Slovenka v sodobnem, globalnem svetu

Okrogla miza
Slovenka v sodobnem, globalnem svetu
Gradivo
Ljubljana, 10. december 2012
Kongresni center Brdo (dvorana Heros A in B),
Predoslje 39, Brdo pri Kranju
1
USPEŠNE SLOVENKE ZUNAJ REPUBLIKE SLOVENIJE
1. SLOVENKA, KI JE KOS IZZIVOM V SVETU
Kaj vse bi lahko napisali na temo uspešnih žensk in ženskega izseljeništva!
Slovenska ženska je igrala izjemno pomembno vlogo skozi čas in zgodovino. Že
znani slovenski misijonarji v zgodnji obdobjih izseljevanja ne bi bili tako uspešni
brez podpore svojih ženskih sorodnic. Emigracija slovenskih žena v začetnih
obdobjih je bila resda nekoliko manjšega obsega, a še zdaleč ne nepomembna. V
obdobju 1876-1910 so ženske v izseljeništvu predstavljale že 35 % (Drnovšek, 2003,
29-46). Slovenke so imele pomembno vlogo pri ohranjanju in krepitvi jezika,
identitete in kulture v svoji družini, pa tudi društvih. Prav slovenska ženska je bila
tista, ki je igrala odločilno vlogo pri ustanavljanju slovenskih kulturnih društev in
slovenskih organizacij. Slovenija se lahko danes ponaša z zelo raznoliko, razvejano
diasporo, ki goji slovensko kulturo in ima pomembno vlogo pri krepitvi stikov
Slovenije in tujino. In pri tem ima osrednjo vlogo slovenska žena.
Izjemne posameznice nežnejšega spola, so že v 18. in 19. stoletju prinesle na
slovensko ozemlje modo, svetovljanskost, prefinjenost in napredek. »Femme fatale«
tistega časa so bile operne pevke in gledališke igralke. Najboljše med njimi pa so
bile tudi Slovenke, prave operne in gledališke zvezde, ki so nastopale na nemških,
čeških in avstrijskih opernih in gledaliških odrih. Najznamenitejši operni pevki 19.
stoletja
sta
bili
Helena
Pesjak
in
Cecilija
Mohor
(http://www.filharmonija.si/publikacije/zanesenjaki-in-mojstri/).
Operni
divi
Pesjakovo in Mohorjevo je po visokem slovesu mogoče primerjati z znamenito češko
pevsko primadono Emi Destinovo, eno prvih emancipiranih žensk konec 19. stoletja
do začetka 20 stoletja, z veliko tetovažo kače na svojem telesu. Prva »dunajska
Saloma« je bila Franja Vrhunc (http://www.filharmonija.si/publikacije/100-letslovenske-filharmonije/). Slovita rojena Mariborčanka in operna diva Amalie
Schneeweis (1839 Maribor-1899 Berlin) je slovela kot najboljša interpretinja
Schumanna, Schuberta in Brahmsa. Bila je soproga slavnega violinista Josepha
Joachima, oba pa sta bila prijatelja mnogih glasbenih glasbenih osebnostih.
(http://www.fembio.org/biographie.php/frau/biographie/amalie-joachim/). Prva in
edina »prava« slovenska filmska zveza je bila Ita Rina (http://dk.fdv.unilj.si/diplomska/pdfs/bohorc-kaja.pdf), ki je nastopala v švedskih, čeških in drugih
tujih filmih, eden znamenitejših je švedska komedija Erotikon. Ni kar tako, da so
prvi avstrijski damski kvartet, (http://www.sentjur.si/Ipavci/Gustav-Ipavec-18311908.html), ki je prepeval samemu cesarju v 19. stoletju sestavljale prav Slovenke,
sestre Čampa, ki so bile nečakinje velikega slovenskega rodoljuba, zdravnika,
skladatelja in uspešnega šentjurskega župana Gustava Ipavca (1831-1981)).
V sodobnem, globalizacijskem svetu imamo izjemne posameznice, Slovenke ali
posameznice slovenskega rodu, ki so nadvse uspešne v vseh sferah - brez izjeme,
družbenega življenja. Pisateljice, kulturnice, slikarke, podjetnice, znanstvenice,
misijonarke-elito.
2
Uspeh posamezne države – tudi Slovenije, pa je in bo odvisen tudi od uspešnega
povezovanja, s temi izjemnimi posameznicami v sklopi izzivov, ki jih prinašajo
globalizacijski procesi. Interaktivni prostor, ki bo vzpostavil uspešno komunikacijo
in sodelovanje bo pripomogel h kroženju možganov, talentov, človeškega in drugega
kapitala.
Podatke o uspešnih Slovenkah, ki živijo in delajo v tujini smo pridobili s pomočjo
diplomatsko kulturnih predstavništev RS v Sloveniji, organizacij in društev
Slovencev v zamejstvu in po svetu, znanstveno raziskovalnih inštitutov, pogovorov,
spletnih virov in druge razpoložljive literature, a to je le peščica tistega, kar bi o tem
lahko napisali.
2. VRAŽJE SLOVENKE PREKO OCEANA
2.1 Združene države Amerike
Od ženskih združenj, do uspešnih posameznic- Ameriške Slovenke so se uveljavile
na vseh področjih družbenega življenja in so svojimi izjemnimi dosežki prispevale k
razvoju Severne Amerike od 19. stoletja naprej ter obenem ohranile in krepile
slovensko identiteto ter prispevale k prepoznavnosti Slovenije v tej čezoceanski
državi.
Z namenom promovirati interese žensk v novi deželi, z novimi običaji in navadami,
je bila leta 1926 ustanovljena Slovenska ženska zveza Slovenian Woman's Union of
America (SWUA). V dobi, ko še niso bile razvite komunikacijske tehnologije in
spletna omrežja, je bilo to poglavitna oblika druženja in povezanosti. Po nastanku
SWUA so si njene članice med seboj pričele dopisovati. Dopisovanje je dobilo
trajnejšo vez z revijo Zarja, ki je ena najstarejših revij v ZDA in ima okoli 4000
bralcev. Nov zagon je revija dobila z mlado urednico Debbie Pohar, ki uspeva
promovirati slovensko kulturno dediščino med različnimi generacijami. Nasploh pa
je občudovanja vredno to, kako je zveza, ki je stara kar nekaj desetletij in ki se je
sicer preoblikovala v Slovenian Union of America (SUA), postala privlačna za mlajše
generacije in za uveljavljene njihovih potreb in interesov. Med njenimi člani pa je
danes mogoče najti tudi moške predstavnike, novo ime pa ima simbolično vrednost:
Zveza želi postati trdna opora mlajšim in vsem kasnejšim generacijam.
Uspešne posameznice so bile, če se ozremo nekoliko v preteklost, ustanoviteljica
ženske akademije v Philadelphiji (1800) Antonia Baraga von Hoeffern, operna diva
tega časa Emma Juch,
borka za delavske pravice Annie Klemenc (1911),
ustanoviteljica Slovenske ženske zveze, prve nacionalne organizacije za Slovenke v
Severni Ameriki (1926) Marie Prisland in še veliko drugih.
Tudi danes delujejo v ZDA številne slovenske umetnice, ameriške umetnice
slovenskega rodu in Slovenke, ki pogosto nastopajo in razstavljajo v Ameriki.
Dejavne so na področjih likovne umetnosti (fotografija, kiparstvo in slikarstvo),
filma, televizije in plesa, glasbe ter literature. Med njimi je kar nekaj vrhunskih
umetnic. Ne zaostajajo pa tudi uspešne političarke, znanstvenice in
gospodarstvenice.
Med Slovenkami, ki danes pogosto nastopajo in razstavljajo v ZDA izstopata
sopranistka Sabina Cvilak in filmska producentka, režiserka ter fotografinja
Ptujčanka Alenka Slavinec, ki je utrip ameriškega mesta New York, za katerega
pravijo, da nikoli ne spi, do potankosti doživela skozi kamero in fotografski objektiv.
Diplomirana komunikologinja in samostojna podjetnica se je pred tremi leti
izobraževala na priznani filmski akademiji v New Yorku in jo tudi uspešno
zaključila. Ena njenih najbolj znanih fotografskih razstav so njeni Lipicanci, ki smo
jih lahko občudovali v Washingtonu, Beogradu in drugod po svetu ter doma.
3
(http://www.ukom.gov.si/fileadmin/ukom.gov.si/pageuploads/dokumenti/dogodki
/Milano/KATALOG_SLOVENIA_IN_US_mala_resolucija-1.pdf)
ZDA pa postajajo čedalje bolj pomembna destinacija mladih in uspešnih
posameznic iz Slovenije, ki si želijo novih in večjih priložnosti še posebej na večjih
trgih, kot so npr. ZDA. Najdemo jih v svetu mode; tako je npr. najpremožnejša
Slovenka postala tretja žena ameriškega milijarderja Donalda Trumpa Melanija
Knavs, športa- bivša teniška igralka Vida Mulec danes uspešno vodi Fundacijo za
razvoj ter izvajanje izobraževanih programov v Ameriki, ter na številnih drugih
področjih.
Dragocen vir o uspešnih Slovenkah ZDA so raziskave in viri dr. Edvarda Gobca,
Slovenian Research Center of America, o znanih Slovencih v ZDA pa raziskuje tudi
Jože Valenčič iz Clevelanda. Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu je v
letih 2009/2010 podprl njegov projekt o znanih Slovenkah v ZDA (Great
Achievement of Slovenian Womwn in the United States (2009)).
Življenja nekaterih izjemnih žensk je na osnovi njihovih pisem dokumentirala Dr.
Mirjam Milharčič Hladnik v »Krila Migracij«. Na to temo je objavila nekaj člankov in
dokumentarec Američanke.
Posebno pozornost njihovemu umetniškemu
ustvarjanju in izražanju pa v svojih raziskavah daje dr. Janja Žitnik.
Slovenke v Hollywoodu - prva Slovenka v Hollywoodu je bila Zalla Zarana (18971967).
Za največji uspeh Zalle Zarane velja njen nastop v treh prizorih filma The show
Toda Browninga, režiserja, ki je poznan kot režiser kultnih grozljivk, kot je film
Drakula (1931). Filmska kariera Zalle Zarane je bila vezana na obdobje razcveta
nemega filma, in to še preden smo
v Sloveniji pričeli predvajati
filme
(http://www.rtvslo.si/kultura/film/o-prvi-slovenki-v-hollywoodu/148961).
Delno slovenskega rodu je po raziskavah dr. Edvarda Gobca tudi svetovno znana
filmska zvezda nemega filma Laura La Plante (1904-1996). Laura LaPlante se je
pojavila v preko 75 filmih in serijah, nepozabno vlogo pa je odigrala v filmu »The
Cat
and
the
Canary«
(Laura
La
Plante,
Los
Angeles
Times,
http://projects.latimes.com/hollywood/star-walk/laura-la-plante/). Nastopala je v
komedijah
in
dramah
(Laura
la
Plante-Biography,
http://www.imdb.com/name/nm0478851/bio).
Audrey Totter (1918- ), ameriška filmska zvezda, delno slovenskega rodu, ki je
dosegla svoj vrhunec v 50 ih v črnobelih dramskih produkcijah. Takrat je
sodelovala z največjim in najboljšim studiem v Hollywooodu. Kritiki so jo ocenili za
eno izmed Hollywoodovih najbolj priljubljenih »Bad girls« črnobelega filma (Muller,
Eddie, The lost women of film noir, Los Angeles Magazine, March, 1999;
Hollywood's
Favorite
»Bad
girl«
from
the
golden
days
of
noir;
http://www.thecolumnists.com/bawden/bawden2.html ).
Skozi celotno obdobje filmskega ustvarjanja najdemo tudi nekatera druga imena kot
so npr. Francine York, Alida Valli, Lynn Whitney in Lolita Davidovich, najbolj znana
po glavni vlogi s Paulom Newmanom v filmu Blaze).
Znana ameriška igralka današnjega časa je Amy Dolenz, predstavnica tretje
generacije, ki nadaljuje družinsko tradicijo (Ami BlueBell Dolenz, Biography,
http://www.amidolenz.com/bio.html). Na filmskih platnih je nastopal že njen ded,
George (Jure) Dolenz (1908-1963), ki se je iz Trsta priselil v ZDA ter postal ameriška
filmska zvezda v 50-ih. Bil je mojster dialektov, kar se je odražalo v vlogah, ki jih je
dobival. V A Bullet for Joey (1955) je kratko spregovoril v slovenskem jeziku z igralko
Audreey
Totter
(George
Dolenz
–Biography,
http://www.imdb.com/name/nm0230948/bio)). Med filmskimi imeni sodobnega
časa najdemo tudi Jude Gorjanc in Rebecco Miller.
Sopranistke, gledališke igralke in ženska literatura - k odličnosti ameriške opere je
doprinesla sopranistka Heidi Skok (New York). Hollis Resnik, ki je pred nedavnim
prejela najvišjo nagrado za doživljensko delo Sarah Siddons Award, .je znana po
4
odličnih nastopih v mjuziklih Evita, Sweeney Todd in Grey Gardens. Baletka
Isabelle Kralj je ustanoviteljica Milwaukee Dance Theater. Med sodobne in mlajše
umetniške ustvarjalke pa uvrščamo dramsko igralko Barbaro King, plesalko Špelo
Sterle, Cindy Washabaugh, režiserko Rebecco Miller in druge. Ne samo ameriški
Slovenci, ampak tudi ameriške Slovenke dosegajo vrhunske rezultate in pobirajo
nagrade za najboljše Polka albume. To je uspelo pevki in harmonikašici Lynn Marie.
Ameriške Slovenke in ženska literatura- Prvo antologijo Slovensko – Ameriške
literature je napisal dr. Gobec (The Anthology of Slovenian American Literature
(Willoughby Hills, Ohio: Slovenian Research Center of America, Inc., 1977).
