Sodobno zdravljenje srčno-žilnih bolezni Spolna moč

Comments

Transcription

Sodobno zdravljenje srčno-žilnih bolezni Spolna moč
September 2011
Leto 6
Številka 8
Brezplačni izvod
Priloga Naši
Zdravo
otroci
poletje
– zdravi in uspešni
77.000
izvodov
Iz vsebine: Sodobno zdravljenje srčno-žilnih bolezni Spolna moč in
moška samozavest Kako do lepega nasmeha? Sevanje – na enostaven
način
September 2011
Naslovnica: Shutterstock
1
Beseda urednice
Jesen je pred nami, nove obveznosti, zadolžive, tempo življenja se bo pospešil. Če nam
je poleti uspevalo nekoliko upočasniti čas, si prisluhniti in poslušati, začenjamo septembra ponovno v divjem tempu. Bi raje upočasnili? Kaj če bi namesto, da bi vse delali hitro,
počeli vse z ravno pravo hitrostjo. Morda včasih hitro, spet drugič počasi, najpogosteje
ravno prav. Si boste dovolili vzeti ravno prav časa zase, za svoje drage, predvsem za svoje
malčke, šolarje, pubertetnike? Skupaj užijte vse plodove jeseni.
Želim vam prijetno in doživeto jesen!
Kolofon
Vsebina revije
Letnik 6, številka 8, september 2011
Brezplačni izvod
Število izvodov: 77.000
Izdajatelj: Freising d.o.o., Mestni trg 20,
4220 Škofja Loka, www.freising.si
Direktor: Franci Bogataj, [email protected]
Glavna in odgovorna urednica:
Barbara Marolt Žužek, dr. med.
[email protected]
Lektoriranje: Danijela Cigale
Oglasna sporočila so lektorirana
s strani oglaševalcev
Oglasno trženje:
Anica Angeles Kovačič
[email protected], 04/51 55 884
Sašo Vošnjak,
[email protected], 04/51 55 889
Digitalni prelom: Mateja Štruc
Fotografije (če ni drugače označeno):
Shutterstock
Telefon uredništva: 04/51 55 880
Faks uredništva: 04/51 55 888
E-naslov: [email protected]
Spletni naslov: www.abczdravja.si
3 Oče, to je tudi tvoj sin
4 Sevanje – na enostaven način
7 Najpogostejši pri ženskah
10 Sodobno zdravljenje
13 Po srčnem infarktu
15 Pršice – nevidna nadloga
17 Ne ščitnica, ampak obščitnica!
19 Naši otroci – zdravi in uspešni
20Misija nemogoče?
24 In stanje otroških zob? Žal, slabo
28Sodobne bolezni mladih
30Otroci in ekologija
32Nakup šolskih potrebščin
34Spolna moč in moška samozavest
Revijo
lahko prejemate celo leto za
samo 19,60 €!
Pokličite: 080 12 80
44 Obutev – ne le modni dodatek
46 Kako do lepega nasmeha?
49 Prepoznajte demenco
50Nekoč priljubljene, danes pozabljene
53 Je – boot camp je tukaj,
privoščite si ga!
56 Zelene strani in koristni naslovi
58 Zanimivosti
60 Rumene strani
preberite:
er 2011
Septemb
rkom
drejem Pe
om dr. An
č in moška
psiholog
olna mo
govor s
ti
j sin – po -žilnih bolezni Sp
tudi tvo
iha spros
ko se ps
nje srčno
–
Oče, to je
lje
g
rav
nin
o zd
eni tre
Sodobn
est Avtog
pešni
samozav
avi in us
Naši
Priloga
•
•
•
•
•
•
•
Oče, to je tudi tvoj sin
Izkoristite domače pridelke
Ne »jamrajte«, izvajajte avtogeni trening
Ko dojenčki komunicirajo z nami
Kako izboljšam svojo telesno samopodobo?
Tašča in snaha – večno vprašanje?
Z živali na človeka
• Motivacija ...
dr
otroci-z
7775
ISSN 1855-
Uredništvo ne odgovarja za vsebine, ki so navedene v oglasnih sporočilih. V reviji so podana
mnenja avtorjev, uredništvo za pravilnost njihovih mnenj ne odgovarja.
duševno zdravje
V reviji
Vzgojnoizobraževalna revija ABC zdravja izhaja
mesečno in je brezplačna. Na leto izide enajst
številk. Revijo lahko brezplačno dobite v čakalnicah zdravstvenih ustanov. Letna naročnina
na revijo ABC zdravjaplus znaša 19,60 EUR. Za
naročila pokličite: 080 12 80. Lahko pa izpolnite naročilnico tudi na spletni strani www.abczdravja.si
Opozorilo, ki velja za članke o zdravilih, ki se
izdajajo le na zdravniški recept:
»Ministrstvo za zdravje opozarja, da besedilo obravnava zdravilo, ki se sme izdajati le na
zdravniški recept. O primernosti zdravila za
uporabo pri posameznem bolniku lahko presoja le pooblaščeni zdravnik. Dodatne informacije
dobite pri svojem zdravniku ali farmacevtu.«
36Očesni ječmen
38Jod – pomembna je prava mera
40 Ljubezenski trikotnik ...
43 Večina mladostnikov ima dobro
Revijo lahko kupite pri svojem prodajalcu časopisov.
Septemberska številka
izide 15. septembra.
št. 67 september/oktober 2011 leto 12 cena: 5,42 €
ideje za ustvarjalne
Ustvarjanje s štampiljkami, 1. del
Oblikovanje papirnatega cvetja
Izdelovanje nakita
Didaktične igre
Šivanje copatov
priloga za otroke
www.unikat.si
Preko 100 kreativnih idej
Ustvarjajmo
s štampiljkami
1. del, učinek akvarela.
Štampiljke nudijo
mnogo možnosti.
Z njimi ne delamo
le navadnih odtisov,
ampak lahko z
nekaj iznajdljivosti
ustvarimo zelo
zanimive vzorce
in učinke. V šestih
delih si bomo
ogledali zelo različne
načine ustvarjanja
s štampiljkami.
Spoznajmo najprej,
kako lahko ustvarimo
učinek akvarela
s štampiljko.
Za več informacij in naročila
pokličite 04/51 55 880
ali pišite na [email protected]
1.) Iz kartona izrežemo osnovo za voščilnico, 2.) Na štampiljko nanesemo barvo z akvarelnimi 3.) Pobarvano štampiljko enakomerno
ki jo prepognemo. Iz svetlo in temno zelenega
papirja izrežemo primerno velika pravokotnika,
ki ju po treh stranicah izrežemo in po četrti
odtrgamo.
voščenkami. Nanesemo vsaj tri barve, ki
ustrezajo motivu. Na primer zeleno, oker in rjavo
barvo.
4.) S štampiljko takoj naredimo odtis na večji
svetlo zelen pravokotnik.
5.) Z isto štampiljko naredimo še en odtis na 6.) Na prednjo stran voščilnice prilepimo zelena
bež papir. Odtis je običajno dovolj močen, saj
je papir svetlejši.
poškropimo z vodo. Pazimo, da niso vodne
kapljice prevelike.
pravokotnika. Iz odtisa na svetel papir izrežemo
del motiva v obliki kvadrata, ki ga zalepimo
preko odtisa na zelenem papirju, tako da se
odtisa ujemata.
Nasvet
Material:
• 3D-lepilne blazinice,
• podlaga za voščilnico,
• barvni papir,
• akvarelne voščenke,
• lepilo,
7.) Na sprednji strani voščilnice večkrat 8.) Po robu voščilnice spredaj z rjavim Če se nam pri odtisu štampiljke zlije vodna
• vrvica.
ovijemo vrv, ki jo zavežemo v notranjosti flomastrom narišemo črtkano obrobo. Če kapljica, jo popivnamo s konico papirnatega
Orodje:
Pri vseh pre
želimo, napišemo na prednjo stran tudi voščilo robčka.
voščilnice.
dstavljenih
1.) Dele za
materiale
• cop
štampiljke,
ali lepo misel.
atih smo
. Ob
spodnjo podplat zrcalno ukr
namenoma
stra
dodali ma ičajno dol
ojimo trik
uporabili
razpršilka
z vodo,
asne cop
ga in vme n in zgornjo stran
rat: za 2.)
lo glamurja • goč
ate za gos
sve
sno polnilo
pod
in tudi tak
te smo s tem tleče in satenaste
strani 75.
iz filca. Gle plata iz bla- del Za zgornji del cop
• olfa nož, o pokaza
ata zrcalno
jte šablon
iz
poživili, jim
li dobrod
o na tran polnila za krpank
ošl
e in en del ukrojimo en 3.)
ico
jost copat.
obiskoval
• ravnilo,
iz blaga za
Za
cem.
no- žem zunanji de
o trakove
• pisalo.
(da
kov
blaga.
Avtorica: Tina Zlobec Baša
Opozorilo
Material:
Pazimo, da vodne
kapljice pri škropljenju na
štampiljko niso prevelike,
4.) Daljše
trakove seši
saj bi med izdelavo
skupaj. Vse
šive razlikamjemo skupaj, kraj
še pa 5.)
o.
Iz eno
odtisa
voda
stekla
preko
bar
tnik in ozn vnega blaga izre
ačimo sred
žem
štampiljke
odtisnjen
rišemona
ino. Na eno o pravokotri kva
polovico
drate (6
pa
sta na sred cm), na drugo pol namotiv indva
ga, kipreveč
ovico
ini prvih
treh.
razlila oz. spackala.
• ostanki blag
a v rjavi,
oranžni in zlat
i bar
vi,
• debel filc,
• polnilo za
krpanke,
• sukanec,
• diagona
Orodje:
Pri izdelavi voščilnice smo
uporabili lepilo Mekol Creative.
28
lni robilni trak
.
• šivalni stro
j,
• likalnik,
• šivanka,
• škarje,
• pisalo,
• bucike.
6.)
Narisane
bovih. Do kvadrate iz
sredine zare
kvadrati.
že
29
7.) Vse kva
drate prepog
ti sredini
nemo po
v isto sme
diagona
r. Pregibe
zlikamo. li pro-
Avtorica: Dian
a Šercer Stojano
vić
8.)
Prvi pre
so trije) zap pognjen kvadrat
(na polovic
smeri od ognemo po diag
onali v nas i, kjer
prvega pre
protni
giba.
9.) Nastali
prepognem trikotnik zapnem
o preko sred
ine na
10.)
50
Prvi pre
sta dva) pre pognjen kvadrat
(na polovic
Prepognjen pognemo enako,
i,
kot smo prv kjer 11.) Po diag
ga zapnem del položimo čez
prvi trikotn ega. tnik od treh onali prepognem
o z buciko.
o srednji
in ga prepog
b
ik in črte
triko.
nemo pre
ko sredinsk
e
12.
) Enako
najprej dru prepognemo še pre
gega na pol
osta
na koncu
ovici z dve l
tret
be razlikam jega na nasprotni ma
polov
o. Nastan
e nazobč
an trak.
3
September 2011
Mlad moški nujno potrebuje avtoriteto očeta
Avtor:
Andreja Hergula
dr. Andrej Perko
Oče, to je
tudi tvoj sin
Povprečen mlad moški v svojih dvajsetih, vilom samohranilk je to običajen pojav. Tisti
tridesetih letih. Kaj menite o njem? Morda otroci, ki se uprejo psihološkemu terorju
se vam zdi samozavesten, uspešen, človek, mater, pa v družbi veljajo za vedenjsko
ki zna skrbeti zase in svoje telo ali pa da je motene in problematične.
Kakšen naj bi bil – gledano na zdravoraveliki žurer, nagnjen k menjavanju zvez z
ženskami. Je res tako samozavesten? Kako zumski način in demokratičen za oba spola
nanjo in na njegovo moško identiteto vpliva – današnji pravi moški, obogaten s polnomati s svojo preveč zaščitniško roko in oče krvno moškostjo oz. moško identiteto?
s svojo odsotnostjo? O tem v pogovoru s Moški mora imeti vizijo, mora vedeti, kaj hoče.
psihologom dr. Andrejem Perkom, ki ima Mora biti uspešen »navzven«, da je lahko njiglede te teme odločne in jasne odgovore. hova izbranka ponosna nanj. Le tako ga ženV svoji praksi se veliko srečuje z »maminimi ska potrdi, se mu preda. Danes pa prihaja do
sinčki«, ki jih v »Kadetnici«, stanovanjski tega, da so ženske bolj uspešne, kajti bolj so
skupini za mlade moške, pripravlja na odgo- izobražene (bolj so pridne v šoli in naš šolski
sistem jim je pisan na kožo) in moški se ob
vorno življenje.
takšnih ženskah počutijo manjvredne.
Se strinjate z Romanom Vodebom, ki trdi, Bistveno vprašanje je, kaj naj družba napravi
da so svetu zavladale moškinje, moški pa z moškimi, da bodo lahko uspešno sprejeli in
so postali poženščeni, pomehkuženi? Je odigrali vlogo, ki jim v nekem smislu »primoška identiteta res postala šibkejša? Kje pada« že po naravi spola. Ženske težko sprejvidite to pomehkuženost?
mejo takšno argumentacijo, vendar nam realZ njim se strinjam, čeprav svetu moškinje še nost pokaže, da so kljub večji uspešnosti in
niso zavladale in tudi ne verjamem, da bodo. prodornosti v zunanjem svetu (poklic, družba
Na feminizacijo moških, ki se je zgodila in se itd.) v bistvu nezadovoljne in razočarane. Hredogaja zadnjih 50 let, je opozoril Boštjan M. penijo po pravem moškem, ki bi se mu lahko
Zupančič v zadnji knjigi Prva od suhih krav. predajale, mu zaupale. Tu ne gre za podrejen
Vse več je t.i. metroseksualcev, andoginov, ki položaj ženske do moškega, gre za naravno
se depilirajo, ličijo itd. Po besedah omenje- in dopolnjujočo vlogo enega in drugega.
Mlad moški (star od 18 do 34 let) naj bi
nega avtorja zdravo agresivni moški izginjajo,
tudi biološko zaradi posledice uporabe pesti- bil po raziskavah sodeč zelo samozavesten.
cidov v naravi, na kar opozarja tudi samo- Od kod izvira njihova samozavest? Je
stojni raziskovalec in publicist Anton Komat. morda le navidezna?
Mladi fantje z dekleti prijateljujejo, se z njimi Rezultate raziskav je treba vedno jemati s
pogovarjajo kot dekleta z dekleti. Zgublja se kančkom previdnosti. Današnja družba je narerotično-seksualni naboj, kar je bilo pred cistična. Pomemben je zunanji videz, zunanji
desetletjem ali dvema osnova za moško-žen- uspeh. O tem je že pred leti pisal Lasch v knjigi
ske odnose. Temu je krivo tudi dejstvo, da Narcistična kultura. Narcizem pa ni samo
fante vzgajajo matere in ne očetje, ki so se družbena težava, kajti prek družbenega
umaknili (razlogi so lahko različni). Matere pa vzdušja postajajo narcisi tudi posamezniki.
svoje sinove navežejo nase ali pa jih zlomijo. Starši od otrok pričakujejo, da so in bodo
V naši feminizirani družbi z vedno večjim šte- genialni in jih sprejemajo samo takrat, ko se
tako tudi obnašajo. Torej vstopajo v odnos z
njimi samo takrat, ko otroci zadovoljijo njihove potrebe. Otrok se počasi začne obnašati tako, kot starši od njega pričakujejo in
oblikujejo t.i. lažni jaz. Pravi jaz, prava samopodoba pa je popolnoma drugačna in se
izraža v njegovih občutkih manjvrednosti in
neprimernosti. To izhaja iz dejstva, da so ga
starši vedno zavrnili, ga ignorirali takrat, ko
se ni vedel v skladu z njihovimi pričakovanji.
Lahko rečemo, da so mladi ljudje samozavestni samo za zunanji svet, sami v sebi pa ne.
Nadaljevanje intervjuja lahko preberete
v reviji ABC zdravjaplus..
Priloga
Letna naročnina na revijo
samo 19,60 EUR. Pokličite 080 12 80.
Septemb
Naš
Zdriavo
otroci
poletje
– zdravi
in uspešn
i
er
2011
Leto 6
Številka
8
Brezplačni
izvod
Iz vsebin
e: Sodobn
77.000
moška
o zdravlj
samoza
izvodov
enje srčn
vest Kak
način
o-žilnih
o do lep
bolezni
ega nas
Spo
meha?
Sevanje lna moč in
– na eno
staven
4
September 2011
Pri zmernem radioaktivnem
sevanju posledic ni zaslediti
Avtor:
Andreja Hergula
Igor Jenčič
Fotografija: osebni arhiv
Sevanje –
na enostaven način
Seva tako ali tako že vse … Temu se ne Na vprašanje strokovnjaku, naj
roma frekvence pa so različne. Alfa in beta
moremo izogniti … Vsi bomo čutili posle- razloži sevanje na čim bolj
sevanje pa so delci, ki so manjši od atoma,
dice … Sevanje iz Fukušime je prišlo v Slo- enostaven način …
imajo pa zelo veliko hitrost.
venijo … Takšne ali drugačne misli nas pre- … Igor Jenčič razloži, da je sevanje širjenje
vevajo v zadnjem času. Tako razmišljajo energije skozi prostor. Morda vsi ne vemo, da Na letalu ste bolj obsevani
sodelavci, sosedi, znanci, a vseh ne gre vzeti so sevanja zvok, svetloba, radijski valovi, Atomi imajo jedra. Jedra nekaterih atomov
resno, saj niso strokovnjaki. Zato vam v tem mikrovalovi iz naših mikrovalovnih pečic, so lahko stabilna, druga ne. Slej ko prej preičlanku ponujamo strokovno stališče dok- rentgensko sevanje in sevanja alfa, beta, dejo v stabilno stanje. Ta sprememba (radiotorja fizike in vodje Izobraževalnega centra gama, ki izvirajo iz radioaktivnega razpada aktivni razpad) povzroči višek energije, ta
za jedrsko tehnologijo Igorja Jenčiča, ki bo atomskih jeder (v nadaljevanju bomo govo- energija pa je radioaktivno sevanje. Nekatera
med drugim pojasnil, kaj seva, koliko, kako rili le o radioaktivnem sevanju). Značilno za jedra razpadajo hitreje, druga počasneje.
in kakšne so posledice ter možnosti za ukre- prvo skupino je, da se imenujejo elektroma- Nekatera so imela za razpad ogromno časa,
panje ob morebitni nesreči.
gnetna sevanja, njihove valovne dolžine ozi- npr. že od nastanka Zemlje, a jim do sedaj še
September 2011
ni uspelo v celoti razpasti. Tovrstni atomi so
prisotni v morju, zemlji, hrani, zraku, človeških telesih. To še ni vse. Sevanje prihaja tudi
iz vesolja, vendar nas atmosfera deloma
zaščiti pred njim. No, če se nahajate v višjih
nadmorskih višinah ali na letalu med oblaki,
je količina prejetega sevanja večja.
Na vasi ali v mestu – razlike ni
nju. Če je sevanje večje, je tudi škoda večja.
Sprejeta je doktrina, da se mora izpostavljenost umetnim virom sevanja znižati na najnižjo razumno mejo, ki je enaka izpostavljenosti naravnemu sevanju. Temu pa se tako
ali tako ne moremo izogniti.
Odpoved organov
Čeprav gre za zelo majhne delce, močno sevaVerjetno nam je po povedanem postalo nje povzroča velike težave. Sevanje poškojasno, da se sevanju ne moremo izogniti, ne duje celico in celica odmre. Pri zelo velikih
glede na to, ali živimo na vasi ali v mestu. količinah sevanja odmre toliko celic naenkrat,
Naravno sevanje je prisotno vsepovsod. »Na da pride do takojšnje odpovedi ali nepravilnekaterih področjih je naravno sevanje do nega delovanja organov oziroma do smrti.
desetkrat višje, npr. v Ljubljani, vendar tudi Včasih poškodovana celica ne odmre, ampak
tam niso opazili škodljivih posledic za ljudi. se deli naprej (mutacija). Mutacija lahko povKar si predstavljamo kot »čisto naravo«, nima zroči raka, ki se pojavi nekaj let po obsevanju.
nobene zveze s sevanjem. Onesnaženje Sicer pa se podobno dogaja tudi pri nekatenarave je v veliki večini posledica kemičnih rih drugih kemičnih snoveh, ki jih pogosto
škodljivih snovi,« pove Jenčič in nadaljuje, zaužijemo ali vdihnemo v tako majhnih kolida je »izjema nekaj desetkilometrsko obmo- činah, da jih niti ne vidimo niti ne čutimo.
čje okrog Černobila in Fukušime, kjer je
narava onesnažena tudi z umetnimi radio- Nastradali delavci Fukušime
aktivnimi snovmi, ki presegajo naravno Nedavni potres na Japonskem je povzročil, da
radioaktivnost«.
so se v okolje sprostile radioaktivne snovi, ki
so bile prej tesno zaprte v reaktorjih. Ugibanj
Človek ima mehanizme
o posledicah je bilo veliko. Jenčič razloži, da
Kaj pa konkretna škodljivost radioaktivnega takojšnjih in kratkoročnih posledic sevanja za
sevanja za živa bitja? Človek in druga živa bitja okoliške prebivalce Fukušime ni. Razlog je praso razvili posebne mehanizme, s katerimi vočasna evakuacija ljudi. Sevanje je bilo povecelice popravljajo škodo, ki jo povzroči seva- čano tudi izven evakuacijskega območja, a
nje. Govorimo o zmerni izpostavljenosti seva- resnica je ta, da se sevanje hitro zmanjšuje in
Mogoče
težava ni v
tem, da naju
gleda pes.
Lahko je povsem nekaj drugega.
52% moških po 40. letu trpi zaradi erektilne motnje (EM)1
95% vseh primerov je ozdravljivih2
nič več izgovorov
SICLS00068
Pogovorite se s svojim zdravnikom o EM ali obiščite najinaintima.si.
Reference:
1. Feldman HA et al. Journal of Urology 1994, 151: 54-61.
2. Lobb-Rossini K. Erectile dysfunction and its management. Journal of Community Nursing Online 1999;13 (10):1-8.
5
Ste vedeli, da …
… je najvišje naravno sevanje na nekaterih območjih Indije, Irana, Brazilije,
Šrilanke? Slovenija je nekje v svetovnem povprečju.
… se prvi škodljivi učinki sevanja
pojavijo pri približno stokrat večji
količini sevanja, kot je enoletna doza
naravnega ozadja? Meja dovoljenega
sevanja za profesionalce (ki so pod
rednim zdravstvenim nadzorom) je
desetkratnik naravnega sevanja, za
prebivalstvo pa polovico naravnega
sevanja.
6
September 2011
»Bolje kot zvoniti po toči,
je poskrbeti, da do
prevelikega radioaktivnega sevanja ne pride.
Potrebno bi bilo varno
delo z vsemi napravami,
ki oddajajo sevanje. «
je primerljivo z letno naravno obsevanostjo.
Pri prebivalstvu ne pričakujejo niti dolgoročnih posledic. Mnogi delavci Fukušime, ki so
prejeli prevelike količine sevanja, pa bodo na
žalost imeli hujše zdravstvene posledice.
vse potrebno za daljše bivanje, filtre za zrak,
kar bi morebitnega izdelovalca in odjemalca
drago stalo.
Previdno v medicini in industriji
Bolje kot zvoniti po toči, je poskrbeti, da do
prevelikega radioaktivnega sevanja ne pride.
Po slovenskih medijih in drugih neformalnih Potrebno bi bilo varno delo z vsemi naprapoteh so se širila ugibanja o tem, da naj bi vami, ki oddajajo sevanje. To pa niso le jedrSlovenija čutila posledice sevanja Fukušime. ske elektrarne, temveč tudi naprave, ki se
A če gre verjeti doktorju fizike Igorju Jenčiču, uporabljajo v medicini, industriji in znanosti.
naj bi bila Slovenija tako daleč, da posledic Javnosti ni toliko znano, da se je v preteklosti
ne bo. Radioaktivne snovi naj bi se že zdav- zgodilo nekaj hudih nesreč, ki jih je povzronaj razredčile na milijoninko naravnega čila nepravilna uporaba medicinskih oziroma
sevanja.
industrijskih virov sevanja.
Slovenija je predaleč
JE Krško ima načrt
Kaj pa naša jedrska elektrarna Krško? Verjetnost za napako ali nesrečo je majhna, a vendar. Načrti za najhujše so vedno pripravljeni:
»Evakuacija je predvidena za nekaj desetkilometrsko območje – v Černobilu je bilo 30
km, v Fukušimi 20 km. V primeru manjših izpustov ali na večji oddaljenosti pa zadošča, da
smo nekaj dni v zaprtih prostorih. V primeru,
da veter piha pretežno v eno smer, je
potrebna evakuacija iz območij v tisti smeri
tudi iz večje oddaljenosti. To seveda ne
pomeni, da na večji oddaljenosti za krajši čas
ne bodo izmerili povečanega sevanja – skupna količina prejetega sevanja ne bo pomenila zdravstvenega tveganja.«
Raje čim bolj stran kot v
zaklonišča
Pred preveliko radioaktivnostjo bi se lahko
skrili tudi v zaklonišča. A le nekatera slovenska zaklonišča so namenjena zaščiti pred
atomsko eksplozijo. V primeru nesreče v jedrski elektrarni se je mnogo enostavneje izseliti iz onesnaženega območja (vsaj nekaj kilometrov stran). Teoretična možnost zaščite je
tudi posebni zabojnik, a ta mora vsebovati
Ah, ko bi vsaj podrli vse jedrske
elektrarne
in uničili vse centre sevanja, morda razmišlja
kdo izmed nas. A po besedah Jenčiča bi živeli
slabše: »Sevanja v zraku ne bi bilo nič manj
(jedrske elektrarne prispevajo v povprečju
manj kot tisočino naravnega sevanja), imeli bi
le bistveno slabšo medicinsko oskrbo, slabšo
hrano, ceste, papir in druge industrijske izdelke.
Medicinske diagnostike si brez sevanja ne
znamo niti predstavljati. Brez jedrskih elektrarn
pa bi imeli dražjo elektriko in še več izpustov
toplogrednih plinov.« S te plati pa vse skupaj
zgleda precej bolj pozitivno, kajne?
Letna naročnina na revijo
samo 19,60 EUR.
Pokličite! 080 12 80
NOVOST
NO
NOVOS
OVO
O PRI LAJŠANJU BOLEČIN
BREZ TABLET S
SE DA ŽIVET!
ET!
• Bolečine v rokah, nogah, križu, ramenih, kolenu, artritisi, išias,
diabetična nevropatija, športne poškodbe…
• Nogavica, rokavica, pas, kolenčnik za lažjo uporabo namesto blazinic
• Odpravljanje urinske in fekalne inkontinence
• Lajšanje porodnih in menstrualnih bolečin
BIOVIVA, telefon: 041/679 681, [email protected], www.bioviva.si
September 2011
7
Sistemski eritematozni lupus
Avtor:
Maja Korošak
dr. Matija Tomšič
Najpogostejši
pri ženskah
Sistemski eritematozni lupus si prav zago- Bolezen je kronična, kar pomeni, da z občatovo zasluži svoje ime. Je kronična avtoi- snimi zagoni in umiritvami traja vse življenje.
munska bolezen vezivnega tkiva, ki lahko Avtoimunost pomeni, da imunski sistem, ki
prizadene različne celice, tkiva in organe, nas sicer varuje pred različnimi okužbami,
najpogosteje pa krvne celice, kožo, sklepe, napade lastna tkiva. Organizem povzroča
škodo samemu sebi. O vzrokih nastanka in
ledvica in pljuča.
zdravljenju sistemskega eritematoznega
lupusa ter možnostih bolnikov smo povprašali prof. dr. Matijo Tomšiča s KO za revmatologijo, iz UKC Ljubljana, Bolnišnice dr. Petra
Držaja.
»Natančnih vzrokov za nastanek bolezni
ne poznamo,« je začel dr. Tomšič, »domnevamo pa, da so za to bolezen odgovorni različni dejavniki. Dednost je eden od njih in raziskave kažejo, da imajo otroci zbolelih petodstotno verjetnost, da bodo zboleli tudi sami.
Glede na to, da pri ženskah opažamo večjo
zbolevnost in ker se ob tej bolezni pojavi spremenjena presnova spolnega hormona estrogena, sklepamo, da imajo pri tej bolezni
pomembno vlogo spolni hormoni. Med zuna-
8
»Ali se to bolezen da
popolnoma ozdraviti?
Ne. Vendar pa kljub
temu lahko večino
bolnikov
uspešno zdravimo.«
September 2011
njimi dejavniki sta najpomembnejša ultravijolična svetloba, verjetno so pomembne tudi
virusne in bakterijske okužbe, nekatera zdravila, kajenje, ...«
Znaki so raznovrstni
iz različnih delov telesa, lahko se pojavi tudi
krvavitev v možgane. Podplutbe po koži
dobijo že ob manjših udarcih.
Določanje diagnoze
Zdravnik osebo, za katero sumi, da bi lahko
imela sistemski eritematozni lupus, natančno
pregleda in se z njo pogovori. Pri postavljanju diagnoze si pomaga z laboratorijskimi
preiskavami in določitvijo avtoprotiteles.
Redni kontrolni pregledi krvi in seča pa so
pomembni za spremljanje aktivnosti bolezni,
uspešnosti zdravljenja in odkrivanje morebitnih neželenih učinkov zdravil.
