Partnerski sporazum - neformalni osnutek

Comments

Transcription

Partnerski sporazum - neformalni osnutek
Verzija 2, 3. julij 2013
1/142
1. UREDITVE, KI ZAGOTOVLJAJO USKLADITEV S STRATEGIJO UNIJE ZA PAMETNO, TRAJNOSTNO IN
VKLJUČUJOČO RAST (ČLEN 14(1) (A) UREDBE SSO)
1.1. Analiza razvojnih razlik, potreb ter potencialov rasti ob upoštevanju tematskih ciljev in teritorialnih
izzivov ter upoštevajoč nacionalni reformni program, kadar je ustrezno, in ciljev iz priporočil za vsako drţavo
v skladu s členom 121(2) Pogodbe o delovanju Evropske Unije ter ustreznih priporočil Sveta, sprejetih v
skladu s členom 148(4) Pogodbe o delovanju Evropske Unije
Slovenija se je skladno s strategijo EU2020, ki jo je potrdil Evropski svet v letu 2010, zavezala k zasledovanju cilja
treh rasti: vključujoča, pametna in trajnostna rast. Zavezanost k tem ciljem Slovenija kot članica EU in območja evra
1
letno potrjuje tudi v okviru procesa evropskega semestra z Nacionalnim reformnim programom in Programom
stabilnosti. Hkrati je Slovenija zavezana tudi za izpolnjevanje zahtev iz Pakta za stabilnost in rast ter Pogodbe o
stabilnosti, koordinaciji in upravljanju v ekonomski in monetarni uniji.
Tabela 1: Cilji strategije EU 2020
Cilji EU 2020 za pametno rast
Skupne javne in zasebne
naloţbe v višini 3% BDP
Evropske unije v raziskave in
razvoj
75% stopnja zaposlenosti ţensk
in moških v starosti od 20-64 let
Uspešnejše izobraţevanje:
Manj kot 10% mladih, ki
opustijo šolanje
Vsaj 40%oseb med 30 in 34.
Letom naj bi imelo visokošolsko
izobrazbo(ali enakovredno)
Cilji EU 2020 za vključujočo rast
75% stopnja zaposlenosti ţensk
in moških v starosti od 20-64 let
Uspešnejše izobraţevanje:
Manj kot 10% mladih, ki
opustijo šolanje
Trenutno stanje v Sloveniji
2,47% (2011)
Nacionalni cilji zapisani v NRP
3%
68,3% (2012)
75%
4,2 (2011)
Deleţ zgodnjih osipnikov ne bo
presegel 5% (2011:4,2%)
37,9 (2011)
40% mlajše populacije,med 30.
in 34. letom, bo imelo terciarno
izobrazbo(2011:37,9%)
Trenutno stanje v Sloveniji
68,3% (2012)
Nacionalni cilji zapisani v NRP
75%
4,2 (2011)
Deleţ zgodnjih osipnikov ne bo
presegel 5% (2011:4,2%)
37,9 (2011)
40% mlajše populacije,med 30.
in 34. letom, bo imelo terciarno
izobrazbo(2011:37,9%)
Vsaj 20 milijonov manj revnih in
socialno izključenih
386.000 (2011)
Cilji EU 2020 za trajnostno rast
20% manj izpustov toplogrednih
plinov
Trenutno stanje v Sloveniji
+17% (2020 projekcija na
osnovi leta 2005)
-2% (2010 zmanjšanje izpustov
v primerjavi z letom 2005)
Število oseb,ki imajo visoko
tveganje za revščino in socialno
izključenost, se bo zmanjšalo
za 40.000 doleta 2020, glede
na leto 2008, ko je bilo to število
360.000
Nacionalni cilji zapisani v NRP
emisije toplogrednih plinov na
področjih, ki niso vključena v
shemo trgovanja z emisijskimi
kuponi (promet, kmetijstvo,
odlaganje odpadkov,
gospodinjstva in storitve) se do
leta 2020 lahko
-
1
Vsaj 40%oseb med 30
in 34. Letom naj bi
imelo visokošolsko
izobrazbo(ali
enakovredno)
http://www.mf.gov.si/si/delovna_podrocja/evropski_semester/nova_evropska_razvojna_strategija_do_2020/
2/142
povečajo za 4 % glede na leto
2005;
20% deleţ obnovljivih virov
energije v končni porabi
20% povečanje energetske
učinkovitosti
19.8 (2010)
Doseţen vmesni cilj za 2010:
2,5 % prihranka končne
energije po Direktivi
2006/32/ES o učinkovitosti rabe
končne energije
Vir: Nacionalni reformni program, maj 2013 in SURS
Povečanje deleţa obnovljivih
virov v končni rabi na 25%
Povečanje učinkovite rabe
energije
Gospodarska gibanja in izzivi
Slovenija se vse od leta 2009 dalje sooča s krčenjem oziroma bistveno upočasnitvijo gospodarske aktivnosti,
posledično pa se zniţuje tudi ţivljenjski standard prebivalstva merjen z BDP po kupni moči. Ta je v 2011 dosegal
84 odstotkov povprečja drţav EU, kar je najmanj po letu 2003.
Gospodarska rast je v letih pred krizo temeljila predvsem na ugodnih gibanjih v mednarodnem okolju in visoki
dostopnosti do finančnih virov. Ti pa so bili pogosto usmerjeni v manj produktivne namene, prestrukturiranje
gospodarstva in povečevanje konkurenčnosti pa je bilo prepočasno. Zaradi velike odvisnosti bank od tujih virov
financiranja in njihove precejšnje izpostavljenosti do posameznih gospodarskih panog so se močno povečali pritiski
na likvidnost bančnega sistema. Ohranjanje togosti javnofinančnih izdatkov in visokega strukturnega primanjkljaja
tudi v obdobju visoke gospodarske rasti pa je povečalo tudi izpostavljenost javnih financ. Ob delovanju avtomatskih
stabilizatorjev in odlašanju s konsolidacijo, pa tudi zaradi poskusov reševanja bančnega sektorja in nekaterih podjetij
v drţavni lasti z dokapitalizacijami, je bilo poslabšanje razmer v času krize med največjimi v EU. Omenjene teţave v
finančnem sistemu so ohromile financiranje slovenskega gospodarstva, preko poslabšanja percepcije Slovenije na
mednarodnih finančnih trgih pa še dodatno oteţile dostop do virov financiranja, potrebnih za oţivitev gospodarstva.
(Poročilo o razvoju 2013, UMAR)
Gospodarska kriza je izpostavila strukturne slabosti slovenskega gospodarstva in šibko konkurenčnost, predvsem
relativno nizko tehnološko zahtevnost, premalo učinkovito vodenje podjetij, povezano tudi z ohranjanjem velike vloge
drţave v podjetjih in prepočasno izboljševanja poslovnega okolja (administrativne ovire, nefleksibilnost trga dela,
visoka obremenitev dela).
Na slabšanje konkurenčnosti kaţejo od začetka krize rastoči stroški dela na enoto proizvoda in padajoči trţni deleţ
Slovenije na svetovnem trgu. Poslabševanje stroškovne konkurenčnosti se je v letu 2011 ustavilo, k čemur je
pomembno prispevalo restriktivna politika plač in stroškov dela v javnem sektorju. Vendar pa glede na precej manj
ugodno razmerje med stroški dela (deleţ plač) in bruto domačim proizvodom v primerjavi z EU ţe pred začetkom
krize in precejšnje poslabšanje v obdobju 2008–2010, izboljšanje stroškovne konkurenčnosti ostaja velik izziv za
Slovenijo.
Konkurenčnost Slovenije močno omejuje tudi zmanjšanje zaupanja v pravno drţavo, kar kaţejo tudi podatki
2
Svetovne banke . Ocene World Economic Forum (WEF) pa kaţejo na poslabšanje neodvisnosti sodstva od vplivov
3
politike in zasebnega sektorja ter neučinkovitost pravnega okvirja pri reševanju sporov in izpodbijanju predpisov . Na
vseh treh področjih je Slovenija precej poslabšala uvrstitve v primerjavi z drugimi drţavami Evropske unije, podjetja
pa še zlasti opozarjajo, da pravni okvir za reševanje sporov med podjetji ni učinkovit (111. mesto med 142.
drţavami).
4
Evropska komisija je v svoji analizi v okviru publikacije Pregled stanja na področju pravosodja EU za Slovenijo
ugotovila, da so kljub opaznemu trendu krajšanja časa reševanja postopkov v civilnih in gospodarskih zadevah,
2
World Bank Governance Indicators 2011.
3
WEF; The Global Competitiveness report 2011/12.
4
Justice Scoreboard – Orodje za spodbujanje učinkovitega pravosodja in rasti, COM(2013) 160 final, 27.3.2013.
3/142
potrebna nadaljnja prizadevanja in ukrepi za odpravo teh problemov, saj počasni postopki na teh področjih bistveno
ovirajo poslovno dejavnost podjetij in zmanjšujejo privlačnost Slovenije za neposredne tuje naloţbe. Učinkovitost
sodnega sistema pa se meri tudi z učinkovitostjo dejanskega izvrševanja sodnih odločitev, zlasti v izvršilnih
5
postopkih . Na teh podlagah je Komisija v svojem priporočilu za Priporočilu Sveta v zvezi z Nacionalnim reformnim
6
programom Slovenije za leto 2013 in za mnenje Sveta o slovenskem programu stabilnosti za obdobje 2013-2016 , v
posebnem ločenem priporočilu Sloveniji poudarila, da naj se nadgradi dosedanja prizadevanja za nadaljnje
zmanjševanje trajanja sodnih postopkov na prvi stopnji v civilnih in gospodarskih zadevah ter zmanjševanju števila
7
nerešenih zadev, zlasti tudi tistih v izvršilnih postopkih. Pri tem velja poudariti tudi, da po podatkih Svetovne banke
enostavnost poslovanja podjetij močno omejujejo dolgotrajni postopki, saj se za sodno uveljavitev pogodb porabi kar
1.290 dni, kar je precej več kot v drugih članicah Evropske unije.
K temu velja dodati, da so v Sloveniji dolgotrajni in neučinkoviti postopki zaradi insolventnosti pomemben
dejavnik slabšanja konkurenčnosti gospodarstva. Stečajni postopki in postopki prisilne poravnave (sodno
prestrukturiranje) so zapleteni in nenaklonjeni upnikom, zlasati v primeru MSP in mikro podjetij. To je prepoznala tudi
Evropska komisija, in je na tej podlagi v svojem zadnjem CSR v zvezi z Nacionalnim reformnim programom
Slovenije, v okviru priporočila št. 9. posebej poudarila, da naj Slovenija izboljša izvrševanje postopkov zaradi
insolventnosti v gospodarskih druţbah in delovanje mehanizmov sodnega in izvensodnega reševanja sporov,
vključno s hitrim reševanjem sodnih zadev v zvezi s stečajnimi postopki, ki čakajo na obravnavo, da bo vrednost
izterjanih sredstev čim višja in se bo spodbudilo pravočasno in učinkovito reševanje slabih posojil. Na obravnavano
problematiko dolgotrajnih stečajnih postopkov posebej izpostavlja tudi zadnja priporočila Organizacije za
gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) Economic Survey of Slovenia 2013.
Ob visokih stroškovnih pritiskih ter neugodni geografski in proizvodni strukturi izvoza se postopno zmanjšuje tudi
izvozna konkurenčnost Slovenije. Izvoz je bil namreč glavni dejavnik gospodarske aktivnosti v času krize, ki pa bi
ob učinkovitem tehnološkem prestrukturiranju gospodarstva v preteklih letih lahko okreval hitreje. Trţni deleţ
Slovenije na svetovnem trgu se je zmanjšal, poloţaj izvoznikov pa je dodatno oteţilo poslabšanje stroškovne
konkurenčnosti.
Gospodarska aktivnost se je v Sloveniji v letu 2012 zmanjšala za 2,3%, krčenje pa se bo nadaljevalo tudi v letu
2013. Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (UMAR) v pomladanski napovedi za leto 2013 napoveduje 1,9
% zmanjšanje BDP. Po razmeroma visoki rasti v letu 2011 je izvoz v letu 2012 ostal na doseţeni ravni, uvoz pa se je
ob znatni upočasnitvi rasti izvoza in precejšnjem padcu domače potrošnje zniţal za 4,3 %. Skladno s tem je tekoči
račun plačilne bilance beleţil preseţek v višini 2,5 % BDP. Za leto 2013 je na podlagi predvidenih gibanj na
najpomembnejših izvoznih trgih moţno le rahlo okrevanje izvoza. Izvoz v hitrorastoče drţave se sicer v zadnjih letih
povečuje, vendar ostaja relativno majhen. Neustrezna je tudi proizvodna struktura, z razmeroma nizkim deleţem
tehnološko najzahtevnejših proizvodov v primerjavi z drţavami, kjer izvoz okreva hitreje. Domače povpraševanje se
je v letu 2012 občutno zniţalo. Poraba gospodinjstev se je zniţala za 2,9 %, drţavna potrošnja za 1,6 % in investicije
v osnovna sredstva za 9,3 %. Ob nadaljevanju slabih gibanj na trgu dela, restriktivne plačne in kadrovske politike v
javnem sektorju in nadaljnje racionalizacije javne porabe se bo povpraševanje gospodinjstev in drţave tudi v letu
2013 zniţalo (–4,0 % oziroma –2,9 %). Precej manjši kot v predhodnih štirih letih pa bo padec investicij (–0,5 %),
predvsem zaradi načrtovanih drţavnih investicij, povezanih s pospešenim črpanjem EU sredstev, in gradnje večjega
energetskega objekta.
Razmere na trgu dela so se v letu 2012 še dodatno poslabšale. Zaradi padca gospodarske aktivnosti se je
zaposlenost (po statistiki nacionalnih računov) zmanjšala za 1,3 %. %). Delovna aktivnost v Sloveniji je od leta
2008 naprej občutno upadla; stopnja delovne aktivnosti (starostne skupine 20-64 let) je v letu 2012 znašala 68,3 %
(za 4,7 odstotne točke manj kot v letu 2008). Čeprav je bila Slovenija vse od leta 2000 naprej nad povprečjem EU
glede stopnje delovne aktivnosti, se je v letu 2012 spustila rahlo pod povprečje EU (EU-27 68,5 %) in se oddaljila od
cilja Evrope 2020. Stopnja delovne aktivnosti ţensk v Sloveniji v letu 2011 je bila 64,6 %, kar je višje od povprečja
5
Iz večletnega gibanja izvršilnih zadev na sodiščih je razvidno, da sodni sistem sicer že več let obvladuje pripad izvršilnih zadev, vendar je obremenjen s še
vedno razmeroma visokim vsakoletnim pripadom in velikim številom nerešenih zadev iz preteklih obdobij, kar je v Pregledu stanja na področju pravosodja EU
ugotovila tudi Evropska komisija.
6
COM(2013) 374 final, 29.5.2013; CSR.
7
Doing Business, 2013.
4/142
EU-27 (62,4 %), delovna aktivnost moških pa se je od leta 2008 (77,4 %) zniţala pod povprečje EU-27 (75 % v
2011) in je bila v letu 2012 le 71,8 %.
Stopnja registrirane brezposelnosti se je povišala, na 12,%, anketne pa na 8,9 % (moški 8,4 %, ţenske 9,4 % (EU27 10,5 %)). Po podatkih ZRSZ je bilo konec leta 2012 nekaj več kot 60 % brezposelnih evidentiranih v vzhodni
kohezijski regiji. V letu 2013 bo padec zaposlenosti še nekoliko večji (–1,6 %) kot lani. Ob takšnih gibanjih in
upoštevajoč znatno povečanje števila brezposelnih ţe ob koncu lanskega leta bo v letu 2013 precej višja tudi stopnja
brezposelnosti (registrirane 13,4 %, anketne pa 10,0 %).
Na slovenskem trgu dela še naprej vztrajajo strukturna neskladja. Stopnja delovne aktivnosti starejših je bila z 31,9
% (moški 40,7 %, ţenske 25 %) v letu 2012 med najniţjimi v EU (EU-27 v 2011 48,9 %). Stopnja brezposelnosti
mladih je v letu 2012 narasla na 20,6 % (moški 20,3 %, ţenske 21%), kar je za 4,9 odstotne točke več kot leta 2011
in 10,2 odstotne točke več kot leta 2008. Registrirana brezposelnost mladih je bila konec leta 2012 po podatkih
ZRSZ višja v vzhodni kohezijski regiji, kjer so registrirali več kot 66 % vseh brezposelnih mladih v Sloveniji. Kot
8
navaja UMAR, so na veliko poslabšanje poloţaja mladih na trgu dela vplivali naslednji dejavniki: (i) velika
razširjenost začasnih zaposlitev med mladimi (nepodaljševanje pogodb kot način zmanjševanja števila zaposlenih v
podjetjih); (ii) skromno povpraševanje po delu oz. število prostih delovnih mest, kjer imajo mladi zaradi pomanjkanja
delovnih izkušenj pogosto manjše moţnosti za zaposlitve; (iii) zmanjševanje obsega študentskega dela, ki je bilo še
bolj izrazito v drugi polovici leta 2012; (iv) neusklajena sestava diplomantov terciarnega izobraţevanja po področjih
izobraţevanja s potrebami trga dela in veliko povečanje števila diplomantov. V razmerah skromnega povpraševanja
in ob povečanem obsegu vstopanja diplomantov bolonjskega programa na trg dela se je v obdobju 2008−2012
skoraj podvojila stopnja brezposelnosti terciarno izobraţenih, ki je v letu 2012 znašala 6,1%. Slabšanje zaposlitvenih
moţnosti mladih povečuje verjetnost in obseg bega moţganov ter zahteva oblikovanje inovativnih in učinkovitih
programov in pristopov za izvajanje jamstva za mlade, dodaja UMAR.
Narašča tudi stopnja dolgotrajne brezposelnosti, v letu 2012 je znašala 4,3 % (EU-27 4,6 %). Med registriranimi
dolgotrajno brezposelnimi osebami je bilo 48,4 % ţensk ter 51,6 % moških. Med dolgotrajno brezposelnimi osebami
so še v posebej nezavidljivem poloţaju starejše osebe. Največji deleţ dolgotrajno brezposelnih oseb ima I. stopnjo
izobrazbe, kar 34,5 %, sledijo osebe s IV. (24,8%) in V. (22,7%), pri vseh ostalih kategorijah pa je odstotek niţji od
10.
Brezposelnost niţje usposobljenih oseb v Sloveniji vztraja, prav tako pa je nizka stopnja delovne aktivnosti niţje
kvalificiranih oseb in sicer 46,4 % (moški 40 %, ţenske 29,2 %) v letu 2012 (EU-27 52,2 %). Število brezposelnih z
nizko stopnjo izobrazbe narašča z leti, in sicer je največ starejših od 50 let (34,7%), nezanemarljiv deleţ je med
starimi od 40 do 49 let (23,1%) ter nekaj manj med starimi od 30 do 39 let (19,2%). Več kot 50 % spada med
dolgotrajno brezposelne.
Na podlagi Poročila o razvoju 2013 (UMAR) je za oţivitev gospodarske aktivnosti ključno odpraviti
makroekonomska neravnovesja. Ker je slovensko gospodarstvo v začaranem krogu med nizko gospodarsko
aktivnostjo na eni strani ter slabimi razmerami v finančnem sektorju in v javnih financah na drugi strani, je nujna
čimprejšnja ureditev pogojev, ki bodo omogočali dostop Slovenije do finančnih virov. V letu 2012 so bili uveljavljeni
ukrepi za uravnoteţenje javnih financ. Primanjkljaj sektorja drţava (tudi strukturni) se je prvič od začetka krize
zmanjšal, vendar pa je bilo zniţanje izdatkov v določeni meri tudi interventne narave, zato so za vzdrţnost javnih
financ na srednji rok potrebni korenitejši strukturni posegi na izdatkovni strani, ki jih bo smiselno kombinirati z ukrepi
za povečanje prihodkov. Sprejeta je bila tudi pokojninska reforma, ki bo srednjeročno ublaţila pritiske pokojninskih
izdatkov na javnofinančno blagajno. Drugi ključni pogoj za ponovni zagon gospodarske rasti je ureditev razmer v
bančnem sektorju. V preteklem letu je bila sprejeta krovna zakonodaja za sanacijo bančnega sistema. Ključna je
njena čimprejšnja izvedba, pri čemer bo ob vzpostavitvi normalnih pogojev za financiranje podjetij pomembno tudi
zmanjšati vpliv, ki ga bo sanacija imela na povečanje javnega dolga.
Pregled Priporočil Evropske komisije Sloveniji za 2013 – 2014
Na podlagi ocene Nacionalnega reformnega programa in Programa stabilnosti je Evropska komisija pripravila
priporočila Sloveniji, naj v letih 2013-2014 sprejme ukrepe predvsem naslednjih področjih:
8
Ekonomski izzivi: Spremembe stanja in reforme na trgu dela v obdobju krize, UMAR, 2013, Ljubljana
5/142
- Odpravi čezmerni primanjkljaj do leta 2015 ter doseţe srednjeročni cilj do leta 2017, trajno odpravi fiskalna
neravnovesja, ohrani rasti naklonjeno potrošnjo, poveča izpolnjevanje davčnih obveznosti ter do konca leta 2013
zaključi sprejetje pravila o uravnoteţenih javnih financah.
- Okrepi dolgoročno vzdrţnost pokojninskega sistema po letu 2020 vključno z navezavo zakonsko predpisane
upokojitvene starosti na podaljšanje ţivljenjske dobe.
- Nadaljuje z ukrepi na trgu dela za povečanje konkurenčnosti in ustvarjanja delovnih mest, odpravi segmentacijo
trga dela, z aktivno politiko zaposlovanja poveča zaposlenost med mladimi, starejšimi in nizko kvalificiranimi
delavci ter odpravi neusklajenost kvalifikacij in potreb na trgu dela.
- Do junija 2013 izvede ukrepe za najem zunanjega neodvisnega svetovalca, ki naj do konca leta pregleda
kakovost aktive bank v celotnem bančnem sistemu, zagotovi morebitni dodatni kapital, ob prestrukturiranju
spoštuje pravila drţavnih pomoči, do marca 2014 razvije in izvede celostno sektorsko strategijo za zagotovitev
upravljanja prestrukturiranih bank ter hitro nadaljuje s privatizacijo NKBM.
- Do konca leta 2013 pregleda zakonodajni okvir za banke ter po potrebi okrepi nadzorne zmogljivosti,
transparentnost in statistična razkritja.
- Pospeši reformo reguliranih storitev ter okrepi agencijo za varstvo konkurence.
- Zmanjša trajanje sodnih postopkov na prvi stopnji v civilnih in gospodarskih sodnih zadevah.
- Razvrsti naloţbe drţave v strateške in nestrateške z namenom odprodaje nestrateških naloţb, zagotovi
operacionalizacijo in profesionalno upravljanje Slovenskega drţavnega holdinga (SDH) ter prenese lastništvo in
upravljanje vseh deleţev na SDH, razvije strategije za ključne deleţe ter uvede register imenovanj v upravne
odbore in nadzorne svete podjetij v drţavni lasti.
- Zagotovi okolje za vzdrţno prestrukturiranje prezadolţenih oziroma premalo kapitaliziranih potencialno uspešnih
podjetij, do septembra 2013 sprejme pravni okvir za učinkovito izvensodno prestrukturiranje ter izboljša
izvrševanje postopkov zaradi insolventnosti v gospodarskih druţbah in sodne poravnave, vključno s stečajnimi
postopki.
Druţbeni, socialni in okoljski razvoj
9
Kot ugotavlja Nacionalni program socialnega varstva (v nadaljevanju NPSV) se je v zadnjih letih v Sloveniji socialna
problematika zaostrila, predvsem kot posledica ţe nekaj let trajajoče gospodarske krize, visoke brezposelnosti in
majhnih moţnosti novega zaposlovanja ter na splošno niţjih dohodkov v populaciji.
Stopnja tveganja revščine po prejemanju socialnih transferjev je v letu 2008 znašala 12,3 %, v letu 2009 se je
zmanjšala na 11,3 %, do leta 2011 pa se je skokovito povečala na 13,6 %. V letu 2008 je bila stopnja tveganja
10
revščine starejših od 65 let 21,3 %, leta 2010 pa je znašala 20,2 % . Med bolj socialno ogroţene spadajo starejše
osebe, ki ţivijo same (45 %) ter enostarševske druţine z vsaj enim vzdrţevanim otrokom (30,8 %)in starejše
ţenske, saj je pri njih stopnja tveganja revščine znašala 27,1 % (SURS, 2012). Tudi za leti 2012 in 2013
pričakujemo, da se bodo še močno kazali podaljšani socialni učinki krize, kar pomeni, da bo število oseb, ki tvegajo
revščino in/ali socialno izključenost, vsaj tolikšno kot v letu 2011 ali celo nekoliko višje.
Stanje na področju socialne vključenosti prikazujemo tudi s številom ljudi, ki tvegajo revščino in socialno izključenost,
številom ljudi pod pragom tveganja revščine, številom ljudi, ki so hudo materialno prikrajšani in številom ljudi, ki ţivijo
v gospodinjstvih z zelo nizko delovno aktivnostjo. Leta 2008 je bilo v Sloveniji 361.000 ljudi, ki so tvegali revščino
ali socialno izključenost po teh kriterijih, leta 2010 pa se je njihovo število povišalo ne 366.000 in v letu 2011 na
386.000 oseb (19,3% populacije). Kljub povišanju pa Slovenija v primerjavi z ostalimi evropskimi drţavami še vedno
ostaja precej pod evropskim povprečjem.
V letu 2012 se število prejemnikov DSP ni povečevalo (vpliv nove zakonodaje) oziroma nekoliko zniţalo (v letu 2011
je bilo prejemnikov v povprečju na mesec 51.651) na 47.857 v prvih osmih mesecih. Zaskrbljujoče je predvsem
dejstvo, da se med prejemniki DSP povečuje deleţ pasivnih/dolgotrajnih prejemnikov DSP (MDDSZ, 2012), ki v
zadnjih 16 mesecih najmanj 12 mesecev prejemajo redno DSP. Decembra 2009 je znašal deleţ dolgotrajnih
prejemnikov DSP med vsemi prejemniki DSP 63 %, leto dni kasneje pa je ta deleţ povečal na 75,8 %, kar pomeni tri
četrtine vseh prejemnikov.
9
Resolucija o nacionalnem programu socialnega varstva za obdobje 2013–2020 (ReNPSV13–20), Ur.l. št. 39/2013 z
dne 6. 5. 2013
10
upoštevanje dohodka brez dohodka v naravi
6/142
Trenutno naj bi po ocenah EK v Sloveniji potrebovalo dolgotrajno oskrbo pribliţno 3 % celotnega prebivalstva, ta
odstotek pa naj bi se zaradi pojava pospešenega staranja prebivalstva v naslednjih letih drastično povišal. Po
podatkih OECD (Help Wanted) je trenutno število prejemnikov formalne dolgotrajne oskrbe v Sloveniji 1,9 % vseh
prebivalcev, kar je rahlo pod povprečjem OECD drţav, ki znaša 2,3 %. Največji deleţ prebivalstva v formalni
dolgotrajni oskrbi ima med drţavami OECD Avstrija (5,1 %), najmanjšega pa Poljska (0,2 %). Izmed vseh (1,9 %)
prejemnikov formalne dolgotrajne oskrbe v Sloveniji jih je 1,2 % v institucionalnem varstvu, 0,7 % pa koristi
dolgotrajno oskrbo na domu. Nasploh je za sistem dolgotrajne oskrbe v Sloveniji značilen izredno majhen obseg
storitev v skupnosti, pomanjkanje preventivne dejavnosti ter premajhna uporaba IKT.
Slovenija močno zaostaja za povprečjem EU po deleţu zaposlenih v socialnem varstvu, in sicer tako po deleţu
zaposlenosti kot po deleţu zaposlenosti v opravljenih delovnih urah. Pri številu zaposlenih v socialnem varstvu na
100.000 prebivalcev Slovenija dosega le 42 odstotkov povprečja EU (oziroma dosega 50 odstotkov povprečja EU, če
upoštevamo opravljene delovne ure (UMAR, Ekonomsko ogledalo, julij - avgust 2012). Predvidena širitev mreţ na
področju socialnovarstvenih storitev in programov (še predvsem na področju dolgotrajne oskrbe) ne pomeni le
odgovora na povečanje potreb (zaradi demografskih sprememb in ranljivosti določenih skupin), ampak pomeni tudi
ustvarjanje novih delovnih mest, tako v javnem kot v zasebnem sektorju in v nevladnih organizacijah. Hkrati je to
področje, kjer se lahko dobro uveljavi tudi zaposlovanje v socialnih podjetjih (torej zaposlovanje oseb, ki so teţje
zaposljive).
Poslabšanje gospodarskih razmer je privedlo do zmanjšanja materialne blaginje prebivalstva, ki se je v pred kriznem
obdobju izboljševala. Blaginja prebivalstva sedanjih in prihodnjih generacij se bo povečala, če bodo ukrepi sistema
socialne zaščite prilagojeni starajočemu se prebivalstvu in spremenjenim razmeram v druţbi.
Tudi na področju okoljskega razvoja Slovenija ni v zadostni meri sledila strateškim usmeritvam za trajnejše
11
zmanjšanje pritiskov na okolje in zaustavitve upadanja biotske raznovrstnosti . Evropska Komisija ugotavlja
šibkosti v prenosu, izvajanju in nadzoru nad izvajanjem EU okoljske zakonodaje, za kar je potrebna krepitev
usposobljenosti. Pritiski na okolje so se z zniţanjem gospodarske aktivnosti in posledičnim pasivnim zmanjšanjem
porabe energije začasno ublaţili, a lahko ob relativno visokih izpustih toplogrednih plinov in porabi energije na enoto
BDP ob zagonu gospodarstva pričakujemo njihovo ponovno hitro povečanje.
Na obremenjevanje okolja v obdobju 2005–2013 je v preteţni meri vplivalo nihanje gospodarske aktivnosti, manj
pa strukturne prilagoditve. Emisije toplogrednih plinov so se v letih gospodarske konjunkture povečevale, v
obdobju 2009–2010 pa so se skladno s padcem gospodarske aktivnosti močno zniţale. To je Slovenijo sicer
pribliţalo kjotskim ciljem, zavezam EU do leta 2020, vendar pa bo ob nespremenjenih politikah in ponovni oţivitvi
gospodarske rasti teţko dosegljive, saj ostaja emisijska intenzivnost gospodarstva (emisije na enoto BDP) visoka. V
primerjavi z drţavami EU slovensko gospodarstvo močno sloni na rabi surovin, kar se odraţa v njegovi nizki snovni
produktivnosti in slabši konkurenčnosti gospodarstva. Kljub izvajanjem nekaterih ukrepov za ohranjanje biotske
raznovrstnosti zaradi povečanja pritiskov iz izvajanja različnih dejavnosti ni bilo mogoče zaustaviti upadanja biotske
raznovrstnosti. Za zmanjšanje pritiskov na okolje so ključnega pomena spodbujanje učinkovite oz. trajnostne rabe
virov v vseh sektorjih, izvedba zelene davčne reforme, poseben poudarek pa moramo nameniti zmanjševanju emisij
iz prometa, ki edine močno presegajo raven iz leta 2005.
Model urbanega razvoja Slovenije, ki sloni na krepitvi središč in tako podpira gospodarski, socialni in okoljski
razvoj drţave, se ne uresničuje na predviden način. Na strukturo urbanega sistema vplivajo pospešene dnevne
migracije v smeri avtocestnega kriţa, zlasti z osebnimi avtomobili ter močna suburbanizacija ki povečuje ogljični
odtis in pritiske na prostor, med drugim tudi na najbolj kakovostna kmetijska zemljišča. Posledično prihaja tudi do
zgoščanja prebivalstva v okolici nekaterih večjih središč, medtem ko se funkcije (vključno s stanovanjsko) v središčih
krčijo,ter slabljenje bolj oddaljenih območij in tamkajšnjih urbanih središč. Krčijo se storitve javnega pomena,
povečujejo se tudi emisije zaradi rasti osebnega in tranzitnega motornega prometa.
11
Kus Veenvliet, J. (2012). Analiza doseganja ciljev Strategije ohranjanja biotske raznovrstnosti v Sloveniji. Povzetek končnega poročila. Nova
vas: Zavod Symbiosis. Naročnik: Ministrstvo za okolje in prostor,
http://www.mko.gov.si/fileadmin/mko.gov.si/pageuploads/podrocja/narava/analiza_strategije_biotske_raznovrstnosti_povzetki.pdf
7/142
Prednost geografskega poloţaja Slovenije je bliţina hitro razvijajočih se evropskih regij, ki imajo vlogo generatorjev
razvoja. V tem kontekstu ima poseben pomen transnacionalno in medregionalno sodelovanje, kar lahko
Slovenska mesta in regije izkoristijo za izboljšanje svoje konkurenčnosti v širšem prostoru. Zaradi poznavanja ter
razumevanja razmer na zahodnem Balkanu lahko Slovenija sodeluje v procesih gospodarskega razvoja tega
območja. Slovenija je tudi kriţišče pomembnih evropskih poti -v Sloveniji se stikata V. in X. pan-evropski prometni
koridor - ki se navezujejo na pomembnejša središča v urbanem sistemu drţave (Koper – Ljubljana – Celje - Maribor
in Jesenice - Kranj – Ljubljana – Novo mesto). Celoten prometni kriţ Slovenije, vključno z dvema odsekoma proti
Hrvaški je tudi del celovitega TEN-T omreţja, preteţni del pa tudi Jedrnega TEN-T omreţja in koridorjev jedrnega
omreţja.Slovenija tu do sedaj ni v celoti izkoriščala svojih konkurenčnih prednosti, predvsem na področju ţeleznic in
logistike.
Slovenija ima skoraj 1400 km drţavne meje, to je 70 cm na prebivalca, kar pomeni dvakrat več kot Avstrija, trikrat
več kot Švica in devetkrat več kot Nemčija. V Sloveniji lahko kar 50% občin opredelimo kot obmejne, če obmejni pas
omejimo na 10 km. Temu ustrezen je tudi naš čezmejni promet. Slovenski drţavljani opravimo letno okoli 50
milijonov prehodov.
Globalne gospodarske in finančne razmere močno določajo oblikovanje politik, tako na nadnacionalni ravni, kot tudi
na nacionalnih ravneh. Pomemben dejavnik, ki vpliva na prihodnji razvoj politik, je tudi spremenjeno razmerje moči v
globalni ekonomiji, predvsem zaradi ve večje vloge hitro razvijajočih se drţav. Ob tem pa se soočamo tudi z izzivi
podnebnih sprememb, pritiskov na okolje ter naravnih in drugih nesreč.
Cene surovin in energentov, kljub povečani energetski učinkovitosti ter tehnološkemu napredku pri pridobivanju,
ostajajo na zgodovinsko visokih ravneh. Okolja ne obravnavamo več le kot dejavnika omejevanja rasti, ampak kot
razvojno priloţnost za novo razvojno paradigmo, ki išče sinergije med cilji na gospodarskem, druţbenem in
okoljskem področju. Nove vire za rast predstavljajo predvsem odgovori na druţbene izzive z uveljavitvijo nove
paradigme razvoja, izhajajoče iz konceptov zelene rasti (OECD), zelenega gospodarstva (UNEP) in snovno
učinkovite ter nizkoogljične druţbe (EK), ki temeljijo na izboljševanju učinkovitosti (energetske, materialne, okoljske
in druţbene) namesto na vse večji porabi prostora, surovin in energije. Okoljska politika postaja tudi pomemben
steber celostne pomorske politike. Vse večji izziv predstavljata nestanovitnost cen in nestabilnost kmetijskih trgov.
Naraščanje svetovnega prebivalstva in vse večja urbanizacija še dodatno povečujeta pritiske z vidika prehranske
varnosti. Staranje prebivalstva in hkratno zmanjševanje deleţa delovno aktivnih prebivalcev spreminjata tudi tokove
in odnos do migracij.
Pregled razvoja Slovenije v zadnjih letih kaţe, da je odmik od uresničevanja strateških ciljev na gospodarskem,
okoljskem in socialnem področju v času sedanje gospodarske krize močno povezan z nezadostnim, predvsem pa z
neučinkovitim izvajanjem ključnih strateških usmeritev v času krize. Zaradi globine krize in bistveno spremenjenih
mednarodnih razmer Slovenija danes potrebuje razmislek o novem razvojnem modelu, ki bo, ob upoštevanju tudi
pričakovanih prihodnjih izzivov, gradil na povezovanju vseh obstoječih potencialov in med drugim predstavljal okvir
za učinkovito izvajanje ţe sprejetih perspektivnih usmeritev. S tem vodilom Slovenija pristopa k pripravi novih
strateških dokumentov za obdobje od leta 2014 naprej.
V okviru ţe opredeljenih razvojnih prioritet smo kot bistvena za gospodarski razvoj identificirali naslednja tri
področja:raziskave in razvoj ter inovacije, mala in srednja podjetja ter zaposlovanje in usposabljanje . Razvoj mora
temeljiti na izboljšanju učinkovitosti rabe vseh virov, človeških, finančnih in naravnih, ter na ustrezni delitvi bremen in
ugodnosti ob povečanju zaposlenosti. Osnovna teza novega razvojnega modela je namreč: »Druţbeno in okoljsko
odgovoren razvoj z večjo učinkovitostjo prispeva k večji konkurenčnosti«. V skladu s to tezo je pomembno
pozornost še bolj posvečati tudi najbolj ranljivim skupinam prebivalstva.
Nov razvojni model bo mogoče implementirati z uveljavitvijo bolj celostnega pristopa v razvojnem načrtovanju, ki
upošteva gospodarske, druţbene, okoljske in kulturne razseţnosti – torej povezovanje ukrepov v integralne zelene
lokalne, regionalne in nacionalne razvojne modele, s poudarjeno prehransko (zlasti z ekološko pridelano hrano) in
energetsko samooskrbo, vzpostavljene na avtentični slovenski kulturi in njenih temeljnih vrednotah ter z
vključevanjem naravne dediščine. Zato je med drugim potrebno vzpostaviti nove, trajnostne in dolgoročne modele
druţbeno-ekonomskega delovanja, ki presegajo klasično pojmovanje trga dela in socialne zaščite - kot so novi
načini (prido)bivanja), ter vzpostavitev mreţe znanja, ki spodbuja posameznika, podjetje – organizacijo – lokalno
skupnost in druţbeni razvoj. Slovenija ima izjemne danosti in priloţnost za razvoj novega, vključujočega in
8/142
polnovrednega razvojnega modela, ki ne bo temeljil le na ekonomiji rasti, ampak bo enakovredno upošteval
trajnostno in druţbeno dimenzijo razvoja (torej Slovenija kot pilotna drţava integralne zelene ekonomije).
Razvoj regij
A) Razdelitev Slovenije po razvojnih regijah
Gospodarska kriza se je najbolj odrazila v ekonomsko šibkejših regijah z relativno visokim deleţem predelovalnih in
delovno intenzivnih dejavnosti. Še posebej prizadeta so obmejna problemska območja, ki se soočajo tudi z
demografskimi problemi, problematiko prometne dostopnosti, pogosto z visokim deleţem območij Natura 2000 in ne
izkoriščajo v zadostni meri za razvoj svoje obmejne lege in naravnih danosti. Med obmejnimi problemskimi območji
je tudi največ problemskih območij z visoko brezposelnostjo (npr. Pomurje, Pokolpje, Posočje, Maribor s širšo
okolico) kjer se izvajajo posebni programi prestrukturiranja in razvojne podpore.
Na teritorialni ravni NUTS 3 je Slovenija razdeljena na dvanajst razvojnih regij, ki so v obdobju 2005-2008 večinoma
dohitevale povprečno razvitost EU, oziroma osrednjeslovenska celo povečala prednost, nakar se je pod vplivom
gospodarske krize v letih 2009 in 2010 napredek izničil. Zaostajanje za evropskim povprečjem je v primerjavi z letom
2005 najbolj povečala koroška regija. Osrednjeslovenska regija je imela v letu 2010 2,1-krat višji BDP na prebivalca
kot ekonomsko najšibkejša pomurska regija, kar je malenkost manj kot leta 2009 (1:2,2) in toliko kot leta 2005. V
primerjavi z drugimi drţavami EU je razmerje v BDP na prebivalca med regijama s skrajnima vrednostma na ravni
NUTS 3 v Sloveniji med manjšimi. Relativna razpršenost BDP na prebivalca, ki je tudi eden od kazalnikov
regionalnih razlik se je v letu 2010, glede na leto 2009, zmanjšala za 0,4 o.t. na 22,4 %, od leta 2005 pa se je
povečala za 0,6 o.t. (Poročilo o razvoju 2013, UMAR)
B) Razdelitev Slovenije na dve kohezijski regiji
Slovenija bo v novem programskem obdobju po letu 2014 razdeljena na dve kohezijski regiji (NUTS-2), in sicer na
bolj razvito Zahodno regijo, ki presega 75% raven razvitosti in manj razvito Vzhodno regijo. Na podlagi zadnjih
razpoloţljivih podatkov z leta 2010 lahko ocenimo,da se razvojni problemi koncentrirajo preteţno v Vzhodni Sloveniji,
ki je v letu 2010 dosegala le 82,7 % slovenskega povprečja BDP-ja, v nekoliko manjši meri pa so prisotni razvojni
problemi tudi v Zahodni Sloveniji, ki je v tem letu dosegla 119,5 % slovenskega povprečja.
V Zahodni Sloveniji, ob višji gostoti, narašča prebivalstvo hitreje. Ugodnejši je indeks staranja, višja izobrazbena
raven prebivalstva, višja stopnja delovne aktivnosti in niţja stopnja brezposelnosti. Višje so plače in višji je deleţ
storitvenih dejavnosti in višji so izdatki za RRD. Vendar pa je boljši rezultat Zahodne Slovenije predvsem posledica
razvoja glavnega mesta Ljubljane med tem, ko se obljubljanske občine in druge regije ravni NUTS 3 v Zahodni
Sloveniji ne razlikujejo bistveno od tistih na vzhodu drţave.
Kohezijska regija Z ahodna Slovenija obsega okrog 8.000 km2. Sega izpod Alp in se razteza čez kraško, deloma
gozdnato Dinarsko gorstvo vse do skrajnega severnega dela Mediterana. V Alpah, ki se iz severa in severozahoda
zaključijo v Sloveniji, se razprostira edini slovenski nacionalni park, tj. Triglavski narodni park. Jugozahodni rob regije
sega do 47 km dolge obale Jadranskega morja. Prebivalstvo regije je zgoščeno okoli glavnega mesta Ljubljane in
drugih urbanih centrov, prav tako ob obali. Oddaljeni hriboviti in gorati predeli so večinoma neposeljeni. Število
prebivalcev se v zahodni Sloveniji povečuje hitreje kot v vzhodni Sloveniji, tako zaradi naravnega prirasta kot
priseljevanja. Storitve prispevajo k bruto dodani vrednosti 75 %. Tu je ktiţišče 5. in 10. evropskega prometnega
koridorja, infrastrukturno omreţje pa ima dve veliki prometni središči – Luko Koper in mednarodno Letališče Joţeta
Pučnika Ljubljana. V tem delu Slovenije je večina drţavnih institucij, poleg tega pa tu poteka tudi velik del poslovnih,
raziskovalnih in inovacijskih dejavnosti.Je pa v tem delu Slovenije tudi področje z najslabšo dostopnostjo do
avtocestnega omreţja in do večjih urbanih središč in to je Posočje.
Kohezijska regija Vzhodna Slovenija obsega okrog 12.000 km2. Njena lega na stičišču Alp, Panonske niţine ter
Dinarskega gorovja se odraţa v veliki pokrajinski raznolikosti regije; severozahodni alpski del se proti vzhodu niţa v
vinorodna gričevja na robu Panonske niţine, proti jugu pa v kraško Dinarsko gorstvo. Zaradi redko poseljenih
obmejnih območij in večjih gozdnatih predelov je gostota poseljenosti tukaj niţja od povprečne v drţavi. V
gospodarskem pogledu velja ta regija za manj razvito. Zaznamuje jo kmetijska dejavnost, saj je tukaj več kot 70 %
kmetijskih gospodarstev in večji del kmetijskih zemljišč. Kljub temu pa kmetijstvo malo prispeva k bruto dodani
9/142
vrednosti (BDV). Veliko več prispeva industrijska dejavnost (okrog 40 %), in sicer zdruţuje tradicionalne in moderne
panoge (rudarstvo, tekstilna, avtomobilska, farmacevtska ter elektrotehnična dejavnost). Ta regija ima pomembno
vlogo pri energetski oskrbi drţave, saj je na njenem ozemlju poleg edine jedrske elektrarne tudi večina energetske
infrastrukture. Kar se prometa tiče, so tudi v tem delu Slovenije regije s slabo dostopnostjo do avtocestne
infrastrukture in do večjih urbanih središč, to so Koroška, Bela krajina in Kočevsko.
Za Slovenijo so značilne razdrobljene in po velikosti neuravnoteţene teritorialne strukture, ki oteţujejo osredotočeno
delovanje razvojnih politik. Omejena javna sredstva zato zahtevajo osredotočenost na ključne prioritete in
dopolnjevanje razvojnih politik za doseganje sinergij, kar je mogoče doseči le ob racionalnih teritorialnih strukturah.
Poleg velikega števila občin in upravnih enot imamo v Sloveniji prek 30 lokalnih akcijskih skupin za izvajanje
programa razvoja podeţelja, 12 razvojnih regij in območna razvojna partnerstva za izvajanje regionalne politike, ter
dve kohezijski regiji za izvajanje kohezijske politike EU. Uveljavljanje teritorialne agende EU v Sloveniji je zaradi tega
oteţkočeno, izvajanje razvojnih politik pa razdrobljeno in nepregledno. Pri izvajanju regionalne politike in razvojnih
politik je zato potrebna osredotočenost na manjše število večjih funkcionalnih območij s kritično maso razvojnega
potenciala. Na drugi strani pa je potrebno zmanjševanje neenakosti med regijami/območji ter zagotoviti usklajen in
trajnostni razvoj funkcionalnih območij z različnimi značilnostmi in posebnostmi.
C) Pomen in vloga lokalnih skupnosti
Boljšo regionalno razvitost pa bi lahko dosegli z boljšim povezovanjem občin,ki jih imamo v Sloveniji kar 212, tudi z
vidika izvajanja in udeleţevanja pri posameznih projektih. Zaradi različnih in številčnih interesov na lokalni ravni je
teţko zasledovati cilje na regionalni kot tudi višje na nacionalni ravni. Nujna je krepitev sodelovanja in funkcionalnega
povezovanja na medobčinski ravni, da bi tako učinkoviteje in laţje dosegli cilje, ki bi imeli pozitivne učinke za čim
širšo skupnost.
Teritorialna reforma z zdruţevanjem manjših občin in razvojnih regij ter njihovo funkcionalno povezovanje sta izziv
tudi z vidika izvajanja projektov in doseganje razvojnih ciljev.
Evropsko teritorialno sodelovanje in makroregije
Glede na središčno geopolitično lego Slovenije in dolţino notranjih in zunanjih meja ter na dejstvo, da večina
slovenskega prebivalstva ţivi v obmejnem območju, je Evropsko teritorialno sodelovanje eden ključnih instrumentov
za spodbujanje razvoja obmejnih območij. Čezmejno teritorialno sodelovanje je posebnega strateškega pomena tudi
zaradi razvojnih interesov narodnih manjšin.
Slovenija se s celotnim nacionalnim območjem aktivno vključuje v transnacionalne in medregionalne programe ter v
dve makroregionalni strategiji (Podonavsko in Jadransko-jonsko), katerih območji sta skladni s transnacionalnima
programoma Podonavje in Jugovzhodna vrata. Slovenija kandidira za Organ upravljanja programa JV vrata.
Slovenija bo v programskem obdobju 2014-2020 sodelovala v trinajstih programih evropskega teritorialnega
sodelovanja (ETS):
•
v štirih čezmejnih : Slovenija-Italija, Slovenija-Madţarska, Slovenija-Hrvaška, Slovenija-Avstrija;
•
petih transnacionalnih: Območje Alp, Srednja Evropa, Jugovzhodna Vrata, Mediteran in Podonavje
•
štirih medregionalnih: INTERREG VC, INTERACT, ESPON in URBACT.
Slovenija je članica Makroregionalne Strategije za Podonavje, kjer koordinira dve prednostni področji (PP), in
sicer: PP 1b: »Izboljšanje mobilnosti in multimodalnosti – cestne, ţelezniške in zračne povezave« (koordinator:
Ministrstvo za infrastrukturo in prostor) in PP 10 »Pospeševanje institucionalne zmogljivosti in sodelovanja«
(koordinator; Center za razvoj financ). Slovenija bo nadaljevala z aktivno vlogo pri izvajanju ciljno usmerjenih
projektov, izvajanje vodilne vloge na področju mobilnosti, institucionalne krepitve in sodelovanja, na področju
energetike in na področju trajnostnega upravljanja (npr. Dinarskega Krasa) kot odziv na klimatske spremembe.
Slovenija je aktivno sodelovala pri pripravi Pomorske Strategije za Jadransko in Jonsko morje, ki je eden osrednjih
stebrov prihodnje Strategije za Jadransko-Jonsko makroregijo, ki jo bo moţno uresničevati tudi z novim
transnacionalnim programom Jugovzhodna vrata.
Slovenija je ratificirala ICZM protokol o celovitem upravljanju obalnih območij. Slovenija se bo aktivno vključevala v
njegovo izvajanja.
10/142
Skladno z Morsko direktivo bo Slovenija prikazala gospodarski pomen pomembnih dejavnosti, povezanih z morskim
okoljem, in ga primerjala z obremenitvami, ki jih povzročajo. Vzdrţevala bo ekosistemske storitve, ki bi lahko bile v
prihodnosti izgubljene zaradi poslabšanje morskega okolja.
To so poleg sektorskih razvojnih načrtov, ki so še vedno predvsem naravnani na ekonomske cilje, ključni gradniki za
doseganje trajnostnega razvoja obalnih regij. Morska direktiva tudi spodbuja vzpostavitev regionalnega zbiranja
podatkov o stanju morja (biološki in okoljski kazalniki), kar Slovenija vsekakor podpira.
Posebna pozornost v okviru makroregije bo namenjena tudi povezovanju pristanišč (Trst – Koper – Reka), varnosti
plovbe, intermodalnosti in povezovanju pristanišč z zaledjem. Slednje bo povečalo dostopnost in atraktivnost
območja z naravnimi in kulturnimi potenciali in povečalo turistično ponudbo. Sodelovanje Slovenije na območjih
EUSDR in PSJJM (JJ MRS) bo prispevalo k učinkovitejšemu in celovitejšemu izvajanju prednostnih nalog
financiranja iz ESI skladov. Če se bo pomorski del ESPR izvajal v okviru deljenega upravljanja, bo najverjetneje
namenjen izvajanju okoljskega stebra celostne pomorske politike, tj. aktivnostim za izvajanje Okvirne Direktive za
pomorsko strategijo in torej izboljšanje stanja morja do leta 2020.
Na podlagi izkušenj, dobrih praks tudi iz sodelovanja v Makroregionalni Strategiji za Podonavje ter številnih
čezmejnih, transnacionalnih in medregionalnih programih, bo Slovenija zasledovala uresničitev ključnih ciljev
Strategije razvoja Slovenije, Programa drţavnih razvojnih prioritet in investicij Republike Slovenije za obdobje 20142017 ter Regionalnih razvojnih programov za obdobje 2014-2020 tudi s partnerji izven nacionalnih meja:
-
dogovore glede razvojnih specializacij regij ter izboljšanje okvirnih pogojev za raziskave&inovacije&znanje;
učinkovito rabo energije in prehod na nizkoogljično druţbo, rast delovnih mest z razvojem in rabo ekozelenih tehnologij;
integralno in učinkovito upravljanje s prostorom, trajnostno rabo naravnih virov (vključno z NATURO 2000),
ohranjanje naravne in kulturne dediščine ter optimalno integracijo človeških virov;
izboljšano dostopnost in intermodalnost;
krepitev institucionalnih zmogljivosti.
S programi ETS bo Slovenija nadaljevala doseţeno in ţe tradicionalno sodelovanje v partnerstvih, ki se razlikuje po
programih in mejah ter med regijami; prednostne teme zato upoštevajo doseţeno stopnjo in zrelost sodelovanja.
Sodelovanje se bo v novem programskem obdobju osredotočilo na manjše število prioritet.
Analiza razvojnih potreb, razlik in potencialov rasti po tematskih ciljih

Analiza razvojnih potreb, razlik in potencialov rasti Slovenije ter na podlagi tega narejena identifikacija
12
prednostnih nalog, ki jih bo moč financirati iz Evropskih strukturnih in investicijskih skladov, upoštevajoč 11
tematskih ciljev, ki so skupni za vseh pet skladov EU kot skupni prispevek k doseganju ciljev Strategije EU
2020: vključujoče, pametne in trajnostne rasti.
Analiza zajema vsa identificirana prednostna področja financiranja iz EU skladov in je razdeljena na enajst
tematskih ciljev, ki jih imamo namen v novem programskem obdobju s posameznimi aktivnostmi/ukrepi podpreti.
Tematski cilj 1: Krepitev raziskav, tehnološkega razvoja in inovacij
Slovenija zasleduje skupni cilj EU na področju raziskav in razvoja in sicer povečati deleţ raziskav in razvoja na 3%
BDP. Ta zaveza je integrirana tudi v Raziskovalni in inovacijski strategiji Slovenije 2011-2020 (RISS). Temu cilju se
Slovenija počasi pribliţuje. Bruto izdatki za raziskovalno-razvojno dejavnost (v nadaljevanju RRD) so se v obdobju
2007-2010 povečevali iz 1,45% BDP v letu 2007 na 2,09% BDP v letu 2010. V letu 2011 se je ta deleţ povečal na
12
Tematski cilji so naslednji: krepitev raziskav, tehnološkega razvoja in inovacij, povečanje dostopnosti do informacijskih in komunikacijskih
tehnologij ter njihove uporabe in kakovosti; povečanje konkurenčnosti malih in srednjih podjetij ter kmetijskega sektorja (za EKSRP) ter sektorja
ribištva in akvakulture (za ESPR); podpora prehodu na nizkoogljično gospodarstvo v vseh sektorjih; spodbujanje prilagajanja podnebnim
spremembam ter preprečevanja in obvladovanja tveganj; varstvo okolja in spodbujanje učinkovite rabe virov; spodbujanje trajnostnega prometa in
odprava ozkih grl v ključnih omreţnih infrastrukturah; spodbujanje zaposlovanja in mobilnosti delovne sile; spodbujanje socialnega vključevanja in
boja proti revščini; vlaganje v spretnosti, izobraţevanje ter vseţivljenjsko učenje; učinkovita pravna drţava ter izboljšanje institucionalnih
zmogljivosti v okviru javne uprave.
11/142
2,47% BDP (bruto domačih izdatki za RRD so znašali 894,2 milijona EUR), kar je deloma posledica vpeljanih
metodoloških sprememb pri izračunu . Javna vlaganja v RRD so znašala 200,7 milijona EUR ali 0,55 % BDP. Največ
sredstev so v letu 2011 za izvajanje RRD so namenili v poslovnem sektorju, in sicer 660,5 milijona EUR ali 1,83%
BDP, kar je 73,9 % vseh porabljenih sredstev za RRD (Vir: SURS).
Kot ugotavlja UMAR v poročilu o razvoju 2013 je Slovenija povečala prednost pred povprečjem EU, kjer deleţ
izdatkov za RRD v BDP stagnira (v letu 2011 2,03 % BDP) in se priključila peterici članic EU, ki za RRD namenijo
največji deleţ izdatkov v BDP. V letu 2011 so se vlaganja poslovnega sektorja v RRD povečala bolj kot v drţavnem
sektorju. K temu so nedvomno pripomogli ukrepi, ki jih drţava izvaja za spodbujanje podjetniških vlaganj v raziskave
in razvoj. Ob krčenju drţavnih proračunskih sredstev za RRD v letu 2012, padcu gospodarske aktivnosti in ob
neugodnih napovedih gospodarskih gibanj za leto 2013, pa ni pričakovati, da bi lahko poslovni sektor nadomestil
izpad drţavnih vlaganj v RRD, kljub višji davčni olajšavi uvedeni leta 2012. Poleg povečanja lastnih sredstev, je za
poslovni sektor pomembno, da še bolj kot doslej izkoristi sredstva, ki jih za RRD pridobi iz tujine. V letu 2011 se je
njihov priliv v Slovenijo občutno povečal in znašal 63 mio EUR, od tega je na sredstva Evropske komisije odpadlo
30,2 mio EUR. Čeprav so podjetja izkoristila več kot polovico priliva, pa njihov deleţ pri črpanju močno zaostaja za
tistim, ki ga imajo v virih za RRD iz tujine podjetja v drugih drţavah (EU-2011: 71,0 %). Vzroke za zaostanek gre
pripisati (i) nezadostni vključenosti večjega števila malih in srednje velikih podjetij v mednarodno poslovanje in
sodelovanje s partnerji iz tujine, (ii) šibki povezanosti z raziskovalno sfero doma, (iii) pomanjkanju znanja in
usposobljenosti malih podjetij za pridobivanje sredstev iz tujine ter (iv) prevelikemu administrativnemu bremenu v
zvezi s poročanjem. Nadaljnja pomanjkljivost glede vlaganja v RRD v Sloveniji je povezana s tem, da od celotnih
izdatkov poslovnega sektorja za RRD na storitvena podjetja odpade nizek deleţ (okoli 14 % leta 2010, v večini drţav
EU pa med 30 in 60 %).
Slovenija in slovenska podjetja se zavedajo pomena vlaganj v raziskave in razvoj za ohranjanje in povečevanje
13
konkurenčnosti podjetij za večjo in vzdrţno gospodarsko rast Slovenijo po deleţu izdatkov poslovnega sektorja za
14
RR v BDP umeščajo med evropski vrh RR izvajalcev poslovnega sektorja. Visoko rast RR izdatkov v poslovnem
15
sektorju poudarjajo tudi v poročilu Innovation Union Scoreboard 2013 .
Podjetja iz dejavnosti, ki največ sredstev namenjajo za izdatke za R&R (izdatki poslovnega sektorja za RR) v
obdobju 2008-2011 (več kot 10 milijonov EUR na leto) in imajo skupaj deleţ 80% vseh izdatkov za R&R so: oddelki
SKD 20- proizvodnja kemikalij, kemičnih izdelkov, 21- proizvodnja farmacevtskih surovin in preparatov, 22proizvodnja izdelkov iz gume in plastičnih mas, 25-proizvodnja kovinskih izdelkov, razen strojev in naprav, 26proizvodnja računalnikov, elektronskih, optičnih izdelkov, 27 - proizvodnja električnih naprav, 28- proizvodnja drugih
strojev in naprav, 29- proizvodnja motornih vozil, prikolic in polprikolic, 62- računalniško programiranje, svetovanje in
druge s tem povezane dejavnosti, 72- znanstvena raziskovalna in razvojna dejavnost.
V kmetijstvu, gozdarstvu in ţivilsko predelovalni industriji je inovativnost slabše zastopana. Posamezna prizadevanja
obstajajo pri mladih nosilcih kmetijskih gospodarstev. Sodelovanje med različnimi akterji na podeţelju predstavlja
velik potencial za inovativnost in krepitev baze znanja. Kmetje so zelo dejavni v različnih društvih in zdruţenjih, v
katerih gre predvsem za izmenjavo znanja, izkušenj in medsebojno pomoč. Najvišja stopnja inovativnosti je prisotna
pri tistih, ki so usmerjeni v nišne storitve in proizvode ali pa so se uspešno diverzificirali v nekaj medsebojno
povezanih dejavnosti, skrbijo za prenos znanja in dejavnosti na mlajše generacije in jih z manjšimi odgovornimi
nalogami ţe med šolanjem vključujejo v dejavnost. Informiranost je eden od ključnih dejavnikov inovativnosti. V
okviru sprotnega vrednotenja PRP 2007–2013 je bilo ugotovljeno, da je inovativnost povezana z računalniško
pismenostjo in uporabo interneta, ki pa je predvsem odvisna od starosti gospodarjev upraviteljev kmetijskega
gospodarstva. Na področju kmetijstva, gozdarstva in ţivilsko predelovalne industrije je sicer dobro razvita
raziskovalna dejavnost, vendar teţavo predstavlja prenos rezultatov raziskav v prakso oz. sodelovanje vseh ključnih
akterjev: raziskovalcev, svetovalcev in uporabnikov. Zato se bo v okviru Programa razvoja podeţelja 2014 – 2020
spodbujal predvsem prenos znanja in inovacij v kmetijstvu, gozdarstvu in na podeţelskih območjih preko
spodbujanja inovacij in baze znanja na podeţelskih območjih ter preko krepitve povezav med kmetijstvom,
proizvodnjo hrane in gozdarstvom ter raziskavami in inovacijami .
13
Research an Innovation performance in EU Member States and Associated countries, Innovation Union progress at country level 2013, European commission, Brussels, p. 244
14
Research an Innovation performance in EU Member States and Associated countries, Innovation Union progress at country level 2013, European commission, Brussels, p. 245
15
Innovation Union Scoreboard, European Union, 2013, p. 50
12/142
Večina članic EU je kljub gospodarski krizi uspela obdrţati ali povečati raven inovacijske intenzivnosti. Slovenija se
na področju inovativnosti po podatkih EK uvršča na 12. mesto med t.i. drţave zasledovalnih inovatork oz. tik pod
povprečje EU. Zaostajanje Slovenije pri inovacijah zmanjšuje konkurenčnost izdelkov in storitev na zunanjih trgih ter
pomeni nadaljnjo stagnacijo deleţa izvoza visokotehnoloških izdelkov in na znanju temelječih storitev v skupnem
izvozu. (UMAR, Poročilo o razvoju 2013).
Deleţ inovacijsko aktivnih podjetij v trţnih storitvah se je v obdobju 2008–2010 zniţal na 44,7 %.Ob takšnih gibanjih
v Sloveniji teţko pričakujemo večji izvoz storitev z visoko dodano vrednostjo na globalnem trgu. Nove tehnologije
omogočajo vrsto priloţnosti za inovacije v vseh dejavnostih, vendar storitvena podjetja skoraj trikrat pogosteje
uvajajo samo ne-tehnološke kot tehnološke inovacije. Poleg tega več storitvenih podjetij inovira samo ne-tehnološko
v primerjavi s predelovalnimi. Ob tem ne gre zanemariti pomena na znanju temelječih storitev pri uvajanju inovacij v
vseh gospodarskih dejavnostih in pri povečanju njihove konkurenčnosti na domačem in tujih trgih. (UMAR, Poročilo o
razvoju 2013).
Da bi se Slovenija priključila najinovativnejšim drţavam EU, bo morala večjo pozornost nameniti dvigu inovativnosti
in produktivnosti, predvsem pri malih in srednje velikih podjetjih ter še posebej v storitvenem sektorju. Pri tem mora
graditi na prednostih, kot so močno podprt sistem z uspešnimi raziskovalci, visoko kulturo raziskovanja in odličnimi
raziskavami na izbranih področjih, ter na obseţnem visokošolskem sektorju z visokim vpisom in moţnostmi za
nadaljnje izboljšanje kakovosti človeških virov.
Pomembni koraki pri zagotavljanju temeljev za razvijanje znanstvene odličnosti so bili storjeni ţe v preteklosti in se
odraţajo predvsem v mednarodno prepoznavni znanstveni odličnosti, naraščajoči prepoznavnosti znanstvenih del
(citiranost) in naraščajoči patentni aktivnosti. Ključni izzivi za prihodnost pa ostajajo predvsem:
Ustrezna koncentracija sredstev na področjih, kjer Slovenija izkazuje pomembne potenciale in kjer so
pretekli instrumenti ţe pokazali rezultate v smeri inovacijskega in tehnološkega preboja;
Zagotavljanje ustreznega institucionalnega in infrastrukturnega okolja za učinkovito delovanje trikotnika
znanja;
Izboljšanje konkurenčnosti slovenske znanosti v evropskem in globalnem merilu s posodabljanjem in
povezovanjem raziskovalne infrastrukture;
Izboljšanje sodelovanja raziskovalnih organizacij in gospodarstva ter izvajanje skupnih trţnih RRI projektov;
Spodbujanje delovanja obstoječih in novih inovativnih skupin (npr. grozdov, tehnoloških in razvojnih centrov),
katerih namen je mreţenje podjetij ter visokošolskih, raziskovalnih, svetovalnih in mednarodnih organizacij
za izmenjavo znanj, izkušenj, prenos tehnologij, uvajanje novih poslovnih modelov, odpiranje novih
poslovnih priloţnosti ter vzpostavitev novih razvojnih povezav;
Spodbujanje razvojnih dejavnosti in tehnoloških investicij v podjetjih;
Krepitev človeških virov, vključno s spodbujanjem zaposlovanja raziskovalcev v podjetjih oziroma krepitvijo
razvojno raziskovalnih oddelkov v podjetjih
Za vzpostavitev druţbe znanja, ki bo ustrezno odgovarjala na druţbene izzive, je potreben nadaljnji razvoj vseh
znanstvenih področij, ob hkratni koncentraciji sredstev na področjih z največjim razvojnim potencialom. Poleg tega je
ključno spodbujati partnerski odnos med znanostjo in njenimi uporabniki, kar omogoča razvoj novih, trajnostno
naravnanih tehnologij, ki so tesno povezane z znanstvenimi spoznanji in prihajajočimi področji. Uspešen raziskovalni
in inovacijski sistem temelji na odlični znanosti, sodelovanju med javno in zasebno sfero in se ne zapira v meje
nacionalne drţave ali regije, zato je pomembno da se omogoči:
nadgradnja obstoječih inštrumentov centrov odličnosti in kompetenčnih centrov --> ohranjanje in
nova delovna mesta (2000 FTE); visoka stroškovna učinkovitost, saj se s koncentracijo sredstev
preprečuje razdrobljenost raziskav
16
Pomen nadaljevanja inštrumentov za koncentracijo sredstev je izpostavljen v dokumentu komisije , ki poudarja
17
potrebo po nadaljevanju oblikovanih instrumentov. Tudi zaključki mednarodnih študij
poudarjajo pomen
koncentracije sredstev. V nacionalni raziskovalni in inovacijski strategiji (RISS) je proces kontinuiranega
posodabljanja »pametne specializacije« poudarjen kot ukrep za identifikacijo področij z visokim razvojnim
potencialom. OECD z vidika večje učinkovitosti raziskovalne dejavnosti in povečanja vpliva na gospodarski in
druţbeni razvoj predlaga, da se instrumenti, ki so bili razviti (centri odličnosti, kompetenčni centri) nadaljujejo,
vendar v smeri, da s svojimi programi, upravljanjem, vključevanjem podjetij in kritično maso prispevajo
(osredotočenost na nekaj prioritetnih področij) k odličnosti, ekonomski in druţbeni relevanci slovenske raziskovalne
16
Position of the Commission Services on the development of Partnership Agreement and programmes in SLOVENIA for the period 2014-2020
17
Npr. OMC peer review (http://www.era.gv.at/attach/Item4.1Slovenia_OMC_Report_FinalDec20.pdf), študija OECD.
13/142
dejavnosti. S tega vidika je pomembno, da so centri odličnosti s svojo horizontalno prioriteto ţe prispevali k
pospeševanju prehoda v energijsko učinkovito gospodarstvo z nizkimi izpusti toplogrednih plinov.
Eden ključnih izzivov za povečanje konkurenčnosti Slovenije je izboljšanje vpliva raziskav na gospodarstvo.
Doseţeno raven znanstvene odličnosti je potrebno vzdrţevati in nadgrajevati, hkrati pa povečati njeno druţbeno
relevanco. Glede na evalvacije instrumentov za koncentracijo sredstev (CO in KC) so ţe vzpostavljeni mehanizmi
ustrezna podlaga za doseganje ciljev (ob ustreznem definiranju prioritetnih področil v RIS3 strategiji).
Instrumenta CO in KC sta bila tudi predmet vmesne evalvacije in sta bila pozitivno ocenjena tako s strani tujih
18
ocenjevalcev (na ravni posamezne operacije), kot tudi s strani neodvisnega nacionalnega evalvatorja (na ravni
19
sistema oz. instrumenta) . Centri odličnosti (CO) so izpolnili zastavljene cilje zagotoviti uspešno delovanje
slovenskih raziskovalnih centrov v evropskem in mednarodnem merilu. Centri so spodbudili koncentracijo znanja ter
učvrstili partnerstvo med gospodarstvom in akademsko sfero. Pri nekaterih centrih se je vzpostavil nov model
delovanja raziskovalcev, tako da so se začeli aktivneje vključevati in razumeti potrebe gospodarstva.
Kompetenčni centri (KC). Operacije uresničujejo cilj podpore programom na definiranih oţjih tehnoloških področjih,
ki izkazujejo zdruţitev kritične mase inovativne industrije in odlične znanosti. Instrument je sproţil prenos
raziskovalnih doseţkov v prakso. Podjetja pa bodo ta znanja uporabljala za nadaljnji razvoj inovativnih rezultatov.
V prihodnosti bo Slovenija pozornost posvetila izzivom druţbeno-ekonomsko vpetosti odličnih raziskav, podpore
celotni verigi raziskovalnih aktivnosti na ozkih prioritetnih področjih in koncentracije raziskovalnih sredstev na
področjih, kjer se kaţe potencial za preboj med najboljše v globalnem merilu.
razvijanje podpornega okolja --> vpliv na povečan deleţ pridobljenih sredstev v H2020
Dokumenti EK izpostavljajo tudi potrebno vzpostavitev sinergij med strukturnimi sredstvi, nacionalnimi sredstvi za
raziskave in razvoj ter sredstvi Obzorja 2020. Glede na to, da bo program Obzorje 2020 visoko kompetitiven
program, ki bo samo z majhnim delom sredstev posredno spodbujal širitev sodelovanja (predlog drţav EU 13), bo
izgradnja zmogljivosti v domeni drţav članic, podkrepljen s strukturnimi sredstvi. S tega vidika je potrebno zagotoviti
ustrezna sredstva za zagotavljanje visoke ravni podpornega okolja, vključno s podpornimi mreţami. Potrebo po
modernizaciji sistema upravljanja poudarja tudi »Position paper« EK. Pregled podatkov (MIZŠ) kaţe, da se število
udeleţencev pri prijavah na okvirne programe povečuje, kot tudi višina sofinanciranja, ki so ga na podlagi sklenjenih
pogodb oz. sprejetih projektov pridobili udeleţenci, z ustreznim podpornim okoljem bi bili rezultati lahko še boljši.
Število sklenjenih pogodb v 6.OP je 503, z 616 udeleţenci, izkupiček sofinanciranja s strani EK 76,4 M€. Število
sklenjenih pogodb v 7.OP pa 573, z 589 udeleţenci in izkupičkom 133,4 M€.
Problem v Sloveniji danes je, da nimamo vzpostavljenega ustreznega podpornega okolja, vključno z instrumenti za
povezovanje sredstev strukturnih skladov s sredstvi Obzorja 2020.
spodbujanje in povezovanje Slovenije v mednarodne projekte raziskovalne infrastrukture skladno z
NRRI, ESFRI vključno s FAIR --> vpliv na rast konkurenčnosti gospodarstva
Pomen vlaganj v raziskovalno infrastrukturo je prepoznan tudi v dokumentih EK20, pri čemer igrajo ključno vlogo
projekti v okviru ESFRI. Glede na potrebno izjemno visoko vlaganje na tem področju Slovenija optimizira
razpoloţljiva sredstva preko vključevanja v ESFRI projekte in nekatere druge infrastrukturne projekte, ki so strateško
opredeljeni v Načrtu razvoja raziskovalne infrastrukture (NRRI). Trenutno je Slovenija ţe vključena v več tovrstnih
mednarodnih mreţ (ESS, SHARE, CERIC), članstvo v nekaterih pa je predvideno do konca leta 2013 (ELIXIR,
EATRIS, DARIAH). Hkrati je potrebno nadaljevati tudi z vključevanjem v druge povezave. Poleg ESFRI projektov iz
analiz in mednarodnih priporočil izhaja tudi potreba po vlaganju v srednjo in veliko raziskvoalno infrastrukturo. To je
pomembno predvsem z vidika vključevanja raziskovalcev v mednarodno okolje in na drugi strani zaradi spodbujanja
nacionalnih visoko tehnoloških podjetij, pri komercializaciji znanstvenih doseţkov.
V prihodnosti se bo Slovenija posvetila izzivom zagotovitve pogojev za doseganje globalne konkurenčnosti
(odličnosti) na celotni verigi znanja z zagotavljanjem ustreznih infrastrukturnih pogojev tako z zagotavljanjem lastnih
kapacitet, kot tudi povezovanjem obstoječih v mednarodne grozde raziskovalne infrastrukture.
18
Evalvacije dostopne na:
http://www.arhiv.mvzt.gov.si/si/delovna_podrocja/znanost_in_tehnologija/centri_odlicnosti_in_kompetencni_centri/vmesna_evalvacija_centrov_odlicnosti/
19
Vrednotenje ukrepov za spodbujanje raziskovalno razvojnih aktivnosti v gospodasrtvu in institucijah znanja – končno poročilo o vmesnem vrednotenju, MK Projekt, oktober 2012.
20
Npr. Elementi za skupni strateški okvir za obdobje 2014-2020 (str. 3), Position of the Commission Services on the development of Partnership Agreement and programmes in
SLOVENIA for the period 2014-2020
14/142
usposabljanje in zaposlovanje raziskovalcev ter krepitev RR oddelkov v podjetjih -->
novoustanovljena inovativna podjetja, kar bi dalo novih 200 FTE
Glede na analizo potrebe po človeških virih je struktura in obseg visoko izobraţenih kadrov spodbuden. Glede na
mnoge kazalnike ţe presegamo povprečje EU. Hkrati pa je izziv vzpostavitev sistema, ki bo omogočal ustrezen
prenos znanja v gospodarstvo, ustanavljanje novih visoko tehnoloških podjetij, spodbujanje aktivnega sodelovanja z
JRO in gospodarstva. S tega vidika je pomembno vzpostaviti instrumente za uspešen prenos znanja v ta segment.
Ocenjujemo, da je danes interakcija med raziskovalnimi organizacijami in gospodarstvom neustrezna, da bi
omogočala prenos znanja in čim uspešnejši prenos znanj do končnega uporabnika.
izgradi Center znanosti (demonstracijski projekt za prenos razvitih rešitev na trg)
Demonstracijski projekt s posrednimi učinki na delovna mesta. Promocija vrhunskih tehnologij bo sluţila kot
referenčna točka za visoko tehnološka podjetja in na ta način povečala konkurenčnost gospodarstva. Inovativna
javna naročila so eden ključnih instrumentov spodbujanja visokotehnoloških podjetij in prenosa znanja. Za razliko od
subvencij inovativna javna naročila omogočajo aktivnejšo vlogo podjetij in odpirajo trge za nove izdelke oz.
tehnološke rešitve z visoko dodano vrednostjo. Tovrsten način javnih naročil spodbuja »Position paper«. Center
znanosti je zamišljen kot demo projekt trajnostne gradnje, ki bo hkrati predstavljal referenčni objekt trajnostnega
gradbeništva in snovne učinkovitosti ter infrastrukturno zmogljivost za izvajanje promocijskih aktivnosti znanosti in
inovativnosti.
Slovenija se bo v prihodnjih letih intenzivno spopadla s področjem spodbujanja radovednosti in inovativnosti
razmišljanja vseh skupin prebivalstva, kar je temelj za inovativno in na znanju temelječo druţbo. Hkrati v polnosti
izkoristiti instrument demonstracijskih projektov kot spodbude visoko tehnološkim podjetjem.
sofinanciranje skupnih raziskovalnih projektov med zasebnim in javnim sektorjem s poudarkom na
trţno usmerjenih produktih
Velik neposreden vpliv na nova delovna mesta + spodbujanje neposrednega sodelovanja med institucijami znanja in
gospodarstvom
Za namen ustrezne komercializacija znanstvenih doseţkov in stimulacija visoko tehnoloških podjetij je potrebno
izvajanje programov za promocijo znanosti in inovativnosti zlasti s poudarkom na mladih, podpora
aktivnostim za promocijo znanosti, spodbujanje večje vloge ţensk v znanosti, izgradnja platforme in
sistema za urejen in enovit dostop do raziskovalnih podatkov
Aktivnosti za promocijo znanosti so integralni del vsakega moderno zasnovanega izobraţevalnega in inovacijskega
sistema. S tega vidika je potrebno področje promocije znanosti/znanja in inovativnosti, vključiti v vse segmente
izobraţevanja in vzpostaviti ustrezno mesto teh aktivnosti v druţbi.
Ocenjujemo, da v Sloveniji znanje in znanost v druţbi še nima ustreznega mesta, zato je pomembna
izgradnja CNT, IMT&ZAG&GeOZS, regionalno globalnega centra ter izgradnja industrijsko razvojnih centrov
--> povečanja vlaganja v RR zahtevajo tudi ustrezna infrastrukturna vlaganja, na podlagi izkušenj iz
perspektive 2007-2013 je mogoče predvideti 80 novih delovnih mest na področju znanosti.
