KOLONOSKOPIJA

Angiodisplazija
najdbe, od ostalega medicinskega osebja pa boste prejeli natančna
ustna in verjetno tudi pisna navodila glede prehrane, jemanja zdravil, fizičnih naporov in znakov, ki se lahko pojavijo zaradi zapletov
po preiskavi. Če ste med kolonoskopijo prejeli analgetik in sedativ,
boste potrebovali za odhod domov spremstvo, 24 ur pa ne boste
smeli voziti motornega vozila. Nekaj ur po preiskavi boste verjetno
čutili napenjanje, brbotanje in krče v trebuhu zaradi vpihanega
zraka, kar si lahko olajšate s sprehodom. Pri prvem odvajanju blata
boste mogoče opazili nekaj kapljic krvi, če je bila napravljena biopsija ali polipektomija,kar vas naj ne skrbi. Če vam bo endoskopist odstranil večji polip, vam bo predlagal krajšo varnostno hospitalizacijo
v izogib komplikacij.
ZAPLETI KOLONOSKOPIJE
Zapleti med in po kolonoskopiji so zelo redki, vendar so mogoči. Po
polipektomiji se lahko takoj, včasih pa tudi po nekaj dneh ali tednih
pojavi krvavitev, ki jo največkrat zaustavimo s konzervativnimi ukrepi. V tem primeru boste opazili kri med odvajanjem blata. Najhujši
zaplet kolonoskopije je predrtje (perforacija) črevesne stene, ki se
pokaže z napetim in bolečim trebuhom, mrzlico in povišano telesno
temperaturo, zaradi vnetja trebušne votline. V primeru takšnega
zapleta je potreben takojšen operativni poseg s prešitjem predrtja
in antibiotično zdravljenje. V slučaju, da boste opazili opisane spremembe, je potrebno o tem takoj obvestiti izbranega zdravnika, endoskopista, ki je preiskavo opravil, ali dežurnega zdravnika.
NAJDBE MED PREISKAVO
Črevo je zdravo in govorimo o negativnem rezultatu, kadar med
kolonoskopijo endoskopist ne najde sprememb na sluznici. O pozitivnem rezultatu govorimo, kadar naleti na spremenjeno sluznico, ki je
lahko vneta, vsebuje divertikle, žilne spremembe (angiodisplazije) ali
so vidni hemoroidi. Najpogostejše najdbe so polipi, ki v večini primerov niso rakasti, lahko pa se iz njih razvije maligno obolenje. Odvisno
od števila, velikosti in ocene celične zgradbe, ki jo poda patohistolog
po mikroskopskem pregledu, boste prejeli priporočilo, kdaj opraviti
kontrolno kolonoskopijo z namenom, da preprečimo nastanek rakastih sprememb. Kadar je polip prevelik, da bi ga odstranili endoskopsko ali so prisotne rakave spremembe, je potreben operativni poseg.
slovenija
združenje za boj proti raku debelega
črevesa in danke
DODATNI NASVETI
Nujno je, da ste pred kolonoskopskim pregledom dobro seznanjeni
o namenu in poteku preiskave. Če so se vam v času priprave na endoskopski pregled porodila dodatna vprašanja ali pojavile nejasnosti,
si jih zapišite in o njih povprašajte endoskopista. Rad vam bo odgovoril nanje. Kolonoskopski pregled je v bistvu končan, ko prejmete
dokončni izvid z mnenjem patohistologa in endoskopista. O tem se
pogovorite s svojim osebnim zdravnikom, predvsem pa je pomembno, da upoštevate navodila, ki jih je zapisal endoskopist, saj gre
za vaše zdravje.
KOLONOSKOPIJA
slovenija
združenje za boj proti raku debelega
črevesa in danke
Projekt je na podlagi javnega razpisa financiran s strani Ministrstva za zdravje, redna
dejavnost združenja.
Zloženko je izdalo Združenje Europacolon Slovenija, avtor: Zdenko Kikec, dr. med.,
gastroenterolog, SB Slovenj Gradec, tisk Graf Partner d.o.o., oktober 2012.
Zdenko Kikec, dr. med.
KAJ JE KOLONOSKOPIJA?
Kolonoskopija
je endoskopska
preiskava, ki
nam omogoča
natančen pregled
notranjosti danke
(rektum), debelega črevesa (kolon)
in končnega dela
tankega črevesa
(terminalni ileum).
Med kolonoskopijo posebej izobraNormalen kolon
žen zdravnik (endoskopist) uvede
fleksibilen endoskop (kolonoskop) v rektum in potuje z njim skozi
debelo črevo do njegovega začetnega dela (cekum). Mala kamera,
ki je nameščena na konici kolonoskopa, omogoča zdravniku ogled
notranjosti dela tankega črevesa, celotnega kolona in rektuma.
Kadar je potrebno, endoskopist skozi endoskop odvzame vzorce
tkiva (biopsija) ali odstrani polipe (polipektomija).
KAJ JE DEBELO ČREVO?