»Če je potrebno, napravimo še preiskave, s
katerimi ugotavljamo prizadetost posameznih
organov, npr. elektrokardiogram, rentgensko
slikanje pljuč in srca, ultrazvočno preiskavo
srca, preiskavo pljučne funkcije, globinsko slikanje pljuč, slikanje glave z magnetno resonanco, biopsijo prizadetih organov in tkiv. Najpogosteje sta potrebni biopsiji ledvic in kože,«
je pojasnil dr. Matija Tomšič.
Kako vemo, da gre za to bolezen? Bolezen
se lahko začne zelo različno, npr. kot kožni
izpuščaj ali bolečina in otekanje v sklepe.
Prve težave so lahko bolečine v prsnem košu,
npr. ob vnetju porebrne mrene ali otekanje
v predelu gležnjev in goleni zaradi izgubljanja beljakovin preko ledvic. Pogosto se pridružijo splošni znaki, kot so vročina, potenje, hujšanje, izguba teka, splošna oslabelost
in utrujenost. Pri hujši obliki bolezni so lahko
prizadeti številni organi. Kateri so to? Vnetje pljučne ovojnice, ovojnice, ki obdaja
srce, ali ovojnice, ki obdaja trebušne
organe. Vnetje se lahko pojavi na pljučih,
srčni mišici, zadebelijo se lahko srčne
zaklopke.
Bolezen pogosto prizadene tudi ledvice.
Bolniki z vnetjem ledvičnih telesc lahko opazijo bolj rožnat seč, pogosto se seč tudi bolj Kako se zdravi?
peni, pojavijo se otekline nog, občasno tudi »Nadvse pomembno je, da je bolnik dobro
vek, neredko ugotavljamo tudi višji krvni tlak. seznanjen s to boleznijo, saj se mora zavedati
Bolj redko ugotovimo povečana jetra, pove- pomembnosti kontrolnih pregledov ter
čano vranico in vnetje trebušne slinavke. rednega jemanja zdravil. Posameznike s to
Tudi možgani in živci so občasno prizadeti. boleznijo opozorimo na škodljivost izpostaV tem primeru se bolezen kaže kot glavobol, vljanja soncu, ženske z antifosfolipidnimi proepilepsija, težave s koncentracijo in pomnje- titelesi pa še na nevarnost uživanja hormonnjem, motnje čustvovanja, depresija in psi- ske kontracepcije. Ženske v rodnem obdobju
hoza, ki je resna duševna motnja, pri kateri se morajo o morebitni zanositvi posvetovati
je spremenjeno mišljenje in vedenje. Možno z revmatologom. Če je bolezen umirjena,
je tudi vnetje različnih živcev. Vnetje vidnega nosečnost in porod ne predstavljata večjega
živca je lahko prvi znak bolezni.
tveganja za poslabšanje bolezni,« je še poveZnižanje števila krvnih celic povzročijo dal dr. Matija Tomšič.
Ali se to bolezen da popolnoma ozdraprotitelesa, ki so usmerjena proti različnim krvnim celicam. Propad rdečih krvnih celic (ki pre- viti? »Ne. Vendar pa kljub temu lahko večino
našajo kisik od pljuč do ostalih delov telesa) bolnikov uspešno zdravimo. Zdravljenje je
imenujemo hemoliza in lahko povzroči slabo- zelo odvisno od prizadetosti organov. Ob
krvnost. Ta propad je lahko blag in postopen postavitvi diagnoze so običajno potrebni
ali pa zelo hiter in predstavlja nujno stanje. Zni- večji odmerki zdravil, da bolezen umirimo in
žano število belih krvnih celic pri sistemskem preprečimo okvare notranjih organov. Pri
eritematoznem lupusu običajno ni nevarno. večini z ustreznim zdravljenjem dosežemo
Znižano število krvnih ploščic imenujemo umiritev bolezni in tedaj lahko zelo zmanjtrombocitopenija. Bolniki z nizkim številom šamo ali po določenem obdobju celo ukikrvnih ploščic so bolj nagnjeni h krvavitvam nemo zdravljenje.«
»V kratkem bo tudi v Sloveniji na voljo prvo
biološko zdravilo za zdravljenje sistemskega lupusa eritematozusa.«
Manjše kožne spremembe zdravijo z glukokortikoidnimi mazili. Splošne
znake, sklepne težave in blaga vnetja pljučne, srčne in trebušne ovojnice
zdravijo z nesteroidnimi antirevmatiki. Zdravila, ki jih sicer predpisujejo pri
malariji, se uporabljajo predvsem pri različnih oblikah kožne prizadetosti, pa
tudi kadar se kožnim spremembam pridruži sklepno vnetje. Sicer pa med
malarijo in sistemskim eritematoznim lupusom ni nobene povezave.
Osnovna zdravila pri zdravljenju sistemskega eritematoznega lupusa so
glukokortikoidi. Delujejo protivnetno in zavirajo aktivnost imunskega sistema. »Praviloma jih dajemo pri vnetju ovojnic in spremembah na notranjih
organih. Pri blagi obliki bolezni začnemo zdravljenje z manjšimi odmerki,
pri večjih okvarah notranjih organov pa z večjimi. Po začetni umiritvi bolezenskih znakov odmerek glukokortikoidov zmanjšujemo do najmanjšega
odmerka, ob katerem je bolezen še umirjena. Super je, če se bolnik drži
navodil, ki mu jih da lečeči zdravnik,« je poudaril dr. Matija Tomšič.
Hujša oblika bolezni, še zlasti, če so okvarjena ledvica in osrednje živčevje,
se zdravi z imunosupresivnimi zdravili. Delujejo drugače kot glukokortikoidi, vendar pa prav tako zmanjšujejo vnetje in zavirajo preveč aktiven imunski sistem. Potek bolezni je lahko zelo različen, ravno tako izid. Predvsem je
to odvisno od prizadetosti posameznih organov in tkiv. Za bolezen so sicer
značilna obdobja poslabšanja in obdobja, ko se bolezen za krajši ali daljši čas
umiri.
Kakšni so možni izidi?
Če je bolezen blago izražena, tako da so prizadeti le sklepi in koža, je izid običajno zelo ugoden, kadar pa so prizadeti življenjsko pomembni notranji organi,
kot so ledvica, srce in pljuča, pa je seveda drugače. Še slabše je pri prizadetosti osrednjega živčevja. Pa tudi pri tem je pomembno, kakšne so spremembe, kako razširjene so in kako hude. Na ledvicah lahko najdemo zelo
blage spremembe, ki ne napredujejo in ne ogrožajo delovanja ledvic, lahko
pa tudi hujše okvare, ki hitro napredujejo in oslabijo ledvično delovanje ter
privedejo do končne odpovedi ledvic. Slednje se zaradi učinkovitega zdravljenja zgodi zelo redko. V tem primeru je potrebna dializa. Poslabšanje bolezni lahko izzovejo različne okužbe ali pa stresni dogodki, na primer operativni posegi, porod, in drugo. Dostikrat žal na potek in razplet bolezni vplivajo
tudi zdravila, ki jih morajo dobivati posamezniki s to boleznijo. Tako na primer poleg same bolezni tudi dolgoletno zdravljenje z glukokortikoidi pospešuje aterosklerozo, posledica so pogostejše bolezni srca in ožilja in tedaj ni
samo osnovna bolezen tista, ki ogroža življenje. Vendar pa dr. Matija Tomšič
poudarja, da se je v zadnjih desetletjih zaradi zgodnejšega odkrivanja in boljšega zdravljenja sistemskega eritematoznega lupusa preživetje pri tej bolezni zelo podaljšalo, izboljšala se je tudi kakovost življenja bolnikov.
Oznaka sistemski pomeni, da bolezen lahko prizadene celo telo.
Beseda lupus v latinščini pomeni volk ter se nanaša na značilen metuljast izpuščaj po koži obraza, ki spominja na bele lise na obrazu volka.
Izraz eritematozus pa pomeni v grščini rdeč in označuje rdečo barvo
kožnega izpuščaja. Lupus je sicer razmeroma redka bolezen, saj se
pojavi le pri 0,1 % prebivalstva, vendar pa je najpogostejša pri ženskah
v rodnem obdobju.
10
September 2011
Srčno-žilne bolezni
Avtor:
Maja Korošak
Blaž Mrevlje, dr. med.
Fotografija: Maja Korošak
Sodobno zdravljenje
Srčno-žilne bolezni so eden najpogostejših
vzrokov smrti v zahodnem svetu, podobno
velja tudi za Slovenijo. Te bolezni je treba
jemati z vso resnostjo in že ob prvih znakih
poiskati zdravniško pomoč ter se pozneje
držati zdravnikovih navodil.
Tokrat nas je podrobneje zanimalo, kakšne
so novosti pri diagnosticiranju in zdravljenju
srčno-žilnih bolezni. Obrnili smo se na Blaža
Mrevljeta, dr. med., s Kliničnega oddelka za
kardiologijo, UKC Ljubljana. Pojasnil nam je,
katere srčno-žilne bolezni so najpogostejše
in kako poteka njihovo zdravljenje.
»Gotovo je najpogostejša srčno-žilna bolezen koronarna bolezen. To je bolezen koronarnih arterij, ki jo ljudje dobro poznajo, saj
imajo skoraj zagotovo v svojem sorodstvu
nekoga s to boleznijo. Ko postane pomembna,
se izraža kot težje dihanje in/ali bolečina v
prsih, sprva ob naporu, v napredovali fazi
pa lahko tudi v mirovanju. Lahko pa se prvič
izrazi celo kot srčni infarkt,« je povedal Mrevlje. Žilne bolezni so bolezni ven in arterij. V
primeru obolenja perifernih arterij gre lahko
prav tako kot pri koronarnih arterijah za zožitve, kar se izraža kot bolečina v mišicah nog
pri hoji. V obeh primerih je mehanizem enak:
zožitev na arteriji pomeni zmanjšan pretok v
žili za zožitvijo in tako tkiva dobijo manj kisika.
Ob naporu, ko je potreba po kisiku večja,
pride do tako imenovane ishemične
bolečine.
September 2011
Tretja skupina bolezni, ki so pri nas pogoste, so bolezni srčnih zaklopk, zlasti zožitev
aortne zaklopke. To je značilna bolezen starejših ljudi zaradi degenerativnih sprememb
zaklopke. Kaže se lahko na različne načine,
npr. kot bolečina v prsih, težka sapa ob
naporu, sinkopa ali zmanjšanje telesne zmogljivosti. Pogoste so še motnje srčnega ritma,
npr. atrijska fibrilacija.
Druge srčno-žilne bolezni pa so redke. Vse
bolezni vodijo v končni fazi v srčno popuščanje, ki bolnikom močno zmanjša kakovost
življenja.
in znaki bolezni, lahko poteka zdravljenje na
dva načina. Sodobnejša metoda je t.i. perkutana koronarna intervencija. Pri tej metodi v
dimljah uvedejo vodilo v arterijo, preko katerega po vodilni žici uvajajo katetre do srca.
Koronarne žile slikajo s pomočjo vbrizgavanja kontrastnega sredstva v koronarne arterije in uporabe rentgenskega aparata. Tako
ugotavljajo, kje so na žilah zožitve. Te lahko
razširijo z balončkom, potem pa na to mesto
vstavijo žilno opornico. »To metodo zdravljenja uporabljamo internisti in jo na našem
oddelku izvajamo v Katetrskem laboratoriju,
ki ga vodi prim. Darko Zorman. Bolj invazivna
Dejavniki tveganja
in klasična metoda zdravljenja koronarne
Dejavniki tveganja za srčno-žilne bolezni, še bolezni pa je kirurška metoda. Ljudje jo najzlasti za koronarno bolezen, so: moški spol, bolje poznajo pod imenom bypass operacija.
starost, družinska obremenjenost, povišane Takšne posege izvajajo kolegi na Kliničnem
maščobe v krvi, sladkorna bolezen, kajenje, oddelku za kardiovaskularno kirurgijo pod
povišan krvni tlak. Na nekatere dejavnike tve- vodstvom prof. dr. Boruta Geršaka.«
ganja lahko vplivamo, na druge žal ne
moremo (spol, starost, družinska obremenje- Perkutano tudi pri zaklopkah
nost), je izpostavil Mrevlje. Lahko pa prene- V zadnjih dveh letih so na KO za kardiologijo,
hamo kaditi in se začnemo telesno gibati UKC Ljubljana, pod vodstvom prof. dr. Matjaža
(nikoli ni prepozno) ter urejamo sladkorno Bunca uvedli novo metodo za perkutano zdrabolezen in krvni tlak, če imamo ti dve bole- vljenje aortne stenoze (zožena aortna
zni. S temi ukrepi bistveno zmanjšamo tve- zaklopka). To je ali balonsko širjenje aortne
ganje za pojav ali pa stopnjo srčno-žilne bole- zaklopke ali pa vstavitev nove zaklopke s
zni. Ljudje včasih mislijo, da je na starost postopkom, ki je podoben že opisanemu za
prepozno, da bi postali telesno aktivni. »To perkutano zdravljenje koronarne bolezni.
ni res, le aktivnost je treba prilagoditi svojim
zmožnostim,« je poudaril naš sogovornik.
Presaditev srca
Na KO za kardiologijo imajo poseben oddelek, ki ga vodi prof. dr. Bojan Vrtovec, kjer
Brez odpiranja prsnega koša
Zdravljenje srčno-žilne bolezni je zelo odvi- zdravijo bolnike s hudim srčnim popuščasno od vrste bolezni. Napredovanje koro- njem, t.i. napredovalim srčnim popuščanjem.
narne bolezni lahko dolgo časa preprečujemo Gre večinoma za bolnike, ki bodo v bližnji priz zmanjševanjem števila ali intenzitete dejav- hodnosti potrebovali presaditev srca, ker je
nikov tveganja. Torej ne zdravimo neposre- to tako opešalo, da druge metode zdravljedno bolezni, pač pa urejamo tisto, kar jo pov- nja večinoma niso več uspešne. Bolnike tu
zroča: sladkorna bolezen, arterijski tlak, pripravljajo na presaditev srca in jim po
jemljemo zdravila proti holesterolu, ustrezna potrebi pomagajo tudi s posebnimi srčnimi
dieta. Ko postane koronarna bolezen bolj izra- črpalkami, ki srcu pomagajo prebroditi dneve
zita, torej ko se pojavijo že opisani simptomi ali tedne pred urgentno presaditvijo. Univer-
11
»Novejša diagnostična
metoda je tudi
preiskovanje žil z znotrajžilnim ultrazvokom.
Ne gledamo le zožitve,
ampak tudi žilno steno
ter iz česa je sestavljen
plak, ki žilo oži.«
zitetni klinični center Ljubljana je vključen v
evropsko mrežo Eurotransplant, s čimer se je
za bolnike bistveno povečala dostopnost do
ustreznega organa. Tako je skupina pod vodstvom prof. Vrtovca uspela bistveno izboljšati možnosti tovrstnega zdravljenja za slovenske bolnike z napredovalim srčnim
popuščanjem. Uspehi s kliničnega in raziskovalnega področja to enoto KO za kardiologijo in s tem celoten oddelek uvrščajo v sam
svetovni vrh na področju presaditve srca.
Nov srčni spodbujevalnik
Motnje srčnega ritma na KO za kardiologijo
obravnavata dve skupini. Ena skupina se
ukvarja predvsem z elektrofiziološko preiskavo
motenj srčnega ritma, druga, pod vodstvom
prof. dr. Igorja Zupana, pa s tistimi bolniki, ki
potrebujejo vstavitev srčnega spodbujeval-
12
nika. »Prav pred nekaj dnevi je prof. Zupan kom pa preiskujejo celotno žilno steno.
prvič vstavil srčni spodbujevalnik, ki omogoča »Nadgradnja znotrajžilnega ultrazvoka je virbolniku, da lahko, če je to potrebno, opravi tualna histologija. Posamezne sestavine v
pregled z magnetno resonanco. To je bilo prej plaku se obarvajo z različnimi barvami. S tem
nemogoče, saj preiskava z magnetno reso- poleg debeline plaka vidimo tudi to, iz česa je
nanco ni bila mogoča, če je bilo v telesu nekaj sestavljen, kar je pomembno za sklepanje o
kovinskega, novi srčni spodbujevalnik pa je tem, koliko je ta plak stabilen. Če je večinoma
narejen tako, da ni nevarnosti za bolnika, ki sestavljen iz veziva ali kalcija, je stabilen, če pa
potrebuje magnetno resonanco,« je pomen je sestavljen iz razpadlih celic, vnetnega pronovosti razložil dr. Mrevlje.
cesa in maščevja, je manj ali nestabilen. Tak
plak lahko poči in povzroči zaprtje žile s srčOdrasli bolniki
nim infarktom.« Dr. Blaž Mrevlje je tudi povedal, da bodo na njihovem oddelku v prihodnos prirojeno srčno napako
S temi bolniki se ukvarja skupina pod vod- sti uvajali še nove metode, npr. optično
stvom prof. dr. Mirte Koželj, predstojnice KO koherenčno tomografijo, s katero bo mogoče
za kardiologijo. »Gre za prirojene bolezni srca. še natančneje opazovati dogajanje v žilni steni.
Zdravijo se lahko na klasičen način s kirurško »Trenutno uvajamo tudi metodo, ki je nekometodo. Zadnji dve ali tri leta pa nekatere liko starejša, a ponovno aktualna. To je FFR, s
zdravimo tudi s sodobnejšim, perkutanim pri- katero izmerimo, koliko je neka zožitev v
stopom. Gre za zapiranje odprtin v septumu resnici pomembna.«
med obema preddvoroma z vstavitvijo
posebne mrežice, ki jo kasneje preraste tkivo, Akutni koronarni sindrom
odprtina pa se tako zaraste in zapre.«
Akutni koronarni sindrom združuje več stanj.
Lahko gre za bolečino v prsih, četudi EKG še
Novosti v diagnostiki
ne pokaže sprememb in v krvi še ne zaznamo
Ob novih metodah zdravljenja se uvajajo tudi
nove diagnostične metode. Od teh v prihodnosti prihaja tudi k nam tridimenzionalni
ultrazvok srca (do zdaj smo poznali le dvodimenzionalnega), ki omogoča natančnejše opazovanje zgradbe srca. Novejša diagnostična
metoda je tudi preiskovanje žil z znotrajžilnim
ultrazvokom. »Ne gledamo le zožitve, ampak
tudi žilno steno ter iz česa je sestavljen plak,
ki žilo oži. Ateroskleroza je namreč bolezen na
koronarni žili, pri čemer se v žilno steno odlagajo vezivo, kalcij, maščoba, ta tkiva lahko začnejo propadati, začne se vnetni proces,« je
pojasnil sogovornik.
Pred uvedbo znotrajžilnega ultrazvoka
so spremembe v žilni steni lahko opazovali
samo s kontrastno preiskavo oziroma s slikanjem koronarnih arterij (koronarna angiografija), torej posredno. Z znotrajžilnim ultrazvo-
September 2011
povišane vrednosti troponina (ta kaže na
okvaro srčne mišice). Naslednja stopnja je
manjši srčni infarkt, pri katerem žila ni popolnoma zaprta, je pa kritično zožana.. Najhujša
oblika pa je pravi srčni infarkt. »Vse tri vrste
bolnikov zahtevajo urgentno preiskavo in
urgentno zdravljenje. Bolnike s srčnim infarktom moramo obravnavati takoj, saj vsaka
minuta, ko je del srca brez kisika, pomeni, da
bo tisti del odmrl. 90 minut je skrajni rok, v
katerem je treba žilo odpreti,« je povedal Blaž
Mrevlje. Takšnega bolnika je torej treba takoj
pripeljati na urgentni oddelek ali pa neposredno v katetrski laboratorij, kjer srčne žile
slikajo in ugotovijo, katera je zamašena. Strdek posesajo, s tem žilo odprejo, na tem
mestu pa je potem treba vstaviti žilno
opornico.
Letna naročnina na revijo
samo 19,60 EUR.
Pokličite! 080 12 80
September 2011
13
Fizična aktivnost je najboljše zdravilo
Avtor:
Maja Korošak
prof. dr. Irena Keber
Fotografija: Maja Korošak
Po srčnem infarktu
Za bolnika, ki je doživel srčni infarkt, je to
običajno hud dogodek in je zato pripravljen
marsikaj storiti, da se bolezen ne bi ponovila. Sčasoma spomin na dogodek zbledi,
strah pa tudi in motivacija za bolj zdrav način
življenja upade. A je nadvse pomembno, da
bolniki po doživetem srčnem infarktu za
vedno prenehajo kaditi, če so to prej počeli,
začnejo čim prej telovaditi in se bolj zdravo
prehranjevati, poudarja prof. dr. Irena Keber
s Kliničnega oddelka za srčne bolezni Kliničnega centra v Ljubljani.
način življenja sprejmejo, neposredno po
infarktu pa so za to zelo dojemljivi.« Zato je
tako zelo pomembna rehabilitacija: da bolnika seznanimo z dejavniki tveganja, z načinom življenja, s katerim lahko prepreči
poslabšanje zdravstvenega stanja oziroma
ponovne dogodke. Hospitalizacija bolnikov
po srčnem infarktu je danes kratka, le nekaj
dni: opravi se rentgensko slikanje koronarnih
arterij, ki pokaže zaporo ali zožitev žile, ki je
pripeljala do infarkta. Prizadeto žilo se razširi,
vstavi se opornico. Če je to opravljeno kmalu
po nastopu infarkta, lahko v večji meri preV zgodnji fazi po infarktu, torej prvo leto po prečijo okvaro srčne mišice, tako da so ti boltem dogodku, ostane kadilcev le kakšnih 10 niki le malo prizadeti. »Precej drugače je bilo
odstotkov. Prognoza bolnikov, ki ostanejo pred leti, ko še nismo poznali takega načina
kadilci, pa je v primerjavi s tistimi, ki kajenje zdravljenja in nismo mogli preprečiti infarkta.
opustijo, slaba, je povedala dr. Kebrova. Takrat so bili bolniki hospitalizirani tudi po tri
»Vedeti moramo, da so spremembe življenj- tedne ali pa še dlje in smo jih lahko že med
skega sloga izjemno težke. Običajno je hospitalizacijo marsikaj naučili in jim povepotrebnih nekaj mesecev, da spremenjen dali,« se spominja dr. Irena Keber.
Tudi težki bolniki
Rehabilitacija ni obvezna, je pa priporočljiva
in tudi evropske smernice pravijo tako. V kolikšni meri so bolniki napoteni na rehabilitacijo, je odvisno predvsem od kardiologa, ki
jih zdravi. Nekateri dobijo napotnice za zdravilišče za štirinajstdnevno rehabilitacijo, v Ljubljani pa obstaja možnost ambulantne rehabilitacije na Kliničnem oddelku za žilne
bolezni na Polikliniki. »V Kardiološkem združenju smo mnenja, da bi bilo dobro v vseh
večjih krajih po Sloveniji izvajati takšno ambulatno rehabilitacijo. Vendar do tega ni prišlo,
ker je premalo kadrov, ki bi to lahko opravljali.
Premalo zdravnikov je, da bi se s tem ukvarjali, pa tudi zdravstvena zavarovalnica tega
ni podprla. Tako je večina bolnikov še vedno
napotena v zdravilišča.« Zakaj je ambulantna rehabilitacija boljša? »Učinki ambulantne rehabilitacije so boljši kot v zdravilišču
predvsem zato, ker je daljša in ker poteka, ko
14
September 2011
je bolnik že v domačem okolju in soočen z vanju, nato pa 35–40 minut vadbe na kolesu vamo neposredno na srce, ampak bolj na
najrazličnejšimi težavami, ki mu jih lahko v ali na tekočem traku. Sestra pred obremeni- periferijo, na mišičje in to potem vpliva na
času rehabilitacije pomagamo rešiti.«
tvijo izmeri krvni tlak in ga povpraša, kako je srce. To izkoriščamo pri težkih bolnikih, saj s
z njim, ali je imel kakšne težave, in če je kar- tem, ko okrepijo svoje mišice, olajšajo delo
Kako dolgo torej traja rehabilitacija?
»Dolžina rehabilitacije je odvisna od prizade- koli narobe, na to opozori zdravnika. Med tre- srcu. Fizična aktivnost je najboljše zdravilo.
tosti bolnika. Če je bolnik bolj prizadet in ima ningom se s telemetrijo snema elektrokardi- Raziskave so pokazale, da se z rehabilitacijo,
dodatne zaplete ali ima okvarjeno srčno funk- ogram, s čimer odkrivajo motnje srčnega predvsem zaradi telesne vadbe, zniža umrcijo, poteka rehabilitacija počasneje. Danes ritma med telesno vadbo, vendar tega ne ljivost bolnikov po infarktu za 20 odstotkov.
namreč v rehabilitacijo sprejemamo tudi zelo naredijo pri vseh. »Če je bolnik neogrožen, To je zelo pomembno. Res pa je, da telesna
težke bolnike, takšne, za katere so včasih če je bil potek infarkta nezapleten in je bil vadba zahteva samodisciplino. Veliko lažje
mislili, da zanje telesna vadba ni primerna. obremenitveni test v redu, če je dosegel je vzeti zdravila.«
Tudi takšne, pri katerih gre za srčno popušča- visoke obremenitve, potem telemetrije ne
Za boljšo motivacijo bolnikov za zdrav
način življenja je koristno, da se ti kam vkljunje, saj se je izkazalo, da je tudi njim rehabi- delamo. Pri ogroženih pa vedno.«
Sestra pouči bolnika o dejavnikih tvega- čijo. Dr. Irena Keber vsem bolnikom priporoča
litacija zelo koristna, samo da jo je treba izvajati počasneje in pod večjim nadzorom. V teh nja, za skupine bolnikov so organizirana tudi vključitev v katerega od koronarnih klubov,
primerih traja rehabilitacija najmanj tri predavanja. O prehrani jim predavajo sestre ki imajo v Sloveniji zelo dobro razvejeno
mesece in jo po potrebi podaljšamo, tako da dietetičarke, o treningu fizioterapevtke, mrežo. Organizirano imajo telovadbo po
traja šest mesecev.« Tisti, ki so ozdraveli že zdravnik pa razloži, kaj je vzrok bolezni in dostopnih cenah, organizirajo psihološko
med potekom akutnega infarkta, pa potre- kako ukrepati, da se ne bo ponovila. Zakaj je pomoč in svetovanje sladkornim bolnikom.
bujejo zelo kratko rehabilitacijo. Toliko, da se prišlo do ateroskleroze, kako je nastal infarkt, »Ti klubi so zelo primerni za starejše ljudi, da
seznanijo z dejavniki tveganja, da se znebijo kako je potekal zdravniški poseg in na kaj tam najdejo družbo in niso tako zelo
strahu, da vidijo, da je z njimi vse v redu in da morajo paziti po posegu. Po njem namreč osamljeni.«
lahko pride do ponovne zožitve koronarne
življenje lahko normalno poteka.
Na splošno velja, da so bolniki po srčnem
arterije ali do ponovnega krvnega strdka, ki infarktu bolj zaprti sami vase, težko se jim je
lahko zapre žilo. »Učimo jih, na kaj vse približati. Poleg tega so zelo prestrašeni,
Bolniki čedalje mlajši
Bolnik je v bolniškem staležu toliko časa, morajo biti pozorni, na kaj morajo oni opo- zaskrbljeni in napeti. Zaradi posega, s katedokler traja rehabilitacija. »Bolniški stalež tudi zoriti nas in kako morajo ukrepati. Kako naj rim so jim širili srčne žile, čutijo tudi neoprepotrebuje, saj se mora nujno umiriti in odpo- uporabljajo nitroglicerin, kdaj je treba poi- deljive bolečine v prsih in tega se še dodatno
čiti. Danes je veliko infarktov, ki nastanejo skati nujno pomoč. Zelo poudarjamo, da bojijo. Drugače pa je na primer pri bolnikih
zaradi stresa. Opažamo tudi, da infarkt priza- morata biti krvni tlak in holesterol urejena. s srčnim popuščanjem, ki so sicer težji bolniki,
dene čedalje mlajše ljudi. Nekoč so bili to Ob koncu rehabilitacije je ponovno obreme- vendar pa psihično niso tako obremenjeni,
moški, stari petdeset let in več, danes pa so nitveno testiranje in pogovor o načinu življe- je še povedala dr. Keber.
stari štirideset, petintrideset let, ki živijo in nja, zdravilih, delazmožnosti in kontrolnih
delajo pod velikim stresom. Pa tudi takšnih, pregledih.«
ki delajo težka fizična dela, je veliko. Ti so z
vidika rehabilitacije najbolj problematični, saj Umrljivost se bistveno zmanjša
jih ne moremo vrniti na delo. Težko fizično Rehabilitacija poteka v treh fazah. Prva je
delo namreč zanje ni primerno. To je velika hospitalna, ki poteka že v bolnišnici. Druga
je v obdobju rekonvalescence (zdraviliška ali
težava.«
Danes je tudi več žensk, ki jih prizadene ambulantna), tretja pa je trajna doživljenjska
srčni infarkt, kot jih je bilo nekoč. »Vzroki so rehabilitacija.
