uporaba brezpilotnih letal z vidika mednarodnega prava

Transcription

Univerza v Ljubljani
Pravna fakulteta
Katedra za mednarodno pravo
UPORABA BREZPILOTNIH LETAL Z VIDIKA
MEDNARODNEGA PRAVA
(diplomsko delo)
Avtorica: Tina Korošec
Mentorica: doc. dr. Vasilka Sancin, univ. dipl. prav.
Ljubljana, september 2013
POVZETEK
Uporaba brezpilotnih letal z vidika mednarodnega prava
Tina Korošec
Mentorica: doc. dr. Vasilka Sancin
Posebne mednarodnopravne ureditve, ki bi urejala proizvodnjo, trgovanje in uporabo
brezpilotnih letal, ni. Odsotnost takih pravil pogodbenega in običajnega mednarodnega prava
pa ne pomeni, da je uporaba brezpilotnih letal povsem pravno neurejena.
Pri presoji dopustnosti posegov v ozemeljsko suverenost druge države je vsako razlikovanje
med brezpilotnimi letali in letali s posadko pravno nevzdržno. Odločitev za uporabo
oboroženih brezpilotnih letal mora biti v skladu tudi s splošno prepovedjo uporabe sile po
Ustanovni listini Organizacije združenih narodov. Kadar se brezpilotna letala uporabijo kot
orožje, je pravni okvir za presojo njihove uporabe mednarodno pravo oboroženih spopadov.
Ali bo njihova uporaba zakonita, pa bo odvisno od presoje načina uporabe v vsakem
posameznem primeru, saj njihova uporaba ni že inherentno neskladna s temeljnimi načeli
mednarodnega prava oboroženih spopadov. V času miru pogoje zakonite uporabe brezpilotnih
letal postavlja mednarodno pravo človekovih pravic.
Ob obstoječem mednarodnem pravu, ki postavlja v diplomski nalogi predstavljene okvire
pravne presoje, in primerih iz prakse postaja temeljno vprašanje, ali je tehnološki preskok s
pojavom brezpilotnih letal tolikšen, da je potrebna nova pravna ureditev, ali pa je problem
zgolj v uporabi, ki ne spoštuje danih pravnih okvirjev.
Ključne besede: brezpilotna letala, ozemeljska suverenost, prepoved uporabe sile,
mednarodno pravo oboroženih spopadov, pravo človekovih pravic.
II
ABSTRACT
Use of Unmanned Aerial Vehicles from the International Law Perspective
Tina Korošec
Mentor: doc. dr. Vasilka Sancin
There are no international law rules dealing explicitly with manufacturing, trade and use of
unmanned aerial vehicles. Yet, absence of such rules of international treaty law or customary
international law does not mean unmanned aerial vehicles are not regulated at all.
When it comes to evaluation of territorial sovereignty violations, any distinction between
unmanned and manned aircraft is legally unjustified. The decision to use unmanned combat
aerial vehicles has to be in accordance with a general prohibition on the use of force as
contained in the Charter of the United Nations. When unmanned aerial vehicles are used as a
weapon, the right legal framework for justification of their use is international law of armed
conflicts. Since their use is not inherently violating the basic principles of international law of
armed conflicts, legality of their use depends on a case by case analysis. In peacetime, legality
of drone use is determined by international human rights law.
Current international law with all its legal frameworks and real examples of their use raises
the focal question whether unmanned aerial vehicles occurrence represents a technology shift
of such importance that a new legal framework is needed or the real problem is just in
application of existing law.
Key words: unmanned aerial vehicles, territorial sovereignity, prohibition of use of force,
international law of armed conflicts, human rights law.
III
Zahvala
Stari mami, mami in sestri za neomejeno podporo na moji izobraževalni in življenjski poti.
Mentorici, doc. dr. Vasilki Sancin, za neprecenljive nasvete pri pisanju diplomske naloge in
veselje do mednarodnega prava.
Diplomsko nalogo posvečam staremu očetu, mojemu učitelju vztrajnosti, ki je, žal, ni dočakal.
IV
»The Jonas Brothers are here, they're out there somewhere. Sasha and Malia are huge
fans. But boys, don't get any ideas. I have two words for you, Predator Drones. You will
never see it coming.«
(Obama, letno srečanje dopisnikov iz Bele hiše, 2010)
V
SEZNAM OKRAJŠAV IN KRATIC
Cia
Central Intelligence Agency
Dopolnilni protokol I
Dopolnilni Protokol k Ženevskim konvencijam z dne 12. avgusta
1949 o zaščiti žrtev v mednarodnih oboroženih spopadih
EU
Evropska Unija
GSZN
Generalna Skupščina Združenih narodov
HCOC
The Hague Code of Conduct Against Ballistic Missile Proliferation
HRW
Human Rights Watch
HPCR
Program on Humanitarian Policy and Conflict Research at Harvard
University
ICJ
International Court of Justice (Meddržavno sodišče)
ICRC
International Committee of the Red Cross
MKSJ
Mednarodno kazensko sodišče za pregon oseb, domnevno
odgovornih za hude kršitve mednarodnega humanitarnega prava na
ozemlju nekdanje Jugoslavije od leta 1991
MONUSCO
United Nations Organization Stabilization Mission in the
Democratic Republic of the Congo
MORK
Mednarodni odbor Rdečega križa
MPDPP
Mednarodni pakt o državljanskih in političnih pravicah
MPOS
Mednarodno pravo oboroženih spopadov
MTCR
Missile Technology Control Regime
NATO
North-Atlantic Treaty Organization
npr.
na primer
odst.
odstavek
oz.
oziroma
OZN
Organizacija združenih narodov
pr.n.št.
pred našim štetjem
prim.
primerjaj
str.
stran
t.i.
tako imenovan/-a
VI
t.j.
to je
tč.
točka
TTP
Tehreek-e-Taliban, Pakistan
UAV
Unmanned Aerial Vehicle
ULZN
Ustanovna listina Organizacije združenih narodov
UNIFIL
United Nations Interim Force in Lebanon
Ur. l.
Uradni list
VS OZN
Varnostni svet Organizacije združenih narodov
ZDA
Združene države Amerike
ZN
Združeni narodi
VII
KAZALO
1. UVOD ................................................................................................................................................... 1
2. OPREDELITEV POJMA »BREZPILOTNO LETALO«.................................................................................. 4
3. POJAV BREZPILOTNIH LETAL: OD ANTIKE DO DANES .......................................................................... 8
4. BREZPILOTNA LETALA V VIRIH MEDNARODNEGA PRAVA ................................................................. 10
4.1. POGODBENO PRAVO .................................................................................................................. 10
4.2. OBIČAJNO MEDNARODNO PRAVO ............................................................................................. 11
4.3. MEDNARODNA SODNA PRAKSA ................................................................................................. 11
4.4. BREZPILOTNA LETALA V ZAKONODAJI EVROPSKE UNIJE............................................................ 12
4.5. EKSKURZ: SODNA PRAKSA NACIONALNIH SODIŠČ ..................................................................... 12
5. POSEGI V OZEMELJSKO SUVERENOST DRŽAV Z UPORABO BREZPILOTNIH LETAL ............................ 14
6. VPLIV DOLOČB USTANOVNE LISTINE ZDRUŽENIH NARODOV O PREPOVEDI UPORABE SILE NA
UPORABO BREZPILOTNIH LETAL ........................................................................................................... 19
7. BREZPILOTNA BOJNA LETALA IN UPORABLJIVO MEDNARODNO PRAVO OBOROŽENIH SPOPADOV 22
7.1. RAZMEJITEV PRAVNEGA OKVIRA ZA PRESOJO UPORABE BREZPILOTNIH LETAL: MPOS IN PRAVO
ČLOVEKOVIH PRAVIC ......................................................................................................................... 24
7.2. UPORABLJIVOST MPOS: OBSTOJ OBOROŽENEGA SPOPADA IN NJEGOVE GEOGRAFSKE
OMEJITVE .......................................................................................................................................... 25
7.3. TEMELJNA NAČELA MPOS, KI SO POSEBNEGA POMENA ZA PRESOJO ZAKONITOSTI UPORABE
BREZPILOTNIH LETAL ......................................................................................................................... 27
7.3.1. NAČELO VOJAŠKE NUJNOSTI ............................................................................................... 27
7.3.2. NAČELO RAZLIKOVANJA ...................................................................................................... 28
7.3.3. NAČELO SORAZMERNOSTI .................................................................................................. 31
7.3.4. NAČELO HUMANOSTI .......................................................................................................... 34
7.4. NOVONASTALA VPRAŠANJA MPOS, KI SO POSLEDICA UPORABE OBOROŽENIH BREZPILOTNIH
LETAL ................................................................................................................................................. 36
7.5. ALI JE POSEBNA OBRAVNAVA BREZPILOTNIH LETAL Z VIDIKA MPOS SPLOH POTREBNA? ........ 37
7.6. CIA IN UPORABA BREZPILOTNIH BOJNIH LETAL ......................................................................... 38
8. PRAVO ČLOVEKOVIH PRAVIC: PRAVICA DO ŽIVLJENJA IN UPORABA BREZPILOTNIH BOJNIH LETAL 40
9. ODZIV MEDNARODNE SKUPNOSTI NA PROBLEMATIKO UPORABE BREZPILOTNIH LETAL ................ 43
9.1. OZN ............................................................................................................................................. 43
9.2. EU ............................................................................................................................................... 44
9.3.NATO ........................................................................................................................................... 45
9.4. NEVLADNE ORGANIZACIJE IN VLOGA MORK.............................................................................. 45
10. POGLED V PRIHODNOST PRESOJE UPORABE BREZPILOTNIH LETAL Z VIDIKA MEDNARODNEGA
PRAVA .................................................................................................................................................... 47
VIII
11. ZAKLJUČEK ....................................................................................................................................... 49
12. SEZNAM LITERATURE ...................................................................................................................... 51
12.1. MONOGRAFIJE.......................................................................................................................... 51
12.2. PERIODIKA ................................................................................................................................ 51
12.3. PUBLIKACIJE.............................................................................................................................. 55
12.4. VIRI NA MEDMREŽJU ................................................................................................................ 55
12.5. SLOVARJI ................................................................................................................................... 59
12.6. DOKUMENTI OZN ..................................................................................................................... 59
12.7. JUDIKATURA ............................................................................................................................. 60
12.7.1. Meddržavno sodišče .......................................................................................................... 60
12.7.2. Mednarodno kazensko sodišče za nekdanjo Jugoslavijo .................................................. 60
12.7.3. Evropsko sodišče za človekove pravice ............................................................................. 60
12.7.4. Nacionalna sodišča ............................................................................................................ 60
12.8. NORMATIVNI AKTI .................................................................................................................... 61
12.9. DRUGO...................................................................................................................................... 62
IX
1. UVOD
Če se je še pred leti o brezpilotnih letalih govorilo zelo malo in brez posebnega zanimanja
tako splošne kot strokovne javnosti, se je s pojavom »vojne proti terorizmu«1 ta situacija
spremenila. Ne mine teden, ko ne bi v svetovnih medijih prebirali novic o novih napadih z
brezpilotnimi letali, izvedenih nekje na novodobnih bojiščih arabskega sveta. Zaradi
aktualnosti tematike se z brezpilotnimi letali ukvarja veliko strokovne literature, ki pa
velikokrat problematiko brezpilotnih letal obravnava preširoko in se prekomerno posveča
odprtim vprašanjem prava oboroženih spopadov ter uporabe sile v 21. stoletju. Pri tem se
strinjam s tistimi avtorji, ki trdijo, da karakteristike brezpilotnih bojnih letal niso tako
drugačne od drugih platform oz. orožij in se jim zato neupravičeno namenja preveč kritik, ki
so naslovljene na problematiko, širšo od samih brezpilotnih letal2 npr. problematika »ciljnega
ubijanja« kot protiterorističnega ukrepa. Hkrati se zavedam, da so prav njihove karakteristike
tiste, ki »olajšajo« vstop držav na siva področja uporabe brezpilotnih letal v mednarodnem
pravu in tako izostrijo debato okoli nekaterih najbolj perečih vprašanj sodobnega
mednarodnega prava, ki prej niso prišla do izraza v tolikšni meri. Ta sicer niso vezana na
sama brezpilotna letala, ampak tudi na druga sredstva, ki se uporabljajo v oboroženih
spopadih. Je pa treba priznati, da so z njimi povezana3 vsaj posredno in vidneje, kot z drugimi
platformami. Po vsem predelanem gradivu ugotavljam, da intenzivnejše ukvarjanje z
vprašanjem brezpilotnih letal vodi do odkritja, da se odprti problemi ne nanašajo resnično
samo na brezpilotna letala. Najpomembnejša vprašanja se nanašajo na to, kje in v kakih
okoliščinah se brezpilotna letala lahko uporabljajo v skladu z veljavnim pravom.4 Razprava se
tako nujno loči na del, kjer se obravnavajo brezpilotna letala kot taka, in del, kjer so
1
Za pojasnitev pomena pojma glej npr. Türk, Danilo: TEMELJI MEDNARODNEGA PRAVA, GV Založba, Ljubljana
2007, str. 558. Strinjam se s Türkom, ki opozarja, da je teza o vojni zoper terorizem politična in otežuje
razlikovanje med stanjem oboroženega spopada in stanjem miru.
2
Blank, Laurie R.: After »Top Gun«: How Drone Strikes Impact the Law of War, v: University of Pennsylvania
Journal of International Law, 33 (2011/2012) 3, str. 679. Govori o tem, da so to vprašanja, ki izhajajo iz ius ad
bellum, ne pa iz posamezne vrste orožja. Čeprav izostrijo debato, vprašanja, ki se pojavljajo, niso specifična za
brezpilotna letala; na to opozarja tudi npr. McLaughlin, Rob: Unmanned Naval Vehicles at Sea: USVs, UUVs, and
the Adequacy of the Law, v: JLIS Special Edition: The Law of Unmanned Vehicles, 21 (2011/2012) 2, str. 103;
Schmitt, Michael N.: Unmanned Combat Aircraft Systems and International Humanitarian Law: Simplifying the
Oft Benighted Debate, v: Boston University International Law Journal, 30 (2012) 2, str. 596-597.
3
Npr. Newton, Michael A.: Flying Into the Future: Drone Warfare and the Changing Face of Humanitarian Law,
Keynote Address to the 2010 Sutton Colloquium, v: Denver Journal of International Law and Policy, 39
(2010/2011) 4, str. 601-602. Brezpilotnih letal ni mogoče presojati izolirano od vseh vprašanj, ki se pri njih
pojavljajo.
4
Lewis, Michael W.: Drones and the Boundaries of the Battlefield, v: Texas International Law Journal, 47 (2012)
2, str. 295-296. Napadi z oboroženimi brezpilotnimi letali so deležni kritik predvsem v Pakistanu in Jemnu, kjer
se pravni strokovnjaki ne strinjajo z ZDA, da se brezpilotna letala tam uporabljajo v okviru oboroženih
spopadov.
1
problematizirani načini njihove uporabe. Upoštevajoč slednje, se bom tudi sama dotaknila teh
točk in nakazala, kje so problemi. Že njihova celovitejša identifikacija pa predstavlja trd oreh,
saj je brez globljega poseganja na druga pravna področja, ki presega okvire diplomske naloge,
nemogoče nasloviti vsa odprta vprašanja5. Ta diplomska naloga je zato namenjena bolj
usmerjenemu pregledu in komentarju veljavnega in nastajajočega mednarodnega prava, ki se
nanaša na brezpilotna letala in njihovo uporabo. Poudarek je na pojasnitvi možnih pravnih
podlag za presojo uporabe brezpilotnih letal, ki jih imajo na voljo države, ko poskušajo
upravičiti njihovo uporabo.
Prvi del je namenjen splošnejšemu pregledu brezpilotnih letal, njihovega pojava ter
morebitnih posebnosti pri formalnih virih mednarodnega prava.
V drugem, osrednjem, delu diplomske naloge je podan prikaz za uporabo brezpilotnih letal
relevantne mednarodnopravne ureditve, ki se začenja z vprašanjem ozemeljske suverenosti
držav. Brezpilotna letala namreč omogočajo prehod v zračni prostor druge države brez
neposredne človekove fizične navzočnosti. Z razvojem tehnologije na tem področju hitreje
prihaja do nedopustnih posegov v suverenost držav in do želje po subjektivni razlagi kriterijev
dopustnosti posegov v suverenost. Obravnavi ozemeljske suverenosti sledi presoja zakonitosti
uporabe brezpilotnih letal z vidika prepovedi uporabe sile, kot jo določa ULZN. Mednarodno
pravo oboroženih spopadov je relevantno, ko je govora o uporabi brezpilotnih letal kot o
orožju oz. platformi za prenos orožja v času oboroženih spopadov. V času miru se mora
uporaba brezpilotnih bojnih letal presojati po mednarodnem pravu človekovih pravic, s
katerim se zaključi pregled možnih pravnih podlag za presojo uporabe brezpilotnih letal.
V zadnjem delu je težišče na pozornosti, ki jo mednarodna skupnost namenja problematiki
uporabe brezpilotnih letal, in na pogledu na pričakovan bodoč razvoj.
V diplomski nalogi so navedeni primeri iz prakse, ki pravne podlage postavijo v ustrezen
kontekst, čeprav pri vsakem od praktičnih primerov obstaja možnost polemiziranja o pravilni
uvrstitvi v posamezno obravnavano poglavje.
V diplomskem delu se zaradi prostorskih omejitev ne spuščam v druge, prav tako zanimive
vidike uporabe brezpilotnih letal, kot je npr. vprašanje zasebnosti.6
5
Jenks, Chris: Targeting With Drone Technology: Humanitarian Law Implications, op. cit., str. 240.
Glej Završnik, Aleš: Vohun na nebu, v: Pravna praksa, 32 (2013) 21, str. 27-28; McDougal, Cameron: From the
Battlefield to Domestic Airspace: An Analysis of the Evolving Roles and Expectations of Drone Technology, v:
PublicINReview, 1 (2013) 2, str. 92-102; Villasenor, John: Privacy, Security, and Human Dignity in the Digital
Age: Observations From Above: Unmanned Aircraft Systems and Privacy, v: Harvard Journal of Law and Public
Policy, 36 (2013) 2, str. 457-517.
6
2
Okoliščine, v katerih se brezpilotna letala uporabljajo, so mnogokrat zavite v skrivnosti, ki
splošni javnosti onemogočajo dostop do informacij iz prve roke. 7 Program uporabe
brezpilotnih letal s strani Cie je npr. klasificiran kot tajen8, kar pomeni, da ni točnih podatkov
o tem, kje se napadi izvajajo, kateri so vojaški cilji, koliko ljudi je bilo ubitih in kdo je zanje
odgovoren.9 Posledično je treba nekatere javno dostopne podatke presojati cum grano salis.
Na to bom posebej opozorila v delu diplomske naloge, kjer se pojavi potreba po kritičnem
vrednotenju dostopnih informacij. Še vedno so klasificirane informacije, ki so pricurljale v
javnost, in druga javna razkritja dovolj10 za naslovitev najpomembnejših vprašanj
mednarodnega prava, ki se postavljajo pri uporabi brezpilotnih letal.
7
Alston, Philip: The CIA and Targeted Killings Beyond Borders, v: Harvard National Security Journal, 2 (2011) 2,
str. 299 in 328-331. Nekatere bistvene informacije so zato med drugim pridobljene s strani Wikileaksa, izbranih
medijev, pričevanj.
8
Gogarty, Brendan; Hagger, Meradith: The Laws of Man over Vehicles Unmanned: The Legal Response to
Robotic Revolution on Sea, Land and Air, v: Journal of Law, Information and Science, 19 (2008), str. 101.
9
Kleidman, Jamie L.: The Constitutionality of the Predator Drone Program, v: Vienna Online Journal on
International Constitutional Law, Vol 4 (2010) 3, str. 360.
10
Crandall, Carla: Ready...Fire...Aim! A Case for Applying American Due Process Principles Before Engaging in
Drone Strikes, v: Florida Journal of International Law 24 (2012) 1, str. 63.
3
2. OPREDELITEV POJMA »BREZPILOTNO LETALO«
V splošni in strokovni javnosti se uporablja več različnih poimenovanj, ki poskušajo zaobjeti
vsebino pojma »brezpilotno letalo«.11 Hkrati se zanemarja dejstvo, da pomenska širina pojma
zahteva natančnejšo opredelitev tega, kaj točno je predmet obravnave v posameznem primeru
njegove uporabe v strokovnem besedilu.12 Na samem začetku je za jasnejši okvir in doseg
diplomskega dela zato potrebna ustrezna definicija pojma »brezpilotno letalo«.
Definicija zrakoplova, ki je bila sprejeta v okviru Mednarodne organizacije za civilno
letalstvo, pod ta pojem šteje vsako napravo, ki se lahko obdrži v zraku zaradi upora zraka, ki
je večji od upora zraka na zemeljski površini.13 V to definicijo so zajeti tudi zrakoplovi brez
posadke, tako civilni kot državni.14 V skladu s tretjim členom Konvencije o mednarodnem
civilnem letalstvu se konvencija uporablja samo za civilna letala. Ta kriterij pa temelji na
načinu uporabe. Tako civilna kot državna brezpilotna letala za vstop v zračni prostor druge
države potrebujejo predhodno dovoljenje te države.15 Za nas bodo od te točke naprej zanimivi
samo tisti načini uporabe in tiste karakteristike brezpilotnih letal, ki jih uporabljajo države oz.
drugi subjekti mednarodnega prava16. V zadnjih letih je bil največji poudarek17 na razvoju in
opredelitvi pravnega okvira za uporabo brezpilotnih bojnih letal, zato bo tudi vsebina
diplomskega dela osredotočena predvsem na ta vidik.
Ameriško obrambno ministrstvo definira brezpilotno zračno plovilo kot letalo ali balon, v
katerem operater, ki zračno plovilo upravlja, ni neposredno navzoč, sposobno leta pod
daljinskim nadzorom ali pa programirano za avtonomno delovanje. 18 »HPCR Manual on
International Law Applicable to Air and Missile Warfare«, priročnik, ki ga je spisala skupina
pravnih strokovnjakov z namenom vzpostavitve aktualnega pregleda nad mednarodnim
11
Npr. brezpilotni letalnik, letalnik brez posadke, daljinsko vodeno letalo, dron, brezpilotno zračno plovilo, trot.