Literatura Slovencev v Ameriki je po mnenju dr. Gobca »izjemno pomembno
sredstvo njihove narodne zavesti in kulture«.
Valenčič (2009) ugotavlja v svoji študiji bogato žensko literaturo. Knjige, eseji, igre
in pesmi ženskih pisateljic se že od leta 1800 objavljajo v slovenskem in angleškem
jeziku. Ameriške Slovenke so urednice časopisov in najrazličnejših revij. Uspešne
in znane pesnice so Anita Endrezze (Washington), Cindy Washabaugh (Ohio),
Francine Sterle (Minnesota) in Natasha Saje (Utah).
Izjemne uspehe pri uresničevanju političnih ciljev, ciljev gospodarskega in
znanstvenega razvoja dosegajo znanstvenice, političarke in podjetnice.
New York Times je senatorko slovenskega rodu Amy Klobuchar uvrstil med prvih
dvanajst žensk, ki bi lahko postale predsednice ZDA.
Vrhunska strokovnjakinja je arhitektka Sandra Polsak. Eno njenih znamenitih in
zadnjih del je New York's Lincoln Center for the Performing Arts.
Astronavtinja Sunita Williams z veseljem in ponosom oznanja svoje slovenske
korenine. Je prva astronavtinja, ki je na svojo misijo v vesolje ponesla kranjske
klobase (Valenčič, 2009).
Dr. Saša Bajt je vrhunska in mednarodno uveljavljena vesoljska znanstvenica. Kot
poroča dr. Gobec je »Your portal to Space« 12. februarja poudaril praktično vrednost
njenih izsledkov raziskav, ki naj bi vodile do mikroprocesorjev, ki so desetkrat
hitrejši od najmočnejših današnjih čipov.
ZDA pa so zaradi velikosti trga iz kariernih priložnosti izjemno zanimive tudi za
mlade pa tudi že uveljavljene znanstvenice in vrhunske strokovnjake iz Slovenije.
Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu je objavil spletni imenik, na
katerem je mogoče najti tudi te odlične posameznice (http://www.uszs.gov.si/). Za
krepitev stikov med Slovenijo in ZDA pa je s svojo fundacijo Slovenia 4 you
Foundation veliko naredila Lucia Lučka Klanšek. Podjetnica, ki je s svojim hitro
rastočim podjetjem Nektar uspela s svojimi inovaciji narediti pravo senzacijo
(http://lucia.klansek.com/).
2.2 Kanada
Književnica in publicistka Cvetka Kocjančič se je v svojem tridesetletnem
raziskovalnem delu srečala tudi s tistimi uspešnimi kanadskimi Slovenkami, ki so
se uveljavile v širšem kanadskem merilu. Njen osebni doprinos k širši kanadski
skupnosti je biografsko delo o kanadskem slovenskem slikarju Andreju Štritofu,
Unhappy Rebel, ki ga je v angleški verziji izdala družba Multucultural History Society
of Ontario,
sestavek o kanadskih Slovencih za Kanadsko enciklolpedijo in
Enciklopedijo kanadskih ljudstev, ter raziskovalno delo o Janezu (Charlieju)
Planinsku, ki zanima tudi širšo kanadsko javnost. Sodeč po njenih raziskavah je
najbolj uveljavljena ženska predstavnica prve generacije zaslužna profesorica glasbe
in pianistka dr. Damjana Bratuž (http://www.damjanabratuz.ca/damjana/2011profile.htm).
Za najbolj priljubljeno pisateljico so kanadski slovenski bralci razglasili Irmo Ozbalt,
in to zaradi tematike, s katero se lahko mnogi identificirajo ali vsaj ob njej
razmišljajo o svoji mladosti v domovini. Ozbaltova s svojimi deli ne navdušuje le
5
kanadsko slovenskih bralcev, temveč širši krog kanadskih bralcev in bralcev v
Sloveniji. Žuženberška osnovna šola je letos izdala drobno knjižnico Irminih zgodb o
različnih zdravilnih rožah, ki so jih Slovenci častili in spoštovali, ker so predstavljale
vir zdravja, pod naslovom Materina dušica.
V svetu mode se je kot izvrstna modna kreatorka s svojo blagovno znamko
uveljavila Mimi Bizjak. Njene kreacije krasijo naslovnice znanih modnih revij, kot je
revija Fashon. Na kanadski državni televiziji CBC je dalj časa vodila televizijske
oddaje Tina Sebotnjak, ki ima danes pomembno pozicijo v Torontski knjižici.
Predstavnice druge generacije so Agnez (Neži) Čekuta, ki se je uveljavila kot pevka in
je nekaj sezon nastopala v kanadskem gledališču Stratford in Theres Plut. Rojena je
v Vancouvru, petje je študirala v Evropi, sedaj pa že nekaj let živi v Sloveniji.
Cindy Corrine Dolenc, vnukinja pisatelja Ivana Dolenca iz Toronta, se je uveljavila v
filmskem svetu kot igralka. Posebej poznana je po vlogi v seriji Nikita v vlogi Kate
Quinn.
Ne manjka niti dobitnic odličij na področju športa. Judoistka Kelita Zupancic je ena
mlajših predstavnic nežnejšega spola, ki je dobitnica zlate medalje na PanAmeriških igrah leta 2010 in je predstavljala Kanado na letošnjih olimpijskih igrah
v Londonu. Njen prvi trener je bil oče Eddie, pripadnik druge generacije kanadskih
Slovencev.
Uveljavljene vrhunske strokovnjakinje in znanstvenice so npr. profesorica in
raziskovalka na področju neuropsihilogije Natalia Kacinik, aktivistka in svetovalka
na področju arhitekture in avtorica številnih člankov pa je Helena Grdadolnik.
Zavzeta okoljevarstvena aktivistka in hči kanadskega slovenskega pesnika in
društvenega delavca Jožeta Krajnca Anita Krajnc, je profesorica političnih ved na
Queens University.
S Slovenijo uspešno sodeluje profesorica francoskega jezika in modernih jezikov na
Department of Modern Languages and Classics, at the University of Alabama in
Tuscaloosa Metka Zupančič ( http://www.metkazupancic.com/).
Razpeta med Slovenijo, kjer se je rodila, in Kanado, kjer si je ustvarila družino živi
Marija Ahačič-Pollak. Konec 70-ih let 20. stoletja je začela ustvarjati melodije in
besedila in je bila prva ženska v slovenski narodnozabavni glasbi, ki je pisala tako
melodije
kot
besedila
in
bila
poleg
tega
še
izvajalka.(http://www.sigic.si/?mod=search&action=avtor&id=1749). Že leta 1956 ji
je uspelo na avdiciji pri ansamblu Slavka Avsenika. Še danes je nepozabna njena
izvedba pesmi 'Tam, kjer murke cveto'. V Torontu je leta 1991 ustanovila dekliško
vokalne skupino Plamen. Plamen je združil srca mladih potomk slovenskega rodu in
prvič zagorel v javnosti z nepozabnim nastopom v Torontu na vseslovenski kulturni
prireditvi
ob
priznanju
samostojnosti
Republike
Slovenije
(http://www.gorenjci.si/osebe/aha%C4%8Di%C4%8D-pollak-marija/686/).
Življenje med kanadskimi Inuiti, kjer traja zima dobrih 10 mesecev in kjer v dveh
mesecih polarne noči pri temperaturah tudi do minus 64 sonca sploh ni moč videti,
pa je dodobra spoznala slovenska misijonarka Dorica Sever. Dorica Sever je krstila
številne inuitske otroke in s svojo pomočjo in svetovanjem pripomogla k razvoju
plemenskega ljudstva.
Uspešna slikarka, ki je trenutno zaposlena na Veleposlaništvu RS v Ottawi je Irena
Hribar –Schmidt. Da je živela in slikala po različnih deželah, je moč zaznati tudi v
njenih slikah. Uporablja različne in pogosto mešane tehnike. (http://www.tolmuzej.si/slo/razstave/2007/master.html?http://www.tolmuzej.si/slo/razstave/2007/kolonija_most.html; http://irenasart.blogspot.com/).
2.3 Argentina
Pred točno 100 leti se je rodila izvrstna slikarka in ilustratorka Bára Remec. Svojo
prvo razstavo je imela v Jakopičevem paviljonu leta 1939, kjer je predstavila
6
petindvajset oljnih slik, nekaj grafik in risb. Sočasno se je razvila kot ilustratorka
in ilustrirala nekaj prevodnih del Tineta Debeljaka iz različnih slovanskih jezikov.
Ko si je v Argentini ustvarila svoj novi dom je pri Slovenski kulturni akciji dala
pobudo z a ustanovitev Umetniške šole, na kateri je tudi poučevala. Kljub široki
odprtosti za novi svet v okolici Bariloč, ki jo je povsem prevzel in postal
najpomembnejši navdih za njeno ustvarjanje in odkrivanje sledov starih indijskih
kultur,
je
ostala
zvesta
tudi
slovenski
skupnosti
(http://radio.ognjisce.si/sl/102/aktualno/530/).
O likovnem izražanju je veliko napisala Kristina Toplak, kot npr. v svoji knjigi:
Ustvarjalnost Slovencev in njihovih potomcev v Buenos Airesu (2008).
Uspešni slikarki sta sestri Andrea in Marjetka Dolinar. Marjetka Dolinar je v
Argentini rojena akademska slikarka. V Buenos Airesu je diplomirala na višji šoli za
risanje, slikarstvo in umetnostno zgodovino ter se nato izpopolnjevala pri nekaterih
svetovno znanih slikarjih in kiparjih). Od leta 1992 živi v Sloveniji. Doživetje
osamosvojitve – 25. junija 1991 sta s sestro Andrejko na Loškem gradu odprli
razstavo, kar velja za prvo kulturno prireditev v samostojni Sloveniji. Kot pravi
sama jo je to posebej »zaznamovalo, prav tako snemanje dokumentarnega filma o
njeni družini, ki ga je slovenska javnost videla leta 2008 ob robu razstave o
slovenskem meščanstvu (Marjetka in Andrejka sta vnukinji uglednega predvojnega
ljubljanskega
peka
in
slaščičarja
Franca
Dolinarja)
več
o
tem
(http://www.druzina.si/icd/spletnastran.nsf/all/A76062D8A6D223B4C12576800
034DEA3?OpenDocument).
Uspešne slikarke, ki so prepoznavne v širši javnosti so tudi Argentinka, poročena s
Slovencem Andrea Brula Quadri, Cecilija Grbec, Helena Klemenc, Tilka Močnik,
Adriana Omahna, Karla Skvarča, Veronika Šparhakl in Irena Žužek.
Uspešna in prodorna tako v Argentini kot tudi v Sloveniji je tudi kiparka Zalka
Arnšek.
Tržaška pisateljica Zora Tavčar se je posebej posvetila ženskemu deležu v
argentinskem izseljenskem tisku, ki pravi da ni zanemarljiv (V: Slovenska
izseljeniška književnost 3, Južna Amerika, ur. Žitnik, Janja). Pred drugo svetovno
vojno pa tja do konca vojne Tavčarjeva omenja nekaj imen avtoric, kjer gre, kot
pravi za »izrazitejši talent ali večjo kultiviranost izraza«:: Ana Gale, npr. piše v
prostem verzu in prepleta religiozno tematiko z osebno izpovedno in nedvomno gre z
močan lirski talent, pesnico Anko Salmič vodi pri pisanju pristno čustvo, njeni verzi
so prisrčni, Anica Jerman piše v ljudskem slogu, Lojzka Jekše Sancin in nekatere
druge se pa v letih bolj ali manj spretno lotevajo opisovanja narave sli osebnih
motivov (prav tam: 78)
Sodobna argentinska pisateljica slovenskega rodu Vlady Kociancich (Buenos Aires,
1941) je avtorica obsežnega in tehtnega literarnega
opusa – romanov, zbirk črtic in esejev. V njih izstopajo predvsem njen talent
za umetnost pripovedovanja, prečiščen slog ter izjemna fantastična domišljija.
imaginacije http://hs.zrc-sazu.si/Portals/0/sp/hs7_n/9_Chuk_HS7.pdf. Za svoje
delo Plitvine strahu je leta 1993 prejela prestižno argentinsko pisateljsko nagrado
Sigfrido Radaelli. Podeljuje jo Klub trinajstih, v katerem so združeni
najpomembnejši
argentinski
književniki
(http://www.emka.si/plitvinestrahu/PR/30754). Pisateljica Alejandra Laurencich (1963) se je v Buenos Airesu
rodila slovenskemu očetu in argentinski materi. Pisati je začela že v mladosti, leta
2001 pa je za svojo knjigo kratkih zgodb Kronanje slave prejela nagrado
argentinskega Državnega umetnostnega sklada (več o tem http://www.knjigarnabeletrina.com/knjigarna/posebne-izdaje/pusti-me-pri-miru/4775).
Latinsko
Ameriška
pisateljica
Cristina
Loza
(http://www.cristinaloza.com.ar/cristina.htm), prav tako nominiranka za prestižne
nagrade za literarno ustvarjanje v Latinski Ameriki, npr. nagrado Planeta 2004).
7
Njeno zadnje delo je roman El oso de Karantania (Karantanski medved), ki ga je
izdala leta 2011.
Slovenska pevka resne glasbe svetovnega je mezzosopranistka slovesa Bernarda
Fink – Inzko. Finkova, ki se je rodila v Argentini, sodi med najuspešnejše vokalne
interprete slovenskega rodu. Nasploh je pa družina Fink znana po vsem svetu. Ne
samo zaradi svoje slovenske zavednosti, ampak tudi zaradi njenih glasbenih
talentov. Bernarda Fink se je podala v svet kot mezzosopranistka, njena mlajša
sestra Veronika je že tudi pela v ljubljanski Operi, brat Marko Fink, tudi svetovno
znan pevec pa že nekaj let živi v domovini svojih staršev - v Sloveniji.
