Celoten članek - Za popoln nasmeh poskrbi ustna higieničarka

Comments

Transcription

Celoten članek - Za popoln nasmeh poskrbi ustna higieničarka
ek
d e ze l a
Oktober 2013
Svetuje, povezuje, navdihuje
PREMIŠLJENI POTROŠNIK
razmišlja globalno,
kupuje lokalno
MARTINOVO
v receptih
Namig za
JESENSKI
IZLET
Dr. Maja Makovec
Brenčič:
“Porabniki cenimo
slovensko poreklo”
Bi želeli Eko deželo
prejemati na dom?
LETNA NAROČNINA
Redna cena: 26,40 € (11 številk)
način plačila (položnica, spletna banka)*
Berite EKO DEŽELO celo leto
NAROČNIK - PLAČNIK
ZA SAMO 26,40 €.
ime in priimek / podjetje*
Spremljajte nas na www.ekodezela.si ter na
Vse informacije na: [email protected]
in na 04 620 98 40.
e
ddeekekzz
eel laa
Revija Eko dežela izhaja vsak mesec. Revijo
SSve
vettuje
uje,,po
povvez
lahko med drugim dobite tudi v večini
ezuuje,
je,nnav
avddihu
Poči
zdravstvenih ustanov. Vse informacije v
ihuje
je
t
ZaZazkaj pannice v Sl
o
povezavi z letno naročnino na revijo Eko
d
e
veni
Preh rav !
rana o s
j
i?
Sonc
r
v
e gre poletn ce
''PIoz
dežela dobite na naslovu:
ih
je na
md
jcen dneh
žive eomm
ti na bnaočejele
prej' karn eje
'
[email protected]
e
Stro
ulica, hišna številka*
Sept
em
ber
2013
Alojz
preje Mele,
mnik
srca:
Strokovnj
a
s
ki
nja
svevkeotuvje
jok! i
za je tuje
sensk jo
Kak
o
davčni zavezanec (le za pravne osebe)*
davčna številka (le za pravne osebe)
DA
NE
poštna številka, pošta*
Čas
šno
Eko
_de
zela
_sep
Pretekle izvode si lahko ogledate
na naši spletni strani www.ekodezela.si.
_13
.indd
1
sete
v
vanje
izbra
ogre
ti?
9.9.
e- pošta*
201
3 19:4
1:01
gsm / telefon
Obiščite nas na sejmu Narava - zdravje,
na gospodarskem razstavišču v Ljubljani
(17.10. - 20.10.2013),
podpis*
kjer si boste lahko ogledali izvode preteklih številk revije ter
se spoznali z ekipo Eko dežele.
Poleg tega pa nove naročnike
čaka lepo DARILO in sicer:
5
*obvezni podatki
S podpisom pritrjujete, da so vsi navedeni podatki resnični. Strinjate
se, da vaše podatke, ki ste nam jih posredovali, obravnavamo za
interno obdelavo. Obravnavali jih bomo zaupno in jih ne bomo posredovali tretjim osebam.
V ceno je že vključen DDV.
VSAK NOVI NAROČNIK PREJME
ŽENSKIH HLAČNIH NOGAVIC
PODJETJA POLZELA!
Ponudba velja tudi za vse tiste, ki ne
boste obiskali sejma.
Akcija velja od prvega dne sejma 17.10.13 do 8.11.13.
PREJEMNIK
(v kolikor to ni plačnik)
ime in priimek*
ulica, hišna številka*
poštna številka, pošta*
Za več informacij o reviji pokličite na tel. št. 01/ 513 0821,
01/ 513 0992 ali nam pišite na [email protected]
Vsebina
Uvodna beseda
Eko dežela - oktober 2013
Glavna urednica:
Špela Dobnikar
tel.:
01 513 08 27
e-pošta:
[email protected]
Oblikovanje:
Barbara Jazbec
gsm:
040 455 518
e-pošta:
[email protected]
Oglasno trženje:
Natalija Stevanovič
tel.:
+386 1 513 08 35,
gsm:
031 668 626,
e-pošta:
[email protected]
Oglasno trženje:
Matjaž Vrhovnik
tel.: +386 1 513 08 24,
gsm: 040 705 349,
e-pošta:
[email protected]
Lektoriranje:
Maja Mandoska
AKTUALNO
Pogovor: Dr. Maja Makovec Brenčič 6
Kako nakupuje premišljeni potrošnik? 9
PREHRANA
Mlečna kislinska fermentacija 20
Martinovo v receptih 24
VRTNARSTVO
Opravila pred počitkom 30
Ko kuham kosilo …
Ko kuham kosilo – zopet nekaj na hitro, ker
se mi med tednom zmeraj preveč mudi –
razmišljam, kako bi izgledalo sto let nazaj.
Prvič, zagotovo ne tako na hitro. Ker ni
bilo tahitrih štedilnikov, ker je dobra jed
potrebovala svoj čas, da je (za)brbotalo in
ne le na hitro zavrelo.
Drugič, zagotovo se je pojedlo spoštljivo pri
mizi. Čeprav se zavestno trudim za slednje,
se vseeno prevečkrat zgodi, da obrok kar
poleti mimo ob listanju časopisa ali – priznam – kdaj tudi brkljanju po računalniku.
In tretjič, zagotovo na krožniku ni bilo
čičerike, temveč v tem času morda že
kakšna buča, in tudi ne himalajske soli,
katere okus obožujem, in prav gotovo
ne polnozrnatega kuskusa, katerega sem
zopet preveč razkuhala.
Tako sklenem, da četudi se trudim jesti lokalno in domače in eko in bio, mi bore malo
uspeva. Všeč mi je tista – razmišljaj globalno
in jej lokalno. A lokalne pač niso goji jagode,
ki si jih privoščim za sladico in ki jih kupim
pod umetnimi lučmi v še enem izmed ''zelenih'' supermarketov, ki rastejo kot gobe po
dežju in v katerih sicer ne vidim prav veliko
povezave z zgoraj omenjeno mantro globalno-lokalnega. In ko zazeva luknja v denarnici, ko se vračam iz tovrstne trgovine, kamor
sem skočila le po eno malenkost, sklenem,
ZDRAVJE
Zdrava dlesen za zdrave zobe 34
Iz domače lekarne - zobne paste 38
SVETOVANJE
Marketing
e-pošta:
[email protected]
Nasveti strokovnjakov 43
BIVANJE
Edinstvenost je v trendu 48
TURIZEM IN PROSTI ČAS
Založnik:
Dašis d.o.o.
Gorenjesavska 13b
4000 Kranj
Zelena zgodba s Pohorja 52
RAZVEDRILO
Novičke 55
Pravljica Žabica Vanja gre v toplice 56
Nagradna križanka in horoskop 58
Fotografija na naslovnici in v reviji,
če ni drugače navedeno: Shutterstock
ISSN 2335-3066
Oglasna sporočila ne odražajo
mnenja uredništva.
da tukaj nekaj ne štima, da so navade
(razvade?) potrebne korenitih sprememb.
Tokrat smo se v aktualnem spraševali,
kakšni potrošniki smo Slovenci in
kako kupuje premišljeni potrošnik. Več
na naslednjih straneh, sklep pa je tak, da
povečini kupuje lokalno in slovensko. Ker
je bolj zdravo za nas in za okolje in ker enostavno moramo podpirati domače znanje.
Tudi zato, da bo več delovnih mest in da bo
ostal prostor v denarnici za male razvade.
Ne prevečkrat, sem in tja pa že, saj vendarle
živimo v globalni vasi, ki ponuja tisoč in
eno stvar več kot pred stotimi leti.
Špela Dobnikar
Pogovor: dr. Maja Makovec Brenčič
Vse manj je
“nedotaknjenih”
potrošnikov
Čeprav bi po ocenah strokovnjakov morali ravno v času
krize čim več trošiti, da bi se denar „obračal“, imamo
povprečni potrošniki vedno več težav že samo z nakupovanjem vsakodnevnih potrebščin. Kako so se od nastopa
gospodarske krize spremenile naše nakupovalne navade,
čemu se Slovenci najlaže odpovemo in na kaj naj bomo
pozorni pri nakupovanju, da bomo za svoj denar dobili
čim več, smo se pogovarjali z dr. Majo Makovec Brenčič,
profesorico na ljubljanski Ekonomski fakulteti in predsednico
Društva za marketing Slovenije.
Kakšen je povprečen slovenski
potrošnik? In kam vodijo odstopanja od povprečja – predvsem pri
revščini, ki se širi med prebivalstvo?
Glede na raziskavo Trženjski monitor
DMS, ki jo od leta 2009 izvajamo skupaj
s tržno-raziskovalno družbo Valicon, je
spomladi 2013 že 82 odstotkov anketiranih
navajalo, da občutijo krizo. To so seveda
subjektivna občutenja oz. zaznave, vendar
pa so vse ugotovitve merjene na nacionalno
reprezentativnem vzorcu, kar daje raziskovalno težo. Prav ti porabniki tudi navajajo, da kupujejo vse bolj preudarno in da tudi
premišljeno porabljajo, nakupe porazdelijo
med različne trgovce, iščejo najugodnejše
ponudbe. Mnogo bolj zavedajoče razporejajo svoje nakupne prioritete in vse bolj
ločujejo med dejanskimi in navideznimi
potrebami, tudi zaradi razloga relativno
manjšega razpoložljivega dohodka.
Prav tako se že odpovedujejo določenim
izdelkom in storitvam, takšnih je 46
odstotkov. Pri tem naj izpostavim t. i.
segment »prizadetih«, teh je po oceni
zadnje meritve TM DMS 39 odstotkov,
v letu 2009 je bilo takšnih 18 odstotkov.
Polovica je starejših od 50 let, med njimi
60 odstotkov z osebnimi dohodki, nižjimi
od 730 evrov. Nadpovprečno v tem segmentu izstopata vzhodna Štajerska in
Savinjska regija. Obenem imamo tudi vse
manjši segment tistih, ki so »nedotaknjeni«, torej tistih, na katere kriza ne vpliva.
6 Aktualno
Kako so se spreminjale oziroma
spremenile navade kupcev skozi
zadnja leta? Kaj na te navade najbolj vpliva – zgolj vse več brezposelnosti in nižje plače, ali so bolj
preudarni tudi tisti, ki zaenkrat še ne
občutijo sprememb v (družinskem)
proračunu?
V splošnem smo postali bolj preudarni
in tudi že varčni pri porabi. Predvsem
znamo bolje ločevati med tem, kaj res
potrebujemo in kaj ne. 14 odstotkov
Slovencev denimo pravi, da je njihova poraba bolj premišljena oz. se bolj
racionalno obnašajo (ogrevanje, voda ...),
12 odstotkov navaja, da že živi bolj
skromno oz. zmanjšuje porabo. To je
odsev tako ekonomske kot splošne
krize, medijskih in drugih pritiskov,
tudi potencialnih ali že dejanskih izgub
delovnega mesta idr.
V letu 2009 je bilo 28 odstotkov porabnikov, ki so po njihovih navedbah
kupovali v diskontih, danes je takšnih
39 odstotkov. Seveda se je ponudba
diskontov v zadnjih letih povečala, pa
vendar, spremenil se je tudi naš odnos do ponudnikov prav zaradi iskanja
najugodnejšega razmerja med ceno in
kakovostjo. Še posebej v segmentih,
ki so dohodkovno najbolj prizadeti, je
cena in količina kupljenega za ceno
zelo pomemben nakupni dejavnik.
Dr. Maja Makovec Brenčič, profesorica na ljubljanski Ekonomski fakulteti in predsednica Društva za marketing Slovenije.
Kakšen je premišljeni potrošnik in
kako premišljeni potrošniki smo
Slovenci?
Čemu se lahko oziroma se običajno
najprej odpovemo?
Premišljenost, preudarnost izhajata predvsem iz bolj jasnega zaznavanja dejanskih potreb v danih razmerah, torej ob
razpoložljivem dohodku. Pa tudi kakovosti. Porabniki postajamo tudi vse bolj
zahtevni glede časa, lokacije nakupa, dostopnosti, kakovosti kupljenega, porekla,
preverbe in zaupanja v navedbe kakovosti,
naravnosti. Vse bolj tudi kupujemo prek
spleta in s pomočjo tehnoloških oz. telekomunikacijskih pripomočkov. Tudi to
kaže na racionalizacijo nakupnega procesa
in informiranje o značilnostih izdelka, ki
ga kupujemo, vse pomembnejše so tudi
storitve, predvsem njihova dosegljivost.
Pri standardnem vprašanju o odpovedovanju izdelkom in storitvam je v zadnjem,
letošnjem pomladnem merjenju 46 odstotkov
vprašanih navedlo, da se odpovedujejo
določenim izdelkom in storitvam. Zopet
so na prvem mestu oblačila in obutev,
na drugem dopusti in počitnice, hrana in
pijača na tretjem mestu. Največji porast
odpovedovanja beležijo „luksuzne“ stvari.
Predvsem pa se je slovenski porabnik že
soočil s tem, da omejuje nakupe, ki so namenjeni njegovemu ugodju, tudi storitvam,
povezanim s hobiji ali osebnim storitvam,
obenem pa skrbno izbira pri vsakodnevnih
potrebščinah, še posebej hrani in pijači.
“A vendar, če si ne moreš privoščiti že
osnovnih, nujnih dnevnih potrebščin, boš
težko presojal, kako razlikujoča je kakovost
izdelkov v isti skupini. Predvsem se boš
opredeljeval do cene in količine izdelka, ki jo
dobiš zanjo.’’
Smo Slovenci tipično nagnjeni k
popustom – da kupimo, kar je ceneje,
četudi morda manj kakovostno?
Odvisno od segmenta porabnikov, še
vedno se razlikujemo v nakupnih navadah,
saj so tudi naša izkustva, dohodek,
življenjske navade in okolje, v katerem
živimo, različni. Vse to vpliva na naš
odnos med ceno in kakovostjo. A vendar,
če si ne moreš privoščiti že osnovnih,
nujnih dnevnih potrebščin, boš težko
presojal, kako razlikujoča je kakovost
izdelkov v isti skupini. Predvsem se boš
7
opredeljeval do cene in količine izdelka, ki
jo dobiš zanjo. Prav tako imamo segmente
porabnikov, kjer je prvo merilo kakovost,
tudi kakovost in zaupanje znamki, poreklo,
posebne lastnosti izdelka ali storitve,
šele potem cena. Seveda pa imamo vsi
radi popuste. Raziskave kažejo, da se
Slovenci še vedno aktivno odzivamo na
različna pospeševanja prodaje, popuste,
akcije. Pravzaprav so te v obdobju krize
v porastu.
je smotrno, da se v teh primerih na nakup
dobro pripravimo in od ponudnika tudi
zahtevamo čim več informacij. Bodimo
zahtevni in hkrati odgovorni porabniki.
Tako bomo tudi ozavestili ponudnike,
kaj nam je pomembno in kaj vse od njih
pričakujemo.
Kakšni so vaši nasveti za premišljeno
potrošništvo, na kaj naj bodo kupci
pozorni?
Kakšno je zaupanje potrošnikov
do lokalno pridelanih proizvodov?
So ti na trgu še konkurenčni, smo
Slovenci pripravljeni za domačo
hrano in druge izdelke plačati več,
samo da so slovenski? Si to sploh
še lahko privoščimo?
Predvsem na to, kaj so njihove dejanske
potrebe, kakšno je razmerje med kakovostjo in ceno, kakšni so pogoji nakupa
in kje bo opravljen nakup. O izdelku, še
posebej, če gre za poltrajne ali trajne dobrine,
naj se dobro informirajo, dostopov informacij, tudi primerjalnih, je veliko, zato
Porabniki cenimo slovensko poreklo, to
tudi kažejo naše raziskave. Slovensko
poreklo, naravnost in kakovost lokalno
kupljenega so nam zelo pomembni. Tudi
sicer zaupamo v slovenske znamke hrane
in pijače, kar je zelo pomembno sporočilo
domačim proizvajalcem. Še posebej smo
“Porabniki cenimo
slovensko poreklo,
to tudi kažejo naše
raziskave. Slovensko
poreklo, naravnost
in kakovost lokalno
kupljenega so nam
zelo pomembni.
Tudi sicer zaupamo
v slovenske znamke
hrane in pijače, kar
je zelo pomembno
sporočilo domačim
proizvajalcem.”
Kako nakupuje prehrano
premišljeni potrošnik?
npr. občutljivi na poreklo mesa, mlečnih
izdelkov, svežega sadja in zelenjave. In tu
dajemo prednost slovenskemu poreklu. V
33 odstotkih smo pripravljeni plačati za
slovensko znamko več, vsaj tako trdimo,
ko smo o tem vprašani.
Zadnje raziskave kažejo, da
večina potrošnikov v EU zaupa
ekološkim proizvodom, in sicer
je takšnih kar 71 odstotkov. Koliko
tem zaupamo v Sloveniji – ali
raje kupujemo eko (iz tujine) ali
običajno doma pridelano hrano?
“Preverili smo tudi zaupanje v kakovost hrane glede na to, kje je ta hrana
kupljena. Na lestvici od 1-5 najvišjo oceno dosega hrana slovenskih proizvajalcev
(4.0), sledi hrana uveljavljenih blagovnih znamk (3.5). Zaupanje v kupljeno
hrano trgovskih znamk, v restavracijah in pri izdelkih, ki so v akciji ali promociji,
je na primerljivi ravni in se giblje okoli ocene 3. Najnižjo oceno so si »prislužili«
izdelki tujih proizvajalcev iz območja EU (2.7), še posebej pa izven območja
EU (2.1). Lahko domnevamo, da je rezultat glede zaupanja v kakovost hrane z
območja EU predvsem posledica afer v zadnjem letu. Glede na mesto nakupa
potrošniki najbolj zaupajo kakovosti hrane, kupljene na tržnici (3.7), sledita
Mercator (3.6) in Spar (3.5). Tuš za obema zaostaja za dve desetinki (3.3),
sledita Hofer (3.2) in Lidl (2.9).”
Po znamkah, ki imajo oznako za
ekološko pridelavo, v zadnjih treh letih
posega 14 odstotkov porabnikov. Gre za
dokaj stabilen delež. Glede primerjave
med EU in domačim poreklom eko izdelkov izmer nimamo. Lahko pa po
zgoraj navedenih podatkih sklepamo, da
nam je tudi na tem nakupnem področju
slovensko poreklo pomembno. Pri tem
naj tudi poudarimo, da smo v enem od
merjenj, lansko pomlad in jesen, vprašali
Slovence tudi o samooskrbi s hrano,
torej koliko se poslužujejo oskrbovanja
z doma pridelano hrano. Rezultat je
bil presenetljiv, saj je jeseni več kot 70
odstotkov vprašanih odgovorilo, da se v
njihovem gospodinjstvu samooskrbujejo
z domačo pridelavo, več kot 40 odstotkov
pa, da se oskrbujejo z doma pridelanimi
izdelki pri starših oz. sorodnikih ter pri
lokalnih pridelovalcih in na kmetijah.
Podobno visok delež jih navaja še, da se
oskrbujejo pri sosedih oz. prijateljih. Le
8 odstotkov vprašanih je odgovorilo, da v
njihovem gospodinjstvu ne delajo ničesar
od naštetega.
Sabina Lokar
8 Aktualno
“Pametni potrošnik je tisti, ki ob poplavi ponudbe živil zna preceniti, kaj je zanj dobro in kakovostno,’’
je odgovor na vprašanje, kakšen je pametni potrošnik ene od sogovornic v tokratni tematiki.
V času, ko se trudimo za čim manj dobiti čim več, pri tem pa gledati še na to, kako zdravo je
določeno živilo, je nakupovanje “špecarije’’ prava umetnost.
Sodobni potrošnik v razvitem svetu je
precej impulziven. Ko si nekaj zaželi,
to želi tukaj in zdaj. ''Državljani EU
predstavljajo manj kot 10 % svetovnega
prebivalstva, a vendar porabijo polovico
svetovne proizvodnje mesa, četrtino
proizvodnje papirja in 15 % energije,''
je zapisala Evropska komisija v brošuri
Bolj premišljena potrošnja in čistejša
proizvodnja. Tovrsten način življenja pa
ne pušča luknje le v denarnici, temveč
vpliva tudi na druge segmente. ''Vplivi
naše potrošnje se čutijo po vsem svetu: EU
je odvisna od uvoza energije in naravnih
virov, vse več izdelkov, ki se uporabljajo
v Evropi, pa je izdelanih v drugih delih
sveta. Netrajnostni vzorci potrošnje
in proizvodnje vse bolj vplivajo na
naravno okolje, družbo, gospodarstvo
in poslovanje. Živeti moramo bolj
trajnostno, kar pomeni narediti več z
manj,'' so še zapisali.
A kakor so se v zadnjih letih spremenili časi in plačilna sposobnost, tako se
spreminjajo tudi navade. Zato je še toliko bolj pomembno, da se potrošništva
lotevamo premišljeno in ne brezglavo
in vsevprek. Pri tem to postane prava
umetnost, ko skušamo, predvsem pri
prehrani, vključiti še čimbolj zdrave
sestavine, saj je vendarle pomembno.
Kako torej na tem področju s čim manj
narediti čim več?
''Državljani EU
predstavljajo manj kot
10 odstotkov svetovnega
prebivalstva, a vendar
porabijo polovico svetovne
proizvodnje mesa, četrtino
proizvodnje papirja in 15
odstotkov energije.''
(Vir:http://ec.europa.eu/environment/eussd/
pdf/brochure_scp/kg006508SL_2.pdf)
9
Kako nakupuje premišljeni potrošnik?
TRIKRAT ZA spodbujanje
slovenskih proizvodov
Projekt 1: Kupujem slovensko
Vedno več je kampanj, ki spodbujajo
lokalne izdelke. Leta 2007 je Zbornica
kmetijskih in živilskih podjetij pričela
akcijo spodbujanja lokalnih kmetijskih in
živilskih proizvodov Kupujem slovensko
in danes je na trgovskih policah več
kot 500 izdelkov s tem znakom. ''Med
njimi so zelo različna živila, kmetijski
in živilski izdelki, od mesnih in
mlečnih izdelkov, jajc, moke, pekovskih
izdelkov, olj, prehranskih dopolnil, pijač
in napitkov, do konditorskih izdelkov,
svežega sadja in zelenjave ter prigrizkov
in še cela vrsta drugih,'' pravi dr.
Zagorčeva in poudarja, da raziskave
kažejo, da potrošnik vedno bolj zaupa
domačim, slovenskim izdelkom, ne
glede na to, kakšen znak izdelki nosijo.
''To nenazadnje dokazujejo tudi vse
trgovske verige, ki širijo svojo ponudbo
s slovenskimi izdelki in razvijajo svoje
blagovne znamke za izdelke slovenskega
porekla,'' nam še pove sogovornica.
Razmišljam globalno, zato kupujem lokalno
Kot kažejo raziskave, se potrošniki vedno bolj odločajo za domače,
slovenske proizvode, katerim tudi bolj zaupajo. Za nakupovanjem
lokalnih, domačih proizvodov stoji več vidikov: ''Lokalno pridelan
oz. predelan proizvod ne prepotuje tisoče kilometrov in je zato manj
obremenjujoč za okolje. Ker je narejen iz lokalnih surovin in v lokalni
proizvodnji, to ohranja delovna mesta in konkurenčnost slovenskega
kmetijstva in živilsko predelovalne industrije,'' nam pove dr. Tatjana
Zagorc, direktorica GZS – Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij
in doda, da sta pomembna vidika nakupne odločitve tudi vidik
kakovosti in vidik varnosti, nenazadnje pa je treba ''upoštevati tudi
pomen tradicionalnosti oz. domačnosti, ki se nanaša na tradicionalno
prisotnost proizvajalcev na domačem trgu in utrjenost blagovnih
znamk, katerih izdelki nosijo tradicionalen slovenski okus. Čeprav
vse to sicer vpliva na potrošnikovo odločitev, pa ima velik vpliv tudi
cena, v teh časih še posebej,'' še doda dr. Zagorčeva.
www.kupujemslovensko.si
Domač vrt je zlata vreden
Čim večja samooskrba s prehrano je
zelo pomembna, pri tem ima samooskrba
celovit pomen, v kolikor se prične pri
semenu, nadaljuje pri vilah in konča na
krožniku.
Za večjo samooskrbo poteka kar
nekaj projektov, med drugim Štafeta
semen Eko civilne iniciative Oskrbimo
Slovenijo, kjer širijo zavedanje o
pomenu lastnega semena avtohtonih
tradicionalnih slovenskih rastlinskih
vrst in organizirajo dogodke, kjer lahko
med seboj izmenjamo semena. Le to je
tista prava samooskrba, ki se prične pri
semenu in ki je bila, mimogrede, našim
babicam in dedkom tako samoumevna, kot
je sodobnemu potrošniku samoumeven
obisk trgovine.
Sadje, zelenjava in ostalo z lastnega
vrta, ne le da je najcenejše, tudi najbolj
zdravo je tovrstno prehranjevanje in v
toplejših mesecih zagotavlja vsaj delno
(če ne že popolno) preskrbljenost s
svežim sadjem in zelenjavo, pozimi pa
slednje nadomesti ozimnica.
10 Aktualno
''Lokalno pridelan oz. predelan proizvod ne
prepotuje tisoče kilometrov in je zato manj
obremenjujoč za okolje. Ker je narejen iz
lokalnih surovin in v lokalni proizvodnji, to
ohranja delovna mesta in konkurenčnost
slovenskega kmetijstva in živilsko
predelovalne industrije.'' (dr. Tatjana
Zagorc, Gospodarska zbornica Slovenije)
Projekt 3:
Tradicionalni
slovenski zajtrk
Projekt Tradicionalni slovenski zajtrk
je ugledal luč leta 2011, ko so prvič v
vrtce in osnovne šole dostavili za zajtrk
živila domačega porekla – med, mleko,
maslo, jabolka, kruh. Pobudnik podjetja
je Čebelarska zveza Slovenije, ki je že v
prejšnjih letih s svojimi projekti spodbujala zajtrk iz lokalnih sestavin v šolah in
vrtcih. V projekt Tradicionalni slovenski
zajtrk so se ob pričetku vključila domača
živilsko predelovalna podjetja, kmetijska podjetja, zadruge, fakulteti, kmetijski inštitut, kmetje, čebelarska podjetja.
Namen projekta pa je, kot so zapisali,
izobraževati, obveščati, osveščati šolajočo
mladino in širšo javnost o pomenu zajtrka
in sestavin lokalnega izvora.
