Letno poročilo 2010.pdf - Splošna bolnišnica Ptuj

Transcription

ZAVOD: SPLOŠNA BOLNIŠNICA DR. JOŽETA POTRýA PTUJ
Naslov: POTRýEVA CESTA 23, 2250 PTUJ
LETNO POROýILO
ZA LETO 2010
Ptuj, Februar 2011
Odgovorna oseba: ROBERT ýEH
SPLOŠNA BOLNIŠNICA DR. JOŽETA POTRýA PTUJ
LETNO POROýILO 2010
KAZALO
UVOD ................................................................................................................................................................................ 4
OSEBNA IZKAZNICA ZAVODA.................................................................................................................................. 4
PREDSTAVITEV ZAVODA........................................................................................................................................... 5
PODROBNEJŠA ORGANIZACIJA ZAVODA .............................................................................6
VODSTVO ZAVODA.....................................................................................................................7
PREDSTAVITEV ZAPOSLENIH PO POKLICIH IN PODROýJIH DELA.................................8
POSLOVNO POROýILO ZA LETO 2010.................................................................................................................... 9
1. ZAKONSKE IN DRUGE PRAVNE PODLAGE, KI POJASNJUJEJO DELOVNO
PODROýJE ZAVODA..................................................................................................................11
2. DOLGOROýNI CILJI ZAVODA .............................................................................................13
2.1. POSLANSTVO IN VIZIJA ....................................................................................................13
2.2. STRATEŠKI (DOLGOROýNI) CILJI...................................................................................13
2.3 V OKVIRU LETNIH CILJEV V SB PTUJ IZPOSTAVLJAMO TUDI NADALJNJE
IZVAJANJE NASLEDNJIH VRST OBRAVNAV PO POSAMEZNIH PROGRAMIH ............15
INTERNI ODDELEK....................................................................................................................18
3. LETNI CILJI ZAVODA, KI IZHAJAJO IZ STRATEŠKIH CILJEV......................................29
4. OCENA USPEHA PRI DOSEGANJU ZASTAVLJENIH CILJEV.........................................31
4.1. REALIZACIJA LETNIH CILJEV .....................................................................................31
4.2. REALIZACIJA DELOVNEGA PROGRAMA..................................................................32
4.2.1. Glavne znaþilnosti pogodbe z ZZZS............................................................................32
4.2.2. Uresniþevanje planiranega fiziþnega obsega dela v letu 2010 do ZZZS in ostalih
plaþnikov z obrazložitvijo......................................................................................................33
4.3. POSLOVNI IZID................................................................................................................37
5. NASTANEK MOREBITNIH NEDOPUSTNIH ALI NEPRIýAKOVANIH POSLEDIC PRI
IZVAJANJU PROGRAMA DELA ...............................................................................................38
6. OCENA USPEHA PRI DOSEGANJU ZASTAVLJENIH CILJEV.........................................38
7. OCENA GOSPODARNOSTI IN UýINKOVITOSTI POSLOVANJA ...................................38
7.1. KAZALNIKI POSLOVNE UýINKOVITOSTI.................................................................39
7.2. FINANýNI KAZALNIKI POSLOVANJA........................................................................40
7.3. KAZALNIKI KAKOVOSTI ..............................................................................................41
7.4. KAZALNIKI KLINIýNIH POTI .......................................................................................44
8. OCENA NOTRANJEGA NADZORA JAVNIH FINANC.......................................................45
9. POJASNILA NA PODROýJIH, KJER ZASTAVLJENI CILJI NISO BILI DOSEŽENI........45
10. OCENA UýINKOV POSLOVANJA NA DRUGA PODROýJA..........................................46
11. DRUGA POJASNILA, KI VSEBUJEJO ANALIZO KADROVANJA IN KADROVSKE
POLITIKE IN POROýILO O INVESTICIJSKIH VLAGANJIH ................................................46
11.1. PREDSTAVITEV ZAPOSLENIH PO POKLICIH IN PODROýJIH DELA .................46
11.1.1. ANALIZA KADROVANJA IN KADROVSKE POLITIKE....................................46
11.1.2. OSTALE OBLIKE DELA .........................................................................................49
11.1.3. IZOBRAŽEVANJE, SPECIALIZACIJE IN PRIPRAVNIŠTVA.............................52
11.2. POROýILO O INVESTICIJSKIH VLAGANJIH............................................................52
11.3. POROýILO O IZVEDENIH DEJAVNOSTIH V OKVIRU OPERACIJE
ENERGETSKE SANACIJE ......................................................................................................53
11.4. POROýILO O OPRAVLJENIH VZDRŽEVALNIH DELIH V LETU 2010 .................53
RAýUNOVODSKO POROýILO ZA LETO 2010 ..................................................................................................... 54
1. POJASNILA K POSTAVKAM BILANCE STANJA IN PRILOGAM K BILANCI STANJA
........................................................................................................................................................56
1.1. SREDSTVA ........................................................................................................................56
1.2. OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV..........................................................................63
2. POJASNILA K POSTAVKAM IZKAZA PRIHODKOV IN ODHODKOV DOLOýENIH
UPORABNIKOV...........................................................................................................................71
2
2.1. ANALIZA PRIHODKOV ..................................................................................................71
2.2. ANALIZA ODHODKOV...................................................................................................73
2.3. POSLOVNI IZID................................................................................................................92
2.3.1. Pojasnila k postavkam izkaza prihodkov in odhodkov doloþenih uporabnikov po
naþelu denarnega toka............................................................................................................92
2.3.2. Pojasnila k izkazu raþuna finanþnih terjatev in naložb doloþenih uporabnikov ..........93
2.3.3. Pojasnila k izkazu raþuna financiranja doloþenih uporabnikov...................................93
2.3.4. Pojasnila k izkazu prihodkov in odhodkov doloþenih uporabnikov po vrstah
dejavnosti ...............................................................................................................................93
3. POROýILO O PORABI SREDSTEV POSLOVNEGA IZIDA V SKLADU S SKLEPI
SVETA ZAVODA.........................................................................................................................95
4. PREDLOG RAZPOREDITVE UGOTOVLJENEGA POSLOVNEGA IZIDA ZA LETO 2010
........................................................................................................................................................95
3
UVOD
OSEBNA IZKAZNICA ZAVODA
IME: SPLOŠNA BOLNIŠNICA DR. JOŽETA POTRýA PTUJ
SEDEŽ: Potrþeva cesta 23, 2250 Ptuj
MATIýNA ŠTEVILKA: 5054796
DAVýNA ŠTEVILKA: 35767294
ŠIFRA UPORABNIKA: 27863
ŠTEVILKA TRANSAKCIJSKEGA RAýUNA: 01100-6030278670
TELEFON, FAX: (02) 749-14-00, (02) 749-16-30
SPLETNA STRAN: http//www.sb-ptuj.si
USTANOVITELJ: Republika Slovenija
DATUM USTANOVITVE: Leto 1874
DEJAVNOSTI: SB Ptuj opravlja dejavnost na sekundarni ravni
ORGANI ZAVODA:
Svet zavoda SB Ptuj – 7 þlanov
¾ Ustanovitelj – 4 þlanov
¾ Zavod za zdravstveno zavarovanje – 1. þlan
¾ Mestna obþina Ptuj – 1. þlan
¾ SB Ptuj – 1. þlani
Direktor SB Ptuj
4
PREDSTAVITEV ZAVODA
Splošna bolnišnica dr. Jožeta Potrþa Ptuj (v nadaljevanju: SB Ptuj) je poslovni subjekt na podroþju
zdravstva v severovzhodni Sloveniji. Z izvajanjem zdravstvenih storitev pokriva gravitacijsko
obmoþje približno 100.000 prebivalcev.
Spremembe in dopolnitve Statuta Splošne bolnišnice dr. Jožeta Potrþa Ptuj, ki jih je svet zavoda
sprejel 24.11.2005, 23.2.2007 in 28.01.2009, opredeljujejo, da SB Ptuj kot javni zdravstveni zavod
opravlja zdravstveno dejavnost na sekundarni ravni (6. þlen), ki obsega:

52.310
55.510
80.422
85.110
85.122
85.141
93.010
Dejavnost lekarn,
Dejavnost menz,
Drugo izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje,
Bolnišniþna zdravstvena dejavnost,
Specialistiþna izvenbolnišniþna zdravstvena dejavnost,
Samostojne zdravstvene dejavnosti, ki jih opravljajo zdravniki,
Dejavnost pralnic in kemiþnih þistilnic.
SB Ptuj opravlja dejavnost v okviru bolnišniþnih oddelkov, specialistiþnih ambulant in splošnih
služb (17. þlen). Bolnišniþni oddelki in specialistiþne ambulante so naslednje:

kirurgija s specialistiþnimi ambulantami,
ortopedija (operacije kolkov – enodproteze) s specialistiþnimi ambulantami,
ginekologija in porodništvo s specialistiþnimi ambulantami,
interna medicina z diabetološkim dispanzerjem, specialistiþnimi internistiþnimi ambulantami,
pediatrija s specialistiþnimi ambulantami in ultrazvoþno diagnostiko,
oddelek za podaljšano bolnišniþno zdravljenje (v nadaljevanju: PBZ).
oddelek za reanimacijo, anestezijo, nego in terapije boleþine s protiboleþinsko ambulanto,
rentgen z rentgenološko in ultrazvoþno diagnostiko, CT,
lekarna,
laboratorijska diagnostika,
hospitalna in ambulantna medicinska rehabilitacija,
oþesna specialistiþna ambulanta,
otorinolaringološka specialistiþna ambulanta,
nevrološka specialistiþna ambulanta.
SB Ptuj je tudi uþni zavod za izvajanje praktiþnega pouka dijakov srednjih zdravstvenih šol in
študentov visokošolskih zavodov.
Za uresniþevanje svojega poslanstva preko izvajanja navedenih dejavnosti se SB Ptuj povezuje in
sodeluje z drugimi subjekti v slovenskem zdravstvu, predvsem pa z Ministrstvom za zdravje (v
nadaljevanju: MZ) kot lastnikom, z Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije (v
nadaljevanju: ZZZS) kot plaþnikom in z zdravstvenimi institucijami oziroma ustanovami na
primarni in sekundarni ravni.
5
Ostale org.zdrav. enote
in službe
RTG. ODDELEK
FIZIOTERAPIJA
LEKARNA
LABORATORIJ
SPEC.AMB. V OKVIRU
ODDELKOV
Nosilni zdravstveni oddelki
KIRURŠKI ODDELEK
GINEKOLOŠKO –PORODNI
ODDELEK
ODDELEK ZA PBZ
INTERNI ODDELEK
OTROŠKI ODDELEK
INTENZIVNA TERAPIJA,
NEGA,ANESTEZIJA IN
TERAPIJA BOLEýINE
NAMESTNIK DIREKTORJA
DIREKTOR
-6-
.
NABAVNA SLUŽBA
VLOŽIŠýE
RAýUNALNIŠKI CENTER
INFORMACIJSKI CENTER
KADROVSKA SLUŽBA
ORL.SPEC.AMB.
SPEC.NEVROLOŠKA AMB
PRAVNA SLUŽBA
PLANSKO-ANALITSKA
SLUŽBA
Uprava
ARHIV
EKONOMAT
VRATARSKA služba
PRALNICA
TRANSPORTNA
VZDRŽEVALN služba
KUHINJA
Služba za oskrbo in vzdrževanje
UPRAVNO TEHNIýNE SLUŽBE
FINANýNO-RAýUN.
SLUŽBA
SLUŽBA- JAVNA NAROýILA
POMOýNIK DIREKTORJA ZA FINANCE
OýESNA SPEC.AMB.
Samostojne spec.amb.
POMOýNIK DIREKTORJA ZA STROKOVNE ZADEVE.
ZDRAVSTVENA DEJAVNOST
POMOýNIK DIREKTORJA ZA ZN.
PODROBNEJŠA ORGANIZACIJA ZAVODA
VODSTVO ZAVODA
-
Direktor SB Ptuj –Robert ýeh, dr. med.
Namestnik direktorja SB Ptuj – Aleksander Voda, univ. dipl. prav.
Pomoþnik direktorja za strokovne zadeve – asist. mag. Teodor Pevec, dr. med, spec.
kirurgije
Pomoþnik direktorja za finanþne zadeve SB Ptuj – Boris Kmetec, dipl. ekon.
Pomoþnica direktorja za zdravstveno nego SB Ptuj – Mirjana Bušljeta, univ. dipl. org.
-7-
Od tega za d.þ.
Od tega sofinan.:
SEKUNDARIJAT
SKUPAJ:
PRIPRAVNIKI
UPRAVA
34
1
3
1
5
6
5
5
6
5
1
6
1
PRALNICA
KUHINJA
1
13
1
13
2
1
3
2
1
1
1
1
1
1
1
1
0
1
1
1
1
0
1
9
1 47
1
1
2
14
1
8
3
3
2
1 11
1
11
2
1
7
1
6
2
1
6
1
5
1
1
2
1
1
1
1
-8-
1
1
1
1 15
1
1
3
2
3
1
1
1
1
1
2
2
1
1
14
9
9
1
2
1
12
12
2
19
12
2 152
1
1
3
37
5
23
7
7
3
3
2
2
5
5
1
1
4
1
3
7
7
3
3
2
6
6
2
3 51
2 13
1
1
1
1
1
3
1
2
6
9
10
1
1
5
7
18 14
3
1 22 30
1
1
1
1
1
49
0
20
0,50
0,50
0
0
4,50 433
17
0 455 18
24
24
17
6
32
1
6
33
3
3
3
3
6
14
6
14
9
13
1,00
36
24
37
15
64
49
9
1
0,50
1,00
1,00
14
3
20
37
1
11
3
40
24
2
17
2
5
1
6
2
70
6
17
3
53
5
SKUPAJ
NEZDRAVSTVENI KADER
ENOTA VZDRŽ.
1
ORL AMB.
1
2
ENOTA NABAVE
1
OýESNA AMB.
LABORATORIJ
LEKARNA
1
NEVROLOŠKA AM
1
6
REANIMACIJA
RENTGEN
13
1
ODD. P B Z
FIZIOTERAPIJA
1
3
Ambulanta
OTROŠKI hospital
4
GIN.-POR. hospital
Porodne sobe
4
HEMODIALIZA
Ambulanta
1
5
1
2
12
7
INTERNI hospital
Ambulanta
1
7
Sterilizacija
Op. blok
Ambulanta
KIRURGIJA hosp.
ZDRAVSTVENI KADER
PREDSTAVITEV ZAPOSLENIH PO POKLICIH IN PODROýJIH DELA
ODDELEK
Specialist
Specialist (ortoped),(do 1/3
del.þasa)
Specializant
Sekundarij/zdravnik
brez
special.
specializant laboratorijske
medicine
Farmacevt spec.
Mag.farmacije
Med.biokemik spec.
Med.biokemik
Organizator dela
Koordinator v ZN
Univ. dipl. biokemik
Dipl.inž.lab.biomedicine
Dipl.medIcinska sestra
Dipl.babica
Dipl.med.sestra-babica
Dipl.med.ses.-instrumen.
Dipl.fizioterapevt
Dipl.radiolog
Dipl.lab.tehnik
VMS/DMS
VIŠ./DIPL.FIZ.
VIŠ./DIPL.RTG
VIŠ./DIPL.LAB.
Viš.med.sestra/DMS
Viš.inštrumentarka/Dipl.
inštrument.
Viš.fizioterapevt/dipl. fiziot.
Viš.
RTG
tehnik/dipl.radiologi
Viš.LAB tehnik/dipl.lab.teh.
SMS-DMS
Medicinska sestra
Med.ses.babica/dipl.
babica
Med.ses.instrumentarka/DMSSMS - instrum.
Med.sestra-mavþar
Farmacevtski tehnik
Laboratorijski tehnik
bolniþar - negovalec
Visoka
Višja
Srednja
VKV
KV
PKV
NKV
Porodni dopust
Invalidi II. in III. kat. (4 ure)
SKUPAJ
POSLOVNO POROýILO ZA LETO 2010
POSLOVNO
POROýILO ZA
LETO 2010
Odgovorna oseba: ROBERT ýEH
-9-
POSLOVNO POROýILO VSEBUJE NASLEDNJA POJASNILA:
Poroþilo o doseženih ciljih in rezultatih predpisuje Navodilo o pripravi zakljuþnega raþuna
državnega in obþinskega proraþuna ter metodologije za pripravo poroþila o doseženih ciljih in
rezultatih neposrednih in posrednih uporabnikov proraþuna – Ur. l. RS 12/2001, 10/2006, 8/2007:
1. Zakonske in druge pravne podlage, ki pojasnjujejo delovno podroþje posrednega
uporabnika;
2. Dolgoroþne cilje posrednega uporabnika, kot izhaja iz veþletnega programa dela in razvoja
posrednega uporabnika oziroma podroþnih strategij in nacionalnih programov;
3. Letne cilje posrednega uporabnika, zastavljene v obrazložitvi finanþnega naþrta posrednega
uporabnika ali v njegovem letnem programu dela;
4. Oceno uspeha pri doseganju zastavljenih ciljev, upoštevaje fiziþne, finanþne in opisne
kazalce (indikatorje), doloþene v obrazložitvi finanþnega naþrta posrednega uporabnika ali v
njegovem letnem programu dela po posameznih podroþjih dejavnosti;
5. Nastanek morebitnih nedopustnih ali nepriþakovanih posledic pri izvajanju programa dela;
6. Oceno uspeha pri doseganju zastavljenih ciljev v primerjavi z doseženimi cilji iz poroþila
preteklega leta ali veþ preteklih let;
7. Oceno gospodarnosti in uþinkovitosti poslovanja glede na opredeljene standarde in merila,
kot jih je predpisalo pristojno ministrstvo oziroma župan in ukrepe za izboljšanje
uþinkovitosti ter kvalitete poslovanja posrednega uporabnika;
8. Oceno notranjega nadzora javnih financ;
9. Pojasnila na podroþjih, kjer zastavljeni cilji niso bili doseženi, zakaj cilji niso bili doseženi.
Pojasnila morajo vsebovati seznam ukrepov in terminski naþrt za doseganje zastavljenih
ciljev in predloge novih ciljev ali ukrepov, þe zastavljeni cilji niso izvedljivi;
10. Oceno uþinkov poslovanja posrednega uporabnika na druga podroþja, predvsem pa na
gospodarstvo, socialo, varstvo okolja, regionalni razvoj in urejanje prostora;
11. Druga pojasnila, ki vsebujejo analizo kadrovanja in kadrovske politike in poroþilo o
investicijskih vlaganjih.
- 10 -
1. ZAKONSKE IN DRUGE PRAVNE PODLAGE, KI POJASNJUJEJO
DELOVNO PODROýJE ZAVODA
a) Zakonske podlage za izvajanje dejavnosti zavodov:
- Zakon o zavodih (Uradni list RS, št. 12I/1991, 45I/1994 Odl.US: U-I-104/92, 8/1996, 18/1998
Odl.US: U-I-34/98, 36/2000-ZPDZC, 127/2006-ZJZP),
- Zakon o
zdravstveni dejavnosti (Uradni list RS, št. 36/04, 23/05-UPB2, 15/2008-ZPacP, 23/2008, 58/2008ZZdrS-E, 77/2008-ZDZdr),
- Zakon o zdravniški službi (Uradni list RS št. 98/1999, 67/2002, 15/2003, 45/2003-UPB1, 63/2003
Odl.US: U-I-291-00-15, 2/2004, 36/2004-UPB2, 62/2004 Odl.US: U-I-321/02-12, 47/2006,
72/2006-UPB3, 15/2008-ZPacP, 58/2008, 49/2010 Odl.US: U-I-270/08-10, 107/2010-ZPPKZ),
- Doloþila Splošnega dogovora za leto 2009 in 2010 z aneksi,
- Pogodbe o izvajanju programa zdravstvenih storitev za pogodbeno leto 2010 z ZZZS.
b) Zakonske in druge pravne podlage za pripravo letnega poroþila:
- Zakon o javnih financah (Uradni list RS, št. 79/99, 124/00, 79/01, 30/02, 109/08, 49/09 in
107/10),
- Zakon o raþunovodstvu (Uradni list RS, št. 23/99, 30/02-ZJF-C),
- Navodilo o pripravi zakljuþnega raþuna državnega in obþinskega proraþuna ter metodologije za
pripravo poroþila o doseženih ciljih in rezultatih neposrednih in posrednih uporabnikov proraþuna
(Uradni list RS, št. 12/01, 10/06, 8/07 in 102/10),
- Pravilnik o sestavljanju letnih poroþil za proraþun, proraþunske uporabnike in druge osebe javnega
prava (Uradni list RS, št. 115/02, 21/03, 134/03, 126/04, 120/07, 124/08, 58/10, 60/2010 in 104/10),
- Pravilnik o enotnem kontnem naþrtu za proraþunske uporabnike in druge osebe javnega prava
(Uradni list RS, št. 54/02, 117/02, 58/03, 134/03, 34/04, 75/04, 117/04, 141/04, 117/05, 138/06,
120/07, 124/08 in 104/10),
- Pravilnik o razþlenjevanju in merjenju prihodkov in odhodkov pravnih oseb javnega prava (Uradni
list RS, št. 134/03, 34/04, 13/05, 138/06, 120/07, 112/2009 in 58/10),
- Pravilnik o naþinu in stopnjah odpisa neopredmetenih sredstev in opredmetenih osnovnih sredstev
(Uradni list RS, št. 45/05, 138/06, 120/07, 48/09, 112/09 ter 58/10),
- Pravilnik o doloþitvi neposrednih in posrednih uporabnikov državnega in obþinskih proraþunov
(Uradni list RS, 46/03),
- Pravilnik o naþinu in rokih usklajevanja terjatev in obveznosti po 37. þlena Zakona o
raþunovodstvu (Uradni list RS, št. 117/02, 134/03),
- Uredba o delovni uspešnosti iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu (Uradni list RS, št. 97/09),
- Pravilnik o doloþitvi obsega sredstev za delovno uspešnost iz naslova prodaje blaga in storitev na
trgu v javnih zavodih iz pristojnosti Ministrstva za zdravje (Uradni list RS, št. 7/2010)
c) Interni akti zavoda:
- Akt o ustanovitvi,
- Statut SB Ptuj s spremembami in dopolnitvami,
- Pravilnik o raþunovodstvu,
- Pravilnik o sistemizaciji delovnih mest Splošne bolnišnice Ptuj,
- Poslovnik sveta zavoda,
- Pravilnik o internem strokovnem nadzoru Splošne bolnišnice Dr. Jožeta Potrþa Ptuj,
- Navodilo o odrejanju nadurnega dela v Splošni bolnišnici Ptuj,
- Pravilnik o izvajanju Uredbe o povpreþnem obsegu dela oziroma nadpovpreþni obremenitvi
zaposlenih v zdravstveni dejavnosti,
- 11 -
-
Navodilo o krogotoku dokumentov povezanih z naroþanjem blaga in storitev, ter izdajo
blaga iz skladišþa in plaþevanjem obveznosti,
Pravilnik o pritožbenem postopku v Splošni bolnišnici Dr. Jožeta Potrþa Ptuj,
Pravilnik o blagajniškem poslovanju,
Navodilo o vodenju evidenc oddanih naroþil SB Ptuj,
Pravilnik o nadomestilih in povraþilih zaposlenim,
Navodilo o notranjem naroþanju zdravil, sanitetnega materiala in prehrane,
Navodilo o zaþasnem in obþasnem delu študentov in dijakov v SB Ptuj,
Pravilnik o službenem potovanjih,
Pravilnik o prejetih raþunih,
Pravilnik o evidenci sklenjenih pogodb Splošne bolnišnice Dr. Jožeta Potrþa Ptuj,
Pravilnik o naroþanju blaga in storitev v Bolnišnici Ptuj,
Pravilnik o pravicah in dolžnostih pacientov v SB Ptuj,
Pravilnik o organizaciji, pristojnostih, pooblastilih in odgovornostih v Splošni bolnišnici Dr.
Jožeta Potrþa Ptuj (s prilogami),
Pravilnik o sistematizaciji delovnih mest Splošne bolnišnice Ptuj,
Pravilnik o izobraževalni dejavnosti,
Pravilnik o evidenci in hrambi pošte splošnega pomena Splošne bolnišnice Dr. Jožeta Potrþa
Ptuj,
Pravilnik o organiziranju neprekinjenega zdravstvenega varstva v Splošni bolnišnici Ptuj,
Pravilnik o merilih za sklepanje podjemnih pogodb ali drugih pogodb civilnega prava za
opravljanje zdravstvenih storitev,
Pravilnik o organizaciji zdravstvene nege.
- 12 -
2. DOLGOROýNI CILJI ZAVODA
2.1. POSLANSTVO IN VIZIJA
Poslanstvo SB Ptuj je izvajanje kakovostnih storitev na najvišji ravni na podroþju sekundarne
zdravstvene dejavnosti, ki so primarno namenjene zdravljenju bolnikov v severovzhodni Sloveniji1.
Izvajanje poslanstva temelji na spoštovanju osebnosti slehernega posameznika, tako zaposlenega
kot bolnika in svojcev, na medsebojnem vzajemnem – korektnem sodelovanju ter na pozitivnem
odnosu do morebitnih sprememb tako znotraj kot zunaj bolnišniþnega okolja. Pri tem velja
izpostaviti organizacijsko kulturo kot odsev samopodobe organizacije, ki vodi k njeni
prepoznavnosti v ožjem in širšem okolju delovanja. Je zbir vrednot, ki temeljijo tako na moralnih
etiþnih naþelih, kot na pravilih strokovnega in poslovnega obnašanja, naþinu internega in eksternega
komuniciranja ter medsebojnih odnosih. Zato je organizacijska kultura temeljni del namena in
obstoja, torej tako poslanstva, kakor tudi vizije SB Ptuj.
Vizija SB Ptuj ostaja, ne glede na finanþno in gospodarsko krizo, nespremenjena, pri þemer
izpostavljamo naslednje:

vsi bolniki bodo deležni vrhunske zdravstvene oskrbe,
vsi bolniki bodo deležni kakovostne, strokovne in varne obravnave,
vsi zaposleni bodo zadovoljni s pogoji dela, delovnim okoljem in odnosi med zaposlenimi,
bolnišnica Ptuj bo v slovenskem prostoru prepoznavna kot sodobna, varna, strokovna in
prijazna bolnišnica,
bolnišnica Ptuj bo poslovno uþinkovita in uspešna bolnišnica.
Jasno opredeljeno poslanstvo in vizija sta nujno potrebna, saj se SB Ptuj stalno sooþa z izzivi
družbenega in zdravstvenega sistema, uspešnost sooþenja pa v osnovi temelji na poslanstvu in
viziji, torej stanju, ki ga želimo in ga bomo dosegli.
2.2. STRATEŠKI (DOLGOROýNI) CILJI
Strateški cilji SB Ptuj izhajajo iz opredeljenega poslanstva in vizije. Nanašajo se na bolnika,
zaposlene, bolnišnico kot institucijo ter ožje in širše okolje.
Osnovni strateški cilj je zadovoljen bolnik, zato bodo vse aktivnosti zaposlenih usmerjene v
prizadevanja za izvajanje profesionalnega odnosa do bolnika in strokovnega opravljanja storitev v
obliki timskega dela.
1
Primarno gravitacijsko obmoþje SB Ptuj zajema ob Mestni obþini Ptuj še obmoþje novo nastalih obþin
nekdanje ptujske in ormoške obþine, v SB Ptuj pa prihajajo tudi bolniki iz bolj oddaljenih krajev. ''Potencialno
gravitacijsko obmoþje'' se je z vzpostavitvijo izvajanja dodatnih specifiþnih zdravstvenih programov
(podaljšano bolnišniþno zdravljenje in operacije kolka in kolena – vstavljanje endoprotez) še poveþalo.
- 13 -
Strateški cilji so naslednji:
KADRI
ohraniti naziv uþnega zavoda za izvajanje praktiþnega pouka dijakov zdravstvenih šol in
študentov visokošolskih zavodov ter nadaljevati z izvajanjem pripravništev, sekundarijev in
specializacij,
stalno izobraževanje in izpopolnjevanje znanja vseh zaposlenih preko organizacije internega
šolanja, kontroliranega uþenja in prenosa znanja (izobraževanje in izpopolnjevanje znanja je
naþrtovano tudi na podroþju osebnostne rasti, komunikacijskih odnosov, itn.),
vzpostavljanje pogojev za pridobitev dodatnega kadra na deficitarnih podroþjih preko reševanja
stanovanjske problematike, možnosti dodatnega izobraževanja, ponudbi bivanja v naravnem
okolju,
vzpostavitev pogojev primernih plaþil za opravljeno delo.
OPREMA IN PROSTORI
tekoþe obnavljanje in nadgradnja obstojeþe medicinske opreme na podlagi medicinskega
razvoja in razpoložljivih finanþnih sredstvih,
primerna dinamika investicijskih vlaganj v prostorske zmogljivosti na podlagi evidentiranih
potreb bolnikov in najnovejših medicinskih spoznanj ter razpoložljivih finanþnih sredstvih,
vzpostavitev pogojev za boljše poþutje bolnikov na osnovi primerne atmosfere v þakalnicah,
hodnikih (tople barve prostorov, prijetna glasba v þakalnicah, itn.),
postopki za pridobitev akreditacije laboratorija,
izboljšanje možnosti dostopa bolnikov do bolnišnice z ureditvijo parkirnega prostora.
DEJAVNOST
definiranje planiranega obsega programa s plaþniki (predvsem ZZZS) na osnovi evidentiranih
potreb prebivalcev,
uvajanje novih zdravstvenih programov k obstojeþi dejavnosti SB Ptuj na osnovi evidentiranih
potreb prebivalcev na nacionalni ravni,
poveþanje obsega dejavnosti namenjeni trgu.
IZVAJANJE DEJAVNOSTI
izvajanje dejavnosti na osnovi medicine podprte z dokazi preko uvajanja kliniþnih poti in
kazalnikov ter sledenja kliniþnim smernicam,
izvajanje dejavnosti preko novejših organizacijskih oblik – case manager,
ob dani ravni prihodkov obvladovati stroške dela, stroške materiala in stroške storitev.
IZVAJALCI ZDRAVSTVENIH STORITEV
nadgradnja obstojeþega vzajemnega sodelovanja z Univerzitetnim Kliniþnim centrom Maribor
nadgradnja obstojeþega sodelovanja s koncesionarji preko nadaljnjega vkljuþevanja v delo
bolnišnice,
nadgradnja obstojeþega sodelovanja z zasebnimi zdravstvenimi delavci na podroþju
laboratorijske dejavnosti, transfuziologije in rentgenske diagnostike,
- 14 -

vzpostavitev boljšega sodelovanja z osebnimi zdravniki predvsem v smislu ustreznejše
komunikacije, povratnih informacij glede njihovih pacientov ter po potrebi njihovem
vkljuþevanju v postopek zdravljenja bolnika v okviru bolnišniþnega tima,
povezovanje z izvajalci dopolnilnih dejavnosti (Terme Ptuj, ostala bližnja zdravilišþa).
KUPCI
nadgradnja poslovnega sodelovanja s plaþniki predvsem v smislu tesnejšega sodelovanja pri
pridobivanju dodatnih programov.
DOBAVITELJI
nadgradnja poslovnega sodelovanja z dobavitelji predvsem v smislu doseganja boljših pogojev
financiranja.
USTANOVITELJ
nadgradnja sodelovanja z ustanoviteljem predvsem v smislu nadaljnje prepoznave SB Ptuj kot
splošne regijske bolnišnice in specialistiþne bolnišnice na širši (nacionalni) ravni.
SB Ptuj je v letu 2010 pristopila k pripravi Strateškega razvojnega naþrta za obdobje 2010 – 2015,
kjer so zgoraj navedeni strateški cilji ponovno preverjeni z vidika poslanstva in vizije. Opredeljenim
strateškim ciljem bodo sledile opredeljene strategije, aktivnosti, odgovorne osebe, terminski roki in
kriteriji za ugotavljanje uspešnosti doseganja strateških ciljev. Dokument bo prav tako okvirno
opredelil taktiþne cilje po posameznih letih.
Opredeljeno poslanstvo in zastavljena vizija ter strateški cilji opredeljujejo razvojne usmeritve SB
Ptuj, kjer je na najvišjem mestu usmerjenost k bolniku. Usmerjenost k bolniku podpira uravnotežen
razvoj dejavnosti bolnišnice (s poudarkom na stalnem razvoju kadrovskega potenciala), posredno pa
tudi partnerski poslovni odnosi z drugimi izvajalci zdravstvenih storitev, dobavitelji, kupci,
ustanoviteljem ter sama uþinkovitost in uspešnost upravljanja bolnišnice.
2.3 V OKVIRU LETNIH CILJEV V SB PTUJ IZPOSTAVLJAMO TUDI NADALJNJE
IZVAJANJE NASLEDNJIH VRST OBRAVNAV PO POSAMEZNIH PROGRAMIH
KIRURGIJA S SPECIALISTIýNIMI AMBULANTAMI
(subspecialistiþne ambulante: žilno kirurgijo, maksilofacialno kirurgijo in gostujoþe
ambulante iz drugih bolnišnic – urološka, onkološka, psihiatriþna)
Kirurški oddelek opravlja bolnišniþno, ambulantno in konzilijarno dejavnost za kirurške bolnike in
poškodovance predvsem z obmoþja Ptuja in Ormoža. Ocenjujemo, da gravitacijsko obmoþje šteje
okrog 100 tisoþ prebivalcev.
Delo poteka v dveh nadstropjih. Posebej ogroženi pacienti so nastanjeni v enoti intenzivne terapije,
kjer zdravljenje vodi anesteziološka služba v sodelovanju s kirurgi. Na voljo sta tudi dve posebej
opremljeni sobi (t. i. nadstandard).