Če je govora npr. o vojaških brezpilotnih letalih, mora to izhajati iz besedila.
13
Konvencija o mednarodnem civilnem letalstvu, Čikaška konvencija - Convention on International Civil
Aviation (7. december 1944, 15 U.N.T.S. 295; Slovenija je pogodbenica: Uradni list FLRJ-MP, št. 3-15/1954, in
Uradni list RS – MP št. 9/1992).
14
Pablo Mendes de Leon, »A Spy in the Sky.« Power Point predstavitev, predstavljena na mednarodni
konferenci Spy in the Sky: Regulatory Issues of Drone and Unmanned Aerial Systems, ki jo je 24. maja 2013
organiziral Inštitut za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani.
15
Točka c) 3. člena in 8. člen Konvencije o mednarodnem civilnem letalstvu; Pablo Mendes de Leon, op. cit.
16
RTV SLO: Izraelci sestrelili neznano brezpilotno letalo, URL: http://www.rtvslo.si/svet/izraelci-sestrelilineznano-brezpilotno-letalo/293018 (15. julij 2013). Najmanj trikrat je libanonsko šiitsko gibanje Hezbolah nad
Izrael poslalo brezpilotna letala; Hidat Teklom: Expanding civilian protection capacity with ‘flying cameras’, URL:
http://www.un.org/apps/news/story.asp?NewsID=45017&Cr=democaratic&Cr1=congo#.Ufo2XdLwlsk
(1.
avgust 2013).
17
Gogarty, Brendan; Hagger, Meradith, op. cit., str. 78-79.
18
Joint Chiefs of Staff, Joint Publication 1-02, DOD DICTIONARY OF MILITARY AND ASSOCIATED TERMS 08
November 2010, kot amendirano 15.6. 2013, pod geslom unmanned aircraft.
12
4
pravom, ki ureja vojskovanje v zraku in z izstrelki19, definira »brezpilotno letalo« kot
brezpilotno zračno plovilo kakršnekoli velikosti, ki ne prenaša orožja in ga tudi ne more
nadzorovati.20 Pri tem gre za t.i. prvo generacijo brezpilotnih letal, ki so lahko daljinsko
vodena ali pa delujejo povsem samostojno.21 Priročnik je »brezpilotno bojno letalo«, ki
predstavlja drugo generacijo brezpilotnih letal22, opredelil kot brezpilotno letalo kakršnekoli
velikosti, ki prenaša in sproži orožje ali ki lahko za usmerjanje takega orožja do cilja
uporablja tehnologijo na krovu.23 Pomembna ugotovitev, ki izhaja iz te definicije, je, da
brezpilotna letala kot taka niso orožje, ampak le platforma za njihov prenos in uporabo.24
Brezpilotna letala se danes razlikujejo in posledično različno definirajo zlasti glede na tri
kriterije: funkcije, ki jih opravljajo, njihovo velikost in stopnjo avtonomnosti.25 V literaturi je
pri poskusu definiranja26 prvi poudarek predvsem na slednji, in sicer, da brezpilotna letala, ki
so predmet trenutnih razprav v mednarodnem pravu, sploh niso brezpilotna v pravem pomenu
besede.27 Sodobna vozila brez posadke so namreč vsa do določene mere pod človekovim
nadzorom.28 Za nas relevantna delno avtonomna brezpilotna letala so samostojna samo v
okviru vnaprej danih parametrov, kadar gre za rutinske naloge, medtem ko so kritične
odločitve prepuščene zadnji besedi posameznika, ki ima vedno vsaj možnost »veta«29. Ime
»brezpilotno« zato pomeni zgolj to, da v nasprotju z navadnimi – letali s posadko – pri
brezpilotnih ni neposrednega fizičnega stika med pilotom in letalom. Zaradi nepopolne
avtonomnosti stik sicer še vedno obstaja, a v obliki upravljanja letala na daljavo.30 Nekateri
zato opozarjajo, da je primernejše ime daljinsko vodena letala. Ker se je pojem brezpilotno
letalo že ustalil, bom sama ob zavedanju, kaj »brezpilotno« v luči današnje stopnje razvoja
avtonomnosti letal pomeni, uporabljala slednjega. Na tej točki naj opozorim, da tudi
19
V izvirniku »missile warfare«. Pri prevodu sem si pomagala s programom Evroterm, ki se nahaja na
http://www.evroterm.gov.si/ (28. avgust 2013).
20
Manual on International Law Applicable to Air and Missile Warfare (2009), str. 6, dostopno na
http://www.ihlresearch.org/amw/manual/.
21
Barnidge, Robert P., Jr.: A Qualified Defense of American Drone Attacks in Northwest Pakistan Under
International Humanitarian Law, v: Boston University International Law Journal, 30 (2012) 2, str. 414.
22
Prav tam.
23
Manual on International Law Applicable to Air and Missile Warfare (2009), op. cit., str. 6.
24
Wuschka, Sebastian: The Use of Combat Drones in Current Conflicts – A Legal Issue or a Political Problem?, v:
Goettingen Journal of International Law, 3 (2011) 3, str. 895.
25
Alston, Philip: Lethal Robotic Technologies: The Implications for Human Rights and International
Humanitarian Law, v: JLIS Special Edition: The Law of Unmanned Vehicle, 21 (2011/2012) 2, str. 40.
26
Več o problemih definiranja glej prav tam, str. 50.
27
Blank, Laurie R., op. cit., str. 684.
28
Gogarty, Brendan; Robinson, Isabel: Unmanned Vehicles: A (Rebooted) History, Background and Current
State of the Art, v: JLIS Special Edition: The Law of Unmanned Vehicles, 21 (2011/2012) 2, str. 2.
29
Prav tam.
30
Humanitarian Law, op. cit., str. 42.
5
brezpilotna bojna letala še niso popolnoma avtonomna31, saj je vsaj izbira o uporabi sile še
vedno v človeških rokah.32 Ves čas vojaške misije je namreč treba imeti nadzor nad vsemi
vidiki operacije, ki se vodi na daljavo.33 V diplomski nalogi bo težišče na delno avtonomnih
brezpilotnih letalih, saj popolno avtonomna še niso v širši uporabi34 in po poročanjih pri
brezpilotnih bojnih letalih vsaj odločitev o uporabi sile še nekaj časa ne bo popolnoma
avtomatizirana35.
Brezpilotna letala, ki so trenutno v uporabi, se med seboj zelo razlikujejo tudi po svojih
tehničnih lastnostih. Variirajo vse od mikro brezpilotnih letal, ki so velika kot človekova dlan,
do takih, ki imajo premer kril večji kot Boeing 737.36 Glede na velikost brezpilotnega letala se
spreminja tudi število ljudi, ki z njim upravljajo.37 Za posamezno operacijo se uporabijo letala
s tehničnimi lastnostmi, ki najbolj ustrezajo dani nalogi. Za lažjo predstavo, največkrat
omenjeno vojaško brezpilotno letalo Plenilec (Predator) je veliko nekaj več kot 8 metrov,
njegov razpon kril meri skoraj 15 metrov, nenaložen pa tehta okoli 500 kilogramov.38
Brezpilotna letala se danes uporabljajo za širok razpon nalog, tako v zasebne kot v javne
namene.39 Če omenim samo nekaj izmed njih: nadzor meja40, novinarstvo41, uporaba v
kmetijstvu in uporaba v vojski.42 Čeprav se brezpilotna letala med drugim uporabljajo za
31
Gogarty, Brendan; Robinson, Isabel, op. cit., str. 2.
33
Glej Drake, Aaron M.: Current U.S. Air Force Drone Operations and Their Conduct in Compliance with
International Humanitarian Law-An Overview, v: Denver Journal of International Law and Policy, 39 (2011) 4,
str. 635.
34
Kanwar, Vik: Post-Human Humanitarian Law: The Law of War in the Age of Robotic Weapons, v: Harvard
National Security Journal, 2 (2011) 2, str. 622.
35
36
Marshall, Douglas: Unmanned Aerial Systems and International Civil Aviation Organization Regulations, v:
North Dakota Law Review, 85 (2009) 3, str. 695.
37
Podgoršek,
Borut:
Brezpilotni
letalniki,
URL:
http://sierra5.net/index.php?option=com_content&task=view&id=120&Itemid=115 (20. julij 2013).
38
39
Humanitarian Law, op. cit., str. 35. Omenja naslednje naloge, ki jih je mogoče izvajati z brezpilotnimi letali:
izvidništvo, nadzor, zaznavanje biološkega ali kemičnega orožja, nevtralizacija improviziranih eksplozivnih
naprav, iskanje in reševanje, ulične patrulje, odstranitev ruševin in druge; glej tudi Pagallo, Ugo: Guns, Ships,
and Chauffeurs: The Civilian Use of UV Technology and its Impact on Legal Systems, v: JLIS Special Edition: The
Law of Unmanned Vehicles, 21 (2011/2012) 2, str. 224-233.
40
Npr. Costantini, Cristina: U.S. Border Patrol Increases Use Of Unmanned Drones For Surveillance, URL:
http://www.huffingtonpost.com/2012/05/01/us-border-patrol-increase_n_1467196.html (3. avgust 2013).
41
Gogarty, Brendan; Robinson, Isabel, op. cit., str. 32-33.
42
Prav tam, str. 5-6.
32
6
izvidniške naloge, oceno škode na bojiščih in zaznavo nevarnosti, ki preti oboroženim silam
na kopnem, največ prahu dviguje njihova uporaba za »ciljno ubijanje«.43
Naj opozorim še na nedoslednosti pri uporabi pojma brezpilotni zračni sistem kot sopomenke
za brezpilotna letala. Brezpilotni zračni sistem je širši pojem, ki zraven brezpilotnega letala
zajema ves podporni sistem (npr. senzorje, zemeljsko nadzorno postajo, programsko opremo),
ki je potreben za upravljanje brezpilotnega letala.44
Za potrebe diplomske naloge so »brezpilotna letala« oborožena ali neoborožena državna ali s
strani drugih subjektov, ki jih pri uporabi brezpilotnih letal zavezuje veljavno mednarodno
pravo, upravljana letala kakršnekoli velikosti, ki se ob odsotnosti pilota s krova vodijo na
daljavo.
43
44
Crandall, Carla, op. cit., str. 60-61.
7
3. POJAV BREZPILOTNIH LETAL: OD ANTIKE DO DANES
Viri trdijo, da so se prve brezpilotne leteče naprave pojavile že zelo zgodaj, v antičnih časih.45
Prva brezpilotna letala so se pojavila hitro za pojavom pilotiranih, okoli prve svetovne
vojne.46 Tekom razvoja so nastopala v različnih vlogah in se začela uporabljati tudi za civilne
namene, npr. v kmetijstvu. V osemdesetih letih prejšnjega stoletja jih je razvijal in za vojaške
namene že uporabljal Izrael.47 Brezpilotna letala so bila med drugim za nadzorne naloge
uspešno uporabljena tudi na Kosovu (1999), v Afganistanu (2001) in Iraku (2003).48 Kljub
temu pa je bil v tistem obdobju vpliv brezpilotnih letal na način vojskovanja premajhen, da bi
povzročil večji odziv mednarodne skupnosti.49
Pomen brezpilotnih letal, o čemer pričajo številne primerjave, se je povsem spremenil po 11.
septembru 2001, ko so jih ZDA začele uporabljati kot glavno sredstvo boja proti terorizmu.50
Kot protiteroristično orožje so se začela uporabljati predvsem, ker so zelo mobilna, ne
ogrožajo posadke, lahko neomejen čas nadzirajo dogajanje na zemlji, hitro dosežejo želeno
destinacijo in to v predelih sveta, ki veljajo za sicer težko dostopna teroristična zavetišča.51
Število napadov z brezpilotnimi letali je po nastopu predsednika Obame drastično naraslo 52,
kar je s svojimi besedami ponazoril tudi vodja Cie, ki je izjavil, da so brezpilotna letala »edina
igra v mestu«, ko pride do oviranja vodij terorističnih skupin v Pakistanu. 53 Kot rezultat
45
Valavanis, Kimon P.: ADVANCES IN UNMANNED AERIAL VEHICLES: STATE OF THE ART AND THE ROAD TO
AUTONOMY, Springer, New York 2007, str. 11-12. Inženir po imenu Archytas je veljal za Leonarda Da Vincija
antične dobe, saj je mehaničnega goloba izumil že v 4. stoletju pr. n. št.
46
Prav tam, str. 11.
47
Stulberg, Adam N.: Managing the Unmanned Revolution in the U.S. Air Force, v: Orbis, 51 (2007) 2, str. 253.
Izraelske zračne sile so uporabljale brezpilotne zračne sisteme za zaznavo in izzvanje strelov sirskih
protiletalskih sil. Konec prejšnjega stoletja je Izrael brezpilotna letala že uporabljal za nadzor, pridobitev
informacij in za izvidništvo.
48
Bone, Elizabeth; Bolkcom, Christopher: Unmanned Aerial Vehicles: Background and Issues for Congress,
Report for Congress (2003), dostopno na http://www.dtic.mil/cgi-bin/GetTRDoc?AD=ADA467807.
49
Glej npr. Gogarty, Brendan; Robinson, Isabel, op. cit., str. 4.
50
Prav tam, str. 7; United States Government Accountability Office, GAO-09-175 Unmanned Aircraft Systems
(November 2008) Report to the Subcommittee on Air and Land Forces, Committee on Armed Services, House
of Representatives, dostopno na http://gao.gov/new.items/d09175.pdf. Samo med letoma 2000 in 2008 je
število brezpilotnih letal (vključno s tistimi namenjenimi testiranju in treningu) v ZDA naraslo z manj kot 50 na
več kot 6000; Crandall, Carla, op. cit., str. 89.
51
Glej Gogarty, Brendan; Robinson, Isabel, op. cit., str. 7.
52
Blank, Laurie R.; Farley, Benjamin R.: Characterizing US Operations in Pakistan: Is the United States Engaged
in an Armed Conflict, v: Fordham International Law Journal, 34 (2011) 2, str. 157-158.
53
Glej Vogel, Ryan J.: Drone Warfare and the Law of Armed Conflict, v: Denver Journal of International Law and
Policy, 39 (2011) 1, str. 104; Shactman, Noah: CIA Chief: Drones ‘Only Game in Town’ for Stopping Al Qaeda,
URL: http://www.wired.com/dangerroom/2009/05/cia-chief-drones-only-game-in-town-for-stopping-al-qaeda
(3. julij 2013).
8
razširjene uporabe se pojavljajo namigovanja, da so ZDA prepričane, da je uporaba
brezpilotnih letal ne samo zaželeno, ampak tudi nujno sredstvo boja zoper terorizem.54
Čeprav je Izrael v zadnjih desetletjih v vseh svojih pomembnejših oboroženih spopadih
uporabljal brezpilotna letala55, je največ polemičnih razprav v zvezi z njimi naslovljenih na
uporabo s strani ZDA in njihov program brezpilotnih letal, ki jih ZDA uporabljajo za »ciljno
ubijanje« domnevnih teroristov.56 Slednje vodijo pri razvoju in uporabi57 robotske
tehnologije58. Ob tem se je treba zavedati popularnosti brezpilotnih letal tudi v mnogih drugih
državah ali celo pri nedržavnih subjektih, ki jih razvijajo ali že uporabljajo za različne državne
naloge.59 Izrael in ZDA pa sta bili do nedavnega edini državi na svetu, ki sta uporabljali
oborožena brezpilotna letala.60
V zadnjem času vedno bolj prisotna razprava o zakonitosti uporabe brezpilotnih letal61 je
pravno stroko razdelila na dva pola. Prvi izpostavlja prednosti brezpilotnih letal kot
trenutnega tehnološkega vrhunca, saj omogočajo dostop do vojnih območij, kamor
tradicionalne sile s posadko niso usposobljene prodreti, hkrati pa brez ogrožanja življenj
pilotov z izjemno natančnostjo najdejo in eliminirajo državne sovražnike. Drugi pa kritično
opozarja na vrsto kontroverznosti (tako pravnih kot moralnih), ki jih uporaba tega tehnološko
naprednega
orožja
povzroča
v
današnjih
netradicionalnih
konfliktih62,
t.j.
v
internacionalizirani »vojni zoper terorizem«.
54
Vlasic, Mark V.: Assassination and Targeted Killing – a Historical and Post-Bin Laden Legal Analysis, v:
Georgetown Journal of International Law, 43 (2011/2012) 2, str. 299.
55
Barnidge, Robert P., op. cit., str. 415.
56
Rosen, Richard D.: Drones and the U.S. Courts, v: William Mitchell Law Review, 37 (2010) 5, str. 5281; glej
tudi Mrdaković, Nenad: Neznosna lahkost ubijanja, v: Pravna praksa, 30 (2011) 18, str. 18-20.
57
Znani so podatki o njihovi uporabi brezpilotnih letal v Libiji, Afganistanu, Iraku, Pakistanu, Somaliji in Jemnu.
58
59
Prav tam, str. 47 in 48. Takih držav naj bi bilo že več kot 50. Pojavila pa so se tudi pri določenih nedržavnih
subjektih.
60
Blank, Laurie R., op. cit., str. 678; Kopušar, Sebastijan: ZDA zaostrujejo pravila ubijanja,
http://www.delo.si/novice/svet/zda-zaostrujejo-pravila-ubijanja.html (30. junij 2013). Skupini se je pridružila še
vsaj Velika Britanija; Jenks, Chris: Law From Above: Unmanned Aerial Systems, Use of Force, and the Law of
Armed Conflict, v: North Dakota Law Review, 85 (2009) 3, str. 654.
61
Lewis, Michael W., op. cit., str. 294. Govori o tem, da je vojaška uporaba brezpilotnih letal in njihovih
oboroženih dvojnikov ena izmed bolj kontroverznih tem mednarodnega humanitarnega prava v drugem
desetletju 21. stoletja.
62
Vogel, Ryan J., op. cit., str. 102.
9
4. BREZPILOTNA LETALA V VIRIH MEDNARODNEGA PRAVA
4.1. POGODBENO PRAVO
Mednarodnih konvencij, ki bi urejale izključno pojav in razvoj brezpilotnih letal, še ni. Kljub
temu pa obstaja nekaj mednarodnih dogovorov, čeprav ne zavezujoče narave, ki so vredni
omembe kot morebitni indikatorji pravnega razvoja urejanja brezpilotnih letal.63
Režim kontrole raketne tehnologije (Missile Technology Control Regime, v nadaljevanju
MTCR) je neformalno in prostovoljno združenje držav, ki imajo skupni cilj preprečitve
širjenja dostavnih sistemov brez posadke, s katerimi se lahko dostavijo orožja za množično
uničevanje.64 Namen režima je koordinacija nacionalnih izvoznih dovoljenj.65 MTCR je zelo
omejen sistem, ki preko smernic nadzira zgolj izvoz, ne pa proizvodnje takih sistemov, in je
za brezpilotna letala relevanten samo v povezavi z orožji za množično uničevanje.66
Podobno je zgolj v omejenem kontekstu relevanten Haaški kodeks ravnanja proti širjenju
balističnih izstrelkov67 (The Hague Code of Conduct Against Ballistic Missile Proliferation, v
nadaljevanju HCOC). Čeprav gre za pomemben mednarodni instrument, namenjen večji
preglednosti pri obvladovanju širjenja balističnih izstrelkov in s tem večji jedrski varnosti, je
za razpravo o brezpilotnih letalih pomemben samo, ko so ta uporabljena kot platforma za
prenos in izstrelitev v HCOC urejenih balističnih izstrelkov.
Wassenaarski sporazum68 (Wassenaar Arrangement) je multilateralni režim izvoznih kontrol
nad konvencionalnim orožjem in občutljivim blagom ter tehnologijo z dvojno rabo.69 Cilj tega
režima je s promocijo transparentnosti in odgovornega ravnanja v zvezi s prenosi
konvencionalnega orožja in blaga z dvojno rabo prispevati k regionalni in mednarodni
stabilnosti.70 V skladu z Wassenaarskim sporazumom so države dolžne zagotoviti natančne
podatke o transferjih brezpilotnih zrakoplavov, ki so zasnovani, opremljeni ali spremenjeni za
namene vojaške uporabe.71
63
Gogarty, Brendan; Hagger, Meradith, op. cit., str. 140.
The Missile Technology Control Regime, URL: http://www.mtcr.info/english/index.html (20. julij 2013).
65
Prav tam.
66
Prav tam.
67
Inter-Agency, Hague Code of Conduct against Ballistic Missile Proliferation (HCOC), 26. november 2002,
dostopno na http://www.refworld.org/docid/3de488204.html.
68
Pri prevodu sem si pomagala s programom Evroterm, ki se nahaja na http://www.evroterm.gov.si/ (28.
avgust 2013).
69
The Wassennar Arrangement, URL: http://www.wassenaar.org/publicdocuments/whatis.html (20. julij 2013).
70
Introduction, URL: http://www.wassenaar.org/introduction/index.html (20. julij 2013).
71
64
10
Iz zgoraj povedanega lahko sklepamo, da mednarodna skupnost (še) ni čutila potrebe po
posebni pogodbeni ureditvi brezpilotnih letal. Kljub temu so pozivi k temu vedno glasnejši –
predvsem ko gre za izraženo bojazen pred bodočim razvojem,72 t.j. uporabo popolno
avtonomnih brezpilotnih letal, kjer bi bil človeški faktor izvzet.
4.2. OBIČAJNO MEDNARODNO PRAVO
Podobno kot pri pogodbenem pravu se tudi nova pravila običajnega mednarodnega prava, ki
bi se nanašala izključno na brezpilotna letala, še niso razvila in nič ne kaže na to, da bi v
bližnji prihodnosti do tega prišlo.
Države svojo prakso uporabe brezpilotnih letal utemeljujejo z obstoječim, ne za brezpilotna
letala specifičnim, mednarodnim pravom in v njegovem okviru. Do razprav o novih pravilih
običajnega mednarodnega prava sicer prihaja na nekaterih področjih mednarodnega prava,
kjer so brezpilotna letala del konteksta, a se pravila ne nanašajo neposredno na njih.73
4.3. MEDNARODNA SODNA PRAKSA
Meddržavno sodišče uporabe brezpilotnih letal še ni presojalo, je pa nekaj njegovih odločitev,
na katere se bom sklicevala v naslednjih poglavjih, pomembnih pri uporabi obstoječih pravil
mednarodnega prava. V svetovalnem mnenju o Zakonitosti grožnje ali uporabe jedrskega
orožja74 je sodišče ponudilo možne okvire pravne presoje določene vrste orožja. Kadar
določena vrsta orožja ni prepovedana per se, bodisi na podlagi določene pogodbe ali
običajnega mednarodnega prava, je sodišče v mnenju obravnavano vrsto orožja presojalo po
temeljnih načelih MPOS.75 Ob MPOS je sodišče presojalo skladnost uporabe določene vrste
(v primeru mnenja je to jedrskega) orožja tudi z mednarodnim pravom človekovih pravic in
pravom ULZN, če se pri tem omejim samo na veje mednarodnega prava, ki so hkrati
relevantne tudi za presojo uporabe brezpilotnih letal.
72
Npr. Alston, Philip: Lethal Robotic Technologies: The Implications for Human Rights and International
Humanitarian Law, op. cit., str. 35-60.
73
Npr. za razprave o dopustnosti preventivne samoobrambe glej Shah, Sikander A.: War on Terrorism: Self
Defense, Operation Enduring Freedom, and the Legality of U.S. Drone Attacks in Pakistan, v: Washington
University Global Studies Law Review, 9 (2010) 1, str. 77-129; Orr, Andrew C.: Unmanned, Unprecedented, and
Unresolved: The Status of American Drone Strikes in Pakistan Under International Law, v: Cornell International
Law Journal, 44 (2011) 3, str. 729-752.
74
Legality of the Threat or Use of Nuclear Weapon (Advisory opinion), 1996, ICJ Reports 226.
75
Hagger, Meredith; McCormack, Tim: Regulating the Use of Unmanned Combat Vehicles: Are General
Principles of International Humanitarian Law Sufficient, v: JLIS Special Edition: The Law of Unmanned Vehicles,
21 (2011/2012) 2, str. 75.
11
4.4. BREZPILOTNA LETALA V ZAKONODAJI EVROPSKE UNIJE
Čeprav EU pri razvoju in pogostosti uporabe brezpilotnih letal zaostaja za nekaterimi
vojaškimi velesilami (predvsem ZDA), je zahvaljujoč pravni naravi uredb EU vsaj na
področju pravne regulacije blaga z dvojno rabo prehitela preostali del mednarodne skupnosti,
kjer je to v veliki meri še vedno predmet zgolj nezavezujočih dogovorov. Uredba Sveta (ES)
št. 428/2009 o vzpostavitvi režima Skupnosti za nadzor izvoza, prenosa, posredništva in
tranzita blaga z dvojno rabo (v nadaljnjem besedilu Uredba 428/2009/ES) skupaj z naknadno
sprejetimi spremembami76, ki uvajajo nekatere posodobitve, določa sistem dovoljenj, ki jih je
treba pridobiti v primeru trgovanja z nadziranim blagom, navedenim v Prilogi I k Uredbi
428/2009/ES. Med tako blago so uvrščeni tudi zrakoplovi brez posadke in njihovi pripadajoči
sistemi, oprema ter sestavni deli, ki izpolnjujejo pogoje, navedene v Uredbi.77
4.5. EKSKURZ: SODNA PRAKSA NACIONALNIH SODIŠČ
Čeprav sodna praksa nacionalnih sodišč ne kaže v smer oblikovanja za uporabo brezpilotnih
letal specifičnih pravil običajnega mednarodnega prava, je bila uporaba brezpilotnih letal že
večkrat omenjena kot del konteksta, ki je bil predmet presoje pred nacionalnimi sodišči.
Nekateri najbolj odmevni sodni primeri so predstavljeni v nadaljevanju.
Pakistansko sodišče je 23. maja 2013 izdalo prvo sodbo78 zaradi »ciljnega ubijanja« z
brezpilotnimi letali, ki ga na pakistanskih tleh izvaja Cia. Odločilo je, da napadi z
brezpilotnimi letali v pokrajini Severni Vazaristan kršijo suverenost Pakistana, temeljne
človekove pravice njegovih prebivalcev, MPOS, pri čemer gre za vojno hudodelstvo, in
naložilo pakistanski vladi resno ukrepanje za ustavitev teh napadov.
Leta 2006 je vrhovno sodišče v Izraelu pri presojanju zakonitosti politike preventivnih
