PSIHOLOGIJA ψ

RAZVOJNA PSIHOLOGIJA
ψ
PREDŠOLSKA VZGOJA
Tanja Madjar
LITERATURA
Skripta
 Horvat, L., in Magajna, L. (1989). Razvojna
psihologija. DZS:Ljubljana
 Nemec, B., in Krajnc. M. (2011). Razvoj in
učenje predšolskega otroka. Grafenauer
zaloţba.

KAJ JE RAZVOJNA PSIHOLOGIJA?
Razvila iz OTROŠKE psihologije
 Sodobna RAZVOJNA psihologija = veda,
ki preučuje izvor in razvoj duševnih
procesov pri človeku od spočetja do
smrti.
 Glavni cilji:

◦
◦
◦
◦
Opis vedenja v različnih razvojnih obdobjih
Pojasnjevanje razvoja,
Predvidevanje vedenja in razvoja
Vplivanje na razvoj ter človekovo vedenje
KAJ JE RAZVOJNA PSIHOLOGIJA?

Temeljna področja razvoja:
◦ Telesni in motorični razvoj (telesne spremembe,
razvoj zaznavanja in gibalnih sposobnosti)
◦ Spoznavni ali intelektualni razvoj (zaznavanje, razvoj
spomina, sklepanja, reševanja problemom, govora,
učenja, presojanja)
◦ Čustveno – osebnostni razvoj (čustva, temperament,
osebnostne lastnosti)
◦ Socialni razvoj (razvoj komunikacije, medosebnih
odnosov, socialnih spretnosti, socialnega razumevanja,
moralno presojanje)
METODE, TEHNIKE V RAZVOJNI
PSIHOLOGIJI
Zbiranje podatkov: natančno, objektivno, so
merljivi, jih lahko preverimo, ponovno izmerimo.
 Metode zbiranja podatkov:

◦ Opazovanje
◦ Intervju in raba vprašalnikov (gre za pogovore z
otroki, starši.Vprašanja so vnaprej pripravljena ali
prilagojena tekom pogovora)
◦ Preizkusi sposobnosti
◦ Projekcijske tehnike (za analizo osebnosti s pomočjo
prostih odgovorov: npr. risanje druţine)
OPAZOVANJE




Najpogosteje uporabljena metoda!
Vedenje razumemo šele, ko ga postavimo v celotni kontekst (interakcijo z
okoljem)
Mora biti strukturirano in sistematično (priprava!); lotiti se ga je potrebno
znanstveno, temeljito, dosledno.
Opazovanje:
◦ V naravnem okolju (Neponovljivost opazovanja, vpliv nepredvidenih
motečih dejavnikov. Poteka naravno, ne posegamo v okolje, daje pristne
rezultate.) ALI V laboratoriju (zavira spontanost otrokovega vedenja, a se
vedenje vseh opazuje pod enakimi pogoji, izognemo se motečim dejavnikom)
◦ Z udeležbo (opazovalec se vključi v skupino, s tem pride do številnih
informacij, a lahko zaradi udeleţbe zavira pojav določenih vedenj) ALI brez
udeležbe opazovalca (opazuje iz razdalje, ne posega v skupino, ostati mora
neopazen, kar pa je teţko doseči)
TEHNIKE OPAZOVANJA
Kako zapisati vedenje, ki ga bomo opazovali?
1.
ZAPISI so opisi vedenja, ki se ponavlja v časovnem intervalu
•
•
•
Dnevnik (opis dogodka po spominu, določene informacije se izgubijo)
Zapisovanje kritičnih dogodkov (ko se zgodi, zapiše vse pomembne
informacije)
Anekdotski zapisi (zapisovanje celotnega dogajanja – vedenja, govora, okolja;
diktafon)
ČEK LISTA; Je seznam natančno opredeljenih trditev, katere označimo,
ko se pri otroku oblika vedenja pojavi.
2.
•
•
•
Nanašati se morajo na vedenje in ne na osebnostne značilnosti
Je enostavno, ekonomično
Nudi informacije brez konteksta, določene oblike vedenja lahko
spregledamo
OCENJEVALNE LESTVICE; Pridejo v poštev šele, ko smo vedenje ţe
opazili in ga natančneje analiziramo.
3.
◦
Sestavljene so iz kontinuuma od najniţje do najvišje stopnje (npr. od zelo
pogosto do skoraj nikoli)
RAZMEJITEV RAZVOJNIH OBDOBIJ
Posamezniki določene starostne skupine imajo nekatere
skupne značilnosti. Zato delimo razvoj na 8 razvojnih
obdobij:
1.
PRENATALNO (od spočetja do rojstva)
2.
ZGODNJE OTROŠTVO (dojenček, malček) (do 2
leta)
3.
SREDNJE OTROŠTVO (predšolsko obdobje) (do 6
leta)
4.
POZNO OTROŠTVO (šolsko obdobje) (do 12 let)
5.
MLADOSTNIŠTVO (adolescenca) (do 22, 24 leta)
6.
ZGODNJA ODRASLOST (do 40 leta)
7.
SREDNJA ODRASLOST (do 65 leta)
8.
POZNA ODRASLOST (do smrti)
PREDPORODNO (PRENATALNO)
OBDOBJE

