RAZVOJNI NAČRTI KOPRSKEGA PRISTANIŠČA

RAZVOJNI NAČRTI KOPRSKEGA PRISTANIŠČA
2011
1. Državni prostorski načrt za celovito prostorsko ureditev pristanišča za
mednarodni promet v Kopru
Da bi ohranila konkurenčnost na trgu, mora Luka Koper neprestano slediti načelom trajnostnega
razvoja. Zavezanost omenjenemu cilju je zagotovilo za njeno prihodnjo rast in uspeh. To vodilo
je tudi osnova oblikovanja Državnega prostorskega načrta Slovenije, ki bo urejal prihodnji razvoj
koprskega pristanišča. Pobudnik priprave načrta je bilo Ministrstvo za promet, izvajalec pa
Ministrstvo za okolje in prostor s podporo in sodelovanjem Luke Koper d.d. pri pripravi
načrta v delu, ki neposredno zadeva koprsko pristanišče.
V oblikovanje državnega prostorskega načrta je bila vključena vrsta državnih organov in
institucij, pa tudi urbanisti, krajinski arhitekti, arhitekti, inženirji in drugi strokovnjaki z različnih
področij, kot sta na primer pomorski promet in razvoj pristanišč. Omenjeni strokovnjaki niso
zgolj načrtovali razvoja samega pristanišča, temveč tudi ureditev infrastrukture in izdelali
ustrezne prostorske rešitve za področja, kjer se pristanišče stika z urbanim okoljem. Načrtovana
infrastruktura je bila izdelana na osnovi trenutnih trendov na področju pretovora blaga.
Rumena črta označuje načrtovane meje treh pomolov
2
3D prikaz – simulacija pristanišča po DPN
Opis celovitih rešitev, ki so vključene v državnem prostorskem načrtu
Z DPN se načrtujejo celovita ureditev pristanišča Koper in ureditev robnih območij.
Celovita ureditev pristanišča Koper vključuje: gradnjo objektov ter urejanje novih manipulativnih
površin ter infrastrukturnih vodov in naprav, podaljšanje prvega in drugega pomola ter gradnjo
tretjega, poglabljanje bazenov in plovnih poti ter ureditev obračališč za ladje, gradnjo skladišč s
terasastimi zelenimi strehami, novo skladišče naftnih derivatov, nov vhod v pristanišče, notranji
in zunanji kamionski terminal, ureditev privezov za servisna plovila ter pripadajočo cestno,
železniško, komunalno in energetsko infrastrukturo.
Drugi pomol (370 m podaljšanje)
Pretovor razsutih in tekočih tovorov bo še naprej potekal na drugem pomolu, terminal za
razsute tovore na podaljšanem delu drugega pomola bo posodobljen. Privezi za ladje s tekočim
tovorom bodo vzdolž valobrana, ki bo zaradi varnostnih razlogov zgrajen na zahodni strani
drugega pomola.
Podaljšanje drugega pomola bo omogočilo posodobitev terminalov za razsute in tekoče tovore
ter preselitev Službe za varovanje morja.
3
Drugi pomol – tankerji bodo pristajali na podaljšanjem valolomu, okolju prijazna streha Evropskega
energetskega terminala pa bo nudila alternativni obnovljivi vir sončne energije.
Prvi pomol (100 m podaljšanje)
Po načrtovani preureditvi zmogljivosti bo na prvem pomolu tudi terminal za zelenjavo, terminal
za generalne tovore in terminal za les s povečanimi skladiščnimi površinami in zeleno streho pa
bosta stala v neposrednem zaledju. Zaradi naraščajočega pretovora kontejnerjev bo največji del
prvega pomola namenjen kontejnerskemu terminalu.
4
Prvi pomol bo namenjen predvsem pretovoru kontejnerjev
Infrastrukturni razvoj
Nov vhod za težke tovornjake
Da bi sprostili prometne zastoje v bližini starega mestnega jedra Kopra, bo pristanišče dobilo
nov vhod za tovornjake. Z zgraditvijo štiripasovnice med avtocesto in novim vhodom se bodo
tovornjaki lahko povsem izognili mestu. Poleg tega bosta novi zunanji in notranji terminal za
tovornjake zgrajena v neposredni bližini novega pristaniškega vhoda, pod bližnjim Srminom, v
precejšnji oddaljenosti od naseljenih predelov, pa je načrtovana tudi gradnja rezervoarjev za
tekoče tovore.
