Geografija

Comments

Transcription

Geografija
Gimnazija in ekonomska srednja šola Trbovlje
Alen Firšt 1.b
-----------------------------------------------------------------------------------------------------------------
Geografija
Zemlja v vesolju
Sonce:(zvezda) je zgrajeno iz vodika in helija, temperatura je 5-6.000•C, v
notranjosti pa 10-15 milijonov •C. Svetloba do Zemlje potuje 8 minut, gre
300.000 km/h. Oddaljenost Zemlje od Sonca je 150 milijonov km.
Luna:je naravni satelit ali spremljevalec, sledi poti planetom. Oddaljenost od
Zemlje je 384 000 km. Vpliva na Zemlje-plima, oseka, počutje ljudi.
(slika 1) r=6370km ekvator=40.000 km
Planeti: Dlje od Sonca so več časa potrebujejo okoli Sonca
Asteroidi so manjši ostanki, ki krožijo okoli Sonca in so bili nekdanji planeti,
večina se nahaja med Soncem,Merkurjem in Venero.
Zemlja je na optimalni razdalji-najboljši pogoji za vse elemente, da se razvijajo.
Meteoriti: kosi ledu, kamna, kovin (prileti)
Meteor: ostanek kometov (zgori v atmosferi), ga zaznamo kot zvezdni utrinek
Komet: večinoma prihajajo izven osončja, so sestavljeni iz kamnov in ledu in ko
se približajo Soncu začne led izhlapevati in vidimo rep. Halleyjev komet-vsakih
76 let.
Rotacija: Zemlja okoli svoje osi-posledica menjavanje dneva in noči
Revolucija: okoli Sonca, menjavanje letnih časov
(slika 2)
Geografska širina je oddaljenost nekega kraja S ali J ud ekvatorja izražamo v •.
Odčitavamo jo na vzporedniku.
Geografska dolžina je oddaljenost nekega kraja (vzhodno, zahodno) na površju
Zemlje od Greenwicha. (vseh je 360-180 V, 180 Z)
Sydney-33•j.g.š. 151•v.g.š.
Perth - 31•j.g.š. 115•v.g.š.
New York- 40•s.g.š. 73•z.g.d.
Buenos Aires- 34•j.g.š. 58•z.g.š.
Moskva- 55•s.g.š. 37•v.g.š.
Cape Town- 33•j.g.š. 18•v.g.š.
Tokio- 35• s.g.š. 139•v.g.š.
M„nchen- 48•s.g.š. 11•v.g.š.
London- 51•s.g.š. 0•v.g.š.
1
Gimnazija in ekonomska srednja šola Trbovlje
Alen Firšt 1.b
-----------------------------------------------------------------------------------------------------------------
ZEMLJEVIDI
Karta nam v določenem razmerju prikazuje pomanjšano in posplošeno.
Poznamo 2 vrste kart:
a) Splošne, ki prikazujejo splošne elemente (vodovje, mesta,
meje, države, gorovja, nižavja)
b) Specialne ali posebne ki pa prikazujejo 1-2 geografska
elementa (podnebje, promet, prebivalstvo
Merilo karte nam pove, kolikokrat so resnične razdalje na površju Zemlje
zmanjšane in prikazane na karti.
Poznamo:
a) Številčna merila, ki prikazuje razdaljo v obliki številke 1:50.000
b) Grafična merila, prikazujejo razdaljo v obliki daljice
Zunanji in notranji dejavniki in procesi na površju Zemlje
Dejavnik – povzročitelj (deževje)  vzrok
Proces – (plaz, odnese hišo)  posledica
Dejavnike razdelimo na
a) Zunanje dejavnike (eksogeni)
a. Sonce (sneg, dež, veter)
b. Revolucija, rotacija
c. Padci meteoritov
b) Notranje dejavnike (endogeni)
a. Gravitacija zemlje
b. Konvekcijski tokovi magme (vulkanski izbruhi,
tektonski premiki, potresi)
c. Antropogeni faktor (človek)
Zgradba Zemlje
(slika 3)
Sta zunanje in notranje jedro in zunanji in notranji plašč.
Litosfera naj bi bila na magmi (led na vodi).
1. Zemeljska skorja je vrhnji (ohlajeni) del Zemlje (1% celotne mase) do
globine seže 70 km. Meja med plaščem in skorjo se imenujemo
Mohorovićićeva nezveznost. Skorja je v trdnem stanju, sestavljena je
večinoma iz Si, Mg, Al.
2
Gimnazija in ekonomska srednja šola Trbovlje
Alen Firšt 1.b
-----------------------------------------------------------------------------------------------------------------
Skorja skupaj z vrhnjim delom plašča do 100km se imenuje litosfera, ta je
razpokana na večje in manjše dele, ki jih imenujemo litosferske plošče.
2. Plašč - nahaja se magma(nastale so magmatske kamnine), prevladujejo
elementi Mg, Si, Fe; magma na površje prihaja preko vulkanov, kroži, je
aktivna (zaradi radioaktivnosti in razlik v temperaturi) delimo ga na
zunanji in notranji plašč. Vmes je pa astenosfera, tam so vzgonski tokovi.
3. Jedro – zajema 20-25% mase Zemlje, menimo da sestavljajo jedro kovine
Fe, nikla in kroma. Temperatura je 5.000-6.000•C.
Delimo ga na 2 dela:
- Zunanje jedro
- Notranje jedro (naj bi bilo trdno zaradi pritiskov)
Povzroča magnetizem ( za orientacijo) in gravitacijo (vleče proti jedru).
Tektonski premiki, tektonske plošče
1. Konstruktivni stik (razmikanje) o+o. Med severno-ameriško in evrazijsko,
tihooceanska in naska
(slika 4)
2. Destruktivni stik:
a. subdukcija (podrivanje) k+o (slika 5)
b. kolizija (trk) k+k (orogeneza – nastajanje gorstev) (slika 6)
Orogeneza – nastajanje gorovja (gorotvorno gubanje)
Hipocenter – povzročitelj potresa
Epicenter – točka, kjer je potres najmočnejši, ker je najbližja hipocentru
(slika 7)
Tsunami –
Vulkanizem ali vulkani (ognjenik)
1. Vulkani imajo dobre in slabe lastnosti:
-vulkanska prst je rodovitna
-kamnine so v gradbeništvu
-z izbruhi pridejo minerali na
površje
-energetski vir (topla voda)
-povzroča smrtne žrtve
-povzroča gospodarsko škodo
-povzroča potrese, plazove
-bruha strupene pline, oblaki (500-1000•c)
vulkanski pepel, lava
2. Vroče točke:
a) nekateri vulkani so na robovih litosferskih plošč, taki vulkani
3
Gimnazija in ekonomska srednja šola Trbovlje
Alen Firšt 1.b
-----------------------------------------------------------------------------------------------------------------
Geološke dobe
(u/24)
-z geološki dobami prikazujemo razvoj Zemlje od nastanka do danes.
(slika 8)
1. Predkambrij – (pangea) metamorfne, magmatske kamnine, te danes tvorijo
jedra celin (kanadski ščit, baltiški ščit, sibirski ščit, afriški, brazilski) (ruska
plošča, arabska plošča) trajalo je okoli 4 miljarde let
2. Paleozoik – obdobje, ki traja približno 400 miljonov let
a) kambrij
b) ordovicij
c) silur
d) devon
e) karbon
f) perm
V paleozoiku se je začel razvoj organizmov in živali. Poznamo 2 gorotvorna
gubanja:
a) kaledonsko gubanje (starejše) Skandinavsko, Andi,Ural
b) hercinsko gubanje (mlajše) Nemško, Češko sredogorje, Španska plošča
(mezeta), Ardeni, Apalači. Pangea se je začela deliti.
