med ljudmi - Občina Hrpelje Kozina

OBČINA HRPELJE - KOZINA
Foto: Bogdan Martinčič
številka 4
letnik XIII - 2010
Maj
uvodnik
iz vsebine
PROGRAM VZDRŽEVANJA GOZDNIH CEST ZA LETO 2010 SKLEPI 29. REDNE SEJE OBČINSKEGA SVETA OBČINE HRPELJE KOZINA Z DNE 22. 4. 2010 Nove knjige za vrtec in šolo
Na Čarobnem dnevu v Lipici
V Kulturnem domu obeležili Dan upora proti okupatorju
TRAKTORSKI IZPIT – SKRB ZA VEČJO VARNOST Rožica za vsako gospodinjstvo
RAZPIS ZA SUBVENCIONIRANJE SADNIH SADIK
OBČINA ŽELI NEKDANJIM VOJAŠKIM OBJEKTOM DATI NOVE VSEBINE
OBČANI IN CIVILNA ZAŠČITA
MODRI L
Obvestilo glede obveščanja o izteku pravice
do otroškega dodatka
DOBRODELNA AKCIJA ZBIRANJA ZAMAŠKOV SE NADALJUJE!
ZGODBA O KALIH SE NADALJUJE OBNOVLJIVI VIRI ENERGIJE – EKOSUBVENCIJE IN EKOKREDITI
USPEŠNO DELO SEŽANSKEGA OBMOČNEGA BORČEVSKEGA
ZDRUŽENJA
POPIS KMETIJSKIH GOSPODARSTEV
VOJKO TURK NOVI PREDSEDNIK SEŽANSKEGA DRUŠTVA DIABETIKOV
1. BRKINSKA REGATA
ANGEL RACMAN – 80 LET
NOVICE IZ RD JADRAN 2009 HRPELJE - KOZINA
SVETOVNO PRVENSTVO SREDNJIH ŠOL V ROKOMETU
PORTUGALSKA/BRAGA 2010
Na Kozini nas pozdravlja nov kraj zabave
ZLATO PRIZNANJE V BRKINE
KRPAN 2010 – izbor žganj na Pivškem 2010 www.hrpelje-kozina.si
POZDRAVLJENI, NOVOROJENČKI!
Deklic lani več kot dečkov
Tehnike doseganja čustvenega osvobajanja Zdravljenje zemlje v Knjižnici Kozina
Kulturno literarni večer v Prešnici
NIKO POLES S PRIJATELJI ZA DAN ŽENA PRIMORSKA POJE SE JE ZA LETOS IZPELA
Utrinek s koncerta Beneških fantov v KD Hrpelje
Jona, besni prerok
Ko zagorijo kresovi
PREDLOG SEZNAMOV DEJANSKIH KONČNIH UPRAVIČENCEV
10. jubilejni pohod po tigrovski spominski poti
Ocizla in njene znamenitosti
Tigrovska skupina iz Ocizle
OČISTIMO OBČINO HRPELJE - KOZINA
KRITIČNO DO ČISTILNE AKCIJE
Jamarski prispevek čistejši Rižani
Očiščena tudi Jama nad Frnažo
Delovna sobota
Čistilna akcija v Prešnici
USPEŠNA ČISTILNA AKCIJA NA KOZINI
Očistimo Slovenijo v enem dnevu
OČISTIMO SLOVENIJO
Majske prireditve v Klancu
Prvi maj na Ostriču/Žabniku
ZBUDILI SMO VAS S KORAČNICO …
PRVOMAJSKA BUDNICA USPEŠNO IZVEDENA
RAZGIBANE INTENZIVNE VAJE V NARAVI
USTVARJALNE PRVOMAJSKE POČITNICE
NA POTEPU OD SINJEGA VRHA DO PREDMEJE
Kras v očeh otrok in mladostnikov!
POČITNICE trkajo na vrata!
NAJINA LETOŠNJA PEDAGOŠKA PRAKSA
PROJEKTNI TEDEN: Jaz in zdravje
4. REGIJSKO TEKMOVANJE OSNOVNOŠOLSKIH EKIP
PRVE POMOČI V OSNOVNI ŠOLI DRAGOMIRJA
BENČIČA - BRKINA
ŠOLSKI CENTER SREČKA KOSOVELA SEŽANA NA REGIJSKEM
TEKMOVANJU V KOPRU Z NAJBOLJŠO RAZISKOVALNO NALOGO
MED SREDNJEŠOLCI EKO RIBICE
Očistili smo okolico vrtca
OSNOVNI PODATKI OB PRAZNOVANJU 85. OBLETNICE
PRIČETKA DELOVANJA NOGOMETNEGA KLUBA NK
JADRAN HRPELJE - KOZINA
Stara fotografija
Mačkon – društvo za pomoč živalim Južne Primorske POTUJOČA KNJIŽNICA
MALI OGLASI
Okvirni pregled prireditev v 2010 v Občini Hrpelje-Kozina
Raznašanje glasila
INTERVENCIJE PGD MATERIJA V MARCU IN APRILU 2010
Računalniško opismenjevanje odraslih
Dan rekreacije – Materija 2010
10. jubilejni POHOD PO TIGROVSKI SPOMINSKI KROŽNI POTI
2
2
3
3
3
4
4
4
5
5
6
6
7
9
9
9
9
10
10
10
11
11
12
12
13
14
14
15
15
16
16
17
17
18
18
19
19
20
20
21
21
22
22
23
29
32
32
33
34
34
34
35
35
35
36
36
36
37
37
39
39
40
40
41
42
42
42
43
46
47
47
48
49
49
50
52
56
56
56
56
57
57
57
58
58
60
60
60
Letošnja majska številka Občinskega glasila je v znamenju minule
čistilne akcije, prvomajskih dogodkov, obeležujemo 85 let nogometa pri nas in 10 let od prvega pohoda po Tigrovski krožni poti
Ocizla–Beka. Vmes pa še veliko informacij iz občinske uprave, od
društev … in tudi pregled prireditev v 2010 (tistih, ki so bile najavljene v razpisih na kulturnem in turističnem področju).
Veliko se dogaja. Vključeni ste v najrazličnejše aktivnosti, še marsikaj bi bilo zanimivo za širšo množico bralcev – vabljeni k pisanju!
Maj se razcveta. Glasilo prejemate, ko smo že skoraj na polovici
meseca. Najlepšega meseca? Kakor za koga! Ali: kakor se bo izcimilo J.
Ester Mihalič, urednica
PROGRAM VZDRŽEVANJA GOZDNIH
CEST ZA LETO 2010
Gozdne ceste imajo funkcijo prometnic pri gospodarjenju z gozdom in pomembno protipožarno funkcijo. V letu 2010 bomo izvedli vzdrževalna dela na nekaterih gozdnih cestah v
zasebnih in državnih gozdovih po programu, ki ga je pripravil Zavod za gozdove OE Sežana.
Gozdne ceste v zasebnih gozdovih:
Rodik–Vrhule, Mišnik–Trebež, Odolina–Visoko Brdo I., Ravnice–Padež, Ravan–Osoje–Škrlevca–Dečla I., Ravan–Osoje–Škrlevca II., Tatre–Bršnjak, Kozjane–Šmagur, Zagrad–Koritnjak,
Poljane–Batice, Velika vrata–Mrtve doline, Zagrad–Sičine, Skadanščina–Gnojine, Videž I.,
Stomaž–Obrovnik, Kotel
Gozdne ceste v državnih gozdovih:
Golački vrh, Gradišče–Škanski vrh, Bilin vrh, Odolina–Visoko Brdo I.
Dela na gozdnih cestah obsegajo nabavo in prevoz materiala (gramoza), strojno razgrinjanje, ročno in strojno čiščenje jarkov, profiliranje vozišča z grederjem, izdelavo kamnometa
v beton, čiščenje brežin in jarkov, strojno razgradnjo, postavitev prometne signalizacije in
podobno. Za razpisana dela se izvaja postopek javnega naročila z zbiranjem ponudb.
Robert Kastelic, občinska uprava
aktualno
SKLEPI 29. REDNE SEJE OBČINSKEGA SVETA OBČINE
HRPELJE - KOZINA Z DNE 22. 4. 2010
- Občinski svet Občine Hrpelje - Kozina je soglašal, da se za direktorico Območne razvojne agencije Krasa in Brkinov za mandatno
obdobje 4 let imenuje VLASTO SLUBAN, Ulica 1. tankovske brigade 4, 6210 Sežana.
- Sprejet je bil Odlok o porabi koncesijske dajatve za trajnostno
gospodarjenje z divjadjo. Odlok bo objavljen v Uradnem listu RS
in bo pričel veljati osmi dan po objavi.
- Sprejeta je bila druga dopolnitev letnega načrta razpolaganja
z nepremičnim premoženjem Občine Hrpelje - Kozina za leto
2010, v katero so vključene naslednje nepremičnine:
Parcelne št.
2956/12 del
3331/40 del
988
2894/21, 2894/22, 2894/23, 2894/6 del, 2887/3,
k. o. Draga
2635/2, 2634/1, 2045/3, 1861/6
k. o. Prešnica 1289
k. o. Brezovica 1774/11
k. o. Hrpelje
k. o. Hrpelje
k. o. Gročana
Vera Kavre, občinska uprava
Nove knjige za vrtec in šolo
Tretje leto zapored je župan Občine Hrpelje - Kozina Zvonko Benčič Midre ob
svetovnem dnevu knjige doniral dodatna
sredstva za nakup novih knjig vrtcema v
Hrpeljah in Materiji ter šoli v Hrpeljah in
Obrovu. Vzgojiteljice in knjižničarke so
same izbrale knjige v skupni vrednosti 400
EUR. Ob tej priložnosti je župan Zvonko
Benčič Midre obiskal Vrtec Hrpelje. Z otroki
– vse skupine so rade prišle pogledat obisk
– je pokramljal o knjigah in se z njimi tudi
fotografiral.
Ester Mihalič
Na Čarobnem dnevu v Lipici
Tudi naša občina se je s predstavitveno
stojnico udeležila Čarobnega dne v Lipici, ki ga je v kobilarni organiziralo podjetje Netvizija d.o.o. To je podjetje, ki se
ukvarja z organizacijo prireditev in dogodkov, namenjenih družinam – za aktivno preživljanje prostega časa v naravi.
Na prireditvah združujejo dobrodelno,
zabavno in kulturno dejavnost, ki jo izpeljejo prek glasbenih, plesnih in likovnih
ustvarjalnih delavnic ter nastopov na odru.
Osrednja nit organizacije dogodka Čarobni dan je omogočiti vsaj 100 otrokom
iz socialno šibkejših družin obiskovanje
izvenšolskih dejavnosti (tenis, nogomet,
angleščina ipd.). Sredstva, ki so jih zbrali na
Čarobnem dnevu v Arboretumu Volčji Potok, so zadostovala za dvojno število otrok.
Zaradi izjemne lokacije in izjemne kulturno-zgodovinske in družbene vrednosti kraja so se odločili, da spomladanski Čarobni
dan priredijo v Lipici, in sicer 18. aprila 2010,
v sodelovanju z Medobčinskim društvom
prijateljev mladine Sežana. Z njihovo pomočjo so poiskali 100 nadarjenih otrok iz
socialno šibkejših družin, ki bodo obiskovali obšolske dejavnosti v domačem kraju
oz. regiji (plesne in glasbene šole, razni
kreativni, jezikovni in športni tečaji in klubi ...) ter s tem razvijali svoje potenciale za
nadaljnje uspešno in ustvarjalno življenje.
Poleg ostalih kraških in brkinskih občin,
Turistične zveze, TIC Postojna, Društva za
razvoj podeželja med Snežnikom in Nanosom in Regijskega parka Škocjanske jame
ter kar nekaj kmetij, med njimi tudi Ekološka kmetija Mahne s Tater in Turistična
kmetija File iz Slop z obema geografsko zaščitenima izdelkoma: kraškim brinjevcem
in brkinsko slivovko, je sodelovala tudi naša
občina. Tokrat smo otrokom delili pobarvanke z motivi sadja, spekli smo jabolčni
štrudel ter ponujali tudi jabolčnik in jabolčne rezine. Na polici smo imeli razpoložljiv
reklamni material, kis, medene izdelke,
knjigo Folklorne skupine Brkini, zgoščenko
Nika Polesa …
Ob tej priložnosti še enkrat toplo vabim
vse turistične ponudnike v naši občini, da
na občino dostavijo svoj reklamni material,
ki ga lahko uporabimo pri predstavitvah ob
različnih priložnostih.
Ester Mihalič
3
aktualno
V Kulturnem domu obeležili
Dan upora proti okupatorju
Ob prvi proslavi ob Dnevu upora proti okupatorju je župan Zvonko
Benčič Midre v goste povabil predsednika Zveze združenj borcev
za vrednote NOB Janeza Stanovnika. V svojem značilnem slogu je
slavnostni govornik poudaril pomen 27. aprila 1941 kot dan, ko se
je rodila Slovenija. Kot dan, ki je združil vse Slovence v enotni upor
proti sovražniku: »Ko so ukinili slovensko šolo, je vsak dom postal
šola. In nato se je formiral TIGR, šele nato OF.«
V petek, 23. aprila, je tako na odru Kulturnega doma v Hrpeljah zadonela slovenska himna, ki so jo zapeli pevci Moškega pevskega zbora
Vstajenje Primorske
Na sprejemu pri županu: direktorica občinske uprave Saša Likavec Svetelšek, predsednik Območnega združenja borcev za vrednote NOB Emil Škrlj, predsednik Zveze
združenj borcev Janez Stanovnik, župan Zvonko Benčič Midre, predsednik Občinskega združenja borcev Jože Bernetič in nekdanji župan Občine Dolina Edvin Švab.
Slavnik, pri primorski himni »Vstajenje Primorska« ob zaključku programa pa so se združili skupaj s Pihalnim orkestrom Divača. Kulturni
program so oblikovali še učenci OŠ DBB Hrpelje z zanimivim prizorom otroka vojne, sirote, in današnjim otrokom. Z izbranima recitacijama so odraslim položili na dušo: »Naj v svetu vlada mir, nikoli več
vojne!« Poseben trenutek v programu je bila pesem, ki jo je napisal in
tudi recitiral Bojan Podgoršek in govori o očetu, ki je umrl v Dachau.
Program sta oblikovala še recitator Igor Rojc in povezovalka Minka
Kos.
Ester Mihalič
TRAKTORSKI IZPIT – SKRB ZA VEČJO VARNOST
Novi kandidati so uspešno opravili vozniški izpit za traktor in
traktorske priključke.
Konec marca je 60 kandidatov uspešno opravilo tečaj in pridobilo traktorski izpit F kategorije. Izvedba tečaja in preverjanje
usposobljenosti sta skupaj organizirali Občina Hrpelje - Kozina
in Avtošola Relax iz Ilirske Bistrice. Izvajalec tečaja je bila Biotehniška šole Maribor.
Zaradi velikega interesa občanov, da izkoristijo možnost opravljanja
izpita v domačem okolju, smo se odločili, da tečaj za traktorski izpit
ponovimo. Poleg občanov naše občine so se tečaja, ki je potekal
v dvorani hrpeljsko-kozinske občine, udeležili tudi občani iz občin
Koper, Ilirska Bistrica, Sežana in Divača. Tečajniki so se seznanili z načinom delovanja traktorja in kmetijske mehanizacije, z nevarnostmi
pri upravljanju in načinom varne vožnje. Usposabljanju je sledil še
preizkus znanja, ki so ga kandidati uspešno opravili. Tokrat so se
tečaja v večjem številu udeležile tudi predstavnice ženskega spola,
kar kaže na povečano skrb za varno ravnanje v prometu.
Župan Občine Hrpelje - Kozina Zvonko Benčič Midre, ki je večji
del svojega poklicnega življenja namenil področju prometne varnosti, je uvodoma nagovoril tečajnike in poudaril pomen varnosti v
prometu ter vsakdanjem rokovanju s traktorjem in kmetijsko-gozdarsko mehanizacijo. »Nesreče se navadno zgodijo ravno takrat, ko
mislimo, da vse vemo, in podcenjujemo nevarne okoliščine,« je bila
ena županovih misli.
S prejetim potrdilom o uspešno opravljenem tečaju se »F« kategorija vpiše v vozniško dovoljenje na Upravni enoti. Ponovitve tečaja
ne načrtujemo.
Robert Kastelic, občinska uprava
Zahvala županu
Spoštovani gospod župan!
Zahvaljujemo se vam, da se izkazali zanimanje in nam omogočili, da
smo lahko pri vas opravljali traktorski izpit za kategorijo F. Nedvomno
ste edini župan (kar je povedal tudi predavatelj), ki je svojim občanom in tudi nam iz drugih občin omogočil in organiziral ta tečaj.
Naj obvelja, da zgledi vlečejo in se tu tudi drugi zganejo!
V imenu vseh nas še enkrat hvala in najlepši pozdrav!
Tomaž
4
aktualno
Rožica za vsako gospodinjstvo
Drugo leto zapovrstjo je župan ob DNEVU
ZEMLJE, ki ga praznujemo 22. aprila, simbolično vsakemu gospodinjstvu podaril eno
rožico. Rožica je bila avtohtona pelargonija, rdeče barve, vzgojena v kraški vrtnariji, z
dvema sadikama.
Sorto rožice je izbralo podjetje Hortikultura,
katerega strokovni delavci so bili tudi letos z
nami, tokrat na dveh lokacijah: pred Tušem
na Kozini in pred občinsko stavbo v Hrpeljah. Rožico pa ste lahko občani dvignili tudi:
pred vaškim domom v Gradišču, pred prostori KS v Obrovu, pred domom v Slivju in
pred gasilskim domom v Materiji. Torej dve
lokaciji več kot lani. Približno 60 % od 1500
sadik je v soboto, 24. aprila, dobilo svojo
sončno polico, preostale sadike pa smo razdelili v krajevne skupnosti, ki so bolj oddaljene od prevzemnih mest.
Podarjena rožica je bila simbolična gesta dobre volje za urejeno in lepo občino ter tudi
lepo nadaljevanje čistilne akcije soboto prej.
Ester Mihalič
RAZPIS ZA SUBVENCIONIRANJE SADNIH SADIK
Razpis za subvencioniranje sadnih sadik zaradi škode po žledu v Brkinih januarja letos je odprt do porabe sredstev. Zavedamo se, da se
je čas za nabavo sadik, ravno iztekal, ko je razpis izšel, zato je možno, da bo razpis prav zaživel šele jeseni, ko bo možna večja izbira sadik.
Do sedaj ste izčrpali sredstva za nakup 200 sadik ali 1.235,84 EUR. Na razpolago je še približno 8.700 EUR.
Naprošamo vas, da se za kakršnakoli vprašanja v zvezi z razpisom obrnete na občinsko upravo, Ester Mihalič, 05 / 6800 150 ali ester.
[email protected].
Ester Mihalič, občinska uprava
Spomladanski
utrinek od občinske
uprave: že drugo
leto zapored smo
na občini izkoristili
še nekaj pelargonij,
ki so ostale od
aprilske akcije, in
jih kar sami posadili
v korita pred
vhodom v Kulturni
dom.
Foto: Kristina Došen
5
aktualno
OBČINA ŽELI NEKDANJIM VOJAŠKIM
OBJEKTOM DATI NOVE VSEBINE
Občina Hrpelje - Kozina si že nekaj časa
prizadeva pridobiti lastništvo nad nekdanjimi obmejnimi stražnicami, ki so služile
obrambnim namenom. Na obrambno
ministrstvo je bil vložen izkaz javnega
interesa občine za pridobitev objektov, s
katerimi bo ravnala v duhu dobrega gospodarja.
Po osamosvojitvi Slovenije so se izpraznile
nekdanje obmejne stražnice: Beka, Krvavi
Potok, Mihele, Vrhpolje (karavla »Tone Tomšič«) in Vojašnica Kozina. Nekateri od teh
objektov so prešli pod upravljanje MNZ,
zamejske slovenske organizacije, vojašnico
na Kozini pa je od Ministrstva za obrambo
odkupila Občina Hrpelje - Kozina za potrebe izgradnje doma starejših občanov.
Novonastala občina se vse od ustanovitve
v letu 1995 sooča s prostorsko stisko pri zagotavljanju ustreznih možnosti za umestitev programskih pobud občanov, društev
in drugih organizacij.
Občina si želi na objektih pridobiti lastninsko pravico z namenom, da bi omogočila
izvajanje programov za najširši krog uporabnikov. Pri pripravi programov so bile
upoštevane potrebe in želje posameznih
skupin, kot so starejši odrasli, mladina, starejši brezposelni, mlajši, dolgoročno brezposelni, invalidi).
Objektom v Vrhpoljah, Krvavem Potoku in
Mihelah nameravamo dati večnamensko
funkcijo, saj so tako zasnovani tudi programi dejavnosti, ki bodo predvsem usmerjeni
v razvoj človeških virov, njihov obseg pa bo
presegal lokalni pomen.
Predvideni programi:
a) Izobraževalni programi bodo obsegali
organizacijo tečajev različnih dejavnosti s ciljem razvoja podeželja. Izvajali se
bodo tečaji s področja kmetijstva (tečaj
žganjekuhe, ravnanje s fitofarmacevtskimi sredstvi, tečaj varnega dela z motorno žago, prikaz tradicionalnih obrti,
ipd.).
b)Kulturni programi bodo namenjeni
pospeševanju ljubiteljskega kulturnega udejstvovanja (pevski zbori, orkestri,
plesne skupine, razstave ipd). Svoj prostor bodo našla tudi srečanja stanovskih
in drugih združenj.
c) Športni programi se bodo navezovali
na bogato tradicijo, objekt bo postal
del športne infrastrukture. Izvajala se bo
športna dejavnost šolske mladine, rekreativnega športa vseh kategorij. Vzpodbujalo se bo rekreativno pohodništvo,
saj poteka tik ob naselju Vrhpolje priljubljena planinska pešpot na bližnji hrib
6
Kokoška, bližina krajinskega parka doline Glinščice in Griže …
d)Dejavnosti mladih; mladim bodo omogočene prostorske možnosti za kreativno preživljanje prostega časa med šolskimi počitnicami in izven.
e) Čezmejno sodelovanje; podani bodo
pogoji za kakovostno sodelovanje s slovensko manjšino v zamejstvu, skupna
srečanja, pobude in akcije.
f ) Medgeneracijsko druženje; neokrnjena narava in odmaknjenost od urbanega okolja je primerno stičišče medgeneracijskih srečanj ljudi.
g)Dejavnosti zaščite in reševanja; organizirali bomo vaje in usposabljanja pripadnikov sistema zaščite in reševanja.
Z izvedbo programov želimo zagotovili
ustrezno organiziranost in povezanost izvajalcev in uporabnikov družbenih vsebin.
Mnenja smo, da se bodo razvojne možnosti na podeželju ne le ohranjale, temveč
tudi povečevale. Prav tako menimo, da se
bosta povečala kakovost bivanja in skrb za
okolje, izboljšala usposobljenost uporabnikov in povečala kvaliteta bivanja vseh
prebivalcev. Vseživljenjsko učenje in pridobitev funkcionalnih znanj pomenita napredek pri osebnemu razvoju prebivalstva.
Fotografiji prikazujeta trenutno stanje na
lokaciji stražnice Vrhpolje.
2.) Stražnica Mihele
Stražnica Mihele se nahaja na jugozahodnem delu občine, približno 400 m od
naselij Mihele in Nasirec. Obsega 2006 m2
zemljišča z dvema objektoma na parcelni
številki 1664/3, k. o. Draga. Objekta sta v
zelo slabem stanju, zemljišče ni infrastrukturno opremljeno. Stražnica v Mihelah sameva vse od leta 1991. Lokacija je relativno
odmaknjena od naselij in urbanega okolja.
1.) Stražnica Vrhpolje
Stražnica Vrhpolje se nahaja na zahodnem
delu občine, nad naseljem Vrhpolje, tik ob
meji z Republiko Italijo. Nepremičnina na
površini 4.445 m2 obsega funkcionalno
zemljišče ter dva objekta. Nepremičnina
leži na parcelni številki 1857/2, k. o. Gročana. Objekta sta potrebna temeljite obnove.
Občani so nas že večkrat opozorili, da dejavnosti, ki se izvajajo v t. i. Zelenem centru
v Vrhpoljah, niso primerne. Okolica objekta
je neurejena, objekt že na pogled deluje
nevzdrževan, kar vse napotuje na resničnost opozoril domačinov.
Fotografiji prikazujeta trenutno stanje na
lokaciji stražnice Mihele.
3.) Stražnica Krvavi Potok
Kompleks stražnice v osnovi sestavljajo dva
objekta in dvorišče. Poleg njiju sta v skupni
izmeri 11 m2 še garaža in stražarnica. Objekti
so v slabem stanju, potrebni temeljite prenove. Urejanje okolice in nekatera vzdrževalna
dela so od leta 1991 samoiniciativno opravljali krajani, ki so nepremičnino uporabljali
za potrebe delovanja krajevne skupnosti.
aktualno
Površina nepremične p. št. 1081/3, k. o. Draga, zajema površino 2.373 m2.
Fotografiji prikazujeta trenutno stanje na
lokaciji stražnice Krvavi Potok.
Občina stremi k izboljšani kakovosti življenja na podeželju, obenem pa ugotavlja, da
ima podeželje na obravnavanem območju
še neizkoriščene človeške in naravne razvojne potenciale. Ugotavlja tudi še (pre)
majhno podjetniško aktivnost in pomanjkanje dohodkovnih alternativ. Primanjkuje
delovnih mest, še vedno je prisotno odseljevanje mladih s podeželja.
Posebne spodbude se lahko namenijo izobraževanju, učenju, informiranju in svetovanju odraslim, brezposelnim, mladini,
starejšim ter marginaliziranim skupinam
prebivalstva. Za krepitev socialne varnosti
in strpne družbe je potrebno okrepiti medkulturne stike ter sodelovanje v regiji in
čezmejnem območju.
Za razvoj čezmejnega integracijskega prostora je potrebna krepitev vključenosti vseh
prebivalcev. Aktivnosti v obliki čezmejnega
prostora in mednarodne prepoznavnosti
pripomorejo k boljšim odnosom med obmejnim prebivalstvom, k rušenju medsebojnih predsodkov, h krepitvi skupnih organiziranih dogodkov ter posledično tudi
k izboljšanju stikov med ljudmi.
Na podlagi utemeljitev in veljavnih programskih dokumentov lahko utemeljeno
trdimo, da bo izvajanje programov v največji možni meri zagotavljalo javni interes. Izvajanje ukrepov pa bo možno le ob
predpostavki, da bodo na razpolago tudi
ustrezne prostorske možnosti. Zato smo
pristojno ministrstvo oz. Vlado Republike
Slovenije zaprosili za brezplačni prenos
nepremičnin na Občino Hrpelje - Kozina.
Robert Kastelic, občinska uprava
OBČANI IN CIVILNA ZAŠČITA
Nesreča nas lahko doleti vedno in povsod.
Ob nesreči ali v vojnem stanju si ljudje
medsebojno pomagamo na bolj ali manj
organiziran način. Nihče nam ne pomaga
bolj in učinkoviteje, kot če si pomagamo
sami. Pri varstvu pred naravnimi in drugimi
nesrečami so državljani dolžni sodelovati
v Civilni zaščiti, dajati materialna sredstva,
se usposabljati in pripravljati za osebno ter
vzajemno zaščito.
Sodelovanje v Civilni zaščiti
Dolžnost sodelovanja v CZ je lahko obvezna ali prostovoljna. Obveznost se začne
z 18. letom in traja do 55. leta starosti za
ženske in do 63. leta za moške. Po prenehanju dolžnosti v CZ se lahko sodeluje
prostovoljno. Prostovoljno lahko sodelujejo tudi moški in ženske, ki so stari najmanj
15 let, in matere ter samohranilci z otrokom, ki še ni dopolnil 15 let. Prostovoljci
imajo enake pravice in dolžnosti kot ostali
pripadniki CZ.
Razporejanje
Državljani so razporejeni v CZ na predlog
ustanovitelja. Ustanovitelj lahko predlaga
za razporeditev le toliko državljanov, kot
je to določeno z aktom o ustanovitvi in s
predpisanimi merili, povečano za 10 %.
Razporeditev oz. vpis v posebno evidenco
se izvrši po usklajevanju s predlagateljem in
upravnim organom, pristojnim za obrambne zadeve – glede na kraj stalnega prebi-
vališča državljana. Pri
določanju razporeda
državljanov na dolžnosti v CZ se upošteva zdravstveno sposobnost, vrsto in
stopnjo šolske izobrazbe, poklic, posebna
znanja in veščine, starost ter kraj stalnega
prebivališča.
Predpogoj za razporejanje je, da državljan
ni razporejen k opravljanju vojaške ali delovne dolžnosti ter da je psihofizično in
zdravstveno sposoben za opravljanje nalog. To velja tudi za pripadnike drugih sil
za zaščito, reševanje in pomoč, kot so na
primer člani operativnih sestavov gasilskih
društev, Rdečega križa in podobno.
Ko je pripadnik razporejen, mu izpostava
URSZR izda knjižico pripadnika CZ, osebno
izkaznico CZ ter mobilizacijski poziv. Ob
prevzemu knjižice se pripadnik seznani z
razporedom, mobilizacijskim zbirališčem
ter njegovimi pravicami in dolžnostmi.
Knjižico pripadnik hrani doma, medtem ko
se osebne izkaznice pripadnikom vroči ob
razglasitvi vojnega ali izrednega stanja.
Materialna dolžnost in dolžnost zglasitve
Materialna dolžnost
Po Zakonu o materialni dolžnosti so državljani, gospodarske družbe, zavodi in druge organizacije dolžni dajati za potrebe
štabov, enot in služb CZ, naslednja sredstva
iz popisa: motorna vozila, delovne stroje in
7
aktualno
sredstva, plovila, zrakoplove vseh vrst, vire
električne energije, motorne in električne
žage, rezalke, traktorske priključke in druga
sredstva, opremo za tehnično reševanje,
opremo v avtopralnicah, prenosne rezervoarje in posode za vodo ter druga sredstva
in opremo, ki se lahko uporabi za radiološko, kemijsko in biološko dekontaminacijo.
Za materialno dolžnost se šteje tudi začasna uporaba zemljišč ali objektov, če je to
potrebno za izvajanje zaščitnih ukrepov ob
naravni ali drugi nesreči oziroma v vojnem
ali izrednem stanju.
Materialna dolžnost obenem zajema tudi
namestitev sredstev za opazovanje, obveščanje in alarmiranje na poslovnih in drugih stavbah, izjemoma na stanovanjskih
stavbah, če teh sredstev ali naprav zaradi
tehničnih razlogov ni mogoče namestiti
na drugih objektih oz. na drugih lokacijah.
Državljan, ki mu je naložena tovrstna dolžnost, ne sme preprečiti namestitve ali odstraniti sredstev in naprav s stavb.
Dolžnost zglasitve
Ob pozivu se mora pripadnik CZ ali obveznik materialne dolžnosti zglasiti na določenem kraju in ob določenem času zaradi
predaje materialnega sredstva. Če se vpoklicani ne odzove ali ne opraviči svojega
izostanka, se zoper njega lahko ukrepa z
nalogom za privedbo.
Prijava spremembe osebnih podatkov
Pripadniki CZ in druge organizacije, ki jim
je naložena materialna dolžnost, so dolžni
sporočiti spremembo osebnih in drugih
podatkov v petnajstih dneh po nastanku
spremembe.
Dolžnost usposabljanja in pripravljanja
za osebno in vzajemno zaščito
Državljani Republike Slovenije (v nadaljevanju: RS) imajo pravico in dolžnost usposabljati se in pripravljati za osebno in vzajemno
zaščito. Osebna in skupna zaščita obsegata
vse ukrepe prebivalcev za preprečevanje in
ublažitev posledic nesreč, ki bi lahko vplivale
na življenje, zdravje ali premoženje.
Vlada RS je sprejela uredbo o sredstvih in
opremi za osebno in skupinsko zaščito, s
katero je določila vrsto in obseg najnujnejših sredstev za osebno in skupinsko zaščito. Uredba med drugim določa, da morajo
organi in organizacije za skupinsko zaščito
zaposlenih zagotoviti
torbico prve pomoči s predpisano vsebino
in nosila na vsakih 100 zaposlenih ter garnituro orodja za reševanje, v kolikor se le-to
že ne uporablja v delovnem procesu.
Navedena sredstva in opremo morajo zagotoviti organi in organizacije z več kot 20
zaposlenih, če jim niso zagotovljena na drugačen način. Obveznost velja tudi za stano-
8
vanjske, poslovne, vzgojno-varstvene, šolske
in druge stavbe. Gasilna sredstva za varstvo
pred požari morajo zagotoviti tudi lastniki
stanovanj, večstanovanjskih stavb in kmetijskih gospodarstev. Oprema mora ustrezati
standardom, njeni uporabniki pa morajo biti
primerno usposobljeni za njeno uporabo.
TEMELJNA NAČELA MEHANIZMA CIVILNE ZAŠČITE
Vodila za delovanje Civilne zaščite so določena v obliki temeljnih načel sistema.
Načelo pravice do varstva: Vsakdo ima
pravico do varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. Zaščita človeških življenj ima
prednost pred vsemi drugimi aktivnostmi.
Načelo pomoči: Ob nesreči je vsakdo dolžan pomagati po svojih močeh in sposobnostih.
Načelo javnosti: Podatki o nevarnostih
in delu organov in drugih izvajalcev nalog varstva pred nesrečami so javni. Prebivalstvo, ki bi ga lahko prizadela naravna
ali druga nesreča, mora biti o nevarnostih
obveščeno.
Načelo postopnosti pri uporabi sil in
sredstev: Lokalna skupnost za ukrepe ob
naravni ali drugi nesreči najprej uporabi
svoje sile in sredstva. Če le-ta niso zadostna
ali zagotovljena med sosednjimi lokalnimi
skupnostmi, jih zagotovi država iz širšega
območja. V primeru, da razpoložljive sile
in sredstva ne zadoščajo za nujno reševanje ter pomoč, se lahko uporabijo vojska in
obrambna sredstva.
PRAVICE DRŽAVLJANOV, KI SODELUJEJO V CIVILNI ZAŠČITI
Nadomestilo plače
Pripadnikom CZ med opravljanjem nalog,
usposabljanjem in izvrševanjem materialne dolžnosti pripada nadomestilo plače oz.
izgubljenega zaslužka za čas odsotnosti.
Nadomestilo izplača delodajalec v breme
občine ali države. Če je državljan razporejen v CZ pri delodajalcu, krije stroške nadomestila delodajalec.
Nadomestilo pripada tudi pripadniku, ki
prejema pokojnino, brezposelnim in osebam, ki opravljajo samostojno dejavnost.
Povračilo stroškov
Pripadnikom CZ med opravljanjem nalog
zaščite, reševanja in pomoči pripada tudi
povračilo stroškov na službenem potovanju. Omenjena pravica obsega povračilo
potnih stroškov, stroškov za prehrano in
za prenočišče. Področje nadomestil plače in povračila stroškov podrobneje ureja
uredba o nadomestilu plače in povračilih
stroškov med opravljanjem nalog zaščite,
reševanja in pomoči.
Brezplačna prehrana
Če traja opravljanje nalog ali drugih dolžnosti v Civilni zaščiti več kot štiri ure, ima
pripadnik pravico do brezplačne prehrane.
Pravica do odsotnosti z dela
Pripadnik, ki sodeluje pri opravljanju nalog
zaščite, reševanja in pomoči, ne sme biti zaradi tega razloga odpuščen, prerazporejen ali
kako drugače oškodovan. Zaradi nerazumevanja delodajalcev se pri uveljavljanju te pravice ˝v praksi dogajajo največja odstopanja.
Socialne pravice
V primeru poškodbe ali bolezni, ki bi nastala med opravljanjem dolžnosti v CZ, se leta šteje kot poškodba pri delu ali poklicna
bolezen. Za te primere je pripadnik zavarovan po predpisih o zdravstvenem, pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Če
pripadnik pri opravljanju nalog CZ umre,
imajo družinski člani po njem pravico do
pokojnine ter pravico do povračila stroškov
pogreba, ki so določeni v drugih predpisih.
Pripada jim tudi enkratna denarna pomoč.
Pravica do enkratne denarne pomoči
Pripadniki imajo pravico, da ob poškodbi,
ki predstavlja več kot 20-odstotno okvaro,
prejmejo enkratno denarno pomoč, vendar le če se niso poškodovali po lastni krivdi. Enkratna denarna pomoč se odmeri od
osnove, ki predstavlja osemnajst zajamčenih plač v RS (Uredba o nadomestilu plače
oziroma izgubljenega zaslužka med opravljanjem določenih dolžnosti obrambe, o
uveljavljanju pravice do enkratne denarne
pomoči in o zneskih te pomoči, 10. člen).
Pravica do enkratne denarne pomoči je pripadnikom CZ zagotovljena tudi v primeru,
kadar je bolezen nastala ali se poslabšala
neposredno zaradi opravljanja nalog. Spodnja meja okvare organizma za uveljavljanje denarne pomoči je 20 odstotkov.
Povračilo škode in odgovornosti
Državljan, ki je pri opravljanju nalog v CZ
utrpel kakršnokoli škodo, ima pravico do
njenega povračila. Državljani ali fizične
osebe, ki so zavezani k materialni dolžnosti, imajo pravico zahtevati nadomestilo za
uporabo sredstev in povračilo škode, če so
bila uporabljena sredstva poškodovana ali
kako drugače uničena.
Namerno ali iz nemarnosti povzročeno
škodo, ki je povzročena tretjim osebam
pri opravljanju nalog zaščite, reševanja in
pomoči, krijeta občina in država. Oseba, ki
tako škodo povzroči, odgovarja po predpisih, ki urejajo odškodninsko odgovornost
uslužbencev v državni upravi.
Robert Kastelic
poveljnik Civilne zaščite
aktualno
MODRI L
Občinski SPV je v okviru svojega letnega
programa dela predvidel tudi izobraževanje iz varnosti v cestnem prometu in osvežitev znanja iz cestno prometnih predpisov.
Skupaj s PP Kozina se je v začetku pomladi
pričel dogovarjati o organizaciji takega predavanja.
“MODRI L”, predavanje o varnosti v cestnem
prometu, s poudarkom na novostih, kot so
krožišča, avtoceste in predori, je bil izveden
v soboto, 24. aprila.
Predavatelji so pripravili kvalitetna in zanimiva predavanja ter odgovarjali na vprašanja prisotnih. V prvem sklopu so bile predstavljene predvsem novosti v prometnih
predpisih. Posebno pozornost je predavatelj posvetil vožnji v krožnih križiščih in turbo križiščih.
Vožnjo po avtocesti, v predorih in obnašanje v primeru nesreče na avtocesti je jasno
in zelo konkretno predstavil drugi predavatelj. Prikazal je tudi konkretne posnetke v
primeru prometnih nesreč na avtocesti in
v predoru.
V zadnjem delu so predstavniki PP Kozina
predstavili opravila udeležencev v cestnem
prometu v primeru prometne nesreče.
Čeprav nas je na koncu čas že pošteno
priganjal, so obiskovalci oz. slušatelji v zadnjem delu postavljali zelo konkretna vprašanja, na katera so predavatelji z veseljem
odgovarjali.
