Kvalifikacijska struktura na področju varovanja in vojaščine

Transcription

KVALIFIKACIJSKA STRUKTURA
NA PODROČJU
VAROVANJA IN
VOJAŠČINE
KVALIFIKACIJSKA STRUKTURA NA PODROČJU VAROVANJA IN VOJAŠČINE
Avtorji besedila: Katja Kavnik, mag. Borut Mikulec, mag. Ivan Celestina,
Avdulla Pelaj, Branko Slak
Uredila: Katja Kavnik
Jezikovni pregled: Jana Šmagelj
Koncept in oblikovanje: Kofein dizajn d.o.o.
Tisk: Cicero d.o.o.
Naklada: 200 izvodov
Založnik: Center RS za poklicno izobraževanje
Ljubljana, junij 2014
CIP - Kataložni zapis o publikaciji
Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana
658:331.54
331.54(497.4)
KVALIFIKACIJSKA struktura na področju varovanja in vojaščine / [avtorji besedila
Katja Kavnik ... [et al.] ; uredila Katja Kavnik]. - Ljubljana : Center RS za poklicno
izobraževanje, 2014
ISBN 978-961-6904-37-7
1. Kavnik, Katja
274935040
KDO IN KAJ JE CPI
Center Republike Slovenije za poklicno izobraževanje (CPI)
je osrednja razvojna in svetovalna institucija na področju
poklicnega in strokovnega izobraževanja v Sloveniji. Med
temeljne naloge CPI sodijo priprava strokovnih podlag in
metodoloških izhodišč, kompetenčno zasnovanih poklicnih
standardov, razvoj sodobnih modularno zasnovanih
izobraževalnih programov, izvedba evalvacij in druge
aktivnosti, ki pripomorejo k večji kakovosti poklicnega in
strokovnega izobraževanja ter povezujejo izobraževanje s
področjem dela. S tem CPI spodbuja vseživljenjsko učenje in
prispeva k razvoju posameznikov ter družbe kot celote.
Publikacija Kvalifikacijska struktura na področju Varovanje in vojaščina je nastala v okviru
operacije Slovensko ogrodje kvalifikacij, ki jo delno financira Evropska unija, in sicer iz
Evropskega socialnega sklada, ter sofinancira Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in
enake možnosti. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov
za obdobje 2007–2013, 1. razvojne prioritete „Spodbujanje podjetništva in prilagodljivosti“,
1.4. prednostne usmeritve „Pospeševanje razvoja novih zaposlitvenih možnosti“.
Kazalo
1 Uvod
9
2. Pojasnila 10
3. Varovanje in vojaščina
12
3.1
POLICIJA – NOSILKA NOTRANJE VARNOSTI V REPUBLIKI SLOVENIJI
12
3.2
ZASEBNO VAROVANJE – POMEMBEN DEJAVNIK ZAGOTAVLJANJA
VARNOSTI V REPUBLIKI SLOVENIJI
16
3.3
VOJAŠKE IN OBRAMBNE VEDE
19
4. Slovensko in evropsko ogrodje kvalifikacij
22
5. Ključni pojmi
24
6. Kvalifikacijska struktura 28
6.1
KVALIFIKACIJSKA STRUKTURA VAROVANJE
28
6.2
KVALIFIKACIJSKA STRUKTURA VOJAŠČINA
30
7. Opisi posameznih kvalifikacij
34
7.1VAROVANJE
34
7.1.1 VARNOSTNIK ČUVAJ
34
7.1.2VARNOSTNIK
36
7.1.3 TEHNIK VAROVANJA
38
7.1.4 OBČINSKI REDAR
41
7.1.5 OPERATER VARNOSTNO NADZORNEGA CENTRA
43
7.1.6 VARNOSTNI TEHNIK
44
7.1.7 VARNOSTNIK NADZORNIK
46
7.1.8 INŽENIR VAROVANJA
47
7.1.9POLICIST
49
7.1.10 POOBLAŠČENI INŽENIR VARNOSTNIH SISTEMOV
51
7.1.11 VARNOSTNI SVETOVALEC
53
7.1.12 VARNOSTNI MENEDŽER
55
7.1.13 VARNOSTNIK TELESNI STRAŽAR
57
7.1.14 DIPLOMIRANI VARSTVOSLOVEC (VS)
59
7.1.15 DIPLOMIRANI VARSTVOSLOVEC INFORMACIJSKE VARNOSTI (VS)
61
7.1.16 DIPLOMIRANI VARSTVOSLOVEC (UN)
63
7.1.17 DIPLOMIRANI INŽENIR TEHNIŠKE VARNOSTI (UN)
65
7.1.18 MAGISTER VARSTVOSLOVJA
67
7.1.19 MAGISTER INŽENIR TEHNIŠKE VARNOSTI
69
7.1.20 DOKTOR ZNANOSTI 71
7.2VOJAŠČINA
73
7.2.1 OPERATER OROŽJA IN OBOROŽITVENIH SISTEMOV
OKLEPNEGA VOZILA
73
7.2.2 VOJAK ARTILERIJE
75
7.2.3 VOJAK INŽENIRSTVA
77
7.2.4 VOJAK MORNAR
79
7.2.5 VOJAK MORNARSKI POTAPLJAČ
81
7.2.6 VOJAK NUKLEARNO-RADIOLOŠKO-KEMIČNO-BIOLOŠKE
OBRAMBE (NRKBO)
83
7.2.7 VOJAK PEHOTE
85
7.2.8 VOJAK POSEBNIH ENOT
87
7.2.9 VOJAK SPECIALIST INŽENIRSTVA
89
7.2.10 VOJAK STRELEC
91
7.2.11 VOJAK VETERINARSKI BOLNIČAR
92
7.2.12 VOJAK ZA OSKRBO
94
7.2.13 VOJAŠKI VOZNIK
96
7.2.14 VOZNIK OKLEPNEGA VOZILA
98
7.2.15 LETALSKI TEHNIK ZA VOJAŠKE ZRAKOPLOVE
100
7.2.16 PODČASTNIK ARTILERIJE
102
7.2.17 PODČASTNIK INŽENIRSTVA
104
7.2.18 PODČASTNIK MORNAR
106
7.2.19 PODČASTNIK MORNARSKI POTAPLJAČ
108
7.2.20PODČASTNIK NUKLEARNO-RADIOLOŠKO-KEMIČNO-BIOLOŠKE
OBRAMBE (NRKBO)
110
7.2.21 PODČASTNIK OKLEPNIH ENOT
112
7.2.22PODČASTNIK OPERATER RADARSKEGA SISTEMA
114
7.2.23PODČASTNIK OPERATER SISTEMA NADZORA IN KONTROLE
ZRAČNEGA PROSTORA
116
7.2.24PODČASTNIK PEHOTE
118
7.2.25PODČASTNIK VOJAŠKE POLICIJE
120
7.2.26 PODČASTNIK ZRAČNE OBRAMBE
122
7.2.27 PODČASTNIK ZVEZ
124
7.2.28 PODČASTNIK PREMIKOV IN TRANSPORTOV
126
7.2.29 PODČASTNIK ZA OSKRBO
128
7.2.30 TEHNIK LETALEC NA VOJAŠKEM ZRAKOPLOVU
130
7.2.31 VETERINARSKI PODČASTNIK
132
7.2.32 VOJAK BOLNIČAR
134
7.2.33 VOJAK OPERATER RADARSKEGA SISTEMA
136
7.2.34 VOJAK OPERATER SISTEMA NADZORA ZRAČNEGA PROSTORA
138
7.2.35 VOJAK SPECIALIST – LABORANT NUKLEARNO-RADIOLOŠKO
KEMIČNO-BIOLOŠKE OBRAMBE (NRKBO)
140
7.2.36 VOJAK SPECIALIST ARTILERIJE – IZVIDNIK
142
7.2.37 VOJAK SPECIALIST ARTILERIJE – METEOROLOG
144
7.2.38 VOJAK SPECIALIST ARTILERIJE – RAČUNAR
146
7.2.39 VOJAK SPECIALIST ARTILERIJE – TOPOGRAF
148
7.2.40 VOJAK ZRAČNE OBRAMBE
150
7.2.41 VOJAK ZVEZ
152
7.2.42 VOJAŠKI POLICIST
153
7.2.43 ZDRAVSTVENI PODČASTNIK
155
8. Priloga: opisniki ravni SOK 157
9.Viri
162
8
Pomen krajšav in kratic
CPI
à
Center RS za poklicno izobraževanje
DK
à
dodatne kvalifikacije
ECTS à
evropski sistem prenosa in zbiranja kreditnih točk
EOVK
à
evropsko ogrodje visokošolskih kvalifikacij
KT
à
kreditne točke
NPK
à
nacionalna poklicna kvalifikacija
1
EOK
à
evropsko ogrodje kvalifikacij za vseživljenjsko
učenje
KLASIUSà
klasifikacijski sistem izobraževanja in usposabljanja
NAKVIS à
Nacionalna agencija RS za kakovost v visokem šolstvu
SOK
SURS
à
slovensko ogrodje kvalifikacij
à
Statistični urad RS
European Credit Transfer and Accumulation System
1
1Uvod
Pričujoča publikacija, ki temelji na slovenskem
ogrodju kvalifikacij, ima namen predstaviti
kvalifikacijsko strukturo na področju varovanja
in vojaščine v Republiki Sloveniji. Namenjena
je vsem dijakom, študentom, delodajalcem
ter ostalim deležnikom, saj dokaj enostavno
prikazuje kvalifikacije s celotnega področja
varovanja in vojaščine, ki jih je mogoče pridobiti
v Sloveniji, pregledno pa pojasnjuje tudi
vsebino, zahtevnostno raven in značilnosti vsake
posamezne kvalifikacije.
Publikacija prav tako nudi osnovo za razumevanje,
lažje priznavanje in primerjavo posameznih
slovenskih kvalifikacij s kvalifikacijami drugih
evropskih držav, saj preko pobude o evropskem
ogrodju kvalifikacij za vseživljenjsko učenje, katere
temeljni cilj je spodbuditi mobilnost državljanov
Evropske unije in omogočiti vseživljenjsko učenje,
prikazuje raven evropskega ogrodja kvalifikacij
za vsako posamezno kvalifikacijo s področja
varovanja in vojaščine v Sloveniji.
S tem delom stopamo na pot uresničevanja
priporočil Evropskega parlamenta in Sveta (2008),
slovenskim državljanom pa omogočamo enake
možnosti za priznavanje njihovih kvalifikacij na
trgu dela v drugih evropskih državah.
9
2.Pojasnila
Kvalifikacijska struktura na področju varovanja in vojaščine je sestavljena
iz kvalifikacij, ki jih je v Slovenji mogoče pridobiti tako znotraj sistema
formalnega izobraževanja kot tudi izven njega. Temelji na zaključnem
poročilu Slovenije ‚Umeščanje slovenskega ogrodja kvalifikacij v evropsko
ogrodje kvalifikacij za vseživljenjsko učenje in evropsko ogrodje visokošolskih
kvalifikacij‘ (2013). Nastala je v okviru projekta Slovensko ogrodje kvalifikacij,
ki se izvaja v letih 2009–2014 in je financiran iz sredstev Evropskega socialnega
sklada ter Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.
Področje varovanja in vojaščine smo definirali na podlagi KLASIUS-P2.
Področje varovanje je klasifikacijska kategorija po KLASIUS-P3, označena je s
kodo 86 Varovanje ter podrobneje obsega: varovanje oseb in premoženja (861),
varno delo in varovanje zdravja (862), vojaške in obrambne vede (863).
V kvalifikacijske strukture varovanja in vojaščina smo umestili tiste
kvalifikacije, ki so trenutno v veljavi, kar pomeni, da jih je sprejel Strokovni
svet RS za poklicno in strokovno izobraževanje (raven SOK od 3 do 6) ali
akreditiral NAKVIS (ravni SOK od 7 do 10).
10
Pri opisu učnih rezultatov (learning outcomes) smo v novih bolonjskih in
višješolskih programih privzeli opise splošnih ter predmetno specifičnih
kompetenc (raven SOK od 6 do 10); v poklicnih in strokovno tehniških
programih opise znanja, spretnosti in kompetenc, zapisane v europassovih
prilogah k spričevalu (raven SOK od 3 do 5); pri nacionalnih poklicnih
kvalifikacijah pa opise poklicnih kompetenc, zapisane v poklicnih standardih
(raven SOK od 3 do 6).
Opisi posameznih kvalifikacij s področja varovanja in vojaščine, prikazani v
7. poglavju, bodo na voljo tudi v spletnem registru kvalifikacij SOK4, s čimer
bomo na eni strani zagotovili nadaljnje posodabljanje in točnost podatkov teh
kvalifikacij, po drugi strani pa bodo opisi posameznih slovenskih kvalifikacij
dostopni uporabnikom vseh evropskih držav (tudi v angleškem jeziku), s čimer
bomo omogočili lažjo primerljivost slovenskih kvalifikacij s kvalifikacijami
drugih evropskih držav.
Publikacija Kvalifikacijska struktura na področju varovanja in vojaščine je
razdeljena na več poglavij. V tretjem poglavju je opisano področje varovanja
in vojaščine, v četrtem poglavju prikazujemo pomen slovenskega in
evropskega ogrodja kvalifikacij, v petem poglavju so predstavljeni ključni
pojmi SOK, v šestem poglavju so prikazane kvalifikacijske strukture s
področja varovanja in vojaščine in njihovo ujemanje z evropskim ogrodjem
kvalifikacij, v sedmem poglavju so podani opisi posameznih kvalifikacij
skladno z zastavljenimi parametri SOK in EOK, v prilogi pa povzemamo
opisnike ravni SOK.
mag. Borut Mikulec, CPI
Klasifikacija področij izobraževalnih aktivnosti/izidov (KLASIUS-P) je podsistem Klasifikacijskega
sistema izobraževanja in usposabljanja (KLASIUS), sprejetega z Uredbo o uvedbi in uporabi klasifikacijskega sistema izobraževanja in usposabljanja (Uradni list RS, št. 46/2006).
2
Opisi klasifikacijskih kategorij po KLASIUS-u so sestavni del Metodoloških pojasnil klasifikacijskega sistema izobraževanja in usposabljanja (Uradni list RS, št. 89/2006).
3
http://www.nok.si/register-kvalifikacij.aspx.
4
11
3. Varovanje in vojaščina
3.1 Policija – nosilka notranje varnosti v Republiki
Sloveniji
Policija kot eden od pomembnejših subjektov sistema notranje varnosti v
Republiki Sloveniji z izvajanjem svojih nalog pomembno prispeva k stabilnosti
in varnosti v državi. Za uspešno zagotavljanje notranje varnosti je ključno
sodelovanje z drugimi subjekti, ki skupaj prispevajo k zagotavljanju nacionalne
varnosti Republike Slovenije.
Slovenska policija je organ v sestavi Ministrstva za notranje zadeve. Tak status
jih zagotavlja visoko stopnjo samostojnosti, predvsem na področju opravljanja
policijskih nalog in policijskih pooblastil. Njena neodvisnost se kaže na dveh
področjih: na finančnem, saj ima v državnem proračunu lastno postavko, in
na kadrovskem, saj generalni direktor policije kot predstojnik organa v sestavi
odloča o delovnopravnem statusu zaposlenih v policiji, kadrovska služba
ministrstva pa skrbi za zaposlovanje v policiji.
12
Policija je organizirana na treh nivojih, in sicer na državnem nivoju,
regionalnem nivoju, kamor sodi osem policijskih uprav, ter lokalnem nivoju,
ki ga predstavlja 110 policijskih postaj. V slovenski policiji je zaposlenih
8.300 oseb, od tega 5.564 uniformiranih policistov in 1.648 neuniformiranih
policistov. Skupno je torej zaposlenih 7.212 policistov ter 1.088 drugi delavcev
policije. Od skupnega števila policistov je 907 kriminalistov in 88 pripadnikov
specialne enote policije. Demografski podatki kažejo, da je delež prebivalcev
na policista 285,82 prebivalcev oziroma 34,98 policista na 10.000 prebivalcev.
Povprečna starost policistov je 39,55 let. Policija pri svojem delu uporablja
2.191 prevoznih sredstev od tega 148 motornih koles in 188 terenskih vozil.
Področje dela policije je neposredno povezano z njenim poslanstvom, vizijo
in vrednotami. Policija v sodelovanju s posamezniki in skupnostmi zagotavlja
varnost ljudi in premoženja, preprečuje, odkriva in preiskuje kriminaliteto,
zagotavlja javni red in mir, varuje državno mejo in prispeva k varnosti cestnega
prometa. Prevzema svoj del odgovornosti za nacionalno varnost, za nadzor
zunanje meje Evropske unije, širjenje območja svobode, varnosti in pravic v
Evropski uniji ter za izpolnjevanje drugih mednarodnih obveznosti.
Vizija policije je, da se s svojim strokovnim znanjem in kakovostnimi
storitvami uspešno sooča z varnostnimi izzivi in zagotavlja visoko stopnjo
varnosti. Pri tem je zavezana naslednjim vrednotam:
-- Zakonitemu in strokovnemu delu
Policisti izvajajo postopke, določene z zakoni in podzakonski akti, v
skladu s profesionalnimi standardi. To omogočajo razvoj stroke, ustrezna
organiziranost in usposobljenost policistov. Vzpostavljen sistem nadzora
sproti preverja strokovnost dela.
-- Varovanju človekovih pravic in svoboščin ter spoštovanju ljudi in
njihovega osebnega dostojanstva
Policija ščiti pravice, opredeljene v Ustavi RS in mednarodnih aktih o
človekovih pravicah, na katerih temelji demokratična družba. Policisti jih
pri delu dosledno upoštevajo. Njihovo vodilo je etičen in spoštljiv odnos
do slehernega posameznika. Pravila obnašanja policije ščitijo integriteto
posameznikov, zagotavljajo pa tudi ugotavljanje odgovornosti pri kršitvah
pravil.
-- Poštenosti in nepristranskosti
Pošteno opravljanje nalog je vrednota, ki ohranja in krepi zaupanje javnosti
v policijo. Policisti pri delu ravnajo nepristransko, kar pomeni, da ne smejo
dajati neupravičenih koristi in prednosti posameznikom in ne smejo biti
interesno vpleteni v odločanje.
-- Krepitvi medsebojnih odnosov in pripadnosti organizaciji
Dobri odnosi med zaposlenimi, ki temeljijo na medsebojnem spoštovanju,
pomoči in strpnosti, ter pripadnost organizaciji so bistvenega pomena za
dobro opravljanje dela. Vodstvo krepi pripadnost organizaciji in zagotavlja
odprto dvosmerno komunikacijo.
-- Preglednosti in javnosti delovanja
Preglednost delovanja zahteva objektivno obveščanje javnosti, ne da bi
bili pri tem razkriti varovani podatki. Javnost dela pomeni zagotavljanje
pravočasnih, popolnih in verodostojnih informacij, kar je tudi ena od oblik
nadzora nad delom policije. Obveščena javnost bolje razume delo policije
in ji tudi bolj zaupa.
1. Izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje za poklic policista
Vse navedeno zahteva od policije ustrezno organizacijo izobraževanj,
usposabljanja in izpopolnjevanj, ki omogočajo njenim članom profesionalno
in strokovno delovanje. Že Zakon o organiziranosti in delu v policiji določa, da
Generalna policijska uprava načrtuje in izvaja izobraževanje, izpopolnjevanje,
usposabljanje in raziskovalno dejavnost v policiji ter sodeluje z drugimi
izobraževalnimi in raziskovalnimi institucijami. Za ta namen ima policija
ustanovljeno Policijsko akademijo.
Izobraževanje poteka po javno veljavnih programih izobraževanja odraslih,
javno veljavnih študijskih programih za pridobitev višje strokovne izobrazbe
ter po programih poklicnega izpopolnjevanja in usposabljanja. Programe
je določil minister, pristojen za notranje zadeve, na predlog pristojnega
strokovnega sveta.
Policijska akademija trenutno izvaja v letu 2011 sprejet višješolski študijski
program Policist.
Za izvajanje izobraževanja po javno veljavnem študijskem programu prve
ali druge stopnje s področja delovanja policije ima policija sklenjen dogovor
z drugimi visokošolskimi institucijami. Policisti se lahko vključujejo v
nadaljnje izobraževanje v drugih izobraževalnih institucijah Republike
Slovenije in v verificirane programe izobraževanja v drugih državah (v okviru
Srednjeevropske policijske akademije SEPA, Centralno evropske policijske
akademije CEPOL, Agencije FRONTEKS, na podlagi pogodbe o sodelovanju z
bavarsko policijo ipd.).
Izpopolnjevanje in usposabljanje policistov poteka po programih, ki jih
določi generalni direktor Policije. Za izpopolnjevanje in usposabljanje
uslužbencev policije je na ravni države zadolžena enota v okviru Policijske
akademije – Center za izpopolnjevanje in usposabljanje (v nadaljnjem besedilu
CIU). Izvedba izpopolnjevanja in usposabljanja pa je odvisna od konkretnega
programa, ki ga izvajajo enote policije, ministrstvo, druga ministrstva in
zunanje institucije, če potrebnih znanj in veščin, ki so zahtevana za izvajanje
izpopolnjevanja in usposabljanja, ni mogoče zagotoviti znotraj policije. CIU
skrbi za celoten proces izpopolnjevanja in usposabljanja, in sicer vse od
analiziranja in zbiranja potreb, razvoja programov usposabljanj, kakovostnega
izvajanja usposabljanj do evalvacije.
13
Potrebe po izpopolnjevanju in usposabljanju se oblikujejo na podlagi
predlogov in ocen neposrednih vodij policijskih enot, zakonskih obveznosti
za posamezne kategorije zaposlenih, novih predpisov s področja policijskega
dela, novih metod in tehnik dela, ugotovitev na podlagi analiz pritožb nad
delom policije in drugih strokovnih analiz. Navedene potrebe se združijo
v letnem programu izpopolnjevanja in usposabljanja. Pripravljen je skupni
model izdelave programov. Programe potrjuje Programski svet Policijske
akademije, predpiše pa jih generalni direktor Policije. Vsi programi se vnesejo
v Katalog izpopolnjevanj in usposabljanj v policiji. Katalog je stalna zbirka
vseh programov v policiji, ki trenutno obsega 204 verificirane programe.
Programi se izvajajo kot:
-- Skupne oblike usposabljanj, ki se izvajajo na podlagi programov in trajajo
najmanj osem ur ali največ šest mesecev. Predlagatelji izvedb in nosilci
programov so posamezne notranje organizacijske enote policije, izvajalci in
udeleženci pa so praviloma delavci policije.
-- Individualne oblike, ki jih za posameznike glede na ugotovljene potrebe
izvajajo zunanje ustanove, ker jih ni mogoče izvesti v policiji.
-- Lastne oblike usposabljanj, ki jih izvajajo posamezne policijske enote na
podlagi ugotovljenih potreb po usposobljenosti svojih delavcev, njihovo
izvajanje pa ne bremeni proračunskih sredstev skupnih in individualnih
oblik.
14
V povprečju je tako na leto izvedemo 140 različnih programov usposabljanj,
ki potekajo v kar 1.300 izvedbah s približno 36.000 udeleženci iz policije in
zunanjih ustanov. V zadnjem obdobju pa je vse bolj prisotno tudi e-učenje,
ki ga policija izvaja v večjem delu kot podporno in dodatno orodje za pomoč
izvajalcem in udeležencev pri doseganju ciljev usposabljanj. V praksi je vse
bolj opazno, da so nekatere e-učilnice prerasle svoje funkcijo, saj nudijo poleg
strokovnih znanj tudi najbolj ažurne strokovne podatke, ki so uporabni pri
vsakdanjem delu zaposlenih (obrazci, navodila, zakonodaja).
Policija pa izvaja tudi druge oblike izpopolnjevanj in usposabljanj, ki so
določene z zakonom ali na njegovi podlagi izdanim predpisom, za ministrstvo,
druga ministrstva in zunanje naročnike (usposabljanje pripadnikov Slovenske
vojske, usposabljanja cestninskih nadzornikov, usposabljanje delavcev
Generalne carinske uprave, strokovno usposabljanje in obdobno strokovno
izpopolnjevanje občinskih redarjev ipd). Pri tem je omogočeno vključevanje
v programe izobraževanja, izpopolnjevanja in usposabljanja v policiji kar
najširšemu naboru strokovnjakov tako znotraj policije kot zunaj nje, hkrati
pa se v okviru Policijske akademije, ki je primarno zadolžena za navedeno
področje, krepi tudi raziskovalno dejavnost policije z njenega delovnega
področja. Policija na podlagi izobraževalnih potreb in potreb po raziskovalni
dejavnosti sodeluje z drugimi izobraževalnimi in raziskovalnimi institucijami.
Vpetost v mednarodno okolje omogoča znatnemu številu strokovnjakov iz
policije permanentno izpopolnjevanje in usposabljanje v tujini, s tem pa je
omogočen prenos dobrih praks tudi v nacionalne okvire.
Policija lahko za izvedbo programov izobraževanj, izpopolnjevanj in
usposabljanj uslužbencev policije določi posebnosti, ki se nanašajo na