3. Mezozoik je obdobje velikih sprememb v živalskem svetu in nastajanju
novih celin
a) trias
b) jura
c) kreda
Mezozoik traja 190 milijonov let, Pangea je naprej razpadala, v morju Tetis
so se odlagali sedimenti, ki bodo pozneje gradili mlado-nagubana gorovja.
4. Kenozoik traja zadnjih 70 milijonov let, izoblikovala so se današnja
razporeditev morja in kopna in zaznamo močno orogenezo (Alpska
orogeneza (Alpe, Dinarsko gorstvo, Himalaja, Andi
a) terciar
b) kvartar:
- pleistocen (ledene dobe) – 2 miljona let – nastali so ledeniki, ki so
izoblikovali površje zemlje
- holocen (obdobje nastanka človeka) – 10.000 let
Vrste kamnin
Kristalizacija – postopek ohlajanja in nastajanja kamnine.
Kamnina so anorganske snovi, so sestavljene iz dobrih zrn, ki jih imenujemo
minerali (grafit, žveplo, kremen, ipd.)
4
Gimnazija in ekonomska srednja šola Trbovlje
Alen Firšt 1.b
-----------------------------------------------------------------------------------------------------------------
STARE KAMNINE
-nastale pred terciarjem
MLADE KAMNINE
-nastale po terciarju
Kamnine:
1.Magmatske
2.Sedimentne
3.Metamorfne
Magmatske kamnine
(slika 9)
Globočnine: nastale z ohlajanjem lave pod površjem (granit, tonalit,diorit)
Predornine: nastale z ohlajanjem lave na površju (bazalt, diabaz, keratofir)
Sedimentne kamnine (usedline)
(u/27)
Nastanejo s procesom usedanja razpadlih delcev, ki se usedajo na obstoječo
kamnino. Spoznamo jih po plasteh in so različno razporejene. V Sloveniji je
največ sedimentnih kamnih.
Poznamo naslednje vrste sedimentnih kamnin:
-mehanične (nastanejo s kopičenjem mehansko razpadlih
kamnin) pesek-peščenjak ; prod-konglomerat; grušč-breča; fliš-peščenjak; laporapnenec
Konglomerat-združba različnosti
-piroklastične:
-tuf (sprijet vulkanski pepel)
-kemične (nastanejo iz vodnih raztopin)
-apnenec, dolomit, siga
-biokemične (so ustvarili organizmi s skeleti)
-lehnjak ali
Metamorfne kamnine
Te kamnine so nastale s preobrazbo ali metamorfozo magmatskih, sedimentnih
ali tudi metamorfnih kamnin pri visoki temperaturi in pritiskom, tako se
struktura kamnine spremeni. Tako iz granita (magmatska kamnina) nastane
gnajs (metamorfna kamnina). Iz apnenca (sedimentna kamnina) nastane marmor
(metamorfna kamnina).
5
Gimnazija in ekonomska srednja šola Trbovlje
Alen Firšt 1.b
-----------------------------------------------------------------------------------------------------------------
Preperevanje
1. Preperevanje povzroča razpadanje kamninske osnove površja Zemlje.
2. Preperevanje povzročajo zunanji dejavniki:
a) razlike v temperaturi
b) dež, sneg, veter
c) …
3. Poznamo tri oblike preperevanja:
a) mehansko preperevanje
b) kemično preperevanje
c) biološko preperevanje
(slika 10)
Mehansko preperevanje nastane zaradi razlik v temperaturi (vremenski vplivi).
Kamnina mehansko razpade na večje in manjše delce, ki jim pravimo grušč.
Grušč se kopiči ob vznožju gora v obliko, ki mu pravimo melišče.
(slika 11)
Kemično preperevanje je razstapljanje kamninske osnove površja Zemlje.
Razstapljanje površja opravlja blaga kislina (H2CO3)– voda ki se je navzela CO2
Ta kislina razstaplja karbonatne kamnine in ustvarja različne kraške oblike jame, vrtače, uvale, brezna. Del apnenca se iz vode izloči pod površjem v obliki
kapnikov (siga), na površju pa v obliki kamna (lehnjak ali traventin). Rastline in
alge ob rekah so prepojene z apnencem (Krka). Proces razstapljanja in
prenašanja apnenca imenujemo KOROZIJA.
Biološko preperevanje je preperevanje s pomočjo organizmov, bakterij in kislin
v naravi. Preperevajo kamni, mah, drevesa s koreninami. Je kemijsko delovanje
rastlin na kamnine.
RELIEFI
1. Rečni ali fluvialni relief (normalni-je najbolj pogost)
a) procesi vzdolž toka reke
- rečna erozija
(1) globinska (V)
(2) bočna
- rečna akumulacija (odlaganje materiala-prod, pesek)
b) vzdolžni prerez reke
- (slika 12)
- (slika 13)
6
Gimnazija in ekonomska srednja šola Trbovlje
Alen Firšt 1.b
-----------------------------------------------------------------------------------------------------------------
2. Rečne akumulacijske oblike so:
a) Rečne akumulacijska terasa- je rečni nanos rečnega materiala ob levem in
desnem bregu in se vgrezne (slika 14)
b) Rečni otok
c) Izgon (Pad) je akumulacijska oblika, ko reka z drobnim materialom
(blato,pesek) v bližini svojih izlivov moč reke pade in odlaga rečni
material na dno in rob obale. Dvigne se nivo vode, ki je nad površjem
doline.
d) Delta (Nil, Donava) – zaradi majhne moči reke se rečni material ob izlivu
v morje odlaga, reka podaljšuje svoj tok v morje
e) Vršaj (pahljačasta nasutnina) nastane iz prehoda iz ozke v široko dolino,
ko se preteče v svojo strugo odloži rečni material na robovih
Ledeniško površje
(glacialno)
1. Glavni oblikovalec površja je led ali ledenik. Ledenik brusi površje Zemlje
(vrši erozijo)
2. Ledeniška erozija gradi naslednje oblike:
a) ledeniške doline v obliki črke U (fjrodi-ledeniška dolina zalita z vodo)
b) priostreni vrhovi
c) krnice (skledasta vdolbina, v katerih se nahaja sneg ali jezero)
3. Akumulacijske oblike:
a) morena ali groblja (snov pred ledenikom) so čelne, bočne in talne morene
4. Vrste poledenitev
a) sedanja poledenitev ali recentna
b) pretekla poledenitev ali pleistocentska
5. Vrste ledenikov:
a) gorski ledenik
b) dolinski ledenik (kontinentalni)
6. Snežna meja:
Je nadmorska višina, kjer sneg ostane skozi celo leto oz. se ne stopi.
Temperatura je pod 0. V Alpah je 2400-2500, Himalaja 6000m, na
Norveškem pa 700m.
7. V Sloveniji sta bila 2 ledenika: Soški in Bohinjski. Do sedaj so bile 4 ledene
dobe in 4 otoplitve. Zadnja se je končala pred 10.000 leti.
Kraški relief
1. Kras z veliko K se nahaja med Vipavsko dolino in Tržaškim zalivom, kras pa
je oblika površja po celem svetu.