Na parkirišču pred občinsko stavbo pa je
pred pričetkom predavanja potekala zelo
zanimiva demonstracija reševanja poškodovanca iz poškodovanega vozila, ki so jo
strokovno in zanimivo izvedli gasilci iz PGD
Materija in policisti Prometne milice iz Kopra in PP Kozina. Oboji so predstavili tudi
Obvestilo glede
obveščanja o izteku
pravice do otroškega
dodatka
Vse prejemnike otroških dodatkov obveščamo, da bo
Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve z mesecem aprilom 2010 prenehalo pošiljati obvestila o izteku
pravice do otroškega dodatka. Prejemnike otroških dodatkov zato opozarjamo, naj na veljavni odločbi preverijo, kdaj jim
poteče pravica do otroškega dodatka. V mesecu, v katerem
pravica poteče, je potrebno vložiti novo vlogo, da ne pride do
prekinitve prejemanja otroškega dodatka. Ministrstvo se je za
ta ukrep odločilo zaradi racionalizacije poslovanja.
Določitev višine otroškega dodatka je odvisna od zneska
povprečne mesečne bruto plače na zaposlenega v Republiki
Sloveniji, ki je v letu 2009 znašala 1.438,96 EUR (Objavljeno v
Uradnem listu RS, št. 12/2010).
Za Center za socialno delo Sežana,
Ksenija Balantič in Kristina Ćumurdžić
nekaj opreme in naprav, ki jih redno uporabljajo pri svojem delu.
Prav vsi, organizatorji, predavatelji, gasilci in
policija so se zelo potrudili in vložili veliko
truda, strokovnosti in energije v izvedbo
predstavitve in predavanja, zato se jim v
imenu SPV Občine Hrpelje - Kozina prav
iskreno zahvaljujem.
Predavanje je bilo poučno in zanimivo, žal
pa nas je še vedno premalo mnenja, da se
človek lahko uči vse življenje.
Breda Filipovič
SPV Občina Hrpelje - Kozina
DOBRODELNA AKCIJA
ZBIRANJA ZAMAŠKOV
SE NADALJUJE!
Občina Hrpelje - Kozina in Vrtec Hrpelje nadaljujeta dobrodelno akcijo zbiranja zamaškov. Pridružili smo se vseslovenski akciji za 15-letno Mašo Topler iz Mežice.
Maša ima tumor na malih možganih in kemoterapija jo je prikovala na invalidski voziček. Z mamo, ki okreva po operaciji na
hrbtenici, živita v socialni stiski.
Naš kontejner za zamaške še vedno stoji pred Tušem na Kozini, kamor pridno nosite zamaške. Ker se ne moremo rešiti »packov«, ki v kontejner, namenjen izključno zamaškom,
mečejo razne odpadke, se na občini dogovarjamo, da bi na
kontejner namestili ključavnico. Ključ bo na voljo v »Nane
baru«. Upamo, da bomo s tem rešili problem s smetmi in bo
več prostora za zamaške, ki jih pridno nosite. HVALA VSEM za
to dobro voljo!
Občinska uprava
9
aktualno
ZGODBA O KALIH SE NADALJUJE
Letos je ob svetovnem dnevu mokrišč v
Pliskovici potekal že 5. pohod »Od kala do
kala«, s katerim se vsako leto opozarja na
pomembnost ohranjanja teh vodnih virov
na sicer suhem Krasu. Pobudnik pohoda je
bil marsikomu dobro znan biolog iz Svetega Igor Maher, ki se je raziskovanju kalov
začel posvečati v okviru projekta »1001 kal
– 1001 zgodba o življenju«. Ob odkrivanju
starih in marsikdaj že pozabljenih zgodb so
se začele pisati nove …
Kar nekaj takih novih zgodb je nastalo v Pliskovici: obnova kala Mlačna, obisk škotskih
naravovarstvenikov, raziskovalne delavnice
za otroke in seveda vsakoletni februarski
pohod, ki je vsakič zgodba zase. Zanimive
nove zgodbe so nastajale tudi drugod po
Krasu: v Tupelčah in Kobjeglavi, Danah pri
Divači, Kostanjevici na Krasu, Vojščici, Škrbini … Nekatere od njih je Igor opisal v
priročniku o kalih Okrogla voda in v raznih
zgibankah, a je v dobrih dveh letih, kolikor
je trajal projekt, zbral že toliko gradiva, da bi
lahko o kalih napisal več knjig.
Kali so bili zanj ljubezen na prvi pogled.
Ob njih je lahko zadostil svoji žilici biolo-
ga raziskovalca, užival pa je tudi ob stikih
z ljudmi, ki so mu odkrivali preteklost teh
malih polnaravnih vodnih teles. Kale so ljudje običajno delali ob poteh, kjer so gnali
živino, zato so bili dostopni tudi za Igorja.
Kako je užival ob raziskovanju kalov, lahko
preberemo v priročniku Okrogla voda, kjer
je tudi opozoril, naj bomo pri obnovi kalov
pozorni na njihovo dostopnost za gibalno
ovirane ljudi in starše z otroškimi vozički: »Iz
lastnih izkušenj – sem namreč paraplegik –
vam lahko povem, kako velikansko veselje
je, ko mi uspe priti do kala, se zadržati ob
njem, opazovati, kaj se dogaja, kaj leta okoli
rastlin, kaj prileze iz vode. Omogočimo take
občutke in veselje prav vsem!«
Projekt, ki je bil sofinanciran iz sredstev programa INTERREG 2000–2006 in ga je izvajal Zavod RS za varstvo narave, se je pred
dobrima dvema letoma končal, v lanskem
letu pa se je zaključila tudi Igorjeva življenjska pot. Zgodbe o kalih in s kali pa se nadaljujejo. Tudi po Igorjevi zaslugi …
Vabimo vas, da nam pomagate pri odkrivanju in ohranjanju teh zgodb. Naj bodo stare ali na novo napisane, pošljite nam jih, in
najbolj zanimive bomo objavili v naslednji
številki tega glasila.
Irena Kodele Krašna
Zavod Rdeči apolon
Irena Kodele Krašna, univ. dipl. biologinja
Kustosinja - pedagoginja na projektu KeyToNature
Prirodoslovni muzej Slovenije
Projektna pisarna Budanje 1j, 5271 Vipava
Tel.: (0599)21-025, (040)560-955
E-mail: [email protected], [email protected]
http://www.keytonature.eu/wiki/Slovenia
OBNOVLJIVI VIRI ENERGIJE – EKOSUBVENCIJE
IN EKOKREDITI
Nepovratne finančne spodbude in ugodno kreditiranje za okoljske naložbe
Slovenski okoljski javni sklad (v nadaljevanju Eko sklad) je največja finančna ustanova, ki je namenjena spodbujanju okoljskih
naložb v Republiki Sloveniji.
Eko sklad bo tudi letos, predvidoma v mesecu maju, objavil javni poziv za dodelitev
nepovratnih finančnih spodbud za občane,
ki se bodo odločili investirati v pridobivanje
energije iz obnovljivih virov energije ter v
izboljšanje učinkovite rabe energije.
V letu 2009 je Eko sklad med državljane
razdelil 11,5 milijona evrov subvencij. S
tem bo letno prihranjene 47.130 MWh
energije, emisije pa se bodo na letni ravni
10
zmanjšale za 7.069 ton. Po pričakovanjih
bo letos na voljo približno 18 milijonov
evrov nepovratnih sredstev, ki bodo dodeljena iz prispevka, zbranega na podlagi Uredbe o zagotavljanju prihrankov
pri končnih odjemalcih (Uradni list RS št.
114/2009), ki je začela veljati februarja letos.
Po tej uredbi vsi končni porabniki energentov za povečanje energetske učinkovitosti
plačujejo prispevke k ceni električne energije in dodatke k ceni toplote in gorivom.
Uredba določa višino prispevka, ki se med
seboj razlikuje glede na obliko energije.
Iz zbranih prispevkov, ki se bodo stekali v sklad, bodo občani lahko črpali denar
za več ukrepov: povečevanje energetske
učinkovitosti na področju ogrevanja (ce-
lovito energetsko sanacijo stanovanjskih
stavb ter zamenjavo peči na kurilno olje in
utekočinjen naftni plin z napravami na obnovljive vire energije),
Zgornja meja dodeljenih nepovratnih
sredstev naj bi bila 25 % vrednosti naložbe;
subvencija za m2 vakuumskega sončnega
kolektorja ne bo višja od 200 evrov, izolacija fasad bo subvencionirana po 12 evrov za
kvadratni meter (za največ 200 m2 fasade),
za gradnjo nizkoenergetskih in pasivnih hiš
z bivalno površino 200 m2 je subvencija
omejena na največ 25.000 evrov.
Letos je sklad razširil vrsto investicij, za katere je možnost pridobiti nepovratna sredstva:
aktualno / med ljudmi
VSE STANOVANJSKE STAVBE
STANOVANJSKE NOVOGRADNJE
OBNOVA STARIH STANOVANJSKIH STAVB
STARE VEČSTANOVANJSKE STAVBE
- solarni ogrevalni sistem za ogrevanje sanitarne vode
in/ali za ogrevanje stavbe
- gradnja ali nakup ustrezne nizkoenergijske ali
pasivne stanovanjske hiše
- nakup stanovanjske enote v pasivni večstanovanjski
stavbi
- vgradnja kakovostne toplotne črpalke za ogrevanje
sanitarne vode in/ali za centralno ogrevanje stavbe
- vgradnja energijsko učinkovitejših oken; višje
spodbude so predvidene za lesena okna
- vgradnja kotlov za centralno ogrevanje na lesno
biomaso (polena, sekanci, peleti)
- vgradnja sistema centralnega ogrevanja ob
priključitvi na daljinsko ogrevanje na obnovljiv vir
energije
- izvedba toplotne izolacije fasade, strehe oz.
podstrešja
- vgradnja centralnega prezračevalnega sistema z
vračanjem toplote odpadnega zraka
- vgradnja termostatskih ventilov in hidravlično
uravnoteženje ogrevalnih sistemov
- vgradnja delilnikov na grelnih telesih z daljinskim
odčitavanjem
Eko sklad vsako leto razpiše tudi kredite z
ugodno kreditno obrestno mero, namenjene različnim naložbam na področju varstva
okolja. Na razpisu lahko kandidirajo vlagatelji, ki so fizične osebe, gospodarske družbe, občine, samostojni podjetniki posamezniki, zasebniki ali druge pravne osebe, ne
glede na velikost podjetja, in bodo izvajali
okoljske naložbe na območju Republike
Slovenije.
Več informacij o nepovratnih sredstvih in
kreditih lahko dobite na spletni strani Eko
sklada: http://www.ekosklad.si, kjer bo objavljen obrazec za pridobitev subvencije,
oz. na njihovi tel. št.: 01/ 241 48 20.
Obrnete se lahko tudi na energetsko svetovalno pisarno Izola, ki ima sedež v Občinski
stavbi, Verdijeva 1, Izola.
Delovni čas pisarne: vsak torek in sredo od
17:00 do 19:15 (po predhodni prijavi). Prijave za svetovanje: vsak delovni dan od 9:00
do 12:00 na tel. 05 / 66 00 107.
Natančnejše informacije pa vam bomo
posredovali v eni izmed naslednjih številk
občinskega glasila, po objavi razpisa.
dr. Vanja Cencič
Goriška lokalna energetska agencija
POPIS KMETIJSKIH
GOSPODARSTEV
V mesecu juniju in juliju 2010 se bo na
območju celotne Slovenije za potrebe Statističnega urada RS izvajal popis
kmetijskih gospodarstev. V Sloveniji
imamo približno 100.000 kmetijskih gospodarstev, ki jih bo popisalo približno
800 popisovalcev. Izvajalec popisa je
konzorcij podjetij Digi data d.o.o., Geodetski zavod Celje d.o.o. in LUZ d.d..
KAJ JE TO POPIS KMETIJSKIH
GOSPODARSTEV?
Popis kmetijskih gospodarstev sodi
med osnovna statistična raziskovanja na področju kmetijstva, s katerim
zberemo osnovne podatke o stanju
in razvojnih trendih na področju kmetijstva. S popisom kmetijskih gospodarstev zberemo podatke o strukturi
kmetijske proizvodnje, zemljišč, o
tehnološki opremljenosti ter delovni sili na kmetijskih gospodarstvih.
V raziskovanje so vključena vsa t.i.
evropsko primerljiva kmetijska gospodarstva. Popis se v skladu z zakonodajo
EU izvede na vsakih 10 let. V letu 2000
je bil v Sloveniji izveden prvi samostojni popis kmetijskih gospodarstev. V
letošnjem letu bo od 1.6. do 15.7. potekal popis kmetijskih gospodarstev
v vseh državah članicah EU, s čimer
bodo pridobljeni zelo pomembni podatki za celotno Evropo, ki bodo medsebojno primerljivi.
Statistični urad RS
USPEŠNO DELO SEŽANSKEGA OBMOČNEGA
BORČEVSKEGA ZDRUŽENJA
Za drugega podpredsednika organizacije izvolili Bojana Pahorja
»Sežansko območno združenje borcev za
vrednote NOB, ki šteje skoraj 1400 članov,
od katerih je 587 bivših borcev in aktivistov
OF, je v lanskem letu sprejelo 51 novih članov. Tako združuje 805 članov, ki sicer niso
sodelovali v NOB, ker jih je večinoma rojenih po vojni, imajo pa pozitiven odnos do
NOB in so pripravljeni sodelovati pri ohranjanju in uresničevanju vrednot NOB. Mladi se vključujejo v vodstva krajevnih organizacij, občinske odbore in druga delovna
telesa. Seveda pa je pred borčevsko organizacijo trajna naloga, da bodo poskrbeli za
nove oblike dela,« je na nedavni redni letni
skupščini sežanske borčevske organizacije
v veliki sejni dvorani sežanske občine dejal
njen predsednik Emil Škrl.
Pomembna vsebina delovanja združenja
so prav proslave, zborovanja in komemorativne svečanosti. Tako so v preteklem letu
organizirali šest velikih proslav ter tri spominske dneve. Utečeno sodelovanje imajo
z občinami. Tako z divaško, ki praznuje spominski dan na preboj in žrtve Brkinske čete
na Kozjanah, z Občino Hrpelje - Kozina, ki
se s svojim spominskim dnevom spominja
žrtev in požiga na Artvižah in Rodiku, ter z
Občino Sežana, ki se z občinskim praznikom spominja prihoda prvih partizanov na
Primorsko leta 1941. Spominski dnevi so kakovostno organizirani in privabljajo veliko
število obiskovalcev s Primorske in Tržaškega, ki jih navdušujejo ne samo slavnostni
govorniki, ampak tudi kakovostno izpeljani
kulturni programi. Na proslave prihajajo
tudi mladi, ki se udeležujejo pohodov po
partizanskih poteh. Lani pa so sežanski borci prisostvovali tudi na proslavah v Cirju, na
Trnovem, Nanosu, Dražgošah, Ljubelju, Žuženberku, Kučibregu in Traškem.
»Letos bomo pripravili množičen odhod na
osrednjo slovensko proslavo v Ljubljano, ki
bo 8. maja na temo konca 2. sv. vojne in na
kateri bo spregovoril predsednik države.
Prav tako se bomo udeležili proslave v Ajdovščini 5. maja za obeležitev ustanovitve
prve slovenske vlade ter osrednje primorske proslave 18. septembra v Ilirski Bistrici
11
med ljudmi
ob koncu 2. sv. vojne in priključitve Primorske k matični domovini,« je poudaril Škrl.
Združenje deluje na območju od Komna
do Socerba, kjer je vrsta kraških jam, ki jih
iredentisti in fašisti v Trstu razglašajo za fojbe, v katerih naj bi končali svoje življenje
italijanski državljani. Prav na področju mednarodnega sodelovanja se pojavljajo oblike
delovanja, ki so za borčevsko organizacijo
moteče, kot denimo: razglašanje vseh kraških jam za domnevne fojbe, provociranje
fašističnih skupin na Krasu (Vilenica, Lokev
…), izdaja zemljevidov z italijanskimi poimenovanji krajev kot v času Italije vse do
bivše rapalske meje, poselitev Krasa oz. Primorske z italijanskimi državljani, ugodnosti
pri podeljevanju italijanskega državljanstva
Primorcem, 10. februar kot državni praznik
in spomin na eksodus, oviranje postavitve
spominske plošče slovenskim žrtvam v Rižarni, negativen odnos tržaškega župana
Di Piazze do podelitve častnega naziva pisatelju Borisu Pahorju itd.
Na področju spomeniškega varstva tesno
sodelujejo z novogoriškim Zavodom za
spomeniško varstvo, pristojnimi občinami
in Ministrstvom za delo,
družino in socialne zadeve. Na območju vseh
štirih kraških in brkinskih občin imajo 150
spomenikov in spominskih obeležij NOB ter
16 grobnic (od teh šest
velikih). Spomenike in
grobnice redno vzdržujejo in obnavljajo. Lani
so odkrili spomenika padlim borcem NOB v Križu in Divači. V letošnjem
letu naj bi med drugim
sanirali glavni spomenik na Kozini in sem
prenesli spominsko ploščo s pročelja hrpeljske šole. Na sežanskem bodo obnovili
osrednji spomenik na Štjaku in grobnico v
Sežani, 30. maja pa bo proslava ob 50-letnici postavitve spomenika NOB v Skopem.
V divaški občini bodo izvajali obnovitvena
dela na grobnici v Senožečah in spominski
plošči v Otoščah, v komenski občini pa bo
naknadno izdelan pregled potreb sanacij
in vzdrževanja spomenikov.
Na skupščini, kjer so sprejeli poročilo o delu
v lanskem letu in program za tekoče delo, so
izvedli tudi volitve drugega podpredsednika.
Ta je postal Bojan Pahor, predsednik sežanske
krajevne borčevske organizacije. Podpredsednica združenja je že Vesna Coja, ki skrbi za
povezovanje z goriškim prostorom.
Olga Knez
Foto: Olga Knez
VOJKO TURK NOVI PREDSEDNIK
SEŽANSKEGA DRUŠTVA DIABETIKOV
Za uspešno 8-letno delo so se zahvalili
dosedanjemu predsedniku Vladimirju
Janjiću in še nekaterim članom društva,
ki združuje 340 članov.
Sežansko društvo diabetikov, ki je pred leti
praznovalo dvajsetletnico aktivnega delovanja in uspešno opravlja humanitarno
poslanstvo društva v javnem interesu, je
zadnja dva mandata (8 let) vodil predsednik Vladimir Janjić. Na občnem zboru društva 3. aprila v Sežani so se mu zahvalili za
aktivno in požrtvovalno delo ter za novega
predsednika društva izvolili Vojka Turka,
predsednika KS Tomaj. Janjiću so podelili
naziv častnega člana društva in zlato plaketo Zveze društev diabetikov Slovenije. Pregledali so opravljeno delo, sprejeli program
dela za tekoče leto in podelili društvena
priznanja. Prejeli so jih: dr. Ljubislava Škibin,
Saša Likavec Svetelšek, Olga Knez, Darinka
Škamperle in Majda Volovec.
Na občnem zboru, ki so se ga udeležili
tudi predsednik Zveze društev diabetikov
Slovenije Janko Kušar, podžupan sežanske
občine Iztok Bandelj, predsednik društva
diabetikov Ilirska Bistrica Ivan Bergoč, direktorica sežanskega zdravstvenega doma
in predsednica kraške podružnice Društva
za srce dr. Ljubislava Škibin in drugi, je poročilo o delu v letu 2009 podal predsednik
Vladimir Janjić, ki je poudaril uspešno delo
v preteklem letu ter izpostavil uspehe dru-
12
Nagrajenci z leve: Olga Knez, Majda Volovec, Vladimir Janjić, Darinka Škamperle in dr. Ljubislava Škibin
štva v zadnjih osmih letih, odkar je vodil
društvo.
Lani so organizirali kar štiri predavanja o
sladkorni bolezni, deset pohodov, 7-dnevno rekreativno zdravljenje v Rogaški Slatini,
obisk sejma Narava in zdravje v Ljubljani,
udeležili so se športnih iger, ob sežanskem
občinskem prazniku organizirali meddru-
štvene športne igre, skrbeli za socialno potrebne člane in še marsikaj drugega. Skupaj
s kraško podružnico društva za zdravje srca
in ožilja ter Kraškim drenom že tretje leto
pripravljajo prireditev Za zdrava srca Krasa,
s katero obeležujejo svetovni dan sladkorne bolezni.
»Več kot 18 let je bilo društvo brez lastnih
med ljudmi
prostorov. Uspeli smo jih dobiti in opremiti. Članstvo narašča in tako imamo 340
članov, a bi želeli, da se nam pridružijo še
novi v vseh štirih občinah Krasa in Brkinov.
Ob dvajsetletnici društva smo organizirali
proslavo, izdali brošuro, prejeli občinsko
priznanje in priznanje Zveze društev diabetikov Slovenije ter Zavoda za zdravstveno
zavarovanje,« je o glavnih dosežkih poročal
Vladimir Janjić.
V nov upravni odbor so med drugim imenovali tudi podpredsednika Pavla Škamperleta, tajnika Ivana Kruleja in blagajnika
Jožeta Volovca. Predsednik slovenskega
društva diabetikov Janko Kušar je poudaril, da je sežansko društvo med najbolj dejavnimi društvi na Slovenskem, kjer deluje
39 društev, združenih v Zvezo društev diabetikov Slovenije, ki letos slavi 55-letnico
svojega delovanja in ima nekaj manj kot
osem tisoč članov. V Sloveniji je več kot 120
tisoč sladkornih bolnikov, v društva pa jih je
vključenih le 15 odstotkov. Zaskrbljujoč je
podatek, da se povečuje sladkorna bolezen
pri mladih.
Program za leto 2010 predvideva več pohodov, izletov, predavanj, delavnic idr. Tako
so bili 9. aprila skupaj s Kraškim drenom in
Društvom za srce na ogledu tovarne zdravil
Krka v Novem mestu, 13. aprila so priredili učno delavnico v Hrpeljah, 17. aprila so
sodelovali na vsedržavni čistilni akciji, 27.
aprila so se udeležili pohoda po partizanski
poti Dane pri Divači–Vareje, 8. maja načrtujejo pohod na Kozinskem, od 16. do 23.
maja pa rekreativno zdravljenje v Rogaški
Slatini. Udeležili se bodo športnih iger v
Celju (29. maj), športnega srečanja v Ilirski
Bistrici (12. junij), izleta (19. junij), pohoda
na Kokoš (17. julij), v Smodnišnico (14. avgust), na Komenskem (4. september) in
Kozinskem ter za Kačišnco. Odpravili se
bodo na sejem narava in zdravje (2. oktober), organizirali martinovanje, proslavo ob
mednarodnem dnevu sladkornih bolnikov,
meddruštveno srečanje, prednovoletno
srečanje, obiskali bolne idr.
Po končanem občnem zboru je dr. Stojan
Kralj iz sežanske diabetološke ambulante
predstavil osnove sladkorne bolezni in povezavo sladkorne bolezni in visokega krvnega pritiska s kronično ledvično boleznijo,
saj je letošnji svetovni dan ledvic, 11. marec,
potekal pod geslom »Ščitimo svoje ledvice«.
Olga Knez
Foto: Olga Knez
1. BRKINSKA REGATA
Jadralni klub Aurora je 24. aprila organiziral
svojo prvo regato. Ker smo že v enem od
prejšnjih glasil povedali, da bi radi čim bolj
predstavili naše brkinske kraje ter promovirali podjetja hrpeljsko-kozinske občine in
obmorskega zaledja, smo regato poimenovali Brkinska regata.
Z obmorskim podjetjem Cleanport d.o.o. iz
Izole, ki je poskrbelo za odlično organizacijo, smo skupaj preživeli prekrasen jadralski
dan. Na barkah razreda J24 je bilo deset
različnih posadk. Veliko je bilo članov Aurore in njihovih prijateljev, jadranja pa so se
z veseljem udeležili tudi vrhunski jadralci
ter popolni začetniki. Sodelujoče ekipe so
si nadele naslednja imena: BrkiniAurora,
ZvezdeAurore, Tanortabulši, Wekings, Čelje2, All4One, Agapeja, NeKompliciriNč, UnderForty in GroznoTežki.
Po jutranji marendi, ki je bila seveda nabita z brkinskimi dobrotami, kot so klobase,
slivova marmelada, domači kruh in sir pa
seveda slivovka in slaščice, je sledila regata.
Na vodi je vladal tekmovalni duh, prepreden z obilico humorja, prijetnega sodelovanja med člani in, kar je najpomembnejše,
uživanju jadranja s prijatelji. Med množico
ljudi so se stkala nova poznanstva, ki nam
bodo pri nadaljnjem delu prišla v pomoč.
Po štirih plovih smo se počasi začeli vračati
v marino. Na svojih barkah smo pospravili
jadra ter se polni norih in svežih vtisov začeli vračati v Hanger. Tam nas je že čakala
Aldotova pojedina, ki nam je teknila kot le
kaj, saj nas je morje kar pošteno izmučilo.
Po tem super okrepčilu pa ni bilo druge,
kot da se prepustimo glasbi naših domačinov Hot Line Bandu. Ob glasbi kar nismo
mogli ostat mirnih nog. Žur … žur … super
žur, ki se je še bolj razvnel, ko nam je Boris
končno prebral rezultate regate.
1. mesto si je absolutno zaslužila posadka
Agapeja s krmarjem Alešem Musičem. Tokrat so bili nepremagljivi … ja, verjetno jim
je pomagal navijač s štirimi tačkami!
2. mesto si je priborila skupina All4One,
fantje, ki so izbrali Tejo Plešec za krmarko,
ali pa ona njih … kdo ve?
In še 3. mesto … punce, punce, punce …
to so ZvezdeAurore. Anji Dorošenko je s
svojo posadko, ki so se na koncu izkazale
kot prave Brkinke s popolnim znanjem manevriranja barke, uspelo osvojiti vse prisotne!
Vse posadke so dobile zaslužena prizna-
nja, prve tri pa prelepe pokale. Lepo nam
je bilo, predsednik Aurore pa je v govoru
izrazil željo, da regata, čeprav je šele prva,
postane tradicionalna.
Še enkrat bi se v imenu kluba zahvalili
vsem, ki so na kakršenkoli način prispevali
k uspešnem dnevu. Posebna zahvala Cleanportu, Vertisu, OneSailsu, Kaasu, društvu
Dimnice, Vitrumu, Plami pur, Termoplastim,
Hot Line Bandu, Aldotu, Kverinotu, sodelujočim, soncu in burji in vsem, ki ste nas pri
projektu vzpodbujali.
Prihodnje leto vabljeni na drugo brkinsko
regato …
af
13
med ljudmi
ANGEL RACMAN – 80 LET
Pred kratkim je Angel Racman praznoval 80 let življenja. Na nogometnem igrišču v Krvavem Potoku smo se zbrali vsi njegovi prijatelji in proslavili ta visoki jubilej.
Angel je bil rojen v Nasircu. Osnovno šolo je obiskoval v Hrpeljah,
poklicno šolo pa v Mariboru. Njegova ‘specialnost’ so bili dizel motorji in visokotlačne črpalke Bosch. Svoj poklic je dopolnjeval s specializacijami v nemški tovarni Mercedes-Benz.
Večino delovne dobe je bil aktiven v servisu Mercedes-Benz v Kopru. Po upokojitvi se je z družino vrnil v domači kraj, Nasirec. Že
desetletja je aktiven v Nogometnem klubu Jadran, kjer se vključuje
v mnoge delovne akcije pri vzdrževanju igrišča, okolja in bivalnih
objektov. Neprecenljiv pa je njegov prispevek pri vzdrževanju mehanizacije.
S svojo požrtvovalnostjo, optimizmom in strokovnostjo je lahko
zgled sedanjim in novim generacijam.
Na nedeljski slovesnosti mu je nogometni klub podaril simbolno
darilo, spomin na leta skupnih hotenj in uspehov.
Dragi Angel, želimo ti še mnogo zdravih, srečnih in aktivnih let!
Tvoji nogometaši
Angel (v sredini) je prejel priznanje kluba
za dolgoletno delo.
NOVICE IZ RD JADRAN 2009 HRPELJE - KOZINA
Oglašamo se vam z novicami iz našega
rokometnega društva. Na željo trenerja reprezentance Marjana Potokarja in njegovih
pomočnikov Janija Klemenčiča in Nikole
Radiča smo v torek, 20. aprila, v Modri dvorani ponovno gostili pregledni trening kandidatov za reprezentanco Slovenije letnika
1996 in mlajših.
V lanskem mesecu decembru smo že gostili podoben trening, le da takrat z večjim
številom kandidatov. Tokrat se je trener odločil, da seznam skrči. Povabil je igralce iz
skupine ZAHOD: RK Cimos Koper, RK Mitol
Sežana, RD Istrabenz Plini Izola, RK Kronos
Logatec, RK Ajdovščina ter naš RD Jadran
2009 Hrpelje - Kozina.
Trenerji so nas že takrat pohvalili kot izvrstne gostitelje ter nas prosili za ponovno
organizacijo preglednega treninga. To je
za naše društvo zelo lepo priznanje in ponosni smo, da so nam organizacijo zopet
zaupali. Veseli nas, da se lepo počutijo tako
trenerji kot igralci, ko obiščejo našo Občino
Hrpelje - Kozina.
Čeprav je bil seznam v primerjavi z decembrskim skrčen, smo na njem zasledili tudi
štiri naše fante RD Jadrana 2009 Hrpelje Kozina. V ožji izbor skupine ZAHOD so bili
vabljeni Andrej Kljun, Grega Obreht, Manuel Zdravkovič in Mitja Sankovič. Omenjeni
igralci so tudi vabljeni na rokometni kamp,
ki ga organizira Rokometna zveza Slovenije
avgusta v obmorskem letovišču Pacug pri
Portorožu.
14
Reprezentanti Andrej, Mitja, Manuel in Grega
Radi bi se še enkrat zahvalili vsem, ki so nam
pomagali izpeljati sezono 2009/2010. Zahvaljujemo se Občini Hrpelje - Kozina za finančno
pomoč skozi vso sezono ter za sofinanciranje
mednarodnega turnirja na Slovaškem, Športni zvezi Občine Hrpelje - Kozina za pomoč
pri udeležbi na turnirju in donatorjem:
- Adachem d.o.o.
- Avtoprevozništvo Zvonko Gulja s.p.
- Baša Damjan s.p.
- Eurotrans d.o.o.
- Discount Tedesco - Dolina
- Droga Kolinska d.d.
- Gold tours d.o.o.
- Kocjančič Slavko s.p
- Orodjarstvo Kobal – Kobal Bogdan s.p.
Konec meseca junija se bomo udeležili še
enega mednarodnega turnirja v Banja Luki.
Več o tem pa v prihodnji številki glasila.
S športnimi pozdravi,
RD Jadran 2009 Hrpelje - Kozina
med ljudmi
SVETOVNO PRVENSTVO SREDNJIH ŠOL V ROKOMETU
PORTUGALSKA/BRAGA 2010
Doživetje v zgodbi
Šolsko leto 2009/10 je leto, ko je na vrsti tudi
svetovno prvenstvo srednjih šol, ki je letos
potekalo v Portugalskem mestu Braga od
19. do 27. marca 2010. Vsa dekleta 1. in 2.
letnika Gimnazije Šiška smo bile navdušene, ko smo izvedele, da se bomo tudi same
udeležile tega velikega dogodka. Pričele
smo z zbiranjem donacij, pri čemer nam
je bila v največjo pomoč profesorica Saša
Vesel. To ni bilo lahko delo, saj v današnjih
časih primanjkuje denarja. Nekako nam je
večino potrebnega denarja uspelo zbrati. S
trenerko Sonjo Čotar smo pridno trenirale,
da bi lahko čim bolje predstavile Slovenijo.
Bolj kot se je bližal petek, 19. marca, bolj so
se večala naša pričakovanja in bolj smo bile
vznemirjene.
Vse nestrpne smo končno dočakale jutro,
ko smo se zbrali pred šolo. V spremstvu
sončnih žarkov sta se pripeljala dva kombija, v katera smo naložili prtljago, se udobno
namestili in odpeljali na letališče v Milano. Pot je hitro minila. S seboj naj bi vsaka
imela 18 kg prtljage in še potice in štruklje.
Na letališču smo si prisvojile neobratujoč
tehtni trak in si čas krajšale s tehtanjem
prtljage in sebe. Še preden smo se dobro
zavedle, smo lahko skozi okno letala opazovale, kako se mesto pod nami manjša.
Med letom smo doživeli manjše tresljaje, a
smo varno pristali na portugalskem letališču. Na avtobusu, ki nas je peljal do Brage,
smo spoznale štirinajstletnega Alberta. On
je za nas skrbel ves čas turnirja. Lepo nas je
pozdravil, nato pa odpeljal na večerjo in do
hotela. V hotel smo prispele že malce utrujene. Porazdelile smo se v sobe ter dobile
kartice namesto ključa. Odklepanje vrat je
postalo pravi podvig. Velikokrat smo ostale
pred vrati, ker je kartica ostala v sobi.
Zbudile smo se v pričakovanju, saj smo se
zavedale, da gre danes zares. Čakala nas je
prva tekma. Po zajtrku smo imele čas, da
smo se v miru pripravile in odšle na tekmo.
V garderobi so pred tekmo sledile še besede trenerke Sonje. Rekla nam je: »Punce,
igrajte se rokometa, uživajte v igri.« Teh besed smo se skušale držati, kolikor se je dalo.
Verjetno bi jih lahko v celoti upoštevale, a
smo imele malo smole z igralno površino,
saj je zelo drsela. Padale smo kar same od
sebe. Tudi za Italijanke so bili enaki pogoji.
Kljub malce nerodnim pogojem pa smo jih
vseeno premagale.
V teku dne smo končno spoznale tudi rokometaše iz Ptuja. Sprva smo bili malce zadržani eden do drugega, a je beseda v naslednjih dneh že lažje stekla. Zvečer je bila
otvoritvena slovesnost, kjer nas je pozdravil
vodilni mož ISF, nam zaželel uspešno udeležbo ter prijetno druženje. V nadaljevanju
so se nam predstavile tudi domače plesalke, ki so nam v baletnem nastopu predstavile življenje deklet v starih časih. Posebna
atrakcija pa je bila kotalkarska skupina, ki je
kar lebdela po parketu.
V nedeljo sta nas čakali dve tekmi. Končno smo dočakale tudi portugalsko sonce,
a pred nami je bil malce težji dan. Najprej
smo igrale z domačinkami. Tekma je bila
kar napeta. Prvi polčas smo začele malce
preveč zmedeno, kar nas je potem precej
drago stalo dveh dragocenih točk. V drugem polčasu pa smo malce uredile zmedo v svojih glavah in jih dohitele ter celo
povedle, a nam je žal na koncu zmanjkalo
tisto malo športne sreče in smo izgubile za
en gol. Žalostne, predvsem pa jezne same
nase, smo odšle na kosilo. Po krajšem počitku smo odšle na drugo tekmo proti Poljakinjam. Na klopi nas je bilo samo 13, saj je
ena od nas prejšnjo tekmo dobila direkten
rdeči karton in je imela prepoved igranja.
Nesrečno dopoldansko tekmo smo odmislile in se povsem posvetile Poljakinjam.
Seveda brez preizkušanja, koliko prenesejo
živci naših profesoric Sonje in Saše ter fizioterapevta Davida, tudi tokrat ni šlo. Ta tekma nam je dala misliti, da če vodiš za pet
golov, nisi še zmagal. Toda kljub padli koncentraciji smo zmagale in uspešno zaključile dan. Ta večer nismo šle nikamor, saj smo
bile utrujene in smo si morale odpočiti.
Naslednji dan smo lahko spale malo dlje,
saj nas je 50-minutno uživanje na igrišču
čakalo šele popoldan. Toda celega popol-
dneva nismo izkoristile samo za daljši počitek. Alberto nam je razkazal svoje mesto.
Ulice so nenavadno široke ter čiste. Videle
smo tudi nekaj starih zgradb, o katerih nam
je Alberto znal veliko povedati. Vsem pa
so se pocedile sline, ko smo se sprehajale
mimo pomarančnih dreves. Tisti oranžni
sadež te je kar vabil, da bi ga utrgal.
Popoldansko tekmo proti Švici smo uspešno zaključile. Tako smo ohranile možnost
za uvrstitev med prvih osem. Zvečer smo
se vsi udeleženci zbrali v telovadnici, kjer je
potekala predstavitev držav. Skupaj s Ptujčani smo našo stojnico obložili s slovenskimi dobrotami (potica, štruklji, pršut) ter
raznimi letaki, ki so si jih obiskovalci lahko
vzeli s seboj. Na odru pa smo svojih pet minut slave izkoristili za predstavitev polke ob
spremljavi Avsenikove Golice.
V torek nas je čakala težka naloga. Nujno
smo potrebovale zmago proti Nemčiji. Na
igrišču smo pustile srce. Žal pa smo na koncu izgubile za dva gola. Razočaranje je bilo
toliko večje, saj smo vedele, da odtlej igramo od 9. do 16. mesta. Kljub porazu sta bili
profesorici zelo ponosni na našo igro. Dokazale smo, kaj se zgodi, če damo svoj maksimum. V nadaljevanju dneva je bilo še vedno čutiti malce žalosti v zraku, a se je proti
večeru razblinila. Večerja tokrat ni potekala
v šolski menzi, ampak malce drugače. Po
hitrem ogledu Atlantika smo vstopili v velik prostor, po katerem so bile razporejene
mize, obložene s hrano. Za lažjo prebavo je
v ozadju igrala glasba. Ko smo si napolnile
želodčke, smo pridobivale nova poznanstva, si izmenjevale različna mnenja …
V nadaljevanju tekmovanja smo se borile
15
med ljudmi
od 9. do 16. mesta. Proti Braziliji smo si z
dobro igro priigrale zmago. V nadaljevanju
tekmovalnega dela pa smo žal popustile
in dosegle 12. mesto. Predzadnji večer nas
je Alberto odpeljal v disko. Tokrat je nastopil čas za kavbojke in majčke. »Ušmekane«
smo cel večer plesale ob glasbi. Na plesišču
pa so nam delali družbo tudi ostali udeleženci in udeleženke tekmovanja.
Zadnji dan smo si ogledale finalni tekmi. Pri
dekletih sta finalno tekmo odigrali Avstrija in Srbija. Tekma je bila na trenutke zelo
izenačena, a na koncu je zlato pripadalo
Avstrijkam. Pri fantih pa je boj potekal med
Slovaško in Iranom. Tekma ni bila napeta, saj
so Slovaki svojo premoč na igrišču pokazali
že v prvem polčasu in tako zasluženo osvojili
prvo mesto. Po podelitvi medalj najboljšim
ekipam, pri dekletih so to bile ekipe Avstrije,
Srbije in Madžarske, pri fantih pa ekipe Slovaške, Irana in Romunije, je sledila predaja
zastave hrvaškim predstavnikom, saj bo naslednje tekmovanje potekalo na Hrvaškem.
Vrhunec večera pa sta bili plesna in gimnastična skupina. Izvajali sta neverjetne akrobacije in plesne korake. Na koncu so še nas
povabili na plesišče, da se malo razmigamo.
Ta večer smo izkoristile, da smo se poslovile
od novih prijateljev, si izmenjale telefonske
številke ter facebook naslove. Seveda so si
na plano utrle pot tudi solzice žalosti. Posebej smo se poslovile od Alberta, ki smo ga
vse vzljubile. Tudi sam je vsako posebej objel
in ji zaželel srečo. Pravi kavalir, ni kaj. Kar s
seboj bi ga vzele.
Ker pa to ni prišlo v poštev, smo domov
prinesle lepe spomine in eno nepozabno
izkušnjo s tako velikega tekmovanja.
Za nas to tekmovanje ni pomenilo samo
igranja rokometa, temveč tudi nove življenjske izkušnje. Ogromno novega smo
se lahko naučile v teh devetih dneh, ki
smo jih preživele skupaj. Profesorici Sonja
in Saša sta nam dali veliko koristnih nasvetov, tako na športnem področju kot na
drugih življenjskih področjih. Alberto nas
je podučil malo o portugalski arhitekturni
zgodovini, domačini pa so nam pokazali,
da so Portugalci zelo prijazen narod. Glavna stvar, ki smo jo spoznale, pa je, zakaj je
rokomet ekipni šport. Če držiš skupaj kot
ekipa, lahko storiš marsikaj in s tem presenetiš marsikoga.