prisotnost udeležencev na določenem kraju in v določenem časovnem
obdobju. Udeležba v teh programih se šteje za redno delovno obveznost.
Posebnosti izvajanja programov se določijo v pogodbi o zaposlitvi ali
pogodbi o izobraževanju ali aktu o napotitvi udeležencev na usposabljanje in
izpopolnjevanje.
2. Delovno razmerje v policiji
Sklenitev delovnega razmerja policistov se izvede skladno z zakonom, ki ureja
sistem javnih uslužbencev (za nedoločen čas). Za opravljanje nalog varovanja
zunanje meje Evropske unije in varovanja objektov, ki jih v skladu s predpisi
varuje policija, se lahko z osebo, ki izpolnjuje pogoje, sklene pogodba o
zaposlitvi za določen čas do pet let, ki se lahko enkrat podaljša.
Za delovno mesto policista se trenutno zahteva najmanj srednješolska
izobrazba. Zakon o organiziranosti in delu v policiji, ki je bil sprejet v letu
2013, pa je določil, da začne policija izvajati študijski program za pridobitev
višje strokovne izobrazbe v dveh letih od uveljavitve tega zakona. Poklic
policista je določen s poklicnim standardom, ki je podlaga za oblikovanje
izobraževalnih programov.
Poleg splošnih pogojev za zaposlitev, ki veljajo za javne uslužbence, mora
kandidat za policista izpolnjevati še posebne pogoje:
-- da ima ustrezne psihofizične sposobnosti;
-- da ni bil pravnomočno obsojen zaradi naklepnega kaznivega dejanja, za
katero se storilec preganja po uradni dolžnosti, ali da ni bil pravnomočno
obsojen zaradi drugega kaznivega dejanja na nepogojno kazen zapora v
trajanju več kot tri mesece;
-- da zoper njega ni vložena pravnomočna obtožnica zaradi naklepnega
kaznivega dejanja, za katero se storilec preganja po uradni dolžnosti;
-- da je državljan Republike Slovenije s stalnim prebivališčem v Evropski uniji;
-- da je bil varnostno preverjen v obsegu in na način, kot je določen v Zakon o
organiziranosti in delu v policiji, in da zanj ne obstaja varnostni zadržek;
-- da nima dvojnega državljanstva ter
-- da ni član politične stranke in da o tem poda pisno izjavo.
Nenehno spreminjajoče se notranje in zunanje (mednarodno) okolje zahtevata
stalno nadgradnjo izobraževalnih vsebin za poklic policista. S tem se kandidate
za policiste seznani s potrebnimi znanji, hkrati pa se razvijajo kompetence,
ki so pri poklicu policista zelo pomembne. V tej luči je še kako dobrodošla
rešitev, ki uvaja raziskovalno dejavnost v policiji. Ta se bo lahko približala
realnim potrebam organizacije, hkrati pa zapolnila vrzeli, ki so nastale v
raziskovalnem okolju zaradi vsebinsko različnih pristopov izobraževalnih
institucij.
mag. Ivan Celestina, vodja sektorja – sekretar, Direktorat za policijo in druge
varnostne naloge, Ministrstvo za notranje zadeve
15
3.2 Zasebno varovanje – pomemben dejavnik
zagotavljanja varnosti v Republiki Sloveniji
V okviru nacionalne varnosti Republike Slovenije je poleg policije in vojske
zasebno varovanje pomemben dejavnik stabilnosti in varnosti v Republiki
Sloveniji. V dejavnosti zasebnega varovanja deluje 138 družb, ki na podlagi
veljavnih licenc ponujajo na trgu različne oblike varovanja. Z varnostnim
osebjem, ki šteje 6.681 zaposlenih z veljavnimi službenimi izkaznicami, nudijo
od fizičnega do tehničnega varovanja ljudi, oseb in premoženja. V zadnjih 20tih letih je bil trend zasebnega varovanja v Republiki Sloveniji v nenehni rasti
in prav tako trend profesionalnega in strokovnega razvoja ter široke ponudbe
varnostnih storitev. Zato si danes brez zasebnega varovanja ne moremo
predstavljati sodobnega načina življenja in dela, saj je dejavnost vpeta v vse
oblike delovanja družbe.
Zasebno varovanje je varovanje ljudi in premoženja na varovanih območjih,
objektih ali prostorih pred različnimi nezakonitimi dejanji oz. poškodovanji.
Varovanje se opravlja z varnostnim osebjem, lahko pa se varuje tudi s sistemi
tehničnega varovanja. Zasebno varovanje je gospodarska dejavnost, ki jo
Republika Slovenija ureja in regulira v javnem interesu, pristojnosti regulatorja
pa ima Ministrstvo za notranje zadeve, ki pravno regulira področje ter izvaja
inšpekcijski nadzor. Zakon o zasebnem varovanju je temeljni pravni akt, na
podlagi katerega so izdani vsi ostali predpisi, ki urejajo področje zasebnega
varovanja. Na področju usposabljanja varnostnega osebja je temelj Zakon
o nacionalnih poklicnih kvalifikacijah, saj se varnostno osebje usposablja v
različnih poklicih za opravljanje del in nalog v zasebnem varovanju.
16
Gospodarske družbe oz. samostojni podjetniki lahko opravljajo zasebno
varovanje, če pridobijo licenco, za katero pa morajo izpolnjevati posebne
pogoje, ki jih predpisuje Zakon o zasebnem varovanju, med katerimi je
tudi varnostno preverjanje, nekaznovanost in druge zahteve. Ministrstvo za
notranje zadeve oz. regulator področja zasebnega varovanja lahko na zahtevo
izda licence za naslednje oblike varovanja: varovanje ljudi in premoženja,
varovanje oseb, prevoz in varovanje gotovine ter drugih vrednostnih pošiljk,
varovanje javnih zbiranj, varovanje prireditev v gostinskih lokalih, upravljanje
z varnostno nadzornimi centri, načrtovanje sistemov tehničnega varovanja in
izvajanje sistemov tehničnega varovanja.
Za opravljanje dejavnosti zasebnega varovanja morajo imeti gospodarske
družbe in samostojni podjetniki, ki posedujejo ustrezne licence zaposleno
varnostno osebje, ki izpolnjuje posebne pogoje v skladu z Zakonom o
zasebnem varovanju, med katerimi je tudi ustrezna izobrazba, državljanstvo,
zdravstvena in psihična sposobnost, varnostno preverjanje, znanje slovenskega
jezika kakor tudi strokovna usposobljenost glede na vrsto del, ki jih opravljajo.
To pomeni, da se mora varnostno osebje usposabljati v okviru nacionalnih
poklicnih kvalifikacij ter pridobiti ustrezen certifikat in na podlagi le-tega
službeno izkaznico s strani regulatorja, kar je tudi pogoj za opravljanje dela v
zasebnem varovanju pri imetniku licence.
K dvigu profesionalnega opravljanja dejavnosti zasebnega varovanja je imelo
v zadnjih letih ključen pomen usposabljanje varnostnega osebja. Prelomno
obdobje usposabljanja in zagotavljanja višje kakovosti znanj in spretnosti je
bilo po sprejetju Zakona o nacionalnih poklicnih kvalifikacijah. Takrat se je
začelo usposabljati varnostno osebje za različne poklice v zasebnem varovanju
na podlagi programov ter katalogov strokovnih znanj in spretnosti. Vsebine
programov in katalogov so oblikovali strokovnjaki s področja zasebnega
varovanja in drugih področij, vezanih na varnost, varovanje in preventivo, ki
so še danes ključnega pomena. Usposabljanje varnostnega osebja poteka za
pridobitev poklicev varnostnik čuvaj, varnostnik, varnostnik telesni stražar,
varnostnik nadzornik, operater VNC, varnostni tehnik, pooblaščeni inženir
varnostnih sistemov in varnostni menedžer.
Ključne aktivnosti pri usposabljanju varnostnega osebja za pridobitev poklicev
s področja zasebnega varovanja po nacionalnih poklicnih kvalifikacijah je
vse od začetka vodila Zbornica za razvoj slovenskega zasebnega varovanja.
Le-ta je bila vključena skupaj s pristojnimi organi pri oblikovanju koncepta
usposabljanj, oblikovanju posameznih poklicev, izdelavi programov in
katalogov ter ne nazadnje tudi konkretnem usposabljanju varnostnega
osebja, ki ga na podlagi javnega pooblastila Ministrstva za notranje zadeve
Zbornica tudi izvaja. V okviru interesnega združenja zasebnega varovanja, ki
ga predstavlja Zbornica, v katero je vključenih več kot 90 % družb, ki izvajajo
zasebno varovanje v Republiki Sloveniji, se določajo strategija in prioritete
izobraževanja, usposabljanja in izpopolnjevanja za potrebe zasebnega
varovanja, ki opravlja naloge varovanja na vedno bolj zahtevnem trgu.
Zbornica za razvoj slovenskega zasebnega varovanja deluje tudi na področju
izobraževanja in je v okviru prizadevanj za dvig profesionalnega dela in
kakovosti ter razvoja stroke ustanovila srednjo šolo s programom »TEHNIK
VAROVANJA«, in sicer v dveh oblikah, srednješolski in poklicno tehniški.
V teh programih se izobražuje varnostno osebje, ki dela na zahtevnejših
delih in nalogah v dejavnosti zasebnega varovanja; srednješolska izobrazba
je pogoj za nadaljevanje usposabljanj, za nekatere ključne poklice v okviru
nacionalnih poklicnih kvalifikacij, kot so varnostnik nadzornik, operater VNC
in varnostnik telesnih stražar, v skladu z Zakonom o zasebnem varovanju.
Ker sta znanje in strokovna usposobljenost varnostnega osebja izjemno
pomembna in to predvsem zaradi pravice do poseganja v človekove pravice in
svoboščine, je Zakon o zasebnem varovanju predpisal še določene druge oblike
usposabljanja in izpopolnjevanja v zasebnem varovanju za vse varnostno
osebje. Zakonodajalec je sledil smernicam vseživljenjskega učenja, zato se
mora varnostno osebje vsakih 5 let obdobno izpopolnjevati v okviru svojega
poklica, ki so ga pridobili z nacionalnimi poklicnimi kvalifikacijami, na kar
se iz predpisanih vsebin opravi preverjanje znanja. Za opravljanje strokovno
zahtevnejših nalog v zasebnem varovanju pa je zakonodajalec predpisal
tudi specialistična usposabljanja za prevoz in varovanje gotovine in drugih
vrednostnih pošiljk, varovanje prireditev v gostinskih lokalih, uporabo
plinskega razpršilca, uporabo rentgenskih naprav za varnostno osebje, ki dela
na teh delovnih mestih in potrebuje specifična znanja in spretnosti.
Zbornica za razvoj slovenskega zasebnega varovanja kot interesno združenje
panoge zasebnega varovanja je ključni in povezovalni dejavnik na področju
razvoja stroke, urejanja medsebojnih razmerij, izobraževanja, usposabljanja
in izpopolnjevanja varnostnega osebja. V slovenskem prostoru je vključena
kot polnopravna članica v Gospodarsko zbornico Slovenije, Slovenski
inštitut za standardizacijo in Združenje delodajalcev Slovenije. Ob tem
je pomemben sogovornik pri oblikovanju predpisov s svojega delovnega
področja z regulatorjem, torej Ministrstvom za notranje zadeve, in drugimi
državnimi organi ter institucijami, v mednarodnem prostoru pa je Zbornica
polnopravna članica CoESS, evropskega združenja zasebnega varovanja s
sedežem v Bruslju. Zbornica je posebej dejavna v mednarodnih odborih
za kohezijo, socialni dialog in kritično infrastrukturo, kjer ima tudi svoje
predstavnike.
17
V okviru strokovnih organov Zbornice se je v letu 2012 izoblikoval predlog
standardiziranja vseh naprav in sredstev s področja tehničnega varovanja v
skladu z evropskimi normativi. Za vsako posamezno področje tehničnega
varovanja so bili postavljeni evropski normativi, ki so bili predlagani v sprejetje
Ministru za notranje zadeve. Le-ta jih je z Uredbo, objavljeno v Uradnem
listu, sprejel kot obvezne standarde za vse izvajalce storitev zasebnega
varovanja v Republiki Sloveniji. Poleg tega sta bila v strokovnih delovnih
skupinah Zbornice izdelana dokumenta »STROKOVNA PRIPOROČILA ZA
IZVAJANJE INTERVENCIJ V ZASEBNEM VAROVANJU« in »STROKOVNA
PRIPOROČILA ZA PREVOZ GOTOVINE IN DRUGIH VREDNOSTNIH
PREDMETOV«, ki predstavljata neobvezen strokovni standard, namenjen
primarno izvajalcem zasebnega varovanja in prav tako tudi naročnikom kot
pomoč pri izbiri izvajalca, ki profesionalno izvaja naloge varovanja v okviru
strokovnih priporočil.
Odnos in poslovna razmerja med družbami za zasebno varovanje in
naročniki varnostih storitev, ki kupujejo varnost, se primarno gradijo na
medsebojnem zaupanju. Varovanje ljudi, oseb oz. premoženja je vstopanje v
neposredno naročnikovo bližino, ki je hkrati velika odgovornost za izvajalce
storitev varovanja v odnosu do varovanega objekta in naročnika pri izvajanju
usmeritev ter zagotavljanju pogojev in medsebojnih obveznosti v procesu
varovanja. Če ni medsebojnega zaupanja in vzpostavljenih poslovnih odnosov,
ki se izražajo skozi etiko, strokovnost, znanje in izkušnje ter plačilno disciplino,
se lahko ta vez poruši in pride do varnostnih problemov. Zato je ne nazadnje
pomembno tudi plačilo izvajalcem varnostnih storitev, ki mora zagotavljati
vsaj pokritje predpisanih zahtev s strani države in medsebojnih pogodb.
18
Zasebno varovanje v Republiki Sloveniji se danes srečuje na trgu varnostnih
storitev s precejšnjimi problemi, ki jih deli skupaj z naročniki v specifičnem
delovanju gospodarskega okolja. Ker je zasebno varovanje delovna intenzivna
storitvena dejavnost, z nizko dodano vrednostjo, so problemi v močno
konkurenčnem okolju izrazitejši. Predvsem so problemi vezani na nenehno
zniževanje cen storitev varovanja s strani naročnikov. To povzroča probleme
z likvidnostjo, saj je s strani države predpisana minimalna plača za varnostno
osebje, kakor tudi ostale dajatve in prispevki, medtem ko višina cene varovanja
pogosto ne pokrije stroškov poslovanja. Zato prihaja tudi do različnih
problemov delovanja družb za zasebno varovanje, kot so nelikvidnost, prisilne
poravnave in tudi stečaji. To pa so seveda svojevrstna tveganja za ohranjanje
stabilnosti in varnosti v našem okolju.
Branko Slak, predsednik Zbornice za razvoj slovenskega zasebnega varovanja
3.3 Vojaške in obrambne vede
Področje vojaščine je v pristojnosti MORS – Slovenske vojske, ki je odgovorna
za načrtovanje, vodenje, nadzor in kontrolo aktivnosti, ki spadajo v zadevni
okvir. Področje vojaščine je neposredno povezano z izvajanjem poslanstva in
bistvenih nalog Slovenske vojske. Poslanstvo Slovenske vojske »je v sodelovanju
z zavezniki odvrniti vojaško agresijo na Republiko Slovenijo in prispevati k
mednarodnemu miru in stabilnosti v mejah in zunaj meja zavezništva.
Bistvene naloge Slovenske vojske, ki izhajajo iz njenega poslanstva, so
vzdrževanje pripravljenosti, aktiviranje in mobiliziranje sil, premestitev sil v
območje delovanja, izvajanje defenzivnih in ofenzivnih delovanj ter ohranjanje
vzdržljivosti sil«5.
DRUGE NALOGE
Podpora državnim organom in institucijam ter zagotavljanje varnosti in
blaginje državljanov Republike Slovenije obsegata sodelovanje v zaščiti,
reševanju in pomoči ob naravnih ter drugih nesrečah, sodelovanje pri izvajanju
določenih nalog policije, sodelovanje v boju proti terorizmu, sodelovanje pri
iskanju in reševanju, podporo diplomatskim aktivnostim ter sodelovanje s
civilnimi organizacijami.
S ciljem izvedbe poslanstva in bistvenih nalog iz področja vojaščine Slovenska
vojska načrtuje in izvaja ustrezna vojaška izobraževanja in usposabljanja (VIU)
častnikov, podčastnikov in vojakov doma in v tujini skladno s 64. členom
Zakona o obrambi.
Organizacija VIU omogoča, da v procesu izvajanja VIU sodelujejo zaposleni
MO, tuje institucije, ki izvajajo vojaško izobraževanje in usposabljanje,
raziskovalne institucije doma in v tujini ter javne izobraževalne institucije v RS.
Zagotavljanje kadrov ter financiranje sistema je vprašanje sistemske narave, ki
se rešuje prednostno.
Institucije vojaškega izobraževanja in usposabljanja
Institucije vojaškega izobraževanja in usposabljanja so vojaške šole in centri,
ki so nosilci VIU. Vojaške šole so v fazi organiziranja skladno z zahtevami, ki
veljajo v javnem izobraževalnem sistemu (kakovostni kazalci pri oblikovanju
in izvedbi programov, imenovanje izvajalcev, evalvacija), pri tem pa so
upoštevane posebnosti in možnosti vojaške organizacije (hierarhija, notranji
red in disciplina, posebnosti pri metodologiji načrtovanja in določanju učnih
dosežkov – standardov znanja, organiziranost in finančna sredstva).
Centri so organizirani za izvajanje vojaškega usposabljanja in za podporo
skupinskemu usposabljanju z računalniško in drugo podporo, ki zagotavlja
simulacijo realnega okolja ter preverjanje dosežene oziroma predpisane stopnje
usposobljenosti skupin, enot in poveljstev. SV s svojimi izobraževalnimi
zmogljivostmi zagotavlja tudi jezikovno usposabljanje in testiranje po
standardih Nata, jezikovno izobraževanje po programu Partnerstva za mir,
prevajalsko dejavnost, tolmačenje in lektoriranje ter skrbi za razvoj slovenskega
vojaškega izrazoslovja (Doktrina vojaškega izobraževanja in usposabljanja,
2013).
5
Vojaška doktrina, 2006
19
Znotraj vojaških izobraževalnih institucij delujeta knjižnično-informacijski
center ter vojaška muzealska dejavnost, ki podpirata proces VIU.
Vključevanje sistema VIU v javni sistem izobraževanja
Karierni sistem v SV temelji na pridobivanju kompetenc v sistemu VIU,
kompetenc z delom in izkušnjami ter kompetenc z lastnim izpopolnjevanjem
posameznikov. To pomeni, da je uspešno opravljen VIU doma ali v tujini eden
temeljnih pogojev za opravljanje dolžnosti na vseh ravneh v SV.
Nosilec VIU so vojaške izobraževalne institucije, ki razvijajo programe VIU s
področja vojaške znanosti in veščine ter z njima povezanih komplementarnih
ved, ki so pomembne z vidika delovanja in razvoja SV. Programi vojaških šol
so oblikovani tako, da lahko vključujejo predmete iz vojaškega modula, ki je
javno akreditiran v javnem izobraževalnem sistemu.
Sistem VIU je v bistvu postavljen na temeljih javnega izobraževalnega sistema.
Proces izobraževanja v SV se hkrati tudi povezuje z javnim izobraževalnim
sistemom v RS na ravneh, na katerih je to vsebinsko potrebno in smotrno.
Tako se ohranja širina znanja v izobraževalnem procesu in omogočajo javno
priznane poklicne kvalifikacije pripadnikom SV.
V praksi vključevanje programov VIU v javni izobraževalni sistem lahko
poteka na več načinov:
20
-- Za izvedbo nadaljevalnega VIU podčastnikov v sklopu programa višjega
in visokega tečaja za podčastnike se oblikuje vojaški modul, ki se izvaja
kot študij na višješolski oziroma na prvi bolonjski stopnji na javnih
izobraževalnih institucijah, s katerimi ima SV partnerski sporazum. Izbrane
so tiste institucije, katerih civilni programi dopolnjujejo kadrovske potrebe
SV po določenih izobrazbenih profilih.
-- Nadaljevalno VIU za častnike se izvaja v povezavi z javnimi
izobraževalnimi programi na drugi in tretji bolonjski stopnji. Častniki v
okviru poveljniškega in štabnega VIU pridobijo strokovni magisterij, v
okviru generalštabnega VIU pa kreditne točke za doktorski študij.
Za izvedbo skupnih programov z izobraževalnimi institucijami zunaj SV
ministrstvo skladno s pogodbami zagotavlja tudi finančne in druge vire. Kot
nosilka razvoja vojaške znanosti v RS ima SV v vseh primerih partnerstva z
javnim izobraževalnim sistemom zagotovljen status nosilke razvoja vojaških
predmetnih področij. Razvoj znanosti in vojaških veščin se tako prek SV in
njenih ustanov nenehno prenaša tudi v javni sistem.
Partnerski odnos z javnim izobraževalnim sistemom se v sklopu vojaških
modulov kaže tudi pri izvajalcih izobraževanja in usposabljanja. SV skladno
s svojimi zmožnostmi zagotavlja docente, nosilce predmetov, predavatelje,
asistente in strokovne sodelavce pri izvajanju vojaških vsebin oziroma
vojaškega modula. Izvajalci so habilitirani skladno s predpisi, ki veljajo v
javnem sistemu.
-- SV sodeluje s Centrom RS za poklicno izobraževanje, Državnim
izpitnim centrom ter Andragoškim centrom Slovenije pri preverjanju
in potrjevanju nacionalnih poklicnih kvalifikaciji. Slovenska vojska je
prevzela odgovornost za oblikovanje komisij za preverjanje in potrjevanja
45 nacionalnih poklicnih kvalifikacij za področje vojaščine. V proces
preverjanja in potrjevanja NPK je vključenih preko 200 kompetentnih
častnikov in podčastnikov bodisi v komisijah ali kot kadroviki, ki procesirajo
načrtovanje, izvedbo in kontrolo preverjanja in potrjevanja NPK.
-- Ministrstvo za obrambo je preko SV pristojno za reguliranje poklica
reševalec iz vode.
Slovenska vojska bo v prihodnje zaradi manjših kadrovskih potreb, omejenosti
virov, racionalizacije, predvsem pa zaradi doseganja višje in interoperabilne
vojaškostrokovne usposobljenosti sodelovala pri oblikovanju pobud držav
članic Nata in tudi drugih pobud, ki pripravljajo koncepte združenih
programov VIU (ki so v določenem delu vedno v pristojnosti nacionalne
avtoritete) ter v njih aktivno delovala. Dolgoročno se predvideva, da se bodo
nekateri programi VIU izvajali delno ali v celoti v akreditiranih visokošolskih