Na področju raziskovalne infrastrukture je Slovenija pripravila:
Načrt razvoja raziskovalnih infrastruktur 2011–2020 (NRRI)
Metodologija izbire prioritet NRRI:
Na podlagi 2 javnih pozivov v novembru 2009, je MVZT vabilo raziskovalne organizacije (RO) in vse druge
zainteresirane fizične in pravne osebe, da preko izpolnjenih vprašalnikov ministrstvu posredujejo svoje predloge za
vključitev Slovenije v posamezne mednarodne infrastrukturne projekte ter predloge projektov razvoja velike
raziskovalne infrastrukture (RI) v Sloveniji. Na ta način se je v odprtem postopku identificiralo potrebe slovenske
znanosti in podjetništva za dostop do novih, ali nadgrajenih, nacionalnih in mednarodnih RI. V predlogih (77
predlogov) so slovenske RO med drugim opisale stanje obstoječih RI, priloţnosti, ki bi jih nove RI nudile
raziskovalcem, njihove koristi za napredek znanosti, za gospodarstvo in za druţbo v celoti. Na podlagi vseh opisanih
dejavnosti je po strokovnem postopku pregleda prijav (predloge je pregledalo 22 neodvisnih zunanjih strokovnjakov
iz raziskovalne, visokošolske in podjetniške sfere iz vse Slovenije) Projektna skupina (ob upoštevanju znanstvene
relevantnosti in privlačnosti projektov za slovensko znanstveno skupnost ter njihove koristi za razvoj znanja,
gospodarstvo in druţbo v celoti) za pripravo slovenskega NRRI določila predlog naslednjih prednostnih področij:
15/142
CERN, FAIR, CERIC, SHARE, ESS, DARIAH, CESSDA, XFEL, ILL, BELLE, LIFEWATCH, ELIXIR IN EATRIS,
CLARIN in PRACE.
European Roadmap for Reserach Infrastructures (ESFRI)
Metodologija izbire prioritet ESFRI:
Načrt ESFRI opredeljuje nove raziskovalne infrastrukture (RI) vseevropskega interesa, ki ustreza dolgoročnim
potrebam evropskih raziskovalnih skupnosti, ki zajemajo vsa znanstvena področja, ne glede na morebitno lokacijo.
Načrt je bil prvič objavljen leta 2006, s 35 projekti, v letu 2008 posodobljen na 44 projektov oz. raziskovalnih
infrastruktur in v letu 2010 posodobljeno na 48 RI z vključitvijo področij energije, hrane in biologije, naslednja
posodobitev pa je predvidena v letu 2015. Vsa znanstvena in tehnološka področja so bila izbrana na podlagi različnih
strokovnih in delovnih skupin. Ti strokovnjaki so bili imenovani s strani ESFRI delegacij na podlagi njihove
znanstvene strokovnosti. Organizirana so bila tudi zaslišanja v zvezi z moţnimi projekti, kjer so se predlogi oblikovali
na podlagi intervjujev z znanstveniki in upravljavci raziskovalnih organizacij.
Kot mednarodni trend je prepoznan inovativni način povezovanja (ne)tehnoloških inovacij in storitev v obliki
sodelovanja med umetnostjo in znanostjo. Kljub uveljavitvi slovenskih umetnikov s projekti na stičišču znanosti in
umetnosti v svetovnem merilu, Slovenija nima sodobno opremljene večnamenske predstavitvene točke, ki bi
ustrezala vsaj minimalnim standardom sodobne tehnološko pogojene umetnosti oziroma interdisciplinarnosti na
stičišču znanosti in umetnosti. Z vzpostavitvijo sodobnih, tehnološko popolnoma opremljenih prizorišč na lokalni,
regionalni in nacionalni ravni, bi omogočili interdisciplinarno predstavnost na stičišču znanosti in umetnosti ter
vzpodbudili širše zanimanje za kreativnost in povezovanje na tem področju, tako v slovenskem kot mednarodnem
prostoru. Namen je oblikovanje povsem novih ustvarjalnih praks, povezovanje deleţnikov na nacionalni, regionalni in
lokalni ravni ter večanje dostopnosti kulturnih dobrin.
Ekoinovacije so eden ključnih elementov za doseganje boljše snovne učinkovitosti. V Sloveniji imamo na tem
področju priloţnosti, saj podatki Scoreborda EU Eko inovacij kaţejo, da smo v Sloveniji po skupni oceni glede eko
inovacij sicer nad povprečjem EU 27, vendar pa imamo podpovprečne rezultate, ko gre za vprašanja okoljskih
vplivov zaradi eko inovacij, vlaganj v eko inovacije, predvsem slabi pa smo, ko gre za vprašanje rezultatov eko
inovacij, kjer dosegamo le 58 % povprečja EU 27. Glede na to, da okoljske tehnologije in storitve predstavljajo enega
od hitro rastočih niš, bodo horizontalna vlaganja v spodbujanje ekoinovacij in njihove učinkovite uporabe na
ključnega pomena za dvig snovne učinkovitosti in posledično konkurenčnosti.
Po mednarodni primerjavi inovacijskih sistemov (Union Innovation Scoreboard 2013) ) je bila Slovenija v zadnjem
letu inovacijsko nekoliko manj uspešna, zadrţala pa je mesto med drţavami, ki sledijo inovacijsko najuspešnejšim
drţavam. Kljub krepitvi nekaterih dejavnikov inovacijske sposobnosti med krizo (povečevanje vlaganja v RRD,
krepitev človeškega kapitala) je napredek na drugih področjih prepočasen (intelektualna lastnina, prenos znanja v
podjetja, učinkovita uporaba informacijsko-komunikacijskih tehnologij v podjetjih ali javnem sektorju) ali pa nastaja
celo zaostanek (inovacijska dejavnost). Nekateri ukrepi inovacijske politike kaţejo dobre rezultate glede povečanja
števila patentov ali znanstvenih publikacij (npr. centri odličnosti in kompetenčni centri), manj pa pri uporabi novega
znanja s prodajo novih proizvodov in storitev na domačem in tujih trgih.. Podobno ugotavlja tudi OECD v pregledu
inovacijske politike Slovenije iz leta 2012, namreč da je output na področju znanosti, merjen v številu člankov na
milijon prebivalcev in mednarodnih soavtorskih objavah, relativno visok po mednarodnih merilih, je pa vprašljiva
povezava teh kazalcev s tistimi o ekonomski dejavnosti.
Evropska inovacijska lestvica uvršča Slovenijo med inovacijske sledilke. V primerjavi z drţavami EU je še premalo
izkoriščen potencial kulturnih in kerativnih industrij (KKI), kjub temu, da nam primerjava povprečne ustvarjene BDV
na zaposlenega v Sloveniji v letu 2009 kaţe, da KKI ustvarijo bistveno večjo BDV (44.867 EUR) kot je povprečje
slovenskega gospodarstva (33.173 EUR) in srednje-visokotehnoloških panog (32.063 EUR). Kreativne industrije pa s
kar 51.280 EUR ustvarjene BDV na zaposlenega močno presegajo omenjena povprečja in se celo pribliţajo
visokotehnološkim panogam (58.218 EUR BDV na zaposlenega). Zaradi neprepoznavanja vloge oblikovanja v
produkcijski politiki gospodarstva, je bilo to strokovno področje odrinjeno v sfero kulture, kjer je bilo obravnavano kot
umetniška in ne kot gospodarsko pomembna panoga (Priporočila 9. razvojne skupine za kreativne industrije za
povečanje konkurenčnosti Slovenije, 2008). Oblikovalska politika ne obstaja, prav tako ne nacionalna podporna
infrastruktura. Le redka podjetja se zavedajo pomena oblikovanja in znajo izkoristiti njegov potencial, ki daleč
presega zgolj estetsko funkcijo. Spodbujanje razvoja novih in inovativnih produktov in storitev na področju KKI se
kaţe kot niša, ki jo je vredno izkoristiti. Poleg oblikovanja so tudi tradicionalna znanja, veščine in tehnike tista
16/142
področja, ki povezujejo znanost, tehnologijo in umetnost . Kot rezultat sodelovanja med znanostjo in umetnostjo pa
so prepoznani t.i. »biotehnology art«, »nanotehnology art«, »cybernetic art«, »information art«. ter drugi novi in
inovativnih produkti in storitve, ki bodo usmerjeni v rast in razvoj KKI.
V analizah raziskav biotske raznovrstnosti je ugotovljeno kronično pomanjkanje sintez o stanju in trendih biotske
raznovrstnosti ter o ekologiji in biologiji vrst in njihovih zdruţb, še bolj pa tistih, ki zahtevajo dolgoletno akumulacijo
znanja. Vsaj v biologiji je zato tudi zelo oteţen prenos znanja v uporabo, nenazadnje tudi v dejavnosti ohranjanja
biotske raznovrstnosti in v zagotavljanje ekosistemskih storitev. Pomemben ukrep je zato spodbujati raziskovalne
aktivnosti bazičnih in aplikativnih znanosti, ki so nujno potrebne za izboljšanje poznavanja ekologije rastlinskih in
ţivalskih vrst ter habitatnih tipov in njihovega delovanja. Prenosi tega znanja v prakso so povezani z določitvijo
ogroţenosti in ključnih virov ogroţanja vrst in habitatov, iz katerih se izpeljujejo rdeči seznami ogroţenih vrst in
habitatnih tipov. Ti seznami so lahko povezani z razvijanjem tehnologij (npr. rabe naravnih virov), ki še bolj ohranjajo
biotsko raznovrstnost in s tem omogočajo enako, če ne še uspešnejšo rabo naravnih virov v prihodnjih desetletjih.
Nadalje je pomembno zagotoviti tudi osnovno vedenje o stanju Natura vrst in habitatnih tipov, za katere tega znanja
še ni dovolj.
Ključnega pomena je ustvarjanje pogojev za spodbujanje raziskovalne, razvojne, inovativne in demonstracijske
dejavnosti za projekte in raziskave, ki omogočajo učinkovit preboj izdelkov in storitev z visoko dodano vrednostjo na
trg, so neposredno uporabne v gospodarstvu in uspešno promovirajo Slovenijo in njeno znanje v tujini.
Na področju kulturne dediščine tako v Evropi kot v Sloveniji je področje tehnoloških raziskav moč oceniti kot
zanemarjeno (Priporočilo Komisije z dne 26. aprila 2010 o pobudi za skupno načrtovanje raziskovalnih programov
"Kulturna dediščina in globalne spremembe: nov izziv za Evropo"). Izraţa se potreba po mednarodnem povezovanju
razsikovalnih centrov in institucij ter po spodbujanju programov in projektov oz. programov za raziskovanje in
razvijanje novih materialov, tehnik, metod in pristopov za ohranjanje kulturne dediščine in varstva arhivskega
gradiva (identificiranje materialov, diagnostika stanja, zaščitni ukrepi, itd.).
Inovativna sposobnost ribiškega sektorja je šibka. Obstajajo le posamezna prizadevanja v akvakulturi. V znanstvenoraziskovalni sferi tudi ni zaznati večjega zanimanja za raziskave v ribištvu. Večina raziskav, izvedenih do sedaj, je
bila financiranih iz nacionalnih sredstev v obliki ciljno-raziskovalnih projektov. Razlogi za pomanjkanje raziskovalne
kapacitete v ribiškem sektorju so bili najverjetneje v odsotnosti virov (informacije, finančni viri), slabem sodelovanju
posameznih raziskovalnih institucij, slabih usmeritvah glede potreb s strani drţavne administracije, prav tako pa
slabem sodelovanju raziskovalnih institucij z ribiškim sektorjem. Mogoče je zaznati tudi slabše sodelovanje
posameznih podsektorjev (morski gospodarski ribolov, akvakultura, predelava) s kupci oz. trgom, da se zagotovijo
večja dodana vrednost proizvodov, novi proizvodi. Tudi študija stanja in potencialov sektorja akvakulture, ki jo je
naročilo Ministrstvo za kmetijstvo in okolje, ugotavlja, da je inovativna sposobnost sektorja akvakulture šibka.
Izkušnje sedanje perspektive 2007-2013 kaţejo, da so znanja o rabi morja in ulovljenih proizvodih, o rabi drugih
naravnih virov (celinske vode, prostor), o zavarovanih vrstah, o dobrih ribolovnih praksah, načinih upravljanja z
morskim okoljem in prostorom, okolju prijaznih praksah v akvakulturi premalo uporabljena oziroma, da bo Slovenija v
prihodnje morala vloţiti več napora v izvedbo tovrstnih ukrepov.
Za nadaljnji uspešni razvoj informacijske druţbe, ima Informacijska in komunikacijska tehnologija (IKT) in njena
uporaba, v poslovanju in ţivljenju bistveno vlogo. IKT predstavlja ta hip najmočnejšo gonilno silo gospodarske rasti in
zaposlovanja. Glede na kazalce informacijske druţbe se Slovenija v splošnem uvršča v povprečje EU. Po uradnih
podatkih Evropske digitalne agende (EDA) zaostajamo od povprečja EU predvsem pri vlaganju v raziskave, razvoj in
inovacije na področju IKT. Te cilje raziskav, razvoja in inovacij zasleduje tudi Obzorje 2020 (Horizont 2020).
Zaostanek RS na področju vlaganj v RRI vpliva na ponudbo e-storitev in posledično na samo uporabo interneta, kjer
glede na povprečje EU (22%) RS (28%) izstopa pri posameznikih, ki še nikoli niso uporabili interneta. To ima
neposredni vpliv na gospodarsko rast in na delovna mesta, kar se še izraziteje kaţe v času gospodarske krize, kjer
se zaradi upada gospodarske aktivnosti posledično zmanjšujejo tudi investicije v raziskave, razvoj in inovacije novih
e-storitev. Razvoj novih in inovativnih e-storitev je zato nujen pogoj za povečanje gospodarske rasti, konkurenčnosti
podjetij in izgradnjo novih delovnih mest. Zagotovitev podpore industriji za vzpodbujanje raziskav, razvoja in inovacij
so nujni ukrepi za doseganje ciljev EDA. Ta podpora je tudi ključnega pomena za prodor slovenskih IKT podjetij na
tuje trge.
17/142
Področja RRI, ki še posebej zaostajajo in izstopajo od povprečja EU, so predvsem: prihodnji internet (infrastruktura,
storitve, vsebine, RS 7%. EU 13%), digitalni podatki (big data), zelene IKT storitve (trajnostni razvoj, pametni
transport RS 4%, EU 5%, pametna mesta...), IKT za socialo (zdravstvo RS 5%, EU 7%, starejši RS 1%, EU 2%, evključevanje RS 1%, EU 2% , e-izobraţevanje RS 3%, EU 4% ...), s poudarkom na velikih panoţnih projektih. Zato je
večji poudarek namenjen prav podpori raziskavam, razvoju in inovacijam področij na katerih RS zaostaja in odstopa
od povprečja EU in še posebej, kjer RS zaostaja za ţelenimi cilji EDA in drugimi cilji IKT politike Evropske unije. Le
tako se bo mogoče soočiti s ključnimi teţavami in izzivi gospodarske krize ter, še posebej, razvojnimi izzivi
informacijske druţbe.
Tematski cilj 2: Izboljšanje dostopa do IKT ter njihove uporabe in kakovosti
Eden od pomembnih dejavnikov gospodarskega razvoja sta tudi ustrezna prometna in energetska infrastruktura, ter
dostopnost širokopasovne infrastrukture elektronskih komunikacij na celotnem ozemlju drţave ter IKT storitve za
komunikacijo med pravosodnimi organi ter drţavljani in podjetji za zvišanjem dostopa do sodnega varstva.
Širokopasovna omreţja na podeţelju omogočajo enakomernejši razvoj podeţelja, ustvarjanje okolja za razvoj SME
in ohranjanje kulturne dediščinePri cca 450.000 gospodinjstvih bo potrebno opraviti nadgradnjo omreţja, da bo
zmoglo dosegati cilje EDA. Vsa ostala gospodinjstva še nimajo nobene vrste širokopasovnega dostopa, od teh jih je
najmanj 260.000 gospodinjstev na območjih belih lis, kjer operaterji nimajo komercialnega interesa.
Konec leta 2008 je bila po ugotovitvah evropske študije »Development of Broadband Access in Europe« na
podeţelskih območjih v Sloveniji pokritost z internetno povezavo DSL 83 % (končno poročilo, 2009). Iz Popisa
kmetijstva 2010 izhaja, da se je število kmetijskih gospodarstev, ki so za vodenje kmetijske proizvodnje na kmetijskih
gospodarstvih uporabljala računalnik, v zadnjih desetih letih povečalo za desetkrat: z 1 % (v letu 2000) na 10 % (v
letu 2010). Obseg uporabe računalnika za vodenje kmetijske proizvodnje na kmetijskem gospodarstvu je povezan s
starostjo gospodarja upravitelja kmetijskega gospodarstva. Gospodarji upravitelji večine kmetijskih gospodarstev, na
katerih se za vodenje kmetijske proizvodnje uporablja računalnik, so stari večinoma od 35 do 55 let.
Po podatkih o statističnih meritvah stanja digitalizacije (marec 2012) v okviru evropskega projekta Enumerate, pri
katerih je sodelovalo 52 institucij (muzeji, arhivi, specialne in visokošolske knjiţnice), so v meritve vključene kulturne
ustanove digitalizirale pribliţno 20% svojih gradiv, prek spleta pa je dostopnih le 40 % njihovih ţe digitaliziranih
gradiv. Kompleksnost izzivov digitalizacije zahteva uporabo najsodobnejše informacijsko-komunikacijske tehnologije
oziroma e-inafrastrukture. Sektor kulturne dediščine je potencialno pomemben uporabnik storitev e-infrastrukture, einfrastruktura omogoča pomembne raziskave in servise za digitalno kulturno dediščino (tehnični servisi kot npr.
interoperabilnost, agregiranje, podpora naprednemu iskanju, trajna hramba, enolični identifikatorji, napredno iskanje;
servisi za upravljanje in nadgradnjo podatkov kot npr. geo-referneciranje, 3D vizualizacija …). V zadnjem obdobju so
slovenske kulturne ustanove digitalizirale precejšnje število digitalnih vsebin ter so uspešno sodelovale v
mednarodnih projektih na področju e-kulture, s čemer se poleg vsebin za Evropeano (do aprila 2012 je bil v
Evropeano posredovanih 247.216 slovenskih digitalnih objektov) zagotavlja tudi večja usklajenost z mednarodnimi
standardi, večja povezljivosti in vključenost slovenskih digitalnih kulturnih vsebin v evropsko okolje. Digitalizacija
kulturnih vsebin kljub temu poteka prepočasi, pogosto nesistematično in nekoordinirano. Medopravilni okvir,
povezovanje digitalnih kulturnih vsebin in ponovna uporaba digitalnih kulturnih vsebin na nacionalnem nivoju niso
dovolj razviti. Velik zaostanek je tudi pri digitalizaciji avdiovizualnih gradiv.
Zagotavljanje trajne hrambe javnega arhivskega gradiva je eden od ciljev Strategije razvoja slovenskega javnega
elektronskega arhiva e-ARH.si (2010-2015). V praksi imajo posamezne institucije vzpostavljeno trajno hrambo za
sklope digitalnih gradiv (npr. Arhiv RS, NUK), večina kulturnih institucij pa problema trajne hrambe še ni začela
reševati. Koordinacija med institucijami na področju zagotavljanja trajne hrambe digitalnih gradiv je slaba. Zaradi
kompleksnosti zagotavljanja trajne hrambe digitalnih gradiv je smiselno vzpostaviti prototip zagotavljanja trajne
hrambe, ki bo lahko sluţil različnim kulturnim ustanovam, ter vzpostaviti večjo koordinacijo in sodelovanje med
institucijami.
Upravni in strokovni procesi varstva kulturne dediščine, arhivskega in knjiţničnega gradiva ter procesi na področju
ustvarjalnosti in medijev so slabo informacijsko podprti (celovito je podprta obdelava arhivskega in knjiţničnega
gradiva, na področju nepremične kulturne dediščine je podprto le vodenje registra nepremične kulturne dediščine in
18/142
delno smernic in mnenj za prostorske akte, sistemi za muzejsko dokumentacijo so parcialni; obstoječi sistemi niso v
celoti prilagojeni izzivom digitalizacije in so nujni posodobitve). Z vzpostavitvijo novih informacijsko podprtih sistemov
za podporo upravnim in strokovnim procesom in prenovo obstoječih sistemov lahko zagotovimo večjo učinkovitost
dela v javni upravi, hkrati pa drugim deleţnikom zagotovimo dostopnost in povezljivost podatkov ter z njimi
povezanih storitev. V okviru teh procesov lahko zagotovimo tudi večnamensko dokumentiranje in sistematično
digitalizacijo kulturnih vsebin.
Tematski cilj 3: Izboljšanje konkurenčnosti MSP
Krepitev podjetništva, inovacij in s tem tehnološkega razvoja je ključni vzvod za rast produktivnosti ter posledično
rast gospodarstva in njegovo konkurenčnost. Kot ugotavlja UMAR v Poročilu o razvoju 2013, se Slovenija v zadnjih
letih oddaljuje od strateških ciljev na področju gospodarskega razvoja. Slovenski bruto domači proizvod na
prebivalca po kupni moči je do leta 2011 upadel na 84 % povprečja EU oziroma za 7 odstotnih točk glede na leto
2008, ko je bil zaostanek za EU najmanjši, gospodarska gibanja v letu 2012 pa nakazujejo nadaljnjo poglobitev
razvojnega zaostanka. Gospodarska kriza je v Sloveniji razkrila številne strukturne pomanjkljivosti, zlasti da je rast
BDP preveč odvisna od nizko tehnološke industrije in tradicionalnih storitev, ki omejujejo konkurenčnost
gospodarstva.
Konkurenčnost slovenskega gospodarstva se je v zadnjih letih precej zmanjšala. Slovenija na svetovnem trgu vse
teţe konkurira s proizvodnjo tehnološko manj zahtevnih proizvodov ali delovno intenzivnimi proizvodnjami v okviru
sicer tehnološko zahtevnejših dejavnosti. Poleg tega oviro za hitrejšo rast izvoza predstavlja njegova preteţna
usmerjenost na trge EU in bivše Jugoslavije, ki v krizi okrevajo relativno počasneje. Trţni deleţ Slovenije na
svetovnem trgu se je v času krize tako precej zmanjšal, poloţaj izvoznikov pa je dodatno oteţilo močno poslabšanje
stroškovne konkurenčnosti.
Potrebno je vzpostaviti pogoje za dvig konkurenčnosti gospodarstva, predvsem mikro, malih in srednje velikih
podjetij, ki predstavljajo 99,8 odstotkov vseh podjetij. Ukrepe za izboljšanje konkurenčnosti gospodarstva je treba
usmeriti (i) neposredno v dvig dodane vrednosti proizvodov in storitev s povečanjem inovacijske sposobnosti
gospodarstva ter (ii) v odpravo ovir za poslovanje in razvoj podjetij. Slovenija na svetovnem trgu namreč ni
konkurenčna z delovno intenzivnimi proizvodnimi procesi ali tehnološko manj zahtevnimi proizvodi. Analiza gibanja
našega trţnega deleţa v tujini tudi kaţe, da pomemben del geografskih trgov, na katere je osredotočen naš izvoz, ne
spada med hitro rastoče trge. Zato je odločilno podpreti razvoj novih za globalni trg zanimivih proizvodov in storitev,
ki bodo omogočili napredovanje v verigi ustvarjanja dodane vrednosti. Pri tem je treba nameniti pozornost tudi
pomenu na znanju temelječih storitev in ne-tehnoloških inovacij za dvig dodane vrednosti predelovalnih dejavnosti.
Deleţ slovenskih predelovalnih dejavnosti (industrija v oţjem smislu) v dodani vrednosti je v letu 2011 znašal 20,2%,
medtem ko je v povprečju EU znašalo okoli 15%. Kljub temu, da je Slovenija majhna drţava, ima dokaj visoko
stopnjo diverzifikacije industrije. Struktura predelovalnih dejavnosti z vidika tehnološke zahtevnosti ne odstopa več
bistveno od povprečne v EU, izrazitejši pa so zaostanki na področju produktivnosti, ki je ključna za izboljšanje
konkurenčnosti. Produktivnost, merjena z dodano vrednostjo na zaposlenega se v predelovalni industriji od začetka
krize giblje na ravni okoli 60 % evropskega povprečja. Nizko produktivnost je mogoče pripisati tudi teţavam pri
povezovanju področij znanosti, raziskav in razvoja s podjetniškim sektorjem (premalo učinkovit trikotnik znanja) in
premajhni vlogi netehnoloških inovacij (npr. uporabi kulturnih in kreativnih industrij, predvsem industrijskega
oblikovanja) pri dvigu dodane vrednosti.
V primerjavi z drţavami EU je niţja od povprečja E27 tudi snovna produktivnost slovenskega gospodarstva, visoka je
tudi energetska intenzivnost, čeprav je spodbudno dejstvo, da se ta zniţuje v najbolj izvozno usmerjenem delu
gospodarstva (predelovalne dejavnosti), kjer stroški energije pomembno vplivajo na konkurenčnost. Upoštevajoč
pričakovane trende naraščanja cen surovin in energentov ter nevzdrţnimi pritiski na okolje, ki jih povzroča obstoječa
struktura gospodarstva, mora Slovenija poleg produktivnosti ter učinkovitost dela bistveno izboljšati tudi snovno in
energetsko produktivnost, taka vlaganja pa bodo imela sinergijske učinke v segmentu dviga konkurenčnosti podjetij,
pri zmanjšanju obremenjevanju okolja in pri ustvarjanju novih (zelenih) delovnih mest. Prednostna področja
(Slovenska indutrijska politika), z vlaganjem v katera bi uspešno odgovorili na okoljsko energetske izzive, so:
19/142
-
-
-
-
-
-
tehnologije za učinkovito ravnanje z viri, zmanjševanje količin odpadkov in njihovega nevarnostnega
potenciala, recikliranje (npr. oprema, ki omogoča predelavo, zbiranje, sortiranje in recikliranje
odpadkov),
tehnologije pametnih elektroenergetskih omreţij (npr. virtualne elektrarne na osnovi uravnavanja
odjema, novi koncepti vodenja pametnih omreţij ter upravljanja z odjemom gospodinjskih
odjemalcev prek rešitev pametnega doma (SmartHome),
tehnologije za učinkovito rabo energije (URE), surovin in drugih virov (npr. izolacija stavb,
tehnologije za učinkovito rabo energije in vode),
tehnologije in oprema za pametna omreţja (števci,…);
tehnologije za razvoj energetsko učinkovitih strojev in naprav (npr. elektromotorji, ventilatorji,
pogonski sistemi, pretvorniki električne energije, svetila, stroji z nizko porabo energije ter visokim
izkoristkom pretvorbe električne energije),
tehnologije za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov (OVE) (npr. fotovoltalične celice, solarni
kolektorji, gorivne celice, male HE, prečrpalne HE, vetrne elektrarne, oprema za izkoriščanje
energije iz biomase, bioplastika) in shranjevanje energije (npr. baterije, vodik),
tehnologije za sistemsko upravljanje z energijo iz OVE (razpršenih virov) in integracijo teh virov v
energetski sistem (smart grids), za sisteme dobave energije z upravljanjem porabe na strani
porabnika,
tehnologije za zmanjšanje in preprečevanje onesnaţevanja in podnebnih sprememb (npr. čistilne
naprave filtri, oprema za čiščenje odpadnih vod, črpalke),
tehnologije za energetsko učinkovite gradbene rešitve pri novogradnji in prenovi objektov,
tehnologije za proizvodnjo biogoriv druge generacije iz odpadkov in lesa,
tehnologije za proizvodnjo ekoloških ţivil.
Identificirani ključni sektorji so: energetika, trajnostno gradbeništvo, predelovalne dejavnosti (še posebno lesnopredelovalna industrija, kovinska, elektroindustrija in elektronika, ţivilsko-predelovalna industrija), kemijska in
procesna industrija.
V sklopu spodbujanja zelenih tehnologij in proizvodov je potrebno omeniti premalo izkoriščen potencial kmetijstva,
gozdarstva in ţivilstva. V tem kontekstu bo potrebno vlaganja usmeriti zlasti v nadaljnjo krepitev ekološke
proizvodnje in druge visokokakovostne, nadstandardne oblike kmetijske proizvodnje in predelave. Hkrati bo potrebno
več pozornosti nameniti horizontalnemu in vertikalnemu povezovanju vzdolţ agroţivilske verige in gozdno-lesne
verige, promociji ter razvoju novih proizvodov, tehnologij in praks, prenosu najsodobnejših znanj ter spodbujanju
tesnejše vključenosti v lokalno gospodarstvo, zlasti preko drobnega podjetništva in dopolnilnih dejavnosti.
Za posodobitev in prestrukturiranje obstoječe industrije v industrijo znanja in inovativnosti, ki bo prinašala nova ter
bolj kakovostna delovna mesta, je potrebna krepitev razvojnih sposobnosti gospodarstva preko podpore podjetništvu
(še zlasti mikro, malim in srednjim podjetjem), tudi na podeţelju v povezavi z naravnimi potenciali (pridobivanje lesne
biomase, predelava kmetijskih in ţivilskih proizvodov, predelava lesa, turizem, naravna in kulturna dediščina ipd.) in
inovacijam ter podpora razvoju perspektivnim tehnološkim in industrijskim področjem, v skladu s Strategijo pametne
specializacije. Pomemben dejavnik gospodarskega razvoja so tudi turizem in druge storitvene dejavnosti. Po oceni
Svetovnega turističnega in potovalnega sveta (WTTC) turizem v Sloveniji ustvarja kar 12% BDP. Hkrati je turizem
zelo pomembna izvozna dejavnost, ki v plačilni bilanci Slovenije zajema dobrih 8% celotnega izvoza in več kot 40%
izvoza storitev.
Izhajajoč iz pregleda doseţkov ciljev kohezijske politike v obdobju 2007-2013 k doseganju cilja spodbujanje
podjetništva, inovativnosti in tehnološkega razvoja posebno prispevajo tiste naloge OP RR in OP RČV, ki krepijo
dejavnike inovacijske sposobnosti: vlaganja v razvojno raziskovalnih dejavnosti, povečevanje števila raziskovalcev,
posebno v poslovnem sektorju, povečevanje števila diplomantov naravoslovja in tehnologije, raven dostopa in
uporabe IKT. Kljub druţbeno gospodarskim okoliščinam so se vlaganja poslovnega in javnega sektorja v
raziskovalno razvojne dejavnosti povečevala od leta 2007 dalje, kar se odraţa v povečanju deleţa inovacijsko
aktivnih podjetij v Sloveniji na preko 49%. Doseţeni cilji so:preko 1900 podprtih podjetij, ustvarjenih več kot 24.000
novih delovnih mest, doseţenih preko 500 novih inovacij in patentov, zgrajenih je preko 6.500 novih širokopasovnih
priključkov ter število nočitvenih kapacitet se je povečalo za več kot 8.500.
Za doseganje cilja izboljšanje kvalitete sistema izobraţevanja in usposabljanja ter raziskovalno razvojne
dejavnosti je poleg povečanja deleţa inovativnih podjetij v Sloveniji, odgovarjajoč kazalnik za doseganje tega cilja
tudi deleţ prenovljenih javno veljavnih programov izobraţevanja in usposabljanja. Kazalnik se pribliţuje cilju; med
letoma 2009 in 2011 se je vrednost močno povečala. K doseganju tega cilja NSRO dosegamo z izvajanjem OP RČV
20/142
in OP RR. Učinki izvajanja se kaţejo tudi v povečanju deleţa raziskovalcev v gospodarstvu med vsemi raziskovalci
in sicer za 5%. Doseţeni cilji so: deleţ prenovljenih javno veljavnih programov izobraţevanja in usposabljanja se je
s 5 % povečal na več kot 40%, deleţ inovacijsko aktivnih podjetij se je povečal na 49,4% ter deleţ raziskovalcev v
gospodarstvu med vsemi raziskovalci se je povečal na 46%, torej za 5 %.
Tretji cilj NSRO: izboljšati fleksibilnost trga dela ob zagotavljanju varnosti zaposlitve še posebej z
ustvarjanjem delovnih mest ter spodbujanjem socialne vključenosti, v preteţni meri dosegamo z izvajanjem OP
RČV, doseganje tega cilja pa je močneje prizadel vpliv finančne in gospodarske krize. V aktivnosti namenjenih
doseganju tretjega splošnega cilja je bilo v Sloveniji do leta 2013 vključenih preko 290.000 oseb, ustvarjenih pa je
bilo več kot 26.227 (24.092 za OP RČV) novih delovnih mest.
Po podatkih Globalnega podjetniškega monitorja 2012 se je po triletnem upadanju podjetniška aktivnost v Sloveniji
ponovno okrepila. Deleţ prebivalstva, ki se ukvarja s podjetništvom, se je leta 2012 po treh letih zmanjševanja
povečal, Slovenija pa se po nastajanju novih podjetij še naprej uvršča v spodnjo polovico drţav EU. Poleg zgodnje
podjetniške dejavnosti se je lani nekoliko povečal deleţ ustaljenih podjetnikov, tako pa celotno podjetništvo, ki
vključuje zgodnje in ustaljene podjetnike. Obrat v letu 2012 v številu novih in nastajajočih podjetij povezujemo z
okrepljenim podeljevanjem subvencij za samozaposlitev med krizo, saj se je število njihovih prejemnikov v
obdobju 2009–2011 precej povečalo.
Izsledki različnih mednarodnih raziskav konkurenčnosti še naprej kaţejo na številne ovire za poslovanje podjetij v
Sloveniji. V zadnjih letih je bil narejen pomemben napredek za enostavnejše in hitrejše ustanavljanje podjetij,
premalo pa je bilo narejeno pri podpori delovanju podjetij. Podjetniki so, podobno kot v preteklih dveh letih, tudi v letu
2012 ugotavljali (WEF, IMD, Doing Business), da so glavne ovire za poslovanje podjetij v Sloveniji predvsem omejen
dostop do financiranja, neučinkovita drţavna birokracija in omejevalna delovna zakonodaja. Dostop podjetij do
sredstev financiranja se je še poslabšal, v primerjavi z drugimi drţavami pa je bila slabo ocenjena tudi likvidnost
bank. Ob tem velja omeniti, da so v mednarodni primerjavi
Nizko produktivnost je mogoče pripisati tudi teţavam pri povezovanju področij znanosti, raziskav in razvoja s
podjetniškim sektorjem (neučinkovit trikotnik znanja) in premajhni vlogi kreativnih dejavnosti pri dvigu dodane
vrednosti. Zaradi vseh teh pomanjkljivosti imamo v Sloveniji velik zaostanek na področju visokotehnološkega izvoza.
Leta 2010 se je namreč povečala celo vrzel do povprečja novih članic EU in dosegla najvišjo raven v zadnjem
desetletju. Zaradi krčenja nestoritvenih dejavnosti se je povečal deleţ storitvenih dejavnosti, ki so v obdobju 2008 –
2010 predstavljale 67,6 %. Slovenija je v obdobju od 2008 do tretjega četrtletja 2011 izgubila pribliţno 15,6 % deleţa
na svetovnem trgu blaga in 7,5 % deleţa v največjih trgovinskih partnericah. Izgubili smo dobro polovico povečanja v
predhodnem sedemletnem obdobju neprestane rasti (UMAR, 2012). Nujno potrebno je vlaganje v izobraţevanje
kadrov za izvajanje zelenega javnega naročanja, ter energetske sanacije in trajnostno gradnjo stavb in drugih
področjih, ki jih neposredni in posredni proračunski uporabniki potrebujejo za svoje delovanje. Zato je med drugim
potrebno, da se pozornost posveti tudi promociji in spodbujanju inovativnih in zelenih javnih naročila za
povezovanje stroke in znanosti v skupne pilotne in demonstracijske projekte, kamor spadajo tudi vlaganja v stavbni
fond zasebnega in javnega sektorja s sinergijskimi učinki zmanjševanja ogljičnega odtisa, zlasti v urbanih centrih in
zmanjševanje nepotrebne logistike.
Evalvacija izvajanja politike podjetništva in konkurenčnosti v obdobju 2004 – 2009 (2012) je pokazala, da so bili
prejemniki spodbud na vseh področjih skrbno izbrani in nadpovprečni v poslovanju pred in po prejemu spodbude.
Kljub temu analiza kaţe na omejene in preteţno kratkoročne rezultate. Najboljši rezultati so bili pri povečanju
zaposlenosti, plač in v povečanju prodaje. Skromni rezultati pa so predvsem na področju povečevanja produktivnosti
in izvozne sposobnosti, kar je posledica tako zastavljenih ciljev pri pripravi Operativnih programov in posameznih
ukrepov (Jaklič idr., 2013).
Socialno podjetništvo in druţbena odgovornost podjetij sta koncepta, ki sta zdruţljiva z gospodarsko
konkurenčnostjo, hkrati pa s poudarjenimi etičnimi temelji in odgovornim odnosom do okolja podpirata usmeritev v
gospodarstvo, delujoče po načelih trajnostnega razvoja. Socialno podjetništvo, pri katerem ustvarjanje dobička ni
izključni niti glavni cilj dejavnosti in deluje po načelih demokratičnega odločanja in solidarnosti, na primer odlikujejo
odpornost na trţne pretrese, velik potencial za socialno integracijo in zaposlovanje ter odlična prilagojenost lokalnim
izzivom. Slovenija zaostaja v razvoju socialnega podjetništva, kakršno se je uveljavilo v Evropi. Zakon o socialnem
21/142
podjetništvu smo dobili šele leta 2011, v pripravi je strategija razvoja tega področja, imamo ţe nekaj dobrih praks. V
naslednjih letih lahko pričakujemo bolj sistematično podporo tej dejavnosti, tudi s sredstvi EU – strokovne ocene
govorijo, da imamo v tem sektorju priloţnost zagotoviti več kot 50.000 novih delovnih mest v dejavnostih, ki so
druţbeno koristne. Poleg promocije ter izobraţevanja in usposabljanja so za dosego teh ciljev pomembni tudi
sistemski ukrepi pri reševanju podjetij v teţavah, kot je prednostna nakupna pravica lastniških deleţev podjetij za
notranji odkup, socialno podjetništvo in priznano druţbeno odgovorne investitorje.
Evropska komisija definira druţbeno odgovornost podjetij (DOP) kot odgovornost, da v svoje poslovne prakse
vgradijo skrb za njihov socialni, okoljski in etični vpliv na druţbo ter njihov vpliv na človekove pravice in potrošnike.
Zaradi številnih prednosti in koristi, ki jih prinaša vsem vpletenim, DOP podpirajo tudi mednarodne organizacije
(smernice OECD in Zdruţenih narodov), pred kratkim je bil pripravljen poseben standard ISO26000, sprejete so bile
nacionalne strategije. Nemška nacionalna strategija na primer poudarja, da se prakticiranje druţbene odgovornosti
splača tako za podjetja kot za druţbo: ponuja priloţnost za krepitev mednarodne konkurenčnosti podjetij na
dolgoročni osnovi in pomaga najti rešitve za druţbene izzive.
Slovenija ima veliko degradiranih urbanih območij (študija je pokazala da je teh cca 900ha - brez stanovanjskih
sosesk), ki so velik potencial za investicije, razvoj novih tehnologij in ustvarjanje novih delovnih mest. Za
zagotovitev učinkovitega in celovitega prostorskega razvoja eno od podlag predstavlja celovito upravljanje z
degradiranimi območji v Sloveniji. Problematika degradiranih območij presega sektorski pristop in narekuje
postavitev ustrezne metodologije in vzpostavitev celovitega registra degradiranih območij v Sloveniji, ki bo pokrival
različne vidike; npr.: gospodarski, okoljski, kmetijski, zdravstveni). Z urbano prenovo se dosega ponovno reaktivacijo
komunalno ţe opremljenih zemljišč, kar med drugim tudi poveča ponudbo zemljišč v mestih za razvoj. Potencial
predstavljajo tudi zemljišča, ki leţijo v območjih Drţavnih prostorskih načrtov, kjer so prostorske ureditve ţe
izvedena, rezervacija prostora (območje DPN) pa ostaja tudi na nepozidanih površinah. Najti je treba sistemske
rešitve za problem takih . Občine namreč na teh zemljiščih ne morejo načrtovati, dokler se ne ugotovi, katero
nezazidano površino je mogoče »sprostiti« za načrtovanje. Zaradi večje preglednosti in varnosti za investiranje ter s
tem poenostavitev postopkov na področju prostorskega načrtovanja in graditve in učinkovito odločanje o razvojnih
projektih na različnih ravneh in v vseh vrstah območij je treba izvesti tudi program projektov eProstor.
Kulturne in kreativne industrije (KKI) predstavljajo velik potencial za gospodarski razvoj, predvsem kot vedno bolj
pomemben nosilec netehnološkega razvoja. Pomembne so za gradnjo medgeneracijskega in medkulturnega dialoga
ter grajenja skupnosti, na daljši rok pa preko vpliva na izobraţevalni sistem zvišujejo kulturno osveščenost
prebivalstva. Kulturne vsebine igrajo bistveno vlogo pri razvijanju informacijske druţbe, izboljšujejo kakovost
ţivljenja, ohranjajo kulturno identiteto in prispevajo k socialni koheziji. Stopnja rasti izvoza kreativnih izdelkov in
storitev po podatkih UNCTAD je bila v Sloveniji v obdobju 2003-2008 12,6 %, kar nas uvršča na 9. mesto med EU27, stopnja rasti uvoza izdelkov in storitev kreativnih industrij v istem obdobju je znašala 12,1 % (Prodan et al.,
2011). KKI v Sloveniji zaposlujejo 2-8 % celotne delovne sile, ustvarijo 6 % bruto dodane vrednosti celotnega
slovenskega gospodarstva in 44.867 evrov na zaposlenega, s čimer presegajo povprečje gospodarstva (MIZKŠ,
2012).
Nova razvojna paradigma, koncept kreativnih dejavnosti in še posebej njihovega povezovanja z ostalimi
gospodarskimi sektorji, povezuje gospodarstvo in del kulture, kar vključuje ekonomske, kulturne, tehnološke,
okoljske in socialne vidike razvoja tako na makro kot mikro ravni. Bistvo nove razvojne paradigme je dejstvo, da so
ustvarjalnost, znanje in dostop do informacij vse bolj prepoznani kot motorji gospodarske rasti in spodbujanja razvoja
v globaliziranem svetu (UNCTAD, 2008). KKI so v EU predstavljale 4,5% celotnega EU BDP v letu 2008. Leta 2009
so kreativne industrije v Sloveniji zaposlovale 33.758 ljudi, to je 4 % vseh zaposlenih prebivalcev Slovenije (MK,
2011). Študija Pro Inno Europe/INNO Metrics (Hollanders, van Cruysen, 2009) Slovenijo uvršča po indikatorju
»kreativne klime« (kamor prišteva kreativno izobrazbo, samo izraţanje ter odprtost in tolerantost) na 16. mesto od
proučevanih 27 evropskih drţav, medtem ko indikator kreativnosti in oblikovanja uvršča Slovenijo v EU27 na 14.
mesto. Indikator »kreativnost in oblikovanje« je sicer sestavljen iz indikatorjev kreativnega sektorja, kreativnosti v
R&R, oblikovalskih aktivnosti in konkurenčnosti v oblikovanju. Izmed omenjenih dimenzij se Slovenija najslabše
odreţe pri kreativnem sektorju in pri oblikovalskih aktivnostih. Glede na poloţaj Slovenije v primerjavi z razvitimi
članicami EU ter potencial, ki ga predstavlja kulturni in kreativni sektor za gospodarsko rast in zaposlovanje, se mora
Slovenija usmeriti v spodbujanje razvoja in rasti tega sektorja. V kontekstu spodbujanja razvoja gospodarstva je
22/142
pomemben predvsem tisti del kreativnih dejavnosti, ki se nanaša na oblikovanje, še posebej npr. oblikovanje
prihodnosti (design future) in industrijsko oblikovanje, ob ustreznem povezovanju oziroma vključevanju kreativnih
dejavnosti v procese v ostalih podjetjih, predstavlja pomembno gonilo inovacij - v najširšem smislu ga lahko
razumemo kot most med kreativnostjo in inovacijami (Cox, 2005).
Pravna drţava mora biti temelj trţnega gospodarstva. Pravosodni sistem ima pomemben nacionalni in strateški
pomen pri varstvu pravic drţavljanov, gospodarskega razvoja in blaginje. Podjetniško spodbudno okolje se lahko
razvija zgolj v druţbi, kjer je vzpostavljena določena mera zaupanja v vladavino prava. V Sloveniji glede
zagotavljanja pravnega reda in zaupanja v pravo in institucije prevladuje negativna percepcija, kar negativno vpliva
na zdravo gospodarsko tekmovalnost, poleg tega pa tudi onemogoča nemoten socialni in gospodarski razvoj.
Nezaupanje v pravosodni sistem se kaţe tudi v mednarodnih primerjavah konkurenčnosti gospodarstev, kjer se
Slovenija uvršča vsako leto slabše. Ocene Slovenije so poleg domačega okolja pomembne tudi v mednarodnem
gospodarskem okolju, predvsem v privabljanju tujih neposrednih investicij. Evropska komisija je v Sporočilu komisije
Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropski centralni banki, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru
regij zapisala, da je »Pravica zamujena, pravica odrečena«. Za podjetja in vlagatelja so pomembne pravočasne
odločbe. Druţbe pri odločitvah o naloţbah upoštevajo tveganje, da so lahko vključene v gospodarske spore, delovne
spore, spore glede obdavčevanja ali plačilne nesposobnosti. Zelo pomembna je učinkovitost, s katero pravosodni
21
sistem v drţavi obravnava spore. V okviru študije o delovanju pravosodnih sistemov in delovanja gospodarstva v
drţavah članicah EU, je bila Slovenija na 19 mestu po času potrebnem za reševanje civilnih in gospodarskih
22
pravdnih zadev.
Za doseganje dolgoročnega cilja Slovenije, to je večje konkurenčnosti podjetij, je nujno hitro in kvalitetno sojenje
v sporih, ki so povezani z delovanjem teh podjetij, saj se s tem veča finančna disciplina in ni ustavljen tok denarja v
gospodarstvu in se krepi zaupanje morebitnih investitorjev v takšna podjetja. S tem namenom bo Slovenija ob
upoštevanju celostnih priporočil Evropske komisije in OECD za zagotovitev večje učinkovitosti pravosodja v smeri
trajnostnega spodbujanja in zagona gospodarstva z mozaikom ukrepov prenovila in optimizirala poslovne procese
procesuiranja reševanja civilnih in gospodarskih pravnih zadev, pri čemer pa poudarek ne bo samo na optimizaciji
reševanja zadev na sodiščih, ampak bodo gospodarski subjekti z različnimi ukrepi stimulirani predvsem k
izvensodnemu reševanju sporov. V enaki meri pa bo Slovenija zagotovila tudi celostne ukrepe za učinkovitejšo
izvršbo in celostno pospešitev stečajnih postopkov.
Zaupanje v pravno drţavo pa po drugi strani v bistvenem krepi tudi zavedanje, da bodo morebitne kršitve dolţnega
ravnanja tudi na področju gospodarstva učinkovito kazensko preganjane in procesirane. Zato je toliko bolj
pomembno, da drţava zagotovi pregon gospodarskega kriminala in korupcije v vseh moţnih oblikah, saj ti pojavi v
bistvenem izkrivljajo naravno konkurenco med podjetji ter razmere na relevantnih trgih. Prav zaradi korupcije in šibke
pravne drţave je v Sloveniji velika stopnja nezaupanja v pravosodni sistem in posledično pritoka tujih investicij, ki so
23
v trenutni situaciji eden od ključnih faktorjev za zagon gospodarstva (generalna in specialna prevencija). Posledica
gospodarskega kriminala in korupcijskih kaznivih dejanj pa je med drugim tudi premoţenje nezakonitega izvora, ki
predstavlja tisto korist na trgu, ki ni bila pridobljena s konkurenčnim bojem in maksimalizacijo koristi za končnega
uporabnika dobrin in storitev na trgu. Njegov obstoj sam po sebi izkrivlja konkurenco in zavira zdravo, vzdrţno in
trajnostno rast gospodarstva, zato bo Slovenija povečala učinkovitost mehanizmov za njegov zakonit odvzem.
V preteklosti je bilo ugotovljeno, da je eden od ključnih dejavnikov za učinkovit pregon teh najbolj zahtevnih vrst
kaznivih dejanj prav učinkovita in pravočasna izmenjava, predvsem pa kvaliteta izmenjanih podatkov med policijo in
toţilstvom na eni strani ter drugimi nadzornimi institucijami (DURS, CURS, KPK, KDD, itd). Kvalitetna in učinkovita
izmenjava relevantnih podatkov v realnem času med toţilci in preiskovalci, ki zadevo preiskujejo, se kaţe kot ozko
grlo pregona tovrstnega kriminala, zato je Slovenija identificirala to kot prioritetno investicijsko področje. Vzpostavitev
banke znanja, v kateri bi zdruţevali strokovna znanja specialisti s področja gospodarskega prava, bančništva, financ
in davkov ter policijski preiskovalci in drţavni toţilci, specializirani za pregon tovrstnega kriminala, bi pomenila trajno
dodano vrednost k učinkovitejšemu pregonu te kriminalitete in krepitvi pravne drţave. Zaradi specialnosti znanj,
21
Na primer, kolikor dlje traja sodni spor, toliko dražja postane izvršitev dobavne pogodbe ali pogodbe o opravljanju storitev, po določenem času pa včasih
postane celo nepomembna, saj se zmanjša verjetnost plačila na podlagi pogodbe ali plačila pogodbene kazni. http://ec.europa.eu/justice/effectivejustice/files/justice_scoreboard_communication_en.pdf
22
http://ec.europa.eu/justice/index_sl.htm
23
Raziskava Ernst & Young o korupciji med managerji
23/142
potrebnih za pregon tovrstne kriminalitete, je treba krepiti vse tiste elemente, ki omogočajo mobilnost izvrševanja
kazenskega pregona po celotni drţavi in virov ne omejujejo zgolj na določeno območje.
Ker pa učinkovit pregon najzahtevnejših oblik pregona kriminala in korupcije ter učinkovito vodenje postopkov
odvzema premoţenja nezakonitega izvora po sami naravi stvari terja za veliko resursov tako na kadrovski kot na
organizacijski ravni, bo ena od investicijskih prioritet tudi učinkovitejši in enostavnejši pregon t.i. bagatelnih oblik
kaznivih dejanj. S hitrejšim in poenostavljenim reševanjem teh zadev se bodo pri reševanju pregona pri organih
sprostili ključni resursi, ki bodo preusmerjeni na pregon bolj zahtevnih oblik kaznivih dejanj.
Evropska komisija je v Sporočilu komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropski centralni banki, Evropskemu
ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij zapisala, v okviru Pregleda stanja na področju pravosodja v EU –
Orodje za spodbujanje učinkovitega pravosodja in rasti, predlaga ukrep, naj bosta v naslednjem večletnem
finančnem okviru za reforme pravosodnih sistemov na voljo tako Sklad za regionalni razvoj kot tudi Evropski
24
socialni sklad .
Evropska komisija je izvedla vrsto analiz o obstoječih politikah drţav članic na podorčju spodbujanja
internacionalizacije, ter ovirah s katerimi se podjetja, predvsme MSP pri tem soočajo. Zaključki so bili, da naj si
drţave članice prizadevajo za izboljšanje poslovnega okolja za inovativna mala in srednja podjetja (MSP) ter za
promocijo internacionalizacije MSP (še posebej se spodbuja gospodarske aktivnosti izven EU).
Po podatkih Statističnega urada RS sta bili letni realni rasti izvoza in uvoza blaga največji v letu 2007. Izvoz in uvoz
sta naraščala do oktobra 2008, nato sta zaradi krize začela upadati. V letu 2012 je Slovenija največ blaga izvozila v
drţave članice EU (69,1 % celotnega izvoza blaga), medtem ko izvoz v ostale drţave sveta ostaja na relativno
enakem nivoju (okoli 30%). Deleţ izvoza v BDP je v letu 2012 znašal 73,0 %, deleţ prihodkov gospodarstva na
tujem trgu od celotnih prihodkov pa 31,8 % (op. podatek za leto 2011). Deleţ izvoza MSP podjetij pa je v letu 2012
znašal 33,1 %. Glede na povprečje EU so slovenska MSP med bolj internacionaliziranimi v EU, vendar pa podatki
kaţejo, da večino prihodkov na tujih trgih ustvarijo velika podjetja, medtem ko mikro podjetja, ki predstavljajo več kot
90 % slovenskega gospodarstva, na tujih trgih ustvarijo le okrog 10 % prihodkov.
Ob negotovi rasti domačega trga in stagniranju domačega povpraševanja postaja internacionalizacija poslovanja za
podjetja vse večja nuja. Učinkovita vladna politika mora spodbujati povečevanje vpetosti gospodarstva v
mednarodne tokove poslovanja in mednarodne verige vrednosti, poleg tega pa mora spodbujati tudi inovativne
načine uveljavljanja slovenskega gospodarstva na mednarodnih trgih, kot so pilotni in demonstracijski projekti ter
različni načini internacionalizacije po konceptu skupnih vlaganj znanj, tehnologij in kapitala. Veliki trgi, kot so
Kitajska, Indija, Rusija in Brazilija (drţave BRIC), beleţijo visoke stopnje gospodarske rasti in predstavljajo hkrati tudi
potencial in veliko priloţnosti tudi za slovenska podjetja. Po podatkih OECD bodo trgi v razvoju oz. hitro rastoči trgi
do leta 2030 predstavljali kar 60 % svetovnega BDP. Vloga drţave, da učinkovito spodbuja internacionalizacijo
slovenskih podjetij je v skladu z ugotovitvami in prioritetami EU za naslednje finančno obdobje in je izjemno
pomembno tudi za slovensko gospodarstvo.
25
UNCTAD v Svetovnem investicijskem poročilu za leto po kazalniku privlačnosti za TNI , Slovenijo v letu 2011
uvršča med drţave, ki so privabila manj TNI, kot je bilo pričakovati glede na gospodarske dejavnike. Novi kazalnik
26
prispevka TNI pa uvršča Slovenijo med drţave nad pričakovanim prispevkom TNI k razvoju gospodarstva. Tudi
analiza Slovenija kot lokacija za neposredne tuje investicije, kaţe na to da so najpomembnejše ovire za TNI: visoki
davki, plačilna nedisciplina, visoki stroški delovne sile, teţave pri odpuščanju zaposlenih, neučinkovit sodni sistem,
slabo delovanje davčne uprave, korupcija, neustrezno varstvo konkurence, majhnost slovenskega trga, rigidnost
delovnega časa (JAPTI, 2011). Leta 2008 je bil deleţ podjetjih s TNI v celotni populaciji 4,5 %, leta 2009 pa smo
imeli 5.271 EUR TNI/preb (SVREZ, 2012). Na podlagi podatkov Banke Slovenije za leto 2011 v tujino investira v
obliki neposrednih naloţb 1,7 % vseh slovenskih podjetij. Leta 2011 je bil deleţ podjetjih s TNI v celotni populaciji 4,4
%, leta 2011 pa smo imeli celo leto vhodnih 5.680,6 EUR TNI/prebivalca (SVREZ, 2012) Konec leta 2011 so imela
podjetja s tujimi neposrednimi naloţbami 18,6 % kapitala, 20,8 % sredstev in 18,5 % zaposlenih celotnega
podjetniškega sektorja. Podjetja s tujimi neposrednimi investicijami zavzemajo pomembno vlogo tudi v celotnem
izvozu in uvozu blaga, kjer po vrednosti zavzemajo dve petini vseh poslov. V skladu z usmeritvijo v zeleno
24
COM(2013) 160 final, 27.3.2013. http://ec.europa.eu/justice/effective-justice/files/justice_scoreboard_communication_en.pdf
24/142
gospodarstvo in socialno podjetništvo ter za uveljavitev načel druţbene odgovornosti podjetij je nujno vzpostaviti
sistemske ukrepe za pridobitev TNI s strani druţbeno odgovornih investitorjev (kot so etične banke, trajnostna in
socialna podjetja, itd.). Slovenija namreč izgublja na lestvici zaţelenih gostiteljic tujih vlaganj. V podjetjih z nemškim
kapitalom (več kot 550 podjetij z nemški kapitalom, ki zaposlujejo več kot 46.000 ljudi) se je v letu 2013 najbolj
27
povečalo nezadovoljstvo povečalo nezadovoljstvo zaradi korupcije.
Eden od temeljnih pogojev
gospodarske konkurenčnosti v globalnem okolju je kakovost in učinkovitost
sporazumevanja, saj mora vsak uporabnik razumeti jezik sporočila, blaga ali storitve. Pomenljivo dejstvo je, da se
pretok spletnih vsebin v angleščini z leti manjša na račun vedno večje prisotnosti drugih jezikov. Po podatkih
28
Evropske komisije 57 % uporabnikov spleta v Evropi naroča blago in storitve v nematernem jeziku. Po podatkih
29
Unesca se prisotnost angleščine v na spletu iz leta v leto manjša, od 75 % leta 1998 do 45 % oz. po nekaterih
podatkih celo pod 40 % v letu 2009, in sicer na račun prisotnosti drugih jezikov. Te okoliščine napeljujejo ugotovitev,
da Evropa in ne nazadnje globalni trg delujeta večjezično, kar zahteva vlaganja tako v kompetence (prevajalci) kot
jezikovne vire in tehnologije, ki omogočajo vsem govorcem sodelovanje v druţbeni in politični debati ne glede na
jezikovne meje. Jezikovne tehnologije lahko poenostavijo in avtomatizirajo proces prevajanja, produkcije vsebin,
upravljanja znanja za vse evropske in svetovne jezike, ţe zdaj pa s pomočjo njih lahko iščemo relevantne
informacije, s pomočjo črkovalnikov preverjamo besedila, najdemo priporočene izdelke v spletnih trgovinah, sledimo
govornim navodilom navigacijskih sistemov, prevajamo spletne strani s pomočjo spletnih servisov itd. Po podatkih
primerjalne študije, ki jo je opravila evropska mreţa odličnosti META-NET, je stanje razvoja jezikovnih virov in
30
tehnologij za slovenščino zaskrbljujoče in zaostaja za ravnijo tehnološke podpore več evropskih jezikov.
Jezikovni viri in jezikovne tehnologije so bistveni del informacijskih in komunikacijskih tehnologij (IKT) in njihov razvoj
ima sinergične in multiplikacijske učinke na različnih področjih druţbene in gospodarske dejavnosti, tudi v okviru
31
32
enojezičnega prostora: na področju zdravstva, na področju izobraţevanja,
upravljanja pametnih mest (smart
cities), obdelovanja velikih količin podatkov (big data), luščenja relevantnih informacij za specifične namene itd.
Za ohranjanje in povečevanje konkurenčnosti gospodarstva je pomembno okrepiti zdravo jedro, ki ga predstavlja
industrija in z njo povezane storitve, kot generator inovacij, rasti in zaposlovanja. Dejstvo je, da vsako delovno
33
mesto ustvarjeno v industriji, ustvari od 0,6 do 2 novi delovni mesti v povezanih dejavnostih. Dejstvo je tudi, da se
80 % vseh zasebnih sredstev v raziskave in razvoj vloţi v industriji, ki je torej glavni vir inovacij in hkrati zagotavlja
rešitve za druţbene izzive, s katerimi se soočamo. Krepiti je potrebno tudi kulturne in kreativne industrije, ki
predstavljajo pomemben del gospodarskega in intelektualnega razvoja druţbe, so vir spodbud za razvoj novih
podjetij ter kreativni potencial za povečanje konkurenčnosti obstoječih podjetij. Za posodobitev in prestrukturiranje
obstoječe industrije (in celotnega gospodarstva) v industrijo znanja in inovativnosti, ki bo prinašala nova bolj
kakovostna delovna mesta, je potrebna krepitev razvojnih sposobnosti gospodarstva preko podpore podjetništvu (še
zlasti malim in srednjim podjetjem), zlasti na podeţelju ter v povezavi z naravnimi potenciali (pridobivanje lesne
biomase, predelava kmetijskih in ţivilskih proizvodov, predelava lesa, turizem, naravna in kulturna dediščina ipd.) in
ustvarjanjem novih delovnih mest in inovacijam, podpore kulturnim in kreativnim industrijam ter podpore razvoju
perspektivnih tehnoloških in industrijskih področij. Ob tem je še zlasti pomembno vzpostaviti instrument
sistematičnega snovanja zelenih programov za podjetja v prestrukturiranju.
Pomemben dejavnik
34
gospodarskega razvoja so tudi turizem in druge storitvene dejavnosti. Po podatkih UNWTO je bilo med več kot
900 milijoni turistov, ki so potovali v letu 2007 v tujino, cca. 80 % takšnih, ki so si ogledali vsaj eno kulturno
znamenitost ali obiskali vsaj eno kulturno prireditev ter bili s tem statistično zajeti v vzorcu »kulturnih turistov«, hkrati
pa sektor "kulturnega turizma" zaposljuje 1.171 mio prebivalcev v EU25. Po študiji, ki jo je naročila Evropska komisija
27
28
Častnik Delo, 9.4.2013
Evropska komisija: User Language Preferences Online, 2011. http://ec.
europa.eu/public_opinion/flash/fl_313_en.pdf.
29
Daniel Pimienta, Daniel Prado and Álvaro Blanco: Twelve years of measuring linguistic diversity in the Internet: balance and perspectives, 2009, Unesco.
30
Simon Krek: Slovenski jezik v digitalni dobi, Springer, 2012, http://www.meta-net.eu/whitepapers/e-book/slovene.pdf.
31
Prim. jezikovno tehnologijo ameriškega podjetja M*Modal, ki omogoča celosten produkt zdravniškega izvida:
http://langtechnews.hivefire.com/articles/290385/healthcare-providers-adopt-m-modal-fluency-for-ima/
32
Prim. npr. razvoj orodja za avtomatsko skeniranje, pregledovanje in vrednotenje pisnih izdelkov učencev, ki ga je razvilo ameriško podjetje XEROX:
http://langtechnews.hivefire.com/articles/share/290383/.
25/142
(KEA, 2006) je turizem tisti sektor, ki najbolj izkorišča kulturno dediščino za svoje dejavnosti. Hkrati pa ima prav
področje kulturne dediščine tudi velik vpliv na zaposlovanje (neposredno, posredno v gradbeništvu in turizmu,
povzeto po študiji KEA, The economy of culture, 2006). Prepoznane ovire pri doseganju večje konkurenčnost
slovenskega turizma so med drugim nizka stopnja prepoznavnosti Slovenije na ciljnih trgih, premalo konkurenčni
turistični proizvodi ter nepovezana turistična ponudba.V skladu z prepoznano vlogo in pomenom kulturnega turizma
kot temeljnega področja turistične ponudbe v okviru Strategije slovenskega turizma 2011-2016 je spodbujanje
razvoja novih in inovativnih produktov in storitev, ki bodo nadgradili kulturno-umetniško ponudbo in jo povezali z
drugimi sektorji osnova za povečanje konkurenčnosti in izboljšanju prepoznavnosti Slovenije Po oceni Svetovnega
turističnega in potovalnega sveta (WTTC) turizem v Sloveniji ustvarja kar 12% BDP. Hkrati je turizem zelo
pomembna izvozna dejavnost, ki v plačilni bilanci Slovenije zajema dobrih 8% celotnega izvoza in več kot 40%
35
izvoza storitev.
Po podatkih SURS 30% tujih turistov v Slovenijo privabi prav ohranjena narava, ki tako predstavlja predpogoj za
ohranjanje teh delovnih mest, tega deleţa BDP in navedenega deleţa izvoza. Skrb za ohranjanje narave in
infrastrukture za obiskovanje območij ohranjene narave tako predstavlja tudi razvojni potencial, npr. s programi za
trţenje ohranjene narave, podporo shemam za razvoj odgovornega turizma v zavarovanih območjih in
območjih Natura 2000, ki se odraţa tudi z moţnostjo večanja obiska (tudi izven glavne turistične sezone), večjih
prihodkov na dan bivanja kot tudi večanje dodane vrednosti.
S turizmom je intenzivno povezan tudi sektor ribištva. Namen ukrepov trajnostnega razvoja ribiških območij, ki ga
vodi skupnost, je prispevati tudi k razvoju turistične dejavnosti v ribiških območjih, a v povezavi s sektorjem –
bodisi gospodarskim ribolovom na morju bodisi akvakulturo. Tudi Evropska komisija v pogajalskih izhodiščih za
pripravo partnerskega sporazuma ugotavlja, da so v revnejših industrijskih in podeţelskih območjih, vključujoč
akvakulturo, moţnosti za ustvarjanje novih delovnih mest. V območjih, ki so odvisna od ribolova, pa so moţnosti za
diverzifikacijo (znotraj ali izven ribiškega sektorja). Nedotaknjen potencial akvakulture na podeţelskih območjih in
diverzifikacija ribiških dejavnosti bosta gotovo med ključnimi za spodbujanje razvoja v omenjenih območjih,
ustvarjanja dodane vrednosti na podeţelju, in sicer najverjetneje v okviru lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost
(CLLD). Tovrstni ukrepi bodo posredno prispevali k večji konkurenčnosti ribiškega sektorja.
V finančni perspektivi 2007-2013 smo v okviru strategije predvideli izvajanje ukrepov spodbujanja dolgoročnega
razvoja in konkurenčnosti ribiških območij, iskanja alternativnih moţnosti za ustvarjanje dohodka z diverzifikacijo
ribiških aktivnosti, še posebej z izkoriščanjem potenciala ekološkega in ribiškega turizma, pod pogojem, da ta ne
veča ribolovnega napora, izboljšanja distribucije proizvodov, boljšega sodelovanja med ribiči, spodbujanja razvoja in
varstva okolja, naravne in kulturne dediščine ter doseganja dodane vrednosti ribiških proizvodov. Analiza ribiškega
sektorja v Sloveniji je pokazala, da je konkurenčna sposobnost ribiškega sektorja (morski gospodarski ribolov,
akvakultura, predelava) precej šibka zaradi različnih razlogov (majhen sektor po številu podjetij in proizvodnji,
zastarela oprema in objekti, nezadostna infrastruktura, majhna in zastarela ribiška flota, v glavnem iz plovil,
namenjenih malemu priobalnemu ribolovu, upad ribolovnih virov v morju, ki so skupni več drţavam, tudi tistim, ki
imajo večji in bolj industrijski ribolov, pomanjkanje izmenjave znanj in dobrih praks v vseh podsektorjih, razpršenost
sektorja akvakulture, odsotnost organiziranosti itn.).
V finančni perspektivi 2007-2013 smo spodbujali ukrepe trţenja ribiških in ribogojskih proizvodov večinoma z izrabo
trţnih niš in trţenja lokalnih proizvodov, spodbujali smo zavedanje javnosti o pozitivnih učinkih porabe rib in školjk in
predvideli razvoj novih trgov s poudarkom na oglaševalskih kampanjah. Analiza ribiška sektorja za namen finančne
perspektive 2014-2020 je pokazala, da sta ponudba in poraba lokalnih ribiških proizvodov (iz morja in akvakulture)
še vedno razpršeni in šibki. Ulov iz morja ţe dolgo ne zadošča več potrebam slovenskih potrošnikov, zato se veliko
rib, porabljenih na slovenskem trgu, uvozi od drugod. Stanje je sicer boljše v akvakulturi, a tudi tu je 100%
samooskrba zagotovljena le pri vzreji školjk. Slovenija je do sedaj premalo spodbujala vključevanje primarnih
proizvajalcev v prehransko verigo (bodisi z ustanavljanjem trgovskih znamk, dodajanjem vrednosti proizvodom,
trţenjem lokalnih proizvodov ali izgradnjo prodajaln v okviru ribogojnic). Generična promocijska kampanja je sicer
spodbudila zanimanje potrošnikov za proizvode iz ribištva in akvakulture, a je bila premalo usmerjena v iskanje novih
trţnih niš. S trţenjem ribiških proizvodov se ukvarjajo registrirani obrati – večinoma so to ribarnice, registrirani
26/142
kupci, ribogojci in ribiči. Proizvajalci (ribiči, ribogojci) so do sedaj premalo vlagali v promocijo na lokalnih trgih.
Interes ribogojcev za vzrejo novih vrst v akvakulturi bi lahko bil večji, prav tako pa za okolju prijazno vzrejo.
Slovenija ima le nekaj obratov, katerih izključna dejavnost je predelava in trţenje rib, tako morskih kot sladkovodnih.
Na Upravi RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin je odobrenih 24 obratov, ki se ukvarjajo z ribiškimi
proizvodi. To so preteţno mala podjetja ter eno večje podjetje. Slovenski ribiški predelovalni sektor zaradi majhne
proizvodnje in odvisnosti od surovin iz tujih trgov (to velja za morske ribe) teţko konkurira večjim predelovalnim
podjetjem v EU. V prihodnji finančni perspektivi 2014-2020 bo omogočena izgradnja predelovalnih obratov znotraj
ribogojnice s ciljem dodajanja vrednosti obstoječim proizvodom oz. iskanja novih proizvodov.
Čeprav je kmetijstvo po podatkih nacionalnih računov skupaj z lovstvom, gozdarstvom in ribištvom leta 2011 k
skupni ustvarjeni dodani vrednosti prispevalo le okrog 2,5%, k bruto domačemu proizvodu (BDP) Slovenije pa 1,2%
ter k skupni zaposlenosti 8,4%, je z vidika zagotavljanja ustrezne stopnje samooskrbe s hrano in zagotavljanja
številnih neblagovnih javnih dobrin ter tesne povezanosti z ţivilsko-predelovalno industrijo pomemben
gospodarski sektor. Prispevek proizvodnje hrane in pijač k skupni dodani vrednosti gospodarskih dejavnosti, kot tudi
k skupni zaposlenosti, se zmanjšuje in v zadnjih letih znaša pod 2 % (v letu 2010 1,5 % dodane vrednosti in 1,6 %
zaposlenosti). S kmetijsko dejavnostjo v Sloveniji se ukvarja več kot 208.000 v kmetijskih podjetjih in na druţinskih
kmetijah delovno aktivnih oseb. Dodana vrednost na zaposlenega v kmetijstvu, gozdarstvu in ribištvu je po podatkih
AJPES za leto 2010 znašala 29.205 EUR (26.392 EUR v 2009). Slovenija je neto uvoznica agroţivilskih proizvodov,
kar pomeni, da z domačo, lokalno pridelavo ne pokriva svojih potreb po agroţivilskih proizvodih. Razlogi so
večplastni, zagotovo pa sta med pomembnimi strukturnimi slabostmi majhnost kmetijskih gospodarstev (v letu 2010:
6,4 ha) ter nizka produktivnost (v letu 2010: 0,16 PDM/ha) ter prešibko trţno povezovanje med proizvajalci in
vzdolţ agro-ţivilske verige in velik deleţ območij z naravnimi ali drugimi posebnimi omejitvami za kmetijsko
dejavnost (okoli 86 % ozemlja). Poleg tega je za Slovenijo značilen velik deleţ območij, kjer veljajo posebni reţimi
upravljanja z vidika varovanja okolja. Omenjeno predstavlja omejitve kmetovanju. Odpira pa tudi priloţnosti za
preusmeritev s konvencionalnega v razvoj ekološkega kmetovanja in drugih oblik okolju prijaznejših načinov
kmetovanja, rezultat katerih so proizvodi višje kakovosti, kar je lahko pomembna konkurenčna prednost z vidika
pričakovanj javnosti in naraščajočega povpraševanja potrošnikov po proizvodih, ki so pridelani na okolju prijazen
način. Zaradi razpršene poselitvene strukture v Sloveniji, je dostop kmetij do javne infrastrukture še toliko bolj
oteţen, kar dodatno zmanjšuje njihovo konkurenčnost. Poleg prestrukturiranja v smeri višje okoljske in
ekonomske učinkovitosti, velik izziv in priloţnost predstavlja dvig dodane vrednosti v smeri zagotavljanja višje
kakovosti in vzpostavitev tesnejšega horizontalnega in vertikalnega povezovanja v omenjenih sektorjih, med drugim
tudi v obliki vzpostavitve in promocije kratkih verig, razvoja logističnih platform in lokalnih trgov. K doseganju teh
ciljev bo prispevalo povezovanje v celostne, integralne zelene lokalne in regionalne razvojne modele, s
poudarjeno prehransko (zlasti z ekološko pridelano hrano) in energetsko samooskrbo, vzpostavljene na
avtentični slovenski kulturi in z vključevanjem naravne dediščine.
V letu 2011 je bilo v ţivilskopredelovalni panogi registriranih 599 podjetij, ki so zaposlovali slabih 13.000 delavcev. S
7,7 odstotnim deleţem zaposlenih v predelovalnih dejavnostih je ţivilskopredelovalni sektor tretji največji
delodajalec. Dodana vrednost na zaposlenega je v letu 2011 znašala 33.106 EUR. Najpomembnejše deleţe v
strukturi slovenske ţivilskopredelovalne dejavnosti ustvarjajo štiri panoge: pekarstvo, mesnopredelovalna industrija,
predelava mleka in proizvodnja pijač. Za ţivilsko-predelovalno industrijo je značilna (pre)nizka produktivnost dela
in stroškovna učinkovitost, prenizka dodana vrednost, prešibka horizontalna povezanost kot tudi vertikalno
sodelovanje s primarnim sektorjem, odvisnost od cen in dostopnosti določenih surovin na svetovnih trgih, kot je na
primer sladkor, ki ga v Sloveniji ne proizvajamo več. Velika ovira nadaljnjemu razvoju je tudi slaba izkoriščenost
proizvodnih kapacitet ter premajhna izvozna naravnanost. Opazni so tudi naraščajoči pritiski trgovskega sektorja.
V okviru spremljanja Programa razvoja podeţelja 2007–2013 glede doseganja ciljev konkurenčnosti agroţivilstva in
gozdarstva je produktivnost dela v kmetijstvu je v letu 2009 padla, kar je posledica poslabšanih gospodarskih razmer
in s tem povezanim krčenjem investicij v kmetijsko in ţivilsko proizvodnjo. Le ta se je začela izboljševati v letih 2010
in 2011, kar lahko pripišemo tudi vplivu ţe izvedenih naloţb, saj je v tem obdobju ţe prišlo do zaključka projektov, ki
so bili odobreni v začetku programskega obdobja. Glede na povprečen letni indeks rasti produktivnosti in zaostrenih
razmer v kmetijstvu je realno pričakovati, da ciljna vrednost v letu 2013 še ne bo doseţena. Produktivnost dela v
ţivilsko predelovalni industriji je po zabeleţeni rasti v predhodnih letih (2006, 2007 in 2009) v letih 2010 in 2011
začela padati. Kljub rahlemu padcu pa je pričakovana ciljna vrednost ţe doseţena. Glede na novo Eurostatovo
27/142
metodologijo produktivnosti dela v gozdarstvu ni mogoče več spremljati po metodologiji, ki je bila upoštevana v
začetku izvajanja programa.
V okviru Programa razvoja podeţelja 2014 - 2020 se bo krepila konkurenčnost kmetijstva in vitalnost kmetij.
Pospeševalo se bo prestrukturiranje kmetij, predvsem kmetij z nizko stopnjo udeleţbe na trgu, trţno usmerjenih
kmetij v posameznih sektorjih in kmetij s potrebo po kmetijski diverzifikaciji. Prav tako se bo podpiral laţji začetek
opravljanja kmetijske in nekmetijske dejavnosti ter zlasti generacijske pomladitve v kmetijskem sektorju. Velik
poudarek bo dan tudi horizontalnemu in vertikalnemu sodelovanju med udeleţenci vzdolţ agroţivilskih in gozdnolesnih verig, predvsem preko boljšega vključevanja primarnih proizvajalcev v ţivilsko verigo prek shem kakovost za
kmetijske proizvode in ţivila, promocije na lokalnih trgih, kratkih dobavnih verig, skupin proizvajalcev in medpanoţnih
organizacij ter spodbujanju dobrega počutja ţivali. Za slovensko kmetijstvo in predvsem ţivilsko-predelovalno
industrijo bodo pomembe tudi podpore v predelavo in trţenje in/ali razvoj kmetijskih proizvodov.
Dober razvojni potencial pa predstavlja tudi primerno izkoriščanje gozdov ter predelava slovenskega lesa v
izdelke z visoko dodano vrednostjo, a ostaja na razmeroma nizki ravni. Vzroke za to najdemo v neugodni lastniški
strukturi zasebnih gozdov, gozdne površine so povečini razdrobljene in majhne (68 % lastnikov ima v lasti manj kot 1
hektar gozdne površine), lastniki (predvsem zasebni) na trgu nastopajo nepovezano. Lastniki gozdov so v povprečju
tehnično slabo opremljeni, strokovno premalo usposobljeni, zato so tudi nesreče pri delu pogoste. Kaţejo se potrebe
po tesnejšem povezovanju v gozdno-lesne verige kot tudi sodelovanju med raziskovalnimi institucijami ter končnimi
uporabniki znanja (npr. lastniki gozdov, delavci v gozdovih). Iz Akcijskega načrta za povečanje konkurenčnosti
gozdno-lesne verige v Sloveniji do leta 2020 (MKO, 2012) je razvidno, da je bilo leta 2011 registriranih 495 podjetij s
področja gozdarstva. V letu 2010 je gozdarska opravila izvajalo (z lastno ali najeto delovno silo) nekaj več kot 43.000
druţinskih kmetij. Vse od leta 2006 se povečuje izvoz nepredelanega lesa (hlodovina) ter zniţuje izvoz izdelkov iz
lesa. Izvoz surovine pomeni manjšo dodano vrednost in neizkoriščeno razvojno moţnost. Boljšo pridelavo
kakovostnega lesa in njegovo gospodarsko izkoriščenost ovirajo velika razdrobljenost gozdnih posesti, slaba
tehnološka opremljenost in nizka usposobljenost zasebnih lastnikov, pa tudi njihova nepovezanost in netrţna
usmerjenost. Po začasnih podatkih SURS o zunanji trgovini za leto 2012 je Gozdarski inštitut Slovenije ocenil, da
3
je znašal izvoz okroglega lesa dosegel rekordne količine in je znašal 1.320.000 m po zdruţenih kategorijah
3
sortimentov. Od tega je večino predstavljal izvoz industrijskega lesa (1.030.000 m ) za kurjavo pa smo izvozili
3
290.000 m lesa. Izvoz je tako v letu 2012 predstavljal ţe slabih 40 % vseh proizvedenih količin iz slovenskih gozdov.