Hvala vsem, ki ste nam omogočili to lepo
izkušnjo!
za ekipo napisala Janja Štavar
Na Kozini nas pozdravlja nov kraj zabave
Gre za lokal, ki je svoja vrata odprl že pred
časom, a ga je v roke prijelo novo podjetje,
ki bo v njem v bodoče pripravljalo zanimive
dogodke. To je gostinski lokal BV8 na kamionskem terminalu Scania, podjetje pa se
imenuje Koradin-Laba d.o.o. iz Kopra in se z
gostinstvom ter prirejanjem koncertov in raznih zabavnih prireditev ukvarja že vrsto let.
Njihov zaščitni znak je BELLAVITA BAR, kjer
so že imeli številne odmevne koncerte in
ostale zabavne prireditve. Podoben način
zabave pa želijo prenesti tudi na Kozino in
v Brkine nasploh.
Prvi večji dogodek napovedujejo v soboto, 22. maja: koncert legendarnega pevca
Oliverja Dragojevića z Dupini ter predskupino Oni. Prodaja vstopnic po 10 EUR: v
BV8 na Kozini, v Bellavita baru v Kopru in v
restavraciji La Bellavita.
BV8 vas vabi na novo destinacijo zabave na
Kozini!
Dogodke lahko spremljate tudi na www.
bellavita.si ali na facebooku Bellavita-V8Kozina.
Ester Mihalič
ZLATO PRIZNANJE V BRKINE
Na turistični kmetiji Škapin v Vrabčah na Krasu je tudi
letos potekalo ocenjevanje salam in klobas pod
naslovom Vrhe - Kras - Brkini 2010. To je že tretje
ocenjevanje zapored in vse kaže, da bo postalo tudi
tradicionalno. Kot vsa ta leta sta se kmetijska pospeševalca iz Kmetijsko pospeševalne službe Sežana, Srečko
Horvat in Milena Štolfa, potrudila in uspešno organizirala tekmovanje. Na tekmovanje je bilo prineseno 35
vzorcev suhomesnatih izdelkov.
Petčlanska komisija, ki je ocenjevala klobase in salame,
je letos poostrila kriterije ocenjevanja. Navkljub temu
ni bilo izločenih mesnin, kar kaže, da so se tekmovalci
bolj potrudili in na ocenjevanje prinesli zares kakovostne izdelke.
Med tekmovalci je bil tudi Jadran Železnik iz Artviž,
ki ima dopolnilno dejavnost za predelavo mesa. V kategoriji salam je prejel bronasto priznanje, za inovativni izdelek »klobaso v prati« pa zlato priznanje.
Bronasto priznanje pa je, dva tedna pred tem tekmovanjem, prejel tudi na »Salamijadi« v Gorenjem Jezeru
pri Cerknici.
Helena Gašperšič
16
med ljudmi
KRPAN 2010 – izbor žganj na Pivškem 2010
Sekcija žganjekuharjev, ki deluje v okviru
Turističnega društva Pivka, je pod vodstvom Borisa Klemna organizirala že 12.
tradicionalno prireditev – izbor žganj na
Pivškem. Letos je bila udeležba nepričakovano velika, saj so na ocenjevanje prinesli
kar 134 žganj. Svoje vzorce so prispevali
žganjekuharji in žganjekuharice iz občin
Pivka, Postojna, Il. Bistrica, Divača, Hrpelje Kozina in Bloke.
Pred samim ocenjevanjem je bilo organizirano predavanje na temo embalaže, pridobitve
geografske zaščite in izdelave same zaščitne
znamke. Sadjarjem je predaval Jože Požrl iz Divače, ki je tudi izdelal zaščitne znake in etikete
za geografsko zaščiteni žganji BRKINSKI SLIVOVEC in KRAŠKI BRINJEVEC. Predsednik društev
pridelovalcev Brkinskega slivovca in Kraškega
brinjevca Franc Jelušič pa je povedal, kako so
iskali in kako so izbrali prave steklenice, ki so
sedaj že prepoznavne.
Ocenjevanje žganj je opravila strokovna komisija iz Kmetijske svetovalne službe pri Kmetijsko gozdarskem zavodu Nova Gorica, v sestavi
predsednice Milene Štolfa in članov Danijele
Volk in Bogdana Črva, ki je imela res težko delo.
Žganja so razdelili po skupinah in kar štiri dni
so potrebovali, da so pokušali vsa.
Ocenili so 35 sadjevcev, 49 slivovih žganj,
25 hruškovih in 25 brinjevcev, nato so med
boljšimi v vsaki skupini izbrali najboljšega,
in ti so si prislužili Krpana, iz lesa izrezljano
skulpturo. Ocenjevanje je bilo anonimno in
do zaključne prireditve v petek, 16. aprila,
se ni vedelo, kdo so zmagovalci.
Prireditev so organizirali v Krpanovem
domu v Pivki in bilo je res slovesno, za kar
je poskrbel tudi Aleš Canttaruti, ki je vse
skupaj povezoval. Najprej so zapeli pevci
Pevske skupine Slavina, nato je prisotne
pozdravil predsednik sekcije žganjekuharjev Boris Klemen in podžupan Občine Pivka
Boris Rebec.
Nato so podelili 21 bronastih priznaj, po
nastopu ansambla Jožeta Bajca, 68 srebrnih in na koncu še 36 zlatih priznanj.
Priznanja so podelili podžupan Občine
Pivka Boris Rebec, strokovni vodja LAS
– Društvo za razvoj podeželja med Snežnikom in Nanosom Aleš Zidar in predsednik Kulturnega društva Pivka Peter
Ženko, Milena Štolfa pa je pojasnila, kako
je potekalo ocenjevanje, in poudarila, da
so ocenjena žganja odlična, kar dokazuje
število podeljenih priznanj. Dodala je še,
da so žganjekuharji obrnjeni v pravo smer
in, kot pravi budistična modrost, morajo
v tej smeri nadaljevati. Zato je tudi Franc
Jelušič prisotne povabil k sodelovanju v
društvih pridelovalcev Brkinskega slivovca
in Kraškega brinjevca.
Pred vrhuncem prireditve, podelitvijo Krpanov, se je še enkrat predstavila Pevska
skupina Slavina.
Predsednik sekcije žganjekuharjev Boris
Klemen je podelil Krpane najboljšim med
najboljšimi. Krpana za sadjevec z oceno
19,33 je prejel Franc Lešnjak iz Postojne,
za hruškovo žganje z oceno 19,33 Franka
Volk iz Senožeč, za slivovo žganje z oceno
19,66 Sadjarska kmetija Morelj iz Buj in za
brinjevec z oceno 19,16 Jurij Anton Zelen
iz Senožeč.
Preden so se prisotni preselili v zgornje
nadstropje, kjer so imeli pogostitev in pokušino vseh ocenjenih žganj, je ansambel
Jožeta Bajca še enkrat zaigral.
Prireditev je Turistično društvo Pivka skupaj
s sponzorji, Občino Pivka, Občino Postojna,
Občino Bloke, Društva za razvoj podeželja
med Snežnikom in Nanosom in gostilno
Kara pripeljalo do konca v upanju, da se čez
eno leto zopet srečajo.
Milena Štolfa
www.hrpelje-kozina.si
17
med ljudmi
POZDRAVLJENI, NOVOROJENČKI!
POZDRAVLJENI, NOVOROJENČKI!
Preden si bil spočet, sem si te želela,
še preden si bil rojen, sem te ljubila,
in komaj si se rodil, bi zate umrla.
To je čudež življenja.
(vir: internet) DOBRODOŠLI, ELISA, MAJ in EMA!
Tjaša Škerjanc in Nastja Zadel
Deklic lani
več kot
dečkov
Čeprav smo skoraj že na polovici leta,
se za hipec spomnimo na rubriko
»Pozdravljeni, novorojenčki« v letu
2009.
Moja prva osebna izkaznica
Moja prva osebna izkaznica
ime in priimek: ELISA DELALIĆ
rojena: 8. 2. 2010 v Postojni
dolžina in teža: 52 cm, 3330 g
starša: Tina in Džemal
še nekaj o Elisi: Mali črnolasi Elisi se ni prav nič mudilo na svet in tako je štiri dni po roku prišla ravno
na praznik. Mlada mamica pove, da je nosečnost
potekala brez zapletov, »kot da ne bi bila noseča«.
Tudi porod je bil hiter, ves čas pa jo je bodril očka. Da bo deklica, sta starša vedela, zato tudi imena
nista skrivala. Male Elise sta se najbolj razveselila pranona Milena in mladi nono Boris. Oba jo zelo radi
pestujeta, nono pa tudi popazi nanjo. V tem je vešč tudi stric Sebastjan. Mala »štruca«, kot ji pravijo, je
že prava pozerka. Ponoči pridno spi in pridobiva na teži. Podnevi, ko je lepo vreme, pa se sprehajajo in
delijo Elisine nasmehe po Vrhpoljah. Ko jim čas dopušča, obiščejo nono, nonota in kar tri tete v Povirju.
Moja prva osebna izkaznica
ime in priimek: MAJ DODIČ
rojen: 10. 2. 2010 v Postojni
dolžina in teža: 56 cm, 4240 g
starša: Sergeja in Simon
bratec: Miha
še nekaj o Maju: K družini Dodič smo se ponovno
odpravili po dobrih dveh letih. Pozimi se je družinici
pridružil Maj, ki jih razveseljuje iz dneva v dan. Velikega dogodka, kot je rojstvo sinka, tatko seveda ni
zamudil. Za spol sta vedela le starša, za vse ostale pa
je bila to skrivnost. Z Majevim rojstvom je veliki bratec postal dve leti in pol star Miha, ki je nad malim
dojenčkom navdušen in ga ima zelo rad. Starša pohvalita drugorojenca, da lepo prespi noči in pridobiva na teži. O njem pravita, da je pravi dobrovoljček, ki je vedno pripravljen podariti ljubek nasmeh.
Majevega rojstva so se razveselili tudi noni, nonota in pranona. Ob malih dveh korenjakih jim gotovo
ne bo dolgčas. Družino smo obiskali na njihovem domu na Kozini.
Moja prva osebna izkaznica
ime in priimek: EMA ZUPANČIČ
rojena: 25. 2. 2010 v Izoli
dolžina in teža: 50 cm, 3155 g
starša: Jana in Matej
še nekaj o Emi: Za Zupančičeve je bilo rojstvo male
Eme razlog za dvojno slavje. Seveda je bila prvi vzrok
težko pričakovana, prikupna Ema, v tem času pa so se
tudi preselili v novo hišo v Prešnici. Da bosta dobila
deklico, sta starša vedela že pred njenim rojstvom, in
tako je zanjo ime izbrala mamica. Njuna mala sreča
lepo pridobiva na teži, prespi noči, zelo rada pa ima čofotanje v vodi. Lepe dni radi izkoristijo za sprehod
z vozičkom. Emi najbolj prijajo makadamske poti, saj jo rahlo tresenje kaj kmalu zaziba v spanec. Rojstvo
vnukinje je očaralo stare starše, ima pa Ema tudi tri tete, ki bodo malo nečakinjo gotovo razvajale.
18
Lahko bi rekli, da je bilo lansko leto
»leto deklic«, saj se jih je rodilo za tretjino več kot dečkov:
deklic - 27
dečkov - 18.
V enaindvajsetih družinah so dojenčkov jok zaslišali prvič, drugorojenčkov
je bilo osemnajst, za tretjega otroka
so se odločili v treh družinah, obiskali
pa smo tudi družino z dvojčki. Večina
rojstev se je zgodila v postojnski porodnišnici, na drugem mestu je Izola,
predstavili pa smo tudi novorojenčke, rojene v Ljubljani, in enega, ki je
na svet prijokal v Trstu.
Največ novih občanov je doma v Hrpeljah (6), sledijo Rodik (4), Nasirec,
Prešnica in Kozina (3), Klanec, Kovčice in Obrov (2) ter Gradišica, Slope, Povžane, Rožice, Gradišče, Slivje,
Markovščina, Golac, Tublje, Javorje,
Ocizla in Brezovica (1). Obiskali pa
smo tudi nekaj novorojenčkov, ki s
svojimi družinami živijo izven naše
občine, in sicer v Sežani (2), Colu pri
Repentabru, Šmarjah pri Kopru, Il. Bistrici, Podgradu in Kopru (1).
In med katerimi imeni so izbirali starši? Za deklice: Mia, Nika, Luna, Gaelle,
Erna, Leja, Zala, Vanesa, Tena, Anais,
Nina, Lea, Ema, Kiara, Urša, Eva, Manca, Gabriela, Maja, Vita, trikrat Teja, po
dvakrat pa Lara in Julija. Za dečke:
Jure, Žan, Matic, Jan, Elija, Žiga, Leon,
Jakob, Luka, Enej, Erik, Anes, Maks,
Rok, Lan, Blaž, Miha in Nik.
Številka 45 je res spodbudna, želimo
si, da bi bila rubrika tako pestra in
polna krasnih otročičkov še naprej!
Vabimo pa vse novopečene starše,
ki jih je naše oko mogoče po nesreči spregledalo, da se nam oglasite
(Ester Mihalič: 051 677 017 ali [email protected]) in z veseljem vas bomo
obiskali.
Tjaša Škerjanc
med ljudmi
V slovo
Odšla si … draga hči, žena, mama in nona
VANDA ERCIGOJ
(16. 9. 1964–15. 3. 2010)
SPOMIN …
EDINI, KI OSTANE,
MOČAN NAD VSEM,
EDINI CVET, KI NE OVENE,
EDINI VAL, KI SE NE RAZBIJE,
EDINA LUČ, KI NE UGASNE.
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom, znancem in prijateljem, ki ste
jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, zahvala tudi gospodu župniku Iztoku Mozetiču, pogrebnemu zavodu Klun, pevcem, podjetju Godina, Občini Hrpelje - Kozina ter govornici Daliji
Čeranič.
Žalujoči mama Milena, mož Boris, sin Sebastjan z Mileno in hči Tina z Džemalom in Eliso.
Tehnike doseganja čustvenega osvobajanja
Knjižnica Kozina, sreda, 21. april 2010
Hitra, učinkovita in enostavna tehnika, s katero lahko takoj preženemo skrbi, tesnobo, dvignemo motivacijo, preženemo dvom v možnost lepšega življenja. Skoraj ne gre verjeti, pa vendarle je o tehniki EFT (Emotional Freedom Technique) ali tapkanja akupresurnih
točk ali doseganja čustvene svobode veliko povedala na sredinem
srečanju Študijskega krožka »Spoznaj se« simpatična Pika Rajnar, AAMET certificirana predavateljica in učiteljica matematike iz Ljubljane.
Metoda deluje v trenutku in je popolnoma prenosljiva ter za njeno
izvajanje ne potrebujemo posebnega prostora ali posebne skupine.
Metoda pomaga na različnih ravneh življenja in premakne običajen
potek reakcije, da radost do življenja privre spet na dan. Če se metodo EFT izvaja redno in vztrajno, je rezultat takojšen in temeljit, tako
vsaj trdi Rajnarjeva. Umetnost izvajanja metode EFT je obširno prikazana na video in avdio posnetkih ter v EFT Priročniku, ki je brezplačno
na voljo na spletni strani www.eft-slovenija.si.
Patricija Dodič
Foto: Tina Kompare
Zdravljenje zemlje v Knjižnici Kozina
V sredo, 14. aprila, je v Knjižnici Kozina gostoval Marko Pogačnik,
diplomirani kipar in zdravilec zemlje s številnimi izdanimi knjigami, kot so Elementarna bitja, najnovejša Skrivno življenje zemlje,
Tako široko srce, Ko se boginja vrne idr. Morda ga večina pozna po
tem, da je izrisal slovenski grb, deluje v društvu Vita in v preteklosti
skupaj z Drnovškom v Gibanju za pravičnost in razvoj. Pogačnik je
omenil, da je bil v času OHO-jevanja – z Iztokom Geistrom – njegov
največji učitelj Srečko Kosovel, danes ga navdušuje Dalajlamova
filozofija, saj je po njegovem srčna in pristna. Od leta 1979 avtor
deluje na področju poglobljene ekologije, imenovane geomantija,
in se intenzivno posveča zdravljenju Zemlje. Razvil je litopunkturo,
metodo zdravljenja urbanega in krajinskega prostora. Kamnite klade s kozmogrami postavlja na določene točke v prostoru in s tem
doprinese k uravnoteženju in zdravljenju tako prostora kot ljudi.
Zaveda se, da je v ljudeh potrebno spremeniti odnos do narave,
ker skoznjo govori in sporoča Zemlja sama, zato organizira in vodi
različne delavnice na to temo. Knjige je sprva izdajal v nemščini in
angleščini, saj v Sloveniji ni bilo odziva, kasneje je zbirki Znamenja
oblikoval naslovno podobo in knjige začel izdajati tudi v slovenščini. Slovenci, trdi, smo do takih in podobnih proučevanj precej
skeptični, čeravno se situacija in razmišljanje o alternativnem zdravljenju počasi spreminjata na bolje. Pogačnik pravi, da večkrat naleti na negativne reakcije ljudi, vendar je prepričan, da gre le za strah
elite na oblasti pred morebitnimi ali očitnimi spremembami. Gaja
oz. Zemlja se le odziva na nevarnost uničenja. V nastajanju je njegova nova knjiga z naslovom Kvantni preskok Zemlje, v kateri omenja spremembe, ob katerih bo moralo veliko ljudi narediti zavestne
premike v razmišljanju in delovanju.
Patricija Dodič
Foto: Patricija Dodič
19
med ljudmi
Kulturno literarni večer v Prešnici
V petek, 9. aprila, smo v dvorani naše stare preške šole gostili člane študijskega krožka »Beseda slovenske Istre«. Zbrali smo se v večernih urah, ki pa zaradi prelepega vremena sploh niso bile tako
večerne.
Člani omenjenega krožka so ljubitelji prostora, v katerem so se
rodili in kjer živijo – Slovenska Istra. Zajema prostor od Dragonje,
Sečovelj, Malije, Gažona, Sergašev, Koštabone, Puč, Sirčev, Ospa,
Podgorja, Mačkolj, Doline in Trsta. Ohranjajo jezik, narečje, ki so ga
govorili ljudje na tem področju. Združujejo jih vrednote, ki so jim jih
zapustili njihovi predniki, in želja do ohranitve in predstavitve nekdanjega življenja in tradicije zanamcem in prijateljem. V ta namen
že vrsto let izdajajo vsakoletni zbornik »Brazde s trmuna«. Trmun
je tista zaraščena, nepreorana njiva, ki kliče po prenovi, po rojstvu,
po dajanju. Tako člani in zunanji člani tega krožka čistijo, trgajo iz
pozabe dogodke, običaje, navade, praznovanja, vesele, srečne in
tudi nesrečne dogodke, s katerimi so živeli naši predniki. Vestno jih
zapisujejo, da ostajajo in kot semena čakajo, da vzklijejo v primernem času in obrodijo v človeku, ki so mu zapisi polepšali dan in
razširili obzorje.
Tokrat so svojo 14. številko Brazd s trmuna predstavili v Prešnici, saj
imajo nekateri zapisi v predstavljenem zborniku avtorstvo našega
sovaščana Ivana Pečarja, ki o starih pripovedkah, nekdanjem načinu življenja in tradiciji ve veliko, in to tudi z veseljem deli z rado-
vedneži mlajših generacij. Zato nam je v tem večeru tudi povedal
zgodbo o nastanku imena vasi Prešnica in nekaj pomnenja vrednih
resnic o slovenskem jeziku in odraščanju pod italijansko besedo.
Osrednja tema letošnjega zbornika je praznovanje velike noči in
Božjepotne poti v Istri, ki se je lepo prilegla predstavitviji ravno v
tednu po veliki noči.
Večer je bil pester in zanimiv. Zbornik so predstavili člani krožka Marija Andrejašič Koren, Ivan Novak, Danila Tuljak Bandi, Marija Šavron
Jerman in Cvetka Starc. Dogajanje pa sta popestrila nadvse zabavna
pripovedovalca istrskih zgodb Viktorija Pucer Štromar in Radoslav
Kostantin – Košte, ki sta s svojim bogatim narečjem in zanimivimi
zgodbami nasmejala občinstvo. Tudi glasbenih točk nismo pogrešali,
saj sta nam z odlično pripravljenimi melodijami postregli flavtistka
Lucija Stopar in violinistka Lea Žabkar, ki je izvajala istrske ljudske pesmi. Večer pa je vodila mentorica študijskega krožka »Beseda slovenske Istre« Nadja Rojac.
Po končani predstavitvi smo si lahko ogledali bogato razstavo umetniških del Danile Tuljak Bandi, Marije Andrejašič Koren in Radoslava
Kostantina – Košteja, prigriznili domače dobrote pridnih gospodinj
in malo poklepetali.
KS Prešnica
(s pomočjo izbranih besed članice krožka Marije Andrejašič Koren)
NIKO POLES S PRIJATELJI ZA DAN ŽENA
Mladi virtuoz na diatonični harmoniki Niko Poles iz Ritomeč v partizanskih Brkinih, ki bo letos maja dopolnil 20 let in je lani izdal svojo
prvo zgoščenko Raj tipk, je ob mednarodnem dnevu žena, 8. marcu, pripravil zanimiv in doživet koncert, ki ga je poklonil vsem ženam in materam. Kulturni dom v Hrpeljah je bil premajhen za tako
veliko zanimanje, saj bi po besedah hrpeljsko-kozinskega župana
Zvonka Benčiča Midreta napolnili še dve taki dvorani, ki sprejme po
250 obiskovalcev.
Dobre glasbe, predvsem narodno zabavnih viž, pa tudi misli in pesmi o materah ni manjkalo. V svojem pozdravnem nagovoru je domači župan simbolično izročil rdeč nagelj Nikovi mami Leonidi in
poudaril veliko zaslug pri organizaciji koncerta, ki gredo mlademu
Niku in njegovim staršem Leonidi in Stojanu. Nato je za prijetno
vzdušje poskrbela mednarodna zasedba izvajalcev, ki so prišli iz raznih slovenskih krajev kot tudi iz Hrvaške in Italije. Niko je namreč
učenec prof. Zorana Lupinca iz Šempolaja, od koder so prišli mladi
Kraški muzikantje, ki igrajo šele leto in pol, druži pa jih veselje do
glasbe in prijateljstva. Kraški muzikantje, ki nastopajo na šagrah in
raznih drugih prireditvah, so tokrat občinstvu poklonili Kraško polko, Spomin in Kraguljčki na saneh. S Hrvaške pa so dodobra razgi-
20
bali občinstvo Šapjanski muzikanti. V Šapjanah pravijo, da je v vsaki
hiši po en muzikant. Skupina nastopa od leta 1998, pretežno pa
igra za pusta. Niko, ki je lani pripravil prečudovit koncert ob izidu
prve zgoščenke v domačem kraju, ki si ga je ogledalo več kot 1500
obiskovalcev, je tokrat zaigral v duetu bratov Poles, ob zaključku
pa še z ansamblom Navihani lisjaki, ki ga je ustanovil pred več kot
osmimi leti. Nastopili so tudi njegovi učenci (okrog 30 jih ima), pa
med ljudmi
tudi ansambel Biseri, brkinska skupina Ku Adn z Brezovega Brda, ki
igra že pet let in bo kmalu izdala svojo zgoščenko, Duet iz Dolenjske ter Martin Šabec in drugi. Na prireditvi, ki jo je odlično povezovala Alenka Lukač, pa so s pesmijo in besedili na temo matere
in žena nastopili tudi učenci domače osnovne šole. Niko Poles je
namreč leta 2007 osvojil naslov absolutnega mladinskega svetovnega prvaka v igranju na diatonično harmoniko in virtuoznost in
hitrost prstov se mu je tudi tokrat poznala pri nastopanju. Prireditev
so vsi nastopajoči zaključili z vsem znano pesmijo in napevom Na
Golici, saj ni veselice brez Golice. Seveda so poželi obilen aplavz
številnega občinstva.
Niko pa je vsem obiskovalkam voščil ob dnevu žena in napovedal
svoj jesenski koncert »Niko in prijatelji«. Vse obiskovalke pa so v znak
pozornosti prejele tudi rdeč nagelj.
Olga Knez
Foto: Olga Knez
PRIMORSKA POJE SE JE ZA LETOS IZPELA
Na področju štirih kraško brkinskih občin smo letos gostili PRIMORSKO POJE v Lokvi in v soboto, 24. aprila, tudi v Kulturnem domu
Hrpelje. Nastop sedmih pevskih zborov je bil posebno doživetje
za čas pred prazniki, saj smo bili na pragu DNEVA UPORA PROTI
OKUPATORJU in prvomajskih praznikov. Še več kot to, letošnja najbolj množična pevska manifestacija, enainštirideseta po vrsti, nosi v
sebi spomin na dva pomembna dogodka iz naše preteklosti, polna
boja za obstanek. S pesmijo na ustih se spominjamo požiga slovenskega Narodnega doma v Trstu pred devetdesetimi leti in junakov
na Bazoviški gmajni, pobitih pred osemdesetimi leti, in sporočamo
v svet: ŠE SMO TU IN OSTAJAMO KOT POKONČNI SLOVENCI.
Tako sporočilo je napolnilo kulturni dom v Hrpeljah, kjer je pevce
pozdravil domači župan ZVONKO BENČIČ MIDRE in opozoril, da
nas je pesem spremljala skozi vse viharje življenja in je prav pesem
tista, ki nas ohranja kot narod. O velikih uspehih PRIMORSKE POJE
je spregovoril predsednik Zveze pevskih zborov Primorske, prof.
ANTON BALOH, sam pevec in dirigent mnogih zborov in pevskih
skupin pri nas na Primorskem in v čezmejnih krajih na Tržaškem.
Sam deluje buditeljsko in je nadvse ponosen, ko zbor zaživi in ga
preda drugemu zborovodji. »Iz roda v rod duh išče pot« bi mnogi
zaključili oziroma ovrednotili njegovo poslanstvo. In letošnja revija
je nosila v sebi še eno sporočilo – zbori so segali po domačih skladateljih in domačih avtorjih besedil.
V Hrpeljah so peli naslednji zbori: ZDRUŽENI MEŠANI PEVSKI ZBOR
REPENTABOR, Repentabor, Sežana, z zborovodkinjo LOREDANO
GUŠTIN, OBALNI OKTET KOPER – oktet povratnikov brez zborovodje, saj je v vseh enako močna ljubezen do petja, MOŠKI PEVSKI ZBOR
PERGULA iz Svetega Petra z zborovodjem MATEJEM LAZARJEM,
ŽENSKI PEVSKI ZBOR UNIVERZE ZA TRETJE ŽIVLJENJSKO OBDOBJE,
Nova Gorica, z zborovodkinjo JOŽICO GOLOB, MOŠKI PEVSKI ZBOR
SREČKO KUMAR, Kojsko, Brda, z zborovodjem ALEKSANDROM SLUGO, ŽENSKA VOKALNA SKUPINA DANICA, Sovodnje ob Soči, z zborovodkinjo PATRICIJO RUTAR VALIČ in MEŠANI PEVSKI ZBOR FRANČIŠEK BORGIJA SEDEJ, Števerjan, z zborovodkinjo ALEKSANDRO
PERTOT. Za vsakega izmed nastopajočih zborov velja, da se pevci
vztrajno družijo, vadijo in vse počno z ljubeznijo, kar jim daje moč
za korak v prihodnost. Ljubiteljski kulturi, v katero sodijo, ni lahko v
teh težkih gospodarskih časih, toda pevci se ne dajo. Kako bi se, ko
pa nosijo bogato tradicijo pevske kulture na Slovenskem! Veseli pa
smo tudi, da zborovodje zavzeto skrbijo za strokovnost in svežino
petja, pa da znajo pevci v svoje vrste privabiti tudi mlajše. »Kdor
poje, zlo ne misli,« smo slišali na reviji, pa še »… tudi zlo ne dela«.
Vemo, da je to utopija, prav tako pa vemo, da ljudje potrebujemo
priložnost, da se duhovno sprostimo in notranje obogatimo. In petje daje te priložnosti. Zato, kdor le more in zna – prijazno vabljen
v naše zbore.
S ponosom zaključujemo razmišljanje: PRIMORSKA POJE IMA SVOJO PRIHODNOST. Hvala vsem, ki čutite enako kot mi, ki ste bodisi
organizatorji, pevci ali samo obiskovalci koncertov – brez vsakega
izmed vas bi bil svet kot pomlad brez cvetja. Za hrpeljski koncert
PRIMORSKA POJE smo poleg pevcem dolžni zahvalo tudi domačemu Moškemu pevskemu zboru SLAVNIK in Občini Hrpelje - Kozina,
ki sta poskrbela za brezhibno organizacijo – če pa je kaj zaškripalo,
oh ja, pa saj ni življenja brez zadrege. Pomembno je, da je konec
dober. In z nami je bilo tako: BILO NAM JE LEPO, PA ŠE NAPOLNILI SMO DVORANO, čeprav smo dan prej proslavljali in gostili borčevsko prireditev. Če v sebi čutiš, potem si vzameš čas, ne dan za
dnem, lahko tudi za več dni hkrati. Taki smo in prav je tako!
Ana Godnik
Utrinek s koncerta Beneških fantov v KD Hrpelje
Rudeči cvet …, to in še marsikatero smo
zapeli skupaj s simpatičnimi Beneškimi fanti!
Tudi obujali spomine na prve nastope, ki so bili tudi
v stari dvorani hrpeljskega Zadružnega doma.
Nekateri smo po zaključku koncerta, na katerem je
obnovljena skupina Beneških fantov zaigrala vse stare in
tudi nekaj novih pesmi, z glasbeniki še pokramljali in se
fotografirali za spomin.
Ester Mihalič
21
med ljudmi
Jona, besni prerok
Med nas je v torek, 20. aprila, prišel prvovrstni gledališki igralec Gregor Čušin iz Koroške Bele na Gorenjskem. V nastopu se je navezal
na svetopisemsko zgodbo o preroku Jonu, ki se je zaradi upiranja
božjim načrtom znašel v trebuhu velike ribe. Čušin se v predstavi
stalno pogovarja z Bogom in z Njim prepira, občinstvo pa nago-
varja z vprašanji kot: Kaj je sploh bistveno za kristjane? Da imajo
opravljene vse zakramente oziroma po domače »vse papirje« ali da
dejavno živijo iz vere. Glede božjih zapovedi je pogosta praksa, da
bi si jih radi po svojem okusu prilagodili, Čušin pa je poudaril, da so
božje zapovedi v paketu ali pa jih ni. Ves čas nastopa se upira »odhodu v Ninive, kamor ga pošilja Bog«, občinstvo pa izziva z vprašanjem aktualizacije današnjih Niniv. Nenehno tudi išče primernejše
od sebe, ki so tudi bolj usposobljeni za oznanjanje Ninivljanom, ter
je pri tem kritičen do cerkvene hierarhije. Na koncu Čušin odide
v Ninive, pa ne zaradi Njega, niti zaradi sebe, pač pa zaradi svojih
otrok, in sklene, da bo šel znova in znova, kolikor krat bo potrebno.
Čušin, ki je s tem večerom pri nas sklenil že drugo gostovanje (pred
dobrim letom smo lahko sledili predstavi Evengelij po Čušinu), je že
napovedal novo zgodbe, tako da se lahko bogatega večera nadejamo tudi v prihodnje.
JBA
Ko zagorijo kresovi
Na večer pred praznikom dela po vsej Sloveniji zagorijo kresovi. Pri nas so 1. maj kot
državni praznik uzakonili leta 1948, proslavljali pa so ga ob zvokih pihalnih godb, s
slavnostnimi paradami in sprevodi, govori
in streljanjem častnih salv … Na vzpetinah
so zakurili kresove, in ta običaj se je ohranil
do danes. Kresovanje je tradicija, je družaben dogodek, ki združi mlado in staro.
Tudi letos je bilo že samo postavljanje kresa za matarsko mladino (Bač, Materija in
Povžane) velika stvar. Priprave so se začele
skoraj mesec dni prej. Glavno delo – gradnja skoraj sedem metrov visokega in šest
metrov širokega kresa v obliki piramide –
pa je trajalo kar tri tedne. Ob kresu, ki je bil
največji do sedaj, se je zbralo veliko domačinov, predvsem mladih, ki so se družili in
zabavali do zgodnjih jutranjih ur. V pripravo
kresa so vložili veliko delovnih ur in prostega časa. Tako pač je, tradicija veleva, da kres
v Materiji pripravlja mladina, in tako bo verjetno tudi v prihodnje.
Zakaj prižigamo kresove na večer pred
prvim majem? S kresovi simboliziramo
mednarodno solidarnost delavcev in so
spomin na krvave dogodke iz Chicaga v
začetku maja leta 1886, ko so delavske
organizacije od delodajalcev s haymarketskimi izgredi zahtevale širitev delavskih
pravic, med drugimi tudi osemurni delavnik. Na ta dan je bilo ubitih več ljudi, nekaj
delavcev celo obsojenih na smrt, zato so
demonstracije v spomin na dogodke iz
Chicaga potekale vsako leto na prvi dan v
22
maju, kasneje pa prerasle v prave proslave.
Prvi kres v Sloveniji naj bi pred več kot stotimi leti prižgale delavke Tobačne tovarne
v Ljubljani.
Da bo običaj prižiganja tradicionalnega
kresa tudi v prihodnje živel, bo v Materiji
poskrbela matarska mladina ali t. i. gasilski podmladek. Zato se bo na večer pred
1. majem matarski kres »pr'lipcah« nad Bačem še mnoga leta spogledoval s kresovi
v matarskem podolju, Čičariji in v Brkinih.
Slavko Gerželj
Foto: Slavko Gerželj
Priloga: telekomunikacije
Občina Hrpelje - Kozina na podlagi 6. člena Zakona o vračanju vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje (Uradni list RS, št. 54/2007 – uradno prečiščeno besedilo UPB4) objavlja
PREDLOG SEZNAMOV
DEJANSKIH KONČNIH
UPRAVIČENCEV
za vračilo vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje
1. Predlog seznama dejanskih upravičencev za vračilo vlaganj v javno telekomunikacijsko
omrežje na področju posameznih krajevnih skupnosti je izdelan na podlagi vloženega zahtevka
na Državno pravobranilstvo RS v letu 2004 in sklenjene poravnave z Državnim pravobranilstvom. Zahtevek na DP in seznam sta bila izdelana na podlagi obstoječe dokumentacije iz arhivov krajevne skupnosti in dokumentov, ki jih je pridobila Občina Hrpelje - Kozina in se nanašajo
na izgradnjo telefonskega omrežja.
2. V času objave imajo predlagani dejanski upravičenci oziroma osebe, ki niso uvrščene na ta
seznam, pa se smatrajo za upravičence, možnost pisnega ugovora na seznam. Ugovor je možno podati na podlagi dokazil, iz katerih je razvidno vlaganje. Obrazec ugovora je objavljen na
spletnem portalu občine.
Ugovor je potrebno v pisni obliki oddati na naslov: Občina Hrpelje - Kozina, Hrpelje, Reška cesta
14, 6240 Kozina, v roku 15 dni od objave tega seznama na spletnem portalu občine na naslovu:
http://www.hrpelje-kozina.si/cms/index.php, oziroma na oglasni deski Krajevne skupnosti.
Kot dokazilo za uvrstitev na seznam se upošteva listina, ki dokazuje sodelovanje v akciji izgradnje telefonskega omrežja, zlasti pogodba s krajevno skupnostjo oz. dokazila o plačilu za
izgradnjo krajevnega telefonskega omrežja na območju naselja v krajevni skupnosti.
Upravičenci, ki na podlagi seznama še niso podali vloge za vračilo, morajo le-to podati do 4. 6.
2010. Obrazec je dostopen na spletnem portalu občine.
3. V primeru, da je dejanski upravičenec s tega seznama umrl, postanejo upravičenci do vračila
sredstev njegovi zakoniti dediči oz. za pravno osebo njeni pravni nasledniki. Ti morajo svojo
upravičenost dokazati s sklepom o dedovanju oz. dokumentom, ki izkazuje pravno nasledstvo.
Dediči se lahko medsebojno dogovorijo o izplačilu v deležu. Zakoniti dediči in vsi ostali dejanski
končni upravičenci bodo o nadaljnjih postopkih obveščeni.
4. Po preteku 15-dnevnega roka za posredovanje ugovora iz točke 2. tega razglasa bo po obravnavi ugovorov pristojna komisija izdelala in objavila seznam končnih upravičencev.
5. Predlagani dejanski upravičenci za vračilo sredstev iz naslova vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje, ki so sklepali pogodbo s krajevno skupnostjo, so:
• Predlog seznama dejanskih končnih upravičencev za vračilo
vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje za območje nekdanje Krajevne skupnosti Hrpelje, leto 1987.
Po samoupravnem sporazumu št. 2-854/1-87, sklenjenim med KRAJEVNO SKUPNOSTJO HRPELJE in PTT promet Sežana, ter po poravnavi z Državnim pravobranilstvom Republike Slovenije, številka: NT-KP-A03-3049/2004-2-LJ-U:
Krajevna skupnost: HRPELJE
Pogodba KS: 88/88
Zap. št. Ime
1.
Edvard
2.
Vlado
3.
Marija
4.
Slavko
5.
Dalija
6.
Franc
7.
Slava
8.
Borislav
9.
Milan
Priimek
Abram
Bak
Benčič
Bernetič
Čeranič
Čermelj
Čermelj
Ercigoj
Ferluga
Naselje: VRHPOLJE, KRVAVI POTOK, MIHELE,
NASIREC
Poravnava DP: NT-KP-A03-3049/2004-2-LJ-U
Naslov
Vrhpolje 32
Vrhpolje 19
Vrhpolje 11
Vrhpolje 18
Vrhpolje 5
Vrhpolje 30
Vrhpolje 7
Vrhpolje 3
Vrhpolje 20
Leto: 1988
Pošta
6240 Kozina
6240 Kozina
6240 Kozina
6240 Kozina
6240 Kozina
6240 Kozina
6240 Kozina
6240 Kozina
6240 Kozina
10.
11.
12.
13.
14.
15.
16.
17.
18.
19.
20.
21.
22.
23.
24.
25.
26.
27.
28.
29.
30.
31.
32.
33.
34.
35.
36.
37.
38.
39.
40.
41.
42.
43.
44.
45.
46.
47.
48.
49.
50.
51.
52.
53.
54.
55.
56.
