1. razred - OŠ Zbora odposlancev Kočevje

Comments

Transcription

1. razred - OŠ Zbora odposlancev Kočevje
KRITERIJI OCENJEVANJA ZNANJA
Šolsko leto: 2014/15
Razred: 1. razred
Učiteljice:
-
Lučka Hribar
-
Zlatka Jarc, Vesna Pavuna
-
Katja Gole Pucelj
Vzgojiteljice:
- Aleksandra Stijepić
- Mirjam Kosten
Ravnatelj: Peter Pirc
OPISNO OCENJEVANJE V 1.r, ŠOLSKO LETO 2014/15
Ustno ocenjevanje:
 Učenci odgovarjajo na vprašanja iz tematskih sklopov, ki so zajeta v učnem načrtu za 1.
razred OŠ.
 Pri ocenjevanju polovica vprašanj zajema minimalne in polovica temeljne standarde.
SPLOŠNA MERILA ZA USTNO OCENJEVANJE ZNANJA UČENCEV V 1.RAZREDU
DOSEGA
DELNO DOSEGA
NE DOSEGA
Učenec dosega temeljne
Učenec dosega samo
Učenec ne dosega
standarde znanja določene v
minimalne standarde znanja,
minimalnih standardov
učnem načrtu. Učenec
določene v učnem načrtu, ali
znanja.
samostojno odgovarja na
tudi nekaj temeljnih
Snovi ne razume in je ne
vprašanja. Podatke smiselno
standardov znanja.
obnovi.
vrednoti in interpretira. Snov
Snov slabše razume in jo v
Na vprašanja kljub
smiselno povezuje, znanje
večini le obnavlja učiteljevemu vodenju ne
uporabi v novih situacijah.
reproduktivno znanje:
odgovori ali odgovori
Zna rešiti zahtevnejše
našteva ali prepoznava
napačno.
naloge, pri tem kritično
pojme, definicije simbole ...
presodi smiselnost podatkov
Odgovori so pravilni, a
v nalogi, utemelji postopek
nesistematični.
reševanja in rezultat ustrezno
Na vprašanja odgovarja ob
predstavi. Pri predstavitvi
učiteljevem vodenju.
znanja uporablja ustrezno
Pri predstavitvi znanja le
strokovno terminologijo.
deloma uporablja ustrezno
Na vsa vprašanja odgovarja
strokovno terminologijo.
samostojno.
MERILA ZA OCENJEVANJE BRANJA
DOSEGA
Bere tekoče in z ustreznimi
poudarki.
Izgovorjava je razločna.
Daljše besede prebere brez
zatikanja.
Z načinom branja motivira
poslušalca.
DELNO DOSEGA
NE DOSEGA
Bere zatikajoče, brez ustreznih
poudarkov.
Izgovorjava je manj razločna.
Daljše besede bere zatikajoče.
Z načinom branja delno
motivira poslušalca.
Bere s
črkovanjem/zlogovanjem, brez
upoštevanja končnih ločil.
Izgovorjava je nerazločna.
Daljših besed ne prebere,
pogosto jih ugiba.
MERILA ZA GOVORNI NASTOP PRI SLJ
GOVORNI
NASTOP:
USTREZNOST
DANI TEMI
DOSEGA
DELNO DOSEGA
NE DOSEGA
Po vnaprejšnji pripravi
vsebinsko ustrezno
samostojno govorno
nastopi.
Po vnaprejšnji pripravi
vsebinsko ustrezno
govorno nastopi.
Po vnaprejšnji pripravi
govorno nastopi le s
pomočjo učiteljevih
vprašanj.
NOTRANJA IN
ZUNANJA
ZGRADBA
BESEDILA
Tvori bogato smiselno,
razumljivo in
zaokroženo besedilo.
Opis je natančen.
Tvori kratko smiselno,
razumljivo in
zaokroženo besedilo.
Opis je delno
natančen.
Tvori nesmiselno,
nerazumljivo besedilo,
ki ni zaokroženo.
Opis je nenatančen.
BESEDILNO
SLOVNIČNA
PRAVILNOST
Jezik je bogat, in
jezikovno pravilen
brez nepotrebnega
ponavljanja.
Jezik je jezikovno
pravilen z občasnim
ponavljanjem.
Jezik je jezikovno
pomanjkljiv z veliko
nepotrebnega
ponavljanja.
IZPELJAVA
NASTOPA
Spretno uporablja
nebesedno govorico, je
prepričljiv, sproščen.
Govor je tekoč, dovolj
glasen, razločen in
naraven.
Govori knjižno.
Redko uporablja
nebesedno govorico.
Govor ni vselej
razločen, tekoč in
naraven. Večkrat je
nerazumljiv.
V govor vpleta
posamezne pogovorne
besede.
Nebesedne govorice
ni, je neprepričljiv in
nesproščen. Govor je
tih, nerazločen in
negotov.
Govor je pogovoren.
MERILA ZA OCENJEVANJE DEKLAMACIJE PESMI
DOSEGA
DELNO DOSEGA
NE DOSEGA
Zna besedilo- na pamet.
Zna besedilo -na pamet. Med
Besedila ne zna v celoti na
Z glasom ponazori vsa
deklamiranjem se nekajkrat
pamet. Med deklamiranjem se
ločila.
ustavi. Z glasom delno
velikokrat ustavlja, se mu
Upošteva tempo pesmi.
ponazori ločila.
zatika. Z glasom ne ponazori
Upošteva zvočnost pesmi.
ločil.
Deklamira sproščeno in s
telesno govorico. Govor je
razločen in dovolj glasen.
MERILA ZA OCENJEVANJE ZNANJA PRI SPO
PODROČJA OCENJEVANJA
MERILA
VSEBINSKA ZNANJA
Odgovarja na vprašanja tipa: kaj, kako, zakaj.
