skupine Tehnik skupine Tehnik

Transcription

skupine Tehnik skupine Tehnik
GLASILO
št. 7, 8
skupine Tehnik
Poslovanje Skupine Tehnik
Skupina Tehnik
v letu
julij 2010
2009 in načrti
za leto
2010 (str. 11)
zakorakala v javno zasebno partnerstvo (str.
20)
projekti gradnje (str.
26)
Aktualni
Tretja strateška
konferenca
Šport
Skupine Tehnik (str. 39)
in športne aktivnosti (str.
60)
roke (str.
63)
Recepti iz moške
Kazalo
4
Intervju
7
Aktualno
22
Tehnik gradi
31
Spremembe v zakonodaji
34
Varnost in zdravje pri delu
39
Dogodki
44
Počitniške kapacitete
45
Zaposleni
50
Družbena odgovornost
54
Zanimivosti
58
Prosti čas
65
Misli
66 Hobiji zaposlenih
Izdajatelj:
Oblikovanje:
Skupina Tehnik, www.sgp-tehnik.si
Pro anima, d.o.o., www.proanima.si
Stara cesta 2, SI-4220 Škofja Loka
Fotografija:
Uredništvo:
Arhiv skupine Tehnik
mag. Barbara Gorjup, glavna in odgovorna urednica
mag. Katja Seljak Varga, Tina Šinkovec, Sebastijan
Tisk:
Smrkolj, Primož Malavašič
Tiskarna Littera picta d.o.o.
Naslov uredništva:
Naklada: 500 izvodov
[email protected]
Slika iz naslovnice:
Sodniško razgledni stolp v Veliki Zaki na Bledu
Glasilo izhaja dvakrat letno: junija in decembra. Vsakega vašega prispevka bomo zelo veseli. Članke, fotografije, mnenja, šale nam lahko
pošljete na naslov uredništva. Naslednja številka bo izšla predvidoma decembra 2010.
Vaše prispevke pričakujemo do 31. oktobra 2010 na naslov: [email protected]
Uvodnik
Uvodnik
Sproščanje na terasi
Že kar močno smo zajadrali v poletje, ki je letos resnično vroče. Zato mrzla osvežitev resnično prija telesu, pa naj bo to mrzlo pivo, limonada, ledena kava ali pa sladoled. Poleg
mrzle osvežitve pa sta potrebna tudi počitek in sproščanje, saj nas vročina poleg vsakodnevnih naporov še dodatno utrudi. Prav zaradi visokih temperatur je bistveno, da popijemo dovolj tekočine in uživamo lahko hrano.
Zame se poleti začne najlepši del dneve šele, ko
vročina popusti. Ko se začne ohlajati, po 18. uri
popoldne, skuham pozno kosilo oz. večerjo. Ponavadi nekaj lahkega – testenine ali riž z bučkami,
paradižnikom in s stopljenim sirčkom po vrhu,
zraven pa še eno skledo zelene solate s paradižnikom. Najlepše pa je, ko hrano pripravim kar na
terasi – potrebuješ le majhen žar in plinsko bombo ter kar tam, na terasi ali na balkonu, važno
da na svežem zraku, skuhaš in zaužiješ kosilo oz.
večerjo. Nato pa sledi sproščanje na ležalnikih na
terasi. Včasih naredim še kaj za službo, a zame
najbolj sproščujoče je prelistanje kakšne revije
ali branje knjige. Takrat se namreč že pošteno
ohladi in je sproščanje na terasi prav prijetno.
Drugačen način sproščanja, ki mi je tudi zelo pri
srcu, pa je vzpon ali tek na sosednji grič ali pa kolesarski vzpon po makadamski cesti na hrib, kateremu nato sledi strm spust. Zame najpomembneje pri športiranju je to, da se gibljem v
naravi, kar pomeni, da sem obkrožena z zelenjem ter vdihavam svež in čist zrak. Ko se vrnem, pa ni lepšega, kot pojesti malo sladoleda, da pridobim vse pokurjene kalorije nazaj. 
Poznam ljudi, ki se sproščajo ob vrtnarjenju (jaz sama vrtička še nimam, tako da se ne
morem sproščati na tak način), drugi se sproščajo v klimatiziranih šoping centrih, spet
tretji pa ob dobri pijači in jedači. Nekateri pa se sproščanja lotijo bolj profesionalno, kot
npr. ukvarjanje z jogo, delanje dihalnih vaj, raztegovanje telesa, masaže …
Na kakršenkoli način se že sproščate, važno je, da je končni rezultat viden: da ste spočiti,
nasmejani in veseli in da na tak način tudi gledate na življenje. Želim vam nadvse lepo
poletje in čim več uric, namenjenih sproščanju! Tudi v družbi našega glasila.
Pa srečno!
Tina Šinkovec
vodja službe kontroling
4
Intervju z magistro Katjo Seljak Varga,
vodjo sektorja splošne, pravne in kadrovske zadeve
Spraševala: Mojca M. Petrovčič
Magistra
Katja
Seljak Varga je
že drugo leto za
krmilom sektorja
splošne, pravne
in kadrovske zadeve družbe SGP
Tehnik d.d. in pokriva to področje
tudi v vseh ostalih družbah skupine Tehnik. Je avtorica
različnih
člankov s pravnega in kadrovskega področja
in je tista oseba, s
katero vsak novi
kandidat najprej
opravi
zaposlitveni intervju.
Kaj vse zajema vaše delo?
Zagotovo je vsaka menjava službe po svoje svojevrsten
izziv. Pred prihodom v družbo SGP Tehnik d.d. sem bila
Moje delo zajema tri različna področja,
zaposlena v srednje velikem podjetju, ki se ukvarja s
in sicer pravne, kadrovske in splošne
trgovinsko dejavnostjo. Velik izziv mi zagotovo še danes
zadeve. Vsa ta področja so med seboj
predstavlja široko področje dela, saj se ob svojem delu
tesno povezana, saj je v skoraj vsa-
vsak dan lahko kaj novega naučim. Verjetno mi bo osta-
ki stvari nekaj »pravnega« Ker sem
la v spominu tudi takratna kadrovska problematika in
po izobrazbi in duši pravnik, najraje
iskanje novih sodelavcev. Vsaka naloga zame predsta-
rešujem pravne zadeve. Pri pravnih
vlja svojevrsten izziv, ki se ga lotim s polnim zanosom.
zadevah se ukvarjam z različnimi pro-
Ne maram brezdelja, saj že po naravi rada delam.
blematikami, od raznih gospodarskih,
statusno-pravnih, zemljiško-knjižnih,
Kako pomagate ostalim področjem kot strateška
civilnih zadev do delovno-pravnih
podporna funkcija v skupini Tehnik?
vprašanj v vseh družbah skupine Tehnik. Na področju kadrovskih zadev
Temeljna naloga podpornih funkcij, kamor spada tudi
se najpogosteje srečujem z iskanjem
sektor splošne, pravne in kadrovske zadeve, je podpora
novo zaposlenih, z zaposlitvenimi in-
ostalima dvema področjema, to sta področje inženiring
tervjuji in izobraževanjem. Trenutno
in tehnično področje. Menim, da je sodelovanje med
sta v pripravi dva nova projekta s po-
nami uspešno, predvsem pa učinkovito.
dročja rednih letnih razgovorov in notranje organizacije dela, ki bosta pred-
Katere so odlike dobrega kadrovika?
vidoma zaživela do konca letošnjega
leta. V splošne zadeve pa bi lahko uvr-
V prvi vrsti bi izpostavila komunikativnost in prija-
stila upravljanje s samskimi domovi,
znost. Kandidati, ki se prijavljajo na prosta delovna
počitniškimi kapacitetami v Sloveniji
mesta, se v posamezni družbi najprej srečajo s kadro-
in na Hrvaškem in z vsemi nepremič-
vikom, lahko po telefonu, lahko preko pošte, ko jih po-
ninami v lasti družb skupine Tehnik.
vabimo na razgovor oz. kasneje na zaposlitvenem raz-
Za pogovor sem namenoma izbrala zgodnjo dopol-
prvi vtis o družbi, zato je še toliko bolj pomembno, da
dansko uro, saj je običajno ta tista, ko nas pusti pod
je ta čim boljši, predvsem pa verodostojen. Zagotovo je
govoru ali testiranju. Kadrovik je tista oseba, ki naredi
vtisom. Kje pa bi najraje dočakali današnji večer?
ena od lastnosti dobrega kadrovika tudi sposobnost
ocenjevanja kandidatov, ali bodo kompatibilni z oko-
Skupaj s svojo družino.
ljem, v katerem bodo delali. Prav tako pa vsak dober
kadrovik med zaposlenimi prepozna tiste, ki so sposob-
Imate občutek, da je zgodnje dopoldne za vas obeta-
ni »kaj več«.
ven del dneva?
Pomembno je vedeti, kdaj govoriti in kdaj molčati.
Da, ker sem izrazito jutranji človek. Vstajam zgodaj, saj
Sama sem pri vas izkusila tako preizkus znanja, ka-
takrat moje sive celice delujejo najbolje. Ko sem se pripra-
kor tudi zaposlitveni intervju. Lahko izdate skriv-
vljala na pravosodni izpit, sem pol leta vstajala ob 3:30 in
nost uspešnega intervjuja, da kandidat dobi službo
na koncu se je izkazalo, da je bil to moj najbolj optimalen
v družbi SGP Tehnik d.d.?
čas. Na delo prihajam okoli 7:00 ure zjutraj in zdi se mi,
da v dopoldanskih urah naredim največ.
V skupini Tehnik imamo s potencialnimi kandidati za
zaposlitev več stopenj razgovorov, saj želimo zaposliti
Ob prihodu v družbo SGP Tehnik d.d. ste se verjetno
najbolj optimalen kader. Pomembno je, da pri zaposlitve-
srečali s številnimi izzivi. Kateri so se vam še pose-
nih razgovorih sodeluje več sodelavcev, ki lahko izrazijo
bej vtisnili v spomin?
svoje mnenje o kandidatu. V prvi fazi služba kadrovske
Intervju
Katja Seljak Varga
zadeve opravi prvi zaposlitveni razgovor s kandidatom,
Ob službi in družini ostane bore malo časa za konjičke. Ve-
na podlagi katerega oceni, ali je kandidat s formalnih
sel sem že, če mi uspe prebrati kakšno dobro knjigo. Tudi
vidikov ustrezen ali ne. V kolikor je kandidat v prvem
brez športa ne gre – poleti je to večinoma tek, pozimi pa
krogu pozitivno ocenjen, opravimo še drugi krog zaposli-
turno smučanje.
tvenega razgovora, pri katerem sodelujejo direktorji področij, v okviru katerega naj bi kandidat opravljal svoje
Trenutno živimo v težkem in ne zavidanja vrednem
delo. Zadnji tretji krog, ki ga opravimo le s kandidati, za
času. Opažam, da so predvsem mlajše generacije tiste,
katere ocenjujemo, da so najboljši, pa predstavlja dogo-
ki imajo nerealna pričakovanja in res je, da prav posa-
vor glede plače in pregled pogodbe o zaposlitvi. Kandida-
mezniki iz teh generacij iščejo predvsem pravice, dol-
ti, ki kandidirajo za delovna mesta, katerih delo je pove-
žnosti pa jim ostajajo postranskega pomena. Bistvena
zano z uporabo računalnika, opravijo tudi preizkušnjo
je korelacija pravic in dolžnosti v delovnem razmerju,
računalniškega znanja, saj je praksa pokazala, da le-to
če pa prevladajo ene ali druge, se to ravnovesje poruši,
na papirju skoraj vsi odlično obvladajo, v praksi pa le ni
kar ni dobro ne za delodajalca ne za delavca.
vse tako odlično. Od vsakega posameznega kandidata je
odvisno, kako se predstavi, kakšne so njegove komuni-
Trenutno živimo v težkem in ne zavidanja vrednem
kacijske veščine, zlasti pa delovne izkušnje in ocenjena
času. Opažam, da so predvsem mlajše generacije tiste,
kompatibilnost z delovnim okoljem, v katerega prihaja.
ki imajo nerealna pričakovanja in res je, da prav posamezniki iz teh generacij iščejo predvsem pravice, dol-
Vse, kar je dovoljeno, ni vedno pošteno in ljudje verja-
žnosti pa jim ostajajo postranskega pomena. Bistvena
memo tisto, kar želimo verjeti. Kaj pa zaposleni? Se
je korelacija pravic in dolžnosti v delovnem razmerju,
obračajo na vas s konkretnimi vprašanji?
če pa prevladajo ene ali druge, se to ravnovesje poruši,
kar ni dobro ne za delodajalca ne za delavca.
Da, velikokrat se zgodi, da sodelavci potrkajo na moja
vrata ali na vrata mojih sodelavk, ko nastopi kakšna
Pravijo, da so časi na področju zaposlovanja črni in
»težava«. Takšne težave poskušamo reševati skupaj in
da je na trgu dela preveč delavcev. Kako bi lahko opi-
sicer čim bolj optimalno, če ta možnost le obstaja.
sali zaposlovanje v družbah skupine Tehnik?
Kaj porečete na to, da vse več delavcev išče pred-
Slišalo se bo čudno, vendar menim, da prave krize
vsem pravice, dolžnosti pa jim pogosto ostajajo za-
sploh še ni, saj imamo izkušnje, da ljudje, ki so prija-
nemarljive?
vljeni na zavodu za zaposlovanje in prejemajo ne majh-
6
no podporo, v večini primerov niso pripravljeni na delo.
kaže na nadaljnje uresničevanje zastavljene kadrovske
Pri iskanju novih zaposlenih se namreč srečujem z lju-
politike, usmerjene v zaposlovanje strokovnjakov z viš-
dmi, ki so že vrsto let brez dela in imajo glede zaposlitve
jimi stopnjami izobrazbe, saj se je v primerjavi z letom
nerealna pričakovanja – tako glede plače kot tudi glede
2008 izboljšala izobrazbena struktura zaposlenih z
delovnega časa – predvsem v smislu, da mora biti delo
najmanj višješolsko izobrazbo za 6,8 odstotnih točk.
opravljeno, ne pa da si prisoten v službi – in pravic.
Konec leta 2009 je bilo v skupini Tehnik zaposlenih
Teh se zaposleni danes zelo zavedajo in so tudi precej
44 zaposlenih z najmanj višješolsko izobrazbo (18,9%
zaščiteni – če niso pripravljeni delati, ima delodajalec
več kot leta 2008), med njimi so 4 magistri znanosti (1
zelo malo možnosti, da kaj naredi. Velikokrat se zgodi,
več kot leta 2008). Delež zaposlenih z najnižjo stopnjo
da pri razpisu za določeno delovno mesto ne najdemo
izobrazbe (3. stopnja ali manj) pa je upadel za 7,6 od-
ustreznega kandidata in tudi nikogar ne zaposlimo.
stotnih točk.
Veliko presenečenje, ki si ga ne znamo razložiti, predstavlja tudi dejstvo, da v razmerah, ko povsod naokrog
Se to, da se s službenimi zadevami ukvarjate ves dan,
dnevno propadajo podjetja, na določene razpise ni
vpliva tudi na vaše zasebno življenje? Kako usklaju-
praktično nobenega odziva.
jete družino in službeno življenje?
Predvsem so konci tedna tisti, ki so samo moji. Usklajevanje je včasih naporno, še posebej, ker imam dva
predšolska otroka, vendar se z močno volje zmore vse.
Vaše delovno mesto zahteva dobršno mero potrpežljivosti. Vem, da se veliko posvečate teku. Vam pomeni športno udejstvovanje tudi hobi? Kako se sprostite po zahtevnem tednu?
Sem zelo športen človek. V otroških letih sem trenirala
smučanje, kasneje pa gorsko kolesarjenje. Mnogoletni
treningi so me naučili reda in discipline, kar mi pomaga pri vsakodnevnem opravljanju delovnih nalog. Tek
je zagotovo ena izmed tistih stvari, pri kateri si napolnim baterije in mi omogoča sprostitev. Sicer pa zelo
rada tudi kolesarim in rolam, pozimi pa še vedno rada
smučam.
Dan, ki si ga boste najbolj zapomnili?
Vsak dan si poskušam zapomniti, saj je vsak dan po
svoje lep.
Imate najljubšo šalo, knjigo, film?
Najljubše so mi ameriške šale o odvetnikih, zadnjo knji-
Pri pregledu nekaj zadnjih statističnih podatkov sem
zasledila, da je najvišja stopnja brezposelnosti ravno
v Škofji Loki, predvsem na področju teže zaposljivih
brezposelnih oseb. Kakšna je izobrazbena struktura
v skupini Tehnik?
Ta podatek mi ni poznan, vsekakor pa v praksi to ni
opazno. Glede na to, da je v družbah skupine Tehnik
go sem prebrala za sprostitev na dopustu, najbolj pa se
nasmejim ob gledanju komedij.
Smiselno je preudariti, kaj človek reče in ne kaj misli. Kaj je vaš moto v življenju?
Ko padeš na tla, začni znova in znova in znova in … znova. Vztrajaj!
zaposlena izrazito starejša generacija, saj je povpreč-
In za konec - imate sporočilo, ki bi ga namenili bral-
na starost zaposlenih 46 let, kar je posledica praktično
cem?
nikakršnega novega kadrovanja do leta 2006, je temu
primerna tudi izobrazbena struktura, ki pa se v zadnjih
Samo srečen človek lahko dobro dela, zato bodite sreč-
letih intenzivno izboljšuje. Pregled izobrazbene struk-
ni, predvsem pa si v dopustniških dneh privoščite obilo
ture zaposlenih v skupini Tehnik na dan 31.12.2009
smeha in dobrega počutja.
Aktualno
Analiza panoge gradbeništvo
v letu 2009 in napovedi za leto 2010
Po letnem poročilu skupine Tehnik in družbe SGP Tehnik d.d. za leto 2009 povzela: Tina Šinkovec
Analiza panoge gradbeništvo v letu
2009
podjetja pomenilo v povprečju več kot polovico letnih
Panoga gradbeništvo je po nekaj letih izjemno visoke
saj so vsi postali pri novih investicijah zelo previdni, za-
prihodkov. V krizi se je obseg javnih del zmanjšal, hkrati pa se je zmanjšalo tudi število zasebnih investitorjev,
rasti, ki je bila v Sloveniji leta 2008 celo najvišja v EU,
radi česar je bil konkurenčni boj v letu 2009 še ostrejši
potonila in večini gradbenih podjetij je kriza povzročila
in pritisk na nižanje cen še močnejši. Poleg tega investi-
velike težave pri poslovanju. Prve opaznejše znake zmanj-
torji od gradbenih podjetij pričakujejo veliko prožnost
ševanja gradbene aktivnosti so gradbena podjetja za-
pri sprejemanju raznih načinov plačevanja opravljenih
znala novembra 2008, nato pa je bilo iz meseca v mesec
del, tako da se je močno povečal delež nedenarnih oblik
slabše. Kljub temu je bilo leto 2008 za gradbenike zaradi
poravnavanja obveznosti, predvsem medsebojnih in ve-
izjemnih prvih deset mesecev rekordno, saj je vrednost
rižnih pobotov. Vse to pa ima za posledico izrazito po-
opravljenih del presegla 3,5 milijarde evrov. Že v zadnjih
večanje nelikvidnosti v celotnem gradbenem sektorju
dveh mesecih leta 2008 se je gradbena aktivnost začela
in industriji gradbenih materialov, prav tako pa tudi v
zmanjševati, z vso ostrino pa se je to izrazilo v letu 2009,
vseh z gradbeništvom povezanih dejavnostih.
ko je celotna gradbena aktivnosti upadla za skoraj 21% v
primerjavi z letom 2008 na 2,8 milijarde evrov. Po mnenju
GZS so razlogi za to predvsem naslednji:
• Od sredine leta 2008 padajo naročila za infrastrukturne objekte, avtocestni program pa se po intenzivni
gradnji v obdobju 2006 - 2008 zaključuje. Ostali programi (energetika, varstvo okolja) in novi programi za
razvoj prometne infrastrukture na področju izgradnje
gradbenih inženirskih objektov ne prinašajo novih del,
padec del v letu 2009 je bil skoraj 19% (delež teh del v
celotni gradbeni aktivnosti je približno 50%).
• Ekonomska in finančna kriza je prizadela celotno
slovensko gospodarstvo, ki v teh razmerah ne investira
v nove industrijske in poslovne zmogljivosti. Tudi prodaja poslovnih prostorov za trg se je skoraj ustavila,
kar je v letu 2009 povzročilo največji padec prav na nestanovanjski gradnji stavb za skoraj 25% (delež teh del
v strukturi gradbenih aktivnosti je približno 33%).
V letu 2009 je tako vladalo zatišje na slovenskem nepremičninskem trgu, ki je bilo precej zasičeno z neprodanimi stanovanji. Po oceni Banke Slovenije naj bi
imela gradbena podjetja vsaj 16.000 neprodanih stanovanj (neprodanih je bilo 40% od 10.000 v letu 2008
končanih stanovanj in kar 85% od 14.000 stanovanj, ki
so bila v letu 2009 še v gradnji), banke pa naj bi imele
v evrih 5,1 milijardno izpostavljenost do nepremičninskih projektov. Analitiki Banke Slovenije so rast nepremičninskega trga v zadnjih letih pripisali večletnemu
presežnemu povpraševanju po stanovanjih, na katerega so se gradbena podjetja odzvala z veliko ponudbo. Z rastjo trga se je povečalo tudi povpraševanje po
novih virih za financiranje projektov. Sprotna prodaja
je zagotavljala reden dotok sredstev, vse dokler ni trg
v zadnjem trimesečju leta 2008 zastal. Povečale so se
zamude pri odplačilu posojil in potrebe po višjih oslabitvah gradbenih posojil pri bankah. Pomembno pa je
• Prodaja novozgrajenih stanovanj in stanovanjskih
poudariti, da so vse družbe skupine Tehnik vse svoje
hiš, zgrajenih za trg, se je v tem obdobju izrazito zmanj-
zapadle obveznosti do bank redno poravnavale tudi v
šala. Vsi investitorji so zato v likvidnostnih težavah,
obdobju globoke finančne in gospodarske krize, zato
sama vrednost del na gradnji stanovanj pa se je v letu
pri bankah uživajo najvišje bonitete.
2009 zmanjšala za več kot 22% glede na leto 2008.
• V tem obdobju se je zmanjšala posojilna aktivnost
Slaba likvidnost nepremičninskega trga in padanje
bank, tako pri obnavljanju obstoječih posojil kot tudi
cen nepremičnin, namenjenih trgu, v letu 2009 nista
pri odobravanju novih investicijskih posojil. Vedno več
bistveno prizadela družb skupine Tehnik, saj s skrb-
investitorjev je zato svoje projekte financiralo z nepla-
no načrtovano politiko gradnje za trg in pripravljeni na
čevanjem svojih obveznosti do gradbenih izvajalcev in
krizo nismo razpolagali z nerealno velikimi zalogami
posledično tudi do podizvajalcev in dobaviteljev.
nepremičnin, ki jih ne bi mogli spraviti v promet po po-
V Sloveniji je v zadnjih letih izvajanje državnih in dru-
stroškov zalog in ustvarjanje zahtevanega oz. pričako-
gih projektov s področja javnih naročil za gradbena
vanega donosa).
nujenih cenah (t.j. cenah, ki so omogočale pokritje vseh
8
Gradbeništvo je panoga z največjo fluktuacijo, saj je
strokovnjake in ključne kadre, ki jih je v fazi splošne
bilo v letu 2009 največ novoustanovljenih gospodar-
gospodarske konjukture primanjkovalo.
skih subjektov prav v gradbeništvu (35% vseh novoustanovljenih subjektov), prav tako je gradbeništvo zabeležilo največ stečajev, prisilnih poravnav, likvidacij,
izbrisov (34% vseh postopkov) in največ blokad podjetij
(45% vseh blokad). Prav zaradi teh dejstev smo v skupini Tehnik zelo pozorni pri neprestanem preverjanju
Vrednost gradbenih del v celotni EU je v letu 2009 v povprečju upadla za 3,3%, kumulativni podatki za leto 2009
pa kažejo, da se je gradbena aktivnost v Sloveniji v letu
2009 skrčila za kar petino. Vrednost gradbenih del, opravljenih decembra leta 2009, je bila v primerjavi z decem-
bonitet vseh obstoječih in novih poslovnih partnerjev.
brom leta 2008 nižja za 18,8%, in sicer pri obeh vrstah
Leta 2009 se je število brezposelnih v Sloveniji poveča-
objektih pa za 11,9%. Vrednost gradbenih del, opravljenih
lo za 30.000 na skoraj 97.000. Tudi v gradbeništvu, ki
decembra leta 2009, je bila skoraj enaka povprečju za leto
je po upadu števila delovno aktivnih na drugem mestu
2005 (vrednost gradbenih del na stavbah je bila nižja za
med panogami, se je število brezposelnih povečalo za
12,2%, vrednost gradbenih del na gradbenih inženirskih
gradenj: pri stavbah za 26,9%, pri gradbenih inženirskih
6.300 oseb; kot prvi so odšli tuji delavci z začasnimi
objektih pa višja za 6,5%), kar pa skupina Tehnik zaradi
delovnimi dovoljenji. V skupini Tehnik to dejstvo vidi-
velikega prenosa podpisanih, a ne še v celoti realiziranih,
mo predvsem kot priložnost, da pridobimo določene
pogodb iz leta 2008 v leto 2009 ni bistveno občutila.
Graf: Indeksi vrednosti opravljenih del z izločenim vplivom sezone, povprečje 2005 = 100, v Sloveniji v obdobju
2008 – 2009 po mesecih
Vir: SURS, maj 2010
Graf: Nominalni indeksi gradbenih stroškov za nove stanovanjske stavbe v gradbeništvu, povprečje 2005 = 100, v
Sloveniji v obdobju 2007 – 2009 po kvartalih
Vir: SURS, maj 2010
Aktualno
Rast gradbenih stroškov je zelo pomemben element pri
poslovanju družb v panogi gradbeništva. Stroški materiala so svoj vrh dosegli v tretjem četrtletju leta 2008,
Napoved za panogo gradbeništvo v letu
2010
ko so bili za 15,7% višji kot v povprečju leta 2005, nato
Panoga gradbeništvo je imela v letu 2009 negativne re-
pa je sledil padec, ki se je v drugi polovici leta 2009
zultate, hkrati pa se je zmanjševala zaposlenost. Po na-
stabiliziral.
povedih GZS se v letu 2010 pričakuje nadaljnji padec
gradbene aktivnosti za 15,0% in brez hitrega ukrepanja
Tudi v letu 2009, tretje leto zapored, se je število izda-
vlade bodo sledili stečaji in prisilne poravnave števil-
nih gradbenih dovoljenj v Sloveniji zmanjšalo in jih je
nih podjetij in dodatno povečanje števila brezposelnih.
bilo v primerjavi z letom 2008 za 14,5 % manj (t.j. 4.594
Prav tako GZS poudarja, da bo usodo gradbeništva de-
gradbenih dovoljenj) in tretjino manj kot pred desetle-
lila vsa tista industrija in storitvene dejavnosti, ki so z
tjem, leta 1999.
gradbeništvom neposredno povezane. Pričakuje se, da
Skupina Tehnik je pri svojem poslovanju v letu 2009
občutila vplive finančne krize na slovenskem finančnem trgu, in sicer predvsem pri zaostrovanju pogojev
in dostopnosti dolžniških virov financiranja. Zaradi
pesimističnih napovedi so se zmanjšale investicijske
bo rast dodane vrednost v gradbeništvu pozitivna šele
v letu 2011, v praktično vseh ostalih panogah pa že v
letu 2010. Razlog tiči predvsem v dejstvu, da morajo
poslovni subjekti najprej sami kaj ustvariti, da lahko
potem investirajo.
aktivnosti v gospodarstvu; bistveno se je poslabša-
Kazalnika skupnih naročil in zalog mesecev, ko imajo
la likvidnost nepremičninskega trga. Prav tako se je
gradbena podjetja še zagotovljen posel, sta v marcu leta
zmanjšala plačilna sposobnost gospodarstva, zato smo
2010 na rekordno nizki ravni. Prav tako dve tretjini an-
pričeli izvajati dodatne analize o kreditni sposobnosti
ketiranih direktorjev v gradbenih podjetjih predvideva-
strank. Zmanjševanje obsega investicij je pripeljalo do
ta, da bodo prodajne cene še naprej upadale. Tehnične
večje cenovne občutljivosti, saj se je na razpisih začelo
zmogljivosti med kazalniki stanj so po mnenju vpraša-
pojavljati več ponudnikov, kar je vodilo v padanje cen
nih glede na pričakovano povpraševanje še vedno več
gradbenih del.
kot zadostne.
Graf: Graf: Poslovne tendence v panogi gradbeništvo, desezonirani podatki, v Sloveniji v obdobju 2008 – 2010 po esecih
Vir: SURS, maj 2010
1
Opombe: Desezonirani podatki: Desezonirane vrednosti so vrednosti, pri katerih je izključen vpliv sezone, vsebujejo pa
trend-cikel in naključno komponento. Ekonomski kazalniki: Rezultati anket so izraženi v obliki ravnotežja. Ravnotežje je
razlika med pozitivnimi in negativnimi odgovori, izražena v odstotkih. Kazalnik zaupanja je povprečje ravnotežij na vprašanji o sedanjih skupnih naročilih in pričakovanem zaposlovanju (enota: ravnotežje v %). Obseg gradbenih del v zadnjih 3 mesecih: večji, enak, manjši? (enota: ravnotežje v %). Pričakovana naročila v naslednjih 3 mesecih: zrasla, ostala nespremenjena,
padla? (enota: ravnotežje v %). Zaposlovanje v zadnjem mesecu: povečalo, ostalo enako, zmanjšalo? (enota: ravnotežje v %).
Pričakovano zaposlovanje v naslednjih 3 mesecih: povečalo, ostalo enako, zmanjšalo? (enota: ravnotežje v %). Cene so se:
zvišale, ostale enake, znižale? (enota: ravnotežje v %). Pričakovane cene v naslednjih 3 mesecih: naraščale, ostale enake,
padale? (enota: ravnotežje v %). Tehnične zmogljivosti (količina in kakovost opreme) glede na povpraševanje v naslednjih
12 mesecih: več kot zadostne, zadostne, nezadostne? (enota: ravnotežje v %). Poslovno stanje v primerjavi s preteklim mesecem: boljše, enako, slabše? (enota: ravnotežje v %). Zagotovljeno delo: v primeru normalnih delovnih ur je že začeto ali s
pogodbami dogovorjeno delo zagotovljeno za x mesecev? (enota: mesec).