Mezzosopranistka Bernarda Fink - Inzko se je rodila v Buenos Airesu, tam je tudi
končala glasbene študije. Leta 1985 se je preselila v Evropo in tam nastopala s
svetovno znanimi simfoničnimi orkestri od Dunaja do Berlina in Prage, Londona in
Pariza do Amsterdama in še kje. Seveda tudi v Kanadi, ZDA in na Japonskem.
V Ženevi se je spoznala z diplomatom Valentinom Inzkom, Slovencem iz Avstrijske
Koroške, poročila sta se, danes imata dva otroka, in kot pravi Bernarda smeje,
cigansko
življenje
(intervju,
objavljen
http://www.glasslovenije.com.au/old_pages/obisk-bernarda-fink.htm).
Bernarda
Fink je posnela več zgoščenk in bila za svoje delo večkrat nagrajena - med drugim je
leta 2002 prejela nagrado Prešernovega sklada. Prav tako sta ji Narodni svet
koroških Slovencev (NSKS) in Krščanska kulturna zveza (KKZ) leta 2010 podelila
Tischlerjevo nagrado. In, kot so zapisali v utemeljitvi, je nagrado prejela za svojo
"izjemno umetniško silo, s katero osrečuje ob neštetih pevskih nastopih po vsem
svetu ljubitelje glasbe in je kljub svetovnemu slovesu ostala skromna in glasbeno
tesno
povezana
s
svojo
novo
domovino
Koroško"
(http://www.rtvslo.si/kultura/glasba/tischlerjeva-nagrajenka-slovenskamezzosopranistka-svetovnega-slovesa/221884).
V Argentini se uspešno uveljavljajo tudi nova imena solistk, npr.. sopranistka Vera
Golob in Carla Filipič.
2.4. Bolivija
Dve domovini ima Ejti Štih. Prva je Slovenija, kjer se je rodila in končala študij na
ljubljanski likovni akademiji, druga pa je Bolivija, kjer si je ustvarila družino in v
tridesetih letih bivanja tudi sloves najbolj znane slikarke in galeristke. Njen sloves
pa odmeva po Latinski Ameriki. Pred šestimi leti je opuščeno policijsko postajo, v
katero so pred leti, ko je vladala še diktatura, zapirali ljudi, ob pomoči dveh
prijateljev spremenila v dobro obiskano galerijo, ki jo s skromnimi prispevki
vzdržujejo meščani sami. Njene aktualne in provokativne zgodbe o politikih,
globalizaciji in revščini, ki jih posreduje v barvitem likovnem jeziku, so razumljive
vsakomur,
tako
v
Evropi
kot
v
Ameriki.
(več
o
tem
http://www.delo.si/zgodbe/sobotnapriloga/ejti-stih-med-bolivijo-in-slovenijo.html).
2.5 Paragvaj
Svoje življenje je raziskovanju jezikov indijanskih plemen v Paragvaju, njihovi
kulturi, navadam in preteklosti posvetila humanistka in borka za pravice
staroselskih Indijancev Slovenka dr. Branislava Sušnik (1920-1996). Kot prvi ženski
je po končanem doktoratu uspelo obiskovati Papeški biblični inštitut, kjer se je
specializirala v kulturah. V glavnem mestu je prevzela mesto direktorice
Etnografskega muzeja in 20 let vodila katedro za ameriško arheologijo in etnologijo
na Državni univerzi v Asunciónu. Predmet njenega zanimanja je bilo 13 indijanskih
plemen in vsako leto je več mesecev preživela med njimi. Paragvajski predsednik jo
je po njeni smrti odlikoval z najvišjim redom republike za ustvarjalni prispevek k
paragvajski identiteti. Leta 2005 so njeno podobo natisnili na poštno znamko in
8
konec leta 2009 je dobila svojo ulico v glavnem
(http://metinalista.si/dr-branislava-susnik-med-indijance/).
mestu
Asunción
2.6 Venezuela
Tamara
Burmicky,
slikarka
in
arhitektka
(http://tamaraburmickyslovenian.blogspot.com/), ki razstavlja doma in po svetu. Tamara Burmicky pa ni le
uspešna slikarka in arhitektka, temveč svetovljanka, ki odlično govori devet jezikov.
Svojo kariero pa ni pričela kot slikarka, ampak se je najprej lotila gojenja kikirikija
na svoji haciendi, nato pa razvijala svojo podjetniško žilico v družinski tovarni
čokolade v Karakasu in kasneje v Maleziji. Danes se pretežno ukvarja s slikarstvom
in je razpeta med Slovenijo in ZDA (Miami). Zanimivo je njeno umetniško delo, slika,
visoka 10 metrov, poimenovana Salto Angel. Ime in motiv po najstarejšem delu
sveta v Južnem Orinoku, o katerem so pisali pisatelji kot npr. Conan Doyle,
Izgubljeni svet; Isabel Allende, La casa de los espiritus in La ciudad de las bestias.
2.7. Avstralija
Lep izbor slovenskih umetnic in njihovih del v Avstraliji obsega skoraj 400 strani
obsežno delo o Antologiji slovenskih slikarjev in kiparjev v Avstraliji avtoric Drage
Gelt in Liliane Eggleston –Tomažič (Slovenian Religious and Cultural Centre Sts Cyril
and Methodius, Melburne, Kew, 2010). Soavtorica knjige, Draga Geld, je avtorica
večih knjig, kot je npr. The World of Our Children, Slovenians from the earliest
Times, Chronicle of Slovenian Franciscans in Australia; njen prispevek pa je viden
tudi pri publikacijah Mediterranean Europe Phrase Book –Lonely Planet; Life. Be in
it. Book of World Games-Jenny Robinson, ipd. Nasploh pa je Geldova iniciatorka
mnogih kulturnih programov s simbolično temo, članica delavne skupine na
Monash univerzi (Draftsperson and graphic artist Monash University (Australia),
School of Geosciences). Za delo v slovenski skupnosti je dobila avstralsko državno
priznanje OAM (Order of Australia Medal).
Avstralske Slovenke kot poznane in uveljavljene umetnice. Svetovno poznana
multimedijska umetnica in avtorica glasbene zavese na olimpijskih igrah
v
Sydneyju, ki ustvarja s svojimi zvočnimi pokrajinami je Sonia Leber
(www.waxsm.com.au). Delala je z Aborigini, afriškimi in evropskimi skupnostmi.
Pripravila je celo vrsto samostojnih razstav, za svoje umetniško ustvarjanje pa je
prejela številne nagrade. Eno odmevnejših je NAWIC –National Association for
Women in Construction- Award for Oustanding Achievement in Design for the
Master's Voice. To visoko priznanje je umetnica prejela za posebno ozvočenje
prostora okoli olimpijskega stadiona v Home – bushu. Tisti, ki so se v času
olimpijskih iger sprehajali okoli stadiona, so slišali razne glasove in zvoke iz
zvočnikov, pritrjenih na drogove. Umetnica je skupaj s svojim partnerjem Davidom
zbrala kratke individualne glasove športnikov, živali in drugih zanimivih zvokov
(Glas Slovenije 2000, letnik 8, številka 161/162).
Pri evropskem prvaku akvarelov, Francu Slani, se je usposabljala Metka Škrobar
(http://www.metkaart.info/). Umetnica, ki živi na Zlati obali (Gold Coast), na
jugovzhodnem delu Queenslanda, se danes profesionalno ukvarja s slikanjem. Do
leta 2010 je imela 20 samostojnih razstav, svoja dela pa ima predstavljena v
skupnih in privatnih kolekcijah ter glavnih galerijah v vzhodnih državah Avstralije.
V
Evropi
in
Avstraliji
redno
razstavlja
tudi
Stephanie
Jakopac
(http://www.stephaniej.com.au/background.htm), prav tako prejemnica številnih
nagrad za svoje umetniško ustvarjanje. Mnogi avstralski umetniki, novo okolje in
lepota
te
dežele
Avstralije
pa
so
navdihnili
Zorko
Černjak
(http://www.thezaurus.com/galeria_sloveniana/portfolios/sloartinau1.htm), da je
9
pričela umetniško ustvarjati po svojem prihodu v Avstralijo. Do danes je imela več
samostojnih razstav in skupinskih razstav, hkrati pa je prejela nagrade za svoja
dela. V njenih delih ni mogoče prezreti vplivov slovenskih ljudskih pripovedk,
slovenske kulture in zgodovine na njeno umetniško ustvarjanje. Svojstven stil v
oljnem
slikarstvu
je
razvila
Romana
Favier
Zorzut
(http://www.artis.si/romanafavier-zorzut), članica Multicultural Arts Melbourne, ki
je razstavljala na številnih razstavah v Avstraliji in zunaj nje.
Enciklopedija informacij o slovenski imigraciji, tudi ženski, pa je doktorska
študentka Veronika Verfolja, ki v svojih raziskavah daje posebno pozornost
slovenskemu izseljeništvu v Avstraliji.
Staroselcem, Aboriginom, se je posvetila pisateljica in učiteljica med domorodci
Cilka Žagar. Zbrala je njihove legende in nekaj pesmi, pisala je o njihovi kulturi in
navadah. Sestavila je tudi slovar njihovih besed. Obvezno branje za srednje šole v
Avstraliji pa je postala njena knjiga Growing up Walgett o življenju Aboriginov in
življenju
njenih
učencev
(http://www.locutio.si/avtorji.php?ID=852).
S
pisateljevanjem se ukvarja tudi Jožica Gerden.
Vrhunske strokovnjakinje, znanstvenice in raziskovalke. Mikrobiologinja mag.
Jožica Paddle-Ledinek. je še pred leti veljala za edino na svetu, ki je uspešno gojila
človeško kožo v laboratoriju za žrtve opeklin. Njena sestra dr. Alenka Paddle je prav
tako uspešna zdravnica, ta poklic pa v Avstraliji opravlja tudi Silvia Ferfolja. Medije
in identiteto na University of Queensland, Centre for Critical and Cultural Studies,
proučuje Prof. dr. Zala Volčič. Slovenke v Avstraliji pa so tudi uspešne predavateljice
(Katarina Vrisk, Marta Skrbiš, dr. Elizabeth Tomazic, Sasha Ceferin) dolgoletne
kulturne delavke, urednice glasil in radijskih oddaj in podobno.
Še dolgo in uspešno politično kariero poznavalci napovedujejo političarki
slovenskega rodu, ki govori slovensko, zvezni ministrici za zdravje Tanyi Plibersek.
3. ALEKSANDRINKE IN ARABSKI SVET
Svojevrsten pečat so pustile doma in po svetu Aleksandrinke, katerih dediščina je
neprecenljive vrednosti. Aleksandrinke so bile dekleta in žene, iz Goriškega, ki so se
zaposlovale v Aleksandriji in Kairu. Pri bogatih evropskih, najpogosteje judovskih
družinah so se zaposlovale kot dojilje, sobarice, varuške otrok in tudi kot
guvernante ter spremljevalke žena bogatih poslovnežev. Pred drugo svetovno vojno
naj bi prebivalo v Aleksandriji 4500 Slovenk in v Kairu 1500 (Koprivec, 2006: 98),
kar kaže na to, da je bilo izseljevanje množično. Predvsem pa so prinesle širino
sveta, pripovedi o Parizu, Švici, Nici; evropsko modo v oblačenju, znanje tujih
jezikov in novosti v prehrani (Prav tam: 111) ter kozmopolitansko miselnost. Ena od
njih (Milena Faganelli iz Mirna) je vzgajala bodočega predsednika OZN Butrosa
Galija in njegovega brata ter otroke v družini albanskega kralja Zoguja ( Žigon 2003:
14, tako tudi Makuc, 1993: 161). Prva spremljevalka egipčanske kraljice Faride in
najbogatejša tujka v Egiptu je bila Aleksandrinka.
Njihove življenske zgodbe in pričevanja njihovih vnukov so zbrana v knjigah
različnih avtorjev (Inge Miklavčič Brezigar (2003): Od Goriške do Afrike v spomin na
Aleksandrinke; Peter Zorn (2012): Aleksandrinke so prišle domov; Darinka Kozinc
(2008): Pravili so jim Aleksandrinke; Zvone Žigon (2005): Ljudje odprtih src; Zvone
Žigon (2003): Slovenci v Afriki in na arabskem polotoku, za pionirko v raziskovanju
življenja Aleksandrink pa velja Dorica Makuc, saj je opravila veliko delo v času, ko
je bila tematika o Aleksandrinkah še nedostopna. Njeno delo je vodilo režiserja
Metoda Pevca pri pripravi dokumentarca Aleksandrinke. Zanj je prejel nagrado za
najboljši dokumentarni film na Festivalu slovenskega filma. Kritiki so ocenili
dokumentarec za enega najboljših dokumentarnih filmov zadnjih nekaj let. Za
10
ohranjanje kulturne dediščine Aleksandrink pa danes skrbi tudi kulturno društvo
iz Prvačin.
Prav tako so zanimive raziskovalne in diplomske naloge dijakov in študentov
pretežno iz Vipavske doline, od materialne zapuščine pa so najbolj zgovorni
slovenski grobovi na pokopališčih v Kairu in Aleksandriji.