SPOČETJE
◦ Oplojeno jajčna celica=ZIGOTA
◦ Oplojeno jajčece potuje po jajcevodu in se ugnezdi v maternici
◦ Prvih 14 dni je odporen na vplive okolja

OBDOBJE EMBRIJA/ZARODKA (2.- 14. tedna)
◦
◦
◦
◦
Ugnezdenje jajčeca v maternici = pričetek nosečnosti
Hitra rast, razvijejo se vsi organi in telesne oblike zametka (osnovno ogrodje)
Pojavijo se poganjki za ude, nastaja obraz, uhlji, nos in oči
Če je okvara huda, zametki odmrejo (splav); 5% otrok se rodi z večjimi
anomalijami
◦ Začetki aktivnosti – 7. teden - srčni utrip
◦ Po 3 tednih zunanji vplivi škodijo zametku:antibiotiki, zdravila proti raku,
epilepsiji, sredstva proti bruhanju, hormonski preparati, velike količine vitamina
A, alkohol, nikotin, visoka temperatura matere, ţivo srebro,…
PREDPORODNO (PRENATALNO)
OBDOBJE

OBDOBJE PLODA/FETUSA (od 3 meseca do rojstva)
◦ Proces izpopolnjevanja
◦ Glavni razvoj moţganov in ţivčnega sistema poteka zadnje 3. mes.
nosečnosti
◦ Tkiva in organi zorijo, hitro rastejo
◦ Gibanje in premikanje zaznajo matere od 18. tedna dalje.
◦ Opazni prvi odzivi na zunanje draţljaje. Dotik v okolici ust povzroči
upogib glave stran od izvora draţenja – t.j. začetna točka vedenja.
◦ Razvijejo se osnovna čutila-koţna občutljivost, sluh, vid, okus, vonj
◦ Od 15. tedna so refleksi in gibanje popolneje razviti, plod ima enake
vzorce odzivanja kot novorojenček (razen dihalnih in glasu)
PREDPORODNO (PRENATALNO)
OBDOBJE
Embriologija = veda, ki se ukvarja s preučevanjem razvoja pred rojstvom.
• Metode v embirologiji:



Dejavniki, ki vplivajo na okvaro pri otroku = TERATOGENI. Največji vpliv
je med 3 in 8 tednom. Na okvaro vpliva navadno več dejavnikov.
Napaka/okvara lahko izzveni ali spremlja otroka vso ţivljenje. Ločimo :
◦
◦
◦
◦