DAN
SLOVENSKE PREHRANE
Pred enim letom je Vlada
sprejela sklep o razglasitvi
dneva slovenske hrane, ki ga
bomo obeležili vsak tretji petek v novembru. V Sloveniji
pridelana hrana tako dobiva
pomemben pečat. ''Glavni cilj
oziroma namen razglasitve
takšnega dne je podpora slovenskim pridelovalcem in predelovalcem hrane ter spodbujanje
zavedanja in pomena domače
samooskrbe, ohranjanje čistega,
zdravega okolja, ohranjanje
podeželja, seznanjanje mladih s
postopki pridelave in predelave
hrane in spodbujanje zanimanja
za dejavnosti na kmetijskem
področju,'' so zapisali na spletni
strani tradicionalni-zajtrk.si
Projekt 2: Kupujem domače
Še en primer dobre prakse spodbujanja lokalnih izdelkov je spletna stran
Kupujmo domače, ki je namenjena slovenskim kmetom in ostalim, ki želijo
predstaviti svojo dejavnost ter pridelke in izdelke potrošnikom po vsej Sloveniji. ‘’Ustvarili smo spletno stran Kupujmo domače, ki bo stičišče ponudbe
in povpraševanja po domačih pridelkih, izdelkih ali storitvah. Spletna stran bo
uporabnikom nudila vrsto koristnih nasvetov in informacij. S svojo ponudbo
bodo kmetje in drugi ponudniki pripomogli k boljši prepoznavnosti in nakupu
slovenskih pridelkov, izdelkov ali storitev,’’ so zapisali v svoji predstavitvi na
spletni strani. www.kupujmodomace.si
11
Nekaj namigov za bolj premišljeno
potrošnjo na področju prehrane:
- Z listkom v trgovino! Seznam vsega
potrebnega bo minimiziral obseg
preživetega časa v trgovini, na ta
način se tudi izognemo impulzivnemu
kupovanju, ki velikokrat
vodi v to, da se hrana meče proč.
- Kar se da, kupujmo neposredno
od kmeta, proizvajalca.
- Kupujmo lokalno, saj sicer
preplačamo še transport, poleg
tega je za nas super hrana tista, ki
zraste v lokalnem okolju.
- Če imamo možnost, vzgojimo
sadje in zelenjavo doma. Poleg prihranka
le tako najbolje vemo, kaj zares jemo.
- Izbirajmo nepredelano hrano.
Tako bomo točno vedeli, kaj jemo,
poleg tega so običajno nepredelani
izdelki cenejši od predelanih,
ki zahtevajo močno industrijsko obdelavo.
“V današnjem času so potrošniki
vse bolj izobraženi in informirani.
Potrošniki so vsakodnevno podvrženi
intenzivnemu oglaševanju, zato je
po našem mnenju pametni potrošnik
tisti, ki ob poplavi ponudbe živil
zna preceniti, kaj je zanj dobro in
kakovostno.’’ (dr. Tatjana Zagorc,
Gospodarska zbornica Slovenije)
Kako pa je z lokalno samooskrbo
na državni ravni?
Začasni statistični podatki iz leta 2012 prikazujejo, da je
stopnja samooskrbe posebno nizka pri zelenjavi in krompirju
– za zelenjavo je znašala 34 %, za krompir pa 55 %. Stopnja
samooskrbe za žito je znašala 71 %, za meso pa 83 %.
(vir: www.stat.si)
Oglasno sporočilo
Fructal uvaja na trg dva nova proizvoda z
Vipavsko breskvijo
Fructal zadovoljuje potrebe potrošnikov po uravnoteženi
prehrani z izdelki, v katerih se ohranja okus pristnih plodov
in v katerih ni umetnih dodatkov.
Z organizacijsko kulturo,
tehnološko prefinjenostjo
proizvodnje, kakovostjo izdelkov
in promocijskimi aktivnostmi
gradi podjetje pri zaposlenih in
potrošnikih pozitiven odnos do
narave. Seveda pa je osnovni
pogoj za vrhunske proizvode
kakovostno sadje, ki dozori v
svojem naravnem okolju.
Fructal predano dela na
ohranjanju tradicije pridelave
najboljšega sadja za naše sokove.
S sokovi iz Vipavske breskve
želimo ohraniti delček narave v
vsakem kozarcu sadnega soka.
V sodelovanju z naravo.
Podpora lokalni pridelovalni industriji
100 % Vipavska
breskev
S
ciljem
doseganja
lokalne
proizvodnje breskev Fructal letos
uvaja na trg dva nova proizvoda z
Vipavsko breskvijo: Fructal Natura
100 % sok. Vipavska breskev v stekleni
embalaži in nektar Vipavska breskev
pod blagovno znamko Fructal Superior
v kartonski embalaži. Oba proizvoda
odlikujeta značilni oblikovni podobi, po
katerih jih prepoznamo. Prodaja teh dveh
proizvodov bo vplivala tudi na odkupno
ceno breskev. Na ta način bodo potrošniki
dobili priložnost, da z nakupom teh
proizvodov dejansko tudi sami podpirajo
lokalno pridelavo breskev.
Naš sok je proizveden iz sadežev breskev iz edinstvene lokacije v Sloveniji, sončne Vipavske doline, ki je del
Mediterana, locirana v celinskem delu Slovenije. Sveže, sočne in slastne Vipavske breskve so sad narave, v
kateri uspevajo. Da bi tako ostalo tudi v bodoče se Fructal skupaj s predstavniki lokalne skupnosti trudi z novo
blagovno znamko in izdelki promovirati domačo breskev, kakor tudi samo lokacijo Vipavske doline ter na ta
način podpirati lokalno pridelovalno industrijo. Želimo si, da bodo potrošniki to prepoznali in prispevali k promociji Vipavskih breskev in lokalnih pridelovalcev.
12 Aktualno
Semenarska hiša
Amarant
Semenarska hiša Amarant vodi pridelavo semena
zelenjadnic na slovenskih ekoloških kmetijah. V
izboru sort so odpornejše sorte, ki so prilagojene
na naše klimatske pogoje. Med njimi je veliko
udomačenih in avtohtonih slovenskih sort, kot
so čebula Belokranjka, repa Kranjska okrogla,
Ljubljansko korenje, paradižnik Volovsko srce in
Jabučar, fižol Jeruzalemski.
Semenarska hiša Amarant, ki jo vodi strokovnjakinja Fanči Perdih, je mlada ekološka semenarska hiša, zato je spekter semen
iz njihove pridelave še majhen. V sedmih letih pridelave jim je
uspelo pridelati le šestdeset različnih sort semen, vendar imajo
namen v naslednjih letih spekter sort podvojiti.
Trenutno na vpis v sortno listo čaka nekaj fižolov
V okviru semenarske hiše Amarant so vpisali sorte, ki so jih
našli na naših kmetijah za Fižol Tomačevski (nizek zelen
ploščat za stročje in zrnje), pritlikav paradižnik Jani (zelo
zgoden grmičast paradižnik, ki je primeren za manjše vrtove ali
balkone), jesenski česen Anka in čebulo Ivica rdeča, trenutno
pa pripravljajo za vpis v sortno listo še nekaj fižolov.
Povezani s semenarsko hišo Reinsaat
Ker kupci želijo kompleten spekter zelenjadnic na svojih vrtovih,
so se v Amarantu povezali z avstrijsko ekološko semenarsko
hišo Reinsaat in tako svoj spekter semen dopolnjujejo z njihovo
ponudbo, kakor tudi oni ponudijo svojim kupcem viške
Amarantove pridelave. Do sedaj so imeli že šest sort tudi v
Reinsaatovem – avstrijskem katalogu.
Kako vemo, da je seme iz
ekološke pridelave? Na vsaki
vrečki mora biti evropski
ekološki znak in oznaka
kontrolne organizacije – šifra je
obvezna, lahko pa je tudi logotip,
da ga kupci hitreje opazijo.
Ko kupec ve, kje je seme pridelano
Na Amarantovih vrečkah semen je poleg sorte označen tudi
pridelovalec, tako da kupci vedo, kje je bilo posamezno seme
pridelano. Prav tako imajo označeno z blagovno znamko Biodar
seme, ki je pridelano v Sloveniji. Kot pravi Fanči Perdih, njihovi
ekološki kmetje vedo, da je Biodar edina blagovna znamka, ki
zagotavlja, da je pridelek/izdelek iz slovenskih surovin in ima
strožje zahteve, kot so evropski predpisi za ekološko pridelavo.
Za seme, ki ga dobijo iz Avstrijske semenarske hiše, pa kot
pridelovalca navajajo Reinsaat, saj oni zagotavljajo sledljivost
do pridelovalca. Ker pa Amarant ni v Demeter kontroli, semena,
ki ga dobijo z blagovno znamko Demeter iz Reinsaat-a in ga
prepakirajo, ne smejo označiti z Demeter logotipom.
Ekološka semena za kaljenje
V zadnjem letu so poleg semen za pridelavo zelenjadnic uvedli
tudi dodatno linijo ekoloških semen za kaljenje, saj opažajo, da
ljudje želijo čedalje več pridelati na svojih vrtovih, balkonih ali kar
okenskih policah. ''V zimskem času, ko so razmere za pridelavo
zelenjave na prostem neprimerne, si lahko pomagamo do z vitamini
bogate hrane s pridelavo kalčkov kar v domači kuhinji. Za to ne
potrebujemo niti veliko prostora, niti veliko časa, le malo dobre
volje in dvakrat dnevno nekaj minut za nego kalečih rastlin,'' nam
še pove Fanči Perdih.
13
V okviru Biodoživetja
otroci pokušali izdelke ekoloških kmetij
Projekt Biodoživetje spodbuja trajnostni turizem in povečuje
privlačnost podeželja kot destinacije za aktivno, zdravo in
sonaravno preživljanje prostega časa. V okviru projekta
del časa namenimo tudi najmlajšim, ki jih z navdušenjem
spoznavamo z živim podeželskim svetom.
Biodoživetje ali Bioexperience je projekt
s polnim naslovom Spodbujanje trajnostnega razvoja podeželja z novo turistično
ponudbo. Projekt smo v murskosoboškem
Centru za zdravje in razvoj skupaj s partnerji pričeli razvijati septembra 2011,
njegov namen pa je spodbujati trajnostni
razvoj turizma, zgrajen na čezmejni regionalni identiteti in naravnih ter kulturnih
danostih. Poleg tega pa je osrednji namen
tudi povečati privlačnost podeželja, ki
je idealna destinacija za aktivno, zdravo
in sonaravno preživljanje prostega časa.
Otroci na ekoloških kmetijah
V okviru projekta se dogaja mnogo zanimivega, začenši z najmlajšimi, s katerimi smo na primer obiskali in spoznavali
različne ekološke kmetije, njihove pridelke in tamkajšnje delo. Namen tovrstnih
druženj je bil predvsem ta, da otroci vidijo in okusijo pridelke, ki so pridelani na
ekološki način – brez škropiv ali kakršnih
koli kemičnih dodatkov. Odpravili smo
se na Ekološko kmetijo na Krplivniku,
ter na Ekološko kmetijo Berden v Hrastje
– Moti. K prvim, na Krplivnik, smo se
odpravili skupaj z otroki iz Osnovne šole
Šalovci ter iz dvojezične osnovne šole iz
Števanovec na Madžarskem. Med drugim smo spoznavali različna semena in
pokušali jedi iz ajde, od ajdovega čaja,
do ajdove zlejvanke, solate, namaza in
ajdovega kruha. Z otroki iz Osnovne šole
Ivana Cankarja Ljutomer pa smo obiskali Ekološko kmetijo Berden v Hrastje –
Moto, kjer smo spoznali različne pridelke,
pridelane na ekološki način in opazovali
živali, ki so v prosti reji. Ob tem ni manjkalo
pogovorov o tem, kaj sploh pomeni
pridelovati na ekološki način.
Otroci so prihodnost in pomembno je, da
se jih odpelje v naravo, na podeželje, saj
se bodo na ta način najhitreje pričeli zavedati, da je treba sebe in okolico ohranjati
zdravo za dostojnejše življenje. Skozi oči
malih obiskovalcev kmetij je ekološko
boljše, ker je bila ajdova zlejvanka tako
okusna. In za začetek je to več kot dovolj.
Silva Nemeš,
Center za zdravje in razvoj Murska Sobota.
Premalo lokalne in
ekološke prehrane
v vrtcih in šolah
V okviru projekta Bioexperience
se med drugim trudijo pomagati
pri čim večji nabavi lokalne
ekološke prehrane v naših javnih
zavodih. Ta je sicer, kot poudarjajo
strokovnjaki, občutno prenizka.
Kot ponavadi, se problem pokaže
pri ceni, saj je pri javnih razpisih
ta ključnega pomena in zaradi
tega jedo otroci v šolah in vrtcih
bolj globalno kot lokalno.
Otroci v šolah
in vrtcih jedo bolj
globalno kot
lokalno, pri
javnih razpisih je
namreč še vedno
ključna cena.
Pred kratkim je v Škofji Loki
potekala regijska konferenca
Ministrstva za kmetijstvo in
okolje z naslovom »Lokalna
samooskrba: Uveljavitev načela
kratkih verig v sistemu javnega
naročanja hrane in živil v javnih
zavodih«. Na njej so spregovorili tako o pomenu lokalne in
ekološke hrane v javnih zavodih, o praktičnih vidikih sistema
javnega naročanja hrane v javnih zavodih, kot tudi o ukrepih za oskrbo javnih ustanov s
slovenskimi ekološkimi živili. Z
Ministrstev za finance ter kmetijstvo in okolje pa so predstavili
spremembe Zakona o javnem
naročanju, pilotni projekt oblikovanja javnega razpisa za
enega izmed javnih zavodov
ter predstavili tudi dokument
»Priporočila za javno naročanje
v javnih zavodih«. Naj tovrstni
dogodki čimprej spremenijo
stanje v praski.
Špela Dobnikar
14 Aktualno / oglasna vsebina
Kaj zagotavlja potrošniku Evrolist –
certifikat Evropske Unije?
Certifikat ''evrolist'', ki ga za
ekološko pridelano hrano uporablja
Evropska Unija, listek na zeleni
podlagi, je v uporabi pri vseh
ekoloških živilih, njegova pridobitev
pa zahteva izpolnjevanje strogih
evropskih predpisov.
Običajno mu rečejo kar ''Euro-leaf'' ali
''evrolist''. Ta certifikat je s 1. julijem 2010
v Evropi postal obvezen enotni znak za
vse proizvode, pridelane oz. predelane v
skladu z Uredbo EU o ekološkem kmetijstvu. Ta znak je bolj vpliven od svojega
predhodnika, saj je njegova uporaba obvezna za vsa ekološko pridelana predpakirana živila, ki so proizvedena v Evropski uniji. Mogoče pa ga je uporabljati
tudi prostovoljno in ga namestiti tudi na
tista ekološka živila, ki niso predpakirana in so proizvedena v EU, ali na katere
koli ekološke izdelke, ki bodo uvoženi iz
tretjih držav. Evrolist potrošnika obvešča
tudi o kraju, kjer so bile pridelane kmetijske surovine, ki jih vsebuje izdelek in
pa šifra organa, ki je izdal certifikat. (vir:
http://ec.europa.eu)
Evrolist potrošniku zagotavlja:
- da je 95 % sestavin izdelka, ki so
kmetijskega izvora, pridelanih ekološko,
- da izdelek zadovoljuje predpise
uradnega kontrolnega sistema,
- da je izdelek prišel v zaprti embalaži
neposredno od pridelovalca, predelovalca
ali pripravljalca,
- izdelek nosi tudi ime pridelovalca,
predelovalca, pripravljalca ali prodajalca
ter ime in šifro nadzornega organa.
Zanimivost
Certifikat so izbirali prek natečaja,
katerega se je udeležilo 3422
študentov oblikovanja. Zmagovalca
je določilo javno spletno glasovanje
evropske javnosti, med 130.000 glasovi
jih je kar 63 % izbralo ‘’evrolist’’, ki
je delo nemškega študenta Dušana
Milenkovića. Njegov logotip vizualno
simbolizira združitev Evrope (ki jo
predstavljajo zvezdice) in narave (ki
jo predstavljata listek in zelena barva).
Kmetije, pridelovalci in predelovalci
odpirajo svoja vrata
Epidemiologija alergijskih obolenj
“Bodite pozorni na lokalno kakovost”, je projekt Ministrstva za kmetijstvo in okolje, katerega namen je
povečati lokalno samooskrbo in potrošnjo lokalno pridelanih in predelanih proizvodov. Namen projekta je
tudi povečati informiranost potrošnikov za premišljeno izbiro in vzgoja predšolske in šolske mladine v
smeri odgovornega prehranjevanja.
Čeprav kar 25 odstotkov ljudi misli, da so
alergični na določeno hrano, strokovnjaki
ocenjujejo, da ima takšno alergijo od 1 do
2 odstotka ljudi, med otroki do 3. leta pa celo
8 odstotkov. Osem živil je krivih kar za 90
odstotkov vseh alergičnih reakcij: MLEKO,
JAJCA, PŠENICA, SOJA, SVINJINA,
RIBE - MORSKI SADEŽI, AGRUMI IN
OREŠČKI.
V okviru projekta v oktobru kmetije,
pridelovalci in predelovalci odpirajo
svoja vrata. Sedaj si lahko potrošniki
od blizu ogledamo, od kod prihaja in
kje nastaja hrana z našega krožnika
in se na lastne oči prepričamo
o kakovosti lokalno pridelane
hrane. Ta se v primerjavi z uvoženo
ponaša s številnimi prednostmi,
prva je zagotovo ta, da so poti med
pridelovalci in potrošniki kratke. To
prinese za seboj manj transporta in
manj skladiščenja, kar vpliva na
kakovost hrane. Kratek transport
namreč poskrbi, da je sadje obrano
z drevesa ob pravem času in ne še
preden dozori, ker bi ga čakala še pot
na drug konec sveta. Obiščimo torej
pridelovalce, zadruge in predelovalce
ter preverimo lokalno kakovost.
Lokalna
kakovost
odpira
svoja vrata
Pridelovalci in predelovalci
hrane iz bližine se predstavljajo.
Program in prijave na
www.lokalna-kakovost.si
Nacionalni projekt promocije kakovostne hrane iz bližine
se septembra in oktobra seli na domače naslove lokalnih
pridelovalcev, zadrug in predelovalcev. Obiščite jih, pojdite
preverit svežino pridelka, ga poskusite, spoznajte njegovo
predelavo in končne izdelke.
Lokacije, program in prijave na dneve odprtih vrat najdete
na spletnem portalu www.lokalna-kakovost.si.
Dobrodošli. Spoznajte lokalno kakovost!
Kmetija Arbiter
19. oktober -
KZ Metlika
19.oktober –
Vinska klet Prus
26.oktober –
Kmetija Mlečnik
26. oktober –
Ministrstvo za kmetijstvo in okolje, Dunajska 22, 1000 Ljubljana
Kmetijska zadruga
Šaleška
16 Aktualno / oglasna vsebina
Pri alergiji na določeno živilo je dieta z izključitvijo znanega alergena
najpomembnejši način zdravljenja. Alergiku v pomoč so jasno in nedvoumno
napisane deklaracije. Samo tako se lahko
alergik pred nakupom prepriča, ali živilo
vsebuje alergen ali ne. Po novi zakonodaji
so proizvajalci dolžni napisati opozorilo,
Saša Štraus, raziskovalka
Andreja Širca Čampa, nutricionistka
To, da hrana iz hleva oziroma njive do krožnika prepotuje kratko pot, je pomemben dejavnik, ki vpliva
na to, da je hrana bolj naravna, zdrava in
brez raznoraznih dodatkov.
12. oktober-
Potrošniki ste vabljeni,
da se preko spletne strani
www.lokalna-kakovost.si
prijavite na dneve odprtih
vrat, ki jih objavljajo kmetje,
zadruge in podjetja na portalu
ter preverite ponudbo lokalnih
proizvajalcev.
Prehrana pri alergiji in značevanje
alergenov na predpakiranih živilih
v primeru, ko bi izdelek lahko vseboval
osem za alergika najnevarnejših alergenov
s stavkom: "Izdelek lahko vsebuje sledi
mleka, jajc, glutena, soje, sezama, ... "Pri
Panviti so se odločili, poleg spoštovanja
zakonodaje, na svoja ramena prevzeti
odgovornost in skrb za proizvodnjo brez
alergenov in tako dodatno pomagati alergikom pri izbiri. Tako vršijo strogo
kontrolo vseh vhodnih surovin, vključno
z začimbami, poleg tega pa v proizvodnji
ne uporabljajo mleka, jajc, glutenskih žit
in soje. Zato ponosno na svoje izdelke kot
prvi slovenski proizvajalec jasno pišejo, da
izdelek ne vsebuje jajc, mleka, glutena in
soje. Pohvalno. Upam, da bodo njihovemu
vzoru sledili še drugi, saj bodo tako prispevali
k razširitvi velikokrat ozkega izbora živil,
ki jih alergiki lahko uživajo.
V Šunkarni Kodila opažajo
večje zanimanje za lokalno
V mesecu oktobru
potekajo dnevi
odprtih vrat po
celi Sloveniji.
Vsi naslovi so dostopni na
spletni strani www.lokalna-kakovost.si.
Alergija na prehranske (nutritivne) alergene postaja zadnje
desetletje tudi pri nas pomembna zdravstvena težava ter
diagnostični in terapevtski problem v medicinski praksi.
V skupini Panvita s sledenjem
najsodobnejšim
normativom
v
procesih pridelave svinjskega in
piščančjega mesa od njive do mize
lahko v vsakem trenutku izsledimo,
s katere reje prihaja določen kos
mesa. Pri nas lahko kos mesa izvira
samo iz naše reje ali iz reje družinskih
kmetij, s katerimi sodelujemo v
okviru slogana »Jaz in Panvita za
kmetijstvo.« Naše meso je kakovostno in varno, je kontroliranega
slovenskega porekla, to je tudi
jasno označeno. Nadzor in kontrola
ter okolju prijazen način povečajo
stroške, kar se včasih odraža tudi
v ceni končnega produkta. V skrbi
za ohranjanje naše lastne kakovosti želimo ohraniti visoko stopnjo
samooskrbe Slovenije ter dostop
slovenskih potrošnikov do kvalitetnih
slovenskih mesnih izdelkov.
predstavljamo LoKaLno KaKovost
Šunkarno Kodila že leta spremlja slogan »ko veš, kaj ješ« in ta pomeni,
da kvalitetnemu mesu, ki prihaja od tamkajšnjih lokalnih dobaviteljev,
pri predelavi dodajo samo sol in začimbe, predvsem pa si, kot pravijo, za
dokončanje izdelka vzamejo čas. ''Sodelujemo z rejci iz lokalnega okolja,
s katerimi imamo dolgoročne pogodbe o sodelovanju. Rejci nam zagotavljajo prašiče, pitane na višjo težo, kar nam zagotavlja kvalitetno surovino. Mi pa njim zagotovimo 100 % odkup,'' pravijo v Šunkarni Kodila
in poudarjajo, da njihovi mesni izdelki ne vsebujejo vode, so brez glutena
in laktoze. Ker kupec vedno bolj ceni kvalitetne izdelke, pravijo, da so
med njihovimi najbolj prepoznavnimi izdelki BIO mesni izdelki, ki nosijo
ekološki certifikat, Prekmurska šunka, ki je zaščiten izdelek z geografskim
poreklom, Kranjska klobasa, ki je zaščiten izdelek z geografsko označbo,
Prekmurska gibanica z zaščito tradicionalnega ogleda in pa BIO testenine,
s prav tako ekološkim certifikatom. Poleg svojih izdelkov v njihovih dveh
trgovinicah podpirajo tudi druge lokalne izdelke, veliko pod skupno krovno znamko ''Diši po Prekmurju''. ''S tem, da podpiramo slovensko, domače
in lokalno, pomeni, da podpiramo lokalne kmetije, ki pridelajo hrano, ki
ima možnost, da je na slovenskih policah vedno sveža in kakovostna brez
dolgih transportnih verig. Gledano iz ekonomskega vidika, je povezana
tudi z večjo zaposlitvijo lokalnega prebivalstva,'' pravijo v Šunkarni Kodila, kjer opažajo, da je miselnost slovenskega potrošnika čedalje bolj v
prid domačim lokalnim proizvodom.
Oglasna vsebina / 17
Primer dobre prakse
Primer dobre prakse
Akcija Kej b'š brejsku, dobradela.si
Nakupujmo skupaj, društvo EkoTim
100 združenih nakupuje ceneje kot 1 sam
Ko smo jih obiskali, da z nami
delijo svojo zgodbo, je bilo na
ljubljanskem Viču, kjer imajo
skladišče, precej živahno. Bil
je namreč petek in ob petkih
stranke
prevzemajo
moko,
sadje, zelenjavo in vse ostalo,
kar prejšnji vikend naročijo.
Ideja o skupinskem nakupovanju Nakupujmo skupaj
društva Eko Tim je stara šele
eno leto, v praksi pa deluje dobrega pol leta.
Projekt Kej b'š brejsku? bi bil
odličen primer dobre prakse
pametnega potrošništva (in
dobrodelnosti hkrati), v kolikor
bi deloval, kot je treba. V tem
primeru bi po en evro kupili
breskve in pomagali vipavskim
kmetom, ki bi jih sicer zaradi
tako nizkih odkupnih cen pustili
na drevesih. Pa je nekaj prišlo
vmes in breskve so predajali
naprej na podlagi zaupanja.
Srečali smo se na stari šišenski tržnici z Borutom Jeličem in Maticem Borošakom, v ožji
ekipi je še tretji, Blaž Lukacs. Ekipa, ki stoji
za avgustovskim projektom Kej b'š brejsku?
ima toliko energije in projektov, da niso dobro
vedeli, kje začeti s pripovedovanjem.
Kdo so?
Društvo Eko Tim so v osnovi trije mladi
fantje z idejo, s katero želijo vsem
ostalim članom v skupini omogočiti
ugodne nakupe ekološke in lokalne
hrane. Matej Dimic, Uroš Bric in Klemen
Zahar imajo sicer vsak svojo službo,
projekt Nakupujmo skupaj pa je
zaenkrat njihov hobi z vizijo. Gre za
mlade in sveže ideje, povprečna starost
v ekipi je 25 let.
Ideja?
Njihova ideja je preprosta – združeni
lahko skupaj nakupujemo kvalitetne
lokalne in ekološke proizvode ceneje. Društvo Eko Tim v imenu članov
naroči različne izdelke lokalnega in
ekološkega izvora (zelenjavo, sadje,
moke, mlečne izdelke, olja, zelišča
in med, kozmetiko, superživila …)
po nižji ceni, ki jo izpogaja na kmetijah oziroma pri ostalih ponudnikih
na račun večjega nakupa in brez vseh
nepotrebnih posrednikov. V svojem
bistvu je ideja dostaviti kvalitetno, lokalno in večji meri ekološko prehrano
po sprejemljivih cenah. Pri tem ekipa iz
Eko Tima poudarja, da je njihove cene
treba primerjati s tistimi na tržnici in v
specializiranih trgovinah, z večjimi nakupovalnimi centri in tamkajšnjim sadjem in zelenjavo se ne gre primerjati.
''Ne po ceni in ne po kvaliteti'', pravi
Uroš Bric in še pojasnjuje: ''V prvi vrsti
stremimo k lokalnemu in kvalitetnemu,
takoj za tem dajemo v ozir še ekološko.''
18 Aktualno
Akcija Kej b'š brejsku?
se, sicer brez breskev, nadaljuje
Začetek projekta dobradela.si
Najprej je nastal projekt dobradela.si. Kot
nam predstavi Borut Jelič, gre za internetno
stran, ki omogoča, da vsak posameznik
v družbi izrazi svoje mnenje in da je tudi
slišano. Leta 2010 so v okviru projekta
želeli organizirati dogodek, kamor bi ljudje
prinesli in darovali hrano, obleko, kolesa
… tistim, ki to potrebujejo. Dogodek ni
zaživel, prav tako ne njegovi ponovitvi v
dveh letih pozneje. Je pa zaživel letos v obliki Kej b'š brejsku? in to povsem spontano.
