OPR_Gradivo za vaje iz OSPR_09

Comments

Transcription

OPR_Gradivo za vaje iz OSPR_09
dr. Bojana Korošec
mag. Robert Horvat
mag. Danijel Vukovič
OSNOVE STROŠKOVNEGA IN
POSLOVODNEGA RAČUNOVODSTVA
Gradivo za vaje
2. letnik BUNI
Maribor, 2009
Osnove stroškovnega in poslovodnega računovodstva
2
KAZALO VSEBINE
1. POMEN IN RAZVOJ POSLOVODNEGA IN STROŠKOVNEGA
RAČUNOVODSTVA TER GOSPODARSKE KATEGORIJE .................... 3
VPRAŠANJA .................................................................................................................................................. 3
NALOGE......................................................................................................................................................... 5
2. STROŠKI IN OSNOVE STROŠKOVNEGA RAČUNOVODSTVA ..... 8
VPRAŠANJA .................................................................................................................................................. 8
NALOGE....................................................................................................................................................... 11
3. RAČUNOVODSKE INFORMACIJE ZA POSLOVNE ODLOČITVE ..
.................................................................................................................. 21
VPRAŠANJA ................................................................................................................................................ 21
NALOGE....................................................................................................................................................... 24
EPF©2009
Osnove stroškovnega in poslovodnega računovodstva
3
1. POMEN IN RAZVOJ POSLOVODNEGA IN STROŠKOVNEGA
RAČUNOVODSTVA TER GOSPODARSKE KATEGORIJE
VPRAŠANJA
Opredelitev poslovodnega in stroškovnega računovodstva in njun pomen
1.
Kaj vse razumemo pod pojmoma poslovodno računovodstvo in stroškovno računovodstvo?
2.
Kakšni so namen in cilji poslovodnega ter stroškovnega računovodstva?
3.
Primerjajte značilnosti poslovodnega, stroškovnega, finančnega in drugih vidikov računovodstva!
Pojasnite najpomembnejše razlike med njimi!
4.
Ali in kakšna je povezava med controllingom in poslovodnim računovodstvom?
5.
Ali se spreminja pomen poslovodnega računovodstva, na katerih področjih narašča in zakaj?
6.
Kakšen je položaj strokovno usposobljenih poslovodnih računovodij v razvitem svetu? In v
Sloveniji?
7.
Predstavite osnovne značilnosti kodeksa poklicne etike, ki zavezuje pooblaščene poslovodne
računovodje (CMA) v ZDA in v Sloveniji!
Sredstva in obveznosti do virov sredstev
8.
Kakšne vrste sredstev predstavljajo neopredmetena sredstva in kaj je z njihovo vrednostjo? Ali in
s katerimi prvinami poslovnega postopka so povezane? Kdaj in zakaj se lahko med temi sredstvi
pojavlja tudi t.i. goodwill?
9.
Katera sredstva so opredmetena osnovna sredstva in kakšne so njihove značilnosti?
10. Ali so tudi s finančnim in s poslovnim najemom povezana kakšna sredstva, in če, katera?
11. V skupino katerih sredstev sodi drobni inventar?
12. Kakšna je razlika med finančnimi naložbami in terjatvami iz poslovanja?
13. Ali najdemo dane kratkoročne kredite in dana posojila v isti skupini?
14. Kakšne vrste sredstev najdemo v skupini zalog in kako so vrednotene?
15. Katere postavke sestavljajo kapital organizacije?
16. Kakšne vrste osnovnega kapitala so značilne za različne vrste organizacij?
17. Opredelite nekaj finančnih dolgov in nekaj poslovnih dolgov.
18. Katere vrste sredstev in obveznosti do virov so posebno pomembne oz. značilne v različnih
vrstah poslovnih sistemov (npr. v bankah in zavarovalnicah, v javnih podjetjih, v zavodih,…)?
Stroški, odhodki, prihodki in poslovni izid
19. Katere izvirne vrste stroškov opredeljujejo SRS?
20. Kakšne so povezave med stroški in odhodki?
EPF©2009
Osnove stroškovnega in poslovodnega računovodstva
4
21. Kaj vključujejo stroški dela in kakšna kategorija je delež zaposlenih v dobičku?
22. Na kaj se nanašajo poslovni odhodki, finančni odhodki in drugi (izredni) odhodki?
23. Na kaj se nanašajo poslovni prihodki, finančni prihodki in drugi (izredni) prihodki?
24. Pojasnite povezave med prihodki in prejemki!
25. Kaj je temeljni poslovni izid ter kakšne vrste razširjenih poslovnih izidov poznamo?
26. Ali je možno, da mora poslovni sistem obračunati davek od dohodkov, čeprav je obračunana
celotna izguba? Zakaj? Kaj so lahko razlogi za razlike med računovodsko izkazanim poslovnim
izidom in obdavčljivim dobičkom?
Denarni tokovi
27. Kaj razumemo s prejemki poslovne dejavnosti, naložbene (investicijske) dejavnosti in dejavnosti
financiranja?
28. Kaj razumemo z izdatki poslovne dejavnosti, naložbene (investicijske) dejavnosti in dejavnosti
financiranja?
29. Kakšne vrste denarnih tokov predstavljajo:
• izdatki za nakup osnovnih sredstev,
• prejemki iz naslova vplačanega kapitala,
• izdatki za plačilo materiala,
• prejemki iz naslova najetih posojil in
• izdatki za deleže zaposlenih v dobičku?
30. Kakšne vrste čistih denarnih tokov oz. denarnih izidov lahko ugotavljamo na podlagi prejemkov
in izdatkov? Kakšne so povezave med čistim denarnim izidom iz poslovanja in temeljnim
poslovnim izidom?
Finančni tokovi - z izhodiščem v denarju
31. Kaj razumemo s finančnimi tokovi z izhodiščem v denarju?
32. Kakšne so povezave med finančnimi, poslovnoizidnimi in denarnimi tokovi?
EPF©2009
Osnove stroškovnega in poslovodnega računovodstva
5
NALOGE
Sredstva in obveznosti do virov sredstev
1/1
Finančne naložbe so:
a) vsa sredstva v obliki pravic
b) sredstva, ki izhajajo iz vlaganj poslovnega sistema drugam zaradi pridobivanja prihodkov
financiranja
c) dani krediti in kupljene obveznice
d) dana posojila in naložbe v kapital drugih poslovnih sistemov
e) ………………………………………….………………..
1/2
a)
b)
c)
d)
e)
f)
g)
Katero od navedenih kategorij uvrščamo med neopredmetena dolgoročna sredstva?
dolgoročne finančne naložbe,
dolgoročno odloženi organizacijski stroški,
terjatve iz naslova dolgoročno danih kreditov
dobro ime (goodwill)
naložbe v patente in licence
dolgoročno odloženi stroški razvijanja
………………………………………………………………
a)
b)
c)
d)
e)
f)
g)
h)
Katera oz. katere od navedenih kategorij predstavljajo obratna sredstva v obliki pravic?
terjatve do zaposlenih (iz naslova predplačila za stroške službenih potovanj)
izdane menice
predplačila kupcev
prejeti čeki
terjatve do kupcev
sporne terjatve
odpisane terjatve
obveznosti do dobaviteljev
a)
b)
c)
d)
e)
f)
g)
Katere od navedenih kategorij tvorijo kapital poslovnega sistema?
kapitalske rezerve
rezervacije
osnovni kapital
nerazdeljen čisti dobiček tekočega poslovnega leta
rezerve iz dobička
dobljena posojila
preneseni (nerazdeljeni) dobiček iz preteklih poslovnih let
1/3
1/4
1/5
Nepokrita izguba podjetja:
a) nima vpliva na izkazani znesek kapitala
b) povečuje izkazani znesek njegovega kapitala
c) posredno zmanjšuje izkazani znesek njegovega kapitala
1/6
a)
b)
c)
d)
Delniška družba lahko:
zadrži del čistega dobička v obliki rezervacij
izplača dividende delničarjem le iz čistega dobička tekočega poslovnega leta
zadrži del čistega dobička v obliki rezerv ali pa ga pusti nerazdeljenega
izplača dividende delničarjem iz čistega dobička tekočega poslovnega leta ali/in iz
nerazdeljenega dobička iz preteklih let
EPF©2009
Osnove stroškovnega in poslovodnega računovodstva
6
Poslovnoizidni tokovi
a)
b)
c)
d)
e)
Čisti dobiček je mogoče nameniti za:
udeležbo zaposlenih v čistem dobičku
oblikovanje rezervacij
dividende in druge udeležbe lastnikov v čistem dobičku
oblikovanje rezerv
obresti iz naslova najetih posojil
a)
b)
c)
d)
e)
f)
Izgubo lahko poslovni sistem poravna:
z zmanjšanjem rezerv iz dobička
z zmanjšanjem kapitalskih rezerv
z zmanjšanjem nerazdeljenega dobička iz preteklih let
z najetim posojilom
z zmanjšanjem osnovnega kapitala
z zmanjšanjem kosmatih plač
1/7
1/8
1/9
Kateri razširjeni poslovni izidi so pravilno opredeljeni?
a) prispevek za kritje je razlika med prihodki od prodaje in proizvajalnimi stroški v prodanih
učinkih
b) razlika v ceni je razlika med prihodki od prodaje in nabavno vrednostjo prodanega trgovskega
blaga
c) nepridobitni poslovni sistem kot je zavod ugotavlja bodisi presežek prihodkov ali presežek
odhodkov
d) dobiček iz rednega delovanja je enaka prihodkom rednega delovanja, zmanjšanim za poslovne
in finančne odhodke
e) dohodek je vsota plač in udeležb zaposlenih v dobičku, obresti in drugih nadomestil tujim
virom, udeležb lastnikov v dobičku in nadomestil državi
f) podjetnikov dohodek je vsota dobička in zaslužka podjetnika
g) kosmati dobiček je razlika med prihodki od prodaje in proizvajalnimi stroški v prodanih
učinkih
Finančni, denarni in poslovnoizidni tokovi
1/10
a)
b)
c)
d)
e)
f)
g)
1/11
Opredelite, kakšne vrste finančnih (Fi) in denarnih (De) tokov predstavljajo naslednji poslovni
dogodki:
nakup materiala za 1.000 d.e. gotovine
nakup materiala z nabavno vrednostjo 1.000 d.e. na kasnejše plačilo
najem 60.000 d.e. dolgoročnega bančnega posojila
poravnava 400 d.e. obveznosti do dobaviteljev z izdajo menice
izdaja in vpis delnic v skupni nominalni vrednosti 20.000 d.e., od tega je bilo 3/4 tudi
vplačanih
gotovinski nakup licence za petletno proizvodnjo izdelkov X za 20.000 d.e.
odpis za 200 d.e. terjatev do kupcev
Kakšne vrste finančnih in denarnih tokov predstavljajo naslednji poslovni dogodki, nastali v
podjetju, ki polno vrednoti zaloge učinkov:
• nabavili, plačali in porabili so za 500 d.e. materiala,
• obračunali in izplačali so obveznosti za plače v znesku 150 d.e.,
• kupili in plačali so storitve za 50 d.e.,
• obračunali so za 100 d.e. amortizacije,
• vso tekočo proizvodnjo so dokončali (v začetku obdobja ni bilo nobenih učinkov na zalogi)
EPF©2009
Osnove stroškovnega in poslovodnega računovodstva
7
• vso dokončano proizvodnjo so prodali za 1.000 d.e. gotovine.
Izdelajte tudi izkaze stanja, poslovnega izida, finančnih in denarnih tokov! Upoštevajte, da je
imelo podjetje v začetku opazovanega obdobja le 700 d.e. denarnih sredstev in 2.500 d.e.
opredmetenih osnovnih sredstev ter 350 d.e. najetih dolgoročnih posojil, 50 d.e. obveznosti za
izdane menice in preostala sredstva financirana z delniškim kapitalom!
1/12
Podjetje je imelo v prvem mesecu poslovanja 1.200 € prihodkov in 950 € odhodkov; med temi
je bilo za 300 € amortizacije in 20 € za oblikovanje rezervacij. Ker je bil del prodaj na kasnejše
plačilo, ob koncu meseca za 160 € terjatev še ni bilo poravnanih. Niti v začetku niti ob koncu
meseca ni bilo nobenih učinkov na zalogi.
a) Kolikšen je bil temeljni poslovni izid in kolikšen denarni izid iz poslovanja v tem mesecu?
b) Kakšen bi bil denarni izid iz poslovanja, če bi bilo le 50 % prihodkov obdobja povezanih s
prejemki v tem obdobju?
1/13
Pojasnite povezave naslednjih gospodarskih kategorij oz. poslovnih sprememb na
poslovnoizidne, finančne in denarne tokove:
• poraba materiala
• obračun amortizacije
• obračun in izplačilo plač
• vračilo posojila
• izdaja obveznic
• izdaja delnic
• vloga v kapital povezanega podjetja.
EPF©2009
Osnove stroškovnega in poslovodnega računovodstva
8
2. STROŠKI IN OSNOVE STROŠKOVNEGA RAČUNOVODSTVA
VPRAŠANJA
Različne členitve stroškov za različne namene
1.
