navodila za pripravo seminarske naloge, projektne naloge in

Comments

Transcription

navodila za pripravo seminarske naloge, projektne naloge in
NAVODILA ZA PRIPRAVO SEMINARSKE NALOGE,
PROJEKTNE NALOGE IN POROČILA O VAJAH
1. STRUKTURA SEMINARSKE NALOGE
1.1 Naslov
Naslov je pomemben del izdelka. V njem poskušamo čim bolj jedrnato izraziti bistvo vsebine. Če
je potrebno, dodamo podnaslov. Naslov, skupaj s podnaslovom, naj ne bo daljši od 120 znakov
oz. 10 besed. V naslovu ne uporabljamo kratic, formul ali drugih simbolov.
1.2 Kazalo
Kazalo omogoča, da hitro najdemo neko poglavje. Z decimalnimi števili označimo poglavja in
podpoglavja v besedilu.
Primer kazala:
1. Naslov poglavja
1.1. Naslov podpoglavja
Kazalu vsebin sledi kazalo slik, temu pa kazalo preglednic.
1.3 Izvleček
V izvlečku kratko in jedrnato predstavimo vsebino seminarske naloge. Izvleček moramo pisati v
tretji osebi ednine ali množine oziroma v trpnem načinu. Nikoli v prvi osebi ednine ali množine.
V izvlečku ne pišemo podrobnosti in ničesar kar ni v seminarski nalogi.
1.4 Ključne besede
Napišemo jih v novem odstavku na koncu izvlečka. S tremi do šestimi ključnimi besedami
natančneje opredelimo vsebino seminarske naloge. Te besede naj ne nastopajo v naslovu. To so
tudi besede s katerimi je delo predstavljeno v COBISS-u. Ključne besede so tiste, ki nosijo največ
vsebine.
1.5 Uvod
V uvodu povzamemo problem, ki ga obravnava seminarske naloga in predstavimo znane podatke
iz literature.
1.6 Jedro naloge, vsebina predstavlja osrednji del seminarske naloge. Pisanje besedila je
najpomembnejše, najtežje in odgovorno delo vsakega avtorja. Besedilo mora biti jasno napisano,
slovnično pravilno in brez tipkarskih napak.
1.7 Zaključek
V zaključku na kratko opišemo temeljni okvir seminarskega dela, bistvena spoznanja, probleme in
predloge za rešitev le-teh.
1.8 Literatura in viri
Navodila za navajanje literature so opisana v poglavju 3.
1.9. Priloge
Priloge seminarske naloge so lahko velike preglednice, večji podrobni načrti ali obsežna
dokumentacija in podobno.
2. OBLIKOVANJE SEMINARSKE NALOGE
2.1 Naslovnica
Naslovnica seminarske naloge obsega:
• na vrhu v sredini: LOGOTIP VISOKE GOSPODARSKE ŠOLE,
• 5 vrstic nižje v sredini (velikost črk 14, krepko): NASLOV SEMINARSKE
NALOGE,
• vrstico nižje: SEMINARSKA NALOGA ali VAJE ali PROJEKTNA NALOGA
• 4 vrstice nižje (levostranska poravnava): PREDMET,
• vrstico nižje: IME IN PRIIMEK ŠTUDENTA,
• vrstico nižje: IME IN PRIIMEK MENTORJA,
• vrstico nižje: ŠTUDIJSKO LETO,
• vrstico nižje: VPISNO ŠTEVILKO ŠTUDENTA
• pri dnu (sredinska poravnava): MESTO, DAN, MESEC IN LETO
2.2 Oblikovanje besedila
Besedilo naj bo enostransko napisano na papirju formata A4. Robovi morajo biti široki 2,5 cm.
Velikost črk naj bo 12 (naslov velikost 14). Priporočena pisava je Times New Roman. Razmik
med vrsticami je 1,5. Besedilo je obojestransko poravnano. Strani označujemo z arabskimi
številkami, od uvoda do vključno poglavja Literatura. Številke strani so spodaj desno. Med
naslovom in besedilom naj bo prazna ena vrstica, prav tako med odstavki. Med koncem poglavja
podpoglavja in naslovom novega poglavja naj bosta prazni dve vrstici.
