosti, stanovanjskih objektov
predvsem na območju naselij Mozirje, Loke, Preseka in Žekovec ter v manjši meri v preostalih ruralnih naseljih, z
načrtovanjem zgostitve in zaokrožitve poselitvenih območij ter širitve naselij za stanovanja in potrebe bivalnega turizma. Pri
tem se upoštevajo merila za kakovostno bivanje (osončenost zemljišča, ustrezne reliefne razmere, neonesnaženo okolje,
dostopnost do centralnih in družbenih dejavnosti, javnega prometa ter združljivost z drugimi dejavnostmi, predvsem
kmetijsko).
(3) Pri določanju prostorov za gradnjo stanovanjskih objektov se zagotavlja racionalna raba prostora, z zagotavljanjem
strnjene gradnje in višjih gostot pozidave, zlasti v urbanem središču. Stanovanjsko gradnjo se usmerja v območja, kjer je
mogoče ob razmeroma nizkih stroških zagotavljati komunalno opremljanje ter dostopnost. Druga naselja, ki so pretežno
ruralnega značaja in nimajo pomembnejše vloge v omrežju naselij (v njih sta prevladujoča kmetijstvo in bivanje), se
razvijajo v okviru prostorskih možnosti, upoštevajoč razvojne pobude in omejitve.
(4) Razvoj oskrbnih, storitvenih ter družbenih dejavnosti občina usmerja na območje naselja Mozirje, Žekovec in ostala
pomembnejša naselja.
(5) Občina spodbuja razvoj turizma, kmetijstva in dopolnilnih dejavnosti, povezanih s turizmom, skladno s cilji ohranjanja
narave in varstva kulturne dediščine. V občini se razvijajo različne oblike prostočasnih dejavnosti, ki se povezujejo s cilji
ohranjanja narave (pohodništvo, izletništvo) in varstvom kulturne dediščine (ogled kulturnih spomenikov, naravnih
znamenitosti). Pri načrtovanju različnih vrst in oblik turističnih in prostočasnih dejavnosti se upošteva obstoječe
arhitekturne, krajinske in prostorske značilnosti, različni varstveni režimi v prostoru, prvobitna in ustvarjena narava,
obstoječe kakovosti prostora, obstoječe turistične in rekreacijske ureditve ter varstvo virov za razvoj drugih dejavnosti v
prostoru. Občina bo ohranjala potenciale za razvoj turizma in prostočasnih dejavnosti ter dopolnjevala turistično
rekreacijsko infrastrukturo.
(6) Posebno vlogo v omrežju naselij in sistemu poselitve imajo naslednja območja s turističnim potencialom:
- občinsko središče Mozirje,
- športno turistični in rekreacijski kompleks Žekovec,
- športno turistični in rekreacijski kompleks Golte,
- območje Mozirskega gaja,
- območje Gozdne šole,
- območje Savinje,
- območje vaškega jedra Šmihel nad Mozirjem,
- območje vaškega jedra Preseke.
5.2 Omrežja naselij z vlogo in funkcijo posameznih naselij
15. člen
(način razvoja)
Občina spodbuja uravnotežen policentričen razvoj. Glede na hierarhijo naselij je v občini naselje s centralnimi funkcijami le
Mozirje, ki je hkrati tudi občinsko središče medobčinskega pomena.
16. člen
(omrežje naselij)
(1)
-
Razvoj Mozirja kot občinskega središča medobčinskega pomena temelji na:
razvoju urbanega naselja s centralnimi in servisnimi dejavnostmi,
krepitvi funkcije središča občine,
krepitvi naselja s kvalitetno kulturno dediščino (ohranjanje in prenova naselbinske dediščine),
krepitvi družbene infrastrukture na nivoju sociale (skrb za starostnike in ljudi s posebnimi potrebami),
krepitvi oskrbnih, storitvenih in poslovnih ter drugih njim podobnih dejavnosti,
uveljavitvi območja naselja z bližnjo okolico kot kulturnega in turistično-rekreacijskega centra,
izvedbi ureditev za potrebe parkovnih ureditev, športa in nastanitvenih kapacitet za potrebe turizma.
(2) Ostala naselja v občini so, z izjemo Mozirja, urbano podeželska oziroma podeželska naselja. Poudarjena je usmeritev
ohranjanja obstoječih funkcij. V pomembnejših naseljih se predvidi zagotovitev dobre osnovne oskrbe in storitve ter
dejavnosti družbene infrastrukture, ki služijo potrebam bivanja. Pri urejanju naselij tega tipa ima prednost kvalitetni vidik
urejanja naselij vasi. Možno je urejanje lokalov in objektov za oskrbne in storitvene dejavnosti, ki sodijo v stanovanjsko
območje. Pozornost se posveti sožitju urbane in podeželske funkcije. Druga naselja so naselja podeželskega značaja, ki
nimajo pomembnejše vloge v omrežju naselij in katerih prevladujoča programa sta kmetijstvo in bivanje. Ta naselja naj se
razvijajo v okviru prostorskih možnosti in skladno s prostorom usklajenimi razvojnimi pobudami.
(3) Občina bo omogočala notranji razvoj naselij z intenzivnejšo izrabo še prostih oziroma neustrezno izrabljenih površin
znotraj naselij. Sočasno z intenzivnejšo in prostorsko zaokroženo izrabo prostora za poselitev, bo občina uravnoteženo
skrbela tudi za zadosten obseg javnih površin za šport in rekreacijo, za zelene površine, kolesarske steze in peš poti ter
ustrezne zelene ureditve.
(4) V vseh naseljih bo občina spodbujala razvoj turizma in prostočasnih dejavnosti.
17. člen
(temeljne smeri prometnega povezovanja naselij v občini in regiji)
(1) Prometna dostopnost osrednjega ravninskega dela občine je primerna z regionalnega in državnega vidika. Osrednjo
povezavo v občini, ki poteka v smeri vzhod-zahod predstavlja regionalna cesta I. reda R1-225, na katero se navezujejo
ostale lokalne ceste in javne poti ter regionalna cesta R3-695. Območje občine je v kotlinskem predelu dobro dostopno s
sistemom javnih poti in lokalnih cest. V hribovitem območju, severno od Mozirja (Golte, Šmihel, Radegunda, Lepa Njiva), je
slabša dostopnost z lokalnimi cestami in javnimi potmi in je dostopnost zagotovljena pretežno z gozdnimi cestami.
(2) Naselja v Občini Mozirje in sosednjih občinah se bodo še naprej povezovala s sistemom regionalnih in občinskih cest, ki
se bodo v skladu s prometno študijo in zakonodajo, posodabljale z namenom zagotavljanja ustrezne pretočnosti in varnosti
v prometu. Občina bo strateško varovala prometne koridorje za glavne cestne povezave in načrtovano glavno kolesarsko
pot, kakor tudi za načrtovane priključne ceste na obstoječe in načrtovano javno cestno omrežje.
(3) Kolesarsko omrežje na območju občine se načrtuje sočasno z novimi cestnimi povezavami ali rekonstruiranjem
obstoječih cestnih povezav. V vseh pomembnejših naseljih je treba zagotoviti površine za varno odvijanje kolesarskega in
peš prometa ter predvideti izgradnjo novih, povezovalnih, medobčinskih, izven območja lokalnih cest in javnih poti.
Predvidena je nova krožna kolesarska pot.
(4) Preko občine poteka po regionalni cesti proga medkrajevnega avtobusnega prometa, z avtobusnimi postajališči, ki so
hkrati postaje medkrajevnega in primestnega prometa. Lokalni potniški promet se bo izboljševal ter ustrezno urejal s
posodobitvijo infrastrukture, predvsem z izgradnjo novih avtobusnih postajališč.
18. člen
(druga za občino pomembna območja)
(1) Dejavnosti in prostorske ureditve se umešča v prostor tako, da se pri tem ne zmanjšujejo možnosti za izkoriščanje ali
rabo neobnovljivih naravnih virov v prihodnosti ter tako, da je čim manj možnosti za nastanek onesnaženja naravnih virov,
ki bi lahko potencialno zmanjšala njihovo kvaliteto in uporabnost.
(2) Z obdelavo kmetijskih površin se bo skrbelo za ohranjanje strukture kulturne krajine. Na območjih zaraščanja kmetijskih
površin se deloma zaokrožuje obstoječa poselitev, vzpodbuja gradnja sončnih elektrarn ter vzpodbuja ponovna kmetijska
raba tal. Na drugih območjih so v ospredju druge funkcije kmetijstva: ohranjanje kulturne krajine oziroma prepoznavnosti,
ohranjanje poseljenosti, razvoj turizma, športa in rekreacije. Na območjih, kjer ni intenzivnega kmetijstva bo dan poudarek
sonaravnemu načinu kmetovanja.
(3) Z vidika ohranjanja poseljenosti podeželskega prostora v občini se na kmetijah omogoča in hkrati vzpodbuja izvajanje
dopolnilnih in dodatnih dejavnosti v skladu s področno zakonodajo.
(4) Gozdovi se ohranjajo kot naravni vir in naravno bogastvo. Zagotavlja se sonaravno gospodarjenje z gozdom, s čimer se
bodo ob nadaljnjem gospodarskem izkoriščanju gozda, uresničevali tudi cilji ohranjanja narave in rekreacije v naravnem
okolju. Vsi posegi v gozd morajo biti skladni z Gozdnogospodarskim načrtom gozdnogospodarskega območja GGO Nazarje
in Gozdnogospodarskim načrtom za gozdnogospodarsko enoto (GGE) Nazarje.
(5) Naravne kakovosti prostora so največje na območju Golt. Ugodne razmere so za ekološko naravnane dejavnosti,
predvsem pašništvo, turizem in dejavnosti za preživljanje prostega časa ter gozdarstvo. Na območjih naravne kakovosti
krajine je treba zagotavljati ohranjanje biotske raznovrstnosti in varstvo naravnih vrednot, kar naj poteka ob upoštevanju
sektorskih zahtev za varstvo narave in z ustreznim vključevanjem v gospodarjenje s prostorom. Zavarovana območja,
ekološko pomembna območja, območja Nature 2000 ter območja vpliva naravnih vrednot, se varujejo skladno z varovalnimi
režimi pristojnega zavoda.
5.3 Urbanistični načrt za naselje Mozirje
5.3.1 Izhodišča, cilji in prioritete
19. člen
(urbanistični načrt)
Za naselje Mozirje se prostorski razvoj načrtuje na podlagi urbanističnega načrta. Urbanistični načrt je sestavni del odloka in
je ena izmed strokovnih podlag v prilogi tega odloka.
20. člen
(cilji in izhodišča prostorskega razvoja naselja Mozirje)
(1) Naselje Mozirje je v zgodovini razvoja Savinjske doline zavzemalo pomembno mesto. Že od pridobitve trških pravic v
14. stoletju je pomembno gospodarsko in kulturno središče. Gospodarstvo se je razvijalo v mestu, predvsem pa ob glavni
prometnici.
(2) Prostorski razvoj mesta Mozirje upošteva načela temeljnih mednarodnih, državnih, regionalnih in občinskih dokumentov,
ki opredeljujejo trajnostni razvoj ter ohranjanje naravne in kulturne dediščine.
(3) Cilji prostorskega razvoja izhajajo iz temeljnih značilnosti prostora, geografskega položaja občine, ocene stanja, teženj
in problemov v prostoru in vizije prostorskega razvoja. Ker je prostor omejena dobrina, mora biti načrtovanje prostora
dolgoročno naravnano in skrbno usklajeno. Prednost predstavlja raznovrstnost urbanega, ruralnega in naravnega prostora,
s prepoznavno identiteto. Mozirje je prepoznavno kot mesto v Savinjski dolini, ob reki, obdani z gozdom, razgibanim
reliefom in značilno kulturno krajino. Za dvig kakovosti prostora je treba vzpodbujati razvoj dejavnosti, ki omogočajo
gospodarski razvoj ob inovativnem vključevanju kulturnih in drugih prednosti prostora. Racionalna raba prostora se zagotovi
tako, da se dejavnosti usmerjajo v obstoječe območje naselja. Izven naselja se dovolijo prostorske ureditve, ki neposredno
služijo kmetijstvu, gozdarstvu, izkoriščanju mineralnih surovin, urejanju voda, turizmu in rekreaciji, okoljski infrastrukturi
ter komunalni in prometni infrastrukturi. Prostorski razvoj mora najti ravnovesje med koncepti ohranjanja in varovanja,
prenove in revitalizacije. Za prostorski razvoj so velikega pomena prostorske ureditve in ukrepi, s katerimi se zmanjšuje
obremenjevanje okolja. Varovanje zaščitenih naravnih vrednot (Savinja s pritoki, gozdni rezervat) je prednostna naloga na
področju varstva okolja. Cilj je podpreti prostorske ureditve in projekte, ki stremijo k ničelni obremenitvi okolja. Objekti naj
se gradijo in ureditve naj se po možnosti izvajajo v skladu z napredno ekološko gradnjo. Zagotavljanje trajnostnih rešitev je
pomembna prioriteta prostorskega razvoja v prihodnosti. Posegi v prostor naj bodo celostno načrtovani in preverjeni
strokovno. Vzpodbuja se raba ekoloških in recikliranih materialov, ozelenitev objektov in njihove okolice, z rastlinskimi
vrstami, ki so značilne za lokalno področje, ter okoljsko napredne zasnove objektov in tehnične rešitve.
(4) Mesto Mozirje razpolaga s površinami nezazidanih stavbnih zemljišč, ki se jih nameni poselitvi. Prioritete pri razvoju
poselitve so notranji razvoj v mestu, prenova starega mestnega jedra, ki je zavarovano kot naselbinska kulturna dediščina,
zaokroževanje naselja na večjih sklopih parcel, ob omejevanju razpršenih posegov na posameznih parcelah izven naselja.
(5) Cilj je prebivalcem zagotoviti možnosti za kakovostno bivanje v mestu. Prizadevati si je treba za izboljšanje ponudbe
stanovanj po dostopnih cenah za mlade prebivalce in mlade družine z otroki.
(6) Prostorski razvoj bo pomembno zaznamoval splošno zdravstveno stanje prebivalstva. Velikega pomena so zelene
površine znotraj mesta, ki predstavljajo pomembno socialno funkcijo in so osnova za vzpostavitev ugodnejše klime.
(7) Visoko arhitekturno kakovost zgradb in ureditev se doseže z načrtovanjem, urejanjem in vzdrževanjem prostora na
visokem kakovostnem nivoju. Novi posegi v prostor naj bodo načrtovani tako, da podpirajo in krepijo značilne kakovosti
naselij in kulturne krajine. Skladno se načrtujejo nove prometne povezave in nova poselitev.
(8) Za uspešno prihodnost mesta je nujno upoštevati želje in potrebe prebivalcev. Rešitve se išče ob upoštevanju
dolgoročnih gospodarskih in družbenih učinkov. Kakovostno urejen življenjski prostor je osnova za zadovoljstvo meščanov,
potencial za razvoj dejavnosti in pomemben element identitete mesta. Za zagotavljanje kakovosti bivanja se naj izvajajo
programi in ukrepi za zagotavljanje možnosti za izobraževanje in kulturne dejavnosti prebivalstva,izboljša naj se ponudba
ter dostopnost kakovostnih stanovanj za lokalno prebivalstvo. Zagotavljanje prostorskih možnosti za razvoj lokalne kulture
in možnosti za sodelovanje v kulturnih aktivnostih je pomembno za zadovoljstvo prebivalcev in razvoj zdrave družbe.
(9) Razvoj turizma naj vključuje izboljšanje kakovosti in raznolikosti namestitvene ponudbe. Podpira se koriščenje
potencialov povezovanja prenove in oživljanja dediščine z razvojem novih turističnih zmogljivosti, ob usklajevanju z
varstvenimi usmeritvami in izhodišči.
21. člen
(prioritete razvoja na področju GJI)
(1) Promet: obstoječe cestno omrežje dokaj ustrezno napaja mesto. Na državni cesti se dve križišči prenovita v krožišči in s
tem izboljšata pretočnost in prometno varnost. Na območjih širitve poselitve so potrebne nove smiselne cestne povezave.
Treba je pešcem in kolesarjem omogočiti čim bolj prosto prehajanje z urejenimi peš potmi in kolesarskimi stezami,
predvsem v koridorju ob regionalni cesti. Zgraditi je treba nova parkirišča in garaže. Ob regionalni cesti je zelo važno, še
posebej na območjih širjenja poselitve, urediti zelen pas z drevoredom in pločnikom za pešce ter kolesarsko stezo. Na
križiščih naj bodo ustrezni prehodi za pešce in kolesarje.
(2) Oskrba s pitno vodo je zagotovljena na celotnem območju urbanističnega načrta. Je pa treba omrežje dograjevati na
območjih širjenja naselja in zagotoviti priključke novim gradnjam.
(3) Obstoječe omrežje odvajanja voda je na območju mesta dobro razvito, a si je treba prizadevati za izgradnjo javne
kanalizacije na celotnem poselitvenem območju. Cilj je speljati kanalizacijo v ločenem sistemu, z odvajanjem padavinskih
voda v odprte odvodnike in nato v vodotok, odpadnih vod pa na čistilno napravo. Pomemben cilj je izgradnja nove čistilne
naprave in dograditev obstoječe.
(4) Treba je zmanjšati količino odpadkov z recikliranjem in preprečevati odmetavanje odpadkov v naravi.
(5) Prednost se daje trajnostnim virom energije (solarne in hidroelektrarne).
(6) Obstoječe omrežje telekomunikacij ustrezno pokriva mesto, je pa treba omrežje dograjevati. Cilj je zagotoviti
enakomerno pokritost z elektronskimi komunikacijami na celotnem območju mesta.
5.3.2 Urbanistična zasnova naselja
22. člen
(programska zasnova naselja Mozirje)
Naselje Mozirje se razvija kot urbano naselje s centralnimi, servisnimi in trgovsko-obrtnimi dejavnostmi ter kot gospodarsko
in lokalno središče občine Mozirje (občinsko središče). Za ustrezen razvoj naselja je treba zagotoviti zadostno komunalno
opremljenost površin za stanovanjsko gradnjo ter razvoj centralnih in storitveno-proizvodnih dejavnosti ob največji možni
meri upoštevanja okoljevarstvenih zahtev.
23. člen
(koncept razvoja naselja Mozirje)
(1) Območje urbanističnega načrta mesta Mozirje zajema območja, ki so del naselja Mozirje, Ljubija in Loke pri Mozirju.
Osrednje območje naselja Mozirje naj še naprej nosi osrednje funkcije mesta. Zagotoviti je treba zadostne površine za
stanovanja, s poudarkom na zagotovitvi po stanovanjskih površinah s posebnimi nameni, za starejše. Nove površine so v
mestu namenjene razvoju trgovine in turizma.
(2) Nov poudarek je treba dati zelenemu sistemu, v katerega se umeščajo prostočasne dejavnosti ter kolesarske in peš poti.
(3) Prometno mrežo je treba izboljšati in razviti.
(4) Definirajo se robovi mesta, ki jih mestna urbana struktura naj ne bi presegala. Mesto se naj razvija predvsem
navznoter, s prenovo že obstoječe strukture ter aktiviranjem še nepozidanih stavbnih zemljišč.
24. člen
(koncept prometnega omrežja in javnega potniškega prometa)
(1) Obstoječa prometna mreža je dobro razvita, a jo je na nekaterih mestih treba prenoviti in izboljšati. Za izboljšanje
prometne pretočnosti in prometne varnosti se bosta dve obstoječi križišči regionalne ceste uredili kot krožišča, skupaj s
pločniki in kolesarsko stezo. Na območjih širjenja poselitve je nujna izgradnja novih prometnih povezav, ki bodo napajale
nove dele naselja. Vse nove ceste se morajo smiselno vključevati v obstoječe cestno omrežje. Nove ceste se uredijo s širino
in karakteristikami, ki zadovoljujejo moderne standarde urejanja prometnic. Območja širitve poselitve se napajajo preko
novih osrednjih prometnic, na katere se navezujejo manjše prometnice in dovozni priključki. Problematična je mreža peš in
kolesarskih poti, ki jo je treba razvijati in vklopiti v povezano funkcionalno celoto. Od tega so najpomembnejše povezave za
pešce in kolesarje v pasu ob regionalni cesti, ki še niso povsod izvedene in pa nove povezave na območjih širjenja poselitve.
(2) Skozi mesto potekata dve regionalni cesti, R1-225 in RTIII-928. Novi krožišči sta predvideni na križišču regionalne ceste
s Hofbauerjevo ulico in Cesto v Loke (krožišče Gaj) ter na stiku regionalne ceste in Savinjske ceste (krožišče Šola). Prav
tako je predvidena rekonstrukcija križišča Delejev jez. V varovalnem pasu regionalne ceste se uredi tudi pločnik in
kolesarska steza.
(3) Sistem občinskih cest je na območju mesta Mozirje trenutno dobro razvejan. Ponekod so lokalne ceste potrebne
obnovitve. Na posameznih delih cest je nujna njihova razširitev. Obstoječe lokalne ceste se prenavljajo skladno z
možnostmi občine. Na območjih širitve naselja je predvidena izgradnja novih lokalnih cest, ki bodo napajale nova območja
poselitve. Za potrebe dostopov do novih objektov se oblikujejo nove ulice. Z gradnjo novih cest ter prenovo obstoječih cest
se urejajo tudi hodniki za pešce (pločniki) ter kolesarske steze. Območje doma za starejše in varovanih stanovanj napaja
nova cesta. Območje poselitve severno od Šmihelske ceste napajajo dovozne ceste. Predvidena nova cesta bo napajala in
omejila novo poselitev, ki bo zaokrožila severni rob naselja s priključkom na Cesto na Rožnik. Predvidena lokalna cesta, ki
povezuje obstoječe krožišče na regionalni cesti v Ljubiji in predvideno krožišče regionalne ceste na stiku Orožnove ulice in
Savinjske ceste napaja sistem dovoznih cest in uvozov v nov trgovski center, območje turistične infrastrukture in
enodružinske poselitve.
(4) Vzpostavitev javnega mestnega potniškega prometa sedaj ni smiselna. Obstoječi regionalni avtobusni promet poteka po
regionalnih cestah. Nova postajališča niso predvidena, se pa ob izgradnji krožišča na stiku Orožnove ulice in Savinjske ceste
preuredita obstoječi postajališči.
(5) Na območju mesta so obstoječe kolesarske in peš poti, a jih je premalo in niso najbolje povezane med seboj. Predviden
je sistem kolesarskih in peš poti z dodatnimi in izboljšanimi povezavami. Na območjih širjenja naselja je nujno poskrbeti
tudi za varne povezave poti za pešce in kolesarje, na širši sistem peš poti in kolesarskih stez. Pomembno je, da ima
praktično katerikoli del mesta neposreden dostop do kolesarskih in peš poti. Ta sistem je zaradi varnosti in boljše
pretočnosti praviloma ločen od tistega za motoriziran promet. Preko tega sistema je možen neposreden dostop tako do
osnovne šole, športno rekreacijskih centrov kot tudi javnih ustanov, iz katerega koli dela mesta. V pasu ob regionalni cesti
je zelo pomembna izgradnja peš in kolesarskih poti zaradi gostote motoriziranega prometa na teh cestah. Ob domu za
starejše je pomembno omogočiti sprehajanje varovancev na parkovno urejenih peš poteh.
(6) Nova parkirišča so nujna, na območjih širitve naselja, za zadovoljitev potreb stanovalcev, zaposlenih in obiskovalcev
novih objektov. Za razbremenitev naselbinskega jedra se lahko kot deloma javna parkirišča, uporabljajo večja parkirišča v
bližini središča, in sicer dve predvideni parkirišči ob Hofbauerjevi ulici, parkirišča ob domu za starejše, parkirišča ob novem
trgovskem in turističnem središču.
25. člen
(koncept urbanističnega in arhitekturnega oblikovanja)
Na območju mesta Mozirje je več temeljnih struktur, ki predstavljajo morfološka enovita območja in so podlaga za
urbanistična izhodišča in ukrepe za njihovo izvajanje. To so:
- Območje starega mestnega jedra:
Zgodovinsko jedro mesta Mozirje je morfološko in vidno zasnovano središče mesta. Znotraj območja je strnjena trška
pozidava.
- Območje strnjene mešane pozidave:
Zajema območje poselitve okrog starega mestnega jedra, kjer se poleg stanovanj nahajajo tudi mnoge centralne
funkcije (policijska postaja, pošta, zdravstveni dom…), območje v Lokah pri Mozirju (gostinstvo in športni center),
območje šole, vrtca in šolskega športnega centra v Mozirje in območje severno od regionalne ceste (občina, upravni
center, veterinarska postaja in trgovine).
- Območje strnjene individualne pozidave:
Med strnjeno mešano pozidavo, reko in gozdnim robom se je oblikovalo največje območje strnjene individualne
pozidave, ki obsega predvsem enodružinske prostostoječe hiše in nekaj večstanovanjskih blokov ter manjše število
vrstnih hiš. Navezuje se tudi na rekreacijske in kmetijske površine. Objekti so grajeni pravilno v rastru med cestnimi
povezavami, razen, kjer na pobočju sledijo terenu po plastnicah. Prosti severu so nekatera manjša območja strnjene
individualne pozidave – prostostoječi objekti.
V Ljubiji je območje strnjene pozidave, večinoma prostostoječih enodružinskih hiš, ki mejijo na območje strnjene
mešane pozidave, kmetijske in gozdne površine.
V Lokah pri Mozirju območji strnjene individualne pozidave mejita v največji meri na kmetijske površine, a tudi na
območje Savinje, Mozirski gaj in mešano strnjeno povezavo (športni center in gostinski objekti). Objekti so
prostostoječi in niso razporejeni v pravilnem vzorcu.
- Območje strnjene kmetijske pozidave:
V Ljubiji, za cerkvijo svetega Nikolaja in območjem Cinkarne, je med potokom in Savinjo območje strnjene kmetijske
pozidave, ki se navezuje na kmetijske površine, na katere meji. Več objektov nima stanovanjske funkcije, ampak služi
kmetijski pridelavi.
- Območje razpršene kmetijske pozidave:
Na severnem delu območja urbanističnega načrta je nekaj območij razpršene kmetijske pozidave. Obsega samostoječe
objekte, ki so namenjeni bivanju in pa objekte namenjene kmetijski pridelavi in hranilu orodja.
- Območje proizvodnih objektov:
Predstavlja dve ločeni območji, in sicer območje Cinkarne južno od regionalne ceste v Ljubiji in pa območje kmetijske
proizvodnje ob križišču Šmihelske in Hribernikove ulice. Območje Cinkarne negativno posega v vplivno območje
kulturne dediščine, cerkve svetega Nikolaja.
- Območje parka.
Mozirski gaj, na desnem bregu Savinje, obsega urejene parkovne površine in etnografske objekte. Na območju so
nekateri
objekti razpršene gradnje, ki ne spadajo v to območje.
26. člen
(urbanistična izhodišča in ukrepi)
Izhodišča in ukrepi za urbanistično urejanje naselja so:
- Revitalizacija mestnega jedra - prenova v skladu s konservatorskim načrtom.
- Kakovostna sanacija.
- Vizualna sanacija:
Najbolj je sanacija potrebna na mestu posega Cinkarne v vplivno območje kulturne dediščine, cerkve svetega Nikolaja.
Objektov se na tem mestu naj ne prenavlja in se jih potem, ko niso več varna za uporabo, poruši in se vzpostavi bližini
kulturne dediščine primeren videz, stanje prostora in raba (kmetijske površine, parkovna ureditev…). Območje južno od
šole bi bilo treba kakovostno in vizualno izboljšati. Na območju Mozirskega gaja so nekateri objekti razpršene gradnje.
Na tem mestu je nujno strogo omejiti širitev poselitve in po možnosti tekom časa sanirati stanje.
Območje na pobočju Kolovrata sicer ne spada znotraj območja obdelave urbanističnega načrta, a je na tem mestu
omenjeno kot moteče območje razpršene gradnje, ker je vidno iz mesta Mozirje.
- Oblikovanje trgovskega in turističnega središča:
Južno od regionalne ceste, na območju mozirskih lav, se uredi trgovsko središče in turistična infrastruktura. Objekti naj
bodo kakovostni, ekološki in vizualno privlačni (predlagamo ozelenjene strehe in stene, sončne celice…). Pas ob
regionalni cesti ostane zelen, v njem se uredijo sprehajalne poti, kolesarske steze. Na območju potoka, se za potrebe
turizma, uredijo tudi ustrezne zelene površine. Na tem mestu je potencial za izgradnjo javnega otroškega igrišča, ki bi
bil atrakcija za turiste in kjer bi se lahko igrali otroci, medtem ko starši urejajo zadeve.
- Širitev športnega centra:
Obstoječ športni center ob šoli se širi proti jugu z novimi športnimi površinami in pripadajočimi objekti.
- Zaokrožitev naselja s strnjeno individualno pozidavo:
Na območjih strnjene individualne pozidave, kjer prostor dopušča postavitev novih objektov, v sistemu obstoječe
pozidave, se naselje morfološko zaokroži z dopolnitvijo praznih prostorov in ureditvijo roba naselja. To se v največjem
obsegu zgodi severno od Šmihelske ceste, sicer pa tudi na Mlinski poti, v Lokah pri Mozirju ter ob bivšem strelišču.
- Zaokrožitev naselja s strnjeno mešano pozidavo:
Med starim mestnim jedrom in regionalno cesto je območje, kamor se lahko širi strnjena mešana pozidava. Objekti po
višini ne smejo presegati objektov v starem mestnem jedru. Smiselno je med objekti urediti trg oziroma manjši park in
parkirišče. Parkirišče mora biti vsaj delno javno dostopno za obiskovalce starega mestnega jedra. Pas ob regionalni
cesti naj ostane zelen in v njem naj poteka peš pot (pločnik je že izveden) in kolesarka steza.
- Vplivno območje kulturne dediščine:
Vplivno območje kulturne dediščine, cerkve svetega Nikolaja, obsega območje ob cerkvi južno od regionalne ceste.
Pretežno v to območje spadajo kmetijske površine. Na mestu posega Cinkarne v vplivno območje vzhodno od cerkve, je
potrebna vizualna in kakovostna sanacija prostora. Objektov Cinkarne se na tem mestu naj ne prenavlja in se jih
potem, ko niso več varna za uporabo, poruši in se vzpostavi bližini kulturne dediščine primeren videz, stanje prostora in
raba (kmetijske površine, parkovna ureditev).
- Preoblikovanje križišč:
Novi krožišči sta predvideni na regionalni cesti (R1-225) na križišču regionalne ceste s Hofbauerjevo ulico in Cesto v
Loke (krožišče Gaj) ter na stiku Orožnove ulice in Savinjske ceste (krožišče Šola). Prav tako je predvidena
rekonstrukcija križišča Delejev jez. V varovalnem pasu regionalne ceste se uredi tudi pločnik in kolesarska steza.
- Razširitev parka:
Južno od Mozirskega gaja je, na območju med gajem in gozdnim robom, prostor namenjen širitvi Mozirskega gaja. Tudi
po širitvi parka mora biti dostop do gozda omogočen z javno dostopno potjo.
- Širitev naselja.
- Stanovanja za starejše.
Na območju Kopelc se naselje širi z objekti doma za starejše in varovanimi stanovanji. Objekti so večstanovanjski.
Treba je urediti sprehajalne poti za potrebe varovancev doma, za katere je zaželeno, da so tudi javno dostopne in
urediti območje naravnega kopališča Kopelce.
27. člen
(koncept zelenega sistema)
(1) Zelenemu sistemu mesta je treba nameniti veliko pozornosti. Vpet mora biti med posamezne urbane strukture ter le-te
medsebojno ločevati. Ustrezne rekreacijske površine so zelo pomembne za zdravje prebivalcev. Dobro razvit zeleni sistem
naredi povezave v mestu prijetnejše, dvigne kakovost bivanja ter deluje kot sredstvo razbremenitve grajenega okolja.
Zaradi varnosti pešcev in kolesarjev v prometu ter za potrebe športa in rekreacije je izrednega pomena mreža kolesarskih
stez in peš poti. Večja območja zelenega sistema v Mozirju so obvodno območje Savinje s pritoki, pokopališče, park Mozirski
Gaj (predvidena širitev), športne površine (športna centra sta v Lokah pri Mozirju in ob šoli, s predvidenimi širitvami),
rekreacijske površine (smučišče, bivše strelišče), zelene površine ob cesti (pas ob regionalni cesti) in odprte zelene površine
znotraj naselja (manjše parkovne ureditve, otroška igrišča, drevoredi, urejene poti, kolesarske steze). Del zelenega sistema
so tudi kmetijske površine ter gozd. Ob novih območjih poselitve se parkovno uredijo zelene površine in postavijo nova
otroška igrišča. Skozi mesto je predvidena izpeljava nove kolesarske steze. Na območju predvidenega trgovskega centra in
turističnih dejavnosti je priporočljivo dejavnosti ločiti s parkovno ureditvijo, ki je lahko tudi privlačna in reprezentativna.
(2) Povezave zelenega sistema, preko grajenega tkiva mesta, predstavljajo predvsem vodotoki z obvodnim prostorom in
zelene površine v pasu ob regionalni cesti. Na robu naselja se urejeni deli zelenega sistema stikajo s kmetijskimi površinami
ali gozdom.
28. člen
(koncept prostorskih ureditev s področja varstva okolja)
(1) Varstvo voda:
Porečje reke Savinje s pritoki je pomembno območje z vidika varstva voda in narave in je kot takšno tudi zaščiteno.
Vodotoki so v precejšnji meri regulirani. V bodoče je priporočljivo vse vodotoke urejati sonaravno, seveda ob ustrezni
protipoplavni varnosti. V območje vodotokov naj se ne posega. V obvodnem prostoru je treba poskrbeti za ohranjanje voda
in okolja. Treba je poskrbeti za varstvo voda pri odvajanju odpadnih voda. Predvidena je obnova in širitev obstoječe čistilne
naprave.
(2) Varstvo zraka:
Dolgoročno se vzpodbuja uporaba virov energije, ki zrak najmanj onesnažujejo. Pri gradnji objektov in drugih prostorskih
ureditvah je treba upoštevati predpise s področja varstva zraka. Pri posameznih obstoječih virih prekomernega onesnaženja
zraka (npr. Cinkarna), mora lastnik oziroma upravljavec vira onesnaženja paziti, da emisije škodljivih snovi ne presežejo
dovoljenih vrednosti, minimalno dvakrat letno se mora meriti nivo onesnaženosti in izvesti ustrezno treba zaščito oziroma
sanacijo.
(3) Ravnanje z odpadki:
Pri ravnanju z odpadki v mestu Mozirje se upošteva Odlok o ravnanju in odlaganju komunalnih odpadkov v Občini Mozirje.
29. člen
(lokalni energetski koncept)
(1) Dolgoročno se za ogrevanje gospodinjstev, proizvodnih, centralnih in ostalih objektov uporablja obstoječe toplovodno
omrežje. Na omrežju se redno izvajajo potrebna vzdrževalna dela in rekonstrukcije. Sistem se skladno z razširitvami
poselitve in drugih objektov širi in dograjuje.
(2) Pri načrtovanju novih energetskih objektov in naprav se upošteva načela varstva bivalnega in naravnega okolja ter
izboljševanja kakovosti prostora. Prostorski razvoj nove energetske infrastrukture se zagotavlja v skupnih infrastrukturnih
koridorjih. Pri umeščanju v prostor se upoštevajo značilne naravne prvine (gozdni rob, podnožje pobočij, reliefne
značilnosti), podoba krajine ter grajena struktura, vidnost naselja in značilni pogledi. Na območjih poselitve in na območjih
kulturne dediščine se daje prednost kabelski izvedbi.
(3) Vzpodbuja se raba obnovljivih virov energije. Predvideva se izgradnja malih hidroelektrarn na Savinji in sončnih
elektrarn (solarni paneli) na kmetijskih območjih in na strehah nekaterih stavb (šola, vrtec).
30. člen
(koncept opremljanja z GJI)
(1) Območje mesta Mozirje je relativno dobro komunalno opremljeno. Obstoječa komunalna mreža se razširi in dogradi na
območjih širitve naselja ter na območjih sanacije razpršene gradnje. Vse obstoječe in načrtovane objekte se priključi na vso
infrastrukturno omrežje. Komunalna infrastruktura se združuje v koridorje, ki potekajo ob obstoječih in načrtovanih
prometnicah.
(2) Na električno omrežje so priključeni vsi objekti v mestu. Obstoječa mreža TP postaj znotraj naselja oziroma ob njenem
robu zadovoljivo napaja vse porabnike. Ob nadaljnjem povečevanju odjemne moči se praviloma povečuje moč obstoječih TP
postaj. Vse novogradnje se morajo priključiti na obstoječe električno omrežje. Vzpodbuja se raba obnovljivih virov energije.
Predvideva se izgradnja malih hidroelektrarn na Savinji in sončnih elektrarn (solarni paneli) na kmetijskih območjih in na
strehah nekaterih stavb (šola, vrtec).
(3) Javna razsvetljava je že zgrajena. V bodoče jo je treba razširiti na celotno območje urbanističnega načrta. Locirana
mora biti ob vseh prometnicah, peš poteh in kolesarskih stezah, pri čemer pa mora biti prilagojena merilu uporabnikov.
(4) Na območju urbanističnega načrta je obstoječe vodooskrbno omrežje. Pred predvidenimi širitvami oziroma povečanju
porabe pitne vode je treba preveriti kapacitete in jih po potrebi povečati. Novogradnje se morajo priključiti na obstoječe
omrežje pitne vode.
(5) Znotraj območja mesta je zgrajeno kanalizacijsko omrežje, ki je delno mešano, delno ločeno. Kanalizacijsko omrežje je
del sistema, ki vsebuje centralno čistilno napravo, ki se nahaja vzhodno od območja urbanističnega načrta. Predvidena je
nova čistilna naprava ob Cinkarni, za sanacijo območja poselitve Kolovrat. Dolgoročno je treba na območju celotnega mesta
zgraditi ločen sistem odvajanja voda. Pred izpustom padavinskih voda v vodotoke je treba poskrbeti za njeno zadrževanje.
Na območjih predvidenih širitev naselja je treba urediti in razširiti omrežje odvajanja odpadne in padavinske vode s
priključki na obstoječ sistem.
(6) Obstoječe omrežje telekomunikacij ustrezno pokriva mesto, je pa treba omrežje dograjevati. Cilj je zagotoviti
enakomerno pokritost z elektronskimi komunikacijami na celotnem območju mesta. Pri načrtovanju novih posegov v prostor
je treba upoštevati obstoječe telekomunikacijsko omrežje, ki ga je treba zaščititi oz. prestaviti, v kolikor bi le-to oviralo
razvoj novih dejavnosti. Za vse predvidene širitve je treba načrtovati novo ali pa razširitev obstoječega
telekomunikacijskega omrežja. Do posameznih novih objektov se predvidijo nove trase telekomunikacijskih vodov, do novih
območij širitev grajene strukture se predvidijo novi telekomunikacijski dovodi. Skladno z razvojem na tem področju se
omogoči posodobitev omrežja z novimi kapacitetami in novimi tehnologijami.
(7) Znotraj območja mesta je zgrajeno toplovodno omrežje. Pri umeščanju novih objektov v prostor je treba upoštevati
obstoječe trase in se jim prilagajati, v kolikor je to možno in načrtovane objekte priključiti na toplovodno omrežje. V skladu
z izvedbo predvidenih posegov je treba povečevati priključne moči na posameznih območjih.
5.3.3 Opredelitev posameznih območij urejanja
31. člen
(območja celovite prenove)
(1) P1/ Cinkarna:
Območje Cinkarne je treba celovite prenove, predvsem zaradi tega, ker objekti Cinkarne moteče posegajo v vplivno
območje kulturne dediščine. Na tem območju je predvidena izdelava občinskega podrobnega prostorskega načrta, v
nadaljevanju OPPN.
(2) P2/ območje starega mestnega jedra:
Osrednji del mesta, je zaščiten kot naselbinska kulturna dediščina. Ob skrbni prenovi stavbnega fonda je treba sem
umeščati centralne dejavnosti. Na tem območju je predvidena izdelava OPPN v skladu s konservatorskimi smernicami
Zavoda za varstvo kulturne dediščine.
32. člen
(območja notranjega razvoja naselja)
(1) N1/ območje Nove Loke:
V prihodnje se območje individualne gradnje racionalno zapolni z grajeno strukturo.
(2) N2/ območje Hofbauerjeve ulice:
Na območju med avtobusno postajo in strnjeno pozidavo je neizkoriščen prostor, kjer se poveča območje centralnih
dejavnosti. Predvidena je gradnja nove policijske postaje. Če je možno, naj bo parkirišče javnega značaja in tako na voljo
obiskovalcem starega mestnega jedra.
(3) N3/ območje Šolske ulice:
V prihodnje se območje individualne gradnje na še neizkoriščenih območjih racionalno zapolni s prostostoječimi, predvidoma
stanovanjskimi objekti. Upoštevati je treba, da prostor ob potoku ostaja nepozidan in javno dostopen.
(4) N4/ območje Lok pri Mozirju in Novih Lok:
V prihodnje se območje individualne gradnje na še neizkoriščenih območjih racionalno zapolni s prostostoječimi
stanovanjskimi objekti.
33. člen
(območja širitve naselja)
(1) Š1/ širitev območja Cinkarne:
Sedaj objekti Cinkarne posegajo v vplivno območje kulturne dediščine in jih je treba iz njega dolgoročno umakniti, zato je
vzhodno od sedanjega območja Cinkarne predvideno območje širitve. Na tem območju je predvidena izdelava občinskega
podrobnega prostorskega načrta.
(2) Š2/ Nove Loke – širitev:
Prostostoječa enostanovanjska stanovanjska poselitev se razširi proti vzhodu. Bolj jasno se definira rob naselja.
(3) Š3/ Savinjska cesta:
Ureditev turističnih kapacitet za kratkotrajno bivanje. Bolj jasno se definira rob naselja. Prostor ob vodnem telesu mora
ostati nepozidan ter javno dostopen.
(4) Š4/ Loke pri Mozirju – širitev:
Prostostoječa stanovanjska poselitev se razširi proti jugu. Bolj jasno se definira rob naselja.
(5) Š5/ Mlinska pot – širitev:
Prostostoječa stanovanjska poselitev se razširi proti severu od obstoječih objektov poselitve. Nove hiše se navežejo na novo
prometnico, ki se oblikuje kot ulični prostor.
(6) Š6/ Mozirske lave – širitev:
Predviden je nov trgovski center in območje turističnega središča. Na tem območju je predvidena izdelava OPPN.
(7) Š7/ Hofbauerjeva ulica – širitev:
Prostostoječa pozidava objektov s stanovanji in centralnimi funkcijami. Parkirišče, ki bo služilo novo grajenim objektom, naj
bo vsaj deloma javno in tako na uporabo obiskovalcem starega mestnega jedra. Objekti ne smejo preseči gabaritov
pozidave v starem mestnem jedru.
(8) Š8/ Mozirske trate – širitev
Na tem območju je predvidena gradnja doma za starejše in varovanih stanovanj. Pomembno je, da se parkovno uredi
prostor ob objektih, s sprehajalnimi potmi in primerno urbano opremo (klopi…) za varovance.
(9) Š9/ Podrožnik:
Prostostoječa stanovanjska poselitev se razširi proti severu in severozahodu. Pozidava se zgosti v bližini občine in
trgovskega središča, tako da so tam predvideni večstanovanjski objekti, bloki. Bolj jasno se definira rob naselja. V območje
ob vodnem telesu se z gradnjo ne posega, ostati mora javno dostopno.
(10) Š10/ Savinjska cesta – širitev:
Ureditev turističnih kapacitet za kratkotrajno bivanje.
(11) Š11/ Cesta na Rožnik – širitev:
Prostostoječa stanovanjska poselitev se razširi proti zahodu.
(12) Š12/ območje Ljubije – širitev:
Prostostoječa stanovanjska poselitev se razširi proti severu. V območje ob vodnem telesu se z gradnjo ne posega , ostati
mora javno dostopno.
34. člen
(območja predvidenih OPPN)
Zap. št. OPPN
Ime
Vrsta posega
PNRP
EUP
OPPN 02
Savinjska cesta
turistične kapacitete za kratkotrajno
bivanje
BT
MO_76
OPPN 03
Za šolo
širitev stanovanjske gradnje
SSps
MO_08
OPPN 04
Mozirski gaj 1
1. faza širitve Mozirskega gaja
IK, SP, VC, PC, ZP
MO_02, MO_66, MO_68
OPPN 05
Mozirski gaj 2
K1, ZP, PC
MO_72, LO_28
VC, SSps, BT, PC, ZD
MO_17, MO_21, MO_22, MO_23,
MO_24
IG, O, K1
LJ_18, LJ_19
BT
MO_29
CU, ZD
MO_16
CU, VC, PC, CDkd
MO_13, MO_14, MO_15, MO_69
SB, SSps, PC, ZD
MO_12, MO_53, MO_69
SSps, PC
MO_03
OPPN 07
Mozirske Lave
OPPN 13
Cinkarna
OPPN 17
Center – vzhod
OPPN 18
Regionalna cesta
OPPN 19
Naselbinsko jedro
OPPN 20
Veljavni LN Mozirske trate
OPPN 21
Cesta v Loke
OPPN 22
OPPN 23
OPPN 24
OPPN 25
Nove Loke
veljavni LN Savinja:
Skalni prag–Delejev jez
Mozirje
veljavni LN Krahelnovo
gradnja turističnih objektov,
počitniških hiš in trgovskega centra
prenova in razširitev obstoječe
industrijske cone
širitev poselitve
gradnja stanovanjskih blokov in
individualnih hiš
celovita prenova v skladu s
konservatorskim načrtom
gradnja doma za starejše in
varovanih stanovanj
Novo stanovanjsko naselje
SSps, PC
MO_48
vodnogospodarske ureditve
VC, Gvc, ZD, ZP, BT, IG, Evc
LJ_60, MO_70
K1, K2, Gvc, VC
MO_70, MO_72
gradnja stanovanj
SSps
MO_42
35. člen
(območja specifičnih prostorskih ureditev)
(1) U1/ Športni center ob šoli:
Širitev obstoječega športnega centra z novimi športnimi površinami in pripadajočimi objekti. Na območju je predvidena
izdelava OPPN.
(2) U2/ novo območje energetske infrastrukture:
Predvideni sta dve novi solarni elektrarni. Izraba sončne energije za proizvodnjo električne energije je možna pod pogojem,
da so naprave izvedene tako, da bo njihova vizualna izpostavljenost čim manjša. Poleg območij predvidenih za gradnjo
sončnih elektrarn ter znotraj območij naselij in ob površinah razpršene poselitve, je možna gradnja sončnih elektrarn tudi
na območjih drugih kmetijskih zemljišč, vendar le pod pogoji, da so posamezni foto napetostni paneli dovolj visoko ter v
dovolj veliki medsebojni oddaljenosti, da je med njimi mogoča normalna kmetijska raba (travništvo, pašništvo).
(3) U3/ novo krožišče na regionalni cesti:
Na regionalni cesti (R1-225) sta predvideni dve novi krožišči, in sicer na križišču regionalne ceste (Orožnova ulica) s
Hofbauerjevo ulico in Cesto v Loke (krožišče Gaj) ter na stiku Orožnove ulice in Savinjske ceste (krožišče šola). Prav tako je
predvidena rekonstrukcija križišča Delejev jez. V varovalnem pasu regionalne ceste se uredi tudi pločnik in kolesarska steza.
(4) območje razširitve čistilne naprave:
Širitev obstoječe čistilne naprave z novimi objekti.
36. člen
(območja zelenega sistema)
(1) Z1/ območje ob Savinji:
Zajema območje reke Savinje, ki teče skozi naselje. Območje reke in obvodnega prostora se ureja sonaravno ter se vanj ne
sme posegati z gradnjo. Ostati mora javno dostopno. Obstaja velik potencial za sprehajalne poti in kolesarske steze, ki so
na nekaterih mestih že urejene.
(2) Z2/ Mozirski gaj:
Obsežen urejen park, ki je namenjen tako prebivalcem kot širšemu krogu obiskovalcev. V njem se ne sme graditi objektov,
z izjemo postavitve objektov etnografske dediščine. Določeno je veliko območje na jugu od obstoječega območja, kamor se
lahko park v prihodnje širi. V primeru širitve mora ostati dostop do gozda javen in neomejen zaradi sečnje in spravila lesa
ter rekreacije.
(3) Z3/ območje smučišča.
(4) Z4/ območje ob Trnavi:
V območje potoka in obvodnega prostora se ne sme posegati z gradnjo, ostati mora javno dostopno.
(5) Z5/ območje ob Mozirnici:
(6)Z6/ odprti prostor:
Kmetijske površine in posamezne zaplate gozda, ki so znotraj območja urbanističnega načrta.
(7) Z7/ pokopališče.
(8) Z8/ območje ob strugi:
V območje potoka in obvodnega prostora se ne sme posegati z gradnjo, ostati mora javno dostopno (bivše strelišče).
(9) Z9/ območje potoka Ljubija:
(10) Z10/ območje ob regionalni cesti:
Ob cesti naj ostane zelen pas, kamor se lahko umesti peš in kolesarske steze.
(11) Z11/ območje Loke:
Zelena ureditev parkirišča.
37. člen
(območja brez večjih posegov)
(1) B1/ območje cesta na Vrhe:
Območje razpršene kmetijske poselitve.
(2) B2/ osrednje območje strnjenega naselja Mozirje:
Pretežno prostostoječa enostanovanjska poselitev, z nekaj območji gostejše pozidave večstanovanjskih blokov in nekaj
vrstnimi hišami.
(3) B3/ območje v bližini osnovne šole:
Prostostoječa enostanovanjska poselitev.
(4) B4/ območje Ob Savinji:
(5) B5/ območje ob Šmihelski cesti:
Objekti centralnih dejavnosti (upravni center, veterinarska postaja…) in trgovskih centrov.
(6) B6/ območje ob Cesti na Rožnik:
Prostostoječa enostanovanjska poselitev in območje razpršene kmetijske poselitve.
(7) B7/ območje Ljubije:
(8) B8/ območje razpršene poselitve:
38. člen
(UN, PNRP in EUP)
(1) V sklopu urbanističnega načrta je v posameznih EUP opredeljena naslednja podrobnejša namenska raba prostora.
Podrobnejša namenska raba
EUP
Oznaka
Opis
S
območja stanovanj
SS
stanovanjske površine (mešano)
LO_21,
MO_25, MO_53
SSps
prostostoječe hiše
BR_47,
LJ_55, LJ_56, LJ_60,
LO_08, LO_20, LO_21, LO_24, LO_27,
LO_31, LO_32,
MO_03, MO_04, MO_08, MO_10,
MO_11, MO_13, MO_18, MO_20,
MO_21, MO_28, MO_42, MO_43,
MO_44, MO_48, MO_49, MO_50,
MO_52, MO_53, MO_54, MO_59,
MO_60, MO_69, MO_70
SSvs
večstanovanjske hiše in bloki
MO_34
SB
stanovanjska gradnja s posebnim pomenom
MO_12, MO_69
SK
površine podeželskega naselja (mešano)
LJ_03, LJ_07, LJ_46, LJ_56, LJ_60
SP
površine počitniških hiš
LO_31,
MO_02, MO_66, MO_68
C
območja centralnih dejavnosti
CU
površine osrednjih centralnih dejavnosti
MO_13, MO_14, MO_15, MO_16,
MO_32, MO_69
CD
površine drugih centralnih dejavnosti
MO_11, MO_32, MO_54, MO_61,
MO_69
CDsb
dejavnosti vzgoje in izobraževanja
MO_06
CDkd
kulturne dejavnosti
LJ_04, LJ_56, LJ_64,
MO_13, MO_69
CDr
verske dejavnosti
MO_13
I
območja proizvodnih dejavnosti
IG
poslovne in gospodarske cone
LJ_06, LJ_18, LJ_56, LJ_60, LJ_73
IK
površine za objekte za kmetijsko proizvodnjo
MO_02, MO_43, MO_66, MO_69
B
posebna območja
BT
površine za turizem
LO_07,
MO_05, MO_17, MO_18, MO_19,
MO_22, MO_24, MO_29, MO_49,
MO_68, MO_70, MO_73
BD
površine drugih območij
MO_27, MO_31, MO_35
BC
športni centri
MO_06, MO_10
Z
območja zelenih površin
ZS
površine za oddih, rekreacijo in šport
LJ_46,
MO_07, MO_49, MO_66, MO_68,
MO_70
ZP
parki
LJ_64,
LO_29,
MO_03, MO_66, MO_68, MO_70,
MO_72
ZD
druge urejene zelene površine
LO_07,
LJ_56, LJ_64,
MO_09, MO_16, MO_17, MO_22,
MO_23, MO_24, MO_27, MO_28,
MO_33, MO_49, MO_53, MO_69,
MO_70
ZK
pokopališča
MO_39, MO_58
EUP
Oznaka
Opis
P
območja prometnih površin
PC
površine cest
VSI EUP-ji
PO
ostale prometne površine
LO_07,
MO_08, MO_16, MO_27, MO_31,
MO_32, MO_50, MO_68, MO_69,
MO_70
E
območja energetske infrastrukture
E
Splošna energetska infrastruktura
LJ_60
Es
sončne elektrarne
LJ_01, LJ_56,
MO_36
Epc
objekti za oskrbo z energenti
MO_30
Evc
male hidroelektrarne
LJ_56,
MO_70
O
območja okoljske infrastrukture
O
površine okoljske infrastrukture
A
območja razpršene poselitve
A
razpršena poselitev (mešano)
LO_09,
MO_41, MO_45, MO_47, MO_67,
MO_68
Ask
samotne kmetije
LJ_05,
LO_02,
MO_01, MO_36, MO_67
Ass
stanovanjski objekti
MO_40, MO_41, MO_44, MO_51,
MO_67
Asp
razpršeni počitniški objekti
MO_67
K
območja kmetijskih zemljišč
K1
najboljša kmetijska zemljišča
LJ_02, LJ_05, LJ_08, LJ_12, LJ_20,
LJ_38, LJ_46, LJ_50, LJ_55, LJ_56,
LJ_58, LJ_60, LJ_62, LJ_73,
LO_03, LO_06, LO_08, LO_09, LO_10,
LO_12, LO_13, LO_24, LO_27, LO_31,
LO_32,
MO_21, MO_22, MO_25, MO_26,
MO_40, MO_41, MO_42, MO_44,
MO_45, MO_46, MO_47, MO_48,
MO_51, MO_64, MO_66, MO_67,
MO_68, MO_70, MO_72
K2
druga kmetijska zemljišča
BR_02, BR_47,
LJ_02, LJ_56, LJ_60, LJ_62,
LO_08, LO_09,
MO_39, MO_41, MO_43, MO_45,
MO_47, MO_48, MO_67, MO_69,
MO_71
G
območja gozdnih zemljišč
G
gozd
BR_47, BR_48,
LO_03, LO_19,
LJ_61,
MO_35, MO_36, MO_39, MO_41,
MO_45, MO_46, MO_47, MO_55,
MO_56, MO_58, MO_63, MO_65,
MO_67, MO_69
Gvc
koridorji vegetacije ob vodotokih
LJ_56, LJ_58, LJ_60, LJ_64, LJ_73,
LO_09,
MO_18, MO_69, MO_70, MO_73
Gk
krčitve gozda – nadomestne kmetijske površine
V
območja voda
LJ_19,
LO_07, LO_11
LJ_62
MO_35, MO_56
EUP
Oznaka
Opis
VC
površine celinskih voda
BR_47,
LJ_56, LJ_60, LJ_73,
LO_08, LO_24, LO_31,
MO_17, MO_18, MO_24, MO_41,
MO_46, MO_58, MO_66, MO_68,
MO_69, MO_70
(2) Pogoji urejanja območij po posameznih rabah in enotah urejanja prostora so prikazana v urbanističnem načrtu, ki je
sestavni del OPN. Pri izvajanju dejavnosti v prostoru na območju UN se poleg splošnih, podrobnih in posebnih prostorsko
izvedbenih pogojev, upoštevajo tudi pogoji urejanja iz urbanističnega načrta.
6 ZASNOVA GOSPODARSKE JAVNE INFRASTRUKTURE LOKALNEGA POMENA TER ZASNOVA
GRAJENEGA JAVNEGA DOBRA
39. člen
(splošna izhodišča za razvoj gospodarske javne infrastrukture)
(1) Infrastrukturna omrežja lokalnega pomena se bodo še nadalje razvijala v skladu s prostorskimi potrebami in potrebami
gospodarskega razvoja ter v skladu z usmeritvami in cilji hierarhično nadrejenih aktov kot sta SPRS in PRS. Obstoječa
infrastrukturna opremljenost se bo v bodoče dopolnjevala na območjih z neustrezno ali pomanjkljivo komunalno in
energetsko opremo, izboljševala se bo tudi v smislu preprečevanja možnosti onesnaženja in zmanjšanja obremenitev
naravnih vrednot in biotske raznovrstnosti.
(2) Na območjih, ki se strateško načrtujejo za novo opremljanje ali preurejanje, je potrebna predhodna ali sočasna celovita
ureditev prometne, energetske, komunalne infrastrukture in zvez. Obnovo infrastrukturne opreme se načrtuje po načelu
celovitosti opreme posameznih območij. Na območjih urejanja prometnic ali druge infrastrukture se teži k sočasni obnovi
vseh obstoječih infrastruktur.
6.1 Prometna infrastruktura
40. člen
(cestno omrežje)
(1)
-
Cestno omrežje v občini Mozirje tvorijo:
regionalna cesta I. reda R1-225,
regionalna cesta I. reda R3-695,
lokalno cestno omrežje ter javne in gozdne poti.
(2) Obstoječa prometna infrastruktura omogoča dostopnost do vseh naselij v občini, pri čemer kvaliteta lokalne cestne
infrastrukture otežuje dostopnost predvsem v hribovitem območju občine.
(3) Skladno z zasnovo prometne infrastrukture so na območju občine predvidena tri nova krožišča in rekonstrukcija dela
regionalne ceste na območju Gorenjskega klanca. Slednja povezava bo omogočila možnost ustreznega vodenja prometa na
novo krožišče in povečala prometno varnost na tem odseku. Predvidena je tudi rekonstrukcija križišča Delejev jez.
(4) Predvidene rekonstrukcije oz. novogradnje morajo omogočiti dober dostop do predvidene gospodarske cone in do
območij storitvenih dejavnosti. Razširitev in posodobitev cestnega omrežja je predvidena tudi na območjih, kjer so
predvidene večje nove površine za organizirano stanovanjsko gradnjo in na območju predvidene sanacije območja stavbišč.
Občinsko cestno omrežje se bo postopoma moderniziralo na odsekih, ki skladno z Zakonom o cestah. nimajo ustreznih
elementov.
(5) Na posameznih odsekih lokalnih cest, na prehodu v naselja, se na ravnih odsekih in pred nevarnimi točkami na podlagi
funkcije ceste, prometnih pogojev in drugih kriterijev za javne ceste, izvedejo ukrepi za umirjanje prometa. Na lokalnih
cestah se vzpostavlja standard profila za javno cesto ali z voziščem 2 x 2.75 m. V naseljih se vzpostavlja profil 2 x 3.00 m
oziroma glede na predvidene obremenitve. Kolesarske steze se načrtujejo s profilom 2 x 1.50 m, hodniki za pešce pa v širini
1.50 m, kjer prostor to dopušča. V kolikor prostor takih profilov ne dopušča, so lahko ti tudi manjši, vendar ne smejo biti
taki, da bi bila zaradi tega ogrožena prometna varnost oziroma varnost pešcev in drugih udeležencev v prometu.
41. člen
(omrežje kolesarskih poti in peš poti ter drugih rekreacijskih poti)
(1) Občina v vseh naseljih zagotavlja pogoje in površine za varno odvijanje mirujočega in peš prometa.
(2) Na območju občine se zgradijo omrežja kolesarskih stez in poti. V naseljih se navezujejo na obstoječe omrežje, pri
novogradnjah cestnega omrežja skozi naselja, se sočasno urejajo tudi kolesarske steze. Za boljšo povezanost peš poti in za
turizem pomembnih območij občine se predvidi umestitev brvi prek Savinje pri Preseki, ki omogoča prehod pešcem in
kolesarjem.
(3) Hodniki za pešce se dogradijo na vseh regionalnih in posameznih lokalnih cestah, na odsekih skozi naselja v širini do 1,5
m, kjer je to možno.
(4) Obstoječe in nove peš poti, tudi tematske, konjeniške in podobne poti, se urejajo in povezujejo v povezan sistem peš
poti v rekreativne in turistične namene. Pripravi se enoten sistem označevanja vseh kategorij kolesarskih in peš povezav.
42. člen
(javni potniški promet)
(1) Med Mozirjem in zaledjem občine se vzpostavi učinkovit javni lokalni potniški promet, kar pomeni, da se mora v občini
zagotoviti ustrezna pokritost z javnim prometom.
(2) Z vzpostavitvijo javnega prometa, se prenavljajo obstoječe avtobusne postaje ter po potrebi gradijo tudi nove. Te se
gradijo skladno s predpisi, ki urejajo področje prometa.
43. člen
(zračni promet)
Preko območja občine Mozirje potekajo zračne poti, zato je treba upoštevati omejitve, ki izhajajo iz veljavnih predpisov.
6.2 Elektronske komunikacije
44. člen
(omrežje elektronskih komunikacij)
(1) V občini se zagotovi povečana mobilnost in smiselna povezanost s sistemom komunikacij. Zagotovi se izgradnja
odprtega širokopasovnega omrežja in s tem internetni priključek za vsa gospodinjstva. Razvoj sistema komunikacij
omogoča ustvarjanje novih delovni mest, delo na domu, večjo konkurenčnost in razvoj podjetništva v regiji.
(2) Za zagotavljanje storitev mobilnih brezžičnih telefonskih povezav mobilnih operaterjev se gradi in dopolnjuje omrežje
baznih postaj. Ker se v prihodnje pričakuje povečanje števila baznih postaj, je treba umestitev v prostor ter pokrivanje
območja s signalom skrbno načrtovati predvsem zaradi naravnega okolja in izraženih arhitekturnih krajinskih vrednot.
(3) Zagotovi se izgradnja TK omrežja tudi do vseh obstoječih objektov oziroma zgradb v smislu posodobitve omrežja z
novimi kapacitetami in novimi tehnologijami.
(4) Za umeščanje v prostor in gradnjo komunikacijske infrastrukture se v največji možni meri uporabljajo površine
obstoječega javnega dobra.
6.3 Energetika
45. člen
(oskrba z energijo)
(1) Zasnova oskrbe občine z energijo bo temeljila na izhodiščih prihodnjega razvoja občine in energetskih konceptih, ki tak
razvoj omogočajo.
(2) V strategiji razvoja oskrbe z energijo občine Mozirje je predvidena zmanjšana poraba energije ter prehod na porabo
ekoloških in obnovljivih virov energije.
(3) V Energetski zasnovi občine Mozirje so opredeljeni tudi viri obnovljivih virov energije kot so male hidroelektrane, sončne
elektrarne, vetrne elektrarne, toplotne črpalke in podobno.
(4) Pri načrtovanju energetskih sistemov imajo prednost sistemi, ki omogočajo hkratno proizvodnjo več vrst energije, zlasti
toplotne in električne energije ter izrabo obnovljivih virov energije.
46. člen
(električna energija)
(1) Oskrba z električno energijo bo vezana na obstoječe omrežje srednje in nizko napetostnih elektroenergetskih vodov.
Obstoječi elektroenergetski objekti, kot so razdelilne transformatorske postaje, transformatorske postaje in stebri
daljnovodov, se obnavljajo skladno z načrti upravljavca ob upoštevanju in prilagoditvi prostoru, v katerem se nahajajo.
(2) Za zagotavljanje novih potreb po električni energiji bo potrebna dograditev nizko napetostnega omrežja in srednje
napetostnega omrežja s pripadajočimi transformatorskimi postajami.
(3) Izven urbanih naselij se elektroenergetski vodi lahko gradijo v nadzemni ali podzemni varianti, pri čemer se slednji
gradijo s kablovodi, ki so prosto položeni v zemlji ali pa so vloženi v PVC ceveh. V urbanih, ruralno-urbanih in večjih ruralnih
naseljih se vsi vodi gradijo izključno v kabelski izvedbi, po možnosti v kabelski kanalizaciji. Nove transformatorske postaje
izven urbanih naselij se v prosto stoječi izvedbi gradijo le izjemoma. Izven območij naselij se elektroenergetski vodi vodijo
po lesenih ali betonskih stebrih, pri čemer njihova postavitev ne sme bistveno vplivati na krajinsko podobo prostora.
Oblikovanje transformatorskih postaj se prilagodi značilnostim prostora, v katerega se umeščajo.
(4) Zagotavljanje potreb po električni energiji iz omrežja mora zagotoviti in zagotavljati varovanje pred vplivi
elektroenergetskega sevanja. Novo umeščanje elektroenergetskih vodov v prostor se prilagaja poselitvi.
47. člen
(drugi viri energije)
(1) Izraba sončne energije za proizvodnjo električne energije na objektih je sprejemljiva, dopustna in možna pod pogojem,
da so naprave izvedene tako, da bo njihova vizualna izpostavljenost čim manjša oziroma, da se z njimi ne bodo rušile
obstoječe arhitekturne in krajinske značilnosti objektov.
(2) Sončne elektrarne se lahko v prostor umeščajo le na zato predvidenih območjih in pod pogoji navedenih v tem aktu.
(3) Na območjih predvidenih za gradnjo sončnih elektrarn, znotraj območij naselij ter na območjih razpršene poselitve, je
ob obstoječih poselitvenih jedrih in stavbnih zemljiščih, na katerih že stojijo objekti, možna gradnja sončnih elektrarn tudi
na območjih drugih kmetijskih zemljišč, vendar le pod pogoji, da se nosilci posameznih foto napetostnih panelov ne
temeljijo, da so foto napetostni paneli dovolj visoki in da je med njimi dovolj velika medsebojna oddaljenost, da je med
posameznimi paneli mogoča normalna kmetijska raba (travništvo, pašništvo…). Pri tem je na območjih razpršene gradnje
postavitev sončne elektrarne možna le na krajinsko in vidno manj izpostavljenih lokacijah. Morebitno gradnjo sončne
elektrarne je treba utemeljiti na podlagi ustrezne študije ekonomske upravičenosti ter na podlagi ocene vplivov na okolje.
Umestitev sončnih elektrarnah je zaželena predvsem na degradiranih območjih in na strešnih površinah trgovskih in
proizvodnih ter drugih primernih objektih.
(4) Gradnja sočnih elektrarn je ne glede na določila 1., 2. in 3. točke tega odloka dovoljena na strehah vseh legalno
zgrajenih objektov, ki imajo možnost priključka na elektro omrežje, pri čemer mora investitor za objekte, ki so proglašeni
kot kulturni spomenik, za objekte znotraj zavarovane naselbinske dediščine, pridobiti ustrezna soglasja pristojne službe.
(5) V smislu zmanjšanja končne porabe energije se spodbujata oba zgoraj navedena načina izrabe sonca v energetske
namene. Prednostno se dopušča predvsem namestitev foto napetostnih panelov na objekte, saj so ti s prostorskega,
krajinskega in okoljskega vidika manj problematični. Poleg fotonapetostnih panelov se na strehah dopuščajo tudi druge
oblike izkoriščanja sočne energije kot so kolektorji za segrevanje vode.
(6) Male hidroelektrarne se postavljajo v skladu z lokalnimi potrebami in programom razvoja. V primeru potreb za lokalno
oskrbo z energijo iz MHE na Savinji in njenih pritokih je treba na tovrstnih območjih zagotoviti priključitev na javno
elektroenergetsko omrežje. Gradnja malih vodnih elektrarn je dopustna na krajinsko manj izpostavljenih lokacijah ter ne
mestih, kjer je mogoče zagotoviti dovozni priključek. Morebitne gradnje malih hidro elektrarn je treba utemeljiti na podlagi
ocen vplivov na okolje in s strani strokovne utemeljitve določiti količine minimalnega še sprejemljivega pretoka ter z
zagotovitvijo vseh omilitvenih ukrepov, ki so potrebni za varstvo okolja.
(7) V skladu s predhodnimi prostorskimi in okoljskimi preveritvami in utemeljitvami se omogoči izvedba raziskav za izrabo
geotermične energije in energija vetra ter njihova izraba.
6.4 Infrastruktura s področja komunalnega in vodnega gospodarstva ter varstvo okolja
48. člen
(vodni viri in oskrba s pitno vodo)
(1) Občina zagotavlja stalno in kakovostno oskrbo s pitno vodo, tako da pri svojem razvoju ščiti vse vodne vire in izvaja
gradnje novih ter prenove obstoječih delov vodovodnega sistema.
(2) V občini je zgrajen magistralni vodovod, preko katerega se zagotavlja oskrba s pitno vodo iz Letošča. Vodovod poteka
preko nižinskih delov občine in s prečrpavanjem se zagotavlja voda tudi nekaterim višje ležečim območjem. Območje
razpršene poselitve je deloma oskrbovano z vodo iz javnega vodovoda, deloma je oskrbovano z vodo iz lastnih zajetij.
(3) Za izboljšanje oskrbe z vodo in zagotavljanje vode iz javnega vodovodnega omrežja se zagotovi nov vodni vir.
(4) Naselja, zaselki in posamezne kmetije, ki jih je mogoče priključiti na sistem oskrbe z vodo iz javnega omrežja se
priključijo na obstoječi vodovod, zaselki in samostojne kmetije, ki jih ni mogoče priključiti na sistem oskrbe z vodo iz
javnega omrežja, pa se oskrbujejo prek lastnih zajetij. V drugem primeru je treba bodoči prostorski razvoj na teh območjih
omejevati in uskladiti z drugimi dejavnostmi in rabami v prostoru.
(5) Pri novogradnjah, predvsem manjših stanovanjskih objektov, se z namenom zmanjševanja porabe pitne vode poleg
priključka na javno vodovodno omrežje lahko del vode za uporabo v gospodinjstvih zagotovi tudi z uporabo čiste padavinske
vode.
49. člen
(odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih vod)
(1) Občina bo nadaljevala z dograditvijo kanalizacijskega sistema, ločeno za sistem odpadnih in meteornih voda. Kjer bo
možno se bodo ti sistemi priključili na centralno čistilno napravo Loke, za katero je predvidena obnova in razširitev.
(2) Na območjih razpršene poselitve se bo čiščenje odpadne vode izvajalo preko malih komunalnih čistilnih naprav.
(3) Odvajanje in čiščenje se bo odvijalo v skladu z Operativnim programom odvajanja in čiščenja voda v občini Mozirje.
50. člen
(ravnanje z odpadki)
(1) Odlaganje mešanih komunalnih odpadkov bo občina urejala v regijskem centru ravnanja z odpadki-CERO Celje. V okviru
centralne čistilne naprave Loke bo zagotovila zbirni center, kjer bo občanom omogočeno odlaganje gospodinjskih kosovnih
odpadkov tudi med letom.
(2) V organizirano zbiranje in prevoz odpadkov je vključen pretežni del občine. Organizirane so tudi zbiralnice ločenih
frakcij, ki se bodo prostorsko širile skladno s širitvijo poselitve in skladno z zakonodajo.
51. člen
(javna razsvetljava)
Usmeritev občine je, da se prednostno na neosvetljenih pohodnih javnih površinah uredi, drugod pa posodobi javna
razsvetljava skladno z veljavno področno zakonodajo (zmanjšanje svetlobnega onesnaženja).
52. člen
(pokopališka dejavnost)
V občini sta pokopališči v Mozirju in Šmihelu. Za pokopališče v Mozirju je predvidena širitev.
7 OKVIRNA OBMOČJA NASELIJ VKLJUČNO Z OBMOČJI RAZPRŠENE GRADNJE, KI SO Z NJIMI
PROSTORSKO POVEZANA
53. člen
(določitev območij naselij)
(1) Občina Mozirje je razdejana na 8 območij naselij. To so: Brezje, Dobrovlje, Ljubija, Lepa Njiva, Loke, Mozirje,
Radegunda, Šmihel. Na vsakem izmed območij je kraj z istim imenom. Z izjemo Mozirja, Lok in Lepe Njive so vsa ostala
naselja ruralnega značaja.
(2) Razpršena poselitev se nahaja znotraj območja naselij: Brezje, Dobrovlje, Lepa Njiva, Radegunda, Šmihel.
(3) Območja razpršene gradnje se nahajajo v vseh naseljih zlasti pa v naseljih Brezje, Dobrovlje, Lepa Njiva, Radegunda,
Šmihel ter Ljubija, kjer gre izpostaviti predvsem območje Kolovrata, Škrubovega vrha in Završ. Vsa ta območja se v skladu
z veljavno zakonodajo ustrezno okoljsko sanirajo, opremijo in dopolnijo z gospodarsko javno infrastrukturo ter oblikujejo
kot nova naselja. Ostali posamezni primeri razpršene gradnje, ki se pojavljajo na območju celotne občine, najbolj so
problematični vidno izpostavljeni objekti, neustrezno umeščeni v prostor, kjer veljajo različni varstveni režimi, pa se
smiselno vključijo v obstoječa naselja ali ustrezno sanirajo
54. člen
(območja razpršene poselitve)
(1) Območja razpršene poselitve, kot razpoznavni krajinski vzorec, se v občini pojavljajo predvsem na hribovitem območju.
Posamezni primeri avtohtone razpršene poselitve se izjemoma pojavljajo tudi na osrednjem ravninskem kmetijskem
območju. Predvsem gre za območja, kjer še prevladuje primarna dejavnost. Takšna poselitev prevladuje predvsem na
območjih Brezje, Dobrovlje, Lepa Njiva, Radegunda, Šmihel. Za ta naselja je značilno osrednje manjše strnjeno vaško
jedro, za preostalo območje je značilna razpršena poselitev starih kmetij in manjših zaselkov.