Kakšne vrste stroškov razlikujemo in kakšna je uporabnost različnih členitev stroškov za presojo
gospodarjenja poslovnega sistema?
2.
Kako vplivajo različne vrste spremenljivih stroškov na gospodarjenje, kakšne so njihove povezave
z mejnimi stroški in v katerih pogojih poslovanja lahko pričakujemo sorazmerne, nazadujoče ali
napredujoče spremenljive stroške?
3.
Kateri dejavniki vplivajo na višino celotnega zneska stalnih stroškov, kdaj se pojavljajo različne
vrste omejeno stalnih stroškov in kakšen je njihov vpliv na gospodarjenje? Kdaj se v poslovanju
pojavljajo remanenčni stalni stroški, kakšen je njihov vpliv na gospodarjenje in kakšna je njihova
povezava z jalovimi stalnimi stroški?
4.
Katere členitve stroškov so posebno uporabne z vidika poslovnih odločitev, katerih in kdaj?
5.
Kateri dejavniki povzročajo nastajanje različnih vrst stroškov?
6.
Kdaj so med odločujočimi stroški tudi oportunitetni stroški?
7.
Kaj so lahko razlogi za diferenčne stroške? Kakšne so povezave med diferenčnimi in mejnimi
stroški?
8.
Pri kakšnih vrstah poslovnih odločitev predstavlja amortizacija odločujoč strošek (obstoječa, nova
OS, …)?
9.
Kaj so zavezujoči in kaj diskrecijski stroški?
10. Kaj so izogibni in kaj neizogibni stroški?
11. Kateri stroški prispevajo k vrednosti proizvoda ali storitve z vidika njegovega uporabnika?
12. Kaj razumemo s stroški kakovosti in kako jih lahko členimo?
13. Na kakšne načine je mogoče zagotoviti boljše obvladovanje stroškov v organizaciji?
Značilnosti in uporabnost različnih postopkov izračunavanja izvirnih stroškov in
ugotavljanja odhodkov
Metode amortiziranja
14. Kako vpliva uporaba različnih postopkov amortiziranja na naložbe, poslovnoizidne, finančne in
denarne tokove?
15. Kdaj kaže priporočiti rabo katerega od postopkov amortiziranja?
16. Ali je proces amortiziranja povezan z denarnimi tokovi in kako? Ali in kako vplivajo različni
postopki amortiziranja na višino denarnega izida iz poslovanja v posameznih letih amortizacijske
dobe? Kakšni so ti vplivi, če upoštevamo tudi obdavčitev dobička?
EPF©2009
Osnove stroškovnega in poslovodnega računovodstva
9
Izračunavanje plač
17. Kaj razumemo s stroški dela?
18. Kakšne postopke obračunavanja plač poznate in kako vplivajo na gospodarjenje? Ali predstavljajo
tudi "plače" iz dobička strošek?
19. Kakšni so vplivi stroškov dela na poslovnoizidne, finančne in denarne tokove ter kakšni so na
naložbe?
Kolikostni postopki vrednotenja
20. Katera sredstva lahko vrednostno spremljamo z različnimi kolikostnimi postopki? Kdaj prihaja
do razlik v višini poslovnoizidnih tokov pri rabi različnih kolikostnih postopkov in zakaj?
21. Pojasnite vplive uporabe različnih kolikostnih postopkov pri spremljanju:
• materiala,
• trgovskega blaga in
• gotovih proizvodov
na stroške oz. odhodke, na zaloge, na poslovnoizidne, finančne in denarne tokove!
Kakovostni postopki vrednotenja
22. Kakšne vrste kakovostnih postopkov vrednotenja poznamo in na kakšen način se oblikujejo
poslovni odhodki pri posameznih kakovostih postopkih vrednotenja učinkov?
23. Kako vpliva uporaba različnih kakovostnih postopkov vrednotenja na poslovnoizidne, finančne
in denarne tokove?
24. Od česa je odvisno, ali in v kolikšni meri pride do razlik v izkazanem poslovnem izidu v
opazovanem obdobju pri uporabi različnih kakovostnih postopkov vrednotenja? Kdaj se
pojavljajo v določenem obdobju razlike v poslovnoizidnih tokovih pri rabi različnih kakovostnih
postopkov vrednotenja in na katere stroške se te razlike nanašajo?
25. Katere kakovostne postopke vrednotenja najbolj pogosto uporabljajo proizvajalna podjetja in
katere priporočajo in katere dovoljujejo SRS za potrebe finančnega računovodstva?
26. S katerim postopkom dosežemo bolj izenačen izid v posameznih obdobjih, če lahko izbiramo
med polnim vrednotenjem in vrednotenjem po spremenljivih stroških in je:
•
proizvodnja enakomerna, prodaja pa neenakomerna in
•
prodaja enakomerna in proizvodnja neenakomerna?
Ugotavljanje stroškovne vrednosti učinkov
27. Katere zaporedne postopke obsega ugotavljanje stroškovne vrednosti učinkov?
EPF©2009
Osnove stroškovnega in poslovodnega računovodstva
10
28. Pojasnite vpliva sistema stroškov, vrste proizvodnje in širine stroškovne cene, ki nas zanima v z
vidika učinkov na ugotavljanje stroškov po stroškovnih mestih in nosilcih!
29. Ali ugotavljanje stroškovne cene učinkov za potrebe finančnega računovodstva zadovoljuje potrebe
po računovodskih informacijah o stroškovnih vrednostih učinkov za vse vrste poslovnih odločitev?
Spremljanje stroškov po stroškovnih mestih
30. Kaj so stroškovna mesta in kakšne vrste stroškovnih mest razlikujemo?
31. Navedite primere značilnih stroškovnih mest osnovne, stranske in pomožne dejavnosti v: tovarni
avtomobilov, tovarni olja, v bolnišnici, na fakulteti! Je v vseh primerih smiselno oblikovati vse tri
omenjene vrste stroškovnih mest?
32. Katere so osnovne značilnosti razporejanja stroškov po stroškovnih mestih? Ali naletimo pri tem na
kakšne težave in kako jih lahko rešujemo?
33. Katere stroške razporejamo iz pomožnih in neproizvajalnih stroškovnih mest na stroškovna mesta
osnovne dejavnosti pri različnih kakovostnih postopkih vrednotenja učinkov?
34. S kakšnimi postopki lahko razporejamo stroške pomožnih dejavnosti?
35. Kdaj in kako razporejamo stroške iz stroškovnih mest neproizvajalnih dejavnosti na stroškovna
mesta nastajanja učinkov? Na kak način razmejimo del stroškov, ki se nanaša na nedokončano
proizvodnjo od dela, ki se nanaša na dokončano pri procesni in kako pri naročilni proizvodnji?
Osnovne značilnosti opredeljevanja stroškov stroškovnih nosilcev
36. Kaj so stroškovni nosilci?
37. Katere so osnovne značilnosti razporejanja stroškov na stroškovne nosilce? S kakšnimi težavami je
povezano in kako jih lahko rešujemo?
38. Kako razporejamo stroške osnovnih stroškovnih mest na stroškovne nosilce pri različnih vrstah
proizvodnje?
39. Kakšne vrste delitvenih postopkov izračunavanja stroškovne cene učinkov poznamo? Od česa je
odvisno, katerega od delitvenih postopkov lahko uporabimo pri ugotavljanju stroškov za stroškovne
nosilce?
40. Katere postopke kalkuliranja z dodatki poznamo in kdaj jih uporabljamo?
41. Katere so osnovne značilnosti vrednotenja končnih stroškovnih nosilcev na podlagi učinkov oz.
sestavin dejavnosti oz. procesno usmerjenega vrednotenja pri razporejanju splošnih stroškov?
Kakšna je uporabnost tega pristopa?
EPF©2009
Osnove stroškovnega in poslovodnega računovodstva
11
Metode za boljše obvladovanje stroškov
42. Katere metode je mogoče uporabiti v organizaciji za boljše obvladovanje stroškov? Pojasnite
osnovne značilnosti reaktivnih in proaktivnih postopkov!
43. Kaj razumemo s ciljnim vrednotenjem učinkov in kakšna je uporabnost tega pristopa?
44. Kakšen je pomen poslovodnega računovodstva za obvladovanje stroškov v organizaciji?
NALOGE
Različne členitve stroškov za različne namene
2/1
a)
b)
c)
d)
e)
2/2
Katera izmed navedenih trditev v zvezi s stroški proizvodov in stroški obdobja je pravilna?
stroški proizvodov se pojavljajo v izkazu poslovnega izida, nikoli pa v izkazu stanja
stroški obdobja se nikoli ne izkazujejo neposredno v izkazu stanja
stroški obdobja se pojavljajo najprej v izkazu stanja in nato še v izkazu poslovnega izida
niti stroški proizvodov niti stroški obdobja se ne pojavljajo v izkazu stanja
niti stroški proizvodov niti stroški obdobja se ne pojavljajo v izkazu poslovnega izida
Katera trditev v zvezi s stalnimi stroški je napačna?
ali bo nek strošek obvezujoč ali diskrecijski bo v veliki meri odvisno od filozofije poslovodstva
diskrecijski stalni stroški so posledica letnih odločitev poslovodstva
stalni stroški se znotraj merodajne ravni v celotnem obsegu ne spreminjajo
obvezujoče stroške lahko pogosto zmanjšamo na nič za kratka obdobja brez resnih posledic za
doseganje dolgoročnih ciljev poslovnega sistema
e) v današnjih časih v podjetjih opažamo trend relativnega povečevanja stalnih stroškov napram
spremenljivim
a)
b)
c)
d)
2/3
a)
b)
c)
d)
e)
2/4
Katera trditev o stroških je pravilna?
vsi spremenljivi stroški so diferenčni stroški, medtem ko nekateri stalni stroški niso diferenčni
neposredni stroški so vedno nadzorljivi
posredni stroški so vedno nadzorljivi
vsi stroški so na določeni ravni poslovnega sistema nadzorljivi
oportunitetni strošek je razlika v koristih med sprejeto različico in zavrnjeno različico
Pojasnite geslo "različne členitve stroškov za različne namene" ter pomen in uporabnost
naslednjih opredelitev stroškov:
• naravne vrste stroškov
• izvirni (primarni) in izvedeni (sekundarni) stroški
• neposredni (direktni) in posredni (indirektni) oz. splošni stroški
• proizvodni (manufacturing) in neproizvodni (nonmanufacturing) stroški
• stalni in spremenljivi stroški
• stroški proizvodov (product costs) in stroški obdobja (period costs)
• "nadzorljivi" (controllable) in "nenadzorljivi" (noncontrollable) stroški
• odločujoči (relevantni) in neodločujoči (nerelevantni) stroški
• izogibni (avoidable) in neizogibni (unavoidable) stroški
• diferenčni stroški
• diskrecijski stroški, stroški svobodnega preudarka
EPF©2009
Osnove stroškovnega in poslovodnega računovodstva
12
• "obvezujoči, zavezujoči" (commited) stroški
• oportunitetni stroški
• prisojeni stroški (imputirani)
• poslovno potrebni in poslovno nepotrebni stroški
• "potopljeni" (sunk) stroški
• denarni stroški (out of pocket)
• stroški kakovosti
• skupni stroški proizvodov (joint product costs)
• stroški, ki prispevajo k vrednosti (value added costs) in stroški, ki ne prispevajo k vrednosti
(nonvalue added)
• družbeni stroški
• transakcijski stroški
2/5
V nadaljevanju je navedenih nekaj stroškov nastalih v Hotelu z restavracijo XY. Za vsak strošek
opredeli, katera od spodaj navedenih klasifikacij stroškov ga najbolje opredeljuje; pri tem je
možno, da posameznemu strošku ustreza več klasifikacij. (povzeto po Hilton: Managerial
Accounting, Riverside 1991, str. 50-51)
Stroški
razlika v celotnih stroških hotela zaradi dodatno nameščenega gosta
stroški živil porabljenih v kuhinji
stroški splošne reklame hotela, razporejeni na oddelek hrane in pijač
stroški amortizacije kuhinjskih prostorov
dobiček, ki bi ga dosegli s prodajalno časopisov in knjig, če bi jo imeli
plače natakarjev
plača vodje kuhinje
nabavna vrednost hladilnika, kupljenega pred 13 meseci, garancijski rok je bil 12 mesecev - v
tem času ni bilo nobenih okvar; po 13 mesecih je povsem odpovedal. čeprav je bilo ocenjeno,
da ga bo možno uporabljati 5 let
9. Hotel se lahko oskrbuje s pecivom na dva načina. Lahko ga kupuje v slaščičarni za približno
1.600 d.e. mesečno. Lahko pa bi ga napravili v hotelski kuhinji sami, vendar bi morali za to
zaposliti slaščičarja za polovični delovni čas, kar bi povečalo stroške dela za 600 d.e. mesečno.
Stroški sestavin slaščic bi znašali mesečno 800 d.e.