10
Pričakovano zaposlovanje v panogi gradbeništva je
pozitivna rast, so obnove stanovanjskih in javnih stavb
bilo v letu 2009 na najnižji točki od leta 2002, daleč od
(izobraževalne ustanove, bolnišnice in upravna poslo-
povprečja zadnjih let, kar je predvsem posledica mno-
pja) v smeri njihove večje energetske učinkovitosti, za
žičnega odpuščanja konec leta 2008. Cene v panogi
kar so za vzpodbude in ugodne kredite na razpolago
gradbeništva so v zadnjem kvartalu leta 2008 začele
tako evropska kot domača sredstva. Gospodarska kriza
drastično padati, trend pričakovanih cen pa se je že
bo nedvomno prečistila trg in izrinila t.i. špekulativne
obrnil in počasi začel naraščati konec leta 2009. Glede
investitorje, zato lahko pričakujemo, da bo povpraše-
na trende in pričakovanja poslovnih subjektov lahko
vanje po dobrih projektih v naslednjih letih ponovno
trdimo, da panoga gradbeništvo tudi v letu 2010 ostaja
v krizi, kar bo močno vplivalo tudi na
Finančna kriza še
naprej onemogoča oz. upočasnjuje uresničevanje
investicijskih projektov in zmanjšuje kupno moč
ekonomskih subjektov, za kar je
glavni razlog v zviševanju obrestnih
mer in zaostrenih
pogojih dostopa
do (novih) finančnih virov.
preseglo ponudbo, zato bi lahko cene kakovostnih novogradenj v prihodnje še nekoliko zrastle.
nadaljnje poslovanje družb skupine
Glavni vplivi finančne krize na panogo gradbeništvo
Tehnik.
v Sloveniji, za katere ocenjujemo, da se bodo odražali
Po napovedih Združenja gradbe-
v letu 2010 pri poslovanju družb skupine Tehnik, so
ništva
predvsem naslednji:
in
industrije
gradbenega
materiala (ZGIGM) pri GZS se bo
vrednost opravljenih del v panogi
•
gradbeništva v letu 2010 v Sloveniji
upočasnjuje uresničevanje investicijskih projektov in
zmanjšala za 15,0% na vseh treh se-
zmanjšuje kupno moč ekonomskih subjektov, za kar je
gmentih gradenj:
•
pri gradnji stanovanjskih
objektov zaradi velikega zmanjšanja
interesentov za vlaganja v stanovanjsko gradnjo zaradi neprodanih
zalog stanovanj za trg,
•
na področju nestanovanj-
ske gradnje zaradi še vedno kriznih
razmer v gospodarstvu in s tem po-
sledično manj investicij in
• na področju gradbenih inženirskih objektov pred-
Finančna kriza še naprej onemogoča oz.
glavni razlog v zviševanju obrestnih mer in zaostrenih
pogojih dostopa do (novih) finančnih virov. Je pa prav
izvajanje projektov gradnje za trg zelo odvisno od zunanjih virov financiranja, torej od možnosti zadolževanja
pri bankah in drugih finančnih institucijah. Ker se je
močno zmanjšala posojilna aktivnost bank, tako pri
obnavljanju obstoječih posojil kot tudi pri odobravanju
novih, je vedno več investitorjev svoje projekte financiralo z neplačevanjem svojih obveznosti do gradbenih
izvajalcev in posledično tudi do podizvajalcev oz. dobaviteljev, kar bo imelo v letu 2010 velike posledice (stečaji, prisilne poravnave podjetij, izvršbe).
vsem zaradi nepripravljenih novih investicijskih projektov na področju prometa, energetike in varstva okolja.
•
Zaradi povečane negotovosti, nestabilnih raz-
mer na finančnem in realnem trgu in zmanjšane stoNapovedujejo, da bodo gradbena podjetja v Sloveniji
pnje zaupanja (velike spremembe obrestnih mer, večja
opravila v letu 2010 skupaj za 2,40 milijarde evrov del.
možnost izgube zaposlitve ipd.) se bodo končni kupci
Zaradi zmanjšanega obsega novih investicij bo
konkurenčni boj
med gradbenimi
izvajalci prav gotovo oster in pritisk
na nižanje cen
čedalje močnejši.
Nekoliko bolj kot gradnja stanovanj-
težje odločali za obsežnejše zadolževanje in nakupe,
skih in nestanovansjkih objektov se
kar se bo prav gotovo najprej poznalo na področju gra-
bo glede na zadnja tri leta zmanjša-
dnje stanovanj in poslovnih objektov.
la gradnja gradbenih inženirskih
objektov, saj se končuje gradnja av-
•
tocest, prav tako pa se v letu 2010
bo konkurenčni boj med gradbenimi izvajalci prav go-
končuje trenutno največji inženirski
tovo oster in pritisk na nižanje cen čedalje močnejši,
objekt v gradnji v Sloveniji.
na drugi strani pa prav tako investitorji od gradbenih
Zaradi zmanjšanega obsega novih investicij
izvajalcev pričakujejo veliko prožnost pri sprejemanju
Negotovo je tudi leto 2011, saj se
raznih načinov plačil.
preobrat na bolje napoveduje šele
za drugo polovico leta 2011, kar po-
Negotovost, ki jo povzroča kriza, naj bi se nadaljevala
meni, da bi investicijska dejavnost
tudi v leto 2011, tako da naj bi se investicijska dejav-
lahko oživela šele v začetku leta 2012. Največja težava
nost okrepila šele konec leta 2011. Ker pa predstavljajo
gradbenih podjetij ne bo le pomanjkanje del in huda
trenutne finančne in gospodarske razmere poleg veli-
konkurenca pri vsakem projektu, ampak tudi likvi-
kih tveganj tudi nove priložnosti, se v skupini Tehnik
dnostne težave. Na ZGIGM ocenjujejo, da bodo panogo
zavedamo, da moramo spremeniti način dela in raz-
gradbeništvo v Sloveniji v letu 2010 poganjali večino-
mišljanja, maksimalno izkoristiti notranje rezerve in
ma projekti energetsko učinkovite gradnje in obnove,
konkurenčne prednosti, ki jih imamo pred drugimi.
čemur bomo poskušali slediti tudi v skupini Tehnik.
Vsekakor je kriza izziv, da razmislimo o vrednotah, npr.
Edino področje, kjer bi bila po ocenah lahko dosežena
spremenimo odnos do energetske učinkovitosti.
Aktualno
Poslovanje skupine Tehnik
v letu 2009 in načrti za leto 2010
Po letnem poročilu skupine Tehnik in družbe SGP Tehnik d.d. za leto 2009 povzela: Tina Šinkovec
V skupini Tehnik smo v letu 2009, kljub močnim vplivom
• Skupina Tehnik je bila glavni sponzor mednarodnega
finančne in gospodarske krize, ki se je močno odražala tudi
boksarskega tekmovanja »Memorial Erduan Braimi«, ki je
na nepremičninskem trgu in trgu vrednostnih papirjev,
potekalo 19.04.2009 v športni dvorani na Planini v Kranju.
dosegli zavidljivo dobre rezultate poslovanja. Uspešno smo
• Družba SGP Tehnik d.d. je z namenom zaokroževanja
uresničevali praktično vse zastavljene strategije, negativne
lastništva znotraj skupine Fagot pridobila 7.480 delnic
vplive finančne krize pa smo občutili predvsem prek draž-
družbe Tus KO-SI d.d., Slovenj Gradec (3,47% delež).
je in zmanjšane ponudbe virov financiranja zlasti za nove
projekte gradnje za trg, hkrati pa se je poslabšala tudi splošna likvidnost celotnega gospodarstva in posledično tudi
likvidnost nekaterih naših kupcev oz. investitorjev.
Pomembnejši dogodki in dosežki Skupine Tehnik in družbe SGP Tehnik d. d.
v letu 2009
• V skupini Tehnik smo pripravili pravne, finančne, računovodske in davčne podlage za izvajanje
projektov javno-zasebnega partnerstva.
• V družbi SGP Tehnik d. d. smo uspešno izpeljali
davčni inšpekcijski pregled.
• V skupini Tehnik smo optimizirali vse vrste zavarovanj, zlasti pa gradbeno zavarovanje.
• Prvi vikend v februarju 2009 se je odvijala druga stra-
• V skupini Tehnik smo za vse zaposlene organizi-
teška konferenca skupine Tehnik v Kranjski Gori, ki so
rali raznoliko in toplo prehrano, vključno z možno-
se je udeležili zaposleni do nivoja nižjega managementa
stjo varovalne prehrane.
in ključni kadri skupine. Prvi dan konference sta uprava
• Zaradi neoptimalnega poslovanja in ravnanja s
in poslovodstvo predstavila rezultate poslovanje skupi-
samskimi domovi smo zaprli samski dom na Bledu in
ne Tehnik v letu 2008 in projekte, ki so se odvijali v letu
večino stanovalcev preselili v samski dom Tržič.
2008. Drugi dan pa sta predstavila cilje in načrtovane
projekte skupine Tehnik za leto 2009 s poudarkom vpliva
zaostrenih finančnih in gospodarskih razmer in predstavitvijo ukrepov za prilagajanje krizi. Poleg formalnega
dela je strateška konferenca obsegala tudi team-building
in neformalno druženje ob večerji.
• Skupina Tehnik je prejela prvo nagrado za najboljše letno poročilo med vsemi družbami, ki ne poročajo po mednarodnih standardih računovodskega
poročanja, prvo nagrado za poslovno poročilo med
vsemi sodelujočimi družbami ter eno drugo nagrado
(obvladovanje tveganj) in dve četrti nagradi (analiza
• V skupini Tehnik smo z investitorjem Merkur d.d.
poslovanja in načrti, trajnostni razvoj), ki jih podeljuje
podpisali gradbeno pogodbo za izgradnjo trgovskega
akademija časnika Finance.
centra Merkur v Škofji Loki.
• Pridobili smo Slovensko tehnično soglasje za rezano in krivljeno armaturo in za rezane in krivljene
armaturne mreže za armiranje betonskih konstrukcij, kar predstavlja osnovo za pridobitev certifikata o
skladnosti proizvoda.
• V skupini Tehnik smo izvedli energetski pregled,
ki predstavlja celosten pristop k nadaljnjim aktivnostim
energetske varčnosti, ki na osnovi meritev in specifičnih
analiz rabe in stroška električne energije in toplote določa možnosti povečanja energetske učinkovitosti.
• Skupina Tehnik je za obnovitev kratkoročne kredi-
• Za širši krog zaposlenih smo izpeljali drugo poslovno konferenco skupine Tehnik, v okviru katere so sodelavci predstavili projekte, s katerimi so se ukvarjali v
zadnjem letu – najboljša predstavitev po mnenju uprave
in poslovodstva ter publike je bila nagrajena.
• Zaradi zaostrenih pogojev na nepremičninskem
trgu, ki so posledica poglobljene splošne gospodarske in finančne krize, je družba SGP Tehnik d. d. dne
23.11.2009 prodala 51,00% lastniški delež družb Vester d.o.o. in Tergo d.o o..
• V skupini Tehnik smo uspešno izvajali začrtano
tne linije v višini 7,8 mio evrov pri NLB d. d. v zavarova-
strategijo, saj smo zaključili tri projekte, katerih po-
nje zastavila svoje nepremičnine v Starem dvoru.
godbena vrednost je bila nad 5 mio evrov (Upravni
• V okviru Interne akademije znanja skupine Teh-
center Logatec, skladiščno poslovni objekt DSV Tran-
nik smo izvedli drugo predavanje na temo gradbene
sport v Naklem in Športno rekreacijski center Pokljuka).
pogodbe – pravne in finančne posledice, ki se ga je ude-
• Družba SGP Tehnik d.d. je z občino Radovljica pod-
ležilo 26 sodelavcev družb skupine Tehnik.
pisala prvi dve koncesijski pogodbi javno-zasebnega
12
partnerstva, in sicer za izgradnjo poslovno stanovanj-
(gradbenih, obrtniških, instalacijskih) na objektih po-
skega objekta z garažno hišo v Radovljici in poslovnega
samične vrednosti nad 400.000 evri, saj je delež vre-
objekta ob športnem parku v Radovljici.
dnosti velikih objektov (vrednost nad 400.000 evrov) v
• V okviru Interne akademije znanja skupine Tehnik
letu 2006 predstavljal 62,6%, v letu 2007 81,0%, v letu
smo izvedli tretje predavanje na temo sprememb zako-
2008 94,7%, v letu 2009 pa kljub veliko slabšim razme-
na o DDV in njihovih posledicah na gradbeništvo, ki se ga
ram na trgu kar 88,9% vrednosti vseh sklenjenih pogodb. V letu 2009 je skupina Tehnik pri enem gradbe-
je udeležilo 44 sodelavcev družb skupine Tehnik.
• V skupini Tehnik smo uspešno izpeljali merjenje
organizacijske klime »Zlata nit«, ki ga organizira ča-
nem projektu presegla pogodbeno vrednost 6 milijonov
evrov, kar je na ravni leta 2007.
snik Dnevnik, kar nas uvršča med 101 najboljšega de-
• V skupini Tehnik smo v letu 2009 zgradili za 31,99
lodajalca v Sloveniji.
mio evrov gradbenih objektov (5,6% več kot v letu 2008,
• Zaradi zaostrenih finančnih in gospodarskih razmer na trgu, ki se globoko odražajo tudi na trgu ne-
vendar 7,1% manj kot je bilo načrtovano), kar predstavlja 83,7% vseh ustvarjenih prihodkov skupine Tehnik.
premičnin, smo v skupini Tehnik konec leta ponovno
• Čisti prihodki od prodaje skupine Tehnik so v letu 2009
redefinirali vsa tveganja, ki so jim družbe skupine
znašali 37,19 mio evrov, kar je za 9,5% več kot v preteklem
Tehnik pri svojem poslovanju izpostavljene, in posebno
letu, čisti prihodki od prodaje družbe SGP Tehnik d.d. pa
pozornost posvetili tveganjem, ki so se z nadaljevanjem
39,98 mio evrov, kar je za 15,6% več kot v preteklem letu.
• EBITDA skupine Tehnik je v letu 2009 dosegel 2,68
krize še poglobila oz. povečala.
mio evrov, kar je za 68,4% več kot v letu 2008, EBIT-
Pomembnejši poudarki poslovanja Skupine Tehnik in družbe SGP Tehnik d. d.
v letu 2009
• Skupina Tehnik je v letu 2009 sklenila za 17,1 mio
evrov novih pogodb z investitorji, kar je sicer 75,9% manj
kot v letu 2008 (rekordno leto po vrednosti novo podpisanih pogodb z investitorji: 50,23 mio evrov) in 61,4% manj
DA družbe SGP Tehnik d.d. pa 2,45 mio evrov, kar je za
114,1% več kot v letu 2008.
• Dobiček iz poslovanja (EBIT) skupine Tehnik je v
letu 2009 dosegel 1,42 mio evrov, kar je za 86,6% več
kot v preteklem letu, dobiček iz poslovanja (EBIT) družbe SGP Tehnik d.d. pa 1,33 mio evrov, kar je za 182,6%
več kot v preteklem letu.
od načrtovanega, in sicer zaradi zaostrenih konkurenč-
• Čisti poslovni izid skupine Tehnik je v letu 2009
nih razmer na trgu kot posledice splošne gospodarske in
znašal 270.444 evrov in je za 51,6% nižji kot v letu
finančne krize, ki je še posebej prizadela panogo gradbe-
2008, čisti poslovni izid družbe SGP Tehnik d.d. pa
ništvo, vendar smo imeli zaradi velikega prenosa podpi-
345.255 evrov in je za 14,0% nižji kot v letu 2008.
sanih, a ne še v celoti realiziranih, pogodb iz leta 2008 v
• Kljub splošni finančni, gospodarski in nepremičninski
leto 2009 (25,59 mio evrov) dovolj posla. Iz tega razloga
krizi, ki je globoko prizadela vse segmente delovanja, v druž-
tudi nismo bili prisiljeni potegovati se za (cenovno) sla-
bah skupine Tehnik iz tega razloga nismo zniževali števila
bo pogojene posle. Povprečna vrednost posamezne novo
zaposlenih, nismo krčili delavnika niti plač zaposlenih.
sklenjene pogodbe z investitorji je bila glede na leto 2008
za 29,6% nižja in je znašala med vsemi pogodbami 1,07
mio evrov, med pogodbami, vrednosti nad 400.000 evrov,
pa 3,05 mio evrov (3,8% manj kot leta 2008).
• Hkrati pa smo dosegali nadpovprečno dobre poslovne in finančne rezultate, ki so odraz velikega prenosa
sklenjenih pogodb iz leta 2008, boljše organiziranosti
in obvladljivosti poslovnih procesov, bolj poglobljenega
• V skupini Tehnik nadaljujemo z uspešnim uresni-
obvladovanja stroškovne učinkovitosti, večje fleksibil-
čevanjem strateške usmeritve v izvajanje celotnih del
nosti in premišljenih naložb.
Tabela: Ključni kazalniki poslovanja skupine Tehnik in obvladujoče družbe SGP Tehnik d d. v obdobju 2008 - 2009
v evrih
skupina
TEHNIK
2008
družba SGP
Tehnik d. d.
2009
indeks
09/08
2008
2009
indeks
09/08
FINANČNI PODATKI
Celotni prihodki
35.079.974
38.207.108
108,9
35.541.766
41.024.924
115,4
Poslovni prihodki
34.325.823
37.490.355
Čisti prihodki od prodaje
33.949.409
37.187.610
109,2
34.786.616
40.272.282
115,8
109,5
34.592.612
39.976.489
Celotni odhodki
44.576.296
41.136.686
115,6
92,3
38.325.319
40.103.380
104,6
Poslovni odhodki
43.750.200
39.450.545
90,2
37.596.974
38.527.245
102,5
Dodana vrednost (DV)1
6.699.287
7.666.028
114,4
5.987.448
7.128.040
119,0
EBITDA2
1.589.582
2.677.539
168,4
1.143.713
2.448.557
214,1
1
dodana vrednost (DV) = kosmati donos iz poslovanja - stroški blaga, materiala in storitev - drugi poslovni odhodki
Aktualno
skupina
TEHNIK
v evrih
družba SGP
Tehnik d. d.
2008
indeks
09/08
2009
2008
indeks
09/08
2009
FINANČNI PODATKI
Dobiček iz poslovanja (EBIT)
759.002
1.416.410
186,6
470.888
1.330.625
282,6
101,9
Dobiček
687.057
447.022
65,1
497.693
507.132
Čisti dobiček
558.499
270.444
48,4
401.494
345.255
86,0
Povprečen kapital
11.493.508
12.089.244
105,2
9.396.360
9.808.229
104,4
Povprečna sredstva
40.428.661
51.075.446
126,3
38.152.000
46.614.687
122,2
9.855.904
11.892.225
120,7
1.125.030
1.602.211
142,4
26.864.525
29.499.612
109,8
22.879.857
23.883.031
104,4
19,7%
20,6%
104,5
17,3%
17,8%
103,0
4,7%
7,2%
153,8
3,3%
6,1%
185,3
2,2%
3,8%
170,4
1,4%
3,3%
244,5
1,6%
0,7%
44,2
1,2%
0,9%
74,4
1,4%
0,5%
38,3
1,1%
0,7%
70,4
Donosnost na poslovna sredstva (ROOA)7
1,3%
0,6%
44,0
1,2%
1,0%
78,9
Donosnost na lastniški kapital (ROE)8
4,9%
2,2%
46,0
4,3%
3,5%
82,4
Donosnost na investiran kapital (ROIC)9
2,8%
4,8%
169,9
2,1%
5,6%
270,7
Nominalna vrednost delnice
/
/
/
4,17
4,17
100,0
Knjigovodska vrednost delnice
/
/
/
20,46
21,50
105,1
Poslovni izid pred obdavčitvijo na delnico10
/
/
/
1,13
1,15
101,8
Čisti poslovni izid na delnico
/
/
/
0,91
0,78
85,7
/
/
/
1,83
1,78
97,3
3.928.415
1.589.232
40,5
3.600.364
1.583.516
44,0
8
6
75,0
/
/
/
5.795
2.417
239,8
4.784
1.801
37,6
Količina odpadne vode (v m )
36.701
42.866
85,6
23.475
26.160
111,4
Izdatki za varstvo okolja
75.874
85.693
88,5
71.350
81.043
113,6
295
272
92,2
277
255
92,1
Neto finančni dolg (NFD)3
Investiran kapital (IC)4
FINANČNI KAZALNIKI
Stopnja DV v čistih prihodkih od prodaje
Stopnja EBITDA v čistih prihodkih od
prodaje
Stopnja EBIT v čistih prihodkih od prodaje
Donosnost prodaje (ROS)
5
Donosnost na celotna sredstva (ROA)6
DELNICA
11
Denarni poslovni izid na delnico12
NALOŽBENE AKTIVNOSTI
Naložbe v osnovna sredstva
ŠTEVILO DRUŽB V SKUPINI
Število družb v skupini na dan 31.12.
OKOLJSKI PODATKI
Količina odpadkov (v t)
3
DRUŽBENI PODATKI
Število zaposlenih na dan 31.12.
Povprečno število zaposlenih
Povprečen strošek izobraževanja na zaposlenega
Povprečno število ur izobraževanja na
zaposlenega
Dodana vrednost na zaposlenega
Delež zaposlenih na preventivnih zdravstvenih pregledih
Izgubljene ure zaradi poškodb pri delu z
bolniško odsotnostjo do 30 dni na 100.000
opravljenih ur
Vrednost medijskih objav
304
278
91,4
286
261
91,3
75,0
43,3
57,7
77,8
42,1
54,1
8,5
4,4
51,2
8,1
4,3
53,0
22.481
28.184
125,4
21.460
27.953
130,3
29,5%
47,9%
162,4
29,3%
48,6%
165,9
329,5
398,6
121,0
349,9
426,5
121,9
2.432
17.610
724,1
2.432
17.610
724,1
EBITDA = dobiček + amortizacija + obresti
3
NFD = finančne obveznosti - finačne naložbe
4
investiran kapital (IC) = kapital + finančne obveznosti
5
donosnost prodaje (ROS) = stopnja čistega dobička v čistih prihodkih od prodaje
6
donosnost na celotna sredstva (ROA) = čisti dobiček/povprečna sredstva
7
donosnost na poslovna sredstva (ROOA) = čisti dobiček/povprečna poslovna sredstva
8
donosnost na lastniški kapital (ROE) = dobiček/povprečen lastniški kapital
9
donosnost na investiran kapital (ROIC) = EBIT/povprečen investiran kapital
10
poslovni izid na delnico pred obdavčitvijo = poslovni izid družbe SGP Tehnik d. d. / število navadnih delnic brez lastnih delnic
11
čisti poslovni izid na delnico = čisti poslovni izid družbe SGP Tehnik d. d. / število navadnih delnic brez lastnih delnic
12
denarni poslovni izid na delnico = (čisti poslovni izid + strošek amortizacije družbe SGP Tehnik d. d.) / število navadnih
2
imenskih delnic brez lastnih delnic 14
Cilj skupine Tehnik je vsekakor obdržati položaj enega
zorni svet družbe SGP Tehnik d.d.), pesimistični in
največjih gradbenih izvajalcev na Gorenjskem (83,8% vre-
optimistični. Realna različica plana poslovanja je pri-
dnosti vseh sklenjenih investitorskih pogodb v letu 2009),
pravljena dokaj optimistično kljub izrazito neugodnim
še posebno na področju Škofje Loke in območju Poljanske
razmeram na trgu in težavnosti pridobivanja novih po-
in Selške doline. S prodorom na področje obale in v širše
slov in dostopanja do novih virov financiranja, in sicer
območje Ljubljane pa želimo postati v skupini Tehnik na
z vidika motivacije vseh zaposlenih v skupini Tehnik
segmentu visokih gradenj enakovreden partner največjim
in temelji na oceni poslovanja leta 2009. Pri pripravi
gradbenim podjetjem v Sloveniji.
realne različice plana smo upoštevali nove projekte
Pričakovanja in načrti poslovanja Skupine Tehnik in družbe SGP Tehnik d.d.
v letu 2010
Tehnik oblikovali in sprejeli v drugem obdobju finanč-
gradnje za trg in nabor ukrepov, ki smo jih v skupini
ne in gospodarske krize:
• zagotovitev prenosa obsega izvajanja del v leto 2010
iz gradbenih pogodb, podpisanih v letu 2009, v višini
Plan poslovanja skupine Tehnik in družbe SGP Teh-
6,5 mio evrov, kar je na nivoju leta 2007,
nik d.d. za poslovno leto 2010 je glede na trenutne fi-
• zagotovitev projektov javno zasebnega partnerstva
nančne in gospodarske razmere v svetu in v Sloveniji,
(JZP) in projektov gradnje za trg v okviru odvisnih
ki jih zaznamuje predvsem visoka stopnja negotovost,
družb v skupni vrednosti 22,7 mio evrov,
pripravljen v treh različicah: realni (ki jo je potrdil nadGraf: Poslovni prihodki in poslovni prihodki na zaposlenega skupine Tehnik in družbe SGP Tehnik d.d. v obdobju
2005 - 2009
Graf: Poslovni izid iz poslovanja, poslovni izid pred davki in čisti poslovni izid skupine Tehnik v obdobju 2005 - 2009
Aktualno
Graf: Struktura sklenjenih pogodb z investitorji skupine Tehnik glede na lokacijo izvajanja gradbenega projekta
v obdobju 2008 - 2009
• nadaljnja usmerjenost skupine predvsem na »državne investicije« (t.j. investicije, vezane na državo in
njene institucije, in evropska sredstva),
• priprava plana poslovanja za leto 2010 z realnim upoštevanjem novih projektov gradnje za trg in odločanje o
njihovi izvedbi glede na trenutno stanje in napovedi,
• poostren nadzor, obvladovanje in zniževanje stroškov
na vseh ravneh poslovanja,
• celovita prenova sistema poročanja v skupini Tehnik,
na katerem bo temeljil tudi prenovljeni sistem planiranja,
• povečanje vloge odbora za upravljanje s tveganji s poudarkom na pravočasnem prepoznavanju in obvladova-
trimesečne revizije, usklajevanj in prilagoditev.
Ocenjujemo, da so izzivi skupine Tehnik v letu 2010 zaradi nadalje zaostrenih finančnih in gospodarskih razmer
predvsem naslednji:
• okrepitev položaja na Gorenjskem,
• vzdrževanje tekoče likvidnosti vseh družb skupine Tehnik in plačevanje nespornih zapadlih obveznosti na valuto,
• vzpostavitev nove poenotene organizacijske sheme
družbe SGP Tehnik d.d. (definirana mesta odgovornosti),
• povečanja učinkovitosti dela in stalna odzivnost na
zaostrene finančne in gospodarske razmere,
nje vpliva številnih tveganj in nevarnosti na poslovanje
pri tem pa ostajajo taktični cilji nespremenjeni:
družb skupine Tehnik,
• zniževanje stroškov z optimizacijo vseh poslovnih
• skrbnejše preverjanje bonitet poslovnih partnerjev in
procesov in njihovim stalnim in učinkovitim nadzorom,
posledično njihovo selekcioniranje,
• razvijanje stimulativne kulture skozi vzpostavitvijo
• dosledno vodenje projektnega denarnega toka, ki slo-
ciljnega izobraževanja vsakega posameznika in sistem
ni na usklajenosti prilivov od investitorjev z odlivi do po-
organiziranega notranjega komuniciranja (implementi-
dizvajalcev na istem projektu ob upoštevanju klavzule v
ranje novih postopkov in načinov dela z jasnimi opredeli-
podizvajalskih pogodbah »plačilo v petih dneh po plačilu
tvami odgovornosti),
s strani investitorja«,
• doseganje zastavljenih finančnih ciljev skozi za sku-
• dnevno spremljanje likvidnosti in povečan nadzor
pino najoptimalnejše računovodske politike.
nad terjatvami, povečan obseg dela na izterjavah (telefonsko, pisni opomini, izvršbe),
• sprejemanje alternativnih oblik plači (medsebojni, verižni poboti),
• sprejetje ukrepov za zagotavljanje dolgoročne plačilne sposobnosti vseh družb skupine Tehnik,
• korenita kadrovska reorganizacija skupine Tehnik in
družbe SGP Tehnik d.d. (spreminjanje izobrazbene in starostne strukture zaposlenih ob postopnem zmanjševanju
števila zaposlenih z naravno fluktuacijo - upokojitvami),
• postopna opustitev dejavnosti, ki ne prinašajo zahtevane dodane vrednosti in niso za preživetje sposobne
pridobiti dovolj posla na trgu.
Glavni cilji poslovanja skupine Tehnik po realni različici
plana za poslovno leto 2010 so predvsem:
• 30,30 mio evrov čistih prihodkov od prodaje, večinoma
na domačem trgu, kar je za 18,5% manj kot v letu 2009,
pri čemer bo največji del prihodkov ustvarjen iz naslova
izdanih situaciji za gradbena in ostala dela investitorjem.
• 42,30 mio evrov kosmatega poslovnega izida, kar je za
3,5% več kot v letu 2009.
• 2,55 mio evrov EBITDA, kar je za 4,9% manj kot v
letu 2009.
• 0,68 mio evrov čistega poslovnega izida, kar je za 2,8krat več kot v letu 2009.
• 165 evrov na zaposlenega, namenjenih za izobraževa-
Glede na nadaljnje negotove finančne in gospodarske
nje in usposabljanje, kar je za 3,8-krat več kot v letu 2009.
razmere bo realna različica plana skupine Tehnik in
• 232 zaposlenih konec leta 2010, od tega 94,0% v
družbe SGP Tehnik d.d. v letu 2010 po potrebi predmet
družbi SGP Tehnik d.d..
16
Zakaj v skupini Tehnik
potrebujemo interne pravilnike
Avtorica: Mateja Košir
Standard
ne
predpisuje oblike dokumentov.
V skupini Tehnik smo se odločili, da je struktura organizacijske
dokumentacije po posameznih nivojih določena, zato pri
izdelavi organizacijske dokumentacije uporabljamo predloge, v
katerih je struktura dokumenta
v naprej določena in s tem poenotena za vse
dokumente.
