Tehnologija varstva in prehrane vinske trte 2012

Comments

Transcription

Tehnologija varstva in prehrane vinske trte 2012
mladikah in kabrnkih. Ob sesanju izločajo
slino, ki toksično deluje na rastline in prav ta
slina je vzrok za nastanek izbočenih šišk na
zgornji listni strani. Po navadi so te šiške
barve lista, pri močnem napadu pa pordečijo.
Na spodnji listni strani, pod šiškami, se pojavi
klobučevinasta prevleka. Prevleka je v začetku
bela, pozneje rumena, proti koncu poletja in v
jeseni pa porjavi. Včasih je spodnja listna stran
popolnoma prekrita s to prevleko.
Če je šiškast cel list, se ta predčasno posuši in
odpade. Ob blažjih napadih se listi zvijajo,
delno so prekriti s šiškami in spodaj s
klobučevinasto prevleko. Napadene mladice
zaostanejo v rasti, očesa v pazduhi listov pa
odženejo. Tudi na kabrnkih so vidne takšne
posledice v obliki belkastih šišk, ob močnem
napadu pa so celo oviti s to prevleko, se
posušijo in odpadejo.
Priporočilo za zatiranje: pri škropljenju
upoštevamo, kakšen napad je bil v lanski
sezoni, še posebej, če je bil močan proti
koncu vegetacije na vršičkih. Velike probleme
nam povzročajo v letih, ko je v času odganjanja hladno in vlažno vreme, vegetacija pa je
zaradi tega počasna - takrat imajo pršice
največjo moč. V primeru toplega vremena, ko
je vegetacija hitrejša, pa so ti problemi manjši.
Problemi se pojavljajo zaradi pomanjkanja
učinkovitih akaricidov za zatiranje teh
škodljivih pršic, saj trenutno dovoljeni niso
več zadovoljivo učinkoviti. Vinogradniki imajo
na razpolago fungicide na osnovi močljivih
žvepel, ki jih omejuje temperaturni prag, saj
so učinkoviti le nad 18o C. Uporabljamo jih v
0,8-1,6 % koncentraciji. Za izboljšanje delovanja
priporočamo dodajanje lepila/močila NUFILM-17 v konc. 0,075 %.
Novejše sredstvo, pravzaprav foliarno gnojijlo,
ki je na trg prišlo lani, je na osnovi aminokislin
in žvepla, s tržnim imenom PROTIFERT
ŽVEPLO, ki ga lahko brez problema
fitotoksičnosti uporabljamo v času brstenja
(fenofaza C-D), kakor tudi med vegetacijo,
vendar v različnih koncentracijah.
Za tretiranje v času odganjanja brstov ga
uporabljamo v 2,5 % koncentraciji, ki je v
biološkem poskusu, ki ga izvedel KGZ
Maribor, dosegel odlične rezultate, celo boljše
od klasičnih žveplovih fungicidov. V vegetaciji
PROTIFERT ŽVEPLO uporabljamo v konc.
0,30 %, ki tudi zaviralno deluje na pršice,
aminokisline pa mu zagotavljajo tudi delno
globinsko delovanje.
VARSTVO VINSKE TRTE
PRED ŠKODLJIVCI IN
BOLEZNIMI
AKARINOZA (Phyllocoptes vitis)
Je razširjena po vseh vinorodnih območjih
sveta. Prvič so jo v večjem obsegu zabeležili
leta 1893 v Wallis-u v Švici. Pršica je velika 160 µ
in široka 46 µ, telo ima iztegnjeno, valjaste in
črvaste oblike. Pršice prezimujejo pod
zgornjimi luskolisti zimskih očes in v volni
brstov ter v skorji starega lesa.
So zelo odporne na nizke in visoke temperature,
na sušo in vlago, od teh faktorjev pa je odvisna
moč napada. Ob lepem vremenu, kadar je
hiter in bujen začetek vegetacije, pršice ne
morejo slediti bujni rasti mladic in je število
vbodov manjše, s tem pa tudi škoda. Kadar je
slabo in hladno vreme ter počasna rast, pršice
množično prehajajo na mladice in lističe ter
vanje vbadajo svoje ustne dele. Selijo se vedno
proti vrhu na mlajše lističe, saj njihove bodalne
ščetine niso sposobne prevrtati povrhnjice
starega lista. Razvojni ciklus pršice traja od
začetka aprila pa do oktobra. Septembra in
oktobra preidejo na prezimovanje v zimska
očesa in pod lubje.
Slika napada: škodljivost pršic se izraža
glede na lokacijo vboda na različne načine.
Napaden brst komaj ali pa sploh ne odžene,
mladice so izmaličene, listi nabuhli, brez prave
oblike, brez robov, raztrgani, nekrotični (t.i.
zvezdasta nekroza) zaradi poškodbe klorofila
se sušijo in odpadejo. Pršice prevrtajo povrhnjico
z bodalnimi ščetinami. Celice izgubijo klorofil,
hipertrofirajo in tvorijo izboklino. Na mestih
vboda celice odmrejo in oplutenijo. Mladi listi
se ob močnem napadu zvijejo v obliki žlice in
ohranijo svojo mladostno dlakavost. Starejši
listi se skodrajo, izmaličijo in predčasno odpadejo.
Kabrnki so slabo razviti, oploditev je slaba, ob
močnem napadu pa se tudi posušijo in
odpadejo. Če ob koncu poletja napadene liste
pogledamo proti soncu, opazimo veliko
zvezdastih nekroz.
Po odpadu listja jeseni se vidijo posledice
napada tudi po metličasti in cik-cak rasti
rozg/šparonov. Le ti imajo ob osnovi zelo
kratke internodije, lub pa je močno razbrazdan
in raztrgan.
ERINOZA (Eryophies vitis)
Ima telo podolgovato in valjasto, svetle
bledikaste barve, dolgo 140 µ in široko 35 µ.
Za razliko od akarinoze je svetlejša in vitkejša.
Prezimi pod luskolisti zimskih očes in v volni
brstov ter takoj po brstenju povzroča škodo.
Slika napada: Pršice s svojim vbadanjem in
sesanjem povzročajo poškodbe na listju,
št.
1
2
Konc. v %
odmerek/ha
v kg, L
stopnja
napada v %
učinkovitost
v%
delež
napadenih
mladicv %
učinkovitost
v%
PROTIFERT ŽVEPLO
2,5
25
10,90
78,94
12,64
85,92
močljivo žveplo WG
2,0
20
16,42
68,27
23,25
74,09
0,10
+ 1,5
1
+ 15
1,74
96,65
2,4
97,33
Fenološka faza
Uporabljeno sredstvo
uporabe/datum
BBCH 03
(8.april)
Rezultati poskusov v letu 2011 (KGZ
Maribor) so pokazali izredno dobro delovanje
določenih sredstev in kombinacij. Poskus je bil
opravljen na sorti sauvignon, dne 8.aprila, saj
je bila vegetacija zelo zgodnja.
3
PYRINEX 25 CS
+ mineralno olje
4
netretirano
51,74
89,73
Iz rezultatov je razvidno, da je kombinacija
insekticida Pyrinex 25 CS v 0,1 % konc. in
mineralnega olja v 1,5 % konc. izredno
učinkovita, saj je dosegla najvišjo učinkovitost.
Zelo dobro učinkovitost je doseglo tudi
sredstvo PROTIFERT ŽVEPLO in to boljšo kot
klasični žvepleni fungicid, kljub temu da je to
foliarno gnojilo!
Kombinacijo insekticida Pyrinex in
mineralnega ali ogrčičnega olja
priporočamo posebej v primeru močnega
napada in hladnega vremena, vendar ob
opozorilu, da moramo zaradi strupenosti
Pyrinexa za čebele imeti podrast pokošeno,
zmulčano ali uničeno s herbicidom, da ne
pride do pomora čebel!!
Pri uporabi PROTIFERT ŽVEPLA ti ukrepi
niso potrebni!
TRSNI BRSTAR (Theresimima ampelophaga)
je občasni škodljivec na vinski trti, ki se
pojavlja v glavnem na Primorskem, predvsem
v Goriških brdih. Pojavlja se sporadično,
njegovo delovanje pa je omejeno na manjša
območja. V letih njegove prerazmnožitve
lahko naredi precejšnjo škodo. Pojavlja se
izključno na vinski trti, je monofag. Pri nas v
nekaterih letih beležijo tudi do 30 % škodo na
brstih. Izgledajo povsem normalni, vendar pri
natančnejšem pregledu opazimo luknjico,
skozi katero so se zavrtale prezimele
gosenice. Ti brsti ne odženejo, odženejo pa
stranska očesa. Škodo dela brstar tudi kasneje
na listju, saj mlade liste včasih obžere do žil.
Odrasle gosenice se nato zabubijo na deblu
ali na kolju, rjavi metulji pa se izležejo v drugi
polovici junija in začetku julija. Po paritvi
samice v skupinah po 50 odležejo 200-300
jajčec, iz katerih se po 2 tednih izležejo rjave
dolgodlake gosenice. Te se hranijo z zgornjo
listno ploskvijo in sredico, od julija pa
preidejo v diapavzo.
Priporočilo za zatiranje: prag škodljivosti je
6 ali več gosenic/20 trsov ali več kot 2 %
napadenih brstov. Za zatiranje prav tega
škodljivca v Sloveniji nimamo registriranega
nobenega insekticida, v primeru močnega
napada pa lahko uporabimo sredstva za
zatiranje grozdnih sukačev, kot so MIMIC,
RUNNER ali DELFIN WG.
ZEMLJEMERKA (Boarmia rhombiodaria)
Zemljemerka je bila do sedaj le občasen
škodljivec, bolj pogosta na Dolenjskem in Beli
krajini, redko na Štajerskem in Primorskem,
predvsem na rumenem muškatu in v vinogradih
ob gozdu. V zadnjih letih se je pojav tega
škodljivca močno povečal in naredil ponekod
kar precej škode. Metuljček je iz družine
pedicev, čez krila meri 4-5 cm in ima bela in
rjavosiva krila. Gosenice so dolge 5-8 cm, sive, z
rumenimi in črnimi črtami na hrbtni strani.
Slika napada: takoj spomladi izjedajo
gosenice napeta očesa in majhne mladice.
Ko so mlade so zelenkaste barve, ko pa
odrastejo, pa dobijo varovalno barvo jih težko
opazimo, najbolj aktivne so ponoči, čez dan
se pritisnejo ob rozgo ali drže telo pokonci in
so videti kot koščki rozg.
Priporočilo za zatiranje: v Sloveniji nimamo
registriranega nobenega pripravka, se pa v
IPG priporočajo insketicidi MIMIC - 0,06 %,
RUNNER 240 SC - 0,03 % ali DELFIN WG 0,10 %. Vsi trije insekticidi so neškodljivi za
koristne živali, posebej čebele, ki jih je v
tistem času veliko. Izkušnje v zadnjih letih so
pokazale, da moramo pričeti s škropljenjem
takoj, ko opazimo obžrte brste in škropljenje
ponovimo čez 4-5 dni.
BIOtično zatiranje: za biotično zatiranje
zemljemerke je primeren le insekticid DELFIN
WG v konc. 0,1-0,15 % (100-150 g/hl), ki je
popolnoma nestrupen za koristne insekte in
brez karence.
ZELENA STENICA (Lygocoris spinolae)
Poznali smo jo le na ameriških hibridih, zadnji
dve leti pa se je pričela pojavljati tudi na
žlahtni trti.
Stenica je 5-6 mm velika in svetlo zelena in se
nahaja na kabrnku, le redko jo najdemo na
listju, kjer pa dela največ škode. Takoj
spomladi vbada v brste z mladimi lističi in
mladicami ter sesa rastlinski sok. Na mlajših
listih se pojavijo rumenkasto-rjave pege, to so
mesta sesanja stenice.
Na večjih listih se pojavijo raztrganine v
območju peceljnega sinusa in listnih žil. Za
zatiranje so zadovoljivo učinkoviti le sistemični
insekticidi iz skupine kloronikotinilov, vendar
nimajo registracije za uporabo na vinski trti.
Glede na naraščajoči problem s tem škodljivcem,
bodo strokovne službe morale nekaj ukreniti.
GROZDNI SUKAČI - križasti (Lobesia
botrana) in pasasti (Eupoecilia ambiquela)
Oba metuljčka sodita v skupino zavijačev ali
sukačev in se v naših vinogradih pojavljata
skoraj istočasno, s tem da v različnih
območjih bolj ali manj prevladuje prva ali
druga vrsta. Velikost metuljčkov je od 10-14
mm, pasasti ima krila rumenkasta s prečno
modrorjavo liso, križasti pa ima krila
marmorirana z rumenkastimi, sivozelenimi
in svinčenimi odtenki. Samice prvega rodu
odlagajo jajčeca na kabrnike, drugega rodu
pa na jagode.
Škodo delajo ličinke, ki so pri pasastem
rdečerjave s črno glavo in pri križastem
sivozelene z rumeno glavo. Imata v glavnem
dva rodova letno, le križasti lahko ima v
izredno ugodnem letu še tretji rod.
Slika napada: škodo delajo ličinke vseh
rodov. Ličinke prvega rodu se pojavijo ob
koncu maja in v juniju ter zapredajo več
cvetov skupaj in jih v takšnem pajčevinastem
zapredku objedajo. Drugi rod se pojavi ob
koncu junija, v glavnem pa v juliju. Iz jajčec,
odloženih na grozdno jagodo se izležejo
ličinke, ki se zavrtajo v jagodo. Ena ličinka
lahko naredi tudi po več lukenj oz. ran, ki se v
večini primerov okužijo s sivo grozdno
gnilobo, kar pa je glavna in največja škoda po
napadu grozdnih sukačev.
V toplih in mokrih letih se lahko na teh ranah
pojavi tudi cik, ki povzroča povišanje hlapnih
kislin, ki so nezaželene in zakonsko omejene.
Pojav teh škodljivcev je pri nas prisoten v
glavnem v vseh vinorodnih področjih, le v
Primorskem vinorodnem rajonu so manjše
izjeme. Pri nas ima dva rodova, zatiramo pa
načeloma le drugega, saj prvi dela škodo le v
ožjih področjih in ponekod le občasno ter na
nekaterih sortah in zelo toplih legah. Tretji rod
se pojavlja v glavnem v izjemno toplih letih na
Primorskem.
Priporočilo za zatiranje: zatiranje prvega
rodu v IPGV je dovoljeno le izjemoma, prag
škodljivosti pa je presežen, če najdemo več
kot 15 zapredkov na 100 kabrnkov. Ker je to
tudi čas okoli cvetenja in je v vinogradu tudi
veliko koristnih insektov, se priporoča
uporaba sredstev kot so DELFIN WG - 0,100,15 %, MIMIC -0,06 % ali RUNNER 240 SC
- 0,03 %, ki nimajo vpliva nanje in so nestrupeni
za čebele. Za natančen rok škropljenja se
odločamo po odkritju škodljivca in po fenološki
fazi razvoja vinske trte. Za uporabo teh
insekticidov je optimalni rok 10 dni pred
pričetkom cvetenja oz. deveti (9) razviti list na
mladici. Če smo uporabili insekticid Delfin WG,
moramo tretiranje čez 10-14 dni ponoviti.
Delovanje Runnerja je okoli 21 dni. V praksi se
zatira prva generacija le izjemoma, saj škoda
po grozdnih sukačih v večini primerov ne
predstavlja večjega problema, pozitivno pa
vpliva na razredčenje jagod pri sortah z
zbitimi grozdi.
Drugi rod je zelo priporočljivo spremljati s
feromonskimi vabami, saj so lahko velike
razlike med posameznimi legami tudi na
ožjem vinogradniškem področju, zato
priporočamo uporabo feromonskih vab.
Optimalni rok za uporabo MIMICa-0,06 % ali
RUNNERja-0,03 % je 7-8 dni po povečanem
letu metuljčkov, to je v času izleganja ličink iz
jajčec ali v času, preden se jagode v grozdu
strnejo. Ob tem terminu je tudi čas za BIO
insekticid DELFIN WG-0,10 %. Če po tem
terminu nastopi daljša perioda hladnega in
vlažnega vremena se priporoča, da škropljenje
z Mimicom ponovimo čez 14 dni, kar je pa pri
Delfinu obvezno, vendar je potrebno razmak
skrajšati na 8-10 dni. Pri RUNNERju ni
potrebno ponavljati škropljenja, saj deluje 21
dni. Uporabimo pa lahko tudi dotikalni
insekticid z dolgotrajnim delovanjem
PYRINEX 25 CS - 0,10 %. Optimalni termin
za uporabo tega insekticida je 10-14 dni po
optimalnem roku prej omenjenih insekticidov.
OPOZORILO: v zadnjih letih se zelo povečuje
prisotnost škržatkov, ki prenašajo trsne
rumenice, zato zatiranje grozdnih sukačev tudi
prilagajamo temu ukrepu, da se izognemo
dodatnim tretiranjim. Vendar se pojavljajo
problemi, saj določeni insekticidi (skupina
neonikotinidov) nezadovoljivo zatrejo
grozdnega sukača. Tukaj se potem pojavlja
problem dodatnih tretiranj, ki obremenjujejo
stroške pridelave. Zato vsem vinogradnikom
priporočamo, da vseeno opravijo zatiranje
2. rodu sukačev v mesecu juliju (po prognozi
glede na lokacijo/vin.rajon) z insekticidom
Pyrinex 25 CS v konc. 0,10 % v območju
grozdja.
Tretji rod se pri nas pojavlja, vendar v
glavnem ne dela škode, razen v kakšnem
izredno toplem letu in še to v glavnem na
Primorskem. Zaradi spremembe klime bi jo
bilo morda v bodoče le potrebno spremljati.
BIOtično zatiranje: za zatiranje grozdnih
sukačev je dovoljena uporaba pripravkov kot
je DELFIN WG v konc. 0,1-0,15 %.
ZELENI ŠKRŽAT (Empoasca flavescens)
Je eden izmed škržatov na vinski trti, ki zna
povzročiti občutno škodo, posebej na račun
kvalitete pridelka. Škržati so svetlozelene
barve, dolgi 3-3,5 mm, s strehasto zloženimi
krili in trikotno glavo. Prezimijo na iglavcih,
zato so napadeni v glavnem samo vinogradi
na obrobjih gozdov. Ličinke se hranijo z
izsesavanjem sokov iz listnih žil.
Slika okužbe: listne žile se najprej razbarvajo
in listni robovi zvijejo navzdol. Pri močnem
napadu se zunanji rob lista posuši oz.
porjavi. To se pojavi v juliju in avgustu.
Priporočilo za zatiranje: tretiranje sovpada s
časom zatiranja groznih sukačev z dotikalnimi
insekticidi, ki vsi dobro zatirajo tudi zelenega
škržata, kot je npr. PYRINEX 25 CS v konc. 0,1 %.
BIOtično zatiranje: za zatiranje tega
škodljivca ni registriranega nobenega
sredstva. Uporaba novega foliarnega gnojila
LABISINERGIC v konc. 0,03 %, pa naj bi
znižal populacijo tega škodljivca.
TRTAR - cigaraš (Byctiscus betulae)
Lep, zelenomoder hrošček, ki ga najdemo
skoraj v vsakem vinogradu, je nepomemben
škodljivec in le v zelo redkih letih naredi večjo
škodo. V izredno toplih pomladih se pojavi
zelo zgodaj in obžira komaj odgnale brste, kar
lahko povzroči veliko škodo. Pri nas so
posledice njegove prisotnosti le zviti lističi v
obliki cigare, v katerih je hrošček odložil
jajčece. Tudi po deset takšnih lističev na trs ne
pomeni nobene škode, le grd izgled. Glede na
to, da ta hrošček pravzaprav ne naredi nobene
škode, se ga ne zatira.
TRSNA UŠ - filoksera (Phylloxera vastatrix)
Bila je prinešena iz severne Amerike v Evropo
v prejšnjem stoletju in v kratkem uničila celo
evropsko vinogradništvo. Škodo delajo uši na
koreninah in listju. Na spodnji strani lista se
pojavijo značilne bradavice, vendar zaradi njih
trta ne propade. Škodo delajo uši na
koreninah evropske trte, t.i. nodozitete in
tuberozitete, to so bule, ki propadejo in
prekinejo oskrbo trte z vodo in hranili.
Priporočilo za zatiranje: evropsko trto
cepimo na ameriške podlage in njihove
križance. Od insekticidov naj bi še kar
zadovoljile kombinacije kloronikotinilnih
insekticidov in piretroidov.
BIOtično zatiranje: za zatiranje tega
škodljivca ni registriranega nobenega
sredstva.