programih Nata.
SV bo razvijala tudi različne oblike sodelovanja z izobraževalnimi ustanovami
v tujini, na primer z izmenjavo udeležencev in predavateljev, izmenjavo
izkušenj ipd.
Po končani transformaciji (druga polovica leta 2014) bo Slovenska vojska
izvedla celovito analizo potreb po krčenju ali razširitvi števila nacionalnih
poklicnih kvalifikacij. Na podlagi te analize bomo posredovali Centru RS za
poklicno izobraževanje odločitev kako naprej.
Podpolkovnik Avdulla Pelaj, Načelnik oddelka ONVIU (Oddelek za napotitve
na vojaško izobraževanje in usposabljanje), GŠ, Sektor za upravljanje s
človeškimi viri
21
4. Slovensko in evropsko ogrodje
kvalifikacij
Pobuda za nastanek slovenskega ogrodja kvalifikacij v Sloveniji je odraz
priporočil, ki so nastala na podlagi dveh evropskih kvalifikacijskih ogrodij,
in sicer: Evropskega ogrodja kvalifikacij za vseživljenjsko učenje (2008) in
Evropskega ogrodja visokošolskih kvalifikacij (2005). Njun temeljni namen
je povezati sisteme kvalifikacij različnih evropskih držav, pri čemer delujeta
kot pretvornika oziroma ‚metaogrodji‘, s katerima postajajo kvalifikacije med
različnimi evropskimi državami in sistemi (izobraževanja in usposabljanja)
lažje primerljive in bolj razumljive.
Obe evropski ogrodji sta medsebojno skladni in usklajeni6, le da EOK vsebuje
8 referenčnih ravni, ki obsegajo celoten razpon kvalifikacij, od elementarne
do podiplomske akademske stopnje (doktorat), medtem ko EOVK obsega ‚le‘
kvalifikacije s področja terciarnega izobraževanja in sestoji iz treh stopenj in
kratkega cikla.
V Sloveniji so se pristojna ministrstva ter socialni partnerji odločili, da
vzpostavimo eno in enotno nacionalno ogrodje kvalifikacij, katerega
namen je doseči prepoznavnost in transparentnost kvalifikacij v Sloveniji in
Evropski uniji, njegov temeljni cilj pa podpreti vseživljenjsko učenje; povezati
in uskladiti slovenske podsisteme kvalifikacij ter izboljšati preglednost,
dostopnost in kakovost kvalifikacij glede na trg dela in civilno družbo.
22
SOK je komunikacijsko ogrodje z manjšim reformnim dometom, katerega
temelj sta resorna zakonodaja in Klasifikacijski sistem izobraževanja in
usposabljanja7 (KLASIUS). Ker SOK na drugačen način vzpostavlja odnos
med temeljnim stopenjskim izobraževanjem in kvalifikacijsko strukturo kot
KLASIUS, spreminja število ravni z osem (z dvema podravnema) na deset (brez
podravni). Deset ravni v SOK omogoča fleksibilno povezavo med izobraževalno
in kvalifikacijsko strukturo. Usklajenost in prožnost obeh struktur nudita
osnovo za lažje prepoznavanje kvalifikacij in priznavanje neformalno in
priložnostno pridobljenih znanj, spretnosti in kompetenc. Ta element
predstavlja reformni značaj ogrodja (Kvalifikacije v SOK … 2012, str. 5).
Sestavine slovenskega ogrodja kvalifikacij so (Umeščanje slovenskega
ogrodja … 2013, str. 30):
1. Opisniki ravni: opisani na desetih ravneh in v treh kategorijah (znanje,
spretnosti, kompetence) (glej prilogo 8.2);
2. Ogrodje kvalifikacij: tabelarična predstavitev vrst in tipov kvalifikacij na
desetih kvalifikacijskih ravneh8;
3. Metodologija opisovanja in umeščanja kvalifikacij9;
6. raven EOK je skladna s prvo stopnjo EOVK, 7. raven EOK z drugo stopnjo EOVK, 8. raven EOK
s tretjo stopnjo EOVK ter kratki cikel EOVK s 5. ravnjo EOK.
6
Uredba o uvedbi klasifikacijskega sistema izobraževanja in usposabljanja. (2006). Uradni list RS,
št. 46/2006, 15/2008 Odl. US: U-I-370/06-20 in Metodološka pojasnila klasifikacijskega sistema
izobraževanja in usposabljanja. (2006). Uradni list RS, št. 89/2006.
7
Več v prav tam, str. 32–34.
8
Več v prav tam, str. 54–59.
9
4. Register kvalifikacij SOK: opisuje kvalifikacije skladno z zastavljenimi
parametri SOK ter predlaganimi parametri portala EOK. Dostopen je na
spletnem naslovu: http://www.nok.si/register-kvalifikacij.aspx.
SOK se z obema evropskima kvalifikacijskima ogrodjema primerja na podlagi
umeščanja ravni SOK v ravni EOK in EOVK oziroma, rečeno preprosteje,
na podlagi izdelanega ‚prevajalnika‘ med SOK in EOK/EOVK. Ta je za
kvalifikacijsko strukturo varovanja in vojaščine prikazan v 6. poglavju, kjer je
za vsako posamezno kvalifikacijo navedena raven SOK in pripadajoča raven
EOK.
Več informacij o slovenskem in evropskem ogrodju kvalifikacij je dostopnih
na spletni strani SOK (www.nok.si) in spletni strani EOK (http://ec.europa.eu/
eqf/home_sl.htm).
23
5. Ključni pojmi10
NACIONALNO OGRODJE KVALIFIKACIJ
je orodje za razvoj in razvrščanje kvalifikacij v enotno dogovorjen sistem.
Kvalifikacije so glede na zakonsko določena merila ter učne rezultate in
opisnike razvrščene na ravni, prikazani so odnosi med kvalifikacijami,
nakazane so možnosti horizontalne in vertikalne prehodnosti med
kvalifikacijami. Ogrodje kvalifikacij prispeva k izboljšanju kakovosti,
dostopnosti in priznanju kvalifikacij na trgu dela v državi ali mednarodno.
Enota SOK je kvalifikacija.
KVALIFIKACIJA
pomeni uradni rezultat procesa ocenjevanja in priznavanja pristojnega organa,
ki odloči, da je posameznik dosegel učne rezultate v skladu z opredeljenimi
standardi. Kvalifikacije pridobivamo v sistemu formalnega izobraževanja
in izven njega. Glede na vrsto kvalifikacije imajo te vrednost na trgu dela, v
sistemu formalnega izobraževanja ter pri vseživljenjskem učenju. Izkazujejo se
z javnimi listinami (potrdili, spričevali, diplomami, certifikati).
24
VRSTO KVALIFIKACIJE
tvorijo kvalifikacije, ki jih združuje skupen namen kvalifikacije. V slovenskem
izobraževalnem sistemu ločimo tri vrste kvalifikacij: izobrazbe, nacionalne
poklicne kvalifikacije ter dodatne kvalifikacije.
TIP KVALIFIKACIJE
je skupina kvalifikacij, ki jo združuje enaka vrsta kvalifikacije, enaka
kvalifikacijska raven in sorodni splošni namen kvalifikacije z vidika
nadaljnjega izobraževanja oziroma zaposlovanja.
IME KVALIFIKACIJE
je beseda ali več besed, ki se uporabljajo za razlikovanje posamezne
kvalifikacije. Ime kvalifikacije je privzeto oziroma oblikovano skladno s pravili
in prakso, značilno za posamezno vrsto kvalifikacij.
10
Povzeto po: Umeščanje slovenskega ogrodja kvalifikacij v evropsko ogrodje kvalifikacij za vseživljenjsko učenje in evropsko ogrodje visokošolskih kvalifikacij. Zaključno poročilo: Slovenija.
(2013). Ljubljana: Center RS za poklicno izobraževanje.
RAVEN
je kot strukturni element ogrodij kvalifikacij treba razumeti kot niz zaporednih
korakov (razvojno kontinuiteto), ki so izraženi kot območja generičnih
rezultatov, po katerih je mogoče razvrščati tipične kvalifikacije. Ravni so
pragmatična umetna tvorba, razvijajo se v daljšem obdobju.
STOPNJA
je pojem, ki se veže na sistem formalnega izobraževanja in nanj vezane stopnje
izobrazbe11.
ZNANJE
je rezultat učenja in osvajanja pojmov, načel, teorij in praks. Pridobivanje
znanja poteka v različnih okoljih: v izobraževalnem procesu, pri delu in v
kontekstu zasebnega ter družbenega življenja.
SPRETNOSTI
se v okviru nacionalnega ogrodja kvalifikacij nanašajo na kognitivne spretnosti
(npr. uporaba logičnega, intuitivnega in ustvarjalnega mišljenja) in/ali
praktične spretnosti (npr. ročne, kreativne spretnosti, uporaba materialov,
orodij in instrumentov itd.).
KOMPETENCE
se nanašajo na sposobnost uporabe in povezovanja znanja in spretnosti v
izobraževalnih, profesionalnih in osebnih situacijah. Ločimo generične in
poklicno specifične kompetence. V SOK kompetence razvrščamo glede na
kompleksnost, samostojnost in odgovornost delovanja.
UČNI REZULTAT
pomeni znanje, spretnost in kompetenco, standardizirano na določeni
kvalifikacijski ravni. Je izjava o tem, kar kandidat na neki kvalifikacijski ravni
po zaključenem učnem obdobju ve, je zmožen narediti in se odločiti.
Učni rezultati so lahko oblikovani v povezavi s tečaji, programskimi enotami,
z moduli, s programi. V teh povezavah se učni rezultati povezujejo v
kvalifikacijo oziroma izobrazbo.
Posamezne stopnje opredeljuje slovenska zakonodaja, medtem ko jih KLASIUS nadomešča s širšim
terminom raven.
11
25
IZOBRAZBA
je rezultat formalnega izobraževanja in označuje stopnjo ter področje
formalne izobrazbe, ki jo je posameznik pridobil. Izkazuje se s spričevalom ali
z diplomo.
NACIONALNA POKLICNA KVALIFIKACIJA
je delovna poklicna oziroma strokovna usposobljenost, ki je potrebna za
opravljanje poklica ali posameznih sklopov zadolžitev v okviru poklica na
določeni ravni zahtevnosti. Izkazuje se s certifikatom.
DODATNA KVALIFIKACIJA
dopolnjuje usposobljenost kandidata in je bodisi skupna določenemu
strokovnemu področju bodisi transverzalna in/ali prenosljiva na več
strokovnih področij. Z dodatno kvalifikacijo posameznik širi svojo
kvalificiranost in kompetenčnost ter tako povečuje svojo konkurenčnost na
trgu dela. Dodatna kvalifikacija ne dviguje posameznikove stopnje izobrazbe.
Izkazuje se s certifikatom.
26
27
6. Kvalifikacijska struktura
Tabeli 1 in 2 prikazujeta kvalifikacijsko strukturo na področju varovanja in
vojaščine skladno s SOK. V tabelah so zaobjete kvalifikacije, pridobljene v
sistemu formalnega izobraževanja (izobrazbe), kvalifikacije, pridobljene izven
sistema formalnega izobraževanja (NPK), ter pripadajoče ravni EOK za vsako
posamezno kvalifikacijo s področja varovanja.
Kljub temu da SOK (2011, 2012, 2013) med kvalifikacije, pridobljene izven
sistema formalnega izobraževanja, umešča tudi dodatne kvalifikacije (glej
tudi 5. poglavje, Ključni pojmi), le-teh v pričujočo kvalifikacijsko strukturo
nismo umestili, saj v njem niso navedeni kriteriji (metodologija) za umeščanje
dodatnih kvalifikacij v ogrodje. Te bo (med drugim) podrobneje opredelil
zakon, ki je trenutno v pripravi.
6.1 Kvalifikacijska struktura VAROVANJE
Tabela 1:
Umestitev kvalifikacij s področja varovanja v SOK ter ujemanje z EOK
28
Kvalifikacije, pridobljene
v sistemu formalnega
izobraževanja
Kvalifikacije, pridobljene izven sistema
formalnega izobraževanja
IZOBRAZBE
NACIONALNE POKLICNE
KVALIFIKACIJE
EOK
RAVEN
DODATNE
KVALIFIKACIJE12
1. RAVEN
1.
2. RAVEN
2.
3. RAVEN
3.
/
/
VARNOSTNIK ČUVAJ/
VARNOSTNICA ČUVAJKA
4. RAVEN
4.
VARNOSTNIK/
VARNOSTNICA
5. RAVEN
TEHNIK/TEHNICA
VAROVANJA
4.
OBČINSKI REDAR/
OBČINSKA REDARKA
OPERATER/OPERATERKA
VARNOSTNO
NADZORNEGA CENTRA
VARNOSTNI TEHNIK/
VARNOSTNA TEHNICA
VARNOSTNIK NADZORNIK/
VARNOSTNICA NADZORNICA
12
Ker so akreditacijski postopki za dodatne kvalifikacije še v razvoju, v tej fazi niso vključene v ogrodje.
izobraževanja
IZOBRAZBE
NACIONALNE POKLICNE
KVALIFIKACIJE
INŽENIR/INŽENIRKA
VAROVANJA
POOBLAŠČENI INŽENIR/
POOBLAŠČENA INŽENIRKA
VARNOSTNIH SISTEMOV
6. RAVEN
POLICIST/POLICISTKA
EOK
RAVEN
DODATNE
KVALIFIKACIJE12
5.
VARNOSTNI MENEDŽER/
VARNOSTNA
MENEDŽERKA
VARNOSTNI SVETOVALEC/
VARNOSTNA SVETOVALKA
VARNOSTNIK TELESNI
STRAŽAR/VARNOSTNICA
TELESNA STRAŽARKA
7. RAVEN
6.
DIPLOMIRANI
VARSTVOSLOVEC/
DIPLOMIRANA
VARSTVOSLOVKA (VS)
DIPLOMIRANI
VARSTVOSLOVEC
INFORMACIJSKE
SMERI/ DIPLOMIRANA
VARSTVOSLOVKA
INFORMACIJSKE SMERI (VS)
29
DIPLOMIRANI INŽENIR
TEHNIŠKE VARNOSTI/
DIPLOMIRANA INŽENIRKA
TEHNIŠKE VARNOSTI (UN)
DIPLOMIRANI
VARSTVOSLOVEC/
DIPLOMIRANA
VARSTVOSLOVKA (UN)
8. RAVEN
7.
9. RAVEN
8.
10. RAVEN
8.
MAGISTER/MAGISTRICA
VARSTVOSLOVJA
MAGISTER INŽENIR
TEHNIŠKE VARNOSTI/
MAGISTRICA INŽENIRKA
TEHNIŠKE VARNOSTI
/
/
DOKTOR ZNANOSTI/
DOKTORICA ZNANOSTI
(s področja varstvoslovja)
/
6.2 Kvalifikacijska struktura VOJAŠČINA
Spodnja tabela prikazuje kvalifikacijsko strukturo na področju vojaščine
skladno s SOK. V njej so zaobjete kvalifikacije, pridobljene izven sistema
formalnega izobraževanja (NPK), ter pripadajoče ravni EOK za vsako
posamezno kvalifikacijo s področja vojaščine.
Tabela 2:
Umestitev kvalifikacij s področja vojaščine v SOK ter ujemanje z EOK
izobraževanja
IZOBRAZBE
NACIONALNE POKLICNE
KVALIFIKACIJE
EOK
RAVEN
DODATNE
KVALIFIKACIJE13
1. RAVEN
1.
2. RAVEN
2.
3. RAVEN
3.
4. RAVEN
4.
/
/
/
OPERATER OROŽJA
IN OBOROŽITVENIH
SISTEMOV OKLEPNEGA
30
VOZILA/OPERATERKA
OROŽJA IN OBOROŽITVENIH SISTEMOV
OKLEPNEGA VOZILA
VOJAK ARTILERIJE/
VOJAKINJA ARTILERIJE
VOJAK INŽENIRSTVA/
VOJAKINJA INŽENIRSTVA
VOJAK MORNAR/
VOJAKINJA MORNARKA
VOJAK MORNARSKI
POTAPLJAČ/VOJAKINJA
MORNARSKA POTAPLJAČICA
VOJAK NUKLEARNORADIOLOŠKOKEMIČNO-BIOLOŠKE
OBRAMBE (NRKBO)/
VOJAKINJA NUKLEARNORADIOLOŠKO-KEMIČNOBIOLOŠKE OBRAMBE
(NRKBO)
VOJAK PEHOTE/
VOJAKINJA PEHOTE
13
Ker so akreditacijski postopki za dodatne kvalifikacije še v razvoju, v tej fazi niso vključene v ogrodje.
izobraževanja
IZOBRAZBE
NACIONALNE POKLICNE
KVALIFIKACIJE
EOK
RAVEN
DODATNE
KVALIFIKACIJE13
VOJAK POSEBNIH ENOT/
VOJAKINJA POSEBNIH
ENOT
VOJAK SPECIALIST
INŽENIRSTVA/
VOJAKINJA SPECIALISTKA
INŽENIRSTVA
VOJAK STRELEC/
VOJAKINJA STRELKA
VOJAK VETERINARSKI
BOLNIČAR/VOJAKINJA
VETERINARSKA
BOLNIČARKA
VOJAK/VOJAKINJA ZA
OSKRBO
VOJAŠKI VOZNIK/VOJAŠKA
VOZNICA
VOZNIK OKLEPNEGA
VOZILA/VOZNICA
OKLEPNEGA VOZILA
5. RAVEN
LETALSKI TEHNIK ZA
VOJAŠKE ZRAKOPLOVE/
LETALSKA TEHNICA ZA
VOJAŠKE ZRAKOPLOVE
PODČASTNIK ARTILERIJE/
PODČASTNICA ARTILERIJE
PODČASTNIK INŽENIRSTVA/
PODČASTNICA INŽENIRSTVA
PODČASTNIK MORNAR/
PODČASTNICA MORNARKA
PODČASTNIK MORNARSKI
POTAPLJAČ/PODČASTNICA
MORNARSKA POTAPLJAČICA
PODČASTNIK NUKLEARNORADIOLOŠKO-KEMIČNOBIOLOŠKE OBRAMBE
(NRKBO)/PODČASTNICA
NUKLEARNORADIOLOŠKO-KEMIČNOBIOLOŠKE OBRAMBE
(NRKBO)
PODČASTNIK OKLEPNIH
ENOT/PODČASTNICA
OKLEPNIH ENOT
4.
31
izobraževanja
IZOBRAZBE
NACIONALNE POKLICNE
KVALIFIKACIJE
PODČASTNIK OPERATER
RADARSKEGA SISTEMA/
PODČASTNICA
OPERATERKA
RADARSKEGA SISTEMA
PODČASTNIK OPERATER
SISTEMA NADZORA IN
KONTROLE ZRAČNEGA
PROSTORA/PODČASTNICA
OPERATERKA SISTEMA
NADZORA IN KONTROLE
ZRAČNEGA PROSTORA
PODČASTNIK PEHOTE/
PODČASTNICA PEHOTE
PODČASTNIK VOJAŠKE
POLICIJE/PODČASTNICA
VOJAŠKE POLICIJE
PODČASTNIK ZRAČNE
OBRAMBE/PODČASTNICA
ZRAČNE OBRAMBE
32
PODČASTNIK ZVEZ/
PODČASTNICA ZVEZ
PODČASTNIK/
PODČASTNICA PREMIKOV
IN TRANSPORTOV
PODČASTNIK/
PODČASTNICA ZA OSKRBO
TEHNIK LETALEC NA
VOJAŠKEM ZRAKOPLOVU/
TEHNICA LETALKA NA
VOJAŠKEM ZRAKOPLOVU
VETERINARSKI
PODČASTNIK/
VETERINARSKA
PODČASTNICA
VOJAK BOLNIČAR/
VOJAKINJA BOLNIČARKA
VOJAK OPERATER
RADARSKEGA SISTEMA/
VOJAKINJA OPERATERKA
RADARSKEGA SISTEMA
VOJAK OPERATER
SISTEMA NADZORA
ZRAČNEGA PROSTORA/
VOJAKINJA OPERATERKA
SISTEMA NADZORA
ZRAČNEGA PROSTORA
DODATNE
KVALIFIKACIJE13
EOK
RAVEN
izobraževanja
IZOBRAZBE
NACIONALNE POKLICNE
KVALIFIKACIJE
EOK
RAVEN
DODATNE
KVALIFIKACIJE13
VOJAK SPECIALIST –
LABORANT NUKLEARNORADIOLOŠKO-KEMIČNOBIOLOŠKE OBRAMBE
(NRKBO)/VOJAKINJA
SPECIALISTKA –
LABORANTKA NUKLEARNORADIOLOŠKO-KEMIČNOBIOLOŠKE OBRAMBE
VOJAK SPECIALIST
ARTILERIJE – IZVIDNIK/
ARTILERIJE – IZVIDNICA
VOJAK SPECIALIST
ARTILERIJE – METEOROLOG/
ARTILERIJE –
METEOROLOGINJA
VOJAK SPECIALIST
ARTILERIJE – RAČUNAR/
ARTILERIJE – RAČUNARKA
VOJAK SPECIALIST
ARTILERIJE – TOPOGRAF/
ARTILERIJE – TOPOGRAFKA
33
VOJAK ZRAČNE
OBRAMBE/VOJAKINJA
ZRAČNE OBRAMBE
VOJAK ZVEZ/VOJAKINJA
ZVEZ
VOJAŠKI POLICIST/
VOJAŠKA POLICISTKA
ZDRAVSTVENI PODČASTNIK/
ZDRAVSTVENA
PODČASTNICA
/
/
5.
7. RAVEN
6.
8. RAVEN
7.
9. RAVEN
8.
10. RAVEN
8.
/
/
/
/
/
/
6. RAVEN
/
/
7. Opisi posameznih kvalifikacij
Kvalifikacije za potrebe SOK opisujemo z določenimi parametri (Kvalifikacije
v SOK … 2012, str. 12–13). Skladno s temi prikazujemo vsako kvalifikacijo
iz kvalifikacijske strukture varovanja. Ti opisi omogočajo hiter in dokaj širok
vpogled v značilnosti vsake posamezne kvalifikacije.
7.1VAROVANJE
7.1.1 Varnostnik čuvaj
KVALIFIKACIJA
VARNOSTNIK ČUVAJ/ VARNOSTNICA ČUVAJKA
Tip kvalifikacije Nacionalna poklicna kvalifikacija, SOK: raven 3
Vrsta kvalifikacije NPK
Vstopni pogoji • Zdravniško potrdilo o zdravstveni sposobnosti za
delo varnostnika čuvaja, ki ga izda zdravnik specialist
medicine dela in športa,
• končana osnovna šola,
• opravljeno strokovno usposabljanje za varnostnika čuvaja
v skladu z zakonom, ki ureja zasebno varovanje.
Raven SOK 3
Učni rezultati Kandidat/kandidatka:
34
• racionalno uporablja energijo, material in čas,
• opravlja osnovna varnostna dela in naloge pri varovanju
ljudi in premoženja,
• prepozna varnostna tveganja, nevarnosti in pozna
postopke za preprečevanje,
• izvaja zakonske predpise in podzakonske akte, deluje v
skladu s standardi in z zahtevami naročnikov,
• komunicira z naročniki, zaposlenimi pri naročniku in z
naročnikovimi strankami,
• varuje zdravje in okolje.
Ocenjevanje in SISTEM OCENJEVANJA:
zaključevanje POTRJEVANJE. V postopku svetovanja kandidat pripravi
osebno zbirno mapo, ki jo komisija ovrednoti in prizna
vsebine kataloga delno ali v celoti. Če komisija ne more
priznati vseh vsebin kataloga, kandidatu določi naloge za
preverjanje.
NAČIN PREVERJANJA. Pisno in praktično preverjanje z
zagovorom.
OCENJEVALCI:
Preverjanje in ocenjevanje izvajajo komisije za preverjanje
in potrjevanje NPK, ki jih imenuje Državni izpitni
center (RIC). Člani komisije morajo imeti licenco RIC.
Podrobneje: http://www.nrpslo.org/baze-podatkov/licenceza-clane-komisij.aspx/75622021.
POGOJ ZA PRIDOBITEV JAVNE LISTINE:
Kandidat dokaže, da dosega znanja, spretnosti in
kompetence, določene v katalogu standardov strokovnih
znanj in spretnosti.
Izvajalci Izvajalci postopkov za ugotavljanje in potrjevanje NPK so
vpisani v register izvajalcev, ki se vodi v zbirki nacionalnega
informacijskega središča za poklicne kvalifikacije. To so:
poklicne šole, podjetja, medpodjetniški izobraževalni
centri, šole za izobraževanje odraslih, gospodarske zbornice.
Podrobneje: http://www.nrpslo.org/ris/previewizvajalec.
aspx?npk=86100011.
35
7.1.2Varnostnik
KVALIFIKACIJA
VARNOSTNIK/VARNOSTNICA
Vstopni pogoji • Zdravniško potrdilo o zdravstveni sposobnosti za delo
varnostnika/ varnostnice, ki ga izda zdravnik specialist
medicine dela in športa,
• končana osnovna šola,
• opravljeno strokovno usposabljanje za varnostnika/
varnostnico v skladu z zakonom, ki ureja zasebno
varovanje.
Raven SOK 4
36
• samostojno načrtuje, pripravi, izvede in kontrolira lastno
delo,
• opravlja varnostna dela in naloge pri varovanju ljudi in
premoženja,
• izvaja varnostno-receptorska dela,
• varuje prodajna mesta,
• izvaja dela in naloge prevoza in varovanja gotovine ter
drugih vrednostnih pošiljk,
• izvaja intervencije,
• varuje na javnih prireditvah in javnih zbiranjih,
• prepozna znake splošne nevarnosti in pozna postopke za
preprečevanje splošne nevarnosti,
• izvaja zakonske predpise in podzakonske akte, deluje v
skladu s standardi in z zahtevami naročnikov,
• komunicira z naročniki, zaposlenimi pri naročniku in z
naročnikovimi strankami v okviru svojih pristojnosti,
• uporablja sodobno informacijsko-komunikacijsko
tehnologijo,
preverjanje.
NAČIN PREVERJANJA. Preverjanje se izvaja pisno (traja
60 minut) in praktično ter ustno z zagovorom.
OCENJEVALCI:
aspx?npk=00107721.
37
7.1.3 Tehnik varovanja
KVALIFIKACIJA
TEHNIK/TEHNICA VAROVANJA
Tip kvalifikacije Srednja strokovna izobrazba
Vrsta kvalifikacije Izobrazba
Vrsta Srednje strokovno izobraževanje
izobraževanja
Trajanje 4 leta, 240 kreditnih točk (po ECTS)
Vstopni pogoji • Osnovnošolska izobrazba ali
• nižja poklicna izobrazba.
Raven SOK 5
Učni rezultati Imetnik/imetnica spričevala je zmožen/zmožna:
38
• oceniti varnostne situacije (izračun ocene ogroženosti)
in diskretno izvajati varovanja na področju varovanja
premoženja, oseb in objektov,
• pripraviti in izdelati ustrezne dokumentacije za izvedbo
varnostne storitve,
• svetovati pri reševanju in odpravljanju varnostnih
pomanjkljivosti, problemov,
• uporabiti sodobne oblike in metode tehničnega
varovanja, kot so varovanje podatkov, dokumentacije,
računalniških centrov, proizvodnih tehnologij,
• izvajati varnostno receptorskih dela v različnih
institucijah in okoljih (npr. vrtec, šola, bolnišnica,
gledališče domovi za starejše občane),
• izvesti ukrepe za varstvo pred požarom in ukrepanje v
primeru požara, naravne ali druge nesreče,
• uporabiti opremo, naprave in druga sredstva in
pripomočke za tehnično varovanje, alarmne,
protipožarne in druge varnostne naprave,
• načrtovati sisteme tehničnega varovanja objektov, zgradb,
nepremičnin, premičnih objektov; trgovin, območij
