pogoji (in) možnosti

Transcription

poštnina plačana pri
pošti 1106 ljubljana
kinotečnik
brezplačni izvod
2013 2014
mesečnik Slovenske kinoteke, letnik XIV, številka 5–6, januar-februar 2014
januar-februar
Mož s kamero, Dziga Vertov, 1929
oblikovanje plakata: brata Stenberg
pogoji (in) možnosti
imperialističnih vojn, fevdalizacije sveta v razvoju, globalizirane revščine, novih bolezni
in smrtonosnih klimatskih katastrof.
Leto 2014 bo tudi stoletnica leta, v katerem je film izgubil svojo nedolžnost. Leta 1914
je bil namreč novi medij, lahko tudi že nova umetnost, prvič rekrutiran za namene
manipulacij s patriotskimi in nacionalističnimi občutki množic, ki so se soočale s
Slovenska kinoteka v leto 2014 vstopa z obširno tematsko retrospektivo z naslovom
šokantnimi, nečloveškimi podobami nove, industrializirane oblike vojne. Leto 1914 je
Pogoji (in) možnosti, ki bo od začetka januarja do konca februarja preučevala, na
leto, ko je D. W. Griffith pričel snemati Rojstvo naroda, rasistični ep, ki je zapisal novo
kakšne načine lahko film misli kapitalizem. In obratno. Film je v tem kontekstu lahko umetnost dvoumni usodi: pospešeni modernosti, ki bo osvobodila človeški pogled in
kadarkoli, kjerkoli in karkoli. Od neme burleske do včerajšnje premiere, od naključne zavest spon preteklosti, a tudi prihodnosti, ki bo zmožna vpreči množice v katastrofalne
manifestacije do eksplicitne izjave o stvari. Misel je lahko očrt, analiza, agitacija ali
politične projekte 20. stoletja. In seveda tudi usodi lastne industrializacije in širokega
utopija. Kapitalizem je lahko spermij, embrij, pošast ali metastaza. Dilema, rečeno z
poblagovljenja gibljivih podob, ki bodo postale ena najdonosnejših dobrin kapitalizma.
Roso Luxemburg, je zgolj ena: socializem ali barbarstvo.
Leto 1914 pa je vendar tudi leto, ko se je v film priklatil Charlie Chaplin in utelesil
Retrospektiva seveda ni naključje. Leto 2014 bo še eno leto, ki ga bo zaznamovala
univerzalno podobo revščine in neuklonljivega človeškega duha, ki se instinktivno
prevlada kapitala na vseh področjih družbenega in individualnega življenja. Še
upira vsemogočni logiki kapitala, nacionalne države ter represivnih ideologij. Film je
eno leto izkoriščanja človeške ustvarjalnosti za zasebne dobičke mikroskopskega
takrat demonstriral, da je po svoji naravi demokratična in ljudska kultura. Narejen
sloja zajedavcev. Še eno leto načrtnega slabšanja življenjskih razmer velikega dela
je iz vsakdanjih, trivialnih, vulgarnih in bežnih sestavin sodobnega življenja, ki so v
sveta. Še eno leto povečevanja družbenih, rasnih, spolnih in kulturnih neenakosti
pravilno odmerjenih kombinacijah zmožne odpraviti simbolne in materialne hierarhije
v lokalnih in globalnih okvirih. Še eno leto uničevanja in ropanja družbene lastnine
buržoaznega sveta, pa tudi hierarhije med ustvarjalci in gledalci, ki se odslej srečujejo
in dobrobiti, ki si jih je po 2. svetovni vojni mukoma priborilo delavstvo. Še eno
pod praporom nadnacionalne skupnosti filmskega intelekta in afekta. Zmožen je
leto arogantnega izsiljevanja nacionalnih političnih elit, ki služijo zgolj interesom
naslavljati univerzalno občinstvo – zlasti vse tiste, ki so za preživetje primorani prodajati
nadnacionalnih kapitalskih elit. Še eno leto razkrajanja vse šibkejših družbenih
svoje delo, pa četudi ne govorijo istega jezika. Je polje svobodne in – kot protislovna
vezi med skupnostmi, generacijami in posamezniki. Še eno leto širjenja epidemij
umetnost – tudi kapitalistične ustvarjalnosti, v katero se najjasneje zapisujejo nestrjene
depresije, tesnobe, ravnodušja in drugih prezrtih patologij, ki spremljajo jalovost
sedanjosti kot tudi spodletele preteklosti. Ni le pokopališče preperelih podob in umrlih
življenja v neoliberalizmu. Še eno leto ciničnih evfemizmov in gnusnih laži, ki
teles, ki jih oživljajo snopi svetlobe, ampak tudi žitnica minulih skupnih prihodnosti.
opravičujejo zgodovinske zločine ter prihajajoče krivice. Še eno leto nesmiselnih
Te pa v času, ko neoliberalizem pospešeno uničuje vse možne prihodnosti, nujno
množičnih spektaklov ter konservativnih kvazi-utopij družabnih omrežij ter medmrežja. potrebujemo za oživitev skupne politične domišljije in dejavnosti.
Jurij Meden, Nil Baskar
Še eno leto krepitve fašizma in sklerotičnih reakcij liberalne levice. Še eno leto
"Ko vstopam, vrata tovarne niso enaka kot takrat, ko izstopam, ali pa ko grem mimo
brezposeln."
Gilles Deleuze
.
1
kinotečnik, januar-februar 2014
1.1.
sreda
Novo leto. Kinoteka je zaprta.
prisiljena soočiti s tem, ko gre na romanje in je ne vzamejo
na voz, da bi se lahko peljala, ampak mora teči za njim.
Nekonvencionalna ekranizacija istoimenskega romana Ivana
Cankarja in obenem ena najbolj markantnih filmskih vlog
Štefke Drolc.
Program je pripravil Slovenski filmski arhiv pri Arhivu RS. V
sodelovanju z Društvom slovenskih režiserjev.
2.1.
četrtek
19.00
Pogoji (in) možnosti – uvertura
Dober, grd, hudoben (Il buono, il brutto, il cattivo)
Sergio Leone, Italija/Španija/Zahodna Nemčija, 1966,
35mm, 2.35, barvni, 162', sp
20.00
Večer SFA/Večer DSR: Posvečeno 90-letnici Štefke Drolc
Deseti brat
Vojko Duletič, Slovenija, 1982, 35mm, 1.37, barvni, 88'
simptomatična popkulturna atrakcija novega tisočletja,
ki je do danes spočela že pet nadaljevanj in množicam
v paketu jasno sporočila, da je novodobni upornik (brez
razloga) lahko samo še podjetnik, ki se sistemu lahko upira
samo še v imenu povsem dereguliranega prostega trga in
profita.
ustvarjalca, v katerem temeljito prevpraša tako družbo
spektakla kot tudi svoje komentarje in kritično vlogo v
relaciji do nje.
"Da bi opisali spektakel, njegovo strukturo, način delovanja
in sile, ki težijo k njegovemu razkroju, moramo umetno
razločiti neločljive elemente. Ko ga analiziramo, v določeni
meri uporabljamo prav jezik spektakla, v tem ko prečimo
metodološki teren družbe, ki se izraža v spektaklu. Toda kjer
je spektakel glavni smisel celotnega delovanja družbenoekonomske ureditve, je obenem tudi urnik, ki narekuje, kje
in kdaj se bo kaj zgodilo. Spektakel je zgodovinski moment,
v katerega smo ujeti."
Guy Debord
"Ni filma. Film je mrtev. Nobenega filma biti več ne more. Če
želite, se lahko pogovorimo ..."
Guy Debord
V sodelovanju s Filmskimi mutacijami, 7. festivalom
nevidnega filma.
21.15
petek
Pogoji (in) možnosti/Kino-uho
19.00
Ljudje v nedeljo (Menschen am Sonntag)
Pogoji (in) možnosti
Curt Siodmak, Robert Siodmak, Edgar G. Ulmer, Fred
Zinnemann, Nemčija, 1930, 35mm, 1.33, čb, 68', nemi, svp Moderni časi (Modern Times)
Charles Chaplin, ZDA, 1936, 35mm, 1.37, čb, 87', svp
10.1.
Divji zahod, čas državljanske vojne med ameriškim severom
in jugom. Trije prosti radikali, Blondie (Clint Eastwood,
dober), Tuco (Eli Wallach, grd) in Angel Eyes (Lee Van Cleef,
hudoben) iščejo zlato, ki je zakopano na nekem južnjaškem
pokopališču. Tuco ve, za katero pokopališče gre, Blondie pa
ve, kateri grob kaže razkopati. Dirka za nevidnim, izmuzljivim
kapitalom, tlakovana s prevarami, izdajami in trupli, se
izteče v epskem pištolskem troboju in zakroži v ultimativni
špageti vestern.
3.1.
petek
19.00
Bilo je nekoč na Divjem zahodu (C'era una volta il West)
Sergio Leone, Italija/ZDA, 1968, 35mm, 2.35, barvni, 178',
sp
Piše se leto 1840. Deseti brat Martinek Spak (Radko Polič)
pripelje na grad Slemenice mladega učitelja Lovra Kvasa.
Med Lovrom in domačo hčerko Manico vzplamti ljubezen, ki
pa jo morata zaljubljenca skrivati, saj je v Manico zagledan
tudi Marjan, sin sosednjega graščaka Piškava. Ekranizacija
istoimenskega romana Josipa Jurčiča, ki obenem velja za
prvi slovenski roman.
Program je pripravil Slovenski filmski arhiv pri Arhivu
RS. V sodelovanju z Društvom slovenskih režiserjev. Pred
projekcijo bo Štefki Drolc podeljena nagrada Bert za
življenjsko delo na področju filmske igre.
7.1. torek
19.00
Lady Eve (The Lady Eve)
Preston Sturges, ZDA, 1941, 35mm, 1.37, čb, 94', svp
Lastnik velikega posestva na Divjem zahodu, prek katerega
naj bi kmalu speljali železnico, pričakuje prihod žene
(Claudia Cardinale), s katero se je pred kratkim poročil.
Ko gospa pripotuje na rob civilizacije, tam najde le še
trupla moža in njegovih treh sinov. Okrog bogate vdove
in dragocene zemlje se zbere pisana družba oboroženih
podjetnikov, vsak s svojimi načrti in nerazčiščenimi računi
iz preteklosti. Leonejeva najbolj ambiciozna alegorija
kapitalizma kot strelskega obračuna, obenem tudi eden
največjih vesternov, tudi po zaslugi (kot vedno) izjemne in
(kot vedno) takoj ponarodele glasbe Ennia Morriconeja.
Bogati in naivni dedič Charles Pike (Henry Fonda) na ladji, s
katero se vrača z amazonske ekspedicije, spozna prefrigano
kvartopirko Jean Harrington (Barbara Stanwyck). Lokava
Jean povsem omreži možaka in se ga nameni oskubiti,
vendar se tudi ona iskreno zaljubi vanj. Ko Charles odkrije
njeno ozadje in njene prvotne nakane, jo zavrne, Jean pa
se skleni maščevati. Tretji celovečerec velikega Prestona
Sturgesa (Sullivanova potovanja) velja za eno najboljših
screwball (prismojenih) komedij, ki v skladu z žlahtnimi
zakonitostmi tega priljubljenega žanra beleži ekscentrične
spopade na frontni liniji splov in razredov.
4.1.
sobota
19.00
Bilo je nekoč v Ameriki (Once Upon a Time in America)
Sergio Leone, ZDA/Italija, 1984, 35mm, 1.85, barvni, 222',
sp
21.00
Pogoji (in) možnosti – otvoritev!
Filmski obzornik 57: Vprašajmo se (Newsreel 57: We
Should Ask Ourselves)
O(bzorniška) F(ronta), Slovenija, 2013, video, 16:9, čb, 4'
Živimo, kakor moremo (Making a Living)
Henry Lehrman, ZDA, 1914, 35mm, 1.33, čb, 17', bp
Charlie se pretvarja, da je premožen plemič, da bi se tako
priženil v bogato družino. Prvi Chaplinov filmski nastop,
kjer si Charlie že nadene značilen klobuček, krasijo pa ga
netipično košate brke.
Delavci zapuščajo tovarno (Arbeiter verlassen die Fabrik)
Harun Farocki, Nemčija, 1995, video, 1.37, čb/barvni, 36',
ap
Bivši gangster Noodles (Robert De Niro) se konec
šestdesetih let prejšnjega stoletja po petintridesetih letih
vrne v New York, v svoje nekdanje revirje jugovzhodnega
Manhattna. Osiveli starec, ki ga je povozil čas, se z grenko
nostalgijo spominja časov odraščanja na umazanih
ulicah, bliskovitega vzpona v židovski mafiji, ki je cvetela
v času prohibicije, in prijateljevanja s temperamentnim
Maximilianom (James Woods). Klasična drama o vzponu in
padcu pouličnega gangsterja ter o vrednotah nekega časa,
ki jih povozijo pravila prostega trga.
5.1.
nedelja
Kinoteka je zaprta.
Prodorna dokumentarna analiza dediščine znamenitega
istoimenskega kratkega filma bratov Lumière, analiza sledi,
ki jo je motiv dela vtisnil v zgodovino filma, obenem tudi
analiza kinematografskega medija samega.
Vstop prost.
6.1.
ponedeljek
18.00
Večer SFA/Večer DSR: Posvečeno 90-letnici Štefke Drolc
Na klancu
Vojko Duletič, Slovenija, 1971, 35mm, 1.66, čb, 98'
8.1.
sreda
19.00
Pogoji (in) možnosti/In memoriam: Paul Walker (1973–
2013)
Hitri in drzni (The Fast and the Furious)
Rob Cohen, ZDA/Nemčija, 2001, 35mm, 2.35, 107', sp
Policist pod krinko (Paul Walker) se pridruži podzemni
tolpi ultimativnih fetišistov avtomobilske industrije, ki ji
načeluje karizmatični Vin Diesel. Za blazneže je vsak dan
nedelja, romantična in brezdelna, posvečena izključno
čaščenju kovinskega blaga, zato mladega policista logično
zanima, od kod tolpi finančna sredstva za vzdrževanje tega
ekscentričnega življenjskega sloga. Kmalu tudi sam pade
pod njihov vpliv in zapusti državno službo. Definitivna in
Zgodba o Francki (Štefka Drolc), ki že od rane mladosti
teče za vozom sreče, a ga nikoli ne dohiti. Prvič se je
I
program kinoteke, januar-februar 2014
Čas tik pred vzponom nacizma, ko so bile nedelje še
romantične in brezdelne. Avantgardna impresija berlinskega
življenja v poznih 20-ih, posneta v liričnem dokumentarnem
duhu "simfonij velemesta", in zgodnje sodelovanje izjemnih
talentov nemškega filma, preden so postali velika imena
Hollywooda: kasnejših mojstrov filma noir, Siodmaka in