Nekoč je bila strokovna doktrina drugačna,
največkrat spet stres in kajenje. Kot opažam
pri svojem delu, je pri ženskah potek te bole- zelo so poudarjali počitek srčnega bolnika
zni daljši in ne gredo tako hitro nazaj na delo po infarktu. »Rekli smo, da mora bolnik ležati,
da srce čim manj dela, da je treba srce imokot moški.«
bilizirati. Izkazalo se je, da je to zelo nevarno,
saj lahko pride do tromboz ali embolij, izgube
Potek rehabilitacije
Kako izgleda rehabilitacija? Prof. dr. Irena ortostatskih refleksov in hitrega bitja srca,«
Keber: »Vsak bolnik, ki pride k nam, mora biti je povedala dr. Irena Keber. »Z vadbo ne vplinajprej pregledan pri kardiologu. Ta oceni
celoten potek bolezni. Kaj se je dogajalo v
akutnem obdobju, kakšne so bile spremembe
na ožilju. Bolnika pregledamo, ugotovimo vse
dejavnike tveganja in naredimo obremenitveno testiranje, da vidimo, koliko je bolnik
zmožen, ali se kažejo še kakšni znaki slabe
prekrvavljenosti. Naredimo tudi ultrazvok
srca. Na podlagi tega načrtujemo rehabilitacijo. Vključimo ga v trening, v vadbo, ki
poteka dvakrat do trikrat tedensko po eno
uro. Na osnovi obremenitvenega testiranja
individualno predpišemo tudi višino obremenitve.« Na začetku bolnik še ne doseže najvišjih obremenitev, v štirinajstih dneh pa že.
Izvajanje telesne vadbe vodi fizioterapevt,
medicinska sestra pa nadzira bolnikovo zdravstveno stanje. Na začetku vadbe je najprej
deset minut razgibalnih vaj, ki služijo ogre-
September 2011
15
Avtor:
Maja Korošak
Pršice –
nevidna nadloga
Konec poletja in začetek jeseni sta letna Tem nadležnim podnajemnicam se nobeno,
časa, ki zelo ustrezata eni od sodobnih še tako čisto gospodinjstvo ne more izogniti,
nadlog, ki s prostim očesom ni vidna – saj niso znak pomanjkljive higiene ali čistoče,
hišnim pršicam. Pršice so drobceni pajkovci ampak so pravzaprav naraven del ekosistema
(veliki od 0,1 do 0,5 mm), ki s prostim v naših stanovanjih. Malo svetlobe, visoka
očesom niso vidni.
zračna vlaga (od 65- do 80-odstotna) in temperatura od 20 do 30 stopinj so najbolj ugodne razmere za njihovo razmnoževanje. Za
njihovo prehrano pa poskrbimo kar ljudje
sami, saj se najraje hranijo z odmrlimi kožnimi
celicami. Kar 100.000 se jih nahrani s tistim
gramom odmrlih kožnih celic, ki jih odda
odrasel človek.
To, na kar se nekateri ljudje – približno
petina nas je takšnih – odzivajo z alergijskimi
reakcijami, so njihovi iztrebki. In zanimivo,
šele ob začetku kurilne sezone, ko večina pršic
zaradi suhega zraka odmre, so alergijske
težave največje. Takrat se namreč nakopiči
največja količina teh iztrebkov. Kroglice
iztrebkov se izsušijo, razpadejo, kot fin prah
se dvigujejo in z vdihanim zrakom jih
inhaliramo.
Kje so?
Pršice živijo povsod, kjer najdejo ugodne
življenjske razmere in kjer so preskrbljene s
hrano, torej s kožnimi celicami, zlasti pa v tkaninah, kot so preproge, tekstilne talne obloge,
blazine, vzmetnice, vzglavniki, odeje, celo v
oblačilih in plišastih igračah. Ker pršice bežijo
pred svetlobo, se redko zadržujejo na teks-
16
»Kako se kaže alergija na
hišne pršice? Najbolj
pogosto se kaže kot alergijski rinitis ali alergijski
nahod.«
September 2011
tilnih vlaknih, temveč so med njimi.
Posebej veliko pršic je praviloma tam, kjer
ljudje pogosto ležijo in sedijo, kjer se preoblačijo ali češejo, kajti tam je največ odmrlih
kožnih celic. Geografsko gledano so prizadeta zlasti vlažna in topla območja, medtem
ko v visokih hribovskih ali suhih puščavskih
območjih pršic zaradi nizke zračne vlage praviloma ni.
Kihanje in srbečica
Kako se kaže alergija na hišne pršice? Najbolj
pogosto se kaže kot alergijski rinitis ali alergijski nahod. Znaki bolezni so kihanje (10-krat
do 30-krat zaporedoma), smrkanje, voden
izcedek iz nosu, zamašen nos, izguba voha
in kašelj. Če znakov ne prepoznamo in alergije ne zdravimo, lahko alergijski nahod preide v alergijsko astmo. Pri bolniku s celoletnim alergijskim nahodom je zato treba s
preiskavami ugotoviti, ali gre morda tudi za
astmo. Znak alergije na pršico je tudi atopijski dermatitis ali srbečica.
njihove alergene iztrebke. To pomeni, da iz
stanovanja odstranimo, če je le možno, vse
tekstilne talne obloge. Sedežno pohištvo naj
bo iz usnja ali iz umetnega usnja. Posteljo
redno preoblačimo (enkrat tedensko),
posteljno perilo pa perimo na vsaj 60 stopinjah Celzija. Tudi vzglavniki in odeje naj bi
bili pralni na 60 stopinjah. Druga možnost je,
da jih na določen čas damo v zamrzovalnik
in tam pustimo vsaj 24 ur – ta postopek ponovimo, kadar opazimo, da imamo težave.
Enako lahko naredimo s plišastimi otroškimi
igračkami. Zelo učinkovito je, da na vzglavnike in vzmetnice namestimo posebne prevleke. Spalnica naj ne bo pretopla, v njej naj
bo manj kot 20 stopinj Celzija. Iz stanovanja
odstranimo tudi rastline (vlažijo zrak). Zelo
pomembno je pogosto zračenje stanovanja
in postelj oziroma posteljnine.
Nekateri nas prepričujejo, da bo pomagalo,
če kupimo nove vzmetnice in vzglavnike. Ja,
vendar le za en mesec. Pa tudi globinsko sesanje posteljnine nima prav velikega učinka.
Kako se jih znebiti?
Ko nam postavijo diagnozo, da smo alergični
na pršice, je naš najpomembnejši cilj ta, da
predvsem odpravimo vzrok alergije. Iz stanovanja je treba kar se da odstraniti pršice in
®
Letna naročnina na revijo
samo 19,60 EUR.
Pokličite! 080 12 80
September 2011
17
Avtor:
Andreja Hergula
Ne ščitnica,
ampak obščitnica!
Težave s ščitnico so znane, o njih se veliko
govori. Obstaja pa tudi majhen del telesa,
ki leži ob sami ščitnici in se imenuje obščitnica. Povzroči lahko popolnoma drugačna,
pestra in nevarna stanja, o njej pa slišimo
bore malo – čeprav so med hormonskimi
motnjami po pogostosti kmalu za sladkorno boleznijo in boleznimi ščitnice ravno
bolezni obščitnic. Najbolj značilni znak, ki
nakazuje na težave, je povišana raven kalcija v krvi. Kako odkrijemo, da imamo
preveč kalcija? Po strokovnem mnenju dr.
Mojce Jensterle Sever, dr. med., se to večkrat odkrije pri običajnem rutinskem
pregledu.
jajo ob zgornjih in spodnjih polih ščitnice. Bolezen
Obščitnica je zanimiva z vidika svoje dina- Čeprav gre za majhen organ, lahko obščitnico
mičnosti – lahko se namreč spusti do višine prizadene tudi huda bolezen. Najpogostejša
srca. Prav tako je spremenljivo tudi število je primarni hiperparatiroidizem (jezik se ob
obščitnic. Kljub majhnosti pa po pomemb- tem izrazu zapleta, a žal bolj slovenskega
nosti ne zaostaja za ščitnico. Hormon obšči- izraza ni). Pojavi in razvije se zaradi avtonotnice (beljakovina) ureja količino kalcija in fos- mne, čezmerne in nenadzorovane tvorbe in
forja v krvi.
sproščanja hormona PTH. Bolezen ni odvisna
od koncentracije kalcija v krvi.
Ta medicinski izraz morate
spoznati
Odkritje na rutinskem pregledu
Ne želimo vas obremenjevati z medicinskimi Če imate ledvične kamne, neučinkovito zdraizrazi, ki so pogosto zapleteni in težko berljivi, vljeno ali na novo odkrito osteoporozo, vnea enega moramo omeniti. Hormon parathor- tje trebušne slinavke brez znanega razloga,
mon (lažje bo, če si zapomnimo kratico – PTH) izbranega zdravnika opozorite, naj preveri
ima pomembno nalogo. Vzdržuje normalno vrednosti kalcija v krvi. Če bodo vrednosti
koncentracijo kalcija v krvi. Deluje na ledvice, kalcija povišane, so potrebne nadaljnje preMini po velikosti, maksi po
kosti in prek vitamina D tudi na prebavila. Ko iskave. Če vam na rutinskem laboratorijskem
pomembnosti
Obščitnica je zelo majhna žleza, a s prostim se koncentracija kalcija v krvi zniža, se izloča- pregledu naključno ugotovijo povišane vreočesom jo vseeno lahko opazimo. Velika je nje tega hormona poveča in obratno. Na izlo- dnosti kalcija, se mora diagnosticiranje
kot riževo zrno, ponavadi pa se v telesu naha- čanje omenjenega hormona vplivajo še fosfat, nadaljevati.
jajo štirje »primerki«. Obščitnica je težka magnezij, kislost krvi in vitamin D (a njihovo
35–50 miligramov. Omenjene žleze se naha- delovanje je v tem smislu manj pomembno).
18
Tudi tu tumorji
Dr. Jensterle postreže s podatkom, da »povišano koncentracijo kalcija v krvi, ki je ključna
najdba pri prekomernem delovanju obščitnice, lahko povzroči več kot 25 različnih bolezni. Prevelika koncentracija kalcija se lahko
pojavi tudi v sklopu različnih presnovnih
motenj, pri malignomih in nekaterih drugih
boleznih«. V 80–85 % bolezen povzroča benigni tumor ene izmed obščitnic, t.i. adenom
(benigna tvorba), redkeje najdemo dva ali več
benignih tvorb, v 10–15 % pa so povečane
vse štiri obščitnice. Najredkejši vzrok primarnega hiperparatiroidizma je rak obščitnic (1–2
%), ki običajno raste v sosednje strukture in
zaseva v oddaljene organe.
Več kot tri litre urina na dan
Če je bolezen odkrita v zgodnji fazi, ne pride
do hudih zapletov. Večina ljudi s primarnim
hiperparatiroidizmom ob postavitvi diagnoze
nima očitnih težav. Razlog leži v rutinskem
določanju kalcija v krvi z biokemičnimi analizatorji. V primeru neprepoznanih težav ali
nezdravljene bolezni prekomernega delovanja obščitnic pa so lahko posledice zelo resne
in pestre. Lahko se pojavijo težave z ledvicami,
na primer pogosti ledvični kamni, slabše ledvično delovanje in celo odpoved ledvic. Sočasni zapleti so povečano odvajanje urina (več
kot 3 litre na dan) in dehidracija.
Grožnja kostem, sklepom,
prebavilom
Bolezen lahko napade kosti. Zgodijo se
kostne spremembe v obliki osteoporoze, obenem pa bolniki tožijo tudi zaradi kostnih bolečin, pojavljajo se motnje mineralizacije kosti
in včasih tudi oteklina čeljusti. Ko se kalcijevi
kristali odlagajo v sklepe, kite in sklepni hrustanec, so lahko prizadeti tudi sklepi. Bolezen lahko napade tudi prebavila. Prisotni so
lahko naslednji simptomi: slabost, bruhanje,
zaprtje, vnetje trebušne slinavke ipd.
September 2011
Celo depresija
Če vas skrbi, povejte
Bolezen je pogostejša pri ženskah
Enkrat letno na pregled
Pri višjih vrednostih kalcija se lahko pojavi
celo depresija in večja vzdražljivost, morda
pride tudi do psihoze in motenj zavesti.
Mnogi tožijo, da se hitro utrudijo in da čutijo
šibkost v mišicah. Najresneje je takrat, ko
zaradi povišanih vrednosti kalcija, kar pomeni
več kot 3,7 mmol/l (merska enota milimol na
liter), pride do motenj srčnega ritma in takrat
bolniku grozi srčni zastoj.
Tudi če ne spadate v naštete starostne in
druge kategorije, dr. Jensterle miri: »Danes
so kirurške tehnike napredovale, možen je
minimalno invaziven kirurški poseg. Zato
odločitev za operacijo podpremo tudi pri bolnikih z blažjimi oblikami bolezni, ki ne izpolnjujejo opisanih kriterijev, jim pa prisotnost
adenoma obščitnic povzroča neprijetne
občutke in skrbi.«
Bolezen je pogostejša pri ženskah, pred- Če bolnik ne odide na kirurško zdravljenje, so
vsem pri pomenopavznih ženskah. Po bese- potrebni redni pregledi. Zdravniki priporodah dr. Jensterle ni točno znano, koga bo čajo enkrat letno določanje serumske vrednoprizadela bolezen obščitnice. Pri večini obo- sti kalcija in kreatinina (stranski produkt prolelih ni jasnega vzroka. Dedni dejavniki so teina kreatina, ki priskrbi energijo za krčenje
pomembni le pri nekaterih obolelih. Pri tej mišic), na eno do dve leti pa merjenje minebolezni ne moremo delovati preventivno.
ralne kostne gostote na ledveni hrbtenici,
kolku in gornji okončini. Kostne zaplete preTreba bo na operacijo
prečujejo z bisfosfonati (ki zdravijo pomenoZdravljenje primarnega hiperparatiroidizma pavzalno osteoporozo) in estrogeni. Na voljo
poteka kirurško. Operacija je potrebna pri so tudi zdravila kalcimimetiki, ki zavirajo sproosebah, ki imajo očitne zaplete (ledvične ščanje hormona PTH in posledično znižajo
kamne in vnetje trebušne slinavke, ki je količino kalcija v krvi.
posledica povišanih vrednosti kalcija v krvi).
Če bolniki nimajo navedenih zapletov, obsta- Nalivanje z mlekom ne, z vodo da
jajo priporočila, da je treba na operacijo v Kakšna prehrana in koliko tekočine je pripoprimerih, ko so bolniki mlajši od 50 let, imajo ročena pri bolnikih s primarnim hiperparativrednosti serumskega kalcija vsaj 0,25 roidizmom? »Svetujemo omejitev vnosa kalmmol/l nad mejo normale, pri zmanjšanem cija s hrano na 800 mg dnevno. Potreben je
ledvičnem delovanju in pri osteoporozi.
večji vnos tekočin (vsaj 2–3 litre), da preprečijo dehidracijo, in pa gibanje, da ne pride do
Juhuhu, dobro počutje je tu
pospešenega izplavljanja kalcija iz kosti
Uspešno opravljen kirurški poseg prinese zaradi imobilizacije. Odsvetujemo jemanje
veliko ugodnosti. Koncentracija kalcija v krvi nekaterih zdravil, ki lahko dodatno višajo konse postopno zniža, zmanjša se pogostost centracijo kalcija v krvi, zato ne smejo uživati
pojavljanja ledvičnih kamnov, izboljša se preparatov kalcija, aktivnih oblik vitamina D
mineralna kostna gostota, po nekaterih in nekaterih zdravil za zdravljenje povišanega
dokazih se zmanjša tudi srčno-žilna ogrože- arterijskega tlaka. Če so njihove zaloge vitanost in kar je še lepše, izboljša se kakovost mina D nizke, je pomembno, da jih
življenja na splošno – celo pri tistih, ki niso zapolnimo.«
imeli očitnih zapletov bolezni.
Naši otroci zdravi in
uspešni
V prilogi preberite: Misija nemogoče In stanje otroških zob? Žal
slabo Sodobne bolezni mladih Otroci in ekologija Nakup šolskih
potrebščin
Priloga: Naši otroci – zdravi in uspešni
20
September 2011
Je prava prehrana za otroke in mladostnike »misija nemogoče«?
Avtor:
Helena Okorn, mag. farm.
Misija nemogoče?
vloženo ali posušeno, pazimo le, da ni dodaPred nami je novo šolsko leto in z njim eno Skrivnost dobrega prehranjevanja je v uživanih preveč nepotrebnih ali morda celo
od pogostih vprašanj: »Kako vzgojiti srečne, nju dobre, okusne in predvsem raznovrstne
obremenjujočih dodatkov.
zdrave in uspešne otroke?« Hrana in način hrane ter pijače.
• Za rastoč organizem otrok in najstnikov
prehranjevanja sta ena pomembnejših vididobimo nujno potrebne beljakovine v
kov našega vsakdana, ki ga lahko delimo z Osnovna priporočila za otroke in mladomlečnih izdelkih z malo maščobe (npr. 1,6
otroki: hrana kot gorivo za polno in uspe- stnike se glasijo:
%), kot so mleko, jogurt, sir, skuta. Poleg
šno življenje, hrana kot hranilo za močna, • Izbirajmo med množico žit, ki vsebujejo
ogljikove hidrate, vlaknine, B-vitamine;
beljakovin so le-ti odlični viri kalcija in ostazdrava telesa in pametne možgane, hrana
police v trgovinah se »šibijo« pod težo teh
lih mineralov. Pusto meso, perutnina, ribe,
kot kulinarični užitek in priložnost za druizdelkov in težko se je odločiti za pravega.
jajca, stročnice, oreščki vsebujejo beljakoženje s prijatelji in z znanci.
Izbirajte med polnozrnatimi, čim manj
vine, železo, cink in vitamine skupine B in
so nepogrešljivi na krožnikih razvijajočih
predelanimi.
• Sadje in zelenjava so viri antioksidantov,
se otrok.
vitaminov A in C, kalija in vlaknin. Ne • Otroci naj popijejo 1,5–2,5 l tekočine na
moremo zgrešiti v izbiri: sveže in lokalno
dan, pretežno vode, ter čim manj sladkih
je najboljše. Če tega ni, vzemimo zmrznjeno,
in gaziranih pijač. Tako se bodo izognili
Priloga: Naši otroci – zdravi in uspešni
September 2011
nepotrebnim dodatnim kalorijam in različnim dodatkom, obenem pa boste prihranili nekaj denarja. Voda je zdrava in najcenejša osvežilna pijača.
• Kolikokrat na dan naj otroci jedo? Priporočilo 5-krat na dan poznamo vsi. Ali se po
njem ravnamo in to predajamo naprej
otrokom?
Priporočila so jasna in nekoliko suhoparna,
vedno pa se poraja vprašanje, kako naj jih
izvajamo: namesto z nadzorom, s slabo voljo
in z nenehnimi bitkami ali raje v prijetnem in
sproščenem vzdušju?
Začnimo z zajtrkom, prvim pomembnim obrokom. Zakaj? Naše telo potrebuje energijo za
osnovne življenjske procese že med spanjem.
Da lahko telo po nočnem postu uspešno preživi dan, potrebuje svežo energijo. Energijo
dobi iz hrane, ki si jo privoščimo za zajtrk. Raziskave kažejo, da uravnotežen zajtrk pripomore k večji storilnosti, tako mentalni (učenje,
osredotočenost, spomin) kot telesni. Naši
možgani za svoje delovanje potrebujejo glukozo, naše mišice pa poleg glukoze lahko uporabijo še maščobne kisline. Če otrok izpusti
zajtrk, njegovo telo »trpi« cel dan. Zelo verjetno bo že po prvi šolski uri pograbil prvo sladkarijo, ki mu bo prišla pod roko, ker bo lakota
velika. Sladkariji bo sledila večja količina kruha
za malico in sladek sok. Tako je že na dobri
poti k pridobivanju prekomerne telesne teže.
O tej temi v prihodnosti.
21
Zdravi in okusni prigrizki, ki so vedno lahko na
razpolago:
•sadje: najbolje lokalno in sezonsko
•smoothie: sadje (sveže ali zmrznjeno) zmešamo z mlekom ali jogurtom
•suho sadje
•oreščki
•sendvič z namazom, sirom ali salamo ter zelenjavo (paradižnik, paprika, solata)
• kosmiči z mlekom ali jogurtom ter koščki sadja
• tuna s koruzo in kislo smetano s kosom kruha
• narezana zelenjava (npr. korenček, paprika) z omako
Otroci in najstniki potrebujejo kakovostno gorivo za rast, razvoj, učenje in ostale
aktivnosti. To pomeni hrano in pijačo, polno dobrih hranil in z ne preveč kalorijami,
maščobami in sladkorji. Pomagajmo jim razviti veščine, kako izbrati pravo hrano in
pijačo, ne glede na okolje, v katerem se gibljejo. Prehranjevanje je le en del vzgoje.
Začeti moramo že od malega in biti predvsem zgled. Če pa smo zamudili zgodnja leta,
začnimo uvajati spremembe počasi in potrpežljivo, saj dejansko nikoli ni prepozno, da
naši otroci in mladostniki še prejmejo od nas dobro popotnico za življenje.
»Da lahko telo po nočnem postu uspešno preživi
dan, potrebuje svežo energijo. Energijo dobi iz hrane, ki si jo privoščimo za zajtrk.«
Zato pripravimo zajtrk, čeprav smo ponavadi v časovni stiski. Nekaj idej, za katere ni
potrebna posebna priprava: kos kruha,
namazan z marmelado ali s sirnim namazom,
kozarec mleka ali jogurta, jajce, opečenec s
sirom in/ali šunko, kosmiči z mlekom ali jogurtom, sadje. Če otrok do sedaj ni jedel zajtrka,
začnimo z majhnimi količinami hrane, ki mu
je všeč. Morda košček sadja, kozarec sadnega
jogurta, mlečni šejk (zmešamo sadje z mlekom ali jogurtom, po okusu dodamo med ali
sladkor). Ne silimo ga. Dajmo mu dovolj časa,
kar pomeni, da mora vstati 15 minut prej,
sami pa mu bodimo dober zgled. Če nas ne
vidi jesti zajtrka, ga bomo težko prepričali v
njegovo potrebnost.
V nadaljevanju bom razdelila otroke in
mladostnike v dve skupini, njihove potrebe
in način prehranjevanja se namreč precej
razlikujejo. Obstajajo pa tudi skupne točke,
k i jih je dobro up oštevati pri ob eh
skupinah.
Priloga: Naši otroci – zdravi in uspešni
22
Otroci 6–12 let
Nekoč, v bolj tradicionalni obliki družinskega
življenja, so starši skrbeli in imeli nadzor nad
prehrano ter aktivnostjo svojih otrok. V današnjem natrpanem življenjskem ritmu pa imajo
naši otroci manj nadzora in več prostosti pri
izbiranju hrane in pijače. Njihovo izbiro velikokrat narekujejo tako mediji kot sovrstniki,
sošolci in prijatelji. Ker preživijo precej časa
stran od naših starševskih budnih oči, je najbolje, da jih naučimo, kako naj dobro izberejo med obsežno ponudbo in se izognejo
nezdravim jedem in pijači.
Bodimo pozorni na skupne družinske
obroke, čeprav se nam včasih zdi, da so le-ti
posebno med delovnimi dnevi »misija nemogoče«. Vendar so po raziskavah sodeč dobra
naložba za celotno družino in vsakega njenega člana posebej: izoblikujejo občutek pripadnosti in varnosti, razvijajo pogovor in
Priloga: Naši otroci – zdravi in uspešni
September 2011
dobre odnose, omogočajo sprotno reševanje težav, preprečujejo slabo vedenje doma
in v šoli; hkrati pa krepijo dobre prehranjevalne navade v izbiranju hrane in doprinesejo k primerni telesni teži otrok. Glede na
tako občudovanja vreden seznam dobrobiti
skupnih obrokov bi jih bilo vredno vključiti v
naš natrpan urnik. Začnimo postopoma in v
tem uživajmo. Kako? Vključimo vse družinske člane, saj so dela glede na težavnost zelo
različna; za vsakega lahko najdemo primerno
opravilo. Vendar brez utvar – treba bo načrtovati in morda vnaprej kaj pripraviti.
Otrok naj sodeluje tudi pri izbiri
hrane.
S tem mu damo priložnost izbire in odločanja, obenem pa ga lahko naučimo, kako
izbrati dobre stvari. Verjetno bo tudi manj
negodovanja, ko bo pred njimi na mizi poln
krožnik. Poiščimo preproste recepte. Knjigarne in spletne strani so polne predlogov
in idej. Gotovo lahko najdemo kaj primernega.
Še bolje bo, če se z otroki tu in tam odpra-
vimo po nakupih. Naučili ga bomo razlikovati
med različnimi hranili. Kar pa je še pomembnejše, dovolimo mu izbirati. Verjetno bomo
morali sprva »pogoltniti« tudi kakšno sladkarijo, a če mu bomo potrpežljivo razložili,
kaj bi potreboval za dobro večerjo in zakaj,
bo začel tudi sam izbirati prave sestavine. Če
imamo domač zelenjavni vrt, ima otrok priložnost, da sadi, okopava, reže, zaliva in na
koncu tudi pobira sadove svojega dela. Tudi
to je del vzgoje za dobro prehrano.
Izogibajmo se bitkam zaradi hrane. Če
bomo (čeprav z dobrimi nameni) otroka silili
z določeno hrano, ki je ne mara, bomo morda
tisti trenutek uspešni, dolgoročno pa bo otrok
verjetno to hrano zavračal. Če mu bomo prepovedali sladkarije, bo gotovo našel način,
kako bo prišel do njih. Mi tega morda niti
vedeli ne bomo. Torej »nasilna« kontrola ne
pomaga. Poskušajmo z dogovori. Predvsem
pa bodimo zgled. Kupujmo in jejmo kakovostno hrano. Na zalogi ne imejmo čipsov, smokijev, sladkarij ter sladkih pijač. Tako bo manj
priložnosti, da tako mi kot naši otroci sežemo
po njih.
Šoloobvezni otroci imajo možnost organizirane malice in kosila. Izkoristimo to priložnost in prepričajmo otroke, da pojedo,
kar dobijo na krožnikih, čeprav jim šolska
hrana morda ni vedno všeč. Drugače pa je
naša odgovornost, da skupaj z njimi pripravimo zdrave malice in se ne zanašamo na
September 2011
avtomate s kolači in pijačo ali samostojno nja). Odvisne so od trenutne rasti, spola, telenakupovanje sendviča takoj po končanem sne sestave in fizične aktivnosti, s katero se
pouku.
najstniki ukvarjajo. Primer za ponazoritev razPosebno pozornost moramo nameniti ličnih potreb: 15-letnik, ki raste in trenira vsak
popoldanskim prigrizkom. Otroci pridejo dan, potrebuje 3.500 kcal dnevno, medtem
ponavadi domov pred nami, po njihovih ko njegova vrstnica, ki športno ni aktivna in
želodcih pa velikokrat »kruli«. Postregli si se je skoraj že razvila, »le« 1.500 kcal.
bodo z najlažje in najhitreje dosegljivo hrano,
Najstniki iščejo svojo pot. Radi svobodno
zato poskrbimo, da najdejo v hladilniku in prihajajo in odhajajo. Želijo jesti, kar jim je všeč,
omarah zdrave stvari in si znajo iz njih pripra- in kadar imajo čas. Vpliv sovrstnikov je velik.
viti okusne prigrizke. Sadje, narezana zele- Z vsemi šolskimi in izvenšolskimi aktivnostmi
njava z omakami, jogurti in mleko, sendviči, zlahka zdrsnejo v nepravilen in nezdrav način
krekerji s sirom, oreščki in suho sadje naj bodo prehranjevanja: npr. izpuščanje obrokov in
vedno na razpolago in na vidnem mestu. Sta- prehranjevanje večinoma zunaj doma, npr. v
rejše naučimo, kako naj na enostaven način restavracijah hitre prehrane. Vendar smo starši
kombinirajo različne sestavine in si naredijo kljub videzu, da najstnikom ni mar in da svobodno odločajo tudi glede prehranjevanja,
pestre obroke.
še vedno odgovorni tudi za ta del njihovega
odraščanja. Najti moramo pot med možnoNajstniki
Z začetkom najstništva se enakomerna rast, stjo svobodne izbire in občasnim nujnim
značilna za otroška leta, nenadoma in dra- poseganjem v najstnikovo odločitev. Dogomatično pospeši. Načeloma se puberteta vorimo se, da si najstnik organizira svoj delovzačne pri 10., 11. letih pri deklicah, pri fantih nik in prigrizke čez dan tako, da prihaja domov,
malo kasneje – okoli 12. leta. Pred puberteto npr. na večerjo ob dogovorjenem času in tudi
se telesna sestava med deklicami in fanti lačen. Naučimo ga, da so nujno potrebni trije
nekoliko razlikuje, toda z razvojem se razlike obroki dnevno z vmesnimi prigrizki. Pustimo
povečajo in odražajo predvsem na skeletnem ga, da najde svoj način prehranjevanja zunaj
sistemu, pusti telesni masi (mišicah) in doma: da se sam odloči, kaj in koliko poje, ter
maščobnih zalogah.
kako dobi, kar potrebuje. Pri tem mu pomaEnergijske in hranilne potrebe so v obdo- gajmo. Doma naj bo vedno na zalogi hrana, s
bju pubertete največje v vsem življenjskem katero si bo lahko v kratkem času naredil okutoku (z izjemo obdobja nosečnosti in doje- sen prigrizek.
23
»Posebno pozornost
moramo nameniti
popoldanskim prigrizkom: sadje, narezana
zelenjava z omakami,
jogurti in mleko, sendviči, krekerji s sirom, oreščki in suho sadje naj bodo
vedno na razpolago in
na vidnem mestu.«
Priloga: Naši otroci – zdravi in uspešni
24
September 2011
Avtor:
Maja Korošak
In stanje otroških zob?