- 15 -
Operacije
Letno je na oddelku okoli 1500 t. i. velikih operacij. Od poškodb operiramo vse vrste poškodb,
razen poškodb medenice, hrbtenice in glave. Poškodbe teh delov telesa, ki ne potrebujejo operacije,
pa prav tako zdravimo na našem oddelku. Posebej dobro smo razvili t. i. minimalno invazivno
kirurgijo z metodo artroskopije. Tako na oddelku rutinsko izvajamo artroskopije kolena,
rekonstrukcije sprednje križne vezi in artroskopije ostalih sklepov. Na podroþju abdominalne
kirurgije zdravimo kile, probleme žolþnika, probleme v predelu zadnjika, od rakavih obolenj pa rak
želodca in rak debelega þrevesa z danko. Kile zdravimo po najnovejših svetovno znanih metodah,
na voljo imamo širok izbor mrežic; probleme žolþnika rešujemo laparoskopsko v veþ kot 95
odstotkih. Kot v vseh razvitih državah pa izvajamo še vse ostale operacije. Kirurški oddelek je na
voljo tudi za vsa nujna stanja. Vse operacije so plaþane na podlagi pogodbe z zavodom, torej z
napotnico, lahko pa se izvedejo tudi samoplaþniško.
Ambulantno na leto pregledamo okoli 25.000 ljudi, dopoldan do dvanajste ure deloma hkrati v dveh
ambulantah, þakanje na pregled traja zgolj nekaj minut, po dvanajsti uri pa 24 ur deluje ena
ambulanta. Dežurno ekipo sestavljata dva kirurga, pri þemer prvi skrbi za oddelek, drugi za
ambulanto. Ambulantno opravljamo tudi manjše operativne posege.
Ortopedija (operacije kolkov in kolen – enodproteze) s specialistiþnimi ambulantami
Izvajamo se operativna dejavnost v smislu vstavljanja totalnih endoprotez kolkov (TEP). Prav tako
opravljamo ambulantno dejavnost. V letu 2010 je bilo 1.121 ambulantnih pregledov. V letu 2010
smo opravili 219 operacij, od tega 189 operacij kolka in 30 operacij kolena v letu 2011 pa
predvidevamo 199 operacij kolka in 50 operacij kolena.
GINEKOLOGIJA IN PORODNIŠTVO S SPECIALISTIýNIMI AMBULANTAMI IN
ULTRAZVOýNO DIAGNOSTIKO
(subspecialistiþne ambulante: ambulanta za riziþno noseþnost, ambulanta za zdravljenje
sterilnosti, urološko-ginekološka ambulanta, ambulanta za menopavzo, ambulanta za bolezni
dojk)
Hospitalna dejavnost:
− ginekološki oddelek
− porodni oddelek (za otroþnice in novorojenþke) in
− porodni blok.
Ambulantna dejavnost:
− dispanzer za žene
− ginekološka specialistiþna ambulanta
− ambulanta za uroginekologijo
− ambulanta za menopavzo
− ambulanta za bolezni dojk
− ultrazvoþna ambulanta
− ambulanta za zdravljene neplodnosti
− ambulanta za normalno in tvegano noseþnost in
− onkološka ambulanta.
- 16 -
Ginekološki oddelek
Na ginekološkem oddelku je 28 bolniških postelj. V sobah sta namešþeni dve oziroma tri bolniške
postelje. Enoposteljna bolniška soba je namenjena nadstandardu. Na oddelku se je v lanskem letu
zdravilo 2772 bolnic. Narejenih je bilo 1000 manjših in 560 veþjih operativnih posegov.
Od veþjih operativnih posegov se opravljajo naslednje operacije:
− minimalno invazivne endoskopske posege (laparoskopije in histeroskopije),
− histerektomije (abdominalne in vaginalne),
− uroginekološke operacije (TVT in operacije po Burchu, carski rez, konizacije in LLETZ).
Na ginekološkem oddelku se zdravijo vsi nujni, kroniþni in planirani specialistiþni primeri.
Diagnostika in zdravljenje sta na voljo tudi ženskam, ki imajo težave zaradi povešenih spolnih
organov in uhajanja urina. Povešenje spolnih organov pogosto spremljata nenadzorovano uhajanje
vode med kašljanjem, kihanjem in ostalimi napori (stresna urinska inkontinenca) ter boleþina v
spodnjem delu trebuha, ki se podnevi stopnjuje. Zdravljenje teh motenj je veþinoma operativno, za
kar imamo ustrezne kadrovske, prostorske in tehniþne kapacitete.
Neplodnim parom je omogoþena celotna diagnostiþna obdelava in po potrebi minimalno invazivni
operativni poseg.
Porodni oddelek
V porodnem bloku so tri porodne sobe. V eni porodni sobi sta dve porodni postelji, dve porodni
sobi pa sta enoposteljni. Sobe so svetle, opremljene s kardiotokografi (aparati za kontrolo plodovih
srþnih utripov) in z opremo za razliþne naþine vodenja poroda. V sklopu porodnega bloka sta še dve
bolniški sobi za intenziven nadzor noseþnice ali za opazovanje porodnice po carskem rezu.
Enkrat meseþno so organizirana predavanja za bodoþe mamice z naslovom Porodnišnica Ptuj se
predstavi, po predavanju pa si lahko vsaka noseþnica ogleda porodne sobe. Organizirana je tudi
telovadba za noseþnice pod strokovnim vodstvom babice.
Na oddelku je deset bolniških sob, v sobah sta namešþeni dve bolniški postelji za poporodno
zdravstveno nego. ýe oddelek ni prezaseden, je lahko mamica z novorojenþkom sama v bolniški
sobi.
Za posebno nego novorojenþkov so na voljo trije inkubatorji, baby-therm, pulzni oksimeter,
monitor in tri luþke za fototerapijo.
Aparat bilirubinometer omogoþa neinvazivno kontrolo bilirubina v krvi novorojenþka.
Pred odpustom vsem novorojenþkom naredimo ultrazvok kolkov in kontrolo sluha.
Po preselitvi v novo porodnišnico leta 1991 so v ptujski bolnišnici skoraj idealni pogoji za matere in
novorojence. Omogoþeno je 24-urno sobivanje mater in otrok. Loþeni so samo še v primeru
terapevtskih posegov.
Za izboljšanje dojenja si prizadevajo ginekologi, babice, oddelþne in otroške sestre ter pediatri.
Osebje je za to nalogo ustrezno izobraženo; leta 1999 je ptujska porodnišnica opravila preizkušnjo
pred UNICEF-ovo komisijo in je tako þetrta porodnišnica s prestižnim mednarodnim nazivom
»NOVOROJENCEM PRIJAZNA PORODNIŠNICA«.
- 17 -
Leta 2010 je bilo v ptujski porodnišnici 918 porodov in 926 novorojenþkov. Porodnišnica ima
odprta vrata za vsako porodnico, ki si želi ogledati porodne sobe, porodni oddelek in se pogovoriti
glede naþina poroda.
Ambulante
V dispanzerju za žene je bilo v lanskem letu pregledanih 5.464 žensk, v ginekološko specialistiþni
ambulanti 1.597, v ginekoloških subspecialistiþnih ambulantah 2.197 in v ambulanti za bolezni dojk
3.091 žensk. Prostori ambulant so v pritliþju porodnega oddelka.
INTERNI ODDELEK
Na internem oddelku ptujske bolnišnice poteka tako ambulantna kot hospitalna dejavnost.
Hospitalna dejavnost
Na internem oddelku je na voljo 64 postelj, v intenzivni sobi pa od tri do pet postelj (glede na
potrebe po intenzivnem zdravljenju). Povpreþna ležalna doba bolnikov na internem oddelku je
devet dni. Na leto je okrog 2300 pacientov v akutni obravnavi in okrog 340 v neakutni. Najveþji
delež predstavljajo obolenja srca in ožilja, predvsem akutno poslabšanje kroniþnega popušþanja srca
in možganska ali srþna kap. Možganske kapi se obravnavajo multidisciplinarno, saj bolnike
pregleda tudi specialistka nevrologinja, pri diagnostiki obolenj pa pomaga tudi radiološki oddelek.
Pomemben delež obolenj predstavljajo tudi obolenja prebavil in dihalnih poti.
Bolnikom je na voljo tudi enodnevna bolnišnica, kjer lahko (pri nižji stopnji obolevnosti in veþji
možnosti izboljšanja simptomov) v enem dnevu z zdravljenjem izboljšamo stanje do odpusta. Poleg
zgoraj navedenih oblik zdravljenja je v ptujski bolnišnici bolnike mogoþe premestiti tudi v neakutno
obravnavo, v okviru katere zdravljenje ni veþ intenzivno, poteka pa še akutna nega in rehabilitacija.
Najveþji delež v neakutni obravnavi predstavljajo stanja po možganski kapi. Pomoþ pri premestitvi
bolnikov v dom starejših obþanov izvaja socialna služba v okviru našega oddelka.
V intenzivni sobi je letno okrog 350 do 400 bolnikov, med katerimi je veþji delež zelo intenzivno
zdravljenih z intravenskimi sredstvi za podporo cirkulacije, z ventilatorjem zaradi odpovedi dihanja
in z nadomestno hemodializo zaradi odpovedi ledvic. Nekateri bolniki so v intenzivno sobo sprejeti
tudi zaradi potreb po skrbnem nadzoru delovanja srca in dihanja.
Ambulantna dejavnost
Na internem oddelku so poleg bolnišniþnih obravnav na voljo tudi naslednje ambulantne dejavnosti:
kardiološka, gastroenterološka, diabetološka, nevrološka, antikoagulantna in nefrološka dejavnost.
V kardiologiji poleg tega, da zagotavljamo obravnavo hospitaliziranih pacientov, opravljamo
ambulantne kardiološke preglede. Opravljamo prav tako ultrazvok srca oziroma ehokardiografijo.
Poleg klasiþne ehokardiografije smo v zadnjem letu razvili tudi stresno ehokardiografijo, kjer z
injekcijo zdravila povzroþimo hitrejše in moþnejše bitje srca in z ultrazvokom opazujemo njegovo
delovanje med obremenitvijo. Omogoþena je tudi cikloergometrija, to je snemanje
elektrokardiograma in spremljanje krvnega tlaka med obremenitvijo na kolesu.
V okviru kardiologije je mogoþe ugotavljati tudi motnje ritma in motnje prevajanja s 24-urno
monitorizacijo (Holter monitoring) in pozne prekatne potenciale. Za diagnostiko obolenj ožilja
- 18 -
opravljamo tudi ultrazvoþno preiskavo ožilja nog in vratu. Prav tako lahko spremljamo krvni tlak
ves dan s 24-urnim merilcem krvnega tlaka.
V gastroenterološki dejavnosti opravljamo endoskopsko diagnostiko zgornjih in spodnjih prebavil
(gastroskopije, kolonoskopije), ambulantne specialistiþne preglede, ultrazvoþne preglede za
hospitalizirane bolnike. Organizirana je 24-urna pripravljenost za diagnostiko in zdravljenje akutnih
krvavitev iz prebavil. Na voljo so sodobni video endoskopi, s katerimi letno opravimo okoli 1.700
preiskav. Iz leta v leto se poveþuje število endoskopskih preiskav debelega þrevesa, ki so hkrati
diagnostiþne in terapevtske (odstranitve polipov). Z nacionalnim programom preventive se bo obseg
teh preiskav še poveþal.
V antikoagulantni ambulanti poteka antikoagulacijsko zdravljenje približno 1.000 bolnikov.
Bolnike redno spremljamo, jih pripravljamo na naþrtovane in nujne operativne posege,
prepreþujemo, odkrivamo in zdravimo zaplete antikoagulacijskega zdravljenja. V prihodnosti je
naþrtovan prehod na raþunalniško vodenje antikoagulacijskega zdravljenja. Število bolnikov, ki
potrebujejo antikoagulantno zdravljenje, narašþa.
V nevrološki dejavnosti opravljamo konzilijarno službo za leþeþe nevrološke bolnike na internem
oddelku, obravnavamo pa tudi nevrološke bolnike v ambulantni dejavnosti. V zadnjem letu smo
razvili tudi ultrazvoþno preiskavo vratnega žilja in s tem razširili diagnostiko nevroloških bolezni.
V okviru bolnišniþnega zdravljenja opravljamo tudi konzilijarno nefrološko službo. Spremljamo
bolnike z ledviþnimi boleznimi in razpolagamo s sodobno opremljenim hemodializnim oddelkom,
na katerem spremljamo bolnike s konþno odpovedjo ledvic z razliþnimi metodami hemodialize. V
letu 2009 smo s hemodializo vodili 74 bolnikov. Naši dializni bolniki se uvršþajo tudi na þakalne
liste za morebitno transplantacijo ledvic.
V okviru diabetiþnega dispanzerja vsak dan potekajo pregledi bolnikov s sladkorno boleznijo tipa
I in tipa II. V ambulanti spremljamo tudi noseþnice s sladkorno boleznijo in oskrbujemo
komplikacije sladkorne bolezni. Vsak dan poteka tudi zdravstvena vzgoja sladkornih bolnikov.
PEDIATRIJA S SPECIALISTIýNIMI AMBULANTAMI IN ULTRAZVOýNO
DIAGNOSTIKO (subspecialistiþne ambulante: nevrološka, alergološka, razvojno riziþna,
urološka, pulmološka in kardiološka)
V skladu s številnimi dokumenti se je Republika Slovenija zavezala uresniþevati skrb za bolne
otroke in mladostnike ter izpolnjevati sprejeti koncept enotne pediatriþne oskrbe hospitaliziranih
otrok, kar pomeni, da ima vsak hospitalizirani otrok svojega pediatra. To zahtevo izpolnjuje tudi
otroški oddelek ptujske bolnišnice, ki je eden od manjših ležalnih oddelkov in srednje velik otroški
oddelek v slovenskem prostoru. Namenjen je hospitalni in specialistiþno ambulantni dejavnosti.
Na tem oddelku se zdravijo bolni otroci z obmoþja Ptuja, Ormoža in okoliških obþin (Rogaška
Slatina, Sveti Jurij ob Šþavnici in Lenart). Nekaj otrok prihaja tudi iz Slovenske Bistrice, Maribora
in Celja. Gravitacijsko obmoþje našega oddelka šteje po zadnjih podatkih Inštituta za varovanje
zdravja RS v Ljubljani 26.071 otrok do starosti 19 let.
Prostori otroškega oddelka se nahajajo v pritliþni etaži stavbe skupaj z ginekološkim oddelkom in
otroškimi specialistiþnimi ambulantami, ki so v prostorih starega otroškega oddelka v drugi etaži.
Prostori otroškega oddelka so bili prenovljeni leta 1994.
- 19 -
Na oddelku je dvanajst bolniških sob, ki so funkcionalno razporejene na dva dela. V prvem so sobe,
namenjenem bolnim dojenþkom oziroma otrokom do drugega leta starosti, v drugem pa so sobe za
otroke od drugega do devetnajstega leta starosti. Po potrebi posamezne sobe prilagajamo za soþasno
bivanje staršev ob bolnem otroku.
Skupen veþnamenski prostor služi kot igralnica, jedilnica oziroma uþilnica, v letu 2005 pa smo v
neposredni bližini (na zadnjem dvorišþu oddelka) prvi v Sloveniji odprli zunanji igralni park za
bolne otroke. Že deset let na oddelku deluje tudi bolnišniþna enota Vrtca Ptuj s stalno vzgojiteljico,
s þimer smo otrokovo bivanje v bolnišnici naredili še prijaznejše.
Program dela
Na otroški oddelek Splošne bolnišnice Ptuj sprejemamo bolne otroke od novorojenþkovega obdobja
pa do devetnajstega leta starosti, ne glede na vrsto obolenja. Tako imamo na otroškem oddelku
hospitalizirane strogo pediatriþne, pediatriþno internistiþne paciente, razen tega pa še kirurške,
posamezne okulistiþne in nekaj otorinolaringoloških pacientov. Letno oddelek oskrbi okrog 1500
otrok, v specialistiþnih ambulantah pa opravimo veþ kot 11.000 pregledov in obravnav.
Ob bolnem otroku so pogosto mame dojilje, ki med zdravljenjem bolnega otroka sodelujejo pri
hranjenju, negi in terapiji (plaþnik storitev je ZZZS), vse veþ pa je tudi staršev, ki želijo med
zdravljenjem svojega bolnega otroka sobivati na oddelku in aktivno sodelovati pri njegovem
zdravljenju, kljub temu, da jim osnovno zdravstveno zavarovanje tega ne omogoþa. S tem so v
stalnem stiku s svojim otrokom, kar veþinoma zelo ugodno vpliva na potek otrokove bolezni. Tako
imenovana hotelska storitev se plaþa dodatno.
Hospitalno obravnavana patologija
Pogostost na našem oddelku obravnavane patologije ostaja vsa leta podobna:
Bolezni dihal (25,9 %)
Bolezni prebavil (22,8 %)
Infekcijske bolezni (18,9 %)
Bolezni seþil (10,7 %)
Bolezni živþevja in þutil (8,0 %)
Alergološka in revmatska obolenja (1,9%).
Otroški oddelek sprejme tudi otroke zaradi številnih drugih bolezenskih stanj, ki pogosto zahtevajo
sodelovanje s terciarnimi centri (s pediatriþno kliniko v Ljubljani in z otroškim oddelkom v
Mariboru).
Posredno z delom na otroškem oddelku je povezan tudi neonatalni oddelek ptujske
porodnišnice. Pediatri so namreþ zadolženi tudi za redno delo na neonatalnem oddelku, kjer se
letno rodi okrog 900 otrok. Približno deset odstotkov otrok potrebuje poostren nadzor in terapijo.
Zaradi resnega stanja je manj kot en odstotek otrok premešþenih na terciarni nivo, kar pa je manj,
kot je povpreþje v ostalih primerljivih porodnišnicah. Tudi ta podatek govori o kakovostnem delu
porodniþarjev in o zavzetosti pediatrov ter celotne ekipe.
Specialistiþna ambulantna dejavnost
V okviru otroškega oddelka deluje:
− usmerjena ambulanta za razvojno nevrologijo z dvema nevrofizioterapevtskima ambulantama,
− specialistiþna nevrološka ambulanta,
− specialistiþno pulmološka in alergološka ambulanta,
− specialistiþna nefrološka ambulanta,
− ambulanta za obolenja prebavil,
- 20 -
−
−
urgentna pediatriþna ambulanta in
ultrazvoþna ambulanta.
V zadnjem letu se prviþ pojavljajo tudi þakalne dobe, v nujnih primerih pa vse otroke pregledamo
takoj.
Magna karta otrokovih pravic, ki je bila sprejeta maja 1988 in jo je ratificirala tudi Slovenija,
natanþno doloþa pravice otrok, zdravljenih v bolnišnicah. Njene þlene se trudimo uresniþevati.
ODDELEK PODALJŠANEGA BOLNIŠNIýNEGA ZDRAVLJENJA
Podaljšano bolnišniþno zdravljenje je namenjeno tistim bolnikom, ki po zakljuþeni diagnostiþni
obravnavi in zastavljenem zdravljenju slednjega še ne morejo nadaljevati izven bolnišnice.
Veþkrat potrebuje bolnik pred vrnitvijo v ustrezno domaþe okolje ali zavod še doloþeno zdravljenje,
fizioterapijo in rehabilitacijo, saj bi siceršnji prezgodnji odpust lahko povzroþil pomembno
poslabšanje bolezni.
PBZ predvidoma traja do 45 dni - v izjemnih primerih tudi nad 45 dni. Neakutno bolnišniþno
obravnavo nad 45 dni odobri komisija, sestavljena iz þlanov Zavoda, Ministrstva za zdravje in
Združenja zdravstvenih zavodov Slovenije, katero izvajamo v naši bolnišnici. Dosežena naj bi bila
ozdravitev ali vsaj pomembno izboljšanje kliniþnega stanja bolnika.
Bolnika napoti na podaljšano bolnišniþno zdravljenje njegov oddelþni zdravnik z napotnico, in
sicer šele po preteþeni dvojni ležalni dobi, ki je predpisana za oddelek, kjer je bolnik na akutni
obravnavi.
V program podaljšanega bolnišniþnega zdravljenja sprejemamo:
bolnike, pri katerih nista veþ potrebni akutna diagnostika in terapija,
bolnike, ki za nadaljevanje zdravljenja ne potrebujejo zahtevnejše diagnostike in zdravljenja,
bolnike, pri katerih je predvideno daljše obdobje zdravljenja s pretežno zdravstveno nego in
rehabilitacijo.
Za sprejem se dogovori napotni zdravnik z sprejemnim zdravnikom na oddelku za podaljšano
bolnišniþno zdravljenje, saj je potrebno pred premestitvijo preveriti splošno stanje bolnika,
ustreznost napotitve na podaljšano zdravljenje, razpoložljive prostorske kapacitete, morebitno
potrebo po izolaciji in drugih ukrepih za zašþito bolnikovega zdravja.
Pred premestitvijo je treba bolniku, ki spada v riziþno skupino, odvzeti nadzorne kužnine na MRSa, ESBL in VRE zaradi njegove nadaljnje obravnave in izvedbe vseh predpisanih ukrepov.
Zaželeno je, da napotni zdravnik pred napotitvijo pošlje tudi krajše poroþilo o stanju bolnika in
izpolnite obrazec Predlog za napotitev na podaljšano bolnišniþno zdravljenje, ter ga posredujte
na elektronski naslov: pbz@sb-ptuj.
- 21 -
ODDELEK ZA REANIMACIJO, ANESTEZIJO, NEGO IN TERAPIJE BOLEýINE S
PROTIBOLEýINSKO AMBULANTO
Letno na oddelku opravijo okoli 2500 splošnih in regionalnih anestezij. Izvajajo tudi porodno
epiduralno analgezijo in vse pogosteje tudi PCA z ultra kratko delujoþim opioidnim analgetikom
remifentanilom - oboje po dogovoru.
Na oddelku za reanimacijo, anestezijo, nego in terapije boleþine s protiboleþinsko ambulanto je
deset postelj, od teh so štiri postelje namenjene zdravljenju življenjsko ogroženih bolnikov. Oddelek
je sodobno opremljen, kar omogoþa dobro strokovno delo celotne ekipe zdravnikov in medicinskih
sester. Strokovno znanje in dobra opremljenost oddelka omogoþajo, da se ptujska bolnišnica uvršþa
med devet slovenskih bolnišnic, ki izvajajo eksplantacije organov v okviru donorskega programa
Slovenija transplant. Odvzem izvedejo kirurške ekipe iz UKC Ljubljana ali iz tujine.
Protiboleþinska ambulanta
Številne študije doma in po svetu dokazujejo, da je lajšanje boleþine v bolnišnicah, tako akutne kot
kroniþne, še vedno nezadostno. Temu problemu smo zaþeli posveþati veliko pozornost že pred
petnajstimi leti, ko je zaþela delovati protiboleþinska ambulanta. V ambulanti poleg klasiþnih
terapevtskih postopkov izvajamo tudi akupunkturo. Še bolj pa se je razmahnilo delo na tem
podroþju po letu 2002, ko se je s pomoþjo medicinskih sester tega oddelka oblikoval še t. i.
boleþinski servis. Trudimo se, da bi sprejeli in pomagali vsem bolnikom, ki v bolnišnici trpijo
zaradi boleþine - akutne pooperativne, kroniþne maligne ali nemaligne boleþine.
V ambulanti zdravimo:
− glavobole,
− kroniþno obrazno boleþino (nevralgija n. trigeminusa - nevralgija trovejnega živca, atipiþno
brazno boleþino, fantomsko boleþino po odstranitvi zob),
− akutni herpes zoster (pasavec) in pozosterno nevropatsko boleþino,
− kroniþne boleþine v rami in komolcu (peritenditis humeroscapularis, t. i. frozen shoulder, eniški
komolec ...),
− kroniþne boleþine v vratni, prsni, ledveni, križni hrbtenici in trtici,
− težke artroze kolkov in kolen,
− kroniþne boleþine po veþkratnih operacijah hrbtenice,
− kompleksni regionalni boleþinski sindrom (po zlomih kosti, po operacijah, po poškodbah),
− kroniþno nevropatsko boleþino (diabetiþno polinevropatijo, fantomsko boleþino ...),
− fibromialgije in boleþine pri revmatskih obolenjih in
− kroniþno rakavo boleþino.
V ambulanti seznanjamo tudi z možnostmi lajšanja porodne boleþine.
Vrste zdravljenja:
− medikamentozne - z zdravili (uvajanje, doloþanje in spremljanje terapije boleþine z opioidi pri
dolgotrajnem zdravljenju),
− invazivne metode (blokade perifernih živcev, intraartikularne injekcije, uvajanje epiduralnega
katetra),
− neinvazivne metode - akupunktura, TENS, svetovanje o razliþnih možnostih lajšanja kroniþne
boleþine.
- 22 -
RENTGEN Z RENTGENOLOŠKO IN ULTRAZVOýNO DIAGNOSTIKO, CT
Oddelek se nahaja v pritliþju stavbe starejšega dela bolnišnice (skupaj z internim in s pediatriþnim
oddelkom). Na oddelku in dislocirani enoti na kirurškem oddelku opravljamo vse obiþajne
radiološke preiskave, razen preiskav z magnetno resonanco.
Na razpolago so naslednje radiološke aparature:
− konvencionalna rentgenska aparata
− mobilni rentgenski aparat
− rentgenski aparat z nagibnim C-lokom za potrebe kirurških strok
− digitalni, diaskopski, teledirigirani rentgenski aparat
− mamograf
− ultrazvoþna aparata in
− raþunalniški tomograf.
Letno opravijo okoli 24.000 konvencionalnih radioloških preiskav. To so veþinoma klasiþne in
posebne projekcije mišiþno-skeletnega podroþja, pljuþ in srca ter rentgenske preiskave z uporabo
kontrastnih sredstev (urogenitalnega podroþja, prebavnega trakta, hepatobiliarnega sistema). Na
ultrazvoþni diagnostiki pregledamo veþ kot 3.900 podroþij, z raþunalniško tomografijo pa veþ kot
2.240 bolnikov.
Sodobna tehnologija ob strokovno usposobljenem osebju in primerni zašþiti bolnika omogoþa
veliko diagnostiþno vrednost rentgenskih preiskav. Na oddelku se trudimo, da je obsevanje
minimalno in da je verjetnost okvare tkiv bolnika zaradi rentgenskih žarkov minimalna.
V prostorih ultrazvoþne diagnostike z aparatom Nemio XG, Toshiba (2007) opravljamo naslednje
preiskave:
− ultrazvoþni pregled trebuha
− ultrazvoþni pregled seþil
− ultrazvoþni pregled prostate (transabdominalni pregled)
− ultrazvoþni pregled skrotuma
− ultrazvoþni pregled vratu in
− ultrazvoþni pregled šþitnice in
− ultrazvoþni pregled mišiþno-skeletnega sistema (ramena, kolena, kolka ...) in preostalih
delov telesa.
Ultrazvoþne preiskave žilja se izvajajo z aparatom Aplio XV, Toshiba na internem oddelku, v
prvem nadstropju.
Raþunalniška tomografija (CT - computer tomography) je preiskava, pri kateri s pomoþjo
rentgenskih žarkov in sodobne raþunalniške opreme pregledajo bolnika s številnimi zelo tankimi
rezi. V ptujski bolnišnici deluje aparat za raþunalniško tomografijo od leta 1997. V letu 2007 je bil
nadgrajen s sodobno veþrezno tehnologijo, ki omogoþa preiskavo bolnika v izjemno kratkem þasu.
Po raþunalniški obdelavi zajetih podatkov, pridobljenih ob preiskavi, nastanejo slike visoke
kakovosti. Diagnostiþno vrednost raþunalniške tomografske preiskave lahko poveþamo z uporabo
kontrastnih sredstev.
Od leta 2007 je z izjemo mamografskih preiskav delo na oddelku in v celotni bolnišnici
digitalizirano. S tem se ptujska bolnišnica uvršþa med bolnišnice, ki so prešle na sodobnejši naþin
obdelave, arhiviranja in posredovanja slikovnih medicinskih zapisov. Zapis slikovne preiskave se
hrani na strežniku. Kot nadomestek klasiþnega rentgenskega filma lahko bolnik brezplaþno zahteva
slikovni zapis na digitalnem mediju (zgošþenki ali DVD-ju).
- 23 -
Na oddelku sta redno zaposlena dva zdravnika - specialista radiologije. Osebje oddelka
predstavljajo še štirje diplomirani inženirji radiologije, pet inženirjev radiologije, srednja
medicinska sestra in dve administratorki. Obþasno z oddelkom sodelujejo tudi zunanji sodelavci,
predvsem na podroþju mamografij in ultrazvoþne diagnostike bolezni krvnih žil.
LEKARNA
Nekoþ
Lekarniška dejavnost v ptujski bolnišnici je povezana z nastankom, širjenjem in razvojem
bolnišnice. V vseh obdobjih so bile izvedene številne preselitve lekarne. Natanþnih zapisov iz þasov
pred 2. svetovno vojno žal nimamo. S širitvijo bolnišnice na sedanje prostore internega oddelka je
bila lekarna v levem krilu tega poslopja. Kasneje jo najdemo v sedanjih prostorih ginekološkega
oddelka, zatem v pritliþju srednjega dela stavbe, kjer je sedaj oddelek za rentgen. Dalj þasa se je
stacionirala v prvem nadstropju levega krila stavbe, kjer je delovala do leta 1974. Ta letnica hkrati
pomeni veliko prelomnico za razvoj lekarništva v SB Ptuj, saj je bila tega leta zgrajena nova lekarna
v kletnih prostorih novega funkcionalnega trakta h kirurškemu oddelku.
Danes
Lekarna oskrbuje bolnišnico z varnimi in uþinkovitimi zdravili ter medicinskimi pripomoþki. V
okviru lekarne deluje galenski laboratorij za izdelavo galenskih in magistralnih pripravkov ter trakt
za izdelavo sterilnih raztopin.
Na oddelke bolnišnice posredujemo strokovne informacije o zdravilih in uveljavljamo tudi kliniþno
farmacijo, kar pomeni še intenzivnejše sodelovanje s posameznimi oddelki bolnišnice.
V lekarni danes delajo trije farmacevtski tehniki, en ekonomski tehnik (administrator) ter dva
magistra farmacije, od katerih je eden specialist kliniþne farmacije in hkrati predstojnik lekarne.
LABORATORIJSKA DIAGNOSTIKA
Oddelek za laboratorijsko diagnostiko je organiziran kot samostojna enota SB Ptuj. Dejavnost OLD
je izvajanje številnih preiskav v razliþnih bioloških materialih za potrebe SB Ptuj in za potrebe
zunanjih naroþnikov (ZD Ptuj, ZD Ormož, Psihiatriþna bolnišnica Ormož, zasebne splošne in
specialistiþne ambulante,…). Laboratorij je v letu 2009 pridobil ISO 9001-2008, v letu 2010 pa je
zaþel s pripravami na zunanjo akreditacijo. S svojim delom prispeva k zdravljenju pacientov v SB
Ptuj oziroma širše.
Na OLD je trenutno zaposlenih 14 oseb:
− 2 specialista medicinske biokemije,
− 1 analitik v laboratorijski medicini (univ.dipl.biolog),
− 1 diplomirani kemik,
− 1 medicinsko laboratorijski inženir,
− 1 inženir kemijske tehnologije,
− 2 srednja laboratorijska tehnika,
− 5 srednjih kemijskih tehnikov,
− 1 zdravstveni administrator.
- 24 -
Pri delu na OLD je posebna skrb namenjena izobraževanju zaposlenih in izpopolnjevanju
diagnostiþnih metod. Pri tem je potrebna tako osebna zavzetost zaposlenih na OLD kot napredna
diagnostiþna tehnologija in avtomatizacija repetivnih procesov.
Posebna skrb je namenjena tudi nenehnemu preverjanju kakovosti rezultatov laboratorijskih
preiskav. Zato uporabljamo notranjo in zunanjo kontrolo kakovosti za zagotavljanje kakovosti dela.
Notranjo kontrolo kakovosti izvajamo sami s pomoþjo komercialno pripravljenih bioloških
materialov. Vršimo jo dnevno v razliþnih þasovnih razmakih. S to kontrolo ugotavljamo morebitne
odklone od kakovosti dela na OLD. Zunanja kontrola kakovosti dela temelji na sodelovanju z
institucijami doma in v tujini (SNEQAS – Slovenska nacionalna shema za zunanjo oceno kakovosti
v laboratorijih, RIQAS – Angleška shema za oceno kakovosti). Najmanj 4-krat letno opravimo
analizo zunanjega kontrolnega materiala. Zunanja ocena kakovosti nam omogoþa primerljivost
OLD z drugimi laboratoriji doma in v tujini.
Splošni trend na Oddelku za laboratorijsko diagnostiko je usmerjenost v dvig kakovosti na þim višji
nivo, saj le-ta zagotavlja trajni razvoj stroke.
Odvzem biološkega materiala
Delovni þas ambulante za odvzem krvi in ostalega biološkega materiala Oddelka za laboratorijsko
diagnostiko je med delovnikom od 7.30 do 15.00. Po 15.00 uri se vršijo le nujni odvzemi do 19.00
ure. Med soboto in nedeljo in v þasu praznikov v ambulanti vršimo le nujne odvzeme od 7.30 do
13.00 ure. Veþina laboratorijskih parametrov je podvržena cikliþnim dnevnim spremembam in je
odvisna od prehrane, telesne aktivnosti, klime, psihiþnega stanja. Vrednosti so najbolj stabilne do
10. ure na tešþe in tudi referenþne vrednosti so doloþene pod temi pogoji. Posebej je to pomembno
pri doloþanju hormonov, železa, glukoze, holesterola, trigliceridov. Dan pred odvzemom krvi naj
preiskovanec ne pretirava s fiziþnimi aktivnostmi, uživa naj normalno prehrano in ne pije alkohola.