Lesnopredelovalna industrija je bila pred 30 leti paradna panoga Slovenije. Osnovni vzroki za upadanje števila
zaposlenih in razvitosti panoge so bili razpad jugoslovanskega trţišča, močan menjalni tečaju tolarja (izvoz panoge
včasih nekajkrat presegal uvoz) ter nič ali malo vlaganj v nove tehnologije, raziskave in razvoj s strani podjetij kar je
eden ključnih zaviralnih dejavnikov še danes. V panogi ni vidnega uvajanja novih, inovativnih materialov, tehnologij,
izdelkov z visoko dodano vrednostjo in trţenjskih pristopov. (Humar et al., 2012) Še boljši učinki tako na delovna
mesta kot na konkurenčnost in pri energetsko-okoljskih ciljih bodo doseţeni s povezovanjem v ţe omenjene zelene
razvojne modele na lokalni in regionalni ravni.
Na področju prometa je bil večji del aktivnosti v preteklosti vezan le na prevoz blaga. V kolikor ţelimo resnično
izkoristiti vse potenciale in prednosti, ki jih prenaša prometna dejavnost, je potrebno več pozornosti usmeriti v
logistiko. Ta bo ustvarjala nova delovna mesta z visoko dodano vrednostjo. Logistična dejavnost lahko ustvari 14%
deleţa v bruto druţbenem ptoizvodu zato je treba v prihodnje z javnimi spodbudami zagotoviti večja privatna
vlaganja v logistične centre. S tem bomo zagotovili tudi učinkovitejšo izrabo različnih načinov prevoza.
Na področju IKT ima RS velik potencial, podjetja v tem sektorju imajo skupaj s farmacevtsko industrijo
največjo dodano vrednost na zaposlenega. Za uspešen izhod iz gospodarske krize je nujnega pomena, da se
vzpodbuja rast MSP, ki so nosilec gospodarske rasti. Ustanovitev novih, uspešnih podjetij je ključen za dvig BDP,
ustvarjanje novih delovnih mest in dviga konkurenčnosti celotnega gospodarstva v RS. Potrebno je vzpodbujanje in
podpora ustanavljanja novih inovativnih internetnih start-up podjetij, s podporo za uspešen razvoj in rast podjetja od
podjetniške ideje same, pa vse do pomoči podjetju za konkurenčno globalno rast. Internetna startu-up podjetja so
specifična, ki za uspešno ustanovitev in zagon potrebujejo različne podporne storitve IKT. Mlado podjetje oz. startup tipično potrebuje podporo pri aktivnostih, ki so vezane na podjetniške aktivnosti, ki niso neposredno povezane z
osnovno idejo. Podjetje potrebuje razvojno IKT okolje, osebna skrbništva in mentoriranje, svetovanja iz
28/142
marketinga, pravna vprašanja (intelektualna lastnina), vse vrste izobraţevanj, podjetju podporne naloge
računovodstvo so podporne storitve, ki jih start-up potrebuje.
Sektor IKT je močno razvit, a ţal tudi široko razpršen. 2.600 podjetij z več kot 20.000 zaposlenimi razvija veliko
število različnih IKT rešitev. Za večjo prepoznavnost in predstavitev produktov in storitev IKT industrije in za
morebitne skupne nastope na tujih trgih, je potrebna ustanovitev demonstracijskega centra IKT industrije. Namen
centra je celovita predstavitev IKT rešitve slovenske industrije na enem mestu, ki zagotavlja obiskovalcem vzorčne
primere produktov in storitev. Ob tem, da se v centu predstavljajo posamezni izdelki, je glavni namen centra na
poudarku predstavitev integriranih in celovitih rešitev industrije IKT.
Tematski cilj 4: Podpora prehodu v nizkoogljično gospodarstvo v vseh sektorjih
Za prehod Slovenije v nizkoogljično druţbo ob sočasnem zasledovanju ciljev zanesljivosti in konkurenčnosti zahteva
bistvene spremembe pri ravnanju z energijo. Ključnega pomena je zagotoviti zadosten investicijski potencial pri
končnem porabniku energije za vse donosne ukrepe učinkovite rabe energije in izkoriščanja obnovljivih virov energije
ter ustrezno upravljanje druţbenih sprememb za realizacijo potrebnih tehnoloških sprememb in sprememb pri
ravnanju z energijo. K učinkovitemu upravljanju druţbenih sprememb bo pomembno prispevala uveljavitev
integralnega razvojnega pristopa na vseh ravneh.
Cilji energetske politike so zagotavljanje: zanesljivosti oskrbe z energijo in energetskimi storitvami; okoljske trajnosti
in boj proti podnebnim spremembam; konkurenčnosti gospodarstva in druţbe ter razpoloţljive in dostopne energije
oz. energetskih storitev ter socialne kohezivnosti.
Z uravnoteţenim doseganjem zastavljenih ciljev bo mogoče aktivno ravnanje z energijo in dolgoročen prehod
Slovenije v nizkoogljično druţbo. Prednostna področja energetske politike za povečanje zanesljivosti oskrbe in
konkurenčnosti druţbe ter postopen prehod v nizkoogljično druţbo so: učinkovita raba energije, izraba obnovljivih
virov energije in razvoj aktivnih omreţij za distribucijo električne energije. Za doseganje ciljev na prednostnih
36
področjih bodo potrebna velika vlaganja, in sicer letno na ravni okrog 600 mio EUR . Tako energetika predstavlja
enega ključnih stebrov pospeševanja gospodarske rasti. Da pa bodo doseţeni čim večji pozitivni makroekonomski
učinki, je potreben tudi preboj pri samem razvoju in proizvodnji tehnologij veznih na OVE in URE.
Prednostna področja rabe in oskrbe s toploto. Izboljšanje energetske učinkovitosti stavb bo ključni ukrep
prihodnje energetske politike za oskrbo s toploto. Vzporedno bo potekal ambiciozen prehod na nizkoogljične vire, in
sicer pospešeno uvajanje OVE ter ohranjanje fosilnih goriv za proizvodnjo toplote le v SPTE z visokim izkoristkom,
povezano s pospešenim razvojem sistemov daljinskega ogrevanja. Spodbude bodo namenjene obseţnemu
programu energetske sanacije stavb, razvoju finančnih mehanizmov za izvedbo le-teh ter povečanju vloge
dobaviteljev energije za spodbujanje in izvedbo projektov učinkovite rabe energije. Vodilno vlogo pri sanaciji stavb bo
prevzel in javni sektor in dajal zgled ostalim sektorjem. Podprti bodo ukrepi za povečanje konkurenčnosti industrije z
izboljšanjem učinkovitosti rabe in upravljanja z energijo.
Prednostna področja rabe in oskrbe z električno energijo. Ključni ukrep bo obvladovanje rasti rabe električne
energije z izboljšanjem energetske učinkovitosti v vseh sektorjih. Zagnan bo nov investicijski cikel za gradnjo
objektov za proizvodnjo električne energije. Pospešen bo razvoj proizvodnje električne energije iz OVE: poleg
razvoja proizvodnje iz hidroenergije bo znatno večji tudi deleţ proizvodnje iz drugih OVE in iz SPTE z visokim
izkoristkom. Deleţ električne energije iz OVE glede na bruto končno rabo električne energije so bo do leta 2020
povečal na 40 odstotkov. Večji del zastarelih in okoljsko nesprejemljivih termoenergetskih objektov bodo nadomestile
nove enote, dolgoročno bo razvoj usmerjen v konkurenčno nizkoogljično proizvodnjo električne energije. Predvidena
sta razvoj in izgradnja aktivnih omreţij v podporo večji učinkovitosti rabe in razpršeni proizvodnji električne energije iz
OVE in SPTE z visokim izkoristkom.
Slovenija je v zadnjih dveh letih uvozila letno za dobre 2 milijardi evrov energentov (brez elektrike), kar je v letu 2012
predstavljalo ţe 7 % BDP. Ta deleţ ob nizki gospodarski rasti v zadnjih letih stalno narašča, in je bil v lanskem letu
najvišji v vsem obdobju po letu 2000. Zato so ukrepi s katerimi zmanjšujemo rabo energije še kako pomembni, saj
prispevajo k zmanjšanju stroškov, poleg tega pa se z njimi odpirajo tudi nova delovna mesta, kar je še posebej
pomembno v razmerah v kakršnih se trenutno nahaja naše gospodarstvo.
36
V rabo obnovljivih virov energije 370 mio EUR, v učinkovitejšo tabo energije 180 mio EUR, 45 mio EUR v razvoj pametnih
omrežij.
29/142
Sedanje zaveze na področju učinkovite rabe energije (URE) so v obdobju 2008-2016 doseči 9 % prihranka pri rabi
energije ter v skladu z novo Direktivo o energetski učinkovitosti do leta 2020 za 20 % povečati energetsko
učinkovitost. Za doseganje prvega cilja je januarja 2008 Vlada RS sprejela Nacionalni akcijski načrt za energetsko
učinkovitost, v naslednjem letu pa je potrebno pripraviti novega, ambicioznejšega, da bomo dosegli tudi cilj za leto
2020.
V skladu z direktivo o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov (OVE) ima Slovenija obveznost doseči
najmanj 25 % deleţ obnovljivih virov v rabi bruto končne energije in najmanj 10 % deleţ v prometu. Izpolnjevanje
obveznosti in doseganje ciljev na področju učinkovite rabe in obnovljivih virov sta medsebojno odvisna, saj z
učinkovitejšo rabo energije zmanjšujemo porabo energije in s tem tudi potrebno količino obnovljive energije za
doseganje 25 % deleţa OVE v celotni porabljeni energiji.
Z učinkovitejšo rabo energije za enak produkt porabimo manj energije, za kar pa so namesto uvoţene energije
potrebne investicije in delovna sila, kar pospešuje gospodarsko rast. Z učinkovitejšo rabo energije se tako ustvarijo
delovna mesta, zmanjša se problem energetske revščine, manjši je uvoz energentov in s tem niţja energetska
odvisnost. Z izvajanjem Akcijskega načrta za učinkovito rabo energije za obdobje do leta 2016 bomo v letu 2016
porabili 4.300 GWh energije manj, kar pomeni, da bodo skupni letni stroški za energijo v letu 2016 okoli 500 milijonov
EUR niţji. Izvajanje programa pomeni tudi letno pribliţno 3.000 delovnih mest.
Poleg tega imajo investicije v učinkovito rabo energije nedvomno največji multiplikativni učinek, saj gre za delovno
intenzivne investicije, kar pomeni da je na enoto investicije ustvarjenih največ delovnih mest. Hkrati so to investicije z
največjo domačo komponento, saj so vgrajeni materiali (npr. gradbeni materiali, stavbno pohištvo) preteţno
domačega izvora.
V okviru kohezijskih sredstev Operativnega programa razvoja okoljske in prometne infrastrukture za obdobje 20072013 (OP-ROPI) je bila tako večina sredstev usmerjena v razpise sofinanciranje energetske sanacije javnih stavb; od
skupnih 230 mio EUR jih je za ta namen predvidenih 175 mio EUR. To so razpisi za sofinanciranje energetske
sanacije bolnišnic, srednjih šol, domov za starejše, visokih šol in študentskih domov ter za energetsko sanacijo stavb
2
v lasti lokalnih skupnosti. S temi sanacijami bo na leto obnovljenih okrog 150.000 m stavb v javni lasti, kar ustreza
zavezi obvezne prenove stavb v drţavni lasti vsako leto v višini vsaj 3 % površine, ki nam jo prinaša nova Direktiva o
energetski učinkovitosti. Projektni podatki kaţejo, da so prihranki energije v povprečju 50-odstotni. Če
predpostavimo, da so prihranki energije predvsem pri toploti, to pomeni, da bo s temi sanacijami strošek za energijo
v saniranih stavbah vsako leto vsaj za 4 mio EUR niţji. Prihranek je znaten, vendar bi lahko bil 3-krat večji, če bi bil
deleţ subvencioniranja energetske sanacije niţji oziroma bi v sanacijo stavb vključili še zasebni kapital. V prihodnje
bo zato potrebno več pozornosti nameniti oblikovanju ukrepov in finančnih mehanizmov, ki bodo spodbudili vstop
zasebnega kapitala v projekte energetske sanacije stavb javnega sektorja.
Na področju obnovljivih virov energije razpoloţljivi podatki za leto 2011 kaţejo izpolnjevanje vmesnega cilja, saj je
deleţ skupne rabe končne energije iz OVE znašal 18,9 % (16,1 % v letu 2005). Po sektorjih rabe energije se
uspešno izpolnjuje cilj na področju ogrevanja, na področju rabe električne energije pa nekoliko zaostajamo za
predvideno dinamiko, predvsem zaradi zaostajanja investicij v nove proizvodne naprave.
V slovenski podporni shemi za spodbujanje OVE v proizvodnji električne energije je bilo konec leta 2012 uvrščenih
skupaj 2543 elektrarn s skupno močjo 375 MW, kar predstavlja pribliţno 11 % vseh instaliranih zmogljivosti v
Republiki Sloveniji. Od januarja do decembra leta 2012 je v sistem vstopilo 1410 novih naprav. Večino vstopov v
shemo v letu 2012 so predstavljaje sončne elektrarne. Po ocenah so investicije v nove naprave, ki so vključene v
shemo omogočile na letni ravni dobrih 2.500 delovnih mest. Podporna shema na segmentu električne energije ostaja
ključni instrument za izpolnjevanje ciljev OVE, vendar bo za doseganje večje stroškovne učinkovitosti, stabilnosti
delovanja in financiranja ter pospešitev uveljavitve tehnologij z niţjimi stroški ključno, da se delovanje sheme revidira
in prilagodi trţnim razmeram.
Za doseganje ciljnega deleţa OVE v rabi bruto končne energij s področja toplote (33-odstoten ciljni deleţ do leta
2020) in električne energije (40-odstoten ciljni deleţ do leta 2020) bo potrebno prednostno spodbujanje izrabe vseh
okoljsko sprejemljivih OVE. Potreben bo razvojni preboj tudi danes manj izkoriščanim OVE, da se bodo leta 2030 v
pribliţno enakem obsegu kot hidroenergija in lesna biomasa izkoriščali tudi preostali OVE. Za proizvodnjo toplote je
predvideno prednostno spodbujanje izrabe lesne biomase, sončne in geotermalne energije ter izkoriščanje lesne
biomase v SPTE z visokim izkoristkom in sistemih daljinskega ogrevanja, za proizvodnjo električne energije pa je
predvideno izkoriščanje vetrne, sončne in hidro energije ter lesna biomasa in bioplin v SPTE z visokim izkoristkom.
Izkoriščanje vodnega potenciala z gradnjo hidroelektrarn predstavlja velik investicijski izziv, ki lahko ima velike
pozitivne sinergijske učinke, saj je do 90 % investicije moţno zagotoviti iz domače proizvodnje. Vendar pa določene
neskladnosti nastajajo zaradi prekrivanja območij Nature 2000 in potencialnih območij izkoriščanja OVE, kar
30/142
narekuje pretehtati kateri okoljski cilj (blaţenje podnebnih sprememb ali ohranjanje biotske raznovrstnosti) je
pomembnejši z vidika celotne druţbe. Nedvomno ta konflikt draţi in upočasnjuje izvedbo projektov, zato bo treba več
sredstev in napora usmeriti v njegovo reševanje.
Nov ukrep na področju distribucije električne energije bo spodbujanje širitve pametnih distribucijskih sistemov z
uvajanjem pametnih aktivnih omreţij in merilnih sistemov za daljinski prenos podatkov za povečanje energetske
učinkovitosti in boljšo rabo obnovljivih virov energije. Podpirale se bodo raziskave in demonstracijski projekti, ki bodo
podali osnovne usmeritve na nacionalnem nivoju za boljšo izkoriščenost obstoječega elektroenergetskega omreţja,
moţnost aktivnega vključevanja odjema in razpršene proizvodnje in uvedbo novih naprednih storitev za odjemalce
na nizkonapetostnem elektroenergetskem omreţju.
Na področju spodbujanja OVE in URE v sektorju gospodinjstev bodo ukrepi tudi v prihodnje usmerjeni v finančno
spodbujanje energetsko učinkovitih obnov in trajnostnih gradenj eno, dvo in večstanovanjskih stavb in vlaganja v
energetsko učinkovite ogrevalne sisteme. Dodatno bo kot ukrep zmanjševanja energetske revščine podprta še
shema učinkovite rabe energije za gospodinjstva z nizkimi prihodki ter promocijske, informativne in svetovalne
dejavnosti v okviru delovanja energetske svetovalne mreţe za občane.
V javnem sektorju bo poudarek na energetski učinkoviti obnovi in trajnostni gradnjo stavb javnega sektorja (šole,
vrtci, bolnišnice, domovi za ostarele, knjiţnice in drugi objekti neposrednih in posrednih proračunskih uporabnikov),
finančnih spodbudah za ukrepe učinkovite raba električne energije, uvajanju sistema za upravljanje z energijo v
javnem sektorju (energy management), energetskem pogodbeništvu (energy performance contracting) in v
izobraţevanju kadrov za izvajanje zelenega javnega naročanja.
Za sektor gospodarstva in storitev (industrija, MSP in velika podjetja) bodo finančne spodbude namenjene
učinkoviti rabi električne energije, izgradnji sistemov za ogrevanje (geotermalni, sončni kolektorji, kotli na lesno
biomaso, daljinsko ogrevanje na lesno biomaso), povečanju rabe OVE za proizvodnjo električne energije in toplote,
uvedbi razvojne sheme in spodbudam gospodarstvu pri vstopu zelenih energetskih izdelkov na trg ter uvajanju
sistemov za upravljanje z energijo.
Trenutna situacija na področju trajnostne mobilnosti in uporabe javnega potniškega prometa (JPP) je v Sloveniji
izredno slaba. Povpraševanje po mestnem potniškem prometu je v preteklih 10 letih upadlo za več kot 30 %, kar je
posledica povečanega lastništva osebnih avtomobilov (AVARIS, 2013) in spremenjenih potovalnih navad. V obdobju
2007 - 2011 se je povečalo število registriranih osebnih avtomobilov za 5,9 % (SURS, 2011), kar uvršča Slovenijo s
521 osebnimi avtomobili na 1000 prebivalcev med drţave z najvišjim deleţem (473 je povprečje v EU). Ob tem v
Sloveniji beleţimo tudi velik deleţ izdatkov za transport, ki jih gospodinjstva namenijo za nakup vozil in izdatke
povezane z njihovim delovanjem. V letu 2010 so tako izdatki gospodinjstev za transport predstavljali 13,9 % (SURS,
2011), kar nas uvršča na prvo mesto med drţavami članicami EU (Vir: Eurostat, marec 2013). Število prepeljanih
potnikov v JPP iz leta v leto upada. V obdobju 2007 – 2011 beleţimo 15,9 % padec števila prepeljanih potnikov v
cestnem prometu in 2,4 % padec v ţelezniškem prometu (SURS, avgust 2012). Osebni potniški promet, namesto
javnega spodbuja tudi trenutni sistem vinjet, pa tudi nadomestilo za prevoz na delo.
Aktivnosti RS na področju trajnostne mobilnosti si prizadevajo zagotavljati enako dostopnost do šolanja, delovnih
mest in prostočasnih dejavnosti vsem drţavljanom RS ne glede na starostno in socialno strukturo. Zagotavljanje
dostopnosti z javnimi prevoznimi sredstvi, oz. zagotavljanje pogojev za trajnostno mobilnost, ki vključuje tudi
pešačenje in kolesarjenje, pomeni zagotavljanje enakosti vsem skupinam drţavljanov, kar je eden temeljnih
principov demokratične druţbe. Za izboljšanje javnega potniškega prometa se bo uveljavil razvoj celostne trajnostne
in dostopne mobilnosti v mestih, posodobila se bodo vozna sredstva, ki bodo dosegala okoljske cilje, uvedene bodo
napredne tehnologije za učinkovitejše spremljanje in upravljanje javnega potniškega prometa. Zagotavljala se bo
infrastruktura, da se omeji osebni prometu pri izvoru in infrastruktura za kolesarski promet.
Poraba energije v kmetijstvu je izraţena z neposredno porabo plinskega olja, bencina in električne energije ter s
posredno porabo za proizvodnjo mineralnih gnojil. Največji deleţ od skupne porabe energije v kmetijstvu predstavlja
plinsko olje za pogon kmetijskih strojev (42,6 %). Sledijo energija za proizvodnjo mineralnih gnojil (42,6 %),
električna energija (4,6 %) in bencin (3,2 %). Poraba plinskega olja v kmetijstvu je v Sloveniji od leta 1992 do leta
2004 upadla za 11,7 %.
Glavni obnovljivi vir energije v Sloveniji, ki izvira iz kmetijstva, je bil v letu 2011 bioplin. Drugi kmetijski viri obnovljive
energije (bioetanol, slama, zunajgozdni nasadi hitrorastočih drevesnih in grmovnih vrst) še niso zaţiveli. Razvoj
kmetijskih bioplinskih naprav se je v Sloveniji začel po letu 2002. Te poleg gnojevke ali gnoja uporabljajo tudi druge
substrate, povečini energetske rastline, ki imajo dober izplen metana oziroma bioplina. Les slabše kakovosti, ki
nastaja kot stranski produkt (ostanek) pri primarni predelavi lesa v lesnopredelovalnih obratih, ter lesni ostanki, ki
nastajajo pri rednem gospodarjenju z gozdom se uporablja za namen proizvodnje toplotne in električne energije
31/142
(»lesna biomasa«). Letno se v Sloveniji za toplotne energetske namene porabi 1,3 mio m3 lesa bruto (biomase), s
katerim se proizvede 415 PJ toplotne energije.
V okviru spremljanja Programa razvoja podeţelja 2007–2013 se pozitivni trendi izkazujejo pri gibanju vrednosti
kazalnika, povezanega s proizvodnjo obnovljive energije v kmetijstvu in gozdarstvu. Obseg površin in količina,
namenjenih proizvodnji obnovljivih virov energije iz kmetijstva in gozdarstva, namreč ţe presegajo zastavljene cilje.
Prispevek iz kmetijstva k izpustom toplogrednih plinov v letu 2011 je bil 10,8 % (2.108 Gg CO2 ekv.) celotnih
izpustov. K izpustom iz kmetijstva sta največ prispevala metan - CH4 (50,2 %) in didušikov oksid - N2O (41,1 %).
Pribliţno 80 % izpustov metana prispeva govedoreja. Največ N2O nastane med skladiščenjem ţivinskih gnojil ter
zaradi gnojenja z ţivinskimi in mineralnimi gnojili. Zelo veliko N2O prispevajo tudi posredni izpusti, ki so posledica
izpiranja dušikovih spojin v podtalnico in vodotoke. Letni izpusti CH4 v kmetijstvu so se od leta 1986 do leta 2011
zmanjšali za 7,2 % in izpusti N2O za 21,3 %. Toplogredni učinek TGP iz kmetijstva, izraţen v ekvivalentih CO2, se je
v tem času zmanjšal z 2.628 na 2.108 Gg CO2 ekv. ali za 19,9 %. K zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov so
posredno prispevali tudi kmetijsko okoljski ukrepi, ki so se začeli izvajati leta 2001 v okviru Slovenskega kmetijsko
okoljskega programa in kasneje v okviru Programov razvoja podeţelja za obdobje 2004-2006 in 2007-2013. Izpusti
TGP iz gozdarstva v letu 2011 so bili 16,15 Gg CO2 ekv., kar je le 0,08 % celotnih izpustov TGP. Izpusti TGP iz
gozdarstva nastajajo pri rabi goriv za sečnjo, spravilo in dodelavo lesa na skladiščih (večinoma kot CO2). Od leta
1986 do leta 2011 so se zmanjšali od 58,25 na 16,15 Gg CO2 ekv. ali za 72,3 %.
V podporo spodbujanju učinkovite rabe virov ter prehodu v nizkoogljično in podnebnim spremembam odporno
gospodarstvo v kmetijskem, ţivilskem in gozdarskem sektorju bodo v okviru PRP 2014 – 2020 vlaganja prednostno
usmerjena v povečanje proizvodnje in učinkovite rabe obnovljivih virov energije ter spodbujanje kogeneracije v
kmetijstvu in ţivilski predelavi. Proizvodnja energije iz obnovljivih virov je lahko tudi priloţnost za zagon in razvoj
nekmetijskih dejavnosti na podeţelju. Podprta bodo tudi vlaganja za ureditev dostopov do kmetijskih in gozdnih
zemljišč in v oskrbo z energijo.
Tematski cilj 5: spodbujanje blaţenja podnebnih sprememb ter preprečevanja in prilagajanja nanje ter
preprečevanja in obvladovanja tveganj;
V Sloveniji se soočamo z vedno bolj pogostimi in uničujočimi naravnimi nesrečami, med katere sodijo tudi poplave.
Hidrološki ekstremi so v zadnjih letih silovitejši in pogostejši. Število in razporeditev visokih voda v zadnjih letih
kaţeta na pogostejše in izrazitejše pojave hidroloških ekstremov na celotnem območju Slovenije Razni deli Slovenije
so bili v zadnjih 25 letih kar pogosto poplavljeni. Ob smrtnih ţrtvah kot posledici poplav (npr. leta 2007 so poplave
37
zahtevale najmanj štiri, leta 2010 pa najmanj tri človeška ţivljenja) je ocenjena neposredna škoda (brez DDV) po
poplavah leta 1990 znašala cca 580 mio EUR, po poplavah leta 1998 cca 180 mio EUR, po poplavah leta 2007 cca
200 mio EUR, po poplavah leta 2009 cca 25 mio EURov, po poplavah leta 2010 cca 190 mio EURov in po poplavah
leta 2012 cca 310 mio EURov. V zadnjih cca 25 letih so večji poplavni dogodki v Sloveniji torej povzročili za cca 1500
mio EURov škode (cca 1800 mio EURov z DDV), samo v zadnjih cca 10 letih pa je škoda v Sloveniji po večjih
poplavnih dogodkih znašala pribliţno 730 mio EURov (brez DDV) oz. cca 870 mio EUR (z DDV). (Vlada RS, 2012).
V Sloveniji smo določili 61 območij pomembnega vpliva poplav, za katera lahko z veliko verjetnostjo trdimo, da so
glede na kriterije poplavne ogroţenosti zdravja ljudi, gospodarstva, javne infrastrukture, kulturne dediščine in okolja
najbolj poplavno ogroţena v RS. Na teh območjih pomembnega vpliva poplav, ki se prostorsko razprostirajo na 47
2
km , prebiva cca 130.000 prebivalcev, na njih se nahaja cca 23.000 stavb, cca 1.500 enot kulturne dediščine in cca
17.000 poslovnih subjektov. Poleg tega je na teh območjih ogroţenih tudi cca 85.000 delovnih mest, 44 IPPC in
SEVESO objektov/zavezancev, cca 600 km drţavno pomembne linijske infrastrukture in cca 500 druţbeno
pomembnih objektov (bolnišnice, šole, vrtci, itd.). (MKO 2013)
Negradbeni protipoplavni ukrepi v okviru protipoplavne direktive, ki se bodo umeščali na območja Natura 2000, so
ena izmed hrbtenic zelene infrastrukture. Zato je v duhu iskanja sinergij smiselno negradbene protipoplavne ukrepe
prednostno umeščati na območja Natura 2000 z največjim deleţem vrst in habitatnih tipov v neugodnem stanju
ohranjenosti in vezanih na vodo.
Projekte, s katerimi bi lahko v letu 2014 dejansko začeli obvladovati poplavno ogroţenost na območjih pomembnega
vpliva poplav v grobem delimo na gradbene in negradbene. Cilj vseh predlaganih ukrepov je zmanjševanje poplavne
ogroţenosti na območjih pomembnega vpliva poplav v Republiki Sloveniji. S predlaganimi aktivnostmi pa ustvarimo
tudi nova delovna mesta.
Načrtuje se gradbene protipoplavne ukrepe na naslednjih območjih: OPVP Ljubljana-jug, OPVP Dobrova-Brezje pri
Dobrovi, OPVP Ţelezniki, OPVP Vransko, OPVP Spodnji Duplek, OPVP Ptuj, OPVP Dravograd, OPVP Prevalje37
Povzeto po Predhodni oceni poplavne ogroženosti RS (MOP, 2011) in podatkih o škodah po poplavah 2012.
32/142
Ravne na Koroškem in OPVP Črna na Koroškem-Ţerjav v skupni vrednosti cca. 100 mio. EUR, ki naj bi obsegali
pripravo projektne dokumentacije, odkupe zemljišč, pridobivanje gradbenega dovoljenja in izvedbo protipoplavnih
ukrepov (gradnjo zadrţevalnikov, ureditve vodotokov, ki ogroţajo)
Načrtovani negradbeni protipoplavni ukrepi so:
- identifikacija ključnih razlivnih površin visokih voda v Sloveniji (tako ob samih vodotokih kot tudi v celotnih porečjih
posameznih vodotokov, ki ob nastopu visokih voda ogroţajo zdravje ljudi, gospodarstvo, kulturno dediščino in
okolje), ki še tako ali drugače niso pozidane in bi se jih bilo treba odkupiti in urediti za bolj ali manj kontrolirano
razlivanje visokih voda ob nastopu večjih poplavnih dogodkov;
- vzpostavitev novih vodomernih postaj Agencije RS za okolje z namenom vzpostavitve rednega hidrološkega
monitoringa na območjih pomembnega vpliva poplav, kjer se vodostaji (in pretoki) ne spremljajo redno ali premalo
podrobno;
– razvoj hidroloških modelov za napovedovanje visokih voda na območjih pomembnega vpliva poplav in dovolj
zgodnje opozarjanje na njih. Najprej je treba preveriti z Agencijo RS za okolje za katera izmed 61 območij
pomembnega vpliva poplav se napovedi ţe izdelujejo na podlagi ţe razvitih hidroloških modelov in na katerih
hidrološki modeli še niso dovolj razviti.
– vzpostavitev novih evidenc na področju obvladovanja poplavne ogroţenosti
– informiranje, ozaveščanje, obveščanje ogroţenih subjektov na območjih pomembnega vpliva poplav – izdelava
informativnih materialov, obveščanje ogroţenih prebivalcev in subjektov o načinih ukrepanja v času nastopa visokih
voda, izvedba pripravljalnih vaj, itd.
Slovenija nima sprejete celovite strategije prilagajanja na podnebne spremembe kot 15 najbolj razvitih članic EU, je
pa ţe leta 2008 sprejela Strategijo prilagajanja slovenskega kmetijstva in gozdarstva podnebnim spremembam, ki ji
je sledil Akcijski načrt za leti 2010 in 2011 (kmetijstvo in gozdarstvo sta bila namreč ocenjena kot najbolj ranljiva
sektorja). Zato si bo Slovenija prizadevala razširiti in poglobiti svoje napore pri načrtovanju in izvajanju ukrepov
prilagajanja na podnebne spremembe in bo prednostno pristopila k pripravi celovite ocene tveganj in priloţnosti, ki jih
podnebne spremembe prinašajo za drţavo. Priprava celovite medsektorske ocene tveganj in priloţnosti, ki jih
podnebne spremembe prinašajo za Slovenijo (ocena tveganj) bo predstavljala podlago za pripravo ukrepov
prilagajanja ter preprečevanja in obvladovanja tveganj (akcijski načrt prilagajanja na podnebne spremembe). Z
namenom vodenja in usmerjenja procesa priprave politik prilagajanja bo ţe v letu 2013 ustanovljena Medresorska
delovna skupina za prilagajanje na podnebne spremembe, preko katere se bo tudi iskalo skupne moţne sinergijske
učinke in pristope različnih sektorskih politik. Rezultat tega procesa identifikacije najbolj ogroţenih sektorjev in
aktivnosti ter priprave najbolj stroškovno učinkovitih ukrepov bo okrepljena odpornost Slovenije na vplive podnebnih
sprememb (manjša škoda, manjše število prizadetih - obolelih, trajno prizadetih, mrtvih, večja stabilnost naloţb in
ekosistemov).
Učinkovitost ukrepov prilagajanja na podnebne spremembe bo mogoče povečati z vzpostavljanjem sinergij z drugimi
ukrepi v okviru integralnega razvojnega načrtovanja, vključno s trajnostnim prostorskim načrtovanjem.
Slovenijo ogroţajo tudi druge vremensko pogojene naravne nesreče, povezane s klimatskimi spremembami: suša,
poţari v naravi, neurja in plazovi. Od drugih nesreč največjo nevarnost predstavlja potres, pojavljajo pa se tudi
epidemije in nesreče v prometu. Obstajajo tudi tveganja (sicer majhna) za nastanek tehnoloških nesreč (npr. jedrska
nesreča).
Suši so najbolj izpostavljeni vzhodna Slovenije ter submediteranski jugozahodni del drţave. V zadnjem desetletju so
bile večje suše v letih 2003, 2006, 2007 in 2012. Najhujša je bila leta 2012, ko je bilo prizadetih 106.258 ha površin,
ocenjena škoda v tekoči kmetijski proizvodnji pa je znašala 56 milijonov eur. Pred poţari v naravi je najbolj ogroţen
submediteranski jugozahodni del drţave. Poţarov v naravi je letno vsaj 2000. Leta 2003 jih je bilo skoraj 2900
(pogorelo je 3020 ha površin), leta 2007 smo jih zabeleţili 2000 (pogorelo 700 ha površin), leta 2012 pa 2500
(pogorelo 1430 ha). Neurja se pojavljajo po vsej drţavi, najbolj uničujoča so v severovzhodnem delu. Posledice so
poplavljanje, vetrolomi, poškodbe zaradi toče in udarov strel, teţave z oskrbo s pitno vodo in električno energijo,
onesnaţenje okolja, obseţni zemeljski plazovi ipd. Največ škode so neurja s točo in vetrom povzročila leta 2008, ko
je bilo poškodovanih okoli 28.500 stavb, ocenjena škoda na objektih pa je znašala skoraj 85 milijonov eur. Pojav
nalezljivih bolezni pri ljudeh prav tako predstavlja realno moţnost. Po ocenah bi ob izbruhu pandemske gripe v
Sloveniji lahko zbolelo od 25 do 45 % ljudi (več kot 850.000 ljudi), kar bi imelo hude socialne, zdravstvene,
gospodarske in druge posledice. Smrtnost bi pri pandemiji gripe znašala do 0,37 % obolelih oz. 1850 ljudi.
Potres je ena najhujših nesreč, ki lahko prizadenejo Slovenijo. Imela bi najhujše posledice tako za ţivljenje in
premoţenje drţavljanov, premoţenje in poslovno dejavnost podjetij kot tudi za izvajanje javnih storitev drţave in
lokalne samouprave. Večina ozemlja drţave je potresno aktivna. Glede na karto potresne intenzitete za povratno
33/142
dobo 475 let je 54 odstotkov površine Slovenije na območju intenzitete 8 EMS, kjer ţivi 1.020.000 ljudi ali 53
odstotkov prebivalcev. Najbolj ogroţena so širše ljubljansko območje, Zgornje Posočje ter Spodnje Posavje, kjer
lahko pričakujemo potrese z učinki 8. stopnje EMS, na posameznih oţjih območjih s slabo nosilnostjo tal pa tudi 9.
stopnje EMS. Največ škode in človeških ter materialnih izgub bi povzročil potres intenzitete VIII po EMS na širšem
ljubljanskem območju, kjer ţivi skoraj pol milijona ljudi. Na teh območjih so ţe bili potresi z močnimi poškodbami
objektov, najhujši leta 1998 z magnitudo 5,6 je poškodoval 3000 objektov, leta 2004 pa z magnitudo 4,9 pa 1800
objektov.
Ocena je, da bi 10-30 odstotkov stavb na omenjenih območjih, ki niso zgrajene v skladu z EUROCODE 8, utrpelo
tako hude poškodbe konstrukcije, da bi bila v njih ogroţena človeška ţivljenja in da se v njih ne bi mogle izvajati
javne storitve. Preliminarne analize raziskovalnega projekta POTROG so pokazale, da je v Sloveniji pribliţno 1.900
stanovanjskih stavb , ki bi ob močnem potresu utrpele zelo hude poškodbe konstrukcije in v katerih je ogroţenih
pribliţno 31.562 stanovalcev. Od teh bi utegnilo biti 16 stanovanjskih stavb, ki bi utrpele poškodbe 5 ravni
(porušitev). Izvedene analize za ostale, tudi javne stavbe, so v tem trenutku še manj zanesljive in kaţejo na 225
stavb, ki bi utrpele poškodbe 4. in 5. ravni in bi v njih bila ogroţena človeška ţivljenja in izvajanje dejavnosti.
Izvajanje javnih dejavnosti in bivanje bi začasno, do ustreznega popravila konstrukcijskih in nekonstrukcijskih
elementov stavbe, bilo onemogočeno v veliko večjem številu objektov. Objektov, ki bi po potresu zahtevali
zahtevnejša popravila, preden bi bilo v njih mogoče bivati in izvajati javne in poslovne dejavnosti, je v Sloveniji med
125.000 in 185.000.
Potres je ena najhujših nesreč, ki lahko prizadenejo Slovenijo. Imela bi najhujše posledice tako za ţivljenje in
premoţenje drţavljanov, premoţenje in poslovno dejavnost podjetij kot tudi za izvajanje javnih storitev drţave in
lokalne samouprave. Večina ozemlja drţave je potresno aktivna. Glede na karto potresne intenzitete za povratno
dobo 475 let je 54 odstotkov površine Slovenije na območju intenzitete 8 EMS, kjer ţivi 1.020.000 ljudi ali 53
odstotkov prebivalcev. Najbolj ogroţena so širše ljubljansko območje, Zgornje Posočje ter Spodnje Posavje, kjer
lahko pričakujemo potrese z učinki 8. stopnje EMS, na posameznih oţjih območjih s slabo nosilnostjo tal pa tudi 9.
stopnje EMS. Največ škode in človeških ter materialnih izgub bi povzročil potres intenzitete VIII po EMS na širšem
ljubljanskem območju, kjer ţivi skoraj pol milijona ljudi. Na teh območjih so ţe bili potresi z močnimi poškodbami
objektov, najhujši leta 1998 z magnitudo 5,6 je poškodoval 3000 objektov, leta 2004 pa z magnitudo 4,9 pa 1800
objektov. Preliminarne analize raziskovalnega projekta POTROG so pokazale število poškodovanih stavb, ki bi ob
močnem potresu utrpele zelo hude poškodbe konstrukcije. Objektov, ki bi po potresu zahtevali zahtevnejša
popravila, preden bi bilo v njih mogoče bivati in izvajati javne in poslovne dejavnosti, je v Sloveniji po prvih ocenah
med 125.000 in 185.000. Edini način za zmanjšanje človeških ţrtev, teţjih poškodb ljudi in zagotavljanje izvajanja
javnih storitev (zdravstvo, šolstvo, pitna voda, transport idr.) je zviševanje ravni znanja o potresni ranljivosti stavb in
povečanje protipotresne odpornosti objektov. Če ne bo preventivnih dejavnosti za zmanjšanje potresne ranljivosti
objektov bodo posledice morebitnega potresa z močnimi poškodbami (8 EMS) ali močnejšega za Slovenijo teţko
neobvladljive, tako kadrovsko kot finančno.
V okviru PRP 2014-2020 se bodo, s ciljem zagotavljanja okoljske funkcije kmetijstva in ohranjanja kulturne krajine,
podpore namenjale kmetijsko okoljskim in kmetijsko podnebnim plačilom ter plačilom kmetom na gorskih območjih ali
drugih območjih z naravnimi ali drugimi posebnimi omejitvami za kmetijsko dejavnost. Eno izmed pomembnih
področji je tudi izboljšanje upravljanja tal ter zmanjšanje vnosa fitofarmacevtskih sredstev in gnojil. Poseben
poudarek bo namenjen tudi spodbujanju uvajanja nadstandardnih tehnologij pridelave ter preusmerjanju kmetijskih
gospodarstev oz. spodbujanju nadaljevanja z ekološkim kmetovanjem.
Sektor ribištva je močno odvisen od naravnih virov (voda, prostor). Na zaloge vode močno vplivajo podnebne
spremembe. Poplave povzročajo škodo v sektorju akvakulture (izguba ribjega staleţa, uničenje gojitvenih bazenov).
Tveganja v akvakulturi so vezana na spremembe z biološko onesnaţenostjo morja; zaradi pojava alg in biotoksinov v
školjkah pride do prepovedi prodaje le-teh za prehrano ljudi in zaprtja školjčišč.
Zdruţeni učinki podnebnih sprememb, drugih okoljskih sprememb, človekovih posegov in varnostnih tveganj
ogroţajo tudi kulturno dediščino. Predvsem podnebne spremembe lahko povzročijo nepopravljivo škodo ali izgubo
kulturne dediščine zaradi njene krhkosti in starosti, zato je potrebno spodbuditi izvajanje programov in projektov, ki
bodo prispevali k učinkovitejšemu preprečevanju in obvladovanju tveganja za poškodovanje ali uničenje območij /
objektov / predmetov kulturne dediščine ob naravnih in drugih nesrečah katerih pojavnost se povečuje zaradi
aktualnih podnebnih sprememb.
Tematski cilj 6: varstvo okolja in spodbujanje učinkovite in trajnostne rabe virov
34/142
Varovanje stanja ohranjene narave ter odgovorna in trajnostna raba naravnih sta ključna predpogoja za kakovost
bivanja in blagostanje prebivalcev Slovenije, saj se gledano globalno, pritiski na okolje povečujejo. Ohranjena
narava zagotavlja ekosistemske storitve, ki so nepogrešljive za človekovo blaginjo in gospodarsko uspešnost ter
zmanjšujejo moţnost uničujočih sprememb, povezanih z izgubo biotske raznovrstnosti, npr. manjše škode v
gozdovih, na vodah in v kmetijstvu zaradi stabilnejših ekosistemov, gospodarske škode zaradi invazivnih vrst.
V Sloveniji se količine nastalih odpadkov trenutno zmanjšujejo, kar moramo verjetno pripisati predvsem niţji
gospodarski dejavnosti in na splošno manjši porabi in ne ukrepom za preprečevanje nastajanja odpadkov. V
zakonodaji ima preprečevanje nastajanja odpadkov prednost, zato so ţe sprejeti nekateri ustrezni ukrepi, zlasti tisti,
ki se nanašajo na zasnovo proizvodov ter načrtovanje ravnanja z odpadki (načrt gospodarjenja z odpadki mora
vsebovati tudi elemente njihovega preprečevanja). Na sistemski ravni še ni pripravljen program preprečevanja
nastajanja odpadkov,zato tudi še ni sprejetih vseh ustreznih ukrepov, s katerimi bi lahko sledili cilju preprečevanja
nastajanja odpadkov v celoti. V letu 2011 smo ustvarili 6 % (6,55 mio ton) manj odpadkov kot v letu 2007. Od tega je
bilo skoraj 722 tisoč ton komunalnih odpadkov, kar je 16 % manj kot v letu 2010. Količina nastalih nevarnih
komunalnih odpadkov pa se je v tem času povečala in sicer za 17 %. Zmanjšale so se tudi količine komunalnih
odpadkov, zbranih z javnim odvozom (za 9,4 % glede na leto 2010). Na račun ločenega zbiranja se je za 19 %
zmanjšala količina mešanih komunalnih odpadkov. Še vedno pa smo v letu 2011 odloţili okoli 58 % komunalnih
odpadkov (več kot 419 tisoč ton), čeprav je trend tu ugoden, saj se je glede na leto 2010 količina vseh odloţenih
odpadkov na komunalnih odlagališčih zmanjšala za 19 %, količina odloţenih komunalnih odpadkov pa za skoraj
25 %. Največ zbranih komunalnih odpadkov so odloţili v koroški (kar 87 %), zasavski in goriški (v vsaki po 73 %)
statistični regiji, najmanj pa v savinjski (41 %), podravski (45 %) in spodnjeposavski (48 %) statistični regiji (SURS,
oktober 2012). Eden od razlogov za visoke odstotke odlaganja odpadkov je pomanjkanje ustrezne infrastrukture za
obdelavo mešanih komunalnih odpadkov, pa tudi nizka okoljska dajatev za obremenjevanje okolja zaradi odlaganja
38
odpadkov, ki ne predstavlja dovolj močne spodbude za spremembo vedenjskih vzorcev . Ko govorimo o odlaganju
odpadkov na odlagališčih je eden od ključnih izzivov s katerimi se bomo morali soočiti tudi zmanjšanje količin
odloţenih biorazgradljivih odpadkov. Izboljšati moramo tudi deleţ predelave odpadkov, in sicer tako, da se v strukturi
deleţa predelanih skupnih količin odpadkov poveča deleţ reciklaţe vseh nastalih odpadkov, vključno s komunalnimi
in gradbenimi odpadki. Po izgradnji infrastrukture za obdelavo mešanih komunalnih odpadkov, ki se izvaja v okviru
OP ROPI, bi morali razpolagati z dovolj velikimi kapacitetami za obdelavo le teh. Masni tok odpadkov, bo skladno s
sprejetim OP RKO potrebno dokončati z ustrezno termično obdelavo. V skladu s strategijo zmanjševanja odpadkov,
ki gredo v nadaljnjo bo potrebno dograditi javno mreţo infrastrukture za zbiranje odpadkov – zbirni centri (sredstva
ERDF) Pomembno bo tudi oblikovanje in financiranje ukrepov za preprečevanje nastajanja odpadkov- spodbujanje
konkurenčnosti (sredstva ERDF).
Opremljenost s sistemom zbiranja in čiščenja komunalnih odpadnih voda moramo izboljšati, saj je le 53 %
prebivalcev priključenih na javni kanalizacijski sistem z določeno stopnjo čiščenja, pri čemer je cilj doseči 70 %
prebivalcev priključenih na javni kanalizacijski sistem do leta 2015 (OECD). Leta 2008 je bilo tako po javni
kanalizaciji odvedenih 61,27 % PE odpadnih voda, medtem ko je bilo prečiščenih le 48,88 % PE odpadnih voda.
Slika stanja se sicer razlikuje glede na različna območja poselitve. Tako je denimo na območjih poselitve s skupno
obremenitvijo več od 100.000 PE, ki leţijo na vodnem območju Donave, deleţ odvajanja odpadnih voda po javni
kanalizaciji 95,3 % PE, deleţ odpadnih voda, za katere je zagotovljeno čiščenje pa 78,6 %. Najniţji deleţ
priključenosti PE na ustrezno odvajanje in čiščenje odpadnih voda smo imeli v tem letu na območjih poselitve, ki so
obremenjena med 50 in 2000 PE ter z gostoto obremenjenosti več kot 20 PE/ha, ter z več kot 10 PE/ha na območjih
s posebnimi zahtevami. Teţave pri izgradnji tovrstne infrastrukture so po eni strani posledica razpršene poselitve po
drugi strani pa tudi problemov pri umeščanju te infrastrukture v prostor. (OECD, 2012, MKO, 2013). Zatika se tudi pri
izvedbi postopkov javnih naročil. Ne glede na dejstvo, da se je v obdobju 2007 -2011 število priključkov na
kanalizacijsko omreţje povečalo za 16 %, medtem ko se je v istem obdobju dolţina kanalizacijskega omreţja
podaljšala za okoli 24 %, smo v letu 2011 v Sloveniji prečistili le pribliţno dve tretjini odpadnih voda, kar je za 17,3 %
manj kot v letu 2010 in v okolje iz javne kanalizacije izpustili za 0,1 % več neprečiščenih odpadnih voda (SURS,
oktober 2012a). Z vidika kakovosti vodotokov v Sloveniji dobrega ekološkega stanja oz. dobrega ekološkega
potenciala ne dosega 59 (38,1 %) vodnih teles površinskih voda. Od tega sta vodni telesi Kamniška Bistrica Študa –
38
v Sloveniji je v letu 2010 znašala 11 EUR/tono, na NL pa je bila ta višja od 100 EUR/tono, v VB je trenutno okoli 70 EUR/tono, načrtujejo pa dvig na okoli 100
EUR/tono.
35/142
Dol in Cerkniščica razvrščeni v zelo slabo stanje (ARSO, 2013). Glede na zahteve Direktive o čiščenju komunalne
odpadne vode mora Slovenija do 31.12.2015 zagotoviti ustrezne sisteme odvajanja in čiščenja v vseh aglomeracijah
nad 2000 PE. V skladu z nacionalno Uredbo o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz komunalnih čistilnih
naprav mora Slovenija do istega roka na območjih poselitve med 50 in 2000 PE ter gostoto poselitve večjo od 20
PE/ha oziroma večjo od 10 PE/ha na območjih s posebnimi zahtevami, zagotoviti ustrezen sistem za odvajanje in
čiščenje. Ocenjujemo, da zaradi velikega obsega potrebnih sredstev tega pravočasno ne bo moţno realizirati. Zato
bo potreben dogovor o nadaljevanju aktivnosti do izpolnitve obvez v obdobju 2014 – 2020. Z izvedbo operacij v
obdobju 2007 - 2013 bomo zagotovili do 50% opremljenih aglomeracij nad 2000 PE. Ostale aglomeracije in njihovo
opremljanje z okoljsko infrastrukturo, bodo v okviru izvedbe investicij drţavnega pomena, imele prednost v prihodnje.
Drugi sklop okoljskih investicij v sklopu uresničevanja tematskega cilja varstva okolja in spodbujanje učinkovite in
trajne rabe virov, pa so investicije, ki bodo prispevale k enakomernemu in trajnostnemu razvoju regij. Skupaj z ostalo
okoljsko infrastrukturo, ki je pogoj gospodarskega, socialnega in ekološkega trajnostnega razvoja regij, je izgradnja
ustrezne infrastrukture za odvajanje in čiščenje odpadne vode v aglomeracijah med 50 in 2000 PE, v teh primerih
zaradi velike razpršenosti poselitve v Republiki Sloveniji, ključnega pomena. Del sredstev bi bil namenjen dogradnji
obstoječih sistemov in novemu opremljanju, del sredstev pa bi bil namenjen izgradnji malih čistilnih naprav.
Glavni vir pitne vode v Sloveniji je podzemna voda, ki zagotavlja okoli 97 % potrebnih količin. Viri podzemne vode
kaţejo veliko prostorsko in časovno variabilnost. V zadnjem času je izraţena tendenca vse pogostejših in bolj
izrazitih hidroloških suš podzemne vode. Skupna obnovljiva količina podzemne vode je bila v plitvih vodonosnikih
Slovenije v letu 2011 izrazito niţja od povprečja v obdobju 2001-2010. Največje odstopanje od povprečja je bilo v
vodnih telesih Krške, Dravske in Murske kotline ter Slovenskih goric. Nekoliko manjše odstopanje od povprečja je
bilo v vodnih telesih alpskega območja. Na področju rabe vode iz javnega vodovoda v letu 2011 beleţimo za 1,2 %
niţjo porabo vode v gospodinjstvih, medtem ko so je v poslovnih subjektih porabili za 4,7 % več kot leto prej. Kritične
so izgube vode v omreţju, saj so se v letu 2011 glede na leto 2010 povečale za 6 %. V istem obdobju se je povečala
tudi količina dobavljene, a neobračunane vode in sicer za 17 %. Izboljšuje se opremljenost z vodovodnim omreţjem,
saj se je dolţina celotnega vodovodnega omreţja v letu 2011 povečala za 6,1 %, število porabnikov in njihovih
priključkov na omreţje pa za 1,3 % (6172 priključkov) (SURS, avgust 2012). Glede nadzora nad kakovostjo pitne
vode so predvsem problematični mali sistemi. Večina (72 % vseh oz. 700 sistemov) sistemov, ki oskrbuje le po 50500 ljudi je bila vključena v sistem strokovnega upravljanja zaradi zahtev pravilnika oz. Direktive EU o kakovosti
vode, namenjene za prehrano ljudi (Direktiva 98/83/ES). Večinoma ti sistemi ne ustrezajo zahtevam za pitno vodo,
saj nimajo ustreznega strokovnega upravljanja, zlasti za pripravo pitne vode (kjer je potrebna), imajo pomanjkljiv
nadzor in drugo. Večino teh sistemov, ki glede na predpise ne zagotavljajo varne pitne vode, bi bilo potrebno ukiniti
ali ustrezno urediti (MKO, 2012). V skladu z določbami direktive o pitni vodi in nacionalne Uredbe o oskrbi s pitno
vodo morajo biti z javnim vodovodom opremljena območja poselitve s 50 ali več prebivalci s stalnim prebivališčem (tj.
z gostoto večjo od 5 prebivalcev na ha) in manjša območja poselitve v primeru, če se iz enega vodovoda oskrbuje
več kot 50 prebivalcev oz. je zmogljivost takega vodovoda večja od 10 m3/dan. Prioriteto na tem področju
predstavlja zagotavljanje ustreznih vodnih virov in ustrezna infrastruktura za vodooskrbo, ki bo omogočala
zmanjševanje izgub ter kvalitetno in zanesljivo oskrbo prebivalstva s pitno vodo na območjih, kjer javni sistem
vodooskrbe še ni zgrajen, in kjer je javni sistem neustrezen (Kohezijski sklad).
Upravljanje voda je mogoče deloma členiti na urejanje voda (ciljno upravljanje s hidrotehničnimi objekti - vodno
infrastrukturo) in upravljanje z vodami (spremljanje pritiskov na vode in njihova regulacija). Področje upravljanja
voda je trenutno organizacijsko in upravljavsko razdrobljeno med več inštitucij (Ministrstvo za kmetijstvo in okolje,
Agencija RS za okolje, Inštitut za vode RS in koncesionarji, ki opravljajo javne sluţbe s področja upravljanja z
vodami), kar onemogoča celovito in učinkovito upravljanje z vodami po porečjih, ovira učinkovito zagotavljanje
dobrega stanja voda in ovira zaščito zdravja ljudi, gospodarstva, kulturne dediščine in strateško pomembnih okoljskih
dobrin pred škodljivim delovanjem voda. Zato je treba čim prej pristopiti k reorganizaciji vseh sluţb znotraj zgoraj
naštetih institucij, ki se ukvarjajo s tem področjem, jih po potrebi zdruţiti na enem mestu in vzpostaviti jasne odnose
med njimi.
39
Na področjih oskrbe z vodo, ravnanju z odplakami in odpadki ter na področju sanacije okolja (dejavnost E ) je
zaposlenih 2 % vseh zaposlenih v gospodarskih druţbah, vendar je ena redkih panog, kjer se je število zaposlenih v
zadnjih letih povečevalo. Zaposlenost v dejavnosti E se je v letu 2011 povečala za 3,7 % na 9.229 ljudi. Na
39
Po SKD so to dejavnosti: oskrba z vodo, ravnanje z odplakami in odpadki, saniranje okolja
36/142
strukturno neučinkovitost poslovanja teh podjetjih kaţejo podatki o padcu dodane vrednosti na zaposlenega v
obdobju 2008 – 2011, in sicer s 35.927 EUR (2008) na 32.896 EUR (2011). Ob tem so se stroški dela na
zaposlenega povečali iz 22.909 v letu 2008 na 23.699 v letu 2011, posledično se je povečal tudi deleţ stroškov dela
v dodani vrednosti in je v obdobju 2008 – 2011 narasel z 63,8 % na 72 % (Kmet Zupančič idr., 2012).
Za izgradnjo investicij na področju okoljske infrastrukture so, v skladu s 149. členom Zakona o varstvu okolja,
pristojne občine (UL RS, št. 97/2012). Zato je uspešnost izvajanja okoljske politike v tem delu v veliki meri odvisna
od učinkovitosti izvajanja nalog na lokalni ravni in od odnosa med nacionalno in lokalno ravnijo. Zaradi velikega
števila občin je pogosto problem doseganja ekonomije obsega in optimalnejše porabe finančnih in naravnih virov.
Slovenija se sooča s pojavom podnebnih sprememb, daljših sušnih obdobij in neenakomerno oskrbo z vodo, kar
vpliva na časovno nedoločenost in kakovost pridelave, ter povzroča izpad dohodka v proizvodnji, kar je v veliki meri
mogoče premostiti z izvedbo dovolj obseţnih in kvalitetnih namakalnih sistemov, posebno pri pridelavi vrtnin, sadja in
drugih intenzivnejših kultur. V Sloveniji se namaka manj kot 1 % kmetijskih površin. V letu 2012 je bilo za namakanje
porabljenih 2,2 milijona m3 vode to je za 29 % manj kot v letu 2011; 49 % namakalne vode je bilo pridobljenih iz
zbiralnikov, 34 % iz tekočih voda, 11 % iz podtalnice, 3 % pa iz javnega vodovoda in iz drugih virov (SURS, 2012).
Močno so se povečale zlasti površine, ki so pripravljene za kapljično namakanje, kar kaţe na spremembe v smeri
uporabe sodobnejših in učinkovitejših sistemov namakanja. Dejanska uporaba namakalnih sistemov je nizka in
marsikje ne preseţe 50 % zemljišč na območju namakalnega sistema. Povečini so bili namakalni sistemi zgrajeni
pred letom 1990, po tem pa je njihov razvoj zastal. Ponoven zagon je dobil v okviru Programa razvoja podeţelja
2007-2013 s spodbujanjem naloţb v namakalne sisteme in proizvodne tehnike za varčevanje z vodo. Hitrejši razvoj
na tem področju ovira zlasti dolgotrajno pridobivanje vseh ustreznih dovoljenj in dokumentacije. Na območju, kjer je
raba vode za namakanje iz vodnih teles površinskih voda najugodnejša, leţi 125.964 ha potencialno primernih
kmetijskih zemljišč za namakanje. Tudi v okviru PRP 2014 – 2020 bodo prednostno podprte naloţbe v namakanje in
učinkovito rabo vode, zlasti preko ponovne rabe, zbiranja in čiščenja vode.
Za Slovenijo je značilna izredno pestra in sorazmerno dobro ohranjena narava. Na ozemlju drţave ţivi okoli 24.000
vrst ţivih bitij, številčne ocene vseh potencialnih vrst se gibljejo med 45.000 in 120.000 vrst. Od tega je 800 ţivalskih
in 46 rastlinskih vrst endemičnih. Posebej značilni so gozdni, podzemni in vodni ekosistemi, mokrišča, morje, alpski
in gorski svet, suha travišča idr. Ugodno stanje ohranjenosti habitatnih tipov v Sloveniji dosega skoraj polovica
habitatnih tipov, več kot 60 % vrst pa ugodnega stanja ohranjenosti ne dosega.
V Sloveniji smo v mreţo Natura 2000 uvrstili 37,9% ozemlja. Okoli 70 % omreţja pokrivajo gozdovi. Od negozdnih
površin je v omreţju Natura 2000 pribliţno 20 % kmetijskih površin, med njimi pa so najpomembnejši ekstenzivni
travniki. Kljub različnim varstvenim reţimom se je v Sloveniji ohranitveno stanje številnih habitatov in vrst poslabšalo
v razmeroma kratkem času, čeprav je bil na nekaterih področjih doseţen precejšen napredek (Natura 2000,
zavarovana območja, uvedba kmetijsko-okoljskih plačil, varstveni ukrepi v gozdovih, načrtovanje na področju
sladkovodnega ribištva). Poslabšanje je posledica predvsem vse večjih pritiskov na biotsko raznovrstnost, predvsem
zaradi širjenja poselitvenih območij, gradnje industrijskih območij in prometnic ter intenzifikacije zanimivejših
kmetijskih površin. Če ţelimo zaustaviti trend izgube biotske raznovrstnosti moramo oblikovati bolj usmerjene in
aktivne ukrepe (tudi v okviru bodočih kmetijsko-okoljskih-podnebnih plačil) in bolje izkoristiti nekatere sistemske
rešitve (ukrepi pogodbenega varstva in skrbništva) in izboljšati upravljanje v zavarovanih območjih. Med
zavarovanimi območji je pri nas namreč večino takih, ki jih upravljajo javni zavodi, imamo pa tudi nekaj takih, kjer je
za upravljanje podeljena koncesija. Ker je javnih sredstev za upravljanje zavarovanih območij na voljo vedno manj in
ker so primeri upravljanja v primeru podeljenih koncesij uspešni, bo treba pri ohranjanju biotske raznovrstnosti
izboljšati tudi sodelovanje z zasebnim sektorjem. Vzporedno bo treba dograditi sistem koncesijskega upravljanja
zavarovanih območji (urediti izvajanje investicij v javno infrastrukturo, standardizirati upravljavske naloge). Izboljšati
bo treba tudi izvajanje neposrednega varstva jam, s katerim bi uredili način upravljanja naravovarstveno
pomembnejših jam. Ne glede na napredek na tem področju so površine v kmetijsko okoljskih ukrepih še vedno
premajhne in ob hkratnih trendih intenzifikacije kmetijstva ne zagotavlja ohranjanja habitatov in vrst. V zadnjih
desetih letih se je izboljšalo stanje na področju ohranjanja avtohtonih pasem in sort (vzpostavljena javna sluţba
ohranjanja slovenskih ţivalskih genskih virov), genska banka na področju rastlinskih virov pa zaenkrat deluje še
programsko, a sorazmerno usklajeno. Pomen varovanja in ohranjanja izvirnih lastnosti in genske variabilnosti
avtohtonih in tradicionalnih pasem domačih ţivali in sort kmetijskih rastlin je prepoznan tudi v okviru Programov
razvoja podeţelja za obdobje 2004-2006 in 2007-2013. V obdobju 2007-2013 je podpore deleţnih 25 avtohtonih in
tradicionalnih pasem domačih ţivali in 170 avtohtonih in tradicionalnih sort kmetijskih rastlin. Zaradi izvajanja
ukrepov na področju gozdarstva je večina gozdnih habitatov in vrst v dobrem ohranitvenem stanju, povečujejo pa se
pritiski na nekatere tipične gozdne vrste, ki ţe veljajo za ogroţene. Izboljšati bo treba tudi vključevanje ohranjanja
37/142
biotske raznovrstnosti v upravljanje z vodami, saj je v praksi na tem področju še veliko teţav. Izboljšalo se je stanje
na področju monitoringa, ki je sicer v celoti usmerjen na spremljanje stanja evropsko pomembnih vrst, vzpostavljen
je tudi ustrezen dostop javnosti do podatkov o naravovarstveno pomembnih območjih, slabše pa je stanju na
področju dostopnosti do podatkov o razširjenosti vrst. Usmerjeno delovanje na področju raziskovanja biotske
raznovrstnosti je pomanjkljivo. Kot mnogim drugim drţavam bi tudi Sloveniji koristila ekonomska analiza
ekosistemskih storitev, ki bi med številnimi drugimi koristmi pripomogla k ugotavljanju večje uporabnosti trţnih
pristopov za ohranjanje biotske raznovrstnosti. Ustrezen odgovor na različne pritiske na okolje kot so širjenje
poselitvenih območij, gradnja industrijskih območij in prometnic ter intenzifikacija zanimivejših kmetijskih površin je
ohranjanje in oţivljanje kulturne dediščine in javne kulturne infrastrukture v zavarovanih območjih in območjih Natura
2000. Na ta način se bo zagotavljal učinkovit in celovit prostorski razvoj, ki bo podpiral izboljševanje konkurenčnosti
podjetij, kakovost bivanja in grajenega okolja ter povečal intenzivnost prenove in oţivljanja obstoječih objektov pred
novogradnjo. Poslabšalo se je tudi izobraţevanje o biotski raznovrstnosti v osnovnih šolah in v poklicnih srednjih
šolah (Kus Veenvliet, 2012; OECD, 2012). Poiskati bomo morali tudi ustrezne rešitve za povečanje črpanja sredstev
EU (tako iz strukturnih skladov, kot tudi v okviru programa LIFE +) za namen ohranjanja biotske raznovrstnosti, saj je
to oteţkočeno tudi zaradi interesa občin po usmerjanju sredstev v druge prioritete, pomanjkljive usposobljenosti, pa
tudi zaradi zahteve, da se lahko lastna udeleţba zagotavlja le iz javnih virov.
Za ohranjanje biotske raznovrstnosti in naravnih vrednot za zagotavljanje naravnih virov in ekosistemskih storitev ter
zmanjševanje negativnih posledic njihove izgube je treba dokončati vzpostavitev sistema upravljanja območij Natura
2000, vključno z ustreznimi kmetijsko okoljskimi programi, postavitvijo zelene infrastrukture, prednostno v sinergiji s
protipoplavnimi ukrepi, zagotovitvijo odkupa naravovarstveno pomembnih nepremičnin na zavarovanih območjih,
zagonom sistem pogodbenega varstva in skrbništva nadgradnjo sistema monitoringa ter izpeljavo investicij v
preprečevanje naseljevanja in širjenja invazivnih tujerodnih vrst in nadzor in preprečevanje vnosa katerihkoli
tujerodnih vrst.
Kmetijstvo v Sloveniji je pomembna dejavnost, ki s svojo trajnostno naravnanostjo ter druţbeno in socialno
odgovornostjo, pomembno prispeva k ohranjanju in racionalni rabi naravnih virov, zagotavljanju zadostne,
kakovostne in potrošniku dostopne hrane, javnih dobrin, razvoju turizma, ohranjanju kulturne dediščine ter ohranjanju
poseljenosti in zaposlenosti na podeţelskih območjih ter razvoju novih delovnih mest.
Naravne razmere za kmetijstvo so v Sloveniji razmeroma neugodne. Zemljišča, primerna za kmetijstvo, so omejena,
saj gozdovi pokrivajo okoli 60 % ozemlja. Kmetijska zemlja zavzema manj kot 30 % vse površine (v EU27 pa v
povprečju 40 %), ta deleţ pa vztrajno pada zaradi zaraščanja, širjenja zazidalnih površin in nove prometne
infrastrukture. V strukturi kmetijskih zemljišč prevladujejo trajne travinje, in sicer okoli 60 %. Le okoli 35 % vseh
kmetijskih zemljišč je namenjen pridelavi poljščin in vrtnin, preostalih 5 % pa pokrivajo trajni nasadi. Okoli 75 %
kmetijskih površin je na območjih z naravnimi in drugimi posebnimi omejitvami, večinoma v gorskih in gričevnatih
predelih. Čeprav neugodne razmere ne preprečujejo povsem kmetovanja na teh območjih, pa je zaradi njih
produktivnost niţja, izbor kmetijskih usmeritev omejen, proizvodni stroški pa višji.
Iz Popisa kmetijstva 2010 izhaja, da se je obseg vseh kmetijskih zemljišč v RS v obdobju od leta 2000 do leta 2010
zmanjšal za 37.989 hektarov (ali 10 hektarov na dan) V letu 2007 je imela RS po podatkih Eurostata 2.447
kvadratnih metrov kmetijskih zemljišč na prebivalca, povprečje EU27 pa je znašalo 3.469 kvadratnih metrov na
prebivalca. Zato je pomembno, da se zemljišča, ki še niso ali ne bodo zasedena s prostorsko ureditvijo in leţijo v
območju DPN-ja, ponovno preuči z vidika namenske rabe in se nezasedena zemljišča ne spreminja avtomatično v
zazidalna območja za druge namene pač pa se jih sprošča, kjer je to mogoče in smotrno za prvotno namensko rabo
in to v kmetijsko zemljišče.
Slovensko kmetijstvo, ki po mednarodni primerjavi ni uvrščeno med najbolj intenzivne panoge, je v zadnjih letih
večinoma zmanjševalo obremenitve na okolje. To je predvsem posledica usmeritve skupne kmetijske politike, ki
upravičenost do finančnih podpor pridelovalcem pogojuje z upoštevanjem s strani EU predpisanih okoljskih
standardov (navzkriţna skladnost, dobra kmetijska praksa). Povečuje se tudi pomen okoljskih vsebin in ukrepov v
okviru izvajanja politike razvoja podeţelja. Leta 2010 se je intenzivnost gnojenja z mineralnimi gnojili v Sloveniji sicer
povečala, a je bila kljub temu za skoraj tretjino niţja kot na začetku desetletja, zniţevanje skupne porabe pesticidov
pa se je nadaljevalo. Glavni vir vnosa dušika na kmetijska zemljišča predstavlja dušik iz ţivinskih in mineralnih gnojil.
Predvsem zaradi manjše skupne površine vseh kmetijskih zemljišč v uporabi je ocenjena povprečna poraba
38/142
mineralnih gnojil v letu 2011 glede na leto 2010, na hektar kmetijskih zemljišč, večja za 5 %, ocenjena povprečna
poraba glavnih rastlinskih hranil na hektar pa večja za 1 %. Povprečna poraba dušikovega rastlinskega hranila (N)
na hektar se je povečala za 4 %, poraba drugih dveh rastlinskih hranil pa se je nekoliko zmanjšala (SURS, 2012). V
obdobju 1992-2010 se je skupni vnos dušika na kmetijska zemljišča zmanjšal od 92.130 ton N na 77.749 ton N,
oziroma za 15,6 % (ARSO, 2013).
Ostanki mineralnih gnojil skupaj z nitrati predstavljajo najpomembnejši vir iz kmetijstva izhajajočega onesnaţevanja
podzemnih in posledično pitnih voda. Spremljanje kakovosti pitnih voda v Sloveniji kaţe, da so na nekaterih merilnih
mestih v bliţini najintenzivnejšega kmetovanja še vedno občasni preseţki dopustnih vrednosti posameznih aktivnih
snovi, v splošnem pa je stanje razmeroma dobro in se počasi izboljšuje. Drţave članice Evropske unije direktiva
(Water Framework Directive; 2000/60/EC), zavezuje da do leta 2015 vsa vodna telesa podzemne vode doseţejo
dobro kemijsko stanje. To pomeni, da moramo v Sloveniji do leta 2015 z učinkovitim nadzorom, monitoringom ter s
sanacijskimi ukrepi zagotoviti, da v vodnih telesih podzemnih voda koncentracija nitratov ne bo presegla 50 mg NO 3
/l. Velik deleţ kmetijskih zemljišč leţi tudi na vodovarstvenih območjih (VVO). Vodovarstvena območja obsegajo
slabih 345.000 ha oz. 17 % ozemlja. Največ površin na VVO je v obdobju 2002-2011 pokrival gozd (210.000 ha, 61
%), sledijo kmetijska zemljišča (104.000 ha, 30%), urbana zemljišča (19.000 ha, 6 %) ter ostala zemljišča (3 %).
Spremembe v strukturi rabe tal na VVO so bile v obdobju 2002-2011 relativno majhne(ARSO, 2013).
Poraba fitofarmacevtskih sredstev se je v Sloveniji v zadnjih dvajsetih letih skoraj prepolovila, z 2.031 t v letu 1992
na 1.134 t v letu 2010. V letu 2010 je skupna poraba fitofarmacevtskih sredstev znašala 5,7 kg/ha (FURS, 2011).
Poraba fitofarmacevtskih sredstev na hektar obdelovalnih zemljišč je v Sloveniji večja kot v večini drugih drţav EU,
vendar pa primerljiva z drţavami s podobnimi vrstami gojenih rastlin in podobnimi pridelovalnimi razmerami. Za
Slovenijo je značilen velik deleţ trajnih nasadov (sadovnjakov, vinogradov in hmeljišč), na katerih je poraba sredstev
za varstvo rastlin (predvsem fungicidov) na hektar precej večja kot pri ţitih in večini okopavin.
V okviru izvajanja Programa razvoja podeţelja 2007–2013 se je na področju cilja ohranjanje kulturne krajine in
varovanje okolja spremljalo kazalnik indeks populacije ptic kmetijske krajine, ki se uporablja kot eden od pokazateljev
stanja biotske raznovrstnosti v prostoru. Indeks kaţe na ohranjanje primernih habitatov, v katerih se zadrţujejo
značilne vrste ptic. Razviden je upad slovenskega indeksa ptic kmetijske krajine, zlasti če primerjamo leti 2010/2009,
v letu 2011 pa je začel rahlo naraščati in je znašal 80,2 % (glede na leto 2008). Relativno strm upad populacij ptic
kmetijske krajine je značilen za vso Evropo in je v večini primerov neposredna posledica intenzifikacije kmetijstva.
Gibanje vrednosti kazalca kaţe, da je potrebno stanje na področju biotske pestrosti, ki je sicer v Sloveniji v primerjavi
s številnimi drugimi drţavami članicami EU zelo visoka, v prihodnje natančno spremljati in ugotoviti, ali gre v tem
primeru le za medletno nihanje ali za obrat trenda v negativno smer, potrebno pa je tudi nadaljevati časovno serijo
monitoringa ptic kmetijske krajine. Nasprotno pa lahko kot pozitivno ocenimo naraščanje obsega ekološke pridelave
in zmanjšanje vnosa hranil, ki je eden izmed ključnih kazalnikov kakovosti vode. Na področju ekološke pridelave se
je obseg površin z ekološko pridelavo zvišal z začetnih 26.831 ha na 32.149 ha v letu 2011. Ciljni obseg površin, na
katerih se izvajajo kmetijsko-okoljski ukrepi (200.000 ha), se v obdobju 2009–2011 gibljejo okoli pričakovanih
vrednosti. Pozitivni trendi se izkazujejo pri gibanju vrednosti kazalnika, povezanega s proizvodnjo obnovljive energije
v kmetijstvu in gozdarstvu. Obseg površin in količina, namenjenih proizvodnji obnovljivih virov energije iz kmetijstva
in gozdarstva, namreč ţe presegajo zastavljene cilje.
V okviru PRP 2014 - 2020 se bodo, s ciljem zagotavljanja okoljske funkcije kmetijstva in ohranjanja kulturne krajine,
podpore namenjale kmetijsko okoljskim in kmetijsko podnebnim plačilom ter plačilom kmetom na gorskih območjih ali
drugih območjih z naravnimi ali drugimi posebnimi omejitvami za kmetijsko dejavnost. Eno izmed pomembnih
področji je tudi izboljšanje upravljanja tal ter zmanjšanje vnosa fitofarmacevtskih sredstev in gnojil. Poseben
poudarek bo namenjen tudi spodbujanju uvajanja nadstandardnih tehnologij pridelave ter preusmerjanju kmetijskih
gospodarstev oz. spodbujanju nadaljevanja z ekološkim kmetovanjem.
Pričakujemo, da bo mogoče pomemben premik v prostorskem načrtovanju in njegovim povezovanjem z drugimi
procesi razvojnega načrtovanja za učinkovito odzivanje na ključne druţbene izzive doseči s povezovanjem
prostorskih potencialov, načel integralnega gospodarstva in trajnostnega razvoja. To med drugim pomeni
povezovanje v celostne, integralne zelene lokalne, regionalne in nacionalne razvojne modele, s poudarjeno
prehransko (zlasti z ekološko pridelano hrano) in energetsko samooskrbo, vzpostavljene na avtentični slovenski
39/142
kulturi in z vključevanjem naravne dediščine. Še boljši učinki tako na delovna mesta kot na konkurenčnost in pri
energetsko-okoljskih ciljih bodo doseţeni s povezovanjem v ţe omenjene zelene razvojne modele na lokalni,
regionalni in nacionalni ravni. K učinkovitemu upravljanju druţbenih sprememb bo pomembno prispevala uveljavitev
integralnega razvojnega pristopa na vseh ravneh.
Strategija prostorskega razvoja Slovenije opredeljuje 15 središč nacionalnega pomena od katerih imajo tri
mednarodni pomen. Mesta imajo v gospodarstvu ključno vlogo kot središča povezav, inovacij, ustvarjalnosti in
storitev. Stopnja produktivnosti je v urbanih območjih na splošno višja in povečan pretok kapitala in trgovine
posledično poviša tudi pretok ljudi, dobrin, storitev in idej. Urbane regije praviloma proizvajajo večji odstotek
nacionalnega BDP-ja kot je sicer povprečje na prebivalca. Urbana središča morajo zato ponujati kakovostno in
privlačno delovno in bivalno okolje, ki je kot lokacija dobro vključeno v prometne tokove, ima visoko dostopnost do
storitev, je prilagojena potrebam sodobnega ţivljenjskega utripa in upošteva zunanje dejavnike (zlasti podnebne, pa
tudi demografske spremembe). V mestih in mestnih naseljih ţivi v Sloveniji pribliţno polovico slovenskega
prebivalstva. Zaradi gostote poseljenosti ponujajo veliko moţnosti za varčevanje z energijo in spodbujanje ogljično
nevtralnega gospodarstva. Mesta so zato ključnega pomena za uspešno izvajanje strategije EU 2020 in bodo
odločala o prihodnjem gospodarskem, druţbenem in prostorskem razvoju Unije (EK DG REGIO). Hkrati pa se v njih
kopičijo tudi teţave, saj imajo mesta visok ogljični odtis, h kateremu največ prispevata promet in stavbe (vsak cca.
40 %), ki pa ga je mogoče zmanjšati z energijsko sanacijo stavb, uporabo obnovljivih virov energije pa tudi z
ustrezno organizacijo (urbanizmom, postavitvijo objektov, izbiro lokacij, prenove namesto novogradnje). V mestnih
središčih je še neizkoriščen potencial ohranjanja in oţivljanja objektov kulturne dediščine za trajnostno in okoljsko
vzdrţno politiko mest. Mesta se morajo tako ves čas prilagajati novim izzivom (podnebnim, demografskim, okoljskim,
globalnim ipd.), pomemben pa je tudi nadzor nad rabo ter kakovostjo javnega prostora in stavbnega fonda. Trenuten
trend je širitev naselij na vedno nove površine, slabo izkoriščena urbana zemljišča pa ostajajo neizkoriščena. V
Sloveniji je evidentiranih 979 ha degradiranih območij večjih od 1 ha (Filozofska fakulteta idr., 2012), čeprav so
40
primerna za umeščanje starih in novih dejavnosti v prostor. Na drugi strani pa na račun nenadzorovanega širjenja
naselij izgubljamo dragocena kmetijska zemljišča, ki so predpogoj za doseganje samooskrbe s hrano. Poleg
evidentiranih degradiranih območij zaradi opuščene dejavnosti, je degradiranih območij v Sloveniji gotovo še več, a
niso ustrezno evidentirana.