VELIKI TRTNI KAPAR (Neopulvinaria vitis)
in drugi kaparji. Veliki trtni kapar se pojavlja v
glavnem v Primorskem vinorodnem okolišu, v
lanskem letu pa se je nekaj primerkov našlo
tudi na Dolenjskem, drugod pa prevladuje
češpljev kapar. Pri zatiranju kaparjev je zelo
pomemben čas in uporaba pravilnega
pripravka. V času odganjanja vinske trte lahko
uporabimo razna mineralna ali ogrčična olja,
vendar so učinkovitosti nizke. V vegetaciji se
za škropljenje odločimo, ko opazimo, da so se
pričele izlegati ličinke. Možno je uporabiti
pripravek PYRINEX 25 CS, ki pa zaradi svoje
nizke hlapnosti in v primeru tega škodljivca
prenizkega odmerka, nima zadovoljive
učinkovitosti. Pri močnem napadu se
priporoča dodajanje NU-FILMa-17, ki poveča
oprijemljivost in učinkovitost ter podaljša čas
delovanja ali mineralna olja.
BIOtično zatiranje: za zatiranje tega škodljiva
je možno uporabiti žvepleno-apneno brozgo
v konc. 20-25 %.
ČRNA PEGAVOST (Phomopsis viticola)
Bolezen se je pričela močneje pojavljati v
zadnjih letih in to ne samo na rizvancu in
laškem rizlingu, ampak skoraj na vseh sortah.
Slika okužbe: ko imajo poganjki 4-5 cm se na
medčlenkih pojavijo temno vijoličaste do črne
pike/brazde, ki se po dolžini poganjka med
seboj združujejo. Podobne pege se pojavijo
tudi na viticah, listih, mladicah in grozdnih
pecljih. Ko se mladice odebelijo, obolelo tkivo
po dolžini razpoka. Navadno se v juniju ob
listnih žilah pojavijo majhne vijoličasto črne
pege, ki so obdane z rumenkastim robom.
Okuženi listi se izmaličijo. Listna ploskev se
naguba in
nakodra, robovi se zavijejo navzdol. Kolikor
mlajši je list ob okužbi, toliko bolj se izmaliči.
Na starejših listih se v glavnem vidijo le pege.
Gliva povzroči tudi odmiranje zimskih očes, ki
zaradi tega spomladi ne odženejo. Rozge so
že jeseni svetlo sive ali bele barve, kar je tudi
razpoznavni znak za to bolezen. Iz teh peg
oz.plodišč spomladi kalijo želatinaste nitke
polne trosov, ki jih dežne kapljice zanesejo na
odganjajoče brste, kjer okužijo mlade zelene
dele.
Priporočilo za zatiranje: je zelo specifična
bolezen vinske trte, kjer pri zatiranju toliko ne
odloča izbira pripravka, ampak pravi čas
škropljenja in prilagoditev tega vremenskim
razmeram. Če pri rezi pozimi opazimo
značilne znake bolezni na vznožju šparonov
nam da vedeti, da bomo morali biti v primeru
hladnega in mokrega vremena v času
odganjanja trte pozorni. Če je v času
odganjanja suho in toplo vreme in je takšna
tudi prognoza, lahko načeloma izpustimo to
škropljenje. Ker pa je to v večini primerov tudi
čas za zatiranje pršic in tudi začetnega
foliarnega gnojenja, dodatek fungicida ne
predstavlja skorajda nobenega stroška. Za
prvo škropljenje se odločimo, ko so poganjki
dolgi 2-3 cm. Uporabimo FOLPAN 80 WDG 0,15 % in škropljenje ponovimo čez 3-5 dni.
Za tretje škropljenje se odločimo, če so znaki
bolezni zelo močni, in če je deževno vreme.
Če smo škropljenja zamudili in je prišlo do
pojava bolezni na zelenih delih vinske trte, ni
več pomoči, saj noben fungicid nima
kurativnega delovanja na to bolezen.
Škropljenje pa je vseeno potrebno opraviti, da
zaščitimo nadaljnji razvoj bolezni na zdrave
dele vinske trte.
BIOtično zatiranje: pri zatiranju te bolezni se
lahko v mokrih letih pojavi velik problem.
Edini BIOtični sredstvi za zatiranje te bolezni
sta na osnovi močljivega žvepla in bakra,
slednje pa lahko ob nizkih temperaturah in
padavihah povzroči ožige.
RDEČI LISTNI OŽIG
(Pseudopeziza tracheiphila)
Močnejši pojav rdečega listnega ožiga je znan
iz leta 1850. Leta 1903 je Mueller Thurgau
raziskal življenjski ciklus te glive. Po pomenu
bi to bolezen razvrstili med drugorazredne,
saj se pojavlja le na nekaterih legah: na
sušnih, kamnitih, lapornatih in peščenih tleh,
kjer so večja nihanja z vodo. Občutljivi sorti
sta renski rizling in rizvanec.
Slika okužbe: gliva prezimi v obliki micelija v
odpadlem listju in v deževnem in toplem
aprilu in maju okuži vinsko trto. Napada v
glavnem samo listje, pri izredno močnem
napadu pa je lahko poškodovano tudi
grozdje. Gliva prevrta povrhnjico in izgradi
micelij v prevodnem tkivu in s tem onemogoči
dotok vode. Znaki okužbe so zato vedno
omejeni z listnimi žilami. Na belih sortah se v
juniju in juliju pojavijo rumenkasti, pri rdečih
sortah pa rdečkasti madeži, za katere je
značilno, da so omejeni z listnimi žilami. Pege
nato porjavijo in se posušijo, pri večjem
številu peg pa list odpade. Tako lahko mladica
pred cvetenjem izgubi 4-5 spodnjih listov,
posledica tega pa je lahko osipanje, slabše
dozorevanje in kvaliteta grozdja. Pri močnem
napadu lahko zaradi prekinitve prehrane
kabrniki celo odpadejo.
Priporočilo za zatiranje: v sušnih letih, na
lahkih peščenih in prodnatih tleh, se obvezno
odločimo za škropljenje, ko so mladice dolge
okoli 10 cm. Uporabimo FOLPAN 80 WDG0,15 % ali DITHANE DG/M-45-0,25 %, ki
nam istočasno delujeta tudi proti
peronospori.
BIOtično zatiranje: pri zatiranju te bolezni se
lahko v mokrih letih pojavi velik problem.
Edino BIOtično registrirano sredstvo za
zatiranje te bolezni je na osnovi bakra, ki pa
ob nizkih temperaturah in padavinah
povzroča ožige.
PERONOSPORA VINSKE TRTE
(Plasmopara viticola)
Peronospora je bila leta 1878 prinešena iz
Amerike v južno Francijo. V nekaj letih se je
razširila po Evropi. Gliva lahko okuži vse
zelene dele vinske trte.
Biologija glive: Peronospora spada v razred
gliv plesnivk (Phycomycetes), v družine
peronospor. Gliva prezimi v obliki oospor v
odpadlem listju, ki je bilo jeseni okuženo. Čez
zimo in spomladi listje propade, oospore pa
prispejo v tla. Tam ob ustrezni vlagi in toploti
kalijo v makrosporangije, v katerih je do 60
zoospor. Ob dežju makrosporangij poči,
zoospore pa veter in dežne kapljice zanesejo
na zelene dele vinske trte. Na mokri listni
površini se premikajo s pomočjo bičkov in
iščejo listne reže (stome-dihalni organi vinske
trte). Ko jo najdejo, poženejo skozi njo kalček
in prodrejo v notranjost zelenega organa trte.
V medceličnih prostorih zelenega tkiva
razvijejo micelij (telo glive), ki s havstoriji (t.i.
sesalne koreninice) prodre v celico in se z njo
prehranjuje, napadene celice pa odmrejo. V
tem trenutku je izvršena primarna okužba.
Od tega trenutka dalje steče tudi inkubacija
(čas od okužbe pa do pojava prvih
simptomov oziroma znakov bolezni), ki pa je
odvisen od temperature. Simptomi se najprej
kažejo v obliki oljnih madežev, ob koncu
inkubacije pa se pri temperaturi nad 12 oC in
nad 70 % relativne zračne vlage, na spodnji
listni strani, v lokaciji oljnega madeža, pojavijo
razmnoževalni organi v obliki belih plesnivih
prevlek. Te so sestavljene iz drevesasto
razraslih trosonoscev ali sporangioforov, ki
nosijo zoosporangije ali konidije. Vsak
razpade v 5-8 zoospor, ki povzročajo
sekundarno okužbo. Jeseni se na okuženih
listih spet tvorijo zoospore, ki prezimijo na
odpadlem listju in spomladi povzročajo
primarne infekcije. Nekateri viri navajajo, da
so te okužbe možne celo do meseca julija, kar
je mogoče, saj lahko te oospore v latentnem
stanju preživijo tudi nekaj let.
Okužba listja je možna tudi že v mesecu
maju, seveda če so za to pogoji.
Na listu opazimo rumenkaste pege, t.i. “oljne
madeže”, ki se na spodnji listni strani čez
nekaj časa prekrijejo z belo plesnivo prevleko.
Da pride do pojava te prevleke, morajo biti
izpolnjeni določeni pogoji vlage in
temperature. Pege se večajo, porjavijo in
sušijo, listje pa lahko, če je teh peg veliko, tudi
odpade. Pri močni okužbi in izgubi veliko
listja je kvaliteta grozdja slabša, saj je
zmanjšana asimilacijska površina. Močno
napadene trte čutijo posledice še naslednje
leto. Poleti in v začetku jeseni se lahko pojavi
še pozna peronospora, kjer pege mejijo na
listne žile, na spodnji strani pa je zelo gosta
plesniva prevleka.
Okužba kabrnkov: kabrnki so najbolj
občutljivi od faze ko se ločijo od mladice pa
do cvetenja. Če so okuženi v tem času ne
pride do cvetenja in le-ti se popolnoma
posušijo. Če pride do okužbe med cvetnjem
so kabrnki in kasneje grozdič pokriti z belo
plesnivo prevleko, postajajo zelenorjavi in se
zvijajo. Inkubacija na kabrnkih traja počasneje,
zato se simptomi tudi kasneje pokažejo. Zato
včasih pride do negodovanja vinogradnikov
nad slabo učinkovitostjo fungicidov.
Če gliva napade samo del kabrnka, se le ta
obarva in posuši. Pri popolnoma okuženih
kabrnkih lahko pride do velikega izpada
pridelka. Posebej občutljivi so kabrnki v
deževnem času, tik pred cvetenjem, ko so
kapice na cvetu le privzdignjene.
Okužba jagod je možna skozi jagodno kožico,
dokler jagode ne dosežejo velikosti graha,
oziroma ko se na njih pojavi t.i. poprh.
Kasneje se lahko okužijo le še skozi pecljevino,
kajti grozdni in jagodni peclji so občutljivi,
dokler ne dosežejo 2/3 svoje velikosti.
Tako lahko gliva okuži jagodo skozi pecelj,
vendar je slika poškodbe drugačna, kajti
jagode najprej postanejo vdrte, svetlorjave,
potem temnijo, vendar brez bele plesnive
prevleke. Ta pojav velikokrat tudi strokovnjaki
zamenjajo s “sončnim ožigom”, posledica pa
je potem napačno svetovanje. Na takšnih
jagodah se nikoli ne pojavi bela plesniva
prevleka, saj so listne reže na jagodni kožici
zaprte in skozi nje ne morejo izraščati
sporangiofori, ki tvorijo belo plesnivo prevleko.
Kasneje se pričnejo jagode grbančiti ter
dobijo značilno rjavovijolično barvo. Rečemo
jim tudi “usnjate jagode”. V suhem vremenu
se posušijo in odpadejo, v mokrem pa začnejo
gniti. Če gliva močno napade pecelj, lahko
grozd tudi odpade. Pri močnem napadu je
lahko pridelek izredno prizadet.
Okužba mladic: to se zgodi redko, le ob zelo
močnem potencialu glive. Okužene mladice
so lahko prevlečene z belo plesnivo prevleko,
kasneje porjavijo in se posušijo. Če so
napadeni le medčlenki, les jeseni slabše
dozori. Gliva okuži tudi vitice in listne peclje.
Pogoji za pojav peronospore: teoretični
pogoji oz. pravila za primarno infekcijo
(teorija treh desetk), ki so bili do sedaj “v
uporabi”, so naslednja:
1. srednja dnevna temperatura zadnjih
dveh do treh dni mora znašati vsaj 10oC,
po nekaterih virih že 8 oC;
2. v zadnjih 24-tih urah mora pasti vsaj
10 mm dežja/m2, tako da je zemlja dobro
namočena in
3. premer lističev vinske trte mora biti vsaj
2 cm, ker ti lističi že imajo odprte listne
reže; poganjki dolgi 10 cm.
Pogoji za sekundarno infekcijo so naslednji:
1. prisotnost infekcijskega potenciala - spor
2. večurna vlažnost listja, okoli 4 ure, ki ni
nujno, da je posledica dežja, ampak
zadostuje že močna rosa,
3. temperatura zraka najmanj 12oC (pri
neprekinjeni vlažnosti listja lahko pride do
infekcije tudi pri 6-8o C).
Optimalna temperatura za razvoj glive je med
20 in 25oC. Pri vročini nad 30o C gliva odmre,
pod 6o C pa se naj ne bi razvijala več.
Kaj se je dogajalo v letu 2011?
Zaradi treh relativno močnih peronospornih
let je bil strah vinogradnikov pred to glivično
boleznijo relativno velik. Iz tega razloga so
bila tretiranja do konca cvetenja opravljena
temeljito, kar je seveda močno vplivalo na
zmanjšanje potenciala bolezni kljub ugodnim
pogojem. Čeprav vremenske razmere niso
omogočile epifitocije, so se v kontroli
pokazale relativno zelo visoke okužbe te
bolezni. To potrjujejo tudi rezultati bioloških
poskusov (vir KGZ Maribor), kjer se je okužba
na listju gibala med 60-84 %, na grozdju pa
31-42 %. Torej vseeno ni bilo „nedolžno“ leto,
kot je izgledalo, le ukrepi so bili opravljeni
tako kot je potrebno. Padavine so v maju in
juniju bile pod povprečjem, prve okužbe pa so
se pojavile komaj ob koncu cvetenja in to na
kabrnkih, na listju pa še malo kasneje. Dobri
pogoji so nastopili šele julija, ko je padlo več
kot 100 mm dežja, okužbe pa so se pojavile
predvsem na mladih listih, pa tudi na starejših.
Na grozdju ni bilo večjih okužb, saj je razvoj
jagod hitro napredoval in so se ponekod grozdi
zgodnjih sort pričeli zapirati že konec junija, na
Primorskem še prej.
Seveda je pa zmanjšanju potenciala prispevalo
tudi enkratno vreme v drugi polovici poletja
in jeseni, ki je dalo odličen vinski letnik, tako
po količini, kot po kvaliteti. Kot vsa leta nazaj
se je spet pokazalo, da je v začetni fazi vegetacije
pogosta uporaba poceni dotikalnih fungicidov
še vedno najboljša, najcenejša in najbolj varna
strategija varstva vinske trte pred peronosporo,
seveda če je možno pravočasno in varno
opraviti tretiranje.
Zato še enkrat povdarjamo, da je teorija o
treh desetkah v deževnih letih zgodovina. V
teh preteklih letih so padli vsi argumenti
količine padavin, temperature in tudi premera
lističev! Da z zamikom prvega tretiranja
dosežemo ogromen finančni prihranek in
prispevamo k manjšemu obremenjevanju
okolja, v kritičnih letih, kot je bilo lansko,
pripelje predvsem k velikim in dragim
problemom ter izgubi pridelka. In še enkrat o
razlogih, zakaj je preventiva varna in
ekonomična:
- ker je poraba, v tem primeru dotikalnih
fungicidov kot sta npr. Dithane ali MANFIL 75
WG ali Folpan, le 30-35 % polnega odmerka,
- ker to predstavlja nizke stroške in malo
obremenjevanje okolja,
- ker v tistem času foliarno dodajamo
potrebna mikro in tudi makro hranila,
- ker imamo trto zaščiteno,
- ker ob nastopu daljšega obdobja deževnega
vremena ne moremo takoj zaščiti trte in je s
tem verjetnost pojava okužbe večja in
- ker s tem zmanjšamo možnost okužbe in se
izognemo vsaj 1-2 dodatnima in dragima
tretiranjima s kurativnimi in eradikativnimi
fungicidi, kar pa je nepotrebno in dodatno
obremenjevanje okolja!
Zato bodo naši nasveti še bolj trdno temeljili
na zgodnjih preventivnih tretiranjih,
pravočasni uporabi specifičnih kurativnih in
eradikativnih fungicidov in seveda tudi
pravilni uporabi bakrenih fungicidov, glede na
posamezno sorto. Kvaliteto naših nasvetov
nam potrjuje vedno večje število novih
naročnikov, kakor tudi dokazani uspehi
zadovoljnih vinogradnikov, ki nam sledijo in
tudi uspehi v lastni pridelavi, pa tudi rezultati
bioloških preizkušanj na kmetijskih inštitucijah.
Priporočila za zatiranje peronospore v
sezoni 2012
V primeru, da v prejšnjem letu ni bilo
problemov s peronosporo, vinogradniki
v prihodnjem letu, še posebej ob ugodnih
pogojih, padejo na izpitu. Zakaj? Zato, ker
mislijo, da če lani ni bilo problemov, jih tudi
letos ne bo, kar pa ni pravilo.
Spolni trosi ali oospore prezimijo v odpadlem
listju in so lahko v latentnem stanju tudi več
let. Prav iz tega razloga moramo vsako
vegetacijo jemati enako resno in ukrepe
prilagajati klimatskim pogojem. Špekulacije si
lahko privoščimo le v suhih pomladih, v
mokrih pa nikakor ne, kljub lanskemu letu
brez okužb.
Da se klima spreminja in s tem tudi pogoji za
peronosporo, ki je vedno bolj agresivna, je
dejstvo. Na, za kmetijstvo relativno majhnem
slovenskem prostoru, pa so klimatološki
pogoji zelo različni. Zato je potrebno
upoštevati lokalne klimatske pogoje in se
glede varstva njim tudi prilagajati. Spremljanje
fenoloških faz, padavin in temperature na
določenem področju so minimalni pogoji, ki
jih mora opravljati vsak vinogradnik, saj
varstva vinogradov na pamet NI več. Če je
možno, si vodite majhen klimatološki in
fenološki dnevnik. Res je, da si povprečne
dnevne temperature ne morete izračunati,
lahko pa spremljate temperaturo, padavine in
trajanje omočenosti listja na najbližji postaji
vašemu vinogradu, na spletnem naslovu, ki ga
najdete v poglavju “Vreme in prognostična
obvestila”. Če je možno, padavine spremljajte
z običajnim dežemerjem. To so osnovni
podatki, ki jih je potrebno spremljati, saj so
razlike med lokacijami velike. Fenološke faze
lahko spremljate prav po fenofazah ali pa kar
po dolžini mladice, zapisujte pa si razvojne
spremembe kabrnkov in grozdja.
Biološko lahko peronospora okuži vinsko trto,
ko ima prvi razprti listič premera 3 cm, kajti
takrat se stome (dihalni organi) ponoči že
odpirajo in tukaj so tudi vstopna mesta za
okužbo. Zaradi izredno zgodnjih okužb,
gledano na fenološko fazo trte, se že
pojavljajo dvomi tudi o tem argumentu. Če je
vreme od tega trenutka suho in brez padavin,
ni potrebe po uporabi fungicidov, vendar naj
bo prvo tretiranje vseeno opravljeno
najkasneje pri dolžini mladic 10 cm, pri res
sušnem vremenu in tudi takšni prognozi, pa
najkasneje pri dolžini 25-30 cm. V primeru
deževnega vremena se nikakor ne ozirajte na
nizke temperature, češ da okužba ni možna,
ampak zaščitite vaš vinograd v čim krajšem
času.
Presledki med tretiranji
Presledke prilagajamo vremenskim pogojem,
predvsem padavinam, hitrosti razvoja vinske
trte, lastnostim sredstva, ki ga nameravamo
uporabiti in seveda raznim dodatkom, kot so
npr. močila oz. lepila. Pri uporabi dotikalnih
fungicidov naj presledki ne bodo daljši od 7
dni, pri uporabi lokosistemičnih fungicidov ne
več kot 9 dni in pri uporabi sistemičnih
fungicidov (al-fosetil) največ 12 dni. V
primeru, da je bila škropilna obloga zaradi
dežja sprana, je treba tretiranje ponoviti tudi
prej. Upoštevati je seveda potrebno
obstojnost škropilne obloge glede na
uporabljen fungicid in dodatek (različna
močila), prirastek mladic in zdravstveno
stanje.