3.1 Slovenke v Aleksandriji, Kairu, Jordaniji in Izraelu danes
Za vzgojo in izobraževanje otrok in duhovno ter materialno oporo Aleksandrinkam
so poskrbele Slovenske Šolske sestre sv. Frančiška Kristusa Kralja oz »šolske
sestre«, ki so v Egiptu prisotne že več kot 100 let. Sestra Kristina Bajc deluje v
Egiptu že skoraj 50 let in je dolga leta vodila dekliški študentski dom v Kairu, v
katerem biva 80 študentk. Sestra Martina Arhar deluje od leta 200 v domu ostarelih
in onemoglih v Aleksandriji, od leta 2004 do 2010 pa je bila tudi hišna predstojnica
doma. Med vidnejše Slovenke pa spada tudi Magda Ibrahim, hči Aleksandrinke.
Prav tako danes v Egiptu, Jordaniji in Izraelu živi skupina visoko izobraženih
Slovenk, ki imajo tesne stike s Slovenijo. Gre za slovenske študentke, ki so se v
Jordaniji spoznale z Jordanci.
Dr. Anan Attar v Jordaniji je npr. priznana zobozdravnica, ki od leta 1973 biva in
deluje v Ammanu v Jordaniji.
V Izraelu je do upokojitve službala v Yad Vashem, inštituciji in muzeju, ki se je
ukvarjala s preučevanjem holokavsta, žrtev holokavsta in skrbi za ohranjanje
spomina
Miriam Steiner Aviezer. Aviezerjeva je pomagala zbirati pričevanja
preživelih in še danes aktivno sodeluje s slovenskimi raziskovalci vojnega obdobja,
holokavsta in splošne zgodovine judovstva na slovenskem ozemlju.
3.2 Kjer vlada nafta- Jemen, Kuvajt, Združeni arabski emirati, Kuvajt, Savdska
Arabija
Uspešne Slovenke pa najdemo tudi v bogatih arabskih državah kot so Jemen,
Združeni arabski emirati, Kuvajt in Savdska Arabija, ki so običajno destinacije za
slovenske zdravnike in poslovneže.
V svetu, kjer vladajo drugačni običaji in navade se je med nominiranci za
najboljšega turističnega vodiča na svetu za leto 2010 znašla dr. Tina Zorman
Njeno delo je bilo na začetku kariere in študija izključno raziskovalno, ukvarjala se
je z genetskimi tehnikami za identifikaijo in razlikovanje med posameznimi speciji
kvasovk Zygosaccharomyces, ki so glavni kvarljivci vina, medu, sokov in drugega.
Raziskovalno delo jo je, kot pravi sama, »čisto potegnilo« in ko je konec leta 1998
izvedela, da na raziskovalnem institutu v Belgiji ponujajo štipendijo za enoletni
raziskovalni projekt, je priložnost »zagrabila« in slabo leto preživela v belgijskem
Gentu. Ker je bilo raziskovalno delo njena strast, se je odločila za nadaljnje
raziskovalno delo in dobila 4-letno štipendijo Mladega raziskovalca za doktorski
študij. Tokrat se je odločila za raziskovanje manj znane patogene bakterije
Campylobacter. Študij je opravljala v Sloveniji, večino praktičnega dela pa ponovno
v Belgiji, v laboratoriju gospe Lieve Herman. Vmes so podpisali bilateralno
sodelovanje z Bosno in večkrat je sla v Zenico, kjer je pomagala v njihov laboratorij
vpeljati nam znane tehnike identifikacije te problematične bakterije. 16.3. 2004 je
postala Doktorica biotehnoloških znanosti. Prav tako so njena strast potovanja. V
Jemnu je spoznala svojega moža Waleeda in zapustila raziskovalno delo, z možem
pa sta skupaj odprla turistično agencijo Eternal Yemen. Da obvlada tudi ta posel se
je pokazalo, ko se je znašla med osmimi nominiranci za najboljšega vodiča na svetu
za leto 2010 (http://www.thetravelword.com/2010/05/10/wanderlust-world-guideawards-send-in-your-votes/).
11
Bralci Jemen Timesa so kot Jemenko leta 2003 nominirali Ireno Knehtl. Knehtlova
je pisateljica in pesnica, svetovalka, novinarka in raziskovalka, s poudarkom na
migracijah Arabcev in skrbi za ohranitev kulturne dediščine. Njena raziskovanja so
jo pripeljala do zbirke zgodb in pesmi v slovenščini, z naslovom Gradovi iz peska,
vrtovi iz neba.
4. INDIJA
Misijonarka in pisateljica Marija Sreš je ena maloštevilnih tujih žensk, ki so prejele
diplomo za gujaratsko književnost. Za svojo prvo knjigo v gujaratskem jeziku
Girasma ek Dungri (To Survive and to Prevail) je leta 1994 prejela drugo nagrado
Gujaratske Sahityeve akademije. Njene zgodbe so bile predvajane na nacionalnem
kanalu indijske televizije. O Marijinem življenju in delu z adivasi ženskami v
televizijskem programu Svet in Sveto pa je leta 2004 RTV Slovenija predstavila tudi
dokumentarni film. Sreševa je napisala preko sto člankov v slovenščini, angleščini,
gujaraščini in španščini v več kot tridesetih letih njenega bivanja v Indiji. Napisani
so s posebnega osebnega vidika – z ženskega spornega, religijskega življenja danes,
razvoja in vzgoje med plemeni in plemensko folkloro. Nasploh pa je bil cilj njenega
delovanja usposobiti ženske za pridobitev samozavesti v družbi, enakopravnosti in
samospoštovanja v plemenski družbi.
5. EVROPA
5.1 Belgija
Že pokojna baronica Jelena de Belder – Kovačič je bila znana in izjemno uspešna
hortikulturistka slovenskega rodu. Baronica se je po preselitvi v Belgijo poročila z
baronom Robertom de Belderjem, ki je bil lastnik vrta Kalmthout. Z velikim
prispevkom baronice je arboretum Kalmthout postal eden najlepših in
najraznovrstnejših vrtov v Evropi, zbirka redkih rastlin pa je ena najbolj prestižnih
na
svetu
(http://www.provant.be/en/leisure_time/domains/arboretum_kalmthout/welcome
/history/debelder.jsp). Njeno delo smo si lahko ogledali v dokumentarnih serijah na
nacionalni televiziji, in sicer List in cvet (1994), Okus po cvetju (1998) ter serijo
Okus po plodovih.
5.2. Francija
Ambasadorka slovenske poezije v Franciji, kot so Matejo Bizjak Petit poimenovali v
društvu Slovencev je pesnica, ki je do 1992 leta živela v Ljubljani, kjer je študirala
dramaturgijo, nato se pa je preselila v Francijo, kjer se ukvarja z lutkarstvom,
prevajanjem, ohranjanjem in promocijo slovenske kulture. Njen pesniški prvence Le
ti je izšel leta 2005 pri Mariborski literarni družbi. Bizjakova pa je v sklopu
Kulturno-umetniškega centra v mestu Tinqueux pri Reimsu ustanovila tudi prvo
Hišo slovenske poezije v Franciji.
Izjemno uspešna in prepoznavna pisateljica doma in po svetu je Brina Svit Mérat. Za
svoje literarno ustvarjanje je prejela več pomembnih nagrad: francosko literarno
nagrado Peléas za roman Smrt slovenske primadone (2000), nagrado Mauricea
Genevoixa za roman Odveč srce (2006), ki jo podeljuje Francoska akademija, Con
brio pa je bil imenovan za mednarodno nagrado International IMPAC Dublin
Literary Award, pri nas pa nominiran za nagrado Kresnik (1998).»Junaki in
predvsem junakinje njenih knjig so po poreklu večinoma mešane narodnosti,
izseljenci, prišleki … skratka ljudje z večsmerno identiteto, državljani sveta, ljudje z
12
naglasom. Toda, ali je danes sploh še kdo, ki nima naglasa?« (A. K.)
(http://www.mladinska.com/knjige/ustvarjalci/ustvarjalec?auid=90).
V svetu mode in to v sami srčiki Pariza se kot uspešna stilistka vedno bolj uveljavlja
manekenka Špela Lenarčič.
Ena redkih slovenskih intelektualk v Franciji, ki je svojo pozornost posvetila
življenju slovenskih rudarjev v železni Loreni, je zgodovinarka Marice Pišlar,
potomka izseljencev iz Primorske. Uveljavljena raziskovalka za področje bližnjega
vzhoda pa je tudi Živa Vesel.
Svoje občinstvo navdušujeta, na gala koncertih, koncertistka in profesorica flavte
Liliane Novak ter v plesnih predstavah plesalka in koreografinja Etcha Dvornik.
5.3 Češka
v Pragi je na začetku 20. stoletja delovala Zofka Kvedrova, kjer je objavila tudi svojo
prvo knjigo Misterij žene. Ukvarjala se je s prevajanjem češke dramatike v
slovenščino. Tudi danes deluje v Češki republiki kar nekaj vidnejših Slovenk.
Aleksandra Vajd je skupaj s svojim možem nosilka katedre za fotografijo na
Akademiji za arhitekturo in oblikovanje. Vajdova redno samostojno in skupinsko
razstavlja (http://www.altvajd.com). Vloge v kar nekaj čeških filmih, ki so doživeli
pozitivno kritiko pri domačem češkem občinstvu pa je odigrala Nataša Burger. Na
gospodarskem področju so se na češkem trgu uveljavile podjetnice, direktorica
Trimo ČR Nataša Novak Vacek, direktorica Kompas Praga Silva Zupančič in Karmen
Gorišek, ki je prokuristka podjetja Racio Razvoj. Ne manjka niti uveljavljenih
znanstvenic in raziskovalk. Z mitologijo ženske v slovenski književnosti se ukvarja
dr. Alenka Jensterle Doležal iz Karlove univerze v Pragi.
5.4 Nemčija
Ameriški
tednik
Newsweek
je
slovensko
umetnico
Marjetico
Potrč
(http://www.potrc.org/contact.htm) uvrstil na lestvico desetih najpomembnejših
sodobnih umetnikov na svetu. Umetnica se je znašla na tej lestvici kar na tretjem
mestu.
Newsweek navaja, da Marjetica Potrč ustvarja pomembna umetniška dela: zgradila
je suhe sanitarije za južnoameriške slume in sistem za nabiranje deževnice in druge
trajnostno naravnane praktično – umetniške rešitve. V svojih delih uresničuje idejo,
da umetnost lahko spreminja svet oziroma odpira polja razmisleka (več o tem
http://www.delo.si/kultura/razstave/marjetica-potrc-med-najpomembnejsimisodobnimi-umetniki-na-svetu.html).
Pisateljica Maruša Krese (roj. 1947 v Ljubljani) - humanitarna popotnica, znana po
tem, da je ves čas na poti, in da je nemirna, če kje obstane
(http://www.dnevnik.si/clanek/225675). Živi med Berlinom, Gradcem in Ljubljano.
Je avtorica več pesniških zbirk, med njimi so Postaje, Danes in Beseda. Napisala je
številne radijske igre in naredila nekaj dokumentarno-umetniških oddaj za radio,
svoje prispevke pa objavlja v revijah in časopisih Die Zeit, Berliner Zeitung, TAZ,
Lettre International, Manuskripte in drugod. Fabulo, nagrado za najboljšo slovensko
zbirko kratke proze zadnjih dveh let, je Maruša Krese prejela leta 2008 za zbirko Vsi
moji božiči. Pravkar pa je izšel njen roman Da me je strah? Nemški predsednik jo je
nagradil z zlatim križcem, avtorice evropskega projekta Ženske z vizijo (2007) pa so
jo uvrstile med sto najbolj vplivnih žensk v Evropi. Znana je tudi kot prizadevna
humanitarna
in
kulturna
posrednica
med
Bosno
in
Nemčijo
(http://videolectures.net/Marusa_Krese/).
Razpeta med Berlinom in Slovenijo pa je tudi mlada popotnica in pisateljica Nataša
Kramberger. Nataša Kramberger (1983) je pisateljica, ki živi na stalni poti med
Berlinom, Milanom in svojo domačo vasico Jurovski Dol. Prav tam je v začetku leta
13
2009 pomagala ustanoviti kolektiv Zelena centrala, ki skuša v sami srčiki
Slovenskih goric odpirati vprašanja socialne ekologije, razvoja in kakovosti življenja
ter z jasnim pogledom v prihodnost ohranjati naravno in kulturno dediščino
slovenskega podeželja.
Nataša je avtorica ideje Polne vreče zgodb, ki jo je prvič predstavila v Jurovskem
Dolu, v petek pred »Jurjevo nedeljo«, 24. aprila 2009. Prav na tisti dan je v
mariborskem televizijskem studiu gostovala v oddaji Dobro jutro, pet minut, in
predstavila zgodbo o vrečah, sešitih iz rabljenega blaga. Teh pet minut oddaje je v
Ljubljani videla režiserka Hanka Kastelicova, ki so jo Polne vreče zgodb tako
navdušile, da se je še v istem hipu odločila, da o projektu posname dokumentarni
film.
Kadar se ne ukvarja z vrečami iz rabljenega blaga, Nataša Kramberger piše knjige,
eseje in reportaže, ki jih objavlja v Večeru, reviji Mentor in različnih tujih medijih.
Organizacija Young Euro Connect in evropski parlament sta jo leta 2009 uvrstila
med šest najbolj prodornih avtorjev Evropske unije, novembra 2010 pa je za svoj
prvenec, Nebesa v robidah, roman v zgodbah, prejela nagrado Evropske unije za
književnost
(http://polnevrecezgodb.wordpress.com/2011/03/16/natasakramberger-3/).
Hanna Slak, scenaristka in režiserka mednarodno nagrajenih celovečercev Slepa
pega in Tea ter kratkih in dokumentarnih filmov. Eden zadnjih uspehov mlade
režiserke, rojene v Varšavi, ki danes živi in dela v Berlinu so tudi Neke druge zgodbe
petih avtoric, ki razkrivajo utrip družbenih dogajanj v državah na ozemlju nekdanje
Jugoslavije. In Slakova – pripoveduje slovensko zgodbo (več o tem
http://www.mladina.si/106022/hanna-slak/,
http://www.kinodvor.org/spored/arhiv-filmov/neke-druge-price/).