Ekipa Eko Tim v povprečju šteje 25 let.
“Je pa ta projekt vsekakor vzpodbuda k
vnaprej planiranemu nakupovanju.”
Cene v povprečju okoli
30 % ceneje
Vsakega, ki razmišlja o članstvu v
Nakupujmo skupaj gotovo zanima, koliko
lahko prihrani. V ekipi Eko Tim pravijo,
da v povprečju okoli 30 odstotkov, višina
prihranka pa se giblje od izdelka do
izdelka različno. ''Želimo imeti cene, ki
niso oderuške za naše člane, a so hkrati še
pravične do kmeta, da mu ne razvrednotimo
izdelka,'' pravi Uroš Bric. Cene nekaterih
izdelkov je težko primerjati, saj moko na
primer dobivajo iz mlina, ki sicer svojih
izdelkov masovno ne prodaja.
Kako deluje?
V praksi Nakupujmo skupaj deluje
tako, da vpisani člani v skupino najprej
pregledajo ponudbo in svoje naročilo
oddajo med petkom in ponedeljkom, ko je
odprto skupinsko nakupovanje. Naročene
izdelke nato konec prihodnjega tedna (v
petek ali soboto) vsi člani prevzamejo v
Ljubljani. Kot pravi Uroš Bric, sistem ni
ravno pisan na kožo sodobnemu in impulzivnemu potrošniku, ki si ta trenutek
nečesa zaželi in mora to takoj dobiti. Je pa
ta projekt vsekakor vzpodbuda k vnaprej
planiranemu nakupovanju in prihranku, pa
še nakup je lokalen in kvaliteten. Pri tem
točno vemo, iz katere kmetije oz. od katerega
ponudnika izhajata naš paradižnik ali
solata. Trenutno imajo v mreži okoli 20
ponudnikov, sčasoma pa nameravajo projekt
iz Ljubljane širiti na nacionalno raven.
Špela Dobnikar
Oddal željo na dobradela.si
in se zbudil v kaos
Vse se je pričelo z Borutovo idejo pomagati
vipavskemu kmetu z odkupom breskev
po en evro, saj so ponujene odkupne cene
sicer tako nizke, da se kmetom breskev niti
ne splača obirati. Tako je napisal željo na
dobradela.si petdesetim dobrim ljudem in
jim ponudil, da podprejo vipavske kmete in
kupijo breskve po en evro. Preprosto: za en
evro jih Borut Jelič kupi in za en evro proda,
osreči kmeta, osreči stranke in z dobrim delom tudi sebe. Nekega večera je poslal željo
prijateljem, šel spat in se drug dan zbudil v
kaos. Želja se je nekomu zdela tako dobra,
da jo je objavil na facebook in sporočilo
je prek socialnih omrežij zaokrožilo po
Sloveniji, telefoni so zvonili, vsi so hoteli
breskve. Našel je prostor za razdeljevanje
Borut Jelič in Matic Borošak, dva iz ekipe, ki stojita za projektom Kej b’š brejsku?
Sporočilo je prek socialnih omrežij zakrožilo
po Sloveniji, telefoni so zvonili in vsi so hoteli
breskve. “Zadeva se je pričela širiti sama ob
sebe, brez moje vednosti, jaz pa sem bil v
tistem trenutku prepričan, da tega ne bom
zmogel,’’ pripoveduje Borut Jelič.
na stari šišenski tržnici, ki jo med drugim
uspešno oživlja Matic Borošak, ki je takoj
pristopil k projektu. Ljudje pa so se pričeli
kar sami organizirati med seboj in voziti
breskve po Sloveniji. Vse se je pričelo postavljati v red, ko so Boruta na računovodstvu
opozorili na to, da bi moral plačati 25 %
davek – za breskve, ki jih proda po odkupni
ceni! To mu ni šlo v račun, rešitev iščejo še
danes, od tistega dne pa so ''kupce'' breskev
na tržnici razdeljevalci pozdravili takole:
''Borut Jelič vas obvešča, da so danes
breskve predane na zaupanje, saj so dobra
dela prepovedana z zakonom. Ko bomo
našli rešitev, vas o tem obvestimo.
Kej b’š brejsku? se nadaljuje
Ekipa še vedno čaka na razrešitev problema
z davkarijo. Od tedaj pa so pričeli ljudje
prinašati na šišensko tržnico obleke,
čevlje, šolske potrebščine … Za dve leseni
hišici stvari se je nabralo, ki jih delijo prostovoljci. Tako se akcija Kej b'š brejskvu?
nadaljuje, vendar brez breskev.
Špela Dobnikar
19
Naredimo si ozimnico
Mlečnokislinska
fermentacija
- zdrav način hranjenja
živil čez zimo
Jesen je čas, ko si lahko v obilju dobrot naredimo ozimnico.
Nekatera živila bodo v primernih pogojih prezimila sveža
– takšna so jabolka, hruške, nepšlje, oreščki, gomoljnice,
buče, zelje … Preostala živila je treba konzervirati. Kot ena
takšnih metod je zelo priporočljiv naravni biološki postopek
mlečnokislinskega vrenja fermentacije.
Pri tej metodi mikroorganizmi iz
sladkorjev v zelenjavi ustvarijo mlečno
kislino. Ta zaradi nizkega pH-ja –
kislosti – preprečuje kvarjenje in ohranja
zelenjavo v sveži, presni obliki precej
dolgo. Mlečnokislinska fermentacija nam
je najbolj znana pri pripravi kislega zelja
in repe ter mlečnih izdelkov, manj znano
pa je fermentiranje drugih vrst zelenjave
– kumar, korenja, rdeče pese, gomoljne
zelene, kolerabe, brokolija, cvetače,
brstičnega ohrovta, bučk, pora, čebule,
redkev, stročjega fižola in celo gob.
Preprosto fermentiranje zelenjave
v steklenih kozarcih
Fermentiranje zelenjave lahko izvajamo
tudi doma, četudi v majhnih količinah.
Pomagamo si s steklenimi kozarci,
izberimo tiste nekoliko večje. Poljubno,
zgoraj omenjeno in seveda svežo zelenjavo
najprej očistimo, po potrebi olupimo in
grobo naribamo ali narežemo na manjše
koščke. Zelenjavo zaradi razvoja pravilnih
oz. koristnih vrst mlečnokislinskih
organizmov posolimo, v koncentraciji 1
do 1.5 %, največ 2 %. Po potrebi dodamo
številne začimbe in zelišča, kot so česen,
poper, kumina, koriander, ingver, brinove
jagode, čili, koper ... ter dobro premešamo.
Če želimo hitrejši in bolj nadzorovan potek
vrenja – fermentacije, dodamo poljubno
starter kulturo v obliki zeljnice, sirotke,
kisave ali živih probiotičnih kultur v tekočini
ali prahu. Pustimo stati do ene ure, da prične
sol razgrajevati celične stene in priteče sok.
20 Prehrana
Zelenjavo zatem natlačimo v kozarce, tako
da se na vrhu nabere sok. Po potrebi dolijemo
malo vode. Zelenjave v kosih, kot sta stročji
fižol in cvetača, ne stiskamo, ampak le
zalijemo s slano vodo. Kumare pustimo cele,
jih le vzdolžno zarežemo z nožem.
Kozarce napolnimo s tekočino do 2,5
centimetra pod vrhom, če imamo možnost,
uporabimo plastične vmesnike – mrežice
za kozarce za vlaganje. Pomembno je le, da
ustvarimo anaerobne pogoje, kar pomeni
brez prisotnosti kisika. Kozarce zapremo,
vendar ne zatisnemo premočno. Prvih 3
do 5 dni hranimo polne kozarce na sobni
temperaturi, če je le možno tudi na temnem.
V tem času bomo opazili burno fermentacijo,
del soka običajno priteče ob robu pokrova. Po
preteku teh dni kozarce odpremo, po potrebi,
če je zelenjava na suhem, zalijemo z vodo,
dobro zapremo in jih postavimo na hladno.
Kozarce imejmo ves čas na pladnju,
saj lahko še vedno izteče nekaj soka.
Upoštevajmo, da na potek fermentacije
poleg kvalitete zelenjave in temperature
vpliva tudi položaj lune. Za vse vrste
fermentacij so idealni dnevi za toploto, torej
na dan za cvet ali plod. Med skladiščenjem
občasno preverimo stanje kisane zelenjave.
Mlečnokislinksa fermentacija
prinaša številne prehranske
vrednosti
Mlečnokislinska fermentacija prinaša
poleg izboljšanja okusa in daljše trajnosti
živil tudi številne prehranske prednosti.
Med fermentacijo se številna hranila
s pomočjo encimov razgradijo v bolj
enostavne molekule, kar pomeni, da
lažje prebavimo. Celulozna struktura v
zelenjavi se razbije, razmehča. V živilih
se zmanjša koncentracija antihranil (npr.
fitinska, oksalna kislina, nitriti, številni
zaviralci encimov), izboljša se dostopnost
mineralov. Ker pri mlečnokislinski
fermentaciji ni treba uporabljati termične
obdelave, to pomeni, da izdelek ne
samo da obdrži prehransko vrednost v
obliki bioaktivnih snovi, ampak jo med
fermentacijo celo izboljša.
Fermentirana živila imajo
razstrupljevalni učinek
Fermentirana živila delujejo bazično in
pomagajo pri razkisanju telesa, imajo
razstrupljevalni učinek – pomagajo pri
odstranjevanju težkih kovin in drugih
strupenih snovi, povečujejo odpornost,
delujejo protibakterijsko in protiglivično,
zmanjšujejo (preprečujejo) vnetne procese,
uravnavajo nivo krvnega sladkorja,
pospešujejo prebavo in izboljšujejo črevesno
mikrofloro – s tem pomagajo pri resorpciji
hranil v telo in ustvarjanju vitaminov,
predvsem B kompleksa. Delujejo tako
probiotično (telesu dovajajo žive kulture
koristnih mikroorganizmov), kot tudi
prebiotično (nudijo balastne snovi, ki jih
mikroorganizmi potrebujejo za rast in
razvoj v črevesju).
Matjaž Kološa, univ.dipl.inž.živ.tehnol.
21
Dobrodošla sezona
uporabe medu in čebeljih pridelkov
Marmelade,
džemi in …
čatniji?
Domače marmelade so še posebej cenjene,
saj lahko uporabimo lastno pridelane
ali celo divjerastoče plodove in jih
pripravimo z malo ali celo brez sladkorja.
Za pripravo marmelad uporabimo dovolj
zrelo in seveda sveže sadje. Pogosto je
smiselno mešanje različnih vrst sadja, saj
tako popestrimo okus, uravnamo količino
sladkorja in kisline ter izboljšamo gostoto
izdelka. Dodatek jabolk zaradi visoke
vsebnosti pektina zgosti marmelado, ki jo
pripravljamo iz sadja z večjo vsebnostjo
vode. Pri sladkanju marmelad si lahko
namesto s sladkorjem pomagamo z mletim
suhim sadjem ali pa z dodatkom fruktoznih
sladil, agavinega sirupa ali zgoščenega
jabolčnega soka. V današnjem času
kvalitetne opreme za vlaganje in znanja o
pasterizaciji – toplotni obdelavi, je sladkor
izgubil poglavitno vlogo konzervansa
in mora služiti le še uravnavanju okusa.
Seveda pa moramo še posebej manj
sladke in manj goste marmelade pripraviti
s strogim upoštevanjem higiene in
pravilne toplotne obdelave pri zapiranju –
shranjevanju izdelka.
V naše kraje so zašle tudi zanimive sadnozelenjavne omake čatniji (chutney), ki se
pripravljajo podobno kot marmelade. Od
njih se razlikujejo le po okusu in načinu
uporabe. Izbor sestavin za pripravo je
zelo pester, še bolj pester pa je seznam
uporabljenih začimb, ki jih seveda lahko
spreminjamo po okusu. Prilagamo en
recept za pokušino.
Pričenja se sezona uporabe
medu in čebeljih pridelkov. Ti
so pravi dar narave in nadvse
primerna hrana za vse hitrejši
način sodobnega življenja.
Med omogoča boljšo presnovo
drugih snovi, je odličen vir
energije in mineralnih snovi.
Čebele pa nas bogatijo tudi s
cvetnim prahom, propolisom,
matičnim mlečkom in voskom,
za človeka pa je v marsičem
koristen tudi čebelji strup.
Bučni čatni –
sladkokisla omaka
Potrebujemo:
500 g zimske buče (npr. hokaido)
500 g jabolk
2 – 3 dl limoninega soka ali jabolčnega kisa
200 g trsnega sladkorja
1 č. žličko soli
50 g svežega ingverja
1 - 2 j. žlici poljubnih indijskih začimb
2 j. žlici gorčičnih semen
Medu se ne dodaja vročemu čaju
Med lahko uživamo na več načinov. Lahko ga uživamo s kruhom, razstopimo
v mlačni vodi, čaju, kavi. Nikoli z njim
ne sladimo tekočine, ki je segreta na več
kot 40 °C. Priporočamo uživanje kristaliziranega medu. Ljudje, ki imajo težave
zaradi povečane želodčne kisline, naj
med primešajo različnim napitkom
ali jedem, na primer čaju, mleku, pecivu,
jogurtu, kislemu mleku, naravnim sokovom
… Tudi turško kavo lahko osladimo z medom
namesto s sladkorjem.
Čatniji se
pripravljajo
podobno kot
marmelade,
od njih pa se
razlikujejo po
okusu in načinu
uporabe.
Priprava:
Bučo in jabolka očistimo, po potrebi olupimo
in narežemo na drobne koščke. Kuhamo skupaj
z začimbami, gorčičnimi semeni in naribanim
ingverjem. Čez nekaj časa dodamo še sladkor
in sol ter kuhamo, dokler se ne zgosti (skupaj
približno 40 minut). Čatni lahko uporabimo
svežega ali pa ga konzerviramo v kozarce za
vlaganje. Ponudimo ga hladnega ali toplega
kot prilogo različnim jedem.
22 Prehrana
Matjaž Kološa, univ.
dipl.inž.živ.tehnol.
Sveč cvetni prah se shranjuje v
zamrzovalni skrinji
Svež cvetni prah moramo shranjevati v
zamrzovalni skrinji. Iz skrinje ga jemljemo
v manjših količinah oz. toliko, kolikor ga
zaužijemo v mesecu dni. Tolikšno količino
sicer shranjujemo v hladilniku. Tudi
posušenega shranjujemo v hladilniku.
Neposušen cvetni prah lahko uživamo
tako, da ga dalj časa žvečimo, zadržimo
v ustih in počasi požiramo, lahko ga tudi
poplaknemo s čajem, mlekom, vodo …
Suh cvetni prah uživamo tako, da ga pred
zaužitjem nekaj ur namakamo v tekočini,
bodisi v soku, naravnem soku, čaju bodisi
v mleku ali jogurtu, zmešamo pa ga lahko
tudi v med … in zaužijemo skupaj z njim.
Matični mleček se uživa po obdobjih
Matični mleček je izloček mladih čebel
delavk. Čebelar matični mleček pobere
tedaj, ko ga je v matičnikih največ. Pridobivanje tega čebeljega proizvoda je zelo
zahtevno, je pa matični mleček izjemno
kakovosten. Priporočajo ga v prehrani
mladostnikov, športnikov, starejših ljudi
in bolnikov. Matični mleček praviloma
uživamo določeno obdobje, npr. mesec
dni, temu pa sledi nekaj tednov trajajoč
premor, odvisno od namena uživanja.
Shranjujemo ga obvezno v hladilniku.
Propolis je edini, ki prenese višje
temperature
Propolis je naravni antibiotik čebel.
Praviloma ga uživamo kot dopolnilo prehrani, ne glede na to, ali smo zdravi ali
bolni. Uporabljamo ga v obliki alkoholne
ali vodne raztopine, mešanice z medom,
lahko ga zmešamo tudi v druge napitke
(jogurt, kislo mleko, čaj …). Propolis je
edini čebelji pridelek, ki prenese temperaturo, višjo od 40 °C, vendar tako segretega uporabljamo zgolj izjemoma, npr. kot
vroče obloge z voskom in propolisom.
Vosek je uporaben v kulinariki
Vosek proizvajajo mlade čebele, z njim
pa gradijo satje, tj. svoje bivališče. Zelo
okusen pridelek iz čebeljega panja je med
v satju, lahko pa uživamo tudi deviški
vosek, in to do 5 g na dan. Vosek lahko
uporabljamo v kulinariki, saj z njim lahko
npr. premažemo pekač za peko peciva.
Čebelji strup se uporablja v medicini
Čebela tudi piči, a nikoli kar tako, le tedaj,
ko je ogroženo njeno življenje. Njen strup
uporabljajo v medicini za desenzibili-
zacijo pri ljudeh, ki so alergični na čebelji
strup. Po svetu uporabljajo čebelji strup
za zdravljenje različnih obolenj, vendar
je tovrstno zdravljenje mogoče izključno
pod zdravniškim nadzorom.
Shranjevanje
čebeljih pridelkov
Čebelje pridelke je najbolje
shranjevati v stekleni embalaži,
v temnem, hladnem in suhem
prostoru. Za uživanje uporabljamo lesene, steklene ali porcelanaste žličke. Za shranjevanje in
uživanje uporabljamo material, ki je kemično in električno
nevtralen.
Večine
čebeljih
pridelkov ne smemo segrevati
na več kot 40 °C, uživamo jih
čim bolj sveže. Priporočamo
uživanje čebeljih pridelkov, ki so
pridelani v čim bolj neokrnjeni
naravi in ob čebelarjenju, ki je
prijazen do narave.
mag. Andreja Kandolf,
Čebelarska zveza Slovenije
Vir: Zgibanka Uporaba
čebeljih pridelkov, ČZS 2012.
23
Martinovanje
Martinovo v svojem bistvu praznuje
zaključek letine, ne le vinarske
so močno izgubila lokalno in regionalno
pestrost, različnost. Od konca 60. let
20. stoletja so v martinovanjske obrede
začeli razni lokalni burkači vnašati zelo
vprašljive, cenene elemente krščevanja
mošta in kostumirani kolovratijo po vinskih kleteh, raznih javnih shodih in celo po
hotelskih avlah. Najbolj so za nadaljevanje
martinovanjske dediščine, čeprav tudi z
novimi vsebinskimi elementi, poskrbeli v
vinorodni deželi Primorski, še posebej v
Brdih, kar je zelo pohvalno. Med posebnostmi martinovanjskih ritualov naj omenim Slovence v sosednji Italiji, zlasti na
Korenine martinovega segajo daleč v zgodovino in tedaj je bil
ta praznik namenjen praznovanju letine, kakršnakoli je že v
določeni regiji bila, danes pa se ob tem prazniku v prvi vrsti
praznuje vinarske oz. vinogradniške letine. O običajih, kulinariki
in praznovanju martinovega smo se pogovarjali z etnologom, dr.
Janezom Bogatajem.
Etnolog dr.Janez Bogataj
Martinovo je danes v prvi vrsti
vinski praznik. Kako daleč je to v
primerjavi z izvornim praznikom
Sv. Martina?
Današnje martinovo v Sloveniji in tudi
v nekaterih drugih državah je predvsem
praznik vinske letine. Njegove korenine
segajo zelo daleč v zgodovino, v obdobje poganstva, ko so takratni prebivalci
praznovali zaključek letine. Tak je bil ta
praznik vse do konca druge svetovne
vojne, saj so tudi v Sloveniji praznovali
zaključek letine, torej ne le vinogradniške
in vinarske. V vinorodnih območjih je
bil glavni pridelek grozdje in iz njega
so vsako leto stiskali mošt, ki se je okoli
martinovega spremenil v vino. Po drugi
svetovni vojni je dobilo martinovo z
martinovanjem izrazit značaj vinskega
praznika, kar pa je v veliki meri povezano
tudi s prizadevanji na področju trženja vina.
24 Prehrana
“Med posebnostmi
martinovanjskih ritualov
naj omenim Slovence
v sosednji Italiji, zlasti
na tržaškem, kjer v
Proseku odhajajo na
martinovo pokušat vino
po hišah, gospodinje pa
jim pripravijo »fanclje
z dušo«, to so ocvrte
miške s sardelami ali
sardoni, tudi klobase in
zelje, rižote s petelinjim
mesom ter na maslu
ocvrt ter z vinom okisan
pršut.’’
Martinovo skozi kulinariko je v
svojem bistvu gotovo več kot goska
in vino. Katere tipične jedi so
povezane z martinovim?
S tako imenovanimi značilnimi jedmi ob
posameznih praznikih imamo v Sloveniji
pogosto težavo, ker zlasti mediji mislijo,
da je za vsak praznik nekaj posebnega.
Kot že ime samo pove, je za praznik tudi
praznična hrana. V slovenski dediščini na
tem področju ni bilo velikih sprememb,
edino predstavljajo le letni časi in tem ustrezne praznične jedi, kar pa je bilo povezano s primernimi živili. Za martinovo je
bila tako zelo značilna perutnina, gosi,
race, kokoši, piščanci, purani. Glede na
legendo, ki govori o Martinovi gosi, se je
na prvo mesto med temi jedmi postavila
pečena gos, nadevana z jabolki in kostanjem, z mlinci in rdečim zeljem. Seveda
pa so bile na mizah tudi druge praznične
jedi, kot so razne pečenke, pogače ...
Prazničnost je bila povezana tudi s kolinami, ki so jih prvič v letu izvedli prav
v dnevih pred martinovim. Zaloga mesnih
izdelkov je zadoščala do božiča, ko so bile
na vrsti druge koline in potem še tretje pred
pustom. Seveda le v osamljenih primerih,
saj gmotne razmere marsikateri družini
niso omogočale več kot enih samih kolin v
letu. Naslednjo veliko praznično skupino
jedi predstavljajo najrazličnejše pogače,
ki imajo največjo koncentracijo in paleto
različnosti še danes v severovzhodni in jugovzhodni Sloveniji.
Kako se praznovanje martinovega
razlikuje včasih in danes? Morda,
če opišete kakšno zanimivo šego,
navado, regijsko značilnost …
Sodobno martinovanje se od preteklih
razlikuje že po trajanju. Današnja martinovanja trajajo več dni, odvisno od tega,
na kateri dan v tednu pade 11. november.
Tako v Sloveniji praznujemo najmanj en
teden, lahko tudi štirinajst dni. Nekateri
praznujejo celo leto! Današnja martinovanja
tržaškem, kjer v Proseku odhajajo na martinovo pokušat vino po hišah, gospodinje
pa jim pripravijo »fanclje z dušo«, to so
ocvrte miške s sardelami ali sardoni, tudi
klobase in zelje, rižote s petelinjim mesom
ter na maslu ocvrt ter z vinom okisan pršut.
V veliki večini vinorodnih območij Slovenije pa so na martinovo predvsem blagoslavljali in ne krstili mošt oz. vino. Kajti
v Sloveniji je vedno veljalo, da je krščeno
vino tisto, ki mu je primešana voda.
“Glede na legendo, ki govori o
Martinovi gosi, se je na prvo mesto
med jedmi postavila pečena gos,
nadevana z jabolki in kostanjem, z
mlinci in rdečim zeljem. Seveda pa
so bile na mizah tudi druge praznične
jedi, kot so razne pečenke, pogače ...’’
V katerih deželah se še praznuje
martinovo?
Glede na trajanje praznovanja in tudi
nekatere njegove vsebine lahko rečem, da
je Slovenija najbolj martinovanjska dežela
oz. država. Martinovo praznujejo tudi na
Madžarskem, saj je bil sv. Martin skoraj
naš rojak, rojen v današnjem madžarskem
Sombotelu (Szombathely). Tu vsako leto
pripravijo poseben Martinov teden. Praznik
je razširjen na območju severozahodne
Hrvaške, od ostalih držav pa v Veliki Britaniji, kjer je dan spomina na mrtve in dan
govejih kolin, nadalje v Belgiji in na Nizozemskem, kjer je otroški praznik. Praznujejo ga na Danskem, Švedskem in na Malti,
zelo popularen je na Poljskem in Češkem.
Čehi prav tako pečejo gos, Poljaki pa Martinove rogljičke z makovim nadevom. Na
Portugalskem je podobno kot v Sloveniji
praznik novega vina, v Španiji je to tradicionalni praznik prašičev, v švicarskem
kantonu Jura pa kolin. Martinovo je v Franciji praznik le v Burgundiji, sicer v zvezi z
vinom častijo sv. Vincenca (Saint Vincent).
Špela Dobnikar
25
Kaj za martinovo pripravljajo
na Krasu …
- so nam namignili v Okrepčevalnici Ruj.
Namaz iz
ovčje skute s
popečeno
panceto
Potrebujemo
(za 4 osebe):
200g ovčje skute (lahko tudi kravjo sirarsko – albuminsko)
sladka smetana po potrebi
sol in poper po okusu
8 rezin kraške poprane pancete
deviško oljčno olje
Priprava:
Skuto pretlačimo in dodamo smetano (po potrebi),
solimo in popramo po okusu ter hranimo v hladilniku. V
segreti ponvi popečemo rezine pancete do želene hrustljavosti. Na krožnik najprej naložimo nekaj skute v želeni
obliki, po vrhu naložimo še rezine pancete, vse skupaj pa
pokapljamo z deviškim oljčnim oljem.
Kaj za martinovo pripravljajo
na Gorenjskem …
nam je z recepti namignila Ana Šušteršič,
kreativna vodja kuhinje pri Jezeršku.
Kuhani štruklji v maslenem testu polnjeni
z albuminsko skuto na omaki iz buče
Potrebujemo
(za 4 osebe):
250g maslenega testa
300g skute
200g očiščene buče
sol in poper
1 jajce
Priprava:
žlico mascarponeja
žlico masla
dimljeno skuto ali sir
nekaj listkov bazilike
parmezan
Masleno testo razvaljamo na primerno debelino za štruklje. Skuto
pretlačimo ji dodamo jajce, mascarpone ter sol in poper. Skutni
nadev namažemo na testo. Štruklje zavijemo v alu folijo in kuhamo med 90-100 stopinjami v vodni kopeli približno eno uro.
Očiščeno bučo posolimo z grobo soljo in jo pečemo v pečici na
200 stopinj približno 40 min, oziroma dokler ni mehka. Tako
pečeno bučo zmiksamo, da dobimo kremo, dodamo maslo in ne
segrevamo več, po potrebi dosolimo in popramo. Omako podlijemo na krožnik in dodamo narezane štruklje, ki smo jih skuhali,
nanje položimo še rezine dimljene skute ali sira.
Jabolčna picika s
sirarsko skuto in medom
V ponvi in pečici pečene račje ali gosje prsi,
dušeno rdeče zelje z jabolki in ingverjem
Potrebujemo (za 4 osebe):
Potrebujemo:
masleno kvašeno testo
1 večje jabolko
sladkor, cimet, limona
100 g skutnega nadeva (sirarska skuta, jajce, vanilijev
sladkor, limonina lupinica)
Priprava:
Račje prsi – na osebo računamo 1 kos račjih prsi, olje, sol in poper, zelišča po želji –
timijan, rožmarin, žajbelj… 0,4 kg na rezine ali na kocke narezanega rdečega zelja,
0,2 kg na kocke - ploščice ali na grobo naribanega jabolka, 0,1 kg na drobno narezane šalotke,
0,05 kg v belem vinu namočenih zlatih rozin, 1 čajna žlička na drobno naribanega ingverja,
1 žlica rjavega sladkorja, 2 žlici jabolčnega soka, limonin sok ali balzamični kis, 0,025 kg
masla, sol in poper
Masleno kvašeno testo razvaljamo za prst na debelo.