Zaradi suburbanizacije se povečujejo dnevne migracije do delovnih mest in storitev (predvsem z osebnimi vozili iz
suburbaniziranih predelov ali podeţelja, tranzitni tovorni promet). To, poleg povečevanja ogljičnega odtisa slabo
vpliva na kakovost zraka in zdravje ljudi. Onesnaţevanje zraka je v gosto naseljeni krajih velik problem predvsem
zaradi industrializacije, številnih kurišč, izpustov iz stavb, uporabe motornih vozil itd. Tako smo bili v letu 2010 po
3
izpostavljenosti prebivalcev v urbanih središčih onesnaţenju s PM 10 nad uteţenim povprečjem EU27 (SI: 28 µg/m ,
3
EU-27 26 µg/m ), še slabše pa je bilo istega leta tudi stanje glede onesnaţenosti s prizemnim ozonom, saj je bilo
3
3
uteţeno povprečje EU27 3316 µg/m , v Sloveniji pa 4497 µg/m . Leta 2011 je bila na vseh merilnih postajah v
urbanem okolju, razen na Primorskem, prekoračena dnevna mejna vrednost delcev PM 10 izpostavljenost čezmernim
koncentracijam delcev PM10 bistveno večja kot je v povprečju v EU, kjer je pribliţno 20 % urbane populacije ţivi na
območjih s preseţenimi mejnimi vrednosti delcev PM10 (EEA, 2012; ARSO, 2012). Do preseganja mejnih vrednosti
delcev PM10 v Sloveniji prihaja izključno v hladni polovici leta predvsem zaradi neugodnih razmer za razredčevanje
emisij in zaradi kurilne sezone (emisije zaradi ogrevanja, ki imajo kar dvotretjinski deleţ v letnih emisijah delcev).
Velike emisije zaradi ogrevanja stavb so predvsem posledica uporabe lesa v zastarelih in nepravilnega vzdrţevanja
kurilnih naprav gospodinjstev.
V letu 2011 je bil odstotek prebivalcev, ki so trpeli zaradi hrupa v Sloveniji sicer niţji od povprečja EU (SI: 17,2 %,
EU-27: 19,9 %) (Eurostat, 2013). Samo zaradi prometa je hrupu izpostavljenih 20 % prebivalstva, največ v mestnih
naseljih in naseljih ob pomembnejših prometnicah. Povezanost s sosednjimi drţavami in regijami je dobra, prav tako
tudi dostopnost do dejavnosti splošnega (javnega) pomena, vendar to velja le za dostopnost z osebnimi motornimi
vozili in ne za javni potniški promet. Nenadzorovano širjenje mest z nizko gostoto poselitve je ena od glavnih
nevarnosti za trajnostni teritorialni razvoj; javne storitve so draţje in jih je teţje zagotavljati, naravni viri so
prekomerno izkoriščeni, ponudba javnega potniškega prometa je neustrezna, odvisnost od avtomobila in zastoji v
mestih in njihovi okolici so veliki, povečuje se izpostavljenost poselitve poplavam, problem je zagotavljanje
kakovostne vodooskrbe in odvajanja ter čiščenja odpadnih komunalnih voda. Prebivalstvo Slovenije se zgošča
40
Npr. proizvodne, poslovne, logistične cone, sončne elektrarne, vzgojno-izobraževalne ustanove, turistični in rekreacijski objekti in dejavnosti, čistilne
naprave, centri za ravnanje z odpadki ipd.
40/142
predvsem v okolici nekaterih večjih središč. Periferne in obmejne slovenske regije se še naprej praznijo in tudi hitro
starajo. Na račun okoliških občin in pospešene suburbanizacije, izgubljajo tudi mestna središča znotraj funkcionalnih
regij. Ljubljana, Maribor, Celje, Nova Gorica, Kranj, Murska Sobota demografsko stagnirajo ali celo nekoliko
nazadujejo.
Slovenija spada med najbolj gozdnate drţave v Evropi, saj skoraj 60% površine drţave pokriva gozd. Zato je
slovenska lesnopredelovalna industrija edina slovenska gospodarska panoga z domačim bogatim in kakovostnim
surovinskim zaledjem iz obnovljivega naravnega vira. Nacionalni Program razvoja gozdov v Sloveniji predvideva, da
se deleţ gozdov načrtno ne bo več povečeval, razen v primeru dodatnega zaraščanja ter opuščanja nekdanjih
kmetijskih površin. Iz Evidence dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč Ministrstva za kmetijstvo in okolje
(stanje april 2013) izhaja, da znaša površina gozda 1.211.469 ha. Gozdovi v Sloveniji so razmeroma dobro
ohranjeni. Deleţ ohranjenih gozdov presega 50 %, močneje spremenjenih, večinoma zasmrečenih in izmenjanih
gozdov je le nekaj več kot desetino.
Vrednostna veriga lesa v Sloveniji bi zaradi izrednega potenciala domače surovine morala tako okrepljeno
povezovati trajnostno in večnamensko gospodarjenje z gozdovi, predelavo lesa, razvoj in oblikovanje, proizvodnjo in
trţenje lesnih izdelkov in komponent iz lesa ter, kot element, ki se pojavlja skozi celoten proces, izrabo lesnih
ostankov in odpadkov za proizvodnjo energije. Proizvodnja električne energije iz obnovljivih virov v EU-27 se
povečuje. V Sloveniji se iz obnovljivih virov (lesa in druge trdne biomase) proizvede malo več kot 2 % električne
energije. Les je tradicionalno pomemben vir energije za ogrevanje v Sloveniji, saj se z njim ogreva več kot 30 %
vseh gospodinjstev. Kot lesno gorivo še vedno prevladujejo drva, v zadnjih letih pa se hitro uveljavljajo tudi lesni
sekanci in peleti. Spremljanje rabe lesne biomase je problematično zlasti v gospodinjstvih, saj se veliko lesa proda
na sivem trgu ali pa ga lastniki gozdov porabijo sami (75 % gozdov je v zasebni lasti) in ostali rabi, kjer je raba
energije izračunana kot ostanek. Raba lesne biomase je z vidika izpustov CO2 obravnavana kot CO2 nevtralno gorivo
(ARSO, 2013).
Lesne zaloge in letni prirastek slovenskih gozdov se povečujejo. Slovenija se je po količini lesne zaloge uvrščala na
visoko mesto med drţavami članicami EU-27 z največjo lesno zalogo. Po poročilih Zavoda za gozdove Slovenije za
3
3
3
leto 2012 znaša lesna zaloga 320085 m /ha, prirastek 7,51 m /ha, količina poseka pa 3.910.807 m . V zadnjih 60
letih sta se hektarska lesna zaloga in prirastek povečala za več kot 120 %, medtem ko je posek v tem času nihal
3
3
med 2.mio m (v letu 1991) do 3.,9 mio m (v letu 2012) kar je predstavljalo med 100 % prirastka v petdesetih letih
3
20. stoletja do manj kot 40 % v začetku devetdesetih let, dejansko pa je bilo posekanih 3,9 mio m lesa, kar znaša 68
% načrtovanega. (MKO, 2013)Posek je, poleg naravnih danosti, odvisen tudi od socialno-ekonomskih faktorjev, zato
se je skozi desetletja spreminjal in danes znaša pribliţno 50 % prirastka. Razlog za tako veliko akumulacijo lesne
zaloge v slovenskih gozdovih ter za takšna gibanja prirastka je smotrno gospodarjenje z gozdovi (ARSO, 2013).
Deleţ neizkoriščenega poseka lesa se vsako leto absolutno povečuje, zaradi vsakoletnega novega prirasta lesa.
Sečnja dreves v gospodarskih gozdovih je nujna zaradi zagotavljanja odpornosti in stabilnosti gozdov na biotske in
abiotske dejavnike ter zagotavljanju proizvodnje kakovostnega lesa.
Gozd je pomemben tudi zaradi skladiščenja ogljika in deluje kot blaţilec podnebnih sprememb. S svojo zadrţevalno
in prečiščevalno funkcijo je najpomembnejši regulator vodostaja tekočih voda. Slovenski gozdovi so leta 2010 v ţivi
gozdni biomasi skladiščili skoraj 180 milijonov ton ogljika ali malo manj kot 2 % vseh zalog v EU27 (skoraj 10
milijard ton). Z varstvom gozdov ohranjamo tudi pestro biodiverziteto slovenskih gozdov ter sledimo smernicam
Nature 2000. Z intenziviranjem gospodarjenja z gozdom, s posekom in nego gozdov, kar je vezano na dosledno
izvajanje načrtov za gospodarjenje z gozdovi, bo v slovenskih gozdovih več kvalitetnejših sortimentov, ki bodo na
trgu dosegali višje cene. Več poseka pomeni tudi več delovnih mest, predvsem na podeţelju.
Sektor ribištva je močno odvisen od naravnih virov. Sektor morskega gospodarskega ribolova je omejen zaradi
številnih dejavnikov in različnih interesov rabe morja. Tehnike ribolova slovenske ribiške flote so večinoma pasivna
ribolovna orodja, nekaj pa je tudi vlečnih ribolovnih orodij in zapornih plavaric. Ribiška plovila so v povprečju zelo
stara (34 let). Večina plovil ribiške flote je krajših od 12 metrov, namenjenih t. i. malemu priobalnemu ribolovu.
Ribolovni viri, ki jih lovijo slovenski gospodarski ribiči, so večinoma selivski in deljeni. Upravljavski ukrepi v zvezi z
biološkim stanjem morja so zato smiselni na regionalni ravni. Znanja glede izkoriščanja ribolovnih virov in metode
upravljanja z morjem so razpršena, premalo je izmenjave teh znanj med posameznimi uporabniki. Tudi instrument
41/142
celostne pomorske politike za namen doseganja dobrega stanja morskega okolja do sedaj ni bil dobro izkoriščen.
Predvideno je, da bodo v prihodnji finančni perspektivi 2014-2020 doseganje novih znanj, izmenjava dobrih praks,
usposabljanja in sodelovanje z znanstveno-raziskovalno sfero ter druge aktivnosti pripomogli k izvajanju reformirane
skupne ribiške politike.
Izkušnje sedanje perspektive 2007-2013 kaţejo, da so znanja o rabi vode in okolju prijaznih praksah v akvakulturi
premalo uporabljena oziroma, da bo Slovenija v prihodnje morala vloţiti več napora v izvedbo tovrstnih ukrepov.
Tehnologija slovenskih ribogojnih objektov je v primerjavi z ribogojnimi praksami drugod še vedno zastarela. Na
drugi strani pa je poznavanje ribogojnih praks v drugih drţavah EU s strani okoljevarstvenikov prešibko. Zato
velikokrat pride do slabih upravljavskih odločitev. Da se te izboljšajo, je potreben prenos znanj in dobrih praks na eni
strani ter usposabljanja na drugi strani, še zlasti, da se zagotovi izvajanje reformirane skupne ribiške politike.
Tematski cilj 7: spodbujanje trajnostnega prometa in odprava ozkih grl v ključnih omreţnih infrastrukturah
Promet je v Sloveniji pomemben dejavnik razvoja. Republika Slovenija se tega pomena zaveda in išče ter uveljavlja
najboljše rešitve s katerimi uveljavlja svoj prometno politični poloţaj na kriţišču pomembnih prometnih koridorjev v
mednarodnem okolju ter zagotavlja mobilnost prebivalstva in blaga v pogojih preteţno goratega ozemlja in izredno
razpršene poselitve. Slovenija se v celoti zaveda priloţnosti in svoje odgovornosti pri uveljavljanju načel trajnosti v
prometnem sektorju. Če ţeli spodbujati okolju prijaznejše oblike prometa, uveljavljati načela multimodalnosti, mora
prednostno odpraviti zatečene strukturne slabosti v razvoju infrastrukture, v prvi vrsti na področju ţelezniške
infrastrukture. Uvedba sodobnih tehnologij za vodenje in upravljanje prometa, ter zagotavljanje varnosti je nujen
pogoj za razvoj prometnega sektorja v Sloveniji.
Pospešen razvoj prometnega omreţja v Sloveniji je nujen predpogoj za doseganje vseh ostalih razvojnih ciljev
Slovenije, tako na področju konkurenčnosti, zaposlovanja, zmanjšanja vplivov na okolje, kot tudi pospeševanja
regionalnega razvoja.
Z izboljševanjem infrastrukture se Slovenija konkurenčno vključuje v širši sistem prometnih omreţij. Na ta način na
eni strani Slovenija prispeva k izboljšanju predpostavk za nemoteno odvijanje prometa v regionalnem merilu, na
drugi strani pa s tem tudi prevzema del predvsem okoljskih bremen predvsem tranzitnega prometa. Del teh bremen
bo mogoče kompenzirati s hitrejšim razvojem od razvitosti prometnega omreţja odvisnih dejavnosti, tu še posebej
mislimo na celotno področje logistike, luško dejavnost in drugo. Hkrati pa pričakujemo, da bo tudi Evropska unija
razumela specifične in nesorazmerne probleme tranzitnih drţav in to upoštevala pri razvoju politik.
Indeks globalne konkurenčnosti, ki ga izračunava World Econmomic Forum, vsebuje tudi sklop kazalcev za kakovost
infrastrukture. V zadnji raziskavi 2012-13 se Slovenija po razvitosti infrastrukture uvršča na 35. mesto med 144
drţavami in na 15. mesto med drţavami EU-27. Na splošno glede kakovosti infrastrukture se Slovenija uvršča na 30.
mesto, pri razvitosti cest na 38. mesto, pri kakovosti ţelezniške infrastrukture na 54. mesto, pri pristaniški
infrastrukturi na 33. mesto, pri kakovosti infrastrukture za zračni promet na 72. mesto, pri razpoloţljivem številu
letalskih sedeţev in prevoţeno razdaljo pa na 129. mesto.
V obdobju 2014-2020 načrtujemo na področju prometa tri sklope ukrepov:
Za razvoj prometne infrastrukture, s katerimi se ţeli neposredno izboljšati predpogoje za gospodarsko rast in
zaposlovanje, izboljšano konkurenčnost z zmanjšanjem zunanjih stroškov prometa zaradi boljše pretočnosti z
odpravo ozkih grl in večjo prometno varnostjo ter zmanjšanje regionalnih razlik;
-
Za uveljavljanje trajnostne mobilnosti, pri čemer bo teţišče na izboljšanju konkurenčnosti javnega potniškega
prometa z integriranjem vseh oblik prometa ter
-
Druge ukrepe osredotočene na spodbujanje razvoja logistike ter na nekatere okoljske ukrepe, ki se bodo izvajali
v okviru prednostne osi za ozelenitev gospodarstva ter izboljšanje okolja.
Slovenija bo vsaj v prvih letih nove finančne perspektive te ukrepe izvajala v pogojih globoke gospodarske in
socialne krize ter v izredno zoţenih javnofinančnih pogojih. Prav zaradi krize so ukrepi drţave na področju investicij v
prometno infrastrukturo nujni, z njimi pa se zasleduje cilj okrepiti oz. celo ponovno zagnati gospodarsko rast.
42/142
Zaradi intenzivnega investiranja v avtocestno infrastrukturo so v preteklem obdobju zelo zaostajale investicije v
ţelezniško infrastrukturo, saj je bil Nacionalni program razvoja slovenske ţelezniške infrastrukture realiziran le v
manjšem obsegu. Celotna dolţina ţelezniškega omreţja znaša 1200 km, 50 % od teh je glavnih tirov, elektrificiranih
2
pa je okoli 42 % prog. Gostota ţelezniškega omreţja je v Sloveniji (61 km ţel.prog/1000 m ) primerljiva s
2
povprečjem EU27 (57 km ţel.prog/1000 m ) (AVARIS, 2013). Konfiguracija ţelezniških prog je zastarela in za
sodoben ţelezniški promet ni več ustrezna. Velik problem predstavlja investicijsko vzdrţevanje, kar se odraţa v
visoki amortiziranosti prog, velikem številu odsekov z zniţanimi hitrostmi, zmanjšani kapaciteti prog in
nekonkurenčnosti omreţja v primerjavi s sosednjo Avstrijo, s katero konkuriramo na V. transportnem koridorju. S
posodabljanjem bo treba začeti tudi pri infrastrukturi za daljinsko vodenje prometa. Z nadgradnjami in novogradnjami
bo treba povečati tirne kapacitete in novih tehnologij ter posodobiti javno ţelezniško infrastrukturo sodobnim
zahtevam potrošnikom. Ne glede na teţave se je v letu 2011 število ţelezniških kilometrov povečalo za 5 % glede na
leto 2010 in za 12 % glede na leto 2000). Število tovornih kilometrov se je povečalo za 10 % glede na leto 2010. V
obdobju 2004 – 2009 se je število potniških kilometrov po ţeleznici v Sloveniji povečalo za 7 %, tovorni promet po
ţeleznici pa se je v obdobju 2000 – 2011 povečal kar za 31 %. Del tovornega ţelezniškega prometa je bil v letu 2010
17,7 % (v tonskih km), kar je skoraj enako kot povprečje EU27 17,1 %. (AVARIS, 2013)
Na področju ţelezniške infrastrukture bo poudarek na razvoju ţelezniške infrastrukture, še posebej na V. koridorju
oz. prioritetnem TEN-T projektu številka 6 (smer jugozahod – severovzhod), kjer gre za nadaljevanje investicijskega
cikla tekoče finančne perspektive s ciljem izboljšanja kapacitet, povečanja varnosti, zmanjšanje negativnih vplivov
prometa na okolje in posledično preusmeritve prometa iz preobremenjenega cestnega omreţja na ţelezniško.
Investicije na tem koridorju se bodo nadaljevale še v letih 2020 - 2030.
Potekale bodo tudi priprave na investicijski cikel v ţelezniški X. koridor (smer jugo-zahod – severo-vzhod). Poseben
sklop aktivnosti se bo nanašal na krepitev vloge ţelezniških odsekov okrog urbanih središč za razvoj javnega
potniškega prometa.
2
Slovenija ima na račun intenzivnih vlaganj v avtoceste skoraj dvakrat večjo gostoto avtocest (30 km/1000 m v letu
2009) od povprečja EU-27 (15,7 km/1000 m2 v letu 2008) (AVARIS, 2013). Poleg pozitivnih učinkov dosedanjih
vlaganj v prometno infrastrukturo pa so tudi negativni vplivi na okolje (UMAR, 2012). Z vidika tovornega cestnega
prometa je bilo v drugem četrtletju 2012 11 % tonskih km opravljenih v notranjem prometu, 27 % v izvozu in 23 % v
uvozu, medtem ko je bilo največ, kar 38 % tonskih kilometrov mogoče pripisati tranzitnemu prometu. Ne glede na
navedeno je potrebno v prihodnjem obdobju zagotoviti izgradnjo manjkajoče cestne infrastrukture, ki je predpogoj za
implementacijo ostalih predvidenih ukrepov. Spodbujanje trajnostnega prometa in odprava ozkih grl je eden od
predpogojev za normalno delovanje poslovnega okolja, v katerem bo nemoteno potekal razvoj podjetništva. Iz
infrastrukturnega vidika je potrebno na področju cestnega omreţja dograditi manjkajoče odseke na TEN-T omreţju,
ki predstavljajo ozka grla idr.) ter tako omogočiti kvalitetno povezavo posameznih področij in regij. Iz vidika boljše
regionalne povezanosti in skladnega regionalnega razvoja bo treba investirati tudi v t.i. razvojne osi. Od 6.454 km
drţavnih cest jih kar 50 % odsekov potrebuje nujna vlaganja v posodobitve (MZIP, 2012).
Na področju varnosti v cestnem prometu se stanje izboljšuje, vendar mora cestna infrastruktura zagotavljati boljše
pogoje za izboljšanje varnosti in varovanja udeleţencev cestnega prometa ter voznih sredstev. V prihodnjem
obdobju se bodo zato zato morali izvesti ustrezni ukrepi, tudi skladno z novo zakonoidajo EU na področju TEN-T
omreţja
Razvoj cestne infrastrukture je usmerjen na razvojne osi, ki jih je Slovenija ţe opredelila kot nujni pogoj za
regionalni razvoj, t.i. razvojne osi ter manjkajoči deli AC kriţa. Na področju drţavnih cest se ţeli predvsem s projekti
t.i. razvojnih osi zagotoviti dostopnost do AC omreţja, izboljšati dostopnost ljudi in razvoj gospodarstva v odročnih
regijah v Sloveniji. Investicije v te projekte imajo velik pomen za razvoj regij v/iz katerih potekajo, tako z
demografskega, kot tudi gospodarskega in okoljskega vidika, vendar zahtevajo velika vlaganja in jih brez evropskih
sredstev ne bo mogoče izvesti. Na področju avtocest se načrtuje dokončanja nacionalnega programa izgradnje AC
omreţja ter predor Karavanke, katerega investicija ja nujna zaradi povečanja varnosti skladno z zahtevo Uredbe o
tehničnih normativih in pogojih za projektiranje cestnih predorov v Republiki Sloveniji.
Koprsko pristanišče je eno od najpomembnejših strateških platform in ima ugodno strateško geografsko lego za
oskrbovanje trţišč srednje in vzhodne Evrope, posebej v povezavi s hitro rastočimi trgi preko Sueza. V preteklem
obdobju je promet naraščal in v letu 2011 dosegel nekaj več kot 17 mio ton pretovora, v letu 2012 pa 17,8 mio ton.
Med strateškimi blagovnimi skupinami koprskega pristanišča sta hitro rastoča kontejnerski pretovor in pretovor
43/142
avtomobilov. Cilj pristanišča do leta 2020 je povečati celoten pretovor na 27 mio ton, z vmesnim ciljem 21 mio ton v
letu 2015. Z modernizacijo obstoječe proge Koper – Divača in z izgradnjo 2. tira, bo mogoče do leta 2030 pretovor
povečati na 30 – 40 mio ton. Koprsko pristanišče je eno od pomembnejših pristanišč vseevropskega transportnega
omreţja TEN-T, zato je vlaganje v razvoj ustrezne pristaniške infrastrukture in poglabljanje vplovnih kanalov ključen
gradnik pri vzpostavitvi vseevropskih multimodalnih omreţij, ki bodo zagotovila nemoteno delovanja notranjega trga
EU in krepitev gospodarske in socialne kohezije. Zasleduje se cilj doseganja sinergij ter pospešiti oz. omogočiti
razvoj logistike, ki na področju prometa ustvarja delovna mesta z visoko dodano vrednostjo.
V panogi letalskih prevozov so se v zadnjih nekaj letih razmere izredno spremenile. Velik napor je bil vloţen v
ohranjanje obsega prepeljanih potnikov v javnem prometu , katerih je bilo v letu 2011 na letališču Joţeta Pučnika
Ljubljana za pribliţno 2 % manj od leta 2010. V istem obdobju se je povečala količina pretovorjenega blaga in sicer
za pribliţno 14 %. (Aerodrom Ljubljana, d.d., 2012)
Na področju razvoja letališč in letališke infrastrukture bodo ukrepi usmerjeni v obnavo obstoječe in v nove
infrastrukturne objekte, naprave in sredstva na letališčih, kakor tudi infrastrukturne objekte, naprave in sisteme
navigacijskih sluţb zračnega prometa, ki bodo omogočili razvoj letališke dejavnosti na treh mednarodnih letališčih v
Sloveniji, ki so tudi del jedrnega TEN-T omreţja zaradi potrebe po zagotavljanju varnosti, rednosti in nemotenosti
zračnega prometa.
Ukrepi za vzpodbujanje trajnostne mobilnosti
Zaustaviti je treba trend postopnega prehajanja z JPP na osebni avto po dopolnjenem 18 letu starosti in ohraniti
znaten deleţ teh potnikov ter hkrati pridobiti potencialne potnike, ki so sedaj v osebnih vozilih in jih preusmeriti na
javni prevoz. S povečanjem deleţa potnikov na JPP bo zagotovljena večja varnost kot posledica manjše gneče na
cestah, manjše okoljske obremenitve, ugodni učinki na zdravje ter ekonomskih učinki za gospodinjstva (zmanjšanje
stroškov nakupa in vzdrţevanja avtomobilov).
Ukrepi bodo osredotočeni v načrtovanje in izvajanje ukrepov trajnostne mobilnosti na drţavni in lokalni ravni, s
katerimi ţelimo pomembno prispevati k zmanjšanju negativnih vplivov prometa na okolje, izboljšanja kvalitete
ţivljenjskega prostora v urbanih območjih, prometne varnosti in povečanja mobilnosti prebivalstva iz odmaknjenih
območij. Uvedba enotne elektronske vozovnice je ena nujnih izboljšav na tem področju, vendar pa ne bo
zadostovala za to, da ustavimo trend upadanja števila potnikov v JPP. Zato je kompleksno načrtovanje razvoja
prometa na ravni lokalnih skupnosti ali regij, ki sledijo smernicam za pripravo celostnih prometnih strategij, nujen
pogoj za doseganje ciljev trajnostne mobilnosti. Načrtujejo se tudi ukrepi v segmentu izboljšanja voznega parka v
ţelezniškem in javnem potniškem parku ter izgradnja parkirišč P+R.
Poleg ustreznih infrastrukturnih pogojev za delovanje integriranega javnega potniškega prometa (potniški centri,
postajališča, pločniki, kolesarske steze, območja za pešce) bo potrebno pristopiti k celovitim rešitvam s pomočjo
smernic za izdelavo celostnih prometnih strategij za mesta, lokalne skupnosti ali regije. Zato bo potrebno oblikovati in
izvajati tudi ustrezne ukrepe upravljanja mobilnosti (izobraţevanje, ozaveščanje, informiranje javnosti, zapiranje
mestih jeder za osebni potniški promet, učinkovita parkirna politika ipd.). Trajnostna mobilnost prinaša pozitivne
okoljske, druţbene in gospodarske učinke za drţavo in drţavljane. Ukrepi trajnostne mobilnosti se osredotočajo na
zagotavljanje pogojev v prostoru za njihovo izvajanje, izboljšanje ponudbe trajnostnega načina prevoza oseb ter
spreminjanje potovalnih navad in šele celovitost izvajanja ukrepov bo dala zadovoljive rezultate in zagotovilo
dolgoročne spremembe na tem področju.
Ukrepi na področju tematskega cilja spodbujanje trajnostnega prometa in odprava ozkih grl v ključnih omreţnih
infrastrukturah bodo pripravljeni na podlagi izkušenj iz obdobja 2007 – 2013 in z upoštevanjem teţav pri izvajanju
projektov tekoče perspektive.
V okviru pregleda doseţkov po petih splošnih ciljih kohezijske politike za obdobje 2007-2013, je v okviru cilja:
zagotoviti moţnosti za rast z zagotavljanjem trajnostne mobilnosti, izboljšanja kakovosti okolja in ustrezne
infrastrukture, pri kazalniku dolţina novozgrajenih in posodobljenih cest opazen znaten napredek. Cilj je doseţen
v 67,7 odstotkih, zgrajenih in posodobljenih je preko 56 km cest. Na področju ţelezniške infrastrukture se je konec
leta 2012 doseganje kazalnika novozgrajenih in posodobljenih ţelezniških prog bistveno izboljšalo. Cilj je doseţen v
38,51 odstotkih
44/142
Tematski cilj 8: spodbujanje zaposlovanja in mobilnosti delovne sile
Za dosego ciljev na tem področju bo treba nadalje izvajati in prilagajati obstoječe ter s celostnim, integralnim
pristopom oblikovati nove ukrepe, ki bodo usmerjeni k povečanju obsega delovne aktivnosti, in zagotavljati večjo
skladnost posameznih politik, ki vplivajo na razmere na trgu dela in niso omejene zgolj na politike trga dela.
41
V Nacionalnem reformnem programu 2013 – 2014 je Vlada RS med ukrepi Slovenije za izpolnjevanje ciljev
Strategije Evropa 2020 za področje trga dela izpostavila programe za hitrejšo aktivacijo brezposelnih, predvsem
starejših, mladih ter slabše izobraţenih.
42
Evropska komisija je v predlogu priporočil na Nacionalni reformni program Slovenije posebej opozorila na problem
brezposelnosti mladih, nujnost prikrojenih ukrepov aktivne politike zaposlovanja za povečanje zaposlenosti mladih,
starejših in niţje izobraţenih, izboljšanja kvalifikacij delovne sile glede na potrebe trga dela ter potrebe po
prilagajanju delovnega okolja podaljševanju zaposlenosti starejših. V tem smislu je komisija priporočila Sloveniji, da
naj izvaja nadaljnje ukrepe za povečanje zaposlenosti mladih, starejših in niţje izobraţenih delavcev, tako da bo vire
usmerjala na posebej prikrojene programe aktivne politike zaposlovanja in povečevala njihovo učinkovitost ter da naj
se spopade z vrzeljo med usposobljenostjo delavcev in potrebami trga dela z izboljševanjem privlačnosti ustreznega
poklicnega izobraţevanja in usposabljanja ter z nadaljnjim razvojem sodelovanja z deleţniki pri ocenjevanju potreb
na trgu dela
43
Komisija v zvezi s programiranjem obdobja 2014 - 2020 za področje trga dela ugotavlja, da je stopnja delovne
aktivnosti starejših od 55 let, mladih, ki prvič stopajo na trg dela, dolgotrajno brezposelnih in niţje izobraţenih, niţja
od povprečja EU. Zato EK predlaga oblikovanje posebnih ukrepov, ki bodo prispevali k aktivnemu staranju,
omogočali zaposlovanje ter ohranjanje zaposlenosti starejših. Med prednostnimi nalogami omenja nujnost
financiranja kreiranja novih delovnih mest. Nujno pa je tudi izboljšanje delovanja institucij na trgu dela.
Aktivacija navedenih ključnih ciljnih skupin lahko ob uspešnih ukrepih spodbudi pribliţevanje cilju 75 % zaposlenosti
do leta 2020. Dejansko se največji potencial višje delovne aktivnosti v Sloveniji skriva v mladih in starejših ter med
osebami, katerih trenutna prenizka usposobljenost ne omogoča konkurenčnosti in integracije na trg dela. Neaktivni v
Sloveniji imajo takšne posebnosti, da je njihova pot do zaposlitve kompleksnejša, zato bi jih prednostno podpirali v
okviru prednostne naloţbi aktivacija tematski cilj Spodbujanje socialnega vključevanja in boja proti revščini
Mladi so večinoma zaposleni na podlagi pogodb za določen čas, za njih pa je značilna tudi velika vključenost v
terciarno izobraţevanje po 24 letu starosti. Pri vstopu na trg dela jim primanjkujejo ustrezne delovne izkušnje in
znanja. Po drugi strani pa so mladi ambiciozni in iniciativni. Zato bomo zlasti spodbujali ukrepe zaposlovanja mladih
v povezavi z njihovim predhodnim usposabljanjem za učinkovit vstop na trg dela v smislu sheme za mlade. Prav tako
bomo z ukrepi aktivne politike zaposlovanja spodbujali samoiniciativnost mladih pri iskanju kakovostne zaposlitve. Iz
analize stanja na področju kulture je prav tako razviden upad zaposljivosti med mladimi za 12 %. Z danimi ukrepi bi
sanirali stanje in nivo zaposljivosti vrnili na stanje pred l. 2011 (na dan 19.6.2011 je bilo 830, na dan 19.6.2012 je bilo
770, in na dan 19.6.2013 je bilo 680 mladih samozaposlenih).
Demografski trendi zahtevajo hitre ukrepe v smislu reaktivacije starejših na trg dela. Starejši brezposelnosti imajo v
primerjavi z mlajšimi brezposelnimi v povprečju večje teţave pri iskanju zaposlitve. Zaradi vrste stereotipov (niţja
produktivnost, pomanjkanje fleksibilnosti, nepripravljenost za izobraţevanje, usposabljanje, višje bolniške odsotnosti,
izredno močna delovnopravna zaščita), ki lahko drţijo ali ne, se jih delodajalci pri zaposlovanju pogosto izogibajo,
kar pomeni, da v večji meri prehajajo v dolgotrajno brezposelnost. To pomeni, da se njihove moţnosti za zaposlitev
še dodatno zmanjšujejo, tako da je pri zaposlovanju starejših v večji meri potrebno posredovanje drţave prek
41
Nacionalni reformni program 2013 – 2014, maj 2013, dosegljivo na:
http://www.mf.gov.si/si/delovna_podrocja/evropski_semester/nova_evropska_razvojna_strategija_do_2020/nacionalni_reformni_program
42
Priporočilo Sveta v zvezi z nacionalnim reformnim programom Slovenije za leto 2013 in mnenje Sveta o slovenskem programu
stabilnosti za obdobje 2012-2016, 29. 5. 2013, dosegljivo na: http://ec.europa.eu/europe2020/europe-2020-in-yourcountry/slovenija/index_en.htm
43
Stališče sluţb Komisije o pripravi sporazuma o partnerstvu in programov v SLOVENIJI za obdobje 2014–2020,
dosegljivo na: http://ec.europa.eu/regional_policy/what/future/pdf/partnership/sl_position_paper_sl.pdf
45/142
programov aktivne politike zaposlovanja, ki bodo odpravljali zgoraj navedene teţave. Ne smemo pozabiti na
oblikovanje elementov aktivnega staranja, predvsem v smislu prilagoditve delovnih mest za podaljšanje aktivnosti
starejših delavcev.
Z ukrepi aktivne politike zaposlovanja bomo spodbujali tudi usposabljanja, kvalifikacije in prekvalifikacije, ter
priznavanje predhodno pridobljenega znanja zlasti za niţje usposobljene brezposelne osebe.
Nekateri delodajalci se še vedno ne zavedajo pomena kakovosti poloţaja delavca in njegovega počutja za kakovost
delovnega procesa v celoti. Stres na delovnem mestu postaja velik problem delovnih procesov ter vpliva na kakovost
opravljenega dela. Prav tako je pomembno zagotavljanje usklajenega poklicnega, druţinskega in zasebnega
ţivljenja kot tudi spodbujanje splošne druţbene odgovornosti podjetij. V Sloveniji ţe obstajajo določene dobre prakse
na tem področju, ki bi jih v prihodnje še spodbujali v dialogu s socialnimi partnerji. S tem bomo bistveno vplivali na
produktivnejše oblike organiziranosti dela, vključno z boljšimi pogoji za zdravje in varstvo pri delu.
Vloga socialnih partnerjev je zelo in bo pomembna pri kreiranju in izvajanju strukturnih reform, prilagajanju podjetij in
posamezniku, demografskih gibanj, prilagajanju delovnih mest in iz vidika skupnega kreiranja ukrepov ter njihovega
izvajanja. V ta namen je potrebno krepiti zmogljivost socialnih partnerjev za socialni dialog, kreiranje in izvajanje
skupnih ukrepov predvsem na vse področjih. Posebna pozornost je potrebno nameniti usposobljenosti, neodvisnih
analizah in vrednotenj, usposabljanja za izvajanja posameznih strukturnih sprememb, sodelovanje pri prilaganju
podjetij in institucij v njihovem preoblikovanju. V obdobju so socialni partnerji ţe vključeni v izvajanje Operativnega
programa razvoja človeških virov, ki dajejo pozitivne rezultate.
Pomanjkanje delovnih mest je eden od ključnih razlogov za brezposelnost. Leta 2009 je bilo povpraševanje po
delavcih za tretjino niţje kot v letu prej. Zmanjšalo se je skoraj v vseh dejavnostih, za več kot tretjino pa je upadlo v
predelovalnih dejavnostih, trgovini, gradbeništvu ter dejavnosti prometa in skladiščenja. V letih 2010 in 2011 se je
povpraševanje povečevalo, vendar je hkrati rastel deleţ prostih delovnih mest za določen čas (ZRSZ, 2011). Prav
zato je pomembno kreiranje delovnih mest, ob pomoči strukturnih skladov, ki je moţno v gospodarstvu in
dejavnostih, ki so z njim tesno povezane (npr. raziskovanje, izobraţevanje…), pa s skupnimi interdisciplinarnimi
projekti z zdruţenji delodajalcev ali samimi delodajalci ter ostalimi socialnimi partnerji, pri tem so projekti lahko
regionalnega ali sektorskega značaja. Sem prištevamo projekte ustvarjanja novih zlasti zelenih delovnih mest za
iskalce zaposlitve iz propadlih sektorjev kot so gradbeništvo, nekatere predelovalne industrije ter projekti trajnostno
naravnanega gospodarstva (energetske obnove stavb, proizvodnja energije iz obnovljivih virov,, trajnostni turizem,
trajnostna mobilnost, kroţna ekonomija)), v regijah s kmetijskim potencialom pri dopolnilni turistični ponudbi,
distribuciji in proizvodnji kmetijskih izdelkov in samooskrbi ter spodbujanje socialnega podjetništva (cilj ustvarjanje
delovnih mest in ne dobiček Posebno pozornost je potrebno nameniti tudi (samo)zaposlovanju ustvarjalcev, zlasti
mladih na vseh področjih kulture, in sicer preko podpore projektov mladih ustvarjalcev, mentorskim programom,
spodbujanja prekvalifikacij kot moţnosti za novo zaposlitev...)kot tudi t.i. belim zaposlitvam, ki zajemajo
najrazličnejše storitve za starajoče se prebivalstvo, pa tudi za vse druge ranljive skupine, od ljudi s posebnimi
potrebami in invalidi, do otrok in mladine.
V preteklem letu so se zaključile raziskave, z namenom vrednotenja in preverjanja uspešnosti ukrepov na trgu dela.
Glavne ugotovitve Ciljno raziskovalnega projekta št. V5-1045 »Vrednotenje največjih programov aktivne politike
44
zaposlovanja, vključno z ukrepi proti gospodarski in finančni krizi« , ki so ga pripravili v EIPF, Ekonomski institut,
d.o.o., so:
učinki ukrepov aktivne politike zaposlovanja na zaposlovanje so lahko le omejeni, kar pa ne pomeni, da bi jih
morali opustiti;
brezposelnost je rezultat neravnoteţij na trgu dela (ponudba delovnih mest, ki je odvisna od tehnološkega
napredka in gospodarske aktivnosti na eni strani ter ustreznega kadra);
strukturna brezposelnost ostaja eden izmed ključnih problemov Slovenije (premajhna ponudba dela za
nekatere poklice, zato je potrebno brezposelne prekvalificirati);
deleţ sredstev za APZ v skupnih izdatkih za politiko trga dela je med najniţjimi v EU.
Ob zaključku raziskave predlagajo večjo osredotočenost programov, tako da se optimizirajo njihovi učinki. Ob tem
izpostavljajo programe usposabljanja, spodbud zasebnemu sektorju, povečanje učinkovitosti iskanja dela. Za
slednjega ugotavljajo, da se v kombinaciji z drugimi ukrepi APZ, kot so usposabljanje in subvencije za zaposlovanje,
44 Vrednotenje največjih programov aktivne politike zaposlovanja, vključno z ukrepi proti gospodarski in finančni krizi, oktober
2012, EIPF, EKONOMSKI INSTITUT, d.o.o.
46/142
učinkovitost še poveča. V času izvedbe raziskave zaposlovanje mladih ni bilo problematično, zato se tudi v raziskavi
sprašujejo o smiselnosti mladih kot ciljne skupine. Obenem se sprašujejo, ali je APZ primeren način reševanja
brezposelnosti te ciljne skupine. Predlagajo, da se ekonomska politika osredotoči na ukrepe, ki bi preprečevali
nastanek brezposelnosti mladih. Ekonomska politika mora biti usmerjena k povečevanju zaposljivosti ter laţjemu
prehajanju na trgu dela.
Pri preverjanju uspešnosti subvencijskih programov ugotavljajo, da subvencije za zaposlitev izboljšujejo
posameznikovo verjetnost za nadaljnjo zaposlitev, imajo pozitivne učinke na trgu dela. Zato predlagajo povečanje
sredstev, namenjenih subvencijam, ustrezen čas izvajanja subvencioniranja zaposlitev (predvsem v času
gospodarske krize), ciljno naravnane skupine brezposelnih – razširitev ciljnih skupin, katerim so ti programi
namenjeni, subvencije naj predstavljajo pomoč pri prilagoditvi gospodarskim razmeram.
V letu 2011 in 2012 je bilo izvedeno »Vrednotenje prednostnih usmeritev s področja trga dela, ki jih v okviru OP RČV
45
izvaja Ministrstvo za delo, druţino in socialne zadeve« . Vrednotenje je obsegalo instrumente v okviru prednostnih
usmeritev Usposabljanje in izobraţevanje za konkurenčnost in zaposljivost, Štipendijske sheme, Pospeševanje novih
zaposlitvenih moţnosti, Spodbujanje iskalcev dela in neaktivnih, Reforma institucij na trgu dela. Ključne ugotovitve
so, da je MDDSZ oblikovalo in izvajalo instrumente kot odgovor na gospodarsko krizo, manj pa je bilo preventivnih
instrumentov.
Ukrepi morajo biti nujno povezani z večjo zaposljivostjo, višjo produktivnostjo in konkurenčnostjo delovne sile. Pri
tem igra pomembno vlogo modernizacija institucij trga dela z identifikacijo in krepitvijo ukrepov za učinkovitejši trg
dela. Slovenija mora za doseganje ciljev strategije Evropa 2020 čim prej oblikovati sklop ukrepov, ki bodo usmerjeni
k povečanju obsega delovne aktivnosti, in zagotavljati večjo skladnost posameznih politik, ki pa niso omejene zgolj
na politike trga dela. Zaradi problema segmentacije trga dela in potrebnega povečanja odzivnosti trga dela na krizne
razmere je treba oblikovati manjkajoče sklope reforme trga dela in spremembe nekaterih institucij trga dela.
Spremembe so usmerjene v pravo smer, saj ekonometrične ocene kaţejo na moţne pozitivne, čeprav skromne,
učinke na zaposlenost. Hkrati pa je treba za povečanje odzivnosti trga dela na krizne razmere izpostaviti tudi potrebo
po reformi drugih institucij trga dela, zlasti povečanje učinkovitosti APZ in delovanja Zavoda za zaposlovanje ter bolj
46
odzivnega sistema plač. Prav tako pa bi bilo ustrezno pozornost nameniti delovanju in usposobljenosti zaposlenih
na Inšpektoratu RS za delo.
Potrebno je oblikovanje sistema za uspešnejše usklajevanje potreb in ponudbe na trgu dela, spodbujanje regionalnih
razvojnih pobud, povezovanje institucij na trgu dela (ZRSZ, JSRSRKŠ, CSD, Fundacije, socialni partnerji…), krepitev
kariernih središč, izboljšanje administrativne usposobljenosti in informacijskih sistemov, njihova stalna optimizacija,
prilagajanje in povezljivost na vseh interoperabilnostnih nivojih, vključno z mehanizmi za varno in učinkovito
izmenjavo podatkov in dokumentov med institucijami ter učinkovitejše izvajanje storitev na trgu dela ter spodbujanje
nadnacionalne mobilnosti delovne sile (EURES). Za večjo mobilnost brezposelnih na EU nivoju je potrebno
informiranje in svetovanje iskalcev zaposlitve, čezmejno sodelovanje s tujimi delodajalci, izmenjava prostih delovnih
mest in nadaljnje izvajanje EURES storitev. Podpreti bi morali tudi učinkovite mobilnostne sheme.
Na nujnost oblikovanja sistema/modela za ugotavljanja potreb po delavcih in zagotavljanja ustreznih brezposelnih
oseb so opozorili tudi izvajalci vrednotenja PU s področja trga dela. Med srednjeročnimi ukrepi je izpostavljena
potreba po oblikovanju sistema za spremljanja potreb po delavcih. Zato je potrebno sistematično spremljanje
sedanjega stanja kot tudi napovedi potreb po delavcih in predvidevanja za prihodnost. Pri tem je potrebno
sodelovanje tako resornih ministrstev, ZRSZ, UMAR in socialnih partnerjev.
V preteklem letu se je zaključila Institucionalna evalvacija Zavoda RS za zaposlovanje, ki ga je izvedla Univerza na
47
Primorskem Fakulteta za management Koper . Namen raziskovalnega projekta je bil ovrednotenje delovanja
storitve posredovanja dela ter ugotoviti na kakšen način je moč izboljšati uspešnost posredovanja dela.
Med ključnimi ugotovitvami je izpostavljena potreba po ustreznem usposabljanju ključnih veščin in kompetenc
relevantnih pri posredovanju dela, saj kot ugotavljajo, le to lahko ogroţa uspešnost posredovanja dela. Ustrezno
usmerjeno usposabljanje orientirano na pridobivanje znanj in kompetenc, ki so ključne v kritičnih točkah procesa
45
Vrednotenje prednostnih usmeritev s področja trga dela, ki jih v okviru OP RČV izvaja Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, maj
2012, dosegljivo na: http://www.eu-skladi.si/skladi/crpanje-evropskih-sredstev/studije-in-vrednotenja/studije-in-vrednotenja-zaprogramsko-obdobje-2007-2013/vrednotenja-2007-2013/operativni-program-razvoja-cloveskih-virov
46
Spremembe stanja in reforme na trgu dela v obdobju krize, dosegljivo na:
http://www.umar.gov.si/fileadmin/user_upload/publikacije/izzivi/2013/trgdela.pdf
47
Institucionalna evalvacija Zavoda RS za zaposlovanje, Zaključno poročilo o raziskovalnem projektu, Univerza na Primorskem Fakulteta za
management Koper, oktober 2012
47/142
posredovanja dela lahko tako učinkovito vpliva na višjo uspešnost posredovanja dela. Po drugi strani pa se kot
stalnica se kaţe tudi potreba po prilagajanju obstoječe informacijske podpore posredovanju dela, in sicer pomen
ustreznosti, razpoloţljivosti in popolnosti podatkov ter ustreznosti –prekrivanja ponudbe in povpraševanje.
Izboljšave morajo biti usmerjene v zviševanje uspešnosti posredovanja. Potrebno je oblikovanje protokolov in praks
preverjanja klientov, sistematično zbiranje in diseminacija dobrih praks.
V okviru izvajanja OP RČV 2007 – 2013 je MDDSZ za spodbujanje zaposlovanja in samozaposlovanja brezposelnih
in neaktivnih do konca 2012 vključil nekaj več kot 70.000 brezposelnih oseb, povprečno 14.000 na leto. Izplačano je
bilo več kot 158 mio EUR, povprečno 32 mio EUR na leto. Ključni programi za večjo zaposlenost so spodbujanje
samozaposlovanja, subvencije delodajalcem za zaposlitev brezposelnih oseb, predvsem teţje zaposljivih oseb. Za
hitrejšo aktivacijo brezposelnih oseb in boljšo usposobljenost se izvaja poglobljeno vseţivljenjsko karierno
svetovanje, institucionalno usposabljanje in potrjevanje nacionalnih poklicnih kvalifikacij ter usposabljanje na
delovnem mestu. vsi našteti programi omogočajo brezposelni osebi, da začne samostojno voditi svojo nadaljnjo
poklicno kariero, potrdi svoja neformalno pridobljena znanja in spretnosti ter spozna konkretne delovne naloge in se
usposobi za samostojno delo. V nadaljevanju podajamo podatke o vključenih osebah v aktivnosti OP RČV v obdobju
2007 – 2012. Podatki so ločeni glede na spol, starost in regije. Slovenija je ţe v času izvajanja OP RČV 2007 – 2013
namenila več sredstev za izvajanje programov za vzhodno regijo. Nekaj manj kot 61 % odstotkov vseh vključenih
oseb je iz vzhodne regije.
Na področju kulturnih dejavnosti, kjer je nizka zaposljivost prav zaradi pomanjkanja delovnih mest, je ena izmed
primarnih oblik na področju kulturno umetniških dejavnosti samozaposlitev. Gre za izjemno ranljivo skupino, katere
prihodki odraţajo njeno teţko situacijo, sploh v dolgotrajni gospodarski krizi, ko je padla kupna moč in s tem tudi
zanimanje za storitve, ki jih ta delovna skupina nudi. Zaradi gospodarske situacije se je število samozaposlenih v
kulturi zmanjšalo, tako da je bilo v letu 2011 2486 samozaposlenih, v letu 2013 pa 2330 samozaposlenih (Vir:
evidenca MK). Posebno pozornost je zato treba nameniti tudi (samo)zaposlovanju ustvarjalcev, zlasti mladih, na
vseh področjih kulture, in sicer preko podpore projektom mladih ustvarjalcev, mentorskim programom, spodbujanja
prekvalifikacij kot moţnosti za novo zaposlitev itd., kot tudi t.i. belim zaposlitvam, ki zajemajo najrazličnejše storitve
za starajoče se prebivalstvo, pa tudi za vse druge ranljive skupine, od ljudi s posebnimi potrebami in invalidov, do
otrok in mladine.
Večina slovenskih kmetij zaradi specifične agrarne strukture ne more preţiveti le z dohodki iz kmetijstva, kot izhaja iz
Zaključnega poročila o rezultatih ciljnega raziskovalnega projekta »Potenciali dopolnilnih dejavnosti in podjetništva
na podeţelju«. Le slaba petina jih pridobiva dohodek izključno iz kmetijstva, preostale pa iz drugih virov na ali izven
kmetije. Ena izmed pojavnih oblik diverzifikacije dohodka na kmetiji so dopolnilne dejavnosti na kmetiji. Ti potenciali
so tako vitalnega pomena za razvoj kmetij, lokalne skupnosti in podeţelja nasploh. Dopolnilne dejavnosti omogočajo
kmetiji boljšo izrabo njenih proizvodnih zmogljivosti ter delovne sile druţinskih članov. Z različnimi oblikami
dopolnilnih dejavnosti se je v letu 2012 ukvarjalo 4.353 kmetijskih gospodarstev. Po podatkih popisa kmetijstva 2010
se je skoraj dve tretjini vseh kmetijskih gospodarstev, ki opravljajo dopolnilno dejavnost na kmetiji, ukvarjalo z
gozdarstvom. Med ostalimi izstopajo predvsem štiri dejavnosti: različne oblike predelave hrane, turizem na kmetijskih
gospodarstvih, predelava lesa ter storitve s kmetijsko mehanizacijo.
V okviru Programa razvoja podeţelja 2007–2013 se je spremljalo kazalnike, povezane s cilji izboljšanja kakovosti
ţivljenja v podeţelskih območjih in spodbujanje gospodarske diverzifikacije. Število samozaposlenih oseb se je
povečalo za 5,5 % iz 109.000 na 115.000 oseb. Povečala se je tudi zaposlenost v sekundarnem in terciarnem
sektorju, in sicer z izhodiščnih 845.300 oseb na 863.500 oseb leta 2011 (2,2 %). Glede na izkazane trende bodo
ciljne vrednosti doseţene. Kaţe se tudi razvoj nekmetijskega sektorja na podeţelju, saj je njegova bruto dodana
vrednost narasla za dobrih 14 % in se s 30.323 mio EUR ţe zelo pribliţala ciljni BDV 31.000 mio EUR. Nekoliko
nejasen je zaenkrat trend pri kazalniku kmetije z nekmetijskimi viri dohodka zaposlitve, saj je časovna serija še
prekratka, glede na dejstvo, da se je strukturni popis kmetijskih gospodarstev izvaja vsako drugo leto.
Tudi v okviru PRP 2014 - 2020 se nadaljuje spodbujanje diverzifikacije, ustanavljanja in razvoja malih podjetij in
ustvarjanja novih delovnih mest.
Trend zaposlovanja v morskem ribištvu je bil v obdobju 2007-2010 negativen. Po drugi strani je trend zaposlovanja v
marikulturi, v istem obdobju, naraščajoč, čeprav se je zaposlenost leta 2010, glede na leto 2009, zniţala. Zniţanje
zaposlenosti v letu 2010 lahko pripišemo manjši proizvodnji in prodaji v marikulturi, saj so bila školjčišča, zaradi
toksičnih fitoplanktonskih organizmov, velik del omenjenega leta zaprta. Socioekonomski poloţaj slovenskih ribičev
in ribogojcev je slab; sektor je majhen in razpršen, veliko je mikro podjetij, druţinskih podjetij ali samozaposlenih,
akvakultura pa se v manjšem deleţu izvaja tudi kot diverzifikacija na kmetijskih gospodarstvih. Zaradi odsotnosti
organiziranosti ribiškega sektorja teţje prihaja do prenosa znanj in dobrih praks, premalo pa je tudi aktivnosti
sodelovanja – tako znotraj sektorja kot navzven z izobraţevalnimi, raziskovalnimi idr. institucijami. V perspektivi
2007-2013 se je to stanje precej izboljšalo v sektorju morskega gospodarskega ribolova, in sicer s pomočjo ukrepov
48/142
trajnostnega razvoja ribiških območij, ki temelji na pristopu od spodaj navzgor. Sektor ribištva je še zlasti z vidika
ohranjanja kulturne dediščine ter kot tradicionalna dejavnost za Slovenijo zelo pomemben. Ukrepi trajnostnega
razvoja ribiških območij, tudi v okviru CLLD, se tako za prihodnjo finančno perspektivo 2014-2020 zdijo še kako
smiselni, saj bodo prispevali k ustvarjanju novih poslovnih priloţnosti (dodajanje vrednosti ribiškim proizvodom,
povezovanje ribolova s turizmom, diverzifikacija dejavnosti, izobraţevanje, promoviranje naravne in kulturne
dediščine itn.).
Tematski cilj 9: spodbujanje socialnega vključevanja in boja proti revščini
Socialne in druţbene posledice gospodarske krize, ki so se močno odrazile na trgu dela in tudi v naraščajočih
socialnih neenakostih in krhanju druţbene povezanosti, ter spremembe demografske strukture prebivalstva
postavljajo Slovenijo pred številne izzive za prihodnost, za katere je treba čim prej najti ustrezne rešitve. Niţanje
razpoloţljivega dohodka prebivalstva ob hkratnem spreminjanju njegove strukture (niţa se deleţ dohodkov iz dela,
povečuje pa deleţ dohodkov iz javnih virov) ter staranje prebivalstva imata tako ekonomske kot širše druţbene
posledice. V prihodnjem obdobju je treba socialno politiko zastaviti tudi kot investicijo v bodočo ekonomsko
uspešnost ter stabilno in povezano druţbo. Poleg nujnih strukturnih sprememb je treba izpostaviti priloţnosti za
razvoj storitev (predvsem na področju zdravstva, socialnega varstva, skrbi za otroke, mladino in druţino, podpore
ranljivim skupinam, dolgotrajne oskrbe in podobno). Oblikovanje trajnostnih, dolgoročnih rešitev mora izhajati iz
celostnega pristopa z upoštevanjem gospodarske, druţbene, okoljske in kulturne razseţnosti razvoja, in uvajanjem
novih modelov – kot je vzpostavitev programa za zagotovitev najbolj ranljivim brezposelnim in neaktivnim, zlasti
mladim, moţnost preţivetja z lastnim delom na način, da sonaravno izkoristijo sedaj neizkoriščene trajnostne vire
(kot je samooskrba z ekološko pridelano hrano z obdelavo neobdelane plodne zemlje).
Za uresničitev cilja zmanjšanja števila oseb z visokim tveganjem revščine oz. socialne izključenosti do leta 2020 za
40.000 oseb namerava Slovenija poleg ustrezne reforme zakonodaje krepiti razvoj programov, vključno z razvojem
socialnih inovacij, na področju socialne aktivacije, vključenosti in opolnomočenja oseb z visokim tveganjem revščine
ali socialne izključenosti.
Programi socialne aktivacije in vključevanja so namenjeni dolgotrajnim prejemnikom DSP in osebam iz ranljivih
skupin, ki niso direktno zaposljivi oziroma pred morebitno vključitvijo v programe zaposlovanja potrebujejo še
dodatne programe psihosocialne rehabilitacije motivacijske programe in programe za krepitev moči in zmoţnosti.
Slovenija mora odgovoriti z ustreznimi ukrepi aktivacije, ki bodo pripomogli k temu, da dolgotrajni prejemniki DSP ne
bi izgubili stika s trgom dela. Trenutno je ponudba programov usmerjena na dolgotrajne prejemnike DSP nizka. V
okviru spodbud za zaposlovanje in kreiranje delovnih mest je bilo vključenih v letu 2012 1.653 prejemnikov DSP
(1.210 v letu 2011, 3.137 v letu 2010).
Pri programih opolnomočenja pa gre predvsem za nudenje informacij in pomoč pri razmisleku in izbiri različnih
moţnostih, pomoči pri reševanju finančnih vprašanj in stisk (prezadolţevanje, razporejanje in načrtovanje finančnih
sredstev, uporaba cenovno bolj ugodnih energetskih virov) ipd.
Pomembno področje dela bo tudi razvoj ukrepov za aktivno staranje in priprave na starost (preventiva; podaljševanje
let zdravega ţivljenja; povezava med socialnimi in zdravstvenimi storitvami; poudarek na razvoju skupnostnih oblik
pomoči) ter socialna vključenost starejših (medgeneracijski centri).
Ponudba storitev v javni mreţi na področju dolgotrajne oskrbe starejših in drugih skupin prebivalstva, ki so odvisni
od tuje pomoči temelji predvsem na storitvah institucionalnega varstva (trenutno je te oblike vključeno skupno okoli
22.000 oseb), medtem ko je v skupnostne oblike oziroma formalne oblike pomoči na domu vključeno trikrat manj
uporabnikov (okoli 6.000 oseb na letni ravni). Zato je eden od ciljev Nacionalnega programa socialnega varstva
sprememba razmerja med uporabniki skupnostnih oblik socialnega varstva in uporabniki institucionalnih oblik
socialnega varstva oziroma povečanje deleţa uporabnikov skupnostnih oblik in zmanjšanje deleţa uporabnikov
institucionalnih oblik socialnega varstva, t.i. deinstitucionalizacija. Do leta 2020 ţelimo bistveno okrepiti skupnostne
oblike socialnega varstva in povečati število njihovih uporabnikov, na drugi strani pa povečevati kapacitete
institucionalnega varstva le toliko, da bodo ustrezale povečanju ciljnih populacij (na primer povečanju deleţa starejše
populacije), ki zaradi specifičnih razlogov potrebujejo institucionalno varstvo, in jih ne dodatno širiti.
.
49/142
Poleg zgoraj opisanih socialnih in druţbenih izzivov lahko v prihodnje pričakujemo spremembe tudi glede
zdravstvenega stanja prebivalstva, sestave druţin in oblik sobivanja ter selitev prebivalstva. Slednje neposredno
vpliva tudi na spreminjanje bivanjskih vzorcev, na katerega je treba odgovoriti z ustreznimi ukrepi prostorske in
stanovanjske politike. Vse oblike socialnih transferjev, vključno s pokojninami so v Sloveniji še vedno pomemben
dejavnik zniţevanja tveganja revščine. Ustrezne oblike socialnih in druţinskih prejemkov je treba zagotavljati in
razvijati tudi v prihodnje.
V druţbi znanja izobraţevanje pomembno vpliva na priloţnosti posameznika za aktivno vključevanje na trg dela in za
soočanje z izzivi globalizirane druţbe. Prav zato je pravičnost sistema izobraţevanja pomembna dimenzija trajnostno
naravnanega druţbenega razvoja. Podatki iz mednarodne študije PISA 2009 kaţejo, da Slovenija, ne sodi med
drţave, kjer bi se izobraţevalni sistem uspešno soočal s preseganjem razlik v doseţkih učencev, ki so posledica
okoliščin iz katerih učenci izhajajo (socialno-ekonomska prikrajšanost, migrantsko ozadje, Romi, otroci s posebnimi
potrebami).Tudi OECD (2011) ugotavlja,da so pri preseganju razlik v doseţkih učencev na osnovi SES, spola,
kulture, migracij, nekatere drţave veliko uspešnejše.. Za Slovenijo so bile izmerjene variance večje od povprečja
OECD tako pri naravoslovni pismenosti merjeni 2006 (OECD, 2007, 173) kot pri bralni pismenosti 2009 (OECD,
2010, 90), zaradi česar je bila Slovenija uvrščena med drţave, ki ne zagotavljajo visoke ravni pravičnosti
izobraţevalnega sistema (OECD 2007, 173).
Podatki PISA 2009 tudi kaţejo, da je odstotek t.i. resilient students among disadvantage students (gre za dijake, ki
so, kljub zahtevnim socialno-ekonomskim in drugim neugodnim okoliščinam, šolsko uspešni) v Sloveniji manjši
(25%) od povprečja drţav OECD (31%). (OECD, 2010, 63), kar kaţe da izobraţevalni sistem ne prispeva k
povečevanju moţnosti dijakov, da bi se uspešno vključevali v druţbo.
Na nepravične razlike v povprečnih doseţkih med slovenskimi osnovnimi šolami opozarjajo tudi letna poročila
Drţavne komisije za vodenje nacionalnih preverjanj znanja. Iz analize lenih poročil Drţavne komisije izhaja (Letno
poročilo za leto 2011/12, RIC, 2012, str. 123 ali http://www.ric.si/preverjanje znanja/statisticni_podatki), da se v
doseţkih učencev sistematično pojavljajo razlike iz določenih regij. Podobna so tudi opozorila povezana z doseţki
učencev s posebnimi potrebami.
V zvezi z zagotavljanjem uspešnega vključevanja učencev Romov v izobraţevanje je bila izdelana evalvacijska
študija (Nacionalna evalvacijska študija uspešnosti romskih učencev v osnovni šoli, Pedagoški inštitut 2011), ki kaţe,
da se je z ukrepi izvedenimi s pomočjo sredstev Evropskega socialnega sklada izboljšala vključenost učencev v
osnovno šolo predvsem na Dolenjskem, da pa ostaja velik izziv za slovensko šolstvo kako zagotoviti večjo uspešnost
in dokončanje osnovne šole.
Navedene študije tudi opozarjajo, da brez celovitih ukrepov (vključevanja druţin, širše skupnosti v ukrepe) tudi
izboljšanja doseţkov ni mogoče pričakovati. Na šolsko uspešnost namreč pomembno vpliva socialni in kulturni
kapital celotne skupnosti (druţine, regije…).
Deleţ odraslih z dokončano srednjo poklicno izobrazbo in več s starostjo pada. Med starejšimi od 45 let je visok
deleţ manj izobraţenih, kar bo zaradi podaljšanja delovne dobe vedno večji problem. Ta ciljna skupina se teţje
prilagaja novim zahtevam delovnega mesta, zlasti če nimajo pridobljenih ključnih oziroma poklicnih zmoţnosti. (2)
Deleţ prebivalstva s terciarno izobrazbo v starosti od 30 do 34 let je pod povprečjem drţav EU. (3) Sedem odstotkov
prebivalstva, starega 15 let in več, nima dokončane osnovne šole. (4) Med brezposelnimi je visok deleţ starejših od
50 let, ki nimajo poklicne oziroma strokovne izobrazbe. (5) Kljub statističnim podatkom o majhnem osipu je še vedno
preveč mladih, ki na različnih stopnjah opustijo šolanje.
V smislu zagotavljanja zdravega sloga ţivljenja in aktivnega staranja je nujno privzgojiti celotnemu prebivalstvu
48
pozitiven odnos do gibanja. Raziskave namreč kaţejo, da se je telesni in gibalni razvoj otrok in mladine v zadnjem
desetletju bistveno poslabšal. Tako se je deleţ gibalno manj kompetentne mladine povečal iz 4,9 na 10,4%, deleţ
debelih otrok iz 5,5 % na 13%, slabši so tudi kazalniki na področju mišičnega fitnesa, aerobnega indeksa in
podkoţne maščobne mase. Redna, kakovostno strukturirana in ustrezno intenzivna športna rekreacija je za
posameznika zelo pomembna, predvsem zaradi ohranjanja zdravja, dobrega počutja in vitalnosti, druţenja,
ustvarjalnega izraţanja, tekmovanja ali zabave. Aktivno ukvarjanje otrok in mladine na številnih športnih področjih pa
omogoča, da postane otrok oziroma mladostnik gibalno kompetentna oziroma gibalno izobraţena osebnost, ki bo
tudi boljše deloval na trgu dela. Obstaja neposredna povezava med športnim udejstvovanjem in zdravjem na
delovnem mestu.
48
Biopsihosocilni konteksti v kineziologiji 1970, 1983, 1993/94, 2003/2004 – 2% reprezentativni vzorec slovenskih otrok in
mladine med 6 in 198. letom starosti in SLOFIT sistem – analiza telesnega in gibalnega razvoja otrok in mladine med 6. – 18.
letom starosti
50/142
Pri tem velja poudariti tudi širšo tematiko preventivnega učinka poglobljenega pristopa k zagotavljanju moţnosti za
izobraţevanje osebam, ki prestajajo prostostne kazni. Avtentično izobraţevanje odraslih pomaga pri uravnoteţenju
negativnih posledic odvzema prostosti – razosebljanja, institucionalizacije in razdruţbljanja (načelo normalizacije).
Veliko zapornikov ima zelo majhne oz. negativne izkušnje z izobraţevanjem v preteklosti; zaradi zagotavljanja
enakih moţnosti je zaprtim osebam med prestajanjem kazni ponujena priloţnost, da nadomestijo morebiten
izobrazbeni primanjkljaj. Tretji argument pa je rehabilitacijske narave: izobraţevanje ima moč, da prebudi pozitivne
zmoţnosti učenca, mu odpre nove moţnosti in izbire v ţivljenju, s tem pa se povečuje tako verjetnost, da
posameznik ne bo več storil kaznivega dejanja, kot tudi veča njegovo zaposlitveno zmoţnost po preteku kazni.
Prav tako je potrebna posebna skrb tudi glede socialne vključenosti pripadnikov ranljivih druţbenih skupin na
področju kulture. Z večjo stopnjo socialne vključenosti in z zmanjšano materialno ogroţenostjo pripadnikov ranljivih
skupin ter z bojem proti vsem oblikam diskriminacije prispevamo k uveljavljanju koncepta enakih moţnosti. Z
ustvarjanjem novih delovnih mest tudi za ranljive skupine omogočamo dostop do zaposlitve in usposabljanj tudi
ranljivim skupinam. Z razvojem podjetništva na področju kulture, ki omogočajo nova delovna mesta in moţnost za
socialno integracijo posameznikom, ki so različni zaradi ranljivosti ali omejitev v neenakem izhodiščnem poloţaju na
trgu dela, hkrati pa se krepi administrativna in organizacijska usposobljenost organizacij, ki delujejo na področju
kulturne raznolikosti.
Tudi druţbeni poloţaj kmečke populacije ni ugoden, saj je med najniţjimi v Sloveniji, še zlasti tistih z manjših
druţinskih kmetij. Deleţ starejše generacije (65 let in več) se med kmečkim prebivalstvom hitro povečuje. Glede na
šibko gospodarsko moč velikega dela kmetij so številni člani kmečkih gospodinjstev izključeni iz splošnega sistema
pokojninskega in invalidskega zavarovanja. S tega vidika so še zlasti prikrajšane ţenske, kar se med drugim kaţe
tudi v manjši pripravljenosti mlajših ţensk za ţivljenje na kmetiji. Pri tem ne moremo spregledati neugodne
povprečne starosti gospodarjev (upraviteljev) druţinskih kmetij, ki je leta 2010 znašala 57 let in se od leta 2000 ni
spremenila. Starostna struktura gospodarjev kmetij tako ne odraţa ugodne situacije za krepitev usposobljenosti in
nadaljnjega razvoja slovenskega kmetijstva kot tudi z njim povezanih sektorjev. Socio-ekonomski poloţaj slovenskih
kmetij se lahko izboljša s povezovanjem in usklajenim delovanjem vseh politik in akterjev, ki delujejo na podeţelskih
območjih in se vključujejo v širše lokalno gospodarstvo. V tem kontekstu je potrebno izpostaviti tudi pomen krepitve
lokalnih razvojnih pobud po pristopu od spodaj navzgor, zlasti LEADER, ki spodbuja aktivacijo endogenih
potencialov na podeţelju, še zlasti pa človeškega, gospodarskega, socialnega in okoljskega kapitala ter prispeva k
večji socialni vključenosti na podeţelju. Izvajanje pristopa LEADER v okviru 4. osi Programa razvoja podeţelja
2007–2013 je uspešno, kjer se po postopnem zagonu kaţejo spodbudni rezultati in vedno večja prepoznavnost
pristopa v slovenskem prostoru. V okviru PRP 2014 - 2020 se bo preko informiranja in animacije podeţelskega
prebivalstva podpirala večja vključenost lokalnega prebivalstva v pripravo lokalne razvojne strategije ter kasnejši
izbor in izvajanje ukrepov, preko dviga usposobljenosti in znanja Lokalnih akcijskih skupin pa podpiralo boljše
izvajanje dejanskih projektov. LEADER, kot orodje za celovit lokalni razvoj, direktno prispeva k usklajenemu
teritorialnemu razvoju podeţelskih območij.
Slab je tudi druţbeni poloţaj ribičev in ribogojcev. Aktivnosti sodelovanja znotraj sektorja in navzven – z
izobraţevalnimi in drugimi institucijami – bodo zagotovo pozitivno vplivale tudi na organiziranost ribiškega sektorja.
Priporočilo št. R(99)22 Odbora ministrov Sveta Evrope o prezasedenosti zaporov med drugim vsebuje ukrepe po
obsodbi s poudarkom na večji uporabi alternativnih kazenskih sankcij in ukrepov v korist skupnosti. Na to priporočilo
49
Sveta Evrope se sklicuje tudi varuh človekovih pravic v svojem poročilu za leto 2011 , ki tudi sicer v svojih letnih
poročilih ugotavlja, da bi bilo dobro, če bi bila kazen zapora večkrat nadomeščena z delom v splošno korist, saj bi to
pomembno prispevalo k odpravljanju prezasedenosti zavodov za prestajanje kazni zapora, zniţanju izdatkov drţave
za zaprte osebe, opravljeno pa bi bilo tudi marsikatero druţbeno koristno delo. Z izrekom zaporne kazni je storilec
izključen iz druţbenega okolja, izgubi zaposlitev, stiki z druţino so omejeni, vključitev v socialno mreţo po prestani
kazni je teţja in s tem tudi ponovna vključitev v druţbo, kar vodi v revščino. V okviru ene od vodilnih pobud strategije
Evropa 2020, to je evropske platforme za boj proti revščini, bo z uvedbo enovite probacijske sluţbe, kot jo poznajo
drugod po Evropi, pridonos k višji stopnji socialne kohezije in s tem k večji zaposljivosti. Slovenija je namreč poleg
Malte edina drţava članica EU, ki nima posebej urejene probacijske sluţbe. Prav multidisciplinarna pomoč in
podpora, ki jo bodo osebe, ki jim je bila izrečena zaporna kazen, deleţne v okviru probacijske sluţbe, bo garant
49 16. redno poročilo Varuha človekovih pravic RS za leto 2010, Ljubljana, junij 2011.
51/142
njihove učinkovite resocializacije, pridobitve novih znanj in veščin ter s tem, boljše zaposljivosti, saj bo s tem
učinkovitejše zmanjšano tveganje njihove socialne in druţbene izključenosti ter s tem tudi - revščine. Posebne
pozornosti pa bo deleţen tudi segment mladoletnih storilcev prepovedanih ravnanj, saj so pri njih največji obeti za
učinkovito in trajno resocializacijo. S tem pa tudi konstruktivno ponovno vključitev v druţbo in na trg dela.
Sistem zdravstvenega varstva v Sloveniji še vedno omogoča dostopno in kakovostno zdravstveno varstvo, vendar
pa se sooča s pomembno zmanjšanimi razpoloţljivimi sredstvi. Izdatki za zdravstveno varstvo so se zniţali, kar se je
odrazilo v zmanjšanju deleţa celotnih izdatkov za zdravstveno varstvo v BDP, in sicer se je ta od 2009 do 2010
zmanjšal z 9,3 % na 9,0 % (SURS) (povprečje EU). Deleţ celotnih izdatkov za zdravstveno varstvo v BDP za leto
2010 je bil za deleţem teh izdatkov za leto 2009 drugi največji v obdobju od 2003 do 2010. Deleţ tekočih izdatkov
oziroma celotnih izdatkov za zdravstveno varstvo (brez investicij) v BDP se je od leta 2009 do 2010 zmanjšal za 0,1
odstotne točke (z 8,7 % na 8,6 %). Nominalna rast vrednosti celotnih izdatkov za zdravstveno varstvo je bila v letu
2011 glede na leto 2010 1,3-odstotna, rast BDP v tem obdobju pa 1,6-odstotna. Zaostajanje rasti nominalnih
izdatkov za zdravstveno varstvo za rastjo BDP v letu 2011 se je odrazilo v zmanjšanju deleţa celotnih izdatkov za
zdravstveno varstvo v BDP, in sicer se je ta od 2010 do 2011 zmanjšal z 8,9 % na 8,8 %. Deleţ tekočih izdatkov
oziroma celotnih izdatkov za zdravstveno varstvo brez izdatkov za investicije v BDP se je od leta 2010 do leta 2011
50
zmanjšal za 0,1 odstotne točke (z 8,6 % na 8,5 %). Če se bo ta trend nadaljeval ob obstoječi organizaciji, lahko
pričakujemo padec kakovosti in zmanjšanje dostopnosti. Zato je ključna sprememba organizacije in upravljanja
sistema na vseh ravneh, večja integracija in povezanost, večja vlaganja v preventivo in zgodnje odkrivanje bolezni, in
vlaganja v ocenjevanje in smotrno vpeljavo novih tehnologij. Pogoj za izvedbo vseh navedenih sprememb so dobro
usposobljeni kadri z novimi veščinami in kompetencami vzporedno pa je potrebno optimizirati odzivnost
zdravstvenega sistema in zdravstveno oskrbo. Prav tako je nujno nadaljevanje vlaganja v informatizacijo in razvoj ter
implementacijo sistema e-zdravja.
Kazalci zmogljivosti zdravstvenega varstva kaţejo izboljšanje glede na pretekla leta, vendar se večina evropskih
drţav, med njimi tudi Slovenija, še vedno sooča s pomanjkanjem zdravstvenega osebja, predvsem zdravnikov.
Razmerje se je v zadnjih letih popravilo in narastlo na 243 zaposlenih zdravnikov na 100.000 prebivalcev v letu 2010
(IVZ). Hkrati se je v letu 2010 zaradi zaključka prve generacije diplomantov nove medicinske fakulteta v Mariboru
močno povečalo število diplomantov medicine (2010 je bilo 229 diplomantov, kar je 67 več kot leta 2009) . Vendar je
tako kot tudi v drugih drţavah porazdeljenost teh kapacitet neenakomerna v prid urbanih središč pred ruralnimi
območji, prav tako pa tudi med primarno in sekundarno ravnjo. Slovenija ima tudi izredno šibko infrastrukturo za
skupnostno skrb za starejše, invalide in osebe s posebnimi potrebami, za duševno zdravje, paliativno oskrbo ipd.
Zato je potrebna krepitev primarnega zdravstvenega varstva vključno s preventivno dejavnostjo in vzpostavitev novih
oblik zdravstvene oskrbe v tesni povezavi s sistemom socialnega varstva in lokalnimi skupnostmi, kot so npr. mreţa
izvajalcev paliativne oskrbe, skupnostne skrbi na področju duševnega zdravja in dolgotrajne nege in skrbi. Na tem
področju je nujen razvoj bolj celostnih, inovativnih in uporabniku prijaznih storitev in programov zdravstvenega
varstva, ki bodo namenjeni obravnavi starostnikov.
Kljub podaljševanju pričakovane ţivljenjske dobe ne beleţimo rasti pričakovanih zdravih let ţivljenja, ki so
opredeljena kot leta ţivljenja, v katerih v vsakdanjih dejavnosti osebe ne omejujejo bolezni ali zdravstvene teţave,
51
kar ima pomembne posledice na zdravstveni sistem. Zadnji podatki nas uvrščajo na dno evropske lestvice . Vzrok
za zdravstvene teţave v starosti so v večini primerov kronične bolezni in rak, ki jih lahko preprečujemo in njihov
nastanek pomaknemo v kasnejše ţivljenjsko obdobje. Na nekaterih področjih, kot je npr. zmanjšanje prezgodnje
52
umrljivosti zaradi srčno-ţilnih bolezni smo ţe dosegli pomemben upad , kar kaţe na učinkovitost vlaganj v
sistematično preprečevanje dejavnikov tveganja, zgodnje odkrivanje bolezni ter kakovostno oskrbo. Zato so potrebna
še večja vlaganja v krepitev zdravja, preventivo in zgodnje odkrivanje bolezni skozi celotno ţivljenjsko obdobje, saj le
na ta način prispevamo k ohranitvi funkcionalnih sposobnosti posameznika, ki so pomembne za vključenost na trg
dela in so pogoj za zdravo in aktivno staranje.
50
51
52
SURS: IZDATKI IN VIRI FINANCIRANJA ZDRAVSTVENEGA VARSTVA, SLOVENIJA, 2011, 20.6.2013, prva objava
Eurostat, 2013
CINDI, 2001, 2004, 2008
52/142
Trenutno poteka proces reorganizacije dejavnosti javnega zdravja, skladno z Novelo zakona o zdravstveni
dejavnosti, sprejeti v Drţavnem zboru v začetku leta 2013, kjer se je kot ključno izpostavilo vlaganja v
doizobraţevanje in razvoj novih veščin in kompetenc strokovnega kadra. Prav tako pomembna pa so vlaganja v
zdravstveno pismenost prebivalcev, da bodo lahko učinkovito skrbeli za svoje zdravje in uspešno koristili storitve
zdravstvenega in socialnega varstva ne glede iz katerega socialno ekonomskega razreda prihajajo.
Podatki kaţejo, da predstavniki različnih socialno-ekonomskih razredov dosegajo svoj zdravstveni potencial do
53
različne mere in da neenakosti v zdravju ne samo v Sloveniji ampak po vsej Evropi obstajajo in naraščajo . Ključne
determinante zdravja kot so npr. izobrazba, zaposlenost, dohodek, leţijo izven zdravstvenega sistema. Vendar pa
vemo, da zdravstveni sistem lahko pomembno vpliva na neenakosti v zdravju z zagotavljanjem univerzalne
dostopnosti do programov in storitev, posebne pozornosti ranljivim skupinam, ki so v današnjem času ekonomske
krize predvsem brezposelni, socialno-ekonomsko ogroţeni, starejše ţenske, Romi, osipniki, invalidi... Z vidika
zdravstva je pomembno, da zagotovimo enako vključenost teh skupin v programe in storitve in da se še posebej
vlaga v zdravstveno pismenost in krepitev zdravja teh skupin v povezavi s programi socialnega vključevanja in
zaposlovanja.