7
Gimnazija in ekonomska srednja šola Trbovlje
Alen Firšt 1.b
-----------------------------------------------------------------------------------------------------------------
O krasu je prvi pisal Valvasor-opisoval je Cerkniško jezero. Inštitut za
preučevanje kraških oblik se nahaja v Postojni, zaščitni znak je človeška
ribica.
2. Proces nastajanja krasa se imenuje zakrasevanje. Pogoji za zakrasevanje:
a) kemično preperevanje (korozija) apnenca
b) značilni so kraški pojavi in oblike (nastali so zaradi izločanja apnenca)
3. Kraške pojave delimo na:
a) površinske : vrtače, uvale, kraška polja, suhe doline, požiralniki,
koliševke, deloma vrtače (preoblikovane zaradi potreb človeka)
b) podzemeljske: kraške jame, kapniki (stalagmit, stalaktit), zavese, brezna,
reke ponikalnice. Primorci brezna imenujejo FOIBE.
4. Vrste krasa:
- kontaktni kras – stik prepustnih in neprepustnih kamnin-nastanejo
slepe doline
- visokogorski kras – mikro oblike v visokogorju – škraplje, žlebiči,
kotliči
- globoki kras-(dinarski kras): izražene vse kraške oblike
- nizki kras-(Dolenska): izražene le nekatere oblike
- pokriti kras – po površju so travniki, pašniki
- zeleni kras – po površju so gozdovi
- tropski kras – (Kitajska, SV Azija): storščaste in kopaste vzpetine
5. Prednosti in slabosti krasa:
a) turizem, endemne vrste organizmov
b) plitva prst-problemi za kmetijstvo, problemi s pomanjkanjem pitne vode,
problemi v prometu.
Glavno mesto Krasa je Sežana.
Estavela-luknja skozi katero voda odteka in priteka v jezero
Vetrno površje
(Eolsko površje)
1. Delovanje vetra je najbolj opazno v puščavah – tu je veter najpomembnejši
dejavnik.
2. Veter s svojim delovanjem povzroča:
a) erozijo
b) akumulacijo
3. Za delovanje vetra morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji:
1) ni rastlin (golo)
2) površje je suho (ni padavin) – veliko drobnih delcev (pesek)
4. Veter z vetrno erozijo ustvarja gobaste osamelce – skalne puščave, z vetrno
akumulacijo pa sipine dine
5. V zimskem času veter v Sahari močno piha- rdeč sneg
8
Gimnazija in ekonomska srednja šola Trbovlje
Alen Firšt 1.b
-----------------------------------------------------------------------------------------------------------------
Puščave
1. Največje puščave na svetu:
- Sahara
- Arabska puščava
- Namibijska puščava
- Nubijska puščava
- Kalahari
- Gobi
- Thar (reka Ind)
- Gobi
- Karaqum
- Gibson
- Simpson
- Viktorijina puščava
- Bolivija
- Atacama
- Puščava smrti
- Mohave
Avstralija
2. Vzroki za nastanek puščav:
- zaradi visokega zračnega pritiska ob povratnikih
- zaradi hladnih morskih tokov (Namibijska puščava, Atacama)
- ker ni izhlapevanja iz morja, ni padavin
- zaradi kontinentalnosti (Gobi)lega v notranjosti kontinenta
- lega za gorami padavinska senca
Puhlica
1. Produkt vetrne akumulacije in ledeniške erozije v ledenih dobah.
2. Plasti puhlice, ki jih je veter akumuliral (Panonska nižina, Rusko nižavje)
tvorijo eno najbolj kvalitetnih prsti (s preperevanjem) črnozjom (v ZDA
prerijska črna prst). Debele plasti puhlice so tudi na Kitajskem – pokrajina
Sing Jang (Huang-Ho) – puhlica je rumene barve
Dezertifikacija
1. (slika 15) Dezertifikacija je pojav širjenja puščav v obdelane pokrajine.
Glavni vzroki za to širjenje:
- pretirana paša
- neprimerno obdelovanje prsti
- propad ali odstranitev rastlinstva
9
Gimnazija in ekonomska srednja šola Trbovlje
Alen Firšt 1.b
-----------------------------------------------------------------------------------------------------------------
Največje področje dezertifikacije je področje v Afriki Sahel. V ZDA pa Dust
Bowl.
2. Posledice širjenja puščave:
- lakota
- bolezni
- umiranje ljudi in živali
- preseljevanje ljudi
- veliko ljudi v begunskih centrih
3. Vrste puščav:
- peščene (erg)
- skalnate (Arabska) (hamagi)
- gruščnata (serir)
- slana (šot ali kavir)
Vadi-suhe rečne doline v puščavah
Delovanje morja-obalno površje
(abrazija)
abrazija - je morska erozija (kemična in mehanična)
1. Vpliva na spremembe površja Zemlje
a) obalo:
- ruši
- odnaša
- povečuje svoj prostor
Na določenih območjih je abrazija močnejša, kot na drugih.
2. Morje ustvarja s svojim delovanjem erozijo in akumulacijo. Pri tem nastajajo
različne oblike. Najbolj značilna erozijska oblika so klifi. (slika 16) Z morsko
akumulacijo pa morje ustvarja peščene morske plaže ali žalo, obalne sipine,
peščene otoke. S prepletanjem morske erozije in akumulacije nastanejo
zalivi, rti, polotoki, otoki
3. Značilne morske obale:
a) dalmatinski tip obale
- poteka vzporedno s slemenitvijo gorovja
b) lijakasti tip obale (estuar)
- severno morje; zanj so značilna potopljena lijakasta rečna ustja
(mešata se slana in sladka voda)
c) prečna obala (rias)
- obala poteka prečno na geološko zgradbo
d) fjord
- morje po koncu ledene dobe zalije gorato pokrajino
e) laguna
10
Gimnazija in ekonomska srednja šola Trbovlje
Alen Firšt 1.b
-----------------------------------------------------------------------------------------------------------------
- plitvi in podolžni zalivi s polsladko vodo
f) deltasti tip obale
- posledica močne rečne akumulacije pred izlivom
g) koralni tip obale
- nastal samo ob tistih morjih, ki so svetla, plitva, veliko kisika ter
hranljivimi snovmi. Temperature morajo biti vse leto med 22•C in ne
več kot 28•C – tropska morja
h) mangrovski tip obale (tropska morja)
- korenine so včasih v morju, včasih pa na suhem
Podnebje ali klima
1. Vreme je trenutno stanje ozračja na določenem območju.
2. Podnebje je povprečno vreme na daljše obdobje v določenem območju
(najmanj 30 let).
3. Elementi vremena:
- vlažnostmerimo  hidrometer
- pritiskmerimo barometer
- temperaturomerimotermometer
4. Dejavniki so tisti, ki spreminjajo elemente vremena in podnebja:
- geografska širina vpliva na vpadni kot soncadlje od
ekvatorjamanjši je
- razporeditev kopna in morja
- relief (prisojna, osojna)z nadmorsko višino temperatura pada
- oddaljenost od morja
- morski tokovi topel morski tok – voda izhlapeva (nastala sta
Atakama in Namib)
- rotacija Zemlje
- človek
Oceani se počasi segrevajo in počasi ohlajajo.
Kopno se hitro segreje in hitro ohlaja.