(2) Na območjih razpršene poselitve se pojavljajo tudi posamezni primeri nezaželene razpršene gradnje in območja
počitniških objektov.
55. člen
(demografsko ogrožena območja)
(1) v zadnjem obdobju na podlagi statističnih podatkov, večjih gibanj v številu prebivalstva ni. V zadnjih treh letih se je
delež delovno sposobnega prebivalstva celo malenkostno povečal, kar pomeni, da ni zaznati trenda množičnega izseljevanja
iz občine.
(2) Problem se kaže v splošnem trendu staranja prebivalstva in daljšanja življenjske dobe in pa v slabih možnostih
pridobitve stanovanja. Tako kot nakazuje vseslovenski trend, tudi v občini Mozirje ni na razpolago dovolj stanovanj za
mlade. Primanjkuje stanovanj za trg kot tudi neprofitnih stanovanj, s katerimi občina ali neprofitne stanovanjske
organizacije omogočajo reševanje stanovanjskega problema tistih, ki le-tega ne morejo rešiti sami.
(3) Območje demografske ogroženosti so hriboviti predeli občine, kjer prevladuje razpršena poselitev (zaselki in samotne
kmetije).
8 USMERITVE ZA PROSTORSKI RAZVOJ OBČINE
8.1 Usmeritve za poselitev in celovito prenovo naselij
56. člen
(razvoj in načrtovanje naselij)
(1) Razvoj naselij v občini se primarno usmerja v povečanje kakovosti naselij z notranjim razvojem. Le ta se zagotavlja z
načrtovanjem zgostitev, celovite prenove naselij in sanacije degradiranih območij. V skladu z razvojnimi potrebami ter
usmeritvami občine se načrtujejo tudi širitve in zaokrožitve obstoječih naselij.
(2) Načrtovano poselitev se usmerja predvsem v poselitvena območja strnjenih naselij. Površine za novo poselitev se
pridobi s spremembo rabe obstoječih objektov in zemljišč, z zgostitvami, s prenovo, obnovo, rekonstrukcijo in sanacijo
degradiranih območij. Pri tem je treba zagotoviti ustrezno razmerje med zelenimi in grajenimi površinami ter ohranjati
prepoznavno identiteto naselja. Območja širitev in zaokrožitve naselij je treba načrtovati z občinskimi podrobnimi
prostorskimi načrti v skladu s cilji hierarhično nadrejenih aktov.
(3) Širitve in zaokrožitve naselij se prvenstveno usmerjajo na zemljišča, ki so manj primerna za kmetijsko pridelavo, tako
da se gradnja načrtuje zunaj ali na robu kmetijskih zemljišč in omogoča nadaljnjo obdelavo preostalih kmetijskih zemljišč.
Pri načrtovanju poselitve je čim bolj varovati zemljišča proizvodno usmerjenih in zaščitenih kmetij.
(4) Kulturno dediščino se vključuje v načrtovanje naselij kot kvaliteto prostora in dejavnik, ki bistveno prispeva h kakovosti
bivalnega okolja in potenciala za razvoj turizma.
57. člen
(razvoj poselitve)
(1) Poselitev se praviloma načrtuje v obstoječih poselitvenih območjih, ob prometnicah, ter na naravovarstveno manj
občutljivih območjih. Preprečuje se širitev nedovoljene individualne gradnje.
(2) Pri načrtovanju širitve poselitvenih območij kakor tudi gradnji objektov izven poselitvenih območij naj se po usmeritvah
in priporočilih strokovnih podlag za strategijo prostorskega razvoja občine zagotavlja varstvo naravnih vrednot in ohranja
biotsko raznovrstnost, zlasti še na posebnih in potencialnih posebnih varstvenih območjih, območjih ohranjanja habitatnih
tipov, ki se prednostno ohranjajo, ter habitatov ogroženih in zavarovanih rastlinskih in živalskih vrst.
(3) Na podlagi usmeritev strokovnih podlag za razvoj občine se ne načrtuje nove poselitve v območjih z naravnimi
kakovostmi, razen kadar novo načrtovana poselitev ne pomeni fragmentacije naravnih območij.
(4) Novo poselitev se v območjih koridorjev ogroženih vrst strukturira tako, da se ne ovira prehodov teh vrst in se omogoča
gensko povezanost njihovih populacij.
58. člen
(notranji razvoj naselij)
(1) Razvoj poselitve je treba osredotočiti na izboljševanje kakovosti prostorskih ureditev v obstoječih območjih poselitve. Za
notranji razvoj naselij je pomembno ustvarjanje nove kvalitetnejše rabe zemljišč in objektov v naselju, ustvarjanje nove
kvalitetnejše strukture urbanega prostora, ohranjanje stavbne in naselbinske dediščine.
(2) Razvoj naselja Mozirja kot središča občinskega pomena se načrtuje na podlagi urbanističnega načrta. Za naselje Mozirje
in Žekovec se zagotovi celovita prenova naselja. Razvoj v ostalih naseljih se ureja z notranjim razvojem oziroma širitvijo
naselij. Razvoj se pretežno ureja s prostorsko izvedbeni pogoji z izjemo večjih območij oziroma območij, kjer je zaradi
neurejene gospodarske infrastrukture, navzkrižja dejavnosti in drugih problemov treba izdelati občinske podrobne
prostorske načrte.
(3) Pri načrtovanju notranjega razvoja naselij in širitvah je treba ohranjati identiteto naselij.
(4) Ohranjanje in večanje kvalitete bivalnega prostora v naseljih se zagotavlja z ustrezno urejenimi javnimi prostori in
enotno urbano opremo naselij, uravnoteženim razmerjem med grajenimi in zelenimi površinami, vključitvijo zelenih površin
naselja v zeleni sistem, ki se poveže z odprtim prostorom krajine z urejenimi kolesarskimi in peš potmi.
(5) Razpoložljiva stavbna zemljišča znotraj podeželskih naselij se prednostno namenjajo gradnji za potrebe kmečkih in
polkmečkih gospodarstev za izvajanje kmetijske dejavnosti in dopolnilnih dejavnosti povezanih s kmetijstvom,
gozdarstvom, turizmom in pridobivanjem električne energije iz alternativnih virov. Dopustno je tudi izvajanje obrtnih
dejavnosti povezanih s kmetijstvom in gozdarstvom oziroma drugih prostorsko in okoljsko sprejemljivih dejavnosti. Ob
razvojni dejavnosti je treba ohranjati kulturne in krajinske kvalitete prostora.
(6) V naselja se umeščajo različne dejavnosti, ki zagotavljajo delovna mesta blizu stanovanjskih območij. Dejavnosti ne
smejo biti konfliktne z obstoječimi bivalnimi funkcijami naselij. V podeželska naselja je dopustno umeščanje okoljsko manj
obremenjujočih trgovskih, storitvenih in obrtnih dejavnosti ter manjših proizvodnih obratov, ki imajo pridobljena ustrezna
dovoljenja in so združljiva z dejavnostjo bivanja.
(7) Proizvodne dejavnosti se praviloma umešča v gospodarske cone. V gospodarske cone se selijo tudi dejavnosti, ki so
prerasle iz prvotno dopolnilnih dejavnosti na kmetiji in so zaradi svojega obsega in negativnih vplivov na okolje in prostor,
postale nezdružljive z bivalnimi funkcijami v naseljih.
(8) Območja družbene javne infrastrukture, oskrbne in storitvene dejavnosti se umešča v dele naselij, kjer se jim lahko
zagotavlja možnost dolgoročnega razvoja.
(9) Največje širitve so predvidene za naselje Mozirje, Preseka in Žekovec. V manjšem obsegu večinoma za individualno
gradnjo se zaokrožujejo ostala naselja.
(10) Manjše površine posameznih stavbišč se vračajo v kmetijsko rabo na poplavnih območjih, vidno močno izpostavljenih
in degradiranih območjih.
59. člen
(prenova naselij)
(1) Skladno z zakonskimi določili ima prenova prednost pred novogradnjo. V OPN so za prenovo predvidena vsa naselbinska
jedra, osrednje trško jedro naselja Mozirje, ki je že delno prenovljeno ter vsa ostala pomembnejša podeželska naselja
označena z oznako SKc.
(2) Prenova se izdeluje za naselja, ki so del širše prostorske identitete in predstavljajo kvalitetno stavbno dediščino, še
posebno, če imajo njeni deli, kljub določenim degradacijam, v zadostni meri ohranjene značilne sestavine. Na območju
prenove se načrtuje ustrezna raba ter prenova obstoječe stavbne strukture in že zgrajene infrastrukture.
(3) Prenova mora postati oblika urbanističnega urejanja naselja, ki vključuje poleg prostorskih ciljev tudi možnosti za
gospodarski razvoj, reševanje socialnih problemov in kvalitetnejše bivanje ob upoštevanju potencialne ogroženosti in se
izvaja v morfološko in funkcionalno zaokroženih območjih. S prenovo jeder, bivanjsko in funkcijsko neustreznih delov naselij
ali posameznih stavb, se mora ohranjati in izboljševati kakovost bivalnega okolja, vzpostavljati ponovno rabo opuščenih
območij in sanirati degradirana območja. Prenova naj vključuje prenovo vseh delov in elementov naselij, ne le zaščitenih
spomenikov. S prenovo se poiščejo in ponovno na novo izkoristijo notranje prostorske rezerve naselja, s čimer se omili
širjenje naselja.
(4) Celostno ali delno prenovo naselij je treba zagotoviti tudi v naseljih, ki so zavarovana kot vaška jedra oziroma v
naseljih, kjer se po merilih Zavoda za varstvo kulturne dediščine, varujejo kot kulturni spomeniki.
(5) Prenova se zagotovi tudi v degradiranih območjih naselij. V takih naseljih se prenovijo razvrednotena območja ter bolje
izkoristijo slabo izkoriščene površine. Prenovijo in sanirajo se tudi območja naselij, ki zaradi neustrezne komunalne
opremljenosti obremenjujejo okolje. V obeh primerih se mora prenova osredotočati v izboljšanje kakovosti bivanja,
predvsem s kvalitetnejšim urejanjem javnih površin in odprtega prostora v naseljih. Pri načrtovanju prenove je treba
upoštevati ohranjeno identiteto naselja, njegovega dela ter okoliške krajine.
(6) Ohranjajo in prenavljajo se tudi jedra naselij in druge prostorsko najpomembnejše točke v prostoru kot so vplivna
območja kulturnih spomenikov ali deli naselja, kjer se pojavlja posamezna kulturna dediščina. Ohranjajo se tudi kakovostni
robovi naselij ter vidno izpostavljene, dominantne lokacije kot so cerkve, kulturna krajina ter pasovi vegetacije, zeleni
koridorji ter ostale krajinske strukture, ki imajo vpliv na podobo krajine. Posegi novih gradenj v omenjene strukture niso
dopustni.
(7) Z vegetacijo, odstranitvijo in sanacijo objektov, se sanirajo neustrezni robovi vasi, objekti ter območja naselij, ki vidno
degradirajo prostor.
60. člen
(zgostitve in širitve)
(1) Prostorske možnosti za razvoj naselij bo občina zagotavljala tudi s širitvami, zaokrožitvami in zgostitvami naselij.
(2) Kriteriji za širitev naselij so opredeljeni v državni strategiji in poglavju notranjega razvoja naselij, prenove obstoječega
stavbnega fonda in sanacije degradiranih urbanih območij. S širitvijo naselja se v primeru, da v naselju ni več primernih
zemljišč, zagotavljajo pogoji za razvoj stanovanjskih, gospodarskih in drugih zmogljivosti za večjo socialno varnost, za večjo
konkurenčnost naselja, za delovanje trga nepremičnin in za razvoj različnih poslovnih, turističnih in storitvenih dejavnosti.
(3) Širitev poselitve se navezuje na zgoščanje in zaokrožanje poselitvenih območij z večjimi sklopi parcel ter vzporednimi
izboljšavami prometnih povezav in komunalnih ureditev.
(4) Razvoj naselij se usmerja ob upoštevanju meril in strokovnih podlag za poselitev. Naselja se praviloma razvijajo
navznoter, s pozidavo degradiranih, opuščenih in drugih prostih površin, ki jih po urbanistični in krajinski presoji ni treba
ohranjati nepozidanih in ki jih ni smiselno ohranjati kot dele zelenih sistemov naselij. Širitve naselij se načrtujejo kot
območja za kompleksno gradnjo, na dobro dostopnih lokacijah, ki nimajo pomembnejših okoljskih ali infrastrukturnih
omejitev.
(5) Prostorske možnosti za razvojne dejavnosti bo občina zagotavljale tudi s širitvami, zaokrožitvami in zgostitvami naselij.
Nova območja za pozidavo se lahko v omejenem obsegu načrtujejo na območjih, kjer bo zagotovljena dostopnost,
organizirana infrastrukturna ureditev, ustrezno varovanje naravnih in kulturnih kakovosti prostora ter varstvo okolja.
(6) V vseh naseljih ali na ustreznih lokacijah v njihovi bližini je treba zagotavljati možnosti za stanovanjsko gradnjo, v večjih
naseljih pa tudi za gospodarske in družbene dejavnosti ter šport in rekreacijo, v povezavi z možnostmi za rekreacijo v
naravi ob turistično zanimivih lokacijah.
(7) Počitniška gradnja se izvaja kot prenova notranjih rezerv naselij in ne kot nove širitve na nepozidane površine okrog
naselij.
(8) Za območja širitve naselij so namenjene površine za načrtno usmerjanje poselitve, ki jih ni mogoče zagotoviti z
aktiviranjem prostih oziroma nezadostno izkoriščenih površin ali s prenovo površin znotraj naselja. Nove površine stavbnih
zemljišč, ki pomenijo širitev naselja, so določene na podlagi primanjkljaja obstoječih kapacitet v obstoječi grajeni strukturi
znotraj naselja ter razvojnih potreb.
(9) Izjemoma je v smislu zgoščevanja poselitve, dopustno poseganje v varovalni pas ob vodotokih kadar gre za
vzdrževanje, prenovo, obnovo obstoječih objektov in javne infrastrukture v strnjenih naseljih, kadar nista ovirana dostop do
vode in ni ogrožena vodnogospodarska ureditev. Za posege je nujno pridobiti ustrezna soglasja in dovoljenja pristojnih
služb.
61. člen
(izjemno umeščanje objektov v prostor)
(1) Izjemno umeščanje objektov, posegi ter posamezne ureditve izven naselij oziroma območij stavbnih zemljišč je
dovoljeno le za ureditve, ki jih zaradi njihove funkcije ali drugih posebnosti ni mogoče urejati v naseljih ter v primerih kadar
gre za kompleksno urejanje prostora, ki neposredno služi kmetijski, gozdarski ali turistični dejavnosti.
(2)
-
Skladno z veljavno zakonodajo se lahko zunaj območij naselij načrtujejo prostorske ureditve in posegi:
ki neposredno služijo kmetijski, gozdarski ali turistični dejavnosti,
ki so namenjeni opravljanju lokalnih gospodarskih javnih služb,
ki so namenjeni splošni rabi,
za izvajanje ukrepov na področju varstva okolja, ohranjanja narave in varstva kulturne dediščine ter ohranjanja
prepoznavnih značilnosti krajine,
- ki so namenjeni športu in rekreaciji,
- ki so namenjeni rabi naravnih dobrin ter sanaciji opuščenih območij izkoriščanja,
- ki so namenjeni obrambi ter varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami, vendar le v primeru, kadar so te prostorske
ureditve v pristojnosti občine oziroma države.
(3) Na najboljših kmetijskih zemljiščih je načrtovanje prostorskih ureditev in posameznih posegov v prostor iz prejšnjega
odstavka dopustno le, če zato predvidene prostorske ureditve niso na voljo manj primerna, druga kmetijska oziroma gozdna
zemljišča.
(4) Izven naselij in opredeljenih območij stavbnih zemljišč se omogoča gradnja zahtevnih, nezahtevnih, manj zahtevnih in
enostavnih kmetijsko-gozdarskih objektov novih kmetij oziroma objektov za potrebe obstoječe kmetije, vendar le v
primerih kadar je širitev utemeljena na podlagi razvoja obstoječega kmetije (Ask), zaselka ali v podeželskih naseljih (SK),
kjer znotraj naselja oziroma stavbenega zemljišča ni več možnosti za razvoj. Gradnja objektov izven naselij je dopustna le
domačijam na katerih se znotraj obstoječega stavbnega zemljišča prebivalci ukvarjajo z osnovno kmetijsko dejavnostjo ali
kmetijstvom kot
dopolnilno dejavnostjo, pri čemer se kot dopolnilna dejavnost smatra dejavnost na kmetiji in ne v drugih sektorjih
zaposlitve. Pri tem so posegi dopustni le kmetijskim gospodarstvom, ki že ob vložitvi vloge za pridobitev dovoljenja za
gradnjo ustvarijo primeren bruto prihodek iz kmetijske dejavnosti oziroma iz kmetijskih, gozdarskih in dopolnilnih
dejavnosti na kmetijah. Kot primeren bruto prihodek se šteje prihodek v višini letne bruto minimalne plače na zaposlenega
v letu pred letom vložitve vloge za pridobitev dovoljenja za gradnjo. Umeščanje objektov za potrebe kmetije je možna v
kolikor posameznik izpolnjuje naštete pogoje in poseg ne ovira dostopa do kmetijskih površin in gospodarskega dvorišča.
(5) Izven naselij in opredeljenih območij stavbnih zemljišč se izjemoma omogoči umestitev dejavnosti, ki niso združljive z
dejavnostmi v naseljih ali morajo biti locirane na nepozidanem prostoru zaradi narave dejavnosti (rekreacijska območja,
športna igrišča, kopališča ter čebelnjaki, staje za drobnico in konje, lovski in planinski domovi, lovske opazovalnice, objekti
komunalne infrastrukture ipd.), pri čemer se zagotovijo preveritve in utemeljitve z vidika urbanističnih, krajinskih, okoljskih
in drugih zahtev. Vsakokratne širitve naselij se preverijo in utemeljijo z vidika urbanističnih, krajinskih, okoljskih in drugih
zahtev.
(6) Posamični objekti v odprti krajini se gradijo le izjemoma, in sicer v primeru, ko gre za specifično namembnost, kar pa je
treba utemeljiti z urbanistično in krajinsko presojo in utemeljitvijo, v katerih se natančno opredelita namembnost in
oblikovanje objektov.
(7) Izjema so lahko tudi gradnje v okviru preselitve kmetij in gradnje za potrebe umeščanja objektov, ki jih zaradi
posebnosti in nezdružljivosti z bivalnim okoljem ni mogoče načrtovati v okviru naselja. Vse navedene izjeme se morajo v
prostorskih preveritvah izkazati kot sprejemljive z vidika vplivov na okolje, vidne izpostavljenosti in možnosti za komunalno
opremljanje.
62. člen
(ohranjanje območij razpršene poselitve)
Ohranja se razpršena poselitev, ki je tip poselitve, ki jo opredeljuje veliko število v prostoru razpršenih manjših naselij, ki
jih tipološko uvrščamo v razdrobljena, razpršena, raztresena, razpostavljena in razložena naselja kot del avtohtone
poselitve. Znotraj opredeljenih enot razpršene poselitve bodo možni posegi skladno z določili za posamezno podrobno
namensko rabo
8.2 Usmeritve za razvoj dejavnosti po naseljih
63. člen
(razvoj dejavnosti po naseljih)
(1) V naselja se umeščajo različne dejavnosti, s čimer se dosega mešanje funkcij bivanja in dela ter zmanjšanje števila in
razdalje nujnih voženj. Rabe urbanih površin in dopustne dejavnosti se razporejajo tako, da so medsebojno združljive in ne
motijo druga druge.
(2) Stanovanja in z njimi združljive dejavnosti se umeščajo v območja, ki so pretežno namenjena za stanovanja ter v
območja mešane rabe (območja s proizvodnimi in storitvenimi dejavnostmi ter stanovanji). Deli naselja, ki so ustrezno
komunalno opremljeni, se lahko prestrukturirajo tudi v druga območja.
(3) V vaških naseljih se predvsem dovolijo dejavnosti povezane s kmetijstvom in dopolnilnimi dejavnostmi v kmetijstvu ter
z bivanjem. Po prostorsko-urbanistični preveritvi so dopustne tudi druge dejavnosti, ki niso moteče za kmetijstvo in bivanje.
Mogoč je tudi razvoj centralnih dejavnosti (gasilski domovi, trgovine, kulturni in vaški domovi), družbenih dejavnosti (šole,
vrtci, domovi šolskih in obšolskih dejavnosti), turističnih dejavnosti v navezavi na celovito ponudbo vasi in okolice (npr.
apartmaji kot objekt ali deli objektov za razvoj turizma na podeželju) ter mirna obrt in storitve, ki ne onesnažujejo okolja
ter imajo vlogo dopolnilnih dejavnosti v bivalnem okolju.
(4) Za urbane dejavnosti se štejejo terciarne in kvartarne dejavnosti. Bivanje je opredeljeno s pogoji bivanja v vaškem
oziroma podeželskem okolju.
(5) Oskrbne, storitvene in družbene dejavnosti se usmerjajo v občinska in pomembnejša lokalna središča, kjer se jim
zagotovi možnost dolgoročnega razvoja in dobra dostopnost (razvit javni potniški promet). Občina bo uskladila in povezala
ponudbo na področju kulture tudi za potrebe razvoja turizma. V občinskem središču so skoncentrirane dejavnosti na
področju kulture. Kulturna dejavnost se bo primarno razvijala predvsem v občinskem središču.
(6) Industrijske in druge proizvodne dejavnosti se umeščajo v gospodarske cone. Na podlagi usmeritev PRS se v občini
spodbuja podjetniški razvoj in inovativnost s posodobitvijo storitev javnih gospodarskih služb, učinkovito transportno
infrastrukturo ter povezovanjem raziskovalnih in razvojnih potencialov za podporo gospodarstvu.
8.3 Usmeritve za sanacijo in prenovo razpršene gradnje
64. člen
(razpršena gradnja)
(1) Skladno s Pravilnikom o obliki, vsebini in načinu priprave občinskega prostorskega načrta ter pogoji za določitev območij
sanacij razpršene gradnje in območij za razvoj in širitev naselij (Ur. l. RS, št. 99/07) na območju občine Mozirje so bila
identificirana posamezna območja razpršene gradnje (Kolovrat, Završe, Škrubov vrh) in precejšnje število posameznih
objektov. Sanacija razpršene gradnje se ureja skladno z zakonsko določenimi in predpisanimi načini oblikovanja,
vključevanjem posameznih objektov v obstoječa naselbinska jedra ter oblikovanjem novih naselbinskih struktur (naselij).
(2) Na območjih oblikovanja novih naselij, kjer se sanira razpršena gradnja se predvidi izdelava OPPN.
(3) Objekti, ki z OPN niso sanirani oziroma vključeni v obstoječa poselitvena jedra, se opredelijo kot fundus oziroma kot
stanje v prostoru. Na objektih zgrajenih pred letom 1967, legalno zgrajenih objektih ter objektih, ki neposredno služijo
izvajanju kmetijske dejavnosti so dovoljenja redna investicijska in vzdrževalna dela ter rekonstrukcije objektov v gabaritih
že izdanih gradbenih dovoljenj do uveljavitve tega odloka brez možnosti prezidav, dozidav in nadzidav, pri čemer se morajo
pri obnovi objekta arhitekturne značilnosti stavbe (razmerja odprtin, fasade, strehe) prilagoditi značilnemu arhitekturnemu
tipu širšega območja. S prenovo pa se obstoječi gabariti ne smejo spreminjati. Za vse naštete objekte velja enako določilo
tudi po uveljaviti tega odloka, pri čemer so posegi na objektu dovoljeni le ob pridobitvi ustreznega upravnega dovoljenja.
(4) V primeru nelegalno zgrajenih objektov, se zemljišče vrača v prvotno stanje.
65. člen
(sanacija razpršene gradnje)
(1) Na območjih razpršene gradnje se preprečuje nadaljnja razpršena gradnja. Posamezni objekti razpršene gradnje se, v
kolikor je to mogoče, z zaokrožitvijo naselij smiselno vključujejo v obstoječa poselitvena jedra. Tam, kjer zaokrožitev ni
mogoča objekti ostanejo vrisani kot stanje prostora. Na območjih obstoječe razpršene gradnja novih objektov ni dovoljena.
(2) Zgošča in zaokroža se predvsem tista razpršena gradnja, ki ima možnost za ustrezno prometno in komunalno ureditev,
oskrbo z urbanimi dejavnostmi in navezavo na prometno omrežje ter javni promet.
(3) Prostorski pogoji in drugi ukrepi se za posamezna območja sanacije razpršene gradnje določijo v OPPN. Legalizacije
objektov so možne le, če tako predvideva ta odlok.
8.4 Usmeritve za razvoj v krajini
66. člen
(krajina)
(1) Razvoj krajine v občini Mozirje se usmerja skladno s krajinsko analizo prostora. Pri razvoju se primarno upošteva
ohranjanje kmetijske rabe, varovanje naravnih in kulturnih kakovosti prostora ter vzdržna raba prostorskih potencialov ob
istočasnem zagotavljanju gospodarskega razvoja.
(2) Za območje je značilna razgibana gričevnata krajina, z ohranjeno tradicionalno kmetijsko krajino na obrobju ter
kmetijska krajina dolinskega dna v ravninskih delih občine. Vsi predvideni posegi in dejavnosti na območju občine morajo
zagotavljati varstvo naravne ohranjenosti in biotske raznovrstnosti. Ohranja se obstoječa intenzivnost kmetijstva in
tradicionalna podoba strukture kmetijske krajine. Ohranja in obnavlja se tradicionalna podoba naselij ter njihova umestitev
v krajino.
(3) Razvojne dejavnosti občine se usmerjajo na območja, ki imajo za te dejavnosti največji prostorski potencial in istočasno
najmanjšo prostorsko ranljivost. Pri določanju območij za dejavnosti je treba upoštevati naravne kvalitete prostora,
prisotnost naravnih virov in ogroženost prostora zaradi naravnih in drugih nesreč. Pri iskanju lokacij za posege je treba
upoštevati usmeritve in pogoje, ki jih določa okoljsko poročilo.
(4) Na območjih, ki so zaradi naravnih in kulturnih kvalitet spoznana kot vrednejša, se zagotavlja njihovo skupno varstvo.
(5) Območja ob vodotokih in hribovita, pretežno z gozdom porasla območja občine, se smatrajo kot pretežno naravno
ohranjena krajina. Na teh območjih se raba usmerja v ekstenzivno kmetijstvo in turistično rekreacijske dejavnosti. Osrednje
območje severno in južno od Savinje in posamezna območja doline se ohranja in razvija skladno s tradicionalno kmetijsko
rabo, ki je značilna za kulturno krajino na tem območju.
(6) Razvoj urbane krajine se usmerja in spodbuja na območju obstoječih naselij, na poseljenem območju ob Savinji in na
območju naselja Žekovec.
(7) Posegi vodnega gospodarstva se osredotočajo na zagotavljanje poplavne varnosti, ohranjanje obstoječih retenzijskih
površin in renaturacijo vodotokov.
67. člen
(kmetijstvo)
(1) Kmetijska pridelava se prvenstveno usmerja na vsa najboljša kmetijska zemljišča, predvsem na območju ravninskega in
hribovitega območja občine, kjer so ugodni pogoji za kmetovanje. Predvsem z vidika pašne živinoreje je treba ohranjati
manjše komplekse kmetijskih površin v hribovitih predelih občine.
(2) Kmetijska zemljišča na hribovitih predelih občine se kot kvalitetna kulturna krajina ohranjajo v obsegu obstoječih
kmečkih gospodarstev, ki predstavljajo avtohtono razpršeno poselitev.
(3) Kmetijske površine se glede na naravne lastnosti, lego, obliko in velikost parcel delijo na najboljša in druga kmetijska
zemljišča. Na območjih drugih kmetijskih zemljišč, ki imajo slabši pridelovalni potencial, se s kmetijsko dejavnostjo vzdržuje
kulturna krajina in preprečuje zaraščanje. Na teh območjih se spodbuja trajnostno naravnan turizem, povezan z
dopolnilnimi dejavnostmi na kmetiji in promocijo ter kvalitetno rabo kulturne dediščine in kulturne krajine. V kulturni krajini
s prepoznanimi kulturnimi in simbolnimi vrednostmi je treba ohranjati obstoječo kmetijsko rabo in krajinske vzorce. To še
posebej velja za območje Šmihela v osrednjem severnem delu občine, ki je območje nacionalne prepoznavnosti z vidika
kulturnega in simbolnega pomena krajine, z visoko gostoto kulturne dediščine in številnimi medsebojnimi, zgodovinsko
odvisnimi povezavami.
(4) Na območjih avtohtone razpršene poselitve (samotne kmetije, celki), ki imajo zaradi naravnih lastnosti slabše razmere
za kmetijsko pridelavo (strma, hribovita in slabše dostopna območja), naj se preprečuje opuščanje kmetijske dejavnosti ter
zaraščanje kmetijskih površin. Na teh kmetijah se uvajajo in razvijajo dopolnilne dejavnosti, trajnostno naravnan turizem in
sonaravno ter ekološka kmetijska pridelava.
(5) Najboljša kmetijska zemljišča, ki predstavljajo temelj proizvodnje hrane, je treba v čim večji možni meri ohranjati v
kmetijski rabi. Trase infrastrukturnih objektov se na najboljša kmetijska zemljišča usmerjajo le kadar so izčrpane vse druge
možnosti. V teh primerih je treba izdelati variantne rešitve in izbrati traso, ki v najmanjši možni meri prizadene pridelovalni
potencial. V vseh primerih naj se trase infrastrukturnih vodov v čim večjem obsegu izogibajo predvsem območjem
sklenjenih kmetijskih površin. Novi posegi ne smejo razdrobiti obstoječe posestne strukture.
(6) Novi infrastrukturni objekti se v kmetijski prostor umeščajo tako, da čim manj prizadenejo najboljša kmetijska
zemljišča. To se upošteva tudi pri umeščanju in rekonstrukcijah linijskih objektov, kjer se v čim večji meri izkoristijo
obstoječe ceste in poti.
(7) Najboljša kmetijska zemljišča se v splošnem ne smejo uporabljati za nekmetijske namene. V primeru, da je poseg na
najboljša kmetijska zemljišča neizogiben, je pri tem treba upoštevati Pravilnik o posegih na najboljša kmetijska zemljišča in
ostalo področno zakonodajo Za vse posege na kmetijska zemljišča zunaj območij naselij je treba izdelati elaborat
načrtovanih prostorskih ureditev oz. posegov, razen za potrebe kmečkega gospodarstva.
(8) Pri izvajanju kmetijske dejavnosti je treba zagotavljati varstvo zavarovanih območij narave ter naravnih vrednot preko
ohranjanja biotske raznovrstnosti.
(9) Dopolnilne dejavnosti na kmetijah (lesno predelovalne dejavnosti, skladiščenje hlodovine), ki s svojim obsegom
prerastejo v samostojno dejavnost in so na obstoječih lokacijah nezdružljive s sosednjimi dejavnostmi in rabami, se naj
preseli na ustrezno lokacijo (gospodarske cone).
68. člen
(gozdarstvo)
(1) Gozdovi v občini zavzemajo več kot polovico vseh površin. V hribovitih gozdnatih predelih občine se s prebiralno sečnjo
spodbuja sonaravno lesno proizvodnjo. Gospodarjenje v gozdovih z velikim krajinskim, ekološkim in rekreacijskim
pomenom se izvaja skladno s temi funkcijami gozdov in prilagaja tem pogojem. Kjer pa so ekološke in socialne funkcije še
posebej poudarjene (1. stopnja), krčitve gozdov praviloma niso dopustne.
(2) Območja varovanih gozdov obsegajo varovalne gozdove in gozdne rezervate ter druge gozdne površine, kjer je
gospodarjenje podrejeno naravnim dejavnikom zaradi njihove občutljivosti oz. ranljivosti. Glede na značilnosti rastišča so,
kot varovalni gozdovi, razglašeni gozdovi, ki varujejo sebe, zemljišča na katerih rastejo in niže ležeča rastišča. Varovani
gozdovi so tudi gozdovi z drugimi poudarjenimi ekološkimi funkcijami (hidrološka, biotopska, klimatska). Ekološke funkcije
so močneje poudarjene zlasti na strmih pobočjih, soteskah in ob večjih vodnih zajetjih. Skladno s poudarjenimi ekološkimi
funkcijami je določen način gospodarjenja z gozdom. Gozdne površine ob robovih naselij, ki imajo na 1. stopnji poudarjene
ekološke (klimatska funkcija) in socialne funkcije (higiensko-zdravstvena, rekreacijska funkcija), se ohranja in vključuje v
zelene sisteme naselij.
(3) Zagotoviti je treba dostope do gozdnih zemljišč, na katerih se izvaja gospodarska izraba gozdov s poudarjeno lesnoproizvodno funkcijo.
(4) Na gozdnatih predelih se sklenjene gozdne površine ohranjajo. Na območjih, kjer prihaja do prepletanja gozdarske in
kmetijske dejavnosti, se določi prostorske enote, v katerih se opredeli delež gozda, ki ga je dovoljeno izkrčiti v kmetijske
namene. Na območjih prepletanja teh dveh tipov krajin se tudi varujejo gozdne zaplate in gozdni koridorji, ki dajejo
obstoječi kulturni krajini značilno podobo.
(5) Zaraščanje kmetijskih površin je s krajinskega vidika nezaželeno, saj predstavlja vizualno degradacijo kulturne krajine
in zmanjševanje biotske raznovrstnosti. Skladno s tem bodo zlasti v predelih zaraščajočih kmetijskih površin dane razvojne
možnosti za kmetijsko rabo in poselitev.
(6) Pri načrtovanju v območju gozdov je treba preprečevati pretirano fragmentacijo gozdov. Upoštevati je treba razvojne
potrebe gozdarstva in drugih dejavnosti, ki imajo v gozdnem prostoru svoje interese. Posegi in dejavnosti v gozdnem
prostoru, ki onemogočajo zagotavljanje ekoloških, socialnih in proizvodnih funkcij gozda ali poslabšujejo možnosti njihovega
uresničevanja, niso dopustne.
(7) Pri načrtovanju novih območij poselitve, proizvodnih dejavnosti ter objektov za bivalne, gospodarske, infrastrukturne in
športne namene, se vzdolž površin osnovne namenske rabe gozda predvidi varnostno oskrbni pas, s katerim se zagotavlja
varnost ljudi in objektov pred negativnimi vplivi gozda in istočasno omogoča dostop do gozda.
(8) Vodne vire v občini je treba varovati in ohranjati avtohtono z gozdno vegetacijo v njihovi okolici. V gozdovih s
poudarjeno hidrološko funkcijo je strogo prepovedano odlaganje odpadkov, osuševanje, izkopavanje in nasipanje materiala.
To v splošnem velja za vse gozdne površine.
(9) Razpršena gradnja objektov se na območju celotne občine preprečuje. Enako velja za razpršeno umeščanje objektov v
gozdni prostor, kadar raba teh objektov ni v skladu z osnovno namensko rabo gozdnega prostora.
(10) Škodljive učinke hudournikov je treba na Savinji in njenih pritokih preprečevati že v gozdnem prostoru.
69. člen
(upravljanje z vodami)
(1) Vode se načeloma izkoriščajo za oskrbne, gospodarske in rekreacijske namene, pri čemer je treba zagotavljati njihovo
varstvo v smislu trajnega ohranjanja kemijskega in ekološkega ravnovesja ter ponovljivosti naravnega vira. Upoštevati in
varovati je treba tudi ekološki, krajinski in doživljajski pomen voda v krajini.
(2)
-
Z vidika varovanja voda ter vodnega in obvodnega prostora so predlagani sledeči ukrepi in usmeritve:
varovanje naravnega in sonaravnega odtočnega režima voda,
varovanje podzemnih vod,
zagotavljanje dolgoročnih in trajnih proti erozijskih ukrepov,
izgradnja več malih hidroelektrarn na pritokih Savinje.
(3) Znotraj poplavnega območja so prepovedane vse dejavnosti in posegi, ki imajo v primeru poplav lahko škodljiv vpliv na
vode, vodna ter priobalna zemljišča ali povečujejo poplavno ogroženost. Na teh območjih se izvajajo le posegi, ki so
namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda.
(4) Dejavnosti in posegi, ki bi lahko ogrožali stabilnost vodnih in priobalnih zemljišč, zmanjševali varnost pred škodljivim
delovanjem voda, ovirali normalen pretok vode, plavin in plavja ter onemogočili razmnoževanje vodnih in obvodnih
organizmov, so na vodnem in priobalnem zemljišču prepovedani. Med te dejavnosti spadata tudi gnojenje in uporaba
fitofarmacevtskih sredstev v kmetijske namene. Uporabniki kmetijski zemljišč ne smejo gnojiti zemljišč tik ob vodotokih
oziroma zemljišč, ki so skladno z veljavno zakonodajo bližje od predpisanega odmika.
(5) Dostop za potrebe vzdrževanja vodotoka ter prost prehod vodnega in priobalnega zemljišča mora biti zagotovljen. Na
vodnih in priobalnih zemljiščih zato ni dovoljeno graditi objektov ali postavljati drugih trajnih ovir. Na teh območjih so
dopustne ureditve rekreacijskih poti in športnih površin, namenjenih rekreaciji v naravnem okolju. Hkrati je treba ohranjati
vegetacijske zaščitne pasove.
(6) Naravne retencijske površine (mokrišča in poplavne površine izven naselij), ki služijo razlivanju poplavnih voda, je treba
zavarovati pred nadaljnjo gradnjo. V primeru, da pride do krčitve obstoječih površin, je treba zagotoviti nadomestne
retencijske površine.
(7) Ob upoštevanju ekološkega pomena obvodnega rastja je treba ohranjati in vzdrževati vegetacijske pasove ob vodotokih,
saj predstavljajo hrbtenico zelenih sistemov v območjih intenzivne urbane ali agrarne rabe in preprečujejo širjenje
površinskega onesnaženja v vodotoke. Na območjih kmetijskih obdelovalnih površin se na novo vzpostavlja in varuje
obstoječe vegetacijske varovalne pasove (širine minimalno 5 m na vsako stran vodotoka). Pri kmetijski proizvodnji se
upošteva kriterije za gnojenje pri sonaravnih oblikah kmetijstva in dobro kmetijsko prakso.
(8) Pri hidroenergetski izrabi vode je treba zagotavljati ustrezen pretok v strugi reke Savinje in na njenih pritokih. Pretok
mora omogočati naravno dinamiko reke in njenih pritokov, kar je pomembno zaradi zagotavljanja ustreznega bivalnega
okolja kvalificiranih živalskih in rastlinskih vrst ter habitatnih tipov na zaščitenem območju Nature 2000.
(9) Pri upravljanju z vodami in dejavnostih na območju voda naj se zagotavlja varstvo naravnih vrednot in ohranja biotska
raznovrstnost. Posege v krajini naj se ne usmerja v obvodni pas vodotoka.
(10) Na območjih poplav se posegi lahko izvajajo le na površinah ugotovljeno majhno in srednjo poplavno ogroženostjo. V
omenjenih razredih poplavne ogroženosti se lahko izvajajo le posegi in dejavnosti skladne s prilogo 1 Uredbe o pogojih in
omejitvah za izvajanje dejavnosti in posegov v prostor na območjih, ogroženih zaradi poplav in z njimi
povezane erozije celinskih voda in morja, ki določa posege na območja ogrožena zaradi poplav. Dopustni posegi se
lahko izvajajo le skladno z določili priloge 2 iste uredbe. Novi posegi na območja z visoko poplavno ogroženostjo niso možni.
Prav tako na območjih visoke poplavne ogroženosti niso dopustne dozidave, nadzidave, prenove, rekonstrukcije ter redna in
investicijska dela na obstoječih že zgrajenih objektih.
(11) Na območjih poplav, kjer so posegi dopustni skladno z uredbo navedeno v prejšnji točki tega člena odloka, mora
investitor pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja za svoj poseg oziroma za predvideno gradnjo izdelati tudi hidrološkohidravlično študijo s katero se ugotovijo kakšen bo vpliv novega posega na poplavno varnost.
(12) V primeru gradnje več objektov na območju poplav se sprejemljivost posega v prostor presoja na podlagi izdelave
hidrološko-hidravlične študija širšega območja v sklopu priprave občinskega podrobnega prostorskega načrta.
70. člen
(turizem in rekreacija)
(1) Turistične in športno-rekreacijske dejavnosti se usmerjajo tako, da ne zmanjšujejo naravnih in kulturnih kvalitet
prostora ter da se preprečujejo konflikti z drugimi obstoječimi rabami v prostoru.
(2) Pri razvoju turizma se na podlagi usmeritev območnega razvojnega programa zagotavlja ustrezno infrastrukturno
opremljenost turistično rekreacijskih območij, z razvojem in nadgradnjo novih turističnih proizvodov in programov.
(3) V občini se oblikujeta dve informacijsko turistični izhodišči, v Mozirju in Žekovcu, kjer je že zagotovljena osnovna
infrastruktura. Prostorsko se označujejo turistično zanimivi objekti in točke v prostoru.
(4) Razvoj turizma se usmerja v:
- prenovo in razvoj športno rekreacijskega območja ob Savinji, v povezavi z obstoječimi športno rekreacijskimi
površinami in kampom Gozdna šola,
- podeželski in športno-rekreacijski turizem na območju celotne občine z izhodiščno točko v Mozirju, kjer se uredi
informacijsko turistično točko,
- kamp Gozdna šola,
- vas Preseka,
- razvoj prenočitvenih kapacitet,
- razvoj turističnega območja Žekovec, v povezavi s športno rekreacijskim območjem Golte.
71. člen
(mineralne surovine)
(1) Na območju občine so evidentirani štirje pridobivalni prostori in sicer na območju Dobrovelj in Radegunde ter dva na
območju Lepe Njive. Za kamnolom na Dobrovljah je predvidena sanacija kamnoloma, kamnolom pa se na podlagi
spremembe namembnosti rabe sanira z gradnjo stanovanj. Širitev tega kamnoloma ni predvidena. Na parceli 681, k.o.
Radegunda se predvidi na južnem delu ter vzhodno od varovanega območja varovalnega gozda pridobivalni prostor z
odvzemom materiala do ustreznih pogojev za sanacijo površine v travnik. Za območje predvidenega pridobivalnega prostora
se izdela OPPN v sklopu katerega se določijo tudi pogoji odvzema materiala, pogoji varstva okolja in končna sanacija
kamnoloma.
(2) V zemljiškem katastru evidentirana odprta kopa na parcelnih št. 541/1, k.o. in 1551, k.o. Lepa Njiva, se prepustita
biološki sanaciji brez odvzema materiala.
(3) Vse manjše lokacije neregistriranih pridobivalnih prostorov se bodisi sanirajo ali prepustijo biološki sanaciji. Odločitev za
en ali drug poseg je odvisna od terena in morebitne problematike vezane na erozijo.
(4) Pri določanju novih lokacij je treba upoštevati značaj dejavnosti in zagotoviti čim manjši vpliv na prostor (hrup, prah,
vibracije). Za nova območja, za katera se predvidi možnost izkoriščanja mineralnih surovin, je treba še pred začetkom
izvajanja dejavnosti izdelati sanacijski načrt z opredeljenim načinom sanacije (zasipanje, pogozditev) in po prenehanju
izvajanja dejavnosti sanacijo dejansko izvesti.
(5) Območje izkoriščanja pridobivalnih surovin mora biti dovolj oddaljeno od obstoječih stanovanjskih objektov in naselij, da
s svojo dejavnostjo ni moteče za prebivalce.
8.5 Usmeritve za razvoj posebnih območij
72. člen
(prepoznavne kvalitete prostora)
(1) Loke ter obrečni prostor Savinje:
Za območje je značilna krajina dolinskega dna z nepravilno drobno členjeno parcelacijo kmetijskih zemljišč. Kmetijsko
krajino na severu omejuje reka Savinja s še sklenjeno obrečno vegetacijo. Med kmetijskimi zemljišči se pojavljajo
posamezne gozdne zaplate ter koridorji, ki dajejo krajini značilen videz.
(2) Severni del občine – Golte, Radegunda, Šmihel, Lepa Njiva:
Območje avtohtone razpršene poselitve, večinoma celkov in manjših zaselkov. Poselitev je prisotna na pobočjih ter se
pojavlja v obliki značilnih kmetij v celkih. Gozd se pojavlja v strnjenih zaplatah in manjših opisih na mejah. Ob meji s
sosednjima občinama Rečica ob Savinji in Ljubno je umeščeno športno-rekreacijsko območje Golte. Redka poselitev na
mehko oblikovanih pobočjih členi prostor in povečuje prostorsko pestrost.
(3) Dobrovlje:
V tem območju se zlasti varuje krajinsko zgradbo, ekološke procese sonaravnega gospodarjenja v kulturni krajini, tipologijo
krajinskih prvin in povezavo s stavbno in naselbinsko dediščino. Prevladuje razpršena poselitev z značilnimi celki.
(4) Naselja, zavarovana kot naselbinska kulturna dediščina – Šmihel, Mozirje staro trško jedro:
Poselitev je kvalitetno vpeta v prepoznavno kulturno krajino ter ima tradicijo in kulturno zgodovinske kvalitete. Prisotnih je
večje število objektov kulturne dediščine in imajo kot naselje kvalitete urbanističnega spomenika.
73. člen
(usmeritve za ohranjanje kulturne dediščine)
(1) Občina zagotavlja na celotnem območju občine ohranjanje prepoznavnosti krajin in prostora, predvsem na območjih
prepoznavnosti in na območjih kompleksnega varstva kulturne dediščine. Prepoznavnost občine Mozirje predstavlja skupek
značilnosti zgradbe in simbolnih pomenov krajine (Dobrovlje, Loke, obvodni prostor Savinje, gozdna območja Golt,
Radegunde, Šmihela in Lepe Njive), značilni arhitekturni elementi in umeščenost teh v prostoru (značilni celki, kozolci ob
naselju, cerkve, značilna trška jedra vasi).
(2) Občina Mozirje ima bogato kulturno dediščino. Predstavljajo jo enote arheološke dediščine, stavbne dediščine (sakralne
in profane: cerkve, župnišča, objekti na kmetijah – hiše, kozolci toplarji, čebelnjaki, drvarnice, kapelice, kašče), memorialne
dediščine (zgodovinski spomeniki), naselbinske dediščine (stara trška in vaška jedra), tehnične, etnološke, umetnostnozgodovinske in ter spomeniki oblikovane narave in dreves v sklopu kulturne dediščine. Pri pripravi OPN se na podlagi
veljavne področne zakonodaje upošteva varstvene režime na območjih načrtovanih posegov za registrirano kulturno
dediščino in njena vplivna območja. Poleg območja zavarovane kulturne dediščine se varuje tudi njeno vplivno območje,
določeno iz zgodovinskega, funkcionalnega in vizualnega vidika. Varstvene režime in usmeritve, ki veljajo za posamezno
enoto kulturne dediščine se upošteva pri pripravi enot urejanja prostora, opredeljevanju namenske rabe in prostorsko
izvedbenih pogojih.
(3) Varstvo kulturne dediščine se pri načrtovanju prostorskih posegov uveljavlja preko temeljnih ciljev, ki izpostavljajo
celostno ohranjanje dediščine in preprečevanje škodljivih vplivov nanjo ter skrb za uveljavljanje in razvoj sistema dediščine.
Celostno ohranjanje se uresničuje s trajnostnim razvojem in predstavlja sklop ukrepov, s katerimi se zagotavlja nadaljnji
obstoj in obogatitev dediščine, njeno vzdrževanje, obnova, prenova, uporaba in oživljanje. Pri načrtovanju se zagotovi
ustrezno trajnostno uporabo dediščine v skladu s sodobnimi potrebami in načinom življenja in se ob tem obravnava
dediščino kot dejavnik vzdržnega prostorskega razvoja, kot razvojni in prostorski potencial. Za posamezno enoto kulturne
dediščine veljajo varstveni režimi in usmeritve, ki jih je treba skladno z namenom posega upoštevati pri opredeljevanju enot
urejanja prostora, namenske rabe in prostorsko izvedbenih pogojev. Pred načrtovanjem in izvajanjem posegov je potrebna
pridobitev kulturno varstvenih pogojev in kulturno varstvenega soglasja ali po potrebi soglasja za raziskavo in odstranitev
dediščine.
(4) V občini se nahajajo tudi enote propadajoče kulturne dediščine. To so hiše, opuščeni kmečki objekti in kozolci ob
naseljih, za katere se poskrbi in obnovi na območjih, kjer predstavljajo značilne ambiente v prostoru ali v okviru naselij, ker
pomembno vplivajo na prepoznavnost prostora.
74. člen
(usmeritve za ohranjanje naravnih kakovosti)
(1) Na območju občine se zagotavlja ohranjanje naravnih kakovosti, predvsem na območjih ohranjanja narave:
- Zavarovana območja.
- Naravne vrednote,
ki so poleg redkega, dragocenega ali znamenitega naravnega pojava tudi drug vredni pojav, del žive ali nežive narave,
naravno območje ali del naravnega območja, ekosistem, krajina ali oblikovana narava, površinska in podzemeljska
geomorfološka, geološka, hidrološka, ekosistemska, botanična, zoološka, drevesna in oblikovana naravna vrednota,, ki
se varujejo z varstvenimi usmeritvami za posamezne zvrsti in status naravnih vrednot. Na naravnih vrednotah se lahko
posegi in dejavnosti izvajajo le, če ni drugih prostorskih in tehničnih možnosti za izvedbo posega ali opravljanje
dejavnosti, pa tudi v tem primeru se naravna vrednota ne uniči ali ne spreminja lastnosti, zaradi katerih je spoznana
kot naravna vrednota. Na obravnavanem območju so naravne vrednote državnega pomena Golte, Savinja s pritoki,
Ledenica na Golteh, Turkova bodika, Okno v Mozirski požganiji in številne naravne vrednote lokalnega pomena kot so
zgornja in spodnja soteska Ljubije, Mozirska Požganija, Kebrova luknja, Konečka otlica, Mozirska jama na Golteh,
Medvedja jama, Konečka zijalka.
- Ekološko pomembna območja,
so območja habitatnega tipa, dela habitatnega tipa ali večje ekosistemske enote, ki pomembno prispeva k ohranjanju
biotske raznovrstnosti. Za gradnjo objektov na teh območjih, ki niso v območju Natura 2000, zavarovano območje ali
območje naravnih vrednot, ni treba pridobiti naravovarstvenih pogojev in soglasja. Na ekološko pomembnih območjih
se v primeru obstoja alternativnih možnosti prostorske ureditve ne načrtujejo, če se zaradi njihove izvedbe lahko
bistveno poslabša ugodno stanje habitatnih tipov ali vrst, zaradi katerih je ekološko pomembno območje opredeljeno, v
drugih primerih pa se izvedejo vsi možni tehnični in drugi ukrepi, da je neugoden vpliv na habitatne tipe, rastline in
živali ter njihove habitate čim manjši. Na obravnavanem območju je to Savinja - Letuš (16800).
- Območja Natura 2000,
ki je omrežje posebnih varstvenih območij habitatnih tipov in prvin biotske raznovrstnosti krajine. Posebna varstvena
območja so namenjena ohranjanju živalskih in rastlinskih vrst ter habitatov, ki so redki ali na evropski ravni ogroženi
zaradi dejavnosti človeka, zato se ohranjajo, razvijajo in ponovno vzpostavljajo krajinska pestrost in tiste značilnosti
krajine, pomembne za ohranjanje biotske raznovrstnosti. V občini Mozirje sta to Kamniško - Savinjske Alpe in vzhodne
Karavanke (SPA), Mesarska lopa ter Savinja – Letuš.
- Območja pričakovanih naravnih vrednot,
ki je območje karbonatnih kamnin na območju Golt. Tu naj pristojne institucije spremljajo posege v naravo, predvsem
zemeljska dela, pri katerih obstaja velika verjetnost odkritja novih naravnih vrednot, predvsem geoloških in
podzemeljskih geomorfoloških. Zemeljska dela so namenjena odkrivanju, zagotavljanju dokumentiranja, vrednotenju in
ohranjanju na novo odkritih naravnih vrednot.
(2) Predvideni posegi in dejavnosti naj zagotavljajo varstvo naravne ohranjenosti in biotske raznovrstnosti tudi na območjih
ustvarjenih kvalitet prostora.
8.6 Usmeritve za območja za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami
ter območja zaščite in reševanja
75. člen
(poplavna in erozijska območja)
(1) V občini Mozirje so opredeljena poplavna in erozijska območja, ki predstavljajo omejitev razvoja v prostoru, zato se
dejavnosti usmerjajo izven njih. Kjer je prisotna izrazita naravna dinamika določenih območij, se varne življenjske razmere
zagotavljajo s sanacijo žarišč naravnih procesov in omejevanjem razvoja na teh območjih ter z upoštevanjem izrazitosti in
pogostosti naravnih procesov tako, da ne ogrožajo človekovega življenja ali njegovih materialnih dobrin.
(2) Poplavna območja v občini so v obvodnem prostoru Savinje in njenih pritokov in spadajo po podatkih ARSO v območja
katastrofalnih poplav. Glede na trend naraščanja poplav v zadnjem desetletju, se poplavna ogroženost povečuje. Pred
podrobnejšim načrtovanjem rabe prostora na poplavnih območjih se pripravi strokovno preveritev in določitev območij
visokih voda. Pri tem se upošteva tudi omejitve gradnje na poplavnih območjih in na drugih površinah, razen na območjih
določenih s tem odlokom. Za območje preveritev se upošteva 15 m širok priobalni pas Savinje in 5 m širok priobalni pas
ostalih vodotokov.
(3) Na poplavnih in erozijskih območjih se prostorskih ureditev oziroma dejavnosti, ki lahko te procese sprožijo oz.
poslabšajo, ne načrtuje. Poseganje na poplavne površine ni dovoljeno, razen v primerih, ki jih določa ta odlok oziroma so na
podlagi študije nevarnosti in ogroženosti še dopustno.
(4) V skladu s hidrološko-hidravlično študijo so na območju občine Mozirje predvideni proti poplavni ukrepi.
(5) Na erozijskih območjih se prostorske ureditve in posamični posegi v prostor načrtujejo in izvajajo ob upoštevanju
običajnih proti-erozijskih ukrepov s preprečevanjem posegov na teh območjih. Če se tem območjem ni mogoče izogniti, je
treba zagotoviti izvedbo ustreznih strokovnih presoj (strokovno geomehansko mnenje in geotehnično poročilo) in ustreznih
tehničnih rešitev, ki bodo zagotavljale stabilnost objektov. Ti vključujejo inicialne proti erozijske ukrepe, oblikovne in
botanične proti erozijske ukrepe, varovanje sklenjenih gozdnih površin, sanacijo erozijskih območij in druge.
(6) Po podatkih Agencije RS za okolje spada občina v območje s potresno nevarnostjo VII. stopnje po MSC lestvici.
(7) Poselitev oziroma gradnja objektov ni možna znotraj varovalnega pasu vodotoka, razen, če je za tak poseg pridobljeno
soglasje pristojnega nosilca urejanja prostora. Posegi prav tako niso dovoljenji na območju visoke poplavne ogroženosti. Na
območjih srednje in nizke poplavne ogroženosti so posegi dovoljeni skladno s predpisi in Študijo poplavne in erozijske
ogroženosti in nevarnosti.
76. člen
(objekti za potrebe obrambe)
V občini ni evidentiranih območij pomembnih za obrambo države.
8.7 Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč
77. člen
(usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč)
(1) Namenska raba stavbnih, kmetijskih, gozdnih, vodnih in drugih zemljišč je določena na podlagi veljavnega prostorskega
plana, usmeritev nosilcev urejanja prostora in izdelanih strokovnih podlag ter ob upoštevanju razvojnih potreb in teženj.
(2) Spremembe rabe se načrtujejo le na zemljiščih, kjer je iz strokovnih podlag razvidno, da je poseg sprejemljiv in zaradi
tega ne prihaja do ogrožanja zavarovanih območij, naravnih in kulturnih vrednot, ter biotske raznovrstnosti oziroma se
zaradi posegov ne bodo poslabšale obstoječe kakovosti prostora ali povečala poplavna in erozijska ogroženost.
(3) Obstoječa stavbna zemljišča se ohranjajo, z izjemo območij razpršene gradnje. Širitve stavbnih zemljišč so zasnovane
tako, da dosegajo cilje prostorskega razvoja občine in sledijo usmeritvam za razvoj poselitve in usmeritvam za razvoj
krajine.
(4) Širitev stavbnih zemljišč na kmetijska in gozdna zemljišča je možna tam, kjer je skladno z racionalnim prostorskim
razvojem smotrno širiti naselja, zgoščevanje poselitve na takšnih zemljiščih znotraj naselij, širitev in zaokroževanje
obstoječih naselij na manjših območjih kmetijskih zemljišč, na katerih ni pričakovati intenzivne kmetijske proizvodnje, na
območjih razpršene gradnje, kjer je predvidena sanacija, na robovih gozdov, katerih odstranitev ne vpliva na ekološko
stanje območja. Pri tem se v največji možni meri upošteva kvaliteto kmetijskih zemljišč in njihov potencial za kmetijsko
proizvodnjo, ki bo dodatno opredeljena v kmetijskem elaboratu. Upoštevati je treba tudi naravne kakovosti posameznih
območij.
(5) Kmetijska zemljišča se lahko v stavbna spreminjajo tudi na območjih razpršene poselitve za potrebe širitev
funkcionalnih zemljišč za razvoj kmetij oziroma dopolnilnih dejavnosti na kmetijah. Spreminjanje kmetijskih in gozdnih
zemljišč v stavbna se izven območij strnjene pozidave lahko izvaja zaradi potreb razvoja gospodarske, javne infrastrukture
ter turizma in rekreacije. Kjer gre pri stavbnih zemljiščih za preplet posameznih dejavnosti znotraj strukture naselja, se
stavbnim zemljiščem določa podrobnejšo namensko rabo.
(6) Namenska raba zemljišča se lahko spremeni iz stavbnih v kmetijska oziroma gozdna zemljišča tam, kjer je bil za to
izkazan interes lastnikov zemljišč in je sprejemljivo z vidika racionalnega prostorskega razvoja, ohranjanja prostorskih
kvalitet ter izpolnjevanja varstvenih zahtev. Sprememba namenske rabe stavbnih zemljišč, v kmetijska oziroma gozdna
zemljišča, je opredeljena tudi na območjih, ki so se na podlagi analiz izkazala za gradnjo neustrezna zemljišča ali kjer se
nahajajo objekti razpršene gradnje, ki bodo opredeljeni kot fundus.
(7) Sprememba gozdnih zemljišč znotraj sklenjenih območij gozdov za potrebe poselitve ni mogoča.
(8) Na vodnih zemljiščih se namenska raba zemljišča spreminja skladno z 49. členom tega odloka. Namenska raba je
dopustna skladno s posegi, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda, dopuščanjem dostopa za vzdrževanje
vodotokov, rekreaciji v naravnem okolju, hidroenergetski izrabi vodotoka, za katera so pridobljena vsa potrebna
okoljevarstvena in energetska dovoljenja ter ohranjanjem vegetacijskih zaščitnih pasov.
(9) Območja širitve ali vzpostavljanja energetske infrastrukture se načrtuje skladno z ustreznimi strokovnimi utemeljitvami
na območjih določenih s tem odlokom (MHE, fotonapetostne in vetrne elektrarne).
(10) Na območju občine je treba zagotoviti ločeno zbiranje odpadkov.
8.8 Usmeritve za določitev prostorsko izvedbenih pogojev
78. člen
(določitev prostorsko izvedbenih pogojev)
(1) Območja poselitve so razdeljena na enote urejanja prostora (EUP) na osnovi strokovnih podlag. Enote urejanja so
določene na osnovi enake namenske rabe parcel, za katere veljajo geomorfološke in urbanistične oblikovne značilnosti, ista
merila ter pogoji urejanja in oblikovanja prostora.
(2) Prostorsko izvedbeni pogoji (PIP) se določajo posebej za območja urbanističnih načrtov, naselij in odprtega prostora
oziroma namenske rabe znotraj enote urejanja prostora. V prostorskih izvedbenih pogojih se upoštevajo vse usmeritve iz
predhodnih členov. Poleg splošnih prostorsko izvedbenih pogojev se za vse posege upoštevajo tudi podrobni prostorsko
izvedbeni pogoji. Posebni pogoji veljajo le za posamezne v odloku opredeljene enote urejanje prostora.
(3) Za območja namenjena za urejanje z OPPN, se pogoje določa posebej. V teh območjih so določeni posegi, ki jih je
možno izvajati do sprejetja OPPN, podani pa so tudi pogoji ter usmeritve za izdelavo OPPN.
III IZVEDBENI DEL
1 SPLOŠNE DOLOČBE
79. člen
(vsebina izvedbenega dela OPN)
(1) Izvedbeni del določa:
- območja namenske rabe prostora,
- prostorsko izvedbene pogoje,
- območja za katere se pripravi občinski podrobni prostorski načrt in usmeritve za izdelavo OPPN.
(2) Izvedbeni del se upošteva pri izdaji gradbenih dovoljenj za gradnjo objektov, pri prostorskem umeščanju in gradnji
zahtevnih, manj zahtevnih, nezahtevnih in enostavnih objektov ob spremembah namembnosti objektov ali rabe prostora ter
drugih posegih, ki so določeni s predpisi.
(3) Poleg določb tega odloka je treba pri gradnji objektov, pri spremembi namembnosti objektov ter rabe prostora in pri
drugih posegih, ki so določeni s predpisi upoštevati tudi druge področne predpise in akte, ki določajo javno-pravne režime v
prostoru in na podlagi katerih je treba pridobiti pogoje in soglasja v postopku izdaje gradbenega dovoljenja.
80. člen
(natančnost določevanja rab in mej območij)
(1) OPN je izdelan na podlagi izdelanega geodetskega načrta v merilu 1:5.000, na katerem so na podlagi posnetka
dejanskega stanja, medsebojno usklajeni podatki o cestah, objektih in vodotokih. Stavbna zemljišča so določena na parcelo
natančno, pri čemer predstavlja podlago za izdelavo podrobnejše namenske rabe prostora obstoječe pravno stanje,
dopolnjeno s podatkom o izdanih gradbenih dovoljenjih ter s pobudami, ki so bile na podlagi izdelanih strokovnih podlag
opredeljene kot sprejemljive. Gozdna in kmetijska zemljišča so povzeta po dejanskem stanju oziroma po strokovni podlagi
ZGS. Vsi podatki oziroma sloji so medsebojno usklajeni. Meje posameznih enot urejanja prostora so določene na podlagi
načrtovane podrobnejše namenske rabe prostora in so opredeljene kot homogene prostorsko zaključene enote, določene na
podlagi katastrskih, topografskih, in digitalnih ortofoto načrtov oziroma izdelanega geodetskega načrta.
(2) Položajna natančnost mej enot urejanja prostora je enaka položajni natančnosti zemljiškega katastra, v kolikor meja
urejanja sovpada s parcelno mejo. V kolikor meje enote urejanja prostora ne sovpadajo s parcelno mejo, je položajna
natančnost meje enote urejanja prostora odvisna od razlik med položajno natančnostjo geodetskega načrta, digitalnega
katastra in ostalih podatkov uradnih evidenc na območju obravnavane meje.
(3) Grafični del iz 2. člena tega odloka je pripravljen na podlagi podatkov o prikazu stanja v prostoru, katerih položajna
natančnost je različna, in katerih meje se lahko v določenih primerih razlikujejo od dejanskega stanja v naravi.
(4) V primerih, ko zaradi neusklajene ali neprimerne položajne natančnosti različnih podatkov, meje prikazane v tem aktu
odstopajo od dejanskega stanja v naravi, je treba v postopku določitve parcelnih mej objekta izvesti postopek ureditve meje
ali drug predpisan geodetski postopek, s katerim se nedvoumno izkaže usklajenost načrtovane gradnje s tem prostorskim
aktom in s stanjem v prostoru.
(5) Usklajevanje položajne natančnosti posameznih prikazov podatkov v aktih in v naravi ni predmet tega odloka.
2 ENOTE UREJANJA PROSTORA
81. člen
(določanje EUP)
(1) Območje občine je razdeljeno na posamezne enote urejanja prostora. Te so opredeljene skladno z značilnostmi
prostora, namensko rabo prostora in pokrivajo celotno območje občine. Obsegajo posamezna naselja ali njihove dele ter
celotno zaključeno območje odprtega prostora oziroma krajine. Znotraj posamezne enote urejanja so opredeljene podenote,
ki označujejo posamezno podrobnejšo namensko rabo oziroma njene prostorsko izvedbene pogoje.
(2) Enota urejanja prostora je označena z enolično oznako, ki jo sestavlja dvomestna oznaka imena naselja in dvomestna
zaporedna številka enote.
Primer: Mozirje četrta enota urejanja (MO_04).
(3) Podenote urejanja prostora so označene z zaporedno številko. Zaporedne številke si sledijo po vrsti glede na zaporedje
podrobnejše namenske rabe po veljavnem pravilniku.
Primer: Mozirje četrta enota urejanja rabe SK, K1, PC (MO_04/1 za SK, MO_04/03 za K1 in MO_04/2 za PC).
82. člen
(prostorski izvedbeni pogoji, ki veljajo za EUP)
(1) Za vsako enoto urejanja prostora odlok določa prostorske izvedbene pogoje. Prostorski izvedbeni pogoji so razdeljeni
na:
- splošne prostorske izvedbene pogoje, ki veljajo za osnovno rabo prostora,
- podrobne prostorske izvedbene pogoje, ki veljajo za podrobnejšo namensko rabo znotraj EUP,
- posebne prostorske izvedbene pogoje za določene enote urejanja prostora (UN, OPPN, RPN).
(2) Splošni prostorski izvedbeni pogoji se uporabljajo v vseh enotah urejanja prostora razen, če je s podrobnimi ali
posebnimi prostorskimi izvedbenimi pogoji določeno drugače.
(3) Podrobni prostorski izvedbeni pogoji dopolnjujejo ali spreminjajo splošne prostorske izvedbene pogoje po posameznih
vrstah namenske rabe. V primeru, ko so podrobni prostorski izvedbeni pogoji drugačni od splošnih, veljajo podrobni pogoji.
(4) Za posamezno enoto urejanja prostora so lahko poleg splošnih in podrobnih prostorskih izvedbenih pogojev tega odloka
določeni tudi posebni izvedbeni pogoji, ki dopolnjujejo ali spreminjajo splošne oziroma podrobne prostorske izvedbene
pogoje. V primeru, ko so posebni prostorski izvedbeni pogoji drugačni od splošnih ali podrobnih, je treba upoštevati hkrati
pogoje splošnih, podrobnih in posebnih prostorsko izvedbenih pogojev.
(5) Posebni pogoji veljajo tudi za območja oziroma EUP-je, ki so z odlokom predvideni kot OPPN, UN, RPN ali drugi
prostorski akti. OPPN, UN, RPN in drugi prostorski akti lahko združujejo tudi več EUP-jev. Za enote urejanja prostora, za
katere je predvidena izdelava prej omenjenih aktov, veljajo enaka določila kot pri posebnih prostorsko izvedbenih pogojev.
83. člen
(določitev oznak EUP)
(1) Oznake EUP določajo območja naselij, ki so v OPN opredeljena z črkami imen naselij po RPE. Oznake so nedvoumne in
enoznačne:
Ime območja naselja po RPE
Brezje
Oznaka EUP
BR
Dobrovlje
Ljubija
Lepa Njiva
Loke
Mozirje
Radegunda
Šmihel
DM
LB
LN
LO
MO
RD
SM
(2) Znotraj posameznih enot se skladno s strateškimi usmeritvami načrtuje razvoj naselij oziroma podrobnejša namenska
raba prostora (v nadaljevanju: »PNRP«). Podrobnejše rabe so določene na podlagi zakonskih določil, priporočil MOP,
smernic nosilcev urejanja prostora ter na podlagi strateških usmeritev in razvojnih potreb lokalne skupnosti.
3 NAMENSKA RABA PROSTORA
84. člen
(vrste namenske rabe prostora)
(1) Vsaka enota urejanja prostora oziroma z odlokom predpisana podenota EUP ima s tem odlokom predpisano vrsto
namenske rabe.
(2) Gradnje zahtevnih, manj zahtevnih, nezahtevnih in enostavnih objektov so dovoljene le na območjih stavbnih zemljišč,
razen kadar gre za izjemno umeščanje objektov v prostor oziroma kadar gre za gradnje izven stavbnih zemljišč, ki so
zakonsko dopustne.
(3) V posameznih območjih urejanja morajo površine, namenjene osnovni dejavnosti določeni s podrobnejšo namensko
rabo prostora, obsegati pretežni del (več kot 50%) vseh površin. Spremljajoče dejavnosti združljive z določeno PNRP so
možne le ob upoštevanju te omejitve.
85. člen
(določitev namenske rabe)
Osnovna raba
ONRP
I. stavbna zemljišča
Podrobnejša namenska raba prostora po Pravilniku
PRNP
S
območja stanovanj
SS
stanovanjske površine (mešano)
prostostoječe hiše
vrstne hiše in druga strnjena pozidava
večstanovanjske hiše in bloki
stanovanjski objekti s spremljajočimi obrtnimi in drugimi dejavnostmi
SK
površine podeželskega naselja (mešano)
površine podeželskega naselja – vaško jedro
SB
stanovanjska gradnja s posebnim pomenom
SP
površine počitniških hiš
C
območja centralnih dejavnosti
CU
površine osrednjih centralnih dejavnosti
CD
površine drugih centralnih dejavnosti (mešano)
vzgoja in izobraževanje
kulturne dejavnosti
verske dejavnosti
I
območja proizvodnih dejavnosti
IG
poslovne in gospodarske cone
IK
površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo
B
posebna območja
BT
površine za turizem (mešano)
kampi
BC
površine športnih centrov
BD
površine drugih območij
Z
območja zelenih površin
ZS
površine za oddih, rekreacijo in šport
ZP
parki
ZK
pokopališča
ZD
druge urejene zelene površine
P
območja prometne infrastrukture
PC
Površine ceste
PO
Ostale prometne površine
Območja vzpenjač, vlečnic in žičnic
O
območja okoljske infrastrukture
splošna okoljska infrastruktura (mešano)
čistilne naprave
E
območja energetske infrastrukture
splošna energetska infrastruktura (mešano)
bencinske postaje
male hidroelektrarne
sončne elektrarne
A
območja razpršene poselitve
razpršena poselitev (mešano)
stanovanjski objekti
samotne kmetije, kmetije v celkih
vikendi, brunarice in drugi počitniški objekti
planinske koče
Členitev rabe v OPN
PNRP
SS
SSps
SSs
SSvs
SSig
SK
SKc
SB
SP
CU
CD
CDsb
CDkd
CDr
IG
IK
BT
BTzs
BC
BD
ZS
ZP
ZK
ZD
PC
PO
POži
O
Ocn
E
Epc
Evc
Es
A
Ass
Ask
Asp
Abt
II kmetijska območja
III gozdna območja
IV območja voda
V druga območja
K
K1
K2
G
V
N
poselitvena območja z obrtno dejavnostjo
kmetijsko-gozdarski gospodarski objekti
območja razpršene gradnje
objekti kot stanje prostora – fundusi
območja kmetijskih zemljišč
najboljša kmetijska zemljišča
območja gozdnih zemljišč
gozd
varovalni gozd
gozdni rezervati
gozd kot park (izobraževanje – Alpinetum)
koridorji vegetacije ob vodotokih
krčitve gozda – nadomestne kmetijske površine
vodne površine
površine celinskih voda
površine vodne infrastrukture
območja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami
Aig
Aik
K1
K2
G
Gv
Gr
Gzp
Gvc
Gk
VC
VI
N
4 SPLOŠNI PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI
86. člen
(vrste dopustnih gradenj)
(1) V kolikor ta odlok oziroma drugi predpisi ne določajo drugače so na celotnem območju občine Mozirje dopustne gradnje
novih zahtevanih, manj zahtevnih, nezahtevnih in enostavnih objektov, dozidave oziroma nadzidave obstoječih legalno
zgrajenih objektov, rekonstrukcije, adaptacije in odstranitve obstoječih že zgrajenih objektov, redna vzdrževalna in
investicijska dela na objektih ter legalizacije tistih objektov, ki jim to dopušča ta odlok ter ureditve, ki so skladne s predpisi.
(2) Dozidave, nadzidave, prezidave, rekonstrukcije, adaptacije ter redna vzdrževalna in investicijska dela so dopustna le na
zakonito zgrajenih objektih in s pridobitvijo ustreznih soglasij oziroma dovoljenj.
(3) Dozidave, nadzidava, prezidave, rekonstrukcije, adaptacije ter redna vzdrževalna in investicijska dela so dopustna za
vse nelegalno zgrajene objekte, ki bodo z OPN vključeni v obstoječa poselitvena jedra in jim bo s tem dana možnost
legalizacije. Dela na objektih se lahko izvajajo šele, ko je objekt legaliziran. Pred tem dozidave, nadzidave, prezidave,
rekonstrukcije, adaptacije ter redna vzdrževalna in investicijska dela niso dopustna. Na objektih, ki z OPN ne bodo vključeni
v obstoječa poselitvena jedra oziroma objekte izven naselij, ki jim bo z odlokom dana možnost legalizacije, se bodo po
njihovi legalizaciji lahko izvajala le redna vzdrževalna in investicijska dela.
(4) Dozidave, nadzidave in rekonstrukcije zaradi izboljšanja bivalnega standarda obstoječih legalno zgrajenih objektov se
dovolijo v tlorisni velikosti do 50% bruto tlorisne površine objekta in le v primeru, da je za širitev objekta na voljo stavbno
zemljišče.
(5) Nadzidave obstoječih legalno zgrajenih objektov se dovolijo do bruto višine 2,5 m oziroma za maksimalno eno etažo
objekta, v kolikor s tem višina slemena strehe objekta, ne preseže maksimalne višine sosednjih objektov.
