Okrogla miza 2014 SPOZNAVAJMO GEOLOŠKO

Comments

Transcription

Okrogla miza 2014 SPOZNAVAJMO GEOLOŠKO
stran 1
Marec 2014, številka 14.
Publikacija dosegljiva na spletni strani: http://drustvopmfs.hobby-site.org; Elektronski naslov društva: [email protected]
Okrogla miza 2014
SPOZNAVAJMO GEOLOŠKO BOGASTVO
POHORJA Z OKOLICO
Matija Križnar; Fotografije: Rok Gašparič, Matija Križnar
Letos je Društvo prijateljev mineralov in fosilov Slovenije organiziralo
že 15. po vrsti. In ker društvo združuje člane iz vse Slovenije smo
letošnjo okroglo mizo organizirali na Štajerskem, natančneje v domači vasi, kjer domuje zasebni muzej Pangea, ki ga vodi naš aktivni
član Viljem Podgoršek. Skupaj z Vilijem smo pripravili zelo zanimivo
in pestro okroglo mizo z naslovom Spoznajmo geološko bogastvo
Pohorja z okolico.
K sodelovanju smo povabili tudi Zavod RS za varstvo narave iz
območne enote Maribor, Društvo študentov geologije in Prirodoslovni
muzej Slovenije. Tako je bilo na okrogli mizi mogoče slišati pet predavanj in si ogledati nekaj plakatov. Za tiste, ki jih zanima vsebina
predavanj in plakatov pa si več lahko preberete v nadaljevanju teh
Društvenih Novičk.
Udeležencev na okrogli mizi je bilo približno trideset in vsi so z zanimanjem prisluhnili predavanjem in na koncu tudi postavljali vprašanja
predavateljem. Pogostitev in gostoljubnost v Dragonji vasi, kjer je
potekala okrogla miza je bila izjemna. Že na začetku smo se pogostili
s kavo in čajem. Okroglo mizo pa smo končali, seveda tisti, ki so
želeli, še z kosilom.
Zagotovo lahko rečemo, da je bila letošnja okrogla miza zelo uspešna. Vsekakor pa si tudi v prihodnosti želimo več obiskovalcev in tudi
sodelujočih. Na koncu se bi želel zahvaliti vsem sodelujočim in posebno Viliju Podgoršku, ki je poskrbel, da je vse teklo nemoteno.
Društvo prijateljev mineralov in fosilov Slovenije
,
Zavod Republike Slovenije za varstvo narave OE Maribor
Društvo študentov geologije
Prirodoslovni muzej Slovenije
Izdaja: Društvo prijateljev mineralov in fosilov Slovenije. Tehnični urednik: Matija Križnar; Uredniški odbor: Zvonka Pretnar in Davorin Preisinger.
Uredništvo si pridržuje pravico do krajšanja prispevkov in izbora slikovnega gradiva po lastni presoji. Vsi prispevki niso lektorirani (jezikovno pregledani). Za vsebino in točnost podatkov pri dogodkih odgovarja avtor.
Društvene Novičke so brezplačne. Tiskanje in razmnoževanje je dovoljeno le za lastno in nekomercialno uporabo. Uporaba celote ali posameznih delov (slik, logotipa,…) ni dovoljeno brez pisnega dovoljenja izdajatelja
oziroma avtorja. Vse pravice pridržane, © 2014 DPMFS. Oblikovanje in zasnova publikacije: © Matija Križnar
stran 2
Marec 2014, številka 14.
Nekaj utrinkov iz okrogle mize
stran 3
Marec 2014, številka 14.
Dogodki, ki ste jih lahko poslušali ali si jih ogledali na letošnji okrogli mizi v Dragonji vasi pri Pragerskem.
Predavanja:





VIZIJA POHORJE 2030 (Jurij Gulič & Tanja
Lešnik Stuhec)
GEOLOŠKI ZAKLADI POHORJA – INTERPRETACIJA, POPULARIZACIJA IN VARSTVO (Mojca Bedjanič & Miha Jeršek)
MINERALNO BOGASTVO POHORJA V
MUZEJIH IN ZBIRKAH (Viljem Podgoršek)
RUDARJENJE, FUŽINE IN KOVAŠTVO V
LOVRENCU NA POHORJU (Zmago Žorž)
FOSILNI RAKI POHORJA (Rok Gašparič)
Plakati:




PROUČEVANJE ZGODOVINE RUDARJENJA
PO STARIH ZEMLJEVIDIH POHORJA Z
OKOLICO (Matija Križnar)
FOSILNI RAKI POHORJA (Rok Gašparič)
GRANATI S POHORJA (Tamara Ivanjko)
KAKO PREPOZNATI KAMNINE IZ DOMAČEGA KRAJA IN OKOLICE (Timotej Gril & Tilen
Požgan, OŠ Gustava Šiliha Laporje)
stran 4
Marec 2014, številka 14.
VIZIJA POHORJE 2030
Jurij Gulič (1) & Tanja Lešnik Štuhec(2)
(1)
Zavod Republike Slovenije za varstvo narave, Območna enota Maribor, Maribor
(2)
ProVITAL d.o.o., Slovenija
Vizija Pohorje 2030 je sestavni del osnutka načrta upravljanja z območjem Pohorja
(NATREG), ki je nastala s proaktivnim mreženjem lokalnih deležnikov. Vizija je dokument nabora projektov, ki se vsebinsko navezujejo na razvoj sonaravnega turizma na
Pohorju in hkrati pomenijo tako želeno integracijo med naravovarstvom in turizmom.
Izvajanje programov temelji na partnerstvu (gospodarstvo, lokalne skupnosti z lokalnim prebivalstvom, nevladne organizacije in podporno okolje) in je usmerjeno v razvoj
sonaravne turistične ponudbe in produktov ter marketinških aktivnosti. Z integrativnim
in kohezivnim pristopom k deležnikom je nakazana mož-na smer za iskanje usklajenega in uravnoteženega prihodnjega razvoja, ki bi znal ustrezno upoštevati tudi vrednost
narave.
stran 5
Marec 2014, številka 14.
PROUČEVANJE ZGODOVINE
RUDARJENJA PO STARIH ZEMLJEVIDIH POHORJA Z OKOLICO
Matija Križnar
Rudnik severno od Slovenjskih Konjic skozi
različna časovna obdobja, prikazan na zemljevidih.
Prirodoslovni muzej Slovenije, Ljubljana
Pohorje je že v kovinskih obdobjih (bakrena in
železna doba) verjetno bilo pomembno najdišče
rud (rudnih mineralov). O tem pričajo tudi mnoge
arheološke najdbe orodij na Pohorju in če omenjenemu orodju dodamo še uporabo ognja dobimo
primerno okolje za rudarstvo. Svoje sledi so tam
pustili tudi Rimljani, v kamnolomih in gotovo tudi v
katerem izmed rudnih območji. Pisnih podatkov za
pretekla obdobja skoraj ni, obstajajo pa mnogi
zapisi iz kasnejših stoletij, od pisem do različnih
kronik, ki med vrsticami skrivajo omembe rudnikov
ali z njimi povezanimi dejavnosti.
Med zgodovinske vire, ki hranijo zapise o rudarjenju so tudi zemljevidi ali karte. Mnogi izmed zemljevidov zavoljo svoje velikosti približno pričajo o
položajih rudišč ali rudnikov. Seveda pa obstajajo
tudi zelo natančni zemljevidi, ki s svojo vsebino
natančno prikazujejo rudarsko dejavnost, bodisi z
znaki ali z opisi. Zelo natančne in pričujoče so
Jožefinske vojaške karte (nastale v letih med 1763
in 1787), ki v svojih opisih hranijo nekatere zapise
rudarske dejavnosti. Tako lahko na območju današnjega Železnega pri Pirešici najdemo zapis
»Rudnik« ali pri Šoštanju zapis »Rude.«, ki se
nanaša na opuščeni rudnik svinca.
Zemljevid: Der Südlicher Theil von Untersteyermark
oder der Cillier Kreis (1793)
Zemljevid: Charte von Steyermark /Carte
de la Styrie/, (1802)
Zemljevid: Karte des Kronlandes Steiermark (1855)
V okolici Slovenj Gradca sta sredi 19. stoletja »delovala«
dva rudnika (železo in svinec).
Zemljevid: Karte des Kronlandes Steiermark (1855)
Zemljevid: Kranjska, Štajerska, Koroška, Istra, Benečija (1860/1870
stran 6
Marec 2014, številka 14.
