Napake vida

Comments

Transcription

Napake vida
Univeza v Ljubljani
Naravoslovnotehniška fakulteta
NAPAKE VIDA
(seminarska naloga)
MENTOR: doc. dr. Tadeja Muck
AVTOR: Jasna Medar & Maja Rokavec
Študijsko leto 2006/07
Jasna Medar in Maja Rokavec; seminarska naloga: Napake vida
2
1.
UVOD......................................................................................................................................................................3
2.
ZGRADBA OČESA..............................................................................................................................................4
3.
KAKO VIDIMO....................................................................................................................................................5
4.
DALJNOVIDNOST ALI HYPEROPIA ...........................................................................................................6
5.
6.
7.
8.
9.
4.1
VZROK..........................................................................................................................................................6
4.2
POSLEDICE..................................................................................................................................................7
4.3
PRIMER ........................................................................................................................................................7
KRATKOVIDNOST ALI MYOPIA..................................................................................................................8
5.1
VZROK..........................................................................................................................................................8
5.2
POSLEDICE..................................................................................................................................................9
5.3
PRIMER ........................................................................................................................................................9
BARVNA SLEPOTA ALI DALTONIZEM .................................................................................................. 10
6.1
VZROK....................................................................................................................................................... 10
6.2
POSLEDICE............................................................................................................................................... 11
6.3
PRIMER ..................................................................................................................................................... 12
STAROVIDNOST ALI PRESBYOPIA ......................................................................................................... 12
7.1
VZROK....................................................................................................................................................... 12
7.2
POSLEDICE............................................................................................................................................... 13
7.3
PRIMER ..................................................................................................................................................... 13
ASTIGMATIZEM ............................................................................................................................................. 14
8.1
VZROK....................................................................................................................................................... 14
8.2
POSLEDICE............................................................................................................................................... 14
8.3
PRIMER ..................................................................................................................................................... 15
ZAKLJUČEK..................................................................................................................................................... 16
Jasna Medar in Maja Rokavec; seminarska naloga: Napake vida
3
1. UVOD
Noben od naših čutov ni tako dragocen kot dar vida. Naš vid nam omogoča, da uživamo v
soju in lepoti sončnega zahoda, da preberemo zanimivo knjigo ali pa da nas ogreje toplota
prijaznega nasmeha. To je samo nekaj stvari poleg vsega ostalega seveda, kar lahko vidimo vsak
dan. V preteklosti so bile človeške oči v zelo manjši nevarnosti kot danes. Moderni čas oči
prefinjeno izkorišča. Že samo, če se peljete po cesti vam reklamni panoji kar dežujejo v oči. Tudi
sončna svetloba je bolj škodljiva za oči kot je bila včasih. Gledanje v računalniške ekrane,
onesnažen zrak, televizija, kino in še mnogo je drugih dejavnikov, ki vplivajo na vse bolj pogoste
bolezni in napake vida. 96% zunanjih informacij prihaja v svet skozi oči, pri čemer pa se ljudje ne
zavedamo, kaj vse se lahko zgodi z našim očesom. Običajno sploh ne skrbimo zanj, dokler ne pride
do težav in bolezenskih sprememb. Napake vida vplivajo tudi na drugačno dojemanje barv. V
nadaljevanju seminarske naloge vam bova predstavili različne napake na očesu, zakaj in kako
nastanejo, ter kako bi se le teh znebili ali pa jih vsaj ublažili.
Jasna Medar in Maja Rokavec; seminarska naloga: Napake vida
4
2. ZGRADBA OČESA
Oko je zelo pomembno čutilo in leži v koščeni
očesni votlini. Obdaja ga plast maščobnega tkiva in ga
varuje pred tresljaji. Hkrati tudi omogoča, da mehko
polzi, kadar se obrača. V njegovi notranjosti so čutnice,
ki so občutljive na svetlobo. Pomožni in varovalni deli
očesa pa so: veke s trepalnicami, solzila, obrvi in
mišice, ki obračajo zrklo.