Odpornost škropilne obloge nekega sredstva
ali kombinacije različnih sredstev je v veliki
meri odvisna od količine in intenzivnosti
padavin. Obstajajo velike razlike med
posameznimi sredstvi, še posebej med
klasičnimi dotikalnimi, tistimi z globinskim
delovanjem in sistemiki. Načeloma se
priporoča tretiranje ponoviti, ko pade 30 mm
padavin, vendar določena sredstva vzdržijo
tudi več. Pri uporabi klasičnih dotikalnih
fungicidov, kot sta npr. Dithane ali Manfil ali
Folpan, smo lahko brez skrbi do približno 40
mm padavin, pri pripravku Electis in Mildicut
pa celo do 60 mm. Seveda pa je to povezano
z intenzivnostjo padavin, kajti če ta količina
delovanje podaljša za dober teden dni.
pade v zelo kratkem času, je verjetnost
spiranja veliko večja, kot pri dolgotrajnejših
padavinah. Tukaj pa se zopet pojavlja vprašanje
dolžine prirastka, ki je lahko v dolgotrajnem in
hladnem vremenu majhen in velik v toplem
vremenu.
V primeru bujne in hitre rasti tretiramo že čez
7-8 dni, prav tako tudi v primeru toplega
deževnega vremena, saj je prirastek
nezaščiten. Če smo vinograd zaščitili in je v
roku 24 ur padlo 30 mm in več padavin
priporočamo, da ne glede na to, kaj ste
uporabili, ponovite tretiranje. V primeru
daljšega suhega obdobja lahko presledke
podaljšamo na 9-10 dni.
V primeru dolgotrajne omočenosti, ki jo
povzročajo padavine, vendar z nizko količino
(rosenje, močna megla, ipd.), je potrebno
opravljati tretiranja tudi pogosteje, na 4 - 5
dni. V takih primerih priporočamo, da
klasičnim dotikalnim fungicidom dodajate
NU-FILM-17 v konc. 0,05 %. V takšnih pogojih
ima prednost DITHANE M-45/DG ali MANFIL
75 WG.
Tretiranja do cvetenja
Do cvetenja opravimo najmanj dva do tri
preventivna tretiranja, ki so neprimerno
cenejša in varnejša, kot da pričnemo s prvim
tretiranjem s sistemikom 7-10 dni po
optimalnem roku za dotikalne fungicide.
V večini primerov so takšne strategije
nagrajene s peronosporo. Za začetna
tretiranja priporočamo klasične dotikalne
(samo preventivne) fungicide kot so
DITHANE DG/M-45 ali MANFIL 75 WG 0,20 % ali FOLPAN 80 WDG - 0,15 %.
V primeru res obilnih in dolgotrajnih padavin
lahko uporabite tudi ELECTIS 75 WG v konc.
0,18 % ali najnovejši fungicid MILDICUT v
konc. 0,40 %, ampak to res le v izrednih
pogojih, ko je dostop v vinograd zaradi
vremenskih pogojev nemogoč.
Tretiranja pred, med in po cvetenju do
strnenja jagod
Pred cvetenjem pričnemo s sistemičnimi in
lokosistemičnimi pripravki, pri katerih prav
tako razmaki med škropljenji ne smejo
biti daljši od 9-12 dni, seveda zopet odvisno
od vremena, prirastka in uporabljenega
sredstva.
Sistemične fungicide uporabljamo v času tik
pred, med in takoj po cvetenju, saj ima večina
njih delovanje le do takrat, ko jagode
dosežejo velikost graha. Kasneje je njihova
distribucija oz. mobilnost po rastlini in
predvsem v jagodi veliko slabša. V tem času
priporočamo uporabo fungicida ELECTIS 75
WG - 0,18 % ali sistemičnega fungicida
FANTIC F WG - 0,20 %, ki ima sistemično
delovanje in s tem preventivno in kurativno
učinkovitost. Njegov najbolj optimalni čas
uporabe je pred cvetenjem in tudi po
oplodnji. V primeru deževnega vremena
damo absolutno prednost novemu
dotikalnemu fungicidu MILDICUT - 0,40 %, ki
ga lahko uporabimo v bloku do 3 krat
zapored, tja do strnjenja jagod. Trenutno je to
najbolj učinkovit preventivni fungicid, ki pa
ima tudi eradikativno delovanje, kar pomeni,
da blokira pege. V času od jagod velikosti
graha pa do začetka zapiranja grozdov spet
priporočamo ELECTIS 75 WG - 0,18 %, ki pa
ga lahko uporabljamo tudi izmenično z
MILDICUTom.
Tretiranja od strnenja jagod do mehčanja
Ko se grozdi zaprejo, priporočamo v mokrem
vremenu še naprej uporabo Electisa ali
Mildicuta, sicer pa preidemo na dotikalne
fungicide kot sta FOLPAN 80 WDG - 0,15 %
ali DITHANE DG/M-45 ali MANFIL 75 WG0,20 %. Časovni razmak med sistemikom in
kontaktnimi fungicidi naj ne bo daljši od 8
dni.
V zadnjih nekaj letih je veliko govora o
negativnem vplivu bakrenih fungicidov oz.
bakra na sortno cvetico, še posebej
aromatičnih sort kot so različni muškati,
sauvignon, traminec, idr.. Pri teh sortah se
priporoča uporaba bakrenih fungicidov ali
kombinacij le v času do pričetka mehčanja oz.
barvanja. V tem času priporočamo npr.
“ŠAMPIONSKO KOMBINACIJO” (FOLPAN
80 WDG-0,1% + CHAMP FORMULA 2 FLO0,15 % ali CHAMPION 50 WG-0,15 %) ali pa
čiste bakrene fungicide, kot sta CHAMP
FORMULA 2 FLO-0,20 % in CHAMPION 50
WG-0,20-0,25%.
Zaključna tretiranja
Pri izbiri sredstva se odločamo predvsem iz
stališča zdravstvenega stanja in sorte.
Opravimo jih lahko s čistimi bakrenimi
pripravki, pri čemer moramo upoštevati to, da
pri vseh tretiranjih, ki vsebujejo baker, ne
presežemo skupne količine tega elementa več
kot 5 kg na hektar. Zato uporabljamo
visokokvalitetne pripravke z nizko vsebnostjo
bakra kot sta CHAMP FORMULA 2 FLO-0,20
% in CHAMPION 50 WG-0,20-0,25%.
V izredno mokrih jesenih lahko za zadnje
tretiranje uporabimo tudi kombinacijo
ELECTISA ali MILDICUTa s Championom ali
CHAMPom.
V primeru aromatičnih sort, kjer se želimo
izogniti morebitnemu zmanjšanju sortne
cvetice zaradi bakrenih fungicidov,
priporočamo za zaključna tretiranja uporabo
fungicida ELECTIS 75 WG v konc. 0,18 %.
V praksi je dobro znano, da ta pripravek nima
nobenega vpliva na fermentacijo, če pa ga
uporabljamo v kombinaciji z žveplenimi
fungicidi, npr. Močljivim žveplom, pa se mu
št.
Datui tretiranj
1
20.6., 1.7.,
13.7., 27.7.,
17.8.
2
3
4
9.5., 19.5.,
30.5., 7.6.,
20.6., 1.7.,
13.7., 27.7.,
17.8.
Izboljšanje delovanje fungicidov proti
peronospori s sredstvi na osnovi kalijevega
fosfita (LabiFITO in Protifert fosfit K)
Že kar nekaj časa je dobro znano, da foliarna
gnojila na osnovi kalijevega fosfita v
kombinaciji s fungicidi delujejo sinergistično,
torej povečajo njihovo učinkovitost oziroma
povečajo odpornost rastlin. Ta odpornost je
odvisna od fitoaleksinov, ki so (poli)fenolne
snovi ali derivati v rastlinah, s sorazmerno
majhno molekulsko maso in delujejo
antibiotično. Tvorijo se ob delovanju stresnih
dejavnikov, sevanje, sprememba temperature,
nihanje razpoložljivosti vode in hranil,
onesnaženju s težkimi kovinami, plini, tudi
pesticidi in ob okužbi z glivičnimi,
bakterijskimi in virusnimi okužbami.
Fitoaleksini so del rastlinskega „imunskega
sistema“ in imajo nalogo braniti rastlino pred
temi okužbami in negativnimi vplivi. Na
njihovo delovanje ne vpliva količina
fitoaleksinov v nekem tkivu, temveč hitrost
njihovega razpada. Vendar vsaka taka stvar
ima svoje pozitivne, kakor tudi negativne
strani.
Pospešitev tvorbe fitoaleksinov lahko
dosežemo z uporabo specialnih foliarnih
gnojil na osnovi fosfitov. Negativna stran
fosfitov je njihova izredna perzistententnost
(obstojnost v rastlini), pa tudi rezidui (MRL)
niso znani, se jih pa npr. v vinu hitro najde.
Nekatere države (npr. ZDA) ne dovolijo uvoza
vin, ki vsebujejo prekomerne vsebnosti fosfita.
Zato je pri njegovi uporabi potrebno
upoštevati to, da je uporaba izrecno omejena
samo na čas pred, med in takoj po cvetenju, pa
dokler jagode ne dosežejo velikost graha,
oziroma dokler se grozdi ne zaprejo. Vse
kasnejše uporabe se zaradi verjetnosti
reziduov odsvetujejo. Prav tako je potrebno
upoštevati in ne prekoračiti predpisanih
odmerkov.
LABIFITO je klasičen kalijev fosfit, PROTIFERT
FOSFIT K pa je kombinacija aminoklislin s
kalijevim fosfitom . V tem primeru je kalijev fosfit
izredno sistemičen, saj ga aminokisline
premeščajo po rastlini in pride tudi v na novo
zrastle dele rastline. Oba uporabljamo skupaj z
drugimi FFS in foliarnimi gnojili. Labifito
uporabljamo v konc. 0,15- največ 0,30 %
(150-300 ml/100 L vode), Protifert fosfit K
pa v konc. 0,25-0,35 % (250-350 ml/100 L
vode) 2-3 krat s pričetkom v času 10-14 dni
pred cvetenjem in najkasneje do faze, ko
jagode dosežejo velikost grahovega zrna
oziroma ko se grozdi zaprejo. Tudi MILDICUT
vsebuje fosfit, vendar v obliki natrijevega
fosfita, ki pa že ima toleranco za ameriški trg.
Konc. v %
stopnja
okužbe v %
na listih
učinkovitost
v%
stopnja
okužbe v %
na grozdih
učinkovitost
v%
MILDICUT
+
Folpan 80 WDG +
PROTIFERT fosfit K
0,40
0,10
0,30
1,20
98,00
3,52
88,74
LABIFITO
+ LABICUPER
0,30
0,30
1,90
96,83
2,92
90,65
0,82
98,63
0,87
97,20
Uporabljeno sredstvo
Program 2011
netretirano
60
31,3
Biološki poskusi v letu 2011
V orisu letnika 2011 smo omenili, da večjih
problemov s peronosporo res ni bilo, vendar
na kontroli se je bolezen pojavila kar močno,
torej so bili pogoji za okužbo vseeno bili.
Opravljena sta bila dva biološka poskusa in
sicer prvi z namenom opraviti prvo tretiranje
šele, ko se pojavijo prvi simptomi okužbe in
to s kombinacijo fungicida MILDICUT,
FOLPANA 80 WDG in foliarnega gnojila na
osnovi aminokislin in kalijevega fosfita
PROTIFERT fosfit K. V tem primeru se je od
skupno devetih tretiranj, opravilo le štiri (4)
končna. Drugi poskus je temeljil na
kombinaciji dveh foliarnih gnojil in sicer
LABIFITO na osnovi kalijevega fosfita in
LABICUPER na osnovi bakrovega glukonata.
V tem primeru se je, tako kot v vseh ostalih
obravnavanjih, opravilo devet (9) tretiranj.
Kot standard za primerjavo je bil program, ki
je vseboval fungicide klorotalonil 1 X, fosetilAl 3 X, metalaxil 1 Xdimetomorf 1 X,
cimoksanil 2 X, v kombinacijah s folpetom,
mankozebom in bakrom ter čisti baker 1 X,
torej zelo močan in drag protokol.
Komentar:
Stopnja okužbe s peronosporo na listih je
bila pri sorti 'sauvignon' nižja kot pri sorti
'chardonnay' (83,7%). Statistično značilna
razlika je bila le med postopkom 3 (program
2011) in 2 (Labifito+Labicuper).
Na grozdih sorte 'sauvignon' je bila
povprečna stopnja okužbe s peronosporo
31,3% . Povprečna stopnja okužbe, s
peronosporo na grozdih, je bila pri postopkih
1 (Mildicut+Folpan+Protifert fosfit K) in 2
(Labifito + Labicuper) statistično značilno
višja kot pri postopku 3 (program 2011).
Glavni razlog za višjo stopnjo okužbe pri
postopku 1 (Mildicut+Folpan+Protifert
fosfit K) je v poznem terminu prvega
škropljenja pri tem postopku (20. junij) – prvo
škropljenje pri tem postopku je bilo opravljeno
šele po pojavu simptomov peronospore. Po
tem škropljenju razvoj peronospore, na
poškropljenih trtah, ni več napredoval naprej .
Zelo zanimivi so rezultati uporabe specialnih
foliarnih gnojil LABICUPER+LABIFITO, ki sta
v takšnem letu pokazala zavidljiv rezultat, kar
pa ne pomeni, da bi bilo v „težkem in
mokrem“ letu tudi tako, saj je njuno delovanje
omejeno samo na preventivo. Daje nam pa
sporočilo, da ob dodajanju klasičnim fungicidom,
nedvomno povečajo njihovo učinkovitost.
Kako ukrepamo, če že pride do okužbe?
Učinkovitost je zelo odvisna od intenzivnosti
okužbe ali več okužb, vremenskih pogojev in
seveda izbiri FFS. Zelo pomemben je tudi čas
uporabe določenega sredstva. Če vemo, da je
prišlo do okužbe in je inkubacija v teku, lahko
pred iztekom le-te in pred pojavom prvih
simptomov (npr. oljnih madežev na listju),
uporabimo fungicide na osnovi ciazofamida
(MILDICUT). Za to sredstvo je značilno, da se
po izteku inkubacije res pojavijo oljni madeži,
vendar ne pride do sporulacije, to je pojava
bele plesnive prevleke, ki je vir nadaljnjih
okužb. Če pa so se simptomi (oljni madeži in
bele plesnive prevleke) že pojavili, priporočamo
uporabo fungicida MILDICUT-0,40 % v
presledku največ 5-7 dni. Mildicut v svetovnem
merilu trenutno velja za enega najzaneslivejših
fungicidov za zatiranje peronospore, tako
preventivno kot tudi kurativno in eradikativno,
se pravi, da briše pege. Uporabljamo ga
lahko v vseh fazah pojava peronospore, saj
preprečuje sporulacijo, deluje na oljne
madeže, kakor tudi na bele plesnive
prevleke, tako na listju kot na grozdju.
Zaradi zaščite pred morebitnim pojavom
odpornosti (rezistence) na peronosporo, ga v
primeru večkratne eradikativne uporabe
priporočamo v kombinaciji s kakšnim
dotikalnim fungicidom, kot je Folpan ali pa
Dithane. Priporoča se tudi dodajanje sredstev
na osnovi fosfitov, kot sta LABIFITO v konc.
0,15-0,30 % ali PROTIFERT fosfit K v konc.
0,25-0,35 %.
Če pride do pojava peronospore na grozdju,
kar vidimo kot rjavo-vijolične deformacije na
jagodah brez bele plesnive prevleke, ni več
pomoči, kajti škode ni več moč preprečiti.
Preprečiti pa moramo nadaljnje okužbe.
Poškodovane jagode niso vir za nove okužbe,
vendar moramo kljub temu dobro zaščititi še
zdrave zelene dele, posebej pecljevino pred
nadaljnjimi okužbami. Zato so najprimernejši
fungicidi MILDICUT ali ELECTIS 75 WG ali
FOLPAN 80 WDG ali DITHANE M-45/DG ali
MANFIL 75 WGvedno v polnem odmerku ali
v kombinaciji z bakrenimi fungicidi kot sta
CHAMP form2 FLO ali CHAMPION 50 WG.
Pri obilnih padavinah imata prednost ELECTIS
75 WG in MILDICUT. Opravimo 2-3
tretiranja v razmakih na 5 dni.
Če se pojavi peronospora v avgustu na
vršičkih mladic ali zalistnikih, to rešujemo s
takojšnjim vršičkanjem in tretiranjem z
dotikalnim fungicidom.
BIOtično zatiranje
Je v mokrih letih zelo oteženo, saj razen
dotikalnih fungicidov na osnovi bakra, raznih
rastlinskih izvlečkov in glin, ni na voljo nič
drugega. Strategija zatiranja mora v takem
primeru temeljiti na doslednem preventivnem
zatiranju, po možnosti vedno pred začetkom
padavin in upoštevanju izpiranja, seveda če to
razmere dopuščajo. Najvišji odmerek bakra
kot čiste kovine je 3 kg/ha, kar pomeni, da si
moramo izračunati, koliko katerega pripravka
lahko uporabimo, da ne presežemo te
količine. Npr. če uporabljamo Champion 50
WG, ki vsebuje 500 g bakra, lahko le tega v
enem letu uporabimo 6 kg na hektar. To
pomeni, da če ga uporabljamo v konc. 0,150,20 %, ga lahko letno v tej koncentraciji
uporabimo le 3-4 krat. Če uporabljamo
CHAMP formula 2 FLO, ki vsebuje le 250 g
bakra, pa ga v konc. 0,15-0,20 % lahko
uporabimo 6-8 krat, kar pa bi že zadoščalo.
Zaradi nižjih koncentracij/odmerkov v
BIOtičnem varstvu, priporočamo dosledno
dodajanje NU-FILMa-17 za izboljšanje in
podaljšanje učinkovitosti vsem pripravkom. Iz
rezultatov poskusa je razvidno, da je foliarno
gnojilo LABICUPER, ki vsebuje baker vezan
na glukonat (sladkor) in naredi baker
sistemičen, relativno učinkovit. To je unikatno
sredstvo, ki delno deluje proti glivičnim
boleznim, kot je peronospora in ga lahko
dodajamo kot gnojilo v konc. 0,30 % (300
ml/100 L vode).
Veliko “bio” vinogradnikov uporablja za
pomoč gnojila na osnovi fosfitov, ki pa niso
uvrščena na listo sredstev, dovoljenih za
ekološko varstvo. Pazljivo!
OIDIJ VINSKE TRTE (Uncinula necator)
Domovina te glive je severna Amerika, od
koder so jo leta 1845 tudi prinesli v Evropo.
Prvi jo je našel vrtnar Tucker v Londonu.
Od leta 1850 se je silovito razširila po vsej
Evropi. Gliva prezimuje v obliki micelija v
zimskih očesih na enoletnem lesu. V zadnjem
času pa se za razliko od Primorske tudi v
drugih vinorodnih pokrajinah pojavlja spolna
oblika, ki jo opazimo v obliki črnih pikic
(dozoreli kleistoteciji) na odpadlem listju.
Okužba iz prejšnjega leta se pozna v obliki
rdečerjavih in vijoličastih madežev. Celice pod
temi madeži nimajo nobene povezave s
prezimovanjem glive, le napovedujejo večji
potencial za naslednje leto. Ob ugodnih
razmerah, kot so visoka vlaga ponoči in visoke
temperature podnevi, lahko oidij okuži vse
zelene dele vinske trte.
Okužba na listju in mladicah: v izredno
ugodnih razmerah lahko pride do okužbe že v
mesecu maju pred cvetenjem, še posebej na
občutljivih sortah (npr. kerner, chardonnay,
rumeni muškat, refošk) in na občutljivih legah.
Micelij se pojavi v obliki sivih mokastih
prevlek na listju, zelo zgodaj pa lahko pokrije
celo mladico, ki se posuši in odpade. Pogoste
so okužbe mladic v juliju in avgustu, pa tudi
septembru, če za zadnja tretiranja ne
uporabljamo zanesljivih fungicidov.
Okužba na kabrnkih: pri zelo močnem
spomladanskem pojavu oidij napade tudi
kabrnike, ki so sprva prekriti ali oviti v t.i. sivi
pepel, nato porjavijo in se posušijo.
Okužba na grozdju: posledice napada oidija
na grozdju so največje. Na majhnih jagodah
se pojavi sprva siva mokasta prevleka in gliva
se dobesedno hrani z jagodno kožico, ki
propada, postaja plutasta, medtem pa se
prostornina jagode neovirano povečuje.
Zaradi tega jagoda poči tako, da se vidijo
peške. Močan napad oidija lahko privede do
velikega izpada pridelka.
Priporočila za zatiranje
Največji potencial oidija je v lanski sezoni bil v
Primorski vinorodni deželi, kjer mu klima tudi
najbolje ustreza. Na določenih lokacijah se je
močneje pojavljal tudi v Dolenjski vinorodni
deželi, Beli krajini, redkeje v Podravski.
Zanimiv je bil pozen pojav oidija, še posebej
na občutljivih sortah, kot je chardonnay,
rumeni muškat, na Krasu pa tudi refošk.
Vemo, da nizke temperature, blizu 20o C pod
lediščem, zelo negativno vplivajo na preživetje
oidija, vendar do januarja še nismo imeli teh,
za oidij neugodnih temperatur.