posebnega varnostnega pomena (sodišč, letališč, skladišč
nevarnih snovi),
• izvajati enostavnejše postopke ob uporabi pooblastil,
uporabiti samoobrambne veščine in uporabiti fizično silo,
• nuditi nujno prvo pomoč,
• sodelovati v skupini, vzpostavljati stike z ljudmi,
komuniciranti in reševati probleme, delati s podatki,
gradivi,
• odgovorno in etično ravnati v odnosu do sodelavcev,
partnerjev, oseb, s katerimi vodijo postopke, še posebej
do šibkejših oseb (invalidi, mladoletne osebe, nosečnice,
starejše osebe),
• uporabiti sodobne informacijske tehnologije in
uporabniške računalniške programe na poklicnem
področju;
• vzpostaviti pozitiven odnos do ukrepov za zmanjševanje
ogroženosti nacionalno varnostnega sistema Republike
Slovenije;
• razumeti vloge podjetništva, obvladati stroške in
kalkulacije, spoznati podjetniški proces, finančno
poslovanje, poslovni načrt,
• gospodarno razporedi kadrovske vire, sredstva in
pripomočke za varno delo;
(izbirno)
• samostojno načrtovati storitev varovanja, nadziranja in
evidentiranja varnostnikov, stanja naprav in opreme za
delo varnostnikov ob upoštevanju osnovnih človekovih
pravic ter predpisov s področja delovnih razmerij,
• izvajati operaterska in organizacijska dela v varnostno
nadzornem centru,
• montirati, konfigurirati in nastaviti sisteme tehničnega
varovanja in komunikacijskih instalacij ter izdelati manj
zahtevne elektronske podsklope,
• izvajati osnovne kriminalistične taktike, opredeliti
kazniva dejanja in podajati kazenske ovadbe,
• načrtovati izvajanje in varovanje javnih zbiranj ter
izvajanja intervencij,
• organizirati in izvesti prevoze denarja in dragocenosti ter
ukrepati v primeru napada,
• izvajati nadzor voznikov, vozil, prevozne dokumentacije
in tovora pri prevozu nevarnih snovi, izrednih tovorov in
hitro pokvarljivega blaga,
• varovati podatke v informacijskih sistemih, svetovnem
spletu, računalniških omrežjih in uporabiti programske
opreme s področja identifikacije osebja,
• varnostno intervenirati v skladu z načrtom varovanja in
navodili varnostno nadzornega centra.
Imetnik spričevala ključna poklicna znanja in zmožnosti
nadgradi tudi s ključnimi splošnimi znanji v skladu z
nacionalnimi standardi.
zaključevanje S preverjanjem in ocenjevanjem se ugotavlja, kako dijak
obvladuje poklicne zmožnosti, spretnosti in veščine ter
kako izpolnjuje pogoje za doseganje kreditnih točk v skladu
z izobraževalnim programom. Pri ocenjevanju dijaka se
upošteva tudi neformalno pridobljeno znanje, ki mora
biti ustrezno dokazano. Dijaki so ocenjeni z ocenami od 5
(odlično) do 1 (nezadostno).
NAPREDOVANJE:
V višji letnik lahko napredujejo dijaki, ki so ob
koncu šolskega leta pozitivno ocenjeni iz vseh
splošnoizobraževalnih predmetov in strokovnih modulov
letnika izvedbenega kurikula šole in so opravili vse
interesne dejavnosti ter vse obveznosti praktičnega
usposabljanja z delom oziroma napredujejo po sklepu
programskega učiteljskega zbora.
Ô
39
Ô
Dijak mora uspešno (s pozitivnimi ocenami) opraviti
splošnoizobraževalne predmete, obvezne in izbirne
strokovne module ter odprti del kurikula. Poleg tega
mora opraviti tudi interesne dejavnosti, obveznosti pri
praktičnem usposabljanju z delom ter poklicno maturo.
Poklicna matura obsega obvezni del (pisni in ustni izpit
iz slovenščine ter zdravstvene nege) ter izbirni del (pisni
in ustni izpit iz tujega jezika ali matematike ter storitev in
zagovor).
Izvajalci Srednje poklicne, strokovne in tehniške šole ter ljudske
univerze. Podrobneje: https://krka1.mss.edus.si/registriweb/
ProgramPodatki.aspx?ProgramID=6522.
Prehodnost Maturitetni/poklicni tečaj, višje strokovno izobraževanje
(SOK: raven 6), visoko strokovno izobraževanje (SOK:
raven 7) in univerzitetno izobraževanje (SOK: raven 7).
40
7.1.4 Občinski redar
KVALIFIKACIJA
OBČINSKI REDAR/OBČINSKA REDARKA
Vstopni pogoji • Srednja splošna ali strokovna izobrazba,
• zdravniško potrdilo o zdravstveni sposobnosti za delo
občinskega redarja/občinske redarke, ki ga izda zdravnik
specialist medicine dela in športa,
• opravljeno strokovno usposabljanje po programu za
občinskega redarja razen za kandidata, ki ima srednjo
strokovno izobrazbo policist /policistka, a le, če mu
delovno razmerje v policiji ni prenehalo za več kot pet let
pred zaposlitvijo v občinskem redarstvu,
• oseba ni bila pravnomočno obsojena zaradi naklepnega
kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, in
ni bila obsojena na nepogojno kazen zapora v trajanju več
kot šest mesecev,
• oseba ni v kazenskem postopku zaradi kaznivega dejanja
iz prejšnje alineje.
Raven SOK 5
• samostojno načrtuje, pripravi, izvede in kontrolira lastno
delo,
• racionalno porablja energijo, material in čas,
• izvaja naloge iz pristojnosti lokalne skupnosti,
• ravna skladno s predpisi pri izvajanju nalog in pooblastil
ter prepoznava kršitve, ki so v pristojnosti občinskega
redarstva,
• izvaja naloge v skladu s predpisi, ki urejajo varnost v
cestnem prometu,
• varuje okolje, javno premoženje ter naravno in kulturno
dediščino,
• vzdržuje javni red in mir,
• preprečuje in ukrepa v primerih zaznave kaznivih dejanj,
• izvaja pooblastila in praktični postopek,
• komunicira s sodelavci, strankami in z nadrejenimi,
• zagotavlja kakovost in uspešnost dela v delovnem okolju
v skladu s standardi,
• uporablja področju prirejeno izdelano aplikativno
programsko opremo,
Ô
41
Ô
preverjanje.
NAČIN PREVERJANJA. Preverjanje se izvaja pisno (traja 60
minut), ustno in praktično z zagovorom.
OCENJEVALCI:
42
aspx?npk=67018121.
7.1.5 Operater varnostno nadzornega centra
KVALIFIKACIJA
OPERATER / OPERATERKA VARNOSTNO NADZORNEGA CENTRA
Vstopni pogoji • Izpolnjevanje pogojev delovnih izkušenj v skladu za
Zakonom o zasebnem varovanju,
• opravljeno strokovno usposabljanje za operaterja/
operaterko VNC v skladu z Zakonom o zasebnem
varovanju.
Raven SOK 5
•
•
•
•
•
•
•
•
•
načrtuje, pripravi in kontrolira lastno delo,
racionalno rabi energijo, material in čas,
pripravi delovno mesto,
izvaja operaterska dela v varnostno-nadzornem centru v
skladu z veljavnim standardom,
komunicira z varnostnim osebjem, uporabniki
varnostnih storitev, s pristojnimi organi in z drugimi
osebami,
ukrepa v varnostni situaciji v VNC,
deluje v skladu s standardi in z zahtevami matične družbe
in izvaja zakonske predpise in podzakonske akte,
uporablja računalniško in drugo tehnično opremo VNC,
varuje zdravje in okolje.
preverjanje.
minut), ustno in praktično z zagovorom.
OCENJEVALCI:
in potrjevanje NPK, ki jih imenuje Državni izpitni center
(RIC). Člani komisije morajo imeti licenco RIC.
aspx?npk=18644131.
43
7.1.6 Varnostni tehnik
KVALIFIKACIJA
VARNOSTNI TEHNIK/VARNOSTNA TEHNICA
Vstopni pogoji • Srednja strokovna izobrazba s področja računalništva,
elektrotehnike, strojništva ali mehatronike in najmanj pol
leta delovnih izkušenj pri imetniku licence za izvajanje
sistemov tehničnega varovanja ali
• srednja poklicna šola s področja računalništva,
elektrotehnike, strojništva ali mehatronike in 4 leta
delovnih izkušenj na teh področjih ter najmanj pol
leta delovnih izkušenj pri imetniku licence za izvajanje
sistemov tehničnega varovanja,
• opravljeno strokovno usposabljanje za varnostnega
tehnika v skladu z zakonom, ki ureja zasebno varovanj.
Raven SOK 5
•
•
•
•
44
•
•
•
•
razvija podjetne lastnosti, spretnosti, vedenje,
racionalno uporablja energijo, material in čas,
prouči tehnično dokumentacijo in zahteve naročnika ter
pripravi predlog tehničnih in terminskih rešitev sistemov
tehničnega varovanja,
montira, konfigurira, inštalira in nastavi sistem
tehničnega varovanja,
izvaja delo v skladu s standardi in predpisi,
pisno in ustno se sporazumeva z naročniki, s strokovnimi
izvajalci in z drugimi pristojnimi organi,
dela v skladu s predpisi o varnosti in zdravju pri delu,
varstvu pred požarom in varovanju okolja.
preverjanje.
OCENJEVALCI:
aspx?npk=01378442.
45
7.1.7 Varnostnik nadzornik
KVALIFIKACIJA
VARNOSTNIK NADZORNIK/VARNOSTNICA NADZORNICA
Vstopni pogoji • Nacionalna poklicna kvalifikacija Varnostnik/varnostnica
ali strokovna usposobljenost za opravljanje teh del,
• izpolnjevanje pogojev glede delovnih izkušenj v skladu z
zakonom, ki ureja zasebno varovanje,
• opravljeno strokovno usposabljanje za varnostnika
nadzornika/ varnostnico nadzornico v skladu z zakonom,
ki ureja zasebno varovanje.
Raven SOK 5
46
• načrtuje, pripravi, izvede in kontrolira lastno delo,
• racionalno rabi energijo, material in čas,
• izvaja notranji nadzor nad opravljanjem nalog
varnostnega osebja,
• spremlja in usmerja delo varnostnega osebja,
• sodeluje pri načrtovanju varovanja,
• zagotavlja kakovost zasebnega varovanja,
• komunicira z varnostnim osebjem, uporabniki
varnostnih storitev in drugimi osebami,
• uporablja sodobno informacijsko-komunikacijsko
tehnologijo,
• zagotavlja varno delo varnostnemu osebju.
preverjanje.
minut) in ustno ter praktično z zagovorom.
OCENJEVALCI:
aspx?npk=66315731.
7.1.8 Inženir varovanja
KVALIFIKACIJA
INŽENIR/ INŽENIRKA VAROVANJA
Tip kvalifikacije Višja strokovna izobrazba
Vrsta Višje strokovno izobraževanje
izobraževanja
Trajanje 2 leti, 120 kreditnih točk
Vstopni pogoji • Matura ali poklicna matura (prej zaključni izpit) ali
• mojstrski, delovodski ali poslovodski izpit, tri leta
delovnih izkušenj in opravljen preizkus znanja iz
splošnoizobraževalnih predmetov v obsegu, ki je
določen za poklicno maturo v srednjem strokovnem
izobraževanju.
Raven SOK 6
Učni rezultati Študent/študentka je zmožen/zmožna:
(splošne kompetence)
• uporabiti pridobljeno znanje za uspešno strokovno
komuniciranje tako v domačem kot v mednarodnem
okolju,
• uporabiti znanja s področja pravnih predpisov in
posebnih predpisov v stroki za zagotavljanje zakonitosti,
• evidentirati problem in njegove analize ter predvidevanja
operativnih rešitev v procesih organizacije,
• obvladati standardne metode, postopke in procese pri
izvajanju strokovnih nalog,
• voditi in reševati konkretne delovne probleme z uporabo
standardnih strokovnih metod in postopkov,
• razvijati moralen in etičen odnos, natančnost in vestnost
pri delu ter obvladovati posloven bonton,
• povezovati znanja z različnih področij pri uporabi in
razvoju novih strokovnih rešitev,
• stalne uporabe informacijsko-komunikacijske
tehnologije na svojem konkretnem delovnem
strokovnem področju,
• postaviti temelje za samostojen razvoj poklicne
identitete, strokovne odgovornosti in profesionalnosti,
(poklicno specifične kompetence)
• izvajati analize za delo, načrtovanje in organiziranje
zasebnega varovanja in dogodkov, za katere so
predpisani posebni ukrepi varovanja,
• voditi in usmerjati izvajanje storitev zasebnega
varovanja,
• sodelovati pri usklajevanju pogodb z naročnikom,
• voditi predpisane evidence in priprave poročil,
• izvajati strokovne korespondence z državnimi organi,
• nadzirati izvajanje storitev zasebnega varovanja,
• zagotavljati usklajenost varnostnih storitev s predpisi,
standardi in kodeksi zasebnega varovanja,
Ô
47
Ô
• zagotavljati varno delo varnostnemu osebju,
• poznavanja tehničnih sredstev za varovanje oseb in
premoženja,
• obvladovati in vzdrževati tehnična sredstva in sredstva
prisile v osebni rabi,
• obvladati taktike varovanja,
• rokovati z orožjem,
• poznavanja taktike varovanja z vozili,
• naročati in uporabiti projektne in tehnične
dokumentacije, varnostne situacije,
• sprejemati in razumeti zahteve naročnika ter svetovati
naročniku,
• sodelovati pri izdelovanju načrtov varovanja in
posameznih načrtov varovanja,
• spremljati izvajanje projektov varovanja,
• sodelovati pri pripravi ponudb in pogodb ter predstavi
projektnih rešitev,
• delovati v skladu s predpisi in kodeksi na področju
varovanja.
zaključevanje Znanje študentov se ocenjuje z vajami, s seminarskimi
48
nalogami, lahko pa tudi z izdelki, nastopi, s projektnimi
deli, storitvami in drugače ter z izpiti. Uspeh na izpitu
se ocenjuje z ocenami: 10 (odlično); 9 (prav dobro:
nadpovprečno znanje, vendar z nekaj napakami); 8 (prav
dobro: solidni rezultati); 7 (dobro); 6 (zadostno: znanje
ustreza minimalnim kriterijem); 5–1 (nezadostno).
Kandidat uspešno opravi izpit, če dobi oceno od zadostno
(6) do odlično (10).
NAPREDOVANJE:
Študent napreduje v 2. letnik, če je uspešno opravil
obveznosti modulov, predmetov in praktičnega
izobraževanja (vključno z vajami, s seminarskimi nalogami,
projekti, z izpiti, …) 1. letnika v obsegu najmanj 45 KT, pri
tem mora v celoti opraviti obveznosti iz vaj in praktičnega
izobraževanja.
Diploma se izda študentu, ko opravi vse obvezne module/
predmete v obsegu 80 KT, dva izmed izbirnih modulov v
obsegu 30 KT, prosti izbirni predmet v obsegu 5 KT ter
diplomsko delo v obsegu 5 KT.
Izvajalci ABITURA, Podjetje za izobraževanje, d.o.o., Celje, Višja
strokovna šola; ACADEMIA d.o.o., OE Višja strokovna šola
ACADEMIA; B2 d.o.o., Višja strokovna šola, enota Maribor;
B2 d.o.o., Višja strokovna šola Ljubljana; Center za poslovno
usposabljanje, Višja strokovna šola Ljubljana; Center za
poslovno usposabljanje, Višja strokovna šola Ljubljana,
Enota Kranj; Šolski center Kranj, Višja strokovna šola
Prehodnost Študijski program 1. Stopnje (SOK: raven 7)
7.1.9Policist
KVALIFIKACIJA
POLICIST/ POLICISTKA
Tip kvalifikacije Višja strokovna izobrazba
Vrsta Višje strokovno izobraževanje
izobraževanja
Vstopni pogoji • Matura ali poklicna matura (prej zaključni izpit) ali
• mojstrski, delovodski ali poslovodski izpit, tri leta
delovnih izkušenj in opravljen preizkus znanja iz
splošnoizobraževalnih predmetov v obsegu, ki je
določen za poklicno maturo v srednjem strokovnem
izobraževanju,
• kandidat, ki izpolnjuje splošne pogoje, mora imeti tudi
sklenjeno pogodbo s policijo.
Raven SOK 6
• zagotavljati kakovost in uspešnost dela v delovnem
okolju, skladno s standardi in pravili stroke,
• pri načrtovanju in izvajanju delovnih nalog učinkovito
uporabljati sodobno informacijsko-komunikacijsko
tehnologijo,
• razumeti poklicno in etično odgovornost ter skrbeti za
osebno in organizacijsko integriteto,
• se zavedati pomena nadaljnjega in vseživljenjskega
izobraževanja ter posredovati znanja,
• racionalno uporabljati energijo, gradiva (materiale) in
čas,
• varovati zdravje in okolje, odgovarjati za lastno varnost in
varnost drugih;
• spremljati razvoj stroke in prenašati znanje v delovno
okolje,
(poklicno specifične kompetence)
• varovanja in spoštovanja človekovih pravic in svoboščin
ter pri uradnih dejanjih samostojnega odločanja (ob
upoštevanju pravil stroke, etičnih načel in človekovega
dostojanstva),
• samostojno voditi policijske postopke in biti odgovoren/
odgovorna za kakovostno opravljeno delo in delo drugih
pri opravljanju skupne naloge, ki jo vodi do konca
postopka,
• komunicirati s sodelavci, strankami, predstavniki
organizacij, organov in civilne družbe v slovenskem in
vsaj enem tujem jeziku,
• varovati življenje, osebno varnost in premoženje ljudi ter
vzdrževati javni red,
Ô
49
Ô
• preprečevati, odkrivati in preiskovati kazniva dejanja in
prekrške, odkrivati in prijemati storilce kaznivih dejanj in
prekrškov ter voditi prekrškovni postopek;
• nadzorovati in urejati promet na javnih cestah in
nekategoriziranih cestah, ki so dane v uporabo za javni
promet,
• nadzorovati državno mejo in opravljati naloge v zvezi z
gibanjem in prebivanjem tujcev,
• varovati določene osebe, prostore, objekte in okoliše
objektov,
• obdelovanja tajnih in osebnih podatkov ter drugih
varovanih podatkov policije,
• preventivno ukrepati in svetovati državljanom
(samozaščitno obnašanje, varnost …),
• strokovno, zakonito in učinkovito izvajati policijska
pooblastila.
zaključevanje Znanje študentov se ocenjuje z vajami, s seminarskimi
50
nalogami, lahko pa tudi z izdelki, nastopi, s projektnimi
deli, storitvami in drugače ter z izpiti. Uspeh na izpitu
se ocenjuje z ocenami: 10 (odlično); 9 (prav dobro:
nadpovprečno znanje, vendar z nekaj napakami); 8 (prav
dobro: solidni rezultati); 7 (dobro); 6 (zadostno: znanje
ustreza minimalnim kriterijem); 5–1 (nezadostno).
NAPREDOVANJE:
Študent napreduje v 2. letnik, če je uspešno opravil
obveznosti modulov, predmetov in praktičnega
izobraževanja (vključno z vajami, s seminarskimi nalogami,
projekti, z izpiti, …) 1. letnika v obsegu najmanj 45 KT, pri
tem mora v celoti opraviti obveznosti iz vaj in praktičnega
izobraževanja.
Diploma se izda študentu, ko opravi vse obvezne module/
predmete v obsegu 110 KT, prosti izbirni predmet v obsegu
5 KT ter diplomsko delo v obsegu 5 KT.
Izvajalci Višja policijska šola
Prehodnost Študijski program prve stopnje (SOK: raven 7)
7.1.10 Pooblaščeni inženir varnostnih sistemov
KVALIFIKACIJA
POOBLAŠČENI INŽENIR/POOBLAŠČENA INŽENIRKA VARNOSTNIH
SISTEMOV
Vstopni pogoji • Pooblaščeni elektroinženir s pooblastilom za
projektiranje v skladu z zakonom, ki ureja graditev
objektov,
• opravljeno strokovno usposabljanje za pooblaščenega
inženirja varnostnih sistemov v skladu z zakonom, ki
ureja zasebno varovanje.
Raven SOK 6
•
•
•
•
•
•
•
•
•
prouči projektno in tehnično dokumentacijo, analizo
varnostne situacije, oceno ogroženosti, predlog
varnostnih rešitev ter zahteve naročnika,
izdela projekt varovanja in posamezne načrte za izvedbo
sistemov varovanja,
vodi in nadzira izvedbo projekta,
dela v skladu z zahtevami zakonodaje in regulative ter
zahtevami uporabnikov storitev zasebnega varovanja,
komunicira z naročniki, s soglasodajalci, z zunanjimi
sodelavci, s sodelavci in z državnimi organi,
deluje v skladu s predpisi za varnost in zdravje pri delu,
varstvo pred požarom in varovanje okolja.
preverjanje.
OCENJEVALCI:
Ô
51
Ô
aspx?npk=77230152.
52
7.1.11 Varnostni svetovalec
KVALIFIKACIJA
VARNOSTNI SVETOVALEC/VARNOSTNA SVETOVALKA
Vstopni pogoji • Nacionalna poklicna kvalifikacija Varnostni menedžer/
varnostna menedžerka in
• najmanj 5 let dela na področju zasebnega varovanja, pri
čemer se upošteva:
- delo v podjetju, ki trži varnostne storitve na delovnem
mestu pooblaščenega varnostnega inženirja ali
varnostnega menedžerja ali - delo v gospodarskih subjektih ali v organih državne
uprave na delovnih mestih varnostnega menedžerja ali
odgovorne osebe za varovanje ljudi in premoženja.
Raven SOK 6
• načrtuje, organizira, vodi in nadzoruje izvajanje del in
nalog na področju varovanja oseb in premoženja,
• nadzoruje delovanje varnostnega sistema,
• usmerja delovanje tehničnih sredstev v sistemih
varovanja,
• nadzoruje in usmerja delovanje varnostnega sistema za
varovanje oseb in premoženja,
• pripravlja, vodi in nadzira izvedbo projekta vzpostavitve
ali dograditve varnostnega sistema za varovanje oseb in
premoženja,
• izdeluje poglobljene ocene ranljivosti, ogroženosti in
varnostnih tveganj,
• izdeluje predloge varnostnih rešitev glede na ugotovitve o
ranljivosti, ogroženosti in varnostnih tveganjih,
• vzpostavlja in nadzoruje delovanje sistema varovanja
poslovnih skrivnosti,
• vzpostavlja in nadzoruje delovanje sistema varovanja
tajnih podatkov,
• svetuje in vodi pripravo ali modificiranje pogodb z
izvajalci zasebnovarnostnih storitev ter zagotavlja njihovo
izvajanje,
• komunicira in sodeluje z vsemi subjekti varnostne
organizacijske strukture,
• deluje v skladu s predpisi za varnost in zdravje pri delu.
preverjanje.
Ô
53
Ô
minut), praktično (traja 30 minut) in ustno (traja 45 minut).
OCENJEVALCI:
(RIC). Člani komisije morajo imeti licenco RIC. Za ta NPK
trenutno ni imetnikov licenc.
Podrobneje: za to kvalifikacijo ni vpisanih izvajalcev.
54
7.1.12 Varnostni menedžer
KVALIFIKACIJA
VARNOSTNI MENEDŽER/VARNOSTNA MENEDŽERKA
Vstopni pogoji • Najmanj višja strokovna izobrazba,
• izpolnjevanje pogojev delovnih izkušenj v skladu za
Zakonom o zasebnem varovanju,
• opravljeno strokovno usposabljanje za varnostnega
menedžerja/ varnostno menedžerko v skladu z Zakonom
o zasebnem varovanju.
Raven SOK 6
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
načrtuje in pripravi lastno delo in delo drugih,