Ulmerja, bodočih oskarjevcev Wilderja in Zinnemanna.
"Napisal sem scenarij za avantgarden filmček z naslovom
Ljudje v nedeljo, ki ga je režiral Robert Siodmak s Fredom
Zinnemannom kot asistentom kamere. Šlo je za neke vrste
novovalovski film, posnet leta 1929, vrsto let pred novim
valom, o skupini Berlinčanov, ki skupaj preživlja nedeljsko
popoldne. Film je naletel na velik odziv, vendar je treba to
razumeti v pravi luči. Ni šlo za to, da bi se zbrala skupina
diletantov in posnela nekakšne Ameriške grafite, ki bi
prinesli 40 milijonov mark. A ljudje so veliko govorili o na pol
dokumentarnem filmu, ki je za tiste čase pomenil noviteto.
/.../ Bil je nekakšen cinéma vérité in to z razlogom: ker si
nismo mogli privoščiti igralcev, smo morali uporabiti ljudi
vérité ..." Billy Wilder
Glasbena spremljava v živo: Andrej Goričar (klavir).
9.1.
četrtek
18.00
Avatar
James Cameron, ZDA/VB, 2009, 35mm, 1.78, barvni, 161',
sp
"Težko boste našli film, ki bi tako prepričljivo, tako
spektakularno in obenem tako hipnotično zrušil kompletno
ameriško mitologijo, vključno z vero v 'manifestno usodo' in
drugimi imperialnimi fantazijami. Avatar namreč povsem
jasno in direktno pokaže, da so Američani to, kar zdaj
počnejo Iračanom, prej počeli Indijancem, in da je ameriška
imperialna politika – vojaške invazije na dežele s strateškimi
naravnimi bogastvi – nesprejemljiva." Marcel Štefančič, jr.
"Cameronov Avatar je nedvomno film, ki je v zadnjem
času 'pretresel' svet, vsaj kot neka kinematografska
'tehnološka revolucija' in nova gledalska izkušnja. Skoraj
ni pretirano reči, da je neke vrste repriza tiste 'epohalne'
kinematografske geste, namreč lumierovske conquete
du monde, torej filmske osvojitve sveta, ki se je dogodila
ob koncu 19. stoletja, ko so Lumièrovi snemalci invencijo
cinématographa demonstrirali po vsem svetu, vse od Pariza
do Melbourna in od Maribora do Ria de Janeira. /…/ V vseh
pogledih intriganten film." Zdenko Vrdlovec
Mali potepuh (Chaplin) je ukleščen v vedno bolj poblaznel,
vedno bolj industrializiran moderni svet, ki ga osmišlja
samo še junakova ljubezen do mlade brezdomke. Zadnji
nastop lika malega potepuha na velikem platnu, ki je
Chaplina popeljal do svetovne slave in še dandanes velja za
najbolj univerzalno prepoznavno fiktivno podobo človeka v
zgodovini umetnosti.
"Nekaj je narobe. Stvari so slabo upravljane, ko je v
najbolj bogati državi na svetu brez dela pet milijonov ljudi.
Mislim, da tega šokantnega dejstva ne moremo odpraviti s
staromodno pametjo, ki pravi, da blaginji neizogibno sledijo
težki časi. Mislim tudi, da za nastalo ekonomsko stanje ne
moremo kriviti dogodkov v sedanjosti. Osebno v to dvomim.
Nekaj je narobe z našimi načini produkcije in s kreditnim
sistemom. Seveda govorim kot laik, kot tisoči drugih, ki so
zaskrbljeni nad resnimi razmerami." Charles Chaplin
21.00
Matrica (The Matrix)
Andy & Larry Wachowski, ZDA/Avstralija, 1999, 35mm,
2.35, barvni, 136', sp
Računalniški programer Neo (Keanu Reeves) se dokoplje do
spoznanja, da je njegov obstoj na Zemlji zgolj kompleksna
simulacija resničnosti, matrica, ki jo je ustvarila umetna
inteligenca, da bi zasužnjila ljudi. Onkraj matrice, v svetu
mesa in krvi, je vsa svetovna populacija zamrznjena v
umetnih maternicah, ki iz komatoznih sužnjev srkajo
življenjsko energijo, iz katere se potem napajajo stroji in
lažna skupna zavest obstoja. Neo se osvobodi vampirske
popkovine in pridruži osvobodilnemu boju peščice upornikov,
ki želijo prekucniti izkoriščevalski sistem.
11.1.
sobota
19.00
Pogoji (in) možnosti/Animateka
Dobri sosed Gustav (Gusztáv, a jószomszéd)
Marcell Jankovics, Madžarska, 1962, 16mm, 1.37, barvni,
5', bd
21.00
In girum imus nocte et consumimur igni
Guy Debord, Francija, 1978, 35mm, čb, 100', ap
Gustav + 1 glava (Gusztáv + 1 fő)
Tamás Szabó Sipos, Madžarska, 1964, 35mm, 1.37, barvni,
5', bd
Gustav ostane v postelji (Gusztáv ágyban marad)
Atilla Dargay, Madžarska, 1964, 35mm, 1.37, barvni, 5', bd
Dragi Gustav (Gusztáv drága)
József Nepp, Madžarska, 1964, 16mm, 1.37, barvni, 5', bd
Gustav izven vrste (Gusztáv soron kívül)
Nepp Soronkivül, Madžarska, 1964, 16mm, 1.37, barvni,
5', bd
Lahko noč, Gustav! (Gusztáv, jó éjszakát!)
Magnum opus radikalnega francoskega misleca in filmskega Gyula Macskássy, Madžarska, 1964, 35mm, 1.37, barvni,
5', bd
21.00
Dežela živih mrtvecev (Land of the Dead)
George A. Romero, Kanada/Francija/ZDA, 2005, 35mm,
2.35, barvni, 93', sp
Gustav kot družabno bitje (Gusztáv a társas lény)
Marcell Jankovics, Madžarska, 1965, 16mm, 1.37, barvni,
5', bd
Gustav in denarnica (Gusztáv és a pénztárca)
Gyula Macskássy, Madžarska, 1965, 16mm, 1.37, barvni,
5', bd
Praktični Gustav (Gusztáv praktikus)
Remenyik Lajos, Madžarska, 1965, 16mm, 1.37, barvni,
5', bd
21.00
Idioti (Idioterne)
Lars von Trier, Danska, 1998, 35mm, 1.37, barvni, 117', sp
Po strogih načelih "zaobljube nedolžnosti" posneta drama
o skupini mladih ljudi, ki v komuni na obrobju mesta
prakticirajo idiotizem. Mednje pride novinka Karen, ki sprva
ni pripravljena sprejeti njihove "estetike". Ostali jo prepričajo
in kmalu tudi sama postane "idiot", toda ko se čez čas
oglasi pri starših, njen "idiotizem" naleti na neodobravanje.
Notorična mojstrovina o pogojih, možnostih in (ne)smislu
kljubovanja družbenim konvencijam.
12.1.
nedelja
Kinoteka je zaprta.
Postapokaliptična dežela je preplavljena z zombiji. Redki
preživeli, predvsem premožni, ki si to lahko privoščijo, se
skrivajo v zavarovanih utrdbah in tam prakticirajo fevdalno
ureditev. Četrta inštalacija kultnega Romerovega seriala
o živih mrtvecih ponovno v neločljivo celoto sešije žanr
in politično agitacijo. Zombiji tokrat nastopajo predvsem
kot alegorija razlaščenega in nepričakovano osveščenega
proletariata, ki želi zavzeti grad in pokončati grofa.
15.1.
sreda
17.00
Kino-katedra za pedagoge: Češkoslovaški novi val
Plavolaskine ljubezni (Lásky jedné plavovlásky)
Miloš Forman, Češkoslovaška, 1965, 35mm, 1.37, čb, 82',
sp
13.1. ponedeljek
18.00
Večer SFA: Slovenski dokumentarni film
Po nesreči
Slovenija, 1983, 35 mm, barvni, 15'
Portret Janez Vipotnik
Matjaž Klopčič, Slovenija, 1983, 35mm, barvni, 25'
Tranzitni turizem
Boštjan Hladnik, Slovenija, 1983, 35mm, barvni, 11'
Zdraviliški turizem
Boštjan Hladnik, Slovenija, 1983, 35mm, barvni, 12'
Program je pripravil Slovenski filmski arhiv pri Arhivu RS.
20.00
Večer SFA: Slovenski celovečerni film
Dih
Božo Šprajc, Slovenija, 1983, 35mm, 1.66, barvni, 111'
Andula, mlado delavsko dekle iz zakotnega češkega
mesta, se zaljubi v člana glasbene skupine iz Prage in tako
ubeži dolgčasu svojega siceršnjega življenja. Toda njen
sen o srečni ljubezni se kmalu razblini. Grenka komedija,
nominirana za tujejezičnega oskarja, je Miloša Formana
izstrelila v mednarodno orbito.
Projekcijo bo uvedlo predavanje Andreja Špraha. Vstop
prost.
21.00
Moje poletje ljubezni (My Summer of Love)
Pawel Pawlikowski, VB, 2004, 35mm, 1.85, barvni, 87', sp
V porodnišnici se stopnja umrljivosti dojenčkov sumljivo
hitro dviga. Razlog naj bi bila neraziskana pljučna bolezen.
Zdravnica Barbara se odloči, da bo o tem tragičnem
fenomenu obvestila javnost, vendar ji to potezo poskušajo
preprečiti tako nekateri zdravniki kot medicinski upravni
aparat. Obenem se zaostruje tudi splošno družbeno
ozračje, zato oblast prepove študentsko revijo, ki
poskuša bolnišnične dogodke problematizirati. Srhljivka o
vmešavanju politike v medicino.
14.1.
torek
19.00
Neukročena Španija (Unbändiges Spanien)
Jeanne & Kurt Stern, NDR, 1962, 35mm, 1.33, čb, 87', svp
vsebuje film:
Španska zemlja (The Spanish Earth)
Joris Ivens, Ernest Hemingway, ZDA, 1937, 35mm, 1.33, čb,
52', svp
Med vojno stric zaukaže mlademu fantiču, naj skrije njegovo
puško. Deček zaupa svojo skrivnost prijatelju. Skrita puška
buri fantazijo obeh pobov. Ko ubijejo njuno prijateljico in
sestro, puško odkopljeta in začneta pod vplivom grozot
fašistov z njo streljati. Protivojna mojstrovina slovaške
izpostave češkoslovaškega novega vala.
18.1.
Najstnici Marie I in Marie II zavračata pravila patriarhalne
kulture, zato nenehno povzročata težave: lažeta moškim,
veliko jesta, pijeta in uničujeta stvari. Njune dogodivščine
vseskozi spremlja vizualno eksperimentiranje, zato se tudi
za gledalca v vsakem prizoru zgodi kaj nepričakovanega.
Eden izmed biserov češkega novega vala, zmes anarhije in
filmskega eksperimenta, zaradi katerega je oblast režiserki
za več let prepovedala ustvarjanje filmov.
21.00
Večer Društva slovenskih režiserjev
Pisma očetu (Pisma ćaći)
Damir Čučić, Hrvaška, 2012, video, barvni, 72', ap
Film Pismo očetu govori o odnosu med očetom in sinom
ter dolgih letih nakopičenih težav v njuni komunikaciji. Sin,
44-letni Milivoj, se ne more znebiti strahu, da je zvesta
kopija svojega očeta, 70-letnega Mateja, in da je očetovo
življenje projekcija njegove prihodnosti. Da bi dokazal
Mlada, nevedna, siromašna podeželanka Mona (Natalie
svojo večvrednost, z amatersko kamero posname video
Press), ki jo družno zatirajo ekonomski sistem, blazna
pismo, s katerim želi očeta kompromitirati in dokazati, da
družina in prazna ljubezenska zveza, nekega dne sreča
je neprimerno boljši človek. Oče se brani pred obtožbami
uglajeno, gosposko, bogato Tamsin (Emily Blunt), ki v isti
iz sinovega video-pisma in svoja dejanja opravičuje pred
britanski vasi preživlja brezskrbne počitnice na dvorcu svojih bližnjimi, sosedi, prijatelji. Okolici predstavi svoj pogled na
aristokratskih staršev. Med dekletoma se sprva splete
družinske težave in mnenje o sinovem pismu.
tesno prijateljstvo, vendar se naposled izkaže, da je razredni "Celotni projekt filma Pismo očetu je bil režijska
prepad vendarle preglobok in nepremostljiv. Novodobna
improvizacija na dano temo in dokumentiranje igralskih
filmska klasika marksistične interpretacije ljubezni in
kreacij, ki so bile pozneje postavljene kot vzporedne
preživljanja prostega časa.
sekvence sinovih obtožb in očetove obrambe. To predstavlja
platformo za prvi dve tretjini filma, v tretji pa sledi srečanje
četrtek
očeta in sina. Režijski pristop je bil pogojen s skromnimi
19.00
začetnimi produkcijskimi pogoji, toda namera režiserja
Češkoslovaški novi val
ni, da bi bilo to opazno v rezultatu, temveč da nastane
Zločin v kabareju (Zločin v šantánu)
prepričljiv celovečerni igrani film, posnet na dokumentaren
Jiří Menzel, Češkoslovaška, 1968, 35mm, 1.37, čb, 84', svp način." Damir Čučić
Projekciji sledi pogovor z avtorjem.
19.1.
II
nedelja
Kinoteka je zaprta.
20.1.
Spogledljiva in frfotava kabaretna pevka Klara nekega dne
izgubi biserno ogrlico, darilo njenega največjega oboževalca,
ministra za pravosodje. Nastane godlja, saj bi minister
ogrlico rad čim prej našel, da se v nepravih rokah ne bi
razkrinkala kot ponaredek, Klara pa bi incident rada prikrila
pred svojim možem, ljubosumnim cirkuškim akrobatom.
Tretji celovečerec Jiříja Menzla (Strogo nadzorovani vlaki) je
črna komedija zmešnjav, ki se hkrati bere kot poklon češkim
kriminalkam tridesetih in politična satira aktualnega stanja
v državi tik pred sovjetsko invazijo.
ponedeljek
18.00
Večer SFA/Stoletnica Vitomila Zupana
Nočna pustolovščina
Jane Kavčič (scenarist Vitomil Zupan), Slovenija, 1960,
35mm, barvni, 20'
Sarabanda za obešence
Mirč Kragelj (scenarist Vitomil Zupan), Slovenija, 1968,
video, čb, 45'
20.00
Večer SFA/Stoletnica Vitomila Zupana
Nasvidenje v naslednji vojni
Živojin Pavlović, Slovenija, 1980, 35mm, 1.66, barvni, 117'
Med počitnicami v Španiji se srečata nekdanja smrtna
sovražnika: slovenski partizan Berk (Metod Pevec) in nemški
21.00
vojak Bitter (Hans Christian Blech), ki se je v okupatorjevih
vrstah boril v Jugoslaviji. Sredi ljubeznive, turistično
Če bi imel puško (Keby som mal pušku)
razpuščene Španije v njunih dialogih znova oživijo spomini
Štefan Uher, Češkoslovaška, 1971, 35mm, 1.37, čb, 90', svp na vojni čas, v katerem sta si bila nasprotnika. Pogovori se
21.1.
torek
19.00
19.00