Tretiranja v fazi 5 cm
V vinogradih, ki so bili v prejšnjem letu
okuženi z oidijem, priporočamo uporabo
KARATHANE GOLD v konc. 0,06 % (60
ml/hL), ko so mladice dolge 5 cm. S tem
tretiranjem zaustavimo primarno infekcijo
(uničimo kleistotecije) in zmanjšamo potencial
za kasneje v sezoni. V ekološki pridelavi
lahko za ta namen uporabimo MOČLJIVO
ŽVEPLO v konc. 0,30 % ali biotični fungicid
AQ-10 v konc. 0,0035-0,007 %, ki prav tako
zmanjša število še nedozorelih kleistotecijev,
vendar v zgodnji fazi, preden pričnejo zoreti.
Lahko pa se uporabi tudi foliarno gnojilo na
osnovi aminokislin in žvepla, PROTIFERT
ŽVEPLO, ki ga lahko prav tako uporabljamo v
ta namen.
Redna tretiranja pričnemo skupaj s tretiranji
proti peronospori. V času do pred cvetenjem
uporabljamo v glavnem MOČLJIVO ŽVEPLO
- 0,30 %, lahko pa tudi KARATHANE GOLD v
konc. 0,06 % (60 ml/hL)-(2 krat).
V času pred, med in takoj po cvetenju,
uporabljamo triazolne sistemične fungicide
kot sta DOMARK 100 EC - 0,025 % ali
ORIUS 250 EW - 0,03 % ali pa dotikalne
fungicide s plinsko fazo in podaljšanim
delovanjem, kot sta CRYSTAL - 0,02 % ali
nov kombiniran fungicid POSTALON-0,10 %.
V primeru uporabe slednjih dveh v bloku 3 X
zapored, priporočamo pred in za njimi
uporabo KARATHANE GOLD v konc. 0,6 %,
da počistimo morebitne pojave okužbe oidija.
To je priporočljiv ukrep tudi pri uporabi
drugih tipov fungicidov. Presledki med
tretiranji s fungicidi Crystal ali Postalon so
lahko tudi 10-12 dni.
Zaključna tretiranja opravljamo večinoma z
MOČLJIVIM ŽVEPLOM v konc. 0,30 %.
BIOtično zatiranje oidija je lahko v ugodnih
letih zelo problematično. Na voljo so fungicidi
na osnovi žvepla, kot je MOČLJIVO ŽVEPLO
v konc. 0,30 %, kakor tudi ŽVEPLO V
PRAHU, ki ga uporabljamo v odmerku 15-20
kg/ha. Uporaba biotičnega fungicida AQ-10 v
konc. 0,0035-0,0070 % (3,5-7 g/ hl), v času
dozorevanja kleistotecijev, je pokazala izredno
učinkovitost, kar se lahko v tem načinu
proizvodnje pokaže kot izredno važno, da
zmanjšamo potencial glive. S tretiranjem v
začetnem času vegetacije lahko zatremo oidij
tako močno, da ne predstavlja kasneje v
vegetaciji večje grožnje. Pri uporabi AQ-10
moramo paziti na sredstva, ki jih uporabljamo
z njim v kombinaciji, saj imajo nekatera nanj
negativen vpliv.
Brez omejitve ga lahko mešamo s fungicidi na
osnovi bakrenega hidroksida 25-50% (Champ
in Champion).
Vsaj 2 dni po tretiranju z AQ 10 ne smemo
uporabljati fungicidov, ki vsebujejo učinkovine
kot so bakrov sulfat (bordojska brozga), bakrov
oksiklorid, žveplena ilovica (MycoSin) in vsaj 7
dni po tretiranju z AQ 10 ne smemo uporabljati
fungicidov, ki vsebujejo učinkovine kot je žveplo,
Si oksid+Al oksid in Ti oksid.
Zaradi stranskega delovanja, tudi dosledna
uporaba novega foliarnega gnojila
PROTIFERT ŽVEPLO v konc. 0,25-0,35 %,
delno zmanjšuje okužbo.
Ukrepi v primeru pojava oidija: prve znake
pojava oidija v vinogradu vidimo pri rezi kot
vijolične lise na medčlenkih rozg. To naj bo
opozorilo, da moramo biti posebej pozorni že
takoj v začetku vegetacije. Za prvo tertiranje
se odločimo, ko poganjki dosežejo dolžino 5
do 7 cm, da takoj zatremo primarno infekcijo.
Uporabimo nov KARATHANE GOLD v konc.
0,06 % (60 ml/hL) in tretiranje ponovimo čez
5-7 dni. Največ škode oidij naredi na jagodah,
posebej v času takoj po cvetenju pa do
strnenja jagod v grozdu. V času po cvetenju,
ko že imamo jagode, pri pojavu oidija takoj
uporabimo KARATHANE GOLD - 0,06 % in
tretiranje ponovimo čez 5-7 dni.
V primeru izredno močnega napada na
grozdju in tudi listju prav tako ukrepamo z
omenjenim sredstvom, vendar so za
učinkovito zatiranje potrebna tri zaporedna
tretiranja v razmakih 5-7 dni, dokler se
bolezen ne umiri.
Nastale škode v tem primeru ne moremo
popraviti, le omejimo njegovo širjenje na še
neokužene dele vinske trte, posebej grozdja.
Pri pojavu oidija moramo opozoriti, da imajo
sredstva na osnovi triazolov in strobilurinov
delovanje le v začetnih fazah pojava bolezni,
ko pa so že vidni simptomi, je dovolj učinkovit
le KARATHANE GOLD ali kombinacija
Karathana s triazoli kot so npr. Orius 25 EW
ali Domark 100 EC ali strobilurini.
Delovanje Karathana gold V letih od
ponudbe „novega“ Karathana, je bilo
ponekod slišati negodovanje zaradi slabega
delovanja v primerjavi s starim. Seveda je to
najprej napaka površnega branja navodila za
uporabo, v katerem je navedena 20 % višja
koncentracija, kot pri starem Karathanu EC in
sicer 0,05-0,06 %. Nov Karathane gold je
veliko bolj selektiven do vinske trte, ekološko
bolj sprejemljiv (nima oznake T-strupeno) in
zato enako učinkovit, vendar pri višji
koncentraciji oziroma odmerku, uporabljamo
pa ga lahko kar 4-krat v eni sezoni, tudi v IPG!
Če že v začetni fazi problema ne uporabimo
prave koncentracije/odmerka, se bolezen
razširi do takšne mere, da postane težko
obvladljiva.
SIVA GROZDNA PLESEN (Botrytis cinerea)
Je gliva, ki živi kot parazit in saprofit ter
napada vse rastline. V deževnih jesenih
povzroča močno gnitje grozdja, saj z encimi
lakaze uničuje celične stene povrhnjice in
pojavi se propad tkiva. Povzroči torej izgubo
dela pridelka, slabšo kakovost vin in slabo
barvo rdečih vin. V toplih in suhih jesenih
povzroča t.i. žlahtno gnilobo, ki izboljša
kakovost mošta oziroma vina. Napadeni so
lahko vsi zeleni deli trte: vršički, listi,
internodiji, pecljevina, kabrnki in seveda
grozdje. Tudi odstranjen enoletni les (cepiči,
podlage) so lahko okuženi. Prav tako je
botrytis nevaren v silnici, saj se lahko pojavi
na cepljenem mestu in na poganjkih.
Okužba brstov, listja, mladic in kabrnkov:
pri zelo vlažnem vremenu lahko napade
nežne sorte že spomladi. Komaj pognali brsti
so prevlečeni s sivo prevleko in odmrejo.
Vršički porjavijo, prevlečeni so z nežno sivo
prevleko in odmrejo. Na internodijih se pojavijo
rjave pege, pod katerimi poganjek ne raste
več in se zoži, nato pa se na tem mestu odlomi.
V izredno vlažnih pomladih smo priča pojavu
sive grozdne plesni tudi na listju, mladicah in
na kabrnkih. Pojav je posebej pogost v
vinogradih pregnojenih z dušikom, kjer je bila
slabo opravljena ampelotehnika (pletev,
razlistanje) in na občutljivih sortah, kot so beli
pinot, tudi chardonnay, rumeni muškat, renski
rizling, modra frankinja, žametovka in
cabernet sauvignon.
Okužba pecljevine: če gliva napada peclje, se
nadaljnje dozorevanje grozdja prekine. Zaradi
tega veliko grozdja tudi odpade, saj jih
napadeni pecelj ni zmožen obdržati. Posledica
tega je lahko občuten izpad pridelka.
Okužba cvetov: pogosta je v letih z
dolgotrajnim deževjem v času cvetenja, še
posebej na sortah, ki slabo odmetavajo
cvetne kapice. V tem primeru moramo
računati na to, da že imamo začetni potencial
za kasnejši pojav drugih oblik gnilobe.
Okužbe na grozdju:
Surova gniloba se pogosto pojavi pri sortah
s tanko jagodno kožico, z nad 50o Oe
sladkorja. Tako lahko, na primer grozdje sorte
rizvanec, sauvignon ali rumeni muškat, v nekaj
dneh popolnoma zgnije. Jagode postanejo
rjavkaste, redko se na njih pojavi plesniva
prevleka.
Gniloba se lahko pojavi že ob koncu julija in v
začetku avgusta, je pa posledica fizičnih
poškodb grozdnih jagod, zaradi napada
škodljivcev (grozdni sukači), toče, pokanja
jagod zaradi preveč vlage, idr..
Na poškodovanih jagodah se razvije siva
plesniva prevleka, nabiranje sladkorja se
ustavi in končna kvaliteta grozdja je slaba.
Cik nastane v toplih letih, avgusta in
septembra, na poškodovanem grozdju, ko
prične jagodni sok v jagodi zaradi prisotnosti
kvasovk v okolju vreti. Nastane majhna
količina alkohola, nato oksidira in nastane cik
(hlapne kisline). V takem primeru moramo biti
pozorni pri trgatvi in takšno grozdje izločiti,
saj vino s povišanimi hlapnimi kislinami ni
primerno za promet.
Žlahtna gniloba se pojavi, ko gliva v toplih in
suhih jesenih z vlažnimi in meglenimi nočmi
napade jagode, ki imajo več kot 65 oOe.
Povrhnjica postane porozna in pride do
izhlapevanja vode iz jagode. To povzroči
koncentriranje sladkorja in kisline, vendar
slednje ne tako močno, saj jo delno porabi
gliva za prehrano. Jagodna povrhnjica
velikokrat postane rjava, kasneje pa jagode
dobijo podobo cibeb ali rozin.
Priporočila za preprečevanje in zatiranje
Prehrana
Izjemno pomembna je prehrana z dušikom,
saj vsako pretiravanje s talnimi mineralnimi ali
foliarnimi gnojili na osnovi dušika, poveča
možnost pojava te bolezni. Vsaka sorta, na
Varstvo vinske trte
različnem rastišču in legi, ima svoje zahteve
glede potrebe po dušiku, kar moramo
upoštevati, da rast ni prebujna. Foliarna
gnojila z visokimi vsebnostimi hranil, posebej
fosforja in kalcija, kot je npr. StoPiCal,
povečajo fizično odpornost jagodne kožice in
s tem posredno vplivajo na zmanjšanje
bolezni.
Fosfor poveča število celic v povrhnjici in
mesu jagode, vpliva na tvorbo antocianov, od
njegove vsebnosti pa je odvisna tudi vsebnost
kislin ob trgatvi. Kalcij pa poveča trdoto
celičnih sten, saj skupaj z galakturonsko
kislino tvori snov podobno celulozi, ki je
osnova za celično steno. Če kalcij dodamo
prepozno, ko so celične stene že izgrajene,
dosežemo zmanjšanje ekstrakcije (izločevanje)
antocianov (barvil) in fenolov pri fermentaciji
(vrenju).
StoPiCal uporabljamo pri rdečih in belih
sortah prvič v času takoj po cvetenju (jagode
velikosti poprovega zrna) in drugič ob
strnjevanju grozdov. StoPiCal uporabljamo
skupaj s specifičnimi botriticidi (npr. Pyrus
400, Serenade WP) v odmerku najmanj 3 L/ha
v območju grozdja.
Varstvo pred škodljivci
V veliki meri so povzročitelji ran razni insekti,
na ranah pa se naseli siva gniloba.
Najpogostejši insekti so goseničice grozdnih
sukačev, ose, sršeni, pa tudi srnjad in fazani.
Metuljčki grozdnih sukačev letajo ponoči, in
če vinogradnik nima feromonske vabe, ne ve,
da je ta škodljivec prisoten. Ker vinogradniki
tega škodljivca ne vidijo direktno, se
velikokrat ne odločijo za zatiranje, kljub
priporočilom. Prvi rod obžira kabrnke in
komaj oplojene jagode in že zelo zgodaj
pripravi dobre pogoje za razvoj bolezni. Drugi
rod grozdnih sukačev odloži jajčeca na
grozdne jagode preden se te strnejo, tako da
ne vidimo vdornih mest goseničice, ampak
kasneje le gnezda gnilih jagod.
Ampelotehnika (zelena dela)
- pletev mladic je izjemno pomemben ukrep,
saj s tem povečamo zračnost v območju
grozdja in le-to se prej posuši, pa tudi
sami pogoji za pojav bolezni so slabši;
- odstranjevanje listja v območju grozdja,
še posebej pri občutljivih sortah, je izredno
učinkovit ukrep za preprečevanje te bolezni,
saj so pogoji slabši, grozdje se prej posuši in
tudi kvaliteta aplikacije je veliko boljša;
Uporaba specifičnih botriticidov
je odvisna od sorte, zdravstvenega stanja
grozdja in klimatskih pogojev v tistem letu. Za
uporabo se odločimo preventivno, da glede
na vremensko prognozo in trenutno
zdravstveno stanje preprečimo okužbo ali pa
se odločimo takoj, ko smo opazili prve
simptome bolezni. V tujini se veliko govori o
začetnih okužbah s sivo grozdno plesnijo v
času cvetenja in takoj po njem, kajti prvi
zametki okužbe se najdejo že na cvetnih
kapicah. V mokrem in hladnem vremenu je
odmet cvetnih kapic počasnejši, in ker je siva
grozdna plesen saprofitska gliva, v ugodnih
pogojih takoj napade odmrle zelene dele. Ta
mesta okužbe so izvor za okužbo komaj
oplojenih jagod in do trgatve je vse odvisno
od klimatskih pogojev. Še posebej je to
pomembno pri občutljivih sortah na to
bolezen in sortah, ki že po naravi slabše
odmečejo cvetne kapice.
Prvi termin tretiranja je samo v primeru
deževnega vremena v času cvetenja,
uporabimo pa lahko fungicid PYRUS-a 400
SC v konc. 0,2 %.
Drugi termin je v času od jagod velikosti
grahovih zrn do pred strnitvijo jagod v
grozdu. To tretiranje z zgoraj omenjenimi
botriticidi lahko opravimo tudi samo v
območju grozdja in to v kombinaciji z
insekticidi za zatiranje grozdnih sukačev
(MIMIC, RUNNER 240 SC, DELFIN WG in
PYRINEX 25 CS) in foliarnim gnojilom
StoPiCal v odmerku 3 L/ha.
Tretji termin je zelo pomemben, tretiranje pa
opravimo ob pričetku mehčanja oz. barvanja
jagod. Pazimo na karenčno dobo, saj vsi
sintetični botriticidi zelo negativno vplivajo na
potek vrenja, v primeru neupoštevanja pa
lahko pustijo tudi priokus. Zato pazimo na
karenco in si raje vzamemo kakšen teden
rezerve več, saj je po evropskih analizah
ostankov FFS v vinu, največ prav specifičnih
botriticidov.
Prav tako pazimo na antirezistenčno strategijo
in ker lahko Pyrus 400 SC uporabimo dvakrat
v eni rastni sezoni, ga ne uporabimo zaporedoma,
ampak izmenično z drugimi botriticidi.
odpornosti.
Dodajanje aminokislin, kot sta npr. Protifert
LMW in Protifert kalij, pospešita penetracijo
oz. vnos učinkovine tudi v rastlino in povečata
njeno učinkovitost.
ESCA
Je bolezen vinske trte, ki je posledica
delovanje več gliv (t.i. lesnih gniloživk ali
razkrojevalk lesa). V zadnjem stadiju
njihovega razvoja povzročijo odmiranje vinske
trte.
Slika okužbe: trte lahko odmirajo več let in
kažejo znake bolezni na listju, ki so podobni
močnim klorozam ali fitotoksičnosti ter na
grozdju. Največ vinogradov okuženih z ESCO
je pri nas v Primorski vinorodni pokrajini,
predvsem na rdečih, manj na belih sortah.
V zadnjih leti se pojavlja pravzaprav v vseh
vinorodnih pokrajinah, v Posavski predvsem
na sauvignonu in šiponu od belih in na večini
rdečih sort, v Podravskem pa predvsem v
starejših vinogradih laškega rizlinga, pa tudi
sauvignona in šipona.
Prenašanje: okužba z ESCO je možna takoj
po rezi, če so temperature nad 10o C in je
deževno vreme. Vdira skozi sveže nastale
rezne rane/ploskve in okuži trto. Fizično se
prenaša še s cepilnim in sadilnim materialom
in pri rezi ter zelenih delih. V vinogradu je to
opazno tako, da se prva okužena trta posuši,
od nje pa se na vsako stran širijo trte z
različno stopnjo okužbe.
Priporočilo za zatiranje: registriranih
pripravkov trenutno ni, se pa v tujini že
061
pripravlja registracija biotičnih fungicidov na
osnovi antagonističnih gliv, ki kažejo zelo
dobro učinkovitost. Težava je le v tem, da jih
je potrebno uporabiti v kratkem času po rezi
in pred nastopom za ESCO ugodnih
klimatskih pogojev. Tukaj se poraja problem
aplikacije v strmih vinogradih pozno pozimi
ali zgodaj spomladi.
V tujini imajo izkušnje s premazovanjem ran z
visoko koncentrirano brozgo pripravkov na
osnovi cirama (Ziram 76 WG), tirama (Thiram
80 WG), kombinacije mankozeba z bakrenim
hidroksidom (npr. Dithane DG/M-45 +
Champion WG 50).
Delovanje bakra na takšne bolezni je dobro,
problem je le, da večina bakrenih fungicidov
pri aplikaciji deluje le dotikalno oz. površinsko
na rastlini in so učinkoviti le pri aplikaciji na
rane, kjer so vdorna mesta za glive. V lanskem
letu je že bilo na razpolago novo specialno
foliarno gnojilo LABICUPER, ki ima baker
vezan na glukonat (sladkor), ki penetrira v
rastlino in ga distribuira po rastlini, torej
deluje sistemično. To je edino bakrovo
foliarno gnojilo s sistemičnim delovanjem.
V večletnih poskusih v Italiji so dosegli
omejevanje širjenja te bolezni in delno
ozdravitev okuženih trt. Ker je LABICUPER
popolnoma selektiven v vseh fazah vinske trte
in kompatibilen z večino FFS in foliarnimi
gnojili, se ga lahko v primerih okužbe
uporablja kot dodatek pri vseh tretiranjih.
VIRUSI IN FITOPLAZME VINSKE TRTE
Virusi in fitoplazme so mikroskopsko majhni
organizmi, ki se z okuženih rastlin prenašajo z
vegetativnim razmnoževanjem (v trsnicah)
in s prenašalci (vektorji) kot so žuželke
(ogorčice, škržati, resarji, stenice) in pršicami.
Tem prenašalcem vinska trta služi običajno
kot vmesni gostitelj (razen ameriški škržatek,
ki prenaša zlato trsno rumenico), v glavnem
pa se nahajajo na veliki koprivi in slaku. Zelo
nevarne so tudi ogorčice v tleh, ki neopazno
prenašajo okužbo, še posebej v trsnicah.
Virusi živijo v notranjosti celic in so prisotni v
vseh delih vinske trte. Večinoma se prenašajo
s prenašalci, manj mehanično.
Fitoplazme so enocelični organizmi, podobni
bakterijam in svojo obliko prilagajajo tkivu v
katerem živijo, ponavadi v vodovodnih
in sitastih ceveh. Znaki okužbe se pojavijo
zaradi njihovih izločkov, ki povzročajo
poškodbe na teh tkivih.
VIRUSNO ZVIJANJE LISTOV
(GLR = grapevine leaf roll) Povzroča več
virusov GLR in so razširjeni po vsem svetu.
Znaki okužbe se kažejo na listih, katerih
listna ploskev se zvija navzdol. Pri belih sortah
se listna ploskev med žilami, ki ostanejo
zelene obarva rumeno, pri rdečih sortah pa
rdeče. Pojav opazimo najprej na starih,
spodnjih listih, medtem ko listi na vršnjem
delu mladice ostanejo brez znakov do jeseni.
Znaki se pojavijo tudi na grozdnih jagodah in
sicer v neenakomerni obliki, obarvanju in
dozorevanju. Izgube pridelka so lahko tudi do
30 % in več, vsi organi vinske trte pa so manjši
in šibkejši.