2.3 Obseg seminarske naloge naj ne bi bil manjši od 6 tipkanih strani in ne večji od 15 strani.
Vendar vrednost in kvaliteta seminarskega dela nista odvisna od obsega temveč od pravilne
uporabe znanstveno raziskovalne metode in od podanih rešitev, ki jih seminarska naloga
predstavlja.
3. NAVAJANJE LITERATURE
3.1 Kombinacija harvardskega in vancouvrskega načina citiranja
V besedilu navajamo priimek avtorja in letnico objave; npr. (Callister, 2006). Kadar sta dva ali trije
avtorji, priimke ločimo z vejico (Zupanič, Anžel, 2005). Če navajamo več citiranih del, jih ločimo s
podpičji: (Matek, 2000; Fischer, 2002).
Če se ob kakšni misli sklicujemo na več del, navedke ločimo s podpičjem (Rushton, Oxley,
Croucher, 2000; Bank, Carson, 2000).
Kadar citiramo več del, ki jih je avtor ali skupina istih avtorjev objavila v enem letu, za letnicami
navedemo zaporedne črke abecede »a«, »b« itd. Te morajo biti navedene tudi v seznamu literature
(Nof, 1997a; 1999b). Če je avtorjev več kot trije, navedemo samo prvega in dodamo oznako »et al.«
(Rushton et al., 2000), kar je oznaka za kratico »et al.« in pomeni »in drugi«. Oziroma pri
slovenskem sklicevanju »in sod«, kar pomeni »in sodelavci« (Banič in sod., 2005).
Kadar navajamo avtorja v stavku, zapišemo za priimkom v oklepaju še letnico objave. Npr. Marsh
(2004) navaja, da je…
Osnovne podatke o delu pišemo v jeziku, v katerem je delo napisano, torej tako kot je navedeno v
izvirniku.
Citate vedno navajamo iz izvirnika. V primeru, da izvirnika nismo mogli dobiti, pripišemo vir, iz
katerega smo citirali (Sun, 1993, cit. po Brešar, 2006).
Dobesedni prepisi iz vira morajo biti dosledno pod narekovaji in za njimi navedba vira. Če je
izrabljena le ena misel ali delni podatek in ne glavni zaključek celotnega dela, je potrebno pri
navajanju obvezno označiti tudi stran knjižnega vira (Lian, 2003, str. 415).
Kadar citiramo delo, ki nima navedenih avtorjev, navedemo namesto priimka začetek naslova
dela.
V seznamu literature so posamezna dela navedena po abecednem vrstnem redu priimkov
avtorjev in vsa v besedilu citirana dela (in samo ta!). Citiranje v besedilu in navajanje v seznamu
na koncu članka, morata biti skladna. Če je citiranih več del istega avtorja, upoštevamo časovno
zaporedje objav. Kadar je avtorjev več in smo v besedilu navedli le prvega ter et al., v seznamu
literature navedemo do prvih šest avtorjev in dodamo et al..
Pri člankih in revijah navajamo poleg letnice tudi volumen oziroma letnik in številko revije.
Priporočamo izpis naslovov revij v celoti in ne z okrajšavami. V primeru krajšanja dosledno pri
vseh revijah upoštevamo (mednarodne) standarde za krajšanje naslovov.
Pri navajanju obsega strani zapišemo prvo stran reference, pomišljaj in zadnjo stran reference; pri
čemer zapišemo le tisti del oznake za zadnjo stranjo, kolikor se od prve razlikuje, npr. za strani od
181-193 zapišemo 181-93.
3.2 Elementi, ki sestavljajo citat članka
Avtor(-ji). Naslov članka. Uradni skrajšan naslov revije. Leto objave; Letnik (številka): prvazadnja stran.