Po 20. uri naj ne uživa veþ hrane, lahko pije vodo. Pred odvzemom krvi naj bi se preiskovanec
umiril in poþival približno 20 minut. Po odvzemu je potrebno pritiskati sterilni tampon vsaj pet
minut na mesto vboda, saj se s tem prepreþi izliv krvi v podkožje in nastanek modric. Priporoþa se
krajši poþitek v þakalnici. Pri pacientih, ki so na antikoagulantni terapiji, je ta þas daljši.
OGGT (obremenitveni test z glukozo)
Veljajo pravila, ki jih je treba upoštevati pred odvzemom krvi. Tri dni pred testom mora
preiskovanec uživati hrano, bogato z ogljikovimi hidrati (veþ kot 250 gramov na dan). Pacientu se
odvzame kri na tešþe, potem spije raztopino s 75 grami glukoze. Kri se odvzame še po 120 minutah.
Med testom ne sme uživati hrane in tekoþine in mora poþivati. Test se ne opravlja pri pacientih z
akutnimi želodþno-þrevesnimi boleznimi, ob vroþiþnih stanjih in pri pacientih, ki jemljejo zdravila,
ki vplivajo na nivo glukoze v krvi. Prav tako se test ne opravlja, þe vrednost glukoze na tešþe
presega vrednost 8,1 mmol/L.
Odvzem urina
Praviloma se analizira sveži urin, ki ga oddate v laboratoriju v urinski kozarec, ki ga dobite v
laboratoriju. Za doloþene preiskave (oþistek kreatinina, proteini v 24-urnem urinu, uropepsin itd.)
je potrebno zbirati urin 24 ur.
Zbiranje 24-urnega urina
Toþno ob doloþeni uri (npr. ob 6. uri zjutraj) je potrebno izprazniti mehur na stranišþu. Ves urin je
potrebno zbrati v isti posodi. Zadnji vzorec mora biti oddan ob isti uri naslednjega dne (ob 6. uri) v
- 25 -
zbirno posodo. Volumen zbranega urina se þimbolj natanþno izmeri, en deciliter zbranega urina se
odlije v þisto posodo in odnese v laboratorij.
Blato
Blato prinesite praviloma s seboj v posodici, ki jo dobite v laboratoriju, in sicer v velikosti lešnika.
Spermogram
Preiskavo opravljamo po predhodnem dogovoru.
HOSPITALNA IN AMBULANTNA MEDICINSKA REHABILITACIJA
Hospitalna dejavnost
Zajema vse storitve, ki jih izvajajo v odseku za ambulantno fizioterapijo, uþenje in pomoþ pri
posedanju (na postelji, na voziþek) in vstajanju, šola hoje (brez pripomoþkov, s hoduljo, z berglami,
s palico), respiratorna fizioterapija (dihalne vaje, inspirij, vibracijska masaža prsnega koša ,
položajna drenaža).
Ambulantna dejavnost
Dejavnost fizioterapije obsega ambulantno zdravljenje, ki je bodisi nadaljevanje hospitalnega
zdravljenja, terapije po poškodbah ali degenerativna obolenja. Oddelek nima specialista fiziatra,
zato jih je najveþ napotenih iz kirurške specialistiþne ambulante (75%) in iz ambulant splošne
medicine (25%).
V ambulantni dejavnosti se letno zvrsti okoli 1.000 pacientov. Fizioterapija ima dodeljenih 65.111
toþk z Zavoda za zdravstveno zavarovanje. V sodobnih in ustrezno opremljenih prostorih se
izvajajo naslednji postopki:
− elektroterapija z visoko in nizko frekvenþnimi tokovi,
− hidroterapija v Hubbardovi kadi s podvodno masažo in lokalne kopeli,
− hladne in toplotne obloge,
− kinezoterapija.
V ambulantno dejavnost sodi tudi nevrofizioterapija. Dve nevrofizioterapevtki letno obravnavata
okoli 220 otrok z motnjami v motoriþnem razvoju.
- 26 -
OýESNA SPECIALISTIýNA AMBULANTA
Delo oþesne ambulante Ptuj obsega ambulantni in operativni del. Pokrivamo predvsem ptujsko
ormoško regijo, v zadnjih letih pa imamo tudi porast pacientov iz mariborske, koroške in
ljubljanske regije. Preventivno in kurativno dejavnost izvajamo v prostorih Oþesne ambulante Ptuj,
preglede za predpis oþal pa v optiki SAFIR,ELA,MOJA OPTIKA in KUHAR.
Organizacija dela in kadrovska zasedba
Delo v oþesni ambulanti poteka v sklopu tima specialistke oftalmologije, višje medicinske sestre in
administratorke. Letni plan toþk za leto 2010 je 74.898 toþk in 9.909 obiskov. Operativni redni
program je obsegal 384 ambulantnih in 54 hospitalnih operacij sive mrene.
V ambulanti smo opravili tudi 181 konziljarnih pregledov.
OTORINOLARINGOLOŠKA SPECIALISTIýNA AMBULANTA
V okviru specialistiþne dejavnosti se kliniþno diagnosticirajo: kongenitalne malformacije,
poškodbe, tujki, akutna infekcijska in alergijska ter kroniþna vnetja in komplikacije le-teh ter
tumorji (benigni, maligni kot primarni, regionalni ali metastatski) ušes, nosu, žrela in grla. Pri
preiskavah so na razpolago, razen specialistiþnega kliniþnega pregleda, nekatere funkcionalne
metode diagnostike.
V veliki meri na oddelku koristijo metode, ki so na razpolago v ptujski bolnišnici: klasiþne RTGpreiskave, tomografije, ultrazvok, aparat CT, laboratorij, transfuziologijo, lekarno.
V okviru specialistiþne terapijske ambulantne dejavnosti se popolnoma ozdravi okrog 90 odstotkov
akutnih obolenj ušes, nosu, farinksa in grla. V veliki meri se kroniþnim bolnikom pomaga, tako da
jim ni potrebno potovati do drugih ambulant.
Na oddelku si prizadevajo, da se þim prej kliniþno odkrije sum, da gre za maligne bolezni, kar
zmanjšuje izgubljeni þas pri onkološkem zdravljenju in pomembno vpliva na stopnjo preživetja. Na
oddelku poteka tudi triaža za preiskave PH.
Veþina pacientov na oddelku je iz sosednje maksilofacialne dejavnosti. Pri njih je potrebno hitrejše
diagnosticiranje in ukrepanje zaradi bolezni in poškodb maksilofacialnega masiva, mandibule,
jezika in ustne votline.
Na oddelku je omogoþena diagnostika in terapija masovnih nenalezljivih bolezni in njihovih
komplikacij, kot so diabetes melitus, kardiovaskularne bolezni, obstruktivni bronhitis, astma,
hematološke bolezni, renalne, jetrne in ostale maligne bolezni (npr. vertiginozni sindrom, krvavitev
iz nosu).
Svetujejo pri indikacijah za plastiþno rekonstrukcijske posege na nosu in ušesih, specifiþno
rehabilitacijo pa nudijo tudi avdiološkim in foniatriþnim bolnikom (s slušnimi pomagali in
foniatriþnimi vajami).
- 27 -
NEVROLOŠKA SPECIALISTIýNA AMBULANTA
V okviru nevrološke ambulante se izvajata ambulantna in hospitalna dejavnost.
V okviru priznane poloviþne ambulante se izvajajo ambulantni pregledi in ultrazvoþne
preiskave vratnega ožilja naroþenih pacientov.
- V drugi polovici delovnega þasa se izvajajo nevrološki pregledi hospitaliziranih bolnikov
ter UZ vratnega ožilja za hospitalizirane paciente.
V delovnem þasu ambulante se izvajajo tudi nujni pregledi bolnikov napotenih na
nevrološki pregled iz urgentnih ambulant bolnišnice.
Nevrološka ambulanta dela vsakodnevno, razen v þasu planiranih dopustov in izobraževanja.
- 28 -
3. LETNI CILJI ZAVODA, KI IZHAJAJO IZ STRATEŠKIH CILJEV
Letni cilji, ki izhajajo iz strateških (dolgoroþnih) ciljev, so:
KADRI
kakovostno izvajanje praktiþnega pouka dijakov zdravstvenih šol in študentov visokošolskih
zavodov ter kakovostno izvajanje pripravništev, sekundarijev in specializacij,
poveþanje obsega izobraževanja in izpopolnjevanja znanj vseh zaposlenih glede na predhodno
leto,
zagotovitev dovolj kadra za kakovostno izvedbo delovnega programa skladno s pogodbenimi
obveznostmi bolnišnice.
OPREMA IN PROSTORI
100 % realizacija planiranih investicij in investicijskega vzdrževanja v tekoþem letu,
poveþanje sredstev iz naslova donacij (nova oprema) za glede na doseženo raven v predhodnem
letu,
postopki za pridobitev akreditacije.
DEJAVNOST
poveþanje planiranega obsega programa na raven evidentiranih potreb prebivalcev v
predhodnem letu, kar pomeni poveþanje dostopnosti na optimalno raven in zmanjšanje þakalnih
dob na minimum,
poveþanje obsega dejavnosti namenjeni trgu,
medletno prestrukturiranje dejavnosti skladno s spremembami v povpraševanju s strani
bolnikov ter ob morebitnih pomanjkanjih kadrovskih ali opremskih virov za izvajanje specifiþne
dejavnosti.
IZVAJANJE DEJAVNOSTI
Strokovno podroþje
izvajanje dejavnosti na osnovi medicine podprte z dokazi, tudi preko uvedbe dveh novih
kliniþnih poti,
izboljšanje rezultatov iz naslova spremljanja kazalnikov kakovosti v predhodnem letu,
obvladovanje bolnišniþnih okužb,
notranja presoja standardov na osnovi alpha metode.
Poslovno podroþje
uvedba pilotske sledljivosti zdravil po bolnikih,
uvajanje in posodobitve aplikacij, vezanih na materialno in skladišþno poslovanje,
pozitivni poslovni rezultat (na dano raven prihodkov uravnati stroške dela, materiala,
storitev ter amortizacije),
- 29 -

pozitivni likvidnostni tok, ki bo zagotovil poravnave obveznosti v pogodbeno dogovorjenih
rokih.
IZVAJALCI ZDRAVSTVENIH STORITEV
poveþanje obsega vkljuþevanja koncesionarjev v delo bolnišnice, ob zato izpolnjenih pogojih in
izkazanih dodatnih potrebah s strani SB Ptuj,
nadgradnja obstojeþega sodelovanja z zasebnimi zdravstvenimi delavci na podroþju
laboratorijske dejavnosti, transfuziologije in rentgenske diagnostike,
izvedba 4 delovnih sestankov z osebnimi zdravniki predvsem v smislu ustreznejše
komunikacije, povratnih informacij glede njihovih pacientov ter po potrebi njihovem
vkljuþevanju v postopek zdravljenja bolnika v okviru bolnišniþnega tima,
KUPCI
poveþanje sodelovanja (formalni in neformalni sestanki, …) s plaþniki glede na obseg
sodelovanja v predhodnem letu, predvsem s ciljem pomoþi pri pridobivanju dodatnih
programov.
DOBAVITELJI
nadgradnja poslovnega sodelovanja z dobavitelji s ciljem izboljšanja pogojev financiranja glede
na predhodno leto (daljši plaþilni roki, koliþinski oziroma cenovni popusti, ….).
USTANOVITELJ
nadgradnja sodelovanja z ustanoviteljem predvsem v smislu nadaljnje prepoznave SB Ptuj kot
splošne regijske bolnišnice in specialistiþne bolnišnice na širši (nacionalni) ravni.
- 30 -
4. OCENA USPEHA PRI DOSEGANJU ZASTAVLJENIH CILJEV
Na osnovi dolgoroþnih ciljev je bilo izpostavljenih 21 pomembnejših letnih ciljev, od katerih jih je
bilo realiziranih 75 %, nerealiziranih pa je ostalo 7 ciljev (25 %).
4.1. REALIZACIJA LETNIH CILJEV
Tabela 1: Realizacija letnih ciljev, ki so navedeni pod toþko 3
Letni cilji
Kadri
Oprema in prostori
Dejavnost
Izvajanje dejavnosti - strokovno podroþje
Izvajanje dejavnosti - poslovno podroþje
Izvajalci zdravstvenih storitev
Kupci
Dobavitelji
Ustanovitelj
Skupaj
Realizirane naloge Nerealizirane naloge Skupaj Odstotek
realizacije (%)
3
5
3
4
0
3
1
1
1
21
0
0
0
1
4
2
0
0
0
7
3
5
3
5
4
5
1
1
1
28
100
100
100
80
0
60
100
100
100
75
Iz primerjave podatkov iz plana in realizacije je razvidno, da so nekateri cilji doseženi drugi ne.
Izvajanje dejavnosti – strokovno podroþje
Pri izvajanje dejavnosti na strokovnem podroþju je bil cilj uvedba ti. case managerja za pilotni
program, za katerega bi morali zaposliti dodaten kader, kar pa v teh þasih ni bilo izvedljivo.
Izvajanje dejavnosti – poslovno podroþje
Na poslovnem podroþju je bil cilj program za sledljivost zdravil po pacientu, ki smo ga v letu 2010
delno implementirali v prakso na otroškem oddelku. Posodobitve aplikacij, vezanih na materialno in
skladišþno poslovanje niso bile izvedene zaradi daljše izbire opreme za programsko podporo temu
poslovanju, kar pa se je že zaþelo izvajati v zaþetku leta 2011. Pozitivni poslovni rezultat (na dano
raven prihodkov uravnati stroške dela, materiala, storitev ter amortizacije) in s tem povezan
pozitivni likvidnostni tok, ki bo zagotovil poravnave obveznosti v pogodbeno dogovorjenih rokih
nista bila uresniþena.
Izvajalci zdravstvenih storitev
Nadgradnja obstojeþega sodelovanja z Univerzitetnim Kliniþnim centrom Maribor pri skupnem
izvajanju specifiþnih programov ni bila realizirana, ker se v tem þasu ni pokazala potreba po
nadgradnji poslovanja. Prav tako ni bilo vzpostavljeno sodelovanje z izvajalci dopolnilnih
dejavnosti (ptujske terme, ostala bližnja zdravilišþa) in analiza obojestranskih interesov v zvezi z
morebitnim tesnejšim sodelovanjem.
- 31 -
4.2. REALIZACIJA DELOVNEGA PROGRAMA
4.2.1. Glavne znaþilnosti pogodbe z ZZZS
Pogodba z ZZZS za leto 2010 temelji na doloþilih Splošnega dogovora za pogodbeno leto 2010 (v
nadaljevanju: SD 2010), ki je bil sprejet 25. 3. 2010, ko je vlada odloþila o spornih vprašanjih, ki jih
partnerji v pogajanjih in na arbitraži niso uspeli uskladiti. Nova pogodba je skladno z doloþili SD
2010 priþela veljati s 1. aprilom 2010, v prvih treh mesecih pa je veljala še pogodba 2009.
SD 2010 je doloþil, da se program akutne bolnišniþne obravnave, ki se ne uvršþa v prospektivni
program, zmanjša za 2 %, pri þemer so za to zmanjšano vrednost poveþani programi specialistiþno
ambulantne dejavnosti z dolgimi þakalnimi dobami. Navedena sprememba izhaja iz utemeljitve
pogajalcev, da je v bolnišnicah veliko pacientov, katerih hospitalizacija je krajša od 24 ur, zato je
del teh pacientov možno prenesti v ambulantno obravnavo.
Število obiskov ima drugaþen indeks rasti kot pa gibanje števila toþk, saj SD 2010 doloþa pri
obiskih pogodbeni obseg na podlagi povpreþja izvajalca v zadnjih treh letih (2007-2009), v pogodbi
2009 pa je to povpreþje temeljilo na obdobju 2006-2008, kar je potrebno upoštevati, ko primerjamo
gibanje pogodbenega obsega teh programov z obsegom iz preteklega leta. Število toþk pa je
naþrtovano skladno s standardi na ekipo posameznih dejavnosti, doloþenimi v SD 2010.
V pogodbi 2010 je bilo potrebno upoštevati tudi odpravo precenjenosti cene uteži izvajalca po
izraþunu za leto 2009 glede na nacionalno ceno uteži. Zaradi odprave precenjenosti je bilo potrebno
poveþati prvenstveno prospektivni program, kjer so þakalne dobe. Izraþun precenjenosti in
podcenjenosti akutne bolnišniþne obravnave v Sloveniji za leto 2009 je za SB Ptuj pomenil
precenjenost za ca 2,8% (341.184,00 €). Na raþun teh sredstev je bilo potrebno v štartu najprej
poveþati plan prospektivnih primerov za 287 uteži. Nato pa je bilo potrebno program prospektivnih
primerov znižati zaradi nacionalnega razpisa za 30% oziroma za najveþ 3% vrednosti programa (za
SB Ptuj je 3%-na varovalka pomenila znižanje primerov oziroma uteži za 13,88%, kar pomeni
znižanje primerov za 292 ter uteži za 314,59 oziroma 373.852,96 €). SB Ptuj se je prijavila na
nacionalni razpis s programi v skupni vrednosti 540.000,00 €, izbrana pa je bila le za program v
vrednosti 241.508,00€ (30 operacij kile, 30 endoprotez kolen in 30 operacij žolþnih kamnov).
Odloþilen kriterij za izbor najugodnejšega ponudnika je bila ponujena cena ter rok izvedbe.
Problematiþno pa je predvsem to, da so se na podlagi cen iz nacionalnih razpisov kasneje znižale
cene celotnega programa.
V letu 2010 sta bila sprejeta še dva aneksa k SD 2010. Aneks št. 1 je predvidel dodatne ukrepe za
finanþno vzdržnost sistema zdravstvenega varstva, ki jih pa zaradi višjega pritoka sredstev v ZZZS
veþinoma ni bilo potrebno realizirati. Doloþen pa je bil tudi nov model plaþevanja CT in MR
preiskav (raþuni s specifikacijami).
Z Aneksom št.2 so bolnišnicam naložene dodatne evidence o zdravilih uporabljenih pri hospitalnem
zdravljenju, operacije sivih mren se bodo ne glede na težo primerov obraþunavale samo ambulantno
in to po povpreþni pogodbeni ceni, ki jo je ZZZS dogovoril z izbranimi ponudniki na podlagi
nacionalnega razpisa. Nadalje so zahtevani samostojni oddelki za neakutno bolnišniþno obravnavo,
ki jih morajo izvajalci vzpostaviti do 1. aprila 2011, sicer se cena teh storitev zniža na 70% cene
BOD podaljšanega bolnišniþnega zdravljenja in paliativne oskrbe. ýakalne dobe v pogodbi z ZZZS
morajo biti usklajene s Pravilnikom o najdaljših dopustnih þakalnih dobah.
- 32 -
Planiran obseg dela za leto 2010 izhaja iz Pogodbe o izvajanju programa zdravstvenih storitev za
pogodbeno leto 2009, ki je veljala od januarja do konca marca 2010 in Pogodbe o izvajanju
programa zdravstvenih storitev za pogodbeno leto 2010, ki je veljala od 1. aprila 2010 dalje.
4.2.2. Uresniþevanje planiranega fiziþnega obsega dela v letu 2010 do ZZZS in ostalih
plaþnikov z obrazložitvijo
Obrazec 1: Realizacija delovnega programa 2010 (1. in 2. del v prilogi)
Obrazec 1: 1. del
Na podroþju bolnišniþne dejavnosti je bilo opravljenih veþ posegov z višjo utežjo zato je število
uteži višje od naþrtovanega za 4,3% kljub 0,75% nižjemu številu obdelanih primerov. V primerjavi
s preteklim letom pa je obseg manjši zaradi prenosa v specialistiþno ambulantno dejavnost ter
zaradi znižanja rednega programa za zagotovitev kvote, ki je bila predmet nacionalnega razpisa
skladno z doloþili SD 2010. Sprememba je prisotna tudi pri spremljevalcih oziroma sobivanju
staršev, saj je na podlagi spremembe Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju
od 1. 9. 2010 dalje omogoþeno bivanje enega od staršev v zdravstvenem zavodu ob bolnem otroku
do starosti otroka vkljuþno 5 let, pred tem, pa je bilo to samoplaþniško.
V drugem delu Obrazca 1 je prikazana specialistiþna ambulantna dejavnost, funkcionalna
diagnostika in dializa.
Opomba:v obrazcu 1 so zaradi primerljivosti podatkov pri Dispanzerju za ženske tudi za leto 2009
prikazani vsi koliþniki, tako na podlagi glavarine kot tudi na podlagi storitev iz obiskov, enako kot
za leto 2010.
Obrazec 1: 2. del
V specialistiþni ambulantni dejavnosti je realizacija skupnega števila obiskov 3,42% višja kot v letu
2009, v primerjavi s preteklim letom je preseženo tudi število toþk, in sicer za 7,09%, medtem ko je
v primerjavi s planom realizacija nekoliko nižja. Preseganje je najvišje na podroþju ortopedije,
okulistike, mamografije in kardiologije.
Tudi na podroþju funkcionalne diagnostike je realizacija storitev v letu 2010 obþutno višja kot v
letu poprej. V tabeli (Obrazec1 –II. del) so pri funkcionalni diagnostiki objektivni le indeksi po
posameznih vrstah (CT, UZ, RTG) medtem, ko skupni indeks glede št. toþk, ki se veþ ne
spremljajo, ni primerljiv (formul v tabeli nismo mogli popraviti, ker so le te zašþitene s strani MZ).
Pri dializah so plaþane vse opravljene dialize, obseg teh storitev pa se zelo spreminja glede na
potrebe zavarovancev po teh storitvah v SB Ptuj.
- 33 -
Tabela 2: Primerjava finanþnih naþrtov iz Pogodbe 2009 in pogodbe 2010 (vkljuþno z Aneksom 1
in 2 k SD 2010) v EUR ter deležih posameznih dejavnosti v primerjavi s celotno dejavnostjo
Zap. DEJAVNOST (na podlagi obrazca
št.
delovni program iz priloge 3)
1.
2.
AKUTNA BOLN. OBRAVNAVA
OSTALE BOLN. DEJAVNOSTI
3.
4.
5.
NEAKUTNA BOLN. OBRAVNAVA
DOJEýE MATERE
SPREMLJEVALCI
SOBIVANJE STARŠA OB
HOSPITALIZIRANEM OTROKU
OSNOVNA ZDRAVSTVENA
DEJAVNOST
ZOBOZDRAVSTVENA
DEJAVNOST
REŠEVALNI PREVOZI
LEKARNIŠKE STORITVE
SPEC.AMB.DEJAVNOST
FUNKCIONALNA DIAGNOSTIKA
DIALIZE
DRUGO*
SKUPAJ
6.
7.
8.
9.
10.
11.
12.
13.
14.
PLAýANA
PLAýANA
PLAýANA
INDEKS
REALIZACIJA REALIZACIJA REALIZACIJA
EUR10/EUR09
2010
2010
2010
%
OZZ
PZZ
SKUPAJ
57,11
11.379.918,21 1.220.380,87
12.600.299,08
104,00
POGODBA 2009
POGODBA 2010
EUR
12.003.411
%
56,95
EUR
12.466.556
1.666.018
14.700
7,91
0,07
1.701.457
16.771
7,80
0,08
1.324.860,73
14.546,73
283.462,50
0,00
1.608.323,23
14.546,73
102,00
114,00
50.729
0,24
44.785
0,21
47.807,21
0,00
47.807,21
88,00
426.994
2,03
428.204
1,96
435.005,27
22.264,07
457.269,34
100,00
2.998.011
1.332.531
2.582.594
14,23
6,32
12,25
3.209.068
1.346.747
2.613.129
14,7
6,17
11,97
2.750.780,87
991.114,00
2.283.212,83
371.122,64
171.553,85
109.150,98
3.121.903,51
1.162.667,85
2.392.363,81
107,00
101,00
101,00
21.074.988
100,00
21.826.717
100,00
19.227.245,85
2.177.934,91
21.405.180,76
104,00
Pri plaþilih prikazujemo sredstva iz obveznega zdravstvenega zavarovanja in doplaþila do polne
cene zdravstvenih storitev prostovoljnih zdravstvenih zavarovalnic (PZZ), kar je možno primerjati z
vrednostjo pogodbe. Plaþila PZZ ne zajemajo nadstandardnih storitev, saj le te niso predmet
pogodbe z ZZZS.
Indeksi v tabeli pomenijo primerjavo pogodbenih vrednosti v letu 2010 glede na pogodbo za
preteklo leto.
Podatki o plaþani realizaciji v Tabeli 2 se razlikujejo od raþunovodskih, saj v tej tabeli prikazujemo
plaþila glede na letno pogodbo oziroma obveznosti ZZZS po obraþunih glede na obseg opravljenega
programa, kar se razlikuje od dinamike raþunovodskih plaþil, ki v letu 2010 zajemajo še plaþila po
zadnjem obraþunu za leto 2009, zadnji obraþun obveznosti za leto 2010 pa bo predmet
raþunovodskih izkazov v letu 2011 v višini razlike med avansi in obveznostmi po konþnem
obraþunu.
V nadaljevanju prikazujemo strukturo dejavnosti za obe pogodbeni leti.
- 34 -
Graf 1 : Struktura dejavosti – pogodba 2009
Struktura dejavnosti-pogodba 2009
AKUT NA BOLN. OBRAVNAVA
DOJEýE MAT ERE
SPREMLJEVALCI
SOBIVANJE ST ARŠA OB
HOSPIT ALIZIRANEM OT ROKU
OSNOVNA ZDRAVST VENA DEJAVNOST
SPEC.AMB.DEJAVNOST
FUNKCIONALNA DIAGNOST IKA
DIALIZE
Graf 2 : Struktura dejavosti – pogodba 2010
Struktura dejavnosti - pogodba 2010
AKUTNA BOLN. OBRAVNAVA
DOJEýE MATERE
SPREMLJEVALCI
SOBIVANJE ST ARŠA OB
HOSPITALIZIRANEM OTROKU
OSNOVNA ZDRAVSTVENA DEJAVNOST
SPEC.AMB.DEJAVNOST
FUNKCIONALNA DIAGNOST IKA
DIALIZE
Tabela 3: Struktura ABO po dejavnostih v številu primerov in številu uteži (do ZZZS), vkljuþno s
prospektivnimi primeri in programom, pridobljenim na nacionalnem razpisu
Dejavnosti
- kirurgija
- internistika
- ginekologija
- pediatrija
- ORL
- okulistika
SKUPAJ
Realizirano 2009
Realizirano 2010
Število
primerov
2.414
2.652
2.966
1.097
Število
uteži
3.945
3.804
2.140
1.016
Število
primerov
2.480
2.782
2.777
1.128
181
9.310
109
11.014
54
9.221
- 35 -
Indeks 2010/2009
Število
Število
uteži
primerov
102,73
3.874
104,90
3.881
93,63
2.154
102,83
898
Število
uteži
98,20
102,02
100,65
88,39
29,83
99,04
41,28
98,53
45
10.852
Struktura 2010
primeri
uteži
26,90
30,16
30,12
12,23
35,70
35,77
19,85
8,27
0,59
100,00
0,41
100,00
Tabela 4: Prospektivno naþrtovani primeri
Naziv programa
Operacija sive mrene
Operacija nosu in grla
Operacija na odprtem srcu
PTCA
Operacija na ožilju-arterije in
vene
Operacija na ožilju - krþne
žile
Koronarografija
Angiografija
Operacija kile
Operacija žolþnih kamnov
Endoproteza kolka
Endoproteza kolena
Ortopedske operacije rame
Operacija golše
Artroskopija
Endoproteza gležnja
Operacija hrbtenice
Operacija karpalnega kanala
Plan 2010
Relizacija 2010
Indeks real.10 /plan10
54
54
100,00
330
255
197
30
356
305
189
30
107,88
119,61
95,94
100,00
193
205
106,22
2
7
350,00
90
75
83,33
Oploditev z biomedicinsko
pomoþjo-stimulirani ciklus
Porod
Splav
902
362
918
412
101,77
113,81
Lažji posegi na zunanjem delu
ženskega rep.sistema
816
652
79,90
Operacija stresne inkontinence
41
56
7
13
180
154
85,56
3.459
3.426
99,05
Hipertrofija prostate operativno zdravljenje
Operacija morbidne
(bolezenske) debelosti
Odstranitev osteosintetskega
materiala
Oploditev z biomedicinsko
pomoþjo-spontani ciklus
Lažji posegi na ušesu, nosu,
ustih in grlu
Zdravljenje rakavih bolnikov
SKUPAJ
136,59
185,71
V okviru akutne bolnišniþne obravnave posebej naþrtujemo prospektivne primere, ki se spremljajo
po opravljenih posegih z namenom skrajšanja þakalnih dob. Nacionalni program je bil v letu 2010
izveden v celotnem dogovorjenem obsegu.
- 36 -
4.3. POSLOVNI IZID
Tabela 5: Poslovni izid po letih v EUR, brez centov
PRIHODKI
ODHODKI
POSLOVNI IZID
DELEŽ PRESEŽKA V
CELOTNEM PRIHODKU
LETO 2009
22.995.233
22.991.138
4.095
0,02%
LETO 2010
22.639.642
24.410.748
-1.771.106
-7,82%
INDEKS 10/09
0,98
1,06
Graf 3: Poslovni izid
25.000.000
20.000.000
15.000.000
LETO 2009
10.000.000
LETO 2010
5.000.000
0
-5.000.000
PRIHODKI
ODHODKI
POSLOVNI IZID
Izkaz prihodkov in odhodkov je podrobno obravnavan v obrazcu 2 - Izkaz prihodkov in odhodkov
- 37 -
5. NASTANEK MOREBITNIH NEDOPUSTNIH ALI NEPRIýAKOVANIH
POSLEDIC PRI IZVAJANJU PROGRAMA DELA
V letu 2010 v zvezi z izvajanjem programa ni bilo nepriþakovanih dogodkov. Obrazložitev
realizacije programa je zajeta v predhodnem poglavju skupaj s pripadajoþimi tabelami.
6. OCENA USPEHA PRI DOSEGANJU ZASTAVLJENIH CILJEV
Na osnovi dolgoroþnih ciljev je bilo izpostavljenih 21 pomembnejših letnih ciljev, od katerih jih je
bilo realiziranih 75 %, nerealiziranih pa je ostalo 7 ciljev (25 %).
Zelo pomemebna cilja pozitivni poslovni rezultat in pozitiven denarni tok nista bila uresniþena, kar
bo potrebno v letu 2011 nujno popraviti. Veþina ostalih pomembnejših ciljev pa je bilo realiziranih,
razlogi za neizpolnitev nekaterih ciljev pa so predvsem v pomanjkanju þasa in kadra.
7. OCENA GOSPODARNOSTI IN UýINKOVITOSTI POSLOVANJA
Splošna bolnišnica Ptuj deluje kot neprofitna ustanova, katere cilj ni dobiþek, ampak
zadovoljevanje potreb prebivalstva po zdravstvenih storitvah. Pri tem je treba z razpoložljivimi
sredstvi, ki so vedno omejena, doseþi maksimalni uþinek pri izboljševanju zdravstvenega stanja
prebivalstva. Žal zdravstveno stanje prebivalstva ni odvisno samo od zdravstvenih storitev, ampak
še v veliko veþji meri od delovnega in bivalnega okolja, prehrane, prometa in socialno ekonomskih
razmer.
ýe odmislimo posebnosti, ki bi jih zahtevala vsebinsko poglobljena ocena gospodarnosti in
uþinkovitosti v zdravstvu, lahko poslovanje ocenjujemo s standardnim kazalnikom gospodarnosti
poslovanja:
Kazalnik gospodarnosti – Naþelu gospodarnosti je zadošþeno, kadar znaša vrednost kazalnika 1 ali
veþ. Ker smo v letu 2010 ustvarili presežek odhodkov nad prihodki, nismo zadostili naþelu
gospodarnosti.
- 38 -
7.1. KAZALNIKI POSLOVNE UýINKOVITOSTI
Obrazec 7: Kazalniki uþinkovitoti 2010 (v prilogi)
med
tednom:
sobota:
nedelja:
Praznik
na
delavnik
Praznik
na
nedeljo
Specialist krg.-starejši
8ur
24 ur
16 ur
16 ur
24 ur
Specialist.krg.- mlajši
8ur
24 ur
16 ur
16 ur
24 ur
Instrumentarka I.
8ur
24 ur
16 ur
16 ur
24 ur
Instrumentarka II.
8ur
24 ur
16 ur
16 ur
24 ur
8ur
24 ur
16ur
18ur
24ur
8ur
24 ur
16 ur
16 ur
24 ur
8ur
24 ur
16 ur
16 ur
24 ur
8ur
24 ur
16 ur
16 ur
24 ur
8ur
24 ur
16 ur
16 ur
24 ur
8ur
24 ur
16 ur
16 ur
24 ur
Delovno mesto:
Kirurški oddelek
Oddelek za radiologijo in UZ dg.
Dipl.ing.radiologije
Specialist gin.-por.
Interni oddelek
Specialist - internist
Otroški oddelek
Spec .pediater
Oddelek za intenzivno th.,nego in
anestezijo
Spec.anestezije in rea.
Oddelek za lab.dg.