Prenašalci: sumijo na nekatere vrste kaparjev,
ki se pojavljajo na vinski trti, v glavnem pa se
prenaša z vegetativnim razmnoževanjem in
mehansko pri ampelotehničnih delih.
Preprečevanje okužbe: čist razmnoževalni
material v trsničarstvu, odstranjevanje
okuženih trt.
INFEKCIOZNA PANAŠIRA VINSKE TRTE
povzroča več virusov.
Znaki okužbe na listju so zelo različni, v
glavnem pa v obliki črtastih, progastih,
pikčastih in mozaičnih vzorcih, ki so v
glavnem rumene barve. Ti znaki se pojavljajo
na posameznih listih, na grozdju pa se kaže
okužba v obliki slabše oplodnje, posledično
nižjim pridelkom in sladkorno stopnjo.
Prenašanje: v glavnem z vegetativnim
razmnoževanjem in ogorčice.
Preprečevanje okužbe: čist razmnoževalni
material v trsničarstvu, razkuževanje rastišča,
odstranjevanje okuženih trt.
ENACIJSKA BOLEZEN VINSKE TRTE
Zanjo trenutno ni dokazov, da je pri nas
prisotna, povzročajo pa jo virusi iz skupine
infekciozne degeneracije.
Znaki okužbe: močno iznakažene trte, ki zelo
slabo rodijo, spomladi slabo odganjajo ali pa
celo nič, odgnane mladice so iznakažene, na
spodnji strani listov pa se pojavijo izrastki
(enacije) nepravilnih oblik, velikosti do 2 cm.
Listi imajo mehurjasto ploskev, z močno
izbočenimi žilami in so manjši od neokuženih.
Medčlenki so močno skrajšani, pridelek pa
slab.
Prenašanje: v glavnem z vegetativnim
razmnoževanjem in ogorčice.
Preprečevanje okužbe: čist razmnoževalni
material v trsničarstvu, razkuževanje rastišča,
odstranjevanje okuženih trt.
RAZBRAZDANOST IN OPLUTENELOST
LESA sta redko zastopani virusni obolenji pri
nas. Le redko na Primorskem opazimo
propadanje trte, posebej na sorti refošk.
Znaki okužbe se kažejo kot brazdaste,
oplutenele zadebelitve skorje, prav takšen je
tudi stržen. Motena je preskrba s hranili,
zato trsi pričnejo propadati.
Prenašanje: v glavnem z vegetativnim
razmnoževanjem.
Preprečevanje okužbe: čist razmnoževalni
material v trsničarstvu, razkuževanje rastišča,
odstranjevanje okuženih trt.
TRSNE RUMENICE
Povzročajo jo fitoplazme, njihova prisotnost
pa se veča v vseh naših vinorodnih deželah.
Poznamo okoli pet teh fitoplazem, pri nas pa
je najbolj zastopana rumenica tip črni les
(Bois Noir-BN). Zlato trsno rumenico
(Flavescence doree-FD), ki je najhujša oblika
rumenic, so najprej potrdili leta 2005 na
Primorskem v vinogradih na Koprskem v
Pobegih, leta 2008 na Dolenjskem v okolici
Krškega in Novega mesta, v letu 2009 pa tudi
na Štajerskem in sicer v Počehovi pri Mariboru
ter v Prekmurju v Dobrovniških vinogradih.
Prenašalci: FD je izredno agresivna in
povzroča večjo škodo kot BN. Fitoplazme se
prenašajo z vegetativnim razmnoževanjem in
seveda s prenašalci, od katerih sta najbolj
znana sklenokrili škržat(1) (Hyalestes
obsoletus Signoret), ki je prenašalec rumenice
BN in ameriški škržat (2) (Scaphoideus titanus
Ball.), ki je prenašalec rumenice FD.
Pojav teh rumenic je odvisen od okuženosti
območja in prisotnosti občutljivih sort.
Najbolj občutljiva je sorta Chardonnay, katere
okužba se je z rumenico BN do leta 1997
gibala v okviru 2,5-37,5%, v letu 2002 pa je
prišlo do izjemno močne okužbe, posebej v
podravski vinorodni deželi.
Območja z najmočnejšo okuženostjo so bila v
Halozah, Radgonskih goricah in Ljutomerskoormoških goricah, ponekod tudi do 90 %.
Sum za tako močan pojav - epifitocijo, je
padel seveda na prisotnost prenašalcev škržatov, kar je monitoring tudi potrdil, saj so
na vseh lokacijah potrdili prisotnost
sklenokrilega škržata. Trta je temu škržatku le
vmesni gostitelj, saj se na njej zadržuje in
hrani le nekaj dni, večinoma pa se zadržuje na
veliki koprivi in slaku, ki sta njegovi
gostiteljici. Ta dva »plevela« se pojavljata
posebej na brežinah terasnih vinogradov in v
pasu pod vrsto, ki je bil tretiran samo s
herbicidi na osnovi glifosata.
Občutljivost posameznih sort na “trsne
rumenice”:
ZELO občutljive sorte: chardonnay,
sangiovese, renski rizling, šipon.
SREDNJE občutljive sorte: barbera, cabernet
sauvignon, malvazija, pinela, rebula, refošk,
žametna črnina, modra frankinja, beli pinot,
modri pinot, sivi pinot, rumeni muškat, kerner,
rumeni plavec.
MANJ občutljive sorte: laški rizling, merlot,
tokaj.
Znaki okužbe se kažejo v obliki rumenenja
listja pri belih sortah in rdečenja pri rdečih
sortah. Najbolj značilen znak je zvijanje
listne ploskve navzdol (v obliki pisemske
kuverte), listi pa postanejo trdi, lomljivi in
hitro dozorevajo ter predčasno odpadejo.
To je posledica zamašitve sitastih cevi, ki
transportirajo asimilate iz listne površine v
druge dele vinske trte. Medčlenki mladic so
krajši, tako da pride do prekrivanja, listni peclji
pa so obrnjeni navzdol, v obliki ribjega hrbta.
Les mladic je šibak, slabo zori in se velikokrat
posuši in pozimi pozebe. Močni znaki se
kažejo tudi na grozdju, saj se okužene trte po
cvetenju močno osipajo, preostale oplojene
jagode pa venejo, se sušijo in odpadajo.
Poškodovana je tudi pecljevina, ki je šibka,
tako da odpadajo tudi celi grozdi. Izguba
pridelka je pri močni okužbi lahko ogromna.
Okužene trte ne kažejo vsako leto enako
močnih znakov okužbe, vendar z leti shirajo in
se posušijo. Na deblu se pojavi debelejša
pluta, les pod njo pa je žlebast.
Preprečevanje okužbe:
V primeru najdbe prenašalcev in/ali simptomov
izda FURS odločbo, s katero določi razmejeno
območje (žarišče in varnostno območje).
Žarišče zajema vinograde v pasu okoli
potrjene točke najdbe v polmeru do 1 km,
varnostno območje pa zajema vse vinograde
v pasu 1 do največ 5 km okoli potrjene točke
najdbe in je določeno s katastrskimi občinami.
Okužbo in širjenje preprečujemo tako, da
sadimo neokužen razmnoževalni material v
trsničarstvu, odstranjujemo okužene trte,
zatiramo gostiteljske rastline škržatov kot
sta velika kopriva in slak (DOMINATOR
ULTRA 360 SL + GOAL, ki je specifičen
herbicid za zatiranje koprive) in zatiranje
prenašalcev - škržatov z insekticidi (Pyrinex).
V primeru najdbe prenašalcev ali simptomov
zlate trsne rumenice FD sledi izdaja odločbe,ki
narekuje strategijo obveznega zatiranja in sicer:
- v proizvodnih vinogradih je na razmejenem
področju potrebno 2-4 tedne po izleganju
ličink izvesti dve (2) tretiranji proti ličinkam
in nimfam, to je na Primorskem nekje sredi
junija, drugod pa teden kasneje.
Istočasno z drugim rodom grozdnih sukačev,
zatiramo tudi nimfe in prve odrasle
škržatke.
- v matičnih vinogradih in matičnjakih je
potrebno izvesti tri (3) tretiranja in to:
- prvič sredi junija, ko je trta popolnoma
odcvetela proti ličinkam in nimfam,
- drugič v začetku julija proti nimfam (termin
za zatiranje grozdnih sukačev) in
- tretjič konec julija in v začetku avgusta proti
odraslim škržatkom;
- v trsnicah je prav tako potrebno opraviti tri
(3) tretiranja in sicer prvič konec junija,
drugič v juliju in tretjič v začetku avgusta.
ZATIRANJE PLEVELOV
V trajnih nasadih imamo v medvrstnem
prostoru negovano ledino, ki jo negujemo z
ročno ali strojno košnjo ali pa mulčanjem, v
vrsti, v čim ožjem pasu zatiramo plevele s
herbicidi. Najpogosteje uporabljamo
neselektivne herbicide na osnovi glifosata, kot
je DOMINATOR Ultra 360 SL, ki ga
uporabljamo med vegetacijo v odmerku 3-6
L/ha. Nekatera sredstva že imajo dodano
močilo, vendar za izboljšanje učinkovitosti in
preprečevanje spiranja priporočamo močila
oz. lepila, kot je NU-FILM-17 v odmerku
150-250 ml/ha.
Najboljše učinke dosežemo pri jesenski
uporabi po spravilu pridelka, saj takrat, poleg
vseh enoletnih plevelov, zatremo tudi največ
večletnih plevelov. Odmerki v tem času so
lahko polovični.
OPOZORILO: pri jesenskih tretiranjih s
herbicidi na osnovi glifosata, moramo biti
posebej pazljivi na širino tretiranega pasu, saj
imajo ti pripravki izredno translokacijsko
učinkovitost. To pomeni, da je prihodnjo
pomlad herbicidni pas za najmanj 20 % na
vsako stran širši, kot je bila izvedena aplikacija.
Zato naj ne bo tretiran pas v jeseni širši od 30
cm, oz. 15 cm na vsako stran od trsov. V
primeru preširoke aplikacije lahko imamo
prihodnjo sezono probleme s povečano
erozijo, še posebej v primeru vertikalnih
nasadov.
Med vegetacijo pripravki na osnovi glifosata v
glavnem delujejo na ozkolistne plevele, zato
se priporoča v praksi preiskušena kombinacija
DOMINATORja in GOALa v razmerju 10:1,
ki pa dobro deluje tudi na širokolistne plevele,
saj učinkovina GOALa oksifluorfen poveča
penetracijo glifosata v rastlino. Razmerja ne
smemo povečevati v prid Goala, saj je potem
povrhnjica plevelne rastline preveč
poškodovana in glifosat ne more penetrirati.
Priporočamo, da uporabljate naslednje
kombinacije:
- spomladi: DOMINATOR 3 L/ha+GOAL 0,3 L/ha
- jeseni: DOMINATOR 2 L/ha + GOAL 0,2 L/ha.
Ta kombinacija je cenejša od polnih
odmerkov, učinkovita pa tudi na zelo odporne
plevele kot so slak, srobot, preslica, ipd..
Pri dodatku NU-FILMa lahko z dvakratnim
tretiranjem dobro uničimo tudi bršljan.
ODSTRANJEVANJE
KORENINSKIH IN DEBELNIH
IZRASTKOV
Za pletev debel priporočamo učinkovit
herbicid/desikator KABUKI, ki ga
uporabljamo za odstranjevanje koreninskih in
debelnih izrastkov.
Način delovanja: KABUKI vsebuje novi
hormon piraflufen-etil iz kemične skupine
pirazolilfenilov. Deluje kot kontaktni herbicid,
tako da po inhibiciji protoporfirinogenoksidaze uniči klorofil, kar vodi k hitri nekrozi
rastlinskih celic. Stopnja učinkovitosti se viša s
povišanjem temperature in intenzivnostjo
svetlobe. Delovanje piraflufen-etila ni
sistemično in je omejeno na klorofil, v tleh pa
se z hidrolizo izredno hitro razgradi, zato
nima nobenega vpliva na podzemne dele
rastline. Istočasno učinkuje tudi na nekatere
plevele. Dodajanje močil poveča njegovo
učinkovitost. Pazimo, da ne pride do
zanašanja na zelene nadzemne dele rastline.
Priporočilo za uporabo: na vinski trti za
pridelavo vinskega in namiznega grozdja (po
3. letu starosti vinograda), uporabljamo
KABUKI v času odganjanja koreninskih in
debelnih mladic (do višine 15-20 cm),
oziroma dokler le-ti ne začnejo z olesenitvijo.
Uporabljamo ga v 0,20 % konc. (0,8 L/ha)
pri porabi vode 300-400 L/ha pri enkratni
uporabi in v 0,1 % konc. (0,4 L/ha) pri
porabi vode 300-400 L/ha pri dvakratni ali
deljeni (split) uporabi. V primeru deljene
uporabe opravimo dve tretiranji v presledku
največ 14 dni. KABUKI lahko uporabimo
največ dvakrat v eni rastni dobi. Na voljo je v
1 in 4 L embalaži. Vsako dodajanje močil/lepil,
kot je npr. NU-FILM-17 v odmerku 0,25 L,
močno povečajo delovanje.
OPOZORILO: pri aplikaciji uporabljamo
herbicidne škropilnike z nizkim pritiskom
(max 1,5 bar) in po možnosti ščitnikom, da ne
pride do zanašanja, ki povzroči močno
fitotoksičnost! KABUKI lahko uporabimo
največ 2-krat v eni rastni dobi.
PREPREČEVANJE STRESNIH
SITUACIJ in SANACIJA ŠKOD
Zadnja leta se soočamo z intenzivnimi
vremenskimi spremembami, ki so velikokrat
povezana z nastankom škode zaradi toče,
orkanskega vetra, izredno obilnih in
intenzivnih padavin, pa tudi zmrzali.
odmerku 4 kg/ha in PROTIFERTa LMW v
odmerku 4 L/ha ali PROTIFERT kalcij v
konc. 0,25 % (250 ml/hl). Kalcij je element, ki
v rastlini ureja oz. vzdržuje osmotski pritisk in s
tem blaži posledice suše. Kalcijeva gnojila na
osnovi kalcijevega klorida se odsvetujejo, saj
so v večini primerov fitotoksična, še posebej
pri temperaturah nad 25 oC, njihov učinek pa
je slab.
TOČA v vinogradih naredi največ škode, ki pa
lahko še leto do dve vpliva na količino
pridelka in splošno kondicijo trte. Najlažje se
seveda zavarujemo z mrežo proti toči, vendar
je njena postavitev v vinogradih, v glavnem
zaradi nagnjenega terena, težka in predraga.
Smotrna je le na rahlo nagnjenih in položnih
terenih ter nujna pri namiznih sortah.
Kako ravnamo v primeru toče?
(v prvi polovici vegetacije)
V najkrajšem možnem času opravimo 1-2
tretiranja s kombinacijo enega izmed
PROTIFERTov (LMW ali Kalij ali Kalcij) v
polnem odmerku in FOLPANa 80 WDG v
konc. 0,15 % (0,15 kg/100 L). Folpan rane
razkuži in pospeši njihovo celjenje, Protifert
pa da trti tisto energijo za celjenje in obnovo
tkiv, ki bi jo drugače morala sama izgraditi,
sedaj pa jo že ima na razpolago. Pri drugem
tretiranju dodamo polovičen odmerek
kakšnega dušičnega gnojila, npr. SLO-N,
PROTEOBOOM ali FOLIMIX za obnovitev
rodnega lesa za prihodnje leto. Tretiranje
ponovimo najkasneje konec julija oz. v
začetku avgusta. V tem primeru moramo
paziti, da v zaključku vegetacije uporabljamo
gnojila na osnovi kalija, z zelo malo dušika, za
dozorevanje, kot je npr. PROTEOLEAF v konc.
0,40-0,50 % (400-500 h/100 L).
SUŠA je drugi večji stres, ki lahko doleti
vinograd. Namakanje vinogradov pri nas ni
dovoljeno, z izjemo na Krasu v primeru
močnega pomanjkanja talne vlage. Redka so
leta, ko traja sušno obdobje dalj časa, pogosto
se pa pojavlja na plitkih, peščenih, prodnatih in
slabo pripravljenih tleh, včasih samo lokalno.
Simptome pomanjkanja vlage vidimo na uvelosti
in klorotičnosti listne mase in uvelosti jagod.
Kako ravnamo v primeru napovedane suše?
Trto je potrebno pripraviti na sušno obdobje
tako, da jo usmerjeno prehranimo z rezevnimi
hranili ter antistresnimi sredstvi. Zelo je
pomembno, da rastline umirimo v rasti,
dvignemo koncentracijo rastlinskega soka in
pospešimo rast korenin. To lahko zelo uspešno
naredimo s kombinacijo foliarnih gnojil na
osnovi kalija in fosforja, kot je FOLIPLUS v
odmerku 4-5 L/ha in aminokislin, kot je
PROTIFERT LMW v odmerku 4 L/ha ali nov
PROTIFERT kalij v konc. 0,25-0,35 %.
Najkasneje čez 5-7 dni opravimo škropljenje s
kombinacijo kalcijevega foliarnega gnojila
CALBOSOL (28% kalcija in 1% bora) v
FITOTOKSIČNOST (ožig) se večinoma
pojavlja zaradi neupoštevanja navodil za
uporabo. Tukaj lahko še posebej izpostavimo
naslednje napake, ki jih vinogradniki naredijo
pri tretiranjih:
- neupoštevanje priporočenih konc. oz.
odmerkov, seveda v smeri povečevanja,
predvsem sredstev za varstvo rastlin, “da bo
dobro prijelo” (nekatera sredstva so selektivna,
večina pa ne), po drugi strani pa uporaba
specifičnih foliarnih gnojil, ki jih uporabljamo
v pravilnih odmerkih, vendar je koncentracija,
v primeru manjše uporabe vode na hektar,
zaradi neugodnih hidrometeoroloških
pogojev in fiziološkega stanja (nizki turgor),
previsoka;
- tretiranje ob visokih temperaturah
(optimalna temp. je med 10 in 25o C;
problem nekaterih bakrenih fungicidov
pri nizkih temperaturah in dežju,
problem močljivih žvepel in sredstev na
osnovi meptil-dinokapa pri temperaturi
nad 30o C, itd.);
- kombiniranje sredstev, ki povzročajo
ožige, predvsem poceni dušična gnojila;
- nepravilna uporaba herbicidov, še
posebej na osnovi MCPA (tretiranje ob
vetrovnem in vročem vremenu) in
glifosata (tretiranje po zelenih delih trte).
Priporočila za ukrepanje v primeru
fitotoksičnosti
V vseh primerih v najkrajšem možnem času
ukrepamo s stimulatorjem PROTIFERT LMW
v konc. 0,40 % in tretiranje ponovimo 2-3
krat v razmakih na 3-4 dni. V primeru suše
lahko uporabimo tudi PROTIFERT kalij v
konc. 0,25 %. Pravzaprav je najvažneje, da
uporabimo eno sredstvo iz družine
PROTIFERT, le tistega z železom ne.
PRIPOROČILA ZA
PREHRANO VINSKE TRTE
Prehrana vinske trte je, tudi v Sloveniji, iz leta
v leto bolj pomembna, saj le pravilna
prehrana da kvaliteten in ekonomičen
pridelek, kakršnega zahteva vedno bolj
izbirčen kupec doma in v tujini.
Rast, rodnost, odpornost na negativne
okoljske vplive in s tem tudi življenjska doba
vinske trte, je odvisna od več »energetskih«
faktorjev kot so energija, ki jo predstavlja v
glavnem sončno sevanje, voda in v njej
raztopljena hranila. Prevzem in tudi izkoristek
teh »energetskih« faktorjev iz različnih
medijev poteka preko podzemnih in
nadzemnih organov vinske trte, v plinski, trdni
in razredčeni obliki elementov.
FOTOSINTEZA
je eden izmed temeljnih procesov, ki se
odvijajo v vsaki višji rastlini na zemlji. Proces
poteka v posebnih fotosintetskih organih
imenovanih kloroplastih. Med procesom
nastajajo s pomočjo sončne svetlobe iz
ogljikovega dioksida in vode osnovne organske
snovi, to so sladkorji. Ob tem procesu
nastajajo tudi stranski proizvodi, kot je plin
kisik, ki je neobhodno potreben za obstoj
živih bitij na zemlji.
Tudi vinska trta, kot domorodna rastlina,
proizvaja to organsko snov ali energijo, ki pa
jo porabi:
- kot vir kemične energije za metabolične ali
presnovne procese,
- kot vezano v obliki organskega ogljika.
S fotosintezo sintetiziranega sladkorja se
okoli 20 % porabi kot energija, kjer pa se
izloča ogljikov dioksid in voda.
Ostanek se porabi:
- za izgradnjo oz. rast vinske trte, ki je trajna
rastlina s ciklično rastjo (mirovanje/vegetacija),
- za spolno reprodukcijo (grozdje) in
- za tvorbo rezervnih snovi (suha snov/škrob
v lesu), ki jih potrebuje prihodnje leto za
obnovitev vegetacije.