napadov Izraela proti palestinskim borcem na okupiranih ozemljih79 posredno presojalo tudi
zakonitost preventivnih napadov z brezpilotnimi letali, ki so se takrat uporabila, in njihovo
76
Uredba (EU) št. 388/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. aprila 2012 o spremembi Uredbe Sveta
(ES) št. 428/2009 o vzpostavitvi režima Skupnosti za nadzor izvoza, prenosa, posredovanja in tranzita blaga z
dvojno rabo (UL L 129, 16.5.2012) in Uredba (EU) št. 1232/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16.
novembra 2011 o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 428/2009 o vzpostavitvi režima Skupnosti za nadzor izvoza,
prenosa, posredovanja in tranzita blaga z dvojno rabo (UL L 326, 8.12.2011).
77
Uredba Sveta (ES) št. 428/2009 z dne 5. maja 2009 o vzpostavitvi režima Skupnosti za nadzor izvoza, prenosa,
posredništva in tranzita blaga z dvojno rabo (UL L 134, 29.5.2009). Z namenom ustrezne implementacije
evropske zakonodaje na področju nadzora nad blagom in tehnologijami z dvojno rabo sta bila sprejeta Zakon o
nadzoru izvoza blaga z dvojno rabo (ZNIBDR) Ur.l. RS, št. 37/04 in 8/10 ter Uredba o načinu izdaje dovoljenj in
potrdil ter vlogi Komisije za nadzor izvoza blaga z dvojno rabo Ur.l. RS 34/2010 in Ur.l. RS št 42/2012.
78
Prevod sodbe dostopen na http://www.peshawarhighcourt.gov.pk/images/wp%201551-p%2020212.pdf.
79
Izraelsko vrhovno sodišče, Public Committee Against Torture et al. v. The Government of Israel, et al. HCJ
769/02, 14. december 2006.
12
skladnost z načelom sorazmernosti. Sodišče je poudarilo, da je sorazmernost napadov treba
ocenjevati v vsakem primeru posebej80, in s tem nakazalo, da za vojaška brezpilotna letala ni
mogoče vnaprej trditi, da kršijo načelo sorazmernosti.81
V zelo omejenem obsegu (ne iz materialnega vidika) so se s tematiko uporabe brezpilotnih
letal za »ciljno ubijanje« ukvarjala ameriška sodišča, ki pa problema brezpilotnih letal niso
posebej naslovila.82 Zaradi razlogov,83 katerih pojasnitev presega obseg diplomske naloge, ni
večje verjetnosti, da bi do tega v prihodnosti tudi prišlo, in tako reševanje kontroverznosti, ki
se nanašajo na uporabo brezpilotnih letal, ostaja podrejeno politični volji.
80
Za komentar sodbe glej Mrdaković, Nenad, op. cit., str. 19. Sodišče je zavzelo kazuistični pristop.
Hagger, Meredith; McCormack, Tim, op. cit., str. 88.
82
Glej Rosen, Richard D., op. cit., str. 5283. V primeru Al-Aulaqui v. Obama okrožno sodišče očetu Al-Aulaqija ni
dopustilo tožbe v imenu njegovega sina; prav tam str. 5285-5286. Avtor govori o tem, da tožbe, ki se nanašajo
na prenehanje uporabe določenega orožja ali prenehanje ukvarjanja z določeno vojaško tarčo, naletijo na
doktrino političnega vprašanja. To predvsem zato, ker so droni edino učinkovito sredstvo za dostop do območij,
kjer se nahajajo Al Kajda in Talibani; Epstein, Michael: The Curious Case of Anwar-al-Aulaqi: Is Targeting a
Terrorist for Execution by Drone Strike a Due Process Violation When the Terrorist is a United States Citizen?, v:
Michigan State Journal of International Law, 19 (2011) 3, str. 723-744.
83
Za presojo brezpilotnih letal pred ameriškimi sodišči glej Rosen, Richard D., op. cit., str. 5280-5293.
81
13
5. POSEGI V OZEMELJSKO SUVERENOST DRŽAV Z UPORABO
BREZPILOTNIH LETAL
Zračni prostor nad kopnim ozemljem, notranjimi morskimi vodami in teritorialnim morjem je
po mednarodnem pravu del državnega ozemlja, kar pomeni, da lahko druge države vanj
posegajo v skladu z dogovorom z državo, ki ima nad njim suverenost.84 V skladu s tretjim
členom Čikaške konvencije, ki se nanaša na državna letala, so neavtorizirani preleti ozemlja
druge države prepovedani. Brezpilotna letala omogočajo vstop v zračni prostor pod
suverenostjo druge države brez fizičnega vstopa človeka. Nekateri namigujejo, da je slednje
razlog za lažje pošiljanje brezpilotnih letal na območja pod suverenostjo drugih držav, ker ne
obstaja tveganje sestrelitve oz. zajetja pilota.85 Slednje ni pravno upravičen razlog za
neavtoriziran vstop brezpilotnih letal oz. za razlikovanje med letali s posadko in brezpilotnimi
letali glede dopustnosti vstopa v zračni prostor druge države.
Suverenost države, ki pomeni njeno izključno oblast nad njenim ozemljem, pa ni absolutna,
ampak je omejena na podlagi mednarodnih pogodbenih obveznosti države oz. običajnega
mednarodnega prava.86 Nekateri poleti brezpilotnih letal v zračni prostor druge države so zato
dovoljeni brez dogovora z državo, če so upravičeni po mednarodnem pravu. V sklopu razprav
o Odgovornosti zaščititi bi tak primer posega lahko bila npr. s strani VS OZN avtorizirana
uporaba brezpilotnih letal v drugi državi – brez privolitve slednje – z namenom pridobitve
informacij o grozodejstvih, ki se dogajajo na njenih tleh.87 VS OZN je za zbiranje
obveščevalnih podatkov odobril uporabo neoboroženih brezpilotnih letal v Mirovni misiji ZN
v DR Kongo (MONUSCO),88 kar je primer uporabe brezpilotnih letal v skladu z
mednarodnim pravom, kjer ne pride do kršitve ozemeljske suverenosti.
Uporaba brezpilotnih letal ene države na teritoriju pod suverenostjo druge ne krši njene
suverenosti tudi, če je, kot že rečeno, slednja v to pristala.89 Zaradi domneve suverenosti90 je
treba zadržano pristopiti k vprašanju, kdaj lahko določeno ravnanje štejemo za soglasje. Na
mestu je vprašanje, ali je vednost in neodziv države na uporabo brezpilotnih letal na njenem
84
Brownlie, Ian: PRINCIPLES OF PUBLIC INTERNATIONAL LAW, 6. izdaja, Oxford University Press, New York
2003, str. 115.
85
Glej Blank, Laurie R., op. cit., str. 710.
86
Türk, Danilo, op. cit., str. 98.
87
Schaffner, Diana E.: The Legality of Using Drones to Unilaterally Monitor Atrocity Crimes, v: Fordham
International Law Journal, 35 (2011/2012) 4, str. 1121-1163.
88
Gberie,
Lansana:
Intervention
brigade:
End
game
in
the
Congo?,
URL:
http://www.un.org/africarenewal/magazine/august-2013/intervention-brigade-end-game-congo (1. avgust
2013).
89
Alston, Philip: The CIA and Targeted Killings Beyond Borders, op. cit., str. 306.
90
Türk, Danilo, op. cit., str. 99.
14
ozemlju s strani druge države res že odobritev takih posegov. 91 Hkrati je treba poudariti, da
lahko država pristane samo v operacije, ki bi jih tudi sama lahko izvedla v skladu z veljavnim
pravom.92 Če bi, nasprotno, dala drugi državi soglasje za napade z brezpilotnimi letali, ki
kršijo uporabljivo mednarodno pravo človekovih pravic ali MPOS, bi za kršitve odgovarjali
obe državi.93 Tako stališče je bilo široko zastopano tudi v komentarju na zloglasen napad z
brezpilotnim letalom v Jemnu leta 200294, ko je napad kljub verjetnemu obstoju soglasja
Jemna za posredovanje predstavljal primer »ciljnega ubijanja« zunaj oboroženih spopadov, v
primeru odsotnosti soglasja pa tudi neavtorizirano uporabo sile.95
Mnenje, da se sila v samoobrambi lahko uporabi tudi proti nedržavnim subjektom v drugih
državah, iz katerih napadi izhajajo96, in da države za uporabo brezpilotnih letal na ozemlju
pod suverenostjo drugih držav v takih primerih soglasja slednje sploh ne potrebujejo, saj bi ga
potrebovale le, če bi šlo za ravnanje v okviru kazenskega pregona, ni splošno sprejeto. 97 Če bi
sledili temu razlogovanju, potem ZDA v skladu s svojo pravno argumentacijo za izvajanje
svojega programa brezpilotnih letal proti domnevnim teroristom v Pakistanu in v drugih
podobnih primerih soglasja teh držav, v kateri se zračni napadi izvajajo, ne bi niti
potrebovale,98 a bi morala biti samoobrambna akcija omejena na odvrnitev napada.99
Okoliščine obstoja soglasja držav za uporabo brezpilotnih letal na ozemljih pod njihovo
suverenostjo se razlikujejo od primera do primera. Za prikaz bom navedla različne situacije
Pakistana, Jemna, Afganistana in Libanona.
91
O'Connell, Mary E.: To Kill or Capture Suspects in the Global War on Terror, v: Case Western Reserve Journal
of International Law, 35 (2003) 2, str. 331. O'Connell meni, da večina vlad nakazuje, da mora biti privolitev v
uporabo sile na njihovem teritoriju izrecna.
92
Schmitt, Michael N.: The Legality of Cross-Border Counterterrorist Operations Into Pakistan: Clearing the
»Fog of Law«, v: Inter Alia – Student Law Journal, 7 (2010), str. 21.
93
Prav tam.
94
Glej BBC News, CIA 'killed al-Qaeda suspects' in Yemen, URL: http://news.bbc.co.uk/2/hi/2402479.stm (15.
julij 2013).
95
Whitaker, Brian; Burkeman, Oliver: Killing probes the frontiers of robotics and legality, URL:
http://www.guardian.co.uk/world/2002/nov/06/usa.alqaida (20. julij 2013).
96
Paust, Jordan J.: Self-Defense Targeting of Non-State Actors and Permissibility of U.S. Use of Drones in
Pakistan, v: Journal of International Law and Policy, 19 (2009-2010) 2, str. 238-249.
97
Glej prav tam, str. 249-250; glej tudi Schmitt, Michael N.: The Legality of Cross-Border Counterterrorist
Operations Into Pakistan: Clearing the »Fog of Law«, op. cit., str. 22. Država, ki je žrtev, mora najprej od države,
ki nudi zavetišče, zahtevati ravnanje v skladu z njenimi pravnimi obveznostmi, da prepreči uporabo njenega
ozemlja za napade na druge države. Če država ravna v skladu s tem in izvaja učinkovite operacije za odstranitev
grožnje, druga država s svojimi silami na sme izvajati dejanj na ozemlju prve države. Če država ne izvaja
primernih operacij, ima država, ki je žrtev napada, za ustavitev nezakonitih dejavnosti pravico do uporabe sile v
samoobrambi; Škrk, Mirjam: Načelo sorazmernosti v mednarodnem pravu, v: Podjetje in delo, 35 (2009) 6-7,
str. 1393-1397. Avtorica navaja, da naravna pravica do samoobrambe pripada državi tudi, če napad izvrši
subjekt, ki ni država ali teroristična skupina; prim. Legal Consequences of the Construction of a Wall in the
Occupied Palestinian Territory (Advisory opinion), 2004, ICJ Reports 136. Meddržavno sodišče je zavzelo
stališče, da je samoobramba po ULZN dopustna samo kot odgovor na oborožen napad države.
98
Paust, Jordan J., op. cit., str. 250-251.
99
Škrk, Mirjam, op. cit., str. 1394.
15
Ne glede na siceršnjo dopustnost ameriške navzočnosti na pakistanskih tleh, je veliko ugibanj
in različnih razlag okoli tega, ali se brezpilotna letala v Pakistanu uporabljajo s soglasjem
pakistanskih oblasti.100 Čeprav so le-te napade, ki se z brezpilotnimi letali izvajajo na ozemlju
pod njihovo suverenostjo, večkrat javno obsodile101 in jim ostro nasprotovale102 z
argumentom, da gre za kršitev suverenosti Pakistana, se je splošno prepričanje vsaj do
nedavnega103 nagibalo v smer obstoja določene stopnje dogovora med ZDA in Pakistanom.104
To nakazuje že samo dejstvo, da napadi z brezpilotnimi letali ne prenehajo, saj napadi
zahtevajo določeno koordinacijo med obema stranema.105 Ameriški program brezpilotnih letal
za napade v drugih državah v primeru soglasja obema vpletenima državama omogoča
koriščenje prednosti zanikanja.106 Pakistan ne dovoli vstopa tujih oboroženih sil na svoje
kopensko ozemlje107, hkrati pa dopušča vstop v svoj zračni prostor. ZDA se na tak način
izognejo opravičevanju žrtev med pripadniki svojih oboroženih sil na novem bojišču (zraven
že obstoječih v Afganistanu ter Iraku). Nihče ne more biti ubit ali zajet na »napačni strani
meje«.108 Če drži, da Pakistan za medijskim truščem dejansko podpira109 napade z
brezpilotnimi letali, ki se izvajajo na ozemlju pod njegovo suverenostjo, potem ZDA v
Pakistanu ne kršijo četrtega odstavka 2. člena ULZN110. Taka ocena obstoja privolitve in
100
Glej Bergen, Peter; Tiedemann, Katherine: Washington's Phantom War. The Effects of the U.S. Drone
Program in Pakistan, v: Foreign Affairs, 90 (2011) 4, str. 16-17; Shah, Sikander A., op. cit., str. 81-88; Blank,
Laurie R.; Farley, Benjamin R., op. cit., str. 183-184.
101
Ali,
Manzoor:
Pakistan
furious
as
US
drone
strike
kills
civilians,
URL:
http://tribune.com.pk/story/133842/drone-strike-kills-8-in-datta-khel/ (20. julij 2013).
102
Npr.
Hussain,
Shahid:
Strong
protest
over
latest
drone
attack,
URL:
http://gulfnews.com/news/world/pakistan/strong-protest-over-latest-drone-attack-1.144315 (15. junij 2013).
103
Statement
of
the
Special
Rapporteur
following
meetings
in
Pakistan,
URL:
http://www.ohchr.org/EN/NewsEvents/Pages/DisplayNews.aspx?NewsID=13146&LangID=E (28. julij 2013).
Posebni poročevalec OZN za zaščito človekovih pravic in svoboščin v boju proti terorizmu je marca 2013 zavzel
stališče, da je pakistansko stališče jasno: ni soglasja. Na podlagi tega program brezpilotnih letal, ki se izvaja v
Pakistanu, predstavlja kršitev pakistanske suverenosti.
104
Glej Afganistan, Pakistan, and the Modern Challenges to Use of Force Law, Proceedings of the Annual
Meeting-American Society of International Law 104 (2010), str. 162-165; WikiLeaks: Gilani open to drone
strikes on 'right people', URL: http://tribune.com.pk/story/84402/wikileaks-gilani-open-to-drone-strikes-onright-people/ (10. junij 2013); Nawaz, Shuja: Drone Attacks Inside Pakistan. Wayang or Willing Suspension of
Disbelief?, v: Georgetown Journal of International Affairs, 12 (2011) 2, str. 79-86. V primeru smrti vodje TTP
leta 2009 so pakistanske oblasti celo odprto pozdravljale take napade z brezpilotnimi letali.
105
Bergen, Peter; Tiedemann, Katherine, op. cit., str. 16.
106
Burris, Matthew D.: Actions to Match Our Rhetoric or Rhetoric to Match Our Actions, The CIA UAV Program
in Pakistan, v: The Reporter, 37 (2010) 2, str. 48.
107
Pillar, Paul: Afganistan, Pakistan, and the Modern Challenges to Use of Force Law, op. cit., str. 164.
108
Nawaz, Shuja, op. cit., str. 82.
109
Wikileaks, US embassy cables: Pakistan backs US drone attacks on tribal areas URL:
http://www.guardian.co.uk/world/us-embassy-cables-documents/167125 (12. junij 2013).
110
Vlasic, Mark V., op. cit., str. 296.
16
njene zakonitosti pa mora biti podana za vsako posamično operacijo,111 ki jo sile ene države
(ZDA) z brezpilotnimi letali izvedejo na ozemlju druge (Pakistan).
Do določene vrste politično motiviranega dogovora je prišlo tudi v Jemnu112, kjer je po
poročanju Wikileaksa predsednik Saleh po napadu z brezpilotnim letalom leta 2002 ZDA
prepovedal nadaljnjo uporabo oboroženih brezpilotnih letal, a dovolil napade z vozili s
posadko. Jemen bi nato trdil, da je napade izvedel sam.113 Leta 2011, ko se je Saleh soočal z
resnimi problemi v svojem predsedniškem mandatu, so ZDA izvedle prvi napad z
brezpilotnimi letali v Jemnu po letu 2002.114 Sedanji jemenski predsednik tudi javno podpira
napade z brezpilotnimi letali v njegovi državi.115
Ameriške sile (vključno z brezpilotnimi letali) so v Afganistanu navzoče s privolitvijo
predsednika Karzaja, kjer so na strani vladnih sil udeležene v notranjem oboroženem
spopadu.116
Uporaba oboroženih brezpilotnih letal na ozemlju drugih držav brez njihovega soglasja pa ni
edini način posega v zračni prostor, ko se pojavi vprašanje kršitve suverenosti. Lahko gre
samo za neavtorizirane prelete brez uporabe orožja. Tak je primer preletov, ki jih s svojimi
brezpilotnimi letali v libanonskem zračnem prostoru opravljajo izraelske obrambne sile, na
kar je opozorila tudi Začasna misija ZN v Libanonu (UNIFIL) 117. Generalni sekretar ZN je
take prelete označil za primer kršitve libanonske suverenosti in resolucij VS (1559 in
1701),118 saj potekajo ob nedvoumnem nasprotovanju libanonskih oblasti. Enako velja za
111
Glej Schmitt, Michael N.: The Legality of Cross-Border Counterterrorist Operations Into Pakistan: Clearing
the »Fog of Law«, op. cit., 26.
112
Farley, Benjamin R.: Targeting Anwar Al-Aulaqi: A Case Study in U.S. Drone Strikes and Targeted Killing, v:
National Security Law Brief, 2 (2011/2012) 1, str. 63. Jemenske oblasti so privolile v ameriško navzočnost v
Jemnu.
113
Allen,
Nick:
WikiLeaks:
Yemen
covered
up
US
drone
strikes,
URL:
http://www.telegraph.co.uk/news/worldnews/middleeast/yemen/8166610/WikiLeaks-Yemen-covered-up-USdrone-strikes.html (30. junij 2013).
114
Boone, Jeb: G. Miller, US Drone Strike in Yemen is First Since 2002, URL:
www.washingtonpost.com/world/middle-east/yemeni-official-us-drone-strike-kills-2-al-qaedaoperatives/2011/05/05/AF7HrzxF_story.html (15. junij 2013).
115
Trudo, Hanna: Yemeni President Offers Washington-backed Drone Endorsement, URL:
http://www.huffingtonpost.com/hanna-trudo/yemeni-drones_b_1924246.html (12. junij 2013).
116
O'Connell, Mary E.: Remarks: The Resort to Drones under International Law, v: Denver Journal of
International Law and Policy, 39 (2011), 4, str. 592.
117
Npr.
Israeli
drones
violate
Lebanon’s
airspace,
URL:
http://www.presstv.ir/detail/2013/07/16/313986/israeli-drones-violate-lebanons-airspace/ (7. avgust 2013).
118
Sixteenth semi-annual report of the Secretary-General to the Security Council on the implementation of
Security Council resolution 1559 (2004), S/2012/773 (17. oktober 2012), str. 6, dostopno na
http://www.un.org/ga/search/view_doc.asp?symbol=S/2012/773.
17
izvidniški prelet Hezbolahovega brezpilotnega letala preko izraelskega ozemlja, ki so ga 11.
oktobra 2012 sestrelile izraelske zračne sile.119
119
Prav tam, str. 2.
18
6. VPLIV DOLOČB USTANOVNE LISTINE ZDRUŽENIH NARODOV O
PREPOVEDI UPORABE SILE NA UPORABO BREZPILOTNIH LETAL
ULZN v 2. členu prepoveduje uporabo sile in grožnje s silo naperjene proti ozemeljski
celovitosti ali politični neodvisnosti katerekoli države v nasprotju s cilji OZN. Vsaka kršitev
ozemeljske suverenosti, povzročena z neavtoriziranim vstopom brezpilotnih letal v zračni
prostor tuje države, pa še ne pomeni kršitve prepovedi uporabe sile iz 2. člena ULZN. Splošna
prepoved uporabe sile je za presojo uporabe brezpilotnih letal relevantna, kadar uporaba
brezpilotnih letal pomeni uporabo sile. O slednjem je govora samo, ko so predmet uporabe
oborožena brezpilotna letala. Le ko so brezpilotna letala v funkciji platforme za prenos orožja
in je sila dejansko uporabljena oz. pride do grožnje z uporabo oboroženih brezpilotnih letal,
bo treba ugotavljati, ali je bilo tako ravnanje upravičeno s samoobrambo oz. avtorizirano s
strani VS OZN.
Meddržavno sodišče je v svetovalnem mnenju o Zakonitosti grožnje ali uporabe jedrskega
orožja povedalo, kar je sicer jasno iz samega besedila ULZN, da se obravnavane določbe
ULZN ne nanašajo na specifično orožje oz. vrsto orožja, ampak omejujejo dopustno uporabo
sile ne glede na uporabljeno orožje120. ULZN izrecno ne prepoveduje ali dovoljuje uporabe
nobenega posebnega orožja oz. vrste orožja. Pri uporabi oboroženih brezpilotnih letal gre za
uporabo samo ene od vrst bojnih orožij. Zato oborožena brezpilotna letala niso dopustna kot
alternativa neuporabi sile, če niso izpolnjeni pogoji za uporabo bojnih orožij na tleh ali bojnih
letal s posadko, t.j. orožja na splošno.
Pri določanju pravnih okvirjev presoje je uporabo brezpilotnih letal v skladu s kriteriji ius ad
bellum treba razlikovati od njene presoje po pravilih ius in bello. Pravna analiza uporabe
brezpilotnih letal v primeru MPOS je ločena od tiste, ki presoja skladnost z
mednarodnopravno ureditvijo prepovedi uporabe sile.121 MPOS ne zanima, ali je bila uporaba
sile v izhodišču zakonita.122 Ne glede na zakonitost uporabe brezpilotnih letal po ius ad
bellum morajo države v primeru obstoja oboroženega spopada pri uporabi izpolnjevati še
pravila MPOS.123 Slednje je mogoče aplicirati na primer Iraka, kjer je koalicija držav, ki je
120
Legality of the Threat or Use of Nuclear Weapon (Advisory opinion), tč. 39.
Glej Barnidge, Robert P., op. cit., str. 423.
122
Glej Kalin Walter; Kunzli, Jorg: THE LAW OF INTERNATIONAL HUMAN RIGHTS PROTECTION, Oxford
University Press, New York 2009, str. 34.
123
McNab, Molly; Matthews, Megan: Clarifying the Law Relating to Unmanned Drones and the Use of Force:
The Relationship Between Human Rights, Self-Defense, Armed Conflict, and International Humanitarian Law, v:
Denver Journal of International Law and Policy, 39 (2011) 4, str. 687; glej tudi Sancin, Vasilka; Švarc, Dominika;
Ambrož, Matjaž: MEDNARODNO PRAVO OBOROŽENIH SPOPADOV, Poveljstvo za doktrino, razvoj, izobraževanje
in usposabljanje, Ljubljana 2009, str. 53-56.
121
19
napadla Irak, naletela na močan odpor iraške vojske, ki je upravičeval uporabo bojnih orožij,
med katera uvrščamo tudi takrat uporabljena oborožena124 brezpilotna letala.125
V nadaljevanju so navedeni najbolj odmevni primeri uporabe oboroženih brezpilotnih letal v
kontekstu splošne prepovedi uporabe sile.
Uporaba oboroženih brezpilotnih letal v Libiji126 je bila vsaj po mnenju zavezniških sil v
skladu z izjemo od prepovedi uporabe sile, saj je bila uporaba sile dovoljena s strani VS OZN,
ki je z Resolucijo 1973 avtoriziral države članice OZN za sprejem vseh ukrepov, potrebnih za
zaščito civilistov in območij poseljenih s civilisti, ki jim grozi napad.127 Marca 2011 je nadzor
nad vojaškimi operacijami v Libiji prevzel NATO, ki je uporabljal tudi brezpilotna letala.128 S
t.i. »no boots on the ground«129 vojaško strategijo je Obama z brezpilotnimi letali hkrati
poskrbel za vojaško pomoč zaveznikom in za pomiritev javnosti, da ZDA niso vpletene v nov
oborožen spopad.130
Odločitev za uporabo sile in oboroženih brezpilotnih letal naj bi bila v okviru dovoljene
samoobrambe po ULZN dopustna tudi v Afganistanu131, čeprav so mnenja o tem že bolj
deljena132 in je treba ostati zadržan. Rezultat uporabe pravil ULZN, ki se nanašajo na
dopustnost uporabe sile, je v drugih primerih posredovanja ZDA z vojaškimi brezpilotnimi
letali (Pakistan, Jemen, Somalija, Irak) deležen še večjih nesoglasij. Največ pozornosti je
deležna situacija v Pakistanu, kjer se z oboroženimi brezpilotnimi letali včasih tudi dnevno
izvajajo sporne vojaške in tajne operacije. Marca 2010 je State Department uporabo
brezpilotnih letal za »ciljno ubijanje« domnevnih teroristov upravičeval z argumentom
124
Oboroženi so bili s Hellfire raketami.
O'Connell, Mary E.: Seductive Drones: Learning from a Decade of Lethal Operations, v: JLIS Special Edition:
The Law of Unmanned Vehicles, 21 (2011/2012) 2, str. 127.
126
Npr.
Cloud,
David
S.:
U.S.
begins
using
Predator
drones
in
Libya,
URL:
http://articles.latimes.com/2011/apr/22/world/la-fg-gates-libya-20110422 (13. junij 2013); Catalini, Michael:
First U.S. Drone Strike Occurs in Libya, URL: http://www.nationaljournal.com/first-u-s-drone-strike-occurs-inlibya-20110423 (13. junij 2013).
127
Resolucija VS OZN 1973, Establishment of a ban on flights in the Libyan Arab Jamahiriya airspace, 6498th
mtg. (17. marec 2011), UN Doc. S/RES/1973, str. 3.
128
Glej
Operation
UNIFIED
PROTECTOR
Final
Mission
Stats
(2011),
dostopno
na
http://www.europarl.europa.eu/meetdocs/2009_2014/documents/sede/dv/sede200312factsheetunifiedprote
ctor_/SEDE200312factsheetunifiedprotector_en.pdf.
129
Harris,
Paul;
Gates,
Robert:
No
US
'boots
on
ground'
in
Libya,
URL:
http://www.theguardian.com/world/2011/mar/31/gates-rules-out-american-troops-libya (23. julij 2013).
130
O'Connell, Mary E.: Seductive Drones: Learning from a Decade of Lethal Operations, op. cit., str. 134.
131
Prav tam, str. 125. Po mnenju O'Connell se je samoobrambna vojna v Afganistanu začela 7. oktobra 2001 in
končala, ko je Hamid Karzai postal afganistanski predsednik. Danes so ameriške sile v Afganistanu prisotne na
podlagi njegovega povabila.
132
Shah, Sikander A., op. cit., str. 98-108. Shah prereka npr. odsotnost izpolnjenosti kriterijev učinkovitega
nadzora in nujnosti, saj so do začetka operacije minili 4 tedni; Škrk, Mirjam, op. cit., str. 1395. Posredovanje
Natovih zaveznic v Afganistanu (2001) navaja kot primer preventivnega vojaškega ukrepanja, s katerim se je
poskušal razširjati pojem samoobrambe; glej tudi McNab, Molly; Matthews, Megan, op. cit., str. 661-694.
125
20
naravne pravice mednarodnega prava do samoobrambe.133 Mnenja strokovnjakov so pri
sklicevanju ZDA na samoobrambo v teh primerih vsaj deljena134, če ne diametralno si
nasprotna. Nasprotniki današnje prakse uporabe oboroženih brezpilotnih letal opozarjajo, da
daje 51. člen ULZN pravico do samoobrambe proti oboroženemu napadu s strani države, ne
pa militantnih skupin (razen če so te pod učinkovitim nadzorom države135), kar takoj postavlja
pod vprašaj celotno uporabo brezpilotnih letal kot platforme za prenos orožja v boju proti
domnevnim teroristom v državah, ki prvi za take operacije niso dale privolitve.136
133
Shah, Sikander A., op. cit., str. 115. Shah opozarja, da ZDA niso obvestile VS o izvajanju svoje pravice do
samoobrambe.
134
Npr. Paust, Jordan J., op. cit., str. 250-251.
135
Case concerning Military and Paramilitary Activities in and against Nicaragua (Nicaragua v. United States of
America), 1986, ICJ Reports 14.
136
Glej Shah, Sikander A., op. cit., str. 94.
21
7. BREZPILOTNA BOJNA LETALA IN UPORABLJIVO MEDNARODNO
PRAVO OBOROŽENIH SPOPADOV
Pravni svetovalec State Departmenta je v zelo pomembnem nastopu pred Ameriškim
združenjem za mednarodno pravo predstavil pravno podlago, s katero Obamova
administracija upravičuje zakonitost svojega programa napadov z oboroženimi brezpilotnimi
letali. Med drugim je izrazil prepričanje, da se ti napadi izvajajo v skladu z mednarodnim
pravom, vključno s pravom oboroženih spopadov.137 Mnogi pravni strokovnjaki se s tem
stališčem ne strinjajo povsem in izražajo dvome v skladnost uporabe brezpilotnih letal z
mednarodnim pravom človekovih pravic in MPOS.138
Na tem mestu je treba poudariti zahtevo po razlikovanju med brezpilotnim letalom kot
platformo za nošenje orožja in med vrsto orožja, ki je nameščena na brezpilotno letalo.
Brezpilotna letala bi namreč hitro lahko postala platforma za prenos npr. kemičnega orožja139,
ki bi potem nujno bilo predmet svoje, od brezpilotnih letal ločene, presoje dopustnosti. Kadar
se brezpilotno letalo uporablja v funkciji platforme za prenos orožja, je tudi samo oboroženo
brezpilotno letalo treba presojati kot posebno vrsto orožja. Posebne značilnosti celotnega
sistema oboroženega brezpilotnega letala namreč bistveno spreminjajo način delovanja nanj
nameščenega orožja v primerjavi z delovanjem, ko je to ločeno od brezpilotnega letala.
MPOS postavlja vojskovanju omejitve glede uporabljenih sredstev. Medtem ko se v skladu s
tehnološkim napredkom pojavljajo vedno bolj prefinjena sredstva boja, pravni režim, ki bi
vzpostavil celovitejšo pravno ureditev novih orožij, za tem razvojem pogosto zaostaja.140 V
večini primerov se orožja, preden postanejo predmet posebne mednarodnopravne prepovedi,
leta uporabljajo na bojiščih.141 Nekatera orožja so prepovedana za uporabo v oboroženih
spopadih na podlagi posebnih multilateralnih pogodbenih režimov142, druga na podlagi
običajnega mednarodnega prava.143 Take specifične pogodbene prepovedi, ki imajo za
posledico, da bi bila uporaba tega orožja vedno protipravna, so redke in ne obstajajo v
137
The Obama Administration and International Law, govor Harolda H. Koh na Annual Meeting of the American
Society of International Law (2010), dostopno na http://www.state.Gov/s/l/releases/remarks/139119.htm.
138
BBC News: US warned on deadly drone attacks, URL: http://news.bbc.co.uk/2/hi/8329412.stm (12. julij
2013). Philip Alston je za BBC povedal, da ga skrbi, da se droni uporabljajo na način, ki krši MPOS in
mednarodno pravo človekovih pravic.
139
140
Vogel, Ryan J., op. cit., str. 103; glej tudi McLaughlin, Rob, op. cit., str. 102.
141
Hagger, Meredith; McCormack, Tim, op. cit., str. 98; izjema je npr. Protokol o slepilnem laserskem orožju
(Protokol IV h Konvenciji o prepovedi ali omejitvi uporabe nekaterih vrst klasičnega orožja, za katere se lahko
šteje, da imajo čezmerne travmatične učinke ali da glede ciljev delujejo enako iz leta 2003) – Protocol on
Blinding Laser Weapons (Protocol IV)(13. oktober 1995, Doc. CCW/CONF.I/16 Part I).
142
Prav tam.
143
Hagger, Meredith; McCormack, Tim, op. cit., str. 74; Legality of the Threat or Use of Nuclear Weapon
(Advisory opinion), tč. 53 in 64.
22
primeru brezpilotnih bojnih letal144. Običajno mednarodno pravo oboroženih spopadov med
oboroženimi spopadi prepoveduje dve kategoriji orožij, in sicer orožja, ki ne razlikujejo med
civilnimi in vojaškimi tarčami, in orožja, ki povzročajo nepotrebno trpljenje. Razširjena
uporaba in razvoj brezpilotnih letal za uporabo v oboroženih spopadih kažeta na to, da države
niso mnenja, da bi bila brezpilotna bojna letala že vnaprej prepovedana po običajnem
mednarodnem pravu.145
Prvi dopolnilni protokol k Ženevskim konvencijam v 36. členu vzpostavlja pomembno vez
med pojavom novih orožij, kamor lahko uvrstimo tudi oborožena brezpilotna letala, in med
spoštovanjem njegovih določil. Na podlagi tega člena so pogodbenice zavezane k določitvi
morebitne nezakonitosti novega orožja zaradi njegove neskladnosti z določbami protokola ali
kateregakoli drugega pravila mednarodnega prava, ki zavezuje državo. Presoja mora temeljiti
na pričakovani običajni uporabi orožja.146 Tako presojo orožja so dolžne opraviti vse države,
ne glede na to, ali so pogodbenice dopolnilnega protokola. To izhaja iz splošne zahteve po
spoštovanju pravil MPOS o prepovedi uporabe (uporabe na določen način) prepovedanih
orožij, sredstev in načinov vojskovanja.147 Država mora novo orožje, sredstvo ali način
vojskovanja preveriti v luči vseh uporabljivih pravil mednarodnega prava148, kar vključuje
splošna pravila MPOS, uporabljiva za vsa orožja, sredstva in načine vojskovanja, skupaj z
običajnim mednarodnim pravom, in posebna pravila MPOS oz. mednarodnega prava, ki
prepovedujejo uporabo določenih orožij, sredstev in načinov vojskovanja ali omejujejo oblike
njihove uporabe149. Zaradi odsotnosti takih posebnih prepovedi, ki bi se nanašala izključno na
oborožena brezpilotna letala in njihovo uporabo, so kot temelj presoje aktualna vsa druga
pravna načela in pravila MPOS, ki so uporabljiva za vsa orožja, sredstva in načine
vojskovanja ter načine njihove uporabe150. Kot glavno merilo presoje oboroženih brezpilotnih
letal se tako navajajo temeljna načela MPOS151, ki so prerasla v del običajnega mednarodnega
prava152. Ta načela, ki kot del ius in bello preprečujejo, da bi bile države prepuščene svobodni
144
Kanwar, Vik, op. cit., str. 625. Avtor ugotavlja, da prepoved robotskega orožja ne obstaja.
146
ICRC:
Dopolnilni
protokol
I,
Komentar
36.
člena,
dostopno
na
http://www.icrc.org/applic/ihl/ihl.nsf/Comment.xsp?viewComments=LookUpCOMART&articleUNID=FEB84E9C
01DDC926C12563CD0051DAF7 (30. junij 2013).
147
ICRC: A Guide to the Legal Review of New Weapons, Means and Methods of Warfare: Measures to
Implement Article 36 of Additional Protocol I of 1977, v: International Review of the Red Cross, 88 (2006) 864,
str. 933, dostopno na http://www.icrc.org/eng/assets/files/other/irrc_864_icrc_geneva.pdf.
148
Prav tam.
149
Prav tam, str. 938.
150
Izjava predsednika MORK Jakoba Kellenbergerja z dne 8. septembra 2011, International Humanitarian Law
and New Weapon Technologies, dostopno na http://www.icrc.org/eng/resources/documents/statement/newweapon-technologies-statement-2011-09-08.htm.
151
Blank, Laurie R., op. cit., str. 681; Hagger, Meredith; McCormack, Tim, op. cit., str. 74.
152
Legality of the Threat or Use of Nuclear Weapon (Advisory opinion).
145
23
izbiri vojaških sredstev, in so podrobneje obravnavana v nadaljevanju, so načelo vojaške
nujnosti, razlikovanja, sorazmernosti in načelo humanosti.
7.1. RAZMEJITEV PRAVNEGA OKVIRA ZA PRESOJO UPORABE BREZPILOTNIH
LETAL: MPOS IN PRAVO ČLOVEKOVIH PRAVIC
Medtem ko pravo človekovih pravic varuje posameznika vedno in v vseh situacijah, tudi v
času obstoja oboroženega spopada, je MPOS uporabljivo samo, ko sovražnosti dosežejo prag
oboroženega spopada. Danes je prevladujoče mnenje, da se ta pravna režima v času
oboroženih spopadov ne izključujeta, ampak veljata vzporedno.153 Splošna komentarja št. 29
(2001) in 31 (2004) Odbora OZN za človekove pravice potrjujeta, da se v oboroženem
spopadu MPOS in pravo človekovih pravic uporabljata hkrati 154 in se dopolnjujeta.155
Nekateri pravniki so mnenja, da predstavlja MPOS lex specialis v razmerju do prava
človekovih pravic.156 Tako stališče je zavzelo tudi Meddržavno sodišče v Haagu v svetovalnih
mnenjih o Pravnih posledicah gradnje zidu na okupiranem palestinskem ozemlju157 in
Zakonitosti grožnje ali uporabe jedrskega orožja158. V skladu s teorijo specialnosti se v času
oboroženega spopada pravo človekovih pravic uporabi samo, kadar MPOS nima svojih,
posebnih pravil, ki se nanašajo na enako dejansko stanje159. Razmerje160 med tema pravnima
vejama je potrebno imeti pred očmi, ko se v konkretnem primeru določa pravni okvir za
presojo zakonitosti uporabe oboroženih brezpilotnih letal.
Jasnost pravnega okvirja v konkretnem primeru in razlikovanje med tremi ponujenimi okvirji
ravnanja, ki urejajo ravnanje države v zvezi z uporabo oboroženih brezpilotnih letal (pravo
človekovih pravic, MPOS in ravnanje v skladu z ULZN), je pomembno161, da ne pride do
neupravičenega širjenja pravil ene pravne veje na presojo konkretnega primera uporabe
brezpilotnih letal, ko ni podano dejansko stanje za takšno pravno (po možnosti manj strogo)
obravnavo.
153
Glej Sancin, Vasilka; Švarc, Dominika; Ambrož, Matjaž, op. cit., str. 175.
Prav tam, str. 172.
155
Bianchi, Andrea; Naqvi, Yasmin: INTERNATIONAL HUMANITARIAN LAW AND TERRORISM, Hart Publishing,
Oxford 2011, str. 53.
156
Prim. Newton, Michael A., op. cit., str. 602. Newton se ne strinja s tem, da ima MPOS status lex specialis, saj
naj bi MPOS med drugim imelo daljšo in bogatejšo zgodovino.
157
Legal Consequences of the Construction of a Wall in the Occupied Palestinian Territory (Advisory opinion).
158
Legality of the Threat or Use of Nuclear Weapon (Advisory opinion).
159
Prav tam, tč. 25.
160
Za pregled različnih teorij o razmerju med MPOS in pravom človekovih pravic glej Bavdek, Maja: Odnos med
mednarodnim humanitarnim pravom in pravom človekovih pravic, diplomska naloga, Pravna fakulteta Univerze
v Ljubljani, 2009.
161
Report of the Special Rapporteur on extrajudicial, summary or arbitrary executions, Addendum : Study on
targeted killings, Philip Alston, UN Human Rights Council, UN Doc A/HRC/14/24/Add.6. (28. maj 2010), tč. 48.
154
24
7.2. UPORABLJIVOST MPOS: OBSTOJ OBOROŽENEGA SPOPADA IN NJEGOVE
GEOGRAFSKE OMEJITVE
MPOS se lahko uporabi kot pravni okvir uporabe brezpilotnih letal samo, ko je dejansko
dosežen prag sovražnosti, ki je potreben, da lahko govorimo o oboroženem spopadu. Da bi se
zakonitost uporabe oboroženih brezpilotnih letal v vojaških operacijah lahko presojala, je
potrebno najprej definirati »oborožen spopad«, ki državam daje »privilegij« uporabe
smrtonosne sile162. Kljub temu, da je tudi v času oboroženih spopadov prepovedano nekomu
samovoljno vzeti življenje, je namreč pojem »samovoljno« takrat treba razlagati v skladu s
pravili MPOS.163
Mednarodne pogodbe pojma oboroženega spopada ne definirajo. Ob obstoju raznovrstnih
opredelitev pojma oboroženega spopada164 je široko sprejeta interpretacija, ki jo je uporabilo
MKSJ v primeru Tadić.165 Kot dva najpomembnejša kriterija presoje obstoja oboroženega
spopada je uporabilo zadostno stopnjo in intenzivnost nasilja ter identiteto in organiziranost
skupin, udeleženih v spopadu.
Za našo presojo ni bistvena kvalifikacija oboroženega spopada v posameznem primeru
uporabe oboroženih brezpilotnih letal kot mednarodnega ali nemednarodnega oboroženega
spopada, ampak sam obstoj oboroženega spopada. V svetovalnem mnenju o Zakonitosti
grožnje ali uporabe jedrskega orožja je Meddržavno sodišče v Haagu kot temeljna načela, ki
tvorijo jedro MPOS, in veljajo ne glede na to, kako je oborožen spopad kvalificiran166,
prepoznalo načelo razlikovanja, načelo sorazmernosti in Martensovo klavzulo.167
Pri »vojni zoper terorizem«, v kateri se oborožena brezpilotna letala uporabljajo kot glavno
sredstvo boja, odločitev o obstoju oboroženega spopada še zdaleč ni enotna. Sama ostajam
zadržana do dokončne opredelitve o obstoju oboroženega spopada. Delim mnenje s tistimi, ki
menijo, da je terorizem na splošno potrebno preganjati kot kaznivo dejanje, saj posamezna
sporadična teroristična dejanja ne dosežejo sovražnosti v taki meri, da bi lahko govorili o
162
McCormack, Wayne: Targeted Killing at a Distance: Robotics and Self-Defense, v: Global Business and
Development Law Journal, 25 (2012) str. 367-368. Sicer pa se smrtonosna sila lahko uporabi samo, ko je
izpolnjen pogoj neposredne ogroženosti življenja.
163
Glej Sancin, Vasilka; Švarc, Dominika; Ambrož, Matjaž, op. cit., str. 175-176.
164
Glej npr. opredelitev prav tam, str. 51.
165
Prosecutor v. Duško Tadić, Mednarodno kazensko sodišče za nekdanjo Jugoslavijo, Case No. IT-94-1-T,
Judgment of 7 May 1997, odst. 561-568; glej tudi Prosecutor v. Fatmir Limaj, Mednarodno kazensko sodišče za
nekdanjo Jugoslavijo, Case No. IT-03-66-T, Judgment of 30 November 2005, odst. 84; Lewis, Michael W., op.
cit., str. 301-304.
166
Barnidge, Robert P., op. cit., str. 433.
167
25
oboroženem spopadu.168 Na primeru ZDA to pomeni, da se strinjam s tistimi, ki zaključujejo,
da so ZDA169 brezpilotna letala uporabile za ubijanje med sovražnostmi, ki so del oboroženih
spopadov, (načeloma) v Afganistanu170, Iraku171 in Libiji, a na splošno ne v Jemnu172,
Pakistanu173 in Somaliji174.175
Zaradi sposobnosti brezpilotnih letal dosegati oddaljena, od območja vojnih operacij odrezana
območja, je postala pomembnejša tudi razprava o morebitnih geografskih omejitvah
bojišča.176 Zagovorniki geografsko omejene uporabljivosti MPOS so mnenja, da je koncept
»svetovnega bojišča«177 v nasprotju z mednarodnim pravom.178 Nasprotniki tega stališča se
zavzemajo za to, da oborožen spopad sledi udeležencem oboroženega spopada.
168
Npr. Velika Britanija in Francija sta v svojih pridržkih k dopolnilnim protokolom k Ženevskim konvencijam
izrecno izjavili, da pod pojem oboroženega konflikta ne spada izvršitev navadnih kaznivih dejanj vključno s
terorizmom; O'Connell, Mary E.: Seductive Drones: Learning from a Decade of Lethal Operations, op. cit., str.
122. O'Connell pa ne zanika obstoja terorističnih dejanj med oboroženim spopadom, kjer se protiteroristična
dejanja lahko izvajajo pod okriljem MPOS; več o problemu definiranja terorizma glej Vlasic, Mark V., op. cit., str.
314-320; Greenwood, Christopher: War, terrorism and international law, v Current Legal Problems, 56 (2003) 1,
str. 505 in 529. Teroristične skupine so skupine kriminalcev in ne bojevnikov; Bianchi, Andrea; Naqvi, Yasmin,
op.cit., str. 375.
169
Evans, Rob; Norton-Taylor, Richard: RAF 'relying' on drones in Afghanistan, URL:
http://www.guardian.co.uk/uk/2010/feb/07/raf-drones-afghanistan (13. junij 2013). Od junija 2008 jih v
Afganistanu uporablja tudi Velika Britanija.
170
Kramer, Cheri: The Legality of Tageted Drone Attacks as U.S. Policy, v: Santa Clara Journal of International
Law 9 (2011) 2, str. 383. Kramer zaključuje, da se trenutna situacija v Afganistanu kvalificira kot nemednaroden
oborožen spopad.
171
Schmitt, Michael N.: Unmanned Combat Aircraft Systems and International Humanitarian Law: Simplifying
the Oft Benighted Debate, op. cit., str. 608.
172
Prim. Farley, Benjamin R., op. cit., str. 70-73. Farley zaključuje, da gre v Jemnu za intervencijo na strani
jemenske vlade, ki je v nemednarodnem oboroženem spopadu z Al Kajdo; glej tudi Wuschka, Sebastian, op. cit.,
str. 904. Napadi z brezpilotnimi letali na ozemlju Jemna ne dosegajo sovražnosti oboroženega spopada;
O'Connell, Mary E.: To Kill or Capture Suspects in the Global War on Terror, op. cit., str. 330.
173
Blank, Laurie R.; Farley, Benjamin R., op. cit., str. 151-189. Avtorja se ukvarjata z možnimi vlogami ZDA v
Pakistanu, ki tam nastopa bodisi kot intervenient na strani države (Pakistana) v nemednarodnem oboroženem
spopadu ali pa gre za ločen spopad v smislu skupnega 3. člena oz. internacionalizirani oborožen spopad, kjer se
temeljna načela MPOS uporabljajo na enak način kot za katerokoli vojaško operacijo.
174
Glej Mazzetti, Mark; Schmitt, Eric: U.S. Expands Its Drone War Into Somalia, URL:
http://www.nytimes.com/2011/07/02/world/africa/02somalia.html?pagewanted=all&_r=0 (13. junij 2013);
Spiegel Online International: US Attack in Somalia: A Strike against Al-Qaida's Hornet's Nest, URL:
http://www.spiegel.de/international/us-attack-in-somalia-a-strike-against-al-qaida-s-hornet-s-nest-a458597.html (13. junij 2013).
175
O'Connell, Mary E.: Seductive Drones: Learning from a Decade of Lethal Operations, op. cit., str. 122.
176
Več o tem glej Lubell, Noam; Derejko, Nathan: A Global Battlefield? Drones and the Geographical Scope of
Armed Conflict, v: Journal of International Criminal Justice, 11 (2013) 1, str. 65-88.
177
V ang. »global battlefield« glej prav tam; O'Connell, Mary E.: Seductive Drones: Learning from a Decade of
Lethal Operations, op. cit., str. 128. Koh je nakazal, da se »ciljno ubijanje« ne bo izvajalo kjerkoli na svetu,
ampak samo v »šibkih državah«. Meddržavno sodišče ni nikoli dopustilo izjeme za šibke države, ampak je,
nasprotno, v številnih primerih odločilo, da je lahko samoobramba izvedena samo na območju države
odgovorne za oborožen napad, če je ta država naročila napad oz. ima nadzor nad skupino, ki ga je izvedla.
O'Connell je mnenja, da ob praksi držav pogoj opinio iuris ni izpolnjen; za konzervativen pristop k problematiki
glej tudi Shah, Sikander A., op. cit., str. 89. Shah pravi, da je konzervativen pristop potreben za vzdrževanje
mednarodnega miru in varnosti; prim. McNab, Molly; Matthews, Megan, op. cit., str. 678-680.
178
Glej Human Rights Watch: Letter from Kenneth Roth, Exec. Dir., Human Rights Watch, to President Barack
Obama (7. december, 2010), dostopno na http://www.hrw.org/en/news/2010/12/07/letter-obama-targetedkillings.
26
Najprimernejše se mi zdi mnenje MORK, ki zanika obstoj »svetovnega bojišča«.179 V skladu
s tem kontroverznim konceptom bi namreč oseba, udeležena v sovražnostih, tudi, kadar se
nahaja na ozemlju države, ki v sovražnostih ni udeležena, lahko bila tarča napada v skladu z
MPOS.180 V takem primeru mora pogoje uporabe smrtonosne sile določati zgolj pravo
človekovih pravic. Sprejetje koncepta »svetovnega bojišča« bi v primeru brezpilotnih letal in
njihovih sposobnosti lahko vodilo do zaskrbljujočega sklepa, da bi se lahko z letali streljalo
na pripadnike nasprotne strani oboroženega spopada kjerkoli na svetu.
7.3. TEMELJNA NAČELA MPOS, KI SO POSEBNEGA POMENA ZA PRESOJO
ZAKONITOSTI UPORABE BREZPILOTNIH LETAL
7.3.1. NAČELO VOJAŠKE NUJNOSTI
V skladu z drugim odstavkom 52. člena Prvega dopolnilnega protokola k Ženevskim
konvencijam, ki je hkrati pravilo običajnega mednarodnega prava181, mora biti napad v času
oboroženega spopada omejen na vojaške cilje, t.j. tiste, ki zaradi svoje narave, lokacije,
namena ali uporabe pomenijo efektiven prispevek k vojaški akciji in katerih delno ali popolno
uničenje, zavzetje ali nevtralizacija pomeni v danih razmerah resnično vojaško prednost. Za
potrebe te diplomske naloge je treba ugotoviti, ali je uporaba brezpilotnih letal lahko v skladu
z zahtevami vojaške nujnosti.
Brezpilotna letala lahko dosežejo območja, ki jih pripadniki vojske na tleh niso sposobni oz.
bi to bilo povezano s prevelikimi tveganji. Z operacijskimi sistemi, ki so nanje nameščeni,
lahko odkrijejo in identificirajo pomembne vojaške cilje. Letijo izjemno visoko, kar prepreči,
da bi se jih lahko vidno ali slušno zaznalo.182 Dolgotrajna nemotena navzočnost nad
potencialno vojaško tarčo – precej daljša, kot je možna v primeru letala s posadko183 – naj bi
omogočala večjo natančnost pri učinkoviti identifikaciji vojaške tarče in s tem ravnanje v
skladu z vojaško nujnostjo.184 Naj bi, ker so mnenja glede izpopolnjenosti sistemov za
179
Glej ICRC: The use of armed drones must comply with laws (intervju), URL:
http://www.icrc.org/eng/resources/documents/interview/2013/05-10-drone-weapons-ihl.htm (24. julij 2013).
180
Prav tam.
181
ICRC: Rule 8. Definition of Military Objectives, URL: http://www.icrc.org/customaryihl/eng/docs/v1_cha_chapter2_rule8 (12. julij 2013).
182
Drake, Aaron M., op. cit., str. 637. Pojavlja se pojem »nevidna vojna«.
183
Prav tam, str. 639-640. F-16 npr. lahko kroži nad tarčo med 60 in 90 minut. Posledica so časovne omejitve pri
ukrepanju na bojišču.
184
Lewis, Michael W., op. cit., str. 298.