Z okroglim obodcem izrežemo kroge. Na vsakega
položimo žlico skutnega nadeva. Jabolka narežemo na
kolobarje, jih premažemo z limoninim sokom in povaljamo v mešanici sladkorja in cimeta. Nato jih položimo
na testo s skutnim nadevom. Picike zložimo na pekač
s peki papirjem in v srednje vroči pečici zlatorumeno
spečemo.
Priprava račjih prsi za peko
Namig: Postrežemo še vroče z vanilijevim sladoledom in
medom. Okrasimo z lističi melise ali mete.
Priprava priloge:
Račjim prsim odstranimo odvečno maščobo. Nato nekajkrat narahlo zarežemo v kožo in jih
začinimo s soljo in poprom. Segrejemo ponev z oljem in vanjo položimo račje prsi s kožo navzdol. Ko se iz kože začne cediti maščoba, jih obrnemo in jih še 3 minute pečemo na drugi strani,
da porjavijo. Nato jih preložimo v vročo pečico in jih približno 8 minut pecimo v vroči pečici.
Pečene vzemimo iz pečice in naj nekaj časa počivajo na rešetki, da se umirijo. Nato vsak kos
račjih prsi vzdolžno narežemo.
Na maslu svetlo karameliziramo sladkor. Dodamo čebulo in zelje, rahlo popražimo, dodamo
jabolčni sok in na rahlo podušimo. Nato dodamo jabolka, ki smo jih osvežili z limoninim
sokom, da ne oksidirajo. Premešamo in zopet rahlo podušimo in če je treba, dolijemo malo
jabolčnega soka. Nato dodamo še vse ostale sestavine, ki jih umešamo
v zelje in jed je gotova.
Lečni namaz z
medeno hruško
Doživite Ajdovščino v jeseni
Martinovanje na
Brjah na Vipavskem,
med 8. in 10. novembrom 13
Tradicionalna prireditev pod velikim šotorom.
Vse dni pokušina mladih vin brejskih vinarjev,
in pestra ponudba martinovih jedi –
štrukljev, pršuta in kostanja.
Petek, 8.11.:
večer dalmatinske glasbe
Sobota, 9. 11.:
večerna zabava s priznano glasbeno skupino
Nedelja, 11. 11.:
Ob 10:00: pohod po Oljčni poti
Simona Gregorčiča, hoje za približno 3 ure.
Ob 12:00: kmečka tržnica
Ob 16:00: blagoslov vina s kulturnim programom
Ob 16:30: zabava s plesom
Dobrodošli, vabi vas Društvo vinarjev in vinogradnikov
Brje na Vipavskem.
Info: Borut Koron, 040 620 866.
26 Prehrana
13. pohod po Vertovčevih poteh,
17. november 13
Tradicionalni pohod v spomin na našega rojaka,
prvega slovenskega vinskega strokovnjaka
Matijo Vertovca. Pot je krožna, poteka po
Vipavskih gričih, skozi vasi, vinograde in polja,
vzela vam bo 5 ur hoda.
Začetek pohoda:
med 7. in 9. uro pod hrastom pred
vasjo Ustje. Osrednji postanek v Šmarjah: ob 11.
uri maša in ob 12. uri osrednja slovesnost.
Zaključek pohoda:
kmečka tržnica pod hrastom.
Dobrodošli, vabijo vas Društvo Matija Vertovec,
TD Vinoreja Šmarje in krajani vasi, skozi katere
poteka pohod.
Pohod poteka na lastno odgovornost.
Info: TIC Ajdovščina: 05/36 59 140.
Nasvet: Sladkor lahko tudi izpustimo, predvsem, če imamo
dovolj sladka jabolka. Rdeče zelje z jabolki naj bo na
ugriz še vedno čvrsto, da čutimo zelje in jabolka na ugriz.
Ni treba, da jed dušimo do mehkega. Limonin sok ali
balzamični kis jed lepo obarvata. Lepo je tudi, če so jabolka
narezana, da se lepo vidijo v jedi.
Potrebujemo:
15 dag zelene leče
15 dag šalotke
strok česna
10 dag masla
majaron, bazilika, timijan, piment, lovorov list
sol, poper
1 večja hruška viljamovka
žlica medu, limonov sok, bezgov sirup
Priprava:
Lečo speremo in čez noč namočimo. Naslednji dan jo skupaj z vejico timijana,
lovorovim listom in poprovimi zrni skuhamo v slani vodi. Kuhano odcedimo in
odstranimo zelišča. Na maslu prepražimo drobno sesekljano šalotko, nato še strt ali
sesekljan česen, da zadiši, in odcejeno lečo. Dodamo sveža ali posušena zelišča, sol
in poper in vse skupaj nekaj časa ob stalnem mešanju pražimo. Nato lečo z zelišči
pretlačimo in po potrebi še solimo in popramo. Namaz ohladimo. Hruško narežemo
na rezine ali krhlje in premažemo z limonovim sokom. V ponvi segrejemo žlico
medu, dodamo malo bezgovega sirupa in limonovega soka. Ko začne cvrčati, na
mešanici na hitro popečemo hruške. Hlebček kruha s semeni narežemo na tanke
rezine in jih posušimo v segreti pečici – na 120 stopinjah približno 15 minut.
Namig: Na vsak krožnik damo dve rezini še rahlo toplih hrušk, poleg položimo
lečni namaz, oblikovan z žlico za sladoled. Dodamo kruhov čips, okrasimo z
zeliščno vejico, po želji pa priložimo še kroglico zeliščnega masla s solnim cvetom.
27
Martinovo v znamenju
praznične pojedine, četudi
brez mesa …
… recepte je pripravil naš kuharski
strokovnjak Matjaž Kološa.
Dušeno rdeče zelje
Potrebujemo:
1 kg rdečega zelja
1 jabolko
1 čebulo
2 stroka česna
3 j. žlice oljčnega olja
1 dl rdečega vina
ščepec mlete kumine
lovorjev list
sol
Priprava:
Zelje očistimo in narežemo na tanke rezance. Bolj kislo jabolko
očistimo in naribamo na rezance. V večjem loncu na oljčnem olju
na kratko popražimo nasekljano čebulo in česen, dodamo narezano
zelje, v katerega smo pomešali naribano jabolko, posolimo ter dodamo malo kumine in lovorjev list. Med dušenjem mešamo ter čez nekaj
časa zalijemo z vinom. Po potrebi med kuhanjem dolijemo še malo
vode ali juhe. Kuhamo približno 20 minut, pazimo, da se zelje ne razkuha. Postrežemo toplo, kot prilogo z mlinci, krompirjem, žganci ...
300 g črne moke
2 dl (oz. po občutku) mlačne vode
ščepec soli
2 j. žlici sončničnega olja
K jedi: Testo za mlince lahko pripravimo tudi v kombinaciji mok. Pirini
ali pšenični moki lahko primešamo
tudi ajdovo, koruzno, proseno ali
čičerikino moko. Za izboljšanje testa
lahko dodamo tudi jajce.
Kostanjeva juha
Potrebujemo:
300 g kuhanega kostanja
1 čebulo
2 j. žlici oljčnega olja
1 dl smetane
sol
lovorjev list
sveže mleti pisani poper
muškatni orešček
Potrebujemo:
100 g ajdove kaše
200 g rjave leče
2 čebuli
2 pora
2 stroka česna
1/4 gomoljne zelene
1 jajce
3 žlice pirine moke
muškatni orešček,
poper, mleta paprika,
mleta kumina
šetraj in peteršilj,
lovorjevi listi
zelenjavna jušna osnova ali kvasna juha
sojina omaka in sol po
okusu
olje za cvrtje
Priprava:
Ajdovo kašo preberemo in operemo z vodo.
Stresemo jo v lonec, dodamo naribano zeleno,
zalijemo s hladno vodo, dodamo sol in jušno osnovo ter kuhamo približno 10 minut. Lečo nekaj
ur namakamo v hladni vodi. Potem vodo odlijemo in lečo na kratko skuhamo v vodi, ki smo ji
dodali lovorjeve liste. Ohlajeno in dobro odcejeno zvrnemo v skledo in dodamo ostale sestavine:
sesekljano čebulo, česen, moko, jajce ali sir in
začimbe. Z rokami oblikujemo štruco v višini do
4 cm in jo zapečemo v pečici na pomaščenem
pekaču nekje 20 – 30 minut. Postrežemo jo toplo
narezano na do 2 cm debele rezine.
K jedi: Če se želimo izogniti dodatku jajc in
pirine moke, lahko štruco povežemo z zmletimi
lanenimi semeni v količini 1-2 dl.
Pirini mlinci
Potrebujemo:
Lečina brezmesna štruca
Priprava testa:
Iz moke, olja, vode in soli pripravimo
voljno testo. Premažemo ga z oljem in
pustimo počivati približno pol ure. Testo
razdelimo na manjše hlebčke, ki jih na
tanko razvaljamo in spečemo na ponvi, v
ogreti pečici ali kar na plošči štedilnika.
Pečeno in ohlajeno testo razlomimo na
manjše koščke, ki jih lahko shranimo
ali takoj porabimo. Nalomljene pečene
koščke testa – mlince – postrežemo tako,
da jih najprej poparimo z vrelim kropom
in pustimo nekaj minut namakati. Po želji
jih zabelimo s kislo smetano, popraženo
čebulo ali »vegi zaseko«.
Doživite MARTINOVO z
MARTINOVANJE V BRDIH
Vabimo vas na izlet v čudovito in zanimivo briško pokrajino. Po ogledu Nove Gorice
bomo pot nadaljevali do vasice Kojsko in tamkajšnje cerkvice, ki je znana po svojem poznogotskem trokrilnem oltarju. V Gonjačah se bomo povzpeli na razgledni
stolp, s katerega se odpre čudovit razgled na Brda. Ustavili se bomo na kmečkem
turizmu na martinovi pojedini in pot nadaljevali do prekrasne vasice Šmartno, ki jo
obdaja obzidje iz 14. stoletja. Tu se bomo sprehodili po ozkih vasicah, si ogledali
hišo kulture in pravo briško hišo. Znotraj obzidja v Šmartnem se bo odvijalo martinovanje, ki sledi, in na katerem bomo med drugim degustrirali letošnje mlado vino,
vse skupaj pa bo zaokroženo s kulturno-zabavnim programom in briško kulturo.
Martinovanje v Brdih je idealno za vse, ki bi radi doživeli ta praznik v luči briške
kulture in njihove atmosfere.
Priprava:
Kostanj skuhamo in olupimo. Čebulo drobno sesekljamo in jo
rahlo popražimo na oljčnem olju. Zalijemo z vodo, dodamo olupljen kostanj in začimbe ter na kratko pokuhamo. Odstavimo,
odstranimo lovorjev list in spasiramo s paličnim mešalnikom.
Juho ob koncu lahko obogatimo še s kislo smetano ali poljubno
rastlinsko kremo. Povrh posujemo nekaj sesekljanih kostanjev
Informacije: Cena s 35 % popustom znaša 44,85 evrov na osebo.
Več na www.mholidays.si ali na brezplačni številki 080 20 80.
K jedi:
Juha bo še boljša, če jo zalijemo z zelenjavno juho oz. dodamo
zelenjavno jušno osnovo.
MARTINOVANJE V PREKMURJU
Martinovanje v Prekmurju prinaša pestro dogajanje. Za pričetek se bomo ustavili v
eni izmed oljarn, saj so buče in bučno olje že desetletja zaščitni znak regije. Nato
se bomo podali proti Murski Soboti in si ogledali enega redkih spomenikov Rdeči
armadi v tem delu Evrope ter druge znamenitosti. Potem pa sledi skok iz mesta v
simpatično vasico Bogojina, kjer so domačini še posebej ponosni na farno cerkev,
ki jo ljubkovalno imenujejo Bela golobica in je ena najbolj samosvojih mojstrovin
Jožeta Plečnika. Pot bomo nadaljevali do Bukovniškega jezera, kjer bomo obiskali
tamkajšnji energijski park. Od tu pa nas bo pot naprej vodila do vinogradov, lokalnih
vinogradnikov in kletarjev, ki nam bodo predstavili letošnji pridelek. Druženje bomo
zaključili v lokalni oštariji s pravo martinovo pojedino.
Informacije: Cena s 35 % popustom znaša 49 evrov na osebo.
Več na www.mholidays.si ali na brezplačni številki 080 20 80.
28 Prehrana
Oglasna vsebina / 29
Vrtnarska opravila
Pred počitkom
vrtnarje v vrtu
čaka še nekaj
opravil
Jesen je tukaj in narava se je odela v paleto toplih
barv, kot da nam v slovo še zadnjič želi pokazati vso
svojo lepoto. Nekaj časa bo počivala, prav tako lepa,
le barve bodo drugačne in do izraza bodo prišle vse
čudovite oblike in strukture dreves, grmičevja, trajnic,
polj in gozdov. Vrtnarje pa, poleg pobiranja pridelkov in
shranjevanja za ozimnico, pred počitkom čaka v vrtu še
nekaj opravil.
Zelenjavni vrt naj živi tudi
prek zime
Nekaterim vrtninam lahko podaljšamo
čas pobiranja še pozno v jesen, nekatere
pa bodo ostale na gredah prek cele zime:
Endivija in radič bosta prenesla tudi kakšno
stopinjo pod lediščem, če ju zaščitimo s
tunelom ali zimsko vrtnarsko kopreno.
Korenček in korenine peteršilja lahko
prek zime pustimo na gredah, saj bo
zemlja nudila dobro izolacijo. Čim tla
niso zamrznjena, korene brez težav izkopavamo za sprotno uporabo, tudi, če je
že zapadel sneg.
Tudi špinača in blitva bosta pod kopreno
lepo preživeli zimo.
Avgusta in septembra smo poskrbeli za
to, da bomo zgodaj spomladi nabirali
motovilec in zimsko solato. Zimsko
solato zaščitimo s tunelom ali vrtnarsko kopreno, pri motovilcu pa se je izkazalo, da ga
je v zimah s snegom bolje pustiti odkritega.
Brstični in listnati ohrovt bomo pobirali
prek cele zime. Ko ju ulovi slana, bosta
še okusnejša.
Tudi pozen glavnati ohrovt in zimski
por bosta zimo preživela na prostem.
Nekatere pozne sorte zelja bodo prav
tako prezimile, spomladi bodo rasle naprej, vendar ne bodo tvorile čvrste glave.
Do konca oktobra še lahko posadimo
čebulo in jesenski česen.
30 Vrtnarstvo
V sadnem vrtu sadimo sadno
drevje in jagodičevje
Sadimo sadno drevje in jagodičje. Sadike
morajo biti močne in zdrave. Ob sajenju
dodamo nekaj komposta in v jame namestimo
mreže, ki ščitijo korenine pred voluharjem.
Sadike sadnega drevja privežemo ob opore,
ki jih postavimo na tisto stran, iz katere
najpogosteje piha veter. Tla ob koreninah
pokrijemo z listjem ali slamo. Tak nasad bo
trajen, zato rastlinam poiščimo primeren
prostor. Pazljivi bodimo pri izboru sort.
Izberimo take sorte sadja, ki so odporne proti
boleznim in škodljivcem, proti fiziološkim
motnjam in vremenskim vplivom.
V sadovnjaku poskrbimo za zaščito pred
škodljivci. Okrog debel zalepimo trakove, ki
preprečijo gosenicam zavijačem in drugim
škodljivcem selitev v tla, kjer prezimujejo.
Če okoli debla namestimo karton in lepenko,
si bodo prezimovališče našli škodljivci tudi
tam. Karton odstranimo še pred zimo in ga
uničimo skupaj z ličinkami.
Debla zaščitimo pred mrazom tako, da jih
ovijemo s koruznico, slamo, kartonom.
Kako na zimo pripravimo
prazno gredo?
Če je kakšna greda vseeno ostala prazna,
za njo poskrbimo na pravi način. Zemlje
ne prekopavamo. Grede najprej očistimo
tako, da z grabljami odstranimo nadzemne
dele. Korenine stročnic pustimo v zemlji,
saj s tem ohranimo v prsti dušik. Nato sledi
rahljanje tal s pomočjo vil. Vsakih 10 cm
jih zapičimo v tla ter pomaknemo naprej
in nazaj. Na zrahljana tla raztresemo
po gredicah kompost. Tudi če ta še ni
popolnoma razgrajen, ne bo nič narobe.
Prek zime se bo proces razgradnje
nadaljeval kar na gredicah. Gnojimo
lahko tudi s hlevskim gnojem, vendar
samo tiste gredice, na katerih bomo
naslednje leto gojili zeljevke in plodovke.
Gnoj mora biti dobro uležan in iz
ekološke kmetije. Grede nato pokrijemo
z nekaj centimetrov debelo plastjo slame.
Prek zime bo kompost ali gnoj preperel,
razgradilo se bo tudi nekaj slame in pod
njo bo zemlja takoj nared za setev. Tla
bodo rahla in bogata s humusom.
Jesenska nega travnatih površin
Travne površine pokosimo in trato dobro počistimo in prezračimo. S trate odstranimo
odmrle rastline s pomočjo grabelj in sicer tako, da pomikamo grablje naprej in nazaj.
Sledi zračenje, ki ga opravimo z vilami. Vsakih 15 cm zapičimo vile v tla in jih
pomaknemo naprej in nazaj. Dobro je, če vsaj vsaka tri leta temu opravilu sledi še
gnojenje. Pomešamo kompost, uležan hlevski gnoj in kremenčev pesek ter mešanico
enakomerno raztrosimo po travi. Ena lopata na kvadratni meter bo zadoščala.
Balkoni in terase
Z balkonov, teras in okenskih polic
pospravimo balkonsko cvetje. Ne zavrzimo
ga kar tako, saj ga večino lahko prezimimo
v svetlem prostoru s temperaturo okoli
10°C. Enako storimo s posodovkami, kot so
citrusi, bugenvileje, lovor, oljka, oleander,
pasijonka. Prezimnih trdnih trajnic, ki jih
vedno pogosteje sadimo tudi v balkonska
korita in posode, trajnih zelišč in dišavnic,
nizkih grmovnic in vrtnic ni treba prestavljati
na toplo. Poskrbimo pa za zaščito njihovih
korenin, ki so občutljive na mraz. Posode
in korita ovijemo v juto, vrtnarsko kopreno,
staro odejo in vmesni prostor napolnimo
s slamo, listjem, časopisnim papirjem,
stiroporom, blagom. S slamo, listjem in
lubjem zaščitimo tudi zemljo okoli rastline.
Balkoni naj prek jeseni in zime ne ostanejo
zapuščeni. V korita posadimo mačehe,
marjetice, jesensko vreso in spomladansko
reso, astre in krizanteme. Kombiniramo
jih lahko z vedno zelenimi trajnicami, ki
smo jih vajeni z okrasnih gred. Iskrivka z
rjavo rdečimi listi, skrečniki pisanih listov,
hermelike in mlečki z mesnatimi listi,
kačja brada s skoraj črnimi listi ter nemški
rožmarin v sivih odtenkih, so nepogrešljiv
element jesenskih zasaditev. Če dodamo
še rastline s plodovi (skimija, zelenka,
pernecija), pritlikave iglavce, povešave
vednozelene rastline (bršljan) in trave, bodo
zasaditve lepe vse od jeseni pa do pomladi.
S slamo, listjem in
lubjem zaščitimo tudi
zemljo okoli rastline.
Okrasni vrt
- V jeseni razsadimo in razredčimo preveč
se razrasle trajnice in sadimo nove. Dobro
premislimo, kam jih bom posadili in kako
jih bomo kombinirali, da bodo cvetlične
grede lepe prek celega leta. Ne odstranjujmo vseh odcvetelih cvetov, saj so lep
okras jesenskega vrta, poseben čar pa mu
dajo tudi pozimi, ko se jih oprime ivje.
- Posadimo spomladi cvetoče čebulnice.
Sadimo jih na grede s trajnicami, prostor jim namenimo pod okrasnim
grmičevjem in drevjem, lepe so v trati,
posadimo pa jih tudi v korita in posode,
ki nam bodo polepšali balkone in terase
zgodaj spomladi.
- Sedaj je čas za sajenje okrasnega
grmičevja. Tudi tukaj dobro premislimo,
kam bomo sadili. Izbirajmo take vrste,
da bo v našem vrtu prek celega leta kaj
cvetočega. Prek zime bodo polepšali
vrtove grmički, ki imajo okrasne
plodove, nekaj pa je tudi takih, ki cvetijo.
To so različni nepozebniki, zimski cvet
in bodnantska brogovita.
- V začetku novembra sadimo vrtnice.
Namenimo jim sončno mesto in dobro
odcedna tla. Izbirajmo med odpornimi sortami vrtnic. Sadike morajo biti močne in
zdrave, lubje nepresušeno in zelene barve.
Sadimo tako, da je cepilno mesto 2 – 5 cm
pod površino zemlje. Vrtnice pred zimo
primerno zaščitimo. Z zemljo osujemo
koreninski vrat, dodatno pa jih, predvsem
tiste občutljive, zaščitimo še s smrekovimi
vejami. Ne bodimo prezgodnji, saj se lahko zgodi, da vrtnica požene poganjke, ki
pa ob prvem mrazu pomrznejo.
Jerneja Jošar, univ.dipl.ing.agronomije
Sestavimo
kompostni kup
V tem času je v vrtu ogromno
rastlinskega materiala, ki
pa naj nikakor ne roma
v komunalne odpadke.
Rastlinski odpadki z gred,
listje, trava, odcvetelo cvetje,
vse to je dragocen material,
iz katerega s kompostiranjem
nastane odlično gnojilo.
31
Urejen grob skozi celo leto
ob dnevu spomina na mrtve
po sveče na pošto
V pričetku novembra se leto za letom grobove običajno zasuje z
vsem mogočim, ki se po prvi slani spremeni v bolj žalosten prizor.
Ker mora biti grob urejen skozi vse leto in ker je to kraj, kamor
se hodimo spominjat najbližjih, se odločimo za enostavno in nezahtevno zasaditev, ki bo lepa celo leto.
Prvi november se bliža in večina že hiti
urejati grobove, da bodo pred praznikom
lepi in urejeni. Slovenci zasajamo grobove
predvsem z enoletnicami in dvoletnicami.
Mačehe so najpogostejše. Družbo jim delajo marjetice, v zadnjem času še jesenska
vresa in ciklame. Spomladi jih zamenjajo žametnice, gazanije in begonije. Taki
grobovi zahtevajo redno oskrbo. Rastline
je treba vsako leto vsaj dvakrat zamenjati,
v suši potrebujejo zalivanje in če želimo,
da cvetijo dalj časa, tudi redno odstranjevanje cvetov. Brez uporabe zastirke, je
plevel hitro prisoten.
Pri oblikovanju groba
ne pozabimo na prostor,
kamor lahko postavimo
vazo, ikebano in sveče.
Zasadimo letos na grobove trajnice
Zasadimo letos na grobove trajnice.
Večinoma so to trpežne rastline, ki ne
potrebujejo veliko nege in oskrbe. Zasaditev s trajnicami nam ne bo dala veliko
dela, grob bo urejen skozi vse letne čase.
Žal jih vse premalo cenimo in uporabljamo za zasajanje grobov.
Upoštevati je treba rastne razmere
Tudi pri zasajanju grobov je treba
upoštevati rastne razmere. Vedeti moramo,
kakšna je kakovost zemlje, ali leži grob
na soncu, v polsenci ali morda celo pod
drevesom v senci. Vse to bo vplivalo na
rast rastlin. In če bomo izbrali rastline, ki
jim ustrezajo pogoji, ki jih imamo na grobu, bo grob lep skozi vse leto.
Pomembno je tudi, kje kupujemo trajnice
in kako so bile te vzgojene. Zlasti pred
prvim novembrom je na voljo veliko na
hitro vzgojenih rastlin, ki nam po prvi
slani propadejo, čeprav bi morale živeti
Prihaja dan, ko se bomo še posebej spomnili vseh, ki
so za vedno odšli. Obiskali bomo njihove grobove,
se spominjali skupnih trenutkov ter jim, kot je to v
Sloveniji običaj, prižgali tudi kakšno svečo.
več let. Zato kupujmo v Sloveniji vzgojene
trajnice v domačih vrtnarijah. Trajnice
potrebujejo vrtno ilovnato zemljo. Ne
sadimo jih v kupljene šotnate mešanice, ki
slabo zadržujejo vodo.
S tako zasaditvijo ne
bomo imeli veliko dela.
Delovala bo urejeno,
umirjeno in preprosto,
mi pa bomo trenutke,
ko obiščemo grob,
namenili spominu na
bližnje.
Klasične, parafinske sveče v PVC-embalaži so še
vedno najbolj pogoste. Po ugodnih cenah in v
mnogih različnih modelih jih lahko kupite na vseh
poštah po Sloveniji že od 0,89 EUR. Ponudbo
dopolnjujejo tudi nepogrešljivi vžigalniki in
vžigalice, s katerimi boste lahko sveče prižgali.
Z nakupom in uporabo elektronskih sveč pa boste
prispevali k zmanjševanju onesnaževanja okolja: ne le,
ker jih boste kupili bistveno manj, pač pa so te sveče
izdelane tudi iz materialov, prijaznih do okolja, brez
PVC, po uporabi pa jih preprosto razstavite in ekološko
odvržete.
Elektronske sveče odlikuje daljši čas gorenja, pester izbor
modelov in barv ter njihova ekološka usmerjenost.
Izbirate lahko med elektronskimi svečami za enkratno
uporabo in takšnimi z baterijami, ki jih preprosto
zamenjate ter tako podaljšate njihovo uporabo. Na voljo
so vam tudi različna barva plamena (rumena ali rdeča) ter
različni načini gorenja (utripajoč plamen ali posnemanje
pravega gorenja).
MALI CVET:
1,09 €
0,89 €
Katere trajnice izbrati?
Izbiramo lahko med malo višjimi trajnicami, kot so razne hermelike, sivka, okrasni žajblji z listi različnih barv, iskrivke
z rdeče-rjavimi listi. Ni potrebno, da so
rastline cvetoče, saj lahko že sam način –
oblika rasti – deluje dovolj okrasno in zanimivo. Zadnja leta so zelo moderne trave,
ki jih lahko odlično vključimo v zasaditev.
Tudi nizke blazinaste trajnice so zanimive,
že zaradi same rasti, okras pa so tudi cvetovi. Iglasta plamenka, repnjak, grenik,
pečnik, netresk in raznorazne homulice so
lepe tako v večjih kot v manjši skupinah.
Timijan, ježica in kotula so nežne pokrovne trajnice, ki zaradi pritlehne rasti lepo
prekrijejo tla med ostalimi rastlinami.
Zeleno skozi vse leto
V zasaditev lahko vključimo tudi nekaj
počasi rastočih olesenelih trajnic oziroma
pritlikavih grmičkov. Sem spadajo iglavci,
kot so ruševje, brini, paciprese ali vedno
zeleni listavci, kot je pušpan in razne
vrste trdolesk. Za hitro prekrivanje večje
površine izberemo prekrivne vrste brina in
panešpljice, ali bršljan, ki ostanejo zelene
tudi prek zime. Te rastline ne potrebujejo
veliko nege, le obrezujemo jih, da krotimo
razraščanje prek grobov ali po spomeniku.