Albin
Srečko
Karlo
Boris
Dušan
Danica
Silvester
Bojan
Neva
Milan
Pavel
Viktor
Srečko
Jadran
Marjan
Silvester
Pavel
Marko
Neva
Danilo
Peter
Mirjan
Rado
Stanislav
Jelka
Ivan
Jadran
Mara
Zorko
Emilija
Edvard
Boris
Janez
Marija
Silvan
Željko
Radivoj
Ciril
Marija Viljema
Albin
Boris
Anton
Stanislav
Bojan
Branko
Rajko
Sonja
Kapun
Kapun
Kastelic
Magajna
Ražem
Svetina
Šikošek
Višnjevec
Višnjevec
Fontanot
Burič
Cergol
Dariš
Dekleva
Hrvatin
Kastelic
Kavčič
Koltneker
Lukežič
Metlika
Metlika
Mihalič
Mihalič
Mihalič
Skočaj
Tratnik
Višnjevec
Žerjav
Žerjav
Ferfila
Grapajc
Metlika
Mihalič
Mihalič
Racman
Barba
Bernetič
Cek
Dariž
Mihalič
Mihalič
Racman
Ražem
Višnjevec
Višnjevec
Višnjevec
Višnjevec
Vrhpolje 35a
Vrhpolje 27
Vrhpolje 31
Vrhpolje 17
Vrhpolje 23
Vrhpolje 29
Vrhpolje 13
Vrhpolje 8
Vrhpolje 24
Krvavi Potok 33
Krvavi Potok 18
Krvavi Potok 3
Krvavi Potok 12
Krvavi Potok nh
Krvavi Potok 5
Krvavi Potok 11
Krvavi Potok 26
Krvavi Potok 38
Krvavi Potok nh
Krvavi Potok nh
Krvavi Potok 32
Krvavi Potok 6
Krvavi Potok 13
Krvavi Potok 7
Krvavi Potok 2
Krvavi Potok nh
Krvavi Potok nh
Krvavi Potok 14
Krvavi Potok 15
Mihele 15
Mihele 17
Mihele 5
Mihele 3
Mihele 1
Mihele 6
Nasirec 7
Nasirec 10
Nasirec 15
Nasirec 13
Nasirec 3
Nasirec 4a
Nasirec 6a
Nasirec 7
Nasirec 17
Nasirec 17
Nasirec 11
Nasirec 14
6240 Kozina
6240 Kozina
6240 Kozina
6240 Kozina
6240 Kozina
6240 Kozina
6240 Kozina
6240 Kozina
6240 Kozina
6240 Kozina
6240 Kozina
6240 Kozina
6240 Kozina
6240 Kozina
6240 Kozina
6240 Kozina
6240 Kozina
6240 Kozina
6240 Kozina
6240 Kozina
6240 Kozina
6240 Kozina
6240 Kozina
6240 Kozina
6240 Kozina
6240 Kozina
6240 Kozina
6240 Kozina
6240 Kozina
6240 Kozina
6240 Kozina
6240 Kozina
6240 Kozina
6240 Kozina
6240 Kozina
6240 Kozina
6240 Kozina
6240 Kozina
6240 Kozina
6240 Kozina
6240 Kozina
6240 Kozina
6240 Kozina
6240 Kozina
6240 Kozina
6240 Kozina
6240 Kozina
Seznam je zaključen pod zaporedno številko 56, vendar ga je na podlagi verodostojne
dokumentacije, predložene do 4. 6. 2010 v sprejemno pisarno Občine Hrpelje - Kozina,
mogoče dopolniti. Istočasno je potrebno predložiti vse podatke, ki so potrebni za nakazilo sredstev, v kolikor upravičenec tega še ni storil.
• Predlog seznama dejanskih končnih upravičencev za vračilo
vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje za območje nekdanje Krajevne skupnosti Materija, leto 1989
Po samoupravnem sporazumu št. 02-164/1-88 in 02-1159/1-87 sklenjenim med KRAJEVNO
SKUPNOSTJO MATERIJA in PTT promet Sežana ter po poravnavi z Državnim pravobranilstvom
Republike Slovenije številka: NT-KP-A03-3051/2004-6-LJ-TU.
Krajevna skupnost: MATERIJA
Naselje: BREZOVICA, ROŽICE, GRADIŠICA, SKALeto: 1989
DANŠČINA, BAČ, POVŽANE, MATERIJA
Pogodba KS: 02-1159/1-87 in št.
Poravnava DP: NT-KP-A03-3051/2004-6-LJ-TU
02-164/1-88
Zap. št.
Ime
Priimek
Naslov
1.
Vida
Blažina
Brezovica 42
2.
Anton
Blokar
Brezovica 18
3.
Viljem
Blokar
Brezovica 52
4.
Jordan
Čevna
Brezovica 30
5.
Ivanka
Gerk
Brezovica 48
Pošta
6242 Materija
6242 Materija
6242 Materija
6242 Materija
6242 Materija
23
Priloga: telekomunikacije
6.
7.
8.
9.
10.
11.
12.
13.
14.
15.
16.
17.
18.
19.
20.
21.
22.
23.
24.
25.
26.
27.
28.
29.
30.
31.
32.
33.
34.
35.
36.
37.
38.
39.
40.
41.
42.
43.
44.
45.
46.
47.
48.
49.
50.
51.
52.
53.
54.
55.
56.
57.
58.
59.
60.
61.
62.
63.
64.
65.
66.
67.
68.
69.
70.
71.
72.
73.
74.
75.
76.
77.
78.
24
Karel
Mirko
Ivan
Jože
Anton
Mira
Anton
Drago
Kvirin
Milan
Darij
Cvijeta
Jože
Rado
Roman
Roman
Branko
Franc
Damjan
Marjo
Jože
Marija
Aldo
Viljem
Vladimir
Jože
Franc
Marjan
Marjan
Jadran
Ivan
Darko
Cvetko
Frančiška
Vladimir
Mitja
Anica
Marino
Franc
Nevenka
Nevio
Igor
Stanko
Stanko
Jožefa
Avgust
Anton
Franc
Ivan
Ivan
Slavko (Stanislav)
Edi
Marica
Franc
Albin
Ivan
Janko
Jože
Milan
Žarko
Mirko
Leonello
Bojan
Darij
Ivana
Zvonomir
Ivan
Jože
Zdenka
Petar
Jože
Zorko
Ivan
Gerk
Grželj
Hotež
Kastelic
Koblar
Koblar
Okretič
Vatovec
Vatovec
Vatovec
Vran
Ban
Bolčič
Bolčič
Grk
Jankovič
Katič
Krebelj
Križman
Maganja
Matevlič
Metlika
Škerjanc
Škerjanc
Škerjanc
Švab
Vatovec
Zadnik
Drožina
Ivančič
Kineže
Kranjc
Škerjanc
Škerjanc
Zadnik
Boštjančič
Gerdevič
Gerdevič
Hrvatin
Mlinarič
Poles
Racman
Škerjanc
Poles
Grdevič
Babuder
Babič
Babuder
Ban
Ban
Benčič
Segulin
Fabjan
Gerželj
Gec
Godina
Gropajc
Mahne
Škerjanc
Milosavljević
Benčič
Persegatti
Renko
Sever
Sila
Sila
Stančič
Škerjanc
Ivanovič
Zec
Žnebelj
Ban
Fabjančič
Brezovica 49
Brezovica 11
Brezovica 24
Brezovica 35
Brezovica 21
Brezovica 45
Brezovica 31
Brezovica 23
Brezovica 27
Brezovica nh
Brezovica 43
Rožice 1
Rožice 3
Rožice nh
Rožice 9
Rožice 18
Rožice 11
Rožice 13
Rožice 15
Rožice 16
Rožice 19
Rožice 17
Rožice 4
Rožice 5
Rožice 20
Rožice 2
Rožice 8
Rožice 6
Gradišica 8
Gradišica 1
Gradišica 2
Gradišica 6
Gradišica 10
Gradišica 4
Gradišica nh
Skadanščina 12
Skadanščina 6
Skadanščina 9
Skadanščina 13
Skadanščina 2
Skadanščina 7
Skadanščina 4
Skadanščina 5
Skadanščina 1
Skadanščina 8
Bač pri Materiji 1a
Bač pri Materiji 20
Bač pri Materiji 15
Bač pri Materiji 14
Bač pri Materiji 12
Bač pri Materiji 3a
Bač pri Materiji 19
Bač pri Materiji 18
Bač pri Materiji 5a
Bač pri Materiji 11a
Bač pri Materiji 6
Bač pri Materiji 6a
Bač pri Materiji 9a
Rozmanova ulica 25
Rodiška cesta 7
Bač pri Materiji 13
Bač pri Materiji 17
Bač pri Materiji 22
Bač pri Materiji 29
Bač pri Materiji 22
Bač pri Materiji 22a
Bač pri Materiji
Bač pri Materiji 24
Bač pri Materiji 25/a
Bač pri Materiji 16
Bač pri Materiji 9
Povžane 30
Povžane 4a
6242 Materija
6242 Materija
6242 Materija
6242 Materija
6242 Materija
6242 Materija
6242 Materija
6242 Materija
6242 Materija
6242 Materija
6242 Materija
6242 Materija
6242 Materija
6242 Materija
6242 Materija
6242 Materija
6242 Materija
6242 Materija
6242 Materija
6242 Materija
6242 Materija
6242 Materija
6242 Materija
6242 Materija
6242 Materija
6242 Materija
6242 Materija
6242 Materija
6242 Materija
6242 Materija
6242 Materija
6242 Materija
6242 Materija
6242 Materija
6242 Materija
6242 Materija
6242 Materija
6242 Materija
6242 Materija
6242 Materija
6242 Materija
6242 Materija
6242 Materija
6242 Materija
6242 Materija
6242 Materija
6242 Materija
6242 Materija
6242 Materija
6242 Materija
6242 Materija
6242 Materija
6242 Materija
6242 Materija
6242 Materija
6242 Materija
6242 Materija
6242 Materija
6240 Kozina
6242 Materija
6242 Materija
6242 Materija
6242 Materija
6242 Materija
6242 Materija
6242 Materija
6242 Materija
6242 Materija
6242 Materija
6242 Materija
6242 Materija
6242 Materija
79.
80.
81.
82.
83.
84.
85.
86.
87.
88.
89.
90.
91.
92.
93.
94.
95.
96.
97.
98.
99.
100.
Dragomir
Vilibald
Mirjam
Drago
Branko
Stanislav
Žarko
Jože
Albin
Jožef
Albin
Miroslav Anton
Alojz
Stanko
Darko
Egon
Slavica
Ferdinand
Franc
Stanislav
Slavko
Božo
Godina
Mesarec
Bubnič
Renko
Nedoh
Šiškovič
Fabjančič
Babuder
Hrvatin
Fabjančič
Hrvatin
Babuder
Kljun
Fabjančič
Mavrič
Kastelic
Kocjančič
Uršič
Godina
Ukovič
Gerželj
Roknič
Povžane 22
Povžane 18
Povžane 24
Povžane 2f
Povžane 2b
Povžane 1b
Povžane 2e
Povžane 20
Povžane 2a
Povžane 5
Povžane 3a
Povžane 29
Povžane 28
Povžane 26
Materija 18c
Materija 20
Materija 21
Materija 4
Materija 2a
Materija 17b
Materija 18b
Materija 5
6242 Materija
6242 Materija
6242 Materija
6242 Materija
6242 Materija
6242 Materija
6242 Materija
6242 Materija
6242 Materija
6242 Materija
6242 Materija
6242 Materija
6242 Materija
6242 Materija
6242 Materija
6242 Materija
6242 Materija
6242 Materija
6242 Materija
6242 Materija
6242 Materija
6242 Materija
Seznam je zaključen pod zaporedno številko 100, vendar ga je na podlagi verodostojne
dokumentacije, predložene do 4. 6. 2010 v sprejemno pisarno Občine Hrpelje - Kozina,
mogoče dopolniti. Istočasno je potrebno predložiti vse podatke, ki so potrebni za nakazilo sredstev, v kolikor upravičenec tega še ni storil.
• Predlog seznama dejanskih končnih upravičencev za vračilo
vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje za območje nekdanje Krajevne skupnosti Gradišče pri Materiji, leto 1989
Po samoupravnem sporazumu št. 02-931/1-89, sklenjenim med KRAJEVNO SKUPNOSTJO GRADIŠČE PRI MATERIJI in PTT promet Sežana, ter po poravnavi z Državnim pravobranilstvom Republike Slovenije številka: NT-KP-A03-3046/2004-LJ-3-T
Krajevna skupnost: GRADIŠČE PRI MATERIJI
Pogodba KS: z Mršnik Janez, 6. 12. 1989
Zap. št.
Ime
Priimek
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
8.
9.
10.
11.
12.
13.
14.
15.
16.
17.
18.
19.
20.
21.
22.
23.
24.
25.
Stanko
Bendra
Mirko
Carič
Marija
Debeljak
Franc
Dekleva
Rado
Dodič
Vera
Dodič
Stojan
Juriševič
Janko
Kakovič
Franc
Klun
KS Gradišče
Darko
Mihalič
Franc
Mihalič
Jože
Mihalič
Boris
Miklavec
Predelava poliuretanskih mas Šepič
Marija
Samsa
Slava
Šepič
Amalija
Šturm
Franc
Šturm
Franc
Šturm
Karlo
Šturm
Peter
Šturm
Stanko
Šturm
Stanko
Šturm
Zvonko
Šturm
Naselje: GRADIŠČE PRI
Leto: 1989
MATERIJI
Poravnava DP: NT-KP-A03-3046/2004-LJ-3-T
Naslov
Pošta
Gradišče pri Materiji 32
Gradišče pri Materiji 40
Gradišče pri Materiji 4
Gradišče pri Materiji 9a
Gradišče pri Materiji 16
Gradišče pri Materiji 10
Gradišče pri Materiji 33
Gradišče pri Materiji 26
Gradišče pri Materiji 46
Gradišče pri Materiji 35
Gradišče pri Materiji 9
Gradišče pri Materiji 18
Gradišče pri Materiji 41
Gradišče pri Materiji 51
Gradišče pri Materiji 19
Gradišče pri Materiji 51
Gradišče pri Materiji 20
Gradišče pri Materiji 12
Gradišče pri Materiji 15
Gradišče pri Materiji 21a
Gradišče pri Materiji 36
Gradišče pri Materiji 31
Gradišče pri Materiji 31a
Gradišče pri Materiji 11
6243 Obrov
6243 Obrov
6243 Obrov
6243 Obrov
6243 Obrov
6243 Obrov
6243 Obrov
6243 Obrov
6243 Obrov
6243 Obrov
6243 Obrov
6243 Obrov
6243 Obrov
6243 Obrov
6243 Obrov
6243 Obrov
6243 Obrov
6243 Obrov
6243 Obrov
6243 Obrov
6243 Obrov
6243 Obrov
6243 Obrov
6243 Obrov
6243 Obrov
Priloga: telekomunikacije
26.
27.
28.
29.
30.
31.
32.
Predelava poliuretanskih mas Šepič
Karlo
Volk
Nadja
Volk
Jože
Vouk
Lucijan
Vouk
Rajko
Zdravkovič
Angel
Žnebelj
Gradišče pri Materiji 51
Gradišče pri Materiji 46a
Gradišče pri Materiji 38
Gradišče pri Materiji 8
Gradišče pri Materiji 47
Gradišče pri Materiji 14
Gradišče pri Materiji 13
6243 Obrov
6243 Obrov
6243 Obrov
6243 Obrov
6243 Obrov
6243 Obrov
6243 Obrov
Seznam je zaključen pod zaporedno številko 32, vendar ga je na podlagi verodostojne
dokumentacije, predložene do 4. 6. 2010 v sprejemno pisarno Občine Hrpelje - Kozina,
mogoče dopolniti. Istočasno je potrebno predložiti vse podatke, ki so potrebni za nakazilo sredstev, v kolikor upravičenec tega še ni storil.
• Predlog seznama dejanskih končnih upravičencev za vračilo
vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje za območje nekdanje Krajevne skupnosti Obrov, leto 1989
Po samoupravnem sporazumu št. 02-74/1-89 in št. 02-1188/1-87, sklenjenim med
KRAJEVNO SKUPNOSTJO OBROV in PTT promet Sežana, ter po poravnavi z Državnim
pravobranilstvom Republike Slovenije številka: NT-KP-A03-3052/2004-LJ-2-T
Krajevna skupnost: OBROV
Pogodba KS: z dne 8. 9. 1989
Z a p.
Ime
št.
1.
Drago
2.
Milan
3.
Zmago
4.
Boris
5.
Stanislav
6.
Cvetko
7.
Emil
8.
Boris
9.
Franc
10.
Franc
11.
Jože
12.
Rudi
13.
Branko
14.
Renato
15.
Peter
16.
Darko
17.
Jože
18.
Rajko
19.
Cvetka
20.
Marija
21.
Anton
22.
Anton
23.
Anton
24.
Anton
25.
Bogdan
26.
Edvard
27.
Oskar
28.
Romano
29.
Stanko
30.
Stanko
31.
Valter
32.
Vincenc
33.
Vladimir
34.
Zdravko
35.
Valerija
36.
Žarko
37.
Liljana
38.
Maristela
39.
Josip
40.
Franc
41.
Boris
42.
Josip
43.
Franc
44.
Franko
Naselje: OBROV, JAVORJE, BREZOVO BRDO, POLJANE, GOLAC
Poravnava DP: NT-KP-A03-3052/2004-LJ-2-T
Leto: 1989
Priimek
Naslov
Pošta
Barba
Benčič
Butinar
Dodič
Gombač
Jursinovič
Križman
Ljubič
Ljubič
Ljubič
Ljubič
Ljubič
Maslo
Mikolj
Valenčič
Sluga
Sluga
Sluga
Šturm
Urh
Valenčič
Valenčič
Valenčič
Valenčič
Valenčič
Valenčič
Valenčič
Valenčič
Valenčič
Valenčič
Valenčič
Valenčič
Valenčič
Valenčič
Železnik
Železnik
Žnebelj
Drakulič
Florenin
Gerdevič
Gojak
Gojak
Ivančič
Ivančič
Javorje 35
Javorje 28
Javorje 51a
Javorje 16
Javorje 26
Javorje 44
Javorje 39
Javorje 27
Javorje 18
Javorje 18
Javorje 14
Javorje 17
Javorje 15
Javorje 2
Javorje 51c
Javorje 9
Javorje 10
Javorje 5a
Javorje 29
Javorje 50
Javorje 12
Javorje 38
Javorje 51b
Javorje 13
Javorje 25
Javorje 41
Javorje 11
Javorje 46
Javorje 41a
Javorje 52b
Javorje 49
Javorje 8
Javorje 25
Javorje 4
Javorje 43
Javorje 33
Javorje 24a
Golac 67
Golac 78b
Golac 41
Golac 36
Golac 22
Golac 42
Golac 21
6243 Obrov
6243 Obrov
6243 Obrov
6243 Obrov
6243 Obrov
6243 Obrov
6243 Obrov
6243 Obrov
6243 Obrov
6243 Obrov
6243 Obrov
6243 Obrov
6243 Obrov
6243 Obrov
6243 Obrov
6243 Obrov
6243 Obrov
6243 Obrov
6243 Obrov
6243 Obrov
6243 Obrov
6243 Obrov
6243 Obrov
6243 Obrov
6243 Obrov
6243 Obrov
6243 Obrov
6243 Obrov
6243 Obrov
6243 Obrov
6243 Obrov
6243 Obrov
6243 Obrov
6243 Obrov
6243 Obrov
6243 Obrov
6243 Obrov
6243 Obrov
6243 Obrov
6243 Obrov
6243 Obrov
6243 Obrov
6243 Obrov
6243 Obrov
45.
46.
47.
48.
49.
50.
51.
52.
53.
54.
55.
56.
57.
58.
59.
60.
61.
62.
63.
64.
65.
66.
67.
68.
69.
70.
71.
72.
73.
74.
75.
76.
77.
78.
79.
80.
81.
82.
83.
84.
85.
86.
87.
88.
89.
90.
91.
92.
93.
94.
95.
96.
97.
98.
99.
100.
101.
102.
103.
104.
105.
106.
107.
108.
109.
110.
111.
112.
113.
114.
115.
116.
117.
Mirko
Jože
Antona
Danilo
Franc
Miloš
Mirko
Vera
Željko
Marija
Božica
Jože
Miroslav
Anton
Stanko
Franc
Jolanda
Jože
Marija
Zlatan
Nevijo
Ana
Marija
Franc
Olga
Albina
Vid
Albin
Pavla
Radomir
Jožef
Jadran
Ivan
Jože
Franc
Jože
Robert
Stojan
Franci
Anton
Boris
Drago
Drago
Guerino
Ivan
Jožef
Jožef
Jožica
Marjan
Pavel
Orina
Damjan
Danilo
Viljan
Frank
Stanislav
Zdenko
Albina
Radovan
Franc
Dorijan
Franc
Josip
Božidar
Urban
Marija
Davorin
Jože
Jožko
Gabriel
Mima
Ciril-Jožef
Jože
Ivančič
Juriševič
Juriševič
Juriševič
Juriševič
Juriševič
Juriševič
Juriševič
Juriševič
Karleuša
Maglica
Maglica
Maglica
Mamilovič
Mamilovič
Mršnik
Mršnik
Mršnik
Juriševič
Božič
Demojzes
Klajič
Kocjan
Cesar
Černetič
Debeljak
Debeljak
Frank
Frank
Frank
Gustinčič
Tomšič
Bubnič
Bubnič
Ceglar
Ceglar
Ceglar
Ceglar
Čandek
Dodič
Dodič
Dodič
Dodič
Dodič
Dodič
Dodič
Dodič
Dodič
Dodič
Dodič
Dodič-Mihalič
Fatur
Fatur
Fatur
Radoš
Gerdevič
Gustinčič
Hrvatin
Hrvatin
Ivančič
Juriševič
Jursinovič
Kocjan
Kovačevič
Legat
Dodič
Miklavec
Miklavec
Miklavec
Novak
Novak
Počkaj
Prosen
Golac 14
Golac 72
Golac 16
Golac 64
Golac 61
Golac 5
Golac 3
Golac 79
Golac 4
Golac 44
Golac
Golac 52
Golac 59
Golac 87
Golac 94
Golac 94
Golac 23
Golac 75
Golac 74
Poljane 59
Poljane pri gradu 3
Poljane 7
Poljane 22
Brezovo Brdo 18
Brezovo Brdo 20
Brezovo Brdo 12
Ivana Turšiča 1
Brezovo Brdo 1
Brezovo Brdo
Brezovo Brdo 6
Brezovo Brdo 9
Brezovo Brdo 11
Obrov 61b
Obrov 17
Obrov 46
Obrov 53a
Obrov 57
Obrov 55a
Obrov 55c
Obrov 59b
Obrov 18
Obrov 61e
Obrov 52a
Obrov 62a
Obrov 7
Obrov 5
Obrov 2
Obrov 10
Obrov 32
Obrov 53
Obrov 56
Obrov 35a
Obrov
Obrov 35
Obrov 61b
Obrov 62
Obrov 21
Obrov 13a
Obrov 59a
Obrov 41
Obrov 61c
Obrov 55b
Obrov 62c
Obrov 63a
Obrov 49
Obrov 45
Obrov 55d
Obrov 6
Obrov 59
Obrov 58
Obrov 55
Obrov 48
Obrov 51a
6243 Obrov
6243 Obrov
6243 Obrov
6243 Obrov
6243 Obrov
6243 Obrov
6243 Obrov
6243 Obrov
6243 Obrov
6243 Obrov
6243 Obrov
6243 Obrov
6243 Obrov
6243 Obrov
6243 Obrov
6243 Obrov
6243 Obrov
6243 Obrov
6243 Obrov
6243 Obrov
6243 Obrov
6243 Obrov
6243 Obrov
6243 Obrov
6243 Obrov
6243 Obrov
6243 Obrov
6243 Obrov
6243 Obrov
6243 Obrov
6243 Obrov
6243 Obrov
6243 Obrov
6243 Obrov
6243 Obrov
6243 Obrov
6243 Obrov
6243 Obrov
6243 Obrov
6243 Obrov
6243 Obrov
6243 Obrov
6243 Obrov
6243 Obrov
6243 Obrov
6243 Obrov
6243 Obrov
6243 Obrov
6243 Obrov
6243 Obrov
6243 Obrov
6243 Obrov
6243 Obrov
6243 Obrov
6243 Obrov
6243 Obrov
6243 Obrov
6243 Obrov
6243 Obrov
6243 Obrov
6243 Obrov
6243 Obrov
6243 Obrov
6243 Obrov
6243 Obrov
6243 Obrov
6243 Obrov
6243 Obrov
6243 Obrov
6243 Obrov
6243 Obrov
6243 Obrov
6243 Obrov
25
Priloga: telekomunikacije
118.
119.
120.
121.
122.
123.
124.
Zdravko
Milan
Zdenko
Jože
Mirjan
Rado
Viljan
Rojc
Sluga
Tomažič
Udovič
Valenčič
Valenčič
Žitko
Obrov 9a
Obrov 13a
Obrov 50
Obrov 51
Obrov 52a
Obrov 22
Obrov 47
6243 Obrov
6243 Obrov
6243 Obrov
6243 Obrov
6243 Obrov
6243 Obrov
6243 Obrov
Seznam je zaključen pod zaporedno številko 124, vendar ga je na podlagi verodostojne
dokumentacije, predložene do 4. 6. 2010 v sprejemno pisarno Občine Hrpelje - Kozina,
mogoče dopolniti. Istočasno je potrebno predložiti vse podatke, ki so potrebni za nakazilo sredstev, v kolikor upravičenec tega še ni storil.
• Predlog seznama dejanskih končnih upravičencev za vračilo
vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje za območje nekdanje Krajevne skupnosti Tatre, leto 1989
Po samoupravnem sporazumu 02-109/1-88, sklenjenim med KRAJEVNO SKUPNOSTJO
TATRE in PTT promet Sežana, ter po poravnavi z Državnim pravobranilstvom Republike
Slovenije številka: NT-KP-A03-3059/2004-5-LJ-TU
Krajevna skupnost: TATRE
Pogodba KS: z dne 18. 8. 1989
Zap. št. Ime
1.
Albin
2.
Mirko
3.
Jadranka
4.
Pavel
5.
Branko
6.
Karel (Zvonko)
7.
Jordan
8.
Slavko
9.
Ivan
10.
Jože (Maks)
11.
Franc (Danilo)
12.
Franc
13.
Marija (Ivan)
14.
Ivan
15.
Darjo (Robert)
16.
Maks
17.
Stojan
18.
Ivanka
19.
Jelena
20.
Matjaž
21.
Bogdana
Priimek
Mahne
Mahne
Mezgec
Filipčič
Filipčič
Dujmovič
Blaževi
Gustinčič
Gajšak
Filipčič
Cek
Gustinčič
Mezgec
Tomažič
Družina
Poplašen
Mahne
Stranščak
Dujmovič
Gajšak
Blaževič
Naselje: TATRE
Leto: 1989
Poravnava DP: NT-KP-A03-3059/2004-5-LJ-TU
Naslov
Pošta
Tatre 32
6243 Obrov
Tatre 39
6243 Obrov
Tatre 20
6243 Obrov
Tatre 16
6243 Obrov
Tatre 4 (Liminjanska 6)
6243 Obrov
Tatre 23
6243 Obrov
Tatre 24
6243 Obrov
Tatre 13 (Beblerjeva 16)
6243 Obrov
Tatre 7
6243 Obrov
Tatre 30 (Zadružna ul. 3)
6243 Obrov
Tatre 8
6243 Obrov
Tatre 14
6243 Obrov
Tatre 28 (Oljčna pot 10)
6243 Obrov
Tatre 9
6243 Obrov
C. na Markovec 4
6243 Obrov
Tatre 37
6243 Obrov
Tatre 35
6243 Obrov
Tatre 36
6243 Obrov
Tatre 23 (Tovarniška 10)
6243 Obrov
Tatre 7
6243 Obrov
Tatre 3
6243 Obrov
Seznam je zaključen pod zaporedno številko 21, vendar ga je na podlagi verodostojne
dokumentacije, predložene do 4. 6. 2010 v sprejemno pisarno Občine Hrpelje - Kozina,
mogoče dopolniti. Istočasno je potrebno predložiti vse podatke, ki so potrebni za nakazilo sredstev, v kolikor upravičenec tega še ni storil.
• Predlog seznama dejanskih končnih upravičencev za vračilo
vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje za območje nekdanje Krajevne skupnosti Slivje, leto 1987
Po samoupravnem sporazumu št. 02-1176/1-87, 02-239/1-88, sklenjenim med KRAJEVNO SKUPNOSTJO SLIVJE in PTT promet Sežana, ter po poravnavi z Državnim pravobranilstvom Republike Slovenije številka: NT-KP-A03-3058/2004-LJ-11-T
Krajevna skupnost: SLIVJE
Pogodba KS: 42/87
Zap. št. Ime
1.
Ivan
2.
Darjo
3.
Gina
26
Naselje: SLIVJE, OREHEK, HOTIČNA, VELIKE LOČE, MRŠE, MARKOVŠČINA, RITO- Leto: 1987
MEČE, KOVČICE
Poravnava DP: NT-KP-A03-3058/2004-LJ-11-T
Priimek
Naslov
Pošta
Berginc
Slivje 26
6242 Materija
Cergol
Slivje 23
6242 Materija
Kuštrin
Slivje 12a
6242 Materija
4.
5.
6.
7.
8.
9.
10.
11.
12.
13.
14.
15.
16.
17.
18.
19.
20.
21.
22.
23.
24.
25.
26.
27.
28.
29.
30.
31.
32.
33.
34.
35.
36.
37.
38.
39.
40.
41.
42.
43.
44.
45.
46.
47.
48.
49.
50.
51.
52.
53.
54.
55.
56.
57.
58.
59.
60.
61.
62.
63.
64.
65.
66.
67.
68.
69.
70.
71.
72.
73.
74.
75.
76.
Jože
Branko
Neva
Dušan
Milan
Franc
Milan
Dušan
Anton
Karlo
Jože
Amalija
Jadran
urad
Silvo
Vladimir
Dušan
Franc
Silvo
Ervin
Jadran
Stanislav
Franc
Alojz
Anton
Danilo
Frančiška
Zlatko
Alojz
Karel
Anton
Roman
Karina
Miroslav
Branko
Stojan
Rozalija
Aleksander
Rado
Zoran
Robert
Vladimir
Jože
Karlo
Slavka
Boris
Jožef
Franc
Evgen
Boris
Dušan
Marjo
Emil
Albin
Marjan
Franc
Radenko
Stanislav
Anton
Rihard
Anton
Anton
Pavla
Damjan
Frančiška
Marjan
Franc
Anton
Franc
Emil
Franc
Janko
Zdenko
Maglica
Mahne
Mahne
Mezgec
Mezgec
Šiškovič
Škerjanc
Grk
Renko
Šturm
Žerjav
Žitko
Žnebelj
Župnijski
Ban
Cetin
Grželj
Gvardjančič
Mezgec
Frank
Lukač
Benulič
Cergolj
Kocjančič
Kocjančič
Kocjančič
Skočaj
Vouk
Zadnik
Zadnik
Dodič
Ivančič
Mezgec
Močan
Novak
Plašinger
Plešincer
Skočaj
Skočaj
Janaškovič
Lipovec
Lukač
Mezgec
Mezgec
Mezgec
Volk
Benulič
Boštjančič
Bubnič
Dodič
Družina
Družina
Jakulin
Juriševič
Juriševič
Kljun
Kljun
Kljun
Kocjančič
Kocjančič
Lukač
Počkaj
Rakar
Segulin
Segulin
Segulin
Sigulin
Skočaj
Škrlj
Železnik
Božič
Dodič
Frank
Slivje 12
Slivje 1a
Slivje 31
Slivje 28
Slivje 18
Slivje 21
Slivje 25
Slivje 7
Slivje 14
Slivje 10a
Slivje 36
Slivje 10a
Slivje 5
Slivje 2
Mrše 10
Mrše 5
Mrše 3
Mrše 11
Mrše 16
Orehek 8
Orehek 6
Velike Loče 14
Velike Loče 5
Velike Loče 17
Velike Loče 16
Velike Loče 1
Velike Loče 18
Velike Loče 7
Velike Loče
Velike Loče 11
Hotična
Hotična 2
Hotična 9
Hotična 10
Hotična 18
Hotična
Hotična 6
Hotična 3
Hotična 11
Kovčice 4
Kovčice 21
Kovčice 23
Kovčice 8
Kovčice 7
Kovčice 10
Kovčice 5
Markovščina 28
Markovščina
Markovščina 5
Markovščina 8
Markovščina 21
Markovščina 4
Markovščina
Markovščina 31
Markovščina 16
Markovščina 34
Markovščina 19
Markovščina 22
Markovščina 15
Markovščina 6
Markovščina 12
Markovščina 1
Markovščina 35
Markovščina 7a
Markovščina 11
Markovščina 32
Markovščina 29
Markovščina 1
Markovščina 30
Markovščina 35
Ritomeče 1
Ritomeče 9
Ritomeče
6242 Materija
6242 Materija
6242 Materija
6242 Materija
6242 Materija
6242 Materija
6242 Materija
6242 Materija
6242 Materija
6242 Materija
6242 Materija
6242 Materija
6242 Materija
6242 Materija
6242 Materija
6242 Materija
6242 Materija
6242 Materija
6242 Materija
6242 Materija
6242 Materija
6242 Materija
6242 Materija
6242 Materija
6242 Materija
6242 Materija
6242 Materija
6242 Materija
6242 Materija
6242 Materija
6242 Materija
6242 Materija
6242 Materija
6242 Materija
6242 Materija
6242 Materija
6242 Materija
6242 Materija
6242 Materija
6242 Materija
6242 Materija
6242 Materija
6242 Materija
6242 Materija
6242 Materija
6242 Materija
6242 Materija
6242 Materija
6242 Materija
6242 Materija
6242 Materija
6242 Materija
6242 Materija
6242 Materija
6242 Materija
6242 Materija
6242 Materija
6242 Materija
6242 Materija
6242 Materija
6242 Materija
6242 Materija
6242 Materija
6242 Materija
6242 Materija
6242 Materija
6242 Materija
6242 Materija
6242 Materija
6242 Materija
6243 Obrov
6243 Obrov
6243 Obrov
Priloga: telekomunikacije
77.
78.
79.
80.
81.
82.
83.
84.
85.
86.
Karlo
Marino
Franc
Benjamin
Karlo
Slavko
Stojan
Karlo
Mirko
Silvo
Kakovič
Kakovič
Malečkar
Poles
Poles
Poles
Poles
Stavanja
Valenčič
Čač
Ritomeče 5
Ritomeče 3
Ritomeče 11
Ritomeče 12
Ritomeče 14
Ritomeče 8
Ritomeče 12a
Ritomeče 4
Ritomeče 15
Gradišče pri Materiji 23
6243 Obrov
6243 Obrov
6243 Obrov
6243 Obrov
6243 Obrov
6243 Obrov
6243 Obrov
6243 Obrov
6243 Obrov
6243 Obrov
Seznam je zaključen pod zaporedno številko 86, vendar ga je na podlagi verodostojne
dokumentacije, predložene do 4. 6. 2010 v sprejemno pisarno Občine Hrpelje - Kozina,
mogoče dopolniti. Istočasno je potrebno predložiti vse podatke, ki so potrebni za nakazilo sredstev, v kolikor upravičenec tega še ni storil.
· Predlog seznama dejanskih končnih upravičencev za vračilo
vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje za območje nekdanje Krajevne skupnosti Rodik, leto 1987
Po samoupravnem sporazumu št. 3 685/4-88, sklenjenim med KRAJEVNO SKUPNOSTJO
RODIK in PTT promet Sežana, ter po poravnavi z Državnim pravobranilstvom Republike
Slovenije številka: NT-KP-A03-3055/2004-8-LJ-F
Krajevna skupnost: RODIK
Pogodba KS: 4/87
Zap. št. Ime
1.
Drago
2.
Franc
3.
Franc
4.
Željko
5.
Albin
6.
Doroteja
7.
Franc
8.
Jože
9.
Damjan
10.
Rajko
11.
Bruna
12.
Jasna
13.
Jože
14.
Bogdan
15.
Anton
16.
Rado
17.
Tatjana
18.
Mirko
19.
Evgen
20.
Franc
21.
Zorko
22.
Ludvik
23.
Zlatko
24.
Milan
25.
Stojan
26.
Vladimir
27.
Jožef
28.
Gostilna Mahorčič
29.
Šaban
30.
Edi
31.
Boris
32.
Marjan
33.
Marija
34.
Darko
35.
Mirko
36.
Franc
37.
Rado
38.
Bojan
39.
Zvone
40.
Severin
Mizarsto
Počkaj
41.
Vitomir
42.
Evgen
Priimek
Babič
Babič
Babuder
Babuder
Bernetič
Bernetič
Bernetič
Bernetič
Bogataj
Bubnič
Carli Bellina
Cerkvenik
Cizelj
Čebohinj
Čepar
Čepar
Čepar
Ćirović
Dobrila
Dujmovič
Dujmovič
Erman
Erman
Godina
Godina
Godina
Gorup
Herbaš
Hrvatin
Ivančič
Jerala
Klun
Korva
Korva
Lukovec
Lukovec
Mahnič
Mihelj
Miklavčič
Mljač
Naselje: RODIK
Leto: 1987
Poravnava DP: NT-KP-A03-3055/2004-8-LJ-F
Naslov
Pošta
Rodik 5c
6240 Kozina
Rodik 28
6240 Kozina
Rodik 54
6240 Kozina
Rodik 48
6240 Kozina
Rodik 81
6240 Kozina
Rodik 43
6240 Kozina
Rodik 19
6240 Kozina
Rodik 3f
6240 Kozina
Rodik 2
6240 Kozina
Rodik 57
6240 Kozina
Rodik 14
6240 Kozina
Rodik 42
6240 Kozina
Rodik 9
6240 Kozina
Rodik 3b
6240 Kozina
Rodik 36
6240 Kozina
Rodik 69
6240 Kozina
Rodik 107
6240 Kozina
Rodik 82
6240 Kozina
Rodik 38
6240 Kozina
Rodik 47
6240 Kozina
Rodik 105
6240 Kozina
Rodik 67
6240 Kozina
Rodik 107
6240 Kozina
Rodik 68
6240 Kozina
Rodik 3c
6240 Kozina
Rodik 39
6240 Kozina
Rodik 55
6240 Kozina
Rodik 52
6240 Kozina
Rodik 56
6240 Kozina
Rodik 24
6240 Kozina
Rodik 27
6240 Kozina
Rodik 106
6240 Kozina
Rodik 59
6240 Kozina
Rodik 6a
6240 Kozina
Rodik 108
6240 Kozina
Rodik 5e
6240 Kozina
Rodik 5a
6240 Kozina
Borova ul 4 hrp
6240 Kozina
Rodik 3d
6240 Kozina
Rodik 35
6240 Kozina
Rodik 72
6240 Kozina
Rodik 61
6240 Kozina
43.
44.
45.
46.
47.
48.
49.
50.
51.
52.
53.
54.
55.
56.
57.
58.
59.
60.
61.
62.
63.
64.
Vida
Štefan
Igor
Anica
Alojz
Franc
Franc
Karlo
R Marija
Marija
Marjan
Srečko
Nadja
Stojan
Angelica
Albin
Viljam
Ivan
Franc
Edvard
Župnijski urad
Bojan
Penko
Pozderec
Požar
Prelec
Race
Race
Race
Race
Race
Race
Race
Race
Sarkić
Škapin
Skočaj
Sluga
Sluga
Sosič
Trampuž
Željko
Volčič
Rodik 78
Rodik 6
Rodik 99
Rodik 4b
Rodik 70
Rodik 18
Rodik 25
Rodik 63
Rodik 65
Rodik 40
Rodik 6b
Rodik 98
Rodik 41
Rodik 62
Rodik 58
Rodik 76
Rodik 4
Rodik 75
Rodik 8
Rodik 30
Rodik 46
Rodik 4d
6240 Kozina
6240 Kozina
6240 Kozina
6240 Kozina
6240 Kozina
6240 Kozina
6240 Kozina
6240 Kozina
6240 Kozina
6240 Kozina
6240 Kozina
6240 Kozina
6240 Kozina
6240 Kozina
6240 Kozina
6240 Kozina
6240 Kozina
6240 Kozina
6240 Kozina
6240 Kozina
6240 Kozina
6240 Kozina
Seznam je zaključen pod zaporedno številko 64, vendar ga je na podlagi verodostojne
dokumentacije, predložene do 4. 6. 2010 v sprejemno pisarno Občine Hrpelje - Kozina,
mogoče dopolniti. Istočasno je potrebno predložiti vse podatke, ki so potrebni za nakazilo sredstev, v kolikor upravičenec tega še ni storil.