analizira in načrtuje zasebno varovanje,
organizira in vodi zakonito in strokovno opravljanje
zasebnega varovanja ter skrbi za urejen potek dejavnosti,
opravlja varnostna dela in naloge zasebnega varovanja,
spremlja, usmerja in nadzira zasebno varovanje,
vodi predpisane evidence in pripravlja obvestila za
državne organe,
zagotavlja kakovost zasebnega varovanja,
komunicira s sodelavci, z naročnikom, državnimi organi,
s strokovnimi interesnimi združenji ter z občani,
uporablja sodobno informacijsko-komunikacijsko
tehnologijo,
varnostnemu osebju zagotavlja varno delo.
preverjanje.
NAČIN PREVERJANJA. V postopku svetovanja kandidat
pripravi osebni portfolio, ki ga komisija ovrednoti in prizna
vsebine kataloga delno ali v celoti. V primeru, da komisija
ne more priznati vseh vsebin kataloga, kandidatu določi
naloge za preverjanje.
OCENJEVALCI:
Ô
55
Ô
aspx?npk=50760751.
56
7.1.13 Varnostnik telesni stražar
KVALIFIKACIJA
VARNOSTNIK TELESNI STRAŽAR/VARNOSTNICA TELESNA STRAŽARKA
Vstopni pogoji • Nacionalna poklicna kvalifikacija Varnostnik/varnostnica
•
•
•
•
oziroma strokovna usposobljenost za opravljanje teh del
ter srednja strokovna izobrazba,
izpolnjevanje pogojev delovnih izkušenj v skladu z
zakonom, ki urejajo zasebno varovanje,
dovoljenje za posest in nošenje orožja,
vozniški izpit B-kategorije,
opravljeno strokovno usposabljanje za varnostnika
telesnega stražarja v skladu z zakonom, ki ureja zasebno
varovanje.
Raven SOK 6
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
načrtuje in pripravi lastno delo,
opravi predhodna opravila varovanja,
izdela načrt varovanja varovane osebe,
varuje osebe,
zagotavlja kakovost in uspešnost dela v delovnem okolju
v skladu s standardi in z zahtevami naročnikov,
komunicira s strankami, sodelavci in pristojnimi organi,
uporablja sodobno informacijsko-komunikacijsko
tehnologijo,
varuje zdravje in okolje.
preverjanje.
NAČIN PREVERJANJA. V postopku svetovanja kandidat
pripravi osebni portfolio, ki ga komisija ovrednoti in prizna
vsebine kataloga delno ali v celoti. V primeru, da komisija
ne more priznati vseh vsebin kataloga, kandidatu določi
naloge za preverjanje.
OCENJEVALCI:
Ô
57
Ô
aspx?npk=07340372.
58
7.1.14 Diplomirani varstvoslovec (vs)
KVALIFIKACIJA
DIPLOMIRANI VARSTVOSLOVEC/DIPLOMIRANA VARSTVOSLOVKA (VS)
Tip kvalifikacije Visokošolska strokovna izobrazba
Vrsta izobraževanja Visokošolsko strokovno izobraževanje
Trajanje 3 leta (šest semestrov) in obsega 180 kreditnih točk
Vstopni pogoji • Matura ali
• poklicna matura ali
• zaključni izpit (pred 1. junijem 1995) po kateremkoli
štiriletnem srednješolskem programu.
Raven SOK 7
• razumeti delovanje varnostnega sistema tako v časovni
(zgodovinski) kot v konkretni družbeni situaciji,
• odkrivati, analizirati in reševati varnostne probleme tako
v organizacijah kot v različnih skupnostih,
• izvajati akcijske raziskave ter osnove aplikativnega
raziskovanja na področju raziskovanja varnostnih
pojavov tako v lokalni skupnostih, organizacijah kot v
mednarodnem prostoru,
• aplicirati teoretična spoznanja varstvoslovja v konkretno
delovno ali bivanjsko okolje ter sintetizirati znanja
varstvoslovja z drugimi sorodnimi vedami
• upravljati komunikacijske procese ob pomoči sodobne
tehnologije ter z uporabo ustreznih komunikacijskih
tehnik med različnimi dejavniki v situacijah soodvisnosti
za zagotavljanje varnosti tako v lokalnem kot v
mednarodnem okolju.
zaključevanje Uspeh na izpitu se ocenjuje z ocenami: 10 (odlično); 9 (prav
dobro: nadpovprečno znanje, vendar z nekaj napakami);
8 (prav dobro: solidni rezultati); 7 (dobro); 6 (zadostno:
znanje ustreza minimalnim kriterijem); 5–1 (nezadostno).
NAPREDOVANJE:
Za napredovanje v 2. letnik mora študent opraviti študijske
obveznosti, predpisane s programom in učnim načrtom,
v obsegu 51 KT. Za napredovanje v 3. letnik mora
opraviti študijske obveznosti, predpisane s programom in
učnim načrtom za 2. letnik, v obsegu najmanj 51 KT. Za
napredovanje v višji letnik lahko študentu manjka največ ena
obveznost iz tekočega študijskega leta.
Študentu, ki ni opravil študijskih obveznosti za napredovanje,
kot je določeno zgoraj in ima za to upravičene razloge,
lahko Komisija za študijske zadeve FVV na njegovo prošnjo
izjemoma odobri vpis v višji letnik. Upravičeni razlogi so
določeni s Statutom UM. Študent lahko izjemoma napreduje,
če je opravil več kot polovico obveznosti.
Ô
59
Ô
Izredni študent lahko preide v 2. oziroma 3. letnik rednega
študija samo pod pogojem, da je opravil vse študijske
obveznosti v obsegu 60 KT za 1. letnik oziroma 120 KT za
1. in 2. letnik ter dosegel povprečno oceno najmanj 8.
POGOJI ZA PRIDOBITEV JAVNE LISTINE:
Pogoj za dokončanje študija je, da kandidat uspešno opravi
vse s programom določene obveznosti v skupnem obsegu
180 KT.
Izvajalci Univerza v Mariboru, Fakulteta za varnostne vede
Prehodnost Magistrski študijski program druge stopnje (SOK: raven 8)
60
7.1.15 Diplomirani varstvoslovec informacijske
varnosti (vs)
KVALIFIKACIJA
DIPLOMIRANI VARSTVOSLOVEC INFORMACIJSKE VARNOSTI/
DIPLOMIRANA VARSTVOSLOVKA INFORMACIJSKE VARNOSTI (VS)
Tip kvalifikacije Visokošolska strokovna izobrazba
Vrsta Visokošolsko strokovno izobraževanje
izobraževanja
• zaključni izpit (pred1. junijem 1995) po kateremkoli
Raven SOK 7
varstvoslovja z drugimi sorodnimi vedami,
mednarodnem okolju,
• vključevanja v projektno, skupinsko in RR delo na
področju zagotavljanja celovite informacijske varnosti
različnih tehničnih in družboslovnih sistemov,
(predmetno specifične kompetence)
• razumeti delovanje informacijsko varnostnega sistema
tako v časovni (zgodovinski) kot v konkretni družbeni
situaciji,
• odkrivati, analizirati in reševati informacijsko varnostne
probleme tako v organizacijah kot v različnih skupnostih,
raziskovanja na področju raziskovanja informacijsko
varnostnih pojavov tako v lokalnih skupnostih,
organizacijah kot v mednarodnem prostoru,
• za aplikativnost teoretičnih spoznanj informatike in
varstvoslovja v konkretno delovno ali bivanjsko okolje
ter sposobnost sintetizirati znanja varstvoslovja in drugih
sorodnih ved,
Ô
61
Ô
za zagotavljanje informacijske varnosti tako v lokalnem
kot v mednarodnem okolju,
• vključevanja v projektno, skupinsko in RR delo na
področju zagotavljanja celovite informacijske varnosti
različnih tehničnih in družboslovnih sistemov.
62
NAPREDOVANJE:
Za napredovanje v višji letnik mora študent opraviti
vse preizkuse znanja in druge študijske obveznosti pri
predmetih tekočega letnika, tako da si pridobi vse KT
letnika (60 KT), predpisane z učnim načrtom pri predmetih
in drugih obveznostih, določenih s študijskim programom.
Kandidat, ki ni opravil vseh študijskih obveznosti, lahko na
osnovi pisne prošnje zaprosi Komisijo za študijske zadeve za
vpis v višji letnik, če je zbral najmanj 51 KT tekočega letnika
in navedel opravičljive razloge, opredeljene s Statutom UM.
To velja za napredovanje iz 1. v 2. in iz 2. v 3. letnik. POGOJI ZA PRIDOBITEV JAVNE LISTINE:
180 KT.
7.1.16 Diplomirani varstvoslovec (UN)
KVALIFIKACIJA
DIPLOMIRANI VARSTVOSLOVEC/ DIPLOMIRANA VARSTVOSLOVKA (UN)
Tip kvalifikacije Visokošolska univerzitetna izobrazba
Vrsta Visokošolsko univerzitetno izobraževanje
izobraževanja
Raven SOK 7
varstvoslovja z drugimi sorodnimi vedami,
mednarodnem okolju.
NAPREDOVANJE:
Za vpis v 2. letnik morajo biti opravljeni vsi izpiti 1. letnika
(60 KT) oz. najmanj 51 KT. Za vpis v 3. letnik morajo biti
opravljeni vsi izpiti 1. in 2. letnika oz. najmanj 111 KT
(60 KT za 1. letnik in 51 KT za 2. letnik).
Kandidat, ki ne izpolnjuje zgoraj navedenih pogojev za vpis
(študent, ki je zbral manj kot 51 KT), lahko na osnovi pisne
prošnje zaprosi Komisijo za študijske zadeve za vpis v višji
letnik in navede opravičljive razloge, opredeljene s Statutom
UM. To velja za napredovanje iz 1. v 2. in iz 2. v 3. letnik.
Ô
63
Ô
180 KT.
64
7.1.17 Diplomirani inženir tehniške varnosti (UN)
KVALIFIKACIJA
DIPLOMIRANI INŽENIR TEHNIŠKE VARNOSTI/DIPLOMIRANA INŽENIRKA
TEHNIŠKE VARNOSTI (UN)
Tip kvalifikacije Visokošolska univerzitetna izobrazba
Vrsta Visokošolsko univerzitetno izobraževanje
izobraževanja
Raven SOK 7
• prenesti in uporabiti teoretično znanje v prakso in
reševanje problemov, zlasti z iskanjem novih virov znanja
in uporabo znanstvenih metod,
• eksperimentiranja in vizualnega posredovanja različnih
miselnih konceptov,
• razvijati sposobnost lastnega učenja na svojem
strokovnem področju,
• razumeti soodvisnosti med tehnologijo in oblikovanjem,
• iniciativnosti in samostojnosti pri odločanju ter vodenju
najzahtevnejšega dela,
• komunicirati s sodelavci in strokovnjaki sorodnih
disciplin, kar omogoča aktivno sodelovanje pri
skupinskem delu, tudi na področju projektov, ki so
povezani z varnostno prakso,
• razvijati profesionalno etično in okoljsko odgovornost,
• sodelovati pri načrtovanju novih varnejših procesov in
oblikovanju varnejših proizvodov,
• spremljanja strokovno-znanstvene literature na svojem
področju ter prenašanja analitičnih izsledkov v prakso,
• pridobivanja temeljnih znanj iz naravoslovja in tehnike,
ki predstavljajo jedro izobraževalnega programa in
omogočajo dobro nadgradnjo strokovnih znanj s
področja varnosti, in požarne varnosti ter tveganj s
področja varstva okolja,
• poznavanja procesov, metod dela, pogojev in razmer, ki
zagotavljajo varnost pri delu,
• poznavanja in učinkovite uporabe metod preprečevanja
onesnaževanja okolja, požarov, poškodb in zdravstvenih
okvar,
• poznavanja osnov ekonomike (cena varnosti),
ergonomije, psihologije,
Ô
65
Ô
• poznavanja učnih metod in postopkov za uvajanje v
varno delo,
• razumevanja vsebin tehniških in drugih predpisov, ki
se nanašajo na podjetje in tehniško varstvo okolja, in
poznavanja postopkov za izvajanje teh predpisov,
• varnega načrtovanja v gradbeništvu, strojništvu, pri
električnih napeljavah,
• vodenja služb, ki se ukvarjajo z varstvom pri delu in
požarno varnostjo,
• razvijati metode dela, ki zagotavljajo varnejše delo,
• razvijanja strokovnih znanj s področja varnosti in
požarne varnosti.
NAPREDOVANJE:
Za vpis v 2. letnik morajo biti opravljeni vsi izpiti 1. letnika
(60 KT) oz. najmanj 51 KT. Za vpis v 3. letnik morajo biti
opravljeni vsi izpiti 1. in 2. letnika oz. najmanj 111 KT
(60 KT za 1. letnik in 51 KT za 2. letnik).
66
UM. To velja za napredovanje iz 1. v 2. in iz 2. v 3. letnik.
180 KT.
Izvajalci Univerza v Ljubljani, FKKT, Tehniška varnost
7.1.18 Magister varstvoslovja
KVALIFIKACIJA
MAGISTER/MAGISTRICA VARSTVOSLOVJA
Tip kvalifikacije Magisterij
Vrsta Magistrsko izobraževanje
izobraževanja
Vstopni pogoji • Študijski program prve stopnje z ustreznih strokovnih
področij: upravne in organizacijske vede (javna
uprava, management, logistika), pravo, politične vede
(politologija, obramboslovje, mednarodni odnosi),
kriminologija in socialno delo (varstvoslovje, socialna
pedagogika, socialno delo) ali
• študijski program prve stopnje z drugih strokovnih
področij, če je pred vpisom v študijski program opravil
študijske obveznosti, bistvene za nadaljevanje študija,
v obsegu 22 KT, in sicer izpite iz predmetov: Družbeno
nadzorstvo, Teorija policijskega dela, Kriminalistika 1 ali
• visokošolski strokovni študijski program, sprejet pred
11. 6. 2004, z ustreznih strokovnih področij: upravne
in organizacijske vede (javna uprava, management),
kriminologija in socialno delo (varstvoslovje, socialno
delo) ali
• visokošolski strokovni študijski program, sprejet pred
11. 6. 2004, z drugih strokovnih področij, če je pred
vpisom opravil študijske obveznosti, bistvene za
nadaljevanje študija, v obsegu 22 KT, in sicer izpite iz
predmetov: Družbeno nadzorstvo, Teorija policijskega
dela, Kriminalistika 1.
Raven SOK 8
• odkrivati, analizirati in reševati z varnostjo povezane
probleme ob spoštovanju človekovih pravic, načel
zakonitosti in pravne države,
• obvladati splošne in specifične raziskovalne metode pri
preučevanju različnih varnostnih pojavov ter t temeljno
in predvsem aplikativno raziskovanje varnostnih
pojavov tako v lokalnih skupnostih, organizacijah kot v
• razvijati kritične in samokritične presoje pri upravljanju z
varnostnimi pojavi,
• prenašati teoretično znanje v vsakodnevno prakso ter
sintetizirati znanja varstvoslovja in drugih sorodnih ved,
• razvijati etične standarde za visoko kakovostno in
strokovno avtonomno delo,
• razvijati komunikacijske veščine za uspešno delo
v situacijah soodvisnosti tako v lokalnem kot v
mednarodnem okolju,
Ô
67
Ô
68
• sodelovati na različnih ravneh upravljanja z varnostnimi
vprašanji v lokalnem okolju, organizacijah, na ravni
države in v mednarodnem okolju,
• poglobljeno analizirati temeljna pooblastila varnostnih
in obveščevalnih subjektov s stališča zakonitosti in
ustavnosti,
• poglobljeno razumeti relevantna razmerja med organi
odkrivanja in pregona ter ostalimi akterji varnostnega in
obveščevalnega sistema nacionalne varnosti,
• meriti obseg in vrsto kriminalitete ter drugih vrst
odklonskih pojavov v družbi,
• preučevati izvrševanja kazenske zakonodaje in načine
zagotavljanja varnosti,
• preučevati prakse opravljanja policijske dejavnosti,
delovanja tožilstev, sodišč in izvrševanja kazenskih
sankcij,
• preučevanja drugih družbeno nadzorstvenih
mehanizmov v sodobni družbi in zagotavljanja zasebne,
javne, notranje in mednarodne varnosti,
• razumeti varnostne probleme in dejavnosti na globalni,
kontinentalni, državni, regionalni in lokalni ravni,
• raziskovati vzroke, nadzorstvene dejavnosti, odzivanje
kriminalitete in storilce kaznivih dejanj,
• razumevanja notranje-varnostnih sistemov države in
sistemov notranje varnosti v mednarodni skupnosti.
NAPREDOVANJE:
Študent mora za napredovanje iz 1. letnika v 2. letnik
opraviti vse obvezne predmete in vsaj pet izbirnih
predmetov (en izbirni predmet lahko prenese v 2. letnik).
Napredovanje v višji letnik je torej mogoče, če je študent
pridobil najmanj 55 KT, pri čemer je lahko manjkajoči
predmet zgolj eden od izbirnih predmetov.
UM. To velja za napredovanje iz 1. v 2. letnik. POGOJI ZA PRIDOBITEV JAVNE LISTINE:
vse s programom določene obveznosti.
Prehodnost Doktorski študijski program tretje stopnje (SOK: raven 10)
7.1.19 Magister inženir tehniške varnosti
KVALIFIKACIJA
MAGISTER INŽENIR TEHNIŠKE VARNOSTI/MAGISTRICA INŽENIRKA
TEHNIŠKE VARNOSTI
Tip kvalifikacije Magisterij
Vrsta Magistrsko izobraževanje
izobraževanja
Vstopni pogoji V drugostopenjski študijski program Tehniška varnost se
lahko vpiše:
• diplomant prve stopnje univerzitetnega programa
Tehniška varnost,
• diplomant VSP Varstvo pri delu in požarna varnost, ki
dodatno opravi diferencialna izpita iz prvostopenjskih
predmetov: Osnove materialov in Osnove procesne
tehnike, ali
• diplomant študijskega programa prve stopnje z drugih
strokovnih področij, ki niso zajeta v prejšnjih dveh
odstavkih, če je pred vpisom v študijski program opravil
obveznosti v obsegu 28 KT iz predmetov prve stopnje
študijskega programa Tehniška varnost: Osnove tehniške
in požarne varnosti, Delovno okolje: prezračevanje,
aerosoli, hrup, osebna varovalna oprema (OVO), Analize
tveganja, Gorenje in dinamika požarov ali
• diplomant visokošolskega strokovnega programa,
sprejetega pred 11. 6. 2004, če je pred vpisom v študijski
program opravil študijske obveznosti v obsegu 28 KT iz
predmetov prve stopnje študijskega programa Tehniška
varnost: Osnove tehniške in požarne varnosti, Delovno
okolje: prezračevanje, aerosoli, hrup, osebna varovalna
oprema (OVO), Analize tveganja, Gorenje in dinamika
požarov.
Raven SOK 8
• prenosa in uporabe teoretičnega znanja v prakso in
reševanje problemov, zlasti z iskanjem novih virov znanja
in uporabo znanstvenih metod,
• eksperimentiranja in vizualnega posredovanja različnih
miselnih konceptov,
• lastnega učenja na svojem strokovnem področju,
• razumevanja soodvisnosti med tehnologijo in
oblikovanjem,
• iniciativnosti in samostojnosti pri odločanju ter vodenju
najzahtevnejšega dela,
• komuniciranja s sodelavci in strokovnjaki sorodnih
disciplin, ki mu omogoča aktivno sodelovanje pri
skupinskem delu, tudi na področju projektov, ki so
povezani z varnostno prakso,
Ô
69
Ô
• profesionalne etične in okoljske odgovornosti,
• sodelovati pri načrtovanju novih varnejših procesov in
oblikovanju varnejših proizvodov,
• spremljanja strokovno-znanstvene literature na svojem
področju ter prenosa analitičnih izsledkov v prakso,
• raziskovati in producirati nova znanja s področja tehniške
varnosti,
70
• poznati procese, metode dela, pogoje in razmere, ki
zagotavljajo varnost pri delu,
• poznati in učinkovito uporabiti metode preprečevanja
onesnaževanja okolja, požarov, poškodb in zdravstvenih
okvar,
• poznati ekonomike varnosti, psihologije,
• poznati učne metode in postopke za uvajanje v varno
delo,
• razumeti vsebine tehniških in drugih predpisov, ki se
nanašajo na podjetje in tehniško varstvo okolja, ter
poznati postopke za izvajanje teh predpisov,
• varno načrtovati v gradbeništvu, strojništvu, pri
električnih napravah,
• voditi službe, ki se ukvarjajo z varstvom pri delu in
požarno varnostjo,
• razvijati metode dela, ki zagotavljajo varnejše delo,
• razvijati znanja s področja varnosti in požarne varnosti,
• nadzirati na področju varnosti in požarne varnosti.
NAPREDOVANJE:
Za vpis v 2. letnik mora imeti študent potrjen 1. letnik, to je
podpisano frekvenco iz vseh predmetov, opravljene vse vaje
ter ostale obveznosti po študijskih predmetih za posamezni
letnik. Poleg tega mora imeti kandidat zbranih 60 KT.
Študent letnik lahko ponavlja, če je zbral 20 zahtevanih KT
za letnik.
Za dokončanje druge stopnje študija mora študent
opraviti študijske obveznosti pri vseh predmetih vpisanega
študijskega programa ter izdelati in uspešno zagovarjati
magistrsko nalogo skladno z določili Pravilnika o
magistrski nalogi, ki ga je sprejel Senat Fakultete za kemijo
in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani.
Izvajalci Univerza v Ljubljani, FKKT, Tehniška varnost
Prehodnost Doktorski študijski program tretje stopnje (SOK: raven 10)
7.1.20 Doktor znanosti
7.1.20.1 S področja varstvoslovja
KVALIFIKACIJA
DOKTOR/DOKTORICA ZNANOSTI
Tip kvalifikacije Doktor znanosti
Vrsta Doktorsko izobraževanje
izobraževanja
Trajanje 3 leta, 180 kreditnih točk
Vstopni pogoji • zaključen študijski program druge stopnje (po
bolonjskem sistemu) ali
• zaključen visokošolski strokovni študijski program,
sprejet pred 11. 6. 2004, in študijski program za
pridobitev specializacije. Takim kandidatom se
pred vpisom v študijski program določijo študijske
obveznosti v obsegu 60 KT. Te obveznosti so predmeti
z magistrskega študijskega programa druge stopnje
Varstvoslovje: Kritično razmišljanje in reševanje
problemov, Kriminalistična strategija omejevanja
kriminalitete, Kaznovalna politika in penologija,
Obveščevalno-varnostna dejavnost, Zasebno varnostna
industrija, Metodologija raziskovanja in multivariatne
statistične metode ali
• zaključen študijski program, ki izobražuje za poklice,
urejene z direktivami EU, ali drug enovit magistrski
študijski program, ki je ovrednoten s 300 KT,
• pogoje za vpis izpolnjuje tudi kandidat, ki je končal
enakovredno izobraževanje v tujini.
Raven SOK 10
• odkrivati, analizirati in reševati z varnostjo povezane
probleme ob spoštovanju človekovih pravic, načel
zakonitosti in pravne države,
• obvladati splošne in specifične raziskovalne metode pri
preučevanju različnih varnostnih pojavov ter temeljno in
aplikativno raziskovati varnostne pojave tako v lokalnih
skupnostih, organizacijah kot v mednarodnem prostoru,
• prenašati teoretična znanja v vsakodnevno prakso in
sintetizirati znanja varstvoslovja in drugih sorodnih ved,
• razvijati etične standarde za visoko kakovostno in
strokovno avtonomno delo,
• razvijati komunikacijske veščine za uspešno delo
v situacijah soodvisnosti tako v nacionalnem kot v
mednarodnem okolju,
• poglobljeno razumeti relevantna razmerja med organi