Spec.lab.diagnostike
- 39 -
7.2. FINANýNI KAZALNIKI POSLOVANJA
Tabela 6: Finanþni kazalniki poslovanja
KAZALNIK
1. Kazalnik gospodarnosti
2. Delež amortizacije v celotnem
prihodku
3. Stopnja odpisanosti opreme
4. Dnevi vezave zalog materiala
5. Delež terjatev v celotnem prihodku
LETO 2009
1,0002
0,0443
0,7829
40,9797
0,0349
LETO 2010 INDEKS 10/09
0,9274
0,93
0,0483
1,09
0,7982
31,8113
0,0407
1,02
0,78
1,17
1. Kazalnik gospodarnosti (celotni prihodki aop 870: celotni odhodki aop 888)
2. delež amortizacije v celotnem prihodku (amortizacija aop 879: celotni prihodki aop 870)
3. stopnja odpisanosti opreme (popravek vrednosti opreme aop 007:oprema in druga
opredmetena osnovna sredstva aop 006)
4. dnevi vezave zalog materiala ( stanje zalog aop 023: stroški materiala aop 873 x 360)
5. delež terjatev v celotnem prihodku (stanje terjatev aop 012 minus ( aop 013 in 014): aop 870
Kazalnik gospodarnosti – Naþelu gospodarnosti je zadošþeno, kadar znaša vrednost kazalnika 1
ali veþ. Ker smo v letu 2010 ustvarili presežek odhodkov nad prihodki, nismo zadostili naþelu
gospodarnosti. Indeks je manjši od 1, ker so bili v letu 2009 prihodki veþji od odhodkov - pozitiven
rezultat.
Delež amortizacije v celotnem prihodku – Delež amortizacije v celotnem prihodku nam pove
razliko za znesek naložb (investicij) iz lastnih amortizacijskih sredstev in pogodbeno priznanimi
sredstvi ZZZS za amortizacijo za redni program. Poveþanje kazalnika v letu 2010 kaže na
poveþanje oz. nabavo nove opreme v tem letu.
Stopnja odpisanosti opreme – Nam pove stopnjo odpisanosti opreme in jo dobimo tako, da
popravek vrednosti opreme in drugih opredmetenih osnovnih sredstev delimo z podatkom oprema
in druga opredmetena osnovna sredstva.
Dnevi vezave zalo materiala – Koeficient obraþanja zalog materiala nam pove kolikokrat se zaloge
obrnejo v letu dni. Iz njega lahko izraþunamo dneve vezave zalog. Vrednost kazalnika se je glede na
prejšnje leto zmanjšala, saj smo skušamo zaloge omejiti le na najnujnejše za nemoteno poslovanje
zavoda.
Delež terjatev v celotnem prihodku – Delež terjatev se je glede na leto 2009 poveþal, kar je za nas
manj ugodno saj imamo manj likvidnega denarja s katerim lahko razpolagamo.
- 40 -
7.3. KAZALNIKI KAKOVOSTI
(glede na 23. þlen Priloge VIII/b - Oblikovanje in financiranje programov v bolnišnicah Splošnega
dogovora za pogodbeno leto 2010 po Splošnih standardih zdravstvene obravnave za bolnišnice)
Tabela 7: Kazalniki kakovosti za leti 2008, 2009, 2010
LETO
2008
Kazalnik 1: Število padcev s postelje na 1000 oskrbnih
dni
- število padcev
24
- število oskrbnih dni
43892
Kazalnik 2: Število razjed zaradi pritiska na 100
hospitalizacij
LETO
2009
LETO
2010
37
54792
8
55604
253
61
336
118
423
99
od tega število razjed ugotovljenih ob sprejemu
Število vseh hospitaliziranih bolnikov
Kazalnik 3: ýakalna doba za CT
- Povpreþna þakalna doba
- Razpon þakalne dobe
- Odstotek urgentnih preiskav
- Odstotek neustreznih indikacij
Kazalnik 4: þakanje na odpust
Število bolnikov, ki so podaljšali hospitalizacijo zaradi
þakanja
192
12155
218
12749
324
12702
12
10 - 30
15%
10%
18
10 - 30
15%
10%
19
10 - 30
15%
10%
- število dni þakanja na odpust
- razpon števila þakalnih dni
Kazalnik 5: Število ponovnih sprejemov
- Število ponovnih sprejemov
- Število vseh odpušþenih bolnikov
Kazalnik 6: Bolnišniþne okužbe
Ali je vpeljan reden odvzem nadzornih kužnin za
odkrivanje MRSA
Število vseh hospitaliziranih bolnikov
Število bolnikov, pri katerih so bile odvzete nadzorne
kužnine
Število vseh bolnikov, koloniziranih z MRSA
11.1
/
14
/
3
/
72
10410
70
9024
96
10458
DA
DA
DA
12155
584
12749
951
12702
732
5
18
12
Skupaj število razjed
od tega število razjed pridobljenih v bolnišnici
- 41 -
Se ne vodi toþno
ANALIZA KAZALNIKOV 2010:
Incidenca kazalnikov v letu 2010,v SB Ptuj.
Primerjava 2007 – 2008 – 2009 - 2010
PRIMERJAVA
Padci-samo postelja
Padci- vsi
RZP- ( II.,III.,in IV.)
Rdeþine
Vse stopnje RZP
CT
Odpust
Ponovni sprejem
gin.-porodni oddelek
interni oddelek
kirurški oddelek
otroški oddelek
MRSA/ sprejete
Pri nas nastale BO
Pri nas nastale MRSA
2007
0,8
2,5
2
/
/
21
8,8
2008
0,55
1,2
3,3
1,5
4,77
12
11,1
2009
0,68
1,04
6
3,2
9,2
18
14
2010
0,14
0,48
6,3
1,4
7,7
19
14
Ļ
Ļ
Ĺ
Ļ
Ļ
Ĺ
=
0,8
0,32
0,17
0,08
0,7
/
0
1,13
1,07
0,037
0
0.33
1,73
0
1,92
0,56
0,08
0
1,3
2,1
0,08
2,58
0,50
0,20
0
0,94
1,7
0
Ĺ
Ļ
Ĺ
=
Ļ
Ļ
Ļ
V letu 2010 smo zmanjšali incidenco padcev, razjed zaradi preležanin in bolnišniþnih okužb.
IZVAJANJE PRESOJE STANDARDOV ZDRAVSTVENE NEGE
Za dobro in uþinkovito vodenje sistema zdravstvene obravnave je uporaba predpisanih bolnišniþnih
standardov nujno potrebna. ýe jih ni, vemo samo, koliko naredimo, ne pa tudi, kako to naredimo.
Standardi kakovosti predstavljajo priþakovano uspešnost delovanja in so lahko tudi jasne in
nedvoumne izjave o priþakovani kakovosti. Standardi zdravstvene obravnave so oblikovani po
metodi ALPHA ( Agenda for Leadership for programs in Healthcare Accreditation ). Notranja
presoja v SB Ptuj se izvaja najbolj intenzivno na podroþju zdravstvene oskrbe bolnika z vidika
zdravstvene nege in prepreþevanja ter obvladovanja bolnišniþnih okužb.
Presoja izvajanja standardov zdravstvene nege se izvaja od novembra 2007 na vseh bolnišniþnih
oddelkih, od januarja 2009 pa se izvaja tudi redno nadzor nad izvajanjem standarda “ Kontaktna
izolacija”. Izdelana sta bila dva posebna obrazca za izvajanje presoje. Prvi se imenuje “ Negovalna
vizita “, drugi pa “ Notranja presoja kontaktne izolacije”. Obrazca sta usklajena z ALFA metodo in
vsebujeta merila A,B,C in NU. Namen izvajanja negovalne vizite je ugotavljati morebitna
odstopanja v izvajanju zdravstvene nege na podlagi podanih sodobnih strokovnih smernic in
zapisanih standardih. Cilj pa je strokovno izvedena zdravstvena nega v vseh fazah zdravljenja, na
podlagi individualnih potreb posameznika. Za opravljeno delo odgovarja vsaka posamezna sobna
medicinska sestra, vodja tima na oddelku in glavna medicinska sestra oddelka.. V sklopu negovalne
vizite se kontrolirajo naslednji sklopi dela: urejenost bolnikov in higiena (þistoþa), zdravstvena
nega, urejena dokumentacija s strani ZN, urejenost bolnikove okolice in bolniške sobe, poznavanje
bolnika in urejenost medicinske sestre v skladu s standardom. Obrazec kontaktna izolacija vsebuje
naslednja podroþja: lokacija bolniške sobe, oznaþba na vratih, razkužilo za roke, zašþitna oprema,
oprema in pripomoþki za nego, zaloge perila - materiala, dokumentacija bolnika, pripomoþki za
þišþenje in razkuževanje okolice, pripomoþki ISS, loþevanje odpadkov, urejenost in þistoþa okolice,
vzrok izvajanja izolacije, število bolnikov v sobi, razmik med posteljami, loþenost pripomoþkov in
izobraženost osebja.
- 42 -
Presoja se izvaja nenapovedano vsaj 1x meseþno na vseh bolnišniþnih oddelkih. Nenapovedan
nadzor nad izvedenim delom na podroþju ZN opravljata pomoþnik direktorja za ZN, koordinator v
ZN, SOBO in glavna medicinska sestra dotiþnega oddelka. Nadzorovana oseba je sobna
medicinska sestra in vodja tima. Za opravljeno delo odgovarja tudi glavna med. sestra oddelka. O
nadzoru je obvešþen tudi predstojnik oddelka. Po opravljeni presoji vse osebe vkljuþene v proces
presoje prejmejo zapisnik, iz katerega je razvidno izvajanje standardov ZN v odstotkih, odstopanja
in ukrepi za izboljšavo.
Tim za notranjo presojo oceni vsak standard s skladno ali neskladno delovanje.
Vsako merilo standarda je ocenjeno z:
A, merilo je izpolnjeno;
C, merilo ni izpolnjeno;
B,
merilo je delno izpolnjeno;
NU, standard se ne upošteva
Bolnišnica ne deluje skladno s standardi, þe je katero koli merilo oznaþeno s C ali þe je manj kot
65 % meril oznaþenih z A.
Bolnišnica deluje skladno s standardi, þe je 65 % ali veþ meril oznaþenih z A in nobeno s C.
( Robida, 2004, str. 15 )
Notranja presoja 2010
V letu 2010 smo nadaljevali z izvajanjem notranjih presoj na podlagi ALPHA metode na podroþju
zdravstvene nege. Izvedli smo veliko notranjih presoj na vseh bolnišniþnih oddelkih in sicer:
• 32 notranjih presoj - Negovalnih vizit
• 34 notranjih presoj – Kontaktnih izolacij
• 14 notranjih presoj – Higienskih vizit
Na podlagi izvajanja notranjih presoj smo na podroþju zdravstvene nege izboljšali delo v skladu z
predpisanimi standardi in navodili za delo SB Ptuj. Skladnost za doseganje standardov v sklopu
negovalnih vizit smo izboljšali za 7% od leta 2009 in sedaj dosegamo skladnost s standardi za
podroþje zdravstvene nege v 90%. V sklopu zagotavljanja ustreznih izolacijskih ukrepov smo delo v
letu 2010 izboljšali za 8,5% v primerjavi z letom 2009 in dosegamo skladnost s predpisanim
standardom v 89%. Pri notranji presoji, ki smo jo zaþeli izvajati prviþ v letu 2010, pa smo ugotovili
da zaposleni svoje delo opravljajo skladno s predpisanimi navodili in standardi med 55 in 100%.
Na podlagi izvajanja rednih nenapovedanih notranji presoj za podroþje zdravstvene nege smo uspeli
dvignit nivo opravljenih negovalnih storitev na skladnost s standardi v 90 % in s tem zagotovili
pacientom še bolj strokovno, kakovostno in varnejšo obravnavo.
Podatki o povpreþni ležalni dobi za akutno in neakutno obravnavo:
akutna obravnava
neakutna obravnava
PBZ
operacije kile
operacije karp. kanala
2008
2009
2010
4,99
5,13
5,33
13
14
14
/
29
32
4,3
3,8
3,37
3
2,5
2,17
- 43 -
7.4. KAZALNIKI KLINIýNIH POTI
Tabela 8: Kazalniki kliniþnih poti
ODDELEK
KIRURŠKI ODDELEK
KIRURŠKI ODDELEK
GINEKOLOŠKI ODDELEK
INTERNI ODDELEK
INTERNI ODDELEK
KIRURŠKI ODDELEK
INTERNI ODDELEK
KLINIýNA POT
OPERACIJA ŽOLýNIKA
OPERACIJA KOLýNE PROTEZE
BARTHOLINITIS (ABSCESSUS, CYSTIS,
GLANDUALE)
HISTEROSALPINGOGRAFIJA
PREKINITEV
NOSEýNOSTI
Z
MIFEPRISTONOM
(Mifegyne)
IN
MISOPROSTOLOM (Cytotec)
ZUNAJ BOLNIŠNIýNA PLJUýNICA
POSLABŠANJE KOBP
OPERACIJA KILE
DNEVNA
OSKRBA
BOLNIKA
NA
INTERNEM ODDELKU
- 44 -
8. OCENA NOTRANJEGA NADZORA JAVNIH FINANC
Ocena notranjega nadzora javnih financ (v prilogi)
V Splošni bolnišnici Ptuj nimamo vzpostavljene lastne notranje revizijske službe. Kot vsako leto
smo tudi v letu 2010 opravili revizijo poslovanja, katero nam je opravil pooblašþeni revizor in je
bila osredotoþena na pregled organizacije in delovanje notranjih kontrol. Prav tako imamo izdelan
register tveganj.
9. POJASNILA NA PODROýJIH, KJER ZASTAVLJENI CILJI NISO BILI
DOSEŽENI
Zastavljenih ciljev nismo dosegali predvsem zaradi pomanjkanja þasa in kadrov, pa tudi zaradi
zunanjih dejavnikov, na katere nimamo veþjega vpliva. Nekaterih ciljev ni bilo mogoþe doseþi v
celoti, zato je njihova realizacija prestavljena na leto 2011.
Tabela 9: Nedoseženi cilji, ukrepi ter terminski naþrt za ukrepanje
NEDOSEŽENI CILJI
Uvedba ti. case managerja za
pilotni program
Uvajanje in posodobitve
aplikacij, vezanih na materialno
in skladišþno poslovanje
Sledljivost zdravil po pacientih
(program)
Pozitivni poslovni rezultat (na
dano raven prihodkov uravnati
stroške dela, materiala, storitev
ter amortizacije)
Pozitivni likvidnostni tok, ki bo
zagotovil poravnaveobveznosti
vpogodbenodogovorjenih rokih.
Nadgradnja obstojeþega
sodelovanja z Univerzitetnim
Kliniþnim centrom Maribor pri
skupnem izvajanju specifiþnih
programov
Vzpostavitev sodelovanja z
izvajalci dopolnilnih dejavnosti
(ptujske terme, ostala bližnja
zdravilišþa) in analiza
obojestranskih interesov v zvezi
z morebitnim tesnejšim
sodelovanjem
UKREPI
TERMINSKI NAýRT ZA
DOSEGANJE
Ugotovit dejansko potrebo
Leto 2011
Aktivno delo na tem podroþju
Leto 2011
Aktivno delo na tem podroþju
Leto 2011
Pripravit sanacijski naþrt in
naredit vse za dosego cilja
Leto 2011
Pripravit sanacijski naþrt in
naredit vse za dosego cilja
Leto 2011
Preveriti smiselnost oz.
potrebo po nadgradnji
obstojeþega sodelovanja
Leto 2011
Preveriti smiselnost oz.
potrebo po nadgradnji
obstojeþega sodelovanja
Leto 2011
- 45 -
10. OCENA UýINKOV POSLOVANJA NA DRUGA PODROýJA
SB Ptuj ima s prihodkom 22.639.642 EUR in 411 zaposlenimi pozitiven vpliv na okolje, saj je
velik kupec za vse materiale in storitve, ki jih potrebuje za izvajanje zdravstvenih storitev. Velik del
materiala in storitev nabavlja v svojem okolju.
Tudi 411 zaposlenih ima pomembno vlogo, saj SB Ptuj mnogim nudi zaposlitev in socialno varnost,
ki je v zadnjih letih ob nastali situaciji v podravski regiji še kako pomembna.
11. DRUGA POJASNILA, KI VSEBUJEJO ANALIZO KADROVANJA IN
KADROVSKE POLITIKE IN POROýILO O INVESTICIJSKIH
VLAGANJIH
11.1. PREDSTAVITEV ZAPOSLENIH PO POKLICIH IN PODROýJIH DELA
Obrazec 3: Spremljanje kadrov 2010 (v prilogi)
Predstavitev zaposlenih po poklicih in podroþjih dela je prikazana na strani 9 tega poroþila.
11.1.1. ANALIZA KADROVANJA IN KADROVSKE POLITIKE
V prvi vrsti naþrtujemo in zaposlujemo delavce na podlagi potreb dela. S kadrom izhajajoþim iz
delovnih programov in pogodbe ZZZS ni vedno mogoþe pokriti v celoti 24-urnega zdravstvenega
varstva, ki ga mora zagotavljati bolnišnica. Kadrovski normativi za podroþje zdravstvene nege še
vedno niso izdelani.
Datum
Kader iz pogodbe
za leto
31. 12. 2009
396,02
Št. zaposlenih
(brez nadomešþanj por.,
invalidov, pripravnikov,
specializacij)
429
31. 12. 2010
398,57
433
Število zaposlenih po dejansko razporejenih delovnih mestih / 2009
Število zaposlenih
31. 12. 2009
Skupaj
I.
II.
III.
IV.
V.
VI.
VII.
VIII.
429
/
29
/
25
216
3
120
36
Prištetih 16 pripravnikov in 6 specializantov.
Število zaposlenih po dejansko razporejenih delovnih mestih / 2010
Število zaposlenih
31. 12. 2010
Skupaj
I.
II.
III.
IV.
V.
VI.
VII.
VIII.
433
/
30
/
24
218
8
114
39
- 46 -
Pri številu 411 zaposlenih niso zajete delavke, ki koristijo porodni dopust (15), ker bi prišlo do
podvajanja zaposlenih, združenih je 7 zaposlenih, ki imajo skrajšani delovnik ali so invalidi.
Število zdravstvenih in nezdravstvenih delavcev po delovnih mestih na dan 31. 12. 2010.
Zdravstveni
Skupaj
323
I.
/
II.
/
III.
/
IV.
3
V.
169
VI.
/
VII.
112
VIII.
39
110
/
29
/
22
50
3
6
/
Nezdravstveni
Niso zajete delavke, ki koristijo porodni dopust, ker bi prišlo do podvajanja zaposlenih.
Strokovno izpopolnjevanje
Strokovno izpopolnjevanje je formalna zahteva, ki jo mora izpolnjevati vsak zaposleni v bolnišnici.
V letu 2010 je bilo strokovnih izpopolnjevanj in izobraževanj za 4.292 ur.
Reorganizacija posameznih podroþij dela
Spremembe v organizaciji dela zahtevajo intenzivnejšo diagnostiko in s tem hitrejšo obravnavo
bolnikov, hiter obrat postelj, skrajšanje ležalnih dob, individualno obravnavo bolnikov, uvajanje
kliniþnih poti, pisanje standardov, vedno veþje zagotavljanje varnosti in kakovosti. Sodobni pristopi
zahtevajo veþje število zaposlenih.
Fluktuacija v letu 2010 je bila 4,04%.
Absentizem
Vseh bolniških odsotnosti je bilo v letu 2010 kar 87.132 ur, oziroma 10.891 dni – to predstavlja
9,25%. Vzrok velikega števila bolniških odsotnosti je v tem, da imamo veliko porodnih dopustov,
prav tako pa vedno veþ delavk koristi pravice iz naslova riziþne noseþnosti.
V 9,25% bolniške odsotnosti je zajeto:
-
Bolniška odsotnost do 30 dni = kar predstavlja 2,78%
Bolniška odsotnost nad 30 dni = kar predstavlja 2,24 %
H080/ kombinacija 4 ure rednega dela, 4 ure bolniška odsotnost = kar predstavlja 0,5%
Porodni dopust = kar predstavlja 3,72%
ýiste bolniške odsotnosti je 5,52% na letni ravni v letu 2010. Bolniško odsotnost evidentiramo
sprotno. Upraviþenost izostanka bomo v bodoþe kontrolirali z obiski na domu s strani pooblašþene
organizacije.
Strokovni nadzor v bolnišnici
Strokovni nadzor izvajajo Komisija za prepreþevanje bolnišniþnih okužb, Komisija za pripravo
standardov, Komisija za zdravila in uporabo antibiotikov, na podroþju zdravstvene nege se izvajajo
notranje presoje v obliki negovalnih vizit, nadzorov kontaktnih izolacij, izvajanje higienskih vizit, v
primeru potrebe se imenuje tudi Komisija za interni strokovni nadzor.
- 47 -
Strokovno sodelovanje
Pri zagotavljanju zdravstvenega bolnišniþnega varstva nam je pomagalo veliko delavcev na podlagi
podjemnih pogodb in koncesionarjev.
Zdravstveno varstvo zaposlenih
V letu 2010 so se redno izvajale kontrole protiteles Hbs za vse zaposlene. V mesecu novembru
2010 je bilo cepljenih proti klasiþni gripi 99 zaposlenih. V novembru 2010 je del zaposlenih (292)
opravilo usposabljanje za varnost in zdravje pri delu in za varstvo pred požarom. V mesecih od
januarja do marca 2010 je bilo opravljenih 83 obdobnih pregledov in v mesecih od novembra do
decembra 2010 opravljenih 99 obdobnih pregledov.
Kakovost
Svoje delo opravljata Komisiji za kakovost in notranjo presojo. Izvedla se je tudi anketa
Zadovoljstvo zaposlenih (december 2010) preko Združenja zdravstvenih zavodov in tudi nacionalna
anketa o zadovoljstvu pacientov v sklopu Ministrstva za zdravje.
V letu 2010 smo nadaljevali z spremljanjem obveznih kazalnikov kakovosti s strani Ministrstva za
zdravje in z izvajanjem notranjih presoj v obliki negovalnih vizit, nadzorov kontaktnih izolacij in
higienskih vizit na podroþju zdravstvene nege. V letu 2010 smo si pridobili tudi certifikat ISO
9001-2008 za podroþje sterilizacijske dejavnosti.
- 48 -
11.1.2. OSTALE OBLIKE DELA
V nadaljevanju je prikazan podroben opis pogodbenega zaposlovanja zunanjih sodelavcev,
študentska dela - na katerih podroþjih se uporabljajo te oblike dela, kakšen je njihov strošek ipd..
Prav tako je prikazan seznam sklenjenih podjemnih pogodb in dela preko s.p. in d.o.o. z lastnimi
zaposlenimi v zavodu.
$
.
&
$
.
&
!
! '("
'!
*
+,
/
*-
0
1
2!30
"*
4
* 5#"
46!7
*
78
"
9"
*
9!0
*
9 *
9#"8
!0*
8
3
:"9
:
-!
("
1
!0*
!6
(
*
;
"
!#
%!
))
*
-#
*
""
""
)!
)
"!
""
*
#
#"1
""!
#
#"1#"1
*
-#
*
""
-#
*
""
))
*
-
!
!)
!
1*
-#
"!
!)
3!
5-
%&
- 49 -
!
! "#
$
$$
&
$
&
&
$
$$
.$
$
&
&
.&
&&
'(('
$
&
$&$
$.&$
&
&$
&.
&&
$&
&
&
&&
$.
.
$
&&
.
.
&&&
$&&
.$
()*+(
STROKOVNO SODELOVANJE V LETU 2010 - ZUNANJI SODELAVCI
Število ur
Število
stalne
Število
ortopedskih
Število ur Število
Število
dežurstva operacij pregledov pripravljenosti opravljenih ur
operacij
Delo na
oddelku
Priimek in ime
BELOVSKI DR. IGOR
BIGEC DR MARTIN
BUT DR. IGOR
FRAS DR. PETER JANKO
FULE DR. TIBOR
GAýEVSKI DR. GORAN
HUSAM NAJI DR. FRANJO
KANIý DR. VOJKO
KEK LJUBEC DR. ANITA
KOTNIK DR. MILAN
KRAJNC DR. IGOR
LAH DR. RAJMUND
LUKMAN DR. MILAN
MAGDIý DR. JOŽEF
NEDOG DR. VILJEMKA
PETER DR. JANKO
POPOVIý DR. MILOJKA
PUNTAREC D.DR.IRENA
ROSIý DR. DUŠAN
SITAR DUŠAN-inst.
SKERBINJEK K. DR.MAJA
ZEBEC STANý STANISLAV
ŠANTL LETONJA DR.M.
ŠUýUR DR.VESELIN
ŠUMAK DR. MITJA
ŠVAB DR. BRIGITA
TOMINC DR. STANKO
TOŠ DR. ALJOŠA - dež. special.
TOŠ DR. ALJOŠA
ZRILIý DR. IRIS
ŠKORNIK KOS. DR.IRENA
BRODN IK DR. TOMAŽ
MOLIýNIK DR. ANDREJ
TOMAŽIý DR. TOMAŽ
KRAMBERGER DR. SLAVKO
DAMEVSKA KAUýIý DR. GABRIJELA
Interni oddelek
Otroški oddelek
Kirurški oddelek
Kirurški oddelek
Interni oddelek
Interni oddelek
Interni oddelek
Interni oddelek
Interni oddelek
Urologija
Nevrologija
Interni oddelek
Interni oddelek
Otroški oddelek
Ortopedija
Otroški oddelek
BOL.SNEM.
Interni, Rentgen
Rentgen
Kirurški oddelek
PBZ
Kirurški oddelek
Kirurški oddelek
Otroški oddelek
Ortopedija
Ortopedija
Ortopedija
Ortopedija
Ortopedija
Dializa
293
1114
27
168
552
640
560
277
217
1268
24
1187
176
35
536
289
351
12
327
264
144
323
384
266
755
58
240
419
260
154
63
41
2814
134
321
41
728
43
1261
560
56
200
34
92
92
101
99
278
293
85
271
63
SKUPAJ
ZNESEK
8.239,88
20.453,75
9.275,29
8.968,20
15.872,42
8.020,00
9.957,00
828,00
8.328,00
34.696,32
5.310,00
740,00
25.013,60
892,56
10.170,00
7.520,00
3.940,00
9.704,12
20.065,20
8.365,00
15.691,70
2.588,00
47.415,82
9.359,80
34.124,32
16.370,00
1.720,00
45.510,84
22.300,00
2.317,41
4.800,00
25.797,72
25.857,32
24.802,56
6.031,84
3.720,00
504.766,67
STROKOVNO SODELOVANJE V LETU 2010 - DELAVCI SB PTUJ
Priimek in ime
ŠARMAN DR. MAJDA
BRENýIý DR. MATJAŽ
CVETKO DR. BRIGITA
OGNJENOVIK DR. DEJAN
DJUKANVIý DR. SAŠA
GEORGIJEV DR. KIRIL
ýEH DR. ROBERT
KOREN DR. ZORAN
VELIU DR SKENDER
PERDIJA DR. ŽELJKO
MAJCEN DR. NATALIJA
BABIý PRIMOŽ
ŠORN ROMANA
PEVEC DR . TEODOR
TOMAŽIý DR. TOMAŽ
JAZBEC DR. DARKO
KRAMBERGER DR. SLAVKO
Delo na
oddelku
Ortopedija, REA
Interni oddelek
Okulistika
Rentgen
Ortopedija, kirurgija
Ortopedija, kirurgija
Interni oddelek
Rentgen
Fizioterapija
Fizioterapija
Ortopedija
Ortopedija
Ortopedija
Ortopedija
Število ur
Število
RTG
Število ur Število
Število
stalne
Število
ortopedskih
operacij
preiskave
dežurstva operacij pregledov pripravljenosti opravljenih ur
38
760
343
248
160
135
75
329
31
11
7
73
164
54
44
842
6623,6
15
64
36
16
43
99
SKUPAJ
ZNESEK
12.740,00
14.414,00
41.500,00
27.866,13
3.092,50
11.598,06
26.179,38
6.720,78
5.518,21
1.787,52
25.420,86
149,50
149,50
17.000,00
3.250,00
6.900,00
21.723,40
226.009,84
DELO PO PODJEMNIH POGODBAH V LETU 2010 - ZUNANJI SODELAVCI
Priimek in ime
KOLARIý DR. DUŠAN
ARKO DR. DARJA
LESKOVAR DR. JURIJ
GORIŠEK DR. BORUT
KOLENC DR. ALOJZ
TEPEŠ DR. JULIJA
NOVAK DR. BOJAN
NEUBAUER POTOý.DR. ANTONIJA
HAUZER PETROVIý DR. ANA
BOBIýIý DR . RATKO
LJUBEC JELKA
GOLE DR. ANDREJ
KOTNIK KEVORKIJAN DR.BOJANA
GREIF DR. BORIS
BUDJA DR. MAKSIMILJAN
OZMEC ŠTEFKA
KRAMBERGER SUZANA
ŠABEDER MAJA
Delo na
oddelku
Otroški oddelek
Urologija
Urologija
Interni oddelek
Interni oddelek
Otroški oddelek
Interni oddelek
REA oddelek
Socilalni delavka
KOBO
KOBO
Kirurški oddelek
Rentgen
Kirurški oddelek
Ortopedija
Ortopedija
Število ur
dežurstva
664
Število
pregledov in
strokovnih
izpitov
82
1376
28
1577
32
Število Število
UZ
ur
331
0
376
616
368
298
7,15
7,15
621
96
71
59
SKUPAJ
- 50 -
akontacija
dohodnine
(25%)
prispevki
za ZPIZ (6%)
13.723,34
23.121,29
361,48
27.220,42
413,12
15.160,00
323,04
15.896,47
19.289,98
8.075,90
1.036,70
181,93
181,93
11.929,43
6.426,23
1.549,95
6.893,00
4.897,00
3.430,84
5.780,32
90,37
6.805,11
103,28
3.790,00
80,76
3.974,12
4.822,50
2.018,98
259,18
45,48
45,48
2.982,36
1.606,56
387,49
1.723,25
1.224,25
823,40
1.387,28
21,69
1.633,23
24,79
909,60
19,38
953,79
1.157,40
484,55
62,20
10,92
10,92
715,77
385,57
93,00
413,58
293,82
17.977,58
30.288,89
473,54
35.658,75
541,19
19.859,60
423,18
20.824,38
25.269,87
10.579,43
1.358,08
238,33
238,33
15.627,55
8.418,36
2.030,43
9.029,83
6.415,07
156.681,21
39.170,30
9.400,87
205.252,39
I. bruto
II. Bruto
Potni
stroški
407,70
350,20
101,45
37,00
37,00
122,66
1.056,01
DELO PO PODJEMNIH POGODBAH 2010 - DELAVCI SB PTUJ
Priimek in ime
LETONJA DR. MITJA
MRDJA DR. MILAN
VODA ALEKSANDER
OZMEC MILICA
ýEH DR. ROBERT
BUŠLJETA MIRJANA
SALEMOVIý DANILO
EKART FAKIN DR. VLASTA
KERIMOVIý DR. VERDI
PIŠEK ŠUTA DR. KARMEN
MARAýIý DR. ANDJELO
BRICELJ DR. MARKO
EKART VERICA
KODELA JELKA
ŽMAUC TANJA
STRELEC JERICA
ŠTUMBERGER LJUBICA
OBRAN SIMONA
ZEMLJIý CVETKA
MATJAŠIý NATALIJA
BRICELJ ýELAN SABINA
VELIU DR. SKENDER
STAJNKO ROBERT
FARAZIN ŠTEFANIJA
HORVAT SONJA
POTRý IVANA
KOPŠE ANA
RIBIý VIDOVIý TANJA
ŠUMENJAK IRENA
VIDOVIý ZDRAVKO
LEVA VANJA
KRAJNC LILJANA
KOZEL JULIJANA
RIMELE SILVA
JEVŠENAK DANICA
VAUPOTIý VERA
KELENC MILENA
ZAVEC BREDA
SKUPAJ
Delo na
oddelku
Interni oddelek
Interni oddelek
Strokovni izpit
Strokovni izpit
Strokovni izpit
Strokovni izpit
Strokovni izpit
Ortopedija
Ortopedija
Ortopedija
Ortopedija
Ortopedija
Ortopedija
Ortopedija
Ortopedija
Ortopedija
Ortopedija
Ortopedija
Ortopedija
Ortopedija
Ortopedija
Ortopedija
Ortopedija
Ortopedija
Ortopedija
Ortopedija
Ortopedija
Ortopedija
Ortopedija
Ortopedija
Ortopedija
Ortopedija
Ortopedija
Ortopedija
Ortopedija
Ortopedija
Ortopedija
Ortopedija
Število
pregledov in
strokovnih
Število
izpitov
operacij
164
381
51
30
50
44
16
52
52
47
38
35
4
101
136
67
74
19
13
12
11
19
30
46
17
17
17
9
14
16
5
25
26
32
29
27
31
14
I. bruto
3.465,29
8.343,66
1.235,73
726,90
1.235,73
1.066,12
387,68
9.034,00
9.234,00
8.299,00
6.846,00
6.145,00
332,00
8.383,00
11.288,00
5.561,00
6.142,00
1.577,00
1.079,00
996,00
913,00
3.173,00
2.490,00
3.818,00
1.411,00
1.411,00
1.411,00
747,00
1.162,00
1.328,00
415,00
825,00
858,00
1.056,00
957,00
891,00
1.023,00
493,50
115.759,61
- 51 -
akontacija
dohodnine
(25%)
866,32
2.085,92
308,93
181,73
308,93
266,53
96,92
2.258,50
2.308,50
2.074,75
1.711,50
1.536,25
83,00
2.095,75
2.822,00
1.390,25
1.535,50
394,25
269,75
249,00
228,25
793,25
622,50
954,50
352,75
352,75
352,75
186,75
290,50
332,00
103,75
206,25
214,50
264,00
239,25
222,75
255,75
123,38
28.939,90
prispevki
za ZPIZ (6%)
207,92
500,62
74,14
43,61
74,14
63,97
23,26
542,04
554,04
497,94
410,76
368,70
19,92
502,98
677,28
333,66
368,52
94,62
64,74
59,76
54,78
190,38
149,40
229,08
84,66
84,66
84,66
44,82
69,72
79,68
24,90
49,50
51,48
63,36
57,42
53,46
61,38
29,61
6.945,58
II. Bruto
4.539,53
10.930,19
1.618,81
952,24
1.618,81
1.396,62
507,86
11.834,54
12.096,54
10.871,69
8.968,26
8.049,95
434,92
10.981,73
14.787,28
7.284,91
8.046,02
2.065,87
1.413,49
1.304,76
1.196,03
4.156,63
3.261,90
5.001,58
1.848,41
1.848,41
1.848,41
978,57
1.522,22
1.739,68
543,65
1.080,75
1.123,98
1.383,36
1.253,67
1.167,21
1.340,13
646,49
151.645,09
11.1.3. IZOBRAŽEVANJE, SPECIALIZACIJE IN PRIPRAVNIŠTVA
Štipendiranje
Štipendijo prejemajo štiri študentke, pri þemer je ena študentka Visoke šole za zdravstvo Univerza v
Ljubljani, smer babištvo, druga Univerze v Ljubljani Zdravstvena fakulteta, smer fizioterapija,
tretja Univerza v Ljubljani Medicinska fakulteta smer medicina in þetrta Univerza v Mariboru
Medicinska fakulteta smer splošna medicina.