(6) Odstranitve objektov, z izjemo enostavnih objektov, prizidkov oziroma pomožnih objektov, niso dovoljene na območju
enotne strnjene pozidave, kjer bi lahko zaradi rušitve objekta prišlo do rušenja obstoječe morfologije naselja kot celote ter
na območjih varstva kulturne stavbne dediščine, razen v primeru, če je investitor pridobil ustrezno soglasje pristojne službe
za varstvo kulturne dediščine oziroma drugega pristojnega organa (velja za objekte, ki niso pod režimom varstva) in bo po
rušitvi na mestu odstranjenega objekta postavil nov objekt, ki bo po velikosti, arhitekturnem oblikovanju in namembnosti
enak odstranjenemu objektu in bo za gradnjo novega objekta dobil vsa potreba soglasja in dovoljenja.
(7) Na celotnem območju občine je dovoljenja gradnja gradbeno inženirskih objektov ter vseh objektov in naprav
gospodarske javne infrastrukture kot so vodov in naprav vodovodnega omrežja, vodov in naprav kanalizacijskega omrežja
(fekalna in meteorna kanalizacija), distribucijskega plinovodnega omrežja, toplovodnega omrežja, podzemnega
elektroenergetskega omrežja ter omrežja javne razsvetljave. Gradnja prenosnega plinovodnega omrežja, nadzemnih in
podzemnih elektroenergetskih objektov, vodov in naprav ter vodov komunikacijskih omrežij, je dovoljena le pod posebnimi
zakonsko določenimi pogoji.
(8) Na zakonito zgrajenih objektih, ki po namembnosti niso skladni z namensko rabo enote urejanja prostora, so pred
spremembo namembnosti dopustna samo vzdrževalna dela in odstranitev objektov.
(9) Na obstoječih nelegalno zgrajenih objektih razpršene gradnje niso dopustna nobena dela.
(10) Poleg gradenj in ureditev iz 1. točke tega člena odloka, so za vse gradnje in ureditve dopustne tudi prenove,
rekonstrukcije, adaptacije ter redna investicijska in vzdrževalna dela.
87. člen
(splošni PIP-i glede namena in možnosti spremembe namembnosti objektov)
(1) Spremembe namembnosti in rabe objektov so dopustne v takšni meri, da se z njihovo spremembo namembnosti ne
spreminja pretežne namembnosti območja. Na posamezno območje znotraj predvidene enote urejanja prostora ni dovoljeno
vnašanje dejavnosti, ki bi bistveno ogrožale sedanjo namembnost ter negativno vplivale na obstoječo funkcijo naselja
oziroma ureditve.
(2) Sprememba namembnosti obstoječih objektov na območjih razpršene gradnje ni dovoljena.
4.1 Splošni prostorski izvedbeni pogoji glede lege objektov
88. člen
(regulacijske črte)
(1) Pri razvrščanju in umeščanju objektov v prostor je treba upoštevati regulacijske črte kot so prikazane v grafičnem delu
OPN.
(2) Če v grafičnem delu OPN regulacijske črte niso prikazane, se pri umeščanju novih objektov v prostor upoštevajo črte
oziroma gradbene linije, ki jih tvorijo in narekujejo že zgrajeni objekti.
(3) Če regulacijske oziroma gradbene linije v prostoru ne obstajajo (ker tam ni objektov), je regulacijska črta določena z
regulacijskimi linijami cest in komunalnih vodov.
89. člen
(odmiki objektov od sosednjih zemljišč in objektov)
(1) Nove stavbe oziroma novi zahtevni in manj zahtevni objekti (nad in pod terenom) morajo biti z najbolj izpostavljenim
delom strehe (napuščem) od meje sosednjih parcel oddaljeni za najmanj 4 m, nezahtevni in enostavni objekti pa za
najmanj 1.5 m, če z regulacijskimi črtami ali z gradbeno črto obstoječih objektov ni določeno drugače.
(2) Če so odmiki stavb od mej sosednjih parcel manjši od zgoraj določenih, je treba v projektu za pridobitev gradbenega
dovoljenja izdelati podrobno utemeljitev posega, ki bo dokazala, da zmanjšani odmik ne poslabša prostorske zasnove
obstoječih objektov ter ne zmanjša varnosti v primeru naravnih in drugih nesreč. Hkrati mora v primeru, da se zmanjšuje
odmik objekta od parcele, investitor predložiti tudi soglasje lastnikov sosednjih parcel, da se strinjajo s posegom.
(3) V primeru, da so izpolnjeni pogoji iz 2. odstavka tega člena odloka, je lahko minimalni odmik od sosednjih parcel za
zahtevne in manj zahtevne objekte 1.5 m, nezahtevne in enostavne objekte pa je mogoče v takih primerih graditi tudi na
meji s sosednjo parcelo
(4) Ne glede na določila 3. odstavka tega člena odloka morajo biti razmiki med stavbami najmanj tolikšen, da so
zagotovljeni svetlobno-tehnični, požarnovarnostni, sanitarni in drugi pogoji ter da je v okviru parcele in predvidene rabe
možno normalno izvajanje rednih vzdrževalnih in investicijskih del ter intervencije v primeru požara in drugih nesreč.
(5) Ne glede na določbe iz 3. in 4. odstavka tega odloka mora biti novi načrtovani objekt od južne, jugovzhodne in
jugozahodne stranice sosednjih objektov oddaljen za najmanj 1.5 višine kapi načrtovanega objekta, od ostalih stranic
sosednjih objektov pa najmanj za višino kapi načrtovanega objekta.
(6) Minimalen odmik načrtovanih objektov od javne ceste, javne poti oziroma druge gospodarske javne infrastrukture je
določen skladno z veljavno zakonodajo in veljavnimi predpisi. Novi objekti se morajo od koridorjev gospodarske javne
infrastrukture odmikati za najmanj 3 m. Odstopanje je možno v soglasju z upravljavci gospodarske javne infrastrukture
oziroma kadar morajo zaradi obstoječega stanja stavbe slediti obstoječi razpoznavni gradbeni liniji dela naselja ali naselja
kot celote oziroma za naselja, za katera veljajo pogoji varstva kulturne dediščine.
(7) Ograje med posameznimi parcelami ali posestmi se praviloma postavijo na mejo zemljiških parcel obeh lastnikov, s
čimer morata soglašati oba lastnika mejnih parcel. V primeru, ko lastnika sosednjih zemljišč o postavitvi ograje na parcelno
mejo ne soglašata, mora biti ograja od sosednjega zemljišča oddaljena za najmanj 0.5 m. Pri predpisanem odmiku za 0.5 m
mora vsak lastnik vzdrževati svoj del ograje ter čistiti svoj del vmesnega prostora med ograjo in parcelno mejo.
(8) Če je sosednje zemljišče javna cesta, je najmanjši odmik ograje ali opornega zidu od ceste 1.0 m, razen če upravljavec
ceste soglaša z manjšim odmikom. Za postavitev ograje in opornega zida ob javnih cestah je treba pridobiti soglasje
upravljavcev, ki določijo ustrezne odmike in višine, da le-te ne ovirajo polja preglednosti in vzdrževanja cest ter predvidenih
ureditev.
(9) Med javno površino in uvozom na parkirišče, dvorišče ali v garažo oziroma med javno površino in ograjo ali zapornico, ki
zapira vozilom pot do parkirnih (garažnih) mest, je treba zagotoviti najmanj 5 m prostora, na katerem se lahko vozilo
ustavi, dokler ni omogočen dostop do parkirišča ali garaže oziroma izvoz iz nje.
4.2 Splošni prostorski izvedbeni pogoji glede velikosti objektov
90. člen
(določanje velikosti objektov)
(1) Merila za določanje velikosti objektov so opredeljena s:
- faktorjem izrabe (DI_FIO),
- faktorjem zazidanosti (FZ)
- deležem zelenih površin (DI_DZP),
- višino objektov (V).
(2) Velikost objekta je določena s faktorjem izrabe, ki se določi kot razmerje med bruto tlorisno površino objekta in celotno
površino parcele, namenjene gradnji ter z faktorjem zazidanosti, ki se določi kot razmerje med zazidano površino in celotno
površino parcele, namenjene gradnji. Skladno s SPRO stopnja izkoriščenosti parcele za gradnjo nad terenom ne sme
presegati spodaj navedenih vrednosti.
SS
SSps
SSvs
SSig
SK
SKc
SB
SP
CU
CD
CDcb
CDkd
CDr
IG
IK
BT
BTzs
BC
BD
ZS
ZP
ZD
ZK
O
Očn
E
Epc
Evc
Es
Ass
Ask
Asp
Abt
Aig
Aik
Faktor zazidanosti
Max 0.4
Max 0.4
Max 0.4
Max 0.3
Max 0.2
Max 0.3
Max 0.6
Max 0.2
Max 0.6
Max 0.6
Max 0.6
Max 0.6
Max 0.6
Max 0.8
Max 0.8
Max 0.6
Max 0.6
Max 0.6
Max 0.6
Max 0.2
Max 0.2
Max 0.2
Max 0.2
Max 0.2
Max 0.2
Max 0.2
Max 0.2
Max 0.2
Max 0.2
Max 0.4
Max 0.2
Max 0.4
Max 0.4
Max 0.3
Max 0.2
Faktor izrabe
Max 1.2
Max 1.2
Max 2.4
Max 0.9
Max 0.6
Max 0.9
Max 1.8
Max 0.4
Max 2.4
Max 1.8
Max 1.8
Max 1.8
Max 1.8
Max 1.6
Max 0.8
Max 1.8
Max 0.6
Max 1.2
Max 1.2
Max 0.2
Max 0.2
Max 0.2
Max 0.2
Max 0.2
Max 0.2
Max 0.2
Max 0.2
Max 0.2
Max 0.2
Max 1.2
Max 0.6
Max 0.4
Max 0.4
Max 0.9
Max 0.4
(3) Do navedene izkoriščenosti parcele je znotraj parcele posamezne namenske rabe možna gradnja enega ali več novih
zahtevnih, manj zahtevnih, nezahtevnih in enostavnih objektov. Do omenjene izkoriščenosti so dopustne tudi dozidave,
nadzidave, prezidave in adaptacije objektov. Ko je zgoraj navedena vrednost izkoriščenosti parcele presežena, gradnja
objektov ni več možna.
(4) Kadar je obstoječa zazidanost (FZ) ali izraba parcele objekta (DI_FIO) večja od dovoljene oziroma določene s tem
odlokom, so na obstoječih že zgrajenih objektih dopustna redna vzdrževalna in investicijska dela ter rekonstrukcije oziroma
prenove brez povečanja površine objektov, volumna in višine objektov. Poleg omenjenega so dopustne tudi spremembe
namembnosti objektov, ki ne zahtevajo novih parkirnih mest in so skladne z dopustno namembnostjo območja. Dopustna je
tudi gradnja garažnih objektov pod nivojem terena.
(5) Dopustna višina objekta, od nivoja terena do skrajne točke višine kapi strehe objekta, je določena na podlagi etažnosti
in višine objekta. Kadar za gradnjo objektov višina s tem odlokom ni natančno določena velja, da je dopustna višina novega
objekta enaka višina slemen objektov na območju enote urejanja prostora, gledano v oddaljenosti približno 50 m od parcele
objekta, namenjene gradnji načrtovanega objekta. To velja zlasti za objekte v ruralno-urbanih in ruralnih naseljih brez
uličnega reda. Kadar gre za urbana naselja z ulicami je maksimalna višina objektov v uličnem nizu posamezne enote
urejanja prostora enaka višini kapi sosednje višje stavbe.
(6) Delež zelenih površin se določi na podlagi faktorja zelenih površin na parceli. Pri tem se za izračun uporabijo le dejanske
zelene površine. Površine, kot so travnata parkirišča, se pri izračunu DI_DZP ne upoštevajo kot del zelenih površin. Z
gradnjo objektov mora biti na parceli, kjer stoji objekt, zagotovljenih vsaj toliko zelenih površin kot je prikazano v tabeli.
SS
SSps
SSvs
SSig
SK
SKc
SB
SP
Delež zelenih površin
Min 0.4
Min 0.4
Min 0.3
Min 0.3
Min 0.4
Min 0.3
Min 0.3
Min 0.6
CU
CD
CDsb
CDkd
CDr
IG
IK
BT
BTzs
BC
BD
ZS
ZP
ZD
ZK
O
Očn
E
Epc
Evc
Es
Ass
Ask
Asp
Aig
Aik
Min
Min
Min
Min
Min
Min
Min
Min
Min
Min
Min
Min
Min
Min
Min
Min
Min
Min
Min
Min
Min
Min
Min
Min
Min
Min
4.3 Splošni prostorski izvedbeni pogoji glede oblikovanja
91. člen
(splošni prostorski izvedbeni pogoji glede oblikovanja objektov)
(1) Vsi objekti in prostorske ureditve se morajo prilagajati obstoječim urbanističnim in arhitekturnim značilnostim obstoječih
objektov, pri čemer morajo biti za vzor pri oblikovanju stavbe tradicionalni arhitekturni tipi objektov kot sta pritlična hiša z
izkoriščenim podstrešjem ter pritlična hiša z mansardo nad vhodom. Novi objekti se morajo prilagajati objektom in
ureditvam v enoti urejanja prostora po stavbnih volumnih, višini in regulacijskih črtah, naklonu, smereh in slemenih streh,
materialih, barvah in teksturi streh in fasad, načinu ureditve odprtega prostora, postavitvi ograj in opornih zidovih,
razmestitvi in postavitvi urbane opreme in drugih oblikovnih značilnostih prostora.
(2) Vsi objekti na posamezni parceli objekta morajo biti medsebojno oblikovno usklajeni.
(3) Pri dozidavi in nadzidavi obstoječih objektov je treba zagotoviti oblikovno skladnost dozidanega ali nadzidanega objekta
z obstoječim objektom.
(4) V prostorskih enotah z izraženim prepoznavnim kvalitetnim oblikovanjem se naklon strehe, material in barvo strešne
kritine ter smeri slemen prilagodi kakovostni celotni podobi prostorske enote. Sodobno oblikovanje streh (enokapnice, ravne
strehe) so dopustne le v posameznih posebej za to določenih enotah urejanja prostora. Kritine (izjeme so ravne strehe) naj
bodo temne (sive, rjave ali opečne barve) brez efekta odbijanja sončne svetlobe. Strehe dozidanega objekta morajo biti
oblikovno skladne z obstoječim objektom. Osvetlitev podstrešnih prostorov je dovoljena z okenskimi odprtinami in drugimi
strešnimi elementi, ki ne smejo biti višje od slemena osnovne strehe in naj bodo na posamezni strehi poenoteno oblikovane.
Streha naj bo ravna, enokapna v razponu med 5-25o ali dvokapna v razponu med 25-45o. Glede na sodobne oblikovalske
trende je lahko streha simetrično ali nesimetrično dvokapna, z ali brez čopa. 3, 4 ali več kapne, lomljene, šotoraste ali
druge strehe niso dovoljene. Prav tako nisi dovoljene okenske odprtine ali drugi strešni elementi kot so strešne line, ki
štrlijo izven osnovne ravnine ploskve strehe. Frčade so dovoljene izjemoma, če so te tradicionalnih oblik, razporejene osno
na odprtine, krite z dvokapno strešico in zidcem ob straneh. Strešna okna, kolektorji in foto napetostni paneli na objektu so
dovoljeni, v kolikor ti ne kazijo podobe objekta. Foto napetostni moduli ne smejo presegati slemena streh in morajo biti
postavljeni vzporedno z ravnino ploskve strešine. Smer slemena stavb naj bo praviloma vzporedno s plastnicami
nagnjenega terena, razen kadar je prevladujoč vzorec (več kot 50% objektov v EUP) v smeri slemen prečno na plastnice.
(5) Pri oblikovanju fasad je glede oblikovanja arhitekturnih elementov na fasadi, kot so členitev, barve in materiali fasad,
okna, slopi oz. stebri, nadstreški, balkoni, ograje, je treba smiselno upoštevati in posnemati kakovostne oz. prevladujoče
okoliške objekte v prostorski enoti. Dopustni so fasadni poudarki v močnejših barvnih tonih do 25% fasadne površine.
Prepovedana je uporaba barv, ki se v prostoru izrazito moteče in ne avtohtone. Barva fasade mora biti usklajena z barvo
strehe, cokla in stavbnega pohištva. Poslikave fasad niso dopustne, izjeme so sakralni objekti, gasilski domovi, objekti za
kulturne dejavnosti in drugi objekti simbolnega pomena.
(6) Ob javnih površinah, kot so pomembnejše ceste in ulice ter parki, trgi, igrišča je prepovedano načrtovati dejavnosti, ki
niso neposredno vezana na grajeni objekt.
(7) Na proizvodnih, poslovnih, trgovskih in športnih objektih, s tlorisno površino strehe večjo od 2.000 m2, je treba urediti
zeleno streho ali strešno površino nameniti parkirnim površinam ali izkoriščanju alternativnih virov energije (npr. foto
0.3
0.3
0.3
0.3
0.3
0.2
0.2
0.3
0.6
0.3
0.3
0.8
0.8
0.8
0.8
0.2
0.2
0.2
0.2
0.2
0.2
0.4
0.6
0.6
0.4
0.4
napetostna elektrarna) Izjema so strehe, ki so zaradi poslovnega procesa oblikovane tako, da ureditev takšne strehe ni
možna.
(8) Posamezne gradnje je možno oblikovati v kontrastu s prostorom, in sicer zaradi estetskih in simbolnih razlogov, kadar
ima različnost oziroma nasprotnost oblike za cilj vzpostaviti novo kvalitetno prostorsko dominanto ali doseči večjo
razpoznavnost območja, zlasti z novogradnjami v središčih posameznih naselij, na prometnih vozliščih, na zaključkih
stavbnega niza ali v oblikovno neenotnih oziroma degradiranih območjih.
92. člen
(velikost, urejanje in oblikovanje javnih zelenih površin)
(1) V skladu z veljavnimi predpisi ter skladno s tem odlokom je treba na območjih kompleksnega urejanja oziroma na večjih
površinah namenjenih gradnji objektov znotraj območij občinskih podrobnih prostorskih načrtov zagotoviti vsaj naslednji
delež javnih zelenih površin:
- pri enostanovanjskih, dvostanovanjskih oziroma tri-stanovanjskih objektov, vsaj 20% površine posameznega območja,
- pri večstanovanjskih stavbah, stanovanjskih stavbah s posebnim namenom, hotelske in podobne stavbe za kratkotrajno
nastanitev, druge gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitvijo, na območjih šol in vrtcev, vsaj 30% površine
posameznega območja,
- pri ostalih ne stanovanjskih objektov, vsaj 10% površine območja.
(2) Na območjih strnjene enostanovanjske in večstanovanjske gradnje je treba zagotoviti ustrezne parkovne površine in
otroška igrišča.
(3) Ob stanovanjskih objektih za posebne namene je treba zagotoviti ustrezno velike zelene površine za počitek in
sprostitev stanovalcev.
(4) Za nova otroška igrišča se zagotovi vsaj 15 m2 površine na otroka. Najmanjša priporočljiva velikost otroškega igrišča je
200 m2. Igrišča za igro otrok morajo biti umaknjena od prometnic. Umeščene se na lokacijo, ki omogoča varen dostop do
igrišča in je v primerni oddaljenosti območij namenjenih bivanju. V otroških igriščih je prepovedano uporabljati visoko
alergene vrste in vrste rastlin, ki imajo strupene dele.
(5) V urbanem in ruralno-urbanem okolju se obcestne ureditve in parkirišča urejajo z drevoredi.
(6) Zasaditev javnih površin je treba izvajati s funkcionalnimi drevesi. Izbor rastlin mora upoštevati rastiščne razmere in
varnostno zdravstvene zahteve.
(7) Kadar je zaradi novogradnje objekta treba odstraniti obstoječa drevesa, je treba odstranjena drevesa nadomestiti na
območju parcele objekta novega objekta. Odstranitev drevesa ni možna kadar gre za naravno vrednoto.
(8) Obstoječe drevorede in drevesa je treba ohranjati. Če to zaradi tehničnih ali varnostnih zahtev ni možno, jih je treba
nadomestiti oziroma sanirati.
(9) Ozelenitev javnih parkirnih mest ne nadomešča zahtevane ozelenitve parcele objekta.
(10) Obrežne drevnine ni dovoljeno odstranjevati. Če je odstranitev zaradi tehničnih ali varnostnih zahtev nujna, jih je treba
nadomestiti oziroma sanirati.
(11) Na vseh območjih se ohranja čim več obstoječe vegetacije, pri novih zasaditvah pa se uporabljajo predvsem avtohtone
drevesne in grmovne vrste listavcev. Nove zasaditve ne smejo ovirati prometne varnosti oziroma preglednosti. V okolici
javnih objektov je prepovedano uporabljati visoko alergene vrste in vrste rastlin, ki imajo strupene dele.
(12) Višinske razlike na zemljišču je treba premostiti z ozelenjenimi brežinami. Izjemoma se višinske razlike lahko
premostijo z opornimi zidovi do višine 1,5 m. Gradnja opornega zidu višjega od 1,5 m je dopustna, kadar obstaja nevarnost
rušenja terena. Če je zaradi terenskih razmer višina opornega zidu večja od 2 m, mora biti oporni zid izveden kaskadno.
Oporni zid mora biti intenzivno ozelenjen.
(13) Pri vseh posegih v prostor mora izvajalec gradbenih del med gradnjo objekta zavarovati vegetacijo pred poškodbami.
Ob zaključku izvedbe del in po končani gradnji pa sanirati poškodovano drevnino, odstraniti začasne objekte in naprave ter
odvečni gradbeni material ter vrniti javno površino vsaj v prvotno stanje.
(14) Obstoječe drevorede je treba ohranjati in obnavljati. Če to zaradi tehničnih ali varnostnih zahtev ni možno, jih je treba
nadomestiti.
93. člen
(splošni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo in urejanje parkirnih mest in garaž)
(1) Pri novogradnjah, rekonstrukcijah ali pri spremembi namembnosti je treba na parceli objekta zagotoviti zadostne
parkirne površine, garažna mesta ali garaže v kletnih etažah, tako za stanovalce kakor tudi zaposlene in obiskovalce.
(2) Obstoječih parkirnih mest ob večstanovanjskih objektih ni dovoljeno zmanjševati. Pri večstanovanjskih objektih z več
kot 8 stanovanjskimi enotami je treba 75 % parkirnih mest zagotavljati v podzemni garaži, razen če gradnja podzemne
garaže zaradi tehničnih ovir ni mogoča. Parkirna mesta se lahko zagotavljajo tudi v samostojnih objektih, garažnih hišah.
(3) Parkirne površine in garažne stavbe morajo biti razporejene in zgrajene tako, da njihova uporaba ne škodi zdravju ter
hrup in smrad ne motita bivanja, dela in počitka v okoliških objektih in okolici.
(4) Parkirne površine na nivoju terena, ki so večje od 10 PM je treba ozeleniti z najmanj enim drevesom na 6 PM. Drevesa
morajo biti po parkirišču čim bolj enakomerno razporejena.
(5) Površine parkirnih mest, manipulativnih površin in platojev morajo biti utrjene, tako da so nepropustne za vodo in
naftne derivate. Zagotovljeno mora biti odvajanje meteornih vod preko peskolovov in lovilcev olj.
(6) Parkirna mesta, garaže in njihovi pomožni objekti morajo zadostiti zahtevam protipožarne zaščite. Garaže in garaže kot
pomožni objekti morajo imeti možnost prezračevanja.
(7) Parkirna mesta in garaže za 2 ali več tovornih vozil, ki presegajo 3,5 ton in za avtobuse ter za priklopnike teh motornih
vozil v stanovanjskih območjih niso dopustna. Parkirišča za tovorna vozila in avtobuse je dovoljeno graditi v prostorskih
enotah z namensko rabo IG, P in O.
(8) Če podzemne garaže niso zgrajene pod objekti, morajo imeti dovolj debelo humusno plast, ki omogoča ozelenitev in
zasaditev vsaj nizke vegetacije ali pa morajo na terenu imeti streho garaže urejeno kot javno površino (odprto športno
igrišče, otroško igrišče, nadzemno parkirišče, zelenica, trg, ipd.). Dopustna je tudi postavitev foto napetostne elektrarne, če
le ta ni v konfliktu z ostalimi rabami v prostorski enoti oz. v prostoru.
(9) Pri urejanju parkirnih površin in garažnih stavb je treba v skladu s predpisi zagotoviti parkirna mesta, rezervirana za
invalidne osebe.
(10) Parkirnih površin in garažnih stavb ni dovoljeno uporabljati v nasprotju z namembnostjo, dokler so potrebna za
parkiranje obstoječih motornih vozil stalnih uporabnikov in obiskovalcev objektov.
94. člen
(določitev števila parkirnih mest)
(1) Glede na namembnosti ali dejavnosti oziroma bruto etažno površino stavbe, v nadaljevanju BEP, je treba pri izračunu
parkirnih mest upoštevati število parkiranih mest, ki urejajo to področje.
(2) Poleg predpisanega števila parkirnih mest je za objekte, za katere je potrebnih več kot deset PM, treba zagotoviti še
najmanj 20% dodatnih parkirnih mest za kolesa in druga enosledna vozila, ki morajo biti zaščitena pred vremenskimi vplivi.
(3) Pri določanju parkirnih mest za objekte z javno funkcijo je treba zagotoviti vsaj 5% ali vsaj eno parkirno mesto za
invalide.
(4) V primeru skupnega parkirišča za objekte z različnimi dejavnosti se upošteva največje potrebe po istočasnem
parkiranju.
(5) Najmanjša dovoljena dimenzija parkirnega mesta za osebni avto znaša 2.4 x 5.0 m.
95. člen
(splošni prostorski izvedbeni pogoji glede nezahtevnih in enostavnih objektov)
(1) Nezahtevni in enostavni objekti se razvrščajo skladno s predpisom, ki določa vrsto objektov glede na njihovo zahtevnost
in ne smejo presegati dimenzij, ki jih določa veljavna zakonodajo, ki ureja to področje. Gradnja nezahtevnih in enostavnih
objektov je dopustna, kadar objekti izpolnjujejo pogoje iz veljavne zakonodaje, ki ureja to področje ter splošne in podrobne
prostorsko izvedbene pogoje tega odloka.
(2) Nezahtevni in enostavno objekti se lahko gradijo le na parcelah, ki pripadajo stavbi. Na parceli pripadajoči objektu se
lahko gradi en oziroma največ toliko objektov, dokler ni dosežena meja faktorja zazidljivosti. Nezahtevni in enostavni
objekti se na parceli gradijo kot posamični objekti oziroma prizidki k obstoječim zahtevnim in manj zahtevnim objektom. V
primeru gradnje več nezahtevnih in enostavnih objektov se ti gradijo s povezovanjem (združevanje objektov pod enotno
streho). Ko z združevanjem enostavnih objektov, objekt preseže predpisane dimenzije, ki objekt uvrščajo med nezahtevne
in enostavne objekte, se objekt ne smatra več kot nezahteven oziroma enostavnem objekt. Od meje sosednjega zemljišča
morajo biti objekti oddaljeni najmanj 1.5 m, razen rezervoarja za utekočinjeni naftni plin ali nafto, ki mora biti od meje
sosednjih zemljišč oddaljen najmanj toliko, kot to določajo predpisi, ki urejajo področje naprav za vnetljive tekočine in
pline.
(3) Nezahtevne in enostavne objekte je treba oblikovno uskladiti s stavbo h kateri pripadajo.
(4) Medsoseske in druge ograje se postavljajo na mejo zemljiških parcel obeh lastnikov, s čimer morata soglašati oba
lastnika mejnih parcel. V primeru, ko lastnika sosednjih zemljišč o postavitvi ograje na parcelno mejo ne soglašata, mora
biti ograja od sosednjega zemljišča oddaljena za najmanj 0.5 m. V primeru odmika ograje od parcelne meje mora vsak
lastnik čistiti svoj del parcele za ograjo. Če je sosednje zemljišče občinska cesta ali površina javnega dobra, je najmanjši
odmik ograje od roba cestnega sveta 1 m, razen če upravljavec soglaša z manjšim odmikom. Ne glede na prejšnji stavek se
odmik ograje od parcele ceste ali javnega dobra določi na podlagi soglasja upravljavca ceste ali javne površine in skladno s
področno zakonodajo.
(5) Škarpe in podporni zidovi morajo biti od meje sosednjega zemljišča oddaljeni najmanj 0.5 m. Ob pisnem soglasju
lastnika ali lastnikov sosednjega zemljišča je lahko odmik manjši oziroma se lahko v tem primeru objekti postavljajo tudi na
parcelno mejo.
(6) Vrste nezahtevnih in enostavnih objektov, ki jih je dopustno graditi na območju posamezne podrobne namenske rabe so
določene v podrobnih prostorsko izvedbenih pogojih tega odloka.
96. člen
(objekti in naprave za oglaševanje)
Postavitev objektov je možna skladno z občinskimi predpisi, ki urejajo to področje.
4.4 Splošni prostorski izvedbeni pogoji in merila za parcelacijo
Pri
-
-
-
-
-
-
97. člen
(merila za določitev parcele)
določitvi novih parcel za stavbe oziroma za gradbeno-inženirskih objektov je treba upoštevati:
velikost in namembnost predvidenega objekta na parceli z vsemi nujno potrebnimi površinami za nemoteno uporabo ter
vzdrževanje objekta, pri čemer se kot nujne površine upoštevajo parkirna mesta v ustreznem številu kot ga, glede na
velikost, višino in namen objekta predpisujeta ta odlok ter veljavna zakonodaja, ustrezno velike manipulacijske
prometne površine, ustrezno velike utrnjene površine namenjene pešcem, površine dostopov do javnih cest ter
površine funkcionalnega zelenja,
velikost funkcionalnega zelenja (DI_DZP) iz prve alineje tega člena odloka, ki mora zavzemati za enostanovanjske,
dvostanovanjske oziroma tri-stanovanjske objekte vsaj 40% celotne površine parcele, za večstanovanjske stavbe,
stanovanjske stavbe s posebnim pomenom ter gostinske objekte z nastanitvijo, vsaj 30% celotne površine parcele, za
ostale, ne stanovanjske objekte pa vsaj 20% celotne površine parcele, na kateri stoji objekt,
s tem odlokom predpisane prostorsko izvedbene pogoje glede lege, višine, velikosti in oblike stavbe oziroma gradbenoinženirskega objekta ali prostorske ureditve, ter prostorsko izvedbene pogoje glede oblikovanja predvidenih objektov,
s tem odlokom prepisane pogoje glede obveznega priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in na
grajeno javno dobro,
položaj, namembnost in velikost parcele objektov v odnosu do obstoječih parcel, pri čemer naj bi bili v tej točki
omenjeni parametri nove parcele podobni oziroma približno enaki parametrom obstoječih parcel znotraj območja, kjer
se predvideva gradnja stavbe ali gradbeno-inženirskega objekta,
položaj, namembnost in velikost obstoječih in predvidenih javnih površin, v kolikor so te v območju predvidene gradnje,
s tem odlokom predvidene,
položaj, namembnost in velikost obstoječe oziroma predvidene gospodarske javne infrastrukture ter ustrezne odmike
od pasov prometnih površin, koridorjev in varovalnih pasov komunalne infrastrukture ter ustrezne odmike vseh
potrebnih površin za dostop in nemoteno vzdrževanje gospodarske javne infrastrukture in javnega dobrega,
zdravstveno tehnične zahteve, na podlagi katerih se določi minimalna velikost parcele, ki zagotavljajo ustrezne, s tem
odlokom predpisane odmike objekta od sosednjih parcel in sosednjih objektov, ustrezno osončenje in prevetritev
objekta, preprečevanje možnosti širitve požara in druge morebitne negativne vplive okolice na objekt;
ustrezne intervencijske dostope ter velikost potrebnih površin za nemoteno izvajanje aktivnosti za zavarovanje ljudi,
živali in stvari v primeru požarov in drugih naravnih nesreč.
98. člen
(velikost parcele)
(1) Za nove stavbe velja, da se skladno z merili za določitev parcele, ta izračuna na podlagi spodnje enačbe.
PARCOBJ= ((PSSUM÷FZ)+PPC+PPO))÷(DI_DZP),
pri čemer je:
PSSUM
= bruto tlorisna površina vseh predvidenih objektov na parceli,
FZ
= predpisani faktor zazidanosti parcele,
PPC
= bruto tlorisna površina vseh potrebnih manipulacijskih prometnih površin ter površin dovoznih priključkov,
PPO
= bruto površina vseh potrebnih površin za parkiranje,
DI_DZP = predpisani delež funkcionalnega zelenja.
(2) Za nove gradbeno-inženirske objekte velja, da se skladno z merili za določitev parcele, ta za linijske gradbenoinženirske objekte (vodovod, kanalizacija, električni in telekomunikacijski vodi) izračuna po enačbi
PARCLIN=d×2VP,
za gradbeno-inženirske objekte s površino (ceste, športna igrišča) pa po enačbi
PARCPOV=PSSUM+(OS×VP)+PPO,
pri čemer je:
d
= dolžina predvidenega objekta,
2VP
= dvakratna predpisana širina varovalnega pasu od osi infrastrukturnega objekta,
PSSUM = bruto tlorisna površina vseh predvidenih objektov na parceli,
= obseg bruto tlorisnih površin vseh predvidenih objektov na parceli,
OS
VP
= predpisana širina varovalnega pasu skrajnih robov površinskega objekta,
PPO
= bruto tlorisna površina vseh potrebnih površin za dostop in normalno vzdrževanje objekta.
(3) V primeru, da po določilih 1. in 2. odstavka tega člena odloka, ni mogoče zagotoviti s tem odlokom prepisane velikosti
parcele, je treba za gradnjo novih stavb in novih gradbeno-inženirskih objektov zagotoviti vsaj spodaj navedene minimalne
oziroma maksimalne velikosti parcel, pri čemer morajo biti izpolnjeni vsi splošni prostorsko izvedbeni pogoji glede lege,
velikosti in oblike objektov (odmiki, FZ) ter ureditve okolice objektov (DI_DZP, PPC, PPO).
VRSTA GRADNJE IN
PODROBNEJŠA NAMENSKA RABA PROSTORA
mešana stanovanjska gradnja (SS)
prostostoječa stanovanjska gradnja v strnjenem naselju (SSps)
prostostoječa stanovanjska gradnja v ostalih naseljih (SSps)
strnjena stanovanjska gradnja (SSs)
večstanovanjska gradnja (SSvs)
prostostoječa poslovno-stanovanjska gradnja (SSig)
stanovanjska gradnja na območjih podeželskih naselij (SKc)
ostala gradnja na območjih podeželskih naselij – kmetije, gosp. objekti (SK)
gradnja stanovanjskih stavb s posebnim pomenom (SB)
gradnja počitniških objektov (SP)
stanovanjska gradnja na območju centralnih dejavnosti
ostala, nestanovanjska gradnja na območju centralnih dejavnosti
oradnja industrijskih, poslovnih in gospodarskih con (IP, IG)
gradnja objektov za kmetijsko proizvodnji (IK, Aik)
gradnja hotelov, restavracij in drugih nastanitvenih objektov (BTss)
gradnja počitniških naselij (BTsp)
gradnja kampom (BTzs)
ureditev različnih športnih igrišč (ZS)
ureditev otroških igrišč in drugih površin za igro otrok (ZS)
gradnja objektov ob športnih in drugih igriščih (ZSs)
ureditev parkov (ZP)
ureditev pokopališč (ZK)
gradnja objektov na pokopališčih (ZKs)
ureditev drugih zelenih površin (ZD)
gradnja cest in ostalih prometnih površin (PC, PL, PO, POži, POvc)
gradnja telekomunikacijske in energetske gospodarske javne infrastrukture
gradnja okoljske infrastrukture (O)
gradnja strojnic malih hidroelektrarn (Evc)
gradnja objekta za preskrbo z energenti (Epc)
gradnja foto napetostnih panelov sočnih elektrarn (Es)
gradnja vetrnih elektrarn (Ev)
gradnja transformatorskih postaj in drugih elektro objektov
stanovanjska gradnja na območju razpršene poselitve (A, Ass)
gradnja za potrebe obstoječih kmetij na območju razpršene poselitve (Ask)
gradnja počitniških objektov na območju razpršene poselitve (Asp)
gradnja različnih turističnih objektov na območju razpršene poselitve (Abt)
parcele legalno zgrajenih stanovanjskih objektov
parcele legalno zgrajenih kmetij
parcele legalno zgrajenih počitniških in turističnih objektov
gradnja vodno-gospodarske infrastrukture (VI)
določitev območja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami (N)
Min. velikost
500 m2
500 m2
700 m2
300 m2
po enačbi
500 m2
700 m2
900 m2
po enačbi
250 m2
500 m2
po enačbi
po enačbi
po enačbi
po enačbi
po enačbi
po enačbi+∑ PBT
∑ PZS ×1.5
15 m2×št. otrok
po enačbi
1.000 m2
400 m2
po enačbi
ni omejitev
po enačbi
po enačbi
po enačbi
po enačbi
po enačbi
po enačbi
po enačbi
po enačbi
500 m2
900 m2
150 m2
150 m2
∑ PS ×2.0
∑ PS ×3.0
∑ PS ×1.5
po enačbi
po PNRP
PARCELA
Max. velikost
700 m2
700 m2
900 m2
500 m2
minimalna×2.0
700 m2
900 m2
minimalna×2.0
minimalna×3.0
300 m2
600 m2
minimalna×1.5
7.000 m2
minimalna×1.5
minimalna×1.5
minimalna×1.5
minimalna×1.5
minimalna×2.0
minimalna×3.0
minimalna×1.5
ni omejitve
ni omejitve
minimalna×1.5
ni omejitev
minimalna×1.5
minimalna×1.5
minimalna×1.5
100 m2
minimalna×1.5
minimalna×1.5
minimalna×1.5
100 m2
700 m2
minimalna×2.0
200 m2
150 m2
∑ PS ×3.0
∑ PS ×5.0
∑ PS ×2.0
minimalna×1.5
minimalna×1.5
(4) Pri načrtovanih gradnjah na terenu, v naklonu večjem od 10%, se najmanjša velikost parcele objekta poveča za
odstotek povprečnega naklona parcele objekta.
(5) Delitev parcel, ki predstavljajo parcele obstoječih objektov (zazidana stavbna zemljišča), je dovoljena le v primeru, če
nova zemljiška parcela obstoječega objekta ustreza pogojem za velikost in oblikovanje parcele objekta v skladu z določili
tega odloka.
(6) Delitev parcel stavbnih zemljišč je dopustna, kadar se lahko s parcelacijo oblikuje več parcel, ki ustrezajo pogojem za
velikost in oblikovanje novih parcel objektov, v skladu z določili tega odloka. Pri določanju parcele objekta ni dopustno
oddeliti nezazidanih stavbnih zemljišč, ki po merilih tega odloka ne ustrezajo kriterijem samostojne parcele objekta.
(7) Ne glede na vsa prej navedena določila, je delitev parcel za potrebe gradnje javne infrastrukture možna, v skladu z
zahtevami izgradnje javnega infrastrukturnega objekta, naprave in omrežja.
(8) Za obstoječe večstanovanjske objekte, katerim parcela ni bila določena, razpoložljivo zemljišče, ki predstavlja dejansko
funkcionalno zemljišče objekta v uporabi, pa ne omogoča oblikovanja parcele objekta v skladu z merili in pogoji, ki veljajo
za nove večstanovanjske objekte, se za določitev parcele ne upoštevajo določila odloka, ki se nanašajo na FZ, DI_FIO,
število parkirišč, igrišča, zelenice. Parcela objekta se tem objektom določi na podlagi upravnih dovoljenj za njihovo gradnjo.
Če ta ne obstajajo oziroma parcela v njih ni bila določena, se parcela določi v okviru dejansko razpoložljivih zemljišč, katerih
površine ni dopustno zmanjševati.
(9) Parcelo objekta je treba pred izdajo gradbenega dovoljenja vzpostaviti kot eno oziroma v izjemnih primerih več celih
zemljiških parcel.
(10) Določila o minimalni velikosti parcele objekta ne veljajo za že obstoječe manjše parcele objekta, v primeru, ko vse
okoliške parcele že predstavljajo parcele obstoječih objektov.
4.5 Splošni prostorski izvedbeni pogoji glede priključevanja objektov
na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro
4.5.1 Obvezna gospodarska javna infrastruktura
99. člen
(obveznost na komunalno opremljenih stavbnih zemljiščih)
(1) Gradnja objektov, razen objektov gospodarske javne infrastrukture, je dopustna samo na komunalno opremljenih
stavbnih zemljiščih.
(2) Ne glede na določbe prvega odstavka tega člena, je gradnja objektov dovoljena tudi na komunalno neopremljenih
stavbnih zemljiščih, če se na podlagi pogodbe o opremljanju sočasno z gradnjo objektov zagotavlja komunalno opremljanje
stavbnih zemljišč.
100. člen
(predpisana obvezna GJI)
(1) Stavbna zemljišča za gradnjo objektov so komunalno opremljena, če imajo zagotovljeno oskrbo s pitno vodo, odvajanje
odpadne vode, priključitev na elektroenergetsko omrežje ter dostop do javne ceste.
(2) Če ne stanovanjski objekti ne potrebujejo, vse v prvem odstavku tega člena navedene komunalne opreme, se
predpisana komunalna oprema določi v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja glede na namen objektov.
(3) Investitor lahko zagotovi predpisano komunalno opremo objektov tudi na način, ki ga prostorski akt ali drug predpis ne
določa, če gre za način oskrbe, ki sledi napredku tehnike in nima negativnih vplivov na okolje in z njim soglaša pristojna
služba občine.
101. člen
(obveznost priključevanja na GJI)
(1) Objekte je treba priključiti na predpisano obvezno gospodarsko javno infrastrukturo iz prejšnjega člena tega odloka in
na drugo komunalno opremo, ki jo za posamezne vrste objektov oziroma enote urejanja predpisuje ta odlok ali drug
predpis. Vsi objekti na območjih, na katerih obvezna komunalna oprema po tem odloku še ni zagotovljena kot gospodarska
javna infrastruktura, morajo zagotoviti lasten sistem komunalnega opremljanja v skladu z določili tega odloka.
(2) Pri obveznosti priključevanja objektov na javno vodovodno omrežje se lahko izjemoma, zaradi fizičnih ovir med
objektom in vodovodnim omrežjem, velika višinska razlika, oddaljenost posameznih objektov od omrežja, vodotoki…, s
soglasjem pristojnega upravljavca vodovodnega omrežja dovoli tudi začasna ali stalna uporaba lastnih sistemov za oskrbo z
vodo (lastno zajetje, kapnica, cisterna) ali ureditev individualnega vodovodnega sistema.
(3) Pri obveznosti priključevanja objektov na javno kanalizacijsko omrežje se na območjih izven vodo varstvenih območij,
zaradi fizičnih ovir med objektom in kanalizacijskim omrežjem, velika višinska razlika, oddaljenost posameznih objektov od
omrežja, prečkanje vodotokov, lahko s soglasjem pristojnega upravljavca kanalizacijskega omrežja, dovoli tudi začasna ali
stalna uporaba individualnih sistemov za odvajanje odpadne vode (mala komunalna čistilna naprava ali nepretočna
greznica).
(4) Po izgradnji javnega vodovodnega ali kanalizacijskega omrežja se morajo vsi objekti, za katere je priključitev možna,
priključiti na javno vodovodno oziroma kanalizacijsko omrežje.
4.5.2 Varovalni pasovi gospodarske javne infrastrukture
102. člen
(varovalni pasovi grajenega javnega dobra in GJI)
(1) Varovalni pasovi cest znašajo, merjeno od zunanjega roba cestnega sveta:
Vrsta ceste
glavna cesta (GC)
regionalna cesta (RC)
lokalna cesta (LC, LG, LZ, LK)
javna pot (JP)
kolesarske javne poti (KJ)
Varovalni pas
25 m
15 m
10 m
5m
2m
(2) Varovalni pasovi gospodarske javne infrastrukture znašajo, merjeno levo in desno od osi skrajnega voda:
Elektroenergetski vod nazivne napetosti
35 kV in 110 kV
nadzemni vodi 10kV ali 20 kV
podzemni vodi 10kV ali 20 kV
za elektroenergetske vode nazivne napetosti
Varovalni pas
15 m
10 m
5m
5m
(2) Varovalni pasovi od ostale GJI:
Elektroenergetski vod nazivne napetosti
vodovod
meteorna kanalizacija
fekalna kanalizacija
telekomunikacije
Varovalni pas
3m
3m
3m
3m
(4) Če so varovalni pasovi posameznega infrastrukturnega omrežja, opredeljeni v drugih predpisih, večji od navedenih v
tem odloku, se upošteva določila drugih predpisov.
(5) V varovalnih pasovih posameznih infrastrukturnih omrežij je dopustna gradnja objektov in naprav v skladu z določili
tega odloka in drugih predpisov ter na podlagi projektnih pogojev in s soglasjem pristojnega upravljavca infrastrukturnega
omrežja.
(6) Posegi v varovalni pas ne smejo ovirati gradnje, obratovanja ali vzdrževanja omrežja.
103. člen
(gradnja omrežij in naprav GJI)
(1) Vsa gospodarska javna infrastruktura se mora načrtovati, graditi, obratovati in vzdrževati v skladu z veljavnimi
področnimi predpisi in tehničnimi normativi.
(2) Vsi posegi na gospodarski javni infrastrukturi ter vsi posegi, ki se nahajajo v varovalnem pasu gospodarske javne
infrastrukture se lahko izvajajo le s soglasjem upravljavca posamezne gospodarske javne infrastrukture.
(3) Trase omrežij komunalne opreme je treba medsebojno uskladiti. Potekati morajo tako, da je možno priključevanje vseh
objektov v posameznem območju opremljanja ter da je omogočeno nemoteno obratovanje in vzdrževanje komunalne
opreme.
(4) Trase omrežij komunalne opreme je treba praviloma združevati v skupne koridorje, pri čemer je treba upoštevati
osnovne zahteve, glede varnostih odmikov med vodi, gospodarske javne infrastrukture kot to določajo veljavni predpisi.
(5) Gradnja omrežij komunalne opreme mora potekati sočasno in usklajeno. Možne so tudi posamične gradnje za
zagotavljanje celovite javne komunalne oskrbe ali izboljšanja ekonomske učinkovitosti izvajalcev javnih gospodarskih služb.
Pri gradnji GJI je treba, v kolikor z zakonodajo, pravilniki ter odloki upravljavcev GJI to ni določeno, upoštevati v
pregledanih navedene minimalne odmike, globine in načine križanja.
Preglednica 1: Minimalni medsebojni odmiki (v metrih).
GJI
ELEKTRIKA
VODOVOD
ELEKTRIKA
0
0,5
VODOVOD
0,5
0
FEKALNA
0,5
0,75
METEORNA
0,5
0,5
TOPLOVOD
0,5
0,5
PTT/CATV
0,25
0,5
FEKALNA
0,5
0,75
0
0,5
0,5
0,5
Preglednica 2: Minimalni odmik od objektov in minimalna globina polaganja (v metrih).
GJI
ELEKTRIKA
VODOVOD
FEKALNA KANALIZACIJA
METEORNA KANALIZACIJA
METEORNA
0,5
0,5
0,5
0
0,5
0,5
TOPLOVOD
0,5
0,5
0,5
0,5
0
0,5
PTT/CATV
0,5
0,5
0,5
0,5
0,5
0
ODMIK
0,5
0,5
0,5
0,5
GLOBINA
0,8
1,2
1,5
1,2
TOPLOVOD
PTT/CATV
Preglednica 3: Križanje vodov.
GJI
ELEKTRIKA
ELEKTRIKA
nad ali pod
VODOVOD
nad
FEKALNA
nad
METEORNA
nad
TOPLOVOD
nad
PTT/CATV
nad ali pod
VODOVOD
pod
nad ali pod
nad
nad
nad
pod
FEKALNA
pod
pod
nad ali pod
pod
pod
pod
METEORNA
pod
pod
nad
nad ali pod
pod
pod
0,5
ob objektu
0,8
0,8
TOPLOVOD
pod
nad ali pod
nad
nad
nad ali pod
pod
PTT/CATV
nad
nad
nad
nad
nad
nad
(6) V kolikor se v fazi projektiranja najdejo racionalnejše rešitve, se lahko upoštevajo tudi odmiki in globine opredeljene v
projektantskih rešitvah, vendar le v primeru, če so te skladne s pravilniki in standardi, ki veljajo za načrtovanje
gospodarske javne infrastrukture.
(7) Ob gradnji nove ali rekonstrukciji posamične obstoječe GJI je treba v okviru območja predvidenega posega predvideti
tudi rekonstrukcijo preostalih vodov, objektov in naprav komunalne opreme, ki zaradi dotrajanosti, premajhne zmogljivosti,
slabe tehnične izvedbe, posledic poškodb ali urbanističnih zahtev, ni več ustrezna.
(8) Omrežja GJI morajo praviloma potekati po javnih površinah, razen na odsekih, na katerih zaradi terenskih ali drugih
razlogov potek po javnih površinah ni možen. Na takih odsekih mora lastnik prizadetega zemljišča omogočiti gradnjo,
obratovanje in vzdrževanje te opreme na njegovem zemljišču, lastnik GJI te opreme pa mora, za to od lastnika prizadetega
zemljišča, pridobiti služnost.
(9) V poselitvenih območjih ter v območjih varstva kulturne dediščine je treba omrežja komunikacijske in elektroenergetske
opreme graditi praviloma v podzemni izvedbi.
(10) Omrežja in jaške GJI je treba na javnih cestah se umešča zunaj vozišča. Če to ni mogoče, se jaški umestijo tako, da so
pokrovi zunaj kolesnic vozil.
(11) Globina podzemnih vodov GJI in njenih objektov na kmetijskih zemljiščih mora zagotavljati normalno kmetijsko
obdelavo. Po izvedeni gradnji komunalnih vodov je treba zagotoviti vzpostavitev prvotnega stanja kmetijskega zemljišča.
(12) Prečkanja GJI pod strugo vodotoka je treba načrtovati tako, da ni zmanjšana prevodna sposobnost struge vodotoka.
4.5.3 Pogoji za gradnjo gospodarske javne infrastrukture
104. člen
(splošni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo in urejanje javnih površin)
Javne površine so površine cest, igrišča, parkirišča, pokopališča, parki, zelenice, površine za pešce in gozdovi s posebnim
namenom ter ostale javne površine. Vse te površine se urejajo skladno s podrobnejšimi prostorsko izvedbenimi pogoji.
105. člen
(splošni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo in urejanje cest)
(1) V varovalnih pasovih cest, določenih v zakonih in ostalih predpisih, je na stavbnih zemljiščih dovoljena gradnja,
dozidava, nadzidava, sprememba namembnosti in ureditve zelenih površin le s soglasjem upravljavca cest in v skladu z
namensko rabo.
(2) Priključki na javno cesto morajo biti urejeni tako, da ne ovirajo prometa. Načrtujejo se na podlagi projektnih pogojev in
s soglasjem pristojnega organa ali javne službe, ki upravlja z javno cesto.
(3) Na javno cesto je treba praviloma priključevati več objektov s skupnim priključkom na cesto.
(4) Manipulacijske površine ob parkiriščih morajo biti izvedene in urejene tako, da je omogočeno čelno vključevanje vozil na
javno cesto. Načrtujejo se na podlagi projektnih pogojev in s soglasjem pristojnega organa ali javne službe, ki upravlja z
javno cesto.
(5) Slepo zaključene ceste morajo imeti obračališča.
(6) Gradnja mostov in cest v območju vodotokov ne sme posegati v pretočni profil vodnega telesa. Varnost pred stoletnimi
visokimi vodami mora biti zagotovljena z minimalno 50 cm proste višine med objektom in višinsko koto stoletnih vod.
(7) Avtobusna postajališča morajo biti urejena izven vozišča javnih cest in v skladu s predpisi o tehničnih normativih in
minimalnih pogojih, ki jih morajo izpolnjevati avtobusna postajališča.
(8) V naseljih je treba ob lokalnih cestah izvesti hodnike za pešce in javno razsvetljavo.
(9) Obvezna je gradnja pločnikov ob lokalnih zbirnih cestah, praviloma pa se pločniki gradijo ob vseh lokalnih cestah v
naseljih. Obvezna je tudi izgradnja pločnikov ob javnih cestah, ki vodijo do objektov družbene javne infrastrukture, pri
čemer se prioritetno zagotovijo pločniki do vrtcev in osnovnih šol.
(10) Minimalna širina enosmerne kolesarske steze znaša 1,50 m in dvosmerne kolesarske steze 2,50 m. Minimalna širina
pločnika znaša 1,20 m.
(11) Dimenzija tipskega prečnega profila cestišča se določi glede na vrsto ceste, prometno obremenitev in projektno hitrost
v skladu s pravilnikom o projektiranju
(12) Dimenzijo tipskega prečnega profila vseh voznih površin je mogoče zmanjšati v primeru, če gradnjo prometnih površin
onemogoča legalno zgrajen objekt in ga ni mogoče ali smiselno porušiti. V primeru zmanjšanja elementov prečnega profila
se najprej v sprejemljivem obsegu zmanjša širina cestišča, potem kolesarske steze in nazadnje pločnika.
106. člen
(splošni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo in urejanje vodovodnega omrežja)
(1) Javno vodovodno omrežje je namenjeno oskrbi prebivalstva s pitno vodo in za sanitarne potrebe, zagotavljanju požarne
varnosti, tehnološkim potrebam ter javni rabi.
(2) Vodovodi za požarne namene so lahko javni ali interni. Za zagotavljanje požarne varnosti se na vodovodnem omrežju, v
odvisnosti od terenskih razmer, namestijo bodisi nadzemni ali podzemni hidranti. Hidrante je treba umeščati zunaj javnih
voznih ali pohodnih površin.
(3) Uporabniki industrijske vode morajo uporabljati zaprte sisteme z uporabo recikliranja porabljene vode.
(4) Vodo hran mora imeti dostopno pot. Najožja območja zajetij in vodo hranov morajo biti zavarovana z zaščitno ograjo za
preprečitev nepooblaščenega pristopa.
107. člen
(splošni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo in urejanje kanalizacijskega omrežja)
(1) Kanalizacijsko omrežje je namenjeno odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode iz stavb ter padavinske vode s
streh in utrjenih površin, tlakovanih ali z drugim materialom prekritih javnih površin.
(2) Novo kanalizacijsko omrežje mora biti zgrajeno v ločenem vodo tesnem sistemu.
(3) Odvajanje in čiščenje padavinske vode z javnih cest ter parkirišč in drugih voznih utrjenih ali tlakovanih površin, na
katerih se odvija motorni promet, se izvaja v skladu s področnimi predpisi. Ločeni kanalizacijski sistem za padavinsko
odpadno vodo ne sme biti priključen na obstoječi mešani sistem.
(4) Zadrževalni bazeni, ki zadržujejo viške padavinske vode, morajo biti izvedeni podzemno, pri čemer je treba zagotoviti
vsaj 1,0 m nad kritja z zemljino, lahko tudi z nad višanjem terena. Do zadrževalnega bazena je treba zagotoviti dovoz z
javne ceste. Nad zadrževalnim bazenom je dopustno urediti rekreacijske ali zelene površine, vključno z zasaditvijo
vegetacije.
(5) Čistilne naprave naj bodo dovolj oddaljene od strnjenih stanovanjskih površin oziroma tako, da se v največji možni meri
zmanjšajo vplivi čistilne naprave Lokacija naj omogoča morebitno razširitev čistilne naprave. Do čistilne naprave je treba
zagotoviti dovoz z javne ceste. Čistilna naprava mora biti praviloma zavarovana z zaščitno ograjo.
(6) Male komunalne čistilne naprave in nepretočne greznice morajo biti izvedene podzemno v skladu z veljavnimi predpisi.
Dopustna je tudi gradnja rastlinske čistilne naprave. Vsi navedeni objekti morajo biti locirani na parceli objekta ali na eni od
parcel več objektov, če naprava služi več objektom.
(7) Vsi individualni sistemi za odvajanje in čiščenje odpadne vode morajo biti redno vzdrževani in evidentirani pri izvajalcu
javne službe odvajanja in čiščenja odpadnih voda.
(8) Pri gradnji objektov je treba zagotoviti ponikanje čim večjega dela padavinske vode s pozidanih in tlakovanih površin.
Na območjih, kjer ponikanje zaradi značilnosti tal ni možno, se padavinska voda odvaja v kanalizacijo na podlagi pogojev
pristojnega organa oziroma upravljavca kanalizacijskega sistema, pri čemer naj se čim večji delež padavinske vode pred
odvodom v kanalizacijsko omrežje začasno zadrži na lokaciji (posebne ureditve na zelenih površinah parcele objekta stavbe
ali na parcelah večjega števila stavb, h katerim pripadajo).
(9) Padavinske vode iz objektov in njihovih funkcionalnih površin ni dopustno usmeriti na javne površine niti v naprave za
odvodnjavanje javnih površin.
108. člen
(splošni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo in urejanje elektroenergetskega omrežja)
(1) Gradnja novih in rekonstrukcija obstoječih elektroenergetskih vodov prenosnega omrežja napetostnega nivoja 35 kV in
več je dovoljena v koridorjih daljnovodov, pri čemer je gradnja oziroma rekonstrukcija daljnovodov v višji napetostni nivo
dopustna, če ne omejuje namenske rabe prostora, določene s tem OPN in so upoštevani tehnični predpisi o
elektromagnetnem sevanju.
(2) Elektroenergetsko distribucijsko omrežje napetostnega nivoja 20 kV in manj mora biti zgrajeno s podzemnimi kabli,
praviloma v kabelski kanalizaciji. Gradnja nadzemnih vodov, napetostnega nivoja 20 kV in manj, je dopustna le zunaj
strnjenih območij poselitve, razen v primerih, ko terenske razmere gradnje podzemnega voda ne omogočajo. Nadzemni
elektroenergetski vodi ne smejo potekati v vedutah na naravne in ustvarjene prostorske dominante.
(3)
-
Razdelilne transformatorske postaje se morajo izvesti z uporabo sodobnih tehnologij, ter tako da:
se vplivi na okolje zmanjšajo na minimum,
se zmanjšajo potrebne površine za postavitev objekta,
se vse stikalne in transformatorske naprave izvede v kvalitetno oblikovanih zaprtih objektih,
so vse razdelilne transformatorske postaje zaščitene pred nepooblaščenim dostopom,
se vse priključitve praviloma izvedejo s podzemnimi kabli.
(4) Transformatorske postaje so praviloma prosto stoječi objekti pravokotnega tlorisa, oziroma so v primeru gradnje večjih
objektov umeščene v objekt. Prosto stoječe transformatorske postaje morajo biti čim manjše, oblikovane kot tipski objekti
ali prilagojeni oblikovanju osnovnega objekta oziroma kot sestavni del z drugimi infrastrukturnimi objekti ali ureditvami, kot
so zbirna mesta za odpadke, nadstrešnice in podobno.
(5) V varovalnih pasovih daljnovodov je prepovedana gradnja nadzemnih objektov, v katerih se nahaja vnetljiv material in
parkiranje vozil, ki prevažajo vnetljive, gorljive in eksplozivne materiale. Za gradnjo drugih objektov, v varovalnih pasovih
prenosnih daljnovodov, je treba pridobiti pisno soglasje izvajalca gospodarske javne službe sistemskega operaterja
prenosnega omrežja.
(6) V varovalnih koridorjih elektroenergetskih vodov, objektov in naprav ter komunikacijskih oddajnih sistemov ni dopustna
gradnja objektov, ki zahtevajo povečano varstvo pred sevanjem, in sicer:
- stanovanjskih objektov,
- zdravilišč, okrevališč in turističnih objektov, namenjenih bivanju in rekreaciji,
- objektov vzgojno-varstvenega in izobraževalnega programa ter programa osnovnega zdravstvenega varstva,
- objektov, kjer se opravljajo upravne, trgovske, storitvene ali gostinske dejavnosti,
- otroških igrišč in javnih parkov, javnih zelenih in rekreacijskih površin, ki so namenjene zadrževanju večjega števila
ljudi.
(7) V varovalnih koridorjih elektroenergetskih vodov napetostnega nivoja 110 kV in več je na obstoječih objektih dopustno
vzdrževanje objektov ter gradnja pomožnih objektov, ki služijo obstoječemu objektu (garaže, parkirišča, lope).
(8) Za vse objekte, novogradnje, nadzidave, dozidave objektov in spremembe namembnosti, ki so namenjeni bivanju ter za
pomožne objekte, ki posegajo v elektroenergetske varovalne koridorje obstoječih daljnovodov, je treba pridobiti dokazilo
pooblaščene organizacije, da niso prekoračene mejne vrednosti dopustnih vrednosti elektromagnetnega sevanja v skladu s
predpisi.
109. člen
(splošni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo in urejanje javne razsvetljave)
Javne površine na območjih podrobne namenske rabe S, C, B, I, P, E ter ZK, ZS in ZP morajo biti opremljene z javno
razsvetljavo, skladno s funkcijo in pomenom posamezne površin in okoliških objektov. Pri tem je treba upoštevati predpise
glede preprečevanja svetlobnega onesnaženja in glede zmanjševanja porabe električne energije.
110. člen
(splošni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo in urejanje komunikacijskega omrežja)
(1) Komunikacijsko omrežje, mora biti izvedeno s podzemnimi kabli, praviloma v kabelski kanalizaciji. Zunaj strnjenih
območij poselitve je dopustna tudi gradnja nadzemnih vodov.
(2) Na območjih urejevalnih enot z namensko rabo S, C, B in I je treba zagotoviti ustrezno število komunikacijskih central in
komunikacijsko omrežje, tako da bo zagotovljena možnost prenosa signala za potrebe oskrbe objektov z najsodobnejšimi
komunikacijskimi storitvami.
(3) Objekte in naprave mobilne telefonije je treba umeščati v prostor tako, da se združujejo v obstoječe ali načrtovane
infrastrukturne koridorje in naprave. Objekte in trase komunikacijskih vodov mora potrditi strokovna služba občine.
(4) Gradnja objektov v koridorjih brezžičnih komunikacijskih povezav omrežij upravljavcev z javnim pooblastilom je
dovoljena samo do tiste višine, ki ne prekinja teh povezav.
(5) Pri načrtovanju objektov in naprav omrežja mobilne telefonije je treba upoštevati predpise s področja elektronskih
komunikacij in elektromagnetnega sevanja ter naslednje usmeritve in pogoje:
- objekte in naprave mobilne telefonije ni dopustno graditi v območjih enot urejanja prostora namenjenih stanovanjem
(S), drugim centralnim dejavnostim (C), namenjenih varstvu ter izobraževanju, kulturi, zdravstvu, zelenim površinam
(Z), na najboljših kmetijskih zemljiščih (K1) ter v območju površinskih voda (VC),
- gradnja objektov mobilne telefonije ni dopustna v območju 100 m pasu, merjeno od roba parcele objekta, navedenih
objektov in naprav – 12640 stavb za zdravstvo, 11 stanovanjskih stavb, 12630 stavb za izobraževanje in
znanstvenoraziskovalno delo ter otroških igrišč,
- objekte in naprave mobilne telefonije je izjemoma dopustno graditi na manj kvalitetnih kmetijskih in gozdnih zemljiščih
na podlagi soglasja ministrstva za kmetijsko in gozdarstvo,
- gradnja objektov mobilne telefonije na zavarovanih območjih naravne in kulturne dediščine ni dopustna, razen ob
soglasju pristojnih pooblaščenih javnih služb za ohranjanje narave in varstvo kulturne dediščine.
(6) Vizualni vpliv zgrajenih objektov na vidne kvalitete prostora naj bo čim manjši. Oblikovanje objektov (barve, oblika
stebrov in anten) mora biti čim bolj prilagojeno prevladujoči urbani in krajinski tipologiji ter naravnim danostim prostora.
111. člen
(splošni prostorski izvedbeni pogoji za objekte in ureditve za zbiranje in odstranjevanje odpadkov)
(1) Komunalne odpadke je treba zbirati v za to določenih posodah, smetnjakih, ki jih določi upravljavec javne službe v
skladu z veljavnimi področnimi predpisi.
(2) Zbirno mesto za komunalne odpadke mora biti pri novogradnjah praviloma v objektu ali na parceli objekta, h kateremu
pripada. Locirano naj bo na utrjeni površini z odtokom in zaščiteno z nadstrešnico. Praviloma služi zbirno mesto tudi kot
odjemno mesto.
(3) Odjemno mesto za komunalne odpadke mora biti dobro prometno dostopno in zunaj prometnih površin. V primeru, ko
odjemno mesto ni tudi zbirno mesto, je treba takoj po prevzemu odpadkov na odjemnem mestu, posode za zbiranje
odpadkov postaviti nazaj na zbirno mesto.
(4) Za ločeno zbiranje odpadkov se v skladu s predpisi na primerno dostopnih mestih, na utrjenih javnih površinah, locirajo
zbiralnice odpadkov, ekološki otoki. Ekološki otoki so praviloma razporejeni tako, da zajemajo gravitacijsko območje 300
prebivalcev.
(5) Zbirni center za odpadke mora biti zaradi dobre dostopnosti umeščen v bližini pomembnejših mestnih cest. Imeti mora
vratarnico, nadstrešek in ograjo. Zbirni center je lahko izveden tudi kot zaprt objekt. Zbirni center za odpadke je lahko
skupen za več občin hkrati, njegova lokacija se določi s sporazumom med občinami.
(6) Posebni odpadki se do njihove predaje pooblaščenemu podjetju ali do odvoza na odlagališče posebnih odpadkov,
skladiščijo v območju proizvodnih in obrtnih obratov, kjer so nastali ter v posebnih namensko zgrajenih skladiščih.
(7) Zbirni center za odpadke se lahko umestijo na enote urejanja prostora z naslednjo namensko rabo: IG, IP, IK, O.
Izjemoma je dopustna tudi gradnja teh objektov na drugih območjih, ob soglasju pristojne občinske strokovne službe.
4.6 Pogoji glede ohranjanja narave, varstva kulturne dediščine, okolja in naravnih dobrin
ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami
4.6.1 Naravne vrednote in kulturna dediščina
112. člen
(naravni spomeniki, naravne vrednote in varovana območja narave)
(1) Območja in objekti ohranjanja narave, ki so razglašeni z odloki ali določeni s posebnimi predpisi, se varujejo v skladu z
določili teh predpisov in jih ta odlok prevzema. Za posege na območja ohranjanja narave je treba pridobiti pogoje in
soglasja pristojnega organa za varovanje narave.
(2) Za posege na območjih in objektih iz prvega odstavka tega člena, je treba v primeru neskladja določb tega odloka s
pogoji organa pristojnega za ohranjanje narave, upoštevati pogoje tega organa.
113. člen
(varstvo kulturne dediščine)
(1) Za posege na območjih in objektih kulturnih spomenikov in kulturne dediščine je treba pridobiti pogoje in soglasja
pristojnega organa za varovanje kulturne dediščine.
(2) Če so določbe tega odloka v neskladju z varstvenim režimom nepremičnih kulturnih spomenikov, je treba upoštevati
varstveni režim nepremičnega kulturnega spomenika.
(3) Če so določbe tega odloka v nasprotju z varstvenim režimom registrirane kulturne dediščine, je treba upoštevati pogoje
organa, pristojnega za varstvo kulturne dediščine.
4.6.2 Varstvo okolja in naravnih dobrin
114. člen
(varovanje in izboljšanje okolja)
(1) Gradnja objektov, rekonstrukcije, dozidave in nadzidave ter spremembe namembnosti v obstoječih objektih ter druge
prostorske ureditve so dopustne, če ne povzročajo večjih motenj v okolju, kot so s predpisi dovoljene.
(2) Za posege, ki lahko pomembno vplivajo na okolje in so opredeljeni v okoljevarstvenih predpisih, je treba izvesti presojo
vplivov na okolje ter pridobiti okoljevarstveno soglasje pristojnega ministrstva.
(3) Pri obstoječih dejavnostih, ki imajo čezmerne vplive na okolje, je izvajanje dejavnosti pogojeno z njihovo sočasno
sanacijo.
115. člen
(varstvo zraka)
(1) Pri gradnji objektov in drugih prostorskih ureditvah je treba upoštevati predpise s področja varstva zraka.
(2) Pri posameznih obstoječih virih prekomernega onesnaženja zraka mora lastnik oziroma upravljavec vira onesnaženja
dvakrat letno meriti nivo onesnaženosti in izvesti ustrezno zaščito oziroma sanacijo.
116. člen
(varstvo voda)
(1) Pri gradnji objektov in urejanju površin je treba upoštevati določbe predpisov s področja varstva voda.
(2) Prostorske ureditve in dejavnosti, ki niso vezane na vodo, je treba umeščati izven območij, kjer je voda stalno ali
občasno prisotna, ter v ustreznem odmiku, tako da se pri obalno zemljišče ohranja nepozidano in javno dostopno.
(3) S prostorskimi ureditvami se ne sme poslabšati stanje voda in vodnega režima oziroma je treba zagotoviti izravnalne
ukrepe.
(4) Posegi na vodna zemljišča morajo biti izvedeni tako, da ne povzročajo sprememb morfoloških značilnosti voda in drugih
krajinskih kvalitet.
(5) Treba je ohranjati retenzijske sposobnosti območij in zagotavljati njihovo ponovno vzpostavitev, če je to mogoče.
Spreminjanje obsega retenzijskih površin ali vodnega režima je možno le ob izkazanem javnem interesu ter ob ustrezni
nadomestitvi teh površin in izvedbi izravnalnih ukrepov, ki zagotavljajo, da se ne poslabšujeta vodni režim in stanje voda.
(6) Nedopustno je povzročanje ovir za pretok visokih voda.
(7) Premostitve voda in gradnje na vodnem in priobalnem zemljišču se načrtujejo tako, da je
zagotovljena poplavna varnost in da se ne poslabšuje stanje vodnega režima in stanja voda.
(8) Pri načrtovanju poteka trase gospodarske javne infrastrukture je treba predvideti čim manjše število prečkanj
vodotokov. Na delih, kjer trasa poteka vzporedno z vodotokom, naj le-ta ne posega na priobalno zemljišče. Manjši odmiki
od zakonsko določenih so dopustni le izjemoma, na krajših odsekih, kjer so prostorske možnosti omejene, vendar na tak
način, da ne bo poslabšana obstoječa stabilnosti brežin vodotokov.
(9) Prečkanja vodov gospodarske javne infrastrukture pod strugo vodotoka morajo biti načrtovana tako, da se ne bo
zmanjšala prevodna sposobnost struge vodotoka.
(10) Gradnja namakalnih naprav in raba površinskih voda ali podtalnice za namakanje sta dovoljeni pod pogoji pristojne
službe za upravljanje in varstvo voda.
(11) Pri načrtovanju aktivnosti, posegih v prostor, je treba upoštevati meje priobalnih zemljišč 15 m in v naseljih 8 m od
meje vodnega zemljišča na vodotokih 1. reda ter 5 m oziroma v naseljih 3 m od meje vodnega zemljišča na vodotokih 2.
reda.
(12) Priobalno zemljišče se ugotavlja za vse vodotoke, tudi za potoke in vodne jarke, ki niso vrisani v kopije katastra, ter za
vodotoke v ceveh.
(13) Kadar vodotok ni vrisan na karti katastra oziroma je njegov potek prikazan linijsko, se območje priobalnega zemljišča
določi v sodelovanju s pristojnim organom za vodno gospodarstvo.
(14) Dopustne posege v pri obalno zemljišče določa zakon. Na pri obalnem zemljišču vodotoka mora biti omogočen dostop
in vzdrževanje vodotoka.
(15) Pri uporabi in skladiščenju nevarnih snovi in pri gradnji objektov morajo biti dela izvedena na način, ki onemogoča izliv
v vodotoke ali direktno v podtalnico ali v kanalizacijo.
(16) Za vsak poseg, ki bi lahko trajno ali začasno vplival na vodni režim ali stanje voda, je treba pridobiti pogoje oziroma
soglasje pristojnega organa za vode.
117. člen
(varstvo vodnih virov)
(1) Vse obstoječe vodne vire je treba varovati pred onesnaženjem in drugimi posegi v prostor v skladu s predpisi o
varovanju vodnih virov.
(2) Za gradnjo in druge prostorske ureditve na vodo varstvenih območjih je treba upoštevati državne in občinske predpise,
ki se nanašajo na ta območja.
(3) Za posege na vodo varstvenih območjih, ki so določena s predpisom, je treba v primeru neskladja tega odloka s pogoji
ministrstva, pristojnega za vode, upoštevati pogoje slednjega.
(4) Za posege v prostor na vodo varstvenem območju je treba pridobiti soglasje službe, pristojne za vode.
118. člen
(vododeficitarna območja)
Na vodo deficitarnih območjih so dopustne samo dejavnosti, ki ne potrebujejo velikih količin vode oziroma je večja poraba
upravičena iz okoljskega, prostorskega, tehnološkega in ekonomskega vidika.
119. člen
(varstvo tal in reliefa)
(1) Pri gradnji objektov in drugih prostorskih ureditvah je treba upoštevati predpise s področja varstva tal.
(2) Pri gradnji objektov in drugih prostorskih ureditvah je treba v največji možni meri ohranjati reliefne oblike ter urejati
poškodovana ali razgaljena tla na način, da se ohranja oziroma obnovi njihova plodnost in da so ustrezno zaščitena z
vegetacijo.
(3) Pri gradnji objektov je treba zgornji, rodovitni sloj tal odstraniti in deponirati ločeno od nerodovitnih tal ter ga uporabiti
za rekultivacije, zunanje ureditve ali izboljšanje drugih kmetijskih zemljišč.
120. člen
(varovani gozdovi)
(1) Varovani gozdovi so določeni s področnimi predpisi.
(2) V varovanih gozdovih je dopustno samo vzdrževanje obstoječih objektov ter prostorske ureditve, ki krepijo varovalno
funkcijo gozdov,sanitarna sečnja, sanacije erozijskih žarišč in usadov, malo površinska obnova panjevskih sestojev, v
skladu s predpisi iz prejšnjega člena ter s soglasjem Zavoda za gozdove Slovenije.
