PREDLOG UREDITVE

Comments

Transcription

PREDLOG UREDITVE
Kamniška
Kam
niška Bistrica
Bistrica
PREDLOG UREDITVE
Besedilo: Marta Vahtar
Ilustracije: Marta Vahtar, delno Janez Adamič
Kartografsko gradivo: Iztok Perpar, Luka Šolar in Marta Vahtar, LOCUS d.o.o.
ˇ
RAZŠIRITEV ZA SOCASNI
MOTORNI PROMET
KOLESARSKA POT
PEŠ POT
VISOKOVODNI
ZID OB STRUGI
GLAVNA POT V NOŽICAH
PROGRAM REKREACIJSKE OSI
Ključni program rekreacijske osi je vzpostavitev
kolesarske in peš povezave ob celotni dolžini vodotoka
ter vzpostavitev močne prostočasovne programske osi
v zelenju. S prečnimi potmi na glavno programsko os
pa povezati v enoten sistem vse turistično rekreativne
potenciale širše regije. Da bi sistem kolesarskih in peš
poti zares lahko zaživel, bo potrebno na glavni osi
razviti ustrezen servisni in gostinski program namenjen
izletnikom in rekreativcem.
Odsek 1: Volčji potok in Nožice
Odsek 2: Homec in Hudo pri Radomljah
Levi breg je v dokaj naravnem stanju in se ga ohranja kot naravno
retencijsko površino. Ob vodotoku so po tej strani speljane sprehajalna
pot in poti za jahanje. Desni breg je močno urbaniziran. Po njem je
speljana glavna pot, ki vodi naprej proti Kamniku. Kjer je zeleni pas ob
vodotoku preozek za izgradnjo glavne poti, se bo hkrati s protipoplavnimi
ureditvami vodotok mestoma prestavilo v smeri proti vzhodu. Na območju
je predvidena tudi nova brv čez reko za kolesarje in pešce, ki bo povezala
Homški hrib z Arburetumom Volčji potok.
Vodni in obvodni prostor sta v dokaj naravnem stanju, zato se ju
maksimalno ohranja. Pod Homškim hribom poteka glavna pot.
Tam je organiziran tudi centralni del Homške učne poti z osrednjim
informacijskim centom in večjim otroškim igriščem.
Po nasprotnem bregu so speljane sprehajalna pot in poti za jahanje.
Učne poti: Predvideni sta dve učni poti: Prva je
»Homška učna pot«, ki na sorazmerno majhnem in
geografsko zaokroženem območju poveže naravno,
kulturno, zgodovinsko in tehnično dediščino območja
med Homcem in Radomljami. Homška učna pot je hkrati
osrednji del učne poti »Po poti mlinov in mlinščic«, ki je
namenjena celostni predstavitvi delovanja naravnega
vodnega sistema Kamniške Bistrice in celotnega sistema
umetnega uravnavanja vodnega režima s sistemom
mlinščic skupaj z objekti (žagami, mlini, elektrarnami
itd.), kar vse skupaj predstavlja pomembno tehnično
dediščino regije. Ureditev učnih poti vključuje ureditev
poti in informacijskih točk, ključni element pa je
informacijski center Homec, kjer obiskovalec na enem
mestu dobi vse informacije o posameznih segmentih
poti in si s pomočjo elektronskih medijev to pot tudi
lahko ogleda.
Organizirani piknik prostori: Prostori za piknik so
predvideni na območju Preserij in sicer kot družinski
piknik prostori, ki so opremljeni z mizami, klopmi,
kurišči, posodami za odpadke in ločitvenim zelenjem
do sosednjih piknik prostorov... Predviden je tudi
piknik prostor za večje organizirane skupine, ki lahko
služi tudi kot prireditveni prostor s paviljonom, kjer je
možno občasno (v času javnih prireditev) organizirati
gostinsko dejavnost. V sklopu paviljona ali v njegovi
bližini bo fontana s pitno vodo ter javne sanitarije.
Otroška igrišča: Predvidenih je več igrišč s
kompleksnimi igrali, velikimi peskovniki, večjimi
travnatimi površinami, fontanami s pitno vodo ter
prostori za spremljevalce. Otroška igrišča bodo
zavarovana s primerno ograjo. Predvidena so na
območju Homca, centra Radomelj, Preserij, Jarš, Vira,
Podrečjega in pri Športnem parku v Domžalah.