54
Razvoj in krepitev dejavnosti javnega zdravja , ki ga določa Strategija dejavnosti javnega zdravja 2013-2023 kakor
tudi vlaganja v krepitev zdravja in zmanjševanje neenakosti ter v bolj odziven, kakovosten in učinkovit zdravstveni
sistem sledi ciljem Evropske komisije, ki jih je izpostavila v strateškem dokumentu Socialni investicijski paket,
55
Vlaganje za zdravje , da so za doseganje rasti in kohezije ključnega pomena vlaganja v:
1) vzdrţni zdravstveni sistem,
2) zdravje ljudi kot osnovo človeškega kapitala in
3) zmanjševanje neenakosti v zdravju.
Prav tako jasno izpostavlja, da je zdravstveni sistem zaposlovalec s kvalitetnimi delovnimi mesti, in pozitivnim
trendom rasti, v veliki meri zaradi starajoče se populacije in takšno je stanje tudi v Sloveniji. Zaradi razvoja novih
storitev in programov predvsem na področju krepitve zdravja in dolgotrajne oskrbe pričakujemo odpiranje novih
delovnih mest vključno z razvojem socialnega podjetništva.
Tematski cilj 10: vlaganje v spretnosti, izobraţevanje ter prenos znanja in vseţivljenjsko učenje
V sodobni druţbi je znanje ključni dejavnik osebnega in druţbenega razvoja. Vseţivljenjsko učenje pa, zaradi hitrih
druţbenih sprememb (demografskih gibanj, okoljskih problemov, upada biotske raznovrstnosti, dostop do hrane in
vode, itd.), tehnološkega razvoja ter sprememb na trgu dela, nuja in način ţivljenja (OECD 2010c, 53). Pri tem pa je
potrebno spodbujati še naprej vlaganja v izobraţevanje, spretnosti in vseţivljensko učenje tudi preko razvijanja
izobraţevalne infrastrukture/opreme in e-storitev za razvoj izobraţevanja (vzpostavitev izobraţevalnega okolja z IKT,
zagotavljanje ustreznih materialnih pogojev za izvajanje izobraţevalnih programov). Kompetence, relevantne za
aktivno soočanje z globalnimi, regionalnimi in lokalnimi izzivi, najbolj celostno razvija vzgoja in izobraţevanje za
trajnostni razvoj (VITR).
56
V Nacionalnem reformnem programu 2013 – 2014 je Vlada RS med ukrepi Slovenije za izpolnjevanje ciljev
Strategije Evropa 2020 za področje vseţivljenjskega učenja izpostavila področje vseţivljenjske karierne orientacije.
Po zakonu o urejanju trga dela so to storitve na trgu dela, in sicer za dejavnosti, ki omogočajo prepoznavanje
sposobnosti, kompetenc in interesov za sprejemanje odločitev pri zaposlovanju, izobraţevanju, usposabljanju in izbiri
poklica. To so dejavnosti, kot so: obveščanje o trgu dela, samostojno vodenje kariere, osnovno in poglobljeno
karierno svetovanje in učenje veščin vodenja kariere, ki vplivajo na boljšo usklajenost ponudbe in povpraševanja na
trgu dela. Vseţivljenjsko karierno usmeritev je treba zagotoviti vsem skupinam delovno sposobnega prebivalstva,
torej šolajoči se mladini, zaposlenim oziroma samozaposlenim in brezposelnim. Trenutno se te storitve prek zavoda
53
IVZ, 2011
V javni razpravi, dostopno na:
http://www.mz.gov.si/fileadmin/mz.gov.si/pageuploads/javna_razprava_2013/Strategija_javnega_zdravja-jr_24-6-2013.pdf
54
55
56
Dostopno na: http://ec.europa.eu/health/strategy/docs/swd_investing_in_health.pdf
Nacionalni reformni program 2013 – 2014, maj 2013, dosegljivo na:
http://www.mf.gov.si/si/delovna_podrocja/evropski_semester/nova_evropska_razvojna_strategija_do_2020/nacionalni_reformni_p
rogram/
53/142
za zaposlovanje in koncesionarjev zagotavljajo brezposelnim in v manjši meri šolajoči se mladini. Zaposlenim pa so
namenjeni programi aktivne politike zaposlovanja, ki vsebujejo tudi sestavine vseţivljenjske karierne orientacije. Med
ključnimi ukrepi za zagotovitev ustreznega izvajanja VKO mora biti tudi večje vključevanje socialnih partnerjev v
pripravo in izvajanje vseţivljenjske karierne orientacije ter učinkovita kontakna točka, ki bo povezovala vse akterje na
tem področju.
57
EK je predlogu priporočil na Nacionalni reformni program Slovenije posebej opozorila na vlogo delodajalcev v
poklicnem izobraţevanju in usposabljanju, ki jo je še vedno treba okrepiti. Napredek na teh področjih bi povečal
produktivnost in konkurenčnost. Zato EK priporoča naj Slovenija v obdobju 2013–2014 izvede ukrepe na področju
prilagojenega vseţivljenjskega učenja. Obenem naj izvede dodatne ukrepe za poklicno usmerjanje s ciljem krepitve
upravljanja človeških virov v malih in srednje velikih podjetjih.
Za zmanjšanje strukturnih neskladij bi bilo kratkoročno smiselno okrepiti vlogo programov APZ na področju
izobraţevanja in usposabljanja, tako brezposelnih kot zaposlenih, ki morajo biti bolj povezani s potrebami
delodajalcev, in vzpostaviti sistem spremljanja in napovedovanja potreb delodajalcev po veščinah in znanjih,
zagotavljanje ustreznega razmerja med spodbujanjem vključenosti v poklicno izobraţevanje in terciarno
58
izobraţevanje ter spodbujanjem vključenosti v programe, kjer kadrov primanjkuje (Ekonomski izzivi, 2012) . Za
preprečevanje prehoda v brezposelnost oz. hitrega prehoda v novo zaposlitev je bilo z ZUTD (2011) omogočeno, da
se na ZRZS kot iskalci zaposlitev prijavijo tudi delavci, pri katerih je zaposlitev ogroţena. Velik deleţ (tudi starejšega)
aktivnega prebivalstva Slovenije nima kvalifikacij, ki bi ustrezale sodobnim zahtevam oziroma potrebam trga dela,
kar zahteva intenzivno vlaganje v usposabljanje za dvig ključnih kompetenc, s ciljem višje zaposljivosti, tudi v luči
podaljševanja delovne dobe in kasnejšega odhoda s trga dela.
EK v svojem dokumentu »Stališče sluţb Komisije o pripravi sporazuma o partnerstvu in programov v SLOVENIJI za
59
obdobje 2014–2020« za področje vseţivljenjskega učenja priporoča, da izboljšamo usklajenost kvalifikacij s
povpraševanjem na trgu dela, še posebej za nizko kvalificirane delavce in visokošolske diplomante, ter nadaljujemo
reforme na področju poklicnega izobraţevanja in usposabljanja.
Ukrepi za krepitev dostopnosti vseţivljenjskega učenja, izpopolnjevanje spretnosti in kompetenc delovne sile ter
povečanje odzivnosti sistemov izobraţevanja in usposabljanja na potrebe trga dela, ob upoštevanju razvojnih
usmeritev in projekcij, kot je pričakovano povečanje potreb po zelenih delovnih mestih:
- povečanje udeleţbe starejših in nizkokvalificiranih delavcev ter dolgotrajno brezposelnih v vseţivljenjskem
učenju;
- izvajanje strategije vseţivljenjskega učenja za delavce v sodelovanju s socialnimi partnerji, vključno z
usposabljanjem, razvojem spretnosti in nadgradnjo prenosljivih kompetenc delavcev, kot so jeziki, digitalne
kompetence in podjetništvo;
- spodbujanje privlačnosti in kakovosti poklicnega izobraţevanja in usposabljanja, vključno s kampanjami in
tekmovanji v znanju in spretnostih, izboljšanje sistema, pri čemer se upošteva evropski referenčni okvir za
zagotavljanje kakovosti poklicnega izobraţevanja in usposabljanja ter podpiranje mladih, vključenih v
obvezno izobraţevanje, da se seznanijo s takšnimi poklici in moţnostmi zaposlitve;
- spodbujanje neformalnega učenja mladih in njegovih koristi pri pridobivanju spretnosti;
- spodbujanje partnerstev/mreţ med socialnimi partnerji, podjetji ter zavodi za izobraţevanje in
usposabljanje/ponudniki izobraţevanja in usposabljanja, da se izboljša prenos informacij o potrebah na trgu
dela.
Potrebna je torej prenova politike v smeri gradnje kompetenc za povečano prilagodljivost in pripravljenost ljudi na
spremembe, nove izzive, mobilnost, samozaposlovanje in druge oblike zaposlovanja (npr. v okviru socialnega
podjetništva) ob hkratnem zagotavljanju ustrezne varnostne mreţe. V tem smislu je pomembno spodbujati zavedanje
o razvojnih priloţnostih za (samo)zaposlovanje (npr. okoljski kapital in kulturna dediščina Slovenije) kot odgovorih na
druţbene izzive.
Vlaganje v spretnosti, izobraţevanje ter vseţivljenjsko učenje
57
Priporočilo Sveta v zvezi z nacionalnim reformnim programom Slovenije za leto 2013 in mnenje Sveta o slovenskem programu
stabilnosti za obdobje 2012-2016, 29. 5. 2013, dosegljivo na: http://ec.europa.eu/europe2020/europe-2020-in-yourcountry/slovenija/index_en.htm
58
Ekonomski izzivi, 2012, dosegljivo na: http://www.umar.gov.si/fileadmin/user_upload/publikacije/izzivi/2012/EI-2012.pdf
59
Stališče sluţb Komisije o pripravi sporazuma o partnerstvu in programov v SLOVENIJI za obdobje 2014–2020,
dosegljivo na: http://ec.europa.eu/regional_policy/what/future/pdf/partnership/sl_position_paper_sl.pdf
54/142
Glede na nizko udeleţbo starejših na trgu dela, ti predstavljajo velik potencial za višjo zaposlenost ob vlaganju v
njihove kompetence in znanje. S svojimi kompetencami in izkušnjami lahko ob dodatnem vlaganju v sodobno znanje
ter ukrepih prestrukturiranja (sodelovanje z resorjem pristojnim za gospodarstvo) prestavljajo potencialno dodatno
delovno silo v specifičnih dejavnostih, povezanih s tujimi investicijami in (re)aktivacijo ključnih perspektivnih
gospodarskih sektorjev ter socialnim podjetništvom. Ob pravilni aktivaciji predstavljajo starejši tudi most do prenosa
znanja mladim, tako tistim s poklicno izobrazbo, po katerih znanju trg povprašuje (vajeništvo in druge oblike
spodbujanja prenosa znanj in izkušenj), kot tudi za visoko izobraţene mlade ljudi (mentorstvo in pripravništvo ter in
prenos inovativnosti).
Poleg vlaganja v usposabljanja, razvoj kompetenc, regijske štipendijske sheme so potrebne horizontalne spodbude
za določene ciljne skupine, ki jih je potrebno ciljno povezati z drugimi ukrepi za spodbujanje razvoja v posamezni
regiji oz. gospodarski panogi. Pri tem lahko ključno vlogo igrajo fundacije za izboljšanje zaposlitvenih moţnosti, ki so
namenjene izboljšanju zaposlitvenih moţnosti zaposlenih ter usklajevanju ponudbe in povpraševanja na lokalnem ali
regionalnem trgu dela. Po Zakonu o urejanju trga dela jih lahko ustanovijo zdruţenja delodajalcev, zbornice in
sindikati, v programskih svetih fundacij morajo biti predstavniki socialnih partnerjev.
V letu 2011 se je zaključila raziskava Posledice recesije na izobraţevanje za potrebe trga dela in vpliv tega dejavnika
60
na izhod iz recesije . Izhodišče raziskave je bilo da gospodarska kriza in recesija sicer nista posledici pomanjkanja
znanja in spretnosti, temveč širših globalnih dejavnikov. Vloga izobraţevanja in usposabljanja je ena ključnih za
premostitev situacije ter za preusmerjanje negativnih gospodarskih in druţbenih trendov.
V letu 2011 in 2012 je bilo izvedeno »Vrednotenje prednostnih usmeritev s področja trga dela, ki jih v okviru OP RČV
61
izvaja Ministrstvo za delo, druţino in socialne zadeve« . Vrednotenje je obsegalo instrumente v okviru prednostnih
usmeritev Usposabljanje in izobraţevanje za konkurenčnost in zaposljivost, Štipendijske sheme, Pospeševanje novih
zaposlitvenih moţnosti, Spodbujanje iskalcev dela in neaktivnih, Reforma institucij na trgu dela. Ključna ugotovitev
je, da bodo zaradi sprememb v gospodarstvu potrebne strukturne spremembe v izobrazbi delovne sile, predvsem v
sposobnostih in kompetencah zaposlenih. Zato predlagajo oblikovanje ustreznih instrumentov, ki bodo namenjeni
večji konkurenčnosti posameznikov in podjetjem. Obenem so opozorili na nujnost povezovanja različnih strukturnih
skladov za dosego cilja: večja konkurenčnost zaposlenih in podjetij. V pripravo oblikovanja instrumentov je potrebno
pritegniti več deleţnikov, in sicer: delavce, delodajalce, različne resorje, posrednike znanj ter z jasnimi poznavanjem
potreb določiti ustrezne instrumente.
V okviru izvajanja OP RČV 2007 – 2013 je MDDSZ za usposabljanje in izobraţevanje večjo konkurenčnost in
zaposljivost ter regijske štipendijske sheme do konca 2012 vključilo nekaj več kot 38.000 oseb (od tega 35.000
zaposlenih in 3.000 študentov in dijakov), povprečno 7.800 na leto. Izplačano je bilo več kot 29,5 mio EUR,
povprečno 6 mio EUR na leto. Ključni programi za večjo usposobljenost zaposlenih so usposabljanje in
izobraţevanje zaposlenih, razvoj kompetenčnih centrov, razvoj vseţivljenjske karierne orientacije za delodajalce in
zaposlene ter usposabljanje mladih za podjetništvo. Z namenom izboljševanja regijske razvitosti se izvajajo regijske
štipendijske sheme, v katere je neposredno vključeno regijsko gospodarstvo.
Druţba znanja in visoko razvito gospodarstvo zahteva visoko razvite veščine, ki temeljijo na informatizaciji vseh
druţbenih procesov. Eden izmed temeljev za razvoj teh veščin je razvita informacijska infrastruktura v izobraţevalnih
zavodih. Nove oblike gospodarskega delovanja, ki jih zahteva visoko razvita ekonomija, so povzročile velike
spremembe na področju izobraţevanja, hkrati pa nova znanja nenehoma sproţajo inovativne vale v gospodarstvu.
Zmogljivosti širokopasovnih priključkov, ki so sicer primerna za gospodinjstva, ţe dolgo ne zadoščajo potrebam v
izobraţevalnih organizacijah, saj morajo zmogljivosti povezave v teh primerih zadostiti za več sto povezanih naprav.
Za učni proces, ki bo temeljil na načelih e-šolske torbe, e-učbenikih, dostopu do oddaljenih virov znanja, uporabi
multimedijskih spletnih učilnic, poučevanju na daljavo bodo potrebne zmogljivosti na gigabitnem nivoju. Edina
povezovalna infrastruktura, ki bo tudi v prihodnje zadostila učnim procesom, je optična infrastruktura s čimer sledimo
EU digitalni agendi oz. Strategiji EU 2020 na področju. Hitri in ultra hitri dostop do interneta, zaupanje in varnost.
V Sloveniji je indikator število učencev/ odjemalec pod EU povprečjem (RS=7-8, EU=4-5), prav tako je pod
povprečjem indikator število učencev/ odiemalcec povezan v internet (RS=11-3,37, EU=8-20), hkrati pa ima manj kot
60
Posledice recesije na izobraţevanje za potrebe trga dela in vpliv tega dejavnika na izhod iz recesije, ACS, avtorici mag. J.
Mirčeva in M. Dobnikar, 2011
61
Vrednotenje prednostnih usmeritev s področja trga dela, ki jih v okviru OP RČV izvaja Ministrstvo za delo, druţino in
socialne zadeve, maj 2012, dosegljivo na: http://www.eu-skladi.si/skladi/crpanje-evropskih-sredstev/studije-in-vrednotenja/studijein-vrednotenja-za-programsko-obdobje-2007-2013/vrednotenja-2007-2013/operativni-program-razvoja-cloveskih-virov
55/142
50% učiteljev odjemalcev za njihovo rabo. Zgolj 3_% vzgojno izobraţevalnih zavodov ima dovolj propustno in varno
brezţično omreţje, kar pomeni,da Slovenija zelo zaostaja na tem področju.
Trenutno je le cca. 20 % lokalnih računalniških omreţij na zavodih priključenih v internet s širokopasovno povezavo
(osnovno, srednje in višje šolstvo, fakultete, raziskovalni zavodi in zavodi s področja kulture). Od 1200 organizacij
(delujejo na 2500 lokacijah), ki so upravičeni uporabniki storitev Akademske in raziskovalne mreţe Slovenije, jih ima
trenutno pribliţno 300 optične povezave. Ne glede na dejstvo, da se bo ţe v finančni perspektivi 2007-2013 določen
del sredstev predvidoma zagotovil, bo za izgradnjo optičnih povezav v naslednjem večletnem finančnem okviru še
600 primarnih lokacij. Ostalih 1300 sekundarnih lokacij na ruralnih področjih je treba vključiti v projekte gradnje
širokopasovne infrastrukture na belih lisah.
Razvoj tehnologije vpliva na potrebe po dodatnem usposabljanju in stalnem posodabljanju znanj, V prihodnje bo še
posebej pomembno področje obnovljivih virov, nizko ogljične ekonomije, podnebnih sprememb za trajnostni
razvoj in s tem povezanim ustvarjanjem novih delovnih mest. Tudi na delovnih mestih, ki bodo še obstajala
bodo nove tehnologije in novi ţivljenjski vzorci ustvarjali potrebe po novih znanjih in veščinah (Cedefop 2010a, 89).
Na potrebo po nenehnem pridobivanju in razvijanju novih kvalifikacij bo vplivalo tudi podaljševanje delovne dobe
(Strategija 2020, 19).
Spremembe na trgu delovne sile se odvijajo hitreje kot kadarkoli v preteklosti (OECD, 2011), zato je treba krepiti
odzivnost in kakovost izobraţevanja in usposabljanja. Posebno pozornost je treba nameniti krepitvi znanja in
inovacij na področjih, ki bodo v perspektivi predstavljali pomemben segment oziroma priloţnost za oblikovanje novih
delovnih mest (problemi staranja prebivalstva, okolje, učinkovita raba energije in drugih virov, obnovljivi viri energije,
kmetijstvo, vzpostavitev sistema kulturno-umetnostne vzgoje v okviru vseţivljenjskega učenja, itd.).
Cedefopove projekcije za Slovenijo kaţejo, da naj bi se v Sloveniji v obdobju 2010 – 2020 močno zmanjšalo število
delovno sposobnega prebivalstva z nizko in srednješolsko izobrazbo, povečalo pa število delovno sposobnega
prebivalstva s terciarno izobrazbo. Podobne so tudi ugotovitve iz študije Skills Supply and demand in Europe, ki
potrjuje, da delovna mesta za delovno silo z nizko usposobljenostjo izginjajo, medtem, ko se ohranja število delovnih
mest za srednje in za visoko usposobljen kader viša. Ob tem pa študija ugotavlja, da je kljub doseţeni izobrazbi
nimajo ustreznih kompetenc, da bi bili konkurenčni na trgu dela (Cedefop 2010c, 13).
Na ravni strukture vpisa v posamezne programe se odzivnost izobraţevanja kaţe v povečanju vpisa tako na ravni
srednjega izobraţevanja kot na terciarni ravni v tehniške in naravoslovne programe oziroma vede. Tako Poročilo o
razvoju 2013 ugotavlja, da se struktura mladih v srednje šole ob zmanjševanju generacij spreminja v smeri
povečevanja deleţa vpisanih na srednje tehniške in druge strokovne programe (Poročilo, 2013, 35). Upad vpisa
v programe srednjega poklicnega izobraţevanja je povezan s širšimi druţbenimi dejavniki. V Sloveniji je značilno
nizko vrednotenje poklicne izobrazbe in dela , ki se odraţa v nizkih dohodkih ljudi s poklicno izobrazbo. Hkrati je
nizka izobrazba večji dejavnik tveganja, da se posameznik znajde na druţbenem robu. Vse to vpliva na izobrazbene
aspiracije slovenskega prebivalstva (Bela knjiga, 2011, 16)
Da bi obrnili trend upadanja zanimanja mladih za srednje poklicno izobraţevanje je treba okrepiti
sodelovanje delodajalcev v poklicnem izobraţevanju, zlasti pri izvajajnju poklicnega izobraţevanja. Socialni
partnerji imajo na področju poklicnega in strokovnega izobraţevanja pomembno vlogo v procesu načrtovanja in
potrjevanja izobraţevalnih programov ter v procesu izvajanja praktičnega usposabljanja z delom.
Dinamičnost druţbenih sprememb, tehnološkega razvoja ter potreb na trgu dela vpliva na potrebo po vzpostavitvi
mednarodno primerljivega sistema monitoringa in evalvacije znanja in kompetenc potrebnih za učinkovitejšo
odzivnost izobraţevanja na potrebe trga dela. Še večji izziv v trenutni gospodarski situaciji predstavlja sodelovanje s
socialnimi partnerji pri zagotavljanju praktičnega usposabljanja. Delodajalci niso motivirani in tudi nimajo moţnosti
zagotavljati učna mesta. Brez ustreznih spodbud delodajalcem zato ne bo mogoče izvajati praktičnega usposabljanja
pri delodajalcih. Obstaja nevarnost , da brez ustreznih spodbud delodajalci ne bodo prepoznavali svoje vloge pri
načrtovanju, programiranju in še zlasti pri izvajanju usposabljanja (Bela knjiga, 2011, 12). Podobne so ugotovitve v
študiji www.infopeka.org/.../Analiza-na-temo-brezposelnosti-mladih-v-Slovenij...Na podlagi navedenih analiz so
predlagane naslednje rešitve:
Spodbujanje delodajalcev za odpiranje učnih mest za praktično usposabljanje,
Usposabljanje mentorjev v praktičnem usposabljanju z delom,
Vzpostavitev registra verificiranih učnih mest,
56/142
Zagotoviti statusne in materialne pogoje dijakov in študentov na praktičnem izobraţevanju pri delodajalcih.
Vzpostaviti je treba tudi učinkovit sistem karierne orientacije. Tako npr. rezultati raziskave na področju svetovanja
dijakom za načrtovanje in vodenje kariere namreč kaţejo na umanjkanje svetovalne aktivnosti v kurikulumu
osnovnošolskih in srednješolskih programov (Bela knjiga, 2011, 13).
Neskladja s potrebami na trgu je nujno razreševati tudi z uveljavljanjem sistema priznavanja različnih
izobraţevalnih poti. Izobraţevalni sistem mora zato zagotoviti transparentno vrednotenje in priznavanje
neformalnega izobraţevanja (OECD, 2011, 21) ob upoštevanju standardov znanja, ki so določeni s poklicnimi
standardi. Pri tem igra ogrodje kvalifikacij pomembno vlogo v optimiziranju uporabe znanja in kompetenc ter
zagotavljanju transparentnosti kvalifikacij. Kvalifikacijsko ogrodje pomaga tudi delodajalcem umestiti posamezno
kvalifikacijo in oceniti njihovo uporabnost za trg dela (OECD, 2011, 21).
Še posebej je pomembno uveljaviti sisteme priznavanja neformalnega izobraţevanja v zvezi z razvijanjem novih
izobraţevalnih moţnosti za mlade. Mladi vstopajo na trg dela praviloma v drugi polovici dvajsetih let. Med delovno
aktivnimi skorajda ni mlajših od dvajset let (Mladi in trg dela, 2013, str 7). Razloge za tako stanje je mogoče iskati v
izrazitem pomanjkanju delovnih mest ter posledično vključevanju mladih v nadaljnje izobraţevanje. Ne glede na
trenutno stanje se število let izobraţevanja posameznika v povprečju podaljšuje (Eurostat, 2012). Mladi tako vse
kasneje dobijo delovne izkušnje, ki so potrebne tako v visoko kvalificiranih kot nizko kvalificiranih delovnih mestih.
Prav zato je nujno izoblikovati modele odprtega in fleksibilnega prehajanja npr.»sobotno leto«j) med
izobraţevanjem in delom ter zagotoviti mladim ţe v času izobraţevanja (tako na ravni srednjega izobraţevanja kot
v terciarnem izobraţevanju) delovne izkušnje. Pridobivanje delovnih izkušenj bi tako prispevalo k pridobivanju
kompetenc pomembnih za trg dela, pa tudi k bolj učinkoviti in usmerjeni karierni orientaciji. Pri odpiranju novih
moţnosti in oblik povezovanja in prehajanja med izobraţevanjem in delom je potrebno uporabiti ţe obstoječe
infrastrukturne moţnosti kot npr. medpodjetniški izobraţevalni centri – trening centri in hkrati posodabljati njihovo
materialno opremljenost. S tem ukrepom bi tako učinkoviteje reševali vprašanja usklajenosti s potrebami trga dela in
izobraţevanje ter spodbujanja druţbeno odgovorne podjetniške iniciative.
Analiza brezposelnih mladih (Mladi in trg dela, 2013, 11) ugotavlja,da se povečuje število mladih s končano terciarno
stopnjo izobrazbe in da je izobrazbena struktura brezposelnih mladih (starih do 30 let) tudi sicer boljša od
brezposelnih starih nad 30 let (Mladi in trg dela, 2013, 13). Ti podatki so posledica hitrega povečanja vključenosti
mladih v terciarno izobraţevanje. Navedeno stanje je povezano z manjšim povpraševanjem po teh kadrih in
povečanjem števila diplomantov terciarnega izobraţevanja. Poročilo o razvoju navaja, da gre za umikanje teh mladih
v neaktivnost (Poročilo, 2013, 37), kar kaţe, da je nujno oblikovati ukrepe za uresničevanje podjetnosti
(OECD, 2011) mladih ter za ustvarjanje novih delovnih mest, še posebej zelenih delovnih mest in druţbeno
odgovornega podjetništva.
Ukrepi mladinske politike kot so neformalno in priloţnostno učenje ter mladinsko delo prispevajo k vključevanju
mladih v izobraţevalne, razvojne in socialne aktivnosti, s katerimi si pridobivajo izkušnje ter praktične učne
priloţnosti. V Sloveniji imamo visoko stopnjo vključenosti mladih v mladinsko delo. Podatek Eurostata iz leta 2011,
da je v Sloveniji 36% mladih v starosti od 15 do 30 let vključenih v prostovoljne aktivnosti, odpira cel segment
priloţnosti, kjer je treba okrepiti mehanizme za njihov razvij, predvsem mehanizme za vrednotenje in potrjevanje
neformalno pridobljenega znanja. K dvigu participacije mladih, njihovi druţbeni vključenosti in aktivnemu
drţavljanstvu, prispeva tudi razvoj področja informiranja in svetovanja za mlade. Nadaljnji razvoj mladimi lastnih
prostorov z kakovostnim kadrom, ki bo usposobljen za delo z mladimi, vključno z informiranje in svetovanjem, je zato
bistvenega pomena pri zmanjševanju števila mladih, ki so socialno izključeni. Poleg mladinske infrastrukture se
odpira potreba po izobraţevanju kadrov (mladinskih delavcev, mladinskih voditeljev, mladinskih informatorjev), ki
bodo spodbujali mlade k aktivnim participaciji in vključevanju v različne oblike učenja za izboljšanje splošnih
kompetenc.
Dinamične spremembe v druţbi, na področju tehnološkega razvoja in na trgu dela zahtevajo visoko stopnjo
odzivnosti tudi na področju izobraţevanja odraslih. Podatki tako kaţejo, da se je na ravni drţav EU-27 deleţ
udeleţbe odraslih v Sloveniji, starih od 25 do 64 let, v izobraţevanju in usposabljanju v zadnjih letih celo nekoliko
zmanjšal v primerjavi z letom 2005, ko je dosegel najvišji deleţ (9,6 %). To pomeni, da ciljna vrednost 12,5 %
udeleţbe te populacije v izobraţevanju in usposabljanju, ki je bila predvidena v delovnem programu do leta 2010, ni
bila doseţena. V Sloveniji se je po nekoliko slabših rezultatih v obdobju 2006–2008 stopnja udeleţbe odraslih v vse
oblike izobraţevanja v letu 2010 povzpela na 16,2 %, v letu 2011 je padla na 15,9 %, kar je bilo še vedno nad ciljno
vrednostjo (15 %), v letu 2012 pa se je spustila na 14,5 %. V letu 2010 se je nadaljevalo tudi počasno
57/142
zmanjševanje vključenosti odraslih v vse ravni formalnega izobraţevanja. Vključenih je bilo 3,9 % odraslih
prebivalcev (25–64 let), kar je več kot v povprečju EU (3,3 %).
Primerljivi podatki o vključenosti v izobraţevanje so še bolj zaskrbljujoči, saj kaţejo tudi na prevelik razkorak med
62
63
najbolj (ISCED 5–6) in najmanj (ISCED 1–2) izobraţenimi. V Sloveniji je bilo leta 2007 trikrat več vključitev
oseb z visoko izobrazbo od tistih z najniţjo (Švedska in Finska 1,5-krat, Nemčija 2-krat). Pri vključitvah v
neformalno izobraţevanje je ta razkorak še večji (Slovenija 5-krat, Finska, Švedska in Nemčija 2-krat). Nadaljevanje
tega trenda bi pomenilo potenciranje neenakoih moţnosti ravno za ranljive skupine.
Spremembe na trgu dela se odraţajo tudi v pogostosti menjavanja zaposlitve (OECD, 2010c, 53). Ravno zaradi
nenehnih sprememb na trgu dela ter hitrejšim menjavanjem področij dela pa se povečujejo potrebe po kariernem
svetovanju za odrasle.
V Sloveniji vključenost v srednješolsko izobraţevanje nad ciljno vrednostjo opredeljeno v strategiji EU 2020, nizek je
64
tudi deleţ mladih osipnikov . V letu 2011 se je zmanjšal na 4,2 % in bil niţji od nacionalnega cilja v strategiji EU
2020 (5,1 %), pa tudi veliko niţji od povprečja EU. (UMAR, 2013, SURS). Vendar pa podatki o vključenosti v
izobraţevanje niso odraz (kazalnik) opremljenosti učencev z znanji in kompetencami, ki jih mladi potrebujejo za trg
dela oziroma dejavno vključevanje v druţbo. Prav opredeljenost z ustreznimi kompetencami pa je ključen dejavnik
nadaljnjega razvoja. Visoke stopnje vključenosti v izobraţevanje (dostopnost do izobraţevanja) so posledica
določene izobraţevalne politike, ki je bila značilna tudi za nekatere druge drţave EU (npr. Češka, Slovaška,
Poljska…)
Rezultati mednarodnih raziskav (Adult Literacy and Life Sills Survey) dokazujejo, da imajo ljudje, ki ţe v začetku
šolanja izkazujejo nizke doseţke pri merjenju splošnih (ključnih kompetenc) teţave tudi v kasnejšem šolanju in
vključevanju v vseţivljenjsko učenje (OECD, 2011, 10-11). Visoka raven doseganja splošnih in poklicno
specifičnih kompetenc edini varovalni dejavnik za pripravo na negotove razmere na trgu dela in za oblikovanje
individualnih karier posameznikov (OECD, 2011, 29; Martin, Marsh, 2006).
Spremljanje doseţkov slovenskih učencev v mednarodnih raziskavah PISA 2009 pokaţe, da Slovenija ne dosega
pomembnega kazalnika opredeljenega na evropski ravni, in sicer, da se število tistih, ki dosegajo najniţje ravni
znanja zmanjša na 15 %. Prikazani podatki kaţejo, da se je Slovenija temu cilju pribliţala samo na področju
naravoslovja.
Kar je še posebej zaskrbljujoče je dejstvo, da slovenski učenci dosegajo relativno dobre rezultate ko gre za
izkazovanje podatkovnega znanja, da pa so rezultati bistveno slabši ko gre za kompetence povezane z
reševanjem problemov. Na podlagi teh rezultatov je moč sklepati, da imajo slovenski učenci kompetence, ki jih
lahko pridobijo z več 'rutinskega' dela v šoli, ne dosegajo pa dobrih rezultatov na področju kritičnega premisleka in
vrednotenja besedila. Enako kritični so bili podatki o merjenju bralne pismenosti odraslih.
V druţbah, kjer bo gospodarska rast še posebej odvisna od inovativnosti pa ni pomembno samo, da posamezniki
dosegajo visoke ravni splošnih (ključnih) kompetenc, temveč jih je potrebno opolnomočiti za kreativno in druţbeno
odgovorno podjetno delovanje za uveljavitev trajnostnega razvoja. Prav zato je potrebno v vse vrste vseţivljenjskega
učenja vključevati znanja in kompetence s področja podjetnosti in kreativnosti (OECD, 2011, 15). Pomanjkanje teh
kompetenc pri zaposlenih je velika ovira nadaljnjemu procesu tehnološke modernizacije podjetij in s tem
gospodarskega razvoja drţave. Zato je potrebno vzpostaviti sistem usposabljanja za dvig temeljnih in poklicno
specifičnih kompetenc zaposlenih.
Pomemben kazalnik kakovosti sistema so poklicne kompetence. Glede na pomembnost splošnih (ključnih) in
poklicnih kompetenc je nujno izvajati ukrepe za dvig kakovosti izobraţevanja na vseh ravneh izobraţevanja in sicer
tako, da bo:
Zmanjšano število tistih, ki dosegajo najniţje ravni splošnih kompetenc,
Da se bo povečalo število tistih, ki bodo izkazali visoke doseţke pri reševanju problemskih nalog,
Da bo povečano število tistih, ki izkazujejo visoko raven poklicnih kompetenc.
62
ISCED 5: Prva raven terciarnega izobraţevanja.
ISCED 6: Druga raven terciarnega izobraţevanja.
63
ISCED 1: Primarno izobraţevanje ali prvo obdobje osnovnega izobraţevanja.
ISCED 2: Niţje sekundarno ali drugo obdobje osnovnega izobraţevanja.
64
Mladi (18–24 let) s končano ali nedokončano osnovno šolo ali brez šolske izobrazbe, ki niso vključeni v
izobraţevanje ali usposabljanje.
58/142
Ob tem je nujno zagotoviti spremljanje in evalvacijo kakovosti sistema in izobraţevalnih organizacij.
Ugotovitve iz analiz (Hattie, 2009) kaţejo, da je mogoče pribliţno 30% vpliva na kakovost izobraţevanja pripisati
učiteljem.
Zaposleni strokovni delavci izkazujejo tudi visoko stopnjo sektorske homogenosti poklicne poti (Sistemski
vidiki izobraţevanja pedagoških delavcev, 2011, 67). To še posebej vpliva na usposobljenost strokovnih delavcev na
poklicnem izobraţevanju, kjer je povezava med delom in izobraţevanjem toliko bolj pomembna. Iz evalvacije o
profesionalnem razvoju strokovnih delavce izhaja, da se učitelji, ki so bili pred zaposlitvijo v vzgoji in izobraţevanju
dlje časa zaposleni drugje, pogosteje poročajo o spopolnjevanju na področjih novosti v poklicu in stroki ter se
povezujejo z delodajalci, kar velja tudi za učitelje, ki poučujejo praktični pouk, pa tudi strokovno-teoretične predmete
v primerjavi z učitelji splošno-izobraţevalnih predmetov (Evalvacijska študija : profesionalni razvoj strokovnih
delavcev v poklicnem in strokovnem izobraţevanju, 2012).
K dvigu profesionalnega razvoja zato zagotovo prispeva tudi večja mobilnost strokovnih delavcev –
razumljena kot moţnost prehajanja med sektorji npr. izobraţevanje – raziskovanje – izobraţevanje. To potrjujejo
tudi analize in študije kot npr. ugotovitve iz raziskave TALIS (Sardoč, 2009) ali analize Sistemski vidiki izobraţevanja
pedagoških delavcev (2011, 125).
Ključ razvoja in uspešnosti v športu so kakovostni strokovni kadri. Najvišjo strokovno raven predstavlja strokovno
izobraţen in usposobljen kader. Dvig kakovosti usposabljanj in s tem povezano tudi vedno večje število strokovno
usposobljenih, ki delajo z nadarjenimi športniki, omogoča kakovostnejše delo z mladimi športniki, ki so v prelomnem
obdobju svojih športnih poti, ko je strokovni pristop izjemnega pomena za prehod iz kategorije perspektivnih
športnikov v kategorijo vrhunskih. Po drugi strani pa je strokovno usposobljen kader pomemben tudi za vse ostale
starostne kategorije prebivalstva, v smislu motiviranosti in pravilnosti izvedbe vadbe z namenom preprečevanja
poškodb in ohranjanja zdravja.
Za kakovostno pedagoško delo je izjemno pomembno zagotovitev praktičnega usposabljanja ter postopno
prevzemanje zahtevnejših poklicnih nalog, zato je nujna podpora sistemu pripravništva. (Sistemski vidiki
izobraţevanja pedagoških delavcev, 2011, 122).
Evropska komisija je novembra 2012 izdala 10 ključnih priporočil o podpori razvoju učiteljskega poklica
(Supportingtheteachingprofessions, http://ec.europa.eu/education/news/rethinking_en.htm), med njimi tudi zahtevo
po podpori pri sistemski organizaciji in omogočanju uvajalnega obdobja, potrebnega za kvaliteten vstop v učiteljski
poklic ter zahtevo po zagotovitvi pogojev za vseţivljenjsko izobraţevanje učiteljev kot dela njihovega
vsakodnevnega profesionalnega udejstvovanja.
Slovenija sicer v določenem obsegu organizira in omogoča opravljanje pripravništva na področju vzgoje in
izobraţevanja, vendar je spričo velikih finančnih teţav ter zaostrovanja gospodarskih razmer v zadnjem času
omogočala t.i. volontersko pripravništvo, ki je bilo na področju vzgoje in izobraţevanja uvedeno leta 2007. Po
evidencah, ki jih ministrstvo vodi za potrebe organiziranja strokovnih izpitov na področju vzgoje in izobraţevanja, je v
sistem pripravništva vključenih le pribliţno 30 %vseh, ki prvič vstopajo v šolski prostor kot strokovni delavci, 70 % pa
je takoj soočenih s konkretno samostojno učno situacijo v razredu. Podatki iz Bele knjige o vzgoji in izobraţevanju
kaţejo, da 55,8 %učiteljev, 68,3 % ravnateljev ter 77,% odstotka svetovalnih delavcev meni, naj strokovni delavec
začetnik na začetku ne poučuje samostojno, ampak naj z opazovanjem in sodelovanjem z mentorjem spoznava
poklic ter se vanj postopno vpeljuje (Bela knjiga o vzgoji in izobraţevanju, 2011-497).
Leta 2010 je Evropska komisija izdala Developing coherentand system-wideinductionprogrammes for
beginningteachers:
a
handbook
for
policy
makers
(http://ec.europa.eu/education/schooleducation/doc/handbook0410_en.pdf), v kateri ugotavlja, da ustrezna organizacija uvajalnega obdobja za učitelje
začetnike zahteva dodatne finančne ter človeške vire (str. 22). Mentorji morajo zato, po priporočilu, prav tako imeti
zmanjšan obseg poučevanja, da bi lahko naloge, ki izhajajo iz mentorstva učitelju začetniku, opravili resno in
kvalitetno.
Povečevanje obsega človeškega kapitala, ki pozitivno vpliva na gospodarsko rast in produktivnost, se pogosto meri
s povprečnim številom let šolanja prebivalstva in deleţem prebivalstva s terciarno izobrazbo. Deleţ odraslih
prebivalcev (25–64 let) s terciarno izobrazbo se je v letu 2012 (drugo četrtletje) povečal na 26,1 %. Slovenija se je
tako ţe zelo pribliţala cilju strategije EU 2020 glede izobraţenosti mladih (cilj 40 % leta 2020), saj je deleţ mladih
(30–34 let) s terciarno izobrazbo v letu 2012 znašal 39,1 %, vendar je deleţ odraslih prebivalcev (25-64 let) s
59/142
terciarno izobrazbo (26,1% v letu 2012) še vedno pod povprečjem OECD, prav tako še niso izkoriščene vse
moţnosti za večjo vključenost manj zastopanih skupin v terciarno izobraţevanje.
Visoka vključenost mlade generacije v terciarno izobraţevanje kaţe na visoko dostopnost sistema, a vse bolj
pomembno postaja izboljšanje njegove kakovosti. Celovit sistem zagotavljanja kakovosti še ni popolnoma zaţivel,
nekateri vidiki pa ţe zahtevajo prilagoditve in izboljšave. Pomemben vidik kakovosti visokošolskega sistema je tudi
njegova mednarodna primerljivost in konkurenčnost. S tega vidika je slovenski sistem dokaj zaprt sistem, z majhnim
pretokom visokošolskih kadrov in študentov med slovenskimi in tujimi visokošolskimi zavodi. Tudi učinkovitost
študija, merjena z osipom in trajanjem študija, je nizka. Premajhna odzivnost na izzive širšega druţbenega okolja se
kaţe v šibkem sodelovanju z gospodarskim okoljem, ki se odraţa v nezadostni usklajenosti visokošolskih kvalifikacij
s povpraševanjem na trgu dela.*
V prihodnje je zato potrebno podpreti ukrepe usmerjene v odpravo naštetih pomanjkljivosti visokošolskega sistema, s
ciljem nadaljnjega izboljšanja kakovosti, in sicer:: uskladitev procesov, postopkov in instrumentov nacionalne
agencije (NAKVIS) z Evropskimi standardi in navodili za zagotavljanje kakovosti v visokem šolstvu (ESG);
mednarodno preverjanje kakovosti VŠ, s poudarkom na mednarodnih akreditacijah in evalvacijah institucij in
programov; razvoj fleksibilnega sistema s prehodom od programskih na institucionalne akreditacije in evalvacije. Na
ravni posameznega visokošolskega zavoda pa: notranje mehanizme kakovosti, ki bodo zagotavljali visoko kakovost
študijskih programov, posodabljanje študijskih programov, ki bo temeljilo na konceptu učnih izidov, razvoju novih
didaktičnih pristopov in upoštevanju potreb trga dela po ustreznih kompetencah diplomantov ter s tem večjo
odzivnost VŠ. S spodbudami za razvoj novih modelov vodenja in upravljanja visokošolskih zavodov ter ukrepov za
zmanjšanje osipa, skrajšanje in uspešno dokončanje študija bo povečana učinkovitosti VŠ. Zagotoviti je treba
internacionalizacijo VŠ, z ukrepi tako na ravni posameznikov kot visokošolskih zavodov ter posodabljanje študijskih
programov, ki bo vodilo do razvoja ustreznih kompetenc diplomantov in novih programov vseţivljenjskega učenja,
prilagojenih različnim ciljnim skupinam.
Znanje je potrebno pridobivati od otroštva dalje ter ga skupaj z ustvarjalnostjo in podjetniškim duhom motivacijsko
promovirati kot eno največjih vrednot posameznika in druţbe, hkrati pa zagotoviti, da je v skladu s sodobno
koncepcijo znanja ustrezno glede na ključne izzive na različnih ravneh (lokalni, nacionalni, EU, globalni). Pri tem pa
je potrebno spodbujati vlaganja v izobraţevanje, spretnosti in vseţivljensko učenje tudi preko razvijanja
izobraţevalne infrastrukture (vzpostavitev izobraţevalnega okolja z IKT, zagotavljanje ustreznih materialnih pogojev
za izvajanje izobraţevalnih programov). Dodatne učinke bo mogoče doseči s sinergijskim, integralnim pristopom v
smislu vzpostavljanje mreţe znanja, ki spodbuja posameznika, podjetje – organizacijo – lokalno skupnost in
druţbeni razvoj): povezovanje in nadgradnja obstoječih programov (formalnih in neformalnih, stalnih in kratkoročnih)
za integralni in druţbeno odgovorni razvoj.
Ob zagotavljanju visoke stopnje vključenosti v formalno izobraţevanje je pomembno zagotavljati vključenost v
različne oblike neformalnega učenja (npr. mladinsko delo, programi usposabljanja za ţivljenjsko uspešnost za
zaposlene in brezposelne, programi za mlajše odrasle, ki so opustili šolanje ipd.) vsem. Mladostniki s posebnimi
potrebami se teţko vključujejo v trg dela, zato je treba spodbujati programe socialnega podjetništva in jim tako
zagotavljati moţnosti samostojnega ţivljenja.
Povratek na pot stabilne in trajnostne rasti bo mogoče doseči tudi s spodbujanjem kulturnih in kreativnih industrij, ki
prispevajo k povečevanju inovativnosti in ustvarjalnosti. Uspešna druţba je nujno tudi ustvarjalna druţba znanja, kjer
so znanje, ustvarjalnost in inovativnost dejansko ključni dejavniki – gibalo – njenega razvoja in delovanja . Tak
pristop mora postati eden od temeljnih ciljev vzgojno-izobraţevalnega sistema. Naloga vzgojno-izobraţevalnega
procesa mora biti oblikovanje ustvarjalne in inovativnih posameznikov, ki bodo sposobni ne le hitrega prilagajanja
čedalje hitreje spreminjajočemu se okolju, ampak tudi inovativnega odzivanja na druţbene izzive (npr. v smislu
obravnave okoljskih problemov kot priloţnosti za razvoj). Če ţelimo druţbo, katere razvoj temelji na kakovostnem
znanju in spodbujanju ustvarjalnosti in inovativnosti, si moramo prizadevati tudi k dvigu ravni pismenosti, ki jo je
ključno razvijati v tudi širšem kontekstu t.i. kulturne pismenosti (vključuje vse »jezike«, torej bralno, vizualno,
glasbeno in medijsko pismenost), saj prav kulturno-umetnostna vzgoja prispeva k celostnemu razvoju posameznika
in druţbe kot celote. S sistematično skrbjo za dostopnost in načrtnost kakovostne kulturno-umetnostne vzgoje bi se
Slovenija pribliţala povprečju OECD, saj je po več kazalnikih (npr. število ur kulturno-umetnostne vzgoje ali status
kulturno-umetnostne vzgoje znotraj kurikuluma) trenutno na lestvicah uvrščena niţje od povprečja (Art for Art's Sake:
The Impact of Arts Education, Educational Research and Innovation,OECD, 2013).
60/142
Pozornost je potrebno nameniti tudi krepitvi baze znanja in inovacij na podeţelju, še zlasti v kmetijstvu in z njim
povezanih gospodarskih sektorjih (gozdarstvo, ţivilsko predelovalna panoga in ribištvo), kjer se kaţejo velike
potrebe po krepitvi znanja ter prenosu znanja in inovacij v prakso. Prav tako se tu kaţe potencial uporabe in prenosa
tradicionalnih znanj, tehnik in veščin s področja kulturne dediščine.
Na slovenskih kmetijah prevladujejo gospodarji z osnovno (leta 2010: 37,2 %) oziroma niţjo ali srednjo izobrazbo
(leta 2010: 50,6 %), še vedno pa je malo tistih z višjo ali visoko izobrazbo (6,2%). Primerjava med letoma 2000 in
2010 dokazuje, da se deleţ gospodarjev ki imajo srednješolsko ali višjo oziroma visoko izobrazbo povečuje. Pozitivni
premiki so razvidni tudi na področju kmetijske izobrazbe gospodarjev, saj se je deleţ tistih, ki imajo zgolj praktične
izkušnje v kmetijstvu, zmanjšal s 83,9 % (leta 2000) na 64,5 % (leta 2010). Znatno pa se je povečal deleţ tistih, ki
imajo opravljene tečaje oziroma nacionalno poklicno kvalifikacijo (NPK) iz kmetijstva, in sicer za 18,5 odstotnih točk
na 26,7 %, kar kaţe na povečevanje usposobljenosti.
Kazalniki za usposabljanje in izobraţevanje v kmetijstvu v okviru Programa razvoja podeţelja 2007–2013 kaţejo
trend v pozitivno smer, saj narašča tako deleţ nosilcev kmetij s formalno kmetijsko izobrazbo kot tudi s kakršnokoli
drugo obliko kmetijske izobrazbe. Kazalnika sta pomembna zlasti z vidika ţelenih strukturnih sprememb na področju
kmetijstva in s tem posledičnega dviga konkurenčnosti tega sektorja. Z vidika izvajanja programa k temu pomembno
prispevajo podpore na ukrepu 111 - Usposabljanje in izobraţevanje, zlasti pa preko vstopnih kriterijev, vezanih na
določeno izobrazbo, tudi ukrepa 112 - Mladi prevzemniki in 121 - Posodabljanje kmetijskih gospodarstev. Deleţ
nosilcev kmetij s formalno izobrazbo je v primerjavi z izhodiščno vrednostjo v obdobju štirih let narasel za 2,2 % in se
ţe v letu 2010 tako zelo pribliţal ciljni vrednosti. Deleţ nosilcev kmetij s kakršnokoli izobrazbo je v letu 2010 presegel
postavljeno ciljno vrednost za leto 2013.
V okviru PRP 2014 - 2020 se bo spodbujalo prenos znanj in inovacij v kmetijstvu, gozdarstvu in na podeţelskih
območjih preko spodbujanja vseţivljenjskega učenja in poklicnega usposabljanja v kmetijskem in gozdarskem
sektorju. Prav tako se bo podpiral tudi dostop do svetovalnih storitev, s poudarkom na večji prilagodljivosti
svetovalnih storitev kmetijskim gospodarstvom in učinkovitejšemu prenosu specializiranega znanja.
Z vidika druţbeno-ekonomskih izzivov, naraščajočih okoljskih zahtev ter vplivov podnebnih sprememb bo treba v
prihodnje znatno okrepiti usposobljenost, dostop do kakovostnih, specializiranih svetovalnih storitev kot tudi prenos
znanja in inovacij v prakso preko tesnejšega povezovanja med znanostjo, stroko in proizvajalci, da bi lahko
kmetijstvo (s povezanimi sektorji) v prihodnje zagotavljalo zadostno preskrbo z varno in kakovostno hrano kot tudi
druge druţbeno pomembne funkcije, povezane z ohranjanjem naravnih virov in biotske raznovrstnosti, kulturne
krajine ter poseljenosti podeţelja.
Vključenost v informacijsko druţbo vsakomur olajša dostop do informacij, potrebnih znanj, poveča moţnosti
zaposlitve, posledično lahko vpliva tudi na višino osebnih dohodkov in ima mnoţico drugih posledic, ki olajšajo
vsakodnevno ţivljenje. Tako ima e-vključenost vpliv na posameznika in na druţbo kot celoto in je eden ključnih
dejavnikov vzpostavitve trajne ekonomske rasti. Zato je potrebno stremeti k premostitvi naraščajočega digitalnega
razkoraka, v katerem se najpogosteje znajdejo prav tisti, ki bi od informacijske tehnologije pridobili največ in si
prizadevati za dvig ravni e-pismenosti, ki je na različnih ravneh predpogoj za vključevanje in sodelovanje v
informacijski druţbi. E-pismeni drţavljan je sposoben digitalno komunicirati, uporabljati sodobne tehnologije in
digitalna orodja, predvsem pa zna hitro in učinkovito poiskati, obdelati in uporabiti informacijo in se sporazumevati z
drugimi v specifičnih ţivljenjskih okoliščinah.
Predpogoj za doseganje e- pismenosti so seveda osvojena osnovna znanja in uporaba IKT. Vendar pa za Slovenijo
statistike in analize kaţejo velik razkorak med razpoloţljivostjo IKT in njihovo dejansko uporabo. Kar 28 %
prebivalstva še nikoli ni uporabilo interneta (EU 22%), med redne uporabnike interneta pa se uvršča le 41%
'prikrajšanega' prebivalstva (EU 54%). Še posebej izrazito Slovenija odstopa po uporabi interneta med upokojenimi
in neaktivnimi (Si 24 %, EU 40 %), ki zaostajajo v vseh pogledih in s tem tudi zniţujejo primerjalni poloţaj Slovenije.
Tudi po podatkih raziskave Inštituta Antona Trstenjaka »Uporaba računalnika pri 50 in več let starih prebivalcih
Slovenije« le dobra četrtina prebivalcev Slovenije, ki so stari 50 in več let, uporablja računalnik (to pomeni nekaj nad
200.000 ljudi). Slabe tri četrtine te populacije (ali okrog 540.000) računalnika ne uporablja in bi bilo za večanje ekompetenc potrebno nujno usmerjati dodatne aktivnosti v to skupino. Zato je potrebno delovanje usmeriti v
vključevanje posameznikov, ki še niso del digitalnega sveta, ne sme pa se pozabiti tudi na splošno javnost, ki je sicer
'vključena', a včasih nima poguma ali ustrezne ravni znanj in spretnosti, da bi v poklicnem in zasebnem ţivljenju
imela koristi od tehnologije, ki jo ima na voljo.
61/142
S ciljem izgradnje vključujoče informacijske druţbe, uveljavitve splošnih pogojev in načinov, ki naj vsakemu
posamezniku omogočijo pridobivanje e-veščin in e-znanja, je potrebno posebno pozornost nameniti sistematičnemu
e-opismenjevanju prebivalstva, ki bo zajemal tako akcije ozaveščanja kot tudi realno opismenjevanje in bo temeljil na
interdisciplinarnem pristopu in na med-sektorskem sodelovanju. Sprotno e-opismenjevanje prebivalstva bo namreč
mogoče zagotoviti le s pomočjo sinergijskih učinkov formalnega in neformalnega izobraţevanja ter ob spodbujanju
samoizobraţevanja, medgeneracijskega sodelovanja in prostovoljne dejavnosti ter s spodbujanjem in nadaljevanjem:
1. formalnih oblik učenja na področju IKT in nadaljevanjem nacionalno uveljavljenih programov;
2. neformalnih oblik socialnega avtonomnega učenja na področju IKT, kot je medgeneracijsko sodelovanje in
opismenjevanje v dvojicah ali majhnih skupinah;
3. krajših akcij ozaveščanja in opismenjevanja;
4. internega (notranjega) izobraţevanja v podjetjih in drugih inštitucijah.
Zato bo v prihodnji finančni perspektivi 2014-2020 večji poudarek namenjen prav podporam, namenjenim
vzpostavljanju celovitega ekosistema za pridobivanje e-veščin po vzoru nekaterih drugih drţav, ki sledijo ciljem
politike Evropske unije. Le tako se bo mogoče soočiti s ključnimi razvojnimi izzivi informacijske druţbe, pospešiti
oţivitev gospodarstva ter postaviti temelje trajnostne digitalne prihodnosti.
Tudi v ribiškem sektorju je bilo do sedaj premalo vlaganj v pridobivanje novih znanj. V sektorju morskega
gospodarskega ribolova so ta povezana zlasti z rabami morja, stanjem morskega okolja in ribolovnih virov, načinom
znanstvene obdelave podatkov. Tudi znanstveni in raziskovalni sektor tem znanjem namenja premalo pozornosti,
zlasti v smislu prenosa znanj v sektor ribištva in akvakulture. Sodelovanje med obstoječimi izobraţevanimi
ustanovami (pomorstvo, promet, zootehnika, biologija in veterina) ter ribiškim sektorjem bi lahko bilo bolj usklajeno.
Za izboljšanje podatkov, znanja o morju ter posledično upravljavskih odločitev se mora izboljšati sodelovanje med
ribiči in znanstveniki, ki zbirajo podatke o morskih virih (sprejem na krov plovila in sodelovanje pri zbiranju podatkov).
V finančni perspektivi 2007-2013 je sicer v okviru ukrepov trajnostnega razvoja ribiških območij sektor morskega
gospodarskega ribolova precej povečal aktivnosti za prenos znanj navzven (delavnice za otroke, splošna
izobraţevanja o dodani vrednosti uţivanja morskih proizvodov ipd.). V sektorju akvakulture primanjkujejo znanja o
vzrejnih praksah drugod, tehnološki opremi, ki se v ribogojstvu uporablja, v smislu bolj učinkovite izrabe vodnih virov
in tehnikah gojenja, prijaznih okolju. Potenciale vlaganj v prihodnje je tako mogoče prepoznati v projektih
usposabljanja predstavnikov sektorja, v izmenjavi dobrih praks, mreţenju in izboljšanju povezovanja sektorja, v
raziskavah za nove tehnologije in prakse upravljanja za učinkovito izkoriščanje virov (sodelovanje z znanstveno
sfero, iskanje novih trţnih niš ter ukrepi trajnostnega razvoja ribiških območij).
Tematski cilj 11: Izboljšanje institucionalne zmogljivosti in učinkovita javna uprava
Strateška ustavnopravna in dejanska prioriteta slovenske drţave je vzpostavitev predpostavk za delovanje resnične
pravne drţave. Pravna drţava, ki je utemeljena na vladavini prava, je predpogoj za delovanje vseh sistemov drţave,
kakor tudi njenih druţbenih podsistemov, tudi gospodarstva. Eden bistvenih predpogojev za večjo mednarodno in
regijsko prepoznavnost Slovenije in s tem večje zaupanje mednarodnih in regionalnih institucij pa je tudi povečanje
učinkovitosti, predvsem pa povečanje zaupanja v učinkovitost delovanja slovenskega pravosodja.
Pravosodni sistem ima pomemben nacionalni in strateški pomen pri varstvu pravic drţavljanov, gospodarskega
razvoja in blaginje. Splošni cilj področja pravosodnega sistema je zagotavljanje visoke stopnje pravne varnosti in
človekovih pravic, hitro in učinkovito pravno varstvo z ustavo zagotovljenih pravic in svoboščin vseh drţavljanov ter
human, varen in učinkovit sistem izvrševanja kazenskih sankcij. V Sloveniji glede zagotavljanja pravnega reda in
zaupanja v pravo in institucije prevladuje negativna percepcija, kar negativno vpliva tudi na zdravo gospodarsko
tekmovalnost, poleg tega pa tudi onemogoča nemoten druţbeni razvoj. Nezaupanje v pravosodni sistem se kaţe tudi
v mednarodnih primerjavah, kjer se Slovenija uvršča vsako leto slabše. V zadnjem poročilu WEF (2012), se
Slovenija na področju učinkovitosti pravnega okvirja pri reševanju sporov med podjetji uvršča na 126. mesto, po
oceni korupcije na 61. mesto in po oceni neodvisnosti sodstva na 70. mesto med 144 drţavami. Medtem ko je
Slovenija drţava z relativno nizko stopnjo administrativne korupcije, pa je finančna kriza razkrila dolgoletni razvoj
sistemske korupcije, ki predstavlja pridobivanje koristi v škodo javnih sredstev in javnega interesa (KPK, 2011).
Raziskovalci italijanskega zdruţenja podjetnikov Confcommercio so Slovenijo v svoji raziskavi »Una nota sulle
determinanti dell’economia sommersa« iz marca 2012 glede ocene učinkovitosti sodnega sistema med vzorcem 26
analiziranih drţav uvrstili na 23. mesto z oceno učinkovitosti 3,8 (od sedmih moţnih točk), pri čemer je v primerjavi z
62/142
65
letom 2000 pridobila eno mesto in za 0,2 točke povečala oceno učinkovitosti sodnega sistema . Posamezni
dejavniki in področja, ki predstavljajo podstat sistemski in upravni korupciji v Sloveniji so: vsesplošno upadanje
zaupanja v institucije pravne drţave in nosilce javnih funkcij ter njihovo verodostojnost; področje javnega naročanja;
upravljanje s kapitalskimi naloţbami drţave in lokalnih skupnosti; delovanje bančnega sistema; področje financiranja
političnih strank in volilnih kampanj; razširjenost nasprotja interesov, klientelizma in nepotizma; netransparentnost
vpliva posamičnih interesov na sprejemanje zakonodaje in drugih predpisov; neučinkovito delovanje nekaterih
inšpekcijskih sluţb; delovanje toţilstva in sodstva; podhranjenost oziroma neoptimalna organizacija in avtonomija
ključnih nadzornih ter preiskovalnih organov; način sprejemanja proračunov (KPK, 2013). Poslabševanje stanja na
področju korupcije v Sloveniji potrjujejo tudi rezultati raziskave Indeks percepcije korupcije, ki jo izvaja nevladna
organizacija TransparencyInternational. V letu 2012 se je Slovenija uvrstila na 37. mesto med 174 proučevanimi
drţavami oziroma na 17. mesto med drţavami članicami Evropske unije (TI, 2012).
Pravosodje kot sistem je po svoji naravi nagnjen k monlitnosti in rigidnosti, saj skoraj so skoraj vsi aspekti njegovega
66
delovanja podvrţeni dokaj togim normativnim okvirom. Vendar nas izkušnje iz preteklosti učijo , da učinkovitosti
pravosodja ne morejo in ne smejo temeljiti le na spremembi normativnih okvirov in normativov. Pravosodje kot vsak
kompleksni sistem, kjer so udeleţeni različni akterji in deleţniki pogosto v različnih vlogah in soodvisnosti,
onemogoča enostavno identificiranje vzrokov morebitnih anomalij, njihovo merjenje in posledično tudi načrtovanje
konkretnih ukrepov za njihovo učinkovito in trajno odpravo. Zato je tudi Slovenija, po vzoru nekaterih drţav članic, ki
so podobne mehanizme ţe sprejele in implementirale (npr. Nemčija in Avstrija), identificirala kot prioriteto in
predpogoj za izvajanje drugih ukrepov v pravosodju vzpostavitev učinkovitega mehanizma načrtovanja in merjenja
resursov v pravosodnem sistemu ter izvajanja ukrepov v smeri učinkovitejšega pravosodnega sistema. Takšno
orodje bo Sloveniji omogočilo, da bo lahko ob nastanku posameznega ozkega grla v delovanju pravosodja
samostojno identificirala najprimernejše ukrepe za njegovo trajnostno odpravo, ki so potrebni za njegovo optimalno
delovanje in maksimalizacijo organizacijskih, intelektualnih in stvarnih kapacitet.
Slovenija, predvsem pa slovensko sodstvo bo izvajalo ukrepe, ki bodo na organizacijski in upravljalni ravni zagotovili
hitrejše in učinkovitejše delovanje pravosodnega sistema. S tem namenom bodo odpravljena ozka grla na
posameznih segmentih delovanja sodstva, ki trenutno onemogočajo njegovo hitrejše delovanje in posledično
povzročajo predpogoj za učinkovito odpravo sistemskih vzrokov za nastanek sodnih zaostankov na nekaterih
ključnih področjih. Zato bo Slovenija prioritetno investirala v ukrepe povezane z pospešenimi (fast track) postopki
reševanja sodnih zadev za razbremenitev sodnikov (triaţa), v ukrepe optimizaciji namenjene sedanje mreţe sodišč
in mobilnosti tako sodnikov kot sodnega osebja, v ukrepe prenosa kompetenc na niţje nivoje, s čimer se bo
optimiziral izkoristek intelektualnega kapitala funkcionarjev pri pravosodnih organih.
Za doseganje dolgoročnega cilja, to je večjega zaupanja v institucije pravne drţave, je potrebno, da sodni postopki
tečejo hitro in kvalitetno ter da so rezultati sojenje tako kvalitetni, da vzpostavljajo zaupanje javnosti. Da se doseţe
tak dolgoročni cilj, je mogoče le, če so vsi deleţniki v sodnem procesu (sodniki, drţavni toţilci, drţavni pravobranilci,
osebje v pravosodnih organih in usluţbenci ministrstva za pravosodje) ustrezno usposobljeni za delo v tem procesu.
Le visoko usposobljeni pravosodni funkcionarji in javni usluţbenci so dovolj samozavesti in učinkoviti pri vodenju
postopkov. Zato je Slovenija identificirala prioritetne ukrepe za krepitev usposobljenosti, tako na nivoju začetnikov,
torej začetno izobraţevanje in usposabljanje, kot nadaljnje izobraţevanje pravosodnih funkcionarjev in javnih
usluţbencev, ki delujejo v sklopu pravosodja. Še poseben pomen je potrebno dati usposabljanju na nivoju EU
predpisov in prakse ESČP in sodišč EU.
Eden od ključnih problemov v Sloveniji je povezavama med različnimi informacijskimi sistemi znotraj pravosodnega
sistema in navzven. Zato je Slovenija identificirala kot ključno investicijsko prioriteto povečanje razvitosti elektronskih
povezav med deleţniki v pravosodnem sistemu, kakor tudi pri čezmejnem sodelovanju. Ker pa so podatki v
pravosodju še posebej pomembni za status in pravice posameznikov in podjetij, saj lahko na primer za subjekta ţe
ena napaka v sistemu povzroči izgubljeno pravico, ki mu sicer pripada (npr. izguba lastninske pravice na
nepremičnini zaradi napake ali vdora v elektronsko zemljiško knjigo) je še toliko bolj pomembno investicijsko
področje informacijske varnosti. Cilj slovenskega sodstva je 100% prehod storitev slovenskega sodstva na spletne
65
Osnova za novo rangiranje so bili podatki poročila WEF in Svetovne banke za leto 2010.
66
Zlasti posledice spodletele reforme pravosodja iz leta 1995, ki je bila sicer pripravljena na temelju priporočil mednarodnih organizacij, med njimi tudi Sveta
Evrope.
63/142
storitve (vključno z elektronskimi draţbami, objavami, elektronskim vlaganjem in vročanjem ter objavo sodne prakse)
tudi v duhu odprave administrativnih ovir in hitrejše poti do pravice. Za laţje vključevanje v evropski prostor bo
67
Slovenija izvedla integracijo evropskih pravosodnih spletni storitev .
Vodilne pobude na področju pravosodja v letih 2014-2020, ki so vpete v krovne cilje nadnacionalne strategije Evropa
2020, so podrobneje predstavljene v dokumentu »Strategija Pravosodje 2020«, ki ga je pripravilo ministrstvo
68
pristojno za pravosodje in je bile potrjena tudi s strani Vlade RS v juliju 2012.
Promocija učinkovite izrabe energije mora postati prioriteta tudi v stavbnem fondu janega sektorja. Investicije morajo
biti usmerjene v energetsko sanacijo in trajnostno gradnjo stavb, ki jih neposredni in posredni proračunski uporabniki
potrebujejo za svoje delovanje s prednostjo usmeritvijo v objekte neposrednih proračunskih uporabnikov. Uvajanje
sistema za upravljanje z energijo v javnem sektorju, finančne spodbude za učinkovito rabo električne energije,
energetsko pogodbeništvo, energetsko knjigovodstvo, demonstracijski projekti kot tudi seveda vlaganje v
izobraţevanje kadrov za učinkovito rabo energije. Pri energetski sanaciji stavb v zasebni in javni lasti bomo ukrepe
za energetsko sanacijo smiselno kombinirali tudi z ukrepi za povečanje potresne varnosti ključnih objektov. Pri tem
bodo imeli prednost ključni objekti v javni lasti.
Slovenija z izvajanjem svojih pristojnosti na področju nacionalne varnosti, zagotavlja pogoje za svoj obstoj, t.j.
suverenost drţave, notranjo in zunanjo varnost, razvoj obrambno-varnostnega sistema in sistema varstva pred
naravnimi in drugimi nesrečami, umešča drţavo v mednarodno okolje in ji omogoča mednarodno sodelovanje.
Slovenija v mednarodnem okolju velja za varno drţavo. V zadnjem poročilu WEF, je Slovenija na področju
organiziranega kriminala uvrščena na 47. mesto, na področju zanesljivosti policije na 50. mesto, na področju vpliva
kriminala in nasilja na stroške gospodarstva na 12. mesto, na področju vpliva terorizma na stroške gospodarstva pa
celo na 1. mesto med 144 drţavami (WEF, 2012). Obstoječi sistem je treba stalno nadgrajevati in prilagajati glede na
druţbeni razvoj in pojav novih vrst ogroţanja zaradi podnebnih in drugih okoljskih sprememb. Ključno je
mednarodno povezovanje ter sodelovanja s sosednjimi drţavami in drţavami v regiji ter v okviru mednarodnih
organizacij in na ravni Evropske unije.
Pri horizontalnih ukrepih za doseganju pametne rasti je ključnega pomena tudi varnost, ki je človekova potreba,
dobrina in predvsem pravica.
Notranjo varnost poleg drugih vrst kriminalitete najbolj ogroţa gospodarska kriminaliteta pri kateri storilci (fizične in
pravne osebe) s kaznivimi dejanji, storjenimi pri poslovanju, ogroţajo premoţenje ali druge varovane dobrine
gospodarskih in drugih organizacij ter druţbene skupnosti. Neuspešno obvladovanje tovrstne kriminalitete ogroţa
gospodarsko stabilnost drţave in izvajanje njenih funkcij, s tem pa razjeda temelje demokratičnega druţbenega
sistema. Pomeni pa tudi izgubo razvojnih potencialov in neposredno ogroţa mednarodno konkurenčnost drţave in
njen gospodarsko-druţbeni razvoj, obenem pa ima negativen vpliv na socialno enakost in na zakonito delovanje
demokratičnih institucij.
69
EK je obremenjujoče regulatorno okolje izpostavila kot eden najteţjih izzivov Slovenije, ki ovira konkurenčnost na
domačem trgu in izvoznih trgih. Boljša zakonodajna ureditev zagotavlja enostavnejše ţivljenje in poslovanje kot tudi
prihranek časa in denarja za drţavljane, podjetja in javno upravo. Področje izboljšanja zakonodajnega okolja je prav
tako ena izmed prioritet na EU ravni, kjer potekajo številne aktivnosti v okviru akcijskih programov REFIT, ABR+ ipd.
Program ukrepov odprave administrativnih ovir v Sloveniji se s pomočjo sredstev ESS sistematično odvija od leta
2009 in prinaša pomembne rezultate v smeri poenostavitve poslovnega okolja, vendar je potrebno poleg projektov, ki
so usmerjeni v prenovo obstoječe zakonodaje, večjo pozornost nameniti tudi preventivi, in sicer z uvedbo ustreznih
70
orodij, ki bodo omogočala sprejemanje boljših, kvalitetnejših predpisov. Opozorila iz analize Svetovne Banke ,
zaveze RS do mednarodnih institucij, kot sta EK in OECD, ter pričakovanja širše javnosti kaţejo na nujnost nadaljnjih
poenostavitev zakonodajnega okolja, predvsem na normativno najbolj obremenjujočih področjih za poslovne
67
Npr. European Payment Order, EU Land Register, EU Business register, EU Insolvency Register.
68
http://www.mp.gov.si/si/zakonodaja_in_dokumenti/pomembni_dokumenti/strategija_pravosodje_2020/
69
70
Stališče služb Komisije o pripravi sporazuma o partnerstvu in programov v SLOVENIJI za obdobje 2014–2020
Doing Business 2013
64/142
subjekte in drţavljane. Sistematično preverjanje učinkov sprejete zakonodaje po določenem času je nujno za
zagotavljanje večje preglednosti predpisov, večje pravne varnosti in posledično manjšega števila sodnih postopkov.
To velja tudi za predpise občin, kadar je zaznati neskladje z ustavo in zakoni ali – pogosteje - kadar so ti
71
nomotehnično nedosledni. Analize Svetovne banke kaţejo, da smo kljub naporom v zadnjih letih še vedno zelo
slabi na področju pridobivanja gradbenih dovoljenj (61. mesto) in tudi na področju čezmejnega poslovanja (57.
mesto). Na področju registracije nepremičnin (zemljiška knjiga) se je stanje izboljšalo, še vedno pa dosegamo dokaj
slab rezultat in sicer 79. mesto (pred uvedbo e-ZK, 99. mesto), ţal pa je za leto 2013 predvideno poslabšanje, in
sicer na 83. mesto. Slovenija z zelo visokim številom reguliranih poklicev oz. dejavnosti (319) spada v sam vrh EU
(povprečje 100). Potrebno je dodatno poenostaviti pogoje za vstop na trg, zato je nujna deregulacija dejavnosti in
poklicev, s katero bi se povečala mobilnost in fleksibilnost delovne sile na enotnem evropskem trgu. Deregulacija na
področju izobrazbenih pogojev je potrebna tudi zaradi večjih zaposlitvenih moţnosti vse večjega števila nezaposlenih
in pospeševanja samozaposlovanja.
OP RČV je z ukrepi v obdobju 2007-2013 na področju e-vsebin prispeval k večji dostopnosti drţave na spletu, z
informacijsko podporo gospodarskim druţbam s sistemom e-VEM pa močno prispeval k poenostavitvi
administrativnih postopkov in izboljšanju poslovnega okolja. Različne mednarodne primerjave kaţejo, da ima
slovenska e-uprava sicer nekaj izjemnih primerov dobre prakse, po katerih se zgledujejo tudi druge drţave in da
sicer obstaja nabor kvalitetnih storitev za drţavljane in podjetja, vendar pa uporaba teh storitev daleč zaostaja za
72
pričakovanji. To je povezano z nizko splošno stopnjo uporabe interneta (64,9% rednih uporabnikov interneta/ EU
povprečje 70%; 28,1% uporabnikov e-bančništva/ EU povprečje 40,1%), relativno slabim dostopom gospodinjstev
do širokopasovnega interneta (73,6% gospodinjstev/ EU povprečje 95,5%) in s celovitostjo in kvaliteto ponujenih
elektronskih storitev ter s stopnjo zaupanja uporabnikov. Čeprav so bili rezultati EU benchmarkinga e-uprave v letu
2007 za Slovenijo še relativno ugodni (3. mesto v kategoriji availability in 2. mesto v kategoriji sophistication), pa je
bil trend v naslednjih letih izrazito padajoč (2009: 6. mesto availability in 5. mesto sophistication; 2010: 9. mesto
availability in 10. mesto sophistication). Zadnje EU meritve v letu 2012 so pokazale, da je zdaj Slovenija pri večini
kazalnikov uvrščena v EU povprečje, nadpovprečna situacija je zlasti pri storitvah za podjetja (e-VEM) in v kategoriji
transparentnost (sistem IPP/e-demokracija), veliko zaostajanje pa se kaţe zlasti pri čezmejnem zagotavljanju
73
storitev. OZN meritve nas pri indikatorju "e-government development index" uvrščajo okoli 30. mesta oz. v spodnjo
polovico med evropskimi drţavami, podobno sliko pa kaţejo tudi drugi mednarodni indikatorji, npr. "Networked
74
Readiness Index" in "Government at a Glance" od OECD. V naslednjih letih moramo tako doseči dejansko uporabo
elektronskih storitev, dvigniti povezljivost in interoperabilnost temeljnih podatkovnih evidenc, njihovo razpoloţljivost in
zanesljivost, spodbujati odprtost temeljnih podatkovnih zbirk za nadaljnjo obdelavo podatkov javnega sektorja s
strani poslovnih subjektov ter zmanjšati tveganje motenj in izpadov ter s tem povezane nevarnosti za nedostopnost
storitev javne uprave in s tem povezanih stroškov.
Mednarodne primerjave odhodkov drţave kaţejo, da se Slovenija glede na porabo sredstev delovanja javnega
sektorja uvršča v ali blizu povprečja drţav članic EU, slabše pa se izkaţe pri kakovosti izvajanja javnih storitev na
različnih področjih. Na potrebo po izboljšanju učinkovitosti javne uprave ter institucionalnih zmogljivosti na vseh
ravneh, tako na drţavni kot lokalni ravni tudi v delu, ki ga mora prispevati učinkovito upravljanje s človeškimi viri,
75
76
opozarja tako EK kot tudi OECD . Slednji opozarja, da mora osrednja javna uprava imeti zmogljivosti, ki se
zahtevajo za izvajanje strategije in sicer od učinkovitega vodenja do ustreznih znanj in veščin ter kompetenc
zaposlenih v osrednji javni upravi. Človeški viri nudijo podporni okvir za opravljanje upravnih nalog, zato OECD
poudarja nujnost strateškega pristopa k njihovemu upravljanju na drţavni in drugih ravneh, da bi zagotovili
vzpostavitev povezav med osebnimi in organizacijskimi cilji uspešnosti ter cilji na ravni celotne javne uprave. O tem
77
govori tudi Bela knjiga o večnivojskem upravljanju . Z okrepljenimi dejavnostmi na področju javnega menedţmenta
in še posebej menedţmenta človeških virov ter usmerjenega usposabljanja javnih usluţbencev na vseh nivojih
oblasti lahko doseţemo dolgoročne učinke, ki se bodo odraţali v kakovostnejših javnih storitvah, boljšem poslovnem
71
Doing Business 2013
Digital Agenda Scoreboard 2012
73
Untied Nations E-Government Survey 2012
74
Svetovni gospodarski forum, 2012
75
Stališče služb Komisije o pripravi sporazuma o partnerstvu in programov v SLOVENIJI za obdobje 2014–2020
76
OECD pregled javne uprave v Republiki Sloveniji, 2012, sofinanciran z ESS sredstvi
77
http://web.cor.europa.eu/epp/Ourviews/Documents/White%20Paper%20on%20MLG.pdf
65/142
72
okolju in konkurenčnejšem gospodarstvu. V okviru finančne perspektive 2007-2013 niso izvedeni ukrepi na področju
razvoja javnega menedţmenta, kar kaţe na nujnost izvedbe le-teh v obdobju 2014-2020.
Nevladne organizacije so s svojo strokovnostjo, inovativnostjo, ustvarjalnostjo oziroma kreativnostjo in bliţino
neposrednim uporabnikom pomemben akter pri oblikovanju in uveljavljanju trajnostno naravnanih javnih politik. S
svojim delovanjem na področju spodbujanja civilnega dialoga (dialog med odločevalci in nevladnimi organizacijami)
prispevajo k zmanjševanju demokratičnega deficita in so pomemben zagovornik ranljivih ciljnih skupin ter prispevajo
k bolj transparentnemu in učinkovitemu delovanju drţave in zmanjševanju birokratizacije predpisov in procesov.