121. člen
(gozdovi s posebnim namenom )
(1) Gozdovi s posebnim namenom so opredeljeni s področnimi predpisi.
(2) Gradnje in druge prostorske ureditve znotraj območij gozdnih rezervatov so prepovedani, razen vzdrževanja poti,
postavitve informativnih tabel, vzdrževanje objektov kulturne dediščine ter izvajanje znanstveno-raziskovalnih del in del v
skladu z določbami predpisov iz prejšnjega člena ter s soglasjem Zavoda za gozdove Slovenije.
122. člen
(splošni prostorski izvedbeni pogoji za območja za raziskovanje mineralnih surovin)
Zaradi varovanja mineralnih surovin kot naravnega vira so, v območjih za raziskavo mineralnih surovin, dovoljeni le tisti
posegi, ki imajo za cilj vzdrževanje naravnega ravnovesja in obstoječe rabe prostora oziroma pridobivanje mineralnih
surovin, s soglasjem ministrstva, pristojnega za rudarstvo.
4.6.3 Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami
123. člen
(varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami)
(1) Gradnje in prostorske ureditve morajo biti izvedene tako, da zagotavljajo pogoje za varen umik ljudi in premoženja ter
zadostne prometne in delovne površine za intervencijska vozila v primeru naravne ali druge nesreče.
(2) Ob gradnji objektov in naprav, namenjenih oskrbi prebivalstva, javnemu prometu ter skladiščenju, proizvodnji oziroma
uporabi nevarnih snovi, nafte in njenih derivatov ter energetskih plinov, je treba v postopku za pridobitev gradbenega
dovoljenja izdelati študijo varnosti pred naravnimi in drugimi nesrečami.
(3) V primeru naravnih ali drugih nesreč večjega obsega je treba zagotoviti evakuacijo prebivalcev iz ogroženih območij ter
njihovo nastanitev v primerne objekte, rušenje neuporabnih objektov ter odstranjevanje ruševin.
(4) Zagotoviti je treba prostorske možnosti za pokop ljudi in živali. Pokop ljudi naj se v primeru nesreč izvaja na obstoječih
pokopališčih, ki morajo imeti zagotovljene prostorske možnosti za širitev. Pokop živali naj se v primeru nesreč izvaja na
ustreznih kmetijskih zemljiščih.
124. člen
(erozijska in plazovita območja)
(1) Območja, kjer ni bivališč ali ekonomsko učinkovitih gospodarskih dejavnosti, se prepuščajo naravni dinamiki. V
ogroženih območjih se ne načrtuje nove poselitve, infrastrukture ter dejavnosti oziroma prostorskih ureditev, ki bi lahko s
svojim delovanjem povzročile naravne nesreče ali povečale ogroženost prostora.
(2) Na erozijskih in plazovitih območjih so dovoljeni vsi zaščitni ukrepi, ki služijo stabiliziranju terena. Pred izvedbo zaščitnih
ukrepov je treba natančneje raziskati geomehanske lastnosti terena ter določiti potrebne zaščitne ukrepe, ki so lahko:
- preusmeritev vodotokov z območja plazenja tal,
- preoblikovanje terena na območjih plazenja tal,
- vsi posegi, ki služijo utrjevanju terena (izvedba podpornih zidov, injiciranje terena),
- vsi posegi, ki služijo odvodnjavanju terena,
- ter vsi drugi posegi, ki dodatno utrjujejo teren na območju plazenja tal.
(3) Na erozijskih območjih je prepovedano:
- poseganje v prostor na način, ki pospešuje erozijo in oblikovanje hudournikov,
- ogoljevanje površin,
- krčenje tistih gozdnih sestojev, ki preprečujejo plazenje zemljišč in snežne odeje, uravnavajo odtočne razmere ali kako
drugače varujejo nižje ležeča območja pred škodljivimi vplivi erozije, zasipavanje izvirov,
- nenadzorovano zbiranje ali odvajanje zbranih voda po erozivnih ali plazljivih zemljiščih,
- omejevanje pretoka hudourniških voda, pospeševanje erozijske moči voda in slabšanje ravnovesnih razmer,
- odlaganje in skladiščenje lesa in drugih materialov,
- zasipavanje z odkopnim ali odpadnim materialom,
- odvzemanje naplavin z dna brežin, razen zaradi zagotavljanja pretočne sposobnosti, hudourniške struge,
- vlačenje lesa.
(4) Na plazovitem območju se v zemljišče ne sme posegati tako, da bi se zaradi tega sproščalo gibanje hribin in ogrozila
stabilnost zemljišča. Prepovedano je:
- zadrževanje voda, predvsem z gradnjo teras, in drugi posegi, ki bi lahko pospešili zamakanje zemljišč,
- poseganje, ki bi lahko povzročilo dodatno zamakanje zemljišča in dvig podzemne vode,
- izvajati zemeljska dela, ki dodatno obremenjujejo zemljišče ali razbremenjujejo podnožje zemljišča,
- krčenje in večja obnova gozdnih sestojev ter grmovne vegetacije, ki pospešuje plazenje zemljišč.
(5) Za vse posege v erozijskih, plazljivih in plazovitih območjih je treba pridobiti soglasje pristojnih služb.
125. člen
(območja potresne ogroženosti)
Objekti morajo biti protipotresno grajeni na območju celotne občine in v skladu s cono potresne ogroženosti.
126. člen
(poplavna območja)
(1) Gradnja na poplavnem območju je dovoljena v skladu z veljavnimi področnimi predpisi ter ob upoštevanju študije
poplavne nevarnosti in ogroženosti.
(2) Vse ureditve za zagotavljanje poplavne varnosti se načrtujejo z državnim prostorskim načrtom (DPN) ali občinskim
podrobnim prostorskim načrtom (OPPN).
127. člen
(varstvo pred požarom)
(1) Pri načrtovanju gradenj in prostorskih ureditev je treba upoštevati požarna tveganja, ki so povezana s povečano
možnostjo nastanka požara zaradi uporabe požarno nevarnih snovi in tehnoloških postopkov, z vplivi obstoječih in novih
industrijskih objektov in tehnoloških procesov ter z možnostjo širjenja požara med posameznimi poselitvenimi območji.
(2) Pri gradnjah objektov in pri urejanju prostora je treba upoštevati prostorske, gradbene in tehnične predpise, ki urejajo
varstvo pred požarom. Za primer požara je treba zagotoviti zadostne odmike med objekti oziroma požarno ločitev objektov,
prometne/manipulacijske poti oziroma površine za intervencijska vozila ter vire za zadostno oskrbo z vodo za gašenje.
(3) Na območjih brez hidratnega omrežja je treba zagotoviti bazene ali druge ureditve, ki zagotavljajo požarno varnost.
(4) Gradnje in ureditve v prostoru morajo zagotavljati dovoz do vodotokov, hidrantov in požarnih bazenov.
(5) Obstoječe in nove urgentne poti morajo zagotavljati dostope intervencijskim vozilom z minimalnimi radij1 11,5 m ter
širino utrjenih poti 3,5 m, ob objektih 5,0 m.
128. člen
(ureditve za obrambne potrebe)
(1) Območja izključne rabe prostora za potrebe obrambe so območja, namenjena izključno za obrambne potrebe, na katerih
potekajo stalne aktivnosti, zlasti za razmestitev, usposabljanje in delovanje vojske. Na teh območjih so za potrebe obrambe
dovoljene vse prostorske ureditve ter gradnja objektov in ostale infrastrukture.
(2) Obrambne dejavnosti ne smejo povzročati negativnih vplivov na okolje, ki bi presegali dovoljene ravni oziroma
zmanjševali potenciale za druge rabe in dejavnosti v prostoru.
4.7 Splošni prostorski izvedbeni pogoji glede varovanja zdravja
129. člen
(arhitektonske ovire)
Pri izvajanju gradenj se mora zagotoviti dostop, vstop in uporaba brez grajenih in komunikacijskih ovir vsem ljudem, ne
glede na stopnjo njihove individualne telesne sposobnosti, v skladu s predpisi.
130. člen
(varstvo pred hrupom)
(1) Ta odlok, glede na občutljivost za škodljive učinke hrupa, določa stopnje varstva pred hrupom, ki so določene za
zmanjševanje onesnaževanja okolja s hrupom za posamezne površine.
I. stopnja varstva pred hrupom je določena za površine na mirnih območjih na prostem, ki potrebujejo povečano varstvo
pred hrupom.
II. stopnja varstva pred hrupom je določena za površine podrobnejše namenske rabe prostora, na katerih ni dopusten
noben poseg v okolje, ki je moteč zaradi povzročanja hrupa.
III. stopnja varstva pred hrupom je določena za površine podrobnejše namenske rabe prostora, na katerih so dopustni z
vidika hrupa manj moteči posegi v okolje.
IV. stopnja varstva pred hrupom je določena za stavbe na površinah podrobnejše namenske rabe, na katerih je dopusten
poseg v okolje, ki je lahko bolj moteč zaradi povzročanja hrupa.
Stopnje varstva pred hrupom, ki so določene za zmanjševanje onesnaževanja okolja s hrupom za posamezne površine so:
PNRP/Stopnja varstva pred hrupom
I.
II.
III.
območja stanovanj (S)
stanovanjske površine - mešano (SS)
x
stanovanjske površine – prostostoječe hiše (SSps)
x
stanovanjske površine – vrstne hiše in druga strnjena pozidava (SSs)
x
stanovanjske površine – večstanovanjska gradnja (SSvs)
x
površine podeželskega naselja – mešano (SK)
x
površine podeželskega naselja – vaško jedro (SKc)
x
stanovanjske površine za posebne namene (SB)
x
površine počitniških hiš (SP)
x
območja centralnih dejavnosti (C)
površine centralne dejavnosti (CU)
x
površine drugih centralnih dejavnosti (CD)
x
kulturnih dejavnosti (CDkd)
x
verskih dejavnosti (CDr)
x
vzgoja in izobraževanje (CDsb)
x
IV.
posebna območja (B)
površine za turizem (BT)
x
površine kampov (BTzs)
x
površine drugih območij (BD)
x
športni centri (BC)
x
območja proizvodnih dejavnosti (I)
poslovne in gospodarske cone (IG)
x
površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo (IK)
x
območja zelenih površin (Z)
površine za oddih, rekreacijo in šport (ZS)
x
parki (ZP)
pokopališča (ZK)
x
x
druge urejene zelene površine (ZD)
x
območja prometne infrastrukture (P)
površine cest (PC)
x
ostale prometne površine (PO)
x
ostale prometne površine – koridorji žičnic (POži)
x
območja ostale gospodarske javne infrastrukture
x
površine energetske infrastrukture (E, Evc, Es, Epc)
x
površine okoljske infrastrukture (O, Očn)
x
razpršena poselitev (A)
razpršena poselitev – mešana (A)
x
površine razpršene poselitve – planinske koče (Abt)
x
površine razpršene poselitve – pošitniški objekti (Asp)
x
površine razpršene poselitve – kmetije (Ask)
površine razpršene poselitve – stanovanjski objekti (Ass)
ostale namenske rabe prostora (K1, K2, G, VC)
x
x
x
(2) V IV. stopnji varstva pred hrupom je treba vse obstoječe stanovanjske objekte varovati ali urejati pod pogoji za III.
stopnjo varstva pred hrupom.
(3) V II. stopnji varstva pred hrupom se pas ob državnih in lokalnih cestah ureja pod pogoji za III. stopnjo varstva. Pas ob
državnih cestah znaša 25 m na vsako stran od osi državne ceste, pas ob lokalnih zbirnih cestah pa 15 m na vsako stran od
roba ceste.
(4) Na meji med I. in IV. stopnjo varstva pred hrupom ter na meji med II. in IV. stopnjo varstva pred hrupom mora biti
območje, ki obkroža IV. stopnjo varstva pred hrupom v širini z vodoravno projekcijo 1000 m in na katerem veljajo pogoji
varstva pred hrupom za III. stopnjo varstva pred hrupom.
(5) Pri novogradnjah objektov in drugih posegih v obstoječe objekte v varovalnih pasovih javnih cest je treba gradnje
objektov načrtovati z aktivno zaščito pred hrupom (zaščita oken, fasade).
(6) Pri novogradnjah, spremembah namembnosti in rekonstrukcijah obstoječih objektov v varovalnih pasovih obstoječih
javnih cest je treba vse posege načrtovati tako, da ne bo potrebna izvedba dodatnih protihrupnih ukrepov zaradi prometa
na cesti.
(7) Stopnje varstva pred hrupom so lahko izjemoma presežene za javne prireditve, javne shode ali druge dogodke,na
katerih se uporabljajo zvočne ali druge naprave, za kar je treba pridobiti soglasje pristojnega urada.
(8) Če je vir hrupa cesta, železniška proga ali druga prometna infrastruktura, mora upravljavec teh virov hrupa zagotoviti
izvedbo ukrepov za zmanjšanje emisije hrupa v okolje in prilagoditi pretok vozil na stopnjo, ki ne povzroča čezmerne
obremenitve okolja s hrupom.
131. člen
(varstvo pred elektromagnetnim sevanjem)
(1) Gradnja objektov ali naprav ter razmestitev dejavnosti, ki so vir elektromagnetnega sevanja, ne sme presegati
obremenitev okolja, ki jih določa predpis o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju.
(2) Za gradnjo objektov, ki so viri elektromagnetnega sevanja, je treba izdelati oceno vplivov na okolje in pridobiti soglasje
skladno z področno zakonodajo.
(3) Za vse objekte, novogradnje, nadzidave, dozidave objektov, namenjenih za stalno oz. občasno prebivanje ter za
pomožne objekte, ki posegajo v elektroenergetske koridorje obstoječih oz. predvidenih daljnovodov, je treba predložiti
dokazilo pooblaščene organizacije, da mejne vrednosti elektromagnetnega sevanja niso oziroma ne bodo prekoračene.
132. člen
(varovanje pred svetlobnim onesnaženjem)
(1) Pri osvetljevanju objektov je treba upoštevati ukrepe za zmanjševanje emisije svetlobe v okolje, ki jih določajo predpisi
s področja svetlobnega onesnaženja okolja.
(2) Prepovedana je trajna uporaba svetlobnih snopov kakršnekoli vrste in oblike, mirujočih ali vrtečih, usmerjenih proti
nebu ali proti površinam, ki bi jih lahko odbijale proti nebu.
133. člen
(zagotavljanje ustreznega osončenja)
Pri vseh stanovanjskih bivalnih prostorih, bivalna kuhinja, dnevna soba, otroška soba, je treba zagotoviti minimalno
zahtevano osončenje, skladno z veljavno zakonodajo.
4.8 Splošni prostorski izvedbeni pogoji na območjih razpršene gradnje
134. člen
(stavbišča objektov razpršene gradnje na ne stavbnih zemljiščih)
(1) Objekti razpršene gradnje so vsi z upravnim dovoljenjem zgrajeni objekti izven stavbnih zemljišč.
(2)
-
Na zakonito zgrajenih objektih razpršene gradnje iz prvega odstavka tega člena so dopustni:
rekonstrukcija in dozidava brez novih bivalnih enot ob upoštevanju vseh določil tega odloka,
vzdrževanje objektov,
odstranitev objektov,
komunalna in oblikovna sanacija objektov.
(3) Na parceli objekta razpršene gradnje so, izmed nezahtevnih in enostavnih objektov, dovoljeni objekti, ki so dopustni za
namensko rabo SS.
(4) Za objekte razpršene gradnje veljajo posebni prostorski izvedbeni pogoji kot jih določa ta odlok.
135. člen
(nelegalna gradnja)
Nelegalne gradnje in objekti se obravnavajo v skladu z zakonom in po določilih tega odloka.
5 PODROBNI PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI
(1)
-
136. člen
(klasifikacija objektov in rab glede na namen)
V tem poglavju so glede na vrsto in členitev podrobnejše namenske rabe, določeni:
dopustni objekti,
dopustne gradnje in druga dela,
dopustne dejavnosti,
dopustni nezahtevni in enostavni objekti,
prostorski izvedbeni pogoji glede lege objektov, njihove velikosti in zmogljivosti,
prostorski izvedbeni pogoji glede oblikovanja.
(2) Dopustni in pogojno dopustni objekti so določeni glede na njihov namen oziroma njihovo prevladujočo rabo.
137. člen
(dopustne dejavnosti po namenski rabi prostora)
(1) Skladno s standardno klasifikacijo dejavnosti iz leta 2008 so s tem odlokom na območju predvidnega OPN v splošnem
dopustne vse spodaj navedene dejavnosti:
ŠIFRA
A
01.110
01.130
01.160
01.190
01.210
01.240
01.250
DEJAVNOST
kmetijstvo, gozdarstvo, lov in ribištvo
pridelovanje žit (razen riža), stročnic in oljnic
pridelovanje zelenjadnic, melon, korenovk in gomoljnic
pridelovanje rastlin za vlakna
pridelovanje cvetja in drugih enoletnih rastlin
vinogradništvo
gojenje pečkatega in koščičastega sadja
gojenje drugih sadnih dreves in grmovnic
PNRP
K1, K2
K1, K2
K1, K2
IK, K1, K2
K1, K2
K1, K2
K1, K2
01.270
01.280
01.300
01.410
01.420
01.430
01.450
01.460
01.470
01.500
01.610
01.620
01.630
01.640
01.700
02.100
02.200
02.300
02.400
03.120
03.220
C
10.110
10.120
10.130
10.300
10.400
10.500
10.600
10.700
10.800
10.900
11.000
13.100
13.200
13.300
13.910
13.920
13.930
13.940
13.950
gojenje rastlin za izdelavo napitkov
gojenje začimb, aromatskih in zdravilnih rastlin
razmnoževanje rastlin
prireja mleka
druga govedoreja
konjereja
reja drobnice
prašičereja
reja perutnine
mešano kmetijstvo
storitve za rastlinsko pridelavo
storitve za živinorejo, razen veterinarskih storitev
priprava pridelkov
obdelava semen
lovstvo
gojenje gozdov in druge gozdarske dejavnosti
sečnja
nabiranje gozdnih dobrin, razen lesa
storitve za gozdarstvo
sladkovodno ribištvo
gojenje sladkovodnih organizmov (rib, rakov, školjk)
predelovalne dejavnosti
proizvodnja mesa, razen perutninskega
proizvodnja perutninskega mesa
predelava mesnih izdelkov
vse dejavnosti vezene na predelavo in konzerviranje sadja in zelenjave
vse dejavnosti vezane na proizvodnjo rastlinskih in živalskih olj in maščob
vse dejavnosti vezane na predelavo mleka
vse dejavnosti vezane na mlinarstvo, proizvodnjo škroba in škrobnih izdelkov
vse dejavnosti vezane na proizvodnjo pekarskih izdelkov in testenin
vse dejavnosti vezane na proizvodnjo drugih prehrambnih izdelkov
vse dejavnosti vezane na proizvodnjo krmil in hrane za domače živali
vse dejavnosti vezane na proizvodnjo pijač
vse dejavnosti vezane na pripravo in predenje tekstilnih vlaken
vse dejavnosti vezane na tkanje tekstilij
vse dejavnosti vezane na dodelavo tekstilij
proizvodnja pletenih in kvačkanih izdelkov
proizvodnja končnih tekstilnih izdelkov, razen proizvodnje oblačil
proizvodnja preprog
proizvodnja vrvi, vrvic in mrež
proizvodnja netkanih tekstilij in izdelkov iz njih, razen proizvodnje oblačil
13.960
13.990
14.000
15.000
16.000
17.000
18.100
22.110
22.190
22.210
22.220
proizvodnja tehničnega in industrijskega tekstila
proizvodnja drugje nerazvrščenih tekstilij
vse dejavnosti vezane na proizvodnjo oblačil
vse dejavnosti vezane na proizvodnjo usnja, usnjenih in sorodnih izdelkov
vse dejavnosti vezane na obdelavo in predelavo lesa ter proizvodnjo izdelkov iz lesa, plute, slame in
protja
vse dejavnosti vezane na proizvodnjo papirja in izdelkov iz papirja
tiskarstvo in z njim povezane storitve
proizvodnja in obnavljanje gumijastih plaščev in zračnic za vozila
proizvodnja drugih izdelkov iz gume
proizvodnja plošč, folij, cevi in profilov iz plastičnih mas
proizvodnja embalaž iz plastičnih mas
22.230
22.290
23.110
23.120
23.130
23.310
23.320
23.410
23.610
23.620
23.700
24.310
24.320
24.330
24.340
25.100
25.200
25.300
25.500
25.600
proizvodnja izdelkov iz plastičnih mas za gradbeništvo
proizvodnja drugih izdelkov iz plastičnih mas
proizvodnja ravnega stekla
oblikovanje in obdelava ravnega stekla
proizvodnja votlega stekla
proizvodnja keramičnih ploščic in oblog
proizvodnja strešnik, opeke in drugih gradbenih izdelkov iz žgane gline
proizvodnja gospodinjske in okrasne keramike
proizvodnja betonskih izdelkov za gradbeništvo
proizvodnja izdelkov iz mavca za gradbeništvo
obdelava naravnega kamna
hladno vlečenje profilov
hladno valjenje trakov
hladno oblikovanje profilov in pregibanje
hladno vlečenje žic
vse dejavnosti vezane na proizvodnjo gradbenih kovinskih izdelkov
vse dejavnosti vezane na proizvodnjo kotlov za centralno ogrevanje ter rezervoarjev in cistern
vse dejavnosti vezene na proizvodnjo parnih kotlov
vse dejavnosti vezane na kovanje, stiskanje, vtiskovanje in valjanje kovin
vse dejavnosti vezane na površinsko obdelavo in prekrivanje kovin
K1, K2
K1, K2
IK, K1, K2
SK, Ask, IK, K1, K2
SK, Ask, IK, K1, K2
SK, Ask, IK, K1, K2
SK, Ask, IK, K1, K2
SK, Ask, IK, K1, K2
K1, K2
SK, Ask, IK
SK, Ask, IK
SK, Ask, IK
SK, Ask, IK
SK, Ask, IK
G
IK, G
G, Gk
G
SK, Ask, CU, IG, G
VC
IK
IK, IG, SSig, SK, SKc Ask
IK, IG, SK, Ask, SS. A
IK, IG, SK, Ask, SS, A
IK, IG, SK, Ask
IG, SK, Ask
IG, SK, Ask
IG, SK, Ask
IG, SK, Ask
IG, SSig SK, SKc, Ask, SS, A
IG
IK, IG, SK, Ask
IG
IG, CU, SS
IG
IG
IG
IG
IG
IG
IG
IG
IG
IG
IG
IG, SK, Ask
IG
IG
IG, SK, Ask
IG, SSig
IG, SSig
IG, SSig
IG, SSig
IG, SSig
IG, SSig
IG, SSig
IG, SSig
IG, SSig
25.700
25.900
26.200
26.300
26.400
26.500
26.700
27.110
27.310
27.320
27.330
27.400
27.500
28.000
29.000
30.120
30.910
30.920
30.990
31.000
32.000
33.000
D
35.111
35.119
35.120
35.130
35.140
35.220
35.230
35.300
E
36.000
37.000
38.100
38.210
38.300
39.000
F
41.000
42.000
vse dejavnosti vezane na proizvodnjo priborov, ključavnic, okovja in raznega orodja
proizvodnja drugih kovinskih izdelkov
proizvodnja računalnikov in perifernih naprav
proizvodnja komunikacijskih naprav
proizvodnja elektronskih naprav za široko uporabo
proizvodnja merilnih, preizkuševalnih, navigacijskih instrumentov in naprav ter ur
proizvodnja optičnih instrumentov in fotografske opreme
proizvodnja elektromotorjev, generatorjev in transformatorjev
proizvodnja optičnih kablov in žic
proizvodnja drugih električnih kablov in žic
proizvodnja vtičnic, stikal in drugih naprav za ožičenje
proizvodnja naprav in opreme za razsvetljavo
proizvodnja gospodinjskih naprav
vse dejavnosti vezane na proizvodnjo drugih strojev in naprav
vse dejavnosti vezane na proizvodnjo motornih vozil, prikolic in polprikolic
proizvodnja čolnov za razvedrilo in šport
proizvodnja motornih koles
proizvodnja koles in invalidskih vozičkov
proizvodnja vprežnih in drugih vozil
vse dejavnosti vezane na proizvodnjo pohištva
vse dejavnosti vezane na druge raznovrstne predelovalne dejavnosti
vse dejavnosti vezane na popravila in montažo strojev ter naprav
oskrba za električno energijo, plinom in paro
proizvodnja električne energije v hidroelektrarnah
druga proizvodnja električne energije
prenos električne energije
distribucija električne energije
trgovanje z električno energijo
oskrba plinastih goriv po plinovodni mreži
trgovanje s plinastimi gorivi
oskrba z vročo vodo in paro
oskrba z vodo, ravnanja z odplakami in odpadki ter saniranje okolja
zbiranje, prečiščevanje in distribucija vode
ravnanje z odplakami (meteorne, fekalne in industrijske)
vse dejavnosti vezane na zbiranje in odvoz odpadkov
ravnanje z nenevarnimi odpadki
vse dejavnosti vezane na pridobivanje sekundarnih surovin
saniranje okolja in drugo ravnanje z odpadki
gradbeništvo
vse dejavnosti vezane na gradnjo stavb
vse dejavnosti vezane na gradnjo gradbeno-inženirskih objektov
43.000
G
45.000
46.000
47.000
H
49.310
49.320
49.391
49.392
49.410
49.420
49.500
51.100
52.100
52.210
52.230
52.240
52.290
53.100
53.200
I
55.000
56.000
J
58.000
59.110
59.120
59.130
59.140
59.200
vse dejavnosti vezane na specialno gradnjo
trgovina ter vzdrževanje in popravila motornih vozil
vse dejavnosti vezane na trgovino z motornimi vozili in popravila motornih vozil
vse dejavnosti vezane na posredništvo in trgovino na debelo, razen trgovine z motornimi vozili
vse dejavnosti vezane na posredništvo in trgovino na drobno, razen trgovine z vozili
promet in skladiščenje
mestni in primestni kopenski potniški promet
obratovanje taksijev
medkrajevni in drug cestni potniški promet
obratovanje žičnic
cestni tovorni promet
selitvena dejavnost
cevovodni transport
potniški zračni promet
skladiščenje
spremljajoče storitvene dejavnosti v kopenskem prometu
spremljajoče storitvene dejavnosti v zračnem prometu
pretovarjanje
špedicija in druge spremljajoče prometne dejavnosti
izvajanje univerzalne poštne storitve
druga poštna in kurirska dejavnost
gostinstvo
vse dejavnosti vezane na gostinske nastanitvene dejavnosti
vse dejavnosti vezane na strežbo jedi in pijač
informacijske in komunikacijske dejavnosti
vse dejavnosti vezane na založništvo
produkcija filmov, video filmov in televizijskih oddaj
post produkcijske dejavnosti pri izdelavi filmov, video filmov in televizijskih oddaj
distribucija filmov, video filmov in televizijskih oddaj
kinematografska dejavnost
snemanje in izdajanje zvočnih zapisov in muzikali
IG, SSig
IG, SSig
IG, SSig
IG, SSig
IG, SSig
IG, SSig
IG, SSig
IG, SSig
IG, SSig
IG, SSig
IG, SSig
IG, SSig
IG, SSig
IG, SSig
IG, SSig
IG, SSig
IG, SSig
IG, SSig
IG, SSig
IG, SSig, SK, Ask
IG, SSig
IG, SK, Ask, SS, SSig
E, Evc
E, Es
E
E
CU, E
E
CU, E
E
O
O
O
O
O
O, LN
SS, CU, BT, BD
*
S, CU, BT, BD
IG, SK, Ask, Ass, SS
S, CU, BD
S, CU, BD
PC, PO
PC, PO
PC, PO
POži
PC, PO
PC, PO
O, E
PL
IG, IK, PO
IG, IK, CU, S
IG, BT, ZS
IG, IK, PO
IG, IK, PO
*
*
SK, Ask, BT, BTzs, C
SK, Ask, BT, BTzs, C
CU
CU, SS
CU, SS
CU, SS
CU, BD
CU, SS
60.000
61.000
62.000
63.000
K
64.000
65.000
66.000
L
68.000
M
69.000
70.000
71.000
72.000
73.000
74.000
75.000
N
77.000
78.000
79.000
80.000
81.000
82.000
O
84.110
84.120
84.130
84.210
84.230
84.240
84.250
P
85.100
85.200
85.310
85.320
85.400
85.421
85.500
vse dejavnosti vezane na radijsko in televizijsko dejavnost
vse dejavnosti vezane na telekomunikacijsko dejavnost
vse dejavnosti vezane na računalniško programiranje, svetovanje in druge s tem povezane dejavnosti
vse dejavnosti vezane na druge informacijske dejavnosti
finančne in zavarovalniške dejavnosti
vse dejavnosti finančnih storitev
vse dejavnosti zavarovanja, pozavarovanja in pokojninskih skladov, razen socialne varnosti
vse pomožne dejavnosti za finančne in zavarovalniške storitve
poslovanje z nepremičninami
vse dejavnosti vezane na poslovanje z nepremičninami
strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti
vse dejavnosti vezane na pravne in računovodske storitve
vse dejavnosti vezane na dejavnost uprav podjetji ter na podjetniško in poslovno svetovanje
vse dejavnosti vezane na arhitekturno in tehnično projektiranje
vse dejavnosti vezane na znanstveno raziskovalno in razvojno dejavnost
vse dejavnosti vezene na oglaševanje in raziskavo trga
vse dejavnosti vezane na druge strokovne in tehnične dejavnosti
veterinarstvo
druge raznovrstne poslovne dejavnosti
vse dejavnosti vezane na dajanje v najem in zakup
vse zaposlovalne dejavnosti
vse dejavnosti potovalnih agencij, organizatorjev potovanj in s potovanji povezane dejavnosti
vse dejavnosti vezane na varovanje in poizvedovanje
vse dejavnosti vezane na oskrbo stav in okolic
vse pisarniške in spremljajoče poslovne storitvene dejavnosti
dejavnosti javne uprave in obrambe ter dejavnost obvezne socialne varnosti
splošne dejavnosti javne uprave
urejanje zdravstva, izobraževanja, kulturnih in drugih soc. storitev, razen socialne varnosti
urejanje gospodarskih področij za učinkovitejše poslovanje
urejanje notranjih zadev
sodstvo
dejavnosti za javni red in varnost
zaščita in reševanje pri požarih in naravnih nesrečah
izobraževanje
predšolska vzgoja
osnovnošolsko izobraževanje
srednješolsko splošno izobraževanje
srednješolsko poklicno in strokovno izobraževanje
posrednješolsko izobraževanje
višješolsko izobraževanje
drugo izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje
85.530
85.600
Q
86.210
86.220
86.230
86.240
86.901
86.909
87.000
88.000
R
90.000
91.000
93.110
93.120
93.130
93.190
93.210
93.292
93.299
S
94.000
95.000
96.000
T
97.000
98.000
dejavnost vozniških šol
pomožne dejavnosti za izobraževanje
zdravstvo in socialno varstvo
splošna zunaj bolnišnična zdravstvena dejavnost
specialistična zunaj bolnišnična zdravstvena dejavnost
zobozdravstvena dejavnost
druge dejavnosti za zdravje
alternativne oblike zdravljenja
druge zdravstvene in zobozdravstvene dejavnosti
vse dejavnosti vezane na socialno varnost z nastanitvijo
vse dejavnosti vezane na socialno varnost brez nastanitve
kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti
vse dejavnosti vezane na kulturne in razvedrilne dejavnosti
vse dejavnosti knjižnic, arhivov, muzejev ter vse druge kulturne dejavnosti
obratovanje športnih objektov
dejavnosti športnih klubov
obratovanje fitnes objektov
druge športne dejavnosti
dejavnosti zabaviščnih parkov
dejavnosti alpskih in nordijskih smučarskih centrov
druge dejavnosti za prosti čas
druge dejavnosti
vse dejavnosti vezane na dejavnosti članskih organizacij
vse dejavnosti vezane na popravila računalnikov in izdelkov za široko rabo
vse druge storitvene dejavnosti
dejavnosti gospodinjstev z zaposlenim hišnim osebjem
vse dejavnosti vezane na dejavnosti gospodinjstev z lastnim osebjem
vse dejavnosti vezane na raznovrstno proizvodnjo za lastno rabo
CU, SS
CU, SS
S, C, A, IG, BD
S, C, A, IG, BD
CU
CU
CU, SS, Ass, BD
CU, SS, Ass, BD
CU, IG
CU, IG
S, C, A
C
SS, CU, Ass
SS, CU, Ass
SS, CU, Ass
SS, CU, Ass
CU
SS, CU, Ass, BD, SK
SS, CU, Ass
SS, CU, Ass
SS, CU, Ass, BD
CU
CU
CU
CU
CU
CU
CU, N
CU
CU
CU
CU
CU
CU
CU, SB
CU, SB, SS
CU, SB, SS
CU, SS
CU, SS
CU, SS
CU, SS
CU, SS, Ass, SK, Ask, A
CU, SS
SB
SB
CU
CU
ZS
CU, ZS, SS, SK
CU, SS, SK
CU, ZS,
ZS
ZS, K2
ZS, ZD
CU, IG, ZS, SS, SK
CU, IG, ZS, SS, SK
CU, IG, ZS, SS, SK
SK, Ask, S
SK, Ask
Opomba: V besedilu preglednice pomenijo … nadaljevanje besedila kot je navedeno po standardni klasifikaciji. Oznake S, C, I, B, P, Z, A označujejo splošni PNRP, kar pomeni, da je
opredeljena dejavnost dopustna v vseh PNRP-jih za rabo, kot so bili določeni s tem odlokom. * pomeni, da je dejavnost dopustna v vseh PNRP brez izjeme in brez omejitve.
(2) Na območjih posamezne rabe prostora so dopustne dejavnosti skladne s spodnjo preglednico.
ŠIFRA
G
G45
G46
G47
I
I55
I56
J
J58
J59
J60
J61
J62
J63
K
K64
K65
K66
L
L68
M
M69
M70
M71
M72
M73
M74
M75
DEJAVNOST
TRGOVINA,
VZDRŽEVANJE
trgovina z motornimi
vozili in popravila
motornih vozil
posredništvo in
trgovina na debelo,
razen z motornimi
vozili
trgovina na drobno,
razen z motornimi
vozili
PNRP
SSps
SSs
SSvs
SB
SK
SKcd
*2
SP
CU
CD
CDsb
CDkd
CDr
IP
IG
IK
*2
•
•
•
•
•
•
•
•
•
BT
BD
BC
•
•
•
•
•
•
•
•
•
*1
*1
*1
*1
*2
*1
*2
*1
*1
*1
*1
*2
*1
•
•
*3
*3
*3
•
*3
*3
•
•
*3
*3
*3
•
*3
•
•
•
*1
*1
*1
*1
*1
*1
•
*2
•
•
•
•
*1
*1
*1
*1
*1
*1
•
*2
•
•
•
•
*1
*1
*1
*1
*1
*1
•
*2
•
•
•
•
*1
*1
*1
*1
*1
*1
•
*2
•
•
•
•
*1
*1
*1
*1
*1
*1
•
*2
•
•
•
•
*1
*1
*1
*1
*1
*1
•
*2
•
•
•
•
*1
*1
*1
*1
*1
*1
•
*2
•
•
•
•
*1
*1
*1
*1
*1
*1
•
*2
•
•
•
•
*1
*1
*1
*1
*1
*1
•
*2
•
•
•
•
*1
*1
*1
*1
*1
*1
•
*2
•
•
•
•
*1
*1
*1
*1
*1
*1
•
*2
•
•
•
•
*1
*1
*1
*1
*1
*1
•
*2
•
•
•
•
*1
*1
*1
*1
*1
*1
•
*2
•
•
•
•
*1
*1
*1
*1
*1
*1
•
*2
•
•
•
•
*1
*1
*1
*1
*1
*1
•
*2
•
•
•
•
*1
*1
*1
*1
*1
*1
*1
*1
*1
*1
*1
*1
•
•
*2
•
•
•
•
•
•
•
•
GOSTINSTVO
gostinske
nastanitvene
dejavnosti
dejavnost strežbe
jedi in pijač
INFORMACIJE IN
KOMUNIKACIJSKE
DEJAVNOSTI
založništvo
dejavnosti v zvezi s
filmi, video- in
zvočnimi zapisi
radijska in
televizijska
dejavnost
telekomunikacijske
dejavnosti
računalniško
programiranje,
svetovanje in druge
s tem povezane
dejavnosti
druge informacijske
dejavnosti
FINANČNE IN
ZAVAROVALNIŠKE
DEJAVNOSTI
dejavnosti finančnih
storitev, razen
zavarovalništva in
dejavnosti
pokojninskih skladov
dejavnosti
zavarovanja,
pozavarovanja in
pokojninskih
skladov, razen
obvezne socialne
varnosti
pomožne dejavnosti
za finančne in
zavarovalniške
storitve
POSLOVANJE Z
NEPREMIČNINAMI
poslovanje z
nepremičninami
STROKOVNE,
ZNANSTVENE IN
TEHNIČNE
DEJAVNOSTI
pravne in
računovodske
dejavnosti
dejavnost uprav,
podjetij, podjetniško
in poslovno
svetovanje
arhitekturno in
tehnično
projektiranje,
tehnično
preizkušanje in
analiziranje
znanstvena
raziskovalna in
razvojna dejavnost
oglaševanje in
raziskovanje trga
druge strokovne in
tehnične dejavnost
veterinarstvo
•
•
•
•
N
N77
N78
N79
N80
N81
N82
O
O84
P
P85
Q
Q86
Q87
Q88
R
R90
R91
R92
R93
S
S94
S95
S96
T
T97
T98
U
U99
DRUGE
RAZNOVRSTNE
DEJAVNOSTI
dajanje v najem in
zakup
Zaposlovalne
dejavnosti
dejavnost potovalnih
agencij,
organizatorjev
potovanj in s
potovanji povezanih
dejavnosti
varovanje in
poizvedovalne
dejavnosti
dejavnost oskrbe
stavb in okolice
pisarniške in
spremljajoče
poslovne storitvene
dejavnosti
DEJAVNOST JAVNE
UPRAVE IN
OBRAMBE,
DEJAVNOST
OBVEZNE SOCIALNE
VARNOST
dejavnost javne
uprave in obrambe,
dejavnost obvezne
socialne varnosti
IZOBRAŽEVANJE
izobraževanje
ZDRAVSTVO IN
SOCIALNO VARSTVO
zdravstvo
socialno varstvo z
nastanitvijo
socialno varstvo brez
nastanitve
KULTURNE,
RAZVEDRILNE IN
REKREACIJSKE
DEJAVNOSTI
kulturne in
razvedrilne
dejavnosti
dejavnost knjižnic,
arhivov, muzejev in
druge kulturne
dejavnosti
prirejanje iger na
srečo
športne in druge
dejavnosti za prosti
čas
DRUGE DEJAVNOSTI
dejavnost članskih
organizacij
popravila
računalnikov in
izdelkov za široko
rabo
druge storitvene
dejavnosti
DEJAVNOSTI
GOSPODINJSTEV Z
ZAPOSLENIM
HIŠNIM OSEBJEM,
PROIZVODNJA ZA
LASTNO RABO
dejavnost
gospodinjstev z
zaposlenim hišnim
osebjem
raznovrstna
proizvodnja
gospodinjstev za
lastno rabo
DEJAVNOST
EKSTERITORIALNIH
ORGANIZACIJ IN
TELES
dejavnost
eksteritorialnih
*1
*1
*1
*1
*1
*1
•
•
•
•
•
*1
*1
*1
*1
*1
*1
•
•
•
•
•
*1
*1
*1
*1
*1
*1
•
•
•
•
•
*1
*1
*1
*1
*1
*1
•
•
•
•
•
*1
*1
*1
*1
*1
*1
•
•
•
•
•
*1
*1
*1
*1
*1
*1
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
*1
*1
*1
*1
*1
*1
•
•
•
•
•
•
•
•
*1
*1
*1
*1
*1
*1
•
•
•
•
•
•
•
•
*1
*1
*1
*1
*1
*1
•
•
*1
*1
*1
*1
*1
*1
•
•
•
•
•
*1
*1
*1
*1
*1
*1
•
•
•
•
•
*2
*2
*2
*2
*2
*2
•
*1
*1
*1
*1
*1
*1
•
*1
*1
*1
*1
*1
*1
•
*1
*1
*1
*1
*1
*1
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
*2
•
*2
*2
*2
*9
*9
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
*9
*9
*9
*9
*9
•
*9
*2
•
*9
•
•
•
•
organizacij in teles
Opomba: *1 - do 50% BEP obstoječega objekta oziroma največ 100 m2 BEP, *2 - do 50% BEP obstoječega objekta oziroma največ 250 m2 BEP, *3 - gostilne do
250 m2 BEP; bifeji, točilnice, bari do 50 m2 BEP, *9 - samo če je dejavnost skladna z namembnostjo objekta, • doputno brez omejitev.
(3) Na območjih razpršene poselitve se lahko izvajajo dejavnosti, ki so za členitev podrobnejše namenske rabe enote
urejanja prostora (A, Ask, Ass, Asp), določene v tem odloku.
138. člen
(dopustni objekti zahtevni in manj zahtevni objekti po PNRP)
(1) Dopustni objekti v tem členu odloka so opredeljeni v skladu z Uredbo o uvedbi in uporabi enotne klasifikacije vrst
objektov in o določitvi objektov državnega pomena.
(2) Skladno z uredbo iz 1. odstavka tega člena tega odloka so po tem odloku v posamezni PNRP dovoljene naslednje
stavbe.
ŠIFRA
11100
11210
11211
11212
11300
12111
12112
12120
12201
12202
12203
12301
12303
12304
12410
12420
12510
12520
12600
12711
12712
12713
12714
12720
12730
12740
STAVBA
enostanovanjskih stavb
dvostanovanjskih stavb
tri-stanovanjskih in/ali večstanovanjskih stavb
stanovanjskih stavb z oskrbovanimi stanovanji
stanovanjskih stavb za posebne namene
hotelskih in podobnih stavb za kratkotrajno nastanitev
gostiln, restavracij in točilnic
drugih gostinske stavb za kratkotrajno namestitev
stavb javne uprave
stavb bank, pošt in zavarovalnic
drugih upravnih in pisarniških stavb
trgovskih stavb
bencinskih servisov
drugih stavb za storitvene dejavnosti
postaj, terminalov in stavb za izvajanje elektronskih komunikacij
nadzemnih in podzemnih garažnih stavb
industrijskih stavb
rezervoarjev, silosov in skladišč
vseh stavb splošnega družbenega pomena
stavb za rastlinsko pridelavo
stavb za rejo živali
stavb za spravilo pridelkov
drugih nestanovanjskih kmetijskih stavbe (čebelnjaki, sušilnice)
stavb za opravljanje verskih obredov in pokopaliških stavb (vežice, poslovilne
dvorane)
kulturnih spomenikov
drugih nestanovanjskih stavb, ki niso uvrščene drugje
PNRP
SS, SSps, SK, SKcd
SS, SSs, SSvs
SSvs
SB
SB
BT, BT, BTsp
CU, CD, SK, SKcd, SS
BT, BTsb, BTsp
CU, CD
CU, CD
CU, CD
BD, BT, CU
PO
CU, CD
CU, CD, IG, T
SS, SSs, SSvs, IG, CU, CD, BT, BT
IG
IG, IK, SK, SKcd
CU, CD
IK
SK, SKc, IK
SK, SKc, IK
SK, SKc, IK
ZK, ZKss
*
CU, CD, IG, BT
(3) Skladno z uredbo iz 1. odstavka tega člena, tega odloka, so po tem odloku v posamezni PNRP dovoljeni naslednji
gradbeno-inženirski objekti.
ŠIFRA
21110
21120
21410
21420
21520
21530
22110
22121
22122
22130
22140
22210
22221
22222
22223
22231
22232
22240
GRADBENO-INŽENISKI OBJEKT
avtocest, hitrih cest, regionalnih in glavnih cest
lokalnih cest, javnih poti ter ne kategoriziranih in gozdnih ceste
mostov in viaduktov
predorov in podhodov
pregrad in jezov
dovodnih in odvodnih kanalov ter namakalnih in osuševalnih sistemov
naftovodov in prenosnih plinovodov
prenosnih vodovodov
objektov za črpanje, filtriranje in zajem vode
prenosnih komunikacijskih omrežij
prenosnih elektroenergetskih vodov
distribucijskih plinovodi
distribucijskih cevovodov za pitno in tehnološko vodo
distribucijskih cevovodov za toplo vodo, paro in stisnjen zrak
vodnih stolpov, vodnjakov in hidrantov
cevovodov za odpadno fekalno in meteorno vodo
čistilnih naprav
distribucijskih elektroenergetskih vodov in distribucijskih telekomunikacijskih omrežij
23020
energetskih objektov
23040
24110
24122
24202
24203
24204
20205
drugih kompleksnih industrijskih objektov, ki niso uvrščeni drugje
športnih igrišč
drugih gradbeno-inženirskih objektov za šport, rekreacijo in prosti čas
objektov za varstvo pred škodljivim delovanjem voda na poplavno ogroženih območjih
odlagališč odpadkov
pokopališč
drugih gradbeno-inženirskih objektov, ki niso uvrščeni drugje
PNRP
*
*
*
*
VI
K1, K2
*
*
VI, O
*
*
*
*
*
*
*
O
*
SS, SSps, SSs, SSvs, SK, SKc, CU, CD, BT, BT, BTsp, BD,
BS, IG, E
IG
ZS, ZSss
ZS, ZD, ZP
VC, N
O
ZK
na vseh stavbnih zemljiščih
Opomba: * Na vseh stavbnih zemljiščih ter izjemoma na prvih in drugih kmetijskih zemljiščih ter gozdnih zemljiščih, če je za slednje podlaga za poseg
opredeljena v strateškem delu, grafičnih prilogah gospodarske javne infrastrukture in v drugih predpisih, ki urejajo področje prometne, okoljske, energetske in
telekomunikacijske infrastrukture.
139. člen
(dopustni nezahtevni in enostavni objekti po PNRP)
Skladno z uredbo, ki določa vrsto objektov glede na zahtevnost, veljavno z dnem uveljavitve tega odloka, je na posameznih
podrobnejših namenskih rabah dovoljenja gradnja naslednjih nezahtevnih in enostavnih objektov.
Dopustni nezahtevni objekti
1
Objekti za lastne potrebe
1.01
Drvarnica
1.02
Garaža
1.03
Steklenjak
1.04
Uta oziroma senčnica
1.05
Bazen
1.06
Lopa
1.07
Pretočna greznica
1.08
Nepretočna greznica
1.09
Utrjene dovozne poti
2
Ograje, ki niso namenjene reji in paši živali
3
Škarpe in podporni zidovi
4
Pomožni infrastrukturni objekti
4.01
Pločnik in/ali kolesarska steza ob cestišču
4.02
Postajališče
4.03
Bazne postaje za javne telekomunikacijske storitve
4.04
Pomožni objekti za spremljanje stanja v prostoru
4.04
Pomožni objekti vodne infrastrukture
4.05
Mala čistilna naprava
5
Pomožni kmetijsko-gozdarski objekti
5.01
Kozolec
5.02
Kmečka lopa
5.03
Rastlinjak
5.04
Silos
5.05
Skedenj
5.06
Gnojišče
5.07
Zbiralnik gnojnice ali gnojevke
5.08
Vodni zbiralnik
5.09
Betonsko korito
5.10
Poljska pot
5.11
Gozdna cesta
5.12
Grajena gozdna vlaka
5.13
Obora za rejo divjadi
6
Začasni, sezonski objekti za turizem in prireditve
6.01
Kiosk ali tipski zabojnik
6.02
Pomol
7
Spominska obeležja, ki niso del fasade stavbe
8
Objekti za oglaševanje
9
Prijavnica za vojaški nadzor na območju vojašnice
10
Objekt za telekomunikacijsko opremo
Dopustni enostavni objekti
1
Objekti za lastne potrebe
1.01
Nadstrešek
1.02
Rezervoar za utekočinjen plin ali nafto
1.03
Mala čistilna naprava
1.04
Zajetje, vrtina ali vodnjak za lastno oskrbo z vodo
1.05
Zbiralnik za kapnico
1.06
Enoetažni objekt
1.07
Dvorišča
2
Pomožni infrastrukturni cestni objekti
2.01
Objekt za odvodnjavanje ceste
2.02
Cestni snegolov
2.03
Objekt javne razsvetljave
2.04
Cestni silos
2.05
Varovalne in protihrupne ograje
3
Pomožni infrastrukturni letališki objekti
4
Pomožni infrastrukturni žičniški objekti
4.01
Objekt prometne ali varnostne signalizacije
4.02
Objekt za usmerjanje električne razsvetljave
4.03
Žičniški zabojnik
5
Pomožni infrastrukturni energetski objekti
5.01
Nizkonapetostno distribucijsko elektroenergetsko omrežje
PNRP
SS z
SS z
SS z
SS z
SS z
SS z
SS z
na
na
na
izjemo SSs, SSvs, SK, A
SS, BT, ZS,BC
vseh stavbnih zemljiščih
S, C, I, B, A, PC, PO, VI
/
VC, VI
S, C, I, B, O, Očn, A
*
SK, Ask, A,IK
SK, Ask, A,IK
SK, Ask, A,IK
SK, Ask, A, IK
SK, Ask, A, IK
SK, Ask, A, IK
SK, Ask, A, IK
SK, Ask, A, IK
SK, Ask, A, IK
SK, Ask, A, IK
SK, Ask, A, IK
SK, Ask, A, IK
SK, Ask, A, IK
SS, CU, CD, BT, BTzs, BD
VC, VI, Gvc, BT, BTzs
ZK pn na vseh stavbnih zemljiščih
**
/
/
PNRP
SS z
SS z
SS z
SS z
SS z
SS z
SS z
PC, PO
PC, PO
PC, PO, POži, ZS
PC, PO, POži, ZS
POži
5.02
5.03
5.04
5.05
5.06
5.08
6
7
7.01
7.02
7.03
7.04
7.05
7.06
7.07
7.08
7.09
8
9
10
10.01
10.02
10.03
10.04
10.05
10.06
10.07
11
11.01
11.02
11.03
11.04
11.05
11.06
11.07
11.08
11.09
11.10
11.11
11.12
11.13
11.14
11.15
12
12.01
12.02
12.03
12.04
12.05
12.06
13
13.01
13.02
13.03
13.04
13.05
13.06
13.07
13.08
13.09
14
14.01
14.02
14.03
14.04
14.05
14.05
14.06
15
16
16.01
16.02
Ločilno ali krmilno mesto na elektroenergetskih omrežjih
Signalno-zaščitni vod v elektroenergetskih omrežjih
Relejna hišica
Priključni plinovod za male kurilne naprave v enostanovanjskih stavbah
Priključek na distribucijsko plinsko omrežje
Tipski zabojnik za skladiščenje jeklen za utekočinjeni naftni plin
Telekomunikacijske antene ali oddajniki
Pomožni infrastrukturni komunalni objekti
Vodovodni priključek na javno vodovodno omrežje
Objekt s hidroforno postajo ali prečrpališčem
Kanalizacijski priključek na javno kanalizacijsko omrežje
Tipska ali montažna greznica
Mala komunalna čistilna naprava
Zbiralnica za ločeno zbiranje odpadkov (ekološki otok)
Cestni priključek na javno občinsko cesto
Vodno zajetje
Priključek na javno vročevod ali toplovod
Pomožni infrastrukturni objekti za spremljanje stanja v prostoru
Vrtina ali vodnjak za potrebe raziskav
Pomožni objekti za obrambo ter zaščito in reševanje
Prijavnica za vojaški nadzor na območju vojašnice
Nadstrešnica za motorna vozila
Objekt varnostne signalizacije
Objekt za usmerjanje električne razsvetljave
Antenski drog ali antenski stolp
Varovalna ograja
Helioport
Pomožni kmetijsko-gozdarski objekti
Čebelnjak
Gozdna učna pot
Grajena gozdna vlaka
Poljska pot
Ribnik kot vodno zajetje
Vrtina ali vodnjak za namakanje kmetijskih zemljišč
Krmišče
Molzišče
Hlevski izpust
Ograje za rejo in pašo živine
Rastlinjak za gojenje rastlin neposredno na kmetijskem zemljišču
Gozdna cesta
Kašča
Kozolec
Senik
Začasni objekti
Odprti sezonski gostinski vrt
Pokrit prostor za napihljivo konstrukcijo ali montažni šotor
Oder z nadstreškom
Pokrit prireditveni prostor
Cirkus
Začasna tribuna za gledalce na prostem
Vadbeni objekti namenjeni športu in rekreaciji na prostem
Travnato igrišče za šport in rekreacijo na prostem
Kolesarska steza utrjena z naravnim materialom
Planinska pot utrjena z naravnim materialom
Sprehajalna pot utrjena z naravnim materialom
Trim steza utrjena z naravnim materialom
Smučišče
Začasne montažne vlečnice
Športno strelišče
Vzletišče
Vadbeni objekti namenjeni obrambi ter zaščiti in reševanju
Plezalni in drugi podobni objekti namenjeni urjenju
Vadbeni prostor z napihljivo konstrukcijo ali montažnim šotorom
Vadbeni bunker
Vadišče na prostem
Zaklon
Zaklonilnik
Vojaško strelišče
Spominska obeležja, ki so sestavni del fasade objektov
Urbana oprema
Nadkrita čakalnica na avtobusnem ali drugem postajališču
Javna kolesarnica z nadstreškom
na
na
na
na
na
na
vseh
vseh
vseh
vseh
vseh
vseh
stavbnih zemljiščih
T
SS z izjemo SSvs, A
O
/
/
/
/
/
/
*
SK, Ask, A, IK
G
SK, Ask, A, IK
SK, Ask, A, IK
SK, Ask, A, IK
SK, Ask, A, IK
SK, Ask, A, IK
SK, Ask, A, IK
SK, Ask, A, IK
SK, Ask, A, IK
SK, Ask, A, IK
SK, Ask, A, IK
SK, Ask, A, IK
SK, Ask, A, IK
SK, Ask, A, IK
***; SK, Ask, A, IK
SK, Ask, A, IK
SK, Ask, A, IK
SK, Ask, A, IK
SK, Ask, A, IK
SK, Ask, A, IK
SK, Ask, A, IK
SS, CU, CD, BT, BTsb, BTzs, BD
****; na vseh stavbnih zemljiščih
ZS, ZSss, K2
K2
ZS, ZSss, K2
ZS, ZSss, K2
ZS, ZSss, G, Gzs, K2
SS, CU, CD, BT, BTzs, BD
G, K2
G, K2
ZS, G, K2
ZS, G, K2
ZS, G, K2
16.03
16.04
16.05
16.06
16.07
16.08
*
**
***
****
Javna telefonska govorilnica
Transparent
Skulptura ali druga prostorska inštalacija
Večnamenski kiosk ali tipski zabojnik
Vodnjak ali okrasni bazen
Otroško igrišče
na
na
na
na
na
na
vseh
vseh
vseh
vseh
vseh
vseh
ob upoštevanju 146. člena in 147.člena
po Odloku o oglaševanju (Ur. l. Rs, št. 109/07)
glede na zmogljivosti prostora tudi v C, Z in BT
tudi na K in G skladno s področno zakonodajo
140. člen
(PIP za gradnjo na stanovanjskih območjih)
(1) Območja osnovne namenske rabe, S - območja stanovanj, so namenjena bivanju in spremljajočim dejavnostim.
(2) Na območjih iz prvega odstavka tega člena veljajo naslednji posebni prostorski izvedbeni pogoji:
Namenska raba
S – območja stanovanj
podrobna
SS
SP
SK
namenska raba
stanovanjske površine, ki so
površine
površine podeželskega naselja, ki so
namenjene bivanju brez dejavnosti
počitniških hiš
namenjene površinam kmetij z dopolnilnimi
ali s spremljajočimi dejavnostmi
dejavnostmi in bivanju
členitev podrobne SSps
SSvs
SP
SK, SKc
SSig
namenske rabe
prostostoječa
strnjena gradnja
prostostoječa
podeželsko
stanovanjske z obrtno
gradnja
gradnja
naselje, vaško
ali drugo dejavnostjo
jedro
zelene površine
DI_DZP: 0.4
DI_DZP: 0.3
DI_DZP: 0.6
DI_DZP: 0.4
DI_DZP: 0.3
dopustna izraba
FZ: max 1.2
FZ: max 2.4
FZ: max 1.2
FZ: max 0.6
FZ: max 0.9
DI_FIO:max 0.4 DI_FIO: max 0.6 DI_FIO: max 0.2 DI_FIO: max 0.2
DI_FIO: max 0.4
H: max 10 m
H: max 10 m
H: max 8 m
H: max 10 m
H:max 10 m
pogoji za oblikovanje
gabariti
višinski gabarit:
- (K)+P+M ali (K)+P+1+M, če to dopušča zasnova naselja,
- višina slemena ne sme presegati višin slemen sosednjih objektov v oddaljenosti 50m od roba objekta
v enoti urejanja prostora,
- kota pritličja je na ravnem ali rahlo nagnjenem terenu (do 10%) največ 30 cm nad koto urejenega
terena ob objektu,
- tlorisni gabarit: podolgovat tloris min razmerje 1:1.4,
fasade
- elementi na fasadah so osno simetrično razporejeni, oblikovanje in horizontalna ter vertikalna
členitev fasad, strukturiranje in postavitev fasadnih odprtin in oblikovanje drugih fasadnih elementov
naj bo usklajeno s tradicionalnimi objekti,
- s prizidki je treba zagotoviti skladnost celotne podobe objekta,
- fasade so lahko horizontalno in vertikalno členjene, odprtine naj bodo praviloma pokončne oblike,
- fasade so lahko tudi lesene in obložene s kamnom; pri lesenih fasadah naj se uporabi rezan les,
- detajli na objektih naj bodo v območjih ohranjenih tradicionalnih objektov tradicionalni,
strehe
- simetrične dvokapnice z naklonom v smeri daljše stranice, naklon 28° do 45° stopinj,
- smer slemena mora biti vzporedna z daljšo stranico,
- širina napušča na stanovanjskih objektih je minimalno 60 cm,
- več kapne (štirikapne) strehe so dovoljene le v primeru, kadar je smiselno optično zmanjšanje
volumna stavbe, kadar to zahteva lokacija (npr. vogalna stavba, ipd.),
- izjemoma se dovolijo ravne strehe, če se pri objektu uporabijo tradicionalni volumni, a le do višine
P+1+M,
- tradicionalni fasadni materiali (omet, les, opeka, avtohtoni kamen),
- dovoljeni so čopi, kjer so avtohtoni oz. prevladujoči, na strehah vseh objektov so dovoljeni tudi
kolektorji za ogrevanje vode ter foto napetostni paneli,
posebnosti
- izrazito podolžen tloris (razmerje stranic min 1:1.8), kadar gre za kmetijsko-gozdarske gospodarske
objekte na območju SK, SKc ter za gospodarske objekte na območju SSig,balkoni na vidno
izpostavljenih legah niso dopustni razen, zlasti, če gre za pomembnejše mestne ali trške stavbe v
jedrih naselij,
- dodatki na pročeljih, več kotni izzidki, stolpiči, fasadni pomoli, izzidki na strehah objektov, strehe z
nezdružljivimi nakloni, slemeni in kritinami, niso dovoljeni,
druge posebnosti:
- gradnja kleti je dopustna kadar se z posegom v tla ne posega v podtalnico oziroma njeno gradnjo
omogočajo geološke razmere,
- gradnja stanovanjskih objektov, ki predstavljajo oblikovno posebnost (energetsko varčna hiša, hiša z
enokapno streho ipd.) je dovoljena samo v SS in se prilagodi prvotni tipiki gradnje ter ustrezno
ozeleni, soglasje za gradnjo takega objekta poda občina,
- večstanovanjski objekti so dovoljeni na območju strnjenega naselja Mozirje.
141. člen
(PIP za gradnjo na območjih razpršene poselitve)
(1) Območja osnovne namenske rabe, A – območja razpršene poselitve, predstavljajo območja poselitve izven naselij
kot avtohtoni poselitveni vzorec v krajini, nizke gostote pozidave, s pojavi samotnih kmetij, zaselkov, razdrobljenih,
razpršenih, raztresenih, razpostavljenih in razloženih naselij ter drugih oblik strnjenih manjših naselij.
Namenska raba
A – Površine razpršene poselitve
podrobna
A: Ass, Ask, Aig, Asp, Abt, Aik
namenska raba
A: prevzamejo se določila za SK.
zelene površine
Ass: prevzamejo se določila za SS.
dopustna izraba
Ask: prevzamejo se določila za SK.
pogoji za
Aig: prevzamejo se določila za SSig.
oblikovanje
Aik: prevzamejo se določila za SK v delu, ki veljajo za kmetijsko-gozdarske objekte.
Aig: prevzamejo se določila za SSig.
Asp: prevzamejo se določila za SP.
- ni dovoljeno postavljati večstanovanjskih objektov,
posebnosti
- območja kmetij je treba ohranjati z njihovo značilno tipiko, morfologijo posameznih objektov.
142. člen
(PIP za gradnjo na območjih centralnih dejavnosti)
(1) Območja osnovne namenske rabe, C – območja centralnih dejavnosti, so namenjena oskrbnim, storitvenim in
družbenim dejavnostim ter bivanju. Gradnja objektov namenjenih bivanju je dovoljena le v podrobnejši namenski rabi CU.
Namenska raba C – območja centralnih dejavnosti
CU
CD
podrobna
območja centralnih dejavnosti, ki so druga območja centralnih dejavnosti, kjer prevladuje določena
namenska raba namenjena oskrbnim, storitvenim in dejavnost, razen stanovanj
družbenim dejavnostim ter bivanju
členitev
CDkd, CDr
CDsb
podrobne
kulturna in verska
dejavnosti vzgoje in izobraževanje
namenske rabe
dejavnost
zelene površine DI_DZP: 0.3
DI_DZP: 0.3
DI_DZP: 0.3
dopustna
FZ: max 2.4
FZ: max 0.6
FZ: max 0.6
izraba
DI_FIO: max 0.6
DI_FIO: max 1.8
DI_FIO: max 1.8
H: max 15 m
H: max 15 m
H: max 15 m
gabariti
višinski gabarit:
- P+M ali P+1+M ali P+2, če to dopušča zasnova naselja,
- višina slemena ne sme presegati višin slemen sosednjih objektov v oddaljenosti 50m od roba objekta v
enoti urejanja prostora,
- kota pritličja je na ravnem ali rahlo nagnjenem terenu (do 10%) največ 30 cm nad koto urejenega
terena ob objektu,
- razmerja gabaritov: podolgovat tloris min 1:1.4,
- tlorisni gabariti: niso predpisani,
- dovoli se združevanje objektov v nize, kareje,
- pri umeščanju teh stavb v prostor je treba upoštevati regulacijske črte ob javnem prostoru in vertikalni
gabarit kakovostnega oz. prevladujočega tipa obstoječih objektov, da nove stavbe ne bodo izstopale iz
silhuete območja, da ne bodo višje ali bistveno nižje,
fasade
- elementi na fasadah so osno simetrično razporejeni, oblikovanje in horizontalna ter vertikalna členitev
fasad, strukturiranje in postavitev fasadnih odprtin in oblikovanje drugih fasadnih elementov naj bo
usklajeno s tradicionalnimi objekti,
- s prizidki je treba zagotoviti skladnost celotne podobe objekta,
- fasade so lahko horizontalno in vertikalno členjene, odprtine naj bodo praviloma pokončne oblike,
- fasade so lahko delno tudi lesene in obložene s kamnom, pri lesenih fasadah naj se uporabi rezan les,
- detajli na objektih naj bodo v območjih ohranjenih tradicionalnih objektov tradicionalni,
- oblikovanje, horizontalna in vertikalna členitev fasad ter strukturiranje fasadnih odprtin in drugih
fasadnih elementov naj bodo enostavni in poenoteni po celi fasadi, nizu, kareju oz. območju,
- oblikovanje fasad naj bo sodobno, enostavnejše členitve fasad, uporaba lesa, kovine, stekla in drugih
sodobnih materialov, uporaba izrazitejših fasadnih barv kot poudarkov,
- glavni vhod v stavbo se, če stoji ob pomembnem javnem prostoru, oblikuje na glavni fasadi., taka
fasada objekta mora biti mesto tvorno oblikovana,
strehe
- simetrične dvokapnice z naklonom v smeri daljše stranice, naklon 5° do 45° stopinj,
- smer slemena mora biti vzporedna z daljšo stranico,
- širina napušča na stanovanjskih objektih je minimalno 60 cm,
- dovoljeni so čopi, kjer so avtohtoni oz. prevladujoči,
- na posamičnih dominantnih objektih ali zaključenih celotah objektov (npr. cerkev, samostan) je
posebnosti
dovoljen drugačen naklon strešin in kritine z bakreno ali drugo pločevino ustrezne barve,
- dovoljene so enokapne in ravne strehe ter dvokapne in več kapne strehe na objektih manjših tlorisnih
in višinskih gabaritov,
- več kapne (štirikapne) strehe so dovoljene v primeru, kadar je smiselno optično zmanjšanje volumna
stavbe, kadar to zahteva lokacija (npr. vogalna stavba),
- izjemoma so dopustne tudi ravne strehe,vendar le ob predhodni strokovni presoji ustreznosti, s
soglasjem občine.
143. člen
(PIP za gradnjo na območjih proizvodnih dejavnosti)
(1) Območja osnovne namenske rabe, I – območja proizvodnih dejavnosti, so pretežno namenjena industrijskim,
proizvodnim in spremljajočim storitvenim ter servisnim dejavnostim.
Namenska raba I – območja proizvodnih dejavnosti
IG
IK
podrobna
območja proizvodnih dejavnosti, ki so pretežno območja proizvodnih dejavnosti, kmetijska proizvodnja
namenska raba namenjena industrijskim, proizvodnim in
obrtnim ter spremljajočim storitvenim ter
servisnim dejavnostim
DI_DZP: 0.2
dopustna
FZ: max 0.8
FZ: max 0.8
izraba
DI_FIO: max 1.6
DI_FIO: max 0.8
H: max 13 m
H: max 7.5 m
gabariti
višinski gabariti in razmerja:
- poslovno upravne, administrativne, prodajne ipd. dejavnosti naj se organizirajo predvsem ob javnem
mestnem prostoru, druge proizvodne stavbe pa v notranjosti kompleksov,
- dovoli se združevanje objektov v nize,
- pri umeščanju teh stavb v prostor je treba upoštevati vertikalni gabarit kakovostnega oz.
prevladujočega tipa obstoječih objektov, da nove stavbe ne bodo izstopale iz silhuete območja. Ti
objekti naj ne bodo višji ali bistveno nižji, kar ne velja za stavbe, ki so zaradi funkcionalnih zahtev
izrazito višje, tovarniški dimniki, silosi, mlini. Oblikujejo naj se kot kakovostno in prepoznavno
oblikovani prostorski poudarki oz. točke identifikacije,
- objekti v ozadju kompleksa morajo biti nižji od glavnih stavb, ob javnem mestnem prostoru,
fasade
- oblikovanje in horizontalna ter vertikalna členitev fasad ter strukturiranje fasadnih odprtin in drugih
fasadnih elementov naj bodo enostavni in poenoteni po celi fasadi, nizu, kareju oz. območju,
- zagotovi se sodobno oblikovanje fasad, enostavnejše členitve fasad, uporaba lesa, kovine, stekla in
drugih sodobnih materialov, uporaba izrazitejših fasadnih barv kot poudarkov,
- fasade stavb, ki mejijo na javni prostor, naj bodo oblikovane kot glavne in mesto tvorne fasade, z
njihovim oblikovanjem naj se zagotavljajo kakovostni ambienti,
strehe
- za objekte, ki mejijo na mestni javni prostor, se dovolijo strehe, usklajene s kakovostnimi obstoječimi
objekti ob tem javnem mestnem prostoru, dovolijo se odstopanja in novosti, če se s tem doseže novo
urbanistično - arhitekturno kakovost,
- za objekte znotraj industrijskega kompleksa se dovolijo vse vrste streh, vendar naj bodo poenotene,
- za objekte večjih dimenzij se priporočajo ravne, lahko pa tudi enokapne, strehe majhnega naklona,
- dovoljena je namestitev foto napetostnih kolektorjev,
- dovoljena je kritina v črni, sivi, temni sivi, opečni, temno rjavi ali temno zeleni barvi in ne sme biti
trajno bleščeča, dovoljeno je odstopanje od teh barv v primeru ravnih streh.
144. člen
(PIP za gradnjo na posebnih območjih)
(1) Območja osnovne namenske rabe, B – posebna območja, so pretežno namenjena posebnim dejavnostim, kot so
območja za turizem, nakupovalna središča in podobno.
Namenska raba B – posebna območja
podrobna
BT
BD
BC
namenska raba površine za turizem:
površine drugih območij:
športni centri:
gostinski
objekti,
hoteli, sejmišča, zabaviščni park, športni centri, površine in objekti
bungalovi, apartmaji in drugi prireditveni prostori in druge namenjeni športnim aktivnostim in
objekti za nastanitev ter podobne dejavnosti
športnim prireditvam
objekti za potrebe turizma v
povezavi
s
športom
in
rekreacijo (kamp, planinski,
lovski, gozdarski dom idr.)
DI_DZP: 0.3
DI_DZP: 0.3
dopustna
izraba
FZ: max 0.6
FZ: do 0.6
FZ: max 0.6
DI_FIO: max 1.8
DI_FI: do 1.2
DI_FIO: max 1.2
H: max 15 m
H: max 11 m
H: max 11 m
gabariti
- pri gabaritih posameznih objektov (gostinski objekti, hoteli, lovski, gozdarski ali planinski domovi, ipd.),
ki se urejajo izven turističnih kompleksov, naj se upoštevajo predpisani gabariti za oblikovanje
stanovanjskih objektov v SS oziroma stanovanjsko kmetijskih objektov v SK,
fasade
- oblikovanje in horizontalna ter vertikalna členitev fasad ter strukturiranje fasadnih odprtin in drugih
fasadnih elementov naj bodo enostavni in poenoteni po celi fasadi oziroma na vseh objektih v
kompleksu,
- pri oblikovanju posameznih objektov (gostinski objekti, hoteli, lovski, gozdarski ali planinski domovi,
ipd.), ki se urejajo izven turističnih kompleksov, naj se upoštevajo določila za oblikovanje iz tabel SS
oz. iz tabel SK,
strehe
- dovolijo se odstopanja in novosti, če se s tem doseže novo urbanistično - arhitekturno kakovost,
- za objekte večjih dimenzij se priporočajo ravne strehe, lahko pa tudi dvokapne ali enokapne strehe
majhnega naklona,
- dovoljena je kritina v črni, sivi, temni sivi, opečni, temno rjavi ali temno zeleni barvi in ne sme biti
trajno bleščeča, dovoljeno je odstopanje od teh barv v primeru ravnih streh.
145. člen
(PIP za gradnjo na območjih zelenih površin)
(1) Območja osnovne namenske rabe, Z –območja zelenih površin, so pretežno namenjena preživljanju prostega časa,
predvsem rekreaciji in športu na prostem in izboljšavi kakovosti bivanja.
Namenska raba Z – območja zelenih površin
podrobna
ZS
ZP
ZK
ZD
namenska raba površine za rekreacijo
parki kot urejena
površine za pokopališča zeleni pasovi z zaščitno
in šport so namenjene območja odprtega
so namenjene za
oziroma drugo funkcijo
preživljanju prostega
prostora v naselju, ki
pokopališča in
(obcestne zelenice, ločevalni
časa na prostem,
so namenjeni
spremljajoče objekte
zeleni pasovi, zelene bariere)
predvsem
preživljanju prostega
rekreaciji in športu
časa
pogoji za
- objekti, ki so v funkciji podrobne namenske rabe območja Z so
oblikovanje
podolgovate oblike, razmerje tlorisnih gabaritov min. 1:1.4, max.
višina objektov P+M,
- ureditve, objekti, naprave, ograje morajo biti po celotnem kompleksu
oblikovno in poenoteni ter smiselno usklajeni z zunanjimi ureditvami
stičnih območij,
- pri oblikovanju objektov in njihovemu umeščanju v prostor se ohranja
značilen stik naselij in odprte krajine ter kakovostnih grajenih
struktur,
- ohranjajo se tudi vidno privlačni deli krajine, vedute oziroma kvalitetni
pogledi,
posebnosti
- vsi objekti znotraj posameznega območja so enotno oblikovani,
- gradnja objektov ni
- notranje ločevalne poti morajo biti enotno urejene in v naprej
dovoljenja
predvidene,
- območja morajo imeti urejen način ravnanja z odpadki (ekološki
otok),
- pokopališča se urejajo enoto, grobna polja in mesta za pokop so
enotno oblikovana,
- enotno se oblikuje tudi grobna arhitektura.
146. člen
(PIP za gradnjo in posege na kmetijskih zemljiščih)
(1) Območja osnovne namenske rabe, K – kmetijska zemljišča, so namenjena kmetijski pridelavi in ohranjanju kulturne
krajine.