odkrivanja in pregona ter ostalimi akterji varnostnega in
obveščevalnega sistema nacionalne varnosti,
• preučevati obseg in naravo kriminalitete ter drugih
odklonskih pojavov v družbi,
Ô
71
Ô
• preučevati izvrševanja kazenske zakonodaje in načine
zagotavljanja varnosti,
• preučevati prakse opravljanja policijske dejavnosti,
delovanja tožilstev, sodišč in izvrševanja kazenskih
sankcij,
• preučevati druge družbeno nadzorstvene mehanizme v
sodobni družbi in zagotavljati zasebne, javne, notranje in
mednarodne varnosti,
• razumeti varnostne probleme in dejavnosti na globalni,
kontinentalni, državni, regionalni in lokalni ravni,
• raziskovati vzroke, izvrševati nadzorstvene dejavnosti,
odzivanje kriminalitete in storilce kaznivih dejanj,
• razumevanja notranje-varnostnih sistemov države in
sistemov notranje varnosti v mednarodni skupnosti.
72
NAPREDOVANJE:
Pogoj za napredovanje iz 1. letnika v 2. letnik so opravljene
obveznosti 1. letnika v vrednosti najmanj 45 KT, pri čemer
mora obvezno opraviti izpite iz Znanstvenega raziskovanja
varnostnih pojavov in uspešno opraviti individualno
raziskovalno delo 1, vredno 15 KT. Pogoj za napredovanje v
3. letnik so vse opravljene obveznosti iz 1. letnika in zbrane
kreditne točke iz tekočega letnika v vrednosti 45 KT ter
opravljeno individualno raziskovalno delo 2. Ta pogoj velja
tudi za študente, ki so se neposredno vpisali v 2. letnik.
Študentu, ki ni izpolnil vseh obveznosti, lahko Komisija za
študijske zadeve FVV na njegovo prošnjo odobri vpis v višji
letnik, če izpolnjuje vsaj polovico obveznosti (30 T) in če
je pričakovati, da bo obveznosti izpolnil do roka, ki mu ga
določi komisija.
vse s programom določene obveznosti.
Prehodnost /
7.2VOJAŠČINA
7.2.1 Operater orožja in oborožitvenih sistemov
oklepnega vozila
KVALIFIKACIJA
OPERATER OROŽJA IN OBOROŽITVENIH SISTEMOV OKLEPNEGA VOZILA/
OPERATERKA OROŽJA IN OBOROŽITVENIH SISTEMOV OKLEPNEGA VOZILA
Vstopni pogoji • Srednja poklicna izobrazba tehnične smeri,
• opravljeno osnovno vojaško usposabljanje za dolžnosti
oklepnih enot in funkcionalno vojaško usposabljanje za
operaterja oklepnih enot,
• nacionalna poklicna kvalifikacija Vojak strelec/vojakinja
strelka ali odslužen vojaški rok pred letom 2004,
• opravljen test telesnih sposobnosti (Cooprov test,)
• opravljen zdravniški pregled.
Raven SOK 4
• načrtuje, pripravi, izvede in kontrolira lastno delo in delo
drugih,
• varuje življenje, zdravje in okolje,
• komunicira s sodelavci in z okolico ter sodeluje v timih,
• pripravi osebno opremo, oklepno vozilo in tehnična
sredstva,
• rokuje z osebnim orožjem in opremo ter ju vzdržuje,
• sodeluje pri izvajanju mednarodnih vojaških operacij, pri
nalogah zaščite in reševanja ter izvaja varovanje,
• vzdržuje orožje, strelivo in minsko-eksplozivna sredstva
(SIMES) ter materialno-tehnična sredstva (MTS),
• rokuje s formacijskim orožjem in opremo ter ju vzdržuje,
• rokuje s formacijskim orožjem in opremo ter izvaja
taktične postopke na bojišču,
• pripravi in pregleda oborožitve oklepnega vozila pred
uporabo,
• izvaja streljanje iz oklepnega vozila in izvaja naloge operaterja orožja in oborožitvenih sistemov oklepnega vozila,
• uporablja sredstva zvez.
zaključevanje POTRJEVANJE. V postopku preverjanja kandidat ob pomoči
kadrovskih organov Slovenske vojske pripravi osebni
portfolio, ki ga komisija ovrednoti in prizna vsebine delno
ali v celoti. V primeru, da komisija ne more priznati vseh
vsebin kataloga, kandidatu določi naloge za preverjanje.
NAČIN PREVERJANJA: Praktično preverjanje.
OCENJEVALCI:
Ô
73
Ô
aspx?npk=86300091.
74
7.2.2Vojak artilerije
KVALIFIKACIJA
VOJAK ARTILERIJE/VOJAKINJA ARTILERIJE
Vstopni pogoji • Srednja poklicna izobrazba katerekoli smeri,
v artileriji ali funkcionalno vojaško usposabljanje za
posamezne dolžnosti,
• opravljen test telesnih sposobnosti (Cooprov test),
Raven SOK 4
drugih,
• uporablja informacijsko-komunikacijsko tehnologijo,
• pripravi osebno opremo in tehnična sredstva,
• rokuje z artilerijskimi oborožitvenimi sistemi, strelivom
in opremo,
• izvaja taktične postopke na bojišču.
zagovorom.
OCENJEVALCI:
Ô
75
Izvajalci Ô
Izvajalci postopkov za ugotavljanje in potrjevanje NPK so
aspx?npk=86300031.
76
7.2.3Vojak inženirstva
KVALIFIKACIJA
VOJAK INŽENIRSTVA/VOJAKINJA INŽENIRSTVA
v inženirstvu, ali funkcionalno vojaško usposabljanje za
• opravljen tečaj za delo z motorno žago in motornim
vrtalnikom,
Raven SOK 4
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
načrtuje, pripravi, izvede in kontrolira lastno delo,
varuje življenje, zdravje in okolje,
komunicira s sodelavci in z okolico ter sodeluje v timih,
uporablja informacijsko-komunikacijsko tehnologijo,
pripravi osebno opremo in tehnična sredstva,
rokuje z osebnim orožjem in opremo ter ju vzdržuje,
sodeluje v izvajanju mednarodnih vojaških operacij, pri
izvaja taktične postopke na bojišču,
rokuje z minsko-eksplozivnimi sredstvi (MES) in sredstvi
za vžig MES,
obdeluje različne materiale in izdeluje fortifikacijske ovire,
upravlja z inženirskimi stroji in napravami,
izvaja naloge pri izgradnji in vzdrževanju začasnih
objektov,
izvaja naloge pri maskiranju objektov in MS,
izvaja osnovno vzdrževanje minsko-eksplozivnih sredstev
(MES) ter materialno-tehničnih sredstev (MTS).
zagovorom.
OCENJEVALCI:
Ô
77
aspx?npk=86300061.
78
7.2.4Vojak mornar
KVALIFIKACIJA
VOJAK MORNAR/VOJAKINJA MORNARKA
• opravljen splošni zdravniški pregled.
Raven SOK 4
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
za vžig MES,
obdeluje različne materiale in izdeluje fortifikacijske
ovire,
objektov,
NAČIN PREVERJANJA. Praktično preverjanje z ustnim
zagovorom.
OCENJEVALCI:
Ô
79
Ô
aspx?npk=86300051.
80
7.2.5Vojak mornarski potapljač
KVALIFIKACIJA
VOJAK MORNARSKI POTAPLJAČ/VOJAKINJA MORNARSKA POTAPLJAČICA
Vstopni pogoji • Opravljen test za ladijske potapljače,
• srednja poklicna izobrazba katerekoli smeri,
• osnovno vojaško strokovno usposabljanje za potapljača
(OVSU),
• opravljen splošni zdravniškii pregled.
Raven SOK 4
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
za vžig MES,
ovire,
objektov,
zagovorom.
OCENJEVALCI:
Ô
81
Ô
aspx?npk=86300101.
82
7.2.6Vojak nuklearno-radiološko-kemično-biološke
obrambe (nrkbo)
KVALIFIKACIJA
VOJAK NUKLEARNO-RADIOLOŠKO-KEMIČNO-BIOLOŠKE OBRAMBE
(NRKBO)/VOJAKINJA NUKLEARNO-RADIOLOŠKO-KEMIČNO-BIOLOŠKE
OBRAMBE (NRKBO)
v nuklearno-radiološko-kemično-biološki obrambi
(NRKBO)
Raven SOK 4
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
sodeluje pri izvajanju mednarodnih vojaških operacij, pri
rokuje z osebno oborožitvijo, NRKB sredstvi in ostalo
opremo,
vzdržuje orožje, strelivo in minsko-eksplozivna sredstva
(SIMES) ter RKB in druga materialno-tehnična sredstva
(MTS),
izvaja postopke NRKB zaščite,
izvaja NRKB detekcijo in identifikacijo,
izvaja NRKB in meteorološko opazovanje in poročanje,
izvaja RKB dekontaminacijo.
NAČIN PREVERJANJA: Praktično preverjanje.
OCENJEVALCI:
Ô
83
Ô
aspx?npk=86300071.
84
7.2.7 Vojak pehote
KVALIFIKACIJA
VOJAK PEHOTE/VOJAKINJA PEHOTE
v pehoti ali funkcionalno vojaško usposabljanje za
Raven SOK 4
drugih,
• rokuje z osebno oborožitvijo in jo vzdržuje,
• sodeluje pri izvajanju mednarodnih vojaških operacij,
• izvaja taktične postopke v napadu, obrambi,
stabilizacijskem in podpornem delovanju,
• vodi skupino ali posadko oborožitvenega sistema,
(SIMES) ter materialno-tehnična sredstva (MTS).
NAČIN PREVERJANJA. Praktično preverjanje.
OCENJEVALCI:
Ô
85
Ô
aspx?npk=86300021.
86
7.2.8 Vojak posebnih enot
KVALIFIKACIJA
VOJAK POSEBNIH ENOT/VOJAKINJA POSEBNIH ENOT
• opravljeno usposabljanje za pripadnike specialnih sil,
Raven SOK 4
drugih,
• vzdržuje osebno orožje in specialno opremo ter rokuje s
tem,
• izvaja direktne akcije,
• izvaja naloge specialnega izvidništva,
• nekonvencionalno deluje,
• protiteroristično deluje.
OCENJEVALCI:
Ô
87
Ô
aspx?npk=86300081.
88
7.2.9 Vojak specialist inženirstva
KVALIFIKACIJA
VOJAK SPECIALIST INŽENIRSTVA/VOJAKINJA SPECIALISTKA INŽENIRSTVA
v inženirstvu in funkcionalno vojaško usposabljanje za
vrtalnikom,
• opravljen tečaj za upravljanje s TGM ali vozniški izpit C
in E kategorije,
Raven SOK 4
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
rokuje z osebno oborožitvijo in opremo,
za vžig MES,
ovire,
objektov,
upravlja z inženirskimi sistemi,
OCENJEVALCI:
Preverjanje in ocenjevanje izvajajo komisije za preverjanje in
potrjevanje NPK, ki jih imenuje Državni izpitni center (RIC).
Ô
89
Ô
Člani komisije morajo imeti licenco RIC. Podrobneje:
http://www.nrpslo.org/baze-podatkov/licence-za-clanekomisij.aspx/86300111.
aspx?npk=86300111.
90
7.2.10 Vojak strelec
KVALIFIKACIJA
VOJAK STRELEC/VOJAKINJA STRELKA
• opravljeno temeljno vojaško usposabljanje Slovenske
vojske ali odslužen vojaški rok pred letom 2004,
Raven SOK 4
drugih,
• rokuje z osebno oborožitvijo in jo vzdržuje,
• izvaja taktične postopke v napadu in obrambi,
OCENJEVALCI:
aspx?npk=86300011.
91
7.2.11 Vojak veterinarski bolničar
KVALIFIKACIJA
VOJAK VETERINARSKI BOLNIČAR/VOJAKINJA VETERINARSKA
BOLNIČARKA
• opravljen zdravniški pregled,
• opravljen OVSIU – veterinarski bolničar.
Raven SOK 4
92
• načrtuje, pripravi, izvede in kontrolira lastno delo in
delo drugih,
pri nalogah zaščite in reševanja ter izvaja varovanje,
• izvaja veterinarsko-sanitarni nadzor v objektih za
pripravo hrane,
• izvaja ambulantno in kirurško zdravljenje živali,
• izvaja veterinarsko preventivo z dejavnostjo deratizacije,
dezinsekcije in dezinfekcije,
• izvaja laboratorijske preiskave in analize,
• vzdržuje sredstva, opremo in oborožitev, ki jih njegova
enota uporablja pri delu.
zaključevanje POTRJEVANJE. V postopku preverjanja kandidat ob
pomoči kadrovskih organov Slovenske vojske pripravi
osebni portfolio, ki ga komisija ovrednoti in prizna
vsebine delno ali v celoti. V primeru, da komisija ne more
preverjanje.
zagovorom.
OCENJEVALCI:
aspx?npk=86300131.
93
7.2.12 Vojak za oskrbo
KVALIFIKACIJA
VOJAK/VOJAKINJA ZA OSKRBO
Tip kvalifikacije Nacionalna poklicna kvalifikacija, SOK:, raven 4
Vstopni pogoji • Srednja poklicna izobrazba trgovske, ekonomske ali
komercialne smeri,
• opravljeno izobraževanje OVSIU za vojaka/vojakinjo za
oskrboali funkcionalno usposabljanje za vojaka/vojakinjo
za oskrbo, ?nacionalna poklicna kvalifikacija Vojak
strelec/vojakinja strelka ali odslužen vojaški rok pred
letom 2004,
• vozniški izpit B in C kategorije.
Raven SOK 4
94
drugih,
• vzdržuje osebno orožje in opremo ter z njima rokuje,
• oskrbuje z osebno opremo in s sredstvi za osebno
uporabo,
• oskrbuje s potrošnimi sredstvi, ki pripadajo po kriteriju
pripadanja,
• oskrbuje z gorivi in mazivi,
• oskrbuje z gradbenimi materiali,
• oskrbuje s strelivom in z MES,
• vzdržuje sredstva, opremo in oborožitev, ki jih uporablja
njegova/njena enota.
NAČIN PREVERJANJA. Praktično preverjanje z zagovorom.
OCENJEVALCI:
aspx?npk=86300121.
95
7.2.13 Vojaški voznik
KVALIFIKACIJA
VOJAŠKI VOZNIK/VOJAŠKA VOZNICA
• vozniški izpit B in C kategorije,
• opravljen OVSIU – voznik.
Raven SOK 4
96
drugih,
• pripravi vozilo in dokumentacijo,
• upravlja tovorno motorno vozilo ali avtobus ter prevaža
tovor in osebe,
• vodi evidence in dokumentacijo o prevozih,
• kontrolira delovanje vozila in skrbi za vzdrževanje.
preverjanje.
OCENJEVALCI:
aspx?npk=86300141.
97
7.2.14 Voznik oklepnega vozila
KVALIFIKACIJA
VOZNIK OKLEPNEGA VOZILA/VOZNICA OKLEPNEGA VOZILA
• opravljeno osnovno vojaško usposabljanje za voznika
oklepnega vozila,
• vozniški izpit B kategorije.
Raven SOK 4
98
drugih,
• pripravi osebno opremo, oklepno vozilo in tehnična
sredstva,
• rokuje s formacijskim orožje in opremo ter ju vzdržuje,
• upravlja oklepno vozilo ter izvaja taktične postopke na
bojišču,
• pripravi in pregleda oklepno vozilo,
• izvaja streljanje iz oklepnega vozila,
• vozi oklepno vozilo,
• uporablja sredstva zvez.
preverjanje.
OCENJEVALCI:
aspx?npk=86300041.
99
7.2.15 Letalski tehnik za vojaške zrakoplove
KVALIFIKACIJA
LETALSKI TEHNIK ZA VOJAŠKE ZRAKOPLOVE/LETALSKA TEHNICA ZA
VOJAŠKE ZRAKOPLOVE
Vstopni pogoji • Srednje strokovna izobrazba strojne ali elektrotehniške
smeri,
• končana šola za podčastnike – smer letalstvo,
• ustrezno tehnično usposabljanje v organizaciji, ki izvaja
usposabljanje za letalsko tehnično osebje po izvedbenem
predpisu 2042/2003, priloga IV, DEL-147,
Raven SOK 5
100
svoje enote,
• varuje tajnost podatkov vojaških organov,
• komunicira s sodelavci in z okolico ter sodeluje v timu,
• vodi oddelke ali vode in jim poveljuje,
• nadzoruje in kontrolira delo podrejenih,
• pripravi osebno opremo za skupno oborožitev in tehnična
sredstva,
• sodeluje pri izvajanju mednarodnih vojaških operacij
ter pri nalogah zaščite in reševanja ter izvaja naloge
varovanja,
• vzdržuje, izvaja preglede in odpravlja napake na
zrakoplovih,
• izvaja modifikacije in nadgradnje zrakoplovov,
• sprejema in predaja zrakoplove,
• sodeluje pri izvajanju preizkusnih letov,
• izpolnjuje delovno in operativno dokumentacijo
zrakoplova ter ureja tehnično dokumentacijo.
OCENJEVALCI:
Preverjanje in ocenjevanje izvajajo komisije za preverjanje in
potrjevanje NPK, ki jih imenuje Državni izpitni center (RIC).
Člani komisije morajo imeti licenco RIC. Podrobneje: http://
www.nrpslo.org/baze-podatkov/licence-za-clane-komisij.
aspx/86300351.
aspx?npk=86300351.
101
7.2.16 Podčastnik artilerije
KVALIFIKACIJA
PODČASTNIK ARTILERIJE/PODČASTNICA ARTILERIJE
Vstopni pogoji • Srednja splošna ali strokovna izobrazba katerekoli
smeri,
• opravljeno usposabljanje za podčastnike Slovenske
vojske – smer artilerija,
Raven SOK 5
102
svoje enote,
• komunicira s sodelavci, z okoljem in sodeluje v timu,
• izvaja naloge v mednarodnih vojaških operacijah ter
naloge v sistemu zaščite in reševanja,
• rokuje z osebno opremo in oborožitvijo,
• rokuje z artilerijskim orožjem, strelivom in opremo
ognjenega oddelka,
• rokuje z optoelektronskimi sredstvi in opremo
izvidniškega oddelka,
• rokuje s sistemom in priborom za upravljanje in vodenje
ognja in opremo oddelka za vodenje ognja,
• rokuje z optoelektronskimi sredstvi in opremo
topografskega oddelka,
• rokuje z meteorološkimi sredstvi in opremo
meteorološkega oddelka,
• izvaja taktične postopke na bojišču,
• organizira in vzdržuje orožje, strelivo in minskoeksplozivna sredstva (SIMES) ter materialno-tehnična
sredstva (MTS).
preverjanje.
zagovorom.
OCENJEVALCI:
aspx?npk=86300291.
103
7.2.17 Podčastnik inženirstva
KVALIFIKACIJA
PODČASTNIK INŽENIRSTVA/PODČASTNICA INŽENIRSTVA
Tip kvalifikacije Nacionalna poklicna kvalifikacija, SOK raven: 5
Vstopni pogoji • Srednja splošna ali strokovna izobrazba katerekoli smeri,
• opravljeno usposabljanje za podčastnike Slovenske vojske
– smer inženirstvo,
vrtalnikom,
• opravljen tečaj za upravljanje s TGM ali vozniški izpit C
in E kategorije,
Raven SOK 5
104
svoje enote,
• pripravi osebno opremo, skupno oborožitev in tehnična
sredstva,
naloge v sistemu zaščite in reševanja, izvaja naloge
varovanja,
• nadzoruje delo podrejenih,
• izvaja taktične postopke inženirstva na bojišču ter »vodi
ogenj« podrejene enote,
• organizira, izvaja in nadzira delo z minsko-eksplozivnimi
sredstvi (MES) v svoji enoti,
• vodi gradbišče pri izgradnji začasnih vojaških objektov,
• organizira, vodi in nadzira izvajanje del ob maskiranju
objektov in MS,
• organizira vzdrževanje orožja, streliva in minskoeksplozivnih sredstev (SIMES), oborožitvenih oziroma
inženirskih sistemov ter materialno-tehničnih sredstev
(MTS) v svoji enoti.
preverjanje.
OCENJEVALCI:
aspx?npk=86300381.
105
7.2.18 Podčastnik mornar
KVALIFIKACIJA
PODČASTNIK MORNAR/PODČASTNICA MORNARKA
Vstopni pogoji • Srednja splošna ali strokovna izobrazba katerekoli
smeri,
vojske katerekoli smeri,
Raven SOK 5
106
drugih,
• vodi in poveljuje oddelkom ali vodom,
• poveljuje pomorski organizacijski enoti,
• upravlja čolne in rokuje z njimi ter prevaža tovor in
potnike.
preverjanje.
zagovorom.
OCENJEVALCI:
Podrobneje: http://www.nrpslo.org/baze-podatkov/
licence-za-clane-komisij.aspx/86300361.
Izvajalci Ô
Izvajalci postopkov za ugotavljanje in potrjevanje NPK so
aspx?npk=86300361.
107
7.2.19 Podčastnik mornarski potapljač
KVALIFIKACIJA
PODČASTNIK MORNARSKI POTAPLJAČ/PODČASTNICA MORNARSKA
POTAPLJAČICA
Vstopni pogoji • Opravljen test za ladijske potapljače,
• srednja splošna ali strokovna izobrazba katerekoli smeri,
katerekoli smeri,
Raven SOK 5
108
drugih,
• vzdržuje osebno orožje in potapljaško opremo ter z njima
rokuje,
• izvaja delo ter poveljuje in organizira delo podrejenih v
protiminski enoti,
• izvaja taktične postopke pod vodo,
• izvaja pomoč ob potapljaških nesrečah in nesrečah na
morju,
• upravlja čolne.
preverjanje.
zagovorom.
OCENJEVALCI:
aspx?npk=86300371.
109
7.2.20 Podčastnik nuklearno-radiološko-kemično-
biološke obrambe (nrkbo)
KVALIFIKACIJA
PODČASTNIK NUKLEARNO-RADIOLOŠKO-KEMIČNO-BIOLOŠKE
OBRAMBE (NRKBO)/PODČASTNICA NUKLEARNO-RADIOLOŠKOKEMIČNO-BIOLOŠKE OBRAMBE (NRKBO)
vojske – smer NRKBO,
Raven SOK 5
110
svoje enote,
sredstva,
• izvaja naloge v mednarodnih vojaških operacijah,
sodeluje pri nalogah zaščite in reševanja ter izvaja naloge
varovanja,
• vodi manjšo taktično enoto NRKBO ali upravlja sredstva
sistema NRKBO,
• izvaja postopke NRKB zaščite za zagotavljanje preživetja.
preverjanje.
OCENJEVALCI:
aspx?npk=86300391.
111
7.2.21 Podčastnik oklepnih enot
KVALIFIKACIJA
PODČASTNIK OKLEPNIH ENOT/PODČASTNICA OKLEPNIH ENOT
Vstopni pogoji • Srednja splošna ali strokovna izobrazba tehnične smeri,
– smer oklepne enote,
Raven SOK 5
112
svoje enote,
sredstva,
varovanja,
• rokuje s skupno opremo oddelka in voda in vodi ogenj
podrejene enote ali oborožitvenega sistema,
• vodi oklepno vozilo in druge začasne skupine ali vode ter
jim poveljuje
• vodi manjšo taktično enoto ali posebno skupino,
• organizira in vzdržuje orožje, strelivo in minskoeksplozivna sredstva (SIMES) ter materialno-tehnična
sredstva (MTS).
preverjanje.
OCENJEVALCI:
aspx?npk=86300331.
113
7.2.22 Podčastnik operater radarskega sistema
KVALIFIKACIJA
PODČASTNIK OPERATER RADARSKEGA SISTEMA/PODČASTNICA
OPERATERKA RADARSKEGA SISTEMA
Vstopni pogoji • Srednja strokovna izobrazba tehnične ali elektrotehniške
smeri,
– smer NZP,
• opravljeno usposabljanje za delo na radarskem sistemu,
• opravljeno usposabljanje za pridobitev dovoljenja
tehničnega osebja kontrole letenja,
• opravljeno usposabljanje za uporabo sredstev zvez VHF/
HF,
Raven SOK 5
114
svoje enote,
• pripravi osebno opremo in sredstva za delo z radarskimi
sistemi,
varovanja,
• izvaja in organizira delo na radarju dolgega dosega.
preverjanje.
zagovorom.
OCENJEVALCI:
aspx?npk=86300311.
115
7.2.23 Podčastnik operater sistema nadzora in kontrole zračnega prostora
KVALIFIKACIJA
PODČASTNIK OPERATER SISTEMA NADZORA IN KONTROLE ZRAČNEGA
PROSTORA/PODČASTNICA OPERATERKA SISTEMA NADZORA IN
KONTROLE ZRAČNEGA PROSTORA
– smer NZP,
• opravljeno usposabljanje za delo na sistemu TASOC –
OSN,
• opravljeno usposabljanje za uporabo sredstev zvez
Frequentis - GP, VHF/HF,
• opravljen splošni zdravniški pregled,
• opravljeno usposabljanje za delo na sistemu TAC – 90.
Raven SOK 5
116
svoje enote,
• pripravi osebno opremo ter delovno postajo,
varovanja,
• organizira in izvaja delo na delovni postaji sistema za
nadzor in kontrolo zračnega prostora,
• predaja podatke o situaciji v zračnem prostoru ustreznim
organom.
preverjanje.
zagovorom.
OCENJEVALCI:
aspx?npk=86300301.
117
7.2.24 Podčastnik pehote
KVALIFIKACIJA
PODČASTNIK PEHOTE/PODČASTNICA PEHOTE
– smer pehota,
Raven SOK 5
118
svoje enote,
sredstva,
varovanja,
• vodi manjšo taktično enoto ali posebno skupino.
preverjanje.
OCENJEVALCI:
aspx?npk=86300271.
119
7.2.25 Podčastnik vojaške policije
KVALIFIKACIJA
PODČASTNIK VOJAŠKE POLICIJE/PODČASTNICA VOJAŠKE POLICIJE
• potrdilo, da oseba ni bila pravnomočno obsojena zaradi
da ni bila obsojena za kakšno drugo kaznivo dejanje in
ni v disciplinskem postopku zaradi težje kršitve vojaške
discipline.
Raven SOK 5
120
svoje enote,
sredstva,
varovanja,