Pomembne so na področju dopolnjevanja oziroma celo nadomeščanja javnega sektorja pri izvajanju javnih storitev in
dejavnosti, ki se izvajajo na način javne sluţbe in razvoja socialnih inovacij ter novih/inovativnih storitev na različnih
področjih (okolje, sociala, zdravje, usposabljanje, kulture zlasti umetnosti ...). Slovenski nevladni sektor je izjemno
pester, saj ga sestavlja več kot 25.000 nevladnih organizacij, v katerih sodeluje več kot milijon ljudi, ni pa ustrezno
razvit. Nizka stopnja razvitosti NVO sektorja v Sloveniji se odraţa v nizkem deleţu prihodkov NVO glede na BDP, ki
je v letu 2010 dosegel 2,2 %, medtem ko v povprečju 32-ih drţav (zadnja večja mednarodna raziskava izvedena v
letu 2003) znaša 5,1 %. Za slovenske NVO je značilen tudi nizek deleţ prihodkov iz javnih virov v strukturi celotnih
prihodkov NVO (2010: 30,5 %; EU do 53%) in nizek deleţ zaposlenih v NVO sektorju (2010: 0,87% aktivne
populacije, EU 8%). Za dodaten razvoj nevladnih organizacij in z namenom, da bodo le-te sposobne sprejemati
pomembnejšo vlogo pri druţbenem razvoju, je potrebno vzpostaviti ustrezne pogoje in infrastrukturo za njihov razvoj,
in sicer predvsem z ukrepi za institucionalno krepitev NVO z namenom povečanja njihove zmogljivosti in
usposobljenosti za izvajanje javnih storitev, za civilni dialog, za zagovorništvo in za promocijo NVO v javnosti ter s
spodbujanjem razvoja ugodnega sistemskega okolja za NVO s spodbujanjem prenosa/prilagajanja dobrih praks iz
tujine, ter zaposlovanja v NVO. Spremenjene razmere na trgu dela in demografski trendi nedvomno zahtevajo
posebno obravnavo nevladnih organizacij z namenom polnega izkoriščenja njihovih potencialov (MPJU, 2012).
Smiselnost in potrebnost nadaljnje krepitve zmogljivosti nevladnih organizacij je pokazala tudi zaključna evalvacija
projektov NVO financiranih iz ESS leta 2009. Prav tako je pomen krepitve njihove zmogljivosti pa je izpostavila tudi
78
EK .
Zagotavljanje trajne hrambe javnega arhivskega gradiva je eden od ciljev Strategije razvoja slovenskega javnega
elektronskega arhiva e-ARH.si (2010-2015), zagotavljanje pogojev za trajno ohranjanje gradiva v digitalni obliki tudi
je med strateškimi cilji NUK. V praksi imajo posamezne institucije vzpostavljeno trajno hrambo za sklope digitalnih
gradiv (npr. Arhiv RS, NUK), večina kulturnih institucij pa problema trajne hrambe še ni začela reševati.Koordinacija
med institucijami na področju zagotavljanja trajne hrambe digitalnih gradiv je slaba. Zaradi kompleksnosti
zagotavljanja trajne hrambe digitalnih gradiv je smiselno vzpostaviti prototip zagotavljanja trajne hrambe, ki bo lahko
sluţil različnim kulturnim ustanovam, ter vzpostaviti večjo koordinacijo in sodelovanje med institucijami.
Upravni in strokovni procesi varstva kulturne dediščine, arhivskega in knjiţničnega gradiva ter procesi na področju
ustvarjalnosti in medijev so slabo informacijsko podprti (celovito je podprta obdelava arhivskega in knjiţničnega
gradiva, na področju nepremične kulturne dediščine je podprto le vodenje registra nepremične kulturne dediščine in
delno smernic in mnenj za prostorske akte, sistemi za muzejsko dokumentacijo so parcialni; obstoječi sistemi niso v
celoti prilagojeni izzivom digitalizacije in so nujni posodobitve). Z vzpostavitvijo novih informacijsko podprtih sistemov
za podporo upravnim in strokovnim procesom in prenovo obstoječih sistemov lahko zagotovimo večjo učinkovitost
dela v javni upravi, hkrati pa drugim deleţnikom zagotovimo dostopnost in povezljivost podatkov ter z njimi
povezanih storitev. V okviru teh procesov lahko zagotovimo tudi večnamensko dokumentiranje in sistematično
digitalizacijo kulturnih vsebin.
Na področju učinkovitosti javnega sektorja bo posebna pozornost zato namenjena prenovi javne uprave s ciljem
kakovostnejših storitev in dostopnosti, predvsem projektnemu razvoju novih storitev, ki jih lahko izvajajo nevladne
organizacije in se lahko zagotavljajo na trgu; pregledu in prevetritvi zakonodaje s ciljem poenostavitve in
učinkovitejšega izvajanja javnih storitev; (izboljšanje nekaterih baz podatkov, ki so osnova za učinkovito upravljanje,
še posebej na kompleksne področju okoljske zakonodaje, npr. priprava baze podatkov za izvajanje shem razširjene
odgovornosti proizvajalcev za odpadke); administrativni usposobljenosti za izvajanje reformnih ukrepov in novih
predpisov, ki se nanašajo na izvajanje javnih storitev; vpeljavi managementa in projektnega managementa(vključno z
78
Stališče služb Komisije o pripravi sporazuma o partnerstvu in programov v SLOVENIJI za obdobje 2014–2020
66/142
učinkovitim upravljanjem z okoljem, vpeljavo okoljske učinkovitosti in načel zelene pisarne) ter sodobnih kompleksnih
metod celostnega in sektorskega razvojnega načrtovanja, vključno s statističnim modeliranjem in scenarijskimi
analizami.
V javnem sektorju je potrebno usposobiti specifične kadre za delo z manjšinami in ranljivimi skupinami, ker dejansko
teh kadrov v javnem sektorju ni. Da bi izboljšali pogoje za udejanjanje načela kulturne in etnične raznolikosti, je
potrebno tudi v javni infrastrukturi usposobiti kadre, ki bodo imeli dovolj specifičnega znanja, medkulturnih
kompetenc, sposobnosti ter občutljivosti za delo na tem posebnem področju. Sem sodi tudi strokovno usposabljanje
za zaščito in promocijo kulturnih raznolikosti v javni infrastrukturi ter v drţavni upravi na narodnostno mešanem
območju. Šele tako bi lahko prišlo do uravnoteţenja, ki je del celovite skrbi druţbe in prizadevanj drţave za kulturno
integracijo.
Delujoč enotni digitalni trg je pogoj za evropsko gospodarsko rast. Število uporabnikov interneta, ki je v letu 2012
opravilo vsaj en spletni nakup, je v RS (34%) manj kot v povprečju EU (45%), pa še ti so nakupe opravljali večinoma
pri slovenskih spletnih ponudnikih. Pri uporabi spletnih strani javnih institucij je RS (48%) sicer nekoliko nad
povprečjem EU (44%), a tudi tu gre predvsem za nacionalni nivo. Za čezmejno e-poslovanje je ključno čezmejno
priznavanje e-identitet, zato je v pripravi nova evropska zakonodaja, ki bo urejala to področje. RS bo morala
prilagoditi nacionalni sistem upravljanja e-identitet novi zakonodaji in vzpostaviti ustrezno infrastrukturo za čezmejno
povezovanje. Vzpostavitev infrastrukture za e-identiteto je pogoj za razvoj panevropskih e-storitev in vključitev v
enotni digitalni trg.
Uporaba informacijskih sistemov in omreţij se vseskozi povečuje, zato se povečujeta tudi pomen in vrednost, ki jih ti
sistemi predstavljajo za javni in zasebni sektor, uspešen razvoj gospodarstva, nevladne organizacije in individualne
uporabnike. Odvisnost od teh sistemov je čedalje večja, saj omogočajo tako stabilno in učinkovito delovanje
gospodarstva, domače in mednarodne trgovine, kot tudi tekoče delovanje druţbenega, kulturnega in političnega
ţivljenja ter nemoteno in zanesljivo delovanje kritične infrastrukture (npr. energetske, prometne, finančne in drugih).
Vsak dan se porajajo nove in tehnološko vse bolj dovršene kibernetske groţenje, ki so pogosto odraz globalnih
geopolitičnih razmer. Ob tem je vse bolj izrazit trend uporabe informacijsko-komunikacijskih tehnologij za politično,
gospodarsko in vojaško prevlado. Zato je kibernetska varnost ţe pred časom postala pomemben integralni del
nacionalne varnosti drţav. Da so kibernetske groţnje in napadi realnost in stalna preteča nevarnost, se zaveda tudi
Evropska komisija, ki je februarja 2013 izdala strategijo in predlog direktive s področja zagotavljanja omreţne in
informacijske varnosti. Oba dokumenta od drţav članic zahtevata vzpostavitev nacionalnega organa za omreţno in
informacijsko varnost. Trenutno je v Sloveniji odzivanje na kibernetske groţnje porazdeljeno med podhranjene SICERT na Arnesu in pa sektorja na MNZJU (za omreţje policije in javne uprave) ter MORS (za omreţje ministrstva in
SV).
V skladu z zgoraj omenjenima strategijo in predlogom direktive s področja zagotavljanja omreţne in informacijske
varnosti in glede na nezadovoljivo trenutno stanje v Sloveniji je potrebna vzpostavitev nacionalnega organa za
omreţno in informacijsko varnost v obliki samostojne agencije za kibernetsko varnost, v kateri bi zdruţili obstoječe
vire. S tem bi bila zagotovljena tako neodvisnost, ki je pomembna za nastopanje organa znotraj drţave in v
mednarodnem okolju, kot tudi stabilnost delovanja, ki je umeščenost v globoko hierarhijo posameznih ministrstev ne
more zagotoviti. Agencija bi doprinesla k vzpostavitvi sistema celovitega upravljanja kibernetske varnosti tako na
nacionalnem, kot tudi evropskem nivoju. Ker so informacijska omreţja vseobsegajoča in mednarodno tesno
povezana, je celovito zagotavljanje varnosti odvisno od najšibkejšega člena v verigi. Slovenija nikakor ne sme postati
tak člen, kar mora biti tudi v interesu Evropske skupnosti. Zato je predvidena sistemska ureditev področja
kibernetske varnosti z vzpostavitvijo nacionalnega organa za informacijsko varnost ter vzpostavitvijo operativnih
mehanizmov za zagotavljanje informacijske varnosti.
V okviru ribiškega sektorja se je v perspektivi 2007-2013 institucionalna zmogljivost precej izboljšala, vendar je bila
krepitev človeških virov izvedena predvsem na račun Tehnične pomoči. Ministrstvo, resorno pristojno za ribištvo, je v
finančnem obdobju 2007-2013 namreč prvič prevzelo naloge organa za upravljanje za Evropski sklad za ribištvo. S
pomočjo 5. Prednostne osi ESR smo za izvajanje številnih nalog in ukrepov v sistemu upravljanja in kontrol izvedli
kar nekaj izboljšav: zagotovili smo nove zaposlitve, vzpostavili informacijski sistem za zbiranje podatkov iz vlog,
pripravili celovit dokument pogojev in meril za potencialne vlagatelje, vzpostavili sistem meril za zagotovitev izbora
67/142
kakovostnih projektov, vzpostavili večjo ciljno usmerjenost investicijskih projektov, vzpostavili sistem spremljanja,
vrednotenja in poročanja, izboljšali komunikacijo, vključujoč svetovanje, z morebitnimi vlagatelji. Vendar je v
administraciji še vedno mogoče zaznati pomanjkanje strokovnega izobraţevanja in usposabljanja, pomanjkanje
upravljavsko naravnanih statističnih in drugih informacij o ribištvu v Sloveniji ter odsotnost strokovne pravne pomoči
na področju ribištva. V okviru programa zbiranja podatkov so se do sedaj sicer zagotavljali podatki o ribolovnih virih,
sektorju morskega gospodarskega ribolova, predelave in marikulture. Na podlagi EU zakonodaje o zbiranju
statističnih podatkov iz ribogojstva je na MKO vzpostavljen tudi informacijski sistem za zbiranje predpisanih podatkov
iz ribogojstva (predvsem količina proizvodnje, metode gojenja, tipi ribogojnic ipd.). Podatki o zaposlenosti v sektorju
ribištva se zbirajo na Statističnem uradu RS. V okviru nadzornega programa se je izvajal nadzor nad sektorjem
ribištva. V okviru spremljajočih ukrepov skupne ribiške politike se v prihodnji finančni perspektivi 2014-2020 pričakuje
izboljšanje zbiranja podatkov v smislu boljšega sodelovanja s sektorjem ter , če bo to mogoče, prekrivanja obstoječih
zbirk podatkov, nadgraditev informacijskega sistema ter zagotovitev nadaljnjega ustreznega izvajanja nadzornega
sistema skupne ribiške politike.
1.2. Povzetek analize predhodnih vrednotenj programov ali ključne ugotovitve predhodnih vrednotenj
Partnerskega sporazuma, izvedenih na lastno pobudo drţave članice
Predhodno vrednotenje posebej za Partnerski sporazum ne bo izvedeno, temveč se bo pripravil povzetek
analize predhodnih vrednotenj operativnih programov kohezijske politike, razvoja podeţelja in ribištva, na kar se
bo le tega vključilo v partnerski sporazum.
Za predhodno vrednotenje Operativnega programa za črpanje sredstev Strukturnih skladov v obdobju 2014 2020 je v izbor v fazi podpisa pogodbe z izbranimi izvajalci. Uvodno srečanje z izbranimi izvajalci bo v prvem
tednu julija, kjer bo določena podrobnejša časovnica in ključni mejniki za izvedbo nalog.
Za izboljšanje kakovosti in načrtovanja programa razvoja podeţelja ter preveritev moţnosti doseganja zastavljenih
ciljev sta bili, skladno z določili 48. člena uredbe Uredbe evropskega parlamenta in sveta o skupnih določilih, v
februarju 2013 podpisani dve pogodbi. Za izdelavo predhodnega vrednotenja Programa razvoja podeţelja 2014 –
2020 je bila podpisana pogodba s podjetjem KPMG poslovno svetovanje d.o.o., ki bo predhodno vrednotenje
programa opravilo skupaj s podizvajalcem KPMG Advisory Ltd iz Madţarske. Za izdelavo celovite presoje vplivov na
okolje pa je bila podpisana pogodba s podjetjem OIKOS, svetovanje in razvoj d.o.o., ki bo celovito presojo vplivov na
okolje izvedel v sodelovanju s podizvajalcem Integra Consulting Ltd iz Češke.
Izvajalec predhodnega vrednotenja in izvajalcev celovite presoje vplivov na okolje sta ţe od začetka vključena v
proces priprave programa razvoja podeţelja, vključno s pripravo analize stanja, identifikacijo potreb, opisom
strategije programa, posameznih ukrepov in določitvijo ciljev programa. Do 30. 6. 2013 sta izbrana evalvatorja ţe
pripravila prvo vmesno poročilo, ki zajema predhodno vrednotenje prvih poglavij programa (analiza stanja,
SWOT analiza, identifikacija potreb). V okviru celovite presoje vplivov na okolje je bil organiziran t.i. scoping, na
katerem so bile opredeljene ključne teme in cilji okoljske presoje, ki so se nato podrobneje obravnavali po
posameznih tematskih fokusnih skupinah. Ves čas priprave predhodnega vrednotenja potekajo usklajevanja in
dogovori z izvajalcema.
1.3. Izbrani tematski cilji ter za vsak izbran cilj povzetek glavnih rezultatov, pričakovanih za vsak sklad
SSO
V finančnem obdobju 2014-2020 se bo Slovenija v okviru izvajanja strukturnih skladov Kohezijske politike z
izbranimi investicijskimi področji usmerila v vseh enajst tematskih ciljev.
68/142
1. Strukturni skladi Kohezijske politike (ESRR, ESS, KS)
V finančnem obdobju 2014-2020 se bo Slovenija v okviru izvajanja strukturnih skladov Kohezijske politike z izbranimi investicijskimi področji usmerila v vseh enajst
tematskih ciljev.
TEMATSKI CILJ
Utemeljitev izbora tematskega cilja
(1)
krepitev
raziskav,
tehnološkega
razvoja in inovacij
Eden ključnih izzivov za povečanje konkurenčnosti Slovenije je izboljšanje
vpliva raziskav na gospodarstvo. Nizko produktivnost je mogoče pripisati
tudi premalo učinkovitemu trikotniku znanja in premajhni vlogi
netehnoloških in druţbenih inovacij pri dvigu dodane vrednosti in
premajhni inovacijski sposobnosti gospodarstva. V Sloveniji moramo
povečati učinkovitost raziskovalne dejavnosti in njenega vpliva na
gospodarski in druţbeni razvoj, zlasti s spodbujanjem raziskovalno
razvojnih dejavnosti in investicij na prednostnih tehnoloških in industrijskih
področjih, ki odgovarjajo na druţbene izzive, ter s tesnejšim sodelovanjem
med vsemi relevantnimi deleţniki povečati deleţ inovacijsko dejavnih
podjetij v drţavi. Če ţeli Slovenija zagotoviti pogoje za doseganje globalne
konkurenčnosti (odličnosti) na celotni verigi znanja so nujni tudi ustrezni
infrastrukturni pogoji, tako z zagotavljanjem lastnih kapacitet, kot tudi
povezovanjem
obstoječih
v
mednarodne
grozde
raziskovalne
infrastrukture.
Pomemben dejavnik gospodarskega razvoja je tudi primerna dostopnost
širokopasovne infrastrukture ter elektronskih komunikacij na celotnem
ozemlju drţave ter IKT storitve. Strategija Evropa 2020 je poudarila pomen
uvedbe širokopasovnih povezav za spodbujanje druţbene vključenosti in
konkurenčnosti in v okviru Evropske digitalne agende (EDA) postavila cilj,
da imajo do leta 2020 vsi prebivalci EU dostop do svetovnega spleta s 30
Mbps in da je 50 % ali več gospodinjstev priključenih na vsaj 100 Mbps
(Evropska komisija, 2010). Po pregledu zahtev iz EDA in dejanskega
stanja v RS ugotavljamo, da zaostajamo za povprečjem EU v vseh
kategorijah širokopasovnih omreţij.
(2)
izboljšanje
dostopa do IKT
ter
njihove
uporabe
in
kakovost
69/142
PRIČAKOVANI
REZULTATI
za
posamezen
sklad
EU
(KVALITATIVNO)
Vlaganje v RR/ESRR
Dvig
izvoza
visokotehnoloških
izdelkov/ESRR
Dvig
dodane
vrednosti
na
zaposlenega/ESRR
Dvig
inovacijske
sposobnosti
gospodarstva/ESRR
Zmanjšanje administrativnih ovir in
povečanje razvitosti elektronskih storitev
drţave v mednarodnem pogled/ESRR
Pokrite bele lise do leta 2020/
Povečanje razvitosti elektronskih storitev
drţave v mednarodnem pogledu/KS
(3)Izboljšanje
konkurenčnosti
MSP
Krepitev podjetništva, inovacij in s tem tehnološkega razvoja je ključni
vzvod za rast produktivnosti ter posledično rast gospodarstva in njegovo
konkurenčnost. Deleţ mikro, malih in srednje velikih podjetij v Sloveniji
predstavlja 99,8 % vseh podjetij, pri čemer je nujno treba vzpostaviti
pogoje za dvig njihove konkurenčnosti in tako neposredno prispevati k
dvigu dodane vrednosti proizvodov. V Sloveniji je rast BDP namreč preveč
odvisna od nizko tehnološke industrije in tradicionalnih storitev, ki
omejujejo konkurenčnost gospodarstva. Zato ţelimo povečati deleţ
inovativnih podjetij in dvigniti tehnološko zahtevnost izdelkov in storitev, ki
jih proizvaja naše gospodarstvo in izboljšati snovno in energetsko
učnkovitost za prehod Slovenije v nizkoogljično druţbo, gospodarno z viri.
Nujni so ukrepi za spodbujanje novih poslvnih modelov za vzpostavitev
kroţnega gospodarstva in trajnostne potrošnje. Ob vzporednem
izobraţevanju in usposabljanju tudi v okviru zelenega in inovativnega
javnega naročanja lahko spodbudimo rast novih delovnih mest.Trţni deleţ
slovenskega izvoza kaţe, da pomemben del geografskih trgov, na katere
je osredotočen naš izvoz, ne spada med hitro rastoče trge. Zato je
odločilno podpreti razvoj novih za globalni trg zanimivih proizvodov in
storitev, ki bodo omogočili napredovanje v verigi ustvarjanja dodane
vrednosti. Pri tem je treba nameniti pozornost tudi pomenu na znanju
temelječih storitev in ne-tehnoloških inovacij za dvig dodane vrednosti
predelovalnih dejavnosti. Identificirani ključni sektorji so: energetika,
trajnostno gradbeništvo, predelovalne dejavnosti (še posebno lesnopredelovalna industrija, kovinska, elektroindustrija in elektronika, ţivilskopredelovalna industrija), kemijska in procesna industrija, preprečevanje
nastajanja odpadkov in recikliranje. K vsem navedenim usmeritvam bo
prispevala uveljavitev načela druţbene odgovornosti podjetij in institucij.
Za doseganje dolgoročnega cilja Slovenije, to je večje konkurenčnosti
podjetij, je nujno hitro in kakovostno sojenje v sporih, ki so povezani z
delovanjem podjetij, saj se s tem veča finančna disciplina in ni ustavljen
tok denarja v gospodarstvu in se krepi zaupanje morebitnih investitorjev v
takšna podjetja. S tem namenom bo Slovenija prenovila in optimizirala
poslovne procese procesiranja reševanja civilnih in gospodarskih pravnih
zadev, pri čemer pa poudarek ne bo samo na optimizaciji reševanja zadev
na sodiščih, ampak bodo gospodarski subjekti z različnimi ukrepi
stimulirani predvsem k izvensodnemu reševanju sporov. Zaradi večje
preglednosti in varnosti za investiranje ter s tem poenostavitev postopkov
na področju prostorskega načrtovanja in graditve in učinkovito odločanje o
70/142
razvojnih projektih na različnih ravneh in v vseh vrstah območij je treba
Rast in razvoj malih in srednje velikih
podjetij, merjeno z dvigom dodane
vrednosti/ESRR
Razvite celovite podporne storitve za
rast in razvoj podjetij/ESRR
Večje število izvoznikov/ESRR
Povečanje priliva tujih neposrednih
investicij v Slovenijo/ESRR
Povečanje zelenega javnega
naročanja/ESS
Povečanje izvoza iz naslova turističnih
produktov in storitev/ESRR
Dvig kakovosti ponudbe zavarovanih
območij/ESRR
Dvig kakovosti turistične ponudbe v
povezavi s kulturno dediščino/ESRR
Skrajšanja pričakovanega časa rešitve
gospodarskih
in
civilnih
pravdnih
zadev/ESS
Zvišanje deleţa rešenih zadev na
področju gospodarske kriminalitete/ESS
Povečanje števila logističnih centrov in
ustvarjanje novih delovnih mest na
področju logistike/ESRR
Poenostavitev postopkov umeščanja v
prostor in večja varnost investicij/ESS
izvesti tudi program projektov eProstor.
(4)
Podpora
prehodu
na
nizkoogljično
gospodarstvo
v
vseh sektorjih
Slovenija lahko s pospešenimi vlaganji predvsem na področja, kjer ima
velik potencial OVE (voda, les, geotermalna energija in sonce) doseţe
nacionalni cilj, ki ga ima v okviru podnebno energetskega paketa (25 %
OVE v končni rabi energije). Od cilja, ki ga mora doseči je bila Slovenija v
letu 2011 oddaljena za dobrih 6 o.t.. Ključni vzvod za doseganje ciljev v
okviru podnebno energetskega paketa je tudi povečanje učinkovite rabe
energije predvsem z vlaganji v energetsko učinkovito obnovo in trajnostno
gradnjo stavb. Spodbujani bodo še ukrepi za upravljanje z energijo v
javnem sektorju, energetsko pogodbeništvo ter vzpostavitev razvojne
sheme gospodarstvu pri vstopu zelenih energetskih izdelkov in storitev na
trg. Ker se v Sloveniji drastično povečuje deleţ gospodinjstev, ki se
soočajo z energetsko revščino, bo pomembno podpreti še izvajanje sheme
učinkovite rabe energije za gospodinjstva z nizkimi prihodki. K zniţevanju
emisij toplogrednih plinov lahko bistveno prispevajo tudi pametna aktivna
omreţja, ki predstavljajo pomembno globalno trţno nišo in omogočajo
aktivno vključevanje odjema in razpršene proizvodnje ter uvedbo novih
naprednih storitev za odjemalce na nizkonapetostnem elektroenergetskem
omreţju.
Pomembno področje za prehod v nizkoogljično druţbo je tudi izboljšanje
stanja na področju trajnostne mobilnosti in uporabe javnega potniškega
71/142kar se odraţa v številnih problemih
prometa, ki je v Sloveniji izredno slabo,
(okolje, gneča, zdravje, itd.). Ključni izziv bo zaustaviti trend prehajanja na
Večja proizvodnja energije iz OVE/KS
Povečanje energijske učinkovitosti v
sektorju
gospodarstva
(industrija,
MSP)/KS
Energijsko
učinkovita
obnova
in
trajnostna gradnja nizkoenergijskih stavb
v sektorju gospodinjstev/KS
Energijsko
učinkovita
obnova
in
trajnostna gradnja nizkoenergijskih stavb
v javnem sektorju/KS
Večji deleţ opremljenosti porabnikov
električne energije s pametnimi merilnimi
sistemi, ki zagotavljajo daljinski prenos
podatkov v merilne centre/KS
Zmanjšanje energetske revščine ranljivih
skupin prebivalstva/ESS
Izboljšanje javnega potniškega prometa,
izboljšanje dostopnosti z intermodalnimi
(5) spodbujanje
prilagajanja
podnebnim
spremembam ter
preprečevanja in
obvladovanja
tveganj;
(6) varstvo okolja
in spodbujanje
učinkovite
uporabe virov;
osebni promet in oblikovati privlačne celostne rešitve, kjer se bodo
prepletala vlaganja v infrastrukturo za delovanje integriranega javnega
potniškega prometa, v ukrepe upravljanja mobilnosti in razvoj rešitev za t.i.
pametno mobilnost.
načini prevoza potnikov, razvoj celostne,
trajnostne in dostopne mobilnosti v
mestih, izvajanje in upravljanje javnega
potniškega prometa, infrastruktura za
daljinske kolesarske poti/KS, ESRR
Zaradi posledic podnebnih sprememb se v zadnjih letih soočamo s
pogostejšim in izrazitejšim pojavom hidroloških ekstremov na celotnem
območju Slovenije, zaradi česar je velika tudi škoda. V Sloveniji so ţe
določena najbolj ogroţena območja pomembnega vpliva poplav in na
katerih bomo vlagali v ukrepe za preprečevanje poplav in tako bistveno
prispevali k zmanjševanju posledic tovrstnih nesreč.
Manjša škoda v primeru novih poplav/KS
Varovanje stanja ohranjene narave ter odgovorna in trajnostna raba
naravnih virov sta ključna pogoja za kakovost bivanja in blagostanje
prebivalcev Slovenije. Trajnostna potrošnja z učinkovito rabo virov je nujen
pogoj za prehod v nizkoogljično druţbo, gospodarno z viri. Za doseganje
boljšega stanja okolja bomo morali do konca urediti ustrezno okoljsko
infrastrukturo za področje pitne vode, odvajanja in čiščenja komunalnih
odpadnih voda in odpadkov. Izboljšati bomo morali izvajanje različnih
varstvenih reţimov za ohranjanje biotske raznovrstnosti, saj se je
ohranitveno stanje številnih habitatov in vrst v poslabšalo v razmeroma
kratkem času, kar lahko negativno vpliva na dolgoročno zagotavljanje
naravnih virov (tudi prehranskih) in ekosistemskih storitev. Poleg tega pa
na ta način v Sloveniji lahko izgubimo eno od primerjalni prednosti, ki
predstavlja izjemen potencial predvsem pri razvoju turizma in s turizmom
povezanih
dejavnosti.
Mesta
ostajajo
neizkoriščeni
potencial
gospodarskega razvoja. Na , račun suburbanizacije v Sloveniji se veča
neracionalna raba prostora v urbanih območjih pa ostajajo neizkoriščene
tudi velike degradirane površine in soseske, ki jih je z urbano prenovo
moţno aktivirati in s tem pospešiti nove investicije in zagotavljanje novih
delovnih mest. Zaradi netrajnostne mobilnosti je onesnaţevanje zraka je v
gosto naseljenih krajih velik problem, ki ga bo treba ustrezno rešiti.
Manj
odloţenih
komunalnih
odpadkov/KS
Manj
odloţenih
biorazgradljivih
odpadkov/KS
Optimalno delujoč sistem odvajanja in
čiščenja komunalnih odpadnih vod/KS
Boljše stanje vodotokov/KS
Optimalno delujoč vodovodni sistem/KS
Ohranjanje biotske raznovrstnosti in
naravnih vrednot za zagotavljanje
naravnih virov in ekosistemskih storitev
ter zmanjševanje negativnih posledic
njihove izgube. /ESRR
Manjši vpliv na zdravje in okolje zaradi
boljše kakovosti zraka/KS in ESRR
Aktivacija degradiranih
zemljišč v
urbanih območjih/KS
72/142
(7) Spodbujanje
trajnostnega
prevoza in
odprava ozkih grl
v ključnih
omreţnih
infrastruktura
(8) promocija
zaposlovanja in
podpora
mobilnosti
delovne sile;
(9) Spodbujanje
socialnega
vključevanja in
boja proti revščini;
Indeks globalne konkurenčnosti, ki ga izračunava World Economomic
Forum, vsebuje tudi sklop kazalcev za kakovost infrastrukture. V zadnji
raziskavi 2012-13 se Slovenija po razvitosti infrastrukture uvršča na 35.
mesto med 144 drţavami in na 15. mesto med drţavami EU-27. Zaradi
intenzivnega investiranja v avtocestno infrastrukturo so v preteklem
obdobju zelo zaostajale investicije v ţelezniško infrastrukturo, zato je
konfiguracija ţelezniških prog zastarela in za sodoben ţelezniški promet ni
več ustrezna, vlaganja so potrebna tudi za prilagoditev javne ţelezniške
infrastrukture sodobnim zahtevam potrošnikov. Problematična je tudi
majhna kapaciteta prog in nekonkurenčnost omreţja v primerjavi s
sosednjo Avstrijo, s katero konkuriramo na V. koridorju. Zaradi
zagotavljanja ustrezne pretočnosti bomo morali dograditi manjkajoče
odseke na TEN-T, in nadaljevati z vlaganji v razvoj ustrezne pristaniške
infrastrukture.
Gibanja in napovedi kaţejo na slab poloţaj na trgu, zato je ţe v strateški
usmeritvah razvoja določeno, da so ukrepi povezani s povečanjem
zaposlovanja prioritetni. Predvsem je potrebno vlagati in ustvarjati
priloţnosti za nova delovna mesta skupaj z drugimi ukrepi na področju
tehnološkega vlaganja, okolja, razvoja podeţelja in regijskih projektov. Za
izboljšanje strukture na trgu dela je predvsem pomembno pozornost
nameniti starejšim, mladim, dolgotrajno brezposelnim, manj izobraţenim
ter prilagodljivosti zaposlenim in podjetjem izvajati in dopolnjevati
programe za njihovo hitro aktivacijo. Mladi so tud večinoma zaposleni na
podlagi pogodb za določen čas, za njih pa je značilna tudi velika
vključenost v terciarno izobraţevanje po 24 letu starosti, pri vstopu na trg
dela pa jim primanjkujejo ustrezne delovne izkušnje in znanja. Sorazmerno
nizko je tudi zavedanje delodajalcev o pomenu kakovosti poloţaja delavca
in njegovega počutja za kakovost delovnega procesa v celoti in o vplivu
stresa na kakovost opravljenega dela. Za učinkovito doseganje navedenih
ciljev je potrebno krepiti institucije na trgu dela in socialni dialog.
Gospodarska in finančna kriza, ter niţanje socialnih transferjev je
povečalo deleţ oseb, ki se srečujejo z revščino in materialno
prikrajšanostjo. Predvsem zaskrbljujoč trend na tem področju, saj se je
število prejemnikov DSP v obdobju 2008 – 2011 povečevalo. V letu 2012
sicer stagnira (zaradi spremembe zakonodaje), pri čemer ostaja
zaskrbljujoče tudi dejstvo, da se med prejemniki DSP povečuje deleţ
dolgotrajnih prejemnikov DSP. Osebe, ki prejemajo socialne transferje je
potrebno aktivirati z raznimi programi. Potrebno pozornost je treba
73/142
nameniti za večji socialni vključenost tudi drugih ranljivih skupin in jih
Nadgradnja obstočega ţelezniškega
omreţja in izgradnja drugih tirov/KS
Dokončanje manjkajočih odsekov AC
kriţa in njihova navezava na TEN-T
omreţje in
zagotovitev
TEN-T
standardov na celotnem omreţju/KS
Razvoj
sekundarne
prometne
infrastrukture/KS
Razvoj pristanišča Koper z razvojem
multimodalnega prometnega omreţja/KS
Razvoj trajnostne mobilnosti/KS in ESRR
Zadostna udeleţba brezposelnih oseb v
učinkovitih programih aktivne politike
zaposlovanja/ESS
Čim večje število ohranjenih zaposlitev
šest mesecev po zaključku udeleţbe v
programu APZ/ESS
Zmanjševanje
števila
dolgotrajnih
prejemnikov minimalnega dohodka/ESS
Zadostna udeleţba ranljivih skupin, zlasti
neaktivnih, v učinkovitih programih
aktivacije
in
psihosocialne
rehabilitacije/ESS
Zmanjšanje števila povratnikov/ESS
Daljše obdobje zdravega ţivljenjskega
obdobja/ESS
(10) investiranje v
izobraţevanje,
spretnosti in
vseţivljenjsko
učenje;
(11) izboljšanje
institucionalnih
zmogljivosti in
učinkovita javna
uprava
vključevati v programe. V tem kontekstu je pomembna tudi vzpostavitev
instituta probacijske sluţbe, saj je Slovenija poleg Malte edina drţava v
EU, ki tega področja nima urejenega. Izbor cilja se nanaša tudi na
demografska gibanja v Sloveniji, ki zaradi staranja prebivalstva narekujejo
ukrepe povezane z starejšimi, dolgotrajno oskrbo, zdravjem in s tem
povezanimi novimi storitvami. V Sloveniji kljub podaljševanju pričakovane
ţivljenjske dobe pa ne beleţimo rasti pričakovanih zdravih let ţivljenja.
Za učinkovitejše prehode iz in v izobraţevalni sistem ter sistem
usposabljanja na trg dela je potreben kakovosten sistem izobraţevanja, ki
je povezan s potrebami na trgu dela, nudi in povečuje kompetence in
znanja posameznikom. Slovenija se mora zato spopasti z vrzeljo med
usposobljenostjo delavcev in potrebami trga dela z izboljševanjem
privlačnosti ustreznega poklicnega izobraţevanja in usposabljanja ter z
nadaljnjim razvojem sodelovanja z deleţniki pri ocenjevanju potreb na trgu
dela. Zato je potrebno vlaganje v usposobljenost ljudi, v moderen in
kakovosten sistem formalnega in neformalnega izobraţevanja,
povečevanju kompetenc in večjo vključenost, predvsem starejših v
vseţivljenjsko izobraţevanje.
Več zaposlenih v socialnih podjetij/ESRR
in ESS
V Sloveniji obstaja potreba po izboljšanju učinkovitosti javne uprave ter
institucionalnih zmogljivosti na vseh ravneh, tudi v delu, ki ga mora
prispevati učinkovito upravljanje s človeškimi viri. Javna uprava mora imeti
zmogljivosti, ki se zahtevajo za izvajanje strategije in sicer od učinkovitega
vodenja do ustreznih znanj in veščin ter kompetenc zaposlenih v osrednji
javni upravi. Notranjo učinkovitost poslovanja mora prav tako izboljšati z
optimizacijo poslovnih procesov, z uporabo sodobnih IKT orodij,
usposabljanjem izvajalcev javnih storitev za njihovo uporabo, z višanjem
stopnje informatizacije ter boljšim izkoriščanjem in povezovanjem
obstoječih informacijskih sistemov. V skladu s Priporočili Evropskega
Sveta mora Slovenija pospešiti reformo reguliranih storitev in pri tem
znatno zmanjšati ovire za vstop v te poklice. V Slovenijo obstaja negativna
percepcija glede zagotavljanja pravnega reda in zaupanja v pravo in
institucije pravosodja, zato je nujno potrebno izvesti otimizacijo strukture
delovanja pravosodnega sistema in ukrepe, ki prispevajo k skrajšanju
sodnih zaostankov. Poleg tega mora izboljšati tudi poslovno okolje,
vključno z zagotovitvijo neodvisnosti agencije za varstvo konkurence ter
74/142
zagotovitvijo njenega zadostnega
in neodvisnega financiranja. V tem
Pravočasno in učinkovito izvajanje
funkcij
pravosodja
in
skrajšanje
pričakovanega časa rešitve sodne
zadeve/ESS
Zniţanje stroškov poslovanja/ESS
Zniţanje zakonodajnih bremen/ESS
Povečanje prihodkov NVO v strukturi
BD/ESS
Več
vključenih
v
vseţivljenjsko
učenje/ESS
Več starejših vključenih v vseţivljenjsko
učenje/ESS
Boljša kakovost visokega šolstva/ESS
Povečana
mobilnost
visokošolskih
učiteljev
in
sodelavcev
ter
študentov/ESS
Boljša in dostopnejša in sodobnejša
opremljenost vzgojno - izobraţevalnih
zavodov
(VIZ)
in
mladinskih
centrov/ESS
Boljša kakovost visokega šolstva/ESS
kontekstu je izjemnega pomena tudi skrajšanje trajanja sodnih postopkov
na prvi stopnji v civilnih in gospodarskih sodnih zadevah ter števila
primerov, ki čakajo na obravnavo, zlasti v zadevah, ki se nanašajo na
izvrševanje. V povezavi s trgom dela je treba oblikovati sistem za
uspešnejše usklajevanje potreb in ponudbe na trgu dela. Ustrezno
moramo okrepiti tudi vlogo nevladnega sektorja.
75/142
2. Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeţelja (EKSRP)
Republika Slovenija je v skladu z določbami 9. člena Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o podpori za razvoj
podeţelja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeţelja (EKSRP) na podlagi skupnih kazalnikov stanja
opravila analizo prednosti, slabosti, priloţnosti in nevarnosti (SWOT). Na tej osnovi so bile opredeljene potrebe na
področju slovenskega kmetijstva, gozdarstva, in ţivilstva ter podeţelja na sploh, razvrščene po prednostnih nalogah
in prednostnih področjih Unije za razvoj podeţelja. Glede na ugotovljene potrebe in ob upoštevanju nacionalnih
strateških dokumentov (tj. Operativni program za izvedbo Resolucije o strateških usmeritvah slovenskega kmetijstva
in ţivilstva do leta 2020 »Zagotovimo.si hrano za jutri«, Strategija razvoja Slovenije in Nacionalni reformni program)
in ciljev Strategije Evropa 2020 ter ob upoštevanju priporočil Evropske komisije v dokumentu »Position of the
Commission Services on the development of Partnership Agreement and programmes in Slovenia for the period
2014–2020« je Republika Slovenija opredelila naslednja štiri teţišča ukrepanja v okviru Programa razvoja podeţelja
za obdobje 2014–2020:
znanje in inovacije,
prestrukturiranje v smeri povečanja produktivnosti in trajnostne rabe naravnih virov ter blaţitve in prilagoditve
na podnebne spremembe,
spodbujanje razvoja kratkih oskrbnih verig in gozdno-lesnih verig ter dvig kakovosti,
razvoj endogenih potencialov podeţelja in delovnih mest.
Omenjena teţišča ukrepanja Programa razvoja podeţelja za obdobje 2014–2020 se umeščajo v prednostne naloge
Unije za razvoj podeţelja, opredeljene v Uredbi Evropskega parlamenta in Sveta o podpori za razvoj podeţelja iz
Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeţelja (EKSRP), in v tematske cilje skupnega strateškega okvira na
podlagi korelacijske preglednice za dodelitev prednostnih nalog Unije za razvoj podeţelja k tematskim ciljem
skupnega strateškega okvira (priloga k predlogi za partnerski sporazum).
TEMATSKI
PREDNOSTNA
PRIČAKOVANI REZULTATI (KVALITATIVNO)
CILJ
NALOGA UNIJE ZA
RAZVOJ
PODEŢELJA
- vzpostavljeno primerno okolje za spodbujanje inovacij in krepitev baze
1
1
znanja na podeţelskih območjih, ki bo podpira trajnostni razvoj
slovenskega kmetijstva, ţivilstva in gozdarstva;
- vzpostavljene oz. okrepljene povezave med znanostjo in prakso, kar
bo prispevalo k učinkovitejšemu prenosu znanja in povratnemu
pretoku informacij o zaznanih potrebah iz kmetijske prakse do
raziskovalne sfere;
- povečanje deleţa konkurenčnih, trţno in hkrati trajnostno usmerjenih
3
2, 3
kmetijskih gospodarstev, sposobnih prilaganja trţnim razmeram,
usmerjenih v pridelavo visokokakovostnih proizvodov z višjo dodano
vrednostjo;
- pospešen proces generacijske pomladitve na kmetijskih
gospodarstvih;
- učinkovito horizontalno in vertikalno sodelovanje med udeleţenci
vzdolţ agroţivilskih in gozdno-lesnih verig z boljšo izrabo proizvodnih
dejavnikov in uspešnejše vključevanje v širše lokalno gospodarstvo;
- povečanje učinkovite rabe energije v kmetijstvu in ţivilski predelavi ter
4
5
proizvodnji energije iz obnovljivih virov in rabe obnovljivih virov
energije ter spodbujanje kogeneracije (soproizvodnje elektrike in
toplote z visokim izkoristkom) na kmetijskih gospodarstvih in v ţivilsko
predelovalni industriji;
- povečanju učinkovitosti tehnologij za zmanjšanja emisij toplogrednih
plinov iz kmetijstva;
učinkovita uvedba oz. okrepljena uporaba kmetijskih praks, ki so
5, 6
4, 5
zdruţljive z varstvom in izboljšanjem upravljanja tal, okolja, krajine in
njenih značilnosti, naravnih virov, med drugim učinkovitejše rabe vode,
ter povečan deleţ kmetijskih gospodarstev, ki se preusmerijo v
ekološko kmetovanje ali njegovo izvajanje, ter učinkovitejše
sodelovanje shemah kakovosti za zagotovitev odziva na vse večje
povpraševanje druţbe po uporabi okolju prijaznih načinov kmetovanja
kot tudi povpraševanju druţbe po izdelkih višje kakovosti;
76/142
8
6
9
6
10
1
- spodbujanje nadaljnje rabe kmetijskih zemljišč, ohranjanje kulturne
krajine in s tem prispevanje k preprečevanju zaraščenosti na gorskih
območjih ali drugih območjih z naravnimi ali drugimi posebnimi
omejitvami za kmetijsko dejavnost;
- spodbujanje diverzifikacije kmetijskih gospodarstev za razvoj primarne
kmetijske dejavnosti ter spodbujanja podjetniške iniciative na
podeţelju;
- učinkovito izkoriščanju endogenih razvojnih potencialov podeţelja,
predvsem izgradnje socialnega kapitala v obliki aktivnega vključevanja
prebivalstva v skupno načrtovanje in odločanje o lastnem lokalnem
razvoju po načelu subsidiarnosti in participativne demokracije v okviru
pristopa LEADER;
- povečana usposobljenost in pridobivanje strokovnih, praktično
uporabnih znanj ter predstavitvenih dejavnosti in dejavnosti
informiranja, pomoči kmetom, posestnikom gozdov, drugim
upravljavcem zemljišč in MSP na podeţelskih območjih pri uporabi
storitev svetovanja ter okrepljeno sodelovanje med različnimi akterji;
- izboljšana usposobljenost na področju varovanja okolja in dobrega
počutja ţivali, tehnologij in tehnik pridelave, povečanja ekonomske in
okoljske učinkovitosti ter blaţenja in prilagoditve na podnebne
spremembe, trţenja in promocije, horizontalnega in vertikalnega
povezovanja vzdolţ kratkih oskrbnih verig in gozdno-lesnih verig,
podjetništva in diverzifikacije v nekmetijske dejavnosti, varnosti in
zdravja pri delu itn.;
RIBIŠTVO – EVROPSKI SKLAD ZA POMORSTVO IN RIBIŠTVO
Slovenija bo z izvajanjem Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo v prihodnji finančni perspektivi 2014-2020
prispevala k naslednjim tematskim ciljem:
(1)
krepitev raziskav, tehnološkega razvoja in inovacij;
(3)
povečanje konkurenčnosti malih in srednjih podjetij ter kmetijskega sektorja (za EKSRP) ter sektorja ribištva
in akvakulture (za ESPR);
(5)
spodbujanje prilagajanja podnebnim spremembam ter preprečevanja in obvladovanja tveganj;
(6)
varstvo okolja in spodbujanje učinkovite uporabe virov;
(8)
promocija zaposlovanja in podpora mobilnosti delovne sile;
(10)
investiranje v izobraţevanje, spretnosti in vseţivljenjsko učenje;
(11)
izboljšanje institucionalnih zmogljivosti in učinkovita javna uprava.
Analiza ribiškega sektorja v Sloveniji je pokazala, da je konkurenčna sposobnost ribiškega sektorja (morski
gospodarski ribolov, akvakultura, predelava) precej šibka zaradi različnih razlogov (majhen sektor po številu podjetij
in proizvodnji, zastarela oprema in objekti, nezadostna infrastruktura, majhna in zastarela ribiška flota, v glavnem iz
plovil, namenjenih malemu priobalnemu ribolovu, upad ribolovnih virov v morju, ki so skupni več drţavam, tudi tistim,
ki imajo večji in bolj industrijski ribolov, pomanjkanje izmenjave znanj in dobrih praks v vseh podsektorjih,
razpršenost sektorja akvakulture, odsotnost organiziranosti itn.). Za izboljšanje tega stanja so bili izbrani naslednji
tematski cilji: 1 in 3 in 8. Izkušnje sedanje perspektive 2007-2013 kaţejo, da so znanja o rabi morja in drugih
naravnih virov (celinske vode, prostor), o zavarovanih vrstah, o dobrih ribolovnih praksah, načinih upravljanja z
morskim okoljem in prostorom, okolju prijaznih praksah v akvakulturi premalo uporabljena oziroma, da bo Slovenija v
prihodnje morala vloţiti več napora v izvedbo tovrstnih ukrepov. K temu bodo prispevali naslednji tematski cilji: 1 in 6.
Nova znanja in bolj učinkovita raba naravnih virov bodo prispevali k dvema ciljema Strategije 2020: pametni in
trajnostni rasti. Izbira le ene – obalne - akcijske skupine v okviru trajnostnega razvoja ribiških območij se je pokazala
kot slabša upravljavska odločitev, saj bi vključevanje akvakulture (s sektorja smo v trenutni perspektivi prejeli
nekatere ideje za projekte) v obstoječe lokalne akcijske skupine lahko dodalo vrednost tako sektorju akvakulture kot
podeţelju. K izboljšanju tega stanja bodo prispevali naslednji tematski cilji: 3, 8 in 10. Akvakultura je močno odvisna
od naravnih virov, kot sta voda in prostor. Na zaloge vode močno vplivajo tudi podnebne spremembe. Treba je
zagotoviti, da te spremembe nimajo večjega vpliva na dejavnost akvakulture. Poleg tega je ribiški floti treba
zagotoviti večjo energetsko učinkovitost. K temu bo prispeval tematski cilj 5. Da se zagotovi še boljša ponudba in
poraba lokalnih proizvodov (iz morja in akvakulture), bi bilo treba izboljšati vključitev primarnih proizvajalcev v
prehransko verigo (bodisi z ustanavljanjem trgovskih znamk, dodajanjem vrednosti proizvodom, trţenjem lokalnih
proizvodov ali izgradnjo prodajaln v okviru ribogojnic), vlagati v promocije na lokalnih trgih, spodbujati organiziranost
77/142
sektorja, spodbujati vzrejo novih vrst v akvakulturi ter okolju prijazno vzrejo. K temu bosta prispevala tematska cilja 3
in 6. V okviru spremljajočih ukrepov skupne ribiške politike je treba izboljšati nabor podatkov, sodelovanje sektorja pri
zbiranju podatkov, nadgraditi informacijski sistem ter zagotoviti nadaljnje ustrezno izvajanje nadzornega sistema
skupne ribiške politike. K temu bo prispeval tematski cilj 11. Trajnostni razvoj ribiških območij, ukrepi mreţenja,
spodbujanja boljšega vključevanja v lokalni trg, sodelovanja med sektorjem in znanstveniki za pridobitev bolšjih
podatkov in novih znanj, bodo prispevali k cilju vključujoče rasti Strategije 2020.
Izbrani tematski cilji bodo tako prispevali k naslednjim prednostim Unije v okviru Evropskega sklada za pomorstvo in
ribištvo in dosegli naslednje pričakovane rezultate:
TEMATSKI
PRIČAKOVANI REZULTATI (KVALITATIVNO)
UTEMELJITEV
CILJ
TEMATSKEGA CILJA
1
krepitev Inovativna
sposobnost Sektor morskega gospodarskega ribolova bo dosegel
raziskav,
ribiškega
sektorja
je nova znanja o rabah morja, stanju morskega okolja in
tehnološkega
šibka. Do sedaj so bila virih, načinu znanstvene obdelave podatkov; nova znanja
razvoja
in vlaganja v raziskave v o stanju virov se pričakujejo tudi za znanstveni in
inovacij
ribiškem
sektorju raziskovalni sektor v okviru sodelovanja med ribiči in
financirana iz nacionalnih znanstveniki. Inovacije bodo usmerjene predvsem k
sredstev. Prenos znanj odkrivanju novih ali izboljšanih proizvodov ter izboljšanih
med
znanstveno- tehnik upravljanja z morjem oziroma organizacije sistema
raziskovalno
sfero
in upravljanja. Nova znanja se bodo dosegla tudi z
sektorjem je slab, enako izmenjavo dobrih praks in mreţenjem, pričakovan rezultat
tudi sodelovanje sektorja pa je izboljšanje ribolovnih praks, izboljšanje sodelovanja
z
znanstveno- in organiziranosti med predstavniki sektorja, da se doseţe
raziskovalno
sfero. večja selektivnost ribolovnih tehnik.
Okrepljene raziskave in Sektor akvakulture bo dosegel nova znanja o vodnih virih,
nova znanja lahko vodijo opremi in tehnikah gojenja, prijaznih okolju, in praksah
v
boljše
upravljavske gojenja vodnih ţivali ali rastlin v drugih drţavah članicah,
odločitve
in
večji pričakovati je, da se bodo začele vzrejati nove vrste,
tehnološki
napredek izvedene bodo investicije v sodobno, okolju prijazno
sektorja.
opremo in čiščenje odpadkov iz akvakulture, prav tako pa
se pričakuje povečanje ekološke vzreje in organiziranost
znotraj sektorja.
Nova znanja o rabah morja bodo uporabljena tudi za
tehnološki razvoj v okviru celostne pomorske politike.
3
povečanje Ribiški
sektor
je
v Pričakovati je povečanje proizvodnje v akvakulturi,
konkurenčnosti
primerjavi
z
drugimi tehnološko izboljšanje opreme v akvakulturnih objektih,
malih
in gospodarskimi sektorji v izboljšanje tehnik trţenja ter neposredne prodaje
srednjih podjetij Sloveniji
in
ribiškimi predvsem lastnih proizvodov, diverzifikacijo dejavnosti.
ter kmetijskega sektorji v EU majhen. Posredno bodo k večji konkurenčnosti sektorja zagotovo
sektorja
(za Razlogi
so
različni: prispevali tudi izboljšanje svetovalnih storitev na
EKSRP)
ter razpršenost (velja bolj za tehničnem, pravnem in gospodarskem področju,
sektorja ribištva akvakulturo),
izmenjava dobrih praks in mreţenje.
in akvakulture neorganiziranost … Zato
(za ESPR);
je
konkurenčna
sposobnost
ribiškega
sektorja šibka.
5 spodbujanje Slovenska ribiška flota je V sektorju morskega gospodarskega ribolova je
prilagajanja
stara, večinoma gre za pričakovati boljšo energetsko učinkovitost. V sektorju
podnebnim
plovila
malega akvakulture pa se pričakuje pomoč sektorju za
spremembam
priobalnega
ribolova. zavarovanje staleţa, torej boljšo odpravo tveganj v zvezi s
ter
Proizvodnja v marikulturi podnebnimi razmerami in naravnimi pojavi (biotoksini v
preprečevanja
niha
zaradi
pojava morju).
in obvladovanja biotoksinov v morju, v
tveganj;
sladkovodni
akvakulturi
pa zaradi odvisnosti od
vode.
78/142
6
varstvo
okolja
in
spodbujanje
učinkovite
uporabe virov;
8
promocija
zaposlovanja in
podpora
mobilnosti
delovne sile;
10 investiranje
v
izobraţevanje,
spretnosti
in
vseţivljenjsko
učenje;
11 izboljšanje
institucionalnih
Slovenska ribiška flota,
večinoma gre za plovila
malega
priobalnega
ribolova, lovi deljene in
selivske staleţe, ki si jih
deli z drugimi drţavami v
tem
delu
morja.
Slovenska ribiška flota se
je ţe v perspektivi 20072013 precej zmanjšala.
Ribiški sektor je odvisen
od naravnih virov (voda,
prostor,
biološki
–
ribolovni – viri …). Prenos
znanj med gospodarskim
sektorjem
in
administracijo
na
eni
strani ter znanstvenoraziskovalno sfero na
drugi strani je šibek. To
lahko vodi v slabše
upravljavske odločitve.
Ukrepi
trajnostnega
razvoja ribiških območij so
bili v perspektivi 20072013
precej
uspešni.
Morski gospodarski ribiči
so
se
do
sedaj
diverzificirali v glavnem v
turizem. Akvakultura v
ukrepe
trajnostnega
razvoja do sedaj ni bila
vključena.
Prenos
znanj
med
znanstveno-raziskovalno
sfero in sektorjem je slab,
enako tudi sodelovanje
sektorja z znanstvenoraziskovalno
sfero.
Okrepljene raziskave in
nova znanja lahko vodijo
v
boljše
upravljavske
odločitve
in
večji
napredek sektorja.
Slovenija je do sedaj
ločeno na podlagi EU
Pričakujejo se nova znanja v zvezi z naravnimi viri
(ribolovni viri, vode, prostor) ter uporaba znanj za boljše
upravljanje oz. izkoriščanje virov, tudi v smislu celostne
pomorske politike.
Pričakuje se diverzifikacija dejavnosti v ribiškem sektorju
in izven, obenem pa ustvarjanje novih delovnih mest v
okviru ukrepov trajnostnega razvoja, ki ga vodi skupnost
(za sektor akvakulture) oziroma v okviru ukrepov
trajnostnega razvoja ribiških območij.
Sektor morskega gospodarskega ribolova bo dosegel
nova znanja o rabah morja, stanju morskega okolja in
virih, načinu znanstvene obdelave podatkov; nova znanja
o stanju virov se pričakujejo tudi za znanstveni in
raziskovalni sektor v okviru sodelovanja med ribiči in
znanstveniki. Nova znanja se bodo dosegla tudi z
izmenjavo dobrih praks in mreţenjem, pričakovan rezultat
pa je izboljšanje ribolovnih praks, izboljšanje sodelovanja
in organiziranosti med predstavniki sektorja, da se doseţe
večja selektivnost ribolovnih tehnik.
Sektor akvakulture bo dosegel nova znanja o vodnih virih,
opremi in tehnikah gojenja, prijaznih okolju, praksah
gojenja vodnih ţivali ali rastlin v drugih drţavah članicah,
pričakovati je, da se bodo začele vzrejati nove vrste,
izvedene bodo investicije v sodobno, okolju prijazno
opremo in čiščenje odpadkov iz akvakulture, prav tako pa
se pričakuje povečanje ekološke vzreje in organiziranost
znotraj sektorja. Nova znanja v zvezi z dejavnostjo
akvakulture se pričakujejo tudi za raziskovalni in
znanstveni sektor oziroma okoljevarstvenike.
Zaradi morebitnega zbiranja širšega nabora podatkov, kot
do sedaj, se pričakuje večanje administrativnega in
79/142
zmogljivosti in
učinkovita javna
uprava
zakonodaje
izvajala
programa
zbiranja
podatkov, nadzora
in
izvrševanja.
Večanje
zahtev na ravni EU
zahteva
dodatno
pozornost
in
usposobljenost
administracije.
strokovnega kadra, nadaljnje učinkovito izvajanje
nadzornih zahtev in zahtev, ki izhajajo iz EMFF.
1.4. Okvirni zneski dodeljene podpore Unije po tematskih ciljih na nacionalni ravni za vsak sklad SSO in
skupni okvirni znesek podpore, predvidene za cilje na področju podnebnih sprememb
1.4.1. Okvirni zneski dodeljene podpore Unije po tematskih ciljih na nacionalni ravni za vsak sklad SSO (tabela) (v
EUR)
V tabeli so prestavljeni okvirni deleţi sredstev za posamezni strukturni sklad po tematskih ciljih in pri ESRR ter ESS
tudi delitev sredstev na dve kohezijski regiji.. V tej fazi gre za prvo oceno in obstaja moţnost, da se bodo deleţi še
spreminjali.
ESRR Vzhodna
Zahodna ESS Vzhodna Zahodna KS EKSRP ESPR
(%)
Slovenija Slovenija (%)
Slovenija Slovenija (%) (%)
(%)
(%)
(%)
(%)
(%)
(1) krepitev raziskav,
36,4
30,7
46,6
8,5
10
6,9
tehnološkega razvoja in
inovacij;
(2) povečanje dostopnosti
2,5
3,4
1
do informacijskih in
komunikacijskih tehnologij
ter njihove uporabe in
kakovosti;
(3) povečanje
41,1
40,9
41,4
konkurenčnosti malih in
srednjih podjetij ter
kmetijskega sektorja (za
EKSRP) ter sektorja
ribištva in akvakulture (za
ESPR);
(4) podpora prehodu na
5,1
6,3
3
30
nizkoogljično
gospodarstvo v vseh
sektorjih;
(5) spodbujanje
2,1
3,4
0
5
prilagajanja podnebnim
spremembam ter
preprečevanja in
obvladovanja tveganj;
(6) varstvo okolja in
5,1
6,8
2
25
spodbujanje učinkovite
rabe virov;
(7) spodbujanje
2,0
2,8
0
30
trajnostnega prometa in
odprava ozkih grl v
ključnih omreţnih
infrastrukturah;
(8) spodbujanje
52,6 50
55,4
zaposlovanja in mobilnosti
80/142
delovne sile;
(9) spodbujanje
socialnega vključevanja in
boja proti revščini;
(10) vlaganje v spretnosti,
izobraţevanje ter vseţivljenjsko učenje;
(11) izboljšanje
institucionalnih
zmogljivosti in učinkovita
javna uprava.
Tehnična pomoč
Skupaj
4,3
4,0
5
16,9
20
13,7
1,5
1,7
1
16,7
15
18,4
5,2
5
5,5
100
100
100
100
100
100
10
100
Skupni okvirni znesek podpore, predvidene za cilje na področju podnebnih sprememb
V nadaljevanju bo zagotovljena Natančno informacijo o okvirni višini podpore ESI skladov, ciljem na področju
podnebnih sprememb, skladno z načrtom da se vsaj 20 % proračuna EU nameni temu cilju. Višina podpore ciljem
na področju podnebnih sprememb bo vključena v letna poročila o izvajanju programov in poročilih o napredku pri
izvajanju partnerskega sporazuma. Pri določanju okvirnega zneska podpore se bmo uporabili enotno metodologijo,
ki jo sprejme Evropska Komisija, in ki temelji na pondiranju posameznih kategorij ukrepov. Teţa je odvisna od
predvidenih učinkov posamezne kategorije izdatkov podpori ciljem na področju podnebnih sprememb.
V osnutku partnerskega sporazuma smo identificirali investicijska področja, ki bodo prispevala k uresničevanju
podnebnih ciljev, predvsem v okviru tematskega cilja 4 podpora prehodu na nizkoogljično gospodarstvo v vseh
sektorjih in tematskega cilja 5 spodbujanje prilagajanja podnebnim spremembam ter preprečevanja in obvladovanja
tveganj. Prav tako pa bodo sredstva investicijski področij, ki pripomorejo temu cilju v tematskem cilji 1 (R&D za te
namene), tematskem cilju 2 (snovna učinkovitost), tematskem cilju 7 (ţeleznice potniški promet), tematski cilj 10, itd.
ODDELEK 1B
1.5. Uporaba horizontalnih načel in ciljev politike za izvajanje skladov SSO
1.5.1. Ureditve za načelo partnerstva (v zvezi s členoma 5 in 14 (1) (c) Uredbe SSO), vključno z okvirnim
seznamom partnerjev ter povzetkom ukrepov za vključitev partnerjev, kot je določeno v členu 5 Uredbe
SSO ter njihova vloga pri pripravi Partnerskega sporazuma ter poročila o napredku, kot je določeno v
členu 46 Uredbe SSO.
Za koordinacijo in pripravo partnerskega sporazuma (PS) je v skladu z V skladu z 11. členom Uredbe o dokumentih
razvojnega načrtovanja in postopkih za pripravo predloga drţavnega proračuna (Uradni list RS, št. 54/2010)
odgovorno Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT), Sektor za razvojno načrtovanje, spremljanje in
vrednotenje.
Ker je pri pripravi partnerskega sporazuma treba upoštevati strateške usmeritve iz Skupnega strateškega okvira, ki
opredeljuje vseh pet EU skladov in zato je tudi pomembno medresorsko sodelovanje.
V Sloveniji se priprava partnerskega sporazuma prepleta tako časovno kot tudi vsebinsko s pripravo ostalih
strateških dokumentov (Strategijo razvoja Slovenije 2014-2020, Programa razvojnih prioritet in investicij 2014-2017
ter operativnih programov za vseh pet skladov EU).
Z namenom obveščanja, usklajevanja in sodelovanja pri pripravi strateških dokumentov je MGRT izvedel ţe šest
javnih razprav, kjer so lahko s svojimi prispevki sodelovali vsi ključni partnerji in ministrstva. Organizirali smo tudi 24
obiskov po regijah, ki se jih je udeleţila drţavna sekretarka in opravili številne druge razprave
Javne razprave in sestanke s partnerji bomo organizirali tudi v prihodnje, s tem da se bomo sedaj osredotočili bolj na
samo pripravo in vsebino partnerskega sporazuma in operativnih programov in bodo na ta način tudi bolj usmerjene,
da bomo tako laţje dosegli ţeleno koncentracijo glede prioritetnih investicijskih področij in konsenz tudi glede ostalih
81/142
vsebin v dokumentih. Izvedba javnih razprav je predvidena od septembra naprej, partnerji pa bodo osnutke
dokumentov prejeli v usklajevanje predvidoma julija.
Priprava in usklajevanje strateških dokumentov potekala tudi preko šestih delovnih skupin za razvojno načrtovanje, ki
jih je ustanovila Vlada RS junija 2012, za naslednja razvojna področja: makroekonomski okvir in finančni sistem;
znanje, konkurenčnost in trg dela; sociala in zdravje, infrastruktura, gospodarjenje z naravnimi viri ter zagotavljanje
osnovnih funkcij drţave.
Glavna naloga delovnih skupin za razvojno načrtovanje je usklajevanje razvojnega načrtovanja in priprava strokovnih
prispevkov za vse ključne strateške dokumente, ki se pripravljajo za obdobje po letu 2014, kasneje pa bo njihova
naloga tudi spremljanje njihove veljavnosti in izvajanja.
V pripravo partnerskega sporazuma so vključena vsa ministrstva, vladne sluţbe kot tudi relevantni partnerji.
Ker smo ţeleli zajeti najširši krog partnerjev smo se osredotočili na ključne inštitucije,organizacije ali mreţe. Na
seznam relevantnih partnerjev (v prilogi) so vključene vse ključne inštitucije v Sloveniji s področja znanosti,
gospodarstva in šolstva; lokalne skupnosti, zavodi, študentske organizacije itd. nevladne organizacije so bile izbrane
na podlagi različnih mreţ nevladnih organizacij (horizontalne, vsebinske in regionalne), katere podpira tudi
Ministrstvo za notranje zadeve in javno upravo. Poleg tega smo ustanovili tudi dve ad hoc delovni skupini, ena za
sodelovanje z Ekonomsko socialnim svetom (22 članov-reprezentativni predstavniki sindikatov in delodajalcev) in
druga za sodelovanje z nevladnimi organizacijami (17 članov, imenovanih na podlagi transparentnega procesa
izbora,ki ga je vodil CNVOS).
Začela je teči razprava o vsebini partnerskega sporazuma in operativnih programov, kjer smo predstavili širok nabor
prednostnih naloţb in ukrepov. Hkrati ko bomo poslali prve neformalne osnutke dokumentov v usklajevanje na
Evropsko komisijo bodo le ti poslani v usklajevanje tudi partnerjem.
Slovenija bo po letu 2014 razdeljena na dve kohezijski regiji: vzhodna in zahodna. Skladno z Zakonom o
spodbujanju skladnega regionalnega razvoja bosta vsebine partnerskega sporazuma obravnavala razvojna sveta
kohezijskih regij v katera delegirajo svoje predstavnike razvojne regije in se bosta predvidoma sestala v juliju.
Drugače pa z regionalnim nivojem (Slovenija ima dvanajst razvojnih regij) poteka sodelovanje prek regionalnih
razvojnih agencij in obiskov ter posvetovanj izvedenih v posamezni regiji. Predstavniki razvojnih regij imajo moţnost
sodelovanja tudi v okviru javnih razprav organiziranih za namen priprave in usklajevanja strateških dokumentov..
V jeseni 2012 je bil ţe objavljen en splošen spletni vprašalnik, ki nam je bil v pomoč pri pripravi analize stanja, potreb
in potencialov v Sloveniji. Na podlagi razvoja dokumentov, ki so v pripravi pa bomo pripravili še en spletni vprašalnik
z namenom vključevanja širše javnosti . vsi zainteresirano bodo imeli moţnost podati svoje mnenje na pripravljen
osnutek in na nabor investicijskih področij.
1.5.2. Spodbujanje enakosti moških in ţensk, boja proti diskriminaciji ter dostopnosti (v zvezi s členom 7
Uredbe SSO)
Pregled splošnega pristopa za zagotovitev (a) spodbujanja enakosti med moškimi in ženskami, (b) nediskriminacije,
(c) dostopnosti pri izvajanju skladov SSO, vključno z opisom splošnih ureditev na nacionalni ali lokalni ravni za
zagotovitev spodbujanja in spremljanje teh načel pri različnih vrstah programov.
Ustava Republike Slovenije v svojem 14. členu vsakomur zagotavlja enake človekove pravice in temeljne
svoboščine, ne glede na narodnost, raso, spol, jezik, vero, politično ali drugo prepričanje, gmotno stanje, rojstvo,
izobrazbo, druţbeni poloţaj ali katerokoli drugo osebno okoliščino. Vsi so pred zakonom enaki. V 63. členu Ustava
Republike Slovenije izrecno prepoveduje vsakršno spodbujanje k narodni, rasni, verski ali drugi neenakopravnosti.
Krovni zakon, ki ureja področje nediskriminacije je Zakon o uresničevanju načela enakega obravnavanja, s katerim
se določajo skupni temelji in izhodišča za zagotavljanje enakega obravnavanja vsakogar pri uveljavljanju njegovih
pravic in obveznosti ter pri uresničevanju njegovih temeljnih svoboščin na katerem koli področju druţbenega
ţivljenja, zlasti pa še na področju zaposlovanja, delovnih razmerij, vključevanja v sindikate in interesna zdruţenja,
vzgoje in izobraţevanja, socialne varnosti, dostopa do dobrin in storitev ter oskrbe z njimi, in sicer ne glede na
njegove osebne okoliščine kot so narodnost, rasa ali etnično poreklo, spol, zdravstveno stanje, invalidnost, jezik,
versko ali drugo prepričanje, starost, spolna usmerjenost, izobrazba, gmotno stanje, druţbeni poloţaj ali druge
osebne okoliščine.
82/142
Na področju uresničevanja enakosti med moškimi in ţenskami veljata posebej še naslednja ključna dokumenta:
Zakon o enakih moţnostih ţensk in moških, s katerim se določajo skupni temelji za izboljšanje poloţaja
ţensk in ustvarjanje enakih moţnosti ţensk in moških na političnem, ekonomskem, socialnem, vzgojnoizobraţevalnem ter na drugih področjih druţbenega ţivljenja,
Resolucija o nacionalnem programu za enake moţnosti ţensk in moških, 2005-2013, strateški dokument, ki
določa cilje in ukrepe ter ključne nosilce politik za uresničevanje enakosti spolov na posameznih področjih
ţivljenja ţensk in moških v Republiki Sloveniji za obdobje od leta 2005 do leta 2013. Temeljni namen je
izboljšati poloţaj ţensk oziroma zagotavljati trajnostni razvoj pri uveljavitvi enakosti spolov. Konkretne naloge
in aktivnosti za doseganje ciljev in izvajanje ukrepov so opredeljene v periodičnih načrtih, ki se pripravljajo
vsaki dve leti in tudi natančneje določajo časovni rok ter način izvedbe posameznih nalog in aktivnosti.
Področje enakih moţnosti je 1. 4. 2012 v skladu z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o drţavni upravi
prevzelo Ministrstvo za delo, druţino in socialne zadeve in enake moţnosti. Na področju enakih moţnosti Sluţba
za enake moţnosti in evropsko koordinacijo izvaja naslednje naloge:
koordinira oblikovanje politik in pripravo predpisov na področju preprečevanja in odpravljanja diskriminacije,
predvsem pri prenosu predpisov Evropske unije o uresničevanju načela enakega obravnavanja oseb ne
glede na raso ali etnično poreklo in o splošnih okvirih enakega obravnavanja pri zaposlovanju in delu;
spremlja poloţaj ţensk ter uresničevanje njihovih z ustavo, zakoni in mednarodnimi konvencijami
zajamčenih pravic;
z vidika načela enakih moţnosti ţensk in moških obravnava predpise, akte in ukrepe, ki jih sprejemajo Vlada
Republike Slovenije in resorna ministrstva ter h gradivom pred sprejemom podaja mnenja in predloge;
sodeluje pri pripravi predpisov, drugih aktov in ukrepov ki jih pripravljajo ministrstva in se nanašajo na
ustvarjanje enakih moţnosti ţensk in moških;
daje Vladi Republike Slovenije in ministrstvom pobude in predloge za ukrepe s področja enakih moţnosti
ţensk in moških ter s področja preprečevanja in odpravljanja diskriminacije;
pripravlja analize, poročila in druga gradiva s področja enakih moţnosti ţensk in moških;
spodbuja ustvarjanje enakih moţnosti ţensk in moških z informiranjem in osveščanjem;
obravnava pobude nevladnih organizacij, ki delujejo na področju enakih moţnosti ţensk in moških;
na podlagi veljavnih predpisov in postopkov zastopa Vlado Republike Slovenije v mednarodnih in regionalnih
organizacijah na področju zagotavljanja enakih moţnosti ţensk in moških;
izvaja naloge, določene v Zakonu o uresničevanju načela enakega obravnavanja in v Zakonu o enakih
moţnostih ţensk in moških;
nudi administrativno tehnično oporo Svetu za uresničevanje načela enakega obravnavanja ter usklajuje
dejavnosti posameznih ministrstev in vladnih sluţb, ki se nanašajo na izvajanje zakonodaje o preprečevanju
diskriminacije;
zagotavlja delovanje zagovornika ali zagovornice načela enakosti ter zagovornika ali zagovornice enakih
moţnosti ţensk in moških.
Zagovornik enakosti, ki deluje v okviru MDDSZ, ima različne moţnosti, da na neformalen način nadzoruje
spoštovanje prepovedi diskriminacije, da spodbuja k spoštovanju pravice do enakega obravnavanja ter da nudi
nasvete, podporo, pomoč in informacije na tem področju. to podporo nudi vsem, zlasti ţrtvam kršitev, lahko pa tudi
potencialnim kršiteljem, organom oblasti, podjetjem in drugim, ki bi ţeleli izboljšati svoje poslovanje ali zgolj ţelite
pridobiti več informacij o tej temi. Pomembnejša zakonodaja za zagovornika je poleg omenjenih zakonov še:
Uredba o kriterijih za upoštevanje načela uravnoteţene zastopanosti spolov
Zakon o delovnih razmerjih
Uredba o ukrepih za varovanje dostojanstva zaposlenih v organih drţavne uprave
Zakon o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov
Zakon o izenačevanju moţnosti invalidov
Zakon o varstvu potrošnikov
Zakon o varstvu javnega reda in miru
Kazenski zakonik
Zakon o uporabi slovenskega znakovnega jezika
Zakon o zaščiti ţivali
V okviru programa Progress je MDDSZ izvajal projekt, katerega cilj je vzpostaviti integracijo načela enakosti spolov
ter presojo vpliva na spol kot del oblikovanja in izvajanja nacionalnih politik, predvsem politike razvojnega
83/142
načrtovanja. Eden pomembnejših rezultatov v okviru izvajanja projekta so poleg analiz in raziskav Smernice za
integracijo načela enakosti spolov v politike razvojnega načrtovanja, ki so nastale na podlagi delovnih gradiv za
pripravo strateških dokumentov RS za obdobje 2014 – 2020 in kot take predstavljajo neposreden pripomoček za
načrtovalke in načrtovalce razvojnih politik in programov na različnih ravneh. Delovni pripomoček Vključevanje
vidika spola v proračun usmerja, kako vidik spola vključimo v proračun, ga analiziramo z vidika spola ter po potrebi
preoblikujemo.
Odraz uresničevanja načela enakosti spolov se v aktivnostih OP RČV v obdobju 2007-2013:
v večini primerov preko aktivnosti ni mogoče vplivati na spolno strukturno koristnikov, zagotovljena pa je
enakost med spoloma in nediskriminatornost med osebami, ki se z razpisom lahko sofinancirajo, in med
potencialnimi prijavitelji, in sicer glede moţnosti prijave, izbora (dostopa) in na vseh stopnjah izvajanja.
- v specifičnih aktivnostih (na primer štipendijske sheme, doktorski študij) se zagotavlja načelo enakosti med
spoloma (tako kot tudi enakosti moţnosti), tako da npr. v primeru porodniškega dopusta pogodba miruje in
se lahko podaljša obdobje sofinanciranja. Enako velja za uveljavljanje pravice do očetovskega dopusta.
- Cilj na ravni vseh operacij v okviru 2. RP je vključiti vsaj 55% ţensk. V okviru izvajanja aktivnosti se spremlja
spolna struktura, kar pomeni deleţ vključenih ţensk. V postopku izbire izvajalcev projektov zaposlovanja
imajo točkovno prednost tisti izvajalci (delodajalci), ki imajo delovna mesta primerna za zaposlitev invalidov
oz. drugih funkcionalno oviranih oseb ter ţensk.
- V primerih, kjer je to smiselno, se ob prijavi preveri in oceni tudi vidik stopnje prispevka projekta k
zagotavljanju enakih moţnosti.
- Pri izvajanju ukrepov v okviru 4. RP je posebna pozornost usmerjena socialnemu vključevanju ranljivih
druţbenih skupin kot tudi spodbujanju zagotavljanja enakih moţnosti za predstavnike obeh spolov v
sofinanciranih aktivnostih.
Ob pripravi strateških in operativnih programov za obdobje 2014-2020 sledimo usmeritvam iz smernic in
posebno pozornost namenjamo:
opredelitvi enakosti spolov kot načela in cilja pri pripravi, izvajanju, nadzoru in
vrednotenju politik in ukrepov,
uporabi statistik in kazalnikov, ločenih po spolu.
uporaba analiz in študij, ki upoštevajo vidik spola,
usklajenosti z obstoječimi politikami enakosti spolov,
sodelovanju organov, pristojnih za enakost spolov pri pripravi, nadzoru in vrednotenju.
Posebna pozornost je namenjena dostopnosti, saj tudi preko načela partnerstva poskušamo vključiti v proces
načrtovanja najširše druţbene skupine tako preko obiskov v regijah, kot preko tematskih delavnic, na katerega so
vedno vabljeni tudi nosilci področja ter nevladne organizacije in posamezniki, ki se aktivno ukvarjajo s tematiko
enakih moţnosti oziroma socialnega vključevanja.
V prihodnosti bo potrebno še večjo pozornost namenjati poleg zgoraj omenjenih vidikov še:
usposabljanju in krepitvi sposobnosti relevantnih akterjev in akterk za integracijo načela
enakosti spolov.
zagotavljanju uravnoteţene zastopanosti in udeleţbe ţensk in moških pri odločanju,
načrtovanju in nadzoru.
Dodelitvi finančnih sredstev in vključevanje vidika spola v proračun.
Načrtu in predhodnim merilom za integracijo načela enakosti spolov.
1.5.3. Trajnostni razvoj (v zvezi s členom 8 Uredbe SSO)
Načelo 'onesnaţevalec plača' je eno temeljnih načel v Zakonu o varstvu okolja, ki je krovni zakon na področju
varovanja okolja. Izvaja se kot načelo odgovornosti povzročitelja: Povzročitelj obremenitve je odgovoren za odpravo
vira čezmernega obremenjevanja okolja in njegovih posledic. Povzročitelj obremenitve je odgovoren za
preprečevanje in sanacijo okoljske škode v skladu s tem zakonom. Povzročitelj obremenitve je odgovoren za
obremenjevanje okolja tudi v primeru stečaja ali likvidacije v skladu s tem zakonom. Zakon utemeljuje tudi načelo
plačila za obremenjevanje okolja, v skladu s katerim povzročitelj obremenitve krije vse stroške predpisanih ukrepov
za preprečevanje in zmanjševanje onesnaţevanja ter tveganja za okolje, rabo okolja ter odpravo posledic
84/142
obremenjevanja okolja, vključno s stroški izvedbe preprečevalnih in sanacijskih ukrepov v primeru okoljske škode. Z
namenom zmanjševanja obremenjevanja okolja se predpiše okoljska dajatev zaradi onesnaţevanja ali zaradi
vsebnosti okolju škodljivih snovi v surovini, polizdelku ali izdelku. Povzročitelju obremenitve se lahko predpiše
obveznost jamčenja s finančnimi jamstvi zaradi izvajanja predpisanih obveznosti ali poplačila stroškov
obremenjevanja okolja pri opravljanju njegove dejavnosti, po njenem prenehanju ali prenehanju obratovanja naprave
ali obrata ali prenehanju povzročitelja obremenitve.