• Predlog seznama dejanskih končnih upravičencev za vračilo
vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje za območje nekdanje Krajevne skupnosti Ocizla, leto 1988
Po samoupravnem sporazumu št. 02-147/1-89, sklenjenim med KRAJEVNO SKUPNOSTJO OCIZLA in PTT promet Sežana, ter po poravnavi z Državnim pravobranilstvom Republike Slovenije številka: NT-KP-A03-3056/2004-5-E
Krajevna skupnost: OCIZLA
Pogodba KS: 02-147/1-89
Zap. št.
Ime
1.
Stojan
2.
Edi
3.
Jadran
4.
Božidar
5.
Emil
6.
Savo
7.
Zvonko
8.
Vinko
9.
Božidar
10.
Emil
11.
Oskar
12.
Rado
13.
Stanko
14.
Zoran
15.
Janko
16.
Oskar
17.
Joško
18.
Srečko
19.
Viktor
20.
Miro
21.
Danilo
22.
Jože
23.
Cvetko
24.
Mitja
25.
Alojz
26.
Vladimir
27.
Ivan
28.
Slavica
29.
Ivan
30.
Fradel
31.
Zvone
Naselje: OCIZLA, KLANEC PRI KOZINI, PETRINJE
Poravnava DP: NT-KP-A03-3056/2004-5-E
Priimek
Naslov
Korošec
Ocizla 23
Andrejašič
Ocizla 11
Andrejašič
Ocizla 13a
Bernetič
Ocizla 8
Černetič
Ocizla 30
Černetič
Ocizla 1a
Jurič
Ocizla 1c
Korošec
Ocizla 34
Mihalič
Ocizla 31
Mihalič
Ocizla 31a
Mihalič
Ocizla 16
Mihalič
Ocizla 24
Mihalič
Ocizla 35
Mihalič
Ocizla 35
Petrinja
Ocizla 3
Počkaj
Ocizla 22
Povh
Ocizla 24
Povh
Ocizla 14
Povh
Ocizla 4
Starc
Ocizla 20
Zobec
Ocizla 2a
Zobec
Ocizla 12
Albreht
Klanec 12
Bolčič
Klanec 5
Cergol
Klanec 10a
Cergol
Klanec 15b
Čule
Klanec 8a
Emil
Klanec 4
Fatur
Klanec 18
Francelj
Klanec
Lipovšek
Klanec 3
Leto: 1988
Pošta
6240 Kozina
6240 Kozina
6240 Kozina
6240 Kozina
6240 Kozina
6240 Kozina
6240 Kozina
6240 Kozina
6240 Kozina
6240 Kozina
6240 Kozina
6240 Kozina
6240 Kozina
6240 Kozina
6240 Kozina
6240 Kozina
6240 Kozina
6240 Kozina
6240 Kozina
6240 Kozina
6240 Kozina
6240 Kozina
6240 Kozina
6240 Kozina
6240 Kozina
6240 Kozina
6240 Kozina
6240 Kozina
6240 Kozina
6240 Kozina
6240 Kozina
27
Priloga: telekomunikacije
32.
33.
34.
35.
36.
37.
38.
39.
40.
41.
42.
43.
44.
45.
46.
47.
48.
49.
50.
51.
52.
53.
54.
55.
56.
57.
58.
59.
60.
Edo
Boris
Ema
Emilija
Ivan
Slava
Silvo
Marija
Pavle
Milan
Milan
Rado
Zvonko
Marija
Kristjan
Župnijski urad
Mirko
Vlasta
Jože
Ljuba
Goran
Jadran
Rado
Stojan
Peter
Stane
Mirko
Tatjana
Dragica
Loger
Memon
Metlika
Metlika
Metlika
Pajk
Pečar
Peršič
Plestenjak
Rojc
Rudež
Sancin
Sedmak
Sever
Zidar
Frank
Ludvik
Martinčič
Mihalič
Petrinja
Petrinja
Petrinja
Petrinja
Rijavec
Rijavec
Vujesinovič
Parovel
Petaros
Klanec 10
Klanec 22a
Klanec 28
Klanec 24
Klanec 40
Klanec 17
Klanec 1
Klanec 6a
Klanec 13a
Klanec 27
Klanec 34
Klanec 19
Klanec 17a
Klanec 23
Klanec 31
Klanec 20
Petrinje 11
Petrinje 10
Petrinje 13
Petrinje 14
Petrinje 2
Petrinje 12
Petrinje 7
Petrinje
Petrinje 8
Petrinje 18
Petrinje 5
Petrinje 17
Petrinje 9
6240 Kozina
6240 Kozina
6240 Kozina
6240 Kozina
6240 Kozina
6240 Kozina
6240 Kozina
6240 Kozina
6240 Kozina
6240 Kozina
6240 Kozina
6240 Kozina
6240 Kozina
6240 Kozina
6240 Kozina
6240 Kozina
6240 Kozina
6240 Kozina
6240 Kozina
6240 Kozina
6240 Kozina
6240 Kozina
6240 Kozina
6240 Kozina
6240 Kozina
6240 Kozina
6240 Kozina
6240 Kozina
6240 Kozina
Seznam je zaključen pod zaporedno številko 60, vendar ga je na podlagi verodostojne
dokumentacije, predložene do 4. 6. 2010 v sprejemno pisarno Občine Hrpelje - Kozina,
mogoče dopolniti. Istočasno je potrebno predložiti vse podatke, ki so potrebni za nakazilo sredstev, v kolikor upravičenec tega še ni storil.
• Predlog seznama dejanskih končnih upravičencev za vračilo
vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje za območje nekdanje Krajevne skupnosti Hrpelje, leto 1987
Po samoupravnem sporazumu št. 02-854/1-87, sklenjenim med KRAJEVNO SKUPNOSTJO HRPELJE in PTT Sežana, ter po poravnavi z Državnim pravobranilstvom Republike
Slovenije številka: NT-KP-A03-3048/2007-6-LJ-M.
Krajevna skupnost: HRPELJE
Pogodba KS: št. 02-854/1-87
Zap. št.
Ime
1.
Jože
2.
Stojan
3.
Anton
4.
Milka
5.
Karlo
6.
Berto
7.
Damjan
8.
Dušan
9.
Karlo
10.
Marjan
11.
Vojka
12.
Dušan
13.
Stevo
14.
Nadja
15.
Božica
16.
Jože
17.
Jože
18.
Vlado
19.
Silvo
20.
Stanko
Leto 1992
21.
Nadja
22.
Albert
23.
Emil
28
Priimek
Babič
Babič
Frank
Godina
Kovačič
Križman
Križman
Križman
Križman
Križman
Križman
Mihalič
Petrinja
Poles
Rojc
Segulin
Segulin
Sosič
Tomažič
Uršič
Babič
Godina
Gombač
Naselje: TUBLJE
Leto: 1987 IN 1992
Poravnava DP: NT-KP-A03-3048/2007-6-LJ-M
Naslov
Pošta
Tublje 16
6240 Kozina
Tublje 29
6240 Kozina
Tublje 25
6240 Kozina
Tublje 27
6240 Kozina
Tublje 2c
6240 Kozina
Tublje 22a
6240 Kozina
Tublje 30
6240 Kozina
Tublje 24
6240 Kozina
Tublje 4
6240 Kozina
Tublje 14
6240 Kozina
Tublje 24a
6240 Kozina
Tublje 20
6240 Kozina
Tublje 26
6240 Kozina
Tublje 21
6240 Kozina
Tublje 21
6240 Kozina
Tublje 1
6240 Kozina
Tublje 11
6240 Kozina
Tublje 6
6240 Kozina
Tublje 2a
6240 Kozina
Tublje 2b
6240 Kozina
Tublje 19
Tublje 27
Tublje nh
6240 Kozina
6240 Kozina
6240 Kozina
24.
25.
26.
27.
28.
29.
30.
31.
32.
33.
Nela
Renato
Suzana
Ivan (Anton)
Darko
Damjan
Oskar
Željko
Milan
Silvo
Grozdanič
Križman
Kustič
Ludvik
Marsetič
Škerjanc
Škerjanc
Šuber
Valenčič
Žnebelj
Tublje nh
Tublje nh
Tublje nh
Tublje nh (32)
Tublje nh
Tublje 23
Tublje 23
Tublje nh
Tublje nh
Tublje nh
6240 Kozina
6240 Kozina
6240 Kozina
6240 Kozina
6240 Kozina
6240 Kozina
6240 Kozina
6240 Kozina
6240 Kozina
6240 Kozina
Seznam je zaključen pod zaporedno številko 33, vendar ga je na podlagi verodostojne dokumentacije, predložene do 4. 6. 2010 v sprejemno pisarno Občine Hrpelje - Kozina, mogoče dopolniti. Istočasno je potrebno predložiti vse podatke, ki so potrebni
za nakazilo sredstev, v kolikor upravičenec tega še ni storil.
• Predlog seznama dejanskih končnih upravičencev za vračilo vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje za območje
nekdanje Krajevne skupnosti Hrpelje, leto 1991
Po samoupravnem sporazumu št. 3-2297/1-90, sklenjenim med KRAJEVNO SKUPNOSTJO HRPELJE in PTT promet Sežana, ter po poravnavi z Državnim pravobranilstvom
Republike Slovenije številka: NT-KP-A03-3047/2004-6-LJ-F
Krajevna skupnost: HRPELJE
Pogodba KS: 38
Zap. št.
Ime
1.
Andrej
2.
Štefanija
3.
Jože
4.
Vojka
5.
Ivan
6.
Miro
7.
Franc
8.
Franc
9.
Stanko
10.
Jože
11.
Milena
12.
Damjan
13.
Anka
14.
Bojan
15.
Aldo
16.
Pavel
17.
Anton
18.
Angel
19.
David
20.
Anton
Priimek
Benčič
Benčič
Fabjančič
Fabris
Godina
Godina
Jelušič
Knez
Koblar
Lukač
Lukač
Marsič
Mikolj
Ogrin
Opara
Opara
Počkaj
Segulin
Segulin
Sosič
Naselje: SLOPE
Leto: 1991
Poravnava DP: NT-KP-A03-3047/2004-6-LJ-F
Naslov
Pošta
Slope 27
6240 Kozina
Slope 16
6240 Kozina
Slope 32
6240 Kozina
Slope 18
6240 Kozina
Slope 14a
6240 Kozina
Slope 24
6240 Kozina
Slope 8
6240 Kozina
Slope 19
6240 Kozina
Slope 5
6240 Kozina
Slope 10
6240 Kozina
Slope 13
6240 Kozina
Slope 6
6240 Kozina
Slope 22
6240 Kozina
Slope 7
6240 Kozina
Slope 15
6240 Kozina
Slope
6240 Kozina
Slope 31
6240 Kozina
Slope 26
6240 Kozina
Slope
6240 Kozina
Slope 3
6240 Kozina
Seznam je zaključen pod zaporedno številko 20, vendar ga je na podlagi verodostojne dokumentacije, predložene do 4. 6. 2010 v sprejemno pisarno Občine Hrpelje - Kozina, mogoče dopolniti. Istočasno je potrebno predložiti vse podatke, ki so potrebni
za nakazilo sredstev, v kolikor upravičenec tega še ni storil.
Kontaktna oseba za informacije v zvezi v vračilom vlaganj je Kristina Došen
(05 / 6800 150).
Robert Kastelic Zvonko Benčič Midre
Predsednik komisije za vračilo vlaganj ŽUPAN
v javno telekomunikacijsko omrežje
10 let
www.ocizla.si
10. jubilejni pohod po tigrovski spominski KROŽNI poti
OPIS POTI
Tigrovsko spominsko krožno pot (TSKP) začnemo pred Kamunsko hišo v središču vasi, na
pročelju katere so domačini postavili spominsko
tablo tigrovcem domačinom. Lahko pa pot pričnemo tudi nad vasjo, kjer je vaški vodnjak (tu se
lahko odžejamo in oskrbimo z vodo) in bivši kal,
preurejen v parkirišče. Tam stoji lesen kažipot, ki
kaže, da moramo skozi vas, mimo placa, kjer so
na mestu, kjer je stala Luketova hiša, vaščani uredili plesišče. Pot nas pelje skozi vas. V zidu je javna
pipa, ki ne 'obratuje'. Nad njo skrinjica z vpisno
knjigo TSKP. Na električnem drogu nas kažipot
usmeri v desno na Šturek, od koder je nekaj razgleda. TSKP je označena z rumenimi krogci in z
rumenimi smernimi puščicami.
Razgled s Šturka: Na S je Kokoš in greben, ki
se vleče na Veliko Gradišče. V nadaljevanju je
videti košček 'kozinskega' Videža, nakar nam razgledovanje zapre gozd, ko se malone na J prikaže Slavnikov greben in onkraj Drage je greben
Žbevnica–Goliči–Kojnik–Jampršnik. Od njega
se za Petrinjami (jih ni videti) vleče v našo smer
polje Smelavc, ki ga na levi oklepa Kravlak, na
desni Brgod. Zadaj je odet v bore neizrazit vršič
Soligrada. Desno od njega smo na Gavju, še
bolj desno sta obe, takisto pokriti z bori, Velika
in Mala Štrkljevica (na kartah Škrklovica). Do
Žagnce, prostranih borovih gozdov desno od
Socerba (ga ni videti), je še Črni vrh. Na koncu
Žagnce sem je še dolgo travnato in skopo poraslo
sleme Solin. Desno je Vrh Griže, kjer je v njegovih nedrjih eno najdaljših gradišč v teh krajih.
S Šturka ob njivah, vinjah in travnikih zavijemo desno v gozd strmo navzdol. Zdaj se kolovoz prelevi v stezo, ki nas ob trepelikah, grmiču
bodeče lobodike (zaščitena in na tem območju
zelo redka vrsta!), cerih, gabrih, po nizu v tla vkopanih stopničk privede v strugo potoka Luza. V
njej je na desnem bregu tabla z napisom. Bilo je
to pobočje včasih golo. Vse, kar je na njem zraslo, si posekal s kosirjem. Drobne fraske so ženice rabile v krušnih pečeh, saj so se malone vsak
dan s polnimi plenjerji kruha podajale na dolgo
pot v Trst. Tudi paslo se je tod. Danes sta bregova
porasla z gozdom. Na desni je Dolna Šturkovca. Na levem bregu je tik nad strugo izvir Luza.
Na desnem bregu so pod panjem grčaste bukve
tri klopce.
Pri izvidu Luza prečkamo potok in se ob klopcah vzpnemo v pobočje Presêrja, nato strmo v
gostih ključih navzdol k potoku Korošca, ki priteče iz Zavriskovca. Prečimo ga, na onem bregu
zavijemo levo (v strugi skočnika, kjer voda skače
čez peščenjakove korše – sem so ženice prihajale
prat) in ob njem nadaljujemo do sotočja z Luzo.
Pridemo v gozd na območje Pr'Malna, a je mlin
nižje. K njemu nas popelje mlinščica, ki začne na
sotočju. Teče po levem bregu Korošce, a kmalu
izgine. Uničili sta jo bili dve granati, ki ju je med
vojno l. 1944 (med bombardiranjem Žavelj) tu
odvrglo vojaško letalo.
Od sotočja nadaljujemo po desnem
bregu tik ob vodi. Ko
je za nami mogočen
cer, nas stezica usmeri
levo na lesen mostič,
ki drži čez Korošco k
malnu.
Malnrjev malen:
Je manjši štirioglati
objekt tik ob Korošci,
zidan iz siuga kamna.
Od njega je ostalo le
merišće. Na Z strani sta bili dve mlinski kolesi, nad
mlinom je manjša akumulacija, v katero je vodo
dovajala mlinščica. Mlin naj bi obratoval še med
obema vojnama.
Od mlina se napotimo ob kratki mlinščici k potoku in k od daleč vidnemu zidu. Z leve od Ocizle
privede širok kolovoz. Tu prečimo potok in stopimo na desni breg. Vse, kar se dviga nad potjo, je
bječćina oz. beška last. Zapustimo kolovoz. Steza
gre levo po opuščeni njivi, kjer je veliko leske, gacje in nekaterih 'vodoljubnih' dreves: jauš in tapuolo. Steza drži vštric s potokom, ki živahno žubori po 'dolini'. Svet je zdaj raven, dolina se širi. Na
oni strani struge debel beli gaber, da jih malo takšnih vidiš tod okoli, in dober lučaj vstran mogočna bukev. Na tej strani struge so visoki in vitki topoli. Potok vijuga po flišni podlagi. V levem bregu
29
10 let
www.ocizla.si
Beški slap Žlebina
Hrast
Detajl prtona
je erozija razgalila peščenjakove korše. V strugi je
na desnem bregu pregrada, ki blaži nje učinke. Za
hrbtom pustimo topole, ko se pred nami odpre
velik travnik. Steza pred njim zavije v desno. Na
vrhu (koncem maja v njem cvetijo brstične lilije)
spet v levo in ob obzidanem travniku navzdol.
Na oni strani Korošce v šopu jauš lovska preža.
V pobočjih desno nad potjo je včasih raslo dosti
jurčkov in žrdan, saj je iz teh krajev znano reklo:
Izvir Luze
v njej in za njim je bil včasih vinograd. Še višji zid
iz siuga kamna na desni zdaj nastopi, kjer so za
njim bili trije vrtovi Podgrajo. Tik za zidom v hudi
gošči štirna, ki je še 'aktivna', a žal nedostopna.
V rahlem klančiču smo hitro na cesti, ki se desno dvigne v Beko. Prva hiša, ki jo z okljuka ceste
vidimo, je Ferjanova, kjer se je možno navezati na
Stezo prijateljstva. Na cesti zavijemo v levo in pod
Bendelarko, večjim kamunskim travnikom nad
potjo ter med Tremunoma pod njo brž sestopimo na preval Mozar. Tu je obnovljen kal, v bližini je komunska lipa. Na prevalu so včasih molzli
ovce. Od tod ime.
»Jurje jen žrdana, to je bjećka hrana«. Ne le njihova, tudi ociska, naj bo še nam dovoljeno pristaviti, da ne bi komu krivice delali. K posebnežu nas
po nekaj korakih od travnika privede stezica. No,
a ni posebnež ta hrast?
Kar ob potoku. Celotno območje po njem zdaj
prevzame ime. Korošca! Na levem bregu se širi
velik travnik, na katerem še kosijo, steza po njivi,
kjer je bila včasih fazanerija. O njej in ne o njivi danes ni sledov. Še čez 'nizko' koronco, že stopimo
na njivo, takisto opuščeno in zaraščeno. Po krajši
plešini z brezo in dvovrho jaušo se odpre travnik,
ki je včasih bila njiva. V nadaljevanju se dolina
odpre v velik, gladko pokošen travnik, po potoku
imenovan Korošca. Na njem, ko nastopi njihov
čas, naletimo na brstične lilije.
Korošca: Velik travnik je to, ki ga še danes kosijo.
Ob njem na levi teče potok in na Z koncu v slapu
pade v Maletovo jamo.
Prečimo travnik, stopimo v redek gozd in med
koroncami in trmuni se zlagoma dvigamo po
bječćine v območju Nadgabra in pod Zalozico
desno nad nami, sprva v V smeri, zatem zavijemo
v levo. Pod nami na levi je Šućovka, kjer je večja
poseka. Od tu gremo po travah v desno in strmo
navzdol k potoku Vir. Po strmih terasah (prva je
nastala zaradi plazu, ki se je tu zgodil pred več
leti) zavijemo desno in se spustimo v Staje. Včasih so sem na prezimovanje prignali svoje ćape
ovac Ćići. 'Pristanemo' na kolovozu, ki v gozdove Šućovke. Pod nami je večja izravnava, kjer je
bila še med obema vojnama karbonica. Oglje
da so pekli Furlani, ki so bili majstri te obrti. Steza se spusti nanjo in po strmem bregu k potoku
(markacija). Lepše pa je nadaljevati po kolovozu
v desno, saj ves čas hodiš po ravnem nad strugo
potočka. V njem vidiš najprej Kalužo. Hodila da
se je vanjo kopat vsa vaška mularija in tu da se je
marsikdo naučil plavati.
Od lipe na desni in topolu na levi prečimo preval in takoj za topolom zapustimo cesto (ta se
odvije čez Soline na Socerb), zavijemo levo in se
po plešini mimo škurša na levi spustimo v gozd
(meja med flišem in apnencem je na tem mestu
ostra) in k prvemu breznu »S3«. Pozimi, ko pade
temperatura pod ničlo, iz njega rado 'diha'. Še
kratko navzdol na začetek Lok do Jurjeve jame.
V desno se loči steza mimo njive v Ocizlo. Po njej
so hodili beški otroci v šolo. Malce naprej sta na
desni še dve udrtini – japnci. Zdaj prečimo Vir. Na
desnem bregu dobrih deset korakov naprej se
pride do Ščédenca u putu'ke. Je vjelban izvir, žal
zanemarjen. V nadaljevanju potoka so Žlebine.
Na onem bregu zavijemo v levo in se po ravnem
napotimo nad slap. Od njega privede strma stezica (če bi prej sledili oznakam, bi prišli k slapu po
strugi potoka in bi se po tej stezici dvignili iz nje),
mi pa, ko imamo na desni stare trjese, ki se stopničasto dvigajo v Kozare, nadaljujemo po ravnem
do okljuka v desno. Območju se reče Podkal.
Ob Kozarah zavijemo v desno in se pod visokonapetostnim daljnovodom dvigamo v klančič.
Pod nami se odprejo Loke, večja zaraščena dolina, v kateri so bile nekdaj njive. Na levi je za grublo
bila včasih vinja. Na desni nepredirna gošča. Zid
Slap v Žlebini: Strugo potoka Vir zapirajo poševne plasti peščenjakov. Voda je skozi čas nanje
odložila debelo zaveso lehnjaka, po kateri se preceja voda in pada v spodnji tolmun. Sem so še
po vojni prihajale Bečanke s škafi na glavah in sez
lupatami v rokah prat. Z njimi so med pranjem
udrihale »pu štracah. Ob kolinah so sem prihajale
čistit čreva.
Od slapa nadaljujemo pod Mejicami, kjer je na
levi udrtina – stara japnca, v kateri so gasili apno.
Pohodniki
30
Na desni se dviga pobočje, ki je beška komunela. Dvignemo se do podrtega zida, ob njem
rahlo navzdol k potoku Viru, ki ponikne v Šemetovi jamci, v koritih, ki končajo pred naravnim
mostom in Miškotovo jamo. Pred koriti se steza
dvigne v pobočje, ovešeno z rjeznco. Po njej prečimo pobočje nad koriti, ki se pred mostom precej razširijo v globok žleb, kjer je spodmol, kjer je
med vojno bil bunker, kamor so se pred Nemci
zatekale aktivistke.
Po stezi navzdol na naravni most (če je mokro,
drsi). Spodaj na desni je vhod v Miškotovo jamo,
ki je najdaljša jama na tem območju. Z mosta se
dvignemo nad žleb in nadaljujemo po plastnici k
bližnji Maletovi jami. Vanjo čez stopničast skalnat odstavek slapi potok Korošca v osemmetrskem zavesastem slapu. Iz jame se na zahod dviga ozek in strm žleb, prava tesen. Vštric z njim se
10 let
www.ocizla.si
Studenec
ob žlebu dvigne nadenj naša stezica do Blaževega spodmola. Skozenj se pride v Ocisko jamo po
okoli sto petdeset metrov dolgem podzemnem
rovu. Seveda ne brez svetilke. Vanj so se zatekali
Bečani in Ocizlani med vojno.
Od spodmola, posebej kadar je mokro, je najbolje nadaljevati od table desno čez Pedonovco,
lep travnik, takisto Blažev. Pri krepkem topolu stopimo na kolovoz, ki sem pride od Mozarja. Na
njem v levo med visoke rdeče bore in k naslednji
Ocizeljski jami, na katero nas opozori lična tabla
(kolovoz nadaljuje v levo na travnik Korošco, ki
smo ga malo prej gledali z V strani). Po mešanem
gozdu smo kmalu na počivališču sredi večje kotanje, kjer so mize in klopi. Tu je tudi razpotje. V
levo krene krajša varianta TSKP v Ocizlo. Po daljši
poti, ki zavije desno, prečimo ponavadi suho strugo potoka (malce naprej konča v Ociski jami), se
dvignemo v pobočje Male Štrkljevice, kjer levo
od trivrhega cera naletimo na brezno.
Nadaljujemo po gozdu, nad 'nemim' potokom.
Steza se glede na zaraščenost umika zdaj levo,
zdaj desno, zdaj gor, zdaj dol, a ves čas lagodno po
Predkorošci, do katere je imelo pravico vseh triintrideset ociskih jusrjo. Končno izbijemo na večji
travnik, kjer pogled splava na Slavnikov greben.
Na sosednjem slemenu stoji cerkvica sv. Marije
Magdalene in malce naprej razpotegnjena vasica Ocizla. S travnika stopimo med brine in med
njimi po ravnem nadaljujemo do kolovoza. Na
njem v desno nekaj časa ob 'nemem' potoku na
levi in ko se potok 'odteče' stran smo pred deponijo, kamor so med gradnjo avtoceste zvozili veliko materiala. Ob travniku stopimo na makadamsko cesto (v levo prideš po njej v Ocizlo, desno
na Socerb in magistralno cesto KP–LJ), obidemo
Naravni most
Cerkev
deponijo in se napotimo proti Ocizli. Na levi vrh
slemena spet cerkvica, desno od nje so na njem
razložene ociske domačije. Pod cerkvico so v Razliki številne njive. Zapomnimo si le travnik, sredi
katerega je lovska preža. Na desni so nad cesto
zadnji obronki Brgoda. V njem zanimiva geološka podrobnost: nekaj reber laporja opoke, ki so
ga včasih kopali in z njim posipavali poti.
Za deponijo na levi pod nami spet 'nemi' potok, onkraj njega našo pozornost pritegne Tu'šćev
topol, prav gotovo eno najmogočnejših ociskih
dreves. Smo že na drugi strani Brgoda, kjer je na
desni pod cesto kamunska njivica. Ob njej je društvo Zveza posadilo lipo v spomin na prezgodaj
preminulega prijatelja Ocizle, Karla Kocjančiča.
On ima veliko zaslug, da se je postavilo spominsko ploščo tigrovcem. Na koncu njivice smo na
razpotju. V levo se loči pot v Razliko, naravnost
gre v Ocizlo (najprej čez most z dvema vjelboma, više gori ob dveh studencih; tu je mogoče
TSKP predčasno zaključiti in se vrniti na izhodišče). Na razpotju pred mostom zavijemo v desno
in nadaljujemo ob 'nemem' potoku na levi in z
zidom opasani ogradi na desni. Ko se ta zaključi,
smo pred mini muzejem na prostem. V betonsko
ploščo so 'potopljene' ostaline iz prve vojne. Na
bližnjem hrastu več tabel z napisi.
Od muzejčka nas steza strmo dvigne v pobočje Brgoda do niza osemnajstih kavern. Izhajajo
iz prve vojne. Naredili naj bi jih češki oz. poljski
vojaki. Pred tretjo kaverno je kup izkopane zemlje.
Stari Ocizlani vedo povedati, da je bila v kaverni
jama, iz katere je bilo po daljšem deževju slišati
vodo. Jamarji iz zamejskega Boršta naj bi se v to
jamo spustili, a so prišli le do vode. Ko je več kot
pol kavern mimo, nas steza zasuka v desno in nas
Jama s slapom
v gostih in strmih ključih dvigne na greben Brgoda. Na tabli nas napis opozori na bunker iz prve
vojne. V tleh na treh mestih opazimo nadzidane,
zasute luknje. Ko se prevesimo čez greben, se
znajdemo ob meandrastem strelskem jarku, ki se
kačasto zvija po pobočju. Ob njem v levo. Na koncu še levo na greben, kjer naletimo na cikcakasti
zid. Še skozenj in po pobočju nazaj h kavernam in
na spodnjo cesto.
Prečkamo njo in potok ter se začenjamo vzpenjati v pobočje hriba v smeri S. Dvignemo se na
prvi robček, pa spet dol v širok žleb, kjer so včasih
bile tri karbonice. O njih ni vidnih sledov. Globoko pod nami teče potok Cumpet. Evo ga, še en
grmič bodeče lobodike, ki smo ga napovedali
na začetku poti. Zlagoma se po gozdu dvigamo
nad strugo potoka proti slapu Cumpetu. Med
postavnimi drevesi smo kmalu pri tabli, ki opozarja na slap Cumpet. Podobna zgodba kot pri
prejšnjem slapu v strugi Vira pod Beko. Z brega
na breg gredo poševno vzporedni gosti in razgaljeni korši peščenjaka, na katere je voda odložila
nabreklo plast lehnjaka. Slap je v območju Brusa.
Nad slapom prečimo potoček in nadaljujemo po
desnem bregu vštric z vodo. Že smo pri betonskem zajetju. Zajet izvir je to, od koder je po ceveh speljana voda do dveh korit in javnih pip pod
Ocizlo. V tolmune potočka so včasih ženice s škafi
na glavah prihajale prat.
Nad zajetjem je visok in dolg zid. Kar ob potoku
dalje, ki ga ob topolu še zadnjič prestopimo in se
po paštnah med gacjami dvignemo na travnik
(nad njim vinja), po njem v levo do konca na kolovoz in gor h Krmonovem studencu, od koder
je za hrbtom nekaj razgleda. Še kratko v vas med
hiše in dol h Kamunski hiši. Krog je sklenjen.
Kapelica
31
10 let
www.ocizla.si
Ocizla in njene znamenitosti
Ocizla je vas na pobočju hriba, obrnjena proti
soncu. Skozi dolino Glinščice ujame blago mediteransko klimo, a ji strupena kraška burja prav
nič ne prizanaša. Najstarejšo zapisano letnico
1851 nosi Koroščeva hiša, na portonu cerkve
Marije Magdalene pa je zapisano leto 1671.
Pred prvo svetovno vojno je vas štela preko 200
ljudi, med italijansko okupacijo in kasneje pa jih
je veliko odšlo s trebuhom za kruhom na Obalo
ali preko luže v Ameriko – do današnjih sto ljudi.
V prvi polovici 20. stoletja je Ocizla spadala pod
Upravno enoto Dolina in v vasi je bila občina,
le-ta se je kasneje prenesla v Klanec in nato na
Kozino. Iz tistih časov se spominjamo tudi železnice Kozina–Trst, hotela in bogatega, aktivnega delovanja Društva Zveza z godbo na pihala
in dramsko skupino.
Društvo smo ponovno postavili na noge 21.
maja 1999 in ga poimenovali Športno, kulturno
in turistično društvo Zveza.
Iz druge svetovne vojne ohranjamo v spominu
26. maj 1944, ko so Nemci požgali del vasi. Kar
nekaj naših mož je služilo tudi v italijanski vojski
na Sardiniji, Korziki in drugje. Padlim med NOB
in žrtvam fašistov je posvečen spomenik na
Kržadi (na križišču za Klanec, Petrinje in Beko).
Na pročelju »komunske hiše« od 10. junija
2000 stoji spominska plošča tigrovcem – rodoljubom, ki so delovali med leti 1933 in 1940.
Istočasno so člani društva markirali Tigrovsko
krožno pot mimo Ocizle in Beke, ki je redno
obiskana. Pot pelje mimo naravnih in kulturnih
znamenitosti Ocizle in Beke.
Sredi vasi ponosno stoji obnovljena »komunska hiša«, naš vaški dom, ki je bila zgrajena leta
1900, da bi nudila zatočišče domačinom.
Leta 2001 smo »na Kalu« v vasi prenovili kapelico in vanjo postavili kip međugorske Marije, ki
so ga prinesle ociske žene z romanja. Novi kip
je nadomestil prejšnjega iz 16. stoletja, ki so ga
leta 1971 ukradli.
Spomladi 2001 so se začela dela na domači
cerkvi Marije Magdalene, ki je bila zgrajena leta
1611. Možje so imeli številne »rabute« in dobro
leto kasneje je bilo veliko delo končano. Cerkev
ima novo streho, omet, okna, vrata, notranjo
opremo in celotno elektroinštalacijo. Tudi pot
do cerkve je asfaltirana. 25. avgusta 2002 smo
cerkev blagoslovili.
Od cerkvenih znamenj je bila tedaj na vrsti kapelica pri cerkvi (Kralov pil) in vrnitev dragocene plošče z zapisom molitve očenaš v bohoričici. Izdelal jo je domači umetnik Ivan Mihalič, ki
je bil zidar in kamnosek samouk (1792–1865).
Za opasilo 2006 smo odlitek velike etnološke
vrednosti postavili v novo kapelico, ki jo je blagoslovil škof Metod Pirih.
Tudi danes v vasi pridnih rok ne manjka in pri
marsikateri hiši najdete natančnega in domisel-
Ocizla
nega lesarja, kamnoseka in druge mojstre, tudi
mojstre besede. Ocizla ima dve knjižici pesmi in
zapisov o Ocizli nekdaj in danes avtorice Majde
Mihalič Tomaštove. Obiskovalci naše vasi lahko
posežejo po štirih različnih razglednicah, katerih fotografije so prispevali člani FK Žarek.
Kot zanimivost lahko omenimo Tržačana, znamenitega pisatelja Scipia Slatoperja, ki je v Ocizli letoval leta 1911 in takrat ustvaril delo »Il mio
Carso« (Moj Kras).
V vasi sta dva »ščedenca«, ki jo varujeta vsak z
ene strani: Krmonov in vaški ščedenc pri Povščevih z letnico 1829. Zanimiv je tudi Toščev
porton iz leta 1893. Leta 2009 je vas obnovila
zgornji »lavatojo« pod vasjo, v načrtu pa ima še
obnovo spodnjega. »Zjogo« je pred nekaj leti
dobil končno podobo in sedaj služi svojemu
namenu. V teku je še obnova »lože« na Kalu.
Vas Ocizla se nenehno obnavlja in razvija. Živi.
Majda Mihalič Tomaštova, ljudska pesnica
Tigrovska skupina iz Ocizle
Težka leta italijanske fašistične okupacije so preteklost, vendar nobenih razlogov ni, da bi nanje
pozabili. Odgovorni za takratne zločine nočejo
ohraniti zgodovinskega spomina, kajti najlažje
je izbrisati takšno neprijetnost. Nasprotno, tisti,
ki so pretrpeli in preživeli strahote tistega časa,
danes težko verjamejo, da se je to zares zgodilo. V vasi Ocizla pa še živi spomin na tigrovsko
skupino, delujočo v tem kraju v letih 1933–40,
Tigrovski pohod
torej takrat, ko je bil italijanski fašizem na višku
moči. Hvalevredno je, da vaščani ohranjajo spomin na te hrabre fante, ki so delovali v hudih
razmerah in žrtvovali svojo mladost, potem pa
doživljali krutost in ponižanja kot obsojenci v
italijanskih ječah.
9. junija 2000 so vaščani Ocizle ob sodelovanju
Društva TIGR Primorske odkrili spominsko ploščo tej tigrovski skupini, ki krasi komunsko hišo.
Skupino, ki se je oblikovala že leta 1933, so sestavljali: Andrej Počkaj
(vodja), brata Franc in
Rudi Mihalič, Just Bolčič, Ivan Slavec in Ivan
Mihalič.
Skupina je delovala
povsem samostojno in
izvajala akcije po tigrovskih metodah (požigi
šol, izobešanje zastav,
trosilne akcije, grozilna
pisma in podobno). Delovanje skupine je kra-
jevno obsegalo območje Malega Krasa, zlasti
vasi Ocizla, Klanec, Socerb, Krvavi Potok (požig
šole), Hrpelje, Kozina in Rodik.
Skupino je leta 1940 izdal domačin. Sledil je
sodni proces pred Posebnim sodiščem v Rimu,
kjer so bili obsojeni na dolgoletno ječo. Po razpadu Italije leta 1943 so se obsojenci vračali domov bolni, strti, s hudimi posledicami. Po vojni
so vsi odšli v prerani grob. Zgodba o trpljenju
teh fantov in mož še ni dorečena in prav kliče
po poglobljeni raziskavi.
Naj ta spominska pot, po kateri so se gibali in
izvajali akcije mladi tigrovci – domačini Ocizle,
postane tradicionalna pot, posvečena spominu
na njihovo delo. Vaške steze in poti so jih vodile
do pomembnih točk, primernih za izvedbo tigrovskih akcij, ki so bile takrat izredno odmevne
med domačim prebivalstvom.
Društvo TIGR Primorske pričakuje, da bo ŠKTD
Ocizla Tigrovsko spominsko krožno pot čim
prej razširilo na vse poti in steze, tja od Socerba,
Beke, Krvavega Potoka, Rodika, Hrpelj, Kozine in
Klanca, po katerih je korakala v akcije tigrovska
skupina iz Ocizle.
Karlo Kocjančič
Fotografije priloge: Tatjana in Božica Mihalič, Branko Bratož Ježek in Ivan Likar,.
32
Očistimo Slovenijo v enem dnevu
OČISTIMO OBČINO HRPELJE - KOZINA
»Ptički na drevesih že čivkajo, da bo 17. 4. 2010 vseslovenska
prostovoljska čistilna akcija Očistimo Slovenijo v enem dnevu.«
To je samo eden od sloganov, ki so se pojavljali tako rekoč v vseh
medijih. Pa smo jo očistili! Našo Slovenijo! Akciji se je po vsej Sloveniji pridružilo 250.000 prostovoljcev, kar je veliko več, kot
smo pričakovali. Očistili smo okrog 80.000 kubičnih metrov
smeti, okrog 1100 cbm samo v naši občini.
Akcija se je, kot je bilo načrtovano, pričela ob 9h, ponekod tudi prej.
Vaščani Kovčic in člani Društva ljubiteljev terenskih vozil so se čiščenja divjega odlagališča lotili že dva vikenda prej in so ga na dan
akcije tudi dokončno očistili. Glede na teren in količino odpadkov, s
katerimi so se »spopadli«, so v občini pravi zmagovalci!
Predstavniki krajevnih skupnosti so vrečke na občini prevzeli že nekaj dni prej in marsikdo je komentiral: »To je za našo vas preveč, saj
ne bomo vsega napolnili.« Na lep sončen dan pa so telefoni zvonili
že ob 10.30 – zmanjkalo nam je vreč! Udeležba je bila res neverjetna, da o količinah pobranih smeti sploh ne govorim.
Nekateri so s čiščenjem končali že prej, kot je bilo načrtovano, nekateri pa šele pod večer. Obljubljenega golaža je v Materiji kar hitro
zmanjkalo, saj je udeležba presegla pričakovanja. Še dobro, da je
gostilničar Šime poskrbel za vsa lačna usta, ansambel Ku adn pa je
utrudil tudi tiste, ki se dopoldne nis(m)o utrudili dovolj.
Presegli smo vsa pričakovanja: v naši občini so se akciji pridružile skoraj vse vasi, okrog 1000 prostovoljcev. V nekaterih vaseh je
udeležba presenetila same predsednike krajevnih skupnosti, vsekakor pa se je skupno pobralo ogromno odpadkov – skupaj v naši
občini za okrog 95 ton smeti! V celoti se je očistilo 7 velikih divjih
odlagališč, popisanih pa jih je bilo okrog 420. Ta številka zajema vsa
odlagališča, od najmanjšega do največjega, točnega števila v celoti
očiščenih odlagališč še nimamo. Še enkrat se bo potrebno podati
na teren, popisati in popraviti v registru še vsa neočiščena in očiščena odlagališča, ki nam bodo služila kot pomoč pri organizaciji
naslednjih akcij. Iz registra se od velikih odlagališč v občini
izbrišejo divja odlagališča: v Slivju, na Kovčicah, na Kozini
in na Baču!
Upam, da bodo očiščena odlagališča takšna tudi ostala! V primeru,
da vidite kakšno novo nastalo odlagališče v naravi, ga, prosimo, pri-
javite medobčinskemu redarstvu ali na občino.