Vodenje pripravništva in opravljanje strokovnih izpitov
V letu 2010 je bilo zaposlenih ali poslanih k nam na kroženje iz drugih zavodov 41 pripravnikov.
Strokovni izpit je opravilo 32 tehnikov zdravstvene nege, 8 farmacevtskih tehnikov, 14 bolniþarjevnegovalcev, v Ljubljani 3 zdravniki, 1 diplomirana medicinska sestra, 1 diplomirani inženir
laboratorijske biomedicine in 1 diplomirani fizioterapevt.
Vsa pripravništva v letu 2010 je financiralo Združenje zdravstvenih zavodov.
Sodelovanje z izobraževalnimi institucijami
Smo uþni zavod za izvajanje praktiþnega pouka dijakov srednje strokovnega izobraževalnega
programa tehnik zdravstvene nege in srednje poklicnega izobraževalnega programa bolniþar –
negovalec ter študentov fakultetnega študijskega programa zdravstvena nega in študentov
univerzitetnega študijskega programa medicina.
Raziskovalno delo in akademski nazivi /
11.2. POROýILO O INVESTICIJSKIH VLAGANJIH
Obrazec 4: Poroþilo o investicijskih vlaganjih 2010 (v prilogi)
- 52 -
11.3. POROýILO O IZVEDENIH DEJAVNOSTIH V OKVIRU OPERACIJE
ENERGETSKE SANACIJE
V letu 2010 je Splošna bolnišnica Ptuj sodelovala v javnem razpisu »Energetska sanacija stavb
pravnih oseb javnega sektorja s podroþja zdravstva, katerih ustanovitelj je Republika Slovenija. Na
podlagi navedenega javnega razpisa se je sklenila nato pogodba o sofinanciranju operacije
trajnostna raba energije v Splošni bolnišnici Ptuj, na podlagi katere znašajo celotni stroški
energetske sanacije 3.339.510,00 € in upraviþeni stroški ( dodeljena nepovratna sredstva )
2.363.057,00 €. Projekt energetske sanacije obsega zamenjavo vseh oken, izolacija zunanjih sten,
podstrešja in kleti, zamenjava termostatskih ventilov, ureditev regulacije toplotnega razvoda,
elektro sanacija v smeri zmanjšanja porabe el. energije, ureditev solarnega sistema za sanitarno
vodo. Projektna dokumentacija za arhitekturo je izdelana. Trenutno smo v fazi pridobitev projektne
dokumentacije za strojne instalacije in v mesecu marcu predvidevamo objaviti javni razpis za
izvedbo del. Stroški nastali v zvezi z energetsko sanacijo so bili v letu 2010 v višini 152.675,68
EUR od tega je bilo v letu 2010 refundiranih 68.592,90 EUR
11.4. POROýILO O OPRAVLJENIH VZDRŽEVALNIH DELIH V LETU 2010
Obrazec 5: Poroþilo o vzdrževalnih delih 2010 (v prilogi)
Pripravili:
Boris Kmetec
Mirjana Bušljeta
Marjan Aralica
Odgovorna oseba:
Robert ýeh
- 53 -
RAýUNOVODSKO
POROýILO ZA
LETO 2010
RAýUNOVODSKO POROýILO ZA LETO 2010
Oseba odgovorna za pripravo raþunovodskega poroþila:
BORIS KMETEC
Odgovorna oseba zavoda:
ROBERT ýEH
- 54 -
RAýUNOVODSKO POROýILO VSEBUJE NASLEDNJE PRILOGE:
1. Priloge iz Pravilnika o sestavljanju letnih poroþil za proraþun, proraþunske uporabnike in
druge osebe javnega prava (Uradni list RS, št. 115/02, 21/03, 134/03, 126/04, 120/07,
124/08, 58/10, 104/10):
a) Bilanca stanja (priloga 1)
b) Stanje in gibanje neopredmetenih sredstev in opredmetenih osnovnih sredstev
(priloga 1/A)
c) Stanje in gibanje dolgoroþnih finanþnih naložb in posojil (priloga 1/B)
d) Izkaz prihodkov in odhodkov – doloþenih uporabnikov (priloga 3)
e) Izkaz prihodkov in odhodkov doloþenih uporabnikov po naþelu denarnega toka
(priloga 3/A)
f) Izkaz raþuna finanþnih terjatev in naložb doloþenih uporabnikov (priloga 3/A-1)
g) Izkaz raþuna financiranja doloþenih uporabnikov (priloga 3/A-2)
h) Izkaz prihodkov in odhodkov doloþenih uporabnikov po vrstah dejavnosti (priloga
3/B)
Priložite kopijo obrazcev oddanih na AJPES s kopijo potrdila o oddaji.
2. Dodatne priloge ministrstva brez bilanþnih izkazov:
- Obrazec 1: Realizacija delovnega programa 2010 (1. in 2. del)
- Obrazec 2: Izkaz prihodkov in odhodkov 2010
- Obrazec 3: Spremljanje kadrov 2010
- Obrazec 4: Poroþilo o investicijskih vlaganjih 2010
- Obrazec 5: Poroþilo o vzdrževalnih delih 2010
- Obrazec 6: Poroþilo o terciarni dejavnosti 2010
- Obrazec 7: Kazalniki uþinkovitosti 2010
RAýUNOVODSKO POROýILO VSEBUJE NASLEDNJA POJASNILA:
1. Pojasnila k postavkam bilance stanja in prilogam k bilanci stanja
2. Pojasnila k postavkam izkaza prihodkov in odhodkov doloþenih uporabnikov
2.1. Analiza prihodkov (konti skupine 76)
2.2. Analiza odhodkov (konti skupine 46)
2.3. Analiza poslovnega izida
2.3.1 Pojasnila k postavkam izkaza prihodkov in odhodkov doloþenih
uporabnikov po naþelu denarnega toka
2.3.2 Pojasnila k izkazu raþuna finanþnih terjatev in naložb doloþenih
uporabnikov
2.3.3.Pojasnila k izkazu raþuna financiranja doloþenih uporabnikov
2.3.4. Pojasnila k izkazu prihodkov in odhodkov doloþenih uporabnikov po
vrstah dejavnosti
3. Poroþilo o porabi sredstev poslovnega izida iz leta 2009
4. Predlog razporeditve ugotovljenega poslovnega izida za leto 2010.
- 55 -
1. POJASNILA K POSTAVKAM BILANCE STANJA IN PRILOGAM K
BILANCI STANJA
1.1. SREDSTVA
A) DOLGOROýNA SREDSTVA IN SREDSTVA V UPRAVLJANJU
Konti skupine 00 in 01 – Neopredmetena
razmejitve (AOP 002 in 003)
sredstva in dolgoroþne aktivne þasovne
V bilanci stanja izkazujemo naslednja stanja:
konto
Naziv konta
001
002
003
004
Dolgoroþne aktivne þasovne razmejitve
Dolgoroþno odloženi stroški razvijanja
Dolgoroþne premoženjske pravice
Usredstveni stroški naložb v tuja
opredmetena osnovna sredstva
Druga neopredmetena sredstva
Terjatve za predujme iz naslova vlaganj
Neopredmetena sredstva v gradnji ali
izdelavi
Skupaj AOP 002
Popravek vrednosti AOP 003
Sedanja vrednost neopredmetenih sredstev
005
006
007
00
01
00-01
2009
v EUR, brez centov
2010
Indeks
169.956
195.419
114,98
180.726
180.726
100,00
350.682
285.689
64.993
376.145
300.032
76.113
107,26
105,02
117,11
Neopredmetena sredstva so vrednotena po nabavnih vrednostih, zmanjšanih za amortizacijo, ki je
obraþunana po metodi enakomernega þasovnega amortiziranja. Uporabljene amortizacijske stopnje
so v skladu s stopnjami iz Pravilnika o naþinu in stopnjah odpisa neopredmetenih sredstev in
opredmetenih osnovnih sredstev. Amortizacija je obraþunana od prvega dne naslednjega meseca, po
tistem, ko je neopredmeteno sredstvo razpoložljivo za uporabo. Prevrednotenja neopredmetenih
sredstev na dan 31.12.2010 nismo opravili.
Dolgoroþne aktivne þasovne razmejitve v bilanci stanja na dan 31.12.2010 niso izkazane.
V letu 2010 je prišlo do naslednjih sprememb pri neopredmetenih sredstvih:
Nabavna vrednost neopredmetenih sredstev in dolgoroþnih aktivnih þasovnih razmejitev so je v
letu 2010 poveþala za 25.463 EUR sedanja vrednost znaša 76.113 EUR.
- 56 -
Konti skupine 02 in 03 – Nepremiþnine (AOP 004 in 005)
2009
v EUR, brez centov
2010
Indeks
konto
Naziv konta
020
Zemljišþa
1.199.110
1.199.110
100,00
021
022
023
029
02
03
02-03
Zgradbe
Terjatve za predujme za nepremiþnine
Nepremiþnine v gradnji ali izdelavi
Nepremiþnine trajno zunaj uporabe
Skupaj AOP 004
Popravek vrednosti nepremiþnin AOP 005
Sedanja vrednost nepremiþnin
10.835.921
10.853.622
100,16
152.676
12.035.031
5.837.286
6.197.745
12.205.408
5.983.171
6.222.237
101,42
102,50
100,40
Nepremiþnine, med katerimi evidentiramo zemljišþa in zgradbe, so vrednotene po nabavnih
vrednostih, zmanjšanih za amortizacijo, ki je obraþunana po metodi enakomernega þasovnega
amortiziranja. Amortizacijske stopnje so v skladu s stopnjami iz Pravilnika o naþinu in stopnjah
odpisa neopredmetenih sredstev in opredmetenih osnovnih sredstev. Amortizacija je obraþunana od
prvega dne naslednjega meseca, po tistem, ko je nepremiþnina razpoložljivo za uporabo. Za
zemljišþa se amortizacija ne obraþunava. Prevrednotenja nepremiþnin na dan 31.12.2010 nismo
opravili.
V letu 2010 je prišlo pri nepremiþninah do naslednjih sprememb:
Nabavna vrednost nepremiþnin se je v letu 2010 poveþala za 170.377 EUR in znaša 12.205.408
EUR. Odpisana vrednost nepremiþnin znaša 5.983.171 EUR sedanja vrednost pa znaša
6.222.237 EUR.
V poslovnih knjigah so knjižene naslednje nepremiþnine:
Zgradbe – Stanje na dan 31.12.2010 znaša 10.853.622 EUR, odpisana vrednost znaša
5.983.171 EUR sedanja vrednost pa znaša 6.222.237 EUR. Nepremiþnine v gradnji izdelavi
znašajo 152.676 EUR (projekt trajnostne rabe energije).
Zemljišþa po vrstah rabe – (funkcionalna zemljišþa k zgradbam, kmetijska zemljišþa,
nekmetijska zemljišþa). Stanje na dan 31.12.2010 znaša 1.199.110 EUR
Za nepremiþnine imamo zemljiško knjižno dokumentacijo, ki je kot kopija odložena v
raþunovodski dokumentaciji in original v dokumentaciji ustanovitve pravne osebe SB Ptuj.
- 57 -
Konti skupine 04 in 05 – Oprema in druga opredmetena osnovna sredstva (AOP 006 in
007)
konto
Naziv konta
040
041
042
045
046
047
049
oprema
Drobni inventar
Biološka sredstva
Druga opredmetena osnovna sredstva
Terjatve za predujme za opremo in dr.o.os
Oprema in druga opr.os.s., ki se pridobivajo
Oprema in druga opr.os.s.trajno zunaj
uporabe.
Skupaj AOP 006
Popravek vrednosti opreme AOP 007
Sedanja vrednost opreme
04
05
04-05
v EUR, brez centov
2010
Indeks
2009
10.475.224
619.342
10.984.400
723.717
104,86
116,85
13.378
13.378
100,00
47.119
11.107.944
8.696.893
2.411.050
11.768.614
9.393.995
2.374.619
105,95
108,02
98,49
Oprema in druga opredmetena osnovna sredstva so vrednotena po nabavnih vrednostih, zmanjšanih
za amortizacijo, ki je obraþunana po metodi enakomernega þasovnega amortiziranja.
Amortizacijske stopnje so v skladu s stopnjami iz Pravilnika o naþinu in stopnjah odpisa
neopredmetenih sredstev in opredmetenih osnovnih sredstev. Amortizacija se obraþunava od prvega
dne naslednjega meseca, po tistem, ko so oprema in druga opredmetena osnovna sredstva
razpoložljivo za uporabo. Med opremo in drugimi opredmetenimi osnovnimi sredstvi evidentiramo
opremo v upravljanju, opremo pridobljeno iz donacij, drobni inventar, druga opredmetena osnovna
sredstva, terjatve za predujme za opremo in opremo v pridobivanju. Prevrednotenja opreme in
drugih opredmetenih osnovnih sredstev na dan 31.12.2010 nismo opravili.
V letu 2010 je prišlo pri opremi in drugih opredmetenih osnovnih sredstvih do naslednjih
sprememb:
Nabavna vrednost opreme in drugih opredmetenih osnovnih sredstev se je v letu 2010 poveþala za
660.671 EUR in znaša 11.768.614 EUR. Odpisana vrednost znaša 9.393.995 EUR, sedanja vrednost
znaša 2.374.619 EUR.
Konti skupine 06 – Dolgoroþne finanþne naložbe (AOP 008)
konto
Naziv konta
060
061
062
Naložbe v delnice v državi
Naložbe v delnice v tujini
Druge dolgoroþne kapitalske naložbe v
državi
Druge dolgoroþne kapitalske naložbe v
tujini
Naložbe v plemenite kovine, drage kamne,
umetniška dela
Oslabitev vrednosti dolgoroþnih finanþnih
naložb
SKUPAJ
0
063
065
069
06
v EUR, brez centov
2010
Indeks
2009
- 58 -
0
0
Dolgoroþne finanþne naložbe v bilanci stanja na dan 31.12.2009 in na dan 31.12.2010 niso
izkazane.
Konti skupine 07 – Dolgoroþno dana posojila in depoziti (AOP 009)
konto
Naziv konta
070
Dolgoroþno dana posojila na podlagi
posojilnih pogodb
Dolgoroþno dana posojila z odkupom
domaþih vrednostnih papirjev
Dolgoroþno dani depoziti
Druga dolgoroþno dana posojila
Oslabitev vrednosti dolgoroþno danih
posojil
072
074
075
079
07
v EUR, brez centov
2010
Indeks
2009
SKUPAJ
0
0
0
Dolgoroþno dana posojila in depoziti v bilanci stanja na dan 31.12.2009 in na dan 31.12.2010
niso izkazana.
Konti skupine 08 – Dolgoroþne terjatve iz poslovanja (AOP 010)
konto
Naziv konta
O84
085
Dolgoroþne terjatve za vnovþena poroštva
Dolgoroþne terjatve iz poslovanja
- do uporabnikov državnega proraþuna
- do uporabnikov obþinskih proraþunov
- ostale dolgoroþne terjatve iz poslovanja
Dolgoroþne terjatve iz naslova finanþnega
najema
Oslabitev vrednosti dolgoroþnih terjatev iz
poslovanja
SKUPAJ
086
089
08
2009
v EUR, brez centov
2010
Indeks
6.247
4.186
67,01
6.247
4.186
67,01
Med dolgoroþnimi terjatvami izkazujemo le dolgoroþne terjatve iz naslova prodaje stanovanj po
stanovanjskem zakonu. Izkazane so po zadnji objavljeni vrednosti toþke za neodplaþani del in
znašajo:
Dolgoroþne terjatve iz poslovanja so se v letu 2010 zmanjšale za 2.061 EUR, tako znaša sedanja
vrednost 4.186 EUR.
- 59 -
B) KRATKOROýNA
RAZMEJITVE
SREDSTVA
(RAZEN
ZALOG)
IN
AKTIVNE
ýASOVNE
Konti skupine 10 – Denarna sredstva v blagajni in takoj vnoþljive vrednostnice (AOP 013)
Izkazana denarna sredstva so dobroimetje pri bankah in drugih finanþnih ustanovah.
Denarna sredstva in takoj unovþljive vrednostnice v blagajni na dan 31.12.2010 znašajo 715
EUR, kar je v skladu z blagajniškim maksimumom.
Konti skupine 11 – Dobroimetje pri bankah in drugih finanþnih ustanovah (AOP 014)
Denarna sredstva na raþunih znašajo na dan 31.12.2010 532.742 EUR. Na dan 31.12.2009 so
denarna sredstva znašala 1.531.905 EUR, kar pomeni, da so v letu 2010 bistveno zmanjšala.
Konti skupine 12 – Kratkoroþne terjatve do kupcev (AOP 015)
Kratkoroþne terjatve do kupcev so izkazane v zneskih, ki izhajajo iz ustreznih listin, ob
predpostavki, da bodo tudi plaþane. Oslabitev vrednosti terjatev do kupcev, zaradi dvoma o
plaþilu, je izkazana v skladu s pravilnikom o raþunovodstvu.
Kratkoroþne terjatve do kupcev znašajo 262.608 EUR. Stanje terjatev predstavlja 1,16 %
celotnega prihodka, kar pomeni, da se le te poravnavajo v skladu z pogodbenimi roki, oziroma
v skladu s plaþilnimi pogoji zavoda.
Neplaþane terjatve ne ogrožajo likvidnost zavoda.
Pet najveþjih terjatev na dan 31.12.2010:
v EUR
Zap. Št.
1
2
3
4
5
Naziv uporabnika
VZAJEMNA
ADRIATIC
TRIGLAV
MOJA OPTIKA D.O.O.
ZASEBNA AMB.DARJA PRIBOŽIý
ZNESEK
130.604
80.269
16.079
6.009
1.341
SKUPAJ
234.302
Konti skupine 13 – Dani predujmi in varšþine (AOP 016)
Dani predujmi in varšþine na dan 31.12.2010 znašajo 12.690 EUR in se nanašajo na vnaprejšnja
plaþila za dobavo literature, da smo dosegli ugodnejšo ceno in vnaprejšnja plaþila kotizacij za
razliþna strokovna izobraževanja.
Konti skupine 14 – Kratkoroþne terjatve do uporabnikov enotnega kontnega naþrta (AOP
017)
Kratkoroþne terjatve do uporabnikov enotnega kontnega naþrta izkazujejo stanje kratkoroþnih
terjatev iz naslova prostih denarnih sredstev – EZR in stanje terjatev do kupcev, ki so
uporabniki enotnega kontnega naþrta, za katere se sestavlja premoženjska bilanca države
oziroma obþine.
- 60 -
Kratkoroþne terjatve do uporabnikov enotnega kontnega naþrta znašajo na dan 31.12.2010
439.922 EUR. Najveþjih pet terjatev je:
v EUR
Zap. št.
Naziv uporabnika EKN
Znesek
1
2
3
4
5
ZZZS
UKC MB
PSIH.BOL.ORMOŽ
JAVNI ZAVOD ZDRAVSTVENI DOM PTUJ
ZUDV DORNAVA
SKUPAJ
317.119
15.426
1.060
8.108
757
342.470
Izkazane terjatve so bile v veþini poravnane v mesecu januarju in februarju 2011.
Konti skupine 15 – Kratkoroþne finanþne naložbe (AOP 018)
Kratkoroþne finanþne naložbe so kratkoroþno dani depoziti. Kot kratkoroþna finanþna naložba
je v bilanci stanja izkazan tisti del dolgoroþnih finanþnih naložb, ki zapade v plaþilo v
poslovnem letu po datumu bilance stanja.
Kratkoroþne finanþne naložbe na dan 31.12.2010 znašajo 0 EUR.
konto
Naziv konta
150
Kratkoroþne finanþne naložbe v vrednostne
papirje
Kratkoroþno dana posojila
Kratkoroþno dani depoziti
Druge kratkoroþne finanþne naložbe
SKUPAJ
151
152
155
15
2009
v EUR, brez centov
2010
Indeks
0
0
0
0
Konti skupine 16 – Kratkoroþne terjatve iz financiranja (AOP 019)
Kratkoroþne terjatve iz financiranja na dan 31.12.2009 v bilanci stanja in na dan 31.12.2010
niso izkazane.
- 61 -
Konti skupine 17 – Druge kratkoroþne terjatve (AOP 020)
Druge kratkoroþne terjatve znašajo na dan 31.12.2010 39.196 EUR in so naslednje:
konto
Naziv konta
170
Kratkoroþne terjatve do državnih in drugih
institucij
Terjatve za vstopni davek na dodano
vrednost
Ostale kratkoroþne terjatve
Oslabitev vrednosti ostalih kratkoroþnih
terjatev
SKUPAJ
174
175
179
17
2009
v EUR, brez centov
2010
Indeks
30.938
0
0,00
667
733
109,85
63.338
38.463
60,73
94.943
39.196
41,28
Konti skupine 19 – Aktivne þasovne razmejitve (AOP 022)
Aktivne þasovne razmejitve so kratkoroþno odloženi stroški oziroma odhodki in kratkoroþno
nezaraþunani prihodki. Kratkoroþno odloženi stroški oziroma odhodki so ob svojem nastanku
zneski, ki še ne bremenijo dejavnosti in še ne vplivajo na poslovni izid. Kratkoroþno
nezaraþunani prihodki se pojavijo, þe se v poslovnem izidu utemeljeno upoštevajo tudi prihodki,
za katere do takrat še ni bilo prejeto plaþilo in ki jih tudi ni bilo mogoþe nikomur zaraþunati.
Med aktivnimi þasovnimi razmejitvami so izkazani kratkoroþno odloženi stroški specializacij,
razmejeni stroški zavarovanj, vnaprej vraþunani prihodki – sorazmerni del iz naslova
mednarodnega projekta HEALTH (že nastali stroški v 2010).
Aktivne þasovne razmejitve znašajo na dan 31.12.2010 166.312 EUR in so naslednje:
konto
Naziv konta
2009
190
191
192
199
19
Kratkoroþno odloženi odhodki
Prehodno nezaraþunani prihodki
Vrednotnice
Druge aktivne þasovne razmejitve
SKUPAJ
- 62 -
v EUR, brez centov
2010
Indeks
67.155
149.622
1.606
164.706
2,39
110,08
216.777
166.312
76,72
C) ZALOGE
Zaloge materiala so izkazane po nabavni ceni, ki jo sestavljajo kupna cena, uvozne dajatve in
neposredni stroški nabave. Kupna cena je zmanjšana za dobljene popuste in poveþana za tisti
del davka na dodano vrednost, ki se ne izkazuje kot terjatev za vstopni davek na dodano
vrednost.
Stanje zalog na dan 31.12.2010 znaša 509.933 EUR in so naslednje:
Zaloge zadošþajo za 32 dnevno poslovanje. Zaloge zdravil pa zadošþajo za 7 dni poslovanja.
Zmanjšanje zalog je predvsem na raþun zmanjšanja na raven zalog, ki so nujne za nemoteno
poslovanje zavoda.
konto
Naziv konta
30
31
32
34-36
Obraþuna nabave materiala
Zaloge materiala
Zaloge drobnega inventarja in embalaže
Proizvodi-obraþun nabave blaga-zaloge
blaga
Druge zaloge namenjene prodaji
37
v EUR, brez centov
2010
Indeks
2009
585.323
186
509.933
87,12
0,00
585.509
509.933
87,09
1.2. OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV
D) KRATKOROýNE OBVEZNOSTI IN PASIVNE ýASOVNE RAZMEJITVE
Konti skupine 20 – Kratkoroþne obveznosti za prejete predujme in varšþine (AOP 035)
Stanje kratkoroþnih obveznosti za predujme in varšþine v bilanci stanja na dan 31.12.2010 niso
izkazane.
Konti skupine 21 – Kratkoroþne obveznosti do zaposlenih (AOP 036)
Kratkoroþne obveznosti do zaposlenih znašajo na dan 31.12.2010 1.106.319 EUR in se nanašajo
na obveznost za izplaþilo plaþ za mesec december. Obveznost do zaposlenih je bila v celoti
poravnana 10. januarja 2011.
Konti skupine 22 – Kratkoroþne obveznosti do dobaviteljev (AOP 037)
Kratkoroþne obveznosti do dobaviteljev so izkazane v zneskih, ki izhajajo iz ustreznih listin, ob
predpostavki, da upniki zahtevajo njihovo plaþilo.
Kratkoroþne obveznosti do dobaviteljev znašajo na dan 31.12.2010 2.193.384 EUR. Obveznosti
do dobaviteljev poravnavamo s približno enomeseþnim zamikom po datumu zapadlosti raþuna.
- 63 -
Konti skupine 23 – Druge kratkoroþne obveznosti iz poslovanja (AOP 038)
Druge kratkoroþne obveznosti iz poslovanja znašajo na dan 31.12.2010 34.571 EUR in se
nanašajo na naslednje obveznosti:
konto
Naziv konta
230
231
231
Kratkoroþne obveznosti za dajatve
Obveznosti za DDV
Kratkoroþne obveznosti na podlagi izdanih
menic in drugih plaþilnih instrumentov
Ostale kratkoroþne obveznosti iz poslovanja
Obveznosti na podlagi odtegljajev od
prejemkov zaposlenih
SKUPAJ
234
235
23
2009
v EUR, brez centov
2010
Indeks
30.609
2.627
31.903
2.668
104,23
101,58
33.236
34.571
104,02
Konti skupine 24 – Kratkoroþne obveznosti do uporabnikov enotnega kontnega naþrta
(AOP 039)
Kratkoroþne obveznosti do uporabnikov enotnega kontnega naþrta znašajo na dan 31.12.2010
294.992 EUR in se nanašajo na naslednje obveznosti:
konto
Naziv konta
240
241
Kratkoroþne obveznosti do MZ
Kratkoroþne obveznosti do proraþunov
obþin
Kratkoroþne obveznosti do posrednih
uporabnikov proraþuna države
Kratkoroþne obveznosti do posrednih
uporabnikov proraþunov obþin
Kratkoroþne obveznosti do ZZZS in ZPIZ
- ZZZS
- ZPIZ
SKUPAJ
242
243
244
24
v EUR, brez centov
2010
Indeks
2009
172.885
294.992
170,63
172.885
294.992
170,63
Konti skupine 25 – Kratkoroþne obveznosti do financerjev (AOP 040)
Kratkoroþnih obveznosti do financerjev v bilanci stanja na dan 31.12.2010 ne izkazujemo.
Konti skupine 26 – Kratkoroþne obveznosti iz financiranja (AOP 041)
Kratkoroþne obveznosti iz financiranja se nanašajo zamudne obresti iz poslovanja in znašajo 43
EUR.
- 64 -
Konti skupine 29 – Pasivne þasovne razmejitve (AOP 043)
Pasivne þasovne razmejitve so kratkoroþno vnaprej vraþunani stroški oziroma odhodki in
kratkoroþno odloženi prihodki. Vnaprej vraþunani stroški oziroma odhodki nastajajo na podlagi
enakomernega obremenjevanja dejavnosti ali poslovnega izida s priþakovanimi stroški, ki se še
niso pojavili. Kratkoroþno odloženi prihodki nastajajo, þe še niso opravljene sicer že
zaraþunane ali celo plaþane storitve, vendar zaradi tega ni obiþajnih obveznosti do kupcev, ki bi
se štele kot dobljeni predujmi.
Na kontih podskupine 290 – vnaprej vraþunani odhodki
V letu 2010 ne izkazujemo vnaprej vraþunanih stroškov:
v EUR, brez centov
Znesek
Opis
SKUPAJ
Na kontih podskupine 291- kratkoroþno odloženi prihodki
Izkazujemo sredstva za brezplaþno pridobljena še neporabljena zdravila in majhen del preplaþil.
Naziv
Sredstva za še neporabljena brezplaþno
pridobljena zdravila in preplaþila
znesek
8.246
SKUPAJ
8.246
LASTNI VIRI IN DOLGOROýNE OBVEZNOSTI
Konti skupine 92 – dolgoroþne pasivne þasovne razmejitve
Na kontih podskupine 920 - dolgoroþno odloženi prihodki
v EUR, brez centov
Znesek
1.454.423
52.816
STANJE OZ. SPREMEMBA
stanje na dan 31.12.2009
Pokrivanje amortizacije v breme vira
1.401.607
Izkazujemo vnaprej plaþana sredstva za veþ let 1.401.607 EUR, ki se še ne vštevajo v prihodke.
- 65 -
Na kontih podskupine 922 – prejete donacije, namenjene nadomešþanju stroškov amortizacije
Zmanjšanje stroškov amortizacije, ki se nadomešþa v breme
obveznosti do virov sredstev (konto 4629)
Prejete donacije namenjene nadomešþanju stroškov amortizacije
v EUR, brez centov
Znesek
545.990
179.953
32.500
398.537
Donacije v znesku 32.500 EUR so namenjene za nabavo opredmetenih osnovnih sredstev.
Konti skupine 93 – dolgoroþne rezervacije
Na kontih podskupine 931 – dolgoroþne rezervacije iz naslova dolgoroþno vnaprej vraþunanih
odhodkov
Dolgoroþnih rezervacij iz naslova dolgoroþno vnaprej vraþunanih odhodkov v bilanci stanja na dan
31.12.2010 ne izkazujemo.
Na kontih podskupine 935 – druge dolgoroþne rezervacije
Drugih dolgoroþnih rezervacij v bilanci stanja na dan 31.12.2010 ne izkazujemo.
Konti skupine 96 – Dolgoroþne finanþne obveznosti
Drugih dolgoroþnih finanþnih obveznosti v bilanci stanja na dan 31.12.2010 ne izkazujemo.
Konti skupine 97 – Druge dolgoroþne obveznosti
Drugih dolgoroþnih obveznosti v bilanci stanja na dan 31.12.2010 ne izkazujemo.
- 66 -
Konti podskupine 980 – Obveznosti za neopredmetena sredstva in opredmetena osnovna
sredstva
Stanje obveznosti za neopredmetena sredstva in opredmetena osnovna sredstva na dan 31.12.2010
znaša 7.908.411 EUR.
Poveþanja in zmanjšanja stanja so bila med letom naslednja:
v EUR, brez centov
Znesek
7.988.662
+ prejeta sredstva v upravljanje s strani ustanovitelja
+ prejeta sredstva v upravljanje s strani obþine
+ prejeta sredstva za nabavo osnovnih sredstev s strani
ustanovitelja
+ prejeta namenska denarna sredstva za nabave osnovnih sredstev
+ prenos poslovnega izida iz preteklih let po sklepu sveta zavoda
za izveden nakup osnovnih sredstev
- zmanjšanje stroškov amortizacije, ki se nadomešþa v breme
obveznosti do virov sredstev (konto 4629)
- zmanjšanje sredstev za odškodninski in stanovanjski sklad
68.593
148.237
607
7.908.411
Konti podskupine 981- obveznosti za dolgoroþne finanþne naložbe
Drugih obveznosti za dolgoroþne finanþne naložbe v bilanci stanja na dan 31.12.2009 znašajo 8.184 EUR.
v EUR, brez centov
Znesek
6.247
2.061
Zmanjšanje obveznosti
4.186
Obveznosti za dolgoroþne finanþne naložbe znašajo 4.186 EUR. V primerjavi z letom 2009 so se
znižale za 2.061 EUR. Predstavljajo dana dolgoroþna stanovanjska posojila delavcem.
- 67 -
Konti skupine 986 presežek prihodkov nad odhodki
Presežek prihodkov nad odhodki je v bilanci stanja izkazan v skladu z 68. þlenom pravilnika o
enotnem kontnem naþrtu in izkazujejo razliko med sredstvi in obveznostmi do virov sredstev.
Poveþanje oziroma zmanjšanje presežka zaradi uskladitve na kontih 980 Obveznosti za
neopredmetena sredstva in opredmetena osnovna sredstva ter 981 Obveznosti za dolgoroþne
finanþne naložbe sta vrednosti, ki se izraþunata v skladu z 68. þlenom pravilnika o enotnem
kontnem naþrtu in v skupni vrednosti 2.704.835 EUR izkazujeta razliko med aktivo in pasivo v
bilanci stanja.
- prenos poslovnega izida iz preteklih let za izveden nakup
osnovnih sredstev po izdanem sklepu organa zavoda na
podskupino 980
+ presežek prihodkov nad odhodki za leto 2010 (iz priloge 3
– AOP 888)
- presežek odhodkov nad prihodki za leto 2010 (iz priloge 3 –
AOP 889)
- uporabljeni prihodek iz preteklih let, namenjen pokritju
odhodkov v letu 2008 (iz priloge 3 – AOP 891)
+/- ----------------stanje na dan 31.12.2010
v EUR, brez centov
ZNESEK
-933.729
-1.771.106
-2.704.835
- 68 -
USKLADITEV OBVEZNOSTI IN TERJATEV ZA SREDSTVA DANA V UPRAVLJANJE S
STRANI DRŽAVE NA DAN 31.12.2009
$
#
$
!