Uspešna slikarka v Nemčiji (Oberhausen) je tudi Nadja Zikes. Zikesova je svobodna
umetnica, ki se ponaša s številnimi razstavami doma in v tujini. Prav tako je članica
Evropskega centralnega združenja likovnih umetnikov in pisateljev (www.nadjazikes.de).
S svojim glasom navdušuje mlada sopranistka, s svetovnim slovesom Mojca
Erdmann, ki je senzacija tako v rodni Nemčiji, kot tudi v ZDA, kamor se je preselila
nedavno. Slovenka po materi, kar priča tudi njeno ime. Že leta 2002 je prejela prvo
nagrado na nemškem tekmovanju v kategoriji pevcev, sledila so še druga priznanja:
poleg Salzburga je navdušila občinstvo v milanski Scali, Berlinu in na Dunaju, v
zadnjih letih pa vse pogosteje tudi v ZDA in na azijskih prizoriščih
(http://www.slovenskenovice.si/bulvar/domaci-trac/dalec-od-podobe-opernepevke).
Najboljša slovenska flavtistka in glasbenica svetovnega slovesa Irena Grafenauer živi
in ustvarja V Münchnu.
Z rejo lipicancev se ukvarja Ana Montag –Girmes, rojena Premru, ki živi v dvorcu
Gut Schloss Gundorf v bližini Leipziga.
Med uspešne znanstvenice, vrhunske strokovnjakinje in raziskovalke zagotovo
sodijo fizičarka in ljubiteljska zgodovinarka Dr. Tanja Peterlin-Neumeier, specialistka
za koncertno in operno petje Mojca Vedernjak Mohr, umetnostna zgodovinarka prof.
dr. Tanja Zimmermann in Alenka krek Polin (prof.dr..-ing, Computer –based
Methods in Urban and Regional Planning research Group Digital City), vsa objavljena
v spletnem imeniku USZS o slovenskih znanstvenikih, ki delujejo v tujini
(http://www.uszs.gov.si/fileadmin/uszs.gov.si/pageuploads/SPLETNI_IMENIK_febr
uar2012.xls).
Uspešna sociologinja v Hamburgu je prof. dr. Sonja Drobnič, s področjem varovanja
okolja pa se na Ekološkem inštitutu v Berlinu ukvarja znanstvenica dr. Ana FrelihLarsen (http://www.ecologic.eu/contact-us). Dr. Silvija Kavčič iz Departement
Geschichte
na
Universität
Basel
(http://dg.philhist.unibas.ch/departement/personen/person-
14
details/profil/person/kavcic/) je v svojih raziskavah osrednjo pozornost namenila
slovenskim jetnicam v ženskih koncentracijskih taboriščih.
Nasploh se na vseh področjih čedalje bolj uveljavljajo pripadnice druge generacije
slovenskih zdomcev. Svojo odvetniško pisarno je letos v Konstanzu odprla Virginia
Nemet (www. kanzlei-lindau.de).
5.5 Nizozemska
Zasluženo priznanje za izredne zasluge, kraljevo priznanje za zavzemanje za
človekove pravice v Svetu Evrope je prejela prof. dr. Marie Louise Bemelmans –Videc.
Marie Louise je bila leta 1999 izvoljena v senat in je osem let zastopala Nizozemsko
v Svetu Evrope. Marie Louise pa ni le uspešna političarka, ampak tudi vrhunska
strokovnjakinja. Doktorirala je iz socioloških ved in postala univerzitetna
predavateljica upravnih ved na Univerzi v Leidnu in na Indiana University v
Združenih državah Amerike (Lipa I-2012, http://vrienden-van-slovenie.nl.).
Kraljičino priznanje Appeltje van Oranje za prispevek k integraciji priseljenk tujih
narodnosti na Nizozemsko skozi šport je leta 2010 prejela Suzana Studen van
Keulen. Van Keulenova je zaposlena v managementu športa in si prizadeva za
povezovanje slovenskega in nizozemskega športnega managementa.
Najpomembnejša literarna prevajalka iz nizozemščine v slovenščino je Tanja Mlakar.
K literarnemu povezovanju med obema državama je zlasti na pesniškem področju
prispevala Draga Rinkema. Dopisnica večih slovenskih publikacij je novinarka
Metka Murko Dijkstra.
Poseben čut za pomladitev društva prijateljev Slovenije Lipa, kar je pomemben izziv
s katerim se srečuje slovenska skupnost danes v svetu, pa ima njegova predsednica
Mojca Nodeljik Guštin.
Nizozemska je zaradi svoje konkurenčnosti, kakovosti in odprtosti svojega
visokošolskega in znanstvenoraziskovalnega prostora vabljiva za
mlade
znanstvenice in strokovnjakinje iz Slovenije, ki iščejo priložnosti za nadgradnjo
svojega znanja in izkušen. Fakultete na Nizozemskem po vsem svetu zelo aktivno
iščejo obetavne ljudi, pri čemer se oglašujejo akademske zaposlitve mladim
doktorandom na najboljših univerzah v tujini (več o njih spletni imenik USZS,
http://www.uszs.gov.si/fileadmin/uszs.gov.si/pageuploads/SPLETNI_IMENIK_febr
uar2012.xls).
5.6 Norveška in Islandija
Nagrado Prešernovega sklada za figurativno kiparstvo in prostorske plastike prejela
vizualna umetnica prof. Dubravka Sambolec
Duba Sambolec (1949) je diplomirala in leta 1978 zaključila podiplomski študij
kiparstva na ljubljanski likovni akademiji. Med leti 1992–2007 je bila profesorica
umetnosti in predstojnica oddelka za kiparstvo na umetniški akademiji v
Trondheimu (Norveška). Od leta 2008 pa je zaposlena kot profesorica na Nacionalni
Akademiji za likovno umetnost, Oslo, Norveška. Predstavila se je na številnih
samostojnih razstavah (npr. v Galeriji sodobne umetnosti v Celju, zagrebškem
Muzeju sodobne umetnosti in ljubljanski Mali galeriji, vse 1998; v Moderni galeriji v
Ljubljani, 1988; Salonu Muzeja sodobne umetnosti v Beogradu, 1983) in
skupinskih razstavah, med drugim v nacionalni umetnostni galeriji Zacheta v
Varšavi (2010), Muzeju moderne umetnosti na Dunaju (2009/10), na beneškem
Apertu (1988) in bienalu v Sao Paulu (1985) (http://www.zurnal24.si/dubasambolec-porocilo-stanja-st-2-dogodek-25337,
več
o
njej
tudi
(http://www.artreview.com/profile/DubaSambolec,
http://www.mladina.si/112307/blaz-ogorevc-in-dubravka-sambolec).
Zborovstvo
na Norveškem je po priljubljenosti na drugem mestu, takoj za športom, zato mnogi
15
zbori in zborovodje baltiških dežel, sodijo v svetovni vrh zborovske odličnosti. To je
na Nizozemsko privabilo zborovodkinjo Uršo Lah, ki od leta 2009 na Norveškem
uspešno vodi tri zbore: operni zbor severnonorveške pokrajine Finnmark, zbor
Arktičnega orkestra in še komorni sestav konservatorija v Tromso-u
(http://www.val202.si/2012/05/proti-etru-napoved/). Lahova je s pevskimi zbori
osvojila prva mesta in »Velike nagrade« prestižnih mednarodnih tekmovanj, številna
posebna priznanja in dirigentske nagrade. Največji uspeh predstavlja osvojena prva
nagrada tekmovanja za Grand Prix Evrope v Debrecenu 2008. (več na
http://www.apz-tt.si/o-zboru/zgodovina/ursa-lah/#zacetek)
S prevajanjem in publiciranjem se ukvarja Ida Pedersen Raudan. Uspešne
znanstvenice in raziskovalke so npr. profesorica Katja Franko Aas, Department of
Criminology & Sociology of Law in raziskovalka Irena Jakopanec, Principal
Researcher in Healthcare and Biorisk Unit at Det Norske Veritas. Jakopančeva je
doktorica medicine in kot pravi sama jo »delo v javnem zdravstvu izjemno veseli«.
Napisala je nekaj znanstvenih publikacij, posebno pozornost pa daje pri svojem
delu
pacientovi
varnosti
(http://no.linkedin.com/pub/irenajakopanec/9/6aa/22a).
Deželo vulkanov in toplih vrelcev - Skandinavijo uspešno promovira Helena Dejak,
Slovenka, ki že skoraj 40 let živi na Islandiji in je leta 1988 tu ustanovila turistično
agencijo Nonni travel. (http://www.dnevnik.si/nedeljski/aktualno/1042362122).
5.7 Poljska
Katarina Šalamun Bedrzycka je izjemno uspešna predstavnica kulturnega življenja
na Poljskem. Šalamunova je literarna zgodovinarka, publicistka in prevajalka, ki
prevaja iz poljščine v slovenščino ter iz slovenščine v poljščino (npr. Cankarja,
Prešerna, Zupančiča ter svojega brata Tomaža Šalamuna). Prav tako je napisala
številne članke in razprave o poljskih in slovenskih ustvarjalcih, s čemer je
prispevala k uveljavitvi slovenske literature na Poljskem.
5.8 Švedska
Avstrijska pisateljica Gusti Stridsberg, roj. Jirku (1892 -1978), znana po prevodih
Cankarjevih del iz slovenščine v nemščino, je del svojega življenja preživela na
Švedskem, kjer je izdala nekaj del o Slovencih tudi v švedskem jeziku. Danes o
Slovencih na Švedskem veliko piše in publicira Avguština Budja. Izdala je kar nekaj
knjig, med njimi tudi učbenik Švedska slovnica za Slovence, Slovensko – švedski
besednik, monografijo o Slovencih na Švedskem in druga dela. Skupaj s sestrama
Budja (Gabrijelo in Olgo) so bile prejemnice kulturne štipendije mesta Lanskrona
2000 ter so posnele nekaj zgoščenk raznih vsebin in slogov. Na Švedskem pa ne
manjka niti vrhunskih strokovnjakinj. Na področju medicine deluje nevrologinja in
primarij dr. Maria Maček.
Slovenci, pa tudi Slovenke na Švedskem so teme raziskovalnih in doktorskih
disertacij. Pripovedi in izpovedi slovenskih izseljenk na Švedskem je zbrala in
združila s svojimi dnevniškimi zapisi in premišljevanji iz časa, ko je raziskovala
njihovo življenje in vključevanje v švedsko družbo Marina Lukšič Hacin (2001) v
publikaciji Zgodbe in pričevanja. Slovenci na Švedskem.
5.9 Švica
Slikanjem na porcelan se ukvarja Eva Dimčovski, ki je ogromno svoje energije,
umetniškega izražanja in časa posvetila Združenju ženevskih Slovencev v svojem
štiriletnem mandatnem obdobju vodenja Združenja (Ženevske novice, št. 44, junij
2008).
16
Kiparka Lučka Kagi Koščak živi in ustvarja v razpetosti med Ženevo in Ljubljano,
kar je najbrž eden od glavnih razlogov za to, da ima njeno umetniško delovanje
izrazit internacionalni značaj (redna udeležba na mednarodnih kiparskih simpozijih
v snegu, naročilo in izvedba skulpture za Marijino cerkev v Zvewengemu (Belgija),
izdelava dveh skulptur za International Telekomunication Union v Ženevi (Švica)
članstvo v številnih mednarodnih umetniških skupinah itd.). Poleg tega njeno
umetniško delovanje ni vezano zgolj na likovno umetnost, temvec sega tudi na
druga
podrocja
umetnosti:
gledališče,
fotografijo,
film
in
ples.
(http://www.luckakoscak.com/home.html).
Mezzosopranistka Mojca Vedernjak je svobodna umetnica. Z vlogami kot Angelina,
Rosina, Idamantes, Dorabella, Charlotte, Marguerite in Carmen gostuje v opernih
hišah in na opernih festivalih v Nemčiji, Avstriji, Franciji, Italiji in v Švici. S
komorno-glasbeni projekti in recitali jo je bilo slišati v Mariboru, Augsburgu,
Bielefeldu, Bruslju in v Zürichu. Vedernjakova je finalistka in prejemnica nagrad na
različnih narodnih in mednarodnih pevskih tekmovanjih kot s’Hertogenbosch,
Internationaler Koloratur-gesangswettbewerb Sylvia Geszty in Concours International
de Chant de Verviers. Je prejemnica umetniškega priznanja Operntaler (Bielefeld)
Med
(http://www.mojcavedernjak.com/slovensko/html/index.html).
znanstvenicami in strokovnjakinjami, živečimi v Švici moramo omeniti prof.dr.
Desanko Scwara iz Historisches Institut na Univerzi v Bernu, prevajalko, slavistko
in esejistko slovensko – madžarskega rodu dr. Ilmo Rakušo in arhitektko Matejo
Vehovar (http://eng.archinform.net/arch/20942.htm).
5.10 Velika Britanija
Ambasadorka slovenskega nakita v Londonu je Lara Bohinc. Za svoj prispevek k
britanski modni industriji je prejela red MBE (Member of the Most Excellent Order
of the British Empire). Pred dvanajstimi leti je ustanovila svojo blagovno znamko, od
takrat pa do danes je postala ena najbolj inovativnih in drznih oblikovalk nakita,
obutve in izdelkov za gospodinjstvo v Veliki Britaniji. Njene izdelke nosijo znane
osebnosti, med njimi tudi Madonna, Michelle Obama, Roisin Murphy in Kate Moss.
(http://www.dnevnik.si/clanek/1042537123). Zaslovela je po zanjo značilnem
vozlu,
ki
je
prepoznavni
znak
kosov
z
njenim
podpisom.