Situacije seveda ne moremo spremeniti v enem dnevu. Za vse
bomo potrebovali še več takšnih akcij. Zagotovo pa bomo leta
2012, ko bo potekala svetovna prostovoljska čistilna akcija, v prednosti pred drugimi državami.
Iskrena hvala vsem, ki ste 17. aprila pustili svoje delo in pomagali preseči magično številko pričakovane udeležbe ter pobirali
smeti, ki kazijo našo prelepo naravo. V teh dneh je še prav posebej čudovita. Upam, da se je s to čistilno akcijo predvsem dvignila
okoljska zavest vsakega izmed nas. Predvsem sem bila zadovoljna,
ko sem videla, kako so otroci iz vrtca in šole z veseljem sodelovali.
Oni so tisti, za katere se je vredno potruditi, seveda pa jih tudi naučiti, da se smeti ne odlagajo v bližnjem gozdu, ampak ločene na
ekološki otok.
Hvala vsem, ki ste pomagali pri organizaciji, in seveda še
posebej tistim, ki so ponudili svoja lastna vozila za odvoz
odpadkov do zbirnih točk in deponij. Hvala županu Zvonku
Benčiču Midretu ter občinski upravi, ki je akciji stala ob strani od začetka do konca, KS Materija za pomoč pri organizaciji malice, podjetju Ecowash za pomoč pri dobavi vrečk ter seveda podjetjema
KSP Sežana ter podjetju Dinos, brez katerih ne bi šlo.
Po dolgih letih se je spet izkazal duh prostovoljstva, dovolite mu,
da se izkaže še kdaj.
Valerija Pučko, prostovoljka Društva ekologov
Vsem občanom, ki ste se pridružili akciji Očistimo Slovenijo, se želim zahvaliti za sodelovanje pri akciji – in pri tem
mislim tako na čiščenje, organizacijo v vasi, potrpljenje
pri odvozu smeti kot tudi lastno iniciativo in dodatne pobude!
Akcija je bila za občino velik korak k čistejšemu okolju v
naših krajih!
Župan Zvonko Benčič Midre
NAGRADNO VPRAŠANJE
Kakšne barve so bile na čistilni akciji 17.4. vrečke za plastiko?
Odgovore pošljite do 27.5. na mail: [email protected] ali po pošti na naslov: Občina Hrpelje-Kozina, za glasilo, Hrpelje, Reška c. 14, 6240
Kozina.
Nagrada: izžrebali bomo pet nagrajencev s pravilnim odgovorom, ki bodo prejeli majčko z logotipom akcije Očistimo Slovenijo!
33
Očistimo Slovenijo v enem dnevu
KRITIČNO
DO ČISTILNE AKCIJE
Na vas sem prišla iz mesta, kjer je, odkar pomnim, za smeti skrbelo
tedanje komunalno podjetje ali pa kakor se je že imenovalo.
V vaseh pač to ni bilo urejeno. Smeti so se odmetavale kjerkoli. Najraje v gozd ali tja, kjer je bilo očem skrito. Kasneje so se vaščani
odločili oziroma so se tudi z odgovornimi na občinah dogovorili za
vaška smetišča, sedaj imenovana »divja odlagališča«. Pogled nanje
je srhljiv. Kaj vse je v njih! Še bolj srhljivo pa je, da se na nekdanja
smetišča še danes dovažajo odpadki, čeprav imamo reden odvoz
smeti, ekološke otoke in še marsikaj.
Moti tudi to, da je ob glavnih cestah vsak dan polno smeti. Dan
pred akcijo Očistimo Slovenijo so delavci Cestnega podjetja Koper
očistili vse smeti ob cesti Krvavi Potok–Obrov in verjetno še naprej.
Pa kaj?! Še istega dne so – ne tujci, domačini! – že odmetavali smeti
skozi avtomobilska okna. Mogoče pa mislijo, da je tako prav. Čista
notranjost avtomobila in umazana narava.
Tudi odziv za sodelovanje je bil vsaj pri nas boren. Bilo je rečeno, da
bodo pomagali otroci iz vrtca. Ni jih bilo. Drugi so si našli za tisti dan
neodložljivo delo, čeprav se je o čistilni akciji govorilo že lep čas. Osebno v naši vasi, bližnji in daljni okolici nikoli in nikjer nisem odvrgla niti
lističa od bonbona, pa sem se navkljub zdravstvenim težavam udeležila
akcije. Čistila sem tuje smeti. Ni mi žal. Žal mi je, da nas je bilo malo. Žal
mi je, da moji sovaščani nimajo radi svoje vasi, zame ene najlepših vasic
v Brkinih. Žal mi je, da ne razumejo, da smeti onesnažujejo podtalnico,
da puščajo zanamcem slabo dediščino. Vesela pa sem, da so pri nas
sodelovali pri čiščenju vojaki Slovenske vojske in štiri neznane osebe, ki
so se pripeljale iz Kopra.
Upam, da bomo ob pomoči naše občine, ki ima vedno posluh za prave akcije, čistilno akcijo ponovili jeseni, ob večji udeležbi domačinov, in
okolico Artviž očistili še dokaj zajetnih kupov smeti. Tokrat se je akcije na
Artvižah udeležilo 6 vaščanov iz 4 družin. Bilo pa nam je vseeno lepo.
Helena Gašperšič
TATRE
34
Jamarski prispevek
čistejši Rižani
Štirje člani Jamarskega društva Dimnice iz Kopra so sodelovali v
»slovenskem samoočiščenju« z iznosom okoli 200 kg odpadkov iz
Jame pod škrlo in bližnje doline. Jama se nahaja na robu slepe doline pri Brezovici v Matarskem podolju, odkoder podzemne vode
dosežejo vodovodno zajetje Istrske Slovenije v približno enem tednu. Na zbirno mesto je bilo odpeljanih okoli 200 kg gospodinjskih
odpadkov, mrhovine, plastike in kemikalij. Akcijo so finančno podprli slušatelji Univerze tretjega obdobja iz Ljubljane iz razredov prof.
dr. Jurija Kunavra. Na posnetku zbiranje vreč z ločenimi odpadki na
dnu brezna
Franc Malečkar
Foto: Franc Malečkar
GRADIŠČE
VRHPOLJE
Očistimo Slovenijo v enem dnevu
Očiščena tudi Jama
nad Frnažo
Na dan vseslovenske čistilne akcije v sklopu Ekologov brez meja
smo člani Jamarskega društva Hrpelje - Kozina očistili Jamo nad
Frnažo v bližini Brgoda, ki je veljala za vaško smetišče. Iz nje smo
potegnili več vrst odpadkov, kot so plastika, steklo, nekaj kosovnih
odpadkov in med njimi celo motor. Smeti se je nabralo za eno traktorsko prikolico, kar je veliko več, kot smo pričakovali. Jama je sedaj
v celoti sanirana in postavljena spet v naravno stanje. Za čiščenje
Delovna sobota
Začel se je lep sončen dan! Obrovci smo se v velikem številu odzvali vabilu OČISTIMO SLOVENIJO. Z vrečami in rokavicami smo se
zbrali na igrišču in se razdelili v tri skupine. Dobre volje smo odkorakali na svoje delo. Našli smo veliko velikoooo odpadkov npr. hladilnike, pralne stroje, plastične embalaže, karoserije avtomobilov ...
Vse smeti smo naložili na prikolico in jih odpeljali na ekološki otok.
Obrov se čisti, ker pa vemo, da se ga v enem dnevu ne da očistiti, se
zavedamo, da bodo takšne akcije še potrebne. Obenem pa naprošamo ljudi, da se zavzamejo za čisto naravo, vse tiste nevestne, ki
niso »domačini«, pa naprošamo, naj za svoje smeti poskrbijo. Agrarna skupnost Obrov se zahvaljuje vsem udeležencem čistilne akcije.
Ana Miklavec
smo potrebovali štiri ure. To jamo smo izbrali, ker se nahaja na vodonosnem območju – le štirideset metrov nad potokom Glinščice.
V čistilni akciji smo sodelovali Davor Mesarec, Zlatko Miklavec, Vid
Miklavec, Damjan Orel in Alen Vitez. Veseli smo, da smo izbrisali še
eno divje odlagališče v naravi in s tem naredili korist vsem nam in
naravi. V naši občini je približno petnajst odstotkov jam onesnaženih, kar ni malo, zato upamo, da to število ne bo več naraščalo,
kvečjemu upadalo. Po končanem delu smo dan zaključili s krajšim
sprehodom po lepem spomladanskem gozdu ter se naužili svežega zraka in ČISTE NARAVE.
Davor Mesarec
BREZOVICA
BAČ
SLOPE
35
Očistimo Slovenijo v enem dnevu
Čistilna akcija v
Prešnici
Tudi v Prešnici nismo ostali čistih rok. V soboto, 17. aprila, smo se vaščani zbrali »pr turni«, kjer smo se pogovorili o čiščenju najbolj potrebnih področij. Razdelili smo si barvne vrečke, v katere smo ločevali
najdene odpadke. Najprej smo očistili okolico igrišča ter območje ob
cestah, nato pa smo se podali na lov za odpadki v podzemlju.
USPEŠNA ČISTILNA
AKCIJA NA KOZINI
Pridni Kozinci! Zbralo se nas je okrog 60 krajanov, ki smo na
dan čistilne akcije pokazali, da nam je mar za kraj, v katerem
živimo. Zagotovo zasluži pohvalo prav vsak, ki se je akcije udeležil, posebej pa želim izpostaviti in se javno zahvaliti:
· Borisu Resinoviču (Andrej Resinovič s.p.), ki je poskrbel za strojno
mehanizacijo in pomagal pri čiščenju »dolince« ter odvozih,
· Hortikulturi d.o.o. iz Sežane, ki je z dreves odstranjevala »okrasne« najlone, ki jih iz industrijske cone odnaša veter na južni del
Kozine,
· Igorju Marcu in Tomažu Paliski, ki sta s svojima kamionoma skrbela za sprotni odvoz odpadkov,
· Franetu Čeparju, ki je s čiščenjem nadaljeval še nekaj dni po akciji,
· ravnateljici OŠ Hrpelje Janji Babič, ki je prevzela »zeleni« podmladek, ter
· predstavnikom lovske družine.
Tanja Trebec Benedejčič,
za KS Kozina
Kot lahko vidite na sliki, je bilo največ kosovnih odpadkov, sledila
jim je plastična embalaža ter steklo, našlo pa se je tudi nekaj nevarnih odpadkov, predvsem avtomobilskih akumulatorjev.
Ob čiščenju smo sklenili, da bomo v prihodnje akcijo ponovili, in
upamo, da narava ne bo nikoli več tako nasmetena.
Domen Benčina
OCIZLA
RITOMEČE
36
MRŠE
Očistimo Slovenijo v enem dnevu
Očistimo Slovenijo v enem dnevu
V akcijo Očistimo Slovenijo v enem dnevu smo se vključili tudi vsi
iz Vrtca Hrpelje. Aktivni smo bili teden pred tem. Začela je skupina
Rožice, ki je na igralno-delavnem popoldnevu očistila okolico vrtca
in posadila češnjo, ki nam jo je podaril Agromarket Kozina. Za posluh se zahvaljujemo g. Janku Godini.
Najstarejši smo se odpravili mimo vasi Hrpelje proti pokopališču.
Na začetku smo bili kar malce užaljeni, saj nismo našli nobene smeti. Že v prvem grmovju in travi pod pokopališčem nas je čakal »zaklad« (sveče, vrečke in ostala krama), s katerim smo napolnili kar tri
velike vreče.
Nekoliko dlje od našega vrtca se je odpravila skupina Ribice, ki je s
skupnimi močmi nabrala dve veliki vreči smeti.
Pri čistilni akciji je bila pomembna tudi naša varnost in skrb za higieno in zdravje, zato smo si vsi pred čiščenjem nadeli rokavice, vzeli
vreče in odšli veselo na delo.
V akciji »Očistimo Slovenijo v enem dnevu« so bili otroci zelo aktivni, zainteresirani za delo in z doseženim rezultatom zadovoljni.
Veliko jih je sodelovalo tudi v soboto v domačem okolju, kar je bilo
razvidno iz številnih fotografij, ki so jih prinesli od doma.
Romana Dujmovič in Mateja Bolčič
OČISTIMO SLOVENIJO
V soboto, 17. aprila, je bila organizirana največja prostovoljska okoljska akcija. Prostovoljci so čistili divja odlagališča. V vaseh so se ljudje
zbrali in čistili okolico vasi. Ker pa smo mi Eko-šola, smo se odločili,
da bomo tudi mi pomagali očistiti Slovenijo. V petek smo se zadnji
dve uri zbrali vsi razredi in pa seveda tudi učitelji, da bi očistili okolico šole. Eni so čistili igrišče, drugi travnike, tretji pločnike. Nekateri
so celo barvali ograjo poleg pločnikov. Najstarejši so čistili dolino, v
kateri je bilo veliko železnih in nevarnih odpadkov. Odpadke smo
morali pobirati ločeno, zato smo imeli različne vreče: rdečo, rumeno, zeleno in črno. Naše vreče so se kar hitro polnile. Zelo smo bili
veseli te akcije, saj je za dve uri odpadel pouk. Moram pa priznati,
da je bila za nas ta koristna aktivnost tudi zdrava, saj smo bili na
svežem pomladanskem zraku. Upam, da bomo od sedaj naprej bolj
skrbeli za okolje in ne bomo malomarno metali smeti v naravo. Slovenija je sedaj bolj čista in želim si, da bi tako tudi ostalo.
Martina Poles, 7. b
37
Očistimo Slovenijo v enem dnevu
KLANEC
RODIK
KOVČICE
ROŽICE
KRVAVI POTOK
SLIVJE
38
HRPELJE
med ljudmi
Majske prireditve v Klancu
Spet prišel je maj,
visoko, vitko smreko v našem gozdu smo
poiskali, posekali smo jo in jo v vas pripeljali.
Na placu smo jo olupili, jo z vencem in zastavo
okrasili ter MLAJ na most nad Glinščico pritrdili.
Večer pred praznikom sm o pod cerkvijo velik
KRES zakurili in ob njem rajali ter se veselili.
Ob ognju smo se greli, pogovarjali, pili in jeli, pa
tudi nekaj pesmi smo lepo zapeli.
Še dobro nismo se naspali, ko godbeniki so nas
zjutraj na 1. maj na noge dali.
Brkinska godba 2000 nas je obiskala, pred
tem se je pod našo stoletno lipo, zaradi
fotografiranja zadržala,
in nato od cerkve v hoji do vasi BUDNICE igrala.
Na placu pod mlajem vaščani smo se zbrali in
ubrano glasbo godbe poslušali.
Veliko aplavza smo jim namenili in z domačimi
sladkarijami pogostili.
Na placu sredi vasi, kljub burji, naš mlaj še
vedno trdno stoji,
naj to velja tudi za naše pridne, vaške ljudi.
Bogdan Martinčič
Prvi maj na Ostriču/Žabniku
Na praznik ironije, ko delavce vsepovsod odpuščajo, je prekrasno vreme podžgalo stopala, da se nas je nekaj navdušencev
zbralo na igrišču v Obrovu in jo odmahalo proti Zagradu in naprej proti visoooookim vrhovom na meji s Hrvaško. Pred tem
smo bili prejšnji večer priča ognjenemu ‘diablu’ na vrh Briga,
ki so ga pripravili pridni obrovski mladinci in ki je z vso močjo
odganjal še zadnje kosce zimskega spanja. Prijetna hoja je bila
tudi najmlajšim v veselje, tistim starejšim pa se nam je prilegla
na zapihanem žabniškem vrhu ‘mobi prisrčnica’, ki je ogrela srca
in izostrila pogled na okoliške vasi in pokrajino. Da bi nam niti
slučajno ne bilo dolgčas, se je hoji pridružila pesem na kitari,
odlična jota pri Cepčovih na Golcu in seveda obljuba ‘ko bwg da’,
da se naslednjič dobimo ob isti uri na istem mestu – v tolikšnem
ali pa morda večjem številu.
Patricija Dodič
Foto: Danijela Jerkovič
39
mladarije
ZBUDILI SMO VAS S KORAČNICO …
… in zato bi se radi zahvalili vsem predsednikom
krajevnih skupnosti, ki so nas povabili. Pa tudi
našemu županu, ki nas je že ob sedmih zjutraj
pričakal na Gorici v Hrpeljah. In vsem prijaznim
krajanom vasi Hrpelj, Petrinj, Ocizle, Nasirca, Kozine, Tubelj ter Brezovice, ki so nas toplo sprejeli
in nas pogostili. No, na našem popotovanju nas
je spremljal tudi fotograf Slavko Gerželj, ki je naše
godbenike potrpežljivo fotografiral, za kar se mu
prav posebej zahvaljujemo.
Upravni odbor
Brkinske godbe 2000
Foto: Slavko Gerželj, razen foto Ocizla: Ester Mihalič
PRVOMAJSKA BUDNICA
USPEŠNO IZVEDENA
Kot vsak 1. maj tudi letos ni šlo brez prvomajske budnice. Letos
pa smo budnico izkoristili tudi zato, da smo se fotografirali v več
vaseh.
Godbeniki smo se s starši zbrali v Hrpeljah pred osnovno šolo ob
7h zjutraj in se najprej odpravili v vas Hrpelje, kjer so nas že čakali
vaščani. Pot smo nadaljevali do Petrinj, kjer smo zaigrali nekaj koračnic, se posladkali, potem pa odšli v Ocizlo. Zatem je bil na vrsti
Klanec, kjer smo se po zaigranih koračnicah prav tako posladkali
ob polni mizi dobrot, ki se jim ni bilo moč upreti. Kasneje smo
odšli v Nasirec, pa na Kozino, kjer nam je prisluhnilo tudi veliko
mimoidočih. Potem smo odšli še v Tublje in s tem skoraj zaključili
budnico.
Na vrsti je bila le še Brezovica, kjer je po končanem igranju sledil
tradicionalni piknik za godbenike in njihove starše. Tudi vsakoletni »turnir« košarke smo odigrali. Manjkal je le nogomet, ker igrišče ni uporabno. Imeli smo to srečo, da je bilo vreme lepo in smo
se lahko nastavljali močnemu pomladnemu soncu, ki nas je grelo
že od zjutraj. Piknik je trajal do večernih ur in s tem se je zaključilo
prijetno celodnevno druženje.
Erina Rener Borovič
40
mladarije
RAZGIBANE INTENZIVNE VAJE V NARAVI
Lani smo po tekmovanju v Rivi del Garda spoznali enega od slovenskih orkestrov, katerega člani so se po končanem nastopu ravno
zabavali pred avtobusom poleg našega. To je bil Pihalni orkester
Šentjur. Dokler ni prišel naš čas za odhod, smo se jim pri »zabavi«
pridružili tudi mi. Vodstvo naše in njihove godbe si je izmenjalo nekaj podatkov, pa tudi »brkinsko darilce« ni manjkalo.
Letos pa so nas povabili v Šentjur na »predpripravljalni« koncert za
tekmovanje. Na povabilo smo se seveda odzvali in se v nedeljo, 25.
aprila, z avtobusom odpravili na Štajersko. Tja smo prispeli ob 16h
in gostitelji so nas lepo sprejeli.
Imeli smo še nekaj prostega časa, saj se je koncert pričel ob 18h.
Nastopili smo trije orkestri in pričarali lepo vzdušje na trgu pred cerkvijo, kjer ni manjkalo poslušalcev. Bili smo drugi po vrsti, pred svojim nastopom pa smo poslušali še orkester iz Polzele. Zaigrali smo
Festival overture, Born to Rock, Lojtrco in Celebration and Song. Za
lepši zaključek koncerta smo orkestri združili moči in zaigrali tri koračnice pod taktirko dirigenta šentjurskega orkestra. Predsednik BG
2000 Marko Filipovič se je gostiteljem v kratkem govoru zahvalil in
jim izročil simbolično darilo, ki smo ga prinesli s Primorske. Seveda
pa tudi lačni nismo ostali, saj je bilo za vse lepo poskrbljeno.
Po koncertu se tokrat nismo vrnili domov, temveč smo pot nadaljevali do Čateža, kjer smo ostali še tri dni na intenzivnih vajah in
se pripravljali na tekmovanje. Nastanjeni smo bili v Centru šolskih
in obšolskih dejavnosti Čebelica. Bili smo pozni, pa tudi napihali
smo se za ta dan, zato smo v nedeljo odšli le še spat in se spočili za
naslednji dan, ko nas je čakalo veliko dela.
Prvi dan smo zajtrkovali ob 8h, nato smo imeli prosti čas do 9.30
h, potem sekcijske vaje do kosila, ki je bilo ob 13h (seveda z odmori). Po kosilu smo imeli zopet prosti čas za rekreacijo, namreč,
ni manjkalo košarke in nogometa na igrišču za domom. Okoli 16h
so sledile še krajše sekcijske vaje, ki pa so se kmalu spremenile v
skupno vajo, s katero smo bili lahko zadovoljni, saj smo že v enem
dnevu naredili veliko.
Ob 18h je sledila večerja, po večerji ura počitka, nato pa smo do
20.30 vadili korakanje na igrišču.
Naučili smo se veliko. Treba je poudariti, da je tudi veliko godbenikov, ki tega še niso počeli, in so te vaje pripomogle tako k obnovitvi
znanja kot tudi učenju novega.
Drugi dan je bil zajtrk prav tako ob osmih, nato sekcijske vaje ob
9.30 h, kosilo ob enih popoldne, potem počitek, ob 15.30 h pa smo
imeli skupno vajo kar zunaj. Nekje na sredini nam jo je zagodel dež,
ravno toliko, da smo vse pospravili, nato pa je deževati prenehalo,
a smo čas »suhega« vremena izkoristili raje za šport in zabavo ter z
vajami nadaljevali po večerji. Po vajah smo si ogledali še posnetek
koncerta »trubaške« skupine Mnozil Brass, ki ga je prinesel eden od
godbenikov.
Tretji dan smo namesto sekcijskih vaj dopoldne začeli s korakanjem, ki pa je tokrat trajalo dlje – do kosila. Izpopolnjevali smo naučeno in poskusili nekaj novih obratov, ovinkov … Po kosilu smo
morali, žal, pospraviti, saj je bil to dan odhoda domov. Ko so ob 16h
prišli starši, je sledil še krajši koncert tega, kar smo vadili in kar smo
se novega naučili ali izpopolnili.
Dirigent Tomaž Škamperle je bil z intenzivnimi vajami zelo zadovoljen, prav tako pa je bilo všeč tudi nam, da smo vadili v drugem
okolju, predvsem v naravi. Po vrhu vsega pa smo imeli še lepo vreme. Zdaj lahko le še pridno vadimo in čakamo na bližajoče se tekmovanje, ki bo tega meseca v Vidmu – Dobrepolje. Upamo, da bo
naš trud čim bolj poplačan.
Erina Rener Borovič
DRUŠTVO BRKINSKA GODBA 2000
REŠKA CESTA 14
6240 K O Z I N A
e-mail: [email protected]
Hrpelje, 20. 3. 2010
Smo na redni občni zbor pricepetali,
da bi lanska poročila brali,
pa pogledali v bodoče,
o, kaj vse bi naredili, če bilo bi mogoče.
Da bi prostor svoj imeli,
smo si močno zaželeli.
Pa so slišali nas »tam«,
in kar nas preselili drugam.
Je župan nam ključ prinesel
in vse v nov prostor odnesel.
Smo ostali brez besed,
a vsi veselo odšli na ogled.
ZAHVALA
županu Zvonku Benčiču – Midretu,
vsem svetnikom,
direktorici občinske uprave Saši Likavec Svetelšek
ter celotni občinski upravi
za izkazano velikodušnost in skrb, da ste nam pomagali
in nam predali nov prostor, kjer bodo naši godbeniki nadaljevali glasbeno popotnico. Prav tako se zahvaljujemo
ravnateljici Janji Babič, ki nas je vsa leta potrpežljivo gostila v
prostorih osnovne šole.
UO BG2000
P.S.: OTVORITEV BO, KO BO PROSTOR AKUSTIČNO
UREJEN IN PRIMEREN ZA VAJE.
41
mladarije
USTVARJALNE PRVOMAJSKE POČITNICE
Medobčinsko društvo prijateljev mladine Sežana je za osnovnošolske otroke (1.–5. razred) pripravilo ustvarjalne počitniške aktivnosti.
V prostorih občine so v sredo, četrtek in petek potekale ustvarjalne delavnice, ki so bile razdeljene na tri sklope. Otroci so izdelovali
različne lutke, nekaj družabnih iger in čisto pravega vesoljčka ter
leteči krožnik. Čeprav je bil obisk nekoliko skromen, so se vseeno
imeli lepo.
V mesecu maju in juniju bodo ustvarjalne delavnice potekale po
naslednjem urniku:
• vsako 1. in 2. soboto v mesecu od 10h do 12h v pritličju Občine
Hrpelje - Kozina
• Ustvarjalne delavnice vodita Nuša in Vanja Šturm.
Vanja Šturm
NA POTEPU OD SINJEGA VRHA DO PREDMEJE
V letošnjem letu nam mladim planincem vreme rado nagaja. Predvideni izlet za mesec marec je odneselo slabo vreme in skoraj bi se zgodba
ponovila v aprilu, a se nismo kar tako predali. Izlet smo zaradi dežja
prestavili s tretje na četrto nedeljo v mesecu. Burja in sonce sta nam že
v zgodnjih jutranjih urah dala vedeti, da se bomo imeli lepo. Z avtobusom smo se ponovno odpeljali proti Vipavski dolini, skozi Ajdovščino
proti Colu in do izhodišča naše hoje pod Sinjim vrhom. Kot nam je bilo
že na avtobusu obljubljeno, je naša pot potekala malo gor in malo dol.
Lepo vreme je poskrbelo tudi za lep razgled, tako smo lahko opazovali
Ajdovščino, družbo nam je v daljavi delal tudi Nanos, prav pred našim
nosom se je ponosno dvigal Čaven, nekje v daljavi pa nas je pozdravljal
Mali Golak. Ogledali smo si tudi Otliško okno in občudovali rumene
avriklje in modre svišče. Dan je v prijetni družbi hitro minil. Po Gori, kot
ji pravijo domačini, nas je tokrat vodila Irena Cunja.
Planinski pozdrav do 3. nedelje v maju, ko se odpravljamo na Dobrčo.
Vanja Šturm – Lavrencija
Kras v očeh otrok in mladostnikov!
V soboto, prav na dan čiščenja Slovenije, je potekala pred Postojnsko jamo prireditev »Kras v očeh otrok in mladostnikov«.
Učenci Centra za usposabljanje Elvira Vatovec iz Divače, skupaj s
starši in učitelji, smo se je udeležili že drugič.
Na naši šoli smo celo šolsko leto spoznavali, nabirali in sušili čaje
iz naše okolice. Skupaj z učenci smo oblikovali lične vrečke, jih
potiskali in napolnili s posušenimi cvetovi. Vrečke smo opremili
z napisom in receptom za pripravo čaja.
Na dan projekta smo pred jamo imeli svojo stojnico in mimoidočim predstavili naše celoletno delo ter jim darovali vrečke s
čaji.
Zanimanje je bilo veliko, saj so nam izdelki pošli še pred koncem
prireditve. Med prireditvijo smo si ogledali tudi stojnice drugih
šol. Privoščili pa smo si tudi ogled Postojnske jame, Vivarija in
Predjamskega gradu, ki je bila na ta dan prav po ugodno nizki
ceni.
CUEV Strunjan, Enota Divača
42
mladarije
www.mdpm.si
POČITNICE trkajo na vrata!
Na Medobčinskem društvu prijateljev mladine Sežana smo pripravili pester izbor prostočasnih aktivnosti in počitniških programov za
otroke in mladino Krasa in Brkinov. Z željo, da bi lahko pravočasno
izdelali načrt aktivnosti in uskladili vse družinske dopustniške termine v času poletnih počitnic, vam sporočamo datume letošnjih
letovanj:
LETOVANJE V KRANJSKI GORI ZA PREDŠOLSKE OTROKE, ki letos vstopajo v osnovno šolo, bo v treh izmenah; od 18. do 22. junija 2010; od
22. do 26. junija 2010, od 26. do 30. junija 2010. V kateri izmeni bodo
letovali vaši otroci, boste izvedeli na roditeljskem sestanku.
Obiskali bomo Kekčevo deželo in njene žive junake, dolino Tamar,
izvir Zelenci, se vozili s kočijo in se sprehodili ob strugi reke Pišnice
do jezera Jasna. Kot pravi planinci bomo osvojili nekaj zahtevnih
vrhov in poskrbeli za nepozabne družabne urice v družbi vrstnikov
in vzgojiteljic.
POČITNIŠKO VARSTVO:
- od 28. junija do 31. avgusta 2010 za skupino najmanj 5 otrok.
V času poletnih počitnic bomo v sodelovanju z osnovnimi šolami
organizirali počitniško varstvo za otroke razredne stopnje.
V primeru, da starši v času počitnic ne morete zagotoviti primernega varstva za svoje otroke, vas vabimo, da nas o tem čim prej
obvestite, da bomo lahko pravočasno zagotovili zadostno število
sodelavcev za izvajanje programa varstva in drugih počitniških aktivnosti za otroke.
V sodelovanju z občinami Krasa in Brkinov ter lokalnimi donatorji si
bomo prizadevali nuditi program varstva pod ugodnimi finančnimi
pogoji.
OTROŠKI CENTER PACUG PRI STRUNJANU ZA OTROKE OD 1. DO 5.
RAZREDA
- od 21. do 31. julija 2010
Med Fieso in Strunjanom se nahaja slikovit zaliv, v katerem je v borovem gaju edini otroški center za 170 otrok. Poleg udobnih namestitev nudi tudi veliko možnosti za šport in igro, predvsem pa je zaradi prodnate plaže zelo primeren za šolo plavanja tudi za najmlajše plavalce. Pester program športnih in družabnih aktivnosti bomo
popestrili z izletom z ladjo in obiskom Izole, Strunjana in Pirana.
Otroci razredne stopnje imajo možnost udeležbe tudi v krajši izmeni od 22. do 28. avgusta 2010, vendar v tem primeru ne morejo
uveljavljati zdravstvenega regresa.
MATERADA PRI POREČU ZA MLADOSTNIKE OD 6. RAZREDA DALJE
- od 6. do 16. avgusta 2010
Mladinski center je v neposredni bližini Poreča in nudi številne priložnosti za rekreacijo, ustvarjanje, zabavo in druženje z vrstniki iz
ostalih krajev Slovenije, saj sprejme 330 oseb. Druženje z vrstniki
in skupno izvajanje razvedrilnih vsebin je nepozabno in ima svoj
čar. Letovišče razpolaga z lastnimi urejenimi igralnimi površinami
in športnimi igrišči za nogomet, odbojko, košarko, namizni tenis …
Peščena plaža je primerna tako za otroke kot za izkušene plavalce.
Na vseh letovanjih bodo otroke spremljali pedagogi, prostovoljci
društva in medicinsko osebje.
STARŠE OBVEŠČAMO, DA LAHKO UVELJAVLJAJO ZDRAVSTVENI REGRES ZA LETOVANJE OTROK, KI GA V TE NAMENE NUDI ZAVOD ZA
ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE SLOVENIJE ZA OTROKE IN MLADOSTNIKE, KI SO BILI MED ŠOLSKIM LETOM VEČKRAT BOLNI ALI IMAJO
POGOSTE ZDRAVSTVENE TEŽAVE. REGRES LAHKO UVELJAVLJAJO
OTROCI DO 15. LETA STAROSTI (na prijavnicah označite rubriko: želim uveljavljati zdravstveni regres).
V PRIMERU DRUGIH RAZLOGOV ALI POTREB PO UVELJAVLJANJU FINANČNIH OLAJŠAV STARŠE PROSIMO, DA SE OSEBNO ZGLASITE NA
DRUŠTVU, KJER VAM BOMO SVETOVALI IN POMAGALI PRI ISKANJU
MOŽNOSTI ZA SUBVENCIONIRANE OBLIKE LETOVANJA.
PRIJAVNICE IN INFORMACIJE O VSEH PROGRAMIH DOBITE NA SEDEŽU MEDOBČINSKEGA DRUŠTVA PRIJATELJEV MLADINE SEŽANA
VSAK DELAVNIK OD 8:00 DO 16:00 URE, TEL. 05 / 734 14 86 (www.
mdpm.si).
Ana Pangos
sekretarka Medobčinskega društva prijateljev mladine Sežana
Cvekarije
Dan šole
Končno smo ga dočakali – namreč dan šole. Letos je združeval kar
tri projekte, in sicer Šport špas, druženje treh generacij in celoletni
projekt Zdravje – Na zdravje!, katerega izdelki bodo predstavljeni v
nastajajočem šolskem glasilu Brin in EKO-projekt.
Zjutraj smo bili vsi mrkih obrazov, saj je bilo nebo temno in mračno.
Ob 8.15 smo se na igrišču zbrali otroci, starši in stari starši. Na igrišču
je bilo vzdušje še kar veselo. Ravnateljica nas je pozdravila in je imela kratek govor. Učitelj Peter nam je dal še zadnje napotke, kako bo
potekal dan. Prvi trije razredi in pa njihovi starši ter stari starši, so se
odpravili na kratek pohod okoli Hrpelj. Druga triada učencev je hodila do Rodika. Mi, najstarejši, smo hodili do Mihel. Tekači so najprej
ogreli mišice, nato so tekli do Tubelj. Tam so imeli malico. Skupina
kolesarjev se je odpeljala do Brezovice in nazaj.
Ob 11.00 so nam naše pridne šolske kuharice razdelile joto, ki so jo
seveda same skuhale. Dobili pa smo tudi pijačo. Po dobrem obedu
smo si lahko ogledali stojnice, na katerih smo lahko tudi kaj poizkusili.
Dve sta bili z mlečnimi izdelki, kjer so ponujali razne sveže sire, skuto,
mleko in še marsikaj. Ena stojnica je vabila z raznimi vrstami medu.
Predstavljali pa so tudi izdelke iz medu in satja, kot so čokoladni med,
sveče … Seveda ni manjkala stojnica, ki je predstavljala domače brkinske jabolčne izdelke. Na zadnji pa so bila zelišča in zdrava peciva.
Ob 11.30 nas je razveselil prihod Čukov. Naši najmlajši so ob njihovi
glasbi plesali in predvsem uživali. Tudi starši so se opogumili in se
zavrteli na plesišču. Najstarejši pa nismo bili tako pogumni in smo
raje sedeli na tribunah ter opazovali dogajanje. No, nekatere pa so
pri koncu le zasrbele pete in so se prepustili animatorki, ki jih je prepričala, da so zaplesali. Šola je vsem učencem podelila simbolične
medalje za sodelovanje. Mimogrede naj omenimo, da je bilo vseh
obiskovalcev na dnevu šole kar 550.
43
mladarije
Medtem ko se je večina obiskovalcev zabavala, se je skupina novinark iz 8. b podala na intervjuvanje. Intervjuvance so s pomočjo
diktafona spraševale, kakšna sta se jim zdela organizacija in sam potek dneva, kaj jim je bilo najbolj všeč, če jim je bila všeč ponudba
hrane in ali imajo kakšen predlog za naslednje leto … Vprašanci so
bili nekateri učitelji, učenci, starši, stari starši in drugi udeleženci. Tu
je predstavljenih nekaj odgovorov in komentarjev:
če bi ta dan organizirali med tednom, da bi odpadel pouk seveda.«
»Ma, lepo je, enkratno, jaz sem se prireditve udeležila sicer šele pred
pol ure. Prišla sem poslušat Čuke in zelo so mi všeč. Za osnovnošolsko mladino se mi zdijo tudi najprimernejši. Kar še več naj bo takih
prireditev.«
»Po mojem je ta dan uspel, še Čuki naj podaljšajo koncert vsaj za
pol ure, pa bo še bolje.«
»Tudi ločevanje odpadkov kar dobro uspeva. Ljudje se kar držijo
reda in mečejo smeti v ustrezne zabojnike.«
»Ni slabo, malo nas je stuširalo in Čuki so moj najboljši bend. Smeh.«
Na vprašanje, če imajo še kakšen predlog za program dneva šole v
naslednjem letu, pa so odgovarjali:
»Ja, dodajte še balinanje, namesto Čukov pa naj igra kak lokalni
bend. Sicer pa je zelo lepo.«
Kako ste se imeli/se imate danes? Kaj vam je bilo najbolj všeč?
»Lepo nam je, saj se družimo, jemo in telovadimo. Malo nam je nagajalo vreme, vendar nam je vseeno uspelo priti do cilja.«
»Najbolj mi je bil všeč tatrski sir. Fajn so pa bili seveda tudi Čuki, jota,
pohod in vse nasploh. Na poti smo videli staro železnico, kar mi je
bilo še posebej zanimivo.«
»Jaz sem tekla in bilo je super, samo proga je bila prekratka.«
»Vse skupaj je bilo prav lepo, pa še vreme nas je ubogalo, mogoče
bi lahko bila jota bolj gosta. Smeh.«
»Jota je bila zelo dobra, pridne kuharice! Čuki pa niso toliko primerni za nas ta velike – osmarje in devetarje. Zdi se mi, da bi bilo bolje,
44
»No, mogoče bi lahko dodali med aktivnosti še kakšen šport z
žogo.«
»Namesto Čukov bi morali povabiti Big foot mamo.«
»Ja, meni bi bilo zelo lepo, če bi bilo dodano še rolanje.«
»Nimam besed. Lepo je in upam, da bo naslednje leto tudi tako.«
»Pogrešam malo več starejših oseb. Otroci bi morali pripeljati malo
več odraslih, več staršev, starih staršev, bratov, sester. Tako, da bi bilo
to res pravo druženje treh generacij. Sicer se bomo prihodnje leto
še bolj potrudili, da bi vključili še kakšno zanimivo dejavnost, da bo
še več ljudi. Seveda pa je to odvisno vse od mentorjev, ki nam bodo
na razpolago, in kot vedno, od finančnih sredstev.«
Naša ravnateljica pa nam je povedala naslednje besede:
»Imam se lepo. Veselim se, da danes vidim toliko otrok s starši in s
starimi starši. Kot veste, je ta dan športni dan, in zato smo se odločili, da se bomo rekreirali in s tem poskrbeli za naše zdravje. Učenci so
celo leto pridno delali, in kaže, da je naša marljivost obrodila nekaj
sadov. Tudi sama sem se udeležila pohoda v Nasirec in moram priznati, da sem še vedno v kondiciji. Sicer nas je vreme malce užalilo z
dežjem, a smo mu odpustili, saj sedaj že sije sonce. Tu na igrišču pa
se odvija prava žurka. Mastimo se z joto in plešemo ob poskočnih
mladarije
ritmih skupine Čuki. Upam, da bo takih dni in lepih trenutkov še
veliko.«
Tako. Zaključimo lahko, da je bil ta dan zabaven in tudi poučen, saj
so nas naučili, da je biti zdrav nekaj zlata vrednega. Komaj čakamo
drugo leto, da se bomo spet skupaj družili in kaj novega naučili.
Veronika in Martina Poles, 7. b
intervjuvarke: Sara Valenčič, Zala Dodič, Katja Stojnič
in Marjeta Spasovič, 8. b
intervjuvanci: starši, stari starši, učitelji, učenci, kuharice
DRŽAVNO PRVENSTVO V PLAVANJU
V petek, 16. aprila, se je v kranjskem bazenu odvijalo državno prvenstvo v plavanju. Na tekmovanju so nastopili tudi športniki invalidi, ki so se pomerili v različnih kategorijah na 50 m prosto.