POSTOPKI (SPRETNOSTI):
- zaznavanje
- primerjanje
- razvrščanje
- merjenje
- sklepanje
-sistematičnost
- pravilnost
- natančnost
- ustreznost
PRAKTIČNI IZDELKI
-načrtovanje
- izvedba
- uporaba materialov in pripomočkov
MERILA ZA VREDNOTENJE DOSEŽKOV UČENCEV PRI LIKOVNI UMETNOSTI
PODROČJA
SPREMLJANJA
REŠITEV
LIKOVNEGA
DOSEGA
- Inovativno reši
posredovani likovni
DELNO DOSEGA
- Delno reši
posredovani likovni
NE DOSEGA
- Ne reši likovnega
problema.
problem (dobro
opažen na likovnem
delu).
- Pozna in razloži
posredovane likovne
pojme v likovnih
izdelkih.
- Samostojno poveže
že usvojena spoznanja
z novo spoznanimi
likovnimi pojmi in jih
uporabi pri likovnem
izražanju.
problem.
-Ob učiteljevi
spodbudi razčleni in
razloži posredovane
likovne pojme na
likovnih izdelkih.
- Z zmerno učiteljevo
pomočjo poveže že
usvojena spoznanja z
novo spoznanimi
likovnimi pojmi in jih
uporabi pri likovnem
izražanju.
- Ne razčleni in ne
razloži posredovanih
likovnih pojmov.
- Ne poveže usvojenih
spoznanj z novo
spoznanimi likovnimi
pojmi in jih ne uporabi
pri likovnem izražanju.
IZVEDBA
LIKOVNE
TEHNIKE
- Postopke likovne
tehnike izvede
samostojno.
- Postopke likovne
tehnike izvede le z
učiteljevo spodbudo.
- Ne izvede postopkov
likovne tehnike.
IZVEDBA
LIKOVNEGA
MOTIVA
Izkaže originalnost
(spontanost,
doživetost, igrivost).
- Uskladi likovni
motiv z likovnim
problemom, likovnimi
materiali in orodji.
- Ne izkaže
originalnosti
(spontanosti,
doživetosti, igrivosti).
- V manjši meri
uskladi likovni motiv z
likovnim problemom,
likovnimi materiali in
orodji.
- Likovni motiv ni
ustrezen.
- Ne razume uskladitve
likovnega motiva z
likovnim problemom,
likovnimi materiali in
orodjem.
PROBLEMA ,
ZMOŽNOST
BESEDNEGA
OPISOVANJA
LIKOVNIH
POJMOV
MERILA ZA OCENJEVANJE ZNANJA UČENCEV PRI MATEMATIKI
DOSEGA
DELNO DOSEGA
NE DOSEGA
Učenec dosega temeljne
standarde znanja določene v
učnem načrtu. Učenec
samostojno odgovarja na
vprašanja. Podatke smiselno
vrednoti in interpretira. Snov
smiselno povezuje, znanje
uporabi v novih situacijah.
Zna rešiti zahtevnejše naloge,
pri tem kritično presodi
smiselnost podatkov v nalogi,
utemelji postopek reševanja in
rezultat ustrezno predstavi. Pri
predstavitvi znanja uporablja
ustrezno strokovno
terminologijo.
Na vsa vprašanja odgovarja
samostojno.
Učenec dosega samo
minimalne standarde znanja,
določene v učnem načrtu, ali
tudi nekaj temeljnih standardov
znanja.
Snov slabše razume in jo v
večini le obnavlja reproduktivno znanje: našteva
ali prepoznava pojme,
definicije simbole ... Odgovori
so pravilni, a nesistematični.
Na vprašanja odgovarja ob
učiteljevem vodenju.
Pri predstavitvi znanja le
deloma uporablja ustrezno
strokovno terminologijo.
Učenec ne dosega minimalnih
standardov znanja.
Snovi ne razume in je ne
obnovi.
Na vprašanja kljub
učiteljevemu vodenju ne
odgovori ali odgovori napačno.
MERILA ZA OCENJEVANJE ZNANJA PRI POUKU GLASBENE UMETNOSTI
DOSEGA
DELNO DOSEGA
NE DOSEGA
IZVAJANJE
Besedila samostojno,
ritmično in melodično
pravilno, izvaja in
spremlja.
Samostojno ustvari in
izrazi svoja glasbena
doživetja in predstave.
Besedila delno
pravilno in samostojno
ritmično in melodično
izvaja in spremlja.
Ob spodbudi ustvari in
izrazi svoja glasbena
doživetja in predstave.
Besedil ne izvaja
ritmično in melodično
pravilno.
*Ne sodeluje pri
izvajanju.
Ne ustvari in izrazi
svojih glasbenih
doživetij in predstav.
POSLUŠANJE
Pozorno posluša,
prepoznava, primerja
in vrednoti glasbene
primere.
Posluša in prepoznava
posamezne značilnosti
glasbenih primerov.
GLASBENA
ZNANJA
Pozna in smiselno
uporablja glasbene
pojme in informacije
ter obvlada
elementarni notni
zapis.
Delno pozna in
uporablja glasbene
pojme in informacije
ter elementarni notni
zapis.
V večini ne prepozna
glasbenih primerov.
*Ni zmožen
analitičnega
poslušanja.
Ne pozna/razume
glasbenih pojmov in
informacij in jih ne
uporablja.
MERILA ZA OCENJEVANJE ZNANJA PRI ŠPORTU
SPLOŠNI CILJI
SPROŠČENO IZVAJA NARAVNE OBLIKE
GIBANJA.
- hoja
- tek
- preskoki
- plazenje
- plezanje
MERILA OCENJEVANJA
- sproščenost
- skladnost
VARNO IZVAJA ENOSTAVNE GIBALNE
NALOGE IN UPOŠTEVA PRAVILA
IZBRANIH ELEMENTARNIH IGER IN
ŠPORTNEGA OBNAŠANJA.