(http://www.rtvslo.si/zabava/moda/lara-bohinc-vsi-vedo-da-je-slovenka/208295).
Vizualna umetnica Jasmina Cibic (http://www.jasminacibic.org/index.html) je že
nekaj časa Londončanka, njen način razmišljanja in ustvarjanja pa je močno
zaznamoval podiplomski študij na uglednem kolidžu Goldsmith. Znana je po tem,
da si s svojimi projekti zastavlja na prvi pogled nemogoče podvige. Nekoč so za
izvedbo nekega projekta s kolegicami pretovorile celo 1500 kilogramov slovenske
trave, njena umetniška akcija je tudi projekt No Experience Necessary. Izvedla jo je
pod okriljem londonske kulturne olimpijade in krilnega projekta Bus-Tops, kamor je
bila povabljena kot ena od devetih mednarodnih umetnikov, ki naj bi razmišljali o
umetnosti v javnem prostoru in njeni domnevni demokratičnosti. Njen poziv k
sodelovanju v hudi nagradni igri se je tako znašel na nadstrešnih videopanojih
nekaterih
londonskih
avtobusnih
postajališč
(več
o
tem
http://www.mladina.si/115000/jasmina-cibic-vizualna-umetnica). Lady Miloška
Nott je aktivna na področju dobrodelnih zadev. Dobrodelno organizacijo je
ustanovila leta 1993, v času, ko se je morala Slovenija soočati s številnimi begunci
iz Bosne. Za humanitarno delo je te dni prejela red Officer of the Most Excellent
Order of the British Empire - OBE (http://www.dnevnik.si/clanek/1042537123).V
londonskem finančnem svetu pa žanje svoje uspehe bančnica Nataša Williams,
poslovna ženska z greenwiškega poldnevnika.
6. POLITIČARKE IN VISOKE URADNICE V INŠTITUCIJAH EVROPSKE UNIJE
17
Z vstopom Slovenije v Evropsko unijo so v inštitucijah EU našle nove izzive tudi
uspešne in ambiciozne Slovenke. Poseben čut za udejanjanje skupnega evropskega
dobra imajo evroposlanke. Med Slovenkami najdemo visoke uradnice v Evropski
komisiji in sodišču ES.
7. DRŽAVE BIVŠE JUGOSLAVIJE
7.1 Bosna in Hercegovina
Priznana predavateljica na likovni akademiji v Sarajevu, ki v Bosni in Hercegovini
živi
že
štiri
desetletja
je
Slovenka
Metka
Kraigher
Hozo
(http://www.alu.unsa.ba/content/metka-kraigher-hozo). Vesna Andre Zaimović je
muzikologinja, ki je objavila tudi nekaj strokovnih del o tradicionalni in popularni
glasbi. Delala je na televiziji, radiu in v tiskanih medijih, kot novinarka, urednica in
v odnosih z javnostmi, leta 2007 pa je bila med ustanovitelji spletnega portala
www.radiosarajevo.ba. Danes je izvršna urednica tega portala in pravi, da je delo v
online redakciji najbolj stresno od vseh medijev (http://naprej-forward.org/kdowho/35/). Uspešna hortikulturistka je tudi Ana Mrdović, lastnica in direktorica
podjetja »Ana Hup«. Plod njenega dela so lepi vrtovi tujih rezidenc, ameriške,
britanske, kanadske rezidence in drugih-kot pravi sama- »ne ve več koliko vrtov je
sploh uredila«. (http://www.bhdani.com/arhiva/266/t26606.shtml). Barbara
Pribožič Leka, ki je sicer doma iz Bistrice ob Dravi, a ima v Sarajevu podjetje, ki se
ukvarja z marketingom (http://www.bhdani.com/arhiva/266/t26606.shtml.)
7.2 Srbija
Uspešna posameznica slovenskega rodu je dr. Maja Đukanović, zaposlena na
Filozofski fakulteti v Beogradu. Zaradi izjemnih uspehov in vsestranski skrbi pri
poučevanju slovenskega jezika je pripomogla k njegovi uveljavitvi v srbskem
visokošolskem programu. Đukanovićeva je prejela priznanje Vlade RS za ohranjanje
slovenskega jezika in kulture v Srbiji. Je avtorica knjig in številnih člankov, med
drugim tudi slovensko-srbskega in srbsko-slovenskega slovarja. Iz srbščine v
slovenščino in iz slovenščine v srbščino je prevedla številne knjige, eseje članke in
druga dela. Izjemne dosežke na glasbeno umetniškem področju pa ima Anica Sabo,
izredna profesorica na Oddelku za glasbeno teorijo na Fakulteti za glasbeno
Univerze umetnosti v Beogradu. Objavila je številna dela. Ne glede na uspešno
glasbeno kariero pa ji ni bila tuja skrb za tukajšnjo slovensko skupnost, kar je
dokazala v vlogi nekdanje predsednice slovenskega kulturnega društva Sava iz
Beograda.
7.3 Črna gora
K razvoju glasbene umetnosti in glasbene pedagogike v Črni gori, pa tudi širom
takratne skupne države Jugoslavije je pripomogla glasbenica in glasbena
pedagoginja Vida Matjan. Po njej se danes imenuje glasbena šola »Vida Matjan v
Kotorju« in Slovensko društvo v Črni gori. Svojo zasebno glasbeno šolo Vida Matjan
je ustanovila že leta 1945, kasneje pa se je šola pripojila k državni glasbeni šoli v
Kotorju, ki jo je vodila Matjanova kot direktorica vse do njene upokojitve. Kakšna je
bila Vida Matjan, lepo ponazarja stavek »duša svega, ali ujedno i djevojka za vse.«Še
posebej pa se je odlikovala kot pedagoginja. Rezultat njenega dela so desetine
uspešnih glasbenikov vseh profilov, ki delujejo širom območja bivše Jugoslavije, pa
tudi po svetu. Še več – Matjanova je tudi sama pisala kompozicije in režirala. Njen
18
največji uspeh je Besana šumska noć, na tekst Miloša Miloševića, ki je bila igrana v
Črni gori in širom Jugoslavije.
7.3 Kosovo
Osnovna šola 7 Marsi v Prištini velja za najlepšo šolo v Prištini. Ravnateljica šole je
Slovenka Mekiq F. Fatima.
8. SOSEDNJE DRŽAVE
8.1 Avstrija
Na Inštitutu za narodnostna vprašanja v Ljubljani ob projektnem financiranju
USZS že nekaj let pod vodstvom Janeza Stergarja zbirajo, urejajo in najrazličnejšim
uporabnikom posredujejo knjižno, časopisno in e-gradivo »Biografksega leksikona
koroških Slovencev«., ki je bogat in dragocen vir »uspešnih Korošic« na avstrijskem
Koroškem.
Prva slovenska naravovarstvenica z doktoratom znanosti je Korošica dr. Angela
Piskernik (1886-1976). Ambiciozna Korošica je bila botaničarka in pionirka
varovanja narave, ki je bila mnogostransko dejavna in se je, kot pravi Tone Wraber,
v zgodovino slovenske kulture trajno zapisala s svojim ključem za določanje
O Angeli
praprotnic in semenk (http://www.gore-ljudje.net/novosti/4842/).
Piskernik obstaja 50 minutni TV dokumentarec, nekaj radijskih oddaj in publikacij.
Danes najdemo med uspešnimi znanstvenicami kar nekaj zgodovinark. Te so npr.
zgodovinarka na Alpsko – jadranski univerzi v Celovcu dr. mag. Tina Bahovec,
nemško in slovensko govoreča zgodovinarka na Slovenskem znanstvenem inštitutu
mag. Brigitte Etner, na Dunajski univerzi poučujeta zgodovino prof. dr. Tamara
Griesser-Pečar in prof. dr. Marija Wakounig, na dvojezični trgovski akademiji v
Celovcu pa poučuje zgodovino dr. mag. Dana Zwitter –Tehovnik.
Na avstrijskem Koroškem je že od nekdaj izjemno plodovito literarno ustvarjanje.
Izjemna pesnica iz Libuč, borka za enakopravnost slovenskega jezika, katere
nekatere pesmi so se »prijele med ljudmi« ter postale kar ponarodele, je bila Milka
Hartman (1902-1997). V kakšni obliki je bila pesnica izjemna in poznana, pa priča
tudi to, da po njenih pesmih radi sežejo pevski zbori, kulturna društva, mladina pa
se
ukvarja
z
njenimi
gledališkimi
prizori
(http://www.kraljmatjaz.at/index.php?option=com_content&view=article&id=49&It
emid=56&lang=sl).
Obsežen opus proznih del, lirike, dramskih besedil in kabarete je napisala
»pliberška« pisateljica Anita Hudl (1946-2012), ki se je v slovensko kulturno
zgodovino zapisala s pesmijo Anzej, za katero je v izvedbi Edvina Flisarja na
festivalu narečnih popevk v Mariboru leta 1983 prejela drugo nagrado, pesem pa je
postala zimzelena uspešnica
(http://www.rtvslo.si/kultura/knjige/umrla-jepisateljica-anita-hudl/292777).
Izjemno prepoznani glas slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem je Maja
Haderlap. Pisateljičin presunljivi romaneskni prvenec je Angel pozabe, ki obravnava
poskuse iztrebljanja Slovencev pod nacizmom med drugo svetovno vojno, beremo pa
ga lahko tudi v slovenskem jeziku. Avtorica Angela pozabe pa priznava tudi, da je
njena knjiga politična, vendar pa lahko tudi o drevesih piše politično in v njeni
knjigi je veliko dreves (http://www.rtvslo.si/kultura/knjige/maja-haderlap-osvojem-angelu-pozabe/296682).
Liriko piše in objavlja v antologijah in drugih publikacijah Jožica Druml-Čertov, ki je
izjemno
angažirana
organizatorka
kulturnih
prireditev
(http://www.slolit.at/leposlovje/autor/jozhica_druml_chertov). Prav tako pa je
Druml-Čertova gospodarica gostišča »Stara pošta/ Alte Post« v Bistrici (Sv. Ema
Krška). Med najpomembnejše koroške avtorje otroške poezije sodi še ena
19
Pliberčanka-Lenčka Kupper. Srca mladih poslušalce je osvojila njena pesem »
Enkrat je bil en škrat, ki je sedaj že ponarodela, skupno pa je napisala okoli 200
otroških pesmic. Zaradi melodij, ki jih dodaja k njenim pesmim, pa jih mnogi
strokovnjaki
priporočajo
tudi
za
učenje
glasbe
v
vrtcih
(http://www.mimovrste.com/artikel/1400632824/prizgimo-si-lucke-lenckakupper-brosirana-2010).
Pospeševalno nagrado Sklada za literaturo dežele Koroške je leta 2007 prejela Rezka
Kanzian. Leta 2004 je objavila prve pesmi v slovenščini in nemščini. 2006 je izšla
njena prva pesniška zbirka Cvet na gnojišču pri Literarni zbirki Pavlove hiše. David
Bandelj piše v knjigi Razbiranja žarišča. Razmišljanja o meji in literaturi o slovenski
literaturi v Avstriji med drugim: „Čisto drugačna pa je pesnica Rezka Kanzian, ki
[…] odpira nove poti v slovenski poeziji v Avstriji, ki so direktne in rušijo kalupe
narodne bolesti.“
Pomanjkanje kritičnega novinarstva je vodilo nekdanjo novinarsko dopisnico
Beljačanko Cornelijo Vospernik (1969), da se je lotila svojega prvega romana z
naslovom Tovariš Wang sprašuje. Gre za delno avtobiografsko pripoved nekdanje
dopisnice, ki se je postavila v vlogo kitajskih kolegov, ki trpijo pod nenehnim
pritiskom državne oblasti.
Satirična zgodba o novinarju, ki je ujet med modernim kitajskim načinom življenja
in državno propagando je njen roman Novinar, ki ni nikoli ni zastavil vprašanja.
Vospernikova poudarja, da ne gre za suhoparno zgodbo o novinarstvu, temveč za
tragedijo, prepleteno s humorjem.
Plodovito je tudi literarno in slikarsko ustvarjanje Frančiške Radek Novak, na kar
kaže že raznolik študij. Na Dunaju je zaključila študij svobodnega in uporabnega
slikarstva, študirala pa je tudi orientalske jezike ter potovala po severni Afriki in
Bližnjem vzhodu. Poleti živi v Krivi Vrbi na Koroškem. Za svoje delo je prejela več
mednarodnih nagrad. Zastopana pa je v znamenitih galerijah. Piše tudi kratko
prozo in poezijo v slovenskem, nemškem in italijanskem jeziku. Največ literarnih
nagrad za ustvarjanja v italijanščini.
Marija Šikoronja, roj. Zwitter (za prijatelje »Majki«) je hčerka profesorja in narodnega
politika dr. Vinka Zwittra je bila prva vodja Mohorjeve knjigarne v Celovcu. Danes
od leta 1985 vodi zelo aktivno in v alpsko-jadranskem prostoru ugledno galerijo
»Šikoronja« v Semislavčah pri Rožeku Galerija je (v prostorih stare
gostilne«Brückenwirt«, kjer naj bi bil prenočil tudi Napoleon, kjer so tudi literarna
branja,
koncerti
in
druge
kulturne
prireditve
(www.galeriesikoronja.at/Kontakt.html).
Akademska Slikarka Zorka Loiskandl Weiss navdušuje svoje občinstvo s krajinskimi
slikami,
formalnimi
sestavi,
ki
nastanejo
iz
geometrične
redukcije
(http://www.galerie-sikoronja.at/Kuenstler/ZorkaL-Weiss.html), s kiparstvom pa
se ukvarja Frančiška Radek Novak (Iska Rano).
Znamenita gledališka igralka Podgorska Vika (pravo ime Hedvika Ana Čus por.