10. stroški najema računalnika za rezervacije, obračun plač in glavno računovodstvo hotela
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
8.
a)
b)
c)
d)
e)
f)
g)
h)
i)
j)
k)
Klasifikacije stroškov:
neposredni stroški oddelka za hrano in pijače
posredni stroški "
"
"
stroški "nadzirljivi" s strani vodje kuhinje
stroški "nenadzirljivi" s strani vodje kuhinje
stroški "nadzirljivi" s strani direktorja hotela
stroški "nenadzirljivi" s strani "
"
diferenčni stroški
mejni stroški
oportunitetni stroški
potopljeni stroški
denarni stroški
a)
b)
c)
d)
Katera oz. katere izmed navedenih trditev o oportunitetnih stroških so napačne?
so merodajni pri vseh poslovnih odločitvah
jih ne evidentiramo v knjigovodstvu
predstavljajo dejanske izdatke zaradi izbora alternative
so razlika v koristih dveh odločitvenih možnosti
2/6
EPF©2009
Osnove stroškovnega in poslovodnega računovodstva
2/7
13
Podjetje je kupilo stroj za izdelavo plastične embalaže z zmogljivostjo 1.500 kosov dnevno pri
delu v treh izmenah. Nabavna vrednost stroja znaša 1,2 mio d.e., doba njegove koristnosti pa je
ocenjena na 5 let. Stroški zunanjih storitev za vzdrževanje stroja so predvideni v mesečni višini
4.000 d.e., letni stroški zavarovanja stroja pa so 7.500 d.e. Stroški izdelavnega materiala znašajo
10 d.e. na kos. Vzpostavitev kadrovskih potencialov za delo na enem stroju v eni izmeni
povzroča dnevno 8.000 d.e. stroškov dela, če proizvajajo embalažo le v eni barvni različici, če pa
bi proizvajali dnevno embalažo v treh barvnih različicah, bi bili zaradi dodatno potrebnega
čiščenja strojev ti stroški 8.100 d.e. Stroški materiala za čiščenje strojev znašajo 150 d.e. dnevno,
če delajo embalažo le v eni barvi in 250 d.e., če teče proizvodnja v treh barvah. V letu dni
načrtujejo 280 delovnih dni. Podjetje lahko nabavi še več takih strojev pod enakimi pogoji.
Mogoča je tudi priskrba dodatnih kadrov pod enakimi pogoji.
a) Opredelite dejavnike, ki vplivajo na višino posameznih vrst stroškov, ki se pojavljajo v zvezi s
proizvodnjo plastične embalaže!
b) Kateri stroški bi bili merodajni (odločujoči, relevantni), če bi v podjetju izbirali med naslednjimi
možnostmi proizvodnje:
• dnevna proizvodnja 600 ali 2.500 kosov embalaže v eni barvi
• dnevna proizvodnja 600 ali 900 kosov embalaže v eni barvi
• dnevna proizvodnja 1.200 ali 2.000 kosov embalaže v treh barvah
• dnevna proizvodnja 1.600 ali 2.400 kosov v treh barvah
c) Koliko bi znašali letni diferenčni stroški v gornjih primerih?
d) Katere gospodarske kategorije so še razen opazovanih stroškov merodajne za gornje odločitvene
probleme?
Značilnosti in uporabnost različnih postopkov izračunavanja izvirnih stroškov in
ugotavljanja odhodkov
Kolikostni postopki vrednotenja
2/8
Podjetje je imelo 1.1. na zalogi 40 kosov materiala X s skupno nabavno vrednostjo 1.600 €. To
zalogo je 12.1. povečalo za 60 kosov z nabavno vrednostjo 3.600 €. V januarju je podjetje
porabilo 80 kosov tega materiala.
Izračunajte stroške porabljenega materiala v januarju in vrednost zaloge tega materiala na dan
31.1. Za vrednotenje uporabite:
• FIFO postopek,
• povprečno nabavno ceno.
2/9
Denimo, da je stanje zalog materiala enako nič tako v začetku kot ob koncu opazovanega
obdobja.
a) Kakšni so stroški materiala v opazovanem obdobju pri uporabi različnih kolikostnih
postopkov vrednotenja?
b) So v takšnem primeru nujno tudi povprečne zaloge materiala v opazovanem obdobju enake
nič?
c) Kaj je v opazovanem primeru s stroški materiala v odhodkih opazovanega obdobja?
EPF©2009
Osnove stroškovnega in poslovodnega računovodstva
2/10
14
Trgovinsko podjetje (trgovina na debelo) je imelo v začetku maja na zalogi 500 kosov blaga X
po nabavni ceni 40 d.e, nakar je v maju nabavilo in prodalo še naslednje količine blaga X:
• 10.5. je kupilo 1.000 kosov po nabavni ceni 41 d.e.,
• 31.5. je kupilo 800 kosov po ceni 43 in
• 31.5. je prodalo 2.000 kosov po ceni 60 d.e. za kos.
a) Izračunajte:
• odhodke od prodaje trgovskega blaga X v maju
• končno zalogo trgovskega blaga X in
• razliko v ceni, doseženo s prodajo blaga X v maju, če uporablja podjetje za spremljanje
trgovskega blaga:
a1) FIFO postopek in a2) povprečne cene!
Pojasnite razlike v posledicah uporabe gornjih postopkov!
b) Ali bi bile ocene iz b2 enake, če ne bi bilo vseh 2.000 kosov prodanih ob koncu meseca,
temveč del že sredi maja?
c) Katere dodatne podatke bi potrebovali, da bi lahko ugotovili poslovni izid iz poslovanja v
trgovinskem podjetju v maju in njegov temeljni poslovni izid?
Metode za izračunavanje plač
2/11
Za obračun plače proizvodnega delavca za pretekli mesec so na voljo naslednji podatki:
•
•
•
Delavec je bil na delu 182 ur in je napravil 800 kosov izdelkov
Kosovni normativ znaša 4 kose/h
Ceniški postavki za različne metode obračuna plač sta 3 €/h in 0,75 €/kos.
Izračunajte plačo proizvodnega delavca za pretekli mesec po časovnem izračunu, po kosovnem
akordnem izračunu in po časovnem akordnem izračunu in analizirajte razlike. Ali so z
obračunanimi zneski plač upoštevani že vse stroški dela, ki so povezani s sodelovanjem tega
delavca v proizvodnem procesu?
Metode amortiziranja
2/12
Nabavna vrednost 5 tonskega tovornjaka znaša 810.000 €, njegova zmogljivost pa 200.000 km.
Poslovni sistem predvideva, da bo povprečni tovor tehtal 4,5 t.
a) Izračunajte amortizacijski znesek za 1 tkm in amortizacijo za prevoz 4 t tovora na poti 250 km!
b) Recimo, da po 150.000 prevoženih km tovornjak ne bi bil več vozen. Presodite učinkovitost
procesa amortiziranja v tem primeru! Ali obstajajo kakšne možnosti, da bi se izognili "motnjam"
v procesu amortiziranja?
2/13
Podjetje je nabavilo stroj z nabavno vrednostjo 6 mio € in ocenilo dobo njegove koristnosti na 4
leta.
a) Izračunajte letne zneske amortizacije in vrednosti stroja ob koncu vsakega leta uporabe s
postopkom:
• sorazmerne časovne amortizacije,
EPF©2009
Osnove stroškovnega in poslovodnega računovodstva
15
• napredujoče amortizacije po metodi vsote letnih števil,
• nazadujoče amortizacije po metodi padajoče osnove!
b) Pojasnite vplive procesov amortiziranja na poslovnoizidne tokove, na sredstva, na finančne in na
denarne tokove (upoštevajte tudi davčni vidik!)!
c) Ali bi morali spremeniti proces(e) amortiziranja, če bi ob nakupu stroja predvideli, da bo imel po
izteku dobe koristnosti likvidacijsko vrednost (kot odpadni material) v višini 300.000 € (pokažite,
kako!).
d) Denimo, da bi imelo podjetje za izdelke, ki jih proizvaja s tem strojem, sklenjeno pogodbo za
njihovo zanesljivo prodajo, na podlagi katere lahko pričakuje, da bo celoten pritok gospodarskih
koristi, pridobljenih na podlagi dela s strojem, razporejen po posameznih letih izkoriščanja stroja
na naslednji način: 1. leto 20%, 2. leto 40%, 3. leto 35% in 4. leto 5% pričakovanih skupnih
pritokov gospodarskih koristi. Kako bi podjetje v takšnem primeru najbolj primerno amortiziralo
stroj po posameznih letih amortizacijske dobe?
Kakovostni postopki vrednotenja učinkov
2/14
Podjetje proizvaja izdelke A. Prodaja jih po ceni 80 €, spremenljivi stroški na enoto pa so 40 €.
Mesečni znesek stalnih stroškov je 2.000 €. Na voljo so naslednji podatki o obsegu proizvodnje in
prodaje (v kosih) v treh zaporednih mesecih:
Obseg proizvodnje
Obseg prodaje
M e s e c
1.
2.
3.
100 100 100
100
80 120
V začetku 1. meseca ni bilo nobenih izdelkov na zalogi. Ob prehodih iz meseca v mesec tudi ni
nobenih nedokončanih učinkov. Izračunajte poslovni izid za vsak mesec in vrednost zalog
učinkov ob koncu vsakega meseca pri:
• polnem vrednotenju učinkov
• pri vrednotenju učinkov s spremenljivimi stroški!
Pojasnite posledice uporabe različnih kakovostnih postopkov vrednotenja na opazovane
gospodarske kategorije!
2/15
Podjetje je v septembru proizvedlo 100 kosov učinkov A. Sorazmerno spremenljivi stroški na
enoto učinka znašajo 500 €, obračunani stalni stroški v tem mesecu pa 30.000 €. V istem mesecu
je podjetje prodalo 90 kosov učinkov A po ceni 1.000 € za kos. V začetku septembra podjetje ni
imelo učinkov A na zalogi. Ob prehodih iz meseca v mesec ni nobenih nedokončanih učinkov. V
opazovanem obdobju je imelo podjetje prihodke in odhodke le iz poslovanja.
a) Koliko znaša vrednost zalog ob koncu septembra in koliko poslovni izid, če podjetje vseskozi
vrednoti zaloge gotovih proizvodov:
•
•
s polno stroškovno vrednostjo
s spremenljivimi stroški?
b) Isto vprašanje kot pri a), le ob predpostavki, da je podjetje prodalo vseh 100 kosov.
EPF©2009
Osnove stroškovnega in poslovodnega računovodstva
16
c) Isto vprašanje kot pri a), le ob predpostavki, da je podjetje imelo v začetku septembra na zalogi
20 kosov učinkov A. Njihova vrednost po lastni ceni je znašala 14.000 €, po spremenljivih
stroških pa 9.000 €. Ali je mogočih več rešitev?
d) Isto vprašanje kot pri d), le da podjetje proda v septembru vseh 120 kosov.
e) Pojasnite vplive uporabe različnih postopkov vrednotenja v primerih a) do d) na sredstva,
poslovnoizidne in finančne tokove oz na temeljne računovodske izkaze!
f) Upoštevajte, da je bilo z vsakim učinkom v septembru za 20 € neposrednih prodajnih stroškov in
je bilo v celotnih stalnih stroških vključenih tudi 3.000 € stroškov financiranja in odgovorite na
vprašanji pod točkama a) in b) še v primeru, da bi podjetje uporabljalo za vrednotenje zalog
učinkov zoženo lastno ceno (kot je opredeljena po SRS)!
2/16
Podani so naslednji podatki za podjetje A, ki vrednoti zaloge učinkov s proizvajalnimi stroški:
•
•
•
začetno stanje
30.000
40.000
15.000
zaloga izdelavnega materiala
zaloga nedokončane proizvodnje
zaloga gotovih izdelkov
končno stanje
20.000
30.000
20.000
• vrednost v obdobju nabavljenega izdelavnega materiala
20.000
• v opazovanem obdobju nastali stroški (razen izdelavnega materiala):
• stroški dela v proizvodnji
50.000
• ostali proizvajalni stroški (brez materiala)
10.000
• neproizvajalni stroški
15.000
Koliko odhodkov je v opazovanem obdobju nastalo iz naslova prodanih proizvodov in koliko
je bilo vseh odhodkov poslovanja v tem obdobju?
Ugotavljanje stroškovne vrednosti učinkov
2/17
Podjetje X v predračunskem obdobju po svojih stroškovnih mestih načrtuje naslednje izvirne in
izvedene stroške.
Obrat A
Obrat B
Vzdrževanje
Skupne
službe
IZVIRNI STROŠKI
Material
8.800
13.200
1.000
800
Storitve
800
600
30
340
Amortizacija
2.400
2.200
170
120
Stroški dela
4.000
4.000
800
2.740
Skupaj
16.000
20.000
2.000
4.000
IZVEDENI STROŠKI
Vzdrževanje
+ 1.000
+ 800
- 2.000
+ 200
Skupne službe
+2.200
+2.000
+0
- 4.200
SKUPAJ STROŠKI
19.200
22.800
0
0
V obratu A množinsko proizvajajo učinke A. Za prihodnje leto načrtujejo proizvodnjo 4.000
kosov teh učinkov. Predvidevajo, da bodo do konca predračunskega obdobja vsi učinki
dokončani.