Stoletnica Vitomila Zupana
Naš avto
Če bi imel puško (Keby som mal pušku)
František Čap, Jugoslavija, 1962, 35mm, 1.66, čb, 91'
Štefan Uher, Češkoslovaška, 1971, 35mm, 1.37, čb, 90', svp Mladi piranski fotograf Pino Vrabec (Janez Čuk) dobi
Glej četrtek 16.1. ob 21.00.
časopisno nagrado za neko svojo fotografijo. Pri lokalnem
časopisu ga sprejmejo za fotoreporterja in Pino se odloči,
21.00
da si bo z denarjem, ki ga bo dobil za nagrajeno fotografijo,
kupil avto. Njegova družina je proti, ker bi si vsak rad kupil
Zločin v kabareju (Zločin v šantánu)
nekaj zase. Poštar prinese nagrado, toda namesto denarja
Jiří Menzel, Češkoslovaška, 1968, 35mm, 1.37, čb, 84', svp je v kuverti samo diploma. Sosedje, ki živijo na majhnem
Glej četrtek 16.1. ob 19.00.
trgu in ki zmeraj vse slišijo, se jim posmehujejo, a zdaj šele
so Vrabčevi odločeni, da si kupijo avto. Burka o avtomobilu
sobota
kot statusnem simbolu, za katero je scenarij Čapu pomagal
19.00
pisati Vitomil Zupan.
Marjetice (Sedmikrasky)
21.00
Vera Chytilová, Češkoslovaška, 1966, 35mm, 1.37, barvni,
74', svp
Idealist
Igor Pretnar, Jugoslavija, 1976, 35mm, 1.66, barvni, 121'
17.1. petek
16.1.
Vzhodna Nemčija je leta 1962 proizvedla celovečerni
televizijski dokumentarec o novodobni zgodovini takrat še
pod Francovim jarmom trpeče Španije, pri čemer dve tretjini
filma v resnici tvori izvirna in integralna verzija ene največjih
dokumentarnih klasik vseh časov, Španske zemlje Jorisa
Ivensa, še dandanes aktualnega in angažiranega apela k
uporu zoper fašizem na pohodu.
"Dokumentarec, ki je nastal na pobudo skupine ameriških
intelektualcev (med njimi so bili pesnik Archibad MacLeish,
pisateljica Lillian Hellman in Ernest Hemingway, skladatelj
Virgil Thomson itn.) ter je, med drugim, služil tudi za
zbiranje sredstev solidarnosti za španske borce, je v prvi
vrsti zaslužen za povsem novo, docela specifično vizijo
vojnega poročanja. Prvič v zgodovini dokumentarnega filma
se je namreč dokumentarist podal neposredno v borbeno
območje, brez vnaprej pripravljene 'zgodbe', tako da je ta
nastajala na licu mesta, v skladu z razvojem dogodkov.
V situaciji, v kateri je eno poglavitnih določil predstavljalo
načelo naključja, je, kot pravi avtor sam, vlogo ključnega
'so-režiserja' prevzel kar sovražnik oziroma neposredni potek
bojev, v katerih je bila filmska ekipa soudeležena."
Andrej Šprah
prepletajo z živimi podobami osebnih spominov na ljudi in
dogodke iz vojnega časa. Kontroverzna, epska pripoved o
intelektualcu v vojnem kaosu, posneta po romanu Menuet
za kitaro Vitomila Zupana.
Učitelj Martin Kačur (Radko Polič) je ob prelomu stoletja
zaradi naprednih idej premeščen iz mesta na podeželje.
Tu se zaljubi v gosposko hči Minko, ki pa nima nobenega
razumevanja ne za njegovo ljubezen ne za njegove ideje.
Kačur kljub svarilom cerkve in lokalnih oblasti nadaljuje
z izobraževanjem neukih množic. Po klasičnem socialnokritičnem romanu Ivana Cankarja je scenarij napisal Vitomil
Zupan.
22.1.
sreda
19.00
Peta zaseda
France Kosmač, Jugoslavija, 1968, 35mm, 1.66, čb, 91'
Partizanski odred nekajkrat zapored pade v sovražno
zasedo, kar zbuja sum, da je med borci izdajalec.
Komandant Hari (Tone Gogala) in komisar Ilija (Boris
Cavazza) se odločita za umik v osamljeno vas, kjer skušata
odkriti, kdo je sovražni agent. Posneto po izvirnem scenariju
Vitomila Zupana.
"Peta zaseda je neupravičeno pozabljena slovenska filmska
klasika, ki je veliko pred bistveno bolj razvpitim Nasvidenje v
naslednji vojni dekonstruirala popularna črno-bela slikanja
partizanske vstaje, znotraj tega pa še posebej izzivalno
problematizirala komunistično uzurpacijo partizanskega
boja in izpraznjene rituale socializma v času, ko je bil film
narejen." Peter Stanković
21.00
Maškarada
Boštjan Hladnik, Slovenija, 1971, 35mm, 1.66, barvni, 85'
Dina (Vida Jerman), mlada žena direktorja Gantarja (Miha
Baloh), sreča simpatičnega študenta in športnika Luko (Igor
Galo) in se zaljubi vanj. Njen zakon z Gantarjem ji sicer daje
vse materialne dobrine, vendar sta si z možem iz dneva v
dan bolj tuja. Da bi se lahko pogosteje srečevala z Luko,
28.1.
ga najame kot inštruktorja svojega sina. Sodobna erotična
melodrama, posneta po izvirnem scenariju Vitomila Zupana.
torek
19.00
Samorastniki
Igor Pretnar, Slovenija, 1963, 35mm, 1.37, čb, 89'
23.1.
četrtek
19.00
Sadovi jeze (The Grapes of Wrath)
John Ford, ZDA, 1940, 35mm, 1.37, čb, 129', svp
klana sinov in hčera, ljubimcev in zakoncev, nečakov in
none, ki se tare v barakarskem slumu na rimski periferiji. Za
izgubljeno oko mu je zavarovalnica izplačala lepo vsoto, ki jo
lakomno skriva pred svojo družino lopovov in lahkoživk. Ko
začne z denarjem zasipati obilno prostitutko Iside, ki jo celo
pripelje domov, pa ga družina kani zastrupiti. Tragikomična
antipopulistična farsa o rimski faveli s sijajnim Manfredijem
in trumo slikovitih likov je režiserju prinesla nagrado za
najboljšo režijo v Cannesu leta 1976.
30.1.
romanco z družinskim vrtnarjem Ronom (Rock Hudson).
Privlači jo njegov stvarni pogled na življenje, ki se kaže in
udejanja kot ostro, sveže nasprotje rigidnim konvencijam
njenega malomeščanskega, zdolgočasenega vsakdana.
Vendar pa ljubezenska idila kmalu naleti na brutalno in, zdi
se, nepremostljivo nasprotovanje okolice; ogorčeni so zlasti
(sicer že odrasli in odseljeni) otroci zaljubljene vdove. Bolj
kot dejstvo, da je Ron mnogo mlajši od Cary, jih moti njegov
Združene države Amerike, obdobje gospodarske krize. Mladi nižji socialni položaj. Ena najslovitejših filmskih romanc
in srboriti Tom Joad (Henry Fonda) se vrne iz zapora in najde vseh časov, bržkone tudi najsijajnejši predstavnik klasične
kmetijo svojih staršev zapuščeno. Klateški duhovnik, ki ga
hollywoodske melodrame, ki ekspresionistične zakonitosti
sreča med ruševinami, mu pojasni, da so velike korporacije žanra pripelje do vrhunca in obenem izkoristi za uničujočo
v sodelovanju z bankami zaplenile premoženje vseh drobnih kritiko družbe.
posestnikov in jih pognale na cesto. Tom najde svojce na
domačiji strica, vendar jih naslednje jutro kapital prežene
21.00
tudi od tam. Razlaščena, obubožana, razširjena družina
se odpravi na dolgo romanje proti Kaliforniji, v medlem
Vsi drugi se imenujejo Ali (Angst essen Seele auf)
upanju na boljšo prihodnost in službe. Med potovanjem
R.W. Fassbinder, Nemčija, 1973, 35mm, 1.37, barvni, 93',
skozi debelo črevo kapitalizma se Tom preobrazi v
svp
komunista. Zgodnja, ob nastanku kontroverzna in dandanes
nič manj aktualna mojstrovina Johna Forda, posneta po
istoimenskem romanu Johna Steinbecka.
"Producenti so držali besedo. Posneli so trd, iskren film,
v katerem so igralci tako prepričljivi, kot da ne bi šlo
za igrani film, pač pa za dokumentarec. Dejansko film
odzvanja z grobo, dokumentarno resnico. Nobena udarna
poanta ni izostala. Še več, s tem, ko je bila odstranjena vsa
deskripcija, je film postal trši od knjige. Zdi se neverjetno,
vendar je res." John Steinbeck
"Sinoči sem videl film, Sadove jeze, in hudiča, če sem že
Siva metropola, začetek sedemdesetih, "zlata leta"
kdaj videl boljši film. Pokaže nam preklete bankirje, može,
ki so nas prelomili, in prah, ki nas je zadušil, in vse to stori v ekonomskih migracij v Zvezno republiko Nemčijo.
preprostem jeziku in nam naposled pove, kaj naj ukrenemo. Emmi (Brigitte Mira), šestdesetletna vdova in poklicna
snažilka, nekega deževnega večera po naključju zaide v
Poglej si Sadove jeze, tovariš, poglej si ta film in ga ne
"gastarbajterski" lokal in se zaplete v strastno romanco z
zamudi. Ti si namreč zvezda tega filma." Woodie Guthrie
Maročanom Alijem (El Hedi Ben Salem). Aliju je v resnici
sicer ime drugače, vendar v Nemčiji vse druge delavce
21.30
iz njegove dežele imenujejo Ali. Ljubezenska idila kmalu
naleti na brutalno in, zdi se, nepremostljivo nasprotovanje
Pobesneli Maks 3 (Mad Max Beyond Thunderdome)
okolice. Emmi prestaja mučno šikaniranje sodelavk, sosed
George Miller, Avstralija/ZDA, 1985, 35mm, 2.35, barvni,
in ostalih someščanov; ogorčeni so zlasti (sicer že odrasli in
106', sp
odseljeni) otroci zaljubljene vdove. Bolj kot dejstvo, da je Ali
Pobesneli Maks (Mel Gibson) se brezciljno klati po
mnogo mlajši od Emmi, jih moti njegovo poreklo in socialni
postapokaliptični, protokapitalistični pustinji in namaka v
položaj gastarbajterja. S filmom Vsi drugi se imenujejo Ali
prašičjih iztrebkih, dokler ga pleme podivjanih, zapuščenih
se Fassbinder na najbolj nazoren način pokloni svojemu
otrok ne zamenja za odrešenika in poprosi, naj jih popelje
velikemu vzorniku Douglasu Sirku, saj gre za skoraj
do mitološke rajske oaze, kjer bodo vladali mir, pravičnost,
dobesedno priredbo Sirkove klasike Vse, kar dovoli nebo.
bratstvo in enotnost.
Fassbinderjev presežek pa tiči v križanju tradicionalnih
petek
konvencij hollywoodske melodrame z modernistično estetiko
19.00
in umeščenostjo na skrajni družbeni rob, kjer solidarnost
med ponižanimi in deklasiranimi ni samoumeven
Tu je tvoje življenje (Här har du ditt liv)
romantičen mit, pač pa težko izborjena vrednota in praksa.
Jan Troell, Švedska, 1966, 35mm, 1.66, čb/barvni, 145',
nedelja
svp
Kinoteka je zaprta.
četrtek
19.00
Jaz, črnec (Moi, un noir)
Jean Rouch, Francija, 1958, 35mm, 1.37, čb, 73', svp
Slovenska Koroška v 18. stoletju. Ožbej se s šolanja vrne
na graščino Krnice, kjer mu oče pove, da bo ostal doma,
ker ga je izbral za bodočega gospodarja. Na Krnice pride za
deklo čedna Meta in Ožbej se vanjo zagleda. Meta zanosi,
toda Ožbejeva mati jo prekolne, oče pa ukaže, da jo bičajo
in preženejo iz graščine. Ožbej ne more brez Mete, v gozdu
ji reče, da se je zaradi nje pripravljen odpovedati Krnicam.
Meta ponovno zanosi in Ožbejevi starši se še bolj razhudijo.
Kljub ostremu nasprotovanju vse okolice Meta rojeva in
rojeva nezakonske otroke – samorastnike. Socialna drama o
Mladeniči iz Slonokoščene obale v prostem času
razrednem boju in prepovedani ljubezni v fevdalni dobi.
oponašajo zahodnjaški način življenja in celo prevzamejo
nova, glamurozna imena takratne zahodne popularne
21.00
kulture, kakršna so na primer Edward G. Robinson, Eddie
Constantine, Tarzan, Dorothy Lamour. Antropološki pogled
Pikapolonica, pikapolonica (Ladybird, Ladybird)
Jeana Roucha jih spremlja na njihovih pretežno brezciljnih
Ken Loach, 1994, VB, 35mm, 1.66, barvni, 101', sp
pohajkovanjih, razpetih predvsem med popivanjem in
sanjarjenjem o (zaposleni) prihodnosti. Dragocen etnografski
dokument, ostra kritika evropskega kolonializma in
radikalna prelomnica v zgodovini filma. Roucheva okretna
kamera, preskakujoča montaža ter brezšivna mešanica
igranega in dokumentarnega dispozitiva med drugim
odpreta vrata francoskemu novemu valu.
21.00
8 milj (8 Mile)
Pretresljiva drama o spopadu neupogljive ženske z različnimi Curtis Hanson, ZDA/Nemčija, 2002, 35mm, 2.35, barvni,
britanskimi socialnimi službami, ki ji skušajo odvzeti otroke. 110', sp
Britanska verzija Samorastnikov.
29.1.
sreda
19.00
Sol zemlje (Salt of the Earth)
Herbert J. Biberman, ZDA, 1953, 35mm, 1.37, čb, 94', svp
24.1.
26.1.
27.1.
Osiromašena pokrajina na severu Švedske leta 1914.
Mladi Olof, star komaj štirinajst let, zapusti dom krušnih
staršev in se poda na svoje. Dela kot drvar, zidar, mlinar,
prodajalec slaščic in naposled kot kino operater. Pridruži
se delavskemu gibanju in se seznani z načeli socializma
ter vizijo boljšega sveta za zgarano in izkoriščano delavsko
rajo. Portret zorenja in političnega osveščanja vedoželjne
mladine, klasika evropskega filma šestdesetih.
ponedeljek
18.00
Profesor doktor Janez Milčinski
Slovenija, 1983, 35mm, barvni, 13'
Vprašaj
Jure Pervanje, Slovenija, 1983, 35mm, barvni, 2'
Poljubi mehka me radirka
Zvonko Čoh, Slovenija, 1984, 35mm, barvni, 6'
Edvard Kocbek (skica za portret)
Jože Pogačnik, Slovenija, 1984, 35mm, barvni, 24'
Kam je odtekla voda
Andrej Mlakar, Slovenija, 1984, 35mm, barvni, 9'
Kamen
Koni Steinbacher, Slovenija, 1984, 35mm, barvni, 9'
20.00