Poročanje bodočih mamic o lastnih občutkih; ultrazvok; preučevanje nedonošenčkov,
plodov odstranjenih s pomočjo carskega reza
Kemični (zdravila, alkohol, droge, kajenje, neprimerna prehrana)
Biološki – infekcijski (bolezni matere, virus noric, herpes)
Fizikalni (sevanja)
Značilnosti matere (strahovi, čustvena stanja, starost matere).
Prenatalno obdobje poteka po TOČNO DOLOČENEM POTEKU,
ZNAČILNEM ZA VRSTO! GENETSKO DOLOČEN NAČRT, KI PA GA
DOLOČENI ZUNANJI VPLIVI LAHKO ZMOTIJO (npr. bolezni matere,
zdravila, kajenje, alkohol, prehrana, starost matere, čustveni pretresi,…)
ROJSTVO OTROKA










Najbolj dramatična sprememba v ţivljenju
Donošen novorojenček – rojen med 37. in 42. tedni nosečnosti.
95% se plod rodi z glavo naprej
Običajna porodna teţa: med 2,5 kg in 3,8 kg, običajna dolţina: od 48 do 53
cm.
Vsi organi morajo takoj začeti normalno delovati! (dihanje!)
Apgarjeva lestvica (od 0 do 10 točk) za oceno delovanja otroka (tonus,
dihanje, barva koţe, srčna frekvenca, refleksi).
Ţe prvo uro rojstva je otrok buden in pozoren. Nato globoko zaspi.
Pomemben je stik z materino koţo in poskus dojenja
Otrok na svet prinese samogibne mehanizme – REFLEKSE, ki mu
omogočajo prehranjevanje in obrambo (npr.kašlja, kiha, bruha, meţika)
(npr. prijemalni refleks, hodilni refleks, objemalni,…). Kasneje izginejo.
Zapleteni vzorci vedenja: mnogo pomembnejši za nadaljnji razvoj kot
refleksi. Npr. sesanje in habituacija (selekcionira draţljaje, je pokazatelj
učenja pri novorojenčku)
NOVOROJENČEK






Dobro razvita čutila za vid, sluh, okus, vonj.
Potrebe: Potreba po hranjenju in Potreba po spanju (spi po
16-20 ur)
JOK – zaradi lakote, bolečine, neugodnega stanja, kasneje
zaradi ţelje po pozornosti (pri 4-6 tednov) oz. protest, ker
smo ga pustili samega.
Velik pomen ima dotik (dojenje), ne potrebuje posebnih igrač,
pomembno je, da mu govorimo, razkazujemo svet.
Odzivajo se tudi na bolečino.
Razlikujejo se po fizičnem videzu, telesnih merah, obnašanju,
odzivanju. Zakaj pride do razlik?
NOVOROJENČEK

Otrok je mnogo bolj aktiven partner razvoja kot so mislili poprej! Razlike
v temperamentu leţijo v dedni zasnovi in so:
◦
◦
◦
◦
◦
◦
◦

Gibalna aktivnost, ţivahnost
Rednost pri osnovnih fizioloških potrebah (npr. po hrani, spanju, odvajanju)
Prilagodljivost
Osnovno razpoloţenje
Jakost odzivanja na situacije (npr. lahkota)
Odkrenljivost (nivo pozornosti)
Vztrajnost
ZAPLETI
◦ POMANJKANJE KISIKA pred, med ali po porodu. Posledice so lahko moţganske
poškodbe – otroška cerebralna paraliza. Kaţe se v motoričnih teţavah, teţave pri učenju
hoje in govora in je trajna. Krajša obdobja pomanjkanja kisika lahko vplivajo na pojav
specifičnih učnih teţav t.j. minimalna cerebralna disfunkcija.
◦ PREZGODNJI POROD / nedonosenčki (rojeni pred 37. tednom nosečnosti).
Teţava je njihova teţa, lahko imajo oteţeno dihanje, nerazvito maščobno tkivo.
Kasneje se lahko pojavijo motnje spanja, teţaven temperament, slabe gibalne
sposobnosti, učne teţave v šoli. Dovzetni so za zaplete med porodom in po
njem, obdobje prilagajanja poteka teţje. Običajno potrebujejo posebno nego –
inkubator. Ob ugodni negi lahko nadoknadijo začetne primanjkljaje.