Jerneja Jošar, univ.dipl.ing.agronomije
32 Vrtnarstvo
Ker je 1. november čas, ko skoraj vsi množično
kupujemo sveče, velja podrobneje pregledati široko
ponudbo teh artiklov ter njihovo primernost in, ne
nazadnje, njihov vpliv na okolje. Na poštah so te dni
pripravili posebno akcijsko ponudbo ter cene sveč
še dodatno znižali. Praktična prednost je seveda
tudi gosta mreža poštnih poslovalnic, s katerimi so
prisotni v tako rekoč vsakem slovenskem kraju.
EKO BLAŽ:
gori 120 dni
2,79 €
3,29 €
PODSTAVEK ZA SVEČE,
s klinom ali brez
2,99 €/kos 1,79 €/kos
Zdravi zobje
Pogovarjali smo se z Mirjam Škorjanc,
ki je bila pred desetimi leti med prvimi ustnimi higieniki, ki so pri nas
zaključili študij Ustne higiene, ki se izvaja na Stomatološki fakulteti, danes pa
kot ustna higieničarka deluje v Dentalnem studiu, in z Ano Zupančič, ki je zaposlena v Sanosu. Obe sogovornici sta
poudarili, da je zdrava dlesen osnova za
zdrave zobe, čemur pri nas na žalost ne
posvečamo veliko (dovolj) pozornosti.
Zdrava dlesen
je osnova za zdrave zobe
O tem, kako pomembno je zdravje zob, je bilo napisanega že veliko. A za
zdrave zobe je osnova zdrava dlesen. Za to so posebej usposobljeni ustni
higieniki, ki pri nas še niso tako razširjeni, medtem ko je na primer v Švici
ali Ameriki obisk zobnega higienika, ki poskrbi za zdravo dlesen, predpogoj
ali osnova za obisk zobozdravnika. Ta namreč le ob zdravi dlesni lahko
kvalitetno opravi svoje delo.
34 Zdravje
Ustni higienik in zobozdravnik
tvorita celotno ekipo
''Ustni higienik je specializiran zobozdravstveni delavec, ki se zavzema za preventivno ustno zdravje pacientov. Glavne
naloge ustnega higienika so poleg odstranitve trdih in mehkih zobnih oblog še motivacija, pouk in kontrola ustne higiene
otrok in odraslih,'' pravi Ana Zupančič.
Poleg omenjenega ustni higieniki tudi
pregledujejo ustno sluznico in opazijo
kakšne spremembe na njej, odstranjujejo
površinska zabarvanja … Prav tako kot
obisk pri zobozdravniku naj bi bil preventivni obisk ustnega higienika obvezen
enkrat na leto. Običajno ni treba hoditi na
dve različni lokaciji, saj glede na to, da se
dopolnjujeta, zobozdravnik in ustni higienik največkrat tvorita celostno ekipo. V
idealnih pogojih bi obisk pri zobozdravniku
avtomatsko vključeval najprej pregled
higienika in nato zobozdravnika. ''Vsak
pacient bi moral imeti najprej zdrave dlesni, da se lahko izvaja nadgradnja dela.
Tako kot so pri hiši pomembni dobri
temelji, tako je pomembna zdrava dlesen, da lahko na primer delamo protetiko,
plombe …,'' poudari Mirjam Škorjanc,
ki je pred več kot desetimi leti zobno higieniko bolje spoznala v Švici, kjer je ta
poklic nekaj povsem samoumevnega.
Kot še poudari sogovornica, se z vzpostavitvijo ustrezne ustne higiene in
odstranitvijo zobnih oblog, da marsikateri
zob obdržati in tudi majavi zobje se lahko
nazaj utrdijo. Izruvanje zoba bi morala
biti zadnja možnost, vendar se prevečkrta
zgodi, da se naredi premalo in se zobe izpuli prekmalu.
za zmanjšanje pojavnosti paradontalne
bolezni,’’ pravi Ana Zupančič. Pri paradontozi je eden najbolj pogostih dejavnikov genetika – če so starši ali prejšnji
rodovi imeli paradontozo, je verjetnost,
da bo zbolel posameznik, večja. Poleg
tega na paradontozo vplivajo sladkorna
bolezen, kajenje in seveda neustrezna
higiena. Kot poudarja Škorjančeva, je
paradontoza tiha bolezen, saj običajno
nase ne opozarja z večjimi znaki, ko pa se
zobje pričnejo majati, je obolenje že zelo
napredovalo. Je pa treba biti pozoren na
vsakršno daljše obdobje krvavenja dlesni. Pri tem obe sogovornici poudarjata,
da se paradontoza lahko ponovi, zato je
treba redno hoditi na preglede. Nezdrava
ustna votlina vpliva na zdravje celotnega
organizma. ‘’Bolezen obzobnih tkiv lahko poslabša metabolno urejenost sladkornih bolnikov, poveča verjetnost prezgodnjega poroda in nizke porodne teže
novorojenčka, povzroči in pospeši srčnožilna obolenja, pri starejših pa vpliva na
pogostejše pljučnice in kronična pljučna
obolenja,’’ še opozarja Ana Zupančič.
Bolezen obzobnih tkiv lahko poslabša metabolno
urejenost sladkornih bolnikov, poveča verjetnost
prezgodnjega poroda in nizke porodne teže
novorojenčka, povzroči in pospeši srčno-žilna
obolenja, pri starejših pa vpliva na pogostejše
pljučnice in kronična pljučna obolenja.
Paradontoza po
35. letu izjemno pogosta
Po statistiki pri nas ljudje do 35. leta
največkrat obiščejo zobne specialiste
zaradi kariesa, po 35. letu pa je največja
pojavnost paradontoze. ‘’Podatki nedavnih raziskav kažejo, da ima skoraj
vsak Slovenec med 25. in 65. letom eno
od oblik vnetja obzobnih tkiv. To nakazuje na potrebo po učinkovitejših ukrepih
35
Čiščenje zob, ne gor-dol in ne levo-desno
Kakovost čiščenja je pri zobni higieni najbolj pomemben element in slabemu
čiščenju ne pomaga niti najboljša krtačka na svetu. Na tem mestu se pokaže vloga
ustnega higienika, ki pacientom pokaže kako in s kakšnimi pripomočki čistiti
zobe. Predvsem pomemben je način čiščenja. Zob ne smemo čistiti v liniji gor-dol
ali levo-desno, temveč pod kotom 45 stopinj. Le tako se vleče plak iz dlesni, da ne
ostaja na robu. Na enem mestu bi morali po pravilih desetkrat podrgniti.
Nova šola priporoča
mehke zobne krtačke
Osnova za čiščenje zob je kakovostna
zobna krtačka. Če so včasih zagovarjali
uporabo trših zobnih krtačk, obe sogovornici poudarjata, da sodobne raziskave
dajejo prednost mehkejšim zobnim
ščetkam. Trde morda le na videz dajejo
občutek, da so zobje boljše očiščeni,
v resnici pa zelo trdo ščetkanje lahko
povzroči umik dlesni. Pri tem je dobro
izbrati zobno ščetko s čim več ščetinami.
Prav tako kot ščetka sta pomembni medzobna ščetka in zobna nitka, slednja je
pomembna za kontakte zob, sploh če
imamo tesne medzobne stike.
Za grahovo zrno zobne paste
zadostuje
Tudi zobna pasta spada k pripomočkom za
čiščenje, čeprav ji strokovnjaki pripisujejo
različen pomen. ''Pasta je dodaten element,
ki poskrbi za boljši zadah in s penjenjem ter
svežino za boljši občutek posameznika. Ni
pa tako pomembna za samo zdravje zob.
Osrednjega pomena je kakovost čiščenja
in rednost le-tega,'' pravi Mirjam Škorjanc.
Ko izbiramo zobno pasto, Ana Zupančič,
ki sicer zobni pasti daje večjo veljavo,
poudarja, da moramo biti pozorni na njeno
abrazivno substanco, ker lahko z grobimi abrazivnimi sredstvi poškodujemo
površino sklenine. Glede same količinske
Strokovnjaki poudarjajo,
da je za grahovo zrno zobne paste dovolj.
36 Zdravje
uporabe pa strokovnjaki priporočajo za
eno grahovo zrno zobne paste, četudi
razne marketinške aktivnosti, ki jih vidimo v medijih, kažejo dolg poteg zobne
paste prek cele površine ščetke.
Čeprav se velikokrat pozablja, ustna higiena
zajema tudi čiščenje jezika. Na hrbtišču jezika
se namreč zadržuje veliko bakterij, ki lahko
povzročajo ustni zadah. Pri tem Zupančičeva
pove, da je pogosta težava pri uporabi strgala
refluks bruhanje, vendar ta zelo hitro upade,
zato je treba pri čiščenju jezika vztrajati.
‘’Ko pijemo sladke pijače,
ali se sladkamo s sladkimi
jedmi, je pomembno,
da pijačo spijemo in jed
pojemo naenkrat ter
tako omogočimo, da se
pH v ustih lahko vrne na
normalno raven. Če pa na
primer kokakolo pijemo
po požirkih dve ali tri ure,
s tem povzročamo stalno
nihanje pH-ja, kar na zobe
in ustno votlino
nima dobrega vpliva.’’
Za zdravo ustno votlino ni
pomembno le to, kaj ješ, temveč
kako ješ
Umivanje zob takoj po obroku ni
priporočljivo, treba je počakati vsaj eno
uro, najbolje pa kar dve uri, da se pH v
ustih uravna. To posebej velja pri uživanju
kislih pijač ali hrane. Pri tem Mirjam
Škorjanc poudarja, da je prav tako kot
tisto, kaj ješ, pomemben tudi način, kako
ješ: ''Ko pijemo sladke pijače, ali se sladkamo s sladkimi jedmi, je pomembno, da
pijačo spijemo in jed pojemo naenkrat ter
tako omogočimo, da se pH v ustih lahko
vrne na normalno raven. Če pa na primer
kokakolo pijemo po požirkih dve ali tri
ure, s tem povzročamo stalno nihanje
pH-ja, kar na zobe in ustno votlino nima
dobrega vpliva.''
Zobna higiena pri najmlajših se
prične s prvim zobkom
Za zdravo ustno votlino je treba skrbeti od
prvega zobka naprej. Kot poudarja Škorjančeva,
je prihodnost otrokovih zobk v veliki meri
odvisna od energije staršev: ''Treba se je
vprašati, kako bom kot starš pripomogel k
temu, da bo imel moj otrok zdrave zobe. S
tem, da mu dam ponoči v steklenično kakšno
sladko pijačo ali gosto jed, zagotovo ne.'' Med
ukrepi, ki bodo pripomogli k zdravju zob, so
pitje vode namesto sladkih sokov, čimprejšnje
pitje po kozarčku, medtem ko duda ali
steklenička na zobke ne vplivata najbolje. ''Zelo
problematično je, če ima otrok v ustih dudo do
petega leta in to po več ur na dan! Pri takšnem
otroku so možnosti, da bo potreboval aparat
za zobe, veliko večje,'' poudarja Škorjančeva.
Čiščenje pa se prične s prvim zobkom,
katerega lahko starši čistijo tako, da mokro
gazo ovijejo okrog prsta in čistijo zobek. Da
pa bo otroku čiščenje zob prijetna navada in
ne nekaj neprijetnega, lahko poskrbimo tako,
da mu damo že v zgodnjem otroštvu zobno
krtačko, da se z njo igra in bolje spozna.
Špela Dobnikar
GCTOOTHMOUSSEinGCMIPASTEPLUS
Vedno prava izbira
Tako kot potrebuje naše telo rekreacijo, da je zdravo in v dobri kondiciji, potrebujejo
tudi naši zobje dobro nego. SËasoma se iz zob izpirajo hranljive snovi in minerali ter s
tem izgubljajo trdnost, kot posledica postopkov beljenja, uživanja kisle hrane in pijaË
ter naravnega procesa staranja. Zato je zobe pomembno zašËititi in revitalizirati, da jih
ohranimo v dobrem stanju vse življenje.
GC predstavlja dva izjemna
proizvoda:
CTOOTHMOUSSEin
G
GCMIPASTEPLUS.
Lastnosti:
• Za remineralizacijo in za
zmanjšanje obËutljivosti zob
• Med in po ortodontskem
zdravljenju
• Za zagotavljanje dodatne
zašËite, predvsem proti napadu
kislin iz hrane in pijaËe
• Za noseËnice
KdajlahkouporabljamoGC
ToothMousse?
Estetskastomatologija: Takoj
po beljenju in profesionalnem
ËišËenju zob ter po topikalnem
nanosu fluoridov.
Sslinopovezanetežave: GC
Tooth Mousse pospešuje nastanek
sline, na primer pri pacientih s
kserostomijo, kjer je sline premalo
ali pa so usta vedno suha.
ZobnapreobËutljivost: GC Tooth
Mousse zagotavlja potrebno
zašËito za izpostavljene vratove
vaših zob, zobje niso veË obËutljivi
na boleËino.
ZašËitamleËnihzob: Sklenina
mleËnih zob se s pomoËjo GC
Tooth Mousse ojaËa in tako se
slabša ustna higiena kompenzira z
naravnim in zdravim nastajanjem
sline, kjer bi lahko nastajala zobna
gniloba. Posebej je priporoËljivo
za uporabo po ortodontskem
zdravljenju, kjer je higiena
omejena.
Zobnapreventiva: Sklenina, ki
je najpomembnejši del naših zob
in nas šËiti pred boleËino, je vsak
dan na udaru. GC Tooth Mousse
sklenino ojaËa in ji nudi dodatno
zašËito.
Izboljšanjeremineralizacijein
poveËanjefluoriranjazGCMI
PastePlus
Primernozapaciente,ki:
• potrebujejo dodatno zašËito,
zaradi srednje do visoke
dovzetnosti za karies
• imajo visok PH v ustni votlini
• imajo erozije
Zmagovita kombinacija za nasmeh,
ki traja vse življenje!
KakonanašatiGCTooth
MousseinGCMIPastePlus
ToothMousseinMIPastePlusstanavoljovpetihizvrstnihokusih:
Melona,Mentol,Vanilija,Jagoda,Tutti-Frutti
GC Tooth Mousse in GC MI Paste
Plus se nanašata na riziËna mesta
na zobu. Najprej morate oËistiti
zobe. Nato je potrebno razmazati
manjšo koliËino paste po vsej
površini zoba s Ëistim prstom ali
bombažno vatno palËko. Pustite
delovati tri do pet minut. Izpljunite,
ne izpirajte.
GC Tooth Mousse in GC MI Paste
Plus nanesite na zobe preden
greste spat, da se uËinkovina
poËasi raztopi Ëez noË.
GC Tooth Mousse kot tudi GC
MI Paste Plus sta izdelana na
osnovi mleËnih proteinov. Biološka
formula je Ëista, zato se jo dobro
prenaša. Edina omejitev so bolniki
z alergijami na mleËne beljakovine
ali hidroksibenzoate, tako da se
jim odsvetuje uporaba le - tega
izdelka. Pri majhnih otrocih pod 6
let starosti je priporoËljiva uporaba
GC Tooth Mouse zaradi manjše
koncentracije fluoridov.
Za veË informacij o GC
Tooth Mousse in GC Mi
Paste Plus povprašajte
svojega osebnega
stomatologa.
GC EUROPE N.V.
East European Office-Slovenia
Šlandrov trg 40
3310 Žalec
Tel: 03/710-32-70
Faks: 03/710-32-71
[email protected]
http://eeo.gceurope.com
37
Iz domačce lekarne
Ustne vode – kupujete
naravno ali “naravno’’?
Doma pripravljen
KONCENTRAT ZA USTNO
VODO:
1 dl vodke
3 žlice posušene mete
3 žlice posušenih kamilic
2 žlici posušenega rožmarina
ali materine dušice
2 žlici čistega in nesladkanega
soka aloe vere
eterično olje mete
Doma izdelane
zobne paste
Ustne vode ne služijo samo osveževanju ustne votline, ampak vsebujejo aktivne sestavine,
ki poleg preprečevanja slabega zadaha zavirajo nastanek zobnih oblog, delujejo protivnetno in
protibakterijsko, ohranjajo zdrave dlesni ter pripomorejo k bolj belim zobem.
38 Zdravje
Doma pripravljen koncentrat za ustno vodo shranjujte
v temni steklenički in na hladnem. Pred uporabo žličko
koncentrata zmešajte z vodo, ustno votlino izpirajte
približno pol minute in nato izpljunite.
Doma si lahko pripravimo zobno pasto, ki ne bo vsebovala
agresivnih emulgatorjev, konzervansov in ostalih
nepotrebnih dodatkov. Pripravili smo tri različne recepture,
ki vsebujejo enostavne sestavine, ki tako na zelo naraven
način pomagajo pri ohranjanju ustne higiene. Za vse, ki
želite, da ima doma pripravljena pasta malo sladek okus,
priporočamo, da kot sladilo dodate stevio.
Na prodajnih policah je vedno
več naravnih ustnih vod, ki pa
so lahko naravne po vsebini ali
pa “naravne” samo po videzu
embalaže. Kljub temu, da določene
ustne vode obljubljajo naravno nego
in osvežitev, je pri izbiri treba biti
pozoren na kakovostno vsebino,
in sicer na izbor konzervansov, na
morebitna dodana sintezna barvila
in dišave, na sintezne penilce,
med katerimi se pogosto znajde
agresiven natrijev lavril sulfat ter na
vsebnost alkohola, ki v ustnih vodah
ni zaželen v visokih koncentracijah.
Naravne certificirane ustne vode
ne vsebujejo potencialno nevarnih
sestavin, je pa možno, da vsebujejo
večje količine alkohola, zato
priporočamo, da to preverite na
seznamu sestavin na embalaži.
Pri pregledovanju sestavin na
ustnih vodah pa naletimo tudi na
takšne, ki nas na etiketi s slikami
prepričujejo z naravnimi izvlečki,
vsebujejo pa poleg teh še sestavine,
ki so agresivne za ustno sluznico
in nekoristne za naše zdravje
na splošno. Pri vseh obarvanih
ustnih vodah priporočamo, da
preverite, če vsebujejo sintezna
barvila – ta so običajno navedena
na koncu seznama sestavin na
etiketi. Raje posegajte po manj
atraktivnih barvah, saj je pri teh
večja verjetnost, da so obarvana
s pomočjo sinteznih dodatkov,
ki nimajo pri ohranjanju zdravja
zob in ustne votline nobene
učinkovitosti.
Zdrobljena zelišča pretlačite v manjši
posodi in čez njih prelijte kozarec
vroče vode ter pustite stati 15 minut.
Vsebino precedite v steklenico in ji
dodajte 1 deciliter vodke. V precejeno
mešanico vode, zeliščnih poparkov in
vodke nasujte še eno žlico posušene
mete, rožmarina ali materine dušice
ter pustite stati en dan. Mešanico
ponovno precedite in dodajte 3
kapljice eteričnega olja mete.
Za pripravo ZOBNE PASTE, KI
VSEBUJE KOKOSOVO OLJE,
potrebujemo:
Za pripravo KREMESTE
ZOBNE PASTE S KREMASTO
potrebujemo:
- 5 žlic natrijevega
bikrabonata
(soda bikarbona)
- 3 žlice kokosovega olja
- 3 kapljice metinega olja
- 2 kapljici limoninega olja
- 3 žlice glicerina rastlinskega
izvora
- 5 žlic natrijevega bikarbonata
(soda bikarbona)
- 1 žličko koruze zmlete v prah
- 2 kapljici limoninega
eteričnega olja
- 1 kapljico metinega
eteričnega olja
Kokosovo olje stopimo na vodni
kopeli, da postane tekoče. Dodamo sodo
bikarbono in mešamo, dokler ne dobimo
gladke in enakomerne zmesi. Na koncu
dodamo še kapljice eteričnega olja in
zmes ponovno dobro premešamo. Po
želji lahko pasto sladimo s stevio.
Z materino dušico nad slab zadah
Materina dušica izvira iz Sredozemlja. Uporabljali so jo že stari Egipčani za
balzamiranje in v antični Grčiji kot kadilo v njihovih templjih. V srednjem veku
je bila navada, da so ženske vitezom podarile liste materine dušice, saj so verjele,
da daje pogum. Eterično olje poleg ostalih sestavin vsebuje timol, ki je glavna
učinkovina za razkuževanje ustne votline in preprečevanje slabega zadaha.
Timol je tudi ena od glavnih protibakterijskih učinkovin v mnogih ustnih vodah.
Materina dušica deluje tudi adstringentno, kar pomaga pri vnetju in krvavenju
dlesni. Za preprečevanje slabega zadaha in razkuževanje ustne sluznice se
priporoča, da usta izpirate s sveže pripravljenim čajem, ki ga pripravimo tako,
da 3 žlice posušene materine dušice prelijemo z decilitrom vroče vode, pustimo
približno 10 minut in precedimo.
Glicerin, sodo bikarbono in zmleto
koruzo v prahu premešamo na
vodni kopeli – sestavine mešamo v
manjši posodici, ki smo jo namestili
v večjo posodo z vrelo vodo. Po
žličkah dodajamo vročo vodo, da
dobimo ustrezno konsistenco paste.
Po potrebi jo lahko zgostimo z
dodatno žličko sode bikarbone ali z
zmleto koruzo v prahu. Ko se zmes
malo ohladi, dodamo še eterično
olje limone in mete ter ponovno
dobro premešamo.
Za pripravo PREPROSTE
ZOBNE PASTE potrebujemo:
- 2 žlici gline kaolin
- 1 žličko natrijevega bikarbonata
(soda bikarbona)
- 1 žličko fino zmlete pšenice
- polovico čajne žličke drobno
mlete soli
- 3 kapljice metinega
eteričnega olja
- 1 kapljico sivkinega
eteričnega olja
Glino kaolin, natrijev bikarbonat,
fino zmleto pšenico in drobno mleto
sol dobro premešamo in mešanici
po žličkah dodajamo vročo vodo, da
dobimo zmes ustrezne gostote. Ko se
zmes malo ohladi, dodamo še kapljice
eteričnega olja mete in sivke – po želji
lahko količino dodanega eteričnega
olja tudi zmanjšamo, odvisno kako
močan okus želimo. Zobna pasta
poleg čiščenja preprečuje tudi slab
zadah in ima antiseptične lastnosti.
Kozmetično rubriko pripravlja Nina Špegel
39
Oglasna vsebina
Izberimo naravno
in zdravo perilo
Rožnati oktober:
o rehabilitaciji po zdravljenju raka dojk
Rehabilitacija kot
pomoč k vrnitvi v
vsakdanje življenje
Rak dojk je najpogostejši rak pri ženskah. Po
zdravljenju nastanejo posledice (tako fizične
kot psihične) in bolniki potrebujejo pomoč pri
vrnitvi v vsakodnevno življenje. O rehabilitaciji
in njeni pomembnosti smo se pogovarjali z
dr. Marijo Ocvirk, specialistko ginekologije in
porodništva, ki se zadnjih sedem let ukvarja z
rehabilitacijo žensk po operacijah na rodilih in
dojkah v Termah Dobrna.
O kakšni vrsti rehabilitacije govorimo po
zdravljenju raka dojk?
Gre za različne vrste rehabilitacije – medicinsko, socialno,
poklicno rehabilitacijo. Deloma se ti postopki pričnejo izvajati
že med zdravljenjem in se potem nadaljujejo in nadgrajujejo.
Vključujejo fizioterapijo in gibanje, svetovanje o prehrani,
pomoč pri reševanju problemov, ki so se pojavili med
zdravljenjem, učenje, informiranje, sproščanje in počitek.
Psihoonkološko svetovanje v času rehabilitacije omogoča, da
si bolnice tudi psihično opomorejo in bolezen tudi z duševnega
vidika uspešno premagajo. Cilj terapije je, da bolniki dosežejo
največjo možno stopnjo samostojnosti in kvalitete življenja.
Kako poteka obravnava pacientke pri vas?
Ob prihodu ocenimo pacientkine sposobnosti, predvsem gibljivost
rame, moč prizadete roke in funkcijske omejitve. Po prvem srečanju
s terapevti nadaljuje z vajami v telovadnici in v vodi in z drugimi
terapijami, kot so različne vrste elektroterapij in sproščanja, ki jih
določimo glede na vsako pacientko posebej. Velikokrat imajo sindrom
zamrznjene rame, šibko ramo ali druga mišična neravnovesja, v
takem primeru poskušamo s terapijami to rešiti. Pogosta težava so
tudi brazgotine operativne rane, ki pacientke ovirajo pri gibanju. Tu
jim skušamo pomagati z limfno drenažo, manuelnimi tehnikami,
bioptronom in svetovanjem. Priporočamo jim tudi redno aerobno
vadbo, hojo, plavanje, tek, kolesarjenje, smučanje.
Tudi v Termah Dobrna imate pripravljene programe,
namenjene prav ženskam po operaciji. Kaj je
posebnost teh programov?
Res smo v Termah Dobrna pripravili dva programa namenjana
rehabilitaciji po prebolelem raku na dojkah. Prvega smo
poimenovali Po raku pogumno naprej in je namenjen ženskam, ki
želijo letno obnoviti rahabilitacijo, kljub temu, da nimajo posebnih
težav. Ta program vklučuje ročno limfno drenažo in pa razne
oblike sproščanja in razvajanja. Drugi program se imenuje Celostna
obravnava limfedema, ki pa je primeren za ženske z limfedemom
in vključuje pregled pri zdravnici, ki je tudi limfoterapevtka in
Izberimo naravno in zdravo perilo
Na slovenskem tržišču je že nekaj let prisotna tkanina
iz bambusa,
ki je stržišču
svojimi
odličnimi
lastnostmi
nadvse
Na slovenskem
je že
nekaj let
prisotna tkanina
primerna
za
perilo.
To
je
udobno
in
prijetno
za
kožo,
iz bambusa, ki je s svojimi odličnimi lastnostmi nadvse
zaradi
antibakterijskega
delovanja pa tudi zdravo.
Osnovni logotip in izpeljanke
logotipov
blagovnih znamk
smo z domačim podjetjem za izdelavo tkanine razvili proizvodnjo perila
iz bambusa. Da bi čimbolj ohranili
primerna za perilo. To je udobno in prijetno za kožo, zaradi
z dodanim imenom faskion
odlične naravne lastnosti bambusa,
antibakterijskega delovanja pa tudi zdravo.
šivamo
le iz blaga,
ki ne
vse- le iz
Zaradi posebnih lastnosti, ki jih ima saj bambusova tkanina preprečuje perilo
lastnosti
bambusa,
perilo
šivamo
buje
barvil.
Zato
je
na
voljo
zgolj
perilo iz bambusa, je primerno za vse, različna nožnična vnetja. To je posebej blaga, ki ne vsebuje barvil. Zatov je na
Zaradi
jih ima pomembno
teh lastnostiv je
posebej
primerno
naravni,
bežnaravni,
barvi,« nam
zlasti
pa jeposebnih
prijaznolastnosti,
ženskam,ki ljudem
voljo
zgolj to
v je
svoji
to je bež
času
nosečnosti
in v svoji
iz bambusa,
za obdobju
za ženske,
saj bambusova
tkanina
z perilo
različnimi
kožnimije primerno
alergijami,
je povedal
Zupanc,
po porodu,
ko je žensko
telo še je barvi,«
povedalnam
Uroš
Zupanc, Uroš
direktor
vse, zlasti
pa je prijazno
ženskam, bolj
preprečuje
različna
nožnična
športnikom
oziroma
telesno aktivnim
direktor podjetja.
dovzetno
za razne
okužbe.vnetja.