Naravna kopališča: Kot naravno kopališče je
opredeljeno območje nad Homškim jezom v Nožicah.
Ureditev naravnega kopališča poleg ustreznih ureditev
(ureditve površin za sončenje, dostopi do vode,
vegetacijski rob, ipd.) zahteva predvsem ustrezno
kakovost vode.
Informacijske točke: Urejene so po celotni trasi
glavne poti in jih je več vrst. Najpreprostejša je
zgolj informacijska tabla s ključnimi informacijami o
rekreacijsko izletniških in izobraževalnih programih.
Na glavnih vstopnih točkah na rekreacijsko os, so
postavljeni večji informacijski centri dopolnjeni z
dodatnim servisnim programom.
Gostinski program: Razširitev informacijskega centra
z gostinskim programom smo predvideli na Homcu (pri
glavnem vstopu do Homške učne poti), na Škrjančevem
(športni park) in na Podrečjem (na sotočju Kamniške
Bistrice in Rače). Gre za manj obsežen program, ki naj bi
obsegal prodajo napitkov, slaščic in manjših prigrizkov.
Poligoni za pse: Poligoni za pse so območja namenjena
prostemu tekanju in igri psov, ki imajo vso potrebno
infrastrukturo (pasja stranišča, klopi za spremljevalce,
oznake itd.). Fizično so ločeni od glavnih kolesarskih
in peš poti, otroških igrišč in drugih programov z
brežino, vegetacijo in ograjo, tako da so kar najmanj
moteči za okolico. Predvidena sta dva takšna poligona,
eden v Škrjančevem in eden južno od Športnega parka
Domžale.
Poti za jahanje: Gre za poti, ki so speljane pretežno
po naravnih območjih in so zgolj utrjene naravne poti.
Poti za jahanje so urejene na območju med Kamniško
Bistrico in Volčjim potokom severno od Radomelj ter ob
Kamniški Bistrici na območju Preserij.
Drugi programi: Med drugimi programi naj posebej
omenimo zimske športe kot je tek na smučeh, ki ga
je moč organizirati po trasi sprehajalnih poti ali pa
vzporedno s temi potmi po zelenicah. V zadnjem
obdobju zelo popularno rolkanje se lahko odvija po
kolesarskih poteh. Za vodne športe, kot sta kajak
in kanu, pa je pogosto premalo vode. Kljub temu
predlagamo, da se dolgoročno pri vzdrževalnih delih
na pragovih v strugi Kamniške Bistrice uredijo drče s
poglobljenim osrednjim delom, ki bo omogočal prehod
čolnov.
Viri:
Osnutek lokacijskega načrta Kamniška Bistrica – rekreacijska os regije, LOCUS d.o.o., 2003.
Strokovne podlage za pripravo lokacijskega načrta Kamniška Bistrica – rekreacijska os regije, LOCUS
d.o.o., 2002.
Kamniška Bistrica: rekreacijska os regije, Zbornik prispevkov s serije okroglih miz v knjižnici Domžale
septembra, oktobra in novembra 1999, ICRO Domžale.
Poplavna ogroženost Občine Domžale, VGI, Fazarinc, 2002.
Digitalni ortofoto načrt: Geodetska uprava Republike Slovenije, 1998.
Franciscejski kataster v digitalni obliki: Arhiv Republike Slovenije.
ˇ
POCIVALIŠCE
NA RAZŠIRITVI
VISOKOVODNEGA NASIPA
PEŠ POT
Z VEGETACIJO OBRASLA
BREŽINA VODOTOKA
UREDITEV SPREHAJALNE POTI MIMO ZGORNJIH JARŠ
Odsek 3: Radomlje
Odsek 4: Preserje in Škrjančevo
Odsek 5: Spodnje Jarše in Vir
Urbanizacija sega prav do struge vodotoka, zato jo je bilo v preteklosti
potrebno utrditi z obojestranskim zidom. Zaradi večje poplavne varnosti
je mestoma potrebno nadvišati obstoječe bregove visokovodne struge z
nasipi. Zahodno ob Kamniški Bistrici se uredi sprehajalno pot, vzhodno
pa glavno. Poseben problem predstavlja ureditev podhodov pod glavnim
mostom v Radomljah. Poleg ureditve poti so potrebne predvsem krajinskoarhitekturne ureditve obvodnega prostora zato, da bo prostor postal
ambientalno bolj zanimiv.