Večnadstropna garažna hiša
Na dveh različnih lokacijah v zaledju pristanišča je v teku izgradnja avtomobilskega terminala.
Poleg obstoječih parkirnih površin bo ob ankaranski obvoznici zgrajeno novo zmogljivo
štirinadstropno skladišče. Po zaključku gradbenih del bodo vse tovrstne pristaniške kapacitete
medsebojno povezane, z nadvozi pa bodo povezane tudi z avtocestnim omrežjem in železniškim
terminalom.
Večnadstropna garažna hiša s terasasto zeleno streho, ki bo stala na severnem robu
pristanišča, bo zagotovila okolju prijazne skladiščne površine in distribucijsko središče, ki bo
zmanjšalo bleščanje, povezano s skladiščenjem vozil na nepokritih površinah.
5
Terasasto večnadstropno skladišče za vozila
Novi vhod v pristanišče
Državni prostorski načrt predvideva skupno 404 hektare pristaniških površin
Skupni pretovor
V letu 2010 je skupni pretovor zgoraj omenjenih terminalov dosegel 15,3 milijone ton blaga.
Predvidene skupne količine pretovora po uresničitvi razvojih posegov v Državnem prostorskem
načrtu se gibljejo okrog 35.000.000 ton letno.
6
2. Potniški terminal
Začetek prometa in projekta potniškega terminala v Kopru je v letu 2005, ko je v koprsko
pristanišče priplula prva potniška ladja Minerva. V letu 2010 smo v Kopru zabeležili že 53
prihodov ladij in 37.000 potnikov. V letu 2011 se zaradi prihoda enega največjih svetovnih
ladjarjev pričakuje celo več kot 100.000 obiskovalcev.
Splošno stanje na področju križarjenja v Evropi je izredno pozitivno. Industrija križarjenja beleži
pozitivno rast že 25 let predvsem zaradi močnega povpraševanja po križarjenjih iz Severna
Amerike. V zadnjem desetletju se je število potnikov, ki so se udeležili križarjenj več kot
podvojilo. V letu 1998 je bilo zabeleženih 7,79 mio potnikov, v letu 2008 pa 16,24 mio potnikov,
kar pomeni +110% porast v številu potnikov. Porast števila potnikov v Evropi se je v zadnjem
desetletju povečalo iz 1,71 mio na 4,50 mio potnikov.
V DPN je bodoči objekt potniškega pristanišča lociran na območju potniškega pristanišča na
severni obali mesta Koper. Na območju potniškega terminala se izvede glavni upravni objekt,
nadstrešnica, parkirišča in manipulativne površine, privezna mesta za plovila, valobran ter vsi
objekti in naprave potrebne za delovanje terminala in za vzdrževanje objektov in naprav. V
objektu potniškega terminala so vključeni prostori potrebni za delovanje služb, ki nadzirajo
promet potnikov in prehod državne meje in poslovno trgovske dejavnosti.
3D prikaz – simulacija bodočega potniškega terminala
7
Maksimalni vertikalni gabarit objekta znaša P+3. Parkirne površine ob objektu potniškega
terminala se izvedejo za parkiranja osebnih avtomobilov, avtobusov, taksijev in za pregled
čolnov za namene Uprave za pomorstvo Republike Slovenije.
3. Tretji pomol – Kontejnerski terminal
Tržni vidik
V zadnjih petih letih smo zabeležili izjemen porast kontejnerskega prometa (leta 2003 
126.237 TEU, leta 2010  476.731 TEU).
Naše napovedi temeljijo na sledečih ugotovitvah:
-
-
-
-
S širitvijo EU se je naše gravitacijsko zaledje še povečalo predvsem v smeri Jugovzhodne Evrope (Romunija, Bolgarija itd.). Celotni tržni potencial našega
gravitacijskega območja presega 2 milijona TEU.
Razpolagamo s širokim naborom ladjarjev, ki že prihajajo v naše pristanišče. Trend
zadnjih let kaže, da ladjarji spoznavajo prednosti naše poti in konkretno razmišljajo o
preusmeritvi dela količin iz severnih evropskih luk. Predvsem gre za mediteranske,
bližnje vzhodne in azijske tokove iz/v Centralno in Jugovzhodno Evropo. Te dodatne
količine potrebujejo tudi zaradi ustanovitve svojih lastnih servisov. Druga značilnost je,
da vsi ladjarji, ki so do sedaj uporabljali storitve »common feederjev«, hkrati pa dosegli
ali imajo možnost, da dosežejo kritične količine potrebne za svoj lastni »dedicated
feeder« servis, delujejo na vzpostavitvi svojih servisov.