Poslovanje vsake družbe je poveza-
opise procesov, predvsem pa kaže sliko sistema vode-
no z zakonodajo, ki ureja posame-
nja kakovosti.
zna področja delovanja z veljavnimi
zakonskimi in podzakonskimi akti.
Zakone in pravilnike, ki jih sprejema država oz. posamezna ministrstva, predstavljajo obveze, ki jih
moramo pri svojem delovanju upoštevati. Prav tako pa je potrebno v
okviru družbe postaviti določena
pravila, s katerimi dosežemo boljšo
organiziranost in posledično boljše
poslovanje. V družbah skupine Tehnik želimo vse delovne procese čim
bolje obvladovati, zato težimo k čim
večji transparentnosti posameznih
aktivnosti. V skupini Tehnik smo v
• 2. nivo - poslovnik procesa (PP), organizacijski predpis (OP): Poslovniki procesov so krovni dokumenti, ki
urejajo planiranje, izvajanje, kontrolo in ukrepanje pri
vsakem posameznem procesu. Pri svojem delu jih uporabljajo vsi, ki so vključeni v posamezni proces. Organizacijski predpisi oz. pravilniki so dokumenti, ki urejajo
posamezna področja dela, tičejo pa se širšega kroga
zaposlenih.
• 3. nivo – navodila za delo (ND): Opisujejo izvajanje
posameznega koraka v procesu, kar pomeni, da podrobneje opišejo posamezno aktivnost in njeno izvedbo. Dostopni morajo biti na delovnem mestu, kjer se
navodila uporabljajo.
• 4. nivo – zapisi: Lahko so strukturirani kot npr.
zadnjih letih sprejeli in prenovili kar
obrazci, tabele, kriteriji (OBR, TAB, KRT) ali nestruktu-
nekaj internih pravilnikov, ki so uvr-
rirani kot npr. zapisniki, poročila idr. Zapisi nastajajo
ščeni v sistem organizacijske doku-
na vseh ravneh izvajanja aktivnosti oz. povsod, kjer je
mentacije notranjega izvora.
potrebno rezultate aktivnosti in izmerjene vrednosti
zapisati.
Standard SIST EN ISO 9001, ki ga
uporabljamo v družbi SGP Tehnik
Standard ne predpisuje oblike dokumentov. V skupi-
d.d. od leta 2005, postavlja določene
ni Tehnik smo se odločili, da je struktura organizacij-
zahteve glede dokumentacije. Doku-
ske dokumentacije po posameznih nivojih določena,
mentacija sistema vodenja kakovosti mora vključevati
zato pri izdelavi organizacijske dokumentacije upo-
dokumentirane izjave o politiki kakovosti in ciljih ka-
rabljamo predloge, v katerih je struktura dokumenta
kovosti, poslovnik kakovosti, dokumentirane postop-
v naprej določena in s tem poenotena za vse doku-
ke in zapise, ki jih zahteva standard, in dokumente,
mente.
vključno z zapisi, ki jih je družba določila kot potrebne,
da bi zagotovila uspešno planiranje, delovanje in ob-
Predlog za izdelavo dokumenta lahko v službo konrto-
vladovanje njenih procesov. Dokumentacija omogoča
ling družbe SGP Tehnik d.d., ki je trenutno skrbnik vse
določanje metod dela. Njena uporaba pripomore k do-
organizacijske dokumentacije družb skupine Tehnik,
seganju skladnosti z zahtevami odjemalcev in izboljša-
poda vsak zaposleni v skupini Tehnik, ko pri svojem
nju kakovosti, zagotavljanju ustreznega usposabljanja,
delu ugotovi potrebo po dokumentu, ki bi pokrival oz.
ponovljivosti in sledljivosti, preskrbi objektivnih doka-
natančno opredeljeval določeno področje dela. Doku-
zov, vrednotenju uspešnosti in trajne ustreznosti siste-
ment uvrstimo v seznam organizacijske dokumentacije
ma vodenja kakovosti. Izdelava dokumentacije naj ne
družbe skupine Tehnik.
bi bila sama sebi namen, temveč aktivnost, ki dodaja
vrednost.
Vsa interna dokumentacija v družbah skupine Tehnik
je plod dela, znanja in sposobnosti zaposlenih. S po-
Interna dokumentacija v skupini Tehnik je sistemska
dokumentacija, saj obsega štiri nivoje:
slovniki, pravilniki, navodili za delo, zapisi in ostalo organizacijsko dokumentacijo dodajamo delčke v mozaik
uspešnega in transparentnega dela ter s tem poveču-
• 1. nivo – poslovnik kakovosti (PK): Je krovni doku-
jemo dodano vrednost skupine Tehnik, kajti »v zanju
ment, ki vsebuje politiko kakovosti, globalne cilje in
je moč«.
Aktualno
Interna presoja v skladu s SIST EN ISO
9001:2000 sistemom vodenja kakovosti
Avtorica: Mateja Košir
V družbi SGP Tehnik d.d. smo v začetku leta 2006 pri-
Notranje oz. interne presoje izvajajo notranji presoje-
dobili certifikat SIST EN ISO 9001:2000. Imamo tudi cer-
valci, ki so za to delo ustrezno usposobljeni. V skupi-
tifikate kontrole proizvodnje po produktnih standardih
ni Tehnik notranje presojevalce usposabljamo s se-
na obratih: betonarna Stari dvor, delavnica betonskih
minarji, ki jih izvajajo usposobljeni predavatelji. Pri
polizdelkov Stari dvor v okviru obvladujoče družbe SGP
planiranju kadrov za izbiro presojevalcev upoštevamo
Tehnik d.d., betonarna Graben in separacija Graben v
izobrazbo, izkušnje, strokovno usposobljenost, spo-
okviru odvisne družbe SGP Gorenjc d.o.o.. Zahteve vseh
sobnost komuniciranja, delovne izkušnje, izkušnje
standardov, tako SIST EN ISO 9001 kot tudi produktnih
pri presojanju, sposobnost razumevanja dejavnosti in
standardov, so v izvajanju internih presoj, s katerimi preverjamo ustreznost delovanja sistema.
Standard SIST EN ISO 9001Sistem vodenja kakovosti
temelji na procesnem pristopu. Zaželen rezultat se doseže uspešneje, kadar se aktivnosti in z njimi povezani
viri vodijo kot proces. Standard postavlja zahtevo, da
mora družba izvajati notranje presoje v planiranih intervalih, da bi ugotovila, ali sistem vodenja kakovosti
ustreza planiranim dogovorom, zahtevam tega mednarodnega standarda in zahtevam za sistem vodenja kakovosti, ki jih postavi družba, in da se ta sistem izvaja
in vzdržuje. Presojo standard definira kot sistematičen,
neodvisen in dokumentiran proces pridobivanja dokazov presoje in njihovega objektivnega vrednotenja, da
bi določili obseg, v katerem so izpolnjeni dogovorjeni
kriteriji presoje.
Cilji sistema presoj so:
• dognati, da je sistem vodenja kakovosti planiran in
dokumentiran,
• dokazati, da se sistem vodenja kakovosti izvaja v celotni družbi,
• oceniti učinkovitost in uspešnost sistema vodenja kakovosti pri doseganju zahtev kakovosti in ciljev vodstva,
• identificirati neskladnosti in šibka področja,
neodvisnost. Presojevalec mora poznati ustrezne standarde za sisteme kakovosti, dokumentacijo in organi-
• zagotoviti, da so identificirani in potencialni proble-
zacijo, obvladovati mora tehnike komuniciranja, imeti
mi odpravljeni.
mora sposobnost hitrega in temeljitega dojemanja in
Presojo kakovosti izvajamo z namenom, da ugotovimo,
kako načrtovane in predpisane dejavnosti izvajajmo v
praksi, nudi podatke o stanju sistema ter o potrebnih
izboljšavah in korektivnih ukrepih.
Presoje glede na to, kaj presojamo, delimo na:
• presoje sistema,
kombiniranja ter se objektivno obnašati in pristopati.
Presojevalec mora znati poslušati, pomembno pa je še,
da nima nobene direktne odgovornosti na presojanem
področju, kar pomeni, da za presojo celotne družbe potrebujemo usposobljene notranje presojevalce z vseh
področji.
Presoja v se prične z uvodnim sestankom, na katerem
• presoje procesa in
se zberejo vsi presojevalci, ki bodo sodelovali pri izved-
• presoje proizvoda.
bi interne presoje. Za termin izvedbe posamezne preso-
18
je se presojevalec dogovori z skrbnikom procesa, ki je
jancev. Pomembno je, da ne sprašuje sugestivno in da
predmet posamezne presoje. Presojevalec pred izvedbo
s svojimi vprašanji ne vpliva na to, kaj bo presojanec
presoje pregleda dokumentacijo, vezano na proces, ki
odgovoril. Neskladja, ki jih presojevalec na presoji za-
ga presoja. Presojevalec med izvedbo presoje sprašuje
zna, zabeleži, presojanec neskladje potrdi in razišče ter
na pogovorni način, vprašanja poveže v splošen pogo-
predlaga korektivni ukrep, s katerim se presojevalec
vor. Vprašanja, ki jih postavlja presojevalec, so jasna,
strinja. Po končani presoji presojevalec pripravi pisno
kratka, nedvoumna in usmerjena v bistvo. Sprašuje na
poročilo o opravljeni presoji in poročilo o ugotovljenih
način, kot da o stvari nič ne ve.
neskladjih, za kar uporabi obrazce, ki so uvrščeni v sistem notranje dokumentacije družbe. Presojanec korek-
Obstaja več tehnik spraševanja:
tivni ukrep izvede in o odpravi neskladja obvesti preso-
• Odprta vprašanja »Kaj? Zakaj? Kje? Kdo? Kdaj?
jevalca, ki pregleda uspešnost ukrepa in zaključi zapis.
Kako? Kaj se dokumentira in s čim?« terjajo konkretne
Dobra praksa kaže, da so presoje najuspešnejše, če
odgovore, vendar je potrebno paziti, da ne pride do zava-
udeleženci na presojo gledajo pozitivno. Pomembno je,
janja. Nejasnostim se najlažje izognemo z »pokažite mi!«.
da se neskladji ne obravnava na negativen način, tem-
• Zaprta in direktna vprašanja »zaprta vprašanja odgovori da/ne, direktna vprašanja kakšen, kateri?« so
namenjena iskanju zelo specifičnih informacij in obvladovanju posameznih »tipov« presojancev. Slabosti te
tehnike so, da na prinaša veliko informacij, če jo uporabljamo prepogosto, lahko ustvari vtis navzkrižnega
spraševanja.
več da se poišče pozitivni vidik. Odkrivanje neskladji
namreč predstavlja priložnost za izboljšave s pomočjo
korektivnih ukrepov.
Ko so opravljene vse presoje, vodja presoje na zaključnem sestanku zbere poročila vseh presoj in pripravi
poročilo o presoji, ki se vključi v vodstveni pregled.
• Razjasnjevala vprašanja so namenjena razjasnjeva-
Interna presoja je lahko uspešna in daje želene rezul-
nju, doseganju celotnih informacij in preprečevanju ne-
tate smo ob sodelovanju vseh sodelujočih in ob zaveda-
razumevanja, omogočajo doseči celotno sliko. Ta vpra-
nju, da je presoja priložnost za izboljšave, ki nas vodijo
šanja so npr. »Ali mi pomagate…? Mi lahko pojasnite…?
k zastavljenim ciljem.
Kako bo … vedel, da je …?«. Slabosti te tehnike so, da če
se ta vprašanja uporablja prepogosto, lahko ustvarijo
V skupini Tehnik načrtujemo naslednje izobraževa-
vtis, da presojevalec ni poslušal, terjajo veliko časa.
nje notranjih presojevalcev v jeseni 2010, saj želimo z
usposobljenimi in izkušenimi notranjimi presojevalci
Presojevalec pri izvedbi presoje uporablja in kombini-
izboljšati izvajanje notranjih presoj in preko zaznanih
ra več tehnik spraševanja ali pa uporabi le eno izmed
neskladji, korektivnih in preventivnih ukrepov stalno
njih. Tehniko spraševanja prilagaja lastnostim preso-
izboljševati posamezne procese in aktivnosti.
Aktualno
V družbah skupine Tehnik imamo
vsi zaposleni na voljo topel obrok
Avtorici: Katarina Humar, mag. Katja Seljak Varga
Na delovnem mestu dnevno preživimo vsaj tretjino dne-
uvršča tudi tako imenovana varovalna malica, ki je name-
va, zato je pomembno, da v tem času dobimo potrebno
njena delavcem, ki imajo predpisano posebno dieto.
energijo, kar lahko zagotovimo s hrano, pri čemer pa
je zelo pomembno kaj in kako jemo. Topla prehrana in
Zaposlenim omogočamo tudi menjavo bonov za določe-
čas, ki si ga vzamemo za malico, pomembno vplivata na
ne prehrambene izdelke v primeru, da zaradi različnih
naše počutje in na našo delovno učinkovitost. V skupini
službenih obveznosti in drugih odsotnosti ne porabijo
Tehnik vsem zaposlenim zagotavljamo topli obrok, saj je
vseh bonov za malico. Menjava bonov za izdelke poteka
ključnega pomena, da so zaposleni zdravi, zadovoljni in
vsak zadnji teden v mesecu, zaposleni pa morajo svoje
da se na delovnem mestu dobro počutijo.
naročilo oddati pisno v službo kadrovske zadeve najkasneje do 15. v mesecu na posebnem obrazcu - naro-
Od začetka meseca novembra 2009 v družbah skupine
čilnici.
Tehnik prehrano zagotavljamo vsem zaposlenim s pomočjo družbe Catering M d.o.o. iz Ljubljane, ki se je na novo
V skupini Tehnik si prizadevamo, da bi bili zaposleni za-
preimenovala v Kapucinka d.o.o.. Dobavitelj prehrane
dovoljni s prehrano, ki jo zagotavlja pogodbeni partner.
omogoča, da so prav vsi zaposleni, ne glede na lokacijo
V kolikor imate predlog, kaj bi še lahko uvrstili na jedil-
opravljanja dela, deležni toplega obroka. Na sedežu druž-
nik, da bi bili z malico še bolj zadovoljni, prosimo, da
be SGP Tehnik d.d. in na lokaciji Stari dvor je vsak dan na
le-tega pošljete na naslov SGP Tehnik d.d., služba kadro-
voljo pet različnih malic, in sicer tri tople in dve hladni. Na
vske zadeve, Stara cesta 2, 4220 Škofja Loka s pripisom
gradbiščih imajo zaposleni dnevno možnost izbire med
»Malica« oz. na e-pošto: [email protected]. Prav
dvema različnima toplima malicama. Med toplo malico se
tako bomo veseli tudi vaših konstruktivnih pripomb.
20
Skupina Tehnik zakorakala
v javno zasebno partnerstvo
Avtorja: mag. Katja Seljak Varga, Martin Baumgartner
V zadnjem času je v Sloveniji zaslediti znatno povečanje
sodelovanja med javnim in zasebnim sektorjem zlasti
pri razvoju in upravljanju z okoljsko infrastrukturo, kar
Poslovno stanovanjski objekt z garažno
hišo v Radovljici
je na eni strani nedvoumno posledica večjih naporov za
Občina Radovljica je dne 26.03.2008 objavila javno na-
izboljšanje kakovosti in učinkovitosti javnih storitev, na
ročilo na portalu za sklenitev JZP za projekt izgradnje
drugi strani pa posledica nezadostnih finančnih resur-
poslovno stanovanjskega objekta z garažno hišo v Rado-
sov javnega sektorja, namenjenih za pokrivanje investi-
vljici. Družba SGP Tehnik d.d. je bila po postopku kon-
cijskih potreb.
kurenčnega dialoga izbrana za zasebnega partnerja z
sklepom župana dne 03.10.2008.
Zakon o javno zasebnem partnerstvu je stopil v veljavo leta 2007 in gre tako za razmeroma nov ekonomski
Vse od aprila 2008 pa do začetka oktobra 2009 so pote-
in pravni institut. Zakon določa sistem in mehanizme
kali številni sestanki, na katerih smo se strokovnjaki iz
sodelovanja države ali občin z zasebnim partnerjem pri
občine in družbe SGP Tehnik d.d. pogovarjali o najbolj
skupnem vlaganju v projekte, ki so v javnem interesu.
optimalnih rešitvah glede sklenitve JZP. Dejstvo je, da je
Ključni namen zakona je tako omogočiti in pospešiti
bilo v Sloveniji sklenjenih že kar nekaj JZP, vendar zara-
zasebna vlaganja v izgradnjo, vzdrževanje oz. upravlja-
di togosti sistema niso mogla zaživeti v praksi. V družbi
nje objektov in naprav, ki so v javnem interesu. Trajanje
SGP Tehnik d.d. smo se torej že na začetku zavedali, da
razmerja javno zasebnega partnerstva (JZP) se določi na
potrebujemo takšno rešitev, ki bo lahko zaživela v praksi.
način, da je izvajalcu omogočena stabilnost in varnost
naložbe, povrnitev vloženih sredstev in normalni tržni
Dne 05.10.2009 je na Občini Radovljica potekal slavno-
donos, hkrati pa ohrani, prevzema in upravlja večji del
stni podpis Koncesijske pogodbe za gradnjo poslovno
poslovnega tveganja.
stanovanjskega objekta z garažno hišo med občino Radovljica in družbo SGP Tehnik d.d.. Občina Radovljica
Družba SGP Tehnik d.d. trenutno sodeluje kar na pe-
bo na podlagi JZP v zameno za svoje nepremičnine, ki
tih projektih JZP z javnima partnerjema, občino Rado-
jih je prodala družbi SGP Tehnik d.d., po izgradnji no-
vljica (poslovno stanovanjski objekt z garažno hišo v
vega objekta, ki je predmet koncesije, postala izključni
Radovljici, poslovni objekt ob športnem parku v Rado-
lastnik določenih posameznih delov, skupaj s pripadajo-
vljici) in mestno občino Kranj (telovadnice v Žabnici,
čim solastninskim delom na skupnih delih in napravah.
Besnici in Goričah). V nadaljevanju podrobneje predstavljamo projekta JZP poslovno stanovanjski objekt
Koncesijsko razmerje med občino Radovljica in družbo
z garažno hišo v Radovljici in telovadnico pri podru-
SGP Tehnik d.d. bo trajalo do končanja gradnje poslov-
žnični osnovni šoli v Žabnici.
no stanovanjskega objekta z garažno hišo, ki mora biti
Aktualno
zaključena v roku 24 mesecev od sklenitve pogodbe o
sijskega JZP za projekt izgradnje telovadnice pri PŠ Žab-
podelitvi lastninske pravice. Območje gradnje predsta-
nica. Družba SGP Tehnik d.d. je bila dne 25.11.2009 po
vlja širše območje starega mestnega jedra Radovljice in
postopku konkurenčnega dialoga izbrana za zasebnega
je varovano na podlagi Odloka o razglasitvi starega me-
partnerja. Dne 21.01.2010 je bila podpisna Koncesijska
stnega jedra Radovljice za kulturni in zgodovinski spo-
pogodba za gradnjo in upravljanje telovadnice pri PS
menik. Na zgornji strani je gradbena parcela omejena
Žabnica, v kateri kot javni partner nastopa mestna ob-
z Gorenjsko cesto, na spodnji pa z potjo za pešce oz. s
čina Kranj, kot zasebni partner pa družba SGP Tehnik
predvideno novo dovozno cesto. Levo in desno od obrav-
d.d.. Koncesijska pogodba je sklenjena za graditev in
navanega območja se nahajajo individualne gradnje in
upravljanje telovadnice pri PŠ Žabnica. Dogovorjeno je,
gostinski objekt. Na zgornji strani daje lokaciji vrednost
da ima družba SGP Tehnik d.d. izključno pravico zgradi-
predvsem navezava na bližnji trg in vstop v staro mestno
ti telovadnico pri PŠ Žabnica in jo upravljati v obdobju
jedro, na spodnji strani pa izjemen razgled na sotočje
15 let od pridobitve pravnomočnega uporabnega dovolje-
reke Save in okoliške hribe, kar želimo pri načrtovanju
nja. Upravljanje pomeni tudi pravico oddaje telovadnice
novogradnje izkoristiti v največji možni meri.
v najem. MOK je pred podpisom koncesijske pogodbe za
telovadnico pridobila pravnomočno gradbeno dovoljenje.
V iskanju optimalne arhitekturne rešitve smo pridobili
tri idejne zasnove. Skupaj z javnim partnerjem smo iz-
Z gradnjo objekta je družba SGP Tehnik d.d. pričela me-
brali idejno zasnovo, ki jo je izdelala družba Arhe d.o.o..
seca aprila 2010. Dela potekajo skladno s terminskim
Nov objekt bo tako obsegal:
planom. Objekt mora biti zgrajen in dan v uporabo do
• štiri podzemne etaže s površino cca 5.500 m2, v ka-
začetka novega šolskega leta.
terih bo približno 150 parkirnih mest (določeno število
dobi občina za javna parkirišča, ostala parkirna mesta
bodo namenjena prodaji na trgu),
• pritličje, dve nadstropji in mansardo s skupno površino cca 2.500 m2, kjer so predvideni poslovni prostori
in stanovanja (v celoti namenjeno prodaji na trgu).
Trenutno so v pripravi projekti PGD. Vložili smo tudi
pobudo za dopolnitev veljavnega zazidalnega načrta, s
čimer želimo odpraviti ugotovljene neskladnosti med
tekstualnim in grafičnim delom prostorskega akta, obenem pa bi na podlagi predlaganih sprememb lahko bolje
izkoristili prostorske danosti zemljišča in pridobili dodatne stanovanjske površine.
Telovadnica pri podružnični osnovni
šoli v Žabnici
Drugi del koncesijskega razmerja predstavlja upravljanja telovadnice, ki traja 15 let od pridobitve pravnomočnega uporabnega dovoljenja. Družba SGP Tehnik
d.d. bo telovadnico upravljala v skladu z lastno poslovno politiko, pri čemer jo bo oddajala v uporabo podružnični šoli Žabnica vsak delovnik med 8.00 in 13.00
uro v času šolskega pouka, za kar ji bo zaračunavala
mesečno uporabnino. Po 13. uri med delovniki, med vikendi in ves dan v času šolskih počitnic bo družba SGP
Tehnik d.d. telovadnico oddajala tudi drugim zainteresiranim subjektom.
Po enakem vzorcu kot za telovadnico pri PS Žabnica sta
bili sklenjeni še dve koncesijski pogodbi, in sicer Koncesijska pogodba za gradnjo in upravljanje telovadnice pri
OŠ Goriče in Koncesijska pogodba za gradnjo in upravljanje telovadnice pri OŠ Besnica. Obe koncesijski pogodbi sta bili sklenjeni dne 23.06.2010.
Mestna občina Kranj je dne 29.04.2008 na portalu za
javna naročila objavila javno naročilo za sklenitev konce-
Objava prispevka v Gorenjskem glasu, dne 24.6.2010.
22
Sodniško razgledni stolp v Veliki Zaki
na Bledu – zgodba z naslovnice
Avtorja: Primož Malavašič, Sebastijan Smrkolj
Občina Bled se je odločila, da izvede krajinsko – arhitekturno ureditev veslaškega centra v Mali Zaki s postavitvijo ciljne veslaške arene v Veliki Zaki in novega
sodniško razglednega stolpa, ki je zasnovan v skladu z
zahtevami mednarodne veslaške zveze FISA. Stolp stoji
ob vodi, v ciljni črti veslaške proge. Tlorisno je zasnovan
kot ploščad podolgovate oblike v treh nadstropjih in s
prečno ploščadjo – pomolom v pritličnih dimenzijah
7,39 m x 8,3 m.
Stolp je odprt objekt, ki lahko izven tekmovalnega časa
služi kot razgledni stolp z nadzorovanim dostopom, v
času tekmovanj pa ga je mogoče zapreti z montažnimi
elementi in urediti pisarne za organizatorsko osebje.
Stari stolp, postavljen leta 1966
Objekt je obrnjen vzdolž obale in s tem pri pogledu z
vode potopljen v fasado gozda. Zamišljen je kot krajinsko arhitekturna interpretacija drevesa. Objekt je v nezastekljeni različici zračen in prepušča poglede, razen v
drugem nadstropju, kjer je del zasteklitve stalen. Stolp
se v veliki meri zliva z okoljem, saj so zunanje stene prostorov steklene. Nesimetrično postavljeni stebri dajejo
stolpu netipično obliko, kar dodatno pripomore k nevsiljivemu estetsko dovršenemu posegu v okolje.
Njegovo nosilno konstrukcijo predstavljajo trije pari
okroglih stebrov, ki nosijo tri plošče medsebojno zamaknjene v vzdolžni smeri. Te tvorijo skupaj s pomolom tri
etaže stolpa s pohodno streho. Stopnice, ki služijo povezavi posameznih etaž, so zasnovane kot dvoramne in
Rušenje starega stolpa
enoramne in so umeščene v telo stolpa. Podnožje stolpa
predstavljajo betonske stopnice, ki se povezujejo s pomolom na vodi.
Rušenje starega stolpa
Družba SGP Tehnik d.d. je v začetku januarja letošnjega leta pričela v Veliki Zaki z rušenjem 44 let starega
sodniškega stolpa, ki je bil postavljen za potrebe prvega
svetovnega prvenstva v veslanju leta 1966. Stari stolp je
v preteklih letih docela načel zob časa in za prihajajoče
svetovno prvenstvo ni bil več zadovoljiv. Stari stolp se je
pri rušenju dokaj žilavo upiral gradbenim strojem, a na
koncu le klonil in prepustil mesto novemu.
Novi sodniški stolp je zasnoval priznani arhitekt Miha
Kajzelj. Objektu, ki je sestavljen iz zastekljenih konstrukciji brez pravih okvirjev na treh parih nesimetrič-
Jeklena konstrukcija prve etaže
Tehnik gradi
no postavljenih kovinskih stebrov kot trstičevje, je dal
li po delih v celoto. Med gradnjo so bili projekti nekoliko
popolnoma nov pomen.
spremenjeni zaradi želje po večji funkcionalnosti stolpa,
saj le-ta danes služi ne le sodniški funkciji, ampak tudi kot
Zaradi izredne časovne omejenosti in zahtevne konstruk-
razgledna ploščad, čolnarna in kot veslaški muzej.
cije je stolp predstavljal dokaj zapleten projekt in s tem
pravi izziv. Gradnjo stolpa, v katerem je dobrih 40 ton je-
Svoj krst je sodniško razgledni stolp uspešno prestal ko-
kla, je dodatno oteževala prisotnost vode, saj so piloti in
nec meseca maja 2010, ko se je svetovna veslaška elita
sidra zahtevali dela pod vodo. Izdelava konstrukcije je zah-
pomerila na prvi tekmi svetovnega pokala v letu 2010
tevala največ časa, saj so jo varilci na samem mestu vari-
prav na Bledu.
Stolp, postavljen leta 2010
24
Zaključeni projekti gradnje
Avtorja: Primož Malavašič, Sebastijan Smrkolj
Trgovski center Merkur Grenc v Škofji Loki
betonska. Zaradi velike višine obodnih zidov in zgornjih
nosilcev smo morali gradnjo do strehe razdeliti na štiri
Trgovski center Merkur na Grencu, ki ga je zgradila
faze: od parapetnih zidov pritličja, stebrov, nosilcev do
družba SGP Tehnik d. d., je največji objekt v sklopu
zgornjih obodnih vencev pod streho. Za gradnjo smo upo-
novega trgovskega kompleksa, saj obsega 7.240 m2 po-
rabili opažne sisteme Doka in Faresin, visoko podpiranje
vršin, poleg tega še zunanje pokrite in nepokrite skla-
in zaščito pred padci v globino pa smo izvajali s sposoje-
diščne ter parkirne površine. V delu objekta so trije me-
nimi opažnimi stebri kanadskega sistema Nacional. Klju-
detažni prostori, ki so namenjeni upravnim, pomožnim
čavničarska delavnica družbe SGP Tehnik d.d. je izdelala
in skladiščnim prostorom. V kleti je bazen za požarno
osrednji predalčni nosilec za streho dolžine cca 42 m, ki
vodo s sprinkler strojnico. Zaradi neenakomerne geo-
smo ga montirali s pomočjo žerjava in dveh avtodvigal.
loške sestave zemljine na območju gradnje smo morali
pred pričetkom gradnje vgraditi okrog 300 pilotov, pre-
Žičnica v nordijskem centru Planica
mera 60 in 80 cm. Sam objekt je montažna armiranobetonska konstrukcija, vrtni del ponudbe pa iz jeklene
V sklopu modernizacije nordijskega centra Planica je
konstrukcije, ki jo je izdelala in montirala ključavničar-
družba SGP Tehnik d.d. konec septembra 2009 pričela
ska delavnica družbe SGP Tehnik d.d..
z izgradnjo nove dvosedežne žičniške naprave z dvema
Večnamenska dvorana v Žirovnici
oz. večjih skakalnic in skakalne mize, in zgornjo po-
vmesnima postajama, ki omogočata dostop do manjših
stajo, ki je namenjena dostopu do objekta na zaletišču
Lansko poletje je družba SGP Tehnik d. d. pričela z ruši-
velike skakalnice. Dela so se pričela s čiščenjem trase
tvenimi deli stare telovadnice pri osnovni šoli Žirovnica,
in odstranitvijo obstoječe žičnice. Za dostop na traso
na njenem mestu pa začela z izgradnjo nove večnamen-
in transport materiala smo postavili tovorno žičnico, v
ske športne dvorane za potrebe šole, krajanov in športnih
zgornjem delu pa zgradili dostopne gozdne poti. Zaradi
društev iz okolice. Celotna zasnova dvorane je armirano-
strmega terena smo morali najeti specialne stroje za
Trgovski center Merkur Grenc v Škofji Loki
Žičnica v nordijskem centru Planica
Tehnik gradi
Večnamenska dvorana v Žirovnici
zemeljska dela, t.i. pajke. Traso skakalnice in dostopne
slovno stanovanjskega objekta Dvor Moste, namenjene-
poti smo erozijsko utrdili, celotno okolico pa krajinsko
ga prodaji na trgu. Sam objekt se razteza na površini 18
sanirali. Svoj krst je žičnica, ki bo v zimskem času na-
x 32 m, medtem,ko je klet v dveh etežah še veliko večja
menjena predvsem prevozu skakalcev in sankačev, po-
(30 x 64 m). Glede na to, da se objekt nahaja v nepo-
leti pa tudi turistov, uspešno prestala 18. marca 2010
sredni bližini centra Ljubljane in ker v okolici ni dovolj
kot uvod v letošnje svetovno prvenstvo poletov v Planici.
površin za zunanje parkirišče, če pa so, so predraga za
parkiranje, je bila edina prava in logična rešitev velika
Poslovno stanovanjski
Moste v Ljubljani
objekt
Dvor
garaža. Pritličje bo namenjeno poslovnim dejavnostim, v
štirih nadstropjih in na mansardi pa bodo nadstandardna, luksuzna stanovanja, kar je zaradi bližine centra
V ljubljanskih Mostah je družba SGP Tehnik d.d. v okvi-
Ljubljane, Kliničnega centra, tržnice in občine Moste
ru odvisne družbe MBD d.o.o. zaključila z izgradnjo po-
tudi tržno zanimivo.