27
usmerjanje orožja deljena med tiste, ki zagovarjajo tezo večje natančnosti brezpilotnih zračnih
sistemov pri uporabi sile, in tiste, ki opozarjajo, da lahko tehnologija zataji.185
Upoštevajoč dosedanjo prakso, odgovor o izpolnjenosti tega kriterija ni tako preprost186.
Uporaba brezpilotnih letal v boju zoper terorizem je na pakistanskih tleh po mnenju mnogih
povzročila obratne učinke (povečanje števila pripadnikov terorističnih skupin) od želenih, kar
v konkretnih primerih postavlja pod vprašaj zatrjevano vojaško prednost.187 Pri kritiki
nezaželenih učinkov je, menim, potrebno vzeti v obzir, da so ta stališča vezana na današnjo
uporabo brezpilotnih letal v protiterorističnih operacijah, ki je rezultat kvečjemu premalo
premišljenih političnih in operativnih odločitev. Pretirano se mi zato zdi namigovanje, da je v
luči take neučinkovite uporabe brezpilotnih letal relevantno vprašanje, ali so napadi z
oboroženimi brezpilotnimi letali sploh kdaj lahko v skladu z načelom vojaške nujnosti.188
Za oceno izpolnjenosti kriterija vojaške nujnosti pri uporabi vojaških brezpilotnih letal je,
»kot za oceno vsakega orožja ali njegove platforme«189, potrebna analiza vsakega
posameznega primera, v katerem je prišlo do njihove uporabe. Zaradi njihovih nedvomno
pozitivnih karakteristik sicer lahko podam splošno ugotovitev, da brezpilotna letala sama po
sebi ne izključujejo možnosti njihove uporabe v skladu z obravnavanim načelom, od načina
uporabe v konkretnem primeru pa bo odvisno, ali je bila zahteva vojaške nujnosti res ustrezno
spoštovana.
7.3.2. NAČELO RAZLIKOVANJA
MPOS od strank spopada ves čas zahteva razlikovanje med civilisti in bojevniki oz. tistimi, ki
neposredno sodelujejo v sovražnostih, med vojaškimi in civilnimi objekti ter cilji.190 V skladu
z običajnim mednarodnim pravom civilni cilji nikoli ne smejo biti predmet napada in zato
države ne smejo nikoli uporabljati orožij, ki so po naravi nediskriminatorna, kar pomeni, da je
185
McCormack, Wayne, op. cit., str. 374.
Vogel, Ryan J., op. cit., str. 115. Vogel meni, da je to vprašanje relativno enostavno.
187
Npr. Vogel, Ryan J., op. cit., str. 126. Nekateri trdijo, da je vojaška prednost mnogih napadov blizu nič, ker je
precenjena bodisi pomembnost vojaškega cilja ali pa civilne žrtve sprožijo zgolj povečano sovraštvo
prebivalstva do sil, ki brezpilotna letala uporabljajo (ZDA), in s tem podaljšujejo čas trajanja sovražnosti; več o
tem glej Bergen, Peter; Tiedemann, Katherine, op. cit., str. 14; O'Connell, Mary E.: Seductive Drones: Learning
from a Decade of Lethal Operations, op. cit., str. 133; Crandall, Carla, op. cit., str. 62.
188
O'Connell, Mary E.: Remarks: The Resort to Drones under International Law, op. cit., str. 597.
189
190
Npr. 48. in 52. člen Dopolnilnega protokola I; 25. in 26. člen IV. Haaška konvencija o zakonih in običajih vojne
na kopnem – Hague Convention (IV) Respecting the Laws and Customs of War on Land (18. oktober 1907,
U.S.T.S. 539, 2 A.J.I.L. Supp. 90).
186
28
z njimi nemogoče razlikovati med civilnimi in vojaškimi cilji ali pa njihovih učinkov ni
mogoče omejiti v skladu z zahtevami MPOS.191
Stališča, da se med orožja, ki so že po naravi nediskriminatorna in tako v nasprotju z MPOS,
uvrščajo tudi daljinsko vodena letala, so redka in v glavnem taki zaključki temeljijo na številu
civilnih žrtev napadov z oboroženimi brezpilotnimi letali,192 kjer so predmet presoje
posamični primeri protipravne uporabe orožja, ne gre pa za argument temelječ na splošnih
značilnostih brezpilotnih letal.
Brezpilotna bojna letala, ki so trenutno v uporabi (npr. Predator in Reaper), imajo nekaj
pomembnih lastnosti, ki jim dajejo prednost pred bojnimi letali s posadko na krovu. Njihova
sposobnost ostati v zraku in nadzirati tarčo več deset ur ali celo dni brez potrebe po pristanku
omogoča tudi desetkrat daljše trajanje neprekinjenega nadzora nad potencialno vojaško
tarčo.193 Operaterji lahko posledično izberejo najboljši možni čas in kraj za napad z namenom
zmanjšanja števila civilnih žrtev in škode.194 Zaradi odsotnosti pilotne kabine je letalo lažje,
dodaten prostor pa se lahko uporabi za vrsto senzorjev, ki med drugim pošiljajo ažurno sliko v
bazo tudi ponoči in v primeru megle, in za namestitev druge posebne opreme.195 Zaznave, ki
se pošljejo nazaj v bazo, se lahko hkrati posredujejo različnim osebam glede na področje
njihove usposobljenosti in so tako predmet hkratne analize oseb iz različnih področij
upravljanja brezpilotnega zračnega sistema.196 Med njimi so lahko tudi pravni svetovalci, ki
so izurjeni za oceno sorazmernosti po MPOS.197 Orožja, ki so na letala nameščena, t.j. vodeni
izstrelki, pomenijo še dodaten argument v prid oboroženim brezpilotnim letalom kot orožju, s
katerim se lahko razlikuje.198
Human Rights Watch (HRW), mednarodna nevladna organizacija za zaščito človekovih
pravic, je glede brezpilotnih letal, ki jih je izraelska vojska uporabila v Gazi med 27.
decembrom 2008 in 18. januarjem 2009, v poročilu199 zapisala naslednje ugotovitve.
»Izraelska oborožena brezpilotna letala so opremljena s kamerami visoke ločljivosti in
191
ICRC: Rule 71. Weapons That Are by Nature Indiscriminate, URL: http://www.icrc.org/customaryihl/eng/docs/v1_cha_chapter20_rule71 (6. junij 2013).
192
Drake, Aaron M., op. cit., str. 654; Verkaik, Robert: Top judge: 'use of drones intolerable', URL:
http://www.independent.co.uk/news/uk/home-news/top-judge-use-of-drones-intolerable-1732756.html (13.
julij 2013). Lord Bingham je brezpilotna letala primerjal s kasetnimi bombami in pehotnimi minami; Alston,
Philip: The CIA and Targeted Killings Beyond Borders, op. cit., str. 324. Njegovi (Lord Bingham) komentarji so bili
široko interpretirani kot poziv k prepovedi oboroženih brezpilotnih letal.
193
Lewis, Michael W., op. cit., str. 296-297.
194
195
196
Drake, Aaron M., op. cit., str. 638.
197
198
199
Human Rights Watch: Precisely Wrong, URL: http://www.hrw.org/node/84077/section/3 (13. junij 2013).
29
naprednimi senzorji, ki operaterjem podnevi in ponoči omogočajo natančen pregled nad
objekti na zemlji.«200 Po poročanju enega od takih operaterjev, je ta lahko med letom razločil
tudi barve oblačil in orožje. Izstrelki so opremljeni s svojimi kamerami, kar pomeni, da lahko
operater po izstrelitvi na daljavo še vedno preusmeri orožje. HRW je bil mnenja, da je zaradi
teh tehnoloških zmogljivosti uporabljenih brezpilotnih letal vsaka kršitev MPOS še toliko bolj
nezaslišana.201
Podobno kot je poročal HRW, sem tudi sama mnenja, da napredne zmogljivosti omogočajo
uporabo brezpilotnih letal na način, ki loči civilne od vojaških ciljev. Neprepričljivo se mi zdi
stališče, da je v času napada pilot v letalu zmožen bolje razlikovati med vojaškimi in civilnimi
cilji, kot je to sposoben operater brezpilotnega letala.202 Letala s posadko na krovu pogosto
letijo na višinah, kjer se morajo piloti pri sprejemu odločitve prav tako zanašati na podatke, ki
jim jih posreduje tehnološka oprema. Brezpilotno letalo je še vedno vodeno, čeprav z razdalje,
kar pomeni, da ima pregled nad operacijo in končno odločitev o napadu še vedno človek.
Vendar je pri navijanju za uporabo brezpilotnih letal, ker naj bi sistemi, pri katerih ni
neposredne človekove navzočnosti, skupaj z boljšimi senzorji in odsotnostjo emocije jeze
omogočali manjšo verjetnost nastanka napak203, vključno s številom ubitih civilistov in stroški
vojne,204 treba ostati previden. Ob odsotnosti zadostne znanstvene podkrepitve pozitivnih in
negativnih psiholoških učinkov na operaterja so zaključki o zakonitosti daljinskega vodenja
orožij, izpeljani iz psiholoških učinkov, preuranjeni.
V praksi se pojavi problem, ko se vojaške tarče skrivajo med civilisti in tako otežijo
razlikovanje.205 Slednje operaterja brezpilotnega letala ne odveže obveznosti sprejetja
previdnostnih ukrepov, s katerimi se zagotovi zaščita civilistov. V skladu z običajnim
mednarodnim pravom oboroženih spopadov morajo namreč stranke oboroženega spopada ves
čas skrbeti in sprejeti vse potrebne ukrepe, da se prepreči nastanek žrtev med civilisti in škoda
na civilnih objektih.206
Ustrezna uporaba definicije borca oz. osebe, neposredno udeležene v sovražnostih, ki je lahko
zakonita tarča v oboroženem spopadu, predstavlja danes dodatno oviro pri oceni, ali je bila
200
Prav tam.
Prav tam.
202
Shah, Sikander A., op. cit., str. 126.
203
Nawaz, Shuja, op. cit., str. 85. Nawaz je mnenja, da so sistemi brezpilotnih letal v mnogih primerih dosti bolj
učinkoviti in zanesljivi kot ljudje.
204
Singer, Peter W.: Military Robots and the Laws of War, v: The New Atlantis, 23 (2009), str. 25-45.
205
Humanitarian Law, op. cit., str. 49. Govori o uporabi t.i. človeških ščitov (»human shields«).
206
ICRC:
Rule
15.
Precautions
in
Attack,
URL:
http://www.icrc.org/customaryihl/eng/docs/v1_cha_chapter5_rule15 (14. julij 2013).
201
30
zahteva po razlikovanju v konkretnem napadu z oboroženim brezpilotnim letalom izpolnjena.
Od dejstva, ali so ljudje oz. objekti, ki so bili tarče napada, vojaške narave, bo namreč
odvisno, ali so bili tarče napada v skladu z MPOS.207
Ponovno je treba zaključiti, da bi bila vsaka vnaprej dana ocena o neskladnosti uporabe
brezpilotnih letal v konkretnem primeru prenagljena. Operater in poveljnik sta tista, ki morata
v vsakem posamičnem primeru presoditi, ali lahko izvedeta napad tako, da bo spoštovano
načelo razlikovanja.208 Vojaška brezpilotna letala niso nediskriminatorna že po naravi. Nova
tehnologija v primeru brezpilotnih letal omogoča ravnanje z večjo natančnostjo in s tem lažje
spoštovanje načela razlikovanja209, kar pa samo po sebi še zdaleč ne zagotavlja, da brezpilotna
letala v oboroženih spopadih ne bodo uporabljena na nediskriminatoren način.
7.3.3. NAČELO SORAZMERNOSTI
Podobno kot pri načelu razlikovanja, je tudi pri načelu sorazmernosti210 v ospredju razmerje
med doseženimi vojaškimi cilji na eni strani in vplivi na civiliste ter civilne objekte na
drugi.211 V skladu z običajnim MPOS je prepovedano izvesti napad na način, ki bi lahko
povzročil stransko izgubo življenj med civilisti, škodo civilnemu premoženju ali pa oboje v
obsegu, ki bi bil pretiran glede na pričakovane konkretne in neposredne vojaške koristi.212
Kot pri zmožnosti razlikovanja je tudi pri sorazmernosti potencial brezpilotnih letal velik.213
Reakcijski čas je zaradi vseh informacij, ki jih umetna inteligenca sporoča iz različnih virov,
in to natančneje, kot jih je sposoben zaznati človek, krajši, kar lahko zmanjšuje verjetnost
človeške napake.214 Tudi, če do nje pride, bi visoka tehnološka opremljenost letal lahko
omogočila večjo transparentnost pri preiskavi in ugotavljanju odgovornosti za napad. 215 Dolg
in (z vso posebno opremo) kvaliteten nadzor omogoča, da operater iz baze izbere najboljši
207
Glej Vogel, Ryan J., op. cit., str. 118-122.
Prav tam, str. 124.
209
Humanitarian Law, op. cit., str. 49. Enako velja za spoštovanje načela sorazmernosti; glej tudi McLaughlin, Rob,
op. cit., str. 107.
210
Za bolj izčrpno analizo načela sorazmernosti v MPOS glej Škrk, Mirjam, op. cit., str. 1397-1399.
211
Vogel, Ryan J., op. cit., str. 125; peti odstavek 51. člena in 57. člen Dopolnilnega protokola I.
212
ICRC:
Rule
14.
Proportionality
in
Attack,
URL:
http://www.icrc.org/customaryihl/eng/docs/v1_cha_chapter4_rule14 (7. julij 2013).
213
Blank, Laurie R., op. cit., str. 680-681.
214
Humanitarian Law, op. cit., str. 49; glej tudi Markoff, John: War Machines: Recruiting Robots for Combat,
http://www.nytimes.com/2010//11/28/science/28robot.html (13. junij 2013).
215
208
31
možen trenutek za minimiziranje števila civilnih žrtev napada.216 Narava kriterija seveda
zahteva, da se njegova izpolnjenost presoja v kontekstu vsakega primera uporabe orožja
posebej, ne pa in abstracto.
Čeprav imajo brezpilotna letala nekaj prednosti, ki bi v teoriji morala omogočiti večjo
natančnost in skladnost s zahtevo po sorazmernosti, se tudi na tej točki mnenja strokovnjakov
precej razlikujejo. Nekateri trdijo, da lahko pride do t.i. »information overload«, kar pomeni,
da je ravno zaradi dolgotrajnega nadzora operater prenasičen z zbranimi informacijami, ki jih
pošilja sistem brezpilotnega letala, in zato ni sposoben izluščiti bistvenih podatkov za
operativno odločanje.217 Menim, da je takšen pomislek nepotreben, saj ni mogoče vnaprej
določiti, koliko nadzora je pred samo uporabo orožja najbolje za dosego vojaškega cilja.
Večja kompleksnost sistema orožja ne pomeni, da je sistem kot tak neskladen s pravno
ureditvijo.218 Operater v bazi mora – kot pri uporabi drugih orožij oz. platform – vedno oceniti
položaj civilnih objektov in civilistov na podlagi vseh dostopnih informacij ter izvesti napad z
vso potrebno skrbnostjo, da minimizira kolateralno škodo. Predhoden nadzor mu je lahko le v
pomoč, da presodi gibanje civilistov in izvede vse potrebne ukrepe za minimiziranje
kolateralne škode, ki je posledično lahko manjša kot v mnogih drugih vojaških operacijah.219
Primeri, ki jih v zvezi z »information overload« navajajo avtorji, so osamljeni in potrjujejo
individualne220 napačne odločitve, ne pa sistemske napake dolgotrajnega nadzora.
Število civilnih žrtev, ki je posledica dosedanje uporabe oboroženih brezpilotnih letal, je prav
tako predmet burnih razprav. Kritiki uporabe brezpilotnih letal zatrjujejo, da sta pogostost in
število civilnih žrtev izredno nesorazmerni upoštevajoč vojaško prednost, ki se z napadi
pridobi. Del krivde za relativno velik delež civilnih žrtev se pripisuje tudi dezinformacijam, ki
jih posredujejo nezanesljivi lokalni ovaduhi na afganistanskih in pakistanskih tleh.221 Dejstvo,
da države (npr. ZDA) brezpilotna letala uporabljajo brez fizične navzočnosti »svojih« ljudi na
terenu, ima lahko torej negativne posledice za civiliste. Čeprav je potencial za natančnost
sistema brezpilotnih letal impresiven, je znano, da je bila najbrž večina napadov v Pakistanu
216
Glej Drake, Aaron M., op. cit., str. 643.
Npr. Blank, Laurie R., op. cit., str. 714.
218
219
220
Npr. Blank, Laurie R., op. cit., str. 714. Navaja primer napada v Afganistanu februarja 2010, ko naj bi bil
»information overload« kriv za napačno »ciljno ubijanje« civilistov, vključno z otroki.
221
Mayer, Jane: Predator War. What are the risks of the C.I.A.’s covert drone program?, URL:
http://www.newyorker.com/reporting/2009/10/26/091026fa_fact_mayer (5. julij 2013); Crandall, Carla, op.
cit., str. 65.
217
32
izvedenih, čeprav je bilo znano, da se v času napada v bližini primarne vojaške tarče nahajajo
tudi ostali ljudje.222
V primeru Pakistana je vprašanje, ali sploh lahko podamo ocene glede civilnih žrtev v
Pakistanu, ker je o napadih, ki potekajo pod budnim očesom Cie, znanega tako malo.223 Prva
ovira, ki se tako pojavi, je odsotnost enotnih (ali sploh obstoječih) evidenc o številu civilnih
žrtev. Pomanjkanje transparentnosti pri številu ubitih in odstotku civilistov med njimi pomeni,
da ne moremo podati končne ocene o tem, kako spoštovano je dejansko načelo sorazmernosti
pri posamičnih napadih.224 V zadnjih letih je bilo po poročanjih žrtev med civilisti od nekaj
sto pa tja do nekaj tisoč.225 Merilo presoje sorazmernosti posameznega napada ni zgolj
absolutno število žrtev med civilisti, ampak naj bi se kriterij ravnal po rangu, ki ga vojaški cilj
zavzema. Višji, kot je, več civilnih žrtev bi bilo upravičenih in obratno.226 Dodatno naj bi se v
vsakem posamičnem primeru v obzir vzela še naslednja merila: »kraj izvedbe napada, časovni
okvir napada, število pričakovanih žrtev med civilisti in pričakovana škoda na civilnih
objektih.«227 Pri tem je treba poudariti, da MPOS ne prepoveduje kakršnekoli kolateralne
škode, ampak le nesorazmerno.228 Nekateri zato opozarjajo, da se včasih pri uporabi
brezpilotnih letal neupravičeno zahteva, da mora biti število civilnih žrtev ne pretirano, ampak
enako nič.229 Seveda pa lahko glede na okoliščine konkretnega primera tudi ena sama civilna
žrtev predstavlja nesorazmerno kolateralno škodo.230 Na tem mestu je smiseln razmislek, ali
bi lahko zaostritev standardov presoje zaradi boljših zmogljivosti brezpilotnih letal imela tudi
negativne učinke.231 Trend uvajanja vedno novih standardov, specifičnih za posamezna
222
Shamsi, Hina: Afganistan, Pakistan, and the Modern Challenges to Use of Force Law, op. cit., str. 165. Avtor
pravi, da se napadi v Afganistanu izvajajo v skladu z varovanjem življenj civilistov in restriktivno, t.j. z
odpoklicem napada, ko obstaja tveganje za civiliste.
224
Npr. Blank, Laurie R., op. cit., str. 688. Neznano število ubitih, njihova identiteta in spori glede ostalih
ključnih informacij otežujejo analizo skladnosti uporabe brezpilotnih letal z MPOS.
225
Glej Blank, Laurie R., op. cit., str. 676; Bergen, Peter; Tiedemann, Katherine, op. cit., str. 13. Nekateri
pakistanski uradniki govorijo o 700 civilnih žrtvah samo v letu 2009, medtem ko vlada ZDA govori o manj kot 30
žrtvah med civilisti med majem 2008 in 2010; New America Foundation: The Drone War in Pakistan, URL:
http://natsec.newamerica.net/drones/pakistan/analysis (8. julij 2013). Do 8. julija 2013 je fundacija samo v
Pakistanu zabeležila 358 napadov z brezpilotnimi letali. Število ubitih je med 2037 in 3368, med njimi od 258 do
307 civilistov in od 196 do 330 neznanih; Alston, Philip: The CIA and Targeted Killings Beyond Borders, op. cit.,
str. 330-333. Avtor v članku ponudi pregled različnih štetij civilnih žrtev.
226
Bergen, Peter; Tiedemann, Katherine, op. cit., str. 12. Po raziskavi New America Foundation – National
Security Studies Program naj bi bil v napadih z brezpilotnimi letali samo vsak sedmi ubiti vodja militantne
skupine, manj kot dva odstotka ubitih pa naj bi bilo vodij Al Kajde oz. njihovih zavezniških skupin.
227
McNab, Molly; Matthews, Megan, op. cit., str. 690.
228
Glej Vogel, Ryan J., op. cit., str. 125.
229
Npr. Blank, Laurie R., op. cit., str. 715 in 717. Obstoj civilnih žrtev je tragična, a ne prepovedana posledica
vojne.
230
231
223
33
orožja, ko tako uvajanje ni potrebno, ker obstoječa splošna načela povsem ustrezno urejajo
orožje te vrste, je lahko ne samo nezaželen, ampak tudi nevaren. 232 Različni pravni standardi
uporabe posameznih orožij bi lahko pripeljali do uporabe drugih, manj natančnih orožij, z
namenom izogniti se strožjim zahtevam s sorazmernostjo skladne uporabe.233 Morda je strah
odveč, saj bi se v skladu z MPOS moralo v vsakem konkretnem primeru uporabiti orožje, ki
je takrat pričakovano »prijaznejše« do civilnih ciljev,234 zato bi bilo prilagajanje milejšim
standardom z uporabo manj natančnih orožij, kot so brezpilotna bojna letala, pravno
nedopustno.
Dodaten pomislek, ki ga izpostavljajo sicer redki, je nesorazmernost med uporabljenimi
orožji, ko brezpilotna letala s svojimi vodenimi izstrelki predstavljajo naprednejše orožje, kot
ga ima nasprotna stranka, udeležena v sovražnostih.235 Ta pomislek ni utemeljen, saj MPOS
od strank oboroženega spopada ne zahteva, da uporabljajo orožje enakega ranga. Napredek
sam po sebi ni v nasprotju z MPOS, ker je potrebno s takim orožjem še vedno ravnati v
skladu z načelom sorazmernosti in drugim uporabljivim pravom.236
7.3.4. NAČELO HUMANOSTI
Bistvo načela humanosti je zmanjšanje trpljenja v oboroženih spopadih.237 Povzročanje
nepotrebnega trpljenja238, t.j. nadaljnjega trpljenja po tem, ko je bil vojaški cilj že dosežen, ni
dovoljeno.239 Meddržavno sodišče je v svetovalnem mnenju o Zakonitosti grožnje ali uporabe
jedrskega orožja presodilo, da je to takrat, ko je škoda večja od tiste, ki je neizogibno
potrebna za doseganje legitimnih vojaških ciljev.240 Prepoved uporabe orožij in načinov
vojskovanja, ki so take narave, da borcem povzročijo prekomerne bolečine ali nepotrebno
trpljenje, je del običajnega mednarodnega prava tako v mednarodnih oboroženih spopadih,
kot v nemednarodnih.241
232
Bethlehem, Daniel: Targeting With Drone Technology: Humanitarian Law Implications, op. cit., str. 248.
234
Glej ICRC: The use of armed drones must comply with laws (intervju), op. cit.
235
236
Glej prav tam.
237
238
Drugi odstavek 35. člena Dopolnilnega protokola I.
239
240
241
ICRC: Rule 70. Weapons of a Nature to Cause Superfluous Injury or Unnecessary Suffering, URL:
http://www.icrc.org/customary-ihl/eng/docs/v1_cha_chapter20_rule70#Fn_95_25 (14. junij 2013); Hagger,
Meredith; McCormack, Tim, op. cit., str. 80.
233
34
Če statistike o velikem številu civilnih žrtev držijo, je to indic, da se tudi z uporabo tega
visokotehnološkega orožja povzroča odvečne poškodbe in nepotrebno trpljenje.242 Zgolj
indic, ker je treba v vsakem posamičnem primeru presoditi, ali je bilo brezpilotno letalo
uporabljeno na nehuman način. Druge posledice konkretne uporabe, ki bi kazale na to, da
napadi z brezpilotnimi letali a priori povzročajo nehumane posledice, drugačne od tistih, ki so
povzročene z uporabo vojaških letal s posadko, niso znane.243
Dosedanja praksa kaže na drug problem. Narava brezpilotnih letal, ki omogoča njihovo
daljinsko vodenje daleč od bazne postaje, ko na samem bojišču človek ni neposredno
prisoten, onemogoča (to si je zelo težko predstavljati) zajetje borca oz. osebe, udeležene v
sovražnostih. Operaterji vojaških brezpilotnih letal imajo na razpolago, da se zadovoljijo z
golo nadzorno funkcijo ali da uporabijo smrtonosno orožje.244 Pravna obveznost prijetja
pripadnika nasprotnih sil oz. civilista za časa njegove neposredne udeležbe v sovražnostih v
MPOS obstaja, če ta oseba izrazi željo po predaji.245 Četudi bi brezpilotno letalo lahko
prepoznalo predajo borca, je praktično neizvedljivo, da bi po tem nad njim krožilo in mu
morebiti tudi sledilo, dokler ne bi prišle (včasih tudi na izjemno težko prehodna območja)
človeške okrepitve, ki bi opravile prijetje.246 Ob tem se zastavlja vprašanje, ali ni predaje na
bojišču zaželeno dopustiti samo, kadar je ta dejansko izvedljiva na t.i. tradicionalnih
bojiščih,247 kamor v glavnem ne moremo uvrstiti okoliščin, v katerih se danes uporabljajo
vojaška brezpilotna letala. V drugačnih okoliščinah pa se borci ne morejo izogniti napadom