Namenska raba K – kmetijska zemljišča
podrobna
K1
K2
namenska raba najboljša kmetijska zemljišča
dopustna
kmetijska raba
izraba
ostali dopustni
- gradnja nezahtevnih in enostavnih kmetijsko-gozdarskih objektov skladno s področno zakonodajo, ki
objekti
ureja poseganje na kmetijska zemljišča,
- objekti, naprave in vodi za potrebe javne gospodarske infrastrukture, v javnem interesu,
dopustna dela
in druge
prostorske
ureditve
-
ostali pogoji
-
-
-
merila in pogoji
za oblikovanje
-
posebnosti
-
-
-
agrarne operacije v skladu z zakonom o kmetijskih zemljiščih,
ureditve za potrebe lova (ureditve omrežij) in ribolova (ribogojnica),
vodnogospodarske ureditve za ribogojnice,
vzdrževanje in odstranjevanje objektov,
dopustne so raziskave mineralnih surovin in geotermičnih virov pod pogojem, da raziskave trajno ne
spreminjajo in poškodujejo naravnega stanja na površini in podtalju in da se po raziskavah zemljišča
vrnejo v prejšnje stanje,
Navedeni posegi so dopustni pod pogojem, da ne ovirajo opravljanja osnovne dejavnosti oziroma niso v
nasprotju z interesi kmetijstva in predpisi iz področja kmetijstva,
gradnje morajo biti načrtovane tako, da omogočajo lastnikom kmetijskih zemljišč dostop do kmetijskih
zemljišč, če poseg prekine obstoječi dostop do kmetijskih zemljišč, je le-tega treba nadomestiti,
dopustni objekti, gradnje in druga dela ne smejo bistveno prizadeti obdelovanja kmetijskih zemljišč
sicer je poškodbe treba sanirati in zemljišča rekultivirati,
umeščanje pomožnih kmetijsko gozdarskih objektov v prostor, je dopustno zgolj za kmetijska
gospodarstva, ki ne razpolagajo z zadostnimi skladiščnimi in drugimi površinami glede na njihovo
kmetijsko proizvodnjo,
lokacije teh objektov morajo biti določene, tako da ne zmanjšujejo vrednosti krajinske slike prostora in
sledijo posebnostim tradicionalnega umeščanja takšnih objektov v prostor, v sklopu kmetijskih
gospodarstev, ob gozdnem robu,
umeščanje novih objektov v prostor mora biti izvedeno na način, da se za dostop do objektov lahko
uporabljajo obstoječe poljske poti, ki lahko hkrati služijo več lastnikom zemljišč hkrati,
čebelnjaki se v prostor lahko umeščajo kot enostavni pomožni kmetijsko-gozdarski objekti, po
predhodni pridobitvi pozitivnega mnenja čebelarske svetovalne službe, iz katere izhaja:
- da je zemljišče, na katerem bo stal čebelnjak, v skladu s predpisi, ki urejajo čebelarstvo,
- da je zemljišče vključeno v kataster čebelje paše in čebelarski pašni red,
- da je investitor vpisan v priznano rejsko organizacijo za krajno čebelo. V takem primeru je dopustna
gradnja tipičnega slovenskega čebelnjaka, kot je prikazan v prilogi tega odloka. Sprememba
namembnosti objekta v drugo ni dopustna.
ureditve, objekti, naprave, ograje morajo biti po celotnem kompleksu oblikovno in poenoteni ter
smiselno usklajeni z zunanjimi ureditvami stičnih območij,
pri oblikovanju objektov in njihovem umeščanju v prostor se ohranja značilen stik naselij in odprte
krajine ter kakovostnih grajenih struktur,
ohranjajo se tudi vidno privlačni deli krajine, vedute oziroma kvalitetni pogledi,
na območjih niso dopustne spremljajoče rabe, ki zahtevajo večje spremembe prostorskih značilnosti
območja, zlasti zemeljska dela, izguba naravne ohranjenosti in odprtosti ter javne dostopnosti,
objekte lahko gradijo fizične in pravne osebe v kolikor k vlogi za pridobitev gradbenega dovoljenja
priloži potrdilo, da je investitor vpisan v register kmetijskih gospodarstev (RKG) in da se na zemljišču,
kjer je predvidena gradnja v skladu s predpisi uvaja kmetijska dejavnost, ki ne ovira obstoječe
kmetijske dejavnosti in za objekt niso potrebne nove poljske poti,
posegi so dopustni le kmetijskim gospodarstvom, ki že ob vložitvi vloge za pridobitev dovoljenja za
gradnjo ustvarijo primeren bruto prihodek iz kmetijske dejavnosti oziroma iz kmetijskih, gozdarskih in
dopolnilnih dejavnosti na kmetijah,
za primeren bruto prihodek se šteje prihodek v višini letne bruto minimalne plače na zaposlenega v letu
pred letom vložitve vloge za pridobitev dovoljenja za gradnjo.
147. člen
(PIP za gradnjo in posege na gozdnih zemljiščih)
(1) Območja osnovne namenske rabe, G – gozdna zemljišča, so namenjena ohranjanju in ter gospodarjenju z gozdom.
Namenska raba G – območja gozdnih zemljišč
G
Gr
Gv
podrobna
lesno-proizvodni
gozdni
varovalni
namenska raba gozd
rezervat
gozd
merila in pogoji
- ohranjajo se vidno privlačni deli krajine, vedute
- določa Zavod za gozdove Slovenije,
za
oziroma kvalitetni pogledi,
oblikovanje
- skladno s področno zakonodajo na
dopustna dela
- gozdarske prostorsko ureditvene operacije, skladno s
in druge
področno zakonodajo o gozdovih,
področju gozda in s soglasjem ZGS,
prostorske
- vsa dela, ki so v skladu z gozdnogojitvenimi načrti,
ureditve
- krčitev gozdov in izkoriščanje, ki imata za posledico
spremembo gozda v pašnik, porasel z gozdnim
drevjem ali oboro za rejo divjadi, primernost posega
ocenjuje ZGS,
- ureditve za potrebe lova,
- sanacije peskokopov, kamnolomov in gramoznic,
brez možnosti nadaljnjega izkoriščanja,
drugi pogoji
posebnosti
- sanitarne sečnje,
- vzdrževanje in odstranjevanje objektov,
- na zakonito zgrajenih objektih, ki niso skladni z
namembnostjo so dopustna samo vzdrževalna dela
in odstranitev objekta,
- dopustne so raziskave mineralnih surovin in
geotermičnih virov pod pogojem, da raziskave trajno
ne spreminjajo in poškodujejo naravnega stanja na
površini in podtalju in da se po raziskavah zemljišča
vrnejo v prejšnje stanje,
- posegi so dopustni pod pogojem, da niso v nasprotju
- skladno s področno zakonodajo na
z gozdnogospodarskimi načrti in funkcijami gozda,
področju gozda in s soglasjem ZGS,
ne ovirajo osnovne dejavnosti oziroma niso v
nasprotju z interesi gozdarstva in je zanje treba
pridobiti ustrezno soglasje od pristojne službe za
urejanje in varstvo gozdov,
- v večje sklenjene gozdne komplekse posegi v gozd in
gozdni prostor praviloma niso dopustni. Posege v
gozdni prostor se usmerja v robna območja gozdnih
kompleksov in v gozdove s slabšo zasnovo oziroma
na območja zaraščajočih se površin,
- gradnje morajo biti načrtovane tako, da omogočajo
lastnikom gozdov dostop do gozdnih zemljišč,
- na parcelah, ki so v naravi in po določilih tega odloka
opredeljene kot gozdne površine, v zemljiškem
katastru pa so vpisane kot stavbišče, gradnja
pomožnih objektov ni dovoljena.
Gzp, Gzs so gozdovi s poudarjeno rekreacijsko oziroma turistično funkcijo zato je v njih dovoljenja tudi raba
za potrebe športa, rekreacije in turizma vendar le do stopnje, ko te nimajo bistvenega vpliva na naravno
okolje.
Gvc je vegetacija ob vodotokih. Posegi v obrečne koridorje so dopustni le v soglasju s pristojnimi nosilci
urejanja prostora za področje gospodarjenja z vodami ter varstva narave.
Gk so površine predvidene za krčitve gozda. Krčitve na lokacijah določenih z OPN se prednostno krčijo za
potrebe vzpostavljanja novih kmetijskih površin.
148. člen
(PIP za gradnjo in posege na območjih površinskih voda)
(1) Območja podrobnejše namenske rabe, V – območja voda, ki so namenjena za izvajanje dejavnosti s področja rabe
voda.
Namenska raba V – območja površinskih voda
podrobna
VC
VI
namenska raba površine celinskih voda
površine vodne infrastrukture
merila in pogoji
- objekti grajenega javnega dobra po zakonu, ki ureja vode,
za
- objekti, potrebni za rabo voda, zagotovitev varnosti plovbe in zagotovitev varstva pred utopitvami v
oblikovanje
naravnih kopališčih,
- objekti, namenjenih varstvu voda pred onesnaženjem,
- namakalni in osuševalni sistemi,
- objekti in ureditve, ki neposredno služijo mlinom, žagam, namakalnim in osuševalnim sistemom, malim
hidroelektrarnam,
- obnove in prenove obstoječih objektov, le za enak namen in v enakih ali manjših gabaritih,
dopustna dela
- v večje sklenjene gozdne komplekse posegi v gozd in gozdni prostor niso dopustni,
in druge
- posege v gozdni prostor se usmerja v:
prostorske
- posege v zvezi z ukrepi, ki se nanašajo na izboljšanje hidro morfoloških in bioloških lastnosti voda,
ureditve
- ukrepe, ki se nanašajo na izboljšanje hidro morfoloških in bioloških lastnosti površinskih voda,
- ukrepe, ki se nanašajo na ohranjanje narave,
- tekoča vzdrževalna dela, adaptacije rekonstrukcije, gradnje, prenove in obnove jezov, mlinov in žag,
- sanacije peskokopov, kamnolomov, gramoznic in območji izkoriščanja prodišč, brez možnosti
nadaljnjega izkoriščanja,
- ureditve dostopov do vode in privezov za čolne in ureditev drč za spuščanje čolnov na obstoječih
jezovih,
- vzdrževanje in odstranjevanje objektov,
- na zakonito zgrajenih objektih, ki niso skladni z namembnostjo, so dopustna samo vzdrževalna dela in
odstranitev objekta,
- sanitarne sečnje,
- dopustne so raziskave mineralnih surovin in geotermičnih virov pod pogojem, da raziskave trajno ne
drugi pogoji
-
-
-
posebnosti
-
spreminjajo in poškodujejo naravnega stanja na površini in podtalju in da se po raziskavah zemljišča
vrnejo v prejšnje stanje,- Vodnogospodarske ureditve za ribogojnice,
ureditve za potrebe lova in ribolova-johe, kašte,
rekonstrukcija objektov je mogoča, če se s tem ne povečuje poplavna ogroženost, ne poslabšuje stanje
voda, je omogočeno delovanje javnih služb, se s tem ne ovira obstoječe posebne rabe voda, ni v
nasprotju s cilji upravljanja z vodami in se z rekonstrukcijo ali nadomestno gradnjo oddaljenost od
meje vodnega zemljišča ne zmanjšuje,
na parcelah, ki so v naravi in po določilih tega odloka opredeljene kot vodna zemljišča, v ne ažuriranem
zemljiškem katastru pa so vpisane kot stavbišče, gradnja nadomestnih objektov ni dovoljena,
gradnja ribogojnic in zajem vode za namakanje sta dopustna pod pogojem, da se zagotovi ekološko
sprejemljivi pretok,
pri urejanju in obratovanju objektov in naprav mlinov, žag in ribogojnic ter malih hidroelektrarn
odvzem vode ne sme ogrožati kakovosti voda ter ekološko sprejemljivega pretoka. Če je to treba zaradi
ohranitve življenjskih razmer v vodotoku, mora investitor zagotoviti ustrezen prehod za ribe,
za gradnjo na območjih vodnih zemljišč je treba izdelati predhodno prostorsko preveritev, hidrološkohidravlične analize, oceno vplivov na okolje in pridobiti soglasje pristojnih služb urejanja voda in občine
oziroma glede na predpisane pravne režime prostora,
pri oblikovanju objektov in njihovemu umeščanju v prostor se ohranja značilen stik naselij in odprte
krajine ter kakovostnih grajenih struktur,
ohranjajo se tudi vidno privlačni deli krajine, vedute oziroma kvalitetni pogledi.
149. člen
(PIP za gradnjo in posege na območjih za potrebe varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami)
(1) Območja osnovne namenske rabe, N – območja za potrebe varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, so
namenjena za izvajanje dejavnosti s področja varstva in zaščite pred naravnimi in drugimi nesrečami.
Namenska raba N – območja za potrebe varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami
podrobna
N
namenska raba
- vzdrževanje objektov in odstranitev objektov,
dopustna dela
- na zakonito zgrajenih objektih, ki niso skladni z namembnostjo so dopustna samo vzdrževalna dela in
in druge
- dopustne so raziskave mineralnih surovin pod pogojem, da raziskave trajno ne spreminjajo in
prostorske
poškodujejo naravnega stanja na površini in podtalju in da se po raziskavah zemljišča vrnejo v prejšnje
ureditve
stanje.
150. člen
(PIP za gradnjo in posege na območjih za potrebe obrambe)
(1) Območja osnovne namenske rabe, f – območja za potrebe obrambe, so namenjena za izvajanje dejavnosti s
področja obrambe zunaj naselij in so določena kot območja izključne rabe prostora.
Namenska raba f – območja za potrebe obrambe zunaj naselij
podrobna
f
namenska raba
dopustna dela
- na zakonito zgrajenih objektih, ki niso skladni z namembnostjo so dopustna samo vzdrževalna dela in
in druge
prostorske
- dopustne so raziskave mineralnih surovin pod pogojem, da raziskave trajno ne spreminjajo in
ureditve
poškodujejo naravnega stanja na površini in podtalju in da se po raziskavah zemljišča vrnejo v prejšnje
stanje.
151. člen
(PIP za gradnjo in posege na ostalih območjih)
(1) Območja osnovne namenske rabe, oo – ostala območja, so neplodna območja, zlasti gorovja nad gozdno mejo ter
pašništvom in tista območja, ki jih ni mogoče uvrstiti v predhodne namenske rabe.
Namenska raba 00
Ostala območja
podrobna
00
namenska raba
dopustna dela
in druge
Na zakonito zgrajenih objektih, ki niso skladni z namembnostjo, so dopustna samo vzdrževalna dela in
prostorske
odstranitev objekta.
ureditve
Dopustne so raziskave mineralnih surovin pod pogojem, da raziskave trajno ne spreminjajo in poškodujejo
drugi pogoji
naravnega stanja na površini in podtalju in da se po raziskavah zemljišča vrnejo v prejšnje stanje.
Ohranjajo se vidno privlačni deli krajine, vedute oziroma kvalitetni pogledi.
6 POSEBNI PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI
6.1 Posebni prostorsko izvedbeni pogoji po enotah urejanja prostora
152. člen
(EUP s posebnimi PIP-i)
(1) Za posamezne enote urejanja prostora, ki so posebej navedene s tem odlokom, veljajo poleg posameznih splošnih
oziroma podrobnih prostorskih izvedbenih pogojev tudi posebni prostorski izvedbeni pogoji.
(2) V primeru da so posebni prostorski izvedbeni pogoji s tem odlokom določeni grafično, kot zasnova prometnega omrežja
javnih cest in zazidalnih območij, lahko detajlna umestitev objektov v prostor od predlagane zasnove odstopa, pri čemer pa
mora biti gradnja objektov in komunalno opremljanje izvedeno tako, da ne onemogoča dostopa in izgradnjo GJI in gradnjo
ostalih objektov na vseh stavbnih zemljiščih v enoti urejanja prostora.
(3) Pred izdajo gradbenega dovoljenja za gradnjo posameznih objektov v enoti urejanja prostora, ki predstavlja nezazidano
celoto za izgradnjo več objektov, je treba pred ali sočasno z gradnjo objekta preveriti zmogljivost GJI. Zanjo mora biti
pridobljeno gradbeno dovoljenje oziroma mora biti kako drugače zagotovljena njena gradnja.
(4) Za posamezne nezazidane celote je določena zasnova umestitve prometne infrastrukture v prostor, glede na obstoječe
prostorske danosti. Detajlna umestitev v prostor se za celoto določi z idejno zasnovo in projektnimi pogoji upravljavcev GJI
in so lahko s tem aktom predpisane zasnove odstopa, pri čemer pa mora biti idejna zasnova izdelana tako, da omogoča
dostop in izgradnjo GJI za vsa zemljišča na območju.
(5) Za vse EUP-je znotraj urbanističnega načrta veljajo posebni pogoji kot jih določa izdelan urbanistični načrt.
(6) Posebni pogoji veljajo za naslednje EUP:
EUP RD_03: Pri gradbenih delih v neposredni bližini obeh dreves, se drevesi zaščiti z ograjo. Ograja mora biti od debla
dreves umaknjena za najmanj 3.0 m. Odlaganje materiala na območje koren ni dovoljeno.
EUP RD_86: V času gradnje je potrebno preprečiti odlaganje gradbenega materiala ter odpadkov v neposredno bližino
zavarovanih dreves.
Golte hotel in depandanse, RD_75: Posegi na območju se izvajajo na način, ki bo zagotavljal ohranjanje lastnosti
varovanega območja. Posamično drevje in gozdne otoke znotraj ureditvenega območja naj se v čim večji meri ohranja in
vključi v krajinsko zasnovo. V primeru zasaditev se uporabi avtohtono vegetacijo. Za zasaditev je nujna izdelave
krajinskega načrta.
Golte (žičnice – POžic), RD_107: Na širšem območju predvidene trase, predvsem pa na območju gozdne površine, kjer
trasa ne poteka po poseki se preveri prisotnost rastišč za gozdne kure, kar se upošteva pri izvedbi del. Večja gradbena dela
je potrebno izvesti izven obdobja gnezdenja večine vrst ptic (gradnja možna med 15. julijem in 15.)
Golte (območja razpršene poselitve), RD_83, RD_82, RD_87, SM_58, SM_45, SM_57, SM_47, RD_79, SM_57:
Skladno z varstvenim režimom Odloka (10. člen) za zavarovano območje Krajinskega parka Golte naj se na območjih ne
načrtuje novih objektov.
Mozirje (območje proizvodnih dejavnosti), LJ_18: V območje obvodne vegetacije in struge Savinje se z gradbenimi
deli ne posega. Prav tako se ne odlaga gradbenega materiala in odpadkov v obvodni pas, temveč za to primerni prostor za
odlaganje izven varovanega območja.
Območje stanovanj, stavbne neizvedene površine, MO_48: V območje obvodne vegetacije in struge Savinje se z
gradbenimi deli ne posega. Prav tako se ne odlaga gradbenega materiala in odpadkov v obvodni pas, temveč za to primerni
prostor za odlaganje izven varovanega območja.
Mozirje (območje okoljske infrastrukture), LJ_19, LO_11: Izvedba oziroma širitev čistilne naprave in druga okoljska
infrastruktura mora ustrezati predpisanim standardom za vzpostavitev ČN in odvajanje odpadnih voda.
Gozdna šola Loke, LO_30: - Ohranja se gozdni značaj predvidenega območja za turizem. Ob Savinji se ohrani vsaj 30
metrski gozdni rob v katerega se ne posega tako z gradnjo kot hrupnimi dejavnostmi. Primarno naj se obnavljajo obstoječi
objekti. V kolikor se načrtuje zasaditev z vegetacijo naj se ta izvede z avtohtonimi grmovnimi in drevesnimi vrstami. Za
zasaditev je obvezna izdelave krajinskega načrta. V kolikor se načrtujejo nove športne in parkirne površine naj se te
izvedejo v travni izvedbi (travni tlakovci, recifix, gruščnata trava).
Ureditev primerne javne razsvetljav, v kolikor se ta načrtuje, naj se načrtuje z uporabo takšnih svetil, ki omogočajo
osvetljavo talnih površin in ne osvetljujejo neba in širše okolice. Uporabijo naj se svetila, ki ne oddajajo svetlobe v UVspektru. V drugem delu noči naj ostane prižgano minimalno število luči, če je iz varnostnih razlogov to dopustno.
Območja stanovanj, MO_21, MO_22, LJ_10: Ureditev primerne javne razsvetljav, v kolikor se ta načrtuje, naj se
načrtuje z uporabo takšnih svetil, ki omogočajo osvetljavo talnih površin in ne osvetljujejo neba in širše okolice. Uporabijo
naj se svetila, ki ne oddajajo svetlobe v UV-spektru. V drugem delu noči naj ostane prižgano minimalno število luči, če je iz
varnostnih razlogov to dopustno.
MHE na Savinji in Ločki strugi, MO_70, LJ_56: Na območjih predvidenih za MHE je treba ohranjati obstoječe biotske in
ekološke razmere v Savinji in Ločki strugi. Treba je izvesti predhodne raziskave za določitev ekološko sprejemljivega
pretoka Ločke struge in s tem posledično tudi Savinje. Ohranja se obstoječa širina Ločke struge in tudi poglabljanje se ne
izvaja. Treba je ohraniti prehodnost Ločke struge za vodne organizme. Morebitne utrditve brežine Ločke struge naj se
izvedejo na naraven način (biotehnični ukrepi). Za ureditev brežin je treba izdelati krajnski načrt. Brežini Ločke struge in
Savinje naj se zasadi z avtohtonimi drevesnimi oz. grmovnimi vrstami oziroma se prepusti naravnemu zaraščanju.
OPPN 15, LJ_29, LJ_71: Meja območja OPPN naj se odmakne od varovalnega pasu DV 110 kV Mozirje – Šoštanj.
EUP MO_50VS: Za enoto urejanja prostora veljajo do realizacije projekta določila Odloka ureditvenega načrta Podrožnik
ter določila Odloka sprememb in dopolnitev ureditvenega načrta Podrožnik, vendar ne dlje kot do konca leta 2013. Po
preteku tega datuma je treba za gradnjo na območju izdelati nov izvedbeni prostorski akt, skladno z veljavno zakonodajo.
EUP MO_50PS: Za enoto urejanja prostora se do realizacije projekta določila odloka UN Podrožnik upoštevajo le kot
strokovno izhodišče za določitev gradbene parcele, grajenih struktur in ureditev GJI, za samo gradnjo ob objektov pa se
upoštevajo določila tega odloka.
EUP MO_34: Veljajo enaka določila kot za enoto urejanja prostora MO_50VS.
EUP LJ_57 (Kolovrat) in EUP LJ_52 (Škrubov vrh): Pogoj za legalizacijo objekta je ureditev gospodarske javne
infrastrukture. Dokler na celotnem območju ali delu območja ni urejena, kljub spremembi namembnosti zemljišča v stavbno
zemljišče, legalizacija objekta ni možna.
EUP LJ_14: Poleg splošnih in podrobnih prostorsko izvedbenih pogojev za območje urejanja veljajo tudi pogoji urejanja iz
strokovne podlage za Turistično kmetijo Korošec, ki jo je izdelalo podjetje Arhena pod št. proj. Ap377/2011-SP.
6.2 Posebni prostorsko izvedbeni pogoji na območjih predvidenih OPPN
153. člen
(območja, za katere je predvidena izdelava podrobnih načrtov)
(1) Območja, ki se urejajo z OPPN ali DPPN so določena v grafičnem delu strateškega dela.
(2) V OPN Mozirje je predvidenih 26 OPPN-jev, od katerih so štirje opredeljeni za območja veljavnih prostorskih aktov, ki
ostanejo v veljavi tudi po sprejetju tega odloka.
Zap. št. OPPN
Ime
Vrsta posega
PNRP
EUP
OPPN 01
Gozdna šola
ureditev kampa
BTzs
LO_29
OPPN 02
Savinjska cesta
turistične kapacitete za kratkotrajno
bivanje
BT
MO_76
OPPN 03
Za šolo
SSps
MO_08
OPPN 04
Mozirski gaj 1
IK, SP, VC, PC, ZP
MO_02, MO_66, MO_68
OPPN 05
Mozirski gaj 2
K1, ZP, PC
MO_72, LO_28
OPPN 06
Preseka 1
IG, SS, PC
LJ_10
OPPN 07
Mozirske Lave
VC, SSps, BT, PC, ZD
MO_17, MO_21, MO_22, MO_23,
MO_24
OPPN 08
Golte
BT, POži
RD_75
OPPN 09
Škrubov vrh
sanacija obstoječe poselitve
A, Ass, K1, K2, O, SS, PC
LJ_52
OPPN 10
Gospodarska cona Gorenjski
klanec
IG, VC, PC
LJ_29
OPPN 11
Trnavče
gradnja gospodarske cone ob
regionalni cesti RIII 695
ureditev gospodarske cone Firšt v
Radegundi
OPPN 12
Žekovec
OPPN 13
Cinkarna
OPPN 14
Dobrovlje
OPPN 15
Kolovrat
OPPN 16
Završe
OPPN 17
Center – vzhod
gradnja turističnih objektov,
počitniških hiš in trgovskega centra
širitev hotela in ureditev hotelske
okolice
ureditev turističnega naselja
prenova in razširitev obstoječe
industrijske cone
sanacija obstoječega kamnoloma
ter ureditev stanovanjskih površin
sanacija razpršene gradnje ter
ureditev GJI
sanacija obstoječe gradnje ter nova
pozidava
širitev poselitve
Ask, PO, VC
RD_07, RD_70
BT, PC, POži
RD_03, RD_04
IG, O, K1
LJ_18, LJ_19
PC, SS
DM_07
A, Ass, Asp, BT, Es, Gk, K1,
K2, SS
LJ_57
SK, SP, PC
LN_18, LN_19, LN_20
BT
MO_29
OPPN 18
Regionalna cesta
OPPN 19
Naselbinsko jedro
OPPN 20
Veljavni LN Mozirske trate
OPPN 21
Cesta v Loke
Nove Loke
OPPN 22
OPPN 23
OPPN 24
Skalni prag–Delejev jez
Mozirje
gradnja stanovanjskih blokov in
individualnih hiš
celovita prenova v skladu s
konservatorskim načrtom
gradnja doma za starejše in
varovanih stanovanj
CU, ZD
MO_16
CU, VC, PC, CDkd
MO_13, MO_14, MO_15, MO_69
SB, SSps, PC, ZD
MO_12, MO_53, MO_69
SSps, PC
MO_03
Novo stanovanjsko naselje
SSps, PC
MO_48
VC, Gvc, ZD, ZP, BT, IG, Evc
LJ_60, MO_70
K1, K2, Gvc, VC
MO_70, MO_72
OPPN 25
veljavni LN Krahelnovo
gradnja stanovanj
SSps
MO_42
OPPN 26
Kamnolom Radegunda
odvzem materiala in sanacija
LN
RD_26
(3) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka tega člena se podrobni prostorski načrt lahko izdela za posamezno enoto
urejanja prostora ali manjše območje znotraj posamezne enote urejanja prostora tudi, če se takšna potreba izkaže po
sprejetju občinskega prostorskega načrta. Potreba je izkazana kadar se za območje ali manjše območje znotraj posamezne
enote urejanja prostora izkaže investicijski ali širši družbeni interes in ta ni v nasprotju s strateškim delom tega
prostorskega načrta, so potrebne prostorske ureditve zaradi posledic naravnih in drugih nesreč, je na obstoječih parcelah
objektov treba izvesti predhodno komasacijo, ni možno zagotoviti dostopov do parcel objektov ali pa obstoječe lastništvo
parcel objektov onemogoča gradnjo prometne ali komunalne infrastrukture ter gre za naslednje infrastrukturne objekte in
naprave:
- kanalizacijski vodi dimenzije 1800 mm in več,
- čistilna naprava za več kot 500 PE,
- vodarna in objekti za bogatenje podtalnice,
- elektroenergetski vodi napetostnega nivoja več kot 110 kV,
- razdelilna transformatorska postaja napetostnega nivoja več kot 110 kV,
- elektroenergetski vodi napetostnega nivoja 110 kV, razen če gre za rekonstrukcijo ali povečanje napetosti obstoječega
daljnovoda napetostnega nivoja 35 kV in 110 kV,
- plinovod z delovnim tlakom nad 16 bar in pripadajoče merilne regulacijske plinske postaje,
- vse vrste energetskih objektov, ki niso namenjeni izključno interni uporabi industrijskih obratov,
- odlagališče odpadkov,
- center za predelavo odpadkov,
- plinovod z delovnim tlakom 16 barov.
(4) V primeru iz prejšnjega odstavka tega člena se meja OPPN določi v postopku izdelave OPPN.
(5) Ne glede na določila 2. in 3. odstavka tega člena se OPPN lahko predvidi tudi na vseh območjih, kjer se predvideva
gradnja 3 ali več stanovanjskih objektov, gradnja ne stanovanjskega objekta večjega od 1.000 m2, gradnja enega ali več
objektov na parceli večji od 5.000 m2, na območjih, kjer ni urejene gospodarske javne infrastrukture oziroma na območjih,
kjer z razvojem prostora prihaja do navzkrižja dejavnosti
(6) Meja OPPN, ki je določena s tem odlokom, se v fazi njegove priprave, na stavbnih zemljiščih lahko spremeni v primeru,
ko dejansko stanje na mejah območja predvidenega OPPN odstopa od načrtovanega (nove parcelacije zemljišč, neskladnost
katastrskih načrtov z dejanskim stanjem, ipd.) ali pa je s predvideno mejo OPPN onemogočena realizacija investicijske
namere, ki je v splošnem javnem interesu. Spremembo meje sprejme občinski svet občine ter obvesti o spremenjeni meji
vse lastnike novo vključenih parcel.
154. člen
(prostorski izvedbeni pogoji do sprejema OPPN)
V območjih urejanja prostora, kjer je predvidena izdelava podrobnih prostorskih načrtov, je do izdelave le teh možno
izvajati naslednje gradnje oziroma posege v prostor, če le te ne bodo ovirale kasnejšega načrtovanja in izvedbe gradenj
načrtovanih s predvidenim podrobnim prostorskim načrtom: gradnje, katere je možno izvajati na podlagi zakona brez
gradbenega dovoljenja v skladu z namensko rabo enote urejanja prostora, gradnja, rekonstrukcija in vzdrževanje
komunalne opreme za oskrbo obstoječih objektov, vzdrževanje obstoječih objektov in odstranitev obstoječih objektov, če le
to ni prepovedano z drugimi določbami.
155. člen
(prostorski izvedbeni pogoji na območjih OPPN)
(1) Na enotah urejanja prostora predvidenih OPPN je s tem odlokom lahko določena le pretežna osnovna namenska raba ali
podrobnejša namenska raba. Tako določena namenske rabe v OPPN ni dovoljeno spreminjati.
(2) Kot izhodišče za prostorske izvedbene pogoje na območjih OPPN služijo prostorski izvedbeni pogoji posameznih
osnovnih in podrobnejših namenskih rab, določenih s tem odlokom, ki se lahko s sprejemom OPPN spremenijo, če
sprememba pomeni izboljšanje prostorskih ureditev, predvsem na področju javnih površin in javne infrastrukture.
(3) Območje OPPN je lahko razdeljeno na več namenskih rab. Meje med tako opredeljenimi posameznimi namenskimi
rabami so informativne in usmeritvene in se lahko v primeru investicijske namere, ki je v splošnem javnem interesu,
spremenijo.
(4) Posamezna območja OPPN je dovoljeno načrtovati po posameznih delih, vendar mora biti v tem primeru del sprejetega
OPPN tudi celovita presoja celotnega območja OPPN, predvsem z vidika urejanja prometne in druge gospodarske javne
infrastrukture, družbene infrastrukture in potrebnih oskrbnih dejavnosti.
(5) V strokovnih podlagah za OPPN za stanovanjsko gradnjo je treba izdelati preveritev razpoložljivih kapacitet obstoječih
vrtcev, šol in osnovnega zdravstva znotraj pripadajočih okolišev navedenih javnih storitev. Če uprava občine ugotovi, da so
obstoječe kapacitete vrtcev, šol in osnovnega zdravstva, na katere gravitira nova stanovanjska gradnja, neustrezne, je
treba na območju OPPN sočasno z gradnjo stanovanj zgraditi nove ali dodatne tovrstne objekte oziroma kapacitete.
(6) Če v gravitacijskem območju enote urejanja prostora, ki obsega najmanj 300 stanovanjskih enot in v kateri je
načrtovana gradnja več kot 30 stanovanjskih enot, ni zagotovljena trgovina osnovne oskrbe, je treba le to zagotoviti v
načrtovani enoti urejanja prostora.
156. člen
(variantne rešitve in urbanistično-arhitekturni natečaj)
(1) Strokovne rešitve prostorskih ureditev za OPPN se lahko pridobijo z izdelavo več variantnih rešitev. Variantne rešitve
lahko izdela en ali več različnih načrtovalcev. Izdelane morajo biti tako, da je možna njihova medsebojna primerjava.
(2) Strokovne rešitve prostorskih ureditev za OPPN se lahko pridobijo tudi z javnim natečajem.
(3) Zahtevo za izvedbo in način priprave ter izbor variantnih rešitev oziroma izvedbo javnega natečaja se določi s sklepom
župana.
IV PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
157. člen
(prenehanje veljavnosti prostorskih izvedbenih aktov)
Z dnem uveljavitve tega odloka prenehajo veljati naslednji prostorski izvedbeni akti:
- Odlok o lokacijskem načrtu rekonstrukcije obvoznice Mozirje (Ur. l. SRS, 38/89)
- Odlok o lokacijskem načrtu za centralno čistilno napravo v Mozirju (Ur. l. SRS, 24/88)
- Dolgoročni plan občine Mozirje za obdobje 1986-2000, dopolnjen 1989 (Ur. l. RS, 19/90, 51/92)
- Odlok o lokacijskem načrtu avtobusne postaje Mozirje (Ur. l. RS, 21/91)
- Odlok o ureditvenem načrtu rekreacijsko turističnega centra Golte (Ur. l. RS, 21/91, 36/92)
- Srednjeročni plan občine Mozirje za obdobje 1986-2000, usklajen 1989, prostorske sestavine srednjeročnega
družbenega plana (Ur. l. RS, 51/92)
- Odlok o prostorsko ureditvenih pogojih za dele naselij Mozirje, Nazarje, Rečica ob Savinji, Ljubno, Luče in Gornji Grad
(Ur. l. RS, 66/93, 03/01, 109/01, 103/04)
- Odlok o ureditvenem načrtu Savinjski gaj (Ur. l. RS, 37/94, 43/94-popr.)
- Odlok o ureditvenem načrtu mestnega jedra Mozirje (Ur. l. RS, 69/94, UG ZSO, 02/96)
- Odlok o prostorsko ureditvenih pogojih za prostorsko celoto občine Mozirje (UG ZSO, 03/96, 01/01, 14/03)
- Odlok o ugotovitvi skladnosti prostorsko izvedbenega akta s spremembami in dopolnitvami prostorskih sestavin
dolgoročnega plana Občine Mozirje za obdobje 1986-2000, dopolnjenega leta 1989 in srednjeročnega prostorskega
planaobčine Mozirje za obdobje 1986-2000 usklajenega leta 1989 za območje občine Mozirje (UG ZSO, 08/00)
- Odlok o spremembah in dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Mozirje za obdobje od leta 1986 do
leta 2000, dopolnjenega leta 1989 in srednjeročnega prostorskega plana občine Mozirje za obdobje od leta 1986 do leta
2000 usklajenega leta 1989 za območje občine Mozirje (UG ZSO, 08/00),
- Odlok o začasnih prostorsko ureditvenih pogojih za del krajinskega parka Golte (ureditveno območje Golte) na območju
Občine Mozirje (UG ZSO, 06/00)
- Odlok o prostorsko ureditvenih pogojih za sanacijo z nedovoljenimi posegi degradiranega prostora občine Mozirje (Ur. l.
RS, 36/94)
- Odlok o ureditvenem načrtu Podrožnik v Mozirju (Ur. l. RS, 61/02, 27/05, 76/10)
158. člen
(veljavnost sprejetih prostorskih izvedbenih aktov)
Z dnem uveljavitve tega odloka ostanejo v veljavi naslednji občinski prostorski izvedbeni akti:
- Odlok o lokacijskem načrtu ureditve Savinje skozi Mozirje od km 52+800 do 55+426 (Ur. l. RS, 37/94)
- Odlok o lokacijskem načrtu ureditve Savinje od skalnega praga nad Delejevim jezom (km 56+100) do vtoka Rečice (km
58+500) in izlivnega odseka Drete (Ur. l. RS, 06/93, 57/98)
- Odlok o lokacijskem načrtu Krahelnovo (Ur. l. RS, 04/06)
- Odlok o občinskem lokacijskem načrtu »Mozirske trate« (Ur. l. RS, 40/08)
159. člen
(zaključevanje že začetih postopov)
(1) Postopki spremenjenja OPPN-jev začetih pred uveljavitvijo tega odloka, za katere je bila v postopku izdelave OPPN že
zaključena javna razgrnitev, se zaključujejo skladno z določili prostorskih aktov veljavnih pred sprejetjem tega odloka. Za
OPPN za katere v postopku njihove izdelave še ni bila zaključena javna razgrnitev, pa se zaključujejo skladno z določili tega
odloka.
(2) Vsi začeti postopki za določitev parcele na kateri stoji stavba ali gradbeno-inženirskega, začeti pred uveljavitvijo tega
odloka, se zaključujejo po določilih tega odloka.
(3) Vsi začetki postopki izdaje posamičnih upravnih aktov o ureditvah, ukrepih in omejitvah v prostoru in gradbenih
dovoljenih, začetnih pred uveljavitvijo tega odloka se zaključijo v skladu z določili prostorskih aktov, veljavnih pred
uveljavitvijo tega odloka.
(4) Pred zaključkom začetkih upravnih aktov izdanih v inšpekcijskem postopku, se preveri določila tega odloka. V primeru,
da je s tem odlokom nelegalno zgrajenim objektom in drugim posegom v prostor dana možnost legalizacije, se postopek
izdanega upravnega akta v inšpekcijskem postopku nadaljuje skladno z Zakonom o upravnem postopku.
160. člen
(ugotavljanje usklajenosti predloga OPN)
S sklepom št. 00/2011/00, z dne 00.00.2011 je minister za okolje in prostor ugotovil usklajenost predloga občinskega
prostorskega načrta s smernicami nosilcev urejanja prostora.
161. člen
(veljavnost odloka)
Ta odlok se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije ter začne veljati petnajsti dan po objavi.
Številka: 000-0000/2010-00
Datum: 00.00.2010
Župan občine Mozirje
Občina Mozirje
Šmihelska cesta 2
3330 MOZIRJE
Številka: 032-0007/2011
Datum: 21.11.2011
ZADEVA: RAZVOJNI PROGRAM OBČINE MOZIRJE 2011 - 2016
PRAVNA PODLAGA: Zakon o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja (Ur.l. RS št.
93/2005), Zakon o lokalni samoupravi (Ur.l. RS št. 94/07, 76/08,
79/09 in 51/10), Zakon o urejanju prostora (Ur.l. št. 110/2002),
Zakon o javnih financah (Ur. l. RS št. 79/1999), Uredba o
dokumentih razvojnega načrtovanja in postopkih za pripravo
predloga državnega proračuna in proračunov samoupravnih
lokalnih skupnosti (Ur.l. RS št. 44/2007)
PREDLAGATELJ:
Ivan SUHOVERŠNIK, župan
V mesecu aprilu 2011, je župan Ivan Suhoveršnik imenoval tri komisije za pripravo
razvojnega programa Občine Mozirje za obdobje 2011 – 2016:
- komisijo za področje družbenih dejavnosti v sestavi: Ana Nuša Rebernik, Andreja
Hramec, Terezija Plaznik, Darja Es, Jelka Repenšek in Marija Ježovnik;
- komisijo za področje turizma v sestavi: Mojca Finkšt, Ernest Kovač, Urška Reberčnik,
Bojan Napotnik, Marjan Benda in Anton Puncer;
- komisijo za področje gospodarstva in kmetijstva v sestavi: mag. Peter Goltnik, Marjan
Mikek, Jani Kopušar, Jožef Jelen, Roman Čretnik in Vinko Matjaž.
Poleg navedenih članov komisij pa so pri pripravi sodelovali še strokovni sodelavci Občine
Mozirje.
Matične komisije so najprej na ločenih sejah, nato pa še na skupni seji, izoblikovale predlog
Razvojnega programa Občine Mozirje za obdobje 2011 – 2016.
Ena izmed temeljnih nalog občine je skrb za usklajen razvoj, ki upošteva družbene,
gospodarske in okoljske zmogljivosti in možnosti danega prostora. Le-tega lahko formalno
opredelimo s celovito strategijo razvoja oz. razvojnim programom, ki ima jasno postavljene
razvojne cilje, z ukrepi in programi. Ti so namenjeni usmerjenemu razvoju občine, kar je v
času pomanjkanja javnih sredstev in po drugi strani zahtev občanov po javnem standardu, še
posebej pomembno v situacijah odločanja in načrtovanja. Razvojni program je najvišji
strateški dokument v hierarhiji razvojnih dokumentov, je usklajen z občinskim prostorskim
načrtom in je podlaga za pripravo vsakokratnega načrta razvojnih programov proračuna
občine.
Obdobje veljavnosti
Pričujoči razvojni program Občine Mozirje je pripravljen za obdobje do leta 2016. V tem
obdobju se sledi zastavljenim ciljem, spremlja uspešnost izvajanja in vnaša morebitne
spremembe na ravni programov in projektov. Nekateri projekti zaradi svoje zahtevnosti
presegajo ta časovni okvir, zato se bodo nadaljevali tudi po letu 2016.
Metodologija in postopek priprave
Na začetku postopka smo kot izhodišče postavili namero o tem, da naj bo dokument kratek,
jasen in ciljno osredotočen. Analiza stanja naj povzema usmeritve že narejenih dokumentov in
predstavi ažurno stanje v občini.
Pripravljen program razvoja sprejema občinski svet, sočasno z občinskim prostorskim
načrtom.
Razvojni program Občine Mozirje 2011 – 2016, so obravnavali in sprejeli v predlagani
obliki: odbor za negospodarstvo, odbor za gospodarske javne službe, odbor za turizem, odbor
za kmetijstvo, odbor za požarno varstvo ter štab za civilno zaščito.
Predlagamo, da občinski svet sprejme naslednji
SKLEP:
Občinski svet Občine Mozirje sprejema in potrjuje Razvojni program Občine Mozirje
2011 – 2016, v predlagani obliki in vsebini.
Pripravila:
Nada Brinovšek
OBČINA MOZIRJE
OBČINSKA UPRAVA
Šmihelska cesta 2, 3330 MOZIRJE
Tel: (03) 839 33 00 fax: (03) 839 33 05
Davčna številka: 7 0 9 9 8 3 9 6
Razvojni program Občine Mozirje
2011 – 2016
delovna verzija
V Mozirju, 21. 11. 2011
Naročnik:
Občina Mozirje
Šmihelska cesta 2
3330 Mozirje
Predmet:
Razvojni program
občine Mozirje 2011 – 2016
Odgovorna oseba:
Ivan Suhoveršnik, župan
Člani občinske delovne skupine:
Ivan Suhoveršnik, Nada Brinovšek, mag. Ivo Glušič,
Jaka Vačovnik, Janez Janko, Ljudmila Grom, Helena
Žagar.
Člani komisije za pripravo
Področje družbenih dejavnosti: Ana Nuša Rebernik,
razvojnega programa:
Andreja Hramec, Darja Es, Jelka Repenšek, Marija
Ježovnik, Terezija Plaznik.
Področje gospodarstva: Jani Kopušar, Jožef Jelen,
Marjana Mikek, Roman Čretnik, Vinko Matjaž.
Področje turizma: Anton Puncer, Bojan Napotnik,
Ernest Kovač, Marjan Benda, Urška Reberčnik.
Zunanji strokovni sodelavec:
Martina Pečnik Herlah s.p.
raziskovanje in razvoj
Radegunda 26
3330 Mozirje
Datum:
februar 2011 – oktober 2011
KAZALO
1
Uvod ................................................................................................................................................ 4
2
PREDSTAVITEV OBMOČJA ....................................................................................................... 6
2.1
Lega in položaj občine ............................................................................................................ 6
2.2
Osnovni podatki o občini......................................................................................................... 7
2.3
Socio-demografske značilnosti.............................................................................................. 12
2.3.1
Demografska slika prebivalstva .................................................................................... 12
2.3.2
Izobrazbena struktura .................................................................................................... 15
2.3.3
Delovna aktivnost prebivalstva ..................................................................................... 16
2.4
Infrastruktura ......................................................................................................................... 17
2.4.1
Prometna infrastruktura ................................................................................................. 17
2.4.2
Energetska infrastruktura............................................................................................... 18
2.4.3
Telekomunikacijska infrastruktura................................................................................ 18
2.4.4
Oskrba z vodo................................................................................................................ 19
2.4.5
Poplavna varnost ........................................................................................................... 19
2.4.6
Odvajanje in čiščenje odpadne vode ............................................................................. 20
2.4.7
Ravnanje z odpadki ....................................................................................................... 20
2.5
Kmetijstvo in gozdarstvo....................................................................................................... 21
2.6
Gospodarstvo in podjetništvo ................................................................................................ 24
2.7
Turizem ................................................................................................................................. 25
2.8
Kulturna in naravna dediščina ............................................................................................... 29
2.9
Družbene dejavnosti .............................................................................................................. 31
2.9.1
Vzgoja in izobraževanje ................................................................................................ 31
2.9.2
Mladinska dejavnost...................................................................................................... 34
2.9.3
Zdravstvena dejavnost ................................................................................................... 34
2.9.4
Sociala in skrb za starejše.............................................................................................. 35
2.10
Društvena dejavnost .............................................................................................................. 37
3
Analiza prednosti, slabosti, priložnosti in tveganj......................................................................... 38
4
STRATEGIJA razvoja občine Mozirje ......................................................................................... 40
4.1
Vizija občine Mozirje............................................................................................................ 40
4.2
Strateški cilji.......................................................................................................................... 40
4.3
Prednostne naloge.................................................................................................................. 41
4.3.1
4.3.1.1
Okolje in prostor............................................................................................................ 41
Vizija ......................................................................................................................... 41
4.3.1.2
Razvojni cilji ............................................................................................................. 41
4.3.1.3
Vsebina programa...................................................................................................... 41
4.3.2
Infrastruktura ................................................................................................................. 45
4.3.2.1
Vizija ......................................................................................................................... 45
4.3.2.2
Razvojni cilji ............................................................................................................. 45
4.3.2.3
4.3.3
Področje družbenih dejavnosti ...................................................................................... 50
4.3.3.1
Vizija ......................................................................................................................... 50
4.3.3.2
Cilji, ukrepi in projekti .............................................................................................. 50
4.3.3.2.1 Vzgoja, izobraževanje in dejavnosti za mlade..................................................... 50
4.3.3.2.2 Socialno varstvo in zdravstvo.............................................................................. 52
4.3.3.2.3 Šport in rekreacija................................................................................................ 53
4.3.3.2.4 Kultura................................................................................................................. 54
4.3.3.2.5 Društvena dejavnost ............................................................................................ 56
4.3.4
4.3.4.1
Vizija ......................................................................................................................... 59
4.3.4.2
Cilji............................................................................................................................ 59
4.3.4.3
4.3.5
4.4
Področje gospodarskih dejavnosti ................................................................................. 59
Turizem ......................................................................................................................... 62
4.3.5.1
Vizija ......................................................................................................................... 62
4.3.5.2
Cilji............................................................................................................................ 62
4.3.5.3
Preglednica projektov razvojnega programa ......................................................................... 65
5
Organizacijski okvir za izvedbo .................................................................................................... 67
6
Izvedbeni del ................................................................................................................................. 67
6.1
7
Projekti v izvajanju................................................................................................................ 67
6.1.1
Projekti na področju infrastrukture................................................................................ 67
6.1.2
Projekti na področju turistične infrastrukture................................................................ 70
LITERATURA in VIRI................................................................................................................. 71
1
Uvod
Namen priprave
Ena izmed temeljnih nalog lokalne skupnosti je skrb za usklajen razvoj, ki upošteva
družbene, gospodarske in okoljske zmogljivosti in možnosti danega prostora. Le-tega lahko
formalno opredelimo s celovito strategijo razvoja oz. razvojnim programom, ki ima jasno
postavljene razvojne cilje, z ukrepi in programi. Ti so namenjeni usmerjenemu razvoju
lokalne skupnosti, kar je v času pomanjkanja javnih sredstev in po drugi strani zahtev
občanov po javnem standardu, še posebej pomembno v situacijah odločanja in načrtovanja.
Razvojni program je najvišji strateški dokument v hierarhiji razvojnih dokumentov, je
usklajen z občinskim prostorskim načrtom in je podlaga za pripravo vsakokratnega načrta
razvojnih programov proračuna občine.
Pravne podlage:
• Zakon o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja (ZSRR-2) Ur.l. RS, št.
20/2011.
• Zakon o lokalni samoupravi (ZLS) Ur.l. RS, št. 72/1993.
• Zakon o urejanju prostora (ZUreP-1) Ur.l. RS, št. 110/2002 (8/2003 popr.).
• Odlok o strategiji prostorskega razvoja Slovenije (OdSPRS) Ur.l. RS, št.
76/2004.
• Zakon o javnih financah (ZJF) Ur.l. RS, št. 79/1999.
• Uredba o dokumentih razvojnega načrtovanja in postopkih za pripravo
predloga državnega proračuna in proračunov samoupravnih lokalnih skupnosti
Ur.l. RS, št. 44/2007.
Podlage izven-občinskih dokumentov:
• Strategija razvoja Slovenije, Vlada Republike Slovenije, 23. 06. 2005.
• Strategija regionalnega razvoja Slovenije, Vlada Republike Slovenije, 16. 05.
2001.
• Državni razvojni program Republike Slovenije za obdobje 2007–2013, Vlada
Republike Slovenije, 20. 03. 2008.
• Regionalni razvojni program Savinjske regije 2007-2013, Regionalna razvojna
agencija Celje d.o.o., 2006.
• Izvedbeni načrt regionalnega razvojnega programa Savinjske regije za obdobje
2008–2010, Regionalna razvojna agencija Celje d.o.o., 2008.
• Območni razvojni program Savinjsko-Šaleške regije za obdobje 2007–2013,
gradivo, Savinjsko-Šaleška območna razvojna agencija d.o.o., 2006.
Obdobje veljavnosti
Pričujoči razvojni program občine Mozirje je pripravljen za obdobje do leta 2016. V
tem obdobju se sledi zastavljenim ciljem, spremlja uspešnost izvajanja in vnaša morebitne
spremembe na ravni programov in projektov.
Metodologija in postopek priprave
Na začetku postopka smo kot izhodišče postavili namero o tem, da naj bo dokument
kratek, jasen in ciljno osredotočen. V analizi stanja naj povzema usmeritve že narejenih
dokumentov in predstavi ažurno stanje v občini. Pripravljen program razvoja sprejema
Občinski svet, sočasno z Občinskim prostorskim načrtom.
Priprava programa razvoja je potekala v štirih fazah:
I. analiza stanja: je bila narejena na osnovi podatkov iz statističnih in občinskih
virov ter strokovne literature.
II. SWOT analiza: v okviru delavnic s projektno skupino smo opredelili prednosti,
slabosti, priložnosti in tveganja razvoja glede na pričakovane prihodnje trende.
III. vizija in razvojni cilji: so bili opredeljeni na delavnicah projektne skupine. Za
vsako delavnico je bilo pripravljeno delovno gradivo, ki je vključevalo analizo
stanja po posameznem obravnavanem področju.
IV. faza: za doseganje izbranih razvojnih ciljev smo opredelili programe in
projekte, ki bodo zastavljenim ciljem sledili. Le-ti so tudi časovno in finančno
ovrednoteni. Ta faza je potekala v sodelovanju s projektno skupino in občinsko
delovno skupino.
Postopek priprave programa razvoja je potekal od januarja 2011 do oktobra 2011 v
okviru občinske delovne skupine in treh skupin komisije za pripravo razvojnega programa. V
občinski delovni skupini so sodelovali predstavniki občinske uprave z županom. Komisija za
pripravo razvojnega programa je delovala v treh skupinah: skupina za področje družbenih
dejavnosti, skupina za gospodarstvo in skupina za turizem. V komisijo so bili povabljeni
posamezniki, predstavniki različnih organizacij ter občinskih zavodov. Na osmih sestankih in
sedmih delavnicah smo analizirali situacijo, razmišljali o viziji in razvojnih ciljih občine ter
po področjih razvrstili programe in projekte, ki jih bodo uresničevali. Finančno načrtovanje
izvajanja projektov je bilo zastavljeno skupaj s predstavniki občinske uprave. Z nekaj
organizacijami smo opravili tudi osebne razgovore. V celoti je bilo v proces razvojnega
načrtovanja vključenih 35 občanov in občank.
Pričujoči dokument je sestavljen iz dveh delov: analitičnega in strateškega. V prvem
delu je opis stanja, pri nekaterih področjih so izpostavljeni tudi problemi, ki so jih posredovali
viri informacij. V drugem, strateškem, delu je podana vizija razvoja s cilji, ukrepi in programi.
Pri opisu posameznih ukrepov so podani kazalniki, s pomočjo katerih se bo spremljalo
uresničevanje programov. Kjer kazalnikov ni bilo moč opredeliti, tudi niso navedeni.
Vsebinsko se je strategija pripravila za štiri področja: okolje in prostor, infrastruktura,
področje družbenih dejavnosti, gospodarstvo, in turizem kot panoga, ki jo občina vidi kot
osrednje gibalo nadaljnjega razvoja. Pri vsakem od omenjenih področij je na koncu poglavja
preglednica projektov s časovnim načrtom in ocenjenimi finančnimi vrednostmi. Kjer ocene
finančne vrednosti ni moč podati oz. projekta v času priprave še ni moč časovno opredeliti, leta ni podana. V zadnjem delu dokumenta so navedeni projekti v izvajanju, ki jih občina že
izvaja oz. ima zanje pripravljeno tehnično dokumentacijo.
2
2.1
PREDSTAVITEV OBMOČJA
Lega in položaj občine
Pokrajina predalpskega sveta
Občina Mozirje leži v predalpskem svetu vzhodnega dela Kamniško-Savinjskih Alp,
njeno ozemlje se razprostira na rečni ravnici ob Savinji, na južnem delu je omejeno s kraško
planoto Dobrovlje, na severnem delu s planoto Golte in hribovitim obrobjem Zgornje
Savinjske doline. Lega v predalpskem svetu narekuje naravnogeografske značilnosti območja
ter podobo pokrajine. Ravninski del ob strugi Savinje in njenih terasah je območje, kjer je
glavni preoblikovalec površja voda, ki je ustvarila svet primeren za poselitev in ugoden za
razvoj gospodarskih dejavnosti. Slemenasto hribovje Brezij, Radegunde, Šmihela in Ljubije
gradijo pretežno vulkanske kamenine, za katere je značilna slaba prepustnost, bolj položna
pobočja in širše doline. Prevladuje ploskovno odnašanje pobočnega gradiva (denudacija), ob
vodotokih erozija, vendar pa sama pobočja večinoma niso tako strma, da bi ta dva procesa
znatno ovirala poselitev in rabo prostora. Na vršnem delu opisanega slemenastega hribovja
izdanjajo tudi posamezni otoki apnenčastega sveta (Zajček-Mulovski vrh v Lepi Njivi, pas
južno od Završ). Območje kraškega sveta na planoti Golte in Dobrovlje je zaradi kraških
procesov specifično. Odsotnost površinske vode, kraški pojavi, strma pobočja in ozke doline
omejujejo razvoj človekovih dejavnosti v prostoru.
Na pragu Zgornje Savinjske doline
Občina Mozirje je s svojo lego na začetku zgornjega toka Savinje kot nekakšna
»vstopna točka« za Zgornjo Savinjsko dolino. S prehodom skozi ozko dolino Soteske se
dolina razširi, odpre se veduta na predalpsko hribovje, ki se po dolini navzgor stopnjuje v
razgibano in turistično zanimivo alpsko pokrajino Kamniško-Savinjskih Alp. Za obiskovalce
doline je Mozirje tako »prvi stik« z Zgornjo Savinjsko dolino, širši javnosti poznano po
etnografskih in hortikulturnih prireditvah, Mozirskem gaju in smučišču Golte.
Mozirje se nahaja v neposredni bližini termalnega zdravilišča Topolšica, na poti v
Logarsko dolino in blizu glavnih slovenskih cestnih povezav. Od Šentruperta je oddaljeno 13
km, od Ljubljane 71 km, in od Maribora 82 km. Od večjih gospodarskih središč sta najbližji
Velenje (15 km) in Celje (35 km), do najbližje železniške postaje v Paški vasi je 6,6 km.
Središče medobčinskega pomena
Mozirje je v policentričnem urbanem sistemu Slovenije opredeljeno kot medobčinsko
središče (Strategija.., 2004). Kljub razdruževanju v manjše občine, so se v Mozirju v
precejšnji meri ohranile funkcije, ki zadovoljujejo potrebe tudi ostalih zgornjesavinjskih
občin.
Slika 1: Upravne in oskrbne funkcije so locirane ob glavni prometni in razvojni osi
Zgornje Savinjske doline (foto: A. Herlah).
V Mozirju je sedež upravne enote ter
nekaterih organizacij in društev, ki delujejo za
celotno Zg. Savinjsko dolino. Povezave so na
komunalnem področju (vodovod, čiščenje
komunalnih voda, ravnanje z odpadki), v
prometni infrastrukturi z glavno prometno osjo
regionalne ceste, v preskrbi prebivalstva s splošnimi in specializiranimi trgovinami ter
storitvami, v oskrbi s socialnimi in zdravstvenimi storitvami ter v dnevni migraciji zaposlenih.
Sodelovanje med občinami se vzpostavlja tudi pri reševanju skupnih potreb v obliki priprave
medobčinskih projektov (npr. obnova vodovoda, izgradnja širokopasovnega omrežja
elektronskih komunikacij).
Del Savinjsko-Šaleške subregije
V luči razvojnega povezovanja je občina Mozirje del Savinjsko Šaleške subregije in
istoimenskega območnega razvojnega partnerstva, katerega koordinator je Savinjsko-Šaleška
območna razvojna agencija d.o.o. s sedežem v Nazarjih. Na regionalni ravni je občina, skupaj
s preostalimi tridesetimi savinjskimi občinami, povezana v Savinjsko regijo, za spodbujanje
regionalnega razvoja skrbi Razvojna agencija Savinjske regije d.o.o. Celje.
2.2
Osnovni podatki o občini
Občina Mozirje po letu 1994
Občina Mozirje je v zadnjih petnajstih letih doživela vrsto ozemeljskih sprememb, ki
jih je ob uvedbi lokalne samouprave sprožilo ustanavljanje manjših občin, prej krajevnih
skupnosti. V letih 1994, 1998 in 2006 je iz prej skupne mozirske občine nastalo sedem
zgornjesavinjskih občin. Z letom 2007 so se izoblikovale današnje meje občine, ob katerih
pripada sosedstvo občinam Šoštanj, Šmartno ob Paki, Braslovče, Nazarje, Rečica ob Savinji
in Ljubno.
Ključni organi občine so Občinski svet s 13 člani, župan, podžupan in nadzorni odbor.
Občina je ustanoviteljica šestih javnih zavodov, v svetih katerih ima tudi svoje predstavnike.
Občina s 4078 prebivalci v osmih naseljih
Kljub razdruževanju v manjše občine je občina Mozirje ostala po številu prebivalcev
največja v Zgornji Savinjski dolini. V primerjavi s slovenskimi občinami se po omenjenem
kazalniku uvršča na 121. mesto (SURS, 2008). Občina meri 53,5 km2 in je v primerjavi s
slovenskim povprečjem redkeje naseljena (Mozirje–76 preb./km2, Slovenija–101 preb./km2).
Sestavlja jo osem naselij, od katerih sta Mozirje in Loke na ravninskem svetu ob Savinji, kjer
poteka glavna prometna in gospodarska os, ostala naselja Brezje, Dobrovlje, Lepa Njiva,
Ljubija, Radegunda in Šmihel pa so razložena po hribovitem zaledju. Polovica prebivalstva
živi v Mozirju, v Ljubiji 12 %, Lepi Njivi 11 %, vsa ostala naselja so po številu prebivalcev
manjša, v njih živi manj kot 10 % vseh občanov.
Karta 1: Razporeditev naselij v občini Mozirje (vir: Geodetska uprava RS).
Mozirje je osrednje naselje občine
Naselje Mozirje je s 2069 prebivalci (l. 2010, SURS) osrednje razvojno središče
občine, s poudarjeno oskrbno, upravno in bivalno funkcijo. Ponudba oskrbnih dejavnosti je
tolikšna, da lahko zadovoljujejo vsakdanje potrebe prebivalstva, v kraju je sedež občine in
upravne enote, Mozirje je tudi območje koncentracije poselitve, saj v njem živi polovica
prebivalcev občine. Po hierarhiji središčnih naselij ga lahko opredelimo kot nadpovprečno
opremljeno središčno naselje 2. stopnje. Kar pomeni, da ima: popolno osnovno šolo, trgovino
z živili, gostinski objekt, zdravstveno ustanovo, pošto, zobno ambulanto, splošno knjižnico,
bančno podružnico, lekarno, bencinski servis, veterinarsko ambulanto, policijsko postajo,
specializirane obrti in trgovine, nadpovprečna je opremljenost z oskrbnimi in upravnimi
funkcijami.
Tabela 1: Kazalniki razvoja občine Mozirje in primerjava s Savinjsko stat. regijo in Slovenijo.
Kazalnik
Občina
Mozirje
53,5
76
Savinjska stat.
regija
2.384
109
20.273
101
vir podatkov in
letnica zajema
SURS, 2010
SURS, 2010
4078
16,4
260.025
14,4
2.046.976
14
SURS, 2010
SURS, 2010
17,1
15,8
16,5
SURS, 2010
104
11,7
110
10,1
118
12,9
3
2,9
2,8
SURS, 2010
SURS, Popis
2002
SURS, Popis
2002
1.295
86.973
684.847
1.468
97.091
777.772
18,889
784,55*
6.528,387**
53,589
2.148,984
13.835,643*
41,01
2.840,844
18.328,342*
0
11,869
55,210*
6
/
/
*DRSC, 2010
** DRSC, 2009
DRSC, 2010
*DRSC, 2008
DRSC, 2010
*DRSC, 2008
DRSC, 2010
*DRSC, 2008
Občina
28,6
/
/
lasten izračun
0
/
/
Občina
Kemijsko stanje Savinje
- Grušovlje
dolžina kanalizacij v km
dobro
/
/
16,399
/
št. priključenih na
kanalizacijo (PE)
1744
(42,7 %)
(41,2 %
gospodinjstev)*
št. priključenih na
čistilno napravo
dolžina vodovodov
(km)
št. preb. priključenih na
1744
/
39,671
/
3088
(85,4 %
površina (km2)
gostota poselitve
(preb./km2)
Slovenija
Demografski kazalniki
št. prebivalstva
% preb. mlajših od 15
let
% preb. starejših od 65
let
indeks staranja
% prebivalstva z višjo
in visoko izobrazbo
povp. velikost
gospodinjstva (št.
članov)
št. gospodinjstev
št. stanovanj
SURS, Popis
2002
SURS, Popis
2002
Kazalniki infrastrukture
dolžina državnih cest
(km)
dolžina občinskih
lokalnih cest (km)
dolžina občinskih javnih
poti (km)
dolžina javnih poti za
kolesarje
dolžina urejenih
sprehajalnih poti (km)
dolžina planinskih poti
(km)
dolžina urejenih
konjeniških poti
Okoljski kazalniki
ARSO, 2006–
2009
/
JP Komunala,
2011
(52,6 %
Okoljsko
gospodinjstev)* poročilo, 2010
*SURS, Popis
2002
/
Okoljsko
poročilo, 2010
/
JP Komunala,
2011
(90,1 %)*
JP Komunala,
javni vodovod
(75,7 %)
gospodinjstev)*
2010
* SURS, Popis
2002
SURS, 2008
količina odpadkov
zbranih z javnim
odvozom (kg/preb.)
dolžina izgrajenega
omrežja za ogrevanje z
lesno biomaso
št. priključkov na
omrežje za ogrevanje z
lesno biomaso
% Natura 2000 območij
403,9
410,7
418,3
757 m
/
/
EKOEN d.o.o.,
2010
18
/
/
EKOEN d.o.o.,
2010
10,54 %
/
35,5 %
MOP, 2007
vrtec Mozirje,
okt. 2010
*SURS, 2009
lasten izračun
*velja za 2009
OŠ Mozirje,
sept. 2010
OŠ Mozirje, april
2010
Kazalniki življenjskega in družbenega standarda občine
št. otrok vpisanih v
vrtec
169
/
71124*
delež od vseh otrok
starih 1-5 let
št. otrok v OŠ
79,7 %
/
73,9 %*
399
/
/
št. otrok, ki so končali
9. razred in se vpisali v
srednjo šolo
št. diplomantov/1000
prebivalcev
št. uporabnikov pomoči
na domu
št. neprofitnih stanovanj
v lasti občine
št. pacientov/ splošnega
zdravnika
46
/
/
9,3
9,2
8,8
SURS, 2009
14–17
/
/
17
/
/
CSD Mozirje,
2010
Občina
2042*
1422
1714
št. članov Knjižnice
Mozirje
št. društev
2645
/
/
67
2592*
20420*
750
/
/
1575 (20
prireditev)
50000
/
/
/
/
23092
/
/
81
/
/
32
/
/
Zdravstveni stat.
letopis, 2009
*lasten izračun
Knjižnica
Mozirje, 2010
register društev,
MNZ, 2011
*NVO stičišče,
2009
Kazalniki turizma in kulture
št. obiskovalcev
muzejske zbirke
št. obiskovalcev na
prireditvah knjižnice
št. obiskovalcev
Mozirskega gaja
št. prodanih smučarskih
kart na smučišču Golte
št. registriranih
objektov kulturne
dediščine
št. naravnih vrednot
Knjižnica
Mozirje, 2010
Knjižnica
Mozirje, 2010
EHD Mozirski
gaj, 2010
Golte d.o.o.,
2010
Register
nepremične kult.
ded., 2011
ZRSVN Celje
državnega pomena
št. naravnih vrednot
lokalnega pomena
št. stalnih ležišč
št. prenočitev turistov
povprečna letna
zasedenost ležišč
11
/
/
ZRSVN Celje
312
7.327
6,6 %
12.504
1.319.037
29,6 %
108.836
8.906.399
23 %
SURS, 2010
SURS, 2010
lasten izračun, za
2010
185
1.352,94
/
/
60165
452.932,90
ARSKTRP, 2010
ARSKTRP, 2010
9
63,88
/
/
2109
29.675,72
ARSKTRP, 2010
ARSKTRP, 2010
4,7 %
/
6,6 %
lasten izračun, za
2010
117
/
18574
ARSKTRP, 2010
990,81
/
304.897,91
ARSKTRP, 2010
73,2 %
/
67,3 %
ARSKTRP, 2010
33
/
/
AJPES, 2011
št. delovno aktivnega
prebivalstva
delež delovno aktivnega
prebivalstva
št. samozaposlenih oseb
1708
108.563
844.655
SURS, 2009
41,9 %
41,9 %
41,6 %
221
12.190
88.453
stopnja registrirane
brezposelnosti
št. poslovnih subjektov
(gospod. družbe in s.p.)
dodana vrednost /
zaposlenega v € v
gosp.d.
9,7
13,1
11,8
223
/
/
lasten izračun, za
2009
e-uprava, dec.
2010
e-uprava, dec.
2010
AJPES, 2011
24.324,00 €*
/
povprečna mesečna
bruto plača na
zaposlenega
1.341,67 €
1.478,80 €
24.982,00 €
(mikro) 31.830,00 €
(majhne d.)
1.634,48 €
Kazalniki kmetijstva
št. kmetij
kmetijska zemljišča v
uporabi (ha)
št. ekoloških kmetij
skupna površina kmet.
zemlj. z ekol. obdelavo
(ha)
delež ekol. obdelanih
površin od vseh kmet.
zemljišč v uporabi
št. kmetij v KOP
programu
skupna površina kmetij
v KOP programu (ha)
delež KOP površin od
vseh kmet. zemljišč v
uporabi
št. registriranih
dopolnilnih dejavnosti
Kazalniki trga dela
SURS, 2009
*AJPES, 2009
e-uprava, nov.
2010
Premoženjski potencial občine
knjigovodska vrednost
nepremičnin v lasti
občine
št. stanovanj v lasti
občine
12.178.359,00 /
€
17
/
Občina, 2010
Občina, 2010
št. objektov v lasti
občine
površina kmetijskih
zemljišč
delež najboljših
kmetijskih zemljišč
gozdne površine
2.3
6 objektov +
1 poslovni
prostor
1.742,39 ha
Občina, 2010
/
/
17,18 %
/
/
3358 ha
/
/
Okoljsko
poročilo, 2010
Okoljsko
poročilo, 2010
Okoljsko
poročilo, 2010
Socio-demografske značilnosti
2.3.1 Demografska slika prebivalstva1
Število prebivalcev narašča, a se tudi stara
Občina Mozirje obsega osem naselij, skupno število prebivalstva je 4.078 (SURS, julij
2010). Število ljudi je v obdobju 1961-2010 na ravni občine naraščalo, največji porast beleži
naselje Mozirje, v katerem živi polovica vseh občanov. Primerjava podatkov med naselji
pokaže na odseljevanja ljudi iz hribovitega podeželja in večanje prebivalstva na ravninskih
območjih, v suburbanem okolju (Mozirje, Loke), kar je sicer prisotno tudi v celotnem
slovenskem prostoru.
Tabela 2: Število prebivalcev po naseljih občine Mozirje, 1961–2010 (vir: SURS).
1961
1971 1981
1991
2002
2010
indeks
2010/61
Občina
2893
3045 3575
3779
3946
4078
141
Mozirje
Brezje
267
248
262
238
230
259
97
Dobrovlje pri
93
64
72
53
60
63
68
Mozirju
Lepa Njiva
535
463
468
466
459
456
85
Ljubija
415
413
410
438
482
484
117
Loke pri
251
264
360
234
291
307
122
Mozirju
Mozirje
856
1151 1576
1906
1969
2069
242
Radegunda
271
261
259
281
287
278
103
Šmihel nad
205
181
168
163
168
162
79
Mozirjem
indeks
2010/02
103
113
105
99
100
105
105
97
96
Podrobnejši pregled podatka o številu prebivalcev v občini za zadnja tri leta ne pokaže
stalnega trenda naraščanja ali padanja, saj je število precej spremenljivo.
1
Starejši demografski podatki so preračunani po naseljih sedanje občine Mozirje, razen v primerih, kjer je to
posebej navedeno.
Graf 1: Število prebivalcev v občini Mozirje v letih 2007–2010 (vir: SURS).
Starostna struktura prebivalstva se spreminja v prid starejših in je tudi v odstopanju od
»idealne« strukture, ki zagotavlja potencial za razvoj. Delež mladih se je v zadnjem desetletju
rahlo zmanjšal, v največji meri se je povečal delež starejših nad 65 let. Ta je že v celotnem
opazovanem obdobju znašal nad 10 %, kar nas demografsko uvršča v skupino starega
prebivalstva.
Tabela 3: Primerjava »idealne« in dejanske starostne strukture v preteklem desetletju (vir:
SURS).
starostna
idealna
dejanska struktura v občini
obdobja
struktura
leta 2002
leta 2010
0 – 14 let
25 %
17 %
16 %
15 – 65 let
65 %
69 %
67 %
nad 65 let
10 %
14 %
17 %
Indeks staranja2 se povečuje, trend staranja prebivalstva je podoben kakor na
regionalni in državni ravni. Leta 2002 je bil indeks staranja 81, kar je bilo bolj ugodno kakor
v Savinjski statistični regiji (88) in Sloveniji (96). Do leta 2010 pa se je stanje spremenilo,
indeks staranja se je povzpel na 104, a je še vedno bolj ugoden kakor v Savinjski statistični
regiji (110) oz. od slovenskega povprečja (117). Ob tem je potrebno dodati, da je kljub vse
večjemu številu starejših, proces staranja prebivalstva v občini Mozirje počasnejši kakor v
večini slovenskih občin (SURS). Najmanj ugodni starostni indeks je imel v letu 2010 Šmihel
(126), sledita mu Radegunda (113) in Mozirje (112). Kot najbolj ugoden se kaže v Dobrovljah
(67) in Lokah (87).
Zmanjševanje skupine otrok in mladih potrdi tudi spodnja starostna piramida.
Številčno močneje zastopana skupina med 30–40 letom predstavlja generacije visoke
rodnosti v sedemdesetih letih, prvi potomci ti. baby boom povojne generacije, ki je danes
stara 65-75 let.
2
Indeks staranja je razmerje med št. starega preb. (nad 65 let) in št. otrok (do 14 let). Izraža število starejših nad
65 let na 100 otrok v starosti 0-14 let.
Graf 2: Starostna piramida za občino Mozirje, julij 2010 (vir: SURS).
Ugoden naravni in selitveni prirast
Pri pregledu podatkov za naravno in selitveno gibanje prebivalstva ugotovimo, da oba
dejavnika obnavljanja prebivalstva izkazujeta pretežno pozitivne trende.
V občini je v zadnjem desetletju naravni prirast3 prebivalstva dokaj visok, vseskozi je
nad regijskim in državnim povprečjem. Leta 20024 je bil naravni prirast +1,7/1000 preb.
(Savinjska stat. regija -0,9/1000 preb., Slovenija -0,6/1000 preb.), v letu 2009 je še višji in
sicer +3,2/1000 preb. (Savinjska stat. regija +1,2/1000 preb., Slovenija +1,5/1000 preb.). Pri
selitvenem gibanju prebivalstva so negativne vrednosti izražene le v letih 2001 in 2005, v
vseh preostalih letih preteklega desetletja je razmerje pozitivno, torej več priseljenih kakor
odseljenih. V letu 2002 je selitveni prirast5 znašal 9 ljudi oz. 1,4/1000 prebivalcev (Savinjska
stat. regija 1,5/1000 preb., Slovenija 0,9/1000 preb.). V letu 2009 se je povečal na 11 oz.
2,7/1000 preb., kar je sicer manj od regijskega in državnega povprečja (Savinjska stat. regija
4,7/1000 preb., Slovenija 5,6/1000 preb.). Oba kazalca združimo v skupni prirast, ki pa v
opazovanem obdobju precej niha, saj se precej spreminjata tudi naravni in selitveni prirast.