• varuje življenje, zagotavlja osebno varnost vojaških in
civilnih oseb, ki opravljajo dolžnosti in dela v vojski,
varuje državno premoženje v uporabi vojske,
• preprečuje, odkriva in preiskuje kazniva dejanja in
prekrške, odkriva in prijema storilce kaznivih dejanj in
prekrškov v vojski,
• vzdržuje vojaški red in disciplino,
• nadzira in ureja vojaški promet na javnih in
nekategoriziranih cestah, ki so dane v uporabo za javni in
vojaški promet,
• varuje vojaške in civilne osebe, ki opravljajo dolžnosti
in dela v vojski, ter organe, objekte in okoliše, ki so za
obrambo posebnega pomena,
• varuje določena delovna mesta in tajnost podatkov
vojaških organov, če z zakonom ni drugače določeno.
preverjanje.
OCENJEVALCI:
aspx?npk=86300441.
121
7.2.26 Podčastnik zračne obrambe
KVALIFIKACIJA
PODČASTNIK ZRAČNE OBRAMBE/PODČASTNICA ZRAČNE OBRAMBE
• 0pravljen zdravniški pregled,
vojske – smer zračna obramba,
• funkcionalno vojaško usposabljanje za posamezne
dolžnosti v zračni obrambi.
Raven SOK 5
122
svoje enote,
sredstva,
varovanja,
• pripravi radar, raketni ali topniški oborožitveni sistem in
materialno-tehnična sredstva za premik,
• pripravi oddelek in oborožitveni sistem za delovanje,
• uri in vodi oddelek pri izvajanju trenažnega urjenja ter
nadzira in izvaja pripravljalna in bojna streljanja,
• izvaja nadzor zračnega prostora.
osebno zbirno mapo, ki jo komisija ovrednoti in prizna vsebine
kataloga delno ali v celoti. Če komisija ne more priznati vseh
zagovorom.
OCENJEVALCI:
aspx?npk=86300321.
123
7.2.27 Podčastnik zvez
KVALIFIKACIJA
PODČASTNIK ZVEZ/PODČASTNICA ZVEZ
Vstopni pogoji • Opravljen test telesnih sposobnosti (Cooprov test),
• srednja strokovna izobrazba, smer telekomunikacije ali
elektrotehnika,
• opravljeno usposabljanje za podčastnike SV – smer zveze.
Raven SOK 5
124
svoje enote,
sredstva,
• izvaja naloge v mednarodnih vojaških operacijah, naloge
zaščite in reševanja ter naloge varovanja,
• vodi oddelke ali vode ter jim poveljuje,
• vodi stalne ali začasne enote zvez pri postavljanju
elementov komunikacijskega sistema, pri vzdrževanju
elementov sistema zvez ter pri vzpostavljanju in
vzdrževanju zvez ter jim poveljuje.
preverjanje.
OCENJEVALCI:
aspx?npk=86300491.
125
7.2.28 Podčastnik premikov in transportov
KVALIFIKACIJA
PODČASTNIK/PODČASTNICA PREMIKOV IN TRANSPORTOV
Vstopni pogoji • Srednja strokovna šola prometne smeri,
• nacionalna poklicna kvalifikacija vojak strelec/vojakinja
strelka,
• končano usposabljanje za podčastnike Slovenske vojske –
smer logistika.
Raven SOK 5
126
svoje enote ter spremlja rentabilnost prevozov v cestnem
prometu,
sredstva,
varovanja,
• organizira in nadzira vožnjo pripadnikov enote, za katero
je pristojen/pristojna,
• zagotavlja prevoz tovora in oseb s strani pripadnikov
enote, za katero je pristojen/pristojna,
• izvaja poprevozne aktivnosti.
preverjanje.
OCENJEVALCI:
aspx?npk=86300421.
127
7.2.29 Podčastnik za oskrbo
KVALIFIKACIJA
PODČASTNIK/PODČASTNICA ZA OSKRBO
Vstopni pogoji • Splošna srednja šola ali srednja šola ekonomske ali
komercialne smeri,
strelka,
• končano usposabljanje za podčastnike Slovenske vojske –
smer oskrba,
Raven SOK 5
128
svoje enote,
sredstva,
• izvaja naloge v mednarodnih vojaških operacijah, naloge
v sistemu zaščite in reševanja ter naloge varovanja,
• vodi materialno finančno poslovanje v SV,
• oskrbuje SV v skladu z značilnostmi poslovanja
posameznih razredov.
preverjanje.
OCENJEVALCI:
aspx?npk=86300401.
129
7.2.30 Tehnik letalec na vojaškem zrakoplovu
KVALIFIKACIJA
TEHNIK LETALEC NA VOJAŠKEM ZRAKOPLOVU/TEHNICA LETALKA NA
VOJAŠKEM ZRAKOPLOVU
Vstopni pogoji • Srednja strokovna izobrazba strojne ali elektrotehniške
smeri,
• nacionalna poklicna kvalifikacija vojak strelec/vojakinja
strelka ali končano služenje vojaškega roka pred letom
2004,
• končana šola za podčastnike – smer letalstvo,
• opravljeno usposabljanje za tehnika letalca,
• opravljen splošni zdravniški pregled,
• opravljen zdravniški pregled za letalsko osebje
(kriterij II),
• tipski certifikat za zrakoplov,starost do 35 let.
Raven SOK 5
130
svoje enote,
• pripravi osebno opremo, zrakoplov, skupno oborožitev in
tehnična sredstva,
• sodeluje v izvajanju mednarodnih vojaških operacij
in pri nalogah zaščite in reševanja ter izvaja naloge
varovanja,
• pripravi helikopter, potnike in tovor za letenje,
• pomaga pilotoma pri letenju in nadzira pravilno uporabo
zrakoplova,
• skrbi za zrakoplov po letenju,
• vzdržuje zrakoplove in nadzira sisteme zrakoplova.
preverjanje.
zagovorom.
OCENJEVALCI:
aspx?npk=86300341.
131
7.2.31 Veterinarski podčastnik
KVALIFIKACIJA
VETERINARSKI PODČASTNIK/VETERINARSKA PODČASTNICA
Vstopni pogoji • Srednja strokovna šola smeri veterinarski tehnik,
živinorejsko - veterinarski tehnik ali zdravstveni tehnik,
strelka,
• končano usposabljanje za podčastnike Slovenske vojske
katerekoli smeri,
Raven SOK 5
132
svoje enote,
sredstva,
varovanja,
• izvaja veterinarsko-sanitarni nadzor v objektih za
pripravo hrane,
• izvaja laboratorijske preiskave in analize,
• izvaja ambulantno in kirurško zdravljenje živali,
• izvaja veterinarsko preventivo z dejavnostjo deratizacije,
dezinsekcije in dezinfekcije,
• opravlja delo z uporabo varovalnih sredstev,
• vzdržuje sredstva, opremo in oborožitev, ki jih uporablja
njegova enota.
preverjanje.
OCENJEVALCI:
aspx?npk=86300411.
133
7.2.32 Vojak bolničar
KVALIFIKACIJA
VOJAK BOLNIČAR/VOJAKINJA BOLNIČARKA
strelka ali odslužen vojaški rok pred letom 2004,opravljen
test telesnih sposobnosti (Cooprov test),
• opravljenOVSIU – smer bolničar.
Raven SOK 5
134
drugih,
• komunicira s sodelavci in okolico ter sodeluje v timih,
• rokuje in vzdržuje osebno orožje in opremo,
• sodeluje v izvajanju mednarodnih vojaških operacij, pri
• evakuira poškodovane ali obolele,
• izvaja prvo pomoč in sodeluje pri nudenju nujne
medicinske pomoči v okviru svojih pristojnosti v miru in
izrednih razmerah,
• izvaja oziroma sodeluje pri medicinsko tehničnih posegih
in postopkih v okviru kompetenc,
• izvaja negovalne intervencije in oskrbo,
• izvaja preventivne aktivnosti.
preverjanje.
zagovorom.
OCENJEVALCI:
aspx?npk=86300451.
135
7.2.33 Vojak operater radarskega sistema
KVALIFIKACIJA
VOJAK OPERATER RADARSKEGA SISTEMA/VOJAKINJA OPERATERKA
RADARSKEGA SISTEMA
• pridobljena licenca za delo na radarju,
• pridobljeno dovoljenje tehničnega osebja URSCL.
Raven SOK 5
136
drugih,
• pripravi osebno opremo in sredstva za delo z radarskimi
sistemi,
• rokuje z osebnim orožjem in opremo,
• sodeluje pri izvajanju mednarodnih vojaških operacij
ter pri nalogah zaščite in reševanja in izvaja naloge
varovanja,
• uporablja radarsko tehnologijo,
• nadzoruje prenos radarskih podatkov.
preverjanje.
zagovorom.
OCENJEVALCI:
aspx?npk=86300211.
137
7.2.34 Vojak operater sistema nadzora zračnega prostora
KVALIFIKACIJA
VOJAK OPERATER SISTEMA NADZORA ZRAČNEGA PROSTORA/VOJAKINJA
OPERATERKA SISTEMA NADZORA ZRAČNEGA PROSTORA
• pridobljena licenca za delo na sistemu TASOC-OSN,
• pridobljena licenca FREQUENTIS-GP.
Raven SOK 5
138
drugih,
• pripravi osebno opremo ter delovno postajo,
• rokuje z osebnim orožjem in opremo,
• izvaja stalen nadzor zračnega prostora ter identificira
letala,
• predaja podatke o situaciji v zračnem prostoru ustreznim
organom.
preverjanje.
zagovorom.
OCENJEVALCI:
aspx?npk=86300201.
139
7.2.35 Vojak specialist – laborant nuklearno-
radiološko-kemično-biološke obrambe (nrkbo)
KVALIFIKACIJA
VOJAK SPECIALIST – LABORANT NUKLEARNO-RADIOLOŠKO-KEMIČNOBIOLOŠKE OBRAMBE (NRKBO)/VOJAKINJA SPECIALISTKA – LABORANTKA
NUKLEARNO-RADIOLOŠKO-KEMIČNO-BIOLOŠKE OBRAMBE
Tip kvalifikacije Nacionalna poklicna kvalifikacija, SOK raven: 5
Vstopni pogoji • Srednja splošna ali strokovna izobrazba kemijske ali
laboratorijske smeri,
• opravljeno osnovno vojaško usposabljanje za dolžnosti v
NRKBO in funkcionalno vojaško usposabljanje za vojaka
specialista laboranta NRKBO,
Raven SOK 5
140
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
sodeluje pri izvajanju mednarodnih vojaških operacij, pri
rokuje z osebno oborožitvijo, NRKB sredstvi in ostalo
opremo,
rokuje s sistemi, sredstvi in opremo za RKB analize,
izvaja postopke NRKB zaščite za zagotavljanje preživetja,
izvaja RKB analize in RKB vzorčenje,
izvaja NRKB detekcijo in identifikacijo,
izvaja NRKB in meteorološko opazovanje in poročanje,
izvaja RKB dekontaminacijo.
preverjanje.
OCENJEVALCI:
aspx?npk=86300241.
141
7.2.36 Vojak specialist artilerije – izvidnik
KVALIFIKACIJA
VOJAK SPECIALIST ARTILERIJE – IZVIDNIK/VOJAKINJA SPECIALISTKA
ARTILERIJE – IZVIDNICA
artileriji in funkcionalno vojaško usposabljanje za vojaka
specialista – izvidnika/ vojakinjo specialistko artilerije –
izvidnice,
Raven SOK 5
142
drugih,
• rokuje z optoelektronskimi sredstvi in opremo izvidnika,
preverjanje.
OCENJEVALCI:
aspx?npk=86300161.
143
7.2.37 Vojak specialist artilerije – meteorolog
KVALIFIKACIJA
VOJAK SPECIALIST ARTILERIJE – METEOROLOG/VOJAKINJA SPECIALISTKA
ARTILERIJE – METEOROLOGINJA
specialista – meteorologa,
Raven SOK 5
144
drugih,
• rokuje z meteorološkimi sredstvi in opremo
meteorološkega oddelka,
preverjanje.
OCENJEVALCI:
aspx?npk=86300171.
145
7.2.38 Vojak specialist artilerije – računar
KVALIFIKACIJA
VOJAK SPECIALIST ARTILERIJE – RAČUNAR/VOJAKINJA SPECIALISTKA
ARTILERIJE – RAČUNARKA
specialista – računarja,
Raven SOK 5
146
drugih,
• komunicira s sodelavci in okolico ter sodeluje v timih,
• rokuje s priborom za vodenje ognja in sistemom za
upravljanje in vodenje ognja (SUVO),
preverjanje.
OCENJEVALCI:
aspx?npk=86300191.
147
7.2.39 Vojak specialist artilerije – topograf
KVALIFIKACIJA
VOJAK SPECIALIST ARTILERIJE – TOPOGRAF/VOJAKINJA SPECIALISTKA
ARTILERIJE – TOPOGRAFKA
specialista – topografa,
Raven SOK 5
148
drugih,
• sodeluje v izvajanju mednarodnih vojaških operacij, pri
• rokuje z optoelektronskimi sredstvi in opremo topografa,
preverjanje.
OCENJEVALCI:
aspx?npk=86300181.
149
7.2.40 Vojak zračne obrambe
KVALIFIKACIJA
VOJAK ZRAČNE OBRAMBE/VOJAKINJA ZRAČNE OBRAMBE
• osnovno vojaško usposabljanje za dolžnosti v pehoti
in funkcionalno vojaško usposabljanje za posamezne
dolžnosti v zračni obrambi,
Raven SOK 5
150
drugih,
• pripravi radar, raketni ali topniški oborožitveni sistem
zračne obrambe in materialna tehnična sredstva za premik,
• pripravi radar, raketni ali topniški oborožitveni sistem za
delovanje,
• uporablja orožje in radar zračne obrambe ter rokuje z
njima.
preverjanje.
zagovorom.
OCENJEVALCI:
aspx?npk=86300221.
151
7.2.41 Vojak zvez
KVALIFIKACIJA
VOJAK ZVEZ/VOJAKINJA ZVEZ
Vstopni pogoji • Opravljen test telesnih sposobnosti (Cooprov test),
• srednja strokovna izobrazba, smer telekomunikacije ali
elektrotehnika,
• opravljeno osnovno vojaško usposabljanje za dolžnost
vojaka vezista določene specialnosti.
Raven SOK 5
152
drugih,
• postavlja in vzdržuje elemente sistema zvez,
• vzpostavlja in vzdržuje zvezo.
preverjanje.
OCENJEVALCI:
aspx?npk=86300501.
7.2.42 Vojaški policist
KVALIFIKACIJA
VOJAŠKI POLICIST/VOJAŠKA POLICISTKA
• potrdilo, da oseba ni bila pravnomočno obsojena zaradi
da ni bila obsojena za kakšno drugo kaznivo dejanje in
ni v disciplinskem postopku zaradi težje kršitve vojaške
discipline,
• vozniški izpit B kategorije,
• nacionalna poklicna kvalifikacija Vojak pehote vojakinja
pehote,
• opravljeno osnovno ali funkcionalno usposabljanje za
vojaškega policista.
Raven SOK 5
drugih,
• varuje življenje, zagotavlja osebno varnost vojaškim in
civilnim osebam, ki opravljajo dolžnosti in dela v vojski,
in varuje državno premoženje v uporabi vojske,
• preprečuje, odkriva in preiskuje kazniva dejanja in
prekrške, odkriva in prijema storilce kaznivih dejanj in
prekrškov v vojski,
• vzdržuje vojaški red in disciplino,
• nadzira in ureja vojaški promet na javnih in
nekategoriziranih cestah, ki so dane v uporabo za javni in
vojaški promet,
• varuje vojaške in civilne osebe, ki opravljajo dolžnosti
in dela v vojski, ter organe, objekte in okoliše, ki so za
obrambo posebnega pomena,
• varuje določena delovna mesta in tajnost podatkov
vojaških organov, če z zakonom ni drugače določeno.
osebno zbirno mapo, ki jo komisija ovrednoti in prizna vsebine
kataloga delno ali v celoti. Če komisija ne more priznati vseh
Ô
153
Ô
OCENJEVALCI:
aspx?npk=86300261.
154
7.2.43 Zdravstveni podčastnik
KVALIFIKACIJA
ZDRAVSTVENI PODČASTNIK/ZDRAVSTVENA PODČASTNICA
Vstopni pogoji • Srednja zdravstvena šola, končano pripravništvo in
opravljen strokovni izpit s področja zdravstvene nege,
strelka,
• končano usposabljanje za podčastnike Slovenske vojske
katerekoli smeri,
Raven SOK 5
svoje enote,
sredstva,
• rokuje in vzdržuje osebno orožje in opremo,
varovanja,
• pripravi osebno opremo, medicinsko opremo, skupno
oborožitev in tehnična sredstva,
• izvaja prvo pomoč in nujno medicinsko pomoč v okviru
svojih kompetenc v miru in izrednih razmerah,
• izvaja oziroma sodeluje pri izvedbi medicinsko tehničnih
posegov,
• izvaja zdravstveno nego in oskrbo,
• izvaja preventivne aktivnosti.
preverjanje.
zagovorom.
OCENJEVALCI:
Ô
155
Ô
aspx?npk=86300461.
156
8. Priloga: opisniki ravni SOK14
ZNANJE
SPRETNOSTI
KOMPETENCE
Je rezultat učenja in
osvajanja pojmov,
načel, teorij in praks.
Pridobivanje znanja
poteka v različnih
okoljih: v izobraževalnem
procesu, pri delu in v
kontekstu zasebnega ter
družbenega življenja.
V okviru nacionalnega
ogrodja kvalifikacij so
spretnosti opisane kot
kognitivne (npr. uporaba
logičnega, intuitivnega in
ustvarjalnega mišljenja)
in/ali praktične (npr.
ročne, kreativne
spretnosti in uporaba
materialov, orodij in
instrumentov).
Se nanašajo na
sposobnost uporabe
in povezovanja
znanja in spretnosti
v izobraževalnih,
profesionalnih in
osebnih situacijah.
Kompetence razvrščamo
glede na kompleksnost,
samostojnost in
odgovornost delovanja.
Ločimo generične in
poklicno specifične
kompetence.
Osnovna pismenost
ter sposobnost učenja
podatkov in pojmov.
Izkazovanje praktičnih
spretnosti za izvajanje
enostavnih, ponavljajočih
se opravil ali kratkega
niza enostavnih opravil.
Usposobljenost za
delovanje v podrobno
opredeljenem in zelo
strukturiranem okolju.
Temeljna pismenost in
izkazovanje praktičnih
spretnosti, vključno z
uporabo osnovnih orodij,
metod in materialov.
Izvajanje enostavnih,
ponavljajočih se opravil,
sestavljenih iz manjšega
števila operacij.
Usposobljenost za
omejeno samostojno
delovanje na podlagi
ustnih ali pisnih navodil
ter za pridobivanje
novih znanj in spretnosti
v predvidljivem in
strukturiranem
kontekstu. Sprejemanje
omejene odgovornosti.
RAVEN 1
Elementarno splošno
znanje, ki omogoča
nadaljnje sistematično
učenje.
157
RAVEN 2
Temeljno splošno in
uporabno znanje, ki
obsega razumevanje
glavnih družbenih
in naravnih pojmov,
procesov in zakonitosti;
je podlaga za nadaljnje
učenje in družbeno
udejstvovanje.
Slovensko ogrodje kvalifikacij. Predlog medresorske delovne skupine za pripravo nacionalnega
ogrodja kvalifikacij. (2011). Ljubljana: Center RS za poklicno izobraževanje.
14
RAVEN 3
Pretežno praktično,
življenjsko in poklicno
uporabno znanje z nekaj
teoretične podlage,
pridobljeno predvsem
na podlagi proučevanja
primerov ter posnemanja
in urjenja v kontekstu
določene stroke.
Temeljna pismenost in
izkazovanje praktičnih
spretnosti v omejenem
obsegu, vključno z
uporabo ustreznih orodij,
metod in materialov.
Uporabljanje znanih
rešitev pri reševanju
predvidljivih problemov
v omejenem obsegu.
Izvajanje preglednih in
standardiziranih opravil.
Usposobljenost za
pridobivanje novih
znanj in spretnosti
v strukturiranem
kontekstu ob ustreznem
vodenju. Usposobljenost
za omejeno samostojno
delovanje v predvidljivem
in strukturiranem
kontekstu na podlagi
enostavnih ustnih
ali pisnih navodil.
Sprejemanje omejene
odgovornosti.
Uporabljanje znanja
pri reševanju različnih
opravil in problemov,
lahko tudi v manj tipičnih
situacijah. Obvladovanje
spretnosti, ki so glede na
območje delovanja široke
in specializirane, vključno
z uporabo ustreznih
orodij, metod, različnih
tehnoloških postopkov
in materialov. Izvajanje
relativno preglednih,
manj standardiziranih
opravil.
Usposobljenost za
delovanje v znanem
in manj znanem
okolju z večjo stopnjo
odgovornosti in
samostojnosti.
Prevzemanje
odgovornosti za lastnosti
in kakovost izdelkov/
storitev, povezanih
z delovnimi opravili
oziroma delovnim
procesom. Prevzemanje
odgovornosti za
lastno učenje.
Pridobivanje novega
znanja in spretnosti v
nadzorovanem okolju. To
raven označuje določena
podjetniška usmerjenost,
sposobnost organiziranja
in vključevanja v delovne
skupine.
RAVEN 4
Pretežno poklicno
znanje, dopolnjeno
s poznavanjem
teoretičnih načel, zlasti
tistih iz stroke. Pred
načeli znanstvene
sistematičnosti ima
prednost proučevanje
primerov, povezovanje in
uporaba znanj.
158
RAVEN 5
Splošno in/ali strokovno
znanje, pridobljeno s
spoznavanjem različnih
znanstvenih in/ali
strokovnih področij
in teoretičnih načel.
Predstavlja temelj za
nadaljnje učenje in
nekoliko poglobljeno
razumevanje stroke.
Učenje poteka predvsem
z analitičnim mišljenjem.
Izkazovanje spretnosti,
ki so glede na območje
delovanja široke, lahko
so tudi specializirane,
vključno z uporabo
ustreznih orodij, metod,
različnih tehnoloških
postopkov, materialov
in teorij. Ovrednotenje
in uporaba informacij
za oblikovanje
odločitev in rešitev
različnih problemov
oziroma netipičnih
situacij. Oblikovanje
rešitev v povezavi z
dobro opredeljenimi
abstraktnimi
problemi. Izvajanje
raznolikih, pogosto
nestandardiziranih
opravil.
Usposobljenost za
delovanje v različnih
in specifičnih
okoljih. Prevzemanje
odgovornosti za lastnosti
in kakovost delovnega
procesa in rezultatov,
pri čemer izkazuje
samostojnost in določeno
mero samoiniciativnosti.
Prevzemanje
odgovornosti in iniciative
za pridobivanje novega
znanja in spretnosti.
To raven označuje
podjetniška usmerjenost,
sposobnost organiziranja
in vključevanja
v kompleksne in
heterogene delovne
skupine.
Izvajanje zahtevnejših
operativno-strokovnih
opravil, povezanih z
deli v pripravi, kontroli
in vodenju delovnih
procesov. Naloge so
glede na območje
delovanja kompleksne,
praviloma specializirane,
vključujejo abstraktno
mišljenje in uporabo
ustreznih orodij, metod,
različnih tehnoloških
postopkov, materialov in
teorij.
Usposobljenost za
in specifičnih okoljih z
elementi ustvarjalne
aktivnosti. Samostojno
delovanje, pri katerem
je značilno prevzemanje
odgovornosti za delo
posameznikov in skupin
ter z materialnimi viri
in informacijami. Ob
tem je pomembno
osnovno povezovanje in
umeščanje problematike
v splošni družbeni
kontekst. Prepoznavanje
lastnih učnih potreb in
skrb za prenos znanja v
delovnem okolju.
RAVEN 6
Strokovno in teoretično
znanje na določenem
področju in praktično
znanje za reševanje
konkretnih strokovnih
nalog. Znanje omogoča
reševanje zahtevnejših
opravil na specifičnih
področjih stroke.
159
RAVEN 7
Poglobljeno strokovno
teoretično in praktično
znanje na določenem
področju, podprto s
širšo teoretično in
metodološko osnovo.
Izvajanje kompleksnih
operativno-strokovnih
opravil, ki vključujejo tudi
uporabo metodoloških
orodij.
Obvladovanje zahtevnih,
kompleksnih delovnih
procesov ob samostojni
uporabi znanja v novih
delovnih situacijah.
Diagnosticiranje in
reševanje problemov
v različnih specifičnih
delovnih okoljih,
povezanih s področjem
izobraževanja in
usposabljanja.
Osnova za izvirna
dognanja/stvaritve in
kritično refleksijo.
Usposobljenost za
okoljih in na različnih
funkcijah ter za
posredovanje novega
znanja. Sprejemanje
odgovornosti za
določanje in doseganje
lastnih rezultatov dela
in/ali rezultatov dela
heterogene skupine na
opredeljenih področjih
dela. Usposobljenost za
argumentirano razpravo
v specifičnih delovnih
okoljih, povezanih s
področjem izobraževanja
in usposabljanja.
Prepoznavanje lastnih
potreb po učenju,
prevzemanje pobude
za lastno učenje,
usposobljenost za prenos
znanja v skupini.
RAVEN 8
160
Poglobljeno teoretično,
metodološko in
analitično znanje z
elementi raziskovanja,