EPF©2009
Osnove stroškovnega in poslovodnega računovodstva
2/18
2/19
17
Izračunajte predračunske stroškovne cene za kos učinka A na podlagi stroškov obrata A!
Podjetje iz primera 2/17 v obratu A načrtuje množinsko proizvodnjo treh sorodnih učinkov, in
sicer A1, A2 in A3. Njihova proizvodnja se loči zgolj v recepturi mešanja posameznih sestavin,
zaradi česar so tudi stroški nekoliko drugačni. Podrobnejša analiza je razkrila, da so stroški na
enoto A2 v povprečju glede na uporabljene standardne sestavine za 15% višji od tistih na enoto
A1, in da so stroški na enoto A3 v povprečju glede na uporabljene standardne sestavine za 10%
nižji od tistih na enoto A1. Izračunajte predračunske stroškovne cene na enoto posameznih
učinkov, če podjetje za opazovano obdobje načrtuje proizvodnjo 2.000 učinkov A1, 1.000
učinkov A2 in 3.000 učinkov A3!
Podjetje iz primera 2/17 v obratu B posamično naročilno proizvaja učinke B1 in B2. Za
prihodnje leto načrtujejo proizvodnjo 20 kosov učinkov B1 in 30 kosov učinkov B2.
Predvidevajo, da bodo ob koncu leta vsi učinki dokončani. Za kos učinka B1 in učinka B2
načrtujejo naslednje neposredne proizvajalne stroške:
• izdelavni material
• izdelavno delo
• amortizacija
skupaj neposredni stroški
B1
210 €
80 €
2€
292 €
B2
300 €
80 €
7€
387 €
Vsi ostali izvirni stroški in vsi izvedeni stroški obrata B so posredni za obe vrsti učinkov.
Izračunajte predračunske stroškovne cene za oba učinka z različnimi načini razporejanja
splošnih stroškov:
a) na podlagi enotnega dodatka vseh splošnih stroškov; osnova naj bodo neposredni stroški dela
b) z ločenimi dodatki za splošne proizvajalne in splošne neproizvajalne stroške; za prve naj bodo
osnova stroški neposrednega izdelavnega dela, za druge vsi neposredni stroški
c) z ločenimi dodatki za:
• stroške vzdrževanja; upoštevajte, da načrtujejo 160 ur rednega vzdrževanja za stroje, ki jih
uporabljajo za učinke B1 in 120 ur za stroje, ki jih uporabljajo za učinke B2
• ostale splošne proizvajalne stroške, osnova naj bodo stroški neposrednega izdelavnega dela
• za stroške skupnih služb upoštevajte, da je trošenje časa v obeh službah za učinke B odvisno
od števila posameznih naročil za oba učinka.
2/20
Podjetje v opazovanem obračunskem obdobju beleži naslednje stroške:
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
stroški izdelavnega materiala:
stroški časovne amortizacije proizvodne opreme:
stroški amortizacije, materiala in storitev za skupne službe:
stroški zavarovanja proizvodne opreme:
stroški proizvodne administracije in nadzora:
stroški izdelavnega dela:
stroški plač v upravi in drugih skupnih službah:
stroški obresti za prejeta posojila:
stroški električne energije za pogon strojev:
stroški električne energije za razsvetljavo in ogrevanje,
od tega 80% za proizvodnjo in 20% za ostalo:
stroški vzdrževanja v proizvodnji, od tega 60% odvisni od obsega
EPF©2009
2.000.000 d.e.
30.000 d.e.
40.000 d.e.
50.000 d.e.
10.000 d.e.
1.000.000 d.e.
100.000 d.e.
80.000 d.e.
70.000 d.e.
150.000 d.e.
Osnove stroškovnega in poslovodnega računovodstva
obratovanja proizvodne opreme in 40% neodvisni od obratovanja:
18
60.000 d.e.
V opazovanem obračunskem obdobju je podjetje množinsko proizvajalo zgolj izdelke ene
same vrste, in sicer so jih dokončali 120.000 enot, nedokončanih pa je ostalo 10.000 enot. Po
strokovni oceni stopnja dokončanosti za nedokončane proizvode znaša 0,7. Izračunajte
stroškovno ceno na enoto proizvoda, če:
a) podjetje vrednoti proizvodnjo po polni lastni ceni,
b) podjetje vrednoti proizvodnjo po proizvajalnih stroških,
c) podjetje vrednoti proizvodnjo po spremenljivih stroških.
2/21
Proizvodno podjetje proizvaja elektronske sestavne dele. V januarju 2008 je dobilo naročilo za
2000 sestavnih delov VMR225, ki naj bi jih dobavili do 10. maja tega leta. Standardi porabe
za 100 enot sestavnega dela so:
• neposredni material: 1.500 g; cena 40 d.e./g,
• neposredno delo: 85 ur; urna postavka 20 d.e./h.
Za leto 2008 podjetje načrtuje splošne stroške v višini 1.200.000 d.e. Za razporejanje splošnih
stroškov uporabljajo enotno stopnjo dodatka, ki jo izračunavajo s pomočjo neposrednih
delovnih ur za posamezne stroškovne nosilce. Za leto 2008 planirajo v proizvodnji skupaj
10.000 neposrednih delovnih ur. Pripravite izračun stroškov za naročilo 2000 sestavnih delov
VMR225!
2/22
Podjetje ima v svoji tovarni za pripravo suhih začimb delujoča dva obrata – mešalnico začimb
in pakirnico (embalirnico). Neposredno po posameznih stroškovnih nosilcih spremljajo zgolj
stroške izdelavnega materiala in dela, preostali pa se obravnavajo kot splošni stroški
posameznega obrata. Kot osnovo za razporejanje splošnih stroškov mešalnice uporabljajo
strojne ure mešalnih naprav, saj je mešanje v pretežni meri avtomatizirano. Kot osnovo za
razporejanje splošnih stroškov pakirnice pa uporabljajo število končnih embaliranih enot
proizvoda. Planski podatki za opazovano leto (za vse vrste začimb) so naslednji:
Neposredni stroški dela
Strojne ure
Število embaliranih enot
Splošni stroški
Mešalnica
5.000.000 d.e.
3.000 h
4.000.000 d.e.
Pakirnica
7.000.000 d.e.
2.500.000 kom
3.000.000 d.e.
V tekočem obračunskem mesecu podatki za začimbo X kažejo:
Neposredni material
Neposredni stroški dela
Strojne ure
Število embaliranih enot
Mešalnica
300.000 d.e.
100.000 d.e.
300 h
-
Pakirnica
50.000 d.e.
350.000 d.e.
170.000 kom
Koliko znašajo stroški paketa te začimbe v opazovanem obračunskem obdobju?
2/23
Podjetje proizvaja akvarijsko opremo in dodatke. Imajo tri temeljne oddelke: dizajn,
inženiring in proizvodnja. Že več let imajo dolgoročne pogodbe z dvema “hobby” trgovskima
verigama. Splošne stroške po posamezni pogodbi ugotavljajo na osnovi neposrednih delovnih
EPF©2009
Osnove stroškovnega in poslovodnega računovodstva
19
ur posameznega obračunskega obdobja. V tekočem obračunskem obdobju so splošni stroški
znašali 2.500.000 d.e. skupaj. Za potrebe prve pogodbe je bilo opravljeno 500 neposrednih
delovnih ur, za potrebe druge pa 2.000 neposrednih delovnih ur. Izračunajte enotno stopnjo
dodatka splošnih stroškov za tekoče obračunsko obdobje in na tej osnovi splošne stroške po
posamezni pogodbi!
2/24
V podjetju iz predhodne naloge se odločijo podrobneje proučiti primernost neposrednih ur
dela kot osnove za razporejanje svojih spremenljivih splošnih stroškov. Analiza procesov
pokaže, da bi bilo za dejavnost dizajna primerneje kot osnovo uporabiti efektivne dizajn ure,
za inženiring efektivne inženiring ure in za proizvodnjo neposredne ure dela. V ta namen so za
naštete dejavnosti vzpostavili posebna stroškovna mesta in zbrali naslednji podatke za tekoče
obračunsko obdobje:
SM
Dizajn
Inženiring
Proizvodnja
Splošni spremenljivi
stroški
5.000.000 d.e.
5.000.000 d.e.
15.000.000 d.e.
Osnova za
razporejanje
Dizajn ure
Inženiring ure
Delovne ure
Pogodba
1
100 h
100 h
500 h
Pogodba 2
150 h
50 h
2 000 h
Izračunajte razčlenjene stopnje dodatka splošnih stroškov po posameznih oddelkih! Kakšni so
ob njihovi uporabi splošni stroški po posamezni pogodbi? Primerjajte dobljene rezultate s
tistimi iz predhodne naloge in komentirajte razlike!
2/25
Podjetje, ki proizvaja mobilne telefone, vrednoti zaloge učinkov s proizvajalnimi stroški.
Proizvajajo tri vrste mobilnih telefonov: TIP1, TIP2 in TIP3 in v okviru stroškovnega
računovodstva po posameznem tipu mobilnikov neposredno zajemajo njihove stroške
materiala in dela. Za potrebe ugotavljanja posrednih oz. splošnih proizvajalnih stroškov po
posameznih stroškovnih nosilcih zajemajo splošne stroške ločeno za naslednje tri procese,
katerih učinke lahko tudi smiselno (na podlagi ocene njihove vzročno-posledične povezanosti
s proizvodnjo posameznih tipov mobilnih telefonov) merijo:
Dejavnost:
Merljivi učinek:
Rokovanje z materialom
Tehnična služba
Oskrba z električno energijo
teža porabljenega materiala
št. nastavitev strojev
KWh
Proizvajajo tri vrste mobilnih telefonov: TIP1, TIP2 in TIP3. Neposredni stroški in merljivi
učinki za posamezne končne proizvode so naslednji:
Neposredni str. materiala
Neposredni str. dela
KWh energije
Št. nastavitev strojev
Teža porabljenega materiala
TIP1
25.000 €
3.000 €
50.000
13
25 kg
TIP2
50.000 €
1.000 €
100.000
5
50 kg
Splošni (posredni) proizvajalni tekočega meseca so:
Rokovanje z materialom
Tehnična služba
Električne energija
EPF©2009
8.000 €
40.000 €
32.000 €
TIP3
100.000 €
4.000 €
50.000
7
100 kg
Osnove stroškovnega in poslovodnega računovodstva
Celotni posredni stroški
20
80.000 €
Podjetje je izdelalo v tekočem mesecu 1.000 kosov telefonov TIP1, 2.500 kosov TIP2 in 6.000
kos TIP3.
1. Izračunajte stroškovne cene za kos vsakega tipa mobilnika, proizvedenega v tekočem mesecu!
2. Denimo, da se v podjetju ne bi poglobili v naravo nastajanja splošnih proizvajalnih stroškov in
jih ne bi zajemali ločeno po vseh treh dejavnostih, niti ne bi merili njihovih učinkov, ter bi
posledično vse posredne proizvajalne stroške razporejali na posamezne proizvode na podlagi
njihovih neposrednih stroškov dela. Razdelite splošne stroške na posamezne proizvode z
uporabo enotne stopnje dodatka splošnih stroškov!
3. Primerjajte stroškovne cene posameznih proizvodov iz izračunov v točah 1) in 2)! Kateri
stroški posameznih proizvodov so primerneje izračunani? Zakaj?
EPF©2009
Osnove stroškovnega in poslovodnega računovodstva
21
3. RAČUNOVODSKE INFORMACIJE ZA POSLOVNE ODLOČITVE
VPRAŠANJA
Poslovne odločitve in osnovne značilnosti oblikovanja računovodskih informacij
zanje
1.
Kakšne vrste poslovnih odločitev lahko razlikujemo? Kakšne so značilnosti računovodske podpore
za različne vrste poslovnih odločitev?
2.
Kateri dejavniki vplivajo na oblikovanje informacij, ki so potrebne za različne vrste poslovnih
odločitev?
3.
4.
5.
Kaj razumemo z merodajnimi gospodarskimi kategorijami?
Kaj razumemo z merodajnimi sodili za odločanje in od česa so odvisna?
Kako upoštevamo časovno razsežnost pri poslovnem odločanju? Kdaj moramo pri oblikovanju
računovodskih informacij upoštevati spremembe splošne ravni cen in spremembe posamičnih cen?
Kako to naredimo? Kaj razumemo s časovno preferenco denarja, kdaj jo moramo pri oblikovanju
računovodskih informacij upoštevati in kako lahko to storimo?
6.
Kdaj in kako lahko upoštevamo negotovosti in tveganja pri poslovnem odločanju? Kakšne
podatkovne podlage potrebujemo pri oblikovanju informacij za odločanje v pogojih: gotovosti,
negotovosti in tveganj?
Analiza občutljivosti poslovnega izida in denarnega izida iz poslovanja na spremembe
v obsegu dejavnosti
7.
Kaj je analiza občutljivosti in kakšen je njen pomen pri poslovnem odločanju?
8.
Kakšne informacije lahko pridobimo z analizo občutljivosti poslovnega izida na spremembe v
obsegu dejavnosti? Na katerih predpostavkah temeljijo tradicionalni modeli za tovrstno analizo
občutljivosti? Ali in v kolikšni meri je s tem njihova uporabnost omejena?