Skupni prirast občine je leta 2002 znašal 12,2/1000 preb. (Savinjska stat. regija 0,3/1000
preb., Slovenija 0,3/1000 preb.), leta 2005 je bil -0,2/1000 preb. (Savinjska stat. regija
3,3/1000 preb., Slovenija 2,9/1000 preb.), leta 2007 je bil 1,5/1000 preb. (Savinjska stat.
regija 9,4/1000 preb., Slovenija 7,7/1000 preb.), in v 2009 je bil nič (Savinjska stat. regija
2/1000 preb., Slovenija 7,2/1000 preb.).
3
Naravni prirast je razlika med št. živorojenih otrok in št. umrlih. Naravni prirast na 1000 prebivalcev je
razmerje med naravnim prirastkom in št. prebivalstva, pomnoženo s 1000.
4
Všteta občina Rečica ob Savinji.
5
Selitveni prirast je razlika med št. priseljenih in št. odseljenih. Selitveni prirast na 1000 prebivalcev je razmerje
med selitvenim prirastom in št. prebivalstva, pomnoženo s 1000.
Graf 3: Naravni in selitveni prirast v občini Mozirje, 2000–2009 (vir: SURS).
2.3.2 Izobrazbena struktura
Povprečna izobrazbena struktura
Po podatkih popisa 20026 izobrazbena struktura občanov bistveno ne odstopa od
regijskega ali državnega povprečja. Na višji ravni je le v skupini z nepopolno osnovno šolo,
kjer je delež nižji od regijskega in državnega povprečja. V primerjavi s Savinjsko stat. regijo
ima občina nekoliko več prebivalcev z višjo in visoko-dodiplomsko izobrazbo.
Graf 4: Primerjava izobrazbene strukture prebivalstva s Savinjsko statistično regijo in
Slovenijo, po deležih, leta 2002 (vir: Popis 2002, SURS).
6
Všteta občina Rečica ob Savinji.
Število študentov in diplomantov nad slovenskim povprečjem
V študijskem letu 2009/10 je bilo v občini 251 študentov, od tega 199 kot rednih
študentov. Primerjava podatkov s preteklimi tremi leti kaže na stalno povečevanje števila tako
rednih študentovkot tudi skupnega števila študentov. Z deležem 62 študentov/1000
prebivalcev je občina nad slovenskim povprečjem, ki v omenjenem letu znaša 57
študentov/1000 prebivalcev. 94 od vseh študentov je prejemalo tudi štipendijo, povprečna
višina je 212,89 Eur. Večina štipendij je bila državnih (59%), za njimi je skupina zoisovih
štipendistov (30 %), najmanj je kadrovskih štipendij, ki pa so drugi strani tudi najvišje,
nekatere izmed njih znašajo kar 313 Eur (SURS).
V letu 2009/10 je s študijem zaključilo 38 diplomantov, kar predstavlja 9,3
diplomantov/1000 prebivalcev. Glede na podatke preteklih pet let število diplomatov stalno
niha, največ jih je bilo 62 v letu 2006/07. Tudi po diplomantih občina nekoliko presega
slovensko povprečje, le-to je v istem študijskem letu znašalo 8,8 diplomantov/1000 preb.
2.3.3 Delovna aktivnost prebivalstva
Delovno aktivnih več kot tretjina prebivalstva
Po podatkih SURS-a je bilo leta 2010 v občini 1708 delovno aktivnih7, kar predstavlja
41,9 % vsega prebivalstva. V zadnjih štirih letih pri številu delovno aktivnih ni bilo večjih
nihanj, večje zmanjšanje je le iz leta 2008 na 2009. Pri letni primerjavi strukture delovno
aktivnega prebivalstva opazimo zmanjševanje deleža samozaposlenih kmetov.
Tabela 4: Število delovno aktivnega prebivalstva v občini Mozirje, 2007–2010 (vir: SURS).
2007
2008
2009
2010
št. delovno
1759
1750
1698
1708
aktivnih
Večina dela v nekmetijskem sektorju
Po podatkih SURS-a je bila ob popisu 2002 večina ljudi zaposlenih v nekmetijskih
dejavnostih, kamor so uvrščeni rudarstvo, predelovalne dejavnosti, oskrba z elektriko, plinom
in vodo ter gradbeništvo. V Savinjski statistični regiji in na ravni Slovenije prevladuje
storitveni sektor (Savinjska stat. regija–46 %, Slovenija–52,7 %), v katerem je v občini
Mozirje zaposlena tretjina delovno aktivnih. V kmetijskem sektorju ima Mozirje 6%
zaposlenih, po en procent več kakor v Savinjski statistični regiji in Sloveniji.
Stopnja registrirane brezposelnosti pod regijskim in državnim povprečjem
V zadnjih petih letih je bila stopnja registrirane brezposelnosti8 v občini vseskozi
nižja od povprečja v Savinjski statistični regiji in Sloveniji. Decembra 2010 je znašala 9,7 %
(Savinjska–13,1 %, Slovenija–11,8 %), v opazovanem pet-letnem obdobju 2005-2010 je bila
najnižja v novembru 2007 – 7,3 % (SURS).
Decembra 2010 je bilo v občini registriranih 182 brezposelnih oseb, od tega jih je 53
% starejših od 40 let, 53 % je žensk, prevladujejo osebe s poklicno in srednjo šolo (60 %), 14
% brezposelnih ima višjo in visoko izobrazbo (url: Zavod za zaposlovanje RS, 2011).
7
8
Delovno aktivno prebivalstvo sestavljajo zaposlene in samozaposlene osebe.
Odstotni delež registriranih brezposelnih oseb med aktivnim prebivalstvom.
2.4
Infrastruktura
2.4.1 Prometna infrastruktura
Občina je prometno dokaj dobro dostopna. Od priključka na avtocesto Maribor–
Ljubljana je oddaljena 14 km, razdalje do večjih gospodarskih središč kot sta Velenje ali Celje
so prevozne v času 20 min do ¾ ure. Glavna prometna os poteka po dolini Savinje. Preko
regionalne ceste I. reda se območje občine povezuje z Zgornjo Savinjsko dolino (14,5 km).
Poleg slednje je v občini še regionalna cesta III. reda – turistična cesta Mozirje–
Žekovec/Golte (4,35 km). Preostalo cestno omrežje tvori 53,58 km lokalnih cest in 41,01 km
javnih poti (DRSC, 2010). Lokalna cesta čez Šmihel na Golte je spričo vedute pokrajine in
turističnega pomena poimenovana tudi kot panoramska cesta.
Žičniška infrastruktura na Golteh obsega 3,2 km dolgo nihalko za prevoze gostov iz
Žekovca do turističnega centra Golte ter različne tipe vlečnic v skupni dolžini 2309 m.
Za kolesarje sta delno urejeni dve poti: od sejmišča Mozirje pri Mozirskem gaju po
ravnici na desnem bregu Savinje do Nazarij in kolesarska pot na odseku Cesta v Loke – Nove
loke. Obe omenjeni kolesarski poti sicer še nimata urejenega statusa javne poti za kolesarje.
Za rekreacijo lokalnega prebivalstva in obiskovalcev so na voljo pešpoti: medobčinska
pešpot Mozirje–Nazarje, planinske poti v smeri planote Golte in Dobrovlje, evropska pešpot
E6, ki preko Lepe Njive preči Mozirje in se v Lokah povzpne na Dobrovlje ter romarska pot
imenovana Benediktova pot.
Javni potniški promet poteka v okviru avtobusnih prevozov. Na linijah v občini
Mozirje vozi Izletnik Celje, eno linijo Gornji Grad-Velenje vozi tudi Koratur Prevalje.
Prevoze šolskih otrok opravljajo zasebni prevozniki. Avtobusi vozijo med delovnimi dnevi, v
soboto je avtobusen prevoz možen le dvakrat na dan, ob nedeljah in praznikih avtobusi ne
vozijo. Izjema so prevozi zasebnih prevoznikov za študente v Maribor in Ljubljano.
Problemi:
• Pri lokalnih cestah še niso izvedene odmere, marsikje v naravi ni prostora za
pravilno dimenzioniranje cest. Najpogostejša vzroka sta neurejeno lastništvo
ali zahtevnejše naravne razmere posameznih situacij (Strokovne podlage, str.
32).
• Ni vzpostavljenega sistema kolesarskega omrežja, ki bi zadostil potrebam
rekreativnih oziroma turističnih kolesarjev, pri katerih se pričakuje številčno
naraščanje (Prometna študija, str. 69).
• Zaradi izrazitega upada pogodbenih prevozov za podjetja je vzdrževanje
javnega prometa vedno težje. Ker delodajalci vračajo potne stroške za
individualni prevoz, zaposleni ne koristijo več možnosti organiziranega
avtobusnega prevoza. Problem se odraža v ukinjanju linij, prevoze za določene
skupine prevzemajo manjša podjetja (Strokovne podlage, str. 32).
2.4.2 Energetska infrastruktura
Elektroenergetska infrastruktura na območju občine obsega (Strokovne..,2007,str. 33):
• daljnovod 110 kV (energetski koridor 2x15m), ki poteka preko južnega dela
občine,
• srednjenapetostno omrežje 10kV in 20kV.
Za razdeljevanje električne energije na manjših razdaljah služi napetostno omrežje z
obratovalno napetostjo 20 kV.
Energetsko infrastrukturo, ki koristi obnovljive vire energije predstavljajo:
• daljinski sistem ogrevanja na lesno biomaso je zgrajen v Podrožniku in pri
osnovni šoli. V sistem Podrožnik je vključenih 15 uporabnikov, poleg upravnih
in poslovnih objektov v Podrožniku so priklopljeni še posamezni objekti v
samem Mozirju (zdravstveni dom, kulturni dom, NLB Mozirje, policija,
župnija, Era d.d.). Dolžina toplovodnega omrežja je 587 m. Skupna poraba
uporabnikov je v letu 2010 znašala 1097,49 MWh. Ogrevanje na lesno
biomaso iz kotlovnice pri šoli koristijo šola, športna dvorana in vrtec. Dolžina
tega omrežja je 170 m, v letu 2010 je bila skupna poraba 540 MWh (EKOEN
d.o.o., 2011).
• Tri male hidroelektrarne (ARSO, 2011): ena obratuje v sklopu dopolnilne
dejavnosti na kmetiji (Jožef Gostečnik, Radegunda), preostali dve sta na
Ljubiji (Elpro d.o.o.);
• Pet sončnih elektrarn, ki so nameščene na strehah stanovanjskih oz.
gospodarskih objektov.
Problemi:
• Individualne kotlovnice za centralno ogrevanje se uporabljajo na mestih, kjer
bi imelo skupno daljinsko ogrevanje prednosti, saj gre za večje gostote
porabnikov. Takšna območja v Mozirju so npr. osrednji del okoli bivše občine,
Praprotnikova ulica (Strokovne podlage..,2007).
2.4.3 Telekomunikacijska infrastruktura
V občini Mozirje tvorijo telekomunikacijsko infrastrukturo: centrala pošte v Mozirju,
katv kabel in optični kabel K - 293 Šmartno ob Paki–Mozirje, ki poteka ob regionalni cesti
Letuš–Mozirje, dve bazni postaji za mobilno telefonijo na stavbi Cinkarne in pošte ter poštna
enota Mozirje (Strokovne podlage.., str. 34).
V občini ni povezave na širokopasovno omrežje, ki je, po Strategiji Ministrstva za
gospodarstvo (2006, str. 24), predvidena s 100 % priključenostjo v središčnih krajih. Za
skladen regionalni razvoj občine je pomembna vključenost uporabnikov tudi iz sub-urbanih in
ruralnih območij, predvsem tistih, ki že poznajo informacijske in komunikacijske tehnologije.
Problemi:
• Premajhna zmogljivost telekomunikacijske infrastrukture za današnje potrebe.
Uporabniki želijo stalno vključenost in veliko odzivnost pri interaktivni
uporabi večpredstavnih aplikacij, storitev in vsebin.
2.4.4 Oskrba z vodo
V občini se s pitno vodo iz javnega vodovoda oskrbuje 3088 prebivalcev oz. 76 % od
vsega prebivalstva. V celoti so na javni sistem priključena gospodinjstva naselij Mozirje,
Loke in Ljubija (Komunala Mozirje, 2010). Glavni vir pitne vode javnega vodovoda je izvir
Letošč, katerega koristijo tudi uporabniki občin Nazarje, Rečica ob Savinji ter delno Šmartno
ob Paki, Gornji Grad in Ljubno. Izvir se nahaja v občini Nazarje pod severnim pobočjem
Menine planine, zajetje daje 80 do 220 L/sek vode. Načrpana voda iz Letošča se kemijsko
obdeluje za potrebe dezinfekcije (kloriranje).
V letu 2010 so mozirski uporabniki vodovodnega sistema Letošč porabili 164790 m3
vode, kar predstavlja 53,4 m3 oz. 53400 L porabe na posameznega odjemalca (izračunano iz
podatkov JP Komunala, 2011). Poraba vode je v občini tako za 11600 L večja od slovenskega
povprečja, ki znaša 41,8 m3/preb/leto (SURS, stanje 2009).
Preostali del prebivalstva se oskrbuje z vodo iz lastnih zajetij, po podatkih občine je
ARSO izdal že 323 dovoljenj za lastno oskrbo s pitno vodo, kar zajema 311 vodnih zajetij
(stanje v maju 2009).
Problemi:
• Pri racionalnosti javne preskrbe z vodo predstavljajo največji problem vodne
izgube – kar 37 % načrpane vode se namreč izgubi. Glavni razlog so dotrajane,
tudi azbestnocementne cevi, po podatkih iz elaborata za obnovo vodovodov
(2009) je na območju občine Mozirje še 4.383 m takšnih cevi (11,6 %
vodovodnega omrežja). Večinoma potekajo po gosteje naseljenih predelih
občine, glavnina predstavlja sekundarni del vodovodnega omrežja, manjši del
pa je tudi primarni del omrežja.
• Magistralni vod, ki na svoji trasi večkrat križa Dreto, na mostu v Nazarjah tudi
Savinjo, poteka v območju cest in urbaniziranih območij in kljub vsem
preventivnim varnostnim ukrepom predstavlja tveganje nenadnih okvar na
vodovodu, ki bi pomenili daljšo prekinitev dobave vode v nižje ležečih
predelih (Strokovne…, 2007).
2.4.5 Poplavna varnost
Z vidika pojavljanja naravnih nesreč so v občini Mozirje med najbolj prisotnimi
poplave, na hribovitih pobočjih severnega dela občine se pojavlja tudi erozija potokov in
manjše oblike plazenja. Ogroženost pred poplavami in erozijo je bila proučena v
Strokovnih podlagah za vode in vodno gospodarstvo občin Mozirje, Nazarje in Gornji
Grad (Inženiring za vode d.o.o., Ljubljana, 2004). Po mnenju iz študije se je od poplav
leta 1990 in 1998 stanje poplavne varnosti marsikje izboljšalo, ob ponovitvi takratnih
poplav bi bilo poplavljeno manjše območje.
Problemi:
• Nasipi med Delejevim in Ločkim jezom so mestoma prenizki in bi jih bilo
potrebno povišati. Potrebno je odstraniti prodni otok iz podslapja Delejevega
jezu in odstraniti oz. vzdrževati zarast na desnem bregu (Inženiring za vode
d.o.o., Ljubljana, 2004).
• Nasip ob Savinji proti Gaju (Lokam) je poškodovan in poddimenzioniran,
struga pod Ločkim jezom je preozka, globinska erozija povzroča poškodbe
obrežnih zavarovanj (Inženiring za vode d.o.o., Ljubljana, 2004).
• Poplavna varnost pred poplavljanjem Trnave, Mozirnice in Ljubije še ni v
celoti zagotovljena.
2.4.6 Odvajanje in čiščenje odpadne vode
Po podatkih iz leta 2005 (Operativni program, 2005) imata javno kanalizacijsko
omrežje naselji Mozirje in Loke, kjer pa omrežje tudi še ni v celoti zgrajeno. Obstoječe
kanalizacijsko omrežje, ki je v upravljanju JP Komunala Mozirje d.o.o. sestavlja 16.399 m
kanalizacijskih kanalov s pripadajočimi objekti, na omrežje je priključenih 1744 prebivalcev,
kar predstavlja 43 % od vsega prebivalstva (Okoljsko poročilo, 2010, str. 58). Čistilna
naprava čisti odpadne vode iz naselij Rečica, Nazarje in Mozirje. Namenjena je čiščenju
komunalnih odpadnih voda in ima zgrajeno prvo stopnjo mehanskega predčiščenja in drugo
stopnjo biološkega čiščenja. Kot končni odpadki čiščenja nastajajo biološki plini, pesek,
maščobe, stabilizirano in dehidrirano blato.
Naselja brez javnega kanalizacijskega sistema odvajajo odpadne vode preko
individualnih pretočnih greznic v površinske odvodnike ali ponikalnice (Operativni program..,
2005). Po Pravilniku o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne in padavinske vode (UL RS
št. 105/02, 50/04) bo potrebno v območjih izven javnega kanalizacijskega omrežja odvajanje
komunalnih odpadnih vod preurediti v nepretočne greznice oz. v male komunalne čistilne
naprave. Slednje velja za naselja z obremenitvijo nad 50 PE in predvideno letno
obremenitvijo nad 20 PE oz. 10 PE nastalih komunalnih vod/1 ha zemeljske površine.
Zahtevo bo potrebno izpolniti do leta 2015 za objekte na občutljivih in vodovarstvenih
območjih ter do leta 2017 za vse ostale objekte.
Problemi:
• CČN Loke ne zadošča več obstoječim potrebam, povečati je potrebno njeno
kapaciteto in posodobiti tehnologijo. Učinek čiščenja je namreč za več kot 30
% pod zahtevanim vrednostim (Okoljsko poročilo, 2010, str. 59), širi pa se tudi
kanalizacijsko omrežje in s tem obremenitve naprave.
• Potrebno je rešiti problem odvoza mulja, ki se po zaprtju deponije Podhom
začasno odlaga pri čistilni napravi, a zalogovnik zadostuje le za dobo 1–2 leti.
• Potrebna je izgradnja malih komunalnih čistilnih naprav oz. nepretočnih
greznic v naseljih izven javnega kanalizacijskega omrežja.
2.4.7 Ravnanje z odpadki
Občina nima svojega odlagališče odpadkov, po zaprtju odlagališča Podhom vozi
odpadke v Regionalni center za ravnanje z odpadki Celje. Zbiranje in odvoz odpadkov
opravlja javno podjetje Komunala d.o.o. Mozirje. V Mozirju in okolici poteka zbiranje
papirja, stekla, kovinskih in plastičnih odpadkov preko 18 ekoloških otokov. Posebej se v
zabojnikih pri pokopališču v Mozirju in Šmihelu zbirajo tudi odpadne sveče. Izven Mozirja so
organizirana skupna odjemna mesta (Lepa Njiva, Šmihel, Žekovec, Radegunda, Trnavče) ali
pa se odvoz vrši z večjimi zabojniki, ki se odvažajo s samonakladalci (Dobrovlje). Zbiranje in
odvoz se vrši enkrat tedensko na celotnem območju po rednem tedenskem razporedu. KP
Mozirje vsako leto organizira akcijo kosovnega zbiranja gospodinjskih odpadkov po sistemu
»od vrat do vrat« in akcijo zbiranja posebnih odpadkov. Akcijo zbiranja odpadkov organizira
tudi občina Mozirje, vsako leto v spomladanskih mesecih.
Iz spodnjega grafikona je razvidno, da količina zbranih odpadkov stalno narašča. Ob
tem je potrebno upoštevati, da se povečuje tudi število ekoloških otokov in s tem zbirnih mest
za organiziran odvoz odpadkov. V letu 2010 je JP Komunala odvozila 1.449.968 kg
odpadkov, pri čemer so upoštevani tudi odpadki iz gospodarstva in zbiralne akcije.
Graf 5: Količina zbranih odpadkov preko ekoloških otokov v občini Mozirje, 2005–2010 (vir:
JP Komunala Mozirje, 2011).
Problemi:
• Uvajanje nove uredbe bo zahtevalo od občanov bolj skrbno ločevanje
odpadkov.
• Neurejeno je odlaganje plastičnih folij od kmetijskih bal.
• V občini ali v njeni bližini ni zbirnega centra, kjer bi občani lahko odlagali več
vrst odpadkov.
2.5
Kmetijstvo in gozdarstvo
Kmetijska zemljišča
Na ozemlju občine je 1742,39 ha kmetijskih zemljišč, kar predstavlja 32,6 % površine
celotne občine. Najboljša kmetijska zemljišča (tla z zelo velikim pridelovalnim potencialom)
so v dolinskem delu, na ravnicah Savinje, njihova površina je 919,48 ha oz. 52,8 % od vseh
kmetijskih zemljišč. Preostali del občine pokrivajo tla s srednje velikim pridelovalnim
potencialom. Tal z nizkim pridelovalnim potencialom v občini praktični ni (Okoljsko
poročilo, 2010, str. 166).
Glede na dejansko rabo je kmetijskih zemljišč nekoliko manj, 1574,11 ha. Kazalec
stanja površine kmetijskih zemljišč kaže na dobro stanje, saj je povprečje za občino 6843 m2
kmetijskih zemljišč na prebivalca, kar je več od državnega povprečja 3000 m2. Pri rabi
izrazito prevladujejo travniki (84 %), precej manj je sadovnjakov in trajnih nasadov (6,7%),
ter njiv (4,9 %) (Okoljsko poročilo, 2010).
V program kmetijskega okoljskega programa (KOP) in ukrep ekološkega programa
(EKO) je bilo v letu 2010 vključenih 117 kmetij. Skupna površina njihovih kmetijskih
zemljišč je znašala 990,81 ha, kar predstavlja 63 % od vseh kmetijskih zemljišč v občini.
Tabela 5: Kmetije v KOP programu in EKO ukrepu v občini Mozirje, leta 2010 (vir:
ARSKTRP, 2011).
št. kmetij
kmet. zemljišča
Kmetije v KOP programu 108
926,93 ha
Kmetije v KOP
9
63,88 ha
programu, ukrep ekol.
kmet.
Glede na velikost imajo kmetije v občini ugodnejšo strukturo kakor je sicer na regijski
in državni ravni. Ob popisu v letu 2000 je bil največji 34 % delež kmetij v razredu 5–10 ha
(Savinjska–28 %, Slovenija–26 %). V regiji in državi namreč prevladuje velikostni razred 2–5
ha, manj je tudi kmetij v razredu nad 10 ha (SURS).
185 kmetij, a le 84 kmetov, ki opravljajo dejavnost kot poklic
Od vseh 185 kmetij, ki so bile v letu 2010 subvencijski zavezanci, omogoča
opravljanje kmetijskega poklica le del kmetij oz. 84 osebam (ARSKTRP, SURS). Število
»poklicnih« kmetov se je precej zmanjšalo v primerjavi s stanjem izpred desetih let, ko je bilo
na 380 kmetijah 205 samozaposlenih-kmetov. (op.a. merjeno v takratni občini Mozirje,
SURS).
Iz podatkov kmetijskega popisa 2000 je razvidno, da med gospodarji prevladujejo
osebe stare 55–64 let (30 %), kar je bolj ugodno od regijskega in državnega povprečja, kjer še
vedno prevladujejo kmetje-gospodarji stari nad 64 let (Savinjska–28 %, Slovenija–32 %).
Izobrazbena struktura je v primerjavi z ostalimi dobra, saj je v občini nizek delež kmetov z
nepopolno osnovno šolo (9 %), polovica ima dokončano osnovno šolo (56 %), 33 % jih je s
poklicno in srednješolsko izobrazbo.
Dopolnilne dejavnosti na kmetijah
Glavni cilj dopolnilnih dejavnosti je doseganje primerljivega dohodka kmečkih
gospodinjstev in boljša raba virov kmetijske proizvodnje. Dopolnilne dejavnosti so
pomembne predvsem za obstoj manjših kmetij, ki so v slovenskih razmerah ključnega
pomena za ohranitev podeželja in podeželske skupnosti.
Iz podatkov AJPES-a (oktober 2011) je razvidno, da je v občini 35 nosilcev
dopolnilnih dejavnosti, nekateri izmed njih imajo registriranih tudi po več dejavnosti hkrati.
Največ dejavnosti (38) je vezanih na storitve s kmetijsko in gozdarsko mehanizacijo (pluženje
cest, posek in spravilo lesa, delo s traktorjem). Šest je nosilcev turistične dejavnosti na
kmetiji, sedem je registriranih dejavnosti za predelavo lesa, dve dejavnosti sta vezani na
perutninarstvo, dve na proizvodnjo električne energije, šest na rastlinsko pridelavo, ena na
ribogojništvo, ena na proizvodnjo mesnih izdelkov, ena na mlekarstvo in sirarstvo ter ena na
proizvodnjo pekovski izdelkov. Med kmetovalci ni registrirane dejavnosti za rastlinsko
predelavo.
Gozd pokriva več kot polovico ozemlja občine
Na ozemlju občine je po podatkih Zavoda za gozdove 3.497,30 ha gozdov, kar
predstavlja 64,8 % površja občine (Ur.l. RS, št. 23/2004). Po novejših podatkih je pokrito z
gozdom že 65,5 % ozemlja občine (Okoljsko poročilo, 2010). Območja strnjenega gozda so
na Golteh in strmih pobočjih nad Ljubijskim grabnom, kjer je gozdnatost kar 88,6 %. Kot
naravno rastje prevladujejo jelovo-bukovi gozdovi, dejansko rastje pa predstavljajo večinoma
gozdovi s prevlado smreke. Gozdovi so močno zasmrečeni, delež smreke v skupni lesni zalogi
znaša 62,3 %, kar je dvakrat toliko, kot bi bil njen naravni delež glede na značilnosti gozdnih
rastišč (Zavod za gozdove, 1999).
Po gospodarskih kategorijah prevladujejo večnamenski gozdovi (77,3 %). Gozdov s
posebnim namenom, kjer so ukrepi dovoljeni je 17 %, gozdov s posebnim namenom, kjer
ukrepi niso dovoljeni in varovalnih gozdov je skupaj 5,7 %. V kategorijo gozda s posebnim
namenom spada gozdni rezervat Mozirska požganija (podatki Zavoda za gozdove, 2011).
Problemi:
• zmanjševanje števila kmetov, ki jim je kmetijska dejavnost osnovna zaposlitev
(kmetijski zavarovanci);
• nizek delež predelave kmetijskih proizvodov na lokalni ravni, registrirane so le
tri dopolnilne dejavnosti za predelavo hrane;
• ni skupne promocije za ponudbo kmetijskih izdelkov s ciljem povezati
proizvajalce in kupce na lokalni ravni (lokalna samooskrba);
• zaraščanje kmetijskih površin: v letu 2011 je bilo na ozemlju občine 13,91 ha
zaraščenih površin (MKGP, Zavod za gozdove, 2011);
• nerealiziran dovoljen posek v gozdovih: v obdobju 1994 – 2003 je v
gozdnogospodarski enoti Nazarje znašal 55% prirastka (Zavod za gozdove,
2011).
Lokalna razvojna strategija za podeželje
Občina je član Lokalne akcijske skupine (LAS) Društvo za razvoj podeželja Zgornje
Savinjske doline, ki preko ukrepov Programa za razvoj podeželja 2007–2013 finančno
spodbuja projekte s tega področja. Poleg občine so iz Mozirja člani še Društvo kmetic Zgornje
Savinjske doline, Športno društvo Beli zajec in Martina Pečnik Herlah s.p.. LAS ZSd deluje
od leta 2008, v letu 2009 je pričel tudi z izvajanjem Lokalne razvojne strategije oz. razpisi za
projekte Leader programa. Program so-financira projekte, ki se odvijajo na ozemlju Zgornje
Savinjske doline in so v skladu z lokalno razvojno strategijo. Le-ta ima zastavljene naslednje
razvojne cilje:
• večja dodana vrednost podeželja,
• izboljšanje duhovne in materialne kakovosti življenja na podeželju,
• razvoj spremljajoče turistične ponudbe,
• povezovanje razvojnih struktur za celovit razvoj podeželja.
Dosedaj v občini preko programa Leader še ni bil samostojno izveden noben projekt.
Sama občina je bila partner v medobčinskem projektu Poletna (z)godba, s področja turizma.
Občani pa so bili vabljeni in po svojem interesu lahko vključeni v kar nekaj projektov: Z
znanjem do uspešnega razvoja dopolnilnih dejavnosti in trženja produktov na kmetijah
Zgornje Savinjske doline (KGZS, 2009), Izobraževalni izzivi na podeželju (LU VelenjeCenter za samostojno učenje Nazarje, 2009), Realizacija zgornjesavinjskega želodca v praksi
(Združenje izdelovalcev zgornjesavinjskega želodca, 2009-2011), Medgeneracijsko sožitje za
lepši jutri (Društvo za kulturo odnosov, 2009), Domači kraj (Društvo za kulturo odnosov,
2010), Čebelica Sa-Ša (LAS ZSd in LAS Šd, 2010).
2.6
Gospodarstvo in podjetništvo
Razvit podjetniški značaj
V občini Mozirje je razvoj gospodarstva vezan predvsem na razvoj malega
gospodarstva in manjših podjetij. Med poslovnimi subjekti se, glede na standardno
klasifikacijo dejavnosti, največ subjektov uvršča v dejavnost G-trgovina, vzdrževanje in
popravljanje motornih vozil (45 poslovnih subjektov), C-predelovalne dejavnosti (41), Mstrokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti (37), H-promet in skladiščenje (18), Fgradbeništvo (16) in gostinstvo (16) (FI-PO Ajpes, 2011). Iz preglednice poslovnih subjektov
po pravnoorganizacijskih oblikah je razvidna prevlada organizacij s podjetniškim značajem.
Samostojni podjetniki in gospodarske družbe predstavljajo kar 64,5 % vseh poslovnih
subjektov v občini.
Tabela 6: Poslovni subjekti po pravnoorganizacijskih oblikah, Občina Mozirje, 2011 (vir:
Poslovni register Slovenije, AJPES).
št.
subjektov
SKUPAJ
gospodarske
družbe in
zadruge
samostojni
podjetniki
posamezniki
pravne
osebe
javnega
prava
nepridobitne
organizacije –
pravne osebe
zasebnega
prava
društva
druge
fizične
osebe, ki
opravljajo
registrirane
oz. s
predpisom
določene
dejavnosti
403
64
196
9
20
67
47
Število podjetij v občini narašča
Število podjetnikov in gospodarskih družb se je v obdobju od 2006 do 2009 povečalo
od 197 na 223. Med njimi je bilo v letu 2009 največ samostojnih podjetnikov (72 %), precej
manj je bilo gospodarskih družb (28 %). V tem obdobju se je rahlo povečalo tudi število
zaposlenih (za 13). Največje povečanje delovnih mest je bilo pri gospodarskih družbah, pri
samostojnih podjetnikih pa je število delavcev celo upadlo. Pri slednji skupini so v 2009
prevladovali samostojni podjetniki posamezniki. Glede na velikost podjetja prednjačijo mikro
podjetja (do 10 zaposlenih), nekaj je tudi malih podjetij (do 50 zaposlenih), (vir: FI-PO
Ajpes).
Število delovnih mest se bistveno ne spreminja
V letu 2010 je bilo v občini 1028 delovnih mest, delovno mesto v domači občini je
imelo 28 % od vseh delovno aktivnih občanov. Močno je torej prisotna delovna migracija,
domačini se vozijo na delo v druge občine, v našo občino prihajajo na delo delavci iz drugih
občin. Indeks delovne migracije je v 2010 znašal 64,3 % in se v zadnjem desetletju ni
bistveno spreminjal. Prikazuje pa nam dejstvo, da je v občini primanjkljaj delovnih mest,
dobra polovica zaposlenih tukaj le živi, delo pa imajo drugje. Glede na višino omenjenega
indeksa je občina uvrščena v razred »zmerno-bivalna občina« (SURS).
Graf 6: Število delovno aktivnih, število delovnih mest in število občanov z delovnim mestom
v občini Mozirje, 2007–2010 (vir: SURS).
Plače pod regijskim in slovenskim povprečjem
Povprečna bruto plača občanov je novembra 2010 znašala 1.341,67 Eur (Savinjska–
1.478,80 Eur, Slovenija–1.634,48 Eur), vir: SURS. Leto prej je znašala bruto plača 1.288,42
Eur (Savinjska–1.393,81 Eur, Slovenija–1.570,53 Eur). Dodana vrednost na zaposlenega v
gospodarskih družbah registriranih v občini Mozirje je v letu 2009 dosegla vrednost
24.324,00 Eur (vir: FI-PO Ajpes); v Sloveniji je bila istega leta 24.982,00 Eur (mikro družbe)
oz. 31.830,00 (majhne družbe), vir: SURS.
2.7
Turizem
Število turistov in prenočitev
V obdobju 2008–2010 beležimo na ravni občine upad števila prenočitev in števila
prihodov turistov. Največje zmanjšanje beleži prvi kazalec, skupno število prenočitev se je
namreč v zadnjih treh letih zmanjšalo za polovico. Med posameznimi ponudniki pa so razlike,
tako hotel Golte v omenjenem obdobju beleži porast prenočitev: 3600 nočitev v letu 2008 in
5600 nočitev v letu 2010 (Golte d.o.o.). Nastanitvene zmogljivosti so se v obdobju do leta
2010 povečale: 317 stalnih ležišč v letu 2008 in 358 stalnih ležišč v letu 2010 (TIC Mozirje).
Letna zasedenost nastanitvenih zmogljivosti je bila v letu 2009 8,1 %, kar je manj kot v
Savinjski statistični regiji (32,1 %) ali Sloveniji (24,5 %).
Graf 7: Prihodi9 in prenočitve10 turistov v nastanitvenih objektih v občini Mozirje, 2008–2010
(vir: SURS).
Iz analize v Strategiji turizma (2005, str. 23) je razvidno, da turisti največ prenočujejo
v nastanitvenih objektih višje kategorije. Največ prihodov turistov je bilo zabeleženih v hotelu
Golte, precej manj v apartmajih in še manj v planinskem domu in kočah ter najmanj v
gostiščih.
Obiskanost turističnih točk
Najbolj obiskana turistična točka v občini je rekreacijsko turistični center Golte, ki ga
že vse od leta 2007 obišče več kot 70.000 obiskovalcev (Golte d.o.o., 2011). Po obiskanosti je
na drugem mestu Mozirski gaj, ki poleg Golt predstavlja najbolj prepoznavno turistično točko
v občini. V trškem jedru Mozirja je za turiste odprta muzejska zbirka Mozirje in Mozirjani ter
osebna zbirka Aleksandra Videčnika.
Graf 7: Število obiskovalcev Mozirskega gaja, RTC Golte in muzejske zbirke v letih 2006–
2010 (vir: SURS, Golte d.o.o., Knjižnica Mozirje).
9
Prihodi turistov v nastanitveni objekt so opredeljeni s številom oseb, ki prispejo v nastanitveni objekt in se tam
prijavijo. Upoštevajo se vse osebe ne glede na starost (torej tudi otroci, za katere so prenočitve brezplačne).
10
Za prenočitev se upošteva vsaka noč, ki jo turist dejansko preživi v nastanitvenem objektu (prespi ali se tam le
zadržuje) ali ko je tam le prijavljen (njegova fizična navzočnost ni nujna).
81 registriranih objektov kulturne dediščine in številne naravne zanimivosti
V registru nepremične kulturne dediščine je iz občine Mozirje vpisanih 81 objektov,
od tega je v prostoru najbolj opazno staro trško jedro Mozirja, cerkve, vas Šmihel, preostali
objekti so domačije, kašče in nabožna znamenja. Nesnovna kulturna dediščina se ohranja in
posreduje preko številnih prireditev lokalnega in širšega pomena, npr. Pust Mozirski, ovčarski
praznik, koledovanje, postavljanje mlajev, prireditve Knjižnice.
Naravne zanimivosti predstavlja deset naravnih vrednot lokalnega pomena in kar 32
naravnih vrednot državnega pomena (ZRSVN, 2011). Med njimi je največ geomorfoloških
(jame in brezna) in hidroloških enot (Ljubija), nekaj je tudi dendroloških (podrobneje v
poglavju 3.2.1.). Poleg naravnih vrednot je v občini še zavarovano območje krajinski park
Golte in pet naravnih spomenikov. Naravne vrednote niso posebej urejene za oglede
obiskovalcev ali vključene v turistično ponudbo, izjema so naravne zanimivosti na Golteh, ki
so vključene v tematsko pot »Pot po Golteh«. Nekaj objektov kulturne dediščine je vključenih
v Mozirsko čebelarsko pot.
Mozirje sodi med najlepše urejene kraje v Sloveniji
Občina in občani vseskozi skrbijo za urejenost kraja in domov, kar je postalo
prepoznavno tudi v širšem pogledu. Mozirje že vrsto let tekmuje v akcijah urejenosti krajev in
dosega dobre uvrstitve. Nekaj najodmevnejših priznanj v akciji Moja dežela lepa in
gostoljubna: zlato priznanje za urejenost v kategoriji trško jedro v 2010, zlato priznanje za
urejenost kraja v kategoriji manjših mest (1999, 1998), srebrno priznanje za urejenost kraja v
kategoriji manjših mest (2010, 2009, 2008), bronasto priznanje za urejenost kraja v kategoriji
manjših mest (1996), v letu 1997 je prejel priznanje akcije Šmihel kot gorski kraj. V
preteklem letu 2010 je Mozirje prejelo dosedaj najvišje priznanje, to je srebrno priznanje na
evropskem tekmovanju Entente Florale (TIC Mozirje, 2011).
Turistični ponudniki
Osrednja točka za turistične informacije in posredovanje ponudbe je pisarna TIC
Mozirje v Upravnem centru, ki hkrati skrbi tudi za promocijske dejavnosti, organizacijo
nekaterih prireditev in prodajo spominkov.
Glavno turistično ponudbo v občini predstavljajo (LAS, 2010):
• Mozirski gaj z etnološkimi zbirkami;
• Muzejska zbirka Mozirje in Mozirjani in zbirka Aleksandra Videčnika;
• Krajinski park Golte z alpskim vrtom Alpinetum;
• organizirane športne in sprostitvene aktivnosti: animacijski programi za
skupine (Beli zajec), jadralno padalstvo (Peter Ramšak), jahanje in vožnja s
konjsko vprego (TK Levc), kolesarjenje in najem koles (Beli zajec, TK Levc),
streljanje z zračno puško (Strelsko društvo Mozirje), masaža in wellness (TK
Korošec, sprostitveni center Tolmun, Hotel Golte), nordijska hoja (Beli zajec),
odbojka na mivki (ŠD Mozirje), plezanje (športna dvorana Mozirje),
pohodništvo (Beli zajec), ribolov (RD Mozirje), zimske aktivnosti (Golte
d.o.o., Beli zajec);
• označene poti (Pot po Golteh, Mozirska čebelarska pot, planinske poti);
• tradicionalne prireditve;
• pet gostišč, izletniška kmetija Hriberšek;
• turistične kmetije Korošec, Levc, Orel, Goltnik, Lesjak, Atelšek, 13
ponudnikov apartmajev, Hotel Golte, Hotel Benda in planinska koča, ki imajo
skupno 377 ležišč.
Posredno skrbijo za turistično ponudbo tudi društva preko svojih društvenih
dejavnosti in prireditev.
Sloves tradicionalnih prireditev
Mozirje je širši javnosti vedno bolj poznano po tradicionalnih prireditvah, ki niso
namenjene samo lokalnim prebivalcev, vedno več je tudi obiskovalcev iz drugih slovenskih
občin. V same prireditve se vključujejo različne skupine in organizacije od drugod, kar
povečuje širino in privlačnost dogodkov. Med najodmevnejše prireditve sodijo: Pust mozirski,
vseslovensko srečanje ljubiteljev smučanja po starem na Golteh, spomladanska razstava
cvetja v Mozirskem gaju, kolesarski vzpon na Golte, ovčarski praznik v Šmihelu, razstava buč
v Mozirskem gaju, turnir v odbojki na mivki, jesensko državno prvenstvo v muharjenju,
gobarski dnevi na Golteh. Organizacijo omenjenih prireditev večinoma opravljajo domača
društva (Turistično društvo Mozirje, Ekološko hortikulturno društvo Mozirski gaj, Društvo
Pust Mozirski in Turistično društvo Mlajevcev). Kot prireditveni prostor se poleg gaja največ
uporablja trško jedro, ki predstavlja avtentično scensko ozadje dogodkom. S prenovitvijo trga
so se pričele odvijati tudi nove prireditve, npr. golažijada, roštiljada, festival šajspah, večeri
pod trško lipo. Kulturni utrip kraja bogatijo še dogodki Knjižnice Mozirje z galerijo,
Kulturnega društva Jurij (igre, koledovanje, družinsko petje, lutkovni abonma, slikarski
študijski dnevi), Kulturnega društva Nagelj Lepa Njiva (gledališki abonma, igre), Društva za
oživitev trga in podeželja kralj Matjaž, Kulturnega društva Rovtar Šmihel in etnografskega
društva Mlajevci. Občani so vabljeni na kulturne dogodke preko vsakomesečnega obvestila
Koledar prireditev v občini, ki ga prejmejo na dom brezplačno, in preko objav na spletnih
straneh občine ter v Savinjskih novicah.
Strategija razvoja turizma
V letu 2005 je bil izdelan osnutek Strategije razvoja turizma v občini Mozirje, ki
vsebuje analizo stanja, kvantitativne cilje in konkretne predloge za razširitev ponudbe. V
Strategiji so za razvoj turizma v občini podane naslednje usmeritve:
• Turizem na podeželju: kulturna krajina, podeželje s stavbno dediščino,
sprostitev v naravi in čistem okolju, avtohtona kulturna ponudba, visok delež
gozdnih površin, izobraževanje. Razviti je potrebno integralne turistične
proizvode, ki bodo temeljili na povezovanju turističnih ponudnikov na
podjetniški in trženjski ravni. V okviru tega ima občina Mozirje že nekatere
prednosti kot so: enotna označba turističnih poti in ostale informativne table,
kolesarske poti, planinske poti, evropska pešpot E6, turistične kmetije.
• Aktivne počitnice: smučanje, gorništvo, pohodništvo, ribištvo, atraktivni vodni
šport na reki Savinji, padalstvo, zmajarstvo, jamarstvo, lov, jahanje. Naravne
danosti občine Mozirje ponujajo različne možnosti za aktivne počitniške
programe in športna doživetja v vseh štirih letnih časih.
• Turizem doživetij: doživetje naravnega parka Alpinetum, prireditve, programi
za izletnike in družine. Turizem doživetij bi vezali na osnovne turistične
prireditve v občini: Pustni karneval, Razstava cvetja, Ovčarski praznik ..., ki bi
povezovale elemente dediščine s posebnimi doživetji. Oblikovali bi
domišljijskega junaka, ki se bi navezoval na kulturno dediščino kraja.
• Zimski turizem in smučanje: doživetja v zimskem naravnem okolju in vrsta
drugih športno rekreativnih aktivnosti na snegu.
Istočasno bi bilo potrebno spodbujati razvoj ekoturizma (eko vas): Golte z alpskim
vrtom Alpinetum, naselje Šmihel, Mozirski gaj z etnografskimi objekti in Gozdna šola kot
zaokrožena turistična destinacija z uveljavljanjem ohranjene naravne in kulturne dediščine ter
zdravim načinom življenja.
Problemi:
• Strategija razvoja turizma po izdelavi ni bila uradno sprejeta.
2.8
Kulturna in naravna dediščina
Kulturna dediščina
Po odloku občine Mozirje iz leta 1986 so na ozemlju občine razglašeni naslednji
kulturni in zgodovinski spomeniki (Strokovne.., 2007, 24):
• Naselbinski spomeniki: trško jedro Mozirja in zaselek Šmihel nad Mozirjem.
• Arheološki spomeniki: višinska naselbina Štrucljevo gradišče na Brezjah in
rimska naselbina Podstenšek v Šmihelu.
• Sakralni spomeniki: podružnična cerkev sv. Device Marije na Brezjah pri
Mozirju, podružnična cerkev Matere Božje v Lepi Njivi, podružnična cerkev
sv. Nikolaja v Ljubiji, župnijska cerkev sv. Jurija v Mozirju, podružnična
cerkev sv. Radegunde v Radegundi, župnijska cerkev sv. Mihaela v Šmihelu
nad Mozirjem.
• Javni spomeniki, znamenja: nastropno slopasto znamenje v Ljubiji, stebrno
znamenje v Lokah.
• Etnološki spomeniki: dve stanovanjski hiši v Lokah, kozolec v Mozirju, kašča
v Savinjskem gaju, stanovanjska hiša v Radegundi, kozolec, kašča in dera v
Radegundi, župnišče v Šmihelu, kozolec v Šmihelu, kašče v Šmihelu, skupaj
25 enot.
• Zgodovinski in memorialni spomeniki: grobišče s spominsko ploščo na Gneču,
obeležje ob glavni cesti Mozirje – Letuš, grobišče s spomenikom na
pokopališču v Mozirju, grobišče z obeležjem na vrhu Medvedjaka.
Problemi:
• Veliko objektov kulturne dediščine v naravi ni več, občinski odlok je potrebno
posodobiti s sedanjim stanjem.
Zavarovana območja in zavarovane vrste
Naravne danosti ozemlja so izoblikovale številne naravne zanimivosti, ki so
opredeljene ali zavarovane kot posebni deli narave (ZRSVN, 2011):
• Naravne vrednote lokalnega pomena (10 enot): izvir, zgornji in spodnji del soteske
Ljubije in Ljubija s pritoki, Brkova tisa, Trnava, Joščeva lipa, Mozirska požganija,
Mozirnica s pritoki, Škrubov potok.
• Naravne vrednote državnega pomena (32 enot): Golte, Okno v Mozirski požganiji,
Turkova bodika ter 29 jam in brezen.
• Zavarovana območja: Krajinski park Golte in naravni spomeniki Okno v Mozirski
požganiji, Ledenica na Golteh, Brkova tisa, Turkova bodika, izvir Ljubije.
• Ekološko pomembna območja: Golte kot del območja Kamniško-Savinjskih Alp,
Dobrovlje-Čreta, Savinja-Letuš.
• Posebna varstvena območja: Golte kot del območja Kamniško-Savinjskih Alp,
Mesarska lopa, Savinja-Letuš.
KARTA 2 : Lokacije naravnih vrednot v občini Mozirje (ZRSVN OE Celje, 2011).
KARTA 3: Zavarovana območja in območje Natura 2000 v občini Mozirje (ZRSVN OE
Celje, 2011).
V posameznih predelih občine so prisotne ogrožene ter zavarovane živalske in
rastlinske vrste. Na tem mestu navajamo le najbolj zanimive in pomembne (z vidika stopnje
ogroženosti), podrobno so vrste navedene v Okoljskem poročilu (2010, str. 124-130).
• Netopir mali podkovnjak – katerega kotišča so našli v vseh večjih cerkvah v
občini, prebiva tudi ob Savinji, na odseku Soteska-Letuš. Vrsta je ranljiva in
vse prevečkrat izpostavljena vandalizmu ali neustreznim prenovam zgradb.
• Sulec – največja sladkovodna salmonidna riba in endemit donavskega porečja.
Pojavlja se v Savinji in njenih pritokih. Ogrožajo jo spreminjanje njenega
življenjskega prostora zaradi gradenj hidroenergetskih objektov za
akumulacijami.
• Koconogi čuk – je vrsta sove, ki prebiva v visokogorskih alpskih gozdovih.
Ogrožena je zaradi slabšanja stanja njenega habitata, ki ga spreminja
neprimerno gospodarjenje z gozdom ter prekomerna prisotnost hrupa in motenj
turističnih in športnih dejavnosti.
• Vodne ptice – prebivajo ob Savinji in njenih pritokih ter dvoživke v mlakah na
Mozirskih planinah.
•
2.9
Družbene dejavnosti
2.9.1 Vzgoja in izobraževanje
V vrtec je vključenih 79,7 % otrok
V vrtcu Mozirje je bilo v letu 2010/11 vpisanih 169 otrok (stanje:oktober 2010), kar je
79,7 % od vseh otrok v občini, ki so stari 1–5 let (SURS). Večina otrok v vrtcu ima tudi stalno
prebivališče v občini, le deset jih prihaja iz drugih občin. Po pregledu podatkov za zadnjih pet
let ugotovimo, da se število otrok v vrtcu Mozirje povečuje predvsem na račun stalnega
povečevanja vključenosti otrok. Le-ta je leta 2005 znašala še 39,7 %, z letom 2007 pa se je
povečala nad 70 %.
Graf 8: Število vpisanih otrok v vrtec Mozirje v primerjavi s številom vseh otrok v občini,
2007–2010 (vir: vrtec Mozirje).
V zadnjih petih letih je bil vrtec deležen vrste obnovitvenih del, ki so izboljšali pogoje
dela in bivanja otrok – obnova sanitarijev, ureditev terase in zunanjega igrišča z ograjo in
senčno uto, ureditev parkirišč, zgraditev prizidka za skupino najmlajših.
Problemi:
• Zaradi poviševanja zahtev državnih standardov vrtec še ne izpolnjujejo
prostorskih pogojev za tolikšno število otrok. Z upoštevanjem normativa 3
m2/otroka bi ob sedanji številčnosti potrebovali še najmanj 116 m2 površin –
skupni namenski prostor, igralne površine (Poslovno poročilo, 2010).
Osnovno šolo obiskuje 392 učencev
Po primerjavi podatkov v obdobju 2000–2010 se število učencev v mozirskih šolah
rahlo zmanjšuje. Največje število vpisanih je bilo v letu 2003 (659 učencev), znaten upad po
letu 2006 je povezan z ustanovitvijo občine Rečica ob Savinji.
Graf 9: Število otrok vpisanih v osnovno šolo Mozirje, 2000–2010 (vir: SURS).
Učenci nadaljujejo izobraževanje v Savinjski regiji
Večina učencev je v lanskem šolskem letu 2009/10 nadaljevala s šolanjem na šolah v
Savinjski regiji: 52 % se jih je vpisalo na šole v Celje, 33 % v Velenje, preostali so nadaljevali
v Ljubljani (5 %), Mariboru (4 %), Šentjurju (4 %) in Škofji Loki (2 %). 43 % osnovnošolcev
se je vpisalo na štiriletne strokovne tehnične šole, 38 % na gimnazijske programe, preostalih
19 % na poklicne triletne programe (OŠ Mozirje).
V šolskem letu 2009/10 je 110 dijakov prejemalo štipendijo, njena povprečna višina je
bila 176,71 Eur. Največ je bilo državnih štipendij 83,6 %, nekaj tudi zoisovih 10,9 %, po
deležu najmanj zastopane kadrovske štipendije (5,5 %) pa so za dijake najvišje, znašajo tudi
do 252,50 Eur.
Izobraževanje odraslih
Po podatkih popisa 200211 je bilo v omenjenem letu 39 % občanov vključenih v vsaj
eno obliko izobraževanja (slovensko povprečje je bilo 37 %). 989 jih je sodelovalo v
programih izven-rednega izobraževanja, usposabljanja ali izpopolnjevanja, med njimi je bilo
55 % takih, ki so bili vključeni v programe usposabljanja za potrebe dela.
Programe za izobraževanje in usposabljanje odraslih občanov na lokalni ravni izvajata
Zavod za zaposlovanje, Center za samostojno učenje Nazarje in Poslovno-komercialna šola
Celje-Višja strokovna šola.
V letu 2010 se je v programe aktivne politike zaposlovanja Zavoda vključilo 154
brezposelnih občanov (85 % od vseh brezposelnih). Največ se jih je usmerilo v program
Pomoč pri samozaposlitvi (26 %), delavnice Pomoč pri načrtovanju poklicne poti in iskanju
zaposlitve (10 %), delovni preizkus (10 %) ter v izbrani program formalnega izobraževanja
(8,4 %), (ZRSZ, 2011). Na Točki Vseživljenjskega učenja pri Centru za samostojno učenje
Nazarje se lahko občani udeležijo brezplačnih delavnic učenja dela z medmrežjem, pridobijo
lahko tudi informacije in svetovanje o izobraževalnih možnostih v lokalnem okolju.
Poslovno-komercialna šola Celje deluje v prostorih OŠ Mozirje in izvaja izredni višješolski
študijski program ekonomije.
Občina Mozirje in Ljudska univerza Velenje že nekaj let nudita občanom možnost
sofinanciranja osnovnega računalniškega tečaja. Od šolskega leta 2007/08 je to možnost
izkoristilo 11 občanov, večinoma za osnovni in nadaljevalni tečaj računalništva. LU Velenje
je v letu 2008/09 nudila brezplačen 60-urni tečaj računalniško opismenjevanje odraslih, v
katerega se je vključilo 18 občanov.
Knjižnica Mozirje je osrednja knjižnica v Zgornji Savinjski dolini
Knjižnica v Mozirju deluje kot osrednja splošna knjižnica v Zgornji Savinjski dolini, v
kateri deluje še šest krajevnih enot. V letu 2010 je imela mozirska enota 2645 članov in v
svoji knjižnični zbirki 56.905 enot. Med knjižničnim gradivom prevladujejo knjige, s skupnim
povprečjem 5,1 enot knjižničnega gradiva na prebivalca Zg. Savinjske doline knjižnica
presega normativ 4 enote/preb., ki velja za splošne knjižnice. V prostorih knjižnice je urejena
e-točka s štirimi računalniki, kjer imajo člani prost dostop do medmrežja, omogočeno jim je
tudi delo z računalnikom.
Knjižnica vsako šolsko leto organizira enkrat tedenske pravljične ure za otroke od 3.
do 7. leta starosti, že nekaj let izvaja projekt Rastem s knjigo za sedmošolce, Mega kviz za
osnovnošolce, izvaja založniško dejavnost za domače avtorje (Aleksander Videčnik, Anton
Acman), skrbi za vključevanje čim širšega kroga prebivalcev (glasovanje za Naj knjigo v
Savinjskih novicah) in popularizacijo bralne kulture (literarni kvizi, literarni večeri, bralna
značka za odrasle, Beremo slovenske avtorje) ter s prireditvami v knjižnici, galeriji in
muzejski zbirki pestri ponudbo kulturnega življenja v občini. V knjižnici zbirajo različno
domoznansko gradivo, ki ga urejujejo za novo domoznansko čitalnico.
11
Podatki so preračunani na ozemlje sedanje občine.
2.9.2 Mladinska dejavnost
Organizirana dejavnost za mlade poteka v okviru nekaterih registriranih društev:
Društvo podeželske mladine Šmihel nad Mozirjem, Društvo prijateljev mladine Mozirje,
Mladinsko društvo - Fan klub Kotnik in v skavtski skupini mladih. Mladi so aktivni tudi v
okviru sekcij ali skupin drugih društev.
Problemi:
• V Mozirju mladi nimajo svojega prostora za organizirano druženje, mladinsko
dejavnost ali kulturno-umetniško ustvarjanje.
2.9.3 Zdravstvena dejavnost
Zdravstvene storitve so občanom na voljo v Zdravstveni postaji Mozirje, ki je del
Zgornjesavinjskega zdravstvenega doma Mozirje. V sklopu postaje deluje dežurna ambulanta
in reševalna služba, dve splošni ambulanti, zobozdravstvo, šolsko zobozdravstvo in ortodont
se nahajata pri mozirski šoli. Primerjava števila splošnih zdravnikov in števila odraslih
prebivalcev pokaže, da obremenjenost na zdravnika presega državno in regijsko povprečje.
Tabela 6: Stopnja preskrbljenosti prebivalstva starega 20 let in več z zdravstvenim osebjem v
dejavnosti splošne/družinske medicine v letu 2009 (vir: Zdravstveni statistični letopis 2009).
Slovenija
Savinjska statistična regija
Občina Mozirje
na enega zdravnika
1714
1422
2115
V Mozirju je tudi lekarna, ki deluje kot del javnega zavoda Lekarna Mozirje, s
podružnično lekarno na Ljubnem ob Savinji. Dejavnost zavoda, ki se izvaja kot javna služba,
obsega nemoteno oskrbo prebivalstva ter zdravstvenih zavodov in organizacij z zdravili.
Poleg preskrbe z zdravili, se ukvarjajo še z preskrbo prebivalstva s pomožnimi zdravilnimi
sredstvi, ortopedskimi pripomočki, sredstvi za nego in drugimi sredstvi za varovanje zdravja,
izdajanjem veterinarskih zdravil, svetovanjem pri predpisovanju in uporabi zdravil (URL).
Problemi:
• V Mozirju manjka dodaten zdravnik splošne medicine.
• V Zgornji Savinjski dolini ni pediatrične ambulante.
2.9.4 Sociala in skrb za starejše
Naloge socialnega varstva otrok, mladostnikov, družine, odraslih ter posrednika
socialnih transferov opravlja Center za socialno delo Mozirje. Iz njihovega poročila za leto
2010 smo prikazali nekaj izbranih kazalnikov, ki predstavljajo stanje socialnega varstva.
Tabela 7: Stanje socialnega varstva v občini Mozirje, leto 2010 (vir: CSD Mozirje-ustni vir).
področje
ukrep
št.obravnav/oseb
varstvo otrok in družine pomoč pri reševanju družinskih ali
11 družin
partnerskih odnosov
posebno varstvo otrok in obravnava mladoletnika v kazenskem
3
mladostnikov
postopku
varstvo odraslih
št. obravnavanih družin v nalogah
2 družini
preprečevanja nasilja v družini
obravnava oseb s težavami, ki poteka kot
110
prva socialna pomoč (sklop ukrepov, s
katerim se rešuje posamezni problem)
osebna pomoč (sklop ukrepov za
7
dolgotrajnejšo pomoč posameznikom)
14–17
pomoč na domu pri negi oseb
pomoči pri plačilu
50 % so-financiranje pomoči na domu
14–17
storitev (s strani občine) doplačila za institucionalno varstvo starejših 13
denarne socialne pomoči
družinski prejemki
št. vseh izdanih odločb
izredna socialna pomoč
št. odločb za otroški dodatek
dodatek za veliko družino
414
196
602
110
Pomoč na domu za primer invalidnosti in starosti opravlja Center s šestimi socialnimi
oskrbovalkami, ki delujejo na območju celotne Zgornje Savinjske doline. V občini Mozirje so
imele v preteklem letu 14–17 uporabnikov, opravile so 264 delovnih ur, kar predstavlja polno
delo za dve oskrbovalki. Ekonomska cena storitve znaša 14,39 €/uro, od tega 8,32 €
sofinancira občina in 6,07 € uporabnik.
Na področju dela za potrebe starejših občanov je dejavno tudi Društvo upokojencev
Mozirje. Vključeni so v vseslovenski projekt Starejši za starejše, ki ga izvajajo skupaj z
delovno skupino preostalih humanitarnih društev in občine. V okviru tega projekta so v letu
2010 izvedli javnomnenjsko anketo med občani starejšimi nad 69 let, anketirali so 432 oseb.
Navajamo nekatere ugotovitve (Plaznik, 2010):
• 70,6 % vprašanih živi v lastnem stanovanju ali hiši, pri čemer jih 25 % živi
samih.
• 74,5 % starejših zmore samo kriti osnovne življenjske potrebe, 24 oseb
prejema pomoč v denarju ali hrani.
• 25,5 % jih potrebuje dodatno pomoč pri osebni ali zdravstveni negi, čiščenju
stanovanja, dnevnih nakupih, 193 oseb bi sprejelo pomoč prostovoljcev.
• 66 oseb mesečno ali tedensko obiskuje patronažna sestra.
• Na vprašanje kaj bi si želeli v svoji občini jih 66,6 % predlaga dom za starejše,
14,8 % varovana stanovanja in 8,8 % dnevno varstvo za starejše.
Društvo upokojencev Mozirje skupaj z Društvom diabetikov Zgornje Savinjske doline
organizira tudi preventivno ambulanto, ki dvakrat mesečno nudi meritve glavnih telesnih
funkcij in je s strani upokojencev dobro obiskana. Društvo opravlja še administrativna dela v
zvezi z nastanitvami starejših v neprofitnih stanovanjih Nepremičninskega sklada
pokojninskega in invalidskega zavarovanja.
V Mozirju je materinski dom Andrejev dom, ki je nastal na pobudo lastnice hiše
Louise Teliss. Sama je hišo podarila nadškofijski Karitas Maribor, ki je v objektu sčasoma
uredila materinski dom. Namenjen je nosečnicam, materam z mlajšimi otroki, ženskam, ki se
zaradi fizičnega ali psihičnega nasilja znajdejo v osebni in stanovanjski stiski, in za odpravo
teh težav potrebujejo strokovno pomoč in pomoč širše družbene skupnosti.
Varstveno delovni center Mozirje je enota Varstveno delovnega centra SavinjskoŠaleške regije, ki ima sedež v Velenju. Le-ta je organiziran kot javni socialno varstveni zavod,
ki pokriva potrebe varstva odraslih invalidnih oseb z motnjo v duševnem in telesnem razvoju.
Njihove storitve vodenja, varstva in zaposlitve pod posebnimi pogoji so namenjeni ohranjanju
pridobljenih znanj in delovnih spretnosti, razvoju novih sposobnosti, pridobivanju socialnih in
delovnih navad, razvijanju individualnosti ter vključevanju v skupnost in okolje (url: VDC
SaŠa).
Problemi:
• Pomoč starejšim na domu otežuje razseljenost starejših občanov, saj
oskrbovalke CSD precej časa porabijo za pot do uporabnikov, težja je tudi
preskrba z osnovnimi potrebščinami za same uporabnike.
• Zaradi nižjih dohodkov občanov je težje izvesti nekatere ukrepe, ki jih izvajajo
druge ustanove izven CSD in so samoplačniški (npr. družinske terapije).
• Starejši v Mozirju nimajo ponudbe varovanih stanovanj ali dnevnega centra za
varstvo starejših.
Neprofitna stanovanja
Občina je v skladu z zakonom pristojna za zagotavljanje bivanja socialno šibkih
občanov. Razpolaga z sedemnajstimi stanovanji, ki so v celoti zasedena. Za to možnost
povprašuje še več kandidatov, potrebovali bi še nekaj stanovanj (vir: evidence občine). Z
neprofitnimi stanovanji v občini razpolaga tudi Nepremičninski sklad, ki nudi namestitve za
upokojence in druge starejše osebe. V Zgornji Savinjski dolini imajo 45 stanovanj, večina od
njih je v Mozirju. Vsa stanovanja so zasedena, v društvu upokojencev imajo še dodatne vloge
kandidatov, ki so na čakalni listi. Začasno namestitev za ženske nudi materinski dom, kjer pa
je bivanje omejeno na eno leto.
Problemi:
• Povpraševanje po neprofitnih stanovanjih za starejše in ostale skupine
prebivalstva je večje od razpoložljivih možnosti.
• Nerešena je stanovanjska problematika za ženske v materinskem domu, ki po
preteku eno-letnega bivanja nimajo možnosti iskanja nove neprofitne
nastanitve.
2.10 Društvena dejavnost
V občini je registriranih 67 društev
Društva so pomemben del javnega življenja, s svojimi družabnimi in kulturnimi
dejavnostmi oblikujejo življenjski utrip lokalne skupnosti, prispevajo k demokratizaciji
družbe in osebnostnem ter strokovnem razvoju posameznikov. Po podatkih registra društev
(url: MNZ, 2011) je v občini Mozirje registriranih 67 društev, ki so, glede na področje
udejstvovanja, razvrščena v naslednje skupine:
•
•
•
•
•
•
•
•
22 športno-rekreativnih društev,
10 društev za razvoj kraja,
8 društev za pomoč ljudem,
8 kulturno-umetniških društev,
8 društev za gojitev ali vzrejo živali, gojitev rastlin,
6 strokovnih in poklicnih društev,
4 stanovska društva,
1 društvo za duhovno življenje.
Nekatera društva imajo svoje prostore ali jih imajo v najemu.
3
Analiza prednosti, slabosti, priložnosti in tveganj
Na osnovi razgovorov v delavnicah smo s skupinami za področje družbenih
dejavnosti, gospodarstva in turizma analizirali prednosti, slabosti, priložnosti in tveganja.
Pomembno je, da z razvojnim programom odpravimo največje slabosti, ki ovirajo razvoj in
izrabo notranjih potencialov in zunanjih priložnosti. Ne smemo pozabiti spremljati negativnih
dogajanj v okolju, ki lahko ogrozijo ali zaustavijo doseganje naših razvojnih ciljev.
PREDNOSTI
SLABOSTI
NEGOSPODARSTVO
•
•
•
•
•
•
•
raznolikost društvene dejavnosti in
aktivno prostovoljno delo društev
zunanja urejenost okolja
sprejeta prostorska dokumentacija za
socialni program
visoka vključenost otrok v vrtec
kakovostno izvajanje predšolske in
šolske dejavnosti
•
•
•
individualizem ljudi
premajhna povezanost organizacij
negospodarstva
manjka zdravnik iz mreže javnega
zdravstva
ni javnega zavoda za varstvo starejših
objekti negospodarskih dejavnosti ne
izpolnjujejo zahtev prostorskih
standardov (vrtec, šola, zdravstveni dom,
knjižnica)
GOSPODARSTVO
•
•
•
•
•
•
ugodna geografska lega
ohranjenost naravnega okolja
malo industrije in malo škodljivih
vplivov na okolje
občina je upravno, storitveno in trgovsko
središče Zg. Savinjske doline
zaloge v naravnih virih (les)
zanesljivost ljudi v poslovanju
•
•
•
•
•
fizične omejitve v prostoru, ki ovirajo
razvoj gospodarskih dejavnosti
pomanjkanje prostora za razvoj obrtnoposlovnih dejavnosti
birokratske ovire, ki nastanejo ob razvoju
dejavnosti
visoki stroški posodabljanja kmetijske
proizvodnje
prezahtevni razpisi glede na višino
pridobljenih sredstev
Turizem
•
•
•
•
•
•
dobra dostopnost Mozirja za turiste
ohranjena naravna in kulturna dediščina
tradicija turistične dejavnosti
prepoznavna produkta Golte in Park
cvetja
inovativnost in pestrost ponudbe
aktivnost društev na področju turizma,
športa in kulture
•
•
•
•
•
pomanjkanje javnih sredstev za razvoj
turizma
birokratske ovire, ki nastopijo ob razvoju
turistične dejavnosti
nepovezanost ponudbe in
neprepoznavnost destinacije
"mrtvo" trško jedro
neurejena turistična infrastruktura –
kolesarska steza za spust z Medvedjaka,
kolesarske poti, ni kopališča, ni poti za
konjenike
PRILOŽNOSTI
TVEGANJA
NEGOSPODARSTVO
•
•
•
•
•
sredstva državnih in evropskih razpisov
kot pomoč pri realizaciji projektov
socialni program Mozirske trate
razvoj dejavnosti za pomoč na domu
razvoj prostovoljnih dejavnosti
neonesnaženo oz. ohranjeno okolje, ki
povečuje kakovost dejavnosti, ki se
izvajajo v zunanjem okolju (programi za
otroke, šolarje, starejše)
•
•
•
•
nepredvidljive spremembe področne
zakonodaje
gospodarska kriza, ki vpliva na odločitve
investitorjev
nizek življenjski standard občanov
ukinitev subvencij Ministrstva za šolstvo
za so-financiranje plačil staršev, ki lahko
privede do upada vpisa otrok v vrtec
GOSPODARSTVO
•
•
•
•
•
3. razvojna os
razvoj malega gospodarstva in turizma
nezasedene in neizkoriščene kapacitete v
trgu
širitev ponudbe in trga lokalnih
poslovnih subjektov in kmetov
uvajanje tehnoloških novosti
•
•
•
nezanesljivi finančni viri in nihanja na
trgu
prevelika odvisnost prejemnikov
državnih pomoči od neposrednih plačil
zniževanje odkupnih cen zaradi
konkurence iz tujine
Turizem
•
•
•
•
•
•
•
•
razvoj novih tur. produktov
tematska ponudba društvenih dejavnosti s
poslovnimi tur. subjekti
izobraževanje nosilcev turistične
dejavnosti
celoletna ponudba
ustrezna predstavitev naravnih vrednot in
kulturnih spomenikov
urejene kolesarske poti in pešpoti
adrenalinski programi
sprejem občinskega prostorskega načrta
•
•
•
•
investicijska tveganja in nihanje kupne
moči
prostorski akti občine
(nepremišljeni) posegi v okolje
vremenske neugodnosti (zelene zime,
deževna poletja)
4
STRATEGIJA razvoja občine Mozirje
4.1
Vizija občine Mozirje
VIZIJA OBČINE MOZIRJE
Občina Mozirje bo postala občanom in okolju prijazna ter razvita občina, s poudarkom
na prepoznavni turistični ponudbi.
4.2
Strateški cilji
Osrednji razvojni cilji občine za obdobje 2011–2016:
•
•
•
•
slediti načelom trajnostne rabe prostora;
zagotoviti ustrezne pogoje za razvoj gospodarskih in kmetijskih dejavnosti;
nuditi kakovostne javne storitve;
ohraniti naravno in kulturno dediščino.
Glavni operativni cilji občine za obdobje 2011–2016:
• povečati turistično prepoznavnost in obiskanost občine;
• (vsebinska) oživitev trškega jedra Mozirja;
• izboljšati komunalno in cestno infrastrukturo (oskrbo z vodo, posodobitev centralne
čistilne naprave Loke, posodobitev lokalnih cest);
• izpolniti predpisane pogoje za izvajanje dejavnosti javnih služb (vrtec, šola,
zdravstveni dom, knjižnica).
4.3
Prednostne naloge
4.3.1 Okolje in prostor
4.3.1.1 Vizija
Občina Mozirje bo postala občina z usklajenim prostorskim razvojem, ki temelji na
načelu trajnostne rabe prostora ter zagotavlja kakovostne bivalne in delovne pogoje za
vse prebivalce.
4.3.1.2 Razvojni cilji
Cilji prostorskega razvoja so podrobneje opredeljeni v Občinskem prostorskem načrtu.
Razvoj poselitve bo usmerjen v zagotavljanje ustreznega stanovanjskega standarda in
centralnih dejavnosti glede na vlogo in funkcijo posameznih naselij ter v nudenje površin za
razvoj turizma in športno-rekreativnih dejavnosti.
V razvojnem programu se skladno z Občinskim prostorskim načrtom teži k
uresničevanju naslednjih razvojnih ciljev:
• doseči uravnotežen prostorski razvoj občine;
• omogočiti stanovanjsko gradnjo za potrebe občanov in novo priseljenih;
• spodbujati razvoj centralnih in storitvenih dejavnosti;
• zagotoviti kakovostno in varno bivalno okolje;
• ohraniti kulturno krajino;
• ohraniti naravno in kulturno dediščino;
• ustvariti okolje privlačno za bivanje in razvoj turizma.
4.3.1.3 Vsebina programa
UKREP 1: Zagotavljanje usklajenega prostorskega razvoja
Občina bo s svojimi aktivnostmi težila k zagotavljanju usklajenega prostorskega
razvoja, ki upošteva družbene, gospodarske in okoljske dejavnike razvoja v občini in
njenega širšega območja.
Kazalnik
Občinski prostorski načrt
Občinski podrobni prostorski načrti
2010
0
0
2014
1
3
2016
8
PROGRAM 1: Občinski prostorski načrt
Občina Mozirje je v letu 2008 pričela s postopkom priprave Občinskega prostorskega
načrta (OPN), sprejem dokumenta je predviden v letu 2012. S tem bo določena namenska
raba prostora, podane usmeritve za prostorski razvoj in pripravljeni prostorski pogoji za
razvoj novih dejavnosti, za katere so podali pobude občani in posamezne organizacije oz.
interesne skupine. Razvojni program občine upošteva usmeritve občinskega prostorskega
načrta.
PROGRAM 2: Prostorsko izvedbeni akti
Po sprejemu Občinskega prostorskega načrta bo občina pristopila k pripravi občinskih
podrobnih prostorskih načrtov (OPPN), ki so potrebni za prostorsko ureditev posameznih
območij oz. za dopolnitev že obstoječih prostorskih izvedbenih aktov. Prednostno se bodo
pripravljali predvsem tisti načrti, ki so podlaga za okoljsko sanacijo, za gradnjo stanovanj
domačih prebivalcev ter za širjenje in gradnjo novih turističnih zmogljivosti.
UKREP 2: Spodbujanje stanovanjske gradnje
V skladu z občinskim prostorskim načrtom (2011, delovno gradivo) se stanovanjsko
gradnjo usmerja v območja, kjer je mogoče ob razmeroma nizkih stroških zagotavljati
komunalno opremljenost in dostopnost. Pri prostorskem načrtovanju se zagotavlja racionalna
raba prostora, z zagotavljanjem strnjene gradnje in višjih gostot pozidave. Pri tem se
upoštevajo merila za kakovostno bivanje – osončenost zemljišča, ustrezne reliefne razmere,
neonesnaženo okolje, dostopnost do centralnih in družbenih dejavnosti, javnega prometa ter
združljivost z drugimi dejavnostmi, predvsem s kmetijstvom. V skrbi za zagotovitev
ustreznega stanovanjskega standarda in razvoja storitvenih dejavnosti, se povečujejo
stanovanjske površine v Mozirju, Lokah, Preseki in Žekovcu (OPN, 2011, delovno gradivo):
• Območje Podrožnika – gradnja štirih večstanovanjskih objektov-blokov, gradnja dveh
večjih stanovanjskih objektov, ki bosta imela tudi prostore za poslovno-storitvene
dejavnosti;
• Loke – gradnja manjših stanovanjskih objektov (hiše);
• Preseka – gradnja novih stanovanjskih objektov, tudi s poslovno-storitvenimi
dejavnostmi (hiše);
• Žekovec – gradnja novih stanovanjskih objektov (hiše) in objektov za turistično
dejavnost (apartmaji).
V ostalih naseljih v občini je stanovanjska gradnja predvidena v smislu zapolnitve in
zaokrožitve obstoječe poselitve.