Atmosfera ali ozračje
1. Je plinski plašč okrog Zemlje. 78%-dušika, 21%-kisika, 1%-ostali
Atmosfera je sestavljena iz :
- spodnjega dela atmosfere..9-18km v višino- troposfera-80%..
temperatura hitro pada
- stratosfera (18-50km) tam je večja količina ozona (O3)
- mezosfera
11
Gimnazija in ekonomska srednja šola Trbovlje
Alen Firšt 1.b
-----------------------------------------------------------------------------------------------------------------
- termosfera
- ionosfera
- eksosfera (do 150km)
2. Ozon-plast okrog zemlje (30-35km od Zemlje)
Freoni – se nahajajo v hladilnikih, sprejih. Poškodujejo ozon.
Ozonska luknja je luknja v ozonu, ki je nastala zaradi freonov (izpušni plini v
hladilnih tekočinah in sprejih). Skozi to luknjo imajo UV žarki direkten
dostop in povzročajo pri ljudeh rakaste tvorbe.
3. Kisel dež je pojav, ki nastane ko se dežne kaplje v ozračju navzamejo SO3.
Tako nastane kislina H2SO4 , ki na površju Zemlje požge rastline. SO3
nastane s kurjenjem fosilnih goriv.
Topla greda
1. Povzročajo jo toplogredni plini (CO2), kateri nastajajo z gorenjem. Ti
ustvarijo toplo gredo okrog Zemlje ali na določenem delu Zemlje.
Temperatura se je dvignila za 0,7-1,7•C.
2. Dvig temperature povzroča:
- topljenje ledenikov
- dvig morske gladine
- več naravnih nesreč (tornadi, hurikani)
- suša dezertifikacija
Žarčenje ali sončno sevanje
(učbenik/45)
Temperatura
Temperaturo merimo s termometrom. Merimo jo vsakih 7 ur (7ih, 14ih, 21ih).
Poznamo povprečno dnevno, povprečno letno, povprečno mesečno.
Temperatura z višino pada (adiabatno se ohlaja). Vsakih 100m za 1•C.
Dvigovanje zraka navpično imenujemo konvekcija.
Izoterme
Izoterme so črte, ki povezujejo kraje z isto temperaturo.
Meteorologija je veda, ki se ukvarja z vremenom.
Najnižja temperatura je bila v Babnem polju leta 1952 (-42•C)
Najvišja pa v Krškem (42•C).
Temperaturni obrat ali inverzija (obrat ali zamenjava).
12
Gimnazija in ekonomska srednja šola Trbovlje
Alen Firšt 1.b
-----------------------------------------------------------------------------------------------------------------
Slovenija ima ogromno temperaturne inverzije. Spremljevalec inverzije je
megla. Pod meglo je bolj mrzlo (pozimi in poleti).
Industrijska megla (inverzija) se pojavi v velikih mestih zaradi dima.
Vlažnost
1. Naprava s katero merimo vlažnost je HIGROMETER.
2. Rosišče – temperatura, pri kateri se vlaga iz ozračja izloča na trde delce.
3. Vlaga je izražena v odstotkih. Vlago ima zrak pri določeni temperaturi
(preden nastane nasičen – 100%).
4. Če se zrak segreva vlažnost pada. Pri ohlajanju zraka vlažnost narašča. Ko
temperatura pade pod 0•C nastopi slana-ivje
5. Vrste padavin:
a) kondenzacija – prehod iz plinastega v tekoče stanje
b) sublimacija – prehod iz trdnega v plinasto stanje
c) evakuracija (izhlapevanje) – prehod iz tekočega v plinasto stanje
6. Padavine po nastanku:
a) konvekcijske: nastanejo zaradi dvigovanja toplega zraka, ko Sonce
segreva Zemljo
b) orografske: nastanejo v gorah, ker topel zrak pride do gora in se dvigne
c) ciklonske: hladen zrak izpodrine toplega, zato se toplejši kondenzira
Izohieta – črta, ki povezuje kraje z isto količino padavin
Zračni pritisk
1. Naprava za merjenje zračnega pritiska se imenuje BAROMETER.
2. Zrak je najgostejši ob morju-največji pritisk. Višje ko gremo redkejši je zrak.
Zaradi različnega segrevanja morja in kopnega nastanejo razlike v pritisku.
Zaradi različnih pritiskov, ki se želijo izenačiti nastanejo vetrovi. Normalen
pritisk je 760mm ali 1013 milibarov. (nizek tlak-slabo vreme, visok tlak-lepo
vreme)
3. Veter merimo s anemometrom.
4. Poznamo več vrst gibanja zraka:
a) lokalno-regionalno gibanje
b) planetarna cirkulacija
c) ciklonsko-anticiklonsko gibanja
5. Glede na stalnost ločimo:
a) planetarne – stalne vetrove:pasati, V in Z vetrovi
b) sezonski vetrovi: monsuni, poletni, zimski vetrovi
c) nestalni vetrovi: burja, jugo, košava, lokalni vetrovi
13
Gimnazija in ekonomska srednja šola Trbovlje
Alen Firšt 1.b
-----------------------------------------------------------------------------------------------------------------
Planetarno kroženje zraka
učbenik/61,62
1. Fronte – stik med zračnimi masami
2. Zemlja kroži s hitrostjo 450m/s
3. Zaradi dviganja vlažnega zraka pride do konvekcijskih padavin – ekvator
(nizek zračni pritisk)
4. Pasati so suhi v puščavah in vlažni ob morjih.
Cikloni
1. Cikloni in anticikloni vplivajo na vremenska dogajanja in vplivajo na
določenem delu površja na vreme.
2. Ciklon je sklenjeno področje nizkega zračnega pritiska. V središču, kjer se
zračne mase dvigujejo, ohlajajo in prinašajo padavine (zračne mase
kondenzirajo).Na vremenski (meteorološki) karti ciklon označujemo kot C.
Prinašajo slabo, deževno vreme.
3. Anticiklon je sklenjeno področje visokega zračnega pritiska. Nekateri ga
imenujejo maksimum. Prinaša lepo, sončno, suho vreme. Pozimi pa hladno
sončno vreme. Zaradi spuščanja zraka v ciklonu vlaga izhlapi. Nastane jasno
vreme-visok pritisk.
4. Na vreme v Evropi vpliva:
a) atlantski ali islandski ciklon – skozi celo leto, ki pod vplivom zahodnih
vetrov vpliva na vreme
b) sredozemski ciklon – pozimi, prinaša dež, sneg oz. slabo vreme
c) azorski anticiklon – skozi celo leto, bolj aktiven je poleti – lepo vreme
d) sibirski anticiklon – pozimi, prinaša nizke temperature, sončno.
Tropski cikloni
1. Tropski cikloni delujejo med 25•s in j.g.š. Imajo ogromno energijo, brez
front, ki jo dobijo iz toplih morij oz. oceanov – izhlapevanje
2. Pod vplivom vetrov prihajajo na kopno, kjer povzročijo materialno škodo,
človeške žrtve, poplave, plazove.
3. Na območju Karibskega morja jih imenujemo huricani, na območju Tihega
oceana tajfuni, v Indijskem oceanu in Avstraliji pa Willy-Willy.
Toplotni pasovi in podnebni tipi
1. V tropskem pasu poznamo naslednje tipe podnebja:
(1) ekvatorialno ali podnebje tropskega deževnega gozda
(2) savansko
14
Gimnazija in ekonomska srednja šola Trbovlje
Alen Firšt 1.b
-----------------------------------------------------------------------------------------------------------------
2.