9.
Kateri dejavniki vplivajo na kritično točko gospodarnosti in kateri na kritično točko denarnega izida
iz poslovanja in kako? Kaj nam pove stopnja vzvodja iz delovanja (poslovnega vzvodja) in kaj
stopnja varnostne razlike do kritične točke gospodarnosti o varnosti pri odločanju?
10. Kako lahko uporabimo tradicionalni model za analizo občutljivosti poslovnega izida na spremembe
v obsegu dejavnosti, če imamo raznolik proizvodni in prodajni program? Ali in v kako je biti v tem
primeru pozoren na neposredne stalne stroške za posamezne učinke ali za skupino učinkov?
11. Kako lahko pri analizi občutljivosti poslovnega izida na spremembe v obsegu dejavnosti upoštevamo
tudi davek na dobiček?
12. Koliko kritičnih točk gospodarnosti ima poljubni poslovni sistem v danih pogojih poslovanja in od
česa je to odvisno?
EPF©2009
Osnove stroškovnega in poslovodnega računovodstva
22
13. Kaj razumemo s kritično točko denarnega izida iz poslovanja (cash point) in kakšen je njen položaj
glede na kritično točko gospodarnosti?
Ocenjevanje gibanja stroškov
14. Kdaj potrebujemo informacije o stroških razčlenjene na stalne in spremenljive in kako lahko
pristopimo k ločevanju celotnih stroškov na stalne in spremenljive, če izvirno ne spremljamo
stroškov razčlenjenih v ti dve skupini?
15. Predstavite osnovne značilnosti različnih postopkov za ločevanje celotnih stroškov na stalne in
spremenljive (podatkovne podlage in problemi pri zagotavljanju podatkov, predpostavke,
uporabnost, omejitve) oziroma postopkov za ocenjevanje gibanja stroškov!
16. Kakšne so ocene celotnih stroškov (v in izven merodajnega razpona) pri preprostih matematičnih
postopkih, če niso izpolnjene predpostavke o sestavi stroškov?
17. Ali kaže vselej ocenjevati in napovedovati gibanje stroškov neposredno na ravni celotne organizacije
ali ne in zakaj?
18. Kateri dejavniki lahko vplivajo na spreminjanje različnih vrst stroškov?
19. Kateri metodološki postopki vplivajo na oblikovanje računovodskih informacij o stroških in
odhodkih?
Računovodske informacije za različne vrste poslovnih odločitev
20. Katere značilnosti mora imeti računovodsko poročilo, da ga uporabnik v organizaciji lahko
učinkovito in uspešno uporabi pri odločanju?
21. Katere značilne poslovne odločitve sprejemajo organizacije v okviru prodajne, proizvodne in
nabavne funkcije? Kakšne so povezave med njimi?
22. Na kakšnih osnovah organizacije oblikujejo prodajne cene učinkov?
23. Kako lahko oblikujemo prodajne cene na tržnih izhodiščih? Kakšne so značilnosti in omejitve pri
različnih pristopih?
24. Kako lahko oblikujemo prodajne cene na stroškovnih izhodiščih? Kakšne so značilnosti, problemi
in omejitve pri različnih pristopih?
25. Kakšne so povezave med oblikovanjem prodajnih cen na tržnih in oblikovanjem na stroškovnih
izhodiščih?
26. Predstavite osnovne značilnosti oblikovanja prodajnih cen:
• za kratkoročne in dolgoročne poslovne odločitve
• pri razpoložljivih prostih zmogljivostih, pri obstoječih polnoizkoriščenih in (še) neobstoječih
zmogljivostih!
Kako določimo kritične prodajne cene v teh različnih odločitvenih okoliščinah?
EPF©2009
Osnove stroškovnega in poslovodnega računovodstva
23
27. Kaj razumemo s kritičnimi prodajnimi cenami? Od česa je odvisno, kateri podatki so merodajni za
opredelitev kritične prodajne cene določenega učinka?
28. Na podlagi katerih kvantitativnih sodil naj v organizaciji odločajo o posameznih učinkih, če:
• imajo vzpostavljene zadostne proste zmogljivosti za proizvodnjo teh učinkov in so odločitve
kratkoročne (dolgoročne)
• če primerne zmogljivosti za njihovo proizvodnjo namenjajo za proizvodnjo drugih učinkov in
so odločitve kratkoročne (dolgoročne)
• če nimajo ustreznih zmogljivosti za proizvodnjo teh učinkov in so odločitve kratkoročne
(dolgoročne)?
29. Katere metode lahko uporabimo pri kratkoročni izbiri proizvodnega in prodajnega programa, če
imamo na voljo omejene proizvodne in prodajne zmogljivosti in katero sodilo uporabljamo?
30. Kdaj je za (kratkoročno) izbiro proizvodnega in prodajnega programa uporaben postopek
zaporednega uvrščanja učinkov in po kakšnem kriteriju razvrstimo učinke, ki se potegujejo za
uvrstitev v proizvodni program pri tem postopku? Zakaj?
31. Kako izberemo optimalni proizvodni in prodajni program v določenem obdobju, če imamo opravka
več kot z enim skupnim omejitvenim dejavnikom?
32. Katera sodila so primerna za izbiro med:
• nakupom in lastno proizvodnjo določenih proizvodov ali storitev
• prodajo učinkov na nižji ali višji stopnji dodelave
• takojšno ali kasnejšo prodajo ali predelavo (odvečnega) materiala
• vključitev novega učinka ali nove proizvodne linije v proizvodni program
• opustitev učinka ali proizvodne linije iz programa in zakaj?
Pri oblikovanju odgovora na gornje vprašanje upoštevajte različne okoliščine, v katerih je lahko
potrebno sprejeti tovrstne odločitve (npr. proste ali zasedene zmogljivosti, kratkoročna ali
dolgoročna sprememba pogojev,..)!
33. Opredelite razloge za obstoj posameznih vrst naložb v obratna sredstva in pojasnite vsebinske in
metodološke dejavnike, ki vplivajo na povprečni obseg teh naložb!
34. Katere podatke potrebujemo za načrtovanje povprečnega obsega naložb v posamezne vrste
obratnih sredstev?
35. Katere vrste stroškov so neposredno povezane s količinami v zalogah in njihovo povprečno
vrednostjo?
36. Kako lahko opredelimo optimalno velikost naročil za posamezno vrsto materiala in čas za
sprožitev naročila o nakupu materiala?
37. Opredelite argumente v prid in proti naložbam v zalogo materiala in dokončanih proizvodov ter
pojasnite osnovne značilnosti JIT sistema z zornega kota naložb v te vrste sredstev!
EPF©2009
Osnove stroškovnega in poslovodnega računovodstva
24
38. Kaj razumemo s pojmi naložba, naložbeni objekt, naložbeni proces, naložbeni projekti, naložbeni
program?
39. Kakšne vrste odločitev o naložbah oz. naložbenih projektih kaže razlikovati?
40. Katere podatke potrebujemo za opredelitev kvantitativnih značilnosti posameznega naložbenega
projekta? S kakšnimi problemi se srečujemo pri zagotavljanju teh podatkov in kako jih lahko
razrešujemo?
41. Katere enodobne oz. statične postopke poznamo za presojanje posamičnih naložbenih projektov?
Katere podatke in kakšna sodila uporabljamo pri posameznih postopkih in kakšna je njihova
uporabnost?
42. Katere dinamične (finančne) postopke lahko uporabimo za presojo posameznih naložbenih
projektov? Katere podatke potrebujemo za te postopke, na kakšnih predpostavkah temeljijo, kakšno
je sodilo za presojo naložbe in izbiro med sprejemljivimi možnostmi pri posameznem postopku in
kje vidite meje uporabnosti posameznega postopka?
43. Kakšen je pomen diskontne stopnje pri dinamični presoji naložb? Kako vpliva izbrana diskontna
stopnja na čisto sedanjo vrednost naložbe in od česa je odvisen izbor te stopnje?
44. Ali obstaja kakšna povezava med diskontno stopnjo in oportunitetnimi stroški?
45. Kako vpliva na izračun čiste sedanje vrednosti naložbe amortizacija osnovnih sredstev?
46. Ali in pod kakšnimi pogoji je čista sedanja vrednost naložbe uporabno sodilo za izbor med
posameznimi naložbenimi možnostmi?
NALOGE
Analiza poslovnega izida in denarnega izida iz poslovanja na spremembe v obsegu
dejavnosti
3/1
Podjetje prodaja učinke P po 120 € za enoto. Sorazmerno spremenljivi stroški za proizvodnjo
enega učinka so 100 €. Stalni stroški znašajo 30.000 €, načrtovani dobiček pa 10.000 €.
a) Pri katerem prihodku doseže podjetje kritično točko gospodarnosti in pri katerem načrtovani
dobiček?
b) Pri katerem količinskem obsegu proizvodnje doseže podjetje kritično točko gospodarnosti in pri
katerem načrtovani dobiček?
c) Kakšna je stopnja varnostne razlike od kritične točke gospodarnosti pri proizvodnji in prodaji
2.000 enot?
3/2
Grafično prikažite gibanje celotnih stalnih in spremenljivih stroškov ter prihodkov za 10 %, 20%
30 %, 40 %, 50 %, 60 %, 70 %, 80 %, 90 % in 100 % stopnjo izkoriščenosti zmogljivosti pri
naslednjih predpostavkah:
• celotni stalni stroški znašajo 1.000 €
• sorazmerno spremenljivi strošek na enoto je 20 €
• proizvodna zmogljivost je 200 kosov
EPF©2009
Osnove stroškovnega in poslovodnega računovodstva
•
a)
b)
c)
d)
3/3
25
prodajna cena za en kos znaša 50 €.
Grafično in računsko določite kritično točko gospodarnosti! Nato grafično prikažite naslednje
spremembe:
dvig stalnih stroškov za 50 %,
dvig povprečnih sorazmerno spremenljivih stroškov na 25 €,
dvig prodajne cene na 60 €,
zmanjšanje prodajne cene na 40 €.
Podjetje je s prodajo doseglo 600.000 € prihodka pri 30.000 € stalnih stroškov in 300.000 €
spremenljivih stroškov. Prodajna cena za enoto učinka je 20 €.
a) Pri katerem prihodku in pri katerem količinskem obsegu proizvodnje in prodaje doseže podjetje
kritično točko gospodarnosti?
b) Za koliko bi se morali ob ostalih nespremenjenih pogojih znižati stalni stroški, da podjetje že pri
proizvodnji in prodaji 2.500 enot ne bi imelo izgube?
c) Kakšno stopnjo varnostne razlike dosegajo pri podjetju v opazovanem obsegu prodaje?
d) Pri kakšnem količinskem obsegu proizvodnje in prodaje bi podjetje doseglo 210.000 € dobička?
e) Pri katerem obsegu proizvodnje in prodaje bi dosegli 40% dobička v prihodkih?
3/4
Podjetje proizvaja in prodaja učinke A. Spremenljivi proizvajalni stroški na enoto učinka A
predstavljajo 50% prodajne cene. Podjetje obračuna prodajnemu posredniku provizijo v višini
10% od prodajne vrednosti. Podjetje ocenjuje, da bo imelo letno 2 mio d.e. stalnih stroškov.
Koliko znašajo prihodki v kritični točki gospodarnosti?
3/5
Podjetje polno izkorišča proizvodne zmogljivosti. Celotni stroški opazovanega obsega
proizvodnje znašajo 600.000 €, od tega je 200.000 € stalnih stroškov. Kolikšen prihodek dosega
podjetje pri opazovanem obsegu proizvodnje, če je tam stopnja varnostne razlike od kritične točke
gospodarnosti 0,8 oz. 80 %?
3/6
Na voljo imamo podatke o poslovnoizidnih tokovih podjetij A in B, ki proizvajata in po isti ceni
prodajata enak izdelek:
A
B
• Prihodki poslovanja
40.000
40.000
• Spremenljivi stroški v prodanih proizvodih
24.000
18.000
• Prispevek za kritje
16.000
22.000
• Stalni stroški poslovanja
12.000
18.000
• Izid iz poslovanja
4.000
4.000
Izračunajte, za koliko % bi se spremenil poslovni izid v vsakem od podjetij, če bi vsako povečalo
obseg proizvodnje in prodaje za 8% ob ostalih nespremenjenih pogojih gospodarjenja (iste
prodajne cene, iste zmogljivosti,...)! Ali je poslovni izid v obeh podjetjih enako občutljiv na
spremembe v obsegu dejavnosti? Kakšni sta vzvodji iz delovanja (poslovno vzvodje - operating
leverage) v obeh podjetjih pri opazovanem obsegu dejavnosti, in kaj nam povesta?
EPF©2009
Osnove stroškovnega in poslovodnega računovodstva
3/7
26
Podjetje proizvaja učinke X. Prodaja jih za gotovino po ceni 70 €. Spremenljivi stroški so
sorazmerno spremenljivi in znašajo na enoto učinka 30 €. Ti stroški so v celoti povezani z izdatki.