Slika 1: Lega očesa
Zrklo je kroglaste oblike in njegova stena ima tri lupine: zunanjo beločnico, pod njo je žilnica,
notranja lupina pa je mrežnica. Mrežnica je notranja očesna ovojnica, ki je sestavljena iz slepega
dela, ki pokriva z notranje strani šarenico in ciliarno telo ter iz optičnega dela, ki z notranje strani
pokriva žilnico. Ta del zaznava svetlobo in je sestavljen iz 10 slojev. Med njimi je najvažnejši sloj
fotoreceptivnih čutilnih celic, ki leži v globjih delih mrežnice. Imamo dve vrsti fotoreceptorjev:
paličice in čepke. Paličice zaznavajo svetlobo in temo. Odgovorne so za črno-bel vid in vid v temi.
Čepki pa so odgovorni za centralno vidno ostrino in barvni vid.
Beločnica je trdna in varuje najnežnejše notranje dele zrkla. Kljub temu pa tudi preprečuje,
da svetloba ne vstopa v oko od strani. Spredaj je beločnica prozorna, nekoliko izbočena. Ta del se
imenuje roženica. Žilnica je sestavljena iz mnogo žilic. Po njih prihaja hrano za oko.
Žilnica pod roženico oblikuje barvast kolobar, ki se imenuje šarenica in je različne barve. V
sredini šarenice je okrogla odprtinica, ki se imenuje zenica. Ob močni svetlobi se zenica zoži, v
poltemi pa razširi. S tem zenica uravnava množino vstopajoče svetlobe. Širijo jo prečkaste gladke
mišice v šarenici, ožijo pa krožno potekajoče gladke mišice.
Za zenico leži prozorna, prožna leča. Ta je pritrjena s tankimi nitkami v mišičnem obroču za
šarenico. Leča je sploščena, če so nitke napete. Če pa nitke popustijo, se leča izboči. Tem bolj je
leča izbočena, tem bolj lomi svetlobo.
Prostor, ki leži med roženico in šarenico, je prednji zrkelni prekat. Zadnji zrkelni prekat pa
leži med šarenico in lečo. Mrežnica je tretja ovojnica in je iz vidnih čutnic. S čutnicami so povezane
Jasna Medar in Maja Rokavec; seminarska naloga: Napake vida
5
živčne celice. Njihova vlakna se združijo v vidni živec, ki izstopa iz zrkla in poteka do
možganov.
Notranjost zrkla pa zapolnjuje prozorna, zdrizasta steklovina.
Slika 2 : Zgradba očesa
3. KAKO VIDIMO
Svetlobni žarki pridejo do mrežnice in nato potekajo skozi prozorno roženico, zenico, lečo in
steklovino. Ko gredo skozi te očesne dele, se lomijo in tako nastane na mrežnici zmanjšana in
obrnjena slika predmeta, ki ga gledamo. V očesu se torej dogaja nekaj podobnega kot v
fotografskem aparatu. Jasno in ostro vidimo le predmet, katerega slika nastane natančno na
mrežnici. Človeško oko lahko prilagodi lečo tako, da nastanejo na mrežnici slike različno
oddaljenih predmetov.
Pri gledanju v daljavo je leča bolj sploščena in zato manj lomi svetlobne žarke. Tem bolj iz
kratke razdalje gledamo predmet, tem bolj se leča zaobli in taka močneje lomi svetlobo. V starosti
je leča vedno manj prožna, tako da bližnjih predmetov ne moremo videti več jasno. Pravilno
zgrajeno človeško oko vidi predmete, ki so oddaljeni več kot 5 metrov, ne da bi bilo potrebno lečo
prilagajati. Pri gledanju v daljavo torej oko počiva.
Jasna Medar in Maja Rokavec; seminarska naloga: Napake vida
6
4. DALJNOVIDNOST ali HYPEROPIA
Daljnovidnost je motnja vida, pri kateri nastane slika predmeta v očesu za mrežnico zaradi
premajhne lomnosti svetlobnih žarkov v zrklu ali pa zaradi prekratkega zrkla (slika 3).