Poslovno stanovanjski objekt Dvor Moste v Ljubljani
26
Aktualni projekti gradnje
Avtor: Primož Malavašič
Waldorfska šola v Ljubljani
Na Streliški ulici v Ljubljani družba SGP Tehnik d. d.
ob Waldorfski šoli gradi novo telovadnico, ki je zasnovana kot kletni objekt na obstoječem dvorišču šole.
Pred izvedbo izkopa globine 9 m smo morali najprej
izvesti zahtevno zaščito gradbene jame s piloti, zaščito
obstoječe armiranobetonske stene s sidranjem v hribino in izvajati vzporedno z izkopom kampadno podbetoniranje temeljev obstoječega objekta šole. Plošča
nad telovadnico je tako postavljena na nivo terena. Nad
telovadnico bodo učilnice v paviljonski zasnovi in povezovalni hodnik do obstoječega objekta. V celoti bomo
izvedli tudi novo zunanjo ureditev. Šola bo s to investicijo pridobila nujno potrebne prostore za telovadbo
Waldorfska šola v Ljubljani
učencev in dijakov in manjkajoče učilnice.
Tehnična stavba Color v Medvodah
Zaradi sprememb in številnih racionalizacij projektne
dokumentacije in gradbenega dovoljenja je družba SGP
Tehnik d.d. pričela z gradnjo objekta, ki je lociran na zahodnem delu tovarniškega kompleksa, šele jeseni 2009.
V novem objektu bodo našli mesto laboratoriji, razvojni
oddelki, tehnološki oddelki, skladišča in drugi prostori,
namenjeni razvoju novih proizvodov družb skupine Helios. Objekt je v celoti armiranobetonski, vmesne plošče
so sistema PVP. Okrog objekta bomo na novo uredili zunanjo okolico in izvedli nove komunalne priključke.
Skladiščno poslovni
v Medvodah
objekt
Lescom
Tehnična stavba Color v Medvodah
Za investitorja Lescom d.o.o. iz Medvod družba SGP Tehnik d.d. gradi nov skladiščno poslovni objekt v Preski pri
Medvodah, tlorisne površine 1.514 m2. Objekt je večinoma pritličen, zgolj na jugovzhodni strani objekta pritličje pokriva nadstropje, kjer so predvideni pisarniški in
sanitarni prostori. Sam objekt je montažna armiranobetonska konstrukcija, s simetrično dvokapnico.
Stanovanjska hiša v Retnjah pri Tržiču
V Retnjah pri Tržiču je družba SGP Tehnik d.d. jeseni
2009 pričela z gradnjo individualne stanovanjske hiše,
ki je zasnovana kot armiranobetonska konstrukcija
nosilnih sten in se konča s kolenčnim zidom, na kate-
Skladiščno poslovni objekt Lescom v Medvodah
Tehnik gradi
rega je položena strešna konstrukcija. Zaradi bližine
vode smo kletne prostore, ki bodo namenjeni predvsem
shranjevanju in drugim pomožnim dejavnostim, gradili
v vodotesni izvedbi. V pritličju, ki se bo s panoramskimi
okni odpiralo na dvorišče in teraso, bodo bivalni prostori, v mansardi pa spalnice, sanitarije, savna, studio in
pomožni prostori.
Prekritje strehe Starološkega gradu
v Škofji Loki
Na Starološkem gradu v Škofji Loki smo v poznem jesenskem času pričeli z deli na zamenjavi strešne kritine.
Stanovanjska hiša v Retnjah pri Tržiču
Celotno ostrešje, ki je tlorisne površine cca 1.350 m2,
prekriva kritina opečni bobrovec, ki pa je bila dotrajana
do te mere, da jo je bilo potrebno zamenjati v celoti. Poleg
kritine smo pregledali tudi ostale elemente ostrešja in
zamenjali nekaj dotrajanih špirovcev, letev in kleparske
obloge. Za varno delo na višini smo okrog gradu postavili cevni fasadni oder.
Deponija lesenih
v Žirovskem vrhu
odpadkov
Todraž
Družba SGP Tehnik d.d. za investitorja Bioenergetika
Todraž d.o.o. gradi deponijo lesnih odpadkov in sekanPrekritje strehe Starološkega gradu v Škofji Loki
cev ter temeljni rezervoar toplote in dnevnega zalogovnika na objektu kotlovnice Todraž v industrijski coni
Rudnika Žirovski vrh. Poleg nove deponije lesenih odpadkov in sekancev ter temeljnega rezervoarja toplote
in dnevnega zalogovnika na objektu kotlovnice bomo
izvedli tudi zunanjo ureditev. Novi objekt bo dimenzij
28,3 m x 32,6 m in višine 9,6 m nad koto pritličja, ki je
locirano na nivoju obstoječega terena. Pritličje obsega
deponijo lesnih sekancev, prehod in deponijo kosovnih
odpadkov. Na jugozahodni strani objekta za deponijo in
delno v notranjosti objekta je predvidena ureditev asfaltne površine, namenjene dostopu in dovozu do objekta
in v objekt.
Deponija lesenih odpadkov Todraž v Žirovskem vrhu
Kegljišče Tivoli v Ljubljani
Objekt, pravokotne oblike s tlorisno površino 950 m2,
kjer družba SGP Tehnik d.d. v kleti preureja obstoječe
kegljišče, je lociran na zahodnem delu Športnega parka Kodeljevo v Ljubljani. V preteklosti so v kleti objekta
spreminjali program od kegljišča do plesne dvorane, ki
je bila povezana z gostilno. Nosilna konstrukcija objekta
je armiranobetonska montažna konstrukcija, temelji pa
so točkovno povezani z armiranobetonskimi vezmi. Stebri so H oblike, višine 48 cm. Pritlični del oz. delna klet
je namenjena gostinskemu lokalu, ostali kletni del pa je
bivše kegljišče. V visokem pritličju se nahajajo prostori
za namizni tenis in garderobe s sanitarijami. Prostor bivšega kegljišča bomo preuredil v večnamenske prostore
za športne aktivnosti, predvidoma za športe borilnih ve-
Kegljišče Tivoli v Ljubljani
ščin in dvigovanja uteži.
28
Telovadnica v okviru vojašnice v Kranju
Pred vhodom v objekt je večji nadstrešek, ki ga podpira 8
lesenih stebrov. Vhod v vrtec bo skozi nov prizidek z južne
Za investitorja Ministrstvo za obrambo Republike Slo-
strani. Pred vodom bo ravna streha, podaljšana v nadstre-
venije družba SGP Tehnik d.d. izvaja novogradnjo telo-
šek. Zunanje stene novega prizidka bodo iz modularnih
vadnice v Kranju, tlorisne dimenzije 33,02 m x 33,02
opečnih blokov širine 24 cm, ojačane z armirobetonskimi
m, ki bo na voljo uslužbencem in osebju vojašnice, kot
vezmi, nad njimi pa bo armirobetonska plošča debeline
tudi zunanjim obiskovalcem. Znotraj telovadnice v kle-
12 cm. Stranski vhod za dostavo v obstoječo kuhinjo bo
tni etaži bomo zgradili tudi strelišče za video in klasično
ohranjen in izkoriščen kot izhod na prosto iz igralnice za
streljanje. Na mestu bodočega dostopa in parkirišča za
otroke drugega starostnega obdobja.
osebna vozila pred vhodom v območje vojašnice danes
stojita dve rampi za servisiranje vozil in dva manjša pomožna objekta. Vse štiri objekte bomo v celoti porušili,
da bomo lahko izvedli dostop do parkirišča, prav tako
bomo odstranili celotno dostopno ploščad, kjer bo kasneje novo parkirišče. Nosilna konstrukcija objekta bo
v glavnem AB montažna konstrukcija, sestavljena iz AB
stebrov, strešnih dvokapnih nosilcev in PVP plošč. Ostala nosilna konstrukcija objekta bo izvedena v obliki klasičnih sten iz AB in opečnega modularca.
Trgovski objekt Lidl v Škofji Loki
Telovadnica v okviru vojašnice v Kranju
Družba SGP Tehnik d.d. za investitorja Lidl na prostoru
poleg zgrajenega trgovskega centra Merkur na Grencu
v Škofji Loki gradi trgovski objekt. Vsebinsko je objekt
razdeljen na dva sklopa: osnovni del predstavlja prodajni prostor, drugi del pa so pomožni prostori (garderobe,
pisarne in skladišče). Tlorisna velikost stavbe na stiku
z zemljiščem je 51,8 m x 31,31 m in 4,36 m x 2,87 m.
Objekt bo večinoma zgrajen kot jeklena konstrukcija.
Zunanje vzdolžne osi strešne konstrukcije bodo slonele
na stebrih, notranja os pa bo podprta z vzdolžno armi-
Trgovski objekt Lidl v Škofji Loki
ranobetonsko steno. Temelji bodo armiranobetonski,
ostale stene pa bodo večinoma predelne iz suhomontažnega sistema. Zemljišče okrog objekta bomo uredili v
parkirišča, dostopne poti in dovoz do objekta. Na jugozahodni strani bomo uredili rampo za potrebe dostave.
Manipulativne površine, dovozne površine in parkirišča
bodo asfaltni, obrobljeni s cestnimi robniki, ostale površine pa bomo ozelenili.
Prenova vrtca v Dolenji Dobravi
Objekt stoji ob regionalni cesti na obrobju naselja Dole-
Prenova vrtca v Dolenji Dobravi
nja Dobrava. K osnovnemu objektu, ki je po namembnosti stanovanjska hiša, je bil kasneje na južni in vzhodni
strani zgrajen večji prizidek. Pritličje prizidka je namenjeno gostinskemu lokalu in diskoteki, v spodnji etaži
pa so pomožni prostori, del prostorov v kleti je odprtih.
Investitor občina Gorenja vas želi temu delu spremeniti
namembnost, in sicer preurediti objekt v vrtec s štirimi
oddelki. Vhoda v objekta sta dva, in sicer ločen vhod v stanovanjsko hišo, in južno od njega vhod v gostinski lokal.
V vrtec bo spremenjen celoten gostinski lokal z diskoteko,
dodatno pa bo prizidan vetrolov pred vhodom in terasa
na vzhodni strani objeta. Tlorisne dimenzije obravnavanega dela objekta so 12,7 m x 16,5 m in 11,0 m x 14,4 m.
Rekonstrukcija zdravstvenega doma v Škofji Loki
Tehnik gradi
Rekonstrukcija
v Škofji Loki
zdravstvenega
doma
Zdravstveni dom Škofja Loka je glavni javni zdravstveni
zavod za celotno območje Škofje Loke in njene okolice.
Njegova prvotna podoba se je skozi leta s prezidavami
in prenovami že večkrat spremenila. Za družbo SGP
Tehnik d.d. predstavlja predmet obnove rekonstrukcijo, spremembo obstoječega neizkoriščenega podstrešja
severozahodnega trakta objekta, rušitev dela nosilne
stene v pritličju jugozahodnega trakta in premostitev
Ureditev asfaltnega platoja na Trati v Škofji Loki
razpona z novim AB nosilcem. Novo pridobljeni prostori
bodo namenjeni ambulantni medicini dela.
Ureditev asfaltnega platoja na Trati
v Škofji Loki
Družba SGP Tehnik d.d. za investitorja Knauf Insulation
d.o.o. ureja in širi asfaltni plato na površini 1,075 ha. Območje za asfaltni plato smo pripravili z urejanjem meteornega
odvodnjavanja in razsvetljavo. Ob meji parcel bo postavljena tudi ograja tovarniškega kompleksa. Predvideno odprto
Hotel Jožef v Idriji
skladišče bomo na vzhodni in severni strani ogradili.
Hotel Jožef v Idriji
Družba SGP Tehnik d.d. gradi v Idriji za naročnika Kolektor Koling d.o.o. hotel Jožef, ki naj bi konec letošnjega
leta sprejel prve goste. V hotelu, ki se bo razprostiral na
cca 1.300 m2 površin, bo 11 sob in apartma, restavracija, pokrita terasa in prostor za degustacijo vin. Objekt bo
prilagojen potrebam invalidov. Objekt bo štirietažen in
sicer klet, pritličje, prvo in drugo nadstropje. Konstrukcijska zasnova objekta je klasična armiranobetonska.
Telovadnica pri podružnični šoli v Žabnici
Notranje stene bodo obložene z oblogami, stropi pa bodo
spuščeni. Fasada objekta bo delno obložena z jeklenimi
predoksidiranimi paneli, delno pa bo polstrukuirana
steklena fasada. Streha objekta bo ravna in zazelenjena.
Vsa okna v hotelskih sobah bodo okrogla.
Telovadnica pri podružnični šoli v Žabnici
Družba SGP Tehnik d.d. v okviru javno zasebnega partnerstva z MO Kranj gradi v Žabnici pri podružnični
šoli telovadnico z večnamensko dvorano, ki bo izpolnila
potrebe po prostoru za izvajanje športne vzgoje in prireditev v sklopu osnovne šole. Prizidek, ki ga gradimo
Apartmajsko naselje v Mojstrani
Apartmajsko naselje v Mojstrani
na jugovzhodni strani obstoječe šole, bo povezan s šolo
preko vhodne avle, ki bo namenjena tako dostopu do ob-
Družba SGP Tehnik d.d. v okviru lastne gradnje za trg v
stoječih šolskih prostorov kot tudi do novih prostorov v
Mojstrani gradi apartmajsko naselje s 15 apartmajski-
prizidku. Telovadnica je zasnovana kot športni objekt s
mi enotami. Arhitektura zazidave predvideva zazidavo,
spremljevalnimi prostori in obsega pritličje in nadstro-
ki se bo harmonično vključevala v občutljiv prostor kot
pje. Objekt je pravokotne oblike dimenzij 18,6 m x 17,6
njen logičen sestavni del. Posamezen objekt bo masivna
m, povezovalna vhodna avla pa dimenzij 5,5 m x 7,0 m.
zgradba, sestavljena in nosilnega in predelnega zidov-
Osnovna konstrukcijska zasnova objekta je montažni
ja. Nosilne stene pritličja, nadstropja in mansarde bodo
objekt, sestavljen iz armiranobetonskega skeleta, ki ga
zidane iz opečnega modularnega bloka, nosilno zidovje
sestavlja 6 AB stebrov in 3 AB strešni dvokapni nosilci.
kleti pa je predvideno v AB izvedbi.
30
Nova betonarna odvisne družbe
SGP Gorenjc d.o.o. v Grabnu
Avtor: Damijan Kramžar
Eden izmed strateških ciljev skupine Tehnik v prihodnjih
ske, krmiljenje je računalniško, komandni pult je vgrajen v
letih je povečati tržni delež pri prodaji sveže betonske me-
komandni kabini ob vznožju silosov za cement. Betonarna
šanice zunanjim kupcem na področju celotne Gorenjske.
ima dva silosa za cement, s kapaciteto 100 ton na en silos
Konkurenčnost na trgu pa lahko dosežemo le s stalnim
in silos za pepel s kapaciteto 190 ton.
izpopolnjevanjem proizvodnega procesa in prenova betonarne je bistveni korak v tej smeri. S temi cilji v mislih je
Nova betonarna bo postavljena na mestu obstoječe in bo
bila ustanovljena delovna skupina, ki je zadolžena za pre-
obravnavana kot nadomestna gradnja. Po opravljenih
gled obstoječega stanja betonarne Graben v Radovljici, pri-
analizah preteklih obdobij in na osnovi planiranih potreb
pravo predloga prenove betonarne in tudi za samo izvedbo
tržne gradnje v prihodnjih letih smo ocenili, da bo naše
s strani uprave in poslovodstva potrjenih predlogov.
potrebe lahko pokrila betonarna s proizvodno kapaciteto
60 m3 vgrajenega betona v eni uri, proizveden beton pa
Obstoječa betonarna je locirana poleg separacije in gra-
bo primeren tako za izdelavo polizdelkov kot za transpor-
moznice Graben v bližini čistilne naprave Radovljica. Na-
tirani beton. Nov računalniški sistem vodenja betonarne
menjena je za potrebe manjših obratov gradbenih polizdel-
bo omogočal krmiljenje proizvodnega procesa, spremljanje
kov in za proizvodnjo transportnega betona, lahko pa bi jo
stanja zalog (ob ustreznih merilnikih) in povezavo na in-
uporabljali tudi kot gradbiščno betonarno. Betonarna je
terno mrežo družbe SGP Tehnik d.d. za izdajo dobavnic in
horizontalnega tipa z betonskimi bunkerji za agregat, ki
računov. Zahteve, ki smo jih postavili ponudnikom nove
omogočajo hrambo 5 različnih frakcij in skupno kapacite-
betonarne, so poleg proizvodne kapacitete zajemale še niz-
to 190 m3. Osnovni modul betonarne tvorita dva dela: pod-
ko energetsko porabo (vezano na zagotavljanje ustreznih
stavek betonarne z dozirno steno in tehtnico za agregat ter
temperatur sveže betonske mešanice), najmanjše možne
dozirno mešalni del. Transport agregata do mešalnika je
vplive na okolico (ustrezno filtracijo) in visoko prilagodlji-
izveden z dvižno posodo z vertikalno progo. Mešalnik, ki
vost (možnost uporabe več silosev, več dodatkov v priho-
je konzolno vgrajen nad konstrukcijo, je planetarni z eno
dnjem obdobju). Ponudnike smo pozvali, da ponudijo tudi
mešalno zvezdo, mirujočo posodo in stranskim izpustom.
opremo za recikliranje neuporabljene betonske mešanice.
Kapaciteta mešalnika znaša 0,50 m3 sveže betonske me-
Večino teh zahtev bo potrebno izpolniti za pridobitev stan-
šanice, teoretična urna kapaciteta 25m3/uro, dejanska pa
darda ISO 14.001 – Sistem ravnanja z okoljem.
15m3/uro. Izpust iz mešalnika je na višini 3,90 m za nemoteno praznjenje v avtomikserje. Tehtnice so elektromehan-
Pridobili smo že kar nekaj ponudb za dobavo nove betonarne. Z nekaj izbranimi ponudniki smo opravili tudi
ogled obstoječega stanja in jih pozvali k racionalizaciji ponudbe na način, da bi ohranili določene elemente obstoječe betonarne (npr. silos za cement, ipd).
V kratkem naj bi bil podan predlog izbora najugodnejšega
ponudnika betonarne z oceno ekonomske upravičenosti
nabave le-te. Z izbranim ponudnikom in projektantsko
organizacijo bomo v naslednji fazi pripravili projektno dokumentacijo za rušitev obstoječih objektov in postavitev
novih. Nova betonarna bo po predvidevanjih postavljena
do konca leta 2010, ko naj bi tudi omogočila proizvodnjo
prvih certificiranih betonov.
Intenzivno se ukvarjamo tudi s pridobitvijo certifikatov
za proizvodnjo več vrst betona, predvsem za betone s posebnimi karakteristikami, ki jih bomo lahko prodajali tudi
zahtevnejšim kupcem, in vzpostavitvi postopkov za vzdrževanje učinkovite notranje kontrole proizvodnega procesa.
Spremembe v zakonodaji
Javna naročila
Avtorica: Mojca Stržinar
Z dnem 11.04.2010 je pričela veljati dopolnitev Zakona o
njenim dejanjem ali z opustitvijo dolžnega nadzorstva.)
javnih naročilih (ZJN-2), in sicer Zakon o spremembah
• neobičajno nizka ponudba (»Neobičajno nizka po-
in dopolnitvah zakona o javnem naročanju – ZJN-2B (UL
nudba« je ponudba, ki s svojo ceno ali načinom izvedbe
RS št.19/10). S spremembami in dopolnitvijo obstoječega
bistveno odstopa od primerljivih tržnih cen oz. uvelja-
zakona o javnem naročanju je želel zakonodajalec doseči
vljene prakse, ponudnik pa je s kalkulacijami, novo teh-
učinkovitejše in transparentnejše javno naročanje, uskla-
nološko rešitvijo in obrazložitvijo ne more pojasniti.)
ditev nacionalne zakonodaje z evropskim pravnim redom
• datum oddaje naročila (»Datum oddaje naročila«
s področja pravnega varstva v postopkih javnega naroča-
je na dan, ko postane odločitev o oddaji javnega naroči-
nja in odpreti trg javnih naročil širšemu krogu potencial-
la pravnomočna. Šteje se, da je odločitev pravnomočna,
nih ponudnikov (kandidatov).
ko se izteče rok za vložitev zahteve za pravno varstvo
Novela zakona tako med drugim jasneje ureja objave obve-
zoper naročnikovo odločitev o oddaji javnega naročila.)
stil o javnih naročilih, neposredna plačila podizvajalcem
Hkrati zakon dopolnjuje naslednji pojem:
s ciljem večje finančne discipline in kazni za neresnične
• ponudnik (»Ponudnik« je gospodarski subjekt, ki je
izjave ponudnikov. V nadaljevanju povzemamo ključne
pravna ali fizična oseba in ponuja izvedbo gradenj, sto-
spremembe in dopolnitve za panogo gradbeništvo, ki se
ritev oz. dobavo blaga in v postopku javnega naročanja
nanašajo na gradnje oz. kot definira zakon v točki 7 dru-
izkaže interes s tem, da naročniku odda ponudbo.)
gega člena:
»Javno naročilo gradenj« je javno naročilo, katerega pred-
in spreminja pojem postopka zbiranja ponudb v:
• postopek oddaje naročila male vrednosti (»Posto-
met je bodisi izvajanje bodisi projektiranje in izvajanje
pek oddaje naročila male vrednosti« je poenostavljen
gradenj, ki so povezane z eno od dejavnosti iz Seznama
postopek javnega naročanja, v katerem naročnik z na-
dejavnosti na področju gradenj, ali gradnja ali izvedba ene
menom pridobitve ponudb na portalu javnih naročil
od dejavnosti na področju gradenj in ki ustreza zahtevam,
objavi obvestilo o naročilu male vrednosti.)
ki jih določi naročnik. »Gradnja« je rezultat dejavnosti, ki
predstavlja gospodarsko in tehnično funkcionalno celoto.
Na področju meril za izbor najugodnejše ponudbe sprememba odpravlja pogoj, da mora cena predstavljati naj-
Zakon na novo definira naslednje pojme:
manj 60%. Sprememba zakona prepušča izbiro meril in
• obdobje mirovanja (»Obdobje mirovanja« je obdo-
določanje razmerja med njimi naročniku.
bje po odločitvi o oddaji javnega naročila, v katerem
naročnik ne sme skleniti pogodbe z izbranim ponudnikom oz. ponudniki, razen če zakon, ki ureja pravno
varstvo v postopkih javnega naročanja, ali ZJN-2B ne
določa drugače. Obdobje mirovanja se izteče z dnem,
ko se ponudniku, ki je zadnji prejel naročnikovo odločitev o oddaji javnega naročila, izteče rok za uveljavitev
pravnega varstva v postopku javnega naročanja.)
• podizvajalec (»Podizvajalec« je gospodarski subjekt, ki je pravna ali fizična oseba in za ponudnika,
s katerim je naročnik po ZJN-2B sklenil pogodbo o izvedbi javnega naročila, dobavlja blago ali izvaja storitev
oziroma gradnjo, ki je neposredno povezana s predmetom javnega naročila.)
Zakon uvaja tudi spremembe v zvezi s preveritvijo ponudbe in s tem povezanim ugotavljanjem sposobnosti ponudnikov za izvedbo naročila. V skladu z zakonom naročnik najprej
oceni ponudbe in jih razvrsti glede na merila, nato pa preverja le najugodnejšo ponudbo. Če najugodnejši ponudnik ne
izpolnjuje pogojev za dodelitev javnega naročila, naročnik
njegovo ponudbo izloči in preveri usposobljenost ponudnika,
ki je oddal naslednjo najugodnejšo ponudbo itd. V primeru,
da ponudnik, ki ni bil izbran, vloži revizijski zahtevek zaradi
odločitve naročnika, mora dokazati samo nepravilnost ponudbe izbranega ponudnika, za razliko od prej, ko je moral
vlagatelj zahtevka dokazati nepravilnost vseh ponudb, ki so
bile po merilih razvrščene pred njegovo ponudbo.
• odgovorna oseba naročnika, ponudnika, podi-
Z zakonom se spreminjajo tudi določbe, ki urejajo prekini-
zvajalca (»Odgovorna oseba naročnika, ponudnika oz.
tev postopka oz. zavrnitev vseh ponudb. Z namenom od-
podizvajalca« je oseba, ki je v skladu z zakonom, ki ure-
prave nejasnosti izraza »prekinitev postopka«, ki v praksi
ja prekrške, odgovorna za prekršek, ki je bil storjen z
povzroča dilemo, ali je možno po prekinitvi postopka le-te-
32
ga nadaljevati, se ta zamenja z izrazom »ustavitev postop-
dnevni rok od dneva prejema odločitve o oddaji naročila,
ka«. Poleg obeh navedenih institutov, »ustavitev postopka«
če seveda kljub temu, da ni prejel odgovora naročnika, ni
in »zavrnitev vseh ponudb«, ki sta v tem zakonu podrobne-
vložil revizijskega zahtevka.
je urejena, se uvaja tudi institut »odstopa
Na področju
meril za izbor
najugodnejše ponudbe
sprememba
odpravlja pogoj, da mora
cena predstavljati najmanj
60%.
Sprememba zakona prepušča
izbiro meril in
določanje razmerja med njimi naročniku.
od pogodbe«, ki naročniku omogoča, da po
Zakon na novo uvaja tudi dopolnitev, in sicer zahtevo po
oddaji javnega naročila odstopi od podpi-
neposrednih plačilih podizvajalcem, ki jo je zakonodajalec
sa pogodbe in s tem od dobave predmeta
vključil z željo po ureditvi finančne discipline v postopkih
javnega naročila. V tem primeru je na-
javnih naročil, kjer ponudnik nastopa s podizvajalci. Po-
ročnik odgovoren za navadno škodo, ki je
nudnik mora že v svoji ponudbi navesti ne le podizvajalca,
izbranemu ponudniku nastala s pripravo
s katerim bo nastopal pri izvedbi predmetnega naročila,
ponudbe. Ta določba postavlja ponudnike
temveč tudi podatke o delu naročila, ki ga bo izvedel podi-
v slabši položaj, saj ponudnik do začetka
zvajalec. Kot obvezna sestavina pogodbe med naročnikom
izvajanja del ne more biti prepričan, ali bo
in izbranim ponudnikom, ki v javnem naročilu nastopa s
imel zagotovljeno zasedenost kapacitet oz.
podizvajalcem, se določa pooblastilo, na podlagi katerega
realizacijo.
lahko naročnik opravljena in prevzeta dela oz. dobave pla-
V zvezi z odločitvijo o oddaji javnega naro-
blastila mora pogodba o izvedbi javnega naročila vsebovati
ča neposredno podizvajalcu. Poleg zgoraj omenjenega poočila predstavlja poglavitno novost pravni
tudi vrednost celotnega javnega naročila in rok veljavnosti
pouk, ki ga morajo naročniki navesti v
pogodbe. Kršitve navedenih zahtev so v predlogu zakona
svoji odločitvi. Namen slednjega je, da se
določene kot prekršek. Z namenom ureditve finančne di-
stranke seznani, na kakšen način lahko
scipline pri javnih naročilih, ki se izvajajo s podizvajalci,
uveljavljajo pravno varstvo. Zaradi težav
se predvideva tudi nov podzakonski akt ali uredba, ki bo
z vročanjem odločitve o oddaji naročila,
natančno definirala način zagotavljana in izvajanja plačil
na katere opozarjajo naročniki, se z zako-
neposredno podizvajalcem, do sprejema tega akta pa ve-
nom uvaja 15 dnevna fikcija vročitve. Če torej ponudni-
lja Uredba o neposrednih plačilih podizvajalcu pri nasto-
ku zaradi njegove neaktivnosti ni mogoče vročiti odloči-
panju ponudnika s podizvajalcem pri javnem naročanju
tev o oddaji naročila, se šteje, da mu je odločitev vročena
(Uradni list RS, št. 66/07).
v 15 dneh od dneva poskusa vročitve.
Na tem področju pa je še zelo veliko nedorečenega. PravHkrati pa zakon skrajšuje roke za vložitev zahtev za doda-
no razmerje poteka še vedno samo na nivoju naročnik –
tno obrazložitev, s čimer skrajšuje tudi rok, v katerem je
ponudnik oz. ko je sklenjena pogodba na nivoju naročnik
neizbranemu ponudniku še smiselno vložiti zahtevek za
– izvajalec. Ponudnik mora svojemu računu oz. situaciji
vpogled v ponudbo izbranega ponudnika.
obvezno priložiti račune oz. situacije svojih podizvajalcev,
Spreminjajo se naslednji roki:
ki jih je predhodno potrdil. Na tem delu se postavljajo šte-
•
vilna vprašanja:
V zvezi z odločitvijo o oddaji javnega
naročila predstavlja poglavitno novost
pravni pouk,
ki ga morajo
naročniki navesti v svoji
odločitvi.
skrajšanje roka za vložitev zahteve
za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji javnega naročila, in sicer iz 5 dni na
3 delovne dni,
•
ukinitev dopolnjevanja zahteve za
dodatno obrazložitev,
•
skrajšanje roka za posredovanje
dodatne obrazložitve odločitve o oddaji
javnega naročila ponudniku, in sicer iz
5 dni na 3 delovne dni.