3.
4.
5.
(3) stepsko ali polpuščavsko
(4) puščavsko
V subtropskem pasu poznamo:
(1) puščavsko
(2) polpuščavsko ali stepsko
(3) mediteransko
(4) monsunsko
V zmerno-toplem pasu poznamo:
(1) oceansko
(2) kontinentalno (suho, bolj vlažno, vlažno)
(3) gorsko
(4) hladno – BOREALNO (tajga)
(5) prehodno
V subpolarnem pasu poznamo – tundra
V polarnem pasu poznamo – polarno podnebje ali podnebje večnega snega
Ekvatorialno podnebje (tropskega deževnega gozda)
- med 0 in 7•C
- povprečna temperatura nad 22•C
- padavine so skozi celo leto, v času zenitov so okrepljene
- padavin je 2000ml=2l
- neprimerno za življenje človeka
Oceansko podnebje
- na Z straneh celin med 40• in 65•
- temp. nihanja so nizka. Največ 15• poleti, poleti več padavin
Prst
1. Pedogeografija je veda, ki preučuje prst.
2. Prst je prepereli del zemeljskega površja, ki vsebuje organske in anorganske
delce, vodo in zrak. Prst nastane z razkrajanjem kamninske podlage (osnove
kamnine) pod vplivom različnih procesov. Proces nastajanja prsti se imenuje
pedogeneza.
3. Pri nastajanju prsti ima pomembno vlogo tudi razpadajoči rastlinski in
živalski organizmi, ki ustvarjajo organski del v prsti.
4. Prst je ustvarjena iz:
a) anorganskih delcev, ki dajejo prsti minerale 45%
b) vode 25%
c) zraka 25%
d) organskih delcev 5%
5. Pedogenetski dejavniki (vplivajo na nastanek prsti):
15
Gimnazija in ekonomska srednja šola Trbovlje
Alen Firšt 1.b
-----------------------------------------------------------------------------------------------------------------
a)
b)
c)
d)
e)
f)
g)
6.
7.
8.
9.
podnebje (v različnih podnebjih različni tipi prsti)
kamninska podlaga
odmrli delci rastlin in živali
voda v tleh
površje (nadmorska višina, naklon)
čas
človek
Lastnosti prsti
Plastovitost (profil) prsti
a) prečni prerez od vrha do matične osnove se imenuje profil prsti
b) v profilu prsti vidimo različne sloje ali horizonte (v vodoravni legi)
Horizonte prsti označujemo z velikimi črkami:
- A-vrhnji horizont
- O-organski
- B-bolj grobi delci kot v A
- R-kamninska osnova
Struktura (sestava) prsti
Tekstura (zrnavost) prsti
Barva prsti
Glede na pedogenetske procese (to so tisti, ki najbolj vplivajo na nastanek
določenega tipa prsti) prsti delimo na tri skupine:
a) klimozonalne prsti
b) intrazonalne prsti
c) azonalne prsti
Klimozonalne prsti
Klimozonalne prsti so tiste prsti, na katere je podnebje vplivalo kot najbolj
odločilen dejavnik:
- černozjom (najbolj rodovitna prst na svetu)
- kostanjeva prst (rjavica)
- tundrske prsti
- puščavske prsti
- lateriti
- tropske rdeče in rumene prsti
- podzol (sive pepelnate prsti v borealnem podnebju)
Intrazonalne prsti
Na nastanek teh prsti je najbolj vplivala matična osnova.
16
Gimnazija in ekonomska srednja šola Trbovlje
Alen Firšt 1.b
-----------------------------------------------------------------------------------------------------------------
- kraška rdeča prst
- rendzina (osnova je apnenec)
- šota
Azonalne prsti
To so mlade, nerazvite prsti na katere je najbolj vplival čas (obrečne prsti).
Pomen prsti in vpliv človeka na prsti
Rastlinstvo
1. Rastlinstvo preučuje fitogeografija. Rastline so razširjene po celotni Zemlji in
so glede na različna podnebja nastale različne združbe rastlin, ki so se
prilagodile na tem področju.
2. Na nastanek in razvoj rastlin vplivajo naslednji faktorji ali dejavniki:
a) neživi dejavniki – abiotski
- podnebje
- površje
- prst
- voda
b) živi dejavniki – biotski
- živali
- rastlina na rastlino
- človek
3. Glede na podnebje delimo rastline na:
a) toploljubne
- palme
- listavci
b) hladnoljubne
- iglavci (smreka, jelka)
4. Glede na vodo poznamo:
a) vlagoljubne (higrofilne rastline)
- topol
- ive
- joše
b) sušoljubne (kserofilne rastline) – imajo iglice, trdo steblo, globoke
korenine
- kaktus
c) mezofilne
- bukev
- hrast
5. Pomen rastlin za človeka
17
Gimnazija in ekonomska srednja šola Trbovlje
Alen Firšt 1.b
-----------------------------------------------------------------------------------------------------------------
a) kulturne rastline
b) naravne rastline
Vodovje
1. Vodni plašč okrog zemlje imenujemo hidrosfera. Sestavljena iz morij in
oceanov, ledenikov, jezer, rek in podzemeljskih voda. Od vseh voda je 97,5%
oceanov, ostalo pa ostale vode. UČBENIK!
2. Voda v naravi kroži. Kroženje vode je sestavljeno iz izhlapevanja. Voda z
kroženjem (izhlapevanjem) doseže:
- se samoočiščuje
- vodni viri se obnavljajo
3. Poznamo dva krogotoka
a) mali krogotok: morje-atmosfera-morje (9/10 pade padavin)
b) veliki krogotok: morje-atmosfera-kopno-morje (1/10 padavin)
Morja in oceani
1. Zaradi povezanosti vseh morij in oceanov med seboj vsa ta morja in oceane
imenujemo z eno besedo: svetovno morje. Sestavljajo ga:
a) oceani
- tihi
- atlantski
- indijski
b) morja
- sredozemska morja (Karibsko morje)
- otoška morja (med otoki)
- robna morja (Rumeno morje)
- kontinentalna morja (Črno, Jadransko morje)
c) prelivi:
- umetni preliv ali prekop (Sueški, Korintski, Panamski)
- naravni ali ožine (Gibraltar, Dardanele)
d) zalivi
- lagune
- fjordi
- estuarji
2. Fizikalne lastnosti morske vode:
- barva
- temperatura (tropska morja so najtoplejša, proti S in J se hladijo), pada
z globino, vplivajo: sonce, vetrovnost in delujoči vulkani na dnu
3. Kemične lastnosti morske vode:
18
Gimnazija in ekonomska srednja šola Trbovlje
Alen Firšt 1.b
-----------------------------------------------------------------------------------------------------------------
- slanost ali saliniteta. Črte, ki povezujejo kraje z enako slanostjo so
izohaline. Najbolj slana morja so tropska morja (35-40 promilov).
Najbolj slano je Mrtvo morje (45-50). Nahaja se v Izraelu, Jordaniji.
Severna morja imajo od 10 do 20 promilov. Jadransko morje je 38
promilov. Morska voda vsebuje največ NaCl. (85%) ostalo so drugi
kemijski elementi. Slanost zmanjšuje točko zmrzovanja. Tam kjer se
meša slana in sladka voda imenujemo BRAKIČNA VODA.