presenečenja oz. uporabi orožja, ki ne omogoča odvzema prostosti, a le, če je taka uporaba
upravičena z vojaško nujnostjo in je sicer ravnanje v skladu z MPOS.248 Z drugačno politiko
uporabe brezpilotnih letal (ne kot orožje) bi le-ta lahko v teoriji celo olajšala postopek
prijetja249, saj bi operater brezpilotnega letala zaradi možnosti pregleda nad dogajanjem na
zemlji z višine lahko enote na tleh obvestil o natančni lokaciji borcev.250
242
Mrdaković, Nenad, op. cit., str. 20.
244
245
the Oft Benighted Debate, op. cit., str. 616-617.
246
Glej Vogel, Ryan J., op. cit., str. 128-129.
247
Melzer, Nils: TARGETED KILLING IN INTERNATIONAL LAW, Oxford University Press, New York 2009, str. 370,
397, 398 in 413.
248
Prav tam.
249
Glej Downes, Chris: 'Targeted Killings' in an Age of Terror: The Legality of the Yemen Strike, v: Journal of
Conflict and Security Law 9 (2004) 2, str. 291. Avtor navaja primer al-Harathija, ki se mu je več mesecev sledilo
in je bil v času napada z brezpilotnim letalom daleč stran od civilistov ter je bila možnost prijetja videti kot
alternativa odvzemu življenja.
250
McCormack, Wayne, op. cit., str. 378.
243
35
7.4. NOVONASTALA VPRAŠANJA MPOS, KI SO POSLEDICA UPORABE
OBOROŽENIH BREZPILOTNIH LETAL
Nekateri dodatni pomisleki, ki se pri analizi uporabe brezpilotnih letal v oboroženih spopadih
pojavljajo, se težko uvrstijo v povsem pravno razpravo o pravnem okvirju, ki naj ureja
njihovo uporabo, ampak so bolj moralnopolitične narave. Tako veliko prahu dviguje strah
pred vojno, ki bi spominjala na računalniško igrico, kjer pade tančica grozot, ki jih s seboj
prinaša vojna. Ker operater brezpilotnega letala ni neposredno prisoten na samem bojišču,
ampak tisoče kilometrov stran na varnem, naj bi se brez večjih pomislekov hitreje odločil za
uporabo smrtonosnega orožja.251 Navajajo se psihološke študije, ki potrjujejo, da lahko
uporaba brezpilotnih vozil, ki se upravljajo iz razdalje, zmanjša zadržke operaterjev do
ubijanja.252 Zmanjšanje zadržkov se dodatno dokazuje s podatki o pretekli praksi ZDA253, ko
naj bi se država v odsotnosti brezpilotnih letal politično bolj zadržano odločala za uporabo
smrtonosne sile.254 Sama vidim povezavo v obratni smeri. Menim, da je razširjena uporaba
brezpilotnih letal posledica spremenjene taktike v boju zoper terorizem, ki je sledila 11.
septembru 2001. Težko je potegniti zaključke o vplivu daljinskega vodenja bitk na
spoštovanje MPOS, saj se hkrati povsem nasprotno od prej navedenih psiholoških študij
dokazuje, da argument »playstation« miselnosti ne vzdrži, saj naj bi se pri brezpilotnih letalih
vzpostavila kvečjemu bolj intimna vpletenost operaterja, ki na stotine ur opazuje območje, v
samo vojaško operacijo.255 Nenazadnje se morajo tudi upravljavci mnogih drugih orožij
pogosto zanašati na senzorje in ne na svoje golo oko.256 Ravno ta odsotnost s prizorišča naj bi
pripomogla k zmanjšanju možnosti nastanka napak, ki so posledica vpletenosti čustev (strahu,
želje po maščevanju) ali utrujenosti.257 Kot rečeno, je pomisleke o nastanku »playstation«
miselnosti sicer potrebno ustrezno nasloviti in znanstveno preučiti njihov dejanski vpliv na
potek vojskovanja, pa vendar MPOS tega posebej pravno ne ureja.258 Mednarodna skupnost
251
Vogel, Ryan J., op. cit., str. 133-134.
O'Connell, Mary E.: Seductive Drones: Learning from a Decade of Lethal Operations, op. cit., str. 123; prim.
Dutch Advisory Committee: deployment of armed drones does not breach international law, URL:
http://theworldoutline.com/2013/07/dutch-drones/ (3. avgust 2013).
253
Glej prav tam. Do 11. septembra 2011 so se v ZDA teroristična dejanja v glavnem obravnavala kot kazniva
dejanja, podvržena ukrepom kazenskega pregona (preiskovanje, izročitev, kazenski pregon in kaznovanje oseb
povezanih z napadi); O'Connell, Mary E.: The Choice of Law Against Terrorism, v: Journal of National Security
Law and Policy, 4 (2010) 2, str. 347.
254
O'Connell, Mary E.: Seductive Drones: Learning from a Decade of Lethal Operations, op. cit., str. 117-118.
255
McCloskey, Megan: The War Room: Daily Transition between Battle, Home Takes a Toll on Drone Operators,
URL: www.stripes.com/news/the-war-daily-transition-between-battle-home-takes-a-toll-on-drone-operators1.95949 (25. julij 2013).
256
257
258
Vogel, Ryan J., op. cit., str. 133-134.
252
36
mora razmisliti, kdaj bi bilo zmanjšanje tveganja pri uporabi daljinsko vodenih orožnih
sistemov tolikšno, da bi zaradi tega tveganje za civilno prebivalstvo, nasprotno, nedopustno
naraslo.259
Nekaj vprašanj zaradi današnje stopnje zgolj delne avtonomnosti brezpilotnih letal še ni
sprožilo večjih razprav, bo pa nanje v prihodnosti potrebno najti odgovore.260 Eno od bolj
perečih je vprašanje odgovornosti držav oz. kazenske odgovornosti posameznikov. Z
naraščanjem avtonomnosti orožij bo težje ugotavljati, kdo je v posameznem primeru
odgovoren za način, na katerega je bilo brezpilotno letalo uporabljeno (programer, vojaški
poveljnik, ki je odobril programiranje, vojak, ki bi moral nadzorovati; kdo je odgovoren za
tehnično okvaro?). Sama se strinjam s tistimi, ki v tem še ne vidijo večjega problema, saj je ne
glede na tehnološki napredek in avtomatizacijo orožij nekdo vedno odgovoren za uporabo in
se veriga odgovornosti ne zaključi pri napravi sami.261 Obstoječe MPOS postavlja ustrezen
okvir za vzpostavitev odgovornosti za kršitve MPOS pri uporabi vojaških brezpilotnih letal.262
Odgovornost operaterjev brezpilotnih letal, čeprav se ti v času napada morda ne nahajajo niti
na istem kontinentu, se ne razlikuje od tiste, ki jo ima za spoštovanje MPOS pilot na krovu
letala s posadko.
7.5. ALI JE POSEBNA OBRAVNAVA BREZPILOTNIH LETAL Z VIDIKA MPOS
SPLOH POTREBNA?
MPOS postavlja omejitve glede orožij, ki jih države lahko uporabljajo, in jim vnaprej
prepoveduje, da bi določena orožja sploh kdaj uporabila. Takih prepovedi pri brezpilotnih
letalih ni moč najti. Kritično pravno vprašanje je enako kot pri drugih orožjih v uporabi: ali je
uporaba oboroženih brezpilotnih letal v skladu s temeljnimi načeli MPOS.263 Država pri
presoji (36. člen Prvega dopolnilnega protokola k Ženevskim konvencijam) dovoljenosti
posameznega orožja prav tako ni dolžna predvideti vseh možnih zlorab pri uporabi tega
orožja, do katerih lahko v prihodnosti pride, ampak mora skladnost orožja z mednarodnim
259
Prav tam, str. 55. ZDA zavračajo očitke o povezanosti uporabe robotskega orožja z večjim tveganjem za
civilno prebivalstvo.
260
Prav tam, str. 51.
261
Glej Drake, Aaron M., op. cit., str. 658.
262
Prav tam.
263
Glej UN Doc A/HRC/14/24/Add.6. (28. maj 2010), op. cit.; The Obama Administration and International Law,
speech of Harolda H. Koh on the Annual Meeting of the American Society of International Law (2010),
dostopno na http://www.state.Gov/s/l/releases/remarks/139119.htm. Dokler se uporablja v skladu s pravom, v
MPOS ni prepovedi glede uporabe tehnološko naprednega orožja, kot so brezpilotna letala in pametne bombe,
v oboroženem spopadu.
37
pravom presojati po njegovi normalni oziroma pričakovani uporabi.264 To, da obstaja možnost
zlorabe, kot obstaja pri uporabi praktično vsakega orožja, ne pomeni, da je orožje določene
vrste kot tako nezakonito.265 Večina mednarodnopravnih strokovnjakov je zato mnenja, da
pravega problema pri pravni presoji zakonitosti uporabe brezpilotnih letal sploh ni. V njihovi
uporabi namreč ne vidijo nobenega novega pravnega problema, v bistvenem drugačnega od
tistih, ki so obstajali že pred njihovim pojavom.266 Zaključujejo, da obstoječa materija MPOS
povsem primerno in v zadostni meri267 ureja uporabo brezpilotnih letal v oboroženih spopadih
na enak način kot to velja za orožja, ki jih upravlja posadka268. Tudi »Manual on International
Law Applicable to Air and Missile Warfare« na splošno obravnava oborožena brezpilotna
letala enako kot tista s posadko.269 Po prevladujočem mnenju problem ni v pomanjkanju
pravne ureditve, ampak v tem, ali se obstoječa pravila spoštujejo.270
7.6. CIA IN UPORABA BREZPILOTNIH BOJNIH LETAL
Eden od večjih pravnih problemov ameriške uporabe oboroženih brezpilotnih letal je, da
brezpilotnih letal daljinsko ne upravljajo vedno pripadniki oboroženih sil, ampak uslužbenci
Cie, ki je civilna služba. Čeprav so Ciini operaterji angažirani v po svoji naravi vojaških
operacijah, v skladu z MPOS v mednarodnem oboroženem spopadu nimajo statusa borca271. S
tem, ko daljinsko pilotirajo letalo za izvajanje »ciljnega ubijanja«, izpolnijo merilo
neposrednega sodelovanja v sovražnostih in postanejo tudi sami legitimne tarče napada
brezpilotnih letal. Prav tako ne uživajo zaščite vojnega ujetnika in so lahko kazensko
odgovorni za kršitve relevantnega prava države, v kateri so izvršili napad.272 Večji problem
Ciinega programa uporabe brezpilotnih letal, ki se izvaja paralelno s programom ameriške
264
ICRC: Protocol Additional to the Geneva Conventions of 12 August 1949, and relating to the Protection of
Victims of International Armed Conflicts (Protocol I), 8 June 1977. Commentary-New weapons, URL:
http://www.icrc.org/applic/ihl/ihl.nsf/Comment.xsp?viewComments=LookUpCOMART&articleUNID=FEB84E9C
01DDC926C12563CD0051DAF7 (8. julij 2013).
265
266
McLaughlin, Rob, op. cit., str. 103.
267
Prav tam; Wuschka, Sebastian, op. cit., str. 905.
268
Glej Lewis, Michael W., op. cit., str. 295; O'Connell, Mary E.: Seductive Drones: Learning from a Decade of
Lethal Operations, op. cit., str. 117; United Kingdom Ministry of Defence, Joint Doctrine Note 2/11, The UK
Approach to Unmanned Aircraft Systems, (30 March 2011) Ministry of Defence, odst. 502; Schmitt, Michael N.:
Unmanned Combat Aircraft Systems and International Humanitarian Law: Simplifying the Oft Benighted
Debate, op. cit., str. 600.
269
Manual on International Law Applicable to Air and Missile Warfare (2009); Lewis, Michael W., op. cit., str.
294.
270
Glej Vogel, Ryan J., op. cit., str. 103, 129, 137. Avtor je mnenja, da je prava, ki ureja uporabo brezpilotnih
letal v oboroženih spopadih, t.j. od Haaških in Ženevskih Konvencij in njihovih protokolov, do pogodb, ki se
nanašajo na posebne vrste orožja, običajev in nacionalnih pravil, dovolj.
271
Za opredelitev pojma in definicijo borca glej Sancin, Vasilka; Švarc, Dominika; Ambrož, Matjaž, op. cit., str.
115-117.
272
38
vojske, predstavlja pomanjkanje transparentnosti. Zaupnost programa preprečuje, da bi se
vzpostavila ustrezna pravna odgovornost za uporabo brezpilotnih letal in podala pravna ocena
tega, ali so pri uporabi brezpilotnih letal spoštovana načela MPOS.
Razveseljuje, da je ameriški predsednik za v prihodnje predvidel spremembe v načinu
uporabe brezpilotnih letal. Med najpomembnejšimi predvidenimi spremembami je napoved,
da brezpilotnih letal ne bo več uporabljala Cia, ampak bo to v izključni domeni vojske. 273
Slednje je dobra novica za večje spoštovanje MPOS in za transparentnost pri uporabi
brezpilotnih letal tudi zato, ker pomeni odnos ZDA do napadov z brezpilotnimi letali
pomemben vzgled za pravno obrambo uporabe brezpilotnih letal s strani drugih držav, do
katere bo prišlo v bližnji prihodnosti.
273
Kopušar, Sebastijan, op. cit.
39
8. PRAVO ČLOVEKOVIH PRAVIC: PRAVICA DO ŽIVLJENJA IN UPORABA
BREZPILOTNIH BOJNIH LETAL
Mednarodni pakt o državljanskih in političnih pravicah274 (v nadaljevanju MPDPP) v 6. členu
določa pravico do življenja. V skladu s temeljnim pravilom mednarodnega prava človekovih
pravic, vsebovanim v njegovem prvem odstavku, življenje ne sme nikomur biti odvzeto
samovoljno.
Pravica do življenja je ena od pravic, ki je ni mogoče razveljaviti niti v času oboroženih
spopadov, a MPOS postavlja drugačne, manj275 restriktivne kriterije zakonitosti uporabe
smrtonosne sile. V času oboroženih spopadov vsebino kriterija arbitrarnosti določa MPOS, ki
predstavlja izjemo od siceršnjega varstva pravice do življenja v času miru.
V času miru je uporaba smrtonosne sile dopustna samo kot zadnji izhod276, ko je nujno
potrebna za preprečitev neposredne grožnje smrti, ki preti tistemu, ki ravna v samoobrambi,
ali nekomu drugemu, in če hkrati ni na razpolago nobenega drugega nesmrtonosnega sredstva
za zaščito pred pretečo grožnjo.277 Oborožena brezpilotna letala se vsaj v teoriji lahko
uporabijo v skladu s 6. členom MPDPP, ko so izpolnjeni pogoji neposredne nevarnosti za
življenje. Na abstraktni ravni pri presoji dopustnosti ni razloga za njihovo razlikovanje od
drugih sredstev, ki jih imajo na voljo organi pregona, ko obstoji določeno nasilje, ki ne doseže
praga sovražnosti v oboroženem spopadu278.
Problem se lahko pojavi pri dejstvu, da (kot je že bilo omenjeno v poglavju o načelu
humanosti) narava brezpilotnih letal ne omogoča prijetja, ki bi mu sledil ustrezen kazenski
postopek z vsemi pravicami, ki jih ima stranka v postopku279. Postavlja se vprašanje, ali
nemožnost prijetja vedno onemogoča s pravom skladno uporabo oboroženih brezpilotnih
letal, kadar je pravo, ki ga je treba uporabiti, pravo človekovih pravic.280 Menim, da
nemožnost odvzema prostosti z brezpilotnim letalom ne spreminja vsebine prepovedi
274
Mednarodni pakt o državljanskih in političnih pravicah – International Covenant on Civil and Political Rights
(16. december 1966, 999 U.N.T.S. 171; Slovenija je pogodbenica: Uradni list SFRJ, št. 7/1971, in Uradni list RS –
MP, št. 9/1992).
275
Paust, Jordan J., op. cit., str. 268. Paust trdi, da se kriterij absolutne nujnosti iz 2. člena ne uporabi v primeru
15. člena MPDPP, ko se v vojni ravna v skladu z MPOS.
276
277
Npr. McCann et al. v. UK, No. 18984/01, Evropsko sodišče za človekove pravice, 1995, odst. 145; General
Comment No. 6: Article 6 (Right to life), Human Rights Committee, UN Doc HRI/GEN/1/Rev. 1 at 6 (1994), odst.
3.
278
Alston, Philip: The CIA and Targeted Killings Beyond Borders, op. cit., str. 303; Margulies, Peter: The Fog of
the War Reform: Change and Structure in the Law of Armed Conflict After September 11, v: Marquette Law
Review 95 (2011/2012) 4, str. 1472.
279
Crandall, Carla, op. cit., str. 66-67.
280
Lewis, Michael W., op. cit., str. 300-301.
40
arbitrarnega odvzema življenja, ki že vsebuje kriterij neposredne nevarnosti – nujnosti. Če ta
pogoj ni izpolnjen, se brezpilotno letalo ne uporabi, prijetje pa se opravi z drugimi sredstvi, ki
to omogočajo. Odvzem življenja je v pravu človekovih pravic lahko dopusten le izjemoma.
Uporaba oboroženih brezpilotnih letal v času miru bo redko v skladu s pravom človekovih
pravic.
Brezpilotna letala se izven tradicionalnih geografsko omejenih bojišč (npr. Afganistan v
primeru ZDA) uporabljajo za t.i. »ciljno ubijanje«. Alston definira »ciljno ubijanje« na način,
ki najbolj povzema njegove bistvene značilnosti. »Ciljno ubijanje« je naklepna, premišljena in
namerna uporaba smrtonosne sile s strani držav oz. njihovih agentov ali s strani organiziranih
oboroženih skupin v oboroženem spopadu proti določenemu posamezniku, ki ni v fizični
oblasti storilca »ciljnega ubijanja«.281 Za ravnanje v skladu s pravico do življenja po 6. členu
MPDPP smrtonosna sila ne sme biti edini cilj operacije, prav tako pa mora biti njena uporaba
nujna za varstvo življenja.282 Sama definicija »ciljnega ubijanja« pove, da je pri teh operacijah
izključni namen ubiti. Tarče se z brezpilotnimi letali opazujejo dalj časa, včasih celo nekaj
mesecev, in načrti napada so že vnaprej dobro pripravljeni. Iz navedenih razlogov je »ciljno
ubijanje« domnevnih teroristov nujno v neskladju s pravom človekovih pravic.283 Oborožena
brezpilotna letala, ki so taki uporabi namenjena, ko pogoj oboroženih spopadov ni izpolnjen,
pa se uporabljajo v nasprotju s temeljnimi varovalkami prava človekovih pravic.
Današnja praksa uporabe brezpilotnih letal za »ciljno ubijanje« ali sicer, ko življenje ni
ogroženo, v času miru, pa ni dovolj za zaključek, da brezpilotna bojna letala, ker predstavljajo
uporabo vojaške sile zunaj obstoja oboroženega spopada, nikoli ne morejo biti uporabljena v
skladu s pravom človekovih pravic284. Izven konteksta »ciljnega ubijanja« namreč obstaja
možnost (čeprav zelo omejena) obstoja neposredne nevarnosti za življenje285, ko bi lahko
organi pregona ustrezno reagirali z uporabo brezpilotnih letal. Da bi bilo tako ravnanje v
skladu z mednarodnim pravom človekovih pravic, pa orožje, ki bi bilo nameščeno na
brezpilotno letalo in bi se v taki akciji organov pregona tudi uporabilo, ne bi smelo biti težko
konvencionalno orožje.286 Danes, morda tudi zaradi neustrezne oborožitve, organi pregona
uporabljajo brezpilotna letala samo za nadzorne naloge.
281
Prav tam, str. 304.
283
284
O'Connell, Mary E.: Remarks: The Resort to Drones under International Law, op.cit., str. 589.
285
286
Glej O'Connell, Mary E.: The international Law of Drones, v: ASIL Insights, 14 (2010) 37.
282
41
V praksi je glavni problem pri razmejitvi dveh dejanskih stanj (stanja miru in stanja
oboroženih spopadov), ki zahtevata različno pravno obravnavo. Če ne pristanemo na
argumentacijo ZDA, ki trdijo, da so v oboroženem spopadu (in slednje mešajo s pravico do
samoobrambe, ki ureja drugačno materijo kot pravo človekovih pravic in MPOS) z Al Kajdo
in Talibani, in tako upravičujejo operacije brezpilotnih letal izven tradicionalnih bojišč v npr.
Jemnu287, je pravo, po katerem se mora presojati njihov program brezpilotnih letal za »ciljno
ubijanje« domnevnih teroristov, mednarodno pravo človekovih pravic288.
287
288
Za pregled pravnega okvira v Jemnu glej Downes, Chris, op. cit., str. 277-294.
Glej Vogel, Ryan J., op. cit., str. 109.
42
9. ODZIV MEDNARODNE SKUPNOSTI NA PROBLEMATIKO UPORABE
BREZPILOTNIH LETAL
Mednarodna skupnost do zdaj ni bila pretirano naklonjena obravnavi tem, ki se ukvarjajo z
razvojem tehnološko naprednih orožij,289 vključno z brezpilotnimi letali. Ena od posledic
uporabe brezpilotnih letal za »ciljno ubijanje« v »vojni zoper terorizem« je tudi večja
pripravljenost držav za razpravo o samih brezpilotnih letalih in pravnih ter političnih vidikih
njihove uporabe. Čeprav so v zadnjem času nekaj pozornosti tej temi namenili tudi v OZN,
EU in v zvezi NATO, glavni forum razprave ostajajo mednarodne nevladne organizacije.
9.1. OZN
Alston, takrat posebni poročevalec Združenih narodov za izvensodne, nagle in samovoljne
usmrtitve, je leta 2010 v svojem poročilu GSZN apeliral na posebno pozornost, ki jo
potrebujeta razvoj in uporaba robotske tehnologije, kamor je potrebno uvrstiti tudi brezpilotna
letala (zlasti v namene vojskovanja). Izpostavil je predvsem zavzetost pri zagotavljanju, da se
te tehnologije optimizirajo za uporabo v skladu z mednarodnim pravom človekovih pravic in
MPOS. Hkrati je poudaril pomembnost enotnosti pri definiranju ključnih pojmov.290 GSZN ni
reagirala291 na nobeno od pomembnejših priporočil, ki so bila dana v poročilu.292 Alston, ki je
tekom mandata posvečal veliko pozornosti brezpilotnim letalom, je ostal s svojimi pozivi
neslišan tudi pri ameriških oblasteh, od katerih je želel informacije o Ciinem programu
uporabe brezpilotnih letal.293 Njegov naslednik, Christof Heyns, nadaljuje s pozivi k
spoštovanju prava pri uporabi brezpilotnih letal, težišče svojih prizadevanj pa je usmeril na
»smrtonosno avtonomno robotiko«294. Visoka komisarka ZN za človekove pravice je maja
2013 v izjavi ob začetku 23. seje Sveta OZN za človekove pravice izrazila globoko
zaskrbljenost nad posledicami, ki jih ima uporaba oboroženih brezpilotnih letal za človekove
pravice. Vse države je pozvala k večji transparentnosti in uporabi brezpilotnih letal skladno z
289
Glej Alston, Philip: Lethal Robotic Technologies: The Implications for Human Rights and International
Humanitarian Law, op. cit., str. 55-59.
290
Interim report of the Special Rapporteur on extrajudicial, summary or arbitrary executions, Philip Alston, UN
Human Rights Council, UN Doc A/65/321 (23. avgust 2010).
291
Resolucija GS OZN 65/208, Extrajudicial, summary or arbitrary executions, UN Doc A/RES/65/208 (21.
december 2010).
292
293
Mayer, Jane, op. cit.
294
Glej Report of the Special Rapporteur on extrajudicial, summary or arbitrary executions, Christof Heyns, UN
Human Rights Council, A/HRC/23/47 (9. april 2013).
43
zahtevami mednarodnega prava.295 Z izjemo izražene zaskrbljenosti uradnega govorca,
generalnega sekretarja OZN Ban Ki-Muna, nad uporabo oboroženih brezpilotnih letal za
»ciljno ubijanje« in vezanost takih napadov na mednarodno pravo,296 večji odziv generalnega
sekretarja na obravnavano tematiko ni znan.
Kot kaže, se problematiki uporabi brezpilotnih letal znotraj OZN intenzivneje posvečata zgolj
posebni poročevalec ZN za izvensodne, nagle in samovoljne usmrtitve in posebni poročevalec
ZN za zaščito človekovih pravic in svoboščin v boju proti terorizmu297, ki svoje izsledke298
poročata Svetu OZN za človekove pravice299 – brez večjega odziva slednjega. Emmerson,
posebni poročevalec ZN za zaščito človekovih pravic in svoboščin v boju proti terorizmu,
vodi v prvi polovici leta 2013 začeto preiskavo, ki bo analizirala 25 primerov napadov z
brezpilotnimi letali, izvedenih na pakistanskem, afganistanskem, jemenskem in somalijskem
ozemlju ter na območju Gaze, in njihove posledice za civiliste.300 Izsledki preiskave naj bi bili
oktobra tega leta predstavljeni Svetu OZN za človekove pravice in GSZN.
9.2. EU
Tako vojaški kot civilni vidiki uporabe brezpilotnih letal še niso pritegnili večjega zanimanja
EU. V zadnjih dveh letih je sicer prišlo do porasta razprav o pravni naravi uporabe
brezpilotnih letal med evropskimi uradniki, ki je najbrž rezultat želje mnogih držav članic EU,
da tudi same pridobijo nekaj brezpilotnih letal,301 a je še prezgodaj, da bi lahko govorili o
enotnem evropskem stališču302. Nekateri poslanci Evropskega parlamenta so aprila 2013 EU
pozvali k zavzetju stališča predvsem glede »ciljnega ubijanja« z brezpilotnimi letali v
295
Glej Opening Statement by UN High Commissioner for Human Rights Navi Pillay at the 23rd session of the
Human
Rights
Council,
Ženeva
(27.
maj
2013),
dostopno
na
http://www.ohchr.org/en/NewsEvents/Pages/DisplayNews.aspx?NewsID=13358&LangID=E.
296
Glej Daily Press Briefing by the Office of the Spokeperson for the Secretary-General, URL:
http://www.un.org/News/briefings/docs/2013/db130125.doc.htm (16. julij 2013).
297
Statement of the Special Rapporteur following meetings in Pakistan, op. cit.
298
UN Doc A/HRC/14/24/Add.6. (28. maj 2010), op. cit.
299
Lynch: Why has the U.N. been so silent about the U.S. drone program?, URL:
http://turtlebay.foreignpolicy.com/posts/2012/01/03/why_has_the_un_been_so_silent_about_the_us_drone
_program (20. julij 2013).
300
UN Counter-Terrorism Expert to launch inquiry into the civilian impact of drones and other forms of
targeted
killing,
URL:
http://www.ohchr.org/EN/NewsEvents/Pages/DisplayNews.aspx?NewsID=12943&LangID=E (20. julij 2013); UN
to
probe
drone
attacks
by
Israel,
United
States
and
Britain,
URL:
http://globaldefenceanalysis.wordpress.com/2013/01/28/un-to-probe-drone-attacks-by-israel-united-statesand-britain/ (28. julij 2013).
301
Dworkin,
Anthony:
Actually,
drones
worry
Europe
more
than
spying,
http://ecfr.eu/content/entry/commentary_actually_drones_worry_europe_more_than_spying (1. september
2013).
302
Hatzigeorgopoulos, Myrto: European Perspectives on Unmanned Aerial Vehicles, European Security Review
63 (2012).
44
Pakistanu in k mednarodni razpravi ter oblikovanju svetovnih standardov glede uporabe
brezpilotnih letal.303 Čeprav mnogi poudarjajo, da trenutna praksa uporabe brezpilotnih letal
ni v skladu s siceršnjimi načeli EU,304 ta o tej temi zaradi javnosti neznanih razlogov v
glavnem molči.
9.3.NATO
Generalni sekretar zveze NATO ne vidi pravnih razlik med letali s posadko in brezpilotnimi
letali.305 Čeprav NATO uporabi brezpilotnih letal še ni posvetil posebne pozornosti z vidika
mednarodnega prava, to ne pomeni, da se NATO z brezpilotnimi letali ne ukvarja. Eden od
pomembnejših programov zveze NATO je namreč tudi t.i. program »Alliance Ground
Surveillance«306, v okviru katerega bodo zaveznice, ki so k programu pristopile, predvsem za
nadzor dogajanja na zemlji in ostale podporne naloge pridobile nekaj brezpilotnih letal.
9.4. NEVLADNE ORGANIZACIJE IN VLOGA MORK
Leta 2009 je bil ustanovljen Mednarodni odbor za nadzor robotskega orožja, ki ga sestavlja
skupina strokovnjakov z različnih področij307, ki jih skrbi nevarnost, ki jo vojaški roboti
predstavljajo miru in mednarodni varnosti ter civilistom v oboroženih spopadih. Njihov glavni
cilj je spodbuditi mednarodno skupnost k razpravi o omejitvah robotskega orožja.308
Aprila 2013 je bila vzpostavljena Kampanja za ustavitev morilskih robotov – mednarodna
koalicija petih mednarodnih nevladnih organizacij, med katerimi je tudi HRW, in štirih
nacionalnih nevladnih organizacij, ki delujejo mednarodno – ki se zavzema za prepoved
popolnoma avtonomnih orožij.309
303
European Parliament Liaison Office with U.S. Congress News Release: MEPs call for a global debate on the
use
of
drones,
http://www.europarl.europa.eu/us/en/resources/press_media/press_releases_2013/Drones_2013.html
(1.
september 2013).
304
Dempsey,
Judy:
Europe
Stays
Quiet
Despite
Unease
About
Drones,
http://www.nytimes.com/2012/06/12/world/europe/12iht-letter12.html?_r=0 (1. september 2013).
305
CBSNEWS:
NATO
leader
voices
support
for
Obama
drone
policy,
http://www.cbsnews.com/video/watch/?id=50148012n (1. september 2013).
306
Glej NATO: Alliance Ground Surveillance (AGS), http://www.nato.int/cps/en/natolive/topics_48892.htm (1.
september 2013).
307
ICRAC: Who we are, URL: http://icrac.net/who/ (15. julij 2013). Sestavljajo ga strokovnjaki na področjih
robotske tehnologije, robotske etike, mednarodnih odnosov, mednarodne varnosti, nadzora orožja, MPOS,
prava človekovih pravic in javnih kampanj.
308
ICRAC: Mission Statement, URL: http://icrac.net/statements/ (15. julij 2013).
309
Campaign to Stop Killer Robots – About Us, URL: http://www.stopkillerrobots.org/about-us/ (17. julij 2013).
45
Deset nevladnih organizacij za človekove pravice in civilne svoboščine, med katerimi sta bili
tudi HRW in Amnesty International, je na ameriškega predsednika naslovilo odprto pismo310,
s katerim so izpostavili svoje skrbi glede ameriške politike »ciljnega ubijanja« z brezpilotnimi
letali. Temeljna je bila zahteva po odgovornem in transparentnem ravnanju v skladu z
mednarodnim pravom.
MORK je imel vedno osrednjo vlogo pri razvoju, promoviranju, implementaciji in nadzoru
standardov, ki vladajo pri uporabi orožja v oboroženih spopadih.311 Zato je pomembno, da
mednarodno pozornost312 usmerja v nova tehnološko napredna orožja, ki potrebujejo jasen
pravni okvir za uporabo. Njegov predsednik je v intervjuju maja 2013 poudaril zahtevo po
spoštovanju MPOS tudi pri uporabi brezpilotnih letal in naslovil druga odprta vprašanja, ki se
pri uporabi pojavljajo.313
Veliko nevladnih organizacij314 na mednarodni in nacionalni ravni se aktivno vključuje v
razpravo o uporabi brezpilotnih letal in zahteva spoštovanje mednarodnega prava človekovih
pravic ter MPOS. Čeprav so njihovi pozivi več kot dobrodošli in ustvarjajo določen pritisk na
mednarodno skupnost, je politična volja držav tista, ki bo potrebna za to, da se doseže
ustrezen pristop k uporabi brezpilotnih letal.
310
Joint Letter to President Obama on US Drone Strikes and Targeted Killings (11. april 2013), dostopno na
http://www.hrw.org/news/2013/04/11/joint-letter-president-obama-us-drone-strikes-and-targeted-killings.
311
312
Več o izzivih, s katerimi se spopada MORK, glej Abram, Edi: 150 let Mednarodnega odbora Rdečega križa, v:
Pravna praksa, 32 (2013) 21, str. 15-16.
313
Glej ICRC: The use of armed drones must comply with laws (intervju), op. cit.
314
Npr. Amnesty International, American Civil Liberties Union, New America Foundation.
46
10. POGLED V PRIHODNOST PRESOJE UPORABE BREZPILOTNIH LETAL
Z VIDIKA MEDNARODNEGA PRAVA
Predstavniki pravne stroke in ostali strokovnjaki s področja uporabe brezpilotnih letal se
spopadajo z izzivom, kako, če sploh posebej, urejati uporabo te nove tehnološke pridobitve.315
Rezultat je pomemben, ker bo široka uporaba brezpilotnih letal v prihajajočih letih zagotovo
zaznamovala videz oboroženih spopadov.316
Eden od razlogov, zakaj bi bilo brezpilotna letala in vse druge oblike robotiziranih platform,
ki prenašajo smrtonosna orožja, treba ustrezno obravnavati, je, da se v prihodnjih letih
pričakuje popolna avtomatizacija pri izvajanju nekaterih njihovih funkcij, vključno z
odločitvijo o uporabi smrtonosne sile.317 Nekateri so mnenja, da bo za prepoved uporabe ali
vsaj za pravno oceno popolno avtonomnega orožja treba sprejeti ustrezno mednarodno
pogodbo, ki bo tako popolnoma avtonomno orožje stigmatizirala, omejila njegovo število ali
celo prepovedala.318 Uporaba pravil MPOS naj ne bi zadoščala za tak cilj. 319 Pri mednarodni
konvenciji bi bil prvi korak ustrezna definicija, ki bi morala biti dovolj natančna, da bi iz
njenega obsega izključila vse tiste tehnologije, ki niso relevantne, hkrati pa dovolj široka, da
bi zajela bodoči razvoj.320
Zanimiva je vzporednica, ki jo je mogoče potegniti med morebitno posebno pravno ureditvijo
brezpilotnih letal, do katere bi v prihodnosti lahko prišlo, in pravno ureditvijo uporabe
kasetnega streliva.321 Tudi pri uporabi slednjega so bili znani primeri do civilistov odgovorne,
s temeljnimi načeli MPOS skladne uporabe, ampak so bili primeri nediskriminatorne in
nesorazmerne uporabe, ki so prizadeli civilno prebivalstvo, precej pogostejši. 322 Zaradi
slednjih so se začeli pojavljati vedno glasnejši pozivi k pogajenjem o pogodbi, ki bi kasetno
strelivo prepovedala,323 kar je leta 2008 vodilo do podpisa Konvencije o kasetnem strelivu324.
315
Vogel, Ryan J., op. cit., str. 104; npr. Wuschka, Sebastian, op. cit., str. 891-905. Avtor meni, da je pravni okvir
že vzpostavljen.
316
317
Humanitarian Law, op. cit., str. 38; za čimprejšnjo pravno ureditev popolne avtomatizacije sile se zavzema tudi
Mrdaković, Nenad, op. cit., str. 20.
318
Npr. Kanwar, Vik, op. cit., str. 625.
319
Prav tam.
320
Prav tam, str. 626. Avtor sicer govori o avtonomnem robotskem orožju na splošno, ampak je enak pristop
možno uporabiti tudi za brezpilotna letala.
321
322
Prav tam.
323
Glej Van Woudenberg, Nout: The Long and Winding Road Towards an Instrument on Cluster Munitions, v:
Journal of Conflict and Security Law, 12 (2007) 3, str. 447-483.
324
Konvencija o kasetnem strelivu – Convention on Cluster Munitions (30. maj 2008, CCM/ 77). Veljati je začela
1. avgusta 2010. Med pogodbenicami Konvencije ni npr. ZDA, Rusije in Kitajske, kar zmanjšuje njen doseg, a je
že sam sprejem Konvencije korak v pozitivno smer.
47
Ta primer pokaže, kako bi se lahko v primeru nadaljevanja sporne prakse uporabe
brezpilotnih letal sčasoma razvil pogled, da obstoječa pravila MPOS niso zadostna »prisila«
državam za njihovo s pravom skladno ravnanje. Pojavil bi se lahko pritisk mednarodne
skupnosti na države, ki tako orožje uporabljajo, da ravnajo odgovorno, transparentno in celo
pristopijo k pogajanjem o novi pravni podlagi za specifično orožje – oborožena brezpilotna
letala.325 Vsekakor je to eden od možnih scenarijev, ki ga je treba imeti v mislih.
Več avtorjev opozarja na nedopustno širjenje kriterijev obstoja oboroženih spopadov, do česar
prihaja, da se upraviči uporaba brezpilotnih letal za »ciljno ubijanje«. 326 Gre za nevarno
prakso utemeljevanja uporabe brezpilotnih letal na podlagi prava, ki se lahko sicer uporabi
samo v stanju vojne, ne pa v stanju miru. Da se ta trend zaustavi, bo uporaba brezpilotnih letal
najprej morala postati bolj transparentna, kar pomeni, da bodo države, ki jih uporabljajo,
vnaprej nedvoumno pojasnile pravni okvir, v katerem delujejo.
325
326
Npr. Wuschka, Sebastian, op. cit., str. 903.
48
11. ZAKLJUČEK
Podatki o številu napadov z brezpilotnimi letali sporočajo, da so brezpilotna letala postala del
naše realnosti. Kljub temu, da njihovo daljinsko upravljanje spominja na računalniško igrico
in spreminja pogled na to, kako se bodo v prihodnosti bojevale vojne, pa se njihova posebnost
daljinskega vodenja ne odraža v posebni pravni ureditvi na mednarodni ravni. Glavni razlog,
ki ga vidim za tako stanje, je ta, da se konkretni pravni problemi (npr. zakonitost »ciljnega
ubijanja« zunaj geografsko omejenega bojišča) njihove uporabe, čeprav se jih z njimi
najpogosteje povezuje, ne pojavljajo samo pri brezpilotnih letalih. To, da se brezpilotno letalo
uporabi za »ciljno ubijanje« ob odsotnosti obstoja oboroženega spopada, je problem, ampak
problem »ciljnega ubijanja«, t.j. spornega načina, na katerega se je brezpilotno letalo
uporabilo, ne pa uporabe brezpilotnega letala na splošno.
Obstoj pravnih nejasnosti in različnih razlag pravnih standardov pri vseh štirih v diplomski
nalogi predstavljenih pravnih okvirih ima za posledico pogosto zelo sporno uporabo
brezpilotnih letal. Še več, tudi ko različne razlage – širjenje pravnih kriterijev – niso dopustne
in prihaja do z mednarodnim pravom očitno neskladne uporabe brezpilotnih letal, neodziv
mednarodne skupnosti »tiho« tolerira preobrazbo nezakonite uporabe kot izjeme v
vsakodnevno prakso. Menim, da mi je v diplomski nalogi uspelo pokazati, da kljub temu za
nobenega od predstavljenih štirih pravnih okvirjev presoje, ki se na enak način uporabljajo za
presojo letal s posadko, ne moremo trditi, da uporaba brezpilotnih letal z njim že a priori ne
more biti skladna. Brezpilotna letala imajo potencial za z mednarodnim pravom skladno
ravnanje, odločitev za uporabo na način, ki krši mednarodno pravo, pa ni vgrajena že v sistem
brezpilotnih letal, ampak je človeška. Predmet presoje mora biti torej način uporabe v
konkretnem primeru.
Naslednje vprašanje, ki potrebuje odgovor, je, ali je treba tiste, ki sprejemajo odločitve o
načinu uporabe brezpilotnih letal, prisiliti k pravno dopustni odločitvi z morebitno novo
pravno ureditvijo (mednarodno pogodbo). Menim, da je vsaj za vrste brezpilotnih letal, ki so
trenutno v uporabi, odgovor negativen. S preučevanjem predstavljenih primerov uporabe v
praksi lahko ugotovimo, da ni problem v pomanjkanju pravne ureditve, ampak v spoštovanju
obstoječe. Na tej točki je najprej treba vzpostaviti preglednejši sistem uporabe, ki mu mora
tam, kjer je to potrebno, slediti bolj nedvomna opredelitev kriterijev (npr. kdo je oseba,
neposredno udeležena v sovražnostih), ki tvorijo obstoječe pravne okvirje. Za tem nujno pride
na vrsto nedvomna opredelitev države glede pravnega okvira, v katerem uporablja brezpilotna
letala. Šele z izpolnitvijo teh kriterijev lahko vedno določimo kdo, kje, proti komu, na kak
način ... je uporabil brezpilotna letala in vzpostavimo mehanizme odgovornosti za morebitne
49
kršitve mednarodnega prava. Na tak način se doseže sorazmerje med nezavrženjem
tehnološkega napredka in spoštovanjem mednarodnega prava.
Do take potrebe že danes prihaja, ko je govora o popolnoma avtonomnih oboroženih
brezpilotnih letalih, katerih začetek uporabe trenutno omejujejo samo sam tehnološki razvoj
ter moralna in etična pravila.
50
12. SEZNAM LITERATURE
12.1. MONOGRAFIJE
1. Bianchi, Andrea; Naqvi, Yasmin: INTERNATIONAL HUMANITARIAN LAW AND
TERRORISM, Hart Publishing, Oxford 2011.
2. Bothe, Michael: NEW RULES FOR VICTIMS OF ARMED CONFLICTS: Commentary
on the Two 1977 Protocols Additional to the Geneva Conventions of 1949, Martinus Nijhoff
Publishers, The Hague; Boston 1982.
3. Brownlie, Ian: PRINCIPLES OF PUBLIC INTERNATIONAL LAW, 6. izdaja, Oxford
University Press, New York 2003.
4. Kalin Walter; Kunzli, Jorg: THE LAW OF INTERNATIONAL HUMAN RIGHTS
PROTECTION, Oxford University Press, New York 2009.
5. Melzer, Nils: TARGETED KILLING IN INTERNATIONAL LAW, Oxford University
Press, New York 2009.
6. Sancin, Vasilka; Švarc, Dominika; Ambrož, Matjaž: MEDNARODNO PRAVO
OBOROŽENIH SPOPADOV, Poveljstvo za doktrino, razvoj, izobraževanje in usposabljanje,
Ljubljana 2009.
7. Türk, Danilo: TEMELJI MEDNARODNEGA PRAVA, GV Založba, Ljubljana 2007.
8. Valavanis, Kimon P.: ADVANCES IN UNMANNED AERIAL VEHICLES: STATE OF
THE ART AND THE ROAD TO AUTONOMY, Springer, New York 2007.
12.2. PERIODIKA
9. Abram, Edi: 150 let Mednarodnega odbora Rdečega križa, v: Pravna praksa, 32 (2013) 21,
str. 15-16.
10. Alston, Philip: Lethal Robotic Technologies: The Implications for Human Rights and
International Humanitarian Law, v: JLIS Special Edition: The Law of Unmanned Vehicle, 21
(2011/2012) 2, str. 35-60.
11. Alston, Philip: The CIA and Targeted Killings Beyond Borders, v: Harvard National
Security Journal, 2 (2011) 2, str. 283-446.
12. Barnidge, Robert P., Jr.: A Qualified Defense of American Drone Attacks in Northwest
Pakistan Under International Humanitarian Law, v: Boston University International Law
Journal, 30 (2012) 2, str. 409-448.
13. Bergen, Peter; Tiedemann, Katherine: Washington's Phantom War. The Effects of the
U.S. Drone Program in Pakistan, v: Foreign Affairs, 90 (2011) 4, str. 12-18.
51
14. Blank, Laurie R.: After »Top Gun«: How Drone Strikes Impact the Law of War, v:
University of Pennsylvania Journal of International Law, 33 (2011/2012) 3, str. 675-718.
15. Blank, Laurie R.; Farley, Benjamin R.: Characterizing US Operations in Pakistan: Is the
United States Engaged in an Armed Conflict, v: Fordham International Law Journal, 34
(2011) 2, str. 151-189.
16. Burris, Matthew D.: Actions to Match Our Rhetoric or Rhetoric to Match Our Actions,
The CIA UAV Program in Pakistan, v: The Reporter, 37 (2010) 2, str. 47-51.
17. Crandall, Carla: Ready...Fire...Aim! A Case for Applying American Due Process
Principles Before Engaging in Drone Strikes, v: Florida Journal of International Law 24
(2012) 1, str. 55-89.
18. Downes, Chris: 'Targeted Killings' in an Age of Terror: The Legality of the Yemen Strike,
v: Journal of Conflict and Security Law 9 (2004) 2, str. 277-294.
19. Drake, Aaron M.: Current U.S. Air Force Drone Operations and Their Conduct in
Compliance with International Humanitarian Law-An Overview, v: Denver Journal of
International Law and Policy, 39 (2011) 4, str. 629-660.
20. Epstein, Michael: The Curious Case of Anwar-al-Aulaqi: Is Targeting a Terrorist for
Execution by Drone Strike a Due Process Violation When the Terrorist is a United States
Citizen?, v: Michigan State Journal of International Law, 19 (2011) 3, str. 723-744.
21. Farley, Benjamin R.: Targeting Anwar Al-Aulaqi: A Case Study in U.S. Drone Strikes
and Targeted Killing, v: National Security Law Brief, 2 (2011/2012) 1, str. 57-87.
22. Gogarty, Brendan; Hagger, Meradith: The Laws of Man over Vehicles Unmanned: The
Legal Response to Robotic Revolution on Sea, Land and Air, v: Journal of Law, Information
and Science, 19 (2008), str. 73-145.
23. Gogarty, Brendan; Robinson, Isabel: Unmanned Vehicles: A (Rebooted) History,
Background and Current State of the Art, v: JLIS Special Edition: The Law of Unmanned
Vehicles, 21 (2011/2012) 2, str. 1-34.
24. Greenwood, Christopher: War, terrorism and international law, v: Current Legal
Problems, 56 (2003) 1, str. 505-530.
25. Hagger, Meredith; McCormack, Tim: Regulating the Use of Unmanned Combat Vehicles:
Are General Principles of International Humanitarian Law Sufficient, v: JLIS Special Edition:
The Law of Unmanned Vehicles, 21 (2011/2012) 2, str. 74-99.
26. Handerson, Ian: International Law Concerning the Status and Marking of Remotely
Piloted Aircraft, v: Denver Journal of International Law and Policy, 39 (2011) 4, str. 615-628.
27. ICRC: A Guide to the Legal Review of New Weapons, Means and Methods of Warfare:
Measures to Implement Article 36 of Additional Protocol I of 1977, v: International Review
of
the
Red
Cross,
88
(2006)
864,
dostopno
na
http://www.icrc.org/eng/assets/files/other/irrc_864_icrc_geneva.pdf.
52
28. Jenks, Chris: Law From Above: Unmanned Aerial Systems, Use of Force, and the Law of
Armed Conflict, v: North Dakota Law Review, 85 (2009) 3, str. 649-671.
29. Kanwar, Vik: Post-Human Humanitarian Law: The Law of War in the Age of Robotic
Weapons, v: Harvard National Security Journal, 2 (2011) 2, str. 616-627.
30. Kleidman, Jamie L.: The Constitutionality of the Predator Drone Program, v: Vienna
Online Journal on International Constitutional Law, Vol 4 (2010) 3, str. 359-383.
31. Kramer, Cheri: The Legality of Tageted Drone Attacks as U.S. Policy, v: Santa Clara
Journal of International Law 9 (2011) 2, str. 375-397.
32. Lewis, Michael W.: Drones and the Boundaries of the Battlefield, v: Texas International
Law Journal, 47 (2012) 2, str. 293-314.
33. Lubell, Noam; Derejko, Nathan: A Global Battlefield? Drones and the Geographical
Scope of Armed Conflict, v: Journal of International Criminal Justice, 11 (2013) 1, str. 65-88.
34. Margulies, Peter: The Fog of the War Reform: Change and Structure in the Law of Armed
Conflict After September 11, v: Marquette Law Review 95 (2011/2012) 4, str. 1417-1489.
35. Marshall, Douglas: Unmanned Aerial Systems and International Civil Aviation
Organization Regulations, v: North Dakota Law Review, 85 (2009) 3, str. 693-713.
36. McCormack, Wayne: Targeted Killing at a Distance: Robotics and Self-Defense, v:
Global Business and Development Law Journal, 25 (2012) str. 361-379.
37. McDougal, Cameron: From the Battlefield to Domestic Airspace: An Analysis of the
Evolving Roles and Expectations of Drone Technology, v: PublicINReview, 1 (2013) 2, str.
92-102.
38. McLaughlin, Rob: Unmanned Naval Vehicles at Sea: USVs, UUVs, and the Adequacy of
the Law, v: JLIS Special Edition: The Law of Unmanned Vehicles, 21 (2011/2012) 2, str.
100-115.
39. McNab, Molly; Matthews, Megan: Clarifying the Law Relating to Unmanned Drones and
the Use of Force: The Relationship Between Human Rights, Self-Defense, Armed Conflict,
and International Humanitarian Law, v: Denver Journal of International Law and Policy, 39
(2011) 4, str. 661-694.
40. Mrdaković, Nenad: Neznosna lahkost ubijanja, v: Pravna praksa, 30 (2011) 18, str. 18-20.
41. Nawaz, Shuja: Drone Attacks Inside Pakistan. Wayang or Willing Suspension of
Disbelief?, v: Georgetown Journal of International Affairs, 12 (2011) 2, str. 79-88.
42. Newton, Michael A.: Flying Into the Future: Drone Warfare and the Changing Face of
Humanitarian Law, Keynote Address to the 2010 Sutton Colloquium, v: Denver Journal of
International Law and Policy, 39 (2010/2011) 4, str. 601-614.
43. O'Connell, Mary E.: Seductive Drones: Learning from a Decade of Lethal Operations, v:
JLIS Special Edition: The Law of Unmanned Vehicles, 21 (2011/2012) 2, str. 116-139.
53
44. O'Connell, Mary E.: The Choice of Law Against Terrorism, v: Journal of National
Security Law and Policy, 4 (2010) 2, str. 343-368.
45. O'Connell, Mary E.: The international Law of Drones, v: ASIL Insights, 14 (2010) 37.
46. O'Connell, Mary E.: Remarks: The Resort to Drones under International Law, v: Denver
Journal of International Law and Policy, 39 (2011), 4, str. 585-600.
47. O'Connell, Mary E.: To Kill or Capture Suspects in the Global War on Terror, v: Case
Western Reserve Journal of International Law, 35 (2003) 2, str. 325-332.
48. Orr, Andrew C.: Unmanned, Unprecedented, and Unresolved: The Status of American
Drone Strikes in Pakistan Under International Law, v: Cornell International Law Journal, 44
(2011) 3, str. 729-752.
49. Pagallo, Ugo: Guns, Ships, and Chauffeurs: The Civilian Use of UV Technology and its
Impact on Legal Systems, v: JLIS Special Edition: The Law of Unmanned Vehicles, 21
(2011/2012) 2, str. 224-233.
50. Paust, Jordan J.: Self-Defense Targeting of Non-State Actors and Permissibility of U.S.
Use of Drones in Pakistan, v: Journal of International Law and Policy, 19 (2009-2010) 2, str.
237-280.
51. Rosen, Richard D.: Drones and the U.S. Courts, v: William Mitchell Law Review, 37
(2010) 5, str. 5280- 5293.
52. Schaffner, Diana E.: The Legality of Using Drones to Unilaterally Monitor Atrocity
Crimes, v: Fordham International Law Journal, 35 (2011/2012) 4, str. 1121-1163.
53. Schmitt, Michael N.: The Legality of Cross-Border Counterterrorist Operations Into
Pakistan: Clearing the »Fog of Law«, v: Inter Alia – Student Law Journal, 7 (2010), str. 2025.
54. Schmitt, Michael N.: Unmanned Combat Aircraft Systems and International Humanitarian