Na tem delu je vodotok možno dokaj enostavno renaturirati z usmerjenimi
vzdrževalnimi deli in s tem ustvariti bogat vodni in obvodni prostor, ki
bo izboljšal tako krajinsko kot ekološko stanje vodnega in obvodnega
prostora. Mimo Preserij in Zgornjih Jarš je speljana sprehajalna pot po
visokovodnem nasipu, med visokovodnim nasipom in vodotokom pa so
speljane poti za jahanje. Mino Škrjančevega poteka glavna pot, ki vodi
mimo športno-rekreativnega centra pri Papirnici Količevo (sedaj tenis
igrišča in odbojka na pesku) ter predvidenega otroškega igrišča, prostorov
za piknik in informacijskega centra.
Struga vodotoka je obojestransko utrjena z betonskim zidom in
visokovodnimi nasipi. Poti so speljane deloma po visokovodnih nasipih,
deloma po zgornji terasi visokovodne struge . Na območju je predvideno
večje otroško igrišče pri razbremenilniku Pšata. Obvodni prostor je močno
osiromašen. Zato je ključna naloga na tem odseku krajinsko intenzivno
obdelati zelene površine in jih napraviti parkovno zanimive in urejene.
Gre namreč za povsem urbani park, ki bo z gosto drevesno vegetacijo na
mejah z urbanimi območji ter z ekološko in krajinsko sanacijo same struge
vodotoka dobil nekoliko bolj naraven videz.
TERASASTO
PREOBLIKOVANA
BREŽINA
VODOTOKA
KOLESARSKA POT NA
VISOKOVODNEM NASIPU
PEŠ POT
OMILITEV TRDE
REGULACIJE Z
VEGETACIJO
ˇ IN PREOBLIKOVANJE BREŽINE VODOTOKA PRI PARKU 88 LIP
UREDITEV GLAVNE POTI MIMO PODRECIJ
Odsek 6: Domžale in Podrečje
Domžale poleg Šumberka nimajo večje zelene površine, zato območje
drevoreda 88 lip predstavlja velik potencial za ureditev prijetnega
mestnega obrečnega parka. Potrebno je urediti dostop do vode ter
preoblikovati brežine struge v položne stopničaste terase, ki se bodo
postopoma spuščale proti reki. Na podoben način se oblikuje tudi brežine
»špice« na sotočju Kamniške Bistrice z Račo.
Za izvedbo poti je ključna ureditev podhodov pod cesto Celje – Trzin.
Glavna pot poteka do sotočja mimo Podrečij in sicer ločeno, kolesarska po
nasipu in pešpot po spodnji terasi, potem po novi brvi prečka Kamniško
Bistrico in poteka ob vodotoku mimo Domžal vse do Ihanskega mostu.
Predvidena je tudi ozka brv za pešce čez Račo do sprehajalne poti okoli
Šumberka. Na sotočju (na špici) je predvideno tudi otroško igrišče z
informacijskim centrom in manjšim gostinskim programom (sladoledni
vrt...).
Odsek 7: Športni park Domžale in Zaboršt
Da bi dosegli kar najbolj naraven videz tega dela vodotoka, je potrebno
nove nasipe pomakniti stran od reke in jih oblikovno nekoliko zmehčati
tako, da nastane široka terasa ob reki po kateri poteka po eni strani glavna
pot po drugi pa sprehajalna. Izvede se krajinska in ekološka sanacija
vodotoka in obrežnega prostora v mejah kot jih dopušča regulacija.