POZNA OSNOVNO POHODNIŠKO
OPREMO IN UPOŠTEVA PRAVILA
VARNE HOJE. SPOSOBEN JE HODITI
TRI URE Z DALJŠIMI POSTANKI.
- poznavanje pravil
- upoštevanje pravil
IZVAJA ELEMENTE ATLETSKE
ABECEDE
- hoja
- tek
- skok v daljino
- skok v višino
- met žogice ali žvižgača
IZVAJA ELEMENTE ( GIMNASTIČNE
VAJE )
- preval naprej
- stoja na lopaticah
- preval nazaj
- skok v oporo klečno ali čepno
- plazenje, lazenje, hoja in poskoki po klopi
- plezanje po letveniku, žrdi in poševni klopi
- preskakovanje kolebnice
- gimnastične vaje
- pravilnost izvedbe
- poznavanje pojmov
- poznavanje pravil in opreme
- upoštevanje pravil
- uporaba opreme
- pravilnost izvedbe
- poznavanje pojmov
PLESNE IGRE
- ritmično gibanje na mestu in po prostoru
- rajalne igre
- otroški plesi
- ljudski plesi
- gibalno ustvarjanje
-pravilnost izvedbe
- poznavanje pojmov
IGRE Z ŽOGO
- vodenje žoge na različne načine
- podajanje žoge
- lovljenje žoge
- met v cilj
- odbijanje balona
- elementarne igre z žogo
- male moštvene igre
POHODNIŠTVO
- pohod
- oprema
- pravila
- pravilnost izvedbe
- poznavanje pojmov
- poznavanje pravil
- upoštevanje pravil
PLAVALNA ABECEDA
- tehnike plavanja
-higiena in varnost na kopališču
- vztrajnost
- poznavanje opreme
- uporaba opreme
-poznavanje pravil
-upoštevanje pravil
- pravilnost izvedbe
- poznavanje pravil
- upoštevanje pravil
PISNO OCENJEVANJE: izjemoma pri matematiki.
Ocenjevanje pisnih izdelkov:




Načrtovano in usklajeno /aktiv,
Učenci in starši so ustrezno obveščeni,
Pred ocenjevanjem se znanje pisno preveri,
Starši so seznanjeni s kriteriji ocenjevanja.
OCENJEVALNA LESTVICA:
0%-49%...........................cilj ni dosežen
50%-75%.........................cilj je delno dosežen
76%-100%.......................cilj je dosežen
Skozi šolsko leto bomo sproti ažurirale kriterije, če bomo v aktivu presodile, da je to potrebno.
GLASBENA UMETNOST
1. Cilj: Poje načrtovan izbor pesmi v svojem obsegu.
a)
b)
c)
d)
e)
f)
g)
h)
Samostojno in doživeto poje načrtovane pesmi.
Samostojno poje načrtovane pesmi.
Samostojno poje večino načrtovanih pesmi.
Poje načrtovan izbor pesmi v svojem obsegu.
Načrtovane pesmi prepeva v skupini.
Ob spodbudi prepeva načrtovane pesmi.
Ob spodbudi prepeva večino načrtovanih pesmi.
Zapoje posamezne dele pesmi.
2. Cilj: Igra na izbrana glasbila.
a)
b)
c)
d)
e)
Sproščeno igra na glasbila in usklajeno menja ritem spremljave.
Sproščeno in ritmično usklajeno igra na izbrana glasbila.
Večinoma natančno igra na izbrana glasbila.
Na izbrana glasbila igra enostavne ritmične vzorce.
Igra v skupini enakih glasbil.
3. Cilj: Izmišlja si spremljave in zvočne vsebine.
a)
b)
c)
d)
e)
f)
Inovativno si izmišlja spremljave in zvočne vsebine.
Izmišlja si enostavne spremljave in zvočne vsebine.
Smiselno nadaljuje izmišljeno spremljavo.
S spodbudo si izmišlja spremljave in zvočne vsebine.
S posnemanjem igra spremljave in zvočne vsebine.
Ne izkaže interesa za izmišljanje spremljave in zvočnih vsebin.
4. Cilj: Posluša krajše skladbe.
a) Pozorno in aktivno posluša krajše skladbe.
b) Posluša krajše skladbe.
c) Posluša del skladbe.
5. Cilj: Prepozna posamezne glasove in glasbila.
a)
b)
c)
d)
e)
f)
g)
Prepozna in poimenuje posamezne glasove in glasbila.
Prepozna in poimenuje posamezne glasove in večino glasbil.
Prepozna in poimenuje posamezne glasove in nekatera glasbila.
Prepozna posamezne glasove in glasbila.
Ob ponovnem poslušanju prepozna posamezne glasove in nekatera glasbila.
Ob večkratnem poslušanju prepozna posamezne glasove in glasbila.
Redko prepozna in poimenuje posamezne glasove in glasbila.
6. Cilj: Glasbena doživetja izraža gibalno, plesno, likovno ali besedno.
a) Glasbena doživetja ustvarjalno izraža gibalno, plesno, likovno in besedno.
b) Glasbena doživetja izraža gibalno, plesno, likovno in besedno.
c) Glasbena doživetja izraža gibalno, plesno, likovno in besedno s posnemanjem sošolcev.
d) Ob spodbudi ustvarjalno izraža glasbena doživetja gibalno, plesno, likovno in besedno.
e) Ob spodbudi izraža glasbena doživetja gibalno, plesno, likovno in besedno.
f) Po dodatni motivaciji glasbena doživetja izraža le _____________.
7. Cilj: Razvija si ali poglablja melodični in ritmični posluh.
a) Poglablja si melodični in ritmični posluh.
b) Razvija si melodični in ritmični posluh.
8. Cilj: Razvija kakovost in spretnost igranja in petja.
a) Samostojno razvija kakovost in spretnost igranja ter petja.
b) Ob spodbudah razvija kakovost in spretnost igranja ter petja.