Nučič) (13.5.1898 Mače / Matschach – 12.7.1984 Maribor) je med leti 1919-21
igrala v mariborskem Narodnem gledališču, s soprogom H. Nučičem je nato odšla v
Zagreb in se uveljavila »kot prva tragedinja Hrvatskega narodnega gledališča.
Občasno je igrala tudi na televiziji. Za življenjsko delo je prejela Nazorjevo nagrado
in nagrado Avnoja, v Zagrebu ima svojo ulico, na Primorskem pa je še sedaj Etno
dramska skupina Vika Podgorska.
Ena mlajših, a vsestranskih predstavnic je Selančanka Milena Olip (1982-)
(http://kumba.agrft.uni-lj.si/ZAC/index.asp?OID=451&l=0), ki je že od mladih let
športnica in to nogometašica, pa tudi pevka, igralka in režiserka.
Začetna točka njenega filmskega ustvarjanja je bil film »Sanje/Der Traum«,.
njeno zadnje delo pa Riba, kaktus in bencin. Da je mlada filmska ustvarjalka še
posebej uspešna priča dejstvo, da je že takoj na začetku svoje kariere pričela
pobirati nagrade, npr. nagrado na festivalu v Zgornji Borti / Oberwart na
20
Gradiščanskem 2007 za film Libero, 2006, nagrado na festivalu kratkega filma v
Beljaku Srce je žalostno, 2007 in druge
(več v intervjuju http://www.kkz.at/novice/detajl/sanjam_o_celovechernem_filmu).
Na Koroškem – kot scenaristka in režiserka Kranjčanka Alenka Hain (1964-)
ustvarja predvsem predstave z otroki in mladino, sodeluje kot koreografinja pri
predstavah drugih režiserjev in pri različnih glasbeno-gibalnih projektih. Za
predstavo Jack ali skodelica kave (Schaelchen Kaffee), ki opozarja na lahkotnost
lastninjenja in na brezobzirno trgovanjem z vsem, od ljudi, hrane in informacij do
naravnih dobrin in znamenitosti je pobrala nagrade na festivalih v Ljubljani, Novi
Gorici, na Dunaju, na srečanju mediteranskih teatrov...intervju v »Nedelji«:
http://www.nedelja.at/ex/index.php/zene/more01/3699/.
Atletinja-tekačica, vsaj 50-krat avstrijska državna prvakinja na razdaljah od 800 do
5.000 m, ničkolikokrat tudi koroška atletinja leta in večkratna evropska prvakinja
na 800 m, je Anica, Anni Müller-Klemenjak iz Rut pri Podgorjah (1956-).
Zala Zdauc se ukvarja s športom skupaj z možem Maxom in hčerko Dunjo. Zala je
avstrijska in deželna prvakinja na dolge proge in na maratonih, vrhunska športnica
pa je tudi, kot že rečeno, njena hčerka Dunja Zdouc. V smučarskem teku in biatlonu
nastopa na deželnih in državnih tekmovanjih. Na avstrijskem prvenstvu v
smučarskem teku prva v sprintu, druga v množičnem startu in tretja na
zasledovalni tekmi (Novice 8.4.2011).
Med tri finaliste znane avstrijske televizijske oddaje Land und Leute se je uvrstila
kot »najboljša kmetica« Olga Voglauer, ki skupaj s svojim možem prideluje biološko
mleko na družinski kmetiji pri Kumru (Novice, 10.11.2012).
Korošice so prodorne tudi v političnem življenju. Kot prva županja v Avstriji nasploh
je bila iz vrst SPÖ leta 1991 izvoljena Stefanie Quantschnig. Slovenščino v zveznem
svetu je »uvedla« socialdemokratska zvezna svetnica v zveznem svetu Ana Blatnik, v
kratkem zelo verjetna deželna poslanka stranke Zelenih pa je profesorica na
Slovenski gimnaziji in podpredsednica Skupnosti koroških Slovenk in Slovencev
mag. Zalka Kuchling.
V sami dunajski prestolnici velja danes za eno najuspešnejših ambasadork
slovenske kulture pianistka, pedagoginja in skladateljica, ki živi na Dunaju
Blaženka Arnič. Poleg tega, da na dunajskem konservatoriju že deset let prireja
poletno šolo za mlade slovenske glasbenike, je pred dvema letoma domače glasbene
poustvarjalce, nevajene ekskurzov v menedžment, presenetila, ko je ustanovila
Fundacijo Blaža Arniča (http://www.finance.si/4135). Mezzosopranistka Marjana
Lipovšek, mednarodno uveljavljena pevska dama stalno živi in deluje med
Salzburgom in Dunajem, pa tudi v rodno Ljubljano se redno vrača. Danes je ena
vodilnih evropskih mezzosopranistk na področju koncertnega in opernega petja. L.
1978 je že bila angažirana v Dunajski državni operi, od 1981 dalje pa za tri leta v
Državni operi v Hamburgu; odtlej, torej od l. 1984 dalje, pa živi kot svobodna
umenica v Salzburgu. Umetnica je bila odslej odlikovana in nagrajena s številnimi
našimi
in
tujimi
nagradami
in
drugimi
častnimi
priznanji.
(http://igizimis.cimrs.si/resna/izvajalci/mezzosopranistka%20marjana%20lipovsek
.html).
Na
Dunaju
živeča
slovenska
Jazzistka
Maja
Osojnik
(http://www.majaosojnik.com/) sodeluje v mnogih skupinah in glasbenih projektih
(Maja Osojnik Band, broken.heart.collector, Rdeča Raketa, FRUFRU, Subshrubs,
Ensemble MIKADO, Low Frequency Orchestra itd .), koncertira po vsej Evropi in
ustvarja glasbo za ples, gledališče in razne komorne zasedbe. Je tudi dobitnica
številnih nagrad in štipendij (Ö1/ORF, 2009 in MIA Award, 2010), tako so tudi njen
album Črne vode (Viennese Soulfood Records, 2010) pri Radiu Študent uvrstili med
deset
najboljših
albumov
iz
leta
2010.
(http://www.maribor2012.eu/novica/article/maja-osojnik-na-etno-odru/). Zvočnoglasovne instalacije, slike in prostorske postavitve umetnice Alje Piry
(http://www.aljapiry.si/) so kot kompasi, ki usmerjajo gledalca skozi galerijski
21
prostor, v katerega postavlja moteče elemente. Mlada umetnica je slikarstvo
doštudirala na dunajski univerzi (Univerzität für angewandte Kunst)
(http://www.dnevnik.si/kultura/1042482912).
Nadvse zanimiva je tudi multimedijska mednarodna slovenska umetnica Eva Petrič
(www.evapetric.com), ki je npr. iz starih koščkov kristala, ki jih je našla na
bolšjakih na raznih koncih sveta, od Buenos Airesa do Dunaja, in jih zapletla v prav
tako stare rožne vence, s pomočjo projekcije vgraviranih idrijskih čipk v steklo
izoblikovala unikatne obeske. Umetnica z magisterijem iz umetnosti v New Yorku
redno razstavlja širom po Evropi.
S kreativnim pisanjem se ukvarja Ana Žnidar (http://anaznidar.com/joomla/).
Lastnica in šefinja slovenskih korenin precej obiskane restavracije Martinjak sredi
Dunaja je Barbara Premrov Schimanko (http://www.nominator.si/nominator/54gastro-enologija/127-profesorja-lexeja-vinski-izbor).
8.2 Italija
Zelo plodovita tržaška pisateljica, esejistka in prevajalka je Zora Tavčar Rebula, žena
pisatelja Alojza Rebule. Literarno pot je začela s poezijo, nato je prešla na kratko
prozo
in
jo
objavila
revialno
(http://www.dolenjskilist.si/2008/10/02/8210/novice/posavje/80_let_pisateljice_
Zore_Tavcar_Rebula/). Piše tudi radijske igre za odrasle in mladino, za knjigo
mladostnih Veter v laseh pa je prejela nagrado »vstajenje«. Po njej so se vrstile tudi
druge nagrade. Da gre pri družini Rebula za izjemno plodno pisateljsko družino
kaže tudi ustvarjalna pot hčerke Alojza Rebule in Zore Tavčar Rebula, Alenke
Rebula Tuta, avtorice uspešnih knjig Globine, ki so nas rodile in Blagor ženskam.
Njeni uspešnici slovita po pretanjenem literarnem pisanju, čeprav sta strokovni,
psihološki knjigi. Sto obrazov notranje moči se bere kot pesem v prozi
(http://www.mladinska.com/100_obrazov_notranje_moci/o_alenki_rebula).
Eden zadnjih in izjemno aktualnih romanov tržaške pisateljice Eveline Umek
(http://www.drustvo-dsp.si/si/pisatelji/191/detail.html) je Zlata poroka ali Tržaški
bluz. Gre za roman, kjer se srečata dve generaciji z drugačnimi vrednotami.
Starejša, ki verjame v kleno slovenstvo in mlajša, ki svojim koreninam ne prepisuje
več tolikega pomena (http://www.slomedia.it/jutranji-sprehod-po-ustvarjalnostieveline-umek).
V večini del Evelline Umek pa nosi glavno vlogo ženska. Pisateljica pa je širši
slovenski javnosti poznana predvsem po odličnih oddajah mladinskega programa na
RTV Slovenija, kot je npr. Radovedni taček treh del avtorice.
Nagrade in
mednarodna priznanja za poezijo in prozo v italijanščini in slovenščini je prejela
Claudia Vončina, ki živi v rojstni Gorici. Tako je za psihološko kriminalko Contratto
mortale (smrtonosna pogodba) prejela prvo nagrado za neobjavljeno prozo “Ibiskos
1997”, vrstile so tudi številne druge, kar je veliko priznanje avtorici za njen preboj v
zelo obsežnem italijanskem prostoru literarnega ustvarjanja.
Raziskave slovenske in italijanske zgodovinarke ter prevajalke Marije Pirjevec sodijo
v območje slovenske literarne in kulturne zgodovine, še posebej so usmerjene k
odkrivanju stikov med italijansko in slovensko literaturo. Neprecenljivi so tudi njeni
prevodi, kot je npr. prevod Cankarjeve Hiše Marije Pomočnice – Casa di Maria
Ausiliatrice (http://www.mladika.com/pirjevec.html).
V Rimu že skoraj deset let živi in ustvarja v Trstu rojena filmska režiserka in
sacenaristka Katja Colja. Katja Colja je avtorica številnih dokumentarnih filmov
(Luči preko meje, Srečanje, Drugi svet) in scenarijev. Med njenimi najuspešnejšimi
in najodmevnejšimi uspehi je soavtorstvo scenarija za televizijsko uspešnico Cera
una volta la cittádei matti, ki pripoveduje o revoluciji psihiatra Franca Basaglie in
njegovih pacientov. Sodelovala je z nekaterimi uveljavljenimi režiserji, npr. z
22
bratoma
Taviani,
Morettijem,
Scolo
(http://www.primorski.eu/stories/kultura/205872_avtorica_zmagovitega_scenarija
_je_katja_colja/). Pevka resne glasbe uspešno kariero je Nora Jankovič, ki jo
Slovenci v Italiji radi poimenujejo kar »naša Nora«. Je še ne dolgo nazaj nastopala
na
odrih
svetovno
znanih
opernih
hiš
in
gledališč
(http://www.primorski.it/stories/home/11331/). 30 let svoje zborovske poti pa je
pred nedavnim slavila in v ta namen obeležila s posebnim koncertom violinistka,
dirigentka in glasbena pedagoginja Aleksandra Pertot.
Pred dvema letoma smo lahko na Emi opazili slovensko vokalistko, pianistko in
zborovodkinjo Martino Feri. Med ostalim, z bratom kitaristom Markom sestavljata
duo feri, ki izvaja pretežno jazz standarde in priredbe popevk.
Mladi pevski up in talent je zagotovo tudi Demetra Malalan, ki je bila zmagovalka
priljubljenega slovenskega šova X Factor.
V tržaškem gledališču je zrasla Miranda Caharija, kjer je črpala, kot pravi sama, »iz
tukajšnjih, naših korenin in iz gledališke tradicije«. Za svoje življenjsko delo je
prejela najvišje umetniško priznanje za življenjsko delo, Borštnikov prstan leta 2005
(http://www.slomedia.it/miranda-caharija-v-nedeljo-ravno-za-70-rojstni-dan-naradiu-trst-a).
Miranda Caharija pa je imela tudi bogato filmsko kariero z znanimi filmskimi
režiserji kot so Jože Babič in drugi (http://www.rtvslo.si/kultura/film/mirandacaharija-od-mladih-let-na-deskah-profesionalnega-gledalisca/287905).
V
Slovenskem stalnem gledališču, kasneje pa tudi po drugih slovenskih in italijanskih
gledališčih je nastopala Lučka Počkaj, po rodu Tržačanka, prejemnica številnih
nagrad za svoje umetniško delo. Preizkusila se je tudi v več televizijskih filmih in
različnih nadaljevankah, kot je npr. Naša mala klinika. Pred nedavnim je bila za
najboljšo žensko vlogo v slovenski praizvedbi Zlatega zmaja na mednarodnem
gledališkem festivalu Joakiminterfest v Kragujevcu nagrajena članica SSG Trst Maja
Blagovič
(http://www.delo.si/kultura/oder/nagrajena-maja-blagovic-in-romeogrebensek.html).