VISOKOVODNI NASIP
GLAVNA PEŠ IN
KOLESARSKA POT
UREDITEV GLAVNE POTI MIMO ŠPORTNEGA PARKA DOMŽALE
STRUGA KAMNIŠKE
BISTRICE
Odsek 8: Južno od avtoceste
Kamniška Bistrica je ujeta v kanalu, pa tudi kakovost vode je v zelo
slabem stanju, še posebno južno od čistilne naprave. Z namenom sanacije
prehitre in preozke struge ter z namenom rešitve erozijskih problemov
in izboljšanja ekološke kakovosti vode, se bo na tem območju izvedlo
vrsto ekoremidiacijskih posegov. Ti vključujejo oživitev nekdanjih mrtvic
(starih opuščenih delov struge Kamniške Bistrice) in ureditev lagun za
dodatno čiščenje očiščene odpadne vode iz komunalne čistilne naprave
Domžale. Del sistema lagun je lociran južno od CČN Domžale, od koder se
očiščena odpadna voda preko sifona pod Kamniško Bistrico pretaka v drugi
sistem lagun na nasprotnem bregu, kjer poteka nadaljnje poliranje vode
vse do izliva očiščene odpadne vode v Kamniško Bistrico. Za izboljšanje
ekološkega stanja vodotoka se na sonaraven način preoblikuje in oživi
nekatere opuščene mrtvice tudi s preoblikovanjem zajemnega dela Ihanske
mlinščice v predelu med območjem Farme bekonov Ihan in kanalom
Kamniške Bistrice.
Dokler se kakovost vode v spodnjem delu vodotoka Kamniška Bistrica ne
izboljša, območje ni privlačno za vzpostavitev kolesarskih in sprehajalnih
poti. Zato bi se v prvi fazi storilo vse za izboljšanje ekološkega in
kakovostnega stanja vodotoka, v drugi fazi pa bi se uredilo kolesarske in
peš poti.
ˇ
BIOLOŠKA CISTILNA
NAPRAVA
IZPUST V REKO
ˇ
RASTLINSKA CISTILNA
GREDA
LAGUNA ZA POLIRNJE VODE
ˇ ˇ
ˇ ˇ
ˇ
DODATNO CIŠCENJE
PRECIŠCENE
ODPADNE VODE IZ CISTILNE
NAPRAVE
ˇ
CISTILNE
LAGUNE
DEREGULACIJA
A POL BO PA VECˇ RIB?
DA NE BO SPET KAK
ˇ
CEVELJ
...
KAMNIŠKA BISTRICA V FRANCISCEJSKEM KATASTRU
Kamniška Bistrica je bila še v sredini 19. stoletja povsem naraven vodotok,
ki je redno poplavljal in odlagal na brežinah velike količine mineralnega
materiala, odvzetega v zaledju. Visoke vode so odtekale od vznožja Kamniških
planin po najkrajši poti v Savo. Na tej poti je voda oblikovala veliko lokalnih
meandrov.
Primerjava širine struge Kamniške Bistrice v Franciscejskem katastru (iz
let 1820 do 1830) in na aeroposnetku iz leta 1998 jasno kaže, kako smo v
zadnjem stoletju zaradi urbanizacije posegli neposredno v vodni prostor
(poplavne oziroma retencijske površine, struga vodotoka) in ga zmanjšali do
takšne mere, da danes vodotoka ni več moč prepustiti naravnim procesom.
Kljub temu, je vodotoku še vedno moč povrniti nekaj nekdanjih površin in s
tem možnost kontroliranega poplavljanja saj, v kolikor vodi ne bomo dodelili
več površin, si bo te sama vzela. Na ta način se visoke vode zmanjšujejo, kar
zmanjšuje poplavno ogroženost naselij, kot posledica pa odpade potreba po
gradnji trših oblik regulacij.
ZELENI SISTEM
Vodotoki s svojim vodnim in obvodnim prostorom predstavljajo enega
najbolj bogatih naravnih biotopov, ki jih je potrebno ohranjati kot prostorski
kontinum. Na območjih intenzivne rabe prostora predstavljajo naravne
koridorje, ki lahko med seboj povezujejo večje naravne površine kot so gozdovi
in močvirja v celovit sistem in tako omogočajo nemoteno migracijo živali,
hkrati pa zagotavljajo večjo biološko raznovrstnost ter naravno pestrost
prostora.
JA,
ˇ
VCASIH
SO PA
BILE RIBE...