UKREP 3: Razvoj centralnih dejavnosti
Centralne dejavnosti so oblikotvorni element kraja, določajo kakovost bivalnega
okolja, raven pomembnosti kraja in obseg gravitacijskega zaledja. V občini Mozirje so
centralne dejavnosti umeščene v Mozirju, razvijajo se za potrebe občanov, prenekatere tudi za
celotno prebivalstvo Zgornje Savinjske doline in širše okolice. Razvoj centralnih dejavnosti je
pogojen s prostorskim razvojem. V prihodnje se bodo centralne dejavnosti razvijale glede na
naslednje prostorske spremembe (OPN, občina, 2011):
• Gradnja stanovanj in poslovnih prostorov – največje povečanje stanovanj bo v
območju Podrožnika, kjer se poleg štirih blokov, predvideva tudi blok s stanovanjskoposlovno funkcijo in garažna hiša. Bivša stavba občine se bo prenovila v poslovnostanovanjski objekt. Izven Mozirja se bo gradnja stanovanjskih hiš izvajala v skladu z
usmeritvami občinskega prostorskega načrta, prednostna naselja za širitev
stanovanjskih površin so poleg Mozirja še Loke, Preseka in Žekovec.
• Gradnja gospodarske cone Gorenjski klanec ob regionalni cesti R3-695 za razvoj
poslovno proizvodnih dejavnosti.
• Dejavnosti socialnega varstva se bodo razširile z realizacijo socialnega programa
Mozirske trate. Program zajema izgradnjo novega varstveno-delovnega centra za
potrebe Zg. Savinjske doline in njene okolice, izgradnja varovanih stanovanj, doma za
starejše ter več stanovanjskih objektov za novo zaposlene.
• Ponudba športne in rekreativne dejavnosti se bo povečala z ureditvijo naravnega
kopališča Kopelce, z novimi zunanjimi ureditvami v okolici športne dvorane ter z
oživitvijo območja Gozdne šole.
• S širitvijo zelenih površin Mozirskega gaja se bodo pridobile nove zelene in parkovne
površine z dodano vrednostjo za turistični razvoj.
UKREP 4: Zagotavljanje kakovosti javnega prostora in varnosti
Kakovosten javni prostor pomeni zadovoljstvo občanov z okoljem, kjer živijo in
delajo ter predstavlja hkrati tudi zadovoljivo stopnjo javne varnosti in javnega reda. Občina
Mozirje je v letu 2009 sprejela Občinski program varnosti (Ur.l. RS, št. 76/09), ki na celovit
način ureja kakovost javnega prostora v občini, načine zagotavljanja varnosti in opredeljuje
delo medobčinskega redarstva.
Poleg splošne varnosti je za zagotavljanje varnosti javnega prostora pomembna tudi
požarna varnost, ki je opredeljena kot varnost ljudi, živali in premoženja ob požaru. Občina
ima pripravljen načrt zaščite in reševanja ob požarih, ki je izdelan za področje požarnega
varstva v naravnem okolju, naseljih in v prometu. Izvajalec zaščite in reševanja ob požarih ter
nudenja pomoči ob različnih elementarnih in drugih nesrečah je Prostovoljno gasilsko društvo
Mozirje. PGD Mozirje je razvrščeno v III. kategorijo po kategorizaciji gasilskih društev.
PROGRAM 1: Nakup gasilskega vozila
PGD Mozirje potrebuje za hitro izvajanje svoje dejavnosti dobro in ustrezno opremo,
med katero sodijo tudi gasilska vozila. Načrtovan je nakup gasilskega vozila za prevoz
moštva, ki bo zamenjalo staro orodno vozilo TAM 80. Dosedanje vozilo je z 22 leti
operativne uporabe že dotrajano, neprimerno je za prevoze otrok, mladine in operativnega
moštva saj ne izpolnjuje sedanjih zakonodajnih pogojev. Novo vozilo bo kombi vozilo s
posadko 1+8, s pogonom na vsa štiri kolesa ter opremljeno z vso pripadajočo opremo. Takšno
vozilo bo primerno za prevoze gasilcev na intervencijo ter prevoze otrok, mladine, gasilcev na
izobraževanja in ostale dejavnosti društva.
PROGRAM 2: Nakup motorne brizgalke
Motorni brizgalki Rosenbauer MB 8/8 bo v letu 2013 po pravilniku Gasilske zveze
Slovenije potekla predpisana življenjska doba, zato je potrebno predvidevati nakup nove
črpalke. Črpalka je nepogrešljiv del gasilske opreme ob večjih požarih, kjer je potrebno črpati
vodo iz naravnih virov. Uporablja se tudi ob poplavah za črpanje vode iz poplavljenih
prostorov. Nova črpalka bo hkrati posodobila delo gasilcev, saj bo lažja za prenos, manjša in
tišja.
UKREP 5: Ohranjanje kulturne krajine
Za ozemlje občine je značilna gričevnata pokrajina, z ohranjeno tradicionalno
kmetijsko krajino na obrobju ter kmetijsko krajino dolinskega dna v ravninskih delih občine.
Kmetijska zemljišča na hribovitih predelih občine se kot kakovostna kulturna krajina
ohranjajo v obsegu obstoječih kmečkih gospodarstev, ki predstavljajo avtohtono razpršeno
poselitev. Kulturna krajina se vzdržuje s kmetijsko dejavnostjo in ohranjanjem poselitve.
Potrebno je preprečevati opuščanje kmetijske dejavnosti ter zaraščanje kmetijskih površin in
podpirati krčenje gozda za namen pridobitve novih kmetijskih površin.
UKREP 6: Varovanje naravne in kulturne dediščine
Občina ima bogato naravno in kulturno dediščino, ki je evidentirana s strani državnih
zavodov in v skladu s smernicami varovanja upoštevana tudi v prostorskih dokumentih.
Aktivnosti s strani občine bodo usmerjene v ohranjanje ugodnega stanja prosto živečih
rastlinskih in živalskih vrst, njihovih habitatov ter habitatnih tipov v območjih Nature 2000 ter
v obnovo kulturne dediščine z namenom vključevanja dediščine v turizem.
Kazalnik
Obnovljeni objekti kulturne dediščine
2010
Trško jedro
Mozirje
2014
2016
Trško jedro
v Šmihelu
PROGRAM 1: Konzervatorski načrt za trg Mozirje
Ministrstvo za kulturo pripravlja konzervatorski načrt, ki bo podlaga za pripravo
Občinskega podrobnega prostorskega načrta naselbinskega jedra za območje naselbinskega
spomenika Mozirja.
PROGRAM 2: Krajinski park Golte
V območju krajinskega parka je potrebno uskladiti naravovarstvene smernice in težnje
turističnega razvoja. Cilj programa je ohranjanja naravnih vrednot in ohranjanje ugodnega
stanja habitatov ter rastlinskih in živalskih vrst, zaradi katerih je območje vključeno v omrežje
Natura 2000. Potrebna je podelitev koncesije za upravljanje s parkom, priprava
upravljavskega načrta in predhodno kartiranje flore in favne.
PREGLEDNICA PROGRAMOV ZA PODROČJE OKOLJE IN PROSTOR
Program
nosilec
2011
2012
Občinski
prostorski načrt
Občina
X
X
Nakup gasilskega
vozila (kombija)
PGD Mozirje
Nakup motorne
brizgalke
PGD Mozirje
Konzervatorski
načrt za trg
Mozirje
Ministrstvo za
kulturo
X
Krajinski park
Golte
Občina
X
2013
2014
vrednost
fin. viri
po ocenitvi
vrednosti
opravljenih
del
Občina
Mozirje
Rečica
Savinji
50.000,00
PGD
Mozirje,
Občina
15.000,00
PGD
Mozirje,
Občina
X
redna
dejavnost
Ministr. za
kulturo
X
30.000,00
Občina in
koncesionar
X
X
2015
2016
in
ob
4.3.2 Infrastruktura
4.3.2.1 Vizija
Občina Mozirje bo skrbela za skladen razvoj infrastrukture, pri čemer bo optimalno
koristila prostor in ohranjala njegovo kakovost.
4.3.2.2 Razvojni cilji
Razvoj infrastrukture bo potekal usklajeno z družbenim in gospodarskim razvojem
občine ter s ciljem uresničitve vizije o skladnem razvoju območja. Cilji za področje
infrastrukture so naslednji:
• zagotoviti pogoje za tekoče in varno odvijanje prometa;
• modernizirati cesto do vsakega gospodinjstva v občini;
• posodobiti komunalno infrastrukturo in jo razširiti na preostala naselja izven Mozirja;
• dokončati energetsko-sanacijska dela na javnih stavbah;
• povečati poplavno varnost Mozirja in Lok;
• posodobiti telekomunikacijsko infrastrukturo.
UKREP 1: Izboljšanje prometne povezanosti
Cestna infrastruktura je eden od glavnih pogojev za učinkovito odvijanje gospodarskih
dejavnosti in ohranjanje poselitve izven glavnih prometnih povezav. Pri analizi stanja v
občini, ki je bila opravljena v okviru Prometne študije (2008) je bilo ugotovljeno, da občinska
cestna mreža potrebuje predvsem rekonstrukcije oz. posodobitve nekaterih cest, odsekov cest
ter ulic, ker ne ustrezajo pogojem za normalno in varno odvijanje prometa. Ta vidik bo še
posebej izpostavljen ob povečanju števila prebivalstva in splošnega povečanja prometa, ki je
odvisen od urbanističnega, gradbenega, tehničnega, sociološkega in gospodarskega razvoja v
občini in izven nje.
V občini trenutno ni vzpostavljenih kolesarskih površin, zato je pri načrtovanju
prometnega omrežja potrebno upoštevati tudi prostor namenjen kolesarskemu prometu.
Potrebno je vzpostaviti sistem kolesarskega omrežja, ki bo v največji meri zadostilo potrebe
rekreativnih oziroma turističnih kolesarjev. V Prometni študiji je podan predlog poteka
kolesarskih površin v centru Mozirja in povezave s sosednjimi mesti.
Kazalniki
dolžina posodobljenih javnih poti
dolžina posodobljenih lokalnih cest
št. posodobljenih mostov
št. večjih krožišč
št. novih parkirnih con
2010
5500 m
8270 m
0
2
0
dolžina javnih poti za kolesarje
0
2014
2000 m
7000 m
2
3
1
(Trate)
6700 m
2016
1000 m
4000 m
2
5
1
(Praprotnikova ul.)
9000 m
PROGRAM 1: Krožišče Mozirski gaj
Namen gradnje krožišča je izboljšanje pretočnosti prometa na relaciji Mozirje-Loke ter
za varnejše priključevanje na regionalno cesto. Hkrati bo to tudi pridobitev za obiskovalce
Mozirskega gaja, saj bosta ob prireditvah pretok in usmerjanje prometa lažje obvladljiva.
PROGRAM 2: Križišče Šolska ulica–Savinjska cesta
Sedanje križišče je nepravilne oblike in slabo pregledno v vseh smereh. Glede na to, da
preko njega poteka šolska pot, ga je potrebno preurediti in povečati stopnjo varnosti za pešce.
Predvidena je gradnja krožišča, ki bo dobro povezalo vse štiri priključke in prometne tokove
še dodatno umirilo. Kratkoročno pa je potrebno zagotoviti ustrezno signalizacijo in poskrbeti
za varno prečkanje pešcev.
PROGRAM 3: Križišče Gorenjski klanec
Križišče državnih cest R3 – R1 (križišče za Šoštanj) je prometno precej obremenjeno,
saj preko njega poteka najkrajša cestna povezava Zgornje Savinjske doline a s Šoštanjem in
Velenjem. Križišče je na povsem neustrezni lokaciji, v prometno tehničnem smislu je
neurejeno in nepregledno. Predstavlja nevarno točko in potencialno nevarnost za nastanek
nesreč. Predvideva se izgradnja križišče ali krožišča na novi lokaciji, končna varianta bo
izbrana po izdelavi potrebnih dokumentov.
PROGRAM 4: Dokončanje rekonstrukcije ceste gostišče Vid – Šmihel – Golte
Rekonstrukcija obsega obnovo cestišča na vseh odsekih na trasi od križišča pri
gostišču Vid do turističnega centra Golte. Za dokončanje obnove je potrebna rekonstrukcija še
na odseku Borovnik – Šumečnik.
PROGRAM 5: Rekonstrukcije lokalnih cest v naseljih in med naselji
Ohranitev poselitve v hribovitem zaledju občine zahteva stalno vzdrževanje in
obnavljanje lokalnih cest. S tem se želi občanom nuditi ustrezno cestno infrastrukturo in čim
boljšo povezavo za vsakodnevne delovne migracije ali preskrbo z blagom in storitvami.
PROGRAM 6: Kolesarske poti po občini
Potrebno je zagotoviti ustrezen, neprekinjen in varen ti. notranji kolesarski obroč
znotraj Mozirja, do Mozirskega gaja in Lok, ki se navezuje na daljinske kolesarske poti.
Notranje omrežje služi vsakodnevnim kolesarjem-občanom in povezavi na kolesarske poti do
drugih naselij v občini. Te so predvidene na relacijah: Loke–brv čez Savinjo–Preseka–Ljubija,
Lepa Njiva, Šmihel.
PROGRAM 7: Regijske kolesarske poti od Rinke do Sotle
Daljinske kolesarske poti bodo povezovale lokalna kolesarska omrežja in nudile
možnost rekreativnega kolesarjenja na regionalni ravni. Namenjene bodo tako domačim
kolesarjem, kakor tudi rekreativnim kolesarjem in turistom iz drugih regij. Občina bo v
sklopu projekta kolesarskih poti od Rinke do Sotle uredila poti na relaciji Mozirje–Letuš–
Braslovče , Mozirje–Golte, Mozirje–Nazarje in Mozirje–Velenje.
UKREP 2: Izboljšanje komunalne opremljenosti
Ustrezna komunalna opremljenost omogoča razvoj (novih) gospodarskih dejavnosti in
je pomemben element kakovosti bivalnega okolja. V občini Mozirje se kažejo potrebe po
izboljšavah predvsem na področju čiščenja in odvajanja odpadnih voda, javne oskrbe z vodo
in ravnanja z odpadki. Za polovico prebivalstva, ki živi v ravninskem delu občine, so
komunalne storitve lažje in hitreje dostopne, preostali del prebivalstva, ki živi v hribovitem
zaledju, pa potrebuje drugačne, tudi tehnično in ekonomsko sprejemljive, rešitve. Z
namenom zagotavljanja enakovredne komunalne opremljenosti in varstva okolja se bodo
izvajale naslednje dejavnosti: komunalno opremljanje naselij, izpopolnitev sistema za ločeno
zbiranje odpadkov, optimalna preskrba prebivalcev in gospodarstva s pitno vodo, znižanje
izgub načrpane vode in ohranjanje varnosti vodnih virov.
Kazalniki
št. preb. priključenih na javno
kanalizacijo
dolžina novo zgrajenih kanalizacijskih
vodov
učinek čiščenja CČN Loke
št. preb. priključenih na javni vodovod
dolžina obnovljenih in novo zgrajenih
vodovodnih cevi
dolžina javnega vodovoda (km)
št. ekoloških otokov
2010
1744
2014
1900
2016
3000
0
1000 m
3050 m
30 % pod
zahtevanimi
vrednostmi
3088
0
v skladu s
standardi
v skladu s
standardi
3200
/
3400
9,1 km
39,6 km
18
40 km
20
52 km
22
PROGRAM 1: Centralna čistilna naprava Loke
Tehnologija čistilne naprave bo zamenjana in posodobljena tako, da bo njena
učinkovitost zadoščala kriterijem za čiščenje odpadnih komunalnih voda. Ter da bo hkrati
ustrezala sedanjim in načrtovanim potrebam vseh treh občin - Občine Mozirje, Nazarje in
Rečica ob Savinji.
PROGRAM 2: Kanalizacijsko omrežje v Mozirju in Lokah
Javno kanalizacijsko omrežje se bo širilo v Mozirju, Lokah in Ljubiji s ciljem doseči
čimvečjo priključenost občanov in izboljšati čiščenje komunalnih odpadnih voda.
PROGRAM 3: Širitev vodovodnega omrežja
Po napeljavi primarnega omrežja, ki je del tekočega medobčinskega projekta Letošč,
bo sledila širitev vodovodnega omrežja še v druga deficitarna območja naselij Lokove, Lepa
Njiva, Brezje, Škrubov vrh, Jeslane, Trnavče in Žekovec.
PROGRAM 4: Vodno zajetje Ljubija
Javno vodovodno omrežje se bo razširilo ob potoku Ljubije navzgor vse do priključka
na velenjski vodovod, kjer se bo zgradil jašek za odvzem surove vode. V kolikor se bodo v
občini pojavile dodatne potrebe po pitni vodi in požarni vodi, bo občina koristila vodne
zaloge izvira Ljubija v skladu s sporazumom s Komunalnim podjetjem Velenje.
PROGRAM 5: Zbirni center za odpadke
V neposredni bližini CČN Loke se bo postavil manjši zbirni center za odpadke
občanov Mozirja in Rečice ob Savinji. S tem bo občanom omogočeno odlaganje ločeno
zbranih odpadkov, kar bo pomenilo višjo stopnjo ločevanje odpadkov na lokalni ravni,
znižanje stroškov transporta odpadkov v RCERO Celje, povečanje možnosti recikliranja
odpadkov in izboljšanje okoljske ozaveščenosti lokalnega prebivalstva.
UKREP 3: Učinkovita energetska oskrba in raba energije
Učinkovita energetska oskrba je pomembna z vidika racionalizacije stroškov
energetske preskrbe in zmanjšanja negativnih vplivov na okolje. Potrebno se je opreti na
lokalne energetske vire, kjer je to seveda tehnično in finančno izvedljivo, pri čemer
prednjačijo naravni viri lesne biomase, sončna in vodna energija. Podlaga za projekte na tem
področju bo Energetska študija občine Mozirje, ki jo pripravlja Inštitut za daljinsko
energetiko Velenje.
Kazalnik
št. javnih objektov, za katere so bila izvedena
energetsko-sanacijska dela
dolžina omrežja za ogrevanje z lesno biomaso
št. priključkov na omrežje za ogrevanje z lesno
biomaso
nazivna moč kotlov za ogrevanje z lesno
biomaso
št. malih sončnih elektrarn
št. malih hidroelektrarn
2010
3
2014
4
2016
6
757 m
18
1200 m
26
/
/
800 kW
1500 kW
/
5
3
10
15
UKREP 4: Zagotavljanje poplavne varnosti
Od naravnih nesreč so v občini, glede na svoje posledice, najbolj izstopajoče poplave
na ravnici Savinje med Mozirjem in Lokami ter v izlivnih delih njenih pritokov Ljubije,
Mozirnice in Trnave. Omenjena območja spadajo po podatkih Agencije RS za okolje v
območja katastrofalnih poplav, zato je varovanje ljudi in premoženja ter premišljena raba
prostora izrednega pomena. Prihodnje aktivnosti občine bodo usmerjene v zmanjšanje
poplavne ogroženosti ter izvedbo sanacijskih del na nasipih in jezovih.
PROGRAM 1: Poplavna varnost ob Savinji
Za povečanje stopnje poplavne varnosti Lok in Mozirskega gaja je potrebno urediti
nasipe med Delejevim in Ločkim jezom, ki so prenizki in dotrajani. Na omenjenem odseku je
potrebno očistiti strugo in rečno brežino. Poleg tega je predvidena še sanacija Ločkega jezu,
ki je predimenzioniran in v nezadovoljivem stanju.
PROGRAM 2: Poplavna varnost ob Mozirnici
Za večjo poplavno varnost ob Mozirnici je potrebno izvesti sanacijo izlivnega odseka
skozi Mozirje.
PROGRAM 3: Poplavna varnost ob Trnavi
Predvidena je ureditev struge in zaplavnega objekta v spodnjem toku, pred Mozirjem
ter stabilizacija struge na odseku proti Žekovcu.
PROGRAM 4: Poplavna varnost ob Ljubiji
Na prehodu Ljubije iz soteske na ravnico pod kmetijo Laznik se predvideva zgraditev
zaplavnega objekta.
PREGLEDNICA PROGRAMOV NA PODROČJU INFRASTRUKTURE
Program
nosilec
2011
2012
2013
2014
Krožišče Mozirski gaj
Občina
X
X
X
X
Križišče Šolska ul.Savinjska cesta
Občina
Križišče Gorenjski
klanec
Občina
Dokončanje
rekonstrukcije ceste
gostišče Vid – Šmihel
2015
X
X
X
X
X
Rekonstrukcije lokalnih
cest v naseljih in med
naselji
Občina
Reg. kolesarska pot
Soteska-Nazarje in
kolesarske poti po
občini
Občina
Regijske kolesarske
poti od Rinke do Sotle
Razvojna
agencija
Savinjske
regije
Posodobitev centralne
čistilne naprave Loke
JP Komunala,
Občine
Mozirje,
Nazarje,
Rečica ob
Savinji
Kanalizacijsko omrežje
Mozirje, Loke, Ljubija
Občina
Vodovodno omrežje:
zamenjava AC cevi,
širitev, gradnja jaška za
odvzem vira Ljubije
Medobčinski
projekt
X
Zbirni center za
odpadke
Občina
X
Poplavna varnost
Savinje
MOP-ARSO
Poplavna varnost
Mozirnice
MOP-ARSO,
Občina
X
Poplavna varnost
Trnave
MOP-ARSO,
Občina
X
Poplavna varnost
Ljubije
MOP-ARSO
izdelane
strokov.
podlage
X
X
X
X
X
2016
vrednost (€)
Ministr. za
promet, Občina
X
600.000,00
Ministr. za
promet, Občina
X
1.000,000
Ministr. za
promet
600.000,00
Direkcija RS za
ceste, Občina
X
X
70.000,00/leto
X
X
205.000,00
Občina Mozirje,
soudeležba Ob.
Braslovče in
Nazarje
X
X
131.000,00
RS, Občina,
razpisi
(Mozirje)
X
X
X
X
X
fin. viri
800.000,00
1,5 mio
X
X
1 mio
X
X
1.120.270,00
Občina
Občine Mozirje,
Nazarje, Rečica
ob Savinji
Občina
Kohez. sklad
(Mozirje)
X
X
60.000,00
doku
menta
cija
X
X
Občini Mozirje
in Rečica ob
Savinji
/
MOP-ARSO
69.000,00
MOP-ARSO,
Občina
332.000,00
MOP-ARSO,
Občina
/
MOP-ARSO,
Občina
4.3.3 Področje družbenih dejavnosti
4.3.3.1 Vizija
Občina Mozirje bo nudila občanom urejeno in varno okolje ter preko storitev javnih
zavodov zagotavljala kakovostno ponudbo na področju vzgoje in izobraževanja,
socialnega varstva, zdravstva, kulture in športa. Hkrati bo skrbela za povezanost med
društvi in ustvarjala pogoje za njihovo aktivno, družbeno pomembno, delovanje.
4.3.3.2 Cilji, ukrepi in projekti
4.3.3.2.1 Vzgoja, izobraževanje in dejavnosti za mlade
•
•
•
•
•
•
•
Cilji:
izpolniti zahtevane standarde za izvajanje dejavnosti predšolske vzgoje;
povečati vključenost otrok v vrtcu na 85 %;
zagotoviti predpisane prostorske pogoje za izvajanje devetletke;
zagotavljati kakovostne storitve za predšolsko in šolsko vzgojo ter izobraževanje;
nadaljevati s programi preventivne vzgoje;
krepiti medgeneracijsko sodelovanje;
urediti prostor za dejavnosti mladih.
UKREP 1: Prostorske ureditve in gradbena dela za stavbo vrtca in šole
Stavbi vrtca in šole potrebujeta dodatne prostore in gradbena dela, s katerimi se bo
omogočilo izvajanje dejavnosti vzgoje in izobraževanja v skladu z državnimi predpisi.
Obnovitvena dela bodo posredno pripomogla tudi k racionalizaciji stroškov in povečanju
učinkovitosti dela ter bivanja v stavbi.
Kazalniki
delež vključenosti otrok v vrtec 1-5 let
igralna površina/otroka 1-2 leti
igralna površina/otroka 2-3 leta
igralna površina/otroka 3-4 leta
igralna površina/otroka 3-6 let
vrtec – površina novih prostorov
(dograditve)
2010
79,7 %
3m²
2014
83 %
3m²
2016
85 %
3m²
3 m2 *
1,75 m2 *
108,30m2
3 m2 *
3 m2 **
116 m2 (3 igralnice)
+ 72 m2 (zamenjava
za kontejner)
3 m2 **
3 m2 **
nova
lokacija za
nove
oddelke
*skupaj z uporabo garderobe; ** neto površine igralnice
PROGRAM 1: Vrtec Mozirje – dograditve in prenove
Za kakovostnejše izvajanje predšolske vzgoje in uskladitev z zakonodajnimi predpisi
je potrebno v vrtcu in na sami stavbi izvesti več gradbenih in obrtniških del: širitev štirih
igralnic, dograditev spremljajočih prostorov in njihova oprema, zamenjava stavbnega
pohištva, menjava kritine, dograditev igralnice, kot zamenjave kontejnerskega dela, ki služi le
začasni uporabi. S predvidenim priseljevanjem v novo grajene stanovanjske objekte bo
potrebna graditev dodatnih prostorov vrtca na novi lokaciji, ki bodo služili sprejemu
povečanega vpisa otrok.
PROGRAM 2: Osnovna šola Mozirje – dograditve in prenove
Na stavbi osnovne šole se načrtuje menjava kritine in realizacija II. faze adaptacije
osnovne šole. Ta predstavlja adapatacijo stavbe stare telovadnice v nov objekt, v katerem
bodo dodatne učilnice, zbornica, šolska knjižica in ostali spremljajoči šolski prostori.
UKREP 2: Preventivna vzgoja in izobraževanje
Programi preventivne vzgoje in izobraževanja so potrebni za zagotavljanje varnega in
spodbudnega okolja ter za ustvarjanje pogojev za zdrav osebnostni razvoj otrok in
mladostnikov ter nasploh za kakovost življenja vseh občanov. Poleg vrtca in osnovne šole jih
izvajajo še Rdeči križ, Svet za preventivo, pastoralna skupina župnije in mladinske skupine v
posameznih društvih. Programi omenjenih organizacij se izvajajo v okviru njihovih rednih
dejavnosti. Med najštevilčnejše sodijo: Zdrav življenjski slog (OŠ), FIT projekt (OŠ in vrtec),
Medvrstniška mediacija (OŠ), Preventiva proti drogam in alkoholu.
UKREP 3: Medgeneracijsko sodelovanje
Medgeneracijsko sodelovanje izhaja iz dejavnega sodelovanja in komunikacije med
generacijami na vseh področjih družbenega delovanja, tako v javnem, poklicnem kakor tudi v
zasebnem življenju občanov. Sožitje med generacijami pomembno vpliva na kakovost
življenja v občini. V svoje redne dejavnosti ga vključujejo v vrtcu in šoli (projekt
Medvrstniško mentorstvo), prisotno je tudi v programih zdravstvene vzgoje, Društva
upokojencev Mozirje (projekt Starejši za starejše), Rdečega križa in župnijske Karitas.
UKREP 4: Dejavnosti za mlade
Mladi potrebujejo dejavnosti, v katerih razvijajo svoje potenciale in se učijo novih
spretnosti in veščin, ki jih v okviru sistema rednega izobraževanja ne morejo pridobiti.
Kakovostno preživljanje prostega časa, kulturno-umetniško ustvarjanje, prostovoljno delo in
druge mladinske dejavnosti pripomorejo k izoblikovanju pozitivnih vrednot in razvoju mlade
osebnosti.
PROGRAM 1: Mladinski center Mozirje
V Mozirju se bodo uredili prostori za mladinski center, ki bo poleg družabnega
prostora predstavljal tudi prostor za razvoj mladinske kulture in mladim nudil različne
možnosti udejstvovanja – prostovoljno delo za pomoč občanom, delovne akcije za mlade,
umetniško in kulturno ustvarjanje, vključevanje v organizacijo prireditev in različne projekte
za mlade. V prostorih bo lahko tudi sedež Društva prijateljev mladine Mozirje in drugih
mladinskih organizacij. Lokacija je predvidena na območju naselja Mozirja in bo znana
naknadno, po dogovoru z občino, mladimi in lastniki potencialnih prostorov.
4.3.3.2.2 Socialno varstvo in zdravstvo
•
•
•
•
•
Cilji:
izboljšati obstoječo javno zdravstveno mrežo;
izboljšati pogoje za delo zdravnikov;
pridobiti v zdravstveni dom Mozirje še enega zdravnika iz mreže javnega zdravstva;
uresničiti socialni program Mozirske trate;
prostovoljno delo vključiti v nudenje pomoči občanom.
UKREP 1: Ohranjanje javne zdravstvene mreže
V Mozirju trenutno delujeta dva zdravnika zasebnika s koncesijo, ki sta glede na
število občanov preobremenjena. V kraj je potrebno pridobiti še enega zdravnika, da se
poveča stopnja zdravstvene oskrbe tako na ravni občine kakor tudi Zgornje Savinjske doline.
Zaradi ohranjanja uravnoteženosti med javnimi in zdravniki-zasebniki se teži k vzpostavitvi
ambulante z zdravnikom iz javne zdravstvene mreže. Ker je med zdravniki zaznati
nezanimanje za zaposlitev v podeželskem okolju, se bo občina trudila pritegniti kandidate z
nudenjem stanovanja in hkrati pričela z aktivnejšim sodelovanjem z domačimi študenti in
doktoranti medicine v smislu vsakoletnega sprejema oz. razgovora pri županu.
Poleg pridobitve zdravnika splošne medicine je potrebno podpirati tudi pridobivanje
pediatra, za katerega je urejena ambulanta v zdravstvenem domu Nazarje.
Kazalnik
št. zdravnikov splošne/družinske medicine
št. pediatrov v Zg. Savinjski dolini
2010
1,5
0
2014
2
1
2016
2
1
PROGRAM 1: Zdravstveni dom Mozirje
Na stavbi zdravstvenega doma je potrebno izvesti energetsko-sanacijska dela in urediti
prostore za delovanje dodatnega zdravnika splošne medicine.
UKREP 2: Socialni program Mozirske trate
Na območju Mozirskih trat se bodo zgradili novi objekti za izvajanje socialnovarstvenih in zdravstvenih storitev, ki bodo predstavljali Regijski center za osebe s posebnimi
potrebami. S tem bodo različnim socialnim skupinam na voljo storitve varstva, bivanja,
terapije in kakovostnega preživljanje prostega časa. Novi objekti bodo pomembni tudi za
celotno Zgornjo Savinjsko dolino, saj je na omenjenem območju čutiti velik primanjkljaj
tovrstnih storitev.
Kazalniki
št. varovancev v VDC Mozirje (dnevni center)
št. varovancev v VDC Mozirje (bivalna enota)
2010
16
0
2014
30
24
2016
30
24
PROGRAM 1: Varstveno delovni center Mozirje
VDC Mozirje bo pridobil nove prostore na območju Mozirskih trat, kar bo omogočilo
sprejem novih varovancev in nudenje možnosti bivanja. Bivalna enota bo precejšnja
pridobitev za potrebe Zgornje Savinjske doline, ki takšne možnosti do sedaj ni imela. Stavbo
gradi zasebni investitor, ki bo po izgradnji predal prostore v najem Varstveno delovnem
centru Savinjsko-Šaleške regije, Velenje.
PROGRAM 2: Dom za starejše Mozirje
Stavba doma za starejše je predvidena na območju Mozirskih trat. Poleg osnovne
storitve nudenja bivanja in nege starostnikov bo v njej tudi dnevni center. Dom bo namenjen
potrebam starejših prebivalcev Zgornje Savinjske doline in vsem ostalim zainteresiranim iz
drugih območij.
UKREP 3: Krepitev prostovoljstva
Prostovoljno delo omogoča delovanje društev ter dodatno dejavnost, v kateri najdejo
svoje mesto mladi, ljudje srednje generacije in starejši. Izboljšuje kakovost življenja v družbi,
uveljavlja interese prikrajšanih posameznikov in skupin in daje možnosti aktivnega delovanja
občanov pri odzivanju na potrebe širše skupnosti.
PROGRAM 1: »Starejši za starejše«
Projekt Starejši za starejše vodi Društvo upokojencev Mozirje in je del istoimenskega
projekta, ki poteka na državni ravni. Cilj projekta je nudenje pomoči in sodelovanje s
starejšim, ki bivajo na svojem domu. Namen sodelovanja je ohranjanje družabnih stikov in
spremljanje njihovih potreb ter pomoč pri organizaciji pomoči za nego in oskrbo na domu.
Aktivnosti projekta so zasnovane na ugotovitvah ankete med starejšimi občani, ki so jo
opravili člani društva.
4.3.3.2.3 Šport in rekreacija
Cilja:
• povezati delovanje športnih društev,
• obogatiti ponudbo rekreacije za občane:
UKREP 1: Sodelovanje športnih društev
V občini je registriranih 22 športno-rekreativnih društev, ki za izvajanje svojih
dejavnosti koristijo javne športne površine in objekte. Koriščenje le-teh je potrebno urediti
s pisnim sporazumom, s čimer bi se dosegla bolj enakovredna porazdeljenost
razpoložljivega prostora in časa.
UKREP 2: Rekreacija za občane
Rekreacija je pomemben doprinos k krepitvi zdravja posameznika, posredno
omogoča tudi zdravo obliko druženja občanov in predstavlja dodatno ponudbo športnorekreativno usmerjenih obiskovalcev. Z izgradnjo oz. ureditvijo novih športnih površin se
bodo povečale možnosti za rekreacijo občanov in popestrila ponudba rekreacijskih
dejavnosti v občini.
PROGRAM 1: Trim steza Brdce
Na trasi od osnovne šole na Brdce se bo uredila trim steza, ki bo imela postanke s
predlogi za športno vadbo namenjeno rekreativcem.
PROGRAM 2: Športno-rekreativni center Brdce
Predvidena je oživitev nekdanjega smučišča Brdce v manjši center, ki bo ponujal
športne aktivnosti v zimskem in poletnem času. Namen centra je ponuditi tovrstne
dejavnosti otrokom na dostopni lokaciji in prispevati k njihovi športni vzgoji. Hkrati je
center na voljo tudi vsem ostalim občanom in prebivalcem drugih občin. Potrebno je
doseči dogovor z lastnikom zemljišč in izvesti postopek podelitve koncesije za vlečnico.
Po ureditvi razmerij z lastnikom zemljišč sledi posodobitev infrastrukture in dopolnitev z
opremo za nove spremljajoče športne dejavnosti.
PROGRAM 3: Tekaško-smučarska steza v Lokah
Na območju Lok bo v zimskem času urejena tekaško-smučarska steza, za katero bo
skrbel Gornjesavinjski smučarski klub Mozirje.
PROGRAM 4: Tenis igrišče
Med domačimi igralci tenisa je izkazan interes za ureditev tenis igrišča v bližini
Mozirja. Potencialni lokaciji sta Gozdna šola in Kopelce, odvisno od dogovorov z lastniki
zemljišč in ureditve namembnosti v prostoru.
PROGRAM 5: Pešpot po mejah občine
Po meji občine Mozirje se bo označila nova pešpot in sočasno pripravila zloženka
s karto za pohodnike. Namen priprave poti je popestritev ponudbe za rekreacijo občanov
in turistov-pohodnikov.
4.3.3.2.4 Kultura
•
•
•
•
Cilji:
popestriti ponudbo kulturnih dejavnosti;
povečati in posodobiti prostore knjižnice;
objekte in dejavnosti kulturne dediščine vključiti v turistično ponudbo;
izdelati popis snovne in nesnovne kulturne dediščine.
UKREP 1: Kakovostna ponudba kulturnih dejavnosti
V občini so številna kulturna društva in posamezniki, katerih dejavnosti je
potrebno nadgraditi z novimi programi, v katere se bodo vključevali tudi zunanji strokovni
sodelavci. S povečanjem kakovosti kulturnih dejavnosti se bo obogatilo delo domačih
ustvarjalcev in ponudba za obiskovalce kulturnih dogodkov.
Kazalniki
št. prireditev v galeriji
št. obiskovalcev muzejske zbirke
št. obiskovalcev na prireditvah v galeriji
2010
20
750
1575
2014
24
900
1600
2016
26
1000
1800
PROGRAM 1: Pevski zbor Mozirje
Tradicija zborovskega petja se spodbuja s ciljem ustvariti pogoje za delovanje
kakovostnega zbora domačih pevcev.
PROGRAM 2: Nove kulturne dejavnosti
Za dvig kakovosti v ponudbi kulturnih dejavnosti se bo izvedlo vrsto aktivnosti, ki
bodo obogatile kulturni utrip Mozirja in privabile občinstvo tudi iz drugih krajev. Te
aktivnosti bodo organizacija in izvedba abonmajev in festivalov, gledališko-glasbenih
projektov, iger na prostem, organizacija zanimivih predavanj in delavnic v galeriji, ter
povečanje števila zabavnih in drugih prireditev v športni dvorani.
UKREP 2: Izboljšanje infrastrukture za izvajanje kulturne dejavnosti
Z uresničevanjem ukrepa kakovostne ponudbe kulturnih dejavnosti se bodo
povečale zahteve izvajalcev kulturnih dogodkov, zato je hkrati smiselno tudi sočasno
izboljševanje tovrstne infrastrukture. Kulturne organizacije in zavod Knjižnice Mozirje
potrebujejo ustrezno urejene in opremljene prostore, za lažje in kakovostnejše delo ter za
izboljšanje svoje dostopnosti uporabnikom oz. obiskovalcem.
PROGRAM 1: Knjižnica Mozirje
Načrtuje se preselitev prostorov knjižnice na novo ustreznejšo lokacijo v središču
Mozirja. S tem bo knjižnica pridobila nove prostore za umestitev svojih dejavnosti in
ureditev sodobne knjižnice, postala bo tudi bolje dostopna za uporabnike. V prostorih
knjižnice bo urejen tudi prostor za predvajanje multivizij, v izobraževalne in turističnopromocijske namene.
UKREP 3: Vključevanje kulture v turizem
Kultura je v smislu zanimivih kulturnih dogodkov in ustrezno predstavljene
kulturne dediščine lahko pomemben privlačen element za turiste. V tem smislu se
vključuje stavbna dediščina, kulturni spomeniki, objekti tehnične kulture, domače obrti in
nesnovna kulturna dediščina. Da se prepozna kot del turistične ponudbe potrebuje
organizirano trženje ter partnerstvo med občinskimi in zunanjimi organizacijami.
PROGRAM 1: Popis kulturno–zgodovinskih obeležij
S strani občine imenovana delovna skupina bo na terenu popisala vsa obeležja,
spomenike, spominske plošče in tudi nekatere naravne znamenitosti turističnega pomena
(Dohterjev izvir, Aleksandrova lipa, Osamosvojitvena lipa). Po opravljenem popisu je v
načrtu priprava odloka, s katerim se bodo ta obeležja zaščitila, in izdaja brošure, v kateri
bodo predstavljena najbolj privlačna obeležja. Poleg varstva je namen popisa tudi širša
predstavitev zanimivosti v občini, tako domačinom kakor tudi obiskovalcem.
PROGRAM 2: »Hiša domače obrti«
V trgu Mozirja se bo uredili prostori za izobraževalno-promocijsko dejavnost. V
njih bo prostor za delavnice, za prikaz in učenje domačih, umetniških in rokodelskih del
ter manjši prodajni prostor. Namen vzpostavitve tovrstne dejavnosti je oživitev trškega
jedra in ohranjanje kulturne dediščine domače umetniške obrti. Potencialna lokacija je v
središču Mozirja, v skladu z dogovorom med občino, zainteresiranimi organizacijami in
lastniki stavb.
Hiša na Gneču
Na Gneču je ohranjena zanimiva stavba, ki velja za najstarejšo hišo na Gneču in
predstavlja potencialno točko zanimivo za šolarje in turiste. Občina bo v dogovoru z
lastnikom le-temu pomagala urediti kulturno varstveni status objekta in poskrbela za
promocijo objekta.
4.3.3.2.5 Društvena dejavnost
Cilji:
•
•
•
•
promovirati društveno dejavnost;
povečati aktivno članstvo v društvih;
povezati delovanje društev;
vsak občan postane član vsaj enega društva.
UKREP 1: Promocija društvene dejavnosti
Društva skrbijo za popestritev družabnega življenja in organizirajo številne
dejavnosti v dobrobit občanom in kraju. Občina so-financira njihove dejavnosti preko
letnih občinskih razpisov, vsako leto podeljuje občinsko priznanje najzaslužnejšemu
društvu tekočega leta in preko svojih spletnih strani skrbi za promocijo društvene
dejavnosti.
PROGRAM 1: Promocija društev
Na spletne strani občine bo vključena poenotena predstavitev društev. Društva
bodo predstavljena tudi na Mozirski TV.
PROGRAM 2: Razpisi za društva
Občina Mozirje vsako leto razpisuje sredstva za so-financiranje društvenih
dejavnosti, s čimer finančno podpira delovanje društev. V prihodnosti bo občina pri
pripravi razpisa in točkovanju vlog posebno pozornost namenila spodbujanju društev k
povečanju članstva in snovanju programov, ki bodo skladni z usmeritvami RPO
Mozirje.
UKREP 2: Meddruštveno sodelovanje
V občini je registriranih 67 društev, ki se ukvarjajo s široko paleto dejavnosti.
Potrebno je organizirati dogodke in priložnosti, ki bodo pripomogle k medsebojnem
spoznavanju in sodelovanju ter posredno tudi promovirale društveno dejavnost širšemu
krogu občanov.
PROGRAM 1: Meddruštvena prireditev
Namen organizacije nove meddruštvene prireditve je enkrat letno privabiti skupaj
domača društva in jih predstaviti širši javnosti. Prireditev bo tematsko obarvana, vsakič na
izbrano temo, ki bo poudarjala identiteto in lokalne posebnosti (npr. cvetje, reka Savinja,
izbrani dogodki iz preteklosti ipd.).
PREGLEDNICA PROGRAMOV ZA PODROČJE DRUŽBENIH DEJAVNOSTI
Program
nosilec
2011
2012
Vzgoja, izobraževanje in dejavnosti za mlade
Vrtec Mozirje –
Občina
X
dograditve in
oprema novih
prostorov
Vrtec Mozirje –
Občina
X
menjava
stavbnega
pohištva
Vrtec Mozirje –
Občina
X
menjava kritine
OŠ Mozirje –
Občina
X
menjava kritine
OŠ Mozirje – II.
faza adaptacije
Zdrav življenjski
slog (OŠ), FIT
projekt (OŠ in
vrtec),
Medvrstniška
mediacija,
Medvrstniško
mentorstvo (OŠ),
Preventiva proti
drogam in
alkoholu
Starejši za
starejše
2013
2014
X
X
2015
2016
vrednost
(€)
fin. viri
X
150.000,00
Občina
X
50.000,00
Občina
50.000,00
Občina
50.000,00
Občina
X
600.000,00
Ministr. za
šolstvo,
Občina
posamezni
nosilci
programov
X
X
X
strokovni
delavci vrtca
in šole, Svet
za
preventivo,
Rdeči križ,
pastoralna
dejavnost
župnije
X
X
X
X
X
X
redna
dejavnost
Društvo
upokojencev
Mozirje
Občina
X
X
X
X
X
X
redna
dejavnost
X
X
Mladinski center
Mozirje
Socialno varstvo in zdravstvo
Zdravstveni dom
Občina
Mozirje
Varstveno
Interdesign
delovni center
Group d.o.o.
Mozirje
Dom za starejše
/
Mozirje
Šport in rekreacija
Trim steza Brdce Občina
ŠportnoObčina in
rekreativni center zasebniki
Brdce
TekaškoSmučarski
smučarska steza
klub Mozirje
v Lokah
Tenis igrišče
Občina in
zasebniki
Pešpot po mejah
Občina
občine
X
(amb.)
X
X
X
/
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
150.000,00
posamezni
nosilci
programov
Občina
100.000,00
Občina
2.232.000,
00
zasebni
/
/
10.000,00
/
Občina
Občina in
zasebniki
redna
dejavnost
/
Smučarski
klub
Mozirje
zasebni
3.000,00
Občina
Projekt
Kultura
Pevski zbor
Mozirje
Nove kulturne
dejavnosti
Knjižnica
Mozirje
Popis snovne in
nesnovne kult.
ded.
Hiša domače
obrti
Hiša na Gneču
nosilec
2011
2012
Občina in
kulturna
društva
Občina in
kulturna
društva
Občina
X
X
Občina
X
X
2013
2014
2015
X
X
X
X
vrednost
fin. viri
3.000,00
občinski
proračun
redna
dejavnost
Občina,
sponzorji
1.800,00
Ministr. za
kulturo,
Občina
Občina
redna
dejavnost
Občina
Občina in
lastnik
stavbe
Društvena dejavnost
Promocija
Občina
društev
Občinski razpisi
Občina
za društva
Meddruštvena
Občina
prireditev
2016
doku
menta
cija
/
Občina,
razpisi
X
X
redna
dejavnost
Občina
X
X
redna
dejavnost
redna
dejavnost
redna
dejavnost
Občina
X
X
X
X
X
Občina
občina
4.3.4 Področje gospodarskih dejavnosti
4.3.4.1 Vizija
Občina Mozirje bo zagotavljala pogoje za razvoj malega gospodarstva ter ohranitev
kmetijske dejavnosti in poseljenosti podeželja.
4.3.4.2 Cilji
Cilji:
• spodbujati razvoj malega gospodarstva in kmetijstva;
• spodbujati razvoj dopolnilnih dejavnosti na kmetijah;
• širiti ponudbo in trg lokalnih proizvajalcev.
UKREP 1: Podpora razvoju malega gospodarstva
Malo gospodarstvo je prevladujoča veja gospodarstva v občini, je okoljsko in socialno
sprejemljivo, občina ga želi ohraniti tudi v prihodnje. Predvsem z usmerjanjem razvoja
storitvenih in oskrbnih dejavnosti znotraj naselij. Občina bo spodbujala pripravo in izvajanje
projektov programa Leader, ki so priložnost za so-financiranje projektov malega gospodarstva
v podeželskem okolju. Z Območno obrtno zbornico bo sodelovala pri promociji poklicev v
OŠ Mozirje in vrtcu in s tem posredno podpirala izobraževanje novih kadrov za poklice
malega gospodarstva.
Kazalniki
št. samozaposlenih oseb
št. samostojnih podjetnikov
št. gospodarskih družb
% devetošolcev vpisanih na 3- in 4-letne
programe strokovnih tehničnih šol
št. odobrenih Leader projektov s prijavitelji iz
občine Mozirje
2010
221
161
61
62 %
2014
225
167
68
68 %
2016
230
175
74
72 %
0
3
5
PROGRAM 1: Oživitev trškega jedra
V trškem jedru Mozirja se bodo uredili prostori manjšega »razvojnega inkubatorja«. V
njem bo prostor za delavnice, za prikaz in prodajo rokodelskih in umetniških dejavnosti ter
poslovni prostori za manjša storitvena podjetja, katerih dejavnosti so povezane s turizmom.
PROGRAM 2: Promocija poklicev
Obrtna zbornica Slovenije ima program promocije poklicev, ki ga izvajajo v osnovnih
šolah in vrtcih. V Mozirju bo vsakoletna predstavitev programa potekala v sodelovanju z
območno enoto zbornice in Občino.
UKREP 2: Krepitev lokalnega gospodarstva
Poslovni subjekti lokalnega gospodarstva in kmetijstva so izrednega pomena za
lokalno skupnost. Ustvarjajo delovna mesta, preprečujejo odseljevanje delovno aktivnega
prebivalstva, proizvajajo izdelke in produkte, ki so lokalnega izvora in na voljo brez
posrednikov in večjih prevoznih stroškov. Potrebno je izboljšati sodelovanje med proizvajalci
in potrošniki na lokalni ravni in s tem prispevati k večji ekonomski stabilnosti majhnih
poslovnih subjektov (podjetnikov, kmetov, ostalih samozaposlenih).
PROGRAM 1: Zgornjesavinjska lesena hiša
Območna obrtna zbornica bo skupaj s svojimi člani postavila vzorčno leseno hišo, ki
bo zasnovana v slogu avtohtone arhitekture in bo delo domačih obrtnikov in njihovega znanja.
Hiša bo promocija kakovostne uporabe lesa in domačih obrtnikov lesno-predelovalne
dejavnosti. Potencialna lokacija hiše je Mozirski gaj.
PROGRAM 2: Po poti zdravja
Projekt bo združil lokalne proizvajalce zdrave hrane in lokalna podjetja oz.
posameznike, katerih dejavnosti so vezane na zdrav način življenja (dobro počutje, šport in
rekreacija, izobraževanje za zdravo prehranjevanje, ipd.). Kot izdelki zdrave prehrane bodo
uvrščeni izdelki ekoloških kmetij oz. izdelki, za katere velja, da ne vsebujejo umetnih
dodatkov. Predvidene projektne aktivnosti so: priprava kataloga s karto, priprava in označitev
poti »Po poti zdravja«, ki bi povezovala ponudnike, organizacija pohoda in dneva odprtih vrat
na kmetijah, vzpostavitev vzorčne preskrbe z izbranimi kmetijskimi proizvodi in storitvami za
vrtec ali šolo v Mozirju.
UKREP 3: Podpora razvoju kmetijske dejavnosti
Poleg osnovne gospodarske vloge, ki je pridelava hrane, ima kmetijstvo tudi druge
družbenopomembne funkcije, zaradi katerih je upravičen do podpore širše skupnosti. Vpliva
na socialno ravnovesje, varovanje naravnih virov in biotske raznovrstnosti, ohranja podobo
kulturne krajine in kulturno dediščino, ohranja poseljenost in obdelanost kmetijskih zemljišč.
Izdelki in storitve iz kmetijskih dejavnosti so pomembni za samooskrbo lokalnega
prebivalstva in turistično ponudbo kraja.
Kazalniki
št. kmetij (subvencijskih zavezancev)
št. kmetov (kmetijskih zavarovancev)
št. registriranih dopolnilnih dejavnosti
št. registriranih dopolnilnih dejavnosti za
predelavo kmetijskih pridelkov
2010
185
84
33
0
2014
180
80
50
4
2016
180
80
60
6
PROGRAM 1: Pomoč kmetom-vlagateljem v naložbe za razvoj kmetijskih
gospodarstev
Občina bo kmetom-vlagateljem, ki bodo želeli pridobiti finančna sredstva za svoje
naložbe na razpisih Ministrstva za kmetijstvo, nudila finančno pomoč v višini 50 % stroškov
priprave razpisne dokumentacije. Pri tem so mišljeni administrativni stroški priprave vloge, ki
jo v sodelovanju z vlagateljem in občino pripravi izbrani ponudnik tovrstnih storitev.
PROGRAM 2: Domači toukec
Toukec je domača pijača, ki združuje tradicijo kraja, dediščino sadjarstva in predelavo
kmetijskih pridelkov. Kot lokalni izdelek ima prodajni potencial v turizmu in zaradi ugodnega
vpliva na prebavo tudi v splošni rabi. Ker se današnja proizvodnja toukeca marsikje razlikuje
od tradicionalne, je potrebno postaviti poenotene standarde kakovosti in proizvodnje, ki bodo
temeljili na tradicionalni recepturi. Projekt vključuje vzpostavitev standardov, organizacijo
ocenjevanja toukca domačih izdelovalcev in izobraževanja. Partnerji so: kmetijsko svetovalno
služba, sadjarsko društvo, društvo kmetic in turistično društvo.
PROGRAM 3: Geografska zaščita Zgornjesavinjskega želodca
Cilj projekta Realizacija geografske zaščite Zgornjesavinjskega želodca v praksi je
povezati proizvajalce želodca in razviti ponudbo želodca s sedanjega področja »sive
ekonomije« v organizirano in nadzorovano trajno dopolnilno dejavnost, skladno z določili
Pravilnika o geografski označbi Zgornjesavinjski želodec (Ur.l. RS, št. 47/2004) ter realizirati
vse prednosti, ki jih prinaša zaščitena geografska označba izdelka. Aktivnosti projekta so:
organizacija notranje in zunanje certifikacije, izobraževanje, postavitev stalne razstave o
želodcu v Mozirskem gaju, izdelava spletnih strani in postavitev vzorčne zorilnice.
PREGLEDNICA PROGRAMOV NA PODROČJU GOSPODARSTVA
Projekti,
programi
nosilec
2011
2012
2013
2014
Oživitev trškega
jedra
Občina
Promocija
poklicev
Obrtna
zbornica,
Občina
Zgornjesavinjska
lesena hiša
Obm. Obrtna
zbornica,
Občina
X
Po poti zdravja
Občina
X
X
Pomoč kmetomvlagateljem
Občina
X
X
X
Domači toukec
Občina
X
X
Realizacija
geografske
zaščite
Zgornjesav.
želodca v praksi
Združenje
izdelovalcev
Zgornjesav.
želodca
2015
X
X
X
X
X
X
2016
X
X
X
X
vrednost
fin. viri
/
razpisi,
Občina
redna
dejavnost
Obrtna
zbornica
redna
dejavnost
zasebniki,
Obm.
Obrtna
zbornica
15.000,00
Leader,
Občina
redna
dejavnost
Občina
20.000,00
Leader,
Občina
33.990,04
Leader, zg.
savinjske
občine
(skupna
vrednost)
4.3.5 Turizem
4.3.5.1 Vizija
Občina Mozirje bo postala prepoznavna turistična destinacija.
4.3.5.2 Cilji
•
•
•
•
•
•
Cilji:
povezati turistične ponudnike v skupne programe,
vzpostaviti organizacijski in informacijski sistem za skupno trženje,
razširiti in izboljšati turistično infrastrukturo.
povečati število stacionarnih gostov in njihovo potrošnjo,
povečati črpanje evropskih sredstev za projekte s področja turizma,
vključevati se v skupne projekte za razvoj turizma v Zgornji Savinji dolini.
UKREP 1: Skupna turistična ponudba
Povezovanje in skupen nastop na turističnem trgu zmanjšuje stroške posameznikov
in pripomore k doseganju večjih učinkov promocije in oglaševanja. V občini so številni
manjši ponudniki storitev in prostočasnih dejavnosti, ki lahko skupno predstavljajo pestro
ponudbo, primerno za različne ciljne skupine turistov.
Kazalniki
št. prihodov turistov v nastanitvenih objektih v
občini Mozirje
št. prenočitev turistov v občini Mozirje
št. obiskovalcev Mozirskega gaja
št. obiskovalcev smučišča Golte
št. obiskovalcev muzejske zbirke
2010
2486
2014
3000
2016
3200
7327
50000
23092
750
9300
62000
28600
930
10400
65000
30000
975
PROGRAM 1: Mozirska predstavitvena skupina
Za potrebe nastopanja na promocijskih dogodkih se bo ustanovila predstavitvena
skupina. V njo se bodo lahko vključili vsi zainteresirani posamezniki, ki imajo ustrezna
znanja in veščine, npr. ljudski pevci, plesalci folklore, godci, govorniki, šaljivci,
rokodelci, kulturniki. Skupina bo delovala ob potrebi oz. na prošnjo organizatorjev
dogodkov.
PROGRAM 2: Programi turistične ponudbe
Pripravili se bodo programi turistične ponudbe, ki bodo vključili lokalne
ponudnike in nudili gostom organiziran celodnevni ali več-dnevni program. Namen
skupnega programa bo podaljšanje obiska gostov v občini in povezovanje lokalnih
turističnih ponudnikov.
PROGRAM 3: Skupen program trženja
V okviru javno-zasebnega partnerstva se bo vzpostavil skupen program trženja,
katerega namen je povečanje učinkovitosti trženja in promocije ter znižanje stroškov, ki
jih sicer vsak posamezni ponudnik namenja tovrstni dejavnosti. Spremljajoča aktivnost bo
postavitev skupnega informacijskega sistema za turistično promocijo: spletne strani,
mobilni turistični vodnik, informacijske table, info ekrani, postavitev zemljevida.
PROGRAM 4: Mozirski turistični spominek
V projektu želimo razviti kakovosten turistični spominek, ki bo ustrezno
predstavljal lokalno identiteto in primerjalne prednosti občine Mozirje. Hkrati želimo
pridobiti krog lokalnih izdelovalcev, ki bodo usposobljeni za izdelovanje spominkov za
potrebe prodaje in promocije. V projektu bomo združili bogastvo ljudskega izročila,
znanje domače in umetniške obrti ter strokovnjakov s področja etnologije, oblikovanja,
arhitekture. Predvidene aktivnosti so: delavnice, izobraževanja, strokovna ekskurzija,
ureditev prostora za prikaz izdelave in prodajo. Po dogovoru je lahko to tudi medobčinski
projekt za celotno Zgornjo Savinjsko dolino.
UKREP 2: Izboljšanje turistične infrastrukture
Novi objekti turistične infrastrukture pomenijo dopolnitev in razširitev turistične
ponudbe, s čemer bo občina postala privlačna za več ciljnih skupin turistov, posledično se bo
podaljšal tudi čas njihovega bivanja. Izboljšanje turistične infrastrukture bo predstavljala
obnovitev objektov, ki so v preteklosti že bili uporabljeni za rekreacijo in športni turizem,
dokončanje ureditve javnih poti za kolesarje, gradnja oz. ureditev novih poti ter novi turistični
objekti zasebnikov.
Kazalniki
dolžina javnih poti za kolesarje
št. označenih tematskih pešpoti
2010
0
2
2014
6700 m
5
2016
9000 m
5
PROGRAM 1: Gozdna šola
Na lokaciji Gozdne šole se predvideva postavitev kampa za turistične in športnorekreativne namene. Projekt se bo pripravil ko bo znan investitor.
PROGRAM 2: Naravno kopališče Kopelce
Načrtuje se obnova nekdanjega kopališča Kopelce, ki bo ohranilo svoj odprt značaj,
dostopnost brez vstopnine. Namen obnove je povrniti Kopelcam zunanjo urejenost in znova
vzpostaviti nekdanjo funkcijo družabnega in sprostitvenega mesta.
PROGRAM 3: Mozirski gaj
Za območje parka Mozirski gaj je predvidena razširitev parkovnih površin, na katerih
se bodo umestile nove dejavnosti za popestritev turistične ponudbe. Zasnovana je postavitev
steklenjaka za eksotične rastline in gradnja planetarija.
PROGRAM 4: Pot za konjenike
Predvidena je ureditev poti za konjenike: po nasipu ob Savinji, od Lok proti Letušu.
PROGRAM 5: Brv čez Savinjo
Čez strugo Savinje se bo na območju med Lokami in Preseko postavila brv, ki bo
služila kot povezovalna pot za pešce, kolesarje in konjenike. S tem se bodo povezale
turistične točke obeh krajev ter izboljšala povezanost z ostalimi potmi izven meja občine.
PROGRAM 6: Trim steza Loke
Predvidena je ureditev trim steza Loke in pot do razgledne točke Ojstra peč. Izvedba
bo potekala v sodelovanju med Občino in zasebnikom.
PROGRAM 7: Romarska pot na Rožnik
Obnovila se bo romarska pot, ki je nekdaj vodila z Mozirja do cerkve sv. Roka.
Obnova bo obsegala čiščenje in izdelavo poti ter postavitev »postaj« križevega pota. Le-te
bodo predstavljale skulpture oz. manjši objekti umetnikov in ustvarjalcev Zgornje Savinjske
doline.
Projekti zasebnikov
Turistično infrastrukturo bodo popestrili številni projekti zasebnikov: adrenalinski
park, kamp TK Levc, Terme Benda, ureditev plezališča na umetni steni TK Korošec in
ureditev naravnega plezališča v Lokah oz. Lepi Njivi.
PREGLEDNICA PROGRAMOV NA PODROČJU TURIZMA
Programi, projekti
nosilec
2011
2012
Mozirska
predstavitvena
skupina
2013
Občina in
društva
X
Skupen program
turistične ponudbe
Občina
X
Skupen program
trženja in
informacijski sistem
javnozasebno
partnerstvo
X
X
Mozirski turistični
spominek
Občina
X
X
Gozdna šola
javnozasebno
partnerstvo
X
X
Naravno kopališče
Kopelce
Občina
Mozirski gaj
javnozasebno
partnerstvo
Poti za konjenike
Zg.
savinjsko
konjeniško
društvo
Brv čez Savinjo
javnozasebno
partnerstvo
Trim steza Loke
Občina in
zasebnik
X
Romarska pot na
Rožnik
Župnija
Mozirje
Projekti zasebnikov
zasebniki
2014
2015
2016
vrednost
fin. viri
X
redna
dejavnost
Občina
X
redna
dejavnost
tur. taksa
30.000,00
razpisi,
Občina
Leader,
Občina
X
X
X
Občina
300.000,00
Občina
X
/
/
javnozasebno
partnerstvo
/
Zg.
savinjsko
konjeniško
društvo
40.000,00
Občina in
zasebnik
X
/
Občina in
zasebnik
X
X
15.000,00
prost. delo,
donacije,
Občina
X
X
/
zasebni
X
X
redna
dejavnost
X
X
X
4.4
Preglednica projektov razvojnega programa
velike
občinske
javne
naložbe
Kanalizacijsko omrežje Mozirje in Loke
Meteorni in fekalni kanal Podrožnik
Vrtec Mozirje
Osnovna šola Mozirje
Knjižnica Mozirje
mali
projekti za
kakovost
življenja
občanov
Za občane: kolesarske poti, poti za konjenike, brv čez Savinjo, romarska pot na Brezje, trim
steza Loke in Brdce, športno-rekreativni center Brdce, naravno kopališče Kopelce, tenis
igrišče
Za mlade: Mladinski center, programi preventivne vzgoje in prostovoljnega dela
Za starejše: Starejši za starejše, prostovoljna pomoč
Za kmetovalce in ostale aktivne na podeželju: Domači toukec, Zgornjesavinjski želodec, Po
poti zdravja, Pomoč kmetom-vlagateljem
Za domače in širše občinstvo: Meddruštvena prireditev, oživitev trškega jedra
Za kulturno ponudbo: pevski zbor Mozirje, nove kulturne dejavnosti, popis kult.ded., kotiček
domače obrti
Za tur. ponudbo: regijske kolesarske poti, Mozirska predstavitvena skupina, programi tur.
ponudbe, skupen program trženja in informacijski sistem, Mozirski turistični spominek, Hiša
na Gneču
projektne
pobude
zasebnih
investitorjev
Varstveno delovni center
Dom za starejše
Tur. infrastruktura: Gozdna šola, Terme Benda, adrenalinski park, naravno plezališče Loke &
Lepa Njiva, plezališče na umetni steni TK Korošec, tekaško-smučarska steza Loke
projektne
Gradnja odprtega širokopasovnega omrežja elektronskih komunikacij za Zg. Savinjsko dolino
pobude za
medobčinsko Obnova in razširitev vodovodnega omrežja
sodelovanje
Centralna čistilna naprava Loke
Zbirni center za odpadke
projektne
pobude za
sodelovanje
z regijo in
državo
Rekonstrukcija ceste Vid- Šmihel
Rekonstrukcija Šmihelske ceste
Avtobusno postajališče Ljubija
Križišče Šolska ulica – Savinjska cesta
Križišče Gorenjski klanec
Projekti za zagotovitev poplavne varnosti Savinje, Mozirnice, Trnave, Ljubije
5
Organizacijski okvir za izvedbo
Sprejem
Občinski razvojni program sprejme Občinski svet.
Izvajanje
Župan občine je skupaj z občinsko upravo in javnimi službami odgovoren za izvajanje
razvojnega programa. Operativno se razvojni program izvaja preko programov in projektov,
finančno pa glede na izbiro projektov, kar je odvisno od priliva finančnih sredstev in odločitev
Občinskega sveta. Izvajanje poteka na projektni način in v skladu z zakonodajo za posamezno
področje.
Spremljanje izvajanja in spreminjanje
Za spremljanje izvajanja je zadolžena občinska delovna skupina, ki deluje ves čas
trajanja razvojnega programa. Občinski odbori vsako leto obravnavajo uresničevanje
razvojnega program, svoja stališča in predloge posredujejo občinski delovni skupini. Na
podlagi pridobljenih stališč občinska delovna skupina vsako leto pripravi poročilo in
morebitne predloge za spremembe. Občinski svet obravnava poročilo in odloča o
spremembah.
6
6.1
Izvedbeni del
Projekti v izvajanju
V nadaljevanju so predstavljeni projekti, ki jih Občina že izvaja oz. ima pripravljeno
tehnično dokumentacijo in njihovo izvedbo načrtuje v obdobju 2011-2016. Vrednosti
projektov so povzete po podatkih projektantskih predračunov iz gradbeno tehnične
dokumentacije oz. posredovane s strani uslužbencev občinske uprave. Nabor projektov se bo
v prihodnje dopolnjeval s projekti, ki so del strateškega dela razvojnega programa Občine
Mozirje.
6.1.1 Projekti na področju infrastrukture
Prometna infrastruktura
Rekonstrukcija lokalne ceste gostišče Vid – Golte
Lokalna cesta povezuje Mozirje z vasjo Šmihel in je hkrati tudi nova cestna povezava
za prevoz turistov do turističnega centra Golte. Na kmetijah v Šmihelu se poleg kmetijstva
ukvarjajo še s turizmom, naselje ima precejšnji turistični potencial, ki ga bodo novi prihodi
turistov po obnovljeni cestni povezavi dodatno spodbudili. Rekonstrukcija obsega obnovo
cestišča na vseh odsekih na trasi od križišča pri gostišču Vid do turističnega centra Golte. V
izvajanju je dokončanje rekonstrukcije na odseku Borovnik-Šumečnik.
Vrednost projekta: 600.000,00 €.
Plačnik: Občina Mozirje.
Faza projekta: v gradnji.
Rekonstrukcija Šmihelske ceste, regionalne ceste Mozirje-Golte, odsek RT 928
od km 0,0 + 75 do km 0,7 + 15
Rekonstrukcija ceste bo potekala na trasi od krožišča pri Upravnem centru do meje
naselja Mozirja. Cesta je pomembna prometna povezava med Mozirjem ter naselji na
severozahodnem delu občine in za pretok turistov proti turističnem centru Golte. Povezuje
Mozirje z Upravnim centrom in trgovskim kompleksom Tuš, do storitev ljudje dostopajo z
avtomobili, kolesi in peš. Rekonstrukcija bo obsegala posodobitev cestišča, gradnjo pločnika
in ureditev razsvetljave.
Plačnik: večino sredstev bo prispevala Direkcija RS za ceste, delež občine bo določen
s pogodbo.
Faza projekta: projektna dokumentacija je zaključena.
Izgradnja meteornega in fekalnega kanala v Podrožniku
Gradnja kanalizacije je načrtovana ob Šmihelski cesti RT 928/1253 Mozirje-Golte od
km 0,1+16,50 do km 0,3+50,00. Meteorna in fekalna kanalizacija se bosta izvedli ob desnem
robu vozišča, na mestu obstoječega travnega jarka.
Plačnik: Občina.
Sedanje križišče med Mozirjem in Lokami, preko katerega poteka tudi regionalna
cesta bo s prihodnjim povečanjem prometa postalo preobremenjeno in ne bo zagotavljalo
zadovoljive prometne varnosti. Loke se s priseljevanjem in novogradnjami vse bolj širijo,
postajajo del Mozirje in potrebujejo ustrezno priključevanje na regionalno cesto in do
Mozirja, ravno tako Hofbauerjeva ulica, po kateri se Mozirje priključuje na regionalno cesto.
Krožišče bo omogočilo hitrejšo pretočnost prometa in večjo prometno varnost, hkrati bo
razbremenilo promet v času turistične sezone in prireditev v Mozirskem gaju.
Vrednost projekta: bo znana po zaključeni gradbeni dokumentaciji.
Plačnik: Ministrstvo za promet, Občina Mozirje.
Faza projekta: projektna dokumentacija v pripravi.
Avtobusno postajališče Ljubija
Skozi Ljubijo poteka regionalna cesta, ki je na območju tovarne Cinkarne Celje zaradi
prevozov blaga in delavcev še dodatno obremenjena. Ob cesti ni ustrezno urejenega
postajališča, kar je še posebej nevarno za šolske otroke, ki vsakodnevno vstopajo in izstopajo
v šolski avtobus na nezavarovanem mestu. Projekt obsega gradnjo postajališča, postavitev
ustrezne prometne signalizacije in javne razsvetljave.
Vrednost projekta: 101.505,00 € + 6.000,00 elektro inštalacije.
Plačnik: večino sredstev bo prispevala Direkcija RS za ceste, delež občine bo določen
s pogodbo.
Komunalna infrastruktura
Menjava vodovodnih cevi in razširitev sekundarnega omrežja
Projekt je del medobčinskega projekta šestih občin, ki zajema obnovo magistralnega
vodovoda in razširitev vodooskrbnih sistemov. Na ozemlju občine Mozirje bo projekt obsegal
zamenjavo azbestno cementnih cevi in razširitev vodovodnega omrežja v deficitarna območja
– v območja, kjer še ni javnega vodovoda oz. le-ta ni v zadovoljivem stanju: Radegunda,
Brezje, Lepa Njiva, Ljubija, Dobrovlje. Z napeljavo primarnega omrežja bo vzpostavljena
infrastruktura za kasnejšo priključitev še drugih problematičnih območij.
Vrednost projekta: 6 mio €.
Plačnik: Občina Mozirje, del sredstev bo pridobljen iz Kohezijskega sklada.
Realizacija je odvisna od uspešnosti na razpisih.
Faza projekta: v fazi projektiranja.
Posodobitev centralne čistilne naprave Loke
Kapacitete centralne čistilne naprave v Lokah ne zadoščajo naraščajočim potrebam po
čiščenju odpadnih voda, z dotrajano opremo in tehnologijo naprava ne dosega predpisanih
učinkov čiščenja. S projektom se načrtuje posodobitev tehnologije in povečanje kapacitet ter
ureditev dovozne ceste.
Vrednost projekta: 1,5 mio €.
Faza projekta: v fazi projektiranja.
Telekomunikacijska infrastruktura
Širokopasovno omrežje elektronskih komunikacij
Medobčinski projekt 11 občin in partnerja Iskra Sistemi d.d. bo omogoči gradnjo
širokopasovnega omrežja na ozemlju Zgornje Savinjske doline, kar bo velik doprinos k
integraciji v informacijsko družbo. Cilj projekta je pokriti s širokopasovnim omrežjem tista
območja, ki niso komercialno zanimiva in so bila dosedaj brez možnosti dostopa do tovrstnih
storitev (območja ti. »belih lis«). S tem se bo zagotovil varen in kakovosten dostop do
širokopasovnega omrežja elektronskih komunikacij čim večjemu številu zainteresiranih
uporabnikov (cilj: 100% pokritost vseh javnih institucij in 97% pokritost gospodinjstev) ter z
uporabo telekomunikacij pospešil družbeni, gospodarski in kulturni razvoj občin. Projekt
zajema ureditev potrebne dokumentacije in postavitev infrastrukture za prenos frekvence na
terenu.
Vrednost projekta: 1,2 mio € (delež občine Mozirje). Celotna vrednost projekta je
8.614.171,00 €,
Plačnik: Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, zasebni investitor Iskra
Sistemi d.d. in 11 sodelujočih občin.
Faza projekta: v fazi izvajanja.
6.1.2 Projekti na področju turistične infrastrukture
Objekti za oglaševanje in usmerjanje
S projektom bo ustvarjena enovita podoba ter postavljena celostna ureditev
usmerjevalno-informacijskega sistema in oglaševanja v prostoru. Postavile se bodo
usmerjevalne table do krajev in turističnih točk ter oglaševalski objekti (kozolci). Projekt
vključuje tudi ureditev pravnih razmerjih potrebnih za postavitev v naravi – ureditev
služnostne pravice, priprava pogodb in izplačilo morebitnih odškodnin lastnikom.
Faza projekta: v fazi izvajanja.
Zunanja ureditev naselja Šmihel nad Mozirjem in prenova v vaško jedro
Projekt obsega izvedbo rednih investicijskih in vzdrževalnih del v vaškem jedru
Šmihela, ki obsega župnijsko cerkev, župnišče, župnijski hlev in kozolec, gostinski objekt
»Baza bar«, gasilski dom, podružnično osnovno šolo ter kmečko hišo z gospodarskim
poslopjem in kaščo na hišni št. 27 in 28. Cilj del je ureditev vaškega jedra v smislu ohranitve
obstoječih kakovosti prostora in kulturne krajine. Prenova je usmerjena na že obstoječe
posege, ki se jih s predvidenimi rednimi in vzdrževalnimi deli smiselno uredi: ureditev
javnega dela trga in oprema s klopmi, prostori za kolesa, smetnjaki, piknik prostorom in info
tablo, ureditev zahodne uvozne ceste in parkirišča, ureditev zelenic, gradnja meteorne in
fekalne kanalizacije (ČN do 50 PE), prestavitev transformatorske postaje, prestavitev
elektrovodov
pod
zemljo
ter
postavitev
nizkonapetostnega
distribucijskega
elektroenergetskega omrežja.
Vrednost projekta: 474.422,52 € (brez elektro-inštalacijskih del).
Plačnik: Občina Mozirje. Sredstva za izvedbo namerava Občina pridobiti na državnih
razpisih.
7
LITERATURA in VIRI
1. Energetski koncept občine Mozirje – študija. 1995. Ljubljana, IBE d.d., (brez paginacije).
2. Gabrovec, M., Kastelic, D., 1998. Sončno obsevanje. V: Geografski atlas Slovenije. Ljubljana,
Državna založba Slovenije, str. 104.
3. Glasilo občine Mozirje za leto 2010. Občina Mozirje, letnik XII, št. 2, 43 str.
4. Gozdovi v občini Mozirje - Strokovno mnenje. 1999. Zavod za gozdove RS, Območna enota
Nazarje, 6 str.
5. Gumzej, A., 2011. Kdaj bo potreba mladih po družabnem prostoru uslišana? Savinjske novice,
št. 11, str. 8.
6. Investicijski program: Gradnja, upravljanje in vzdrževanje odprtega širokopasovnega omrežja
elektronskih komunikacij v občinah Mozirje, Gornji Grad, Rečica ob Savinji, Luče, Ljubno,
Solčava, Vransko, Prebold, Polzela, Tabor in Apače. Občina Mozirje. Izdelovalec: Eurocon
d.o.o., 2010, 111 str.