Večer SFA: Tridesetletnica slovenskega celovečernega filma
Leta odločitve
Boštjan Vrhovec, Slovenija, 1984, 35mm, 1.66, barvni, 87'
21.45
Skrivnostni otok dr. Moreauja (The Island of Dr. Moreau)
John Frankenheimer, Richard Stanley, ZDA, 1996, 35mm,
2.35, barvni, 96', sp
Po istoimenskem romanu H.G. Wellsa posneta utopija
o blaznem, vizionarskem doktorju Moreauju (Marlon
Brando v eni zadnjih velikih vlog), ki na samotnem otoku
eksperimentira s križanjem človeškega in živalskega
genetskega materiala, da bi tako ustvaril novo vrsto,
zaznamovano predvsem z altruizmom, ki bi se nato
organizirala v idealno, harmonično družbo. Ker rezultati
niso idealni in takojšnji, se doktor zateče k manipuliranju
novonastalega ljudstva, zaradi česar se slednje upre in
marksistični projekt propade.
"Po nesreči v novomehiškem rudniku, ki se konča s
smrtno žrtvijo, rudarji zahtevajo boljše delovne pogoje,
a tudi boljše življenjske pogoje, saj delajo in živijo tako
kot angleški delavci, ki jih je Friedrich Engels opisoval v
Položaju delavskega razreda v Angliji, Jack London pa v
knjigi The People of the Abyss, toda boj za delavske pravice
se kmalu prelevi tudi v boj za enakost delavcev, ameriških
in mehiških, boj proti kapitalističnemu izkoriščanju, boj
proti imperializmu (rudnik je na zemlji, ki je bila nekoč
mehiška), boj proti rasizmu (enako plačilo za vse, brez
rasne diskriminacije) in boj za demokracijo (vsi naj imajo
glasovalno pravico, belci in Mehičani, moški in ženske). In
ko se štrajku pridružijo ženske (odločne, neuničljive), se
vse skupaj prelevi tudi v boj za enakost spolov. Sol zemlje
– edini film, ki so ga producirali filmarji s črnega spiska
('The Only Blacklisted American Movie,' kot pravijo) – je
ameriški komunistični film, cinema komunisto, unikatni
poziv k razredni enotnosti in ljudski vstaji. Ameriške
filmske, politične in poslovne oblasti so delale vse, da ne
bi bil posnet (sodelavcem tega filma, sicer posnetega po
resničnem rudarskem štrajku v Novi Mehiki, so rešetali
avtomobile, zažigali hiše in razbijali glave), in ko je bil
posnet, so delale vse, da ne bi bil prikazan, kar se je potem
praktično tudi zgodilo (Rosauro Revueltas, glavno igralko
filma, so celo deportirali v Mehiko), toda Paul Jarrico,
producent, je dal jasno vedeti, zakaj so ga morali posneti:
da bi zagrešili 'zločin', ki bi se podal 'kazni'."
Marcel Štefančič, jr.
21.00
Grdi, umazani, zli (Brutti, sporchi e cattivi)
Ettore Scola, Italija, 1976, 35mm, 1.85, barvni, 115', svp
Peter (Boris Ostan) se vrne iz vojske in doma pri očetu naleti
na številne spremembe. Oče (Boris Cavazza) zdaj živi sam,
brez služkinje Leni, ki je odšla, ded (Slavko Jan) pa je vse
bolj senilen in omenja stvari, ki Petra vznemirjajo in begajo.
Oče piše spomine na partizanščino, in ker Peter ne dobi
zaposlitve, sprejme očetovo ponudbo, naj mu pomaga pri
pisanju. Družinska drama s političnim ozadjem.
25.1. sobota
19.00
Vse, kar dovoli nebo (All That Heaven Allows)
Douglas Sirk, ZDA, 1955, 35mm, 1.77, barvni, 89', svp
Ameriško predmestje, sredina petdesetih. Cary (Jane
Wyman), dobro situirana vdova, se zaplete v strastno
Giacinto (Nino Manfredi) je enooki patriarh številčnega
III
Mladenič iz Detroita (Eminem) v prostem času skozi pisanje
verzov in recitiranje izraža jezo nad neperspektivnim
kapitalističnim okoljem, v katerem je prisiljen odraščati. Za
borno plačo gara v tovarni avtomobilov, bolj ali manj uspešno
rešuje težave z dekleti in vročekrvnimi prijatelji, zvečer pa
se stiska v prikolici z brezposelno mamo, njenim nasilnim
ljubimcem in svojo mlajšo sestro. Vsak teden se udeleži
tekmovanja v klepanju rim, ki poteka v lokalnem klubu,
kamor sicer zahajajo samo temnopolti, tako da ima kot belec
še dodatne težave pri poskusih vključevanja v družbo.
31.1.
petek
19.00
Umberto D.
Vittorio De Sica, Italija, 1952, 35mm, 1.37, čb, 89', svp
Umberto D. je upokojen državni uslužbenec, ki s skromno
pokojnino sam životari v majhni sobi v Rimu, njegov edini
prijatelj pa je majhen pes. Življenje mu greni tiranska
najemodajalka, ki od njega zahteva vedno več denarja, tako
da ubogemu Umbertu grozi, da se bo znašel na cesti. Vsi
njegovi poskusi navezave stikov s človeškimi bitji propadejo
in brezupna situacija Umberta napelje na misel, da je edina
rešitev samomor. Eden vrhuncev italijanskega neorealizma;
nežen, počasen in natančen portret nekega žalostnega
vsakdana.
"Dokler nisem videl filma Umberto D., sem bil prepričan, da
so Tatovi koles največji domet neorealizma, še posebej kar
zadeva koncepcijo same zgodbe. Brez oklevanja izjavljam,
da je film redkokdaj odšel tako daleč v razumevanju, kaj
pomeni biti človek. In prav tako, kaj pomeni biti pes."
André Bazin
21.00
Rocky Balboa
Sylvester Stallone, ZDA, 2006, 35mm, 1.85, barvni, 102', sp
Rocky Balboa (Stallone) je upokojen boksar, ki s skromnim
prihodkom od zanikrnega lokala sam životari v majhni sobi v
Filadelfiji, njegov edini prijatelj pa je potepuški pes. Življenje
mu grenijo spomin na minule dni stare slave, odtujeni sin
eko-piratov (Sea Shepherd Conservation Society), ki pluje po
svetovnih morjih in rešuje ocean. Znajdemo se v središču
dogajanja, ko se njihova flota bojnih ladij loti lovcev na kite,
ilegalnih ribičev in rekreacijskih ubijalcev tjulnjev. Soočenja
med "pacifističnimi teroristi" in okoljskimi zločinci vključujejo
z akcijo nabite prizore vkrcavanj, aretacij, streljanj s topovi,
potapljanj sovražnih plovil in obilico čelnega zaletavanja.
Kot član posadke z najdaljšim stažem nam režiser omogoči
intimen vpogled v zakulisje drznih misij, kjer spoznamo
vrsto neustrašnih morskih bojevnikov, razjarjenih veganov in
drugih okoljevarstvenih posebnežev.
in zapiti prijatelj, preganja ga duh pokojne žene. Nemir
v ostarelem samcu narašča in ga naposled pripelje
do odločitve o reaktivaciji športne kariere. Vrhunec
novodobnega ameriškega neorealizma, obenem tudi najbolj
izrazit in uspešen Stallonejev poklon svojemu velikemu
vzorniku in mentorju Charlesu Chaplinu.
1.2.
sobota
19.00
Sodrga (Riff-Raff)
Ken Loach, VB, 1991, 35mm, 1.66, barvni, 95', sp
Neizprosen portret neznosnih življenjskih pogojev
britanskega proletariata. Zgodba o Stevieju (Robert Carlyle),
pravkar iz zapora odpuščenem gradbenem delavcu, in
njegovem dekletu, nezaposleni pevki.
21.00
Mesto je mirno (La ville est tranquille)
Robert Guédiguian, Francija, 2000, 35mm, 1.66, barvni,
133', sp
Neizprosen portret neznosnih življenjskih pogojev
francoskega proletariata. Zgodba o Michèle, ki gara v
ribarnici, njen edini življenjski cilj pa je rešiti svojo hčerko
pred zasvojenostjo z mamili, Paulu, ki izda stavkajoče
tovariše, pristaniške delavce, in postane taksist, Viviane,
glasbenici, ki ne prenese več idealistične levičarske drže
svojega moža, Abderamanu, ki ga zapor spreobrne in bi rad
pomagal svojim bratom na ulici, Claudu, ki si prijatelje išče
izključno med militantnimi desničarji, Gérardu, čigar odnos
do smrti je skrivnost, Paulovih starših, upokojenem paru,
ki ne bo nikdar več šel na volitve … Ameline, katere telo
izžareva vitalnost, ki bi jo rada prenesla na druge, Sarkisu,
ki si prizadeva uresničiti svoje sanje o velikem klavirju.
Posamezne zgodbe se časovno prekrivajo in prepletajo,
vzporedni črti obupa in upanja pa pričata, da je mesto vse
prej kot mirno.
2.2.
nedelja
Kinoteka je zaprta.
3.2.
ponedeljek
18.00
Oda Prešernu
Martin Srebotnjak, Slovenija, 2001, 35mm, 1.66, barvni,
100'
devetnajstega stoletja. Evropa v naročju romantike. Pesnik
France Prešeren kali svoje verze v intelektualnih krogih, od
beznic do meščanskih salonov. Njegov sopotnik Matija Čop
ga spodbuja k pisanju sonetov. Srečanje z Julijo, mladoletno
hčerjo trgovcev, prižge ogenj neizpolnjenega hrepenenja
in visoke poezije. Prešeren napiše Sonetni venec in uživa
v priznanju kolegov in v škandalu malomestnega življa.
Trpljenje neizpolnjene ljubezni se prerodi ob srečanju s
češkim romantikom Macho v domovinsko čustvo, ki se
udejanji v Zdravljici. Genij pesništva pa je nemočen v
življenjskih zadevah. Samostojna pravniška služba je vse
bolj nedosegljiva, tragična utopitev Matije Čopa in zgodnja
smrt prijatelja Andreja Smoleta ga osamita v sovražnem
svetu. Julija se omoži, v iskanju utehe se Prešeren zaplete
v odnos z mladoletno Ano Jelovškovo, ki mu rodi tri
nezakonske otroke. Njegov mladostni prijatelj Pacnjek mu
sledi kot senca in izprašuje njegovo vest. Misel na samomor
je živa, a selitev v Kranj in samostojna odvetniška pisarna je
navidezna rešitev. Pesnikovo zdravje je v poznih štiridesetih
že nevarno načeto, pomlad narodov (1848) postane čas
njegove jeseni. Ničesar nima, kar bi lahko zapustil otrokom,
narodu pa zapušča neprecenljivo blago v verzih – med njimi
je tudi Zdravljica, ki postane na pragu tretjega tisočletja
himna samostojne Slovenije.
21.00
Pogoji (in) možnosti: Film in okoljevarstvo
Neprijetna resnica (An Inconvenient Truth)
David Guggenheim, ZDA, 2006, 35mm, 1.85, barvni, 96', sp
Bržkone najbolj znamenit in prodoren dokumentarec o
usodnih posledicah globalnega segrevanja zemeljskega
ozračja, ki ga z nepremišljenim ravnanjem povzroča človek.
Posledice so skrajni vremenski pojavi, poplave, suše,
epidemije in množične smrti.
6.2.
četrtek
19.00
Kruh naš vsakdanji (Unser täglich Brot)
Nikolaus Geyrhalter, Avstrija, 2005, 35mm, 1.85, barvni,
92', bd
V zapečatenih in sterilnih sobah je piščančji zarod pod
popolnim nadzorom. Ogromna cev katapultira losose
iz fjorda. Jekleni zobje režejo sončnično polje, ki se je s
pomočjo kemikalij posušilo v skladu s poslovnim načrtom.
Piščanci so usmrčeni in prašiči zaklani pravočasno, čeprav
krave potrebujejo za smrt nekaj več časa in stroškov. Svet
znanstvene fantastike je postal realnost. Proizvodnja naše
hrane je spektakel, ki nam ga nočejo pokazati.
21.00
Hrana d.d. (Food, Inc.)
Renner Kenner, ZDA, 2008, video, 1.78, barvni, 94', sp
20.00
Pesnikov portret z dvojnikom
Franci Slak, Slovenija, 2003, 35mm, 1.66, barvni, 110'
Ljubljana, avstro-ogrska provinca, prva polovica
Piše se leto 2055, konec sveta: zemlja je opustošena,
človeška civilizacija ni preživela. Pete Postlethwaite je edini
preživeli človek v tem postapokaliptičnem svetu. S pomočjo
ohranjenega video arhiva iz začetka 21. stoletja nam
prikazuje neumnosti, s katerimi je kapitalizem – skupaj s
politično ignoranco in neaktivnostjo ter kljub vsem grožnjam,
ki jih je predstavljalo globalno segrevanje – povzročil usodno
ekološko katastrofo. Video arhivi, ki nam jih prikazuje
preživeli arhivar Pete Postlethwaite, so bili posneti v sedmih
državah v obdobju treh let in prikazujejo šest pretresljivih
zgodb, ki vključujejo motive rušilnih posledic hurikana
Katrina, porasta letalske industrije kot enega največjih
onesnaževalcev ekosistema, topljenja ledenikov v Evropi,
iraške vojne, pustošenja Nigerije s strani naftnih družb in
prizadevanja posameznikov, da bi ozavestili svet, dokler je
še čas. Na videz nepovezane zgodbe se naposled izkažejo
za odločilne kamenčke v mozaiku propada sveta, ki se nato
dokončno zgodi leta 2054.
19.00
Izpovedi eko-terorista (Confessions of an Eco-Terrorist)
Peter Brown, ZDA, 2010, video, barvni, 90', sp
Režiser in aktivist Peter Brown nas popelje na trideset let
dolgo pustolovščino s kultnim borcem za pravice živali,
kapitanom Paulom Watsonom, in njegovo veselo druščino
IV
9.2.
nedelja
Kinoteka je zaprta.
ponedeljek
18.00
Kmetijskega proizvajalca Mikolaša prvi dopust
Filip Robar Dorin, Slovenija, 1984, 35mm, barvni, 10'
Naš praznik je delovni dan
Jože Pogačnik, Slovenija, 1984, 35mm, barvni, 21'
Razglednice
Franček Rudolf, Slovenija, 1984, 35mm, barvni, 10'
Ritem življenja
Alenka Auersperger, Slovenija, 1984, 35mm, barvni, 11'
Senca
Jure Pervanje, Slovenija, 1984, 35mm, barvni, 8'
Raca
Miroslav Zajec, Slovenija, 1985, 35mm, barvni, 2'
20.00
Naš človek
Jože Pogačnik, Slovenija, 1985, 35mm, 1.37, barvni, 89'
21.00
Doba neumnosti (The Age of Stupid)
Franny Armstrong, VB, 2009, video, barvni, 89', svp
Ljudje se zastrupljajo z genetsko spremenjeno hrano,