Problematična pa je navedba v zakonu, da
• kako to v praksi sploh izvajati,
• se pravi, da bo moral izvajalec potrjevati račune podizvajalcem prej, preden jih bo izvajalcu potrdil naročnik,
• kaj če je terjatev podizvajalca že poravnana s strani
izvajalca,
• kaj če je plačilo naročnika izvajalcu pogoj za plačilo
izvajalca podizvajalcu,
• kaj pa dobavitelji, s katerimi ima izvajalec sklenjene letne pogodbe in se te pogodbe ne vežejo samo na en
projekt,
v primeru, da naročnik zavrže zahtevek za dodatno obra-
• kaj če podizvajalec nima registrirane dejavnosti v
zložitev, teče rok za uveljavitev pravnega varstva v postop-
Sloveniji,
ku javnega naročanja (vložitev revizijskega zahtevka) od
• kaj če izvajalec podizvajalcu nakaže avans pred pri-
dneva prejema odločitve o oddaji naročila. Primer: v petek
četkom izvajanja del,
prejem odločitve – rok za vložitev zahtevka za dodatno ob-
• kako lahko naročnik pozna razmerje med izvajal-
razložitev je sreda (3 delovne dni oz. 5 koledarskih dni), na-
cem in podizvajalcem, ipd.
ročnik ne dvigne priporočenega pisna takoj oz. ga dvigne v
15 dneh (15 dnevna fikcija vročitve). Če naročnik zahtevek
Kako bo zakonodajalec odgovoril na vsa še odprta vpra-
zavrže, neizbrani ponudnik izgubi možnost pravnega var-
šanja, bo pokazala nova uredba, ki naj bi bila sprejeta do
stva v postopku javnega naročanja, ker je že pretekel 10
konca letošnjega poletja.
Spremembe v zakonodaji
Davek na dodano vrednost
Avtorica: Vesna Drešar
Družba SGP Tehnik d.d. je eno izmed številnih gradbenih
podjetij, ki se je z začetkom leta 2010 soočilo s pomembnimi spremembami na področju davka na dodano vrednost
(DDV). S 01.01.2010 so namreč stopile v veljavo spremembe
pravico do celotnega odbitka DDV). Obrnjena davčna
obveznost se uporabi v vseh fazah, ko gre za opravljanje
gradbenih storitev med davčnimi zavezanci, identificiranimi za namene DDV.
ZDDV, ki so v precejšnji meri vplivale na poslovanje in na-
Nove administrativne obveznosti obsegajo poročanje do-
čin dela gradbenih podjetij, saj smo se srečali z mehaniz-
bav iz 76.a člena ZDDV-1B - posebno poročilo se oddaja za
mom obrnjene davčne obveznosti. Namesto dobaviteljev
vsak koledarski mesec do zadnjega dne naslednjega mese-
določenih storitev in materiala so DDV od 01.01.2010 dalje
ca po poteku koledarskega meseca.
dolžni obračunavati in plačati prejemniki dobav in naroč-
V primeru obrnjene davčne obveznosti je potrebno na
niki storitev ter plačniki predplačil v zvezi z opravljenimi
izdanem računu obvezno navesti klavzulo, da »DDV ni
temi dobavami ali storitvami. Hkrati z obračunom pa ima-
obračunan v skladu z a. točko 1. odstavka 76.a člena
jo tudi pravico do odbitka DDV, seveda ob izpolnjevanju
ZDDV-1«.
pogojev za odbitek DDV in v velikosti, ki je zanje običajna.
Spremembe zakona prinašajo tudi pojem solidarne odgo-
Pravilo obrnjene davčne obveznosti se v skladu s 76.a čle-
vornosti (76.b člen ZDDV-1B), kjer gre za institut, v skladu
nom ZDDV-1B se obvezno uporablja za:
s katerim v določenih primerih za plačilo DDV odgovarja
• storitve v gradbenem sektorju (gradbena dela,
poleg dobavitelja blaga oz. storitev tudi oseba, ki ji je bilo
vključno s popravili, čiščenjem, vzdrževanjem, rekon-
blago dobavljeno oz. storitev opravljena. To pomeni, da je
strukcijo in rušenjem v zvezi z nepremičninami),
zavezanec z ID številko v Sloveniji, ki mu je bila opravljena
• storitve najemanja osebja za opravljanje storitev v
gradbenem sektorju,
dobava, solidarno odgovoren za plačilo DDV, če iz objektivnih razlogov izhaja, da je vedel oz. bi moral vedeti, da z
nakupom sodeluje pri transakcijah, katerih namen je izo-
• dobave nepremičnin (zemljišč in zgradb), ki je opro-
gibanje plačilu DDV. Če so v sistem davčnih utaj oziroma
ščena po veljavnem ZDDV-1, če se je dobavitelj odločil
t.i. davčnega vrtiljaka vključeni davčni zavezanci, ki sicer
za obdavčitev transakcije,
niso problematični z davčnega vidika, jih lahko davčni or-
• dobave odpadkov, ostankov in rabljenih materialov,
gan, ob ugotovitvi takšnih okoliščin, o tem obvesti. V ko-
ki jih je mogoče reciklirati, skupaj z nekaterimi izdelki,
likor bi davčni zavezanec s takšnimi transakcijami, kljub
ki izhajajo iz njihove obdelave, in storitvami obdelave.
Zavezanec, ki prične ali preneha opravljati navedene do-
obvestilu nadaljeval, bo solidarna odgovornost za plačilo
DDV lažje dokazljiva.
bave, mora o tem dejstvu obvestiti pristojni davčni organ.
Pomen sprememb za SGP Tehnik d.d.:
Med gradbena dela se uvrščajo vse vrste storitev, ki so
• izdani računi za storitve gradbenih del davčnim za-
po standardni klasifikaciji dejavnosti (SKD) uvrščene
vezancem z ID št. za DDV v Sloveniji so neobdavčeni,
pod šifro F/GRADBENIŠTVO. Storitve v gradbenem
samoobdavčitev naredi kupec, razen v primerih, ko se
sektorju tako zajemajo gradbena dela, vključno s po-
račun izda malemu davčnemu zavezancu ali osebi, ki
pravili, čiščenjem, vzdrževanjem, rekonstrukcijo in
ni zavezanec za DDV;
rušenjem v zvezi z nepremičninami (gradnja stavb,
gradnja inženirskih objektov, specializirana gradbena
dela). Storitve najemanja osebja zajemajo zagotavljanje
delovne sile skupaj z nadzorom te delovne sile, ki se
tudi v skladu s SKD uvršča v ustrezne oddelke glede
na opravljene storitve. V zvezi z dobavami zemljišč in
zgradb, za katere je dobavitelj uporabil opcijo obdav-
• za prejete račune za storitve gradbenih del in storitve najema delovne sile naredi samoobdavčitev SGP
Tehnik d.d.;
• poročanje o neobdavčenih dobavah po posameznih
kupcih/ investitorjih hkrati z DDV-O obrazcem.
Spremembe, ki so nastale na področju DDV-ja v letu 2010,
čitve, se z novo določbo mehanizma obrnjene davčne
so za poslovanje gradbenih podjetij precejšnje, vendar
obveznosti uvaja le pri dobavah nepremičnin, pri ka-
kljub temu pričakujemo še nadaljnje spreminjanje zako-
terih se je dobavitelj odločil za obdavčenje v skladu s
nodaje. Prav sektor nepremičnin in gradnja objektov naj
45. členom ZDDV-1 (»stare« nepremičnine, zemljišča,
bi na tem področju doživljala še številne spremembe vse
ki niso stavbna zemljišča, pri katerih ima prejemnik
do leta 2013.
34
Minimalna plača
Avtorica: mag. Katja Seljak Varga
Konec meseca februarja 2010 je bil v Uradnem listu RS ob-
obstoj podjetja ali imela za posledico odpovedi iz po-
javljen novi Zakon o minimalni plači, ki je pričel veljati z
slovnih razlogov večjemu številu zaposlenih, z zaposle-
dnem 23.02.2010. Zakon o minimalni plači določa pravico
nimi oz. njihovimi predstavniki sklene pisni sporazum
do minimalne plače, njeno višino in pogoje, pod katerimi
o postopnem prehodu, v katerem opredeli terminski
se lahko izplačuje prehodni znesek minimalne plače ter
plan prilagajanja. Prehodno obdobje lahko traja največ
način njenega določanja in objave.
do 31.12.2011.
V skupini Tehnik smo se odločili za postopno uvaja-
Zakon na novo določa znesek minimalne plače v višini
nje minimalne plače. Družba SGP Tehnik d.d. je dne
734,15 EUR bruto. Do uveljavitve novega zneska mini-
11.03.2010 s sindikatom družbe sklenila sporazum, v
malne plače je minimalna plača znašala 597,43 EUR
katerem je določeno postopno izplačevanje minimalne
bruto, kar pomeni, da se je minimalna plača z novim
plače. Od dne 01.03.2010 se minimalna plača poveča na
zakonom povečala za kar 22,9% glede na trenutno
znesek 654,69 EUR bruto, od dne 01.01.2011 pa znesek
veljavno. Nov znesek je bil določen upoštevaje izsled-
minimalne plače znaša 685,25 EUR bruto, povečan za
ke raziskave Inštituta za ekonomska raziskovanja pri
rast cen življenjskih potrebščin v letu 2010. V začetku
Ekonomski fakulteti v Ljubljani. Znesek pomeni v neto
tretjega leta, to je od 1. januarja 2012 naprej, je za vse de-
vrednosti 562 EUR, kolikor po izračunih navedenega
lodajalce določena najnižja dovoljena raven minimalne
inštituta znašajo minimalni življenjski stroški. Zaradi
plače 734,15 EUR bruto, povečana za rast cen življenj-
občutnega zvišanja zneska minimalne plače bi lahko
skih potrebščin v minulih dveh letih.
le-ta določenim delodajalcem povzročil nepremostljive
S sprejemom novega Zakona o minimalni plači je prene-
težave, zato zakon daje možnost pod posebnimi pogoji
hal veljati Zakon o določitvi minimalne plače v vseh čle-
postopen prehod na izplačilo minimalne plače v višini
nih, razen v členu, ki govori o zajamčeni plači. Le-ta ostane
zakonsko določene minimalne plače. Zakon omogoča,
v veljavi do sprejetja nove pokojninske zakonodaje, ki bo
da lahko delodajalec, pri katerem bi takojšnja uvedba
predvidoma sprejeta do konca leta 2010. Takrat naj bi pre-
minimalne plače povzročila velike izgube in ogrozila
nehal veljati tudi institut zajamčene plače.
Prva pomoč
Avtor: Roman Hočevar
Ljudje v nujnem primeru in ob nezgodah potrebuje-
Ker je po statističnih podatkih velik delež nezgod pri
mo pomoč. Ob nezgodi ali drugem nujnem primeru
delu, Pravilnik o organizaciji, materialu in opremi za
smo vsi pričujoči nezgodi dolžni pomagati v mejah
prvo pomoč na delovnem mestu (Uradni list RS, št.
svojih zmožnosti. Cilji prve pomoči so ohraniti ži-
136/2006) določa ukrepe delodajalca za zagotavlja-
vljenje poškodovanim, nenadno obolelim ali akutno
nje prve pomoči na delovnem mestu. Med ukrepe so-
zastrupljenim delavcem, preprečiti poslabšanje zdra-
dijo tudi:
vstvenega stanja in poskrbeti za strokovno medicin-
• zagotavljanje sanitetnega materiala in opreme za
sko pomoč. Pomagati ljudem v nujnem primeru ni le
nudenje prve pomoči in
etično vprašanje, temveč nas k temu zavezuje tudi
• zagotavljanje ustreznega števila delavcev, usposo-
zakonodaja.
bljenih za nudenje prve pomoči v podjetju.
Varnost in zdravje pri delu
V vsaki krajevno ločeni enoti in vsaki delovni izmeni
mora biti prisoten vsaj en delavec, ki je usposobljen
Zapomnimo si:
za izvajanje prve pomoči. Skladno z oceno tveganja in
SANITETNI MATERIAL V OMARICAH PRVE PO-
glede na tveganja (opravila, delovna mesta), kjer je ve-
MOČI JE DOBRINA, NAMENJENA UPORABI ZA
čja nevarnost za nastanek nezgod pri delu, je potrebno
PRIMER NEZGODE NA SAMEM DELOVIŠČU!
zagotoviti, da je v delovnem procesu na vsakih 20 delavcev prisoten en delavec, ki je usposobljen za izvaja-
ZNANJE PRVE POMOČI NAM DAJE DOBER OB-
nje prve pomoči. Vsak delavec pa mora biti seznanjen s
ČUTEK, DA BOMO OB MOREBITNIH NEZGODAH
tem, kateri delavci so usposobljeni za izvajanje ukrepov
ZNALI POMAGATI!
prve pomoči. Na vsakih 50 zaposlenih delavcev oz. na
vsako delovno enoto mora biti na razpolago vsaj ena
omarica za prvo pomoč. Pri izvajanju del, pri katerih
iz ocene tveganja izhaja večja nevarnost za nastanek
nezgod pri delu, je potrebno zagotoviti, da je v delovnem
procesu na vsakih 20 delavcev oz. na delovno enoto na
razpolago vsaj ena omarica za prvo pomoč.
• naslov in telefonska številka najbližjega zdravstvenega zavoda,
• ime in delovno mesto delavca, usposobljenega za
izvajanje prve pomoči.
V ta namen se:
Omarica za prvo pomoč mora imeti na zunanji strani
1 na vsakem prostorsko ločenem delovišču zagota-
znak rdečega križa, na njej pa morajo biti napisani:
vlja omarice prve pomoči s kompletnim sanitetnim
telefonska številka centra za obveščanje 112,
materialom in
• naslov in telefonska številka pooblaščenega zdravnika,
2 organizira tečaje za usposabljanje delavcev za nudenje prve pomoči v sodelovanju z licenčno usposobljenimi zdravstvenimi delavci območnih enot Rdečega križa.
Udeleženci tečaja na dvodnevnem teoretičnem in
praktičnem delu spoznajo naslednje vsebine:
• obveznosti in način obveščanja ob morebitni nezgodi,
• tehnike reševanja v primeru motenj zavesti, dihanja in delovanja srca s temeljnimi postopki oživljanja,
• tehnike obvezovanja in zaustavljanja krvavitev iz
ran, amputacij in ugriznin,
• načine ukrepanja in obvezovanja v primeru zlomov
kosti okončin in ostalih delov telesa,
• način ukrepanja v primeru opeklin zaradi povišane
temperature ali kemičnih opeklin,
• načine ukrepanja ob zastrupitvah s kemikalijami
in plini,
• načine ukrepanja ob poškodbah z električnim tokom,
• postopke reševanja ob prometnih nesrečah in
• postopke ukrepanja ob nenadnih obolenjih.
Ob koncu uspešno opravljenega teoretičnega in praktičnega preizkusa znanja udeleženci dobijo potrdilo o
opravljenem tečaju prve pomoči.
Imena in nazivi delovnih mest delavcev, usposobljenih
za nudenje prve pomoči, se v skladu s Pravilnikom o organizaciji, materialu in opremi za prvo pomoč na delovnem mestu (Uradni list RS, št. 136/2006) namestijo na
omaricah prve pomoči iz česar sledi, da so ti delavci ob
vsakem pozivu NA POMOČ dolžni oditi na kraj nezgode
in pričeti z nudenjem prve pomoči.
36
Sistem izobraževanja v skupini Tehnik
Avtorica: mag. Katja Seljak Varga
Izobraževanje oz. izobrazba je zelo pomembna vrednota v
nem razvoju novih dejavnosti, kar terja posodabljanje in
sodobni družbi. Izobrazba in šolanje sodita med univerzal-
izpopolnjevanje znanja, pridobivanje novih spretnosti in
ne človekove pravice in svoboščine, ki ju opredeljuje tudi
spreminjanja navad.
Ustava Republike Slovenije v 57. členu. Ljudje se učimo
V skupini Tehnik se zavedamo, da je izobražen in stro-
celo življenje in izobrazbo lahko pridobivamo ves čas svo-
koven kader ključnega pomena za premagovanje izzi-
jega življenja, kar vključuje tudi čas, ko je posameznik za-
vov in sprememb v današnjem hitro spreminjajočem
poslen pri delodajalcu.
se okolju, zato se trudimo omogočiti vsakemu zaposlenemu, da izboljša svoje delovne sposobnosti z vklju-
Zakon o delovnih razmerjih v 172. členu določa izobraževanje delavcev. Delavec ima pravico in dolžnost do
stalnega izobraževanja, izpopolnjevanja in usposabljanja v skladu s potrebami delovnega procesa z namenom
ohranitve oz. širitve sposobnosti za opravljanje dela po
pogodbi o zaposlitvi, ohranitve zaposlitve in povečanja
zaposljivosti. Delodajalec ima pravico napotiti delavca
na izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanja, na
drugi strani pa ima tudi delavce pravico, da sam kandidira za potrebno obliko izobraževanja. Izobraževanje
je pravica in hkrati dolžnost tako delavca kot tudi delodajalca. Glede na to, da Zakon o delovnih razmerjih govori o izobraževanju, izpopolnjevanju in usposabljanju,
čevanjem v različna izobraževanja oz. usposabljanja,
povezana s področjem dela. Spodbujamo dodatno izobraževanje zaposlenih in ciljno usposabljanje vsakega
sodelavca. Vsako leto pripravimo letni plan izobraževanja zaposlenih, v katerega je vključena strategija
operativnih nalog in posameznih akcijskih načrtov za
implementacijo razvojne politike izobraževanja. Plan
izobraževanja določa splošne cilje izobraževanja za
vsakega zaposlenega posebej, vrste, vsebine in razpoložljiva sredstva za izobraževanje. Zaposleni v okviru
priprave letnega plana izobraževanja sodelujejo pri
določitvi vsebin in področij, v okviru katerih se bodo
izobraževali oz. jih na izobraževanje v okviru delovnih
je potrebno poznati ločnice med temi pojmi. Izobraže-
nalog napoti neposredno nadrejeni.
vanje je dolgotrajen in načrten proces razvijanja posa-
V plan izobraževanja so vključeni tečaji, seminarji, delav-
meznikovih znanj, sposobnosti in navad, ki mu omogo-
nice, kongresi, strokovne ekskurzije, stanovska srečanja,
čajo vključitev v družbo, delo in v družbeno življenje in
zakonsko zahtevana in obvezna izobraževanja in druge
oblikovanje znanstvenega pogleda na svet. Usmerjeno
oblike usposabljanja, ki kakorkoli dopolnjujejo, širijo in
je v splošno znanje, zajema širši koncept znanja. Uspo-
izpolnjujejo temeljna znanja oz. pridobljeno izobrazbo so-
sabljanje se od izobraževanja loči predvsem po tem, da
delavcev. Posebna postavka v letnem planu je tudi raču-
gre pri usposabljanju za niz sistematičnih načrtovanih
nalniško izobraževanje. Delo z računalnikom dandanes
organizacijskih dejavnosti, katerih namen je povečati
postaja nujno na vseh področjih dela, zato v ta namen or-
znanje in delovne sposobnosti zaposlenih, spremeniti
ganiziramo različna računalniška izobraževanja glede na
njihova stališča in vedenje, in je skladno z zahtevami
potrebe zaposlenih na različnih delovnih mestih. V leto-
dela in organizacijskimi cilji. Bistvena razlika v primerja-
šnjem letu smo uspešno izvedli računalniško izobraževa-
vi z izobraževanjem je v tem, da je usposabljanje usmer-
nje programa MS Word 2007 in MS Excel 2007, ki se ga je
jeno v ožji, točno določen koncept znanja. Usposabljanje
udeležilo 40 zaposlenih, ki so bili razdeljeni v šest skupin
v praksi poteka na zelo različne načine, na primer kot
glede na začetno raven znanja. V plan izobraževanja sodi
strokovno usposabljanje, pripravništvo, izpolnjevanje,
tudi izobraževanje za pridobitev splošne ali strokovne iz-
specializacija, dopolnilno usposabljanje, dokvalifikacija,
obrazbe. Z zaposlenimi, ki se odločijo za takšen način iz-
preučevanje, uvajanje, prekvalifikacija, poklicna rehabi-
obraževanja, sklenemo pogodbo o izobraževanju, v kateri
litacija in podobno. Pri usposabljanju gre v bistvo za to,
natančneje opredelimo pravice in obveznosti zaposlenega
da zaposleni pridobi potrebna znanja, da lahko opravlja
in družbe.
svoje naloge na delovnem mestu. Izpopolnjevanje kot tre-
V želji, da bi izobraževanje in usposabljanje postalo del
tji pojem, o katerem govori Zakon o delovnih razmerjih,
našega vsakdanjika in eden izmed temeljev graditve
pa zajema dopolnjevanje, spreminjanje ali sistemiziranje
boljše skupne prihodnosti, se bomo še nadalje trudi-
že pridobljenega znanja, spretnosti, sposobnosti in na-
li združevati želje in interese vsakega zaposlenega kot
vad. Izpopolnjevanje je posledica potreb po nepresta-
tudi družbe kot celote.a
Izobraževanje
V pol leta že tri predavanja v okviru
interne akademije znanja skupine Tehnik
Avtorici: Tatjana Lipovšek, mag. Katja Seljak Varga
V skupini Tehnik z namenom prenosa in širjenja znanja in izkušenj med zaposlenimi zadnja tri leta organiziramo interne akademije znanja, kjer se zaposleni
iz ust sodelavcev seznanijo z novostmi, ki zadevajo širša delovna področja. Delavnice so tematsko obarvane,
namenjene ožjemu ali širšemu krogu zainteresiranih
uporabnikov znanja; izvajajo pa jih naši sodelavci. V
zadnje pol leta so bile organizirane že tri interne akademije znanja skupine Tehnik.
Večina zaposlenih v skupini Tehnik je pri svojem delu
vezana na razne standarde in določila pristojnih inštitucij, zato je potrebno, da so stalno seznanjeni z novostmi in spremembami veljavne in relevantne zakonodaje. In davek na dodano vrednost je področje, ki je z
začetkom letošnjega leta doživel številne spremembe,
ki vplivajo predvsem na poslovanje gradbenih podjetij.
V ta namen smo konec lanskega leta organizirali tretjo
delavnico interne akademije znanja skupine Tehnik z
naslovom »Spremembe Zakona o davku na dodano
vrednost – problemi v praksi od 01.01.2010 dalje«.
Interne akademije znanja se je udeležilo 44 zaposlenih,
vodili pa sta jo mag. Barbara Gorjup, namestnica direktorja družbe, in Jožica Triler, samostojna računovodja.
Predavateljici sta predstavili ključne spremembe in dopolnitve Zakona o davku na dodano vrednost, ki so pričele veljati s 01.01.2010 in bodo vplivale predvsem na
poslovanje gradbenih podjetij, delavnica pa je bila toliko bolj zanimiva, ker je bila v drugem delu podkrepljena tudi s praktičnimi primeri in problemi, s katerimi
se bo srečevala družba SGP Tehnik d.d. v okviru vseh
svojih področij, ter nujno potrebnim spremenjenim načinom dela. V prvem delu sta predavateljici predstavili
nov način obračunavanja davka na dodano vrednost
po 01.01.2010, ki ga opredeljuje 76.a člen ZDDV, s poudarkom na storitvah v gradbenem sektorju.
Tema interne akademije znanja z naslovom »Finančna
kriza – vzroki in posledice« v izvedbi Tine Šinkovec,
vodje službe kontroling, se je odvila v začetku meseca
naša, in napovedi o razvoju finančne krize v prihodnje.
Ob koncu delavnice so udeleženci delavnice prejeli test
z devetimi vprašanji na temo finančne krize, na podlagi katerih so lahko preverili svoje poznavanje finančne
krize. Vsekakor zelo koristno izobraževanje.
Marčevske interne akademije znanja na temo »Zavarovanja v skupini Tehnik s poudarkom na gradbenem
zavarovanju« se je udeležilo 33 zaposlenih, vodila pa
jo je mag. Katja Seljak Varga, vodja sektorja splošne,
pravne in kadrovske zadeve. Na delavnici, ki je bila razdeljena v dva dela, teoretični in praktični, so bila predstavljena vsa zavarovanja v skupini Tehnik. Skupina
Tehnik je z novim letom 2010 optimizirala obstoječa
zavarovanja in spremenila nekatere zavarovalne police
za vse družbe v skupini, kar posledično pomeni tudi
spremembo postopkov za prijavo škode. Delavnica interne akademije znanja je bila organizirana z namenom, da se vsi zaposleni, ki se v skupini Tehnik kakor
koli srečujejo z zavarovanjem, seznanijo z novostmi na
tem področju in da razumejo potek postopkov in obvladajo komunikacijo z odgovornimi osebami. Cilj praktičnega dela delavnice je temeljil na prikazu, kako ravnati
v primerih povzročene škode na zavarovanih objektih
v gradnji.
januarja 2010, delavnice pa se je udeležilo 20 zaposlenih. Aktualna tema delavnice je postala del našega
Ob zaključku vsake interne akademije znanja so udele-
vsakdanjika in ima velik vpliv na potek delovnih proce-
ženci povabljeni k izpolnitvi ankete o koristnosti in primer-
sov v posameznem poslovnem okolju. Cilj izobraževa-
nosti podane vsebine. Na takšen način v skupini Tehnik
nja je bil, da zaposleni spoznajo vzvode finančne krize,
ugotavljamo uspešnost delavnic in pridobivamo povratne
način razširitve finančne krize, njene posledice, spreje-
informacije o tem, kako še izboljšati tovrstne oblike preno-
te ukrepe za omilitev negativnih trendov, ki jih le-ta pri-
sa znanja med zaposlenimi.
38
V skupini Tehnik smo se izobraževali
na temo rednih letnih razgovorov
Avtorici: Katarina Humar, mag. Katja Seljak Varga
Verjetno smo si vsi kdaj zaželeli, da bi si naš vodja vzel
smerne komunikacije. Redni letni razgovor za vodjo po-
čas za sistematični in ciljno usmerjeni pogovor o na-
meni priložnost za izrekanje pohvale in konstruktivne
šem delu, rezultatih, uspešnosti in seveda tudi o na-
kritike, boljše razumevanje delovne skupine, planiranje
šem zadovoljstvu na delovnem mestu. Verjetno si vsi
in organiziranje dela in sistematično načrtovanje razvo-
želimo vodjo, ki bi z nami načrtoval našo poslovno pot
ja sodelavcev, planirano izobraževanje in usposabljanje,
in nas usmerjal pri njenem razvoju. O vsem tem in še
načrtovanje napredovanja, delegiranje nalog. In ne na-
več se na rednem letnem razgovoru pogovarjata vodja
zadnje redni letni razgovor za zaposlenega pomeni bolj-
in sodelavec.
še razumevanje lastne vloge v organizaciji, jasno izražena pričakovanja vodje glede pričakovanih rezultatov
Redni letni razgovor za družbo pomeni spodbujanje
dela, pridobitev celovite informacije o njegovi uspešnosti
usmerjenosti k rezultatom in izboljšavam, sistematičen
pri delu, možnost sooblikovanja načrta osebnega razvo-
pristop k ocenjevanju uspešnosti posameznika in delov-
ja in izobraževanja ter izražanje lastnega mnenja glede
nih skupin, odkrivanje razvojnih potencialov sodelavcev
zadovoljstva pri delu in drugih dejavnikov, ki vplivajo na
in izboljšanje delovne učinkovitosti, lojalnosti in dvo-
doseganje poslovnih in osebnih ciljev.
o delu
o razmerah
o počutju sodelavca
Redni letni
razgovor je pogovor
o preteklosti
o sedanjosti
o prihodnosti
Doseženi rezultati Zadovoljstvo
Cilji
Ocena vedenja
Usposabljanja
in cilji
Usposabljanje
Sodelovanje v projektih
Izboljšave
Ambicije
Predlogi
Akcijski načrt
Kratkoročno
Dolgoročno
Slika: Redni letni razgovor v sliki (Dr. Daniela Brečko, 2009: Pripravite se na letni razgovor. Napotki za
zaposlene, Planet GV, Ljubljana).
Redni letni razgovor je pripomoček k večji uspešnosti
v obsegu 8 andragoških ur, vodila pa jo je dr. Daniela
sodelavca, vodje in posledično celotne družbe, zato smo
Brečko iz družbe Planet GV. Delavnice se je udeležilo
se tudi v skupini Tehnik odločili, da konec letošnjega
18 zaposlenih, vključno z upravo in poslovodstvom. Na
leta uvedemo redne letne razgovore. V ta namen smo or-
delavnico so bili vabljeni predvsem zaposleni, ki bodo
ganizirali delavnico z naslovom »Vodenje rednih letnih
še v letošnjem letu vodili redne letne razgovore s svojimi
razgovorov«, ki je potekala 31. maja in 01. junija 2010,
sodelavci. Delavnica je bila razdeljena na dva dela. Prvi
Dogodki
dan je bil teoretično naravnan. Udeleženci so se spozna-
sti posameznega simuliranega razgovora.
li z osnovami rednega letnega razgovora. Predavateljica
je vse skozi preizkušala zbranost udeležencev s tem, da
Ob koncu delavnice so udeleženci izpolnili anketni
je postavljala različna praktična vprašanja, in pripove-
vprašalnik o koristnosti, primernosti in izvedbi delav-
dovala različne primere iz prakse. Vsak udeleženec je
nice. Rezultati so pokazali, da so bili udeleženci delav-
imel možnost, da na delavnici aktivno sodeluje, saj je
nice zelo zadovoljni, saj so vsebino delavnice ocenili s
bila drugi dan na sporedu simulacija rednega letnega
povprečno oceno 4,8 (od možnih 5 točk), organizaci-
razgovora. Udeleženci so bili razdeljeni v skupine s tre-
jo delavnice z oceno 4,6 in predavateljico dr. Danielo
mi člani - eden je bil vodja, ki je vodil redni letni razgovor,
Brečko z oceno 4,9. Udeleženci so kot koristno še pose-
drugi je bil v vlogi sodelavca, s katerim je vodja izvajal re-
bej izpostavili delo na primerih, vaje, sodelovanje pre-
dni letni razgovor, tretji pa je bil opazovalec, ki je ob kon-
davateljice z udeleženci, simulacijo letnega razgovora,
cu podal mnenje o poteku rednega letnega razgovora.
kvaliteto predavanja in izbrano temo. Delavnica je po
Svojo oceno o simulaciji posameznega rednega letnega
mnenju udeležencev ustrezala potrebam in pričakova-
razgovora so meli možnost izreči tudi ostali udeleženci
njem, saj večina meni, da bodo pridobljeno znanje lah-
delavnice, ki so izpostavljali prednosti in pomanjkljivo-
ko koristno uporabili v praksi.