7. Kazalniki trajnostnega razvoja za Slovenijo, II. izdaja. Statistični urad RS, 2010, 48 str.
8. Klemenčič, M., Lampič, B., Potočnik Slavič I., 2008. Življenjska (ne)moč obrobnih
podeželskih območij v Sloveniji. Zbirka GeograFF 3. Univerza v Ljubljani, Filozofska
fakulteta, Oddelek za geografijo. Ljubljana, 149 str.
9. Kumer, P., 2008. Izgradnja fotonapetostnih elektrarn. Elektronski vir.
10. List Celje. Osnovna geološka karta SFRJ. 1:100000. 1977. Beograd, Zvezni geološki zavod
(avtor: Buser, S.).
11. List Ljubljana. Osnovna geološka karta SFRJ. 1:100000. 1982. Beograd, Zvezni geološki
zavod (avtor: Premru,U.).
12. List Ravne na Koroškem. Osnovna geološka karta SFRJ. 1:100000. 1981. Beograd, Zvezni
geološki zavod (avtorji: Mioč, P., Žnidarčič, M., Jerše, Z.).
13. List Slovenj Gradec. Osnovna geološka karta SFRJ. 1:100000. 1976. Beograd, Zvezni
geološki zavod (avtorji: Mioč, P., Žnidarčič, M.).
14. Obnova magistralnih vodovodov na območjih občin Zgornje Savinjske regije ter razširitev
vodooskrbnih sistemov občin Mozirje in Rečica ob Savinja. Občina Mozirje, 2009.
15. Okoljsko poročilo z dodatkom za presojo sprejemljivosti izvedbe posegov na varovana
območja za Občinski prostorski načrt občine Mozirje – delovno gradivo. Matrika ZVO,
Zdravje, Varnost, Okolje, d.o.o. Ljubljana, 2010.
16. Operativni program odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode v občini Mozirje. Občina
Mozirje, 2005, 21 str.
17. Pisna izjava Komunalnega podjetja Velenje d.o.o. o sporazumu glede koriščenja vode iz
zajetja Ljubije, z dne 10. 02. 2011.
18. Plaznik, T., 2010. Starejši za starejše – nekaj rezultatov vprašalnikov. Društvo upokojencev
Mozirje, brez paginacije.
19. Podatki o gozdovih v občini Mozirje. Zavod za gozdove OE Nazarje, 2011.
20. Podatki o vpisih osnovnošolcev v letu 2009/10. Osnovna šola Mozirje – elektronski vir.
21. Pohleven, F., 2011. Pomen predelave lesa in uporabe lesenih izdelkov za prihodnost človeštva.
Ljubljana, Biotehniška fakulteta, 51 str., elektronski vir.
22. Poročilo - Vodna dovoljenja v občini Mozirje. Občina Mozirje, Anita Lednik, 2010, 5 str.
23. Poročilo o delu Upravne enote Mozirje za leto 2009. Mozirje, Upravna enota Mozirje, 68 str.
24. Poslovno poročilo 2010 – poglavje prostorski pogoji. Mozirje, vrtec Mozirje.
25. Poslovno poročilo za leto 2010. Mozirje, Osrednja knjižnica Mozirje, 2011, 28 str.
26. Projekt za izvedbo rednih investicijskih in vzdrževalnih del v naselju Šmihel nad Mozirjem,
tehnično poročilo. Archi.KA d.o.o., Ljubljana, 2009, 19 str.
27. Predelava kmetijskih pridelkov in storitve na kmetiji – nasveti svetovalcev celjske in koroške
regije. Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije – OE Celje, 2008, 44 str.
28. Preglednica vključevanje brezposelnih v občini Mozirje v programe Zavoda za zaposlovanje.
Zavod za zaposlovanje, Območna služba Velenje, elektronski vir.
29. Program oskrbe s pitno vodo za območja občin Mozirje, Nazarje, Rečica ob Savinji, Ljubno,
Luče. Javno podjetje Komunala d.o.o., Mozirje, 2010, 19 str.
30. Prometna študija občine Mozirje – končno poročilo. Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo,
Prometnotehniški inštitut, 2008, 170 str.
31. Seznam naravnih vrednot v občini Mozirje, Zavod za varstvo narave, Območna enota Celje,
elektronski vir.
32. Strategija razvoja širokopasovnih omrežij v Sloveniji – elektronski vir. Ljubljana, Ministrstvo
za gospodarstvo, 2007, 37 str.
33. Strokovne podlage za strategijo prostorskega razvoja Občine Mozirje. Celje, Razvojni center
planiranje d.o.o., 2007, 47 str.
34. Strokovne podlage za vode in vodno gospodarstvo občin Mozirje, Nazarje in Gornji Grad,
Inženiring za vode d.o.o., Ljubljana, 2004.
35. Videčnik, A., 2008. Mozirje, monografija. Mozirje, občina Mozirje, 230 str.
36. Zdravstveni statistični letopis 2009. Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije,
Ljubljana, 2010.
37. Zgornja Savinjska dolina – turistične informacije, brošura. LAS Društvo za razvoj podeželja
Zgornje Savinjske doline, 2010, brez paginacije.
38. Zloženka – Pomoč materam in ženskam v stiski. Škofijska Karitas Maribor, 2010.
39. Gozdnogospodarski načrt gozdnogospodarske enote Nazarje za obdobje 2003-2012. Zavod za
gozdove RS, Območna enota Nazarje, Ur.l. RS, št. 23/2004.
40. Odlok o razglasitvi naravnih znamenitosti ter kulturnih in zgodovinskih spomenikov na
območju občine Mozirje z dne 26.06.1986.
41. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o ureditvenem načrtu Podrožnik v Mozirju, Ur.l.
RS, št. 76/10.
42. Dopolnjen osnutek občinskega prostorskega načrta Občine Mozirje. Osnutek odloka za javno
razgrnitev in javno obravnavo. Občina Mozirje, 2011, delovno gradivo.
43. Odlok o vodovarstvenem območju vodnih virov Keber, Planinšek in Okence, Ur.l. RS, št.
61/02.
44. Odlok o strategiji prostorskega razvoja Slovenije, Ur.l. RS, št. 76/2004.
45. Občinski program varnosti. Občina Mozirje, Ur.l. RS, št. 76/2009.
46. Uredba o posebnih varstvenih območjih (območjih Natura 2000), Ur.l. RS, št. 49/2004.
47. URL: http://komunala-mozirje.si/ (24. 01. 2011)
48. URL: http://www.lekarna-mozirje.si/ (04. 02. 2011)
49. URL: http://e-uprava.gov.si/ispo/delovnoprebivalstvo/ (04. 02. 2011)
50. URL: http://www.ess.gov.si/trg_dela (04. 02. 2011)
51. URL: http://www.ajpes.si/fipo (16. 02. 2011)
52. URL: http://www.pirs.si/ (21. 02. 2011)
53. URL: http://www.ove.si/ (25. 02. 2011)
54. URL: http://www.dc.gov.si/si/delovna_podrocja/ceste/ (28. 02. 2011)
55. URL: http://www.srce-me-povezuje.si/?lng=sl&t=polozaj-nvo&id=2339 (11. 03. 2011)
56. URL: http://www.vdcsasa.si/index.html (11. 03. 2010)
Občina Mozirje
Šmihelska cesta 2
3330 Mozirje
Številka: 032.0007/2011
Datum: 21.11.2011
ZADEVA:
PREDLOG
IMENOVANJA
NOVEGA
ČLANA
IN
PREDSEDNIKA ODBORA ZA GOSPODARSKE JAVNE
SLUŽBE IN KOMUNALNO INFRASTRUKTURO OBČINE
ZA PREOSTANEK MANDATNE DOBE
PRAVNA PODLAGA: 26. člen Statuta Občine Mozirje
PREDLAGATELJ:
Župan
Kratka obrazložitev:
Član Občinskega sveta Občine Mozirje – Jakob Presečnik, kandidat Liste kandidatov SLS
Slovenske ljudske stranke, je dne 27.05.2011, na naslov župana Občine Mozirje in Občinske
volilne komisije Občine Mozirje, naslovil vlogo, da odstopa s funkcije člana Občinskega
sveta Občine Mozirje. Ugotovitveni sklep je občinski svet sprejel na 9. redni seji, dne
21.06.2011. Jakob Presečnik je bil tudi predsednik Odbora za gospodarske javne službe in
komunalno infrastrukturo Občine Mozirje.
Glede na dejstvo, da je Jakoba Presečnika v Občinskemu svetu Občine Mozirje, v skladu s 14.
členom Zakona o lokalnih volitvah nadomestil Marko Presečnik, je Komisija za mandatna
vprašanja volitve in imenovanja Občine Mozirje, na svoji 9. redni seji, dne 14.11.2011
sprejela naslednja dva sklepa:
1. SKLEP:
Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ter priznana Občine Mozirje, predlaga
Občinskemu svetu Občine Mozirje, da za člana Odbora za gospodarske javne službe in
komunalno infrastrukturo Občine Mozirje, za preostanek mandatne dobe imenuje Markota
Presečnika.
2. SKLEP:
Občinskemu svetu Občine Mozirje, da za predsednika Odbora za gospodarske javne službe in
komunalno infrastrukturo Občine Mozirje, za preostanek mandatne dobe imenuje Markota
Presečnika.
Vsled navedenemu predlagamo Občinskemu svetu Občine Mozirje, da sprejme naslednja dva
sklepa:
1. SKLEP:
Občinski svet Občine Mozirje se strinja, da se za člana Odbora za gospodarske javne
službe in komunalno infrastrukturo Občine Mozirje, za preostanek mandatne dobe
imenuje Marko Presečnik.
2. SKLEP:
Občinski svet Občine Mozirje se strinja, da se za predsednika Odbora za gospodarske
javne službe in komunalno infrastrukturo Občine Mozirje, za preostanek mandatne
dobe imenuje Marko Presečnik.
Pripravila:
Nada Brinovšek
Občina Mozirje
Šmihelska cesta 2
3330 Mozirje
Številka: 032-0007/2011
Datum: 21.11.2011
ZADEVA:
PREDLOG IMENOVANJA NOVEGA ČLANA V ODBOR ZA
GOSPODARSTVO IN PRORAČUN OBČINE MOZIRJE ZA
PREOSTANEK MANDATNE DOBE
PRAVNA PODLAGA: 26. člen Statuta Občine Mozirje
PREDLAGATELJ:
Župan
Kratka obrazložitev:
Član Občinskega sveta Občine Mozirje – Jakob Presečnik, kandidat Liste kandidatov SLS
Slovenske ljudske stranke, je dne 27.05.2011, na naslov župana Občine Mozirje in Občinske
volilne komisije Občine Mozirje, naslovil vlogo, da odstopa s funkcije člana Občinskega
sveta Občine Mozirje. Ugotovitveni sklep je občinski svet sprejel na 9. redni seji, dne
21.06.2011. Jakob Presečnik je bil tudi član Odbora za gospodarstvo in proračun Občine
Mozirje.
Glede na dejstvo, da je Jakoba Presečnika v Občinskemu svetu Občine Mozirje, v skladu s 14.
členom Zakona o lokalnih volitvah nadomestil Marko Presečnik, je Komisija za mandatna
vprašanja volitve in imenovanja Občine Mozirje, na svoji 9. redni seji, dne 14.11.2011
sprejela naslednji
SKLEP:
Občinskemu svetu Občine Mozirje, da za člana Odbora za gospodarstvo in proračun Občine
Mozirje, imenuje Markota Presečnika in sicer za preostanek mandatne dobe.
Občinskemu svetu Občine Mozirje predlagamo naslednji
SKLEP:
Občinski svet Občine Mozirje se strinja, da se za člana Odbora za gospodarstvo in
proračun Občine Mozirje, za preostanek mandatne dobe imenuje MarkoPresečnik.
Pripravila:
Nada Brinovšek
Občina Mozirje
Šmihelska cesta 2
3330 Mozirje
Številka: 032-0007/2011
Datum: 21.11.2011
ZADEVA:
SOGLASJE
K IMENOVANJU
LEKARANA MOZIRJE
DIREKTORICE
JZ
PRAVNA PODLAGA: 12. člen Odloka o ustanovitvi JZ Lekarna Mozirje (65/97, 88/02 in
5/03) in 19. člen Statuta JZ Lekarna Mozirje
PREDLAGATELJ:
Župan
Direktorici JZ Lekarna Mozirje – Rositi Aubreht, poteče mandat 31.12.2011. Razpisna
komisija JZ Lekarna Mozirje, je opravila postopek javnega razpisa in na svoji seji dne
24.10.2011, sprejela sklep, da v skladu z 20. členom Statuta JZ Lekarna Mozirje, predlagala
Svetu JZ Lekarna Mozirje, da imenuje za direktorico JZ Lekarna Mozirje, dosedanjo
direktorico Rosito AUBEREHT.
Svet JZ Lekarna Mozirje, se je sestal na svoji 17. redni seji, dne 27.10.2011 ter soglasno
sprejel sklep, da se za direktorico JZ Lekarna Mozirje izbere kandidatka Rosita Aubreht in
sicer za čas od 01.01.2012 do 31.12.2015.
V skladu 12. členom Odloka o ustanovitvi JZ Lekarna Mozirje, in 19. členom Statuta JZ
Lekarna Mozirje, daje k imenovanju soglasje ustanovitelj, če ni z zakonom drugače
določeno.
Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ter priznanja Občine Mozirje, je na
svoji 9. redni seji, dne 14.11.2011, v zvezi s to zadevo sprejela naslednji
SKLEP:
Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ter priznanja Občine Mozirje,
predlaga Občinskemu svetu Občine Mozirje, da poda soglasje k imenovanju Rosite
AUBREHT, za direktorico JZ Lekarna Mozirje in sicer za čas od 01.01.2012 do 31.12.2015.
Občinskemu svetu Občine Mozirje, predlagamo naslednji
SKLEP:
Občinski svet Občine Mozirje, daje soglasje k imenovanju Rosite AUBREHT, za
direktorico JZ Lekarna Mozirje in sicer za čas od 01.01.2012 do 31.12.2015.
Pripravila:
Nada Brinovšek
Občina Mozirje
Šmihelska cesta 2
3330 Mozirje
Številka: 032-0007/2011
Datum: 21.11.2011
ZADEVA:
Odlok o proračunu občine Mozirje za leto 2012 - prva
obravnava
PRAVNA PODLAGA: 30. člena statuta Občine Mozirje (Uradni list RS, št. 11/2007)
PREDLAGATELJ:
Ivan Suhoveršnik, župan
S proračun za leto 2012 se predvidevajo prihodki in odhodki občine Mozirje za
obdobje enega leta. Glede na predvidene prilive v letu 2012, je poraba zelo omejena
in sicer:
1. Nove investicije se ne predvidevajo
2. Obseg sredstev za tekočo porabo se zmanjša za 5% (občinska uprava,
zavodi, ..)
3. Dotacije društvom se zmanjšajo za 10%
Gradivo vsebuje:
1. Odlok o proračunu občine Mozirje za leto 2012. V njem je opredeljena višina
splošnega dela proračuna in struktura posebnega dela proračuna, postopki
izvrševanja proračuna in obseg zadolževanja.
2. Splošni del proračuna. Prikazani so prihodki in odhodki do nivoja podkonta.
3. Posebni del proračuna. Prikazani so odhodki po posameznih področjih,
njihovih programih, podprogramih in postavkah do nivoja podkonta.
4. Obrazložitve vseh treh delov proračuna, kadrovski načrt in načrt razpolaganja
s premoženjem.
Osnovni okvir proračuna 2012
Prihodki:
Prihodki so planirani na osnovi posredovanih izhodišč Ministrstva za finance in na
osnovi ocen lasnih prihodkov glede na leto 2011 in na osnovi znanih prihodkov iz
naslova sofinanciranja investicij za že začete ali v letu 2012 odobrene investicije.
Na podlagi izračuna MF, ki smo ga prejeli 11.10.2011, je obseg primerne porabe
opredeljen na 2.521.885 €. Na tej osnovi se določi obseg rezerve v obsegu 1,5%.
Večji planirani prihodki:
postavka
vir
vrednost
710304 Prihodki od drugih najemnin
JPK Mozirje - najem komunalne
infrastrukture
136.000
136.000
714105 prihodki od komunalnih prispevkov
fizične osebe, legalizacija
črnogradenj
150.000
150.000
714199 Drugi ne davčni prihodki
Drugo (vračilo oskrbnine)
Čiščenje športne dvorane
Oglaševanje v športni dvorani,
KD
Povračilo zavoda za
zaposlovanje
5.000
6.700
16.400
11.000
39.100
740004 Sredstva iz državnega proračuna
730000 Prejete donacije od domačih pravnih oseb
- Javni sklad RS za kulturo
- 23. člen ZFO (SVLR)
- Refundacija (SVLR)
- GOŠO (MVZT)
- Gozdne ceste (ARSKTRP)
- Vaško jedro Šmihel
(ARSKTRP)
- Sanacija cest po neurju 2010
(MOP)
- Sanacija plazov 2010 (MOP)
-
Fundacija za šport - bolder
Fundacija za šport - košarka
1.500
112.116
7.884
719.462
5.500
200.000
50.000
90.000
1.186.462
22.900
30.000
52.900
Odhodki:
V okviru planiranih prihodkov, je obseg porabe temu prilagojen.
Upoštevana so izhodišča Ministrstva za finance, pogodbene obveznosti za investicije
v teku in obveznosti do javnih zavodov.
Z javnimi zavodi, katerih ustanovitelj je Občina Mozirje, so bili izvršeni razgovori s
predstavitvami njihovega finančnega plana. V skladu z zmožnostmi in zakonskimi
obveznostmi,
so
potrebna
sredstva
zajeta
v
proračun.
V splošnem delu proračuna so vrednosti na posameznih kontih seštevek
istoimenskih kontov po posameznih postavkah v posebnem (II) delu proračuna.
Pojasnila k večjim investicijskim odhodkom v splošnem delu proračuna:
konto
420401 Novogradnje
420402 Rekonstrukcije in
adaptacije
opis
izdelava zaščitnih ograj, ceste, GOŠO, Letošč
športna dvorana
vrednost
1.125.962
vaško jedro Šmihel, menjava svetilk na JR,
ekološki otoki
207.000
420500 Investicijsko vzdrževanje
vzdrževanje gozdnih cest
sanacija cest po neurjih
investicijsko vzdrževanje lokalnih cest
sanacija plazov, vzdrževanje stanovanj
investicijsko vzdrževanje ZD Mozirje
604.000
420600 Nakup zemljišč
nakup zemljišč - gozdna šola
komunalna ureditev
20.000
420800 Študije izvedljivosti
geodetske storitve
projekti za ČN Loke
20.000
prostorski akti, dokumentacija krožišče Gaj
75.000
420804 Načrti in druga projektna
dokumentacija
Proračun občine je osrednji občinski dokument, ki opredeljuje pravice porabe
proračunskih sredstev za posamezne namene.
Uveljavitev predlaganega odloka pomeni možnost financiranja v odloku predlaganih
programov v letu 2012.
Obravnave:
Odlok obravnavajo vsi Odbori pri Občinskem svetu Občine Mozirje. Izvlečki
zapisnikov so v prilogi.
Predlog sklepa:
Občinski svet Občine Mozirje sprejema Odlok o proračunu Občine Mozirje za
leto 2012 - prva obravnava.
Pripravil: Ivo Glušič
PRVA OBRAVNAVA
Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi - UPB 2 (Uradni list RS, št. 94/2007, 76/08, 79/09
in 51/10), 40. člena Zakona o javnih financah - UPB4 (Uradni list RS, št. 11/11) in 16. člena Statuta
Občine Mozirje (Uradni list RS, št. 11/2007) je Občinski svet Občine Mozirje na __. seji, dne ______,
sprejel
ODLOK O PRORAČUNU
OBČINE MOZIRJE ZA LETO 2012
1. SPLOŠNA DOLOČBA
1. člen
(vsebina odloka)
S tem odlokom se za Občino Mozirje za leto 2012 določajo proračun, postopki izvrševanja proračuna ter obseg
zadolževanja in poroštev občine in javnega sektorja na ravni občine (v nadaljnjem besedilu: proračun).
2. VIŠINA SPLOŠNEGA DELA PRORAČUNA IN STRUKTURA POSEBNEGA DELA PRORAČUNA
2. člen
(sestava proračuna in višina splošnega dela proračuna)
V splošnem delu proračuna so prikazani prejemki in izdatki po ekonomski klasifikaciji do ravni kontov.
Splošni del proračuna se določa v naslednjih zneskih (evrih):
A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV
I. SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74)
TEKOCI PRIHODKI (70+71)
70 DAVCNI PRIHODKI
700 Davki na dohodek in dobicek
4.967.640,00
3.108.396,00
2.720.346,00
2.484.746,00
7000 Dohodnina
2.484.746,00
703 Davki na premoženje
134.600,00
7030 Davki na nepremicnine
7031 Davki na premicnine
7032 Davki na dedišcine in darila
7033 Davki na promet nepremicnin in na financno premoženje
704 Domaci davki na blago in storitve
7044 Davki na posebne storitve
7047 Drugi davki na uporabo blaga in storitev
71 NEDAVCNI PRIHODKI
710 Udeležba na dobicku in dohodki od premoženja
7100 Prihodki od udeležbe na dobicku in dividend ter presežkov prihodkov nad Odhodki
7102 Prihodki od obresti
87.100,00
1.000,00
5.000,00
41.500,00
101.000,00
1.000,00
100.000,00
388.050,00
189.000,00
300,00
500,00
7103 Prihodki od premoženja
188.200,00
711 Takse in pristojbine
2.200,00
7111 Upravne takse in pristojbine
712 Globe in druge denarne kazni
7120 Globe in druge denarne kazni
713 Prihodki od prodaje blaga in storitev
7130 Prihodki od prodaje blaga in storitev
714 Drugi nedavcni prihodki
7141 Drugi nedavcni prihodki
72 KAPITALSKI PRIHODKI
2.200,00
2.400,00
2.400,00
350,00
350,00
194.100,00
194.100,00
475.443,00
PRVA OBRAVNAVA
720 Prihodki od prodaje osnovnih sredstev
7200 Prihodki od prodaje zgradb in prostorov
722 Prihodki od prodaje zemljišc in neopredmetenih sredstev
43.000,00
43.000,00
432.443,00
7221 Prihodki od prodaje stavbnih zemljišc
432.443,00
73 PREJETE DONACIJE
730 Prejete donacije iz domacih virov
52.900,00
52.900,00
7300 Prejete donacije in darila od domacih pravnih oseb
74 TRANSFERNI PRIHODKI
740 Transferni prihodki iz drugih javnofinancnih institucij
7400 Prejeta sredstva iz državnega proracuna
7401 Prejeta sredstva iz obcinskih proracunov
II. SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43)
40 TEKOCI ODHODKI
400 Place in drugi izdatki zaposlenim
4000 Place in dodatki
4001 Regres za letni dopust
4002 Povracila in nadomestila
4005 Place za delo nerezidentov po pogodbi
401 Prispevki delodajalcev za socialno varnost
52.900,00
1.330.901,00
1.330.901,00
1.229.601,00
101.300,00
4.737.539,29
1.262.002,29
277.566,00
241.800,00
8.996,00
15.270,00
11.500,00
46.470,00
4010 Prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje
21.600,00
4011 Prispevek za zdravstveno zavarovanje
17.270,00
4012 Prispevek za zaposlovanje
4013 Prispevek za starševsko varstvo
4015 Premije kolektivnega dodatnega in pokojninskega zavarovanja, na podlagi ZKDPZJU
402 Izdatki za blago in storitve
4020 Pisarniški in splošni material in storitve
4021 Posebni material in storitve
4022 Energija, voda, komunalne storitve in komunikacije
175,00
275,00
7.150,00
766.678,29
104.050,00
11.110,00
128.400,00
4023 Prevozni stroški in storitve
3.200,00
4024 Izdatki za službena potovanja
4.000,00
4025 Tekoce vzdrževanje
304.010,00
4026 Poslovne najemnine in zakupnine
110.100,00
4027 Kazni in odškodnine
4029 Drugi operativni odhodki
403 Placila domacih obresti
4031 Placila obresti od kreditov - poslovnim bankam
4033 Placila obresti od kreditov - drugim domacim kreditodajalcem
409 Rezerve
500,00
101.308,29
108.060,00
102.510,00
5.550,00
63.228,00
4090 Splošna proracunska rezervacija
25.000,00
4091 Proracunska rezerva
37.828,00
4093 Sredstva za posebne namene
41 TEKOCI TRANSFERI
410 Subvencije
4100 Subvencije javnim podjetjem
4102 Subvencije privatnim podjetjem in zasebnikom
411 Transferi posameznikom in gospodinjstvom
4111 Družinski prejemki in starševska nadomestila
4112 Transferi za zagotavljanje socialne varnosti
400,00
1.308.888,00
77.000,00
50.000,00
27.000,00
302.500,00
6.000,00
6.000,00
4119 Drugi transferi posameznikom
290.500,00
412 Transferi nepridobitnim organizacijam in ustanovam
98.625,00
4120 Tekoci transferi nepridobitnim organizacijam in ustanovam
413 Drugi tekoci domaci transferi
4131 Tekoci transferi v sklade socialnega zavarovanja
4132 Tekoci transferi v javne sklade
98.625,00
830.763,00
29.000,00
1.210,00
PRVA OBRAVNAVA
4133 Tekoci transferi v javne zavode
42 INVESTICIJSKI ODHODKI
420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev
4202 Nakup opreme
4204 Novogradnje, rekonstrukcije in adaptacije
800.553,00
2.087.236,00
2.087.236,00
5.274,00
1.332.962,00
4205 Investicijsko vzdrževanje in obnove
634.000,00
4206 Nakup zemljišc in naravnih bogastev
20.000,00
4208 Študije o izvedljivosti projektov, projektna dokumentacija, nadzor in
investicijski inženiring
43 INVESTICIJSKI TRANSFERI
431 Investicijski transferi pravnim in fizicnim osebam, ki niso
proracunski uporabniki
4310 Investicijski transferi nepridobitnim organizacijam in ustanovam
4314 Investicijski transferi posameznikom in zasebnikom
432 Investicijski transferi proracunskim uporabnikom
4323 Investicijski transferi javnim zavodom
95.000,00
79.413,00
16.400,00
12.400,00
4.000,00
63.013,00
63.013,00
III. PRORACUNSKI PRESEŽEK
(PRORACUNSKI PRIMANJKLJAJ) (I. - II.)
(Skupaj prihodki minus skupaj odhodki)
230.100,71
III/1. PRIMARNI PRESEŽEK (PRIMANJKLJAJ)
(I. - 7102) - ( II. - 403 - 404)
(Skupaj prihodki brez prihodkov od obresti
minus skupaj odhodki brez placil obresti)
337.660,71
III/2. TEKOCI PRESEŽEK (PRIMANJKLJAJ)
(70 + 71) - (40 + 41) (Tekoci prihodki minus tekoci odhodki in tekoci transferi)
537.505,71
B. RACUN FINANCNIH TERJATEV IN NALOŽB
IV. PREJETA VRACILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA
KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752)
0,00
75 PREJETA VRACILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA
KAPITALSKIH DELEŽEV
750 Prejeta vracila danih posojil
0,00
0,00
7500 Prejeta vracila danih posojil od posameznikov in zasebnikov
0,00
VI. PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN
SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV. - V.)
0,00
C. RACUN FINANCIRANJA
VII. ZADOLŽEVANJE (500+501)
0,00
50 ZADOLŽEVANJE
500 Domace zadolževanje
0,00
0,00
5000 Najeti krediti pri Banki Slovenije
VIII. ODPLACILA DOLGA (550+551)
55 ODPLACILA DOLGA
550 Odplacila domacega dolga
5501 Odplacila kreditov poslovnim bankam
5503 Odplacila kreditov drugim domacim kreditodajalcem
IX. SPREMEMBA STANJA SREDSTEV NA RACUNU
(I.+IV.+VII.-II.-V.-VIII.)
X. NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-VIII.)
XI. NETO FINANCIRANJE (VI.+X.-IX.)
XII. STANJE SREDSTEV NA RACUNIH NA DAN 31.12.
PRETEKLEGA LETA
0,00
230.100,71
230.100,71
230.100,71
220.214,23
9.886,48
0,00
-230.100,71
-230.100,71
0,00
PRVA OBRAVNAVA
3. člen
Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti neposrednih uporabnikov, ki so razdeljeni na naslednje
programske dele: področja proračunske porabe, glavne programe in podprograme, predpisane s programsko
klasifikacijo izdatkov občinskih proračunov. Podprogram je razdeljen na proračunske postavke, te pa na
podskupine kontov in konte, določene s predpisanim kontnim načrtom.
Posebni del proračuna do ravni proračunskih postavk - kontov in načrt razvojnih programov sta prilogi k temu
odloku in se objavita na spletni strani Občine Mozirje.
Načrt razvojnih programov sestavljajo projekti.
3. POSTOPKI IZVRŠEVANJA PRORAČUNA
4. člen
(izvrševanje proračuna)
Proračun se izvršuje na ravni proračunske postavke.
5. člen
(namenski prihodki in odhodki proračuna)
Namenski prihodki proračuna so poleg prihodkov, določenih v prvem stavku prvega odstavka 43. člena ZJF, tudi
naslednji prihodki:
1. prihodki od prispevkov občanov in se uporabijo za rekonstrukcijo cest.
6. člen
(prerazporejanje pravic porabe)
Osnova za prerazporejanje pravic porabe je zadnji sprejeti proračun, spremembe proračuna ali rebalans
proračuna.
O prerazporeditvah pravic porabe v posebnem delu proračuna med glavnimi programi v okviru področja
proračunske porabe odloča na predlog neposrednega uporabnika župan.
Župan poroča občinskemu svetu o izvrševanju in realizaciji proračuna ob polletju, dokončno pa pri sprejemanju
zaključnega računa.
7. člen
(največji dovoljeni obseg prevzetih obveznosti v breme proračunov prihodnjih let)
Neposredni uporabnik lahko v tekočem letu razpiše javno naročilo za celotno vrednost projekta, ki je vključen v
načrt razvojnih programov, če so zanj načrtovane pravice porabe na proračunskih postavkah v sprejetem
proračunu.
Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega uporabnika, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih za
investicijske odhodke in investicijske transfere ne sme presegati 75 % pravic porabe v sprejetem finančnem
načrtu neposrednega uporabnika, od tega:
1.
v letu 2013 50 % navedenih pravic porabe in
2.
v ostalih prihodnjih letih 25 % navedenih pravic porabe.
Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega uporabnika, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih za
blago in storitve in za tekoče transfere, ne sme presegati 50 % pravic porabe v sprejetem finančnem načrtu
neposrednega uporabnika.
PRVA OBRAVNAVA
Omejitve iz prvega in drugega odstavka tega člena ne veljajo za prevzemanje obveznosti z najemnimi
pogodbami, razen če na podlagi teh pogodb lastninska pravica preide oziroma lahko preide iz najemodajalca na
najemnika, in prevzemanje obveznosti za dobavo elektrike, telefona, vode, komunalnih storitev in drugih
storitev, potrebnih za operativno delovanje neposrednih uporabnikov.
Prevzete obveznosti iz drugega in tretjega odstavka tega člena se načrtujejo v finančnem načrtu neposrednega
uporabnika in načrtu razvojnih programov.
8. člen
(spreminjanje načrta razvojnih programov)
Župan lahko spreminja vrednost projektov v načrtu razvojnih programov. Projekte, katerih vrednost se spremeni
za več kot 15% mora predhodno potrditi občinski svet.
Projekti, za katere se zaradi prenosa plačil zaključek financiranja prestavi iz predhodnega v tekoče leto, se
uvrstijo v načrt razvojnih programov po uveljavitvi proračuna.
Novi projekti se uvrstijo v načrt razvojnih programov na podlagi sklepa občinskega sveta.
9. člen
(proračunski skladi)
Proračunski skladi so:
1. proračunska rezerva oblikovana po ZJF,
Proračunska rezerva se v letu 2012 oblikuje v višini 37.828,00 evrov.
Na predlog občinske uprave odloča o uporabi sredstev proračunske rezerve za namene iz drugega odstavka 49.
člena ZJF do višine 37.828,00 evrov župan in o tem s pisnimi poročili obvešča občinski svet.
4. POSEBNOSTI UPRAVLJANJA IN PRODAJE STVARNEGA IN FINANČNEGA PREMOŽENJA
DRŽAVE
10. člen
(odpis dolgov)
Če so izpolnjeni pogoji iz tretjega odstavka 77. člena ZJF, lahko župan dolžniku do skupne višine 400,00 evrov
odpiše oziroma delno odpiše plačilo dolga.
5. OBSEG ZADOLŽEVANJA IN POROŠTEV OBČINE IN JAVNEGA SEKTORJA
11. člen
(obseg zadolževanja občine in izdanih poroštev občine)
Zaradi kritja presežkov odhodkov nad prihodki v bilanci prihodkov in odhodkov, presežkov izdatkov nad
prejemki v računu finančnih terjatev in naložb ter odplačila dolgov v računu financiranja se občina za proračun
leta 2012 lahko zadolži do višine _________ evrov.
Obseg poroštev občine za izpolnitev obveznosti javnih zavodov in javnih podjetij, katerih ustanoviteljica je
Občina Mozirje, v letu 2012 ni predviden.
12. člen
(obseg zadolževanja javnih zavodov in javnih podjetij ter obseg zadolževanja in izdanih poroštev pravnih oseb, v
katerih ima občina odločujoč vpliv na upravljanje)
PRVA OBRAVNAVA
Pravne osebe javnega sektorja na ravni občine (javni zavodi in javna podjetja, katerih ustanoviteljica je občina)
se v letu 2012 ne morejo dodatno zadolževati.
Pravne osebe, v katerih ima občina odločujoč vpliv na upravljanje, se v letu 2012 ne morejo dodatno zadolževati.
6. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
13. člen
(začasno financiranje v letu 2013)
V obdobju začasnega financiranja Občine Mozirje v letu 2013, če bo začasno financiranje potrebno, se uporablja
ta odlok in sklep o določitvi začasnega financiranja.
14. člen
(uveljavitev odloka)
Ta odlok začne veljati z dnem objave v Uradnem listu Republike Slovenije, uporablja pa se od 1.1.2012.
Številka: 032-00__/2011
Mozirje, _______
ŽUPAN OBČINE MOZIRJE
Ivan SUHOVERŠNIK, l.r.
Občina Mozirje
Šmihelska cesta 2
3330 Mozirje
Številka: 032-0007/2011
Datum: 21.11.2011
ZADEVA:
ODLOK
O
USTANOVITVI
JAVNEGA
ZAVODA
ZGORNJESAVINJSKI ZDRAVSTVENI DOM NAZAARJE –
prva obravnava
PRAVNA PODLAGA: 3. člen Zakona o zavodih (Uradni list RS št. 12/1991, 17/1991 ZUDE, 55/1992 - ZVDK, 13/1993, 66/93, 45/1994 - Odl. US,
8/1996, 31/2000 - ZP-L, 36/2000 - ZPDZC, 127/2006 – ZJZP), 9.
člen Zakona o zdravstveni dejavnosti (Uradni list RS, št. 9/1992,
26/1992 - popr., 13/1993, 45/1994 - Odl. US, 37/1995, 8/1996,
59/1999 - Odl. US, 90/1999 - popr., 90/1999, 98/1999 - ZZdrS,
31/2000, 36/2000 - ZPDZC, 45/2001, 62/2001 - Skl. US, 86/2002 ZOZPEU, 135/2003 - Odl. US, 2/2004, 80/2004, 23/2008, 58/2008
- ZZdrS-E, 15/2008, 77/2008 - (ZDZdr)), 61. člen Zakona o lokalni
samoupravi (Uradni list RS, št. 94/2007-UPB2, 27/2008 Odl.US,
76/2008, 79/2009 in 51/2010), 16. Člen Statuta Občine Mozirje
(Uradni lsit RS, št. 11/07)
PREDLAGATELJ:
Župan Občine Mozirje – Ivan Suhoveršnik
Potreba po posodobitvi Odloka o ustanovitvi javnega zavoda Zgornjesavinjski zdravstveni
dom Mozirje izhaja iz naslednjih dejstev:
- od sprejetja odloka v letu 1999, se je spremenila zakonodaja – potrebna je bila uskladitev;
- z ustanovitvijo nove Občine Rečica ob Savinji, se je povečalo število soustanoviteljic;
- pravice in obveznosti novoustanovljene Občine Rečica ob Savinji, z odlokom niso bile
urejene,
- Ministrstvo za zdravje, Direktorat za zdravstveno varstvo, je v mesecu decembru 2010,
opravil nadzor enote nujne medicinske pomoči v Zgornjesavinjskem zdravstvenem domu
Mozirje, na lokacijah v Mozirju in Nazarjah. Nadzorna komisija v zapisniku z dne 3. 1.
2011, predlaga čimprejšnjo združitev lokacije reševalne postaje, dežurne službe in
ambulante zdravnika nujne medicinske pomoči, kar bi bilo najracionalneje v Nazarjah. Za
rekonstrukcijo zdravstvenega doma, oziroma izgradnjo prizidka k zdravstvenemu domu
Nazarje, (za reševalno postajo, dežurno službo in ambulanto zdravnika nujne medicinske
-
pomoči), je potrebno poiskati možnosti za sofinanciranje celotne investicije. Pogoj za
pridobitev sredstev je, da je sedež javnega zavoda usklajen z zakonom o zavodih. S tem
bo občini Nazarje dana možnost uvrstitve investicije izgradnje prizidka v plan investicij in
posledično tudi pridobivanje virov financiranja;
pravice in obveznosti novoustanovljene Občine Rečica ob Savinji, z odlokom niso bile
urejene;
spremeni se sedež zavoda (prej Mozirje, po novem Nazarje);
dopolnijo se določbe glede dejavnosti zavoda;
uskladijo se določbe glede standardne klasifikacije;
uskladi se število članov sveta javnega zavoda (prej 6, zdaj 7 predstavnikov občin
ustanoviteljic);
dopolnijo se naloge sveta zavoda;
dopolnijo in uskladijo se naloge direktorja;
natančneje se definirajo nekatere medsebojne pravice in obveznosti.
Občine Zgornje Savinjske doline so pristopile k uskladitvi oz. dopolnitvi odloka, a so se
potem odločile za pripravo novega odloka. Osnutek je nastal v sodelovanju predstavnikov treh
občin: Mozirje, Nazarje in Rečica ob Savinji. Pripravljen osnutek je obravnaval tudi kolegij
županov.
Vodilo pri pripravi osnutka je bil namen, da se pripravijo oz. ustvarijo razmere za normalno
delovanje zavoda (širitev zdravstvenega doma) in odpravijo osnovne pomanjkljivosti
(soustanoviteljstvo), pri čemer pa se bistveno ne posega v določbe, ki so se v vsem dolgem
obdobju uveljavljenega odloka pokazale za učinkovite.
Osnutek odloka je obravnaval tudi javni zavod, upoštevane so vse pripombe z izjemo
predloga za izločitev 4. odstavka 26. člena: »Zavod je dolžan skrbeti za vzdrževanje stavb in
prostorov, ki jih je v soglasju z ustanoviteljicami oddal v najem najemnikom ter vzdrževati in
obnavljati opremo v teh prostorih, v skladu s pogodbo.« Zadevno besedilo se ne izloči, saj ne
določa nič drugega kot skrb za prostore, ki so sicer v upravljanju javnega zavoda in jih le-ta
oddaja; vse to že poteka v praksi. Besedilo tudi dopušča ureditev »v skladu s pogodbo«, torej
takšno, za kakršno se bosta dogovorili občina in javni zavod.
Ocena stanja:
Zgornjesavinjski zdravstveni dom, ki ureja javno zdravstveno službo za potrebe celotne
Zgornje Savinjske doline, se nahaja v težavnem položaju: pomanjkanje zdravnikov, pojavlja
se tudi potreba po posodobitvi oz. širitvi zdravstvenega doma in reševalne postaje. Iz
navedenega izhaja potreba po prestavitvi sedeža v Nazarje, na kar opozarjajo tudi naslednji
dopisi (v prilogi): Ministrstva za zdravje, štev.: 0600-1202010/5, z dne 03.01.2011, Občine
Nazarje štev.: 032-0005/2010/7, z dne 8.7.2011 in dopis JZ Zgornjesavinjski zdravstveni dom
Mozirje, z dne 13.06.2011).
V primeru sprejema odloka v vsebini kot je predlagan finančnih posledic za Občino Mozirje
ne bi bilo.
Odlok o ustanovitvi JZ Zgornjesavinjski zdravstveni dom Nazarje, sta v prvi obravnavi
obravnavala tudi odbor za negospodarstvo in statutarno pravna komisija, ter v zvezi s tem
sprejela naslednji
SKLEP:
Odbor za negospodarske dejavnosti Občine Mozirje, predlaga Občinskemu svetu Občine
Mozirje, da sprejme in potrdi Odlok o ustanovitvi JZ Zgornjesavinjski zdravstveni dom
Nazarje, v predlagani obliki in vsebini ter v prvi obravnavi.
SKLEP:
Statutarno pravna komisija Občine Mozirje, predlaga Občinskemu svetu Občine Mozirje, da
sprejme in potrdi Odlok o ustanovitvi JZ Zgornjesavinjski zdravstveni dom Nazarje, v
predlagani obliki in vsebini ter v prvi obravnavi.
Vsled navedenemu predlagamo naslednji
SKLEP:
Občinski svet Občine Mozirje sprejema in potrjuje
Odlok o ustanovitvi JZ
Zgornjesavinjski zdravstveni dom Nazarje, v predlagani obliki in vsebini ter v prvi
obravnavi.
Pripravila:
Nada Brinovšek
PRVA OBRAVNAVA
Na podlagi 3. člena Zakona o zavodih (Uradni list RS št. 12/1991, 17/1991 - ZUDE, 55/1992
- ZVDK, 13/1993, 66/1993, 66/1993, 45/1994 - Odl. US, 8/1996, 31/2000 - ZP-L, 36/2000 ZPDZC, 127/2006 – ZJZP), 9. člena Zakona o zdravstveni dejavnosti (Uradni list RS, št.
9/1992, 26/1992 - popr., 13/1993, 45/1994 - Odl. US, 37/1995, 8/1996, 59/1999 - Odl. US,
90/1999 - popr., 90/1999, 98/1999 - ZZdrS, 31/2000, 36/2000 - ZPDZC, 45/2001, 62/2001 Skl. US, 86/2002 - ZOZPEU, 135/2003 - Odl. US, 2/2004, 80/2004, 23/2008, 58/2008 ZZdrS-E, 15/2008, 77/2008 - (ZDZdr)), 61. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list
RS, št. 94/2007-UPB2, 27/2008 Odl.US, 76/2008, 79/2009 in 51/2010) in v skladu s svojimi
statuti so Občinski sveti Občine Mozirje, na seji dne… 2011, Občine Ljubno ob Savinji na
seji dne… 2011, Občine Gornji Grad na seji dne… 2011, Občine Nazarje na seji dne… 2011,
Občine Luče na seji dne… 2011, Občine Solčava na seji dne…. 2011 in Občine Rečica Ob
Savinji na seji dne….2011 sprejeli
ODLOK
o ustanovitvi Javnega zavoda Zgornjesavinjski zdravstveni dom Nazarje
I.
UVODNE DOLOČBE
člen
1.
Občine Mozirje, Ljubno, Gornji Grad, Nazarje, Luče in Solčava so z Odlokom o ustanovitvi
javnega zavoda Zgornjesavinjski zdravstveni dom Mozirje (Uradno glasilo
Zgorsnjesavinjskih občin, št. 8/1999) ustanovile Javni zavod Zgornjesavinjski zdravstveni
dom Mozirje. Zavod je vpisan v sodni register pri Okrožnem sodišču v Celju pod številko reg.
vložka 1/03873/00.
2.
člen
Na območju bivše Občine Mozirje sta na podlagi Zakona o ustanovitvi občin ter o določitvi
njegovih območij (Uradni list RS, št. 60/1994, 69/1994, 56/1998, 75/1998, 52/2002, 27/2006
in 61/2006) nastali dve občini in sicer Občina Mozirje in Občina Mozirje Rečica ob Savinji,
zato se Občina Rečica ob Savinji vpiše med ustanovitelje.
3.
člen
S tem odlokom občine ustanoviteljice Mozirje, Šmihelska cesta 2, 3330 Mozirje, Gornji
Grad, Attemsov trg 3, 3342 Gornji Grad, Luče, Luče 106, 3334 Luče, Ljubno, Cesta v Rastke
12, 3333 Ljubno ob Savinji, Nazarje, Savinjske cesta 4, 3331 Nazarje, Solčava, Solčava 16,
3335 Solčava in Rečica ob Savinji, Rečica ob Savinji 55, 3332 Rečica ob Savinji (v
nadaljnjem besedilu: ustanoviteljice), na novo določajo ustanoviteljstvo Javnega zavoda
Zgornjesavinjski zdravstveni dom Nazarje (v nadaljnjem besedilu: zavod) za opravljanje
osnovne zdravstvene dejavnosti (splošne in zobozdravstvene), za območje občin
ustanoviteljic in uskladi delovanje z veljavno zakonodajo.
Dejavnost zavoda je javna služba, katere izvajanje je v javnem interesu.
4.
člen
S tem odlokom se na novo ureja: ustanoviteljstvo zavoda, statusne določbe, dejavnost zavoda,
organiziranost zavoda, organi zavoda, premoženje zavoda, financiranje zavoda, razpolaganje s
presežkom prihodkov nad odhodki in način kritja primanjkljaja, pravice, obveznosti in
odgovornosti zavoda v pravnem prometu, medsebojne pravice in obveznosti ustanoviteljic in
zavoda, splošni akti zavoda.
II. STATUSNE DOLOČBE
1. IME, SEDEŽ IN PRAVNI STATUS JAVNEGA ZAVODA
5.
člen
Ime javnega zavoda je: Zgornjesavinjski zdravstveni dom Nazarje.
Sedež zavoda je: Zadrečka cesta 14, Nazarje.
Skrajšano ime zavoda: Zgornjesavinjski ZD.
6.
člen
Zavod lahko spremeni ime in sedež po predhodnem soglasju ustanoviteljic. V pravnem
prometu mora zavod uporabljati ime iz predhodnega odstavka.
7.
člen
Zavod je pravna oseba s pravicami, obveznostmi in odgovornostjo v pravnem prometu, kot to
določajo Zakon o zdravstveni dejavnosti, Zakon o zavodih in ta odlok.
Zavod je pravna oseba s popolno odgovornostjo in odgovarja za svoje obveznosti z vsemi
sredstvi, s katerimi razpolaga in je razvidno iz knjigovodskih evidenc in popisa sredstev
zavoda. V pravnem prometu s tretjimi osebami nastopa v svojem imenu in za svoj račun in
ima vsa pooblastila, razen za promet z nepremičninami, katerih lastnik so ustanoviteljice, kjer
je potrebno predhodno soglasje ustanoviteljic.
2. PEČAT ZAVODA
8.
člen
Zavod ima in uporablja svoj pečat okrogle oblike v s krožnim napisom Zgornjesavinjski
zdravstveni dom Nazarje, premera 25 mm, z znakom zavoda v sredini. Znak zavoda je
»AESCULAP« (palica s kačo - medicinski znak). Pečat uporablja zavod v pravnem prometu
za žigosanje vseh aktov, dokumentov in dopisov, ki jih pošilja ali izdaja organom,
organizacijam, občanom in zavarovancem.
člen
9.
Število posameznih pečatov, njihovo uporabo, način varovanja in uničevanja ter delavce, ki so
zanje odgovorni, določi direktor zavoda.
3. ORGANIZIRANOST ZA VODA
10.
člen
Notranjo organizacijo zavoda, organizacijske enote in lokacije, na katerih zavod organizira
izvajanje dejavnosti, določa zavod s statutom in pravilnikom o notranji organizaciji in
sistemizaciji delovnih mest ter na podlagi normativov in predpisov, ki urejajo to področje.
Dejavnost reševalne službe in nujne medicinske pomoči je organizirana za vseh sedem občin
ustanoviteljic na sedežu zavoda.
III. DEJAVNOST ZAVODA
11.
člen
Zavod opravlja osnovno zdravstveno dejavnost v skladu z Zakonom o zdravstveni dejavnosti,
Zakonom o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, Zakonom o zdravniški službi
in v skladu z ostalimi predpisi.
Dejavnosti zavoda so:
splošna zdravstvena dejavnost,
specialistična ambulantna dejavnost,
zobozdravstvena dejavnost.
Dejavnost zavod izvaja v sodelovanju z zdravstvenimi delavci, ki na podlagi koncesije
opravljajo javno službo.
Koncesijo za opravljanje osnovne zdravstvene dejavnosti podeli na podlagi Zakona o
zdravstveni dejavnosti z odločbo tista ustanoviteljica, na katere območju bo koncesionar
deloval. S podelitvijo koncesije ustanoviteljica - koncedent zaveže koncesionarja k
obveznemu opravljanju dežurstev in nujne medicinske pomoči v sklopu obveznosti zavoda.
12.
člen
Naloge iz prejšnjega člena, ki jih opravlja zavod, so v skladu z veljavno Uredbo o uvedbi in
uporabi standardne klasifikacije dejavnosti in obsegajo naslednje dejavnosti:
Q 86.210 Splošna izvenbolnišnična zdravstvena dejavnost
Q 86.220 Specialistična izvenbolnišnična zdravstvena dejavnost
Q 86.230 Zobozdravstvena dejavnost
Q 86.909 Druge zdravstvene dejavnosti
J 63.110 Obdelava podatkov in s tem povezane dejavnosti
J 62.030 Upravljanje računalniških naprav in sistemov
J 62.090 Druge z informacijsko tehnologijo in računalniškimi storitvami povezane dejavnosti
S 96.090 Druge storitvene dejavnosti, drugje nerazvrščene
M 69.200 Računovodske, knjigovodske in revizijske dejavnosti, davčno svetovanje
N 81.220 Drugo čiščenje stavb, industrijskih naprav in opreme
L 68.320 Upravljanje z nepremičninami, za plačilo ali po pogodbi
L 68.200 Oddajanje in obratovanje lastnih ali najetih nepremičnin
N 82.110 Nudenje celovitih pisarniških storitev
N 82.190 Fotokopiranje, priprava dokumentov in druge posamične pisarniške dejavnosti.
Zavod ne sme začeti opravljati druge dejavnosti brez soglasij ustanoviteljic.
IV. ORGANI ZA VODA
13.
člen
Z zavodom upravljajo in vodijo posle zavoda v mejah pooblastil in nalog, ki jih v skladu z
zakonom določata ta odlok in statut zavoda:
svet zavoda,
direktor zavoda,
strokovni svet zavoda.
Zavod ima lahko tudi druge organe, ki jih določa zakon ali statut zavoda.
1. SVET ZAVODA
14.
člen
Zavod upravlja svet zavoda, ki ga sestavljajo:
3 (trije) predstavniki delavcev zdravstvenega zavoda,
1 (en) predstavnik zavarovancev in drugih uporabnikov,
7 (sedem) predstavnikov ustanoviteljic.
Predstavnike delavcev zavoda izvolijo delavci neposredno na tajnih volitvah po postopku in
na način, ki ga v skladu z zakonom določa statut zavoda. Volitve predstavnikov delavcev so
veljavne, če se jih udeleži več kot polovica volilnih upravičencev. Izvoljeni so kandidati, ki
dobijo večino glasov tistih volilnih upravičencev, ki se udeležijo volitev.
Predstavnika zavarovancev imenuje Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije.
Predstavnike ustanoviteljic imenujejo občinski sveti ustanoviteljic v skladu s svojimi akti.
Vsaka občina ustanoviteljica ima po enega predstavnika v svetu zavoda.
15.
člen
Mandat članov sveta traja štiri leta in začne teči z dnem konstituiranja.
Član sveta zavoda je v svet lahko izvoljen največ 2 krat zaporedoma.
Predsednik sveta zavoda se imenuje na konstitutivni seji izmed predstavnikov ustanoviteljic.
Namestnik predsednika sveta se imenuje na konstitutivni seji izmed članov sveta.
člen
16.
Svet zavoda najkasneje 60 dni pred iztekom mandata določi rokovnik za izvedbo volitev
predstavnikov delavcev in ustanoviteljice ter Zavod za zdravstveno zavarovanje pisno
obvestiti o poteku mandata članov sveta zavoda.
člen
17.
Članu sveta zavod preneha mandat v svetu pred potekom dobe. Za katero je bil izvoljen, če:
je imenovan v drugo funkcijo, ki je s to nezdružljiva,
odstopi s funkcije,
izgubi status, v katerem je bil izvoljen,
je razrešen,
mu preneha delovno razmerje v zavodu.
Odstop je veljaven z dnem, ko svet zavoda sprejme pisno izjavo člana sveta zavoda o odstopu
ali izjavo ustanoviteljice o razrešitvi. Svet zavoda obravnava pisno izjavo o odstopu ali
razrešitvi na svoji seji in sprejme odstopno izjavo člana ali izjavo ustanoviteljice o razrešitvi,
v roku največ dveh mesecev po prejemu le-te ter takoj obvesti pristojne za imenovanje
oziroma izvolitev novega člana.
18.
člen
Svet zavoda dela na sejah. Seje sklicuje predsednik sveta zavoda na lastno pobudo, na pobudo
drugih članov sveta zavoda ali na pobudo direktorja.
Svet zavoda lahko odloča, če je na seji navzoča več kot polovica vseh članov. Sklepe
sprejema z večino glasov navzočih članov, razen v zadevah, za katere je v statutu določeno,
da se sprejemajo z večino glasov vseh članov sveta zavoda.
člen
19.
Svet zavoda opravlja naslednje naloge:
–
imenuje in razrešuje direktorja v soglasju z ustanoviteljicami,
–
sprejema statut in druge splošne akte, ki jih določa ta odlok ali drugi splošni akti
zavoda,
–
sprejema program dela in razvoja zavoda ter spremlja njihovo izvrševanje,
–
sprejema letni delovni načrt in poročilo o njegovem izvrševanju,
–
sprejema finančni načrt,
–
sprejema zaključni račun,
–
odloča o zadolževanju zavoda v soglasju z ustanoviteljicami,
–
daje predhodno soglasje k sklepanju pogodb, nad višino določeno v Statutu zavoda,
–
predlaga ustanoviteljicam spremembo ali razširitev dejavnosti,
–
daje ustanoviteljicam in direktorju zavoda predloge in mnenja o posamičnih
vprašanjih,
–
sprejema program razreševanja presežnih delavcev zavoda,
–
imenuje in razrešuje člane izvršilnih organov in stalnih ali občasnih komisij oziroma
odborov,
–
razpisuje volitve predstavnikov delavcev v svet zavoda in volitve članov disciplinske
komisije,
–
imenuje predstavnike zavoda v druge asociacije,
–
sprejema poslovne usmeritve za organizacijo, izvajanje in financiranje nadstandardnih
storitev,
–
odloča o višini sredstev za delovno uspešnost direktorja v skladu z veljavnimi
predpisi,
–
odloča o razporeditvi presežkov prihodkov nad odhodki,
–
opravlja druge naloge v skladu z zakonom in tem odlokom.
2. DIREKTOR
20.
člen
Direktor zavoda opravlja poslovodno funkcijo in funkcijo vodenja strokovnega dela zavoda.
Naloge direktorja zavoda so:
–
zastopa in predstavlja zavod,
–
organizira in vodi delo ter poslovanje zavoda,
–
vodi strokovno delo zavoda,
–
odgovarja za zakonitost ter strokovnost dela zavoda,
–
pripravlja program dela zavoda,
–
pripravlja predlog letnega načrta,
–
imenuje vodje organizacijskih enot zavoda,
–
v skladu z zakonom in drugimi predpisi odloča o pravicah in obveznostih delavcev iz
delovnih razmerij in sklepa pogodbe o zaposlitvi, civilnopravne pogodbe o delu
(podjemne pogodbe) in avtorske pogodbe,
–
je odgovoren za usklajeno sodelovanje med javnim zavodom in zdravniki, ki so s
koncesijsko pogodbo vključeni v javno zdravstveno mrežo,
–
določa strokovne podlage za programe dela in razvoja zavoda,
–
opravlja druge naloge, določene s statutom in drugimi splošnimi akti zavoda.
21. člen
Direktorja imenuje in razrešuje svet zavoda.
Svet zavoda si mora pred imenovanjem ali razrešitvijo direktorja zavoda pridobiti pisno
soglasje večine ustanoviteljic. Če ustanoviteljice ne odrečejo soglasja v roku 60 dni od dneva
prejema zaprosila zanj, se šteje, da so soglasja bila podana.
Svet zavoda po pridobitvi soglasja imenuje direktorja zavoda z večino glasov vseh članov
sveta zavoda.
Svet zavoda imenuje direktorja zavoda za dobo 4 (štirih) let. Ista oseba je lahko po izteku
dobe imenovanja ponovno imenovana za direktorja zavoda.
Način in postopek razpisa delovnega mesta, imenovanja ter razrešitve direktorja zavoda se
podrobneje uredi s statutom zavoda.
22.
člen
Za direktorja zavoda je lahko imenovan, kdor:
- ima visoko strokovno izobrazbo ustrezne zdravstvene smeri,
- ima najmanj pet let delovnih izkušenj.
S statutom zavoda se določi vrsta dokazil, ki jih morajo kandidati priložiti ob kandidaturi za
prosto delovno mesto direktorja zavoda, s katerimi se dokazuje izpolnjevanje predpisanih
pogojev iz prvega odstavka tega člena.
Ob prijavi na razpis je dolžan kandidat predložiti program razvoja zavoda za čas trajanja
mandata.
23.
člen
Svet zavoda lahko razreši direktorja pred iztekom mandata:
če direktor sam zahteva razrešitev,
če nastane kateri od razlogov, zaradi katerega po predpisih o delovnih razmerjih
preneha delovno razmerje po samem zaklonu,
če direktor huje krši ali neutemeljeno ne izvršuje sklepov organov zavoda ali ravna v
nasprotju z njimi,
če direktor s svojim nevestnim ali nepravilnim delom povzroči zavodu večjo škodo,
če zanemarja ali malomarno opravlja svoje dolžnosti, tako da nastanejo hujše motnje
pri opravljanju dejavnosti zavoda.
Direktorja razreši svet zavoda na način in po postopku, ki je določen za imenovanje
direktorja.
24.
člen
Vršilca dolžnosti direktorja zavoda imenuje svet zavoda, po predhodnem soglasju
ustanoviteljic, če direktorju zavoda predčasno preneha mandat, oziroma če nihče izmed
prijavljenih kandidatov za direktorja zavoda ni imenovan.
Vršilca dolžnosti direktorja zavoda lahko svet zavoda imenuje izmed strokovnih delavcev
zavoda ali izmed prijavljenih kandidatov.
Vršilca dolžnosti direktorja zavoda imenuje svet zavoda do imenovanja direktorja zavoda,
vendar največ za dobo enega leta.
3. STROKOVNI SVET
25.
člen
Strokovni svet je kolegijski organ zavoda. Naloge, sestavo in način oblikovanja strokovnega
sveta določa statut zavoda, v skladu z zakonom. Strokovni svet obravnava vprašanja s
področja:
strokovnega dela zavoda,
odloča o strokovnih vprašanjih,
določa strokovne podlage za program dela in razvoja javnega zavoda,
daje svetu zavoda in direktorju mnenja in predloge glede organizacije dela ter pogojev
za razvoj dejavnosti zavoda,
opravlja druge z zakonom ter odlokom in s statutom zavoda določene naloge.
V. PREMOŽENJE
26.
člen
Nepremično premoženje, s katerim upravlja zavod, je last občin ustanoviteljic po
teritorialnem principu.
Z vsem premoženjem upravlja zavod. Za upravljanje s premoženjem je zavod odgovoren
vsaki od občin ustanoviteljic.
Zavod samostojno razpolaga s premičnim premoženjem, z nepremičninami pa samo po
predhodnem soglasju ustanoviteljice, kjer se nepremičnina nahaja oz. s soglasjem
ustanoviteljic za tisto premoženje, ki so ga skupaj financirale.
Zavod je dolžan skrbeti za vzdrževanje stavb in prostorov, ki jih je v soglasju z
ustanoviteljicami oddal v najem najemnikom, v skladu s pogodbo.
Zavod je dolžan dati najemnikom možnost najema prostorov in opreme, ki jih sam ne
potrebuje za opravljanje javne zdravstvene službe, ter omogočiti vlaganja najemnikovih
sredstev v prostore in opremo.
VI. SREDSTVA ZA DELO ZAVODA
27.
člen
Zavod pridobiva sredstva za svoje delo:
s plačili za opravljene zdravstvene storitve v skladu z Zakonom o zdravstveni
dejavnosti, Zakonom o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju in drugimi
zakoni, ki urejajo to področje;
iz sredstev proračunov občin ustanoviteljic;
iz pogodbenih razmerij z zasebnimi zdravstvenimi sodelavci koncesionarji, razen
najemnin za poslovne, spremljajoče prostore in opremo, ki je last ustanovitelja;
po pogodbah z drugimi uporabniki storitev;
z donacijami, darili;
ter iz drugih virov, v skladu z zakonom.
V primeru potreb po financiranju dejavnosti, ki služijo potrebam občanov vseh občin, in se ne
izvajajo v vsaki od enot, zagotavljajo ustanoviteljice potrebna sredstva v deležih glede na
število prebivalcev posamezne občine, in sicer za tisti del dejavnosti, za katerega
ustanoviteljice nesporno ugotovijo skupen interes.
V primeru potreb po financiranju dejavnosti, ki so skupne za posamezne občine in se izvajajo
v eni izmed zainteresiranih občin ustanoviteljic, se občine dogovorijo s posebno pogodbo.
člen
28.
Ustanoviteljice iz občinskih proračunov zagotavljajo sredstva, na osnovi sprejetega proračuna
ustanoviteljic ter programa in razvoja zavoda po teritorialnem principu.
VII. RAZPOLAGANJE S PRESEŽKOM PRIHODKOV NAD ODHODKI IN NAČIN
KRITJA PRIMANJKLJAJA
29.
člen
Zavod samostojno gospodari s sredstvi prihodkov, ki jih ustvari z opravljanjem svoje
dejavnosti.
Presežek prihodkov nad odhodki zavod nameni za razvoj, medicinsko-tehnološko
posodobitev in opravljanje dejavnosti.
Presežek prihodkov nad odhodki zavod nadalje nameni za investicije v opremo ali za obnovo
in vzdrževanje opreme. Del presežka pa se lahko nameni za stimulativno nagrajevanje
delavcev.
člen
30.
Primanjkljaj sredstev v poslovanju zavoda, izkazan v medletnem in letnem poslovnem
poročilu, krijejo ustanoviteljice le, če zavod z analizo stanja dokaže, ustanoviteljice pa
ugotovijo, da je do primanjkljaja prišlo zaradi motenj v poslovanju, katerih vzrok je
dispariteto med kalkulativnimi elementi cen storitev in realiziranimi cenami. Pri tem mora
zavod dokazati, da ima sistemizirano in zasedeno število delovnih mest v skladu z normativi
in standardi in v skladu s potrjenimi programi ter da je realizirana masa sredstev za plače
enaka ali nižja od zneska vkalkuliranih plač za obdobje, v katerem se ugotavlja primanjkljaj.
V primeru iz l. odstavka tega člena krijejo ustanoviteljice izgubo po kriteriju števila
prebivalstva.
31.
člen
Primanjkljaj sredstev, ugotovljen iz naslova preveč izplačanih plač, krije zavod.
32.
člen
Če zavod v medletnem ali letnem obračunskem obdobju izkaže presežek prihodkov nad
odhodki in presežek nameni za stimulacijo zaposlenih v skladu z zakonom, kasneje pa izkaže
primanjkljaj, ga mora pokriti v breme sredstev za plače najkasneje v naslednjem obračunskem
obdobju, razen, če dokaže, da financer še ni izpolnil svoje obveznosti v celoti.
33.
člen
Realizacija prihodkov zavoda iz dejavnosti, ki ni predmet osnovnih dejavnosti (lastne
realizacije), je prihodek zavoda, s katerim samostojno razpolaga. Če zavod ne posluje
pozitivno, se s temi prihodki najprej poravnajo stroški osnovne dejavnosti.
Prihodke iz prvega odstavka tega člena zavod ne more razporejati v investicije ali za druge
namene, iz naslova katerih bi nastale višje obveznosti financiranja, če k temu ne dajo soglasja
ustanoviteljice.
VIII. PRAVICE, OBVEZNOSTI IN ODGOVORNOSTI ZAVODA V PRAVNEM
PROMETU
34.
člen
Zavod kot pravna oseba s polno odgovornostjo odgovarja za svoje obveznosti z vsem svojim
premoženjem.
V pravnem prometu ima zavod vsa pooblastila, razen za promet z nepremičninami, za
katerega zavod predhodno pridobi soglasje in pooblastila ustanoviteljic.
O prometu s premoženjem, ki ga ima zavod v upravljanju, odloča posamezna ustanoviteljica,
ki je lastnica premoženja.
35.
člen
Zavod lahko sklepa pogodbe in opravlja druge pravne posle samo v okviru dejavnosti, ki je
določena s tem odlokom in vpisom v sodni register.
člen
36.
V pravnem prometu zastopa in predstavlja zavod direktor neomejeno, razen, če v tem odloku
ni drugače določeno.
Med začasno odsotnostjo nadomešča direktorja delavec zavoda, ki ga za nadomeščanje
pooblasti direktor.
Direktor lahko za zastopanje ali predstavljanje zavoda v posameznih zadevah pooblasti druge
osebe.
IX. ODGOVORNOST USTANOVITELJA ZA OBVEZNOSTI ZAVODA
37.
člen
Ustanoviteljice odgovarjajo za obveznosti zavoda, ki jih zavod prevzame ali se zanje obveže
le iz pravnih poslov v okviru dejavnosti zavoda, določenih s tem odlokom ter na osnovi
programa dela zavoda, h kateremu so dali predhodno soglasje. Odgovornost ustanoviteljic je v
tem delu neomejeno subsidiarna.
Kriterij, po katerem občine prevzemajo obveznosti iz 1. odstavka tega člena, je število
prebivalcev.
X. MEDSEBOJNE PRAVICE IN OBVEZNOSTI USTANOVITELJIC IN ZAVODA
38.
člen
Ustanoviteljice so dolžne zavodu zagotavljati sredstva za njegovo delo v okviru
dogovorjenega programa po dinamiki, ki jo z zavodom dogovorijo ter po vrsti sredstev, ki jih
za delo zavoda zagotavljajo ustanoviteljice.
Zavod ne sme prevzemati finančnih obveznosti izven dogovorjenega programa.
Zavod je dolžan izvajati poslovanje in uporabljati ter upravljati premoženje ustanoviteljic s
skrbjo dobrega gospodarja.
39.
člen
Ustanoviteljice lahko oddajo v najem prostore po predhodnem dogovoru z zavodom, kadar so
le-ti neracionalno izkoriščeni, za opravljanje druge vrste dejavnosti, ki ni moteča in je sorodna
dejavnosti zavoda.
40.
člen
Zavod je dolžan ustanoviteljicam najmanj enkrat letno pošiljati podatke o poslovnih rezultatih
zdravstvenega zavoda ter druge podatke, ki so nujni za izvrševanje funkcije ustanoviteljic.
člen
41.
Zavod mora od ustanoviteljic pridobiti soglasje:
za spremembo imena in sedeža zavoda,
k imenovanju in razrešitvi direktorja,
k statutu in statutarnim spremembam,
k spremembi, razširitvi in ukinitvi dejavnosti,
k delovni uspešnosti direktorja,
o prometu z nepremičninami, ki so v lasti občin ustanoviteljic,
programa dela in razvoja zavoda,
k pokritju primanjkljaja sredstev v letnem poslovanju zavoda
in druga soglasja v skladu z zakonom in drugimi predpisi.
Če ustanoviteljice ne odločijo o izdaji soglasja iz prejšnjega odstavka v roku 60 dni od
vložitve zahtevka se šteje, da so soglasje izdale.
K načrtovanim investicijam dajo soglasje ustanoviteljice, ki so investitorke.
XI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
42.
člen
Zavod mora uskladiti svojo organiziranost in organe zavoda ter priglasiti spremembe vpisa v
sodni register najkasneje v roku treh mesecev po uveljavitvi tega odloka.
člen
43.
Direktor je dolžan opraviti vse potrebno, da zavod uskladi organizacijo dela ter oblikuje svet
zavoda v skladu s tem odlokom v roku treh mesecev od dneva uveljavitve tega odloka.
člen
44.
Svet zavoda mora v roku treh mesecev sprejeti statut zavoda.
45.
člen
Zavod ustanovljen s tem odlokom je pravni naslednik javnega zavoda Zgornjesavinjski
zdravstveni dom Mozirje, vpisan v sodni register okrajnega sodišča v Celju št.1/03783/00 in
prevzema vse pravice in obveznosti tega zavoda.
46.
člen
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o ustanovitvi javnega zavoda
Zgornjesavinjski zdravstveni dom Mozirje (Uradno glasilo Zgornjesavinjskih občin, št.
8/1999).
47.
člen
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Odlok se
posreduje v objavo, ko ga v enakem besedilu sprejmejo občinski sveti občin ustanoviteljic.
Številka:
Datum:
Župani ustanoviteljic
OBČINA MOZIRJE
ŽUPAN
Ivan SUHOVERŠNIK
OBČINA LJUBNO
ŽUPAN
Franjo NARALOČNIK
OBČINA GORNJI GRAD
ŽUPAN
Stanko OGRADI
OBČINA NAZARJE
ŽUPANJA
Majda PODKRIŽNIK
OBČINA LUČE
ŽUPAN
Ciril ROSC
OBČINA SOLČAVA
ŽUPAN
Alojz LIPNIK
OBČINA REČICA OB SAVINJI
ŽUPAN
Vincenc JERAJ
Občina Mozirje
Šmihelska cesta 2
3330 Mozirje
Številka: 3502-0137/2011
Datum: 17.11.2011
ZADEVA: PRODAJA ZEMLJIŠČA
PRAVNA PODLAGA:
Pravilnik o prodaji, oddaji v zakup (najem), oddaji za gradnjo in
menjavi zemljišč v lasti Občine Mozirje (Uradno glasilo Zgornjesavinjskih občin št.06/2000),
2.točka 7.člena Statuta Občine Mozirje (Ur.list RS, št. 11/2007)
PREDLAGATELJ: PV INVEST D.O.O., Koroška cesta 62B, 3320 Velenje
Družba PV INVEST D.O.O. načrtuje gradnjo blokov na območju Podrožnik (Odlok o
spremembah in dopolnitvah Odloka o ureditvenem načrtu Podrožnik v Mozirju (Ur.list RS, št.
76/2010).
V območju, predvidenem za gradnjo, se nahaja tudi parc.št.105/32, k.o.Mozirje, ki je v lasti
Republike Slovenije. Lokacija parcele se nahaja v neposredni bližini Upravnega centra
Mozirje in v naravi predstavlja začasno parkirišče za potrebe državnih služb.
Zaradi racionalnejše rabe prostora, začasnosti parkirišča in nujnosti gradnje infrastrukturnih
objektov po zemljišču obstoječega parkirišča, je z odlokom predvidena prestavitev parkirišča
na ustreznejšo, trajno lokacijo, ki je enake oddaljenosti od obstoječega parkirišča z ozirom na
vhod v upravni center. Parkirišče bo zgradil investitor na svoje stroške.
Predlagamo prodajo nepremične parc. št. 105/34 (travnik v izmeri 206 m2) investitorju, ki bi
jo zamenjal za nepremičnino parc. št. 105/32 (parkirišče 207 m2). V dogovorih smo tudi z
Upravno enoto Mozirje (kot upravljavcem), ki soglaša s prestavitvijo parkirišča za službena
vozila iz parc. št. 105/32 na parc. št. 105/34. Na zamenjani parceli bo skladno z odlokom,
urejeno novo parkirišče v enakem obsegu, kot je dosedanje. Zaporedje gradbenih faz
(izgradnja parkirišča, infrastrukture, gradnja stanovanjskih blokov) ne bo zmanjševalo
možnosti parkiranja.
Bila je izvedena cenitev nepremičnine parc.št. 105/34 v velikosti 206m2. Prodajna cena
znaša 6.180 EUR. (30 EUR/m2).
Predlagamo naslednji sklep:
SKLEP:
Odbor za gospodarske javne službe in komunalno infrastrukturo Občine Mozirje
predlaga Občinskemu svetu Občine Mozirje, da potrdi sklep o prodaji zemljišča
parc. št.105/34, k.o. Mozirje, travnik v izmeri 206m2 po cenitveni ceni 6.180,00 EUR.
Občinskemu svetu predlagamo naslednji sklep:
SKLEP:
Občinski svet Mozirje Občine Mozirje se strinja s prodajo zemljišča parc. št.105/34,
k.o. Mozirje, travnik v izmeri 206m2 po cenitveni ceni 6.180,00 EUR
Pripravil:
Jaka Vačovnik
Priloga:
-
ortofoto parcelnega stanja
podatki o parcelah iz ZK
grafika odloka
poročilo cenitve

gradivo 11 seja os.pdf

Transcription

Similar documents

KOLEDAR PRIREDITEV V OBČINI MOZIRJE

Občinsko glasilo

tukaj: (klikni podčrtano) - Združenje protifašistov, borcev za vrednote

Na podlagi 40 - Občina Turnišče

revija za dobro prakso v vrtcih

Ocena stanja Pravne podlage Razlogi za sprejem akta

14. redna seja - Občina Šentilj

Zapisnik seje - Občina Sveti Andraž v Slovenskih goricah

12. redna seja - Občina Šentilj

Odvajanje in čiščenje odpadne vode v porečju Drave – Zgornja Drava

Med državo in občino - Inštitut za politike prostora