dvomljivim mesom, koruzo, mlečnimi izdelki itd., sploh
v ZDA, kjer je prehrambna industrija skoraj v celoti pod
nadzorom velikih korporacij. Te prehranjevanje jemljejo kot
posel in temu primerno podrejajo kakovost proizvedene
hrane, ki vse bolj poredko raste v naravi in je vse pogosteje
pridelana v tovarnah. Kaj ljudje jedo in zakaj, razkriva
dokumentarec Roberta Kennerja, ki kljub pesimističnim
vizijam ponuja žarek upanja v obliki maloštevilnih
kmetovalcev, ki ne pridelujejo le zdrave hrane, temveč jim
jo je v zadnjih letih celo uspelo prodati nekaterim največjim
trgovskim verigam.
7.2.
petek
19.00
Skriti zaliv (The Cove)
Louie Psihoyos, ZDA, 2009, 35mm, 1.85, barvni, 92', sp
5.2. sreda
Mladi in neupoštevani pesnik Miha (Martin Srebotnjak)
se preživlja s pisanjem oglaševalskih sloganov in čeki
svoje prijateljice Dane (Barbara Žefran), s katero živi. Z
izgovorom, da potrebuje denar, sprejme ponudbo sekretarja
na ministrstvu za kulturo – že skoraj obupanega, ker so
ga zavrnili vsi znani pesniki –, da bi za visok honorar
napisal pesnitev za proslavo 200-letnice rojstva velikega
slovenskega pesnika Franceta Prešerna. Toda pisanje mu ne
gre od rok. Komedija o pesniku pred težavno nalogo.
8.2.
sobota
Prešernov dan. Slovenski kulturni praznik. Kinoteka je
zaprta.
10.2.
4.2.
torek
18.00
Zadnja oaza (Poslednja oaza)
Petar Lalović, Jugoslavija, 1983, 35mm, 1.66, barvni, 91',
sp
Dokumentarno umetniški prikaz enega redkih koščkov
neokrnjene narave med Donavo in Dravo v Jugoslaviji.
Režiser se je polna tri leta s kamero skrival po grmovju in
beležil rojstvo, boj za obstanek, ljubezen in smrt prebivalcev
te edinstvene oaze. Čudni divji svet, v katerem naravni
zakoni neverjetno spominjajo na človeške, je danes tik
pred izginotjem. Klasika jugoslovanske kinematografije
in eno pionirskih del znotraj žanra avtorskega, ekološko
osveščenega dokumentarca.
Projekciji bo sledila okrogla miza, ki jo bo vodil dr. Luka
Omladič.
majhen, a vse prej kot nedolžen znanstveni eksperiment.
Ta invazivna riba roparica se je v novem okolju uspešno
razmnoževala in v nekaj desetletjih iztrebila večino od prek
sto vrst rib, ki so pred njo živele v jezeru. Zaradi okusnega
in hranljivega mesa so jo v obliki filetov začeli v velikih
količinah izvažati po svetu, na obrežju jezera pa se je razvila
močna živilskopredovalna industrija. Političen dokumentarni
film, ki razkriva mehanizme globalnega kapitalizma –
svetovnega sistema, ki proizvaja gospodarski razcvet in
bogastvo za manjšino za ceno izkoriščanja in revščine za
večino.
Japonsko Mestece Taiji se na prvi pogled zdi delfinji raj,
vendar se v odročnem zalivčku, ograjenem z bodečo žico
in grozečimi napisi, skriva mračna realnost. Pod krinko
noči se v tem zalivu japonski ribiči, ki jih podpira milijonska
industrija vodnih zabavišč in trgovanja z delfinjim mesom,
spuščajo v neverjetno okruten lov. Nikomur še nikoli ni
uspelo pogledati onkraj bodeče žice, saj celotna lokalna in
celo nacionalna birokracija naredi vse, kar je v njeni moči,
da bi skrivnost zaliva ostala skrita za vse nepoklicane.
Direktor Milan Stančič (Boris Juh) uspešno vodi svoje
podjetje. Nenadoma pa se začno stvari obračati povsem
drugače. Občutek ima, da mu povsod mečejo polena pod
noge, da bi ga, skratka, radi odstavili s položaja. Ker so v
podjetju bolj ali manj vsi proti njemu, išče pomoč in nasvet
pri prijatelju, visokem občinskem političnem funkcionarju. Ta
ga miri, češ da so njegove bojazni brez podlage. Spletke pa
se nadaljujejo in zajamejo tudi direktorjevo družino.
11.2.
torek
19.00
Boj na požiralniku
Janez Drozg, Slovenija 1982, 35mm, 1.66, barvni, 84'
Bajtarska družina Dihurjevih se mukoma preživlja na
nerodovitni zemlji, kjer voda nenehno grozi, da bo
izbruhnila in odplavila posevke. Kljub vsem težavam želijo
ostati samostojni, da bi ne bili prisiljeni hlapčevati na
tujih posestvih. Dihur (Bert Sotlar) z nečloveškimi napori
obdeluje polje in priganja svoje vole, sina mora poslati
služit k bogatemu kmetu, od napornega garanja mu kmalu
umre žena (Jerica Mrzel), v boju s požiralnikom nazadnje
izgubi življenje še sam. Socialna drama o življenju bajtarjev,
posneta po istoimenski noveli Prežihovega Voranca.
21.00
Borili se bomo proti njim: kriki k razumevanju starega
21.00
nasilja nove Evrope
Nikolai Jeffs, Andrej Pavlišič, Slovenija, 2004, video, barvni,
Darwinova nočna mora (Darwin's Nightmare)
45'
Hubert Sauper, Avstrija, 2004, 35mm, 1.85, barvni, 111', sp Dokumentarni film je nastal v času množične evforije, ki jo
V 50. letih 20. stoletja so v Viktorijino jezero v vzhodni Afriki je poganjala državna propagandna mašinerija v času okoli
naselili novo vrsto ribe – nilskega ostriža. Šlo je za
formalnega sprejetja Slovenije v Evropsko unijo leta 2004.
Deset let kasneje so obeti tistega časa že dolgo potlačeni,
film pa ostaja lucidno pričevanje obdobja, v katerega
smo še vedno ujeti in ki ga moramo nekega dne vendarle
dokončno pustiti za sabo. Za svoje izhodišče jemlje tako
zgodovino zločinov, na kateri je utemeljena sodobna Evropa,
kot tudi zločine, ki so ravno v teku in v katerih pogosto –
zavestno ali ne – sodelujemo tudi sami in ki pomembno
vplivajo na naše lastne pogoje življenja. Film preko bolečih
dokumentov, podob in pripovedi pokaže jasno kontinuiteto
med danes pozabljenimi zločini, kot so preganjanje žensk
v obliki "lova na čarovnice" ali formiranje nacionalnih
držav z uporabo množičnega nasilja na eni strani ter med
sodobnimi praksami strukturnega in pogosto legalnega
nasilja, denimo homofobije, množičnega zapiranja velikih
delov domnevno "motečih" populacij ali kolonialnih podvigov
različne intenzivnosti na drugi strani. To je učna ura mišljenja
z bolečino in praktična vaja v boju zoper ukinjanje zgodovine.
In seveda gre tudi za film, ki se sooči z prevladujočimi pogoji
filmske produkcije in filmskega doživljanja nasploh in ju
prav preko tega soočanja tudi preseže. Nista namreč zgolj
zgodovina in sedanjost tisti, ki ju je treba misliti drugače,
temveč tudi film sam, z njim pa možnosti naše nadaljnje
kolektivne prihodnosti.
12.2.
sreda
17.00
Kino-katedra za pedagoge: Jugoslovanski novi film
Rdeče klasje
Živojin Pavlović, Jugoslavija, 1970, 35mm, 1.66, barvni, 84'
Eden najpomembnejših filmov jugoslovanskega novega
filma, ki se uvršča ob bok klasikom, kakršni so Prebujenje
podgan Živojina Pavloviča, Zgodnja dela Želimirja Žilnika
in Plastični Jezus Lazarja Stojanovića. Revolucionarni film,
uperjen proti revoluciji, ki v sapi kritizira komunizem in
cerkev. Đorđević se poslužuje nelinearne naracije, sanjskih
situacij in avantgardnega pristopa, da bi izpovedal zgodbo o
poslednjih dnevih druge svetovne vojne v Jugoslaviji. Poleg
zlate arene za režijo in scenarij v Puli je bil film nominiran
tudi za zlatega leva v Benetkah, kjer je Ljubiša Samardžić
prejel glavno nagrado za najboljšo moško vlogo.
21.00
Jugoslovanski novi film
Vrane
Ljubiša Kozomara, Gordan Mihić, Jugoslavija, 1969, 35mm,
1.85, barvni, 73', ap
Zgodba o ostarelem, propadlem boksarju, ki se skupaj s
propadlo tolpo nekdanjih "narodnih umetnikov" klati po
predmestjih in je za golo preživetje pripravljen lagati, krasti
in celo ubijati. Grotesken portret razpadanja družbenih norm
je režijski prvenec sicer uveljavljenega tandema scenaristov
(Ko bom mrtev in bel, Prebujenje podgan) in velja za enega
ključnih in najbolj radikalnih filmov jugoslovanskega črnega
vala.
14.2.
petek
19.00
Dva (Dvoje)
Aleksandar Petrović, Jugoslavija, 1961, 35mm, 1.66, čb,
81', ap
let Makavejev obogati z novimi prizori in sodobno moralno
stisko ter tako ustvari nenavaden in oseben filmski časovni
stroj. Srebrni medved in srebrna arena za režijo v Berlinu
in Puli.
21.00
Hvalnica ljubezni (Éloge de l'amour)
Jean-Luc Godard, Švica/Francija, 2001, 35mm, 1.85, čb/
barvni, 98', sp
Edgar (Bruno Putzulu) bi rad napisal knjigo. Ali pa posnel
film. Zgodbo ima. Štirje ključni trenutki ljubezenskega
razmerja: srečanje, strast, prepir, pobotanje. Štirje trenutki,
ki naj bi služili za osnovo umetniškega dela, katerega forma
ostaja skrivnost. Nekje vmes se nato zgodi traktat o (ne)
zmožnosti uprizarjanja zgodovine, o prisvajanju zgodovine.
Na zatožni klopi sta tako imperializem kot film.
"Te dni imamo filmski praznik. V kinu je Godard."
Vlado Škafar
16.2.
nedelja
Kinoteka je zaprta.
programov Digitalne umetnosti in prakse v različnih
modulih (animacija, fotografija, videofilm, novi mediji),
Medijske umetnosti in prakse (magistrski program) ter v
teoretičnem in zgodovinskem polju umetnosti raziskujejo in
ustvarjajo v kontekstualnih okoljih (okolje filma, kreativnih
industrij in sodobnih umetnosti). Vse to v okvirih mlade
in dinamične šole, ki skozi interdisciplinarno sodelovanje
v kontekstu sodobnih umetnosti in kreativnih medijev
študentom omogoča, da lahko vsak medij raziskujejo v
njegovi funkcionalni rabi in/ali kot avtorsko izrazno sredstvo.
Z izborom predvajanih filmov programa prve stopnje se
bomo podali na pot njihovih raziskovanj, izobraževanja
in kreativnih procesov, v katerih prikazujejo svoja videnja
konteksta sveta v katerem živijo. V šoli in izven nje!
Projekcijam sledi pogovor z avtorji. Vstop prost.
19.2.
sreda
19.00
Tako se je kalilo jeklo (Tako se kalio čelik)
Želimir Žilnik, Jugoslavija, 1988, 35mm, barvni, 1.66, 105',
ap
17.2.
Nekdanji partizan in povojni mladinski aktivist (Rade
Šerbedžija) odide v odročno štajersko vas z nalogo, da bi
organiziral odkup pridelkov in kmete prepričal, naj vstopijo v
zadrugo, kolhoz. Pri tem si bolj kot s prepričevanjem pomaga
s silo in samovoljnim ravnanjem, s čimer se zameri vaški
skupnosti. Zamero pa si nakoplje tudi zaradi svojih erotičnih
razmerij z dvema sestrama (Irena Glonar, Majda Grbac) in
njuno materjo (Majda Potokar). Socialno-kritična pripoved o
nasilni kolektivizaciji. Velika zlata arena za najboljši film in
zlata arena za režijo v Puli, zlata plaketa za najboljši film po
literarni predlogi v Berlinu.
Projekcijo bo uvedlo predavanje Andreja Špraha. Vstop
prost.
Nekega večera se pred beograjskim kinematografom pod
zvezdami po naključju srečata Jovana (Beba Lončar),
študentka glasbene akademije, in mladi arhitekt Mirko
(Miha Baloh). Filmsko predstavo prekine dež in razpodi
gledalce. Jovana in Mirko se razideta brez upanja, da se
bosta še kdaj srečala. Mirko kasneje zaman skuša poiskati
Jovano. Po čudnem spletu okoliščin se nenehno nahajata v
neposredni bližini, vendar nikdar ne prideta skupaj. Kultna
jugoslovanska romanca.
21.00
21.00
Stara šola kapitalizma (Stara škola kapitalizma)
Kapitalizem: Ljubezenska zgodba (Capitalism: A Love Story) Želimir Žilnik, Srbija, 2009, 35mm, barvni, 122', svp
Michael Moore, ZDA, 2009, 35mm, 1.85, barvni, 127', sp
ponedeljek
18.00
Žeton
Igor Pediček, Slovenija, 1984, 35mm, barvni, 8'
Iz preteklosti v prihodnost (Iz davnine u budučnost)
Marko Černič, Slovenija, 1985, 35mm, barvni, 4'
Obisk
Boris Jurjaševič, Slovenija, 1985, 35mm, barvni, 11'
Ajčka
Andrej Mlakar, Slovenija, 1986, 35mm, barvni, 7'
Heroji slovenskega naroda
Franček Rudolf, Slovenija, 1986, 35mm, barvni, 11'
Izmišljena zgodba
Ljubezen v treh rundah
Tone Frelih, Slovenija, 1986, 35mm, barvni, 11'
Komar
Boris Benčič, Slovenija, 1986, 35mm, barvni, 4'
20.00
Butnskala
Franci Slak, Slovenija, 1985, 35mm, 1.66, barvni, 94'
Livar Leo (Lazar Ristovski) sanja o brezskrbnem življenju,
njegovo socialno stanje pa je vse prej kot stabilno: dela trdo,
upravniki tovarne pa sanjajo samo o tem, kako bi si nagrabili
čim več denarja, preden barka potone. Negotova prihodnost
vpliva tudi na zasebna življenja delavcev. Leo se speča z
najstnico, ki jo pritegne njegov imidž starega rokerja. Zapusti
ga naveličana žena Ruža, ki se vrne k staršem. Ruža spozna
šefa varnostne službe v Leovi tovarni, bivšega legionarja,
strastnega fotografa in občudovalca ženskih teles. Zaradi
ljubosumnega izpada Leo izgubi službo. V navalu jeze skuša
prekucniti spomenik na mestnem trgu in pristane v ječi.