Zmogljivosti omogočajo proizvodnjo 200 kosov učinka X mesečno. Mesečni stalni stroški
znašajo 6.000 €; v tem je 1.600 € časovne amortizacije, vsi ostali stalni stroški pa so povezani z
izdatki.
a) Izračunajte kritično točko gospodarnosti in kritično točko denarnega izida iz poslovanja! Obe
točki določite tudi grafično v istem koordinatnem sistemu!
b) Kakšni sta stopnji varnostne razlike do obeh kritičnih točk, če podjetje mesečno proizvede in
proda le 120 kosov?
c) Za koliko bi se spremenili obe kritični točki, če bi:
• prodajna cena narasla na 80 €
• se povečala poraba materiala za 2 € na kos
• če zaradi slabe bonitete kupcev v povprečju 10 % prodaje nikoli ne bi bilo plačane
• če bi se zvišala amortizacija za 400 €?
3/8
Podjetje proizvaja učinke A, B in C. Količine proizvedenih učinkov so glede na naravo
proizvodnje v stalnem razmerju 5A:2B:3C. Mesečni znesek stalnih stroškov vzpostavljenih
zmogljivosti je 32.000 d.e. Spremenljivi stroški na enoto učinka in prodajne cene učinkov
znašajo:
A
B
C
pc
60
15
30
s
40
6
16
a) Kolikšen obseg proizvodnje in prodaje je potrebno izvesti v danih pogojih, da podjetje ne bi imelo
izgube in kolikšen, če bi hoteli doseči 8.000 d.e. dobička?
b) Kolikšen bi bil kritični proizvodni in prodajni program, če razmerje med proizvedenimi
količinami učinkov ne bi bilo vnaprej določeno?
Ocenjevanje gibanja stroškov
3/9
Podjetje proizvaja letno 1.500 učinkov z naslednjimi stroški:
Vrsta stroškov
izdelavni material
amortizacija
stroški storitev
stroški dela
Skupaj
znesek
3.000
2.000
1.000
4.000
10.000
a) Pri 20% večji proizvodnji so v podjetju izkazali za 15% več celotnih stroškov. Razčlenite celotne
stroške na stalne in spremenljive z:
• izkustvenim postopkom z naslednjimi ocenjenimi spremenljivkami, ki so jih ocenili v
podjetju: amortizacija 0, stroški storitev 0,30, stroški materiala 1 in stroški dela 0,9
• narisnim postopkom
• računsko interpolacijo in
• s pomočjo koeficienta spremenljivosti celotnih stroškov!
b) Ocenite celotne stroške pri proizvodnji in prodaji 1.350 (2.100) kosov!
EPF©2009
Osnove stroškovnega in poslovodnega računovodstva
27
c) Katere pogoje morajo izpolnjevati podatki, da je smiselno uporabiti postopke v točki a)? Kakšne
so dobljene ocene, če ti pogoji niso izpolnjeni?
Računovodske informacije za različne vrste poslovnih odločitev
Računovodske informacije za prodajne odločitve
3/10
Podjetje proizvaja in prodaja dva proizvoda, oblazinjene stole in navadne stole. Spremenljivi
stroški za 1 oblazinjeni stol znašajo 90 €, za 1 navadni stol pa 60 €. Proizvodna zmogljivost znaša
4.000 oblazinjenih stolov in 4.000 navadnih stolov. Letni znesek stalnih stroškov znaša 620.000
€. Za uresničevanje načrtovanega proizvodnega programa mora podjetje v povprečju vložiti 1
mio € kapitala, katerega lastniki pričakujejo 10 % donosnost. Podobne navadne stole prodaja
konkurenčno podjetje po 127 €, oblazinjene pa po 210 €.
a) Izračunajte stopnjo pribitka in prodajni ceni obeh proizvodov ter ocenite kakovost na ta način
izračunanih prodajnih cen!
b) Denimo, da je zaradi posebnosti v tehnologiji proizvodnje oblazinjenih stolov za 72.000 € stalnih
stroškov neposredno povezanih s tehnologijo, ki jo podjetje uporablja le pri proizvodnji teh
stolov. Ali je kalkulacija prodajnih cen iz točke a) ustrezna, ali bi jo bilo potrebno zaradi
omenjenih “posebnih” stroškov spremeniti? Kako?
c) Kakšna je uporabnost v gornjih primerih izračunanih prodajnih cen za odločanje?
3/11
Podjetje načrtuje, da bo letno proizvedlo in prodalo 10.000 kosov učinka X z lastno ceno 400 d.e.
Obstoječe zmogljivosti in načrtovani obseg proizvodnje izdelkov X zahtevata povprečno 1 mio
d.e. naložb v osnovna sredstva in za 300.000 d.e. naložb v obratna sredstva: 700.000 d.e. teh
naložb je financiranih s tujimi viri. V podjetju želijo zagotoviti 15% donosnost kapitala
a) Izračunajte prodajno ceno, ki bi v danih pogojih zagotovila načrtovano donosnost kapitala!
b) Kakšna naj bo prodajna cena za izdelek X, če podjetje načrtuje, da bo zaradi sezonske narav
prodaje potrebno dati kupcem na četrtino ponujenih količin 20% popust?
3/12
Pri zadnjem povečanju cene električne energije za 20 % se je zmanjšala poraba električne energije
samo za 5 %. Za koliko % se bo zmanjšala poraba električne energije, če se bo le-ta ponovno
podražila in sicer od 30 na 45 d.e. za Kwh? (Ostalih vplivov na potrošnjo električne energije ne
upoštevamo!) Kako bo opazovana sprememba vplivala na poslovni izid v elektrogospodarstvu?
3/13
Podjetje proizvaja in prodaja letno 10.000 kosov učinkov A po ceni 200 € za kos. Letni znesek
stalnih stroškov je 600.000 €, sorazmerno spremenljivi stroški na enoto učinka pa so 120 €.
Podjetje je edini proizvajalec učinkov X na domačem trgu in ima možnost, da spremeni prodajno
ceno. Obstoječe proizvodne zmogljivosti znašajo 11.000 kosov učinkov X letno.
a) Za koliko % bi se moral spremeniti obseg prodaje, če bi hotelo podjetje pri 20 % povečanju
(znižanju) prodajnih cen ohraniti nespremenjen poslovni izid?
b) Ugotovite, ali je bolje povečati ali zmanjšati prodajno ceno učinka X in za koliko %, če je
količnik cenovne prožnosti povpraševanja po učinku X:
EPF©2009
Osnove stroškovnega in poslovodnega računovodstva
•
•
28
Ec = - 0,5
Ec = - 2,0
Količnika prožnosti veljata le za količine povpraševanja po učinku A med 9.000 in 11.000 kosi.
c) Recimo, da so spremenljivi stroški na enoto učinka A 100 € in ne 120 €. Ali bi to spremenilo
odločitev iz točke b)?
3/14
Na voljo so naslednji podatki:
• spremenljivi proizvodni stroški na enoto učinka
• spremenljivi prodajni odhodki za vsako prodano enoto
• stalni proizvodni splošni stroški v obdobju
• stalni stroški uprave v obdobju
• zmogljivost v obdobju
• proizvodnja in prodaja v obdobju
• prodajna cena
6 d.e.
3 d.e.
10.000 d.e.
4.000 d.e.
5.000 enot
3.000 enot
15 d.e.
Oddelek za marketing ocenjuje, da bi lahko povečali prodajo za 20%, če bi lahko za reklamo v
obdobju namenili za 2.000 d.e. več sredstev.
a) Za koliko bi se spremenil poslovni izid, če se poslovni sistem odloči za to strategijo?
b) Za koliko bi se morala v danih pogojih najmanj povečati prodaja, da bi bila dodatna reklama
smotrna?
Računovodske informacije za proizvodne odločitve
3/15
Podjetje proizvede letno 20.000 kosov učinkov A in jih proda po ceni 80 € za kos. Letni znesek
stalnih stroškov je 800.000 €, sorazmerno spremenljivi stroški celotnega obsega proizvodnje pa
znašajo 600.000 €. Dela v dveh izmenah; vsaka ima zmogljivost 12.000 kosov učinkov A letno.
Uvedba tretje izmene z enako zmogljivostjo bi povzročila povečanje stalnih stroškov za 200.000
€.
a) Podjetje ima možnost izvoziti dodatnih 3.000 kosov učinkov A po prodajni ceni 50 € za kos. Ali
naj se odloči za dodatno proizvodnjo za izvoz? Kolikšna je kritična, t.j. najnižja ekonomsko
sprejemljiva izvozna cena?
b) Ali je smotrno uvesti tretjo izmeno, če bi lahko prodali na domačem trgu do 30.000 kosov
učinkov A letno po izhodiščni prodajni ceni? Pri katerem obsegu prodaje bi bila uvedba nove
izmene na meji gospodarnosti?
c) Denimo, da bi se v primeru pod a) podjetju ponujal izvoz v obsegu od 2.500 do 5.000 kosov.
Kako bi se odločili v tem primeru?
d) Podjetje bi lahko z obstoječimi zmogljivostmi proizvajalo namesto učinkov A enako količino
podobnega učinka B (substituta). Proizvodnja učinka B bi povzročila 45 € spremenljivih stroškov
na enoto, prodajali pa bi ga lahko po ceni 90 € za kos. Ali bi bilo bolje proizvajati učinke B? S
kako velikimi prisojenimi stroški je povezana proizvodnja učinka A, oz. proizvodnja učinka B?
e) Denimo, da bi bilo v primeru d) mogoče nadomestiti proizvodnjo in prodajo 20.000 kosov učinka
A s 23.000 kosi učinka B. Kakšno sodilo je merodajno za presojo med obema možnostima?
Kateri obseg proizvodnje in prodaje učinkov B je kritičen za zamenjavo učinkov A z učinki B?
EPF©2009
Osnove stroškovnega in poslovodnega računovodstva
3/16
29
Podjetje proizvaja in prodaja 800 kosov učinka A letno po ceni 10 d.e. in s 7,5 d.e. spremenljivih
stroškov za kos. Ocenjuje, da so vsi neposredni stalni stroški pri opustitvi proizvodnje
posameznega učinka izogibni. Za koliko bi se spremenil poslovni izid, če bi v danih pogojih
opustili proizvodnjo učinka A? Dani so naslednji podatki:
Prihodki
- spremenljivi stroški v prodanih proizvodih
= prispevek za kritje
- stalni stroški:
. neposredni
. posredni
= izguba
proizvod
A
B
8.000
5.000
3.500
6.000
2.000
1.500
i
2.400
800
1.200
1.600
500
1.100
1.000
1.600
1.100
C
3.000
2.000
1.000
a) Ali in katere proizvode bi veljalo izključiti iz proizvodnega programa, da bi povečali donosnost?
b) Ali bi bilo pri odločitvi o opustitvi proizvodnje določenega učinka upoštevati še katere
podatke (kvantitativne in kvalitativne)? Katere in kako?
c) Denimo, da bi opustitev učinkov A povečala možnosti prodaje učinkov C za 20% in zmanjšala
možnost prodaje učinkov B za 50%. Ali in kako bi to vplivalo na odločitev o opustitvi
proizvodnje učinkov A?
3/17
a)
b)
c)
d)
3/18
Določeno proizvodno linijo je smotrno opustiti, če:
izkazuje izgubo (negativni poslovni izid)
je njen prispevek za kritje manjši od celotnih stalnih stroškov poslovnega sistema
je njen prispevek za kritje manjši od neposrednih (izogibnih) stalnih stroškov
je njen prispevek za kritje manjši od posrednih stalnih stroškov
Podjetje iz istega osnovnega materiala izdeluje učinka A in B. Oba nastaneta kot rezultat
določenih skupnih faz proizvodnje. Proizvoda A in B je mogoče odprodati v manj dodelani
obliki takoj, po njunem nastanku (v točki "ločitve"), mogoče pa je vsakega od njiju v ločenih
nadaljnjih postopkih še dodelati. Na voljo so naslednji podatki:
•
•
•
•
•
prodajna cena v točki ločitve
skupni proizvajalni stroški na enoto
prodajna cena po dodelavi
stroški dodelave na enoto
letna proizvodnja kosov
A
10
7
18
4
3.000
B
15 d.e.
7
20
6
4.000
a) Ali in kateri proizvod velja v tem primeru dodelati oz. prodati pred dodelavo?
b) Kolikšni so kritični stroški dodelave na enoto učinka?
c) Kolikšni bi bili ob ostalih nespremenjenih pogojih kritični prodajni ceni dodelanih učinkov, da
se njuna dodelava splača?
EPF©2009
Osnove stroškovnega in poslovodnega računovodstva
3/19
30
Na tržišču se je pojavilo povpraševanje po novem izdelku X v skupnem letnem obsegu 12.000
kosov. Podjetje presoja možnost, da bi pričeli proizvajati ta izdelek. Zato bi potrebovali posebne
stroje, ki jih v podjetju še nimajo. Na tržišču so na voljo stroji z letno zmogljivostjo 10.000 kosov,
nabavno vrednost 1,400.000 d.e. in življenjsko dobo 5 let. Stalni stroški čiščenja, vzdrževanja,
zavarovanja in dela v zvezi z enim strojem so ocenjeni na 60.000 d.e. letno. Sorazmerno
spremenljivi stroški (dela, materiala in storitev) za en kos izdelka X bodo predvidoma znašali 50
d.e., prodajna cena izdelka pa je ocenjena na 110 d.e. Podjetje ima dovolj lastnih sredstev za
financiranje nakupa dveh strojev. Alternativna naložba teh sredstev v banki bi prinašala letno 10
% obresti.
a) Ali je v danih okoliščinah smotrno pričeti proizvodnjo in prodajo izdelkov X? Če da, pod katerimi
pogoji in v kakšnem letnem obsegu?
b) Isto vprašanje kot pri a) le pod predpostavko, da je letni obseg povpraševanja 18.000 kosov.