4.1 VZROK
Vzrok daljnovidnosti je prekratko očesno zrklo. Torej je to prešibko lomno stanje očesa. Pri
daljnovidnem očesu se svetlobni žarki ne združijo na mrežnici, kjer bi se morali, temveč za njo.
Slika 3: Daljnovidno oko
Na mrežnici se pojavi tako imenovani razpršilni krog, žarišče pa leži za mrežnico. Če bi žarki
imeli nasprotno izhodišče v eni točki mrežnice, bi po lomljenju pri izstopu iz očesa ne bi bili
vzporedni ampak divergentni. Če bi izstopne žarke podaljšali nazaj, bi se srečali za očesom v
žarišču. Takšno oko je pri pogledu v daljavo ustrojeno ne za vzporedne, temveč za konvergentne
žarke, ki pridejo iz neskončne daljave. Takšni žarki pa praktično ne obstajajo in tako bi s takšnim
očesom videli vse megleno.
Nekateri ljudje z manjšimi stopnjami daljnovidnosti vidijo ostro na daljavo in na blizu. To jim
omogoča očesna akomodacija. To je mehanizem, s katerim se v očesu spreminja lomnost očesne
leče, prilagajanje gledanja na bližino. Ta sposobnost z leti peša, kar opazimo v starosti približno 40
let, ko rabimo posebna očala za bližino. Pri sedemdesetih akomodacija ugasne oz. očesna leča se
praktično ne prilagaja več. Ko se začne zmanjševati sposobnost očesa za akomodacijo, se pojavijo
težave. Pri višjih stopnjah daljnovidnosti imajo lahko težave tudi mlajši. V tem primeru je vid
neoster tako pri gledanju na daljavo kot na bližino.
Daljnovidnost je normalna ob rojstvu, saj se večina otrok rodi daljnovidnih.
Jasna Medar in Maja Rokavec; seminarska naloga: Napake vida
7
4.2 POSLEDICE
Daljnovidnost povzroča težave kot so utrujene oči, solzenje, glavobol pri natančnem gledanju,
meglenje slike, itd. Pri visoki daljnovidnosti vidimo na daleč tudi megleno. Daljnovidni ljudje
morajo nositi očala z zbiralno (konveksno +) lečo.
4.3 PRIMER
Slika 4: Primer kako vidi daljnovidno oko
Jasna Medar in Maja Rokavec; seminarska naloga: Napake vida
8
5. KRATKOVIDNOST ali MYOPIA
Kratkovidnost je napaka očesa, pri kateri se žarki zberejo pred mrežnico in jo zadenejo, ko se
že razhajajo (slika 5).
5.1 VZROK
Slika 5: Kratkovidno oko
Vzrok nastanka kratkovidnosti je pretirana rast očesa v vzdolžni osi ali pa nenormalne
spremembe v zakrivljenosti roženice ali leče. Slika oddaljenega predmeta se izostri v očesu že pred
mrežnico. Zato oddaljene predmete vidimo megleno.
Poznamo dve vrsti kratkovidnosti :
1. podaljšana zrkelna os ali osna kratkovidnost
2. večja lomnost optičnih lomil
Optična lomila v tem primeru so: roženica, če lomi žarke močneje in leča, če je defektna in
zavzame obliko krogle oz. če se pomakne naprej. Vendar so vsi ti vzroki zelo redki. Večina ljudi
ima oko dolgo 24 mm, pri visoki kratkovidnosti se podaljša tudi do 32 mm. Zato se vzporedno
vpadajoči žarki združijo že pred mrežnico, in sicer čim bolj pred njo, čim daljše je zrklo.
Kratkovidnost ni prirojena, ampak nastane kasneje v obdobju šolstva ali pa celo pozneje.