Ker uprava tovarne začne delavce novačiti med zaporniki,
se Leo kmalu spet znajde med starimi prijatelji, sodelavci.
Ko tovarno obiščejo tuji poslovni partnerji, se navdušijo
nad arhaičnim videzom robatih delavcev in predlagajo, da
se tovarna spremeni v muzej. Kot navdušeni občudovalci
estetike socialnega realizma jih še posebej prevzame Leo.
Kot razstavni eksponat ga vzamejo s seboj v tujino.
21.00
Izkoristek časa (L'Emploi du temps)
Laurent Cantet, Francija, 2001, 35mm, 1.85, barvni, 132',
sp
"Michael Moore tokrat na križ pribije vse, ki so
kompromitirali kapitalizem in svet zapeljali v krizo: Wall
Street, firmo Goldman Sachs, New York Stock Exchange,
Detroit, deregulacijo, finančne instrumente, bail-oute,
pohlepne bogataše, korporativne roparje, lobiste in
skorumpirane politike, ki so v postelji s kapitalom. Svojo
zabavno in poskočno, mestoma lucidno, po potrebi
patetično in vseskozi populistično agitko – sovražni govor o
kapitalizmu – sklene z besedami: 'Nočem živeti v taki deželi,
toda ne bom odšel.' Kam pa lahko gre? Iz kapitalizma ne
moreš oditi. Kapitalizem ni niti vlak niti država niti svetovni
nazor niti družbeni sistem: kapitalizem je parazit. In tega
mu ne moreš amputirati. Moore nehote pride do istega
spoznanja kot mnogi levičarji: ta kriza kapitalizma ne bo
zlomila, ampak bo le pokazala, da je kapitalizem brez
alternative. Okrepila bo vero v kapitalizem. In prav tu je
veliki trik kapitalizma: ljudi je prepričal, da imajo možnost
izbire, da se lahko potemtakem sami odločajo, v resnici
pa izbire nimajo. Namesto njih se odloča kapitalizem, ta
subjekt-za-katerega-se-predpostavlja-da-ve."
Marcel Štefančič, jr.
V filmu zgovornega naslova se Želimir Žilnik, eden
najvidnejših ustvarjalcev postjugoslovanskega
družbenokritičnega filma, odpravi v epicenter določenih
procesov, ki pretresajo (ne samo) srbsko družbo. Postavi
se med vrste obupanih in nemočnih delavcev, ki jih je
kriminalno lastninjenje družbenega premoženja oropalo
življenjskih pogojev in prihodnosti. Postavi se za hrbet
izkoriščevalskih lastnikov, malih in velikih tajkunov, ki so
si v brezpravju dereguliranega kapitalizma izdolbli udobne
luknje. Postavi se v zakulisje oportunističnega mešetarjenja
političnih elit, ki družbeni status quo vzdržujejo zgolj
s pomočjo vse bolj represivnih ukrepov. Postavi se ob
bok urbanim aktivistom, ki v globoki krizi vidijo priložnost
za spremembe, ter intelektualcem, ki si na pogorišču
zgodovinskih idej izprašujejo vest.
Mladi Ervin Kralj (Emil Filipčič) neke deževne noči sreča
Profesorja (Marko Derganc), trikratnega doktorja znanosti,
ki ga zaupno povabi med butnglavce. To je čudna skupina
ljudi, ki se z glavami zaletavajo ob skalo, ob tem pa se jim
prikazujejo stekle lisice, ki naj bi ogrožale svet. Fantastičnogroteskna komedija o boju za oblast.
18.2.
torek
19.00
Žepar (Pickpocket)
Robert Bresson, Francija, 1959, 35mm, 1.37, čb, 77', svp
15.2.
sobota
19.00
Nedolžnost brez zaščite (Nevinost bez zaštite)
Dušan Makavejev, Jugoslavija, 1968, 35mm, 1.37, čb/
barvni, 79', ap
13.2.
četrtek
19.00
Jutro
Mladomir (Puriša) Đorđević, Jugoslavija, 1967, 35mm, 1.66,
čb, 78'
Mali kriminalec, žepar Michel, je izpuščen iz zapora. Tako
se mu ponudi priložnost, da ponovno razmisli o svojem
življenju, ki ga vsi okrog njega smatrajo za zavoženo.
Nedolgo zatem mu umre mati. Navzlic prigovarjanju
prijateljev se znova spusti v svet malega kriminala, saj mu
postane jasno, da je to edino, v čemer je dober, in edini
način, da se lahko izrazi.
Dragoljub Aleksić, ključavničar in akrobat, je leta 1942
v okupiranem Beogradu posnel celovečerni igrani film o
moči telesa in volje, o družbeni krivici in nežni ljubezni, o
samem sebi. Žalostno in lepo siroto Nado zlobna mačeha
sili v zakon z bogatim in grdim gospodom Petrovićem. Po
mnogih smelih podvigih deklico reši njena resnična ljubezen
– atlet Aleksić. Naivne in surove posnetke izpred dvajsetih
V
Vincent, možak v srednjih tridesetih letih, daje vtis
uspešnega potujočega poslovneža in glave srečne
družine. Nejasne podrobnosti o svoji službi občasno deli
z ljubečo ženo in njunimi tremi otroki. V resnici je njegovo
profesionalno življenje ena sama izmišljotina: pred časom
je namreč izgubil službo, zdaj pa ga srh spreletava že ob
misli, da bi moral to priznati svoji družini in kolegom. Zato
si izmisli prestižno novo službo v Ženevi in pripovedovanje
laži postane njegova glavna življenjska okupacija. Da bi
se dokopal do denarja, svoje najboljše prijatelje zaplete
v umazane investicijske posle. Vincentov svet se prelevi
v nočno moro nevzdržne, naraščajoče tesnobe, ki grozi
z eksplozijo. Psihološka drama z elementi srhljivke o
problemu odtujenosti in eksistenčne stiske v sodobni
korporacijski družbi, kjer smisel življenj narekujejo zgolj še
tekmovalnost, pohlep, status in uspešnost.
20.2.
četrtek
21.00
Pogoji (in) možnosti/Kino-uho
Trpljenje device Orleanske (La passion de Jeanne d'Arc)
Carl Theodor Dreyer, Francija, 1928, 35mm, 1.33, čb, nemi,
78', svp
Devico Orleansko (Falconetti) privedejo v veliko palačo
21.00
Postaje spoznavanja artikulacije filma študentov Visoke šole Rouen, kjer jo na inkvizicijskem sodišču po ure in ure
izprašuje zbor duhovnikov. Dekle se vprašanjem izogiba.
za umetnost Univerze v Novi Gorici
Molči, zato jo mučijo, dokler se ne onesvesti. Obsodijo
Bera filmskih izdelkov, nastalih v študijskem procesu
jo na večno trpljenje, ji v znak sramote obrijejo glavo in
raziskovanja filmsko izraznih metod, od študijskih začetkov
jo naposled sežgejo na grmadi pred razjarjeno množico.
do vpetosti v mednarodne projekte. Študentje v sklopu
Spomenik filmske zgodovine.
23.2.
nedelja
Kinoteka je zaprta.
24.2.
Glasbena spremljava v živo: Matija Schellander (kontrabas).
"Interpretaciji filma, ki gledalca tako na vsebinski kot
formalni ravni fizično in psihično preizkuša, se lahko
približam samo z glasbo, ki tudi mene fizično izziva.
Tako filmu zoperstavim svoj lastni tempo in svoje zvočne
barve. Kot srčni utrip, ki z glavno igralko Renée Falconetti
sočustvuje vse do neizogibnega konca na grmadi."
Matija Schellander
21.2.
petek
19.00
Kenedi se ženi (Kenedi is Getting Married)
Želimir Žilnik, Srbija, 2007, 35mm, 1.37, barvni, 80', ap
ponedeljek
18.00
Prilagajanje
Zdravko Barišič, Slovenija, 1986, 35mm, barvni, 2'
Copy
Boris Benčič, Slovenija, 1987, 35mm, barvni, režiser, 11'
Neke nedelje
Špela Rozin, Slovenija, 1987, 35mm, barvni, 15'
Mesto
Tugo Štiglic, Slovenija, 1987, 35mm, barvni, 11'
Play off
Igor Pediček, Slovenija, 1988, 35mm, barvni, 8'
Kače, Lady Co.
Koncert za osle in klavir
Miroslav Zajec, Slovenija, 1988, 35mm, barvni, 7'
nam je film v svoji kratki, a razgibani zgodovini posredoval
družbeno realnost, konstruiral svoje filmske in gledalske
subjekte, buril domišljijo ter raziskoval lastna določila.
Skozi elegantno esejistično sintezo teorije, zgodovine ter
kritike modernosti Casetti osvetli pogoje filmskega videnja –
pogleda modernosti, ki združuje mehanična pogleda stroja
in človeškega subjekta, in pogleda, v katerem je svet videti
razbit na fragmente, a kljub temu vztrajno zavezan ideji
totalitete. "Film je bil v največji meri oko dvajsetega stoletja:
ne le zato, ker je zabeležil velik del dogodkov, temveč zato,
ker je s tem beleženjem – in vzporednim beleženjem sanj,
ki si jih je izpovedala doba – hkrati opredelil tudi način
percepcije sveta."
Glasbena spremljava v živo: Andrej Goričar (klavir).
26.2.
sreda
19.00
Ob obletnici izbrisa
Dolge počitnice
Damjan Kozole, Slovenija, 2012, video, 16:9, barvni, 80'
28.2.
petek
19.00
Razkriti obrazi svobode
Tema
Gleb Panfilov, Sovjetska zveza, 1979, 35mm, 1.37, barvni,
97', svp
20.00
Čas brez pravljic
Boštjan Hladnik, Slovenija, 1986, 35mm, 1.66, barvni, 94'
Kenedi Hasani, premična tarča na evropskem črnem trgu
dela, zgradi hišo za svojo družino in se znajde v silnih
dolgovih. Da bi lahko preživel in poplačal upnike, se oprime
vsakršnega dela. Tržno nišo najde v ponujanju spolnih
uslug starejšim, osamljenim damam in moškim. Ko izve za
nove evropske zakone o istospolnih porokah, v tem uzre
priložnost za legalizacijo svojega statusa kot državljana
Evropske Unije. Vendar vsi bližnji poroki niso najbolj
naklonjeni.
Ob začetku druge svetovne vojne, tik po italijanski okupaciji,
se oče (Boris Kerč) petčlanske družine odpravi v partizane.
Okupatorji in domači kolaboracionisti nato zaslišijo in
zastrašijo mater (Bernarda Gašperič), zato se ta odloči, da
se bo skupaj z otroki umaknila k znancem na kmete. A tudi
tu niso dolgo varni. Pripoved o usodi družine med drugo
svetovno vojno.
21.00
Temno srce (Jude)
Michael Winterbottom, VB, 1996, 35mm, 2.35, barvni, 122',
sp
torek
18.30
Oko 20. stoletja
Vrtoglavica (Vertigo)
Alfred Hitchcock, ZDA, 1958, 35mm, 1.66, barvni, 128', sp
25.2.
Miloš Forman, ZDA, 1975, 35mm, 1.85, barvni, 128', sp
Radoživega prestopnika (Jack Nicholson), obtoženega
posilstva, pošljejo na opazovanje v bolnišnico za umsko
prizadete. Ogorčen nad načinom zdravljenja se skuša
pacientom približati na svoj način in jih obuditi k življenju,
kar mu sčasoma tudi uspe. V otopelih pacientih prebudi
njihovega duha in jih spravi k uporu, ki ga osebje klinike z
ledeno upravnico na čelu surovo zatre.
V sodelovanju s festivalom Literature sveta – Fabula 2014.
Slovenija je leta 1991 postala neodvisna država.
Trinajstletni Alex je odšel na počitnice v Srbijo. Štiri leta
se ni mogel vrniti domov, v državo, v kateri je bil rojen in
kjer je hodil v šolo. Na "počitnicah" je ostal skoraj dvajset
let. Nisveta je pred tridesetimi leti prišla iz Bosne. Po
osamosvojitvi je rodila hčerko Nives, ki prvi dve leti sploh ni
obstajala. Katarina je kot najstnica ostala brez staršev, brez
stanovanja, brez denarja in brez dokumentov. 26. februarja
1992, dobrega pol leta po osamosvojitvi, je Slovenija okoli
20.000 ljudi brez opozorila odstranila iz registra državljanov.
Dokumentarec Dolge počitnice pripoveduje življenjsko
zgodbo treh ljudi, ki jih je ta politična odločitev zaznamovala
za celo življenje.
Vstop prost.
21.00
Ob obletnici izbrisa
Slovenija, moja dežela
Dimitar Anakiev, Slovenija, 2012, video, 16:9, barvni, 51'
Kim Jesenin, sloviti sovjetski dramaturg, ki preživlja
umetniško in duševno krizo, prispe v majhno mestece.
Tamkajšnja učiteljica Saša mu pove, da je že dolgo od
tega, kar je postal neiskren v svojih delih, in da je v imenu
dvomljive popularnosti in denarja izdal resnico in umetnost.
Jesenin začuti resničnost Sašinih besed in se poskuša
z njo zbližati. Panfilov film, ki ga je brežnjevska cenzura
prepovedala in je bil predvajan šele leta 1986, javno
razkrinkava lažnivost in konformizem sovjetske družbe.
Čeprav je Panfilov z veliko prepričljivostjo uspel prikazati
nravstveni propad, v katerega je železni režim potisnil svoje
slavitelje, pa film lahko razumemo tudi širše kot kritiko zgolj
sovjetskega sistema nesvobode.
21.00
Peklenski asfalt (Two-Lane Blacktop)
Monte Hellman, ZDA, 1971, 35mm, 2.35, barvni, 102', svp
Zadržani rokodelec (Christopher Eccleston) se poskuša kot
samouk prebiti na univerzo, kar bi za mladeniča njegovega
(nižjega) sloja v viktorijanski Angliji predstavljalo nezaslišan
uspeh. Seveda mu ne uspe, zato pa se zdi, da se mu vsaj
za hip nasmehne sreča, ko spozna in se poroči s svojo
bistroumno in duhovito sestrično Sue (Kate Winslet). Okolica
poroki brez družbenega in rodbinskega blagoslova ni
naklonjena in mlad par s številnimi otroki se kmalu znajde v
nezavidljivi ekonomski situaciji, ki pripelje do tragedije.
22.2.
sobota
19.00
Pogoji (in) možnosti/Animateka
Gustavova kokoš (Gusztáv tyùkja)
Gustav v zavetišču (Gusztáv a menedékházban)
József Nepp, József Gémes, Madžarska, 1966, 16mm, 1.37,
barvni, 5', bd
Pesimist Gustav (Gusztáv a pesszimista)
József Nepp, Madžarska, 1966, 16mm, 1.37, barvni, 5', bd
Gustav, krotilec levov (Gusztáv az oroszlánszelidítő)
Lajos Remenyik, Madžarska, 1966, 35mm, 1.37, barvni,
5', bd
Gustav preoblikuje (gusztáv módosít)