Koliko znašajo oportunitetni stroški, če se odloči poslovni sistem za nakup enega, oz. dveh strojev
za proizvodnjo izdelka X?
c) Izračunajte kritični obseg prodaje za nakup drugega stroja!
d) Katere podatke bi še potrebovali, da bi lahko bolje presodili možnost za razširitev proizvodnega
programa?
3/20
Podjetje načrtuje, da bo v prihodnjem letu ponujal na tržišču proizvod X v dveh različicah,
prvega, t.j. X1 po ceni 100 d.e. in drugega, t.j. X2 po ceni 150 d.e. Oddelek marketinga ocenjuje,
da bo možno prodati 300 kosov X1 in 200 kosov X2. Na podlagi te prognoze je napravljen
naslednji predračun:
Prihodki (P)
- spremenljivi stroški (S)
= prispevek za kritje (PP)
- neposredni stalni stroški
=
- posredni stalni stroški
= poslovni izid
X1
30.000
22.500
7.500
1.000
6.500
X2
30.000
20.000
10.000
1.600
8.400
Skupaj
60.000
42.500
17.500
2.600
14.900
4.400
10.500
Proizvodne zmogljivosti omogočajo proizvodnjo največ 300 kosov učinka X1 in največ 250
kosov učinka X2.
a) Izračunajte najmanjši obseg proizvodnje in prodaje obeh učinkov, ki v danih pogojih (ob
nespremenjeni strukturi programa) zagotavlja, da poslovni sistem ne bi imel izgube!
b) Koliko bi morali proizvesti in prodati obeh učinkov, če bi hoteli doseči 14.000 d.e. dobička
(varianta: dobiček v višini 20 % prihodkov)?
c) Denimo, da je bilo pri načrtovanju stalnih stroškov med posredne stalne stroške pomotoma
vključenih 2.500 d.e. stalnih stroškov, ki bi jih lahko neposredno povezali s pripravo dela za
proizvodnjo izdelkov X2. Ali bi si ob upoštevanju tega popravka izračun pod točko a) kaj
spremenil?
EPF©2009
Osnove stroškovnega in poslovodnega računovodstva
31
Izbira optimalnega programa pri danih zmogljivostih z eno skupno omejitvijo
3/21
Podjetje planira proizvodnjo in prodajo štirih učinkov. Ocenjeni so naslednji podatki:
Izdelavni
Učinek čas za enoto
(ur)
U1
3
4
U2
U3
5
8
U4
pc
s
100
120
150
200
60
60
100
130
omejitve v (kosih)
proizvodne
tržne
10.000
8.000
6.000
5.000
8.000
9.000
7.000
4.000
Skupno je na voljo 100.000 delovnih ur.
Kateri proizvodni in prodajni program je optimalen v danih pogojih (uporabite postopek
zaporednega uvrščanja učinkov)?
3/22
V nadaljevanju so dani podatki o nekaterih možnostih spreminjanja pogojev za izbor
proizvodnega programa iz naloge 3/21. Vse proučevane spremembe so znotraj področja
veljavnosti gornjih koeficientov. Vsako od možnosti presodite z uporabo postopka zaporednega
uvrščanja učinkov!
a) Podjetje lahko podaljša razpoložljivi delovni čas za 1.000 ur, če spremeni izvajalca rednih
investicijsko vzdrževalnih del. Novi izvajalec bi porabil za isto delo toliko manj časa, za svojo
storitev pa bi zaračunal 10.000 d.e. več kot prvotno predvideni izvajalec teh del.
Presodite, ali je v danih pogojih smotrno zamenjati izvajalca investicijsko-vzdrževalnih del in če,
kakšen bi bil novi optimalni proizvodni program!
Koliko bi smel bil hitrejši izvajalec dražji, da bi bilo vseeno, za katerega bi se odločili?
b) Podjetje ocenjuje, da bi lahko z obsežnejšo reklamo uspelo povečati možnosti prodaje izdelka x1
na 9.000 kosov. Stroški za reklamo bi se zato povečali za 10.000 d.e..
Presodite, ali je v danih pogojih smotrno povečati obseg reklame, in če kakšen bi bil novi
optimalni proizvodni program!
Kako visoke stalne stroške lahko povzroči sprememba omenjene trže omejitve, da jo je
gospodarno izvesti?
c) Podjetje presoja možnost, da bi odpravilo tehnološko ozko grlo pri proizvodnji x2. Če bi kupili
določen stroj z nabavno vrednostjo 200.000 d.e., bi bilo mogoče proizvesti do 10.000 kosov x2.
Zaradi te naložbe v osnovna sredstva bi se celotni znesek stalnih stroškov v opazovanem
obdobju povečal za 10.000 d.e. (dodatni stroški amortizacije, zavarovanja, vzdrževanja).
Podjetje lahko naložbo financira z lastnimi viri; stopnja donosnosti najboljše alternativne
naložbene možnosti je 10%.
Presodite, ali je smotrno odpraviti ozko grlo na omenjeni način, in če, kakšen bi bil novi
optimalni proizvodni program? Ali menite, da je za kakovostno odločanje na voljo dovolj
podatkov? Bi veljalo podatkovne podlage morda še razširiti, in če, kako?
EPF©2009
Osnove stroškovnega in poslovodnega računovodstva
32
Računovodske informacije za nabavne odločitve
3/23
Podjetju je ostal pri spremembi proizvodnega programa na zalogi odvečni material. Kateri
podatki so merodajni za odločitev o tem, kaj storiti s tem materialom?
3/24
Podjetje ima na zalogi 100 kg materiala X z nabavno vrednostjo 2.000 d.e., ki ga zaradi
spremenjenega proizvodnega programa na potrebuje več. Odvečni material lahko proda po ceni
18 d.e. za kg, lahko ga pa vendarle še nekoliko predela. Predelava materiala ne bi v ničemer
motila redne proizvodnje, povzročila pa bi še 4 d.e. stroškov dela in 1 d.e. stroškov storitev za
vsak kg predelanega materiala X. Predelani material bi lahko prodali po ceni 28 d.e. za kg.
Mesečni stalni stroški vzpostavljenih zmogljivost so 4.000 d.e.
a) Ali je v danih pogojih smotrno material predelati ali ga je bolje odprodati? Kateri podatki so
odločujoči za to presojo?
b) Pri kateri prodajni ceni za predelan material, bi bila predelava enako gospodarna kot neposredna
prodaja materiala?
c) Kako bi odločali o predelavi oz. odprodaji materiala, če bi imel poslovni sistem z redno
proizvodnjo povsem izkoriščene zmogljivosti? Denimo, da bi lahko material predelali le, če bi
zmanjšali redno proizvodnjo učinkov A, ki jih prodajajo po ceni 100 d.e. za 20 kosov in so
spremenljivi stroški za kos A 80 d.e.
d) Denimo, da podjetje ne more več predelati materiala, ker tudi za to potrebnih zmogljivosti nima
več. Kaj naj napravi v tem primeru? Ali naj ga takoj odproda ali naj še počaka? Katere podatke
potrebujemo za izbiro med takojšnjo in kasnejšo prodajo?
3/25
Podjetje potrebuje za opredeljeni proizvodni program mesečno 180 kosov osnovnega materiala X,
kar se nanaša na 3 proizvodne serije. Material X kupuje vsakih 10 dni (1., 11. in 21. dan v
mesecu) po 60 kosov in ga, glede na naravo proizvodnje, troši enakomerno. Nabavna cena
materiala znaša 40 d.e. za kos. Ob koncu meseca ni na zalogi nobenega materiala X (podjetje
zaradi zanesljivosti dobaviteljev in enakomerne ter predvidljive proizvodnje ne vzdržuje
varnostnih zalog materiala X).
a) Grafično prikažite gibanje količine materiala X na zalogi v opazovanem obdobju!
b) Koliko znašajo mesečni stroški porabljenega materiala X?
c) Kakšna količina materiala X je povprečno v zalogi in koliko sredstev veže?
d) Koliko časa se material X povprečno zadržuje v zalogi oz. kakšen je količnik obračanja zalog
materiala X (napravite izračun na podlagi količinskih in vrednostnih podatkov)?
e) Kakšni finančni in kakšni denarni tokovi so povezani z zalogami materiala X, če podjetje:
• kupuje material za gotovino
• plačuje material s 5 dnevnim odlogom?
f) Recimo, da podjetje zaradi možnosti, da poraba materiala X ne bi bila povsem enakomerna in
zaradi negotovosti v zvezi nabavami materiala X, vzdržuje na varnostni zalogi 15 kosov materiala
X. Tudi v začetku opazovanega meseca je bilo 15 kosov materiala X na zalogi. Poiščite odgovore
na enaka vprašanja kot v točkah a) do d) in pojasnite razlike med obema primeroma!
EPF©2009
Osnove stroškovnega in poslovodnega računovodstva
33
g) Stroški vsakega naročila znašajo 40 d.e. in stroški, ki jih mesečno povzroča vsaka enota na zalogi
4 d.e.. Preverite, ali v danih pogojih podjetje naroča material v optimalni količini! Kakšna bi bila
optimalna velikost naročila, če bi znašali stroški posameznega naročila 21,6 d.e., stroški enote na
zalogi pa 6 d.e.?
h) Od trenutka, ko podjetje sproži naročilo za material X do trenutka, ko ga prejme, poteče dva dni.
Izračunajte pri kateri količini materiala X na zalogi mora sprožiti naročilo, da lahko uresniči
načrtovano politiko zalog materiala!
i)
3/26
Recimo, da podjetje (primeri od a) do e)) ne bi kupilo materiala X vselej po enaki nabavni ceni.
Nabavna cena ob prvem nakupu je bila 40 d.e., ob drugem nakupu v opazovanem obdobju 42 d.e.
in ob tretjem nakupu 45 d.e. za kos materiala X.
• Koliko znašajo stroški porabljenega materiala v opazovanem obdobju?
• Kakšna količina materiala X je povprečno v zalogi in koliko sredstev veže?
• Kakšen je (mesečni) količnik obračanja zalog materiala X?
Podjetje proizvaja in prodaja letno 10.000 kosov izdelka B, s čimer polno izkorišča zmogljivosti.
V vsak kos izdelka B so vgrajene po tri komponente P, ki jih kupujejo po ceni 10 d.e. za kos.
Podjetje ocenjuje, da bi lahko komponente P proizvajalo tudi samo z 8 d.e stroški za kos. Učinke
B prodaja po ceni 50 d.e. Stroški izdelavnih plač znašajo 2 d.e. za kos učinka B.
a) Za koliko bi se spremenil poslovni izid, če bi podjetje le polovico zmogljivosti namenilo za
proizvodnjo izdelkov B, da bi s preostalim delom proizvajalo potrebne komponente P?
b) Pri kateri višini odločujočih stroškov lastne proizvodnje komponente P bi bilo v opazovanih
pogojih vseeno ali bi podjetje kupovalo ali samo proizvajalo komponente P? Ali in katera
dodatna sodila bi veljalo upoštevati v tem primeru?
c) Za koliko bi se spremenil poslovni izid, če bi bilo za lastno proizvodnjo komponent dovolj 25 %
celotnih zmogljivosti (in bi bilo 75 % zmogljivosti mogoče nameniti za proizvodnjo učinkov
B?)?
Računovodske informacije za kadrovske odločitve
3/27
V podjetju A so načrtovali letno proizvodnjo in prodajo 2.000 kosov učinka X po prodajni ceni
310 d.e. in naslednje celotne stroške:
• neposredne plače (po času)
120.000 d.e.
• dajatve na podlagi plač
48.000 d.e. (40 % na plače)
• neposredni stroški izdelavnega materiala
120.000 d.e.
• stalni splošni stroški
300.000 d.e.
Zaposlenih je 5 delavcev, katerih delo je bilo ocenjeno kot sledi:
skupina
število
količnik zahtevnosti
A
1
1
B
3
2
C
1
3
Najmanj zahtevno delo je bilo ocenjeno z 100 točkami, najbolj zahtevno pa s 30 točkami.
V podjetju želijo povečati razmerje med najnižjo in najvišjo plačo na 1:3,5.
Izračunajte, za koliko bi se povečali letni stroški dela, če bi povečali razmerje plač, ne da bi
komurkoli zmanjšali prvotno predvideno plačo!