Tretja strateška konferenca
skupine Tehnik
Avtorici: Tina Šinkovec, mag. Barbara Gorjup
Vsi skupaj gradimo delovni tim, ki dosega zastavljene
Konferenca je potekala dva dneva. Na konferenci so upra-
cilje, s čimer ohranjamo visoko stopnjo poslovnosti in
va in člani poslovodstva seznanili zaposlene na nivoju
prodornosti. Ves čas stremimo biti še boljši in poslovne
srednjega, nižjega managementa in strokovne sodelavce
strategije s skupnimi močmi spreminjamo v uspešne
z rezultati in pomembnejšimi dosežki skupine Tehnik v
poslovne odločitve in dejanja. Z namenom, da nam bo to
poslovnem letu 2009 ter z načrti in izzivi skupine Tehnik
uspevalo tudi v letu 2010, smo tako kot že tretjo leto zapo-
za leto 2010, ki ga še vedno spremljata finančna in gospo-
red, organizirali strateško konferenco skupine Tehnik, ki
darska kriza.
se je odvijala 29. in 30. januarja 2010 v Bohinjski Bistrici.
40
Prvi dan konference sta uprava in poslovodstvo sezna-
področju inženiring v letu 2009. Predstavil je službo
nila udeležence z rezultati in pomembnejšimi dosežki
nabava, katere vloga se je v letu 2009 pomembno spre-
skupine Tehnik v poslovnem letu 2009. Vsi so pouda-
menila predvsem zaradi dejstva, da smo morali izvajati
rili, da je bilo leto 2009 kljub vsesplošni finančni in
obsežne kompenzacijske posle. Govoril je o tržnem de-
gospodarski krizi, ki je zajela praktično vse sektorje
ležu skupine Tehnik, za katerega z veseljem ugotavlja-
realnega gospodarstva, za skupino Tehnik zelo uspe-
mo, da se krepi, ključnih lokacijah gradnje, ki še naprej
šno. Direktor družbe mag. Klemen Ferjančič je najprej
ostajajo osredotočene predvsem na Gorenjsko, novih
predstavil panogo gradbeništvo v Sloveniji v letu 2009
sklenjenih pogodb v letu 2009 in tekočih projektih gra-
in jo primerjal z letom 2008, nato je govoril o spremem-
dnje za trg (predvsem stanovanjsko naselje hiš v Šu-
bah organiziranosti skupine Tehnik in o njenih ključ-
tni in poslovno stanovanjski objekt Dvor Moste v Lju-
nih dosežkih na posameznih področjih v letu 2009,
bljani). Direktor tehničnega področja Igor Mrzlikar je
zaključil pa s predstavitvijo finančnih ocen poslovanja
predstavil uspešnost gradbenih projektov v letu 2009
vseh družb in skupine Tehnik kot celote, ki so po nje-
s poudarkom na največjih projektih, ki jih je družba
govem mnenju v danih razmerah in težavah panoge
SGP Tehnik d.d. zaključila v letu 2009 (skladiščno po-
nadpovprečno uspešne. Namestnica direktorja družbe
slovni objekt DSV Transport v Naklem, upravni center
mag. Barbara Gorjup je predstavila poslovanje podro-
v Logatcu, športno rekreacijski center na Pokljuki, idr.).
čja podpornih funkcij, ki vključuje področje financ,
Predstavil je ključne spremembe v okviru sektorja be-
računovodstva, kontrolinga, informatike, kadrov, prav-
tonarne in agregati in težave sektorja obrati in mehani-
nih in splošnih zadev, v letu 2009. Z velikim veseljem
zacija, ki je v letu 2009 posloval zelo slabo.
je kot enega ključnih dosežkov in dokazov, da smo na
pravi poti, izpostavila prvo nagrado za najboljše letno
Poleg formalnega dela, kjer smo bili udeleženci sezna-
poročilo za leto 2008 med družbami, ki poročajo po slo-
njeni z za skupino Tehnik uspešnim poslovnim letom
venskih računovodskih standardih, in še tri nagrade
2009, smo del časa namenili tudi neformalnemu delu z
z drugih področij. Pomemben poudarek je bil tudi na
druženjem in tako tudi koristnemu preživljanju proste-
ukrepih ohranjanja tekoče likvidnosti skupine Tehnik.
ga časa. V petek zvečer smo se v zimskih športnih obla-
Nadalje je predstavila stanje na področju kadrov in od-
čilih in obuti v pohodniške čevlje z lučkami na glavah
nos skupine Tehnik z lokalno in širšo skupnostjo, ki
in s krpljami na nogah odpravili krpljat po zasneženih
jih je potrebno kljub krizi negovati. Del predstavitve je
hribčkih v okolici Bohinjske Bistrice. Med krpljanjem
namenila še upravljanju s tveganji v skupini Tehnik, ki
so nam organizatorji pripravili družabne igre, kjer je
postaja vse bolj ključnega pomena, in ključnim dosež-
bil boj za zmago med tremi ekipami zelo hud. Med igra-
kom v letu 2009 po posameznih sektorjih in službah
mi je bilo polno padcev, smeha in vriskanja. Skratka,
v podpornih funkcijah. Direktor področja inženiring
bilo je zelo zabavno. Prijetno smo združili s koristnim,
Rado Ferjančič je predstavil dosežke vseh treh sektor-
saj smo poleg druženja nekaj naredili tudi za zdravje in
jev (nabave in prodaje, komerciale in gradnje za trg) v
boljše počutje. Vsi ogreti in polni tekmovalnega duha
Dogodki
smo preostanek večera preživeli v domači kmečki go-
trg, ki bodo v letu 2010 z začetki novih projektov zelo
stilni, kjer smo se zabavali ob dobri hrani in glasbi.
intenzivne, saj želimo v skupini Tehnik dočakati ko-
Drugi dan sta uprava in poslovodstvo predstavila načr-
pojasnilu glede preverjanja bonitet vseh potencialnih
nec krize pripravljeni. Velik poudarek je namenil tudi
te in izzive skupine Tehnik za leto 2010, ki ga še vedno
poslovnih partnerjev, saj se želimo izogniti nelikvi-
spremljata finančna in gospodarska kriza. Direktor
dnim investitorjem in slabim podizvajalcem. Direktor
družbe mag. Klemen Ferjančič je predstavil napovedi
tehničnega področja Igor Mrzlikar je predstavil plan
gospodarskih razmer v Sloveniji in v panogi gradbe-
poslovanja tehničnega področja za leto 2010, večje pro-
ništvo za leto 2010 ter ključne vplive finančne in go-
jekte sektorja gradnje, ki se bodo izvajali v letu 2010,
spodarske krize na panogo gradbeništvo v Sloveniji in
za zaključek pa je navedel ključne aktivnosti in cilje na
s tem posledično na družbe skupine Tehnik. Govoril
področju uravnavanja likvidnosti gradbenih projektov,
je o izzivih za skupino Tehnik v letu 2010, ki jih bomo
večje racionalizacije in obvladovanja stroškov, dosega-
lahko uspešno izpolnili le ob tesnem sodelovanju in
nja pogodbenih rokov in odpravljanja reklamacij. Prav
zavedanju vseh zaposlenih. Nazadnje pa je predstavil
tako je poudaril, da bomo v letu 2010 namenjali večjo
finančne plane poslovanja družb in skupine Tehnik
pozornost dejavnostim v okviru sektorja obrati in me-
kot celote za leto 2010, ki so postavljeni zelo ambicio-
hanizacija, ki že več let ne prinašajo pozitivne dodane
zno ob upoštevanju doseženega v letu 2009 in izpol-
vrednosti. Vsi smo se strinjali z zaključno mislijo direk-
nitev katerih bo terjala intenzivno angažiranje vsake-
torja družbe mag. Klemena Ferjančiča, da bo tudi leto
ga posameznika. Strateško konferenco je nadaljevala
2010 za skupino Tehnik polno izzivov in negotovosti.
namestnica direktorja družbe mag. Barbara Gorjup, ki
je svojo predstavitev začela z nadaljnjo usmerjenostjo
Po zaključku uradnega dela smo nadaljevali s športni-
skupine Tehnik k družbeni odgovornosti tudi v času
mi aktivnostmi, saj smo želeli maksimalno izkoristiti
poglobljene finančne in gospodarske krize, nadaljevala
skupaj preživeti čas. Z gondolo smo se odpravili na Vo-
pa s prikazom skrbnejših aktivnosti na področju upra-
gel, kjer smo se sprehodili do koče Prasica, nato pa se
vljanja s tveganji, ki se jih bomo posluževali v družbah
s krvavicami in pečenicami ter s kislim zeljem in »ten-
skupine Tehnik v letu 2010. Predstavila je ključne pro-
stanim« krompirjem okrepčali v gostilni pri Merjascu.
jekte v okviru področja podpornih funkcij v letu 2010
S polnimi trebuščki in vsi vesele volje smo se z gondolo
in poudarila ukrepe za nadaljnje ohranjanje tekoče in
odpravili nazaj v dolino, kjer smo v poznih popoldan-
srednjeročne likvidnosti družb skupine Tehnik. Direk-
skih urah zaključili s tretjo strateško konferenco sku-
tor področja inženiring Rado Ferjančič je v svoji pred-
pine Tehnik.
stavitvi pojasnil plane in cilje poslovanja področja inženiring, tako na segmentu pridobivanja posla, prodaje
Nasvidenje, se vidimo prihodnje leto na četrti strateški
in nabave kot tudi na področju aktivnosti gradnje za
konferenci skupine Tehnik.
42
Bowling, športno srečanje zaposlenih
področja podpornih funkcij
Avtorica: Mija Benedičič
V mesecu februarju smo od namestnice direktorja druž-
kovanjih niso ubogale in ni šlo vse po načrtih, zato je bila
be mag. Barbare Gorjup zaposleni iz področja podpornih
igra še toliko bolj zanimiva. Pa še nekaj - ta »tekma« je bila
funkcij dobili povabilo na prijetno druženje ob bowlingu v
dokaz, da pri bowlingu vendarle ni odločilna fizična moč.
Planetu Tuš v Kranju, kjer se nam je pridružil tudi direktor družbe mag. Klemen Ferjančič. Igro smo vzeli resno
Težke krogle so nam pobrale kar nekaj energije, ki so
in se dve uri trudili z vsakim posameznim metom. Krogle
nam jo povrnile bogato obložene pizze. Da ne bi odšli
smo metali po stezi po najboljših močeh – vse s ciljem,
prehitro domov, smo se preizkusili še v biljardu, pikadu,
da bi na koncu steze pod njimi padlo čim več kegljev. Cilj
namiznem nogometu in klepetu. Ugotovili smo, da vaja
pa je bil vsekakor doseči »strike«, kar pomeni, da s prvim
dela mojstra in da so nekateri sodelavci pravi mojstri.
metom krogle padejo vsi keglji. Vse »kugle« nas po pričaPred vsemi nami pa je bil še zadnji veliki podvig za tisti
Pa še nekaj o bowlingu:
dan – kako priti domov, saj je sneg padal kot za stavo in
ga je navrglo kot že dolgo ne. Vsi udeleženi smo seveda
• Igro, podobno bowlingu, so igrali že stari
srečno prispeli v varna zavetja svojih domov. Prijetno
Egipčani okrog leta 3200 pred našim štetjem.
druženje nam je ostalo v lepem spominu. Nadejamo se
• Zgodovinarji dokazujejo, da so menihi na po-
ponovnega povabila, kajti zabavnih in sproščenih tre-
dročju sedanje Nemčije med letoma 200 in 300
nutkov ni nikoli preveč.
igrali bowling kot del religioznega rituala.
• Leta 1465 je angleški kralj Edvard IV prepovedal »suvanje kamnov« in vse druge temu podobne
športe.
• Da bi se izognili prepovedi igranja bowlinga
z devetimi keglji, so leta 1870 v Ameriki začeli
igrati bowling, kjer so namesto devetih postavili
deset kegljev.
• Leta 1895 je bil v New Yorku ustanovljen ABC
(American Bowling Congress), ki je postavil standardizirana pravila bowlinga, kot jih poznamo še
danes.
• Naprava, ki pobira in postavlja keglje ter vrača krogle, je bila izumljena leta 1952, kar je dokončno pritegnilo k bowlingu tudi širše množice
ljudi.
Dogodki
Bili smo na zaposlitvenem sejmu
na Bledu
Avtorja: Primož Malavašič, mag. Katja Seljak Varga
Dne 02.06.2010 je na Bledu potekal zaposlitveni sejem
mivi sta bili tudi predavanji z naslovoma »Kako posta-
z naslovom »Z usposabljanjem in izobraževanjem do za-
nem podjetnik?« in »Predstavitev zgodbe o uspehu«. Na
poslitve«, na katerem se je predstavila tudi družba SGP
slednjem predavanju je spregovoril lokalni samostojni
Tehnik d.d. Zaposlitveni sejem, katerega namen je bil
podjetnik Matija Hiršenfelder, ki se ukvarja z izdelavo
predstaviti aktualna prosta delovna mesta delodajalcev
unikatnih lesenih izdelkov.
in njihove namere zaposlovanja v prihodnosti ter posamezne poklice in izobraževalne programe v dejavnostih
V osrednjem razstavnem prostoru je potekala ponudba
predšolske vzgoje, socialnega skrbstva, gradbeništva,
delovnih mest, ki se jo je poleg družbe SGP Tehnik d.d.
gostinstva in turizma, prevozništva in zavarovalništva,
udeležilo še 14 delodajalcev. Med iskalci zaposlitve so
je organiziral Zavod Republike Slovenije za zaposlova-
bili večinoma brezposelni, povabljeni s strani uradov za
nje, območna služba Kranj.
delo, nekaj pa je bilo tudi dijakov in študentov. Družba
SGP Tehnik d.d. je na zaposlitvenem sejmu predstavi-
V okviru sejma so se brezposelni lahko udeležili preda-
la glavne dejavnosti družbe in aktualna prosta delovna
vanj o pripravi e-življenjepisa, priprav na zaposlitveni
mesta. Z nekaterimi iskalci zaposlitve smo opravili kraj-
razgovor, se seznanili s programi aktivne politike zapo-
ši zaposlitveni razgovor in jim odgovorili na zastavljena
slovanja in finančnih vzpodbudah za delodajalce. Orga-
vprašanja.
nizirana je bila tudi okrogla miza z naslovom »Karierna
orientacija - vseživljenjski izziv«, na kateri so sodelovali
Menimo, da je udeležba na takšnih zaposlitvenih sejmih
svetovalni delavci gorenjskih osnovnih in srednjih šol
izredno dobrodošla, saj imamo možnost spoznati poten-
ter strokovnjaki Zavoda Republike Slovenije za zaposlo-
cialne kandidate za zaposlitev, poleg tega pa se lahko
vanje, ki se ukvarjajo s karierno orientacijo. Zelo zani-
širša publika neposredno seznani s skupino Tehnik.
44
Vabljeni na dopustovanje
v počitniške kapacitete skupine Tehnik
Avtorica: Katarina Humar
Globoko smo že zakorakali v čas dopustov, sprostitve in
kapacitet skupine Tehnik, saj je ostalo še nekaj prostih
nabiranja novih moči za nove dosežke. V ta namen vas
terminov. Za koriščenju počitniških kapacitet se poleg za-
želimo spomniti, da imamo v skupini Tehnik počitniške
poslenih v skupini Tehnik lahko prijavijo tudi upokojenci
kapacitete v Sloveniji in na Hrvaškem in so namenjene
družb skupine Tehnik in zunanji uporabniki.
predvsem zaposlenim v družbah skupine Tehnik. V Sloveniji imamo počitniški kapaciteti v Čatežu in Bohinjski
Informacije glede prostih terminov in načina koriščenja
Bistrici; na Hrvaškem pa ob morju v Umagu, Maredi, Čer-
počitniških kapacitet in vse ostale podatke dobite v kabi-
varju in Barbarigi.
netu uprave in poslovodstva na telefonski številki 04 51
12 642 (ga. Mira Lušina).
Letni razpis za letovanje se je zaključil dne 31.05.2010,
vendar vas kljub temu vabimo h koriščenju počitniških
Vse cene so v evrih z že vključenim DDV.
CENIK
OBJEKTI V SLOVENIJI
ŠTEVILO
LEŽIŠČ
HIŠA PIONIR*
ZAPOSLENI
UPOKOJENCI SKUPINE TEHNIK
V SKUPINI TEHNIK
IN ZUNANJI UPORABNIKI
15.06.- 15.09.
01.03. -. 14.06.
16.09. - 28.02.
15.06.- 15.09.
01.03. -. 14.06.
16.09. - 28.02.
7
37
34
48
44
HIŠA SMREKA*
6
34
30
44
39
BOHINJSKA BISTRICA
5
39
30
51
39
*cene kart kopanja uporabniki poravnajo sami po veljavnem ceniku Term Čatež
CENIK
OBJEKTI NA HRVAŠKEM
UMAG I.
ŠTEVILO
LEŽIŠČ
7
ZAPOSLENI
UPOKOJENCI SKUPINE TEHNIK
V SKUPINI TEHNIK
IN ZUNANJI UPORABNIKI
15.06.- 15.09.
01.03. -. 14.06.
16.09. - 28.02.
15.06.- 15.09.
01.03. -. 14.06.
16.09. - 28.02.
42
33
55
44
UMAG II.
4
38
30
49
39
MAREDA I.
4
38
30
49
39
MAREDA II.
4
38
30
49
39
ČERVAR
8
45
36
59
46
BARBARIGA
4
36
31
46
41
Počitniške kapacitete, Zaposleni
Zaposlili smo
Avtorici: Katarina Humar, Tatjana Lipovšek
Kljub temu, da se dnevno srečujmo s temami kot sta
lahko s svojim bogatim znanjem in izkušnjami pripo-
gospodarska kriza in »brezposelnost, smo v družbah
morejo k razvoju in uspešnosti družb skupine Tehnik.
skupine Tehnik tudi v letošnjem letu iskali in zaposlili
nove sodelavce. Zaposlili smo kar nekaj sodelavcev, ki
Zato z veseljem pozdravljamo nove sodelavce in sodelavke, ki so se nam pridružili v zadnje pol leta:
Priimek in ime
Prihod
Organizacijska enota
Sokač Andreja
17.02.2010
sektor obrati in mehanizacija,
oddelek strojno prometni
administrator strojnega parka
Primožič Miha
17.02.2010
sektor gradnje
samostojni referent
Novak Anica
24.02.2010
sektor splošne, pravne in
kadrovske zadeve, služba
kadrovske zadeve
samostojni kadrovik
Lipovšek Tatjana
23.03.2010
sektor splošne, pravne in
kadrovske zadeve, služba
kadrovske zadeve
samostojni referent
Kladnik Metka
01.04.2010
sektor splošne, pravne in
kadrovske zadeve, služba
kadrovske zadeve
Vodja službe
Drešar Vesna
01.04.2010
sektor finance, kontroling in
računovodstvo, služba računovodstvo
računovodja
Dolenc Igor
01.04.2010
sektor informatika
vodja sektorja
Petrovčič Mojca
Marija
16.04.2010
kabinet uprave in poslovodstva
poslovni sekretar
Vehar Danijel
21.04.2010
sektor obrati in mehanizacija,
oddelek strojno prometni
voznik avtočrpalke
Klopčič Uroš
01.05.2010
Epiatech d.o.o.
razvojni inženir
Andreja Sokač, obračunski administrator strojnega parka v oddelku strojno
prometni
» Na Fakulteti za organizacijske vede v Kranju (univerzitetni program, kadrovska smer) imam opravljene vse izpite, manjka mi le še diplomsko delo, ki ga
nameravam zaključiti v tem letu. Sicer imam 3 leta
delovnih izkušenj. V prejšnji službi sem bila odgovorna za redno mesečno oddajo trošarine in pregled
potnih nalogov za osebna in tovorna vozila. V družbi
SGP Tehnik d.d. sem poleg rednega pregleda potnih
nalogov in mesečnega oddajanja trošarine zadolžena
tudi za organiziranje in vodenje voznikov tovornih
vozil po gradbiščih, vodenje evidence 33 zaposlenih
v tem oddelku, med njimi je le ena ženska. Delo v
družbi se mi zdi izredno zanimivo, hkrati pa je tudi
izredno dinamično. Delo mi predstavlja velik izziv,
Delovno mesto
46
vsaj s področja vodenja, saj na tem področju pred
prihodom v družbo SGP Tehnik d.d. še nisem imela
nobenih izkušenj.«
Miha Primožič, inženir v operativi v sektorju gradnje
»V družbi SGP Tehnik d.d. sem zaposlen od februarja
2010. Glede na moje dosedanje delovne izkušnje sem
zaposlen na delovnem mestu inženir v operativi. Delo,
ki ga opravljam, je zanimivo, razgibano in raznovrstno. Prepričan sem, da bom na tem delovnem mestu
pridobil ustrezne praktične izkušnje, ki jih bom lahko
s pridom uporabil ob svojem nadaljnjem delu. Moja
pričakovanja so nabrati čim več znanj in izkušenj s
področja gradbene operative, pa tudi z drugih sorodnih področij, ki bi prispevale k mojemu nadaljnjemu
osebnostnemu razvoju. Sicer se na delovnem mestu
počutim dobro, še posebej pa sem navdušen nad dobrim sodelovanjem tako z delovodjem kot tudi z delavci in vodjem gradbišča.«
Anica Novak, samostojni referent v službi kadrovske zadeve
»Za menoj je že skoraj 33 let delovnih izkušenj in
družba SGP Tehnik d.d. je moj tretji delodajalec. Pred
tem sem bila zaposlena v podjetju, ki se ukvarja s
trgovino in zastopstvom tujih podjetji, predvsem na
področju prehrambne in tekstilne industrije. Zaradi vse večje krize v tekstilni industriji in v sled tega
sprejetim varčevalnim ukrepom sem bila primorana
iskati novo zaposlitev. Na portalu Mojedelo.com sem
zasledila, da družba SGP Tehnik d.d. išče novega sodelavca za obračun plač. Odločila sem se, da poskusim srečo in poslala sem ponudbo za delo. Poklicali
so me na razgovor in v meni videli primerno kandidatko. Tako sem kar kmalu postala član kolektiva.
Prej sem bila zaposlena v majhni družbi (do 20 zaposlenih) in opravka sem imela z dokaj enostavnim obračunavanjem plač, zato je bilo delo v tako številnem
kolektivu kot je SGP Tehnik d.d. in s tako specifičnim
obračunavanjem plač kot je v gradbeni dejavnosti
zame nov izziv in priložnost dopolniti in nadgraditi svoje dosedanje izkušnje. Verjamem, da mi bo ob
podpori in pomoči vodje sektorja, ki je vedno pripravljena pomagati in svetovati, kadar smo v dvomih, to
tudi uspelo. Seveda pa ne smem pozabiti tudi sodelavk v službi kadrovske zadeve, s katerimi dobro sodelujem in se odlično razumemo. Kljub odgovornemu
delu, ki ga ni malo, si znamo vzeti tudi kakšen trenutek za nasmeh in prijetnejše vzdušje, saj je dobro
počutje v kolektivu pomemben dejavnik za boljše in
učinkovitejše delo.«
Zaposleni
Metka Kladnik, samostojni
v službi kadrovske zadeve
referent
»Končala sem Fakulteto za organizacijske vede v Kranju, smer kadrovsko izobraževalni procesi. Svojo delovno kariero sem začela v agenciji za zaposlovanje,
kjer sem opravljala vsa dela, povezana z kadrovanjem.
Zadnja leta sem delala na obračunu plač. Za menjavo
službe sem se odločila zaradi prevelike oddaljenosti
službe od doma. V kolektiv družbe SGP Tehnik d.d.
sem bila zelo lepo sprejeta, dela je sicer v izobilju, ampak z veliko dobre volje bomo prebrodili te težke čase
skupaj.«
Vesna Drešar, računovodja v službi
računovodstvo
»Pri svojih 29 letih sem sprejela že veliko odločitev.
Ena izmed teh je, da sem se iz Primorske preselila v
notranjost Slovenije. Kljub redni službi sem vseeno
iskala podjetje, ki bi v meni vzbudilo željo po stalnosti. Najbolj od vseh me je premamil oglas družbe SGP
Tehnik d.d., da o naslednjih razgovorih sploh ne govorim. Pustili so mi namreč zelo pozitiven vtis. Kolektiv,
s katerim sodelujem, je v primerjavi z ostalimi mojimi
dosedanjimi zaposlitvami neverjeten. Punce v računovodstvu so polne pozitivne energije, nasmejane in
z veseljem ponudijo pomoč, v kolikor jo potrebujem.
Predstava, ki sem jo imela o družbi SGP Tehnik d.d.,
se tako uresničuje. Dan za dnem ugotavljam, da sem
lahko hvaležna, da mi je bila ponujena neverjetna možnost sodelovanja v tako pozitivni in uspešni družbi,
za katero menim, da bo ne glede na razmere na trgu
prebrodila vse neljube težave. S skupnimi močmi pa
smo seveda lahko še boljši.«
Igor Dolenc, vodja sektorja informatika
»Po več kot 22 letih delovnih izkušenj v informatiki v
podjetju LTH Ulitki d.o.o. me je življenjska pot prinesla v družbo SGP Tehnik d.d., kjer sem se zaposlil na
delovnem mestu vodje sektorja informatika. Kot zanimivost naj povem, da je bil moj stari oče prvi direktor
družbe SGP Tehnik d.d. v petdesetih letih prejšnjega
stoletja. Na področju informatike je veliko možnosti,
da se v kratkem času naredi veliko. Čaka nas veliko
novih izzivov, med njimi je tudi prenova informacijskega sistema in povečanje varnosti informacijskega
sistema, ki pomeni osnovo za vse nadaljnje projekte,
ki nas čakajo. Pohvaliti moram tudi sodelavca v sektorju informatika, saj z njima odlično sodelujem.«
48
Upokojitve
Avtorici: Katarina Humar, Tatjana Lipovšek
Upokojitev je tema, ki je zadnje čase vse bolj aktualna vse-
šno« pokojninsko blagajno, da bomo morali delati dlje,
bina pogovorov predvsem starejših generacij, sindikatov
ipd. Zato se toliko bolj veselimo z vsemi, ki jim je že uspelo
in politikov. Vse več je govora o tem, da se prebivalstvo
zaključiti svojo delovno kariero z upokojitvijo in upamo,
Slovenije stara, da delovno aktivno prebivalstvo ne bo
da jim bo zdravje še dolgo služilo in da bodo tudi v tretjem
moglo več zagotavljati dovolj sredstev za vse bolj »požre-
življenjskem obdobju še najprej veseli in aktivni.
Priimek in ime
Datum odhoda
Organizacijska enota
Delovno mesto
Brdnik Peter
17.12.2009
oddelek strojno prometni
voznik avtodvigala
Levatić Ivan
11.02.2010
oddelek strojno prometni
PU strojnik LGM
Mulej Franc
24.02.2010
SGP Gorenjc d.o.o.
KV strojnik TGM
Svoljšak Nikolaj
07.03.2010
oddelek kleparsko ključavničarska delavnica
skupinovodja delavnice
Petrovič David
30.03.2010
sektor gradnje
VK tesar II
Čehić Husnija
02.04.2010
sektor gradnje
PU strojnik LGM
Vidović Mato
14.05.2010
služba splošne zadeve
čistilec v delavskem naselju
Eržen Lovro
29.05.2010
oddelek strojno prometni
voznik TMV
Zaposleni
Voščilnica za rojstni dan
Pripravili: Mojca M. Petrovčič, mag. Barbara Gorjup
Nekoga moraš imeti rad,
pa čeprav trave, reko, drevo ali kamen,
nekomu moraš nasloniti roko na ramo,
da se, lačna, nasiti bližine,
nekomu moraš, moraš,
to je kot kruh, kot požirek vode,
moraš dati svoje bele oblake,
svoje drzne ptice sanj,
svoje plašne ptice nemoči
nekje vendar mora biti zanje
gnezdo miru in nežnosti –
nekoga moraš imeti rad,
pa čeprav trave, reko, drevo ali kamen –
ker drevesa in trave vedo za samoto
kajti koraki vselej odidejo dalje,
pa čeprav se za hip ustavijo –
ker reka ve za žalost
če se le nagne nad svojo globino –
ker kamen pozna bolečino
koliko težkih nog
je že šlo čez njegovo nemo srce –
nekoga moraš imeti rad,
nekoga moraš imeti rad,
z nekom moraš v korak,
v isto sled –
o trave, reka, kamen, drevo,
molčeči spremljevalci samotnežev in čudakov,
dobra, velika bitja,
ki spregovore samo,
kadar umolknejo ljudje.
Ivan Minatti
Iskrene misli in želja, da vas ima nekdo resnično rad, so namenjene vsem, ki v poletnem in jesenskem času
praznujete rojstni dan.
50
Družbena odgovornost,
priložnost in pogoj za uspešnost
Avtorica: Mojca M. Petrovčič
Vseh potreb današnjih in prihodnjih generacij ne bo
možno zadovoljiti brez spoštovanja naravnega sistema,
družbenih in okoljskih vrednot. Pri tem imajo poleg
posameznikov prav gotovo ključno vlogo podjetja, ki
lahko s svojim delovanjem in zgledom veliko prispevajo
k uravnoteženemu življenju širšega družbenega in naravnega okolja.