Žal, slabo
Irena Vidic je specialistka pedontologije in
dela v Zobni polikliniki Kranj. Starši pravijo,
da če otrok ne odpre ust pri njej, jih ne bo
nikjer. Kako ji to uspeva? Otroška zobozdravnica ni postala po naključju, saj ima, kot
pravi, otroke predvsem rada. Vendar pa se
pristopa do otrok in dela z njimi ni naučila
na fakulteti, čeprav bi bilo po njenem
mnenju koristno, če bi temu posvetili več
pozornosti. Otrok pač ni pomanjšan odrasli, zato potrebuje sebi primeren pristop, ki
se od otroka do otroka lahko zelo razlikuje.
Prepričana je, da otrok takoj začuti, ali ga
imamo radi in ali sami točno vemo, kaj
želimo.
Priloga: Naši otroci – zdravi in uspešni
Kakšen je torej obisk v njeni ordinaciji?
Preprečiti oziroma zmanjšati strah, odpor in
druge negativne občutke pri majhnem
otroku, ki se znajde na zobozdravniškem stolu,
verjetno ni lahka naloga. Kaj želi pri otroku,
poleg tega, da brez strahu drži usta odprta,
še doseči? »Prvi obisk pri zobozdravniku naj
bi bil bolj spoznavne narave. Najpomembneje je vzpostaviti stik in si pridobiti otrokovo
zaupanje. Zato je potrebno, da se zobozdravnik z otrokom pogovarja in mu predstavi
stvari, ki jih je v ambulanti kar precej, otrok
pa jih vidi prvič in zato ni prepričan, ali jim
gre zaupati. Zato se s starši in z otrokom najprej malo spoznamo, pogovorimo, otroku
predstavim stvari, ki jih vidi, in pripomočke,
ki jih pri delu potrebujem. Vse to je hkrati
informacija tudi za starše, ki prav tako ne vedo
natančno, v kaj se spuščajo in čemu bo njihov otrok v tistem trenutku izpostavljen. Zato
so podzavestno ali zavestno tudi sami v manjšem ali večjem strahu, morda tudi zaradi
lastnih neprijetnih izkušenj. Ko si pridobim
zaupanje, stvar steče sama po sebi,« je povedala Vidičeva. »Veliko neprijetnih občutkov,
odpora itd. izvira iz strahu pred neznanim in
iz učinka presenečenja. Če se pri majhnem
otroku večjih posegov lotimo prehitro, ga
seveda ujamemo nepripravljenega in v tem
primeru se ustraši že kakšnih manjših stvari,
September 2011
25
kot sta na primer voda v ustih ali sesalček. Ko
se nečesa močno ustraši, se potem boji vsega
po vrsti. Zato je tako zelo pomembno, da mu
stvari predstavimo, preden jih uporabimo.«
Priprava doma
Kako pa naj bi starši pripravili svojega otroka
na obisk pri zobozdravniku? »Predvsem se
mi zdi pomembno, da starši pred prvim obiskom zobozdravnika otroku nekako predstavijo, kaj ga čaka. Opažam, da so sicer dobronamerne, vendar napačne »priprave«
največkrat povezane z besedami, da ne bo
nič hudega, da ne bo nič bolelo in da mu
zobozdravnik ne bo ničesar naredil.
Tako otrok, še preden dobi prvi vtis, zobozdravnika poveže z besedami »hudo«,
»bolelo« in »naredil«. Težko ga bo torej prepričati, naj zobozdravniku kljub temu zaupa.
Otroku torej ne opisujmo, česa vsega ne bo.
Povejmo mu raje, kaj bo. Pomembno je, da
otrok izve, kaj ga čaka. Povejmo mu, da bo
šel na obisk k zobozdravniku. Sedel bo na
velikem stolu. Zobozdravnik mu bo z ogledalom pregledal zobe in mu povedal, kakšni
so. Otrok naj zobozdravnika pozorno posluša
in uboga. Če bodo potrebni nadaljnji obiski,
lahko tudi otrok vpraša zobozdravnika, kaj
bosta delala naslednjič.
Kdaj se začne?
Skrb za higieno se začne takrat, ko v usta
pokuka prvi zobek, poudarja Irena Vidic. Čudi
se, ko v svoji ordinaciji ugotavlja, da se starši
še vedno premalo zavedajo pomena ustne
higiene pri otrocih. »Starši ne pomislijo na
dejstvo, da slaba higiena in slabe prehrambne
navade hitro povzročijo poškodbe zobne
sklenine in kasneje tudi dentina, torej gnitja
zob. To otroku v najboljšem primeru povzroča
bolečine ob vsakem dražljaju, npr. ob hranjenju, pitju in na mrzlem zraku. Kasneje pa ga
zob boli kar sam od sebe, pojavita se lahko
oteklina in povišana telesna temperatura, sledijo pa seveda večji in za otroka zelo naporni
posegi pri zobozdravniku.« Zobe otroku torej
umivamo dvakrat dnevno in pri tem uporabljamo zobno pasto s fluoridi. Dokler otrok
vse, kar dobi v usta, tudi poje, naj bo količina
zobne paste majhna. Ko pa zna izpljuniti, jo
na ščetko nanesemo v velikosti grahovega
zrna, to je prečno čez ščetine. Po končanem
čiščenju naj otrok usta spere z majhno količino vode.
Nekateri starši rečejo, da otroku zob ne
umivajo dovolj redno zato, ker jim ne pusti
in tako krivdo za slabo higieno valijo na
otroke. To pa je, vsaj pri manjših otrocih,
izključno skrb staršev. Predšolskim in nekaj
časa tudi šolskim otrokom naj starši pri umivanju zob pomagajo. Nadzor nad tem, kako
si otroci umivajo zobe, motivacija in spodbujanje pa sta potrebna še dolgo in se zavlečeta
v puberteto. »Ne razumem, kako si starši
predstavljajo, da bo majhnemu otroku pomagal zobozdravnik, če ga otrok morda sploh
še ne pozna,« se sprašuje Vidičeva in dodaja,
da je mnenje, kako skrb za mlečne zobe ni
Irena Vidic, spec. pedontologije: »Rada imam prijetno vzdušje, zato se v moji ambulanti
veliko smejimo. Morda tudi zato, ker je smeh pol zdravja. Včasih se čudim tudi sama, kako
navdušeno sodelujejo že zelo majhni otroci. Če pa naletimo na kako čemerno trmo, ki jezno
gleda izpod čela in piha kot razdražen muc, imamo v kotu tako imenovani »vzgojni stolček«.
Tam mora sedeti brez staršev in v prijetnem vzdušju gledati druge otroke, ki so pridni in odhajajo iz ordinacije veseli. Rekord stolčka je tri ure. Kako vztrajni so otroci! Ko pa začetni odpor
obrnemo v sodelovanje, smo srečni vsi: otrok, starši in mi. To so mali koraki do prijateljstva.
Pomenijo zelo veliko, saj delu dajejo čar in prinašajo zadovoljstvo.« (Foto: osebni arhiv)
tako zelo potrebna, povsem zgrešeno. Dobra
higiena mlečnih zob namreč ni pomembna
le zato, da otroka obvarujemo pred bolečino
in večjimi posegi pri zobozdravniku. Otrok z
velikim številom gnilih zob ima v ustih tudi
ogromno bakterij, ki povzročajo gnitje zob,
kar je zelo slaba popotnica. Ko stalni zob izraste v tako okolje, ima malo možnosti, da
ostane zdrav. Če pride tako daleč, da je treba
mlečni zob prezgodaj izpuliti, pa to za otroka
pomeni tudi tveganje za razvoj ortodontske
nepravilnosti, ki jo bo treba kasneje urejati z
aparatom.
Sladkarije, sladkarije
Kaj še lahko naredimo za boljše zdravje zob
otrok? »Sladki napitki in sladkarije so realnost,
od katere težko pobegnemo, predvsem zato,
ker so povsod prisotni in ker so nam pač tako
zelo všeč. Za zobe pa so škodljivi predvsem
iz dveh razlogov. To je pogostost uživanja
sladkih napitkov in lepljivost prigrizkov. Zato
priporočamo tri- do štiriurne razmike med
sladkimi napitki, vmes pa pijemo vodo. In
bolje je, da otrok poje vse sladkarije naenkrat
in jih ne daje po malem v usta preko celega
dne. Najbolje je, če so sladkarije pridružene
glavnemu obroku hrane. V skandinavskih
državah so temu posvetili tako veliko pozornost, da so uvedli t.i. »sladki dan«. To je dan
v tednu, ko se otroci sladkajo po mili volji,
ostale dni pa sladkarije le zbirajo, jedo jih pa
ne. V zdravju zob nas daleč prekašajo, tako
da učinek očitno ni izostal.
»Zato priporočamo trido štiriurne razmike
med sladkimi napitki,
vmes pa pijemo vodo.
In bolje je, da otrok
poje vse sladkarije
naenkrat in jih ne daje
po malem v usta preko
celega dne.«
Priloga: Naši otroci – zdravi in uspešni
26
September 2011
Kakšno zobno ščetko izbrati?
»Pojavnost zobne gnilobe je velika in ne kaže,
da bi upadala. Osebno
vidim vzroke predvsem v
hitrem tempu in načinu
življenja.«
nem zobovju, saj je marsikatero anomalijo
Kakšni naj bodo pripomočki? »Glede pripo- mogoče odpraviti že v tem obdobju ali vsaj
močkov sem že omenila starosti prilagojeno omiliti njen razvoj. Pri tem običajno uporazobno pasto s fluoridi, ki se je izkazala kot bimo manjše, enostavnejše priprave, ki še
pomemben dejavnik pri omejevanju zobne niso pravi ortodontski aparat. Nekatere
gnilobe zaradi delovanja na bakterije, ki pov- napake pa zahtevajo nošenje aparata že v
zročajo gnitje zob, in vzpostavljanja ravno- zgodnjem obdobju. To je odvisno od posatežja v skleninskem kristalu v primeru zače- meznega primera in o tem, kaj je za otroka v
tnih demineralizacij. Zobna ščetka naj bo določenem trenutku najbolje in najprimerotroška, primerne velikosti, ščetine naj ima neje, presodi specialist zobne in čeljustne
mehke ali srednje trde in, najpomembnejše ortopedije.«
pa je, da jo uporabljamo! Krvavenje dlesni je
prvi znak, da ščetka premalokrat zaide v usta. Veliko kariesa
Mnogi ljudje se krvavenja ustrašijo in menijo, Irena Vidic ni preveč navdušena nad zobozda so otroka ranili, v resnici pa je to največ- dravstvenim stanjem pri predšolskih in šolskih otrocih. »Pojavnost zobne gnilobe je
krat le znak slabe higiene.«
Glede električne zobne ščetke naša sogo- velika in ne kaže, da bi upadala. Osebno vidim
vornica meni, da je odličen pripomoček, pri- vzroke predvsem v hitrem tempu in načinu
meren za večje otroke, mladostnike in odra- življenja. Steklenička s sladkim napitkom, da
sle. »Malčke pa je dobro najprej naučiti se otrok potolaži. Bonboni za podkupnino,
osnov.« Nekaterim otrokom pa zobozdrav- sladkarije za nagrado. Če otrok nečesa ne želi,
niki še dodatno predpišejo tabletke s fluoridi. ga pač ne silimo, ker naj bi bilo to nasilje nad
Zakaj? »Fluoridi imajo najboljši učinek takrat, otrokom. Dovoljujemo vse po vrsti, samo da
kadar jih dobimo pogosto, v majhnih kon- bo mir, brez pomisleka na precej hitre negacentracijah neposredno v usta, kar v praksi tivne posledice. Menim, da je celo preventiva
pomeni redno uporabo zobne paste s fluo- v vrtcih in šolah, ki smo jo uvedli pred več kot
ridi, prilagojeni otrokovi starosti. Takšne so dvajsetimi leti, v neki meri pokazala naspronajnovejše smernice v otroškem zobo- tne učinke v tem smislu, da se mnogi starši
zdravstvu. Nekateri otroci pa so lahko zaradi ravno zaradi tega, ker tudi vrtec in šola skrdrugih bolezni in težav ali družinske obreme- bita za higieno in zobno preventivo, na to vse
njenosti bolj izpostavljeni nastanku zobne preveč zanašajo in opuščajo delo, ki bi ga
gnilobe. V teh primerih si lahko pomagamo morali opraviti sami doma. Šola in vrtec pa
tudi s tabletkami. Če jih otrok je, se je seveda sta predvsem vzgojno-izobraževalni ustanovi,
ki skušata s temi aktivnostmi v sodelovanju
treba natančno držati navodil za jemanje.«
Nekateri otroci že zelo zgodaj začnejo z zobno preventivo na terenu otroke dodanositi zobni aparat. Ali je običajno, da se tno motivirati. Vendar je tako za higieno zob
nepravilno raščene zobe začne »ravnati« že kot tudi za prehrambne navade ter pravočav predšolskem obdobju? »Seveda, zobne in sne in redne obiske zobozdravnika vsekakor
čeljustne nepravilnosti se urejajo že v mleč- odgovoren otrokov dom!«
Otrok mora zobozdravniku zaupati in ga tudi ubogati, sicer je poseg v ustih lahko nevarno početje. Zobozdravnik mora po začetni vzpostavitvi
domačnosti in zaupanja postaviti tudi meje. (Foto: osebni arhiv)
Priloga: Naši otroci – zdravi in uspešni
28
September 2011
Avtor:
Doris Komen
Sodobne
bolezni mladih
Mladi praviloma ne prenašamo omejevanj.
Želimo si izkušenj, doživetij in svobode,
življenje pa pogosto teče mimo naših zamisli in želja. Večkrat nam prinaša preizkušnje
in nalaga težko razumljiva bremena. Eno
takih je gotovo bolezen, ki lahko povsem
spremeni načrtovano življenjsko pot.
Priloga: Naši otroci – zdravi in uspešni
Soočiti se z boleznijo in učiti se živeti z omejitvami, ki jih povzročajo posledice bolezni
ali poškodb, zahteva veliko mero osebne
trdnosti, poguma in ustvarjalnosti. Za
sodobne bolezni bi lahko rekli, da so vzrok
drugačnega življenjskega ritma in načina ter
se – za razliko od preteklosti, ko so bile bolezni značilne za poznejša življenjska obdobja
– le-te množično pojavljajo tudi pri mladih.
Mnogi bi sicer možgansko kap, visok
krvni tlak, trombozo in ostale srčno-žilne
bolezni pripisali le starejšim ljudem, vendar
smo tudi mladi zelo izpostavljeni tem obolenjem. Že podatek, da gre za najpogostejši
vzrok obolevnosti in umrljivosti, spodbudi k
razmišljanju, da bi bilo smiselno že v mladosti preprečiti tveganja za ta pojav. Kronične
bolezni se pojavljajo zahrbtno in njihovega
September 2011
začetka ponavadi ne opazimo dovolj zgodaj,
tveganja pa lahko uspešno zmanjšamo z zdravim življenjskim slogom (pravilna prehrana,
omejitev soli in alkoholnih pijač, redno gibanje, opustitev kajenja, …) in rednim jemanjem zdravil, ko do bolezni že pride.
Ena izmed bolezni, na katero žal ne
moremo vplivati in nismo »krivci« za njen
nastanek, je multipla skleroza. To je najpogostejša kronična bolezen osrednjega živčevja pri mladih odraslih, ki ni dedna bolezen.
Ponavadi se ne prenaša s staršev na otroke,
res pa je, da je pogostejša pri članih ene družine, kjer so določeni geni pogostejši. Izbruh
bolezni se torej pojavi sam od sebe ali ga
sproži okužba. Bolezen ni ozdravljiva, obstajajo pa postopki, s katerimi se zmanjša pogostost in resnost napadov.
Precej pogoste in v velikem porastu so
med mladimi tudi presnovne bolezni in
bolezni prebavil. Vsem poznana sladkorna
bolezen, ki jo označujejo že kar kot epidemijo in je v prihodnosti še pričakovati njen
porast, naj bi se v mlajšem obdobju pojavljala
predvsem kot posledica virusne okužbe in
spremenjenega imunskega sistema, dedne
obremenjenosti ali napačne prehrane.
Podobni vzroki za nastanek bolezni so tudi
pri vse pogostejši Crohnovi bolezni (kronična
vnetna črevesna bolezen). Bolezen (prav tako
kot sladkorna bolezen) ni ozdravljiva, številni
načini zdravljenja in sprememba življenjskega
sloga pa lahko pomagajo zmanjšati simptome in olajšati bolnikovo življenje.
in izvor morebitne nove okužbe za druge. Največja koncentracija virusa je v krvi, spermi in
vaginalnem izločku. Vsi, ki želijo zmanjšati
možnost okužbe, morajo upoštevati naslednja pravila: obojestranska zvestoba partnerjev, spolna vzdržnost (npr. odlašanje s prvim
spolnim odnosom), zmanjšanje števila partnerjev, pravilna uporaba kondoma ob vsakem spolnem odnosu, previdno ravnanje z
injekcijskimi sredstvi, …
Telo in psiha
Vsem poznana rakava obolenja, ena izmed
pogostejših bolezni, so posledica medsebojnih vplivov okolja in značilnosti posameznika.
Na srečo so številne vrste raka ozdravljive in
poznamo nekatere pomembnejše dejavnike
tveganja, ki vplivajo na razvoj malignih obolenj. Raziskave kažejo, da bi že s pravilno prehrano, z izogibanjem kajenju in pretiranemu
pitju alkohola ter vzdrževanjem normalne
telesne teže pomembno zmanjšali tveganje
za nastanek raka. Vsekakor pa so tu
pomembni tudi ostali dejavniki sodobnega
načina življenja – stres, situacije na delovnem
mestu, družini, zakonu in medčloveških odnosih. Našteto je hkrati tudi povod za številne
psihofizične bolezni, kot so izgorelost in kronična utrujenost, ter duševne bolezni
(depresija, shizofrenija, odvisnosti).
Preprečimo!
Upam si trditi, da večina izmed nas podlega
tempu sodobnega načina življenja in smo
torej vsakodnevno izpostavljeni omenjenim
Infekcijske bolezni
dejavnikom tveganja za različna obolenja.
Zaskrbljujoče so tudi razne infekcije, katerih Zavedajmo se možnih posledic in poskušajmo
število hitro narašča. AIDS je še vedno sino- torej zavestno vplivati na dejavnike, ki jih je
nim za bolezen mladih, ker je vezan na spol- možno spremeniti. Poleg gibanja in uravnonost in odvisnost od drog. Kdor se okuži z težene ter redne prehrane je smiselno sprevirusom HIV, je dosmrtno nosilec tega virusa meniti tudi tempo našega vsakdana. Urav-
29
MNENJE
STROKOVNJAKA
Mira Ahlin, dr. med., spec.
psihiatrije
»Ključno je predvsem duševno zdravje
mladih. Dobra psihična in fizična
kondicija veliko pripomoreta k temu,
da lahko uživamo življenje. Fizična
aktivnost so razne oblike rekreacije, ki
posameznika naredijo predihanega
in telesno zdravega. Dobra pot k
izboljšanju psihične kondicije pa je, da
se vsak nauči poslušati samega sebe –
da ugotovi, kakšne so njegove sposobnosti in potrebe, potem pa išče pomoč
zunaj sebe, tam, kjer on ugotovi, da
jo potrebuje. Noben zdravnik ne more
biti boljši zdravnik od nas samih.
Samopomoč je najpomembnejša
osnova in začetek.«
notežimo delovni oziroma študijski čas s
svojimi prostočasnimi dejavnostmi, naučimo
se smiselno organizirati obveznosti, negovati
medosebne odnose, razreševati konflikte,
obvladovati stresne situacije, se sproščati, …
Omenjene bolezni močno zaznamujejo mladostnikovo življenje. Kljub bolečim preizkušnjam, stresom in krizam je ključnega
pomena pozitivizem posameznika ter energija misli, ki dajejo vsakdanu pomen. Mladi,
ki uspešno premagajo to obdobje, lahko te
izkušnje vgradijo v svojo življenjsko izkušnjo
in postanejo bolj topli, bolj cenijo življenje in
se veselijo lepot življenja, ki jih drugi morda
ne opazijo. To je velikokrat neželena življenjska preizkušnja, ki pa obrusi mladostnikovo
osebnost v najlepše oblike.
Zanimivosti
DO DIAGNOZE V 15 MINUTAH – gre za nov tehnološki
dosežek – biosenzor, ki lahko odkrije zelo širok spekter
snovi, vključno z biomarkerji, ki jih najdemo pri raku
prostate in jajčnikov, možganski kapi, multipli sklerozi,
koronarni srčni bolezni in glivičnih okužbah.
TESTIRANJE IMUNSKEGA SISTEMA – v Sloveniji so osrednji
laboratoriji za testiranje imunskega sistema na oddelku
za imunologijo, ki deluje na Inštitutu za mikrobiologijo in
imunologijo Medicinske fakultete v Ljubljani. Pri preventivnem testiranju imunskega sistema je iz vzorca krvi
razvidna obramba proti bakterijam, pokazatelj vitalnosti
in pričakovane dolžine življenja, kakovost obrambnega
sistema pred virusi in tumorjem, nagnjenost k okužbam,
kroničnim vnetjem in alergijam.
Priloga: Naši otroci – zdravi in uspešni
30
September 2011
Avtor:
Saša Vrbančič
Otroci in ekologija
Zemlja je naš edini dom in ni vseeno, kako
z njim ravnamo. Zato je razmišljati in biti
eko za mnoge postal način življenja. Kot
starši vzgajamo bolj z zgledom kot z besedami, zato ni vseeno, kaj počnemo. To
pomeni, da moramo ekološkega bivanja
naučiti tudi naše otroke. Sicer ni nikoli prepozno za učenje katerekoli stvari, najbolje
pa je, da začnemo že v rani mladosti. Ampak
kako jim stvari razložiti na dovolj jasen in
nazoren način, da bodo znali živeti zdravo
in bolj okolju prijazno življenje.
Predšolski otrok in ekologija
Učenje se začne pri vodi. Ko točimo vodo, naj
bo curek debel kot svinčnik. Nadaljujemo z
ugašanjem luči. Učimo ga, da ni potrebno, da
so luči prižgane, ko nas ni v prostoru. Tudi
naravna sončna svetloba zadošča za primerno osvetljenost prostora, zato podnevi
ugašajmo luči in tega naučimo tudi otroke.
Kaj pa umivanje rok? Otroci naj si roke umivajo z navadnimi mili in s toplo vodo. Raziskave so pokazale, da naredijo antibakterijska mila več škode kot koristi. Nekatere
bakterije so vendar koristne in ni potrebno,
Priloga: Naši otroci – zdravi in uspešni
da jih uničimo. Vsa mila, ki vsebujejo trietanolamin, lahko poškodujejo jetra in ledvice,
zato bodite pozorni, kaj kupujete. Spoznanje,
da je vse, kar škodi človeku, škodljivo tudi okolju, je bistvenega pomena.
Naučite jih ločevati odpadke. Papir na svoj
kupček, biološke odpadke na svojega. Z urnikom naredite red in določite, kdo je na vrsti
za določeno nalogo.
Otroci naj sodelujejo in vadijo tudi pri
izbiri hrane. Sadje in zelenjava naj bosta
dovolj zrela. Olupke in ostanke hrane – teh
naj bo čim manj – naj odlagajo na kompostnik. Seznanite jih z osnovami vrtnarjenja
in jim povejte, da so ostanki hrane tudi
naravno gnojilo in hrana za zemljo in
rastline v njej.
In najbolj enostavno: hoja peš je zelo koristna stvar. Kot starši jih ne vozite od vrat do
vrat. Tudi sami jim dajte zgled.
Ekologija v nižjih razredih
osnovne šole
Sedaj je čas, da otrok med umivanjem zob
zapira vodo. Poleg ugašanja luči, ko nas ni v
prostoru, naj ugaša tudi televizijo, če je ne
gleda, in računalnik, če ga ne uporablja. Sploh
pa ga naučimo, da je računalnik orodje za
delo in zato naj ga uporablja čim manj. Stanje pripravljenosti ravno tako porablja elektriko, zato naj bodo vse tipke ugasnjene. V
tem obdobju že lahko začnemo uporabljati
izraz recikliranje. Otrok naj ve, da se odpadke
ločuje zato, da jih kasneje lahko reciklirajo.
Naj ve, da so eden glavnih onesnaževalcev
okolja plastične vrečke. Malico, sadje, zelenjavo, ki jo vzamejo za malico, jim zapakirajte
v posode za večkratno uporabo. Vaši otroci
naj postanejo tudi kolesarji. Če se le da, naj
gredo v šolo in po prostočasnih dejavnostih
z javnimi prevoznimi sredstvi.
Ekologija v višjih razredih
osnovne šole
V tem obdobju naj otrok že kar dnevno upošteva in izvaja vse prej našteto. Dokončno naj
se nauči varčnega ravnanja z vodo. Pranje
zelenjave in pomivanje posode sta lahko
dobri vaji. Z vodo, v kateri smo prali zelenjavo,
lahko na hitro speremo posodo ali zalijemo
rože. Curek naj bo majhen, vodo naj se zapira,
kadar je le mogoče. Pred pranjem v pomival-
September 2011
31
nem stroju je dobro posodo sprati, da na njej OŠ Domžale in mladi ekologi v
do hitrejših pedagoških, didaktičnih prebojev,
ni posušene hrane, nato pa čim bolj varčno, šolskem vrtičku
kajti učenci v prihodnje potrebujejo nova znas čim manj energije oprati posodo.
Cilj projekta je ozavestiti otroke 1. in 2. triade nja. Učence je smiselno učiti jezikov, oblikovaVarčna raba elektrike obsega tudi zapiranje o ekološki problematiki in jih usposobiti za nja osebnih mnenj, jim pomagati pri urjenju
vrat hladilnika ali zamrzovalne skrinje. Pri šol- odgovorno ravnanje z okoljem. Evalvacija tre- spomina, jih bodriti v strasti, predstavljanju
skem delu naj otrok uporablja nestrupene in nutnega stanja je pokazala različno znanje dejavnosti oz. umetnosti, učiti jih konstruirati
reciklažne svinčnike. Naučite jih, da se str- otrok o ekološki problematiki, kateremu je robote, imeti izkušnje iz vodenja, omogočiti
gano stvar lahko zašije ali popravi, naučite skupno nizko udejanjanje znanja v konkre- jim dostopanje do podatkov in obdelave lejih varčnega nakupovanja in jih spoznajte z tnih življenjskih situacijah. Zato je treba oza- teh, vse za oblikovanje trajnega znanja (eko
ekološko pridelano hrano in pomenom le-te veščanje otrok nadaljevati v smeri razvijanja bivanja). Spodbuja se veščine v kritičnemu
za vse nas in Zemljo.
čuta za življenje z naravo, ponotranjenje rav- mišljenju in reševanju problemov, navaja se
nanj in odmikanja ravnanja, ki je pogojeno z na sodelovanje v mrežah in skupinah, spodTudi vrtci in šole delujejo
zunanjim nadzorom. Delo je jasno pokazalo, buja se delavnost, prizadevnost in podjetnost,
da za spremembo svojih ravnanj otroci potre- krepi učinkovito pisno in ustno komunikacijo,
ekološko
V slovenskih vzgojno-izobraževalnih ustano- bujejo poleg zavedanja tudi konkretno izku- radovednost in domišljijo, … Pomembne zmovah se v zadnjih nekaj letih pod vodstvom dr. šnjo ekološkega ravnanja in zgled. Otroke žnosti, ki jih spodbuja najuspešnejši šolski svet
Natalije Komljanc z Zavoda za šolstvo RS odvi- namreč najbolj spodbudi ravno aktivno delo v 21. stoletju, so analitično in ustvarjalno mišljejajo inovacijski projekti, ki v sebi skrivajo mar- in viden uspeh (npr. zelenjava in dišavnice, ki nje ter reševanje problemov, kompleksna
sikaj ekološkega. Kako se na različnih ravneh so zrasle na vrtu).
komunikacija (ustna, pisna), vodenje in timsko
izobraževanja spopadajo z ekologijo, govori
sodelovanje, digitalna in druga pismenost, glokar nekaj uspešnih primerov.