9. Cilj: Pozna in uporablja načrtovan glasbeni besednjak.
a) Pozna in uporablja načrtovan glasbeni besednjak.
b) Pozna in uporablja nekaj izrazov načrtovanega glasbenega besednjaka.
c) Pozna načrtovan glasbeni besednjak.
LIKOVNA UMETNOST
1. CILJ: Loči in poimenuje najosnovnejše likovne pojme.
a) Likovne pojme loči, poimenuje in jih uporabi pri lastnem ustvarjalnem delu.
b) Loči najosnovnejše likovne pojme, poimenovanje mu dela težave.
2. CILJ: Opazuje in prepozna likovne elemente na predmetih in pojavih v okolju in
naravi.
a) Opazuje in prepozna likovne elemente na predmetih in pojavih v okolju in naravi.
b) V okolju in naravi opazuje likovne elemente in jih ustrezno poimenuje.
c) Ob spodbudi opazuje in prepozna likovne elemente na predmetih in pojavih v okolju in v
naravi.
d) Razvija sposobnosti opazovanja in poimenovanja likovnih elementov na predmetih in pojavih
v okolju in naravi.
3. CILJ: Se neposredno in sproščeno likovno izraža.
a) Likovno se izraža sproščeno, neposredno in domiselno. Uporablja nove izrazne poti v
likovnih izdelkih.
b) Likovno se izraža sproščeno in neposredno.
c) Pri likovnem izražanju je večinoma sproščen in neposreden.
d) Likovno se izraža neposredno.
e) Ob spodbujanju se likovno izrazi.
4. CILJ: Pri likovnem izražanju uporablja likovni spomin, domišljijo in predstave.
a)
b)
c)
d)
Pri upodabljanju likovnega motiva je močno izražena njegova domišljija in likovni spomin.
Upodobitev likovnega motiva odraža z uporabo likovnega spomina, predstavami.
Pri likovnem izražanju ob spodbudi uporabi likovni spomin, domišljijo in predstave.
Pri likovnem izražanju uporablja le svojo domišljijo.
5. CILJ: Prepozna osnovne likovne materiale in orodja.
a)
b)
c)
d)
Prepozna in poimenuje likovne materiale in orodja za likovno izražanje.
Ustrezno izbira orodja ter materiale in pozna njihove lastnosti.
Prepozna osnovne likovne materiale in orodja.
Prepozna nekatere likovne materiale in nekatera orodja.
6. CILJ: Po predstavljenih postopkih izvaja preproste likovne tehnike.
a) Po predstavljenih postopkih izvaja preproste likovne tehnike.
b) Po predstavljenih postopkih, po korakih, ki so vodeni, izvaja preproste likovne tehnike.
7. CILJ: Prepozna izrazna sredstva v likovnih stvaritvah.
a) V likovnih stvaritvah prepozna sredstva za izražanje.
b) Prepozna nekatera izrazna sredstva v likovnih stvaritvah.
c) V likovnih stvaritvah ob usmerjenem vodenju prepozna nekatera izrazna sredstva.
8. CILJ: Na lastnih likovnih izdelkih in izdelkih vrstnikov poišče pravilnost izvedbe
likovne naloge po oblikovanih merilih.
a) Po oblikovanih merilih na lastnih izdelkih in izdelkih vrstnikov poišče pravilnosti izvedbe
likovne naloge.
b) Po oblikovanih merilih na lastnih izdelkih in izdelkih vrstnikov večinoma natančno poišče
pravilnosti izvedbe likovne naloge.
c) Po oblikovanih merilih in ob vodenju poišče pravilnost izvedbe likovne naloge na lastnih
izdelkih in izdelkih vrstnikov.
d) Ob vodenju poišče pravilnosti izvedbe likovne naloge na izdelkih vrstnikov.
MATEMATIKA
1. CILJ: Opredeli položaj predmeta glede na sebe oziroma druge predmete in se pri opisu
položajev pravilno izraža.
a) Samostojno se orientira v prostoru in na ravnini. Pravilno opiše položaj predmetov. Sam
oblikuje navodila za premikanje v prostoru.
b) Pri orientaciji v prostoru in na ravnini je samostojen. Oblikuje navodila za premikanje v
prostoru, vendar položaj predmetov opiše po svoji miselni shemi.
c) V prostoru in na ravnini se orientira glede na sebe, ima težave ob orientaciji glede na izbrani
predmet. Na ravnini mu delata težave pojma levo in desno. Pri opisu položaja se ne izraža
dovolj natančno.
d) V prostoru in na ravnini se orientira ob pomoči učiteljice. Zamenjuje pojma levo, desno in
ima težave pri opisu položaja predmetov. Njegova navodila pogosto niso razumljiva ostalim
učencem.
e) Položaj predmetov na ravnini opiše, vendar mu težave delata pojma levo in desno. Pojma levo
in desno občasno zamenjuje.
2. CILJ: V svoji okolici prepozna osnovna geometrijska telesa: kroglo, valj, kocko in
kvader ter jih opiše.
a) V svoji okolici prepozna geometrijska telesa: kroglo, valj, kvader, kocko in stožec.
Geometrijska telesa opiše z matematičnimi izrazi.
b) V svoji okolici prepozna geometrijska telesa: kroglo, valj, kvader, kocko in stožec. Telesa
opiše z matematičnimi izrazi. Pri poimenovanju jih včasih zamenja z liki.
c) V svoji okolici prepozna geometrijska telesa: kroglo, valj, kvader, kocko in stožec. Telesa
opiše in poimenuje z besedami svojega jezikovnega okolja.
d) V svoji okolici prepozna nekatera geometrijska telesa. Poimenuje jih z besedami svojega
jezikovnega okolja.
3. CILJ: Prepozna in poimenuje like: trikotnik, kvadrat, krog in pravokotnik.
a)
b)
c)
d)
Poimenuje in samostojno opiše like: trikotnik, kvadrat, krog in pravokotnik.
Poimenuje in opiše like: trikotnik, kvadrat, krog in pravokotnik.