Slovenija ima z Zakonom o varstvu okolja (40. - 46. člen ZVO) prenešeno tudi zahtevo EU (t.j. SEA Direktiva) po
izvajanju celovite presoje vplivov na okolje za plane, programe, načrte ali drug splošni akt (v nadaljevanju; plan),
katerega izvedba bi lahko pomembno vplivala na okolje. V primeru, da bi imel plan lahko pomemben vpliv na
varovana območja (t.j. Natura 2000 območja in zavarovana območja) je potrebno v okviru postopka celovite presoje
vplivov na okolje izvesti presojo sprejemljivosti na varovana območja skladno z določili Zakona o ohranjanju narave.
Odločitev ali je za plan potrebno izvesti celovito presojo vplivov na okolje temelji na sledečih kriterijih:
 se z njim določa ali načrtuje poseg v okolje, za katerega je treba izvesti presojo vplivov na okolje po
predpisih o varstvu okolja,
 je zanj zahtevana presoja sprejemljivosti vplivov na varovana območja narave po predpisih o ohranjanju
narave,
 ministrstvo oceni, da bi njihova izvedba lahko pomembneje vplivala na okolje (vpliv na vode, kulturno
dediščino, zdravje ljudi, ...).
V kolikor ugotovimo, da bi imel plan lahko pomemben vpliv na okolje se v postopku celovite presoje na podlagi
izdelanega okoljskega poročila in dodatka za varovana območja ugotovijo in ocenijo vplivi na okolje ter vključenost
zahtev varstva okolja, ohranjanja narave, varstva človekovega zdravja in kulturne dediščine. Pri tem se upoštevajo
tudi vsa relevantna zakonodaja in drugi akti za posamezno področje na podlagi katerih se določijo tudi okoljski cilji, ki
jih je potrebno s planom zasledovati oziroma doseči.
Večino postopkov celovite presoje vplivov na okolje, ki vključujejo tudi ugotavljanje sprejemljivosti na naravo se
izvaja v okviru postopkov priprave prostorskih aktov na drţavni, regionalni ali lokalni ravni, saj se skozi postopke
prostorskega načrtovanja doseţe optimalne rešitve rabe virov ter upoštevanja tako varstvenih zahtev kot tudi
razvojnih potreb.
1. Za področje varstva okolja se upošteva relevantne zahteve s podpodročja ravnanja z odpadki, voda, hrupa,
elektromagnetnega sevanja, svetlobnega onesnaţevanja, zraka in podnebnih sprememb, tal.
 Krovni zakoni so Zakon o varstvu okolja, Zakon o vodah, Zakon o kmetijstvu, Zakon o kmetijskih zemljiščih,
Zakon o gozdovih s podzakonskimi predpisi z zgoraj navedenih področij.
 Ostali dokumenti: Nacionalni program varstva okolja NPVO (Ur.l. RS št. 2/06), Operativni program
zmanjšanja emisij toplogrednih plinov do leta 2012, Vlada RS št. 35405-2/2009/9, julij 2009; Operativni
program doseganja nacionalnih zgornjih emisij onesnaţeval zunanjega zraka (št. 35405-4/2006, z dne
4.1.2007), Operativni program varstva zunanjega zraka pred onesnaţenjem s PM10, Vlada RS št. 354054/2009/9, november 2009), Uredba o načrtu upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega
morja (UL RS št. 61/11, 49/12), Operativni program odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode
(novelacija za obdobje od leta 2005 do leta 2017), Operativni program oskrbe s pitno vodo .
2. Za področje varstva narave se upošteva relevantne zahteve s podpodročij naravnih vrednot, ekološko
pomembnih območij, Natura 2000 območij, zavarovanih območij.
 Krovni zakon je Zakon o ohranjanju narave s podzakonskimi predpisi.
 Ostali dokumenti: Strategija ohranjanja biotske raznovrstnosti v Sloveniji (sprejeta na vladi RS 20.12.2001),
Operativni program upravljanja območij Natura 2000 (sprejet na vladi RS 11.10.07);
3. Za področje človekovega zdravja se upoštevajo relevantne zahteve s podpodročij, ki se v veliki meri prekrivajo z
doseganjem zahtev za varstvo okolja (hrup, elektromagnetna sevanja, svetlobno onesnaţevanje, pitna voda,
kakovost zraka), pa tudi druţbeno okolje.
 Krovni zakon je Zakon o varstvu okolja s podzakonskimi predpisi z zgoraj navedenih področij.
85/142
4. Za področje varstva kulturne dediščine se upoštevajo relevantne zahteve podpodročij nepremične in premične
kulturne dediščine ter krajine.
- Krovni zakon je Zakon o varstvu kulturne dediščine s podzakonskimi predpisi z zgoraj navedenih področij.
- Ostali dokumenti: Strategija prostorskega razvoja Slovenije (2004).
Slovenija bo spodbujala trajnostno kmetijstvo, ki bo sočasno ob proizvodnji hrane zagotavljalo druge druţbeno
pomembne funkcije in neblagovne javne dobrine, katerih obsega in ceno trg ne uravnava. V tem okviru je mišljena
predvsem okoljska funkcija kmetijstva, ki je povezana z ohranjanjem naravnih virov in biotske raznovrstnosti,
zmanjševanjem emisij toplogrednih plinov in ohranjanjem kulturne krajine.
Gospodarjenje z gozdovi v Sloveniji je usmerjano z gozdnogospodarskimi načrti, ki zagotavljajo trajnostno
gospodarjenje z gozdovi.
1.5.4. Cilji horizontalne politike
Namen oddelka je določiti vse cilje horizontalne politike, ki so pomembni za enega ali več programov ter
enega ali več skladov SSO. Nekateri izmed ciljev horizontalne politike so lahko specifični za državo
članico.
Ukrepi za izboljšanje mehanizmov pravne drţave so predpogoj in temelj, ki predstavlja trdno hrbtenico
gospodarskim, druţbenim, izobraţevalnim in vsem drugim dejavnostim, ki spodbujajo razvoj druţbe in
drţave.
Ukrepi vseh politik so del mozaika za povrnitev zaupanja in ponovno rast, pri čemer pa ima bistveno vlogo
pravosodni sistem. Z učinkovitim in neodvisnim pravosodnim sistemom se podpira zaupanje in stabilnost.
Predvidljive, pravočasne in izvršljive sodne odločbe, so pomembne strukturne komponente privlačnega
poslovnega okolja, saj ohranja zaupanje pri ustanavljanju podjetij, izvrševanju pogodbe, poravnavanju
zasebnih dolgov in zaščiti premoţenja in drugih pravic.
1.6. Seznam programov v okviru ESRR, ESS, KS, razen tistih v okviru cilja evropskega teritorialnega
sodelovanja, ter programov v okviru EKSRP in ESPR79, z ustreznimi okvirnimi zneski dodeljene podpore za
vsak sklad in vsako leto
Slovenija pripravlja za črpanje sredstev iz vseh treh strukturnih skladov Kohezijske politike (ESRR, ESS, KS) en
operativni program kot prispevek k uresničevanju Strategije Unije za pametno, trajnostno in vključujočo rast.
Strategija operativnega programa bo skladna s skupnim strateškim okvirom in vsebino Partnerskega sporazuma.
Operativni program bo pokrival Vzhodno in Zahodno kohezijsko regijo.
Iz naslova Kohezijskega sklada (področje prometa in okoljske infrastrukture ter trajnostne rabe energije), bo Sloveniji
kot celoti v novem programskem obdobju na razpolago slabih 950 milijonov evrov (v cenah 2011) oz. preko 1060
milijonov evrov v tekočih cenah. Skupaj bo 2,9 milijarde evrov kohezijskih sredstev (v cenah 2011) oz. skoraj 3,3
milijarde v tekočih cenah.
Zahodni Sloveniji bo pripadlo preko 760 milijonov evrov (v cenah leta 2011) oz. skoraj 860 milijonov evrov
preračunano v tekoče cene. Vzhodna Slovenija, ki dosega 73 odstotkov povprečne razvitosti EU, bo na razpolago
skoraj 1,12 milijarde evrov (v cenah 2011) oz. skoraj 1,26 milijarde v tekočih cenah.
V skladu z zakonodajnim okvirjem bo iz ESRR vsaj 50-60% sredstev namenjenih za prvi do četrti tematski cilj; od
tega vsaj 10-20% na četrti tematski cilj ter iz ESS bodo sredstva vsaj 60-80% dodelejena na pet izbranih investicijske
prioritete (izjema za SLO, ker bomoimeli en OP); vsaj 20% pa na deveti tematski cilj.
79
Zgolj en program za vsako državo članico za ESPR.
86/142
Slovenija posebej pripravilja tudi Operativni program za razvoj ribištva. Ker pogajanja v okviru predloga uredbe
Evropskega parlamenta in Sveta o Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo še potekajo, je o okvirnih zneskih še
prezgodaj govoriti.
Za črpanje sredstev iz EKSRP Slovenija pripravlja Operativni programa razvoja podeţelja RS za obdobje 2014–
2020.
Za celotno programsko obdobje 2014-2020 bo za Slovenijo na razpolago okvirno 837.700.000 evrov (v cenah leta
2011). V tabelici so predstavljena sredstva EKSRP za posamezno leto. Za ostale sklade SSO bomo sredstva po letih
predstavili v naslednji verziji partnerskega sporazuma.
Sklad SSO
Naziv
Skup
2014
2015
2016
2017
2018
2019
2020
program (ESRR,
aj
ESS,
a
KS, EKSRP
ali ESPR)
PRP
EKSRP
837.700 118.600.0 119.000.0 119.400.0 119.700.0 120.000.000 120.300.0 120.700.000
2014.000
00
00
00
00
00
2020
87/142
2. UREDITVE ZA ZAGOTOVITEV UČINKOVITEGA IZVAJANJA SKLADOV SSO (ČLEN 14(1)
(B) UREDBE SSO)
2.1. Ureditve, ki skladno z institucionalnim okvirom drţave članice zagotavljajo uskladitev
skladov SSO z drugimi nacionalnimi instrumenti financiranja ali instrumenti financiranja EU
ter z EIB
Slovenija bo za črpanje sredstev iz strukturnih skladov Kohezijske politike 2014-2020 pripravila en
Operativni program kot prispevek k uresničevanju Strategije Unije za pametno, trajnostno in
vključujočo rast. Strategija operativnega programa bo skladna s skupnim strateškim okvirom in
vsebino Partnerskega sporazuma. Operativni program bo pokrival Vzhodno in Zahodno kohezijsko
regijo.
Iz dejstva, da bo predvidoma pripravljen en operativni program sledi, da bo, tudi izhajajoč iz izkušenj iz
programskega obdobja 2007 – 2013, izvedbena struktura temeljila na treh organih, in sicer na enem
organu upravljanja, enem organu za potrjevanje ter enem revizijskem organu. Ostale institucionalne
zahteve, ki izhajajo iz Uredbe za kohezijsko politiko (predloga CPR) bodo definirane po sprejetju
navedene uredbe. V vlogi posredniških teles bodo resorna ministrstva, ki pokrivajo posamezne
sektorske politike, ki jih lahko poveţemo s tematskimi cilji, razvojnimi in investicijskimi prioritetami. V
programskem obdobju 2007 – 2013 je posredniških teles 9, ob upoštevanju sinergij pri implementaciji
posameznih vsebin poteka razmislek v smeri zmanjšanja posredniških teles pri izvajanju posameznih
investicijskih prioritet.
Iz zgoraj navedenega sledi, da bodo tudi naloge organa upravljanja predvidoma izvedene
centralizirano, in sicer bo ustanovljen en, skupni nadzorni odbor za strukturne sklade, vzpostavljen bo
enotni sistem upravljanja, izvajanja, spremljanja in vrednotenja. Za predvideni en operativni program
se bo po izkušnjah iz programskega obdobja 2007 – 2013 oblikoval en sistem upravljanja in nadzora
ter enotna navodila za posredniška telesa in upravičence, ki bodo upoštevala specifiko posameznih
skladov, vendar bodo oblikovana na način, da bodo pojmi in zahteve iz naslova uredb jasno in
nedvoumno opredeljene, kar bo prispevalo k zmanjšanju administrativnih obremenitev predvsem za
upravičence.
Koordinacija med ESI skladi in drugimi relevantnimi EU in nacionalnimi finančnimi instrumenti:
Koordinacijski mehanizem bo vzpostavljen na ravni organa upravljanja, v sodelovanju s kontaktnimi
točkami, ki so za te instrumente ţe vzpostavljene na nacionalni ravni (nacionalne in EU instrumente).
Na tak način se bomo izognili podvajanju pri izvajanju koordinacijskih nalog na nacionalni ravni ter
povečali nadzor nad izvajanjem.
Mehanizem za podporo upravičencem bo oblikovan na način, da bodo upravičenci in kandidati na
razpise za sredstva pridobivali na eni kontaktni točki, ki bo informacijsko podprta tudi skozi mehanizem
e-upravljanja. Centralna informacijska točka bo vzpostavljena na ravni organa upravljanja, tako v obliki
ustrezno oblikovane spletne strani za interaktivno komunikacijo in izmenjavo informacij, kot tudi v
obliki one-stop shop za upravičence oziroma kandidate na razpisih.
Identifikacija komplementarnosti in sinergij z drugimi nacionalnimi in EU instrumenti bo identificirana
ob oblikovanju vsebin v okviru razvojnih in investicijskih prioritet operativnega programa. V vsakem
primeru so ţe v tem trenutku identificirane komplementarnosti z vsebinami Evropskega sklada za
razvoj podeţelja ter ribiškega sklada, še posebej pa so identificirane komplementarnosti skladov v
primeru investicij v infrastrukturo v primeru Evropskega instrumenta CEF (Connecting european
facilities), ki razpolaga tudi s sredstvi kohezijskega sklada.
88
V novem finančnem obdobju po letu 2014 načrtujemo tudi uporabo finančnih inštrumentov za
doseganje tematskih ciljev 1, 3, 4 in 9.
Načrtujemo usmerjen pristop v odvisnosti od vsebin, ki se bodo financirale iz Eu Kohezijske
politike, in sicer tako v smeri izvajanja inštrumentov finančnega inţeneringa kot tudi v smeri
izvajanja javno zasebnega partnerstva.
Ob upoštevanju relativne majhosti slovenskega trga je za prihodnje izvajanje pomembna predvsem
segmentacija potencialnih izvajalcev instrumentov finančnega inţeniringa ter specializacija vsakega
od potencialnih izvajalcev na posamezne instrumente v izogib podvajanju ter izvajanju podobnih shem
financiranja.
Inštrumente finančnega inţeneringa bomo smiselno uporabili v kombinaciji z nepovratnimi
spodbudami ali pa samostojno. Načrtujemo nadaljevanje naslednjih povratnih oblik pomoči, in sicer
garancije ter subvencije obrestne mere v okviru inštrumentov finančnega inţeneringa pa tudi druge
razpoloţnjive inštreumente, ki so predvidene v skladu CPR. Predvidene sodelujoče inštitucije so:
Slovenski podjetniški sklad (predvsem za segment MSP), SID banka (horizontalno, specializirano
pa za segment velikih podjetij), EKO Sklad (predvidoma za segment energetske učinkovitosti
horizontalno) in Slovenski regionalno razvojni sklad (predvidoma za segment regionalne ponudbe
finančnih instrumentov). Za ostale oblike financiranja operacij s povratnimi sredstvi bomo v
prihodnje še natančno opredelili njihove nosilce.
Komplementarnost na ravni operacij je predvidena predvsem v kombinaciji uporabe ESRR in ESS, na
področjih raziskav, tehnološkega razvoja in inovacij, MSP, pa tudi na drugih področjih. Natančneje bo
to opredeljeno ob podrobnejši določitvi vsebin posameznih investicijskih prioritet.
Prav tako načrtujemo sodelovanje z EIB ter uporabo inštrumentov pomoči, pa tudi modelov
financiranja, ki jih pokriva EIB (za namen oblikovanja javno, zasebnih partnerstev).
Republika Slovenija bo cilje politike razvoja podeţelja za programsko obdobje 2014 –2020,
opredeljene v Uredbi Evropskega parlamenta in Sveta o podpori za razvoj podeţelja iz Evropskega
kmetijskega sklada za razvoj podeţelja (EKSRP), zasledovala na podlagi programa razvoja
podeţelja, ki bo pokrival celotno ozemlje drţave. Za izvajanje in upravljanje programa bo imenovan
en organ upravljanja, ki bo v pristojnosti ministrstva, pristojnega za kmetijstvo, en nadzorni odbor
ter ena akreditirana plačilna agencija, katere naloge bo opravljala Agencija Republike Slovenije za
kmetijske trge in razvoj podeţelja.
Pogajanja za Evropski sklad za pomorstvo in ribištvo še potekajo, partnerski sporazum za ta del bo
še dopolnjen.
89
Institucionalni okvir za izvajanje programov ETS je ravno tako še vedno v fazi razprav med
sodelujočimi partnerji. Za pripravo programov ETS – čezmejno sodelovanje je pristojno MGRT, ki
koordinira in usklajuje pripravo nacionalnih strateških in izvedbenih dokumentov kot tudi regionalnih
razvojnih programov in dogovorov za razvoj regij, ki ga za obdobje štirih let skleneta MGRT in
razvojni svet regije (NUTS-3). Gre za nov instrument regionalne politike, ki bo prvič uporabljen za
obdobje 2014-2017. Vključuje: (1) regijske projekte in (2) sektorske projekte, ki so ključni za
razvojni preboj in razvojno specializacijo regije. Glede na vrsto projektov bo dogovor za razvoj regij
vključeval tudi večje strateške projekte v čezmejnih obmejnih funkcionalnih območjih v okviru
programov ETS, ko bodo dogovorjeni s čezmejnimi partnerji in umeščeni v sistem izvajanja
programov ETS.
2.2. Podatki, potrebni za predhodno preverjanje skladnosti s pravili o dodatnosti (na podlagi
Priloge xx Uredbe SSO)
Slovenija se nagiba k temu, da bo skladnost s pravili o dodatnosti ugotavljala le na nacionalni ravni.
Kohezijska politika v Sloveniji se izvaja v integralnem nacionalnem proračunu, delitev na regije bi
pomenila zgolj »bureaucratic paper excersise« in nerealno razdelitev sredstev brez dodane
vrednosti.
Izračun dodatnosti je kompleksen ţe sedaj, ko se gleda proračun kot celoto, delitev na regije pa bi
pomenila še dodatno delo in usklajevanje, če bi le tega bilo moč doseči.
Na podlagi navedenega in številnih odprtih vprašanja bi bolj podrobno opredelitev glede dodatnosti
predstavili, ko bomo s strani evropske komisije prejeli natančnejša navodila glede preverjanja
skladnosti s pravili o dodatnosti in izvedenem tehničnem sestanku z Evropsko komisijo. Menimo
tudi, da bi bilo smiselno, da se izvede tudi delavnica (SI (MGRT, MF)/EK) na temo dodatnosti, da
se v okviru le te razjasni odprta vprašanja.
2.3. Povzetek ocene izpolnjevanja veljavnih predhodnih pogojenosti skladno s členom
17 Uredbe ter Prilogo (xx) k Uredbi na nacionalni ravni ter povzetek ukrepov za
izvedbo, časovni okvir za njihovo izvedbo in odgovorne organe, kadar predhodne
pogojenosti niso izpolnjene
Zahteve varstva okolja, učinkovite rabe virov, prilagajanja podnebnim spremembam, preprečevanja
tveganj bodo upoštevani v pripravi Operativnega programa za razvoj ribištva v RS 2014-2020, tj.
izboru prednosti in ustrezajočih ukrepov. Za izvajanje Operativnega programa za razvoj ribištva v
RS 2014-2020 bomo predvideli spodbujanje zgoraj naštetih načel, kolikor bodo to vključevale
izbrane prioritete. Operativni program za razvoj ribištva v RS 2014-2020 bo vključeval tudi
priporočila, podana v okviru celovite presoje vpliva na okolje.
90
2.3. Povzetek ocene izpolnjevanja veljavnih predhodnih pogojenosti
(i) Povzetek ocene izpolnjevanja veljavnih predhodnih pogojenosti na nacionalni ravni
Veljavna predhodna
pogojenost, za katero so
odgovorni nacionalni
organi
Reference (če izpolnjeno)
(sklicevanje na strategije,
pravne podlage ali druge
ustrezne dokumente,
sklicevanje na odstavke,
članke ali dele dokumentov s
povezavo ali drugo povezavo
do celotnega besedila)
Izpolnje
na
predho
dna
pogoje
nost:
da/ne/d
elno
Predhodne pogojenosti za tematske cilje
Nacionalni raziskovalni in
inovacijski strateški okvir za
pametno specializacijo (v
skladu z Nacionalnim
programom reform, za
izkoriščanje zasebnih
izdatkov za raziskave in
inovacije)
Merila
Izpolnjena merila
da/ne
Dokument
– temelji na SWOT ali
podobni analizi
(koncentracija sredstev,
omejen nabor prednostnih
nalog);
– opredeljuje ukrepe za
spodbujanje zasebnih
naloţb v raziskave in
tehnološki razvoj;
– vsebuje mehanizem
spremljanja;
– okvir, ki vsebuje
razpoloţljiva proračunska
sredstva namenjena
raziskavam in inovacijam
V izvajanju, december
2013
Večletni načrt za razdelitev
sredstev in opredelitev
prednostnih naloţb.
Sprejet večletni načrt za
razdelitev sredstev in
opredelitev prednostnih
naloţb, povezanih s
prednostnimi nalogami
EU in, kadar je ustrezno,
z Evropskim strateškim
forumom za raziskovalne
infrastrukture.
Strateški okvir za digitalno
rast (je lahko del S3)
vsebuje:
Da
Načrt razvoja raziskovalne
infrastrukture 2011-2020
V izvajanju, december 2013
Strategija Digitalna Slovenija se
pripravlja (pokriva vse vidike
Digitalne agende za Evropo: R&R
Digitalna rast: strateški okvir
za digitalno rast za
spodbujanje povpraševanja
Da
Raziskovalna in inovacijska
strategija Slovenije 2011-2020 –
nacionalni strateški dokument, ki
opredeljuje ključne izzive sistema
raziskav in inovacij (podlaga za
strategijo RIS3)
Slovenska industrijska politika
(opredeljuje ključna področja
industrije in tehnologije ter
obravnava druţbene izzive)
Pojasnilo
(kadar je ustrezno)
Sprejeta maja 2010
Velja do 2020
Letno spremljanje in
poročanje o izvajanju
Presoja v letu 2015.
SIP sprejeta februarja
2013, za obdobje 20142020.
Sprejet aprila 2011
Velja do 2020
Presoja v letu 2015
91
po cenovno sprejemljivi,
kakovostni in interoperabilni
IKT,
omogočene zasebne in
javne storitve in povečanje
uporabe prebivalcev,
vključno z ranljivimi
skupinami, podjetji in javno
upravo, vključno z
čezmejnimi spodbudami.
Dostopovna omreţja
naslednje generacije
(NGA): nacionalni ali
regionalni načrti NGA, ki
upoštevajo regionalne
ukrepe za doseganje ciljev
EU v zvezi s hitrim
dostopom do Interneta, s
poudarkom na območjih,
kjer na trgu ni odprte in
kakovostne infrastrukture
po dostopni ceni v skladu s
pravili EU o konkurenci in
drţavni pomoči, ter
zagotavljanje dostopnih
storitev ranljivim druţbam.
– dejavnosti načrtovanja
sredstev in določanja
prednostnih nalog (SWOT
ali podobna analiza), ki je v
skladu s kazalniki Digitalne
agende za Evropo;
– analiza uravnavanja
podpore povpraševanju in
ponudbi IKT;
– kazalniki za merjenje
napredku na zadevnih
področjih (digitalna
pismenost, e-vključenost,
e-dostopnost, e-zdravje);
– ocena potrebe po krepitvi
usposobljenosti na
področju IKT.
Nacionalni načrt NGA
vsebuje:
– načrt infrastrukturnih
naloţb (ekonomska
analiza, načrti zasebnih
naloţb)
IKT, Internet, digitalna pismenost,
e-veščine, kibernetska varnost, eidentiteta itd., v skladu s kazalniki
Digitalne agende za Evropo).
Prednostno obravnavanje ukrepov
na področju R&R IKT bo vključeno
v Strategijo S3 s posebnim
poudarkom na:
Internetu prihodnosti, Internetu
stvari, zelenem IKT, velikih
podatkih, itd.
V izvajanju, december 2013
1. Elektronske komunikacije:
- oblikovanje nadzornega
sistema,
- nadgradnja javne
infrastrukture,
- nadgradnja podporne
distribucijske infrastrukture,
- namenske aplikacije.
– trajnostni naloţbeni
modeli, ki spodbujajo in
krepijo konkurenco,
zagotavljajo dostop do
odprtih, cenovno
dostopnih, kakovostnih
infrastruktur in storitev
da (izvedeno
januarja 2013)
2. Novi Zakon o elektronskih
komunikacijah – pravna podlaga
za spodbujanje zasebnih naloţb in
ukrepov za zmanjševanje stroškov
gradnje.
– ukrepi za spodbujanje
V izvajanju december 2013
3. Strategija razvoja
V polnem teku
december 2013
92
zasebnih naloţb
Posebni ukrepi za učinkovito
izvajanje Zakona o malih
podjetjih in pregleda Zakona
s 23. februarja, vključno z
načelom “Misli najprej na
male”
da
Mehanizem spremljanja za
zagotovitev izvajanja
Zakona o malih podjetjih
vključno z organom,
pristojnim za koordinacijo
vprašanj MSP na različnih
ravneh upravljanja (“Mreţa
ambasadorjev MSP”)
da
elektronskih komunikacij: cilji
razvoja elektronskih komunikacij
(ekonomska analiza, obstoječa
infrastruktura, zasebni naloţbeni
načrti), ukrepi za doseganje
ciljev (radijski spekter,
zmanjševanje stroškov gradnje,
itd.), ukrepi za spodbujanje
naloţb zasebnega kapitala v
izgradnjo odprtih širokopasovnih
omreţij na področju belih lis.
Akcijski načrt za izvajanje Akta za
mala podjetja, sklep Vlade RS št.
31001-1/2012/5 z dne 26. 4. 2012
Imenovanje odposlanca RS za
MSP, sklep Vlade RS št. 310011/2010/7 z dne 28. 7. 2011
Institut MSP odposlanca
je sprejela VRS 2011 s
spremembami Akcijskega
načrta za izvajanje Akta
za mala podjetja.
Opredeljene so naloge
tako na nacionalni ravni
kot tudi sodelovanje v
okviru EU. VRS tako je
skladno z usmeritvijo
Evropske komisije v
Sporočilu Komisije
Evropskemu parlamentu,
Svetu, Evropskemu
ekonomsko-socialnemu
odboru in Odboru regij:
»Pregled "Akta za mala
podjetja" za Evropo« z
dne 3. 3. 2011 (COM
(2011) 78 konč.) imenuje
drţavnega sekretarja na
Ministrstvu za
gospodarstvo za
odposlanca Republike
Slovenije za mikro, mala
in srednje velika podjetja,
za njegovega namestnika
pa generalnega direktorja
Direktorata za
podjetništvo in
konkurenčnost.
93
Prenos Direktive
(2011/7/EU) Evropskega
parlamenta in Sveta z dne
16. februarja 2011 o boju
Da
Ukrepi za skrajšanje
časovnega obdobja za
ustanovitev podjetja na 3
delovne dni in zniţanje
stroškov na največ 100
EUR
Ukrepi za skrajšanje
časovnega obdobja za
pridobitev ustreznih
dovoljenj za ustanovitev in
opravljanje dejavnosti
podjetja do treh mesecev
da
Mehanizem za
sistematično ocenjevanje
vpliva zakonodaje na MSP
z uporabo MSP testa ob
upoštevanju razlik v
velikosti podjetij, kadar je
ustrezno
delno
Prenos Direktive v skladu s
členom 12 Direktive (do 16.
Marca 2013)
Da
da
MSP test je test presoje
vplivov predpisov na
gospodarstvo, katerega
cilj je predstaviti jasne in
konkretne učinke, ki jih
bo
imel
sprejem
določenega predpisa na
gospodarstvo,
posebej
na mala in srednje velika
podjetja
(MSP).
Na
MGRT smo skupaj z
MNZ pripravili predlog
obrazca MSP testa in
navodila
za
njegovo
izpolnjevanje. Izvedli smo
tudi več pilotnih priprav
MSP testa na zakonih
različnih resorjev. MSP
test
bo
postal
del
priprave
vladnega
gradiva. V letu 2014
bomo
izvedli
usposabljanja resorjev in
uvedli MSP test do
1.1.2015.
Act on
Sprejetje Zakona o
preprečevanju zamud pri plačilih
(Ur. l. RS št. 18/2011 z dne
94
proti zamudam pri plačilih v
trgovinskih poslih v
nacionalno zakonodajo
Ukrepi za spodbujanje
stroškovno učinkovitih
izboljšanj učinkovite končne
rabe energije in stroškovno
učinkovitih naloţb v
energetsko učinkovitost ob
izgradnji in prenovi stavb.
Ukrepi za spodbujanje
proizvodnje in distribucije
energije iz obnovljivih virov.
15.3.2011)
delno
Delno
Ukrepi za zagotavljanje
minimalnih zahtev, ki so
povezane z energetsko
učinkovitostjo izvedeni v
skladu s členi 3, 4 in 5
Direktive 2010/31/EU
delno
3. in 4. člen Direktive prenešena v
Energetskem zakonu (EZ)
5. člen – ni v celoti prenešen;
metodološki okvir za
izračunavanje stroškovno
optimalnih ravni za minimalne
zahteve glede energetske
učinkovitosti stavb in elementov
stavb bo urejen do konca leta
2013.
Ukrepi, ki so nujni za
vzpostavitev sistema
certificiranja energetske
učinkovitosti stavb, v
skladu s členom 11
Direktive 2010/31/EU
Ukrepi, ki zagotovijo, da
imajo končni odjemalci na
voljo individualne števce v
skladu s členom 13
Direktive 2006/32/EK in
členom 9 Direktive o
energetski učinkovitosti
(Določen rok v Direktivi je
bil 17.5.2008).
Transparentne podporne
sheme, prednost pri
dostopu do omreţja ali
zagotovljen dostop in
prednost pri razpošiljanju,
standardna pravila v zvezi
s prevzemanjem in delitvijo
stroškov tehničnih
adaptacij, ki so javne v
skladu s členom 14 (1),
členom 16
(2) in 16 (3) Direktive
2009/28/EK.
da
Izvedeno v Energetskem zakonu,
člen 67a in izvedbenih aktih
da
Izvedeno v Energetskem zakonu,
člen 68
delno
-člen 14 (1) izveden v
Energetskem zakonu (člen 66d) in
na spletnih straneh zadevnega
ministrstva in izvajalskega telesa
Borzen
- člen 16 (2c) 2. stavek izveden v
Energetskem zakonu
- člen 16 (2c) – 3. stavek ni
izveden (v presoji Energetskega
zakona EZ-1), december 2013
- člen 16(3) – pravila za uporabo
prenosnega sistema niso
izvedena (v presoji Energetskega
95
Področje voda:
a) cenovna politika za vodo
porabnike ustrezno
spodbuja uporabnike h
gospodarni rabi vodnih virov
b) ustrezen prispevek
različnih rab vode k
povračilu stroškov storitev
za rabo vode po ceni, ki je
določena v potrjenem
Načrtu upravljanja povodij
za naloţbe, ki jih podpirajo
programi.
delno
zakona EZ-1), december 2013
Nacionalni akcijski načrt za
obnovljivo energijo (AN OVE
2010-2020) sprejet leta 2010 in
posredovan EK
Povezava do AN OVE 20102020
– Drţava članica sprejme
nacionalni akcijski načrt za
obnovljivo energijo v
skladu s členom 4 Direktive
2009/28/EK
da
- zagotavljanje prispevka
različne rabe voda k
povračilu stroškov storitev
za rabo vode v skladu s
členom 9, odstavkom 1,
alinejo 1 Direktive
2000/60/EK.
delno
Povračilo stroškov se
izvede na podlagi
ustrezne okoljske
zakonodaje. Sektorji
prispevajo k povračilu
stroškov na podlagi
plačevanja dajatev za
rabo vode. Nov Načrt
upravljanja povodij je v
pripravi.
Sprejetje Načrta
upravljanja povodij za
vsako vodno območje, ki v
celoti leţi na ozemlju
drţave članice z
utemeljeno koncentracijo
naloţb (člen 13 Direktive
2000/60/EK).
delno
Osnutek novega načrta
upravljanja s povodji v
letu 2014, sledila bo
javna razprava.
Odprtih je tudi več dilem
glede načina
izpolnjevanja. Na DG
ENVI so ţe poslali
dodatna vprašanja glede
izpolnjevanja zahtev na
vodah. Pričakujemo še
pisni odziv EK.
Glede cenovne politike
bo potreben ustrezen
akcijski načrt, ker pogoja
ne izpolnjujemo.
Glede priprave Načrta
upravljanja z vodami se
96
pričakuje, da bomo pogoj
izpolnili ob ustrezni
kadrovski zasedenosti
področja.
Področje odpadkov:
spodbujanje gospodarnih in
trajnostnih naloţb na
področju odpadkov, še
posebej z razvojem načrtov
za ravnanje z odpadki v
skladu z Direktivo
2008/98/EK in hierarhijo
ravnanja z odpadki
delno
Posredovanje poročila o
napredku v smeri ciljev
člena 11 Direktive
2008/98/EK in opis
načrtovanih ukrepov za
doseganje ciljev
da
Poročanje: izpolnjena
predhodna pogojenost
Implementacijska
poročila in poročilo o ciljih
iz Direktive 2008/98/ES o
odpadkih (rok: sept.
2013).
En ali več načrtov
ravnanja z odpadki kot to
zahteva člen 28 Direktive
delno
Za komunalne odpadke
sprejet operativni
program ravnanja s
komunalnimi odpadki
(marec 2013), OP za
ostale odpadke ni
pripravljen. Načrtujemo
sklenitev akcijskega
načrta, v katerem bomo
predvideli rok za pripravo
operativnega programa
ravnanja z odpadki do
konca 2014.
Programi preprečevanja
nastajanja odpadkov v
skladu s členoma 1 in 4
Direktive
no
Ukrepi za doseganje
ciljev ponovne uporabe in
recikliranja do leta 2020 v
skladu s členom 11.2
Direktive
da
Načrtujemo sklenitev
akcijskega načrta, v
katerem bomo
predvideli rok za
pripravo programa do
konca 2014.
Glede na trende, ki
izhajajo iz rezultatov
poročanja v obdobju
2010-2012, in glede na
ukrepe, ki se pripravljajo
(Uredba o predelavi
biološko razgradljivih
odpadkov in Uredba o
97
ravnanju s komunalnimi
odpadki), se načrtuje, da
bodo cilji doseţeni (rok:
2020).
Ceste, ţeleznice in drugi
načini prevoza: Resolucija
o nacionalnem programu
razvoja javne prometne
infrastrukture
Dostop do zaposlitve
iskalcem zaposlitve in
neaktivnim, vključno z
lokalnimi zaposlitvenimi
pobudami in podpora
delovni mobilnosti: aktivna
ne
da
Resolucija o nacionalnem
programu razvoja javne
prometne infrastrukture, ki
izpolnjuje
- Zahtevo po izdelani
okoljski presoji, z javno
obravnavo, čezmejnimi
vplivi in upoštevanjem
pripomb
Določa prispevek k
enotnemu evropskemu
prometnemu območju v
skladu s členom 10 TEN-T
Uredbe, vključno s
prednostnimi naloţbami v
jedrno omreţje TEN-T in
celovito omreţje, kjer so
predvidene naloţbe iz
ESRR in Kohezijskega
sklada; sekundarna
povezljivost.
Določa realističen in zrel
načrt priprave projektov, ki
bodo prejeli podporo iz
ESRR in Kohezijskega
sklada
Ukrepi za zagotavljanje
zmogljivosti posredniških
teles in upravičencev za
uresničevanje priprave
projektov.
Zavod za zaposlovanje je
zadolţen za:
- osebne storitve, izvajanje
preventivnih in aktivnih
ukrepov trga dela v zgodnji
fazi (dostopno za vse
delno
da
Zavod je za omenjene naloge
zadolţen z Zakonom o urejanju
trga dela in podzakonski akti s
tega področja.
Zavod ima omenjeno mreţo
98
politika zaposlovanja je
pripravljena in se izvaja v
skladu z Smernicami
zaposlovanja.
Modernizacija in krepitev
institucij na trgu dela,
vključno z aktivnostmi za
povečevanje
transnacionalne mobilnosti
delavcev
DA
Aktivno in zdravo staranje
da
iskalce zaposlitve);
–predvidevanje in
svetovanje o dolgoročnih
zaposlitvenih moţnostih, ki
so posledica strukturnih
sprememb (npr. Nizkoogljična ekonomija);
- transparentne in
sistematične informacije o
novih delovnih mestih.
Zavod za zaposlovanje je
vzpostavil mreţo z
delodajalci in
izobraţevalnimi
organizacijami.
Aktivnosti reformiranja
zavoda za zaposlovanje z
namenom okrepiti njegovo
zmogljivost nudenja:
- osebne storitve, aktivne
in preventivne ukrepe na
trgu dela v zgodnji fazi, ki
so prednostno namenjeni
najbolj ranljivim, vendar
dostopni za vse iskalce
zaposlitev;
- svetovanje o dolgoročnih
zaposlitvenih moţnostih, ki
so posledica strukturnih
sprememb (npr. nizkoogljična ekonomija);
- transparentno in
sistematično informiranje o
novih delovnih mestih na
ravni Unije.
- reforma zavodov za
zaposlovanje bo
vključevala vzpostavitev
mreţ z delodajalci in
izobraţevalnimi
institucijami.
Ukrepi za obravnavanje
vzpostavljeno v okviru t.i.
regijskih odborov.
Da
da
Ukrepi za aktivno staranje so del
99
izzivov aktivnega in
zdravega staranja:
- vse relevantne
zainteresirane strani so
vključene v oblikovanje in
spremljanje politik
aktivnega staranja z
namenom ohranjanja
starejših delavcev na trgu
dela in spodbujanjem
njihove zaposlitve
- drţava članica izvaja
ukrepe, ki spodbujajo
aktivno staranje in
zmanjšujejo zgodnje
upokojevanje
Prilagoditev delavcev,
podjetij/podjetnikov na
spremembe
Višje in visokošolsko
izobraţevanje: nacionalni
ali regionalni strateški okvir
za večje doseganje
terciarne ravni
izobraţevanja, kakovosti in
uspešnosti v smislu člena
165 Pogodbe o delovanju
Evropske unije
da
da
Sprejeti so učinkoviti
instrumenti, ki podpirajo
socialne partnerje in
javne organe pri
proaktivnemu pristopu k
spremembam in
prestrukturiranju.
Nacionalni strateški okvir
za terciarno izobraţevanje
z naslednjimi elementi:
- kadar je ustrezno, ukrepi,
ki povečujejo vključevanje
v izobraţevanje in
doseganje terciarne
izobrazbe med skupinami z
nizkim dohodkom in
drugimi nezadostno
zastopanimi skupinami;
- povečanje vključenosti
odraslih;
- zmanjšanje stopnje
osipa/izboljšanje stopnje
dokončanja izobraţevanja;
- ukrepi za izboljšanje
kakovosti, ki:
- spodbujajo inovativne
aktivne politike zaposlovanja, ki
jo sooblikujejo in spremljajo
relevantni deleţniki.
Z letom 2013 je začel veljati nov
Zakon o pokojninskem in
invalidskem zavarovanju (ZPIZ2), ki zniţuje obvezne prispevke
za zaposlene starejše delavce.
da
da
Zakon o urejanju trga dela
predvideva ustanavljanje
fundacij, ki zdruţujejo socialne
partnerje in druge relevantne
akterje pri proaktivnem pristopu
k spremembam in
prestrukturiranju.
Resolucija o nacionalnem
programu visokega šolstva
2011-2020 (NPVŠ) vsebuje vse
ukrepe..
100
Vseţivljenjsko učenje:
nacionalni in/ali regionalni
strateški okvir za
vseţivljenjsko učenje v
smislu člena 165 Pogodbe
o delovanju Evropske
unije
da
vsebine in oblikovanje
programov;
- ukrepi, ki spodbujajo
zaposljivost in podjetništvo
ter podpirajo razvoj
transverzalnih veščin,
vključno s podjetništvom v
višješolskih programih;
- zmanjšujejo razlike med
spoloma v zvezi s
poklicnim in akademskim
odločanjem
Vzpostavljen nacionalni
da
strateški okvir za
vseţivljenjsko učenje, ki
vsebuje:
– ukrepe za podpiranje
izvajanja vseţivljenjskega
učenja in nadgrajevanja
veščin in zagotavljanje
vključevanja in
partnerstva z ustreznimi
zainteresiranimi stranmi;
– ukrepi za zagotavljanje
veščin, ki ustrezajo
potrebam različnih ciljnih
skupin, kjer so te
opredeljene kot
prednostne v nacionalnih
ali regionalnih okvirih
(mladi v poklicnem
usposabljanju, odrasli,
starši, ki se vračajo na trg
dela, delavci z manj
veščinami in starejši
delavci, migranti in druge
depriviligirane skupine);
– ukrepi, ki lajšajo dostop
do vseţivljenjskega
učenja tudi z izvajanjem
orodij transparentnosti
(še posebej evropsko
ogrodje kvalifikacij,
Ukrepi aktivne politike trga dela,
ki vključujejo (i) razvoj poklicne
kariere v skladu z zakonom o
urejanju trga dela; (ii) nadaljnji
razvoj slovenskega ogrodja
kvalifikacij; (iii) delo fundacij, ki
jih ustanovi en socialni partner in
vključuje druge partnerje, zavod
za zaposlovanje in ministrstvo;
(iv) ukrepi, ki spodbujajo
izobraţevanje in usposabljanje
brezposelnih in zaposlenih.
- celovita strategija za razvoj
izobraţevanja – Bela knjiga
(2011) opredeljuje ukrepe, ki
podpirajo vseţivljenjsko učenje,
učinkovito zagotavljanje veščin,
lajšanje dostopa do
vseţivljenjskega učenja, ukrepe,
ki povečujejo pomen
izobraţevanja in usposabljanja.
-Nacionalna resolucija o
izobraţevanju odraslih (20132020), ki bo sprejeta do konca
leta. Nekateri ukrepi so bili
izvedeni v okviru projektov,
sofinanciranih s strani ESS v
programskem obdobju 2007–
2013.
Na podlagi prejšnjih
rezultatov bi morala biti
bolj osredotočena na
učinkovito zagotavljanje
kompetenc in veščin za
posebne skupine (kot
so depriviligirane
skupine) in za posebna
področja. In na
izvajanje ukrepov za
razširitev dostopa do
vseţivljenjskega učenja
tudi prek učinkovitega
izvajanja orodij
transparentnosti.
101
evropski kreditni sistem v
poklicnem in strokovnem
izobraţevanju, evropski
referenčni okvir za
zagotavljanje kakovosti v
poklicnem izobraţevanju
in usposabljanju) in
razvoj ter integracija
storitev vseţivljenjskega
izobraţevanja
(izobraţevanje in
usposabljanje,
potrjevanje, usmerjanje).
Aktivno vključevanje:
obstoj in izvajanje
nacionalne strategije za
zmanjševanje revščine, ki
je v skladu s priporočili
komisije s 3. oktobra 2008
o aktivnem vključevanju
ljudi, ki so izključeni iz trga
dela, in smernicami za
zaposlovanje
Da
Sprejet je ključen razvojni
dokument na področju
socialnega varstva za
obdobje 2013-2020. V
pripravi so izvedbeni
načrti za prva štiri leta
(2013-2016) na
nacionalni in regijskih
ravni.
Vzpostavitev
nacionalnega strateškega
okvira za manjšanje
revščine in dejavno
vključenost, ki:
- zagotavlja ustrezno
podlago za
oblikovanje
politike za
zmanjšanje
revščine in
spremljanje
napredka
- je v skladu z nacionalnim
ciljem zmanjšanja revščine
in socialne izključenosti
(Nacionalni program
reform), ki vključuje več
priloţnosti za
depriviligirane skupine
DA
Resolucija o nacionalnem
programu socialnega varstva za
obdobje 2013-2020 je bila
sprejeta v Drţavnem zboru
aprila 2013 in izpolnjuje vsa
navedena merila.
102
- vključuje vse relevantne
zainteresirane strani, ki se
borijo proti revščini
- vključuje ukrepe za
prehod od
institucionalne
oskrbe k oskrbi
v skupnosti
Zdravje: nacionalni ali
regionalni strateški okvir
za zdravje v smislu člena
168 Pogodbe o delovanju
Evropske unije, ki
zagotavlja trajnostno
gospodarstvo.
delno
Nacionalni ali regionalni
okvir za zdravje, ki:
- vsebuje usklajene
ukrepe za izboljšanje
dostopa do kakovostnih
zdravstvenih storitev
- vsebuje ukrepe za
spodbujanje učinkovitosti
v zdravstvu z učinkovitimi
inovativnimi
tehnologijami, modeli
izvajanja storitev in
infrastrukturo
- vsebuje sistem
spremljanja in
vrednotenja
da
-
Resolucija o nacionalnem
planu zdravstvenega varstva
2008-2013 "Zadovoljni
uporabniki in izvajalci
zdravstvenih storitev" (Ur.l.
RS št. 72/2008)
-
Drţavni program paliativne
80
oskrbe; MZ 2010
-
Nacionalna strategija
kakovosti in varnosti v
zdravstvu (2010-2015); MZ
81
2010
-
Drţavni program
obvladovanja raka v sloveniji
82
2010-2015; MZ 2010
-
Nacionalni program za
obvladovanje sladkorne
bolezni - Strategija razvoja
83
2010-2020; MZ 2010
V pripravi je novi
nacionalni plan
zdravstvenega varstva,
saj se obstoječi letos
izteče.
80
http://www.mz.gov.si/si/zakonodaja_in_dokumenti/dokumenti_strategije_resolucije/
http://www.mz.gov.si/fileadmin/mz.gov.si/pageuploads/kakovost/nacionalna_strategija_kakov_in_varn_2010-2015/Nacionalna_strategija_kakovosti_in_varnosti_v_zdravstvu_2010-2015.pdf
82
http://www.mz.gov.si/fileadmin/mz.gov.si/pageuploads/zakonodaja/strategije_2010/Dr%C5%BEavni_program_obvladovanja_raka_2010-2015.26.2.2010.pdf
83
http://www.mz.gov.si/fileadmin/mz.gov.si/pageuploads/mz_dokumenti/zakonodaja/NP_diabetes/Nacionalni_program_obvladovanja_sladkorne_bolezni_210410.pdf
81
103
-
Obstoj strategije za
izboljšanje upravne
učinkovitosti drţav članic,
vključno z reformo javne
uprave
delno
Drţava članica ali regija
sprejme okvir, ki
opredeljuje okvirna
razpoloţljiva sredstva ter
stroškovno učinkovito
koncentracijo sredstev na
prednostnih nalogah v
zdravstvu
???
Vzpostavitev in izvajanje
strateškega okvira za
izboljšanje upravne
učinkovitosti drţave članice
delno
Strategija razvoja dejavnosti
javnega zdravja 2013 – 2023
84
(v javni razpravi)
Strateški okvir politike za
pospeševanje učinkovitega
delovanje drţave članice na
področju prava
Strategija Pravosodje 2020 je
sprejeta v juliju 2012 in bo v
veljavi do leta 2020
Resolucija o nacionalnem
programu preprečevanja in
zatiranja kriminalitete za obdobje
2012–2016, sprejeta v oktobru in
v veljavi do leta 2016
Strategija ravnanja s stvarnim
84
http://www.mz.gov.si/fileadmin/mz.gov.si/pageuploads/javna_razprava_2013/Strategija_javnega_zdravja-jr_24-6-2013.pdf
104
premoţenjem; sprejeta (potrjena
s strani VRS) je bila leta 2009
(03.06.2009)
–
Analiza in
strateško načrtovanje
zakonskih, organizacijskih
in/ali proceduralnih
reformnih ukrepov
–
Razvoj sistema
upravljanja kakovosti
- celostni ukrepi za
poenostavitev in
racionalizacijo
administrativnih postopkov
–
Razvoj in
izvajanje strategij in politik
človeških virov, ki pokrivajo
opredeljene pomanjkljivosti
na zadevnem področju
Splošne predhodne pogojenosti
Obstoj mehanizma za
delno
zagotavljanje učinkovite
implementacije in uporabe
Direktive 2000/78/ES z
dne 27. novembra 2000 o
splošnih okvirih enakega
obravnavanja pri
zaposlovanju in delu in
Direktive 2000/43/ES z
dne 29. junija 2000 o
izvajanju načela enakega
obravnavanja oseb ne
glede na raso ali
narodnost
Institucionalna ureditev za
implementacijo, uporabo in
nadzor EU direktiv o
nediskriminaciji
Delno
–
Ne
Strategija za
Zakon o uresničevanju načela
enakega obravnavanja (ZUNEO),
11.-19.a člen, ki opredeljuje
organiziranost in delo
Zagovornika/zagovornice načela
enakosti (t.i. equality body);
Glede organiziranosti
instituta Zagovornika
načela enakosti imamo
pred Evropsko komisijo
postopek EU pilota (pred
uradnim postopkom EK);
v pripravi so spremembe
zakonodaje v smeri večje
neodvisnosti instituta
Zagovornika, ki so
predvidene do konca leta
2013. Za implementacijo
in nadzor nad izvajanjem
direktiv sta odgovorna
MDDSZ in Inšpektorat
RS za delo;
105
usposabljanje in širjenje
informacij osebju,
vključenemu v izvajanje
skladov
Splošna predhodna
pogojenost o enakosti
spolov: Obstoj strategije za
pospeševanje enakosti
spolov in mehanizma, ki
zagotavlja njeno učinkovito
izvajanje.
Obstoj mehanizma, ki
zagotavlja učinkovito
Da
delno
Ukrepi za krepitev
upravne usposobljenosti
za implementacijo in
uporabo EU direktiv o
nediskriminaciji
Ne
Organizirana so bila
posamezna
usposabljanja za
drţavne usluţbence/ke
in podprti pilotni projekti
(v okviru programa
Progress);
sistematičnega pristopa
oz. ukrepov za krepitev
upravne
usposobljenosti nimamo
razvitih.
Učinkovito izvajanje in
uporaba izrecne strategije
za pospeševanje enakosti
spolov je zagotovljeno:
- s sistemom zbiranja in
analize podatkov in
kazalnikov glede na spol
in z namenom razvoja
politik na področju spolov,
ki temeljijo na dokazih
- z načrtom in
predhodnimi merili za
integracijo ciljev enakosti
spolov prek standardov in
navodil na področju
spolov
- z mehanizmi izvajanja,
vključno z organom na
področju spolov in
zadevnim strokovnim
znanjem in izkušnjami za
namen oblikovanja,
spremljanja in
ocenjevanja ukrepov
Učinkovita implementacija
in uvedba Konvencije ZN o
DA
Resolucija o nacionalnem
programu za enake moţnosti
ţensk in moških, 2005-2013
(ReNPEMŢM).
Da
Smernice za integracijo načela
enakosti spolov v politike
razvojnega načrtovanja;
DA
Več zakonov in programov je
bilo sprejetih na področju
106
implementacijo in uvedbo
Konvencije ZN o pravicah
invalidnih oseb.
Obstoj ureditve za
učinkovito uporabo
zakonodaje EU o javnih
naročilih na področju
skladov SSO.
deloma
pravicah invalidnih oseb se
zagotavlja s pomočjo:
-izvedbe ukrepov za
uresničevanje pravic
invalidov do dostopa brez
ovir v skladu z 9. Členom
Konvencije ZN;
- institucionalne ureditve za
implementacijo in nadzor
nad izvedbo Konvencije ZN
v skladu s 33. Členom
Konvencije ZN;
- načrtom usposabljanja in
informiranja in obveščanja
zaposlenih, ki izvajajo
postopke črpanja sredstva
strukturnega sklada;
- ukrepi za krepitev
sposobnosti administracije
za izvedbo in uvedbo
Konvencije ZN, vključno z
zagotavljanjem
učinkovitega spremljanja
izvajanja zahtev glede
dostopa
Ureditev za učinkovito
uporabo zakonodaje EU o
javnih naročilih prek
ustreznih mehanizmov:
zagotavljanja enakih moţnosti,
gradnje objektov, IK, rabe
slovenskega znakovnega jezika,
itd. (npr. Zakon o izenačevanju
moţnosti invalidov, Akcijski za
invalidne osebe 2007 – 2013).
program .
DA
da
Direktiva 2004/18/ES je v
slovenski pravni red prenesena z
Zakonom o javnem o javnem
naročanju (Uradni list RS, št.
12/13 – uradno prečiščeno
besedilo), dostopnim na
http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r08/pr
edpis_ZAKO4298.html, in
njegovimi podzakonskimi akti,
Direktiva 2004/17/ES pa z
Zakonom o javnem naročanju na
vodnem, energetskem,
transportnem področju in področju
poštnih storitev, dostopnim na
http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r09/pr
edpis_ZAKO4299.html, in
njegovimi podzakonskimi akti. V
nacionalno javnonaročniško
107
Ureditev, ki zagotavlja
transparentne postopke
oddaje javnih naročil
da
Ureditev za usposabljanje
in posredovanje informacij
da
zakonodajo je bilo vključenih več
določb, s katerimi se zagotavlja
večja transparentnost in integriteta
pri oddaji javnih naročil,
preprečuje dajanje neutemeljene
prednosti posameznim
ponudnikom in omejujejo
korupcijska tveganja. Na primer: V
primeru postopkov s pogajanji
brez predhodne objave je
obvezna objava ex-ante obvestil o
oddaji naročila, na podlagi katere
lahko neupravičeno izključeni
ponudniki uveljavljajo pravno
varstvo. Za naročanje dodatnega
blaga, storitve ali gradenj, ki lahko
predstavljajo le 30 % prvotnega
naročila, morajo javni naročniki
predhodno pridobiti soglasje svoje
nadzornega organa. Usluţbenci in
ostali sodelujoči pri oddaji javnega
naročila morajo predstojnika
naročnika nemudoma obvestiti o
morebitnem konfliktu interesov z
najugodnejšim ponudnikom.
Odpiranje ponudb mora biti javno.
Za bistvene kršitve pravil javnega
naročanja pa zakon določa tudi
prekrške, in sicer za naročnika,
ponudnika in podizvajalca.
Slovenska javnonaročniška
zakonodaja ureja postopke oddaje
javnih naročil za blago in storitve
od 20.000 EUR dalje, za gradnje
pa od 40.000 EUR dalje. Na
infrastrukturnem področju so
postopki javnega naročanja
urejeni z zakonom od 40.000 EUR
dalje (za blago in storitve), v
primeru gradenj pa od 80.000
EUR dalje.
Ministrstvo za finance je sprejelo
Strategijo usposabljanja in
108
osebju, ki deluje na
področju izvajanja skladov
izpopolnjevanja javnih
usluţbencev na področju javnega
naročanja za obdobje 2013-2014.
Ta Ministrstvo za finance
zavezuje, da z organizacijsko
pomočjo ministrstva, pristojnega
za upravo, skrbi za strateški
razvoj učenja, profesionalizacijo in
dvig strokovne ravni zaposlenih
na področju javnega naročanja.
Cilje strategije je namreč redno
predstavljati novosti glede
sprememb zakonodaje in
zagotavljati stalno, sprotno ter
sistematično usposabljanje iz
vsebin javnega naročanja. V
skladu z navedenim se pod
okriljem Upravne akademije redno
izvajajo usposabljanja na področju
javnih naročil. V letu 2012 je v
zvezi z javnim naročanjem
izvedenih 11 brezplačnih
seminarjev, usluţbenci ministrstva
za finance pa so kot predavatelji
sodelovali na tudi seminarjih,
simpozijih in strokovnih srečanjih
v organizaciji raznih organizacij,
zdruţenj in zbornic (npr.
Gospodarska zbornica Slovenije,
Zdruţenje nabavnikov Slovenije).
Ministrstvo za finance na svoji
spretni strani redno objavlja
stališča glede javnonaročniške
zakonodaje in odgovore na
pogosta vprašanja v zvezi z
javnimi naročili, poleg tega pa še
tipske razpisne dokumentacije in
trţne podatke o posameznih
vrstah predmetov naročanja. S
pomembnimi vsebinami naročnike
seznanja tudi preko portala javnih
naročil, in sicer s posredovanjem
e-pošte uporabnikom portala.
109
Obstoj ureditev za
učinkovito uporabo
zakonodaje EU s področja
drţavne pomoči na področju
skladov SSO.
Obstoj ureditev za
učinkovito izvajanje okoljske
zakonodaje Unije v zvezi s
presojo vplivov na okolje
(EIA) in celovito presojo
vplivov na okolje (SEA).
DA
deloma
Ureditev za zagotovitev
upravne zmogljivosti za
izvajanje in uporabo pravil
EU na področju javnih
naročil
Deloma
Ureditev za učinkovito
uporabo zakonodaje EU s
področja drţavne pomoči
na področju skladov SSO.
da
Ureditev za usposabljanje
in posredovanje informacij
za osebje, ki je vključeno v
izvajanje skladov
Ureditev za zagotovitev
upravne zmogljivosti za
izvajanje in uporabo pravil
EU na področju drţavne
pomoči
Ureditev za usposabljanje
in posredovanje informacij
za osebje, vključeno v
izvajanje direktiv o presoji
vplivov na okolje (EIA) in
celovite presoje vplivov na
okolje (SEA)
da
Za področje javnega naročanja je
pristojno Ministrstvo za finance, ki
tolmači morebitne nejasnosti v
zvezi s predpisi o javnih naročilih
in na svoji spletni strani objavlja
stališča, priporočila in druge
koristne informacije. Ministrstvo
glede na kadrovske zmogljivosti
izvaja tudi svetovanje v zvezi s
konkretnimi postopki javnega
naročanja, z dodatnimi sredstvi in
zaposlitvami pa bi lahko
vzpostavilo redno svetovanje, tudi
telefonsko.
Program ali Uredba za izvajanje
ukrepov je v pripravi
Sprejeta slovenska industrijska
politika
da
deloma
Pogojenost glede SEA v
danem trenutku
izpolnjujemo, saj je
prenos zakonodaje
skladen, ministrstvo
razpolaga z ustrezno
administrativno ekipo in
celovite presoje vplivov
na okolje se dnevno
izvajajo.
Glede zahteve za
izobraţevanje pa bo
ministrstvo pripravilo do
meseca oktobra program
izobraţevanja 2014-
110
2016.
EIA: NI IZPOLNJENO.
Pogojenost v danem
trenutku izpolnjujemo v
vseh drugih elementih,
ne pa tudi pri predpresoji
(screeningu), ki v
Sloveniji še ni uvedena.
Pripravljene so ustrezne
spremembe Zakona o
varstvu okolja sprememba 52. in 53.
člena, ki uvaja obveznost
predpresoje.
Zakon o varstvu okolja je
še vedno v
medresorskem
usklajevanju, zato EK
smatra, da pogoji še niso
izpolnjeni.
Glede zahteve za
izobraţevanje pa bo
ministrstvo pripravilo do
meseca oktobra program
izobraţevanja 20142016. V kolikor izpolnimo
napoved, ni potreben
akcijski načrt.
Če Zakon o varstvu
okolja ne bo ustrezno
spremenjen in program
izobraţevanja
pripravljen bo potrebno
pripraviti akcijski načrt
za izpolnjevanje
horizontalne
pogojenosti glede PVO
Ureditev za usposabljanje
in posredovanje informacij
osebju, ki deluje na
področju direktiv EIA in
SEA
Ureditev za zagotovitev
deloma
deloma
111
Obstoj statistične osnove,
potrebne za izvedbo ocen
učinkovitosti in učinkov
programov. Obstoj sistema
kazalnikov rezultatov, ki so
potrebni za izbor ukrepov, ki
imajo največji prispevek k
doseganju zastavljenih
rezultatov, za spremljanje
napredka pri doseganju
rezultatov in za izvedbo
ocen učinkovitosti.
ustrezne upravne
zmogljivosti
Ureditev za pravočasno
zbiranje in zdruţevanje
statističnih podatkov z
naslednjimi elementi:
Trenutno v Sloveniji še ni
dokončnega nabora
predvidenih rezultatov in
njihovih kazalnikov, zato
bo mogoče glede
izpolnjevanja vseh meril
mogoče podati dokončen
odgovor po tem, ko bo
izdelan dokončen
seznam kazalnkovo.
Statistični urad RS je
avtorizirano nacionalno
telo za pridobivanje in
obdelavo statističnih
podatkov, ki jih zahteva
EU na podlagi pravnih
predpisov. Podatki so
skladni z načeli
Evropskega statističnega
kodeksa ravnanja in
Zakona o statistiki. Poleg
Statističnega urada RS
so za pridobivanje in
obdelavo določenih
podatkov pooblaščene
tudi druge organizacije,
tako da bodo določene
kategorije podatkov, ki so
potrebni za spremljanje
izvajanja, priskrbele tudi
druge institucije.
Opredelitev virov in
mehanizmov za
zagotovitev statističnega
potrjevanja
Ureditev za objavo javno
dostopnost zbranih
podatkov
Učinkovit sistem kazalnikov
rezultatov
Postopki za zagotovitev, da
112
vse operacije, ki se
financirajo v okviru
programa, sprejmejo
učinkovit sistem kazalnikov
Opomba: Tabela ne vključuje opredelitve glede predhodne pogojenosti: Preprečevanje ogroţenosti in obvladovanje ogroţenosti: nacionalne ali regionalne
ocene za obvladovanje nesreč ob upoštevanju prilagajanja na podnebne spremembe . Glede te pogojenosti se bo Slovenija opredelila po prejemu pojasnil
Evropske komisije glede načina izpolnjevanja prehodnih pogojenosti za tematski cilj 5.
113
PREDHODNE POGOJENOSTI ZA EKSRP
(i)
Relevantne predhodne pogojenosti in ocena izpolnjevanja na nacionalni ravni
Relevantna
predhodna
pogojenost za katero je
odgovoren
nacionalen
organ
1.1 Dobri kmetijski in
okoljski pogoji: standardi v
zvezi z dobrimi kmetijskimi
in okoljskimi pogoji zemljišč
iz poglavja I naslova VI
Uredbe (EU) HU/xxxx so
opredeljeni na nacionalni
ravni
Izpolnjeva
nje
predhodn
e
pogojeno
sti:
DA/NE/DE
LNO
DELNO
Merila za izpolnitev
Merila
za
izpolnitev
izpolnjena:
DA/NE
Reference (sklicevanje na strategije,
pravne akte ali druge ustrezne
dokumente, vključno s sklicevanjem
na ustrezne dele, člene ali odstavke,
z navedbo spletnih povezav ali
dostopa do celotnega besedila)
Obrazloţitve (kjer je to potrebno)
standardi v zvezi z
dobrimi kmetijskimi in
okoljskimi pogoji so
opredeljeni v
nacionalnem pravu
ter določeni v
programih
DA
Uredba
o
predpisanih
zahtevah
ravnanja ter dobrih kmetijskih in
okoljskih pogojih pri kmetovanju (Uradni
list RS, št. 98/2011 in 1/2013):
http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r05/predpis
_URED5905.html
Potrebna formalna potrditev Programa
razvoja podeţelja 2014-2020 s strani
Evropske komisije, da bodo standardi
veljavni.
Osnutek Programa razvoja podeţelja
za
obdobje
2014-2020.
1.2 Minimalne zahteve za
uporabo gnojil in
fitofarmacevtskih sredstev:
minimalne zahteve za
uporabo gnojil in sredstev
za varstvo rastlin iz člena
29 poglavja I naslova III te
uredbe so opredeljeni na
nacionalni ravni
DELNO
minimalne zahteve za
uporabo
gnojil
in
sredstev za varstvo
rastlin iz poglavja I
naslova III te uredbe
so
določeni
v
programih
DA
Osnutek Programa razvoja podeţelja
za obdobje 2014-2020.
Potrebna formalna potrditev Programa
razvoja podeţelja 2014-2020 s strani
Evropske komisije, da bodo zahteve
veljavne.
1.3
Drugi
ustrezni
nacionalni
standardi:
ustrezni obvezni nacionalni
standardi so določeni za
namene člena 29 poglavja
I naslova III te uredbe
DELNO
ustrezni obvezni
nacionalni standardi
so določeni v
programih
DA
Osnutek Programa razvoja podeţelja
za obdobje 2014-2020.
Ustrezni obvezni nacionalni standardi
bodo določeni v Programu razvoja
podeţelja za obdobje 2014-2020, ki je
trenutno še v fazi priprave.
5. 7. 2013 bo osnutek programa
posredovan v javno razpravo, ki bo
potekala do predvidoma prve polovice
meseca avgusta.
114
Merilo bo izpolnjeno, ko bo program
formalno veljaven, in sicer, ko bo potrjen
s strani Evropske komisije.
–
3. Dostop do EKSRP:
Zagotavljanje
podpore
ustreznim
interesnim
skupinam pri dostopu do
EKSRP
DELNO
Ustreznim interesnim
skupinam se zagotovi
podpora za vlaganje
prijav za projekt in za
uresničevanje in
vodenje izbranih
projektov
DA
Program dela in finančni načrt
Kmetijsko gozdarske zbornice za leto
2012
(http://www.kgzs.si/Portals/0/Dokumenti
/KIJZ/PD2012.pdf; stran 9, 2.
Svetovanje in izobraţevanje v zvezi s
tehnološkim, gospodarskim in
okoljevarstvenim področjem opravljanja
kmetijske dejavnosti).
Osnutek Programa razvoja podeţelja
za obdobje 2014-2020.
Podporo pri vlaganju prijav za projekte in
za uresničevanje in vodenje izbranih
projektov so upravičencem ţe sedaj
nudili svetovalci pri Kmetijsko gozdarski
zbornici Slovenije, Javna kmetijsko
svetovalna sluţba.
Program dela in finančni načrt Kmetijsko
gozdarske zbornice za leto 2013 je še v
pripravi in se pripravlja za vsako leto
posebej.
V okviru člena 15 in 16 Uredbe
Evropskega parlamenta in Sveta o
podpori
za
razvoj
podeţelja
iz
Evropskega kmetijskega sklada za razvoj
podeţelja pa bodo ukrepi namenjeni
izvajanju te predhodne pogojenosti, ki
bodo sprejeti v Programu razvoja
podeţelja 2014-2020.
115
5. Razporeditev človeških
virov: znotraj organov, ki so
odgovorni za upravljanje in
izvajanje
programov
razvoja podeţelja, je na
voljo ustrezna zmogljivost
za razporeditev človeških
virov,
vodenje
usposabljanja in sisteme IT
NE
6.
Merila
za
izbor:
opredeljen je ustrezen
pristop z načeli glede
določitve meril za izbor
projektov
in
lokalnega
razvoja
DELNO
V program je vključen
opis razporeditve
človeških virov,
vodenja
usposabljanja in
sistemov IT v okviru
organov, ki upravljajo
program, kar
dokazuje, da je
predhodni pogoj
izpolnjen
NE
V program je vključen
opis izbranega
pristopa za določitev
meril za izbor
projektov in lokalni
razvoj, kar dokazuje,
da je predhodni pogoj
izpolnjen
DA
Potrebna je zagotovitev človeških virov
za izvajanje programa razvoja podeţelja
za obdobje 2014-2020.
/
Opis razporeditve človeških virov,
vodenja usposabljanja in sistemov IT v
okviru organov bodo določeni v
Programu razvoja podeţelja za obdobje
2014-2020, ki je trenutno še v fazi
priprave in mora biti potrjen s strani
Evropske komisije.
Osnutek Programa razvoja podeţelja
za obdobje 2014-2020.
Na
podlagi
Uredbe
Evropskega
parlamenta in Sveta o podpori za razvoj
podeţelja iz Evropskega kmetijskega
sklada za razvoj podeţelja so za
posamezne ukrepe določena merila za
izbor, ki bodo vključena v Programu
razvoja podeţelja 2014-2020.
Opomba: Opomba: Tabela ne vključuje opredelitve glede predhodne pogojenosti: Preprečevanje tveganj: obstoj nacionalnih ocen tveganja za obvladovanje
nesreč, ob upoštevanju prilagajanja podnebnim spremembam. Glede te pogojenosti se bo Slovenija opredelila po prejemu pojasnil Evropske komisije glede
načina izpolnjevanja prehodnih pogojenosti za tematski cilj 5.
(ii) Opis ukrepov za izpolnitev neizpolnjenih splošnih in tematskih predhodnih pogojenosti, ki niso izpolnjene na dan predloţitve operativnega programa,
pristojni nacionalni organi in terminski načrt
Relevantne splošne predhodne
pogojenosti, ki so popolnoma
neizpolnjene
ali
delno
izpolnjene,
za
katere
je
odgovoren nacionalni organ
1. Razporeditev človeških virov:
znotraj organov, ki so odgovorni
za upravljanje in izvajanje
programov razvoja podeţelja, je
Neizpolnjeno merilo za
izpolnitev
Ukrepi za izpolnitev
Rok za izpolnitev
(datum)
Pristojni organi za izpolnitev
V program je vključen opis
razporeditve
človeških
virov,
vodenja
Zagotovitev
ustreznih
človeških virov za izvajanje
Programa razvoja podeţelja
za obdobje 2014-2020
31. 12. 2013
Ministrstvo za kmetijstvo in okolje
116
na voljo ustrezna zmogljivost za
razporeditev človeških virov,
vodenje usposabljanja in sisteme
IT
2. Merila za izbor: opredeljen je
ustrezen pristop z načeli glede
določitve meril za izbor projektov
in lokalnega razvoja
1.1 Dobri kmetijski in okoljski
pogoji: standardi v zvezi z dobrimi
kmetijskimi in okoljskimi pogoji
zemljišč iz poglavja I naslova VI
Uredbe (EU) HU/xxxx so
opredeljeni na nacionalni ravni
usposabljanja in sistemov
IT v okviru organov, ki
upravljajo program, kar
dokazuje, da je predhodni
pogoj izpolnjen
Priprava opisa razporeditve
človeških virov, vodenja
usposabljanja in sistemov IT
31. 12. 2013
Ministrstvo za kmetijstvo in okolje
Potrditev Programa razvoja
podeţelja 2014-2020 s strani
Evropske komisije
Posredovanje
Programa razvoja
podeţelja
20142020 v potrditev
Evropski komisij v
prvi polovici leta
2014.
Posredovanje
Programa razvoja
podeţelja
20142020 v potrditev
Evropski komisij v
prvi polovici leta
2014.
Posredovanje
Programa razvoja
podeţelja
20142020 v potrditev
Evropski komisij v
prvi polovici leta
2014.
Posredovanje
Programa razvoja
podeţelja
20142020 v potrditev
Evropski komisij v
prvi polovici leta
2014.
Ministrstvo za kmetijstvo in okolje (posredovanje
programa)
Posredovanje
Programa razvoja
podeţelja
20142020 v potrditev
Evropski komisij v
prvi polovici leta
2014.
31. 12. 2013
V program je vključen opis Potrditev Programa razvoj
izbranega
pristopa
za podeţelja 2014-2020
določitev meril za izbor
projektov in lokalni razvoj,
kar
dokazuje,
da
je
predhodni pogoj izpolnjen
standardi v zvezi z
Potrditev Programa razvoj
dobrimi kmetijskimi in
podeţelja 2014-2020
okoljskimi pogoji so
opredeljeni v
nacionalnem pravu ter
določeni v programih
1.2 Minimalne zahteve za uporabo
gnojil in fitofarmacevtskih
sredstev: minimalne zahteve za
uporabo gnojil in sredstev za
varstvo rastlin iz člena 29 poglavja
I naslova III te uredbe so
opredeljeni na nacionalni ravni
minimalne zahteve za
uporabo gnojil in sredstev
za varstvo rastlin iz
poglavja I naslova III te
uredbe so določeni v
programih
Potrditev Programa
podeţelja 2014-2020
razvoj
1.3 Drugi ustrezni nacionalni
standardi: ustrezni obvezni
nacionalni standardi so določeni
za namene člena 29 poglavja I
naslova III te uredbe
ustrezni obvezni
nacionalni standardi so
določeni v programih
Potrditev Programa
podeţelja 2014-2020
razvoj
2. Preprečevanje tveganj: obstoj
nacionalnih ocen tveganja za
obvladovanje nesreč, ob
Uvede se nacionalna
ocena tveganja, ki
Imenovanje skupine za
prilagajanje podnebnim
spremembam
Ministrstvo za kmetijstvo in okolje (posredovanje
programa)
Ministrstvo
za
kmetijstvo
(posredovanje programa)
in
okolje
Ministrstvo
za
kmetijstvo
(posredovanje programa)
in
okolje
Ministrstvo
za
kmetijstvo
(posredovanje programa)
in
okolje
Ministrstvo za kmetijstvo in okolje
117
upoštevanju prilagajanja
podnebnim spremembam85
vključuje:
– opis
postopka,
metodologije, metod
in
podatkov
neobčutljive narave,
ki se uporabijo pri
nacionalni
oceni
tveganja;
– sprejetje kvalitativnih
in
kvantitativnih
metod
za
oceno
tveganja;
Priprava ocene tveganj in
priloţnosti, ki jih podnebne
spremembe prinašajo za
Slovenijo (ocene tveganj)
Priprava ukrepov prilagajanja v
obliki Akcijskega načrta
prilagajanja Slovenije na
podnebne
V obeh zgornjih aktivnostih gre
za prvo oceno. Tekst bo
ustrezno dopolnjen, ko dobimo
odziv EK na poslana vprašanja
31. 12. 2016
Ministrstvo za kmetijstvo in okolje
31. 12. 2016
Ministrstvo za kmetijstvo in okolje
Potrditev Programa razvoj
podeţelja 2014-2020
Posredovanje
Programa razvoja
podeţelja
20142020 v potrditev
Evropski komisij v
prvi polovici leta
2014.
31. 12. 2013
Ministrstvo
za
kmetijstvo
(posredovanje programa)
– kadar je potrebno,
upoštevanje
nacionalnih strategij
za
prilagajanja
podnebnim
spremembam.
3. Dostop do EKSRP:
Zagotavljanje podpore ustreznim
interesnim skupinam pri dostopu
do EKSRP
Ustreznim interesnim
skupinam se zagotovi
podpora za vlaganje
prijav za projekt in za
uresničevanje in vodenje
izbranih projektov
Vključitev dejavnosti
svetovanja in podpore
ustreznim interesnim
skupinam v Program dela in
finančni načrt Kmetijsko
gozdarske zbornice za leto
2013 in naprej.
85
in
okolje
Ministrstvo za kmetijstvo in okolje
Sklepi Sveta za pravosodje in notranje zadeve; Sklepi o nadaljnjem razvoju ocen tveganja za obvladovanje nesreč v Evropski uniji. 11.–12. april 2011.
118
Predhodne pogojenosti za Evropski sklad za pomorstvo in ribištvo (ESPR)
Veljavna predhodna
pogojenost, za katero so
odgovorni nacionalni
organi
Izpolnjena
predhodna
pogojenost:
da/ne/delno
Oblikovanje večletnega
nacionalnega strateškega
načrta za akvakulturo iz
člena 43 [uredbe o skupni
ribiški politiki] do leta 2014.
da
Upravna zmogljivost:
upravna zmogljivost je na
voljo za izpolnjevanje zahtev
glede podatkov za
upravljanje ribištva iz člena
37 [uredbe o SRP].
da
Merila
– Večletni
nacionalni
strateški
načrt za
akvakulturo
se Komisiji
predloţi
najpozneje
do dneva
predloţitve
operativnega
programa.
– Operativni
program
vključuje
informacije o
dopolnjevanju
z večletnim
nacionalnim
strateškim
načrtom za
akvakulturo
A) Opis
upravne
zmogljivosti
za pripravo in
uporabo
večletnega
Izpolnjena
merila
da/ne
Reference (če
izpolnjeno)
(sklicevanje na
strategije, pravne
podlage ali druge
ustrezne
dokumente,
sklicevanje na
odstavke, članke ali
dele dokumentov s
povezavo ali drugo
povezavo do
celotnega besedila)
Pojasnilo
(kadar je ustrezno)
da
da
da
119
programa za
zbiranje
podatkov, ki
ga pregleda
Znanstveni,
tehnični in
gospodarski
odbor za
ribištvo ter
sprejme
Komisija.
B) Opis
upravne
zmogljivosti
za pripravo in
izvajanje
letnega
delovnega
načrta za
zbiranje
podatkov, ki
ga pregleda
Znanstveni,
tehnični in
gospodarski
odbor za
ribištvo ter
sprejme
Komisija.
C) Opis
zmogljivosti
na področju
dodeljevanja
človeških
virov za
sklepanje
dvostranskih
ali
večstranskih
sporazumov
z drugimi
drţavami
članicami v
da
Se ne nanaša na
Slovenijo
120
Upravna zmogljivost: na voljo
je upravna zmogljivost za
izvajanje sistema Unije za
nadzor, inšpekcijske
preglede in izvrševanje, kot
je določen v členu 46
[uredbe o SRP] ter
podrobneje opredeljen v
Uredbi Sveta (ES) št.
1224/2009.