"#
#$
!
"
($
!" #$
%&'((&
)"* "! +(*"
,(*( , "* "((
*& +
,
- - ./ "!!
$
$#
." (" ( ("("&
+ 0
"
($1
$
2/ /&0' /(( /( /((- 2/ /&0' /(( /( /((/- 3
0 "
"( ("* " #$
+
,
- - ./ " 0!
$1
$#
%&%&'
)(%%)('*(
$
))*'
**'(%
$
*(&'
$#
#
'
#
"
'/
+
(*)&'&
1. Obrazložitev postavke pod zaporedno številko 03.
Amortizacija, evidentirana v breme konta 98
2. Obrazložitev postavke pod zaporedno številko 06
Presežek odhodkov nad prihodki 2010
Nekatera stanovanja, ki so bila last bolnišnice Ptuj so bila prodana fiziþnim osebam (za kar
smo takrat dobili vsa potrebna dovoljenja). Pri fiziþnih osebah, ki odplaþujejo stanovanja meseþno
nam banka odteguje in nakazuje 10% zneska v odškodninski sklad in 20% zneska v stanovanjski
sklad. Za takoj plaþana stanovanja pa nam je bilo omenjeno že takoj zmanjšano. Za teh 10 in 20%
- 69 -
sedaj zmanjšujemo obveznost do države pod zaporedno številko 08 (zmanjšanja za odškodninski
in stanovanjski sklad).
Namenska sredstva za projekt “123)451) 26 7)728%37 9 5:;4)% 64;)%)%<% =2
34>71:412?:1@3A
- 70 -
2. POJASNILA K POSTAVKAM IZKAZA PRIHODKOV IN ODHODKOV
DOLOýENIH UPORABNIKOV
Besedilo
Realizacija
Plan
Realizacija
jan-dec 2009
jan-dec 2010
jan-dec 2010
1
Indeks
Indeks
6=4/3
2
3
4
5=4/2
I. PRIHODKI SKUPAJ
22.995.233
23.512.000
22.639.642
98,45
96,29
II. ODHODKI SKUPAJ
22.991.138
23.497.986
24.410.748
106,17
103,88
4.095
14.014
-1.771.106
III RAZLIKA MED PRIHODKI IN ODHODKI
Obrazec 2: Izkaz prihodkov in odhodkov (v prilogi)
2.1. ANALIZA PRIHODKOV
Celotni prihodki doseženi v letu 2010 so znašali 22.639.642 EUR in so bili za 1,55 % nižji od
doseženih v letu 2010 in 3,71 % nižji od naþrtovanih.
Prihodki od poslovanja predstavljajo 99,36 %, ostali prihodki pa 0,64 %, vseh prihodkov.
Finanþni prihodki so znašali 4.001 EUR in predstavljajo 0,02 % delež v celotnih prihodkih, prejeli
smo jih iz naslova prejetih obresti za obþasno vezane depozite prostih sredstev.
V letu 2011 je v prihodke vkljuþenih 164.706 EUR za mednarodni projekt HEALTH, ker so stroški
za del projekta v letih 2009 in 2010 že nastali, prihodke pa bomo dobili za omenjeno leto šele v letu
2011, smo skladno z zakonom o raþunovodstvu in SRS dolžni vnaprej vraþunati te prihodke.
Neplaþani prihodki znašajo 702.530 EUR (stanje terjatev, ki so izkazane kot prihodek tekoþega
leta). V celotnem prihodku predstavljajo 3,10 %, kar pomeni, da se plaþila realizirajo po datumu
zapadlosti raþuna. Postopke izterjave redno izvajamo, ugotovimo pa lahko, da se v veþini terjatve
redno poravnavajo.
- 71 -
v EUR, brez centov
Besedilo
Realizirano v
obdobju
jandec 2009
Zap.
št.
1
Prihodki od prodaje proizvodov iz storitev (2 + 3 + 4 + 5)
2 Prihodki iz obveznega zavarovanja
Finanþni naþrt za
obdobje
jan-dec 2010
Realizirano za
obdobje
jan-dec 2010
Indeksi
real 10 / real 09 real 10 / FN 10
22.832.850
23.340.000
22.495.095
98,52
96,38
19.711.273
20.030.000
19.521.146
99,04
97,46
2.189.676
2.270.000
2.215.605
101,18
97,60
Prihodki od doplaþil do polne cene zdravstvenih storitev, od nadstandardnih storitev,
4
od samoplaþnikov, od ostalih plaþnikov in od konvencij
370.897
450.000
343.132
92,51
76,25
5 Drugi prihodki od prodaje proizvodov in storitev
561.004
590.000
415.212
74,01
70,37
19.056
17.000
4.001
21,00
23,54
3 Prihodki iz dodatnega prostovoljnega zavarovanja
6
Finanþni prihodki
7
Prihodki od prodaje blaga in materiala, drugi prihodki in prevrednotovalni
prihodki
Prihodki (1 + 6 +7)
143.327
155.000
140.546
98,06
90,67
22.995.233
23.512.000
22.639.642
98,45
96,29
Graf 1: Struktura prihodkov 2010
Realizirano v obdobju jan-dec 2010
Prihodki iz obveznega zavarovanja
Prihodki iz dodatnega prostovoljnega
zavarovanja
Prihodki od doplaþil do polne cene
zdravstvenih storitev, od nadstandardnih
storitev, od samoplaþnikov, od ostalih
plaþnikov in od konvencij
Drugi prihodki od prodaje proizvodov in
storitev
Finanþni prihodki
Prihodki od prodaje blaga in materiala, drugi
prihodki in prevrednotovalni prihodki
- 72 -
2.2. ANALIZA ODHODKOV
Celotni odhodki doseženi v letu 2010 so znašali 24.410.748 EUR in so bili za 6,17 % višji od
doseženih v letu 2009 in 3,88 % višji od naþrtovanih.
Po glavnih postavkah so bili odhodki poslovanja naslednji:
¾ Stroški blaga, materiala in storitev,
¾ Stroški dela,
¾ Amortizacija,
¾ Ostali drugi stroški in
¾ Drugi odhodki.
Odhodki
1
Stroški materiala
Stroški storitev
Skupaj stroški blaga materiala in storitev
Stroški dela
Amortizacija
Rezervacije
Drugi stroški
Finanþni odhodki
Drugi odhodki
Prevrednotovalni odhodki
SKUPAJ ODHODKI
Realizacija
Delež
Plan
Delež
Realizacija
Delež
jan-dec 2009
v%
jan–dec 2010
v%
jan-dec 2010
v%
Indeks
Indeks
2
3
4
5
6
7
8=6/2
9=6/4
5.354.766
23,29
5.439.386
23,15
5.850.917
23,97
109,27
107,57
3.888.434
16,91
4.080.250
17,36
4.341.407
17,78
111,65
106,40
9.243.200
40,20
9.519.636
40,51
10.192.324
41,75
110,27
107,07
12.582.088
54,73
12.765.100
54,32
12.990.965
53,22
103,25
101,77
1.018.449
4,43
1.065.000
4,53
1.092.596
4,48
107,28
102,59
0
0,00
0
0,00
0
0,00
0,00
0,00
120.478
0,52
133.650
0,57
86.981
0,36
72,20
65,08
7.748
0,03
5.600
0,02
496
0,00
6,41
8,87
19.175
0,08
9.000
0,04
47.385
0,19
247,12
526,50
0
0
0
0,00
0
0
0,00
0,00
22.991.138
100,00
23.497.986
100,00
24.410.748
100,00
106,17
103,88
Graf 2: Struktura odhodkov 2010
14.000.000
12.000.000
10.000.000
Stroški materiala
Stroški storitev
8.000.000
Stroški dela
Amortizacija
Drugi stroški
6.000.000
Finanþni odhodki
Drugi odhodki
4.000.000
2.000.000
0
jan-dec 2009
jan–dec 2010
jan-dec2010
Realizacija
Finanþni naþrt
Realizacija
- 73 -
1.) STROŠKI BLAGA, MATERIALA IN STORITEV (AOP 871) so v letu 2010 znašali
10.192.324 EUR in so bili za 10,27 % višji od doseženih v letu 2009 in za 7,07 % višji od
naþrtovanih. Delež v celotnih odhodkih znaša 41,75 %.
Stroški materiala AOP 873 (konto 460) so v celotnem zavodu v letu 2010 znašali 5.850.917 EUR in
so bili za 9,27 % višji od doseženih v letu 2009 in za 7,57 % višji od naþrtovanih. Delež glede na
celotne odhodke zavoda znaša 23,97 %.
Plan
jan-dec 2010
Realizacija jan-dec / 2009
Stroški materiala
EUR
1
Delež v %
Plan
EUR
Delež v %
Indeks
2010/2009
2
3
4
5
6
7=4/2
Zdravila
1.514.189
28,28
1.534.436
1.713.705
29,29
113,18
Zdravstveni material
2.691.302
50,26
2.938.650
2.963.269
50,65
110,11
Nezdravstveni material
1.149.275
21,46
966.300
1.173.943
20,06
102,15
Skupaj stroški materiala
5.354.766
100,00
5.439.386
5.850.917
100,00
109,27
Glede na predhodno leto so bolj narasli stroški zdravil in zdravstvenega materiala, katera
pojasnjujemo v nadaljevanju. Pojasnjena so poveþanja po oddelkih in ambulantah, posebej za
zdravila in posebej zdravstveni material in sicer za leto 2009 in 2010.
Graf 3: Struktura stroškov materiala 2010
3.500.000
3.000.000
2.500.000
2.000.000
Zdravila
1.500.000
1.000.000
500.000
0
Realizacija jan-dec /
2009
Plan jan-dec / 2010
Realizacija jan-dec /
2010
ZDRAVILA
INTERNI ODDELEK
EUR
1
Delež v %
EUR
Delež v %
Indeks
2010/2009
2
3
5
6
7=4/2
Zdravila
276.497
77,23
298.391
74,72
107,92
Transfuzija
75.133
20,99
93.584
23,43
124,56
Galenski pripragvki z lastno recepturo
5.949
1,66
6.714
1,68
112,85
Magistralne recepture
442
0,12
654
0,16
148,04
Skupaj stroški zdravstvenega materiala
358.021
100,00
399.344
100,00
111,54
KIRURGIJA ODDELEK
EUR
1
Delež v %
EUR
Delež v %
Indeks
2010/2009
2
3
5
6
7=4/2
Zdravila
145.627
70,17
177.582
64,51
121,94
Transfuzija
59.696
28,76
94.237
34,23
157,86
1.995
223
0,96
0,11
2.907
570
1,06
0,21
145,75
255,23
207.541
100,00
275.297
100,00
132,65
- 74 -
KIRURGIJA OPERACIJSKA
EUR
1
Delež v %
EUR
Delež v %
Indeks
2010/2009
2
3
5
6
7=4/2
Zdravila
13.834
73,26
16.677
79,35
120,55
4.297
22,76
3.734
17,77
86,90
752
3,98
605
2,88
80,51
18.883
100,00
21.017
100,00
111,30
NEGOVALNI ODDELEK
EUR
1
Zdravila
Transfuzija
Delež v %
EUR
Delež v %
Indeks
2010/2009
2
3
5
6
7=4/2
31.921
89,85
44.225
90,21
138,54
652
1,83
754
1,54
115,68
2.261
692
6,36
1,95
3.003
1.045
6,13
2,13
132,84
150,97
35.526
100,00
49.026
100,00
138,00
GINEKOLOŠKO PORODNI ODDELEK
EUR
1
Delež v %
EUR
Delež v %
Indeks
2010/2009
2
3
5
6
7=4/2
Zdravila
74.251
66,36
80.678
66,22
108,66
Transfuzija
28.626
25,59
32.498
26,67
113,53
Široka potrošnja, hrana
1.246
1,11
1.672
1,37
134,22
6.595
5,89
5.530
4,54
83,86
1.168
1,04
1.462
1,20
125,23
111.886
100,00
121.841
100,00
108,90
ODDELEK ZA REANIMACIJO
EUR
1
Delež v %
EUR
Delež v %
Indeks
2010/2009
2
3
5
6
7=4/2
Zdravila
267.199
66,70
294.077
62,41
110,06
Transfuzija
129.977
32,44
172.997
36,72
133,10
0
0,00
16
0,00
100,00
3.032
0,76
3.554
0,75
117,19
409
0,10
526
0,11
128,62
400.617
100,00
471.171
100,00
117,61
OTROŠKI ODDELEK
EUR
1
Delež v %
EUR
Delež v %
Indeks
2010/2009
2
3
5
6
7=4/2
Zdravila
24.538
87,90
24.838
91,76
101,22
Transfuzija
1.621
5,81
522
1,93
32,17
1.091
667
3,91
2,39
839
870
3,10
3,21
76,91
130,46
27.917
100,00
27.068
100,00
96,96
ORtOPEDIJA ODDELEK
EUR
1
Delež v %
EUR
Indeks
Delež v %
2010/2009
7=4/2
2
3
5
6
Zdravila
22.379
37,19
4.374
20,52
19,55
Transfuzija
37.792
62,81
16.947
79,48
44,84
60.171
100,00
21.322
100,00
35,44
GINEKOLOGIJA OPERACIJSKA
EUR
1
Delež v %
EUR
Delež v %
Indeks
2010/2009
2
3
5
6
7=4/2
Zdravila
873
78,33
1.190
82,45
136,38
Galenski prapravki z lastno recepturo
142
12,75
164
11,33
115,16
99
8,92
90
6,22
90,30
1.114
100,00
1.443
100,00
129,56
- 75 -
HEMODIALIZA
EUR
1
Delež v %
EUR
Delež v %
Indeks
2010/2009
2
3
5
6
7=4/2
222.235
94,26
247.197
92,76
111,23
Transfuzija
3.784
1,60
4.766
1,79
125,96
6.597
3.153
2,80
1,34
7.385
7.149
2,77
2,68
111,95
226,76
235.768
100,00
266.497
100,00
113,03
LABORATORIJ
Zdravila
EUR
1
Zdravila
Delež v %
EUR
Delež v %
Indeks
2010/2009
2
3
5
6
7=4/2
118
68,82
219
75,77
185,10
54
31,18
70
24,23
130,66
172
100,00
289
100,00
168,12
DIABETOLOŠKA AMBULANTA
EUR
1
Zdravila
KIRURGIJA AMBULANTA
Delež v %
INTERNI AMBULANTA
Indeks
2010/2009
3
5
6
7=4/2
97,71
598
98,22
159,80
9
2,29
11
1,78
123,26
383
100,00
609
100,00
158,97
Delež v %
EUR
Indeks
Delež v %
2010/2009
2
3
5
6
7=4/2
2.682
84,82
2.199
83,95
82,01
480
15,18
421
16,05
87,65
3.162
100,00
2.620
100,00
82,87
EUR
1
Delež v %
2
EUR
1
EUR
374
Zdravila
Delež v %
EUR
Delež v %
Indeks
2010/2009
2
3
5
6
7=4/2
Zdravila
438
63,75
671
69,36
153,33
249
36,25
296
30,64
119,12
687
100,00
968
100,00
140,93
KIRURGIJA MAVýARNA
EUR
1
Delež v %
EUR
Indeks
Delež v %
2010/2009
7=4/2
2
3
5
6
Zdravila
99
43,63
16
49,76
16,08
127
56,37
16
50,24
12,56
226
100,00
32
100,00
14,10
STERILIZACIJA
EUR
1
Delež v %
EUR
Indeks
Delež v %
2010/2009
7=4/2
2
3
5
6
Zdravila
235
49,12
85
37,32
36,10
243
50,88
142
62,68
58,53
478
100,00
227
100,00
47,51
GINEKOLOŠKO PORODNA AMBULANTA
EUR
1
Delež v %
EUR
Delež v %
Indeks
2010/2009
2
3
5
6
7=4/2
Zdravila
13
4,68
59
15,69
444,19
270
95,32
316
84,31
117,24
283
100,00
375
100,00
132,54
NEVROLOŠKA AMBULANTA
EUR
1
Zdravila
Delež v %
EUR
Delež v %
Indeks
2010/2009
2
3
5
6
7=4/2
14
100,00
79
97,84
546,04
0
0,00
2
2,16
100,00
14
100,00
80
100,00
558,13
- 76 -
OýESNA KIRURŠKA OýESNA
EUR
1
Delež v %
EUR
Indeks
Delež v %
2010/2009
7=4/2
2
3
5
6
36.444
99,45
6.718
94,53
18,44
202
0,55
389
5,47
100,00
36.646
100,00
7.107
100,00
19,39
ORL
Zdravila
EUR
1
Delež v %
EUR
Delež v %
Indeks
2010/2009
2
3
5
6
7=4/2
Zdravila
343
51,50
383
34,54
111,58
323
48,50
726
65,46
224,60
667
100,00
1.110
100,00
166,40
UROLOŠKA AMBULANTA
EUR
1
Delež v %
EUR
Delež v %
Indeks
2010/2009
2
3
5
6
7=4/2
Zdravila
77
81,20
104
80,07
134,90
18
18,80
26
19,93
144,99
95
100,00
129
100,00
136,80
FIZIOTERAPIJA
EUR
1
Zdravila
Delež v %
EUR
Delež v %
Indeks
2010/2009
2
3
5
6
7=4/2
93
61,12
118
83,95
127,46
59
38,88
23
16,05
38,32
152
100,00
141
100,00
92,81
RTG
EUR
1
Zdravila
SKUPAJ
Delež v %
EUR
Delež v %
Indeks
2010/2009
2
3
5
6
7=4/2
13.690
99,34
45.914
99,83
335,39
92
0,66
79
0,17
86,27
13.781
100,00
45.993
100,00
333,74
1.514.189
- 77 -
1.713.705
INTERNI ODDELEK
EUR
1
Delež v %
EUR
Delež v %
Indeks
2010/2009
2
3
5
6
7=4/2
152
0,10
206
0,14
135,86
Alkoholi
10.583
6,83
9.880
6,54
93,36
Obvezilni material
9.368
6,05
9.936
6,57
106,06
110.989
71,66
114.728
75,90
103,37
275
0,18
261
0,17
94,88
Laboratorijski testi
2.858
1,85
4.096
2,71
143,32
Blagovni rabat
20.398
13,17
11.993
7,93
58,79
251
0,16
52
0,03
20,90
154.872
100,00
151.151
100,00
97,60
KIRURGIJA ODDELEK
EUR
Delež v %
Kemikalije
Sanitetni potrošni material
Embalaža
Osteosintetski material
1
Kemikalije
Alkoholi
EUR
Delež v %
Indeks
2010/2009
2
3
5
6
18
0,02
9
0,01
7=4/2
50,03
7.193
9,26
8.067
9,46
112,15
Obvezilni material
5.583
7,18
6.935
8,13
124,23
46.270
59,53
56.298
66,01
121,67
Embalaža
332
0,43
345
0,40
103,92
Blagovni rabat
786
17.540
1,01
22,57
1.083
12.543
1,27
14,71
137,87
71,51
77.721
100,00
85.281
100,00
109,73
KIRURGIJA OPERACIJSKA
EUR
Delež v %
1
Kemikalije
RTG filmi,testi
EUR
Delež v %
Indeks
2010/2009
2
3
5
6
7=4/2
77
0,02
78
0,02
100,84
138
0,04
229
0,05
165,49
Alkoholi
9.707
2,48
9.389
2,20
96,73
Obvezilni material
7.789
1,99
5.195
1,22
66,70
206.954
52,86
229.935
53,82
111,10
Šivalni material
45.776
11,69
51.623
12,08
112,77
0
0,00
12
0,00
100,00
3.640
0,93
4.709
1,10
129,36
Blagovni rabat
12
117.449
0,00
30,00
0
126.097
0,00
29,51
0,00
107,36
391.542
100,00
427.267
100,00
109,12
NEGOVALNI ODDELEK
EUR
Delež v %
Embalaža
1
EUR
Delež v %
Indeks
2010/2009
2
3
5
6
7=4/2
0
0,00
29
0,03
100,00
Alkoholi
5.543
8,92
7.262
8,68
131,02
Obvezilni material
2.744
4,42
3.041
3,63
110,82
49.450
79,58
67.727
80,95
136,96
Kemikalije
Embalaža
123
0,20
161
0,19
131,02
Blagovni rabat
634
3.646
1,02
5,87
715
4.729
0,85
5,65
112,81
129,68
62.139
100,00
83.663
100,00
134,64
GINEKOLOŠKO PORODNI ODDELEK
EUR
Delež v %
1
Kemikalije
EUR
Delež v %
Indeks
2010/2009
2
3
5
6
7=4/2
7
0,01
9
0,01
119,97
Obvezilni material
1.476
2,47
1.595
2,29
108,06
46.210
77,24
56.476
80,91
122,22
Šivalni material
5.119
8,56
5.775
8,27
112,81
5
0,01
54
0,08
1108,64
1.284
2,15
3.192
4,57
248,67
Blagovni rabat
5.728
0
9,57
0,00
2.699
6
3,87
0,01
47,11
100,00
59.830
100,00
69.800
100,00
116,66
Embalaža
- 78 -
ODDELEK ZA REANIMACIJO
EUR
1
Delež v %
EUR
Indeks
Delež v %
2010/2009
7=4/2
2
3
5
6
104
0,06
63
0,03
61,04
0
0,00
22
0,01
100,00
Alkoholi
6.094
3,31
6.320
2,99
103,71
Obvezilni
2.917
1,58
2.758
1,31
94,55
167.131
90,67
196.488
92,99
117,57
Šivalni material
90
0,05
225
0,11
249,99
Embalaža
42
0,02
64
0,03
152,99
1.648
0,89
2.519
1,19
152,86
Blagovni rabat
6.300
3,42
2.844
1,35
45,14
752
0,41
0
0,00
0,00
184.326
100,00
211.303
100,00
114,64
OTROŠKI ODDELEK
Kemikalije
Hemodializa
EUR
1
Kemikalije
Alkoholi
Obvezilni
Delež v %
EUR
Indeks
Delež v %
2010/2009
7=4/2
2
3
5
6
304
1,66
162
0,89
53,37
1.702
9,28
1.687
9,28
99,15
982
5,35
966
5,31
98,40
15.084
82,25
15.120
83,13
100,24
175,00
Embalaža
47
0,26
82
0,45
Blagovni rabat
221
1,21
163
0,90
73,77
0
0,00
6
0,04
100,00
18.340
100,00
18.187
100,00
99,17
ORtOPEDIJA ODDELEK
EUR
Delež v %
1
EUR
Delež v %
Indeks
2010/2009
2
3
5
6
7=4/2
Alkoholi
300
0,07
138
0,03
45,88
Obvezilni
367
0,08
51
0,01
13,96
13.297
3,05
37.171
7,61
279,54
Šivalni material
2.681
418.813
0,62
96,18
0
451.403
0,00
92,36
0,00
107,78
435.459
100,00
488.763
100,00
112,24
GINEKOLOGIJA OPERACIJSKA
EUR
Delež v %
1
EUR
Delež v %
Indeks
2010/2009
2
3
5
6
Kemikalije
52
0,10
0
0,00
0,00
Alkoholi
785
1,52
946
1,42
120,46
Obvezilni
7=4/2
183
0,35
98
0,15
53,82
50.571
0
98,02
0,00
60.243
5.224
90,58
7,85
119,13
100,00
51.590
100,00
66.511
100,00
128,92
HEMODIALIZA
EUR
1
Delež v %
EUR
Delež v %
Indeks
2010/2009
2
3
5
6
7=4/2
35
0,01
59
0,01
168,27
568.381
89,38
589.508
89,76
103,72
8.783
1,38
9.479
1,44
107,93
Obvezilni
4.971
0,78
7.270
1,11
146,24
29.552
4,65
24.537
3,74
83,03
142
0,02
142
0,02
99,92
Laboratorijski material
208
0,03
1.159
0,18
556,80
Blagovni rabat
23.867
0
3,75
0,00
24.587
20
3,74
0,00
103,02
100,00
635.938
100,00
656.761
100,00
103,27
Kemikalije
Hemodializa
Alkoholi
Šivalni material
- 79 -
LABORATORIJ
EUR
1
Kemikalije
Alkoholi
Delež v %
EUR
Indeks
Delež v %
2010/2009
7=4/2
2
3
5
6
665
0,23
568
0,14
85,42
1.025
0,35
1.074
0,27
104,76
Obvezilni
1.841
0,63
1.525
0,38
82,86
22.703
7,72
33.851
8,40
149,10
135,42
267.581
91,04
362.356
89,93
Embalaža
6
0,00
0
0,00
0,00
Blagovni rabat
81
0,03
2.018
0,50
2479,13
0
0,00
1.524
0,38
100,00
293.901
100,00
402.916
100,00
137,09
DIABETOLOŠKA AMBULANTA
EUR
Delež v %
1
EUR
Delež v %
Indeks
2010/2009
2
3
5
6
Kemikalije
0
0,00
0
0,00
0,00
Alkoholi
22
0,38
44
0,61
200,05
Obvezilni
7=4/2
169
2,94
275
3,80
162,63
1.409
4.148
24,51
72,16
1.485
5.443
20,49
75,10
105,38
131,22
5.749
100,00
7.247
100,00
126,08
EUR
Delež v %
KIRURGIJA AMBULANTA
1
Kemikalije
EUR
Delež v %
Indeks
2010/2009
2
3
5
6
7=4/2
1
0,00
17
0,00
2261,04
Alkoholi
1.096
6,93
739
4,42
67,45
Obvezilni
5.372
33,95
4.148
24,78
77,20
9.357
0
59,12
0,00
11.781
49
70,40
0,29
125,91
100,00
15.826
100,00
16.735
99,90
105,74
INTERNI AMBULANTA
EUR
1
Kemikalije
Alkoholi
Obvezilni
Delež v %
EUR
2
3
0
0,00
362
5,36
Indeks
Delež v %
2010/2009
5
6
7=4/2
0
0,00
0,00
579
8,25
160,16
98
1,45
78
1,12
80,25
6.257
92,82
6.289
89,63
100,51
Emabalaža
4
0,06
0
0,00
0,00
21
0,31
70
1,00
100,00
6.741
100,00
7.016
100,00
104,09
KIRURGIJA MAVýARNA
EUR
1
Kemikalije
Alkoholi
Delež v %
EUR
2
3
0
0,00
160
0,67
Indeks
Delež v %
2010/2009
5
6
7=4/2
0
0,00
0,00
0
0,00
0,00
Obvezilni
9.826
41,37
980
53,02
9,98
13.766
57,96
800
43,24
5,81
0
0,00
69
3,74
100,00
23.752
100,00
1.849
100,00
7,79
STERILIZACIJA
EUR
Delež v %
1
EUR
Delež v %
Indeks
2010/2009
2
3
5
6
0
0,00
0
0,00
0,00
Alkoholi
433
1,14
269
0,72
62,14
Obvezilni
23.130
60,86
21.010
55,94
90,83
11.967
2.475
31,49
6,51
12.405
3.876
33,03
10,32
103,66
156,60
38.004
100,00
37.560
100,00
98,83
Kemikalije
- 80 -
7=4/2
GINEKOLOŠKO PORODNA AMBULANTA
EUR
1
Kemikalije
Alkoholi
Obvezilni
Delež v %
1
EUR
Indeks
Delež v %
2010/2009
7=4/2
2
3
5
6
0
0,00
42
0,00
0,00
335
7,98
376
7,91
112,19
54
1,28
79
1,67
147,69
3.418
81,45
3.938
82,88
115,20
390
9,29
317
6,67
81,29
4.197
100,00
4.751
99,12
113,22
EUR
Delež v %
NEVROLOŠKA AMBULANTA
EUR
Delež v %
Indeks
2010/2009
2
3
5
6
0
0,00
0
0,00
0,00
Alkoholi
162
100,00
170
95,13
104,99
Obvezilni
0
0,00
9
4,87
100,00
0
0
0,00
0,00
0
0
0,00
0,00
0,00
0,00
162
100,00
178
100,00
110,37
Kemikalije
EUR
Delež v %
OýESNA KIRURŠKA OýESNA
1
Kemikalije
Alkoholi
Obvezilni
EUR
Delež v %
7=4/2
Indeks
2010/2009
2
3
5
6
0
0,00
0
0,00
7=4/2
0,00
106
0,10
75
0,06
70,40
28
0,03
20
0,02
73,46
109.143
0
99,88
0,00
116.375
0
99,92
0,00
106,63
0,00
109.276
100,00
116.469
100,00
106,58
ORL
EUR
1
Kemikalije
Alkoholi
Obvezilni
Delež v %
EUR
Indeks
Delež v %
2010/2009
7=4/2
2
3
5
6
0
0,00
0
0,00
0,00
191
5,44
175
3,62
91,18
351
9,97
209
4,33
59,50
2.965
84,20
4.323
89,58
145,76
Embalaža
14
0,39
26
0,54
190,71
Blagovni rabat
0
0,00
93
1,92
100,00
0
0,00
0
0,00
0,00
3.522
100,00
4.825
100,00
137,01
UROLOŠKA AMBULANTA
EUR
1
Delež v %
EUR
Indeks
Delež v %
2010/2009
2
3
5
6
7=4/2
Kemikalije
0
0,00
0
0,00
0,00
Alkoholi
0
0,00
0
0,00
0,00
Obvezilni
0
0,00
0
0,00
0,00
740
100,00
1.051
99,99
141,90
0
0,00
0
0,00
0,00
740
100,00
1.051
99,99
141,92
FIZIOTERAPIJA
EUR
1
Delež v %
EUR
Indeks
Delež v %
2010/2009
7=4/2
2
3
5
6
Kemikalije
23
1,95
23
0,00
0,00
Alkoholi
531
45,04
463
57,37
0,00
Obvezilni
51
4,35
31
3,82
0,00
574
48,66
290
35,91
50,47
0
0,00
0
0,00
0,00
1.180
100,00
807
97,10
68,38
EUR
Delež v %
RTG
1
EUR
Delež v %
Indeks
2010/2009
2
3
5
6
0
0,00
1
0,00
0,00
RTG filmi testi
54.768
76,80
34.597
65,22
63,17
Alkoholi
474
16.074
0,67
22,54
495
17.956
0,93
33,85
104,30
111,71
71.316
100,00
53.049
100,00
74,39
Kemikalije
- 81 -
7=4/2
Realizacija jan-dec
/2009
1
Živila
Realizacija jan-dec /2010
Indeks
EUR
Delež v %
EUR
Delež v %
2010/2009
2
3
4
5
6=4/2
335.698
29,21
337.139
28,72
100,43
Tekstilni material
1.078
0,09
1.728
0,15
160,33
Porabljeno tehnološko gorivo
11.812
1,03
13.452
1,15
100,00
Porabljen pomožni material
812
0,07
1.228
0,10
0,00
Porabljen drugi nezdravstveni material
499
0,04
1.204
0,10
241,33
117.675
10,24
134.197
11,43
114,04
Porabljen pisarniški material
Porabljena pralna in þistilna sredstva
82.031
7,14
74.966
6,39
0,00
Porabljena voda
148.832
12,95
145.447
12,39
100,00
Tehniþni material za popravila in vzdrževanje
44.059
3,83
58.589
4,99
132,98
Material za popravila in vzdrževanje - vozil
215
0,02
931
0,08
433,39
Porabljeni nadomestni deli za osnovna sredstva
54.060
4,70
100.446
8,56
0,00
Odpisi vrednosti nadomestnih delov
29.029
2,53
23.311
1,99
80,30
Stroški elektriþne energije
231.906
0,00
158.484
13,50
0,00
Odpisi DI,avtom.gum, in embalaže v uporabi
11.116
0,97
8.726
0,74
78,50
Odpisi službene obleke,uniforme,obutve
16.485
1,43
28.500
2,43
172,88
Odpisi DI tekstil
39.431
3,43
57.174
4,87
145,00
Stroški strokovne literature
10.874
0,95
8.810
0,75
81,01
Stroški þasopisov,uradnih listov,priroþnikov,CATV
10.888
0,95
18.341
1,56
168,45
44
0,00
0
0,00
0,00
Porabljeno pogonsko gorivo
Presežki in primankljaji materiala
0
0,00
24
0,00
100,00
1.703
0,15
393
0,03
23,07
Drugi stroški materiala
937
0,08
0
0,00
0,00
Material za obdaritev in okrasitev
91
0,01
444
0,04
487,63
Reklamne majice za športne igre
0
0,00
410
0,03
100,00
1.149.275
79,82
1.173.943
100,00
102,15
Stroški materiala iz prejšnjih obraþunskih obdobij
Skupaj stroški nezdravstvenega materiala
- 82 -
Stroški storitev AOP 874(konto 461) so v celotnem zavodu v letu 2010 znašali 4.341.407 EUR in
so bili za 11,65 % višji od doseženih v letu 2009 in za 6,40 % višji od naþrtovanih. Delež glede na
celotne odhodke zavoda znaša 17,78 %.
Stroški storitev
EUR
1
Prevozne storitve
Delež v %
EUR
Delež v %
Indeks
2010/2009
2
3
4
5
6=4/2
6.431
0,17
7.002
0,16
108,88
Storitve vzdrževanja
289.832
7,45
494.627
11,39
170,66
Zavarovalne premije
86.008
2,21
72.235
1,66
83,99
0
0,00
0
0,00
0,00
Reprezentanca
4.047
0,10
4.931
0,11
121,84
Stroški plaþilnega prometa in banþni stroški
2.960
0,08
2.998
0,07
101,29
0
0,00
0
0,00
0,00
Laboratorijske in zdravstvene storitve
683.171
17,57
726.107
16,73
106,28
Izobraževanje in specializacije
19.021
0,49
14.376
0,33
75,58
Strokovno izpopolnjevanje
51.289
1,32
31.119
0,72
60,67
0
0,00
0
0,00
0,00
116.859
3,01
107.793
2,48
92,24
Najemnine
Povraþila stroškov v zvezi z delom
Stroški znanstveno raziskovalnega dela
Komunalne storitve
Stroški varovanja
0
0,00
0
0,00
0,00
Stroški podjemnih pogodb
412.840
10,62
357.953
8,25
86,71
Stroški zunanjih izvajalcev zdr. storitev preko s.p. in d.o.o.