Prepozna like: trikotnik, kvadrat, krog in pravokotnik, včasih jih zamenja s telesi.
Prepozna like: trikotnik, kvadrat, krog in pravokotnik, pogosto jih zamenja s telesi.
4. CILJ: Like in črte riše prostoročno in s šablono.
a) Pri risanju likov in črt je zelo natančen. Koordinacija oko roka je usklajena. Spretno rokuje s
šablono. Primerja črte in jih uporabi v praktičnih situacijah.
b) Pri risanju likov je natančen. Koordinacija oko roka je usklajena. Spretno rokuje s šablono.
Razlikuje med različnimi črtami.
c) Like in črte riše prostoročno in s šablono. Koordinacija oko roka je usklajena. Zna rokovati s
šablono. Razlikuje med različnimi črtami.
d) Prostoročno riše like in črte, težave ima pri rokovanju s šablono.
e) Prostoročno riše like in črte, pri risanju s šablono pa ima največ težav pri risanju navpičnih
črt, zato izdelki pogosto niso natančni.
5. CILJ: Šteje do 20.
a)
b)
c)
d)
Natančno šteje, bere in zapiše števila do dvajset.
Natančno šteje do dvajset.
Šteje do dvajset.
Ob branju simbolov šteje do dvajset.
6. CILJ: Sešteva in odšteva v množici naravnih števil do deset.
a) Na simbolnem nivoju natančno sešteva in odšteva v množici naravnih števil do 10. Računa
tudi preko desetice v obsegu do 20.
b) Na simbolnem nivoju večinoma natančno sešteva in odšteva v množici naravnih števil do 10.
Računa tudi preko desetice v obsegu do 20.
c) Na simbolnem nivoju natančno sešteva in odšteva v množici naravnih števil do 10.
d) Na simbolnem nivoju večinoma natančno sešteva in odšteva v množici naravnih števil do 10.
e) Na konkretnem in grafičnem nivoju sešteva in odšteva v množici naravnih števil do 10.
f) Na konkretnem nivoju sešteva in odšteva v množici naravnih števil do 10.
7. CILJ: Razvrsti predmete, telesa, like, števila po dani lastnosti; razvrstitev prikaže z
diagramom.
a) Razvrsti predmete, telesa, like in števila po dveh lastnostih. Razvrstitev prikaže z uporabo
različnih diagramov.
b) Razvrsti predmete, telesa, like in števila po eni lastnosti. Razvrstitev prikaže z uporabo
različnih diagramov.
c) Razvrsti predmete, telesa, like in števila na konkretnim nivoju. Opiše svoj način razvrstitve.
8. CILJ: Sešteva in odšteva v množici naravnih števil do 20 brez prehoda.
a) Sešteva in odšteva v množici naravnih števil brez prehoda do 20.
b) Pri seštevanju in odštevanju v množici naravnih števil brez prehoda do 20, si pomaga s
ponazorili.
c) Ob pomoči učitelja in s ponazorili sešteva in odšteva v množici naravnih števil brez
prehoda do 20.
SLOVENSKI JEZIK
1. CILJ: Smiselno sodeluje v pogovoru, obvlada temeljna načela vljudnega
pogovarjanja
a) Samoiniciativno smiselno sodeluje v pogovoru in obvlada temeljna načela
vljudnega pogovarjanja.
b) Sodeluje v pogovoru in obvlada temeljna načela vljudnega pogovarjanja.
c) Ob dodatni začetni motivaciji smiselno sodeluje v pogovoru in uporablja temeljna
načela vljudnega pogovarjanja.
d) Ob dodatni začetni motivaciji občasno sodeluje v pogovoru in ob spodbudi začne
upoštevati temeljna načela vljudnega pogovora.
e) Ob pomoči smiselno sodeluje v pogovoru. Obvlada temeljna načela vljudnega
pogovarjanja.
f) Z dodatnimi vprašanji sodeluje v pogovoru in pri tem redko upošteva temeljna
načela vljudnega pogovora.
g) Redko sodeluje v pogovoru in pri tem upošteva temeljna načela vljudnega
pogovarjanja.
h) Redko sodeluje v pogovoru in pri tem ob učiteljevih spodbudah upošteva
temeljna načela vljudnega pogovarjanja.
2. CILJ: Razume govorjeno umetnostno in neumetnostno besedilo.
a)
b)
c)
d)
Razume govorjeno umetnostno in neumetnostno besedilo.
Ob vodenih vprašanjih razume govorjeno umetnostno in neumetnostno besedilo.
Redko razume govorjeno umetnostno in neumetnostno besedilo.
Ob slikovnem materialu, razume govorjeno umetnostno in neumetnostno
besedilo.
3. CILJ: Loči umetnostno besedilo od neumetnostnega.
a)
b)
c)
d)
e)
f)
Samostojno loči umetnostno besedilo od neumetnostnega.
Pogosto loči umetnostno besedilo od neumetnostnega.
Redko loči umetnostno besedilo od neumetnostnega.
Ob dodatni pomoči loči med umetnostnim in neumetnostnim besedilom.
Prepozna umetnostno in neumetnostno besedilo.
Ob pomoči prepozna umetnostno in neumetnostno besedilo.
4. CILJ: Prepozna lastnosti književne osebe, se vanjo vživi in jo zaigra.
a) Lastnosti književne osebe prepozna, se vanjo vživi in jo zaigra. V igri vlog je
izviren. Sam predlaga dramatizacijo.
b) Pogosto prepozna lastnosti književne osebe, se vanjo vživi in jo zaigra. V igri
vlog je izviren. Sam predlaga dramatizacijo.
c) Redko prepozna lastnosti književne osebe, se vanjo vživi in jo zaigra.