Tudi učenje sreče je ekologija
balna perspektiva, prilagodljivost, iniciativnost,
V OŠ III Murska Sobota menijo, da mora člo- prevzemanje odgovornosti in integriteta in
vek znati biti srečen. Zato so se odločili za etičnost. Vse naštete lastnosti in znanja so
Odpri oči, napni možgane
Vrtec Domžale je z inovacijskim projektom inovacijski projekt, v katerem sodelujejo nujna, da bi lahko eko (trajno) sobivali.«
»Odpri oči, napni možgane« otrokom omo- poleg otrok tudi starši in strokovni delavci
gočil številne možnosti raziskovanje sveta šole. Že v 1. razredu se učijo veščin s podro- Vse za trajno zdravje
okoli sebe. Nastali so naravoslovni kotički za čja komunikacije in reševanja konflikta. Z igra- Dejstvo je, da slovenski inovatorji po vzgojnoeksperimentiranje, čutne poti, kotički za raz- njem vlog in različnimi didaktičnimi igrami izobraževalnih ustanovah spodbujajo preokrajanje odpadkov, izdelava vulkanov, gejzir- vrednotijo obnašanje v razredu, razvijajo str- brazbo od dolgočasne h kratkočasni šoli, kjer
jev, posvojili so drevesa, spoznavajo rojstvo pen odnos do drugačnosti, odkrivajo svoje se spodbuja razvoj jezikov in drugih znanj,
otroka, učijo se izdelovanja čokolade, spo- osebne vrednote in prepričanja, izvor in svoje odprto učenje in formativno spremljanje znaznavajo vesolje, postavili so planetarij, pri- odzivanje na konflikt ter spoznavajo pomen nja. Nekateri med njimi spodbujajo različne
pravili kompostnik, ... Strokovni delavci so spoštovanja različnosti drugih in enkratnosti ekološke spremembe v osebni kulturi in kulotrokom pripravili prostor, različne situacije, vsakega človeka.
turi drugih v naravi in doma. Vse to za trajno
materiale, ki otroke spodbujajo k raziskovazdravje.
nju, opazovanju, pogovoru, sodelovanju in Oblikovanje trajnega znanja vodi
iskanju različnih poti za rešitev težav. Veliko v eko bivanje
je bilo povezav in sodelovanja z drugimi usta- Dr. Natalija Komljanc, gonilna sila in vodja inonovami (Hiša eksperimentov, Botanični vrt, vacijskih projektov v Sloveniji na vseh ravneh
Naravoslovni muzej, Arboretum, Živalski vrt, izobraževanja, pravi: »Svet gre dalje. Nekje z
Osnovna šola, Planetarij, …), z različnimi stro- neverjetno hitrostjo, nekje počasi in nekje celo
kovnjaki in s starši. Otroci se tako učijo o v napačno smer. V šolstvu najdemo vse tri
raznovrstnosti in povezanosti življenjskega smeri. Najhitrejši so inovatorji v šolstvu, ki od
prostora.
spodaj gor pomagajo učencem in kolegom
Priloga: Naši otroci – zdravi in uspešni
32
September 2011
Kupujmo z glavo
Avtor:
Damijana Škrlj
Nakup
šolskih potrebščin
Vsako leto se srečujemo z istim vprašanjem:
šola se še ni prav končala, ko je že treba
kupiti šolske potrebščine za novo leto. Nad
izbiro šolskih potrebščin se danes res ne
moremo pritoževati, čeprav je nakupna
odločitev pogosto povezana tudi s ceno in
ne samo z izgledom neke potrebščine, ki jo
potrebujemo. Preden gremo v nakup, preverimo, kaj lahko še uporabimo od preteklega leta, morda so otroci kakšno šolsko
potrebščino prejeli za rojstni dan oziroma
se v omari nahaja še kakšna zaloga iz preteklih let. Kadar je nakup neizogiben, ne
»planimo« na tisto, kar nam je lepo na oko,
temveč se (četudi nimamo dosti denarja)
pozanimajmo, kako je s kakovostjo.
Priloga: Naši otroci – zdravi in uspešni
K nakupom pristopimo taktično
Pogled v predale
Brez seznama, kaj naš otrok potrebuje za šolo, Na prvi pogled so seznami res obširni in znene gre. Osnovne sezname šolskih potrebščin, sek nakupa visok. A vendar lahko nekaj priknjig in učbenikov za potrebe naših učencev hranimo, če v novem šolskem letu uporain dijakov v naslednjem šolskem letu pripra- bimo šolske potrebščine iz preteklega
vijo v šolah in jim ga posredujejo v zadnjih šolskega leta. Več kot nesmiselno je kupodneh tekočega šolskega leta. Seznami so vati vedno nove barvice, voščenke, tempera
obširni in vsebujejo vse potrebščine, ki jih bo barve, vodenke, čopiče, šolske copate,
otrok potreboval v celem šolskem letu. Naj- šestilo, ravnila, radirko, svinčnike, če jih
več pozornosti je treba nameniti delovnim imamo še od preteklega šolskega leta in so
zvezkom in učbenikom, saj ponatisov le-teh še uporabni. Barvice, voščenke ipd. bodo
med šolskim letom običajno ni in jih je težko tako ali drugače (čeprav kupimo nove) že
kupiti. Vse ostale šolske potrebščine pa lahko čez mesec ali dva ošiljeni in ko se jih ne bo
kupimo tudi med šolskim letom. Učbenike si dalo več uporabiti, jih bomo nadomestili z
šolarji in dijaki lahko izposodijo iz šolskih skla- novimi. Manjši otroci se bolj veselijo novih
dov, delovne zvezke pa kupijo preko različ- šolskih potrebščin. Veselje pri pripravi šolnih založb. Srednješolci si marsikatero knjigo ske peresnice, kjer smo uporabili »stare«
zaradi kasnejše mature kupijo.
potrebščine, jim povečamo, če npr. barvice
September 2011
okrasimo z bleščicami ipd., pri čemer nam
otroci tudi pomagajo. Pri nakupu novih barvic, voščenk, svinčnikov kupujte kakovostne
izdelke, saj nič ne prihranimo, če se lomijo
pri šiljenju, če voščenka ali barvica ne barva
dovolj močno, če se radirka pri radiranju
lomi, če šilček ne šili, če puščica že prvi
mesec razpade po šivu, če ima zvezek slab
papir ali malo listov, flomastri pa se posušijo
že po prvi uporabi itd. Izdelki brez blagovne
znamke, še posebej pri pisalih, so pogosto
izredno slabe kakovosti, zato se jim je bolje
izogniti. Kar se tiče zvezkov, jih je v trgovini
res pestra izbira. Če smo malce bolj pozorni
na njihovo ceno, kaj hitro ugotovimo, da bleščeče se platnice običajno pomenijo
bistveno višjo ceno. Privlačne platnice zvezkov lahko z malo ustvarjalnosti ustvarijo tudi
otroci sami ali pa jim pri tem pomagamo.
Malce pozornosti velja nameniti trdnosti platnic, sicer pa lahko mehkejše platnice utrdimo z uporabo tršega ovojnega papirja, npr.
listov koledarja, ki ima poleg tega mnogokrat zanimive in privlačne fotografije. Pri
nakupu zvezkov v akciji kupite kakšnega več.
Prišli vam bodo prav med letom ali pa kot
rojstnodnevno darilo.
• Naj bo torbica iz vodoodpornega in dovolj
trdnega materiala, da se robovi zvezkov in
knjig ne zvijajo in mečkajo, nanje pa ne
moreta vplivati niti dež ali sneg. Pri izbiri
torbice namenimo posebno pozornost tudi
vonju materiala, saj nekateri materiali izredno smrdijo. Taki materiali so za zdravje
vprašljivi, mnogokrat pa niti čez čas ne izgubijo vonja, ki se ga »naleze« tudi vsebina.
Izogibajte se jim.
• Pazimo, da torba ne bo prevelika in prenerodna ter da se lepo zapira.
• Zaželeno je, da ima torbica več (a ne preveč) notranjih in zunanjih predalov, predvsem zaradi lažjega razvrščanja vsebine
(zvezki in knjige, puščica, šolski copati ipd).
• Poskrbimo za varnost v prometu tudi z
odsevnikom na vidnih delih šolske torbe.
• Najstnikom ne moremo preprečiti izbire
torbe ali šolskega nahrbtnika, pa četudi je
izbira v nasprotju z vsemi priporočili zdravnikov za varovanje hrbtenice. Lahko pa jim
predstavimo, kakšen vpliv ima napačen
način nošenja torbe tudi na bolečine v
hrbtu in ramenih. Na starših je naloga, da
na svoje šolajoče se otroke to vedenje tudi
prenesejo.
Nakup šolske torbe
Ah, te težke torbice
Šolskih torb praviloma ne kupujemo vsako
leto, saj so običajno (razen, če so res slabše
kakovosti) primerne za več let. Če kupujemo
novo šolsko torbo, bodimo pozorni na
kakovost.
Nekaj priporočil za nakup najustreznejše šolske torbice:
• Visoka cena šolske torbe še ne pomeni, da
je le-ta kakovostna, saj so v ceni torbice
lahko vključeni tudi dodatki (peresnica,
copati, odvisno od prodajne akcije) ali pa
je cena preprosto višja zaradi blagovne
znamke. Pred nakupom preverimo ustreznost torbe, ki smo si jo ogledali.
• Preden gremo v trgovino z otrokom, je
dobro opraviti ožji izbor torbic, ki so primerne za našega šolarja. Dobro je (če le
lahko), če šolar sodeluje pri izbiri torbice,
saj bo le tisto torbico, ki mu bo všeč, tudi z
veseljem nosil.
• Šolska torba se mora prilegati otrokovemu
hrbtu, sicer pa jo napolnimo in preizkusimo,
če otroka morda žuli ali tišči. Šolska torba
je veliko breme za otrokovo hrbtenico, zato
je treba otrokov hrbet utrditi, kar pa lahko
storimo le na en način: da poskrbimo za
otrokovo zadostno gibanje, s čimer se mu
bodo okrepile tudi hrbtne in trebušne
mišice. Tako bo torbico nosil lažje od tistega
sovrstnika, ki se giba mnogo manj.
• Težja kot je torbica, bolj se zajedajo v
ramena njene naramnice, zato naj bodo
naramnice dovolj široke, podložene ter
dovolj dolge, da se jih ustrezno uravnava
in prilagaja.
• Ostri robovi zvezkov in knjig ne bodo tiščali
v otrokov hrbet, če bo hrbtišče šolske torbe
pravilno oblikovano in podloženo.
V želji po čim lepši in čim dražji šolski torbici
starši marsikdaj pretiravamo. Priporočila o
maksimalni obremenitvi so različna, vrtijo pa
se med 10–15 % telesne teže. Tako npr. otrok
s 30 kg ne bi smel nositi torbe, težje od 4,5 kg
(teža torbice z vsebino vred!). Težje torbice
pripomorejo k bolečinam v ramenih in hrbtenici, poviša pa se tudi možnost deformacije hrbtenice. Spodnji del torbe naj bo v višini
zadnjice (torej je treba pasove torbice ustrezno nastaviti). Nošenje šolskih torbic preko
ene rame je za hrbtenico še toliko bolj škodljivo, saj je obremenitev hrbtenice toliko
večja. Tudi torbice na kolesih niso idealna rešitev za hrbtenico, saj se otrok tudi pri vlečenju torbice za sabo nepravilno drži, večkrat
pa jo zaradi terena tudi dvigne (vstopanje na
avtobus in z njega, hoja po stopnicah, dvigovanje čez šolski prag ipd). Pri tem je taka torbica zaradi dodatnega mehanizma še težja,
kot bi bila sicer.
33
»Priporočila o maksimalni obremenitvi so
različna, vrtijo pa se
med 10–15 % telesne
teže. Tako npr. otrok s
30 kg ne bi smel
nositi torbe, težje od
4,5 kg (teža torbice z
vsebino vred!).«
Za konec
Vsako šolsko leto je za našega učenca in dijaka
nov izziv. Na nek način je tudi nakupovanje
in priprava šolskih potrebščin praznik zase,
ki ga lahko z malo domišljije, pa čeprav ob
nekaterih starih šolskih potrebščinah, naredimo edinstvenega. Morda so ravno bleščice,
bleščeča pisala, aplikacije za na torbo in
puščico, etikete, ki jih iz čisto navadnih, belih,
naredimo sami, stara šolska torba z zanimivo
verigo, vezeno aplikacijo, ki smo jo naredili
sami, ali atraktivnim obeskom tista pika na i,
ki bo našega šolajočega se otroka iz počitnic
pospremila v nov šolski dan z navdušenjem.
Ni vedno tisto, kar je novo, tudi najzanimivejše. Naj bo nov šolski dan praznik tako za
šolajočega se otroka kot za njegovega starša,
pa najsi bo to s čisto novimi šolskimi potrebščinami ali pa tudi s kakšnim »spominčkom«
iz preteklega šolskega leta.
Priloga: Naši otroci – zdravi in uspešni
34
September 2011
Avtor:
prim. mag. Igor Bizjak, dr. med., specialist urolog
Spolna moč in moška
samozavest
V prejšnjih številkah sem že veliko pisal o Zavedati se moramo, da bolezni nimajo vpliva
motnji erekcije in njenem zdravljenju, le na naše telo. Pomembno je tudi, kako jih
tokrat pa bi se rad nekoliko bolj posvetil doživljamo in kako vplivajo na odnos s parvprašanju, zakaj se mi zdi pisanje o zdravju tnerjem, z družino in s prijatelji. Težja kot je
v spolnem življenju pomembno. Nenaza- bolezen, bolj ogroža naše življenje, močnejše
dnje sem specialist urolog, ki ima polne je tudi naše čustvovanje ter stiske, kar seveda
roke dela z zdravljenjem pacientov v Splo- občutijo tudi naši najbližji. Pri motnji erekcije
šni bolnišnici Celje in v ambulanti za zdra- pa je tako, da njene posledice na organizem
vljenje motnje erekcije v Topolšici. Zakaj se niso posebej hude. Nič ne boli in ne ogroža
mi zdi vredno o moških težavah in zdravju življenja. Morda je motnja erekcije znak, ki
pisati tudi v takšnih revijah, kot je ABC kaže na sladkorno bolezen ali srčno-žilna obolenja, ki lahko ogrožajo življenje. Sama po
zdravja?
sebi pa motnja erekcije pomeni »le«, da je
okrnjeno spolno življenje moškega in njegove
partnerke. Tudi tega seveda ne gre jemati
zlahka, saj je spolnost pomemben del našega
življenja, ki nam daje ugodje in je izraz ljubezni. Želim pa še posebej izpostaviti dejstvo,
da je doživljanje motnje erekcije običajno
bistveno bolj intenzivno, kot bi lahko sklepali
na osnovi z motnjo povezanih telesnih težav.
Moški spolno moč pogosto enačijo s svojo
moškostjo, zato jih motnja erekcije zelo prizadene. To pa običajno močno občutijo tudi
njihove partnerke.
Tudi če se zaradi takšnih ali drugačnih
razlogov moški ne odloči za zdravljenje, je
pomembno, da pozna možnosti rešitve svo-
September 2011
jih težav. Naj ne dopusti, da bi strah ali celo
sram poglobila njegove osebne stiske, ki jih
morda doživlja zaradi težav z erekcijo. Namen
pisanja in pogovorov o težavah z erekcijo ter
spolnem življenju je torej pomoč moškim in
njihovim partnerkam, da rešijo težave v njunem spolnem življenju. Pa naj pri tem rešitev
težav pomeni odločitev za zdravljenje ali pa
motnjo erekcije preprosto sprejmejo in ne
dopustijo, da bi težava vplivala na njun odnos
oziroma kakovost življenja.
Le 10 % moških se odloči za
zdravljenje
Žal že pokojni urolog prim. doc. dr. Ciril Oblak
je naredil raziskavo, v kateri je ugotovil, da
tudi za Slovenijo veljajo podobne statistike
kot v številnih drugih državah, ki kažejo, da
je pri moških po 40. letu starosti motnja erekcijo vedno bolj pogost pojav. Za zdravljenje
pa se jih odloči le okoli 10 %. Zanimivo bi bilo
ob tem imeti tudi podatke o tem, kolikšen je
odstotek moških, ki o svojih težavah z erekcije spregovorijo vsaj s svojo partnerko. Še
sploh moški smo pri spolnosti osredotočeni
predvsem na sam spolni akt in spolno moč
enačimo z moškostjo, zato je tudi za moške
motnja erekcije tako mučna izkušnja. Ženske
pa na spolnost običajno gledajo malo drugače in sta jim lahko intimnost ter ljubkovanje celo pomembnejša od samega spolnega
akta. Že sam pogovor s partnerko lahko
zmanjša stisko moškega in prinese olajšanje.
Pomembno pa je še eno spoznanje - za
moškega je pogosto olajšanje že to, da ve, da
obstajajo možnosti zdravljenja motnje
erekcije.
Zakaj se za zdravljenje ne odloči več
moških? Pisal sem že o raziskavah, ki kažejo,
da je moške zaradi motnje erekcije sram,
pogosto zmotno mislijo, da bodo težave
minile same od sebe, ali pa jih je tudi strah,
da bi zdravnik pri njih odkril še kakšno drugo
bolj resno zdravstveno težavo. In takšna razmišljanja kažejo na to, kako pomemben je
pri teh občutljivih moških težavah psihološki vidik. Čeprav zdravniki ocenjujemo, da naj
bi bili v približno 80 % primerov motnje erekcije vzroki organske narave – torej posledica
drugih bolezni ali neželeni učinki jemanja
določenih zdravil – pa se tem pogosto pridružijo še psihični dejavniki. Moški se boji
novega neuspeha v postelji, zato občuti
vedno večji pritisk. To pa le še poglablja njegove težave in znajde se v začaranem krogu,
iz katerega mu lahko pomagata njegova partnerka in zdravnik.
Doživljanje spolnih težav
Zdravniki specialisti psihiatrije opozarjajo, da
je pri doživljanju težav v spolnem življenju
pomembna tudi osebnost moškega. Uspešni moški bodo običajno bolj zahtevni do
sebe in jih lahko neuspeh v postelji bolj obremeni. Obremenjujejo jih tudi občutki krivde
in sramu, ker partnerki ne nudijo spolnega
zadovoljstvo. Velika težava pa je, da te
občutke moški običajno zadržujejo v sebi.
35
»Ker je psihološki vidik, torej doživljanje motnje
erekcije, tako močan, lahko kot pomemben napredek pri zdravljenju motnje erekcije označimo
nedavni razvoj tako imenovane dnevne terapije.«
Lahko postanejo razdražljivi in depresivni, ni
jim do druženja. Teh težav niti tako imenovana čudežna modra tabletka ne more odpraviti, zato zdravniki pogosto svetujemo še
obisk pri spolnih terapevtih. Po drugi strani
pa imajo tablete za zdravljenje motnje erekcije tudi pomemben psihološki učinek, saj se
moški počuti bolj samozavestnega in ga je
manj strah pred morebitnim novim neuspehom v postelji.
Ker je psihološki vidik, torej doživljanje
motnje erekcije, tako močan, lahko kot
pomemben napredek pri zdravljenju motnje
erekcije označimo nedavni razvoj tako imenovane dnevne terapije. Če je viagra prinesla veliko olajšanje za moške, da imajo kljub
motnji erekcije še vedno lahko spolne odnose,
pa jim je cialis z dnevno terapijo omogočil,
da tako rekoč pozabijo na to svojo hibo.
Dnevna terapija namreč temelji na vsakdanjem jemanju manjših odmerkov učinkovine
za zdravljenje motnje erekcije. S tem se moški
oziroma par izogne mučnemu načrtovanju
spolnih odnosov. Pri dnevni terapiji se partnerja lahko znova posvečata predvsem
občutkom in obujanju spominov na njuno
zgodnejše obdobje zaljubljenosti, ko je bila
tudi spolnost bolj spontana in sproščena.
Pri mlajših praviloma psihološki
vidik močnejši
Prav nič neobičajnega ni, če ima moški kdaj
težave z doseganjem erekcije. Verjetno se je
že vsakemu moškemu kdaj zgodilo, da sta si
oba s partnerko želela ljubljenja, pa ni šlo. Problem nastane šele takrat, ko se ta težava
začne ponavljati. Zdravniki ugotavljamo, da
je predvsem pri mlajših moških motnja erekcije lahko pogosteje povezana s psihičnimi
dejavniki, kot sta na primer strah pred morebitnim neuspehom v postelji ali pa neizkušenost. S tem je tesno povezana njihova
samozavest, ki običajno izvira iz prepričanja,
da mora biti moški vedno pripravljen na
spolni odnos, če bi si to želel oziroma bi se
mu ponudila priložnost.
V tem primeru bi bilo verjetno najbolje, če
bi se moški vseeno odločil za obisk pri zdravniku, ki bi izločil morebitne druge razloge za
nastanek motnje erekcije. Terapija pa bi bila
najbolj učinkovita, če bi vključevala obisk pri
spolnem terapevtu in morda še tablete za
zdravljenje erekcije, ki bi okrepile njegovo
samozavest. Kadar je motnja erekcije pove-
zana predvsem s psihičnimi dejavniki, je tudi
predpisana terapija potrebna le v prehodnem
obdobju. Kadar pa so težave z erekcijo organskega izvora, je praviloma potrebna kronična
terapija zdravljenja motnje erekcije. Kot
vedno znova opozarjam, pa je motnja erekcije običajno tesno povezana s splošnim zdravstvenim stanjem. Čim bolje boste imeli pod
nadzorom svoje osnovne kronične bolezni
(sladkorna bolezen, srčno-žilna obolenja),
boljše bo tudi vaše spolno zdravje in potenca.
Pogovor med partnerjema
V prejšnjih prispevkih sem že pisal o tem,
kako o svojih intimnih težavah spregovoriti
z zdravnikom. Vedno znova pa poudarjam,
kako pomemben je tudi pogovor med partnerjema. Kako torej načeti to kočljivo tematiko v pogovoru s partnerko oziroma partnerjem? Če sta se partnerja na splošno
navajena veliko pogovarjati o odnosu,
potem se bosta verjetno lažje pogovarjala
tudi o spolnosti in intimnih težavah. Za marsikoga pa so spolnost in težave v spolnem
življenju še vedno tabu.
Morda boste lažje kot »motnja erekcije«
izrekli besede, s katerimi boste opisali svoje
občutke in čustva. Spomnite se na prijetne
občutke in zaljubljenost iz začetnih obdobij
vajinega odnosa. Obujanje lepih spominov
je dobra priložnost, da spregovorite o željah
in o tem, zakaj ste se v zadnjem času morda
vedli drugače kot običajno. Še posebej, če
ste se zaradi svojih težav s potenco izogibali
partnerki. Brez pogovora lahko hitro pride
do kratkega stika in slabe volje v odnosu.
Podpora partnerke lahko precej izboljša
terapijo zdravljenja motnje erekcije. Kot večkrat poudarjam, so tablete za zdravljenje
motnje erekcije precej učinkovite in pomagajo v 70–80 % primerov. Skupaj z ostalimi
oblikami zdravljenja motnje erekcije to težavo
lahko uspešno zdravimo kar v 95 % vseh primerov. Ker pa je psihološki vidik pri doživljanju težav z erekcijo pri moških tako zelo
močan, tablete za zdravljenje motnje erekcije morda še ne bodo zadostno zdravilo. Prav
tako zdravilne učinke ima na moško spolno
potenco lahko tudi pogovor s partnerko.
Kadar pa je vzrok ponavljajočih se težav z
motnjo erekcije predvsem psihološke narave,
je seveda potreben še obisk specialista
psihiatrije.
36
September 2011
Kdaj je potreben operativni poseg?
Avtor:
Klavdija Škrbo Karabegović
Očesni ječmen
Očesni ječmen je vnetna sprememba, ki se Ječmen na zunanji ali notranji
na veki pojavi kot ognojek, po svoji veliko- strani vek
sti in obliki pa spominja na zrno ječmena. Ječmen lahko nastane iz žlez, ki se nahajajo
Zaznamo ga kot bolečino, ki jo včasih spre- na notranji ali zunanji strani veke.
mlja tudi rdečica in solzenje, kasneje pa se
»Na notranji strani veke se nahajajo t.i.
pojavi izboklina. Vzrok za nastanek ječmena Meibomianove žleze, ki izločajo mucin, torej
je zapora izvodil ob robu vek, iz katerih se hlapljivi del solznega filma, na zunanji strani
izloča mucinski in mastni sloj solznega pa imamo Mollove in Zeisove žleze, ki izlofilma. Ječmen nastane ob ponavljajočih se čajo maščobni del solznega filma. Vnetje
vnetjih robov vek, zaradi česar pride do omenjenih žlez povzroči nastanek ječmena,
edema in zaprtja izvodila, zastajanja vse- in sicer iz Meibomianovih žlez nastane chalacion oziroma notranji ječmen, iz Mollovih
bine v žlezah in vnetne reakcije teh žlez.
in Zeisovih pa nastane hordeulum ali zunanji ječmen. Zunanji ječmen se navadno sam
predre in izprazni, chalacion pa se ne izprazni sam in po vnetju običajno pusti kapsulirano maso, ki jo je treba operativno odstraniti,« pojasni razliko med notranjim in
zunanjim ječmenom asist. prim. mag. Dragica Kosec, dr. med., vodja Oddelka za ortoptiko in strabologijo na Očesni kliniki v
Ljubljani.
»Bolj nevarno je, da ljudje zamenjujejo
ječmen z vnetjem solznega mešička pri nosu
spodaj pod očesom in ne obiščejo zdravnika
dovolj zgodaj.«
Zdravljenje
K tovrstnim vnetjem so nekateri bolj nagnjeni kot drugi. Na začetku, dokler nas
samo ščemi in pravega vnetja še ni, pomaga nežno masiranje veke in topli
obkladki. Če gre za vnetje na zunanji veki, se vsebina običajno skozi izvodilo
izloči sama. »Če masiranje in topli obkladki ne zadostujejo, je treba obiskati
zdravnika, ki predpiše ustrezne antivnetne in antibiotične kapljice, da se stanje
čim prej umiri. Zunanji ječmen se bo s temi postopki odprl sam in izpraznil. Če
ugotovimo, da gre za notranji ječmen, je potreben operativni poseg, saj se ta
ne odpre sam. Pri posegu odpremo žlezo z notranje strani veke, jo izpraznimo
in odstranimo tudi kapsulo. Šivanje ni potrebno, saj se notranja plast veke zaceli
sama,« razloži mag. Kosec.
Zapleti
Bolečina, ki je odvisna od posameznika in njegove lastne odpornosti, traja približno teden dni. Če pa bolečina oz. vnetje traja 14 ali več dni, in četudi ni videti
nevarno, je priporočljiv obisk zdravnika, ki bo ugotovil, kaj povzroča tako dolgotrajno vnetje.
»Vsako zadebelitev na vekah, tudi če ne boli, mora pregledati zdravnik, ker
se za tem lahko skrivajo tudi določena obolenja v smislu tumorjev na vekah. Pri
teh ločimo med malignimi in benignimi tvorbami. Ni pa nujno, da je vsaka tovrstna zadebelitev tudi resna tvorba, vendar jo je smiselno pogledati. Lahko je
npr. tudi ječmen, ki se je sicer umiril, a izboklina je ostala, kar pa ni nevarno,«
pojasni sogovornica.
Večjih zapletov pri ječmenu ponavadi ne beležijo. V zelo redkih primerih
lahko pri obsežnejših ječmenih pride do globljega vnetja v orbiti, ki ga spremlja
vročina in drugi sistemski znaki vnetja.
»Bolj nevarno je, da ljudje zamenjujejo ječmen z vnetjem solznega mešička
pri nosu spodaj pod očesom in ne obiščejo zdravnika dovolj zgodaj. V tem primeru nastane otrdlina, oteklina in boleče mesto s solzenjem. Vnetje solznega
mešička se ponavadi ne zazdravi samo, nemalokrat pa je povezano s splošnim
vnetnim stanjem, temperaturo, slabim počutjem,« pove mag. Kosec.
Preventiva
Ljudje, ki imajo pogosta vnetja robov vek in otekle veke, naj redno čistijo veke
z ustreznimi pripravki, in sicer s prekuhano, a mlačno in rahlo soljeno vodo ali
fiziološko raztopino, s čimer odstranijo vse odmrle epitelne celice, ki se nabirajo na robovih vek. Na trgu obstaja tudi preparat za čiščenje robov vek, ki ga
lahko uporabljate tudi za odstranjevanje make upa.
»V hujših primerih lahko poleg rednega čiščenja s toplimi obkladki nekoliko
pogrejete veke, s čimer pospešite delovanje žlez na robovih vek. Pazljivost velja
tudi pri uporabi make upa, in sicer odsvetujemo mazanje po notranjih robovih
vek, saj s tem zmanjšujete delovanje roba vek, kjer se v bistvu izločajo vse sestavine solznega filma. Poskrbite tudi za redno in temeljito odstranjevanje make
upa,« pove še nekaj napotkov za preventivo asist. prim. Kosec.
A Do nastanka ječmena lahko pride na notranji ali zunanji strani veke.
B Zunanji ječmen se običajno izprazni sam, pri odstranitvi
notranjega pa je potreben operativni poseg.
C Tovrstnim vnetjem so nekateri bolj nagnjeni kot
drugi. Ti naj še posebej skrbijo za preventivo.
38
September 2011
Nujno potreben za hormone ščitnice in presnovo celic
Avtor:
Klavdija Škrbo Karabegović
Jod – pomembna
je prava mera
Jod ima pomembno vlogo pri tvorbi ščitničnih hormonov in posledično tudi pri razvoju
človeškega telesa ter urejanju energijskega
ravnovesja in presnovnih procesov. Joda telo
ne more tvoriti samo, pridobiti ga mora iz
hrane.
Potreba po jodu
Priporočilo za odraslega človeka je 100–140
mikrogramov joda na dan, po priporočilih
Svetovne zdravstvene organizacije pa tudi
200 mikrogramov na dan. Med nosečnostjo
in dojenjem se potreba po jodu še poveča.
Dnevna prehrana, ki vsebuje manj kot 50
mikrogramov joda na dan, že lahko vpliva na
rast ščitnice. Pomanjkanje joda je mogoče na
endemskih področjih, kjer ga primanjkuje v
vodi in zemlji. Z uživanjem zadostne količine
vode človek dobi tretjino dnevno potrebnega
joda, ostalo mora dobiti s hrano. Pomembno
je torej, da v telo vnesemo zadostno količino
joda, a hkrati moramo vedeti, da so prevelike
količine joda lahko tudi škodljive, zato dodatnega jemanja joda ne priporočajo brez predhodnega posvetovanja z zdravnikom.
izčrpanost, počasno duševno odzivanje,
težave s koncentracijo, močno potrebo po spanju, depresijo in oblive mrazenja, nabiranje
kilogramov, suho testeno kožo, izpadanje in
krhkost las, krhkost nohtov itd.