EPF©2009
Osnove stroškovnega in poslovodnega računovodstva
3/28
34
Podjetju iz primera 3/27 (pred spremembo razmerja plač) se za prihodnje leto obetajo skupna
naročila v obsegu 2.400 kosov učinkov X pri nespremenjeni prodajni ceni. Obstoječe
tehnično-tehnološke zmogljivosti omogočajo, da bi pri obstoječem številu delovnih izmen
proizvedli celo 2.500 kosov letno, vendar je z razpoložljivim številom sedaj zaposlenih možno
letno proizvesti največ 2.000 kosov učinkov X letno. Proizvodnjo nadaljnjih 400 kosov nad
prvotno načrtovano količino bi lahko uresničili bodisi z zaposlitvijo še enega delavca, ki bi
prejemal plačo skupine B, ali z nadurnim delom sedanjih treh delavcev te skupine. Ti bi
morali delati 20 % časa preko rednega dela, za nadurno delo pa bi jim pripadal 50 % dodatek.
a) Ali je v danih pogojih smotrno sprejeti naročila v povečanem obsegu in če, s katerim načinom
dela?
b) Kolikšna plača novo zaposlenega delavca bi bila v danih pogojih kritična za odločitev o novi
zaposlitvi?
c) Ali bi potrebovali za izbiro med obema možnostima še kakšne podatke? Katere?
Ugotavljanje potrebnih povprečnih naložb v obratna sredstva
3/29
a)
b)
c)
d)
e)
Izračunajte povprečni obseg naložb v zaloge materiala, če imate poznane naslednje predračunske
podatke:
letni znesek amortizacije (časovna)
400.000 €
letna vrednost načrtovane porabe materiala
800.000 €
letni znesek vračunanih izdelavnih plač
400.000 €
letni stroški storitev
50.000 €
povprečni čas vezave zaloge materiala
45 dni
Kako bi se spremenil povprečni obseg naložb v te zaloge, če bi bila letna vrednost porabljenega
materiala za 10 % večja od načrtovane?
3/30
a)
b)
c)
d)
e)
f)
3/31
a)
b)
c)
d)
e)
f)
g)
h)
Podjetje polno vrednoti zaloge učinkov. Izračunajte povprečni obseg naložb v nedokončano
proizvodnjo, če imate poznane naslednje predračunske podatke:
letni znesek amortizacije (časovna)
2.000.000 d.e.
letni stroški materiala
4.000.000 d.e.
letni znesek vračunanih izdelavnih plač
1.800.000 d.e.
letni znesek stroškov storitev
600.000 d.e.
∅ stopnja dokončanosti
0,6 oz. 60 %
povprečni čas vezave nedokončane proizvodnje
40 dni
Za izračun povprečnega zneska naložb v zaloge gotovih proizvodov so na voljo naslednji
predračunski podatki:
letna vrednost porabljenega izdelavnega materiala
2.000.000 d.e.
letni znesek stroškov materiala, ki so neodvisni od obsega dejavnosti
140.000 d.e.
letni znesek časovne amortizacije
800.000 d.e.
letni znesek storitev (stalni strošek)
260.000 d.e.
povprečno mesečno stanje terjatev do kupcev
60.000 d.e.
letni znesek plač po učinku
1.600.000 d.e.
letni znesek plač po času
300.000 d.e.
povprečni čas vezave zaloge gotovih proizvodov
18
Izračunajte povprečni znesek naložb v zaloge gotovih proizvodov! Ali je mogočih več rešitev?
Od česa je to odvisno?
EPF©2009
Osnove stroškovnega in poslovodnega računovodstva
3/32
a)
b)
c)
d)
e)
3/33
a)
b)
c)
d)
35
Izračunajte povprečni znesek naložb v zaloge trgovskega blaga, če imate naslednje predračunske
podatke:
letna fakturna vrednost nabavljenega trgovskega blaga 260.000 d.e.
letni znesek vračunanih plač
80.000 d.e.
poprečno mesečno stanje terjatev do kupcev
50.000 d.e.
letni neposredni nabavni stroški trgovskega blaga
10.000 d.e.
povprečni čas vezave zalog trgovskega blaga
20 dni
Izračunajte povprečni obseg naložb v terjatve do kupcev, če imate poznane naslednje
predračunske podatke:
mesečna vrednost porabljenega osnovnega materiala
8.000 d.e.
mesečni obseg prodaje po prodajni vrednosti
24.000 d.e.
mesečni znesek amortizacije
1.000 d.e.
povprečni čas vezave terjatev do kupcev
15 dni
Izračunajte, za koliko se spremeni povprečni znesek teh naložb, če se čas vezave terjatev ob
ostalih nespremenjenih pogojih gospodarjenja podaljša na 18 dni!
3/34
Opredelite ali in kako vplivajo naslednje spremembe na povprečni znesek naložb v posamezne
vrste obratnih sredstev pri nespremenjenih pogojih poslovanja v naslednjem letu::
a)
b)
c)
d)
e)
f)
g)
h)
povečanje nabavnih cen materiala
zmanjšanje amortizacijskih stopenj
znižanje prodajnih cen
hitrejše plačevanje kupcev
skrajšanje trajanja proizvodnje
prehod z vrednotenja po zoženi lastni ceni na vrednotenje po spremenljivih stroških
znižanje potroškov materiala na enoto učinka
podaljšanje povprečnega časa do trenutka zaključka proizvodnje do trenutka prodaje gotovih
proizvodov
i) zvišanje tarifnih postavk za obračun plač po učinku
j) povečanje obsega proizvodnje in prodaje
k) znižanje obrestnih mer za enak obseg najetih posojil
l) povečanje stroškov uprave
Posebej opredelite, pri katerih spremembah je njihov vpliv na povprečni znesek naložb odvisen
od metode vrednotenja učinkov in pojasnite kako!
Računovodske informacije za odločanje o naložbenih procesih
3/35
Podjetje načrtuje naložbo v razširitev proizvodnega programa, ki terja 200 milijonov d.e.
izhodiščnih izdatkov za vlaganja v osnovna sredstva.
a) Izračunajte čas vračila (dobo vračanja) naložbe, če podjetje načrtuje, da bo nova proizvodnja
prinašala letno 130 mio d.e. prihodkov, odhodki pa bodo obsegali 50 mio d.e. stroškov materiala,
40 mio d.e. stroškov amortizacije, 17 mio d.e. vkalkuliranih plač in 3 mio d.e. stroškov storitev!
b) Presodite naložbeni projekt s postopkom čiste sedanje vrednosti! Upoštevajte, da je predvideno
petletno izkoriščanje naložbe in je potrebno zagotoviti vsaj 10 % donosnost!
c) V primeru, da v posameznem letu ne dosežejo 60 mio d.e. denarnega izida, koliko bi moral vsaj
znašati letni denarni izid, da bi bila naložba sprejemljiva (kritični letni denarni izid)?
EPF©2009
Osnove stroškovnega in poslovodnega računovodstva
36
d) Denimo, da bi imeli za presojo opazovanega naložbenega projekta na voljo še naslednje podatke:
• 10 % prihodkov od prodaje je povezanih s prodajo na kredit z enoletnim odlogom plačila
Ugotovite, kako bi to vplivalo na čas vračila naložbe in kako na njeno čisto sedanjo vrednost!
3/36
Podjetje proučuje naložbeni projekt z naslednjimi značilnostmi:
• ob začetku prvega leta so potrebna vlaganja v višini 80 d.e.
• predvideni čas izkoriščanja naložbe je tri leta,
• načrtovani letni prejemki in izdatki (v d.e.) iz njegovega izkoriščanja pa so:
Leto
1. 2.
3.
prejemki
izdatki
60
35
70
40
100
50
a) Z uporabo metode čiste sedanje vrednosti naložbe presodite ali je projekt ekonomsko upravičen!
Kakšno diskontno stopnjo je potrebno uporabiti, če namerava podjetje financirati naložbeni
projekt:
• v celoti z lastnimi viri sredstev, ki bi jih lahko alternativno uporabil za naložbo v drug
proizvodni program s pričakovano stopnjo donosnosti 8 %, ali v bančni sistem po 10 %
obrestni meri,
• v celoti s sposojenimi sredstvi po 15 % obrestni meri,
• delno z lastnimi viri sredstev (60 %) in delno s tujimi viri (40 %) enake kakovosti kot v
točkah a) in b)?
Opišite sodilo izbora in pojasnite prednosti in slabosti obravnavane metode!
b) Presodite, ali je načrtovani naložbeni projekt ekonomsko utemeljen z uporabo:
•
•
notranje stopnje donosnosti in
letninskega postopka
in ocenite uporabnost obeh sodil za odločanje o naložbah!
c) Predpostavimo, da bodo imela vložena sredstva po treh letih (t.j. prenehanju izkoriščanja)
preostalo (likvidacijsko) vrednost v višini 4 d.e. Ali in kako bi bilo potrebno to upoštevati pri
presoji naložbe? Ali bi se sodbe o sprejemljivosti naložbe v točki a) zaradi tega kaj spremenile?
Kateri likvidacijski znesek naložbe bi bil kritičen za sprejem naložbe, če ko lahko financiramo le s
tujimi viri?
3/37 Naložba je ekonomsko upravičena, če je:
a) sedanja vrednost prihodkov večja kot sedanja vrednost odhodkov (brez amortizacije),
b) sedanja vrednost razlike med prihodki in stroški (brez amortizacije) enaka ali večja od zneska
izhodiščnih vlaganj,
c) v nobenem od navedenih primerov, temveč, če ...........................
EPF©2009
Osnove stroškovnega in poslovodnega računovodstva
3/38
37
Podjetje načrtuje nakup novega stroja. Izbira med dvema tipoma strojev, S1 in S2.
Zagotovljeni so naslednji podatki:
•
•
izdatki za nakup stroja
čisti denarni tokovi iz naslova izkoriščanja
strojev (konec leta)
leto
1.
2.
3.
4.
S1
220.000
S2
190.000
80.000
75.000
65.000
75.000
60.000
60.000
60.000
70.000
V danih pogojih zahtevamo za naložbo minimalno 10 % donosnost.
a) Ocenite s postopkom čiste sedanje vrednosti, katera naložba je boljša!
b) Pod kakšnimi predpostavkami je rezultat pod a) pravilen?
c) Kateri stroj naj podjetje kupi, če obstaja možnost diferenčne naložbe z naslednjimi podatki o
denarnih tokovih:
0
1
2
-30.000
+ 12.000
+ 12.000
3
4
leta
3/39
+12.000
+ 12.000
Vodstvo mestne uprave presoja možnost zamenjave določenih strojev. Ti so sicer že povsem
amortizirani, a imajo trenutno tržno vrednost 1.800 d.e. Ena od možnih alternativ je zamenjati
ta stroje z novimi, ki terjajo 40.000 d.e. izhodiščnih vlaganj. Ocenjujejo, da bi uporaba novih
strojev omogočila, da bi imeli letno za 12.500 d.e. manj izdatkov kot pri starih. Ocenjena doba
koristnosti novih strojev je štiri leta. Uporabljajo sorazmerno časovno amortiziranje. Ocenjena
likvidacijska vrednost (salvage value) novih strojev po štirih letih je 3.000 d.e. Odločitev o
nakupu novih strojev bi povzročila tudi potrebo po dodatnih vlaganjih v obratna sredstva v
višini 3.000 d.e., ki bi jih bilo mogoče v celoti sprostiti po štirih letih.
a) S pomočjo čiste sedanje vrednosti presodite, ali je smiselno zamenjati stare stroje z novimi!
Zahtevamo vsaj 10 % donosnost!
b) Denimo, da bi imeli stari stroji še neodpisano vrednost 2.000 d.e. Ali bi ta okoliščina kaj
vplivala na presojo naložbenih možnosti?
3/40
a)
b)
c)
d)
e)
V organizaciji presojajo možnost zamenjave starega stroja z novim. Kateri od spodaj navedenih
podatkov je merodajen za to odločitev (če davčne vidike zanemarimo)?
nabavna vrednost (starega) stroja
neodpisana (knjižna) vrednost starega stroja
letni stroški nadaljnjega obratovanja s starim strojem (vključno z amortizacijo stroja)
letni stroški nadaljnjega obratovanja s strojem (brez amortizacije stroja)
letna časovna amortizacija starega stroja
Kateri podatki bi bili sicer še merodajni za proučevano odločitev? Bi bil merodajen še kateri od
gornjih podatkov, če bi upoštevali tudi davčne vidike?
EPF©2009
Osnove stroškovnega in poslovodnega računovodstva
3/41
38
Podjetje je pred tremi leti kupilo stroj za 6.000 d.e. Stroj ima trenutno neodpisano vrednost 3.000
d.e. Podjetje pri svoji nadaljnji proizvodnji stroja več ne bo potrebovalo, zato se odloča med
dvema možnostima. Podjetje ima možnost stroj takoj prodati za 2.000 d.e. Druga možnost pa je,
da podjetje da stroj v najem za naslednja 3 leta in vsako leto prejema 400 d.e. najemnine ter po
treh letih najema stroj proda za 1000 d.e. Zahtevana je 10% diskontna stopnja.
Opredelite, kateri podatki so merodajni pri odločitvi podjetja za eno izmed možnosti ter na
podlagi izračuna pojasnite, za katero izmed možnosti se bo podjetje odločilo.
EPF©2009