Vinska trta se preživlja s 60-65 % energije,
pridobljene s fotosintezo in s 35-40 %
energije v obliki rezervnih snovi.
Nizka količina rezervnih snovi lahko ima za
posledico slabšo odpornost na nizke zimske
temperature, slabo in neenakomerno
odganjanje v prihodnji vegetaciji ter nižji in
manj kvaliteten pridelek.
RASTLINSKA HRANILA
So opredeljeni vsi elementi oz. hranila, ki so
potrebni za normalen vegetativni in
generativni razvoj in niso nadomestljivi z
nobenim drugim elementom. Glede na
njihovo prisotnost v različnih rastlinah, ta
hranila delimo na makro in mikro elemente
oz. hranila.
Makrohranila ali tudi glavna hranila so ogljik
(C), vodik (H), kisik (O), dušik (N), fosfor (P),
žveplo (S), kalij (K), kalcij (Ca) in magnezij
(Mg). Večinoma se v prehrani rastlin govori o
treh glavnih makro hranilih in to so dušik,
fosfor in kalij, žveplo, kalcij in magnezij pa
uvrščamo med mikro hranila, kar pa ni v redu.
Mikrohranila, imenovana tudi hranila ali
elementi v sledovih so železo (Fe), cink (Zn),
mangan (Mn), bor (B), baker (Cu), molibden
(Mo) in klor (Cl).
V rastlinskem materialu so najdeni tudi drugi
elementi, ki so delno razvrščeni kot koristna
hranila in sicer silicij (Si), aluminij (Al), natrij
(Na) in kobalt (Co) in takšni, ki jih prištevamo
k mikrohranilom kot nikelj (Ni), litij (Li), rubidij
(Rb), cezij (Cs), titan (Ti), krom (Cr), fluor (F),
stroncij (Sr), brom (Br), jod (J), arzen (As),
kositer (Sn), svinec (Pb) in srebro (Au).
Za večino zadnje omenjenih elementov ni
podatkov o potrebi, učinkovitosti ali toksičnosti,
zato je njihovo dodajanje nepotrebno.
Vinska trta potrebuje za svoj normalni razvoj
od vseh hranil okoli 99,5 % makrohranil in le
0,5 % mikrohranil, ki pa so neobhodno
potrebna, saj brez njih ni nujno potrebnih
procesov.
Razmerja in nesorazmerje med
posameznimi hranili/elementi v tleh
Razmerje med posameznimi hranili v rastišču
je odvisno od matične osnove in seveda vseh
agrotehničnih ukrepov, ki so v teku in so bili
izvršeni v preteklosti. Zaradi teh dejanj lahko
imamo na določenih rastiščih velike probleme
z vezanjem in sproščanjem posameznih
potrebnih hranil. To lahko ima negativni vpliv
na vegetativni in generativni razvoj vinske
trte, kakor tudi na kvaliteto samega pridelka.
Zato moramo na podlagi analiz tal in dobrega
opazovanja fiziološkega stanja vinske trte
ubrati pravilno prehrano z mineralnimi in
organskimi gnojili ter elemente spraviti v čim
primernejše sorazmerje. Z nepravilnim,
pavšalnim ali gnojenjem “na pamet” lahko
poslabšamo hranilne lastnosti tal, ob tem pa
se pojavi tudi ekološko vprašanje glede
onesnaževanja podtalnice.
pH – reakcija tal
Reakcija tal je v glavnem odvisna od matične
osnove, v primeru zemeljskih premikov ali
nanosov pa od materiala, ki smo ga nanesli.
Optimalni pH za vinsko trto se giblje v
območju slabo kislih tal, to je med 5,6 in 6,5.
Ker je Slovenija zelo raznolika dežela, so
takšna tudi njena vinogradniška tla. Razpon je
zelo velik, saj trta raste na močno kislih tleh s
pH nekaj nad 4 (obnove na gozdnih posekah)
pa tudi na izredno bazičnih tleh s pH skoraj 8.
Seveda so s tem povezani veliki problemi pri
prehrani, zato je pri ekstremnih primerih
potrebno obvezno opraviti analizo tal tudi na
mikrohranila kot so bor, železo, mangan,
molibden in cink.
Sprejem posameznih hranil je v veliki meri
odvisen od ph-tal, zato je njegova
optimizacija nujno potrebna. V tabeli je
prikazana odvisnost sprejema od pH:
ORGANSKA MASA - humus
Organska masa je prisotna v tleh v glavnem v
obliki humusa. Vsebnost v tleh je odvisna od
tipa tal. V lažjih, peščenih in prodnatih tleh je
glinastih delcev in humusa manj, zato
moramo hranila preko tal dodajati v več
obrokih, da ne pride do večjih izgub, saj jih
takšna tla ne morejo vezati v večjih vrednostih.
Na težjih tleh je več glinastih delcev in humusa,
zato so takšna tla sposobna sprejeti večje
količine hranil in jih tudi dalj časa oddajati,
tudi pozimi. Zavedati se moramo, da brez
organske mase v zemlji ni mikroorganizmov
in s tem mineralizacije.
Optimalna vsebnost humusa za vinsko trto
naj bi bila okoli 2,5-3,5 % in ne več kot 4 %,
saj je potem sproščanje dušika v vlažnih letih
preveliko.
Organsko maso v vinogradih dodajamo letno
s košnjo in mulčanjem trave in rožja ali z
vnašanjem hlevskega gnoja ali kašne druge
organske mase.
MAKRO in MIKRO HRANILA
DUŠIK (N)
Je motor rasti vinske trte in zelo pomemben
gradbeni del rastlinskih beljakovin, prisoten je
pa tudi v klorofilu, plazmi, nukleinski kislini,
encimih, rastnih hormonih in vitaminih.
Pospešuje vegetativno rast, pripomore k redni
in visoki rodnosti, pospešuje tvorbo rezervnih
snovi in v primeru poškodb zaradi suše, toče
ali zmrzali lahko s povečanim dušičnim
gnojenjem povrnemo zeleno maso.
Znaki pomanjkanja: svetlo zeleni in
limonasto rumeni listi, pordečeli internodiji,
šibka rast z majhnimi listi in grozdiči ter
tankimi mladicami. Asimilacija je oslabljena,
slaba kvaliteta mošta, “tanka” vina.
Znaki viška: bujna in občutljiva rast,
povečana občutljivost na bolezni (siva gniloba
na pecljevini in grozdju, peronospora), na
sušo in zmrzal, pozno in slabo dozorevanje
lesa, slabša odpornost na zimske temperature.
Gnojenje tal: preden se odločimo za gnojenje
z dušikom je zelo pomembno, da imamo
podatek o vsebnosti organske snovi
(humusa). Od njene vsebnosti, mikrobioloških
aktivnostih in količine letnih padavin,
temperature in zračnosti tal je odvisno, koliko
organskega dušika se letno sprosti. Ocenjuje
se, da se v primeru 2 % humusa na lahkih tleh
in 3 % na težjih tleh sprosti dovolj dušika in
ga ni potrebno dodajati preko tal.
V smernicah za integrirano varstvo IPG je
dovoljen enkraten hektarski vnos dušika v
količini 50 kg, seveda ob upoštevanju bujnosti
trt in pridelka, v času od fenološke faze B-C
pa do konca meseca junija. Dušik lahko v tla
vnašamo z mineralnimi gnojili, ki so lahko
čista (KAN, UREA) ali takšna, kjer je dušik
skupaj s fosforjem in kalijem NPK. Od
organskih gnojil večinoma uporabljamo
hlevski gnoj ali slamo kot zastirko, kjer pa
imamo negovano ledino pa vsakokrat z
mulčanjem trave.
Foliarno gnojenje: poslužujemo se ga v
primeru pomanjkanja, saj trta izredno hitro
reagira na foliarno gnojenje. Drugi razlog je
pa tudi ta, da granulirana gnojila v sušnem
vremenu niso aktivna, pri velikih padavinah pa
pride do spiranja, kar se pri foliarnih gnojilih
ne dogaja. V zadnjem času je dober razlog
tudi cena, saj z nižjimi odmerki dosegamo
bolj usmerjeno in cenejše gnojenje. 1 kg
dušika foliarno, nadomesti 4 kg dušika
preko tal. Čas tretiranja je v fazi pojava prvih
lističev (ff D) pa do cvetenja (ff F). V tem času
priporočamo novo, počasi sproščujoče
foliarno dušično gnojilo SLO-N v konc. 0,250,50 %, ki je posebej primerno za trajne
nasade. Na razpolago pa so še kompleksna
foliarna gnojila kot je npr. FOLIMIX v konc.
0,5 % (500 ml/100 L vode) ali
PROTEOBOOM v konc 0,35 % (350 g/100 L
vode). Manjše količine dušika lahko dodajamo
tudi z uporabo aminokislinskih gnojil kot so
PROTIFERT LMW in PROTIFERT kalij.
SLO-N-foliarni dušik bodocnosti
Cene dušičnih in tudi drugih kompleksnih
mineralnih gnojil so bile v lanskem letu
izredno visoke, nato pa so se spustile na
normalni nivo. Kljub temu pa so se dušična
gnojila letos zopet podražila, na kar se bomo
morali navaditi. Za relativno poceni in
učinkovito preskrbo vinske trte z dušikom
priporočamo novo dušično gnojilo SLO-N, ki
je raztopina dušičnega gnojila z ureo v
formaldehidni obliki, formulirano za foliarno
uporabo, lahko pa se uporablja tudi za
fertirigacijo. Vsebnost dušika kot ureaformaldehid je 20 % in je za rastline zelo
počasi dostopen, s tem pa se poveča učinek
gnojenja. Zaradi svoje posebne sestave (nizka
vsebnost biureta - 0,1 %), se SLO-N lahko
uporablja za gnojenje preko lista v visokih
odmerkih za vse kulture, tudi za tiste zelo
občutljive. Na listni površini ne kristalizira
ampak polimerizira, kar pomeni, da naredi
zelo tanko filmsko oblogo, ki dovoljuje
postopno absorbcijo dušika brez pojava
fitotoksičnosti.
Uporaba: Slo-N uporabljamo za foliarno
tretiranje na vinski trti v odmerku 250-500
ml/hl vode. Optimalni odmerek je 250 ml/hl,
pri močnejšem pomanjkanju največ 500 ml/hl.
- prvo tretiranje opravimo v času, ko se razpre
3-4 list (BBCH 13-14), še posebej če so nizke
temperature ali pa suša;
- drugo tretiranje opravimo, ko so jagode
velikosti bucikine glave.
- ponovno tretiranje je potrebno samo pri
sortah, ki dušik potrebujejo, kot je npr. laški
rizling in v pogojih, ko je v času debelitve
jagod dušik iz tal blokiran zaradi suše.
Kako deluje SLO-N?
SLO-N zagotavlja kvalitetno in dolgotrajno
preskrbo kmetijskih rastlin z dušikom.
S foliarno uporabo SLO-N vpliva na
vegetacijo, tako da na površini tretiranih
rastlin naredi tanek film in se absorbira v 6-7
urah po aplikaciji. V notranjosti rastline se
razgradi na asimilacijske oblike preko
encimatskega metabolizma, ki omogoči, da je
dušik na razpolago 2-4 tedne. Na zemlji se
SLO-N razgradi po mikrobni poti, s tem da
omogoči rastlini dostop dušika za 8-12 tednov.
Dušik, s počasnim sproščanjem polimetilenuree
SLO-N-a, ima indeks aktivnosti (IA) 100 %,
saj se ves dušik spremeni v asimilacijske oblike.
SLO-N dopušča redno prehranjevanje z
dušikom, brez pojava bujne vegetacijske rasti,
z njegovo uporabo pa se lahko izognemo
pomanjkanju dušika tudi pri omejenih
pogojih, kot so dolgotrajna sušna ali pa
deževna obdobja. SLO-N zaradi oblike in
količine dušika, ki ga vsebuje, ne
obremenjuje podtalnice.
Zaradi svojih posebnih lastnosti se Slo-N
uporablja na kulturah, kadar le-te potrebujejo
trajno razpoložljivost gnojil. Slo-N zmanjšuje
izgube pri izpiranju tal zaradi svoje polimerne
strukture (40 % zaradi nitratne oblike dušika)
in zmanjšuje izgube zaradi izhlapevanja (ne
»kristalizira«, ker je polimer in ni sol). S Slo-N
so procesi denitrifikacije dušika opazno
upočasnjeni, ker se urea-oblika počasi
pretvarja v N-NH4 in N-NO3.
Slo-N po aplikaciji tvori film, ki se oprime
rastline kot nekakšno lepilo: ta karakteristika
dovoljuje sredstvu, da se upira spiranju,
posebno če se uporablja v mešanici z drugimi
gnojili ali sredstvi za zaščito rastlin in deluje
kot adhezant in prenašalec in s tem poveča
učinkovitost mešanice sredstev.
FOSFOR (P)
je zelo pomemben za kemijske reakcije
rastline in njen dedni zapis, pomemben za
hranjenje in sproščanje energije, tvorbo
cvetov, cvetnega nastavka, kvalitete
povrhnjice jagode in lesa, vsebnosti
antocianov in fenolov pri rdečih sortah,
dozorelosti lesa, odpornosti na zmrzal,
asimilacijo in tvorbo beljakovin.
Fosfor je tudi pomemben element skupnih
kislin, barvil in fenolov v rdečem grozdju,
kakor tudi aromatičnih snovi v belih sortah.
Znaki pomanjkanja: pojav nekrotičnih peg
na robovih listja, listna ploskev se zvije
navzdol, pri močnem pomanjkanju se rjavordeče pege zlijejo, ostalo tkivo porumeni, tudi
ob listnih žilah, robovi lista se posušijo in
zvijejo navzdol, novi lističi so majhni,
koreninski sistem slabi, delitev celic in tvorba
beljakovin je slaba, čas zorenja se podaljša. Pri
sortah, ki so dovzetne za osipanje, je le-to
večje.
Znaki viška: zgodnejši zaključek vegetacije,
majhni lističi, odpadanje pridelka, blokiranje
magnezija, bora, cinka, bakra, mangana,
železa in kalcija.
Antagonizem: magnezij, kalcij, bor, železo,
cink, baker, mangan.
Gnojenje tal: odločamo se po analizi tal, kjer
naj bi bila založenost okoli 11-25 mg/100 g
zemlje. Čas gnojenja ni važen, saj fosfor do
korenin potuje zelo počasi, skoraj pet let.
Ponavadi to opravimo z mineralnimi
granuliranimi gnojili (PK ali NPK) pozno jeseni
ali zgodaj spomladi ali do junija v kombinaciji
z dušikom. Pazljivi moramo biti na tleh z
visokim pH, kjer se lahko fosfor zaradi visoke
vsebnosti kalcija inaktivira. Lahko pa to
naredimo tudi z mineralnimi gnojili za foliarno
uporabo in fertirigacijo, kot je nov
LABICUAJE, ki vsebuje 36 % fosforja, z
visokimi vsebnostimi mikrohranil kot so
B 3 %, Mo 2 %, Mn 2 % in Zn 2 %. Uporablja
se ga v 2-3 tretiranjih v odmerku 5 kg/ha.
Foliarno gnojenje: že prej je bilo omenjeno,
da fosfor v tleh potuje kar nekaj let, preden
pride do korenin, da ga rastlina lahko uporabi.
Zato se v primeru znakov pomanjkanja
poslužujemo foliarne aplikacije, kjer je čas
učinkovanja izredno hiter. Fosfor je element, ki
mu posvečamo premalo pozornosti. Njegova
uporaba je bila omejena zgolj na čas po
oplodnji, v času intenzivnega razvoja plodov.
Vendar je njegova prisotnost izredno
pomembna že pred cvetenjem, saj tudi on
favorizira oplodnjo. Deluje kot energija za
sproščanje rezevnih snovi, saj korenine v času
cvetenja še ne delujejo s polno močjo. Še
posebej je to pomembno, če so tla v času
pred cvetenjem hladna, takrat s fosforjem
aktiviramo te rezerve. Tudi v primeru suše, s
fosforjem aktiviramo korenine, da pričnejo
delati. Vemo, da fosfor vpliva na hitrost in
število celic in prav od teh dveh dejavnikov je
odvisna tudi odpornost jagodne kožice na
fizične poškodbe in bolezni, kot je npr. siva
grozdna plesen. Seveda je hranila potrebno
dodati pravočasno, da dosežemo željeno
učinkovitost. V ta namen priporočamo
foliarno gnojilo LABICUAJE v konc. 0,30 %
(300 g/hl), ki ga uporabimo prvič 10 dni pred
cvetenjem in še 2-3 krat v času po cvetenju,
pa dokler se grozdi ne zaprejo, oziroma
najkasneje do pričetka mehčanja. V istih
terminih se lahko uporablja tudi LABIFITO v
konc. 0,15-0,30 % (150-300 ml/hl) ali
PROTIFERT FOSFIT K v konc. 0,25-0,35 %
(250-350 ml/hl). Po cvetenju lahko
uporabimo tudi gnojila, ki vsebujejo fosfor in
tudi kalcij, kot je StoPiCal v konc. najmanj
0,30 % (300 ml/hl) ali FOSFOCAL v konc.
0,025-0,40 %.
KALIJ (K)
Je element zdravja, količine in kvalitete,
usmerja življenjski tok vinske trte, se takoj
vgradi v organsko maso, tvorba sladkorja in
beljakovin brez njega ni mogoča, ima
pozitiven vpliv na cvetenje in zavezanje
plodov, tvorbo korenin, odpornost na nizke
temperature, ureja režim vode v trti in s tem
poveča odpornost proti suši, pozitivno vpliva
na vsebnost sladkorja in s tem kvalitete,
poveča odpornost rastline proti boleznim
(oidij) in je tudi aktivator encimov.
Znaki pomanjkanja:
- mladi listi: navzgor zavihan listni rob, listno
tkivo med listnimi žilami rahlo klorotično.
Znaki pomanjkanja se kažejo že lahko tudi
pred cvetenjem in se izredno lepo odzovejo
na foliarno prehrano;
- starejši listi: najprej rumenkasto nekrotično
tkivo med listnimi žilami, listni robovi se
rahlo vihajo navzgor, kasneje to tkivo
postane vijoličasto in se prične sušiti, robovi
se popolnoma zvijejo navzgor in pordečijo.
Dozorelost lesa je slaba, s slabo odpornostjo
na nizke temperature, rastlina je potratna
z vodo in v primeru suše trpi pomanjkanje,
trta je manj odporna na bolezni, tvorba
cvetov je slabša, koreninski sistem slabi;
- neenakomerno dozorevanje jagod se
pozna še posebej pri rdečih sortah, saj so
jagode neenakomerno obarvane, kar
negativno vpliva na vsebnost antocianov v
vinu;
- venenje grozdov: za razliko od sušenja
pecljevine ni opaziti nobenih sprememb na
pecljevini v obliki nekroz in sušenja.
Jagode zaostanejo v razvoju oz. dozorevanju
in ovenejo. Vsebujejo le malo sladkorja, okus
je prazen, grenak in kisel. V končnem stadiju
te fiziološke bolezni se zelo malo razlikuje
od sušenja pecljevine. Ta bolezen se pojavi
zaradi motnje v preskrbi trte z vodo (kalij je
vpliven element na režim vode v rastlinah),
še posebej izrazito pri občutnejših klimatskih
spremembah. Občutljive so najbolj rdeče
sorte, kot npr.: modri pinot, cabernet
sauvignon, zweigelt, modra frankinja,
žametovka, pa tudi nekatere bele sorte kot
sauvignon, beli in sivi pinot.
Znaki viška: povzroči pomanjkanje magnezija.
Antagonizem: kalcij, magnezij.
Gnojenje tal: gnojenje tal opravimo vedno po
predhodni analizi, optimalna založenost pa je
za lahka tla med 11-25 mg/100 g zemlje, za
srednje težka tla 15-28 mg/100 g zemlje in
17-32 mg/100 g zemlje za težka tla. Glede na
čim manjšo onesnaženost se odločamo za
uporabo sulfatnih in ne kloridnih kalijevih
gnojil. Čas uporabe ni važen, saj tudi kalij
dolgo potuje do korenin (malo hitreje kot
fosfor), tako da se ponavadi odločamo za
gnojenje pozno jeseni ali zgodaj spomladi,
možna pa je tudi kombinacija z dušikom in
fosforjem (NPK) spomladi (do junija).
Foliarno gnojenje: zelo uspešna je uporaba
ob znakih pomanjkanja, saj se trta zelo hitro
odzove, ukrepati pa moramo takoj v začetku
znakov pomanjkanja. Ta pojav je v nekaterih
letih lahko že 10-14 dni pred cvetenjem in če
v tistem času interveniramo z dobrimi
foliarnimi gnojili, popolnoma odpravimo
pomanjkanje. Močnejši simptomi se pojavijo
po cvetenju, najbolj pogosti pa so na
območju Krasa in Dolenjske. V takšnih
primerih moramo uporabljati foliarna gnojila
že pred cvetenjem in potem praktično vsa
tretiranja do spravila.