Law: Simplifying the Oft Benighted Debate, v: Boston University International Law Journal,
30 (2012) 2, str. 595-619.
55. Shah, Sikander A.: War on Terrorism: Self Defense, Operation Enduring Freedom, and
the Legality of U.S. Drone Attacks in Pakistan, v: Washington University Global Studies Law
Review, 9 (2010) 1, str. 77-129.
56. Singer, Peter W.: Military Robots and the Laws of War, v: The New Atlantis, 23 (2009),
str. 25-45.
57. Stulberg, Adam N.: Managing the Unmanned Revolution in the U.S. Air Force, v: Orbis,
51 (2007) 2, str. 251-266.
58. Škrk, Mirjam: Načelo sorazmernosti v mednarodnem pravu, v: Podjetje in delo, 35 (2009)
6-7, str. 1392-1402.
54
59. Van Woudenberg, Nout: The Long and Winding Road Towards an Instrument on Cluster
Munitions, v: Journal of Conflict and Security Law, 12 (2007) 3, str. 447-483.
60. Villasenor, John: Privacy, Security, and Human Dignity in the Digital Age: Observations
From Above: Unmanned Aircraft Systems and Privacy, v: Harvard Journal of Law and Public
Policy, 36 (2013) 2, str. 457-517.
61. Vlasic, Mark V.: Assassination and Targeted Killing – a Historical and Post-Bin Laden
Legal Analysis, v: Georgetown Journal of International Law, 43 (2011/2012) 2, str. 259-332.
62. Vogel, Ryan J.: Drone Warfare and the Law of Armed Conflict, v: Denver Journal of
International Law and Policy, 39 (2011) 1, str. 101-138.
63. Wuschka, Sebastian: The Use of Combat Drones in Current Conflicts – A Legal Issue or a
Political Problem?, v: Goettingen Journal of International Law, 3 (2011) 3, str. 891-905.
64. Završnik, Aleš: Vohun na nebu, v: Pravna praksa, 32 (2013) 21, str. 27-28.
12.3. PUBLIKACIJE
65. Afganistan, Pakistan, and the Modern Challenges to Use of Force Law, Proceedings of the
Annual Meeting-American Society of International Law 104 (2010).
66. Hatzigeorgopoulos, Myrto: European Perspectives on Unmanned Aerial Vehicles,
European Security Review 63 (2012).
67. Henckaerts, Jean-Marie; Doswalt-Beck, Louise: Customary International Humanitarian
Law: Volume 1, Rules 1 (2005).
68. Targeting With Drone Technology: Humanitarian Law Implications, Proceedings of the
Annual Meeting-American Society of International Law 105 (2011).
12.4. VIRI NA MEDMREŽJU
69. Ali, Manzoor: Pakistan furious as US drone strike kills civilians, URL:
http://tribune.com.pk/story/133842/drone-strike-kills-8-in-datta-khel/ (20. julij 2013).
70. Allen, Nick: WikiLeaks: Yemen covered up US drone strikes, URL:
http://www.telegraph.co.uk/news/worldnews/middleeast/yemen/8166610/WikiLeaks-Yemencovered-up-US-drone-strikes.html (30. junij 2013).
71.
BBC
News:
CIA
'killed
al-Qaeda
suspects'
http://news.bbc.co.uk/2/hi/2402479.stm (15. julij 2013).
72.
BBC
News:
US
warned
on
deadly
http://news.bbc.co.uk/2/hi/8329412.stm (12. julij 2013).
in
drone
Yemen,
URL:
attacks,
URL:
55
73. Boone, Jeb: G. Miller, US Drone Strike in Yemen is First Since 2002, URL:
www.washingtonpost.com/world/middle-east/yemeni-official-us-drone-strike-kills-2-alqaeda-operatives/2011/05/05/AF7HrzxF_story.html (15. junij 2013).
74. Campaign to Stop Killer Robots – About Us, URL: http://www.stopkillerrobots.org/aboutus/ (17. julij 2013).
75. Catalini, Michael: First U.S. Drone Strike Occurs in Libya, URL:
http://www.nationaljournal.com/first-u-s-drone-strike-occurs-in-libya-20110423 (13. junij
2013).
76. CBSNEWS: NATO leader voices support for Obama
http://www.cbsnews.com/video/watch/?id=50148012n (1. september 2013).
drone
policy,
77. Cloud, David S.: U.S. begins using Predator drones in Libya, URL:
http://articles.latimes.com/2011/apr/22/world/la-fg-gates-libya-20110422 (13. junij 2013).
78. Costantini, Cristina: U.S. Border Patrol Increases Use Of Unmanned Drones For
Surveillance,
URL:
http://www.huffingtonpost.com/2012/05/01/us-border-patrolincrease_n_1467196.html (3. avgust 2013).
79. Daily Press Briefing by the Office of the Spokeperson for the Secretary-General, URL:
http://www.un.org/News/briefings/docs/2013/db130125.doc.htm (16. julij 2013).
80. Dempsey, Judy: Europe Stays Quiet Despite Unease About Drones,
http://www.nytimes.com/2012/06/12/world/europe/12iht-letter12.html?_r=0 (1. september
2013).
81. Dutch Advisory Committee: deployment of armed drones does not breach international
law, URL: http://theworldoutline.com/2013/07/dutch-drones/ (3. avgust 2013).
82. Dworkin, Anthony: Actually, drones worry Europe more than spying,
http://ecfr.eu/content/entry/commentary_actually_drones_worry_europe_more_than_spying
(1. september 2013).
83. European Parliament Liaison Office with U.S. Congress News Release: MEPs call for a
global
debate
on
the
use
of
drones,
http://www.europarl.europa.eu/us/en/resources/press_media/press_releases_2013/Drones_201
3.html (1. september 2013).
84. Evans, Rob; Norton-Taylor, Richard: RAF 'relying' on drones in Afghanistan, URL:
http://www.guardian.co.uk/uk/2010/feb/07/raf-drones-afghanistan (13. junij 2013).
85.
RTV
SLO:
Izraelci
sestrelili
neznano
brezpilotno
letalo,
URL:
http://www.rtvslo.si/svet/izraelci-sestrelili-neznano-brezpilotno-letalo/293018 (15. julij 2013).
86. Gberie, Lansana: Intervention brigade: End game in the Congo?, URL:
http://www.un.org/africarenewal/magazine/august-2013/intervention-brigade-end-gamecongo (1. avgust 2013).
56
87. Harris, Paul: Robert Gates: No US 'boots on ground' in Libya, URL:
http://www.theguardian.com/world/2011/mar/31/gates-rules-out-american-troops-libya (23.
julij 2013).
88. Human Rights Watch: Ban ‘Killer Robots’ Before It’s Too Late , URL:
http://www.hrw.org/news/2012/11/19/ban-killer-robots-it-s-too-late (30. julij 2013).
89. Human Rights Watch: Precisely Wrong, URL: http://www.hrw.org/node/84077/section/3
(13. junij 2013).
90.
Hussain,
Shahid:
Strong protest
over
latest
drone
attack,
URL:
http://gulfnews.com/news/world/pakistan/strong-protest-over-latest-drone-attack-1.144315
(15. junij 2013).
91. ICRAC: Who we are, URL: http://icrac.net/who/ (15. julij 2013).
92. ICRAC: Mission Statement, URL: http://icrac.net/statements/ (15. julij 2013).
93. ICRC: Protocol Additional to the Geneva Conventions of 12 August 1949, and relating to
the Protection of Victims of International Armed Conflicts (Protocol I), 8 June 1977.
Commentary-New
weapons,
URL:
http://www.icrc.org/applic/ihl/ihl.nsf/Comment.xsp?viewComments=LookUpCOMART&arti
cleUNID=FEB84E9C01DDC926C12563CD0051DAF7 (8. julij 2013).
94. ICRC: Rule 8. Definition of Military Objectives, URL: http://www.icrc.org/customaryihl/eng/docs/v1_cha_chapter2_rule8 (12. julij 2013).
95. ICRC: Rule 14. Proportionality in Attack, URL: http://www.icrc.org/customaryihl/eng/docs/v1_cha_chapter4_rule14 (7. julij 2013).
96. ICRC: Rule 15. Precautions in Attack , URL: http://www.icrc.org/customaryihl/eng/docs/v1_cha_chapter5_rule15 (14. julij 2013).
97. ICRC: Rule 70. Weapons of a Nature to Cause Superfluous Injury or Unnecessary
Suffering,
URL:
http://www.icrc.org/customaryihl/eng/docs/v1_cha_chapter20_rule70#Fn_95_25 (14. junij 2013).
98. ICRC: Rule 71. Weapons That Are by Nature Indiscriminate,
http://www.icrc.org/customary-ihl/eng/docs/v1_cha_chapter20_rule71 (6. junij 2013).
URL:
99. ICRC: The use of armed drones must comply with laws (intervju), URL:
http://www.icrc.org/eng/resources/documents/interview/2013/05-10-drone-weapons-ihl.htm
(24. julij 2013).
100.
Kopušar,
Sebastijan:
ZDA
zaostrujejo
pravila
ubijanja,
http://www.delo.si/novice/svet/zda-zaostrujejo-pravila-ubijanja.html (30. junij 2013).
URL:
101. Lynch: Why has the U.N. been so silent about the U.S. drone program?, URL:
http://turtlebay.foreignpolicy.com/posts/2012/01/03/why_has_the_un_been_so_silent_about_t
he_us_drone_program (20. julij 2013).
57
102.
Markoff,
John:
War
Machines:
Recruiting
Robots
http://www.nytimes.com/2010//11/28/science/28robot.html (13. junij 2013).
for
Combat,
103. Mayer, Jane: Predator War. What are the risks of the C.I.A.’s covert drone program?,
URL: http://www.newyorker.com/reporting/2009/10/26/091026fa_fact_mayer (5. julij 2013).
104. Mazzetti, Mark; Schmitt, Eric: U.S. Expands Its Drone War Into Somalia, URL:
http://www.nytimes.com/2011/07/02/world/africa/02somalia.html?pagewanted=all&_r=0 (13.
junij 2013).
105. McCloskey Megan: The War Room: Daily Transition between Battle, Home Takes a
Toll on Drone Operators, URL: www.stripes.com/news/the-war-daily-transition-betweenbattle-home-takes-a-toll-on-drone-operators-1.95949 (25. julij 2013).
106. Miglani, Sanjeev: Drone strikes are police work, not an act of war?, URL:
http://blogs.reuters.com/afghanistan/2011/07/05/drone-strikes-as-police-work-not-an-act-ofwar/ (20. junij 2013).
107.
NATO:
Alliance
Ground
Surveillance
http://www.nato.int/cps/en/natolive/topics_48892.htm (1. september 2013).
108. New America Foundation: The Drone War in
http://natsec.newamerica.net/drones/pakistan/analysis (8. julij 2013).
Pakistan,
(AGS),
URL:
109.
Podgoršek,
Borut:
Brezpilotni
letalniki,
URL:
http://sierra5.net/index.php?option=com_content&task=view&id=120&Itemid=115 (20. julij
2013).
110.
PressTV:
Israeli
drones
violate
Lebanon’s
airspace,
URL:
http://www.presstv.ir/detail/2013/07/16/313986/israeli-drones-violate-lebanons-airspace/ (7.
avgust 2013).
111. Shactman, Noah: CIA Chief: Drones ‘Only Game in Town’ for Stopping Al Qaeda,
URL: http://www.wired.com/dangerroom/2009/05/cia-chief-drones-only-game-in-town-forstopping-al-qaeda (3. julij 2013).
112. Spiegel Online International: US Attack in Somalia: A Strike against Al-Qaida's Hornet's
Nest, URL: http://www.spiegel.de/international/us-attack-in-somalia-a-strike-against-alqaida-s-hornet-s-nest-a-458597.html (13. junij 2013).
113. Statement of the Special Rapporteur following meetings in Pakistan, URL:
http://www.ohchr.org/EN/NewsEvents/Pages/DisplayNews.aspx?NewsID=13146&LangID=
E (31. julij 2013).
114. The Missile Technology Control Regime, URL: http://www.mtcr.info/english/index.html
(20. julij 2013).
115.
The
Wassennar
Arrangement,
http://www.wassenaar.org/publicdocuments/whatis.html (20. julij 2013).
URL:
58
116. Trudo, Hanna: Yemeni President Offers Washington-backed Drone Endorsement, URL:
http://www.huffingtonpost.com/hanna-trudo/yemeni-drones_b_1924246.html
(12.
junij
2013).
117. UN Counter-Terrorism Expert to launch inquiry into the civilian impact of drones and
other
forms
of
targeted
killing,
URL:
E (20. julij 2013).
118. UN News Center: Hidat Teklom: Expanding civilian protection capacity with ‘flying
cameras’,
URL:
http://www.un.org/apps/news/story.asp?NewsID=45017&Cr=democaratic&Cr1=congo#.Ufo
2XdLwlsk (1. avgust 2013).
119. UN to probe drone attacks by Israel, United States and Britain, URL:
http://globaldefenceanalysis.wordpress.com/2013/01/28/un-to-probe-drone-attacks-by-israelunited-states-and-britain/ (28. julij 2013).
120. Verkaik,
Robert:
Top judge:
'use of drones
intolerable', URL:
http://www.independent.co.uk/news/uk/home-news/top-judge-use-of-drones-intolerable1732756.html (13. julij 2013).
121. Whitaker, Brian; Burkeman, Oliver: Killing probes the frontiers of robotics and legality,
URL: http://www.guardian.co.uk/world/2002/nov/06/usa.alqaida (20. julij 2013).
122. WikiLeaks: Gilani open to drone strikes on 'right people', URL:
http://tribune.com.pk/story/84402/wikileaks-gilani-open-to-drone-strikes-on-right-people/
(10. junij 2013).
123. Wikileaks: US embassy cables: Pakistan backs US drone attacks on tribal areas URL:
http://www.guardian.co.uk/world/us-embassy-cables-documents/167125 (12. junij 2013).
12.5. SLOVARJI
124. Joint Chiefs of Staff, Joint Publication 1-02, DOD DICTIONARY OF MILITARY AND
ASSOCIATED TERMS 08 November 2010, kot amendirano 15.6. 2013, pod geslom
unmanned aircraft.
12.6. DOKUMENTI OZN
125. General Comment No. 6: Article 6 (Right to life), Human Rights Committee, UN Doc
HRI/GEN/1/Rev. 1 at 6 (1994).
126. Interim report of the Special Rapporteur on extrajudicial, summary or arbitrary
executions, Philip Alston, UN Human Rights Council, UN Doc A/65/321 (23. avgust 2010).
127. Report of the Special Rapporteur on extrajudicial, summary or arbitrary executions,
Christof Heyns, UN Human Rights Council, A/HRC/23/47 (9. april 2013).
59
128. Report of the Special Rapporteur on extrajudicial, summary or arbitrary executions,
Addendum : Study on targeted killings, Philip Alston, UN Human Rights Council, UN Doc
A/HRC/14/24/Add.6. (28. maj 2010).
129. Resolucija GS OZN 60/62, The Hague Code of Conduct against Ballistic Missile
Proliferation, UN Doc A/RES/60/62 (6. januar 2006).
130. Resolucija GS OZN 65/208, Extrajudicial, summary or arbitrary executions, UN Doc
A/RES/65/208 (21. december 2010).
131. Resolucija VS OZN 1973, Establishment of a ban on flights in the Libyan Arab
Jamahiriya airspace, 6498th mtg. (17. marec 2011), UN Doc. S/RES/1973.
12.7. JUDIKATURA
12.7.1. Meddržavno sodišče
132. Case concerning Military and Paramilitary Activities in and against Nicaragua
(Nicaragua v. United States of America), 1986, ICJ Reports 14.
133. Legal Consequences of the Construction of a Wall in the Occupied Palestinian Territory
(Advisory opinion), 2004, ICJ Reports 136.
134. Legality of the Threat or Use of Nuclear Weapon (Advisory opinion), 1996, ICJ Reports
226.
12.7.2. Mednarodno kazensko sodišče za nekdanjo Jugoslavijo
135. Prosecutor v. Duško Tadić, Mednarodno kazensko sodišče za nekdanjo Jugoslavijo,
Case No. IT-94-1-T, Judgment of 7 May 1997.
136. Prosecutor v. Fatmir Limaj, Mednarodno kazensko sodišče za nekdanjo Jugoslavijo,
Case No. IT-03-66-T, Judgment of 30 November 2005.
12.7.3. Evropsko sodišče za človekove pravice
137. McCann et al. v. UK, No. 18984/01, Evropsko sodišče za človekove pravice, 1995.
12.7.4. Nacionalna sodišča
138. Peshawar Judicial Department Writ Petition No. 1551P/2012, Peshawar High Court,
2013,
dostopno
na
http://www.peshawarhighcourt.gov.pk/images/wp%201551p%2020212.pdf.
139. Izraelsko vrhovno sodišče, Public Committee Against Torture et al. v. The Government
of Israel, et al. HCJ 769/02, 14. december 2006.
60
12.8. NORMATIVNI AKTI
140. IV. Haaška konvencija o zakonih in običajih vojne na kopnem – Hague Convention (IV)
Respecting the Laws and Customs of War on Land (18. oktober 1907, U.S.T.S. 539, 2 A.J.I.L.
Supp. 90).
141. Drugi dopolnilni protokol k ženevskim konvenvijam – Protocol Additional to the
Geneva Conventions of 12 August 1949, and relating to the Protection of Victims of NonInternational Armed Conflicts (Protocol II) (8. junij 1977, 1125 U.N.T.S. 609).
142. Konvencija o mednarodnem civilnem letalstvu, Čikaška konvencija – Convention on
International Civil Aviation (7. december 1944, 15 U.N.T.S. 295; Slovenija je pogodbenica:
Uradni list FLRJ-MP, št. 3-15/1954, in Uradni list RS – MP št. 9/1992).
143. Konvencija o kasetnem strelivu – Convention on Cluster Munitions (30. maj 2008,
CCM/ 77).
144. Mednarodni pakt o državljanskih in političnih pravicah – International Covenant on Civil
and Political Rights (16. december 1966, 999 U.N.T.S. 171; Slovenija je pogodbenica: Uradni
list SFRJ, št. 7/1971, in Uradni list RS – MP, št. 9/1992).
145. Protokol o slepilnem laserskem orožju (Protokol IV h Konvenciji o prepovedi ali
omejitvi uporabe nekaterih vrst klasičnega orožja) – Protocol on Blinding Laser Weapons
(Protocol IV) (13. oktober 1995, Doc. CCW/CONF.I/16 Part I).
146. Prvi dopolnilni protokol k ženevskim konvencijam – Protocol Additional to the Geneva
Conventions of 12 August 1949, and relating to the Protection of Victims of International
Armed Conflicts (Protocol I) (8. junij 1977, 1125 U.N.T.S. 3).
147. Uredba (EU) št. 1232/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. novembra 2011 o
spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 428/2009 o vzpostavitvi režima Skupnosti za nadzor izvoza,
148. Uredba (EU) št. 388/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. aprila 2012 o
spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 428/2009 o vzpostavitvi režima Skupnosti za nadzor izvoza,
149. Uredba Sveta (ES) št. 428/2009 z dne 5. maja 2009 o vzpostavitvi režima Skupnosti za
nadzor izvoza, prenosa, posredništva in tranzita blaga z dvojno rabo (UL L 134, 29.5.2009).
150. Ustanovna listina Združenih narodov in Statut Meddržavnega sodišča – United Nations
Charter and Statute of the International Court of Justice (Društvo za združene narode za
Republiko Slovenijo, Ljubljana, 1949).
151. Ženevska konvencija za izboljšanje položaja ranjencev in bolnikov oboroženih sil v
vojni, I. ženevska konvencija – Geneva Convention for the Amelioration of the Condition of
the Wounded and Sick in Armed Forces in the Field (12. avgust 1949, 75 U.N.T.S. 31).
61
152. Ženevska konvencija za zaščito civilnih oseb med vojno, IV. ženevska konvencija –
Geneva Convention Relative to the Protection of Civilian Persons in Time of War (12. avgust
1949, 75 U.N.T.S. 287).
12.9. DRUGO
153. Bavdek, Maja: Odnos med mednarodnim humanitarnim pravom in pravom človekovih
pravic, diplomska naloga, Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani, 2009.
154. Bone, Elizabeth; Bolkcom, Christopher: Unmanned Aerial Vehicles: Background and
Issues for Congress, Report for Congress (2003), dostopno na http://www.dtic.mil/cgibin/GetTRDoc?AD=ADA467807.
155. Human Rights Watch: Letter from Kenneth Roth, Exec. Dir., Human Rights Watch, to
President
Barack
Obama
(7.
december,
2010),
dostopno
na
http://www.hrw.org/en/news/2010/12/07/letter-obama-targeted-killings.
156. ICRC: Dopolnilni protokol I, Komentar 36. člena, dostopno na
http://www.icrc.org/applic/ihl/ihl.nsf/Comment.xsp?viewComments=LookUpCOMART&arti
cleUNID=FEB84E9C01DDC926C12563CD0051DAF7.
157. Inter-Agency, Hague Code of Conduct against Ballistic Missile Proliferation (HCOC),
26. november 2002, dostopno na http://www.refworld.org/docid/3de488204.html.
158. Izjava predsednika MORK Jakoba Kellenbergerja z dne 8. septembra 2011, International
Humanitarian
Law
and
New
Weapon
Technologies,
dostopno
na
http://www.icrc.org/eng/resources/documents/statement/new-weapon-technologies-statement2011-09-08.htm.
159. Joint Letter to President Obama on US Drone Strikes and Targeted Killings (11. april
2013), dostopno na http://www.hrw.org/news/2013/04/11/joint-letter-president-obama-usdrone-strikes-and-targeted-killings.
160. Manual on International Law Applicable to Air and Missile Warfare (2009), dostopno na
http://www.ihlresearch.org/amw/manual/.
161. OHCHR, Statement of the Special Rapporteur following meetings in Pakistan (2013),
dostopno
na
E (28. julij 2013).
162. Opening Statement by UN High Commissioner for Human Rights Navi Pillay at the 23rd
session of the Human Rights Council, Geneva (27 May 2013), dostopno na
http://www.ohchr.org/en/NewsEvents/Pages/DisplayNews.aspx?NewsID=13358&LangID=E.
163. Operation UNIFIED PROTECTOR Final Mission Stats (2011), dostopno na
http://www.europarl.europa.eu/meetdocs/2009_2014/documents/sede/dv/sede200312factsheet
unifiedprotector_/SEDE200312factsheetunifiedprotector_en.pdf.
62
164. Pablo Mendes de Leon, »A Spy in the Sky.« Power Point predstavitev, predstavljena na
mednarodni konferenci Spy in the Sky: Regulatory Issues of Drone and Unmanned Aerial
Systems, ki jo je 24. maja 2013 organiziral Inštitut za kriminologijo pri Pravni fakulteti v
Ljubljani.
165. Sixteenth semi-annual report of the Secretary-General to the Security Council on the
implementation of Security Council resolution 1559 (2004), S/2012/773 (17. oktober 2012),
dostopno na http://www.un.org/ga/search/view_doc.asp?symbol=S/2012/773.
166. The Obama Administration and International Law, speech of Harolda H. Koh on the
Annual Meeting of the American Society of International Law (2010), dostopno na
http://www.state.Gov/s/l/releases/remarks/139119.htm.
167. United States Government Accountability Office, GAO-09-175 Unmanned Aircraft
Systems (November 2008) Report to the Subcommittee on Air and Land Forces, Committee
on
Armed
Services,
House
of
Representatives,
dostopno
na
http://gao.gov/new.items/d09175.pdf.
168. United Kingdom Ministry of Defence: Joint Doctrine Note 2/11, The UK Approach to
Unmanned
Aircraft
Systems,
(30
March
2011),
dostopno
na
https://www.gov.uk/government/uploads/system/uploads/attachment_data/file/33711/201105
05JDN_211_UAS_v2U.pdf.
63
IZJAVA
Spodaj podpisana Tina Korošec, študentka univerzitetnega študijskega programa Pravo
Pravne fakultete Univerze v Ljubljani, z vpisno številko 20080159, s svojim podpisom
izjavljam, da sem avtorica diplomskega dela z naslovom: » Uporaba brezpilotnih letal z
vidika mednarodnega prava«.
S svojim podpisom zagotavljam:
 da je predloženo diplomsko delo rezultat mojega samostojnega raziskovalnega dela
ter da so vsa dela in mnenja drugih avtorjev citirana v sprotnih opombah in navedena
v seznamu virov, ki je sestavni del predloženega diplomskega dela;
 da se zavedam, da je plagiatorstvo, ne glede na obliko in način predstavljanja tujega
avtorskega dela kot svojega, v nasprotju z akademsko etiko in s pričakovanimi
moralnimi prepričanji pravnika ter pomeni hujšo kršitev pravil in predpisov, ki urejajo
to področje, kot tudi posledic, ki jih ima takšno dejanje za predloženo delo in z njim
povezani status;
 da sem seznanjena z določili Pravilnika o diplomski nalogi Pravne fakultete Univerze v
Ljubljani;
 da je predloženo pisno delo identično elektronski verziji istega dela.
V Ljubljani, 2. 9. 2013
Podpis avtorice:
S svojim podpisom:
 dovoljujem knjižnici Pravne fakultete Univerze v Ljubljani uporabo svojega rojstnega
datuma za namen obdelave diplomskega dela v sistemu COBISS;
 soglašam z objavo svojega diplomskega dela na svetovnem spletu.
V Ljubljani, 2. 9. 2013
Podpis avtorice:

uporaba brezpilotnih letal z vidika mednarodnega prava

Transcription

Similar documents

Aeroklub Celje brez dvoma spada med slovenske

Doba odvetnikov kot poustavljalcev Ali pomeni vlaganje pravnih

Obvestilo za javnost - Javna agencija za civilno letalstvo

Monitoring Newsletter br. 55

Referat - Šolski center Kranj

Zakaj potrebujemo insolvenčno pravo?

Harmonius 2014.indd

1. PDF dokument

Radosevic(diplomsko delo).pdf - Društvo za Združene narode za

TEMBATSU DRUGA OD SUHIH KRAV