ki je osnova za zelo
zahtevno strokovno delo.
Obvladovanje zelo
zahtevnih, kompleksnih
delovnih procesov in
metodoloških orodij
na specializiranih
področjih. Načrtovanje
in vodenje delovnega
procesa na podlagi
ustvarjalnega reševanja
problemov, povezanih s
področjem izobraževanja
in usposabljanja.
Sposobnost izvirnih
dognanj/stvaritev in
kritične refleksije.
Samostojno in
avtonomno izvajanje
nalog v praviloma
netipičnih okoljih v širših
ali večdisciplinarnih
kontekstih. Sposobnost
prevzemanja
odgovornosti za
lastni profesionalni
razvoj ter poučevanja
drugih. Sprejemanje
odgovornosti za
odločitve, ki so povezane
z aktivnostmi, procesi ter
vodenjem kompleksnih in
heterogenih skupin.
RAVEN 9
Poglobljeno teoretično,
metodološko in analitično
znanje za izvirno
znanstvenoraziskovalno/
umetniško delo, ki
ustvarja novo znanje/
nove stvaritve.
Načrtovanje, vodenje in
izvajanje najzahtevnejših
del, vključno z udeležbo
pri znanstvenoraziskovalnih/vrhunskih
umetniških projektih,
ter reševanje teoretičnih
in praktičnih problemov
v posebnih delovnih
situacijah. Sposobnost
kompleksnih izvirnih
dognanj/stvaritev,
kritične refleksije.
Avtonomno izvajanje
nalog v netipičnih okoljih,
širših ali večdisciplinarnih
kontekstih v povezavi
z bazičnim in/ali
uporabnim znanstvenoraziskovalnim/
umetniškim delom.
Sposobnost prevzemanja
odgovornosti za lastni
profesionalni razvoj
in razvoj stroke.
Usposobljenost za
neodvisno, profesionalno
in etično usmerjanje
lastnega učenja in
učenja drugih v različnih
kontekstih.
Načrtovanje,
vodenje in izvajanje
najzahtevnejših del,
vključno z znanstvenoraziskovalnimi/
umetniškimi projekti, ter
reševanje najzahtevnejših
teoretičnih in
praktičnih problemov.
Sposobnost kritične
refleksije, poglobljenega
abstraktnega razmišljanja
in sinteze novih in
kompleksnih idej.
Usposobljenost za
izrazito avtonomno/
vrhunsko ustvarjanje,
interpretiranje ter iskanje
odgovorov na abstraktna
in najbolj kompleksna
vprašanja v stroki,
znanosti ali umetnosti.
Sposobnost za prenos
znanja med stroko in
znanostjo v kritičnem
dialogu ter zmožnost
odgovornega presojanja
posledic uporabe novega
znanja v različnih
kontekstih.
RAVEN 10
Poglobljeno znanje
za samostojno
izvirno znanstveno
in raziskovalno/
umetniško delo ali
razvoj stroke na najvišji
ravni, kar je povezano z
znanstvenim, strokovnim
ali umetniškim
uveljavljanjem doma in v
mednarodnem prostoru.
161
9. Viri
-- Doktorski študijski program tretje stopnje Varstvoslovje. Univerza v
Mariboru: Fakulteta za varnosten vede. Dostopno na: http://www.fvv.unimb.si/izobrazevanje/doktorski-program.aspx (pridobljeno 12. 5. 2014).
-- Evropsko ogrodje kvalifikacij za vseživljenjsko učenje. (2008). Luksemburg:
Urad za uradne publikacije Evropskih skupnosti.
-- Izobraževalni program Tehnik varovanja/tehnica varovanja. Dostopno na:
http://eportal.mss.edus.si/msswww/programi2013/programi/Pti/tehnik_
varovanja/spl-del.htm (pridobljeno 22. 10. 2013).
-- Katalog standardov strokovnih znanj in spretnosti. Letalski tehnik za
vojaške zrakoplove/letalska tehnica za vojaške zrakoplove. Dostopno na:
http://www.nrpslo.org/katalog.aspx/86300351 (pridobljeno 22. 10. 2013).
-- Katalog standardov strokovnih znanj in spretnosti. Občinski redar/občinska
redarka. Dostopno na: http://www.nrpslo.org/katalog.aspx/67018121
(pridobljeno 22. 10. 2013).
-- Katalog standardov strokovnih znanj in spretnosti. Operater/operaterka
varnostno nadzornega centra. Dostopno na: http://www.nrpslo.org/katalog.
aspx/18644131 (pridobljeno 22. 10. 2013).
-- Katalog standardov strokovnih znanj in spretnosti. Operater orožja
in oborožitvenih sistemov oklepnega vozila/operaterka orožja in
oborožitvenih sistemov oklepnega vozila. Dostopno na: http://www.nrpslo.
org/katalog.aspx/86300091 (pridobljeno 22. 10. 2013).
162
-- Katalog standardov strokovnih znanj in spretnosti. Podčastnik artilerije/
podčastnica artilerije. Dostopno na: http://www.nrpslo.org/katalog.
-- Katalog standardov strokovnih znanj in spretnosti. Pooblaščeni inženir/
pooblaščena inženirka varnostnih sistemov. Dostopno na: http://www.
nrpslo.org/katalog.aspx/77230152 (pridobljeno 22. 10. 2013).
-- Katalog standardov strokovnih znanj in spretnosti. Varnostni menedžer/
varnostna menedžerka. Dostopno na: http://www.nrpslo.org/katalog.
-- Katalog standardov strokovnih znanj in spretnosti. Varnostni svetovalec/
varnostna svetovalka. Dostopno na: http://www.nrpslo.org/katalog.
-- Katalog standardov strokovnih znanj in spretnosti. Varnostni tehnik/
varnostna tehnica. Dostopno na: http://www.nrpslo.org/katalog.
-- Katalog standardov strokovnih znanj in spretnosti. Varnostnik čuvaj/
varnostnica čuvajka. Dostopno na: http://www.nrpslo.org/katalog.
-- Katalog standardov strokovnih znanj in spretnosti. Varnostnik nadzornik/
varnostnica nadzornica. Dostopno na: http://www.nrpslo.org/katalog.
-- Katalog standardov strokovnih znanj in spretnosti. Varnostnik telesni
stražar/varnostnica telesna stražarka. Dostopno na: http://www.nrpslo.org/
katalog.aspx/07340372 (pridobljeno 20. 11. 2013).
-- Katalog standardov strokovnih znanj in spretnosti. Varnostnik/varnostnica.
Dostopno na: http://www.nrpslo.org/katalog.aspx/00107721 (pridobljeno
20. 11. 2013).
-- Katalog standardov strokovnih znanj in spretnosti. Veterinarski podčastnik/
veterinarska podčastnica. Dostopno na: http://www.nrpslo.org/katalog.
-- Katalog standardov strokovnih znanj in spretnosti. Vojak artilerije/
vojakinja artilerije. Dostopno na: http://www.nrpslo.org/katalog.
-- Katalog standardov strokovnih znanj in spretnosti. Vojak bolničar/vojakinja
bolničarka. Dostopno na: http://www.nrpslo.org/katalog.aspx/86300451
-- Katalog standardov strokovnih znanj in spretnosti. Vojak inženirstva/
vojakinja inženirstva. Dostopno na: http://www.nrpslo.org/katalog.
-- Katalog standardov strokovnih znanj in spretnosti. Vojak mornar/vojakinja
mornarka. Dostopno na: http://www.nrpslo.org/katalog.aspx/86300051
-- Katalog standardov strokovnih znanj in spretnosti. Vojak mornarski
potapljač/vojakinja mornarska potapljačica. Dostopno na: http://www.
-- Katalog standardov strokovnih znanj in spretnosti. Vojak nuklearnoradiološko-kemično-biološke obrambe (nrkbo)/vojakinja nuklearnoradiološko-kemično-biološke obrambe (nrkbo). Dostopno na: http://www.
-- Katalog standardov strokovnih znanj in spretnosti. Vojak operater
radarskega sistema/vojakinja operaterka radarskega sistema. Dostopno na:
-- Katalog standardov strokovnih znanj in spretnosti. Vojak operater sistema
nadzora zračnega prostora/vojakinja operaterka sistema nadzora zračnega
prostora. Dostopno na: http://www.nrpslo.org/katalog.aspx/86300201
-- Katalog standardov strokovnih znanj in spretnosti. Vojak pehote/vojakinja
pehote. Dostopno na: http://www.nrpslo.org/katalog.aspx/86300021
-- Katalog standardov strokovnih znanj in spretnosti. Vojak posebnih enot/
vojakinja posebnih enot. Dostopno na: http://www.nrpslo.org/katalog.
-- Katalog standardov strokovnih znanj in spretnosti. Vojak specialist –
laborant nuklearno-radiološko-kemično-biološke obrambe (nrkbo)/
vojakinja specialistka – laborantka nuklearno-radiološko-kemičnobiološke obrambe (nrkbo). Dostopno na: http://www.nrpslo.org/katalog.
-- Katalog standardov strokovnih znanj in spretnosti. Vojak specialist artilerije
– izvidnik/vojakinja specialistka artilerije – izvidnica. Dostopno na: http://
www.nrpslo.org/katalog.aspx/86300161 (pridobljeno 20. 11. 2013).
– meteorolog/vojakinja specialistka artilerije – meteorologijna. Dostopno
na: http://www.nrpslo.org/katalog.aspx/86300171 (pridobljeno 20. 11. 2013).
– računar/vojakinja specialistka artilerije – računarka. Dostopno na:
– topograf/vojakinja specialistka artilerije – topografka. Dostopno na:
163
-- Katalog standardov strokovnih znanj in spretnosti. Vojak specialist
inženirstva/vojakinja specialistka inženirstva. Dostopno na:
-- Katalog standardov strokovnih znanj in spretnosti. Vojak specialist –
izvidnik nuklearno-radiološko-kemično-biološke obrambe (nrkbo)/
vojakinja specialistka – izvidnica nuklearno-radiološko-kemično-biološke
obrambe. Dostopno na: http://www.nrpslo.org/katalog.aspx/86300231
-- Katalog standardov strokovnih znanj in spretnosti. Vojak strelec/vojakinja
strelka. http://www.nrpslo.org/katalog.aspx/86300011 (pridobljeno
20. 11. 2013).
-- Katalog standardov strokovnih znanj in spretnosti. Vojak veterinarski
bolničar/vojakinja veterinarska bolničarka. Dostopno na: http://www.
-- Katalog standardov strokovnih znanj in spretnosti. Vojak zračne
obrambe/vojakinja zračne obrambe. Dostopno na: http://www.nrpslo.org/
-- Katalog standardov strokovnih znanj in spretnosti. Vojak zvez/vojakinja
zvez. Dostopno na: http://www.nrpslo.org/katalog.aspx/86300501
-- Katalog standardov strokovnih znanj in spretnosti. Vojak/vojakinja za
oskrbo. Dostopno na: http://www.nrpslo.org/katalog.aspx/86300121
164
-- Katalog standardov strokovnih znanj in spretnosti. Vojaški policist/
vojaška policistka. Dostopno na: http://www.nrpslo.org/katalog.
-- Katalog standardov strokovnih znanj in spretnosti. Vojaški voznik/vojaška
voznica. Dostopno na: http://www.nrpslo.org/katalog.aspx/86300141
-- Katalog standardov strokovnih znanj in spretnosti. Voznik oklepnega
vozila/voznica oklepnega vozila. Dostopno na: http://www.nrpslo.org/
-- Katalog standardov strokovnih znanj in spretnosti. Zdravstveni
podčastnik/zdravstvena podčastnica. Dostopno na: http://www.nrpslo.
org/katalog.aspx/86300461 (pridobljeno 20. 11. 2013).
-- Magistrski študijski program druge stopnje Varstvoslovje. Varstvoslovje.
Univerza v Mariboru: Fakulteta za varnosten vede. Dostopno na: http://
www.fvv.uni-mb.si/izobrazevanje/magistrski-program.aspx (pridobljeno:
22. 5. 2014).
-- Magistrski študijski program druge stopnje Tehniška varnost. Univerza
v Ljubljani. Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo. Dostopno na:
http://www.fkkt.uni-lj.si/sl/studij/bolonjski-studijski-programi-2-stopnje/
magistrski-studijski-program-tehniska-varnost/ (pridobljeno:
22. 5. 2014).
-- Metodološka pojasnila klasifikacijskega sistema izobraževanja in
usposabljanja. (2006). Uradni list RS, št. 89/2006 (pridobljeno
11. 10. 2013).
-- Mikulec, B. in Skubic Ermenc, K. (ur.) (2013). Umeščanje slovenskega
ogrodja kvalifikacij v evropsko ogrodje kvalifikacij za vseživljenjsko
učenje in evropsko ogrodje visokošolskih kvalifikacij. Zaključno poročilo
Slovenije. Ljubljana: Center RS za poklicno izobraževanje (pridobljeno
11. 10. 2013).
-- Poklicni standard. Letalski tehnik za vojaške zrakoplove/letalska tehnica
za vojaške zrakoplove. Dostopno na: http://www.nrpslo.org/poklicnistandard.aspx/86300350 (pridobljeno 11. 10. 2013).
-- Poklicni standard. Občinski redar/občinska redarka. Dostopno na:
http://www.nrpslo.org/poklicni-standard.aspx/67018120 (pridobljeno
11. 10. 2013).
-- Poklicni standard. Operater/operaterka varnostno nadzornega centra.
Dostopno na: http://www.nrpslo.org/poklicni-standard.aspx/18644130
-- Poklicni standard. Operater orožja in oborožitvenih sistemov oklepnega
vozila/operaterka orožja in oborožitvenih sistemov oklepnega vozila.
-- Poklicni standard. Podčastnik artilerije/podčastnica artilerije. Dostopno na:
11. 10. 2013).
-- Poklicni standard. Podčastnik inženirstva/podčastnica inženirstva.
-- Poklicni standard. Podčastnik mornar/Podčastnica mornarka. Dostopno
na: http://www.nrpslo.org/poklicni-standard.aspx/86300360 (pridobljeno
11. 10. 2013).
-- Poklicni standard. Podčastnik mornarski potapljač/podčastnica mornarska
potapljačica. Dostopno na: http://www.nrpslo.org/poklicni-standard.
-- Poklicni standard. Podčastnik nuklearno-radiološko-kemično-biološke
obrambe (nrkbo)/podčastnica nuklearno-radiološko-kemično-biološke
obrambe (nrkbo). Dostopno na: http://www.nrpslo.org/poklicni-standard.
-- Poklicni standard. Podčastnik oklepnih enot/podčastnica oklepnih enot.
-- Poklicni standard. Podčastnik operater radarskega sistema/podčastnica
operaterka radarskega sistema. Dostopno na: http://www.nrpslo.org/
poklicni-standard.aspx/86300310 (pridobljeno 11. 10. 2013).
-- Poklicni standard. Podčastnik operater sistema nadzora in kontrole
zračnega prostora/podčastnica operaterka sistema nadzora in kontrole
zračnega prostora. Dostopno na: http://www.nrpslo.org/poklicni-standard.
-- Poklicni standard. Podčastnik pehote/podčastnica pehote. Dostopno na:
11. 10. 2013).
-- Poklicni standard. Podčastnik posebnih enot/podčastnica posebnih enot.
-- Poklicni standard. Podčastnik vojaške policije/podčastnica vojaške policije.
-- Poklicni standard. Podčastnik zračne obrambe/podčastnica zračne
obrambe. Dostopno na: http://www.nrpslo.org/poklicni-standard.
165
-- Poklicni standard. Podčastnik zvez/podčastnica zvez. Dostopno na: http://
www.nrpslo.org/poklicni-standard.aspx/86300490 (pridobljeno
11. 10. 2013).
-- Poklicni standard. Podčastnik/podčastnica premikov in transportov.
-- Poklicni standard. Podčastnik/podčastnica za oskrbo. Dostopno na:
11. 10. 2013).
-- Poklicni standard. Pooblaščeni inženir/pooblaščena inženirka varnostnih
sistemov. Dostopno na: http://www.nrpslo.org/poklicni-standard.
-- Poklicni standard. Tehnik letalec na vojaškem zrakoplovu/tehnica letalka
na vojaškem zrakoplovu. Dostopno na: http://www.nrpslo.org/poklicnistandard.aspx/86300340 (pridobljeno 11. 10. 2013).
-- Poklicni standard. Varnostni menedžer/varnostna menedžerka. Dostopno
11. 10. 2013).
-- Poklicni standard. Varnostni svetovalec/varnostna svetovalka. Dostopno na:
11. 10. 2013).
-- Poklicni standard. Varnostni tehnik/varnostna tehnica. Dostopno na:
11. 10. 2013).
166
-- Poklicni standard. Varnostnik čuvaj/varnostnica čuvajka. Dostopno na:
11. 10. 2013).
-- Poklicni standard. Varnostnik nadzornik/varnostnica nadzornica.
-- Poklicni standard. Varnostnik telesni stražar/varnostnica telesna stražarka.
-- Poklicni standard. Varnostnik/varnostnica. Dostopno na: http://www.
nrpslo.org/poklicni-standard.aspx/00107720 (pridobljeno 11. 10. 2013).
-- Poklicni standard. Veterinarski podčastnik/veterinarska podčastnica.
-- Poklicni standard. Vojak artilerije/vojakinja artilerije. Dostopno na:
11. 10. 2013).
-- Poklicni standard. Vojak bolničar/vojakinja bolničarka. Dostopno na:
11. 10. 2013).
-- Poklicni standard. Vojak inženirstva/vojakinja inženirstva. Dostopno na:
11. 10. 2013).
-- Poklicni standard. Vojak mornar/vojakinja mornarka. Dostopno na:
11. 10. 2013).
-- Poklicni standard. Vojak mornarski potapljač/vojakinja mornarska
potapljačica. Dostopno na: http://www.nrpslo.org/poklicni-standard.
-- Poklicni standard. Vojak nuklearno-radiološko-kemično-biološke
obrambe (nrkbo)/vojakinja nuklearno-radiološko-kemično-biološke
obrambe (nrkbo). Dostopno na: http://www.nrpslo.org/poklicni-standard.
-- Poklicni standard. Vojak operater radarskega sistema/vojakinja operaterka
radarskega sistema. Dostopno na: http://www.nrpslo.org/poklicni-standard.
-- Poklicni standard. Vojak operater sistema nadzora zračnega prostora/
vojakinja operaterka sistema nadzora zračnega prostora. Dostopno na:
11. 10. 2013).
-- Poklicni standard. Vojak pehote/vojakinja pehote. Dostopno na:
11. 10. 2013).
-- Poklicni standard. Vojak posebnih enot/vojakinja posebnih enot. Dostopno
11.10.2013).
-- Poklicni standard. Vojak specialist – laborant nuklearno-radiološkokemično-biološke obrambe (nrkbo)/vojakinja specialistka – laborantka
nuklearno-radiološko-kemično-biološke obrambe (nrkbo). Dostopno na:
11. 10. 2013).
-- Poklicni standard. Vojak specialist artilerije – izvidnik/vojakinja
specialistka artilerije – izvidnica. Dostopno na: http://www.nrpslo.org/
-- Poklicni standard. Vojak specialist artilerije – meteorolog/vojakinja
specialistka artilerije – meteorologijna. Dostopno na: http://www.nrpslo.
org/poklicni-standard.aspx/86300170 (pridobljeno 11. 10. 2013).
-- Poklicni standard. Vojak specialist artilerije – računar/vojakinja specialistka
artilerije – računarka. Dostopno na: http://www.nrpslo.org/poklicnistandard.aspx/86300190 (pridobljeno 11. 10. 2013).
-- Poklicni standard. Vojak specialist artilerije – topograf/vojakinja
specialistka artilerije – topografka. Dostopno na: http://www.nrpslo.org/
-- Poklicni standard. Vojak specialist inženirstva/vojakinja specialistka
inženirstva. Dostopno na: http://www.nrpslo.org/poklicni-standard.
-- Poklicni standard. Vojak specialist-izvidnik nuklearno-radiološkokemično-biološke obrambe (nrkbo)/vojakinja specialistka – izvidnica
nuklearno-radiološko-kemično-biološke obrambe (nrkbo). Dostopno na:
11. 10. 2013).
-- Poklicni standard. Vojak strelec/vojakinja strelka. Dostopno na:
11. 10. 2013).
-- Poklicni standard. Vojak veterinarski bolničar/vojakinja veterinarska
bolničarka. Dostopno na: http://www.nrpslo.org/poklicni-standard.
167
-- Poklicni standard. Vojak zračne obrambe/vojakinja zračne obrambe.
-- Poklicni standard. Vojak zvez/vojakinja zvez. Dostopno na: http://www.
-- Poklicni standard. Vojak/vojakinja za oskrbo. Dostopno na: http://www.
-- Poklicni standard. vojaški policist/vojaška policistka. Dostopno na: http://
www.nrpslo.org/poklicni-standard.aspx/86300260 (pridobljeno 11. 10. 2013).
-- Poklicni standard. Vojaški voznik/vojaška voznica. Dostopno na:
11. 10. 2013).
-- Poklicni standard. Voznik oklepnega vozila/voznica oklepnega vozila.
Dostopno na: http://www.nrpslo.org/poklicni-standard.aspx/86300040.
-- Poklicni standard. Zdravstveni podčastnik/zdravstvena podčastnica.
-- Slovensko ogrodje kvalifikacij. Predlog medresorske delovne skupine za
pripravo nacionalnega ogrodja kvalifikacij. (2011). Ljubljana: Center RS za
poklicno izobraževanje.
-- Univerzitetni študijski program prve stopnje Varstvoslovje. Univerza v
Mariboru: Fakulteta za varnostne vede. Dostopno na: http://www.fvv.unimb.si/izobrazevanje/univerzitetni-program-varstvoslovje.aspx (pridobljeno
15. 5. 2014).
168
-- Uredba o uvedbi klasifikacijskega sistema izobraževanja in usposabljanja.
(2006). Uradni list RS, št. 46/2006, 15/2008 Odl. US: U-I-370/06-20
-- Visokošolski strokovni študijski program prve stopnje Varnost in policijsko
delo. Univerza v Mariboru: Fakulteta za varnostne vede. Dostopno na:
http://www.fvv.uni-mb.si/izobrazevanje/vs-varnost-in-policijsko-delo.aspx
-- Visokošolski strokovni študijski Informacijska varnost. Univerza v
Mariboru: Fakulteta za varnostne vede. Dostopno na: http://www.fvv.unimb.si/izobrazevanje/vs-informacijska-varnost.aspx (pridobljeno 15. 5. 2014).
-- Visokošolski študijski program prve stopnje Varnost in policijsko delo.
Univerza v Mariboru: Fakulteta za varnostne vede. Dostopno na: http://
www.fvv.uni-mb.si/izobrazevanje/vs-varnost-in-policijsko-delo.aspx
-- Visokošolski študijski program prve stopnje Informacijska varnost.
Univerza v Mariboru: Fakulteta za varnostne vede. Dostopno na: http://
www.fvv.uni-mb.si/izobrazevanje/vs-informacijska-varnost.aspx (pridobljeno
15. 5. 2014).
-- Visokošolski študijski program prve stopnje Varstvoslovje. Univerza v
Mariboru: Fakulteta za varnostne vede. Dostopno na: http://www.fvv.unimb.si/izobrazevanje/univerzitetni-program-varstvoslovje.aspx (pridobljeno
15. 5. 2014).
-- Višješolski študijski program Varovanje. Dostopno na: http://www.cpi.si/
visjesolski-studijski-programi.aspx (pridobljeno 15. 5. 2014).
-- Višješolski študijski program Policija. Dostopno na: http://www.cpi.si/
visjesolski-studijski-programi.aspx (pridobljeno 15. 5. 2014).
www.nok.si

Kvalifikacijska struktura na področju varovanja in vojaščine

Transcription

Similar documents

Junij 2013 Ker sem bil pred seminarjem CPU za pridobitev NPK v

program tvu 2014

Prenesi dokument

NPK-certifikat - Srednja zdravstvena in kozmetična šola Maribor

Alenka Tratnik

Prijavljam se v postopek za preverjanje in potrjevanje NPK

Javni natečaj za zasedbo prostega uradniškega

IZJAVA O AVTORSTVU KANDIDATA PRI PISANJU SEMINARSKE

Ponudba za izobraževanje tujih jezikov po sistemu Tell me More

Prenesi CV - Slovensko stalno gledališče