Debelo črevo je končni
del prebavne cevi, ki je
nadaljevanje
tankega črevesa, meri v
dolžino približno meter
in pol in se
konča z danko. Njegova
naloga je, da
iz črevesne
vsebine
Polip
posrka vodo
in elektrolite. Hkrati po njem potujejo neprebavljene snovi, ki smo
jih zaužili s hrano, se začasno uskladiščijo in jih skozi danko kontrolirano izloči kot blato. Debelo črevo je pogosto mesto vnetnih
dogajanj, ulkusov, polipov in neredko tudi mesto nastanka rakavih
obolenj.
Rak črevesa
KDAJ JE POTREBNA KOLONOSKOPIJA?
Kolonoskopija lahko vam in vašemu zdravniku pomaga razložiti vzroke bolečine v trebuhu, krvavitev iz rektuma, zaprtja ali driske. Opravi
se tudi pri vseh udeležencih preventivnega programa zgodnjega odkrivanja rakavih in predrakavih sprememb debelega črevesa in danke
(Svit), pri katerih je test pokazal, da je v vzorcu blata prisotna kri.
PRIPRAVA NA KOLONOSKOPIJO
Pred kolonoskopijo je potrebno debelo črevo dobro očistiti, ker
ostanki tekočine ali blata onemogočajo natančen pregled črevesne
sluznice. Nekaj dni pred preiskavo odsvetujemo uživanje polnozrnate hrane in pečkatega sadja. Dan pred preiskavo uživajte le tekočo
hrano in bistre napitke, še posebej rdeče obarvana tekočina moti
natančnost preiskave. Nekaj ur pred kolonoskopijo boste zaužili
odvajalno sredstvo in tekočino, kar bo povzročilo nekajkratno odvajanje balata in očistilo črevo. Obstajajo različna odvajalna sredstva
in načini priprave za kolonoskopijo. Trenutno se najpogosteje uporablja Moviprep, ki ga kupite v lekarni. Vrečke odvajala raztopite v
dveh litrih vode in jih popijte po priloženih navodilih. Za nekatere
preiskovance je priprava na kolonoskopijo zaradi pitja večje količine
tekočine in pogostejšega odvajanja blata neprijetna. Vsi, ki se zdravite zaradi sladkorne bolezni ali prejemate zdravila proti strjevanju krvi
(Marevan, Sintron ali katerokoli obliko heparina), vam mora osebni
zdravnik, diabetolog ali zdravnik v antikoagulantni ambulanti nekaj
dni pred kolonoskopijo prilagoditi zdravljenje. Nujne je, da endoskopista pred začetkom preiskave seznanite z vsemi zdravili, ki jih uživate, in o morebitnih alergijah.
POTEK KOLONOSKOPIJE
Pred preiskavo boste morali podpisati izjavo, da ste seznanjeni
z njenim potekom in se z njo strinjate, nakar se boste slekli od
pasu navzdol. Med endoskopskim pregledom boste ležali na levem boku in nosili posebne kratke hlačke. Preiskava, ki jo skoraj
vedno opravimo ambulantno, se prične z rektalnim pregledom,
med katerim si bo endoskopist ogledal zadnjično odprtino in
z orokavičenim prstom, premazanim z lokalnim anestetikom,
otipal končni del danke. Nato bo uvedel približno 1,6 metra dolg
in 12 mm širok kolonoskop v danko in previdno, ob rahlem vpihovanju zraka ali CO2 ali instiliranju tople vode v debelo črevo
zaradi boljše vidljivosti, potoval skozenj do cekuma. Običajno
endoskopist uvede kolonoskop še 10 do 20 cm globoko v končni
del tankega črevesa. Uvajanje kolonoskopa je včasih za kratek
čas boleče,
predvsem zaradi raztegovanja
črevesne stene
pri prehodu
skozi zavoje ali
zaradi vpihanega zraka. Pomembno je, da
boste med preiskavo sproščeni
in izpuščali zrak
skozi zadnjik,
če boste čutite
Divertikli
napetost v trebuhu. V primeru, da bo bolečina med preiskavo neprijetna ali dolgotrajnejša,
boste prejeli sredstvo proti bolečinam in pomirjevalo.
V tem primeru boste odšli domov po krajšem počitku, v spremstvu sorodnika ali prijatelja. Med izvlekom endoskopa si bo
zdravnik natančno ogledal sluznico dela tankega in celotnega
debelega črevesa. Kadar bo na njej opazi nepravilnosti, bo odvzel njene vzorce (biopsija), ki jih bo patohistolog pregledal
z mikroskopom in opredelil obolenje. Pogosto med kolonoskopskim pregledom črevesa naletimo na izrastke (polipe), ki jih je
potrebno odstraniti, ker se lahko iz njih razvije rakavo obolenje.
Polipe odstranimo neboleče z biopsijskimi kleščicami, kadar so
veliki le nekaj milimetrov, večje pa s toplotno zanko.
KAJ LAHKO PRIČAKUJEM PO KOLONOSKOPIJI?
Po zaključeni preiskavi vam bo endoskopist predstavil in razložil