Testi so podjetja.
ljudem
različnimi katerih
kožnimikoža
alergijaTo je posebej
pomembno
v času
no- Posebna
ljudem
ter zotrokom,
je pokazali,
Posebnaodlika
odlikabambusovega
bambusovega peperila je
da perilo
uniči do 70
% bakterij
posebej
občutljiva. oziroma telesno ak- insečnosti
kar pomeni,
da hladi,
preprečuje
njihovo po
razmnoževanje,
in v obdobju
porodu, ko rilatermoregulacija,
mi, športnikom
je termoregulacija,
kar pomeni,
je vroče
greje,
je mrzlo.
molekule
pa vsebuje
je žensko telo še
bolj dovzetno
za da ko
tivnim ljudem ter otrokom, katerih antibakterijske
hladi,
ko je in
vroče
in ko
greje,
ko je Ima
S spodnjicami
nad
bakterije
tako
imenovano
lastnost
tampona
- zaratudi
po
50-tih
pranjih.
koža je posebej občutljiva.
razne okužbe.
mrzlo. Ima tako imenovano lastnost
Bambus je hitro rastoča rastlina, ki za
di
mikroskopsko
majhnih
luknjic
absorTesti so pokazali, da perilo uniči do
- zaradi
svojo rast ne potrebuje umetnih gnojil. Ko nam je vroče ali ko nas zebe tampona
bira in odvaja
vlagomikroskopsko
v eni sami sekun70 % bakterij in preprečuje njihoS spodnjicami nad bakterije
luknjic
odvaja
Vsebuje namreč antibakterijsko snov, Podjetje Zuja d.o.o. se s proizvod- majhnih
di. Poleg
tegaabsorbira
ščiti predinUV
sončnimi
vo
razmnoževanje,
antibakterijske
Bambus
je
hitro
rastoča
rastlina,
ki
vlago
v
eni
sami
sekundi.
Poleg
tega UV
Dr. Marija Ocvirk se zadnjih sedem let ukvarja z rehabilitacijo žensk po operacijah
ki mu pomaga v boju s škodljivci in njo perila ukvarja že več kot dvajset žarki, saj izloča 98 % škodljivih
molekule
pa šivali
vsebuje
tudi izpobombaža,
50-tih ščiti
na rodilih in dojkah v Termah Dobrna.
za svojo
rast ne snov
potrebuje
umetnih
pred UV
sončnimi
žarki, saj
izlo-lepi na
mikrobi.
Omenjeno
vsebuje
tudi let.
žarkov.
Perilo
iz bambusa
se ne
Sprva so
perilo
gnojil.
98 %inškodljivih
UV žarkov. Peritkanina,
zatoVsebuje
perilo iznamreč
bambusaantibakteuničuje kipranjih.
ostaja suho.
je še danes del proizvodnega pro- ča kožo
rijsko snov,
mu ostane
pomagasveže
v bojuins grama, leta 2008 pa so uvedli tudi bam- lo V
bakterije,
dalj ki
časa
podjetju se
Zuja
iz bambusa
ne pa
lepinenamislijo
kožo in le na
nadaljuje s fizioterapevtsko obdelavo limfedema. S strokovno obdelavo
brez
nezaželenega
vonja,
za
razliko
praktično
in
uporabno
vrednost
perila
škodljivci
in
mikrobi.
Ko
nam
je
vroče
ali
ko
nas
zebe
busovo
perilo.
»Prvi
v
Sloveniji
smo
z
ostaja
suho.
želimo zmanjšati limfedem in njegove posledice, pacientke pa poučimo
od
umetnih
sintetičnih
vlaken,
ki
so
ampak
tudi
na
njegovo
estetsko
plat,
domačim
podjetjem
za
izdelavo
tkanine
Podjetje
Zuja
d.o.o.
se
s
proizvodnjo
Omenjeno
snov
vsebuje
tudi
tkaniV
podjetju
Zuja
pa
ne
mislijo
le
na
o pravilnem načinu življenja ob tej hudi nevšečnosti.
izdelana
iz surove
Zaradi
teh razvili
zato priinizbiri
modelov
sledijopemodnim
proizvodnjo
iz bambusa.
perila ukvarja
že večperila
kot dvajset
let. praktično
na, zato
perilo iznafte.
bambusa
uničuje
uporabno
vrednost
lastnosti
je posebej
primerno
za sveže
ženske,in Da
bi čimbolj
naravne
bakterije,
dalj časa
ostane
Sprva
so šivaliohranili
perilo izodlične
bombaža,
ki rilasmernicam.
ampak tudi na njegovo estetsko
brez nezaželenega vonja, za razliko je še danes del proizvodnega pro- plat, zato pri izbiri modelov sledijo
od umetnih sintetičnih vlaken, ki grama, leta 2008 pa so uvedli tudi modnim smernicam.
so izdelana iz surove nafte. Zaradi bambusovo perilo. »Prvi v Sloveniji
TERME
DOBRNA
JESENSKE POČITNICE
Že za 95 € na osebo, 2 x polpenzion, hotel Park***. DARILO - pri koriščenju 2 x polpenzion, podarimo 2 x kosilo.
BREZPLAČNO en otrok do 12. leta starosti z dvema odraslima (27. 10. - 03. 11. 2013, 01. 12. - 23. 12. 2013).
BREZPLAČNI PREVOZ ZA UPOKOJENCE
Brezplačni prevoz od doma do Term Dobrna in nazaj (ob koriščenju paketa Lepo je biti upokojenec). Že od 198 € na
osebo, 5 x polpenzion, dvoposteljna soba v hotelu Park ***. Brez doplačila za enoposteljno sobo.
FIRST MINUTE SILVESTROVANJE
Že za 186 € na osebo, 2 noči, hotel Park. Vključen silvestrski ples z gala večerjo, novoletni ples, novoletno darilo, 1x
vstop v Deželo savn, neomejeno kopanje. First minute velja pri vplačilu 50 % akontacije do 25. 10. 2013.
SLOVENSKA KUHARSKA REPREZENTANCA
25. 10. 2013 bo Slovenska mladinska kuharska reprezentanca v Termah Dobrna pripravila meni s katerim bo
tekmovala na Svetovnem mladinskem prvenstvu v Koreji. Del dogodka ste lahko tudi vi. Rezervacije so obvezne.
PROGRAM OBNOVITVENE REHABILITACIJE PO OPERACIJI NA DOJKAH
Za vami je težka življenjska preizkušnja. Z veliko poguma in moči ste premagali bolezen. Vaše telo še okreva, zato potrebuje nego,
razvajanje in mir. Ugotovili ste, kaj je v življenju pomembno in v kaj boste usmerjali svoje moči. Tako postane vaše življenje
izpolnjeno, dinamično in kreativno. V želji, da boste na tej poti čim bolj uspešni, smo za vas v Termah Dobrna pripravili program
obnovitvene rehabilitacije po operaciji na dojkah. Tako smo bivanje v prijetnem in blagodejnem naravnem zdravilišču obogatili
s programom, ki vsebuje skrbno izbrane terapevtske postopke. Naj bo vaš obisk Term Dobrna preplet zdravljenja in razvajanja.
Program je primeren pri bivanju najmanj 7 dni in vsebuje: 6 x jutranje prebujanje s telesno vadbo, 6 x limfna drenaža za zgornjo
okončino (15 min), 3 x razstrupljevalna kopel z oligominerali in maroško glino (30 min), 2 x globinsko sproščanje celega telesa (20
min), 1 x hlajenje s Hylothermom, 2 x terapevtska obravnava brazgotine. Cena programa: 185 €.
Sodelujete lahko tudi na naših rednih tedenskih brezplačnih predavanjih priznanih strokovnjakov z različnih področij medicine.
Po vaših sposobnostih pojdite na daljši dnevni sprehod v neokrnjeno naravo, ki jo je v Dobrni in njeni okolici v izobilju.
Terme Dobrna, t: 03 78 08 110, www.terme-dobrna.si
Žensko perilo: običajne in
visoke hlačke, nizke boksarice,
spodnje majice s širokimi
in ozkimi naramnicami ter
s kratkimi rokavi, pižame
Moško perilo: oprijete boksarice,
slip hlače, spodnje majice s širokimi
naramnicami in kratkimi rokavi
Otroško perilo: dekliške
boksarice, fantovske oprijete
boksarice, otroške majice
ZUJA, d.o.o.
Meja 8, 4211 Mavčiče
T +386 4 25 95 250
E [email protected]
W www.zuja.si
Podjetje Zuja d.o.o. se predstavlja na sejmu
Narava – zdravje na Gospodarskem razstavišču
v Ljubljani (17.-20. 10. 2013)
41
40 Zdravje / oglasna vsebina
oglas 179 x 247.indd 1
10/4/2013 2:28:58 PM
Oglasna vsebina
Strokovnjaki svetujejo
Brezskrbna, vsak dan!
strokovno svetovanje - oktober 2013
Danes je tempo življenja bistveno spremenjen. Že samo delovno
mesto, dogajanja v družbi ter različna nasilja v družinah lahko
prinesejo s seboj različne čustvene pritiske in s tem stres, kar
vpliva tudi na pojav različnih bolezni.
Dejstva o stresni inkontinenci
Nekontrolirano in nenamerno uhajanje urina,
ki se pojavi ob pritisku na oslabljeno mišico
zapiralko in mišico medeničnega dna, je lahko
posledica stresnih situacij. Človek spozna,
da ima urinsko inkontinenco, ko na perilu
prek celega dne ali občasno opaža vlažne
madeže, ko pogosto hodi na stranišče in mu
urin uhaja ob naporu, pri živčnosti, kašljanju,
kihanju, hoji po stopnicah ali hribu, celo pri
delu s tekočo vodo.
Kvaliteta življenja
Bolezensko stanje močno vpliva na kvaliteto življenja posameznika. Za zmanjšanje
težav je potrebno dobro razumevanje
povzročiteljev stresne urinske inkontinence,
predvsem pa razumevanje pomena izvajanja vaj za krepitev mišic medeničnega dna,
trening sečnega mehurja in pomena zadostnega pitja tekočine (vode).
Prevzgoja mehurja pomeni, da se bolnik
navadi odvajati seč v rednih časovnih
presledkih, običajno na 2-3 ure, sčasoma
intervali dosežejo običajno vrednost, ki
je približno 4 ure.
Spremembe v prehrani – priporočljivo je
popiti dovolj tekočine, vsaj 2 litra dnevno in se izogibati snovem, ki dražijo mehur, kot je kofein v kavi, čaju, alkohol in
umetna sladila.
42 Zdravje
Zmotno je prepričanje, da bo uhajanje urina izginilo ob pitju manj tekočine. Zaužitje
premajhnih količin tekočine povzroči dehidracijo, preveč koncentrirani urin, večja
je verjetnost za infekcije urinskega trakta.
Rizična skupina tudi športnice
Tudi športnice se pogosto srečujejo z urinsko
inkontinenco, vzrok za nastanek le–te pa
je pogosto tudi neznan. Če vam kakšna
kapljica uide med aktivnostjo, gre lahko
za začetek stresne oziroma obremenilne
inkontinence, ki jo je treba zdraviti.
Uhajanje urina po porodu
V nosečnosti ženske pogosto hodijo na vodo
zaradi večje koncentracije nosečniškega
hormona. Uhajanja urina je pogostejše že
med samo nosečnostjo, saj mišice v tem
obdobju postanejo ohlapnejše. Če voda ne
peče, mehur ne boli in voda ne uhaja, smo
lahko brez skrbi.
Vložki za inkontinenco – za
brezskrbnost
Bolniki stresno inkontinenco obvladujejo z
nošenjem vložkov za lahko inkontinenco.
Pomembno je izbrati vložke, ki zagotavljajo
udobje, varnost in diskretnost. Taki vložki za
inkontinenco prepuščajo zrak, preprečujejo
neprijetne vonjave, imajo dobro vpojnost
in so neprepustni za tekočino, imajo lepilni
trak za pritrditev vložka na perilo ter
Če imate PROBLEM in
vprašanje za našega STROKOVNJAKA
elastično peno ob straneh vložka, ki dodatno
zagotavlja varnost. Poleg vsega naj bodo
dovolj tanki in mehki, za kar največ udobja
in diskretnosti, kar vam bo dalo samozavest
pri vsakdanjih opravilih in brezskrbnost pri
aktivnostih.
Vaje za krepitev
medeničnega dna, ki
obdajajo mehur in sečnico,
ali Keglove vaje pomagajo
pri podpori mehurja, kar
zmanjša občutek tiščanja na
vodo in pogostost mokrenja.
1. vaja:
mišice medeničnega dna stisnite in
zadržite 5 sekund, nato popustite;
2. vaja:
mišice 10 krat hitro stisnite in
popustite;
3. vaja:
kombinacija dolgih in kratkih stiskov.
Med vajami enakomerno dihajte in
ne zadržujte diha. Vsako vajo ponovite
do 15 krat. Lahko jih ponavljate v
več sklopih tekom dneva. Najbolje
je, da jih uvrstite v svoj dnevni urnik,
postale vam bodo stvar navade in
njihov učinek bo največji.
nam pišite na [email protected]
Strokovnjaki Eko dežele svetujejo bralcem in odgovarjajo na vprašanja z različnih
področij. Imate vprašanje za dermatologa, veterinarja, fizioterapevta, kozmetičarko,
vrtnarko ... ? Pošljite vprašanje in naš strokovnjak vam bo z veseljem odgovoril.
Strokovnjak za fizioterapijo
Domen Jazbec je po poklicu diplomirani fizioterapevt. Šolanje je zaključil
na Visoki šoli za Zdravstvo, nato nekaj časa deloval v ZD Kranj, danes pa
deluje v zasebni praksi kot zasebni fizioterapevt, predvsem na področju
Gorenjske, kjer izvaja fizioterapijo na domu.
www.fiziofit.si, 051 311 774, [email protected]
Star sem 29 let in pogosto me
boli hrbet, največkrat v križu. To
se dogaja ob kakšnih fizičnih
delih, pa na primer, ko se
vzpenjam v hrib. Zanima me, s
čim si lahko pomagam, obstajajo kakšne vaje, ali bi moral na
pregled k specialistu?
Glede na navedbe, vam lahko tovrstne
težave povzroča neravnovesje med
ledveno in trebušno
muskulaturo,
predvsem
prešibka
trebušna
muskulatura in premočna ledvena
muskulatura, ki se prekomerno
aktivira pri večjih obremenitvah ter
posledično prenaša večji del bremena.
V tem primeru je predvsem pomembno
stabilizirati medenico, prav tako pa
poskrbeti za gibljivost hrbtenice z
razteznimi vajami. Seveda pa je to le
ena od možnosti, ki je lahko vzrok
vaših težav in je zato težko svetovati
brez pregleda. Svetujem vam obisk
vadbe za stabilizacijo medenice,
kjer boste pod strokovnim vodstvom
izvajali vaje. V kolikor se težave ne
odpravijo oz. se težava povečuje, vam
priporočam obisk fizioterapevta.
Pravijo, da se po zelo napornih
dolgih tekih ne smemo takoj zelo
raztegniti, raje čez kakšno uro ali
drug dan. Je to res, ali moramo
mišice raztegniti po vsakem
treningu, kot sem mislila do sedaj?
vam svetoval statično raztezanje predvsem
po aktivnosti, ko se malo ohladite, in sicer
po zgoraj opisanem postopku. Seveda pa, kot
sem že omenil, obstaja ogromno kombinacij
glede raztezanja.
Glede raztezanja obstaja mnogo različnih
variant in ne obstaja enotno mnenje glede
tega. Če želimo preprečiti poškodbe, se
svetuje pred aktivnostjo predvsem dobro
ogrevanje in malo manj posvečanja
raztezanju. Ker raztezanje izvajamo
predvsem z namenom sproščanja
prenapetih mišic, zmanjševanja napetosti
na sklepe in povečanje obsega gibljivosti,
se po aktivnosti ohladimo in izvajamo
raztezanje počasi do občutka napetosti
mišice, vendar brez bolečine. Ko se občutek
napetosti zmanjša, lahko povečamo razteg
do ponovnega občutka napetosti in držimo,
da se mišica sprosti. To izvajamo do konca
obsega giba. Predvsem pa se priporoča
statični razteg nekje do 30 sekund, če
želimo povečati obseg gibljivosti. Spet
nekateri trdijo, da ni pomembnih razlik
med raztezanjem pred in po vadbi oz. da
raztezanje nima kakšnih bistvenih vplivov
na mišice in da je le izguba časa. Sam bi
Ponoči me velikokrat zagrabi krč,
najpogosteje v meča. Bolečina
je neznosna, včasih z ukrepi
pomagam, včasih si povzročim
še večjo bolečino. Kako bi morali
pravilno reagirati ob krču? Zgodi
se tudi, da me zagrabi v podplat –
in kako reagirati v tem primeru?
V primeru krča vam svetujem nežno
masiranje in počasni razteg zakrčenega
predela. V primeru krča v mečih ponoči se
lahko v postelji posedete in iztegnete koleno,
z rokami pa rahlo potegnete stopalo ter prste
nazaj proti sebi. To večkrat ponovite. Krč v
podplatu lahko poskusite sprostiti tako, da v
stoječem položaju stopalo postavite na tršo
žogico velikosti golf žogice in s stopalom
nežno valjate žogico po podlagi. Glede na to,
da navajate pogoste krče predvsem ponoči, pa
bi vam svetoval obisk zdravnika, da poiščete
morebitne vzroke le-teh.
Vprašanja nam pošljite na [email protected]
43
Strokovnjaki svetujejo - Eko dežela - sep. 2013 - kozmetični nasveti
Strokovnjakinja za kozmetiko
Strokovnjak za prehrano
Nina Špegel je ljubiteljica kozmetike, ki je med študijem farmacije
svoje veselje našla na področju kozmetologije, s katerim se tudi
največ ukvarja. Je ustanoviteljica in urednica spletne strani Ars
Cosmetica, svoje izkušnje pa je pridobivala s predavanji o kozmetiki,
na Uradu za kemikalije, pri delu v lekarni …
Matjaž Kološa je univ. dipl. inž. živilske tehnologije. V okviru znamke
Matjaževa kuharija se že vrsto let ukvarja z izobraževanjem na
področju prehrane. Izvaja delavnice, piše članke in ustvarja
nove recepte. Matjaž Kološa je tudi soavtor knjige Resnice in
zmote o osteoporozi.
www.ars-cosmetica.com
[email protected], 041 865 789
Na rokah imam precej
suho kožo, v hladnejših
mesecih pa se seveda stanje
še poslabša. To me zelo
moti, saj je struktura kože
hrapava in nič kaj nežna.
Določene kreme se mi zdijo
preveč mastne in jih težko
uporabljam, manj mastne pa
ne pomagajo tako.
Je v naravi kakšna rešitev, si
sama lahko kako pomagam?
Pri negovalni kozmetiki prisegam
na naravno, medtem ko pri
ličenju težko najdem izdelke, ki
so certificirani, pa še kakovostni.
S pudrom se mažem precej
redko, pa še takrat ko se,
dobim rdeče lisaste izpuščaje
po vsem obrazu. Vam je morda
znano, katera sestavina v
konvencionalni kozmetiki bi pri
pudrih to lahko povzročala in
zakaj se mi to dogaja?
Zelo suho kožo na rokah boste
najbolje omilili s takšnimi kremami,
ki vsebujejo rastlinska olja in
maščobe, ni pa potrebno, da so
tovrstne kreme zelo mastne – na
trgu se najdejo certificirane naravne
kreme, ki so bogate z blagodejnimi
olji, a se kljub temu vseeno dobro
vpijejo v kožo. Običajno so zelo
mastna mazila (in ne kreme), ki
so sestavljena samo iz maščob in
rastlinskih olj.
Danes je na trgu že precej pudrov, tekočih
in kompaktnih, ki vsebujejo dobre
sestavine v kombinaciji z rastlinskimi
izvlečki in olji, čeprav ti izdelki v celoti
niso deklarirani kot naravni. Sestavine, ki
predstavljajo osnovo tekočemu pudru, so si
med seboj zelo različne, tako da med temi
je sestavinskega krivca zelo težko poiskati.
Če je reakcija prisotna pri čisto vsakem
pudru, potem je večja možnost, da vam ne
ustrezajo določeni pigmenti in barvila, ki
pa so sestavni del vsakega dekorativnega
izdelka. Zelo dobro bi bilo, da se pri pudrih
izogibate alkoholu, parfumu in ostalim
dišavam, četudi so naravnega izvora. Vse
omenjeno je lahko razlog za reakcijo, ki se
zgodi na vaši koži ob uporabi pudra.
Takšna mazila je najbolje nanašati
zvečer, pred odhodom v posteljo.
Enkrat tedensko priporočam, da si
roke namažete s kremami, ki vsebujejo
visok delež uree, saj bo ta temeljito
zmehčala celice zgornjega sloja
povrhnjice in tako bodo tudi ostale
sestavine v drugih negovalnih izdelkih
lažje in bolje delovale.
Kot pomoč iz narave predlagam
uživanje svetlinovega olja, ki ga
lahko uživate po žlici, ali pa ga
kupite v obliki kapsul. Svetlinovo
olje je odlično v boju proti suhi
koži, najbolje ga je vnašati v telo kot
prehransko dopolnilo in nanašati na
kožo v obliki krem.
44 Svetovanje
Strokovnjaki svetujejo - Eko dežela - okt. 2013 - prehranski nasveti
Imam ogromne podočnjake, pa
se z njimi nisem nikoli preveč
obremenjevala. V tem obdobju
pa, ko je delovni tempo še
hujši in s tem tudi podočnjaki,
me zelo motijo, ne želim pa jih
stalno prekrivati z make up-om.
Bi morda morala izbrati kakšno
posebno kremo, olje ali masirati
del okrog oči? Kaj mi svetujete?
Kreme za okrog oči običajno vsebujejo
tudi sestavine, ki pospešujejo prekrvavitev
in zmanjšajo zabuhlost, zato vam vsekakor
priporočam nakup kvalitetne kreme, ki bo
vsebovala aktivne sestavine za te namene.
Pomaga tudi nežna masaža področja okrog
oči, ki ga lahko izvedete večkrat tedensko.
S prsti nežno pritiskajte na področje
pod očmi od zunanjih kotičkov proti
notranjim in nadaljujte v krogu prek obrvi
do zunanjih kotičkov oči. Pri tem lahko
vtirate tudi kremo ali kakšno lahko in
dobro vpijajoče olje. Pomagajo tudi čajne
vrečke zelenega čaja, ki jih za nekaj minut
namestite na območje pod oči. Ne pozabite
na zadosten vnos tekočine, na zmanjšanje
soli v prehrani in na redno gibanje. Vse to
bo pomagalo, da podočnjaki ne bodo več
tako izraziti.
Kozmetičarka mi je predlagala začasno prebarvanje trepalnic z barvilom,
ki obstoji kratek čas (približno dva meseca) in naj bi na nek način
nadomestilo uporabo maskare. Nimam močnih trepalnic, zato me zanima,
kakšno je vaše mnenje? Tovrstne barve močno poškodujejo trepalnice?
Vsaka obdelava, ki ima trajnejše rezultate, do neke mere poškoduje trepalnice.
Tovrstne metode so sicer vedno bolj izpopolnjene, vendar je vprašanje, če bo takšno
trajno barvanje popolnoma nadomestilo uporabo maskare – obarvanje namreč lahko
dosežete z vsako temnejšo maskaro, podaljšanja trepalnic in volumna pa seveda samo
z barvanjem ne morete doseči. Za povečanje gostote trepalnic vam priporočam, da
kupite maskaro, ki ima dodane proteine in aminokisline za večjo rast.
Vprašanja nam pošljite na [email protected]
Slišal sem za koloidno srebro,
katerega učinkovitosti
nekateri ne morejo prehvaliti.
Zanima me vaše mnenje o
tej snovi, za kaj sploh gre, je
res tako zdravju prijazno, ali
priporočate uživanje?
Koloidno srebro velja v alternativni
medicini za odlično antibiotično
sredstvo, ki zavira rast bakterij,
virusov in glivic. Zagotovo ima
pozitivne učinke pri zdravljenju
številnih bolezni, ki so posledica
mikrobiološke okužbe. Pravilno
pripravljena raztopina koloidnega
srebra namreč zavira rast enoceličnih
organizmov.
Osebno pa menim, da je vprašljiva
preventivna, dolgotrajna in pretirana
uporaba koloidnega srebra. Naše
telo deluje namreč v simbiozi tudi
s človeku prijaznimi, probiotičnimi
bakterijami, ki se nahajajo v črevesju
in na koži. Uporaba koloidnega
srebra v večjih dozah lahko uničuje
tudi telesu koristne bakterije, prav
tako pa obstaja možnost sivo-modre
obarvanosti kože, oči in notranjih
organov, vnetja živčnega sistema in
trajne poškodbe ledvic.
Uporaba
pravilno
pripravljene
koloidne raztopine srebra ima v
ustreznih, nizkih dozah zagotovo
manj
stranskih
učinkov
kot
uporaba antibiotikov, o varnosti v
primerih težjih bakterijskih okužb
pa mora odgovornost prevzeti vsak
uporabnik sam.
Zaradi premalo železa v krvi sem
pričela uživati 100 % aronijev
sok, vsako jutro na tešče ga
spijem pol decilitra. Vendar ga
želodec zelo slabo prenaša,
vsakič mi po njem postane zelo
slabo. Odkar ga mešam z vodo,
je malo bolje. Zanima me, zakaj
pride do slabosti? Je koncentrat
tako močan? In kako ga lahko
še uživam, da se mi ne bi vedno
ob njem obračal želodec?
Prvo, pogosto premalo poudarjeno pravilo
zdravega prehranjevanja, pravi: poslušajte
svoje telo. In vaše telo vam s slabostjo
več kot jasno sporoča, da mu pitje čistega,
matičnega soka aronije na prazen želodec
ne ustreza. Kot ste že sami ugotovili, je
bolje, če matične sokove pijemo razredčene
z vodo. Sami poskušajte najti ustrezen
način uživanja tega z bioaktivnimi snovmi
bogatega soka. Morda ne na tešče in raje
po obroku, zagotovo pa razredčenega z
vodo ali v kombinaciji z drugim sokom.
Trenutno se odločam za nov
način prehranjevanja, ki bi me v
prvi fazi rešil nekaj kilogramov,
vključuje pa ta program tudi
prehranska dopolnila. Zanima
me vaše osebno mnenje in
prepričanje glede dolgoročne
“uspešnosti” takšnega načina
prehranjevanja?
Vsak »dober« program prehranjevanja je
lahko koristna sprememba za delovanje
telesa, še posebej, če vključuje pridobivanje
posamezniku prilagojeno in njemu samemu
primerno telesno težo. Prehranska dopolnila
lahko koristno pripomorejo k izboljšanju
delovanja posameznih organov in celotnega organizma. Kakovost prehranskih
dopolnil je lahko zelo različna, saj so nekatera povsem naravnega in celo ekološkega
izvora, druga pa vsebujejo anorganske in
celo sintetične surovine. Vsekakor vam
svetujem, da dobro preberete sestavo in se
o posameznih, vam nepoznanih sestavinah,
dodatno pozanimate.