Sladke vode
Delimo jih na:
- podzemeljske vode
(1) talna voda ali talnica
(2) ujeta voda ali arteška voda
(3) skalna voda
- tekoče vode
(1) reke
(2) potoki
- jezera
- mokrišča
Talna voda ali podtalnica se nahaja v dolinah in kotlinah v propustni podlagi
(prod, pesek). Talna voda spreminja svoj nivo – odvisno od količine padavin
(hrani se z dežjem). Ob velikih padavinah pride talna voda iz zemlje ven in
nastanejo poplave. Talne vode so pri nas zaloge pitne vode.
Talnica je zelo občutljiva za onesnaževanje (kmetijstvo, komunalne vode,
odpadne vode).
Ujeta ali arteška voda
Arteške ali ujete vode so talne vode, ki so ujete med dve nepropustni plasti.
Značilne so za puščave in polpuščave (Avstralsko, Saharo). Ta voda ima pomen
za ljudi in živali (pitje), namkanje, lahko je sladka, slana ali polslana (morajo jo
razsoliti-desalinizacija)
Tekoče vode (reke in potoki)
Za nastanek tekoče vode morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji:
- odtekanje je večje od izhlapevanja
- površje je nagnjeno
Tekoče vode oblikujejo svojo rečno mrežo, zato pri tem poznamo naslednje
pojme:
19
Gimnazija in ekonomska srednja šola Trbovlje
Alen Firšt 1.b
-----------------------------------------------------------------------------------------------------------------
a) porečje – je celotno območje neke reke od koder se vse padavinske in
tekoče vode stekajo v to reko. Meja med dvema porečjema se imenuje
razvodje ali razvodnica.
b) povodje – je območje od koder se vse reke s tega območja stekajo v morje
ali jezero. V Sloveniji imamo 2 povodji:
- povodje Črnega morja na katerega odpade 2/3 ozemlja Slovenije
(Sava, Drava, Krka)
- povodje Jadranskega morja 1/3 ozemlja (Z Slovenija: Soča, Idrijca,
Tolminka)
Rečni režim
Rečni režim nam prikazuje nihanje gladine reke med letom in vzroke za to
nihanje (deževje, topljenje snega in ledu).
Hidrogram prikazuje nihanje te reke.
Glede na to ločimo 3 vrste rečnih režimov:
a) enostavni rečni režim-1x visoko, 1x nizko
b) mešani rečni režim-2x visoko, 2x nizko
c) kombinirani rečni režim-večkrat drugače
Pomen tekočih voda
Jezera
Prebivalstvo ali Demogeografija
Selitve ali migracije
1. Prebivalstvo je dinamično. Pri selitvah poznamo naslednje oblike:
a) emigracija ali izseljevanje
b) imigracija ali priseljevanje
2. Vzroki za selitve:
a) ekonomski vzroki – ljudje se preseljujejo zaradi delovnih mest
- iz hribovitih območij v dolino
- iz vasi v mesta
- beg možganov (zapustijo državo)
- zdomci-začasno
b) neekonomski vzroki:
- zdravstveni vzroki
- politične selitve
- verski vzroki
20
Gimnazija in ekonomska srednja šola Trbovlje
Alen Firšt 1.b
-----------------------------------------------------------------------------------------------------------------
- begunec je oseba, ki mora prisilno zapustiti kraj bivanja zaradi vojne,
naravnih nesreč ali drugih vzrokov (AZIL-začasno zatočišče)
EMIGRACIJSKE POLITIKE V EVROPI U/120
Demografska območja
1. Območje zgostitve prebivalstva
2. Območje zmanjševanja števila prebivalstva
3. Ogroženo območje
21
Gimnazija in ekonomska srednja šola Trbovlje
Alen Firšt 1.b
----------------------------------------------------------------------------------------------------------------Geografija
PRST
1. Veda, ki preučuje prst se imenuje pedogeografija, proces nastajanja prsti pa pedogeneza.
2. Prst je preperlina zemeljskega površja, ki vsebuje anorganske, organske delce, vodo in
zrak. Prst nastane z razkrajanjem kamninske podlage (matične osnove) pod vplivom
različnih dejavnikov. Pri nastajanju prsti imajo pomembno vlogo rastlinski in pa živalski
organizmi, ki sestavljajo organski del v prsti.
3. Prst je sestavljena iz:
a) anorganskih delcev (kamnina, ki daje minerale) – 45%
b) vode – 25%
c) zraka – 25%
d) organskih delcev – 5 %
4. Pedogenetski dejavniki, ki vplivajo na nastanek prsti so:
- podnebje
- kamninska podlaga-odvisno od trdote kamnina
- rastline in živali – rahljajo zemljo
- voda – vplivajo na nastanek vlažnih, slabo rodovitnih prsti
- človek – uničevanje prsti
- naklon površja
- čas – loči prsti od mlade in stare
5. Lastnosti prsti:
a) slojevitost (horizont) – nastane zaradi vpliva različnih dejavnikov, ki nanjo vplivajo
b) sestava (struktura – nam pokaže, kako so mineralni delci med seboj povezani v
skupke
c) zrnavost (tekstura) – je lastnost prsti, ki vpliva na pretok vode, zraka in prodiranje
korenin
d) barva – kaže na prisotnost in prevlado določenih elementov v prsti
Od vrha pa do matične kamnine se imenuje profil prsti. V profilu prsti vidimo zelo
različne sloje (horizonte). Horizonte prsti označujemo z velikimi črkami:
- O – organski sloj ali sloj delno preperelih in nepreperelih organskih delcev
- A – humusni sloj, ker se v njem nalagajo humusni delci
- B – sloj kopičenja organskih delcev, izpranih iz sloja A
- C – sloj delno razpadle kamninske osnove
- R – kamninska ali matična osnova
6. Glede na pedogenetske procese (procesi, ki najbolj vplivajo na nastanek določenega tipa
prsti) delimo prsti na:
a) klimazonalne prsti – to so tiste, na katere je podnebje vplivalo kot najbolj odločilen
dejavnik (črnozjom, kostanjeva prst – rjavica, tundrske prsti, puščavske prsti)
b) intrazonalne prsti – tiste, na katere je najbolj vplivala matična osnova – apnenec
(terra rosa, šotne prsti)
c) azonalne prsti – tiste, ki so mlade in nerazvite – nanje je vplival čas (obrečne prsti)
7. Vplivi človeka na prst:
Človek prst poziduje, jo škropi in gnoji, ter ji s tem škoduje. Ko odkrivamo rastlinsko
odejo s tem vplivamo na večjo erozijo vode in vetra. Po svetu je kar 23% prsti
22
Gimnazija in ekonomska srednja šola Trbovlje
Alen Firšt 1.b
----------------------------------------------------------------------------------------------------------------onesnažene s kemičnimi odpadki. Samo 11% vse prsti je primernih za obdelovanje brez
kakršne koli omejitve.
Rastlinstvo
1. Veda, ki preučuje rastlinstvo se imenuje fitogeografija. Rastline so razširjene po celotni
Zemlji in se glede na različna podnebja zelo različno prilagojene – prilagodile so se na
posamezna območja.