Sodeluje pri dramatizaciji; večkrat je izviren.
d) Ob pomoči prepozna lastnosti književne osebe, se vanjo vživi in jo zaigra. Sodeluje pri
dramatizaciji; občasno je izviren.
e) Prepozna lastnosti književne osebe, se vanjo težko vživi in jo težko zaigra.
f) Ob pomoči prepozna lastnosti književne osebe, se vanjo težko vživi in jo težko zaigra.
5. CILJ: Obnovi vsebino pravljice, pozna njene značilnosti, nariše svoje predstave
besedilne stvarnosti.
a) Podrobno in z bogatim besediščem obnovi vsebino pravljice. Pozna njene značilnosti in nariše
svoje predstave besedilne stvarnosti. Ustvari svojo pravljico z vsemi prvinami književne
zvrsti.
b) Podrobno obnovi vsebino pravljice. Pozna njene značilnosti in nariše svoje predstave
besedilne stvarnosti. Ustvari svojo pravljico z vsemi prvinami književne zvrsti.
c) Natančno obnovi vsebino pravljice in opiše tudi nekaj podrobnosti. Pozna njene značilnosti in
nariše svoje predstave besedilne stvarnosti.
d) Obnovi vsebino pravljice. Pozna njene značilnosti in nariše svoje predstave besedilne
stvarnosti.
e) Obnovi vsebino pravljice. Pozna nekaj njenih značilnosti. Nariše svoje predstave besedilne
stvarnosti.
f) Obnovi vsebino pravljice, če ga zanima dogajanje v pravljici. Nariše svoje predstave
besedilne stvarnosti.
g) Obnovi pravljico ob slikah. Nariše svoje predstave besedilne stvarnosti.
h) Ob dodatni motivaciji ob slikah obnovi pravljico in dogajanja v njej. Nariše svoje predstave
besedilne stvarnosti.
i) Ob slikah, s pomočjo vodenih vprašanj, obnovi vsebino pravljice. Nariše svoje predstave
besedilne stvarnosti.
6. CILJ: Zazna zvočnost pesmi in niza asociacije ob tematski besedi.
a)
b)
c)
d)
e)
f)
g)
Zaznavanju zvočnosti pesmi doda nenavaden, ustvarjalen in inovativen način.
Zazna zvočnost pesmi in niza asociacije z bogatim besednim zakladom.
Zazna zvočnost pesmi in niza asociacije.
Sledi zvočnosti pesmi in niza asociacije.
Kratek čas sledi branju pesmi in zazna zvočnost pesmi.
Ob dodatnem slikovnem materialu prisluhne pesmi.
Ob dodatni začetni spodbudi in motivaciji prisluhne pesmi.
7. CILJ: Razume slušna in vidna nebesedna sporočila.
a) Razume, bere ter razloži slušna in vidna nebesedna sporočila. Sporočila zna narisati v obliki
piktogramov in jih prikaže z gibi.
b) Razume slušna in vidna nebesedna sporočila. Sporočila zna narisati v obliki piktogramov in
jih prikaže z gibi.
c) Razume nekatera slušna in vidna nebesedna sporočila. Sporočila zna narisati v obliki
piktogramov ali jih prikazati z gibi.
d) Razume slušna in vidna nebesedna sporočila.
e) Iz nebesednih znamenj prepozna sporočilo ter ga izrazi z besedami.
8. CILJ: Govorno nastopi z vnaprej pripravljeno temo.
a) Z bogatim besediščem govorno nastopi z vnaprej pripravljeno temo. Pripoved je izvirna in
v smiselnem zaporedju. Govor je tekoč in podkrepljen z doživeto neverbalno komunikacijo.
b) Govorno nastopi z vnaprej pripravljeno temo. Pripoved je v smiselnem zaporedju. Govor je
tekoč in podkrepljen z neverbalno komunikacijo.
c) Govorno nastopi z vnaprej pripravljeno temo. Uporablja neverbalno komunikacijo.
d) Temo, ki mu je blizu, govorno predstavi; občasno potrebuje pomoč učitelja.
e) Ob pomoči in dodatni motivaciji govorno nastopi z vnaprej pripravljeno temo.
f) Govorni nastop z vnaprej pripravljeno temo je skromen.
g) Izraža se v kratkih povedih ali odgovarja samo z besedami.
h) Ob dodatni spodbudi prisostvuje govornemu nastopu nekoga drugega.
9. CILJ: Prepozna okoliščine za rabo knjižnega in neknjižnega jezika.
a) Spontano prepozna okoliščine za rabo knjižnega in neknjižnega jezika. Uporablja bogat
besedni zaklad.
b) Loči okoliščine za rabo knjižnega in neknjižnega jezika. Rabi knjižni jezik.
c) Loči okoliščine za rabo knjižnega in neknjižnega jezika. V govornem izražanju večkrat
rabi neknjižni jezik.
d) Loči okoliščine za rabo knjižnega in neknjižnega jezika. V govornem izražanju rabi
neknjižni jezik.
e) Ob dodatni pomoči prepozna okoliščine za rabo knjižnega in neknjižnega jezika. V
govornem izražanju večkrat rabi neknjižni jezik.
10. CILJ: Ima razvite osnovne predpisalne spretnosti.
a)
b)
c)
d)
e)
Razvite ima osnovne predpisalne spretnost.
Predpisalne spretnosti še razvija.
Ima delno razvite predpisalne spretnosti.
Zna pravilno uporabljati pisala.
Ima minimalno razvite predpisalne spretnosti.
11. CILJ: Z velikimi tiskanimi črkami prepiše besede, povedi ali krajše tiskano besedilo.
a)
b)
c)
d)
e)
f)
g)
Besede, povedi ali krajše tiskano besedilo prepiše točno.
Besede, povedi ali krajše tiskano besedilo prepiše z nekaj napakami.
Besede, povedi ali krajše tiskano besedilo prepiše z več napakami.
Prepiše nekatere besede, povedi ali del krajšega tiskanega besedila.
Nekatere besede, povedi ali del krajšega tiskanega besedila prepiše z nekaj napakami.