Jožefinski vojaški zemljevid z napisom
»rude« pri rudišču blizu Šoštanja.
Rudnik svinca (?) v bližini Šoštanja.
Rudnik cinka pri Šoštanju, označen kot
»Zink Bgw«.
Zemljevid: Rajšp, V., Grabnar, M. (1999). Slovenija na
vojaškem zemljevidu 1763–1787, zvezek 5.
Zemljevid: Der Südlicher Theil von
Untersteyermark oder der Cillier Kreis (1793)
Zemljevid. Specialkarte der Alpen-U. Donau- reicsgaue, list
Prassberg (1943).
Pohorski rudniki v začetku 19. stoletja.
Zemljevid: Charte von Steyermark /Carte de la Styrie/, (1802)
Trije rudniki železa iz konca
18. stoletja na južnem pobočju Pohorja.
Zemljevid: Der Südlicher Theil von
Untersteyermark oder der Cillier Kreis
(1793)
Iz konca 18. stoletja izhaja tudi zemljevid spodnjega dela Štajerske, ki prikazuje dva rudnika
južno od Činžata nad dolino Drave. Še nekoliko
več rudnikov ima vrisanih zemljevid iz leta 1793.
Zemljevid je omejen na južni del Pohorja in
območje med Mozirjem Slovensko Bistrico. Na
njem so označeni nekateri rudniki železa
(označeno ♂) in svinčevi rudnik, zahodno od
Šoštanja, zahodno od Slovenj Gradca in severno
od Slovenskih Konjic. Nekaj desetletji kasneje
(leta 1802) je nastal zemljevid Štajerske, ki prikazuje na območju Pohorja tri rudnike (verjetno
železa, oznaka ♂) in rudnik svinca pri Slovenskih
Konjicah (nemško Gonowitz). Zemljevid širše
okolice Pohorja, ki je nastajal med letoma 1860 in
1870 prikazuje podobne lokacije rudnikov kot
ostali pred njim, čeprav je minilo več kot šestdeset let.
Veliko kasneje so se na zemljevidih pojavili nekateri premogovniki oziroma so označeni pojavi
premoga (v širšem smislu). Tako nekateri stari
zemljevidi iz leta 1877 prikazujejo premogokope
(rudnike premoga) zahodno od Slovenske Bistrice, kot je Stari trg in drugi. Iste rudnike zasledimo
še na kartah iz leta 1926. Znani so bili tudi rudniki
premoga pri Stranicah, kot jih prikazuje zemljevid
iz leta 1894. Na zemljevidih iz leta 1943 pa so
prikazani še nekateri premogovniki pri Dobrni,
vzhodno od Velenja.
Manjša premogokopa nad Dobrno.
Zemljevid. Specialkarte der Alpen-U. Donau- reicsgaue, list Prassberg (1943).
Zemljevid z označenima rudnikoma železa na severnem delu Pohorja pri Fali.
Zemljevid: Der mittler theil von Untersteyermark oder der Marburger Kreis (1792)
stran 7
Marec 2014, številka 14.
Označeni rudniki (železa) v okolici Slovenj Gradca in
na Pohorju.
Zemljevid: Kranjska, Štajerska, Koroška, Istra, Benečija (1860/1870).
Trije premogovniki (Stari trg in drugi), ki so delovali v okolici
Slovenj Gradca koncem 19. Stoletja.
Zemljevid: Gradkartenblatt Zone 19 Colonne XII Section SW (später 5354/3), list Unterdrauburg, unteres Mießtal (1878)
V pregledu starih zemljevidov smo želeli zajeti čim več zapisov o rudarstvu, ki so na voljo v Digitalni knjižnici Slovenije
in jih podrobno predstaviti. Zagotovo obstaja še mnogo drugih zemljevidov in kart in bodo nadaljevanje našega zelo
kratkega prispevka, s katerim smo želeli prikazati kako pomembni so različni dokumenti (kot so zemljevidi in karte) pri
raziskovanju zgodovine rudarjenja (zgodovina montanistike), proučevanju geologije in tudi iskanju zanimivih mineralov
v starih rudiščih.
Viri zemljevidov:

Digitalna knjižnica Slovenije (spletni naslov: http://www.dlib.si ), Narodna in univerzitetna knjižnica Slovenije.

http://de.academic.ru/pictures/dewiki/65/Aufnahmeblatt_5354-3.jpg (prenos 12.9.2013)

Rajšp, V. & Grabnar, M. 1999: Slovenija na vojaškem zemljevidu 1763–1787. Zvezek 5. Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti in Arhiv Republike Slovenije, Ljubljana.
stran 8
Marec 2014, številka 14.
GEOLOŠKI ZAKLADI POHORJA – INTERPRETACIJA, POPULARIZACIJA IN
VARSTVO
Mojca Bedjanič (1) & Miha Jeršek (2)
(1)
Zavod Republike Slovenije za varstvo narave, Območna enota Maribor, Maribor
(2)
Prirodoslovni muzej Slovenije, Ljubljana
Geološka zgradba in s tem tudi geološka zgodovina današnjega ozemlja Pohorja je izjemno pestra in bogata.
Presežki si kar sledijo: območje se ponaša z najstarejšimi kamninami in z največjim kompleksom magmatskih
kamnin v Sloveniji, na tem območju se srečamo s številnimi vrstami metamorfnih kamnin, tu najdemo čizlakit
kamnino, ki je bila prvič najdena in opisana ravno na Pohorju. S temi kamninami so povezani tudi številni redki in
izjemni minerali, ki jih drugje
v Sloveniji ne bomo našli.
Ilustracija: Samo Jenčič
S knjižico Geološki zakladi
Pohorja smo poskušali geološke in seveda tudi ostale
posebnosti območja Pohorja
predstavili na drugačen, izviren, z zgodbami podkrepljen, hkrati lahkoten pa vendar
strokovno
korekten
način. Na tak način poskušamo navdušiti čim več ljudi
za naravo, geologijo, kamninske in mineraloške posebnosti, jim približati vsebine,
ki jih manj poznajo, predvsem pa v njih prebuditi zanimanje za neznano. V knjižici
smo »jezik stroke prevedli v
vsakdanji jezik«. Z njo dvigujemo zavest o pomenu
ohranjanja geoloških posebnosti Pohorja ter navdušujemo in nagovarjamo tako
rekoč vse starostne skupine
k spoštovanju narave in njenih posebnosti, vključno z geološkimi zakladi. Knjižica bralcu preda zavedanje, da so
le-ti nastajali skozi dolge milijone let, da nosijo pomembne informacije o zgodovini našega planeta, dogajanja na
njem in s tem zapise o »naši preteklosti« in z nepremišljenimi in neukimi ravnanji lahko to edinstveno dediščino
uničimo v trenutku.
Viri in literatura:

www.interpretacija.si

www.zrsvn.si

www. pms-lj.si

Bedjanič, M. 2008. Geološki zakladi Krajinskega parka Goričko. Zavod Republike Slovenije za varstvo narave,
Ljubljana, 29 str.

Bedjanič, M., Jeršek, M. & Cotič, I. 2009. Geološki zakladi Pohorja. Zavod Republike Slovenije za varstvo narave,
Prirodoslovni muzej Slovenije, Mineral d.d. Ljubljana, 34 str.

Mahne, L., Mahne, T., Sttarič, M. in Stojanovič, T., 2010. Identiteta je tudi interpretacija preteklosti. Notranjski ekološki center NEC, Cerknica, 18. Str.
stran 9
Marec 2014, številka 14.
MINERALNO BOGASTVO POHORJA V MUZEJIH IN ZBIRKAH
Viljem Podgoršek
Zasebni muzej Pangea, Dragonja vas 23, 2326 Cirkovce
V referatu bodo predstavljene institucije in zasebne zbirke v katerih je zbran del mineralnega bogastva Pohorja.
Pri vsaki zbirki bo sledil njen opis, način nastanka, morebitne posebnosti, ter predstavitev morebitnih publikacij, ki
so bile izdane v povezavi z njimi. Osnovni cilj referata je pripraviti osnovni pregled kje vse je do sedaj zbrano
mineralno in petrološko bogastvo Pohorja.
Večina zbirk je namreč nastajala neodvisno med seboj. Nekatere vsebine se zato ponavljajo, kar sicer ni slabo saj
so le redki takšni, ki bi si vse zbirke lahko tudi ogledali, ter jih med seboj primerjali. Vsekakor si Pohorje zaradi
svojstvene geološke zgradbe zasluži, da bi bilo njegovo mineraloško in paleontološko bogastvo sistematsko,
predvsem pa na enem mestu predstavljeno, kot zaključena vsebina, ostale zbirke pa bi jo v podrobnostih nadgrajevale ali pa poudarjale lokalne značilnosti izbranega območja.
Seznam meni poznanih institucij in zbirk, ki pa se
seveda lahko v prihodnje še dopolni:










Prirodoslovni muzej Slovenije.
Deželni muzej Joaneum v Gradcu.
Zavod za kulturo v Slovenski Bistrici.
Zbirka mineralov in fosilov občine Zreče
na Rogli.
Zbirka II. Gimnazije v Mariboru.
Zbirka v OŠ Laporje.
Zasebna zbirka Zmaga Žorža iz Radelj
ob Dravi.
Zasebna zbirka Franca Goloba iz Ptuja.
Zbirka
Geološko-paleontološkega
muzeja Pangea.
Ostale zasebne zbirke.
stran 10
Marec 2014, številka 14.
RUDARJENJE, FUŽINE IN KOVAŠTVO
V LOVRENCU NA POHORJU
Zmago Žorž
Pod perkolico 52, 2360 Radlje ob Dravi
Spanheimska darilna listina iz leta 1091 je prvi pisni dokument, ki je povezan z območjem današnjega Lovrenca. Sprva se je kraj imenoval po potoku Radoljna, in sicer Radimlje. V listinah do sredine 13. stoletja zasledimo še imena:
Radimlahc, Redmil, Radmil, Radmilach, (heremum Radimlahc).
Benediktinci so leta 1214 ustanovili župnijo in jo poimenovali Sv. Lovrenc v Puščavi. Kraj se je razvijal že v pravo trško
naselje in 1222 od Leopolda III. dobil trške pravice. Vsaki ponedeljek je od takrat potekal sejem. Iz teh časov je znan
tudi prvi popis prebivalstva kraja.
V Lovrencu se je poleg kmetijstva (83 mlinov) uveljavilo še lesarstvo (108 žag), splavarstvo in steklarstvo (3 glažute).
Kdaj so odkrili železovo rudo ni zapisano, je pa v rudarske knjige prvič vpisan rudnik na Rdečem bregu leta 1805.
Arhiv RS v Ljubljani ima za okraj Celje shranjene rudarske knjige. V Rudarski knjigi B je na straneh 1-20 vpisan z dne
23.3.1805 Eisenberg und Schmelzwerk zu St. Lorenz in der Wuste. Lastnik je bil Ferdinan Martin Liebman von Rast.
Rudnik je bil izbrisan 24.4.1858 pod št. 2366.
Fužine so bile predhodnice današnjih železarn. V velikem plavžu so talili železovo rudo. Ponavadi je ob plavžu stala
še kovačnica. Podatki o začetkih fužinarstva v Lovrenški dolini so različni. V Ruški kroniki je zapisano, da sta v Lovrencu leta 1812 ustanovila fužini Rudolf Hackelberg - Landau pri Bitnerju in Sebastjan Weninger v Kurji vasi. Zaradi velikega izkoriščanja bukovih gozdov, les so rabili za gorivo v plavžih, je pobočje širše okolice Lovrenca bilo v celoti posekano. Danes so tam pretežno smrekovi gozdovi. Koncesijo za fužino je Ferdinand Martin Liebman izgubil ravno zaradi
pomanjkanja kuriva za svoje fužine.
Na osnovi podatkov Štajerske trgovinske zbornice, sta imela okoli leta 1830 koncesijo za kovačijo Ferdinand Martin
Liebman in Sebastjan Weninger. Skupaj sta imela devet ognjišč in šest kladiv za kovanje.
Na Rdečem bregu je imel Ferdinand Martin Liebman na osnovi fevdnega in koncesijskega pisma dovoljenje za kopanje železove
rude. Opuščene rudnike sem našel pri kmetijah Celebrant, Kohič in Porger.
stran 11
Marec 2014, številka 14.