Članek iz revije – en avtor
Hui Li. Optimum Design of a Hybrid-driven Mechanical Press Based on Inverse Kinematics.
Strojniški vestnik. 2010; 56 (5): 1-6.
Članek iz revije – več avtorjev
Petkovšek G., Džebo E., Četina B., Žagar D. Application of Non-Discrete Boundaries with
Friction to Smoothed Particle Hydrodynamics. Strojniški vestnik. 2010; 56 (5): 20-35.
Anonimni članek
Poslovna logistika v spremenjenih tržnih razmerah. IRT 3000. 5/2009; 23:22-23.
3.3 Elementi, ki sestavljajo citat knjige in drugih monografij
Avtor (-ji). Naslov knjige. Kraj izdaje: založba; leto izdaje.
Citiranj knjige
Hudoklin, A., Rozman, V. Zanesljivost in razpoložljivost
sistemov človek – stroj. Kranj:
Moderna organizacija; 2004.
Poglavja iz knjige, ki jo je uredilo več avtorjev
Samson, C. Problems of information studies in history. In: Stone S. Humanities information
research. Sheffield: CRUS; 1980: 44-68.
Knjige, ki jo je uredilo več avtorjev
Beer, F., Johnston, R. et al. Mechanics of Meterials. Boca Raton: McGraw-Hill Science; 2008
Prispevka iz zbornika referatov
Preskar M. Projektni sistem v Trimu d.d. In: Cerovšek M., Florjančič A., Bolaca D., et al. Zbornik
prispevkov 3. Posveta dolenjskih in belokranjskih informatikov, Otočec, 25. marec 2010. Novo
mesto: Fakulteta za informacijske študije v Novem mestu; 2010
Citiranje diplomski, magistrskih del in doktorskih disertacij
Tasič T. Integracija laserskega interferometra in koordinate in koordinate merilne naprave v
merilni sistem za merjenje dimenzij (doktorska disertacija) Maribor: Univerza v Mariboru; 2010.
Citiranje zakonov
Zakon o varstvu osebnih podatkov. Uradni list Republike Slovenije št. 8/1990 in 19/1991.
3.4 Elementi, ki sestavljajo citat literature, povzete po internetu
Avtor(-ji). Naslov članka. Uradni skrajšan naslov revije. Leto objave; Letnik (številka):prva-zadnja
stran. Dostopno na: Elektronski naslov (datum dostopa).
Elektronski naslov in datum, ko je bila informacija najdena na spletni strani sta obvezna podatka.
Citiranje spletnih strani
Yunjian Wu. An Improvement on Vizing's Conjecture. Department of Mathematics Southeast
University. Nanjing.2009. Dostopno na http://arxiv.org/abs/0909.3695 (20.09.2010).
OBVLADOVANJE ELASTIČNEGA IZRAVNAVANJA PRI
PREOBLIKOVANJU VISOKO TRDNOSTNIH JEKEL
SEMINARSKA NALOGA
Predmet: SODOBNE IZDELOVALNE TEHNOLOGIJE
Študent: JANEZ NOVAK
Mentor: doc. dr. GAŠPER GANTAR
Študijsko leto: 2011/2012
Vpisna številka: 15010000
Celje, 28. oktober 2011
SODOBNE IZDELOVALNE TEHNOLOGIJE
VAJE
Predmet: SODOBNE IZDELOVALNE TEHNOLOGIJE
Študent: JANEZ NOVAK
Mentor: doc. dr. GAŠPER GANTAR
Študijsko leto: 2011/2012
Vpisna številka: 15010000
Celje, 28. oktober 2011
SODOBNE IZDELOVALNE TEHNOLOGIJE
PROJEKTNA NALOGA
Predmet: SODOBNE IZDELOVALNE TEHNOLOGIJE
Študent: JANEZ NOVAK
Mentor: doc. dr. GAŠPER GANTAR
Študijsko leto: 2011/2012
Vpisna številka: 15010000
Celje, 28. oktober 2011

Similar documents