Gustav pridobiva pogum (Gusztáv bátorságot merít)
Attila Dargay, Madžarska, 1967, 16mm, 1.37, barvni, 5', bd
Gustav in druga stran (Gusztáv és a túlsó oldal)
Marcell Jankovics, Madžarska,1967, 16mm, 1.37, barvni,
5', bd
Gustav in bistvo (Gusztáv és a lényeg)
József Nepp, Madžarska,1968, 16mm, 1.37, barvni, 5', bd
Večnozeleni Gustav (Gusztáv örökzöld)
Marcell Jankovics, Madžarska,1968, 16mm, 1.37, barvni,
5', bd
21.00
Plesalka v temi (Dancer in the Dark)
Lars von Trier, Evropa, 2000, 35mm, 2.35, barvni, 137', sp
Ameriško podeželje, šestdeseta. Selma (Björk), češka
priseljenka in mati samohranilka, trdo dela v tovarni
za tekočim trakom, da bi nabrala dovolj denarja za
operacijo svojega sina, ki mu preti slepota. Njena strast
so hollywoodski glasbeni filmi in tudi sama veliko ter lepo
prepeva. Na žalost Selme ne tlači le sistem, marveč se proti
njej zaroti tudi pomanjkanje solidarnosti med deklasiranimi.
VI
Policista (James Stewart), upokojenega zaradi težav z
vrtoglavico, star prijatelj prosi za uslugo: na skrivaj naj
bi sledil njegovi ženi (Kim Novak), ki se v prostem času
posveča skrivnostnim opravilom. Detektiv se v lepo dekle
zaljubi, vendar to kmalu zatem umre. Med preiskavo smrti
se iznenada pojavi njena dvojnica (Kim Novak) in noro
zaljubljenega, s preteklostjo obsedenega detektiva, omreži
in zaplete v vrtoglav labirint dogodkov. Klasika.
"Do danes ne poznam niti približno tiste omotične osuplosti,
ki jo je sprožil ta film." Matjaž Klopčič
21.00
Oko 20. stoletja/Kino-uho
Mož s kamero (Čelovek s kinoapparatom)
Dziga Vertov, Sovjetska Zveza, 1929, 35mm, 1.33, čb, 89',
nemi
Film Slovenija, moja dežela Dimitarja Anakieva,
neodvisnega režiserja, pisatelja in pesnika, enega od
izbrisanih prebivalcev Slovenije, je že tretji film, ki ga je avtor
posvetil temi izbrisa in izbrisanih. V dokumentarnem filmu
se prepletata zgodbi Nisvete in Irfana, ki si prizadevata,
da bi svoji raztreščeni, razvrednoteni življenji po izbrisu
spet sestavila v celoto in se ponovno vključila v družbo.
Pri tem izbirata zelo različne poti: če si Nisveta novo
identiteto oblikuje s pomočjo religiozne izkušnje v Baptistični
cerkvi v Ljubljani, se Irfan vrača v čas jugoslovanskega
samoupravljanja in obnovi svoje članstvo v Klubu brigadirjev
mladinskih delovnih brigad.
Projekciji bo sledil pogovor z avtorjem filma in
nastopajočimi, ki ga bo vodila Uršula Lipovec Čebron.
Vstop prost.
27.2.
četrtek
19.00
Živel je pojoči drozg (Žil pevčij drozg)
Otar Iosseliani, Sovjetska zveza, 1970, 35mm, 1.37, čb,
81', svp
Voznik in mehanik se v starem chevroletu, letnik '55,
brezciljno in skoraj brez besed vozita skozi podeželsko
Ameriko. Zmagujeta na dirkah in se premikata naprej proti
jugozahodu. Na bencinski črpalki v Flagstaffu v njun avto ob
skladbi Hit the Road, Jack zleze avtoštoparka. Ultimativni
kult izpod režijske taktirke legende ameriškega neodvisnega
filma, Monteja Hellmana, s srhljivo nazornostjo ponazori tisto
slovito definicijo svobode, o kateri je na prelomu šestdesetih
v sedemdeseta prepevala Janis Joplin.
legenda
sp slovenski podnapisi
svp slovenski video podnapisi
ap angleški podnapisi
bd brez dialogov
bp brez podnapisov
opomba
Kinoteka si pridržuje pravico do sprememb programa.
Dokumentarni blitzkrieg očeta novega sovjetskega filma
(Kino-oko) po ulicah Moskve, s snemalnimi koti, dvojnimi,
trojnimi, četvernimi ... ekspozicijami in hitrostjo, ki močno
presega celo montažno ekstazo današnje vizualne kulture.
Projekcijo bo uvedla predstavitev najnovejše knjižne izdaje
Slovenske kinoteke, študije Oko 20. stoletja: Film, izkustvo,
modernost Francesca Casettija. "Ali je res, da je film, v
dialogu s svojim časom, v večji meri kot katerakoli druga
umetnost preizkušal nove oblike videnja, ki so nato postale
del skupne kulture? Katerim oblikam videnja je dajal
prednost? Na kakšnih temeljih jih je obravnaval? Kako jih
je naredil obče?" To so vprašanja, ki si jih zastavi Francesco
Casetti, eden osrednjih sodobnih teoretikov filma in
množičnih medijev. V študiji Oko 20. stoletja, ki velja za eno
ključnih filmsko-teoretskih del začetka novega stoletja, se
Casetti preko analize številnih filmov, ter v dialogu z avtorji,
kot so Benjamin, Kracauer, Epstein, Pirandello in številni
drugi, posveča razmerju med filmom in njegovim stoletjem.
Pri tem zasleduje ključne preobrate v načinih, na katere
Guja je malce raztreseni tolkalec tbilisijskega simfoničnega
orkestra, ki vsakič pridrvi na koncerte prav v zadnjem
trenutku, a še vedno pravočasno, da odigra tistih nekaj
udarcev, ki jih od njega pričakuje partitura. Sicer se razdaja
prijateljem, s katerim najraje poje in si z njimi podaja
zdravljice, ali pa pozablja na zmenke s svojimi številnimi
dekleti; le za njegovo veliko operno delo preprosto ni časa.
Duhovita, poetična alegorija o opoziciji med posameznikom
in državo.
21.00
Let nad kukavičjim gnezdom (One Flew Over the Cuckoo's
Nest)
Članstvo v kinotečnem klubu Kinopolis prinaša
petdeset odstotkov popusta pri nakupu vstopnic
rednega programa Kinoteke, trideset odstotkov
popusta pri nakupu vseh kinotečnih publikacij
in deset odstotkov popusta pri nakupovanju v
Kinodvorovi Knjigarnici. Člani brezplačno prejemajo
Kinotečnik po pošti. Članarina velja leto dni od vpisa.
Vpis članstva pri blagajni Kinoteke.
Cena: 25 eur za delovne občane, 20 eur za
študente, dijake, upokojence in brezposelne.
kolofon
kinoteka
naše podobe.
naša prihodnost.
Približno 85 odstotkov nemega filma je
izgubljenih. Znan in že večkrat ponovljen
podatek je v prvi vrsti pomenljiv v smislu
opozarjanja na vlogo filmskih arhivov
in kinotek. Prva tri desetletja zgodovina
filma namreč še ni poznala instituta
filmskega arhiva, ki bi sistematično
skrbel za ohranjanje filmske dediščine.
Filmski arhivi in kinoteke so se namreč
začeli ustanavljati šele v tridesetih letih
prejšnjega stoletja. Po drugi strani je
nenehno sklicevanje na genocid, ki ga je
nad novim medijem v začetku njegovega
obstoja zagrešila logika trga, dvorezen
meč, saj zamegljuje dejstvo, da je
situacija z ohranjanjem filmske dediščine
tudi v nadaljevanju svoje zgodovine, vse
do današnjega dne, vse prej kot rožnata.
Dva eklatantna primera lahko najdemo
kar v neposredni bližini. Izjemno bogata
dediščina slovenskega amaterskega
filma je šele leta 2010 v Slovenski
kinoteki našla sistematično zavetje in
prizadevanja po ustrezni in ponovni
vidnosti (sledila je nič manj izjemna
mednarodna odmevnost), dva najbolj
proslavljena letošnja restavratorska
posega sosednje Dunajske kinoteke pa
sta zobu propada in nevidnosti iztrgala
filma, ki sta nastala v novem tisočletju(!)
– še bolj simptomatičen je podatek,
da je šlo za ključni deli dveh trenutno
nemara najbolj izpostavljenih azijskih (in
obenem canskih) avtorjev, Lava Diaza in
Apichatponga Weerasethakula.
je namreč še vedno ohranjanje (ki je
trenutno še vedno analogno). Z drugimi
besedami in brez okolišenja: če želijo
pristojni financerji ohraniti in obenem
digitalno posodobiti svoje filmske arhive
in kinoteke, jim bo treba nemudoma
zagotoviti znatno višjo vsoto sredstev
za obratovanje. Ključna predpogoja
digitalizacije filmske dediščine v imenu
javnega interesa sta skratka politična volja
in posledično financiranje, ki omogoči delo
strokovnim službam, se pravi filmskim
arhivom in kinotekam. Slednji se morajo
pri nalogi, ki jih čaka, seveda dobro
zavedati določenih še vedno nerazrešenih
vprašanj in izzivov, ki za razliko od
globalnega problema dolgoročnega
digitalnega skladiščenja podatkov
in lokalnega političnega problema
financiranja sodijo v domeno predvsem
njihove presoje in delovanja.
V nadaljevanju navajamo štiri takšna
pereča vprašanja.
1. vprašanje političnega paradoksa
V preteklih letih so bile visoke vsote
evropskega javnega denarja porabljene
za digitizacijo kinematografov, ki
vsaj deloma delujejo tudi v javnem
interesu. Znesek denarja, ki so ga isti
nadnacionalni in nacionalni evropski
organi namenili digitalizaciji obstoječih
analognih vsebin na področju filma, je
v primerjavi s sredstvi za digitizacijo
zanemarljivo majhen. Posledica
tega neskladja je paradoks v smislu
nenadne nedostopnosti in nevidnosti
analognih nacionalnih filmskih zgodovin,
saj pri večini projektov digitizacije
Če sta filmska produkcija in reprodukcija kinematografov ni šlo za nadgradnjo
dandanes že v celoti in uspešno digitalni, obstoječih zmožnosti predvajanja filmov,
pač pa za zamenjavo 35-mm filmskih
pa nove tehnologije na področjih
projektorjev z digitalnimi. V ZDA so številne
dolgoročnega ohranjanja in dostopanja
korporativne subvencije, namenjene
do filmske dediščine še vedno ne
kinematografom, od slednjih v zameno
ponujajo jasnih in zadovoljivih rešitev.
Recept za ravnanje z analognim filmskim celo terjale uničenje stare analogne
opreme za projiciranje. Do paradoksa je
materialom je znan, preverjen, preprost
seveda privedla kapitalska logika filmske
in dovolj natančno izračunan. Če filmski
trak v pogojih ustrezne relativne vlažnosti industrije, ki svoje zaslužke kuje tudi
v subvencioniranih kinematografih in
hranimo na temperaturi 21°, bo zdržal
je, tako kot vsaka kapitalska logika, pri
50 let; če ga hranimo pri 5°, bo zdržal
pretakanju javnega denarja v maloštevilne
500 let; in če ga zamrznemo na –5°, se
bo po predvidevanjih ohranil še nadaljnjih zasebne žepe že pregovorno, preverjeno in
zgodovinsko nadvse uspešna, predvsem
2500 let. Digitalna tehnologija v tem
pa spretnejša od akterjev, ki delujejo v
trenutku ne ponuja nikakršnih tovrstnih
garancij, pri čemer sta nenehen razvoj in netržne in kulturne namene. Da ne gre za
nadgradnja programske in strojne opreme pesimistično marksistično špekulacijo, pač
pa za dejansko stanje stvari, dokazujeta
(in posledično nenehna migracija in
že monopolna situacija na tržišču opreme
pretvorba "vsebin") v prvi vrsti zagotovilo
za digitalno predvajanje in pa prostodušno
za to, da bodo na mestu garancije
priznanje velikih (hollywoodskih) studiev
nenehno stala izključno ugibanja. Kjer
in njihovih financerjev (mednarodnih
so, skratka, napotki za konstrukcijo in
bank), da projekt digitalizacije filmske
upravljanje analognega arhiva znani,
produkcije in digitizacije kinematografov
jasni, preverjeni in izmerjeni, se napotki
za konstrukcijo in upravljanje digitalnega ni stekel zavoljo logičnega tehnološkega
arhiva reducirajo na obče fraze, da mora napredka, pač pa v prvi vrsti služi
znatnemu povečanju dobička, ki so ga
biti sistem "robusten", "multipliciran",
nekoč na področju distribucije načenjale
in da je treba "vsebine konstantno(!)
drage in težke 35-mm filmske kopije.
preverjati".
Naloga filmskih arhivov in kinotek –
kot prej omenjenih akterjev v službi
Navzlic tej negotovosti je soočanje z
javnega interesa na tem področju – je
izzivi digitalne aktualnosti za filmske
zato opozarjanje pristojnih finančnih
arhive dandanes nuja. Po eni strani
mehanizmov na nacionalni ravni (vlada,
zato, ker je treba zagotoviti trajnost
ministrstva) na ta paradoks in na nujo
tudi novodobnim filmskim delom, ki
enakomernega in funkcionalnega
nastajajo izključno s pomočjo digitalne
razdeljevanja sredstev tako za digitizacijo
tehnologije. In po drugi strani zato, ker
kot tudi za digitalizacijo.
je nujno omogočiti digitalno vidnost
in dostopnost tudi analogni filmski
zgodovini, saj ta druge alternative vidnega 2. vprašanje pretvorbe
Razpoložljiva tehnologija za skeniranje
obstoja (z izjemo kinotečnih projekcij)
filmskih trakov pod (trenutno)
očitno niti nima. Ne kaže pozabiti niti
sprejemljivimi tehničnimi pogoji (glede
na določene inovacije in prednosti, ki
35-mm filmskega traku ACE in FIAF
jih je digitalna tehnologija vnesla na
odločno priporočata skeniranje v 4K
področje filmskega restavriranja. Na
resoluciji) je draga, redka in počasna. Še
tem mestu velja opozoriti, da sodobna,
več: je predraga, preredka in prepočasna,
aktualna teorija in praksa pod pojmom
kar priznavajo tudi številni sicer relativno
digitalizacija analognih filmskih vsebin