Dokument, ki statistično prikazuje rudno bogastvo Dežele Štajerske opisuje za Lovrenc na Poh. limonitu podobno železovo rudo.
Vse takrat delujoče kovačije in kosarne v Deželi Štajerski so morale odtisniti na svoje izdelke svoj znak. Tako so izgledali znaki
kovačij in kosarn s področja današnje Slovenije:
stran 12
Marec 2014, številka 14.
Josef Mathias Anker, profesor mineralogije in kustos v Deželnem muzeju Joanneum v Grazu je leta 1935 objavil kratke novice svojega obiska na Pohorju. Za Lovrenc na Pohorju opisuje že opuščeni rudnik rjavega železovca, ki je nastal iz pirita.
Ob plavžu v Kurji vasi, ob sotočju Radoljne in Slepnice je bila kovačnica. Ob kovačnici so leta 1875 postavili tovarno
vžigalic. Ker se je ta proizvodnja preselila v Ruše, je Henrik Kieffer leta 1881 v isti stavbi uredil proizvodnjo kos in
srpov. To je današnja Spodnja tovarna. Po letu 1886 je povpraševanje po orodju narastlo, zato so nekaj sto metrov ob
potoku višje ležeči mlin preuredili v nov obrat. To je današnja "škarjarna".
Leta 1892 je Kiffer kupil današnje Fokovo. Tam je uredil proizvodnjo zobčastih srpov. Ob tovarni se je razvilo delavsko
naselje. Leta 1897 je prevzel tovarno sin Friedrich, ki je vodil podjetje do svoje smrti leta 1930. Po letu 1934 tovarna ni
obratovala, zato se je zelo povečala brezposelnost. Tega leta je tovarno kupil dr. Maiks . Leta 1938 je dobila električno
napeljavo s Fale. Kljub temu pa so kovali z repnimi kladivi, ki jih je poganjala voda še dobrih 20 let po drugi svetovni
vojni. V Zgornji tovarni (današnja škarjarna) so stala štiri repna kladiva, v spodnji tovarni pa kar šest. Pred II. svetovno
vojno so jeklo za srpe in kose dobivali s Švedske, po njej pa iz ravenske železarn. Tovarna kos in srpov v Lovrencu na
Pohorju še danes uspešno posluje in nadaljuje tradicijo, ki je zrasla iz skromnih začetkov rudarjenja in pridobivanja ter
predelave železa iz domače surovine, ki so jo kopali na bregu nad današnjo tovarno.
Kamninska zgradba je v širši okolici Lovrenca na Pohorju zelo pestra. Gnajsi, kremenov keratofir, sericitni skrilavec in
helvetske plasti peščenega laporja in peščenjaka so naložene na amfibolit. Južno od Lovrenca je meja z granodioritom. Opuščeni kamnolomi so v gnajsih, kremenovem keratofirju in granodioritu.
Danes lahko v opuščenih kamnolomih, na nekdanjih jalovinskih kupih in odkopnih mestih rudnikov železa in kremenokopov za steklarne najdemo naslednje minerale: grafit, kalcit, barit, ankerit, limonit, pirit, malahit, halkopirit, rogovačo,
glinence, almandin, kremen, aktinolit, tremolit, epidot, rutil in muskovit.
Literatura in uporabljeni arhivski viri:












Arhiv Dežele Štajerske, Graz
Aufschlag Zeichen der Zifenhämmer
Durchschnitts Ausweis von der Erzeugung eines Jahres. Lythographirt und zuhaben bey Aloys Benditsch in Gratz. Antiguuen
XIII - Karton 128, Mapa z dokumenti med 1798 in 1830.
Hauptausweis über die im Herzogthume Steiermark gewonnen Bergwerks-Producte und deren Bewerthung. Für das Militär –
Jahr 1853.
Arhiv Republike Slovenije, Ljubljana:
Rudarska knjiga B (Stayermarärkisches Berghauptbuch für den Cilli Kreis), str 1 – 20. Eisenberg und Schmelzwerk zu St.
Lorenz in der Wuste, 23. 3. 1805.
Anker M.J.:Kurze darstellung der mineralogisch – geognostischen Gebirgs – Verhältnisse der Steiermark. Gratz 1835.
Milan Orožen Adamič, Drago Perko, Drago Kladnik. Priročni krajevni leksikon Slovenije. DZS, Ljubljana 1996.
Jože Mlinarič, Anton Ožinger, Zvone Podvinski. Lovrenc na Pohorju skozi stoletja. KS, Lovrenc, 1991.
Mohorič I.:Problemi in dosežki rudarjenja na Slovenskem, Založba obzorja, knjiga 1. in 2. (1978).
Mineralna bogastva Slovenije. Revija Prirodoslovnega Muzeja Slovenije, Scopolija Suppl. 3/2006. Str. 260, Minerali iz Puščave na Pohorju, Zmago Žorž.
Žorž Z., Podgoršek V., Rečnik A., Mioč P. 1999: Minerali Pohorja in Kobanskega, samozaložba, Koroška tiskarna Slovenj
Gradec.
stran 13
Marec 2014, številka 14.
FOSILNI RAKI POHORJA
Rok Gašparič
Ljubljanska cesta 4j, 1241 Kamnik
Iz miocenskih plasti na Štajerskem imamo
podatke o redkih posameznih najdbah fosilnih rakov, iz nobenega nahajališča pa ni bilo
opisanih več vrst fosilnih deseterenožcev.
O najdbah fosilnih rakovic iz miocenskega
obdobja v slovenskem delu Štajerskega
bazena Paratetide poroča že Glaessner leta
1928. Glaessner je iz nahajališč St. Egidij
(nemško ime za Šentilj) in St. Leonard
(Lenart) prvič opisal vrsto majhne rakovice
Microplax exiguus, ki je bila kasneje preimenovana v »štajersko rakovico« oz. Styrioplax
exiguus in jo najdemo tudi v miocenskih plasteh na severnem območju Pohorja.
Raziskano nahajališče leži približno 15 kilometrov zahodno od Maribora ob strmi dolini reke Drave. Plasti, ki vsebujejo rakovice, so razkrila dela na cesti, ki povezuje kraja Ruše in Lovrenc na Pohorju, in so del miocenskega
sedimentacijskega bazena, ki poteka od Maribora po severnih pobočjih pohorskega plutonskega masiva proti
Radljam ob Dravi.
stran 14
Marec 2014, številka 14.
Rakovice in pestra združba
majhnih nevretenčarjev so
ohranjene v laminiranih
sljudnatih meljevcih ivniških plasti, ki ležijo na slabo
vezanih konglomeratih in
peščenjakih. Rezultati
vzorčenja nanoplanktona
kažejo, da so sedimenti
spodnjemiocenske, karpatijske starosti. Na globokomorsko sedimentacijsko
okolje fosilonosnih karpatijskih meljevcev pa kaže
tudi foraminiferna združba,
v kateri pogosto najdemo
rod Bathysiphon sp.
Rezultati so navdušujoči,
saj predstavlja material s
Pohorja združbo rakov, ki
obsega vsaj osem različnih
vrst, ki so bile vse prvič
najdene v Sloveniji. Poleg tega pa bodo tri med njimi tudi novo odkrite vrste, ki bodo nahajališča miocenskih fosilov s Pohorja uvrstile tudi na svetovni paleontološki zemljevid. Nahajališče na Pohorju je najbogatejše
nahajališče fosilnih rakov v Sloveniji in predstavlja redek vpogled v globokomorsko združbo rakov v spodnjemiocenskem morju Paratetide.
Literatura:

Bachmayer,
E.
1954:
Zwei
bemerkenswerte Crustaceen Funde aus
dem Jungtertiar des Wiener Beckens. Sitzungsberichte der Osterreichischen Akademie der Wissenschaften in Wien I, pp. 6370.

Glaessner, M. F. 1928: Die Dekapodenfauna des osterreichischen Jungtertiars. Jahrbuch der Geologischen Bundesanstalt 78,
pp. 161-219.

Glaessner, M. F. 1969: Decapoda. In:
Moore, R. C. (Ed.): Treatise on Invertebrate Paleontology, Pt. R4: Geological Society
of America & University of Kansas Press,
pp. 400-533

Karasawa, H. & Kato, H. 2003: The family
Goneplacidae MacLeay, 1838 (Crustacea:
Decapoda:
Brachyura):
systematics,
phylogeny, and fossil records. Paleontological Research 7, pp. 129–151.

Mikuž, V. 2003: Miocenske rakovice iz okolice Šentilja v Slovenskih Goricah. (The Miocene crabs from vicinity Šentilj in
Slovenske Gorice, Slovenia) Razprave IV. razreda SAZU 44, pp. 187–199.

Mioč, P. 1972: Tolmač za list Slovenj Gradec. Osnovna geološka karta SFRJ 1:100.000, Tvezni geološki zavod, 74 pp.

Saint Laurent de, M. 1989: La nouvelle superfamille des Retroplumoidea Gill, 1894 (Decapoda, Brachyura):
systématique, affinités et évolution. In: Résultats des Campagnes Musorstom, 5. Forest J. (ed.). Mémoire du Muséum
national d’Histoire naturelle 144, pp. 103-179.

Tavares, M. & De Melo, G., 2010: A New Species of Neopilumnoplax Serene in Guinot, 1969 (Decapoda, Brachyura,
Mathildellidae) from the Southwestern Atlantic. In: Fransen et al. (eds.), Lipke Bijdeley Holthuis Memorial Volume, Studies on Malacostraca, pp. 685-691
stran 15
Marec 2014, številka 14.
GRANATI S POHORJA
rombski dodekaeder
Tamara Ivanjko
Ime »granat« naj bi prihajalo iz starogrške besede »gernet«, ki pomeni temnordeč,
oziroma iz latinske besede »granatus«, po zrnu granatnega jabolka.
Granati spadajo v skupino nezosilikatnih mineralov. So izomorfna raztopina z enako
kristalno zgradbo, a drugačno kemijsko sestavo. V granatovi skupini ločimo šest
osnovnih mineralov: pirop, almandin, spessartin, grosular, andradit in uvarovit.
V kamninah iz različnih nahajališč Pohorja najdemo pester nabor granatov različnih
vrst, ki se nahajajo v metamorfnih, kontaktnometamorfnih in magmatskih kamninah. Iz
bogate zbirke zbirateljev g. Zmaga Žorža in g. Vilija Podgorška je predstavljenih nekaj
zanimivih primerkov granatov, ki jih obravnavam v okviru svoje diplomske naloge, v kateri
povezujem njihovo kemijsko sestavo, kristalno obliko in genezo.
prehodni tip
Granati s Pohorja kristalijo kot pravilni rombski dodekaedri in tertragontriokatedri ali kot prehodni
tipi teh dveh oblik:
Granat spessartin v porfirskem dacitu iz Leš.
Zbirka: Zmago Žorž, foto: Miha Jeršek.
prehodni tip
prehodni tip
Granat spessartin oranžno-medene barve v
žilnini aplit iz Cezlaka.
Zbirka: Zmago Žorž, foto: Miha Jeršek
tetragontrioktaeder
stran 16
Marec 2014, številka 14.
V kamninah iz različnih nahajališč Pohorja najdemo pester nabor granatov različnih vrst, ki se nahajajo v metamorfnih,
kontaktnometamorfnih in magmatskih kamninah. Iz bogate zbirke zbirateljev g. Zmaga Žorža in g. Vilija Podgorška je
predstavljenih nekaj zanimivih primerkov granatov, ki jih obravnavam v okviru svoje diplomske naloge, v kateri povezujem njihovo kemijsko sestavo, kristalno obliko in genezo.
Granat andradit medeno do temnorjave barve iz Baronovega.
Zbirka: Zmago Žorž, foto: Miha Jeršek
Granat andradit medeno do temnorjave barve iz Kop.
Zbirka: Vili Podgoršek, foto: Miha Jeršek
Granat pirop rožnatovijolične barve v eklogitu iz Radkovca.
Zbirka: Zmago Žorž, foto: Miha Jeršek
Granat andradit medeno do temnorjave barve iz Kop.
Zbirka: Vili Podgoršek, foto: Miha Jeršek
stran 17
Marec 2014, številka 14.
stran 18
Marec 2014, številka 14.