Nekatere besede, povedi ali del krajšega tiskanega besedila prepiše z več napakami.
Prepiše le nekatere posamezne besede.
12. CILJ: Sledi počasnemu nareku in zapiše posamezne črke, besede ali enostavčne povedi.
a)
b)
c)
d)
Natančno zapiše črke, besede ali več enostavčnih povedi po nareku.
Sledi nareku in večinoma pravilno zapiše črke, besede ali enostavčne povedi.
Sledi nareku in z napakami zapiše črke, besede ali enostavčne povedi.
Sledi nareku in zapiše posamezne črke in besede.
SPOZNAVANJE OKOLJA
1. Cilj: Usmerjeno opazuje.
a) Sledi navodilom, natančno in samostojno opazuje, opazi tudi podrobnosti. Predstavi rezultate.
b) Sledi navodilom, z zanimanjem opazuje in samostojno primerja opazovano. Predstavi
rezultate.
c) Natančno in samostojno opazuje, opazi tudi podrobnosti. Predstavi rezultate.
d) Sledi navodilom in opazuje z interesom. Predstavi rezultate.
e) Sledi navodilom za opazovanje, opazuje po svojem interesu.
f) Opazuje na pobudo, ob dodatni motivaciji. Pozoren je na posamezne elemente.
g) Vodeno opazuje, zazna le posamezne elemente in ne uvidi celote.
h) Kratek čas sledi navodilom za opazovanje, opazuje po svojem interesu.
2. Cilj: Razvršča predmete iz žive in nežive narave in snovi.
a) Iz pogovora samostojno določi kriterije za razvrščanje po več spremenljivkah in skladno s tem
razvršča predmete in snovi. Kriterije zna utemeljiti.
b) Samostojno razvršča predmete iz žive in nežive narave in snovi po več spremenljivkah.
c) Samostojno razvršča predmete iz žive in nežive narave in snovi po eni spremenljivki.
d) Razvršča predmete iz žive in nežive narave in snovi.
e) Samostojno prične z razvrščanjem predmetov in snovi in s pomočjo vprašanj konča
razvrščanje.
f) S pomočjo vprašanj razvršča predmete in snovi po eni spremenljivki.
g) Z dodatnimi, konkretnimi ponazorili in usmerjanjem razvršča predmete in snovi.
3. Cilj: Opisuje snovi, predmete, gibanje, vreme, rastline, živali in okolico in pri tem
uporablja ustrezno besedišče.
a) Podrobno in z zanimanjem opisuje snovi, predmete, gibanje, vreme, rastline, živali in okolico.
Pri tem uporablja ustrezno besedišče.
b) Opisuje snovi, predmete, gibanje, vreme, rastline, živali in okolico. Pri tem uporablja
ustrezno/neustrezno besedišče.
c) Opisuje snovi, predmete, gibanje, vreme, rastline, živali in okolico, ki ga zanima. Pri tem
uporablja ustrezno/neustrezno besedišče.
d) Ob dodatni začetni motivaciji opisuje snovi, predmete, gibanje, vreme, rastline, živali in
okolico. Pri tem uporablja ustrezno/neustrezno besedišče.
e) Ob vprašanjih opisuje snovi, predmete, gibanje, vreme, rastline, živali in okolico. Pri tem
uporablja večinoma ustrezno/neustrezno besedišče.
f) Ob vprašanjih skopo opisuje snovi, predmete, gibanje, vreme, rastline, živali in okolico.
4. Cilj: Razume navodila in se po njih ravna.
a)
b)
c)
d)
e)
5.
Razume navodila in jih dosledno upošteva.
Razume navodila in jih večkrat upošteva.
Razume navodila in jih redko upošteva.
Razume navodila.
Z dodatno pomočjo razume preprosta navodila.
Cilj: Ravna po pravilih, ki veljajo za pešce v prometu.
a)
b)
c)
d)
e)
f)
Dosledno upošteva pravila, ki veljajo za pešce v prometu.
Pozna pravila, ki veljajo za pešce v prometu in se po njih ravna.
Pozna prometna pravila za pešce in jih delno upošteva.
Pozna nekaj pravil, ki veljajo za pešce v prometu in se po njih ravna.
Pozna nekatera prometna pravila za pešce in jih upošteva, ko čuti nadzor.
Usvaja pravila, ki veljajo za pešce v prometu.
6. Cilj: Se predstavi z osnovnimi osebnimi podatki.
a)
b)
c)
d)
e)
Predstavi se z osebnimi podatki, pozna svoj rojstni datum in domačo telefonsko številko.
Samostojno se predstavi, pozna naslov in zna opisati, kje v kraju je njen / njegov dom.
Predstavi se z imenom in priimkom ter pozna naslov bivališča.
Predstavi se z imenom in priimkom.
S pomočjo vprašanj se predstavi z osebnimi podatki.
7. Cilj: Prepozna in oriše družinske skupnosti, poimenuje družinske člane.
a) Samostojno poimenuje družinske člane in z bogatim besediščem opiše družinske skupnosti ter
njihova razmerja.
b) Samostojno poimenuje družinske člane in opiše družinske skupnosti. Poimenuje sorodstvene
odnose v družini.
c) Poimenuje družinske člane in opiše družinske skupnosti.
d) Poimenuje družinske člane in s pomočjo vprašanj prepozna družinske skupnosti.
e) Poimenuje družinske člane ožje in širše družine.
f) Poimenuje družinske člane.
8. Cilj: Se orientira v šoli, poimenuje šolske prostore.
a) Pozna šolske prostore in njihov namen, jih poimenuje. Dobro se orientira v šoli in njeni ožji
okolici.
b) Pozna in poimenuje šolske prostore, ve kaj se kje dogaja ter se v šoli dobro orientira.
c) Pozna in poimenuje šolske prostore, ve kaj se kje dogaja, dobro pa se orientira v prostorih, ki
so namenjeni razredni stopnji.
d) Poimenuje različne šolske prostore cele šole in se dobro orientira v prostorih, ki so namenjeni
razredni stopnji.
e) Pozna in poimenuje prostore, ki so namenjeni otrokom razredne stopnje.
f) Pozna in poimenuje šolske prostore, ki jih uporablja.
g) Prepozna šolske prostore.