dobro financirani evropski filmski arhivi,
razume izključno delo z obstoječimi
ki se zato zatekajo h kompromisnim
standardi (resolucija slike od 2K naprej),
rešitvam. Danski filmski inštitut, evropski
ki vsaj približno ohranjajo zvestobo
vizualnim parametrom izvirnika (čeprav je pionir na področju digitalizacije nacionalne
tudi resolucija 4K v resnici zgolj približno filmske dediščine, je za (pre)hitre korake
v svet digitalizacije plačal visoko ceno
tričetrtinski približek vsem razsežnostim
35-milimetrske slike). Prav tako ni odveč podstandardne tehnične izvedbe, saj
je bila večina njihovega skeniranja
opozoriti, da prehod v digitalno okolje
izpeljanega v resoluciji 2K, tako da danes
nikakor ni nadomestek obstoječega
v skladu z novimi tehničnimi priporočili
stanja, alternativa skladiščem s filmi in
priznavajo, da bodo morali veliko dela
kinotečnim filmskim projekcijam, pač
opraviti ponovno. Pri tem ni nikakršne
pa izključno vzporeden podvig, saj je v
garancije, da bo novi postopek obdelave
imenu ohranjanja kulturne dediščine
35-mm filmskih trakov in kreiranja
nujno (in z nič manjšo, kvečjemu vedno
digitalnih vsebin že pojutrišnjem še vedno
večjo skrbnostjo) ohraniti tudi obstoječo
tehnično relevanten in ustrezen. Finski
analogno filmsko dediščino in njene
Nacionalni avdiovizualni arhiv svoje
izvorne načine reprodukcije. Predpogoj
nacionalne celovečerne produkcije na
dostopnosti (kmalu izključno digitalne)
10
35-mm filmskem traku (približno 1200
naslovov) skenira v resoluciji 4K ter
razpolaga z lastno tehnično opremo in
zaposlenim osebjem za celoten postopek
digitalizacije, od skeniranja in obdelave
gradiv do izdelave DCP-jev in ostalih,
manj kakovostnih formatov dostopa (VOD,
DVD). Za ta namen v svojem digitalnem
oddelku redno zaposluje sedem ljudi:
vodjo oddelka, upravljavca skenerja,
strokovnjaka za barve, montažerja, dva
restavratorja slike in enega restavratorja
zvoka. S tehnično opremo za celoten
proces in sedmimi specializiranimi delavci
se ponaša tudi Bruseljska kinoteka,
ki se tako loteva svoje zbirke 72.000
filmskih naslovov, med katerimi je
nacionalnih produkcij približno 14.000.
Še ena napredna in dobro financirana
skandinavska ustanova, Švedski
filmski institut z zbirko 4000 naslovov
švedskih filmov, si opreme za celoten
proces digitalizacije ne more privoščiti,
zato postopke skeniranja prepušča
specializiranim podjetjem na trgu, v lastni
hiši pa nato poskrbi za ustrezno obdelavo
slike (čiščenje, stabilizacija, barvna
korekcija itd.) in skeniranje zvoka – v
prepričanju, da lahko to delo ustrezno
opravijo samo strokovnjaki iz filmskega
arhiva, ki tehnično znanje prepletajo
z nujnim in izčrpnim poznavanjem
zgodovine filma.
dela, se pravi tista, ki v tem trenutku niso
ustrezno ohranjena (in posledično vidna)
niti v svoji izvorno analogni obliki (ni kopij
ali celo negativov). Skoraj vsi se tudi,
vsaj na papirju, strinjajo s tem, da imajo
prednost dela z urejenimi avtorskimi
pravicami, ko je skratka vnaprej znano,
kdo (vse) bo kril stroške digitalizacije in
kakšna bo usoda nove digitalne vsebine.
Številni arhivi se, vsaj v tem trenutku,
v imenu ohranjanja zvestobe izvirniku
načrtno ogibajo digitalizaciji nemega
filma, saj digitalni standardi hitrosti
predvajanja ne upoštevajo specifik
zgodnjega filma. Prav tako številni
nacionalni filmski arhivi med nacionalno
filmsko dediščino enakopravno štejejo
nacionalne produkcije in tuje filme,
distribuirane na nacionalnem ozemlju
in zdaj shranjene v nacionalnih arhivih.
Gre za razumljivo in logično prakso, saj je
bila, denimo, prav po zaslugi Bruseljske
in Pariške kinoteke ter amsterdamskega
inštituta EYE dokončni pozabi iztrgana ali
v življenje ponovno priklicana marsikatera
mojstrovina nemega Hollywooda.
Pomemben dejavnik odločanja je tudi
že obstoječa mednarodna uveljavljenost
oziroma mesto določenega filma v
nadnacionalnem kanonu filmske
zgodovine. V skladu s tem so Danci
skeniranju najprej podvrgli celoten opus
njihovega bržkone največjega režiserja,
Carla Theodorja Dreyerja, Švedi so se
Našteti primeri (dobrih) praks in pogojev
lotili Ingmarja Bergmana, takoj za tem
dela so zanimivi predvsem v luči podatka, pa – povsem arbitrarno, pa zato, kot že
da omenjena dejavnika cene in hitrosti
rečeno, scela legitimno – na prednostno
število letno digitaliziranih filmov nato
listo digitalizacije umestili filme njihovih
omejita na približno 30 (primer finskega
ženskih avtoric. Rečeno z drugim členom
Nacionalnega avdiovizualnega arhiva
Lindgrenovega manifesta, enega ključnih
kot enega najbolj uspešnih), od tega je
dokumentov o sodobni vlogi filmskega
največ 5 filmov letno tudi restavriranih.
arhivista in kustosa, ki ga je leta 2010
Preprost izračun pokaže, da bodo v tem
objavil Paolo Cherchi Usai: "Ohranjanje
tempu in pod temi pogoji financiranja
vsega je prekletstvo za prihodnost.
potrebna desetletja, celo stoletja, preden Prihodnost ne bo hvaležna za golo
bo digitalizirana obstoječa analogna
kopičenje. Prihodnost od nas terja izbiro.
filmska dediščina najbogatejših evropskih Zato je nemoralno ohraniti vse; izbira je
filmskih arhivov, kaj šele filmske dediščine vrednota."
revnejših in področno manj ozaveščenih
držav. Poleg nujnosti apeliranja na
4. vprašanje dostopa
pristojne službe in ozaveščanja javnosti
Enoznačno ni niti vprašanje, kaj in kako z
nas ta podatek pripelje tudi do v tem
novimi digitalnimi vsebinami nato početi.
trenutku nemara najbolj ključnega
Posebno podpoglavje tega vprašanja
vprašanja – vprašanja izbire.
predstavlja problem avtorskih pravic, ki
bi zavoljo svojih specifik terjal ločeno
3. vprašanje izbire
obravnavo. Spodbudna je informacija, da
V slepeči luči opisanih zahtev digitalne
je Evropska komisija vsaj na tem področju
ere in še vedno pogosto prisotnega
nedavno izdala dokument v obliki
nerazumevanja, ki digitalizacijo opredeljuje smernic delovanja, ki jasno in v skladu
kot nadomeščanje starega z novim,
z obstoječimi evropskimi zakonodajami
je sodobni skrbnik filmske dediščine
opredeljuje pravice in dolžnosti v razmerju
kot analogni pogan potisnjen v vlogo
med filmskimi arhivi in lastniki avtorskih
Teona in Hipatije na predvečer uničenja
pravic.1 Onkraj podpoglavja avtorskih
velike aleksandrijske knjižnice, ko je
pravic vprašanje dostopa v določenem
bilo treba pred uničujočim plimovanjem
segmentu posega v samo definicijo
novega časa v obliki institucionalizacije
filmskega arhiva in kinoteke oziroma v
krščanstva na vrat na nos rešiti dve
smoter njunega obstoja. Dokončna (in
naročji izmed pol milijona zvitkov tam
kakopak utopična) realizacija digitalnega
shranjenega in dostopnega obstoječega
projekta, ki predpostavlja digitalizacijo in
človeškega znanja. Treba se je odločiti, in digitalen dostop do prav vseh obstoječih
to nemudoma, sicer bo obče poznavanje analognih vsebin, filmskim arhivom in
zgodovine filma svoj rep v preteklost vleklo kinotekam v končni fazi skoraj v celoti
le še do nedavnega nastopa digitalno
odreče njihovo kulturno vlogo, katere
porojenih vsebin. Predpogoj odločanja
poleg vzdrževanja (analognih in digitalnih)
pa je lahko samo odlično in vsestransko
gradiv nič manj pomembno ne ustvarja
poznavanje zgodovine filma, zato mora
nenehno in raznovrstno osmišljanje
biti novodobni filmski arhivar, kustos ali
taistih gradiv, pri čemer je inherenten
tehnik dandanes v nezmanjšani meri
del tega osmišljanja tudi izvorna izkušnja
tudi filmski estet, teoretik, zgodovinar.
reproduciranja. Določen segment filmskih
Ugotovitev ni nova: katerakoli ohranjena
arhivov in kinotek v tem ne vidi problema
reč ali koncept iz kulturne zgodovine
in svojo vlogo javne službe med drugim
človeka je brez pomena in zgolj sebi v
opredeljuje kot nenehno prilagajanje
namen, če nam pristojni zgodovinar ne
novim navadam in potrebam javnosti. Z
pojasni, čemu je nekoč služila, kakšen je drugimi besedami: če je izkušnja gledanja
bil njen namen, kako je bila razumljena,
filmov dandanes odločno in večinsko
kako nam lahko služi še danes in kako
prestavljena iz zgodovinske izkušnje
nam bo lahko služila v prihodnje. Kaj
kinematografa v sfero računalniških
digitalizirati in tako ohraniti vidno najprej? monitorjev in televizijskih zaslonov,
Nič manj pomembno vprašanje: Zakaj?
prenosnih tablic in pametnih telefonov,
V številnih evropskih državah so zato že
naj se v iskanju odjemalcev v to novo
pred časom ustanovili mešane strokovne okolje preselijo tudi filmski arhivi in
komisije ali pa za nalogo rešitve vprašanja kinoteke. Zagata te selitve seveda
izbire pooblastili določeno institucijo, pri
ni izguba elitistične pozicije čuvajev
čemer je nato nadvse zanimivo, do kako filmske dediščine, pač pa neogibno
raznolikih – pa zato vedno absolutno
krhanje tistega temeljnega postulata
legitimnih – sklepov so se te komisije
vsake kinoteke, ki naj bi okus, vednost
oziroma institucije dokopale.
in navade javnosti predvsem vzgajala,
ne pa jim, za razliko od vseh ostalih
Vsi nacionalni prioritetni spiski in očrti
kinematografskih izpostav, predvsem
dela se, denimo, za začetek strinjajo
stregla.
v svojem zavračanju kapitalske logike
Jurij Meden
(profit) in se namesto tega podrejajo
raznolikim kulturnim parametrom (pomen).
1 https://ec.europa.eu/licences-for-europeVsi se strinjajo tudi v tem, da je treba
dialogue/sites/licences-for-europe-dialogue/
za začetek digitalizirati (in vzporedno po
files/7-AV-heritage-principles.pdf.
možnosti restavrirati) ogrožena filmska
.
kinotečnik, januar-februar 2014
izdajatelj: Slovenska kinoteka,
Miklošičeva 28, 1000 Ljubljana
tel. 01.43.42.510, faks 01.43.42.516
[email protected]
sofinancira: Ministrstvo za kulturo
dvorana silvana furlana
pisarna programskega oddelka
uradne ure: 9.00–15.00
tel. 01.43.42.520, faks 01.43.42.521
Jurij Meden
[email protected]|01.43.42.522
Kaja Bohorč, vodja pisarne
Marta Matičič, blagajničarka
(eno uro pred prvo predstavo)
cena vstopnice: 4 eur (8 eur za Kino-uho)
kinotečna kavarna
Kinotečna kavarna se odpre eno uro pred
prvo projekcijo.
slovenska kinoteka
direktor: Ivan Nedoh
muzejski oddelek
Metka Dariš
arhivski oddelek
Darko Štrukelj
raziskovalno-založniški oddelek
Andrej Šprah
knjižnica in mediateka
Viktor Bertoncelj
ponedeljek, torek, četrtek 9–15h
sreda
10–18h
petek
9–14h
stiki z javnostmi
[email protected]
kinotečnik
ISSN: C503-7182
urednik: Jurij Meden
oblikovna zasnova: Metka Dariš, Tomaž Perme
oblikovanje: Tomaž Perme
tisk: Delo
naklada: 7.000
distribucija: DPG
zahvale
Pri organizaciji januarsko-februarskega
programa so nam pomagali naslednji
posamezniki in organizacije, za kar se jim
najlepše zahvaljujemo: Carmen Accaputo
(Cineteca di Bologna), Vasja Bibič (Demiurg),
Serge Bromberg (Lobster Films), Boris Petkovič
(Društvo slovenskih režiserjev), Maja Seršen
(Veleposlaništvo Republike Avstrije), Lojz
Tršan, Tatjana Rezec Stibilj (Slovenski filmski
arhiv),Tanja Vrvilo (Filmske mutacije), Harun
Farocki, Nikolai Jeffs, Marjanca Mihelič, Luka
Omladič, Matthias Rajmann, Andrej Pavlišič,
Matija Schellander.
www.kinoteka.si
kinotečni red
Vstopnice so naprodaj pri blagajni
Kinoteke uro pred začetkom prve
predstave.
Obiskovalce prosimo, naj prihajajo na
predstave pravočasno.
V dvorano Slovenske kinoteke ni
dovoljeno vnašati hrane ali pijače.
Prenosni telefoni morajo biti izključeni.

pogoji (in) možnosti

Transcription

Similar documents

Oporniki za vrtnine - Katalog (pdf)

kinotečnik - Slovenska kinoteka

kinotečnik - Slovenska kinoteka

v kino! - Slovenska kinoteka

čas filma - Slovenska kinoteka

druga petdesetletka - Slovenska kinoteka

jour de fête - Slovenska kinoteka

etika filma - Slovenska kinoteka

kinoatelje.it

Kinotečnik - Bojan Adamič

maj-junij-julij-avgust

krsto papić - Slovenska kinoteka

Rado Likon okt 2014 - resnica in sočutje 1945 – 2015

BARVNI KONTRASTI

Proaktivno partnerstvo v sodelovanju z

barve, barvna metrika in barvno upravljanje medijski tehnik

predstavitev

Rezultati javnega razpisa slovenskega filmskega centra, javne