Našo šolo je zastopal Elvis Mihalič iz 7. a razreda in se uvrstil na
odlično 2. mesto. Čestitamo!
učitelj Peter Kastelic
TEHNIČNI DAN NA SREDNJI LESARSKI
IN GOZDARSKI ŠOLI V POSTOJNI
s spoznavanjem poklicev gozdar in gozdarski tehnik ter praktičnim
prikazom vaj dijakov gozdarjev, ki se bodo udeležili tekmovanja v
Avstriji. Tako so naši učenci spoznali sklop poklicev in dejavnosti, pri
katerih sta les in gozd primarna vrednota.
učiteljica Anita Penko
IZLET V RIŽARNO
V sredo zjutraj smo se učenci obeh devetih razredov zbrali pred
šolo in se odpravili v Trst. Tam smo obiskali Rižarno. To je bilo nacistično taborišče v času druge svetovne vojne. Vodič nam je opisal
takratne grozljive razmere in nam na kratko predstavil zgodovino
te stavbe, ki je bila pred tem luščilnica riža. Razkazal nam je zelo
majhne celice, v katere so stisnili tudi več kot 10 ljudi hkrati. Nato
smo si ogledali tamkajšnje prostore in muzej, kjer imajo nekaj stvari
iz vojne. Po ogledu Rižarne smo odšli na uredništvo slovenskega
časopisa – Primorski dnevnik. Urednik dnevnika nam je razdelil nekaj kopij časopisa in nam opisal postopek izdelave časopisa. Pokazal je tudi stroj za tiskanje časopisa. V Trstu smo obiskali še Dijaški
dom Srečka Kosovela. Z ravnateljem Gorazdom Pučnikom smo se
pogovarjali o razmerah slovenskih manjšin. Po pogovoru smo si
ogledali nekatere oddelke dijaškega doma. V popoldanskih urah
smo se z avtobusom odpravili domov.
Peter Poles, 9. a
22. aprila so se učenci 6. razreda naše osnovne šole odpravili v
Postojno. Dejavnosti v okviru tehničnega dneva so potekale na
Srednji lesarski in gozdarski šoli v Postojni, in sicer v treh delih. V
prvem delu so učenci spoznali poklice, ki se ukvarjajo s predelovanjem lesa. Taki poklici so: mizar, kolar, žagar … Ogledali so si tudi
Moč besede sede.
Le
svetle besede se prelivajo v mavrico,
v vseh barvah in odtenkih,
dišijo po pomladi in mladostni igrivosti,
so močne in zdrave,
polne navdiha in sončnih poletov.
Žarijo toplo in prijazno, spoštljivo in dragoceno,
so okrogle in izbrane.
Naj zvenijo in cvetijo.
Podarjajmo si prav takšne.
značilnosti lesa posameznih drevesnih vrst in se pogovorili o delih
prečnega prereza debla. Sledilo je praktično delo, pri katerem so
učenci v tehnični učilnici izdelovali lesene šatulje z logotipom Srednje lesne in gozdarske šole Postojna. Tehnični dan smo zaključili
Naj usta najdejo nasmeh,
kraljuje sonce naj v očeh,
saj jutra vstajajo v barvah
in dan potaplja se v zarjah.
Naše besede živijo med svetlobo in temo.
Ujete v trenutek časa čakajo …
Da rastejo z mavrico.
Mentorica mladim poetom
Vlasta Race Boljunčič
45
mladarije
April 2010
Zima
Ljubezen, kaj je to?
Jesen in zima
Ljubezen pisanja
Zima je letos pokazala zobe,
saj zunaj močno mrzlo je.
Ljubezen
je bolezen, mi pravijo vsi.
Seveda, če jih pa srce boli.
Meni pa se zdi, da si ljubezen ti.
Jesen lepoto riše,
trenutke čas nam briše.
Lepo je,
ko čustva barvajo papir,
ko zibamo v sebi mir,
pišemo, kar si želimo
in se s tem najbolj zadovoljimo.
Lepo je,
če ostane skrito,
v bel papir zavito,
razumemo mladost in svet
in rastemo za nov polet.
Ponosna sem,
če mi to uspe,
da vse kar čutim,
na listu je,
zloženo v preprosto rimanje.
Ta dar
je čudovita stvar,
ko si zamisliš prav vse,
ko te ni strah,
da kdo za to izve.
Naj ostane
skrito,
v srce zavito.
Mateja Zadnik, 7. b
Naše se mucke dóma držijo,
ob topli peči najraje čepijo.
Videl sem ptičke od mraza umirati,
ker jih v hišo na toplo ne smemo zapirati.
Na hišice s hrano ne pozabimo,
zanje pozimi vedno skrbimo.
Peter Lorger, 6. razred
Ljubezen
je nora, včasih prava nočna mora.
Kdaj pa srce še zaboli,
ko z drugo on nekje tiči.
V zrcalo se poglejmo vsi,
brez ljubezni sveta ni.
Večno se imejmo radi,
modri in zeleno mladi.
Zima bliža se,
lepo pri srcu meni je.
Počitnic se že veselim,
ker se od šole poslovim.
Doma mi je tako lepo,
brezskrbno lahko imam glavo.
Klara Bilješković, 6. razred
Pomladna ljubezen
Pomlad
Sonce z žarki zažari, vsepovsod cveti,
pomlad diši, vse se vrti, zori.
Veronika Poles, 7. a
Dež po njej se razprši,
sonce v njem se nam smeji.
Sonce sveti prelepo,
nam pri srcu je toplo.
Pomlad vesela in dišeča
z vremenom čudnim rada preseneča.
Če bi sonce izginilo,
dan objel bi vso temo.
Spomladi rožice cvetijo,
nova življenja se rodijo.
Sončni žarki nas budijo,
jezo nam takoj shladijo.
Naša mavrična je želja,
naj veliko bo veselja.
Naj poletje bo, jesen, zima ali pa pomlad,
vsak ob njem se čuti mlad.
V šoli iz zadnje mu klopi,
pogledam v oči,
v njih se zaiskri,
zvonček pomladni iz zemlje se budi.
Suzana Milinkovič, 6. razred
Jonas Aoun, 6. razred
Martina Poles, 7. b
Sonce
Travniki cvetoči
iz zemlje že žarijo,
ptički pa pojoči
na vse strani letijo.
On na klopci sam sedi,
obsijan obraz od sončne ima luči.
Iz daljave ga opazujem
in najino ljubezen kujem.
NAJINA LETOŠNJA PEDAGOŠKA PRAKSA
Čas hitro beži in prišel je 29. marec, ko sva Lea in Valentina pričeli
najino letošnjo pedagoško prakso na OŠ Hrpelje. Ta dan sta naju
lepo sprejeli najini mentorici Martina Kandare in Mojca Čermelj.
Pravo dobrodošlico pa sva dobili šele takrat, ko sva prvič stopili v
najina razreda, kjer sva preživeli čudovite štiri tedne. Učenci 1. b in
3. b razreda so naju s svojimi nasmehi in vragolijami spremljali skozi
vse štiri tedne, ki smo jih preživeli skupaj. Hitro je minil ta čas in
zadnji dan pred prvomajskimi počitnicami sva se tudi medve mo-
3. b razred skupaj z Valentino in Mojco
rali od njih posloviti. Pri srcu nama je bilo prav težko, a spomini na
najine sončke bodo v naju ostali za vedno.
Ob tej priliki pa bi se radi zahvalili vsem delavcem na šoli, ravnateljici Janji Babič ter še posebej najinima mentoricama, ki sta nama ves
čas poučevanja stali ob strani, nama svetovali in naju vzeli za svoji.
Hvala še enkrat in nasvidenje še kdaj!
1. b razred skupaj z Leo
46
Lea Grk in Valentina Bolčič
mladarije
PROJEKTNI TEDEN: Jaz in zdravje
Smo prvošolčki, vendar že znamo tudi sami malo poskrbeti za svoje
zdravje. Vas zanima, kako? Poglejte na naše plakate, ki visijo na stenah pred učilnicama in v njih.
Prijetno nam je bilo druženje z medicinsko sestro Barbaro v torek,
26. januarja, ko smo se učenci 1. a in 1. b združili in pogovarjali o
skrbi za naše zdravje. V delavnicah smo dopolnili znanje ob izdelavi
zanimivih plakatov. Še vedno pa nam je ostalo veliko energije, ki
smo jo porabili z gibanjem na svežem zraku.
V sredo, 27. januarja, smo se izkazali kot spretni pomočniki naše
kuharice Nevenke Boštjančič in kuharja Dejana Križmana. Po njunih
napotkih smo se na delo najprej pripravili, nato pa zavihali rokave
in: očistili solato in drugo zelenjavo, narezali peteršilj, ožemali rdeče pomaranče, panirali piščančje meso, pripravili biskvitno testo,
stepali smetano, mešali riž in škampe. Na vrsto so kmalu prišle še
naše brbončice, ob pomoči katerih smo pripravljene dobrote tudi
pojedli. Je tudi vam zadišalo iz šolske kuhinje? S polnimi trebuščki
smo pomili posodo in pospravili kuhinjo ter se za prijetno druženje
kuharjema zahvalili.
Četrtek je bil namenjen likovnemu in glasbenemu ustvarjanju, pa
tudi na gibanje na svežem zraku nismo pozabili.
˝Zdrav˝ teden smo zaključili s predavanjem zobne asistentke Bože
o skrbi za čiste zobe, ki nas tudi redno mesečno obiskuje. Pod njenim budnim očesom smo si tudi pravilno umili zobe in obljubili, da
bomo še naprej to pridno počeli tudi vsak dan po malici.
S pozdravi, zdravje – na zdravje!
Učenci 1. a in 1. b razreda z učiteljicama
4. REGIJSKO TEKMOVANJE OSNOVNOŠOLSKIH EKIP PRVE
POMOČI V OSNOVNI ŠOLI DRAGOMIRJA BENČIČA - BRKINA
Hitro in pravilno ukrepanje v nesreči rešuje življenja. Danes so že
naši najmlajši izpostavljeni vsem mogočim nevarnostim. Že padec
pri igri na igrišču, vožnji s kolesom ali rolko lahko resno ogrozi otrokovo zdravje in življenje. Zato sta znanje prve pomoči in pripravljenost pomagati izrednega pomena.
Po letih zatišja je Rdeči križ v okviru Evropske kampanje o varnosti
v cestnem prometu ponovno obudil usposabljanja iz prve pomoči
in tekmovanja ekip prve pomoči osnovnih šol.
Letošnje regijsko tekmovanje je potekalo na naši šoli. Prisotne sta
pozdravili: direktorica občinske uprave Saša Likavec in ravnateljica
šole Janja Babič. Tekmovanja se je udeležilo šest ekip iz osnovnih
šol: Hrpelje, Tolmin, Most na Soči, Izola, Idrija in šola Antona Žnideršiča iz Ilirske Bistrice. Ekipe so poleg teoretičnega znanja prve
pomoči preverile tudi znanja iz cestno-prometnih predpisov in
poznavanje Gibanja Rdečega križa. Nato pa so se pomerile še v
praktičnih znanjih nudenja prve pomoči na treh prizoriščih nesreč.
Seznanili so se tudi z oživljanjem s pomočjo avtomatičnega defribilatorja. Tekmovalci so morali pravilno pristopiti k ponesrečenim in
jih ustrezno oskrbeti.
V močni konkurenci je ekipa OŠ Dragomirja Benčiča - Brkina zasedla 3. mesto. Bravo!
Ekipo so setavljali: Kim Dekleva, Lara Maglica, Nina Šiškovič, Amela
Sali, Nika Renko, Filip Fabjančič in Martin Mihalič.
Pri organizaciji tekmovanja so pomagali tudi učenci prostovoljci in
delavci šole. Posebna pohvala gre tudi sekretarki OZRK Sežana Dori
Sedmak za vso njeno prizadevnost.
Vsem se iskreno zahvaljujem za pomoč.
Hvala tudi Zavarovalnici Triglav, ki je z darili še dodatno razveselila
naše otroke.
Članom ekipe čestitam za prikazano znanje in odlično uvrstitev!
Iris Birsa, mentorica ekipe PP
47
mladarije
ŠOLSKI CENTER SREČKA KOSOVELA SEŽANA NA
REGIJSKEM TEKMOVANJU V KOPRU Z NAJBOLJŠO
RAZISKOVALNO NALOGO MED SREDNJEŠOLCI
Dijaki Šolskega centra Srečko Kosovel
Sežana so se 20. aprila na regijskem
tekmovanju mladinskega raziskovanja,
ki ga je v Kopru organizirala Fakulteta
za management, odlično odrezali. Na
tekmovanje smo prijavili 6 raziskovalnih
nalog. Po odlično izpeljani predstavitvi
in zagovorom nalog so se kar tri raziskovalne naloge uvrstile na državno tekmovanje, ki bo 21. maja v Murski Soboti.
Naloga z naslovom »Oživitev običajev
Krasa in Brkinov« pa je prejela posebno
nagrado za odlično nalogo, saj je bila izbrana kot najboljša med vsemi srednješolskimi raziskovalnimi nalogami.
1.˝OŽIVITEV OBIČAJEV KRASA IN BRKINOV
Avtorici: Larisa Mahnič in Leonida Brezovec
Mentorica: Patricija Kastelic Volf
Raziskovalna naloga Oživitev običajev Krasa in Brkinov je s področja turizma. V nalogi
je bil izpostavljen problem pozabljanja na
običaje. Avtorici naloge se zavedata, da je
ohranjanje kulturne dediščine za nas in
naslednje rodove izjemnega pomena, zato
sta se odločili raziskati stanje na področju poznavanja običajev in njihovo rabo v
vsakdanjem življenju.
V nalogi je bil izpostavljen osnovni problem
in hkrati hipoteza, da so običaji Krasa in Brkinov med ljudmi, sploh pa med mladimi,
premalo poznani in cenjeni, zato počasi, a
vztrajno tonejo v pozabo.
Naloga se je uvrstila na državno tekmovanje in hkrati prijala priznanje za
najboljšo raziskovalno nalogo med
srednješolskimi nalogami.
2. BRKINSKA SADNA CESTA
Avtorji: Mitja Mršnik, Aljaž Zadnik in
48
Miha Zadnik
Mentorica: Patricija Kastelic Volf
Raziskovalna naloga z naslovom Brkinska
sadna cesta proučuje, ali je projekt Brkinska
sadna cesta pripomogel k večji prepoznavnosti Brkinov in s tem tudi prepoznavnosti
turističnih kmetij, katerih lastniki so se v ta
projekt vključili ravno zaradi promocije njihovih kmetij.
Tudi to nalogo je komisija ocenila kot
zelo dobro ter ji podelila vstopnico na
državno tekmovanje.
3. BREZPOSELNOST
Avtorji: Samanta Mikuletič, Tina Klanac in Denis Bučković
Mentorica: Patricija Kastelic Volf
Raziskovalna naloga raziskuje brezposelnost v Občini Sežana. Tema je zaradi recesije zelo aktualna. Osnovni problem, ki je v
nalogi izpostavljen in je tudi osnova hipoteze, je, da se je brezposelnost v sežanski
občini v letu 2009 močno povečala. Poleg
osnovnega problema so dijaki v nalogi želeli ugotoviti strukturo brezposelnih glede
na izobrazbo, starost, čas iskanja na zaposlitev ter mnenja zaposlenih in brezposelnih
na temo brezposelnosti.
Komisija je tudi to nalogo ocenila z visokim številom točk in tako dijakom
omogočila predstavitev na državnem
tekmovanju.
4. MLADI, ŽELJNI DELA
Avtorice: Daša Cerkvenik, Žana Dakić
in Lea Lah
Mentorica: Patricija Kastelic Volf
Raziskovalna naloga z naslovom »Mladi,
željni dela« obravnava problematiko študentskega dela dijakov in študentov prek
študentskega servisa.
Glede na to, da je naše
kraje zajela recesija,
so si avtorice zastavile
dve osnovni hipotezi,
in sicer so želele raziskati, ali se je povpraševanje po študentskem delu povečalo in
ali se je ponudba del
v času recesije zmanjšala.
Poleg postavitve dveh
osnovnih hipotez so z
nalogo želele raziskati, koliko mladih dela,
kako poteka delo, katera dela najpogosteje
opravljajo, za katere namene porabijo honorar in ali so z delom in ponudbo študentskega servisa zadovoljni.
5. NAŠI KRAJI PRED IN V RECESIJI
Avtorice: Ariana Dodič, Sabina Jupić in
Doris Barbiš
Mentorica: Patricija Kastelic Volf
Raziskovalna naloga Naši kraji pred in v recesiji ugotavlja, ali se je življenje v času recesije kaj spremenilo. Recesija je v zadnjem
času zelo aktualna beseda. Prav zaradi tega
so si avtorice naloge izbrale to področje.
Želele so ugotoviti, kakšen vpliv ima recesija na nas, podjetja in banke v naših krajih.
6. PRODUKCIJSKA HIŠA TRN
Avtorji: Tina Franca, Ruby Rechberger Lakota in Nika Juren
Mentorici: Maja Prešeren in Mojca Železnik
Buda
Namen projektne naloge Produkcijska hiša
TRN je zbiranje mladih talentov na trenutno najbolj popularnih področjih: ples,
glasba, igranje, risanje in manekenstvo.
Idejo so razvili na podlagi predpostavke, da
mladi ne znajo na kreativen način preživljati prostega časa. Z raziskavo so ugotovili, da
je temu tako, zato so si kot rešitev zamislili
Produkcijsko hišo TRN.
Patricija Kastelic Volf
mladarije
EKO RIBICE
Že celo šolsko leto se veliko pogovarjamo o skrbi za naravo in izdelujemo različne izdelke iz odpadnega materiala. Pričeli smo tudi z
ločenim zbiranjem odpadkov tako, da smo si v igralnici izdelali koše
za različne odpadke in sedaj pridno ločujemo. Predvsem pa smo
se tej temi posvetili v času od 12. do 20. aprila. Izdelali smo papir,
na katerega smo naslikali pomladno drevo, obiskal nas je zmajček
Jurček, s katerim smo se zelo radi igrali, prebrali smo pravljico Sivi
in zeleni otok in se odpravili na čistilno akcijo. Nekateri smo se udeležili tudi odmevne sobotne čistilne akcije in naše slike predstavili
na plakatu.
Na sliki si lahko ogledate, kako smo se s pomočjo zmajčka Jurčka
učili ločevati odpadke.
Martina Hrvatin
Očistili smo okolico vrtca
Tudi medvedki iz Materije smo se pridružili vseslovenski akciji Očistimo Slovenijo v enem dnevu. Dan pred tisto veliko soboto smo
se skupaj s starši v popoldanskih urah zbrali pred vrtcem in si kar
hitro razdelili naloge. Čistili smo igrišče pred vrtcem in njegovo
okolico in v slabih dveh urah smo zbrali kar veliko odpadkov. Med
našo igro na velikem igrišču v Materiji smo večkrat opazili, kako so
odpadki namesto v koš za smeti romali na tla. Očitno je to opazil
tudi naš zeleni prijatelj, zmajček Jurček, ki nam je dal nalogo očistiti
okolico vrtca in na igrišče postaviti tablo, ki bo kot nekakšen opomin vsem tistim, ki odpadke odvržejo kjerkoli. Upamo, da košek za
smeti, ki nastopa tudi v otroški pesmici, ne bo več osamljen. Tablo
smo s skupnimi močmi izdelali in jo tudi postavili na pravo mesto.
Po uspešni čistilni akciji je kot zaključek dneva sledila še podelitev
priznanj za eko-bralno značko, ki jo je spremljala razstava izdelkov
na temo eko-pravljice Kako je nastala mavrica.
V aprilu smo predšolski medvedki dobili tudi priznanja za uspešno
opravljenega Bralnega palčka, obeležili pa smo tudi 22. april, dan
zemlje.
Tudi letos smo se s kombijem odpeljali na odprti dan Policijske
postaje na Kozini, od koder smo se vrnili polni navdušenja, novih
izkušenj, dogodivščin, izvedeli pa smo tudi veliko novega.
Zahvaljujemo se županu za podarjene knjige ob svetovnem dnevu
knjige, ki bogatijo naš knjižni kotiček!
Medvedki, Iris in Tanja
Foto: arhiv vrtca
49
Priloga: NK Jadran
OSNOVNI PODATKI OB PRAZNOVANJU 85. OBLETNICE
PRIČETKA DELOVANJA NOGOMETNEGA KLUBA
JADRAN HRPELJE - KOZINA
1. OSEBNA IZKAZNICA KLUBA
Naziv in naslov NK JADRAN HRPELJE - KOZINA
Hrpelje, Reška cesta 14
6240 Kozina
Tel. in faks:
Predsednik:
Podpredsednik:
Stadion:
05 / 680 20 05
Slavko Mihalič
Viljem Vidmar
NK Jadran v Krvavem Potoku –
glavno in pomožno igrišče
2. IZ KLUBSKE ZGODOVINE
Nogometni klub Jadran Hrpelje - Kozina je bil ustanovljen 2. 8. 1925
pod imenom Športni klub Jadran in je deloval do poznih petdesetih let. Nogomet pa se je pričel igrati že leta 1922. Do leta 1932
je tekmoval med ekipami iz okolice Trsta (Rocolla, Sv. Ivan, Adrija,
Tomazej, Primorje iz Opčin, Zarja iz Bazovice, Ponciano iz Trsta).
Nastopal je v II. ligi (območni), kjer je dosegel najvišjo uvrstitev 2.
mesto. Svojo himno je klub imel že od leta 1925 in je v uporabi
še danes. Po II. svetovni vojni se je klub preimenoval v Nogometni
klub Jadran. Nato je dejavnost nogometa po letu 1950 zamrla, ker
je zemljišče pričelo uporabljati podjetje Lesograd.
Nogometni navdušenci in zanesenjaki so klub ponovno oživeli v
začetku sedemdesetih let. Leta 1976 je bilo zgrajeno nogometno
igrišče v Krvavem Potoku. Klub je leta 1977 pričel tekmovati v Primorski ligi.
Leta 1991 je bilo za klub prelomno leto, ko je postal prvak Primorske lige in napredoval v III. SNL ligo.
Naslednji prelomni trenutek je bila uvrstitev v II. SNL v sezoni
1996/97. Klub je v tem rangu tekmoval do tekmovalne sezone
2002/03, ko je bil s strani NZS administrativno izključen in uvrščen
v najnižjo ligo. Od tekmovalne sezone 2003/04 tekmuje v EPNL.
Leta 1997/98 so se opravila večja investicijska in vzdrževalna dela
na nogometnem igrišču, ki so vključevala popolno prenovo stadio-
Igralci iz obdobja pred in po II. svetovni vojni, slikani ob otvoritvi igrišča leta 1975.
na, izgradnjo dodatnih prostorov, ureditev razsvetljave in izgradnjo
pomožnega igrišča.
V letu 2009 so se ponovno prenovili klubski prostori in zamenjala
dotrajana ograja, pridobili pa smo še dodatne prostore: slačilnico,
zunanji WC ter prostor za športne rekvizite in delovna orodja.
3. DOSEŽKI, PRIZNANJA, OBLETNICE IN VIDNI POSAMEZNIKI
Uspehi kluba:
- pričetek delovanja kluba že v času fašizma,
- delovanje kluba pred in po II. svetovni vojni,
- ponovna oživitev v letih 1975–1977
- prvak Primorske lige v 1991 in prestop v III. SNL,
- sedemletno tekmovanje v II. SNL 1996–2003,
- igranje v polfinalu Slovenskega pokala leta 2001.
Klub je prejel številna priznanja, med drugim tudi:
- zlato medaljo NK Olimpije ob 50. obletnici kluba in otvoritvi igrišča – 25. 5. 1977,
- priznanje TKS Sežana z dne 29. 12. 1976 za izgradnjo športnih
objektov,
- priznanje MNZ Koper ob njeni 40. obletnici dne 25. 11. 1999 za
dolgoletno in uspešno sodelovanje pri razvoju nogometa,
- priznanje Občine Hrpelje - Kozina z dne 27. 10. 2000 ob 75. obletnici kluba za uspešno promocijo občine,
- plaketo z vencem Nogometne zveze Slovenije ob 75. obletnici
delovanja kluba z dne 26. 2. 2001,
- priznanje Športne zveze Občine Hrpelje - Kozina ob 80. obletnici
kluba – junij 2005 in
- priznanje MNZ Koper ob njeni 50. obletnici decembra 2009.
Klub je svečano obeležil naslednje okrogle obletnice:
- otvoritev novega igrišča in 50. letnica delovanja s tekmo med NK
Olimpija in NK Rijeka dne 25. 5. 1977,
- 75. obletnica v juniju 2000,
- 80. obletnica skupaj s 4. memorialnim turnirjem Vojka Mahniča
dne 18. 6. 2005.
Igralci iz predvojnega obdobja
50
Priloga: NK Jadran
Za barve našega kluba je v preteklih 85 letih igralo več kot 300
igralcev. Prve nogometne korake so v našem klubu pričeli kasneje
uveljavljeni igralci I. NZS lige: Igor Zobec, Andrej Cerkvenik in Davor
Škerjanc. V naših vrstah so igrali tudi naslednji prvoligaški igralci:
Vlado Badžim kot igralec in trener, Goran Šukalo – državni reprezentant, Ermin Hasič, Željko Maksič, Marko Božič, Simon Gregorič,
Andrej Želko, Marko Grižonič, Peter Železnik, Mirjan Mikolič, Davor
Klarica …
V klubu delujejo naslednje selekcije:
- članska ekipa,
- veteranska ekipa in
- mlajše selekcije v okviru MNK Jadran Junior: U8, U10 ter U12 in
U14 v sodelovanju s sosednjo NK Plama-pur ter
- selekcija U15 v okviru ŠRD Vrhpolje.
Igralci, ki so ponovno zaigrali v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja.
Najvidnejši posamezniki iz klubske zgodovine
- Franjo Benčič, prvi predsednik kluba leta 1925,
- Dušan Šiškovič, prvi predsednik po II. svetovni vojni,
- Karel Resinovič, aktiven nogometaš v predvojnem in povojnem
obdobju, aktiven pri ponovnem oživljanju nogometa v novejšem obdobju ter pri izgradnji in obnovi nogometnega igrišča,
- Stjepan Filipovič, aktiven pri izgradnji in obnovi nogometnega
igrišča,
- Dr. Ciril Kastelic, igralec in zaslužen za obnovo nogometnega igrišča ter pri organizaciji in delovanju kluba,
- Vojko Mahnič, zaslužen za izgradnjo in obnovo nogometnega
igrišča ter pri organizaciji in delovanju kluba,
- Zdenko Resinovič, aktiven nogometaš, aktiven pri ponovnem
oživljanju nogometa v novejšem obdobju ter pri izgradnji in obnovi nogometnega igrišča,
- Vlado Badžim, igralec in trener z največjimi uspehi kluba.
V počastitev enega najvidnejših članov kluba od leta 2002 naprej
organiziramo memorialni turnir Vojka Mahniča.
Otvoritev nogometnega igrišča v Krvavem Potoku
Povzetek gradiva je iz arhiva družine Resinovič in klubskega arhiva.
Igralci, ki so igrali v prvih letih II. SNL.
51
pretekli čas
Stara fotografija
Razkrili smo uganko obrazov tako iz prejšnje številke kot iz marčevske številke. Na pustni fotografiji (glasilo marec) je Vlado Zadnik iz
Gradišice prepoznal Željka Babudra iz Rodika. Na fotografiji iz aprilske številke pa je Nataša Lukač prepoznala družino Dežjot iz Mislič
in Jožeta ter Angelo Kljun. Simbolično nagrado – zemljevid Krasa
in Brkinov – bomo pošiljateljema pravilnih odgovorov poslali po
pošti.
Pred vami je nova uganka.
Sprašujemo, ali kdo ve, kdo je na sliki in kje je bila posneta,
oziroma ali se kdo celo prepozna?
Odgovore sporočite Zvonetu Lukovcu ali
v uredništvo na telefon: (05) 6800 150 oziroma
po elektronski pošti: [email protected].
Karlo Sosič
Objavljamo zapis, ki je nastal leta 1970 izpod peresa Karla Sosiča - B'tovega iz Kozine. V njem
opisuje razvoj Kozine od leta 1893 do povojnega obdobja, izgradnjo prvih hiš, restavracij in
drugih stavb ter sorodstvene vezi med prebivalci. Karlo se je rodil 7. 2. 1890 v družini Sosičevih, ki se je med prvimi naselila na tem prostoru. Umrl je 29. 1. 1974, v starosti 84 let. To svojevrstno kroniko je želel zapustiti svojim potomcem in vsem, ki jih bo kdaj zanimalo, kako je
bilo včasih na Kozini. Besedilo je natančen prepis njegovih zapiskov, objavljamo jih v desetih
številkah letošnjega glasila.
(4. del)
Kozina pred 100 leti
Sedaj so na vrsti hiše kmetov iz Kozine. Ena najstarejših
hiš je po domače Medičeva. Po ustnem pripovedovanju se
je priženil približno pred 250 leti nek Urh iz Gradišča pri
Divači, od tedaj je prinesel priimek Rapotec, poprej so se pisali Sosič. Martin je imel ženo iz Brezovice. Posestvo je tedaj
zelo dobro uspevalo za tiste čase, ker delovna sila je bila zelo
poceni. Na dom se je poročil starejši sin Josip. Ženo je imel
iz Vremskega Britofa. V zakonu so imeli osem otrok in sicer 4 sine in štiri hčere. Starejša hči Francka se je poročila
z orožnikom Francom Dobrila iz Herpelj, kar so šli po prvi
svetovni v Jugoslavijo ter živeli do okupacije Italije, tedaj so
ga Italijani ubili in ona je pozneje umrla, ena hčerka je na
Rakeku poročena z železničarjem. Drugi sin Franc ni hotel
ostati na kmetiji, po končani vojni je šel k pošti v Ljubljano, od tam na Sušak, kjer so ga v drugi svetovni internirali.
Po končani vojni je zopet nastopil službo v Reki in tudi tam
52
umrl. Zapustil je sina in ženo. Žena živi s pokojnino, sin je
zaposlen pri Materiji. Tretji član Rudolf se je poročil doma,
imel je samo eno hčer. Poročena je, ima dva otroka, mož je
uslužbenec, tako da nekdaj velika kmetija propada, je prepuščena sama sebi. Rudolfa je konj tako nesrečno udaril, da
je v osmih dneh umrl. Žena se je sama še nekaj let po smrti ukvarjala s kmetijo in tudi ona mlada umrla. Tretja hči
Roza, po poklicu šivilja, se je že starejša poročila z Ivanom
Sosič, on je bil čevljar, tako sta skromno se preživljala. Ker je
hiša bolj na samem, so bili razni sestanki, Ivan je bil finančni referent do leta 1948. Bil je tudi član tedanje »Ekonomije«
ter šival za člane iste, kar je pa kmalu zbolel in mlad umrl.
Isto žena že čez dobro leto. Četrti član Jože se je kmalu po
razpadu Avstrije preselil v Jugoslavijo ter se zaposlil pri pošti, se poročil, v zakonu je imel dvej hčeri, ena je kot usluž-
pretekli čas
benka v Kopru umrla, druga živi še danes, je zaposlena v
Celju. Peti član Karel se je mlad ponesrečil z dinamitom pri
železnici, bil je brez roke za časa prve svetovne. Študiral je
na učiteljišču v Tolminu, ker je bil Slovenec, zadnje izpite ni
končal in tudi nobene druge službe ni dobil. Šele po svobodi in tudi za časa okupacije je podučaval v šoli, potem je bil
nastanjen v Slivju in nazadnje do upokojitve v Rodiku. Ni se
poročil je še mlad umrl doma na Kozini. Šesti član je družine
Danica je nekaj študirala v gospodinjski šoli v Trnovem, tudi
ona ni udobila zaposlitve za časa Italije, pomagala je sestri z
šivanjem. Do razpada Italije, imela je nezakonsko hčer, ker
njenega zaročenca je zasulo v Nemčiji, se ni več poročila. Po
svobodi je dobila zaposlitev na tedanjemu okraju, po odhodu
okraja v Sežano se je zaposlila pri Intereuropi v Kopru. In
tudi tukaj jej ni bila sreča mila, je kmalu umrla. Hči pa še
vedno živi z možem v Kopru. Zaposlena je pri Intereuropi.
Sedmi sin Slavko je še mlad ilegalno prebežal v Jugoslavijo.
Še kot otrok je vedno risal eroplane ter si želel biti pilot. To
je tudi dosegel v Jugoslaviji. Na žalost pa se je kmalu ponesrečil, padel z eroplanom in se ubil. Osmi član družine hči
Kristina. Kristina je ostala doma do svoje poroke. Poročila
se je z Benčič Radetom. V Trstu so imeli več let gostilno, ker
sta bila zavedna, so ju italijanske oblasti konfinirali kot več
naših ljudi. Šele po svobodi oziroma po razpadu Italije sta
se vrnila na Kozino. Po svobodi je Rado na okraju finančni
referent, dokler je bil okraj na Kozini, potem se je preselil v
Trst, iz Trsta v Koper, kjer še danes živi v pokoju.
Druga kmečka hiša, po domače pri Drdrinovih. Verjetno sta
bila dva brata ter sta se razdelila. Eden je dobil polovico premoženja in drugi polovico so bila zoper dva brata, kar sta si
zopet razdelila še na polovico, kar bom pozneje obravnaval
drugo polovico. Gospodar pri Drdrinovih je bil Anton Sosič,
poročen z Leno Segulin iz Hotične. V zakonu sta imela 8
otrok in sicer 6 hčera in dva sina. Ukvarjali so se s kmetijo,
glavni vir dohodkov je bil led, katirega se je pozimi spravljalo ter poleti vozilo v Trst, ter tudi vagonsko po železnici za
Polo. To je trajalo še nekaj let pod Italijo, kar so pa tovarne
leda, in sanitarna inšpekcija prepovedali iz zdravstvenih razlogov. Starejši sin Anton je ostal doma na kmetiji. Poročil
se je z Frančiško Šturm. V zakonu je imel 6 otrok, 4 hčere
in dva sina. Bil je zelo skrben in priden gospodar. Imevali
so po 8-10 glav živine ter mnogo se ukvarjali z ledom, ga
vozili v Trst in Koper. Pozneje drva in hlodovino, to je bil
glavni dohodek. Žena je umrla dosti prezgodaj, on je bil še
vrsto let vdovec. Starejša hči Marija se je leta 1921 poročila
znova. Druga hči Gizela se je poročila s Francom Počkaj in
sicer obe en dan. Gizela je imela enega sina in že po treh
letih sina je umrla. Tretji sin Franc je ostal doma z dvema
sestrama, tako da se ni poročil. Vozil je s konji, potem ga je
noga začela boleti. Prijel ga je mrtvenec, polovico života. Iz
bolnice v Piranu so ga dali v dom onemoglih v Izolo, kjer je
tudi umrl. Od tedaj posestvo je bilo prepuščeno samo sebi,
brez gospodarja.
Četrta hči Grozdana je ostala na domu, dokler se ni poročila.
In sicer z Gašperjem Resinovič iz Hrpelj, kateri je ilegalno
šel čez mejo v bivšo Jugoslavijo. Zaposlil se je pri pošti. Za
časa borbe so bili internirani v Bosni. Po osvoboditvi so se
preselili v Ljubljano. Hči je doštudirala za stavbenega inženirja, sin je še študent na univerzi. Peta hči Milena se ni poročila. Po svobodi je šla v službo, najprej na krajevni urad
na Kozini, potem v Hrpelje. Po razpadu krajevnih uradov
na okraj v Gorico in sicer do upokojitve. Nekaj let je uživala
pokoj, na kar je zbolela ter umrla. Šesti sin Svetozar je študiral v srednji šoli v Postojni, zaradi slabega zdravja ni mogel
naprej študirati. Doma je pomagal delati, vojak ni bil, ker je
zgubil eno oko od bolezni in potem so ga napadli hrastovci.
Za časa druge svetovne je pričel delati že 1942. Ob koncu
vojne se je preselil v Novo Gorico. Postal načelnik mestnega
prometa, katerega je on usposobil na tako visoko stopnjo,
kot je danes. Sedaj uživa pokoj v Gorici. V zakonu so imeli tri
otroke, dvej hčeri in enega sina. Starejša hči je predmetna
na gimnaziji, mož poučuje matematiko. Druga hči je absolventinja fakultete, poročena z inženirjem. Tretji sin je učenec v Sisaku v šoli Gavriloviču.
Ker je sosednja hiša Btova, bom najprej njo obravnaval, ker
tudi največ znam o njej, ker je tudi najbolj zgodovinsko Kozinska.
Moj pokojni ded Ivan Sosič se je poročil z ženo Marijo od
Medičevih. V zakonu sta imela dva otroka Franco in Toneta.
Ona je potem umrla, ter se drugič poročil z neko nečakinjo
po Samsi. Ona je bila v pravi besedi Bavarka ter kot otrok so
pribežali za časa bavarske revolucije v Avstrijo. Najprej so se
nastanili na Razdrtem, potem pa v Trnovem pri Il. Bistrici. Od
tukaj je ona prišla k sorodnikom Samsa na Kozino. Tedaj se
je moj ded žnjo poročil. V zakonu sta imela sedem otrok in od
prve žene 2, tako da jih je bilo skupaj 9. Prva hči je bila edina
opora udovi, dokler niso kaj porastli ostali. Služila je v Trstu
vrsto let. Potem se je poročila z Štefanom Sosič iz Hrpelj, on je
bil marljiv mizar. V zakonu nista imela nič otrok. Sčasoma sta
si adaptirala v tisti hiši gostilno v Hrpeljah, kar sta jo pozneje
zapustila mojemu bratu Rudolfu. Ker se je tudi poročil in ni
imel v zakonu nič otrok, zapustil ženi hišo, kjer je še danes gostilna. Drugi sin Anton je mlad umrl, imel veselje za sadje, še
danes so njegove črešnje. Sedaj pa moram povedati šepoprej
o svojem dedu, on je bil zelo dober kamnosek. Za tiste čase
je prevzemal tudi prilična dela. Most, katiri še danes stoji v
Brezovici, je on napravil in prav gotovo tudi s tistim mostom
še precej zapravil. Od tedaj so se morali iz lastne hiše seliti na
takozvani skedenj, kajti prva naša hiša je bila današnja Rapotčeva. Starejša hči Karlina je službovala v Trstu, dokler se ni
poročila. Poročila se je z enim zidarskim mojstrom Albinom
del Fabro, v zakonu je imela 21 otrok, kar so pa vsi mladoletni
pomrli, le pet jih je ostalo živih. Malo časa so živeli v Trstu,
preselili v Egipt. Stalno smo bili v stiki, še celo po svetovni vojski smo si dopisovali. En sin je bil stavbeni inženir, dvej so bile
bančne uradnice. Ena hči poročena z arhitektom itd. Druga
hči Marija, po naše je bila teta Mica. Isto ona je dolgo živela v
Trstu, dokler se ni poročila. Imela je dva sina in eno nezakonsko hčer. Z možem in sinoma so živeli v Trstu, hči pa je šla po
svojih. Proti koncu življenja so prav bedno preminuli. Tretji je
bil sin moj pokojni oče. Že kot mlad dečko je bil odličen delavec
ter z velikim trudom se je izkopal iz velike bede. Poročil se je z
Antonijo Čebohin iz Kozine. Imela sta v zakonu 8 otrok in sicer 6 sinov in 2 hčeri. Prvi sin Franc je bil zelo priden delavec,
že mlad se je zaposlil pri železnici, kjer je bil do vojaške dobe.
Odslužil je vojaški rok v Poli. Po vojaškem roku se je zaposlil
pri kaznilnici v Kopru. Na začetku svetovne vojne je bil takoj
vpoklican v Pulo in tu na rusko fronto v Karpate, kjer je bil že
leta 1914 ruski ujetnik. Odpeljali so ga v samarsko gubernijo,
tam je bil izbruh epidemije legar, kjer mu je tudi podlegel in
umrl. Drugi sin je bil Karlo in to sem lično jast, ali naj tudi
o sebi kaj napišem, nerodno, dolžnost me veže, da moram.