Delno
primeru
deljenega
dela v zvezi z
izvajanjem
obveznosti
zbiranja
podatkov
Posebni
ukrepi
vključujejo: A)
Opis upravne
zmogljivosti
za pripravo in
izvajanje
oddelka
operativnega
programa, ki
se nanaša na
nacionalni
finančni
program
nadzora za
obdobje
2014–2020 iz
člena 20(l)(n)
B) Opis
upravne
zmogljivosti
za pripravo in
izvajanje
nacionalnega
programa
nadzora za
večletne
načrte (člen
46 uredbe o
nadzoru),
C) Opis
upravne
zmogljivosti
za pripravo in
izvajanje
skupnega
da
Se ne nanaša na
Slovenijo
Se ne nanaša na
Slovenijo
121
programa
nadzora, ki
se lahko
pripravi z
drugimi
drţavami
članicami
(člen 94
uredbe o
nadzoru),
Č) Opis
upravne
zmogljivosti
za pripravo in
izvajanje
posebnih
programov
nadzora in
inšpekcijskih
pregledov
(člen 95
uredbe o
nadzoru),
D) Opis
upravne
zmogljivosti
za uporabo
sistema
učinkovitih,
sorazmernih
in odvračilnih
kazni za hude
kršitve (člen
90 uredbe o
nadzoru),
E) Opis
upravne
zmogljivosti
za uporabo
sistema točk
za hude
kršitve (člen
92 uredbe o
Se ne nanaša na
Slovenijo
Da
ne
To merilo je izpolnjeno le delno. Nova uredba o
določitvi prekrškov za hude kršitve skupne ribiške
politike je v pripravi (pričakovano sprejetje do
konca 2013). Za vzpostavitev sistema točk za
hude kršitve za kapitane bo potrebna sprememba
krovne nacionalne zakonodaje do konca leta 2016.
122
Poročilo o zmogljivosti je bilo
predloţeno v skladu s
členom 35 [uredbe o SRP].
da
nadzoru
Poročilo je
pripravljeno v
skladu s
skupnimi
smernicami,
ki jih izda
Komisija
da
Poročilo za 2012 je bilo glede na sporočilo
Komisije pripravljeno na osnovi obstoječih
smernic.
(iii) Tabele vključujejo le veljavne splošne in tematske/skladu primerne predhodne pogojenosti, ki so delno ali v celoti neizpolnjene (glej zgornjo tabelo) v
času oddaje Partnerskega sporazuma
Veljavne splošne predhodne
pogojenosti, ki so delno ali v
celoti neizpolnjene
Merila niso
izpolnjena
Obstoj mehanizma za
Institucionalna
zagotavljanje učinkovite
ureditev za
implementacije in uporabe
implementacijo,
Direktive 2000/78/ES z dne 27. uporabo in nadzor EU
novembra 2000 o splošnih
direktiv o
okvirih enakega obravnavanja pri nediskriminaciji
zaposlovanju in delu in Direktive
2000/43/ES z dne 29. junija 2000
o izvajanju načela enakega
obravnavanja oseb ne glede na
raso ali narodnost
Obstoj mehanizma, ki zagotavlja
učinkovito implementacijo in
uvedbo Konvencije ZN o
pravicah invalidnih oseb.
Ukrepi
Zakonske in institucionalne spremembe ureditve
Zagovornika načela enakosti
Rok (datum)
Organi, odgovorni za izpolnitev
31. 12. 2014
MDDSZ
123
Obstoj ureditve za učinkovito
uporabo zakonodaje EU o javnih
naročilih na področju skladov
SSO.
Ureditev za zagotovitev
Načrtujemo, da bo Ministrstvo za finance okrepilo
upravne zmogljivosti za
tim zaposlenih, ki se ukvarja s sistemom javnega
izvajanje in uporabo pravil EU naročanja in z zakonodajo na tem področju.
na področju javnih naročil
Krepitev bo tako v smislu števila, kot tudi v smislu
usposobljenosti, za kar načrtujemo uporabo
sredstev Tehnične pomoči v novi perspektivi.
Obstoj ureditev za učinkovito
izvajanje okoljske zakonodaje
Unije v zvezi s presojo vplivov na
okolje (EIA) in celovito presojo
vplivov na okolje (SEA).
Ureditev za usposabljanje in
posredovanje informacij za
osebje, vključeno v izvajanje
direktiv o presoji vplivov na
okolje (EIA) in celovite
presoje vplivov na okolje
(SEA)
Okrepitev tima
Ministrstvo za finance
načrtujemo do konca
leta 2014, zaključek
usposabljanja novo
zaposlenih in
začetek izvajanja
vseh nalog skupine
do sredine 2015.
V pripravi program izobraţevanja 2014-2016.
Konec oktobra 2014 Ministrstvo za kmetijstvo in okolje
EIA: NI IZPOLNJENO. Pogojenost v danem
trenutku izpolnjujemo v vseh drugih elementih, ne
pa tudi pri predpresoji (screeningu), ki v Sloveniji
še ni uvedena. Pripravljene so ustrezne
spremembe Zakona o varstvu okolja - sprememba
52. in 53. člena, ki uvaja obveznost predpresoje.
Zakon o varstvu okolja je še vedno v
medresorskem usklajevanju, zato EK smatra, da
pogoji še niso izpolnjeni.
Glede zahteve za izobraţevanje pa bo ministrstvo
pripravilo do meseca oktobra program
izobraţevanja 2014-2016. V kolikor izpolnimo
napoved, ni potreben akcijski načrt.
Če Zakon o varstvu okolja ne bo ustrezno
spremenjen in program izobraţevanja pripravljen
bo potrebno pripraviti akcijski načrt za
izpolnjevanje horizontalne pogojenosti glede PVO
124
Predhodne pogojenosti za Evropski sklad za pomorstvo in ribištvo (ESPR)
Veljavne tematske/skladu
Merila niso
primerne pogojenosti, za katere izpolnjena
so odgovorni nacionalni organi
in so delno ali v celoti
neizpolnjene
Upravna zmogljivost: na voljo je
upravna zmogljivost za izvajanje
sistema Unije za nadzor,
inšpekcijske preglede in
izvrševanje, kot je določen v členu
46 [uredbe o SRP] ter podrobneje
opredeljen v Uredbi Sveta (ES) št.
1224/2009.
E) Opis upravne
zmogljivosti za
uporabo sistema točk
za hude kršitve (člen
92 uredbe o nadzoru
Ukrepi
Ukrep 1: Nova uredba o določitvi prekrškov za
hude kršitve skupne ribiške politike je v pripravi
Ukrep 2: Sprememba krovne zakonodaje za
vzpostavitev sistema točk za hude kršitve za
kapitane
Rok (datum)
Organi, odgovorni za
izpolnitev
Ukrep 1: 31. 12. 2013
Ukrep 2: 31. 12. 2016
Ministrstvo za kmetijstvo in
okolje
Predhodne pogojenosti za strukturne sklade Kohezijske politike
Veljavne tematske/skladu
Merila niso
primerne pogojenosti, za katere izpolnjena
so odgovorni nacionalni organi
in so delno ali v celoti
neizpolnjene
Ukrepi
Rok (datum)
Organi, odgovorni za
izpolnitev
Nacionalni strateški okvir politike
raziskav in inovacij za pametno
specializacijo (v skladu z NRP, za
spodbuditev zasebnih odhodkov
na področju raziskav in inovacij
Dokument je v pripravi,
Prvi osnutek bo
pripravljen do 15
oktobra 2013
Ministrstvo za gospodarski
razvoj in tehnologijo
Dokument
- Temelji na SWOT analizi ali
podobni analizi (koncentracija
sredstev, omejen sklop
prednostnih nalog)
- določa ukrepe za
spodbujanje zasebnih RTR
naloţb
- vsebuje nadzorni
mehanizem
- sprejet okvir, ki določa
125
razpoloţljiva proračunska
sredstva za raziskave in
inovacije
Digitalna rast: strateški okvir
Strateški okvir politike za
politike o digitalni rasti za
digitalno rast, na primer v
spodbujanje povpraševanje po
okviru nacionalnega ali
cenovno dostopnih, kakovostnih in regionalnega strateškega
interoperabilnih zasebnih in javnih okvira politike s področja
storitvah, ki jih omogoča
inovacij za pametno
IKT, in povečanje privzema
specializacijo, je na mestu
drţavljanov, vključno z ranljivimi
skupinami, podjetji in javno upravo,
vključno s čezmejnimi pobudami
Infrastruktura za dostop prihodnjih Nacionalni načrt za dostop
generacij: obstoj nacionalnih ali
prihodnjih generacij vključuje:
regionalnih načrtov za dostop
- načrt naloţb v infrastrukturo
prihodnjih generacij, ki upoštevajo (ekonomska analiza,
nacionalne ukrepe z namenom
obstoječa infrastruktura,
doseganja ciljev EU v zvezi s hitrim objavljeni zasebni naloţbeni
dostopom do interneta z
načrti)
osredotočanjem na področja, kjer
na trgu ni odprte in kakovostne
infrastrukture po dostopni ceni v
skladu s pravili EU o konkurenci in
drţavni pomoči, ter zagotavljanje
dostopnih storitev ranljivim
druţbam.
– ukrepi za
spodbujanje zasebnih
naloţb
Posebni ukrepi so bili izvedeni za
učinkovito izvajanje Obrtnega
zakona (ObrZ) in njegovega
pregleda z dne 28. februarja
201118 vključno z načelom
»najprej misli majhno«
Dokument je v pripravi
Določanje elektronskega komuniciranja:
oblikovanje nadzornega sistema,
-
nadgradnja javne infrastrukture,
-
nadgradnja podporne distribucijske
infrastrukture,
-
namenska uporaba.
31. 12. 2013
Ministrstvo za izobraţevanje,
znanost in šport
V celoti izvedeno v
decembru 2013
Ministrstvo za izobraţevanje,
znanost in šport
Strategija razvoja na področju elektronskega
Po načrtu
Ministrstvo za izobraţevanje,
komuniciranja: cilji razvoja elektronskih
december 2013
znanost in šport
komunikacij, načrt naloţb v infrastrukturo
(ekonomska analiza, obstoječa infrastruktura,
objavljeni zasebni naloţbeni načrti), ukrepi za
doseganje ciljev (radiofrekvenčni spekter,
zmanjšanje stroškov gradnje, itd.) ukrepi za
spodbujanje vlaganja zasebnega kapitala v gradnjo
odprtih širokopasovnih omreţij na belih lisah.
Mehanizem sistematične
Na MGRT smo skupaj z MNZ pripravili predlog
V letu 2014 bomo izvedli Ministrstvo za gospodarski
ocene o vplivu zakonodaje na obrazca MSP testa in navodila za njegovo
usposabljanja resorjev razvoj in tehnologijo
majhna in srednje velika
izpolnjevanje. Izvedli smo tudi več pilotnih priprav in uvedli MSP test do
podjetja z uporabo »MSP
MSP testa na zakonih različnih resorjev. MSP test 1.1.2015.
testa« ob upoštevanju razlik v bo postal del priprave vladnega gradiva.
velikosti podjetij, kjer je to
126
relevantno:
Energetska učinkovitost:
Izvedene aktivnosti za spodbujanje 5. člen – ni v celoti prenešen
gospodarnega izboljšanja
učinkovitosti končne rabe energije
in investicij za izboljšanje
energetske učinkovitost stavb pri
gradnji novih in prenovi obstoječih
stavb
V pripravi je metodološki okvir za izračunavanje
Konec leta 2013
stroškovno optimalnih ravni za minimalne zahteve
glede energetske učinkovitosti stavb in elementov
stavb
Izvedene aktivnosti za promocijo
proizvodnje in distribucije
obnovljivih virov energije
Delno
16 (2c) –3. stavek ni
prenešen
V pripravi je nov Energetski zakon (EZ-1.
Preprečevanje in obvladovanje
tveganja: obstoj nacionalnih ali
regionalnih ocen tveganja za
obvladovanje katastrof ob
upoštevanju prilagajanja na
podnebne spremembe
Nacionalna ali regionalna
ocena tveganja bo izvedena;
vključevala bo naslednje
elemente
Ukrep 1: Pripravili bomo dopolnitve normativne
ureditve
Ukrep 2: Pripravili bomo dopolnitve obstoječih
ocen ogroţenosti
Ukrep 3: Pripravili bomo dodatne ocene
ogroţenosti
Ukrep 1: 31. 12. 2015
Ukrep2: 31. 12. 2016
Ukrep3: 31. 12. 2016
URZS, druga pristojna
ministrstva
Opis postopka, metodologije,
metod in podatkov
neobčutljive narave, ki se
uporabljajo za oceno
tveganja kakor tudi merila za
določanje prednostnih naloţb
Ukrep 1: Pri prenovi obstoječih in pri izdelavi
Ukrep 1: 31. 12. 2016
novih ocen ogroţenosti bomo upoštevali ISO
Ukrep 2: 31. 12. 2016
31010,
Ukrep 3: 31. 12. 2016
Ukrep 2: V proces priprave bodo vključeni vsi
relevantni deleţniki
Ukrep 3: Vse obstoječe ocene bodo opremljene z
vsemi vplivi, prav tako jo bodo vključevale novo
izdelane ocene ogroţenosti
URZS, druga pristojna
ministrstva
Opis scenarijev enega
tveganja ali več tveganj
Ukrep 1: Obstoječi scenariji bodo dopolnjeni in
Ukrep 1: 31. 12. 2016
Izdelani bodo manjkajoči scenariji, dostopni bodo
tudi ustrezni opisi teh scenarijev
URZS, druga pristojna
ministrstva
Upoštevanje, kjer je to
potrebno, nacionalnih
strategij prilagajanja na
podnebne spremembe
Ukrep 1: Izdelali bomo Nacionalno strategijo za
prilagajanje na podnebne spremembe
Ministrstvo za kmetijstvo in
okolje
Ministrstvo za infrastrukturo in
prostor
Sprejm zakona je
Ministrstvo za infrastrukturo in
predviden za konec leta prostor
2013
Ukrep 1: 31. 12. 2016
127
Področje voda: obstoj a) politike
zaračunavanja vode, ki zagotavlja
ustrezne spodbude za učinkovito
rabo vodnih virov in b) ustreznega
prispevka različnih porabnikov
vode za povrnitev stroškov storitev
za rabo vode v stopnji, ki se določi
v sprejetem načrtu upravljanja s
povodji za naloţbo, ki je podprta s
programi.
Zagotavljanje prispevka
To merilo je izpolnjeno?, če je potem se črta
različnih uporabnikov vode za
povrnitev stroškov storitev za
rabo vode po sektorju,
skladno z členom 9,
odstavkom 1, točko 1
Direktive 2000/60/ES.
Ministrstvo za kmetijstvo in
okolje
Sprejetje načrta upravljanja z Osnutek novega načrta za upravljanje s povodji 1.1. 2015
vodnimi območji z utemeljeno bo pripravljen v letu 2014, sledilo bo javno
koncentracijo naloţb (člen 13 posvetovanje
Direktive 2000/60/ES).
Področje odpadkov: pospeševanje Obstoj enega ali več načrtov Izdelali bomo operativni program za ravnanje z 31. 12. 2014
gospodarnih in okoljsko vzdrţnih za ravnanje z odpadki, kot to odpadki
naloţb na področju odpadkov, še zahteva člen 28
posebno z oblikovanjem načrtov za
ravnanje z odpadki v skladu z
Direktivo 2008/98/EK o odpadkih,
in v skladu s hierarhijo odpadkov.
Programi preprečevanja
Načrtujemo sklenitev akcijskega načrta, v katerem 31. 12. 2014
odpadkov v skladu s členoma bomo predvideli rok za pripravo programa do
1 in 4
konca 2014.
Ministrstvo za kmetijstvo in
okolje
Ministrstvo za kmetijstvo in
okolje
Poročilo CPVO, javna predstavitev Resolucije,
povabilo sosednjim drţavam k sodelovanju in
upoštevanje predlogov ter priporočil pred
dokončnim oblikovanjem in vloţitvijo Resolucije v
obravnavo VRS in DZ
Evropska zakonodaja in
Upoštevati evropsko dimenzijo in evropsko
dimenzija Resolucije ter
zakonodajo na področju TEN-T omreţja in
priprava plana za realizacijo njegovega financiranja pri pripravi Resolucije
3/2014
MzIP, MKO
4/2014
MzIP
Primerna
organizacijska
struktura za izvajanje
projektov na področju
prometa
Drţava članica ali regija je
sprejela okvir, v katerem
določa razpoloţljiva
proračunska sredstva na
1/2014
MzIP
Resolucija o nacionalnem
Okoljska presoja, javna
programu razvoja javne prometne obravnava, čezmejni vplivi in
infrastrukture
upoštevanje pripomb ter
priporočil
Zdravje: obstoj nacionalnega ali
regionalnega strateškega okvira
politike za zdravje v okviru
omejitev člena 168 Pogodbe o
Ministrstvo za kmetijstvo in
okolje
Pregledati in po potrebi prilagoditi oz. vzpostaviti
organizacijsko strukturo za učinkovito izvajanje
projektov, skladno z Resolucijo in ostalimi
relevantnimi dokumenti
128
indikativni ravni in stroškovno
učinkovito koncentracijo
sredstev na prioritene
potrebe na področju
zdravstvenega varstva
Obstoj strategije za izboljšanje
Oblikovana je
upravne učinkovitosti drţav članic, strategija za
vključno z reformo javne uprave
izboljšanje upravne
učinkovitosti drţave
članice, ki je tudi v
postopku izvajanja
delovanju Evropske unije za
zagotavljanje ekonomske
vzdrţnosti.
Akcijski načrt:
- oblikujejo se izhodišča oziroma dispozicija
strategije,
- pripravi se osnutek strategije,
- izvedejo se uvodne razprave na podlagi prvega
osnutka strategije z ministrstvi in zainteresirano
strokovno javnostjo,
- posredovanje strategije v sprejem na Vlado RS
- 15. 9. 2013
- 15. 12. 2013
- 31. 10. 2013
- 15. 4 . 2014
MNZ; Delovna skupina za
pripravo Strategije razvoja in
delovanja javne uprave
129
2.4 Metodologija in mehanizem za zagotovitev skladnosti v delovanju okvira uspešnosti skladno s členom 19
Uredbe SSO
Organ upravljanja operativne programe v okviru Cilja 1 – Konvergenca je ţe v zarogramsko obdobje oblikoval celovit
sistem spremljanja in vrednotenja. Skladno z Uredbo 1083/2006/ES je bil vzpostavljen sistem elektronskega
spremljanja (t.i. MIS management information system), ki je zagotavljal informacijsko podporo izvajanju evropske
kohezijske politike., s tem pa je bila zagotovljena revizijska sled izdatkov, finančnih tokov ter vsebinskega izvajanja.
Kompleksnost informacijskega sistema je zlasti pri spremljanju specifičnih instrumentov včasih pomenila tudi ozko
grlo izvajanja, še posebej tam, kjer so bile obveznosti spremljanja navzdol do končnega prejemnika pomoči. Na drugi
strani pa je sistem zagotavljal dostop do široke baze podatkov za namen vrednotenja. Nadgradnja ali modifikacija
sistema spremljanja za namen vrednotenja je zato ena od osnovnih prioritet za izgradnjo učinkovitega sistema, ki bo
omogočal implementacijo načela usmerjenosti k rezultatom.
Sistem spremljanja vsebinskega izvajanja temelji na kazalnikih, k jih je opredelila Komisija z relevanco za
posamezno tematsko področje. Poleg tega je ţe v tej fazi predviden način spremljanja doseganja kazalnikov s
pomočjo vnaprej opredeljenih okvirov poročanja in informacijske rešitve, ki jo je EK opredelila z nadgradnjo sistema
SFC. Medtem ko za vsebinsko spremljanje EK definira nabor manjšega števila kazalnikov, pa se za specifične cilje,
katerih uresničevanje se spremlja v okviru investicijskih prioritet, opredeli nabor podrobnejših kazalnikov učinka in
rezultata, ki prispevajo k posameznemu cilju.
Nabor kazalnikov se bo opredelil ob upoštevanju načrtovanih ciljev in rezultatov ter ob upoštevanju specifičnih ciljev
na ravni investicijskih prioritet. Nabor kazalnikov se bo opredelil predvsem ob upoštevanju kategorizacije, ki je
predlagana s strani Komisije ter omejitev v okviru upravičenosti posameznih vsebin, predvsem pa tudi ob
upoštevanju navezave na kompatibilnost posameznih kategorij iz ESS na ESRR. Ob upoštevanju predpostavke, da
se bodo cilji evropske kohezijske politike dosegali v okviru enega operativnega programa, bo nabor kazalnikov
opredeljen na način, da bo izraţal sinergijske učinke posameznih sesktorskih politik oziroma vsebin, ki se bodo
sofinancirale v okviru operativnega programa, pri tem pa bo v največji meri upoštevan integriran pristop in
usmerjenost k rezultatom.
Opredelitev kazalnikov bo upoštevala princip od spodaj navzgor. Kazalniki bodo opredeljeni na način, da bodo
omogočali agregacijo na višjo raven izvajanja, na tak način pa bo mogoče jasno opredeliti prispevek posamezne
operacije (bodisi financirane iz enega ali več skladov) k ciljem na ravni investicijskih ali razvojnih prioritet in
posledično tudi operativnega programa. Na drugi strani bodo, ob upoštevanju specifike posameznih vsebinskih
področij; kazalniki opredeljeni tudi po principu od zgoraj navzdol, predvsem tam, kjer jih bo mogoče jasno in
nedvoumno definirati na niţjih ravneh izvajanja in na tak način opredeliti prispevek k ciljem posameznih izvedbenih
področij.
V vsakem primeru bo upoštevan integriran pristop, ki bo v največji meri upošteval merljivost ciljev in ustrezno
kvantifikacijo na niţjih ravneh izvajanja. Z namenom zagotavljanja načela usmerjenosti k rezultatom, bo za
spremljanje doseganja ciljev ustrezno definiran tudi način spremljanja doseganja posameznih vrednosti kazalnikov.
Ob upoštevanju dejstva, da za programsko obdobje 2014 – 2020 prevladuje princip usmerjenosti k rezultatom, bo
ob predhodni opredelitvi konkretnih rezultatov na ravni operacij opredeljen tudi način poročanja in doseganje
vmesnih rezultatov (t.i. milestones) ob vnaprej opredeljenih obdobjih poročanja. Na tak način bo vzpostavljeno tudi
spremljanje izvajanja v informacijskem sistemu, ki predvideva vgradnjo blčokad ali opozoril za primere, ko cilji za
posamezno obdobje poročanja ne bodo sporočeni ali doseţeni. Ob upoštevanju dejstva, da bo dostop do
informacijskega sistema omogočen upravičencem ţe s prijavo na razpis oziroma z izborom za dodelitev sredstev za
sofinanciranje, bo informacijski sistem na eni strani omogočal aţurno informacijo skrbnikom oziroma projektnim
vodjem, na drugi strani pa poenostavitev poročanja za upravičence in laţje spremljanje doseganja ciljev organu
upravljanja.
Organ upravljanja bo za ta namen obikoval navodila za spremljanje in vrednotenje, kjer bodo jasno in nedvoumno
navedeni nabor kazalnikov, metodologija, način spremljanja ob podpori informacijskega sistema ter način poročanja
o doseganju ciljnih vrednosti kazalnikov, opredeljenih za posamezne ravni izvajanja. Prav tako bo opredeljen tudi
način agregacije kazalnikov na višje ravni spremljanja in način finančnega ovrednotenja intervencij za sprotno in
učinkovito spremljanje po posameznih kategorijah intervencije, kot jih opredlejuje Evropska komisija.
130
V okviru PRP 2014 – 2020 velja sistem spremljanja in vrednotenja, ki so ga oblikovale Komisija in drţave članice z
določitvijo omejenega števila skupnih kazalnikov za vse drţave članice, ki se nanašajo na izhodiščno stanje ter
finančno izvajanje, učinke, rezultate in vplive programov in omogoča zdruţevanje podatkov na ravni Unije. Skupni
kazalniki se poveţejo s strukturo in cilji okvira politike razvoja podeţelja ter omogočajo oceno napredka, učinkovitosti
in uspešnosti izvajanja politike glede na cilje na ravni Unije, na nacionalni ravni in na ravni programa.
Napredek ter ocena vpliva učinkovitosti in uspešnosti izvajanja politike razvoja podeţelja v RS prikazujejo analize,
poročila in vrednotenja programa
Ker pogajanja o predlogu uredbe o Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo še potekajo, bo partnerski sporazum
v tem delu še dopolnjen.
2.5. Ocena potrebe po krepitvi upravne zmogljivosti organov, vključenih v upravljanje in nadzor programov
in po potrebi upravičencev in, kadar je ustrezno, povzetek ukrepov, sprejetih v ta namen
1)
Ocenite potrebo po krepitvi upravne zmogljivosti organov in upravičencev z upoštevanjem izkušenj iz
prejšnjega programskega obdobja, vključno z vprašanji, opredeljenimi v študijah in vrednotenjih, ali izpostavljenimi s
strani Komisije.
Ne glede na to, da bo v prihodnjem programskem obdobju Republiki Sloveniji dodeljenih manj sredstev s področja
evropske kohezijske politike, s tem pa tudi tehnične pomoči, pa bo posebna pozornost namenjena krepitvi upravne
zmogljivosti tako organov, vključenih v izvajanje kohezijske politike, kot tudi upravičencev do teh sredstev, na
naslednji način:
z zagotavljanjem dodatnih zaposlitev na področjih, kjer se ţe v tekočem programskem odobju identificirajo
ozka grla v izvajanju;
s krepitvijo kompetenc zaposlenih na področju izvajanja evropske kohezijske politike;
z izobraţevanji in usposabljanji tako zaposlenih, kot tudi upravičencev za nemoteno izvajanje evropske
kohezijske politike;
z krepitvijo modelov upravljanja s človeškimi viri, kar bo vplivalo tudi na boljše izvajanje storitev;
s krepitvijo ukrepov za zagotavljanje nemotenega izvajanja procesov;
z uvajanjem stalnega procesa ocenjevanja kakovosti ter upravljanja s kakovostjo (izvajanje evalvacij ipd), na
osnovi vnaprej opredeljenih kriterijev (standardov) in kazalnikov uspešnosti izvajanja.
V okviru aktivnosti izvajanja PRP 2007-2013 so zaposleni tudi javni usluţbenci, ki so financirani preko ukrepa
tehnična pomoč. Za nemoteno izvajanje PRP 2014-2020 je potrebno zaposliti javne usluţbence, ki bodo zaposleni
za nedoločen oz. za določen čas in bodo financirani iz tehnične pomoči PRP 2014-2020.
V pogramskem obdobju se zato predvideva ohranjanje enake oziroma podobne ravni kadrovske pokritosti za
nemotreno izvajanje evropske kohezijske politike, kot je v obdobju od 2007 – 2013, predvsem iz naslova dodatnih
nalog, ki pomenijo večjo delovno obremenitev predvsem za administrativno osebje, kar pa je pogoj za poenostavitev
izvajanja za upravičence. Na tem mestu zato navajamo obstoječi administrativni okvir, ob predpostavki, da niso
predvidene bistvene spremembe v obsegu in kapaciteti glede na programsko obdobje 2007 – 2013.
Pri navedbah v spodnji tabeli opozarjamo, da gre za dve različni kvoti, ena kvota so zaposlitve iz tehnične
pomoči (skupno število predvidenih zaposlitev v potrjenih projektih je 339) in druga kvota pa je prezaposlitev javnih
usluţbencev na projekt TP (gre za javnih usluţbencev, ki so bili do leta 2012 j plačani iz integralnega proračuna RS,
po 1.12.2012 pa (delno ali v celoti) plačani iz tehnične pomoči, in so ţe do sedaj delali na projektu Izvajanje
kohezijske politike na podlagi finančne perspektive 2007-2013. Skupno število predvidenih prezaposlitev v okviru
potrjenih projektov je 187. Skupno število oseb, ki se financirajo iz projektov tehnične pomoči in delajo na področju
kohezije, je 526 (ministrstva, javni skladi, javni zavodi in javne agencije, ki sodelujejo pri izvajanju kohezijske politike
v Republiki Sloveniji).
PT
OP MKO
ROPI MZIP
Kvota po potrjenih projektih TP
(zaposlitve iz TP)
Skupno število zaposlenih za
izvajanje KP
Zaposlenih za KP (prezaposlitev iz
integrale na TP)
13
36
49
20
15
35
131
MZIP - trajnostna raba
energije
11
5
16
MGRT - OU
51
21
72
MF-PO
17
13
30
MF-UNP
11
4
15
Skupaj
123
94
217
MDDSZ
64
13
77
MIZKŠ
27
34
61
MPJU
12
2
14
5
0
5
MGRT-PT
2
4
6
MGRT - OU
4
4
8
Skupaj
114
57
171
MIZŠK
40
17
57
MGRT - PT
54
11
65
MZ
2
5
7
MZIP
3
0
3
MGRT - OU
3
3
6
102
36
138
339
187
526
OP ESS MZ
OP RR
Skupaj
SKUPAJ
Ker torej natančne razdelitve vsebin ter sredstev za 2014-2020 še nimamo oziroma bo znana kasneje, zaenkrat kot
OU predvidevamo, da bo za izvajanje novega programskega obdobja (kljub krčenju sredstev za RS kot celoto, pa po
drugi strani predvsem zaradi dodatnih administrativnih zahtev, ki izhajajo iz predlogov uredb za izvajanje kohezijske
politike za obdobje 2014-2020 ter zaradi delitve na 2 kohezijski regiji) potrebna podobna kadrovska struktura kot za
obstoječe programsko obdobje in ki je razvidna iz zgornje preglednice (OP RČV - navezava na Vključujočo rast
oziroma Povečana vključenost na trg dela z zaposlovanjem, izobraţevanjem in socialno vključenostjo; OP RR navezava na Pametno rast oziroma Konkurenčno gospodarstvo za rast in delovna mesta (vključno z visoko
kakovostno infrastrukturo) v podjetjem prijaznem okolju; OP ROPI - navezava na Trajnostno rast oziroma Okolju
prijazno gospodarstvo, gospodarno z viri). Natančnejša razdelitev bo znana, kot rečeno, naknadno ob določitvi
vsebin, sredstev za posamezne vsebine in izvajalske strukture za programsko obdobje 2014-2020.
V okviru aktivnosti izvajanja PRP 2007-2013 so zaposleni tudi javni usluţbenci, ki so financirani preko ukrepa
tehnična pomoč. Za nemoteno izvajanje PRP 2014-2020 je potrebno zaposliti javne usluţbence, ki bodo zaposleni
za nedoločen oz. za določen čas in bodo financirani iz tehnične pomoči PRP 2014-2020.
2)
Kadar je ustrezno, povzemite glavne sprejete ali načrtovane ukrepe za krepitev upravne zmogljivosti ter
navedite, kje bo uporabljena tehnična pomoč.
Evropska kohezijska politika (ESI) – načrtovani ukrepi v okviru krepitve upravne zmogljivosti:
1. dvig kompetenc zaposlenih: z vzpostavitvijo ustreznega regulatornega okvira, ustvarjanjem kariernih moţnosti)
2. izobraţevanja in usposabljanja: za organe predvsem na ključnih področjih izvajanja – v fazi priprav projektov
izobraţevanja s področja priprave projektne dokumentacije (CBA analiz, študij upravičenosti, ipd), za zaposlene v
organih in upravičence: izobraţevanja in usposabljanja s področja javnih naročil, razumevanja zakonodaje s tistih
področij, ko povzročajo ozka grla pri implementaciji;
3. izvajanje evalvacij za bolj učinkovito uvajanje sistema stalnih izboljšav v proces izvajanja postopkov evropske
kohezijske politike.
4. Razvoj modelov ocenjevanja in samoocenjevanja za kontinuirano povečanje učinkovitosti izvajanja.
V primeru, da notranje organizacijske enote, ki bodo izvajale naloge organa upravljanja in plačilne agencije za PRP
2014-2020, ne bodo ustrezno kadrovsko zasedene, se bodo zaposlili dodatni javni usluţbenci, ki se bodo financirali
iz ukrepa Tehnične pomoči PRP 2014-2020. Prav tako se bodo sredstva tehnične pomoči PRP 2014-2020 uporabila
za študije, vrednotenja in druge ustrezne podlage in izobraţevanja javnih usluţbencev za uspešno in učinkovito
izvajanje, spremljanje in upravljanje ukrepov PRP 2014-2020.Smiselno pa bi bilo ohraniti obstoječe usposobljene
kadre za izvajanje v programskem obdobju 2014-2020.
132
2.6. Povzetek ukrepov, načrtovanih v programih, vključno z okvirnim časovnim razporedom za zmanjšanje
upravnega bremena upravičencev
V okviru programskega obdobja 2007-2013 organ upravljanja ţe izvaja stalno poenostavitev postopkov za
pospešitev črpanja sredstev kohezijske politike. Poenostavitev postopkov za črpanje sredstev, v obdobju 2014 –
2020 se bo nadaljevalo kontinuirano poenostavljanje. Poenostavitve se uvajajo v vseh fazah izvajanja kohezijske
politike. Najpomembnejši ukrepi:
1.Poenostavitev domače zakonodaje (javno naročanje, revizija javnih naročil, prostorka zakonodaja, …)
2. oblikovanje instrumentov (2014-2020):
- standardizacija javnih razpisov, večja uporaba vrste operacije (program, ki ga izvaja upravičenec) ob predhodni
ustrezni identifikaciji vsebin v programskih dokumentih, posledično se poenostavi vnos projektov v NRP na
agregatni ravni; poenostavi se spremljanje finančnega izvajanja projektov v okviru drţavnega proračuna
- popolna elektronska priprava, prijava in spremljanje izvajanja (cilj: prijava na javni razpis s posredovanjem davčne
številke – ostali podatki zagotovljeni v sistemu), ob tem je predvidena navezava na druge relevantne informacijske
sisteme v drţavi (npr. DURS)
- posodobitev in poenostavitev obstoječega sistema izvajanja.
3. poenotenje navodil (2007-2013; proces se nadaljuje v 2014 - 2020):
- poenotenje oziroma jasna navedba izrazov in terminologije, uporabljene v kohezijski politiki, s terminologijo, ki se
uporablja za izvanje nacionalnega proračuna kar vodi v zmanjšanje administrativnih postopkov;
- poenotenje zahtev o pripravi vlog za projekte, javnih razpisov ter v zvezi z moţnostjo poseganja v odločbe/sklepe
kot ukrep za optimizacijo črpanja;
- poenotenje obrazcev za pripravo in prijavo projektov po skladih in operativnih programih;
- zmanjšanje zahtev po posredovanju dokumentacije v fazi prijave na razpis oziroma neposredno potrditev.
4. Poenostavitve v zvezi z upravičenimi stroški (2007 – 2013, proces se nadaljuje v 2014-2020):
- standardizacija stroškov z namenom standardizacije poročanja ter tudi standardizacije kontrol za odpravo tveganj
in izgube sredstev
- nadaljnja uporaba pavšalov (pavšali za posredne stroške, standardni stroški na enoto, povprečnine – lump sums);
- v odvisnosti od razpisnih določil poročanja se usmerjenost k rezultatom zagotavlja z ustreznim poročanjem, vendar
se zagotovi sprotno izplačilo izdatkov zaradi hitrejšega izvajanja povračil (t.i. delna izplačila po tranšah);
Indikativna časovnica izvedbe:
točka
1.
2.
2.1.
2.2.
3.
3.1
3.2.
3.3.
4.
4.1.
4.2.
4.3.
2013
x
x
x
x
x
x
2014
2015
2016
2017
2018
2019
x
x
x
x
x
x
x
x
x
x
x
x
x
x
x
x
x
x
x
x
x
x
Evalvacija
x
x
x
x
Evalvacija
Evalvacija
Evalvacija
x
x
x
Evalvacija
x
2020
Vir:MGRT
V okviru za zmanjšanje administrativnih bremen tako za posredniška telesa, predvsem pa za upravičence, bodo ţe
na začetku programskega obdobja (predvidoma takoj po sprejetju splošne uredbe o kohezisjki politiki) izdana
navodila, ki bodo na eni strani jasno in nedvoumno opredeljevala uporabo posameznih kategorij, po drugi strani pa
upravičencem omogočila poenostavljeno priijavo projektov na jasen in enostaven način. Prav tako bodo ţe na
začetku programskega obdobja 2014 do 2020 stopile v veljavo nadgradnje nekaterih poenostavitev, predvsem v
zvezi z upravičenimi stroški in njihovim dokazovanjem v primeru pavšalov, standardnih stroškov na enoto in drugih
moţnosti v okviru novih izvedbenih pravil.
133
Da se zagotovi zmanjšanje administrativnih bremen za upravičence, je potrebna izkušena ekipa strokovnjakov v
okviru organov, odgovornih za pripravo in izvajanje programskih dokumentov. V programskem obdobju 2007-2013 je
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (pozneje preimenovano v Ministrstvo za kmetijstvo in okolje),
Direktorat za gozdarstvo, lovstvo in ribištvo, prvič prevzelo vlogo organa za upravljanje za Evropski sklad za ribištvo.
Naloge organa za upravljanje je v oţjem smislu prevzel Sektor za lovstvo in ribištvo, ki je na začetku finančne
perspektive ob pripravi operativnega programa za ribiške vsebine zaposloval 6 ljudi, ki so se ukvarjali s celotno
ribiško tematiko, vključujoč izvajanje nacionalne in evropske zakonodaje, nalog, povezanih s skupno ribiško politiko,
ter nalog, povezanih z izvajanjem ESR. V okviru Tehnične pomoči je bilo na dan 28. 5. 2013 zaposlenih 7 ljudi. Vsi ti
so zaposleni za določen čas, tj. do konca leta 2015.
Glede na nove zahteve prihodnjega programskega obdobja 2014-2020 bo omenjene organe treba zagotovo
administrativno okrepiti, da se zagotovi ustrezna pomoč morebitnim vlagateljem na terenu in izvajanje drugih
upravnih nalog skladno z EU zakonodajo. To izhaja tudi iz zahteve po spremljanju kazalnikov za ugotovitev napredka
v letih 2017 in 2019, poleg tega pa nabora, števila in vrste novih ukrepov v okviru deljenega upravljanja (npr. zbiranje
podatkov in nadzor).
V okviru vmesnega vrednotenja Operativnega programa za razvoj ribištva v RS 2007-2013, ki smo ga izvedli v letu
2010, je bilo podano priporočilo izvajalcev, da se ohranijo človeški viri na organih, ki so vključeni v izvajanje OP
2007-2013. Postopek vključevanja novo zaposlenih v izvajanje OP 2007-2013 predstavlja zamuden proces, zato je
pomembnost ohranjanja delovnih mest zaposlenih, ki ţe imajo izkušnje z izvajanjem OP 2007-2013, tudi v prihodnji
finančni perspektivi 2014-2020 nujno.
Upravna bremena upravičencev so bila v programskem obdobju 2007-2013 v okviru vmesnega vrednotenja zaznana
na prednostni os 1 (ukrepi, namenjeni ribiški floti) in prednosti osi 2 (ribogojstvo, predelava in trţenje), zlasti v smislu
teţav pri izpolnjevanju vlog in pripravi celotne dokumentacije za prijavo na javni razpis. Ugotovitev izvajalcev je tudi
bila, da zapleteni in birokratski postopki odvračajo številne morebitne upravičence od priprave vlog iz naslova ESR
sredstev in daje na splošno mogoče zaznati nizek interes za pripravo in oddajo vlog za ESR sredstva v širokem
krogu morebitnih upravičencev. Priporočilo izvajalcev je bilo zato, da je vsem (morebitnim) končnim upravičencem
treba pribliţati poznavanje Operativnega programa za razvoj ribištva v RS 2007-2013. Organu upravljanja so
svetovali dodatne ukrepe promocije OP ribištvo ter delavnice s predstavitvijo izkušenj, dobrih praks, teţav in rešitev
organa upravljanja in posredniškega telesa iz naslova dosedanjega izvajanja Operativnega programa za razvoj
ribištva v RS 2007-2013. OU je zato več napora vloţil v spodbujanje prepoznavnosti ukrepov Operativnega
programa za razvoj ribištva v RS 2007-2013, lotil pa se je tudi iskanja dobrih praks v drugih drţavah članicah za
zagotavljanje dodatne strokovne pomoči ribičem in ribogojcem za pripravo vlog in zahtevkov za izplačilo. V
prihodnjem programskem obdobju 2014-2020 bomo pred začetkom izvajanja Operativnega programa za razvoj
ribištva v RS 2014-202O izvedli posvetovalne delavnice z ribiči in ribogojci za zagotovitev zmanjšanja
administrativnih bremen ter poenostavitev postopkov. Moţnosti za dodatno pomoč upravičencem pa se v okviru
prihodnjega programskega obdobja 2014-2020 ponujajo tudi v okviru ukrepa svetovalne storitve.
V obdobju 2007 – 2013 smo upravičencem za zmanjšanje upravnega bremena v nekaterih vsebinskih sklopih
omogočili elektronsko izmenjavo podatkov v informacijski sistem ISARR na način paketnega prenosa. Primer je
povezava z sistemom APZ.net pri Zavodu RS za zaposlovanje. Sistem omogoča upravičencu uvoz večjih seznamov
listin in večjih seznamov iz predpisane datoteke formata xls.
Pri uporabi, vzdrţevanju in upravljanju obstoječega informacijskega sistema za spremljanje kohezijske politike se
soočamo z velikim pripadom zahtev po pomoči uprabnikov, vzdrţevalnih in razvojnih osegih v sistem. V zadnjem
letu smo sistem na področju programske opreme izboljšali tako, da smo odpravili veliko število pomanjkljivosti in
zelo izboljšali svoje znanje na področju pomoči uporabnikom, vzdrţevanja in upravljanja sistema in se kadrovsko
okrepili.
Kratkoročno v sektorju, zadolţenem za upravljanje informacijskega sistema, načrtujemo prehod na novejšo
programsko opremo. S pomočjo pridobljenega znanja in kadrovske zasedbe za prihodnje obdobje načrtujemo
manjše dograditve informacijskega sistema v smeri zmanjšanja bremena na področju vzdrţevanja in s tem boljše
uporabniške izkušnje.
3. OPIS CELOSTNEGA PRISTOPA K TERITORIALNEMU RAZVOJU, KI GA PODPIRAJO SKLADI SSO
ALI POVZETEK CELOSTNIH PRISTOPOV K TERITORIALNEMU RAZVOJU NA PODLAGI VSEBINE
PROGRAMOV (ČLEN 14(2) (a) UREDBE SSO)
134
Opis strategije za teritorialni razvoj z upoštevanjem analize v oddelku 1, pokrivajoč celostni pristop k uporabi
skladov SSO na regionalni in podregionalni ravni na različnih vrstah ozemlja.
V primeru velikega števila regij v drţavi članici ali v primeru federativne ureditve drţave članice naj se to
poglavje nanaša tudi na pregled, kako bo doseţen celostni pristop k porabi skladov SSO na regionalni ravni.
Poglavje naj ne obsega podrobnega opisa različnih teritorialnih razvojnih orodij, saj bodo ta opredeljena v
spodnjih poglavjih.
3.1. Ureditev za zagotovitev celostnega pristopa k uporabi skladov SSO za teritorialni razvoj
specifičnih podregionalnih območij (člen 14 (2) (i) Uredbe SSO)
3.1.1. Izvajanje lokalnega razvoja, ki ga vodi Skupnost (členi 28-31 Uredbe SSO, člen 9 Uredb o
evropskem teritorialnem sodelovanju ter o skladih ESRR, ESS, EKSRP in ESRP)
Izvajanje lokalnega razvoja temelji na pristopu od spodaj navzgor. Odločanje o razvoju je domena lokalnih
partnerstev (lokalnih akcijskih skupin), ki na podlagi poznavanja razvojnih problemov in moţnosti ter priloţnosti
svojega območja, pripravijo celovito lokalno razvojno strategijo, ki je strateški dokument za razvojne intervencije.
S tem se ne spodbudi le razvojno odločanje ampak tudi participacijo zasebnih finančnih sredstev v razvojne
projekte in s tem večjo predanost nosilcev razvoja projektom. Omogoča inovativno, nekonvencionalno reševanje
razvojnih problemov, usklajeno intervencijo različnih virov financiranja in fleksibilnost pri doseganju razvojnih
ciljev.
LEADER, kot orodje za celovit lokalni razvoj, direktno prispeva k usklajenemu teritorialnemu razvoju podeţelskih
območij, kar je eden od glavnih ciljev politike razvoja podeţelja. Prispevek ukrepa LEADER je moţen na vseh
prednostnih nalogah razvoja podeţelja, glede na lokalne razvojne strategije in projekte, ki se uresničijo znotraj
njih. S podporo pristopa »od spodaj navzgor«, kot tudi s podporo ustanovitvi in delovanju lokalnih partnerstev –
lokalnih akcijskih skupin, povezovanju, spodbujanju in lokalnemu razvoju, se krepi aktivacija lokalnega
potenciala, tako človeškega, socialnega, kot materialnega in finančnega, kar prispeva h krepitvi lokalnega
razvoja. Uresničevanje lokalnih razvojnih strategij krepi teritorialno povezanost in omogoča dolgoročen trajnostni
razvoj območij.
Pri razvoju podeţelja je v finančni perspektivi 2014-2020 izziv predvsem okrepitev in povečanje usposobljenosti
lokalnih razvojnih partnerstev in krepitev partnerskega razvojnega odločanja, kot načina za usmerjeno in
usklajeno reševanje razvojnih izzivov lokalnih podeţelskih območij na najniţjem nivoju, tudi s pomočjo javnih
sredstev. Povečanje participativnega odločanja in prevzemanja odgovornosti ter pobud za lasten razvoj je prav
tako pomemben izziv, s katerim se bodo srečavale tako lokalne akcijske skupine, kot tudi drţava. Sodelovanje
med lokalnimi akcijskimi skupinami oz. partnerstvi na podeţelskih območjih, tako znotraj drţave, kot tudi
čezmejno, omogoča prenos znanja in idej, zagotavljanje potenciala za doseganje projektnega cilja, usklajeno in
hkratno uresničevanje širše pomembnih razvojnih pobud in s tem doseganje sinergijskih učinkov razvoja na
širšem podeţelskem območju. Spodbujanje in povečanje projektov tovrstnega sodelovanja je izziv za obdobje
2014-2020, glede na dejstvo, da v 2007-2013 ta ukrep ni bil najbolj uspešen.
V finančni perspektivi 2014-2020 bo glavni izziv lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost na področju ribištva,
vključevanje sektorja akvakulture v obstoječe strukture (lokalne akcijske skupine) pristopa LEADER. Ključni cilj
je, da se sektorju akvakulture omogoči s pomočjo pristopa od spodaj navzgor izvajanje projektov, do katerih v
finančni perspektivi 2007-2013 niso bili upravičeni, predvsem v smislu dodajanja vrednosti proizvodom
akvakulture, omogočanja večje prepoznavnosti akvakulture v podeţelskih območjih, ustvarjanja novih delovnih
mest na podeţelju in dodajanja vrednosti podeţelskim območjem.
Za področje akvakulture je torej predvideno sodelovanje med Evropskim kmetijskim skladom za razvoj podeţelja
in Evropskim skladom za pomorstvo in ribištvo, pri čemer bi se ukrepi izvajali po pristopu LEADER. To pomeni,
da bi se predstavniki sektorja akvakulture lahko vključili v ţe obstoječe lokalne akcijske skupine, vzpostavljene v
programskem obdobju 2007-2013, a le na naslednjih preddefiniranih območjih, kot to narekuje Uredba
Evropskega parlamenta in Sveta št. XX z dne XX. XX. O Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo: ribiška
135
območja morajo biti omejena v velikosti, manjša od enot na ravni NUTS III, funkcionalno povezana v
geografskem, ekonomskem in socialnem smislu, upoštevajoč specifike sektorja ribištva in akvakulture, ponujati
zadostno kritično maso v smislu človeških, finančnih in ekonomskih virov, da se podpre dolgoročno izvedljiva
lokalna razvojna strategija. Lokalne ribiške skupine pa morajo imeti reprezentativno število predstavnikov sektorja
akvakulture. Za izvajanje trajnostnega razvoja, ki ga vodi Skupnost, smo predvideli naslednja območja: porečje
Krke od izvira do Novega mesta, porečje Save, Savinje, Drave, od Ţalca do Ptuja (Rače, Fram, Ptuj), porečje
Soče (Idrija, Tolmin, Kobarid), porečje Ljubljanice (npr. Vrhnika).
V progamskem obdobju 2007-2013 imamo v okviru izvajanja Programa razvoja podeţelja dobre izkušnje s
pristopom LEADER, zato smo se tudi odločili, da v Sloveniji v programskem obdobju 2014-2020 podpremo
inštrument Izvajanje lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost (CLLD), ki temelji na pristopu od spodaj navzgor. V
okviru CLLD pristopa bosta sodelovala 2 sklada in sicer EKSRP in ESRP. Glede podpore temu inštrumentu iz
sredstev strukturnih skladov Kohezijske politike, pa smo se odločili, da tega inštrumenta ne podpremo, podprli pa
bomo mehanizem celostne teritorialne naloţbe (več pod točko 3.1.2)
Podrobnejšo opredelitev inštrumenta Izvajanje lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost (CLLD) bomo predstavili v
naslednji verziji partnerskega sporazuma. V juliju se bo začela tudi javna razprave o osnutku Programa razvoja
podeţelja za obdobje 2014–2020 in eden izmed rezultatov bo tudi bolj podrobna opredelitev glede tega
inštrumenta.
3.1.2. Celostne teritorialne naloţbe
Na podlagi Zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja je Slovenija razdeljena na 12 razvojnih regij, ki so
teritorialne enote za izvajanje regionalne politike. Trenutno se pripravljajo regionalni razvojni programi za prihajajoče
obdobje 2014 - 2020. Ti programi opredeljujejo regionalne razvojne potenciale ter strateške cilje razvoja na
regionalnin ravni in povezavo z nacionalnimi strateškimi cilji. V regionalnih razvojnih programih in njihovih izvedbenih
dokumentih (dogovori za razvoj regij) so opredeljeni ukrepi in projekti, ki so regijskega ali sektorskega značaja.
Nekatere teritorialne enote so majhne in imajo posledično premajhno kritično maso razvojnih potencialov. V
regionalni zakonodaji je podlaga za zdruţevanje razvojnih regij v večja funkcionalna območja (pole gospodarske
rasti). Analize prostorskega razvoja Slovenije opredeljujejo potencial za 7 funkcionalnih območij z elementi pametne
specializacije.
Institucionalni okvir
Mehanizem CTN v Sloveniji bo uporabil ţe obstoječe teritorialne strukture (razvojne svete regij, regionalne razvojne
agencije) za oblikovanje in doseganje posebnih teritorialnih ciljev sedmih funkcionalnih območij (polov gospodarske
rasti), ki imajo kritično maso razvojnih potencialov. Za odpravo razvojnih ovir in izkoriščanje svojih prednosti bodo ta
območja črpala sredstva iz več prednostnih osi operativnega programa in prek vnaprej določenih kazalnikov
prispevala k specifičnim ciljem teh prednostnih osi. Ključni elementi predlaganih CTN v Sloveniji so: (a) opredeljeno
območje in celostna teritorialna razvojna strategija, (b) sveţenj ukrepov, ki jih je treba izvesti in (c) ureditev
upravljanja celostnih teritorialnih naloţb.
a) Opredelitev območja in celostne teritorialne razvojne strategije.
86
Iz analiz prostorskega razvoja Slovenije
izhaja potencial za teritorialno osredotočenost na sedem funkcionalnih
območij
– obalno-kraško in notranjsko-kraško,
– goriško,
– gorenjsko,
– osrednjeslovensko in zasavsko,
– savinjsko in koroško,
86
Npr. FAGG s soizvajalci: Analiza razvojnih virov in scenarijev za modeliranje funkcionalnih regij. CRP program Konkurenčnost Slovenije 2006-
2013, št. V2-0507. Peto vmesno poročilo. Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije. MZIP: Aanaliza izvajanja Strategije
prostorskega razvoja Slovenije in delovna izhodišča za njeno prenovo, 2013).
136
– dolenjsko in posavsko ter
– podravsko in pomursko.
Modeliranje funkcionalnih regij je potekalo v okviru citirane raziskave na podlagi analitične obravnave prepoznanih
razvojnih izzivov, ki bodo v prihodnje imeli vpliv na Slovenijo, tako v razmerju do EU, kot tudi Slovenije. Določenih je
bilo šest skupin razvojnih izzivov Slovenije, ki bodo dolgoročno opredeljevali naš razvoj (podnebne spremembe in
njihove posledice, razporeditev in raba naravnih virov, varnost, demografske spremembe, tehnološki razvoj,
sistemi/institucionalni razvoj) in 21 gonilnih sil, ki po eni strani določajo prihodnost okolja, v katerem se razvijajo
funkcionalne regije, po drugi strani pa notranje dejavnike za oblikovanje in razvoj funkcionalnih regij. Poleg analize
zaposlitvenih sistemov in trga delovne sile, so bile upoštevane tudi demografske projekcije Slovenije, dostopnost do
javnih dejavnosti, funkcijska opremljenost urbanih središč in njihova vloga v prostoru Alpe-Jadran-Panonija, turistični
razvoj posameznih območij ter varstvo narave in ogroţenost pred naravnimi in drugimi nesrečami.
Funkcionalne regije vključujejo urbana središča in pripadajoče podeţelje ter pokrijejo ozemlje celotne drţave.
Funkcionalne regije Slovenije so v največji meri urbane regije, pri čemer mestna/urbana središča regij tvorijo okoli
sebe povezan trg delovne sile, gravitacijo k izobraţevalnim, nakupovalnim, upravnim, kulturnih, in vsem drugim
urbanim funkcijam. Po drugi strani pa meje urbanih funkcionalnih regij sovpadajo z območji izrazitega partnerstva
mest in podeţelja, z radiji prostočasnih aktivnosti, t.j. rekreacije, izletništva, obmestnega vikendaštva itd. Urbana
središča so pogosto tudi središča opravljanja okoljevarstvenih in naravovarstvenih funkcij ter funkcij zaščite in
reševanja ter so hkrati tudi središča turističnih, agrarnih in drugih funkcionalnih regij. K ugotovitvi, da je urbana
funkcijska regionalizacija za Slovenijo edino realna in smiselna, so prišli v citirani raziskavi tako z analizo funkcijske
odvisnosti občin (torej "od spodaj navzgor") kot tudi z analizo globalnih procesov in scenarijev, s pogledi na regije
nam sosednjih drţav (še zlasti konkurenčnih urbanih središč), s primeri raznih regionalnih sodelovanj v Evropi itd.
(FAGG s soizvajalci, 2010).
Celostno teritorialno razvojno strategijo predlaganega območja CTN bodo predstavljali sprejeti regionalni razvojni
programi vključenih razvojnih regij in njihovi izvedbeni dokumenti - dogovori za razvoj regij. Ob upoštevanju
prostorskih smernic bo pri njihovi pripravi drţavna raven zasledovala cilje prostorskega razvoja s krepitvijo
funkcionalnih območij. Skladno z zakonodajo s področja spodbujanja skladnega regionalnega razvoja bodo projekti
iz podpisanih dogovorov za razvoj regij usklajeni med drţavo in razvojnimi regijami v okviru mehanizma več
nivojskega teritorialnega upravljanja in neposredno potrjeni.
b) sveţenj ukrepov, ki jih je treba izvesti.
Sveţenj ukrepov, ki jih je treba izvesti, bodo predstavljali prioritetni regijski projekti, ki bodo dogovorjeni med drţavo
in razvojnimi sveti vključenih regij v okviru dogovora za razvoj funkcionalnega območja. Postopek izbora regijskih
projektov opredeljujejo podzakonski akti zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja, regijski projekt pa je
razvojni projekt, ki temelji na regionalnem razvojnem programu, uresničuje razvojne prioritete regije in izkorišča
njene razvojne potenciale. Od lokalnega projekta se regijski razlikuje po celovitem reševanju določene problematike
v okviru razvojne regije oziroma širšem razvojnem vplivu na razvojno regijo in izven nje.
CTN bodo osredotočene na tri vsebinske sklope - stebre:
CTN steber: podjetništvo in delovna mesta,
CTN steber: trajnostni razvoj zavarovanih območij in
CTN steber: urbani razvoj.
Pri prvih dveh stebrih (podjetništvo in trajnostni razvoj zavarovanih območij) so cilj delovna mesta s pospešenim
prehodom na nizkoogljične in z zelenim znanjem podprte gospodarske dejavnosti in storitve. Pri tretjem stebru
(urbani razvoj) pa so cilji urbana prenova, ki neposredno prispeva k delovnim mestom, dostopnost in intermodalnost,
socialna vključenost in okoljska vzdrţnost.
Znotraj stebra podjetništvo se bo financiralo celostne regijske projekte s sinergijami, ki spodbujajo zaposlovanje in
razvoj, regijske sheme socialnega podjetništva, regijske štipendijske, garancijske in druge finančne sheme,
podjetništvo za mlade, sklade malih projektov, ki jih lahko izvajajo nevladne organizacije, nove inovativne
podjetniške pristope in investicije v degradiranih območjih.
Znotraj stebra trajnostni razvoj zavarovanih območij se bo financiralo celostne regijske projekte s področja narave,
kulture in turizma s sinergijami, ki spodbujajo zaposlovanje in predstavljajo razvojno aktiviranje zavarovanih območij
(narodni park, regijski parki, krajinski parki, naravni rezervati in naravni spomeniki).
137
Znotraj stebra - urbani razvoj - se bo financiralo integrirane regijske projekte urbanega razvoja, ki neposredno
prispeva k delovnim mestom, trajnostno mobilnost in dostopnost, izboljšanja kvalitete okolja in varnosti ţivljenja v
mestih (blaţenje in prilagajanje na podnebne spremembe socialnega vključevanja (ranljive skupine prebivalstva) in
razvoj kreativnih industrij.
c) ureditev upravljanja celostnih teritorialnih naloţb.
Posredniško telo: Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo – Direktorat za regionalni razvoj in evropsko
teritorialno sodelovanje (DRRETS).
Delegiranje nalog upravljanja regionalnim telesom: Organ usklajevanja razvojnih pobud v regiji je razvojni svet regije,
v katerem se za uresničevanje razvojnih interesov povezujejo in skupaj sprejemajo odločitve občine, zdruţenja
gospodarskih dejavnosti, madţarska in italijanska samoupravna narodna skupnost ter nevladne organizacije. Ključne
naloge razvojnega sveta regije po Zakonu o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja so priprava in sprejem
regionalnega razvojnega programa, dogovorov za razvoj regije in regijskih projektov. Prek mehanizma dogovorov za
razvoj regij bo na razvojni svet regije prenesena naloga izbora regijskih projektov. Razvojni svet regije pripravi in
sprejme regionalni razvojni program, sprejme kriterije za izbor projektov, upoštevaje splošne pogoje in merila, ki jih
določi posredniško telo, izvede javni poziv za predloţitev regijskih projektov, opravi izbor in rangiranje projektov ter
se usklajuje in pogaja s posredniškim telesom in sklene dogovor za razvoj regije. Posredniško telo bo odgovorno za
podpis pogodb z upravičenci ter izvajanje operacij razen pri regijskih shemah, za katere bo z dogovorom za razvoj
regije določeno, da se izvajajo kot “granti”. Pri teh bo skladno z Zakonom o spodbujanju skladnega regionalnega
razvoja izvajanje preneseno na regionalne razvojne agencije ali na institucije v okviru regijske razvojne mreţe.
3.1.3. Trajnostni razvoj urbanih območij, vključno z načeli za opredelitve urbanih območj, kjer se
bodo izvajali celostni ukrepi za trajnostni razvoj urbanih območij (v zvezi s členoma 7 in 8 Uredbe o
ESRR in členom 12 Uredbe o ESS)
Ukrepi za trajnostni razvoj urbanih območij se bodo iozvajali v okviru mehanizma celostnih teritorialnih
naloţb, ki je predstavljen v poglavju 3.1.2.
Trajnostni urbani razvoj temelji na principu notranjega razvoja urbanih območij (izkoriščanje potenciala degradiranih,
prostih in slabo izkoriščenih površin za razvoj znotraj urbanih območij) in dobrega funkcionalnega sodelovanja in
povezovanja z drugimi mesti ter okolico. Projekti urbanega razvoja so del dogovora za razvoj regij in sledijo
mehanizmom več nivojskega teritorialnega upravljanja, ki se uporabljajo pri spodbujanju razvoja regij.
S trajnostnim razvojem urbanih območij ţelimo doseči:
o izboljšanje kvalitete ţivljenja in bivanja (večja kakovost grajenega in odprtega javnega prostora, blaţenje in
prilagajanje na podnebne spremembe, boljša in trajnostna dostopnost do storitev, stanovanj in delovnih mest)
o prispevati k spodbujanju gospodarskega razvoja mest (večja ponudba komunalno opremljenih zemljišč za
lokacije podjetij, celovita urbana prenova kadar prispeva k razvoju delovnih mest)
o večje sodelovanje med mesti v funkcionalnih območjih z namenom doseganja komplementarnosti dejavnosti,
trajnostni dostopnosti ter doseganju ekonomije obsega
o povečanje konkurenčnosti mest v širšem prostoru (čezmejnem in »makro«-regionalnem);
Za opredelitev urbanih območij, kjer se bodo izvajali ukrepi v obsegu najmanj 5% sredstev ESRR upoštevamo njihov
poloţaj v urbanem sistemu na podlagi Strategije prostorskega razvoja Slovenije oz. vlogo v funkcionalnem območju
in prostorske smernice Ministrstva za infrastrukturo in prostor.
3.1.4. Glavna prednostna območja za sodelovanje v okviru skladov SSO, ob upoštevanju, kadar je
ustrezno, strategij za makro regije in morske bazene
S čezmejnimi programi ETS bo Slovenija teţila k oblikovanju skupnih razvojnih strategij z aktivno vlogo nosilcev
lokalnih in regionalnih oblasti in k ustvarjanju pogojev za skupno in odgovorno upravljanje skupnega bogastva in s
tem prispevala k drugačnemu gledanju na skupni prostor.
Vzpostavitev čezmejnih obmejnih funkcionalnih območij je za Slovenijo strateškega pomena. Krepitev funkcionalnih
povezav med obmejnimi urbanimi središči, ki imajo na obeh straneh politične meje največje moţnosti za interakcije,
z namenom vzpostavitve dolgoročne teritorialne kohezije, je za razvoj čezmejnega prostora ključnega pomena,
prav tako pa ima krepitev obmejnih območij pozitiven vpliv na policentrični model urbanega razvoja v Sloveniji. V
okviru programov čezmejnega sodelovanja se prednostno spodbuja sodelovanje partnerskih institucij, ki jih
138
obmejnost neposredno zadeva in se srečujejo s posebnimi problemi in priloţnostmi. S tem se osredotočimo na
čezmejno obmejno funkcionalno območje, ki pa ga je potrebno v okviru čezmejnih programov prednostno
obravnavati z namenom odprave nesorazmerij v moţnostih poslovanja gospodarskih subjektov, nesorazmerij na
trgu dela in mobilnosti delovne sile, nesorazmerij v tehnološkem razvoju, nesorazmerij v pretoku znanja ter
informacij, z namenom premagovanja jezikovnih ovir, spodbujanja pravnega in upravnega sodelovanja, skupnega
varstva okolja in spodbujanja učinkovite rabe virov ipd. Čezmejno sodelovanje je namenjeno zmanjševanju
regionalnih, gospodarskih in socialnih razlik na geografsko zaokroţenih, obmejnih funkcionalnih teritorialnih
območjih. V funkcionalnem sodelovanju in partnerstvu z gravitacijskimi območji v Sloveniji in izven nje lahko
obmejna mesta povečujejo konkurenčnost in produktivnost ter pozitivno vplivajo na zaledje, predvsem na obmejna
problemska območja. Z načrtnim razvojem obmejnih območij in njihovih središč kot tudi z razvojem dejavnosti, ki
pokrivajo ne le potrebe Slovenije ampak s svojimi vplivi segajo tudi preko meja, je lahko uravnoteţen vpliv večjih
sosednih mestnih aglomeracij in omogočeno večje povezovanje robnih predelov z osrednjeslovenskim prostorom,
kar pa tudi pripomore k večji konkurenčnosti v mednarodnem prostoru. Oblikovanje čezmejnih obmejnih
funkcionalnih območij bo usmerjeno tudi v pritegnitev slovenskih manjšin, tj. v reintegracijo slovenskega kulturnega
prostora, kar ima za Slovenijo tudi gospodarski, kulturni, zgodovinski in politični pomen. V ta namen se krepi
prometno dostopnost obmejnih regij in povezuje njihova središča s slovenskimi regijami. Na vplivnih območjih
velikih sosednjih mest (Trsta, Zagreba, Gorice, Gradca, Reke) se spodbuja pospešen prostorski razvoj na
slovenskem ozemlju, da se zagotavlja enakovrednost slovenskih območij v primerjavi s sosednjimi območji z
načrtovanjem učinkovitih mestnih mreţ, gospodarskih con, turističnih središč, čezmejnim povezovanjem trgov dela,
vključno s čezmejno mobilnostjo, razvijanjem in izvajanjem skupnih shem za izobraţevanje in usposabljanje ter
drugih dejavnosti, ki pripomorejo k enakovredni integraciji in dolgoročni teritorialni koheziji Slovenije v čezmejnem
prostoru, hkrati pa krepi skupno konkurenčnost čezmejnih funkcionalno zaokroţenih območij v mednarodnem
prostoru.
3.1.5. Kadar je ustrezno, celostni pristop k obravnavi posebnih potreb geografskih območij, ki jih je
revščina najbolj prizadela ali ciljnih skupin, ki jim najbolj grozi diskriminacija ali socialna izključenost, s
posebnim poudarkom na marginaliziranih skupnostih, invalidnih osebah, dolgotrajno brezposelnih ter
mladih brezposelnih in mladih, ki niso vključeni v izobraţevanje ali usposabljanje
V Sloveniji smo na področju revščine in socialne izključenosti identificirali teritorialna območja (občine in skupine
občin), ki so z revščino bolj obremenjena in kjer prihaja tudi do koncentracije različnih socialnih problematik in situacij
izključenosti ter ranljivih skupin. Za natančno opredelitev teh območij bomo uporabili zemljevid revščine na nivoju
občin in ga dodatno opremili s koncentracijo ciljnih skupin in socialnih problematik. Na območjih, ki so bolj
obremenjena z revščino bomo ciljano razvili po meri narejene programe, namenjene najbolj problematičnim ranljivim
skupinam (npr. Romi na Dolenjskem).
Slovenska nacionalna zakonodaja predvideva intervencijo v primeru, da se na strnjenem območju, na katerem ţivi
vsaj 20.000 prebivalcev in na katerih se zaradi notranjih strukturnih problemov ali zunanjih vplivov gospodarske
razmere tako poslabšajo, da stopnja registrirane brezposelnosti doseţe kritično mejo. Problemska območja so
deleţna dodatnih začasnih ukrepov razvojne podpore, ki jih sprejme Vlada Republike Slovenije. Vlada sprejme
dodatne začasne ukrepe razvojne podpore, kadar z rednimi ukrepi razvojnih politik ni mogoče izboljšati
gospodarskih razmer. Vlada tudi določi obdobje trajanja in problemsko območje za njihovo izvajanje. Dodatni
začasni ukrepi razvojne podpore problemskemu območju z visoko brezposelnostjo so projekti in dejavnosti, ki jih
izvajajo ministrstva na tem območju in so ključni za odstranitev razvojnih ovir in/ali spodbuditev izrabe razvojnih
potencialov območja. Za problemsko območje z visoko brezposelnostjo sprejme vlada v okviru dodatnih začasnih
ukrepov razvojne podpore program spodbujanja konkurenčnosti območja.
Strateški cilj je zmanjšati razvojne ovire in spodbuditi gospodarske dejavnike k izkoriščanju razvojnih priloţnosti.
Specifična cilja sta zmanjšati zaostanek v razvoju in vzpostaviti pogoje za gospodarsko rast.
Uspešnost merimo z naslednjimi kazalniki:
139
število novo ustvarjenih delovnih mest in
število gospodarskih subjektov, ki so prejela sredstva.
Glede na območje ukrepanja in program konkurenčnosti pa še nekatere izmed naslednjih kazalnikov:
število oseb usposobljenih za podjetništvo,
število tujih vlaganj in
število novonastalih inovativnih podjetij.
Za izvedbo ukrepov se kombinirajo nacionalna sredstva in sredstva iz različnih evropskih skladov.
V tabelici spodaj je predstavljen predlog, ki še ni končna verzija.
Posebna ciljna Kratek opis potreb Skladi SSO, ki se
Glavne vrste
skupina ali
bodo rabili (ESRR, ukrepov, ki se bodo
geografsko območje
ESS, KS, EKSRP,
podprli
ESRP
Ciljna skupina so : Sredstva za
ESRR
- podjetja, ki
zagon dejavnosti,
ustvarjajo nova sredstva za
DM,
usposabljanje,
- nova podjetja, ki sredstva za nakup ESS
se ustanovijo na zemljišč, opreme,
ESRP
območju
materialni in
materialni stroški,
sredstva za
lokalne projekte
Program
Investicije v kadre,
opremo, prostore,
storitve,…
Usposabljanje,
izobraţevanje,…
Leader projekti,…
3.1.6. Kadar je ustrezno, celostni pristop k obravnavi demografskih izzivov regij ali posebnih potreb
geografskih območij, ki so hudo in stalno prizadeta zaradi neugodnih naravnih ali demografskih razmer, kot
je določeno v členu 174 Pogodbe o delovanju Evropske Unije
V Sloveniji nimamo regij, ki so hudo in stalno prizadete zaradi neugodnih naravnih ali demografskih razmer zato to
poglavje za nas ni relevantno.
4. UREDITVE ZA ZAGOTOVITEV USPEŠNEGA IZVAJANJA PARTNERSKEGA SPORAZUMA IN PROGRAMOV (ČLEN 14(2)(B)
UREDBE SSO)
4.1. Ocena obstoječih sistemov za elektronsko izmenjavo podatkov ter povzetek načrtovanih ukrepov za
postopno zagotovitev, da se vse informacije med upravičenci in organi, pristojnimi za upravljanje in
nadzor podatkov, lahko izmenjajo preko elektronske izmenjave
(i)
oceno obstoječih sistemov za elektronsko izmenjavo podatkov, vključno z pregledom obstoječih
sistemov za elektronsko izmenjavo podatkov, dostopnih upravičencem, ter glavnih razvojnih potreb;
Z vidika informacijske podpore na nacionalni ravni, v Republiki Sloveniji obstaja informacijski sistem za
spremljanje izvajanja in omogoča upravljanje s sredstvi EU. Referenčni informacijski sistem ISARR je namenjen
evidentiranju, finančnemu izvajanju, spremljanju izvajanja, prav tako sluţi kot analitično orodje v procesu
spremljanja izvajanja evropske kohezijske politike. V tekočem programskem obdobju je bil omogočen dostop tudi
upravičencem, z namenom laţje priprave zahtevkov za izplačilo, posledično pa je zagotavljal pripravo zahtevkov
za povračilo EU dela iz skladov kohezijske politike.
140
ISARR je informacijski sistem, ki podpira izvajanje razvojnih programov evropske kohezijske politike v
programskem obdobju 2007 – 2013. ISARR podpira operativne procese načrtovanja, izvajanja in spremljanja
izvajanja programov, instrumentov ter operacij, v končni fazi pa omogoča črpanje evropskih sredstev preko
zahtevkov za povračilo.
ISARR je sestavljen iz med seboj povezanih aplikacij oziroma modulov, ki podpirajo posamezne procese.
Informacijski sistem ISARR je sestavljen iz 9 različnih aplikacij / modulov.
Slika: Moduli, ki sestavljajo ISARR
Ključna lastnost ISARR, ki omogoča stroškovno učinkovito podporo tovrstnim specifikam, je fleksibilna arhitektura in
več kot 10 različnih vrst dinamično nastavljivih procesov, ki vključujejo dinamično nastavljive procesne kontrole in
posledice. ISARR tako omogoča visoko raven prilagodljivosti informatiziranih procesov specifikam različnih
programskih ravni in tudi načinu dela posameznih resorjev. Sistem ponuja sistematičen način za obvladovanje izjem
vključno z odprto drevesno strukturo razvojnih programov.
V sistemu je več skupin uporabnikov z različnimi funkcionalnimi zahtevami (upravičenci, skrbniki pogodb,
skrbniki javnih razpisov, kontrolorji, finančni delavci, analitiki, administratorji itd.). ISARR preko lokaliziranega
uporabniškega vmesnika uporabljajo tudi uporabniki iz sosednje Avstrije, Hrvaške in Madţarske, ki aktivno
sodelujejo v programih čezmejnega sodelovanja.
Slika: Okvir izvajanja
Prilagojenost zahtevam različnih uporabnikov
ISARR ima preko 3.000 registriranih uporabnikov (od tega preko 2.000 takšnih, ki podatke in informacije v sistemu
aktivno sooblikujejo) iz več sto različnih poslovnih subjektov iz štirih različnih drţav, v povprečju pa sistem sočasno
uporablja 100-150 uporabnikov.
Razvojnih potreb je veliko, predvsem v luči vzpostavitve uporabnikom prijaznega informacijskega sistema.
141
povzetkom ukrepov za postopno zagotovitev, da se vse informacije med upravičenci in organi,
pristojnimi za upravljanje in nadzor podatkov, lahko izmenjajo preko elektronske izmenjave z okvirnim
časovnim razporedom.
(ii)
OU si v okviru priprav na novo finančno perspektivo 2014-2020 prizadeva, da s svojimi aktivnostmi pripravi analize in
načrte izboljšanja informacijske podpore izvajanju kohezijske politike v RS. V ta namen je pripravil ţe v letu 2012
koncept prenove obstoječega IS ISARR ter v nadaljevanju zaradi iskanja sinergijskih učinkov ustanovil medresorsko
delovno skupino z namenom, da izboljša povezave obstoječimi informacijskimi sistemi na nacionalni ravni, in sicer,
informacijskih sistemov MFERAC (računovodski sistem za izvrševanje drţavnega proračuna), IS-PA2007
(informacijski sistem organa za potrjevanje) in ISARR (informacijski sistem za spremljanje, poročanje in izvajanje
evropske kohezijske politike v Republiki Sloveniji) na segmentih, kjer se to izkaţe za racionalno, tako z vidika
tehnologij in procesov, ki jih podpirajo, kot tudi z vidika moţnosti povezovanja informacijskih sistemov za podporo
izvajanju kohezijske politike v programskem obdobju 2014-2020 v skladu z zahtevami iz predloga novih evropskih
uredb za izvajanje skladov evropske kohezijske politike v navedenem obdobju.
Namen aktivnosti v tej zvezi je optimizacija informacijske rešitve na način, da bo omogočala dosledno, učinkovito in
pravočasno izvajanje vseh potrebnih postopkov, za izvajanje, kontrolo in spremljanje finančnih tokov ter enoten in
celovit vpogled v izvajanje razvojnih politik in razvojnih programov.
Pri tem se zasleduje ţelja po bolj tesni povezavi oziroma poenotenju informacijskih sistemov ISARR, IS-PA2007 in
MFERAC, saj bi se s tem izognili moţnosti za neskladnost podatkov o finančnih tokovih in zapletom, ki lahko
nastanejo zaradi izmenjave podatkov med navedenimi sistemi. Glede na dejstvo, da so navedeni informacijski
sistemi namenjeni tako spremljanju finančnega izvajanja, kot tudi upravljanju sredstev, ki so s strani Republike
Slovenije zagotovljena iz drţavnega proračuna, bi s poenotenjem načrtovanja, razvoja, podpore in upravljanja
enovitega informacijskega sistema lahko dosegli maksimalne sinergijske učinke med resorji in racionalizirali nadaljnji
razvoj in vzdrţevanje informacijske rešitve.
Trenutno se izvajajo natančni opisi obstoječih procesov, ki bodo prestavljali osnovo za odpravo
ugotovljenih
pomanjkljivosti, opustitev nepotrebnih funkcionalnosti in prilagoditev novim zahtevam za spremljanje in poročanje.
Načrtovani ukrepi:
-
glede na to, da so se pri izvajanju finančnega spremljanja pojavljala ozka grla in zato posledično zamiki pri
črpanju sredstev, je v novem programskem obdobju načrtovana bodisi uporaba novega informacijskega
sistema, ki bo zagotavljal nemoteno črpanje in ustrezno revizijsko sled, bodisi bistvena modifikacija
obstoječega;
-
načrtujejo se tudi nadaljnje dodelitve dostopa čim širšemu krogu upravičencev;
-
informacijski sistem mora biti oblikovan predvsem tako, da ustreza tako zahtevam iz regulativ (jasno
definirana polja), zahtevami nadgrajene SFC baze, kot tudi popolnoma informacijsko podprt sistem
prijavljanja na razpise ter posredovanja dokazil, načrtovana pa je tudi ustrezna navezava na druge sisteme
na nacionalni ravni (npr. na DURSov sistem) za laţje izvajanje nadzora nad posameznimi upravičenci.
Z vidika ravni komunikacije in elektronskega prenosa podatkov med EK in drţavo članico, ki potekajo preko SFC
baze, je mogoče ugotoviti, da glede na obseg zahtev in način posredovanja podatkov prenos poteka nemoteno.
Teţave so se pojavljale predvsem v ročnem podatkov za letna poročila ter z izvajanjem instrumentov finančnega
inţeniringa, ko so se na teh dveh področjih pojavile dodatne zahteve oziroma spremembe regulatornih podlag EK.
Ob koncu programskega obdobja 2007-2013 elektronska izmenjava podatkov še ni vzpostavljena, pač pa se v
Sloveniji v SFC podatke vnaša ročno.
V najkrajšem moţnem času ţelimo zagotoviti prehod na elektronske prijave na razpise e-kohezijo in s tem
maksimalno prispevati k poenostavitvam ter uporabnikom prijaznim sistemov, ki bo tudi bolj sluţil pregledu
rezultatov in sprotnemu ugotavljanju kaj najbolje funkcionira in kaj ne, kar bi nam omogočala hitrejše prilagajanje v
doseganju uspešnejšega črpanja sredstev.
Opredelitev glede konkretnih ukrepov in izboljšav elektronskega sistema, skupaj z okvirnim časovnim razporedom
bomo posredovali v naslednji verziji Partnerskega sporazuma.
142