Za doseganje boljšega dozorevanja grozdja
in lesa, uporabljamo kalijeva foliarna gnojila v
času, ko jagode dosežejo velikost graha, pa
do zaključnih tretiranj s FFS. Če jih uporabimo
v času 10-20 dni pred trgatvijo, se sladkorna
stopnja občutno poveča, prav tako tudi
dozorelost lesa. V ta namem uporabljamo
foliarna gnojila kot so PROTIFERT KALIJ v
konc. 0,35 % (350 ml/hl), ki je zelo primeren
za uporabo že pred, med in po cvetenju do
zapiranja grozdov ter za uporabo 10-20 dni
pred trgatvijo, prav tako lahko v tem času
uporabljamo tudi kalijeve fosfite kot sta
LABIFITO v konc. 0,15-0,30 % (150-300
ml/hl) ali PROTIFERT FOSFIT K v konc.
0,25-0,35 % (250-300 ml/hl). FOLIPLUS, ki
je prav tako kombinacija kalija in fosforja,
uporabljamo v konc. 0,5 % (500 ml/100 L
vode), 2-3 krat od zapiranja grozdov pa do
konca avgusta ali PROTEOLEAF v konc. 0,4
% (400 g/100 L vode), ki je še posebej
primeren za zaključna tretiranja, tik pred
trgatvijo. Dodajanje aminokislin (Protifert
LMW 0,35 %) pri zadnjih dveh tretiranjih
poveča delovanje PROTEOLEAFa, s tem pa se
poveča vsebnost sladkorja v grozdju.
Za boljšo akumulacijo suhih snovi se v letih s
slabim dozorevanjem priporoča uporaba
kalijevih in dušičnih gnojil takoj po trgatvi, kot
je npr. PROTEOLEAF v odmerku 5 kg in
Slo-N 5 L/ha.
BOR (B)
Bor je gradbeni element pomembnih povezav
v vinski trti, izboljšuje izmenjavo ogljikovih
hidratov, prisoten je v procesih sinteze celičnih
sten in celic, je aktivator in deaktivator rastnih
hormonov in je neobhodno potreben pri
oplodnji, saj njegova odsotnost pomeni slabšo
oplodnjo in posledično nižji pridelek. Prizadeta
je tudi kvaliteta, saj veliko neoplojenih jagod
ostane in močno znižuje kvaliteto. Bor je
izredno pomemben element, ki se mu pri nas
še vedno posveča premalo pozornosti. Več
desetletni rezultati različnih avtorjev so dokazali,
da je založenost slovenskih vinogradniških tal z
borom izredno slaba. Bor je element, ki se
izredno dobro sprejema skozi korenine,
problem je pa njegova aplikacija, saj ga z
mineralnimi granuliranimi gnojili ni mogoče v
zadovoljivi meri dodati. Bor se zelo slabo veže
v tla in se lahko hitro izpere, zato se znaki
pomanjkanja kažejo še posebej izrazito v
deževnih letih. Po drugi strani pa je foliarna
aplikacija izhod v sili, a vseeno bolj učinkovit
kot kakšen drugi način aplikacije bora.
Problem je tudi v tem, da je meja med
potrebno in fitotoksično količino izredno
majhna. Tukaj se pojavljajo problemi pri
uporabi določenih sredstev na osnovi bora, ki
niso tolerantna pri uporabi višjih odmerkov,
prav tako tudi ne kompatibilna.
Znaki pomanjkanja: slaba oplodnja in veliko
število ne ali slabo oplojenih jagod, kar se
Izraža na manjšem in slabšem pridelku, na
vegetativnih delih se kažejo kot zavrta rast,
poškodbe na rastnih vršičkih mladic in
korenin, poškodbe listnih žil in listnih pecljev,
vitic in internodijev, pokanje povrhnjice na
internodijih, pri belih sortah rumeno
obarvanje listnega tkiva, pri rdečih sortah
rdečkasto, deformacija in raztrganje listne
ploskve, odmiranje robov lista.
Znaki viška: že majhno predoziranje lahko
povzroči škodo na trti v obliki gubanja oz.
kodranja in trganja listne površine, rast je
depresivna.
Gnojenje tal: letni odvzem je odvisen od
pridelka, se pa giblje nekje med 200-400 g
letno. Dodajamo ga lahko z mineralnimi
gnojili, vendar glede na to, da ga v večini
vinogradniških tal primanjkuje, je to zelo
težko. Lahko ga dodajamo tudi z zalivanjem
ali kot dodatek pri tretiranju s herbicidi. V tem
primeru uporabimo foliarna
gnojila, kot je npr. FOLIBOR L v odmerku 4-5
L/ha vsaka 2-3 leta ali vsako leto 2 L/ha
2 x letno (prvič spomladi in drugič pozno
jeseni ali po trgatvi). Lahko pa spomladi
uporabimo gnojilo NUTREL ADVANCE v
odmerku 15 L/ha, najbolje ob herbicidnem
tretiranju.
Foliarno gnojenje: ker je bor izredno
pomemben element pri cvetenju, saj je od
njega odvisna oplodnja in s tem količina pa
tudi kvaliteta pridelka, ga dodajamo v fazi
pred in takoj po cvetenju. 1 kg bora foliarno,
nadomesti 5 kg bora preko tal. Priporočamo
uporabo FOLIBORa L v konc. 0.10 % (100
ml/100 L vode) ali najnovejšega sredstva, ki
je kombinacija aminokislin in bora PROTIFERT
BOR v konc. 0,20-0,25 % (200-250 mL/hL).
Sredstvi se brez problema mešata s fungicidi
na osnovi mankozeba, kot je Dithane DG/M45 ali Manfil 75 WG ter drugimi sistemičnimi
fungicidi, ki vsebujejo mankozeb kot dotikalni
fungicid.
Foliarno gnojilo NUTREL ADVANCE, lahko
uporabimo tudi foliarno in to večrat leto.
Poleg bora (0,36 %) vsebuje še druga
mikrohranila kot je baker, železo, mangan,
molibden in cink, v kar visokih vsebnostih.
Uporabljamo ga v konc. 0,10 % (100 ml/hl)
1-2 krat pred in 1-2 krat po cvetenju. Bor kot
element je prisoten tudi v drugih naših foliarnih
gnojilih, vendar v manjših količinah.
MAGNEZIJ (Mg)
Je zelo pomemben gradbeni element klorofila
in ima močan vpliv na fotosintezo, kar pomeni
sladkor, rezervne snovi, življenjsko dobo in
seveda kvaliteto pridelka, vpliva na pektine, je
aktivator encimov, sodeluje pri prevzemu
fosforja, vpliva na aromatiko vina, pravzaprav
je makrohranilo.
Znaki pomanjkanja: pojav nekroz listja med
listnimi žilami, ki so pri belih sortah
rumenkaste, pri rdečih sortah pa rdečevijolične, oboji pa kasneje porjavijo in se posušijo.
Znaki pomanjkanja se kažejo najprej na
spodnjih listih. Pri močnem pomanjkanju je
lahko prizadeta večina listne mase, kar se
močno odraža na pridelku v nizki sladkorni
stopnji in manjši količini, slabo dozorelem
lesu in nizki stopnji rezervnih snovi.
Sušenje pecljevine je odvisno od velikega
števila dejavnikov, je najbolj opazno in lahko
vinogradnika ekonomsko močno prizadene.
Je največja fiziološka bolezen vinske trte, ki
vpliva na kvaliteto in količino pridelka.
Slika poškodbe: pri zelo natančnih raziskavah
(Theiler 1970) je bilo ugotovljeno, da je
»stoma«, torej dihalni organ vinske trte in
celice v njeni bližini, izhodiščno mesto pojava
sušenja pecljevine. Ko le-te odmrejo, se
nekroze širijo na bližnja tkiva in tako
nastanejo podolgovate, površinske vdolbine
odmrlega tkiva na pecljevini, ki pa se širijo tudi
v globino do prevodnih in prehrambenih tkiv.
Vzroki:
- tla: nizka vsebnost organske snovi in odprta
tla, obdelava tal v vrsti v mokrih letih;
- sortna občutljivost: zelo občutljive sorte so
renski in laški rizling, žlahtnina, rumeni
muškat in muškat otonel, traminec, kerner,
tudi rizvanec, modra frankinja, cabernet
sauvignon in refošk, manj občutljive
sorte so družina pinotov, sauvignon, zeleni
silvanec;
- klimatski pogoji: hitre klimatske spremembe,
posebej pri temperaturnih razlikah in mokro/
suhih periodah ter vremenske razmere v
času cvetenja. V Švici, kjer je žlahtnina izredno
pomembna bela sorta so ugotovili, da je v
letih s padavinami in nizkimi temperaturami
v času cvetenja, pojav sušenja pecljevine
veliko večji, kot v optimalnih letih. To pa
zato, ker encim nitratna reduktaza zaradi
velikih količin dušika, prejetega iz tal, zaradi
povečane mineralizacije, ne more vsega
predelati, in se toksični nitrati odlagajo v
pecljevino (Biologie der Rebe), kar povzroča
nekroze. Zato njihova svetovalna služba v
takšnih letih močno opozarja vinogradnike na
pravočasno uporabo foliarnih gnojil na osnovi
magnezija, saj v nasprotnem primeru lahko
pride do velikih izpadov pridelka in nižje
kvalitete.
- prehrana: ker je magnezij močno nagnjen k
izpiranju, njegova vsebnost v zemljišču niha.
Problem je v tem, da je magnezij skozi
korenine zelo težko sprejemljiv (izredno
sprejemljiv je skozi zelene dele) in ga lahko
določeni parametri, kot je zelo visok ali nizek
pH in nesorazmerje K:Ca:Mg, zavirajo pri
sprejemu. Priporočljivo razmerje Ca:K:Mg naj
bi bilo 6:1:0.5, da ne pride do antagonizma.
Posledica tega je, da rastlina ni več sposobna
regulirati procese z vodo. V primeru prevelike
količine kalcija v rastlini se dihalni organi
(stome) odpirajo in pride do izgube vode.
V primeru prevelike količine kalija se stome
zapirajo in rastlina ne diha. To razmerje med
kalcijem in kalijem uravnava količina magnezija
v rastlini. Uravnavanje te količine je odvisno
tudi od količine kalija v mladicah, ko so te
dolge okoli 30 cm. Tako se v primeru obilnih
padavin v času pred in med cvetenjem
sprosti veliko mineraliziranega dušika iz tal, ki
ga požrešna vinska trta sprejme, vendar ga
ne more popolnoma predelati. Tako nastanejo
toksične/strupene oblike dušika (amonijska in
nitritna), ki jih prične trta odlagati v grozd.
Prisotnost teh strupenih oblik dušika
zablokira sistem oz. razmerje Ca:K:Mg,
posledica pa je odmiranje stom in bližnje
ležečih tkiv – sušenje pecljevine.
Gnojenje tal: letni odvzem magnezija pri
pridelku 10.000 kg/ha je do 3 kg/ha letno. Na
podlagi analize tal je potrebno gnojenje z
mineralnimi gnojili tako, da se čim bolj
približamo stopnji preskrbljenosti C.
Foliarno gnojenje: kot je že bilo omenjeno, je
magnezij izredno dobro sprejemljiv skozi
zelene dele rastline, zato lahko poleg osnovnega
talnega gnojenja veliko pozornost posvečamo
foliarnemu gnojenju. Magnezij je seveda zelo
pomemben del fotosinteze, od katere je v
veliki meri odvisna sladkorna stopnja v
jagodnem soku in dozorevanje lesa. V ta namen
dodajamo magnezijeva foliarna gnojila pri
pomanjkanju in občutljivih sortah že pred
cvetenjem, pri ostalih pa ga pričnemo
dodajati že takoj po cvetenju, ko jagode
dosežejo velikost graha, pa do mesec dni
pred trgatvijo. Vedeti moramo, da 1 kg
magnezija foliarno, nadomesti 75 kg
magnezija preko tal.
V primeru pojava kloroz na listju se moramo
za dodajanje magnezija odločiti že pred
cvetenjem in takoj po cvetenju, da preprečimo te kloroze, ki sicer nastanejo hitro po
cvetenju.
Klasično dodajanje magnezija naj bo prvič, ko
jagode dosežejo velikost graha, drugič ob
pričetku mehčanja in tretjič en mesec pred
trgatvijo. Na določenih sortah in različnih
pogojih rasti je včasih potrebno tudi do 5
tretiranj. Kloroze se vedno kažejo najprej na
spodnjem listju in se pomikajo proti zgornjemu
delu mladic.
Od foliarnih magnezijevih gnojil priporočamo
uporabo takšnih, ki vsebujejo čim manj dušika
v anorganski obliki. V času pred in med
cvetenjem ima vsekakor prednost novo
gnojilo PROTIFERT MAGNEZIJ v konc. 0,40,6 % (400-600 ml/hl), ki magnezij
sistemično razporedi ne samo v na novo
zrastle dele, ampak tudi spodnje liste.
Uporabimo lahko tudi PROMAG v konc.
0,15% (150 ml/hl), ki ga lahko vinogradniki
dodajajo ob vsakem škropljenju, saj je
cenovno izredno ugoden ali HYDROMAG
500 v konc.0,2-0,4 % (200-400 ml/hl).
Za preprečevanje sušenja pecljevine se je
potrebno pripraviti že v začetku vegetacije. Če
se sušenje pogosto pojavlja, moramo pričeti z
uporabo magnezijevih foliarnih gnojil
obvezno 1-2 krat že pred cvetenjem.
Priporočamo uporabo novega gnojila
PROTIFERT MAGNEZIJ v konc. 0,4-0,6 %
(400-600 ml/hl) ali HYDROMAG 500 v
konc.0,2-0,4 % (200-400 ml/hl). To sta
izredno učinkoviti gnojili, rastlina ju zaradi
formulacije zelo hitro sprejme, kompatibilni
pa sta z večino sredstev za varstvo rastlin, ki
se uporabljajo na vinski trti. V primeru
napovedi mokrega vremena v času cvetenja,
ju uporabljamo ob dodatku specialnega
foliarnega gnojila MOLYTRAC 250 (0,25
L/ha). Po cvetenju je potrebno opraviti še 3-5
tretiranj v razmakih 10-14 dni. Tudi tretiranje
še 3 tedne pred trgatvijo je priporočljivo.
Paziti moramo, da sušenja pecljevine ne
zamenjamo z venenjem grozdov zaradi
pomanjkanja kalija, saj lahko dosežemo
nasprotni učinek.
MOLIBDEN (Mo)
Molibden je za vinsko trto zelo nepomemben
element, podobno kot cink in baker pa se
nalaga v koreninah in se le v zelo majhnih
količinah vgrajuje v druge rastlinske dele.
Molibden je kovinska komponenta različnih
encimov, ko je npr. nitratna reduktaza.
Znaki pomanjkanja: do sedaj v naravi še
niso opazili pomanjkanja. Pri umetni prehrani
trt, brez molibdena, pa so bile ugotovljene
povišane vsebnosti nitratov v listnih pecljih in
pecljevini, kar je povzročilo nekroze (glej
sušenje pecljevine-magnezij). To lahko
povežemo seveda s sušenjem pecljevine, še
posebej v mokrih pomladih, ko je močna
mineralizacija dušika.
Foliarno gnojenje: na vseh občutljivih sortah
za sušenje pecljevine priporočamo, še
posebej v mokrih obdobjih pred in med
cvetenjem, kombinacijo magnezijevega
gnojila PROTIFERT MAGNEZIJ v konc.
0,40-60 % ali HYDROMAG 500 v konc.
0,20-0,40 % ali PROMAG v konc. 0,15 % +
MOLYTRAC 250 (0,25 L/ha).
V primeru obilnejših padavin tretiranje z
MOLYTRACom ponovimo. Po cvetenju lahko
pri vseh tretiranjih dodajamo NUTREL
ADVANCE v konc. 0,10 %, ki prav tako
vsebuje molibden.
ŽELEZO (Fe)
Je zelo pomemben sestavni del klorofila in s
tem fotosinteze, najdemo pa ga skoraj v vseh
delih vinske trte. Sodeluje pri večini procesov,
zelo pomemben pa je pri dihanju in vpliva na
tvorbo antocianov pri rdečih sortah.
Znaki pomanjkanja: železova kloroza se
pojavlja na rahlo bazičnih tleh (pH 7 in več),
kjer je dostopnost železa slabša. Prav tako se
pojavlja na slabo zračnih in težkih tleh. Znaki
se nikoli ne pričnejo kazati na spodnjih listih,
ampak vedno na zgornjih, od vrha navzdol,
saj ga zaradi pomanjkanja železa in njegove
slabe mobilnosti primanjkuje pri tvorbi
klorofila. Listno tkivo bledi, porumeni in se pri
močnem pomanjkanju prične sušiti.
Listne žile ostajajo svetlo zelene. Te kloroze se
včasih pojavljajo samo v delu vinograda ali na
posameznih trtah. Pri močnem pomanjkanju
je kvaliteta grozdja slaba, sladkorna stopnja
nizka, slaba pa je tudi dozorelost lesa.
Gnojenje tal: je bilo do prihoda foliarnih
gnojil edino možno z železovimi kelati, je pa
to finančno zelo velik zalogaj, učinek pa se (če
se), vidi šele naslednjo sezono ali pa sploh ne,
še posebej na lahkih tleh.
Foliarno gnojenje: je najučinkovitejše in tudi
veliko cenejše kakor gnojenje preko tal.
Vinska trta se zelo hitro odzove na foliarno
dodajanje železa, vedeti pa moramo, da se ob
pravilnem ukrepanju železova kloroza lahko
popravi, v nasprotju s pomanjkanjem
magnezija, ki se ne more popraviti. 1 kg
železa foliarno, nadomesti 100 kg železa
preko tal. V vinogradih, kjer je železova
kloroza pogosta, je potrebno uporabljati
foliarna železova gnojila že v fazi intenzivne
rasti pred cvetenjem in tudi še kakšen mesec
po cvetenju. Priporočamo uporabo
sistemičnega foliarnega gnojila PROTIFERT
ŽELEZO, ki je kombinacija aminokislin in
železa, uporabljamo pa ga v konc. 0,2-0,3%
(200-300 ml/100 L vode) ali NUTREL
ADVANCE v konc. 0,10 % (100 mL/hL),
dokler se klorotičnim delom trte barva ne
povrne. Protifert železo raje uporabljamo
samega in se izogibamo kombinacijam z
meptil dinokapom in bakrom ter močljivimi
žvepli pri visokih temperaturah. Nutrel
advance lahko mešamo z vsemi sredstvi.
MANGAN (Mn)
Pomemben element pri aktivaciji encimov in
sintezi vitamina C, udeležen pri tvorbi
ogljikovih hidratov, sladkorja, beljakovin in
klorofila. Kisla tla imajo malo mangana,
njegova vsebnost pa se veča z naraščajočim
pH-jem.
Znaki pomanjkanja: mlado listje prične
rumeneti, prav tako tudi tkivo med listnimi
žilami. Zeleno ostane samo listno tkivo ob
listnih žilah 1. in 2. reda. Kvaliteta pridelka je
slabša, pri močnem pomanjkanju je rast
zavrta in možna je tudi delna izguba pridelka.
Pojavlja se v glavnem na lahkih peščenih vinogradniških tleh. Pomanjkanje je lahko latentno.
Gnojenje tal: ker je mangana ponavadi
dovolj, ni usmerjenega gnojenja s tem
elementom. V manjših količinah ga vsebujejo
mineralna gnojila, pa tudi nekateri fungicidi
(mankozeb), kar pa zadostuje.
Foliarno gnojenje: potrebe po manganu so v
fazi pojava kabrnkov pa do ločevanja cvetov,
zato 1-2 krat v tem času tretiramo s
pripravkom PROTIFERT MANGAN v konc.
0,40-0,60 % (400-600 ml/hl) ali pa
MANTRAC 500 v konc. 0,1 % (100 ml/hl)
(le po naročilu) ali pa vsaj enkrat pred
cvetenjem uporabimo fungicid Dithane M45/DG, ki vsebuje mangan. V primeru znakov
pomanjkanja na mladih lističih se ta kloroza z
uporabo omenjenih sredstev popravi, na
starih pa ne več. Po cvetenju lahko pri vseh
tretiranjih dodajamo NUTREL ADVANCE v
konc. 0,10 %, ki prav tako vsebuje mangan.
CINK (Zn)
Je izjemno pomembno hranilo, ki se mu
posveča premalo pozornosti. Brez njega ni
aktivacije encimov, je prisoten pri tvorbi
klorofila, pospešuje aktivnost vitaminov in
sodeluje pri fotosintezi, vzpodbuja pa tudi
rast. Vinska trta je zelo občutljiva za
pomanjkanje cinka, v tleh pa ga je ponavadi
dovolj, kjer je zelo gibljiv in se hitro spere,
njegova sprejemljivost v tleh se manjša s
povečevanjem pH-ja.