Naravni viri joda
Največ joda je v morskih ribah in sadežih ter
algah, njegova vsebnost v kopenskih rastliPomanjkanje joda v otroštvu zaustavlja tele- nah pa je odvisna od koncentracije joda v tleh.
sni in duševni razvoj, v odrasli dobi pa lahko Če tovrstne hrane ne uživamo dovolj, je pripovzroči golšavost in hipotireozo. Pomanjka- poročena jodirana sol. Nekaj joda se nahaja
nje joda povzroča motnje v presnovi. Ščitnica tudi v mleku in mlečnih izdelkih ter jajcih.
se poveča, ker želi izdelovati hormone, pri Velja omeniti, da določene snovi iz svežih
čemer pa ni uspešna, zato nastane t.i. golša, ki kapusnic (zelje), soje in tudi kikirikija onemolahko pritiska na sapnik in ovira dihanje. Pra- gočajo izkoriščanje joda.
vijo, da je jod »motor« našega telesa in duše,
saj njegovo pomanjkanje povzroča utrujenost,
Posledice pomanjkanja
September 2011
39
Pripravimo si
Največ joda je ravno v morski hrani, zato vam v nadaljevanju ponujamo nekaj namigov, kako pripraviti okusen in zdrav obrok.
File lososa
Sestavine:
Priprava:
• ½ kg lososa,
• 100 g mandljevih lističev,
• 1 dl sladke smetane,
• maslo,
• česen,
• sol,
• peteršilj.
Mandlje popražimo na maslu in zalijemo s smetano,
začinimo in povremo, da se zgosti. Lososa narežemo na enake kose in solimo, zložimo ga v pomaščen pekač, prelijemo z mandlji in pečemo 15 minut
na temperaturi 190 °C.
Testenine z morskimi sadeži
Sestavine:
Priprava:
• 500 g morskih sadežev,
• olivno olje,
• česen,
• peteršilj,
• 1 dl belega vina,
• 250 g sladke smetane,
• sol, poper,
• 250 g testenin.
Na segretem olju v loncu za minutko popražimo
česen in peteršilj, da zadiši, dodamo morske sadeže
in jih pet minut pečemo v posodi. Nato zalijemo z
vinom in kuhamo na rahlem ognju 10 minut.
Solimo in popramo po okusu, zalijemo s sladko
smetano in kuhamo še 10 minut. V posebnem
loncu skuhamo testenine, jih odcedimo ter
dodamo morskim sadežem. Mešanico kuhamo še 5
minut, nato še vroče postrežemo.
File pange
Sestavine:
Priprava:
• 1 kg fileja pange,
• 1 paprika,
• 1 paradižnik,
• česen,
• peteršilj,
• sol,
• olivno olje.
Pango položimo v pomaščen pekač in solimo.
Papriko in paradižnik narežemo na kocke in
dodamo začimbe. Premešamo in po kupčkih
razdelimo na ribo. Pečemo 20 minut na temperaturi
180 °C.
40
September 2011
Med materjo, dojenčkom in probiotiki
Avtorji:
Katja Jarc in Tanja Carli, študentki 5. letnika splošne medicine UL, in Evgen Benedik, univ. dipl. inž. živ. tehnol., mladi raziskovalec na Pediatrični kliniki, Služba
za nutricionistiko, dietetiko in bolniško prehrano
Ljubezenski
trikotnik...
Normalno črevesno mikrobioto (združbo
vseh mikroorganizmov na nekem področju) sestavlja več kot 400 različnih vrst
mikroorganizmov, ki imajo pomembno
vlogo pri uravnavanju imunskega odziva,
preprečevanju razrasta človeku škodljivih
bakterijskih vrst, omogočanju absorpcije
hranilnih snovi, po drugi strani pa vseeno
predstavljajo potencialen vir okužb.
Ste pripravljeni na divjo vožnjo
po prebavilih?
vem, ki v telesu povzročijo imunski odgovor,
t.i. antigenom. Mednarodne raziskave so
dokazale, da ima dojenje ključno vlogo pri
vzpostavitvi imunskega sistema otroka, saj
novorojenček preko materinega mleka prejema poleg hranilnih snovi tudi vse potrebne
zaščitne snovi (antigene in druga protitelesa).
S tem se dokazano zmanjša pojavljanje alergijskih in infekcijskih bolezni, sladkorne bolezni in celiakije kasneje v odrasli dobi.
Dokler otrok biva v materinem telesu, je njegovo črevo sterilno, t.j. brez bakterij. Pionirke
otrokovega primarno neposeljenega črevesa
so predvsem tisti mikroorganizmi, ki sestavljajo materino nožnično in črevesno mikrobioto in s katerimi pride otrok v stik pri prehodu skozi porodni kanal. Pravilna naselitev
novorojenčkovega prebavnega trakta je večstopenjska. Črevo najprej poselijo enterobakterije, sledijo streptokoki in stafilokoki, naza- Apčiiiih...Na zdravje
dnje bakterije iz rodu Bifidobacterium. Alergije so največja težava razvitega sveta.
Otrokov imunski sistem je v procesu poseli- Tako naj bi za alergijami bolehal že vsak tretve prebavil izpostavljen številnim novim sno- tji Evropejec. Kaj sploh je alergija? Alergija je
41
September 2011
nepravilen, pretiran odziv imunskega sistema
na sicer posamezniku popolnoma neškodljive
snovi – alergene. Slednji lahko v telo vstopajo
preko dihal, kože in prebavil. Stik z alergenom pri preobčutljivi osebi sproži nastanek
alergijske reakcije, ki se najpogosteje kaže z
izpuščaji na koži, nahodom, s solzenjem oči,
z bruhanjem in bolečinami v trebuhu, s srbenjem kože in nosu. V najhujšem primeru
nastopi celo anafilaktični šok. To je življenjsko ogrožajoča alergijska reakcija, ki se kaže Tako se izkaže, da je zmagovalna kombinaz nespecifičnimi simptomi, in sicer s srbečimi cija v preprečevanju alergij izključno dojenje
izpuščaji na koži, slabostjo in z bruhanjem, s otročička.
suhimi usti, pekočim jezikom, z motnjami vida
in koncentracije ter oteženim dihanjem in se Potujte z nami
stopnjujejo vse do padca krvnega tlaka, neza- Ker do sedaj še vedno ni razkrita povezava
vesti in celo smrti.
med prehrano matere, sestavo njenega
Pri pojavljanju alergij v sodobni družbi ima mleka ter poselitvijo otrokovih prebavil z
poleg prenizke stopnje izpostavljenosti anti- mikrobi, so se raziskovalci z Biotehniške fakulgenom v okolju pomembno vlogo tudi tete Univerze v Ljubljani pod vodstvom prof.
dednost. Epidemiološke študije so pokazale dr. Irene Rogelj, dipl. ing., povezali s strokovmočno povezavo med pojavnostjo alergij- njaki sPediatrične klinike Univerzitetnega kliskih bolezni pri materi in njihovo pojavnostjo ničnega centra Ljubljana pod vodstvom asist.
pri otroku. Kako jih lahko preprečujemo?
dr. Boruta Brataniča, dr. med., in doc. dr.
Nataše Fidler Mis, univ. dipl. inž., ter zasnoSkrivnostni patron
vali raziskavo z naslovom »Moje mleko«.
Poleg hranilne oskrbe malčka sestava mate- Glavni cilj raziskave je pojasniti vlogo bakterinega mleka zagotavlja tudi zaščito novoro- rijske ter maščobno kislinske sestave materijenčka v njegovem najbolj ranljivem obdo- nega mleka na razvoj črevesne mikrobiote
bju življenja, ko se še ni sposoben samostojno in zdravstvenega stanja dojenčka. V raziskavo
zoperstaviti zdravju nevarnim bakterijam. so že vključene, prijazno pa povabljene tudi
Najpomembnejši otrokov zaščitnik je imu- nove nosečnice iz treh regij Slovenije: Ljunoregulator TGF-β, ki spodbuja sluznico prebavnega trakta k tvorbi IgA-protiteles, ki prekrivajo stene dojenčkovih nezrelih prebavil.
Tako kot živi zid preprečujejo vstop molekulam alergenov v dojenčkov krvni obtok in s
tem preprečijo možen nastanek alergijske
reakcije. Mednarodne študije so pokazale, da
se koncentracije TGF-β v prvem mleku matere
(kolostrumu) spreminjajo glede na novorojenčkovo sposobnost samostojne tvorbe specifičnih IgA-protiteles proti prehrambnim
antigenom. Tako naj bi preprečevali pojavljanje alergijskih bolezni pri otrocih, ki so
izključno dojeni.
»Tako kot živi zid preprečujejo vstop molekulam
alergenov v dojenčkov krvni obtok in s tem preprečijo možen nastanek alergijske reakcije.«
Materino mleko,
obljubljena dežela
Materino mleko ni »sterilna« tekočina brez
mikroorganizmov, ampak vsebuje številne
bakterije rodov, kot so Staphylococcus, Streptococcus, Micrococcus, Lactobacillus, Lactococcus, Enterococcus in Bifidobacterium. Predvidevajo, da je pestrost omenjene bakterijske
sestave materinega mleka odvisna od materine prehrane, zlasti uživanja probiotičnih
izdelkov. Kaj so probiotiki? Probiotiki so živi
mikroorganizmi, največkrat iz rodov bakterij
Lactobacillus, Bifidobacterium in Streptococcus
ter kvasovk (SaccharomycesBoulardii), katerim skupna lastnost je, da ob zadostni zaužiti
količini s svojo aktivnostjo ali svojimi presnovnimi produkti (kratkoverižne maščobne
kisline in drugi imunomodulatorji) blagodejno vplivajo na počutje in zdravje gostitelja – človeka. Poleg tega pa probiotiki spodbujajo še sintezo prej omenjenega TGF-β.
Dojenje je za dojenčka najboljši način prehranjevanja. Začetno mleko za
dojenčke uporabljajte le po nasvetu pediatrov ali drugih neodvisnih strokovnjakov.
bljana z okolico, Maribor z okolico ter s Primorske, ki nameravajo izključno dojiti svojega otroka in dvakrat voditi 4-dnevni tehtani
prehranski dnevnik (prvič v zadnji tretjini
nosečnosti, drugič štiri tedne po porodu).
Med raziskavo nosečnice nadaljujejo s svojo
običajno prehrano, vsi biološki vzorci (prvo
in zrelo materino mleko, urin, mekonij in blato
dojenčka), potrebni za opravljanje laboratorijskih analiz, pa so odvzeti brez posega v telo.
Vse zainteresirane prostovoljke, ki bi želele
sodelovati v raziskavi, si lahko dodatne informacije poiščejo na spletnem naslovu: http://
www.moje-mleko.si. Prijava k projektu
poteka preko interneta na omenjenem spletnem naslovu. Sama prijava nosečnice ne
obvezuje k sodelovanju v raziskavi, bodo pa
prijavljene nosečnice povabljene na predstavitev raziskave, kjer se lahko odločijo za sodelovanje. Udeležene nosečnice lahko iz raziskave tudi kadarkoli izstopijo.
Zaščita pred akutnimi
ČREVESNIMI OKUŽBAMI.
BEBA
s PROBIOTIČNO
Mleko za dojenčke
bifidobakterijo
(Bifidus Lactis)
ŠČITI
pred akutnimi
črevesnimi okužbami.
ColdHot™ kompresa za doječe matere
Lastnosti in prednosti:
• Terapijazalajšanjebolečinpridoječihmaterah.
• Hladenintopelobkladekzavečkratnouporabo.
Uporaba:
• TOPEL:topelobkladekstimulirapretokmleka,
odpiramlečnežlezeinpomagareševatitežavepri
zamašitvižlez,mastitisupridoječihmaterah.
• HLADEN: hladenobkladekzmanjšujeverjetnost
vnetjainbolečinopodojenju.
• Prevleka:obkladkujepriloženaposebnooblikovanaprevleka(100%bombaž),kiščitiobčutljivo
kožodojkinsejolahkopere.
• Enostavnauporaba.
ColdHotTM kompresa za večkratno
uporabo – za lajšanje bolečin
pri doječih materah
Iris Mednarodna trgovina, d.o.o.,
Cesta v Gorice 8, 1000 Ljubljana,
tel.: 01/200 66 77
42
September 2011
Oglasno sporočilo
HiPP Combiotic® - NOVA generacija mlečnih
formul po vzoru materinega mleka
HiPP-ovi strokovnjaki so razvili prvo mlečno
formulo, k i temelji na kombinaciji
prebiotičnih prehranskih vlaknin in
probiotičnih mlečnokislinskih kultur, izoliranih iz materinega mleka. NOVA, izpopolnjena generacija ekološke mlečne pre®
hrane - HiPP COMBIOTIC s pomočjo
pre- in probiotičnimi kulturami vzdržuje
zdravo floro, ki dokazano igra ključno vlogo
pri razvoju dojenčkove črevesne funkcije
in imunskega sistema.
Kombinacija prebiotikov in
probiotikov – blagodejen učinek je
klinično potrjen
Približno 70 % človekovega imunskega sistema se nahaja v prebavnemu traktu, zaradi
česar je zdrava črevesna flora za dojenčke še
posebej pomembna. Krepi namreč obrambni
sistem telesa in preprečuje alergije. Za nastanek naravne črevesne flore igrata še posebej
veliko vlogo dve sestavini materinega mleka:
probiotične mlečnokislinske kulture in prebiotične prehranske vlaknine, ki so tokrat
prvič združene v HiPP Combiotic® mlečni
liniji. Probiotiki se nahajajo v črevesju, kjer se
borijo za življenjski prostor s škodljivimi bakterijami. Prebiotiki so hrana za probiotike, s
čimer spodbujajo reprodukcijo telesu prijaznih kultur. Probiotična sestavina, ki jo HiPP
uporablja, je mlečnokislinska kultura z imenom Lactobacillus fermentum hereditum®,
ki je bila izolirana iz materinega mleka in je
tako naravnega izvora. Prebiotični galaktooligosaharidi (GOS), ki izvirajo iz laktoze, pomagajo vzdrževati zdravo črevesno floro. Njihova
uporaba v mlečni formuli je preverjena in preizkušena, dojenčki pa jih dobro prenašajo.
Ker je nova HiPP COMBIOTIC® mlečna linija
izdelana po vzoru materinega mleka, je tudi
vir večkrat nenasičenih dolgoverižnih omega-3
in omega-6 maščobnih kislin (LCP). Pri dojenih
otrocih te maščobne kisline skrbijo za zdrav
razvoj možganov, živčevja in očesne retine. Za
otroke, ki se že hranijo z gosto hrano, pa HiPP
nudi nadaljevalno Combiotic® mlečno
formulo.
S popolnoma novo kombinacijo bogatih hranilnih snovi, pre- in probiotikov in
maščobnih kislin se je HiPP s svojo novo
mlečno formulo še bolj približal materinemu mleku.
*Pomembno obvestilo: materino mleko je najboljša
hrana za vašega dojenčka. Preden se odločite za
dopolnilno prehrano, se posvetujte s pediatrom.
44
September 2011
Avtor:
Damijana Škrlj
Obutev - ne le
modni dodatek
Obutev zaščiti stopala pred poškodbami, Nasveti za nakup dobre obutve
umazanijo, vremenskimi vplivi. Dobra • Obutev kupujte konec dneva, ko je stopalo
obutev je kar najbolj podobna stopalu, je
že malo otečeno in zato nekoliko večje.
po možnosti iz naravnih in zračnih materi- • Izberite obutev s prožnim podplatom, ki
alov ter ima prožen podplat.
omogoča veliko gibljivost stopala (taka
obutev je še posebej primerna za vsakodnevne obremenitve, športne aktivnosti,
Prsti morajo imeti dovolj prostora (ne smejo
majhne otroke, …).
bit torej utesnjeni), pregib obutve je na mestu,
kjer se pri hoji upogiba stopalo, drsnost obu- • Ob nakupu obutve le-to obvezno obujte,
tve naj bi bila primerljiva z drsnostjo podnaredite nekaj korakov in upognite stopalo,
da preverite, če vam palec »udari« ob vrh
plata. Nošnja obutve za drugo osebo je
sporna predvsem zaradi možnosti poškodbe
čevlja. Če se to zgodi, obutve ne kupite, saj
je premajhna.
obuvala, kot na primer obraba pete (le-ta pri
hoji spreminja os spodnje okončine, kar v • Potreba po nakupu nove otroške obutve
veliki verjetnosti lahko posledično povzroči
nastopi, ko je obutev manj kot 5 mm večja
od otroškega stopala. Ne odlašajte z zamenapačen prenos sil, zaradi tega pa tudi bolečine), deformacije opetnika, obrabe notranjavo obutve.
njega dela čevlja ipd., pa tudi zaradi morebi- • Pri nakupu novih otroških čevljev upoštetnih glivic, ki se v njej lahko nahajajo. V
vajte pribitek na velikost otroškega stopala,
primeru, da je obutev dobro ohranjena, se
saj je zaradi hitre rasti otroškega stopala
okužbi z glivičnimi obolenji izognete z raztreba izbrati nekoliko večjo obutev. Človekuževanjem obutve.
ško stopalo se popolnoma razvije šele
okrog 16. leta.
• Otrok ne more presoditi, ali mu obutev
odgovarja in mu je prav. Včasih je kakšna
obutev celo nekoliko manjša od njegovega
•
•
•
•
stopala. Vedno preverite, kako je z velikostjo obutve. Nepisano pravilo je, da naj bi
bila otroška obutev ob nakupu za prst večja
od njegovega stopala (10–5 mm za poletno obutev ter 15–20 mm za zimsko). Otroško stopalo med 3. in 6. letom v povprečju
zraste za 1 mm mesečno.
Da se lahko pri izbiri obutve za nakup odločite zgolj na podlagi velikosti obutve, ki je
navedena na čevlju oziroma embalaži. Na
pravo velikost morate biti pozorni tudi pri
nakupu otroške obutve, zato vedno izmerite otroško stopalo in velikost primerjajte z
izmerjeno notranjo velikostjo obutve. Pri tem
ne pozabite vzeti nekoliko večje obutve.
Pohodniška obutev, gumijasti škornji, zimska obutev ipd. mora biti zaradi nošnje
debelejših nogavic nekoliko večja.
Tesna obutev običajno ne postane udobnejša niti, kadar se razširi. Ne kupujte torej
čevljev, ki so že na začetku neudobni.
Ob pomerjanju obutve (in seveda še pred
nakupom) vanjo vstavite vložke, ki jih
nameravate nositi in tako še pred nakupom
preverite, če vam obutev res ustreza. V kolikor ne, obutve ne kupujte.
September 2011
»V primeru, da že imate
težave s stopali, naj vam
strokovnjaki svetujejo
najprimernejšo ortopedsko obutev.«
• Ne drži vedno, da je draga obutev kvalitetnejša… visoka cena še ni garancija za
kvaliteto.
Žulji so posledica neprimerne obutve ali prevelikih nogavic. Radi nastanejo pri športnih
aktivnostih. Preprečite jih s suho, udobno
obutvijo primerne velikosti, s kakovostnimi
in suhimi nogavicami (vlažne nogavice povzročajo drgnjenje med obutvijo in stopalom).
Občutljivejša mesta po potrebi še pred
nastankom žuljev zaščitite z obližem.
Bradavice so virusnega izvora. Mnogokrat
boleče izrastline se rade razširijo, če se jih ne
zdravi. Običajno jih z injekcijami zdravil, s salicilnim mazilom, s pomočjo tekočega dušika,
v težjih oblikah pa tudi z operativnim posegom odstranjuje zdravnik. V ljudskem zdravilstvu za odstranjevanje bradavic uporabljajo krvavi mlečnik (Chelidonium majus). Z
oranžnim mlečkom namažete bradavice (pa
tudi kurja očesa) dvakrat dnevno. Pazite, da
ne mažete kože okolice bradavice. Po opravilu si umijte roke, da mlečka ne zanesete v
oči. Po nekaj dneh bradavice običajno
izginejo.
Nevrom nastane kot posledica preozke obutve. To bolečino, pekoč občutek in otopele
prste povzroči zatekanje in vnetje živca na
stopalu. V začetni fazi si lahko pri odpravljanju bolečine pomagate sami, z nošnjo
udobne obutve, uporabo posebnih blazinic
na podplatih, če pa so težave večje, je
potrebna operativna odstranitev nevroma.
45
Mogoče še ne veste
•Tudi ortopedsko obutev je pred nakupom treba pomeriti, saj ni nujno, da
boš v njej »hodil kot bos«. Preverite,
če so vam ortopedski natikači prav,
saj so lahko preohlapni, preohlapna
obutev pa ne nudi zadostne opore.
Če poskušate pri hoji s skrčenimi
nožnimi prsti zadržati obutev, te
obutve nikar ne kupite, saj vam bo
pri dolgotrajnejši hoji povzročila
bolečine.
•V primeru, da že imate težave s
stopali, naj vam strokovnjaki svetujejo najprimernejšo ortopedsko
obutev. Ni namreč vsaka obutev
primerna za vsakogar.
•Usnjeni podplat ni prava rešitev za
vso obutev. Predvsem je neprimeren
za obutev, ki jo nosimo v vlažnem
vremenu, v snegu in dežju, saj tak
podplat vedno vpija vlago. Primeren
ni niti za športno obutev, saj ob športni obremenitvi telo še z večjo močjo
pritiska na podplat kot sicer. Pri
neustrezni izbiri obutve so tako obremenitve sklepov še toliko večje.
•Če je že nošena obutev dobro ohranjena in ni deformirana, jo lahko
nosite. To še posebej velja za otroško
obutev, saj otroci obutev zelo hitro
prerastejo.
•Premajhna obutev ne škodi zgolj
stopalom, temveč tudi kolenom,
kolkom, hrbtu, saj ovira sproščeno
hojo. Pozorno spremljajte velikost
otrokovih stopal in pravočasno
zamenjajte obutev.
46
September 2011
5 nasvetov, kako z minimalno invazivnimi posegi
dosežemo izboljšan videz svojega nasmeha
Avtor:
Taja Dular Potočar, dr. dent. med.
Kako do
lepega nasmeha?
1. Beljenje
Včasih je veljalo, da je zdrav zob rumen zob.
To seveda velja še danes, vendar se je z
napredkom na področju zobozdravstva razvilo tudi varno in neškodljivo beljenje zob.
Vsekakor trdimo, da so tudi beli zobje zdravi,
le da je nasmeh tako lepši in videz obraza v
trenutku pomlajen.
Postopek beljenja zob je najpogosteje
izvajan zobni lepotni poseg na svetu. Seveda
pa je treba omeniti nekaj pravil in omejitev
za varno in učinkovito beljenje. Poseg je načeloma primeren za vsakogar, vendar je prej
pametno opraviti pregled in posvet pri
zobozdravniku, ki te posege izvaja. Tako vam
bo lahko svetoval, ali ste primeren kandidat
za beljenje (določil bo, kakšno je vaše zabarvanje zob, saj se vsa ne dajo popraviti ali pa
se pobelijo neenakomerno) in vam dal vsa
potrebna navodila za pred in po postopku.
Pred samim postopkom je treba popraviti vse
kariozne zobe, saj belilo lahko pronica v samo
kaviteto in povzroči prekomerno preobčutljivost zoba, ravno tako je treba omeniti, da
se lahko pobelijo le naravni zobje, nadomestki iz umetnih mas (krone, luske, bele
zalivke) pa ostanejo enaki. Za koliko odtenkov se bodo zobje pri določenem posamezniku posvetlili, je težko napovedati, je pa
treba imeti v mislih, da če imate kombinacijo
naravnih in umetnih zob (krone, luske, bele
zalivke), je možno, da bo treba po beljenju
le-te zamenjati, saj bodo barvno neustrezni.
Beljenje zob je poseg, ki mora biti opravljen
strokovno in varno, zato sodi pod nadzor
zobozdravnika in v zobozdravstveno ambulanto. In to ne samo zaradi varnosti in učinkovitosti, ampak tudi zaradi strokovnega znanja, ki je vodilo pri estetskih odločitvah.
2. Preoblikovanje
Preoblikovanje zob je hiter in neboleč poseg,
ki precej izboljša izgled zob. Med samim
posegom zobozdravnik s finimi svedri in
polirniki minimalno preoblikuje in popravi
manjše nepravilnosti na zobeh, kot so na primer neravni grizni robovi na sekalcih, odkrušeni manjši deli zoba, … Primerni kandidati
za tovrsten poseg so ljudje z manjšimi nepravilnostmi v obliki zoba, ki so sicer zdravi in
stojijo pravilno v zobnem loku (v obliki enakomerne podkve). Sam poseg je hiter (nekaj
minut) in pri večini ljudi neboleč, saj gre
dejansko za zelo površinsko obdelavo sklenine. Da pa se popolnoma izognemo skelenju zob in da zaščitimo sklenino, po posegu
obdelane površine premažemo s fluorom.
Njegova prednost je še, da ohrani naravno
zobno strukturo, slabost pa ta, da je seveda
nepovraten in zahteva pravilen zobni lok.
3. Bele zalivke
Bele zalivke so z estetskega vidika veliko bolj
sprejemljive kot amalgamske oz. sive, še
posebno v vidnem delu našega nasmeha, to
je pri večini ljudi od petke do petke, zgoraj
in spodaj. V zadnjih letih je tehnologija belih
oz. kompozitnih materialov tako napredovala,
da lahko rečemo, da med kompoziti in amalgamom ni bistvenih razlik v trajnosti, trdnosti, čeprav nekateri zobozdravniki še vedno
zagovarjajo, da so zalivke iz amalgama trajnejše in trdnejše, še posebno na zadnjih
zobeh, ki so med ž večenjem najbolj
obremenjeni.
Glede izbire samega materiala za zalivko
je najbolje, da se posvetujete s svojim zobozdravnikom in tako skupaj izbereta najboljšo
rešitev, ki bo tudi estetsko zadovoljila vaše
zahteve. S kompozitnimi materiali pa ne
delamo le zalivk, ampak lahko tudi uspešno
preoblikujemo in popravimo manjše nepravilnosti na zobeh: popravimo odkrušene
vogale ali robove zob, zgladimo nepravilne
površine ali zapolnimo vrzeli med zobmi, …
Na ta način uspešno spremenimo velikost,
obliko in položaj zoba. To lahko jemljemo kot
predstopnjo dražjih, a seveda trajnejših estetskih rešitev, kot so na primer luske in ortodontski aparati.
Prednosti so, da je poseg relativno hiter
(običajno le en obisk pri zobozdravniku),
zobje izgledajo zelo naravno, med posegom
se odstrani najmanj zobne snovi in da so
cenejši kot trajnejši estetski posegi. Slabosti
pa so, da se hitreje polomijo in zabarvajo kot
porcelanski trajnejši nadomestki ter da se po
beljenju takih zob lahko pojavi neskladnost
v barvi zob (kar pomeni, da je treba kompozitne strukture zamenjati).
4. Luske
Luske so ultratanke, individualno narejene
tanke ploščice, ki se jih trajno prilepi neposredno na zobe. V zadnjem času postajajo
vedno bolj popularne, saj so odlična trajna
rešitev za spremembo velikosti, oblike, položaj in barve zob. Uporabljamo jih za zapiranje presledkov med zobmi, za izravnavo zob,
za obnovitev obrabljenih griznih robov, za
September 2011
izboljšanje zabarvanosti in same barve zob, skega zdravljenja določenih estetskih nepra... Vsekakor se je pred posegom treba posve- vilnosti so, da se s tem ohranjajo vaši zobje
tovati z zobozdravnikom, ali ste primeren kan- nedotaknjeni in zdravi, slabost pa je seveda
didat za poseg. Zobozdravnik vas bo pregle- v trajanju samega zdravljenja.
dal in vam svetoval, katera estetska rešitev je
za vas najprimernejša, saj če so zobje preveč Za konec pa moram omeniti, da je pri vseh
poškodovani oz. manjka preveč zobne snovi, petih estetskih posegih HIGIENA bistvenega
bo namesto luske bolj primerna in trajnejša pomena, in sicer tako za samo zdravje zob in
rešitev prevleka. Najboljši kandidati za luske ustne votline kot tudi za vzdrževanje novega
so ljudje, ki imajo zdrave zobe in dlesni ter stanja. Le z dobro, redno in s pravilno ustno
dobro ustno higieno in so brez griznih higieno ter z rednimi obiski zobozdravnika
boste uspeli ohranjati svoj nasmeh bel, lep
nepravilnosti.
in mladosten.
5. Ortodontski aparat
Ortodontski aparati niso več le domena otrok.
Čeprav se večina ortodontskih zdravljenj začne
v otroštvu , pa se vedno več odraslih odloča
za eno izmed oblik ortodontskega aparata.
Pri popolnem ortodontskem zdravljenju
imamo tudi v Sloveniji na izbiro več različnih
nosilcev fiksnega aparata: klasične kovinskojeklene, brezbarvne keramične, brezbarvne
kompozitne, lingvalne ali skrite (nameščeni
so na notranji strani zobnega loka in tako
nevidni) ter skoraj nevidne plastične ali polimerne nosilce (npr. Invisalign, ki je najbolj
znan, je pa sedaj tudi vedno več evropskih
ortodontskih laboratorijev, ki uspešno izdelujejo te polimerne pladnje). Najbolje pa vam
bo svetoval izbrani ortodont, kateri tip
fiksnega aparata oz. njegovih nosilcev bo za
vas glede na tip nepravilnosti in vaše želje ter
zahteve najprimernejši. Prednosti ortodont-
47
Estetsko zobozdravstvo je vedno bolj uveljavljena in
pomembna veja zobozdravstva. Zahvaljujoč naprednim metodam je tako pogosto potrebno zelo malo
za lep, zdrav in mladosten izgled zob ter posledično
celotnega obraza: beljenje zob, brezkovinske prevleke,
luske
Za pregled in posvet se lahko naročite na naši telefonski številki: 051-612-777
DENTAL SPA, Rožna dolina, C. V/26, Ljubljana
www.dentalspa.si, 051-612-777
YOTUEL – EDINA ENCIMSKA BELILNA ZOBNA KREMA
Proti zobnim oblogam, kariesu
in zabarvanim zobem.