V letu 2009 smo pridobili direkten servis s post panamax ladjami (6.500 TEU) z Daljnega
Vzhoda, v letu 2010 pa še en nov direktni servis s post panamax ladjami (4 ladjarji,
Daljni Vzhod).
Izkušnje in statistika kažejo, da se bo nadaljeval trend prehajanja tovorov s
tradicionalnih oblik embalaže na standardizirano embalažo – kontejnerizacija.
Z razvojem kopenskih terminalov ter vzpostavitvijo mreže železniških povezav se bodo
možnosti preusmeritve blagovnih tokov na Koper dodatno povečale.
Velikost kontejnerskih ladij bo še naprej naraščala, kar bo imelo kljub večanju obsega
trgovine posledično relativno manjše število ladijskih postankov v pristaniščih.
S tem se bo povečeval pomen ključnih pretovornih (»hub«) terminalov in vse večjih
»feeder« ladij za dostavo blaga do končnih pristanišč.
Pristanišča bodo morala ponuditi dodatne storitve dodane vrednosti na področju logistike
in še posebej na področju kopenskega transporta v svojem zaledju.
8
Opis rešitev III. pomola v koprskem pristanišču
Ureditev terminala za kontejnerje je v DPN predvidena na prvem pomolu in na tretjem pomolu,
ter v zaledju drugega pomola, kjer so načrtovane površine za popravilo kontejnerjev.
Tretji pomol je predviden na severnem robu akvatorija pristanišča. Celotna površina pomola
znaša 30 ha, operativna širina 307 m, maksimalna širina na prerezu čez oblikovano obalo pa
366 m. Skladiščna površina na tretjem pomolu meri 978 m x 195 m. Ocenjena letna
zmogljivost terminala je milijon TEU.
Operativna obala kontejnerskega terminala v tretjem bazenu je dolga 1017 m. Predvidena je
poglobitev severnega dela akvatorija bazena III na globino –18 m.
Tloris III. pomola
9
Načrtovani novozgrajeni III. pomol, namenjen izključno kontejnerskemu prometu
Pomol se delno izvede z zasipavanjem, delno pa kot armiranobetonska konstrukcija globoko
temeljenja na pilotih, kar omogoča valovanje in kroženje morja. Nasip se na severni strani
zaključuje z oblikovanim skalometom, armiranobetonska konstrukcija pa s platojem za svetilnik.
Pomol je povezan z železniško infrastrukturo in cestno infrastrukturo preko katere se navezuje
na ostali del pristanišča, na severni strani pomola III pa so za transport kontejnerjev predvideni
4 novi tiri.
Na severnem robu III. pomola se zaradi zmanjšanja negativnih vplivov na okolico izvede
varovalni zid, visok 12 m in dolg približno 1300 m. Varovalni zid se izvede z lahko kovinsko
konstrukcijo na katero se z južne strani pritrdijo solarni moduli (fotovoltaika), s severne strani
pa paneli iz materialov, ki zagotavljajo protihrupno zaščito, ob kateri teče javna dovozna cesta.
Skladišča
Skladiščne površine za kontejnerje so predvidene neposredno za obalo in so razdeljene na več
vzdolžnih blokov z eno vmesno prekinitvijo za skrajšanje transportne poti do obale. V zaledju
(severno) od obale so predvidene skladiščne površine za skladiščenje polnih kontejnerjev. Na
vsakem skladiščnem bloku bo sočasno delalo več mostnih dvigal (RTG). Predvidena je višina
skladiščenja do štiri kontejnerje (9'6'’) v višino. Bloki bodo razporejeni na način, da bo možno na
eni njegovi stranici uporabljati manipulator ali viličar s prijemalom (za prazne kontejnerje). Tako
10
organizirana skladiščna površina bo omogočala veliko fleksibilnost pri uporabi različne
mehanizacije. Na delu skladišča, ki bo predviden za skladiščenje reefer kontejnerjev, bodo
izdelani podesti za dostop do hladilnega agregata kontejnerja ter priklop tega na električno
omrežje.
Skladiščenje praznih kontejnerjev bo organizirano na način, ki bo omogočal optimalno
izkoriščenost skladiščnega prostora. Za delo na skladišču je predvidena uporaba viličarjev s
prijemalom, možna pa bo tudi uporaba kontejnerskih manipulatorjev. Na skladišču praznih
kontejnerjev je predvideno skladiščenje do šest (9' 6'') kontejnerjev v višino.
11