Trajen in uravnotežen razvoj družbe je eden izmed naj-
V skupini Tehnik smo s svojim delovanjem močno vpeti
večjih izzivov v tem stoletju. Strokovnjaki navajajo raz-
v širšo lokalno skupnost. S korektnim in partnerskim od-
lične definicije družbene odgovornosti, ki poudarjajo
nosom do celotne javnosti skušamo vzpostavljati družbe-
in izpostavljajo njene različne elemente. Kot družbeno
no odgovoren odnos. V strategiji skupine Tehnik do leta
odgovorne pa se običajno štejejo prakse, ki zagotavljajo
2012 smo zapisali, da želimo povečati delež ekološko od-
več kot zgolj poslovanje v skladu z veljavno zakonodajo.
govornih projektov v strukturi sponzorstev in donacij in
vključevati družbeno odgovornost v sistem motiviranja in
Ena izmed današnjih nalog podjetij je tudi izgradnja
nagrajevanja zaposlenih. V pravem pomenu besede želi-
in širitev njegovega ugleda med zaposlenimi in v zuna-
mo biti v skupini Tehnik partner, na katerega se je moč
njem okolju (med kupci, dobavitelji, oblastmi, lastniki,
zanesti.
bankami, lokalnimi skupnostmi, ipd.). Družbeno (ne)
odgovorno ravnanje podjetij neposredno vpliva na nje-
V okviru sponzorskih in donatorskih sredstev smo v sku-
gov ugled in s tem posledično tudi na njegovo uspe-
pini Tehnik podprli številne športne in kulturne projekte,
šnost in konkurenčnost.
darovali sredstva v zdravstvene in humanitarne namene,
sponzorirali razvoj znanosti in šolstva in spodbujali dru-
Pojem in praksa družbene odgovornosti podjetij se na-
ge aktivnosti, ki vplivajo na dvig kakovosti družbenega
naša na celoten razpon delovanja podjetij in odnosov,
življenja v širši lokalni skupnosti.
ki se pri tem vzpostavljajo. Kaj podjetje prodaja, kako
vpliva na okolje, kako zaposluje, usposablja in vpliva
Na področju športa smo v skupini Tehnik v preteklem in
na razvoj svojih zaposlenih, kako vlaga v družbeno
letošnjem letu podpirali mladinsko svetovno prvenstvo v
skupnost in spoštuje človekove pravice – vse to oprede-
smučanju Pokal Loka, plavalni klub Radovljica, športno
ljuje skupen vpliv tega podjetja na družbo.
društvo Pokljuka pri organizaciji svetovnega pokala v bia-
Družbena odgovornost je postala trend, ki je v zaho-
Slovenije pri organizaciji smučarskih poletov v Planici,
tlonu, smučarski klub Triglav iz Kranja, smučarsko zvezo
dnem svetu v razmahu, v zadnjih letih pa vedno večji
rokometno društvo Merkur iz Škofje Loke, košarkarski
poudarek dobiva tudi pri nas. Pred nekaj leti se v Slove-
klub Škofja Loka, hokejski klub Jesenice, košarkarski
niji še ni toliko govorilo o družbeni odgovornosti. Prav-
klub Domžale, športno društvo Radovljica, športno dru-
zaprav je bil marsikomu ta pojem še povsem neznan, le
štvo Otroška košarkarska šola Ledina–Janče, društvo
redka pa so bila podjetja, ki so družbeno odgovornost
Mladi športnik iz Kranja, boksarski klub Kranj pri izved-
vključevala v svojo poslovno prakso in jo kot takšno
bi mednarodnega boksarskega tekmovanja »Memorial
tudi prepoznavala. Družba danes od podjetij vse bolj
Erduan Braimi«, športno zvezo Škofja Loka, športno dru-
pričakuje, da pri svojem poslovanju poleg interesov
štvo Kokra Kranj, nogometni klub Ločan iz Škofje Loke,
lastnikov upoštevajo tudi interese svojih zaposlenih,
nogometni klub Lesce, podprli pa smo tudi soorganizaci-
okolja, skupnosti, kupcev, dobaviteljev in drugih dele-
jo kolesarke prireditve Maraton Franja.
žnikov ter partnersko pristopajo k reševanju različnih
družbenih problemov. Družbeno odgovorne aktivnosti
Na področju kulture smo v skupini Tehnik podprli izved-
in poslovanje niso le domena velikih podjetij, ampak
bo predstave Moje pesmi, moje sanje v izvedbi Prešerno-
tudi malih in srednje velikih podjetij, ki skupaj ustvar-
vega gledališča Kranj, mažoretne skupine iz osnovne šole
jajo največ novih delovnih mest.
Antona Tomaža Linharta iz Radovljice, društvo Mali vojni
Družbena odgovornost
muzej iz Bohinjske Bistrice, osmi večer slovenskih viž v
narečju v Škofji Loki, izid pesniške zbirke še neuveljavljenih avtorjev pod naslovom Polje je dobro obrodilo, Karitas
območne enote Škofja Loka in Idrijsko cerkljansko razvojno agencijo ob prireditvi Idrijska čipka.
Prav tako v skupini Tehnik namenjamo podporo vzgojno izobraževalnim programom na področju vrtčevskih
dejavnosti in obšolskih dejavnosti v osnovnih šolah, ponosni pa smo tudi na to, da smo namesto izdelave novoletnih voščilnic v letu 2008 donirali Zdravstvenemu domu
Škofja Loka denarna sredstva za nakup ultrazvočnega
aparata LOGIQ P5.
Kljub težkim gospodarskim razmeram se bomo v skupini
Tehnik še naprej prizadevali za čim večjo usmerjenost k
družbeno odgovornem ravnanju.
52
Prisotnost na špotnih dogodkih
prispeva k večji prepoznavnosti
podjetja SGP Tehnik d.d.
Avtorica: Petra Farčnik
Poleg grajenja prepoznavnosti blagovne znamke je sponzoriranje športnih dogodkih tudi eno izmed odgovornih
ravnanje do družbe, v kateri podjetje deluje. Tega se močno zaveda tudi družba SGP Tehnik d.d., ki je v letošnjem
letu sodelovala na številnih odmevnih športnih dogodkih
- na tekmovanju v biatlonu na Pokljuki in največji kolesarsko rekreativni prireditvi v Sloveniji maratonu Franja,
ki vsako leto beleži večjo mednarodno udeležbo.
Pri športnih tekmovanjih na Pokljuki ima družba SGP
Tehnik d.d. dvojno vlogo – kot izvajalec je pomembno
pripomogla k izgradnji novega športno rekreacijskega
centra, kot sponzor pa podpira izvedbo številnih športnih
dogodkov. Eden izmed njih je bilo tudi finale IBU Cup v
biatlonu, na katerem je tekmovalo skoraj 200 predstavnikov iz 22 držav. Na treh tekmovalnih dnevih je nastopilo
sedem slovenskih biatloncev, med njimi Tadeja Brankovič Likozar, ena izmed najuspešnejših slovenskih biatlonk, in Peter Dokl, mladi up slovenske izbrane vrste. Da
gre za res veliko tekmovanje, je poudaril tudi predsednik
bil nad novim centrom na Pokljuki naravnost navdušen,
mednarodne biatlonske zveze gospod Anders Besseberg,
je z obiskom počastil tudi tekmovanja za svetovni pokal v
ki je ob tej priložnosti obiskal Pokljuko. Predsednik, ki je
biatlonu, ki so potekala med 17. in 20. decembrom 2009
in ki jih je sponzorirala tudi družba SGP Tehnik d.d..
Letošnjo zimo se je po dolgem premoru ponovno začela
serija tekem za Alpski pokal, na katerem sodeluje šest
alpskih držav, med njimi tudi Slovenija. Med štirimi prizorišči biatlonskih tekmovanj je tekme gostila tudi Pokljuka. S pomembnim prispevkom je družba SGP Tehnik
d.d. omogočila tekmovanje 96 mladinskim biatloncem,
ki bodo v prihodnjih letih zagotovo krojili vrh svetovnega
biatlona. Tako sponzorstvo ni samo grajenje prepoznavnosti podjetja, ampak tudi pomembno prispeva k razvoju
športnikov in množičnosti športnih dogodkov.
Skoraj 3.500 kolesarjev na 156 km dolgi progi Maratona
Franja BTC City - Museeuw Classic in Malega maratona
Franja, 2.500 udeležencev Poletovega družinskega maratona za vsakogar in več kot 100 udeležencev preizkušnje
za otroke je vsekakor zagotovilo, da je bil 29. Maraton
Franja BTC City - Museeuw Classic uspešen. Kolesarska
zgodba, katere del je bila tudi družba SGP Tehnik d.d. kot
eden izmed sponzorjev, vsako leto privabi vse več kolesarjev in ostaja ter postaja motivacija za številne ljudi, da se
v prostem času ukvarjajo s športom in živijo zdravo življenje, kar pa je tudi eden izmed pogledov, ki ga podpira
družba SGP Tehnik d.d..
Družbena odgovornost
Novi pristopi k energetiski učinkovitosti
v skupini Tehnik
Avtor: Sebastijan Smrkolj
V skupini Tehnik se zavedamo pomena učinkovite rabe
za zmanjšanje uporabe energije za razsvetljavo in s tem
energije, zato smo v preteklem letu povabili k sodelova-
pristopiti v prostovoljni program, ki je v EU vedno bolj
nju in izdelavi energetskega pregleda družbe SGP Teh-
prisoten.
nik d.d. zunanje svetovalno podjetje, ki nam je preko
izvedenega energetskega pregleda izčrpno svetovalo,
Program GreenLight je prostovoljna iniciativa za prepre-
kako pristopiti najučinkovitejše in najhitreje do zmanj-
čevanje onesnaževanja, ki spodbuja porabnike električne
šanja letnih stroškov porabe energije.
energije v nestanovanjskem sektorju (javnem in privatnem) k investicijam v energetsko učinkovito razsvetljavo.
Pri vrednotenju porabe energije je potrebno upoštevati
Partnerji programa se obvežejo, da bodo namestili ener-
vzroke le-te. Trenutno na nivoju družbe SGP Tehnik d.d.
getsko učinkovito razsvetljavo tam, kjer:
nimamo vzpostavljenega sistema energetskega nadzora
in ne specifičnega vrednotenja in primerjave učinkovitosti rabe energije. Družba je zaradi različno energetsko intenzivnih proizvodov specifična in zahteva izdelavo kompleksnih sistemom spremljanja in preko tega vrednotenje
energetske učinkovitosti. Znižanje stroška za energijo je
možno doseči na različnih ravneh. Trenutno je mogoče
največji prihranek doseči z ustreznim dogovorom o skupnem nakupu električne energije za vse družbe skupine
Tehnik. Drugi korak je posamezno merjenje porabe električnega toka in moči na posameznih trafo postajah. Prva
meritev je bila že izvedena v mesecu maju za železokrivsko
delavnico, pri čemer je bilo ugotovljeno, da uporabljamo
• je to ekonomsko upravičeno in
• kjer bo kvaliteta osvetlitve enaka ali izboljšana.
Program GreenLight se je pod okriljem Evropske Komisije, Direktorata za energijo in transport pričel izvajati
7.2.2000. Njegov glavni cilj je v Evropi zmanjšati rabo
energije za razsvetljavo in tako zmanjšati škodljive emisije in omejiti globalno segrevanje. Cilj je tudi izboljšati kvaliteto delovnih pogojev ob manjših stroških za energijo.
Osnova programa je pristopni obrazec, podpisan s
strani partnerja, ki ga zavezuje:
premočne varovalke v primerjavi z dejansko potrebnimi in
• Za obstoječe prostore: bodisi izboljšati vsaj 50%
s tem na letni ravni izgubljamo nekaj tisočakov.
prostorov v svoji lasti ali v dolgoročnem najemu oz. kot
alternativa zmanjšati skupno porabo za razsvetljavo za
Zgornji diagram dejanske vrednosti toka, merjeno od
najmanj 30%. Ustrezni prostori so tisti, kjer je investi-
26.5.2010 do 1.6.2010, dokazuje, da niti v času, ko stroji
cija ekonomsko donosna.
največ obratujejo in je obremenitev največja, nikoli ne pre-
• Za nove prostore: izbira nove naprave mora biti ta-
sega 250A (trenutno imamo v uporabi 400A varovalke).
kšna, da ne bo na razpolago nobena alternativna insta-
Nadalje načrtujemo vzpostaviti energetsko učinkovito
razsvetljavo po vzoru evropskega programa Greenlite
lacija, ki bi vzdrževala ali izboljševala kvaliteto razsvetljave, ki jo daje izbrana instalacija, in porabila manj
električne energije in predstavljala dodatno donosno
investicijo.
Poleg tega mora partner vse nadgradnje zaključiti v petih
letih od pristopa k programu, vsako leto poslati poročilo o
napredku in imenovati ustreznega predstavnika družbe,
ki bo odgovoren za izvajanje samega programa.
Program je povsem prostovoljen, kar pomeni, da se podjetja svobodno odločajo glede vključitve. V primeru, ko partner ne more zagotoviti minimalnih prostorskih zahtev
oz. prihrankov energije za razsvetljavo, lahko kadar koli
izstopi iz programa in se ponovno vključi, ko se razmere
spremenijo. Partnerji se lahko vključijo v program tudi z
Diagram dejanske vrednosti toka
že izvedenimi projekti ali z eno samo stavbo ali lokacijo.
54
Trekkng po Grand CANYONU,
enem od sedmih čudes sveta
Avtorica: Mojca M. Petrovčič
Kanjon sem doživela kot ogromno luknjo brez konca.
Na nekaterih mestih hoja ni mogoča, ograje pa ponujajo neverjetne širjave prostega pada, brez dna. Tisti, ki
nima občutka za ravnotežje, ga lahko ohlapno kamenje
odnese v trenutku. Grand Canyon je potrebno doživeti,
je eno tistih naravnih področij, ki ga je nemogoče prehoditi brez pitne vode. To je tisti kraj, ki ti da vedeti
kako majhen in nebogljen je človek v resnici.
Za iztočnico naj povzamem, da bom začela opis Grand
Canyona na meji z reko Colorado, kjer stoji jez Hoover
Dam in zaradi česar ima država Arizona sploh vodo.
Jez je bil grajen med letoma 1931 in 1935, ime pa nosi
de let. Čas, v katerem je Colorado izdolbel kanjon, pa
po predsedniku Hooverju, ki je predsedoval Združenim
je zaradi mehkih kamnin »samo« 6 milijonov let. Sam
državam Amerike v tem obdobju. Pot me je vodila po
Grand Canyon je dolg 446 km, v najširši diagonali pa
znameniti cest Route 66, ki je bila prva cesta med ame-
meri 29 km.
riškim vzhodom in zahodom (Chicago – Los Angeles) in
v dobri uri vožnje po njej se človek znajde v globokem
kanjonu, ki nosi ime Grand Canyon.
V milijonih letih je to ostro globino enega od desetih
naravnih čudes sveta izglodala na videz mehka, a
vztrajna reka Colorado s številnimi brzicami. Mesečevo
Ko govorimo o ameriških zveznih državah, je Arizona
pokrajino ji pomagajo dolbsti vetrovi, sneg, dež in neu-
le ena od jugozahodnih zveznih držav, z glavnim me-
smiljeno sonce. Tudi če se nam v bleščavi zazdi Veliki
stom Phoenix. Arizona ima dva vzdevka, in sicer država
kanjon mrtev v svoji večnosti, se v resnici ti procesi živo
Velikega kanjona (The Grand Canyon State) in država
nadaljujejo, vsako sekundo, vsako minuto. Svetlejše in
bakra (The Copper State), kot 48 država je bila spreje-
temnejše rjave in rdečkaste plasti so položene vodo-
ta v federacijo leta 1912. Verjetno ni potrebno posebej
ravno, da so videti kot naravni časovni trak. Kot bi si
poudarjati, da je prvo ime države izhodišče za ogromno
narava pozabila zalizati globoko ureznino, iz več kot
sotesko, drugo ime pa predstavlja leta in leta kopanja
400 km dolge raze odprto govorijo pradavna zemeljska
rude, saj Arizona kot ena najbolj rudno bogatih držav
obdobja.
slovi ravno po izkopih bakra.
Najlepši pogled po kanjonu je z južnega roba, čeprav ti-
Vendar ne bom pisala o rudninah, temveč o Grand Ca-
sti, ki ljubijo samoto in črtijo množico turistov, za obisk
nyonu. O ogromni in veličastni soteski, ki se razteza ko-
izbirajo bolj gozdnat severni rob. Le da ta ni dosegljiv
likor daleč seže oko v prostranem in čudovitem obmo-
vse leto in tudi ne vedno odprt, saj je višji od južnega
čju kanjonov, slapov, podzemnih jam, stolpov, skalnih
in je žrtev mnogo ostrejših vremenskih razmer. Robova
polic in vintgarjev. Grand Canyon ni nikoli videti enak
se spogledujeta ponekod s slabih 3 km, drugje ju spet
in sonce ter sence bežečih oblakov stalno spreminjajo
loči kar 19 km zračne linije. Pogosto tam daleč doli reke
obarvanost skal, ki sega od črne in škrlatno rjave do
Colorado sploh ni videti, kar pa ne pomeni, da se po
bledo rožnate in modro zelene. Ob pogledu z ene od
njej ne prevažajo raftarji. Če odštejemo prvotna pleme-
številnih razglednih točk na dno kanjona si je težko
na in poznejše Špance, ki so navzgor iz Mehike pehali
zamisliti, da je majhen rjavi vodni tok globoko spodaj
za pravljičnimi zlatimi mesti, pa našli le žgoče kamenje
zakrivil nastanek te ogromne soseske, pa vendar ga je
– stoletja pozneje se je pokazalo, da to kamenje skriva
pred toliko milijoni let. Pogled na dno kanjona, ki meri
čedna rudna bogastva (baker) - je svet začel govoriti o
v globino 1,6 km, v širino pa od 6 do 30 km, nam razkri-
Velikem kanjonu šele po zaslugi majorja Wesleyja Po-
je, da je reka Colorado hitra in silna - brzice Lava Falls
wella, ki je v drugi polovici 19. stoletja prvi opisal svoje
naj bi bile najhitrejše plovne brzice na svetu in raj za
navdušenje ob trimesečnem spustu po reki Coloradu.
raftarje. Starost kamnin na dnu je od 0,8 do 1,2 milijar-
Od leta 1919 je območje razglašeno za narodni park,
Zanimivosti
ki zdaj meri kakih 5.000 km2, Powell pa velja tudi za
Skozi Grand Canyon sicer že od nekdanja teče reka Co-
očeta imena Grand Canyon.
lorado, toda leta 1963 so jo tik pred začetkom skalne
znamenitosti zajezili in ustvarili umetno akumulacijsko
Zanimanje za to nenavadno pokrajino se je začelo po
jezero. Od takrat naprej skozi Grand Canyon ne teče
letu 1893, istega leta pa so ustanovili rezervat za živali.
reka, temveč bolj potok Colorado, kar je seveda imelo ve-
Narodni park so na današnjo velikost razširili leta 1975.
lik vpliv na celostno podobo Grand Canyona.
56
Poglavitni motiv, ki ameriško vlado vodi k vrnitvi avten-
Osem ur od dol do gor in še toliko nazaj
tične podobe Grand Canyona, je umetno narasla reka
Colorado, ki je pred časom za nekaj časa skoraj v celoti
Kdor bi rad v Velikem kanjonu prenočil v šotoru mora
zapolnila najbolj občudovano rečno dolino ZDA. Člo-
kljub nekaj kampom najprej pridobiti dovoljenje na
vek naj bi spet soustvaril peščene plaže, privlačne tako
predpisanem obrazcu. Na brunarice z zelenimi in ro-
za živali kot za ljudi, po drugi strani pa naj bi okrepili
žnatimi okenskimi okvirji je treba čakati več kot leto
prisotnost rib v reki, ki jih je čedalje manj. Štiri velike
dni. Sobe v najstarejšem hotelu El Tovar, zgrajenem
brizgalke so 60 ur brizgale vodo v reko, jez se je spro-
leta 1905 in obnovljenem natanko sto let pozneje, niso
stil, tako da je vsako sekundo reka Colorado pridobila
vedno na voljo, čeprav stane navadna dvoposteljna
1,1 milijona litra vode. Naravovarstvena organizacija
soba okoli 200 ameriških dolarjev, apartma pa dvakrat
Grand Canyon Trust je projekt ostro kritizirala. Po nje-
toliko. Splet ponuja že kar agresivne informacije o do-
nem mnenju bi bilo bolje, da bi omejili delovanje jeza,
kaj številnih možnostih bivanja in raznovrstne, plačlji-
reka Colorado pa bi na povsem naraven način imela
ve priložnosti in kaj vse si ljubitelji adrenalina lahko
skozi celo leto višji vodostaj. Žal pogleda na naraslo
privoščijo.
reko Colorado nisem bila deležna, o slednjem so nas
informirali turistični vodiči skozi tridnevno voden izlet
Kot navdušenka za trekking bi verjetno preživela tam
po tem gromozansko prašnatem in hkrati neustavljivo
več kakor je dopuščal čas in to v šotoru. Neverjetna šir-
lepem koščku sveta.
java, odmev glasu nekje v daljavah, ki jim ni videti konca, ogenj zvečer, higiena na minimum - preprosta. In
Kljub temu, da je globok več kot kilometer in pol,
seveda ob povratku v dolino glavna atrakcija - prašne
Grand Canyon v Arizoni ni najgloblji kanjon na svetu,
dokolenke in trpežni čevlji - vzdržala sem, čevlji pa ne.
je pa zagotovo med najbogatejšimi po svojih nenava-
Na dnu kanjona se nahaja tudi brunarica in verjemite,
dnostih. Davna domovina indijanskih plemen, ki še
da je tam hrana enkratna, še posebej po treh dneh žu-
vedno živijo v okoliških rezervatih, se tu najbolj pri-
želk in nočnega strahu pred kojoti.
bliža našim mladostnim predstavam o kavbojcih in
indijancih. Tu še vedno domujejo avtohtoni indijanci
Železnico k južnemu robu so zgradili že leta 1901. Vse do
plemen Navajo, Hopijev, Pueblo, Havasupai in še bi
časa, ko je predsednik Wilson razglasil Grand Canyon
lahko naštevala, vendar se vseh imen ne spomnim
za narodni park, je bil dovoljen tudi lov, v petih letih so
več. Človek bi se z veseljem izgubil v prijetnem ambi-
pobili 600 pum. V miru, ki je zavladal po razglasitvi, so
entu avtohtonih naselij, užival v sveže ocvrtem kruhu
se lahko tu razvijale številne živalske vrste: od ameriške
z medom in cimetom in neštetih keramičnih izdelkih,
koze do črnega medveda in kojotov, ki so se tako namno-
ki so izjemno cenjena keramična in lončena darila iz-
žili, da so postali že moteči. Biologi omenjajo 70 vrst se-
pod rok indijanskih žensk.
salcev, 250 vrst ptic, 26 različnih plazilcev in celo pet
Zanimivosti
vrst dvoživk. Nekatere živali najdete samo tukaj. Tisti, ki
je v 130 letih zaradi padcev Veliki kanjon vzel 600 ži-
se bojijo kač in škorpijonov, jih na uhojenih turističnih
vljenj (od utopitve v reki, dehidracije, samomorov in celo
razglediščih ne bodo srečali, na zdrsanih, vijugavih po-
dveh ducatov umorov). Več kot sto življenj je ugasnilo v
teh proti dnu kanjona pa skoraj zagotovo.
letalski nesreči leta 1956.
A tudi Indijanci se zavedajo poželenj sodobnega sveta
A to ni razlog, da vam danes ne bi ponujali obiska Grand
in jih s pridom izrabljajo. Med drugim je pleme Hopijev
Canyona s helikopterjem, zlasti iz Las Vegasa. V vrhun-
pred dvema letoma s pomočjo kitajskega poslovneža na
skem zračnem plovilu, v katerem sedeži omogočajo sko-
svojem ozemlju z zahodnega roba Grand Canyona nad
raj krožni pogled, je turistični vodnik kar pilot sam.
prepad postavilo stekleno turistično teraso, s katere je
mogoče gledati navpično v vrtoglavo globino. Seveda ne
brezplačno.
Obiskovalcem je omogočen pogled iz razgledne točke,
tistim najbolj radovednim pa priporočam ogled iz navadnega ultralahkega letala. Gre za manjše letalo, kjer te
Vzpon na plato je najmogočnejši peš - omogoča čudovit
pred vzletom stehtajo in razporedijo na ustrezen sedež
razgled po brezkončni soteski, a hkrati prinaša nepopi-
v letalu, saj v nasprotnem ni ravno dober občutek ob
sen telesni in vročinski napor, saj temperatura med vr-
živahni, pozibavajoči vožnji. Ogled traja 45 minut, za
hom in dnom globeli zaniha za nekaj deset stopinj. Bolj
kaj več pa se priporoča dodatna oprema v obliki vrečke
ko se spuščaš, bolj je vroče, tako da je najpogostejša te-
za bruhanje, saj dejanska vožnja naredi svoje še tako
žava smrtno nevarna izguba telesne tekočine. Torej brez
vzdržljivemu in pogumnemu potniku.
vode nikamor. Za hojo z vrha platoja na dno kanjona in
nazaj sta potrebna dva oz. trije dnevi. Pridružita se vam
Pet milijonov obiskovalcev na leto
lahko mula in konj, obvezna pa je družba vodiča. Torej
zajemite sapo, ker imate šestnajst ur razmišljati o mar-
Naval turistov je velik, statistika govori o petih milijonih
sičem.
obiskovalcev na leto; od tega jih kar štiri petine prihaja iz Združenih držav Amerike, preostali pa so Britanci,
V jutranje sonce zastirajo mogočne črne sence divjega
Japonci in Nemci. Števila Slovencev sploh ne omenjajo,
kalifornijskega kondorja in jate vreščečih vran. S skal je
smo le kakšna tisočinka odstotka.
moč opazovati kavke in skalne veverice, ki se veselijo odvrženih smeti iz napol prazne vrečke čipsa in čokolade.
Torej, bila sem tista tisočinka odstotka in ni mi žal strganih gojzarjev, prav tako ne za ukradene tri študijske
Na začetku poti, ki vodijo proti dnu, so table s podobo
dni. Pravzaprav lahko sedaj rečem, da ima Amerika svo-
mišičastega, treniranega mladeniča iz serije Obalna
jo zgodovino in predvsem, da je Grand Canyon izkušnja,
straža, pod katerim je napis: »Vsako leto rešimo več sto
ki jo ne morem primerjati z nobeno drugo. To je Amerika
ljudi iz kanjona. Mnogi so bili na začetku takšni kot on!«
z dušo, brez odvečnega Hollywooda in McDonaldsa. Se-
Reševalci so zato ves čas v pripravljenosti in kljub temu
veda za tiste, ki prisegate na dušo preprostosti.
58
Ekoturizem
Avtorica: Mojca M. Petrovčič
Mnoge besede danes dobivajo pridevnik »ekološki« in
dediščino, skrbjo za zdravje in zdravi način življenja
tudi turizem pri tem ni izjema. Definicija za ekoturizem
zadovoljuje potrebe in želje današnjih turistov, kar ji
pojmuje skupne značilnosti potovanja v nedotaknjeno
daje konkurenčno prednost pred mnogimi drugimi
naravo in njeno doživljanje. Vendar pa se tukaj celotna
evropskimi državami. Vendar omenjene značilnosti ne
znanost ne zaključi. Najprej se pojmujejo kot ekotu-
predstavljajo dovolj močne dolgoročne konkurenčne
rizem vse motivacije ljudi, uživanje narave in tradici-
prednosti. Le-to oz. tržno učinkovitost bo lahko Slove-
onalnosti, sem pa prištevamo tudi vse izobraževalne,
nija dosegala z nečim, s čimer se bo bistveno ločevala
predstavitvene in promocijske dejavnosti. Dejavnost
od drugih držav.
ekoturizma omogoča zaposlovanje v alternativnih vejah gospodarstva in hkrati dviguje ozaveščenost o va-
Torej ekoturizem niso samo neverjetno drage destina-
rovanju okolja tako pri lokalnem prebivalstvu kot pri
cije na oddaljenih Deviških otokih, ampak imamo ta-
turistih.
kšne »otoke« tudi v naši neposredni bližini. Pred nami
so brezskrbni počitniški dnevi in vsaj en dan lahko na-
Kaj torej narekujejo trendi v turizmu in kje lahko iz-
menimo preprostemu sprehodu čez travnik ali pa čez
biramo kraje za oddih, lahko vidimo že na spletnih
cesto k sosedu. Torej dovolj pametovanja o definicijah,
straneh številnih turističnih ponudb tako pri nas kot
kaj vse in kakšen naj bi bil ekoturizem. Pojdimo ven
po svetu. Ko govorimo o svetovnem merilu, lahko ugo-
in si oglejmo nekaj slovenskih turističnih kmetij in se
tovimo, da se je povečalo povpraševanje po destinaci-
pustimo presenetiti.
jah, kjer narava in ljudje odigrajo glavno vlogo. Tako se
pojavlja preskok od »storitvene« ekonomije k ekonomiji
»doživetja« in s tem se povečujejo povpraševanja po pristnih doživetjih. Prav tako lahko opazujemo premik od
klasičnih k novim turističnim destinacijam in ne nazadnje povečano zavest in skrb za zdravje in zdrav način
življenja in ohranjanje narave.
Vsi našteti trendi so posledica spremembe sloga in na-
Turistična kmetija Kranjc
čina življenja, ki narekujejo vedno nove potrebe, kot so
potrebe po varnosti, več krajših in izpopolnjenih oddi-
Na svoj račun pridejo ljubitelji neokrnjene narave in
hov in optimizacija časa na potovanjih. Naraščanje za-
zdravega načina življenja in vsi tisti, ki bi radi doživeli
vesti o zdravju in zdravemu načinu življenja spodbuja
drugačna jutra. Gostom ponujajo udobno namestitev v
povpraševanje po aktivnih in doživetih počitnicah, ne-
šestih na novo opremljenih sobah in dveh apartmajih,
okrnjeni naravi in do okolja odgovornih destinacijah.
zdravo hrano z domačega vrta in tradicionalne jedi. Bogate naravne danosti nudijo pestro ponudbo športnih
Ekoturizem naj ne bi negativno vplival na okolje. Zašči-
aktivnosti in doživetij v neposrednem stiku z naravo
til naj bi našo naravo in posebno občutljiva območja.
(več na [email protected]).
Torej turizem v pilulah, manjših odmerkih.