2. Na nastanek in razvoj rastlin vplivajo naslednji faktorji:
a) abiotski – neživi: podnebje, površje, prst, vodovje
b) biotski – živi: živali, ljudje, rastline
3. Glede na temperaturo, ki jo posamezne rastline potrebujejo za rast ločimo:
a) toploljubne – razne palme, večina listnatih dreves
b) hladoljubne – velika večina iglastih dreves – smreka, jelka
4. Glede na vodo, ki jo rastline potrebujejo za svojo rast ločimo:
a) hidrofilne – vlagoljubne
b) kserofilne – sušoljubne: kaktusi, puščavsko rastlinstvo
c) mezofilne
5. Pomen rastlin za človeka: Človek vpliva na rastlinstvo zaradi svojih gospodarskih potreb.
V zgodovini je posekal veliko gozdov in površine namenil kmetijski rabi. Osuševal je
vlažne pokrajine ali razsoljene slane prsti in tako spreminjal razmere.
Vodovje
1. Vodni del Zemlje imenujemo hidrosfera. Sestavljena je iz morij, oceanov, ledenikov, rek,
jezer, močvirij, podzemeljskih voda,… Slane vode je 97,5%; 2,5% pa je sladke. Od
sladkih voda je največ ledenikov – 69%, 30% je podzemeljskih voda, 1% pa je ostalih.
2. Voda v naravi kroži. Kroženje vode je sestavljeno iz izhlapevanja, kondenzacije. Voda s
kroženjem doseže samoočiščevanje, ter obnavljanje vodnih virov.
3. Svetovno morje
a) oceani – Tihi, Atlantski in Indijski ocean
b) morja – sredozemska, polarna, robna
c) zalivi – fjordi, lagune, estuarji
d) prelivi – naravni, umetni
4. Fizikalne lastnosti morske vode:
a) to so barva in temperatura. Najtoplejša morja so ob ekvatorju, najhladnejša pa ob
polih. Na temperaturo morske vode vplivajo: sonce, vetrovi in vulkani na dnu morij in
oceanov. Barva morja pada z globino.
5. Kemične lastnosti morske vode:
a) to je slanost ali soliniteta. Črte, ki povezujejo kraje z enako slanostjo imenujemo
izohaline. Najbolj slana so morja na območjih okoli povratnikov, saj tam zaradi
visokih temperatur voda skozi celo leto izhlapeva.
b) Ta morja imajo slanost od 35 do 40 promilov. Najbolj slano je Mrtvo morje med 45 in
50 promilov. Severno morje ima slanost med 10 in 20 promilov. Bolj, kot je voda
slana, počasneje zmrzne.
6. Brakična voda – kjer se mešata slana in sladka voda.
23
Gimnazija in ekonomska srednja šola Trbovlje
Alen Firšt 1.b
----------------------------------------------------------------------------------------------------------------Gibanje morja
1. Valovanje je vertikalno in horizontalno premikanje vode, zaradi vetrov, potresov
(cunami), velikih ladij, ter plime in oseke. Velikost valov je različna – odvisna od hitrosti
vetra,… Valovanje morja vpliva na spremembo obal – abrazija morja
2. Plimovanje je povezava plime in oseke. V enem dnevi sta dve plimi in oseki. Razlika med
njima je od 10 cm pa tudi do 20 metrov. Plimske valove izkoriščajo za gradnjo elektrarn.
Na plimovanje vpliva Luna
3. Morski tokovi – tokovi v morju, ki so nastali zaradi različnih dejavnikov:
- stalni vetrovi
- rotacija Zemlje
- izenačevanja temperature in slanosti
Poznamo tople in hladne tokove. Topli prihajajo iz tropskih morij, hladni pa s polov –
polarnih morij.
Sladke vode
1. Delimo jih na podzemeljske vode (talna, ujeta – arteška, skalna) in tekoče vode (reke,
potoki), jezera in mokrišča.
2. Talna voda ali podtalnica se nahaja v dolinah in kotlinah v propustni površini (prod,
pesek) na neprepustni podlagi. Vedno spreminja svoj nivo – odvisno od količine padavin
(hrani se z dežjem). Ob obilnih padavinah pride iz zemlje in poplavlja. Talne vode so za
nas zaloga pitne vode. So zelo občutljive za onesnaževanje (kmetijstvo, komunalne vode).
3. Ujeta ali arteška voda – to so vode, ki so ujete med dve nepropustni plasti. Značilne so za
puščave ali polpuščave (Avstralija, Sahara). Voda je tam od preteklih geoloških obdobij
ali pa pride tja s padavinami. Izkoriščajo jo ljudje za namakanje, pitje,…
Lahko je sladka, slana ali pa polslana. Če je slana jo morajo najprej razsoliti – ta proces
imenujemo desalinizacija, da jo lahko uporabijo
4. Tekoče vode – reke in potoki
Za nastajanje tekočih voda sta potrebna dva osnovna pogoja: količina padavin, ki mora
biti večja od izhlapevanja in nagnjeno površje – rečni padec. Tekoče vode oblikujejo
svojo rečno mrežo
a) porečje – ozemlje, s katerega se vse vode izlivajo v isto reko – tudi podzemske vode.
Mejo med dvema porečjema se imenuje razvodnica
b) povodje ozemlje, s katerega se vse vode izlivajo v eno morje. V Sloveniji imamo 2
povodji: jadransko in črnomorsko povodje
c) rečni režim prikazuje nihanje višine gladine rek med letom in vzroke zanje. Vzroki so:
padavine, topljenje snega in ledu, Rečne režime grafično prikazujemo s hidrogrami.
Ločimo 3 vrste rečnih režimov:
- enostavni : reke, ki dobijo vodo in enega vira. Ti režimi imajo samo en letni
maksimum in minimum. Nihanja vode so zelo velika.
- mešani: reke, ki dobijo vodo iz dveh ali treh virov. Imajo dva izrazita maksimuma
in minimuma vode. Najpogostejša sta snežno-dežni in dežno-snežni režim
- kombinirani: imajo reke, ki tečejo skozi različne klimatske pasove. Imajo pa več
maksimumov in minimumov.
5. Stoječe vode – jezera so večje kotanje s sladko ali slano vodo, lahko so naravna in
umetna.
24
Gimnazija in ekonomska srednja šola Trbovlje
Alen Firšt 1.b
----------------------------------------------------------------------------------------------------------------a) Naravna jezera nastajajo v kotanjah, ki so jih ustvarili ledeniki, tektonski potresi,
vulkani, reke ali kemično raztapljanje apnenca. Delimo jih na:
- ledeniška jezera – nastala za morenami po umiku ledenikov ali tam, kjer so nekoč
ledeniki izdolbli kotanje. Njihova velikost je odvisna od velikosti ledenikov.
- tektonska jezera – nastala so v tektonskih jarkih, spadajo med najgloblja jezera.
- vulkanska jezera – nastala na kraterjih ugaslih vulkanov. Območja z vulkanskimi
jezeri so na stikih litosferskih plošč
- kraška jezera – nastala na kraškem površju, v kraških depresijah, katerih dno je
zapolnil neprepustni material. Ta jezera so lahko presihajoča.
b) umetna jezera je zgradil človek načrtno ali pa nenačrtno za svoje potrebe
c) mokrišča zajemajo barja, močvirja ali ostala vlažna območja, na katerih se prepleta
kopna zemlja z velikimi stalnimi ali občasnimi vodnimi površinami. Rastlinstvo je
prilagojeno visoki vlažnosti, prsti pa navadno nastajajo v vodi.