654.668
16,84
730.777
16,83
111,63
Pranje
328.785
8,46
344.026
7,92
104,64
Ogrevanje
349.836
9,00
356.203
8,20
101,82
ýišþenje
546.074
14,04
625.913
14,42
114,62
Druge storitve
Skupaj stroški storitev
Druge storitve
336.612
8,66
465.347
10,72
138,24
3.888.434
100,00
4.341.407
100,00
111,65
Indeks
EUR
Delež v %
EUR
Delež v %
2010/2009
87.058
25,86
181.821
39,07
208,85
0
0,00
1.608
0,35
0,00
Stroški AOP
83.963
24,94
91.484
19,66
108,96
Intelektualne storitve svetovanja, raziskave
Intelektualne storitve revizije, kontrole
Stroški sodnega izvedenca, odvetnika, tolmaþa
1.871
0,56
5.902
1,27
315,36
Sejnine
2.159
0,64
3.581
0,77
165,89
Dezinfekcija, dekontaminacija in deraterizacija
8.333
2,48
9.292
2,00
111,51
426
0,13
561
0,12
131,61
Noþnine med službenimi potovanji
9.073
2,70
10.039
2,16
110,65
Povraþila stroškov prevoza
Dnevnice na službena potovanja
3.295
0,98
5.107
1,10
154,98
Stroški kartiþne porabe tujina
0
0,00
79
0,02
0,00
Stroški službenih potovanj preko turistiþnih agencij
0
0,00
4.564
0,98
0,00
327
0,10
2.664
0,57
815,95
Stroški storitev iz prejšnjih obdobij
Poštne storitve
20.865
6,20
16.148
3,47
77,39
Telefonske storitve
41.852
12,43
52.651
11,31
125,80
Parkirnine, cestnine, registracija
706
0,21
558
0,12
79,11
Študentski servis
17.863
5,31
34.216
7,35
191,55
Neproizvodne storitve
57.978
17,22
41.955
9,02
72,36
Noþitev športne igre
585
0,17
478
0,10
81,75
Drugi davþno nepriznani stroški
260
0,08
1.807
0,39
694,04
0
0,00
831
0,18
0,00
336.612
100,00
465.347
100,00
138,24
Trafo postaja
Skupaj stroški drugih storitev
Storitve vzdrževanja so se poveþale, zaradi veþjega obsega opravljenega dela naslednjih
dobaviteljev (Culeto Peter, Drager, Fin Pro, Inter export, Klima, Mevi, Olympus, Sind – veþina
zaradi vzdrževanja medicinske opreme). Indeks stroška reprezentance je nekoliko višji, zneskovno
pa to predstavlja slabih 900 EUR. Laboratorijske in zdravstvene storitve so se poveþanega števila
obdukcij, storitev ZD Adolfa Drolca Maribor – obdobni pregledi, zdravniška spriþevala…, storitve
UKC Maribor in UKC Ljubljana. Stroški zunanjih izvajalcev zdravstvenih storitev preko s.p. in
d.o.o. so prikazani v poslovnem delu letnega poroþila na strani 50 in 51.
- 83 -
Stroški in storitve za izvajanje zdravstvenih storitev preko podjemnih in avtorskih pogodb ter preko
s.p. in d.o.o. - loþeno za lastne zaposlene in zunanje izvajalce:
!
, "- , #
! !
.
!!
, #
! <80,5=8<>,5
?,,755(7<'5
/
.
.
.%&%0
&&.
&$$
%&
$
1(11*+2
2(
!
, "- , #
! !
!"#
!3!4
, #
! /
.
.
.%&%0
<80,5=8<>,5
&
?,,755(7<'5
&&&
%&
(21'2(+)*
2*
10 najvišjih stroškov preko s.p. in d.o.o.:
Vrste storitev, ki se opravljajo
preko zunanjih izvajalcev za
nezdravstvene storitve
ISS servis system (þišþenje) d.o.o.
Komunala Ptuj (ogrevanje, voda) d.d.
Periteks (pranje perila) d.o.o.
Elektro Gorenjska d.d.
Proteros d.o.o.
Interexport d.o.o.
Saubermacher Slovenija d.o.o.
PINNA d.o.o. (raþunalniške storitve)
Odvetniška pisarna Turk
Telekom Slovenije d.d.
Izplaþan znesek v letu 2010 v
(EUR)
Število zunanjih izvajalcev
654.169
515.829
345.177
118.840
94.200
94.021
73.530
54.959
46.233
40.272
1
1
1
1
1
1
1
1
1
1
Navedenih je le nekaj najveþjih stroškov storitev po dobavitelju in opravljeni storitvi. Strošek vseh
storitev v letu 2010 znaša 4.341.407 EUR.
- 84 -
Intelektualne storitve svetovanja, raziskave
AAS AVTORSKA AGENCIJA
ARHILINK
ARVVEN
ADRIA d.o.o.
BUREAU VERITAS d.o.o.
CONATUS
ELEARN
FARMED
FIN REVIZIJA
GZ ZA VARNOST
KAKOVOST 2000
KOTNIK BOŽENA
LEA POMURJE
LEA SPODNJE PODRAVJE
MAROSO
PROTEROS SVTOVANJE
SGS SLOVENIJA
SLOVENSKO DRUŠTVO HOSPIC
ŠTRAF D.O.O.
TETRAS SVETOVANJE
1-12/2009
I-12/2010
1.210
15.682
598
3.914
17.342
658
0
26.178
2.368
20.409
0
215
20.252
40.586
3.910
15.205
310
30.498
1.829
2.117
46.644
4.165
526
5.023
9.090
ZAVOD ZA ZDRAVSTVENO VARSTVO
150
SKUPAJ
87.058
181.821
Intelektualne storitve svetovanja, raziskave so se poveþale na raþun projekta sledljivosti zdravil po
pacientu, uvajanja kakovosti na oddelku sterilizacije, kakovosti v laboratoriju zaradi postopkov za
pridobitev akreditacije in predvsem na raþun projekta HEALTH. Posledica poveþanja stroškov
prevoza je višja cena kilometra glede na predhodno leto. Stroški storitev iz prejšnjih obraþunskih
obdobij so stroški za katere smo prejeli raþun v letu 2010, nanašali pa so se še na leto 2009, gre pa
za okoljske dajatve, kjer se je zakonodaja glede poroþanja in izstavitve raþunov nekoliko
spremenila. Drugi davþno nepriznani stroški so stroški, ki v davþnem obraþunu niso priznani.
Stroški študentskega servisa so višji zaradi dela v transportni službi, kjer bi morali zaposliti enega
þloveka in ga še nismo, prav tako zaradi dela v vratarski službi in pomoþi oziroma sodelovanja pri
operacijah študentov medicine.
Stroški AOP
Params raþunalništvo
PINNA
Septima
Swetcom
SKUPAJ
1-12/2009
- 85 -
1-12/2010
242
2.146
60.829
54.276
6.176
4.493
16.717
30.569
83.963
91.484
Stroški sodnega izvedencev, odvetnikov, tolmaþev…
Avtorska agencija za Slovenijo
Kretnja Suzana Novak
Moritz tolmaþenje
Odvetnik Veljko Škovrlj
Tolmaþ Letonja Lidija
Odvetnik Zdenko Cafuta
Odvetniška pisarna Andrej Kac
Janžekoviþ Vladimir s.p. tolmaþenje, prevodi
Zavod združenja tolmaþev
Delovno sodišþe Maribor
SKUPAJ
- 86 -
1-12/2009
1-12/2010
391
96
482
152
3.484
66
630
1.047
122
99
1.205
1.871
5.902
Neproizvodne storitve
Albin promotion
A&R Cartl Angela
Alimal steklarna
Altius
Atrij nepremiþnine
Avtopralnica Eva
Avtohiša Trbuc
Ašenbrener Oto
Biroservis Jernej Kovaþ
Butik okvirjev A PROPOS
DC Dominko Center
Design studio in aranžerstvo
DTS Korenjak Aleksander s.p.
Elektro Maribor
Elgrin
Fin-Pro
Fotokopiranje posredništvo
Gostol-Gopan
Horvat Sreþko (izvajanje del z gozdarsko-kmetijsko mehanizacijo)
Hotel Mitra
Infobon
Inštitut za varstvo pri delu
Komunalno podjetje Ptuj
Koval proizvodnja in trgovina
Lesna galanterija Anton
Linde Plin (A-test)
Lindstrom
Markos
Messer Slovenija
Matalprim IZT d.o.o.
MFC d.o.o.
MIR
Minifilm d.o.o.
Olympus Slovenska energetika
Petrol
Podjetje za stanovanjske storitve
Popijal Matjaž s.p.
Poveron raþunalništvo
Radio televizija Slovenija
Roža s.p.
Tehnobiro
Zavod za usposabljanje
Zlatarstvo Bedraþ sreþko
SIST Slovenski inštitut za standardizacijo
Solutiones
SPC Toplak
Stanþ Stanislav Zebec
Silina d.o.o.
Sanrex
Steklarstvo Anžel
SŽCD centralne delavnice
UKC obdukcije
Vulkanizerstvo Kolariþ Ivan
Venetus Travel agency
Zamuda Franc s.p.
Zavod RS za transfuzijo
ZZZS MB
Materialni stroški po blagajni
SKUPAJ
- 87 -
1-12/2009
1-12/2010
179
179
765
194
8.385
6.044
244
217
94
61
255
84
26
592
169
14.813
4.034
321
1.514
227
6
1.078
386
78
12
320
6.191
287
306
601
343
6
866
42
81
48
410
291
77
517
10.414
7.763
11.546
426
263
27
1.150
1.920
54
169
335
81
85
896
964
2.088
241
714
224
538
398
506
55
4
71
117
6.631
280
76
27
124
4
689
57.978
160
112
436
41.955
2.) STROŠKI DELA so v letu 2010 znašali 12.990.965 EUR in so bili za 3,25 % višji od
doseženih v letu 2009 in za 1,77 % nižji od naþrtovanih. Delež v celotnih odhodkih znaša 53,22 %.
Povpreþno število zaposlenih na podlagi delovnih ur v letu 2010 je znašalo 442 zaposlenih, in se je
v primerjavi z letom 2009 poveþalo za 3,03 %.
Povpreþna bruto plaþa je znašala 1.932 EUR in se je poveþala v primerjavi s preteklim letom za
1,05 %.
V preteklem letu je bilo izplaþano 311.779 EUR regresa za letni dopust za delavce.
Nadomestila osebnih dohodkov za boleznine v breme zavoda so bila izplaþana za 26.184 delovnih
ur, v breme ZZZS 21.092 delovnih ur, in v breme ZPIZ-a 4.798 delovnih ur. Boleznine skupaj
predstavljajo 5,44 % obraþunanih delovnih ur.
Stroški dela
Realizacija
jan-dec
2009
Plan
Realizacija
Indeks
jan-dec 2010
jan-dec 2010
2010/2009
2
3
4
5=4/2
Skupaj plaþe in nadomestila
9.728.427
9.870.000
9.947.457
102,25
Dajatve na plaþe
1.580.505
1.604.600
1.611.576
101,97
Drugi stroški dela
1.273.156
1.290.500
1.431.932
112,47
Skupaj stroški dela
12.582.088
12.765.100
12.990.965
103,25
1
- 88 -
Stroški dela
Indeks
EUR
Delež v %
EUR
Delež v %
2010/2009
6.851.372
54,45
7.188.080
55,33
104,91
Obraþunane bruto plaþe - splošni dodatki
513.160
4,08
581.154
4,47
113,25
BOD dodatki za redno delo, noþni, nedelj, prazniþni
426.423
3,39
444.179
3,42
104,16
0
0,00
1.122.439
8,64
0,00
84.180
0,67
79.771
0,61
94,76
1.452.595
11,54
314.953
2,42
21,68
60.649
0,48
15.211
0,12
25,08
71
0,00
0
0,00
0,00
Obraþunane bruto plaþe
BOD dežurstvo preko polnega delovnega þasa
BOD stalna pripravljenost doma
BOD nadurno delo
Obraþunane bruto plaþe delovna uspešnost
Bonitete izobraže.,uporaba osebnega vozila,…
BOD praznik
166.132
1,32
0
0,00
0,00
Obraþunana nadomestila OD do 30 dni
173.847
1,38
201.669
1,55
116,00
Stroški prevoza na delo in z njega
348.475
2,77
405.242
3,12
116,29
Stroški prehrane med delom
366.025
2,91
372.691
2,87
101,82
Povraþila stroškov zaposlenim neobdavþeno
27.488
0,22
31.254
0,24
113,70
Stroški dodatnega pokojninskega zavarovanja
176.854
1,41
183.895
1,42
103,98
Regres za letni dopust
300.668
2,39
311.779
2,40
103,70
Jubilejne nagrade
21.224
0,17
19.635
0,15
92,52
Solidarnostne pomoþi
13.283
0,11
12.705
0,10
95,65
Neobdavþene odpravnine
17.499
0,14
57.862
0,45
330,65
Obdavþene odpravnine
1.557
0,01
36.870
0,28
2368,37
84
0,00
0
0,00
0,00
Prispevek za IPZ na plaþe 8,85%
862.977
6,86
870.990
6,70
100,93
Prispevek za zdrav. zav. na plaþe 6,56%
Bonitete - posojilo brez obresti ali z
649.237
5,16
656.726
5,06
101,15
Prispevek za zaposlovanje na plaþe 0,06%
5.939
0,05
6.008
0,05
101,15
Prispevek za starševsko varstvo na OD 0,10%
9.897
0,08
10.013
0,08
0,00
Prispevek za poškodbe pri delu na OD 0,53%
52.454
0,42
53.065
0,41
101,16
0
0,00
14.774
0,11
0,00
12.582.088
100,00
12.990.965
100,00
103,25
Stroški dela iz prejšnjega obraþunskega obdobja
Skupaj stroški drugih storitev
Indeks 113,25 – obraþunane bruto plaþe – splošni dodatki predstavljajo naslednja poveþanja
stroškov dela v letu 2010 glede na leto 2009. Dodatek za delo v neenakomernem razporejenem
delovnem þasu se je zaþel izplaþevati v letu 2010 na zahtevo sindikatov in dejansko pripada
zaposlenim.
Položajni dodatek
Dodatek za delovno dobo
Dodatek za mentorstvo
Dodatek za specializacijo, magisterij, doktorat
Dodatki za manj ugodne delovne razmere
Dodatek na izmensko delo
Dodatek za delo v neenakomerno razporejenem delovnem þasu
SKUPAJ
61.334,43
373.183,51
13.029,56
3.533,22
442,00
61.164,70
512.687,42
58.234,03
391.610,34
19.733,51
4.351,46
631,74
88.173,57
17.946,18
580.680,83
-3.100,40
18.426,83
6.703,95
818,24
189,74
27.008,87
17.946,18
67.993,41
Stroški prevoza na delo so se poveþali zaradi višjega zneska enega kilometra, ki se meseþno
usklajuje s 15% cene neosvinþenega motornega 95 oktanskega bencina/km.
Obdavþene in neobdavþene odpravnine
V letu 2009 sta bili izplaþani 2 odpravnini do uredbe in 1 odpravnina nad uredbo. V letu 2010 pa je
bilo izplaþanih 5 odpravnin do uredbe in 7 odpravnin nad uredbo.
- 89 -
Pri BOD dežurstvo preko polnega delovnega þasa in BOD nadurno delo, prihaja do razlik zaradi
razliþnega evidentiranja med leti 2009 in 2010.
3.) STROŠKI AMORTIZACIJE (ki so zajeti med odhodki – AOP 879) so v letu 2010 znašali
1.092.596 EUR in so bili za 7,28 % višji od doseženih v letu 2009 in za 2,59% višji od naþrtovanih.
Delež stroškov amortizacije v celotnih odhodkih znaša 4,48 %.
Amortizacija je obraþunana po predpisanih stopnjah v znesku 1.473.602 EUR:
- del amortizacije, ki je bil vraþunan v ceno znaša 1.092.596 EUR (konþni rezultat skupine 462),
- del amortizacije, ki je bil knjižen v breme obveznosti za sredstva prejeta v upravljanje znaša
148.237 EUR (podskupina 980),
- del amortizacije v breme sredstev prejetih donacij znaša 179.953 EUR (podskupina 922) in
- del amortizacije, ki je bil knjižen v breme dolgoroþno odloženih prihodkov za pokrivanje
amortizacije iz lastnih virov znaša 52.816 EUR (podskupina 920).
4.) REZERVACIJE v letu 2010 niso bile obraþunane.
5.) DAVEK OD DOHODKOV PRAVNIH OSEB je bil v letu 2010 obraþunan v znesku 0 EUR .
6.) OSTALI DRUGI STROŠKI so bili v letu 2010 obraþunani v znesku 86.982 EUR (nadomestilo
za uporabo stavbnih zemljišþ, sodne takse, koleki, þlanarine zbornicam, izdatki za varstvo
þlovekovega okolja…).
Drugi stroški
Realizacija jan-dec/2009
EUR
1
Stroški varstva pri delu in varstva okolja
Delež v %
Realizacija jan-dec/2010
EUR
Delež v %
Indeks
2010/2009
2
3
4
5
6=4/2
24.489
20,33
33.247
38,22
135,76
Taksa za obremenjevanje vode, zraka in druge takse
0
0,00
0
0,00
0,00
Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišþa
29.062
0,00
29.643
34,08
0,00
ýlanarina
11.520
9,56
12.978
14,92
112,65
Drugi materialni stroški
55.406
45,99
11.114
12,78
20,06
Skupaj drugi stroški
120.478
75,88
86.982
100,00
72,20
Stroški varstva pri delu in varstva
Strošek izvajanje ukrepov varnosti in zdravja pri delu in požarne varnosti se je poveþal zaradi
dodatnih analiz iz požarne varnosti in delno uskladitve cen z inflacijo.
ýlanarina
Poveþan indeks þlanarine je predvsem na raþun þlanarine Združenju zdravstvenih zavodov
Slovenije.
Drugi stroški
V realizaciji januar – september 2009 je med drugimi materialnimi stroški zajet še davek od
dobiþka pravnih oseb 35.098,04 EUR
7.) FINANýNI ODHODKI so v letu 2010 znašali 496 EUR in predstavljajo plaþila obresti za
prejete obraþune zamudnih obresti in obraþun obresti za MEVI d.o.o po anuitetnem naþrtu.
- 90 -
8.) DRUGI ODHODKI so v letu 2010 znašali 47.385 EUR, in so nastali zaradi plaþil odškodnine
za zdravnike, plaþil kazni (ZZZS) in odpisa osnovnih sredstev potrjenih na seji sveta zavoda.
9.) PREVREDNOTOVALNI POSLOVNI ODHODKI so v letu 2010 niso bili izkazani.
- 91 -
2.3. POSLOVNI IZID
Razlika med prihodki in odhodki izkazuje negativni poslovni izid - presežek odhodkov nad prihodki
v višini 1.771.106 EUR.
2.3.1. Pojasnila k postavkam izkaza prihodkov in odhodkov doloþenih uporabnikov po naþelu
denarnega toka
Izkaz prihodkov in odhodkov doloþenih uporabnikov po naþelu denarnega toka je evidenþni izkaz,
v katerem so izkazani prihodki in odhodki, ki jih doloþeni uporabniki izkazujejo v poslovnih
knjigah v skladu s 16. þlenom Pravilnika o razþlenjevanju in merjenju prihodkov in odhodkov.
Izkazovanje prihodkov in odhodkov po naþelu denarnega toka je potrebno zaradi spremljanja
gibanja javno finanþnih prihodkov in odhodkov na ravni države.
Pri evidenþnem izkazovanju prihodkov in odhodkov smo upoštevali naþelo denarnega toka, ne pa
pravila iz Slovenskih raþunovodskih standardov, ki doloþajo naþelo nastanka poslovnega dogodka.
Zato podatki o odhodkih in prihodkih, izkazani v izkazu prihodkov in odhodkov doloþenih
uporabnikov po naþelu denarnega toka, niso primerljivi s podatki, izkazanimi v izkazu prihodkov in
odhodkov doloþenih uporabnikov.
Naþelo denarnega toka pomeni, da se prihodek oziroma odhodek prizna, ko sta izpolnjena dva
pogoja: poslovni dogodek, katerega posledica je izkazovanje prihodkov oziroma odhodkov, je
nastal in denar ali njegov ustreznik je prejet oziroma izplaþan.
Izkaz prihodkov in odhodkov po naþelu denarnega toka služi spremljanju gibanja javno finanþnih
prihodkov in odhodkov.
Presežek odhodkov nad prihodki v tem izkazu (denarni tok) znaša 989.383 EUR in se od
ugotovljenega presežka prihodkov nad odhodki doloþenih uporabnikov (priloga 3 – obraþunski tok)
razlikuje za 781.723 EUR. Razlika predstavljajo: neplaþane terjatve in obveznosti, dani in prejeti
predujmi, nabave osnovnih sredstev.
- 92 -
2.3.2. Pojasnila k izkazu raþuna finanþnih terjatev in naložb doloþenih uporabnikov
Izkaz raþuna finanþnih terjatev in naložb doloþenih uporabnikov je sestavni del izkaza prihodkov in
odhodkov doloþenih uporabnikov po naþelu denarnega toka. Izkaz vsebuje podatke o danih
posojilih in prejetih vraþilih danih posojil ter o izdatkih, namenjenih nakupu kapitalskih deležev in
prejemkih iz naslova prodaje teh deležev.
V izkazu raþuna finanþnih terjatev in naložb doloþenih uporabnikov, ki je priloga v prilogi 3/A-1,
za leto 2010 izkazujemo 2.061 EUR razlike med prejetimi vraþili danih posojil in danimi posojili, ki
smo jih evidentirali po naþelu denarnega toka.
2.3.3. Pojasnila k izkazu raþuna financiranja doloþenih uporabnikov
Izkaz raþuna financiranja doloþenih uporabnikov je sestavni del izkaza prihodkov in odhodkov
doloþenih uporabnikov po naþelu denarnega toka in je evidenþni izkaz. Vsebuje podatke o prejetih
zneskih iz najetih posojil in podatke o odplaþilih glavnic najetih posojil v obraþunskem obdobju.
V vrstici zadolževanje se izkažejo zneski, pridobljeni z najemom dolgoroþnih posojil, zneski iz
naslova izdaje dolgoroþnih vrednostnih papirjev in razlika med veþ prejetimi in vrnjenimi sredstvi
likvidnostnega zadolževanja.
V vrstici dolga se izkažejo zneski vrnjenih glavnic najetih dolgoroþnih posojil in posojil z izdajo
dolgoroþnih vrednostnih papirjev ter znesek iz naslova likvidnostnega zadolževanja, þe je znesek
vrnjenih denarnih sredstev veþji od zneska prejetih denarnih sredstev.
V izkazu raþuna financiranja doloþenih uporabnikov za leto 2010, ki je priloga v TABELI 3/A-2, ne
izkazujemo zadolževanja in odplaþil dolga.
Izkazano poveþanje sredstev na raþunih 987.322 EUR je vsota presežka prihodkov nad odhodki iz
izkaza prihodkov in odhodkov doloþenih uporabnikov po naþelu denarnega toka in zneskom, ki je v
izkazu raþuna finanþnih terjatev in naložb doloþenih uporabnikov izkazan kot razlika med prejetimi
vraþili danih posojil in danimi posojili.
2.3.4. Pojasnila k izkazu prihodkov in odhodkov doloþenih uporabnikov po vrstah dejavnosti
Izkaz prihodkov in odhodkov doloþenih uporabnikov po vrstah dejavnosti je po vsebini enak izkazu
prihodkov in odhodkov, le da so v njem prihodki in odhodki, ki se nanašajo na leto 2010, razdeljeni
na prihodke in odhodke iz opravljanja javne službe in na prihodke in odhodke od prodaje blaga in
storitev na trgu.
Pri razmejevanju prihodkov od poslovanja na prihodke za izvajanje javne službe in na prihodke od
prodaje blaga in storitev na trgu smo upoštevali navodilo Ministrstva za zdravje, št. 012-11/201020, z dne 15.12.2010. Finanþni prihodki in drugi prihodki so izkazani med prihodki iz opravljanja
javne službe, razen tistih, za katere je iz knjigovodskih listin lahko ugotovilo, da se nanašajo na
tržno dejavnost.
- 93 -
v EUR, brez centov
javna služba
tržna dejavnost
Skupaj zavod
LETO 2009
Prihodki
Odhodki
Poslovni izid
22.436.385 22.433.416
2.969
558.848
557.722
1.126
22.995.233 22.991.138
4.095
LETO 2010
Prihodki
Odhodki
Poslovni izid
21.960.376 23.678.637
-1.718.261
679.266
732.111
-52.845
22.639.642 24.410.748
-1.771.106
Graf 4: Izkaz prihodkov in odhodkov doloþenih uporabnikov
po vrstah dejavnosti
25.000.000
20.000.000
15.000.000
10.000.000
5.000.000
0
-5.000.000
Javna služba
Tržna dejavnost
Skupaj zavod
LETO 2009 Prihodki
LETO 2009 Odhodki
LETO 2009 Poslovni izid
LETO 2010 Prihodki
LETO 2010 Odhodki
LETO 2010 Poslovni izid
Poslovni izid dosežen pri izvajanju javne službe znaša -1.718.261 EUR, iz naslova izvajanja tržne
dejavnosti pa -52.845 EUR.
Pojasnila k izkazu za leto 2010 v primerjavi z letom 2009: Poslovni izid javne službe je v letu 2009
znašala 2.969 EUR, iz tržne dejavnosti pa 1.126 EUR.
Prihodki in odhodki tržne dejavnosti so nastali z opravljanjem naslednjih tržnih dejavnosti
(storitev):
a) Prodaja malic,
b) Plaþila pacientov, ker niso imeli urejenega zdravstvenega zavarovanja,
c) Plaþilo za bivanje enega starša z otrokom (otroški oddelek),
d) Opravljene laboratorijske storitve za druge zavode,
e) Opravljene rentgenske storitve…
Razmejevanje odhodkov na dejavnost javne službe in na tržno dejavnost je bilo izvedeno v skladu z
naslednjimi sodili: Razmerje med prihodki od poslovanja, doseženimi pri opravljanju dejavnosti
javne službe in tistimi, doseženimi pri prodaji blaga in storitev.
- 94 -
3. POROýILO O PORABI SREDSTEV POSLOVNEGA IZIDA V SKLADU S
SKLEPI SVETA ZAVODA
Dobiþek poslovnega leta 2009 v višini 4.095 EUR se je namenil za kritje izgub prejšnjih let.
4. PREDLOG RAZPOREDITVE UGOTOVLJENEGA POSLOVNEGA IZIDA
ZA LETO 2010
(predlog za obravnavo na svetu zavoda, ki mora v zvezi s porabo izida sprejeti
posebni sklep).
V letu 2010 je prišlo do presežka odhodkov nad prihodki, zato ni sredstev, ki bi se namenila za
nabavo neopredmetenih sredstev in opredmetenih osnovnih sredstev v letu 2011.
Svet zavoda sprejme letno poroþilo zavoda za poslovno leto 2010.
Datum: 25.02.2011
Podpis pooblašþenega raþunovodja
Boris Kmetec
Podpis odgovorne osebe
Robert ýeh
- 95 -
PRILOGE K POSLOVNEMU POROýILU
1. Izjava o oceni notanjega nadzora javnih financ 2010
2. Dodatne priloge ministrstva brez bilanþnih izkazov:
- Obrazec 1: Realizacija delovnega programa 2010 (1. in 2. del)
- Obrazec 2: Izkaz prihodkov in odhodkov 2010
- Obrazec 3: Spremljanje kadrov 2010
- Obrazec 4: Poroþilo o investicijskih vlaganjih 2010
- Obrazec 5: Poroþilo o vzdrževalnih delih 2010
- Obrazec 6: Poroþilo o terciarni dejavnosti 2010 (nimamo terciarja)
- Obrazec 7: Kazalniki uþinkovitosti 2010 (bodo dostavljeni naknadno)
PRILOGE K RAýUNOVODSKEMU POROýILU
Priloge iz Pravilnika o sestavljanju letnih poroþil za proraþun, proraþunske uporabnike in druge
osebe javnega prava (Uradni list RS, št. 115/02, 21/03, 134/03, 126/04, 120/07, 124/08, 58/10,
104/10):
a) Bilanca stanja (priloga 1)
b) Stanje in gibanje neopredmetenih sredstev in opredmetenih osnovnih sredstev
(priloga 1/A)
c) Stanje in gibanje dolgoroþnih finanþnih naložb in posojil (priloga 1/B)
d) Izkaz prihodkov in odhodkov – doloþenih uporabnikov (priloga 3)
e) Izkaz prihodkov in odhodkov doloþenih uporabnikov po naþelu denarnega toka
(priloga 3/A)
f) Izkaz raþuna finanþnih terjatev in naložb doloþenih uporabnikov (priloga 3/A-1)
g) Izkaz raþuna financiranja doloþenih uporabnikov (priloga 3/A-2)
h) Izkaz prihodkov in odhodkov doloþenih uporabnikov po vrstah dejavnosti (priloga
3/B)
- 96 -
Priloga 1
IME UPORABNIKA:
ŠIFRA UPORABNIKA*: 27863
BOLNIŠNICA PTUJ
SEDEŽ UPORABNIKA:
ŠIFRA DEJAVNOSTI: 86.100
POTRČEVA CESTA 023, 2250 Ptuj
MATIČNA ŠTEVILKA: 5054796000
BILANCA STANJA
na dan 31.12.2010
(v eurih, brez centov)
ČLENITEV
SKUPINE
KONTOV
1
NAZIV SKUPINE KONTOV
Oznaka
za AOP
2
3
ZNESEK
Tekoče leto
4
Predhodno leto
5
SREDSTVA
001
8.677.155
8.680.037
00
A) DOLGOROČNA SREDSTVA IN SREDSTVA V UPRAVLJANJU
(002-003+004-005+006-007+008+009+010+011)
NEOPREDMETENA SREDSTVA IN DOLGOROČNE AKTIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE
002
376.145
350.682
01
POPRAVEK VREDNOSTI NEOPREDMETENIH SREDSTEV
003
300.032
285.689
02
NEPREMIČNINE
004
12.205.408
12.035.032
03
POPRAVEK VREDNOSTI NEPREMIČNIN
005
5.983.171
5.837.286
04
OPREMA IN DRUGA OPREDMETENA OSNOVNA SREDSTVA
006
11.768.614
11.107.944
05
POPRAVEK VREDNOSTI OPREME IN DRUGIH OPREDMETENIH OSNOVNIH SREDSTEV
007
9.393.995
8.696.893
06
DOLGOROČNE FINANČNE NALOŽBE
008
0
0
07
DOLGOROČNO DANA POSOJILA IN DEPOZITI
009
0
0
08
DOLGOROČNE TERJATVE IZ POSLOVANJA
010
4.186
6.247
09
TERJATVE ZA SREDSTVA DANA V UPRAVLJANJE
011
0
0
B) KRATKOROČNA SREDSTVA; RAZEN ZALOG IN AKTIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE
(013+014+015+016+017+018+019+020+021+022)
012
1.454.185
2.335.364
10
DENARNA SREDSTVA V BLAGAJNI IN TAKOJ UNOVČLJIVE VREDNOSTNICE
013
715
573
11
DOBROIMETJE PRI BANKAH IN DRUGIH FINANČNIH USTANOVAH
014
532.742
1.531.905
211.548
12
KRATKOROČNE TERJATVE DO KUPCEV
015
262.608
13
DANI PREDUJMI IN VARŠČINE
016
12.690
10.527
14
KRATKOROČNE TERJATVE DO UPORABNIKOV ENOTNEGA KONTNEGA NAČRTA
017
439.922
269.091
15
KRATKOROČNE FINANČNE NALOŽBE
018
0
0
16
KRATKOROČNE TERJATVE IZ FINANCIRANJA
019
0
0
94.943
17
DRUGE KRATKOROČNE TERJATVE
020
39.196
18
NEPLAČANI ODHODKI
021
0
0
19
022
166.312
216.777
023
509.933
585.509
30
AKTIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE
C) ZALOGE
(024+025+026+027+028+029+030+031)
OBRAČUN NABAVE MATERIALA
024
0
0
31
ZALOGE MATERIALA
025
509.933
585.323
32
ZALOGE DROBNEGA INVENTARJA IN EMBALAŽE
026
0
186
33
NEDOKONČANA PROIZVODNJA IN STORITVE
027
0
0
34
PROIZVODI
028
0
0
35
OBRAČUN NABAVE BLAGA
029
0
0
36
ZALOGE BLAGA
030
0
0
37
DRUGE ZALOGE
I. AKTIVA SKUPAJ
(001+012+023)
AKTIVNI KONTI IZVENBILANČNE EVIDENCE
031
0
0
99
032
10.641.273
11.600.910
033
0
0
034
3.637.555
2.545.564
035
0
0
036
1.106.319
1.061.564
1.275.049
OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV
20
D) KRATKOROČNE OBVEZNOSTI IN PASIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE
(035+036+037+038+039+040+041+042+043)
KRATKOROČNE OBVEZNOSTI ZA PREJETE PREDUJME IN VARŠČINE
21
KRATKOROČNE OBVEZNOSTI DO ZAPOSLENIH
22
KRATKOROČNE OBVEZNOSTI DO DOBAVITELJEV
037
2.193.384
23
DRUGE KRATKOROČNE OBVEZNOSTI IZ POSLOVANJA
038
34.571
33.236
24
KRATKOROČNE OBVEZNOSTI DO UPORABNIKOV ENOTNEGA KONTNEGA NAČRTA
039
294.992
172.885
25
KRATKOROČNO OBVEZNOSTI DO FINANCERJEV
040
0
0
26
KRATKOROČNE OBVEZNOSTI IZ FINANCIRANJA
041
43
42
28
NEPLAČANI PRIHODKI
042
0
0
29
043
8.246
2.788
044
7.003.718
9.055.346
90
PASIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE
E) LASTNI VIRI IN DOLGOROČNE OBVEZNOSTI
(045+046+047+048+049+050+051+052-053+054+055+056+057+058-059)
SPLOŠNI SKLAD
045
0
0
91
REZERVNI SKLAD
046
0
0
92
DOLGOROČNE PASIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE
047
1.800.144
2.000.413
93
DOLGOROČNE REZERVACIJE
048
0
0
940
SKLAD NAMENSKEGA PREMOŽENJA V JAVNIH SKLADIH
049
0
0
Priloga 1
ČLENITEV
SKUPINE
KONTOV
1
NAZIV SKUPINE KONTOV
Oznaka
za AOP
2
3
ZNESEK
Tekoče leto
4
Predhodno leto
5
9412
SKLAD PREMOŽENJA V DRUGIH PRAVNIH OSEBAH JAVNEGA PRAVA, KI JE V
NJIHOVI LASTI, ZA NEOPREDMETENA SREDSTVA IN OPREDMETENA OSNOVNA
SREDSTVA
SKLAD PREMOŽENJA V DRUGIH PRAVNIH OSEBAH JAVNEGA PRAVA, KI JE V
NJIHOVI LASTI, ZA FINANČNE NALOŽBE
PRESEŽEK PRIHODKOV NAD ODHODKI
052
0
0
9413
PRESEŽEK ODHODKOV NAD PRIHODKI
053
0
0
96
DOLGOROČNE FINANČNE OBVEZNOSTI
054
0
0
97
055
0
0
056
7.908.411
7.988.662
981
DRUGE DOLGOROČNE OBVEZNOSTI
OBVEZNOSTI ZA NEOPREDMETENA SREDSTVA IN OPREDMETENA OSNOVNA
SREDSTVA
OBVEZNOSTI ZA DOLGOROČNE FINANČNE NALOŽBE
057
0
0
985
PRESEŽEK PRIHODKOV NAD ODHODKI
058
0
0
986
PRESEŽEK ODHODKOV NAD PRIHODKI
I. PASIVA SKUPAJ
(034+044)
059
2.704.837
933.729
060
10.641.273
11.600.910
PASIVNI KONTI IZVENBILANČNE EVIDENCE
061
0
0
9410
9411
980
99
050
0
0
051
0
0
Obrazec je pripravljen na podlagi 28. člena Zakona o računovodstvu (Uradni list RS, št. 23/99), PRILOGA 1 pravilnika o sestavljanju letnih
poročil za proračun, proračunske uporabnike in druge osebe javnega prava.