Dedna je samo višja stopnja kratkovidnosti, če ima eden izmed staršev višjo refrakcijsko napako,
obstaja verjetnost, da bo napako podedovala večina naslednikov. Kratkovidnost, ki se pojavi v
šolski dobi, raste počasi, vse dokler raste organizem. Ko se telesna rast ustavi, se ustavi
kratkovidnost na določeni stopnji. Ponavadi doseže nizko do -3.00 dioptrije ali srednji stopnjo od 3.00 pa do -6.00 dioptrije.
Poznamo tudi visoko stopnjo kratkovidnosti, ki se prav tako lahko pojavi v šolski dobi ali pa
celo še prej in napreduje vse življenje. Doseže pa do -20.00 ali celo -30.00 dioptrije. Takšen vid je
tudi z dobro korigiranimi stekli precej slab. Vedno je kompliciran s spremembami na očesnem
ozadju in vid nepopravljivo oslabi ter se celo uniči. Na zunaj je zrklo videti izbuljeno, ima jajčasto
obliko, beločnica je zadaj stanjšana, včasih tako močno, da je na nekaterih mestih sploh ni.
Jasna Medar in Maja Rokavec; seminarska naloga: Napake vida
9
Konvergenca je otežena, steklovina pa prizadeta, ker sploh ne raste pri večanju zrkla in
odstopi od podlage. Zdravljenje je v teh primerih skoraj brezuspešno.
5.2 POSLEDICE
Slika je nejasna in posamezne točke slike so razpršilni krogi. Kratkovidni vidijo slabo v
daljavo, dobro pa na blizu in to predmete, ki ležijo v akomodacijskem polju, oziroma med njegovim
bližiščem in daljiščem. Njihovo bližišče pa je bližje kot pri normalnem očesu, zato lahko premete
bolj približajo očesu in jih vidijo bolje, ker dobijo večjo sliko na mrežnici. Prav tako potrebujejo
manj akomodacije; če pa imajo svoje daljišče v delovni razdalji, pa je sploh ne potrebujejo. Druagče
pa je pri gledanju na daleč. Kratkovidni z akomodacijo ne morejo popraviti svoje napake. Z
akomodacijo se lomna sila še poveča in žarišče se še bolj odmakne od mrežnice in tako je vidljivost
samo še slabša.
Človeka, ki je kratkoviden lahko spoznamo takrat, ko gleda v daljavo s priprtimi vekami.
Pomaga si tako, da z vekami pripre zenici in tako zmanjša razpršilne kroge. To mu preide v navado
in gleda s priprtimi očmi.
Prekomerna konvergenca kratkovidne ljudi utruja in jim povzroča bolečine. Prekomerno
napeta mišica rada omaga in zato dostikrat zasledimo poleg kratkovidnosti tudi škiljenje narazen
(strabizmusndivergens). Kratkovidni ljudje morajo nositi očala z razpršilno (konkavno -) lečo.
5.3 PRIMER
Slika 6: Primer kako vidi kratkovidno oko
Jasna Medar in Maja Rokavec; seminarska naloga: Napake vida
10
6. BARVNA SLEPOTA ali DALTONIZEM
Barvna slepota pri ljudeh je nezmožnost zaznavanja razlik med nekaterimi ali vsemi barvami,
ki jih zaznava večina. Z izrazom barvna slepota poimenujemo več vrst okvar in anomalij barvnega
vida. Te se ločijo glede na prizadeti tip enega izmed treh vidnih pigmentov v čepkih ter glede na
stopnjo okvare. Neuki ljudje pogosto mislijo, da vsak barvno slep človek vidi stvari tako, kot če bi
gledal črno-belo televizijo. Ampak temu ni tako. Zelo redki so namreč ljudje z akromatopsijo,
popolno izgubo barvnega vida. Oseba z barvno slepoto zaznava le s pomočjo paličic, saj čepkov
nima, zato vidi najbolje pri nizkih osvetljenostih (npr. v mraku), ker jo močna svetloba popolnoma
zaslepi. Podnevi in v zelo svetlih prostorih mora zato nositi sončna očala.