Zaradi krčev pogosto pijem magnezijeve tablete, topljene v vodi. Ker
se mi zdi, da ni priporočljivo tega uživati vsakodnevno, me zanima,
katere sestavine vsebujejo veliko magnezija?
Zagotovo so za telo bolj dobrodošli naravni viri mineralov v obliki naravnih živil, kjer
so vezani v organsko obliki. Anorgansko vezani magnezij v obliki karbonata ali oksida
namreč ni tako razpoložljiv telesu na celičnem nivoju. Najboljši viri magnezija, ki ima
pomembno vlogo pri tvorbi kostne mase, pri proizvodnji telesne energije, pri delovanju
živčnega in mišičnega sistema, uravnavanju krvnega sladkorja, preprečevanju vnetnih
procesov, so semena, oreški, stročnice in zelenolistna zelenjava. Za izboljšanje
dostopnosti mineralov iz semen (stročnice, žita, oljna semena in tudi oreški) velja
pravilo, da jih moram pred uživanjem namakati. Še večji učinek pa dosežemo, če
semena malo nakalimo. S tem iz semen izperemo nekatere snovi (fitinska, oksalna
kislina idr.), ki zmanjšujejo razpoložljivost mineralov človeškemu telesu.
Vprašanja nam pošljite na [email protected]
45
Strokovnjaki svetujejo - Eko dežela - okt. 2013 - veterinarski nasveti
Husse Slovenija
Strokovnjakinja za domače živali
Gorenjesavska 13b, 4000 Kranj / Gsm: 040 - 455 - 518 / E- mail: [email protected]
Poiščite nas na facebook
strani in na spletni strani
Veterinarka dr. Zlata Čop, ki deluje na Veterinarski kliniki za male
živali v Lescah, odgovarja našim bralcem za vsa vprašanja s
področja malih živali. Dr. Čopova je specializirana za težave z očmi,
je pa tudi ena redkih, ki pri malih živalih opravljajo akupunkturo.
www.husse.si.
vet-lesce.si
Je kužku treba čistiti ušeska in
če je, s čim to storimo? Predvidevam, da vatirane palčke ne
bodo prava izbira …
Pri negi našega psa ne smemo pozabiti
na ušesa. Priporočljivo je preverjati, če
so sluhovodi in notranja stran uhljev
čisti, da ni koža na tem področju
zamazana z ušesnim maslom, ali celo
zardela, otečena, kar pa že kaže na
vnetje sluhovoda. Pri veterinarjih in v
trgovinah s pasjo opremo lahko kupite
ušesno čistilo. Preberite navodila.
Sluhovode očistimo, ko se nam zdi, da
so zamazani, pogosto pa tudi po kopanju
v morju, reki ali jezeru. Pri psih, ki se
jim vnetja pogosto ponavljajo, pa lahko
z rednim čiščenjem ušes preprečimo lete. Običajno pa se vsebino stekleničke
nalije v sluhovod – priporočljivo je,
da tekočina ni premrzla – bazo uhljev
pomasiramo in z večjim kosem vate
obrišemo notranjo stran uhlja in
zunanji sluhovod, kakor daleč lahko
dosežemo s svojim prstom. Bobniča
zaradi samega ovinka v sluhovodu ne
dosežemo. Vsakršnih paličic, vatenk
pa se že na daleč izogibajmo. Pes lahko
premakne glavo in s paličico mu lahko
poškodujemo sluhovod ali celo bobnič.
46 Svetovanje
Husse Slovenija vabi k sodelovanju nove franšizorje
Gospa Čop, zanima me,
kakšno je vaše mnenje o tem,
da vsakoletno cepljenje psov
proti steklini ni več obvezno?
Če sem čisto odkrita, sem tako kot vsi
moji kolegi, za predlagane spremembe
Pravilnika o ukrepih za ugotavljanje,
preprečevanje širjenja in zatiranja
stekline izvedela od naših strank,
ki so informacijo ujele v medijih. Z
vsakoletnim cepljenjem živali ne gre
le za cepljenje živali. Velika večina
psov je vsaj ob cepljenju deležna
osnovnega veterinarskega pregleda.
Vedno se tudi z lastnikom pogovorimo
o morebitnih zdravstvenih težavah psa
in jih poskušamo odpraviti, lahko že z
nasvetom ali kako drugače.
Ob cepljenju velika večina psov samo
enkrat letno – bolje kot nič – dobi
sredstvo proti notranjim zajedavcem.
Z
morebitno
odpravo
letnega
cepljenja tudi letne dehelmintizacije
ne bo več. S tem bo narasla tudi
ogroženost za ljudi, kajti številni
zajedavci so nevarni tudi nam,
zlasti ehinokoki. Obolevnost ljudi
v Sloveniji naj bi bila precej nad
evropskim povprečjem. V Sloveniji
je približno 250.000 psov, od tega jih
je registriranih v centralnem registru
220.000. Nekje 30.000 pa ni niti
čipiranih, registriranih in necepljenih.
Lani je bilo cepljenih le 156.000 psov.
Steklina je stalno prisotna v sosednji
Hrvaški, lani so zabeležili 166
primerov pri živalih, v Sloveniji pa je
bilo v zadnjih treh letih 14 primerov
zabeležene stekline pri divjih in en
primer pri domači živali. Nikakor ne
moremo reči, da stekline ni in da nas
ne ogroža.
Steklina je zelo nevarna, neozdravljiva
bolezen, ki se vedno konča s smrtnim
izidom! Sama sem se z njo srečala na
začetku svoje veterinarske poti. Takrat
sem delala na Veterinarski fakulteti, na
Kliniki za male živali. Pregledala sem
9 mesečno nemško ovčarko, ki je imela
prebavne težave. Čez tri dni so se pri
psički pokazali živčni znaki, po njenem
poginu so s patohistološko preiskavo
njenih možganov postavili diagnozo
stekline in cepiti sem se morala proti
steklini kar sedemkrat. Psička namreč ni
bila cepljena proti steklini.
Pozdravljeni. Imam deset let
staro labradorko. V novembru
se odpravljam na 14-dnevno
službeno pot in ker ni druge
možnosti, je edina ta, da dam
našo psičko v pasji hotel. Zanima
me, kako stresno je to za pse?
Težko rečem, kako stresno je za psa,
če mora iti v pasji hotel. Prav gotovo
je pomembno, kakšen hotel izberete.
Svetujem vam, da si jih nekaj ogledate
in preverite, kako delajo, kolikokrat
peljejo živalce na sprehod, koliko se lahko
posamezni živalici posvečajo. Prav
gotovo so razlike med različnimi hoteli.
S seboj na ogled vzemite svojo labradorko in naj vam tudi sama pomaga pri
odločitvi. S seboj ji dajte njeno ležišče,
pa njene posodice, hrano, priljubljene
igračke, da ji bo lažje. Labradorci so
znani po tem, da so zelo dobrodušni,
prijazni psi, ki se hitro prilagodijo, tako
da se zna zgoditi, da bo psička imela
manj težav kot njen lastnik.
Vprašanja nam pošljite na [email protected]
Rast blagovne znamke Husse je z vsakim letom večja, z njo pa se povečuje tudi Husse ekipa. Husse Slovenija išče nove
franšizorje. Področja za delo franšizorja ali distributerja so po vsej Sloveniji.
Ste za nov izziv?
Vse informacije na:
gsm: +386 51 412 792, e- pošta: [email protected]
Artro Husse
Učinkovit produkt proti bolečinam
v sklepih, ki prav tako preprečuje
obrabo kolkov in sklepov.
Na voljo pri vseh lokalnih distributerjih!
Za več informacij o izdelku Artro Husse pokličite na 040 455 518
ali si oglejte na spletni strani www.husse.si .
Bolečine v sklepih in displazije kolkov so pogost pojav pri psih, ki
imajo večjo telesno težo oziroma spadajo v kategorijo velikih pasem.
Zato je treba še posebej paziti, da ne obremenjujemo sklepov dodatno
(zmerna telesna teža, pravilno gibanje, sprehajanje po ravnem...). Da
se izognemo težavam in preprečimo za dalj časa bolečine, je dobro
dodajati k hrani glukozamin. Glukozamin preprečuje bolečine v sklepih
in samo obrabo le-teh. Strokovnjaki ga priporočajo za starejše pse,
ki se težko gibajo in se obraba sklepov že načenja. Ta prepreči, da bi
bolečina in obraba napredovala. Priporoča pa se ga tudi vsem psom, ki
so nagnjeni k temu, četudi še nimajo težav, predvsem za preventivo.
vir: www.etsy.com
Les je nazaj, tudi v gospodinjskih elementih,
kot so posodice in kozarci.
Rastline v
oblekici iz flisa
Posodice za rože iz filca podjetja Flip&Thumble
so prisrčna in eko ideja za malce drugačno
dekoracijo. Narejene so iz 100 % recikliranega
filca, pod katerim je plastična posodica, ki drži in
hrani vodo. Rastlinam je v njih toplo in domače,
prostor pa zasije na svež in igriv način.
vir: www.etsy.com (realwoodworks1)
Lepo obdelan štor – stol malo drugače – služi
svojemu namenu in čudovito dopolni prostor.
je v trendu!
Edinstvenost
www.clippings.com
Dolgi večeri in hlad, ki prihaja, počasi prinašata
novo vrsto druženja. Iz teras, balkonov in verand se
selimo v notranjost. Za prijetno klimo bodo poskrbeli
detajli, prave barve in mini spremembe. Vdihnimo
notranjim prostorom svežino!
w
48 Bivanje
m
s.co
ping
.clip
ww
Aktualni
trendi
opremljanja
izražajo
optimizem, veselje in upanje, naj bo z
barvami, oblikami ali materiali. Iz prejšnjih
let se nadaljuje oseben pristop k notranjemu
oblikovanju in elementom, ki nosijo zgodbo,
ne glede na to, ali gre za izdelek naše babice
ali lokalnega mizarja. Pomembno je, da ima
izdelek karakter, dušo in da je edinstven.
Med barvami so v trendu smaragdno zelena,
poleg tega še oranžna, vijolična, ‘’malinovo’’
rdeča, terracota ... Vse to naj velja za dekor
in za male dodatke, ki se odlično sovpadajo z
večjimi kosi nevtralnih barv. Sive in rjavkaste
odtenke odlično zmotita (dopolnita) močno
oranžna ali modra barva. Vrača se bolj
organski modernizem, v trendu so moderni
materiali s starinskim videzom. Kuhinja
ni več minimalistični laboratorij v belem,
medenina je odlična povezovalka starin in
novih predmetov, živalski vzorci pa so več
kot le zebrasti in leopardji – naj nas kužki
na stolu in slončki na zavesah ne presenetijo!
Naravno in
reciklirano in renovirano
Trend recikliranih in renoviranih velikih kosov pohištva in
malih dodatkov se nadaljuje. Tovrstni kosi, ki vdahnejo
staremu novo življenje, imajo dušo in dajo stanovanju
prav poseben pečat. Podoben učinek imajo naravni
materiali. V notranjost hiše se vračata opeka in kamen,
les je prisoten tudi v kuhinjskih pripomočkih, lepo
obdelan štor namesto stola pa se lepo zlije z okoljem.
vir: www.etsy.com (MissCraft1)
Minimalno obdelan kos leta lahko postane
čudovit nastavek za svečke v prazničnem času
ali kar tako, da vsak dan postane poseben.
Ure, kjer še
čas teče drugače
V kolikor je v nas vsaj malo
umetniške duše, bo izdelava domače
ure iz recikliranih materialov pravi,
a ne prezahteven izziv. Ti dve na
fotografiji sta reciklirani, obe imata
za osnovo gramofonsko ploščo.
Na eni je ogrodje ure iz zanimivo
obdelanega lesa, druga pa je barvit
kolaž, ki je rezultat številnih izrezanih
revij in dobre ideje. Obe uri sta delo
umetnice Shannon – še več njenih del
si lahko ogledamo na www.etsy.com,
če v iskalnik vtipkamo shannybeebo.
vir: www.etsy.com (giventogauche)
Naj morski spomini živijo skozi vse leto. Poiščemo
kompaktno osnovo, uporabimo domišljijo,
prebarvamo in nanj nalepimo zaklade morja.
49
Oglasna vsebina
svoje inovativnosti porabi le majhno
količino vode in čistila. Za čiščenje
do 100 kvadratnih metrov površine
zadošča le 5 ml čistila in pol litra
vode, v primerjavi s tradicionalnem
čiščenjem kjer se porabi do 30
litrov vode. S pomočjo čistilnih krp,
ki imajo na hrbtni strani poseben
zbiralnik, se omogoča enakomerni
nanos oz. vlaženje po vsej površini
tal.
S posebnim
Vorwerkovim
čistilom Koboclean vaša tla neguje,
zaščiti ter zanesljivo odstrani tudi
trdovratno umazanijo.
ČISTILNI SISTEM
VORWERK - VK150
Družinsko podjetje Vorwerk, ustanovljeno
že leta 1883 je zelo družinsko naravnano
in skrbno izpolnjuje naloge izboljšanja
kakovosti življenja. Vorwerk sistemi za
čiščenje z nemško kakovostjo in odgovornostjo skrbijo za čiščenje in vzdrževanje
tako malih kot velikih gospodinjskih,
bivalnih in poslovnih prostorov.
Najnovejši model iz družine Vorwerk
je čistilni sistem Kobold VK150,
ki nudi čisto zadovoljstvo na vseh
področjih. V povsem novi luči
prepriča s svojo prefinjeno obliko,
novo privlačno podobo in sicer –
bela je nova zelena!
PARNAD d.o.o.
Cesta v Gorice 33,
1000 Ljubljana
Elektronska pošta:
[email protected]
Brezplačni telefon:
080 10 33
www.parnad.si
Spremljajte nas na
FB strani
50 Bivanje / oglasna vsebina
Priključek SP530 –
nudi tri rešitve v enem
Čistilne krpe so sestavljene iz
mikrovlaken z izjemno sposobnostjo
vpijanja vode in privlačevanja
umazanije. Čistilec tako omogoča
ekonomično ravnanje z vodo, saj za
svoje delovanje porabi tudi desetkrat
manj vode in potrebuje le malo čistila,
hkrati tako tudi ne onesnažujemo
okolja z odpadno vodo, ki bi jo porabili
ob tradicionalnem čiščenju z vedrom
in krpo. Pametna rešitev, ki omogoča,
da vaše roke ostanejo čiste in suhe.
Tisoč in en dimnik iz Sevnice
Dober dimnik pomeni optimalno varnost in izkoriščenost goriv
Dober dimnik, pa naj gre za postavitev nija estetsko zelo prilagodljivi in lahko tekočimi ali plinastimi gorivi in uporabljaTisoč montiranih dimnikov na leto je njihova referenca za kakovost.
na novogradnji ali sanacijo starega, med tudi barvno skladni sNjihovi
streho,«
pravijo
v joobdani
nizkotemperaturne
kondenzacijske
enoslojni
dimniki,
z negorljivim plaščem,
so primernikodrugim odlikujeta tudi dobra neprekin- družinskem podjetju Karodi
iz starih
Sevnice,
tle, pa
ki zahtevajo
ustrezno vleko
dimnika.
za sanacijo
dimnikov,
tudi za novogradnje,
troslojni
pa so
Dober
dimnikizolacija
pomeni optimalno
varnost
jena
toplotna
in majhna
teža, in izkoriščenost
kjer že dobragoriv
tri desetletja
in Za
pravilno,
enostavnoposlovnih,
in hitro povezavo
prava proizvajajo
rešitev za sodobna
kurišča
v stanovanjskih,
obrtnih
kjer kurijo
s trdimi,vtekočimi
plinastimi
zaradi
česar tak dimnik ne potrebuje montirajo dimnike. ali industrijskih objektih, kotla
z dimnikom
podjetjuali
Karodi
proizDober dimnik, pa naj gre za postavitev na novogradnji ali sanacijo
gorivi in uporabljajo nizkotemperaturne
kondenzacijske
kotle, ki ki
posebnega
temelja.
Zanemarljiva
pa
ni
vajajo
tudi
priključne
kose
dimovodov,
starega, med drugim odlikujeta tudi dobra neprekinjena toplotna izozahtevajo ustrezno vleko dimnika.
niti
možnost
takojšnje
uporabe,
saj je ne Tisoč
montiranih
lacija
in majhna
teža, zaradi
česar tak dimnik
potrebuje
posebnega dimnikov na leto je so medsebojno enostavno sestavljivi.
temelja.
Zanemarljiva
pa
ni
niti
možnost
takojšnje
uporabe,
saj
je
montaža enostavna in hitra.
njihova referenca za Za
kakovost.
Njihovi in hitro povezavo kotla z dimnikom v podjetju
pravilno, enostavno
montaža enostavna in hitra.
enoslojni dimniki, obdani
negorljivim
Ponudbo
so dimovodov,
v podjetjukiKarodi
razširili
Karodizproizvajajo
tudi priključne
kose
so medsebojno
»Stabilnost in togost konstrukcije notran- plaščem, so primerni enostavno
za sanacijo
starih še na kaminske peči na drva ali pelete in
sestavljivi.
»Stabilnost in togost konstrukcije notranjega dela dimnika smo dosegjega
dela dimnika smo dosegli s fiksnim dimnikov, pa tudi za novogradnje, troslo- štedilnike na trda goriva v kombinaciji
li s fiksnim oblikovnim spojem elementov, privarjenih na dimniške
oblikovnim
privar- dimniki
jni paizso
prava rešitev
za sodobna
s centralnim
ogrevanjem
prizPonudbo
so vkurišča
podjetju Karodi
razširili še
na kaminskesvetovno
peči na drva
cevi in drugespojem
elemente.elementov,
Poleg tega so nerjavni
aluminija
esjenih
nazelo
dimniške
cevi in
in lahko
drugetudi
elemente.
v stanovanjskih,
poslovnih,
obrtnih
ali in- na
nanih
Sideros,
Nordica,
ali pelete
in štedilnike
trda proizvajalcev
goriva v kombinaciji
s centralnim
tetsko
prilagodljivi
barvno skladni
s streho,« pravijo
Poleg
tega so nerjavni
dimniki
iz alumidustrijskih
objektih, kjer
kurijo s svetovno
trdimi, priznanih
Wodtke in
Lokaterm.Sideros, Nordica,
ogrevanjem
proizvajalcev
v družinskem
podjetju Karodi
iz Sevnice,
kjer že
dobra tri desetletja
Tisoč in en dimnik iz Sevnice
proizvajajo in montirajo dimnike.
Wodtke in Lokaterm.
Priključek SP530 občutno prihrani
vaš čas in fizični napor, je enostaven
za uporabo, poleg tega čisti globinsko
in ponuja možnost suhega čiščenja.
Vorwerk je razvil edinstven način
čiščenja gladkih talnih površin z
minimalno porabo vode, čistila in
energije ter prihrankom časa. Priključek
je namenjen za mokro ali suho čiščenje
vseh gladkih talnih površin (keramične
ploščice, marmor, parket, …). Za vaš
dom, poslovne prostore, restavracije,
zdravniške ambulante, salone …
nudi tri rešitve v enem: sesa, pere in
neguje vaša tla. Omogoča globinsko
in temeljito pranje, brez lis ter sledi
in odstrani zalepljeno umazanijo in
madeže. Hkrati sesa prek dveh sesalnih
kanalov drobni in fini prah, ta prah se
shranjuje v posebni Premium filtrirni
vrečki, ki je zaradi svoje izjemne
učinkovitosti filtracije kot prva na svetu
prejela certifikat TÜV – »primerna za
ljudi z alergijami«.
Čistilec SP530 pri čiščenju posnema
tradicionalne gibe čiščenja gladkih
talnih površin, a pri tem zaradi
51
Deset postaj
permakulturnega
kroga
Permakulturni krog ima deset
postaj, ki osveščajo o pomenu
narave:
Zeliščni vrt predstavlja del Pohorskega rastlinstva, njegova
značilnost pa je gojenje zelišč nad
1000 metrov nadmorske višine.
Med njegove zanimivosti spadajo
zeliščna spirala, zaščitna stena iz
pohorskega avtohtonega kamna
in hotel za žuželke.
S tradicionalnim slovenskim
čebelnjakom izpostavljajo pomen
čebelarstva in čebel, pomen
pridelave in uporabe medu in
vseh ostalih izdelkov, ter zdravilne
učinke apiterapije. Najbolj zanimiv
del te točke pa bo prav gotovo
uživanje v mikroklimi čebelnjaka
– v samem čebelnjaku imajo
namreč dve ležišči!
Ekološki otok s kompostnikom
osvešča o ločevanju odpadkov ter
koristnosti kompostiranja.
Toplotna črpalka, ki so jo vgradili,
ogreva celoten kompleks z namenom izkoriščanja obnovljivih
virov energije.
Rastlinska čistilna naprava je ‘’naravna
tehnologija’’, ki prek proda in rastlin
čisti komunalne odplake.
Del kroga so tudi že omenjeni eko
bungalovi. Postavili so jih pet, vse z
lokalnimi naravnimi materiali.
Zelena zgodba s Pohorja
Iščete idejo, kam jo mahniti na lep jesenski vikend? Za en predlog smo poskrbeli mi.
V pričetku oktobra se je na Pohorju odprla Zelena vas Ruševec z desetimi postajami
Permakulturnega kroga Ruševec. Nič razumljivo? Zato pa gremo lepo po vrsti.
Dva kilometra od zgodnje postaje Pohorske
vzpenjače je zrasla Zelena vas Ruševec, ki
je pravzaprav skupek petih eko bungolovov iz smrekovih debel, prekritih z zeleno
streho. Zraven stoji Vila Ruševec s šestimi
apartmaji. Vse to pa obdaja 10 postaj
Permakulturnega kroga Ruševec, ki opominja na zakonitosti narave in predstavlja,
kako pomembno je njeno ohranjanje.
Dober primer trajnostnega turizma
Pohorska novost je dober primer trajnostnega,
ekološkega turizma – za katerega mnogi
52 Turizem in prosti čas
trdijo, da je Slovenija ustvarjena. Kot je
dejala vodja projekta, Sintija Križnič, so
vgradili materiale ekološkega značaja, od
brunaric do debel pohorske smreke, les je
na primer zaščiten z ekološkimi premazi,
toplotna izolacija iz bio ovčje volne, vse
skupaj pa zaokroža zelena streha.
vami na ostale dele Pohorje. Na njem so
označili vse najpomembnejše turistične
točke, kolesarske in pohodniške poti,
smučišča in ostale znamenitosti, tako da
popotniku nič zanimivega ne uide.
Raziskovanje Pohorja z novim
zemljevidom
V okviru projekta nove zelene vasi, so
izdali tudi edinstven zemljevid celotnega
območja mariborskega Pohorja z naveza-
Pohorska novost je
dober primer trajnostnega,
ekološkega turizma –
za katerega mnogi trdijo,
da je Slovenija ustvarjena.
Na bungalovih so zelene strehe z
naravno desetcentimetrsko strešno
kritino iz mineralnega substrata in
ekstenzivno zazelenitvijo s skupino
sedumov oz. homuljic.
Zbiralnik vode je vkopan v zemljo in
v njem zbirajo deževnico iz strehe
Vile Ruševec, ki predstavlja glavni
vir za zalivanje okolice, pranje …
Zanimiv za ogled je naravni bio
ribik, ki združuje okrasni ribnik z
gojenjem avtohtonih vodnih rastlin
ter okrasnega pohorskega kamna.
Namesto trat se njihov permakulturni vrt lahko pohvali z visokimi sadnozelenjavnimi gredami, s katerimi
predstavljajo pomen samooskrbe
po sistemu naravnega tokokroga.
53
Hi{ek in Vet
Mag. Jure Leben, Sektor za okolje in podnebne spremembe
Alenka Klop~i~
Novičke
Zgodilo se je 3000 let pred na{im {tetjem, ko so modreci v Aleksandriji v Egiptu zaznali mo~ vetra kot nekaj,
kar bi lahko uporabili v svojo korist. Lahko da se je vse skupaj zgodilo `e mnogo prej, ko so se otroci Babiloncev
ali Asircev igrali s pali~icami, jih prepletali, nato pa jih je veter zavrtel. To se jim je zagotovo zdelo sila zanimivo. Izumili so prvi mlin, predhodnika vetrnice.
Zgodba, ki je pred vami, dokazuje, da so otroci s svojimi mnogokrat zvedavimi vpra{anji pravi izumitelji
ali pobudniki najbolj{ih dejanj odraslih. Dejstvo, da se pravo bogastvo skriva povsod okoli nas, a ga ve~inoma
i{~emo povsod drugod, je zaskrbljujo~e. Upanje zato polagamo v take male korenjake, kot je junak iz dru`inice
s posluhom za dobre odlo~itve v tej preprosti, a zgovorni zgodbi.
Irena Mraz, predsednica dru{tva Planet Zemlja
Tovarna po načelih
trajnostnega razvoja
Gorenjski muzej – hram kulturne dediščine
Gorenjski muzej je osrednja muzejska in
galerijska ustanova na Gorenjskem s
svojimi upravnimi in razstavnimi prostori
v Kranju in dislociranim oddelkom Muzeji
v Bohinju. Svoje poslanstvo uresničuje z
varovanjem, zbiranjem, raziskovanjem
in s predstavljanjem premične kulturne
dediščine, na podlagi nosilnih zbirk:
arheološke, etnološke, zbirke ljudske
umetnosti, starejše, umetnostne, kulturne
in novejše zgodovine ter sodobnosti, kabineta
slovenske fotografije, likovne ustvarjalnosti
Gorenjske in Prešerniane.
Prelepa Gorenjska,
nova stalna postavitev
Osrednji razstavni prostor je v grajskem
kompleksu Khislstein v Kranju, kjer smo
nedavno odprli novo stalno postavitev
Prelepa Gorenjska. V samem mestnem jedru Kranja se muzej ponaša še s stalnimi
in občasnimi razstavami v Mestni hiši, kjer
so na ogled: stalna arheološka razstava
Železna nit, Ljudska umetnost na Gorenjskem in kiparska dela Lojzeta Dolinarja.
V Prešernovi hiši je predstavljeno delo in
življenje našega največjega slovenskega
pesnika dr. Franceta Prešerna. V okviru
oddelka Muzeji v Bohinju, kjer je temeljni
54 Turizem in prosti čas / oglasna vsebina
Predavanje o sonaravnem
vrtnarjenju
poudarek na proučevanju visokogorske arheologije, imamo zbirke v Muzeju Tomaža
Godca v Bohinjski Bistrici (trenutno v
prenovi), Oplenovi hiši pod Studorom in
Planšarskem muzeju v Stari Fužini.
V Gorenjskem muzeju predstavljamo
našo dediščino z razstavami, publikacijami, na delavnicah, študijskih krožkih in
predavanjih in s tem uresničujemo vizijo,
da naš muzej postane prostor stičišča
kulturnih dogodkov na regionalni, nacionalni in mednarodni ravni.