9. Cilj: Smiselno uporablja nekatere izraze za opredeljevanje časa.
a) Pozna in pravilno uporablja osnovne časovne izraze za preteklost, sedanjost, prihodnost.
b) Loči sedanjost in preteklost in pravilno uporablja izraza prej in potem.
c) Loči sedanjost od preteklosti.
ŠPORT
1. Cilj: Izvaja naravne oblike gibanja.
a)
b)
c)
d)
e)
f)
g)
h)
Spretno izvaja naravne oblike gibanja in premaguje ovire.
Samostojno izvaja naravne oblike gibanja v različnih smereh. Gibi so usklajeni.
Izvaja različne naravne oblike gibanja.
Večinoma uspešno izvaja naravne oblike gibanja.
Nekatere naravne oblike gibanja izvaja ob spodbudi.
Za izvedbo naravnih oblik gibanja potrebuje več časa
Izvaja naravne oblike gibanj, gibi so še okorni.
Izvaja naravne oblike gibanja, gibanje rok in nog ni vedno usklajeno.
2. Cilj: Posnema predmete, živali, pojave in pojme.
a)
b)
c)
d)
e)
f)
Pri posnemanju predmetov, živali, pojavov in pojmov je ustvarjalen.
Predmete, pojave, živali in pojme posnema domiselno, sproščeno in prepoznavno.
K posnemanju predmetov, živali, pojavov in pojmov ga je potrebno spodbujati.
Zadržano posnema pojave, predmete in pojme. Izvirno posnema _____(npr. živali).
Po vzgledu sošolcev posnema predmete, živali, pojave in pojme.
S predhodnim prikazom posnema enostavne gibe.
3. Cilj: Ravna z različnimi športnimi pripomočki.
a)
b)
c)
d)
e)
f)
Samostojno in pravilno ravna z različnimi športnimi pripomočki.
Uporablja različne športne pripomočke in z njimi ustrezno ravna.
Ravna z različnimi športnimi pripomočki.
Večinoma uspešno ravna z različnimi športnimi pripomočki.
Večinoma uspešno ravna z nekaterimi športnimi pripomočki.
Ob učiteljevem vodenju uporablja športne pripomočke.
4. Cilj: Teče, skače z enonožnim in sonožnim odrivom.
a)
b)
c)
d)
Pri teku, skokih in preskakovanju nizkih ovir je spreten.
Usklajeno teče, skače z enonožnim in sonožnim odrivom. Tehniko odriva še usvaja.
Teče, skače z enonožnim in sonožnim odrivom.
Teče, skače z enonožnim in sonožnim odrivom. Spoznava tehniko odriva.
5. Cilj: Meče žogico v daljino in cilj.
a)
b)
c)
d)
Meče žogico v daljino v gibanju in z mesta in zadene cilj.
Meče žogico v daljino v gibanju in z mesta in večinoma zadene cilj.
Meče žogico v daljino v gibanju in z mesta. Ob večkratnih poskusih zadene cilj.
Meče žogico v daljino v gibanju in z mesta. Pri zadevanju cilja še ni natančen.
6. Cilj: Meče, podaja, lovi in vodi žogo.
a)
b)
c)
d)
e)
Z različnimi žogami zanesljivo meče, podaja, lovi in vodi žogo na različne načine.
Z različnimi žogami večinoma natančno meče, podaja, lovi in vodi žogo na različne načine.
Spretno meče, podaja in lovi žogo. Žogo vodi kratko razdaljo.
Meče in podaja žogo. Pri lovljenju in vodenju žoge je večinoma uspešen.
Delno uspešno meče, podaja, lovi in vodi žogo.
7. Cilj: Izvaja osnovne gimnastične prvine.
a) Osnovne gimnastične prvine izvaja spretno in zanesljivo.
b) Korektno izvaja osnovne gimnastične prvine.
c) Ob spodbudi in asistenci izvaja osnovne gimnastične prvine.
8. Cilj: Zapleše dva otroška plesa.
a) Zapleše dva otroška plesa. Koraki so usklajeni z glasbo.
b) Zapleše dva otroška plesa.
c) Ob spodbudi zapleše dva ljudska plesa.
9. Cilj: Pozna osnovne položaje telesa, rok in nog.
a) Pozna osnovne položaje telesa, rok in nog ter se v dani položaj tudi postavi.
b) Prepozna osnovne položaje telesa, rok in nog.
c) Spoznava osnovne položaje rok in nog in jih ob vodenju izvaja.
10. Cilj: Pozna osnovna športna oblačila in obutev.
a)
b)
c)
d)
Našteje osnovna športna oblačila in obutev ter jih uporablja.
Našteje nekaj osnovnih športnih oblačil ter jih uporablja.
Pozna osnovna športna oblačila in obutev, a jo le občasno uporablja.
Prepozna športna oblačila in obutev ter jih uporablja.
11. Cilj: Pozna preprosta pravila elementarnih iger.
a)
b)
c)
d)
Pozna in upošteva preprosta pravila elementarnih iger.
Pozna preprosta pravila elementarnih iger in jih večinoma upošteva.
Pozna preprosta pravila elementarnih iger, vendar jih redko upošteva.
Spoznava preprosta pravila elementarnih iger.
12. Cilj: Drsi z glavo v vodi.
a)
b)
c)
d)
e)
f)
Preplava 50 metrov.
bronasti delfin
Preplava 25 metrov. zlati konjiček
Preplava 8 metrov.
srebrni konjiček
Drsi z glavo v vodi.
3- 4 metre
Na vodo se prilagaja.
Teče in hodi v plitvi vodi.