Večina je sprejela teorijo treh vrst receptorjev za sprejem barv. Ta pravi, da imamo tri vrste
čepkov, od katerih so prvi najbolj občutljivi za rdečo, drugi za zeleno in tretji za temno modro
barvo (Slika 7). Vsaka barva vzdraži sicer vse vrste receptorjev, vendar vsako vrsto različno močno.
Od razmerja vzdraženosti posameznih receptorjev dobimo vtis o določenem barvnem odtenku. Če
pa so enakomerno vzdražene vse tri vrste receptorjev, se pojavi čutni vtis bele barve.
Slika 7: Zaznavanje barv ljudi z in brez barvne slepote
6.1 VZROK
Barvna slepota je v večini genetska okvara, za katero ni zdravila in se tudi s časom ne
poslabša. Lahko pa je tudi pridobljena in je posledica bolezni, poškodbe mrežnice ali pa vidnega
živca. V tem primeru je vzrok motenega zaznavanja barv v živčni poti med očesnim zrklom in
vidnim centrom v možganski skorji. Te sekundarne motnje so progresivne in se z napredovanjem
bolezni navadno slabšajo. Npr. Parkinsonova bolezen npr. inducira simptome, ki so podobni
rumeno-modri slepoti (tritanopiji), ki je posledica odsotnosti modrega vidnega pigmenta (S –
čepkov). V starosti se pojavi zmanjšana sposobnost ločevanja vijoličnih in modrih barv, ko roženica
povsem fiziološko postopoma porumeni.
Jasna Medar in Maja Rokavec; seminarska naloga: Napake vida
11
Ločimo dve vrsti dedne barvne slepote:
- delno, ki je posledica primanjkljaja v enem ali več vidnih pigmentov. Ta vrsta ima slabše razvit
sistem za sprejemanje rdeče ali zelene barve (anomalija), ali pa rdeče ali zelene sploh ne vidijo
(anopija).
- popolno, ki je posledica popolne odsotnosti enega ali več vidnih pigmentov oz. fotoreceptorjev
(čepkov).
Slika 8: Test barvne slepote
Dedna barvna slepota je bolezen, ki se deduje spolno vezano na X kromosomu, in se pojavlja
skoraj ekskluzivno pri moških. Na X kromosomu ležijo geni, ki kodirajo proteinske vidne
pigmente. Pri ženskah se bolezen skoraj nikoli ne pojavi, saj ima vsaj eden od obeh X kromosomov
normalen gen. Ker ima moški le 1 X kromosom, ki ga podeduje vedno le od matere, se okvara
deduje iz matere na sina, manjkajoč ali spremenjen gen pa vodi v okvare barvnega vida.
6.2 POSLEDICE
Najpogosteje prepoznamo okvare barvnega vida s pomočjo Ishihara testnih tablic (Slika 8).
Vsako tablico sestavlja številka ali predmet sestavljen iz različnih odtenkov barvnih pik. Test je
pozitiven, kadar oseba z motnjo prepozna drugačno številko kot zdrava oseba.
Jasna Medar in Maja Rokavec; seminarska naloga: Napake vida
12
6.3 PRIMER
Slika 7: Kako vidi oko z barvno slepoto
7. STAROVIDNOST ali PRESBYOPIA
7.1 VZROK
Oko je najbolj prožno v otroških letih. V starosti od 45 do 50 let pa začne leča počasi
izgubljati svojo prožnost, pri približno 60. letih popolnoma izgine in tako napenjanje ciliarne mišice
nima več nobenega učinka. Ta proces je fiziološki in poteka enakomerno pri vseh očeh. Leča v
starosti porumeni in postaja rjavkasta. Sestavljena je iz progastih vlaken. Zunanja mlajša plast
vlaken sestavlja lečno skorjo. V pozni starosti se vlakna starajo in sklerozirajo. Bližišče se vedno
bolj oddaljuje od očesa ter se približuje daljišču. Ko doseže daljišče je leča popolnoma toga.