Ekohotel Kmetija Koroš
Slovenija se ločuje od drugih turističnih konkurentov
kot majhna in varna država, lahko dostopna, zelena in
Turistična kmetija Koroš spremenjena v manjši eko-
čista, kulturna in gostoljubna dežela, dobro organizi-
hotel z desetimi sobami poleg udobnega bivanja nudi
rana in kakovostna turistična dežela. S svojo pestro
izvirne ekološko pridelane jedi. Koroš je svojevrsten
in raznoliko ponudbo, bogato naravno in kulturno
center za gorsko kolesarjenje in druge aktivnosti kot
Prosti čas
Ekokmetija Škander
Ekološka kmetija Škander se ukvarja z rejo mlečne
drobnice, in sicer ovac slovenske avtohtone pasme. V
svoji sirarni izdelujejo ovčji sir, ki je geografsko zaščiten z imenom Bovški sir, in albuminsko skuto. Pridelava sira na kmetiji poteka od aprila do septembra, sir pa
se lahko kupi na več tržnicah po Sloveniji ali na kmetiji
od maja pa tja do decembra (več na [email protected]).
so pohodništvo, smučanje, namizni tenis, kopanje v odprtem bazenu, kolesarjenje in kegljanje, ki se odvijajo
tudi v okoliških gozdovih in gorah. Na bližnjih travnikih in v gozdovih lahko nabirate tudi zdravilna zelišča,
gobe, borovnice in jagode (več na [email protected]).
Ekološka turistična Kmetija Žibovt
Kmetija leži 3 km od mejnega prehoda Pavličevo sedlo z razgledom na Savinjske Alpe. Gostje, ki si želijo miru in sožitja z naravo, se tega lahko naužijejo v
veliki meri, na svoj račun pa lahko pridejo tako tisti,
ki jim zadostuje le sprehod po bližnji okolici, kot tudi
taki, ki si obujejo planinske čevlje in nadenejo nahrbtnik ter jo mahnejo na celodnevno turo. Nudijo nočitev
z zajtrkom ali polpenzion in ekološko pridelano hrano, doma narejene sire, skuto, jogurte, kislo mleko –
tako rekoč vse, kar prinesejo na mizo (več na kmetija.
[email protected]).
…spoštujte občutljivost in krhkost okolja, v katerem se gibate…
…za seboj puščajte samo svoje stopinje…
…pripravite se in poučite se o naravi in družbi območja, ki ga nameravate obiskati…
…spoštujte zasebnost in dostojanstvo drugih…
…ne uničujte ogroženih rastlin in živali in ne motite njihovih naravnih bivališč…
…uporabljajte označene in nadelane poti…
…na svoj način podpirajte ohranjanje narave …
…po svojih zmožnostih uporabljajte naravi neškodljive načine prevoza…
…spodbujajte varčevanje z energijo in okolju prijazno ravnanje z odpadki…
…sodelujte pri varovanju celotnega ekosistema…
…izobražujte se.
60
Šport in športne aktivnosti
Avtorica: Mojca M. Petrovčič
Šport je zdrav, dokler ni ekstremen. Tekmovalnost lahko
ekstremno previden, kajti v najslabšem primeru lahko tudi
škoduje lastnemu zdravju, zato je potrebno biti previden,
pristanemo na rezervacijski listi urgentnega bloka.
do kje sega rekreativno ukvarjanje s športnimi aktivnostmi. V času zimskih olimpijskih iger smo bili priča smrti
Dokler je človek navdušenec in navdušenje traja nad povpre-
gruzijskega sankača in herojski predstavi naše Petre Maj-
čjem in je telo napeto do tiste intenzivnosti, da v njem zbuja
dič. V številnih polemikah, do kje lahko gre telo za uspeh in
še in več, potem se v svojih ekstremih, pretiravanju v gibanju
do kje do zdrave rekreacije, se je našlo kar nekaj nasprotu-
ali pa v premalo gibanja, šport predstavlja kot nezdrav način
jočih si mnenj. Pred nedavnim sva se s prijateljem pogovar-
življenja. Poiščimo si vmesno pot, začnimo pri hoji.
jala o kolesarjenju v italijanskih Dolomitih. Ob prečkanju
Predazza mi je povedal:« Zmanjkalo mi je sape, hropel sem.«
Pravijo, da je vsaj eno uro na dan potrebno nameniti špor-
Na vsakem koraku poslušamo, kako pomembno je giba-
prašali, s katerimi športi se ukvarjajo in koliko časa v pov-
nje. Od vsepovsod slišimo, da smo Slovenci športen narod,
prečju namenijo športu in rekreaciji.
tnim aktivnostim in rekreaciji. Naše zaposlene smo pov-
prepoznavni pa smo predvsem na belih poljanah in v dvoranah. Nekateri radi tečemo, kolesarimo, hodimo v gore,
Martin Baumgartner, diplomirani univerzitetni inženir
se udeležujemo skupinskih športov, kot so tisti z vrstami
gradbeništva, vodja sektorja gradnja za trg: »Največ tečem.
žog. S smučanjem in plavanjem se večina seznani že v rani
Med vikendi hodim v hribe, bolj pogosto pozimi, ko so ugo-
mladosti, strast do tega športa pa ostaja vse življenje. Vsem
dne razmere za turno smučanje. Če mi to dopušča čas, se s
tem klasičnim športom se vse bolj pridružujejo tudi novi,
športnimi aktivnostmi ukvarjam tri do štirikrat tedensko.»
pogosto adrenalinski, kot so deskanje, kajtanje, potapljanje, turno smučanje, plezanje, vse več pa je tudi pristašev
nordijske hoje. Ta postaja zadnja leta pravi izziv za vse generacije in oblike.
Uroš Rudolf, diplomirani inženir strojništva, zaposlen kot
tehnični sodelavec v službi kooperacije: »Sem športno aktiven in ukvarjam se z vsem po malem, drugače pa sem
član slovenske carving reprezentance. Na snegu prebijem
Za vse tiste, ki dodatno obožujemo izzive, je na voljo tudi
od 90 do 110 dni letno, prišteti pa je potrebno tudi še koor-
vse več adrenalinskih športov. Tukaj lahko izbiramo med
dinacijske treninge. Zase lahko rečem, da mi ukvarjanje s
raftingom, skakanjem s padalom, kajtanjem in še bi lahko
športnimi aktivnostmi pomeni tudi življenjsko vodilo.»
naštevali. Vsem je enako to, da so nadgradnja navadnim
športom, so pa priljubljeni in zanimivi, saj prinašajo vedno
nove dogodivščine. Ni povsem nenavadno, da se tej vrsti
športov pridružuje vse več starostnih generacij, vendar bi
mogoče med njimi zasledili le nekoliko večji delež mlajših.
V Sloveniji lahko izbiramo med adrenalinskimi parki, kamor se lahko v enem popoldnevu sami ali skupinsko podamo na različne vzdržljivostne preizkušnje. In ne zanemarimo dejstva, da je potrebno biti pri tej vrsti športa tudi
Martin Baumgartner
Uroš Rudolf
Nejc Škof, gradbeni tehnik, zaposlen v službi priprava
ponudb: »S prijatelji jemljemo ukvarjanje s športnimi aktivnostmi zelo resno, predvsem ko je govora o kolesarjenju,
badmintonu, nogometu in biljardu. Poleti smo največ zunaj, pozimi se zadržujemo v dvorani. Če se le da, preživim v
gibanju eno uro na dan, do nekje pet ur na teden. Sem bolj
ljubitelj individualnih športov, od skupinskih športov pa
mi je najljubši nogomet. »
Nejc Škof
Prosti čas
Nordijska hoja
Spraševala: Mojca M. Petrovčič
Nordijska hoja je primerna za ljudi vseh starosti, za
različno telesno pripravljene, izvedljiva vse leto in predvsem cenovno dostopna. Tovrstna hoja omogoča pokončnejšo držo in popravlja vzorec hoje, za ženske pa bo
zanimiv podatek, da nordijska hoja izdatneje učvrsti mišice nog in zadnjice. V nadaljevanju sledi intervju s Tamaro, inštruktorico nordijske hoje pri Zvezi za nordijsko
hojo Slovenije, ki vse zainteresirane vabi, da poskusite
([email protected]).
Kaj nordijska hoja sploh je?
Nordijska hoja je ena najbolj učinkovitih, celovitih in
Pri nordijski hoji je najpomembnejša koordinacija ritma gi-
varnih oblik telesne aktivnosti, primerna za vse staro-
banja rok in nog, po principu nasprotna roka - nasprotna
stne skupine in različne ravni telesne kondicije. Je pre-
noga. Posebnost tehnike nordijske hoje je ta, da se od palic
prost šport, ki ga lahko izvajamo ob vsakem letnem času
odrivamo samo od paščkov, spuščamo ročaje, vzdržujemo
izpred domačega praga. Z nordijsko hojo običajno hojo
čvrstost dela zgornjih okončin, ob tem pa ohranjamo spro-
spremenimo oz. stopnjujemo v aktivno športno vadbo.
ščenost vratu in ramen. Odrive z rokami dokončujemo za
Zibelka nordijske hoje je Finska, ljubitelje športa pa
telesom in z iztegnjenim komolcem.
združuje Mednarodno združenje za nordijsko hojo INWA
(International Nordic Walking Association).
Kakšno opremo vse potrebujemo?
Za nordijsko hojo potrebujemo osnovna oblačila in obutev
za hojo v naravi. Najprimernejši so nižji čevlji z nedrsečim
podplatom. Ključne pri pravilnem izvajanju nordijske hoje
so posebne palice. Dobra palica ima ergonomsko oblikovan
ročaj, ki omogoča dober nadzor nad njo v fazi, ko je ne držimo, je zelo lahka in ima visoko težišče, je v enem kosu
– torej ne teleskopska – ter iz kakovostnega, vzdržljivega
materiala (steklenih in karbonskih vlaken), konica je pod
kotom, da se ob vbodu dobro zasadi v podlago; na njej ima
asimetrično oblikovan gumijast »čeveljček« za hojo po asfaltu. Pri izbiri dolžine palice v osnovi upoštevamo splošna
priporočila, da mora biti roka v priročenju približno pod
Kakšna so njena pravila?
pravim kotom v komolcu, oziroma si dolžino izračunamo s
To je specifična oblika hoje s palicami, ki dodatno obre-
upoštevati individualne kriterije (proporce udov, dolžino
formulo 67% telesne višine. Ob tem je pred nakupom dobro
menijo zgornji del telesa, tako da so aktivne skoraj vse
koraka, mobilnost sklepov, tehniko hoje, teren, fitnes sta-
mišice. Pri tem človek posnema naravno hojo. Gibanje
tus in cilje posameznika).
rok je takšno kot pri hoji brez palic, le koraki so nekoliko
daljši, kar mu omogočajo posebej za to oblikovane lahke
Čemu koristi?
ergonomske palice. Pravilne tehnike nordijske hoje se
je potrebno naučiti, za kar potrebujemo pomoč strokov-
Obljube o učinkovitosti in koristnosti nordijske hoje te-
njaka, vodnika nordijske hoje. Čeprav se na prvi pogled
meljijo na mnogih raziskavah in so preverjeno resnične.
zdi, da je nordijska hoja enostavna in preprosta, je zara-
Glede na to, da je pri nordijski hoji v gibanje vključenih
di nepoznavanja njenih osnov neučinkovita, lahko celo
90% vseh mišic¸ je v primerjavi z običajno hojo za pribli-
škodljiva za naš organizem.
žno 20% višja poraba energije, izboljša se vzorec hoje in
62
drža telesa. Za tretjino se razbremeni skočni sklep, koleno, kolk in hrbtenica. Ob rednem izvajanju se zmanjša
tveganje za bolezni srca, ožilja in debelost. Poleg učinkov
aerobne vadbe imamo posledično močnejše mišice, čvrsto in zdravo telo, oblikujemo si postavo in pridobimo več
energije in življenjske moči.
Koliko ljudi prakticira nordijsko hojo?
Natančno število navdušencev nad nordijsko hojo bi težko
opredelili, saj vsakodnevno narašča. Zagotovo lahko govorimo o milijonih prebivalcev vseh celin sveta.
Kdo vse se lahko ukvarja z nordijsko
hojo?
Kot je bilo že omenjeno je nordijska hoja primerna za ljudi različnih starostnih skupin in različne telesne zmogljivosti. Na splošno lahko rečemo, da je usmerjena v naslednja področja:
• Nordijska hoja za zdravje kot rehabilitacijska hoja
(poškodbe, artroze kolka, kolena, gležnja, spondiloartroza, nkilozirajoči spondilitis, fibromialgija, miofascialni sindromi) in relaksacijska hoja.
• Nordijska hoja za prijetno počutje za izboljšanje telesne pripravljenosti, izguba ali kontrola telesne teže,
povečanje aerobnih sposobnosti.
• Športna nordijska hoja za povečanje mišične moči
in povečanje aerobnih kapacitet.
Kako koristi?
Koristi so za posamezne ljudi zelo različne. Odvisno je
predvsem od izhodišča, na katerem smo ob začetku upo-
• Nordijska hoja za otroke.
rabe palic. Neaktivne osebe, z morebitnimi bolečinami
Kot posebno skupino lahko omenimo nosečnice, ki jim
splošnega počutja in zdravstvenega stanja. Za telesno
ali kroničnimi obolenji bodo hitro opazile izboljšanje
bo nordijska hoja pomagala pri ravnotežju, omogočila
aktivne, razgibane in zdrave ljudi pa so palice lahko nov
lažje dihanje, preprečevala in zmanjšala bolečine v kri-
izziv, popestritev ali nova ljubezen. Vodijo nas v strmino,
žu, pospešila cirkulacijo in s tem preprečila zatekanje
spremljajo naš tek ali na svežem zraku v naravi predsta-
in krče. Ker pri gibanju ni sunkovitih gibov zagotovo
vljajo naše lastno orodje za izvajanje vaj iz fitnes centrov.
predstavlja idealno prenatalno vadbo. Po porodu pa bo
mamicam prišla prav izboljšana moč rok in ramenskega
Nordijska hoja torej obljublja veliko, vendar moramo
obroča, hitrejša vrnitev delovnih sposobnosti, izguba te-
poudariti, da le takrat, ko jo izvajamo tehnično pravil-
lesne teže in boljša telesna kondicija.
no. INWA vodniki trdno stojimo za prepričanjem, da se
je potrebno nordijskih korakov naučiti pod strokovno
usposobljenim vodstvom. Utrjenemu znanju prvih korakov naj sledi nadgradnja, opuščanje škodljivih napak
in postopno približevanje zelo dobremu izvajanju tehnike. Tečaj nordijske hoje je torej nujno potreben, vendar
predstavlja le začetek na poti k znanju in doseganju
obljubljenih in pričakovanih učinkov. Ta pot lahko pomeni nekaj tednov ali mesecev, ko začutimo palico kot
podaljšek svojega telesa, ko se spontano zliva v naše gibanje, postaja naša nova okončina, trdna in zanesljiva,
ki nas odriva v naslednji korak, poskok ali celo tek.
Le redno izvajanje tehnično dovršene nordijske hoje
torej izpolnjuje obljube, zagotavlja odlično počutje, prekipevanje od zmogljivosti, oblikovanje mišic in porabo
maščob.
Prosti čas
Recepti iz moške roke
Avtor: Sebastijan Smrkolj
Široki rezanci v smetanovi omaki
Sestavine:
300 g špinačinih širokih rezancev
400 g piščančjih prsi
200 g šampinjonov
2 - 3 dl smetane za kuhanje
4 trikotniki topljenega sira
strok česna
sol, poper
nariban sir (parmezan ali kakšen drug sir)
Postopek priprave:
nimo s sesekljanim česnom in nato prilijemo smetano.
V omako dodamo trikotnike topljenega sira in premeša-
Testenine skuhamo v slani vodi in jih ocedimo. Piščan-
mo, da se raztopijo, nato kuhamo še nekaj minut, da se
čje meso narežemo na zrezke, jih posolimo in popeče-
vsebina zgosti. Na krožnik naložimo špinačne rezance,
mo na žlici olja, da obarvajo rjavo. Dodamo na lističe
priložimo omako z zrezkom in okrasimo z rezino rdeče
narezane sveže šampinjone in vse skupaj prepražimo.
pomaranče. Na koncu po okusu in želji jed potresemo z
Tekočina, ki jo spustijo šampinjoni, pa naj povre. Zači-
naribanim sirom in ponudimo s solato po izbiri.
Jemo zdravo ali ne zdravo?
Avtorica: Mojca M. Petrovčič
Jejmo zdravo
Sodoben življenjski stil pomeni danes žal tudi več sedenja in prilagajanja delovnemu času, zato vse preveč posegamo po nezdravi hrani in tudi po nezdravih dietah.
Organizirana kuhana prehrana v posameznih organizacijah je zato več kot dobrodošla.
Če je verjeti študijam, se prehranjujemo povsem nezdravo. Pojemo preveč maščob, soli, sladkorja, sladkih
živil, popijemo preveč sladkih in alkoholnih pijač. Še
zlasti pa je skrb vzbujajoče, da se nezdravo prehranjujejo in imajo nezdrav življenjski slog, s tem pa večjo
obolevnost, predvsem socialno in ekonomsko šibkejši.
Prav tako tudi dejstvo, da je vse več debelih otrok.
64
lezljivo predstavo, da moramo poskusiti, če neka stvar
deluje tudi na nas, odpravimo se ven, v naravo, sami ali
v družbi. Bo bolj zdravo.
Riž kot temelj zdrave prehrane
Riž sodi med najstarejše gojene rastline. Arheološke izkopanine na Kitajskem kažejo na to, da so riž gojili že
pred 7.000 leti. Je drugo najpomembnejše žito za pšenico in glavna hrana skoraj polovici svetovnega prebivalstva. Kitajska kot največja svetovna proizvajalka pridela okoli tretjino svetovnih količin riža, medtem ko je
med evropskimi proizvajalci v ospredju Italija z izredno
kakovostnimi sortami riža. Najbolj zgovoren podatek
o pomembnosti riža v prehrani posameznih narodov
predstavlja informacija o letni porabi riža: prebivalec
Tajske letno porabi okoli 150 kilogramov, prebivalec
Japonske okoli 80 kilogramov, medtem ko Evropejci
le redko porabimo več kot 5 kilogramov riža na osebo
letno.
Pogrinjek danes
Ne le, da je težava v prehrani, problem je tudi v dietah.
Hitro hujšanje, premalo časa za pripravo zdrave hrane,
poplava poceni in na pol že pripravljenih industrijskih
obrokov, ki obljubljajo »priložnost za zdrav dan« in »v
dveh dneh pet kilogramov manj« vsekakor niso rešitev
Problem je tudi v pomanjkanju telesne aktivnosti. Namesto, da bi posegali po možnostih, ki nam jih ponujajo stopnice ali pa bližnje zelene poljane, ljudje vse prevečkrat posegamo po nezdravih dietah in pripravkih za
hujšanje, ki obljubljajo nemogoče. Zato je zmagovalna
kombinacija povezana z gibanjem in zdravo prehrano,
kazalec uravnotežene prehrane in aktivnega življenjskega sloga pa je normalna telesna teža.
Jejmo z užitkom in raznovrstno. Pijmo vodo, vsaj 1,5
litra na dan. Jedilnik naj vsebuje različna živila, obilo
zelenjave in sadja, žitnih izdelkov, mleka in mlečnih izdelkov, morskih rib in zmerne količine mesa, mesnih
izdelkov in jajc. V zdrav jedilnik ne sodijo niti preveč
slana niti ocvrta živila. Predvsem pa poskrbimo, da se
po rojstnodnevni torti in dobrotah iz sveta slaščic in
maminih potic, dovolj in predvsem redno gibamo.
Za prijetno uživanje hrane potrebujete za jedilno mizo
vsaj 50 cm prostora na osebo, idealno pa je 70 do 80
cm, tako da jedci ne bodo segali z rokami in komolci v
območje sosedov. Stole razvrstimo tako, da so hrbtna
naslonjala oddaljena približno 20 cm od roba mize. Pogrinjek mora stati vsaj 10 cm od roba mize.
Če je miza manjša, nanjo ne zlagajmo preveč pomožnega
posodja, ampak ga odlagajmo na mizico poleg ali sproti
prinašamo in odnašamo. Prav tako na slavnostno pogrnjeno mizo nikoli ne odlagajmo preveč predmetov, tudi
kavne skodelice in desertne krožnike prinesimo šele, ko
so gostje pojedli glavno jed in mizo pospravimo.
Jedilni pribor, ki ga delimo na veliki jedilni pribor,
pribor za ribe in desertni pribor, postavimo v vrstnem
redu, kot ga potrebujemo pri hranjenju: na zunanjem
robu so jedilne vilice in noži za predjedi, vmes je na desni strani jušna žlica, ob krožniku so nož in vilice za
glavno jed. Pribor za sladico lahko položimo nad zgornji
rob krožnika. Nože obrnemo z rezilom proti krožniku.
Vilice so vedno na levi strani, žlica pa ob nožu, razen
Pa še ena o prehranskih dopolnilih, kot so razni pri-
izjeme, ko postrežemo špagete: takrat so vilice na de-
pravki v kapsulah. Prehranska dopolnila niso nadome-
sni strani in žlica kot pomagalo za navijanje špagetov
stilo za zdravo in redno prehrano. Mediji v televizijskih
na vilice na levi strani krožnika. Vse kose razvrstimo z
in radijskih reklamah pogosto ustvarjajo potrebo po
enakomernimi razmiki.
nekem izdelku. Uživanje prehranskih dopolnil je priporočljivo le, kadar želimo z njimi nadomestiti hranilo, ki
Za slavnostni obed damo na mizo levo kozarec za vodo,
ga v hrani primanjkuje, vendar ne smemo prekoračiti
kozarec za rdeče vino nad noževo konico in kozarec za
priporočenega dnevnega odmerka.
belo vino na sredino poleg pribora za sladico. Prtički
so lahko postavljeni na krožnik ali na levo stran vilic.
Torej, če nam primanjkuje energije, se nepravilno prehranjujemo, smo pod stresom ali pa imamo neko na-
Pa dober tek.
Misli
Ni neumnih vprašanj,
so le neumni odgovori
Avtorica: Mojca M. Petrovčič
Imenujemo jih retorična vprašanja. Strokovna razlaga
razkriva, da je govorniško ali retorično vprašanje povedni stavek, ki pa ga avtor spremeni v vprašanje za
dosego večjega vtisa. Odgovora seveda ne pričakuje, saj
ga pozna. Lahko pa sam pristavi odgovor, ki ga tudi sogovornik sicer dobro pozna, a na ta način je vsebina še
bolj poudarjena.
Kako odgovoriti na vprašanje? Res je, da ni neumnih
vprašanj, lahko pa so neumni odgovori. Kot pred ča-
pa res, potrebujem še izobraževanje.«, je bila vztrajna
som, ko se razpisali na nekem blogu, da ni bil neumen
sodelavka.
odgovor predsednika, le novinarka mu je postavila neumno vprašanje. Torej, kaj je bilo prej: kokoš ali pišča-
Mirno in predvsem prepričljivo poskuša sodelavec na-
nec? Nekaj sočno sorodnih primerov sledi v nadaljeva-
peljati pogovor v pravo smer: »Najprej bova poskušala v
nju.
okviru računalniškega programa vzpostaviti registracijo
dejanskih ur na gradbišču in…«
Pogovor o plači ne sodi na redni letni razgovor. Na nedavni interni delavnici o rednem letnem razgovoru je po-
Sodelavka ga prekine z zanosom:»Ja, a torej grem na še
tekala simulacija pogovora: »A bi danes še kaj o plači?«
en računalniški tečaj?«
Z zelo zrelim odgovorom prepriča sodelavec z odgovo-
In ko že teče beseda o rednem letnem razgovoru, pustite
rom: »Verjetno res nisi pogledala obrazca, ampak danes
svojemu vodji, da vam predstavi pomen takšnega po-
res ne moreva o tem.«
govora preden se ta prične. Obema bo med pogovorom
veliko lažje.
»Ja, če že ne moreva o moji plači, ali lahko potem vsaj
vprašam za moje delavce? Poglej, to je motivacija delav-
Sodelavec sodelavcu zastavi vprašanje: »A si v pisarni?«
cu … no, pa še za nov kontejner se bova zmenila, aja
In ta odgovori iz pisarne: »Kaj misliš?«
Zunaj je 32 stopinj celzija in tvoj sodelavec te vpraša:»A
je vroče?« Kje pa, le malo je bolj toplo.
Greš zvečer na sprehod s psom in te sreča sošolka iz gimnazije: »O, a imaš psa?«Hm, koga pa ti vidiš na vrvici?«
Potrebno bo odstraniti streho nad glavo. Na bolniškem
izvidu piše: »Oboleli naj ostane doma, izogiba naj se zaprtih in slabo prezračenih prostorov.«
Babica vpraša vnukinjo: »Koga imaš raje? Očka ali mamico?«
In ko tako v dnevnem zanosu prepričano zrem v svoj
računalnik na mizi, opažam, da v množični poplavi informacij prepoznam samo sebe. Ja no, pač človek želi
začeti pogovor, si rečem prepričljivo. Od obolelosti malih sivih celic se mi poraja naslednje vprašanje: »Katero
nogo imate pa vi raje? Levo ali desno? No, katero? Odločite se, da damo tisto, ki je ne marate, takoj stran!«
66
Morski akvarij Igorja Mrzlikarja
Avtorica: Tina Šinkovec
Direktor tehničnega področja družbe SGP Tehnik d.d.
mo iz pipe, bi na takšen način večina koral že odmrla.
Igor Mrzlikar ima doma morski akvarij. Morska akvari-
Ko je sladka voda prečiščena, doda ustrezno količino
stika mu predstavlja hobi in sprostitev. Ob opazovanju
soli, pri čemer poudarja, da je to posebna sol, ki se
dogajanja v akvariju uživa skupaj z otrokoma, ki mu
kupi v specializirani trgovini, in ne navadna kuhinj-
tudi pomagata pri čiščenju akvarija. V morskem akva-
ska sol.
riju ima pet rib (od tega štiri različne vrste), poleg rib
pa še dva morska ježka, pet koral, dve anemoni in eno
Za konec mi pove, da je pri morskem akvariju zanimivo
kozico. Živali v morju ne ulovi sam, ampak jih kupi v
to, da je v akvariju več vrst živih bitij kot v sladkovodnem
trgovini, specializirani za akvaristiko, v Ljubljani. Kot
akvariju. V morskem akvariju so namreč poleg rib nase-
razlaga, je za akvarij potrebo tudi skrbeti. Alge, ki se
ljeni še morski ježki, morske zvezde, kozice, trde in mehke
naberejo na steklu, čisti enkrat tedensko, pesek pa
korale, spužve, školjke, polžki in drugi. Pri morskem akva-
enkrat mesečno, ribe hrani vsak drugi dan. Prav tako
riju je predvsem zanimivo gojenje koral, ki je tudi najzah-
je potrebno zamenjati vodo v akvariju, vendar morske
tevnejši del morske akvaristike.
vode ne pretovori z morja, temveč sam pripravi slano
vodo. Vodo iz pipe najprej prečisti čez poseben filter, s
Vsi, ki želite izvedeti še več o morski akvarijih, lahko
čimer se odstranijo fosfati in nitrati, ki so v vodi. Če bi
kliknete na spletno stran za morsko akvaristiko: http://
pripravljal morsko vodo z nefiltrirano vodo, ki jo pije-
www.sloreef.com/.
Hobiji zaposlenih
Rezbarjenje Miloša Zupanca
Avtor: Primož Malavašič
Z modelarstvom se, če odštejemo tiste, ki so kakšen mo-
Izmed razstavljenih predmetov je zelo fascinantno razno-
del sestavili le iz radovednosti ali pa so zgolj navdušeni za
vrstno stensko okrasje, izrezljano iz celega lesa. Med nji-
zbiranje že sestavljenih modelov, ukvarja malo ljudi. Pri
mi izstopa škofjeloški grb, velikosti 40 x 40 cm. Relief je
modelarjih velja, da so najbolj cenjeni leseni modeli. Ti so
narejen s precizno natančnostjo, vidna je vsaka opeka, v
razred zase že takrat, ko imamo na voljo izdelane delce,
centru grba pa je upodobljen zamorec z zlatim uhanom.
lahko pa kupimo načrt in balzo (to je lahek les v ploščah
Po legendi je namreč enega izmed freisiniških zemljiških
) in začnemo rezljati po svoje. Takšni modeli, če jih ročno
gospodov, ki so vladali nad tem ozemljem od leta 973 do
izdelamo sami, so zelo cenjeni in redki.
leta 1803, napadel medved. Življenje mu je rešil njegov zamorski služabnik, v zahvalo pa so ga upodobili na grbu,
Naš sodelavec Miloš Zupanc, ki je v družbi SGP Tehnik
ki je kmalu postal mestni grb.
d.d. zaposlen že od leta 1979, je eden tistih, ki se z modelarstvom ukvarja že od otroških dni. Zase pravi, da ga mo-
Model hiše, dolžine pol metra, predstavlja maketo dejan-
delarstvo sprošča. Že okolico njegove hiše krasi skrbno
ske hiše, ki stoji ob škofjeloškem gradu. Podrobnosti kot
oblikovan ribnik, v katerega po skalnjaku teče potoček, v
so strešniki na strehi, rešetke na oknih in kljuka na vra-
ribniku pa goji ribe zlatorepke, v manjšem ribniku domu-
tih ponazarjajo natančen posnetek obstoječe hiše. Miloš
jeta tudi dve želvi rdečevratki. Svojo strast do modelar-
je s svojim neverjetnim občutkom za detajle in ročnimi
stva goji in razvija v skoraj umetnostne stvaritve. Po kon-
spretnostmi, ki jih je razvil skozi leta, iz tega modela nare-
čani službi se umakne v svojo hišno delavnico, v kateri
dil pravo mojstrovino. Steno v dnevni sobi krasijo police,
izdeluje modele hiš, kozolcev, kapelic, kop, raznih živali,
ki jih je izdelal sam. Zanimive pa niso same po sebi, na
čebelnjakov in še kaj bi se našlo.
teh policah so shranjeni različni pokali, ki jih je dobl na
tekmovanjih iz keglanja in lokostrelstva.
Na moč simpatične so tudi podobe živali, izrezljane iz drevesnih korenin. Visoke so nekje do 25 cm, med njimi pa najdemo orla na drevesu, kače, žirafe in še bi lahko našteval.
Delo z lesom je prav gotovo izziv, prav gotovo pa je lahko
umetnina zase vsak obdelan kos lesa, ki nosi podobo, ki
predstavlja osebo ali predmet iz realnega življenja. Miloš
izdelanih modelčkov ne prodaja, ker je po njegovem mnenju v njih vložena prevelika vrednost, rad pa jih pokaže
vsakemu, ki ga zanima tovrstno ustvarjanje, prav pa je,
da jih deli z nami, četudi le na slikah.
www.sgp-tehnik.si