Prebivalstvo
1. Veda, ki proučuje razvoj, gibanje in sestavo prebivalstva se imenuje demogeografija.
Razvite države rodnost spodbujajo, revne pa jo omejujejo. Prebivalstvo je poseljeno
neenakomerno – na to vplivajo naravni in družbeni dejavniki
2. Rodnosti (nataliteta) je število živorojenih otrok na 1000 prebivalcev v enem letu na
določenem ozemlju. Izražamo jo v promilih. Največja rodnost ima Afrika, v povprečju 46
promilov, najmanjšo imata pa Evropa 14 promilov in S Amerika 16 promilov.
3. Dejavniki, ki vplivajo na rodnost: stopnja gospodarske razvitosti, širjenja mestnega načina
življenja in razpad tradicionalnih družim, izobrazba in zaposlitev žensk.
4. Poznamo dve vrsti politike:
a) antinatalitetna politika zavira število rojstev zaradi prenaseljenosti (Kitajska)
b) pronatalitetna politika spodbuja število rojstev (Slovenija)
Načrtovanje družine je zavestno odločanje zakonskih pratnerjev, koliko otrok bodo imeli in
kdaj jih bodo imeli. Pri tem morajo upoštevati: psihično, fizično zdravje in materialno
sposobnost med partnerjema.
5. Smrtnost (mortaliteta) je število umrlih v enem letu na določenem ozemlju na 1000
prebivalcev. Odvisna je od starostne strukture prebivalstva in gospodarsko-socialne
razvitosti države: zdravstvena zaščita, higiena, smrt pri delu,… Največja smrtnost je v
Afriki – 17 promilov: suša, slabe higienske razmere
6. Naravni prirastek je razlika med številom živorojenih in umrlih na 1000 prebivalcev v
enem letu na določenem ozemlju. Naravni prirastek je lahko pozitiven ali pa je negativen.
Nerazvite države, kjer so se zdravstvene razmere popravile imajo visok naravni prirastek.
Negativen naravni prirastek imajo države, ki imajo slabe razmere; visoko-razvite države
Evrope – veliko število ostarelih.
Selitve ali migracije
1. Selitve so sestavni del človeškega življenje že od časov naših prednikov, ki so se selili po
savanah in stepah. Vse dokumentirane selitve lahko razdelimo na 4 časovna obdobja.
2. Gospodarske selitve – zaradi želje po izboljšanju materialnih razmer migrantov:
- selitev s hribarskih delov v dolinske kraje (beg s gora)
- selitev s podeželja v industrijska središča (beg z dežele)
- selitev visoko izobraženih strokovnjakov iz nerazvitih v razvite kraje (beg
možganov)
25
Gimnazija in ekonomska srednja šola Trbovlje
Alen Firšt 1.b
----------------------------------------------------------------------------------------------------------------- selitev nezaposlenih zaradi iskanja možnosti za zaposlitevzdomec začasno
zapusti kraj bivanja, zaradi različnih potreb in se začasno naseli drugje
- dnevne selitve v službo ali šolo – vozači
b) negospodarske selitve – zaradi negospodarskih vzrokov:
- selitve zaradi družinskih razmer
- zdravstvene selitve
- selitve zaradi želje po spremembi podnebja
- politične selitve (nestrinjanje z uradno politiko)
- verske selitve (preganjanje zaradi verskih prepričanj)
Begunec – oseba, ki je prisiljena zapustiti kraj bivanja zaradi vojn, naravnih nesreč,…
Izseljevanje ali emigracija
Priseljevanje ali imigracija – razlika med številom priseljenih in odseljenih je migracijski
saldo.
Demografska območja
1. Prebivalstvena (demografska) območja, ki so najgosteje naseljena imenujemo območja
zgostitve – koncentracije prebivalstva. Magnet so privlačna delovna mesta, stanovanjske
možnosti, izbira izobraževalnih ustanov,…
2. Urbanizacija – razraščanje mest in uveljavljanje mestnega načina življenja. Na območjih,
s katerih se ljudje izseljujejo, nastanejo območja praznjenja – depopulacije prebivalstva.
Od tod se odseljuje večinoma mlado prebivalstvo in ostane le staro, tako se ta območja
počasi spreminjajo v ogrožena območja.
3. Deagrarizacija – odseljevanje kmečkega prebivalstva in zaposlovanje le-tega v neagrarnih
dejavnostih, kar povzroča opuščanje kmetovanja.
Sestava prebivalstva
1. Biološka sestava:
a) spolna sestava – razmerje med številom moških in žensk na svetu. Po naravnih
zakonitostih se rodi več fantov, kot deklic in je moško prebivalstvo številčneje do 50
leta. Nato pa med starejšimi prevladuje žensko prebivalstvo
b) starostna sestava – nam pojasni sestavo prebivalstva po starostnih skupinah. Grafični
prikaz te sestave imenujemo starostna piramida. Prebivalstvo po starosti delimo v tri
velike skupine:
- otroke od 0 do 14 let imenujemo mlado prebivalstvo, število le-teh nam pokaže
število rojstev v državi. Mlado prebivalstvo v celoti nima država, ki ima velik
delež prebivalcev do 14. leta, oblika piramide je trikotnik – države s tako piramido
imajo visoko rodnost in razmeroma nizko smrtnost (Indija, Etiopija, Pakistan).
- zrelo prebivalstvo staro od 15 do 59 let. Na tem delu piramide je razvidno, koliko
je aktivnega prebivalstva, ki preživlja otroke in ostarele. Tako prebivalstvo imajo
industrijske države, v katerih sta rodnost in umrljivost dokaj nizki, naravni
prirastek pa je pozitiven in umirjen. Grafični prikaz ima obliko čebeljega panja
(Mehika, Poljska)
- staro prebivalstvo so ljudje starejši od 60 let. V nerazvitih državah je takih ljudi
malo, v razvitih pa se zaradi boljših razmer povečuje. Če je delež starih nad 60 let
večji od deleža mladih, ima grafični prikaz obliko žare.
26
Gimnazija in ekonomska srednja šola Trbovlje
Alen Firšt 1.b
----------------------------------------------------------------------------------------------------------------c) rasna sestava – delitev človeštva po barvi kože. Razlikujemo 4 velike rasne skupina:
črne, rumene, bele in spremenjene-Indijanci, Polinezijci. Z mešanjem ras so nastali
mešanci:
- mestinci (mešanci med belci in Indijanci)
- zambi (mešanci med Indijanci in črnci)
- mulati (mešanci med črnci in belci)
2. Družbena sestava:
a) ekonomska sestava prebivalstva države nam pove, kolikšen je delež zaposlenih in v
katerih dejavnostih delajo. Prebivalce lahko delimo na:
- aktivne prebivalce: opravljajo poklic in za svoje delo prejemajo plačilo. Zaposleni
so v gospodarskih dejavnostih. Te dejavnosti so:
(1) primarne (pridelek) – kmetijstvo, lov, ribolov, gozdarstvo
(2) sekundarno (izdelek) – industrija, rudarstvo, gradbeništvo, proizvodnja, obrt
(3) terciarne (storitve) – trgovina, turizem, prevozništvo, gostinstvo, bančništvo
(4) kvartarne (javna uprava) – zdravstvo, šolstvo, umetnost
- neaktivne prebivalce: imajo dohodke vendar ne opravljajo dela – upokojenci,
štipendisti, delavni invalidi, socialni podpiranci
- vzdrževane prebivalce: vsi, ki jih preživljajo aktivni – otroci, dijaki, in tisti, ki niso
prijavljeni kot nezaposleni
b) narodnostna sestava:
- Narod je družbena skupina, ki živi na določenem območju, govori isti jezik, ima
kulture, etnološke značilnosti.
27