YOTUEL je edinstvena belilna zobna krema, ki:
• beli zobe z naravnimi encimi in preprečuje nastanek novih madežev
• popravlja mikropoškodbe sklenine in krepi zobe
• preprečuje nastanek zobnih oblog in kamna
• vsebuje 10% naravni ksilitol za maksimalno
zaščito pred kariesom
• brez škodljivih abrazivov in toksičnih penilcev
Za optimalen rezultat beljenja uporabljajte v kom- UČINKOVITOST POTRDILA MEDNARODNA
ZDRAVSTVENA SKUPNOSTI!
binaciji z Yotuel belilno ustno vodo!
Na voljo v lekarnah, prodajalnah Sanolabor, drugih specializiranih prodajalnah ter po povzetju.
Uvoznik: Miba Vita d.o.o., Aljaževa 5, Ljubljana, tel.: 01/511 40 40
48
September 2011
Estetske luske –
neboleč poseg za lep nasmeh
Z napredkom v zobozdravstvu popoln
nasmeh ni več privilegij slavnih in medijsko
izpostavljenih ljudi. Za olepšanje različnih
nepravilnosti zobovja – od nepravilne razporejenosti (asimetrije) zob, obarvanosti
zob kot posledice staranja, uživanja kave,
čaja, nikotina in drugih snovi pa do poškodovanih oziroma okrušenih zob ali zobnih
zalivk – so v sodobnem zobozdravstvu na
voljo različne metode. Ena izmed njih, ki v
relativno kratkem času na obraz pričara
popoln in bleščeč nasmeh, so tudi estetke
luske. „Gre za nebolečo, minimalno invazivno metodo, ki praktično ne poškoduje
zoba in hkrati ohranja naraven zob,“ pojasnjuje sogovornica in poudarja, da je glavna
indikacija za korekcijo z luskami reševanje
estetskega videza zob (oblike, barve, velikosti), saj se primeri večjih anomalij zobovja
rešujejo z ortodontskimi aparati ali kirurškimi posegi.
Bistvo estetske luske je, da naraven zob
ostane vitalen, spremeni pa se lahko njegova
oblika, barva in velikost,“ pojasnjuje sogovornica in dodaja, da se luske danes izdelujejo
izključno iz vrhunskih materialov, ki predstavljajo polni porcelan. Po korekciji je zob transparenten, naravno proseva in ima popolnoma naraven videz.
I n ka ko p ra v za p ra v p ote ka s a m
postopek?
„Namestitev porcelanske luske zahteva minimalno pripravo sprednjega dela zoba (zob
se obrusi v debelini kontaktne leče), pri čemer
se poškoduje res minimalen del zobne sklenine. Kljub izredni tankosti luska prekrije vse
Pred posegom
Oglasno sporočilo
nadomestne začasne prevleke. Po približno
sedmih dneh se pacient ponovno oglasi v
ordinaciji, kjer mu končni izdelek namestimo.
Sam postopek je enostaven, praktično neboleč, sama storitev pa je za pacient prijazna,“
pravi sogovornica. V primeru bolezni zoba se
luske odstrani, kar omogoča nemoteno
nadaljnjo strokovno oskrbo bolezni.
„Zanimanja za luske je vedno več, saj so
ljudje vedno bolj osveščeni glede videza svojih zob, hkrati pa vedo, kaj lahko pričakujejo.
Opažamo, da korekcija spremeni življenje
praktično vsakomur, ki se za poseg odloči –
z nasmehom, ki postane del vsakdana, se
namreč poveča tudi samozavest,« na podlagi
izkušenj zaključuje Fabjanova.
Tina Fabjan, dr. dent. med.
nepravilnosti. Včasih pa sklenine sploh ni
treba brusiti in takrat govorimo o lumineerjih,“ razlaga Fabjanova.
Pred posegom posebnih priprav oziroma
zahtev ni, nadaljuje sogovornica. Najpomembneje je, da je pacient natančno seznanjen s potekom postopka in natanko ve, kaj
lahko pričakuje. „Pacient nas obišče dvakrat.
Med prvim obiskom nepravilen zob rahlo
obrusimo (0,3–0,5 milimetrov), odvzamemo
odtis za estetske luske in pacientu priskrbimo
NOVO:
Zobozdravstvena ordinacija.
Podjetje Medical Fabjan, je odprlo novo zobno ordinacijo tudi v Ljubljani na Peričevi ulici
29, v Bežigrajskem Dvoru. Sicer pa sta ostali dve ordinaciji še na obstoječih lokacijah v
Celju in Kolombanu nad Ankaranom. Več informacij lahko dobite na tel. številki 041 386
622 ali pa preko spleta www.zobozdravnik.org.
Po posegu
September 2011
49
Prepoznajte demenco
Nekateri podatki govorijo, da je obolelih
za demenco v Sloveniji trenutno čez 30.000.
Prav gotovo pa bo število v nekaj letih še
zraslo, saj se slovensko prebivalstvo stara.
Srednji stadij, stadij razvite
bolezni
Bolezen je že napredovala, pojavljajo se različni bolezenski znaki. Bolezen tako prinaša
v življenje obolelega in njegove družine čedaPri starosti 65 let so prizadeti 3 % ljudi, nato lje več težav, ki jim sami niso več kos. Bolnik
se število bolnikov vsakih pet let podvoji in potrebuje pomoč, saj se zaradi napredovap o 8 0. l e tu im a d e m e n co d o 50 % lih sprememb ustavlja sredi opravljanja dejavnosti in ne ve, kako naprej. Za svoje stanje je
prebivalcev.
manj kritičen, ne zna pojasniti sprememb v
okolju, vzroke išče izven sebe, v okolju, bliZgodnji stadij, blaga oblika
žnje obtožuje slabih dejanj, uhaja od doma.
bolezni
To je obdobje, ko bolnik potrebuje predvsem To obdobje je za družinske člane najtežje. Bolspodbudo in sodelovanje, da še vedno opra- nik potrebuje veliko mero potrpljenja in umirvlja različne dejavnosti, saj tako vzdržuje svoje jeno podporo.
sposobnosti. Ker pa čuti omejitve pri miselnih dejavnostih, lahko postane potrt, celo Zadnji stadij, huda oblika
depresiven. Hitreje pride do izbruhov čustev, demence
najpogosteje kot jeza. Pojavijo se prve motnje Bolnik je vse bolj odvisen od pomoči drugih,
pri obnašaju. Zato je zelo pomembno, da so nebogljen, pogoste so še telesne težave, slabo
njegovi najbližji seznanjeni z naravo bolezni. je gibljiv. V tem obdobju dementni bolnik
potrebuje predvsem nego. Včasih se še odziva
na nebesedno komunikacijo, največkrat pa je
v povsem svojem svetu, daleč od vseh.
Najpogostejše
spemembe pri bolniku z
demenco:
•Pozabljanje
•Težave pri dnevnih aktivnostih
•Težave pri govoru
• Težave s časovno in krajevno
orientiranostjo
•Težave s presojo
•Težave z abstraktnim mišljenjem
•Spremembe čustvenega
razpoloženja in vedenja
•Osebnostne spremembe
•Izguba spontanosti
50
September 2011
Iz zakladnice naših babic
Avtor:
Klavdija Škrbo Karabegović
Nekoč priljubljene,
danes pozabljene
Nekoč so se ljudje ob zdravstvenih težavah Kapucinka
pogosteje obračali v zakladnico narave, ki Kapucinko so v 17. stoletju prinesli iz Južne
je ponujala številne možnosti za lajšanje Amerike v Evropo in od takrat naprej jo
bolečin. Danes se zdravilne rastline počasi, gojimo predvsem kot okrasno vrtno rastlino.
a vztrajno ponovno vračajo v naše domove. Ta plazeča rastlina je s svojimi barvitimi cveNekatere zdravilne rastline so zaradi vse tovi čudovit okras marsikaterega vrta tudi
pogostejših raziskav glede njihovih učin- na Slovenskem. A njen adut ni samo lepota.
kov že zasedle mesto, ki jim pripada, neka- Če je rastlina posajena zraven sadnega
tere pa so ostale nekoliko pozabljene, v drevja, le-tega ščiti pred boleznimi in školjudskem zdravilstvu pa so še vedno dljivci. Kapucinka se med drugim lahko
cenjene. V nadaljevanju bomo nekaj teh pohvali z veliko vsebnostjo žvepla, vitamirastlin predstavili, omejili pa smo se na tiste, nov (predvsem vitamina C) in antibiotičnih
ki jih je mogoče najti na naših tleh.
snovi. Listi, cvetovi in pripravki z eteričnim
oljem delujejo protimikrobno, rastlina je tudi
naravni antiseptik kože, dihal in sečil. V ljudskem zdravilstvu jo priporočajo za dvigovanje odpornosti, ob nahodu, kašlju, gripi,
bronhitisu, pri vnetju ledvičnega mehurja,
za glivične bolezni in okužene rane itd. V
Peruju uporabljajo kapucinko za zdravljenje
gnojnih ran. Kapucinko lahko uporabljamo
tudi v kuhinji. Mlade liste in cvetove v manjših količinah uporabimo za solate, kot
začimbo jo dodajamo juham, prikuham in
omakam, lahko je tudi obloga in okras jedi,
številni pa cvetne popke in nezrele plodove
vlagajo kot kapre.
September 2011
»Danes se zdravilne rastline počasi, a vztrajno
ponovno vračajo v naše domove.«
Pasijonka
Videz cveta pasijonke, ki je doma na celotni
ameriški celini, je evropske misijonarje spominjal na Kristusovo trpljenje na križu, od
koder je rastlina tudi dobila ime. Danes
poznamo že več kot 400 vrst te trajnice, do
10 metrov visoke grmičaste plezalke. Za zdravilno uporabo so primerni sveži ali posušeni
listi in stebla. Uporabljamo lahko pripravljena
zdravila s tekočim izvlečkom ali pa si pripravimo čaj. Za eno skodelico potrebujemo eno
čajno žličko zeli, ki jo prelijemo z vrelo vodo
in po 10 minutah precedimo. Pasijonka je primerna pri živčnem nemiru, motnjah spanja,
razdražljivosti, napetosti, težavah v meni ipd.
V ljudskem zdravilstvu je pogosta tudi zunanja uporaba, in sicer pri kožnih vnetjih, ranicah, mozoljih in tudi hemoroidih.
grenčine, eterično olje, flavonoidi in urzolna
kislina. V zdravilne namene uporabljamo cvetoče vejice. Ožepkov čaj uporabljamo pri
boleznih dihal, predvsem pri nahodu in kašlju,
pa tudi pri bronhialnem katarju in astmi. Pitje
ožepkovega čaja je priporočeno pri prebavnih težavah in za izločanje vode. Ožepek naj
bi odganjal tudi listne uši in številne vrtne
škodljivce, njegovo eterično olje pa s pridom
uporabljajo tudi v industriji parfumov. To
dišavnico, posušeno ali svežo, lahko izkoristimo tudi v kuhinji, in sicer v manjših količinah za začinjanje mesa, zlasti divjačine in rib;
dobro se poda tudi k sveži solati, juham, enolončnicam itd.
Navadna marjetica
Malo je znano, da je marjetica, ki ji z ljudskim
imenom rečejo tudi gospodična, zelo uporabna rastlina. Vsebuje saponine, čreslovine,
Netresk
Netresk raste v skalnih razpokah v Julijskih smolo, eterično olje, beljakovine, veliko vitaAlpah, pogosteje pa ga gojimo v cvetličnih mina C itd. Nabiramo cvetne koške in liste.
lončkih po domovih. Nekoč so navadni Čaj iz posušenih cvetnih koškov in listov čisti
netresk namerno zasajali na slamnate strehe, kri, spodbuja delovanja jeter in žolča, korisaj so verjeli, da ta rastlina varuje hišo pred sten je pri vnetjih želodčne in črevesne slustrelami. Od tod torej tudi ime. Rastlina je bila znice, pri slabokrvnosti itd. Sveže liste in sok
zelo cenjena že v antiki in kasneje v srednjem uporabljamo zunanje za blaženje bolečine
veku, nato pa je potonila v pozabo. Z moderno in pospešitev celjenja pri poškodbah in gnojhomeopatijo, ki se je zavzela za netresk, je ta nih ranah. Sveže liste in cvetove lahko uporastlina ponovno postala bolj znana. Za zdra- rabimo za pripravo solat, juh in prikuh, cvevljenje uporabljamo liste, večinoma sveže, ki tne popke pa lahko vlagamo kot kapre.
so na voljo skoraj vse leto. Listi vsebujejo čreslovine, sluzi in flavonoide. Na rane in kožne Navadni vrednik
razjede, ki se slabo celijo, lažje opekline in na Navadni vrednik ali tudi roža svetega Urha
mesta pikov žuželk položimo sveže liste netre- oz. svete Urše vsebuje veliko čreslovin in eteska, ki smo jim odstranili povrhnjico. Iz svežih ričnega olja. Vrednikov čaj v ljudskem zdralistov lahko tudi iztisnemo sok ter nakapamo vilstvu cenijo pri želodčnih težavah ter pri
na sterilno gazo ter položimo na rane. Pri vsem motnjah prebavnih organov, jeter in vranice,
je velik poudarek na čistoči. V ljudskem zdra- pa tudi pri kašlju in pljučnih boleznih. Zunavilstvu sveže iztisnjeni sok netreska upora- nje rastlino uporabljamo kot močen prevretek, ki ga v obliki obkladkov polagamo na
bljajo tudi pri bolečinah v ušesih.
poškodbe, rane, zmečkanine in hemoroide.
Vrbovec
Obstaja več vrst vrbovca, vendar niso vse
zdravilne. Med zdravilnimi sta najbolj znana
drobnocvetni in ozkolistni vrbovec. Vse zdravilne vrbovce prepoznamo po majhnih cvetovih v rdečkasti, bledo rožnati ali skoraj beli
barvi. Vrbovec vsebuje flavonoide, čreslovine,
pektine in druge sestavine oz. učinkovine. V
ljudskem zdravilstvu priporočajo čaj iz te
rastline za zdravljenje povečane prostate in
kot blag diuretik pri težavah z mehurjem.
Navadni ožepek
Ožepek je po videzu nekoliko podoben sivki
in je med drugim odlična paša za čebele. Med
njegove glavne sestavine sodijo čreslovine,
Beli lokvanj
Dom te lepe samorodne rastline so stoječe
in počasi tekoče vode, vendar v Sloveniji velja
za ranljivo vrsto, saj njeno pojavljanje počasi
upada. Rastlino je mogoče tudi gojiti. V ljudski medicini velja za naravni sedativ, torej naj
bi pomirjal in sproščal, pomagal pa naj bi tudi
pri nespečnosti. Zunanje ga uporabljamo tudi
kot antiseptik pri različnih vnetjih, predvsem
pri vnetju grla.
Ptičja dresen
Ta rastlina je v bistvu plevel, vendar je v ljudski medicini cenjena kot zdravilna rastlina.
Vsebuje kremenčkovo kislino, čreslovine, fla-
51
52
»Plešec s svojimi prepoznavnimi srčastimi listki
spada med plevel, ki je v
Sloveniji zelo razširjen,
vendar ima številne pozitivne učinke na
zdravje.«
September 2011
vonole, saponine itd. Rastlino uporabljamo
v obliki čaja. 2–3 žličke prelijemo z mrzlo vodo
in segrejemo do vretja. Čaj izboljša sestavo
krvi, spodbuja presnovo in deluje diuretično.
Rastlina naj bi se dobro obnesla pri najrazličnejših krvavitvah, npr. krvavitvah iz maternice, želodca, hemoroidov in pljuč. Čaj pripomore tudi k izboljšanju splošne odpornosti,
še posebno proti nahodu in gripi. Ljudsko
zdravilstvo priporoča čaj iz ptičje dresni pri
menstrualnih težavah, sveže ostrgano, zmečkano in na rane položeno rastlino pa za zaustavitev krvavitev.
šimo in uporabimo v obliki čaja za umivanje
kožnih obolenj, ki jih povzročajo glivice.
Ovseno slamo, ki ostane po mlatvi, uporabljamo zunanje za kopeli, in sicer pri boleznih
ledvic in mehurja, revmatizmu, ozeblinah, pri
ženskih trebušnih težavah, pri črevesnih kolikah, kroničnih ekcemih itd.
Milnica
Prijetno dišečo milnico nabiramo celo ob času
cvetenja, jeseni in spomladi pa samo korenine. Milnico uživamo v obliki čaja, zunanje
pa jo uporabimo ob glivičnih obolenjih, ko
čaj nekoliko razredčimo z vodo ali pa s kamiPlešec
ličnim čajem. Zunanje se uporablja tudi pri
Tudi plešec s svojimi prepoznavnimi srčastimi drugih kožnih obolenjih, kot so akne, ekcemi,
listki spada med plevel, ki je v Sloveniji zelo luskavica itd. V ljudskem zdravilstvu se milrazširjen, vendar ima omenjena rastlina šte- nico uporablja tudi kot sredstvo proti kašlju.
vilne pozitivne učinke na zdravje. Pri tem velja Sicer pa saponini v tej rastlini povečujejo izloopozoriti, da rastlina s sušenjem izgubi del čanje vseh žlez prebavnega trakta in bronhisvoje zdravilne moči, zato jo pogosteje upo- alnih žlez, zaradi česar pride do lažjega izkarabljajmo kar svežo, saj jo lahko nabiramo od šljevanja. Milnica deluje tudi rahlo diuretično
aprila do novembra. Za skodelico čaja potre- in odvajalno.
bujemo 4 žličke posušenega zelišča ali 2 žlički
svežega plešca, lahko pa čaj pripravimo tudi Dišeča in divja vijolica
iz žličke svežega in žličke suhega zelišča. Čaj Tako dišečo kot divjo vijolico uporabljamo
iz plešca naj bi zaustavljal različne krvavitve, v obliki čaja. Dišeča vijolica se dobro obnese
in sicer iz želodca, črevesja, maternice, nosu, predvsem pri suhih vrstah kašlja, saj draži
ran, ledvic itd. Čaj izboljša prebavo, prav tako sluznice, da proizvajajo več izločka, ki ga
pa uravnava tako visok kot tudi nizek krvni posledično lažje izkašljamo. Čaj naj bi pomatlak.
gal tudi pri razdraženosti in nespečnosti,
deluje pa tudi kot blag diuretik. Tudi divja
Navadni oves
vijolica deluje diuretično in pospešuje znoOves, ta vsestranska rastlina, lahko zdravju jenje ter pomaga pri boljši sestavi krvi. Za
koristi na različne načine, učinek pa je odvisen grgranje ga lahko uporabimo pri vnetjih
od priprave. Zrele plodove uporabljamo za ustne votline in žrela. Zunanje pa se je divja
mletje moke in izdelavo ovsenih kosmičev, ki vijolica izkazala za učinkovito pri različnih
zaradi velike količine esencialnih aminokislin kožnih obolenjih, kot so luskavica, kožni
in mineralnih snovi veljajo za enega boljših ekcemi, mozoljavost itd.
dietetičnih prehrambenih izdelkov, vplivajo
Letna naročnina na revijo
pri želodčnih in črevesnih obolenjih, čistijo krvi,
samo 19,60 EUR.
pomagajo pri izčrpanosti, … Oves s koreniPokličite!
080 12 80
nami vred nabiramo ob času cvetenja, posu-
September 2011
53
Je kaj novega na področju fitnesa?
Avtor:
Saša V.
Je – boot camp je
tukaj, privoščite si ga!
Krajši jesenski dnevi, oblaki, dež, vse to je Kaj je trenutno najbolj moderno v
dovolj, da se zadovoljno zleknemo na kavč, svetu in pri nas na področju
pred televizijo in se tolažimo z razmišlja- fitnesa oziroma vadbe v zaprtih
njem o neprimernih pogojih za gibanje na prostorih?
prostem. Kaj pa, če bi si omislili kaj živah- Tako v svetu kot pri nas ima vse večjo veljavo
nega, novega? V fitnesu? Za vse, ki niste lju- funkcionalna vadba (npr. boot camp). To
bitelji enolične vadbe ali trenažerjev v zapr- pomeni, da pri vadbi ne uporabljamo naprav,
tem prostoru, smo poiskali najbolj vroče ki narekujejo in omejujejo naše gibanje, pač
novosti letošnjega leta. To sta zumba in pa delamo s telesom in prostimi utežmi, ki
boot camp. O dveh letošnjih svetovnih hitih omogočajo pristnejše in svobodnejše gibasmo govorili s Sanjo Pahernik, izkušeno nje. Na tak način pridobimo funkcionalno
fitnes trenerko, ki ima znanja z različnih moč, ki je dejansko uporabna v vsakdanjem
področij. Morda je to za vas, poskusite!
življenju in pri čisto vsakdanjih opravilih (vsta-
janje, pobiranje/nošenje težkih bremen, ravnotežje). Na področju osebnega trenerstva
se trend nagiba k polosebnem trenerstvu,
kjer pod budnim očesom osebnega trenerja
vadijo 3–4 posamezniki. Tovrstni dogovor še
vedno omogoča dovolj oseben pristop in
kakovost ter nadzor, istočasno pa to storitev
cenovno približa širši množici ljudi. Med skupinskimi vadbami je seveda treba omeniti
tudi zumbo.
54
September 2011
Vpliv vadbe moči na telo
»Uživajte v vadbi.«
Načelo vadbe za moč oz. vadbe z obremenitvijo temelji na dejstvu, da se naše telo prilagaja zahtevam, katerim ga izpostavljamo. Če
od telesa torej zahtevamo, da dviguje ali premaguje težka bremena, bo telo razvilo zadostno mišično maso. Večja mišična masa posledično pomeni večjo kalorično porabo; mišica
je namreč aktivna in največji porabnik energije, medtem ko je maščoba neaktivno tkivo.
Večja kalorična poraba (ob enakem kaloričnem vnosu s hrano) privede do izgube telesne teže. Poleg tega večja mišična masa
naredi telo bolj čvrsto ter izboljšuje telesno
držo, zaradi česar nemudoma izgledamo
postavnejši.
Zabavna zumba navdušuje
predvsem ženske
Zumba je zabavna plesna vadba ob ritmih
pretežno latinoglasbe. Mešanica hitrih in
počasnih ritmov poskrbi za odličen trening,
ob katerem hkrati porabljate odvečno
maščobo, krepite svoje srce in pljuča, prido-
bivate kondicijo, ... Hkrati pa se sploh ne zavedate, da vadite, saj 60 minut te zdrave zabave
mine, kot bi mignil. V kombinaciji z anaerobnim treningom je zumba idealna za izgubo
odvečnih kilogramov.
Boot camp – raznoliko, zabavno,
energijsko potratno
Boot camp je krožna vadba, ki temelji na funkcionalnih vajah z lastno težo (bodyweight
exercises) ter raznimi pripomočki (TRX, kettlebells, medicinke, elastike itd.). Tovrstna
vadba je izredno učinkovita pri oblikovanju
postave. Med vadbo posameznik porabi
ogromno kalorij, mišice pa s pravo izbiro vaj
pridobijo lep tonus. Boot camp vadba pospešuje metabolizem, kar zagotavlja večjo
porabo kalorij tudi več ur po sami vadbi. Vaje
se izvajajo ena za drugo z minimalnim vmesnim počitkom, saj je cilj vadbe poleg moči
razvijati tudi vzdržljivost.
Zgoraj opisane vaje sicer predstavljajo
jedro treninga oz. vadbene enote, a ta poleg
tega združuje tudi druge koristne elemente,
kot so SMFR – masaža mišične ovojnice na
foam rollerjih, vaje za mobilnost in aktivacijo,
September 2011
vaje za preprečevanje poškodb in korektivne
vaje, vaje za moč in vzdržljivost, vaje za
močno jedro, vaje za hitrejši metabolizem in
pospešeno porabo maščobe, vaje za boljšo
regeneracijo, vaje za koordinacijo, ...
Boot camp program je zasnovan tako, da
je vadba prilagodljiva, torej ne zahteva nobenega predznanja ali določene stopnje telesne pripravljenosti, uspeh pa je zagotovljen.
Ravno v tem je tudi čar te vadbe. Napredek
doseže vsak, ne glede na začetno stopnjo
telesne pripravljenosti. Treningi so izredno
raznoliki in zabavni, tako da ne bodo razočarali niti tistih, ki v vadbenem programu potrebujejo veliko pestrosti.
Prehrana kot podpora
oblikovanju telesa
Sanja je strokovnjakinja tudi za prehrano, ki
jo terja vadba oblikovanja telesa. Pravi takole:
»Če je cilj vadbe oblikovanje telesa, je prehrana ključnega pomena. Dnevni vnos mora
biti prilagojen posameznikovim potrebam. Če
posameznik želi izgubiti telesno maščobo,
mora biti dnevni kalorični vnos manjši od
porabe, če pa želi pridobiti na telesni teži
(predvsem mišični masi), mora vnos presegati
potrebo. Poleg skupnega kaloričnega vnosa
je seveda pomembno tudi, od kod te kalorije
izhajajo (zdravi viri) ter razmerje posameznih
hranil glede na dnevne potrebe. Najpomembnejše je, da na zdrav način prehranjevanja ne
gledamo le kot na nekajtedensko dieto, polno
odrekanja in stradanja, temveč da ga vzamemo kot življenjski slog, ki se ga dolgoročno
držimo. Priporočam 4–5 zmernih obrokov
dnevno z zadostnim vnosom beljakovin, zmernim vnosom ogljikovih hidratov (kompleksni
viri predvsem v dopoldanskem času in čim več
zelenjave) ter nekaj zdravih maščob.«
55
»Boot camp program je
zasnovan tako, da
je vadba prilagodljiva,
torej ne zahteva nobenega predznanja ali določene stopnje telesne
pripravljenosti.«
Naravna lepota telesa tudi jeseni
Hujšanja se lahko danes lotite na številne načine.
Pri tem upoštevajte dve glavni vodili, in sicer
zdrava izguba kilogramov naj poteka postopoma ter v kombinaciji z redno telesno aktivnostjo. Naravna mineralna voda Donat Mg vam
pri hujšanju učinkovito pomaga, saj sodeluje
pri presnovi maščob in nadomešča izgubljene
minerale, še posebej magnezij. Donat Mg je
edinstvena naravna mineralna voda na svetu,
saj vsebuje več kot 1.000 mg magnezija v enem
litru.
Magnezij krepi našo telesno odpornost in povečuje zaloge energije, ki jo ob zdravem hujšanju
s športno aktivnostjo vsekakor potrebujemo.
Donat Mg vsebuje tudi okoli 7.700 mg/L hidrogenkarbonatnega iona, ki nase veže velike
količine odpadnih kislin in tako po telesni
vadbi pomaga pri ponovnem vzpostavljanju
bazno-kislega ravnotežja v telesu in preprečuje
neprijetne mišične krče. Kolesarjenje, aerobika,
tek ali športna vadba po vaši izbiri vam skupaj
s pitjem naravne mineralne vode Donat Mg
pomaga pri vzdrževanju zdravega in lepega
telesa tudi v hladnejših dneh, ki prihajajo.
Donat Mg. ZA ZDRAVJE!
Wellness Orhidelia
Razvajanje v mističnem svetu termalnih
užitkov.
m
Pridruži se nau!
na Facebook
Wellness Orhidelia je nov svet termalnih užitkov, kjer
se boste lahko v bazenih potopili v čudoviti vodni svet
in sprostili v objemu vodnih kapljic, v savna centru pa
boste ogreli svoje telo in srce.
NOČNO KOPANJE IN NOČNA SAVNA – vsak petek in
soboto, od 20.00 do 24.00 ter FKK NOČNO KOPANJE vsak petek od 22.00 do 24.00 ure.
Ob večdnevnem razvajanju lahko prenočite v
Wellness Hotelu Sotelia****s, kjer
PODARIMO 50% POPUST drugi osebi ob
rezervaciji 3-dnevnega paketa/2x polpenzion v
obdobju 4.9 – 16.9.2011. Cena: 189,00 € za prvo
osebo ter samo 94,50 € za drugo osebo.
(velja za bivanje med tednom)!
Terme Olimia d.d., Zdraviliška cesta 24, 3254 Podčetrtek
T 03 829 70 00
BREZPLAČNA
ŠTEVILKA
www.terme-olimia.com
Oglasno sporočilo
Lahkotna oblačila bomo počasi pospravili v
omaro, kar pa ne pomeni, da lahko zanemarimo svoje telo, za katerega poleti zagotovo
bolje skrbimo. Zdravo telo je namreč naš
glavni adut za dobro in kakovostno življenje, zato ga moramo redno vzdrževati s
pravilnim prehranjevanjem in redno telesno
aktivnostjo. Če želite ob tem na zdrav način
izgubiti še kakšen odvečen kilogram, pijte
naravno mineralno vodo Donat Mg.