Številne vloge v SSG je odigrala tudi Nikla Petruška Panizon, ki je lani prejela
primorsko gledališko nagrado tantadruj za najboljšo igralsko stvaritev iztekajoče se
sezone. Po oceni žerije je igralka odigrala svojo vlogo »silovito in mediteransko
temperamentno« (http://www.rtvslo.si/kultura/oder/tantadruj-mariu-ursicu-niklipetruski-panizon-in-predstavi-zlati-zmaj/257356). Najmlajša tržaška Slovenka v
igralskem ansamblu Slovenskega stalnega gledališča v Trstu pa je igralka in
mezzosopranistka
ter
diplomantka
solo
petja
Lara
Komar
(http://www.primorske.si/Kultura/Priloga-ob-kulturnem-prazniku/Igralka-LaraKomar-o-dozivljanju-kulturne-in-jezik.aspx). Uspešna fotografinja in restavratorka
je tudi Carmen Corak. Zborovodkinja Tanja Kuštrin je v mestu Pogibonsi osnovala
kulturno društvo Clara Harmonia za širjenje sakralne glasbe, ki gosti zbore iz
različnih držav (http://www.dnevnik.si/tag/Novo%20mesto).
Tudi na področju znanosti in raziskav najdemo veliko uspešnih znanstvenic in
raziskovalk rojenih ali delujočih v Italiji. Zgodovinarka in redna profesorica dr.
Marta Verginella se v zadnjih letih poglobljeno ukvarja z bordes studies in vprašanji
pisanja zgodovine v multietničnem okolju, z biografskimi študijami in zgodovino
žensk. Kot gostujoča predavateljica pa predava na številnih italijanskih univerzah
(http://www.zgodovina-ff-unilj.net/index.php?option=com_content&task=view&id=87&Itemid=104).
Dobitnica
nagrade za odlične znanstvene dosežke Univerze na Primorskem je bila letos (maja
2012) dr. Jadranka Cergol, slovenska klasična filologinja. Psihologinja in
psihoterapevtka dr. Suzana Pertot se že vrsto let ukvarja z vprašanjem vzgoje otrok
iz jezikovno mešanih družin, tudi njen seznam strokovnih člankov in publikacij
presega
sto
naslovov
(http://www.slomedia.it/predavanje-suzane-pertot-odvojezicnih-otrocih). Uspešna psihiatrinja je tudi tržačanka Barbara Bavdaž. Na
23
področju političnih in mednarodnih ved je dejavna Irena Bednarich. Uspešno
publicira Maria Bidovec, ki je zaposlena na Univerzi v Vidmu ter je docentka na
rimski univerzi La Sapienza.
Dveh olimpijskih iger (1992 v Barceloni in 1996 v Atlanti) se je udeležila nadvse
uspešna jadralka Arianna Bogatec iz Trsta. Vso moško konkurenco v jadranju pa je
sposobna ugnati tudi jadralka Jana Germani, kar je dokazala na odprtem
prvenstvu
Slovenije,
optimist
(http://www.slosport.org/novice/2011/1109jad18prvenstvoSlovenijeJanaGermanip
rva.html).
Številna priznanja in prva mesta pa osvaja v kotalkanju tržačanka Tanja Romano
(http://www.slosport.org/romanotanja/index.htm). Tako je npr. na italijanskem
prvenstvu osvojila prvo mesto, zlate kolajne pa je osvojila tudi na evropskih
mladinskih prvenstvih. Tri zmage v skupnem seštevku svetovnega pokala v rolkanju
ima tudi Mateja Bogatec, za katero velja, da ima jekleni temperament, je hitra kot
blisk, a skromna in priljubljena (http://www.primorski.it/dossiers/Priloge/4/5/). V
ožji krog naših najboljših športnikov vseh časov športnica z najdaljšim igralskim
stažem (začela je leta 1968 in še sedaj, v sezoni 1999/2000, nastopa v A ligi) je
igralka namiznega tenisa Sonja Milič. Igrala je na treh svetovnih in treh evropskih
prvenstvih, osvojila je dva absolutna državna naslova, bila je petkrat proglašena za
najboljšo športnico, igrala je več kot 80-krat za italijansko reprezentanco
(http://www.slosport.org/prvolig/posamezniki/milicsonja.html).
Slovenkam v Italiji ni tuje niti politično udejstvovanje in skrb za širše javno dobro.
Med uspešne političarke sodijo senatorka Tamara Blažina, podpredsednica
Pokrajine Gorica Mara Černe, županja občine Dolina Fulvia Premolin, županja
občine Sovodnje ob Soči Alenka Florenin in občine Števerjan Franca Padovan.
Uspešne ženske v AD FJK najdemo tudi na ostalih področjih, na področju
novinarstva npr. Poljanko Dolhar in Ivano Godnik, kulturne dejavnosti Luigo Negro,
Stanko Hrovatin, Lelijo Rehar –Sancin in druge.
8.3 Hrvaška
Uspešne ženske slovenskega rodu najdemo tudi v naši bližnji sosedi, Hrvaški.
V zadnjih nekaj letih je bilo objavljenih kar nekaj del, ki pričajo o doprinosu
posameznikov in posameznic slovenskega rodu v družbenem življenju na področjih
kulture, umetnosti, znanosti. Marija Barbieri je v monografiji slovenskih umetnikov
na hrvaških odrih preučila ustvarjanje slovenskih umetnikov v hrvaški operni
umetnosti, Branko Hećimović v gledališki umetnosti in Henrik Neubauer v baletni
umetnosti. (http://slovenci.hr/uploads/zaloznistvo/knjiga_w2.pdf). Z zelo obsežno
publikacijo bodo zgodbe slovenskih umetnikov, ki so v hrvaški kulturi vtisnili
neizbrisan pečat, iztrgane iz pozabe.
Sofija Borštnik-Zvonarjeva (Ljubljana, 15.5.1868-Zagreb, 3.12.1946), najboljša
učenka Ignacija Borštnika, s katerim je bila tudi poročena, ni bila le ena prvih
igralk le v slovenskem gledališču in ena največjih v njegovem začetnem obdobju ter
hkrati tudi ena največjih tragedinj, ampak tudi v hrvaškem gledališču (Hećimović,
Barbieri & Neubauer 2011: 35). Glasbeno – gledališki kritiki, ki so spremljali operne
in operetne nastope, so redno omenjali in hvalili petje in igro ljubljenke zagrebškega
gledališkega občinskega Irme Polak (Ljubljana, 1875-Zagreb, 1931) (Prav tam: 37).
Za najboljšo igralko ne le zagrebškega gledališča, ampak kar celotnega slovenskega
juga, je bila Vika Podgorska (1898-1984). Občinstvo Splitskega gledališča pa sta
navduševali Ida Pregarc (Rab, 1897-Beograd, 1986) in Sava Severjeva (Trojane,
1905)-Ljubljana-1979. Med slovenskimi dramskimi umetniki, igralci in režiserji, ki
so bili zaposleni v reškem gledališču je skupaj s še nekaterimi prva v njem delovala,
pa tudi najkrajše, samo prvo sezono njegovega obstoja 1946/1947 Mihaela Šarić
24
(Bjelovar, 1981-Ljubljana, 1977). Številne vloge pa na reškem odru interpretirala
tudi Branka Verdonik –Rasberger (Zagreb, 1918-Reka, 1948). (več o tem (Hećimović,
Barbieri & Neubauer 2011)
Zanimiva osebnost v hrvaški operni poustvarjalnosti je bila Mariborčanka Erika
Druzovič (Maribor, 1911-Maribor, 2001), ki je dosegla nenavadno priljubljenost,
svoje opere in operetne vloge pa je izvajala na premierah, pa tudi prvih hrvaških
izvedbah (prav tam: 233).
Občinstvo pa je sodeč po zagrebških kritikih sprejelo z nenavadno vzhičenostjo
nastop operne pevke Marije Podvinec (Kreka pri Tuzli, 1910-Beograd, 1956). Na
hrvaških baletnih odrih od Reke, Splita do zagrebškega gledališča je bila skoraj dve
leti prisotna bivša solistka ljubljanskega baleta Majda Humski.
Sodobne slovenske umetnice - svoje umetniško poslanstvo že 17 let posreduje
zagrebškemu občinstvo Mateja Pučko (Ljubljana, 1964-), ki je do sedaj prejela
številne nagrade in priznanja za svoje dosežke na področju baleta.
Sodobne in uspešne umetnice na Hrvaškem so tudi igralka, plesalka in igralka
Sanda Langerholz-Miladinov, fotografija Marija Braut in violinistka Sidonija Lebar.
Ivana Šundov Hozjan, nekdaj televizijska voditeljica v Sloveniji, sedaj pa v večini na
Hrvaškem, kje živi s svojo družino.
Izjemno uspešne strokovnjakinje so npr. zgodovinarka dr. Cvetka Knapič-Krhen,
biologinja dr. Sibila Jelaska, veterinarka dr. Jasna Obradović, revmatologinja dr.
Nada Zenić in druge.
Dr. Knapič Krhenova je za svoj prispevek avstrijskem zgodovinopisju je leta 1986
dobila mednarodno državno nagrado Ministrstva za znanost Republike Avstrije. Dr.
Obradovićevo so na različnih hrvaški blogih in forumih izbrali za naj veterinarko.
Med uspešnimi posameznicami najdemo tudi potomke slovenske pisateljice in
publicistke Zofke Kvedrove (Ljubljana, 1878-Zagreb, 1926). To sta književnici Sanja
Pilić in Sunčana Škrinjarić, koreografinja Tihana Škrinjarić in fotografinja Vladimira
Spindler.
Uspešna in družbeno odgovorna podjetnica je npr. Barbara Antolič –Vupora, ki se
ukvarja s podjetništvom od leta 1998, od leta 2004 pa je ravnateljica Doma Sv. Ane
v Varaždinu, katerega je lastnica. V domu, ki ima kapaciteto za 73 oseb, je
zaposlenih 25 oseb. Že več kot 20 let deluje na Varaždinskem področju, kjer je
ustanavljala organizacije Slovencev in kontinuirano skrbela za ohranjanje slovenske
nacionalne identitete. Navkljub upadanju števila vpisanih Slovencev, ji je edini na
Hrvaškem uspelo organizirati pouk slovenskega jezika in kulture na Drugi
varaždinski gimnaziji za 77 učencev ter v osnovnih šolah za 448 učencev. Po dveh
letih priprav se je pouk letos dejansko tudi začel. Antoličeva se zavzema za
koordinacijo manjšinske samouprave, njeno delo pa se odlikuje tudi po
vključevanju mladih. Za njeno družbeno odgovorno poslanstvo na področju
podjetništva je prejela 4. decembra 2012 v Mariboru nagrado Horus.
8.4 Madžarska
V znanstveno – raziskovalni sferi in na področju vzpodbujanja razvoja so uspele
tudi Slovenke na Madžarskem.
S prevajanjem slovenske literature v madžarščino se ukvarja porabska Slovenka
Marija Bajzek Lukač, ki je objavila slovar gornje seniškega narečja.
Bajzek Lukačeva je univerzitetna profesorica slovenščine na univerzi ELTE (Eötvös
Loránd Tudományegyetem) v Budimpešti in gostujoča profesorica na Univerzi v
Mariboru.
Profesorica slovenščine je tudi Ibolya Dončec - Porabska Slovenka, ki deluje na
Univerzitetnem centru v Sombotelu (Szombathely). Dončeceva je poleg tega še
urednica oddaje na madžarski televiziji MTV1 ''Slovenski utrinki'', ki je namenjena
slovenski manjšini na Madžarskem. Da je Porabje eno od najtemeljitejše raziskanih
25
območjih zunaj državnih meja Slovenije, velja pripisati zasluge etnologinji Mariji
Kozar Mukič, dobitnici Štrekljeve nagrade. Objavila je več kot dvesto znanstvenih in
poljudno znanstvenih spisov ter šest knjig v slovenskem in madžarskem
jeziku. Posebej je omembe vreden etnološki dvojezični besednjak »Etnološki slovar
Slovencev na Madžarskem«. Uredila je štiri zvezke dvojezičnega zbornika »Etnologija
Slovencev na madžarskem« in druga dela.
Ena mlajših raziskovalka je Etelka Dončec, porabska Slovenka iz Števanovcev, ki je
zaposlena na Madžarski akademiji znanosti v Budimpešti. Študirala je madžarski
jezik in zgodovino na Filozofski fakulteti univerze ELTE v Budimpešti in pripravlja
doktorsko disertacijo, tako da bo postala ena redkih doktoric znanosti iz Porabja.
Najvišje odlikovanje za narodnosti je od madžarske vlade leta 2000 prejela Irena
Pavlič, porabska Slovenka, roj. v Slovenski vesi, ki živi in deluje v Budimpešti. Za
dolgoletno družbeno-politično in kulturno delovanje za slovensko narodnost jo je
Ministrstvo za prosveto v osemdesetih letih 20. stoletja odlikovalo dvakrat. Zveza
kulturnih organizacij Slovenije ji je dodelila odlikovanje Odličje za svobodo zlate
stopnje. Leta 1994 je prejela nagrado Nivo, 7, leta 1995 ji je Zveza Slovencev na
Madžarskem podelila odlikovanje Porabje, leta 2006 pa odlikovanje Inštituta za
madžarsko prosveto Pro kultura minoritatum Hungariae. Poleg tega je uvrščena v
knjigo Ženske v politiki Slovenske enciklopedije. Za svoja prizadevanja in delo na
področju ohranjanja in razvoja slovenske manjšine na Madžarskem je prejela več
priznanj in nagrad, med drugim tudi odlikovanje z Redom za zasluge, ki ji ga je
marca 2012 podelil predsednik RS Danilo Türk, Marijana Sukič, urednica časopisa
Slovencev na Madžarskem. Velike zasluge za razvoj Porabja pa gre pripisati Andrei
Kovacs, vodji Razvojne agencije slovenska krajina.
Informacija o uspešnih Slovenkah zunaj Republike Slovenije še zdaleč ni
popolna in jo bomo dopolnjevali.
Veseli bomo tudi vaših predlogov.
Pripravila: dr. Breda Mulec
Sekretarka
26