Tedaj začnimo!
(se nadaljuje v naslednji številki)
53
za vsakega nekaj
Wayne W. Dyer: Eykis
prevod dela Gifts from Eykis, Uroš Trujkić, Izola, Meander, 2003
»To je moj način. Kakšen je tvoj? Pravi način ne obstaja.«
Čudoviti novi svet neslutenih možnosti.
Nove zaznave. Čustva, ki vplivajo na vedenje. Ste se kdaj vprašali, kakšen bi bil odziv
inteligentnega NLP-jevca, ki bi obiskal naš
modrorumeni planet, naš zapleteni sistem
bivanja, razmišljanja? Ste si kdaj predstavljali, kako bi bilo, če bi nas zares pošiljali na
poročna potovanja in žurke in letovanja na
Luno? Ali na popotovanje od levega kota
Uranovega prstana do desne meteoritne
luknje nekje na Neptunu? Ste se kdaj vprašali, ali izven-Zemeljci drsajo z mehkimi
copati po zvezdah, medtem ko hodijo nad
našimi polnopraznimi glavami? In ali ste se
kdaj vprašali, če si zvijejo čik iz tobaka ali
puhajo z dimnimi signali, ki v prevodu pomenijo npr. lačen sem in pojedel te bom?
Na primer.
Eykis. Naj živi Eykis. Tako boste rekli tudi
sami, ko boste knjigo prebrali. Zakaj? Ker
gre za dekle iz Urana, ki obišče Zemljo, potem ko glavni junak pred tem obišče Uran.
Pravzaprav je zgodba zelo spredalčkana
na njiju in na njuna planeta. Predvsem pa
na to, kako se živi tam in kako se živi tu in
kako se tam nima svobodne volje, tu pa se
jo ima, pa se je tisočkrat prevezuje z bodečo žico tja in počez in gor in dol, samo
da ni preprosto, kot bi pravzaprav moralo
biti. Ali vsaj. Ali se vam zgodi, da venomer
iščete srečo, jo neutrudno vohate po kotih,
med prašnimi listi knjig, na katerih si črne
ose betonirajo temelje za nova gnezdeca?
Nedvomno. Uranove formule glavnega junaka potisnejo na potovanje. Izvenzemeljsko. Na Uran, ki je videti Zemljin dvojnik. In
hkrati ne. Ker na Uranu ob vremenski napovedi povejo tudi natančne podatke o tem,
kdaj napada tesnoba. Na primer. Eykis je
sicer napovedovalka pri večernih poročilih.
Na Uranu, seveda. Kjer ne poznajo pojma
za nevarno. Ali za hudo. Ne poznajo pojma
kot lagati, priseči, vedno. Kjer je vse, kar poznajo, le gola sedanjost. Kjer si ne morejo
predstavljati, kako lahko ljudje na Zemlji
vemo, kaj bomo počeli v bodoče. Poznajo
pa skrbivedce, krivobudnike, čustvovalnike,
jezilnike in podobne naprave, s katerimi
lahko prevrtijo dogodke nazaj, jih ponovijo
brez napak, se od preteklosti in življenja nekaj naučijo. Kjer ne poznajo besede moral
bi, ker ničemur ne koristi, ali pojmov ubiti,
poškodovati. Kjer imajo namesto zaporov
ali porodnišnic popravne domove in ženska središča. Kjer so s pomočjo znanosti in
tehnologije uspeli obvladati instinkte po
nasilni zaščiti ozemlja za ohranitev vrste
in potrebo po boju kot dokazu moči za
izbiranje vodilnih. Kjer vojaške akademije
usposabljajo mlade športnike in ne vojakov
in kjer podmornice izurjajo posadke za bodoče zaposlitve na oceanskih ribjih farmah
in pri obdelovanju morskih pridelkov. Kjer
topovi izstreljujejo najlepše ognjemete.
Ko Eykis pride na obisk na Zemljo in si jo
sama ogleda, je razburjena. Zeloooooooo
razburjena. Veliko stvari ne razume. Veliko
njej logičnih stvari se zdi na našem planetu
nelogičnih. In zato hoče Zemljanom izročiti
darilo. Krasno darilo. Skrivnosti vesolja. Ki so
dostopne vsem na Zemlji. A vam jih zaupam? Itak da.
Najprej se naučite obdelovati svoj vrt. Ja,
pomlad je in skrajni čas, ampak sploh ni
mišljen tisti in tak vrt, ampak tisti notranji
vrtiček v vsakem od nas. Sprejeti druge
za popolne, jih ne spreminjati, vlagati
energijo v to, da postaneš najsrečnejši,
najbolj izpolnjen, najbolj moralen. Uredite si življenje, preden lahko učinkovito
pomagate pri spreminjanju sveta na bolje. Poglejte vase. Dopustite si, da ste, kar
ste. Sreča, izpolnitev in življenjski smisel
so notranji pojmi. Brez notranjega miru
in vedrine nimate ničesar. Popolnost je v
vas in je na razpolago vsakomur. Pogled
vase osvobodi. Vaša resničnost je občudovanja vreden čudež. Pravi notranji občutek varnosti se bo obsojajočim vedno
ognil. Pozitivna sprememba je mogoča
le takrat, ko vse ljudi in stvari sprejmete
natanko take, kot so. Posameznik mora
doživeti lastno resničnost, da jo lahko
razume. Tisti, ki samozavestno sledi svo-
jim sanjam, se bo z uspehom srečal ob
nepričakovanih urah. Tisti, ki se ne ženejo za ljubeznijo, je nikoli ne pogrešajo.
Uspeh je treba spremeniti iz zunanjega
v notranji proces in usmeriti energijo k
izpolnjenemu življenju. Življenje samo je
čudežno, zato čudežev ni potrebno iskati. Pritoževanje je zapravljanje čudežnega
sebe in tisti, ki se pritožuje, redko pomisli,
da je edina alternativa njegovim težavam
to, da ne bi živel. V življenju lahko plavate
ali se mu upirate. Za srečno otroštvo ni
nikoli prepozno. Vse, kar mislite, da ste
zamudili, lahko doživite zdaj. Odnosi ne
potrebujejo dela, vse, kar terjajo, je zgolj
medsebojno spoštovanje. Prenehajte z
dokazovanjem, da imate prav, in izginile bodo reakcije. Spoštujte sami sebe in
spoštovali vas bodo. Vprašajte se kdaj, zakaj sem si dovolil, da z mano tako ravnajo.
Samemu sebi ne morete ubežati. Naj bo
preprosto. Izkoristite svoje sedanje trenutke in jih živite, namesto da jih podoživljate. In ker ste popolni, kar ne pomeni,
da ste brez napak, lahko svojo popolnost
vidite v svoji spremenljivosti. Ni poti do
sreče, sreča je pot, ali si to priznate, ali
ne. Lahko ljubite kogarkoli ali karkoli. Ne
zahteva vzajemnosti. Ljubite brez pričakovanj, gojite to ljubezen, ko si želite,
brez zahtev in pogojev. Ne moreš dajati
tistega, česar nimaš sam. Tako. To so njene
skrivnosti. Ki to niso. To so moje skrivnosti.
Ki to niso. In to so lahko v vsakem trenutku
tvoje skrivnosti. Ki to niso.
Wayne H. Dyer, o katerem sem že pisala, je
avtor uspešnic Življenje kot igra, Verjemite
in videli boste ter Resnično čarodejstvo. Iskanje odgovorov na neskončna vprašanja
o življenju, medčloveških odnosih in ljubezni, družbi, svetu, morali, politiki, religiji, izobraževanju in še čem, so njegova stalnica.
Vprašanje pa je: ali smo pripravljeni vse to
in podobno ponotranjiti? Iskreno in srčno
želim, da bi bilo tako. Čimprej ;-).
Objem do naslednjič, Patricija Dodič
V kinih po Sloveniji se pravkar vrti nova
različica filma o Robin Hoodu, angleškemu junaku iz Sherwoodskega gozda iz 12.
stoletja, ki je bil pravzaprav izobčenec in
zlikavec, obenem pa še odličen lokostrelec in mečevalec. Najbolj znan je po tem,
da je »jemal bogatim in dajal revnim«.
Njegov duh vsa ta dolga stoletja ni zamrl,
in tako je bila doslej legenda o Robin Hoodu pripovedovana, zabeležena, upodobljena in upesnjena že neštetokrat.
Zamisel o jemanju bogatim in
dajanju revnim je danes prav tako aktualna kot v preteklosti. Zadnja gospodarska
kriza je razkrila pomanjkljivosti finančnega
sistema in je vlade prisilila, da so izčrpale
milijarde evrov davkoplačevalskega denarja in z njim pomagale bankam in drugim
finančnim ustanovam, da ohranijo stabilnost gospodarstva. Prav sedanje finančne
in gospodarske razmere so v Veliki Britaniji
navdihnile tudi čisto posebno kampanjo,
katere geslo je »Spremenimo krizo bank v
priložnost za svet«. In tako se je rodila ena
54
za vsakega nekaj
najboljših idej zadnjega časa: »robinhoodovski davek«. Ideja je last scenarista, režiserja
in igralca Richarda Curtisa, ki predlaga uvedbo 0,05-odstotnega davka na vse mednarodne bančne transakcije. Tako zbran denar –
kljub nizkemu odstotku tu nikakor ne gre za
majhne zneske – bi uporabili za premagovanje revščine, odpravljanje brezposelnosti,
pomoč najrevnejšim državam, financiranje
najpomembnejših ukrepov za preprečevanje podnebnih sprememb in za zagotavljanje osnovnih javnih storitev vsem (zdravstvo, sociala, infrastruktura itd.). Morda se
0,05 odstotka sliši malo, pa dejansko ni, saj
je po pričakovanjih mednarodnih bančnih
transakcij na svetu toliko, da bi lahko s tem
»mini« davkom zbrali več kot 220 milijard
evrov (!) na leto. Ideja je briljantna, ker je
zaradi »majhnosti« davka ne morejo zavrniti
banke, ki so krive za krizo finančnega sistema, iz katerega se je razpasla recesija, in niti
politiki, ker želijo ostati na oblasti in morajo
»reševati težave« prebivalstva.
Idejo v dveh kratkih videih promovirata
igralca Bill Nighy in Ben Kingsley. V prvem
videu se aroganten bankir med intervjuvanjem na temo robinhoodovskega davka
vse bolj izmika, a mora nazadnje pritrditi
spraševalcu, da smo z davkoplačevalskim
denarjem pravkar reševali banke iz krize (le
kje smo bili, ko so si delile dobičke?) in da
0,05-odstotni davek za banke predstavlja
zanemarljiv znesek, saj si bankirji še vedno
izplačujejo milijonske vsote nagrad. Bankir se sicer zagovarja, da je sistem pobiranja tega davka zelo zapleten in da zato ne
more uspeti, vendar na koncu prizna, da je
zamisel dobra. Drugi video prikazuje bankirja v parkirni hiši, ki je ravno namenjen k
svojemu luksuznemu avtomobilu, ko ga
obstopi tolpa mladih. Bankir se jih vidno
prestraši in jim ponudi ključe avtomobila,
aktovko, denarnico, uro, telefon in tudi ves
drobiž v žepu, samo da mu ne bi nič storili.
V trenutku, ko jim da svoj drobiž, eden od
članov tolpe vzame v roke klešče – in bankir od strahu otrpne. A mlad fant s kleščami
odškrkne le polovičko kovanca in ga vzame,
vse ostale stvari pa vrne bankirju. Nato mu
še enkrat pokaže polovičko kovanca in reče:
»Dobro ga bomo porabili!«
Da bi ideja o »robinhoodovskemu davku«
na mednarodne finančne transakcije postala stvarnost, bi jo morale sprejeti vlade vseh
največjih in gospodarsko najmočnejših držav, čeprav v Veliki Britaniji menda ne bodo
čakali in bodo skušali davek uvesti čim prej
ter z zbranim zneskom reševati socialne
probleme v svoji državi. Britanski premier
Gordon Brown, nemška kanclerka Angela
Merkel in francoski predsednik Nicholas
Sarkozy so zagovorniki davka, podpirajo
ga tudi razne finančne institucije in ugledni ekonomisti. Tudi Mednarodni denarni
sklad mu je naklonjen. Ta celo pripravlja
svoj predlog o dveh drugačnih davkih za
banke in finančne ustanove. Za razliko od
»robinhoodovskega davka«, ki se odmeri na
vsako transakcijo, bi bil prvi predlagani pavšalni davek, ki bi ga plačevale vse finančne
ustanove, zbrani znesek pa bi se uporabil
za zavarovanje pred nadaljnjimi finančnimi
krizami. Drugi pa bi bil davek na dobiček in
dohodek bank in drugih finančnih ustanov,
kot so skladi visokega tveganja (t.i. hedge
skladi), s katerim bi plačevali stroške sedanje krize.
O tovrstnem davku so razpravljali tudi v
Evropskem parlamentu, saj naj bi bil sedaj
pravi čas, da razmislimo, kako lahko finančne ustanove povrnejo svoj dolg družbi. Na
plenarnem zasedanju v marcu je Evropski
parlament pozval Evropsko komisijo, naj
razišče vpliv davka na finančne transakcije.
Ideja pa ni čisto nova, saj jo ekonomisti in
politiki po vsem svetu premlevajo že vrsto
let. Neformalno so jo poimenovali »Tobinov
davek«, in sicer po ameriškem ekonomistu
in Nobelovem nagrajencu Jamesu Tobinu,
ki je v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja prvi izoblikoval idejo o davku na mednarodne promptne devizne transakcije. Uvedba takšnega davka bi pomembno prispevala k ukrotitvi poblaznelih finančnih trgov
in preprečitvi številnih finančnih zlomov, ki
jih povzročajo predvsem medvalutni trgovci in borzni špekulantje, ter s tem omejila
stalne finančne in gospodarske krize v svetu. Pomembno bi vplivala na dolgoročne
investicije, ki bi se jih lotili predvsem tisti z
resnimi nameni, ne pa tisti, ki s kapitalom
samo špekulirajo. Zmanjšala bi kratkoročne
valutne transakcije, ki so vsaj v 90 odstotkih
špekulativne narave, ohranile pa bi se dolgoročne oz. produktivne transakcije. A zdi
se, da je ravno politična volja glavna prepreka za tako elegantno in obenem preprosto
rešitev, ki bi omejila vsesplošno špekuliranje
velikih finančnih »igralcev«. Politična volja
pa danes žal predvsem pomeni interes za
popolno svobodo pretoka (predvsem) špekulativnega kapitala po svetu.
V ponedeljek, 10. marca, so poslanci Evropskega parlamenta sprejeli resolucijo (536
glasov za in 80 proti), s katero so finančni
sektor pozvali, naj pripomore k gospodarskemu okrevanju, saj stroške krize nosijo
na svojih plečih davkoplačevalci. Pozvali
so tudi Evropsko komisijo, naj preuči vplive
uvedbe tega davka.
Težave so zaenkrat tudi v tem, da so bile
ZDA v preteklosti vedno proti tovrstnemu
davku, brez njihovega sodelovanja pa bi
bilo vse skupaj veliko manj učinkovito. Kompleksnost sistema pobiranja davka je tudi
trd oreh, saj vzpostavitev tega sistema zahteva premišljen pristop in obsežna finančna
sredstva (ki pa so v primerjavi s predvideni-
mi 220 milijardami evrov zbranega denarja
na leto seveda še vedno majhna).
Ideja je vsekakor vredna temeljitega razmisleka in bi, če bi bila prav izpeljana, povzročila v svetu veliko spremembo. Z 220 milijardami evrov na leto je mogoče marsikaj
postoriti, ob predpostavki, da ne poniknejo
»v neznano«. Do sprejetja tega davka se bo
morda spet pojavil kdo, ki bo zadeve vzel v
svoje roke. Na Slovenskem smo imeli v 19.
stoletju razbojnika, ki je dajal revnim, kar je
vzel pri bogatih. Bil je strah in trepet oblasti,
ki so mu bile ves čas za petami. Živel je na
Kozjanskem in ime mu je bilo Franc Guzaj.
Iz nedavne zgodovine pa je zanimiv primer
direktorja neke banke v Nemčiji. Ta je leta
2007 iz računov najbogatejših strank postopoma jemal zneske in jih nakazoval na
račune strank, ki so se znašle v hudi stiski –
to so bile matere samohranilke, upokojenci
ali ljudje, ki so izgubili službo zaradi bolezni
in niso mogli več odplačevati dolgov. Tako
jim je vsaj začasno pomagal. Možakar se je
nazadnje sam prijavil policiji in šel za slaba
tri leta v zapor. Kazen baje ni bila huda, ker
se sam s tem denarjem ni prav nič okoristil.
Čeprav imajo taka dejanja skorajda »romantičen« pridih, pa niso primerna, saj denarja, ki ga nekdo prisluži s svojim delom,
nihče nima pravice razdeljevati drugim. Pri
bankah in finančnih ustanovah je nekoliko
drugače. Ne samo, da so ravno nebrzdane
finančne transakcije pripomogle k finančni
krizi in s tem recesiji po vsem svetu, tudi denarja, ki ga te ustanove tako spretno obračajo, niso same ustvarile. Majhen prispevek
z njihove strani bi lahko »resnično dobro
porabili«.
Nives Mahne Čehovin
(Internetni viri: robinhoodtax.org.uk; www.
thegovmonitor.com in drugi članki)
55
za vsakega nekaj
Mačkon – društvo za pomoč
živalim Južne Primorske
Na našem območju že
dolgo ne deluje nobeno
društvo, ki bi se ukvarjalo
s problematiko živali. Zato
smo se pred kratkim odločili, da ustanovimo društvo, ki bo delovalo na področju Obale,
Krasa in Brkinov. Društvo Mačkon je nastalo na pobudo skupine
prostovoljk, ki se že nekaj časa trudi(mo) živalim omogočiti življenje, kot si ga zaslužijo. Cilji našega društva so predvsem:
- uveljavljanje humanega in odgovornega odnosa do živali in do
narave na splošno,
- prizadevanje za odpravo kakršnegakoli mučenja živali,
- zbiranje in posredovanje informacij o lastnostih, življenju in življenjskih pogojih domačih živali in živali, ki živijo v naravi,
- informiranje javnosti in posameznikov o tem, kako pravni red RS
ureja odnose med človekom in živalmi, sodelovanje pri dopolnitvah in spremembah predpisov ter pomoč pri uveljavljanju omenjenega reda.
Društvo bo svoje cilje uresničevalo prek naslednjih dejavnosti:
- aktivno sodelovanje pri reševanju problematike brezdomnih in
prostoživečih živali,
- pomoč pri prijavah in reševanje primerov mučenja in zanemarjanja živali v sodelovanju s pristojnimi inšpekcijami in policijo ter
pomoč zapuščenim živalim,
- organizacija izobraževanj za osveščanje širše javnosti o nujnosti
sterilizacij oz. kastracij, o problematiki zaščite živali ter
- organizacija skupnih dobrodelnih akcij v korist živali.
POTUJOČA KNJIŽNICA
V mesecu maju 2010 bo potujoča knjižnica obiskala kraje v
Občini Hrpelje - Kozina po naslednjem razporedu:
KrajUra
Materija
13.30–13.50
Velike Loče
14.00–14.30
Gradišče
14.40–15.20
Markovščina
15.30–16.00
Slivje
16.10–17.00
Hotična
17.10–17.30
Brezovica
17.40–18.10
Rožice
18.20–18.40
Rodik
8.30–9.00
Datum obiska:
13. maj 2010
Sodelovali bomo z lokalnimi občinami, veterinarskimi ustanovami, zavetišči za zapuščene živali, sorodnimi društvi ter širšo javnostjo. Ker je dela na našem območju ogromno, nam bo vsak nov član
prišel zelo prav, veseli pa bomo tudi vseh vaših pobud, obvestil ali
vprašanj.
Hvaležni vam bomo za kakršenkoli prispevek v obliki (v začetku predvsem mačje) hrane, peska in druge opreme ter zdravil oz. za vsak
prostovoljni prispevek na naš TRR št.: 03135-1000597714, odprt pri
SKB d.d. Vsaki živali namreč posvetimo vso pozornost, potreben čas in finančna sredstva, tako da smo s svojim ravnanjem zgled ostalim, ki
skrbijo za svoje ali najdene živali.
Društvo Mačkon, Jadranska cesta 8, 6280 Ankaran
040 220 153, 040 651 303, [email protected], www.mackon.org
MALI OGLASI
****
Gostilna na Pesku zaposli gospo za pomoč v kuhinji. Telefon:
00393487751973 Tom Oberdan
****
Na otoku Pagu v Kustićih oddajamo v neposredni bližini morja apartmaje v času poletnih počitnic in seveda tudi prej – čez
celo leto. Ogled je možen na internetni strani www.kod-dobrice.com. Informacije na tel 05 / 680 12 17 oziroma 031 583
912, Suzana.
Objava v rubriki Mali oglasi je brezplačna. Oglas lahko naročite
v sprejemni pisarni Občine Hrpelje - Kozina (uradne ure: od
ponedeljka do petka od 7.30 do 11.00 ure, v sredo tudi od 12.00
do 15.30 ure) ali po telefonu: (05) 6800 150.
KNJIŽNICA KOZINA
VAS V MAJU 2010
VABI
NA NASLEDNJE DOGODKE:
27. maj 2010
Za potujočo knjižnico: Nevenka Gropajc
• ŠTUDIJSKI KROŽEK “Spoznaj se”: 6. maj ob 18.00,
Marjeta Slavec Stepančič: Teorija izbire (1. del)
• ŠTUDIJSKI KROŽEK “Spoznaj se”: 18. maj ob 18.00
Marjeta Slavec Stepančič: Teorija izbire (2. del)
• PRAVLJIČNA URA: 19. maj ob 17. 30
• MESEČNA PRIREDITEV: 26. maj ob 18.00,
Marjetka Popovski, glasbeno-literarni večer
Prisrčno vabljeni!
Izvedbo omogočajo:
Kosovelova knjižnica Sežana,
Občina Hrpelje - Kozina in
Andragoški center Slovenije
56
za vsakega nekaj
Okvirni pregled prireditev v 2010
v Občini Hrpelje-Kozina
Datum
tretja nedelja v marcu
velikonočna nedelja
velikonočni ponedeljek
velikonočni ponedeljek
velikonočni ponedeljek
marec, april
23. april
24. april
26. april
1. maj
6. maj
8. maj
15. maj
22. maj
maj
29. maj
6. junij
12. junij
12. junij
19. junij
24.-27. junij
26. junij
3.- 6. julij
3. in 4. julij
10.-12. julij
18. julij
24. in 25. julij
23.-25. julij
prvi vikend v avgustu
27.- 29. avgust
29. avgust
11. september
september
18. in 19. september
oktober
16. oktober
23. oktober
oktober
26. december
december
Prireditev
Odprta meja Beka-Botač
Zbijanje pirhov
Velikonočni pohod po učni poti
Pohod v Slopah
Pohod v Materiji
Razstava fotografij iz “Davorjevega brezna” avtorja Petra Gedeia
Proslava ob dnevu upora proti okupatorju
Primorska poje
Dvig mlaja
Prvomajsko srečanje
Otvoritev novega igrišča v Hrpeljah
Tekmovanje Kraške gasilske zveze
Izlet v Gardaland
Dan rekreacije
Nastop na prostem: 63. obletnica preganjanja slov. besede in pesmi
Memorialni turnir Vojka Mahniča
10. jubilejni pohod po Tigrovski poti Ocizla
Opasilo v Gradišču
Izlet v Guliverlandijo
Praznovanje 10. obletnice BG 2000 - 1. del
Brkini 2010 - opasilo na Tatrah
Nočni pohod na Slavnik
Klanške noči
Opasilo v Vrhpoljah: VRHPOLJADA
Opasilo v Javorju
Prireditev v počastitev Spominskega dne občine
Opasilo v Rodiku
Preško opasilo in koncerta Glasnost (ne)znanih
Opasilo v Hotični
Opasilo v Ocizli
Zbijanje koze
Praznovanje 10. obletnice BG 2000 - 2. del
Razstava Dobre stvari so tri
Prireditev “Češpovi dnevi”
Koncert Nika Polesa
Kostanjev praznik
Ples brez meja
Koncert Pesem jesen pozlati
Nočni pohod z baklami
Skupna božično-novoletna prireditev
Kraj
Beka
Gradišica
Hrpelje
Slope
Materija
Razstavni prostor KD Hrpelje
KD Hrpelje
KD Hrpelje
Klanec
Materija
Hrpelje
Materija
Gardaland, Italija
Materija
Krvavi Potok
Ocizla
Gradišče
Lignano, Italija
KD Hrpelje
Tatre
Hrpelje
Klanec
Vrhpolje
Javorje
Rodik in Artviže
Rodik
Prešnica
Hotična
Ocizla
Kovčice
KD Hrpelje
KD Hrpelje
Slivje
Športna dvorana Hrpelje
Rodik
Hrpelje
KD Hrpelje
Materija
Modra dvorana
Organizator
OHK
Gradišica
KZGD Hrpelje
Jamarsko društvo HK
OHK
JSKLD Sežana, MoPZ Slavnik
ŠKTD Glinščica Klanec
MoPZ Slavnik
OHK
KGZ in PGD Materija
OHK
PGD Materija
MoPZ Slavnik
NK Jadran
ŠKTD Zveza Ocizla
KS Gradišče
OHK
Brkinska godba 2000
ŠKD Tatre
PD Slavnik
ŠKTD Glinščica Klanec
KTŠD Lipa Vrhpolje, ŠRD Vrhpolje
ŠKD Javorje
OHK in drugi
TD in KS Rodik
KŠTD Prešnica
ŠRD Hotična
ŠKTD Zveza Ocizla
Vaščani Kovčic
Brkinska godba 2000
Vesna Rems
TD Dimnice Slivje
Niko Poles
TD Rodik
Folklorna skupina Brkini
MoPZ Slavnik
PGD Materija
Društva OHK
Na podlagi projektov, prijavljenih na razpisa na kulturnem in turističnem področju, in na podlagi obvestil društev in posameznikov je nastal zgornji seznam prireditev v naši občini.
Seznam je podan zgolj kot informacija, ki se lahko med letom še spremeni.
Obveščamo vas,
da ni več prostih mest za izleta v Gardaland
in Gulliverlandijo.
Vsi, ki ste se prijavili po zapolnitvi mest, ste sedaj na čakalni
listi, zato je nujno, da tisti, ki ste prijavljeni na izlet, pa iz kakršnihkoli razlogov ne boste mogli iti, to sporočite na občino,
lahko tudi še večer pred izletoma.
Za Gardaland: [email protected], 051 677 018
Za Gulliverlandijo: [email protected], 051 677 017
Raznašanje glasila
Občinsko glasilo raznaša POŠTA SLOVENIJE. V primeru, da glasila
ne prejmete na dom, se obrnite na Pošto na Kozini, v Materiji ali
Obrovu in jim sporočite, da glasila niste prejeli. Tako vam bodo
glasilo lahko dostavili naknadno. Glasilo dobite brezplačno tudi v
kiosku na Kozini ali na občini. Na voljo je tudi v elektronski obliki na
internetni strani občine: www.hrpelje-kozina.si.
Prihodnja številka bo izšla 8. junija (uredništvo si pridržuje pravico do
spremembe datuma izida glasila).
Uredništvo
57
za vsakega nekaj
INTERVENCIJE PGD MATERIJA V MARCU IN APRILU 2010
Ponedeljek, 8. marec 2010, ob 07.50: POŽAR ZABOJNIKA NA
KOZINI
Na bencinski črpalki OMV na Kozini je zagorel zabojnik za odpadni
papir. Po pozivu RCO Postojna so na intervencijo izvozili trije gasilci
PGD Materija in en gasilec ZGRS Sežana, ki so zabojnik pogasili in
preprečili nadaljnje širjenje požara.
Sreda, 10. marec 2010, ob 03.30: VETROLOM V OIC HRPELJE
Močna burja je odkrila proizvodno halo v Obrtno industrijski coni v
Hrpeljah in kritino raznašala po bližnji okolici. Del strehe je odneslo
tudi na železniške tire, zaradi česar je prišlo do zastoja železniškega
prometa. Po pozivu RCO Postojna je na intervencijo izvozilo pet gasilcev PGD Materija z dvema voziloma, ki so odstranili in zavarovali
odpadlo strešno kritino ter omogočili nemoten železniški promet.
Intervencija je bila izredno zahtevna in nevarna, saj je strešno kritino odnašalo tudi 100 metrov daleč. Zaradi izrednih vremenskih razmer je bil na kraju prisoten tudi poveljnik občinske civilne zaščite.
Sreda, 10. marec 2010, ob 11.08: VETROLOM V OIC HRPELJE
Zaradi močne burje in raznašanja odtrganih delov strešne kritine v
Obrtno industrijski coni Hrpelje je RCO Postojna ponovno aktiviral
gasilce PGD Materija. Ti so na intervencijo izvozili s petimi gasilci, ki
so odstranili dele strehe s cestišča in jih zavarovali pred nadaljnjim
ogrožanjem.
Sobota, 20. marec 2010, ob 13.45: POŠKODBA POHODNICE
NA SLAVNIKU
Pohodnica, ki je sestopala iz Slavnika, si je poškodovala nogo in obstala pod vrhom Slavnika. Po pozivu RCO Postojna in v dogovoru
z osebjem Zdravstvenega doma Hrpelje so se gasilci PGD Materija
s terenskim vozilom takoj napotili k poškodovanki. Na kraju so ji
nudili prvo nujno pomoč, zatem pa jo odpeljali v Zdravstveni dom
Hrpelje, kjer jo je v nadaljnjo oskrbo sprejelo medicinsko osebje.
Petek, 26. marec 2010, ob 18.58: DIMNIŠKI POŽAR V HRPELJAH
Na stanovanjski hiši v Hrpeljah so zagorele saje v dimniku, zaradi
česar je obstajala nevarnost razširitve požara na objekt. Po pozivu
RCO Postojna je na intervencijo izvozilo šest gasilcev PGD Materija,
ki so požar pogasili in izvedli požarno varovanje.
Nedelja, 28. marec 2010, ob 16.50: POŽAR NAD POLJANAMI
Nad vasjo Poljane sta zagorela podrast in grmičevje. Po pozivu RCO
Postojna je na intervencijo izvozilo 11 gasilcev PGD Materija s tremi
vozili, zaradi zahtevnosti intervencije pa sta še dva gasilca dežurala
v gasilskem domu. Ker je bil požar večjega obsega in na izredno
zahtevnem ter nedostopnem terenu, so na pomoč priskočili tudi
gasilci iz PGD Podgrad. Požar je zajel cca. pet hektarjev površine,
dokončno pa je bil pogašen ob 20.00 uri.
Petek, 23. april 2010, ob 18.28: POŽAR AVTOMOBILA NA VIADUKTU SMELAVC
Na viaduktu Smelavc na avtocesti Kastelec–Kozina je zagorel osebni avtomobil. Po pozivu RCO Postojna je na intervencijo izvozilo sedem gasilcev PGD Materija z dvema voziloma, ki so skupaj s poklicnimi gasilci Gasilske brigade Koper in ZGRS Sežana požar uspešno
pogasili. Zaradi hitre intervencije je ogenj zajel le prednji del vozila.
PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO
MATERIJA
Bač pri Materiji 28/b, 6242 Materija
[email protected]
Sobota, 27. marec 2010, ob 12.23: POŽAR V NARAVI V KLANCU PRI KOZINI
Nad vasjo Klanec pri Kozini sta zagorela suha trava in podrast. Na
intervencijo je izvozilo sedem gasilcev PGD Materija, ki so požar
pogasili in izvedli požarno stražo.
OE Ljudska univerza
Računalniško opismenjevanje odraslih
Vse zainteresirane obveščamo, da bomo v maju pričeli z izvedbo 60-urnega javno veljavnega tečaja »RAČUNALNIŠKA PISMENOST ZA
ODRASLE«. Tečaj je namenjen odraslim, z osnovnimi in nižjimi poklicnimi kvalifikacijami, brezposelnim in upokojencem. Udeleženci
spoznajo teoretične osnove računalništva, naučijo se delati z datotekami in urejevati besedila ter uporabljati internet in elektronsko
pošto. Ob končanem tečaju prejmejo javno veljavno potrdilo, s katerim dokazujejo usvojena znanja in veščine. Ker so tečaji sofinancirani s strani Ministrstva za šolstvo in šport ter Evropskih socialnih skladov, so za udeležence brezplačni.
Prijave sprejemamo (čimprej!) na tel. št. 05 / 714 50 22 ali na e-pošto: [email protected]
Romana Morano
vodja OE Ljudska univerza
58
za vsakega nekaj
NAPOVEDNIK v Občini Hrpelje - Kozina
MAJ
sobota, 22. maj, Materija - »Dan rekreacije – Materija 2010«, športno rekreativna prireditev v organizaciji PGD Materija. Več o prireditvi na spletni strani http://www.pgdmaterija.si.
Razstavni prostor KD Hrpelje: razstava fotografij »Davorjevega brezna«
fotografa Petra Gedeia do 20. maja, sledi razstava Vrtca Hrpelje do 6. junija, nato pa pregledna razstava ob 10-letnici delovanja Brkinske godbe
2000, ki bo na ogled do srede septembra.
Nane bar: razstava akvarelov in olj na platnu avtorice Marije Beganovič
iz Pirana
URNIK KNJIŽNICE KOZINA:
ponedeljek: od 7.00 do 14.00,
torek, sreda in petek: od 10.00 do 17.00,
sobota: od 8.00 do 13.00,
četrtek zaprto.
Telefon: (05) 680 30 27
MEDOBČINSKI INŠPEKTORAT IN REDARSTVO
Tel: (05) 73 10 141 ali po elektronski pošti: [email protected]
KRAJEVNI URAD HRPELJE je odprt vsako sredo od 8.00 do 12.00 in od
13.00 do 18.00. Telefon: (05) 680 12 44
ZBIRNI CENTER KOSOVNIH ODPADKOV V HRPELJAH
(na začetku obrtne cone):
vsak torek od 14.00 do 17.00,
vsak četrtek od 9.00 do 13.00 in
vsako 1. in 3. soboto v mesecu od 9.00 do 13.00.
Dimnikarstvo Primc: (01) 23 00 211 ali 041 737 127
Zdravstvena postaja Hrpelje: (05) 689 04 90
Lekarna Hrpelje: (05) 680 00 60
pon–pet: 8.30–16.00
sob: 9.00–12.00
ned: zaprto
Lekarna Divača: (05) 731 17 80
pon: 12.30–19.00
tor: 7.30–14.00
sre: 10.00–19.00
čet–pet: 7.30–12.00
Lekarna Sežana: (05) 731 17 70
pon –pet: 8.00–19.00, dežurstvo: 19.00–21.00
sob: 9.00–12.00, dežurstvo: 19.00–21.00
ned: dežurstvo: 9.00–11.00 in 19.00–20.00
Lekarna Koper na Kidričevi: (05) 611 00 00
Dežurstvo: neprekinjeno
Redni urnik:
pon–pet: 7.30–19.00
sob: 7.30–13.00
ned, prazniki: 8.00–12.00
Policija: 113
Gasilci in nujna medicinska pomoč: 112
(PRIJAVA NAJDBE ZAPUŠČENE ŽIVALI (brez skrbnika) ALI IZGUBLJENE
ŽIVALI: 051 30 44 35 (Polona) ali 041 71 37 32 (Ada), Zavetišče Horjul
(PRIJAVA ŽIVALI, KI OGROŽA VARNOST ČLOVEKA ALI PREDSTAVLJA NEVARNOST V PROMETU: Policija na 113
(PRIJAVA NAJDBE MRTVE ŽIVALI: (05) 338 37 01, Veterinarsko higienska
služba Nova Gorica, enota Južne Primorske
(PRIJAVA MUČENJA OZ. NEPRAVILNE OSKRBE ŽIVALI PO VELJAVNI ZAKONODAJI: VURS, OU Koper, Trg Brolo 4, 6000 Koper, [email protected], (05)
663 45 00
PLANINSKI POHODI:
Informacije, prijave na pohode in plačilo članarine vsak četrtek od 18.00
do 20.00 v planinski pisarni (v kleti KD Hrpelje). Info: Vojko, 031 585 195,
[email protected]
Naravoslovno-zgodovinska učna pot – informacije za ogled: Vladimir
Grželj (031 539 028) in Darij Jelušič (041 282 453)
Pogovorna srečanja za starejše občane v okviru Rdečega križa so vsak
torek od 15.00 do 16.30. Vabljeni!
PILATES VADBA
Vsako sredo ob 18:00 in petek ob 19:45 v športni dvorani v Hrpeljah.
Vodi Mateja Šajna.
NORDIJSKA HOJA
Vsak zadnji četrtek v mesecu ob 17.00. Info: 031 321 324
AEROBIKA V HRPELJAH
Vsak ponedeljek in četrtek od 21.00 do 22.00 v športni dvorani v Hrpeljah
AEROBIKA v MATERIJI
Aerobika v matarskem gasilskem domu vsak četrtek ob 18.30. Vljudno
vabljene!
Za najavo prireditve v Občinskem glasilu pošljite elektronsko pošto na
naslov: [email protected] ali pokličite na telefon: (05) 6800 150 ali pošljite po pošti na naslov: Občina Hrpelje - Kozina, Hrpelje, Reška c. 14,
6240 Kozina.
Info za glasilo: Ester Mihalič, 051 677 017 in [email protected]
Info za prireditve in drugo: Občina Hrpelje - Kozina, Ester Mihalič in Minka Kos, tel.: (05) 6800 150, e-pošta: [email protected]
Mogoče je res,
da se človek
odmika od narave
in vedno bolj
posega po tehniki,
je pa nedvomno
tudi res, da se
narava vedno bolj
približuje človeku.
Gozd do hiše, volk
v hlev… ptička
na fotografiji pa
je gnezdo za svoj
naraščaj našla
v zidu hiše, dva
metra od vhoda.
Malo za hec, malo
za res!
Ester Mihalič
59
zadnja stran
10. jubilejni
POHOD PO TIGROVSKI
SPOMINSKI KROŽNI POTI
ob 9.00 uri pred vaškim domom v Ocizli
1925–2010
Vabilo na
9. memorialni turnir
v spomin na Vojka Mahniča in
počastitev 85. obletnice kluba, ki
bo v soboto, 29. 5. 2010, na igrišču v
Krvavem Potoku.
proslava ob 10-letnici pohoda in poklon pred spominsko
ploščo domačinom Tigrovcem,
slavnostni govornik –
minister za promet: Patrick Vlačič,
v kulturnem programu bodo sodelovali:
vaška mladina, Tržaški partizanski pevski zbor in Brkinska
godba 2000
ob 10.00 uri start pohoda
Za okrepčilo med in na koncu poti je poskrbljeno!
Za zabavo bodo poskrbeli Navihani lisjaki!
Prireditev bo v vsakem vremenu (šotor).
SPORED
Program bomo popestrili še z marsičim, na pohodu
posebno presenečenje – zato:
ob 14.00
Tekma novinarjev RTV KOPER-CAPODISTRIA : PRESSING (selekcija novinarjev VENETA)
prijazno vabljeni v Ocizlo
v nedeljo, 6. junija 2010!
ob 15.45
Tekme mlajših selekcij
ŠKTD Zveza Ocizla
ob 17.00
Otvoritev 9. memorialnega turnirja in počastitev 85. obletnice kluba
ob 17.10
Turnir članskih ekip
ob 19.30
Veteranska tekma
ob 20.30
Podelitev pokalov in družabno srečanje
Dan rekreacije – Materija 2010
sobota, 22. maj, v Materiji
Športno rekreativna prireditev v
organizaciji PGD Materija
Več o prireditvi na spletni strani
http://www.pgdmaterija.si.
60