Prevelike količine fosforja blokirajo sprejem
cinka. Ob zmanjšanju količine cinka v rastlini
se zmanjša tudi sprejem in transport železa v
rastlini. Odvzem cinka je med 100-400 g/ha
letno.
Znaki pomankanja: pričnejo se kazati zgodaj
poleti na mladicah, ki so šibke rasti, s kratkimi
internodiji, lističi so asimetrični, imajo značilno
mozaično klorotično tkivo med listnimi žilami,
ki ostanejo zelene, pecljev sinus je izredno
velik, rob listov je močno nazobčan, ploskev
dobi kovinski sijaj, izražena pa je povečana
rast zalistnikov. Grozdje je majhno, kakor tudi
jagode, možnost pojava sušenja pecljevine je
večja.
Foliarno gnojenje: kakor po manganu so tudi
potrebe po cinku največje v času do cvetenja.
Optimalni čas uporabe je v fenofazi F, ko se
pričnejo kabrnki ovešati, saj vzpodbudimo
podaljšanje pecljevine. To je zelo pomembno
pri sortah z zbitimi jagodami v grozdu, da so
potem le-ti bolj razvejani. S tem posredno
vplivamo na manjši pojav pokanja jagod,
hitrejše osuševanje grozdov in s tem manjšim
pojavom sive grozdne plesni. 1 kg cinka
foliarno, nadomesti 4 kg cinka preko tal.
Uporabimo lahko novo sistemično foliarno
gnojilo PROTIFERT CINK v konc. 0,40-0,60
% (400-600 ml/hl) ali ZINTRAC 700 v konc.
0,1 % (100 ml/100 L vode) ali PROZINC 25
v konc. 0,10 % (100 g/100 L vode) 1-2 krat
od te faze do cvetenja. Po cvetenju lahko pri
vseh tretiranjih dodajamo NUTREL ADVANCE
v konc. 0,10 %, ki prav tako vsebuje cink.
KALCIJ (Ca)
Je sestavni del vsake celice, nujno potreben
pri njihovi delitvi, uravnava izmenjavo
hranilnih snovi in vode, sodeluje pri izgradnji
beljakovin, vpliva na količino kislin v
jagodnem soku in je zelo pomemben element
pri izgradnji celične stene, saj se veže z
galakturonsko kislino v snov, podobno
celulozi, ki je osnova za celično steno. Kalcij je
v rastlini slabo mobilen, manj ga je v mladih
delih, več v starejših, olesenelih delih vinske
trte. Kalcij seveda vpliva na reakcijo tal (pH),
se v tleh zelo izpira, njegove izgube pa so
velike v primerjavi z odvzemom trte.
S kalijem je v določenem odnosu, sta namreč
antagonista. Če je sprejem kalija večji, je
sprejem kalcija manjši. Vplivi njunega
razmerja so opisani pri magneziju, močno pa
vplivata na pojav sušenja pecljevine.
Znaki pomanjkanja: na kislih tleh pričnejo
listne ploskve odmirati od zunanjega roba
navznoter, rob se malo zvija navzgor. Najprej
se to kaže na mladih lističih kot nekaj rdečerjavih nekrotičnih peg, ki se potem zlijejo
skupaj, rast trte je šibka, preneha rast novih
korenin, s tem pa je blokiran sprejem hranil
skozi korenine, cvetovi se osipajo, trte
pričnejo propadati. Pomanjkanje kalcija lahko
zamenjamo s pomanjkanjem fosforja, vendar
nekroze niso tako marmorirane.
Gnojenje preko tal: v primerih tal z nizkim pH
(npr. gozdne poseke), je potrebno napraviti
apnenje z apnom ali kremenčevo moko.
Potrebne količine nikoli ne damo v enem
obroku, ampak ta ukrep izvajamo več let, za
kar moramo obvezno imeti narejeno analizo
tal, da pravilno izvedemo ukrep.
Foliarno gnojenje: znaki pomanjkanja se pri
nas ne kažejo, saj pomanjkanja v glavnem ni,
razen na tleh z izjemno nizkim pH. Pridoma
pa lahko uporabljamo foliarna gnojila s
kalcijem, da dosegamo učinke, kot so trdnejša
rast mladic (pomembno za trsnice), ojačanje
jagodne kožice, ki je odpornejša na fizične
poškodbe, grozdje (namizno) bolje prenese
transport in skladiščenje in tudi pojav sive
grozdne plesni je manjši. V fazi intenzivne
rasti do cvetenja uporabljamo gnojila, ki
vsebujejo dušik, npr. FOLIMIX (N+Ca+Mg) v
0,5 % koncentraciji (500 ml/100 L vode), ki
pospeši rast, mladice pa so trdnejše in temno
zelene. v tem času lahko uporabimo tudi
PROTIFERT KALCIJ v konc. 0,25 % (250
mL/hL). Za povečevanje trdnosti in odpornosti
(še posebej proti pojavu sive grozdne plesni)
je idealen pripravek StoPiCal v odmerku
najmanj 3 L/ha. Uporabimo ga takoj po
cvetenju, škropljenje pa ponovimo še enkrat
čez 14 dni in v času mehčanja.
ŽVEPLO (S)
Je sestavni del beljakovin v rezervnih hranilih.
V tleh je običajno dovolj žvepla, saj se ga
vnaša s sredstvi za varstvo rastlin (močljivo
žveplo), mineralnimi gnojili, nekaj pa ga pride
tudi iz ozračja zaradi izgorevanja nafte. V tleh
je vezano na organsko maso, torej več je
humusa, več je tudi žvepla. Močljiva žvepla, ki
jih uporabljamo za zatiranje oidija, ne delujejo
kot hranilo, saj ga trta ne more sprejeti. Edina
sprejemljiva oblika je žveplov anhidrid, ki je v
foliarnem gnojilu PROMAG, PHOTREL, AZOS
300 in novem PROTIFERT ŽVEPLO.
Pomanjkanja žvepla v naših vinogradih ni,
pridoma pa lahko ta gnojila uporabljamo za
doseganje določenih učinkov. Tako npr.
PROTIFERT ŽVEPLO v konc. 0,25-0,35 %
deluje kot hranilo, zaviralno na oidij in pršice
ter povečuje sortno cvetico. Za doseganje
tega efekta izstopa uporaba PHOTRELa v
konc. 0,3 % (300 g/100 L vode), ki je
izredno učinkovit, saj konkretno poveča
sortno cvetico.
ODVZEM HRANIL S PRIDELKOM
Potreba po dodajanju hranil nastane z
odvzemom hranil s pridelkom, listno maso in
rožjem, ki ga odnesemo iz določene površine,
potrošnjo sekundarnih rastlin (travna ruša,
pleveli) in seveda z izgubami, ki so odvisne od
tipa rastišča (vsebnost organske mase).
Odvzemi hranil so zelo različni in odvisni v
največji meri od iznešenega pridelka.
Po navedbah Beratungsringa (2006) in
W. Hillebranda* (1978) iz Južne Tirolske, naj bi
bili odvzemi hranil v kg/ha glede na količino
pridelka sledeči:
hranilo
7t
dušik (N)
14
fosfor (P2O5)
6
kalij (K2O)
27
magnezij (MgO)
2
bor (B)
0,2
mangan* (Mn) 0,08-0,016
baker* (Cu)
0,06-0,012
cink* (Zn)
0,1-0,12
molibden* (Mo) do 3 g
10 t
20
8
38
3
0,3
/
/
/
/
13 t
26
10
50
4
0,4
/
/
/
/
Iz te tabele je razvidno, da so odvzemi veliko
manjši, kot so bili prezentirani v preteklosti in
so še sedaj, še posebej v priporočilih
nekaterih proizvajalcev gnojil. Zato je v
marsikaterem vinogradu zaznati presežke
določenih hranil, še posebej kalija in fosforja,
ki povzročajo probleme pri preskrbi trte z
drugimi hranili. Velik problem pa je seveda
tudi baker, ki je v tla prišel z bakrenimi
fungicidi in v primeru presežka, negativno
vpliva na sprejem predvsem mikrohranil.
ANTAGONIZMI oz. nasprotja med
posameznimi hranili v tleh
Se pojavljajo v primeru presežka enega
ali več hranil, ki s tem negativno vpliva
oziroma omejuje ali preprečuje sprejem
drugih hranil. Najpogostejši
antagonizmi so:
- preveč kalcija (Ca) ovira sprejem
fosforja, kalija, magnezija, bora, železa
in cinka;
- preveč fosforja (P) ovira sprejem
magnezija, kalcija, bora, železa, cinka,
bakra in mangana;
- preveč kalija (K) ovira sprejem kalcija
in magnezija;
- preveč magnezija (Mg) ovira sprejem
kalcija in kalija;
- preveč žvepla (S) ovira sprejem
kalija, magnezija, kalcija, železa in
mangana;
- preveč bakra (Cu) ovira sprejem
železa in mangana;
- preveč cinka (Zn) ovira sprejem
železa;
- preveč organske snovi (humusa)
zmanjša dostopnost mangana, cinka in
bakra ter
- previsoka bazičnost tal (pH) zmanjša
dostopnost bora, cinka, železa,
mangana in bakra.
Velikokrat, ko ne vemo ali pa nam
klasične, skope analize ne povedo, kaj je
vzrok pomanjkanja določenih hranil, je
potrebno narediti dobro in natančno
analizo tal.
ANALIZA TAL
Na podlagi rezultatov analiz tal se odločamo
o gnojenju, da bi dosegli optimalno
založenost. Opravimo jo vsakih pet let,
rezultati pa se razdelijo na pet stopenj
založenosti s posameznimi elementi:
A – nizka, B – srednja, C – optimalna,
D – zelo visoka in E – previsoka založenost
tal s hranili.
Te analize pri nas delajo pooblaščeni
laboratoriji na kmetijskih inštitucijah, pa tudi
nekaj privatnih podjetij, med njimi tudi naše,
ki nudi različne analize svetovno znanega
laboratorija MEGALAB iz Velike Britanije (bivši
Phosyn).
Naš cilj je doseči razred založenosti C in sicer
za tip srednje težkih tal.
Na lahkih tleh so te vrednosti nižje, na težjih
višje za ± 25%:
fosfor (P2O5) v 100 g zemlje ……..…… 11-25 mg
kalij (K2O) v 100 g zemlje ………….….. 15-28 mg
magnezij (MgO) v 100 g zemlje ……..…..10 mg
bor (B) ….…..…………………….……..….....… 1-2 ppm
humus (organska snov) …………....…...……… 3 %
pH tal ………………….…….......…......................... 6-6,5
Analiza tal iz Megalab laboratorija je obširnejša
in zajema naslednje parametre v njihovem
optimumu:
pH tal …………….......……………....................…....... 6,0
kalcijev karbonat (CaCO3) ......……….…..... < 15
humus (organska snov) ...........……………...... 3 %
C.E.C. (izmenjalna kapaciteta) .. 20-25
meq/100 g
fosfor (P) ….…………………………….......... 26 ppm
kalij (K) …….……………………………........... 181 ppm
žveplo (S) …...….………………………….......... 10 ppm
kalcij (Ca)…………………………................ 2.000 ppm
magnezij (Mg) ……………………………..... 120 ppm
bor (B) …………….………………………........... 1,6 ppm
baker (Cu) ….…………………………….......... 2,5 ppm
železo (Fe) ……………………………….......... 250 ppm
mangan(Mn)……………………………......... 230 ppm
molibden (Mo) …………………………......... 0,2 ppm
cink (Zn) ……………………………………............ 5 ppm
Na podlagi te analize se lahko seveda veliko
lažje in usmerjeno odločamo za optimalno
gnojenje, reševanje problemov in doseganje
želenih učinkov, ne da bi po nepotrebnem
obremenjevali okolico in ustvarjali
antagonizme.
ANALIZA LISTJA
Analize listja vinske trte so pri nas redke in se
izvajajo le takrat, ko ni možno problema rešiti
npr. s podatki analize tal. V tujini je to reden
ukrep poleg analize tal, saj lahko med
vegetacijo optimalno in usmerjeno gnojimo
vinsko trto. Vzorce listja brez pecljev (cca. 50100 listov) jemljemo dvakrat in sicer takoj po
cvetenju in drugič ob začetku mehčanja oz.
barvanja jagod.
Analiza listja Megalab zajema naslednje
parametre:
dušik (N) …..............…….................................. 2,30 %
fosfor (P) ……................…................................ 1,20 %
kalij (K) ……................…................................... 1,20 %
kalcij (Ca) ….............……................................. 1,50 %
žveplo (S) …..............……................................ 0,20 %
magnezij (Mg) .........……............................... 0,25 %
bor (B) ............……………................................ 35 ppm
molibden (Mo) …..................................... 0,15 ppm
mangana (Mn) ……..................................... 30 ppm
cink (Zn) .........…………................................. 35 ppm
Na podlagi teh analiz lahko takoj vidimo, kako
je s prehrano oz. vsebnostjo hranil v
določenem razvojnem stadiju v vinski trti.
Rezultati nam dajo tudi podatek ali je bilo
mineralno gnojenje pravilno. V primeru
pomanjkanja določenega elementa lahko
hitro foliarno ukrepamo ali pa se odločimo za
doseganje višjih kvalitet pridelka.
VRSTE GNOJENJA
Mineralna granulirana gnojila
Aplikacija teh gnojil je ponavadi s traktorskimi
trosilci ali ročno na manjših površinah, pred
postavitvijo vinograda (založno gnojenje po
analizi) in seveda po potrebi med vegetacijo
na podlagi analiz tal, ki jih je potrebno
opravljati najmanj na vsakih 5 let. Aplikacija
fosfornih in kalijevih gnojil ni vezana na
določen čas, saj njihova pot do korenin traja
kar nekaj let, ponavadi pa to opravimo jeseni
po trgatvi ali zgodaj spomladi. Dušična
granulirana gnojila apliciramo med fenofazo
B-C in mesecem junijem, če je to potrebno.
Mineralna in organska foliarna gnojila
Njihova uporaba je zelo specifična ali za
preprečevanje pomanjkanja ali pa za
doseganje določenih učinkov. Čas uporabe je
vezan na pojav znakov pomanjkanja, ki jih
analiziramo vizualno ali z analizo listja ali jih
uporabimo v določenem terminu za
doseganje učinkov, ki jih z gnojenjem preko
tal ne moremo, saj je reakcijski čas veliko
daljši. To je npr. pospeševanje rasti z dušikom
v hladnem vremenu, ko pride do ustavitve
rasti, dodajanje cinka v fazi ovešanja
kabrnkov, železa in mangana ob pojavu
kloroz, bora tik pred in po cvetenju, cinka in
mangana pred cvetenjem, magnezija pred
cvetenjem in do trgatve, fosforja v času 4-5
tednov po oploditvi, kalija pri pomanjkanju in
rezervne snovi
B
Zn
K+N
Mg
S
K
Mg
aktivatorji
Zn
B
P
Mg
(N)
P
K
elementi kvalitete
K
Mg
S
P
P, Ca
(N)
barvanje in zorenje
kabrnki
ločeni
strjevanje
grozdov
cvetenjetrgatev
oplojene odpad
jagodelistja
jagode velikosti graha
mehčanje/barvanje
jagode v grozdu strnjene
B
ČASOVNE POTREBE VINSKE TRTE PO
HRANILIH
Vinska trta je pravzaprav zelo nezahtevna
rastlina, vendar v primeru neprimernega
rastišča ali pomanjkljive prehrane, ne da
dovolj zadovoljivega in kvalitetnega pridelka.
Z usmerjenim dodajanjem posameznih hranil
v določeni vegetativni fazi, lahko dosežemo
izjemne rezultate, saj se trta nanje izjemno
odzove. Tukaj govorimo predvsem o kvaliteti
pridelka in ne o povečevanju pridelka,
kvečjemu bolj rednemu pridelku. Še enkrat
povdarjam, da samo sladkor ni merilo
kvalitete, kajti do njega se lahko pride tudi z
drugimi ukrepi. Pomembno je soglasje vseh
parametrov v vinu, od sladkorja, kisline,
ekstrakta, aromatičnih snovi itd., kar pa je v
veliki meri odvisno od pravilne prehrane.
Potrošnik je neizprosen in išče tisto, kar je
dobro in ne predrago in temu se moramo
prilagoditi.
Kot smo že prej omenili, leto 2011 ni bilo
primerno za izvajanje takšnih poskusov,
vendar so se vseeno pokazale razlike v
določenih parametrih, ki pa znajo kasneje
vplivati na kvaliteto, trajnost in seveda tudi
ceno vina. Te razlike so se pokazale pri analizi
mošta in so bile, v primerjavi z netretirano
kontrolo, pozitivne v primeru vsebnosti kislin,
pH-ju, teži jagod in zmanjšanju števila
grozdov s sušenjem pecljevine. V primeru
sladkorjev so bile razlike zanemarljive.
Dokončni in obširni rezultati bodo objavljeni
spomladi v obliki tiskovine, kakor tudi v
račuanlniški obliki na našem spletniku.
vidni kabrnki
debelitev
jagod
GNOJENJE PREKO TAL/PREKO LISTJA
Kako in na kakšen način gnojiti, je odvisno od
vsake posamezne lokacije. Zavedati se
moramo, da je oskrba tal osnovna prehrana,
foliarna prehrana pa je način hitrega in
učinkovitega reševanja pomanjkanja
posameznih hranil in povečanje količine ter
kvalitete pridelka, kar je z mineralnim
gnojenjem preko tal težko izvedljivo,
dolgotrajno ali pa celo nemogoče. Seveda je
mogoče doseči optimalno založenost tal le z
natančnimi analizami tal in pravilnim
določanjem (gnojilni načrt) ter aplikacijo
mineralnih hranil. Veliko vlogo ima pri tem
tudi vsebnost organske mase v tleh, od katere
je odvisna vezava in sproščanje hranil,
vlažnost in struktura tal. Pa tudi strokoven in
korekten nasvet!
lističi se razpirajo
cvetenje
navodila za pripravo škropilne brozge
sestavljene iz FFS in foliarnih gnojil pa najdete
na strani 7. Optimalne temperature za
sprejem hranil pri foliarnih gnojilih so med 15o
in 25 oC, pod 15 oC se dobro sprejemajo
gnojila s posebno formulacijo dušika, fosforja
in tudi kalcija, nad 25 oC pa ni priporočljivo
uporabljati nobenih foliarnih gnojil, razen če
tretiranje opravljamo proti večeru. Če
uporabljamo gnojila v kombinaciji z
aminokislinami je sprejem hranil veliko boljši,
tudi v neugodnih klimatskih razmerah, že
gotove kombinacije aminokislin in hranil
(”družina” PROTIFERTov) pa so učinkovite v
vseh klimatskih razmerah.
Lansko leto ni bilo posebej ugodno za
poskuse s foliarno prehrano, saj so bili pogoji
ne drugače kot odlični za čudovit letnik.
Vendar le vse ni tako kot smo sprva mislili. V
določenih vinogradniških področji so res bili
čudoviti sladkorji, ampak tudi nizke skupne
kisline, z nizkim deležem jabolčne kisline in
zato vina niso kaj sveža, razen če ni bilo
tipizacije z vini zgodnejših trgatev. To
predvsem velja za bela vina, kjer so pH-ji
relativno visoki in zato vina zahtevajo več SO2.
Pri rdeči vinih že dogo nismo imeli takšnih
antocianov, celo modri pinoti iz slabših leg so
„rdeči“! Letos tudi na na Štajerskem!
Sreča v nesreči je bila, da smo za področje
poskusov izbrali Svečino, ki v povprečju
vegetacijsko od Maribora kasni za vsaj 7-10
dni, v hladnih pomladih tudi več. Tako smo z
našimi poskusi dosegli vsaj nekaj rezultatov, ki
so zelo zanimivi in bodo dokončno obdelani
letošnjo pomlad z organoleptično oceno. In
kaj to pomeni? To pomeni, da smo izvrednotili
kakovost pridelka, ga optimalno in pri vseh
obravnavanjih enako predelali ter enološko
oskrbeli. Res, da smo v obravnavanjih imeli
majhne količine, vendar nam bodo po
zaključnih rezultatih dale smernice za
proizvodne poskuse. Poskuse smo izvajali s
ciljem:
- povišanja sladkorne stopnje,
- povišanja sortne cvetice,
- povišanjem antocianov in
- zmanjšanju pojava sušenja pecljevine.
odprti brst
(http://www.tankmix.com/m-tank/indextank.html),
REZULTATI POSKUSOV FOLIARNE
PREHRANE VINSKE TRTE 2011
brst miruje
volneni
brst, se razpira
pričetek
vegetacije
v času dozorevanja, itd.. Izkoristek novejših
foliarnih gnojil je veliko višji kot pred leti,
kakor tudi njihova selektivnost do trte.
Možnost mešanja s sredstvi za varstvo rastlin
je veliko boljša, prav tako pa so na voljo
tabele kompatibilnosti in npr. testi mešanja