Akomodacijska širina pada in je na koncu enaka nič. V začetku, ob nastopu starovidnosti, si ljudje
pomagajo navadno tako, da držijo knjigo nekoliko dlje od sebe. Ta razdalja se postopoma vedno
veča, tako dolgo, dokler ne morejo več brati drobnega tiska, ker dobijo na mrežnici premajhno
sliko. Nekateri to preprečujejo z močnejšo razsvetljavo, berejo na soncu ali pa postavijo luč med
očesom in besedilom. S tem se zmanjšajo razpršilni krogi in zenici se zaradi močnejše svetlobe
zožita. Takšni triki so mogoči le za kratek čas. Nikakor pa v nobenem primeru niso priporočljivi.
Jasna Medar in Maja Rokavec; seminarska naloga: Napake vida
13
Starovidnost ne smemo zamenjati z daljnovidnostjo. Daljnovidnost je refrakcijska hiba,
starovidnost pa fiziološki starostni pojav.
7.2 POSLEDICE
Starovidnost lahko popravimo z konveksnimi, oziroma zbiralnimi stekli (+). Predpis očal ne
sme biti šablonski, temveč se mora prilagodit željam in potrebam posameznika. Predvsem pa niso
priporočljiva gotova dioptrijska očala na trgovinskih policah, ravno zato, ker niso narejena za
vsakega posameznika posebej. Leva očesna dioptrija se lahko razlikuje od desne, gotova očala pa
imajo na obeh očesih dioptrijo enako.
7.3 PRIMER
Slika 9: Primer kako vidi starovidno oko
Jasna Medar in Maja Rokavec; seminarska naloga: Napake vida
14
8. ASTIGMATIZEM
To je posebna oblika motnje vida, kjer se vpadni žarki predmeta iz okolice na poti skozi
optične medije (leča, roženica) ne lomijo pravilno (Slika 10). Pri astigmatizmu gre za
neenakomerno ukrivljenost roženice. Svetloba se zato uklanja pri prehodu preko roženice pod
dvema kotoma in se projecira na dve različni mesti na očesni mrežnici kar povzroča neostro sliko.
Ta napaka je na splošno zelo pogosta in v določeni meri prisotna skoraj pri vsakem očesu, vendar
pa je v večini primerov tako blago izražena, da ne povzroča težav. Astigmatizem sam po sebi ni
bolezen in ne pomeni, da je astigmatično oko slabše pač pa le, da je roženica nekoliko nepravilno
oblikovana.
8.1 VZROK
Vzrok nastanka astigmatizma ni poznan, pogosto je prisoten že ob rojstvu lahko pa se razvije
tudi kasneje. V nekaterih primerih se astigmatizem lahko pojavi tudi po poškodbi očesa, pri
nekaterih obolenjih roženice, kot tudi po določenih kirurških posegih na očesu. Zelo pogosto je
astigmatizem prisoten v kombinaciji s kratkovidnostjo ali daljnovidnostjo.
Slika 10: Primer ostrega vida in astigmatizma
8.2 POSLEDICE
Astigmatizem lahko zdravimo z očali. Po enakem principu kot z očali lahko astigmatizem
korigiramo tudi s toričnimi kontaktnimi lečami, za katere je značilno, da dodatno uklanjajo svetlobo
kar opisujemo kot cilinder.. Manj poznane so možnosti operativne korekcije. Obstaja več različnih
metod, v zadnjem času po razširjenosti prevladujejo zlasti metode pri katerih se uporablja excimer
laser. Le ta je tudi edina možnost za korekcijo iregularnih oblik astigmatizma (posebna oblika
Jasna Medar in Maja Rokavec; seminarska naloga: Napake vida
astigmatizma z zelo nepravilno ukrivljenostjo roženice). Teh oblik s toričnimi lečami
namreč pogosto ni možno zadovoljivo ozdraviti.