* Podatek šifra uporabnika je obvezen podatek za vse tiste, ki so navedeni v pravilniku o določitvi neposrednih in posrednih uporabnikov
državnega in občinskih proračunov (štiri mestna šifra proračunskega uporabnika + kontrolna številka).
712
714
715
F. Oprema
G. Druga opredmetena osnovna sredstva
711
C. Druga neopredmetena sredstva
713
710
E. Zgradbe
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
709
B. Dolgoročne premoženjske pravice
D. Zemljišča
0
0
707
0
107.823
177.867
0
5.837.286
8.696.893
0
0
169.956
180.726
1.199.110
10.835.921
11.107.944
0
708
706
F. Oprema
14.819.869
4
23.493.657
3
Nabavna
Popravek
vrednost (1.1.) vrednost (1.1.)
II. Neopredmetena sredstva in opredmetena
osnovna sredstva v lasti
(709+710+711+712+713+714+715)
A. Dolgoročno odloženi stroški
704
703
705
702
E. Zgradbe
701
D. Zemljišča
700
2
1
I. Neopredmetena sredstva in opredmetena
osnovna sredstva v upravljanju
(701+702+703+704+705+706+707)
Oznaka za
AOP
NAZIV
0
0
0
0
0
0
0
0
0
25.463
0
0
17.701
851.375
0
894.539
5
Povečanje
nabavne
vrednosti
6
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
Povečanje
popravka
vrednosti
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
190.704
0
190.704
7
Zmanjšanje
nabavne
vrednosti
9
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
13.011
0
1.332
0
0
160.953
306.838
455.319 1.152.421
0
0
616.272 1.473.602
8
Zmanjšanje
popravka Amortizacija
vrednosti
ZNESEK
0
0
0
0
0
0
0
0
0
74.585
1.527
1.199.110
4.870.451
2.374.620
0
8.520.293
10 (3-4+5-6-7+8-9)
Neodpisana
vrednost (31.12.)
STANJE IN GIBANJE NEOPREDMETENIH SREDSTEV IN OPREDMETENIH OSNOVNIH SREDSTEV
SEDEŽ UPORABNIKA:
BOLNIŠNICA PTUJ
IME UPORABNIKA:
11
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
12
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
Prevrednotenje Prevrednotenje
zaradi
zaradi oslabitve
okrepitve
Priloga 1/A
722
723
F. Oprema
3
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
4
Nabavna
Popravek
vrednost (1.1.) vrednost (1.1.)
5
0
0
0
0
0
0
0
0
Povečanje
nabavne
vrednosti
6
0
0
0
0
0
0
0
0
Povečanje
popravka
vrednosti
7
0
0
0
0
0
0
0
0
Zmanjšanje
nabavne
vrednosti
8
0
0
0
0
0
0
0
0
9
0
0
0
0
0
0
0
0
Zmanjšanje
popravka Amortizacija
vrednosti
0
0
0
0
0
0
0
0
10 (3-4+5-6-7+8-9)
Neodpisana
vrednost (31.12.)
11
0
0
0
0
0
0
0
0
12
* Podatek šifra uporabnika je obvezen podatek za vse tiste, ki so navedeni v pravilniku o določitvi neposrednih in posrednih uporabnikov državnega in občinskih proračunov (štiri mestna šifra proračunskega uporabnika +
kontrolna številka).
0
0
0
0
0
0
0
0
Prevrednotenje Prevrednotenje
zaradi
zaradi oslabitve
okrepitve
Obrazec je pripravljen na podlagi 28. člena Zakona o računovodstvu (Uradni list RS, št. 23/99), PRILOGA 1/B pravilnika o sestavljanju letnih poročil za proračun, proračunske uporabnike in druge osebe javnega prava.
720
719
721
718
E. Zgradbe
717
D. Zemljišča
716
2
1
III. Neopredmetena sredstva in opredmetena
osnovna sredstva v finančnem najemu
(717+718+719+720+721+722+723)
Oznaka za
AOP
NAZIV
ZNESEK
Priloga 1/A
0
803
804
805
2. Naložbe v delnice v finančne institucije
3. Naložbe v delnice v privatna podjetja
4. Naložbe v delnice v tujini
0
807
808
809
810
811
812
2. Naložbe v deleže v finančne institucije
3. Naložbe v deleže v privatna podjetja
4. Naložbe v deleže državnih družb, ki imajo obliko d.d.
5. Naložbe v deleže državnih družb, ki imajo obliko d.o.o.
6. Naložbe v deleže v tujini
815
816
2. Premoženje, preneseno v last drugim pravnim osebam
javnega prava, ki imajo premoženje v svoji lasti
0
0
0
814
1. Namensko premoženje, preneseno javnim skladom
0
813
0
0
0
0
0
0
806
B. Naložbe v deleže
(807+808+809+810+811+812)
1. Naložbe v deleže v javna podjetja
0
0
0
0
0
3
800
802
C. Naložbe v plemenite kovine, drage kamne,
umetniška dela in podobno
D. Druge dolgoročne kapitalske naložbe
(815+816+817+818)
ZNESEK
4
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
5
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
6
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
7
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
8
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
9 (3+5-7)
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
10 (4+6-8)
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
Znesek
Znesek naložb Znesek popravkov
Znesek
Znesek povečanj
Znesek
Znesek naložb in Znesek popravkov
zmanjšanja
in danih posojil naložb in danih povečanja naložb popravkov naložb zmanjšanja naložb
danih posojil
naložb in danih
popravkov naložb
(1.1.)
posojil (1.1.)
in danih posojil
in danih posojil
in danih posojil
(31.12.)
posojil (31.12.)
in danih posojil
801
2
Oznaka za
AOP
STANJE IN GIBANJE DOLGOROČNIH FINANČNIH NALOŽB IN POSOJIL
I. Dolgoročne finančne naložbe
(801+806+813+814)
A. Naložbe v delnice
(802+803+804+805)
1. Naložbe v delnice v javna podjetja
1
VRSTA NALOŽB OZIROMA POSOJIL
SEDEŽ UPORABNIKA:
BOLNIŠNICA PTUJ
IME UPORABNIKA:
11 (9-10)
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
12
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
Knjigovodska
Znesek odpisanih
vrednost naložb
naložb in danih
in danih posojil
posojil
(31.12.)
Priloga 1/B
6.247
6.247
0
0
822
823
824
825
826
827
828
829
830
831
2. Dolgoročno dana posojila javnim skladom
3. Dolgoročno dana posojila javnim podjetjem
4. Dolgoročno dana posojila finančnim institucijam
5. Dolgoročno dana posojila privatnim podjetjem
6. Dolgoročno dana posojila drugim ravnem države
7. Dolgoročno dana posojila državnemu proračunu
8. Druga dolgoročno dana posojila v tujino
B. Dolgoročno dana posojila z odkupom vrednostnih
papirjev
(830+831)
1. Domačih vrednostnih papirjev
2. Tujih vrednostnih papirjev
0
833
834
835
836
2. Drugi dolgoročno dani depoziti
D. Druga dolgoročno dana posojila
III. Skupaj
(800+819)
4
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
5
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
6
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
7
2.061
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
2.061
2.061
2.061
0
0
8
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
4.186
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
4.186
4.186
4.186
9 (3+5-7)
10 (4+6-8)
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
4.186
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
4.186
4.186
4.186
11 (9-10)
12
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
Knjigovodska
Znesek odpisanih
vrednost naložb
naložb in danih
in danih posojil
posojil
(31.12.)
* Podatek šifra uporabnika je obvezen podatek za vse tiste, ki so navedeni v pravilniku o določitvi neposrednih in posrednih uporabnikov državnega in občinskih proračunov (štiri mestna šifra proračunskega uporabnika + kontrolna številka).
Obrazec je pripravljen na podlagi 28. člena Zakona o računovodstvu (Uradni list RS, št. 23/99), PRILOGA 1/B pravilnika o sestavljanju letnih poročil za proračun, proračunske uporabnike in druge osebe javnega prava.
6.247
0
0
0
832
C. Dolgoročno dani depoziti
(833+834)
1. Dolgoročno dani depoziti poslovnim bankam
0
0
0
0
0
0
0
0
6.247
819
821
0
0
820
818
4. Druge dolgoročne kapitalske naložbe v tujini
3
Znesek
Znesek naložb Znesek popravkov
Znesek
Znesek naložb in Znesek popravkov
Znesek povečanj
Znesek
zmanjšanja
in danih posojil naložb in danih povečanja naložb popravkov naložb zmanjšanja naložb
danih posojil
naložb in danih
popravkov naložb
posojil (1.1.)
(31.12.)
posojil (31.12.)
(1.1.)
in danih posojil
in danih posojil
in danih posojil
in danih posojil
II. Dolgoročno dana posojila in depoziti
(820+829+832+835)
A. Dolgoročno dana posojila
(821+822+823+824+825+826+827+828)
1. Dolgoročno dana posojila posameznikom
817
2
Oznaka za
AOP
3. Druge dolgoročne kapitalske naložbe doma
1
VRSTA NALOŽB OZIROMA POSOJIL
ZNESEK
Priloga 1/B
Priloga 3
IME UPORABNIKA:
BOLNIŠNICA PTUJ
SEDEŽ UPORABNIKA:
IZKAZ PRIHODKOV IN ODHODKOV - DOLOČENIH UPORABNIKOV
od 1. januarja do 31.12.2010
ČLENITEV
PODSKUPIN
NAZIV PODSKUPINE KONTOV
Oznaka
za AOP
KONTOV
1
2
3
760
A) PRIHODKI OD POSLOVANJA
(861+862-863+864)
PRIHODKI OD PRODAJE PROIZVODOV IN STORITEV
ZNESEK
Tekoče leto
4
Predhodno leto
5
860
22.495.095
22.832.850
861
22.495.095
22.832.850
POVEČANJE VREDNOSTI ZALOG PROIZVODOV IN NEDOKONČANE PROIZVODNJE
862
0
0
ZMANJŠANJE VREDNOSTI ZALOG PROIZVODOV IN NEDOKONČANE PROIZVODNJE
863
0
0
761
PRIHODKI OD PRODAJE BLAGA IN MATERIALA
864
0
0
762
B) FINANČNI PRIHODKI
865
4.001
19.056
763
C) DRUGI PRIHODKI
Č) PREVREDNOTOVALNI POSLOVNI PRIHODKI
(868+869)
PRIHODKI OD PRODAJE OSNOVNIH SREDSTEV
866
140.546
143.327
867
0
0
868
0
0
DRUGI PREVREDNOTOVALNI POSLOVNI PRIHODKI
D) CELOTNI PRIHODKI
(860+865+866+867)
E) STROŠKI BLAGA, MATERIALA IN STORITEV
(872+873+874)
NABAVNA VREDNOST PRODANEGA MATERIALA IN BLAGA
869
0
0
870
22.639.642
22.995.233
871
10.192.324
9.243.200
872
0
0
460
STROŠKI MATERIALA
873
5.850.917
5.215.039
461
874
4.341.407
4.028.161
875
12.990.965
12.582.088
del 464
STROŠKI STORITEV
F) STROŠKI DELA
(876+877+878)
PLAČE IN NADOMESTILA PLAČ
876
9.947.457
9.728.427
del 464
PRISPEVKI ZA SOCIALNO VARNOST DELODAJALCEV
877
1.611.576
1.580.505
del 464
DRUGI STROŠKI DELA
878
1.431.932
1.273.156
G) AMORTIZACIJA
879
1.092.596
1.018.449
del 764
del 764
del 466
462
463
465,00
H) REZERVACIJE
880
0
0
J) DRUGI STROŠKI
881
86.982
120.478
467
K) FINANČNI ODHODKI
882
496
7.748
468
L) DRUGI ODHODKI
883
47.385
19.175
M) PREVREDNOTOVALNI POSLOVNI ODHODKI(885+886)
884
0
0
del 469
ODHODKI OD PRODAJE OSNOVNIH SREDSTEV
885
0
0
del 469
OSTALI PREVREDNOTOVALNI POSLOVNI ODHODKI
886
0
0
887
24.410.748
22.991.138
888
0
4.095
889
1.771.106
0
del 80
N) CELOTNI ODHODKI(871+875+879+880+881+882+883+884)
O) PRESEŽEK PRIHODKOV
(870-887)
P) PRESEŽEK ODHODKOV
(887-870)
Davek od dohodka pravnih oseb
890
0
0
del 80
Presežek prihodkov obračunskega obdobja z upoštevanjem davka od dohodka
(888-890)
891
0
4.095
del 80
Presežek odhodkov obračunskega obdobja z upoštevanjem davka od dohodka
(889+890) oz. (890-888)
892
1.771.106
0
893
0
0
894
442
429
895
12
12
Presežek prihodkov iz prejšnjih let, namenjen pokritju odhodkov obračunskega
obdobja
Povprečno število zaposlenih na podlagi delovnih ur v obračunskem obdobju (celo
število)
Število mesecev poslovanja
Obrazec je pripravljen na podlagi 28. člena Zakona o računovodstvu (Uradni list RS, št. 23/99), PRILOGA 3 pravilnika o sestavljanju letnih poročil za proračun,
proračunske uporabnike in druge osebe javnega prava.
* Podatek šifra uporabnika je obvezen podatek za vse tiste, ki so navedeni v pravilniku o določitvi neposrednih in posrednih uporabnikov državnega in
občinskih proračunov (štiri mestna šifra proračunskega uporabnika + kontrolna številka).
Priloga 3/A
IME UPORABNIKA:
BOLNIŠNICA PTUJ
SEDEŽ UPORABNIKA:
IZKAZ PRIHODKOV IN ODHODKOV DOLOČENIH UPORABNIKOV PO NAČELU
DENARNEGA TOKA
ČLENITEV KONTOV
NAZIV KONTA
Oznaka
za AOP
1
2
3
del 7400
I. SKUPAJ PRIHODKI
(402+431)
1. PRIHODKI ZA IZVAJANJE JAVNE SLUŽBE
(403+420)
A. Prihodki iz sredstev javnih financ
(404+407+410+413+418+419)
a. Prejeta sredstva iz državnega proračuna
(405+406)
Prejeta sredstva iz državnega proračuna za tekočo porabo
401
402
403
404
ZNESEK
Tekoče leto
Predhodno leto
4
5
22.419.005
22.659.876
21.990.241
22.052.692
19.483.798
19.385.531
0
0
405
0
0
406
0
0
0
0
del 7400
Prejeta sredstva iz državnega proračuna za investicije
del 7401
b. Prejeta sredstva iz občinskih proračunov
(408+409)
Prejeta sredstva iz občinskih proračunov za tekočo porabo
del 7401
Prejeta sredstva iz občinskih proračunov za investicije
19.448.248
19.385.531
del 7402
c. Prejeta sredstva iz skladov socialnega zavarovanja
(411+412)
Prejeta sredstva iz skladov socialnega zavarovanja za tekočo porabo
411
19.448.248
19.385.531
del 7402
Prejeta sredstva iz skladov socialnega zavarovanja za investicije
412
0
0
0
0
del 7403
d. Prejeta sredstva iz javnih skladov in agencij
(414+415+416+417)
Prejeta sredstva iz javnih skladov za tekočo porabo
del 7403
Prejeta sredstva iz javnih skladov za investicije
del 7404
Prejeta sredstva iz javnih agencij za tekočo porabo
416
0
0
del 7404
Prejeta sredstva iz javnih agencij za investicije
417
0
0
del 740
e. Prejeta sredstva iz proračunov iz naslova tujih donacij
418
0
0
f. Prejeta sredstva iz državnega proračuna iz sredstev proračuna Evropske unije
419
35.550
0
2.506.443
2.667.161
741
407
408
0
0
409
0
0
410
413
414
0
0
415
0
0
del 7130
B) Drugi prihodki za izvajanje dejavnosti javne službe
(421+422+423+424+425+426+427+428+429+430)
Prihodki od prodaje blaga in storitev iz naslova izvajanja javne službe
421
0
0
del 7102
Prejete obresti
422
4.159
22.655
del 7100
Prihodki od udeležbe na dobičku in dividend ter presežkov prihodkov nad odhodki
423
0
0
del 7141
Drugi tekoči prihodki iz naslova izvajanja javne službe
424
2.460.506
2.613.877
72
420
Kapitalski prihodki
425
0
0
730
Prejete donacije iz domačih virov
426
41.778
30.629
731
Prejete donacije iz tujine
427
0
0
732
Donacije za odpravo posledic naravnih nesreč
428
0
0
786
Ostala prejeta sredstva iz proračuna Evropske unije
429
0
0
787
Prejeta sredstva od drugih evropskih institucij
430
0
0
del 7130
2. PRIHODKI OD PRODAJE BLAGA IN STORITEV NA TRGU
(432+433+434+435+436)
Prihodki od prodaje blaga in storitev na trgu
del 7102
431
428.764
607.184
432
413.479
526.811
Prejete obresti
433
0
0
del 7103
Prihodki od najemnin, zakupnin in drugi prihodki od premoženja
434
12.965
13.474
del 7100
Prihodki od udeležbe na dobičku in dividend ter presežkov prihodkov nad odhodki
435
0
0
Priloga 3/A
NAZIV KONTA
ČLENITEV KONTOV
del 7141
Drugi tekoči prihodki, ki ne izhajajo iz izvajanja javne službe
del 4000
II. SKUPAJ ODHODKI
(438+481)
1. ODHODKI ZA IZVAJANJE JAVNE SLUŽBE
(439+447+453+464+465+466+467+468+469+470)
A. Plače in drugi izdatki zaposlenim
(440+441+442+443+444+445+446)
Plače in dodatki
del 4001
del 4002
Oznaka
za AOP
436
437
438
439
ZNESEK
Tekoče leto
Predhodno leto
2.320
66.899
23.408.388
23.994.034
23.408.388
23.994.034
12.031.197
11.915.236
440
9.896.027
9.139.003
Regres za letni dopust
441
310.298
300.743
Povračila in nadomestila
442
767.096
698.902
del 4003
Sredstva za delovno uspešnost
443
9.723
58.982
del 4004
Sredstva za nadurno delo
444
254.336
921.187
del 4005
Plače za delo nerezidentov po pogodbi
445
682.555
704.354
del 4009
Drugi izdatki zaposlenim
446
111.162
92.065
1.802.498
1.813.807
del 4010
B. Prispevki delodajalcev za socialno varnost
(448+449+450+451+452)
Prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje
del 4011
Prispevek za zdravstveno zavarovanje
447
448
883.322
887.575
449
720.703
719.890
del 4012
Prispevek za zaposlovanje
450
6.099
20.320
del 4013
Prispevek za starševsko varstvo
451
10.166
10.153
del 4015
Premije kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja, na podlagi ZKDPZJU
452
182.208
175.869
8.651.161
8.738.817
del 4020
C. Izdatki za blago in storitve za izvajanje javne službe
(454+455+456+457+458+459+460+461+462+463)
Pisarniški in splošni material in storitve
454
1.786.273
1.682.748
453
del 4021
Posebni material in storitve
455
4.758.667
4.866.515
del 4022
Energija, voda, komunalne storitve in komunikacije
456
854.298
920.368
del 4023
Prevozni stroški in storitve
457
12.506
12.888
del 4024
Izdatki za službena potovanja
458
19.793
9.560
del 4025
Tekoče vzdrževanje
459
480.037
562.878
del 4026
Poslovne najemnine in zakupnine
460
29.643
29.373
del 4027
Kazni in odškodnine
461
70.795
7.782
del 4028
Davek na izplačane plače
462
0
0
del 4029
Drugi operativni odhodki
463
639.149
646.705
403
D. Plačila domačih obresti
464
0
0
404
E. Plačila tujih obresti
465
0
0
410
F. Subvencije
466
0
0
411
G. Transferi posameznikom in gospodinjstvom
467
0
0
412
H. Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam
468
0
0
413
I. Drugi tekoči domači transferji
469
0
0
4200
J. Investicijski odhodki
(471+472+473+474+475+476+477+ 478+479+480)
Nakup zgradb in prostorov
4201
470
923.532
1.526.174
471
17.701
31.145
Nakup prevoznih sredstev
472
0
15.800
4202
Nakup opreme
473
750.935
1.161.271
4203
Nakup drugih osnovnih sredstev
474
0
1.196
4204
Novogradnja, rekonstrukcija in adaptacije
475
0
0
4205
Investicijsko vzdrževanje in obnove
476
154.896
316.762
4206
Nakup zemljišč in naravnih bogastev
477
0
0
4207
Nakup nematerialnega premoženja
478
0
0
4208
Študije o izvedljivosti projektov, projektna dokumentacija, nadzor, investicijski inženiring
479
0
0
4209
Nakup blagovnih rezerv in intervencijskih zalog
480
0
0
2. ODHODKI IZ NASLOVA PRODAJE BLAGA IN STORITEV NA TRGU
(482+483+484)
481
0
0
del 400
A. Plače in drugi izdatki zaposlenim iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu
482
0
0
del 401
B. Prispevki delodajalcev za socialno varnost iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu
483
0
0
del 402
C. Izdatki za blago in storitve iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu
484
0
0
0
0
989.383
1.334.158
III/1 PRESEŽEK PRIHODKOV NAD ODHODKI
(401-437)
III/2 PRESEŽEK ODHODKOV NAD PRIHODKI
(437-401)
485
486
Obrazec je pripravljen na podlagi 28. člena Zakona o računovodstvu (Uradni list RS, št. 23/99), PRILOGA 3 pravilnika o sestavljanju letnih poročil za proračun, proračunske
uporabnike in druge osebe javnega prava.
* Podatek šifra uporabnika je obvezen podatek za vse tiste, ki so navedeni v pravilniku o določitvi neposrednih in posrednih uporabnikov državnega in občinskih proračunov
(štiri mestna šifra proračunskega uporabnika + kontrolna številka).
Priloga 3/A-1
IME UPORABNIKA:
BOLNIŠNICA PTUJ
SEDEŽ UPORABNIKA:
IZKAZ RAČUNA FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB DOLOČENIH UPORABNIKOV
ČLENITEV
KONTOV
NAZIV KONTA
Oznaka
za AOP
1
2
3
ZNESEK
Tekoče leto
4
Predhodno leto
5
750
IV. PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL
(501+502+503+504+505+506 +507+508+509+510+511)
500
2.061
1.937
7500
Prejeta vračila danih posojil od posameznikov in zasebnikov
501
2.061
1.937
7501
Prejeta vračila danih posojil od javnih skladov
502
0
0
7502
Prejeta vračila danih posojil od javnih podjetij in družb, ki so v lasti države ali občin
503
0
0
7503
Prejeta vračila danih posojil od finančnih institucij
504
0
0
7504
Prejeta vračila danih posojil od privatnih podjetij
505
0
0
7505
Prejeta vračila danih posojil od občin
506
0
0
7506
Prejeta vračila danih posojil-iz tujine
507
0
0
7507
Prejeta vračila danih posojil-državnemu proračunu
508
0
0
7508
Prejeta vračila danih posojil od javnih agencij
509
0
0
7509
Prejeta vračila plačanih poroštev
510
0
0
751
Prodaja kapitalskih deležev
511
0
0
440
V. DANA POSOJILA
(513+514+515+516 +517 +518+519+520+521+522+523)
512
0
0
4400
Dana posojila posameznikom in zasebnikom
513
0
0
4401
Dana posojila javnim skladom
514
0
0
4402
Dana posojila javnim podjetjem in družbam, ki so v lasti države ali občin
515
0
0
4403
Dana posojila finančnim institucijam
516
0
0
4404
Dana posojila privatnim podjetjem
517
0
0
0
4405
Dana posojila občinam
518
0
4406
Dana posojila v tujino
519
0
0
4407
Dana posojila državnemu proračunu
520
0
0
4408
Dana posojila javnim agencijam
521
0
0
4409
Plačila zapadlih poroštev
522
0
0
Povečanje kapitalskih deležev in naložb
523
0
0
524
2.061
1.937
525
0
0
441
VI/1 PREJETA MINUS DANA POSOJILA
(500-512)
VI/2 DANA MINUS PREJETA POSOJILA
(512-500)
* Podatek šifra uporabnika je obvezen podatek za vse tiste, ki so navedeni v pravilniku o določitvi neposrednih in posrednih uporabnikov državnega in občinskih
proračunov (štiri mestna šifra proračunskega uporabnika + kontrolna številka).
Priloga 3/A-2
IME UPORABNIKA:
BOLNIŠNICA PTUJ
SEDEŽ UPORABNIKA:
IZKAZ RAČUNA FINANCIRANJA DOLOČENIH UPORABNIKOV
ČLENITEV
KONTOV
NAZIV KONTA
Oznaka
za AOP
1
2
3
ZNESEK
Tekoče leto
4
Predhodno leto
5
5001
VII. ZADOLŽEVANJE
(551+559)
Domače zadolževanje
(552+553+554+555+556+557+558)
Najeti krediti pri poslovnih bankah
552
0
5002
Najeti krediti pri drugih finančnih institucijah
553
0
0
Najeti krediti pri državnem proračunu
554
0
0
50
500
del 5003
550
0
0
551
0
0
0
del 5003
Najeti krediti pri proračunih lokalnih skupnosti
555
0
0
del 5003
Najeti krediti pri skladih socialnega zavarovanja
556
0
0
del 5003
Najeti krediti pri drugih javnih skladih
557
0
0
del 5003
Najeti krediti pri drugih domačih kreditodajalcih
558
0
0
Zadolževanje v tujini
559
0
0
560
0
0
501
55
550
5501
5502
del 5503
VIII. ODPLAČILA DOLGA
(561+569)
Odplačila domačega dolga
(562+563+564+565+566+567+568)
Odplačila kreditov poslovnim bankam
561
0
0
562
0
0
Odplačila kreditov drugim finančnim institucijam
563
0
0
Odplačila kreditov državnemu proračunu
564
0
0
del 5503
Odplačila kreditov proračunom lokalnih skupnosti
565
0
0
del 5503
Odplačila kreditov skladom socialnega zavarovanja
566
0
0
del 5503
Odplačila kreditov drugim javnim skladom
567
0
0
del 5503
Odplačila kreditov drugim domačim kreditodajalcem
568
0
0
Odplačila dolga v tujino
569
0
0
570
0
0
571
0
0
572
0
0
573
987.322
1.332.221
551
IX/1 NETO ZADOLŽEVANJE
(550-560)
IX/2 NETO ODPLAČILO DOLGA
(560-550)
X/1 POVEČANJE SREDSTEV NA RAČUNIH
(485+524+570)-(486+525+571)
X/2 ZMANJŠANJE SREDSTEV NA RAČUNIH
(486+525+571)-(485+524+570)
* Podatek šifra uporabnika je obvezen podatek za vse tiste, ki so navedeni v pravilniku o določitvi neposrednih in posrednih uporabnikov državnega in občinskih
proračunov (štiri mestna šifra proračunskega uporabnika + kontrolna številka).
Priloga 3/B
IME UPORABNIKA:
BOLNIŠNICA PTUJ
SEDEŽ UPORABNIKA:
IZKAZ PRIHODKOV IN ODHODKOV DOLOČENIH UPORABNIKOV
PO VRSTAH DEJAVNOSTI
ČLENITEV
PODSKUPIN
KONTOV
NAZIV PODSKUPINE KONTOV
1
760
2
A) PRIHODKI OD POSLOVANJA
(661+662-663+664)
PRIHODKI OD PRODAJE PROIZVODOV IN STORITEV
ZNESEK
Oznaka
za AOP Prihodki in odhodki Prihodki in odhodki
3
660
661
za izvajanje javne
službe
od prodaje blaga in
storitev na trgu
4
5
21.815.829
679.266
21.815.829
679.266
POVEČANJE VREDNOSTI ZALOG PROIZVODOV IN NEDOKONČANE PROIZVODNJE
662
0
0
ZMANJŠANJE VREDNOSTI ZALOG PROIZVODOV IN NEDOKONČANE PROIZVODNJE
663
0
0
0
761
PRIHODKI OD PRODAJE BLAGA IN MATERIALA
664
0
762
B) FINANČNI PRIHODKI
665
4.001
0
763
C) DRUGI PRIHODKI
Č) PREVREDNOTOVALNI POSLOVNI PRIHODKI
(668+669)
PRIHODKI OD PRODAJE OSNOVNIH SREDSTEV
666
140.546
0
0
0
668
0
0
DRUGI PREVREDNOTOVALNI POSLOVNI PRIHODKI
D) CELOTNI PRIHODKI
(660+665+666+667)
E) STROŠKI BLAGA, MATERIALA IN STORITEV
(672+673+674)
NABAVNA VREDNOST PRODANEGA MATERIALA IN BLAGA
669
0
0
21.960.376
679.266
9.889.555
302.769
del 764
del 764
del 466
667
670
671
672
0
0
460
STROŠKI MATERIALA
673
5.679.242
171.675
461
674
4.210.313
131.094
12.598.688
392.277
del 464
STROŠKI STORITEV
F) STROŠKI DELA
(676+677+678)
PLAČE IN NADOMESTILA PLAČ
676
9.647.082
300.375
del 464
PRISPEVKI ZA SOCIALNO VARNOST DELODAJALCEV
677
1.562.913
48.663
del 464
DRUGI STROŠKI DELA
678
1.388.693
43.239
462
G) AMORTIZACIJA
679
1.059.604
32.992
463
H) REZERVACIJE
680
0
0
J) DRUGI STROŠKI
681
84.355
2.627
467
K) FINANČNI ODHODKI
682
481
15
468
L) DRUGI ODHODKI
683
45.954
1.431
465,00
675
M) PREVREDNOTOVALNI POSLOVNI ODHODKI(685+686)
684
0
0
del 469
ODHODKI OD PRODAJE OSNOVNIH SREDSTEV
685
0
0
del 469
OSTALI PREVREDNOTOVALNI POSLOVNI ODHODKI
686
0
0
687
23.678.637
732.111
0
0
1.718.261
52.845
del 80
N) CELOTNI ODHODKI(671+675+679+680+681+682+683+684)
O) PRESEŽEK PRIHODKOV
(670-687)
P) PRESEŽEK ODHODKOV
(687-670)
Davek od dohodka pravnih oseb
0
0
0
0
1.718.261
52.845
0
0
688
689
690
del 80
Presežek prihodkov obračunskega obdobja z upoštevanjem davka od dohodka
(688-690)
691
del 80
Presežek odhodkov obračunskega obdobja z upoštevanjem davka od dohodka
(689+690) oz. (690-688)
692
Presežek prihodkov iz prejšnjih let , namenjen pokritju odhodkov obračunskega
obdobja
693
* Podatek šifra uporabnika je obvezen podatek za vse tiste, ki so navedeni v pravilniku o določitvi neposrednih in posrednih uporabnikov državnega in
občinskih proračunov (štiri mestna šifra proračunskega uporabnika + kontrolna številka).