56
September 2011
ZELENE STRANI
ABC zdravja
• Specialisti •
OLIVIER’S, d. o. o., MEDICO DR. KOLTAJ, KIRURŠKI
CENTER ZDRAVJA IN LEPOTE, SPLOŠNA, ESTETSKA IN
LASERSKA KIRURGIJA, koncesija. Levstikova 17, 9226
Moravske Toplice (center), GSM 041 716 596,
www.oliviers-slo.com, [email protected]
HemoDial, zdravstvene storitve, d.o.o., center za
nefrologijo in dializo. Cesta v Tomaž 6a, 3212 Vojnik,
tel.: 03/780 42 90, 03/780 42 75
FITEX, d.o.o. CENTER ZDRAVJA
Zdravljenje bolezni hrbtenice, sklepov in notranjih
organov. Dr. A. Vershinin, revm., ortoped
tel.: 01/56 84 091
INTERNISTIČNA pulmološko-alergološka AMBULANTA,
prim. asist. mag. N. Šegota, dr. med.
Diagnostika alergij, respiratorni in hematološki laboratorij, digitalni rentgen, endoskopija dihal.
Opekarniška 15b, Celje, tel.: 03/49 23 730, 041 883 250
www.pulmolog-segota.si
POPDENT ZOBNA ORDINACIJA, D. O. O., Žolgarjeva ulica 7,
2000 Maribor, tel.: 02/300 04 70, faks: 02/300 04 72,
GSM: 041 321 853, [email protected], www.popdent.com
DERMATOLOŠKO MEDICINSKI IN LASERSKI CENTER
DIMNIK+ŽGAVEC Diagnosticiranje in zdravljenje kožnih
bolezni, zgodnje odkrivanje kožnega raka, alergološka
kožna testiranja, lasersko odstranjevanje dlak ter
najsodobnejše metode estetske medicine.
Tel.: 01/52 02 118, 031/574 912, www.proderma.si
Gastromedica d.o.o., Inštitut za bolezni prebavil
z endoskopijo prebavil, ultrazvok, pH-metrijo in
impedanco, testi za alergijo hrane iz kapilarne krvi,
baloni za hujšanje Kocljeva 10, 9000 Murska Sobota
tel.: 02/5211 370, [email protected]
OPTIKA PLANINŠEK LAH, Tržaška c. 17, Logatec
Ob najvišjem strokovnem znanju mojstra očesne
optike vam nudimo svetovanje, preglede za očala in
kontaktne leče. Smo pogodbeni dobavitelj ZZZS očal in
kontaktnih leč na recept. Tel.: 01/754 33 88
ZOBNA ORDINACIJA STJEPAN Fuis, dr. dent. med.
Parmova ulica 53, 1000 Ljubljana, tel.: 01/236 21 02
B DENT, d. o. o., Krašnja 57a, 1225 Lukovica
Zobozdravstvo in zobna protetika z uporabo sodobnih
materialov, specializirani za brezkovinsko keramiko.
tel.: 01/723 45 22, www.b-dent.com
DIAVITA, ord. za bolezni dojk in ginekologijo
Celostna obravnava na enem obisku, mamografija,
ultrazvok. ZD Škofja Loka, Stara cesta 10, Škofja Loka
tel.: 04/515 40 68, www.diavita.si
Kirurški center Toš, Osojnikova c. 9, 2250 Ptuj,
tel.: 02/78 76 450, www.kc-tos.si, [email protected]
RAN zobozdravstvena dejavnost, d. o. o.
Nudimo celostno oskrbo – za lepoto in zdravje vaših
zob, Stara cesta 10, 4220 Škofja Loka,
tel.: 04/511 17 27, 040 557 257, [email protected], www.ran.si
Psihoterapevtsko svetovanje. Pomoč posameznikom
in parom v situacijah, ki motijo vaš mir in jim sami
niste kos. Kontakt: 041/399 840, Matjaž Košir.
PSIHOTERAPEVTSKA POMOČ – Jana Potočnik
Strokovno, zaupno in celovito reševanje psihičnih
stisk. 040 350 936, [email protected]
www.janapotocnik.si
PEDIATRIČNA ALERGOLOŠKA IN PULMOLOŠKA AMB.
LJUBICA DEISINGER dr. med.,spec. pediater
V naši amb. izvajamo kožne vbodne teste, spirometrijo, meritev e-No, metaholinski test.
Jadranska cesta 73, 6280 Ankaran, tel.: 05/669 22 19,
[email protected]
Medicinsko termalni center Fontana,
Koroška c. 172, 2000 Maribor Managerski pregledi,
kardiologija, ginekologija, osteoporoza, Mamografija,
urologija, ortopedija, EMG, ORL, RTG, CT, MR, laboratorij, akupunktura. Tel.: 02/23 44 102, 02/23 44 130,
www.termemb.si, [email protected]
PULPA d. o. o., ZASEBNA SAMOPLAČNIŠKA ZOBNA
AMBULANTA Brez bolečinsko vrtanje zob in zdravljenje
koreninskih kanalov z laserjem. Sokolska ulica 44, 2000
MARIBOR, tel.: 02/42 97 010
MAKSIMED d.o.o., Portorož, CENTER ZA ZDRAVLJENJE
VENSKIH IN LIMFNIH BOLEZNI (Operacije, oskrba, medicinske nogavice). Tel.: 05/640 02 31, www.maksimed.si
PROVENS, VENSKI MEDICINSKI CENTER Specialistični
ultrazvočni pregledi ven na nogah in vratnih arterij,
radiofrekvenčna zapora ven (VNUS), sklerozacija,
flebektomija, Leskoškova 9d, 1000 Ljubljana, 040 232 424
PSIHIATRIČNA AMBULANTA, Podkrajšek d.o.o.
Peričeva 21, 1000 Ljubljana, tel.: 01/43 63 108
ZASEBNA PSIHIATRIČNA AMBULANTA –
ISTVAN HAGYMAS dr. med. spec. psihiater
Rakičan ,Ulica dr. Vrbnjaka 1, 9000 Murska Sobota
Tel.: 02/530 42 56, [email protected]
Kabinet za ustno higieno – Koper
Odstranjevanje zobnega kamna, profesionalno beljenje zob,
učna delavnica. Tel.: 05/662 50 30, www.beljenjezob.si
AKD D.O.O.
Jurčkova cesta 231, 1000 Ljubljana
tel: 01 281 11 29, fax: 01 281 11 30,
email: [email protected], www.akd.ordinacija.net
Medical Fabjan d.o.o., estetsko zobozdravstvo Implantologija, estetske luske, beljenje zob, lasersko zdravljenje zob,
nevidni zobni aparat.
Celje, Ankaran tel.: 041 386 622, www.zobozdravnik.org
Priloga
Septem
Na
Zdši
rav
otr
o oci
polet
– zd
je ravi
in uspešn
i
Leto 6
Številka
8
Brezplač
ni
Iz vseb
ine: So
dobn
77.00
moška
samozave o zdravljenje
izvodov0
srč
st Kako
način
do lepeg no-žilnih bolez
ni Spoln
a nasm
eha? Se
a moč in
vanje –
na enost
aven
Letna naročnina na revijo
samo 19,60 EUR. Pokličite 080 12 80
ber 201
1
izvod
September 2011
Medicinski
• pripomočki
•
Sanolabor, specializirane prodajalne z medicinskimi pripomočki, zdravili brez recepta in raznovrstnimi izdelki za
zdravo življenje. Upokojencem nudimo vsak mesec 5 % gotovinski popust od 1. do 5. Prodajalne: Ljubljana Koseze, Ulica
bratov Učakar 54, 01/5108448, Ljubljana Cigaletova, Cigaletova 9,
01/43979 80, Ljubljana Dravlje, Celovška 280, 01/5108519, Ljubljana Citypark, Šmartinska 152, 01/5211288, Ljubljana Interspar Vič,
Jamova 105, 01/4237300, Domžale, Slamnikarska 1, 01/7244423,
Ribnica, Majnikova 1, 01/8369756, Maribor TC City, Vita Kraigerja 5,
02/2310276, Slovenj Gradec, Ronkova 4a, 02/883 86 06, Murska
Sobota, Ulica Staneta Rozmana 7, 02/5361030, Celje, Opekarniška
9, 03/4911701, Celje – Prosana, Kocbekova ul. 4, 03/544 3395,
Trbovlje, Trg revolucije 26, 03/5630296, Velenje, Tomšičeva 13-15,
03/8977320, Jesenice, Spodnji plavž 5, 04/5836460, Nova Gorica,
Industrijska cesta 6, 05/3334496, Koper, Pristaniška 8, 05/6262670,
Postojna, Prečna 2, 05/7203610, Novo mesto, Podbevškova 4,
07/3930260, Brežice, Černelčeva 8, 07/4993200, Sevnica, Trg svobode 14, 07/8162840, Ptuj, Potrčeva 23-25, 02/7711562, Škofja
Loka, Stara cesta 17, 04/5138383, Kočevje, Livod 27a, 01/8954534,
Kranj, Bleiweisowa 30, 04/2521134. Izposoja in prodaja zdravstvenih pripomočkov za nego na domu, Leskovškova 4, Ljubljana, tel.: 01/5854340.
• Storitve •
Specializirana trgovina z medicinskimi in ortopedskimi
pripomočki Proloco Medico, d. o. o., Hrvatski trg 1, 1000
Ljubljana, tel.: 01/43 98 300, www.proloco-medico.si
VIKTORIA - specializirana trgovina z lasuljami www.viktoria.si Pooblaščeni dobavitelj ZZZS za izdajo
lasulj (ženskih, moških, otroških), prsnih protez in nedrčkov na naročilnico. TRGOVINA: Trubarjeva 76, Ljubljana,
tel.: 01/43 43 750, 041 580 812
KSFH HAIR ATELJE kot pogodbeni dobavitelj MTP ZZS
nudimo veliko izbiro LASULJ na naročilnico brez doplačila, lasne vstavke, pokrivala, dodatke.
Lilekova 3, Celje, tel.: 03/490 01 02, www.lasulje.net
Psihoterapevtska pomoč posameznikom, zakoncem in
družinam v stiski (konflikti, nezvestoba, nizka samopodoba,
odtujenost idr.). Tel.: 01/430 46 14, 031 702 938, www.stik.si
Nutriticon - DIETNO SVETOVANJE
Prehransko svetovanje Andreja Širca Čampa s.p.,
Poslovna cona A18, ŠENČUR, tel.: 04/27 919 70,
[email protected], www.prehranskosvetovanje.si
•
• Lepota in zdravje •
AVE – LEPOTNO ZDRAVSTVENI SALON
Strokovno vodeni prog. hujšanja in oblikovanja telesa,
kozmetični programi, kolonohidroterapija, ročna
limfna drenaža, zdr. masaže, pedikura. Odlikuje nas
tradicija, natančnost in izkušnje.
57
Zeliščne in
specializirane
prodajalne
•
KALČEK Naravno z okusom – ekološke samopostrežne
trgovine z največjo in najboljšo izbiro ekoloških izdelkov v Sloveniji.
Ljubljana, BTC-Hala 9, Celovška 268, Trubarjeva 28,
tel.: 01/52 33 562. Več na www.kalcek.si; [email protected]
Medical center, d.o.o., Kozakova ulica 20, Lj. Podutik,
Tel.: 01/519 01 25, 041/401 600, www.salonave.si
KORISTNI NASLOVI
•
Optiki
•
Pušnik-Novljan – Okulistika, optika, zobozdravstvo
Turkova ulica 8, 8000 Novo mesto
Tel.: 07/39 35 555
Očesna optika Rimc Terezija s. p. Cesta prvih borcev 32,
8250 Brežice
Tel.: 07/49 90 780
Optika Šergo Adrijan s. p., Trg Etbina Kristana 3, 6310 Izola
Tel.: 05/64 18 111
Optika Vervega Nevenka s. p., Tavčarjeva 1, 4000 Kranj
Optika Golavšek Vida s.p., Slovenska cesta 30, 1234
Mengeš
Tel.: 01/72 37 968
ARGUS ZDRAVJE D.O.O.
Rozmanova 15, 8000 Novo mesto
Fotooptika RIO, Barbara Lušič - Knes s.p.,
Ljubljanska 24, 6310 Izola
Tel.: 05/64 00 500
• Specializirane
prodajalne •
Zakladi narave – spec. trgovini z zdravo prehrano,
naravno kozmetiko, Tržnica Koseze
Tel.: 01/51 99 433
Tel.: 04/23 66 550
Tel.: 07/33 75 240
• Lekarne •
Lekarna Dren, Nežka Petek, mag. farm., spec., Gačnikova pot 3, 2390 Ravne na Koroškem
Tel.: 02/82 21 191
Lekarna Pesnica, Pesnica pri Mariboru 42c, 2211 Pesnica
pri Mariboru
Tel.: 02/65 36 261
Lekarna Pušnik, Henrik Pušnik, mag. farm., Obrtniška
29, 1420 Trbovlje
Tel.: 03/56 28 173
Zeliščna drogerija Pur Žalec, Mestni trg 4, 3310 Žalec
Optika Jureš d. o. o., Slovenska 47, 9000 Murska Sobota
Tel.: 02/53 81 044
Optika Jureš d.o.o., Ormoška 3, 9240 Ljutomer
Tel.: 02/58 21 445
Tel.: 03/57 15 691
Libo d.o.o. – specializirana prodajalna Oxivit,
Ziherlova ul. 8, 1000 Ljubljana
Tel.: 01/28 35 800
Optika Manja, Valvasorjev trg 9a, 1270 Litija
Tel.: 01/89 85 156
Hiša narave, specializirana prodajalna,
Cesta 4. julija 41, 8270 Krško
Tel.: 07/49 20 694
Optika Center, Marinka Trope s. p., Kidričeva ulica 2 PE
TZO Nama Center, 1330 Kočevje
Tel.: 01/89 31 486
Apoteka Natura »moja eko trgovina«
Adamičeva 8, 1290 Grosuplje
Tel.: 01/78 62 570
•
Bio trgovina
Bio Si trgovina
Savinova 2, 3000 Celje
•
Tel.: 03/62 02 204
Letna naročnina na revijo
samo 19,60 EUR.
Pokličite! 080 12 80
58
September 2011
Zanimivosti
7. dan slovenskih lekarn – Zdravila in samozdravljenje
Tudi letos bodo lekarne 26. september, ko
godujeta zavetnika lekarništva, brata Kozma
in Damijan, obeležile z aktivnostmi, posvečenimi ozaveščanju o pravilni in varni uporabi
zdravil. Aktivnosti bodo potekale v okviru
Dneva slovenskih lekarn, ki ga Sekcija farmacevtov javnih lekarn pri Slovenskem farmacevtskem društvu in Lekarniška zbornica Slovenije
letos organizirata že sedmo leto zapored. Osrednja pozornost je letos namenjena odgovornemu samozdravljenju in zdravilom. Projekt Dan slovenskih lekarn je namenjen
ozaveščanju bolnikov o pravilni in varni uporabi zdravil, saj je zagotavljanje odgovornega
zdravljenja z zdravili eno od temeljnih poslanstev opravljanja farmacevtskega poklica. Pri
tem ne gre le za zdravila na recept, ampak tudi
zdravila brez recepta oziroma galenske izdelke
ter zdravila naravnega izvora, po katerih bolniki posegajo pri samozdravljenju.
Letošnja tema dneva slovenskih lekarn sledi
potrebam bolnikov po kakovostnih zdravstvenih informacijah, ki jim bodo v pomoč pri sprejemanju odgovornih odločitev o njihovem
zdravju. To je pri samozdravljenju še posebej
pomembno, saj odgovornosti za zdravljenje
ne nosita več zdravnik in lekarniški farmacevt,
ampak bolnik. Pri samozdravljenju je bolnik
odgovoren za pravo oceno resnosti zdravstvene težave, odločitev za izbiro zdravila,
uporabo zdravila v skladu z navodili in spremljanje poteka zdravljenja. Posvet z lekarniškim farmacevtom pri odločanju o samozdravljenju pa je še posebej pomemben v tistih
primerih, ko se bolnik zaradi morebitnih drugih bolezni oziroma bolezenskih stanj zdravi
tudi z zdravili na recept.
Septembra bodo ob Dnevu slovenskih
lekarn v lekarnah na voljo brezplačne informativne knjižice o pravilni in varni uporabi
zdravil »Zdravila in samozdravljenje«, lekarne
pa bodo opremljene tudi s plakati. Glavne
aktivnosti bodo v lekarnah potekale 26. septembra, več informacij pa bomo za medije pripravili v tednu pred tem. Tudi letos je dala Sekcija farmacevtov javnih lekarn pri Slovenskem
farmacevtskem društvu pobudo za izvedbo
raziskave o uporabi zdravil. Namen letošnje
Tek za upanje, hoja z namenom
Jesenski sobotni sprehod ali morebitni tekaški trening lahko naredite malce drugačen –
v družbi z bogatim programom in s ščepcem
dobrodelnosti. Z nekaj dobre volje, s kančkom solidarnosti in z nekaj evri v žepu se lahko
pridružite več kot tisoč tekačem in pohodnikom v Ljubljani ali Mariboru.
Slovensko združenje za boj proti raku dojk
Europa Donna tudi letos organizira Tek in hojo
za upanje 2011 pod sloganom »Zaveži za življenje«. Tradicionalno športno druženje ljudi
dobre volje že osmo leto zapored predstavlja
uvodni dogodek v rožnati oktober, svetovni
mesec boja proti raku dojk, ki ga bodo tudi v
Sloveniji zaznamovale številne aktivnosti.
V Ljubljani se v soboto, 24. 9. 2011, ob 9. uri
začnemo zbirati pred Halo Tivoli, tek in hoja
pa se pričneta ob 11. uri. V Mariboru bo naše
druženje le soboto kasneje, 1. 10. 2011. Tudi
na Štajerskem se zberemo ob 9. uri, s tekom
in hojo pa pričnemo ob 11. uri. Oba športnodobrodelna dogodka se bosta zaključila z
zabavnim programom in znanimi izvajalci.
Kakor tudi bolezen ne vpraša za vreme, se
tudi mi ne bomo ozirali nanj. Dogodka bosta
v vsakem vremenu, saj bomo v primeru dežja
za vas poskrbeli s pelerino.
Z udeležbo na teku ali hoji in s plačilom
štartnine, ki znaša 10 evrov v Ljubljani in 5
evrov v Mariboru, boste podprli prizadevanja Europe Donne in letos prispevali v sklad,
s katerim želimo pomagati bolnicam z rakom
dojk, ki so se znašle v težki finančni situaciji,
ki nujno potrebujejo zdravstveno pomoč, ki
je ZZZS ne krije (zdravljenje limfedema, psihična podpora itd.). Prav tako bomo pomagali bolnicam, ki so ostale brez dela in jih je
hkrati prizadela še bolezen.
Poskrbite za svoje zdravje, ob tem pa
pomislite tudi na tiste, ki so mogoče prav v
tem trenutku zaradi različnih razlogov v veliki
stiski in jim jo bo vaša pomoč olajšala. Predvsem pa bodo začutili, da v težavah niso sami.
Srčno vabljeni! Več o teku in združenju na
www.europadonna-zdruzenje.si.
raziskave je pridobiti več informacij o uporabi
izdelkov za samozdravljenje ter načinu informiranja bolnikov glede njihove uporabe.
Rezultati raziskave bodo na voljo predvidoma
septembra, ko bodo potekale aktivnosti v
okviru projekta Dan slovenskih lekarn.
Oglasno sporočilo
Kretska dieta
je mediteranski način
prehranjevanja v
svoji najboljši izdaji.
Raziskava sedmih
dežel (A. Keys, 1980)
je pokazala, da imajo
prebivalci Krete
nenavadno nizko
smrtnost zaradi
bolezni srca in ožilja.
Medicina že dolgo ve,
da so Krečani zelo
zdravi in da živijo
zelo dolgo. V čem je
skrivnost ? Ekstra deviško
olivno olje skoraj pri vsakem
obroku ! (poraba na prebivalca Krete
znaša 31 l. letno, kar je največ na svetu).
Celo svinjino pripravljajo z olivnim
oljem ! Spletna trgovina www.mediterra.si vam predstavlja 10 zakonitosti
kretske diete. Olivno olje Lyrakis Classic 750 ml lahko kupite v vseh megamarketih INTERSPAR, BIO Cretan Village
pa v eko supermarketih KALČEK.
September 2011
59
Mladi in mladi po srcu s [email protected] končno v stiku
»Starejši so bili v času rasti računalništva le
pasivno udeleženi v eni izmed najpomembnejših pravljic preteklega tisočletja in je zato
toliko bolj potrebno, da se vanjo vključijo
aktivno. Ampak ne samo kot uporabniki, temveč tudi kot tisti, ki bodo krojili razvoj dela
tega področja v skladu s svojimi potrebami,
ne potrebami bistveno mlajših.« (prof. dr.
Borut Geršak, predstojnik Kliničnega centra
za kirurgijo srca in ožilja UKCL)
Število starejših je iz dneva v dan večje,
vendar kljub temu še vedno ostajajo v ozadju,
saj se v današnjem času zelo na hitro zgodi
preveč sprememb, ki jim je težko slediti. Še
težje je za starejšo generacijo, ki zaradi svoje
starosti izgublja zaupanje vase in svoje sposobnosti in raje ostaja v preteklosti, kot da bi
se naučila soočati s sedanjostjo. Velikokrat jim
mlajši pri tem nismo v pomoč. Sodobni način
življenja ima dve glavni lastnosti, ki sta individualnost in izjemna hitrost. Ob vsem tem
hitenju in skrbi zase pozabljamo na pristne
medčloveške odnose in sodelovanje. Z namenom, da bi okrepili povezanost med ljudmi
in spodbudili medgeneracijsko sodelovanje,
se bo od 17. do 21. oktobra odvijal projekt
[email protected], ki predstavlja največji prostovoljni
projekt letošnje jeseni. Življenja brez digitalne
oziroma računalniške tehnologije si dandanes skorajda ne znamo več predstavljati. Kljub
temu dejstvu pa se večina starejših od 65 let
z računalnikom še nikoli ni rokovala. Da bi tudi
starejšo generacijo navdušili nad računalniškim svetom, bodo v občinah po vsej Sloveniji organizirane brezplačne delavnice, kjer
bodo mladi prostovoljci starejše navduševali
in jih navdihovali k osvojitvi osnovnih računalniških veščin, s katerimi si bodo olajšali in
popestrili vsakdanje življenje. Veliko vlogo v
akciji igrajo mladi, ki se bodo preobrazili v
učitelje in bodo tokrat oni delili svoje znanje
z dedki in babicami. »Mladi imajo različne
talente, vsem pa je skupen talent za uporabo
računalnika in interneta. Tega talenta pa žal
nimajo naše babice in dedki – oktobra jim
bomo v okviru vseslovenske prostovoljske
akcije [email protected] skupaj pokazali, da je učenje
računalniških veščin zabavno,« pravi Vid Valič,
stand up komik in podpornik projekta. Projekt [email protected] bo z nekaj kliki povezal mlade,
ki so z računalniki zrasli, in starejše, da zlezejo
iz svojih kokonov in ugotovijo, da napisati elektronsko sporočilo ali komunicirati preko
spleta sploh ni tako strašno opravilo. Delavnice e-opismenjevanja bodo potekale v treh
modulih. V prvem bodo udeleženci izvedeli,
kaj je računalnik, kako se ga uporabi in govora
bo tudi o pisanju besedil v programu Microsoft Word. V drugem modulu se bodo udeleženci srečali z internetom in nazadnje se
bodo soočili še z elektronsko pošto. Dr. Danilo
Türk, predsednik države in častni pokrovitelj
projekta, pravi, da »računalniško opismenjevanje lahko marsikomu odpre nove možnosti povezovanja, pa tudi sporazumevanja s
starejšimi, kakor tudi z mlajšimi,« torej ga ne
smemo zanemarjati.
Starejši udeleženci se lahko prijavijo na več
načinov. Tisti, ki so bolj računalniško pismeni,
se lahko na spletni strani www.simbioza.eu
prijavijo kar sami. Za vse ostale bodo na fizičnih lokacijah, predvsem knjižnicah, odprta
vpisna mesta, kjer bodo starejšim pri prijavi
na delavnice pomagali lokalni koordinatorji
in knjižničarji. Prijave za prostovoljce bodo
potekale izključno preko spletne strani www.
simbioza.eu. Ob prijavi pa je treba navesti tudi
termin in lokacijo, kjer bi kot prostovoljec želel
sodelovati.
Za več informacij in pomoč pri prijavah
bodo na voljo tudi info točke po vsej Sloveniji, lahko pa pišete tudi na elektronski naslov
[email protected] ali pokličete na brezplačno
telefonsko številko 080 47 47.
Krepite mišice medeničnega dna?
Mišice medeničnega dna so ene najpomembnejših mišic našega telesa. Podpirajo mehur, črevo, vagino in maternico. Če te mišice oslabijo, kot posledica
porodov, prekomerne telesne teže,
hormonskih sprememb, kroničnega
kašlja ali starosti, ne zadržujejo več pritiska. To privede do nemalo težav, kot
so urinska inkontinenca, hemoroidi,
bolečine v križu, zmanjšan užitek pri
spolnih odnosih…
Za preprečitev ali odpravo teh težav se
priporoča redno izvajanje vaj za krepitev mišic medeničnega dna (Keglove
vaje). Za učinkovito vadbo priporočamo
nov revolucionarni pripomoček Pelvic
Wand. Pripomoček je anatomsko idealno oblikovan, higieničen, ne povzroča
alergij, udoben in zelo enostaven za
uporabo. Z njim lahko tudi preverite ali
vaje izvajate pravilno, saj ima za to
namenjen indikator, ki avtomatsko pokaže
ali krepimo prave mišice. Kar pa je najpomembneje, zadostuje le 6 minut vadbe na
Oglasno sporočilo
dan, za razliko od priporočenih 300 stiskov
mišic dnevno, kar pomeni prihranek pribl.
2 uri dragocenega časa na dan.
PELVIC WAND
Revolucionarna vadba za krepitev mišic medeničnega dna
• Za krepitev mišic po porodu.
• Za preprečevanje in zmanjševanje urinske inkontinence.
• Za pridobivanje mišic namesto maščobe.
• Za intenzivnejše orgazme.
Iris Mednarodna trgovina, d.o.o., Cesta v Gorice 8,
1000 Ljubljana, tel.: 01/200 66 50
ZASEBNA ZOBNA ORDINACIJA dr. Cocić, dr. Barić
Akupresurna blazina z 8820
akupresurnimi bodicami!
Mlinše 11/a, Izlake
Tel: 03/567 50 10
E-mail: [email protected]
www.zobozdravnik-mlinse.si
20 minut na dan vam lahko pomaga:
- pri bolečinah v hrbtu
- pri težavah spanja
- napetosti in izčrpanosti
- stresu in vegetativnih motnjah
- glavobolih in migrenah
Protetika, kirurgija – impalantologija, ortopansko slikanje zob,
lasarsko zdravljenje, ozonsko zdravljenje (biozonix)
DOSEGLJIVOST 24h
NOVO NA TRŽIŠČU!
Naprodaj v Sanolaborju, ZDRAVILA.
Informacije www.yantramat.si ali na telefon 031/426 900.
OVSENI KOSMIČI KOELLN – NAJBOLJŠE IZ OVSA
Parmova 53
1000 Ljubljana
Tel.: 01/ 436 00 23
Rahli ovseni kosmiči Koelln prijajo za zajtrk, malico ali
večerjo, uporabite jih lahko kot dodatek juham, omakam,
enolončnicam ali za pripravo slastnih kolačev.
Z Instant ovsenimi kosmiči Koelln, ki se v tekočini
v trenutku raztopijo, bo vaš napitek tudi energijsko
bogat.
Privoščite sebi in svoji
družini najboljše!
Ovseni kosmiči vsebujejo kakovostne beljakovine,
ogljikove hidrate, vitamine skupine B ter vlaknine.
V ovsenih kosmičih vsebovani škrob se v telesu zelo
počasi presnavlja v glukozo, zato ne povzroča nenadnih zvišanj ravni glukoze v krvi. K dobremu počutju
dodatno pripomorejo vlaknine, le-teh je posebej veliko tudi v izdelku Ovseni otrobi Koelln. Ovseni otrobi
instant so hitro topljivi in zelo primerni v prehrani vseh,
ki imajo povišano raven holesterola.
OVSENI KOSMIČI KOELLN – ZAJTRKUJMO MODRO!
Distributer: MS KOMUNIKACIJA d.o.o. Kosovelova ul.16, 3000 Celje, tel.: 03/54 42 440
Delovni èas:
od pon. do pet.: 0730- 1500
DIAGNOSTIÈNI
LABORATORIJ
-
Biokemiène preiskave
Imunološke preiskave
Hematološke preiskave
Urinske preiskave
www.adrialab.si
BREZPLAČNO STROKOVNO PREDAVANJE
LEKARNE LJUBLJANA
TEMA PREDAVANJA:
Pravilna in varna uporaba zdravil
KDAJ: ponedeljek, 12. 9. 2011, ob 18. uri
LOKACIJA: Viteška dvorana, Križanke v Ljubljani
VSTOPNICA: Kartica zvestobe Lekarne Ljubljana
Predavateljica:
Katja Zibelnik, mag. farm.,
Lekarna Ljubljana
Udeležbo na predavanju potrdite na brezplačni telefonski številki 080 71 17 ali na
e-naslovu: [email protected]
Vljudno vabljeni!
Posebna ponudba na Celjskem sejmu
in sejmu Narava –zdravje 8/17/11 10:38:51 A
oglas brezplacno predavanje 97x68 mm_tisk.indd 1