8.3 PRIMER
Slika 8: Primer kako vidi oko z astigmatizmom
15
Jasna Medar in Maja Rokavec; seminarska naloga: Napake vida
16
9. ZAKLJUČEK
Če pogledamo nazaj v preteklost, lahko iz raziskav modernega časa vidimo, da se je število
očesnih obolenj v povprečju povečalo za 35 – 40%. Danes sta največja sovražnika vida računalnik
in televizija. Kako se piše našim očem v prihodnosti? Verjetno ne prav dobro. Papir je že zamenjal
ekran, pisalo pa tipkovnica. Da bi se izognili napakam vida je potrebno skrbeti za oči tako, kot za
ostale dele telesa. Začnemo lahko s prehrano. Povišan holesterol namreč povzroči manjšo
prehodnost žil, tudi na očesnem ožilju. Zelo škodljivo za oči je predolgo sončenje na morju, UV
žarki v gorah in sonce na smučanju, zato je zelo priporočljivo nošenje sončnih očal.
Če pa nas vid preveč utruja, nas pri tem boli glava, je nujno, da se čim prej izmeri dioptrija,
ter predpiše ustrezna očala. Zato je dolžnost očesnega optika, da mora dandanes s svojim sodobnim
strokovnim znanjem stranko pravilno poučiti, ji dati nasvet, kako si obvaruje ali celo izboljša vid.
Naše oko je ustvarjeno za to, da gleda naokoli, ne da je natančno usmerjeno. Da ostane vid
zdrav, je potrebno, da je skozi okno stanovanja ali šolske sobe prost pogled v daljave. Kadar
gledamo pri delu v bližino, je dobro, da kdaj pa kdaj pogledamo v daljavo; oko se pri tem odpočije.
Najprimernejša razdalja za gledanje manjših predmetov, to je pri branju in pisanju, je 25 do 30 cm,
kjer oko tudi najmanj trpi. Zelo pomembne za oči so tudi barve, denimo zelena, ki pozitivno vpliva
na oči.
Daljnovidnost in kratkovidnost pa lahko dokončno odpravimo z nošenjem očal, ali pa s tem
vsaj ublažimo napake. Če ima oko okvaro od rojstva, je možno da se izboljša na minimalno
vrednost dioptrije, lahko pa je okvara neozdravljiva. Zato moramo negovati svoje oči in paziti na
njih. Naše oči so kot fotoaparat. Z njimi vidimo najlepše slike našega življenja.
Jasna Medar in Maja Rokavec; seminarska naloga: Napake vida
10.
LITERATURA
KNJIGE
•
Vodnik po telesu, Dr. Tony Smith, Dzs, Ljubljana 1996, str. 90-93
•
Biologija človeka, Daniel Richard, Bruno Anselme, Eric Perilleux, DZS, Ljubljana 1999
•
Družinska enciklopedija Guiness, Slovenska knjiga, Ljubljana 1998
INTERNET
•
http://www.irman.si/index.php?oko
•
http://www.optika-pirc.com/?menu_item=sl_zgradba
•
http://sl.wikipedia.org/wiki/O%C4%8Di
•
http://www.stlukeseye.com/Conditions/Hyperopia.asp
•
http://www.allaboutvision.com/conditions/myopia.htm
•
http://mladina.si/tednik/200132/clanek/iidovsakp/index.print.html-l2
•
http://sl.wikipedia.org/wiki/Barvna_slepota
•
http://www.ebiomedia.com/gall/eyes/eye1
•
http://library.thinkquest.org/27066/psychology/nlconstruction.html
•
http://ebiomedia.com/gall/eyes/EyeAWLS.html
•
http://www.eyesite.ca/english/public-information/eye-conditions/myopia.htm
•
http://med.over.net/za_bolnike/bolezni_clanki/ocesne_napake_starovidnost.htm
•
http://www.eye-net.gr/english/public/optics3_eng.html
•
http://www.ssc.education.ed.ac.uk/resources/vi&multi/eyeconds/Hyper.html
17