Konec septembra je potekala Konferenca
trajnostne gradnje, na kateri je bil med drugim
predstavljen tudi projekt gradnje novega poslovnoproizvodnega objekta – nove tovarne podjetja
Geberit. V Rušah gradijo novo tovarno po načelih
trajnostnega razvoja, katere zaključek predvidevajo
v marcu. Kot so povedali v predstavitvi, nova
tovarna sledi načelu uporabe obnovljivih virov,
ne uporablja fosilnih goriv, temveč izkorišča
podzemno vodo in odpadno energijo iz tehnoloških
procesov. Objekt bo ekonomsko učinkovit, okolju
prijazen ter zdrav in udoben za uporabnike. Želimo
si čim več tovrstnih objektov.
Utrinek iz nove stalne
postavitve - Prelepa Gorenjska.
Zanimivo predavanje za vse navdušene vrtnarje in
tudi tiste, ki bi to radi postali. Izvedeli bomo, kaj
pravzaprav je ekološki način pridelave, kakšna je
razlika med permakulturnim, biološko dinamičnim
in miroljubnim pridelovanjem hrane, kako tudi na
majhnem koščku zemlje pridelati veliko hrane,
govorili bomo tudi o plevelu in prekopavanju gred.
Predavanje organizira Kalček, izvaja pa Jerneja
Jošar, naša strokovnjakinja za vrtnarstvo.
Super (energetski)
vikend v Centru
energetskih rešitev
in sejem
Alternativna
mobilnost
Zeliščarski
vrtnarski
dnevnik
Morda se sliši kot
kakšen zvezek
zveste nabiralke zelišč,
vendar je Zeliščarski vrtnarski
dnevnik namenjen otrokom v vrtcu
in učencem. Nastal je v okviru programa
Ekošole ''Šolska vrtilnica'', v sodelovanju
z biologom Danetom Kataliničem in
blagovno znamko Fiskars. Čeprav je luč sveta
ugledal že v januarju, je v tem času, ko se vrača
disciplina in so se otroci sprijaznili, da je počitnic
res konec, še kako aktualen. Gre za didaktičen
priročnik, s katerim učitelji, vzgojitelji in mentorji
skupaj z otroki bedijo nad rastjo zelišč na svojih
vrtovih in svoja spoznanja z opisi opravljenih del
ter fotografijami redno beležijo v priročnik, ki tako
pripoveduje zgodbo o rasti, negi, obrezovanju ter
shranjevanju zelišč v posamezni slovenski regiji.
Energetski vikend se bo pričel z
najmlajšimi, ki bodo v petkovem
dopoldnevu na delavnicah s Hiškom
ustvarjali, se pogovarjali o učinkoviti
rabi energije, preizkušali svoje znanje ter
se spotoma še česa naučili. Organizator,
Energetika.NET pripravlja tudi prav
posebno gledališko predstavo Hišek
in Sonček, ki bo otrokom na igriv,
nezahteven in njim razumljiv način
predstavila obnovljive vire energije.
Petkovo popoldne bo namenjeno
učinkovitemu prihranku denarja in
energije, do tega kako izbrati izvajalce
do EKOenergije, predstavitve enotne
evropske blagovne znamke, ki promovira
rabo trajnostne elektrike v 20 evropskih
državah. Vikend dogajanje pa bo obogatil
tudi sejem Alternativna mobilnost.
15. in 16. november
Več informacij na www.energetika.net
30. oktober
Več informacij na www.kalcek.si
Sol 7001 – začimba življenja
Mestna hiša
www.gorenjski-muzej.si
Odpiralni časi vseh enot
Gorenjskega muzeja v
Kranju so enaki:
Pred 250 milijoni let, ko so po planetu še hodili dinozavri, se je sol
7001 nalagala v plasteh in s pomočjo izhlapevanja morja in naravnih
sil uskladiščila v Alpah. Sol je tako ostala neokrnjena, skrita pred
civilizacijo in onesnaženji, kar se odlikuje na njeni čistosti. Zadnjih
7.000 let se jo pridobiva iz najstarejšega rudnika soli na svetu, v kraju
Hallstatt blizu Salzburga. Če se želite o tem prepričati na lastne oči,
ste vabljeni k obisku enega naših rudnikov, ki je del UNESCOve
svetovne dediščine! Pramorska sol 7001 je že na policah, poiščite jo
pri vašem trgovcu!
vsak dan od 10. do 18. ure, z
izjemo ponedeljka, ko je muzej zaprt.
Muzej je zaprt:
1.1., 1.5., 1.11., 25.12.
in na veliko noč.
Planšarski muzej
55
EKO PRAVLJICA
ŽABICA VANJA
GRE V TOPLICE
Zgodbica o naravnem vrelcu vode.
Tokrat objavljamo zgodbico o vodnem vrelcu, avtorice Alenke Klopčič.
Knjižne strani v Eko deželi pripravljamo v sodelovanju z Eko knjigo.
N
Nekoč je živela žabica Vanja, ki je slovela
po svoji lenobi. Bila je velika in tudi precej
okrogla žaba, ki z izjemo krastače Hilde ni
imela prav veliko prijateljev. No, pa še Hilda je bila
njena teta. A žabica Vanja, ki je preživljanja dneve
ob svoji mlakuži, si je želela malo spremembe. Ko
je od soseda murna Jožeta izvedela, kako lepo se je
imel na počitnicah v toplicah, se je odločila, da gre
tudi sama tja ...
2.
Naslednje jutro, ko je že
sijalo sonce in so žvrgoleli
ptički, se je žabica Vanja
odpravila proti toplicam.
Muren Jože ji je povedal, da mora
slediti rumeni potki. Ko bo prišla do
razpotja, mora v drugo smer, tja, kamor
potuje rečica. Dolgo bo skakljala skozi
pusto območje brez vode, kar bo ob
vročem soncu še težje. Tako se je na
pot odpravila zgodaj zjutraj, kot ji je
svetoval tudi muren Jože. Ko je žabica
priskakljala do velikega drevesa, ki je
stalo sredi ni~esar, se je kar vrgla po
tleh. Daleč naokoli še trave ni bilo več,
le topel vetrič je bril skozi težak zrak.
Iztegnila je vse krake, njen velik, bel
1.
“Kako greš v toplice?” je bila iz sebe
Vanjina teta Hilda, ko je žabica oznanila,
da gre na počitnice. “Ja, lepo. Danes grem
še spat in jutri zjutraj jo mahnem tja,” je
odgovorila Vanja, ki se je namakala v svoji blatni
mlaki, ki jo je poimenovala Rdeča mlakuža.
“No že, ampak… Ali sploh veš, kam moraš?”
je bila Hilda zaskrbljena za žabico, za katero je
vedela, da ni še nikoli nikamor potovala. “Ne,
a bom že izvedela,” se je delala pametno Vanja,
saj Hildinih litanij nikdar ni marala, čeprav ji je ta
vedno želela le dobro. Niti se ji ni ljubilo razlagati,
da ji je sosed Jože že dal vse potrebne napotke.
“Prav, potem pa naj bo po tvoje. A le vprašaj
koga za pot, to ti ne bo vzelo tvojega ponosa,” je
zamomljala Hilda in odskakljala proti svojemu
domu. Vanja je vedela, da je s svojim vedenjem
prizadela rjavo krastačo, ki je vedno skrbela za
njo. Zdaj ji je bilo žal, da se je vedla, kot se je, a
za Hildo je ni mahnila. čutila je le, da potrebuje
spremembo in za ostalo ji v tem trenutku ni bilo
mar – niti za teto ne.
trebušček pa je gledal v nebo. “Joj, kako je
vroče,” je zasopla žabica Vanja.
“Ah, tako grozno vroče pa spet ni,” je
zaslišala droben glasek.
“Prosim? Kdo si?” je dvignila glavo Vanja.
Izza edine travnate bilke poleg velikega
drevesa, pod katerim je zdaj ležala Vanja,
je pokukala glava male pikapolonice Metke.
“Živijo, jaz sem Metka,” je rekla
pikapolonica, ki je imela le šest pikic. No,
vsaj tako se je zdelo Vanji.
“Živijo, jaz sem Vanja,” je odvrnila Žabica.
Dodala je: “Oh, pa še kako je vroče!”
“Dobro, dobro, ampak nedaleč od tu imaš
pravcati vodni vrelec, veš?” je rekla Metka.
“Saj ravno tega iščem!” se je usedla Vanja.
O
EKnjiga
k
O
EKnjiga
k
O
EKnjiga
k
-ap hij~ak ni vone{rs idut kapma ,cinolopakip
-irp ej is ik ,akdevdem agelam od esv ap – vejrits
alajahu rak ej um ik ,odov itejaz opa{ s lavedaz
.ejlpmerk izoks alajahu ni
-oT" :ajne~eneserp itirks algom in ajnaV "!uaV"
"!repus itediv ej el
alesev alib ej "?enjak ,ola~alpzi ej eS .{idiv ,oN"
ajne{udvan do ej ik ,akteM acinolopakip idut
.helt an alatsirp metaz jokat a ,iclirk s alilirkaz
“Potem ni več daleč?”
pikapolonic, ampak tudi sršenov in kačjih pastirjev
z “No,
alipo
{onekaj
p olaskokov
{ az etej čaka.
oj ciLahko
nolopteakip– d
ando
E malega medvedka, ki si je prizadeval s
šerk
kar
pao vse
iletudi
~azpospremim,”
ats okat ni se
anje`lprijazno
od alatsponudila
o in ij aktešapo
M .ozajeti
dov vodo, ki mu je kar uhajala in uhajala
"Potem
ni ve~
Vanja sploh ni dojela, kdaj jo je drobna Metka
Metka.
“Zakaj
pa bidale~?"
to naredila?” je vprašala.oVanja,
skozi
rgi ondo
v ovkremplje.
arp
ki "No,
je bila{epresenečena
Metkinoteustrežljivostjo.
“Vau!”
ni mogla skriti
presenečenja:
kar nekajnad
skokov
~aka. Lahko te
tudiVanjaprignala
nazaj
na rumeno potko. Tej je le pri,alvprašanje,”
avozapo oset je
eszasmejala
v voktunpikapolonica.
ert jaken ej ik“Tole
,ajnje
aVvideti super!”
“Zanimivo
pospremim,"
se je prijazno
ponudila
Metka.
dno sledila, saj je komaj ~akala, da pride do
Ni
se zmenila
-ov oza
n~Vanjino
alvirp nezaupljivost.
v ali~oks ib “Recimo,
en ad ,jada
k alg“No,
om ividiš.
n is Se je izplačalo, kajne?” je bila vesela
zeloooo
radapa
letim!”
tudi ki
pikapolonica
Metka, ki je od navdušenja
"Zakaj
bi
to
naredila?"
je
vpra{ala
Vanja,
-iv olib in ij ad ,~elad okat alazetzar ej es ik ,od tako `elenih toplic. Skoraj ji je `e postalo `al,
"Kaj, kje?" je bila zbegana žabica Vanja, ko
“No, prav, greva skupaj. Zdajle pa bi še malo zakrilila s krilci, a takoj zatem pristala na tleh. Ena
je
bila
presene~ena
nad
Metkino
ustre`ljivostjo.
da
se
naz vodo.
tako mukotrpno pot,
apseujeneulegla
zab m
endVanja.
ov metagob met V .acod
nokpikapolonic
ited
je odprla oči. Nekdo jo je poškropil z vodo.
počivala,”
nazaj
jo je
je sploh
za šalopodala
poškropila
"Vanja, v toplicah si," ji je rekla Metka, ki je
“Ne,
ne,
ostala
in tako stasivega
začeli pravo
"Zanimivo
jeizzasmejala
je dolžna
izza velikega
kamna butnil vodni
ad morava
,okovpra{anje,"
sivkar
okatakoj
t ilagna
zse
irbpot.
oče
ksetisvje icželerpikapov Metka
indov jiosni ko
spet stala na njenem trebuščku.
sedaj tako grozno vroče, potem sploh ne veš, kaj vodno igro.
lonica.
Ni
seanzmenila
nezaupljivost.
Nekajvse
debelih
kapelj,
igu
rdvročina,”
~igu
d Metka
,za
ineVanjino
askočila
n ajtibna
obeli
lilaz tVanja,
arknekieje
j vrelec.
tukaj
pomeni
ji rje
nekaj trenutkov
to opazovala,
si niki so bu~no letele
"Ja, imela si nekaj smole, a te bomo že naučili
trebušček,
da da
je žaba
zakašljala.
ne bi je
skočila
v privlačno
vodo,
ki
.elabo ejvid mogla
et inakaj,
rts vdazrak,
"Recimo,
zeloooo
rada letim!"
pristalo
prav na
Vanji.
uživati," je rekel prijazen žabon, ki je očitno
Vanja sploh ni dojela, kdaj jo je drobna Metka se je raztezala tako daleč, da ji ni bilo videti konca.
lidogzgreva
ej es ,n
ezab v aZdajle
li~oks ajnabi
V ej ok adoT
"No, onazaj
prav,
skupaj.
"Kaj
za ...?!"
bila
presene~ena
`abica. Aprav tako preživljal čas v toplicah.
prignala
na rumeno
potko. Tej je le pa
pridno {e Vmalo
tem bogatem
vodnem
bazenu je
pa so
vodni
vrelci
-ot ojekse
atkomaj
a
ečakala,
j adoV
.alapride
vVanja.
oka~do
irptako
in rasvseskozi
e~ ,jakenbrizgali
sledila,
saj
da
tako visoko,
da je enkrat
zalilo saj jo je pregla-"Toda ta voda … Tako vroča je!" je siknila
po~ivala,"
jelibulegla
nazaj
vpra{anja
ni uspela
dokon~ati,
Vanja. "Prav žal mi je, da sem prišla ..."
želenih toplic. Skoraj
jian
je jže
postalo
žal,
da
seej obitja
na
eni,
drugi na drugi strani te divje obale.
.
g
e
r
b
a
z
a
n
o
l
s
e
n
o
p
r
a
k
j
a
d
,
a
l
p
ne, morava
kar takojpot,
nakopot.
^e tiToda
je `eko je sil
bu~en
smeh
razli~nih
bitij, ki so se son~ila in"Ne, naj ti ne bo žal! Prav lepo se bomo imeli, boš
je "Ne,
sploh podala
na tako mukotrpno
je izza
Vanja
skočila
v bazen,
se je zgodilo
j ij ik grozno
,kamna
hems butnil
ej vro~e,
es avodni
p tapotem
rvrelec.
kat ,ivasploh
lg an ene
j nekaj,
alve{,
atsičesar
rP namakala
videla!" se ji je nasmehnil žabon.
velikega
sivega
Nekaj
ni pričakovala.vVoda
bilavelikim
tako topla,
sedaj etako
vodijeza
kamnom.
Vanja se ni mogla upreti njegovi prijaznosti. Ko
debelih kapelj,
.ilokkioasonbučno
~eladletele
legelvzazrak,
r jlobje epristalo
{ ,nanz eda
` jajo
dzjelikar
b poneslo nazaj na breg.
kaj
tukaj
pomeni
vro~ina,"
ji
je
Metka
sko~ila
Vanja
je
pred
seboj
zagledala
pisano
dru{~ino
je bila spet pri močeh, se je odpravila z ostalimi
prav na Vanji.
Pristala je na glavi, takrat pa se je smeh, ki ji je bil
.alapsaz ej ap metop ,itinhadzi alepsu e{ ej ",fU"
“Kaj
...?!”
je bila presenečena
žabica. zaka{ljala.
A vprašanja zdaj že znan,`ivalic:
še bolj razlegel
daleč naokoli.
“Uf,”
na za
beli
trebu{~ek,
da je `aba
od razli~nih
`u`elk
– ne le murnov indopustniki nazaj k vodi. Žabon, ki mu je bilo ime
ba` na~om
inje
gepreglasil
top aksebučen
p zi esmeh
j oj ad ,je
alše
ituuspela
~ iN izdahniti, potem pa je zaspala. Ni čutila,
Jaka, jo je podučil, da mora na začetku počasi v
ni uspelaijdokončati,
saj ljo
vodo, da ne bo njena lepa žabja koža spet doživela
različnihsbitij,
ki
so
se
sončila
in
namakala
v
vodi
za
da
jo
ev an jerpolam e{ ij es os ik ,ajtib oj os ad ni kjearizk peska potegnil močan žabji krak in da so
šoka, ko jo bodo objeli topli vodni vrelci. "Takole,
velikim kamnom.
jo bitja, ki
so se ji še maloprej na ves glas smejala, s
15
dalhseboj
v alszagledala
enerp impisano
~om im
inpuks s ,alajskupnimi
ems salgmočmi prenesla v hladno senco pri velikih
lepo počasi stopaj proti meni," ji je kazal Jaka, ki
Vanja je -pred
druščino
je stal nekaj krakov naprej od Vanje v topli vodi,
živalic: od različnih žuželk
murnov
.hi–nne
malek h
ivis hiin
kilev irp sivih
ocneskamnih.
on
3.
4.
56 Otroci
61
ki je ves čas brizgala vodne kaplje visoko v zrak.
Vanja je ubogala in stopala proti žabonu, dokler ni
bila že tako globoko v vodi, da je lahko zaplavala.
Zdaj se je njena koža že povsem privadila toploti
vode. Pognala se je mimo Jaka, da se je ta potopil.
"O, to ti bom še vrnil!" se je zarežal Vanji, ko je
njegova glava spet pokukala nad gladino.
"Ja, kar poskusi!" je nagajivo zavpila Vanja, ki je
že hitro plavala proti drugemu koncu obale. Ko
sta se žabici takole veselo lovili v vodi, je vsake
toliko brizgnil kak vodni vrelec in enkrat je tako
v zraku pristala ena žabica, drugič druga. A padci
nazaj v vodo so bili obema prijetni, zato se je iz
vode slišal le glasen smeh.
Geotermalna energija nastaja
zaradi vroče zemeljske notranjosti.
Lahko jo uporabljamo za
grevanje hiš ali pa iz nje
proizvajamo elektriko. V naravi se
geotermalna energija največkrat
pojavi kot vulkan, izvir tople vode
ali gejzirja. V nekaterih državah
se geotermalna energija uporablja
tudi za zdravilišča in toplice, kar je
izkoristila
tudi Vanja.
Vanja je preživela najlepše počitnice v svojem
življenju. Nikoli ni obžalovala, da se je podala
na dolgo pot do toplic, za katere je izvedela,
da jih napaja topla voda, ki prihaja prav iz
notranjosti Zemlje.
www.ekoknjiga.si
57
EKO
DEŽELA
KRATKA
VEČJE
PREKINITEV
LETALIŠČE GOVORJENJA
LEPA
RDEČA
CVETLICA
POMARANČA
ŽGAN
APNENEC
ZELENA
DREVESNA
ŽABICA
BIK
Prišlo bo do kvantnega preskoka v vašem dojemanju življenja.
Vaša podzavest bo dejavna in vse bolj boste čutili, kako jo morate
imeti za svojo prijateljico, ki pozna vse odgovore. Preblisk v glavi
se vam bo zgodil tudi glede vaše ljubezni, na katero ste v zadnjem
času kar pozabili.
PREROŠKO
ZNAMENJE
ŽIVAL S
HIŠICO
DVOJČKA
Jesenski čas, ki je pred vami, vam bo prinesel osredotočanje na
vaše zdravje. Želeli si boste psihične stabilnosti, saj dobro veste,
da je ta predpogoj za dobro fizično zdravje. V tem mesecu boste
še najbolj zadovoljni v ljubezni, ugotovili boste, da se na partnerja
lahko zanesete.
Ž. IME,
OLGA
REKA SKOZI
MUNCHEN
VAS,
NASELJE
ARMENSKI
PESNIK
AKOPJAN
KRNICA
KDOR SE
SELI
NAOKOLI
DEL GRLA
ČISTA DUŠA
V BRAHMANIZMU
ZADNJA IN
PRVA ČRKA
OSAMLJENOST
BANKOVEC
ZA STO
RIBJA
KOŠČICA
POSADKA,
MOŠTVO
MATEMAT.
KOLIČINA
(log)
NEKDANJI
PREDSED.
BURKINE
FASO
(THOMAS)
PESNIK
ŽUPANČIČ
AVTO ZA
BIVANJE
GR. BOG
VOJNE
KRVOSKRUNSTVO
GL. MESTO
LAKONIJE
V STARI
GRČIJI
SRB. PIS.
(DANILO)
TVOREC
UMETNIŠ.
DELA
NIKOLA
TESLA
DEVICA
Želeli si boste pomoči, nasvetov od drugje, od nekod daleč, od
ljudi, ki vas sploh ne poznajo. Vendar je sedaj čas, da se obrnete
naokrog, da vidite ljudi iz vaše okolice, da sprejmete energije
okolja, v katerem ste rastli. Res je zunaj veliko znanja, ampak tudi
domača modrost veliko šteje.
ITALIJAN.
SLIKAR
(EMILIO)
RAZLIČNA
SAMOGL.
IZLOČEK
V USTIH
NINA
PUŠLAR
KUŽA
TRPLJENJE,
BOLEČINA
IGRALEC
BAN
IZVIRNA
DUHOVITA
MISEL
KLICANA
BARVA PRI
KARTAH
TRSKA,
TRN
LILI
NOVY
OMEJENOST
NA OŽJI
PROSTOR
ARHEOLOŠKO
NAJDIŠČE
V EGIPTU
TANTAL
Rešitev križanke pošljite do ponedeljka, 4. novembra na naslov: Dašis d.o.o, Gorenjesavska 13b,
4000 Kranj, s pripisom EKO DEŽELA - KRIŽANKA. Ne pozabite pripisati svojih osebnih podatkov
(ime, priimek, naslov in tel.). Izžrebali bomo tri nagrajence, ki bodo prejeli lepe nagrade.
Podjetje Dašis d.o.o zagotavlja varstvo osebnih podatkov po zakonu, ki ureja varstvo osebnih podatkov ter po zakonu, ki ureja elektronske komunikacije.
Nagrajenci septembrske križanke
prejmejo izdelek podjetja Tajfun Planina:
Vladimir Savec, Maribor
Ivana Fridih, Oplotnica
Andrej Gerželj, Koper
58 Razvedrilo
RAK
Oba mrka, Lunin in Sončni, ki se bosta zgodila v prihajajočih
tednih, vam bosta prinesla spremembe na ljubezenskem področju.
Na prijateljstva boste gledali z drugačnimi očmi in prav lahko se
zgodi, da nekdo ne bo več užival toliko vašega zaupanja, kot ga
je do sedaj.
LEV
Delo krepi človeka, ampak dan ne more biti sestavljen le iz dela in
obveznosti. To boste imeli v naslednjih tednih pred očmi, saj boste
morali spoznati, da so sreča in mir doma v krogu vaše družine. Posvetite
več pozornosti vašim najbližjim, boste videli, da bo tako prav.
NOVINAR E.
BERGANT
OPRTA,
OPRTNICA
okt. 2013
OVEN
Oktobrski Lunin mrk se bo zgodil v vašem znamenju, zato bodite
pozorni na odnose z vašim partnerjem. Sprejmite njegovo mnenje
in ne bodite preveč pametni. Trma vam utegne škodovati tudi v
službi. Zdaj je čas, da se zamislite in da ste bolj tihi in umirjeni,
kot bi radi bili.
DRŽAVNA
BLAGAJNA
Avtor:
Vladimir
Milovanović,
NAJETO
PERO
Horoskop -
TEHTNICA
V tednih, ki so pred vami, boste imeli pomembno nalogo, saj boste
morali pretehtati, kaj v življenju vam največ pomeni. Na tehtnici
boste imeli materialne in duhovne vrednote. Videli boste, da morajo
vse biti v ravnovesju, drugače se vaš sistem vrednot poruši.
ŠKORPIJON
Oba prihajajoča mrka bosta močno vplivala na vaše razpoloženje.
Še posebno Sončni mrk 3. novembra vas bo usmerjal v vaše
globine. Ne lažite si, raziskujte svoje resnične želje in si priznajte,
kaj je tisto, kar si v življenju najbolj želite. Lahko se zgodi, da
boste presenečeni.
STRELEC
V naslednjih tednih boste usmerjeni v reševanje ljubezenskih
težav. Ljubezen vam bo zdaj najpomembnejša, saj bo tudi Venera
v vašem znamenju. Mnogo je obrazov ljubezni, nobeden pa ne
more biti nevšečen, saj je ljubezen najčistejša energija, najlepše
in najmočnejše čustvo.
KOZOROG
Oba mrka vas bosta prebujala, vas usmerjala in dvigovala vašo
zavest. Iz vašega doma vas bo Lunin popeljal v vašo karierno
področje in Sončni vas bo iz slednjega popeljal nazaj k vašim
domačim. Kaj je tisto, kar vam je pomembno? Ali lahko dom in
delo uravnovesite?
VODNAR
Ste predstavnik znamenja, ki je najbolj napredno in ravno sedaj
boste morali spoštovati vsa znanja, vse ljudi, ki vam prinašajo
znamenja. Ne iščite modrosti le v tujini ter od tujcev, poiščite
znanje tudi tukaj. Odprite oči in srce in bolj ko boste iskali, prej
boste želeno našli.
PONUDBA MESECA
Obiščite nas na sejmu Narava - zdravje,
(dvorana A2 - kocka)
postanite naš naročnik ter si pridobite lepa darila.
V mesecu novembru ponujamo privlačno
darilo saj,
ek
d e ze l a
VSAKEMU NOVEMU
NAROČNIKU
5
PODARJA
ŽENSKIH HLAČNIH
NOGAVIC
POLZELA!
Ponudba velja za fizične osebe.
Postanite naročnik revije Eko dežele
od 17.10. - 8.11.13 in si prislužite kar
5 parov hlačnih nogavic priznanega
podjetja POLZELA.
Nogavice dobite brezplačno
ob nakupu letne naročnine.
Za več informacij o reviji in letni naročnini
pokličite na 01 513 09 92 ali nam pišite na
[email protected]
RIBI
Težko je razumeti, ampak denar je energija. Kadar ste brez denarja,
ste brez energije in obratno. Pomislite, kako dobro se počutite s
polno denarnico in kako nerazpoloženi ter zaskrbljeni ste takrat, ko
nimate niti evra. To je lekcija, ki se je boste v naslednjih tednih učili.
Romana Pogorelčnik je numerologinja in astrologinja, ki uči, kako
premeniti stare vzorce navad. Je učiteljica meditacije in terapevtka,
ki z nasveti pomaga ljudem v stiski. Za stik z Romano kliknite na
www.sangrila.si ali jo pokličite na 059 95 73 19 ali 041 463 908.
www.polzela.com
Peleti plus
50 %
in prihranite tudi do
stroškoV za ogreVanje!
249,90 €
/tono z DDV
262,40 €/paleto z DD
V
Bio peleti iz 100% lesa.
PELETI
plus
Možnost obročnega plačila.
Vi naročite, mi pripeljemo!
Pakirano v 15 kg vreče.
navzgor omejena zemeljskega plina
za vse gospodinjske kupce v Sloveniji
do konca leta 2014.
NAROČilO:
080 21 15
[email protected]
www.energijaplus.si
PliN
i
k
s
j
l
e
m
e
z
3
m
s
/
€
5
3
5
3
0,
(brez DDV)
DoDaten plus!
Prvih 500 kupcev bo še
dodatno nagrajenih s
popustom v vrednosti 20 €*!
*Popust v vrednosti 20 € bo upoštevan pri obračunanem
znesku za dobavljen zemeljski plin, za mesec december
2013 (10 €) in april 2014 (10 €).
080 21 15 • www.energijaplus.si

Similar documents